Štev. 49. V Ljubljani, dne 4. decembra 1913. Leto XXVI. Ha dan zmage« Ponedeljek, dno 1. decembra, se je končala volitev v splošni razred za de-fcelnozborske volitve na Kranjskem. Končala se je z veliko in častno zmago za Slovensko Ljudsko Stranko. Kakor na en mali so popadali in počepali po tleh liberalni, neodvisni in socialno-demokraški kandidalje, od katerih ni 'danes ostalo druzega, kakor velik obrekljiv in lažnjiv jezik. Uanes je podobna kranjske dežela krvavemu bojišču, na katerem so obležali liberalni in socialnodemokraški kandidatje s Bvojimi papirnatimi smrdljivimi in umazanimi kanoni vred. Kaj si niso nasprotniki Slovenske ljudske Stranke vsega, izmislili, kaj jiiso vsega nalagali. Vrgli so venkaj na 'deželo na stotisoče lažnjivili papirjev >n letakov, ovijali so z njimi telegrafske drogove, popali jih na hišne zidove in vaške vogale, jih metali skoz okna, jih pošiljali na desettisoče v kuvertah ar kranjske hiše! Kako so brusili pete po cestah in vaseh, dramili zadnje noči ljudi iz spanja, agitirali po gostilnah ta vpili po železnicah! Vse zastonj, vse fcaman! Lagali so, da se je človeku kar Stemnilo, če je te umazane laži prebiral. Ali prišel je dan plačila in dan sodbe. Padli so vsi liberalni in vsi so-jcialnodemokraški kandidatje in še celo v Ljubljani je liberalni kandidat fTurk na tleh in bo ostal na tleh, če mu me bodo socialni demokratje kupili bergelj in mu ne bodo v ožji volitvi pomagali na noge. Pretekli ponedeljek je omagala poštenost nad nepoštenostjo, resnica nad lažjo, pravica nad liberalno umazanostjo in lenobo. Prvi dan boja je končan s strašnim porazom liberalcev, katerega so jim prizadele vrle čete Slovenske Ljudske Stranke. Liberalci niso dobili niti pedi naše zemlje, vrgli smo jih nazaj in pregnali iz marsikatere trdnjave, posebno na Dolenjskem. Živeli borilci in neomajni zvesti vojniki našega ljudstva in naše stranke! Prvi naval liberalne in socialnode-mokraške stranke je sijajno odbit. Sedaj pa kmečki volilci, čete skupaj, pa vsi zopet v vrste, kakor en mož, kakor en vojak! Drugi teden, dne 9. decembra, v torek, je zopet velevažen dan. Bil se bo boj za poslance v kmečkih volilnih okrajih. Vsi na noge, vsi k orožju, vsak na svoje mesto, da bo tudi prihodnji torek dan zmage in dan proslave za našo kmečko armado! Volitve v splošnem volilnem razreda so izpadle sledeče: LJUBLJANSKA OKOLICA. Oddanih veljavnih glasov 7590. Kandidat S. L. S. Mihael Dimnik je dobil 4626 glasov, liberalec And. Knez 1917, socialni demokrat Anton Kristan 965 glasov, 82 razcepljenih, 218 neveljavnih. Kandidat S. L. S. je zmagal nad liberalci z večino 2709 glasov, nad obema nasprotnikoma z večino 1744 glasov. RADOVLJICA — KRANJSKA GORA — TRŽIČ. Oddanih veljavnih glasov 6855. Kandidat S. L. S. Ivan Piber je do-bil 3990 glasov, liberalec A. Kržišnik 1654, socialni demokrat Jos. Pintar 1164 glasov, 47 razcepljenih, 448 neveljavnih. Kandidat S. L. S. je zmagal nad liberalci z večino 2336 glasov, nad obema nasprotnikoma večino 1172 glasov. OKRAJ KRANJ-ŠKOFJA LOKA. Oddanih veljavnih glasov 7175. Kandidat S. L. S. Evgen Jarc je dobil 5052 glasov, liberalec Fr. Dolenec 2044 glasov, razcepljenih 79, neveljavnih 157. S. L. S. ima večine nad liberalnim kandidatom 3008 glasov. OKRAJ LITIJA-VIŠNJAGORA-RATEČE. Število oddanih veljavnih glasov 7111. Kandidat S. L. S. dr. Ivan Zajec je dobil 4642 glasov, liberalec Taufer 1425, socialni demokrat E. Kristan 887 glasov, 175 razcepljenih, 159 neveljavnih. Kandidat S. L. S. je zmagal nad liberalcem z večino 3217, nad obema nasprotnima strankama pa z večino 2330 glasov. VRHNIKA-LOGATEC-IDRIJA-CERKNICA. Oddanih veljavnih glasov 7984. Kandidat S. L. S. Anton Kobi je dobil 4958 glasov, liberalec Fr, Majdič 1934, socialni demokrat Iv. Štraus 1053 glasov, razcepljenih 39, neveljavnih 232. Kandidat S. L. S. je zmagal nad liberalci z večino 3024 glasov, nad obema nasprotnima strankama pa z večino 1971 glasov. s OKRAJ KAMNIK-BRDO. Število oddanih veljavnih glasov 6471. Kandidat S. L. S. Ivan Lavrenčič je dobil 1846 glasov, libcralec And. Slokar 1529, razcepljenih 96. neveljavnih 179. S. L. S. ima večine nad liberalnim i&ndidatom 3317 glasov. POSTOJNA — SENOŽEČE — ILIRSKA BISTRKJA—VIPAVA—LOŽ. Število oddanih veljavnih glasov >S77. Kandidat S. L. S. dr. Vladimir Pegan je dobil 5480 glasov, liberalec Gaspari 3106, razcepljenih 291. neveljavnih 444. S. L. S. ima večine nad liberalnim kandidatom 2374 glasov. OKRAJ NOVO MESTO—ČRNOMELJ— METLIKA. Oddanih veljavnih glasov 7243. Kandidat S. L. S. Alojzij Mihelčič je dobil 5331 glasov, liberalec Amat Škerlj 9S0. liberalec Josip Fleischman 792. razcepljenih 140. neveljavnih 137. Kandidat S. L. S. je zmagal nad liberalci z večino 3559 glasovi OKRAJ KOČEVJE — VEL. LAŠČE — RIBNICA—ŽUŽEMBERK. Število oddanih veljavnih glasov 6746. Kandidat S. L. S. Fr. Jaklič je dobil 5487 glasov, liberalec Fr. Andolšek 983, razcepljenih 276, neveljavnih 291. S. L. S. ima večine nad liberalnim kandidatom 4504 glasove. OKRAJ KRŠKO — KOSTANJEVICA -MOKRONOG—TREBNJE. Število veljavnih oddanih glasov 8128. Kandidat S. L. S. Iv. Hladnik je dobil 1956 glasov, liberalec Mat. Kožar, 1292, Fr. Zupančič 1808, razcepljenih 72. neveljavnih 113. Naš kandidat je torej nad dvema liberalcema zmagal z 1856 glasovi večine. _ Kandidatje S. L. S. so dobili ▼ splošni sknpini, vštevši Ljubljano, 50.894 glasov; liberalci, vštevši Ljubljano, 22.148 glasov. Socialni demokratje imajo z Ljubljano vred približno 4000 glasov. Slovenska Ljudska Stranka je zmagala torej nad združenimi nasprotniki z dvetretjinsko večino! Večina Slovenske Ljudske Stranke nad liberalci je z 28.710 glasovi. Svobodomiselni po-nočni roparji in tatovi volivnih listkov so dobili, kar so zaslužili. Kranjski kmetje, v boj za vaše pravice! Slovenski kmetje, prihodnji torek, dne 9. decembra, pride vrsta na vas, da govorite pred vsem svetom! Slovenska liberalna stranka, velika sovražnica in zasramovalka našega kmeta napenja vse sile, da bi spravila v deželni zbor ljudi, ki bi pobijali kmetske koristi in ovirali delo v prospeh in'blagor kranjskega kmeta. Liberalna stranka bi rada napravila kmete zopet za hlapce in sužnje liberalne gospode in jih zopet vrgla nazaj v jarem, katerega jim je odvzela Slovenska Ljudska Stranka! Slovenski kmetje, ne verujte goro-stasnih laži. katere trosi liberalna stranka po deželi, da ne bodete sami tepeni. Liberalna stranka je stranka laži, lenobe in obrekovanja. Še nikdar, odkar obstoji kranjska dežela, se ni storilo za blagor kmečke-ea stanu toliko del. toliko postav, toliko za omiko, gospodarstvo in napredek kmečkega stanu. Naj govore dejanja. Ko je prišla Slovenska Ljudska Stranka do deželne uprave, je bila prva misel zboljšati gospodarsko stanje ljudstva. Zato je bila potreba predvsem denarja, ki je predpogoj velikega gospodarskega dela. Izposlovala se je podpora za vodovode in ceste od strani države, najelo se je desetmilijonsko posojilo. ustanovila se je deželna banka, začele so se električne centrale, zidati se je jela belokranjska železnica in napravilo se je nebroj sklepov in načrtov za železniške zveze. Koliko se je nadalje storilo na šolskem polju. Napravile so se razne ustanove. šolske oblasti so se primerno pre-osnovale. da ima v njih odločilno besedo ljudstvo, koliko novih šol se je se-tidalo in novih razredov odprlo, več 2' kakor ves čas. kar so imeli liberalci besedo v deželi. Za obrtni stan. ki je prava pastorka v deželi, se je vpeljal poseben obrtni in pospeševalni urad, obrtni svet. obrtna sodišča. Osnovala se je zadružna in trgovska šola. Neizmerno visoko se je dvignila veljava naših avtonomnih občin. Vpeljal se je nov občinski red in občinski volilni red. Osnovali so se občinski posredovalni uradi. Uredile so se občinske takse in gospodarski odbori. Dobili smo nadalje celo vrsto novih zakonov, ki dajejo naši deželi čisto novo lice v tem pogledu. Cestni zakon, vodopravni zakon in cela vrsta kmetijskih zakonov, ki urejajo: lov, razdelbo skupnih zemljišč, zložbo zemljišč, izboljšanje. pašnikov, varstvo planin, vz-državanje ograj, pašne pravice, varstvo ptic, meje itd. Ti zakoni so za našega kmeta silno velike važnosti in velikega gospodarskega pomena. Velik del kranjskega prebivalstva se peča s poljedelstvom in naravno je, da je tudi stranka posvetila oosebno pažnjo našemu kmetu, ki je bil v naši deželi še prav posebno zanemarjen in ob steno potisnjen. Nepregledno je delo. ki ga ie stranka v tem oziru izvršila. Preosnovala se je kmetijska šola na Grmu. vpeljali so se živinorejski tečaji in gospodarska Šola. Nastavil se je sadjarski nadzornik. živinorejski nadzornik, gozdarski nadzornik. Ustanovilo se je deželno kmetijsko - kemično preizkuševališče, pospeševalo zadružništvo, vinarstvo in druge panoge gospodarske kulture. Prejšnja liberalna deželna uprava je smatrala zboljšanje deželne gospodarske kulture za postransko stvar. Samo par številk. Leta 1907. je bilo v pro- računu za govedorejo 7000 K. leta 1912. pa 128.000 K. Za izboljšanje hlevov leta 1907. nič. leta 1912. 30.000 K. Za prašičerejo leta 1907. nič. leta 1912. pa 16.500 kron. Mnogi okraji so čakali deset- in desetletja na zgradbe potrebnih cest, vodovodov in vodnjakov. Vse zastonj! Njihove prošnje so čakale zaprte v omarah. Kaj naj se neki napravi z okroglo 40.000 K? Toliko le bilo približno prejšnje čase proračunieno za melioracije. Sedaj pa imamo samo za melioracijska dela proračunjenih do pol milijona kron. En sam pogled nas prepriča, kako veliko in mnogostransko je bilo delo sedanjega deželnega odbora. Deloma se je napravilo, deloma izboljšalo. oziroma razširilo celih 33 vodovodov. In nekateri vodovodi so stali do pol milijona kron. da, še več. Vzemimo samo kranjski in cirkniški vodovod, katerih pni je bil proračunan na 620.000 K. drugi pa na 420.000 K. Nadalje se je napravilo oziroma zbolišalo 26 vodnjakov, kapnic in napajališč. Kje so pa še uravnave rek in zagradbe hudournikov? Izdelanih, a ne še izvršenih vodnih projektov je: 33 vodovodov, rezervarjev in kapnic, 8 uravnav rek 6 zagradb hudournikov. Oskrbelo se je z vodo do 50.000 ljudi. V krajih, kjer se je preje širil tifus nalezljive bolezni vsled pomanjkanji dobre pitne vode. se sedaj pretaka či sta studenčnica po vodnjakih in sesal kali. Ob potih in cestah, po hlevih s< napravljena napaiališča. iz katerih pi je živina, da je morala prejšnje čase požirati smrdljivo mlakužo. Koliko pot*, in truda je ljudem prihranjenega. Včasih, posebno ob suši, so morali ljudje po vodo po več ur daleč, in to vsak dan. V poletni vročini si videl lahko vsak dan po kraških cestah voz za vozom, obložen s sodi, v katerih so do-.važali kmetje vodo v svoje vasi. Kdo se je preje menil za planine 1 Po planinah je rastlo trnje, divja, neužitna trava. Koder ni gospodaril kamen in grušč, se je pa razpaslo brinje. Po brigi deželnega odbora je danes že deloma očiščenih, deloma se še meli-orira blizu 6000 hektarov planinskih pašnikov, ki bodo dajali tisočem govedi zdravo in tečno pašo. Vzemimo ceste in mostove. Zgrabilo ali popravilo se je 41 deželnih ali okrajnih cest in mostov. To so po večini velika dela; pri nekaterih dosega proračun do 300.000 K. Manjših deloma izvršenih, deloma v delu stoječih cestnih zgradb je 89. Dovršenih in izdelanih ccstnih projektov je 25, pripravljenih pa 24. Agrarna oblast sama je poleg tega zgradila 11 cest. h katerim je tudi dežela prispevala 100.000 kron. Živinoreja. Na Kranjskem se je naštelo 1910. leta 266.977 glav Roveje živine, ki je vredna najmanj 70 milijonov kron. Prašičev se je naštelo 177.300 glav. Z umno rejo, pravilnim krmljenjem, izboljšanjem hlevov, z umnim obdelovanjem travnikov in pašnikov bi se dal dohodek najmanj podvojiti. Deželni odbor je storil v tem pogledu vse korake, da se dvigne vrednost živine in se število glav pomnoži. Dežela se je razdelila v živinorejska ozemlja, po katerih se je razdeljevala čistokrvna živina, vpeljalo se je premo-vanje goveje živine, vzrejOvalne podpore le za teleta, postavila so se vzgojeva-lišča za telice. Dežela sama ie napravila več zavodov za gojitev plemenskih Eivali. Pospeševala se je kozoreja, perut-ninarstvo, konjereja, mlekarstvo, pašništvo, travništvo, izboljšali so se hlevi, vpeljali so se praktični živinorejski tečaji itd. Koliko se je žrtvovalo in napravilo za gospodarski pouk v naši deželi. Razni kmetijski poučni in gospodinjski tečaji so razširili obzorje našemu ljudstvu in bodo napravili sčasoma popoln preobrat v gospodarski kulturi. Spioh je ni stvari gospodarskega pomena, ki bi ne našla uvažovanje pri kranjskem deželnem odboru. Sadjarstvo, vinarstvo, gozdarstvo. , čebelarstvo, ribarstvo, zadružništvo, vsaki panogi je odkazano v knjigi posebno poglavje. Kaj so pa liberalci delali med tem časom? Vseh šest let, odkar jo na krmilu Slovenska Ljudska Stranka, so samo lagali, obrekovali in mazali poštene ljudi, ki so delali za kmeta! Storili niso popolnoma ničesar, ves čas so samo kmetu nagajali. Liberalci so glasovali proti novemu občinskemu zakonu, proti vodnemu zakonu, proti cestnemu zakonu, proti lovskemu zakonu, proti novemu šolskemu zakonu, novim cestnim odbo*-rom, proti deželni banki, sploh, proti vsemu, kar bi utegnilo koriaiti našemu kmetu. Zato vsi prihodnji torek v najod-ločnejši boj proti liberalcem, zatiralcem in škodljivcem kmečkega stanu. Kandidati S. L. S. v kmečkih občinah, ki volijo dne 9. decembra t. 1.: 1. V volilnem okraju Ljubljana— Vrhnika, ki voli skupaj dva poslanca: Franc Povše, državni p.oslanec v Ljubljani in Dr. Ivan šusteršič, deželni glavar v Ljubljani. 2. V volilnem okraju Kamnik—Brdo, ki voli enega poslanca: Dr. Janez Krek, državni poslanec v Ljubljani. 3. V volilnem okraju Kranj—Tržič —škofja Loka, ki voli skupaj dva poslanca: Franc Demšar, državni poslanec na Češnjici in Ivan Zabret, posestnik in cestni načelnik v Bobovku. 4. V volilnem okraju Postojna— Logatec—Senožeče—Lož—II. Bistrica— Cirknlca, ki voli skupaj dva poslanca: Franc Drobnič, župan občine Bloke in osestnik v Novivasi in Dr. Ignacij itnik, državni poslanec v Ljubljani. 5. V volilnem okraju Radoljica— Kranjskagora, ki voli enega poslanca: Josip vitez Pogačnik, državni poslanec v Podnartu. 6. V volilnem okraju Vipava—Idrija, ki voli enega poslanca: Bogomir Perhavc, župan v Vipavi. 7. V volilnem okraju Novo mesto— Kostanjevica—Krško, ki voli enega poslanca: Josip Zurc, župan v Kandiji. 8. V volilnem okraju Trebnje— Višnja gora—Žužemberk—Mokronog— Litija—Radeče, ki voli skupja tri poslance: Franc Košak, župan na Grosupljem, Dr. Evgen Lampe, deželni odbornik v Ljubljani in Ivan Vehovec, župan v Žužemberku. 9. V volilnem okraju Kočevje—Ribnica—Velike Lašče, ki voli skupaj dva poslanca: Anton Lovšin, posestnik v Jurjevici št. 34 in Karol škulj, kaplan v Ribnici. 10. V volilnem okraju Črnomelj— Metlika: Karol Dermaslia, učitelj slov. trgovske šole v Ljubljani. Kandidati za mesta in trge se razglasijo pozneje. Zapišimo na glasovnice samo navedene ljudske kandidate in nobenega drugega. Pokažimo zopet svetu, da smo strogo disciplinirana, moško zavedna in nepremagljiva ljudska armada. Naprej za ljudsko pravdo! Z Bogom za ljudstvo I Odgovorni urednik Jožei Gostinca!, drž. poslanec. jjllj Listek gm V deveti deželi. Iz angleSCine po Rider Haggardu prevcl I. M. (Dalje.) »Ne pristoja mi,« sem rekel, »enačiti se s kraljico.« »Rekla som, da sedi,« se je glasil njen odgovor, in tako sem sedel na di-van, ona pa me je začela gledati s tistimi svojimi črnimi očmi. Sedela je tamkaj, kakor utelešeni duh lepote, skorajda brez besedice; kadar pa je prav tiho kaj rekla, me je venomer gledala v obraz. V svojih črnih laseh je imela belo cvetko, in jaz sem skušal upreti svoje oči vanjo pa šteti njene cvetlične liste, pa je bilo vse zaman. Naposled mi je ali vsled njenega gledanja ali vonja njenih las ali karsi-bodi bilo tako, kakor da bi me uspala. Naposled se je zganila. »Inkubu,« je rekla, »ali ljubiš moč?« Odgovoril sem, da menim, da vsi moški ljubijo moč te ali one vrste. »Imel jo boš,« je rekla. »Ali ljubiš bogastvo?« Dejal sem, da imam bogastvo rad vsled tega, kar nam nudi. »Imel ga boš,« je rekla. »In ali ljubiš lepoto?« Na to sem odgovoril, da imam zelo rad kiparstvo in stavbarstvo, ali nekaj takega nerodnega, tako da je nagu-bančila čelo in za nekaj časa obmolknila. Moji živci so bili v takem stanju, da sem se tresel kot trepetlika. Slutil sem, da se ima nekaj strašnega zgoditi, a bil sem kakor začaran in se nisem mogel otresti teh občutkov. »Inkubu,« je izpregovorila navsezadnje, »ali hočeš biti kralj? Poslušaj, ali bi hotel biti kralj? Glej, tujec, volja me je narediti te kralja vseh zu-vendcev, pa moža od Soraje, kraljice noči. Ne, mir, poslušaj rnfel Živi duši nisem na ta način odkrila skrivnosti svojega srca, a ti si inozemcc in vsled tega govorim brez sramote, ker vem, kaj ti morem vse ponuditi in kako težko je bilo tebi govoriti. Glej, krona ti leži pred nogami, moj gospod Inkubu, in s tem bogastvo pa ženska, ki bi jo marsikdo rad zasnubil. Zdaj pa ti govori, izvoljenec moj, in milo naj tvoje besede zvene na moja ušesa.« »O Soraja,« sem rekel, »prosim te, ne govori tako,« — kakor vidiš, nisem imel časa izbirati besedi, — »kajti to je nemogoče. Zaročen sem s tvojo sestro Nilepto, Soraja, in jaz ljubim njo in edino njo.« Komaj pa sem zinil te besede, sem se zavedel, da sem izpregovoril nekaj strahovitega in ozrl sem se kviško, da vidim posledice. Ko sem začel govoriti, si je Soraja zakrivala obraz z rokami, ko pa sem končal, je počasi vzdignila glavo; bila je taka, da sem se prestrašen zdrznil. Obraz ji je bil bled kot zid, oči pa so švigale kot plamen. Vstala je, vendar je bilo videti, da ji sapa zastaja. Najgroznejše pa je bilo, ker je bila vzlic temu tako mirna. Enkrat je pogledala na stransko mizo, na kateri je ležalo bodalce, po od njega do mene, kakor da bi ji prišlo na misel, da bi me umorila; vendar se ga ni dotaknila. Naposled je izpregovorila, ali eno samo besedo: ,Pojdi!' Nato sem odšel, lahko si misliš!, kako vesel, da sem mogel proč in zdaj sem tukaj. Daj mi še en kozarec vina, prav dobro dene, pa mi povej kaj mi je storili?« Zmajal sem z glavo, kajti stvar jc bila v resnici resna. Prav kakor pravi neki pesnik: Peklo ne pozna takega srda, kakor neuslišana ženska! Posebno pa še, ako je ta ženska kraljica in So-raja. V resnici sem se bal najhujšega, tudi neposredno nevarnost za nas same. »Pred vsem je treba ta dogodek nemudoma sporočiti Nilepti,« sem rekel, »in nemara bo najbolje, če jaz to povem. Tvojim besedam bi znabiti ne verjela in bi kaj sumila.« »Kdo jc poveljnik njene straže dre-vi?« sem vprašal nadalje. »Tomič.« »Pa dobro, zato ne bo težko priti do nje. Menim pa, da bi bilo dobro To-miču povedati, kaj se je zgodilo.« >.Ej, ne vem,« je rekel Vojnovič. Silno hudo K mu delo, revež! Saj veš, kako sc zanima za Sorajo.« »Res, pa znabiti mu tega ni treba praviti, še prekmalu bo sam to zvedel. Sedaj pa si zapomni moje besede, ki ti jih povem: čisto gotovo sc Soraja pridruži Nasti, ki se kuja tam na severu, in imeli bomo vojsko, kakor je Zuvendei že stoletja niso doživeli. Poglej no tja,« sem rekel in pokazal na dva državna sela, ki sta prihitela iz vrat Sorajinih zasebnih soban. »Zdaj pa pojdi z menoj,« in odhitel sem v nekak stolp, ki se je vzdigoval nad streho naših prostorov. Prvo, kar sva videla, jc bilo, da je en sel hitel proti templju, noseč brez dvoma kraljičino sporočilo velikemu svečeniku Agonu; za drugim sem sc pa zaman oziral. Šele čez nekaj časa sem uzrl jezdeca, ki jc dirjal skozi severna mestna vrata in skozi daljnogled sem spoznal drugega sela. »Oj!« sem vzkliknil, »ta Soraja pa je energična ženska. Takoj gre na delo in hoče udariti hitro pa trdo. Ti si jo razžalil in kri bo tekla v potokih, preden se madež opere, in tvoja tudi, če se ji posreči dobiti te v pest. Veš, zdaj pa grem k Nilepti. Ti pa ostani, kjer si in se skušaj zopet umiriti in živce urediti. In odšel jc. Brez težave sem bil sprejet pri kraljici. Pričakovala je Vojnoviča in ni ji bilo ravno po volji, da je uzrla pred seboj moj obraz. »Ali se je mojemu gospodu kaj pripetilo, Makumazan, da me ne pride obiskat? Povej mi, ali jc bolan?« Odgovoril sem, da se primeroma dobro počuti, nato pa sem brez obotavljanja pričel svojo zgodbo ter jo povedal od konca do kraja. Oi, kako se je raztogotila! To vam jc bil pogled! Pa vendar je bila tako ljubka videti! »Kako sc drzneš s tako bajko priti pred mc?« je zakričala. »Laž je trditi, da je moj gospod dvoril Soraji, moji sestri!« »Oprosti, o kraljica,« sem odgovoril, »rekel sem, da je Soraja dvorila tvojemu gospodu.« »Ne cepi mi dlake z besedami. Mar ni to enoinisto? Eden daje, drugi jemlje; dar pride od enega do drugega, in kaj za to, kdo je pri tem boli kriv? Soraja! Oj, sovražim jo — Soraja je kraljica in moja sestra. Ona se ne bi tako nizko ponižala, ako bi ji on ne bil pokazal pota. Oj, kako resnično nravi pesnik, da je možki kakor kača. ki je nikdo ne more zgrabiti, če se ie pa dotakne, se zastrupi.« »Ta opazka, o kraljica, jc orav izvrstna, zdi se mi pa, da pesnika nisi dobro brala. Nilepta,« sem nadaljaval, »dobro veš, da so vse te tvoje besede prazna bedastoča in da zdaj ni čas za neumnosti.« »Kaj se drznež?« mi je prestrigla besedo in udarila z nogami ob tla. »Mar te je tvoj verolomni gospod poslal, da me žališ? Kdo si ti, tujec, da se drznež tako govoriti z menoj, kraljico? Kako se moreš drzniti?« »Da, drznem se. Poslušaj. Sorajini seli itak že hite proti severu in kličejo k orožju. V treh dneh se oglasi Nasta v svojih trdnjavah kakor lev pred nočjo in njegovo rjovenje se bo čulo po celem severu. Kraljica noči ima nežen glas in ne bo pela zastonj. Njen prapor bodo nosili od vasi do vasi, od doline do doline, in vojniki bodo rasli za njim kakor prah v vrtincu. Polovica cele vojske bo odmevala od njenega bojnega klica, in v vsakem mestu, v vsakem selu te širne dežele bodo svečeniki oznanjali sveto vojsko proti tujcem. Govoril sem, o kraljica!« Nilepta je bila zdaj docela mirna; togota jo je minila; kakor bi trenil je odložila značaj ljubeznjivc ženske s tako naglico in popolnostjo, da je bilo veselje, ter si nadela značaj kraljice in odločne ženske. Izprememba je bila nenadna in temeljita. »Tvojo besede so jako pametno, Makumazan. Odpusti mi moje bedarijo. Biti brezsrčen — to se pravi premagati vse. Strast je kakor strela; lepa je in veže zemljo z nebom, a tudi ubija! Ti misliš, da se sestra Soraja vzdigne z vojsko nad me. Bodi! Ne bo zmagala. Kajti jaz imam prijatelje in privržence. Mnogo jih je, ki bodo začeli klicati: Nilepta! Moj prapor bo zavihral na stolpih in gorah in svit mojih kresov bo drevi skakal od gore do gore ter oznanjal mojo vojsko. Zlomiti hočem njeno moč in razkropiti njene vojake. Večna noč bo delež kraljice noči. Daj mi pergament in črnilo. Tako. Zdaj mi pa pokliči častnika iz sprednje sobe.« Storil sem, kakor mi je bilo naročeno in v sobo je stopil stari, prijazni ka-petan telesne straže. Kara po imenu, in se globoko priklonil. »Vzemi ta pergament,« je rekla Nilepta, »tvoje poverilo je; zastraži dobro vse izhode soban moje sestre Soraje, kraljice noči in kraljice Zuvendcev. Nikogar ne pusti ne ven ne noter, sicer zapade življenje!« Mož je bil videti osupel, a 1e le odgovoril: »Kraljeve besede naj se zgo-de«. in ie odšel. Nato ie Nilepta poslala sela do Vojnoviča, ki je kmalu prišel; bil je videti v veliki zadregi. Mislil sem, da bomo imeli nov izbruh čustev, ali čudovito je žensko vedenje! Niti z besedico ni omenila Soraje in njegovo namišljene nestanovitnosti, ampak ga jo le pozdravila s prijaznim prikima-njem in izjavila na kratko, da bi rada slišala njegov svet v jako važnih za« devah. Prav ob Vojnovičevcm prihodu se je vrnil častnik ter sporočil, da je Soraja izginila. Ptičica je poletela v tempelj rekoč, da ima po navadi odličnih zuvendskih žensk namen prebiti noč v premišljevanju pred oltarjem. Pomenljivo smo se spogledali. Udarec je kaj hitro padel. Nato smo se lotili dela. Sklicali smo generale, katerim smo mogli zaupati ter jim povedali o državnih zadevah toliko, kolikor se nam jo zdelo potrebno. Vsem pa je bilo dano povelje zbrati vse svoje čete. Isto se je zgodilo z zanesljivimi vplivnejšimi ve-likaši in nekateri so še tisti dan odpotovali na svoja daljna posestva, da zbero svoje privržence in prijatelje. Načelnikom oddaljenih mest so bila poslana zapečatena povelja in pred nočjo je odšlo še kakih dvajset selov z naročilom, da jezdijo noč in dan, dokler ne dospo do oddaljenih poglavarjev, do katerih so bila pisma naslovljena. Vrli tega pa je bilo tudi mnogo oglednikov, poslanih na delo. Delali smo cel popoldan in cel večer s pomočjo nekaterih zanesljivih pisarjev. Osem je že bila ura, ko smo se vrnili nazaj v svojo prostore. Tu smo izvedeli od Alfonza, ki se je silno srdil, ker mu je naš izostanek pokvaril kosilo — postal jc namreč zopet kuhar — da se je Tomič vrnil z lova in da ie nastopil službo. Ker so bila navodila častniku zunanje straže že poslana in ker nismo imeli vzroka bati sc neposredne nevarnosti, se nam ni zdelo vredno poiskati ga in ga obvestiti o tem. kar sc je zgodilo; take stvari človek v takih posebnih okoliščinah kaj rad odloži. In tako smo hitro povečerjali ter se podali k počitku. Poprej pa je že prišlo Voinoviču na misel naročiti Umslopogasu. da malo pazi na Nileptino stanovanje. Umslo-pogas je bil zdaj povsodi dobro poznan in s posebnim kraljevim dovoljenjem mu jc bilo dovoljeno gibati se prosto na okoli; tega dovoljenja se je pogosto poslužil in taval po palači v, tihih nočnih urah. Z ozirom na to je bilo gotovo, da njegova navzočnost po hodnikih ne vzbudi nobene pozornosti. Brez vsake besedice je stari Zulu prijel svojo sekiro in odšel. Pa tudi mi smo se podali k počitku. Zdelo se mi je, da sem spal le nekaj minut, ko sem se v nekem čednem nemiru prebudil. Čutil sem, da je nekdo v sobi in da zre name. Kakor bi trenil, sem sedel pokonci in v svoje začudenje spoznal, da se je že danilo in' da je pri vznožju moje postelje stal Umslopogas. (Dalje sledi.) Leto 1812. (Doživljaji francoskega vojaka.) (Dalje.) Na cesti som šel mimo ženske, ki je stala pred vrati neke hiše na glas Jokajoč. Pred njo na tleh je ležalo mrtvo moško truplo francoskega vojaka. Poklicala me je, rekoč: »Pomagajte mi gospod; Židje, pri katerih sva z mojim možem prenočevala, so mi moža po no-čiči umorili, vse pobrali, kar je imel, truplo pa vrgli na cesto. Kaj naj storim? Nikogar ni, da bi mi pomagal v sili, o gospod, prosim vas, pomagajte mi!« Kako naj jaz, Lazar, pomagam? Pred mestom so grmeli ruski topovi, vse kar je bilo francoskega, je divje bežalo iz mesta, kaj mi je bilo storiti? Pustil sem žensko tam, ne da bi kaj odgovoril in se vmešal v tisočglavo množico, ki se je valila po cesti proti Kovnu. Ženske, otroci, vojaki, konji in vozovi, vse se je trlo in skušalo prehiteti eden drugega, da bi le uhitelo kozaškim rokam. Gledal sem okoli sebe, da bi našel kak znan obraz, pa ni ga bilo. Šel sem torej sam in premišljeval, kako ponosno in veličastno je vkorakala pred petimi meseci velikanska francoska armada v Vilno, in kako stra&io razcapana in razbita je bežala sedaj iz tega mosta. ŠESTNAJSTO POGLAVJE. Od Viine proti Kovnu. — Pes našega regimenta. — Maršal Ncy. — Oropana vojna blagajna. — Zastrupljen. Komaj smo se oddaljili od mesta za četrt milje, že smo zapazili kozake na levo stran ceste na višinah, na desno pa na ravnini; toda držali so so tako daleč od nas, da jih naši streli niso mogli doseči. Č.ez nekaj časa sem prišel do ubi-jtega konja, ki je imel na hrbtu črno odejo iz kožuhovine. Te odeje sem se silno razveselil, kajti kučmo, ki me je grela tudi v ušesa, sem bil nekje pozabil ali izgubil, ter sem zato neobhodno potreboval kakšnih varnostnih naprav za ušesa. Poskušal sem s škarjami, da bi si košček kožuhovine odrezal, toda nisem mogel, kajti niti z desno roko, ki sem jo nosil obvezano, niti z levo, ki je bila vsa premrzla od mraza, nisem mogel s škarjami blizu. Nekdo, ki je šel tačas mimo mene in videl, kako sem nebogljen, je pristopil k meni in mi pomagal. Prerezal je odejo na dva dela, on del sem vzel jaz, enega pa on. Za sedaj sem del svoj delež na glavo in šel naprej. Kmalu nato se je zaslišalo od Vilne močno streljanje. Maršal Ney, ki je vodil zadnjo četo in je dozdai zadrževal sovražnika, da ni mogel v mesto, se je začel umikati iz Vilne. Trume begun-;cev, ki so se nahajale pred njim, so se podvizale, toda to so bili domala ljudje, ki so bili popolnoma nesposobni za boj. Tudi jaz bi bil šel raje hitreje, toda tega nisem mogel storiti vsled ozeblin na nogi in posebno še vsled strašnih bolečin v želodcu in črevesju. Ko je streljanje postajalo zmirom bolj močno, so zadnji vedno boli pritiskali naprej. Močnejši so odrivali sla-bejše ali jih pa potisnili na tla. usmiljenja tu ni nihče poznal, vsakdo je skrbel le zase. Tudi mene so podrli bežeči nemški vojaki na tla. Cela povodenj ljudstva se je vlila čez me, nihče se ni brigal zame. Ves otolčen in sesuvan som menil že, da od tu ne bom prišel živ, ko sem porabil ugodno priliko, ko ni bilo slučajno toliko ljudstva na cesti in sem z velikim trudom vstal. Toda maršal Ney s svojim oddelkom je bil že tukaj, braneč se proti sovražniku, ki mu je sledil za petami. Bilo mi je popolnoma jasno, da bom prišel sovražnikom v pest, če me maršal Ney s svojo četo prehiti. K sreči se ie ustavil maršal na nekem majhnem griču ob cesti, da bi počakal še tiste, ki so ostali za nami. Število mož, s katerimi je maršal tako krepko ščitil begunce, je znašalo kakih 300. Pred menoj je korakal mož. ki sem ga po plašču spoznal, da spada k našemu regimentu. Nesel je na hrbtu teleč-njak in tudi še nekaj drugega, kar pa od daleč nisem mogel razločiti. Podvizal sem se, da sem ga dohitel in šelo sedaj sem zapazil, da nese na rami psa. Pogledal sem možu v obraz in sem ga takoj spoznal; bil je stari, dobri ser-žant Daubeton, ki se je bil udeležil že prve vojne v Italiji. Začuden sem ga povpraševal, čemu neki se je obložil s psom; saj se vendar dobi še mnogo konj, ki je njihovo meso pač boljše kakor pasle. Njegovo početje se mi je zdelo tembolj čudno, ker je bil sam tako nebogljen, da se je komaj pomikal naprej. »Kaj misliš«, mi je ogorčeno odgovoril, »da bi jaz jedel pasje meso? Raje pač še kozakovo! Ali ne poznaš več Moutona, psa našega regimenta? Noge ima vso ozoble in zamrlo od mraza, tako da ne more več hoditi.« Pogladil sem zvesto žival, ona pa mi je lizala roko in me je žalostno pogledala, kakor bi mi tožila svoio bol. Šla sva skupaj naprej in med potoma mi je Daubeton pripovedoval, da so že pred sedmo uro udrli Rusi v predmestje, kjer se je nahajalo naše stanovanje, in da so tu zajeli kakih 12.000 mož in častnikov, ki se niso mogli vsled slabosti dovolj hitro umakniti. »Tudi mene«, je nadaljeval, »bi bila skoro zadela ista usoda, kajti moja ljubezen do psa me je dokaj časa zadržala. Skrivaj sem so splazil iz stanovanja, da me Mouton ne bi zapazil, kajti on s svojimi ozeblimi tacami pač ni mogel z menoj. Toda ni se mi posrečilo, da bi ga prevaril, spoznal je, da ga hočem zapustiti in je začel žalostno in pretresljivo tuliti, da sem šel nazaj in ga spustil venlcaj. Vlekel se jc za menoj, toda njegove ranjene noge ga niso mogle nositi, zato je vedno padal in se zopet dvigal. Ali bi ti mogel gledati to, ne da bi se ti. smilil? Jaz nisem mogel; prosil sem nekega moža, da mi je psa vzdignil na rame in ga privezal z jermenom od telečnjaka.« Medtem, ko je Daubeton govoril, sva prišla do tovornega voza, ki je ležal na cesti prevrnjen. Od znotraj sva videla sledove moke in drugih živil; bil je tedaj očividno oplenjen. Jaz sem moral tukaj obstati, kajti vsled silnih bolečin v želodcu sem se kar vil: prosil sem Daubetona, naj me počaka. Obljubil mi je, da me bo, zlasti še zato, ker je uvidel, da psa ne more več nesti ter ga je zato hotel postaviti na tla. Ko se je pripravljal k temu opravilu — jaz mu nisem mogel pomagati, ker sem imel opraviti dovoli sam s seboj — sva zapazila na levo stran ceste v neki globeli, kakih 20 korakov od naju naprej blizu 30 nemških vojakov, ki so najbrže pričakovali maršala Ney-a. Obenem pa sva videla na dosni strani ceste kakih dvajset mož močno četo ruskih konjenikov s častnikom na čelu in razen tega še nekoliko kozakov, ki so jahali izven čete vsak zase. Pomikali so se proti nemškim vojakom očividno z namenom napasti jih in tudi vsej množici zapreti prehod in onemogočiti beg. Ko so jih Nemci zapazili, so se spravili iz globeli na nek grič v bližini in se postavili tam v obrambno pozicijo, množica ljudstva pa sc je obrnila in bežala nazaj, da bi prišla v varstvo čete maršala Neya. Položaj je bil za naju jako nevaren. V. tem trenutku je hitel mimo naiu krepak grenadir in se uvrstil med Nemcč. Tudi miclva bi bila šla rada tjakaj, toda jaz nisem mogel, Daubeton pa je hotel najprvo psa spraviti z ramen. Medtem so ruski konjeniki že drveli proti Nemcem, vendar pa so se ustavili nekoliko od njih, častnik pa je šel bližje k njim in jih z znamenji, ki jih je delal z roko, pozval, naj se udajo. Odgovor je bil strel, ki ga je sprožil grenadir, na to pa je sledila salva Nemcev. Mislila sva, da je padlo vsaj polovico Rusov, toda zdelo se je, da ni niti eden zadet. Še celo oficir, ki je bil Nemcem najbližje, jc bil docela nepoškodovan. Z glasnim krikom: »Hitra« so sa sedaj Rusi zapodili proti našim. Prej, kakor v dveh minutah so bili Nemci deloma poteptani od konjskih kopit, deloma pa so bežali v smeri proti tisti strani, kjer se je nahajal maršal Ney s svojim oddelkom. Rusi za njimi. Divja gonja je šla tik mimo naju dveh. Vso je drvelo naprej, samo en ruski kozak se je ločil iz čete in napadel Daubetona. Temu se med tem ni bilo še posrečilo razvozljati jermena, s katerim je bil pes privezan na telečnjak, zakaj imel je otrple prste. Zadnji trenutek je mislil telečnjak in psa vreči na tla, toda ni mu bilo več mogoče, kajti kozak je že pri njem in ga divje napadel. Daubeton sc je z hrbtom naslonil na voz, tako da je imel zavarovano vsaj svoje ozadje. Jaz som imel še vedno opravka sam s seboj in sem bil v tako žalostnem položaju, da mu nisem mogel priti na pomoč. Položaj Daubetona je bil strašen. Medtem ko je odbijal divje nasprotnikove udarce sablje s puško, je pes na njegovem hrbtu divjo lajal, lioteč se oprostiti voz m skotiti m. tla Minul jo Diiubeton« 7.(lu som. zrtai tja. mislim, do n rudi Pnuho.ton videl smrt i~.roi niMn; torti obupa' ni Nirtrovi izhiiiše no. tu! dinui 7.učrnolc obličie k bilo skromžonn i. o r ob mu k pnro.l plamen 1:. trenutek «• udare; Kozakove sablje k: ji nil nanuvnoi ni plove psi. prese-ka! uvrmon s knterin ir l»il nos privezal ni. teločn.ink pes n s strusnin tu-lo.nion i< skoe.i rui Mit todn ; zadnjim ihiton s •o.topj telo-.; n obvisi • ni telei-muk i n potopili vstoi sv o it i o/i Dni? hotnim lin tln Alislil som. rti. io sorta pi litom Mod ton ar u nion; nnSTečiti. di. sen strcn svoti desnt roki olive 7.i. 7.prabil sen; puški 11 nameri ni nopiiiinl.:. "i n nnoit učinek obrni st it niiilMim: prnt men. Sproži sen. torti smodnik st n tinte uženl. Krolu-miiu st nit h knzni. napade mislil n n.'t. m. nit nt l.ninii. npnui kiv >on ni i tni:on nes-očnen noiozuii Al novu*-iios ni h itaii. moči kterknli k poskn šn, rt: n m priše. s suhi i o I1I17.L p(>-v s n ( ini it >;"lon Imionesovi ostrini nns)ei<:; končni nit it pustil, ki it snnznn. iti 'i ni: nt onrov; 11 s- znovi obrnii livnii Dnuiiomnii. \ ionu; n Iiiu niodten nos^očili nrt^ .m . ? hriiii teloonutk psi. P-.vvkir s: n ni vziiipni 11 nriio % ritki miški, ki p. n K1i7.uL 7.0110 nnpailo. r >'.:;- .'uliOitilli 7.(1:: lii nobeno re: ve: nvir; ;.k( m. n sun zafro nunurtnti '1 nekoliki drznim; naskoki ir porini kii/.aki nekoliko 11a7.11 ( natn n; le mit lioiiu priusni! puške k nlvrur.i 11 spro žil. Pnr.ilr ie. k07.uk n zakr fir. . ir us sr nu. it vlili, i;r, oninliovu n nekoliki čas: n; komu nnsiodriii treninok m. k norte 1.. Dnubeton h zc. i. i; k, I>uln livih. in svet:, ."tut>itc- Kar- prcsvcli r.esa obtiai; 18 iie.-pmnr; 101." lrvanrean umite. ";•-kra n::.-,. rJitetnici svoiej?; vladam., j/n. P- iMvcmor. « ucaka na sivolas -cs.: ... mcs. .-.c svoie;?. živhcnu. ffc ir 11 ■ mcs-ac, I.snimm )t_ a: in iste}?; diu 1- na resa dožive 100< mcseoc I. dni 18 nr.ccnnr. 1"13 ntepn' TU*-uedni; n. oreston ^ran. 7-ain it niu nrndit raznio.:anr v t(cL loko di n ni kalai vsiet niiaai zase \ vnai, kc- »1 ^ innc.nciici r.c dai deta 11 n ni niiane.c »Sirvni pDKoiliniciK. l.ii:viriu-i-su odhnt iios(>iiini:-f nist Likvidii^iisi: odhor s žt v«i mo--''-^ rosni nrir.iutovi nioi 1:11111 11 inmil; »vili ne dtfst>iN pnfjivm; vi, kn leri n pospešile končni: n konkurz: ie* n br ir \ ni' viilnon interesi o bel struni. Zimni u di 110111:1; u oian upnikon plačili 31"" iiiiliovil le-iiiio'* in . u- I n 1 i'i.. Dosedanji poi-iivnuini u;..' u n hib nreee povoinu. Dotičnr norm nrvi si podpisal upnik: 1: rov^o.7.-.m-tuie.i( blir.t. i mili 10110^ kroii ledi mu p()l(ivic( hranilni! vloc 11 rtrupii rei »:ie\ "oni n-o ■■■ ssi.n sieviu unnil.o'' sini luivzlii vsemu muli odbori blatili ni strun. Neki'i.or nisi nnsropni drup nn:v u. rti it -1 čue Inui s"vtr h 7.011 nunui \ok« n impris onnil. 1: vidni sne. uliTi.ii 111 ti. 111 111 km-čtinen konkurat iiitri no]>ii(ion so-ventiit čnnit "t n nevarni sneiain-cii.. 7»onnsliu ii.. u; i' unniKm i:i 1 II mi; lii'viuit;i(s;: oiliur \r . vi ■ nm nolnvi 1 (inipiv 17.1-?* .ii. L.li":iuuci!3li mlro- 11 (tenarn zr izpiae^van.n oniL hudo!; r icn nastal; 1 ; " . " 1 t •. 1 ; • : ."'ltiii rnu. ii llf-.vmi; -1 s- lioravnnL K ki vrni upuii 1 1 ■ 1 ; l-i .- 1 -1 J - - • l r t t (...--.- . - • 1 - - n 1 . • 1 • ; . 1 1 % \i u načn T>r;r ialiki ninL'i m osianeji iisu i: - mu« vratni i:raiiin i oravnav. 11. .-edin. Konkurzn. toži-om ir.v:-im 11 lii:v-daci;?Ji srrošk - množi 11 obrest r.i-i M" te- uiiičin mievi. Ka. 0- mitstni mvv rt;. B' izpuJ - r« - 11 konia nnnoi Komam N-eicater tu. tozavn nnli-za izraoit. nn.-i- . u. -t bnrti : vsi-m nornvnaL i mti nimal moin pnlm macau lep; odto' n- im storil ko-, ne !• imo nikiiir dovol sroilsim y.i, i(i laki špekulac;.!'. labv Custij« >-•• ;,-1(j0 nnei» bržkom nuispro n us;n ■. __no pravični' 11; poštvin' ji cit pr;-. < v«j upniki namerni tu pn-; uu « . ;,0. ioni 1 Trstu nt JLnrošken. \ aclavsi.L zuiožiiL ciffi -r.i um kron m Dunu.ii; • ' v Bukovin. nci st s« t-e: iou j videč tli. m pri urupati 1 nai. rud. P" liUr 0OSUŽI JIOIT Vliti M-icnii st enkra 111 vv ujmiM ,: stoiuii 1 poravnavi ^ iasuien sv st. .i]ii)7.u".iu: morami lu tnd i. ni m ni svoj moč pnsnevi , » liri:tl primaiiik miu (in si r - s onioient ::i vezi u oj. zone ::; u ■ ; l. upui k u i:-otiu Knnarsi: morile: Jane: Pivl i{ n-iic i.-r;i-i.-m uniori t Iiminci ; • car 1.1 ^iaTimnt I.ramik it ni onstir a an ri-ci imniiansKi no-rm 11; težia iitafc Nor nrvt i nrzrvrien znn~L Ir -m znornici it surcici; zakai. nt n st zvisi Oi'vei n; iiic- aliconnii z; ^ nano\ kc vnotaki st r-.isi tnd os. :- • dolifinnmsi: urvei nr onii. i: imati 1 tiso i:r01 iioiiodicn' n; icti. jvjnn. luidnini st r.visi tud nr onii ona. vr.ci. 1: imaii ve: j;a;.o- 24f)( 1 na 'idun-1F oastntiin\ -».mnai niacoval nudi -nnvisei sami on. 1: nimaii nrroi. Ne:;TBcn; sni- sinvciiaiieps mian-niči T tuiin. Dn- lin- ni. "i e . novmo Amoi. Af m : uomi 1: (i boke.pi nr Ipožicul (iunn:v,iei ni topničiiraki niuoriit 1 7-nizi le- ia: C)i ur iirmoidm n *noru iidif jai. lii n v civihi onim; w>j. m pr« prii; n sun ralifi! ^ eaei mi 1... nrmen Jieiiuk lan mian soruaiii. • 11 iii non nm:'-: večkm ahisuut : s tuivi okrnisiu tezaviM uri vuin.š; ■ . žtvliei.iu Ž,«tli i r-otr ur-, nrt uei -n mi" nuiiei lut. n - nun vzunn stnvi ni svniii tovarism 1 -vrn .il stnteči niuia nov., toni civiii .. si ustrus 11 udar ui.nirepi mi. -m::i taki le-s-••-•in ' f-mui. Iti t-nuno T.-znm 111 :u. 1 zaaniim m i st i< st lune '.-zditrnit. 1 n oni.....i zono. nuzn. J^nn-si «•, pj - -.1,1.: Civiln zdri -mik i; e ni liim ji. niesii. n konstatira — -m*-. .in. n ni zu. nosu v«i lan. nr.-v v.■■•7-s;; koreiinil. luicn i> nes---priifirai štar>-:n. ; tuu 11; 1 nrzni;'- 11 niti niipovari. 1'am-ei - t rr.si um 1; novenmn vi'i K;im laškim eusun. . iteležii -1 i,i.r 1 nesrecm z—vt tud častnik. i:' -snu videl s^tiT venet oii3ti, * ran.-,: i nosni; uprevi u i- >pflt: 'piin zraKnpn 'r noštn prnme ; acnnlnn mm r'nTf7.nn it Niči. -Uiirr:-;! vniiu s., dol-..; cas; : • nir:m na-. >slnvr. "NekiiU"- t^rti. di " nas; menihi s;.: ; tuiininti ,W milimi' T ie, ti-up n; 1 |n-..'ii; ;j\f 7.1- mliimniv t<-, tv^>«C0(<' LA g Bohinjska Bistrica« V. nedeljo, Sne 7. decembra priredi naše izobraževalno društvo prvikrat gledališko predstavo; fantje bodo igrali enodejansko burko »Prepirljiva, soseda«, dekleta pa pet dejansko faloigro »Vestalko«. — Da se dekleta ponavljalne šole tem bolj izurile v kuhinjskem tečaju, porabi vrla gdčna učiteljica Zemljanova vsak prost dan za pouk v kuhi. Posebno je gospodinjskemu tečaju naklonien naš gospod župnik, ki izposluje kar največ ugodnosti za omenjeni kuhinjski tečaj in ga sam podpira tudi materielno; tako je n. pr. zadnjič enkrat razveselil gospodično učiteljico in gojenke s tem, da nobeni ni bilo treba plačati svojega denarnega prispevka, ki bi na posamezno omenjeni dan pripadel. — Prelepa je narava v teh krasnih dneh, zlasti Triglav se vidi kristalno čist. Vsak mora imeti velikansk užitek od nogledu teh naravnih čudežev! g Bohinjska Bistrica. Pri nas je vsa liberalna in mokraška banda stopila na noge zoper g. Pibra, Brezverni Grobotek, ta Horvat, je celo priredil kmetski volilni shod v pojasnilo deželnega gospodarstva. Topot se je zatekel k našemu c, kr, poštarju Bevcu, da mu je odstopil svoj gostilniški prostor. Sprva so nameravali zborovati na prostem, pa jim je zmanjkalo sape, Pricapljali so pa na shod vsi železniški socialdemokrati vseh naših treh železniških postaj, liberalci, in da je bil shod še bolj impozanten, so se jim pridružili žganjarčki obeh dolin. Govorili so sklicatelj, Koren-čan in Gogala, Navzoč je bil tudi Ravhe-kar, ta goreči zaupnik liberalne stranke, ter je imel priliko poročati o skrajno zavoženem, slabem gospodarstvu, ko je s svojim falimentom za tisoče oškodoval Bistri-čane in druge. Počastila sta to častito družbo tudi oba Cingleta, Nežni spol je pa zastopala Vončinka, žena železniškega čuvaja. Tako je prevladal na tem klaver-nem shodu le tuj, zlasti železniški element. Še gostilničarja je bilo sram, je odnesel pete ter jo raje odkuril. Na shodu samem so premljevali stare, pogrete laži, prav po mokraško zabavljali, proklinjali in popivali ter so tako naši liberalci in mokrači pokazali, da tudi nekaj znajo. Poštenjaki so se pa prepričali, da za moža, ki drži kaj nase, niso shodi, ki jih skliče brezverec Grobotek in njegovi trabantje, podrepniki. — Ruje se tudi zoper g. Pogačnika. To ime je v Bohinju zelo popularno, kdo ga pač ne pozna. Toliko volilcev je bilo že pri njem v Podnartu, kjer jih je sprejel z največjim veseljem ter jim šel na roke, kar je mogel, Piber in Pogačnik že toliko let roko v roki delujeta za naš blagor. Kar ne gre doma, pa Pogačnik podregne na Dunaju ter hodi od pisarne do pisarne, tja do samega ministra ter nam izposluje, kar je sploh mogoče. In to dela za nas že osemnajst let, V najvišjih dunajskih krogih si je pridobil vedno več veljave, cesar ga je odlikoval in počastil. In tako bo še lažje za nas kaj storil ter smo lahko ponosni, da imamo poslanca, ki ima v cesarskem mestu tako velik vpliv in tako mogočno besedo, V svojo čast bomo v torek zapisali na glasovnico: Josip vitez Pogačnik, državni poslanec v Podnartu, g Domžale. Denar izgubila. Na sv. Katarine dan je izgubila v Domžalah na »svinjskem sejmu« neka uboga žena čez 30 K denarja. Denar je bil v »priftošeljnu«. Kdor ga je našel, naj bo toliko usmiljen in naj ga pošlje uredništvu »Domoljuba« v Ljubljani. Bog mu bodi plačnik! g Dob, Z a d n j i dopisi v »Domoljubu« naše liberalce jeze zato, ker smo jih svetu pokazali v njihovi pravi luči. Pa ne pomaga nič. Kdor je doma liberalec, naj ga tudi svet kot takega pozna. Čemu hinavščino uganjati? — Nesreče, Nogo jc zlomil Franc Marinček iz Gorjuše tako nesrečno, da so ga morali prepeljati v bolnico, V Dobu je pa nanagloma umrl daleč okrog znani Janez Drolka po domače Nejec, g Iz Gorenjevasi pri Rctečah. V gozdu posestnika Antona Jenko pod vasjo se je zemlja posedla za kaka dva metra globoko in tri metre široko tik pri stezi. Nevarnost je, da kateri notri ne pade in se lahko poškoduje, da si zlomi nogo ali roko. Še najbolj nevarno pa je, če so notri stalno ne naseli kurji tat v podobi lisičje kože. Gospodinje, če vam je kaj do vaših kokoši, zahtevajte od dotičnega posestnika, da zadela tisto luknjo! — Ta mesec bo začel kovati g. Anton Štucin na domu svoje matere. Fant je priden in je tudi z dobrim uspehom napravil skušnjo v Ljubljani za kovanje konj. Priooroča-mo ga torej vsem prijateljem in znancem kot pridnega in vestnega kovača. g Kamnagorica. Gasilno društvo in delavsko bralno društvo v Kamnigorici priredita v petek dne 5. decembra ob pol 8. uri zvečer svoj običajni Miklavžev večer v šoli. Otroci pod devetim letom so prosti vstopnine, vsi drugi pa plačajo po 10 h, Preplačila se hvaležno sprejemajo. g Iz kamniške okolice. Čuje se, da neki trgovec v Kamniku, ki je strasten liberalec, svojim odjemalcem, ki pridejo k njemu kupovat, daje povrhu liberalne časopise, menda »Dan«, ki je najgrši in naj-nesramnejši list na Slovenskem in tudi »Slovenski Narod«. Če morda tudi ust-meno razklada svojim odjemalcem liberalni evangelij, ni znano. Ljudje menda, zlasti iz kamniške okolice, močno obiskujejo to prodajalno. Čudno! Ljudje božji, bodite vendar pametni in nikar ne podpirajte ljudi, ki z razširjanjem liberalnih časnikov zastrupljujejo slovenski narod! Nikar ne gojite gada na svojih prsih! Če pridete torej v kako trgovino, bodisi v Kamniku, bodisi kje drugje v mestu ali morda v vaši občini in vam trgovec vsiljuje kak liberalni list ali pa zabavlja čez S. L. S, in njene zastopnike, čez vero, čez duhovnike itd., tedaj veste, kaj vam je storiti. Recite takemu trgovcu čisto mirno: Prosim, prišel sem kupovat blago in ne liberalnih časnikov in čenč. Me ne bo več. Adijo! g Šmartin pri Kranju. Dne 16. septembra je Peter Jekovc ruval svojo nosečo ženo Marijo Jekovc doma v veži, tako da sta prišla do spodnjega skednja in jo potem noter porinil. Drugič jo je dne 11. oktobra neusmiljeno z nogami suval v trebuh, tako da je mogla iti dne 14. oktobra v deželno bolnišnico in umrla. Varujte se predpustom krščanska dekleta in vdove takega surovega lakomnega oderuha, da ne bo kakšne premotil. g Tržiške novice. V samih shodih živimo, Liberalci in socialni demokratje jih prirejajo kar po vrsti. Kandidat za mesta Radovljico, Kamnik in Tržič je obdeloval seveda po svoje nazprvo zaupnike, in sicer v soboto, za ned°ljo je sklical shod k Lončarju ravno ob polenajsti uri. Čuden kristjan, ki niti tega ne ve, da je v Tržiču ob 10. uri služba božja in da gredo katoličani k maši ob nedeljah. Toda kaj briga Pestotnika maša, da le nekaj volilcev vja-me, pa je dobro. V Tržiču smo pa še toliko verni, da ne maramo za svobodomiselstvo, kakršno zastopa g. Pestotnik, in zato bo mo 16. t. m. volili dosedanjega, za naš trg prezaslužnega poslanca dr. Gregoriča. Zato pa vsi, voillci našega trga na delo, da bo zmaga častna! — V petek bo v društvu Miklavžev večer z zelo zanimivim sporedom. Vljudno vabimo stariše z otroci. Vstopnina nizka. g S Trstenika, Popravilo na cesti Žab-lje — Sp. Bela je dovršeno in računi zaključeni. Stalo je vse delo 10.061 K 91 vin., od katere vsote bo prispeval dež. odbor 33'c, cestni odbor 30%, 37 fltiid", ki glasom mnogih skušenj lajša bolečine, leči, osvežuje, ojačuje mišice in kite, oživlja in tvori telo odpornejše zoper bolezni, preprečuje mnoge revmatične in druge take bolezni, ki nastaneio vsled prepiha ali pretila enja, 12 malih ali 0 dvojuatih ali pa 2 specijalni steklenici poštnine prosto 5 kron 2. Bi Vam radi povedali, da na tisoče ljudi vporablja s posebno dobrini uspehom Feller;eve odvajajoče rabarbara-krogljice z zn. „Elza-krogljice" pri pomanjkanju leka, gorečici, želodčnih težavah, nagnenju k bjluvanju, kolcanju, napenjanju in sploh pri vsakojakem nioteii|U preDave. 6 škatljic tega izbornega sredstva stane 4 krone poštnine p-osto. Malo naročilo za poskušnjo Vas bode bolje prep-ičalo, kot pa mnogo besedij. Da pa bodete dobili izdelke pristne, naslovite Vaše naročilo razločno na E. V. Feller, lekarnar Stubica, Elzatrg 16(Hrvatska.) to je in ostane naboljše! Pucelj in Andoljšek sta se otresala, a otresti se ni dalo. Na podlagi izvršenega dela jc g. Škulj kazal na krasno delo S. L. S. za kmeta. Vsako izvajanje je spremljalo burno odobravanje naših ljudi, ki jih je bila polna hiša. obenem pa škrtanje neodvisnih kmetov, ki so stali kot pred sodbo, ker so morali iz ust g. ŠkuJja slišati sodbo, kakršno so zaslužili. Ko pa je začel gospod Škulj risati delo liberalcev, tedaj so začeli nasprotniki gagati in otepati kot človek. ki v prav veliko blato pade. Zanimivo je bilo izvajanje g. Škulja, ko je navzoče neodvisne kmete razgalil kot čistokrvne liberalce. Ko se je govornik dotaknil posojilnic, je g. Pucelj umolknil. Andoljšek pa gagal edino le: Kmet, kmet. — Shod" se je veličastno zaključil. g. Škulj je končal svoj govor, ki je dvi.-al vedno višje naše navdušenje — neodvisni so se pa izgubili kot otrok, ki dobi svoje nauke in zasluženo kazen. Pucljevi pristaši so imeli krasno priliko ogledati si veleuma Puclja in Andoljška. Shod se je izvršil najlepše. Pucclj in tovariši so mislili osmešiti naše kandidate, pa so se temeljito zmotili. Upamo, da ta shod in govor gosp. Škulja odpre oči tudi onim. ki dosedaj n>o še spregledali. P SST.-Sšč' :š8838383SS828?$g88888?g3888888888888888888888 Notranfske novice O kJ-Joooo--* »Sdooooooooooo^So 88888388 §888888888888S888S88& O n Budanje. V 47. številki »Domoljuba« snffJ 'brali v dopisu iz Vipave, kako vozijo vino iz Vipave na vse strani. Brali smo tudi Budanjci, to je vas pol ure oddaljena od trga Vipave. Rekli smo: Oh, Budanje, pa res nobeden ne ve zanje. V našo vas ni nobenega vinskega kupca. Akoravno slovi tod okoli, da se v Budanjah, kjer imajo vinogradi tako lepo lego, pridela najboljše vino. Zato pa, vinski kupci, pridite v Budanje, tukaj se Vam zagotavlja najboljša postrežba. Več kmetov je tukaj, ki ga niso še prav nič prodali. Vino je tukaj po novem in po starem kuhano, kakor si bo kdo izbral. n Trnovo na Notranjskem. Shod volilcev je priredil dne 23. novembra gospod doktor Vladislav Pegan. Zbralo se je do 300 krepkih mož. Tudi nekaj nasprotnikov je došlo. Ne Kamila, ne Johanca, ne Ujtata liberalne stran- ke ne bodo rešile. Gospod kandidat je govoril o delu Slovenske Ljudske Stranke. Z delom naša stranka zmaguje. Kmečkemu ljudstvu hoče pomagati, da se ne bo tako izseljevalo. Soglasno se je sprejela kandidatura in zaupnica S. L. S. — Gospoda kaplana sta imela shode po v a-s e h. Na sliodu v Vrhovem sta dva moža »uničevala« delo na stranke. Onim možem je pri srcu lenoba liberalne stranke. Laž je, da ni naša stranka za jablaniško občino ničesar storila. Izvo-jevala je nov občinsilt volilni red, dala je 1800 K podpore, ceste na gorah je popravila, hudournik v Vrbici hoče urediti, priredila jc gospodarski tečaj, katerega so se udeležila tudi dekleta iz jablaniške občine, dala je podporo živinorejski zadrugi, pri kateri so tudi občine jablaniške člani. Lažnjivci, molčite, da ne bodete primorani preklicati javno svojih debelih liberalnih laži! — Organizacija mladeničev napreduje prav dobro. Do 40 fantov se zbira že nekaj nedelj pod vodstvom g. Ignacija. — Možje in mladeniči, berite »Domoljuba!« V Kmečko zvezo se vpišite, katero je tudi gospod doktor Pegan zelo priporočal. n Žiri. Naš kandidat, ki ga bomo volili dne 9. decembra, je: Bogomir Per-havc. župan v Vipavi. Volilci, ne dajte se begati po lažnjivih in sleparskih lepakih, če jih tudi pribijajo liberalci po hišah, kjer so odločni naši pristaši. Tudi ta zvijača liberalcem ne bo pomagala. Katoliškega prepričanja mož bo volil edino-le katoliškega moža za poslanca — liberalec ne bo branil katoliške stvari. Čim več glasov dobi kandidat katoliške, Slovenske Ljudske Stranke, tem lepša bo zmaga, tem boljše bo za našo občino, kjer nas čaka še dela in potrebnih naprav. — V nreteče-nem tednu je pri nas dvakrat gorelo: na Dobračevi pri Šturju, v Žireh pa v novem poslopju pri Janezu Primožiču. Vzrok: Napačno stavljeni dimniki in ccvi pri pečeh. Zadnji čas v Žireh hiše kar iz tal rastejo; zida se iz same špekulacije, zato neokusno, vse po enem vzorcu, da ne ločiš soseda od soseda po nekaterih krajih; zraven pa tudi nepravilno. Naši možje so pri občinski seji povzdignili svoj glas ter skušali z zelo primernim sklepom varovati okus, pa tudi varnost novih poslopij. Zdi se pa, da je ostal ta sklep glas vpi- jočega v občinski hiši. Sicer pa je velika sreča, da imamo izvrstno požarno brambo, ki je preprečila hujšo nesrečo. n Črni vrh. Tu kandidira nasproti Prhavcu posestnik Zagoda iz Zadloga. Stvar je sicer smešna, ker mož za poslanca sploh nima zmožnosti, toda v ogenj je pa vedno pripravljen iti za druge. Glasov ne bode dobil več — šo morda liberalnih ne vseh. B Društveni vestnik Sti Vipavski Orel. Vipavski Orel ima letni občni zbor na praznik S. deceui* bra t. 1. v telovadnici ob 7. uri zvečer. Razun običajnih poročil govori brat Prelc: o važnosti vzgoje naraščaja in brat Silvester: Kaj Orel na Vipavskem pomeni? — Vse člane Orla vabimo, da se udeleže občnega zbora. Z ozirom na omenjena govora so povabljeni tudi vsi podpiratelji katoliškega mladinskega gibanja; katere tudi s posebnim vabilom (vstopnico) povabimo. Zlasti stari-še Orlov in naraščaja kar najuljudneje vabimo. Marijina družba na Ježici bo pri" liodnjo nedeljo 7. decembra ponovila igro »Junaške Blejke« z znižano ceno. Sedeži I. vrste 80 vin., II. vrste 60 vin., III. vrste 40 vin., stojišča 30 vin. Dne 30. novembra se je igra krasno obnesla. Izobraževalno društvo v Stari Loki, i Iz Stare Loke. Gibanje v našem dru- ' štvu je vedno bolj živahno. V nedeljo 23. t. m. so uprizorile naše tamburaške 1 in pevke žaloigro »Vestalka«, katera je izpadla v splošno zadovoljnost občinstva. Oglasile so se zopet naše tamburaške v obilem številu. Tamburaški zbor šteje 17 starih in 8 novih članov, toiej skupno 15. Sodeloval je tudi naš pevski zbor. Orel tudi dobro naprei duje._ Mnenje gosp. dr. Fr. II o i s o 1 a , zdravnika zdravilišča, Rogaška Slatina. Gosp. J. Serravallo Trst. Drage volje vam potrjujem odličen učinek vašega železnatega kina-vina Serravallo, v želodčnih boleznih in kakor tudi kot onih pri oslabelih ljudeh in rekonvalescentih. Videl sem posebno mMte ^gStpt &— ii vedno zvest dobremu. iiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^ ki sc je kot iako obneslo. Jedilna mast „Ceresw jc znana pri vseh gospodinjah, ki morajo Slediti, kot najbolj izdatna jedilna mast. „Ceres" namreč nc vsebuje vode kakor druge mosii. Jedilna mast „Ccres" je popolnoma čista in zato mnogo izdatnejša. Pri vporabi se vzame vedno »/« jedilne mas« „Ceres" manj nego kake druge. pri neki klorotični gospe med zdrav-ljenejem poumoriti vso vsebino emoglo-bine od 65 na 88 (Sahli) in to s samim zdravljenjem z vinom Serravallo. Rogaška Slatina. _Dr. Fritz H o i s e 1. Ne polni preveč želodca, ako hočeš dočakati visoko starost! To zlato pravilo mora torej vsak, naj bo že katerekoli starosti in spola, izpolnjevati, 'da si ne nakoplje obstipacije (zaprtja), ki je nadležna in včasih celo resna in ttevarna bolezen. Igraje lahko dosežemo, vsakdanje jutranjo lahkotno odvajanje, ako zvečer, prodno gremo spat, izpije-mo kozarec pristne »Hunyadi Janos« grenčice, ki se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in prodajalnah mineralnih voda. Rad ima vsak čašico kave. bodisi zjutraj, po kosilu ali popoldne. Seveda pa mora biti kava res dobra! Najboljšo kavo napravite, če ji pridenete Kolin-ske kavne primesi, ki je po soglasni sodbi vseh gospodinj najizvrstnejši kavni pridatek. Kavi da nedosežen okus, prijeten vonj in lepo barvo. Obenem je Kolinska kavna primes tudi pristno domačo blago, edino te vrste. Iz navedenih dveh vzrokov jo vsem našim gospodinjam kar najtopleje priporočamo! K Vftin plačam, ako Vanili kurjih očes, bradavic in trde kože tekom 3 dni bolečin ne odpravi moj uničevalen ko- ■ renin Ria - balzam. — Cona lončku k jamstvenim pismom 1 krono. KBmčny, Kaschau (Kasta) I. Poštni predal 12/101 Ogrsko. „CAS" znanstven« revija, Izhaja 10 krat v letu in stane po 5K na leto. Naročnino prejem upravniitvo v Ljubljani. Najbolj mil in ganljiv domaČi instr.: 3035 HARMONIJ Spez.: Instrumenti, na katero igra vsak Srez znanj« not takoj četvoroglasno. Katalog zaaton.1. Aloya Mayor, Ur. " dvor. ., Fulda. 7000 hamionijov si iiojo lastno hvalo po vflob delili sveta. Piano: posebno ceni domači inRtrnnientl po 43.1 in 515 M. OROŽJE ln KOLESA nn obroke. Posamezni delinajcineja II. cenik! zastonj. F. DuSck, tovarna orožju, koles, Šivalnih slrojev. Opofno ob drž. žel. 2125, Češko. 3357 v ljubljanski okolioi naprodaj, obstoječe s hišo, gospodarskih poslopij, njiv, okoli 30 mernikov posetve, travnikov in gozdov tako, da se redi lahko 6 govedi in 6 prašičev. Posestvo se drži skupaj. Cena 9000 kron. Naslov pove uprava Domoljuba pod Stev. 3698. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Gradec, 26. novembra: 39. 16. 84. 51. 28. Brno, 26. novembra: 30. 76. 26. 77. 40. Line, 29. novembra: 59. 46. 11. 8. 36. Tržne cene za 100 kg. Ljubljana, 2. decembra 1913. Cena Cena Diielnl pridelki: R«....... 1; v ZlTlna, meso živa vaga: K v ts is - Ajda...... II _ Goveda pitana . . 7« — leCmen..... 18 — 1 eleta težka . . . 98 — Oves...... 10 _ Teleta mala . . . 94 — Proso belo . . . ta 50 Prašiči..... too — Proso rumeno . . te 50 Koštruni .... 90 — Koruza stara . . 18 50 Koruza nova . . LeCa...... 15 24 25 50 20 Kuretnlnaln drugo: Laneno seme ■ . m Maslo kuhano od GraSicn..... 21 _ K 200— do . . . 280 — DomaČa detelja 140 — Maslo surovo od Fižol Ribničan . . 28 _ K 280'— do . . . 320 — Fižol 1'repelicar . 01 Slanina sveža(špeh) :oo -- Fižol Maudalon Čebula..... <0 60 Slanina prekajena . 170 — 5 — Mast svinjska , . 162 — Krompir .... 4 50 L01....... 95 — Zelje sveže . , . B — Jajca >00 komadov 11 50 Zelje kislobrezsodo t) — KiSanci ., , . . . 1 10 Repa gorenjska . . — — — «1 Repa sveža . . . 1 50 1 — Repakislabrezsodu 8 — t — Brinje...... 17 Kumna..... 70 Gobe suhe. • . , 70 - Kolonljalno blago Suhe hru!lie . . . ao — na debelo: Suhe CeSplje. . . 46 — ležice...... — — Riž Ranqun od t 50 K 25-— do . . . 18 — Smrekovi storži . t — Kava Snntos od 6 50 K 200 — .... — Slama..... S 40 SladkorodK83 -do 82 — 1 Zvončke za božično drevesce zastonj 1 dam pri nakupu nakita za božično drevesce. Steklen nakit za božično > drevesce, izbran, porolna epre-^ ma za malo drevesce obstoječa iz 152 kosov, samo K z'60. Krasna Izbcra obstoječa iz 188 kosov K B 40. Reklamna Izbcra 190 krasnih komadov kron 4*60, 236 krasnih komadov obstoji čih iz ponarejenega sadja; steklenih krogljic, steklenih konic, ledenih kep, cvetnih vencev, zvezdic, koškov, čarobnih svečic, zlatih nitk itd. kron 6-90. Krasna izbera samo steklen nakit obstoječ iz 100 steklenih krogljic in refleksov, ponarejenega sadja, zrakoplovov s svileno šeniljo opredenih, krasno delo samo K 10'—. Velikanska krasna izbera Klolf m krasoti 45iO* komadov samo kron 15 —. Srebrne čarobne svečice, naredijo če se jih prižge krasen de/, zvezdic, 12 kosov z i zvodilom 18 v, b kartoni (30 sveč vsebujoči) 60 v, 6 kartonov (72 sveči GO v, 12 kartonov (144 sveč vsebujoči) K 1*70. -Vcalfi nannfhi u J® Črez 8 kron so priložijo zastonj liani llfll UtUl, zvončki za božično drevesce. Pošilja po povzetju ali če se denar pošlje naprej od J. B. RABINOWICZ, Dunaj VII. Lir.deipsse št. 2.-D. L. ..Poskoči možicek" car Najnovejša zabavna družabna irra ^ \ Poskoči nožiCek ■iH.UPF MEJN MAND.ČRL' Z mehanizmom. Vsak igralec postavi „Poskoči možlčka44 na igralno desko, na kateri se nahaja luknja in potegne za vrvico, pri tem je pa/iti da pade Poskoči možicek4 v eno izmed s številkami zaznamo« vanin lukenj. Številka, la zaznatm;je luknjo se igralcu v dobro vpiše, nasprotno ako „Poskočl možlček" zraven pade, pa kot zguBa. Ker je treba velike spietnosti da „Poskoči možlček44 luknjo zadene, povzročr igra, katero se udeleži poljubno število oseb, pri mladih in starih kolosalno veselje. Za dolge zimske večere je naša najnovejša družabna igra „Poskoči možiček" najlepša in najinteresant-nejša zabava. Istotako je za društva, klube, kazine, postiIne, kavarne kakor tudi za vsako družino izredno zabavno. V zelo fini izpeljavi, kompletno z navodilom KJ Samorazprodaja stane ..Poskool možlček" le D 3*Bm po povzetju M. Swot)od9, Dunai III./2., msse 13-404. zimske suknje, pelerino, ženska krila, plišasto in suknene vrhne jopice, okusno izdelane, se dobe po zanesljivi ceni „Pri Škofu" Ljubljana, Pred škofijo 3 (na voglu zraven škofije). tudi vse vrste blaga za moške in ženske obleke, posteljno opravo, koltre, koče, fino belo tkanino itd. Vedno novosti svilnenih, volnenih in plišastih rut. Izbira velika. Postrežba prijazna. Na zahtevo se obleka tudi po meri izgotovi. Cenik različnega blaga na zahtevo poštnine prosto. KAJ JE PRALNA VESELICA? uniiitiiiiiiuiiiiiiiiiiiuuuiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiitiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiHiuHiiiniiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiJiiiiiitiiiii To Je tisti veseli dan, kadar se snaži perilo s Schiditovim milom, znamka "Jelen". Perilo postaja očividno čisto. V kratkem času, med prepevanjem in smehom, je izvršeno vse delo. V vsakem kosu Schichtovega mila jc skril palček, ki skrbi za to, da perici ni treba toliko drgatL * Perilo ostane vslcd tega dolgo časa kot novo in sc nc raztrga tako hitro, kakor če se pere z navadnim milom, katerega pralna moč se mora nadomestiti • silnejšim obdelovanjem perila. DOBI SE V V3EH LEKAHUAHI Herbabny-jev podfosfornato-kisli Apneno-železni sirup Ta je že 44 let uveden, zdravniško pr^i-kuSm in priporočen pr-ni f-iriip Odstranjuje ulez, pomilju.je l;sA«*lj in vzbuja »■last. Pospešuje prebavo in redi te v in je izborno sredstvo za tvorhcv krvi in konti, posebno pri slabotnih otr- cih. <>na steklenici K 2*50, po poŠti 40 vinar;ev več za zavitek. --——— Na III. m o dn ar o fini farmacevtlski razstavi odlikovano 1 "po'i!ja tudi ftr.nko po pov-r(i;u z.rvo; 4" m raznovrstnih Dstankov cd poletnega in zim-il:c«a pciiia v sr« l.osti i do fc metrov ar,-., za 18 K. Unctfna rrilika! Izredno ceno Aviomolitno pest! ^ Za podtrnno K 4 —, za miSi K - 40. ujame bre/. nadzor-h t v a do 50 k omudof v eni noči. No za puste nobenega smradu in sr zopet samo nastavijo. l'nst za .ščurke edina tc vrst.«*, na Katero m- uiame j na tisoče ščurkov v < m noči, ii K i' i o. Povsod najl- uspeli. I'< ilia j 'O povzetju Frano Humann, Dunaj, 2. feezirk, AJoisgaese3 23. Mnojiopo-livuliiih pisem. Pr«;d mani vreduin.i ponarejanji so svari. V c. in Ur. vojaških skla-v vporabi. T( 1< ion '1440, 2033 vito IIGI prem SUCCESS stroj za avtomatično tiskanje naslovov. Izdela na uro 2000 različ. naslovov. " služi za natis nasloni vov na račune, pobotnice, križne zavitke, kuverte, z<:voje, plačilne sezname, članske izkaznice in del. kartotečne liste. " ni nikaksistemzapo-skušnjo, Icinvcč že skozi doltjo vrsto let preizkušen stroj za tiskanje naslovov največje popolnosti v zvezi z dulio-in praktično urejeno kartoteko. Priznanicc največjih Ivrdk tu- in inozemstva nudijo najl3lj!j Mat. da fe ..Succsss" nepcarsiljiv v vseli roG.eljilt, kjer mora rc bijo irnoce in railotne nt slive. Gefcr. Klene E---—-—-----Dunaj I, Biberstrasse Glavna pisarna: Hilversum-Kmslerdam. '"' Podružnice: Eerlin-Pariz-Lor.don-Jflilan. Zahtevajte prospekt m brezplačno razkazovanje tega stroja za tiskanje naslovov l Naročajte sobotnega »Slovenca"! 3450 3'J Preizkušeno, iz izbrano najhoij-šdi in u&jučin-kovitejš.li zdravilnih z e I i fe č skrbno izd lano domače zdravilo, ki tek pospešuje, r.boljšj prebavo in provzr« či a-j.odno edvnjanie, rdsirania zn;ne posledico nezmernostt napačne prehrane, prehlajcnja, prevelikega scuenja in nadležnega zaprtja kot n. pr. gorcčico, napenjanje, čezmerno tvontev kislin in nadalje lajša in odstranja boleče ki če, jc Dr. ROSE BALZAM Ohvra za'oga: lekarna E. FKflGMER-ja tiS^tir „Pri črnem orlu", Praga, Mala stran 203. RlzpolilJa se po poŠti vtok dan. Ncrud-Cela steklenloa 2 K, pol steklenica I K. Mroll nopiej vpoalntvi znesku K 1"00 se pošlim ninln sleklinlca, K 2«l velika st.kl, za K H — i ve\ sipki , za K ar se dob.ivl II ve lik-h slekl. poSn ne prosto na vse km e A v sir -Otjr, Vzalonl d i vseh r.vstro-ogr tc-srnah SVARII O! Val doli zavojnlne nosijo zakon, varstveni znaki um Uupito najbolj® pil tvrdUl Mlltt uMn itn. i Mo. Vzorci na za-htevo ItafiUo. Solidni zastopniki se spiojmo. 2535 fofografiški aparati draginja ;<• vedno večja, zaslužek pa majhen. Ako ho-čote • malim i ritdom gotovo 10 do 20 K na dan zoslužiti, pošljite /.a pojasnilo v pismu znamko za 10 vin. in svoj natančen naslov na: m? BfiTIČ i IlirsUa Bistrica 30, liraiiislio. v/, lesa in kovine st rokovnjaško Kor^tru-irnni. no iz lopenko, kahršne ponujajo nestrokovnjaki: Cene s |.lo?čami. 1 I >r" iom. ktuiikaliiami in učnim navodilom, poštnina posobo; Jv 100 in vcJ K fl'20 . m K U-70 „ .. Jv 300*— odlikovani z avetr. Hot no kamere i»o Aparati h stativom Sklopne kamere po in dražjo do . . v najboljši i/,vodbi, državno kolajno. Priložnostna prodaja rabljenih tov in objektivov vseh znamk po najnižjih cenah, prosto. ••«" Ellr.BirnbBuni,lnvarna za kamere.Kirschbera 143, Itaki npara-(•.•niki Lepo M\lm darila! Najbogatejša, zares največja zaloga pO ZDtŽanlli cenah, kakor lire, verižice, uhani, obeski 1.1, d. Lastna tovarna ur v Švici. Samo ntinuroU frančiškansko oerKvo. Na novo urejena, povečana delavnica za raJ" težja popravila, ifcsT Narofiajte nov), Jop1 cenik s koledarjem zastonj, ki Izide po IS. flooembru 1913.