Inseratì ali oznanila
se računi jo po 12 vinarjev ođ 6redne petitvrste: pri večkratni ii oznanilih velik wist.	:n
v pon-petčk
e^pofchie.	:::
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravnišivo : Maribor Koroška ulica S. = Telefon St 113.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.-12. ure dopold.
Cenjenim naročnikom! Današnji številki smo priložili položnice, katerih se naj blagovolijo poslužiti naši cenjeni naročniki. Naročnina 'za tekoče leto mora biti še v tem mesecu poravnana, sicer napravimo onim naročnikom, ki so z naročnino še na dolgu, na ovitkih prvih treh Številk ( v mesecu novembru rudeče križe. Položnice naj bodo razločno izpolnjene, da ne nastanejo neljube pomote in nepotrebne pisarije.
Deželni zbor štajerski*
Socialdemokrati cbstruirajo. — Po 22 urah obstrukcija socialdemokratov končana. Davek na pivo in drsginjska doklada za učiteljstvo sprejeta.
Kakor smo prerokovali, tako se je zgodilo:	v
sredo se je potek deželnozborskih plenarnih ,sej popolnoma spremenil. Prej dve- do triurne seje brez vsakih posebnih zanimivosti, v sredo pa kar na mah seja, ki je trajala celo noč, celih 22 ur zaporedoma. Zvršil se je tedaj v resnici temeljit preobrat, temeljitejši, kakor smo ga pričakovali. Povzročili so ga v prvi vrsti socialdemokrati. Že v prejšnjih sejah so se delali socialdemokraški poslanci — 4 po številu,, 1 je bolan — precej hudo opozicionalne. Bili so razdraženi, ker se pri sklepanju spora!,zuma ni nihče obrnil na nje in so hoteli dokazati, da se v štajerski der želi preko njih ne da vladati. Poleg tega so oni od vsega pričetka ostri nasprotniki davka na pivo, ker je to indirekten davek, ki ga morajjo nositi zlasti široke mase. Pred štirimi leti so, kakor znano, aranžirali celo divjo bojkotno gonjo, ko se je že takrat govorilo o tem davku. Kakor pri mnogih nemških nacionalnih, tako se je tudi pri socialdemokratih nasprotje proti davku na pivo od takrat zdatno ublažilo, zlasti ker si nočejo nakopati sovraštva učiteljstva, vendar iz ozira na, volilce-delafvce je bilo treba vsaj markirati ostro opoziciomelno stališče. Tako je prišlo, da je v sredo, ko je bil na dnevnem redu davek na pivo, izbruhnila socialdemokratična* obstrukcija. Tz razlogov, ki smo'jih žp navedli* je nismo vzeli za preveč 'tragično in smo računali že naprej, da se bodo socialdemokrati, katerih je za vspešen boj tudi premalo, ,po navidezno obupnem odporu pustili premagati. In tako se je tudi zgodilo. V dobrih dvajsetih urah je bila socialdemokratična 1 obstrukcija zlomljena in strta in predlogi večine sprejeti. Od novega leta bo doklada na pivo zvišana od 2 K na
4 K in učiteljstvo bo dobilo iz tega dragonjsko doklado v znesku 1,200.000 K. Slovenski klub je glasoval, kakor je bilo že prej sklenjeno, proti davku na pivo, ker se je. v sporazumu samo molče zavezal, da ga ne prepreči z obstrukcijo. Odklonil je seveda vso odgovornost glede sprejema, zato je tudi socialdemo-kratično obstrukcijo vzel prav hladno na znanje in prepustil večini, da dovede svoje predloge do sklepov.
V seji, ki se je vršila včeraj, dne 16. t. m. na večer, obstrukcije ni bilo več. (Najvažnejši sklep, ki je bil storjen, je bil oni glede deželnega posojila, da se spremeni drage viseče dolgove v fundirane, pri katerih dežela na obrestih veliko prihrani.
Danes je zopet seja. Najvažnejša točka dnevnega reda je slovenska gospodinjska šola v St. Juriju Ob južni železnici. V soboto bo zasedanje najbrže zaključeno.
Vi naslednjem prinašamo poročilo o obeh sejah. *
* *
Gradec, 16. okt. opoldne.
22urna seja. — Poslovniška debata.
Socialdemokrati obstruirajo.
Seja je bila otvorjena včeraj ob 10.60 dop. Pred prehodom na dnevni red je predlagal poslanec Re-sel, da naj se najprej razpravljaj ' o predlogih posl. Brandla in tovarišev in Hoffmanna in tovarišev giovi e razmer na južni železnici. Predlog je bil odklonjen, pač pa sprejet predlogi poslanca Korošca, naj prideta obadva predloga koncem dnevnega reda na Vrsto.
Poslanec Schwab (član nemškega centra) je prečital dolg govor, v katerem se zahteva, naj se najprej razpravlja o poročilu glede dovolitve drae ginjske doklada deželnim učiteljem in še le na to poročilo o zvišanju davka na pivo. Predlog je bil odklonjen.
, Poslanec dr. Schacherl (socialist) želi, da) se postavi najprej na dnevni red učiteljska predloga. Je odločno proti junktimu med draginjsko doklado in zvišanjem davka na pivo. Govornik je prečital nekaj mest iz uvodnega članka jutranje ,„ÌTtagesposte“' z naslovom „Ein falsches Junktim“, v katerem vidijo so* cialisti nekako moralično podporo vi njih stališču proti junktimu med učiteljsko predlogo in zvišanjem davka na pivo. Koncem svojega govora je zagrozil dr. Schacher! za slučaj, Če bi bil njegov predlog odklonjen, s celo vrsto nadalnjih predlogov k ‘dnevnemu redu.
Deželni glavar grof Attems jo prosil dr. Scha-
ch erla, naj sestavi svoje predloge skupno in, prepusti odločitev zbornici.
Poslanec Resel:	Zbornica' nima ničesar odlo-
čevati I
Dr. , Schacherl: Ali želite, da bo zbornica zopet uničena? (Velik šum.)
Deželni glavar zvoni in zahteva mir. Predlog dr. Sehacherla je bil odklonjen.
Poslanec dr. Kaan je odločno zavračal trditev, da bi večinske stranke zatajevale junktim med dragi n iško doklado in zvišanjem davka na pivo. Materijalni junktim med obema predlogoma| mora obstojati, ker drugače ni mogoče dobiti pokritja za. draginjsko predlogo. Potreba zvišanja davka na .pivo se je pokazala že takoj v začetku, kakor je bilo tudi znano, da je ustanovitev meščanskih šol odvisna od državnih preodkazov deželam, vsled česar mora odločno protestirati proti nasprotnim trditvam i„fTa|ges-poste.“ Govornik je izjavil, da vodijo oni, ki ‘dovoljujejo draginjsko doklado učiteljem, ne skrbe pa za pokritje, nepošteno in nemogočo politiko. (Viharno odobravanje.)
Poslanec dr. Korošec je izjavil, 'da so izvajanja predgovornika glede junktima) popolnoma resnična.
Poslanec Resel (socialist) je očital nemškim na-cionalcem demagogijo in zatrjeval, da hočejo zvišati daj vek na pivo zgolj radi tega, ker bo deželni zbor razpuščen in ne radi učiteljev.
Poslanec Horvatek (socialist) 'je v posebnem predlogu k dnevnemu redu v. dolgem govoru nastopal proti zvišanju 'davka na pivo. Poslanec Horva-tek je govoril namenoma silno počasi, da bi porabil več časa.
Dnevni red. — Volitev dveh namestnikov v deželni
odbor.
Okrog sedme ure zvečer je bila končana poslovniška debata, ki je bila mestoma zelo hrupna. Zlasti so nemškonacionalni poslanci vskipeli vedno znova z vso ogorčenostjo proti ,„|T!agesposti“', ki jun je s svojim uvodnikom ^Eün falsches Junktim“ vpadla v hrbet. Kot zadnji socialdemokratični obstrukci-onist je govoril poslanec Kollegger, ki je zahteval, da naj pride 13 njegovih predlogov na dnevni red današnje seje in da naj se o vsakem predlogu glasuje poimensko.
Deželni glavar grof Attems je izjavil, da je vsled tega prisiljen, opustiti sedanji običaj in da bo, ne da bi delal kaki stranki krivico, postopal strožjo po poslovniku in stavil za vsak predlog podporno v-prašanje. Ker ni bil noben predlog dovolj podpiran,
PODLISTEK*
Iz ljubezni do brata.
(Spisal Januš Goleč.)
(Konec.)
Kolikokrat je pr.etakalai mati solze pri spominu na tolikanj nehvaležnega otroka, a nikoli ni govoril o njem Miloš, niti se 1 pritožil le % besedo- nevolje in gnjeva.
Mati je celo zvedela, da se ženi njen sin, da jemlje bogato nevesto. Menila je, da frode s to vestjo presenetila Miloša, a ta je hladnokrvno skomignil z ramò, češ:
„Ha, kaj to meni mar?!4
Brat pa ni pisal, še poročila ni poslal o ženitvi. Bolelo je to ravnanje mater, a s prezirljivim pogledom je zrl vanj Miloš.
Tudi o Milki ni bilo več sluha in ne duha. V Celje se ni več vrnila. Kód hodi, kje biva, pa ni po-praševal Miloš, drugi pa se mu niso upali povedati.
Minevala je tretja zima, odkar sta bivala z materjo v sobici pod streho in jedla z rokami prislužen kruh. Miloš se je bil nekje pri delu prehladil in moral je v postelj. Mati mu je stregla z vso materinsko skrbjo in nežnostjo, stala noč in dan ob postelji in mu ponujala zdravilnih čajev. Živela sta za časa sinove bolezni borneje nego poprej, vsega je šlo že na malo, mati je trepetala pri pogledu na novega, že dolgo odvrnjenega gosta — glad. Se tri dni in morala bode prosjačiti z lončkom pri samostajnskih durih, kot nekoč Miloš, ko je bil še otrok.
V skrbi za obstanek si je domislila sina, bogatega, pa nehvaležnega, v Ljubljani. Pa materino srce, kdor ga pozna, on ve, da je mehko kot vosek, da v njem nima prostora srd in maščevanje, ampak odpuščanje in ljubezen. Odpustila je nehvaležnemu o-
troku nesinovsko ravnanje in prosila Boga, da bi se mu vsaj sedaj odtalilo srce, da bi jima. bil pripravljen pomagati, vsaj sedaj, 1cq sta v stiski in ga hoče prositi — -sama pomoči.
Napravila se je na pot k. sinu, prikrila potovanje bolnemui Milošu in najela mu drugo postrežnico za jeden dan. Dospela je v Ljubljano jn ^zlahka našla sina.
Potrkala je na vrata, kjer je bilo z zlatimi črkami, napisano: Dr. Albin Brezniki
Odprla je dekla in jej osorno velela osnažiti si čevlje, predno stopi v gosposko kuhinjo. Ubogala je in vprašala po Binčetu, svojem sinu, in njegovi soprogi.
Dekla jo gledala začudeno staro ženico, v tako oguljeni, kmečka obleki, neverjetno odmajevala z glavo in šla sporočit v sosedno sobo.
Kmalu je prizibala dostojanstvenih korakov v kuhinjo gospa in pogledala prezirljivo priprosto, da, siromašno napravljeno pravo mater moževo.
'Mati se jej je približala v svoji priprostosti In ponižnosti, jej hotela podati roko, ali celo — poljubiti.
A' gospa je odmaknila nežno ročico in jo le samozavestno vprašala:
...Kaj bi pa radi, vi — žena?®
Kako so spekle te besede mater; torej ne mati, ampak samo — žena sem!
Pa požrla je, šlo se jej je za najdrajžje bitje, za 'Miloša. Jokaje je začela pripovedovali, da je mati Binčetova, da je njegov brat nevarno bolan in jo prosi ona — mati — za pet ran Kristusovih pomoči.
Brezsrčno mestno žensko niso ganile ne materine prošnje, ne solze. Prezirljivo Je pogledala ženico in se porogljivo nasmehnila:
„Ah. 'seveda, mati; saj mi je soprog pripovedoval, da mu je umrla in on je rojen v mestu, ne na kmetih.“
Ziavrtela se je na peti, obrnila hrbet in še preko rame naročila dekli:
„Agata, dajte tej ženi majlo kave, potem pa naj
gre!“
Noge so se šibile materi in zgrudila bi se bila, da se ni oprijela kljuke. Ni čakala milostno dovoljene kave, ampak odšla, kolikor hitro so jo nesle poge iz hiš», kjer krilati poosebljena nehvaležnost in krutost 'do lastna krvi — do matere.
Zavedla se j® prav še le na ulici, kje da je li bila in s kom da je govorila. Zena lastnega sina jo je tako odpravila, gotovo je bila poučena po sinu! Sramuje se otrok priproste matere, zataji njo in brata, ki se je žrtvoval zanj, to je bilo preveč za materino srce.
'Obnemogla bi bila pod tem križem, utonila od žalosti, da je ni podžigala druga, srečnejša misel na hvaležnega, najboljšega otroka, na, smrt bolnega — Miloša. Njega, nesrečno bratovo žrte(v, mora rešiti, mora ohraniti pri življenju, če bi bilo treba žrtvovan ti tudi lastno kri.
Oslabljena na telesu, Še bolj onemogla na duši, švedrala je nazaj, nazaj brez pomoči k bolnemu otroku. Preštela je skrbno denar, zadostoval je ravno za vožnjo, ali kupiti si ni mogla krepčila.
Vstajale so jej druge misli, ko je stopala po trdem tlaku: kaj, ko bi poiskala sina samega, Binče-ta, mogoče pa on ni tako krut, tako brezsrčen, kot njegova žena. Pa branil jej je te poniževalne stopinje materni ponos, od katerega je podedoval tudi Miloš. Ne, zatajil me je, ni vreden, da bi ga pogledalo macerino oko,da bi ga prosila — in odrdrala je proti domu, ne ‘da bi videla Binčeta.
Takoj, ko je stopila trudnih, in obnemoglih korakov v borno podstrešno izbo, jej je bral Miloš iz obraza, kje je bila in kako je opraviia pri bratu. Ni jej očital, vedel je, da jo je gnala sila, niti hudoval se ni nad bratom, le solza nezhsiluženega gorja mu
so odpadla poimenska glasovanja, nakar je predsednik naznanil prehod na dnevni red. Vsakega izmed 13 predlogov so podpirali samo 4 socialdemokrat;čnv obsltrukciónisti, ki so morali na ,ta način I3krat zaporedoma vstati. 'Ta neprostovoljna „telovadba“ je vzbudila seveda obilo smeha in je padlo na račun socialdemokratov obilo dovtipov:.
Dr. Schacher! je končno še enkrat zahteval iz-premembo v sporedu dnevnega reda, a grof Attems j\e izjavil, da mu za današnjo sejo ne dovoli več besede k dnevnemu redu. pr. Schacherl je nato izjavil, da njegova stranka protestira proti takemu po-
stopatnju.	,
S tem je bil prehod na dnevni red prost m pričela se je razprava o prvi točki: volitev dveh namestnikov v deželni odbor. Za namestnika deželnega odbornika, pl. Kaanai je bil izvoljen ,n e mšk o n ac i o n alni poslanec Foest. Pri volitvi namestnika za deželnega odbornika dm VerstovŠeka hoče govoriti Resel o kandidatu. Deželni glavar pa tega ni dopustil in takoj odredil volitve. Izvoljen je bil poslanec dr. F. Jankovič. Med celim volilnim pktorn so socialni demokrati hrupno demonstrirali in je prišlo med njimi in nemškimi nacionalci do zelo ostrih kontroverz, Prvo čitanje vladne predloge o spopolnitvi zemljiških knjig. — Obstrukcija se nadaljuje.
Druga točka dnevnega reda je bila prvo čitanje vladne predloge o spopolnitvi zemljiških knjig. Socialdemokrati nadaljujejo s svojo obstrukcijo. Poslanec Resel prične z dolgoveznimi, sem pa tja hudomušnimi izdajanji, ki pa ne vzbude nikakega odmeva. Ob koncu svojega govora je stavil več izpre-minjevalnih predlogov, ki pa so bili odklonjeni, nakar je bila izročena predloga občinskemu odseku. S tem je bila druga točka odpravljena in zbornica je prešla na tretjo.
Davek na pivo.
Tretja točka: davek na pivo, je bila ona, proti kateri je bila socialdemokratična obstrukcija v prvi vrsti naperjena, zato se ie tudi splošno pričakovalo, da bodo socialdemokrati ravno tu napeli vse svoje sile. Poslanci so že naprej računali na dolgo, najbrže celonočno sejo. Ob pol 9. uri zvečer je pričela zbornica z drugim branjem te predloge.
Poročevalec Foest je predlagal, naj se predloga odobri ter je opozarjal na to, da je nemogoče zvišati deželne doklade, ker bi se s tem povišale najemnine, kar bi prebivalstvo še občutnejše zadelo kakor davek na pivo. Drugih davčnih virov ni bilo dobiti in zato se deželni odbor in finančni odsek nista, mogla odreči zvišanju doklad na pivo.
Poslanec Brandi (nemški centrum) je obsojal obstrukcijo socialdemokratov, vendar pa je kritikoval junktim, ki obstoja med davkom na pico in draginj-sko doklado za učitelje.
Poslanec dr. Benkovič je izjavil v imenu poslancev Slovenskega kluba, da bodo glasovali •— proti predlogi.
Poslanec Wolfbauer je v svojem in v imenu poslanca Pferschyja, ki je tudi pivovarn ar, izjavil, dai bo pivovarniška industrija z zvišanjem doklade na pivo močno prizadeta. Z ozirom na to, da se mora odpomoči potrebam učiteljstva in ker za to nobenega drugega pokritja ni, kakor doklada na pivo, se pa bosta govornik in poslanec Pferschy zdržala glasovanja o tej predlogi, ter ji ne bosta delala nobenih zaprek.
Predlog poslanca Franza za konec debate se sprejme. \ Kot govorniki so bili prijavljeni še posl. :
je ušla po bledem licu.- 'Mati mu tudi pravila ni, kje se je mudila tako dolgo, preveč bi bilo za /bolnega, a> ljubljenega otroka.
Počivala in prebila sta tisto noč prvič brez večerje. Jutro pa je prineslo novo, bridko zavest gladovanja in pomanjkanja, ki ima ravno svoj sedež v mrzlih, mestnih, podstrešnih sobah. 'Zajutreka zopet ni bilo; mati se je kmalu zlekla iz ležišča, prebrskala vse kote., al,i vse prazno, vse povžito.
Stenska ura je kazala tri četrt na dvanajst, — na skrivnem je vzela mati lonec raz police, ga skrila pod predpasnik in hitela z njim na ulico. Miloš je uganil kam — pred usmiljena, samostafnska vrata.
Prinesla je juhe; ni bila ,sicer za bolnika), pa bila je vsaj gorka in Miloš je bil potreben nekaj toplega. Hlastno je zajemal., pa samo do polovice, ni hotel dalje, polovico je morala povžiti mati. Pri pogledu na to bedo je krčevito držalo bolnika pri srcu, spomnil se je, kako je nekdaj delil z bratom samostanski kruh, sedaj pa deli z onemoglo maiterjo — juho. Ni tožil, ni stokal pod križem glajjiu, ampak le Boga je goreče prosil, da bi le enkrat in samo še enkrat mogel zapustiti bolniško postelj in povrniti materi, kar je storila zanj v bolezni.
Popoldne istega dne je pozvonila mati pri sa^ mostanskih durih in prosila vratarja, naj bi prišli gospod gvardijan. Njim je potožila vse svoje materino gorje in jih zaprosila usmiljene, očetovske roke. Gvardijanu je segla tužna materina povest globoko v srce in obljubil je pomoč.
Odslej je dobival Miloš zajutrek, obed in tudi večerjo od samostanske mize. Obiskal ga /je sam gospod gvardijan, ga tolažil in v zahvalo mu ‘je kanilo pri slovesu par solz hvaležnosti< iz oči bolnika na njegovo očetovsko roko.
Dobra, tečna hrana in pa Miloševa krepka narava pomagali ste bolniku na noge. Kako je tedaj
dr. Schacherl, Horvatek, Kollegger, Resel, Hagen-hoier in Riegler, tedaj vsi štirje socialdemokrati.
Prvi je začel govoriti dr. Sc laeherl. Na pultu pred sabo ima nagromadenih cel Kup tiskovin, znamenje, da je pripravljen na dolg obstrukciomstični govor. Večina poslancev zbeži iz'dvorane, v kateri vlada že prav dušeča atmosfera in vsak se skuša na kajkoršenkoli način pripraviti, da bo lažje prenesel „obstrukcionisticne težave,“ Dr. Schacherl je govoril seveda o vsem mogočem, vendar se je pa opažalo, da je govoril precej stvarno in tudi precej glasno, kar je obojno znamenje, da socialdemokratom z obstrukcijo ni bilo resno. Dr. Schacherl je končal svoj govor po približno štirih urah ob eni uri zjutraj. Ker je večkrat zbijali šale, ki so vzbujale med poslanci veselost, je bila med' njegovim govorom „štimunga“ še precej prijetna in zabavna. Dr. Schacherl se je najprvo podrobno bavil z doklado na pivo ter trdil, da bi se učiteljem tudi lahko pomagalo, ako bi se zanje dalo llA milijona od lOmilijonskega posojila, ki se ga bo najelo. Deželni zbor pa bi se lahko pozneje v kakem • dajljšem zasedanju , bavil s temeljito reformo deželnih doklad. Za učitelje je junktim med davkom na pivo in draginjsko doklado srar mota. Končno je pričel govoriti o ominoznem članku „Tagesposte“, ki ga je oznaiòli kot zgodovinski dogodek. Glasilo nemšikonacionalne stranke ,in nemškega centra, ki korakata v zadevi doklade, skupno, v kolikor jima dovoli Slovenski klub (veselost), navaja v tem članku vse argumente socialnih demokratov proti dokladi na pivo ter opravičuje postopanje socialnih demokratov. Potem nadaljuje:	7dnevna de-
lavnost deželnega zbora je bila mogoča vsled med pl. Kaanom in dr. Korošcem „(določenim božjim mirom.“ Korošca in Benkoviča je sprejel v svoj,e srce, a za 1% milijon 1 se mu pa to zdi venda|r predrago. * (Dr. Korošec: Zgovorili bi se mogoče tudi ceneje. Veselost.) Iz zapisnika deželnega .zbora prečita govore dr. pl. Kaana, Einspinnerja in ürösswanga, ki so jih ti govorili leta 1909 proti takrat nameravanemu zSvjšanju davka na pivo. Govornik pravi, da so se Nemci in Slovenci pogajali1 brez socialdemokratov, da socialdemokrat j e . proti takemu preziranju protestirajo in da obstruirajo, da s tem pokažejo, ,‘da se prezirati ne dajo. Govornik končno govori za narodno avtonomijo in pravi, da je v rešitev narodov. Ce bi dr. Korošec sedel v Ljubljani v deželnem zboru,, bi se govornik bolje razumel ž njim, kot se razume tu. (Veselost.)
Za dr. Schacherlom jje dobil besedo poslanec Horvatek. Sejnica se sprazni, ker je upanje na duhovite dovtipe izginilo in i okrog govornika zavlada zevajoči dolgčas. V predsobi pa je še precej živahno. Tu je otvoril krčmar deželne kleti svojo filijalko in so poslanci, ki jim dobra kapljica diši, prav dobre volje. Kadilci razvijajo seveda vse svoje zmožnosti in je sobana kar zagrnjena v oblake dima. Ob 3. u-ri konča Horvatek svoja .„izvajanja“, v katerih je pa več govoril o lastni osebi in poslancu Otterju, ki je tudi učitelj, kot pa o dokladi na pivo. Kot pikantnost bodi omenjeno, da sta ( poslanca) dr. Schacherl in Horvatek, ki se s takim naporom borita proti .nakladi na pivo, znana — abstinenta. Precej čudna abstinenca, ki nasprotuje obdačenju alkohola.
Za Horvatekom je govoril do 4. ure socialdem. Kollegger. Vzduh v zbornici \ je vedno neznosnejši, dolgčas vedno bolj moreč. Izginilo je že tudi skoraj vse življenje v preddvorani, kjer se samo nekateri maloštevilni še krepčajo s čajem. Večino pošlancev
zahvaljevala mati Boga in očete kapucine, da jej je otet in rešen zajdnji up, njena opora — Miloš.
Oprijel se je znova dela, pa ne samo pleskarskega, ampak tudi slikarskega, 1 pomagal je pri slikanju cerkev.
Bil sem še dijak v Celju in imel priliko, opazovati Milošac pri prenavljanju kapucinske cerkve. Marljiv delavec je bil, ki je delgl pridno od zore do mraka. Opoldne ni zahajal na dom k kosilu, ampak prinesla mu ga je mati v košarici.
Ganljivo je bilo videti, kajko sta se sedla mati in sin na kamenito klop pred samojstajnom, se oba pokrižala, molila in zajemala iz jednega lončka. Ko sta pa odkosila, je mati pospravila, v slovo sta se še ljubeče pogledala in odšla vsak po svojem poslu. A govorila sta med seboj menda malo, pa govorilo je tem bolj materino in sinovo tako udano in ’ ljubeče srce.
'Vsak večer po končanem delu je stopil sin v prodajalno in kupil nekaj, bilo je za mater, nikoli se ni vrnil z dela praznih rok. Miloš je bil zdaj zdrav, zaslužil dobro in živela sta sicer skromno v podstrešni sobici, a družila ju je nerazločljivo prava sinova in materina ljubezen.
*
* *
Pred dobrim letom sem obnavljal,, sedeč na neki klopi v celjskem pauku, spomine izza srečnik, dijaških let. Vsak kostanj, vsaka smreka, vsaka steza, 1 posebno pa Še kristalno čisto žuboreča Savinja privabila mi je na tisoče nepozabnih spominov. Zah poznil sem se pozno v mrak na klopi, srečen sem bil v duši, ko sem vsaj v spominih užival to, kar je bilo nekdaj resnica. Nikdo me ni motil, vse je bilo že mirno, vsi šetalci so že bili ostavili park, bil sem sam in kramljal s preteklostjo.
Naenkrat zaslišim stopinje na pesku, stisnil sem se za kostanj in opazoval poznega prišleca.
je premagal spanec in v vsakem le nekoliko pripravnem kotu lahko najdete snivajočega deželnega zastopnika. Spanec seveda ne traja dolgo, ker vsake toliko časa se oglasi električni zvonec, ki kliče poslance v sejnico k glasovanju.
Ob 4. uri je pričel govoriti poslanec Resel, M je znan po žgočem sarkazmu in ima večkrat prav srečne dovtipe. Ko je okrog 5. ure z'ačel čitati in kri-tikovati uvodnike jutranjih listov in je glosiral tudi poročila o dež, zboru, se je zopet vrnilo v sejnico več življenja. Bolj ali manj okrepčani poslanci so se začeli polagoma zopet vračati in tudi na klopeh žurna-listov so se pojavile sveže moči. Resel je govoril do
6.	ure 10 minut. Med svojim govorom je predlagal dvakrat konec seje posebno z ozirom na deželnega glavarja, ki sedi od VAI. ure predpoldne neprestano in brez odmora na svojem mestu. Predlog je bil pa obakrat odklonjen.
Ko sta po Reselu govorila še krščanska soci-alca: Hagenhofer in Riegler, ki sta izdavila, da bosta glasovala pro, je bila ob 147. uri zjutraj debata zar ključena in socialdemokratična obstrukcija strta.
Davek na pivo — sprejet.
Kmalu po %T. uri je dal deželni glavar predlogo o zvišanju doklade na pivo od 2 na 4 (K s 1. januarjem 1914 na glasovanje in je bil predlog z glasovi nemških nacionalcev, nemških krščanskih soci-alcev in veleposestva proti glasovom ! Slovenskega kluba, socialdemokratov in nemškega centra sprejet.
Draginjska doklada učiteljstvu — sprejeta.
Nato je zbornica pričela razpravljati o draginj-skih dokladah učiteljstvu. I Poročal je poslanec Ein-spinner, ki je predlagal, da se naj stavi v budget za 'leto 1914 znesek po 1,200.000 K, ki se naj vporabi kot draginjska doklada učiteljstvu. Svota se naj razdeli po ključu, po, katerem je bilo razdeljenih 300 tisoč kron za leto 1913. Deželni poslanec Otter se je zahvaljeval deželnima odbornikoma Hoffmannu pl. Wellenhofu in dr. Kaanu r ter je predložil resolucijo za zboljšanje pokojnin vpokojenim učiteljem.
Poslanec dr. Korošec je izjavil, da bodo Slovenci glasovali za predlogo ter je predložil resolucijo v korist katehetom, katerim se naj da primerne remuneracije. Predloga, je bila .nato soglasno sprejeta. Sprejete so bile tudi resolucije..
S tem je bil dnevni red izčrpan. Prišla sta «a, vrsto še predloga poslanca Brandla) glede sedemodstotnega zvišanja tarifov in poslanca: Hoffmainna glede saniranja južne železnice. Predloga sta bila od-kazana žel. odseku.
Ob 7. uri 33 minut zjutraj je deželni glavar, ki je vodil sejo neprenehoma od prejšnjega dne- / ob pol 11. ure dopoldne, zaključil sejo. Nekateri poslanci so mu priredili živahne ovacije, 22urna seja je bila zaključena.
❖
* *
Gradec, 1Ö. okt. zvečer.
Seja v četrtek zvečer.
Danes zvečer je imel deželni zbor zopet plen. sejo. Pričela se je ob pol 7. uri. Poslanci eo bili zopet zbrani polnoštevilno in je že izginila utrujenost obstrukcionistične noči. Zborniej je zopet predloženo več poročil, kot poročilo odseka za občinske zadeve glede spremembe kompetence za pobiranje občinskih doklad k direktnim davkom in več drugih predlogov in poročil, ki so bili odkazani dotičnim odsekom. Ob pričetku seje je prišlo med. socialdemokratom in dež. glavarjem zopet do ostrih spopadov radi poslovnika in je dr. Schacherl zopet protestiral. Nato je prešla
Prihajal je mož s Črno brado in nosil nekaj zavitega pod pazduho.
Ni me zapazil, zakaj stopil 'je tik Savinje ter razgrnil ono pod pazduho držečo stvar. Bile so črne hlače, dobro sem razločil v mesečini.
Mož jih je dolgo ogjledoval in obračal, nekaj V-enomer godel, a ga nisem mogel razumeti.
Konečno jih je Še enkrat razprostrl, zvil skupaj in jih zagnal z vso močjo na sredi Savinje, govoreč :
„Proč, ti zadnji in prokleti spomin na brata in poštno službo!“
Voda je glasno zaplusknila, pobrala cunje in jih valila naprej.
Mož je še gledal nekaj časa po vodi, se obrnil in odšel nazaj proti mostu.
Sledil sem mu, bil sem radoveden, kdo da je, mogoče ga poznam. Luč plinove svetilke ob mostu mu je padla v obraz in uganil ' sem, kake spomine so vzbujale temu možu črne, poštne hlače.
Bil ni nikdo drugi, nego nekdanji poštni uradnik, sedaj pa slikar — Miloš Breznik ...
Za smeh.
Moda.
Prva dama (govori iz ceste k oknu): Veš, ljuba prijateljica, hotela sem te obiskati, a moje novo krilo je tako ozko, da ne morem po stopnicah. Pridi malo dol!
Druga dama (govori iz okna): Oh, ne morem, moj novi klobuk je tako širok, da ne morem iz hiše!
Vzame gai, . .
— Td, kaj praviš, ali je taj-le petkronski tolar ponarejen ?
= Hm — nekam Čudno izgleda, a če mi ga posodiš, ga vendar vzamem.
zbornica do drugega branja o predlogu glede izpre-membe neke točke šolskega reda, na deželnih realkah. Dotična sprememba je bila sprejeta; nadalje tudi sprememba statuta deželne rudarske šole v Ljubnem.
Najvažnejša točka davnašnjega dnevnega reda je bil predlog finančnega odseka glede najetja dež. posojila v znesku 10,000.000 K. Pb daljši, precej živalmi debati je bil predlog sprejet. iTjako tudi, nadal-nja točka dnevnega reda, zadevajoča najetje posojila po 400.000 K za ustanovitev zdravilišča! za tuberkulozne ženske v Hörgasu.
Predlog poslanca dr. Benkoviča,, da se izplačajo zaostale subvencije za okrajne ceste okrajnim odborom, je bil odkjazan fin. odisieku.
Nato je bil proti pol 11. uri sklep seje.
Naše prireditve«
Sv. Peter na Medvedovem selu.
Naša dekleta so se zadnjo nedeljo pokazala v najlepši luči: obhajala so kaj slovesno, petletnico Dekliške zveze.
Po poznem opravilu smo se zbrali v prostorih župnišča, ki so bili kmalu napolnjeni. Poleg domačih deklet so poslale zastopnice Dekliške zveze v: Šmarju, (v Slivnici in v Zibiki, dekliški zvezi v St. Juriju ob južni železnici in v Dramljah pa sta shod pozdravili, nadalje Dekliške zveze pri Sv. Emi, v Kostrivnici, pri Sv. Križu tik Slatine; po zavednih mladenkah so bile lepo zastopane Stoperce, Žetale, Sladkagora in Ponikva.
'Župnik Gomilšek otvori shod’, vsa dekleta pa zapojo [veličastno velegrajsko himno. Drofenik 'Mar. in Vehovar Ana podata v živahnem dvogovoru vele-* zanimivo poročilo. ZVeza je štela letno po 45 članic, je v petih letih priredila 45 shodov s 107 govori in 47 deklamacijami; v 22 predstavah je predstavljala 11 iger. Članice so preči taje ,4400 knjig in sodelovale na 15 shodih v Šmarski in rogaški dekaniji z 29 govori in 14 deklamacijami. Pač lepi vspehi petletnega dela!
Slavnostna govornica, učiteljica Erna Ražlag iz Ptuja, sporoči zborovalkam pred vsem pozdrave in čestitke ptujske Dekliške zveze in nato v velezani-mivem govoru razloži, kako potrebne so Dekl. zveze, da se dekleta izobrazijo, da se v boju z raznimi nasprotniki utrdijo v verski in narodni zvestobi. Navaja, kako je liberalen slovenski študentf izneveril dobro slovensko mladenko narodu in se mu sam izneveril ter povdapja, da moramo vsepovsod posebno pozornost obračati na pogubno delo liberalcev, pravo narodno delo ni mogoče brez verske podlage. In brezverec ni nikdar idealen narodnjak. Po katoliškem shodu moramo zaupati le ljudem, ki po veri živijo! Z veliko pozornostjo so zborovalke poslušale izkušeno govornico ter burno pritrjevale njenim besedam.
Po odpeti pesmi „Slovenka sem“ je deklamova-la Verk Ema pesem „Slovenska deželsj“' in Mešiček Neža „Naš vzor.“ Vogrinec Uršika je sporočila, da se v kratkem v Žetalah osnuje Dekliška zveza, Novak Marjeta (Šmarje) pa je povdairjala, kako je ženskam potrebna zavednost in politična izobrazba, da se v bodoče ne bodo več dale zlorabljati od liberafl-cev ob volitvah. Skupaj zapojo dekleta pesem v„Lepa naša domovina“, nato pa poda župnik Gomilšek veliko navodil zastopnicam Dekliških zvez za bodoče delo in se izbereta dekanijska odbora zvez za šmarsko in rogaško dekanijo. Prezajnimivo slavnostno zborovanje, ki je trajalo poldrugo uro, (zaključi Marijina pesem.
Na fern shodu sta obe poročevalki zveze nastopili v narodni noši, kakor je nekdaj tu bila v navadi. Spoznali smo, kako čedna je narodna noša in kako potrebno je, da jo povsod otmemo pozabljivosti.
Naši najvažnejši zunanji trgi.
Že izza starodavnih časov sem je na našem u-vozu in izvozu naša soseda Nemčija prav obilno udeležena. Zadnja trgovinska nagodba z Nemčijo je pa za nas skrajno neugodna. Iz brošurice, ki jo je izdal katoliški Volksbund na Dunaju, posnamemo tozadevno te-le številke:
Se leta 1903, torej pred enim desetletjem, je znašal naš izvoz v Nemčijo 51.2 odstotkov, torej več kakor polovico vsega našega izvoza. Od tega časa naprej 'se je pa to spremenilo. Leta 1910 je znašal naš izvoz v Nemčijo le še 43.9 odstotkov. Narobe je pa delež Nemčije na našem uvozu vedno v naraščanju. Leta 1903 je znašal uvoz iz Nemčije 37.2 odstotkov, leta 1904 že 40.5 odstotkov vsega našega uvoza. Bilanca' najše trgovine z 'Nemčijo 1 se je za Avstrijo zelo zdatno poslabšala. [Tla sodba je tem bolj utemeljena, ker izvaža Avstrija v Nemčijo v pretežni meri surove snovi, a iz Nemčije pa dobivamo tovarniške izdelke. Sicer je res, da se velik del tega našega izvoza v Nemčijo le prevaža skozi Nemčijo v droge države, Tako na primer dobivajo avstrijske predilnice volno in bombaž iz Avstralije večinoma ne preko Trsta po železnici vsled visokih voznih cen, ampak le preko Hamburga. Tudi se izvaža mnogo našega blaga, ki je namenjeno v Ameriko, preko severnih nemških luk. Absolutna vrednost naše trgovine z Nem-
čijo je leta 1910 znašala glede uvoza 1155.9 milijonov kron, glede izvoza pa samo le 1062.5 milijonov kron.
Nadalnji važni trgovinski trgi so Itanja in pa Angleška, kjer znaša naš izvoz okroglo 10 odstotk., zatem Balkan z 8 odstotki izvoza, Rusija, Francija itd. Iz teh držav tudi uvažamo ponajveč blaga.
Naša prekmorska trgovina tudi ni neznatna. Leta 1910 je šlo v, Ameriko 4.8 odstotkov, v Azijo 3.3 odstotkov (največ’ v Angleško-Indijo), v Afriko 1.8 našega izvoza, tako da znaša naš direktni prekmurski izvoz približno 10%. Naš uvoz iz imenovanih delov sveta je še večji. Iz Azije smo leta 1910 uvažali 9,6 odstotkov, iz Amerike 12.9' odstotkov in iz Avstralije 1.6 odstotkov, torej skupno z Afriko okroglo eno četrtino vsega našega uvoza, kar odgovarja absolutni vrednosti več kakor 700,000.000 K. V celoti se pa ne morejo v številkah izraziti naši prekmorski interesi, ker se izraža in uvaža velik del prekmurskega blaga preko severno-nemških, angleških in drugih trgovinskih luk.
Na Balkanu.
Pred četrto balkansko vojno?
Rim, dne 15, oktobra. IzJ Aten poročajo, da so se merodajni krogi prepričali,, da Turčija ne samo, da ne demobilizira, marveč celo oborožuje za boj zmožne ujetnike, ki se vračajo iz Bolgarskega in jih pošilja k polkom v Tracijo,
Avstrija proti rektiiikaciji albanske meje.
Dunajska oficiozna glasila zatrjujejo, da bode avstrijska vlada že a priori odklonila vsako izpre-membo londonskega' protokola o določitvi albanske meje, če bi Srbija v resnici stopila s takimi zahtevami pred velesile. Avstrija stoji; na, stališču, da se izvede albanska meja natančno, po določilih londonskega protokola.
Beligradsko poročilo pa pravi: Srbija še nido sedaj vložila formalne zahteve glede albanske meje, ki jo določi te dni mednarodna komisija. „(Tribuna“ poroča, iz Petrograda in Dunaja, da je že obljubljeno Srbiji, da dobi dovoljenje za okupacijo nekaterih važnih pozicij v Albaniji, dokler ne bodo razmere v Albaniji urejene in mir garantiran. Med Petrogradom in Dunajem se že vrše diploma,tskaj ’ pogajanja glede albanskega vprašanja. Pričakovati je ugodnega rezultata. — V Albaniji, sami pa beda vedno bolj raste.
Dunaj, dne 15. oktobra. Kakor* poroča „Reichspost“, se je vršilo včeraj med italijanskim poslanikom vojvodo Avarno in grofom Berchtoldom dolgo posvetovanje, tekom katerega se je razpravljalo le o vprašanju okupacije albanskega ozemlja od strani Srbije. Sklenjeno je bilo, da izvršita Avstrija in Italija v Belgradu skupno demaršo, če ne bi Srbi vpoštevali sklepov londonske veleposlaniške reumje. Avstrija in Italija se nikakor ne, bosta ozirali na srbsko noto, v kateri zahteva Srbija rektifikacijo albanske, meje in nikakor ne moreta privoliti, da bi Albanija izgubila le košček svojega ozemlja. V najkrajšem času je pričakovati nujnega skupnega avstrijs-ko-itajlijanskega koraka v svrho ureditve te cele zadeve.
Drugo dunajsko poročilo pravi: Avstrijska vlada je naročila svojemu poslaniku v Belgradu, naj intervenira pri srbski vladi in zahteva, da se srbske čete nemudoma umaknejo iz pozicij, ki so jih zavzele tekom zadnjih bojev v Albaniji sami. Avstrijski poslanik bo srbski vladi tudi naglasil, ,daj Avstrija pod nobenim pogojem ne more trpeti, da bi Srbi zasedli albansko ozemlje, Če tudi samo pod pretveteo provizorične okupacije. Avstrijska-intervencija se izvrši v najkrajšem času, morda že jutri. Dunajski kabinet se trudi, da pridobi za enako demaršo tudi Nemčijo in Italijo, in oficiozni krogi upajo, da se to tudi posreči.
Srbsko prodiranje ustavljeno.
B e lg rad, dne 15. oktobra. Srbska vlada je naročila svojim četam, da naj ustavijo nadalnje prodiranje v Albanijo.
Šukri paša pri bolgarskemu prestolonasledniku Borisu.
Iz Sofije poročajo:	Bolgajrski prestolonasled-
nik Boris je sprejel branitelja Ojdrina, Sukri pašo, in generala Javer pašo v daljši avdienci.
Albansko prestolno vprašanje.
,/Agence d’Aithenes“ 1 odločno dementira vesti inozemskih listov, da je odposlala grška vlada iz Egipta nekega advokata v Tirano, 'dal agitira pri Essad paši za kandidaturo princa lAhmeda Fuada, za albanski prestol.
Nove brzostrelne puške za Srbijo»
Srbska vlada je sklenila, naročiti 500.000 novih brzostrelnih pušk in starih pušk sploh ne več vporabljati.
Ustanovitev gimnazij v novem srbskem ozemlju.
B ie 1 g r a d, dne 15. oktobra. 'Srbski tiskovni urad poroča: Vlada osnuje nove gimnazije v: Prilepu, Skoplju, Bitolju, Gjevgjeliju, Dojrajnu, Stipu, Velesu, Kumanovu, Kratovu, Prizrenu, Novempazarju,, Prištini, Sjenici. Prijepolju., Tetovu, Dibri in v Oa-ridi.
Katoliška cerkev v Srbiji.
Šibenik, dne 15, oktobra. Semkaj -se je vrnil iz Belgrada katoliški Srb, advokat dr. Lujo Ba-
kotič, ki je izdelal načrt konkordata s sv. stolico, Srbija namerava osnovati katoliško škofijo s sedežem v Belgradu. Kot kandidat se imenuje frančiškan O. Radič, ki je v Srbiji zelo spoštovan in na katerega se je srbska vlada tekom izdelovanja konkorda-čnega načrta večkrat obračala.
Srbija.
V noči na dne 15. oktobra je izvršil samioumor profesor belgrajske univerze, državni svetnik, znani juridični pisatelj in finančnik 'Aleksander Borisav-ljevič. Bil je eden onih častnikov, ki so priredili dogodek od dne 11. junija 1903. Izza tega časa Je postal finančni minister, poznejše je prišel v drž. svet in nazadnje je postal profesor na vseučilišču. Zanimivo je, da se je usmrtil z onim re(vplverjem, ki ga je kupil leta 1903, dan pred 11. junijem.
Bolgarija.
Uradni bolgarski list razglaša razpust bolgarskega sobranja in odredjene so, nftve volitve za dne
6.	decembra t. 1. Obsedno stanje je prenehalo. Bolgarski ministrski svet je dovolil za ‘zadnji četrt leta budgetni provizorij.
Raznoterosti.
Iz učiteljske službe. Stalni učitelj v Prevoju Ivan Jordan je imenovan za učitelja-voditelja v Vir-štanju. — Provizorični učitelj na mestni šoli v Slo-venjgradcu Žiga ,Ress je imenovan stalnim učiteljem istotam. — Provizorični učitelj na Ptuju Pavel Kramberger je imenovan za stalnega učitelja .istotam. — Stalna učiteljica v Lehnu Amalija Orehek je premeščena k Sv. Juriju v Slov. gor. — V začasnem pokoju ostane ‘Olga Gregorič. — V stalni pokoj je stopila Frančiška Reyerschütz na okoliški šoli v Laškem. — Provizorični učitelj v Zjavrču Herman Križ je imenovan za stalnega učitelja istotam.
Smrtna kosa. V noči na dne 15. t. m. je umrl v Ljubljani c. kr. sodnik gospod Ivan Sinkovič, zet poslanca gospoda Povšeta'1 in starešina našega aka-demičnega društva „Danice.“ Ugrabila! ga je par-dnevna, mučna bolezen. Pokoj njegovi duši! Žalujočim ostalim naše iskreno sožalje.
Iz politične službe. Namestniški svetnik, o-krajni glavar v Konjicah, Ernest pl. Lehmann, stopi v pokoj., Preselil se bo že tekon) tega meseca v Gradec.
Nov oratorij. Skladatelj prvega slovenskega oratorija P. Hugolin Sattner ima iv delu jako obsežen in — kakor čujemo — izredno zanimiv oratorij: „Oljka.“ Besedilo pesnika Gregorčiča.
Smrtna kosa. Umrl je dne 16. oktobra dvorni svetnik dr. Franz Laurin, nekdanji vseučiliščni profesor in ravnatelj Avgustineja. Dosegel je starost 84 let.
Liberalno učiteljstvo, zapomni si ! O priliki u-čiteljske debate v kranjskem deželnem zboru se je oglasil tudi poslanec iz sredine in jedra našega dobrega ljudstva, župan in kmet Drobnič, ter brez o-vinkov in naravnost povedal, kakšno učiteljstvo zahtevajo slovenski krščanski stariši. Govoril je tako-ile: „Ne bom se prav nič razburjal, temveč bom popolnoma mirno in dostojno izpregovoril par besed. Preteklo bo kmalu 12 let, kar sem prišel kot poslanec v to zbornico, ali kaj takega vseh 12 let nis*em slišal, 'kakor v tekočem zasedanju. Mislim, da kot kmet in župan poznam ljudstvo; naše ljudstvo 'je pošteno in že večkrat se je med ljudstvom govorilo, da je učiteljstvo res preslabo plačano, ali žalibog je težko pomagati. Ljudje., oziroma stariši, ki 'dajejo učiteljem svoj najdražji zaklad, i svoje otročiče, pravijo:	„[Mi smo
pripravljeni dati, kar imamo, ampak učiteljstvo, kateremu izročamo svoje otroke, mora biti popolnoma nepokvarjeno in ne liberalno ter mora, izpolnjevati svojo dolžnost v vsakem oziru ter nam dajati dober zgled v vseh stvareh.“ (Veliko odobravanje, pritrjevanje in ploskanje pri večini.) Jaz ne bom nadalje govoril, ampak želim samo, da bi se učiteljstvo, ki je velikega pomena za naš narod, že enkrat spametovalo! Zagotavljam, da bomo mi stariši, kateri vam izročamo svoje otroke, radi dali, kar imamo.“ — Te besede naj si liberalni učitelji dobro zapomnijo in naj jih tudi vpoštevajo, pa bo za nje same — veliko boljše. Kdor hoče od ljudstva živeti, mora z — ljudstvom !
Et meminisse iuvat. Ravno pb času., ko se nekateri nemški nestrpneži jezijo, da je dopustil deželni zbor Slovencem preveč dobrot, je umestno, opozoriti na dejstvo, kako ravna z nami deželna namest-nija: Kdor hoče delati zanimive jezikoslovne študije, ali pa se prepričati na drastičen način, kako očivid-ne krivice se nam godijo od „ljubih Nemcev“, naj le vzame v roke „Deželni zakonik in ukazni list“ za vojvodino Štajersko. Posebno zanimiv v item oziru, je letniik 1913, komad IX in X. Kar lasi se ježijo človeku, če primerja le nekoliko nemško besedilo in slovensko prestavo. Najdejo se take gorostasnosti, da jih, ni mogoče preceniti. V podrobno kritiko se sploh ne moremo spuščati, ker najdemo take besede, ki bi jih niti največji jezikoslovec ne mogel raztolmačiti; stafvki so tako zmrcvarjeni in smisel tako pokvarjen, da bi še niti najbistroumnejši slovenski inženir ne-spoznal, kaj prav za prav postava hoče, V resnici u-bogi kmet, ki bo morah te postave izpolnjevati! Iz vsega posnamemo sledeče:	Ce ima) deželna namest-
nija za prestavljalca kakega Slovenca (kar pa skoro ni mogoče misliti!), potem mu na) svetuje, da rajši
gre s svojo trdo bučo (kladiva niti ne potrebuje) in lopato v ilnike (!), peščenice (!) in k o mer okune m kaže svojo umetnost pri „površini ob dnevu“ in „pokrivalu ob dnevu“ in še pri nebroj drugih jezikovnih iznajdbah! Najbolj verjetno pa je, da je pri na-mestniji kot prestavljale« kak nemški kurzovec, ki se je 'toliko naučil slovenščine, kakor albanski gojenci v avstrijski šoli blažene nemščine. Proč s tar-kim škandalom !
Prijatelj učiteljstva. V četrtek zjutraj, okrog pol 8. ure, je bil v štajerski deželni zbornici sprejet predlog deželnega odbora, da se da v letu 1914 u-čiteljstvu dravinjska doklada v znesku 1,200.000 K. Dolgo gojena' želja učiteljstva je bila s tem izpolnjena. Storil se je ta sklep po težkem boju s socialdemokrati, ki so obstruirali cel prejšnji popoldan in celo noč. 'Med onimi, ki so vstrajali na svojem mestu, ter so se udeležili razprave in glasovali za učiteljsko zahtevo, si pa zastonj iskal — dr. Kukovca. Taki prijatelji učiteljstva so liberalni generali.
„Ptuj Otter, pfuj Horvatek!“ S takimi titelni sta častila, v sredo v štajerski deželni zbornici dva nemška svobodomiselna učitelja drug drugega. Prvi učitelj-poslanec Otter pripadal nemšikon amoralnemu freizinu, drugi bivši učitelj-poslanec Horvatek je član socialdemokratičnega kluba. Razun teh atributov sta si očitala tudi neznačajnost in politično kameleonstvo. Zlasti Otter je moral požreti mnogo ne posebno laskavih poklonov. Dvomimo, če služijo taki nastopi v povzdigo ugleda učiteljskega stanu? Duševni in moralni nivo svobodomiselnega učiteljstva mora biti zelo nizek, če si njegovi voditelji na tak način izprašujejo vest. ,„Es ist viel faules . .
Vedno in povsod enaki. Kakor poroča „jSlov. Narod“, trg Središče ne bo volil svojih zastopnikov v okrajni zastop ormoški. S tem hočejo liberalni Središčem preprečiti, da bi se konstituiral ormoški o-krajni zastop, v katerem so si priborili večino pristaši S. K. Z. To označuje v polni meri narodnost slovenskih liberalcev. Dokler so imeli okrajni zastop v rokah liberalci, 1 je naša stranka pridno in z velikim samozatajevanjem pomagala in sodelovala, ker ni hotela oškodovati narodne stvari. Sedaj pa, ko so najši krščanski možje zmagali, liberalni Slovenci, o-sobito liberalni Središčani iz strankarske zavisti in sebičnosti nočejo sodelovati, ampak prepustijo rajši usodo celega okraja nemškemu komisarju. Pa naj kdo reče, da liberalna' stranka ni narodna. Ce se vse ne zgodi tako, kot zahteva ona, potem pa naj — vrag vzame cel narod, to je temeljna maksima.
Slovenska Matica izdaj za| leto 1913 sledeče knjige: 1. Zabavna knjižnica. (Izvipen roman Pod-Iimbarskega: Gospodin Franjo. 2, A. Funtek: Tekma. (Drama, ki se je z lepim vspehom igrala, v Zagrebu in v Ljubljani.) 3. Strekelj-Glonar : jSlovenske narodne pesmi, 15. snopič. 4. Srbohrvatske narodne pesmi, (o Kosovem, Kraljeviču Marku itd.) v uredništvu profesorja dr Branka Drechslerja. (Knjiga bo imela obširen uvod o motivih jugoslovanskega narodnega pesništva ter stvaren in jezikoven tolmač. Dodana bo praktična slovnica srbohrvaiskega jezika za Slovence.) 5. Mencinger: Izbrani spisi, II. zf/ez.
6.	Dr. Slebinger: Slovenska Bibliografija (zadnjih 6 let). Vse knjige bodo obsegale preko 70 tiskanih pol, torej kakih 20 pol več nego lani. S tem bogatim knjižnim darom hoče Matica Slovenska praznovati svojo letošnjo öOletriico; ob enem se nadeja,, da ji ostanejo zvesti ne samo dosedanji njeni člani, ampak da ji ob tej priliki pristopijo še novi. Poročamo ob enem, da izda Matica Hrvatska za leto 1913 med drugim tudi „Izbor Aškerčevih pesmi“ (s filozofskim uvodom profesorja dr, Bazale) in veliko zgodovino cele hrvatske literature.
O našem slovenskem Posavju prinašajo trije največji budimpeštanski dnevniki od pretečene sobote dolga poročila ter se izražajo o prebivalcih ,in pokrajinah zelo laskavo. Poročevalec, ki si je kraje sam ogledal, je slovensko ljudstvo ogrskemu občinstvu pokazal v popolnoma drugi ;obliki, kakor so si Oeri Slovence prej predstavljali. Dva zagrizenejša dnevnika sta poročilo odklonila. V prihodnjih številkah priobči to poročilo deloma .tudi „Naš Dom.“
Šolsko leto v Ameriki obsega okroglo 40 tednov. Tedenski odmor imajo vse šole o božiču in o velikdnoči. Poleg tega imajo deset, narodnih praznikov in dva cerkvena praznika (veliki petek in zahvalni dan v novembru). ; Rouk izostane ob nedeljah in navadno tudi vsako soboto. Ce odštejemo vse počitnice, ostane še 170 učnih dni. Dopoldanski pouk se pričenja ob devetih in se konča opoldne; popoldne je pouk, od dveh do štirih. Ako nastopi kak dan izreden zadržek, ali če odpade pouk radi izrednega dogodljaja, dajo vse ognjegasne stražnice tri četrt ure pred začetkom pouka posebna znamenja ,z rogovi, ki jih stariši in otroci prav dobro umevajo. Šolska naznanila (spričevala) dobe otroci ob koncu prvega in drugega semestra, (Tedensko je dolžan )vsak učitelj poučevati 20 ur. V prostem času opravlja u-čiteljstvo še druga dela:	nekateri so knjižničarji,
časnikarji, drugi imajo posebne ure ob zimskih večerih, o počitnicah pa imajo takozvano počitniško šolo za nadaljno izobrazbo šoli odraslih otrok.
Katoliško vseučilišče za gtudentinje. Koncem tega meseca bodo blizu Pariza V mestu Neuilly o-tvorili katoliško vseučilišče ; za žensko mladino., S tem bodo katoličani zamašili zopet znaftno vrzel. Osnovali bodo Štiri fakultete. (Učnih moči je dovolj na raz-
polago. Zavod bo opremljen popolnoma moderno. Po kroviteljstvo je prevzel pariški kardinal Amette. V pomoč so mu prideljeni ustanovitelji, člani akademije znanosti: Lamy, Bazin, Pavel Bourget, grof de Mun ter mnogo katoliških senatorjev, in poslancev, kakor tudi dam iz najvišjih krogov.	,
Duhovniška vest. Častiti gospod p. Beno Čirič, kapucin v Murau na Zgornjem Štajerskem, je sprejet v minoritski red in je nastavljen za kaplana v Ptuju (minoritska župnija).
„Kres.“1 'Slovensko katoliško izobraževalno društvo „Kres“ v Gradcu vabi na veselico, ki ' jo priredi v nedeljo, dne 26. t. m., v dvorani restavracije „G. Stern“, Sparbersbachgasse 65, z zelo vsakovrstnim sporedom. Začetek točno ob 4. uri popoldne. Graški Slovenci in Slovenke, na krov!
Znani modernist Schnitzer v Monakovem, ki je bil do zadnjega še profesor pedagogike na bogoslovni fakulteti monakovskega vseučilišča, je Naprosil za pokojnino, ki se mu je z dnem 1. oktobra tudi dovolila.
Velikodušna zapuščina. Pred kratkim umrli hrvaški politik in rodoljub dr. Banjavčič je zapustil vse svoje premoženje 200.000 K polovico Matici Hrvatski, polovico pa družbi sv. Cirila in Metoda za Istro. Slovenci, spominjajte se naše Slov. Straže!
60 let zdravnik. V Ljubljani je obhajal v sredo, dne 15. t, m., vpokojeni železniški zdravnik; Ivan Thomitz 601etnico svojega zdravniškega delovanja. Čeprav je gospod dr. Thomitz star že nad 83 let, je še vedno čil in krepak.
Slovenska Straža. Darovali so iz Štajerskega: Fran Zagoršak, kaplan, Crnagora pri Ptuju, v odgovor na nesramen in do besede lažnjiv napad, v „Štajercu“, 2 K; podružnica; Slovenske Straže v Hočah iz nabiralnika pri gospodu Lebe ' v Pivoli, 2 K 64; Mohorjani v Donavicu po gospodu Ivanu Glasto-vecu 5 K; Mohorjajni pri S,v. Bolfenku v Slov. gor., po častitem gospodu Josipu Vodoišeku, župniku, 5, K 30 vin.
Kako spoštujejo versko mišljenje angleška strokovna društva. V Manchestru so letos zborovala staročastitljiva, mogočna angleška strokovna društva. Nemški rudečkarji, ki so tudi na tem shodu ki-bicirali, so bili presenečeni, ko so zagledali na sporedu kongresa točko za nedeljo, dne 31. avgusta: ob 10. uri 30. minut pridiga za udeležence kongresa, ki jo bo imel v katedrali škof iz Lincolna:	ob 11. uri
slovesna sv. maša v katedrali; ob 6. uri 30 minut večerna svečanost in roženvenska procesija v katedrali. Nadalje so tudi protestantom naznanjali ofici-elni sporedi cerkvena opravila. To kaže, kako cenijo cerkvene oblasti strokovna, društva in kako vodstva strokovnih društev skrbe,, da morejo kongresi-sti zadostiti dolžnosti nasproti svoji veri. A stara angleška strokovna društva tudi sicer pospešujejo cerkveno mišljenje svojih članov. Le nekaj se opaža, namreč, da so versko misleči sloji prepustili na vodilna mesta, nekaj rudečkarjev, a to nevarnost so še pravočasno spoznali. Na zadnjem katoliškem shodu v Plymouthu so o tem člani strokovnih društev posebej razpravljali, kako naj se odstranijo iz celega strokovnega gibanja cerkvenemu mišljenju nasprotni kričači.
Politični pregled.
Nemško-češki speri.
Na Dunaju se vrše predpriprave za f nemško-češka spravna pogajanja. Koj v pričetku pa so nastale velike težkoče, včerajšnje vesti so že pravile, da so pogajanja razbita. Nemški radikalci so namreč zahtevali odstop cesarskega ' namesfpika kneza Thuna. Cez noč se je pa položaj nekoliko zboljšal in zadnje vesti slikajo ta spor samo za slučajen in prehoden.
Tirolski deželni zbor.
Kompromisna volilna reforma, za tirolski deželni zbor je bila v v^eh treh branjih sprejeta.
Solnograški deželni zbor.
'Sjolnograjški deželni zbor pridno dela. V svoji zadnji seji dne 14. t. m. je bila sprejeta zakonska predloga, ki določa nov volilni red z volilno obveznostjo za glavno mesto Solnograd.
Hrvaško.
Pri občinskih volitivah v Z'agrebu v tretjem volilnem razredu je zmagala hrvaško-srbska koalicija z veliko večino.
*
* *
Ogrski vladni list priobčuje imenovanje karlovškega pravoslavnega škofa Grujiča za začasnega administratorja karlovške patriarhije. Patriarh Bogdanovič je, kakor znano, neznano kam izginil, če ni ponesrečil v Gasteiner Ache.
Stal er«
Mariborske novice.
Slovensko gledališče. Dne 19. t. m. vprizori Dramatično društvo v Mariboru ljudsko igro: .„Naš župnik, gospod Jakob.“ S to jako priljubljeno igro se poslavljaj od slovenskega gledališča požrtvovalni igralec gospod Fran Pajnhart, Vsekakor je vreden, da ga slavno občinstvo počasti s prav obilnim obiskom na ta dan. Tokrat sodeluje poseben orkester
Glasbenega društva v Mariboru. ; Režiser je pri tej igri gospod |Josip Molek, bivši član, deželnega gledališča v Ljubljani. Na svidenje pri tej poslovilni predstavi !
Razpis službe. Pri okrožni sodniji v Mariboru je oddati službo jetniškegaj paznika; prošnje do dne
12.	novembra t- h na predsedniištvo) mariborske o-krožne sodnije.
Nemarnost občinskega ,sveta. Kokošinekov drevored je brez dvoma zelo prijetno sprehajališče. Se sedaj proti zimi jo človek rad krene po tem prijazno zelenem potu. Toda skrbi, da opraviš svojo pot po dnevu, kajti v mraku ali po noči Kokošinekov drevored ni za rabo. V celem KokoŠiinekovem drevoredu namreč ni nobene luči. Ce prav bi bile tukaj, kjer je pot 'zasenčena z drevesi,luči najbolj potrebne, pa vendar ni nobene. Vsa nemarnosti in malenkostnost naših občinskih „očetov“ se zrcali v tem. Sprehajališče napravijo; da bi pa bilo to sprehajališče, kot se spodobi, tako daleč se ne dvignejo. Izgovarjajo se na Krčevino in kdo ve še na kaj, samo da opravičijo svojo Škandalozno malomarnost. Ce je noč le nekoliko bolj temna, je že ob 6. ali 7. uri zvečer v drevoredu taka tema, da člov.ek skoro ne vidi (iti naprej. Ce pa je kdo nekoliko boječ, ga ne spraviš naprej, ker prevzema ga strah pred roparji in razbojniki, ki bi imeli tukaj prav za prav res prav lahko delo. — Tudi za skrb javne morale bi nekoliko svetilk nič ne škodovalo.
Vandalizem. Obiskovalcem mestnega šetaljišča nudil se je danes zjutraj žalosten' čin opustošenja, ki je, ker je to že drugi slučaj, vse graje vreden ter bi bilo želeti, da se storilce zasledi ter strogo kaznuje. Ob enem pa tudi kaže, koliko je vredno zastraženje po „Wach- und S chli e s s, ge selliseli aft“, kajti, če so i-meli zlikovci toliko časa, da so lahko izruvali, polomili ter prenesli okrog Šest klopi, kar je trajalo gotovo kako uro, ker so klopi močno v tla vdelane, je to na vsak način malomarnost omenjene družbe! tipamo, da bodo merodajni činitelji povzročili, da se taka pobalinstva več ne ponovijo ter da bo omenjena družba svojo službo bolje opravljala.
Na naslov postajenačelnika na, glavnem kolodvoru! Že večkrat smo imeli priliko opaziti, da ura v vestibulu (kjer so blagajne) ne;teče pravilno. Zgodi se, da je po dve ali še več minut od zadaj, kar je za potujoče občinstvo, kakor tudi za mestno prebivalstvo, ki gre mnogokrat ,uravnat; svoje ure na postajo po železniškem času, združeno z neprijetnostmi, Naj se skrbi za red!
Uboga „Marburgerca.“! Našo mariborsko tetko so doleteli žalostni dnevi. Povsem osamljena in ne da bi se kdo zmenil zanjo, jadikuje in jamra Čez narodno izdajstvo, ki ga je zagrešila nemškona)cio-nalna večina v deželnem zboru s tem, da je sklenila s Slovenci pošten začasen sporazum. V številki za številko toži, kako je napravila nemška večina pred Slovenci kolaps, kako je postal osovraženi dr. Korošec s svojim klubom neomejen gospodar v deželi. In ka,r je najhujše: v tej tugi in žalosti je revica sama in zapuščena od vseh. Niti „Deutsche Wachtu in niti „Stajerc“ ji ne stojita ob strani. Ker imamo dobro srce, ji povemo, da vsaj mi z njo nekoliko sočustvujemo. Mi umejemo žalost te nestrpne zagrizenke, ki bo vzela žalosten konec samo vsled neukrotljive jeze do nas Slovencev: Es tut mir im Kerzen wehT, — Wenn ich Dich so jammern seh’.
Izborna domača vinska kapljica iz leta 1908 se dobi primeroma prav ceno v „.Promenade-Cafe“ v Ko-košinekovem drevoredu. Gospod Lešnik postreže z okusnim lastnim pridekom. Nič se ne boj, Če je nekoliko mrzlo. Ta osmica Te bo ogrelai.
Celjske novice.
Poparjenost kranjskih liberalcev, ki so šli v deželni zbor z velikansko korajžo, a so se vrnili poraženi in osramočeni, meče svoje sence tudi na naše liberalne generale. Tudi ti slutijo, da jih bodo pri prvi priliki dobili tako po grbi, kot njihovi kranjski bratci v liberalizmu. Odtod tudi klaverni nastopi dr. Kukovca v deželnem zboru, kjer ne zna drugega premlevati, kot koncertiranje deželnih dolgov. O ti presneti dolgovi!
Poskusen samoumor. V domobranski vojašnici se je z nožem zabodel v srčno stran rekrut Franc Hofer, kmečki sin .iz Semriacha na Srednjem Štajerskem.
Stavba novega poslopja za višjo gimnazijo, ki jo je dobila dunajska tvrdka Wayss, naglo napreduje in bo še pred zimo pod streho. Za slovensko nižjo gimnazijo ni treba novih prostorov. Požrtvovalni gospod dr, Kukovec je že poskrbel za nadalnjih deset let.
Iz vlaka padla. V pondeljek, dne 13. t. m., je hotela stopiti C Celju stanujoča, Josipina Pleničar, na, vlak, ko se je že pomikal. Pri tem ji je spodrsnilo in jo padla tako močno na tla, da je zadobila več poškodb.
Ormoške novice.
\
Ormoški liberalci se že pripravljajo na dežel-nozborske volitve. Na zmago se zanašajo s tako gotovostjo, kakor svoj čas na ono v okrajni zastop. A mi pa pravimo, da bodo dragi Serneci in razni kompanjoni ravno tako, ali pa še huje tepeni, kakor so bili pri okrajnem zastopu. Kar pač liberalec v roke vzame, mu vse spodrsne.
Toča. V četrtek, dne 9'. t. m., je okoli poldneva pri nas šla precej toča, ki pa ni nacedila posebne škode. Debela je bila kot lešniki.
Drugi kraji.
Kamnica pri Mariboru. (Pri obirainju sadja ponesrečil.) Dne 14. t. m., ob 4. uri popoldne, s,i je pri obiranju hruške zlomil nogo pridni dninar J. Sikar od Sv. Križa, Prepeljali so ga v mariborsko bolniš-nico.
Slov. Bistrica. Najbolj zagrizen nemški nacio-nalec v Slov. Bistrici je odvetnik dr. Janeschitz — Janežič. Kdor pozna razmere v slovenjebistriškem o-kraju, mora priznati, da živi ta |„!nemški“ mož le od slovenskega denarja. Kljub temu pa vporabi vsako priliko za to, 1 da govori na zborovjanjih proti tistim Slovencem,, od katerih živi. [Zadovoljno obrača oči, kajdair vidi slovienski denar, mogočno pa rohni proti vsemu, kar je slovenskega, kadar se Čuti varnega v družbi svojih (nemških bratcev. [Tako- je ta junak tudi na ustanovnem občnem zboru Südmarkine podrur žnice, ki so jo ustanovili dne 5. oktobra na Zgornji Poljskavi, zabavljal proti Slovencem;, da se je kar kadilo. Najraje bi bil kar vse Slovence celega okraja potopil v žlici vode. Pri tem mu je pridno sekundirali nadučitelj Schiestl in železniški uradnik Pivon iz Pragerskega. Kadar smo pisali o železniških u-radnikih na Pragarskem in njih narodni nestrpnosti, so bili nemško-nacionalhi časniki kar divji in so pljuvali ogenj in žveplo na slovenske .„obrekovalce.“ Uradnik Pivon pa je s svojim pangermanskim govorom dokazal, da smo pesali goto resnico. Ne smemo pozabiti tudi dične naše poštarice Stingi, ki je pošiljala — kako, ne vprašajte — brzojave iz Slov. Bistrice na Zgornjo Poljskavo. Ce konečno še omenimo, da je zborovanje otvoril in vodil od Slovencev živeči trgovec Josip Cizi na Zgornji Poljskavi, smo po našem mnenju na tem , ustanovnem zborov,ajnju «zbrano štajerčijainsko družbo za danes zadostno opisali. Naša parola pa naj bo: V odločen boj proti gnili nem-Škutariji na celi črti!
Slov. Bistrica Dne 10. t. im. se je vršila volitev; novega cerkvenega konkurenčnega odbora za župnijo Slov. Bistrica. Kljub temu, da je c. kr. okrajno glavarstvo spregledalo, povabiti k volitvi tudi občinski odbor Gornja Bistrica (kar je občinski odbor-hik Pliberšek;, M je slučajno pred volitvijo v mestu to zvedel, doticnemu komisarju še o pravem času na-zn anil), se je vendar volitev vršilla. Samo ob sebi se razume, da, je bila, ker niso bile. vse občine obveščene, oziroma k volitvi povabljene, udeležba od zunanjih občin- slaba, med tem;, ko sta pa bili mestna občina in z njo v nemški rog trobeča Kovačlapska vas polnoštevilno zastopani. Ker je slučaj nanesel, da sta dobila gospod deželni poslanec Novak in gosp. Versoiatti obadva enako glasov, je pri srečkanju bil izvoljen gospod Versoiatti. O tej volitvi bi ničesar, ne omenili, ker je premalenkostna, pa ker je „(Marbur-g;er Zeitung“ in za njo še nekateri drugi časniki, v svet strobila, da je deželni poslanec Novak pri volitvi podlegel, smo zadevo v toliko pojasnili, da ne bo svet mislil, kaj so naši Bistričani s tem pridobili, če je mesto gospoda Novaka izvoljen Versolgtti. Mi pa, ki gospoda Novaka in njegovo delovanjie poznamo., se mu tem potom srčno zahvaljujemo za njegovo požrtvovalnost pri zgradbi novega župnišča in pri u-reditvi vseh dotičnih računov, ki so sedaj popolnoma v redu, ter smo radovedni, kako bo novi odbor deloval, če ne bo proti volitvi — rekurza!
Sv. Tomaž pri Ormožu. Igri „Kazen ne izostane“ in „Nežka z Bleda“ se bodeta v nedeljo, ' dne 19. t. m., v tukajšnji šoli ponovili. Vabimo domačine in sosede. Vstopnina 20 v.
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. V nedeljo, dne 19. t. m., ima naša Dekliška zveza svoj mesečni poučni shod s petjem, deklamacijami,, poučnimi govori. Mladenke, udeležite sp polnbštetvilno !
Mala Nedelja. Kmetijska podružnica priredi v nedeljo, dne 19. t. m., po rani sv. maši, v šoli zborovanje s predavanjem gospoda Rirstingerja, ki bo razpravljal o gnojenju travnikov s posebnim ozirom na umetna gnojila, o razstreljevanju zemlje in sadnih vrstah.
St. Jurij ob južni železnici. JV nedeljo, dne 26. t. m., ob pol 5. uri popoldne, se vrši v prostorih gospoda Jožefa Čretnika v Novivasi delavsko zborovanje, ki ga priredi štajersko okrožje Jugoslovanske strokovne zveze. Govorita dr. Veble iz Celja in) Fran Žebot iz Maribora. Železničarji, delavci, dninarji, hlapci, obrtniki, pomočniki in vsi, kateri si z rokami služite svoj vsakdanji kruh, pridite. Vsak zaveden mož naj pripelje sdvoje prijatelje seboj. Kmetje dobrodošli !
Sv. Peter na Medvedovem selu. Kmetijska podružnica Mestinje-Sv. Peter na Medvedovem selu priredi v nedeljo, dne 19. it. m., ob 3. uri popoldne, v prostorih župnišča poučno zborovanje, pri katerem bo velezanimivo govorili o živinoreji nadživinozdra-vnik gospod Fr. Pirnat iz Slovenjgradca, Udje naše podružnice in živinorejci, domači in sosedni, pridite polnoštevilno na ta shod!
Žalec. (Rezervni častnik beži.) Cel trg se je skoraj valjal od smeha, ko je dne 2. oktobra rezervni častnik Eduard Kukec pridirjal iz ulice, ki vodi na kolodvor in jo vlil naravnost proti domu, a za njim pa brat Emerik, hoteč mu nekajj povedali tudi s pestjo, česar pa Eduard na hotel poslušati. . Vzrok
tega nenavadno urnega pregibanja iEduardovih. nog je bilo klofutanje, pri katerem je rezervni častnik Eduard Kukec prišel do prepričanja, da se z bratom Emerikom ni šaliti. Vsekakor pa je gotovo zanimivo, da se med avstrijskimi rezervnimi častniki nahajajo — tudi taki!
Novacerkev. Dne 13. t. m. je bil tukaj poročen vzoren mladenič Jožef Arliö (Strobl) z Alojzijo Ste-pihar. Na gostiji se je nabralo za Slovensko Stražo 6 K 50 v. '
Letuš. Prostovoljna požarna bramba priredi v nedeljo, dne 26. t. m., veselico z šaljivo gledališko predstavo („Mutast muzikant“ v prostorih gospoda I. Bizjaka. Začetek ob pol 3. uri popoldne.
Sladkagora. Naše katoliško Slovensko izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 19. t. m., popoldne po večernicah, v kaplaniji zanimivo poučno zborovanje, na katerem bo govoril urednik g. Fra|n Žebot iz Maribora. Udje, stari in mladi, udeležite se v velikem številu tega shoda!
Sv. Peter v Savinjski dolini. Redka in ' prekrasna slavnost se je vršil-a pri nas dne 5. oktobra, na prazn4ik roženvenske Marije. Počastili so nas s svojim obiskom presvitli gospod knezoškof dr."Mih. Napotnik, da na|m posvetijo krasni, iz sedmerih vrst marmorja umetniško fino sestavljeni novi veliki altar ter blagoslovijo izredno lepe zastave mladeniške in dekliške Marijine družbe ter še, mnogo druge cerkvene oprave. Sentpetrani so po večini nenavadno darežljivi za dobre namene; zložili so v treh letih iz lastnega nagiba nad 40.000 K za i razširjenje in olep-šenje župne cerkve in za stavbo cerkvene hiše, ki nosi napis: Bogu in narodu. Vse 'delo se je z združenimi močmi dokončalo, pričakovali smo z velikim veseljem le še našega nadpastirja, da nove cerkvene predmete posveti. Gospod župan in deželni poslanec Terglav je v imenu občine presvitlega kneza uljudno povabil, da blagovoli priti k nam in dne 4. oktobra smo našega gospoda knezoškofa Islovesno sprejeli. Pri njih prihodu je svirala na kolodvoru celjska godba, 12 Orlov in 12 krepkih mladeničev! na lepo okinčanih težkih savinjskih konjih je obkolilo in pa spremljalo z zelenjem okinčan voz, ki je prem. knezoškofa ob zvokih zvonov in med gromenjem topičev pripeljal iz kolodvora v St. Peter. Sijajen in veličat-sten je bil ta prizor. Tako časti Šentpeterski vrli Savinjčan svojega duhovnega nadpastirja. Možje in mladina so postavili sedem slavolokov, ki so v lepoti med seboj 'tekmovali. Pri slavoloku blizu krasno o-kinčane poštne hiše so gospoda knezoškofa pozdra-) vili gospod župnik dr. Jančič, župa|n gospod Tierglav ob navzočnosti občinskega odbora, mladenič Martin Kot, mladenka Marija JaverŠek in učenka ‘Sofija Terglav. Z očetovsko-ljubeznjivimli besedami so presvitli vladika odgovarjali na pozdrave in izrazili še svoje posebno veselje, ker jih je občinski odbor (tako dostojno po svojem županu pozdrajviL Po vstopu v cerkev zapoje, vse ljudstvo k blagoslovu koralni Tam turn ergo; tudi prvorazredniki so pomagali. Po molitvah pred sv. relikvijami, ki so se v nedeljo vzidale v novi altar, pa so bile vse hiše_ ob glavni cesti čarobno 'razsvetljene. Tujci so občudovali tudi umetno prirejen rožnati kras posameznih hiš. Ob sedmi uri se oglasi glas trobent, pok topov, melodija pevcev, vse obseva umetni ogenj ; množica domačinov in tujcev pa radostno gleda in posluša,'1 kako se vrši serenada, j Vladika stopijo med svoje častilce, in se jim zahvalijo. V nedeljo so prevzvišeni nadpastir skoraj pet ur imeli opraviti s posvečevanjem altar j a in drugimi sv. opravili. Krona vsemu je bila škofova pridiga. S krepkodoneöim glasom so govorili o vzgojevalni moči evharističnega Jezusa in o plačilu, ki ga Jezus deli za dobra dela. Darežljivim in za lepoto hiše božje “vnetim Sentpetranom so ponovno izrekli višjepastirsko zahvalo, gospoda župnika dr. J, Jančiča pa so na tem dnevu imenovali za kn.-Šk. duhovnega svetovalca. Svojo zahvalo pa je g. knezoškof izrekel tudi Vsem 13 gospodom dušnim pastirjem, ki so ob dela polni rožnivenski nedelji prišli v St. Peter, da s petjem in psalmiranjem sodelujejo pri ganljivih cerkvenih obredih. Ob 4. uri popoldne (nam je občinski svetovalec Franc Parfant s čedno okin-čanimi konji na s cvetkami ozaljšanem vozu gospoda knezoškofa odpeljal v Celje. Bog Vam povrni vso požrtvovalnost, smo jim klicali in jim še kličemo.
Solčava. Starka zima že kima. Zadnji torek je padla jutranja toplota na tri stop. R gorkote, in vsi najvišji vrhunci so dobili tudi lahko; sneženo odejo. Vsled letošinjega hladnega (vremena so morali kmeti v višjih legah požeti na pol zeleno žito. Tudi živina je morala zapustiti planinske pašnike mnogo poprej, kakor po navadi. V takih razmerah mora biti člOfvek res strašno prebrisa,n, da more smatrati take okoliščine za dober vir davku podvrženih 'dohodkov pri kmetu, kakor to znajo davčni uradniki.
Brežice. (Volitve v mestno starešinstvo.) Dne 11. t. m, je bila pri nas volitev v mestno starešinstvo. Za župana; je izvoljen Schniderschitsch (Žnidaršič), za podžupana (bivši Triglavan) Faleschini, za občinske svetovalce pa dr. Janesch (Janež), Zechner (Cehnar) in Druschkowitsch (DiruŠkovic). Pa naj Še kdo reče, da niso to sami pristni polnokrvni Nemci! Heil!
Primorsko.
Mož s sešitim srcem. V Trstu živi neki Santo Železnik, ki ima sešito srce. Svoj čas mu je bil na-
sprotnik pri pretepu narezal celo srce, vsled česar je moral v bolnišnico. No, tam so mu srce sešiili in —sedaj je zopet zdrav.
Jadranska razstava v novi obliki. Ker ni bil
vsled slabih vremenskih razmer v letošnjem poletju obisk Jadranske razstave na Dunaju nikakor toliko zadovoljiv, da bi podjetniki na razstavi ne imeli izgube, se je pojavila misel, naj se razstava otvori tudi prihodnje leto in sicer pod imenom „jMednarodna prometna razstava“, pri čemur naj bi se v prvi vrsti vpoštevala avstrijska podjetja. Stvar je že toliko dozorela, da bodo prihodnji mesec že pričeli z administrativnimi deli.
Mlada tipkarica — podedovala milijone. Iz
Reke poročajo: Ko se je v nedeljo izprehajala po reškem Koru tipkarica Elizabeta Kačič, jo je nagovoril vpokojeni srbski polkovnik, Sava Dimitrijevič. Stari gospod je prišel slučajno v • Reko ter spoznal v Elizabeti Kačič hčerko svojega prijatelja, ki je umrl pred par leti v Nišu. Oče mlade deklice je imenoval polkovnika za izvršitelja svoje oporoke, v kateri je zapustil hčerki 1,000.000 K. Nikdo ni imel pojma, da je njen oče tako bogat in se je to izkazalo šele pred njegovo smrtjo, ko je napravil oporoko. Mlada tipkarica, k'i je iz neznanih razlogov zapustila Niš, tako da ni nihče vedel, kje biva, ni sprva verjela svoji sreči. Zatrdilom starca, ki ga je poznala Še iz mladih dni, pa je morala verjeti. Dal ji je takoj nekaj tisoč kron, da odpotuje v Srbijo in prevzame dedšči-no, kar. je tudi takoj storila.
Književnost in umetnost.
Slovenska Matica. Odborova seja dne 9. oktobra 1913. Seje se je udeležilo 23 odbornikovi oziroma 25. Gospod predsednik se obširneje spominja f dr. K. Glaserja, čigar znanstvena izobrazba in delavnost sta presegali povprečnost. Nadalje javi, da se je pobrizgal za literarno zapušjčino pisatelja [Ogrinca. — Spominska plošča Janezu Tjrdini se bo odkrila prihodnje leto. — Topla zahvala se izreče gospodu odborniku šolskemu svetniku /Vilibaldu Zupančiču, ki je bil odbornik izza leta 1878, a je radi .bolehnosti sedaj odložil odborništvo. — ; Poškodbe na Matičini hiši, ki so nastale vsled regulacijskih; del v Ljubljanici, se ocenijo. Določi se kredit za katalogi-ziranje Matičine knjižnice. — Poročilo o fondu za Bleweisov spomenik se vzame n^ znanje. — Potrde se nasveti in predlogi zemljevjidnega odseka. Matica bi morala vedeti, kaj je glede krajepisja ukrenil deželni odbor kranjski. Koncem tega meseca bo zadnje posvetovanje o sedanjih korekturah zemljevida. — Matica je prejelaj zopet nekaj Vošnjakove korespondence. Geografski opis 'Štajerske (Slovenska zemlja) prevzame gospod profesor Vesenjak. — Publikacije za leto 1913 bodo obširnejše, nego zadnja leta in izidejo v novi umetniški opremi. — Neki beletristični rokopisi se izroče v recenzijo. — Matica izda jveliko poljudno pisano, in ilustrirano delo prirodopisne vsebine (v obliki vseučiliških predavanj);, ki ga za Matico spiše univerzitetni docent v Würzburgu dr. Boris Zarnik. — Matica je pozdravila odkritje nagrobnega spomenikai hrvaškemu pesniku Kranjčeviču v Sarajevu, ki se je vršilo dne 28. septembra t. 1. Pri razkr. Medvedovega spomenika v Kamniku jo je zastopal njen predsednik. Članov je plačalo do zdaj za tekoče leto 1700.
„Nastavni Vestnik“, glasilo hrvaških in slovenskih profesorjev. V prvi letošnji profesor Vajda obširno ocenjuje Hauptmannovo („Didaktiko fizike“, ki je izšla pri Šolski Matici; v drugi številki pa čitamo oceno „Flore slovenskih dežel“ (Glowacki-Pok-janec) iz peresa ravnatelja dr. Stanislava Bevkam v Idriji. Profesor dr. Dolar Anton je priobčil nekrolog dr. K. Glaserja), deloma, kakor je razvidno, po korespondenci pokojnikovi. Izmed drugih člankov naj omenjamo Še članek o Čuvstvovanju rastlin, zlasti pa Turičev članek:	„Pedagojško-psihološki razlogi ne-
vspehov nekih predmetov v srednji Šoli.“ Naš Kras je prav za prav Krč (st. 52). Vsak slovenski srednješolski profesor bi moral biti naročen poleg ,„Nastavnega Vestnika“ na „Šolsko Matico“ in („Popotnika“, pravi prof. Vajda (str. 59).
Narodno gospodarstvo«
Koliko železa dajo avstrijski rudniki? Po poročilu c. kr. ministrstiva ' za javna delaj posnemamo nekatere podatke o dobivanju železne rude v, avstrijskih deželah. Vseh rudniških podjetij za železo je bilo v letu 1912 le 24 res odprtih in so imela; 6223 delavcev. Skupno se je izkazalo 29,‘0100.000 ,-kvintalov železne rude in sicer skoro za 6 %' v,eč kakor , 1. 1911. Za toplenje železa obstoja sicer 26 podjetij, a stoji jih ravno polovica, in 59151 delavcev. Natopilo se je v teh plalvžih 17,000.000 kvintalov1 surovega železa, ki je vredno 143,0(00.000 K. Za topljenje rude se je porabilo 18,000.000 kvintalov koksa in 50,000.000 kv. premoga v skupni vrednosti 59,000.000 K. Velika večina surovega železa se izdeluje doma, le 1,000.000 kvintalov gre Čez mejo. Največ surovega železa prodamo na Ogrsko in v Italijo, nekaj tudi v Nemčijo, v Švico in nekaj malega tudi v Severno Ameriko.
Vojaki pomagajo pri vinski trgatvi. Vsled silnega pomanjkanja delavcev pri vinski trgatvi v vinorodnih krajih južne Francij,e so odredile francoske vojaške oblasti, da je pomagalo kmetom pri trgat-
vi več sto vojakov. Na ta način so zamogli trgatev pravočasno izvršiti.
Trgatev je tudi na Ogrskem že skoro pri kraju. Precej dobro kapljo bodo pridelali okrog Blatnega jezera. Ob štajerski meji so bili vinogradi precej občutno poškodovani po toči. 'Mošt se prodaja od 42 do 66 v liter.
Ali je med slaščica ali zdravilo? Ljudski glas pravi, da združuje med tolika zdravil, kolikor cvetlic in rastlin je oddalo za njega) svoje sokove. V čem pa obstoji zdravilna moč medu? Cvetlični med vpliva neposredno in posredno. Neposredno, če pride v do-tiko z bolnimi deli telesa, torej v ustih, goltancu, vratu in želodcu. Tu vpliva proti gnilobi, ker zamori v medu se nahajajoča mravska kislina vse glivice, katerih se dotakne. Dalje vpliva omehkujoče na slu-zne kožice, ki so radi prehladai otekle in se strdile. V takih slučajih, posebno pri malih otrocih, kjer se ne sme ali ne more rabiti medicinskih sredstev, je med največkrat edina rešitev. Mnogo slučajev bi se dalo navesti, v katerih so mali otroci popolnoma o-zdraveli, dasi so imeli vnetico v grlu, samo ker so uživali pristen med, zmešan z enako množino čistega vinskega kisa. Posredno vpliva med tako, da deluje proti vsem povzročiteljem bolezni,j ker se postavlja kot lahko prebavljiva in izborna hrana nasproti slabi in napačni hrani in s tem odvrača neštete bolezni. Med dela tudi tolščo. Pljučnici se pridruži kmalu shujšan j e telesa, med zasluži v boju proti tej bolezni vse priznanje. Med pomaga kot ogljikov vodik proizvajati tudi potrebno gorkoto in je pri tem eden najboljših urejevalcev želodca, 'kakor priča sledeči dodatek./Med je lahko čistilo želodca, med tem, koso druga sredstva bolj dražila, ki slabe želodec in odpovedo polagoma vse učinke. Sladkorju, ki nadomešča večkrat med, manjka mravske kisline in pa še mnogo drugih snovi, ki jih vsebuje med. AkO’ se za-vživa med dan na dan kot zdravilo, ni strahu in bojazni, da bi oslabel želodec, pač pa se opaža, da se okrepi v najkrajšem času. Dajajte otrokom medu, bodisi na kruhu, s surovim maslom, ali brez njega, ali pa mesto sladkorja v mlečno kavo ali v mleko. Gotovo ga radi sprejemajo in dobri uspehi neizosta-nejo, pa tudi veliki otroci naj se ne branijo medu, — saj je med največji prijatelj zdravja.
Ali more hiti vinkulirana knjižica predmet tatvine? Pri okrožni sodniji v Budjevicah je bila neka ženska obsojena) zaradi tatvine. Med! vkradenimi predmeti je bila med drugim tudi vložna knjižica bu-djeviške posojilnice, vinkulirana na neko geslo. Ako bi se tatvina te knjižice ne bila ivpoštevala, bi kažnjivo dejanje ne bilo imelo na sebi znaka hudodelstva. Obtoženka se je proti obsodbi pritožila in je glede vložne knjižice v svoji pritožbi navajala, da je bila zanjo brez vrednosti, ker ni poznala gesla, na katero je bila knjižica vinkulirana in da lastnik vsled te tatvine ni trpel nikake škode. Glede te tatvine bi se torej po njenem zagovoru ne smela obsoditi, ampak bi se ji smela prisoditi kazen le zaradi navadnega prestopka. Naj višji sodni kot kasacijski dvor je pa to pritožbo zavrnil iz sledečih razlogov: V tem slučaju gre (za to, ali je obtoženka sploh imela možnost, okoristiti se z vkradenim predmetom (vložno knjižico). To vprašanje se mora potrditi. Obtoženka bi mogla slučajno, ali na. kak drug način zvedeti za geslo in vlogo dvigniti. Mogla bil bila tudi pripombo Geslo“ odstraniti, ali priglasiti geslo kot razveljavljeno, ali razpolagati z vlogo s tem, da bi bila knjižico zastavila ali prodala. S tem bi se bila mogla o-koristiti in komu drugemu prizadeti Škodo v višini vsega zneska vloge.
Zamorci v rudniku. V Mešedo na Renskem je došlo v tamošnji premogovnik, ki je last nemško-lluk-senburške akcijske družbe, večji transport afriških zamorcev, baje dva vagona, da jih zaposlijo za rudarje z očividnim najmenöm, da bi na ta način znižali mezdo rudarjem. Ker se bo ta poskus nedvomno dobro obnesel, bodo sledili še drugi transporti zamorcev na Nemško. Svarimo tedaj predv izseljevanjem v nemške rudnike.
„Kaj mora mlado dekle pred zakonom vedeti? Obširno in podrobno delo, po povzetju 2 marki in 40 pfenigov.“ Tak oglas je dal v številne velike dnevnike neki monakovski knjigarnar, Vspeh ni izostal: dobil /e 25.000 naročil in razposlal radovednim naročnicam ravno toliko — kuharskih knjig. Ko je pa knjigarjeva zvijapa prišla na dan, so zavidni konkurenti proti njemu vložili tožbo, da mora gornji o-glas opustiti. Tožba. Še teče, toženec se je pa hudomušno pohvalil, da niti ena naročnica ni — reklamirala. .
V treh urah iz Dunaja v borico.
V sredo, dne 15. t. m., ob pol 9. uri predpoldne, se je na vojaškem vežbaljšču v Aspernu pri Dunaju dvignil v vojaškem zrakoplovu v zračne višine znani vojaški pilot nadporočnik Elsner z nadporočnikom 'Stojsavljevicem, da 'poleti iz Asperna v Gorico. Polet je šel preko Dunajskega Novega mesta proti Semmeringu v visočini 1900 metrov. Semmering je bil zakrit v gosto meglo in se je dalo (razločiti iz visočine le znani hotel Panhans. Nato je šel polet preko Prétul-planine proti Brucku ob Muri, , kjer se je nudil zopet prost razgled. Zatem sta krenila pilota po Murski dolini proti Judenburgu, od tam čez Sau-alpo, Zürbitzkogel, Stubajlpo in Koralpo na Brezje (Friesach) na (Koroškem. Pri poletu čez Koralpo sta
razločno opazovala lov na zloglasno in grozno zver („Bauernschreck), ki se vrši : ravno te dni na tem gorovju (?). (Od Brež sta jo krenila čez Celovec do Karaj-vank, kjer sta imela silno burjo. Tukaj sta se ‘dvignila ,v visočino 2400 metrov in v tej višini ista preplula Stol. Preko Triglaya in Bohinjskega jezera sta poletela proti Tolminu in sta došla v Gorico ob pol
12.	uri predpoldne, kjer sta se spustila brez vsake nezgode na zemljo. Zračna vožnja iz Dunaja do (Gorice je trajala samo tri ure. Daljava znaša 430 km. Krasen vspeh!
Letos je slaba letina in bo marsikdo premišljeval, kje bi vzel denar, da bi kupil potrebno obleko in perilo za svojo družino. Ni to lahka reč, posebno kjer je številna obitelj, pa malo ‘dohodkov. Da bo vsakdo lahko za malo denarja dobil veliko dobrega blaga, se priporoča, da se obrnete na Prvo slo (vensko spodnještajersko razpošiljal n o J. N. Šoštarič v Mariboru, Gosposka ulica št. 5. Pri omenjeni tvrdki dobite v veliki množini ostanke raznega blaga po neverjetno nizki ceni, na primer 20 metrov ostankov belega platna za K 8.—, 20 metrov platna posebno močnega K 9.—, 20 metrov zelo finega K 11.—, ostanki druka, 20 metrov, močnega, K 8.60, 20 metrov posebno močnega K 10.—, 20 metrov zelo trpežnega K 12.—. Za iste cene se dobijo tudi drugi ostanki, kakor pisano platno (oksford), cajg, levantin, kam-brik, parhet itd. Ostanki so dolgi od 2—7 metrov. Naročila nad 20 K se dopošljejo franko.
Litijsko mlsčno milo
s konjičkom
iz tovarne Bergmsnna & Co., v Dečinu ob Labi
je in ostane neprekosljivo v učinku zoper poletue pege in se pri racijoneinem negovanju kože ne mere pogrešati. To nepobitno dokazujejo vsak dan došla pmnaina pisma. Komad 80 vin. in se dobi v lekarnah, droženjah in parfumerijah itd Da si ohranijo dame nežne roke, se je izborno izkazala Bergmannova lilijska krema „ManeraDobi se povsod v tubah po
70 vinarjev.
43
Razgled po svetu.
Roparski napad na sodnika. Iz Przemysla poročajo: Ko se je soboto |eljal sodnik Hojecki iz mesteca Bircza v Przemysl, ga je med potoma napadlo šest roparjev, ki so bili oboroženi ;z rpvolverji in palicami. Roparji so mu vkradli 120 K ter nato pobegnili. Hojecki je večkrat ustrelil za bežečimi roparji, ne da bi koga zločincev izadel, Do zdaj še niso prijeli roparjev.
Zarubljena blagajna laškega) .vojnega ministra. Čuden dogodek se je pripetil pred kratkim v blagajniških prostorih laškega) vojnega ministrstva v Rimu. Prišel je namreč sodni uradnik in je zarubil — blagajno vojnega ministrstva. Apelacijski sodni dvor je namreč razsodil v neki pravdi, ‘da 'dolguje vojno ministrstvo nekemu Staro? iz St. /Ma)rie Capue Vetere 2000 lir. Ker vojno ministrstvo kljub .sodni razsodbi ni plačalo, je Staro zarubil blagajno. Predsednik do-tičnega oddelka je izjavil izvršilnemu organu, da blagajne ne more zarubiti, pač pa lahko zarubi o-pravo v njegovi pisarni. Toda zastopnik stranke s tem ni bil zadovoljen in 'je hotel na vsak način vdreti v blagajno. Ko so mu hoteli to s silo zabraniti, je poklical mož karabiniere. Ko so prišli vojaki, je sodni organ vendar toliko odnehal in .dal toliko odloga, da lahko o tem spornem vprašanju, če se sme ministrska blagajna zarubiti, ali ne, odloči p ret or.

Fsys-ove pristne sodenske mineralne |
P0SfÜ6 na|f)raV^0 iz *<*raviInih Birkov III in XVIII
občine kopališče Sodingen ob T. ki so se že
skozi stoletija zoper kašelj, hripavost in bronhialni katar prav dobro obnesle
Ponarejanja odklanjaj. Cena K 125 za škatljieo. Dobi se povsod.

Potopila se je japonska torpedovka. Ko je imela japonska torpedovka Jlsatsuki“ na morju pri O-minato v domačih japonskih vodah, poniorske vojne vaje, so hkrati eksplodirali vsi kotlji, nakar je ladr jo raztrgalo na dva dela. Ladja se je takoj potopila. Dva pomorščaka sta utonila' in drugih 16 je težko ranjenih.
Panamski prekop. Novi-Jo rk, dne 10. oktobra. Danes padejo zadnje stene Panamskega prekopa in predsednik Wilson bo sam z električnim kontaktom storil, da padejo zadnje ovire. Danes se združita o-ceana.
Senzacionelna aretacija francoskega inženirja. V Parizu so aretirali inženirja Jeana Delpesehe; sina bivšega.francoskega senatorja. Delpesclio je ob-
tožen, da je vlomil pri slikarju Dumasu. Aretacija se je izvršila na ovadbo voditelja Camelots du roi, ki slika inženirja kot najhujšega nasprotnika katoliške mladine in ustanovitelja zveze republikanskih mest. Delpesche krivdo zanika in trdi, da je ukradene reči, ki so jih našli pri njem, kupil od svojega znanca Girardina.
Skrb za šolsko mladino i— na Angleškem. Na Angleškem imajo od leta 1906 zakon glede šolskih kuhinj. Ziakon določa, da morajo šolske oblasti ustanavljati posebne komiteje, ki morajo skrbeti za prostore in personal v šolskih kuhinjah. Ce se otrokom ne da hrana od privatne strani, mora komite skrbeti tudi za hrano, ki pa, ne sme presegati 1 penny (4 vinarje) za porcijo. Starisi so obvezani,, da povrnejo te stroške, če ne morejo dokazati, da so tako revni, da niti tega malega izneska ne zmorejo. Do 1 zadnjega časa je 113 šolskih oblasti ustanovilo Šolske kantine, med tem, ko ' sodelujejo drugod privatne osebe in oblasti. Na Angleškem in v Walesu se je razdelilo leta 1908 9,671.789 kosil 116.810 otrokom. iStroškj so znašali okroglo 1,320.000 K, pokrilji pa so se ti s-troški iz javnih in privatnih sredstev in siqer iz javnih K
966.000,	Sz privatnih pa 348.000 K, 590QI K so ì starisi povrnili.
. Grozen požar na velikem parniku „(Vol tur no.“ 523 oseb rešenih, nad 100 ponesrečenih. Dodatno k notici pod zgorajšnjim naislovom v naši zadnji številki od pondeljka še javljamo: Ob 9. uri zjutraj je dobilo več parnikov, med temi „Carmania“ in („/’Touraine“, brezžične brzojave za pomoč. Ves trud, udušiti požar, je bil zamanj. Ker je bilo morje zelo viharno, tudi niso mogli spustiti v morje rešilnih čolnov in vsak tozadevni poskus se je ponesrečil. Ko je požar razsajal že kaki dve uri, so eksplodirali še parni kotli. Podrobnosti te grozne katastrofe so naravnost strahovite. Na lice mesta j,e sicer prihitelo fyeö parnikov, da bi rešili pasažirje, toda rešilno delo je bilo vsled razburkanega morja ' naravnost ( onemogočeno. Vsi' rešilni čolni, ki so jih spustili v morje, so se takoj potopili. Tekom popoldneva je priplulo še osem velikih parnikov na kraj nesreče. Se le proti .večeru, ko se je vihar nekoliko polegel., 'so mogli pričeti z rešilnim delom. Okrog „Volturna“ ja manevrirala la-dija „Carmania)“ v daljavi kakih sto metrov. Vsi pa-sažirji na „(Volturnu“ so bili stlačeni na zadnjem delu ladije, med tem, ko je bil prednji del že pod vodo. Mornarji so napenjali vse sile, da ogenj zaduše. V nekem srečnem trenutku, ko je potihnil' vihar, so h-kraiti spustile vse ladije, ki so prišle „|Volturnu“ na pomoč, vse rešilne čolne v morje. Rešili so 523 oseb, ostale pa pogrešajo. Brezdvomno so utonili. 2 ah bog je bilo na „Volturnu“, ki je bil izseljeniški parnik, veliko Avstrijcev, posebno Rosinov, Poljakov, Hrvatov in bržkone tudi mnogo Slovencev, ki so šli onkraj morja iskat sreče, a so našli/ smrt v morskih valovih.
Prekop Budimpešta—'Jadransko morje. Po naročilu ogrskega trgovinskega ministrstva proučuje neki višji uradnik načrt o zgradbi prekopa z dvigal-nicami, ki naj bi vezal Budimpešto z Reko. Prekop bi gradili, kajkor poroča „Neues Pester Journal“ 6 do 8 let.
Kolera. Na Ogrskem, v komitatih blizu Štajerske meje, beleži časopisje več slučajev kiolere, in so zategadelj izdane stroge odredbe. Na postaji v Središču se vršijo pri vsakem vlaku zdravniške preiskave. 'Tudi ogrsko-štajerskat meja! je od orožništva zaprta ter so se morali vrniti tudi vsi Nükarji“, ki so hoteli v nedeljo zvečer v Čakovec na sejem.
Po 14 dneh 16.
Velik cenik brezplačno. "Spi
(Jamstvo 3 leta.)
14 karatni zlati prstani . , . „ 4'— 14 karatne zlate ure za gospode „ 40'—
Srebrne ure.................K 6'BO
Srbrne ure s 3 srebrnimi pokrovi „ 9'60 Pristne tula ure dvojno pokrovo „ 13'— Ploščnate ure iz kovine . . . „ 6'— Srebrni pancer-verižice	. . . „ 2'—
14 karatne zlate verižice .	. . „ 20'—
Amerikanske zlate double-ure . „ 10'— Goldin Roskopf ure ..... a 4'— Prave železničarske Roskopf-pateni Prava nikeln. točno na min. idoče K 5'— 14 karatne zlate ženske ure . . „19'— Viseče stenske ure na nihala. . „ 10'80
Kuhinjske ure...............» 2'40
Budilke............. •	• n 3'—
Eudilkezvojnim p zvoncem . „ 8'50
A. Kfffman, Maribor M. 49
Velika tovarniška zaloga ur, zlat «ne in srebrnine.
Truplo dr. Biesela, izumitelja po njem imenovanih motorjev, najdeno. Pred 14 dnevi se je vozil ravnatelj Dieselove družbe, inženir dr. Diesel, iz Londona proti Nemčiji. Med vožnjo /je pa padel dr. Diesel raz krov ladije v morje, ne. da bi bili na la-diji to opazili. Ob izliva 'reke Schelde so pa, v soboto ribiči potegnili neko truplo iz vode, ki je bilo že precej stkohnelo. Iz žepov so pobrali razne predmete, truplo so pa spustili nazaj v morfe. Iz najdenih teh predmetov je spoznal sedaj sin ponesrečenega inženirja in izumitelja po njem imenovanih motorjev, ‘da so bili ti predmeti last njegovega ponesrečenega o-
Ušaka ura 14 dni na poskušnjo.
SIROLIN „ROCHE“ za varstvo dihalnih
Kal le Sirolin
99
„Roche“ ?
in „Roche"
“ je sredstvo, ki je na zuamstseni podlagi narejeno iz
GnajacolneJ
dobre
snovi ter vsebaje le zdravilne snovi Vsled primane sestave in izbornih lastnosti „prija izvrstno" in vzbuja tek. Od zdravnikov priporočeno.
Kdo rabi Sirolin „Roche“?
Na pijačah bolani in nedušljavi za olajšanje in vzbujesje teka.
Na inhaesd bolani okrepijo.
Kateri kašljajo in trpe vsled bronhialnega katarja, da okrepijo.
Škrefulozui Otroci, katerim oteka slezi©», pri očesnem in nosnem kataru, ki imajo oslovski kašelj, rabijo vspešno to sredstvo.
Vsakteri, ki se hoče varovati pred bo-
organov—J
O!_1 ‘ T> _ _i/
Kako učinkuje „Sirolin Roche“? 1
Sirolin „Roche“ pospešuje in krajša zdravljenje, olajša izpljuvanje, odstrani kašelj ponočno potenje in mrzlico ter krepi dihalne organe. Ravno zaradi te lastnosti je Sirolin „Roche“ piimerno sredstvo, ki pospešuje prebavljanje in redilnost. S tem se naravno tudi ojaču-jejo moči, truplo postaja težje in stem se zboljša tudi zdravje v obče. Dober okus Sirolina cenijo otroci in odrasli.
leznijo na dihalnih organih.
V lekarni zahtevaj izrecno Sirolin »Roche« v izvirni steklenici po 4 K in poskrbi se naj, bo v vsaki domači lekarni vedno pripravljena ena taka steklenica za takojšno rabo.
da =
Cerkveni lestenec
(Luster)
za 28 sveč, pozlačen, dobro ohranjen, se po ceni proda. Natančneje se izve v uredništvu.	199
XffK'KffUffftKff
Točna pstrežM;
Dote. Pu ceni!
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vsaki ceni.
Tudi na obroke 1 liustrov ceniki zastonj. Gramofone od 20-200 K.
Niklasta remoat.-ura K 3 Pristna srebrna ura	K	7
Original omega ura	S	18
Kuhinjska ura	K	4
Budilka, niklasta K Poročni prstani	K
Srebrne verižice	K
50
Večletna jamstva,
Nasi. Oietioger
Thaod. Felirenbach
urar iti očaiar Maribor, 6o8P°8ka oijoa 26
Kupujem zlatnino in srebro.
Use šolske potrebščine !
sa ljudske šole kakor:
Svinčniki, peresa, peresniki, radirke, kamenčki, gobice, raznovrstni pisalni in risalni papir, barve, črnila, tuš, gumi, ravnila, torbice za šolarje, škatljice za peresa, kreda itd., se dobivajo v najboljši kakovosti in po najnižji ceni pri
Goričar & Leskovšek v Celju.
Lastna zaloga Jjudskošolskih zvezkov, risank, risalnih skladov in vseh Ha debelo !	tiskovin za urade.	Na dfOtinO !
Velika narodna trgovina
KiroiVanič,celle
Narodni dom
priporoča bogato zalogo znanufakturnega In modnega blaga, posebno krasne novosti za ženske in moške obleke po zelo znižani ceni!
Ostanki pod lastno ceno Postrežba točna in solidna I Vzorci na razpolago !
SloHEnsi! Zavedajte se!
Trgovina z molio in de-« čelnimi pridelki «
i
Glavna si. zaloga in velifta izbira kranjskega Hvarskega blaga, n. pr. štrang, uzd, vrvi, štrikov za perilo, mrež za sena in zn otroške postelje itd.
]. Ravnihar
Celje
Glavna slov. zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, firneža in
—lakov.-----------=
kupujem po najvišji ceni deželne pridelke, vosek in vinski kamen.
Točna in solidna postrežba.-^® Graška ulica štev. Zl. Točna in solidna postre
štup®, suhe gobe, Cranio Dllfholl
nizne in za mošt, hruške, fižol,	|g ®
jabolke namizne in za mošt, hruške, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučno, zrnje, ko ruzno slamo od storžev, ......■vn.fm.
smrekove storže, vinski kamen,
želod, krompir, sploh vse deželne pridelke kakor tudi petroijevske in oljnate sode, ter močnate, solne in otrobne vreče kupi vsako množino, maslo itd. lfelets*g<8»ifiis® » špeceroj® im s	enimi pridelki
svečar in medščarvNarlb@ru
Viktringhof ulica
priporoča veleč, duhovščini in slav. občinstvu svojo bogato zalogo vsakovrstnih sveč, kot voščenih, namiznih in mili sveč ter voščenk Postrežba točna !	Nizke cene !
Anton Kolenc Cš^ Cementna dela
gs
Gfüski ü!i@a št« 22.
Divje kostanje in suhe gobe
višjih penah trgovec Ignac Tišchler, ‘iTtegetthoiiova cesta 19, Maribor.
v vsaki množini, na drobno in 'debelo, kupuje po naj-
kot cevi, plošče za tlakovanje, stopnice, korita, mejnike, sohe za piote, cevi za kanale in druga dela iz betona izvršuje točno in po nizki ceni.
Ford. Rogač, Maribor
zaloga betonskega, cementnega in stavbenega materijala Fabriksgasse 17 (blizu franmšk. cerkve). Telefon št 18g
Rafael Salmič Celje Mar. dom
to je največja in najcenejša razpošiljalnlea ur, zlatnine, srebrnine in optike. Slovenci! Zahtevajte veliki cenik, dobite ga zastonj in poštnine prosto.
Svetovna tvrdka.	Na tisoče zahval, j

Prevzamem vsa dela
oekoracijske, slikarske in pleskarske stroke, katera izvršujem vestno in po najnižjih cenah. SHHk P
Mihel Dobrne v Celju
Gospodska utica 5.
ɮ1&,
registrov, zadruga n ìjigfill Mij z neomejeno zavezo M Ululili lllui
Ljudsko hranilnica in posojilnica a Celja
obrestuje hranilne #| s (Hotel „Pri belem volu“) v Celju, Graška cesta štev. 9 vloge po	----------------prvo nadstropje------------------
od dne vloge do dne vzdiga "bumf* / v počenši s 1. januarjem 1913. Rentni daveh plačuje posojilnica sama.
Naznanilo preselitve.
Tslslsn if, 31/fL
Ttl*fs« if. 31/VI.
Javljam, da sem preselil svojo pisarno iz Blumengasse v
Roseggersasse 16, Meliski dvor (Mellinghofj Maribor.
Franc Pograjc,
Glavni zastopnik „Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani".
Naprtite in najmodsrrwHäe sefcns za M veJneno za ženske obleke razpe«5Je rrajcsnvj©
SS5S* R- Sfermecki v ceiju st. 3«.
Vzorni >b eenfc šez tteod stvari z spesni psštmss prosto.
Rabim 3-4 vagone lepega namiznega sadja
ter nekaj vagonov trošenega. Ponudbe in cene se naj naznanijo na naslov: M. Se¥@f, Hum, pošta Ormož.
Pri rečjih naročilih mnogo ceneje.
12/2 ali 6 1 ali 1 yelika popotna steklenica K 5*60
Thierry-« Balzam
edino pristen. Nedosežen uspeh pri vseh boleznih | na dihalnih organih, pri kašlju, hripavosti žrel-nem kataru, pljučnih boleznih, slabem prebavljanju, slabostih, želodčnem krčn itd. Zunaj pri vseh boleznih v ustih, zobobolu, pri opeklinah in izpuščajih itd.
Thìtrrys- ctnHfofijsko
m.£)Tlift ie zanesljivo še pri tako starih IJtCl£.ilU ranah, oteklinah, vnetjih, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi iz telesa, napravi vsled tega dostikrat operacijo nepotrebno. 2 dozi 3 K 60 v.
Lekarna k angelju varuhu A. Thierry v Pregradi pri Rogatcu.
Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Mariboru v lekarni W. A. König.
Ni treba si glavo treti !
Najboljše špecerijsko blago, lanesljiva kaljiva vsakovrstna
Semena
voščenih in drugih vrst sveč,
dobivate zajamčeno solidne postrežbe pri staroznano tvrdki!
/Allan Hočevar Coljo
lik farne cerkve.
Pozor! ■«* URE
repaslraite s pismenim jamstvom:
Pristna srebrna ura K T— Pristna srebr. nra ženska K7-— Pristna srebrna verižicaK 2'— Pristna srebrna verižica
I
Somišljeniki — zahtevajte v gostilnah in trgovinah list „Straža“.
T
rgovina s špecerijo in z deželnimi pridelki :
Franc Kolenc
Celje, Narodni dom.
Razpošilja pravi ruski čaj 1 kg po K 450 in višje.
Kuptšje oves, fižol, suhe gobe in druge pridelke.
Ima vel ko zalogo pristne domače slivovke, brinjevca in konjaka.
Sprejme zdravega učenca poštenih starišev z dobrim šolskim spričevalom.
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
damska K 340
Zlata nra
. K 28 —
Ker sem kupil iz Švice celo tovarniško zalogo bom prodajal repasirane ure po zelo nizki ceni.
Očale! Budilke! Uhane! Urar, ©calar in
zlatar
pests Burei Ntitz
TetefhGfova cesta št. 39
Izvrstne m v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emails, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparam, s plinom in pečina plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pcSijejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloseas-ltedi niki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
Redka priložnost
1000 komadov flaneledej široke 1 20 cm, dolge 150 cm
po K 1*50.
Priporočam tedi svojo veliko zalogo zimskega blaga za moške in ženske obleke po jako nizkih cenah I Pričah ujec obilnega obiska se beležim
Jožef Ullaga, Marlboreb D.
Tegetthoffova cesta št. 21.
najceneiš! klobuki
se dobijo samo pri
Fl Piacotta : PM*
Minoritski trg 4«
Maaproti slovenski cerkvi. — Popravila točna.
Solidna postrežba.	95
Edina štajerska steklarska narodna trgovina
Na debelo!	Na drobno!
FEAMC STRUPI
Graška cesia
•	•o
•	• •
CELJE
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in por-celasMsi® posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in stavbah.
Majsolidnefša in točna postrežba.
Južnoštajerska hranilnica v Celju
v Narodnem domu.
Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure ia jih t brestu] e po
od dneva po vlogi do dneva dviga ter prip suje obresti vsakega pol leta h kapitam — Rentni davek plačne hranilnica asm» ter g« ne od eguje vlagateljem.
Za varnost vlog jamčijo okraji :
Šmarje, Šoštanj, Sevnica, Vran-
4‘
o
2
0
sko in Gornjigrad in rezervna zskbda, katera znašata že nad 350 000 K Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje.
Dosedaj je dovolita za dijaške ustanove 30 000 K, za napravo potov 5.000 K, r ulični n učim zavod >m iu za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 12 000 E za ood jore različnim požarnim hrambam in v kmetijsko gospodarske namene 6 000 K, hran laico ustanovivšim okrajem izplačala okolo 45.000 K, za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 100 000 K.
Sprejema tudi hranilne knjižice
drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se
pretrgalo obratovanje.
1 rs©wsik©"©!BrtRa kreditna sadnega v Calili
registi*«vana zadruga iz omejenim jamstvom
sprejema hranilne vloge od vsakega, je li ga g /	Rentni davek plačuje zadruga sama ; prevzame obrtne in trgovske račune v inkaso in
član zadruge ali ne in jih obrestuje po ^ / 0 iztirjanje, daja predujeme eskontuje menice ter izpeljuje sploh vse denarne manipulacije
------ po najkulantnejših pogojih.	-	1	. rr=rr-r-T,
Založnik in izdajatelj • Konzorcij „Straža“,
Odgovonu urednik: Lav. Kemperle.
Tisk tiskarne jsv. Cirila v Maribora.