Speci, in abb. post. II. gruppo Razvoj sadjarstva je potreben GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV Lit. 20.- VIDEM, 16.-30. APRILA 1952, Leto III. - Štev. 39 UREDNIŠTVO in UPRAVA via Mazzini, 10 - Videm-Udine Naročnina: letna 400.— lir, 6 mesečna 200,— lir. Naš problem V zadnjem času je padla v zvezi s polemiko c postopanju s slovensko narodno manjšino v Italiji tudi obtožba o genocidu. To je vsekakor težka obtožba, kateri se je hotel italijanski tisk izogniti s kričanjem o coni B Svobodnega tržaškega ozemlja, ali pa je skušal razpravljati o njej v ironičnem tonu. V nobenem primeru pa se niso lotili objektivnega proučevanja problema, niti niso poskušali s podatki in dokazi ovreči te obtožbe. Drugače pa tudi ni moglo biti, ker v resnici obstoja zločin genocida, ki ga7ta-lija vztrajno in zavestno izvaja že desetletja nad prebivalstvom Beneške Slovenije. Zločin genocida so pri OZN pazljivo proučevali in opredelili razne primere, v katerih obstoja eden ali drugi pogoj, ko se lahko govori o genocidu. V Beneški Sloveniji pa lahko najdemo vse različne primere, ki jih. navajajo določbe OZN kot zločin genocida. Tu imamo neovrgljivo dejstvo, da je prebivalstvo Beneške Slovenije po svojemu jeziku in izvoru slovensko in da se je čutilo, preden je prišla italijanska oblast v to deželo, kot del slovenskega naroda, ki živi v Sloveniji. To je jasno razvidno tudi iz neke listine, ki jo prinašamo na drugem mestu v današnji številki in v kateri je poročilo občinskega sveta iz Grmeka. V tem poročilu je izrecno poudarieno, da ne govori samo o položaju v tisti občini, ampak da velja poročilo za vso »ožjo domovino«. Nekoč so prebivalstvo te dežele pri raznih italijanskih štetjih zapisali kot slovensko manjšino. Sedaj je ta manjšina izginila in izhlapela. Oblasti se trudijo na vse načine in z zavidljivo vztrajnostjo, da bi preprečile šolanje otrok na slovenskih šolah in jih pri tem prav nič ne briga, če kršijo republiško ustavo in državne zakone. Predvsem pa so ustvarili s ciničnim sistemom izkoriščanje ljudstva potom prekomernega obdavčenja, da je gospodarsko popolnoma obubožalo in je sedaj v takem položaju, da nima možnosti življenjskega obstoja. Težak gospodarski položaj, v katerem se nahaja ljudstvo Beneške Slovenije, rnu onemogoča, da bi ohranil svojo fizično, duševno in razumsko samobitnost in posledica je, da je ljudstvo zapisano stalnemu propadanju. Tako smo prišli do naslednjega položaja: ali je treba umreti fizične, ali pa narodne smrti. Morali bi dokazati, da se v resnici nahaja naše ljudstvo v tako veliki gospodarski bedi. Tak dokaz pa ni niti potreben. Dovolj je, če prečitamo pazljivo kar piše ves italijanski tisk o tem problemu, Vedno isto ponavljajo: »Tu ne obstoja problem kakšne narodne manjšine, ampak samo problem gospodarske bede. Vlada se ne sme brigati za prvega, ampak mora poskrbeti za rešitev drugega problema, če bo izkoriščal bedo in z njo špekuliral, lahko pride do umetne tvorbe nacionalnega problema, ki sedaj ne obstoja.« Italijanski novinarji še niso prišli do spoznanja, da se vlada poslužuje prav gospodarske stiske, da bi z njo zadušila ljudstvo Beneške Slovenije. S tem pa je ustvarila pogoje, po katerih jo lahko z vso upravičenostjo obtožijo genocida. Za svobodno in neodvisno Tržaško ozemlje Dvajset tisoč tržaških Slovencev se je zbralo v Bazovici na ljudskem Taboru, kjer so enogiasno vzklikali »Nikoli več Italije« in povedali ob spomeniku bazoviških žrtev kaj je slovenske stranke združilo in strnilo v eno fronto za obrambo svobodnega in neodvisnega Tržaškega ozemlja. Govorniki so povedali med drugim, da se tržaški Slovenci zavedajo kakšna usoda jih čaka, če bi prišli pod Italijo, kajti vsakdo ve, kako ravna današnja demokrščanska italijanska vlada s Slovenci Beneške Slovenije, kjer jim ne dovoli rabe materinskega jezika v uradih in nimajo niti ene slovenske šole. V okviru gospodarskih razvojnih možnostih, o katerih se sedaj razpravlja za našo deželo, moramo poudariti ugodne pogoje za razvoj sadjarstva. V Gornjem Poadižju že izvajajo decentralizacijo zbiralnih, selektivnih in postaj za konzerviranje sadja, ki jih nameščajo po vseh dolinah, medtem ko je bilo prej vse združeno v velikih hladilnicah v Veroni. To pomeni, da je možno organizirati tudi v manjšem obsegu ves kompleks naprav, ki so potrebne za dosego čim-'večjih koristi pri sadjarski proizvodnji. Na ta način se ustvarja možnost, da se organizira tudi v tem okolišu tisti kompleks naprav, ki so potrebne, da se lahko pridobi čim več pridelkov iz tako mar lo zemlje, na kateri pa živi toliko ljudi. Pri tem pa seveda naletimo na nemajhne težave. Predvsem se ne more začeti z obsežnejšo spremembo travnikov v sadovnjake dokler ne obstoja organizacija, ki bo zagotovila primerno vnovčenje sadja. Po drugi strani pa ni mogoče ustvariti tako organizacijo, dokler ni dovolj razvito sadjarstvo. Dalje naj omenimo, da naše sadjarstvo ni specializirano in napredno, ampak se vrši s starimi metodami. Posledica tega je da imamo, če izvzamemo jabolka Sevka in breskev »old England«, samo sadje srednje vrste, ki ni primerno za izvoz. Poleg tega pa se oblasti prav nič ne Sv« ZGOVOREN DOKUMENT Naj navedemo tu spodaj poročilo, ki ga je leta 1911 setavil občinski odbor v Grmeku in ga je odobril tudi občinski svet na seji 7. januarja 1912 s soglasnostjo vseh svetovalcev. To poročilo je bilo potem tiskano na stroške občinske blagajne. En izvod so izročili prefektu comm. Brunialti in enega poslancu tega volivnega kolegija on. baronu Morpurgo. Svetovalci, ki so bili prisotni na seji so bili naslednji: Zdravlič Anton (župan), Bukovac Ivan, Trušnjak Matija, Kanalac Ivan, Florjančič Jožef, Vogrič Andrej, Bukovac Anton od Štefana, Bu-kcvac Štefan, Rupil Anton, Trušnjak Anton, Pavletič Anton in Zuferli Ivan. Občinski tajr.ik je bil Primožič Alojz. V naslednjem naj navedemo najvažnejše odstavke tega POROČILA Občina Grmek leži pretežno v gorah in meri 1,570 ha površine z okrog 1.700 prebivalci, KI SO VSI PO RODU IN JEZIKU SLOVENCI, ter imajo v vsem enake šege kot njihovi rojaki v sosednjem avstro-ogrskem cesarstvu. V tako važnem vprašanju bi bilo smešno in neumestno, če bi omejili problem samo na ozko območje naše majhne občine. Zato je pravilno, da za trenutek govorimo o vsej naši deželici. Kaj je napravila vlada od leta 1866 pa do danes za politično območje naše Beneške Slovenije? Proračuni posameznih občin potrjujejo dejstvo, da se je potrošilo razen v nekaj redkih izjemah za osnovni šolski pouk še do pred nekaj leti samo smešno nizko vsoto od 50 pa do 300 lir in to zaradi varčevanja ...... Nujno so potrebne podpore od strani vlade, ki je to dolžna storiti, ker imamo mi pravico, da živimo v enakih pogojih kakor drugi Italijani.... Priznanje pred 40 leti V četrti izdaji knjige »Testo di geografia«, ki jo je pripravil dr. F. M. Pasani-si in izdala založba »Dante Alighieri«, ki je bila popolnoma prenovljena in povečana, čitamo na strani 517 tudi naslednji odstavek: »Z imenom drugorodci imenujemo tako tujce kot naše lastne državljane, ki govore še sedaj nek tuj jezik in tvorijo jezikovne otoke. — ... sem spadajo: Francozi (vsega 82 tisoč) v treh okrajih gornje doline Pellice in Chisone in v gornjih dolinah Susa in D’Aosta, Slovenci (okrog 32 tisoč) v gorah vzhodne Furlanije.« Ta trditev se nahaja torej v knjigi, ki je bila učna knjiga v italijanskih državnih šolah in njene številne izdaje Pričajo, da je bila zelo v rabi. S pomočjo te knjige so študirali, ali bi morali vsaj študirati, če bi imeli za to veselje, dijaki italijanskih višjih srednjih šol in tudi gojenci častniških šol. Taka knjiga Pa, ki služi tudi za vojaške šole nikakor Pe sme biti površna, zlasti kadar govori 0 prebivalstvu v obmejnih krajih. če bi on. De Gasperi študiral na kakšni italijanski šoli in bi ne bil do svojega 38 leta zvest podanik avstro-ogrskega cesarstva, bi prav gotovo študiral tudi on zemljepis iz te učne knjige in bi mu morda bilo potem mnogo lažje razumeti, kako je treba rešiti slovensko manjšinsko vprašanje v Italiji. Novinar Giulio De Frenzi, ki je osebno ugotovil, da »postane jezik pri št. Lenartu dejansko tuj, (le malokateri razume nekaj furlanščine)« takole piše v »Giornale d’Italia«: »Vzrok te sramotne pomanjkljivosti v osnovni izobrazbi in tc kljub ustanovitvi zavoda v št. Petru, je brezbrižnost naših vladnih organov, šole so redke in slabo delujejo ter so veliko breme proračuna gorskih občin. Treba bi bilo pomisliti, da bi, če hočemo doseči dobre uspehe, vsaka tukajšnja šola morala imeti le omejeno števiio učencev: tukaj ni dovolj, da učiteljica poučuje abecedo in čitanje, AMPAK MORA RAZLOŽITI IN PRESTAVITI VSAKO BESEDO IZ SLOVENŠČINE V ITALIJANŠČINO, DA RAZUMEJO OTROCI TO, KAR UČI. V DRUGAČNEM PRIMERU JE VES NJEN TRUD ZAMAN. Tak postopek je nemogoč kadar je preveliko število učencev. Zato je potrebno, da posreduje država in ustanovi nove šole ter poskrbi za njihovo delovanje, da izboljša življenjske pogoje učiteljstva, ki mora vršiti dvojno delo in mu je poverjena delikatna odgovornost, katero uradna Italija ne zna ceniti.« Kar trdi De Frenzi je žalibog res; za to ugotovitev je dovolj obiskati kakšno Šolo, PRISOSTVOVATI KAKŠNI SEJI NAŠIH GORSKIH OBČIN ALI PA POSLUŠATI PRI OKRAJNI SODNIJI V ČEDADU, ALI NA SODIŠČU V VIDMU KAKŠNO RAZPRAVO MED SLOVENCI. KAKOR JE VSEM ZNANO SE MORAJO PRI TEH RAZPRAVAH ŠE VEDNO POSLUŽEVATI TOLMAČA. Po drugi strani pa slovenski narod čuti potrebo, da razvije tudi svoje duševne zmožnosti. Pri tem pa ne more rabiti za čitanje jezika, ki ga ne pozna in je zato prisiljen zateči se k slovenskemu tisku z druge strani meje, čeprav včasih ta tisk zanj ni primeren Že dalj časa se Slovenci pripravljajo, da bi na miren način razložili kraljevi vladi zapuščenost v kateri so jih pustili vse od časov, ko je bila proglašena kraljevina Italija... Ker živi naše porebivalstvo ob meji, bi bilo umestno, da bi vlada podvzela kakšne ukrepe v našo korist, kakor je to modro delala Beneška republika in kakor še danes iz političnih razlogov ravna tudi avstro-ogrska monarhija. S tem ne bi samo utrdili vezi, ki nas vežejo na skupno domovino, ampak nas bi tudi rešili IZ PONIŽEVALNE MANJVREDNOSTI V KATERI SE NAHAJAMO V PRIMERU S SOSEDNJIM PREBIVALSTVOM ISTE RASE IN JEZIKA NA DRUGI STRANI MEJE za vse, kar je navedeno v tem poročilu. Grmek, januarja 1912. Podpis: Zdravlič Anton; podžupan Trušnjak Matija; tajnik Primožič Alojz. brigajo za krajevno gospodarsko stanje. In vendar bi lahko samo ta poskrbele za primerno strokovno izobrazbo, ki bi lahko dvignila razvojno raven sadjarstva po vseh dolinah in ga privedla na visoko stopnjo specializacije. Oblasti bi lahko prevzele tudi vso pobudo za izboljšanje, ki je tako nujno potrebno. Primerne naprave za promet s sadjem, ki bi jih uredili v Čedadu ali Sv. Petru Slovenov, bi lahko pomagale tudi železniškemu prometu na progi proti Vidmu. Sadje, ki bi se izvažalo, bi moralo nujno uporabljati železniške hladilne vozove, ker je to najboljši in najbolj ekonomičen način prevoza na daljših piogah. Na ta način bi s takim prevozom tudi železnica, ki se sedaj nahaja v težavah, imela več dela in zaslužka ter bi sorazmerno s povečanjem prometa laže amortizirala vloženo glavnico, ne da bi preveč obremenjevala prevozno blago. Glede železnice naj še omenimo, da imajo v Gornjem Poadižju pri svojem načrtu za decentralizacijo še to ugodnost, da lahko pošiljajo svoj pridelek proti severu, naravnost iz krajev proizvodnje, ne da bi pri tem napravili ovinek na Verono in s tem povečali prevozne stroške. Načrt za povezavo železnice, ki pride danes do Čedada z železniškim vozlom na Jesenicah, obstoja že dalj časa in pred kratkim se je o tem razpravljalo v Vidmu, kjer pa so zaenkrat predlagali samo podaljšek te železnice do Sv. Petra Slovenov. če bi se v bližnji bodočnosti ta načrt uresničil, bi z njim ustvarili najkrajšo prometno zvezo med Avstrijo in Trstom, kar bi nedvomno koristilo našemu sadnemu trgu. Tako bi namreč naše sadje z zbiralne postaje, ki bi bila n. pr. v Sv. Petru, lahko odpremili po najkrajši poti v severne dežele. V vsakem primeru, bodisi da ostane železnica taka kot je, ali pa če jo bodo podaljšali do Sv. Petra ali pa jo celo navezali na mednarodno železniško mrežo, je treba upoštevati, da sta sadjarstvo in železniški promet med seboj povezana in da si z medsebojnim razvojem lahko samo pomagata in ustvarita boljše življenjske pogoje. Argument, ki ne drži Okrajni sodnik v Vidmu, dr. Longo, je moral zadnji čas soditi v 17 primerih tajne emigracije. Sedemnajst ljudi je pred časom prekoračilo mejo z Jugoslavijo brez rednega potnega lista. Ko so bili zarada tega prijavljeni na okrajnem sodišču v Tarčentu, jih je to v več primerih oprostilo. Obtoženci so namreč trdili in dokazali, da so šli v inozemstvo ne zato, da bi s tem prekršili kak zakon, ampak ker so bili v potrebi in so bili prisiljeni oditi v Jugoslavijo za delom, ker drugače ne bi imeli sredstev za preživljanje sebe in svoje družine. Državni tožilec pa je vložil proti taki razsodbi pritožbo in je v njej navedel, da ne more obstojati taka potreba, ker v neki družbi, ki je dobro organizirana, ne sme obstojati možnost, da bi nekatere družine shirale v brezdelju. V pritožbi, ki jo je višje sodišče sprejelo, je navedeno točno, »da je shiranje nekaterih družin zaradi brezdelja neverjeten pojem v neki državi, ki je politično in ju-ridično organizirana tako, kot naša.« če bi bilo zapisano »v politično in ju-ridično organizirani državi« bi še lahko sprejeli to mnenje; ker pa je zapisano »v politično in juridično oiganizirani državi, kakor je naša,« moramo to mnenje gladko zavreči, ker je jasno, da ravno v Italiji manjka dobra organizacija, če je to odvisno od individualističnega značaja posameznikov ali ne, to ni važ- no. Vsekakor je dejstvo, da je kronika morala zabeležiti nekaj smrtnih slučajev zaradi brezdelja, čeprav bi se to zdelo neverjetno. Poleg tega pa je treba še pomisliti, koliko družin je izumrlo prav zaradi takega brezdelja, ki je povzročilo pri njih postopno ošibitev in shiranje, da so podlegli raznim boleznim. PRI Za „no prežo" tobaka ves sad Beneške Slovenije r IN PO POVIŠANA CENA PŠENICI — Vlada je določila, da bo cena letošnjemu pridelku pšenice višja nego je bila lani, TRGOVSKI SPORAZUM MED ITALIJO IN ZAHODNO NEMČIJO — V Milanu so podpisali trgovsko pogodbo za dobo od 1. aprila 1952 do 31. marca 1953 med Italijo in Zahodno Nemčijo. STAVKE V SEVERNI ITALIJI — Kovinarji severne Italije so stavkali z zahtevo naj jim delodajalci zvišajo plače in mezde. Delavci v Tržiču (Monfalco-ne) so zahtevali uvedbo polnega delovnega dne, odstotek od proizvodnje in zaposlitev novih delavcev. ZASTRUPLJENI S TOBAKOM — V tobačni tovarni v Firenzah se je zastru* bilo okrog 50 oseb, ki so jih nemudno prepeljali v bolnico. Vzrok zastrupitve, kakor so dognali, je tobak. ČASOPIS ZA ITALIJANSKE EMIGRANTE V ANGLIJI — V Angliji bo začel v kratkem izhajati časopis, namenjen 2000 italijanskim rudarjem, ki so zaposleni v temkajšnih rudnikih, časopis bodo izdajale angleške oblasti in bo tiskan r.a štirih straneh, od teh tri v italijanščini in ena v angleščini. EISENHOWER ODSTOPIL — Vrhovni poveljnik atlantske vojske v Evropi je podal odstavko, ker bo kandidiral pri volitvah za predsednika ZDA. Za naslednika pri poveljstvu atlantske vojske je določen general Ridgway, NOVA ATOMSKA EKSPLOZIJA. — Zadevna komisija v ZDA javlja, da bodo v torek med 18. in 19. uro po našem času raztrelili v Nevadi še eno atomsko bombo. k IZ NAŠIH VASI REZIJA Na velikonočno nedeljo in ponedeljek je obiskalo našo dolino, ' po letošnji trdi zimi, prvič precejšnje število izletnikov. Največ je bilo Tržačanov, ki so prišli »pomalicat« v prosto naravo ob naši bistri »Wodi«. Izletniki so prišli z vespami in automobili in smo slišali, da so vsi tarnali, da je slaba cesta in nevarna za vozila. Res je, naše ceste so posebno letos zelo slabe, ker jih je sneg in dež poškodoval in bo treba, da se občinski poglavarji zavzamejo, da se popravijo. Naša dolina, ki je zelo revna, a bogata po naravnih lepotah bi se mogla gospodarsko dvigniti edinole s pospeše-njem turizma. Ni treba, da bi delali reklamo za privabljénje tujcev, ker vsakdo ve, da je pri nas lepa izletniška točka, treba bi bilo le temeljito popraviti ceste, ki so prvi predpogoj za rešitev tega vprašanja, a te so žalibog obupne, če naši občinski poglavarji delajo zares za korist ljudstva, ki jih je izvolilo, bi morali sami razumeti, da je treba ceste popraviti ob pravem času, to je že sedaj, ko so se prikazali prvi izletniki v našo dolino, kajti kdor je vozil enkrat po slabi cesti in morda celo tvegal življenje, se ne bo povrnil več in še drugim bo odsvetoval. GORJANI BREG. —- Pred nedougim časom na komišjon oa naše uasi, formana od šte-rih može ne prežentala konseju od našega komuna risolucjon od usjeh naših judi za se odcepiti od gorjanskega komuna an se preključiti Bardu. Gorjanski konsej o nje tou tuole sprejeti, an takoviš nasje možje so dan rječ tu roke avokatu, zak’ o peji te pratiko inda-vant po iecu. Ta domanda ne ba prežentana še baraskemu komunu, ki e rade uoje spre-jeu volontat judi od Brega za je uzeti po suoj komun. Judje Terske doline so usi z velikim vesejàm acetaii dečizjon bardskega konsej à. Ura na bi bla, ki no dan bot se deči-dajta za sistemati našo uas, zak’ po teli modi na ne more več jeti indavant. Naša uas na e ložena ta nad Tersko dolino, kjer to e nje unika pot za priti do pianure. Mi njesmo maj hodili ne kupu-vat ne prodajat naših reči tu Gorjani, zakl to je dan centro uon z naših rok an zatuo mamo pouro šperančo, ki au-toritat na če dan bot za simpri se decidati prekjučiti našo uas Bardu. FLAJPAN. — Naši judje, ki žej od tekaj ljet no se toukó za mjeti cjesto, ki na je zveži s Cento, unik Centro, kjer no hodijo prodajat an kupuvat roubo so se Stufali obečauanja. Zatuo so zbrali tri može, zak’ no pojta indavant an nardi-ta prešjon autoritadi, zak’ na začni s tjem djelam ljeto-,. šperajmo, ki ve morimo oteniti tuole djelo za nas tekaj ur-žento brez mjeti bizunjo djelati dimo-štracjoni an ve uprašamo autoritadi, zak’ na dan bot odpri oči še na naše kraje, ki so bli simpri zapuščeni. BRDO Lansko ljeto tu našim komune smo m jeli tele statistike oré čez popolacjon: rodilo se je 29 otruok, umarlo te jih 35, porok smo mjeli 22. Takoviš smo mjeli več martvih koj rojenih an tuole to nam kaže, ki popolacjon od našega komuna na re dou, medtjem, ki tu druge kraje Italije popolacjon na aumentua. Jasno to e, ki kar tu nim komunu to je več martvih koj rojenih, to njema beti bon-clancije. Ce na bi popolacjon proporcjo-nalno šla dou takole še po .drugih krajah Italije, bi tjeli vidati, ki tu malo ljet to bi se tjelo poznati pousod. Zatuo n.amò puono ražon se lamentati, ki naše uasi rimski governo o ne pozna koj če to e za je pomousti s tasami. Kar to hre za nam dati kej za zbujšati naše kondicjoni, mi ve ne ežistimo. TER. — Tu tim družim tjednu e bi tu naši uasi foncjonar od Genia Civile mjerit puošt, kjer o bo depuožit od našega novega akuedota. Sperajmo ejtako mjeti preče še mi dobro an zdravo uo-do, zak’ to, ki marnò na nje pitna. AHTEN PODRATA. — Po dougi an tardi loti, to se zdi, kij naša uas na če beti preče priključena Fojdi. Almankuj prelatura ne dala dispožicjoni fojdskemu komunu zak’ on se interesej za tuole. Ma to se zdi, ki konsej komunal od Ahtna on bleda še dan bot lošti hlod ta med kola, zak’ ve bodimo simpri pod njemi. Več ahtenskih pohlavarjou te šlo tu Videm pravit, de Ahten ne bo moru uzdaržati éficihe brez naše vasi. Tuole to se nam zarjes čudno zdi an zatuo ve uprašamo laške pohlavarje, če to dipenda od naše male uasi živenje od ahtenskega komuna, če oni no zarjes kudajo, de mi čemo je uzdaržati, so se zmotili, zak’ usi ve vjemó, ki naši interesi so tu Fojdi an za se preključiti u tele komun čemo se touči do konca. NEME VIZONT. — Na velikonočni tjedan se je u kraju Brežikul smartno ponesreču naš vaščan Franc Sturma, star 33 ljet. Sturma e ta par cjesti daruà dispenjou od niti, ki so je pošiljali druzje djelou-ci dou z gozda nad cjesto. No brjeme, ki so poslali e zajeu ubogega djelouca jušto tu glavo an te ga ubilo na hitro-ma. Na kraju te nesreče so paršli te parvi pompjerji od Vidma, ki malo prej so ne deleč od Brižikulja z gru dan ka-mjon uon z patoka uljekli, kjer e zale-tou. Za njemi so paršli sobto potem še te druzji djeluci, ki so darva posijali. Ta velika nesreča ne zbudila veliko žalost tu cjeli naši okuolici. KARNICA. — Iz naše uasi te šlo na djelo tu Camerum 6 djeloucu. Paršli so ponje na impreza od Francije an so jim obečali, ki če no boju zdravi an morii potarpjeti klima od tjeh krajeu, no če se uodinjati dosti soute. šperajmo, ki use tuole to bodi rjes an ki naši emigranti no predusem ohranita njih zdravje. GORENJE. — Cjesta, ki na peje tu našo vas na straši. Po njej voziti to je tej voziti po potoku. Maj edan od naših pohlavarjou o nejče tega vidati an zatuo bi tjeli rado vjedati od njih, če no nas darže za judi tej te drue. Tase, ki ve plačuamo kam no je dajajo. Če komun o njema intencjoni naše cjeste po-komodati, ki o ne pošijej ežatorja po naših uratah. FOJDA ČENEBOLA. — Dan domačin, ki ima-nu nejčemo narditi zak’ na ne veja pena, on hodi pravič oku, ki naš žornal to ne smije brati, zak’ o nje pisan par ta-Ijan an zak’ on je štranjer. Temu člo-vjeku, napihnjen za to propagando djelati od laških sovražniku našega jezika, mu povjemč, de »Matajur« je autorizan od videmskega Tribunala an regolamo registran pri useh taljanskih oficihah, kjer muorajo bit zapišeni žornali. Zatuo mu ne vjervejta, zak laže. TAJPANA DEBELE2. — Na velikonočni teden je umarla naša vaščanka Katina Coos, mati znanega debeleškega butihjerja Gie-vanina Coos. Ta ranca ne mjela blizu 80 ljet an je tla poznana po cjelim našim komunu, zak’ ne karte metala. VISKORŠA. — Nje dougo od tega, ki e se varnou tu našo vas Fortunato Le-van, ki e bi več ljet tu Jugoslaviji na djele. Parpejou e sabo še ženo iz Kranja v Sloveniji an čua otroka. Upamo, de se bo mlada Gorenjka dobro počutila med svojimi sorojaki u Viškorši an kar se bo spet varnila na suoj duom, bo povjedala, de so ljepe vasi tud’ u Beneški Sloveniji. PROSNID. — Dne 14. apriia je umaru naš vaščan Miskoria Anton, star 61 ljet. Boliku se je že več mjescu an zdravje-nje mu nje pomagalo. Zapustiu je tri sestre, pogreb je biu drugi dan zjutra na tikerim se je udeležilo zlo ljudi. * * * Dne 2. aprila je umaru u naši vasi Matija Simič, Pelen po domače, star 81 ljet. Na pogrebu je blo dost ljudi tud iz bližnjih vasi. Ranek Matija je oče go-spuoda, ki je duhounik u žabnicah u Kanalski dolini. * * * Za veliko nuoč so se u naši cjerkvi oklicali kar 4 pari noviču iz Prosnida. To so Budolič Viktor an Filipič Ernesta ; Spelat Aflred an Skuor Albina ; Budolič Emil an Budolič Elsa; Miskoria Enzo an Filipič Fiorina. Spelat Alfred an Skuor Albina so mjel za se poročit že za pust, a zavoj snega, ki jim nje parpustiu parpejat roubo, zak’ cjesta je bla zaperta so poroko odložil po veliki noči. BREZJE. — Tc r.je uasi tu naših krajah, ki na bodi tu neri dala tekaj krau an druge žvine paitizanam tej naša. Za no cjelo ljeto smo mi dali meso nej cjeli brigadi. Klicali smo, ki no nam če plačati to škode an sobeto po néri 3'no de- nunciali naše dane, ma fin donas no njeso nam dali še neha čentezima. Zakaj no njemajo še nam plačati tuo kar smo dali? So por prodali use konje od kozake an obečali, ki s temi soudi no če krave kupiti za te judi, ki so je zgubili med časom uére Ve vjemó, l:i išpetorat od agrikulture tu Vidme e za te konjé, Žej tu timpu kar so bli kle Amerikanci, jeu 160 milione iir, ki so muorli beti de-štinani za ki ave kupiti. Kam so dah usé te soute an kaj no študjajo dati Brje-ženam, zak’ no morjeta se pomati. Mi ne uprašamo susidje ne, ki ne hodimo petjat ta h njim, ma ve uprašamo, ki to se plačej tuo, ki so nam nesli. S 160 milione lir no bi ne mjeli fadije dati nam almankuj 5 milione zak’ ve mejmo mječ za kupiti no part teh krau, ki smo dali. Ce no nam nejčejo plačati s temi sou-ti, no nam likuidajta dane c d nere, ki smo denunejali tu intendendo oi finance. ČEDAD HUDA NESREČA TREH NAŠIH OB-CANOU. — Na veliko sobotu popoudan se je godila trem našim občanom zlo huda smartna nesrečja. Bratri Makorič Anton an Karlo, stara 27 an 28 ljet iz Rualis an Karlo Liberale star 43 ljet iz Čedada so pejal pruot Portogruaru an težak kamjon ušenice. Blizu vasi Tegiio Veneto so tjel prehitjet dua voza nabasani stelje, ki sta vozila pred njimi an zatuo so kamjon zavozili pru na levi rob cjeste. Zak’ je biu kamjon zlo težak an tuo je blo glih na ovinku nje mogu šafer u cajtu zavit an zatuo se je zaletu u platan ob cjesti an zrav in se je še zemja pod kolesi uderla an takuo je kamjon šu končavat u jaren. Na kamjo-nu je biu tud djelovac Gino Cocetta iz Čedada an preča ku je vidu nagobar-nost je skuču dol an takuo se je rješu življenje. Bratri Makorič an Karlo Liberale, ki so bli zaperti u kabini kamjo-na pa so ostali.na mjeste martvi. PODBONESEC Nje dugo od tuod, de so karabinjerji aretirali an tu zapor spravili impjegada u našim kamune Jusa Roberta, zak’ je biu kriu izsiljevanja na škodu naših di-žokupanih djeloucu. Juša, ki je plačuvou podpuoro našim ljudem, ki so brez djela je od ljudi zahtevu po 3 do 5 taužent lir, pod pretvezo, de on je imù velike stroške za rešit njih pratike. Na tolo vižo je ta lump goljufu vič ljudi an zvjedil smo tud, de je nekemu dižoku-panemu djelucu stuoru podpisat ricevuto aa 48.066 lir medtjem, ki mu je dau samo 45.000 lir. Tale nje sam slučaj, zdi se, de ta človek je od vič cajta takuo djelu, zak oblasti so že od vič mjescu slutile, de u našim kamunu nje usé na mjeste. Takuo so začel karabinjerji se interesat pri dižokupanim djeloucam, ki so lovil podpuoro. Se vje, de dosti djelucu so se bal povjsdat karabinjerjam usé, zak’ njesd lepuo vjedil za kaj se gre. Zatuo bi bluo pru, de organi, ki branijo lec povjedo odkrito kar uprašajo informacije našim ljudem, de čejo vjedit kaj sudu jim je dau Jusa, an de ta človek je goljufu vič ljudi. Za tolo rječ je potrjeba, de oblasti grejó naprej do konca an arzkrinkajo nepoštenega impjegada, tikerega ljudje so se usi bal, zak’ je biu prepotent. Sa usi smo poznal Roberta Jusa an vjedil tikeri druščini spada. To je tista druščina, ki par nas če komandirat pod pretvezo, de brani »italijanstvo« naših dolin. Sada pa smo videl telega an nam jasno kaže duo so tisti branitelji. Tro-štamo se, de branitelji leca boju Strafai tistega človjeka, sa kodiče lepuo pravi, de duo take reči napravi pruot jauni upravi je štrafan od 4 do 12 ljet zapora. RONAC. — Pred dnevi se je zlo ponesreču naš vaščan Blazutič Rino, star 37 ljet. Mož je imù u rokàh no varsto bombe, an ta mu je počila u rokàh an ga hudo ranila. Nesrečnega so hitro pejal u čedajski špitau, kjer so ga zadaržal potlé, ki so mu dal parvo pomuoč. Zdrauniki so jal, de je von iz perikulja, zdravit pa se bo muoru več cajta. SREDNJE Adàn narbuj važnih problemu u našim kamunu je električna luč. Usim je znano, de naši ljudje so mucrli prerezat napeljavo luči, zak’ njeso mogli plačat tarkaj, kot je tjela »Società Friulana di Elettricità«. Tista società je tjela, de u našim kamunu usaka družina plača (najmanj ^1 kilovat električne erìergi-je, čeglih so zlo an zlo manj jo ponu-cali. Tuole se je godilo par nas, zak’ u cieli naši provinciji samo za Srednje so tarkaj zahteval, medtjem, ki u druge kraje nje takuo. Naj povjemo, de u mjeste, plačajo zlo manj ku mi druz. S takim delovanjem z nam lahko še ankrat pokažemo kulku lažniva je propaganda laških žornalou, ki so ljeta an lje-ta hualil governo, de nam je luč parpe-ju zastonj. Za luč smo muorli mi sami kolé dati, djelo an sude, potlé pa od nas so tjel, de plačamo zanjo vič kot u mjeste. Bi vidli mi, če bi laškim ljudem takuo nardil, kaj bi jal. A za nos nas na boju vič ulačil, ob-jubam laških lažnikou ne verjamemo vič an kar se boju še ankrat pokazal tisti »profeti« u naše kraje-, jim bomo znal povjèdst, de smo ankrat padli u skopac an de nas ne boju ujel vič. Zaenkrat smo prerezal električno luč, svetil se bomo še naprej pa s petrolejam, dok nam ne boju dal električTio energijo po tistim kupu, ki jo dajejo drugim krajem Italije. SOVODNJE Naš šindik je protestiru, zak’ so laški žornali pisal novico, de je naš kamunski konsej edvarnu kredit 14 milijonou lir za nardit nove djelouske hiše. šindik je razjasniu, de kamunski konsej je teu, de se hiše nardijo ne samo- u, Sovodnjah ampa, de se razdeli tist denar na dvoje takuo, de se nardi hiše u Sovodnjah an u Ceplatiščah. Ljudje so usi kontent kar je kamunski konsej skleniu, zak’ vidijo potrjebo tud za naše hribouske vasi za tikere nabedan se nje do donàs spomnu. An pru je, de zaenkrat se zgradi tud u Ceplatiščah take hiše, zak’ u tisti vasi je dosti ljudi, ki njemajo hiše al ki muorajo stat u stisnjene an nezdrave hrame. * * # Nje dougo od tega, de je naš kamunski oficih za djelo vabiu naše dižokupa-ne djeluce naj grejo na djelo u Jeroni-šče, kjer se bo začela gradit nova cjesta, ki bo vezala dolino s Piknijam. Kakor so pravli je bla določena djelucam plača 500 lir na dan. Paršli so na mjesto, kjer so mjel na-mjen cjesto začet le trije djeluci, zak usem se je zdjela tista plača previč mala an takuo so dižokupani djeluci rajši šli na djelo hi kmetam, ki jim dajejo 500 lir na dan an hrano. SV. PETER SLOVENOY žalostno je, de u naši cjerkvi, od ljeta 1933 njesmo vič čul slovenske pridge. U tistim cajtu je fašizem prepovjedu slovensko pridgu an potlé so nam poslal tud juškega famoštra, ki na zna slovenskega izika. Mi nejčemo tle z nabednim polemizirat an politike djelat, samo bi radi zaprosil našega gospuoda famoštra zaki se nejče interesirat, de bi škofija poslala u špjetar, glauni kraj naše male domovine, almanj kaplana slovenskega, ki naj bi zastopiu use ljudi kar grejo spuovedi, kar bi radi jim povjedal svoje reči za mjet dobar nasvet an use reči za tikere katoličan muora se du-houniku cb&rnit. Sa tale je želja ljudstva, ki na svojim duome govori slovensko an ki italjanski izik mu je težkuo zastopit. Kuo bi bluo lepuo, de bi se varnilo kot je blo ankrat duhounika, ki slovensko pridga. Mi smo višni, de u ejerku bi šlo vič ljudi an evangel, ki ga današnji duhounik povje po laško, bi ga vjerniki buojš za-stopil u njih maternem iziku. če ljeta 1933 fašizem je odpraviu slovenski izik iz naše ejerkve, s tjem nje rečeno, de na smije vič se varnit. Fašizem je biu poražen an njema vič komande u rokàh an zatuo dužnost današnjih cerkvenih oblasti bi bla tista, de naj se nam povarne tisto kar fašizem nam je uzeu. Naj se nam povarne slovenska pridga u naši cjerkvi, naj se naši otroc učijo katekizem u njih maternem iziku takuo kot so se ga naučil usi naši ta star. Ce tega ne bodo nardil, mi lahko rečemo, de cjerlkvene oblasti neijčejo odpravit tuo kar je fašizem prepovjedu. A2LA. — Družini našega vaščana Flaibani Alojz se je rodiu majhan puo-bič. Alojzu an ženi naj grejó naše par-guodbe, majhanemu Flajbanu pa voščilo, de bo nimar zdrou. Parvega telega mjesca je umarla naša vaščanka Goles Jožefa udova Prapotnik, stara 68 ljet. Ranca/ je bla niirar adnà dobrà mati an žena, spoštovana od usjeh ljudi. Zapustila je hčerko an zeta an no majhano nječo. GRMEK PLATAC. — Zlo zadovoljni smo, de so naši kamunski poglavarji an šuolska obiast končno videli u kakšnim stanu an u kakšnimi prastorih je šuola u naši vasi. U naši vasi so se daržali tud’ ežami za hišne gospodinje. Ežami so bli no zvi-čer an sta paršla tud direktor od šuol. Za tele ežame je učiteljica Bukovac iz Selc povabla tud našega šindika. Oblasti so ble zlo zadovoljne kar so videle, de naše deklice so se lepuo naučile. Mi-slemo pa, de njeso mogle biti zadovoljne kar so videle u kakšne prastore so se učile. DREKA SV. STOBLANK. — Našo ejerku boju u kratkim cajtu postrojih Tuo so pred dve-mi tjedni sklenil na seji provinc j alnega konsejà, na tikeri so arzpravjali o potrje-bi, de se popravi vojna škoda, Za tole djelo so dal za našo ejerku 200 taužent lir an djelo bo dano impreži Rondo iz Čedada, ki je bla zbrana par ašti. BREZSARCNO POSTOPANJE UCI-XELJOU. — Zvjedil smo, de netikeri učitelji, ki učijo u naših šuolah touče-jo otroké, zak’ u šuol govorijo med sabo domači slovenski izik. Pruot takemu postopanju z našimi otroki protestiramo an čemo, de se take učitelje proč od naših vasi pošlje, šuolska oblast naj se lepuo zaveda, de mi na bomo ankul par-pustil tako obnašanje. * * * Dne 17. aprila smo mjel u naši vasi noviče. Ožemi se je naš vaščan Feletič Jožef Poročiu je 50 ljetno udovo Petru-ša Antonijo. Novicam želimo dost sreče an vese j k. OCNEBRDO. — Nas je za venčno zapustiu dne 12. aprila naš 80 ljet star vaščan Trušnjak Jožef (Pitaš). Pogreb je biu na veliko nuoč. PRAPROTNO Naš šindik je ukazu, de cjesta, ki peje med Ibano an Korzono bo usak dan zaparta od 12. do 13. ure an od 17. do 18. ure. Na telim kraju djelajo an u tistih urah strejajo mine. Zatuo je potrjeba, de ljudi se daržijo temu ukazu za ne biti zadeti od kakšne nesreče. NEREDNO PRINAŠANJE PUOŠTE. -Je že vič cajta, de pri nas ljudje kumra-jo, zak’ puošto ne prinašajo u gorske vasi redno. Vičkrat nam jo parnesejo še dva an tri dni pozneje an puoštar jo daje drugim, ki po pot sreča naj jo nesejo prejemnikom. Prosimo zatuo, de se odpravi taka nerednost, zak’ tud mi mamo pravico mjet usak dan našo puošto, čeglih smo u hribah, zak’ plačujemo enake dajila ku ta druz. Ce nje zadost puoštarjov, naj jih uzamejo še, sa pat nas je puno ljudi, ki čaka djelo. STARA GORA. — Za popravit našp ejerku je videmska sekcija za vojno škodo določila dan miljon an pou lir. Djelo je blo dano impreži Rondo iz Čedada, ki bo preča začela z djelom. Tuole nas zlo veseli, zak’ takuo boju vič naših djeloucu ušafal djelo an si zaslužil kruh. ŠT. LENART Nje dugo od tuod, de naš mladi vaščan Basandella Tita iz Skrutovega je padu z motorjem u jark na cjesti od čemurja do Skrutovega. Padu je, zak’ je cjesta slaba. Basaldella se nje zlo poško-dovou, se je samo malo poprasku, a njegova zaročenka, ki je sedela od zad pa je muorala bit pejana u čedadski špitau. Tale nje parva nesreča, ki se godi po naših ejestah an ta zadnja ne bo, či je hitro ne popravijo. Začel so pred dvje-ma tjedna nekej strojit, a djelo gre po-čas napri, de nam da mislit, de bo trje-ba cjelo ljeto prej ku bomo vidli cjesto u redu. PRIPRAVE ZA PROCES. — Pred kratkim so u oštariji »Bulac« u Skruto-vim zasliševal videmski sodniki ljudi, ki bi muorli pričat pruoi tistimi, ki so se boril u partizanske varste. Par zasliševanju je biu tud dr. Biancardi od videmskega tribunala. HRASTOVJE. — U Argentini je preteklega 26. febrarja na hitro umaru u svoji hiši Skaunik Mihael »Mikelut«, rojen u naši vasi. U Argentino je šu pred 24 ljeti. Biu je uduovac an se je spet poručiu, zapustiu je drugo ženo, sina an no hčjerko, ki živijo usi u Argentini. U Čedadu pa je zapustiu brata, ki je znan targovec, Skaunik Bazi lij. Naj bo našemu rancemu rojaku lahka zemja u tujin. .mèc«® m«®i©wiiL ..... Karnahtska dolina in njeni prebivalci v romanu Ippolita Nieva „Conte Pecoraio" Srečke Kosovel, ki je bil rojen in je živel pred prvo svetovno vojno in je umrl nekaj let po njenem koncu, je največji lirični slovenski pesnik tega stoletja, zlasti če upoštevamo, da je Umrl še tako mlad. Rojen je bil v Sežani na Krasu leta 1904 in je umrl v Tomaju leta 1926. Bil je sin učiteljske družine in študiral na gimnaziji v Ljub- SREČKO KOSOVEL ljani, pozneje pa na univerzi, kjer se je lotil študiranja jezikov, romanistike in zgodovine umetnosti, še kot dijak se je uveljavil kot pesnik. (Sodeloval je pri mnogih dijaških listih in tudi pri raznih revijah ter je bil urednik napredne revije »Mladina«, okrog katere so se zbirali številni akademiki, ki so propagirali borbo proti kapitalizmu, živel je vedno v uboštvu in zato je pred zaključkom svojih študijev zbolel; vrnil se je Beneška Slovenija ni kakšna osamljena pokrajina, ampak je podaljšek Slovenije na eni strani in Slovenske Koroške na drugi. Zato Beneška Slovenija na Severu ni odrezana po alpskem gorovju, ampak ima zvezo tudi na drugo stran, preko Kanalske doline, kjer tudi žive Slovenci. Prav tako je za gorsko verigo Mužcev slovenska Rezija, za Kaninom in Monta-žem dolina Donje, kjer še vedr.o nekateri posamezniki govorijo slovensko in za naslednjim gorskim hrbtom so Ukve, Lužnica, Ovčja ves, Lipalja ves, žabni-ca in drugi kraji, kjer po večini govore slovensko. Pripomnimo naj, eia je bilo nekoč slovensko ozemlje še dosti bolj razširjeno in so spadali v njegovo območje tudi taki kraji, ki so sedaj že popolnoma poitalijančeni Nekateri od teh krajev so v svojih imenih še vedno ohranili slovensko deblo. Tako imamo n. pr.: St.u-tiena Alta e Bassa, (blizu Pontebe), Micie oj, Dogna, Vipacco, Codromaz, Potoc-co, Ravnis, Potoč di Sciuse, Resiutta, Polizza, Beilepeit, itd. k svojim staršem, kjer je kmalu potem umrl. Srečko Kosovel ni napisal mnogo, ker mu kratko odmerjena življenjska doba tega ni dopustila; toda zbirka njegovih pesmi je dovolj velika, da mu je preskrbela nesmrtno slavo. Njegov pesniški svet obsega podobe rodnega Krasa. V svoji bolezni je slutil izgubo Primorja, občutil je težko socialno krivdo in bedo, v kateri je živelo naše ljudstvo. Spoznal je, da je njegova osebna bol povezana z bolečino vseh pregar.jencev in veroval je v nek nov svet, ki se bo rodil iz socialne revolucije. Zato je bil vztrajen v borbi, v volji do življenja in do dela. To voljo ni mogla uničiti niti zavest bližajoče se smrti. Vsa njegvoa lirika je izraz nečesa čistega, poštenega in je tudi izraz umetnosti, ki poudarja in prikazuje socialna nasprotja prvega desetletja stare Jugoslavije. Obsežna in prostrana je Argentina, v kateri je malo domačega prebivalstva, veliko pa je število tujcev, posebno Evropejcev. Med vsemi je največ Italija-rcv, tem sledijo Španci, Rusi, Nemci, Cehoslovaki, Jugoslovani in tudi precej Slovencev iz naše Beneške Slovenije. Argentina je velika, od enega kor.ca dc drugega meri štiri tisoč kilometrov in naši ljudje so raztreseni po vsej deželi. živijo in delajo v Mendozi, v Cordobi in celo v »Tera del Fuego«, večina pa se nahaja v Buenos Airesu in bližnji okolici. Seveda so vsi ti naši bratje prispeli v Argentino z upanjem na boljšo bodočnost, kajti v naši stari domovini je bilo premalo zaslužka in zato so zapustili stari dom ter odšli s trebuhom za kruhom, v nadi, da se v Argentini dobro zasluži in dobro živi. Nekateri so imeli srečo, imajo dobro delo, sezidali so si svojo hišico, so poročeni in imajo družino ter živijo še kar dobro. Drugi so zaposleni z mizarskim ali zidarskim delom. V Viktoriji, malem mestu 30 kilometrov od Buenos Airesa, je precej naših Slovencev, kamor zahajam vsako nedeljo. Tam živi Podreka Jeremija s svojo družino in ima čedno hišico; Pason Luis z družino; dva brata Miraz z družino, imata svojo hišo; dva brata Klinon iz Laz, mlajši Gino je bivši podčastnik zrakoplovec in je letal po naši Nadiški dolini; Kručil iz Stup-ce, Kukovac, Juretič in Skopola iz Mer-sina, več Gubanov iz Sv. Petra, Belida iz Brnasa in drugi. V Floridi živi s svojo družino Marinič Vicent, zaposlen v elektrarni Italo-Ar-gentina; v Buenos Airesu živijo: Ga- landa Josip, Pittioni Luis, Matevčič Decimo, Jusiči in Matelič Luis iz Svetega Lenarta, pevec, ki je pel celo v teatru Čolon. Sgrignaro Guerino je šel tja blizu mesta La Plata in Podreka Luis blizu Ti- Mnogim bo znana knjiga italijanskega pisatelja Ippolita Nieva »Confessioni di un ottuagenario« ki jo je kritika prejšnjega stoletja ocenila kot najboljšo za Manzonijevimi »Zaročenci«. Malo komu pa je menda znano, da je ta pisatelj napisal tudi roman »Conte Pecoraio«. Ta knjiga ni toliko znana, je pa zanimiva zato, ker se njena povest razvija na Julijskem predgorju med Tarčentom in Čedadom. Pisatelj je živel dalj časa v Furlaniji na svojem gradu Colloredo di Montalbanc in je imel priliko občudovati krasote te pokrajine in jih opisati v svoji povesti. Roman opisuje dogodivščine neke plemiške družine iz Torlana in njihovih sosedov, ki so propadli in postali njihovi sodelavci. Vendar nas ne zanima razplet dogodkov v povesti, ampak samo tisti njeni deli v katerih pisatelj neprisi- gre. Emilija Vižentin iz Ažle, poročena s Kudičom Tarčiso živi tudi v Buenos Airesu V svoji lepi hišici in Beučer Je-zulina je poročena s Fassiotam, ter imajo veliko novo hišo in trgovino. Vsi ti naši Slovenci delajo in živijo lepo. Kakor zgoraj 'rečeno, grem pogo-stoma v Victorijo, kjer je precej naših vaščanov. Neko nedeljo, ko sem slučajno hociil po Victoriji, sem slišal peti slovensko v neki navadni gostilni. Bili so Nadiški Slovenci in so peli: Ljepi moj Juri Pridi in povedi, Saj sem te jala, Da te bom skuhala Hajdove štruklje S sirom poribane, Z maslom požvižgam, Hajdove štruklje.... Dolgo let sem hodil po naši lepi Nadiški dolini, obiskoval sejme in veselice, poslušal naše pesmi ali te, od hajdo-vih štrukljev nikdar nisem slišal in sem moral priti tu v Argentino, da sem jo čul. Ti pevci so bili iz Marsina in Ronca in najboljši je bil Berganjan Natalij iz Ronca. Vse to se mi je jako dopadlo in me ganilo do srca. Zdelo se mi je, kot da bi bil zopet v naših lepih slovenskih dolinah. Fantje so bili veseli, in skupaj smo pili kozarec vina. Potem pa tudi jaz Sem zavriskal ju In sem šu. Karlo Nadiški. Emigracija v videmski pokrajini V letu 1951 se je izselilo v inozemstvo iz naše pokrajine sledeče število ljudi: V Švico 3192; v Belgijo 2000; Francijo 1696; Luxemburg 1083; Avstralijo 381; Nemčijo 362; v Anglijo 130; v Kame-rum 98; v Avstrijo 47; na Ibridske otoke 27; v Ekvatorske Francosko Afriko 26. Ijeno in na lep način opisuje ta del Beneške Slovenije, kot navkljub tistim, ki zaničujejo naše ljudstvo. Takole začenja svojo povest: »Lepa vasica čuva v srednji Furlaniji vhod v eno tistih sotesk, ki ločijo italijansko od slovenske govorice...« Ta vasica je Torlan nad Nemarni in pisatelj porabi to priliko za opis vse okolice, vabljivo ramandolsko gričevje, gore nad njim, Tersko dolino s Kruožo, karnahtsko sotesko in vas Viskoršo. Na drugem mestu pravi: »... V zavetju zvonika se nahaja tudi župnišče, katero se zdi, da že od daleč vabi rezijanske beračice, ki prihajajo v jeseni s košem, na hrbtu in presijo živeža; to so revr.e in bosonoge kapucinke, ki sicer niso zaobljubile uboštva, pa ga vendar mirno prenašajo; prosijo za dar v božjem imenu in tudi kadar ga ne dobijo sei poslovijo s pozdravom: Hvaljen bodi Jezus Kristus!« Na nekem drugem mestu govori o naporih, ki jih morajo prenašati ti naši gorjani in pravi: ».... niso redki primeri, da se na tržni dan človek sreča z bremenom sena, ki se zdi od daleč kot Med raznimi dokumenti, ki nam pokažejo važnost Beneške Slovenije v preteklosti, tako za takratne plemiče, kakor za oglejskega patriarha in pozneje za Beneško republiko, je tudi listina, ki govori o semnju pri Sv. Kvirinu blizu Sv. Petra Slovenov. Ta listina nosi datum od 26. junija 1254. Z njo je podelil oglejski patriarh Gregor, Henriku iz \illalte pravice do tega semnja, O teh pravicah je govora tudi v neki drugi listini iz leta 1262, ki jo je napisal čedad-ski notar Leonardo. S to listino obljublja čedadski gastaldo Henrik iz Triče-zima, da bo vrnil zgoraj omenjenemu Villalti denar od glob za nadzorstvo tega semnja. Sv. Kvirin je stara cerkvica, ki še da- cblak, katerega poriva veter skozi sotesko med skalovjem; ko pa se mu bolj približamo, opazimo dvoje :nišičastih nog, ki se enakomerno premikajo pod ogromnim bremenom in ko se pritisneš k steni, da napraviš prost prehod, začu-ješ izpod tega bremena pozdrav z nežnim ženskim glasom in pod dišečim senom, ki pada na vse strani se srečaš z sinjimi in vlažnimi očmi beneško-sloven-ske deklice.« Na drugih mestih pisatelj zopet ponavlja, da tvori Torlan mejo med Slovenci ir, Italijani in neka oseba v romanu zaprosi junakinjo Marijo, naj bi zaplesala »slovenski ples«, Ippolito Nievo je morda edini itali- janski romanopisec, ki je postavil torišče svoje zgodbe v te kraje in je tudi edini, ki je govoril o beneških Slovencih. Zato je prav, da vedo naši Slovenci, da jih niso proučevali samo številni jezikoslovci, ampak so obravnavali o njih tudi v romanu tega slavnega italijanskega pisatelja romantika, ki je popolnoma nepristransko priznal kje so meje italijanske govorice in kje začenja delovno in potrpežljivo slovensko ljudstvo, nes stoji blizu Sv. Petra Slovenov. Na dvorišču pred njo so se pozneje pod Beneško republiko po navadi zbirala skupščine iz Landarja in Mjerse. Družina Villalta je imela še mnoge druge pravice in posestva v Beneški Sloveniji. Skoraj sto let pozneje, leta 1342 je patriarh Beltrando ponovno kupil od Francesca ir. Rambalda di Cavoriacco (veja družine Villalta), sodno oblast nad omenjenim tržiščem pri Sv. Kvirinu. K temu je kmalu pridružil še Landarsko gastal-dijo. Iz zgoraj navedenega je razvidno, da se je vršil že od leta 1254 pri Sv. Kvin-nu sejem, ki je nedvomno bil precej važen, če so se plemiči zanj tako zelo potegovali. PISMO IZ ARGENTINE S trebuhom za kruhom TORLAN, ki tvori jezikovno mejo med Slovenci in Furlani Stari semnji pr Občina Brdo in njen razvoj liiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii Občina Brdo obsega danes vso zgornjo deliro reke Ter, razen pritoka Ve-dronce, ki spada pod občino Gorjani. Na severu sega občina do prelaza Ta-hameja in preko, vključivši v svoje območje tudi dolino Bjeli potok. Na nekem mestu sega prav do jugoslovanske meje, od koder so vrača na prelaz Panarne ja in nazaj proti jugo-zapadu. V celoti meri občinsko zemljišče ■48 km-’, ki se takole delijo: orna zemlja 4 km-' travniki in pašniki 15 » neobdelana zemlja 5 » nerodovitna zemlja 24 » Kot je razvidno iz gornjih podatkov je polovica vse površine nerodovitne žemlje. Ti podatki se morda nekaj razlikujejo od onih, ki jih ponavadi najdemo v raznih statističnih seznamih. Raz-bka se nanaša v glavnem na vrednost neobdelanih površin in onih, ki so snm-trane za nerodovitne. V resnici so nekoč Izkoriščali vsa gorska pobočja, kjer so fosili travo po najboljših predelih vsa- ko leto, drugod pa vsako drugo ali tretje leto. Danes pa je bilo mnogo teh zem ljišč opuščenih, ker ne dajo več toliko pridelka, kot nekoč zaradi stalnega propadanja zemlje. . Občina Brdo obsegi naslednjih sedem vasi, za katere navajamo tudi število prebivalstva: (štetje 1936) (cenitev Brdo 413 461 Podbrdo 292 333 Sedlišče 198 206 Muzac 207 247 Ter 440 521 Njivica 287 320 Zavrh 451 456 Skupaj 2.288 2.544 Ce primerjamo te podatke z onim cd štetja leta 1952 ugotovimo, da se je število prebivalstva znižalo. Pa pustimo suhoparne številke in poglejmo malo dogodke občine v zvezi z njenim prebivalstvom. Prvo naseljevanje je bilo že pred davnim časom, ven- starih listinah omenjene vasi Podbrdo, Ter, Brdo in Zavrh. Njivica, Sedlišče in Muzac so gotovo tudi že takrat obstojali, pa so jih smatrali samo kot del večjih vasi. Zlasti Njivica je do pred nekaj desetletji spadala pod vikariat v Teru in deloma pod župnijo na Brdu. Vsekakor prebivalstvo v tistih časih ni bilo zelo številno. Zelo se je pomnožilo šele v preteklem letu, kakor je bil splošen pojav po vsej Evropi. Kot posledica te pomnožitve so začeli ljudje iskati nove površine za obdelavo, in tedaj so posekli gozdove tudi na zemljišču za goro Pastovčič, kjer imamo danes pastirske bajte Tasaoró (Tam za goro), Tacis, Val in Tapou. Takratni gospodarji gozdov so se zadovoljili s tem, da so prepustili del zemljišča tistemu, ki jim je prepustil les, katerega je posekal v tistem gozdu in je spravil ta les v dolino, od koder so ga po reki Ter prepeljali v nižino. Tako so nastali številni planinski pašniki, ki co dobro uspevali do pred nekaj desetletji. Takrat še niso bili izčrpani in so dajali precej dobre krme. Okrog leta 1900 je doseglo prebivalstvo te občine svojo največjo gostoto. Sedaj njegovo število stalno pada. dar o njem nimamo točnih podatkov. Ljudsko izročilo pravi, da so bile postavljene prve hiše v Sedlišču. Lega te vasi na razvodju s Karnahtsko dolino bi potrdila to mnenje, ker je zelo verjetno, da so tisti, ki so ušli pri ahtenskem polju, iskali zavetje na tem gričevju, potem ko so prišli po dolini Karnahte. V zgodovini Furlanije, ki jo je napisal M. Pio Paschini, čitamo, da so v PODBRDO V TERSKI DOLINI ZA NAŠE DELO Djelo na vartu Rastline, ki sta jih presadil u začetku telega mjesca, muorate lepuo okopavat an okuol njih orahljat zemjo. Uso zelenjavo je trjeba zalivat, če je zemja suha. Za zalivat je narbujša tista voda, ki se je ugrjela na soncu. Dobro je, de od cajta do cajta zalivate z vodo zmješano gnojnico al pa s solitrom. Tale mjesac je tud cajt za sadit špinačo. Narbujš je, de jo sadite u kraj, kjer je sjenča. Sejte u varstah takuo, de bo ena od druge deleč 20 do 25 centimetru. Kar usklije usaki špinači 4 do 5 perju je trjeba jo razredit takuo, de je adnà špinača deleč od druge ne več ku 6 centimetru. Med cajtom, ki raste, je trjeba špinačo almanj ankrat dobro okopat an večkrat opij et. Za posjat deset kuadratnih metru se ponuca an če-tart kila sjemena. Predno se seje je trjeba zemjo dobro pognojit s hljeuskim gnojam. U kraju, kjer je zavetje an dost sonca lahko posadite že pomodoro, a daržite še nimar za rezervo u gorki gredi nekaj sadik za slučaj, če bi slana uničila tiste, ki ste jih že posadil na vartu. Tud lidrik je trjeba sjat, zak’ je sada zadnji cajt. Par nas premalo se seje tole zelenjavo, a je zlo dobra an koristna za zdravje. Lidrik raste u usaki zemji an ga je trjeba posjat u 25 do 30 centimetru delec ene od druge varste. Poljete ga je trjeba od cajta do cajta okopat an opljet. Na senožeti Dobar gospodar bo u telim mjescu, če-pru ima posjerode dost djela, stopu tud u senožet an jo lepuo očedu. Nepotrjeb-no harmovje je trjeba posjekat, pobrat kamanje an mah, de bo takuo trava buj lahko rastla. Poraunat je trjeba tud use kartine. Ce bo tole djelo lepuo na-reto bo košnja dost buj lahka. Na njivi tistih njivah, ki sta u jeseni pohnojil s fcsfatcm. Prej ko raztrosita nitrat ga lepuo zdrobite an ga zmješajte z drobnim pjeskam al zemjo. Trosite ga kar nje vjetra an kar je ušenica suha. Ne smije bit mokrà niti od rose. Parpravimo žvino za pašo žvino, ki je bla cjelo ljeto zaparta u hJjevu je trjeba že sadà parpravit an i.tardit za pašo. Trjeba jo je začet utar-ait že u hljevu an tuole takuo, de se hljeu usaki dan odpré an zamenja ajar. Fotlé je trjeba žvino počasi spuščat von na prosto, de se utardi parkje. Kar vidimo, de je od zunah že Ijepa zelena trava, spustimo teleta kupe z drugo žvino, de se nauadijo na pašo. Ce je tele veliko an utardjenó an vajeno že na pašo, gre lahko s petimi mjesci u planino. Žvino puščamo počasi zunaj, usak dan po malo več cajta. Zadnje 14 dni lahko ostane cjeu dan od zunaj an po- ■ tlé jo lahko pejemo u planino. Ce je pot, ki peje u planino zlo kamenita, ne smijeta pozabit, de je trjeba pru puseb-no utardit parkje. Kakuo runamo na pomlad z žvino ? U kratkim cajtu bomo začel dajat kravam zeleno travo. Tele prestopek od suhega na frišen fuoter je trjeba napravit zlo pravidno. Zvino muoramo navadit počasi na zeleno travo. Parvi dan se ji da malo an potlé usak dan več, približno za nih 15 dni. Travo muorate kosit kar nje mokra, tuo je zjutra po rosi al pruoti vičeru. Ce je bla trava pokošena zjutra jo je trjeba spravit na frišen prastor, de se ne ugreje, zak taka bi škodovala žvini. Po dougi zimi, ku je bla ljetos, je pru, de se dižinfeta hljeu z japnom, sa tuole malo košta. Tud jasla naj se lepuo očedijo, de bo žvina buj rade voje jedla. Tale mjesac je trjeba parpravit zemjo za sjat sjerak. Ne smijete bit prenagli za sjat, dok ne bo zadost gorkuo. Muoia gorkuota bit več kot 15 gradu C. Zemjo je trjeba dobro pohnojit s hljeuskim hnojam an mu dodat, če muore-te, še umetna hnojila an potlé dobró prekopat al orat. De bo ušenica ljeuše rastla je trjeba jo sadà pohr.ojit z nitratom. Pohnojit jo je trjeba trikrat, deset do petnajst dni od enega krata do drugega. Hnoje-nje z nitratom se bo dobró poznalo u Na pomlad dostikrat pred cajtom odpade cvetje od sadnega drevja al pa mlado sadje an naši sadjarji se upra-šajo kaj je temu krivo an—dost jih je še, ki mislijo, de je temu kriva slaba ura. Uzroku odpadanja cvetja an mladega sadja je več. Tega so lahko krive živali, bakterje al’ pa so lahko drugi uzroki. Usem je več al manj poznan cvetožer, ki uniči na pomlad kar polovico al še več pardjelka. De je cvetožer na sadji-skern drevju se hitro vid, zak’ cvetje postane arjavo an potlé hitro odpade. Cvetožer razjeda prašnike an pestiče (tuole je tist armeni prah, ki je u cvetju), an takuo se cvet ne more( razvit u sad. Tud monolja, tuole je adnà varsta gnjilobe, stor cvetje odpasti pred cajtom. Cvetje odpade tudi zavoj slabega oplojenja, zavoj pomanjkanja čebel an drugih žužic, ki storijo oplodit. Cvetje odpade tud, če se šprica drevje glih pred cvetenjem al kar cvete. Tud velika suša u cajtu kar cvete drevje je kriva, de cvetje odpade pred uro. Dostikrat pa odpadanje cvetja pride samo od sebe. Drevje, ki ne more preredit dost cvetou, posebno pa sa-dou, jih samo odvarže, de imajo ostali sadi zadost hrane. Največkrat odpada cvetje zavoj lakote, tuole se godi, če drevje njema zadost hrane an ne muo- re zavoj tega prehranjevat usjeh cvetou, še manj pa sade. Temu se narbujš pomaga, če se zemjo lepuo gnoji an obdeluje. V Skropenje sadnega drevja po cvetenju Preča ko odcvete sadno drevje ga je trjeba škropit, de mu ne pride kakšna boljezen al škodljivi čarvi. škodliuce se lahko uniči z adnim samim škropljenjem, če nucate pravilno zmešano škropilo, an tuo je an par cent bordoška brozga z adnim par centom škropilnim žveplom Mormino an an par cent Gesa-rolom. Eno par centno bordoško brozgo napravimo takuole: uzamite suod, ki darži več ku stuo litru. U teli posuodi raztopite u 50 litrou vodé pou kila živega japna al an kilo an pou ugasnjenega j apna. U drugi posuodi raztopite u 50 litru vodé an kilo solfata od rama. Tole raztopino ulijete u tisti suod, kjer je j apno an mješajte z leseno lopato. Med prelivanjem tole mješanico večkrat preizkusite z belim fenolftalei-novim papirjem. Kar ta papjer rata svetlo ardeč, je škropivo nareto. Tole brozgo muoramo ponucat u tistim danu ki je nareta, če tuolega se ne muore, parmješajte na usakih stuo litru brozge 50 gramu cukerja, ki ohrani brozgo še za an par dni dobro. Našim gospodinjam povemo, de se hitro prežene utrujenost če se umije noge s gorko vodo u tikeri je bilo dano noter malo soli; de se kuhan krompjer buj lahko olupi, če ga potlé ku je kuhan polijete z marzio vodó; de se mufove košpe hitro an dobro o-čedijo s terpentinom. GOSPODARSTVO Za poznavanje zdravilnih rastlin Zvjedil smo, de je videmski inšpektorat za agrikolturo odparu u več krajih Furlanije šuole za erboristerijo. Tiste šuole so zastonj an so namjenjene pre-dusem tistim, ki majó vesejé nabjerat zdravilne trave an rože an učitelj am elementarnih šuol. Ne bi bluo slabo, de bi inšpektorat tud par nas napravu kaj-šno tako šuolo, zak’ mi živimo u gorah an par nas je dost zdravilnih rastlin, za tikere naši ljudje ne vejó kakua se nu-cajo an u tikerim cajtu se nabjerajo. Par nas je nekaj ljudi, ki nabirajo rože kot so arnika, vencijan an komorač, tele so samo tiste rastline, ki jih poznajo an jih potlé prodajajo u Vidme al na tar-gu Tarčenta an Čedada. Če bi poznal par nas use zdravilne rastline, ki par nas jih je dost, bi se jih lahko dost nabralo an potlé prodalo an takuo bi lahko naši ljudje zaslužil. Rjes pru bi blo, de bi naše učiteljice poznale use zdravilne rastline, ki par nas rastejo an njih zdravilno urjednost, de bi lahko učile naše otroke, ki hodijo u šuolo. Troštamo se, de na tole prošnjo bo skarbiu inšpektorat. Izjava Gospuod FRATTE Dominik rancega Dominika iz Brda izjavlja, de ni on tisti FRATTE Dominik iz Tarčenta, tike-remu so šle kambjali u protešt za 149.330 lir mjesca novembra an decembra, ki jih je objaviu »Matajur« z dnem 1-15 febrarja 1952. Menjava denarja Zlata Sterlina 8100 Napoleon 6300 Dolar 652 Švicarski frank 151 Francoski frank (100 fr.) 160 Sterlina karta 1550 Dinar (100 din) 130 Belgijski frank 12,40 Avstrijski šiling 22 Zlato po gramu 815 Srebro po gramu 19 Kup na debelo SENUO na kuintal Gorsko senuo L. 1000 do 1100 Rauninsko senuo » 1100 » 1150 ZVINA na kg Krave L. 235 do 265 Junci » 275 » 295 Jenice » 290 » 320 Teleta » 435 » 490 Krave za rejo od 160.000 do 210.000 Ur usaka. PRASETA ZA REJO Od 12 do 20 kg usako L. 8200 do 11300 Od 20 do 50 kg usako » 15200 » 18400 OUCE AN KOZE na kg Jarčki L. 365 do 400 Kozliči » 410 » 450 Kozé » 120 » 150 Ouce » 170 » 190 ŽITARICE (ušenica - sjerak - otrobi - moka) na kuintal Ušenica L. 6900 do 7200 Sjerak » 5300 » 5500 Ušenična moka » 8300 » 8400 Sjerkova moka » 6700 » -6850 Otrobi » 4250 » 4400 PERUTNINA - ZAJCI - JAJCA na kg Kakoške L. 650 do 700 Zajci » 290 » 310 Jajca usako » 20 » 22 SER AN MASLO na kg Ser L. 460 do 480 Mlekarniško maslo » 950 » 1000 Domače maslo » 850 » 950 SADJE IN ZELENJAVA na kg Krompjer L. 35 do 40 Jabuka » 50 » 55 Hruške » 50 » 55 FIZOU AN GRAH Fižou L.' 165 do 240 Grah » 120 » 130 SEMENA ZA SENOŽET AN TRAUNIKE Furlanska djetelja L. 250 do 260 Čerfoj » 270 » 280 Irava »Altissima« » 280 » 300 GRADBENI LJES AN DARVA ZA ŽGAT Eukovi hlodi L. 13000 do 15500 Jasenovi hlodi » 16500 » 19500 Orjehovi hlodi » 28000 » 30000 Čarješnjovi hlodi » 19500 » 21000 Odgovorni urednik; Tedoldi Vojmir Založnik: »Matajur« d. z o. z.) Dovoljenje videmskega sodišča štev. 47 z dnem 26.7.1950 Tiska : Tiskarna L Lucchesi - Gorica cJ5en ešRa(judsd Oò kòai žive na Kaninu òivje koze Ì % m V $ 4 K ** *1 A m. 2 Pred mnogimi leti je sveti Martin pasel gu pa ni bila všeč pobožnost mladega vragov, ki so razgnali koze. Ko so polovili Martin kleul, toda sveti mož je pokleknil videč, da nič ne opravijo s to zvijačo so čredo koz v planinah blizu Kanina. V ra- pastirčka in zato pokliče na pomoč dosti vse koze so mislili, da bo vsaj sedaj sv. in začel moliti ne da bi kaj rekel. Vragi zopet spustili vso čredo. Preplašene koze M »s i tavajo sedaj po gozdu a brez gospodarja sem kmalu ugledajo med in tja pečina- mi Kanina veliko votlino v katero se zatečejo. Sklenile so, da bodo odslej tu ži- vele in se skrivale v to jamo. čas je mineval in koze so se navadile na samoto. Ker pa je bila jama zelo nizka so vedno se jim je rogovje ukrivilo in tako so po- udarjele z rogovjem ob strop ; radi tega stale divje koze, ki še danes žive na Kaninu.