. j j »i rrrccrrrr • "* ——« PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARÖDNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški In upramtlkt prestari« 8687 8. UwndnU At«. Off Im of Publication: 888? South Lawadale Ara. Telephone, Rockwall 4804 ETO—YEAR XXIX. Cona Usta J« 88.08 £aUr«4 m iiihé ifcw matur January M. IMS, at Um poat-offloa it Cklaaoo, llliaoia, uaiar Um Ac* of Cawtnw of March ». UTS. CHICAGO, ILL.. TOREK. 14. JANUARJA (JAN. 14). 1936 Subscription 86.00 Yesrly STEV.—NUMBER 9 Acceptance for mailing at special rata af »«stage praeidaS for hi section 1106. At of Pet 8, 18IT. antSeHssd oa JaaeJAiËiL talijani so morali ustaviti svo je bojne operacije v Afriki Veliki deževni nalivi odgovorni za umik italijanskih čet. Abesinska armada izvojevala novo zmago na severni fronti in zaseglk veliko zalogo živil. Vatikan obnovil poskuse, da se ustavi afriška vojna, ki ograža obstoj fašistične Italije im Addis A baba, 13. jan. — De-tvni nalivi so prišli na pomoč >esinski armadi na severu, kar Hijeni ustavitev italijanske ilitaristične kampanje. Razgali so ceste in tako onemogo-i prodiranje italijanskim če-v notranjost Abesinije. Sem dospelo poročilo se glada so se morali Italijani u-akniti s svojih pozicij severno južno od mesta Makale. Povile so se celo govorice, da so besinci ponovno zasedli to esto, a doslej še niso bile po-jene. Zunanji opazovalci so uverni, da bodo morali Italijani u-viti vse vojne operacije na veru in jugu in se umakniti d Aduve na severu in Ualala na jg».~ Doslej »o fašistične ar-ade prodrle le kakih 70 milj notranjost dežele. A besi nsko prebivalstvo je oslavilo pričetek deževne do-i z velikimi ceremonijami. Vse aie, da se je toliko oglaievana lussolinijeva "kulturna" kamin j a v afriškem cesarstvu iz-,lovila. Abesinci so sedaj u-rjeni, da je bil cesar Selas ' prarerrr,"1WJTh je stffirn, na izogibajo spopadom z Itali- ni. Militaristični opazovalci pra-ijo, da je bilo doslej prav ma-bitk, ki bi v resnici zaslužile ime. Sedaj je bilo dokazano, a so bila poročila o vročih bit-ah izmišljena. Addis Ababa. 13. jan. — Sem e dospelo poročilo o umiku ita-ijanskih čet v pokrajini Tem-»ien na severu. Umaknile so se velikem neredu in Abesinci so asegli 10,000 vreč moke in riža er s tem povečali svojo zalogo I vil. Ras Desta Demtu, zet cesarja Selassieja, je informiral avtori-*te, da se njegova armada ne >o umaknila s svojih pozicij na flološki fronti, ki se razteza ob neji italijanske Somalije, juž-io od Addis Ababe, zaeno pa je svetoval splošno mobilizacijo južnih provincah. Ceaar je odobril to augestijo in naznanil, da bo pozval pod orožje armado 200,000 mož. Pari*. 13. jan. — Francoski krogi vidijo v pastirskem pismu pariškega nadškofa Jeana Ver-dierja, ki ga je naslovil vernikom, nov poskus Vatikana, ki hote prepričati Ligo narodov, da mora nekaj storiti za usta vitev afriškega konflikta, ki o-graža evropski mir. Razume se, da ta korak nadškofa gre v prilog fašistični Italiji. Nadškof v svojem pastirskem pismu naglaša, da ima sveta sto-lica veliko zaupanje v mirovno politiko francoske, vlade, toda povedal ni, ali ima Vatikan kakšen načrt za ustavitev sovražnosti v Afriki. Pozval je francoake katolike, naj podpirajo premierja Lavala, "ki a *ilno trudi za ohranitev miru. AHtnara. Eritreja. IS. jan. — Tri j« italijanski letalci so | včeraj ubili, ko je njih bombno lHak> treščilo na tla v bližini tega mesu. Ubili so se poročnik I*nza. podporočnik baron Ostini. pomoini pilot, in aartent Harino. Vsi trije so bili ne- mcis se že dalj časa nahaja rojakinja Margareta Rolih, ki je prestala težko operacijo in zdaj ae ji polagoma vrača zdrav-je. Clevelandske novice Cleveland. — V bolnišnici je umrl rojak John NemaniČ, star 66 let in doma iz Slamne vasi pri Metliki v Beli Krajini. V starem kraju zapušča ženo, tu pa sina in hčer in v Waukeganu, III., brata in dve aeatri. tt-, Dalje je umrla Marta Rušnov, stara 17 let in rojena v Clevelandu. Bila je članka društva 142 SNPJ in tu zapušča starše, dva ibrata in dve sestri. Nov grob v stari domovini Strabane, Pa. — Gregor Ber-goč je prejel žalostno vest, da je v Sl&ini ipri St. Petru na Notranjskem umrl njegov braV An- Prijateljski odnosa ji med Ameriko in sov-jeti v nevarnosti Moakva, 13. jafri. — Kari Ra- dek, sovjetski pfoatelj in Član-kar, je obdoUUl'fašistične elemente v AmeriJi zarote, da se uniči prijateljati4> "led Združenimi državami is Sovjetsko u-nijo. Radek je objavi članek v vladnem glasilu IzveSti j i, v katerem poudarja, da fašfbti ovirajo stabiliziranje svetovnega miru, ki bi ga lahko omogočila tesnejša kooperacija med Ameriko in sovjetsko Rusijo. Dalje izraža obžalovanje, ker ni mogel premier Molotov v svojem govoru pred Člani sveta Ijtuvkih komisarjev poročati o Utrditvi sovjetsko - ameriškega prijateljstva. Kooperacija med£dru*enimi državami in Rusljti je prav tako potrebna kakor «tted Anglijo in Sovjetsko unijo. "Reakcionarni In fašistični krogi v Amerikii se prav dobro zavedajo, kakšnš vrednosti je prijateljstvo mod Ameriko in Udarila sta po Wagner* jevem in Guffeyje-vem zakonu PMA SE VESELI "ZMAGE" Chicago. — * ok m odgoditi izvršitev smrtne obsodbe za 90 dni od določenega datuma. Ker je znano, da governer Hoffman goji mnenje, da Hauptmann sam ni kriv, bo naj-brže odgodil elektrokucijo. Governer je včeraj preklical vest, da je on odredil aretacijo dr. Johna F. Condona oziroma "Jafsieja" kalier je bilo poro-čano v soboto. Dr. Condon jo v petek zapustil Združene države in naslednjega dne je bilo poročano, da je governer brzo-javil v Panamo, kamor je "Jaf-sie" menda namenjen, naj ga zadrte in pošljejo nazaj. Ta vest je bila brez podlage. Te dni so ameriški listi objavili pismo, ki ga je pisala iz Nemčije Hauptmannova mati governer ju Hoffmanu, proseča ga, naj reši njenega sina sramotne smrti. Mati pravi v tem pismu, da trdno veruje, da njen sin ni imel nič opraviti pri u grabi jen ju in uboju Lindberghovega otroka, čeprav drugače ni bil baš vzorni sin. lotova povečati svojo oboroženo silo, ne pomeni, da nočejfo sovjetT vojno s kako drugo 4r|avo; on je hotel le opozoriti atiet na nesmiselnost vojne proti tako močno oboroženi državi kakor je Sovjetska unija." Molotov je v svojem govoru, ki ga je imel tadnji petek preti člani svfeta ljudskih komisarjev, lahko bila povod za novo obrav^ , ____h ... Governer Ima pravico ton, atar UJ*. V Združenih državah zapušča dva brata, v Ar-gentiniji sina, v starem kraju pa ženb, štiri sinove in štiri hčere.1 Gomezova večina na Kubi je majhna Havana, 13. jan. — Miguel Mariano Gomez, koalicijski kandidat republičanske, nacionalistična in liberalne stranke za predsednika Kube, bo morda poražen, ko bodo vsi glasovi prešteti. Glasove štejejo zelo počasi in doslej ima Gomez nekaj tlsot glasov večine nad svojim nasprotnikom, generalom Ma-riom G. Menocalom, kandidatom demokratske stranke. Me-nocal izjavlja, da je izvoljen z veliko večino in če ga postavijo v manjšino, je bil ogoljufan. Spanška vlada ee obrača proti faii&tom Madrid, 13. jan. — Volitve za novi španski parlament so raz-pisane za 16. februarja t. I. in sedanja španska vlada, kateri predseduje Manuel Portelo Val-ladaras, je zadnje dni storil» radikalen korak, da zavaruje volitve pred vsakim terorizmom. Vsi višji poveljniki armade, ki osebni prijatelji katoliško- rudarjev. in ima pogodbo « M. W. Dne 12. novembra je prostovoljno stopila pod Guff8yjav zakon, ki je stopil v veljavo U dni poprej. Pred nodnlkom jo bilo vprašanje popusta (rsfoato), do katerega so upravičeni-vsi "dobri" delodajalci. Drušba je zahtevala popust tudi za U dni Boj med naciji in cerkvijo v Nemčiji Berlin, 3. Jan. — Adolf Stau-dacher, katoliški župnik v Stutt-gartu, je bil v soboto obsojen na tri mesece zapora, ker Je v pri-dfgi svetoval faranom, naj vržejo vse proti katoliške časopise iz svojih h0k 2ut>nik je tudi napadel novopogansko teorijo dr. Alfreda Roeenberga, Hitlerjevega prijatelja. — Protestan-tovsks cerkvena organizacija v Prusiji, ki se imenuje "Stari bratski pruski svet" in katero je Hans Kerl, minister za cerkvene zadeve, razpustil, J« včeraj izjavila, da se ne bo pokori la odredbi za razpust. Pastorji so prečitali izjavo pred verniki. Gonja proti komuni' etom v pol j b ki armadi Varšava, IS. jan. — ftest poljskih vojakov Je bilo obsojenih pred vojnim sodiščem na osem do deset let zapora zaradi komtvniatičnih aktivnoeti v armadi. Poljski generalni štab je začel z veliko kampanjo, da za tre komunistična propaganda v poljski armadi. so fašističnega vodje Gila Roblesa, so bili odstavljeni ali premeščeni v manj važne službe. se pr pravita r| napad ns s* y ^ vjetsko Rusijo. Jo opor,atorJi 15'; (K, prodane- ga premoga, nakar so tlatl, k pristopijo pod zakon, upravičen do povrnitve WW vplačane vsote. In čeprav ni bilo vprhšanjs u stavnosti pred Modnikom Barne-som, je on vseeno objavil daljšo ti rado, v kateri proglaša Guffey J «v zakon za neustavnega. On pravi, da premogovna Industrija ne spada v meddržavno trgovino in je kongres torej ne more kon trolirati. Sodnik Woodward, ki je bi predlanskim predmet kongresne preiskave, pa skuša populiti zobe Wagnerjevsmu delavskemu zskonu brez bolečin. Pred nJega je prišls Clayton Msrk kompa nija, pri kateri je delavakl od bor na urgenco unije jeklarskih delavcev odredil zaslišanje sa to varniške volitve. Woodward Je pripravil okrožnega direktorja delavskega od bora L. W, Hemana, da Je pri stal »m in<1i'flntttvno odložitev zaslišanja, dokler nI rešeno vpra šari Je injurtkrije, katero zahte va družba. Jeklarsk* unija pra* vi, da Ima vsčino delavcev ns svoji sirs n I, družim pa obratno trdi, da je večina na strani kom panijske ali "notranje" unije Na not>en način pa noče, da delavski odbor ugotovil dejstvs (I 'si Je na 8. štreni.) Razkazovanje razkošja v operni dvorani Berlin, 18. jan. — Stara In nova Nemčija se je pokazala v vsej svoji razkoAnosti na letnem ples. nom festivalu, kateri se je vršil na predvečer rojstnega dne generala Goerlnga, letalskega ministra in pruskega premierja. Ude talili so se ga visoki vojaški častniki, princi, vodilni naciji in zunanji diploma t ju M svojimi ženami, bogato oklpčantml « zlatom in dragulji. Operna dvorana ni videla takega raakošja, odkar je bila strmotflavljena monarhija. Strešniki in natakarji so nosili škrlatne in srebrne frake. Letalski častniki so tvorili večino gostov. Med njimi se Je sukal general Goeriug v svoji bleščeči uniformi in okinčen s kolajnami ; bil je deležen številnih II-vioklicevg strani svojih prijate-jev in poklonov s strani princev n zunanjih diplomatov. Zanj je bil .pripravljen poseben sedeš v bližini loše bivšega prestolonaslednika Friedrich a W1I-iielma, ki je prišel na ples v hu-zarski uniformi. Poleg njega so sedeli princesa Cecilija, princ Kitel, dragi sin bivšega cesarja, n drugi člani cesarske familije. »led gosti so bitt tudi bivši bol. garski kralj Ferdinand, saksonski vojvoda Edward, koburškl vojvoda in drugi Člani nemške aristokracije. Vstopnina na ples Je bila 920 in dostop so imel le povabljenci. Vsak je mora imeti uradno nscljako priporočilo, drviffim je bil vstop sabranjen. Socialni kredit v Kanadi odgoden Pred dvema'letoma ne bo nič, pravi vodja Edmonton, Alta., 13. Jan. — William Aberhart, vodja "Lige socialnega kredita" in predsednik provlnčne vlade v Alberti, ki je bil pred šestimi meseci izvoljen na obljubo, da vsak polnoletni državljan dobi $26 socialnih dividend na mesec, je pred nekaj dnevi izjavil, da mesečne "socialne dividende" pridejo šele Čez dve leti — ako pa ljudje nočejo čakati toliko časa, naj vržejo njegovo ligo iz vlade. Ko J« Aberhart nastopil vlado, je rekel, da bo vzelo 18 mesecev pred no bo mogoče izvaj*U njegov progpam "aocf-alnega kredita", a zdaj se je premislil in nategnil čas na dve leti. Medtem se Je pojavila ve-liku nezadovoljnost med voliki province Alberte, ki so verjeli Aberhartu in volili njegove kandidate. Nekateri, ki ne morejo čakati, zahtevajo, naj Aberhart pokaže kaj zmore ali pa naj poda ostavko. Kapitalist zagrozil Robseveltu s silo Spekulant in bivši milijonar aretiran v New Yorku New York. — Austin Phelps Palmer, upokojeni in^nir in bivši milijonar,, star 62 let, je bil v nedeljo aretiran na obtožbo, da Je poslal predsedniku Rooseveltu dve pismi, v katerih Je grozil Rooseveltu s fizičnim napadom. Federalna policija, ki je izvršils aretacijo, je kasneje poročala, da Je Palmer priznal, da Je res pisal dve grozilni pismi Rooseveltu. Palmer je bil izpuščen proti kavciji 92600 in njegoyo zadevo ima v rokah veleporota. Zaslišan bo 24. Ja-nusrjs. Grozilni pismi, ki nista podpisani, dolžita KooaeveRa, da J« on kriv, da je pisca s svojimi reformami pripravil ob premoženje i fi milijon dolarjev. Vae-bina pisem še ni objavljena, torej še nI znano, na kak način Je mo/el predsednik povzročiti Palmerjevo izgubo milijona dolarjev. Prftaor U «ctéàili delavski* I rar i J v Mezfc» CHfh pr** Wvèeaia prnWodniku I al W Povečana produkcija v »ovjetški Ruti ji Moskva, L%-Jsn. — Valerij Mrzhlauk, ministrski podpredsednik, J«< na seji osrednjega so-vjetskegs komiteja nspovedal velik napredek v industrijah In (»oljedfletvu v t« m letu. Ponovil je MtallfNivo iz J svo, da Imdo morali delavci uspeti vse sile, da so (sive^-s |»r'»dukrija dvajset od-stotkof. V zameno Jim je obljubil izboljšali Je življenjskega standarda. Siten vihar udaril zapadno Poljeko Varšava, IS Jan. — Vihar, kakršnega ne pomnijo 60 let, Je včeraj divjal po ftlozijl In Mali Poljski, v južnem in zapadrtom delu poljske republike. Vihar Je razdejal mnogo hiš. Ce Je bilo kaj človeških žrtev, ni še znano. RUSKI KMETJE DOŽIVELI KONČNO BOUSE DNI Prvič v zgodovini pričeli hoditi na počitnice KOLEKTIVE USPE-VAJO New York. — et tisoč rubljev, pravi Harris. Pod carskim režimom bi bila Ista družina srečna, če bi vse leto videla 26 rubijev,----------—- Nova iMrrarna politika sovjetske vlade je reflektirana v konkretnem in definltlvnem libelj-šanj 249,637 rubljev. Zaslužek čfuna kolektive'je odvisen od vprašanja, koliko dni dela na leto. Na tej kolektivi .so lani delali od 260 do 300 dni. ftvoj delel dobe deloma v gotovini in deloma v blagu — pridelku, katerega-pa lahko vsak čas prodajo vladi po določenih cenah. Dnevni zaslužek članov te ko-lekt) 1 v «zmenjenih letih sledeči: 1933 2.2 rublja, 1934 dva m )n»L rublja in lani štiri rublje ali nAaj vet ko tisoč rubljev za zadnje leto. Zaslužek je <>dvisen od uspahs possmetite kolektive Izgledi ee, (Halje na 8. at/eai j TOREK, 14. JANUabji Glasovi iz naselbin PROSVETA TUE KNUGHTBNMENT GLASILO I* l.ASTNl Ji A SLOVB*»SB KARODW« rOPfOBNK J«D*OTB olfm ti m4 4rW OsaSB Ol«—> IV luH WU. 11.11 M Mirt tata. ■» < m «u trt». mu - ** M for Unltad SUM« (< r«*r. Chtmg» lîi» P" b*M|> «NtMUiM » « »M fUA^Ml IIWVM »•* M >rMj4 ^élJj-Ull« la t «i NmIm i» «t. k»f kM rt» I I'ROS V HT A Mif-M Umméml* A««, or m rBDBBATBD Nekje mora biti meja! Najtežji problem današnjega iskrenega demokratičnega človeka — tu ne miaiimo v ožjem »m i »I u pristašev ameriške tradicionalne demokratske stranke; naš izraz "demokratska" razlikuje to stranko od drugih resnično demo-kratthuh strank — je, kako daleč sme segati demokracija, da ne bo sama sebi škodila. V praktičnem življenju se pod nazivom "demokracija" razumejo vse one politične in civilne svobodščine, ki dajejo |H»samezniku in organizacijam priložnost do kakršnegakoli iz- ražanja t« javnega udc^tvovanja po svojem niéHi moj načrt, da W prišel prepričanju. To je vse, kar moremo danes v praksi upoštevati, namreč politično in v nekih ozirih akademično stran demokracije. Vee-stranska, to je popolna demokracija živi še samo v programih. V Ameriki so bili in so še idealni demokratični ljudje, običajno veliki misleci in filozofi, ki odločno zahtevajo enake pravice v okviru svobodščin za vse, tudi za nasprotnike teh svo-bodščin. Neki odlični Američan je zapisal: "Mrzim mišljenje svojega nasprotnika, kljub temu bî dal svoje življenje za njegovo pravieo, Rebolu aa lepi govor. Val smo da sme svoje mišljenje javno in brez ovir povedati." To je seveda višek idealizma ali idealističnega demokratizma, ki se lepo sliši, ampak v praktičnem življenju se temu pravi — naivnost. Logika omenjenega Američana se lahko pove z drugimi besedami: "Sovražim volka, vendar se liom tepel za njegovo pravico, da lahko svobodno kolje mojo čredo." Na drug način povedano: to diši po anarhizmu. Vsaka logična stvar mora imeti svoje meje, tako tudi demokracija, ki mora imeti svoje meje, red in disciplino. Vaem demokratičnim ljudem je znano, da demokracija danes preživlja veliko krizo. Svetovna vojna je porodila v Evropi dva ekstre-ma: boljševizem na levi in fašizem na desni. Oba ta ekstrema, dasl se razlikujeta ko dan in noč v ciljih, sta si enaka v tem, da sta napovedala brezobzirni boj demokraciji in oba se poslužujeta enakih sredstev — nasilja, terorja in diktature — za dosego in ohrano obla/ti. Izkušnja, vsakdanja dejstva nam pričajo, da je vsa reakcija ua desnici podprla fašizem. Katoliška cerkev v Italiji in Avstriji je pod-prla fašizem. Avstrijski fašizem je le privesek italijanskega. Fašizem v Nemčiji noče deliti oblasti s cerkvijo, zato je z njo v konfliktu. Boljševizem, ki se Je udejstvil le v Rusiji, izvira iz teorij ruskih levičarjev, ki so Že leta 1006 zavrgli vnako demokratično taktiko. Jasno je, da taktika nasilja, terorja in diktature, katere se enuko poslužujejo boljšoviki v Rusiji kakor fašisti v Italiji, Nemčiji in Avstriji ter na|»o| fašisti na Balkanu, Poljskem in drugod, pomeni smrt za demokracijo. KaAUti tu iNilJševiki zahtevajo "totalltarnoet", tn je, da*vsi ljudje v državi mislijo in delajo po predpisanem kopitu. To je absolutno na-sprotstvo demokraciji, ki priznava civilne svo-bodščine tudi manJAinam. Kritično vprašanje zdaj uuNlane: ali so smrtni aouažniki demokracije, ki žive v demokratičnih deželah, vredni demokratičnih, pravic? Isto vprašanje z drugimi besedami: ali sme demokracija dovoliti svojemu amrtnemu sovražniku, da ima, kadarkoli hoče, odprta vrata v njeno hiao, dnai dobro ve, «Ia Jo to sovražnikovo gostovanje prav gotovo ubije? 1'rifuajmo, da prJdt. demokracija s tem vprašanjem v silno dilemo ali zagato. Ako hoče biti nama Nebi doaledna. mora odgovoriti, "tla'*, čeprav ve, da to lahko pomeni za njo Kainomor. To je njena idealistična stran, ki je označena v zgoraj citiranem Izreku ameriškega filozofa. Ce pa h«»če demokracija biti praktična in «algovori "ne" — tedaj se takoj iz|*»tavi oMoftbi. da ni dosledna, da lil več demokracija! • Kakor hitro demokracija dela razliko med sovrstniki svojega bistva In izbira med skupinami, ČeA, ta in ta naj se tolerira, ta In ta naj ne pa zatre, tedaj nI več Iskrena in po«t*-ne hinsvuka — in njeni sovražniki, ki m».jo tako obsodili, razglašajo s toliko večjo vehe-niertco, da Je treba to hinavko uničiti. */.daj *mo «Iom gll naš point Vprašanje zdaj jt, kdo 1o pravi, kdo tako h«kI| in kdo to razglaša, /.daj si je treba ogledati ljudi.v raz. nih skupinah, ki s svojo propagando dokasu-jejo,, ali ao za ali proti iakreni demokraciji. To razpravi» bomo nadaljevali enkrat prihodnjič. „ O delu in jubiksju BrMgeport, O. — Za dopise in noviM iz te naselbine skrbi največ Joseph Snoy. Kar se tiče deia.Je en premogorov na Blal-nb začel malo bolje delati — 4-5 dni na teden, toda dela se ne dobi, ker je eden rov zaprt št ven i dvorani. Mladina in odrasli še vedno vprašujejo, kdaj bomo spet dobili Barbičevo godbo iz Clevelanda, da; nam bo igrala. Tem lahko povemo, da 1 bo igrala na prihodnji veselici ' in navzoči bodo štirje člani te godbe.* Oddali bpmo štiri na- od iaže kompanije, pa atare delavce jemlje na delo. Jeklarne ravno sedaj slabo obratujejo in delavce povsod odpuščajo za nedoločen čas. Na društvenem polju ne moremo dosti napredovat, ker soj ljudje večinoms člsni dveh ali pa treh organizacij. Kljub ala-bi m razmeram pa imamo včasih malo razvedrila. V nedeljo 5. januarja je moj soprog Frank Wočko obhajal 60. rojstni dan. In nedelja je Čas počitka in zabave za delovno ljudstvo. Namenila sem se, da mu skrivoma priredim nekoliko prese-nečenja, večerjo, na katero povabim njegove ožje prijatelje/ Ker je bila omenjeno nedeljo tudi seja društva, katerega je že dolgo časa blagajnik, sem to ažje izvršila. Ko se je vrnil, le doma našel svoje prijatelje n veselje se je začelo. Se večje bi bilo, če bi še bil mogel ures- moj brst s družino iz Detroita n vnukinja iz Penne. Toda radi ledenih cest ae to ni zgodilo, ter je bilo prenevarno in bi lahko prišlo do ne«reče. Vel smo ae mirno zabavali posno v noč. Za naklonjenost in darila se lepo zahvalim vsem, posebno pa vnuku Leopoldu Gertscherju, ki mi je pomagal igrati pod klobukom, in Johnu člani društva 18 SNPJ. Anna Wočko. grade v gotovini najboljšim maskam. Ker se bo vršila teden dni pred pustom, bomo vlekli tudi ploh za večne ženine in e neveste. Glavna atrakcija pa bodo vsekakor člani Barbi-čeve godbe, ki znajo igrati poskočne komade. Ns priredbi, ki se je vršila tu 30. novembra, so napravili ugoden vtisek in zsto jih Želimo spet slišati. Vsbim vse od bli&u in daleč, da se udeleže naše priredbe in se tudi maski rs jo. Mogoče boste odnesli nagrado, če se boste dobro postavili. Vstopnina na maskeradno veselico je samo 25 centov. Slišal sem, da bo pri društvu Cardinals št. 640 SNPJ letos precej živahno, kar z veseljem pozdrsvljamo. To je dobro znamenje za našo mladino. Naš stari "jager" in \ tajnik društva 13 8NPJ se je lansko leto ponašal, da je upihnil živ- gov prvt nastop, toda ga je ist WjakHje iz U S*» in bltfnjih MM Zadnja točka naselbin, da se *a ae niao vai udeležili, čeprav ao bili obveščeni. Na zadnji klubovl seji je bilo sklenjeno, da priredimo maškeradno veselico v ao-bo «večer, 11. februarja, v dru- tanju premoga. Tudi druge tovarne delajo Še precej povoljno ra.:en fabrik za cement; od teh obratujeta dve še toliko, da životarita, ena pa je zaprta za ne-ddočen čas. Upam, da se uresničijo govorice o izboljšanju, am-pak to je že stara navada kapitalizma. Pred vsakimi volitvami skuhajo natresti kolikor mogoče veft peska v oči slepim volllcem Tukaj smo imeii volitve za povečanje mestne gimnazije (high school). Rezultat je bil, da se poveča. Stroški bodo čez pol milijona. Od tega bodo trpela mesta La Salle, Peru in Ogiesby 56'/, država pa 45%. Poleg tega so voiilci odobrili tudi projekt za mestni kanal. Parne lopate že kopljejo temelj* za šolo in tud pri odvodnem kanalu so že pričeli z dolom. To bo mogoče nekoliko «manjkalo brezposelnost. Pri teh projt ktih bodo prvi prišli na vr sto relifni delavci, potem veterani In nazadnje pridemo pa mi brezposelni-—Če bo še kaj ostalo Ampak tukaj naj končam s pisanjem o delu. Je predolgočas-iio, da bi se sam Hebe in druge tolažil z obljubami, katerih smo že do grla siti. Brata Jo-sepha Uleta, ki mi je plačal dve celoletni naročnini — za Prosve-Uo in Proletarca* čeprav mu lista *.e ništa potekla. Isto je sitorila tirii nova tajnica društva 106, kateri še tudi ni list potekel. V tej naselbini se zavedajo, da mora tudi star človek živeti. Da se i£tga zavedajo, je vzrok v tem, cer so vsi rojaki naročniki na delavske liste kot sta Prosveta n Proletarec. S čitanjem takih istov pač razvijejo človeške simpatije in radi pomagajo 70-let-nemu zastopniku do skromnega življenja. le večkrat sem pisal o tej naselbini, kako so vsi prijazni, po-etrežljivi in izobraženi. To pa aa-to, ker v vsakb hlfto prihajajo delavrki listi. Želel bi, da bi tej mah naselbini sledile vse ostale naselbine. Kako se človek dobro počuti po takih naselbinah, kjer cvete izobrazba in skupno 4elo. V takih naselbinah tudi ne vlada lakota ne žeja: če nima eden, mu pomagajo drugi. Zatorej se jaz zmeraj rad držim takih naselbin. In čeprav sem že napol krepan, me prijatelji in prijateljice še vedno pripravijo v dobro voljo, da pozabim na starost in se včasih parkrat zavrtim ter obudim spomine na mlada leta. Vse to sem doživel na mojem kratkem potovanju ob koncu starega in pričetku novega leta. Doživel sem veliko veselega in dobrega. Kjerkoli sem se pojavil, povsod so bili zelo prijavni in postrežljivi ter mi šli na roko v vseh oeirih. Novo leto je bilo zame tako prijetno in veselo da kaj takega Še nisem doživel, kar sem v Ameriki. Čeprav prenočim večinoma na trdih stolih, se povsem.dobro počutim, kakor da bi počival v mehkih blazinah. Dne 6. januarja oi> 5:30 zjutraj sem zapustil Imperial in gostoljubno ^ružino, pri kateri aem prenočil. Gospa Auguštinova mi je zavila še tri domače klobase, nakar smo se s Frankom Augu-štinom In Joe Uletom odpeljali proti McDonaldu, odkoder sem potem v temi kolovratu na Midway. Tam so še vsi spali, samo gospa Bartolich je že napravlja-la perilo. Delo je prekinila in mi ponovila Prosveto. Ko pridem iz hiše, je sneg pobelil že vso okolico. Kljub temu sem še obiskal očeta Zusta. ki je še spal, ampak Je moral vstati. Ponovil je Prosveto in mi dal nekaj okrepčila. Po sneženih potih sem potem odrinil, dokler nisem ddbil avtobusa do Carnegie Ja. od tam pa naravnost proti mojemu domu. Tako je bilo moje kratko potovanje zaključeno, le ves december in tudi prve dni januarja neprestano Mtieži in deži aH pa Obratno. Anton Zidanšek, zastopniki USTNICA UREDNIŠTVA Detroit, M. B. — Vest je bUa posneta i« mllaauškega "Jugoslovanskega Obzora" in tam ni rečeno, da je bil prizadeti rojak ojicharjen v Detroitu. Rečeno Je le, da se je zgodilo "nekje v Ml-chiganttf" Ime oprharjenega rojaka je tudi zamolčano. Vaši želji torej ne moremo ustreči. Ukiihrip Aid rich, načelnik dlreVtorija Chaw National banke v Xw% York«, v amfofMi Jeleanišhega «n» jot od Je. WPA zbežala pred demonstranti Henderaon. Ky. — Da ne bo več priča demonstracijam br't-lamelnih, r siroma rtlifnih delavcev, ki so oni dan prlll! pred njen urad in zahtevali zaoetalo plač< je WPA tukaj zaprta vrata in urad premestila v Chrensboro In Madisonvilte. kjer rHIfhl delavci niao organizirani. Življenje v ledenih plasteh Da mraz ograža življenje, je stara regnia Manj znano p* je, da utegne hud mraz zač*!*» sicer ustaviti življenjske funkcije, nikako a ¡¿podrezati za vedno. Polarni raziskovalec Franklin poroča o k», pu, ki Je bil <36 -ur zamrznjen v ledu, ko w J odtajaliv pa je takoj začel plavati. V laboratj rijskih poskusih «o takšne izkušnje eksperi. mentalno ponovno potrdili. Uspelo je n. pr. zaledeniti žabe pri temper«. turi Jcakšnih 80 stopinj pod ničlo in jih pot«» spet oživiti. Polži so prenesli celo temperatu. ro minus 120 stopinj in nekatere bakterije J vzdržale kar teniperature do 20^ stopinj, ne da bi to škodovalo njihovim življenjskim funkcijam- A še dalje si ohranijo življenjske funkcije v mrazu neki nizko ofganizirani črvi ki ao jih za več ur položili v kopel tekočega be^ lija. O heliju je znano, da postane tekoč pri temperaturi, je le malo višja od temperatu-te absolutne ničle, najnižje možne temperatu. re minua 278 stopinj! Glavni pogoj za uepeb Je pri takšnih ekspe. rimentih ta, da se organizmi «hladijo izredno hitro in temelj/to, kajti le na ta način se v trenutku ustavijo vsa mišična in kemična dogaja-nja. Ce napreduje ohladitev postopoma, od po. vršine v notrsjnjost, -tedaj nastajajo napetosti, ki uničujoče učinkujejo na življenje. Nasprotno pa se mora oddajanje izvršbi t največjo opreznostjo in počasnostjo, ker* drugače zgodijo ubijajoče spremembe. Vidim torej, da ohranitev Življenja v največjem mri-zu ni tako preprosta zadeva. Ce pa postopamo previdno, tedajj imartio možnost prekiniti vsaj majhnim i p nekompliciranim bitjem življenje za neomejen ¿as ter ga v poljubnem trenutku spe$ obnoviti. > .• t Vprašanje Je, da li j* to mogoče tudi pri Iju-deh. Po sedanjem stanju našega znanja morimo to vprašanje pač zanikati; Ne glede na or-gansko iti kemično zamotan ost našega organi-zma govori že velikost človeškega telesa proti takšni možnosti, saj smo vendar omenili, da je treba zamrznitev izvesti v trenutku do najglobljih plasti. Gotovo bi trajalo nekaj del j čaa preden bi človeško telo zamrznilo ri vseh narodnostih. Zato je najbolj varno za vsako mater, naj bo te ali one narodnosti, 4» »krbi Mt0, da so n jeni • otroci obvarovani pred difterijo. Vsak otrok bi moral biti imuniziran, ko je devet mesecev star, in vsak otrok, man) kot šest let star, naj bo Imuniziran takol brrt odloka. Imunizacija nastane šest do osem tednov ipo vcepi jen ju. Takoj pojdite k zdravniku in poskrbite za takojšnjo injekcijo. Jutri u-tegne biti prekasno. Hrana in materino mleko Res čudno je, kako je ukoreninjeno nazira-nje, da vpliva hrana na sestavo materine^» mleka. Mnogi poskusi na živalih in na ljufW> so pa pokazali, da je le zelo malo snovi, ki r«» vplivajo na materino mleko. Poskusi so P0" kazaH, da lahko je doječa mati kar hoče in kar j» dWi, tudi salato in sadje. Tudi razburjen'** In težka duševna doživetja ne vplivalo ns m žlno in mHlnost mleka. Ce pa pri ženah. W so posebno občuti|ive, mleko naenkrat u«abiw. ima to svoj vzrok v skrčenju odgovarjal'*^ mišic --«Besrt. lii prehajajo iz zdravil v miek<> samo v neznatni količini, so brom. jod. ^ srebro, aspirin, arzen, salvarzan in merd* * morfin. atkohol In salinična odvajalna sredstva. prt flvalih po poakuslh opij. mur/ij. pln. železo, vizmut. svinec, eink »n animoo malih dozsh te anovi ne vplivalo pri dojeaj« na dojeVka, le Jzjemoma so zdravniki opaJ* valf pri preveč občutljivih bolezenske zaak« ^ bromu in jodu. Kloroformova narkora ae-Vr* ra dojenčke. TOREK, 14. JANUARJA PROSVITA j.. Oseinu sereflfc Is Jsgeilafil«.) ¡UDA NESREČA NA ttfRN- in fcrei stalnega bivališča, je zs-SKI P06TAJI 'sadil nož posestniškemu sinu — 'Lovrencu Kukoveu ti Oseka V |NŠ vlak—odrezalo mu je srce, da je nekaj minut nato u- mrl. Cuček se ssgovsrjs b silo- Ldel Ljubljana. Huda nesreča se je «godila na reti večer 24. dec. i na po-Bji v Miriti na Dolenjskem, te rebnjega se je peljal domov sin govcs Koželj s is Mokronoga. vlaku je Wla z njkn tudi ne-mučiteljica, ki je iartopil* os irni; Mladi Kotelj ji je pomar il zložiti prtljago z voza. Ko je >tel vstopiti nazaj v vlak, se je ak že premikal. Koždj jetnoral eči za njim, a ko je skočil na ak, mu je spodrsnilo in padel naravnost pod kolo. Nesrečama fantu so kolesa odrezala /o nogo in levo roko, dobil pa tudi hude poškodbe na glavi, i je bil toliko pri moči, da je za-] klicati na pomoč. Železničar ršaj je slišal klice in odhitel i pomoč. Obenem je poslal po pana Bulca, s katerim »ta ga i h i I o obvezala, da ne bi izkrva-1. Nato so ga z avtom prepelji v kandijsko bolnišnico, kjer i ponesrečencu odrezali nogo roko, ki sta se le še maio drli trupla. Zdravi in «močni Ko-j je vse prenašal nenavadno rno ter je bil ves čas pri za-i. Vendar pa je njegovo eta-I zelo resno, ker izgubil logo krvi in ker ima tudi hude tranje po&kodbe. Fant se je pred kra/tkim vrnil od vo-kov ter je star torej nekaj ma-a nad 20 let. Uboj pri Poljčanah -..... V Strugah pri Poljčanah je pred ¡božičem e koli pdbit 26 ni posestnikov sin »France bàek iz Stopnega. Pijan zara-prevelike mere &marn!ce, ki jo je privoščil, je prišel vinje-Balbšek v Struge ter tamkaj ed hišo posestnika Antona Le-ju začel izzivati in klicati na irajžo z grožnjami, da bo v«e klal. Pri Lepe ju sta bila v hiši di domači sin Stefan in sorod-; Anton Spaninger. Sli so iz e ter razgraja j očemu Bafošku di, naj gre dalje in naj ni-r ne izziva. Stari Lepej se je »to vrnil v hišo, sin Štefan in »aninger pa sta dalje odiganja-razgrajača, ki pa ni maral ni-mor, marveč je nazadnje po-gnil nož ter z njim grozil obeli ter ju nazadnje res tudi ra-z nožem. Tadva sta nato pla-a za hišo vsak po močan kol, katerim «ta potem pobila Bab-a na tla. Pustiïa sta ga na tleh r odšla v hišo. Babšek se je čez dvignil ter se opotekal ipo »ti dalje, a kmalu se je zgrudil tla ter izgubil zavest. Proti t ni ga je našla neka ženica nevestnega na poti, povedala stvar tamkajšnjim kmetom in fcbška so prenesli v neko hišo. eden pa so ga še prenesli do-ov, je že podlegel hudim po-odbaim. Komisija je ugotovila,, i je Babšek podlegel hudim "kodbam na glavi, zadanim s dom. Štefana Lepeja in Spa-'Hrerja »o orožniki aretirali, iznala «ta, da sta bila tudi sa-a n«-koliko pijana, da pa sta vnala le v silobranu in jezi, r je Babšek pijan izzival ter padel z nožem Lepeja in Spa-"gerja, ki *o ju odvedli v za->r, Hislisl.u pa so pokopali v akolah. Krke narode. — Kak teden ••d božičem smo dobi!' precej Na tanko podlago je snelo ve« dan in vso noč, da «mo ibiH «nega okrog pol metra. Na n pred božičem pa je nenadoma Klani! jug in odmeka je začela Vpravljsti sneg. Vse ceste «o rtale skoraj nepr hodni;od sa-i' brozge, «neg po p >ljlh je kop-I in čez mrt je zaâelo še deže-JT Topli dež In jopi i vet r je dveh dneh odpravil ves «nsg » deželi, poteki in reke »o nara-- in grozijo popjsve. od časa » ^a»a pr«i dež. fažični prasni- j »o minili v znaku brozga. Jug ; c»lo planinam odvzel «nega do atne vrtine, tako da no bili vsi . iu ar j I (h bofičai u*itek. ki ga »Jdcjo \ i/i rrnjskih planinah, j '" • /.a b;#f.t< rn* praznik*» »r*\ ¡j„ fjmj dilrami branom, Čel, da g« je Kukovče v bratranec vrgel trikrat v sneg in povaljal po njeni. Zaradi tega je segel po nožu, da bi se u-branil Kukovca ter je pri teza. zadel v sree Lovrenca Kukovca-Cučka so aretirali in bodo mariborski sodniki imeli zadnjo besedo v tej stvari. "Slovenija" izšla. — V založbi Slovenske matice v Ljubljani je iašel aa novo leto 1. zvezek široko zasnovane prve monografije o slovenski zemlji "Slovenije" univerzitetnega profesorja dr. Melika. Slovenci imamo o svoji deželi, svoji kulturi, svoji umetnosti, svoji zgodovini zelo malo pomembnih del. O zgodovini slovenske glasbe nimamo ns primer nobenega dela, temeljito zgodovino slovenske literature od začetkov do danes ¿e pogrešamo, obširne knjige o slovenski zgodovini še nimamo, a se pripravlja. O vseh teh kulturnih panogah pa imamo vendarle mnogo ie napisanega, zelo malo pa smo imeli geografskih spisov o slovenski zemlji. Pred -mnogo leti je Slovenske mstica izdala več knjig, ki so opisovale zemljepis in zgodovino posameznih slovenskih dežel (Goriška, Kranjska) in mest. Toda to so stari opisi iz začetkov slovenske znanosti, ko nismo Še imeli svoje univerze in smo imeli premalo znanstvenih delavcev. Nismo pa imeli nobenega dela, ki bi podajalo geografski opis vse tiste zemlje, na kateri živimo Slovenci strnjeno, torej ne glede na prejšnje ali sedanje državne rfieje. Zemljepisnega opisa tiste Slovenije, ki se v resnici razteza od Prekmurja oz. Madžarske do Trsta In v Beneško Slovenijo, od iznad Celovca do Istre, nismo imeli. Zmerom zatrjujemo, da smo narod, a Če bi nas pobaral tujec za spise o tem in tem, za spise, ki bi jih kot narod morali imeti, bi morali pogosto reči, da žal tega še nimamo. Zdaj prejemamo izpod peresa univ. prof. dr. Antona Melika prvo monografijo o vsej slovenski zemlji, prvo široko zasnovano delo, ki bo obsegalo v celoti — ko bo končano — morda okrog 1400 strani! Ta knjiga je delo mnogih let, je delo velikega napora in truda. Razdeljeno je na dva dela. Prvi del obsega splošni opis vse slovenske zemlje, drugi del pa opis posamičnih pokrajin. Vsak del pa izide v dveh zvezkih, ker bi bilo v eni sami knjigi preobširno. Prvi zvezek prvega dela je zdaj izšel in ta dokazuje s svojo bogato vsebino in temeljitostjo, da bo delo na višku sedanje znanosti in hkrati dostopna širšemu občinstvu, ker je avtor pred vsa težka poglavja uvrstil uvode. Prvi zvezek obsega 402 Strani leksi-konskega formata, vsebuje 120 slik in tri karte, od teh je ena dvobarvna. Tiskana je na finem papirju iz graške papirnice lekarn in vtzana v najfinejše platno. Klišeji so tako fino izdelani ln na gladkem papirju tako lepo odtisnjeni, posnetki tako lepi, da bi mislil, da gre za fotcamater- ske posnetke, ne pa za slike, ki naj predstavljajo geografski materija!. Ta prvi sveček obsega poglavje: Predgovor, Geografski —»čaj in geografako-politični položaj Slovenije, Površinsko 11-ee, Podmbje in vodne razmere, Rastje in šivali na našem ozemlju in Potek poselitve. Ta zvezek bi moral iziti že pred enim letom,'a razne tehnične težkeče so izid knjige zakasnile (izdelava klišejev, risanje kart in tafcel). Poleti se je pridružil k oviram še tiskarski štrajk. Toda zdaj je prvi zvezek iašel in tefcko, da bi ga mogel pogrešati vsakdo, kdor piše o slovenskih vprašanjih: časnikarji in redakcije, učitelji in politiki itd. Drugi zvezek, s katerim bo zaključen I. del (SploAni opis Slovenije), iside zagotovo spomladi 1936, ker je že vse gradivo zanj v tiskarni. Prvi zvezek stane vezan 184 Din, broširan 120 Din in se nar reča pri Slovenski matici v Ljubljani, Kongresni trg 7. Spionažni proces Pred- sodiščem za zaščito države v Beogradu se je Vršil proces proti skupini obtožencev, ki so bili obtoženi špionaže v korist neke sosedne države (Avstrije, Italije ali Madžarske?). Med obtoženci jih je bilo nekaj tudi iz Slovenije. O poteku procesa ne poročajo ničesar, ker so taki procesi tajni, pač pa je bila javno razglašena razsodba v tem procesu. Glavni obtoženec, kovinar Franc Kranjc iz Maribora je bil obsojen na 20 let ječe, Albert Achtig, gostilničar iz Maribora, na 16 let ječe, Franja Baumann, hotelirka iz Varaždina, na. 18 let robi je in vsi trije na trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Trije obtoženci so bili oproščeni. Vsekakor so obtoženci imeli so hude grehe in so v svojem šoio-niranju imeli lepe uspehe, sicer ne bi dobili tako visoke kazni. Umrl slikar Zmitek. — V božičnih praznikih je umrl v Ljubljani znani slikar, upokojeni profesor Peter Zmitek. Slikarstvo je študiral okrog 1900 leta v Pe-trogradu, kamor je hodilo študirat le malo Slovencev, a tem več srbskih akademikov. Potem je bil dolga leta profesor risanja na reaJki v Ljubljani, kjer je bil pred nekaj leti upokojen. V mlajših letih je bil marljiy in izvrsten slikar, ki se je udeleževal vseh slikarskih razstav doma in mnogih tujih ter povsod dosegel lepe uapebe. A nenadoma se je njegovo življenje nekje prclomi-lo, postal je samo Še profe3or in slikal je bolj malo. Pač pa se je z v*em srcem posvetil lovski bratovščini in bil eden najbolj vnetih ljubljanskih lovcev {n pozna-vakev lovskih psov. Ce je zadnja leta £e kaj slikal, je slikal po večini le lovske motive. Star je bil okrog $0 let. Podlegel poškodbam. — Poročali smo o nesreči, ki se je pripetila v Šiški na prelazu gorenjske proge in Alešovčeve ulice. Hlapec Karel Sketelj je peljal poln voz gramoza po Alešovlčevl ulici proti gorenjski progi, ni pa opazil v megli, da prihaja vlak, Ko je bil voz na progi, je pridrvel vlak in ubil oba ktnja, vos razbil, hlapcu pa odrezal desno nogo. Hlspca so pripeljali v bolnišnico, a izgubil je te preveč krvi in je kmalu podlegel poikod-bam. Drevesa po zimi Zakaj odvriejo drevesa v jeseni Uste Pesniki so znašli besedo o umiranju prirode, pred zimskim časom, a za tistega,» ki pozna to naravo malo globlje, je ta beseda najmanj zelo pretirana. Kajti zemlja in njeno življenje ne poznata zimske smrti. Večina višjih iivali zimo prav dobro prebije z zimskim ,spanjem, ali s tem,- da se ji umaknejo, kakor ptice selivke, v toplejše kraje, ¿uželke in druge manjše živali zimo'prav tako prespi-jo če jim življenje ne poteče že z jesenjo, velik del nižjih rastlin, kakor mahi, lišaji in glive ra8ejo baš pozimi najbo-hotneje, mnogo teli in trave zelenijo pod snežno odejo. Prav tako ostanejo zeleni iglavci in nekateri listavci. Cemu torej tožba o umiranju prirode? Zato, ker je pretežna večina listavcev in grmov jeseni odložila liste in videti je na zunaj kakor mrtva? To pa delajo mnoga drevesa v tropskih ln aubtrop sklh krajih celo poleti, v času, ko si malo odpočijejo. S tem počitkom dreves stvar tudi ni tako preprosta, so listavci jeseni odvrgli liste, ni rečeno, da so to storili zavoljo mraza, saj se je to zgodilo večinoma že dolgo prej, preden je pravi mraz nastal. Potem pa dobimo baš v najbolj mrzlih delih zemlje dovolj dreves In tu di zimzelena so med njimi. V Sibiriji, kjer znašajo zimske temperature do blikaste rastline in čebulnice so se pa zavarovale spet na drug način. Enoletnice so si uredile tako, da zimo prebijejo v obliki svojih plodov, Dve in večletne rastline pa se skrijejo enostavno v zemljo, ln to v obliki korenin, gomoljev ln čebul, ki jih človek mnoge lahko uporabi v svoji kuhinji. Prvo leto skrbijo krompir, pesa in čebula za to, 4a napolnijo svoje podzemeljske dele z velikimi zalogami hrane. Da se ljudje o-koriščamo s temi podzemeljski» mi deli, je seveda stvar zase, a če bi tega ne storili, bi tem rastlinam jeseni oveneli Hiti ln podzemeljski organi bi živeli pozimi svoje sočno ¿ivljenje dalje. V drugi pomladi bi se nato iz njih stvori!! novi poganjki z listi, cveti In plodovi. »m** Ms .'!&] m ; t Hoj. Ihie 26. dec. m. I. je, 'Wo pri Sveti Trojici v fUov, f>< sh do uboja. Meaarski po-1 binik Peter Cuček, star 34 let I To kopičenje hrane je nekai, kar poinajo tudi drevesa. Poleti pripravljajo listi vse, kar potrebuje rastlina za svojo rast in cvetenje. Jeseui pa se to spremeni. 2e jeseni drevesa ne rastejo več. ¿Posledica tega je, da pripravijo listi več hrane in zaloge, nego jo more rastlina porabiti. Vse te hranilne «novi se pričnejo kopičiti v koreninah, ko se te napolnijo v debla ln nazadnje v veje. Jesensko drevo ima tedaj deblo, ki je nabito hrano, maščobo in škrobom. Kakor Živali, si tudi drevesa za zimo omislijo takorekoč plast slanine. Pod vplivom teme se škrob spremeni v tekočino in nato predela v sladkor, voda topi ta sladkor ln ga odvaja v korenine ter debla. Tja odide še marsikatera snov, ki si je bila pripravila rastlina. Sladkor se spet spreminja v škrob, tako da so debla od decembra dalje kakor kakšna špecerija napolnjena s sladkorjem, škrobom in beljakovinami. Seveda je tu med posameznimi vrstami dreves marsikakšna rastlina. Drevesa s trdim lesom, kakor hrasti, javori in bukve, so v pozni jeseni prepolna sladkorja, pozimi pa škroba, drevesa i mehkim lesom (bori, breze, lipe) pa spreminjajo svoj škrob, ne v sladkor, temveč v mastna olja, kar ima za posledico, da baš ta drevesa prenašajo nižje temperature nego prej navedena. V dobi zimskega počitka se izvršijo še neke spremembe v rezervnih zalogah, ki jih ne poznamo natančneje, ki so pa na vsak način potrebne, da more drevo pozneje spet rasti. Bržkone se tedaj tvorijo tudi rastni hormoni. Zanimivo je, če spravimo lesne rastline v zimskem času v rastlinjak ali v toplo sobo. Njih popki se nekaj časa nočejo raz vijuti — toliko časa pač, dokler se ne izvrši "notranja sprememba". Tudi gomolji ln Čebule ne pričnejo v toploti takoj poga n jati, ko smo jih jeseni vzeli iz zemlje. Vsak vrtnar ve, da potrebujejo tulipani, šmarnioe hlacinte in druge čebulnice nekaj "prebožičnega miru", preden pričnejo v toploti poganja ti. To dobo mirovanja lahko skrajšamo, toda popolnoma ji ne moremo izognit!. Za naše listavce traja ta do ba zimskega počitka pet do sedem mesecev. Ce poskusimo navrtanjem pridobiti sok iz breze, se nam to bo redko posreči lo pred sredino marca — v tem čusu se prične namreč v drevesih v splošnem novi obtok sokov. Rezervne snovi se raz topijo in se pričnejo pretakat proti popkom, ki se začenjajo razvijati. • Sedaj šele spoznam« pravi pomen zJmskih zalog, njimi se hranijo poganjajoč listi in veje. Brez teh zalog ne bi moglo drevo v tem času is nikoder dobivati hranil za no vo rast, vsi brsti bi poginJIl za voljo pomanjkanja hrane. Pomladni sijaj živi tako od milo sti zimskih zalog. Zato pa so drevess sposobna prebiti zimo za zimo in živet stoletja, rrav redko se zgodi da kakšno drevo pozimi v ns šem ptdnebju popolnoma zmrz ns. Zmrznejo pač posamezne veje, toda drevo si je pravo^as no pripravilo tudi rezervne pop ke, ki pričnejo potem spomlad poganjati in popravijo naatalo škodo. Tako zima zs raajJine ne pomeni smrti In «tiske, temvel neko drugo vrsto življenja ne go poleti ln to življenje nI nll manj Ksnimlvo. "m HBBSSSSE! i—— S8SBBBB9 i • t n .v4 .¡¿ri - —r«feratwl Matur«. Novo poslopje farmarske zadružne organizacije v Omahi, Neb. Unije izsledile nevarnega vohuna Po razkrinkanju ga je vzela noč Cikaaka sodnika proti delavskim zakonom se Priser iz Mede*te%«kit de«um»lrsrij proti britafci aad«ladl » Rain, Kglpt. Z I« Ruski kmetje doživeli končno boljae dni kongree dovolil denar z« nuhvenrirahje držav « |iokoJnlri-ukini zskom m, bo ta države takoj pridela plačevati »taroetno pokojnino N'ovl zak'Hi doloma da okraji prt»pev«jo 2V< z« Ispls-eter>tnrže" in betešnike kakor so Indijanci alt pa sužnji, katerim je vlada doJšna pomagati. In te 4'artrumente" proglaša sa svoje tudi glasilo Progresivne rudarske unije. Ta uifD a T* W vTatf»! premogovni komisiji, ki upravlja ru« (iarski zakon, vložila tudi protest .proti imenovanju Kayja Kd-mumtsona za zastopnika llltnoi-sklh rudarjev v pokrajinski premogovni komisiji, KdmumlKon je provlzorlčnl predsednik 12. (illlnolskoga) rudarskega dl-trikta. Pravi, da Kcimundson no moro zastopati illinolsktb rudar-. Jev, kur «prvič je l,ewUov ns-stavljenee, drugič pa da ne zastopa večine rudarjev. Glasilo te unije, ki se razvija v najreak-cionarnejšo delavsko organizacijo, Je na strani o|ienšaparjov tudi pri pobijanju Wagnerjevuga delavskega zakona. Parnih razbit / 34 mornarjev utonilo Portlaml, Ors. — Tovorni parnik Jows ju bil uničen zadnjo nedeljo ob Izlivu reke Kolumbije v Paelflčnl oeean, kjer ga ju vihar zagnal na skalovje. I,nd |n su je razbila In vsa posadka na ladji, 'M mož po številu, Ju utonila. Vihar, ki Ju me-tal visoke valove ns breg, Je preprečil vsako rešltvuno akcijo federalne obrežne straže. V šoli "Zakaj imamo useaa?" vpraša utit IJ. _ "Da vidimo," odgovori MIhi«. "IMak ? Kje si pa to slišal?" j ■ "Maj drugače našemu strk-u it« bi naočniki stali na nosu/' e NaJnovejA« «kot»ka Krošnjsr: "Kupite milo, go-spod — dobro milo!" Mclutosh: "Os ne potreliu-jen»!" KroAujar: "Tudi ob nedeljah ne?" Howard -I'. 11'ijNe, •tik A«««iet«d fis* A < o. januarja vsiliti rok« ae Io- ni« bogaatvo Tisti. ki je tak, vprassl. ■ tAl ¿g temr Deia^ec * ^ A Čeprav je bfl dobro .ttu'aü* «i ' -2e rrrrr ssmo trenotek počakaj/J irrrtia Mary . . Po ajet>e« odgovor« ia gisau s jem« > Saaon spoznala, ds * w ia. ki x kotov rstil ok robu svetlobe. Hary * k . .. ^^^ -Iti moram; zdrav* *eum." je rekla. breka-» pr*um po dlani «v-jega zrezka Njegov izraz jo je kar prestrašil. Izpljunil je meao na krožnik. "Od nje si dobita denar, da si kupila meso." Njegovo tke je ¿"bile tisti strašni. | «d dati prazni, ki ga je bila prvič videla v Parita, ko ae je b»l z irmke troji "Kaj u še ksprta ~ je vprašal — ne jezno, ampak » strahotno hladnostjo gneva, ki ga besede ntso mogle izraziti. V svoje začudenje je ostais Sazon popotno-Kaj je bilo to? Nekaj, česar je moral človek pričakovati, če je živel r Oaklandu; nekaj, kar bo ostalo sa njima, ko bo po-Ooklaad «amo le iztoodiši«, M -lavo." je odgovorila. "In B01y je strmel meao a svojega ia kroteika v pote*, takisto tudi štručko ia odresek. ki je bii aa mm. aa vrli tega pa je katie za kavo. Vae skopaj je na dvenšše ia vr®ri v vedro za smeti. Kavo iz ročk« je izlil v pomijnik. -Koliko denarja ti ja eotalof je bilo nje- centov," j« na--Pet in štirideset je bila že stopila po svojo denarnico in vatla denar iz nja. Trije dolarji | štela in ma jih podala, to* sem plačala a Proteid j« denar s očmi, ga prešle! in «topil k sprednjim vratom, lišala je, kako ao ae vrata odprla ia zaprla, ter uganila, da j« bil vrwà «rebro mi «eeto. Ko a« j« vrnil v kuhi-njo, je Saxon i« postavljala na mizo svež krožnik a prašen im krompirjem. "Za Rob«rtom ni alč predobro." je rekel; -a Bog mi je priča, to «ort« jed je preveč ule-za moj letodoc. Tolikanj j« uležena. da Ozrl ae je na praieni krompir, na sveži reženj suhega kruha in na kozarec vode, ki ga je postavljala k njegovemu kroiniku. -Ne boj ae." je rekla z nasmeškom, ko je š« vedno okleval. "Nič nečistega ni ostalo" Naglo jo je ošinil z očmi. češ. ali se ne norčuje iz njega, nato je vadihnil in sedel. A že v naslednjem trenutku je vsul in razprostrl roke proti njej. -Takoj bom jedel, a najprej bi rad govoril s teboj," je dejal in spet sedel, stiskaje jo k sebi "Razen tega pa voda ni kava. Nič alab-še ne bo. ée se «Modi. Tak poelošaj! TI «i ve«, kar imam na Um «vetu. Nisi a« ustrašila n« mene ne tega. kar sem prej le napravil, in to me veseli. A zdaj ne misliva več na Mary Nisem trdosrčnež in «mili se mi prav tako kakor tebi Vae bi storil sanjo. Noge bi ji umll. kakor jih je Kristus umival. Dal bi jI. da bi jedlo ta mojo mizo in spala pod mojo streho A zato še ni treba, da bi se doUknil česarkoli, kar je zaslužila Porabiva jo «daj. ZaU gre ln same. Hazon. samo taU in zame, ves ostali svet naj vzame vrag. Nič drugega ni važno Saxon, nikoli vmt se me ne boš bela. Whisky in jaz nisva dobra tovariša, zato se od rečem whisky ja. Ob vso pamet sem bil in nisem tako ravnal s teboj, kakor bi bil moral. A vae to je minilo Zgodilo ae ne bo nikoli več. Zdaj tač nem novo življenje. "Le poglej. Ne bi bil se smel Uko prenagliti Moja prekleU natura me je u kanila — aaj veš, kakšen sem. Ce ae človek lahko kroti pri boksanju. zakaj m ne bi mogel krotiti tudi v zakonu. A Ukrat me je zgrabilo preveč nepričakovano. To j« nekaj, s čimer se ne morem aprijazniti in s čimer se nikoli nisem mogel «prijazniti- ln ti gotovo nočeš, da bi to storil, kakor tudi jaz ae maram, da bi ti kaj prenesla, čeaar ne moreš. ia zato sem L zakar su je še Ke sem le vztrajal, ds I Jožetu. kjer naju čoka je Albert ta noja odpeljal k Dcv ja-ku. Cmt po vstopimo, saj a Amalija takoj prišli pfefcitra. ti rekla. | ds vajo odpelje po ao ' "Jaz sem le po va priti h Fü dmgm Rekla sem ti. ds pridHs k čerji. ne k Jože je še imel pripravljen av zunaj. Midva. Herman »»-gel ia njegova! nori avto. katerega je vodO Jože, ia se peljemo r mesto zijalo Jaz sem pa med p*jo mislil sam pri sebi. kako sem ga ker sem pri Sksfčerfk Vee Uko da. da AR aacftt «ara tiho molčal asa je pa peljal v mesto, dali smo si SeUe Isle. ker po je bOo tisti dna pracej^mrzlo. so avto. od Um sam se pa Hali v aootogični park. Od Um smo šli k Poln ¿«rt«, ki Garden. Zasedli mize kakor v gostilni in ee ao nas vprašale, kaj Naročili smo si pivo. Igrali trije muz&anti pod Franka WesMtaa. mojega starega prijatelja. Na njegovo zahtevo smo vsi štirje skupaj zaigrali par komadov. Pri Petru seznanil z več Slovenci, zato bi bil rad kar tam ostal, pa kar nas je n*ft voznik vedno opo- zarjal. da -ja čas sa gsBsaRi________ se morali posloviti od gostoljubnih prijateljev Naš Jot« aa« j« vodi po daljnem potu proti domu. in zelo počasi. "Zakaj pa tako počasi voziš. JošeT sem gs vprašal. "Saj veš Tony, kako so ženske sitne. etroko« in nazaj k družini v po domače. "Sva pa skupaj do-CnRf. Ta "partjr" je ma." mi roče. "Videla se nisva šilo «a ogsjilo. so poodarili go- že 35 let." Kljub temu sva še Nihče v Detroitu ni spoznala. Razume ee. da po to- vodd za najin prihod, ki jih je presenetil, šoto so nama pa De-troitčsni priredili pred najinim prav tako nepričako-" Kakor sva midva njih iznenndila, tako eo naju Udi «mi. Sedsj smo si "SOJO." Loštno je bOo tako. ds se ne da popissti. Naj iskrene je se aahvaljajeva vsem navzočim zs to prijateljsko pogoščen je. Popoldne 30. septembra, j« naju peljal Joe Močnik v Kanado pogledat na uro. Tja smo Ms po mostu, nazsj pa skoči tunel. Ko smo bili v Kanadi, rečem svojemu vozniku, da aedaj amo pa tapet, t "stari domovini" Ker nisem imel drugega opravka, sem kupil pet racgied-nie kanadskega mostu in na njih aea napisal: "Posdrav is stare domovine" in isto poslal našim v Kalifornijo, v Ameriko. Potem je naju Jože peljal k svojim če ne storiš tako kot U je bilo 1 prijateljem. Leopoldu Ščurku, naročeno. Araeli ja mi je naro-1 pri katerih smo bili tudi dofcro- Jote Obiski in dogodki na mojem potovanju po Ameriki Poročs Antes Tomšič, doma iz Višnje gore (Nadel jevaajs.) Drugega dne tjutraj pride Herman Rugel in naju od|ie!je nazaj k Devjakovim. pti katerih ava zafturto stanovala v Detroitu. Vozil je naju tudi po meetu in nama razkazoval veli ke avtomilake tovarne; peka tal j« nama stare in nova tovarne Ford Motor Co Ubogi Ford. aem rekel, koliko on plača dohodninskega davka! Kako «rm ereč*>n. ko mi ni treba toliko pla čall'—arm rekel vozniku. VI-del aem tudi cerkev znanega ra-diopridigarja. »z katere kriči v evet in o katerem aem te toliko čiUl * Krr je Herman moral lati dan popoldne na delo. emo ae vrniti domov Moja žena je ostala pri Amelijl in ae kratkočaalla t dvojčki, ki «o Jako luštkani. jaz aem šel pa v masnim k Jožetu. I Bil je zlo zaposleri (n ni MW* veliko ča»a za razgovoa»- Ztrečer I da ava sopH oatala pri Jredni. kar me zelo veaeli. 8 Travnikovo ava hodila skupaj v *.lo (M trga je le |» let. kar -m ar Zadnjikrat videla Po kratkem rasgovoru me je apo* tnala. ftwk tisti dan."it M-ptetnbra. sta |»raanovala letnico zakon-skega življenja mr, in mra Jo« Zrimer v SND. Te slavnoati ava ae tudi midva udeležila. I deUdžia j« bila velika, kar j« veliko (Mimenilo za stavljene«. Pri takih prifeditvah je navada. je cela vrata govornikov, ki «>»UU)«> alavljencem Ko je gotornJlka lisU itčrpana, ae vrši proeU zabava in pldk potno v noč. Tako je bilo tudi na Uj prireditvi, katere sva bila tudi midva iz daljne Californije deležna. Hvala vsem za gostoljubni sprejem. Zrimčeverna pa želiva, da bi dočakala zdrava in veaela zlate poroke, Večer sva zopet prebila pri družini Albert Naprutnift. Dru-gi dan je bila nedelja. Ker sem obljubil Joe Devjaku. ds bom U dan pri njem. aem vat raj al. da I moram biti opoldne pri Jožetu, a kljub mojim zahtevam me ni hotel nihče peljati. Naprutnik ae je trudil na vae načine, samo da bi me pridrlal. Končno me jo tvabil. da gre\tf obiskat Antona Rkufro. kateri živi v istem bloku. Niaem ae hotel Albertu zameriti ln aem se povabilu od-cval Rkufco poznam le kz države solnčnih rož in niaem. ga videl le 2& let. kljub temu ao naju eptarnali. Anton je Ukoj pri ne-sel dobre kapljice, katera ae je nama Zelo prilegla, ftkufčeva. ki je bila zaposlena v kuhinji, je prišla naznanil, naj malo počakamo. da nam pripravi koailo z okusno juho. A meni se je telo čila. da se ne smem vrniti prod sedmo uro domov." mi je odgo , voril. "Ti že veš, kaj delaš.'! mu rokel. Nekaj časa se še vozimo in pripeljemo s«' pred Slovenski delsvski dom - ns West Side. UsUvi svto in pogleda ns uro. Bilo je 7:16. "Zvečer imamo še nekaj na razpolago,*' ml reče "Pomudimo ae še tukaj Danes je nedelja in gotovo je dosti Slovencev notri, mogoče boš ksteregs poena!. Bomo malo pili. potem pa gremo k večerji." . Ko gremo po stopnicah doli v spodnje prostore, ao naju vodili toko, da sva bila prva VraU se od pro in na ušesa mi zagrmi: "Surprise for Big Tony T Andrew Kramer in Joe Werholtz sU igrala, prvi na harmoniko in drugi na kitaro, znano melodijo: "Hail. hail, the gang's all here" ltd. Mrs. Amelia Devyak. katera je vac to organisMa* me je pa opazovala, kako ee bom obnašal. Bil aem iznenaden kakor le nikdar v svojem življenju. Par minut aem sUl na mestu kot okamnel; nisem vedel, kaj hi rekel. Bal sem ae. da ga spet kaj polomim. Končno aem se vendar okorajiil in nekaj lzjecljal. da nisva vredna tega IttL. v tem trenutku me je pa še Herman Rugel opozoril, da naj sedem sa mico. da ee na večerjamo, potem bomo pa govorili. Ko amo se vodil po mestu, jo bil vodjs Joe Devjsk. ko amo prišli v dvorano, je vodstvo prevzel Herman Rugel in se vaodel pri mizi poleg mene. Navaočih je bilo še ldft gostov in so š« vedno prihsjali. Kakor so mi posneje' povedali, jih . je bilo Okoli 200 navzočih Mize *o bile obložene z vsakovrstnimi dobrotami, pri katerih eo sedeli neii prijatelji. Ko smo a« dobro nasitili, se j« Herman predaUvil navzočim aa "toaetmastrs." Ker me pozna. odkar >«. n« evetu. me je predaUvil veom navzočim kol dobrega prijatelja, ki ga ni vi^ del ž« U let Čudil eem se mu. ker je vedel toliko moje agsds vine, katero je pripovedoval navzočim. Predat a v II je potom več govornikov, kateri so nama val želeli srCtno potovanje po doili. Pogostili nae ao a prigrizkom in kanadskim oivom. Iz Kanade smo se vrnili nazaj v UAA ln ae usUvill zopet pri Joe Devjaku. Ker sva imela drugi dan odpotovati, smo se poslovili od mnogih še isti večer. Med temi sU bila tudi mr. in mrs. Herman Rugel. Težko mi je bilo pri srcu, ko sem stisnil desnico tako zvestemu prijatelju kot je Herman v zadnji posdrav. Drugega dne opoldne svs ae ps poslovila od Devjsko-vih. Zopet je bilo nsms hudo pri srni, sli ločiti se je bik> treba. Nobeno oko ni bilo suho. Zsssdevs svto. ksteregs je vodil mr. Majetič. tods rokovanja ni hotelo biti konca, tudi poljube smo asenjali sem in tj«- Avto je končno znhropel in naš voz nik ga je pognal, de enkrat se ozrem nazaj in vidim mahanje z rokami, v istem trenutku pa zavije naš avto in izginili so naši prijatelji in prijateljice izpred oči. Posdravljeni dobri prijatelji in prijatelj ice ! Hvala, vam vsem aa vašo naklonjenost, svojo sitnost sem pa odpeljal « *e- boji—.___ Obisk metropole Dne 1. oktobra zaaedeva vlak, kateri naju odpelje proti Cleve-landu. Ohio Ob testih zvečer fte pridemo na posUjo v Cleve-landu. Zaaedeva taksi in se od-p«lj«v« k družini John StifUr. ki j« moj svak. Mrs. je sestra moje lene. Videk se nisU že 24 let, zato so bili vsi Ia sebe ko sva vstopile nepričakovano Od tu smo se akupaj peljali k drugemu svaku Franku Kocjanu. bratu moje žene. Novo iz nenaden je! Pri njem svs dobils začasni "kvsrtir." Rila svs v Clevelandu celih štirinajst dni. V tem času svs obiskala vae. kar sva mogla Preveč jih je. ds bi vse tukaj omenil po imenu. DrugI dan sva pričela t obiski. To je bil najin program in istega ava se driala vsak dan. Moj svak âtiftar je naju peljal k Joe Menartu. Po kratkem raogovoru smo dognsli. da je njego\a lena it istega kraje kol moja lena. Nslo me ps njen mož vpraša, odkod sem jas prišel is stsregs kraja. "Ia Višnje gore. kjer imajo polža priklenjenega," aem mu odgovoril. Po kratkem m«|lku mi jf to- ; pet stisnil roko, in me poklical i likih letih zopetnega svidenja sva si imela veliko povedati. Oba sU jako uljudna in ona izvrstno vosi avto. Kadarkoli je imela čas. je naju peljala na obiske. Dne 5. oktobra so nsms priredili party v začasnem "kvsrtirju." in sicer skupno Stritarjeva in Kocjanova. Ker ava se vedno klatila naokrog, so naju opozorili, da v soboto zvečer morava biti doma.—Res ostaneva doma. Kmalu so pričeli prihajati naši prijatelji in so prisedli k mizam, katere ao bile naložene z vsemi dobrotami tega sveta. Ko smo se malo okrepčali, sem se zahvalil vsem navzočim za pogostitev, kasneje aem ps pričel vleči svoj meh in zabaval sem navzoče, kakor je moja navada, počno v noč. Mrs. Kocjan je nam pa postregla s hladnim pivom. Lepa hvala družinam Kocjan in Stiftar sto in tisočkrat Drugi daf je bila nedelja, dan velikega pomena za slovensko naselbino v Clevelandu. Vršila se je proslava 25-le t nice društva Napredne Slovenke št 137 SNPJ v S. N. domu, katere sva ae tudi midva udeležila iz dalj nje Kalifornije. Udeležba velika in naše sestre. Napredne Slovenke, ao imele bogat program, katerega sem z veseljem poslušal. Ves program je vodila sestra Josie Močnik. Vodils ga je izvrstno. Jako se mi je dopadel duet, katerega sU peli sestri Petrovčič. Po končanem programu se je pa rszviU pro*ta zabava in ples. Štejem se srečnim, ker mi je bila dana sreča, da sem se udeležil Uko lepega programa te slavnosti. (Konec prihodnji«.» *