PRIMORSKI dnevnik i, 2aČel izhajati v Trstu Pren^aja 1945’ nie90v Ehodnik partizanski brNJ>K pa 2t. novem-c a 1943 v vasi Zakriž nad ribi n'rT1- razmnožen na ,'^?stil- Od 5. do 17. sep-ve j°ra 1944 se je tiskal (vekami »»Doberdob« v ij Vcu pri Goreflji Trebu-dri sePlembra 1944 .o.1- maja 1945 v tiskarni D?i i enija« pod Vojskim p'1 ldr|ji. do 8. maja 1945 k, v esvobojenem Trstu, k erJ® izšla zadnja števil-♦i ‘ je edini tiskani par-‘Jnski DNEVNIK v žaljeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 T^l. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 - Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 80 (13.613) Trst, sobota, 7. aprila 1990 Po poročilu ministra za proračun Cirina Pomicina Pozitivna splošna slika državnega gospodarstva ^lacli je uspelo zajeziti inflacijo, ki je lani dosegla 6 odstotkov Ministrski svet je včeraj odobril še druge pomembne ukrepe 0 RIM — Ministrski svet je na včerajšnjem zasedanju r42p M vse ukrepe, ki so bili postavljeni na dnevni red, Hkrepa, ki se nanaša na reorganizacijo javnih služb, tač 6^ie zanimanje je vladalo za poročilo ministra za pro-da Cirina Pomicina, ki se je nanašalo na državno gospo-brili stanle v Ietu 1989- Poročilo so ministri v celoti odo- eksnrŽavno gospodarstvo je že šesto leto zaporedoma v ods, aziji, notranji bruto proizvod pa se je lani zvišal za 3,2 Rini ka. Tudi inflacija se je zadovoljivo zajezila, dosegla je lt0^,ret 6 odstotkov proti predvidenim 5,8 odstotka. Nekoli-rnus*abše je s trgovinsko plačilno bilanco, ki kljub znatne-fau P°večanju izvoza, še vedno beleži rahel padec. Državna pr 9,a)na je lani povečala prispevke za družbene storitve, ki da Izvijajo skoraj 17 odstotkov notranjega bruto proizvo-ipj.^Plošna slika državnega gospodarstva je po besedah datj1Stra. Cirina Pomicina zadovoljiva, vendar mora sedaj svojp oceno še parlament. (mahanji minister De Michelis pa je podal obširno poro-po ' se j® večinoma nanašalo na vlogo atlantskega pakta rlaDZadnjih dogodkih v Evropi. Minister se je zavzel za g0(,OVedane spremebne NATO, katerih cilj je povečati nje-Politični pomen. rjjp . d sprejetimi ukrepi so tudi finančna podpora nekate-Izbol j211™ Pokmji119111' ki so jih prizadele naravne ujme, tgj Ivanje delovnih in življenjskih pogojev v vojašnicah re dova pravila za zaščito potrošnikov. Ministrski svet je vijf tudi zakonski osnutek o novih urnikih nočnih zaba-ijc ' ki med drugim vsebuje strožja pravila za izdajanje 2akon ? upravljanje javnih lokalov. Odobril pa je tudi ski osnutek, ki se nanaša na energetski načrt Enea. Po pogovorih med Ševardnadzejem in Bushem Litovska kriza bi lahko skalila odnose ZDA-SZ VVASHINGTON — Nadaljujejo se medeni tedni predsednikov obeh velesil, Busha in Gorbačova; na ameriško-sovjetske odnose pa že meče temno senco litovski zaplet. Šef Bele hiše je osebno poudaril, da so odnosi s Sovjetsko zvezo »življenjsko pomembni«, a jih še bremenijo razne težave, med temi litovsko vprašanje. Njegov glasnik Fitzwater pa je brez slepomišenja dodal, da zaplet v Vilniusu »ogroža ameriško-sovjetske odnose«. Napovedani vrh med Bushem in Gorbačovom pogojuje torej nadaljnji razvoj v Litvi. Bush in sovjetski zunanji minister Ševardhadze sta se skoraj poltretjo uro pogovarjala o najbolj perečih problemih, ki tarejo odnose med obema velesilama, od regionalnih kriz do razorožitvenih vprašanj. Izmenjava mnenj je bila po ameriških trditvah »vljudna in plodna«. Glede bodočih razorožitvenih sporazumov, ki sta jih oba predsednika nakazala že na srečanju na Malti, je Bush navedel, da bodo vprašanje rešili. Glasnik Bele hiše Fitzwater pa je priznal, da so še »tehnične ovire« tako glede sporazuma Start (strateške medcelinske rakete) kot glede konvencio- nalnih sil v Evropi. »Ne moremo jamčiti odprave teh ovir pred koncem maja«, je še navedel Fitzwater, a obenem izrazil upanje, da bodo vse te ovire premostili pred srečanjem na vrhu. Podobno željo je izrazil tudi Ševar-dnadze, ki je optimistično navedel, da bi lahko predsednika podpisala vsaj »načelne sporazume«, ki bi jih nato »tehniki izpopolnili«. Bush in Ševardnadze sta se dotaknila tudi vprašanja združitve obeh Nem-čij. Razhajanja so tu precejšnja, saj ZDA vztrajajo, da bi bila bodoča združena Nemčija v sklopu NATO, SZ pa zahteva nemško nevtralnost in demilitarizacijo, a bi se že zadovoljila s kako umesno rešitvijo. Po vsem sodeč Mihail Gorbačov ponovno potrebuje zunanjepolitični uspeh, ki pa ga sedaj pogojuje litovska kriza. Na njegovo srečo washington-ska administracija noče z nepremišljeno potezo porušiti vse, kar je s Sovjetsko zvezo gradila v tem zadnjem obdobju. Bush je torej do litovskega vprašanja skrajno realist. Zaplet NADALJEVANJE NA 2. STRANI ^eŽevno vreme delno motilo 18. izvedbo DOSP V Gorici srečanje dijakov Primorske II II H st6( ^°RlCA — Tisoč in več mladih se je včeraj v Gorici udeležilo 18. Obmejnega ^)a dijakov Primorske, ki so ga organizirale italijanske šole z Goriškega. sliki (foto Čubej) pogled na udeležence DOSP. NA 9. STRANI Kljub kritikam je Martellijev predlog padel na plodna tla Vlada bo s strožjim nadzorstvom zajezila nezakonito imigracijo Mnenje sen. Spetiča RIM — Podpredsednik vlade Mar-telli je z zadovoljstvom ocenil odločitev ministrskega sveta, da podpre njegov predlog o povečanju nadzorstva na mejah. »Moj predlog je zelo realen in ne vem, zakaj je naletel na tolikšne kritike,« je včeraj repliciral Martelli in dodal, da bi morali biti deležni kritik vsi tisti, ki nasprotujejo ureditvi položaja priseljencev, ki že bivajo v državi. Še-bolj kritičen pa je bil do tistih, ki se zavzemajo za zapiranje meje, kajti po njegovem mnenju to še zdaleč ne bi zajezilo nezakonite imigracije. Medtem pa je vlada sklenila, da bo dejansko ojačila nadzorstvo na mejah, tudi zato, ker je vojska že ponudila svojo pomoč. Obrambni minister Mar-tinazzoli je sicer poudaril, da vlada ne zahteva od vojske nobenega izrednega dela, ker bi to bilo v nasprotju z ustavo, vendar se je tudi on skliceval na primere, ko je vojska sodelovala z ostalimi varnostnimi silami. Poleg tega pa je obrambni minister naglasil, da bi bil prispevek vojske omejen na zbiranje informacij in patruljiranje. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Vesti, da vlada osvaja Martellijev predlog o uporabi vojske pri zatiranju ilegalnega prehajanja meje, so zelo zaskrbljujoče. Predvsem zato, ker to prikazuje afriške in druge svetovne sirote, ki prihajajo k nam s trebuhom za kruhom, kot »sovražnike«, ki jih je treba zavračati s silo orožja. To daje duška samo rasistom. Kako bo odjeknila Martellijeva izjava v Repubblici, da grozi Italiji »slovanski pritisk« ne vem, lahko pa si predstavljam, da bo paša za naše domače šoviniste. Militarizacija vzhodne meje pomeni tudi adut za vse, ki so se v sosednji Jugoslaviji zavzemali za kilometrski mejni pas s polnim nadzorom vojske, čemur tudi mi nasprotujemo, kot sem javno poudaril v svojem govoru na Socerbu med »odprto mejo«. Sploh pa je to v nasprotju z demokratičnimi procesi v tem delu Evrope in željami po širšem sodelovanju. Poleg tega bi tudi samo strožje izvajanje Martellijevega dekreta povzročilo zaprtje meja, saj predvideva strogo registracijo vsakega tujca, ki ni iz držav članic ES, kar pomeni registracijo vseh Jugoslovanov. Končno moram poudariti, da nasprotujem uporabi vojske iz političnih razlogov, saj to niso njene ustavne pristojnosti. Smo proti temu, da bi na , meji streljali, naj bodo Italijani ali Jugoslovani, da o možnih nesrečah, ali pomotah niti ne pomislim. Proti izkoriščanju »črne« delovne sile se moramo boriti z močjo zakona in socialne solidarnosti, ne pa z orož-' jem na mejah. Slovenija jutri na voliščih NA 2. STRAN □ 1« kongres Svobodnih sindikatov Slovenije NA 2. STRANI Jakob Ruda v SSG V Kulturnem domu v Trstu Je bila sinoči s predstavitvijo Cankarjeve drame Jakob Ruda zadnja letošnja premiera Slovenskega stalnega gledališča ' (Foto Montenero) Pokol v Katmanduju KATMANDU — O včerajšnjih dogajanjih v nepalskem glavnem mestu je najbolj izčrpno poročala indijska tiskovna agencija PTI, kljub temu pa je zelo težko navajati podatke o številu oseb, ki so izgubile življenje, ko je pričela kraljeva policija streljati na množico demonstrantov. PTI je namreč posredovala vest, da je v Katmanduju umrlo več kot 150 ljudi, in da se je na ulicah gnetlo skoraj pol milijona Nepalcev. Druge agencije poročajo o osmih žrtvah in sto ranjenih, število demonstrantov pa naj'ne bi presegalo 200 tisoč. Kakorkoli že, v Katmanduju je policija segla po neprimerno ostrih ukrepih, saj je razgnala množico, ki se je zbrala na protivladni demonstraciji, z divjim streljanjem na ljudi. Nepalci so se zbrali pred palačo kralja Birendro Bira Bikrama. Množica je izražala svojo nejevoljo nad kraljevo odločitev, da nadomesti predsednika vlade Marika Singa Šresto, češ da je on kriv vseh nepalskih političnih težav. Šresto naj bi zamenjal nekdanji premier Lokendra Bahadur Čand, ki naj bi pri sestavi nove vlade upošteval tudi stališča opozicijskih strank. Tudi zaradi fragmentarnih vesti iz Nepala je težko sestaviti jasno sliko celotnega dogodka, država pa je zaradi dogodka in številnih stavk popolnoma odrezna od sveta. Edine povezave so možne preko letalske družbe Air India. Izredno zanimanje in negotovost za prve povojne svobodne volitve na Slovenskem Slovenija jutri na voliščih LJUBLJANA — V slovenski skupščini je predsednik republiške volilne komisije Emil Tomc številnim domačim in tujim novinarjem obrazložil volilni postopek in način štetja glasov. V Sloveniji je 4.135 volišč, volilcev pa 1.480.000. Volijo vsi stalni prebivalci republike, starejši od 18 let, ki so dobili stalno bivanje vsaj tri dni pred volitvami, tako da so jih lahko vpisali v volilne sezname. Volijo lahko državljani Slovenije pa tudi katere koli jugoslovanske republike. Vendar so za predsednika in za člane predsedstva lahko izvoljeni samo državljani Slovenije, pri čemer nihče ne sprašuje po nacionalnosti. V družbenopolitični zbor bodo izvolili 80 delegatov, vseh pa jih je 954. Slovenija je razdeljena na šestanajst volilnih enot, z obema manjšinskima vred, italijansko in madžarsko. Za družbenopolitični zbor velja načeloma proporcionalni sistem, vendar ima izrazito prednost prvi kandidat, naveden na kandidatni listi, in je torej skoraj brezpredmeten sistem preferenc, ki teoretično sicer obstaja. Za družbenopolitični zbor kandidira trinajst strank, ki imajo kandidate v polnem številu povsod, na celotnem območju pa kandidirajo še tri državljanske liste; povrh je še vrsta posameznih kandidatov. Najprej v posameznem volilnem okrožju ugotovijo kvorum in na temelju tega razdelijo glasove in izvoljene, ostanki gredo v skupen kotel in so še enkrat proporcionalno razdeljeni med strankami. Stranka, ki v Sloveniji ne dobi 2,5% glasu, je izključena iz republiškega zbirnika. Zaradi zapletenosti bodo te glasove šteli na koncu in predvidoma (ponovno je bil uporabljen izraz optimistično) bodo znani šele v ponedeljek zvečer, najverjetneje pa v torek. Za zbor občin je 355 kandidatov, izmed katerih bodo izvolili 80 poslancev, med njimi ponovno poslanca madžarske in italijanske narodnosti. Pri tem velja večinski sistem. Za zbor združenega dela bodo izbrali izmed 816 kandidatov 59 članov. Že včeraj ob polnoči se je pričelo volilno premirje, ki ga vsi jemljejo dokaj resno, saj zakon prepoveduje kakršno koli obliko volilne propagande in vplivanja na volilce. Volilni molk morajo spoštovati tudi sredstva množičnega obveščanja. Iz razlag predsednika in drugih članov volilne komisije izhaja, da bodo volilci dejansko volili stranke, ki so že določile vrstni red kandidatov, in torej ne bodo volili kandidatov kot se je na veliko delalo reklamo. Hkrati s temi tehnično volilnimi razlagami pa se je razvnela razprava o volilnih prognozah. V objavljeni tabeli 4o izsledki univerzitetnega raziskovalnega inštituta, o kateri smo že včeraj poročali. Raziskava je bila narejana na temelju ankete med prebivalci po vseh strokovnih kriterijih. Iz nje je razvidno, da sta oba velika bloka, Demos na eni in vse stare (čeprav med seboj tako različne stranke, ko so liberalci in prenovitelji), približno enako močna. Socialisti (SZDL) so začeli volilni tek z 20% kot potencialno najmočnejša skupina, sedaj pa so padli na 8,4%. Podobna raziskava, ki jo je opravila komercialna raziskovalna skupina Varianta, jim daje komaj 3,5%. ZKS-Stranka demokratične prenove bi dobila po tej oceni 20,1%, začela pa je zelo nizko in bila pod desetimi odstotki. Že omenjena »Varianta« je do bivših komunistov veliko bolj skopa in jim daje samo 13,1%. ZSM-Liberalci so vedno malo nad 12 odstotki, toda »Varianta« jim daje kar 18,6%. In na koncu Demos. Univerzitetna raziskava mu je prisodila 42,8%, »Varianta« pa 45,7%. V obeh primerih je zelo visoko, na skoraj polovici, vendar to ne drži in izredno težko doseže več kot 50 odstotkov glasov. Notranje razmerje med strankami Demosa sicer izražata obe raziskavi, vendar je izredno negotovo in ga v tabeli navajamo samo kot orientacijo. Podatki univerzitetne raziskave govore še o 16% nepredeljenih, podatki »Variante« pa samo o dobrih deset odstotkih. V obeh primerih je odstotek neopredeljenih že zelo nizek in torej ne bo bistveno vplival na končni izid. Ugotavljanje javnega mnenja pred volitvami je vedno zelo nehvaležno početje. To velja tudi za Italijo z že utrjeno demokracijo in toliko volilnimi izkušnjami, še večji meri pa za Slovenijo, kot potekajo volitve prvič in ko se bodo volilci motili, ko nočejo po pravici povedati, kaj si v resnici mislijo, in podobno. Vendar pa lahko na temelju izido'’ ocenimo, da gre najbrž za približno polovico, ko bodo odločali že rahli premiki eno ali drugo smer. Vsi opazovalci so mnenja, da je bil važen sinočni televizijski četveroboj, v ka; terem so nastopili vsi štirje predsednik1 kandidati in ko je bil seveda v ospredj11 dvoboj tendenc, ki jih poosebljata Joi Pučnik in Milan Kučan. Nekatere prognoze so nekoliko opli' mističnejše za Demos, saj mu na prim^ daje zadnja Mladina kar 55 odstotke' glasov. Podobne napovedi pa govor® tudi o Kučanovi premoči, kar je sevedav nasprotju z mnenji o prevladi Demosa Stvari se bodo najbrž zapletle le pri konkretni sestavi parlamenta. Res je, da s° kandidate določile stranke, res pa j® tudi, da je veliko neodvisnih kandidate' in da trdne partijske discipline ni v nobeni slovenski stranki več. Posebne vrst® uganka je družbenopolitični zbor, v katerega se bo glasovalo prav tako P° strankarskem načelu in bodo volilci - d®; lavci in uslužbenci - imeli celo v voliln1 kabini imeli seznam kandidatov z nataČ' no oznako stranke, ki ji pripadajo. Vefl' dar bo tu razmerje sil drugačno, narejen® pa ni bilo niti ene resnejše raziskav®-Naposled je Demos koalicija, ki jo združujeta skupno prizadevanje za uvedb® večstrankarskega sistema in odpor prot' sedanji Jugoslaviji. Pri vseh drugih vprašanjih pa so velikanske razlike, ki so s® že pokazale. BOGO SAMSA Predvolilna anketa SJM P. 1 P. 2 1 — Socialistična zveza Slovenije (SZS) 20.6 15.8 8.4 2 — Stranka demokratične prenove (ZKS-SDP) 9.8 16.1 20.1 3 — ZSMS — liberalna stranka 10.9 8.3 12.7 4 — Slovenska demokratična zveza (SDZ) 9.9 11.6 5 — Socialdemokratska zveza Slovenije (SDZS) 3.0 9.2 6 — Slovenski krščanski demokrati (SKD) 2.9 6.5 7 — Slovenska kmečka zveza (SKZ) 9.4 7.4 8 — Zeleni Slovenije (ZS) 8.7 8.1 Seštevek za DEMOS skupaj 33.9 43.4 42.8 0 — za drugo, ne vem, ne bom volil 24.7 16.3 16.0 Arafat se je zahvalil papežu za duševno pomoč Palestincem Slovenski sindikati niso vec »transmisija« RIM, ASSISI — Palestinski voditelj Jaser Arafat je izkoristil včerajšnji dan bivanja v Italiji, da je obiskal Assisi, še prej pa ga je v Vatikanu sprejel papež Janez Palev II. Arafat, ki se je tokrat odrekel slehernemu orožju in ga zamenjal, kot je sam dejal, za simbolično oljčno vejico, se je papežu zahvalil za pomoč in podporo. Vatikanska politika je namreč usmerjena k izvajanju mirnega sožitja med Palestinci in Izraelci, sam Arafat pa je bil večkrat deležen neprikrite podpore Janeza Pavla II. Tudi v Assisiju, kjer se je palestinski voditelj sestal z zastopniki frančiškanskega reda, je bil Arafat deležen toplega sprejema. Ob povratku v Palestino bo ponesel s seboj darilo frančiškanskih redovnikov in sicer žaro asiške zemlje, ki jo bo Arafat raztresel v Betlehemu in Jeruzalemu. Na sliki (telefoto AP); Arafat na sprejemu pri papežu. LJUBLJANA — V Cankarjevem domu se je včeraj pričel 11. kongres slovenskih sindikatov, uradno pa so poudarili, da je to prvi kongres Svobodnih sindikatov Slovenije. Zbralo se je 400 delegatov in več kot 200 gostov in veliko novinarjev. Zanimanje pa se je nekoliko zmanjšalo, saj kongres poteka v senci prvih slovenskih demokratičnih volitev. Predsednik Miha Ravnik je v uvodnem govoru poudaril, da so prišli na kongres, da bi naredili konec staremu konceptu, v katerem je bil sindikat le sestavni del oblasti, zdaj pa se osamosvajajo in postajajo neodvisni. »Ni pravnega tržnega gospodarstva brez samostojnih sindikatov. V preteklosti je bil sindikat transmisija oblasti, toda včerajšnji sindikat ni sedanji.« Miha Ravnik je nato orisal vrsto konkretnih sprememb. Predvsem so premagali ideološko zavoro, da je družba brezrazredna in da delavec ne more stavkati proti samemu sebi. Sindikat je prelomil s to miselnostjo. Naslednje, trenutno najtežje vprašanje se nanaša na presežne delavce in grozečo brezposelnost. Za cilj so si z®' stavili polno zaposlitev, kar je zelo r®' sen problem, saj računajo, da je Tie^\ poslenih okoli 150 tisoč delavcev. ' petih letih je treba ustvariti vsaj st® tisoč novih delovnih mest. Naposled je v poročilu in še zlasti' razpravi prišla do izraza zapletel)® problematika kolektivnih delovi#. pogodb. Z njimi izginjajo dosedatf samoupravni sporazumi in se uvar normalen odnos pogajanj o kolekti'" nih in na temelju tega specifičnih d®' lovnih pogodbah. Delegati so odločn® zavrnili predlog slovenske gospodaf' ske zbornice, da naj bi bilo izhodiš'® za vse delovne pogodbe minimali) plače v višini 300 mark, češ da je 1 smešno nizka in nesprejemljiva vsot® Podrobneje so govorili, in o tem bod® razpravljali tudi danes v zaključne*1) delu kongresa, o osnutku obeh delo') nih pogodb, ki jih bodo sprejeli z go5' podarsko zbornico za gospodarsK" podjetja in z novo slovensko vlado Z storitvene in družbene organizacije. Peru pred volitvami Perujski predsedniški kandidat Mario Vargas Llosa, na sliki z ženo Patrido ter sinovoma Alvarom in Gonzalom, je včeraj prispel v Areguipo, kjer se bo menda zadržal do volitev, ki bodo jutri. (Telefoto AP) Javni tožilec zahteval 24 let za Sofrija in Pietrostefanija MILAN — Javni tožilec Ferdinande Pomarici je včeraj dolgih sedem ur govoril sodnikom in jim v povzetku obnovil ključne točke preiskave, ki so privedle do razpleta v aferi Calabresi. Pomarici je ob zaključku svojega posetja zahteval od sodnikov, ki po njegovem »sodijo dejstva, a so tudi ljudje«, naj obsodijo Adriana Sofrija in Giorgia Pietrostefanija na 24 let zapora, v kolikor bi ju morali po njegovem priznati za kriva, da sta osnovala in organizirala umor milanskega komisarja. Na 22 let zapora naj bi obsodili Ovidia Bompressija, ki je materialno izvedel umor. Leonardu Marinu, ki je s svojimi izjavami po- magal sodnikom, da so prišli na sled tako Sofriju kot Pietrostefa-niju in Bompressiju, pa je javni tožilec priznal vse možne olajšave in zato zahteval od sodnikov, naj mu prisodijo do največ enajst let zapora. Pomarici je svojo vlogo javnega tožilca osredotočil na dve temeljni točki in sicer na to, da je bil Calabresi dvojna žrtev, saj so ga umorili potem ko so iz njega naredili posat, ki naj bi umorila anarhista Pinellija, poleg tega pa je naglasil na »poštenost« skesanca Marina, ki je s svojim doj)rino-som, čeprav v težki »duševni stiski«, tako zelo pomagal preiskovalcem. V Zagrebu Milovič in Šinigoj o gradnji novih cestnih povezav ZAGREB — V Zagrebu sta se včeraj sešla predsednika izvršnega sveta hrvaškega sabora Antun Milovič in predsednik izvršnega sveta skupščine Slovenije Dušan Šinigoj. V pogovoru o aktualnih gospodarskih problemih sta, kot je rečeno v izjavi za javnost, pozornost namenila dejavnostim obeh republik v okviru delovne skupnosti Alpe Jadran, skupnim infrastrukturnim projektom, pripravam na poletno turistično sezono ter ukrepom zvezne vlade. Predsednik slovenskega izvršnega sveta Dušan Šinigoj je med drugim napovedal skorajšnji podpis sporazuma med republiškima vladama o graditvi avtomobilske ceste Šentilj-Zagreb ter nadaljnje akcije za zaščito Jadranskega morja pred onesnaženjem. Pogovarjala pa sta se tudi še okoli nadaljnjih aktivnosti v zvezi z izgradnjo dela jadranske magistrale od Reke do Trsta. Kar zadeva ukrepe zvezne vlade sta Šinigoj in Milovič menila, da jih je treba uresničevati, vendar sta opozorila, da bo treba zlasti na denarno kreditnem področju poiskati cenejša sredstva za prestrukturiranje gospodarstva, (ddj • Senca litovske krize NADALJEVANJE S 1. STRANI je treba rešiti s pogajanji, ZDA ^ bodo storile ničesar, kar bi lah® ogrozilo odnose s Sovjetsko zveZ°) Moskvo pa vseeno opozarjajo, da z j® giko sile in vojaško intervencijo ne k rešila zapleta. , Na potezi je torej sedaj Kremelj; ^ pa na predsinočnje pismo litovske ver pa je sporazum ZDA-Japonska vznevoljil tudi ev-čan ° dvanajsterico. V Bruslju očitajo Japoncem in Ameri-rav °m- dkohščino, da so se pogajali zgolj dvostransko, čep-sv hjihovi gospodarski odnosi zadevajo tudi Evropo in b0 nasPloh. V Tokiu in Washingtonu se branijo, češ, saj Pa SP°razum koristil vsem, torej tudi Evropejcem, pri EGS j Cdvrač3]0, da bodo imele korist od tega izključno Zdru-Zaa6 dr^ave Amerike. Zaradi tega - dodajajo - je treba vso 6v° nanovo proučiti na ravni GATT. (dg) Glas o »Černobilu 2« ni nikogar pretental Borzniki čakajo G-7 NEW YORK — Ko se je včeraj dopoldne razlegel po newyorški borzi glas, da se je v Sovjetski zvezi ponovila katastrofa po vzoru černobilske, je bilo res nekaj preplaha, vendar se je brž polegel. Borzniki so pač navajeni takih "šokov", tako da se je vse skupaj razblinilo kot milni mehurček. Očitno je nek broker med poslušanjem moskovskega televizijskega dnevnika zamenjal dokumentarec o Černobilu z vestjo o novi tragediji... Newyorška borza je to zdržala, pa tudi drugje v svetu ni bilo pretresov (milanski MIB je poskočil za 0,7%), kajti borznike najbolj skrbi današnji vrh G-7: jedro razgovorov bodo obrestne mere, ki jih "vsenemški problem" in rastoča inflacija potiskata navzgor, zaradi česar je potrebna skladna politika. Ko bi pogajanja propadla, bi imelo to hude posledice in tega se najbolj bojijo Japonci, češ da bi neuspeh povzročil nov padec jena nasproti dolarju in nov zlom na tokijski borzi. Vrh G-7 pa gotovo ne bo uspešen, če bodo ubrale industrijske države vsaka svojo pot. Vse to je včeraj vplivalo na valutne borze: dolar in marka sta popustila, lira pa je ostala trdna tako znotraj kot zunaj evropskega denarnega sistema. Mednarodni prireditvi v Vidmu le še danes in jutri Vse za razvedrilo in šport pa še turizem A-A/Vzhod VIDEM — Jutri zvečer se bosta zaključila na videmskem sejmišču 11. mednarodna razstava Hobby Šport Tempo Libero in 4. prikaz razvojno-turističnih možnosti na alpejadranskem in vzhodnoevropskem območju Alpe Adria Est. Na 28.000 kv. m prostora je navzočih 250 razstavljalcev (60% iz FJK, 30% iz notranjosti države, 10% iz Avstrije in Jugoslavije), ki so dali na ogled potrebščine in opremo za šport in prosti čas - terenska vozila, ciklo in motokros, avto pritikline, vse za vrt, športna oblačila, naredi si sam, navtika, kampiranje, kino-foto-optika, HI-FI in videosnemalniki, igrače, literatura, modelistika, lov in ribolov, filatelija, numizmatika idr. Skratka: za vsakogar kaj, zato si velja razstavo ogledati (danes in jutri nepretrgoma od 10. do 23. ure). Kot je poudaril ob odprtju razstave predsednik Velesejemske ustanove Sante Biasutti, prireditev sovpada z začetkom pomladnega vrenja, ki je uvod v turistično sezono, v čas, ko se iz leta v leto bolj kaže potreba, da se človek odpočije po delovnih opravilih in nabere svežih fizičnih in psihičnih moči; pač s pametnim in zdravim izkoriščanjem prostega časa, ki gre od hobijev do športa, uživanja čistega zraku v naravi in turističnih popotovanj. V tej zvezi je Biasutti izrecno poudaril pomen turistične "izložbe" Alpe Adria Est, ki je odraz globokih presnavljanj na evropskem vzhodu in tudi znamenje, »da je naša dežela preoblikovala nekdanje negativne plati svojega obmejnega zemljepisnega položaja v pozitiven element, saj ni danes Furlanija-Julijska krajina več obrobna dežela, ampak nasprotno pomembno vozlišče v novi evropski panorami in imajo zato njeni podjetniki lepe možnosti prodora na nova tržišča«. "Model Furlanija", je dodal, naj postane potemtakem "sistem Furlanija", ki naj ga označujejo sodobnost storitev in tehnološke inovacije. ISTAT: sedaj steče reforma RIM — Osrednji statistični zavod ISTAT se odslej imenuje Vsedržavni statistični zavod. To je začetek reforme vsega statističnega aparata v smislu zak. odi. 322/89 o decentralizaciji zbiranja podatkov oz. ovrednotenju vloge, ki pritiče statističnim uradom na ravni deželnih, pokrajinskih in občinskih uprav, prefektur, krajevnih zdravstvenih enot in trgovinskih zbornic. Vzorčno prečesavanje družin, podjetnikov in raznih skupnosti naj bi bilo odslej lažje, ker bi moralo pač biti lažje tudi samo pridobivanje podatkov, kar pomeni, da bodo številke - tako vsaj zagotavljajo v Rimu - bolj verodostojne. Ne samo, zbiranje podatkov bo podvrženo najstrožjemu nadzoru z Vidika zaščite posameznikov in združb pred morebitnimi zlorabami. Kako jim uspe zakon kršiti po zakoniti poti Davčnp utaja je lahko tudi... zakonita. Gre za to -kot ugotavlja davčni izvedenec Nino De Conciliis iz Neaplja - da vsako leto spremeniš davčni domicil in to javiš v dohodkovni prijavi, ne pa s priporočenim pismom. Davčni domicil je lahko pri tretji fizični ali pravni osebi, seveda zmerom v isti občini. Če javiš spremembo domicila po pošti, davčna uprava to zve kmalu, če pa jo javiš v dohodkovni prijavi, bo zanjo zvedela kvečjemu čez dve leti, kolikor časa pač mine, predno vzame v pretres dohodkovno prijavo; in ko ti bo davčna uprava poslala sporočilo, da namerava preveriti pravilnost te prijave, bo preverba nezakonita oziroma juridično brezpredmetna, ker bo romalo sporočilo na naslov, ki je drugačen od anag-rafskega. Ker 42. člen ustave ščiti kakor koli - seveda zakonito - privarčevani denar in ker člen 60 predsedniškega odloka št. 600 (1973) dovoljuje, da si sam in prek dohodkovne prijave izbereš domicil, na katerega naj se naslovijo uradna obvestila, si na ta način "zakonito zaščiten davčni utajevalec"... Prihodnjo sredo zasedanje v Trstu Ob liberaliziranju zavarovalnega trga TRST — V sredo, 11. aprila, bo v Trstu študijsko zasedanje o raznih pogledih na liberalizacijo zavarovalnin-skega tržišča znotraj evropske dvanajsterice, ki bo docela stekla 1. julija. Pobudo za zasedanje je sprožil Istituto Studi Ašsicurativi, ki je odraz krajevnih zavarovalnih družb Assicurazioni Generali, Lloyd Adriatico, RAS in SASA, podprli sta jo Tržaška hranilnica (Cassa di Risparmio di Trieste) in zavod INA, pokroviteljica pa je ANIA. Zasedanju bo predsedoval podpredsednik in pooblaščeni upravitelj zavarovalnice Lloyd Adriatico Sodaro, k besedi pa se bodo priglasili temeljiti poznavalci zavarovalništva. Prireditev bo zadobila še toliko večji pomen spričo okoliščine, da je bila ustanovljena v Trstu še ena zavarovalna družba - Noricum Assicurazioni. "?ADNe kotacije Ssr............. 'C "A:::::::::: ?.al dsp......... ISjA:::::::: »ireli? Son r'»P. e,1,e . . S^priv:::::: prref»Udae risP.. siP^riVp.-;;:::; IIS::............ Nogi. ........... '•ooiau ......... 3.4. 6.4. 34250 39620 16500 16550 11400 11600 23700 23900 12770 12700 18500 18450 8050 8050 1942 1939 1239 1239 2790 2880 2800 2910 2200 2210 2580 2655 2590 2615 1710 1725 7535 7700 3940 3980 4100 4150 3190 3060 1895 1970 1585 1647 1460 1500 352 355 4575 4650 3.4. 6.4. Fidis....................... 7350 7500 Gerolimich................... 115 114 Gerolimich risp............... 90 90 SME ........................ 3640 3700 Štet........................ 5260 5620 Štet W 10 ..................... — Štet W 9 ...................... — — Štet risp................... 4740 4940 Tripcovich ................ 13250 13800 Tripcovich risp. nc...... 5020 5100 Att. Immobiliari ........... 5100 5100 FIAT....................... 10250 10350 FIAT priv................... 7195 7300 FIAT risp................... 7210 7300 Gilardini................... 4750 4860 Gilardini risp.............. 3850 3820 Dalmine...................... 415 423 Marzotto.................... 7815 7715 Marzotto risp............... 7910 7800 Marzotto risp. nc........... 6005 6000 MEURADMO TRŽIŠČE_________________________ I. C. C. U................... 800 800 SO. PRO. ZOO................. 900 900 Carnica Ass................ 10800 12000 6.4. spr. % VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI BTP junij 1990 10,5% .... 99,60 —0,10 BTP maj 1990 10,5%...... 99,85 — BTP januar 1990 12,5% ... — — ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA CCT ECU 1982/89 13% ... — — CCT ECU 1983/90 11,5% . . 99,75 —0,15 CCT ECU 1984/91 11,25 .. . 100,00 —0,20 CCT ECU 1984/92 10,5% . . 99,85 —0,10 CCT ECU 1985/93 9% _________ 94,15 —0,26 CCT ECU 1985/93 9,6% . . . 97,50 +0,26 CCT ECU 1985/93 8,75% . . 94,00 —0,11 CCT ECU 1985/93 9,75% . . 97,00 —0,05 CCT april 1992 10%.......... 96,35 —0,05 CCT julij 1992 IND.......... 99,45 —0,10 CCT januar 1991 IND......... 100,20 — CCT julij 1993 IND.......... 97,80 —0,10 6.4. spr. % CCT december 1990 IND . . 100,20 — CCT februar 1991 IND ... . 100,05 — CCT februar 1997 IND .... 94,20 —0,05 CCT junij 1993 CV IND____ 97,80 —0,10 CCT marec 1991 IND....... 100,15 — CCT nov. 1993 CV IND . . . . 97,50 — CCT sept. 1993 CV IND ... 97,00 — CCT avgust 1992 IND...... 99,90 +0,05 CCT avgust 1993 IND...... 99,35 +0,05 CCT avgust 1990 IND...... 100,05 —0,10 CCT avgust 1991 IND...... 100,55 —0,15 CCT avgust 1995 IND...... 95,95 +0,16 CCT avgust 1996 IND...... 95,45 +0,05 CCT april 1991 IND ........ 100,85 — CCT april 1995 IND ......... 95,70 — CCT april 1996 IND ......... 95,95 +0,05 CCT december 1990 IND . . 100,95 — CCT december 1991 IND . . 100,45 +0,05 CCT december 1995 IND . . 96,75 +0,05 CCT december 1996 IND . . 94,25 — ----------------------6.4. spr, % TA^MJNDUSTRIJA - KMETIJSTVO (jMVar Eriria„................. 11100 +2,30 Eridaa!a................. 8950 +1,70 ŽiShago r’sp............. 5435 + 0'13 ^BOVALSTVO - BANČNIŠTVO______________ >an^ss.................. 43950 +1’01 Assita a Ass. risp. por_ 40550 +0,15 Son *................... 11860 ' °'7? Ut;,. a ................. 1820 +0,50 Qener |.ss-ord.......... 15900 +0,16 Ulia,al|Ass............. 39600 +0,25 %6||rsS- 1000 ........ 1462515 +2,27 Up0®:................. 108000 +0,47 U fwlaria spa........... 59680 +1,50 U’Vd/'deme ............. 20900 +1,46 hAs fra>'a,'Co ......... 16550 +0'33 ?AS .,*• ............... 23830 + 1,92 ti 00rrtPOrt............ 12700 +0'04 , n Do, ................ 21900 +0,92 tSpol Dr,............... 22800 _ Seac ' ■ ............ J. . 16010 — >Co di !?m- Italiana .... 4899 +0,16 IhNo l,an a ............. 2319 +0'61 M6rUnr= ano ............. 2710 +0'41 lskih ,U in vsem "Zelnikom sv. >rn F1 skupin naslovil pismo, v k h^Pre laža svoi° pripravljenost, c ii!iStoriiPx0ratun za letošnje leto. 1 v* ere n- bo več'na vzela v pretn M za "Mgove predloge. Gre prei HouedavnPe Pomembni temi, in sio tev "suitr* 7?tan°vljeno Kraško-oba tstr te9a toi (CaPUZZ0 predlaga razšli 1^8° M na uSaxna Gorico, na hrvašl Ppravn* aške občine) in za nek. Pft. ajine ,, vPrašanja v pristojnos • hujjMtnijjp 'so informatizacija, ni av61i?P02aris °ia’ osehje itd.). V pisrr MpPft!v'tvi nr,ja Potrebo po dokonči 41 in ekow?be Pokrajine na soc skem področju. Negativna ocena sindikatov za tržaški občinski proračun Tudi sindikati CGIL, CISL in UIL negativno ocenjujejo proračun Občine Trst, o katerem se je začela razprava v občinskem svetu. Po mnenju sindikatov so občinski upravitelji ponovno dokazali svojo kratkovidnost, saj so krepko omejili izdatke za javne storitve, po drugi strani pa podražili tarife in povišali davke. Prav v zvezi s podražitvijo tarif sindikati poudarjajo, da bo povišek prizadel predvsem odvisne delavce in upokojence, medtem ko je bčinska uprava že poskrbela za znižanje davka ICIAP za trgovce. Šibkejše družbene sektorje je Občina prizadela kar dvakrat, saj je poleg podražitve tarif in kljub inflaciji celo znižala proračun za skrbstveni sektor, opozarjajo sindikalne organizacije. To pa po njihovem mnenju kratkomalo pomeni, da uprava ne bo uresničila deželnega socio-skrbstvenega plana, da bo krčila storitve in podražila tarife za individualne storitve. Sindikati tudi menijo, da je Občina sploh nesposobna načrtovati in preurediti storitve, kot je to primer industrijskih storitev in smetarske službe, pa čeprav je sklenila zvišati davek. ■ Skupine ženskih podjetnic, ki so vključene v stanovske organizacije Confar-tigianato in Confcommercio, prireja v ponedeljek, 9. aprila, ob 17.30 v kongresnem središču Pomorske postaje posvet o vlogi podjetnic v gospodarstvu devetdesetih let. Antonio Vinci ponovno obsojen na 24 let zapora Prizivno porotno sodišče (predsednik Lugnani, stranski sodnik De Lid-do, šest porotnikov, glavni tožilec Mellano) je obsodilo včeraj 20-letnega Antonia Vincija na 24 let zapora in torej potrdilo razsodbo prvostopenjskega sodišča, ki mu je 23. novembra lani pripisalo odgovornost za namerni umor 46-letne Angele Lobinu por. De Vecchis, matere njegove zaročenke. Tragični dogodek se je pripetil 4. novembra 1988, sprožil pa ga je neustavljiv naval besa, s katerim je mladenič reagiral na prepoved De Vecchiso-ve, da bi se še srečeval z njeno hčerko. Prvostopenjsko sodišče je Vinciju priznalo olajševalne okoliščine, ki so se urovnovesile z bremenilnimi, predvsem z naklepnostjo umora. Proti tej razsodbi je vložil priziv Vincijev bra- nilec. Prvi del drugostopenjske obravnave je bil že 15. marca, ko je na zahtevo branilcev sodišče odložilo proces, da bi ponovno slišalo mnenje psihiatričnih izvedencev. Tako se je včeraj predstavil sodnikom psihiater Luigi Pavan, ki je ponovil svojo prvotno oceno, da Vinci, v trenutku umora, ni bil popolnoma priseben. Vincijeva branilca Morgera in Tassan sta zato zahtevala od sodnikov, naj njunega varovanca priznajo za delno neprištevnega in naj ga oprostijo obtožbe, da je umor načrtoval. Njuno prizadevanje pa ni obrodilo sadov, saj sodišče očitno ni upoštevalo psihiatrovega mnenja, držalo pa se je zahteve glavnega tožilca in zastopnikov civilne stranke (mož ter dve hčerki), ki so zahtevali potrditev obsodbe. Znana drogerija Bogateč v Križu je dobila novo, mlado lastnico Drogerija Erike Bogateč v Križu je pred dnevi zamenjala lastnika. Nova lastnica prodajalne je mlada in prijazna domačinka Kristina Bubnich, ki ji bo pri delu pomagala izkušena mama Adriana (obe vidimo na posnetku Maria Magajne). Kristini, ki je članica Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, želimo veliko uspeha pri delu! (mm) KD ROVTE-KOLONKOVEC Ul. M. Sernio 27 gostuje danes, 7. t. m., ob 20.30 dramsko skupino SKD Slavec iz Ricmanj-Loga z veseloigro Josipa Tavčarja Pariz je pač Pariz Režija: D. GORUP Vabljeni! __________gledališča______________ VERDI Simionična sezona 1989/90 Danes ob 18. uri (red S) simfonični koncert orkestra gledališča Verdi pod vodstvom Spirosa Argirisa. Pianist HO-MERO FRANCESCH bo izvajal Severjeve, Beethovnove in Dvoržakove skladbe. V ponedeljek, 9. t. m. , ob 18. uri bodo v mali dvorani gledališča Verdi (Ul. S. Carlo) predvajali video GISELLE s Carlo Fracci. ROSSETTI Nocoj ob 20.30 (red 2. sobota) bo Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine ponovilo LO ZOO Dl VETRO Tennesseeja Williamsa. Režija Furio Bordon. V abonmaju odrezek št. 9. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Predzadnja predstava, zadnja jutri ob 16. uri. V četrtek, 12. aprila, bo na sporedu koncert FIORELLE MANNOIE. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. LA CONTRADA - GRISTALLO Danes ob 16.30 in ob 20.30 bo gledališka skupina Pro.Sa. S.r.l. iz Rima ponovila komedijo GIN GAME Donalda J. Coburna; režija Gianfranco De Bosio. V glavnih vlogah nastopata Valeria Valeri in Paolo Ferrari. razstave V TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 je na ogled razstava PAVLA PETRIČIČA. V umetnostni galeriji Minerva (Ul. S. Michele 5) bo 18. t. m. ob 18. uri odprla svojo razstavo slikarka MARIUCCIA PO-MIATO. Razstava bo trajala do 28. aprila po običajnem urniku. V muzeju Sartorio (Largo Papa Gio-vanni XXIII 1) bodo v torek, 10. t. m., ob 18. uri odprli razstavo slikarja UMBER-TA TIRELLIJA. V galeriji Cartesius v Ul. Marconi 16 je na ogled do 12. aprila razstava slikarke L. M. Sguazzi. V galeriji Bassanese, Trg Giotti 8/1, bo do 10. aprila odprta razstava slikarja PIERA PIZZI CANNELLE. V pritličnih prostorih TKB v Ul. F. Filzi 10 razstavlja JANEZ MATELIČ. Na Gradu sv. Justa - Bastione fiorito je na ogled razstava nemške grafične umetnosti po I. svetovni vojni in po II. svetovni vojni. čestitke Danes praznuje 10. rojstni dan SARA FERLUGA. Še mnoga vesela leta ji želijo vsi, ki jo imajo radi. Dne 4. t. m. je z odliko doktorirala iz političnih ved naša učiteljica angleščine KRISTINA GUŠTIN. Iskreno ji čestitamo učenci in učitelji osnovne šole Primož Trubar iz Bazovice. izleti SKD Barkovlje prireja na velikonočni ponedeljek, 16. t. m., izlet v Rovinj z zgodnjo večerjo v Limskem zalivu. Za informacije tel. na št. 415797 ali 363452. SK Devin obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Budimpešto od 28. aprila do 2. maja. Informacije na tel. št. 200236 v večernih urah. GLASBENA MATICA obvešča cenjene abonente in obiskovalce koncertov, da klavirski recital Katje Miličeve napovedan za torek, 10. t. m. ODPADE koncerti Tržaški jazz krožek V ponedeljek, 9. t. m., ob 21. uri bo v lokalu MANDRACCHIO (Capo di Piazza 1) nastopil saksofonist SČOTT HAMILTON. Verdi - Nedeljski koncerti Jutri, 8. t. m., ob 11. uri bosta na sporedu koncerta v Mali dvorani gledališča Verdi (Ul. S. Carlo 2), kjer bo nastopil Komorni orkester gledališča Verdi pod vodstvom Severina Zannerinija (Mozartove skladbe - solist Gilberto Grassi) in v gledališču Verdi v Miljah, kjer se bo predstavil pihalni orkester pod vodstvom Alessandra Bevilacgue. Koncert v Miljah so pripravili v sodelovanju z miljsko občinsko upravo in s krožkom Frausin. kino ARISTON - 16.00, 22.15 La guerra dei Roses, i. Michael Douglas, Kathleen Turner. EKCELSIOR - 17.00, 22.00 Nato il 4 lug-lio, r. O. Stone, i. Tom Cruise, □ EXCELSIOR AZZURRA - 17.45, 21.45 Fai la cosa giusta, i. Špike Lee. NAZIONALE I - 16.20, 22.15 A spasso con Daisy, i. Jessica Tandy, Morgan Freeman, Dan Aykroyd. NAZIONALE II - 16.00, 22.15 Nuovo ci-nema Paradiso, r. Giuseppe Tornatore. NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Lambada, □ NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Harry ti presento Sally, i. Billy Cristal, Meg Ryan. GRATTACIELO - 17.00, 22.15 L'origma-le erotic dance. MIGNON - 15.30, 22.15 L'attimo fuggen- te, r. Peter Weir, i. Robin Williams. EDEN - 15.30, 22.00 Trionfo dei sensi, porn., □ □ CAPITOL - 16.30, 22.00 Tango e Cash, i. Sylvester Stallone. LUMIERE - 16.30, 22.15 Tesoro mio mi si sono ristretti i ragazzi. ALCIONE - 16.00, 22.00 Notturno Indiano, r. Alain Corneau. RADIO - 15.30, 21.30 Donne e animali, porn., □□ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ razna obvestila Odbor za vzgojo in izobraževanje SKGZ in Dijaški dom prirejata LETOVANJE ZA OTROKE IN MLADINO na Rakitni od 29. 6. do 13. 7. 1990 za otroke od 7. do 12. leta; v Kmetijski šoli Grm pri Novem mestu od 30. 6. do 14. 7. 1990 za mladostnike od 13. do 18. leta in v Poreču od 14. do 23. 7. 1990 za otroke in mladostnike od 8. do 15. leta. Informacije in vpisovanja na sedežih SKGZ v Trstu -Ul. sv. Frančiška 20/III, tel. 368094; v Gorici - Ul. Malta 2, tel. 531644, od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure in v Dijaškem domu v Trstu - Ul. Ginnastica 72, tel. 573141, od ponedeljka do petka od 13. do 18. ure. Zadruga Lonjer-Katinara sklicuje REDNI OBČNI ZBOR v prostorih zadruge v Lonjerju v torek, 10. aprila, ob 12. uri v prvem sklicanju in v sredo, 11. aprila, ob 20. uri v drugem sklicanju. Tržaški pododbor skupnosti borcev istrskega odreda obvešča bivše borce te enote, da bo komemoracija padlih borcev Istrskega odreda na Stari Sušici jutri, 8. t. m., ob 10. uri. V ponedeljek, 9. t. m., ob 20.30 bo v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu gost tržaški škof BELLOMI. V Peterlinovi dvorani bo izrekel velikonočno misel. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Ivan Cankar ‘ Jakob Ruda Režija DUŠAN MLAKAR PONOVITVI danes, 7. aprila, ob 20.30; abonma red B in v sredo, 11. aprila, ob 20.30; abonma red D Jutri, 8. t. m., ni predstave mali oglasi včeraj - danes Danes, SOBOTA, 7. aprila 1990 IVO Sonce vzide ob 6.34 in zatone ob 19.40 - Dolžina dneva 13.06 - Luna vzide ob 17.14 in zatone ob 5.16. Jutri, NEDELJA, 8. aprila 1990 CVETNA NEDELJA PLIMOVANJE DANES: ob 3.15 najnižja -34 cm, ob 9.02 najvišja 30 cm, ob 14.59 najnižja -42 cm, ob 21.21 najvišja 50 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 5 stopinj, zračni tlak 1011,8 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 77-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 12 stopinj. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Alessandro Marchesi, Jessica Mistero, Andrea Cuscito. UMRLI SO: 75-letna Alida Cosolich vd. Godina, 84-letni Luciano Sinceia-Sin-cich, 71-letni Nicolo Padovan, 89-letna Lucia Olivo, 89-letni Rodolfo Della Filip-pa, 82-letni Rinaldo Scabar, 46-letni Gianfranco Bodigoi, 88-letna lolanda Bian-chi por. Scandurra. OKLICI: uradnik Michele Balbi in uradnica Roberta Dot, kuhar Bruno Mar-ton in trgovka Cinzia Bertolini, notar Riccardo de Ferra in notar Claudia Cas-tagnaro, poslovodja Antonio Simeoni in izvedenka za finančna vprašanja Rosan-na Argentini, agent JV Giorgio Rabbaio-li in uradnica Antonella Dubarich, delavec Maurizio Mazzucchi in uradnica Gabriella Bottillo, uradnik Enrico Berti in uradnica Francesca Terruso, uradnik Fernando Barone in brezposelna Alessia Cannone, mehanik Flavio Vigna in farmacevtka Daniela Lombardi, elektrikar Giorgio Grazzini in gospodinja Terezia Balaš, tehnični izvedenec Antonio Boc-cia in frizerka Monica Alessio, nameščenec v hipodromu Franco Carsoni in kuharska pomočnica Greziella Di Stano, delavec Albino Prelz in čistilka Jacklin Shiruyeh Bocchese, finančni stražnik Claudio Pardini in sociosanitarna nameš-čenka Alessandra Battello, prodajalec Massimiliano Kobal in čistilka Daniela Perossa, trgovec Nicola Civiello in trgovka Ines Gubertini, elektrikar Fabio Ferigutti in tehnik v laboratoriju Lore-dana Bandera, geometer Alberto Gottar-dis in Solnica Paola Sodomaco, agent JV Massimo Vidnois in pomočnica Maria Stefanutti, uradnik Mauro Depetroni in uradnica Rosa Zammitto, podčastnik italijanske vojske Francesco Garofalo in uradnica Rosetta Erjavec, uradnik Marco Visentini in pejdagog Rosanna Spazzali, trgovski agent Guido Predonzani in trgovska agentka Magda Mazzoni, uradnik Fabio Ferri in Solnica Marilena Bo-nante, uradnik Stefano Bertani in uradnica Čristina Tolazzi, agent JV Umberto Lepre in uradnica Annamaria Sgarlata, inženir Angelo Sassonia in gospodinja Silvia Rosa Sanchez Olguin, šofer Salva-tore Fariello in gospodinja Fabiana Sec-chi. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 2. aprila, do sobote, 7. aprila 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, UL. Alpi Giulie 2 (Altura), Trg Gioberti 8 (Sv. Ivan). FERNETIČI (tel. 416212), MILJE -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Trg Gioberti 8 (Sv. Ivan), Ul. Dante 7, Istrska ulica 18. FERNETIČI (tel. 416212), MILJE -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Dante 7, Istrska ulica 18. FERNETIČI (tel. 416212), MILJE -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. šolske vesti MLADINSKI KROŽEK BOLJUNEC .priredi danes, 7. t. m., ob 20.30 v gledališču France Prešeren v Boljuncu PLES Z ANSAMBLOM SANK ROCK razne prireditve Slovenski kulturni klub vabi v sodelovanju s "Skladom Mitja Čuk" na VEČER DIAPOZITIVOV danes, 7. t. m., ob 18.30. Zvonko Vidau bo prikazoval vtise z enomesečnega potovanja pod naslovom PERU - DEŽELA NASPROTIJ. Ženski pevski zbor Prosek-Kontovel prireja danes, 7. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku 5. SREČANJE ŽENSKIH ZBOROV. Nastopajo ŽPZ L Grbec iz Škednja, ŽPZ Tabor z Opčin in ŽPZ Prosek-Kontovel, sodelujeta Marička in Tončka z lajnami Lojzeta Cijaka. Sekcija VZPI-ANPI Opčine, Bani in Ferlugi - Jutri, 8. t. m., bo ob 15. uri na openskem strelišču KOMEMORACIJA ob 46. obletnici junaške smrti 71 antifašističnih talcev, ki so jih ustrelili nacisti. Govorila bosta Dušan Košuta in Paolo Šema. Predsedovala bo Tjaša Kocman. Nastopil bo MPZ Tabor z Opčin. PD Slovenec Boršt-Zabrežec priredi jutri, 8. t. m., ob 18. uri v Srenjski hiši v Borštu VEČER Z MEPZ SLOVENEC-SLAVEC ter veseloigro J. Tavčarja PARIZ JE PAČ PARIZ v režiji D. Gorupa. Gostuje dramska skupina SKD Slavec. Vabljeni! Jutri, 8. t. m., bo v Domu A. Sirka v Križu s pričetkom ob 17. uri REVIJA PRIMORSKA POJE 90. Nastopa MePZ Podgora, dekliški zbor Slovenski šopek, MePZ Oton Župančič, ŽPZ Ivan Grbec, MePZ Sveti Jernej in MePZ Primorec -Tabor. Revijo priredita ZSKD in ZPZP v sodelovanju s kulturnim društvom Vesna. Vabljeni! Narodna in študijska knjižnica - Ciklus otroške urice v NŠK, PREBESEDIMO BESEDE z Borisom A. NOVAKOM. Pesnik in urednik revije Kurirček bo z nami v torek, 10. t. m., ob 17. uri v NŠK, Ul. sv. Frančiška 20/1. Vabljeni osnovnošolski otroci! Glasbena matica vabi na nastopa, ki bosta v ponedeljek, 9. t. m., ob 17. uri na šoli Glasbene matice v Trstu in ob 18.30 v Domu Ivan Grbec v Skednju. OSMICO je odprl Živec v Koludrovci. OSMICO je odprl Milič v Zagradcu št. 2. OSMICO ima odprto Jurij Stubelj v Šempolaju. OSMICO je odprl Edoardo Tul - Križpot (Mačkolje). OSMICO je odprl v Borštu Benedikt Žerjal - Diko. SERGIO FERFOLJA ima odprto osmico pri Piščancih. ALOJZ MILIČ - Repen 49 je odprl osmico. Toči teran in belo vino. DOMAČ prigrizek in dober kozarček lahko dobite pri Mariotu Cenoutomu v Jamljah, Gregorčičeva 14. DOMAČE velikonočne pirhe, svinjsko jed in vino nudi osmica Berto Jarc na Tržaški cesti v Doberdobu. TRŽAŠKO podjetje išče podjetnega delavca za skladišče z znanjem slovenskega in italijanskega jezika. Pismene ponudbe poslati na: ČOGECO SpA Ul. Machiavelli 5, 34100 Trst. SLOVENSKA DRUŽINA išče zazidljiv zemljišče, približno 1.000 kv. m, v okolici Opčin, Proseka, v zgoniški, repen-tabrski ali nabrežinski občini. Tel. v večernih urah na št. 214202. PRODAM renault super 5 TSE, bele barve, letnik avgust '85, z dodatnimi deli. Tel. (040) 299622 v večernih urah. PRODAM motor cagiva aletta rosa 125, prevoženih 9.866 km, v odličnem stanju, za 1.800.000 lir. Plačano zavarovanje in taksa do konca leta. Poklicati na tel. št. (0481) 78153 v večernih urah. PRODAM 3.000 kv. m zazidljivega zemljišča v obrtniški coni pri Poljanah Tel. (0481) 78233. PRODAM ladijske motorje johnson 25 in 10 hp, mercury 20 in 10 hp ter selva 15 hp. Tel. na št. 767724 od 8. do 12. ure ter od 14. do 18. ure, razen ob sobotah in nedeljah. PRODAM po ugodni ceni fiat 126 v zelo dobrem stanju. Tel. 828251 po 19. uri. KOZLIČKE stare dva meseca prodam. Franko Žerjal, Male Loče 16 - Podgrad- IŠČEM inštruktorja za pripravo srednješolca za maturo. Tel. 577546 od 8. do 9' ure. ČE ŽELIŠ urediti vrt po tvoji želji, ti nudimo vsakovrstno pomoč tudi s primernimi stroji, nudimo tudi semena za travnike, gredice in nasade vseh vrst rož in dreves. Poskrbimo za čiščenje in negovanje dreves, načrtovanje, siste-macijo in čiščenje parkov in vrtov-Urejamo tudi ograje ter nudimo montiranje toplih gred vseh vrst po ugodnih cenah. Tel. (0481) 884161. PRODAM audi 80 dizel, letnik '81, P0 ugodni ceni. Informacije na tel. št. (0481) 861060 po 20. uri. FIRMA v Trstu išče uradnika/co z višješolsko izobrazbo. Zahteva se znanje sr bohrvaščine in izkušnje na uvozno-iz-voznem področju. Ne pridejo v poštev tuji državljani in neopravljeni vojaškr rok. Pismene ponudbe na upravo Pri; morskega dnevnika, Ulica Montecchi 6, 34137 Trst, do 12. t. m., pod šifr° »LES«. MLADA, izkušena kuharica išče delo v popoldanskem času na področju Trsta-Telefon (003866) 25028. DELAVCA za prenos in montažo pohištva, po možnosti z izkušnjo v mizarstvu, zaposli trgovina pohištva Pupis -Sesljan. Tel. 299269. FOTO EGON - Ul. Oriani 2 (Barriera) ' vabi na ogled fotografij s križarjenj® TPPZ. prispevki V spomin na Gigija Poljšaka darujejo Irina, Katja, Marko in Max z družinami 80.000 lir za osnovno šolo Fran Seliški Finžgar. Ob 11. obletnici smrti drage none Valerije darujeta Ude in Bogdan 50.000 lir za dekliški zbor Vesna. V isti namen daruje hči Marica 50.000 lir za dekliški zbor Vesna. Namesto cvetja na grob Ernesta Pisa-nija daruje Pepi Križman 10.000 lir za Sklad Mitja Čuk. Ob prvi obletnici smrti Slavice Košute darujeta mož Rudi in sin Aleksander 100.000 lir za Glasbeno matico in 100.000 lir za Sklad Mitja Čuk. Ob priliki svoje zlate poroke darujeta Vida in Rudi Kovačič 30.000 lir za Dijaško matico. Pustni odbor SAZGO prispeva osnovnima šolama Lojze Kokoravec - Gorazd iz Saleža in 1. maj 1945 iz Zgonika 400.000 lir za nabavo šolskih učbenikov. V spomin na pokojnega brata daruje Angelo Košuta (Katica) 10.000 lir za godbeno društvo Nabrežina. V počastitev spomina Gigija Poljšaka darujeta Nadja in Piero Del Linz 50.000 lir za MePZ Milan Pertot. Namesto cvetja na grob Vide Pertot darujeta Lucija in Anamarija Baša 10.000 za MePZ Milan Pertot. Ob 10. obletnici smrti dragega Franko-ta Rapotca darujeta Mario in Zorka Ra-potec 20.000 lir za ŠD Breg in 20.000 lir za Glasbeno matico. Namesto cvetja na grob Vide Pertot darujejo Olga Marc ter Sonja in Mir0 Žitko 30.000 lir za MePZ Milan Pertot. Namesto cvetja na grob Vide Pertot daruje Marija Krečič 20.000 lir za MePž Milan Pertot in 20.000 lir za TPK Siren®- V spomin na sestro Vido Pertot daruj0 Stojan z družino 50.000 lir za zbor Mil®0 Pertot. V spomin na teto Vido Pertot in stric® Branka Pertota darujejo Magda, Bogdah in Daša 40.000 lir za zbor Milan Pertot. V spomin na Gigija Poljšaka darujet® Magda in Bogdan Stanič 10.000 lir z® zbor Milan Pertot. V spomin na pok. Danico Ražem in Gigija Poljšaka daruje Stojan Pertot z družino 50.000 lir za zbor Milan Pertot. Namesto cvetja na grob pok. Danic0 Ražem daruje Marija Krečič 15.000 lir z® zbor Milan Pertot. Namesto cvetja na grob drage Vid0 Pertot darujeta Sonja in Mara 30.000 Ih za TPK Sirena. V spomin na Albina Regenta in ob obletnici smrti brata Pepita daruje sestr® Svetka 50.000 lir za MPZ Vasilij Mirk i*1 50.000 lir za Godbeno društvo Prosek. ZA VAŠO POROKO... »FOTOGRAFIJA« C S* ^ hi INVIDEO Oglasite se pravočasno Telefon 766-649 TRST, Ul. Oriani 2 (Barriera) menjalnica 6. 4.1990 1 Ravnateljstvo poklicnega zavoda J. Stefan vabi starše v ponedeljek, 9. t. m., na roditeljski sestanek, ki se bo vršil ob 16. uri za 1. in 2. razrede vseh oddelkov in ob 17.30 za 3., 4. in 5. razrede. Ravnateljstvo DTTZ Žiga Zois z oddelkom za geometre v Trstu sporoča, da bodo roditeljski sestanki (skupne govorilne ure) za posamezne razrede po naslednjem razporedu: v torek, 10. t. m., na podružnici v paviljonu B v Ul. San Cili-no 16 ob 17. uri: 1. a, 2. b, 2. c, 3. geom., 4. geom., 5. geom. in ob 18.30: 2. a, 1. b, 1. c in 1. č. Za ostale razrede oddelka za knjigovodje bodo roditeljski sestanki v petek, 20. t. m., po razporedu, ki bo pravočasno javljen. TUJE VALUTE FIXING BANKOVCI MIT. AN TRST TUJE VALUTE FDCING MILAN Ameriški dolar — .. 1248,050 1235.— Japonski jen 7,928 Nemška marka .. 735,030 732,— Švicarski frank — .. 831,870 Francoski frank .., .. 218,650 216,500 Avstrijski šiling ... .. 104,483 Holandski florint . ... 652,850 650.— Norveška krona ... .. 189,780 Belgijski frank — ... 35,540 35,— Švedska krona .. 203,240 Funt šterling ... 2041,200 2020,— Portugalski eskudo 8,323 Irski šterling ... 1969,300 1950,— Španska peseta ... 11,562 Danska krona ... 192,230 190,— Avstralski dolar ... .. 954,100 Grška drahma 7,644 7,300 Jugoslov. dinar ... — Kanadski dolar ... 1068,900 1030.— ECU .. 1504,— BANKOVCI TRST 7,600 830."' 104."' 187."' 200."' 8."' 11-'' 910.'' 100."' BČIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Tele!Sedež 040/6700J Agencija Domjo Agencija Rojan 411 6 Moja nona in Stalin Kako ubiti vampirja Nekdo je nekoč pripovedoval, da si predstavlja Stalina kot ogromnega vampirja z milijon ži-vljenji. Navadnega vampirja pokončaš tako, da niu zasadiš v srce glogov kol. Vampirju Stalinu bo torej treba zasaditi milijon kolov na prav toliko različnih mestih. Toda kaj, ko se je po Stalinu Povampirilo še toliko mladih in velikih diktatorjev na vseh delih sveta. Mogoče je tudi moja stara mama pomagala zabijati enega kolov ene-ttiu teh vampirjev... Ko sem se prvič zavedel samega sebe prvih dni po vojni, sem se kmalu zavedel tudi prisotnosti čednega brkača, ki nas je tedaj spremljal skoraj na vsakem koraku. Brkač je bil nihče drug kot Stalin ali Josip Visarionovič Džugašvili imenovan tudi Koba. Mogoče niti ni bil tako čeden, takega so naredili spretni fotografi z dobro retu-šo. Moj oče in stric, očetov brat, sta se včasih Pogovarjala o stvareh, o katerih se ni smelo javno govoriti. Tedaj sem spoznal dve resnici. Prva resnica je bil parkelj. V zvezi z njim pa naslednje: Nekdo tam zgoraj spremlja tvoje početje. Če si dober, ti Miklavž prinese bonbone (če se jih dobi!), v nasprotnem primeru pa pride parkelj in Potem je hudo. (Nekdo od odraslih je v pritličju razbijal z verigo. To je bilo opozorilo: Če!!!) Od- rasli se niso toliko bali parklja, bolj onega drugega z brki. To sem spoznal iz teh pogovorov, ko sta oče in stric govorila šepetaje. Bali so se brkača in vseh, ki so se z njim spajdašili. To je bila tista druga resnica. Torej je obstajala nekakšna paralela med parkljem in Džugašvilijem. Parkelj se je pojavil le enkrat na leto, oni drugi pa je bil prisoten ves čas. Stalinovi so bili povsod, v vseh celicah družbe. V našem rajonu je to bila tovarišica V. Pred njo se ni smelo »šinfati«. Tovarišice V. so se odrasli bali tako kot mi otroci parklja. Tovarišica V. in ostali rajonski »poverjeniki« so preganjali vse oblike defetizma. Defetizem pa je bil po njihovem mnenju že omemba, da je premalo kruha ali česa drugega. Tovarišice V. so se bali skoraj vsi ali kar vsi, razen moje none. V njej je še tekla puntarska kri kmečkih upornikov z Dolenjskega, ki so se upirali Tahiju, ostalim graščakom, Turkom in vsem vprek. None po stoletjih puntarstva ni mogla prestrašiti nekakšna tovarišica V„ četudi podaljšana roka samega velikega J. V. Stalina. Klali so jih, pobijali, žgali z razbeljenim železom, natikali na kole, zato se je uporniški duh -vtisnil v vse delce njihovih teles. Stara mama je edina na našem terenu rekla tovarišici V.: »Gos- Borivoj Repe pa V., nič ni tako dobro, kot vi pripovedujete. Vedno je bilo hudo, sedaj pa je še huje.« Besedo gospa je poudarila. Tovarišica V. je odvrnila: »Tovarišica R., prvič jaz nisem gospa, z gospodi smo pometli že med vojno, drugič vem, da ni dobro, toda to je dialektičen proces, ki se vleče. Sedaj je že bolje, bo pa še bolje, vedno bolje in samo bolje.« • Moja puntarska stara mama pa je odvrnila: »Gospa V., jaz prvič nisem tovarišica, drugič ni prav nič bolje, vedno.huje je. In kot poznam ta svet, bo še huje. Poznam pa ga dobro. Otroštvo sem preživela na kmetih, stari so nam pripovedovali, da je vedno bilo hudo. Dala sem skozi dve vojni, vmes je bilo hudo, sedaj pa ni nič bolje.« Tovarišica V. jo je srepo pogledala in rekla: »Bolje bo, gospa R., bo, to vam jaz jamčim.« Moja nona je bila od tedaj edina oseba, ki ji je rekla tovarišica V. gospa. »Pridite na sestanek, boste že izvedeli vse, kar vas zanima.« »Ne, tovarišica V.,« je rekla nona, »na vaše sestanke me ne bo. Pa tudi tisti vaš brkač mi ni všeč!« Bila je edina razen paraliziranih in tistih v agoniji, ki niso hodili na sestanke, še na volitve je ni bilo. Tam pa je bila udeležba vedno 99,99-odstotna. /Ti Tedenski pregovor: Kdor ni zidal hiše, misli, da zidovi rastejo iz zemlje. (estonski) k" Osebnosti: □ 7. 4. 1925 je v Tomaju umrl zgodovinar Matija Sila, ki se je rodil 14. 2. 1840 v Povirju. □ 10. 4. 1860 se je v Sežani rodil politik, gospodarstvenik in prvi slovenski odvetnik v Trstu dr. Gustav Gregorin, ki je umrl 30. 5. 1942 v Ljubljani. A Ljubljana Cankarjev dom v VELIKI DVORANI SF v ponedeljek, 9. 4., ob 19.30: klavirski koncert Petra Rdsla (Brahms, Čajkovski, Balakirev), y VELIKI DVORANI v torek, 10. 4., ob 18. in 21. uri: koncert Pianista Richarda Claydermana. (Vstopnice so razprodane.) ^ MALI DVORANI v torek, 10. 4., ob 19.30: v ciklusu Mladi jjjiadim - koncert 12-letnega pianista in klarinetista Dejana Laziča °ach, Schubert, Liszt, Mozart, Debussy, Cahuzac, Massager). V VELIKI DVORANI v sredo, 11. 4., ob 19.30: Sedem pomladi -6čer pesmi in plesov slovenskih železničarjev ob 70-letnici v iz- Vedbi ZKUD Tine Rožanc. Nastopajo zbor, folklorna skupina, plenici modernih plesov in gostje. ■ * SREDNJI DVORANI v sredo, 11. 4., ob 20. uri: Mednarodni Č?2 festival - nastopajo skupine Curlew, Jazz Passengers in Myra 7«ord Trio. , v VELIKI DVORANI v četrtek, 12. 4., in v petek, 13. 4., ob 19.30: oncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, dir. Milan Horvat, pianist Peter Rosel (Petrič, R. Strauss, Šostakovič). . V SREDNJI DVORANI v četrtek, 12. 4., ob 20. uri: Mednarodni festival - nastopata skupini Sonny Sharrock Band in Miracle HQom in Bosho. V VELIKI DVORANI v soboto, 14. 4., ob 20.30: The Fali - rock art .p1 kam gre rock. ^Nal Ljubljana jj °VoRANI SLOVENSKE FILHARMONIJE v nedeljo, 8. 4., ob - ' Ur*: v okviru Koncertnega ciklusa Mozart - nastopa Komorni „ sambel Slovenicum, dir. Uroš Lajovic, harfistka Mojca Zlobko in avbst Aleš Kacjan (Gluck, Mozart, Piccini). JflDEM rNtusova cerkev (Ul. Maršala) Danes, 7. 4., ob 16. uri: orgelski koncert Alessandra Bianchija (J. • Bach, Knecht, Konchar, Mozart, Beethoven). tajska dvorana torek, 10. 4., ob 21. uri: v okviru 1. festivala stare glasbe -nsemble Musiča Antigua Koln v zasedbi R. Gobel - violina, P. arrai - violončelo in T. Mader - klavičembalo (Von Bieber). tabua Gledališče Italia Danes, 7. 4., ob 20.30: koncert Videmskega komornega orkestra, r- Olinto Contardo (VVagner, Respighi, Prokofjev, Bartok). RUmin fuštveno gledališče ke« nedeli°' 4 ' oB U- uri: koncert Videmskega komornega or-tra, dir. Olinto Contardo (VVagner, Respighi, Prokofjev, Bartok). š0*denon fantovski dom (fi torek, 10. 4., ob 21. uri: koncert Tria Marcossi-Urdan-Cesar s,, vta, klarinet in fagot; Zaharov, Devienne, Mayr, Koechlin, Do-, nutti, Osterc). NERONA Arena ^ torek, 1. 5., ob 21. uri: koncert Tine Turner. LJUBLJANA Opera SNG V OPERI nocoj, 7. 4., ob 19. uri: opera Seviljski brivec (Gioacchi-no Rossini), dir. Marko Gašperšič (ponovitev 11. 4., dir. Igor Švara. V OPERI v soboto, 14. 4., ob 19. uri: premierska predstava baleta Rozalinda (Strauss-Lunchberry), kor. Roland Hynd, solisti Irena Pasarič, Mojmir Lasan in Danila Švara. Drama SNG V torek, 10. 4., ob 19.30: Vera ljubezen upanje (Odbn Von Hor-vath), rež. Martin Kušej (ponovitve 11. 4. ob 19. uri, 12. 4. ob 17. uri, 13. 4. ob 19.30). Mala drama V četrtek, 12. 4., ob 20. uri: Preobrazba (Kafka-Rozman), rež. Lojze Rozman. V petek, 13. 4., ob 20. uri: Impresarij (Feri Lainšček), rež. Mateja Koležnik. MGL Nocoj, 7. 4., ob 19.30: Ta veseli dan ali Matiček se ženi (Anton Tomaž Linhart), rež. Zvone Šedlbauer, (ponovitev 10. 4.). V ponedeljek, 9. 4., ob 19.30: Vdove (A. Kertesz), rež. Mile Korun (ponovitev 11. 4.). V petek, 13. 4., ob 19.30: Romeo in Julija (VVilliam Shakespeare), rež. Barbara Hieng. Lutkovno gledališče V LUTKOTEKI danes, 7. 4., ob 11. uri: Mojca in živali (Taufer-Novy), rež. Peter Dougan. V VELIKI DVORANI danes, 7. 4., ob 17. uri : 80. ponovitev predstave Radovedni slonček, rež. Božo Vovk. V VELIKI DVORANI v petek, 13. 4., ob 17. uri: Veliki Kikiriki (Nace Simončič), rež. Matjaž Loboda (ponovitev 14. 4.). CODROIPO Novo občinsko gledališče (Ul. 24. oktobra) Nocoj, 7. 4., ob 20.30: I paraventi (Jean Jenet), rež. Cherif, nastopata Alida Valli in Giustino Durano, Cooperativa Nuova Scena. CICONICCO Na okoliških gričih V petek, 13. 4., ob 21. uri: pasijon ... et tactu manus suae... GORICA Kulturni dom V nedeljo, 8. 4., v torek, 10. 4., in v četrtek, 12. 4., ob 9.30: Srečanje mladinskih evropskih organizacij; prireja Mladinska sekcija SSk. V ponedeljek, 9. 4., in v torek, 10. 4., ob 20.30: gledališka predstava Jakob Ruda (Ivan Cankar), rež. Dušan Mlakar; SSG. V sredo, 11. 4., ob 18.30: srečanje z avtorjema Francem Cerarjem in Ladom Ambrožičem Novoljanom; prireja KD. V četrtek, 12. 4., ob 20.30: v okviru Gorica Kinema '90 - film Indijski nokturno, rež. Alain Corneau; prireja Kinoatelje. • Upravni odbor KD Gorica si pridržuje pravico, da po potrebi spremeni najavljeni spored. Za podrobnejše informacije: Kulturni dom, Ulica Brass 20, 34170 Gorica, tel. (0481) 33288. LJUBLJANA □ MESTNA GALERIJA (Mestni trg 5 - tel. 061/212896): pregledna razstava akademskega slikarja Franca Novinca (vsak dan 10-18, ob nedeljah 10-13, ob ponedeljkih zaprto, do 10. 4.). □ GALERIJA SLOVENIJALES (Titova 52): razstavlja koroški akademski slikar Valentin Oman (do 20. 4.). □ GALERIJA CD (Kidričev park 1 - tel. 061/221121: Zakladi frančiškanskih samostanov Bosne in Hercegovine (vsak dan 12-20, ob nedeljah 15-18, do 30. 5.). □ VELIKA SPREJEMNA DVORANA CD: Iz neskončnosti v neskončnost - predstavlja se Evropski laboratorij za fiziko iz Ženeve (vsak dan 12-20, ob nedeljah in praznikih 15-18, do 22. 4.). PIRAN □ MESTNA GALERIJA (Tartinijev trg 3 - tel. 066/73753): v četrtek, 12. 4., ob 20. uri odprtje razstave ljubljanskega slikarja Iva Prančiča (vsak dan 10-12 in 17-19, ob nedeljah 10-12, ob ponedeljkih zaprto, do 30. 5.). □ TARTINIJEVA ROJSTNA SOBA: v petek, 13. 4„ odprtje razstave zanimivih rokopisov in predmetov Giuseppa Tartinija. VIDEM □ CENTRO FRIULANO ARTI PLASTICHE (Ul. Beato Odorico 3): Letni časi Silvia Gagna - opus 1979-89 (vsak dan 17-19.30, ob sobotah 10-12 in 17-19.30, ob nedeljah in ponedeljkih zaprto, do 14. 4.). □ DVORANA TRGOVINSKE ZBORNICE (Trg Venerio): Rassegna di editoria regionale (vsak dan 10-19, še danes). □ GALERIJA COLUSSA (Trg Matteotti 19): Guttusovi akti 1940-1980 (vsak dan 10-12.30 in 16-19.30, ob nedeljah in praznikih zaprto, do 30. 4.). □ GALERIJA DE CILLIA (Reber al Castello 1/A): 25 risb, akvarelov in temper Giovannija Pellisa (vsak dan 10-12 in 16-19, ob nedeljah in praznikih zaprto, do 13. 4., nato od 17. 4. do 30. 4.). ŠPETER SLOVENOV □ BENEŠKA GALERIJA: razstavlja ljubljanska umetnica Maja Kocmut (vsak dan 17.30-19.30, ob nedeljah zaprto, do 17. 4.). SPILIMBERGO □ PALAČA TADEA (na Gradu): Pictor Immaginarius - 60 let arhiva Šole za mozaike v Spilimbergu (vsak dan 15-19, ob nedeljah 10-19, do 16. 4.). PORDENON □ GALERIJA SAGITTARIA (Ul. Concordia 7, tel. 0434/35446 -35387: danes, 7. 4., ob 18.30, odprtje razstave s 100 deli Maestri da Alpe Adria - Adolf Frochner, Alfred Hrdlicka, Inge Vavra, Jože Ciuha, Andrej Jemec, Lojze Logar, Gorazd Šefran, Giuseppe San-tomaso, Walter Valentini in Emilio Vedova (do 13. 5.). BENETKE □ MUZEJ CORRER: Palma il Giovane (1548-1628) - risbe in slike beneškega umetnika (vsak dan 10-18, ob torkih zaprto, do 29. 4.). □ PALAČA GRASSI: razstava Andyja VVarhola (do 27. 5.). □ PALAČA FORTUNV (San Marco 3780 - tel. 041/5200995: Fausto Melotti (vsak dan 9-19, ob ponedeljkih zaprto, do 24. 6.). PADOVA □ PALAČA DELLA RAGIONE: razstava del flamskega slikarja Petra Paula Rubensa (1577-1640). T OVEN (21.3.-19.4.) — VI IN DELO: Pred vami je precej prijeten delovnik. Uresničite lahko Marsikaj, kar ste že dolgo načrtovali. Dobra sreča vam bo naklonjena, zato je čas prime-reh za izpeljavo tudi zahtevnejših načrtov. Precej ugodno st°jijo zvezde predvsem rojenim od 9. do 14. 4. V nedeljo an ponedeljek obstaja mož-nost slabšega razpoloženja. VI ‘U DRUGI: Petkovo srečanje bo razveselilo. Ugodna nheva bosta četrtek in petek. BIK (20.4.-20.5.) — VI IN DELO: Vstopate v delovno precej razgiban te-, — den. Ugodna Mer- •^nr in Venera bosta poskrbela pretežno dobro počutje in uresničitev vaših načrtov. Po-ePno naklonjene bodo zvezde L5!enim od 20. ,4. do 3. 5. Ob-ja)a možnost veselih presene-: anj na ekonomskem področ-Sreda in četrtek ne bosta ffav ugodna. VI IN DRUGI: esenetil vas bo nekdo, ki ste ga imeli za prijatelja. Ugodna *eVa bosta sobota in nedelja. _ ______ DVOJČKA (21.5.- r 20.6.) — VI IN DELO: Obeta se vam precej ploden ’ teden. Vam naklonjeni Mars bo spodbudil uspeh vaših pobud in uresničitev pričakovanj. V začetku tedna se vam bo ponudila enkratna priložnost. Pozor! Rojenim od 21. do 28. 5. možnost neprijetnosti ali nepričakovanih stroškov. Precej muhasta bo sobota. VI IN DRUGI: Imejte več potrpljenja z nekom, ki vas ima rad. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek. RAK (21.6.-21.7.) — VI IN DELO: Nebo vam je precej na-klonjeno. Zvezde so na vaši strani in marsikatera želja se vam bo izpolnila. To je izredno ploden čas, v katerem lahko uresničite, kar si že dolgo želite. Izkoristite dobre priložnosti, ki vam jih bo ponudil teden. Ponedeljek in torek vam bosta nekoliko manj naklonjena. VI IN DRUGI: Obetajo se vam prijetna doživetja na čustvenem področju. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek. LEV (22.7.-22.8.) — VI IN DELO: Pred JL # vami je sicer ugo- fl l den, a precej spre- ^ menljiv in nemiren teden. Po vsej verjetnosti vam v sredo in četrtek ne bo šlo vse tako, kot bi vi želeli. Mars in Merkur sta vam nasprotna, zato prav lahko pride do zapletov ali nejasnosti. Izkoristite pozitiven vpliv zvezd v začetku in ob koncu tedna. VI IN DRUGI: Preveč zaupate nekomu, ki išče samo svoje koristi. Ugodna dneva bosta ponedeljek in petek. DEVICA (23.8.- 22.9.) — VI IN I I If DELO: Napoved je I j M za vas precej ugod-" na. Teden bo prav sproščen in zanimiv. Odprle se vam bodo nove možnosti za uresničitev nekaterih vaših ciljev. Glede na to, da vam je Merkur izredno naklonjen, lahko pričakujete srečen potek dela. Obstaja tudi verjetnost finančnega uspeha. Kritičen dan pa bo torek. VI IN DRUGI: Najbolje je, da o svojih namenih molčite. Ugodna dneva bosta sobota in sreda. TEHTNICA (23.9.-22.10.) — VI IN DELO: Teden vam bo naklonjen in delovno uspešen. Ponudile se vam bodo nekatere nove ustvarjalne možnosti. Čas je nadvse primeren za nove iniciative. Nasmehnila se vam bo sreča pri pomembnih stvareh. Vaša iznajdljivost vam bo tokrat prav prišla. Še posebej uspešni bodo rojeni od 13. do 17. 10. VI IN DRUGI: V prijetni družbi se boste sprostili. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek. ŠKORPIJON IfM (23.10.-21.11.) — VI IM IN DELO: Pred | It vami je razgiban ■ 1 ^ delovnik. Sredina tedna vam bo izredno naklonjena in delovno ugodna. Ne zamudite enkratne priložnosti, ki se vam bo ponudila. Rojenim od 24. do 31. 10. bo Venera naklonjena: možnost veselih presenečenj. Pozor! Rojenim od 12. do 16. 11. neugodni Mars lahko prekriža načrte. VI IN DRUGI: Ne verjemite vsemu, kar boste slišali. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek. STRELEC (22.11.-«4* 21.12.) — VI IN DELO: Izkoristite naklonjenost Merkurja in Marsa za najdrznejše načrte. Uspešni boste in pri delu učinkoviti. Precejšnja je verjetnost dobrih vesti in pozitivnih sprememb na delovnem področju. Precej ugodno stojijo zvezde rojenim od 12. do 16. 12. V soboto vam lahko neprijazna Luna ponagaja. VI IN DRUGI: V petek vas bo nekdo prijetno iznena-dil. Ugodna dneva bosta ponedeljek in petek. ^ KOZOROG (22.12.- '1 19.1.) — VI IN DELO: Pričakujete I lahko izredno us- ** pešen delovnik. Pozitivni vplivi Merkurja in Venere bodo pospešili izpeljavo vaših zamisli. Mersikje boste napredovali in vaša vztrajnost bo obrodila sadove. Prijetna presenečenja naj pričakujejo rojeni od 22. do 31. 12. Ponedeljek in torek vam bosta manj po godu. VI IN DRUGI: Upoštevajte želje ljubljene osebe! Ugodna dneva bosta sobota in sreda. . . VODNAR (20.1.-18.2.) — VI IN DELO: Zvezde vam niso najbolj naklonjene, zato bo teden po vsej verjetnosti nekajkrat bolj muhast in utrudljiv. Obstaja nevarnost neprijetnih ali neugodnih okoliščin, ki lahko negativno vplivajo na vaše razpoloženje in počutje. V odločitvah bodite karseda previdni. Sreda in četrtek ne bosta ugodna. VI IN DRUGI: Pazite na besede, da ne bo kaj narobe. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek. RIBI (19.2.-20.3.) V f VI IN DELO: Te- den vam bo naklo-J njen. Izjemno ugo- den položaj Merkurja in Venere bo spodbudil pozitivne rešitve in uspešen potek dela. Obeta se vam uresničitev nekaterih pričakovanj. Z večjo lahkoto boste kos nalogam, ki ste si jih zadali. Delo vam bo vzelo manj časa in uspeli se boste tudi malo oddahniti. VI IN DRUGI: V ljubezni se vam bo prav lepo godilo. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek. Dvodnevno posvetovanje na pobudo goriške KZE Kako reševati problematiko mamil s spodbujanjem aktivnosti mladih Mladinski seminar narodnih skupnosti Od danes do prihodnjega petka v Gorici Na pobudo operativne skupine za vprašanja zasvojenosti od mamil in alkohola pri goriški KZE ter v sodelovanju s skupino Abele iz Turina ter Skladom Labos iz Rima se od -včeraj odvija dvodnevni posvet o preventivnih posegih zoper mamila predvsem v luči mladinskega združevanja. Zasedanje se je včeraj začelo v deželnem avditoriju s pozdravi oblasti od podpredsednika KZE Tuzzija do župana Starana, predsednika Pokrajine Criscija in predstavnika prefekture, nato pa so referenti takoj prešli k sržu problemov, o katerih razpravljajo v teh dveh dneh. Uvodno poročilo je imel predstavnik Sklada Labos iz Rima sociolog Claudio Calvaruso. Skušal je pojasniti vzroke nelagodja, ki ga danes doživljajo mladi in ki je med temeljnimi vzroki za predajanje mamilom kot tudi za druga deviantna obnašanja. Takoj je obračunal z dokaj razširjenim prepričanjem, češ da je naša družba zdrava, vendar z mladimi nekaj ni v redu. V resnici, je dejal Calvaruso, smo vsi danes žrtve konflikta med ritmi in vrednotami, ki nam jih vsiljuje družba in našimi intimnimi željami, potrebami, občutki. Družba nam vsiljuje potrošniško miselnost, tekmovalnost, učinkovitost« za vsako ceno, skrajni individualizem. V prevladujoči miselnosti ni prostora za solidarnost, za globlje medčloveške odnose, za pozornost notranjim človekovim vzgibom. Izgublja se občutek skupnosti, vsakdo je čedalje bolj osamljen, določene družbene skupine, ki ne ustrezajo prevladujočemu modelu (mamilaši, reveži, ostareli, priseljenci itd.) pa so potisnjene ob rob. Odtod koflikti in nelagodje, ki jih občutimo vsi, odrasli in mladi. Za mlade je to nelagodje še toliko težje, ker v dobi doraščanja nimajo možnosti komuniciranja: po eni strani je zatajila družina, ki danes ponuja mladim materialno ugodje ne pa dialoga, po drugi strani inštitucije, ki so daleč od mladih in njihove potrebe po komuniciranju in iskanju lastne vloge ter identitete v družbi. Podrobneje sta nato o teh problemih odnosov med mladimi in družino oz. inštitucijami govorila dr. Antonia Cosentino iz Rima in dr. Mario Santi iz Firenc. Popoldne se je posvet nadaljeval z okroglo mizo o javnih posegih v prid mladinskemu združevanju kot obliki preprečevanja širjenja mamil. Danes je ob 9. uri v avditoriju v Ul. Roma napovedana razprava o izkušnjah na področju mladinskega združevnja, popoldne ob 15. uri pa bo na Pokrajini okrogla miza o perspektivah posegov na tem ■ področju v Furlaniji-Julijski krajini. SDAG pripravlja tečaj za špediterje Družba SDAG, ki upravlja goriški blagovni terminal (avtoporto) sporoča, da bodo priredili, v sodelovanju s carinsko upravo, tečaj za špediterje. Tečaj se bo pričel 21. aprila in bo trajal dobre tri mesece, saj se bo zaključil 25. julija. Tečajniki bodo opravili okrog 100 ur lekcij in praktičnih vaj, sledili pa bodo tudi petim okroglim mizam na specifično temo. Lekcije bodo na sedežu družbe SDAG na go-riškem avtoportu. Interesenti lahko dobijo podrobnejše informacije na sedežu družbe, kjer je treba z vpisom potrditi svojo udeležbo. Zbiranje podpisov za listo Zelenih Zelena lista nadaljuje z zbiranjem podpisov za predstavitev na občinskih volitvah. Potrebujejo jih 750. Danes bodo podpise zbirali od 9. do 13. in od 16. do 19. ure na Verdijevem korzu pred ljudskim vrtom (v primeru dežja v pasaži nasproti Stande), od 9. do 12. ure pa v volilnem uradu na Občini. Jutri, 8. t. m., ob 20.30 bo na sporedu v cerkvi na Travniku izjemen koncert duhovnih pesmi. Nastopili bodo sopranistka Helga Wilhaber, mezzosopranistka Christine Lichtenberger, mešani pevski zbor sv. Ignacija pod vodstvom Stanka Jericija in godalni orkester "Cappella Carinthia" bodo pod-vodstvom dirigenta Hansa Schainbergerja. foliji? SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Ivan Cankar JAKOB RUDA Režija: Dušan Mlakar V ponedeljek, 9. aprila, ob 20.30 — Abonma red A V torek, 10. aprila, ob 20.30 — Abonma red B V KULTURNEM DOMU V GORICI Za ponedeljkovo predstavo vozi avtobus po običajnem voznem redu. Pod geslom "Samostojno organiziranje narodnih manjšin" se bo danes pričel seminar Mladine evropskih narodnostnih skupnosti (MENS), ki bo trajal do petka, 13. t. m. Približno osemdeset mladih manjšincev s skoraj vseh koncev Evrope se bo zbralo v Gorici, kjer bo v organizaciji Krožka za družbena vprašanja "Virgil Šček" in Mladinske sekcije SSk v Kulturnem domu potekal seminar. Program vsakoletnega srečanja je pester. Že nocoj bodo udeleženci po začetni svečanosti gostje goriškega Kinoateljeja. Jutri dopoldne bo na vrsti predstavitev slovenske manjšine v Italiji: govorili bodo urednica revije Mladika, prof. Ester Sferco, zgodovinar prof. Tomaž Simčič in raziskovalec dr. Pavel Stranj. Popoldan pa bo posvečen predstavitvi stranke Slovenske skupnosti. Predavali bodo deželni predsednik SSk Marjan Terpin, predsednik krožka "V. Šček" dr. Rafko Dolhar in deželni tajnik Mladinske sekcije SSk Damijan Terpin. Zvečer bo zabava ob zvokih harmonike: nastopala bosta Andrej Pegani in Štefan Bombi. V ponedeljek je predviden izlet po slovenskem narodnem ozemlju v Italiji, v torek pa bo okrogla miza na temo seminarja, ki se je bodo udeležili deželni tajnik SSk Ivo Jevnikar, časnikar Primorskega dnevnika Martin Brecelj in pisatelj prof. Boris Pahor. Okrogli mizi bo sledil verjetno najzanimivejši del seminarja, ko bodo popoldne predstavniki prisotnih manjšin predstavili položaj lastnih narodnostnih skupnosti. Nazadnje pa bo na sporedu še kulturni večer v Katoliškem' domu z nastopom dekliškega zbora "Sovodenj-ska dekleta" in prireditvijo Slovenskega kulturnega kluba iz Trsta. V sredo se bodo udeleženci seminarja podali na izlet v Slovenijo, kjer se bodo srečali s predstavniki slovenske republike in člani mladinskih organizacij strank, ki delujejo v Sloveniji. Ogledali si bodo tudi Ljubljano in Bled. V četrtek bo cel dan posvečen skupnemu zasedanju oz. občnemu zboru organizacije MENS, na katerem bodo izvolili novo vodstvo, začrtali bodoči program dela in odobrili predložene resolucije. Zvečer pa je predvidena zaključna slovesnost v Prečniku (občina Devin-Nabrežina) z družab-* nostjo. V petek, zadnji dan srečanja, bo tiskovna konferenca. Prisotnost na seminarju so napovedali: Škoti, Severni Frizijci, Danci v Nemčiji, Nemci na Danskem, Sudetski Nemci, Nemci na Madžarskem, Alzačani, Lužiški Srbi, Retoromani, Južni Tirolci, Katalonci, Baski, Bretonci, koroški Slovenci, gradiščanski Hrvati, Italijani v Istri. Občinske podpore za dijake Goriška Občina namerava v smislu dež. zakona št. 10/88 dodeliti denarne podpore dijakom, ki obiskujejo višje srednje šole v Gorici in ki so med šolskim letom nastanjeni v zavodih ali pri zasebnikih, in izhajajo iz manj premožnih družin in ki so v lanskem šolskem letu dosegli dober učni uspeh. Prošnje, na posebnih obrazcih, ki so na razpolago v tajništvih šol, je treba vložiti do 30. aprila letos in sicer v protokolnem uradu na Občini. Prošnji je treba priložiti sledeče listine, oziroma izkazila: potrdilo o ocenah v šolskem letu 1988/89, kopijo davčne prijave iz katere izhaja družinski dohodek, samoizjavo z navedbo poklica družinskega poglavarja ter osnovnih podatkov o vrsti zaposlitve, točen popis posesti družinskega poglavarja in drugih članov; izjavo urada za delo za tiste družinske člane, ki so brez zaposlitve. Kulturni večer na Bukovju Kvartet GM in razstava slik Društvo Briški grič v Števerjanu pripravlja drevi zanimiv kulturni večer. Tudi tokrat bo spored prireditve oddeljen na slikarsko razstavo in glasbeni del. V prostorih doma na Bukovju se bo predstavil slikar Miran Kordež, doma s Črne na Koroškem, sicer pa že nekaj let "uvoženi" Primorec. Razstava v Števerjanu je njegova prva predstavitev v zamejstvu. Drugi del kulturnega večera pa bodo izpolnili člani Godalnega kvarteta Glasbene matice iz Trsta Jagoda Kjuder, Žarko Hrvatič, Marko Bitežnik, Peter Filipčič in Daniela Bussolo. Izvajali bodo Mozartov kvartet v D-duru K 285 in Borodinov kvartet št. 2 v D-duru. Začetek prireditve je napovedan za 20.30. Drevi Trio Čajkovski Pred zaključkom abonmajske glasbene sezone je društvo Lipizer poskrbelo tudi za nastop svetovno znanega Tria Čajkovski iz Moskve. Violinist Pavel Vernikov, pianist Konstantin Boghino in violončelist Anatolij Liebermann bodo nastopili drevi v deželnem avditoriju v Gorici s pričetkom ob 20.30. Na sporedu bodo znani Letni časi P. I. Čajkovskega. Gre za delo, ki ga je veliki ruski skladatelj napisal leta 1881 in posvetil Nikolaju Rubinsteinu. Proste vstopnice so na razpolago v turističnem uradu IOT ter pri blagajni avditorija neposredno pred koncertom. Biasutti na Predsednik deželne vlade Adriano Biasutti je bil včeraj na obisku na goriški Občini, kjer ga je sprejel župan Scarano s sodelavci ter ga seznanil z najbolj nujnimi vprašanji, ki jih bo mogoče uspešno reševati le s pomočjo Dežele. Na prvem mestu je vsekakor urejanje hudournika Korna s ciljem odprave nevarnosti poplav in onesnaževanja. Dežela naj bi pomagala pri prenovi in opremi gledališke dvorane Verdi. Med pomembna vprašanja sodi vsekakor razvoj univerzitetnih struktur v Gorici. Predsednik Biasutti je povedal, da bo Dežela vsekakor priskočila na pomoč kar zadeva urejanje gledališke dvorane in tudi glede urejanja Soškega parka. Razvoj univerzitetnih struktur v Gorici je med prvenstvenimi nalogami Dežele in bodo temu vprašanju tudi v prihodnje namenjali največjo pozornost. Primerno rešitev kako odpraviti nevarnost poplav in onesnaževanje, ki ga povzroča Koren pa bodo skušali poiskati v sodelovanju z rimsko vlado. Včerajšnji obisk in pogovore na goriški Občini ocenjujejo kot konstruktivne, čeprav se odvijajo že v volilni kampanji. Zdi se tudi, da so bili premeščeni vsi nesporazumi in nesoglasja, ki so prišla na dan ob in po obisku predsednika vlade Andreottija v Gorici. Srečanja na županstvu sta se udeležila tudi predsednik pokrajine Crisci in deželni odbornik Brancati. V programu predsednika deželne županstvu vlade je bil tudi sinočnji nastop na okrogli mizi o vlogi Gorice v novi evropski stvarnosti. čestitke Danes praznuje na Poljanah 48. rojstni dan Mario Devetak. Še mnogo srečnih in zadovoljnih dni mu voščijo žena Adriana, sin Iztok in hči Isabella. _______________kino__________________ Gorica CORSO 17.00-22.00 »Nato il 4 luglio«. Prep. ml. pod 14. letom. VERDI 18.00-22.00 »Lambada«. Prep. ml. pod 14. letom. VITTORIA 17.30-22.00 »Optional sexy«. Prep. ml. pod 18. letom. rwi »✓•v Trzic COMUNALE 18.00-22.00 »Crimini e mis-fatti«. EXCELSIOR 17.30-22.00 »Abissi«. Nova Gorica SOČA (Kulturni dom) 18.00 in 20.00 »Indiana Jones III. - Zadnji križarski pohod«, 22.00 »Superzvezde«. SVOBODA (Šempeter) 20.00 »Smrtonosna igra«. DESKLE 19.30 »Družinska strast«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Občinska — Ul. Sv. Mihaela — tel. 21074. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo — Ul. Toti 52 — tel. 410701. Bilanca 89 Upravni svet bančnega zavoda Cassa di Risparmio di Gorizia je odobril bilanco za leto 1989 (159. poslovno leto). Bilanco je pregledala Coopers & Lybrand in izkazuje sledeče podatke: Neposredne vloge klientov Upravljana sredstva Skupne vloge Ekonomske naložbe Skupne naložbe Čisto premoženje Čisti dobiček v milijardah lir primerjava 1988 1.305 + 6,46% 422 + 30,49% 1.727 + 11,15% 1.205 + 11,66% 1.588 + 10,68% 125 + 8,14% 7,3 + 10,61% UPRAVNI SVET Predsednik: dr. Antonio TRIPANI Podpredsednik: Sergio MEDEOT Svetovalci: Cesare PUMO dr. Franco GALLAROTTI knjig. Piero MUCELLI Vittorio OLIVA Giuseppe PECORARI dr. Flavio Adriano PETRUZ geom. Nazario ROMANI NADZORNI ODBOR: prof. Antonio BISIACH ind. iz. Renzo PAGOTTO Gianfranco TROMBETTA UPRAVITELJI: dr. Antonio TRIPANI Sergio MEDEOT vel. kom. Dario CIOLI dr. Giovanni RONCONE dr. Franco PODDA GLAVNA DIREKCIJA Glavni direktor: dr. Franco PODDA Namestnik glavnega direktorja: knjig. Giuseppe BLEDIG CASSA Dl RISPARMIO Dl GORIZIA Goriška hranilnica banka od leta 1831 Gorka gostila 18. izvedbo Dijaškega obmejnega srečanja Primorske Ob športnih so se dijaki pomerili tudi v preizkušnjah kulturnega značaja Ravnatelje šol sta sprejela župan Scarano in predsednik Pokrajine Crisci V dežju, ki je precej oviral potek tortnih in drugih tekmovanj, je Gori-ca včeraj sprejela 18. izvedbo Dijaške-Ja obmejnega srečanja Primorske, ki sp ga tokrat prvič organizirale italijanske šole, koordinacija pa je potekala Pod nadzorstvom italijanskega trgovskega zavoda »Cossar«. Ce je deževno vreme delno pokvarijo mladinski praznik, ni preprečilo, da le tudi ta manifestacija potrdila željo Po medsebojnem spoznavanju in prijateljstvu, ki sta glavni vodili DOSP-a. mejno je dijaško srečanje sprejelo šta-•etno palico od Pohoda prijateljstva, ki 80 ga v Gorici pripravili pred dnevi in na Katerem je pet in več tisoč oseb z obeh strani meje utrdilo načela, ki so skupna dijaškemu srečanju in vrsti drugim pobudam, ki so se v teh letih uveljavile v obmejnem prostoru. Miting torej, kot je v svojem pozdravnem nagovoru tisočero dijakom petdesetih šol z obmejnega področja povedal novi šolski skrbnik Benedetto Colombo, pomeni korak na poti k zbliževanju narodov za gradnjo skupnega evropskega doma. Na samem odprtju srečanja je spregovoril tudi ravnatelj zavoda »Cossar« Marijo Černič, ki je v tej manifestaciji prepoznal elemente za miroljubno so- žitje med italijansko in slovensko narodnostno skupnostjo. Gorica, pa je dejal župan Antonio Scarano, je v bistvu eden najprimernejših krajev, kjer se taka srečanja lahko odvijajo, saj je doslej že večkrat pokazala, da je pripravljena sprejeti take in podobne »izzive«. Ob samih tekmovanjih, o katerih poročamo na drugem mestu, pa so v avditoriju Fogar pripravili zanimivo okroglo mizo na temo »Perspektive ekonomske, politične in družbene integracije Vzhoda v skupni evropski dom«, na kateri so sodelovali Enzo Be-vilacgua (predsednik goriške Trgovinske zbornice), župan Antonio Scarano ter slovenska delegata v zvezni skupščini (beograjskem parlamentu) Suš-melj in Debeljak. Po uvodnem posegu Boža Gruntarja, je Jože Šušmelj dejal, da so se tudi v Jugoslaviji, predvsem v Sloveniji začeli procesi evropske integracije in to z uvajanjem strankarskega sisjpma, uresničitvijo tržnega gospodarstva ter spoštovanjem človekovih pravic. Kar zadeva ekonomski trenutek, je ugotovil Debeljak, pa je za vstop v Evropo potrebna sprememba gospodarskega sistema v Jugoslaviji ter novi oprijemi pri monetarni politiki. Po Scaranovem posegu, ki je podčrtal predvsem sodelovanje ob meji, je Enzo Bevilacgua ugotovil, da vzhodni svet potrebuje pošteno in učinkovito pomoč z Zahoda. Uvodnim posegom je sledila debata, v katero so posegli številni od prisotnih dijakov, ki so 'povedali marsikaj zanimivega z zvezi s temami okrogle mize, predvsem kar zadeva jugoslovansko vprašanje in medetnično stvarnost. Priložnost dijaškega srečanja so ravnatelji šol izkoristili za informativno srečanje in za uraden sprejem pri predsedniku goriške Pokrajine Gian Francu Crisciju in goriškem županu Antoniu Scaranu, ki je bil na goriškem gradu. Tudi ob tej priložnosti so bile izrečene pohvalne besede za pobudo, ki je začela leta 1973 v Tolminu in ki je iz leta v leto utrjevala svoje vsebinske okvire. Prav je torej, da Dijaško obmejno srečanje Primorske se nadaljuje in da prispeva svoj delež k stvarnemu zbliževanju in boljšemu spoznavanju med mladimi. Prav gotovo je bila to želja vseh dijakov, ki so se po nagrajevanju, srečali v zavodu San Luigi, kjer so s petjem, plesom in zabavo samo utrdili ideje in vodilo DOSP-a. Nadležni dež se je nekoliko umiril, ko so prve skupine dijakov zapuščale Gorico, ko so bolj ali manj srečni predstavniki šol zaradi tekmovalnih preverjanj s pokali ali brez njih odhajali s prizorišča srečanja, ko so se sami prireditelji, katerim gre pohvala za vloženi trud, nekoliko oddahnili in z veseljem v srcu ugotovili, da so tudi sami prispevali kamenček v mozaiku, ki mu pravimo prijateljstvo, spoštovanje in sodelovanje. (R. Pavšič) Skupina dijakov na okrogli mizi Izidi včerajšnjih tekmovanj Največ dijakov se je včeraj udeležilo športnih tekmo- hami. so se po- y nJ- V številnih goriških telovadnicah je bilo prav prijetno • °' saj borbenosti ni manjkalo. Tako smo lahko —' ' ih sledili moški košarki, moški in ženski oc znemu tenisu. V pokritem bazenu na Rojcah 5'p‘ui plavalci in plavalke, ki so dosegli dobre rezultate, ki tevno vreme je močno ponagajalo atletom in atletinjam, pri °_dekmovali na bližnji atletski stezi, kljub temu pa je uiteljem uspelo zaključiti napovedana tekmovanja. ■ vania ket 9ledalcev 50 seveda pritegnila moštvena tekmo-odbrVL-' er 80 se naši predstavniki solidno odrezali. V moški hjan t S0 na^ goriški predstavniki zasluženo odpravili ita-to v- mestne tekmece, Tržačani pa so zasedli četrto mes-dško Zenskem odbojkarskem tekmovanju so italijanske go-rtioj,? Predstavnice v finalu tesno odpravile Tržačanke, v v žpn i® namiznem tenisu so slovenske tržaške šole slavile, ‘hest ki konkurenci Pa 50 Tržačanke zasedle končno drugo pojjM?g športnih tekmovanj so se dijaki primorskih šol se gj tlh tudi v literarnem natečaju. "Pravljica o krivuljčici" fesorjp1 Najboljši slovenski prispevek, ki ga je komisiji pro-ZtnarJrnv oddal Igor Ostrouška (zavod J. Štefan iz Trsta). Ion, g°Va^ec italijanskih prispevkov pa je bil Guido Miche-Zi. ' ^ak goriškega znanstvenega liceja Duca degli Abruz- ki vreme je zagodlo tudi udeležencem ex-tempora, Prohi Sv°ia dela risali kar v prostorih zavoda S. Luigi. Manj merili ov so imeli strokovnjaki v informatiki, ki so se po-so “v19, računalnikih tehničnega zavoda Galilei. Po kosilu SMpJbOrjše tekmovalce in moštva nagradili, predstavniki rili * ■ a Pa so vsem predstavnikom italijanskih šol poda-dalla A iZjV0dov knjige Pavla Stranja "Gli Sloveni in Italia IZIDI TEKMOVANJ T. 1 dVlVl\_/ V J (Italc HKA ATLETIKA (MOŠKI): lOOm - 1. Davide Sussi rg »lanske Šole Gorica), 2. Andrej Gržentič (Koper), 3. To- atei Čebokelj (Idrija). Skok v daljino - 1. Aleš Cantarutti . . (Postojha), 2. Elvis Kranjec (Piran), 3. Giorgio Badin (IŠ Gorica). LAHKA ATLETIKA (ŽENSKE); lOOm - 1. Samantha Ber-nes (IŠ Trst), 2. Alenka Žarič (Nova Gorica), 3. Benedetta Nicolini (IŠ Trst). 800m - 1. Jasna Drašček (Nova Gorica), 2. Elisabetta Marussig (IŠ Gorica), 3. Cinzia Barbo (IŠ Trst). Met krogle - 1. Erika Cei (IŠ Gorica), 2. Klavdija Coslovich (Slovesnke Šole Trst), 3. Ivanka Gajšak (Izola). Skok v daljino - Margaret Macchiut (IŠ Trst), 2. Barbara Lah (IŠ Gorica), 3. Karmen Kernel (Postojna). PLAVANJE (MOŠKI); 50m prosto - 1. Robi Zekanovič (Izola), 2. Borut Fabjan (Koper), 3. Fabio Marussi (IŠ Gorica), 4. Silvano Kravos (SŠ Gorica). 50m prsno - 1. Fabio Marussig (IŠ Gorica), 2. Denis Benčič (Piran), 3. Robi Zekanovič (Izola), 4. Andrej Veleč (Koper). PLAVANJE (ŽENSKE); 50m prosto - 1. Lara Mrak (IŠ Gorica), 2. Mojca Vrani (Koper), 3. Emy Bavcon (SŠ Gorica), 4. Lorena Dimitropulo (IŠ Trst). 50m prsno - 1. Aurora Pi-cich (IŠ Gorica), 2. Lucia Chmet (IŠ Trst), 3. Mara Černič (SŠ Gorica), 4. Mojca Kaifez (Koper). EKIPNI ŠPORTI KOŠARKA MOŠKI: 1. IŠ Gorica, 2. Nova Gorica, 3. Idrija, 4. Koper. ODBOJKA MOŠKI: 1. SŠ Gorica, 2. IŠ Gorica, 3. Nova Gorica, 4. SŠ Trst. NAMIZNI TENIS MOŠKI: 1. SŠ Trst, 2. Nova Gorica, 3. Piran. ODBOJKA ŽENSKE: 1. IŠ Gorica, 2. SŠ Trst, 3. Izola, 4. Koper. NAMIZNI TENIS ŽENSKE: 1. Nova Gorica, 2. SŠ Trst, 3. IŠ Trst. LITERARNI NATEČAJ SLOVENSKI PRISPEVKI: 1. Igor Ostrouška (zavod J. Štefan iz Trsta), 2. Lucija Beguš (pedagoška šola iz Tolmina), 3. Valentina Fachin (klasični licej Prešeren iz Trsta). ITALIJANSKI PRISPEVKI: 1. Guido Michelon (znanstveni licej Duca degli Abruzzi iz Gorice), 2. Fabio Turel (tehnični zavod Galilei iz Gorice), 3. Monica Ballaminut (klasični licej Alighieri iz Gorice). TEKMOVANJE V INFORMATIKI: 1. Luca Bortolotto (industrijski zavod Galilei iz Gorice), 2. Alessandro Cobolti (Piran), 3. Matej Frančeškin (Koper). ■ 2 0 5 ŠTEVILKA, KI JE LJUBEZEN Mladostni stil devetdesetih let ima danes svoje ime: peugeot 205 look. Odkrij ga v vseh njegovih detaljih: notranjost s pravim platnom jeans sive barve, vzglavniki na sprednjih sedežih, strešno okno in posebni pokrovi na kolesih - vse serijsko. Izbirate lahko med tremi barvami: belo, rdečo f in grafitno sivo (*). Vse z enako ljubeznijo za look. (*) opcija Zastopniki Peugeot vam bodo v sodelovanju z družbo Peugeot Finanzia-ria SpA predlagali »formulo 205«, rešitev za finansiranje in plačilo, ki bb najbolj ustrezalo vašim potrebam. 10.900.000 lir pri zastopniku vključno z davkom IVA "ASCOLTO 24", telefon, ki je na razpolago voznikom Peugeot Talbot 24 ur dnevno. Brezplačen poziv po celi Italiji TRŽIČ - Ul. Timavo 24 - Tel. (0481) 790504 GORICA - Majnica 12 - Tel. (0481) 391808 PEUGEOT ■H ■■ ■ -v ■ :: : : ! :: ii PKESTimU n Banca Agricola Kmečka banka Gorica =- Na nekaterih stadionih za »Italija ’90« Zaskrbljujoč položaj V današnjem prijateljskem srečanju v Trstu (ob 16.00) Italija B under 21 proti Egiptu Brighenti je v Trstu začel svojo uspešno nogometno pot RIM — Poročilo komisije FIFA, ki si je ogledala italijanske stadione, na katerih bodo srečanja bližnjega svetovnega nogometnega prvenstva, je glede nekaterih objektov dokaj zaskrbljujoče. Glede stadionov v Bariju, Turinu, Palermu in Genovi kot tudi v Vidmu, Veroni, Bologni in Cagliariju komisija ni imela pripomb (v bistvu manjka le nekaj obrobnih del), slabo pa se piše stadionu v Firencah, a v Milanu, Napoliju in Rimu se morajo pošteno potruditi, da nadoknadijo zamujeno (na San Siru morajo na primer v celoti obnoviti travnato podlago). Italijanski nogometni sodniki bodo profesionalci RIM — Italijanski nogometni sodniki naj bi sčasoma postali profesionalci. Včeraj so namreč odobrili predlog predsednika »federcalcia« Matarreseja, da bi v zvezi s tem izvedli primerno študijo. Posebna kom-sija naj bi študijo dokončala še letos, v sezoni 1992/93 (ali leto kasneje) naj bi bili vsi sodniki v A in B ligi profesionalci. Seveda se pri tem odpira vrsta vprašanj, kot na primer: kaj bo s tistimi, ki imajo še kakšno dejavnost, kdaj lahko nekdo postane profesionalec (znano je, da sodnik začne kariero nekje pri 17 letih in če se izkaže, lahko pride v ospredje, torej po novem med profesionalce, šele čez dolgo vrsto let). Senna bi šel k Ferrariju LONDON — Senna je angleškemu časopisu »Today« izjavil, da bi ob koncu letošnje sezone bil pripravljen oditi k Ferrariju. »Čas je, da začnem misliti na prihodnjo sezono. Ko se je že nekaj časa v svetu formule ena, pride tudi trenutek, ko je naravno pomisliti na možnost prehoda k Ferrariju.« S svoje strani je Prost nedavno dejal, da ne bi mogel vzeti v poštev možnosti, da bi še tekmoval skupaj s Senno. DIRKA IRIS MILAN — Zmagovita kombinacija dirke tris je ta teden 1-12-13. Dobitnikov je bilo 236, prejeli pa bodo po 5.393.000 lir. TRST — Italijanska nogometna B reprezentanca under 21, ki bo danes v Trstu (ob 16.00 na Grezarju) odigrala prijateljsko srečanje z egiptovsko olimpijsko vrsto under 21, je na včerajšnjem treningu pokazala, da je v dobri formi. Glede na zadnje srečanje »azzurrov« (13. januarja v Reggiu Ca-labrii, kjer so igrali neodločeno 2:2 proti Jugoslaviji), je v italijanski postavi kar pet novih imen. Kljub temu kaže, da z uigranostjo ni težav. Perspektivni naj bi bili še zlasti nekateri vezni igralci, kot na primer Pizzi (Parma), Orlando (Reggina) in Venturin (Torino). »Azzurri« naj bi nastopili v naslednji postavi: Simoni, Festa (Polonia), Be-narrivo, Cappioli, Zanutta, Minotti, Lentini, I^izzi, Venturin, Orlando, Ganz. Rezerve so vratar Mancini, branilec Sordo, vezni igralci Fiorentini, Gelsi in Masolini ter napadalec Baia-no. Igralec Triestine Polonia ima nekaj težav z zdravjem in bo morda vstopil samo v drugem polčasu. Egiptovsko zastopstvo šteje 19 članov, starih od 17 do 19 let. Zadnje mednarodno srečanje so Egipčani odigrali proti Tuniziji, ko so izgubili z 1:0. Mlado italijansko dmgoligaško reprezentanco, ki se bo danes na Grezarju pomerila z egiptovsko olimpijsko selekcijo igralcev, vodi Vicinijev namestnik Sergio Brighenti, zelo simpatičen in odprt človek, zato je pogovor-intervju z njim takoj stekel. »Ne me nič spraševati o italijanski članski reprezentanci in o Milanu,« je šaljivo zažugal, nato pa kar sam dodal, kako je bilo lepo, ko je igral za Triestino, ko je ta pred davnim časom nastopala med prvoligaši. Še vedno imate Trst v srcu. Kaj vam je pomenilo tržaško igralsko obdobje in kateri "tržaški" dogodek vam je ostal najbolj v spominu? »V Trstu sem dejansko začel svojo športno kariero na najvišjem nivoju. Tu sem odigral dve prvenstvi (1957/58 in 1958/59), nato pa me je Rocco poklical v Padovo, tam sem tudi začel svojo reprezentančno pot. Najbolj mi je ostal v spominu konec mojega drugega tržaškega prvenstva. Ko je do konca manjkalo deset kol, smo bili točno na sredini lestvice, nato pa sem se huje poškodoval in predčasno zaključil sezono. Proti vsem napovedim je tedaj Triestina izgubila osem tekem na deset in izpadla iz A lige. Takrat se je začela dekadenca slavne tržaške ekipe.« Tri napomembnejša imena nogometnega Trsta... »To je lahko vprašanje, saj skoraj nimam alternativ: Colaussi, Pasinati in seveda Nereo Rocco.« Zakaj tekma Italija B under 21 -Egipt prav v Trstu? »To je največ, kar lahko Trst doseže s takim stadionom, kot ga pač ima. Ko bo zgrajen nov, bomo prav v Trstu takoj organizirali tekmo italijanske članske enajsterice.« Govorite kot predstavnik FIGC ali kot Vicinijev namestnik? »Kot oboje, saj smo zelo občutljivi na pravično teritorialno porazdelitev tekem italijanske reprezentance in mene, ki se še čutim Tržačan, boli, da tu v Trstu ni važnih mednarodnih srečanj.« Kakšen je pomen te mlade reprezentance, ki bo danes igrala v Trstu? »Enajsterica je vsestransko pomembnejša, kot vsi mislijo, čeprav, in pri tem si moramo biti na jasnem, gre za drugo mlado italijansko reprezentančno garnituro. Prvo, kot znano, trenira Cesare Maldini, iz te pa lahko slednji črpa igralce, ki se sproti izkažejo. Dodati moram, da je prav ta moja enajsterica presenetljivo uigrana in močna, saj je v zadnjih petih tekmah dala 14 in dobila le dva zadetka, a stalno je igrala s članskimi ali pa ekipami višje kategorije.« Zakaj je današnji nasprotnik prav Egipt? »Ta ekipa je odlična, saj je prav ona, in ne članska, odigrala afriški pokal in izgubila ključno tekmo proti Alžiriji, ki je nato celo postala afriški prvak. Nogomet črne celine je iz leta v leto kvalitetnejši, mi pa se moramo spoprijemati z vsemi nogometnimi šolami.« Kaj očitate sedanjim italijanskim trenerjem? »Le to: preveč se posvečajo ekipni taktiki in ne individualni. Skratka: sedanji trenerji so zelo dobro taktično pripravljeni, saj potujejo po svetu, si ogledujejo tekme po videotapeju itd., vendar ne poznajo svojih igralcev do dna in ne delajo s posamezniki, kot bi pač morali. In to je škoda, saj je mladi človek predvsem človek, šele nato nogometaš.« Nekoč ste izjavili, da so tujci velika škoda za italijansko državno reprezentanco... »Res je, in to potrjujem tudi sedaj. Le kaj se bo sedaj zgodilo, če bodo res odobrili odlok, da bo lahko vsaka prvo ali drugoligaška ekipa imela po pet tujcev v ekipi! Mladi bodo kok najšibkejši členi enajsterice takoj izginili in njihov razvoj bo odločujoče zavrt. Sicer pa se podobno, vendar v drugačni obliki, dogaja v drugih ekipah in celo na drugih kontinentih. Veš, zakaj je Meddelin postal južnoameriški klubski prvak in se je nato boril z Milanom za svetovni klubski naslov? Ker so vse najmočnejše tradicionalne ekipe kot Boca Juniors, Santos, River Fiate, Estudiantes in ostale izgubile svoje najboljše igralce, ker so jih prodale v Evropo ter se tako ošibile, da jih sedaj premaga vsak Meddelin. Drugič pa bo zmagal Curacao, Cartagena ali Mara-caibo...« DUŠAN JELINČIČ Na SP v hokeju na ledu »Modri« spet v B skupini BUDIMPEŠTA — Jugoslavija si je že kolo pred koncem svetovnega prvenstva v hokeju na ledu skupine C zagotovila povratek v skupino B. V včerajšnjem 7. kolu je dosegla svojo 7. zaporedno zmago, tokrat proti Madžarski, katero je odpravila z 8:1 (4:0, 3:0, 1:1). OSTALA IZIDA 7. KOLA: Bolgarija - R. Koreja 8:5, Kitajska - Belgija 8:4. LESTVICA: Jugoslavija 14, Danska 10, Kitajska 8, Bolgarija 8, Madžarska 7, DR Koreja 6, Romunija 5, Belgija 2 in R. Koreja 0. V B skupini pa je lestvica po 5. kolu naslednja: Italija 9, Švica, Francija in Avstrija 8, POljska 5, NDR 4, Nizozemska in Japonska 0. Dež ovira teniški turnir v Portorožu PORTOROŽ — Dež še naprej povzroča nevšečnosti organizatorjem portoroškega teniškega turnirja Istrske riviere, tako da so včeraj odigrali le pet srečanj 2. kola. Znano pa je že, da se je v 3. kolu uvrstil od trojice Jugoslovanov le Damir Suljevič, ki je v domačem obračunu zlahka odpravil Marka Srdanoviča s 6:2 in 6:2. Junak prvega kola Vuk Java-novič v drugo ni imel sreče, premagal ga je Italijan Geriz-zio s 6:1 in 6:0 (predvčerajšnjim je Jovanovič v dveh nizih s 6:2, 7:6 ugnal drugega nosilca in lanskoletnega finalista mastersa v Portorožu, Čehoslovaka Vaclava Roubička). Danes bodo pričeli tudi tekmovanje dvojic, kjer sta druga nosilca mlada Jugoslovana Trupej in Hirszon. (Kreft) Jutri na Goriškem Zanimiva tekaška prireditev Jutri bo na Goriškem zanimiva tekaška prireditev, in sicer 1. tek na Sveto goro, to je po obronkih bojev na znani soški fronti v prvi svetovni vojni. Proga bo dolga 12 km, vendar s kar 558 m višinske razlike, kar uvršča to prireditev v kategorijo gorskih tekov. Štart teka bo ob 10.30 v Kromberku izpred gradu, cilj pa na 681 m visoki Sveti gori (Skalnici). Najhitrejši v vseh štirih kategorijah (moški, ženske, veterani nad 45 let, veteranke nad 40 let) bodo prejeli kristalne pokale gostinskega podjetja Okus, ki bo pripravilo tudi okrepčilo za vse udeležence. Ti si bodo lahko ogledali tudi razstavo o soški fronti v prostorih na Sveti gori. Prijave sprejema Drago Kosmač (tel. 003865/21125 ali 32423) ali na dan prireditve do štarta. Prijavnina znaša 40 din. Na tek so povabljeni tudi italijanski in avstrijski predstavniki, v bodoče pa naj bi to bil tek vseh držav, ki so na tej fronti imele vojake. (E. Čurlič) Jutri odprtje koče Premuda Na pobudo »Societa Alpina delle Giulie«, tržaške sekcije CAI, bo jutri ob 10.30 slavnostvo odprtje koče »Mario Premuda« v Glinščici. Ta prijetna izletniška točka je bila sedež prve alpinistične šole v Italiji v tridesetih letih. Tedaj sta šolo vodila Jože Cesar in Emilio Comici. Statistični pregled skupine L v 3. amaterski nogometni ligi Na tekmi v Veroni Spodbuden nastop Shinkai karate kluba Nedavno tekmovanje v karateju v Veroni, ki je bilo obenem 3. etapa turnirja za »Pokal Serenissi-ma« in na katerem so nastopili tudi člani našega Shinkai karate kluba, se je zaključilo z rep prijetnim presenečenjem. A pojdimo po vrsti. Najprej sta se pomerila dva mladinca, Alessio Štoka in Vojko Zotti, skoraj istočasno je bila v kategoriji »speran-ze« (upanja) na vrsti Ksenija Zotti. Med člani so tekmovali S. Štoka, Ž. Pogačnik, D. Potočnik in pa Barbara Furlan ter Romana Mari-ano. V tem prvem delu so vsi dokazali, da so se izboljšali pri izvajanju kat, tako da so tudi popravili rezultate v primerjavi s prejšnjo etapo, čeprav ni nihče dosegel uvrstitev na višje položaje. Do velikega uspeha pa so prišli v zaključnem delu, na tekmovanju v borbi. V najvišji kategoriji sta se prijavila tudi trener kluba Sergij Stoka in pa Željko Pogačnik. V začetni fazi se nista srečala, tako da so prisotni člani Shinkai karate kluba bodrili zdaj enega, zdaj drugega. Merila sta se z nasprotniki, ki so že imeli določeno tekmovalno izkušnjo. Napetost je dosegla vrhunec, ko je Pogačnik začel boj za uvrstitev na drugo oz. tretje mesto: njegova premoč pa je bila tako očitna, da se mu nasprotnik ni utegnil niti približati. Tako se je zgodilo, da sta se v finalu srečala prav Štoka in Pogačnik. Borba je bila manj zagrizena od ostalih, saj sta naša tekmovalca že dosegla najboljši možni rezultat, osvojitev prvega oz. drugega mesta. Klubski »navijači« so bili med zaključno tekmo ne-pristranki in ko je sodnik napovedal zmago Pogačnika, so ga pozdravili z aplavzom. Da bi uspeh kar najbolje proslavili, pa so se po tekmovanju odločili še za razvedrilni popoldan: šli so kar v Gardaland. Tam so se v prijetnem vzdušju se sprostili ter veselo zaključili naporen dan. (r. m.) 2. KRAS Krašovci so s 24 točkami končali prvenstvo na 5. mestu lestvice (lani je Kras igral v 2. AL). V 1. delu je Kras zbral 13 točk (3 zmage, 7 neodločenih izidov, 1 poraz). V 2. delu prvenstva so Krašovci doma premagali le Hermado, igrali neodločeno (brez gola) s Primorcem, Bregom in Opi-cino ter zgubili z Aurisino. Zbrali so 5 točk, dali 4 in prejeli 4 gole. V gosteh pa so premagali Junior Aurisino, Romano (brez borbe) in Stock. Zgubili pa z Gajo, Fincantierijem in S. Andreo. Osvojili so 6 točk, dali 10 in dobili 10 golov. V 11 tekmah v Repnu je Kras zbral 10 točk (1 zmaga, 8 neodločenih rezultatov, 2 poraza), dal 10 in prejel 11 golov. Na 11 gostovanjih pa je osvojil 14 točk (6 zmag, 2 neodločenega izida, 3 porazi), dal 22 in prejel 15 golov. Skupni obračun Krasa je torej 24 točk (7 zmag, 10 neodločenih rezultatov, 5 porazov), 32 danih in 26 prejetih golov. V 2. delu prvenstva smo v vrstah Krasa zabeležili 4 izključitve (Cucarich, Albertini in Žagar so predčasno šli v slačilnico v derbiju z Gajo, R. Purič pa v zadnji tekmi z Aurisino). Edino 11-metrovko v korist je Kras imel prav v srečanju z Aurisino, katero je uspešno izvedel Spazza-pan. Proti pa so imeli tri 11-metrovke, vendar je bila uspešna le Aurisina, Her-mada je namreč zastreljala najstrožjo kazen, vratar Krasa Caputo pa je ubranil 11-metrovko Starca v derbiju z Gajo. Če upoštevamo, da so ekipo Krasa po lanskem izpadu iz 2. AL sestavili v poletnem obdobju in da zaradi bistvenih sprememb igralskega kadra slika moštva ni bila jasna niti ob samem začetku prvenstva, je končna uvrstitev Krasa še kar pozitivna. Res pa je, da si je ekipa, ki je odlično igrala v gosteh, doma zapravila oziroma »podarila« preveč dragocenih točk. Pred povratnim derbijem z Gajo je Kras imel celo možnost, da se skupaj z Gajo in Opicino vključi v boj za napredovanje, vendar je po porazu v derbiju znatno popustil in je s 3 porazi v zadnjih 5 tekmah s 3. zdrsnil na 5. mesto lestvice. V vrstah Krasa smo letos zabeležili precej novostL Prvič so namreč s Krasom igrali Caputo, Tul, Somma, Albertini, Forte, Cucarich, Spazzapan, Vatta in Fada. Trener Ottavio Vatta je skupno poslal na igrišče 19 nogometašev, od katerih sta le Caputo in Marcosini odigrala vse tekme. 22 odigranih tekem: Caputo in Marcosini: 20: Fabris (2 gola), Skerk (2) in Spaz- zapan (6); 18: Tul, Forte (7), Cuccarich (3) in Lepore (1): 17: Albertini 17): 16: R. Purič in A. Škabar: 15. M. Žagar (1): 12: Somma; 7: Villalta; 5: D. Purič; 4. Fada; 3: Granata (1), 2: A. Vatta. BREG Brežani so končali prvenstvo na 9. mestu s 17 točkami (lani so z 18 točkami bili na 10. mestu, vendar so odigrali 2, tekmi več). V 1. delu je Breg zbral 9 točk (3 zmage, 3 neodločeni izidi, 5 porazov). V povratnem delu prvenstva so Brežani doma premagali Gajo in Fincantieri, zgubili pa so proti Opicini, Aurisini, Primorcu in Stocku. Zbrali so 4 točke, dali 7 in prejeli 13 golov. V gosteh so igrali neodločeno s Hermado, Krasom, S. An-dreom in Romano ter kolnili proti J. Aurisini. Dosegli so 4 točke, dali 5 in prejeli 6 golov. Vil tekmah v Dolini je Breg zbral 8 točk (3 zmage, 2 remija, 6 porazov), dal 17 in prejel 20 golov. Vil tekmah v gosteh je osvojil 9 točk (2 zmagi, 5 neodločenih izidov, 4 porazi), dal 9 in prejel 12 golov. Skupni obračun Brega v letošnjem prvenstvu znaša torej 17 točk (5 zmag, 7 neodločenih tekem, 10 porazov), 26 danih in 32 prejetih golov. V 2. delu prvenstva so se predstavniki dolinske občine znašli dvakrat v desetih na igrišču: Kozina je bil izključen v tekmi z Opicino, Tul pa z Junior Aurisino. V korist pa so imeli tri 11-metrovke, ki sta jih uspešno izvedla La Calamita (s Hermado in Fincantierijem) ter Tul (s Stockom). Edino 11-metrovko v škodo so imeli s Hermado. JK ČUPA vabi člane in prijatelje na srečanje ob priliki krsta optimistov, ki bo danes, 7. t. m., ob 17. uri na društvenem sedežu. Sledil bo sestanek z lastniki jadrnic za programiranje delovanja v novi sezoni. SK DEVIN priredi jutri, 8. aprila, 4. pohod za »Memorial Mirka Škabarja« od Praprota do Repna. Vabljenil ŠZ SLOGA - PLANINSKI ODSEK vabi svoje planince jutri, 8. t. m., na pohod za »Memorial Mirka Škabarja«. Zbirališče ob 8.30 v Praprotu. Na pohodu je za približno tri ure hoje. NOGOMETNI KLUB BOR vabi člane na 2. redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 9. aprila, v klubskih pro- Čeprav so »plavi« začeli sezono nekoliko bolje kot lani, saj so po 4. kolu imeli 5 točk, so nato s 3 zaporednimi porazi zdrsnili na spodnji del lestvice in čeprav so v 1. delu zbrali še 4 točke, položaj na lestvici ni bil preveč rožnat. V nadaljevanju so začeli s polno paro ter se dokaj popravili, a žal so v zadnjih 5 tekmah zbrali le eno točko, čeprav so kar trikrat igrali doma. Končna uvrstitev Brega prav gotovo ni zadovoljila navijačev, ki so od ekipe vendarle pričakovali kaj več, čeprav je sicer startala brez posebnih ambicij. Potrjeni trener Colavecchia je v teku prvenstva skupno poslal na igrišče kar 25 nogometašev, in od teh je kar 8 prvič igralo v vrstah Brega (Cinguepalmi, Re-divo, Udovicich, Zupin, Fusca, Bianchi, Iztok Pečar, Sciavon). Kot lani pa nihče ni odigral vseh 22 tekem. 21 tekem: M. Tul (6), Udovicich (4) in La Calamita (6); 20: R. Pečar; 19: Tamaro (5); 17: Corbatti in Pavletič; 16: Suraci in Giuressi (2); 15: Diminich in Paoli; 14: Celin (2) in Švara; 9: Redivo; 7: Cinguepalmi, Petronio in Kozina; 6: Prašelj (1); 4: Sancin in Fusca; 2: Zuppin, Bianchi, I. Pečar in Sciavon; 1: Slavec. PRIMOREC Trebenci so s 16 točkami »pristali« na 10. mestu končne lestvice (lani so z 2 tekmama več bili 2. s 34 točkami). V 1. delu prvenstva je Primorec zbral 11 točk (4 zmage, 3 neodločeni izidi, 4 porazi). V 2. delu prvenstva je Primorec doma iztržil le dva neodločena rezultata (Fincantieri, Romana) ter izgubil proti Opici- storih Bora (Vrdelska cesta) ob 19. uri v prvem In ob 20. url v drugem sklicanju. Vabljeni. SK BRDINA obvešča, da danes, 7. aprila, ob 20. uri organizira družabni večer v Prosvetnem domu na Opčinah. Na večer vabi vse tekmovalce s starši, člane, tiste, ki so na katerikoli način nudili svojo pomoč ter simpatizerje nasploh. Ob tej priložnosti bodo nagradili najboljše tekmovalce ter na kratko orisali delovanje in želje, kako naprej. Če je kdo zainteresiran tudi za amatersko smučanje nasploh, je to priložnost, da se s tem direktno seznani. Sledita družabnost in zakuska. ni, Aurisini, Stocku in Gaji. Zbral je le 2 točki, dal 3 in prejel 8 golov. V gosteh pa je premagal samo Breg, igral neodločeno proti Krasu ter zgubil s S. Andreom, Junior Aurisino in Hermado. Dosegel je 3 točke, dal 5 in prejel 8 golov. V 11 tekmah na domačih tleh so Trebenci osvojili 8 točk (2 zmagi, 4 neodločeni rezultati, 5 porazov), dali 10 in prejeli 13 golov. V gosteh (IT tekem) pa so prav tako osvojili 8 točk (3 zmage, 2 nod-ločenega rezultata, 6 porazov). Dali so 8 in prejeli 14 golov. Skupni obračun je torej 16 osvojenih točk (5 zmag, 6 neodločenih rezultatov, 11 porazov), 18 danih in 28 prejetih golov. V povratnem delu prvenstva je Primorec imel na razpolago le eno 11-metrov-ko, katero je uspešno izvedel E. Kralj v tekmi z Aurisino. Proti pa so Trebenci imeli kar štiri 11-metrovke (Fincantieri, Opicina, Aurisina, Gaja). Razumljivo je, da je bilo prvenstvo, v katerem je Primorec startal med glavnimi favoriti za prestop v višjo ligo, a se je na koncu znašel na spodnjem delu lestvice s kar 20 točkami manj od zmagovalca, za voditelje kluba, navijače in nogometaše same veliko razočaranje. Trebenci so slabo začeli. V prvih 8 tekmah so zbrali prav toliko točk, kar pa je za ekipo, ki računa na končno zmago, očitno premalo. Po vrsti 6 pozitivnih rezultatov je zgledalo, da si bo Primorec delno opomogel, vendar je sledila serija petih zaporednih porazov. Kriza je bila neizbežna, na srečo pa so Trebenci v zadnjih 4 tekmah zbrali 3 točke, sicer bi končali na predzadnjem mestu lestvice, kar bi predstavljalo res pravo katastrofo. Zato morajo Trebenci na letošnje prvenstvo čimprej pozabiti in se skrbno pripraviti za prihodnje, saj so pred kratkim na občnem zboru izvolili novi odbor, kateremu bo še vedno predsedoval Albert Čuk- V vrstah Primorca smo letos opazili štiri nove obraze (Kelemenich, Santr Leghissa, Privileggi), trener Lugnan pa je skupno poslal na igrišče 22 nogometašev, od katerih je le »novinec« Santi bil vedno prisoten. 22 tekem: Santi (T); 21: Kelemenich (4); 20: Coppola; 19: E. Kralj (1) in Privilegg1 (3); 18: Ferluga (1); 17: Leone; 16: Marko Kralj, Castro in Pitacco (3); 14: Canzian1 in Florean; 11: A. Carli (1); 10: Bacchia h) Mule (2); 8: Mauro Kralj; 6: F. Čuk; 4’ Leghissa (2), Bussani in Facchin; 3: 'o' Milkovich; 2: Bellafontana. BRUNO RUPEL . (Konec) Ženska odbojkarska C-l liga Bor Elpro doma z močnim Zenitom Še tri kola nas ločijo od konca genskega odbojkarskega prvenstva lige, igralke Bora Elpro pa še ne vedo, v kateri ligi bodo igrale Prihodnje leto. Na vse kriplje se °tepajo izpada iz lige, trudijo se, a zaenkrat ostaja njihov položaj zelo kritičen, dasiravno ne še tragičen. Čeprav na varnem nista niti Cervig-aano niti Dolo (oba imata 14 točk), le neposredni tekmec borovk pravzaprav le novinec Cordenons, še zlasti zdaj, ko je ta v minulem kolu povsem nepričakovano izgubilna igrišču zadnjeuvrščenega Peronija. Bor Elpro in Cordenons imata na lestvici 12 točk, toda zaradi neprimerno boljšega količnika v nizih imajo »plave« de facto dve točki več. Ekipi se bosta med sabo v Cor-denonsu pomerili takoj po veliki n°či (prihodnje kolo), zato je na dla-oi, da želijo borovke v drevišnjem domačem srečanju z močnim videmskim Zenitom doseči uspeh, ki Bi jim omogočil, da se podajo na neposreden (in nemara odločilen) dvo-Boj za obstanek manj obremenjene kot bi bile sicer. Toda premagati Videmčanke nikakor ne bo lahko, «) si ta ekipa še ni dokončno zago-lovila napredovanja v B-2 ligo, teoretično pa lahko še celo zasleduje mlj B-l lige. Jasno je, da je ekipa Zenita v tem srečanju favorit, toda, ce bodo Kalčeve varovanke igrale lako zagrizeno kot v derbiju z OMA lahko tudi presenetijo. Če sodimo P° delu na treningu v minulem ted-nu so plave trdno namenjene drago Prodati svojo kožo. Jadrmri košarkarji želijo drevi s Faenzo prekiniti serijo sedmih porazov V. Vatovec »Računamo še na dve zmagi« Tri kola pred koncem prvenstva B-2 lige bodo že izpadli Jadranovi košarkarji drevi v tržaški športni palači igrali proti moštvu Faenze, proti kateremu so v prvem delu izgubili s 74:86. Po visokem porazu v prejšnjem kolu v Imoli in po ne preveč spodbudnem domačem nastopu pred dvema tednoma proti Petrarci iz Padove, bodo skušali Jadranovi košarkarji po dolgem, predolgem času spet zmagati. Zadnji točki so namreč naši osvojili v 20. kolu (10. februarja) proti ekipi Castel San Pietro. Odtlej so nanizali sedem zaporednih porazov, tako da so trenutno sami na repu lestvice s skromnimi 14 točkami. »Tokrat moramo zmagati! Fantje še naprej vestno in pridno trenirajo. Z igralci ni nobenih težav in upam, da bomo končali prvenstvo vsaj še z dvema zmagama,« nam je dejal pred dre-višnjo tekmo Jadranov trener Valter Vatovec. V četrtek je treniral tudi Robert Daneu, ki ga ni bilo v nedeljo v Imoli zaradi bolečin v kolenu. Upati je, da bo za drevišnjo tekmo nared, saj se je njegova odsotnost v Imoli še kako poznala predvsem pod košema. Moštvo Faenze je s 26 točkami na 9. mestu, to se pravi, da je že zanesljivo na varnem. Verjetno so igralci Faenze tudi nekoliko demotivirani, vsaj če sodimo po domačem porazu proti Oder-zu v prejšnjem kolu. Jadranovci si bodo vsekakor morali zmago priigrati s požrtvovalno in odločno igro, predvsem pa z zvrhano mero zbranosti, ki smo jo v zadnjih kolih pogrešali. Srečanje Jadran TKB - Mangiaebevi Faenza se bo pričelo ob 21. uri. (jan) Danes pomembni tekmi za borovce in Kontovelce V finalni skupini državnih kadetov bosta danes Bor Indules in Kontovel Techna pred zelo važno preizkušnjo. Borovci, ki imajo 8 točk, se bodo v gosteh pomerili s Stefanelom in samo z zmago in ob ugodnih razpletih na drugih srečanjih lahko upajo na uvrstitev na tretje mesto, ki še pelje v nadaljnjo fazo. Kontovelci pa se bodo prav tako danes v gosteh spoprijeli z Don Boscom, ki ima enako število točk (10) kot varovanci trenerja Igorja Medena. Obe ekipi sta skupno z videmskim Fosanom na tretjem mestu lestvice. Kontovelci so že izločili Don Bosco iz turnirja Alpe Jadran. Bodo tudi danes ponovili podvig? (jan) Na turnirju Alpe Jadran Kontovel Techna v polfinalu GAZZERA MESTRE - KONTOVEL TECHNA 67:75 (26:36) KONTOVEL TECHNA: Ban 1 (1:2), Emili 2, Kralj 3 (1:2), Budin 20 (6:6), Gulič 5 (1:2), Daneu 2, Rebula 20 (4:4), Gregori 21 (1:2), Briščik 1 (1:2). TRI TOČKE: Gregori 1. Kontovelovim košarkarjem je torej na kadetskem turnirju Alpe Jadran uspel še en podvig. Premostili so namreč še tretji krog turnirja in se uvrstili v enega od štirih polfinalnih turnirjev, na katerem bodo nastopile poleg naše še naslednje ekipe: Sel Praga (Češkoslovaška), Oderzo in Rijeka. Trener Igor Meden in njegovi varovanci so v Mestrah držali obljubo: že po prvi tekmi v Repnu, ko so izgubili s točko razlike (87:88), so dejali, da bodo v Mestrah popravili zamujeno, kajti zavedali so se, da so na prvem srečanju dejansko slabo igrali. V Mes-tre so zato odpotovali z zvrhano mero samozavesti in so že na samem začetku srečanja gostiteljem pokazali zobe. Takoj so povedli, domačini pa so tudi kaj kmalu reagirali in v 10. minuti vodili za tri točke (15:12). Medenovi varovanci pa so si predvsem z odlično obrambo in z delnim izidom 8:0 priigrali zanesljivo prednost, ki so jo nato obdržali skoraj do konca polčasa. Tudi v nadaljevanju so Kontovelci bili stalno v vodstvu, kljub agresivni obrambi (tudi po vsem igrišču) domačinov. Le—ti so proti koncu tekme nekoliko zmanjšali zaostanek (po vodstvu naših s 72:55), več pa niso zmogli. Za lep podvig zasluži vsa ekipa pohvalo, vseeno pa sta predvsem izstopala Aljoša Daneu v obrambi in Jan Gregori v napadu. Po uvrstitvi v finalni del državnega prvenstva nas torej Kontovelovi kadeti še naprej zelo ugodno presenečajo, (jan) DEŽELNI KADETI INTERMUGGIA - BREG 74:114 (36:60) BREG: Schiulaz 21 (3:5), Punis 10 (2:4), Barini 22 (2:3), Martini 13 (1:3), Rudež 30 (2:7), Corbatti 6, Bandi 12. V predzadnji tekmi povratnega del so Brežani brez večjih težav premagali šibko, a bojevito ekipo iz Milj. Naši so stopili na igrišče okrnjeni, a so z mirno in pametno igro vodili od začetka do konca tekme. (Maurizio Schiulaz) Danes v telovadnici Kulturnega doma Meblo Imsa - Olympia Zmagovalec derbija še lahko upa (j^^vadnica goriškega Kulturnega 0tj?a Bo danes prvič prizorišče moškega vrs| farskega derbija med članskima C)|v4rna združene ekipe Meblo Imsa in Bvi^Bie. Ni težko napovedati, da bo ke Pretesna za vse ljubitelje odboj-nainn Si Bodo želeli ogledati to tradicio-vrsto .srečanje med ekipama, ki jih že °dbn • . Boh zdrava športna rivalnost, dev .^iki Mebla Imse pa si bodo priza-dVna i' da bi potekal dostop gledalcev v rano čim bolj urejeno in tekoče. °bpt.fof na zdajšnjo formo obeh ekip se je ko dokaj zanimiv dvoboj. Meblo Imsa šen r.y zadnjih petih kolih vselej uspe-teUp 1^mPia pa je ognjeni ciklus štirih z oh?/ rno{!tIinii nasprotniki premostila hov ^ounoin treh res pomenljivih uspe-temi ^dH-P rezultati so pripomogli k Pdbli* i- sta se °Be goriški šesterki spet iina eni vr^u in zmagovalec derbija 1)6 ,j *° še nekaj možnosti, da se dokopaš 2 končnega drugega mesta, ki ga ta ittia co?1 vr^u in zmagovalec derbija 1)6 (jqr1° še nekaj možnosti, da se dokopaš ■/-, končnega drugega mesta, ki ga ta vetti ufda Bor Cunja Avtoprevoz. V pr-9aia s tošnjem derbiju je 01ympia zma-Bor p' ciklih ) Pia Avtoprevoz pa bo končal Protj j) lih tekem z domačim nastopom tofkam0zzolu. Tržaški veterani so s 14 nje je ' na spodnjem delu lestvice, a za-“Bp na dnčhno, da igrajo proti močnej- Pf6d n Protnikom kot prerojeni, kar je H //davnim na svoji koži občutila /^ani/ZP^./ndi borovcem v prvem /le p,!/./! bilo lahko, saj so zmagali da P);lv-Skrajšani igri petega niza. Seve-Pfegračunajo na uspeh, s katerim bi ^držaji jimi štirimi zahtevnimi nastopi /■dnirtu Prednost dveh točk pred nepos-da Do a_?asledovalci. Upanja borovcev, C- i Po doiasled°valci. Upanja borovcev, 1 Bgo, s0^B letih spet napredujejo v C-Pa, sevedalZ tedna v teden vse bolj real-nge tak0 ® Pa je letošnje prvenstvo C-2 Prav neverjetno izenačeno, da ni še °dločenega. Zelo zanimiva tekma se obeta tudi na Opčinah, kjer bo Sloga Koimpex v okviru ženske C-2 lige gostila tržiškega Fin-cantierija, to je eno od treh ekip, s katerimi so slogašice doslej utrpele poraz. Kljub porazu prejšnjega kola v Sovod-njah niso Peterlinove varovanke poslabšale svojega položaja na lestvici, saj je hkrati izgubil tudi videmski CUS. Pet kol pred koncem imajo vzhodnokraške igralke torej še vedno kar osem točk prednosti pred četrouvrščeno šesterko. Glede tudi na njihov odličen količnik v nizih, lahko rečemo, da bi si drevi z zmago tudi matematično zagotovile napredovanje, ki sicer že več tednov ni vprašljivo. Fincantieriju se bodo vsekakor hotele oddolžiti tudi zato, da bi ga morebiti do konca sezone dohitele na drugem mestu lestvice. Možnost za uspeh se obeta tudi ostalima našima ženskima tretjeligašema. Sokol Indules bo v zanimivem srečanju gostil Libertasa iz Martignacca, ki ima na lestvici točki več. Nabrežinska ekipa med tednom iz objektivnih razlogov ni mogla trenirati v popolni zasedbi, a upati je, da bo drevi nastopila v popolni postavi. Glede na spored tekem do konca sezone ima Sokol Indules dobre možnosti, da še izboljša svoj že tako soliden položaj na lestvici, seveda pa je pogoj, da drevi zmaga. V Martignaccu so sokolov-ke izgubile s 3:1, vendar so takrat igrale z dobesedno zdesetkano postavo. Po lepi zmagi v derbiju s slogašicami bo združene ekipa Agorest igrala v Fon-tanafreddi. Furlanke so objektivno šibkejši nasprotnik, a verjento se ne bodo kar tako predale Goričankam, če vemo, da si še na vse kriplje prizadevajo, da bi se izognile igranju play outa za obstanek. V ženski D ligi bo Kontovel Electronic Shop gostil v Porcii. Tamkajšnji San Gi- orgio s Kontovelkami deli deveto mesto. Ekipama ne teče voda v grlo, a morata vseeno biti dokaj oprezni, saj jima je tržaški Virtus za petami. Na Proseku je San Giorgio zmagal s 3:2, a v nadaljevanju sezone so bile Kontovelke le bolj uspešne, zato danes niso brez možnosti. Težje je gostovanje Brega Agrar, ki bo igral v Huminu proti ekipi Al Fungo. Al Fungo ima na lestvici skoraj trikrat toliko točk od Brežank, vendar pa je navidezno povsem odrezan od boja za uvrstitev v play out za napredovanje. Brežan-ke bi torej lahko tudi naletele na nekoliko manj motiviranega nasprotnika, kar bi mogle skrbno izkoristiti, če po zmagi prejšnjega kola še računajo na obstanek v ligi oziroma na možnost kake poprven-stvene repesaže, za kar pa je potrebno izogniti se dnu. Mladi valove! kažejo napredek Pred kratkim sta se zaključili prvenstvi under 13 in under 14 moški, kjer je sodelovala tudi ekipa Vala iz Štandreža. Fantje so v začetku pokazali slabšo igro, saj so s treningi začeli tik pred prvenstvom, ker so bili brez telovadnice. Zatem so se bolj uigrali, saj so pod vodstvom trenerja Markiča začeli redno vaditi. Tako so v prvenstvih under 13 zasedli drugo mesto z 10 točkami, takoj za ekipo Soče. V prvenstvu under 14 so ravno tako na 2. mestu za Olympio. Za Val igrajo: A. in M. Makuc, Pintar, Gravnar, Radetti, Devetak, A. in J. Plesničar, Lutman, Bonan. Fantje nadaljujejo s tekmovanji v. prvenstvu superminivol-ley. Razdeljeni so v dve ekipi: Val A in Val B. IZIDI PRVIH SREČANJ: Val A -Torriana 2:0, Torriana - Val A 0:2, Val B -Mossa 0:2, Mossa - Val B 0:2. 1. ŽENSKA DIVIZIJA SLOGA SAGOR - VIRTUS 3:1 (11:15, 15:0, 15:7, 15:8) SLOGA SAGOR: Daniela in Kristina Bogateč, Brišnik, Ferluga, Fonda, Kalc, Kosmina, Spacal, Starc. Tekmo drugega povratnega kola so so-gašice odigrale v sredo zvečer in prepričljivo odpravile tretjeuvrščeni Virtus. Gostje so sicer prišle na Opčine brez ene igralke, ki je bila iz disciplinskih razlogov izključena za eno kolo, kar pa nikakor ne zmanjšuje vrednosti zmage Sloge Sagor. V prvem setu sicer naša dekleta niso zaigrala najboljše, zato pa so se razigrale v naslednjih treh, v katerih so svoje nasprotnice prekašale v čisto vseh elementih. Zmaga naše ekipe je bila tako povsem Zaslužena, zaradi zelo dobre set razlike pa so se slogašice približale varnejši sredini lestvice. (Inka) Slogašice jutri za deželni naslov Danes bo v Torviscosi in v Trstu sklepni del deželnega odbojkarskega finala v kategoriji under 18. Večje zanimanje vlada za nastop sloga-šic v športni palači v Torviscosi, saj se bodo po tekmi za 3. mesto (ta se začne ob 16. uri) v finalu za naslov deželnega prvaka pomerile s Sangi-orgino. Slogašice proti močnemu nasprotniku niso brez možnosti za podvig, čeprav bodo nastopile hrez obolele Marucellijeve. V Trstu pa čaka fante 01ympie (ob 10. uri na Alturi) tolažilna tekma za 3. mesto z Interjem. V tej tekmi so Goričani nesporni favoriti. ^ rokometni C ligi Kras Trimac v San Donaju val B° Kras Trimac ob 11. uri gosto-^Dstv;/11 donaju pri ekipi, ki si od pr-sj ne obeta več dosti. San Dona Bilje f, er kvalitetno moštvo, ki pa si za-^Bjih k f. *e s težavo nabira točke (v za-2°v) ij/.Bh je San Dona utrpel pet pora-ekipajlD tako zgubilo stik z vodilnimi ig p°dobno velja za Krasovo eki-k as kote*nda ni sluCaj. da imata tako ohr le do,/ Donš isto število točk (16), Bu/atiek01!- da se izmuzneta boju za /dpi d ■ vsekakor pa premalo, da bi VSali oo, nca prvenstva bistveno iz->V Prvp?°žaj na lestvici, ko iku ji delu prvenstva se je tekma v Dajala b?ed Krasom in San Donajem toi?„0vedati ? zmagovalca in kaj težko je Ben ^ bi „ Zld lutrišnje tekme. Prav go-neT9a vJudaga-Krasa predstavljala no-0tpn .Pora? Presenečenja, tako kot prv Birno, a p.°menil razočaranja. Naj še Prou stva k doslej v povratnem delu Nq‘fkipZ/asu uspelo zbrati točke le ki lih i '■'■•guh/1 S0 ga v Prve™ delu pre-le jespdd pa je proti nasprotnikom, m visoko premagal. (Pjotr) Naši atleti kljub finančnim težavam in omejenosti članstva Bor Infordata si obeta uspešno sezono Po petmesečni »ilegali« stoji naposled tudi atletika pred svojo novo tekmovalno sezono in z njo tudi atetsko društvo Bor Infordata. Pri našem edinem slovenskem atletskem kolektivu v Italiji ugotavljajo, da je le malo privržencev ostalo zvestih kraljici športov. Vse manj je mladine, vse manj je odbornikov, vse manj je denarja za to kraljico - prosjaka, bosonogo in razoglavo. Ostali so najzvestejši, ki pa bodo po večmesečnem trdem delu imeli, tako kaže, nič kaj lahko pot do dokazovanja lastne kvalitete. Zaradi neurejenih razmer v financiranju je namreč društvo povsem brez denarja, v blagajni ni prebite pare. Zadeva je tako kritična, da se vabilu državne zveze za priprave državnih reprezentantov ob velikonočnih počitnicah v Formii ne bo mogla odzvati najboljša atletinja društva Claudia Coslovich! Kaj to pomeni za atletinjo, ki je resen kandidat za naslov državnega prvaka in še kaj več, ni potrebno izgubljati besed. Da bo absurd še večji, stoji AD Bor Infordata kljub maloštevilnosti članstva pred eno svojih najboljših sezon! Pri najmlajših ima David Bogateč, sicer rolkar Mladine, realne možnosti, da ob svojem talentu ostane najhitrejši deček v deželi. Pri kadetih je nekaj takih, ki bodo posegali po vrhu v pokrajini. V kategoriji mlajših mladincev, zadnji od mladinskih kategorij, bi moral svoj nesporno veliki talent v mnogobojih dokazati Andrej Gelfi, vnuk znamenite- ga povojnega jugoslovanskega atleta, kraševca Danila Žerjala. Pri starejših mladinkah bo prva dama društva in v svoji specialnosti tudi dežele Claudia Coslovich. Claudia je v letošnjem pripravljalnem obdobju pod vodstvom prof. Toplaka skoraj v celoti opravila obsežno in izredno zahtevno delo, ki ga po svojem obsegu in vsebini ni mogoče niti približno primerjati z delom prejšnjih sezon. Claudia je za letošnjo sezono up društva in up vsega slovenskega zamejskega športa, o tem ni dvoma. A če bo sezono zaradi prazne društvene blagajne začela tako, da bo sabotirala priprave državne reprezentance, ne bo od tega upanja ostalo nič (saj še do enega para solidnih kopjaških špinteric ne more priti, na primer!). V kategoriji članov bo adut društva troskokaš Igor Sedmak. Igor je sicer zaradi večmesečnega vnetja hrustanca na stopalu ob nekoliko vsebinsko (ne pa tudi po obsegu!) okrnjeno pripravljalno obdobje, vendar je zdaj že povsem nared. Zadnji testi ogovorijo o odlični sezoni, ki zna presenetiti celo strokovno vodstvo. V tej kategoriji bi moral uspehom atletov društva svoje pridati reaktivirani metalec kopja Gabrijel Sedmak, ki pa se vse bolj posveča treniranju mladih. Atleti in strokovno vodstvo nestrpno in hkrati s tesnobo pričakujejo letošnjo sezono, ki se za nekatere z uvodnim mitingom na Kolonji pričenja že danes. jvEK PERTOT DANES SOBOTA, 7. APRILA 1990 KOŠARKA MOŠKA B-2 LIGA 21.00 v tržaški športni palači: Jadran TKB - Faenza PROMOCIJSKA LIGA 17.30 v GradežU, športna palača: Gra-do - Dom G ometal 1. MOŠKA DIVIZIJA 15.00 v Trstu, Ul. Forti: Barcolauto -Bor Papi Šport DEŽELNI KADETI 20.00 v Dolini: Breg - Kontovel Techna A DEČKI 18.00 v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco A - Breg PROPAGANDA 15.00 na Proseku: Kontovel - Servola-na; 16.00 v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco - Bor Indules ODBOJKA ŽENSKA C-l LIGA 20.30 na Proskeu, Dom Ervatti: Bor Elpro - Zenit Videm MOŠKA C-2 LIGA 19.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Cunja Avtoprevoz - Libertas Rozzol; 20.00 v Gorici, Kulturni dom: Meblo Imsa - 01ym-pia ŽENSKA C-2 LIGA 18.00 na Opčinah: Sloga Koimpex -Fincantieri; 20.00 v Fontanafreddi, Ul. dello Šport: Virtus Fontanafredda - Agorest; 20.30 v Nabrežini: Sokol Indules -Libertas Martignacco ■ ŽENSKA D LIGA 18.00 v Porcii, Ul. delle Risorgive: San Giorgio - Kontovel Electronic Shop; 20.00 v Huminu, Ul. Čampo: Al Fungo -Breg Agrar 1. MOŠKA DIVIZIJA 17.30 v Trstu, na 1. maju: Bor - Volley Club 1. ŽENSKA DIVIZIJA 19.30 v Sovodnjah: Soča - Dizorz; 20.30 v Ločniku: Mossa - Agorest 2. ŽENSKA DIVIZIJA 20.30 v Trstu, Čampi Elisi: Le Volpi A - Kontovel NOGOMET UNDER 18 15.30 v Dolini: Breg - San Nazario ZAČETNIKI 15.30 v Trstu, pri Sv. Alojziju: San Lui-gi Vivai Busa - Zarja Adriaimpex CICIBANI 15.30 v Dolini: Breg - Domio; 15.30 na Proskeu: Primorje - San Vito; 16.00 v Trstu, na 1. maju: Bor - CGS MLAJŠI CICIBANI 15.30 v Bazovici: Zarja Adriaimpex B -Ponziana B JUTRI NEDELJA, 8. APRILA 1990 ODBOJKA DEŽELNI FINALE UNDER 18 MOŠKI 10.00 v Trstu, na Alturi: 01ympia - In-ter 1904 (finale za 3. mesto) DEŽELNI FINALE UNDER 18 ŽENSKE 16.00 v Torviscosi: Sloga Koimpex -Sangiorgina (finale za 1. mesto) 2. ŽENSKA DIVIZIJA 9.30 v Trstu, šola Galilei: Prevenire -Sokol Indules; 11.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Friulexport - Julia UNDER 16 MOŠKI 10.30 v Repnu: Sloga - Prata; 10.30 v Gorici, Kulturni dom: Tekno Progres -Vi vil UNDER 14 ŽENSKE 9.30 v Trstu, Monte Cengio: CUS Trst - Bor Friulexport (polfinale) NOGOMET NARAŠČAJNIKI 9.45 na Opčinah, Ul. Carsia: CGS -Breg; 10.00 v Domju: Domio - Primorje NAJMLAJŠI 10.30 na Proseku: Primorje - Domio; 10.45 v Miljah: Fortitudo - Zarja Adria-impex KOŠARKA MOŠKA D LIGA 11.00 v Gorici, Ul. Groppate: Arte Bit-tesini - Bor Radenska PROMOCIJSKA LIGA 9.30 na Proseku, Dom Ervatti: Lavora-tori del Porto - Kontovel Electronic Shop; 11.00 v Trstu, Ul. della Valle: Scog-lietto - Cicibona 1. MOŠKA DIVIZIJA 11.00 v Nabrežini: Sokol - Polet DEŽELNI MLADINCI 9.00 v Trstu, Ul. della Valle: Barcolana - Cicibona ROKOMET MOŠKA C LIGA 11.00 v San Donaju: San Dona - Kras Trimac r oddaja o našem športu Vsak ponedeljek, ob 18.15 na TV Koper-Capodistria Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 4 - din (40.000.- din), naročnina za zasebnike mesečno 70.- din (700.000,- din), polletno 390.- din (3.900.000.- din), letno 780.- din (7.800.000,- din). Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. ■ Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski M. dnevnik sobota, 7. aprila 1990 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 Čedad - ui. mstori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar us član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Ponovno peklenska noč v krščanskem delu libanonske prestolnice General Aun obnovil sovražnosti da bi dokončno strl Džeadžeo BEJRUT — Bejrut je spet preživel peklensko noč. Vojna za prevlado v krščanskem taboru je ponovno izbruhnila z vso silovitostjo. V četrtek popoldne začeto bombardiranje se je nadaljevalo vso noč in včeraj dopoldne. Šele v osrednjih urah dneva se je spopad nekoliko umiril. Navideznemu premirju pa ni botroval politični sporazum, temveč utrujenost borcev obeh sprtih krščanskih voditeljev, generala Michela Auna in Šamirja Džeadžee, tako da bi lahko po krajšem premoru obnovili sovražnosti. Po prvih še nepopolnih podatkih je skoraj 24-urno topniško obstreljevanje terjalo 12 mrtvih in 44 ranjenih. Libanonska policija pa je prepričana, da bo obračun še težji, ker so granate marsikatero žrtev zasule, reševanje pa onemogočajo ostrostrelci, ki preprečujejo gasilcem in bolničarjem, da bi se približali ruševinam. Policija je tudi sporočila, da je topništvo Aunove »redne libanonske vojske« zadelo skladišče municije v Kiservanu, severno od Bejruta. Skladišče je eksplodiralo, policija pa nima podatkov o žrtvah. Rakete in granate niso prizanesle niti medijem, tako so aunovci bombardirali radijsko postajo Glas Libanona, ki pa je niso utišili. Več sreče so imeli topničarji falangističnega voditelja Džeadžee, saj je umolknila Aunova televizijska postaja. Med topniškim dvobojem pa so po pomoti zadeli tudi za- hodni, muslimanski Bejrut. Poleg zelene črte, ki deli Bejrut na muslimanski in krščanski del, je sedaj v krščanskem Bejrutu nastala nova »mejna črta« med pristaši obeh krščanskih voditeljev. Na tej »črti« se sedaj spoprijemajo Dže- adžeova ponudba, da bi njegovi borci prišli pod poveljstvo sil libanonskega predsednika Eliasa Hiravija. To pa bi pomenilo, da bi lahko falangistom priskočila na pomoč tudi redna muslimanska vojska. Premier Selim Hos pa je Džead-žeovo ponudbo že zavrnil, ker noče dodatnega prelivanja krvi. Že res, da'general Aun, ki ga je prejšnji predsednik protiustavno imenoval za premiera, ne priznava ne predsednika Hiravija in ne premiera Hosa, češ da so ga izvolili poslanci, ki jim je že zdavnaj potekel mandat, a muslimanom in Sircem je ta spopad dobrodošel. Na dlani je namreč ugotovitev, da bratomorna vojna izčrpava kristjane in odvrača njihovo pozornost od muslimanov. Po mnenju libanonskega časopisja mora torej Aun čimprej streti svojega tekmeca. Maronitski patriarh Butros Sfeir pa bi moral vsak čas izobčiti tako Auna kot Džeadžeo, ki sta gluha na njegove pozive k spravi. ostrostrelci, kar onemogoča nemoten pretok civilistov. Po vsem sodeč je obnovitvi sovražnosti botrovala Uspeh ameriške tehnologije Z letala izstrelili satelit Bombnik B-52 je nad Pacifikom izstrelil »krilati« satelit Pegasus, to pa je hkrati prvič, da pride do izstrelitve satelitske rakete med letom vektorja. Pegasus je majhna raketa bele barve, opremljena je s krili in je zelo podobna navadnemu letalu. Služila bo za raziskave v civilne in vojaške namene, zgradila pa jo je NASA s sredstvi neke zasebne družbe (Telefoto AP) Muzejski vandal s kislino poškropil Rembrandtovo sliko Neznani vandal je prejšnjo noč z razjedajočo tekočino poškodoval Rembrandtovo mojstrovino Nočna izvidnica. Slika je bila razstavljena v amsterdamskem muzeju Rijskmuseum. Storilca so menda že aretirali (AP) Rasizem tudi v NDR BERLIN — Pojav rasizma ni samo stvar zahodnega sveta, pač pa je globoko zakoreninjen tudi na Vzhodu. Podatki, ki so jih zbrali sociologi in drugi strokovnjaki iz Vzhodne Nemčije, niso nič kaj pomirjujoči, sociologi sami pa menijo, da ponekod rasistični izgredi možno spominjajo na metode, ki so se jih posluževali v času tretjega rajha. V Nemški demokratični republiki živi približno 180 tisoč imigrantov, od katerih je največ Vietnamcev in Mozambičanov. »Domačini« so z njimi vse prej kot ljubeznivi, poleg besednih groženj pa so imigranti velikokrat žrtve fizičnih napadov. Vzhodnonemški tisk ni o teh dogodkih nikoli poročal, potem ko se je NDR odprla demokraciji, pa so take vesti na dnevnem redu. Sociologinja Irene Runge ugotavlja, da ponekod dobesedno kriminalizirajo priseljence z Bližnjega in Daljnega vzhoda, tako da jim ne dovolijo vstopa v trgovine jestvin, ker »jim tujci kradejo kruh«. Sociolog Wolfgang Bruck je v Leipzigu opravil raziskavo, ki je pokazala, da je v tem mestu vprašanje rasizma zelo aktualno in pereče in nima nič skupnega s »strahom« pred tujcem. Neki Vietnamec je povedal, da mu delovni kolegi večkrat grozijo z besedami: Nekoč smo take, kot si ti, pošiljali v plinske celice. Naraščanje rasistične nestrpnosti po demokratizaciji Nemčije je toliko bolj zaskrbljujoče, ker je v 40 letih komunizma veljal nauk, da je rasizem ena od številnih hib gnilega kapitalističnega Zahoda. Sociologi so večkrat izrazili bojazen, da je bil ta nauk le nekaka zavora globljim vzgibom, ki koreninijo v bližnji preteklosti, to je v času, ko je bil obsojen na smrt vsakdo, ki ni imel somatskih pogojev, da bi se lahko istovetil s čistokrvnimi arijci. Po drugi strani pa igrajo veliko vlogo hitre politične in družbene spremembe v NDR, ki nekaterim vzbujajo strah in negotovost. Kostariška Cerkev proti shodu lezbijk SAN JOSE — Kostarika je znana kot ena redkih držav, kjer oblasti in Cerkev spoštujejo posameznikove in družbene izbire. Tokrat pa se je nekaj zataknilo in nadškof Roman Arrieta je dvignil svoj vplivni glas. Pred koncem aprila bi moral biti v San Joseju shod južnoameriških lezbijk. Civilne oblasti so menda dale dovoljenje za ta sicer neobičajni cirkus, Cerkev pa se zgraža in zahteva preklic shoda. Meni namreč, da bi bilo to klofuta javni morali, obstaja pa tudi nevarnost, da bi shod lezbijk kvarno vplival na ugled celotnega družbenega in političnega ustroja Kostarike. Z nadškofom Arrieto je kasneje potegnil še guverner Luis Ferdinanda Lopez, ki je obljubil, da bo naredil vse, da se shod prepreči. Razočarane lezbijke pa tudi niso molčale. Ena od organizatork je ko-stariški vladi brž poslala protestno pismo, v katerem piše, da gre za grobo kršenje človekovih pravic. Strangeways: upor se nadaljuje MANCHESTER — Upor v manchestrskem zaporu Strangeways se nadaljuje. Od stotine ujetnikov se jih je zabarikadiralo na streho poslopja kakih štirideset. Po pričevanju paznikov so premraženi in lačni, saj jim že nekaj dni primanjkuje živeža. S strehe je včeraj ponovno visela »zastava«, na kateri so napisali, da globoko sočustvujejo z družino Scott (na sliki). Oficir Walter Scott je namreč umrl prvi dan upora. Bil je vodja agentov, zadela pa naj bi ga srčna kap. Kljub pogajanjem, ki so še vedno v teku, skupina zapornikov vztraja v svojem protestu, ker meni, da bi morala britanska vlada poskrbeti za boljše ravnanje z ujetniki. Dejansko so britanski zapori od vedno vse prej kot raj. Do začetka tega stoletja so hranili zapornike s kruhom in vodo. Britanci osovra/ili damo ki jih vodi že enajst let LONDON — Vsaka ljubezen prej ali slej zbledi. O tem se je morala prepričati tudi britanska železna dama, premierka Margaret Thatcher, ko je prebrala rezultate preverjanja javnega mnenja, za katerega je poskrbela družba Gallup. Iz ankete je razvidno, da je gospa Thatcherjeva pahnila konservativce v brezno najmanj priljubljenih politikov, sama sebi pa je zagotovila nezavidljiv uspeh: po laburističnem pre-mieru Haroldu Wilsonu, je prav železna dama najbolj osovraženo bitje britanske politike. Gospe je treba priznati, da-se je v enajstih letih prej svinčene kot železne vlade, krepko trudila, da bi čim večji skupini Britancev stopila na prste. Gospodarstvo ni v rožnatem stanju, za sanacijo državnega primanjkljaja pa se je gospa Thatcher vedno opirala ha fevdalne izkušnje in črpala denar iz žepov revnejših slojev. Višek je dosegla pred kratkim, ko je kljub pritiskom in nasprotovanjem malodane vseh družbenih slojev, podpisala zakon o uvedbi tako imenovane »poli tax«. Sicer pa so gospe Thatcherjeve naveličani tudi konservativci sami. Nekateri so jo že skušali preglasiti, a jim ni uspelo. Sedaj jim je anketa vrnila trohico upanja, saj ne izključujejo možnosti, da bi železna dama vzela pot pod noge ter se odpovedala vodstvu stranke in vladi, še pred iztekom mandata, morda celo pred strankarskim kongresom, ki bo novembra letos. Prav veseli pa so laburisti, ki se jim menda piše prijetna bodočnost, če bodo sedeva znali primerno izkoristiti enkratno politično priložnost, zaobjeto v paroli »mors tua, vita mea«. Za TV reklamo s TV reklamo RIM — »Film, ki ga trenutno gledate je brezplačen. Stroške zanj je poravnala ta reklamna prekinitev, to je prekinitev, ki krije. tudi vse ostale stroške televizijske mreže: TV dnevnikov, športnih in kulturnih poročil.« Tako se glasi del teksta posebnega reklamnega vložka, ki ga bodo čez nekaj dni poslale v eter televizijske mreže, ki so vključene v FRT (Zvezo zasebnih radio in televizijskih mrež). Z reklamo o reklami se bodo skušale članice FRT približati gledalcem in jim obrazložiti v kakšni stiski bi se znašle, ko bi parlament sprejel popravek k zakonu o radioteleviziji in vključil postavko, da so filmi nepre-kinljiva enota. Po ultimatu, ki ga je dal Berlusconi, je to drugi znak, da se v svetu zasebne radiotelevizije pripravljajo na oster spopad z vlado. “Pellizzari” POOBLAŠČENA AVTOMOBILSKA DELAVNICA anusa Ul. IV. november 31/33 34074 TRŽIČ Tel. 0481/481565 04S?-387333 NEPOSREDNA ZVEZA presti am® S klicem na to številko boš dobil katerokoli pojasnilo v zvezi s posojili PRESTIAUTO H Banca Agricola 9 Kmečka banka Gorica 2 § GO <£ AVTOMOBILSKA DELAVNICA 'PellizzarV ČUDOVITI PRAZNIKI NA JUGOSLOVANSKEM OTOKU PAGU Preživite čudovite praznike v kristalno čistem zalivu otoka Paga. Privatni penzion-restavracija BiseT nudi polni penzion, polpenzion ali nočitve z zajtrkom. Dnevno sveža hrana in druge specialitete. Namestitev v sobah prve kategorije. Informacije in rezervacije na direktni telefon: 0038 51 891175 P. S. Istočasno lahko rezervirate vaš letni dopust.