ptocona v
Leto LXXII., št. ljla
Ljubljana, ponedeljek Iz, junija lojn
Cena Din
Izhaio vsak dan popoldne izvzema nedelje m praznike. // Inserati do 80 potil vrst d Din 2, do 100 vrst d Din 2-50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. // „Slovenski Narod" velja mesečno v Jugoslaviji  Din 12.—,  za  inozemstvo  Din 25.—     //     Rokopisi  se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVN1ŠTVO
LJUBLJANA, Knafljova ofica »ov. 5 Telefoni 31-22. 31-23. 31-34. 31-25 in 31-21
Podružnice« MARIBOR, Grajski trg H. 7 H NOVO MESTO. Ljublianska cesta, telefon it. 26 // CEUE, celjsko uredništvo: Strossma ver jeva ulica 1, telefon it. 65; podružnica u prave x Kocenova ui 2. telefon it. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5   //   Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351
Težišče položaja zopet v Moskvi:
Danes odpotuje Strang s končnimi predlogi
V Londonu pričakujejo, da bodo sedaj, ko sta Anglija in Francija ustregli željam Moskve, pogajanja hitro zaključena in da bo v najkrajšem času podpisan sporazum
LONDON, 12. junija, br. Danes popoldne odpotuje šef oddelka za Srednjo Evropo v zunanjem ministrstvu William Strang s posebnim letalom v Moskvo. Ves včerajšnji dan je prebil v razgovorih in posvetovanjih s strokovnjaki zunanjega ministrstva, danes dopoldne pa je imel poslednie konference z zunanjim ministrom lordom HaIifaxoim in ministrskim predsednikom Chamberlainom.
j Strang bo ponesel v Moskvo končne predloge za sklenitev trojne vojaške zveze Anglije. Francije in Rusije. Kakor doznava diplomatski sotrudnik »Sundav Timesa«, vsebuje končni načrt pogodbe poenostavljenje formule za medsebojno vojaško pomoč. Ta formula določa skupno akcijo vseh treh velesil proti vsakemu direktnemu ali indirektnemu napadu na eno izmed njih. Ta formula je tako široka, da so v njej zapopadenc vse možnosti. Medsebojna
Enotno vrhovno poveljstvo
Anglije in Francije v primeru vojne
Uspeh Gamelinove misije v Londonu — Vojska pod francoskim, mornarica pa pod angleškim vrhovnim poveljstvom
Važni razgovori v Ankari
V zvezi z obiskom Gaf enca bodo razpravljali o pristopu Bolgarije k Balkanski zvezi
London, 12. junija, br. Vrhovni poveli-nik francoske vojske general Gamelin, ki se je v petek vrnil iz Londona v Francijo, je večino časa, ko se je mudil v Angliji, porabil za ogled vojaških naprav ter za posvetovanje z odgovornimi zastopniki angleške vojske.
>Daily Telegraph--. poroča, da so v angleških krogih zelo zadovoljni s potekom obiska generala Gamelina, ki je imel daljše razgovore z zun. min. Halifaxom. Pozornost je zbudilo, da se je sestal tudi z voditeljema opozicije majorjem Attleejem in Sin-clairom.
Pariz, 12. junija, z. Obisku vrhovnega poveljnika francoske armade in šefa generalnega štaba maršala Gamelina pripisujejo v pariških političnih krogih največji pomen. Soglasno poročajo pariški listi, da je bilo pri razgovorih, ki jih je imel Gamelin v Londonu, že rešeno vprašanje skupnega vrhovnega poveljstva v primeru vojne. Po tem dogovoru bo poveljstvo nad združeno francosko in angleško vojsko poverjeno Francozom in sicer maršalu Gamelimi. poveljstvo nad združenim vojnim brodovjem Anglije in Francije pa
Angležu, in sicer sedanjemu poveljniku angleške vojne mornarice. Letalstvo obeh držav bo postavljeno pod skupno franco-sko-angleško poveljstvo. To tesno sodelovanje francoske in angleške armade bo prišlo do izraza že letos v poletju in jeseni. Pri vojaških svečanostih 14. julija v Parizu bo sodeloval bataljon angleške vojske, pri jesenskih manevrih v Franciji in Angliji pa več polkov francoske, odnosno angleške armade.
14 novih francoskih vojnih ladij
Pariz, 12. junija. AA. Po poročilu iz ministrstva za vojno mornarico je francoski minister Campinchi naroČil pri raznih francoskih ladjedelnicah 14 lahkih vojnih ladij, med njimi 4 kontratorpedovke tipa >Mogador« in >Volta« po 3.000 ton, ki bodo razvijale hitrost nad 40 vozlov na uro. ter bodo oborožene z 8 topovi kalibra 138 mm in 10 torpednimi cevmi. Razen tega. bo zgrajenih še 6 lahkih torpedovk, od katerih bo vsaka imela tisoč ton in ki bodo oborožene s topovi kalibra 100 mm, ter še štiri patrolne ladje po 600 ton.
pomoč stopi avtomatsko v veljavo, če bi kdo napadel baltske države, Belgijo, Nizozemsko ali Švedsko in bi kate* rakoli izmed pogodbenih strank smatrala to za ogrožanje svojih interesov, kakor tudi v primeru, da se katerakoli izmed treh pogodbenih držav zaplete v vojno. Moskva je obveščena o tem, da se s to formulo Anglija in Francija obvezujeta priskočiti Rusiji avtomatsko na pomoč, če bi bila Rusija prisiljena seči po orožju, ne glede na to, ali
Carigrad, 12. junija, e. Pred svojim odhodom iz Carigrada v Ankaro je dal rumunski zunanji minister Gafencu novinarjem kratko izjavo. Med drugim je izjavil, da so prijateljske vezi med Turčijo in Rumunijo močnejše kakor kdaj-koli, in da so interesi obeh držav enaki. Naša želja je, da ostane enotna in še večja Balkanska zveza. To vprašanje, ki zanima naše države, bo predmet naših razgovorov v Ankari. V Ankaro je prišel Gafencu včeraj ob 4. zjutraj, ob 11.40 pa je obiskal zunanjega ministra Saradzo-gla, ob 12.50 ministrskega predsednika dr. Haidarja, nato pa predsednika Narodne skupščine, ki so poten? popoldne vsi vrnili obisk. Snoči je zunanji minister Sa-radzoglu na čast svojemu tovarišu priredil banket. Službenih razgovorov včeraj ni bilo, temveč bodo šele danes in jutri. Svoj obisk bo Gafencu zaključil z avdi-jenco pri predsedniku republike Ismetu Inneniju v Galovi na Marmorskem morju.
Kakor zatrjujejo v dobro poučenih krogih, bo glavni predmet razgovorov v Ankari pristop Bolgarije k Balkanski zvezi.
šanghaj, 12. junija. A A. Za časa banketa, prirejenega na čast pomočnika japonskega ministra za zunanje zadeve, ki so mu prisostvovali številni japonski častniki in diplomati ter skoraj vsi člani nankinške vlade, so opazili, da so bile jedi zastrupljene. Udeležencem banketa je postalo slabo v trenutka, ko jc član
London, 12. jun. d. Ponovni razgovori, ki sta jih imela te dni predsednik vlade Chamberlain in zunanji minister lord Ha-lifax s poslaniki Poljske, Rumunije in Grčije, so se nanašali, kakor se zatrjuje, predvsem na finančno plat oboroževanja teh držav. Grčija in Rumunija sta po dobljenem jamstvu svoje neodvisnosti prosili Anglijo za vojni material, ki jima je potreben za obrambo. Anglija sama ne more dobaviti zahtevanih količin, ker bi bilo to nezdružljivo z njenim lastnim oborožitvenim programom. Rumunija in Grčija zahtevata zato kreditov .da bi mogli nakupiti orožje in material kje drugje. Proti temu pa je odločno protestiralo angleško finančno ministrstvo. Grčija in Rumunija sta očitno mislili na nakup orožja v Zedi-njenih državah in Rusiji. Angleški zakladni urad pa se je izrekel proti temu, da bi Anglija dala drugim državam denar ali kredite, s katerimi bi si kupovale orožje drugod. Kako bo ureien ta težavni problem, zaenkrat še ni jasno.
bi bil napad naperjen direktno na njo, ali pa na katero izmed sosednih držav.
Ker sta Anglija in Francija na ta način ustregli željam Moskve, so v Londonu in Parizu prepričani, da so odstranjene vse ovire. Zato bo ponesel Strang obenem posebno pooblastilo angleškemu poslaniku, da sklene z moskovsko vlado končni dogovor, kar se bo po pričakovanju londonskih krofov verjetno zgodilo še ta teden
Turčija želi, da bi se to vprašanje Čimprej rešilo, ker bi pomenil pristop Bolgarije veliko okrepitev Balkanske zveze. Turčija tudi posreduje pri Rumuniji in Grčiji, da bi ugodile željam Bolgarije, ki zahteva od Rumunije vrnitev Dobrudže, od Grčije pa izhod na Egejsko morje.
Turški zunanji minister Saradzoglu ie imel na banketu govor, v katerem je izrazil priznanje kralju Karolu ter nagla-sil, da je Balkanska zveza zamišljena kot organizacija za ohranitev miru brez ozira na razvoj dogodkov. Balkanske države so zbrane v duhu istega ideala, ki jih je združil pred 15 leti.
Gafencu je v svojem odgovoru nagla-sil podobnost vlog, ki jih imata Rumunija in Turčija. Rumunija brani svobodo Dunava, Turčija pa varnost Dardanel. *Dri čemer se obe državi trudita, da ohranita najboljše odnošaie z ostalimi državam!. Na koncu svojega govora je Gafencu podčrtal, da je Balkanska zveza orodie miru in da ne izključuje nobenega balkanskega naroda.
nankinške vlade nazdravljal pomočniku japonskega ministra za zunanje zadeve. Poklicali so takoj zdravnika, ki je ugotovil, da so bila jedila in pijača zastrupljena, da pa ne preti smrtna nevarnost, ako ne nastopijo komplikacije. Neki kitajski kuhar je bil aretiran.
Milijardni angleški kredit Turčiji
Rim, 12. junija, o. Tukajšnji listi poročajo, da je Angiija odprla Turčiji nov kredit 15 milijonov funtov (3.900 milijonov dinarjev). Večina kredita bo porabljena za nabavo orožja in municije v Angliji. Ce angleška industrija ne bo mogla izvršiti naročil, se bo Turčija obrnila na nizozemske in švicarske tvornice, ki bi jim dobave plačala z angleškim kreditom.
Vojaška posvetovanja med Anglijo in Turčijo
Carigrad, 12. junija. w. Za prihodnjo sredo pričakujejo v Turčiji prihod angleške vojaške misije, v kateri bodo zastopniki vseh vrst orožja. Angleški vojaški atašeji pri poslaništvu v Ankari, ki so spremljali turško vojaško misijo v London, se bodo vrnili v Turčijo, da bodo prisostvovali angleškotnrškim vojaškim pogajanjem.
&ten največjih ruišth sol? raxnffeot; umrl
Švicarski katoliški dnevnik »Vatertand«, ki izhaja v Luzernu, poroča, da je \- koncentracijskem taborišču Dachau umrl bivši direktor dunajskega dnevnika »Reichspost« dr. Friderik Tunder, star 67 let. Dr. Funder je igral pred vojno in po vojni \cliko vlogo v Avstriji. Bil je fanatičen sovražnik pred vojno Srbije, po vojni pa naše države. Pred vojno je stal na ćelu one struje na Dunaju, ki je sistematično šču\ala na vojno proti Srbiti. V borbi proti Srbiji in proti jugoslovenskemu pokrvtu mu ie bilo dobro vsako sredstvo. I' niego\cm Litu so izhajali naipoJlejši, v ničemer utemeljeni napadi na srhsko vlado in srh-kc državnike, pa tudi na vat one fngos/ov*r?*Jrg javne delavce, ki se niso dah vprečt v voz protislovanske avstrijske politike ,Reichs-post« je pod njegovim \p!nom v odila naj-Ijutejšo kampanjo proti vsakemu nacionalnemu pokretu na slovanskem jugu, pa naj je bilo to v Sloveniji, na Hrvnt^kcm ali v Srbiji. Za časa ljubljanskih kr\\i\ih septembrskih dogodko\' leta 1906 je 1 under-jev list tekmoval z »Grazer Tagblattom« v napadih na Slovence in v klevet m;u ljubljanskega prebivalstva. Če bi šlo po njegovem, bi dobili takrat v ljubijano preki sod in krvnika. Enako vlogo jc mož igral tudi v bosanski aneksijski krizi in med balkansko vojno. Dunajska »Reichspost* je takrat čisto odkrito šču\ala na vojno proti Srbiji, češ da je tam gnezdo x-seh jugoslo-venskih zarotnikov proti Ai'stro-Ogrski, Kl ga je treba nemudoma uničiti, ako se no-če spravljati v nevarnost nadaljnji obstoj Avstrije. Ko je na Vidov dan leta 1914 padel v Sarajevu pod kroglo Gavrila Principa avstro-ogrski prestolonaslednik Franc Ferdinand, jc Funderjevo glasilo naravnost podivjalo in bljuvalo ogenj in žveplo na Srbe, zahtevajoč, da se takoj odpošlje kazenska ekspedicija proti Srbiji, se v njej z ognjem in mečem zatre jugoslo\enska zarotniška zalega in enkrat za vselej napravi konec srbski neod\'isnosti. Tej kampanji, ki jo je osebno vodil dr. Funder sam, se je pridružilo vse v monarhiji izhajajoče avstrijsko orientirano časopisje na severu in na jugu in končno doseglo, da je Avstrija meseca julija 1914 poslala Srbiji znani ultimat, ki mu je za petami sledila napoved vojne. Eden glavnih krivcev svetovne vojne je bil torej pokojni dr. Funder. človek bi mislil, da bo svetovna vojna s svojimi posledicami moža spametova-la, ker je vendar moral uvideti, da je bila njegova politika prava nesreča za Avstrijo. Toda njega ni izučila ne sveto\na vojna, ne avstrijska katastrofa. Ostal je, kakršen je bil pred vojno: nepomirljivi, zakleti sovražnik vsega, kar je slovansko, predvsem pa Jugoslavije kot naslednice osovražene Srbije. Dokler so bili v povojni Avstriji na krmilu socialni demokrati z dr. Renner-jem, Funder ni prišel do besede, ko pa so zavladali prelat Seipl, dr. Dollfuss in dr. Schuschnigg, je napočila nova doba njegovega vpliva in moči. Da so bili odnosa ji med zvezno državo Avstrijo in Jugoslavijo ves čas, ko je vladala v nji gori imenovana trojica, vse prej kakor prijateljski, je v nemali meri pripisovati njegovemu vplivu. Zloglasni naši emigranti general Sar-kotić, Perčević in kakor se že imenujejo ostali rovarji proti naši držai'i, so bih v uredništvu lista »Reichspost« kakor doma in dr. Funder je bil njih pokrovitelj, podpornik in zaščitnik. Vse akcije, ki so jih uprizorili ti izdajniki proti Jugoslaviji, .*© se izvršile z. vednostjo, odobrenjem in podporo dr. Funderja in njegovega glasila. Okupacija in aneksija Avstrije po \emčiji je napravila konec dr. Funderjevi slavi in moči. »Reichspost« je prenehala izhajati m dr. Friderik Funder je, kakor mnogi drugi, našel streho v taborišču Dachau. Tam je sedaj tudi umrl. zapuščen in pozabljen celo od tistih, za katerih cilje in interese x je z redko vztrajnostjo vse življenje boril proti jugostovenski misli in njeni inkarnaciji — Jugoslaviji. Latinski pregovor sicer veleva: »De moriuis nil nisi bene!«, toda mi nacionalni Jugostoveni se glede pokojnega dr. Funderja na žalost ne moremo ravnati po tem latinskem reku, ker ne moremo s s\*ojega nacionalnega stališča izreči niti ene dobre besede o njegovem javnem delovanju. O njegovem privatnem žrrije-nju pa naj sodijo drugi.
Strahovita eksplozija v Madrida
Madrid, 12. junija, z. Kraljevsko gledališče v Madridu je danes samo ie kup razvalin. Med državljansko vojno je to najlepše gledališče Madrida postalo skladišče ca municijo. V soboto zvečer je zaradi neznanih vzrokov nistaU ekspiacdja v skladišču. Eksplodirala Je ogromna količina granat m eksplozivnih snovi. Vol vojakov in okrog 30 civilistov je ubitih, mnogo pa ranjenih.
Borzna poročila.
Curth, 12. junija. Beograd 10.—, Pari« 11.756. London 20.775, New York 44SJ50, Bruselj 75.54, MIlan 23.34. Amsterdam 236.10, Berlin 178, Praga 1510, Varšava 80.62, Sofija 5.40, Bukarešta Ui
Vsa češka industrija pod kontrolo
Vsako podjetje dobi posebnega nemškega kontrolorja, vrhovno nadzorstvo pa bo vodila posebna komisija
PRAGA, 12. junija, br. Po poročilih iz Berlina je nemška vlada sklenila glede na zadnje dogodke, ki so se odigrali v Češko-moravskera protektoratu m glede na napetost, ki je zavladala med češkim in nemškim prebivalstvom postaviti posebno komisijo, ki bo vodila nadzorstvo nad javno varnostjo v protektoratu. V tej komisiji bodo izključno Nemci. Komisija bo imela široka pooblastila.
Razen tega bodo v vseh večjih industrijskih podjetjih nastavljeni posebni nadzorniki, ki bodo nadzirali celokupno delo češke industrije ter obveščali nemške oblasti o razpoloženju in o pokre-tih med delavstvom. Posebno strogo pa bodo morali paziti na to, da bo češka industrija točno izvrševala naredbe nemških oblasti. Stroške za te nadzornike bodo morala nositi češka industrijska podjetja. Za nadzornike bodo imenovani uradniki nemškega urada za delo in bodo imeli pravico kontrolirati in usmerjati ne samo tehnični obrat podjetij, nego tudi vse njihovo finančno poslovanje.
Po vsej Ceslci in Moravski so bile I ki je tudi še niso našli.
včeraj v mestih in vaseh posebne molitve za srečno bodočnost naroda. Molitvam je prisostvovalo na tisoče in tisoče ljudi. Ponekod so priredili tudi procesije.
KLADNO, 12. junija, br. Preiskava zaradi umora policijskega poveljnika dosedaj še ni rodila nobenega uspeha. V soboto je bil pogreb umorjenega policaja. Udeležili so se ga samo Nemci, dočim Čehi niso smeli na ulice, da b? ne prišlo do novih incidentov. O morilcu ni še nobenega sledu. Trdi se, da je z avtomobilom pobegnil neznano kam. Po mestu še vedno patrulira vojaštvo, vendar pa nemške oblasti niso izdale novih represalij, kakor so prvotno zagrozile, če se morilec ne bo javil do sobote zvečer.
Praga, l1 junija, o. Na nemških službenih mestih izjavljajo, da policist Kniest ni padel kot žrtev ene same osebe, temveč da je bilo pri atentatu nanj udeleženih več ljudi. Kniest je ob 1. ponoči šel domov ter je bil ob tej priliki napaden s topim orožjem. Zgrudil se je nezavesten na zemljo in šele nato so pričeli streljati nanj iz revolverjev raznih kalibrov. Atentatorji so odnesli s seboj njegovo čepico.
Francosko turški sporazum
Carigrad, 12. junija, e. Francosko-tur-_jp pogajanja o Aleksandretskem sandžaku in o paktu vzajemne pomoči, ki so ae zadnje dni vodila v Ankari med turškim zunanjim ministrom Saradzoglom in francoskim poslanikom Masiglijem so na najboljši poti. Definitivni zaključek sporazuma je samo še vprašanje nekaj dni. Danes bo imel francoski poslanik Maatffi spet sestanek z zunanjim ministrom in ob tej priliki bodo ugotovljene vse podrobnosti glede podpisa sporazuma. V turških političnih krogih pripisujejo velik pomen zaključitvi sporazuma s Francijo, ki prihaja neposredno po tur-itnri angleškem sporazumu. Novi franco-*o-tursTri sporazum bo zaključen v istem đrJni kakor je bil angleško-turški.
Strožji ukrepi proti odpravi plodu v Franciji
Pariz, 12. junija, z. V zadnjem času so francoske oblasti bolj strogo začele nadzorovati  zdravnike in  babice,  ki  so na sumu, da opravljajo zločinski posel od-i pravljanja plodu. Doslej je bila uvedena stroga preiskava, ki jo vodi poseben v ta ! namen ustanovljen oddelek pariške poli-i cije, proti 10 zdravnikom. 4 vodjem klinik in 12 babicam. Od 1. januarja je bilo zaradi zločina zoper življenje v Parizu obsojenih že 117 oseb. V kratkem bodo izdane tudi odredbe, s katerimi bodo zelo poostrene kazni za take delikte. S takimi ukrepi hočejo francoske oblasti zaščititi francosko nataliteto.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Banket z zastrupljenimi jedili
Svojevrstno maščevanje Kitajcev
Finančni problem oboroževanja angleških zaveznikov
Svečana proslava kosovske bitke
Beograd, 12. junija, e. Vojni minister general Nedić je sprejel predstavnike ožjega izvršnega odbora za proslavo 550-letnice kosovske bitke Mihajla Kiameto-vića in tajnika odbora Orlovica. Vojni minister je izjavil, da se bo tudi vojska letos v večjem obsegu udeležila kosovske proslave. Konjeniški polk Miloš Obilic pa bo prolavil Vidov dan na saiem Kosovu. Po verskih svečanostih bodo vojaki priredili celo vrsto vojaških iger in proslav. Minister je obljubil članom odbora svojo pomoč za organizacijo proslave.
Nova zračna proga
Beograd, 12. junija. Danes bo na svečan način otvorjena na zemunskem aero- I dromu nova zračna linija na progi Gdynja j Rim. ki jo bo vzdrževala poljaka letal-
ska družba »Lot«. Prvo poljsko letalo bo danes ob 14. odletelo z zemunskega aerodroma v Budimpešto, kjer bo zveza za Rim. Letala bodo obratovala na tej progi vsak dan razen ob nedeljah in sicer menjaje se enkrat letalo našega Aero-puta, drugič pa poljske družbe »LoU. Prihodnji mesec bodo na tej progi med Budimpešto in Beogradom letela tudi madžarska letala. Nova zračna linija je dobila številko 1579.
Huda nesreča v
em rudniku
Liege, 12. junija, z. V prernogovniku Avroy se je pripetila nesreča, ki je zahtevala sedem žrtev. V globini 390 m je šest rudarjev kopalo premog, ko je iskra, ki je šinila iz vrtalnega stroja, vnela jam ske
St?on 2
»SLOVENSKI NARO D«, ponedeljek, 12. jtorija 19S8
S»«v. 131
Nihče ne sme ostati ob strani
Za obrambo svoje in jugoslovenske posesti
Ljubljana, 12. junija Malo   je slovenskih   društev, v katerih složno sodelujejo ljudje ne glede na politično ali svetovnonazorno pripadnost. Na-
rodnoobrambno društvo >Branibor« je združenje, ki je poleg tega dokazalo, da se Slovenci lahko tudi složno in z uspehom sporazumemo, kadar gre za najvažnejša življenjska vprašanja nas vseh. Včeraj so -fe zbrali na občnem zboru osrednjega odbora »Branibora« zastopniki tako mnogJi po politični in svetovnonaaomi usmerjenosti raznolikih društev in organizacij, da je že to dokazalo, kako resno se zavedajo vsi carodnoobrambnega dela in kako nam je vsem pri srcu naša po težkih borbah pridobljena narodna svoboda in neodvisnost.
Predsednik prof. Ivan Rudolf je pozdravil zastopnike in zastopnice Jugosloven-skega učiteljskega udruženja, Jugosloven-ske ženske zveze. Društva prijateljev Slovenskih goric, Legije koroških borcev, ćet niska udruženja, krajevnega odbora JS, Narodnega akademskega bloka. Društva slovenskih profesorjev, ženskega sveta. Kluba koroških Slovencev. Slovenske straže. Združenja rezervnih oficirjev, Zveze emigrantskih društev, Zveze kmečkih fantov in deklet. Oril-Metodove družbe, delegate podružnic »Branibora« iz vse Slovenije, posebno pa akademskih podružnic iz Ljubljane in Maribora itd.
Zboroval ci so sprejeli predsednikov predlog, da se odpošljejo na najvišja mesta vdanoitne in pozdravne brzojavke. Sprejet je bil soglasno tudi predlog ravnatelja Simona Dolarja, da se pošlje pozdravna brzojavka voditelju Hrvatov dr. Vladimir ju Mačku.
Predsednik je nato poročal o položaju v Sloveniji glede na narodnoobrambna vprašanja, ki so se pojavila v zadnjem času in naložila vsem Slovencem odgovorno delo.
Dogodki od meseca marca lani naprej so pokazali v.em, kako važno je narodno-obrambno delo. Okrepili so našo narodno samozavest in naš narodni ponos. Slovenske narodnoobrambne organizacije niso udarne edinice z imperialističnimi ofenzivnimi stremljenji. Slovenski narodnoobramb ne organizacije niso poslovenile niti enega človeka, ki je bil tuje krvi. Njihovo delo je obrambnega značaja in njihov cilj v tem. da čuvajo slovensko bitnost doma in v tujini, da krepijo narodno zavest in seznanjajo z duhom njegove lastne kulture ter ga priklenejo na narodno celoto.
I        4        *   ✓  . 4     i 4 *•   %   V 4»»
✓   #- »
Po tujih dejanjih bomo usmerjali našo
obrambo. Mi Slovenci smo strpljivi in uvidevni ljudje z zapadnoevropskim vedenjem, vendar pa bomo takšni samo do tistih, ki so do nas najmanj toliko uglajeni. Recipročnost je najmanjša pravica, ki jo lahko zahteva svoboden in neodvisen narod.
*      ' *.    -       . Problem
naših organizacij je skrb za brate onstran meje in skrb za one. ki so v narodnostno ogroženih krajih. V naših organizacijah ni prostora za strankarstvo, pač pa naj delo postane osnovni program prav vseh ju goslovenskih političnih skupin. To spoznanje je rodilo letos vzajemno sodelovanje vseh treh slovenskih narodnoobramb-nih organizacij in je že imelo nekaj lepih uspehov. Naša skrb mora biti. da to delo postane skupna narodna dolžnost vseh Jugoslovenov. Za naše ljudi onstran državnih mej in onstran oceana se mora zanimati vseh 15 milijonov naše države.
Zaradi dogodkov v preteklem letu je bila organizacija močno zaposlena in je po-
svetila posebno skrb propagandi m nabiralnim akcijam. Branibor< se je močno uveljavil v javnosti, posebne zasluge si je pridobila šolska mladina, ki je z ljubeznijo in požrtvovalnostjo opravljala vse naloge, žal je še vedno precej slovenskih pe-tičnikov, ki se narodnega davka otepajo tako silno kakor državnih in samoupravnih dajatev, imar^ podjetja, ki v svojih visoko aktivnih bilancah ne izkazujejo niti prebite pare za narodnoobrambna namene. Pri teh je treba zbuditi čustvo do naroda ln domovine. Narodnoobrambne or ganizacije niso ozkosrčne, vrata so vsem na stezaj odprta, vsak naj stopi tja, kjer se mu zdi, da bo laže opraviti svojo naro-dnoobrambno dolžnost, le ob strani tega dela ne sme nihče ostati danes, ko preživljamo usodne dni svoje narodne zgodovine.
Zelo izčrpno tajniško poročilo je nato p recital g. Avgust Pertot, o stanju blagajne pa je poročal g. Josip Mozetič. Dohodki društva so bili lani za okoli 48.000 din večji kakor predlanskim. Za preglednike je g. Ante Gerbec poročal, da so računi v redu in je predlagal razrešnico, kar je bilo soglasno sprejeto.
Pri volitvah so bili soglasno izvoljeni za predsednika prof. Ivan Rudolf, za podpredsednika pa ravnatelj Simon Dolar in sodnik okrožnega sodišča Julij Pellaher. v odbor so bili izvoljeni ga. Mira Engelma-nova, prof. dr. Martin Gorjanec, akademika Jože Kavs in Vekoslav Iskra, sodnik Jože Kokalj, višji svetnik Josip Mozetič, bančni uradnik Avgust Pertot. prof. dr. Anton Slodnjak in tajnik Lojze Smuč, v nadzorni odbor pa višji svetnik inž. Janko Mačkovšek. bivši minister dr. Novak in novinar dr. Branko Vrčon.
V imenu Zveze emigrantskih društev je zborovalce pozdravil prof. dr. Cermelj, ki je poročal o položaju na Primorskem, kjer se ni nič spremenilo.
Manifestacija obmejnega učiteljstva v Ptuju
Ob 70 letnici ptujskega učiteljskega društva
Ptuj, 11. junija Nase obmejno učiteljstvo je proslavilo 70 letnico ptujskega učiteljskega društva. 500 učiteljev je manifestiralo za svoje stanovske ideale ter obmejne Šolske potrebe. Ptuj je praznično okrašen pozdravil naše učiteljstvo, ki se je v lepi povorki podalo k jubilejnemu zborovanju v mestnem gle_ dališču.
Zaslužni predsednik ptujskega učiteljskega društva g. Drago Zupančič je otvoril slavnostno zborovanje in podčrtal važnost borbe našega najstarejšega slovenskega učiteljskega društva za narod, šolo in učiteljstvo. Ob velikem navdušenju zborujo-čih učiteljev je bila odposlana vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II. Po pozdravu navzočih odličnikov, ki so s prisrčnimi   besedami   pozdravili slavnostni
zbor, je sledilo predavanje g. Josipa Ju-rančiča, ki je v svojih izvajanjih razčlenil dušo otroka Slovenskih goric in Ptujskega polja.
Po lepo ubrani pesmi mladinskih pevskih zborov je podal zanimivo poročilo sekcijski predsednik Metod Kumelj, ki se je dotaknil vseh perečih stanovskih pro_ blemov. Pred objavo spomenice, ki je bila sprejeta z velikim odobravanjem, je spregovoril še g. Mirko Vauda kot poročevalec obmejno šolskega odseka. Naglašal je potrebo ustanovitve novega tipa obmejnega človeka, obmejnega šolstva in obmejnega učitelja. Njegova izvajanja je zbor prisrčno pozdravil.
S himno »Hej Slovani« se je zaključil manifestantni zbor obmejnega učiteljstva v našem staroslavnem Ptuju.
Prvi obmejni pevski festival
Proslava 25 letnice pevskega društva v Rušah
Maribor, 11. junija Na manifestanten način je proslavilo danes ruško pevsko društvo svoj srebrni jubilej. Proslava je bila zamišljena kot manifestacija naše pesmi, kot nekak prvi veliki obmejni pevski festival. Ruše so bile danes v prazničnem razpoloženju, saj so gostoljubno sprejemale množico narod, no zavednih Mariborčanov in okoličanov, člane 12 pevskih društev, ki so se udeležila tega prvega obmejnega pevskega festivala in sodelovala z lepo pesmijo.
Ob prihodu popoldanskega vlaka se je zbrala množica Rušanov na kolodvoru s predsednikom ruškega pevskega društva Antonom Požar jem na čelu k sprejemu gostov. Po prihodu Mariborčanov se je razvila povorka z ruško godbo na Čelu, ki je krenila na taborni prostor. Tukaj je pozdravil zbrano množico predsednik ruškega pevskega društva Anton Požar, ki se je vsem prisrčno zahvalil za sodelovanje, zlasti pa pokrovitelju današnje lepe slovesnosti ravnatelju A. Krejčiju, ki je prejel iz rok ljubke deklice krasen šopek in ki je v svojih izvajanjih podčrtal pomembnost naše narodne pesmi.
Ruški pevci so potem, ko je g. Požar v imenu ruškega pevskega društva pripel na 4 prapore sodelujočih pevskih društev spominske trakove, ubrano odpeli pozdrav
»Naše gore« in »Tamburico«. Sledil je nastop 12 pevskih društev, ki je vsako odpelo po dvoje pesmi. Mogočni nastop šte, vilnih pevskih društev je zbudil med zbranim obmejnim ljudstvom veliko navdušenje in odobravanje. Bil je današnji dan pomemben praznik naše lepe pesmi. Ob zaključku pa so zapeli zbrani zbori še »Morje Adrijansko« ter »Slovenec, Srb Hrvat«.
Po končanem pevskem nastopu se je razvilo na veseličnem prostoru prijetno razpoloženje, veselo zmagoslavno je donela naša pesem, ki je znova ogrela ter na. vdušila obmejni narod, ki se je v tako velikem številu udeležil današnje velike manifestacije ob vznožju našega zelenega Pohorja, v našem ponosnem »malem Beogradu«, ki je hotel na svečan način proslaviti jubilej vztrajnega, nacionalno kulturnega dela, ki so mu utrli pot nepozabni in popularni ruški zdravnik ter župan Gašper Gorišek, njegov sin Milan, zavedni narodni učitelji in znani rodoljub Luka Hleb iz Smolnika,
Prvi obmejni pevski tabor naj bi ne ostal osamljen, ampak naj bi pomenil pričetek nove, hvalevredne tradicije vsakoletnih obmejnih pevskih taborov, ki naj bi se jih polnoštevilno udeleževala vsa obmejna pevska društva.
Maribor je mesto tombol
15-000 ljudi čaka srečo — Avto je dobil zidar Ivan Rot-man — 30 tombol, 1000 dobitkov — štev. 13 ni nesrečna
Maribor, 11. junija Tombole so v Mariboru zelo priljublje. ne, saj imamo v našem mestu na leto celo vrsto tombol, katerih čisti dobiček gre v prid dobrodelnim društvom, ki jih prirejajo. Višek tombolske sezone pa je vsako leto tombola sreskega odbora Rdečega križa v Mariboru, ki leto za letom privablja ogromno množico občinstva ne samo iz Maribora, marveč tudi iz bližnje in širše okolice.
Tudi za današnjo tombolo, ki „se je pri. čela Ob 15. na Trgu svobode, je bilo ogromno zanimanje, tako da sta bila Trg svobode ter Jugoslovenski trg nabito polna občinstva. Zbranih je bilo okoli 13.000 do 15.000 ljudi. Velikopotezne tombole, ki jih prireja mariborski sreski odbor Rdečega križa, so pač zelo privlačne, saj je bil tudi pri današnji tomboli glavni dobitek Šti-risedežni osebni avto »Opel«, vreden 28 tisoč din. Razen tega je čakalo srečne dobitnike še 30 lepih in dragocenih tombol ter okoli 1000 lepih in koristnih predmetov.
Dve uri je stala množica in čakala, da bi jim sreča izvlekla ono številko, ki je temu ali onemu še manjkala za tombolo. Ko je prišla »nesrečna številka 13«, pa sta zaklicala dva moška »tombola« ter
se skozi množico prerinila do odra. Bila
Sta Zidar Ivan Rotman z Meljskega hriba in pomožni delavec državnih železnic Prane Repolusk iz Peker. Potem,  ko SO
organi prireditelja prekontrolirali tombol-flki karti, je žreb odločil, komu pripada prva in komu druga tombola. Kdor izvleče najvidjo številko, ima pravico do izbire. ^ bDfl nft^fTJ""* Ivanu w^ma/«\
I
ki je potegnil številko 90, Franc Repolusk pa številko 10. Ko so Rotmanu deja_ li, da je zadel avto, ni mogel prav verjeti, da je postal lastnik lepega osebnega avtomobila. Dejal je, da ga bo takoj prodal, čim se bo oglasil kupec. Franc Repolusk je dobil krasno moderno kompletno spalni, co za dve osebi, vredno okoli 10.000 din. Naslednjo tombolo radijski aparat »Olim-
pia Sachsenwerk«, vreden 5.500 din, je dobil ključavničar Henrik Veber, stanujoč
v Krpanovi ulici 11 v Studencih, 4. tombolo lepo kompletno spalnico za 2 osebi je dobil ključavničar Bogo Hifler iz Ruš,
5. tombolo moderno klavirsko harmoniko mehanik Hinko Heu iz Krčevine, Vinarje
6. Naslednjih 8 tombol, samo prvovrstna dvokolesa, so prejeli trgovski pomočnik Janko Jurše iz Sv. Lovrenca na Pohorju, dijak realne gimnazije v Mariboru Srdjan Repič, delavec Ivan Pisec, stanujoč v Go-spojni ulici 11, ključavničar Leopold Sat-ler, stanujoč v Krekovi 10 v Studencih, dijak gozdarske šole v Mariboru Obrad GobeliČ, pomožni delavec državnih železnic Ignac Ramut iz Kač, šivilja Katarina Polner iz Vuzenic ter predilka Marija Ba. tič iz Studencev. 14. tombolo, lep fotografski aparat, je zadel delavec Mariborske tiskarne Jože Stritar, kompletni jedilni servis za 6 oseb pa pletilka Marila Bračko kot 15.  tombolo.  Razdeljenih je
bilo Se 17 tombol in se je prireditev končala v najlepšem redu ob 18.30.
POMAGAJMO GRADITI PTVKOV SOKOLSKI DOM
Mariborsko gledališče
Gostovanje mariborske drame v Ljutomeru. V sredo 14. t. m. bo gostovala v Ljutomeru mariborska drama z izredno duhovito komedijo »Dva ducata rdečih rož«. Sodelujejo: gdč. Rasbergerjeva, g. Kovic Jože, g. Košič in ga. Savinova. Režira glavni režiser Jože Kovic.
Gledališče mladega rodu
Maribor, 11. junija
Pomanjkanje posebnega gledališča za mladino, ki bi redno uprizarjalo umetniško in vzgojno neoporečne igre v obliki, ki naj bi ustrezala otrokovi duševnosti na posameznih stopnjah njegovega razvoja, je tvorilo občutno vrzel v mariborskem kulturnem in vzgojnem življenju. Da se dopolni ta pomanjkljivost, se je sestavil v Mariboru pripravljalni odbor, ki je pričel razmišljati o tem. kako bi bilo mogoče ustvariti v naših razmerah gledališče za mladino. Tako gledališče bi moglo izpolniti svoje naloge le v primeru, če se združijo igralci ter pedagogi, psihologi in če se priključijo kot tretji činitelj pedagogi praktiki (učitelji in profesorji) in sicer zaradi zveze med šolo ter gledališčem.
Danes dopoldne je bil v mali dvorani Narodnega doma ustanovni občni zbor dru štva »Gledališče mladega rodu«. Poročilu zastopnika pripravljalnega odbora g. Alberta Murka in referatu pref. Smaska o mladinskem gledališču je sledila razprava o društvenih pravilih, ki so bila odobrena. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji upravni odbor: prof. Smasek predsednik A. Kopriva podpredsednik, Cano Marion tajnik, Albert Murko blagajnik, Mirko Lorger gospodar. Lea Prah odbornica. V nadzornem odboru sta prof. šilih in A. žerjav. Predsednik razsodišča je E. Vrane.
Misel gledališča mladega rodu so toplo pozdravili prof. šilih, upok. pros. inšpektor dr. L. Poljanec in prof. A. Dolar.
2e pripravljalni odbor je oskrbel umetniško in pedagoško vreden repertoar, ki ga bo skušalo gledališče mlsdega rodu izvesti. Tudi je stopil v stike z upravnim odborom posojilnice v Narodnem domu. da dovoli društvu uporabo velike dvorane Narodnega doma, kjer naj bi bile predstave. Naprošeni so vodilni pedagogi, da bodo na podlagi raziskovanja vpliva predstav na otroke skrbeli za primeren pedagoški nivo uprizoritev.
Mariborske in okoliške novice
— Olimpijski dan v Mariboru. V nedeljo dne 18. junija bo priredil mariborski krajevni olimpijski odbor »olimpijski dan«.
V okviru tega dneva bodo razne športne prireditve: olimpijski teniški turnir naj. boljših igralcev vseh mariborskih klubov, turnir nogometnih moštev vseh klubov Maribora, propagandni nastopi lahko-atie-
tov in olimpijski desetoboj. Vsi ti nastopi bodo na stadionu SK železničarja na Tržaški cesti. Dopoldne bo priredilo mestno olepševalno društvo v mestnem parku »Olimpijski koncert« vojaške godbe, sport, m ki pa bodo po mestnih ulicah nabirali prispevke za olimpijski fond. Sigurno se bo nase sportu naklonjeno prebivalstvo rade volje odzvalo pozivu sportnikov ter s svojimi prispevki omogočilo čim častne j šo udeležbo reprezentantov nase države pri XII. olimpijskih igrah 1. 1940 v Helsinkih. V okviru olimpijskega dne bo priredil tukajšnji Touring-klub propagandno olimpijsko vožnjo motociklistov, kolesarjev in biciklistov na Prekmurski teden v Mursko Soboto, kolesarska podzveza pa olimpijsko dirko Maribor—Murska Sobo_ ta Za vse prireditve, ki pomenijo vrhunec športne sezone v Mariboru, vlada veliko zanimanje.
— Opozorilo kolesarjem. Jugoslovenski Touring_klub, podružnica Maribor, bo priredil ob priliki Prekmurskega tedna velik kolesarski izlet v Mursko Soboto. Tega izleta se lahko udeleži vsak kolesar, ker je spored izdelan tako, da ne bo prav nič izmučil udeležencev. Proga meri cca. 70 km, ceste so prav dobre in ne strme. Tudi so povsod na progi določena počivališča in sicer v najzanimivejših krajih. Odmori bodo pri Sv. Lenartu, pri Sv. Benediktu, v Gornji Radgoni, v Slatini Radencih, odkoder je le še IS km vožnje do Murske Sobote. Vožnja je določena v 2 skupinah: prva se odpelje iz Maribora v soboto 17. junija ob 15. s prihodom v Mursko Soboto ob cca. 20. Za prenočišča je poskrbljeno. Druga skupina se odpelje iz Maribora v nedeljo IS. junija ob 4. s prihodom v Mursko Soboto ob cca. 9. Ob 11. bo v Murski Soboti svečan sprevod vseh udeležencev vožnje. Ce bi se za prvo skupino prijavilo premalo vozačev, ki se priredil izlet le v nedeljo. V primeru slabega vremena bo prireditev preložena na 25. junij. Na to velezanimivo vožnjo so vabljeni vsi kole. sarji. predvsem dijaki in delavci. Geslo vožnje je: spoznavajmo našo ožjo domovino! Vse tozadevne informacije dobijo interesenti pri F. Lepoši, Aleksandrova cesta 49 in pri tajništvu Jugoslov. Touring kluba, Maribor, Trg svobode-grad. Prijave je oddati do najkasneje četrtka 15. t. m.
— Grob pri grobu. V splošni boln ci je umrla Marija žnuderl. žena državnega cestarja, stara 66 let. Žalujočim naše globoko sožalje!
— Mariborske društvene novice. V četrtek 22. junija bo v veliki dvorani pri Orlu XIII. redni občni zbor Tujskoprometne zveze. Na dnevnem redu bodo tudi volitve upravnega in nadzornega odbora.
— Volitve obratnih zaupnikov. O priliki volitev obratnih zaupnikov pri tuk. gradbenem podjetju inž. JeJenca ter inž. Šlaj-merja je dobila modra lista 105 glasov in 3 mandate, rdeča 79 glasov in tri mandate (tretjega z ostankom). Beli in zeleni niso postavili kandidatov.
— Iz Slov. goric. Petkovo neurje nam je prineslo mnogo gorja, zlasti okoli Sv. Benedikta in Sv Ane. Kakor lešnik: debela toča je vse pokončala in oklestila. Pogled na vinograde je žalosren, prav tako na polja in sadovnjake. Tam okoli že dolgo ne pomnimo tako usodne katastrofe, škoda je ogromna in je pomoč nujna. Upamo, da se bodo odločilni gospodje spomnili našega gorja ter nam pomagali.
— Pičla zmaga. Na stadionu ob Tržaški cesti je bila včeraj popoldne prijateljska nogometna tekma med varaždinsko Svobodo in SK Železničarjem, ki se je končala s tesno zmago SK železničarja v razmerju 3 : 2 (2:1). Za tekmo je bilo bore malo zanimanja, železničar je imel v svojih vrstah večinoma rezerve, ki so predvajali povsem zadovoljivo igro. Gosti se niso izkazali kot disciplinirani športniki in je moral sodnik g. Jančič v drugem polčasu izključiti dva igralca gostov.
— Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Minafikova lekarna na Glavnem trgu in Remsova lekarna na vogalu Aleksandrove in Meljske ceste.
— Med sosedi. Posestnika Ivan Golcer in Franc Nemec od Sv. Miklavža sta se večkrat pričkala zaradi sadja, ki je raslo preko ograje. Nemalokrat sta si tudi po svoje ponagajala. Postavljala sta si ob ograji slamnate može. Končno sta se le srečala in spopadla. Golcer je navalil s kolom na Nemca, ki se je moral zaradi poškodb z« teči v bolnico. Zadevo razčiščujejo orožniki.
Sijajna sokolska manifestacija v Ljutomeru
Priprava prleškega sokolstva na župni zlet v Murski
Soboti
Ljutomer 11. junija.
Danes se je v Ljutomeru, na krasnem sokolskem telovadišču zbrala ogromna množica Sokolov, Sokolić in sokolstvu naklonjenega občinstva. Vrli ljutomerski in sosedni Sokoli so se že dalje časa pripravljali za ta nastop, da tako pred župnim zletom v Murski Soboti manifestirajo za lepo sokolsko misel in obenem pokažejo, kako je treba gojiti telovadbo, da bo koristila vsem. Sokolstvo Ljutomera in okolice se zaveda svojega poslanstva, se zaveda svojih nalog in dejstva, da je le v zdravem in krepkem telesu zdrav in krepak duh. To se je danes videlo pri nastopu vseh oddelkov.
Ze prej je sokolski kino predvajal lep sokolski film »Oj leti sivi Sokole, ki je bil nekaka predpriprava za ta nastoo.
Točno ob 16. so na telovadišču nastopili številni oddelki, navdušeno pozdravljeni od občinstva. Na čelu oddelkov je bilo sedem praporov. Med sviranjem državne himne so potegnili na jambom državno zastavo, nakar je starosta br. Stajn-ko pozdravil navzoče, poudarjajoč, da je
sokolstvo moč. s katero moreta kralj in država vedno računati.
Sledil je krasno uspel telovadni nastop, ki je pokazal organizacijsko in tehniško popolnost našega sokolstva. Vsi oddelki od deee, naraščaja in članstva so izvajali svoje vaje brezhibno.
Nastop sta Trtrorirn moška in ženska
deca, ki je izvajala tri vaje na venček narodnih pesmi. Zelo gibčni so naši mladi gad je, naraščaj niki, ki so se strumno postavili z župnimi vajami. Nato so nastopili člani na drogu, članice na bradlji, moški naraščaj pa s presio.vi preko konja. Vsi trije oddelki so zadivili s svojimi vajami. Ženski naraščaj je župne proste vaje izvajal lepo in oreci/.no, nikar so člani nastopili na bradlji. Njihove vaje so žele mnogo odobravanja. Sledile so proste vaje članic in članov. Oba oddelka sta se dobro pripravila za ta nastop. Vsi oddelki so pokazali lepo, složno ter požrtvovalno delo in želi silen aplavz. Vse vaje je spremljala ljutomerska godba pod vodstvom g. Zaherla.
Na koncu so zopet prikorakali vsi oddelki na telovadišče. Med petjem himne »Hej Slovani« so spustih z jambora državno zastavo, nakar so vsi oddelki pojoč sokolsko himno »Le naprej, brez miru« odkorakali s telovadišca. Zatem se je na telovadišču razvila lepa narodna zabava.
Ljutomerski Sokol je s tem nastopom pokazal, da se lahko prišteva med prve
sokolske edinice naše župe. Obenem je vse prleško sokolstvo dokazalo, da je sokolska telesna in duhovna vzgoja pravilna in da je oni, ki je vzgojen v sokolskem duhu. trden, zdrav in zaveden, na katerega se lahko domovina vedno zanese. Kličemo ljutomerskemu oziroma prlejžtepu sokojstvu »Le taka r*mcaj ~k
— NI vsakdo za motocikl. Na tako zva-nem M on te bel u proti Kaninici je padla z zadnjega sedeža na motociklu 22-letna Antonija Pustnik iz Mežice. Obležala, je s pretresenimi možgani. Ima poškodbe na glavi in nogah. Reševalci so jo prepeljali v bolnico
— Iz strahu pred kaznijo v smrt. Kakor smo že poročali, je pri Sv. Marjeti ob desnici navalil domači hlapec Anton Štefan na svojo 36-letn> gospo«linjo Antonijo Soko ter ji prizadel s kolom tako hude poškodbe po glavi, da so jo morali od premi ti v mariborsko splošno bolnico. Po dejanju je hlapec pobegnil in so ga sedaj našli obeSenega in mrtvega na nekem drevesu v bližnjem gozdu. Sel je prostovoljno v smrt, očividno zaradi tega ker se je zbal posledic napada na gospodinjo, ki ji je razbil čeljust.
_ Okraden šofer. V neki mariborski kavami je izginila šoferju Henriku Cerarju, stan u j ocem u v Nasipni ulici, usnjata torbica, v kateri je bilo 1500 din gotovine. Cerar domneva, da ga je okradel tovar i.;, s katerim je sedel pri mizi.
— Vlomilci na delu. V stanovanje upokojenega železničarja Ignacija Ceriča na Tržaški cesti 20 so s pomočjo ponarejenih ključev vdrli doslej še neznani zlikovci ki so očividno stikali za denarjem. Prebrskali so vse stanovanje. Iz nekega predala so ukradli zlato verižico, zlato brošo, uhane in 100 din gotovine ter s plenom neopaženo izginili. Cerič trpi okoli 2000 din škode. Za storilci poizveduje sedaj policija. — Tudi v stanovanje posestnice Alojzije Badoko v Betnavski ulici 31 so se vtihotapili zlikovci, ki pa so odnesi1. Is denarnico z 100 din gotovine, ki so jo našli v omari. — Večjo srečo so imeli pri posestniku Ivanu Kosu v V'solah pri Slov. Bistrici, ki so mu vlomilci odnesli razne predmete kakor jedilni pribor, gramofon, lovsko puško z municijo itd., tako da ima Kos okoli 3000 din škode.
— Razne drobne. Delavec Avgust Žižek iz Mlinske ulice je potegnil v bližin: Bir-tičeve gostilne iz Drave rdeče barvan sport ni čoln. Za lastnikom pozvelujeio. — Pri padcu na brano si je nevarno poškodovala hrbtenico 6-letna posestnikova hčerka Angela Zavem i k iz Vukovja pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Prepeljal: so jo v bo'nico. — Vrtnarski pomočnik pri H. VValnerju na Koroški cesti 77 in z njim še drugi so navalil' z grabljami in kamenjem na vrtnarja Huga VValnerja in ga poškoiovali po glavi ter hrbtu. Napadli so ga, ker je prepovedal odnašati z njegovega obrežia rviplavljena drva. Policija razčiščuje zadevo. Alojzija K. iz Melja je segla po J zolu, da M si končala življenje. Svojci so v zadnj. M hipu preprečili njeno namero.
— BsJssstBl novice. Na mariborski svinjski sejem 9. junija so prignali okoliški kmetje 210 prašičev. Cene so bile: 5 do 6 tednov stari po 90 do 115 din, 7 do 9 tednov po 120 do 140 din. 3 do 4 me#co po 200 do 280 din, 5 do 7 mesecev po 310 do 460 din, 8 do 10 mesecev 515 do 670 din. 1 leto 710 do 920 din 1 kg žive teže po 1 do 8. kg mrtve teže po 8 do 11 din. Prodanih je bilo 92 komadov.
— Pobre^ke novice. Prejeli smo s prošnjo za objavo: Zdi se, da je naš glas vendarle zalegel. Kakor čujemo, bodo razširili cestno električno omrežje po nekaterih ulicah, ki so zdele doslej v pravi egiptovski temi. Tudi nekatere tezenske ulice bodo potem prišle na vrsto. Upamo, da se ta dela ne bodo preveč zavlekla in da bo čim. prej ustreženo upravičenim željam davkoplačevalcev.
— Čigava je konjska oprfma. Nekdo je ukradel konjsko opremo, pa noče povedati, komu jo je odnesel. Lastnik jo lahko dobi pri tezenskih orožnikih.
— Iz malega Beograda, Z lepim prodornim uspehom je uprizorila marljiva ruška sokolska družina Cankarjevega »Hlapca Jerneja«. Sodelujoči so zopet pokazali svoje vrline. Režija je bila v veščih rokah br. F. Somika- — V soboto zvečer je bila v Sokolskem domu slovesna otvoritev Sušni el j eve in Golobove slikarske razstave. Lepo razstavo, ki je pod pokroviteljstvom ruškega Sokola, je otvoril s primernim nagovorom inž. Teržan.
_ Potreben pomoči. Neki F. A. iz Dravograda je bil v francoski tujski legiji. Boril se je v Maroku, Siriji ter Indokini, sedaj pa se je. ranjen v pljuča, vrnil domov. Ima družino, ki živi v veliki bedi. Dobri ljudje se naprošajo, da bd mu pomagali. Darila se sprejemajo pri »Slov. narodu«, Grajski trg 7. Odpri roke, odpri srce . . .
— Poroke. V zadnjem tednu so se v Mariboru poročili: Pa vil Bader, zasebni uradnik in Hilda Grabner; Anton Klemene, zasebni uradnik in Antonija žganjar; Alojzij Duh. zasebni uradnik in Draga Maurift; Franc Cajnko, višji policijski nadzornik, in Jožefa Debevec hči posestnika.. MeljeJca cesta 58; Tugomer Koser, trgovski pomočnik in Hedvika Fuchs, s:vilja, Loška ulica 2; Martin Sušel, lesni delavec in Ljudmila Rotman. tovarn, delavka, od Sv. Petra na Kronski gori; Ivan Markoli, orožniski pod-narednik iz Uroševca in Magdalena Vogrin, zasebni ca. Aleksandrova 43; Karel Sepl, trgovec in Margareta Usar. zasebnica, iz Novega Sada; Jožef Maček, krojaški mojster in Elizabeta Strnad. natakarica, od 6t. Tlja v Slovenskih goricah; Jožef Flibersek, ličar državnih železnic, Aleksandrova c 1, in Matilda Pesek, šivilja, Zgornje Rad vari je; Ludovik Kokal. nadmonter, Gradec in Berta Potočnik, zasebna uradnica, Radva-nje: Franc Roj ten, tovarniški kovač in Kar la Majcen, pletilka Tezno; Jernej Falež,
kov. pomočnik, Sp. Polskava in Genovefa Malajner Zg\ Rad van je; Milan Seneković. ličar dri. žel. in Elizabeta Veninger. tov. delavka. Studenci; Mihael Cvilak, sped. delavec, Studenci in Marija Socpek, me1*^-ka, Pobrežje; Franc Pulko, peč. pomočnik, Razvanje in Ljudmila Palnoga, tkalka. Zg. Radvanje; Ludovik Ožim č. čevljarski mojster in Jožefa Kolmanič, sobarica, Franko-panova 23; Alojz Godnič, mtear dr*. *el. in Antonija Gomol. pos. hči. Studenci; Edvard Kocmut. šofer, Tržaška c. 22 in A dela Vedečnik trgovska pomočnica. Stritarjeva ulica 29; Friderik Pak, pekovski pomočnik in Marija Kebrič. služkinja. Ta-bor?ka ulica S:  Ivan Veršič. radiotehn;k.
Frankopanova 30 in Frančiška PlevČak, trg. nastavljenka, Radvanje; t
Iz Murske Sobote
— Zborovanja  trjr«voe*r v Mnraftd Ho_
botL Ob otvoritvi Prekmurskega tedna bo v Murski Soboti veliko zborovanje vpeto trgovskih združenj, v soboto bo predkon-ferenca delegatov. S tem zborovanjem bo posebno pođfirtSSi