161 Številka.
b umilnu, v sredo 28. nilia 19ZZ.
Leto w.
S^^^^H             _^H SL^_^H               SS- _^l                SSSSH          ~^S1 SL*~^B1            .^H ^S     ^BBSB             Bm.    ^B            _Sfl Ss.           Bs               Ba                               ^B BL     SBBB        ,S1                 B\        ^B  BL          BI              BL   Bb               SLiBa   B#*t m
^S       flS^HSJ^BJMSS^BS     ^B                ^S                        ^B            M^^^^^^HlS^B^BS                   Ba   BS                        B^^^^l   BS     sSBBBBlto             Ba     ^^B     B^^                             ^^B    B^^   BS             ^fl      B^k ^SJ      B^^    ^^fl      B^m          B^^      ^B   B^^^BJ  BS        _jiiH^^f^K. »        /tr
Uhaja mk dan popoldne, izvzemal nsdalia is praznima.
Inaerstl s do 9 petit vrst a i D. od 10—15 petit vrst i 1 D 50 p, večji tnseratl
petit vrsta 2 D; notice,  poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta   3 D;
poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; Ženitne ponudbe beseda 75 o.
Popust le pri naroČilih od H objav naprej. — lnseratnl davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka z« odgovor.
Upravnlatso „Slov. Narod*" in „Narodni tiskarna* EaaflSfs ulica it 5, pritlično. — Telefsn it. 304.
Urssslstv* „lisa. Naroda" Enalleva nlloa it Sv I. nadstropja
Tele!** tla*. 34.
•splae sprsfsssa la psMlptsaas te s a d ostao frankovane.
vanT   sl©)fce)B)taov •• m   vrača.    ~BM
Posimeifia Številke:
v Jugoslaviji navadna dni 79 par, nedelje 1  C v Inozemstvu navadne dni ID, nedelje 1-25 O
PoStnlna platnna v gotovini.
„Slorsnakl Narod" velja v L|ubljanl In po poŠti:
V Jngoal^Ttji:
celoletno naprej plačan   .   D  120*—
polletno.......m     Dn-—
3 mesečno.......      3Cr_
1.......     10 —
V lnoierjL*rm: celoletno......D 21n*—
polletno....... IlS-—•
3 mesečno     •   .    .   .   .     .       ' — 1        ........IS —
Konfllbt med Berlinom in
HonoKovom.
VIŠEK    KRIZE. — DEMOKRAT.IE
IZSTOPILI IZ VLADE. — BOIKOT
BAVARSKE.
—  Monakovo, 25. julija. (Izv.) Bavarska vlada .le včeraj odklonila v državnem zboru za vso nemško republiko spreleti zakon o zaščiti republike. Na seji ministrskega sveta so za to glasovali vsi ministri, ra* zun demokratskega ministra za tr* govino. Bavarska vlada je s tem ko* rakom stopila v direkten konflikt z osrednjo državno vlado v Berlinu. Vlada je izdala oklic, v katerem veli, da zakon o zaščiti republike tan* gira suverenost bavarske države. radi česar odklanja izvedbo zakona na Bavarskem. Obenem zagotavlja vlada, da hoče sama izdelati za Ba* varsko sličen zakon.
—  Berlin, 25. julija. (Izv.) Poročilo, da je bavarska vlada odklonila zakon o zaščiti republike, je napra* vilo v vladnih krosih veliko presene* čenje. Berlinska vlada je konsterni-rana. Za danes je sklicana sefa mi* nistrskega sveta, na kateri se raz* pravlja o konfliktu z Bavarsko.
—  Monakovo. 25. julija. (Izv.) Pokrajinski zbor Bavarske ima danes sejo, na kateri razpravlja o odloku bavarske vlade. Demokratje so proti vladnemu sklepu. Kljub temu vlada z gotovostjo računa, da zbor vladin sklep odobri, oziroma zakon o zaščiti republike odkloni z dve* tretinsko večino. Vse stranke desnice odobravajo vladin korak.
—  Berlin. 25. julija. (Izv.) Z ozi* rom na kritični politični položai. ki je nastal radi odklonitve zakona za zaščito republike na Bavarskem, namerava vlada pred tednom odeo* deni državni zbor sklicati na kratko zasedanje, da razpravlja o odklonilnem stališču Bavarske. Kakor jav* ijajo iz Monakovega. severna Ba* varska ne odobrava sklepa bavarske vlade in se protivi vladi. V Nii* renbergu je započelo veliko gibanje* ki zahteva, da tudi Bavarska sprej* I
me zakon. Obenem je izdan opomin vladi, da bi imel odklonilni skleD bavarske vlade dalekosežne posledice za Nemčijo.
—  Monakovo, 25. julija. (Izv.) Kot odgovor na sklep bavarske ljudske stranke, da se odkloni zakon o zaščiti republike, sovčera i demokratje sklenili, da iz* stopijo iz vladne koalicije. Demokrat trgovinski minister H amm je včeraj po* dal    svojo    demisijo.
—  Monakovo, 25. julija. (Izv.) Bavarska kmečka stranka se je pri* ključila nemški ljudski stranki. Nemška ljudska stranka je z veliko ve* čino sklenila, da stoli na mo-narhičnem principu, toda izvedbo monarhizma želi izvršiti  ustavnim   potom.
—  Monakovo. 25 .julija. (Izv.) Bavarska vlada ie s svojim nasto* pom povzročila v Nemčiji i z r e d * no resen politični položaj. Na vidiku je težka notranja kriza. Zastopnik osrednje vlade v Monakovem grof Zech se je vrnil iz Berlina. Do danes še ni sledil njegov odpoklic.
—  Berlin, 25. julija. (Izv.) Mestni svet v Ntirnbergu in 21 županov severne Bavarske je odposlalo na ba* varskega ministrskega predsednika grofa Lerchenfelda nujno brzojavno noto. v kateri opozarjajo vlado na težke posledice, ki bi nastale radi konflikta z Berlinom. Nastala bi situacija, ki bi ogrožala celo obstoj Bavarske.
—  Monakovo, 25. julija. (Izv.) Posebna izdaja uradne »Bavrische Staatszeitung« je snoči priobčila vse* bino zakona o zaščiti, podpisanega od ministrskega sveta. V državnem zbora sprejeti zakon je za Bavarsko v nekaterih točkah korigiran. Za de* likte ie pristojno notranje ministr* stvo bavarsko, za veleizdaje in druge slične delikte pa bavarsko ljudsko sodišče. K zakonu izdano uradno po* ročilo naglasa, da le večina bavarskega ljudstva globoko prepričana o kršitvi suverenitete Bavarske od strani Berlina.
Pri morebitnem povišanju se irn.i daljša naročnin/! doplačati.
Novi   naročniki   naj   pošljejo v prvič   n.iročnino vedno    ^fJT"   ^o nal.arirci.
Na  taan pismena naroČila brez poslatve denarja se m morei 1 > ozirati.
R^onotežje.
(Pismo iz Nemčije.)
Vsaka možnost ima svoje meje, vsaka notranja državna politična kriza tudi Bilo ie v Nemčiji zadnje čase mnogo ragljanja za — nič. Via* da je životarila v neprestani krizi. Povod zanjo je dal razman monarhi* stične tendence, ki se ie zaenkrat za* dovoljila z umorom ministra Rathe* naua. Kakšne cilje ima za prihod-njost organizacija »C« ni znano, eno pa je gotovo: za dosleden čas bo v Nemčiji nekoliko mini in reda. M o* narhisti so pogoreli, dejanski in fox* melno. Republika je premagala mo* narhiio.
Berlinski rajhstag ie sprejel za* kon za zaščito republike z ogromno večino glasov. Bavarcem to seveda ni bilo povšeči. toda državna ideja je šla preko strankarskih interesojv konservativnih katoličanov iz Mp* nakova. Nad prošlostjo le zmagala sedanjost kb'ub demagoški agitaciii, da »danes ni več tako lepo kot leta 1914.«, t j. za časa hohenzollernske monarhije. Tradicija je izgubila tla pod nogami. To ie vsekakor dobro znamenje za Nemčijo samo. pa tudi za inozemske države.
Kje se nahaja ta čas monarhi-zem Nemčije, kaže najlepše konec Rathenauovih morlccv. Od javnega mnenja in policije zasledovana, sta šla v prostovoljno nejimaško smrt. Kdor umira za ideje, se ne ustreli z lastnim samokresom, temveč poča* ka kroglje iz orožja nasprotnika. Smrt zločincev nad Rathenauom se je izvršila v slepi ulici monarhističke ideje, kar jasno dokazuje nieno živ* liensko nezmožnost. Vendar ie ver* jetno. da monarhisti vzlic temu bi* stvenemu porazu ne bodo odnehali ali vsa! prenehali s svojim defova* niem. Ne. Bili in rovali se bodo dalje dokler bo obstojala možnost, da se v telesu Ebertove Nemčije rede mo-narhistični parasiti. Delo za odvrni-tev opasnosti za monarhiio tedaj ne obstoja v pobiianju direktnih ateh* tatorjev na sedanje nemške držav*
10. julija.
nike, marveč v onemogočanja raz-mer, ki nudijo zaslomno monarhi* stom.
Med te spadajo zlasti strogo na= cijcnalističiia društva »Jugendbun-dov«. v katerih se zbira reakcijonar* ni podmladek. Te organizacije bo morala nemška vlada najprej zatre* ti in izčistitt ako si hoče osigurati varno zaledje. Prvi koral: do te7a je že storjen: »Jugendbundi« so raz* puščanj, združenje mladine v strelskih klubih je zabranjeno. Kako vaz* na opora reakcije so bi!e te organi* zacije, lahko izpričajo izjave odličnih nemških visokošolskih pedago* gov, ki so se takoj po atentatu na Rathcnaua zavzeli za energično ge* sto vlade v tej smeri. Ostrici je treba peroti najprej mladičem — stari monarhisti se bodo potem že resig-nirano vdali v svojo usoefo.
Stabilizacija nemške politične situacije se kaže tudi na denarnem trgu. Marka, ki ie tako] po atentati! padla in potem šla do svoje doseda* nje najnižje vrednosti, se je spet ne* koliko opomogla. Pričakovanje na sprejetje zakona za zaščito države jo je spet omajalo, na kar ie pa tudi vplivalo izplačilo nemškega julijske* ga reparacijskega obroka v zlatu.
Z novo parlamentarno koalicijo ri nič. Socialistične stranke so ime* le sicer dobre izglede, da zamenjajo nazadnjaške elemente na državnem krmilu, toda položaj je naposled od* kel za obstoj neiznrcmeniene.-n kabineta. Rajhstag je torej ostal in je ločila taktika centroma, ki se ie izre-odgoden do jeseni. Dotlei se bo raz* čistilo razmerje med socialističnimi strankami. Ako pride med temi do sporazuma, sestavi \Virth novo vla* do do oktoberskem zasedanju ali kratko pred njim. Vsekakor se lahko reče. da je obstoj sedanjih razmer reakciji v prilog. »Detttsche VoDo* parteb je izkoristila svoio vlogo ze* Io vešče, ostala je pri svoflh načelih rn v krogih državnih krmarjev. Na
tem polju načelnejsi socijalisti so se umaknili v zatišje — vsa!    moirm tano.
Nemško  politično  ZtvBenfo    b^ počivalo do oktobra.     Ootovo boda izkoristile   počitek   vse   stranke     :*a revizijo  njihovih   političnih     smer lic in za kontrolo sil.      Odločilna bitka med   republiko   in   monarhijo  se   r^ bila v začetku  divjega plesa ,r r ravi — na iesen   Od spretne taktike sedanje vlade ie odvisno,    kdo    b# propadel. Republika ie v^-^-^icr zaenkrat in morda  tudi  trajno opasnosti:   toda  kd r je  za u ,    ne sme delati le za njeno ftol 1 e'   fctert« co. marveč za njeno atrdlte\    Wej« marska ustava ie dala rep blf 3   "' * Nemčijo; sedanja berliri mora utemeljiti in zasigurati.     '    * potem bo izven nemških mej m ča revizija    političnega    n               j
napram nemškemu narodu in nj vi politični    in    gospodarski zajed niči.                                             Pska
Hašiš pmril«in{£.
Nad mesec dni že nam prihajajo
iz solnčne Goriške    žalostne    vesti. Najprej o -oskrumbi*  spomenika 1 ■ Krnu   —  danes  je   dokazano,  da   >B poškodbo povzročila strela, ker spomenik ni imel strelovoda  — potem o  tašistovskih  nasiljih;   mirno,    za vedno ljudstvo podkruskih občin  ■■ moralo  bežati v  gozdovo.  boječ  ae podivjanih zveri  v človeški  podobi. Pa je bil strah upravičen, so pričali plameni, ki so naenkrat    s>'igm'T.    |z drežniškega župnišča fn namera Fa* šistov. zanetiti ogenj tudi v Kote r i du in drugod. Na splošno je bilo v z njihovo vedenje in dejanje   tako. da je človek pustil hišo in imetie, samo da je spravil sebe in svoje drag« likor toliko na varno. Za te.ni \e%i-mi so prihajale druge:  kako Ti?i 53 nedolžno slovensko ljudstvo sramot" no pokori za  greh.  ki  mu  ga     [so mogli dokazati. Napovedal se mu ie prihod tisočev fašistovskih čet;  i ne izpolni do r>lč<cc. vs^h sra notil    1 zahtev, kdo naj zabran«  1  divjanim tisočem, da ne v prizore morile in l žiga vsega, kar bi jim dosegla rol
Martin Bencina:
Bratje med brati • •.
(Izlet slovenskih abitarijentov v Srbijo.)
Ne tužimo, braćo mila, prolazni sn dani oyi, kroz smrt ćemo vaskrsnuti i početi život novi.
Tako smo slišali brate v krvavem boju. ko so peli v trpljenju svojo lepo pesem o svobodi in se borili za svojo in našo svobodo . . .
In r^s težki dnevi Srbije so minuli, veliki dnevi težkih bo jer, na Vzhodu je vstala, nova zarja, ki je zasijala tudi v naše hladne planine — Jugoslavi-
Takrat šele smo se spoznali, brat-fe in sestre. Z geslom: >Brat je mio; leoj© vere bioc, so nas sprejeli naši bratje, ki so se dvignili iz bojnega prahu in z okrvavljenimi telesi, da nas vzljubijo šs bolj, da nas sprejmejo v svoje srce in v svoje dušB . .
T?»ko so minevali veliki dnevi In uresničilo se je:
Srpstvo  slavno i veliko
ostvarjenju sve le bliže,
pred  nama  se divna  zgrada
kraljevine nove diže. Dleto,  ki   je klesalo   srranitna  to-mejje, je odpelo in mogočno fl& je dvi-pnla naša zgTadba, plačana a krvjo in s truljenjem
Nače trobojni co so zavihrale na njej, mi smo bili pod njenim krtovom. In #1H! Stopil je v to tegradbo človek, prav kakor je bilo prorokovano: >Po-iaviea ^e eovek iz naroda, koji će oslo-WlHi Otidžbinu in učinUi je velikom.c Ko smo ga videli prvič med nami, bo zatrepetala naša srca in sedaj, ko Je l
bilo dograjeno naše veliko poslopje, je stopil zopet med nas, naš kralj in gospodar . . .
Bili smo zadovoljni. Ne. Zaželeli smo, da si ogledamo one lepe kraje nage domovine, kjer se je bil boj za nas, da poljubimo ona sveta tla, ki jih j© napojila kri naših bratov Srbov. Že takrat, ko smo jih sprejeli v Ljubljani, smo zasanjali tudi mi, da ustrežemo našim bratom, ki so ob rashodu klicali: >Do svi d jenja braćo !< —
In res, prišel je oni lepi dan, ki smo si ga toliko želeli, dan veselja in pričakovanja. Ob solnč. zatonu smo že sedeli v vlaku in bežali iz Slovenije, tja daleč, kamor so si želele nase mlade duše, kamor so hrepenela naša srca, kamor so šepetale naše ustnice, ko «0 pele: >Tamo daleko, daleko . . .
In tako je hitel naš vlak ob Savi dalje in dalje, naše oči so z naglico pregledovale zgodovinska kraje: Brežice — Podsused, a srca so si Želela dalje, dalje . . .
V Zagrebu le kratek oddih. Noč je bila, ko smo se vozili po Turopolju. Ponoči in skoro ve-s dan smo ae vosilt po prostrani Slavoniji — Posavini.
Gledali smo in gledali. Santa seife-merna polja pšenice in koruze.
Popoldne. V naš voz je vstopil preprost seljak is Srama, ki se je peljal z nami v Beograd. Ves navdušen mi je povedal, da je bil ob kraljevi poroki povabljen v Beograd, kjer }e sviral pred visokimi goati. Star je, Sita in pile cirilico In latinico in vse pesmi sna na pamet od: »Kraljevica Marka« in >Majke Jugovičev, pa So najnovejših. Žal mu je. <U nima pri sebi svoje >saj-de«, da bi nam igral. 2eli si ogledati Slovenije...
Sprevodnik je zaklicali  >Zemun«. Vlak je vosil počasi preko akega mostu.
Tam izliv Save v Donavo, onstran Save pa plove v morju zlatega solnca naša prestolica — Beograd. Na vzhodni strani se vzpenja Kalemogdan, Saborna cerkva, vidijo se ponosne zgradbe v žarečera plamenu zahajajočega solnca, po Donavi in Savi pa hitijo parobrodi. Vso je praznično veselo . . . Ko smo izstopili, je zaigrala godba slovensko koračnico, iz tisočerih grl pa Je aagrmelo: >Živeli Slovenci«. >Živeli Srbi«! je jeknllo iz naših prs . . . Govorniki so n«s pozdravili ^ dušo in srcem ...
Tri dni smo ostali v Beogradu in v teh lepih dnevih so nam dali vse. Roko v roki so nas vodili, da nam pokažejo: Kraljevi konak, parlament, univerzo, pozori*te, Kaletncgdan, muzej, tovarne, parke in spomenik«. Videli «mo vse, ne samo to, kdo bi Opisal vse, najlepši trenutki so bili. ko smo skuimo zapeli  p^sem:     >Iz    bratskog  *agr!ia-
Jac. __ Slovenec,  Srb   Hrvat na  veko
brat i brat—
Le prehitro anfe odšli. Lepega večera smo z godbo odkorakali k Donavi. Ukrcali smo *e na rnirnik >Karadjor-dje«. Na obrežju so stali naši bratie in •sestro, ki ae nas pozdravljali r slovo. Sirena je »»žviž^la in odplnli smo.
Se so nas pozdravljale roke, glasovi so zamrli in otoino je zvenela v noč nisša stara pesem:
>Zdaj gremo, ©ti sftaj gremo nazaj se pridstoo . . . Sedeli amo na krovu tihi, 'da ne bi motili  drug drugemu lepili    spominov ali novih utisov . . .
lisseo nas je spremljal V oeli noči, ©S ladlji ie šumelo valovje, le včasih nas je predramil ii sanj pigk sirena . .. V Jutru ob solnčnem vzhodu naa je predramil glas kapetana- >Gospodo mojo, Đerdap!« Počasi in previdno je vo-sila ladja med znamenji škofe!  najožje
mesto Donavo. Kmalu siao pristali v romunskem pristanu Popoldne smo s j izkrcali v Prahovn, nato se odpeljali z vlakom do Neejotftf*. Samo rn dan smo ostali v Nec^otinu, a ta nam je povedal toliko, da so prekipevala na<i srca, naše du£e 30 bile srečnejše, na£o u?tne pa so šepetale samo eno: >Sestra, brat. c _
Dopoldne smo si oglodali ne^otin-fiko okolico. Tu je znnmrnita krajina, ki je tekirovala nekdaj z BoTdestnom, Posetili smo assli monastir. kjss nas je tamošnji prota ^prejrl ^ besedami: >Dečico mojo!<r Zazvonili *o zvonovi in prota v svoji mali cerkvici nam je podelil blaposlov. Opoldan pa so za-grmcli rrt> mestu topovi. Po sveCanem banketu je prijel trenutek, ki je ostal vsakemu izmed nas globoko zapisan r duši. Takrat smo snoma!i tudi dušieo mal. srbskega otroka. Z d<?klamar i jami in petjem je nastopil zbor dečkov in deklic srbskih siroti o negotin^koeja si-rotisča. Nedolžno so nas glodali ti ma?i otroci, a ze iz reh mladih oči ie govorila bolest in junaštvo.
Ko pa so zadoneli njihovi frTa-^ov*. bi plakal, da bi tudi tem mladim dušam povedal, da, iih ljubim . . .
A  že je  stal  prrd  nami  mal  deček in deklamira! V. J. Iličevo pesem:    Kako umire Dalmatinac.« On još jednom baci pogled, nrepun žudi na hridi i more, sto ko smaragd sija, pa zebaci glavu i razdrtji grudi i naviknu:
> Pucaj!
Živela Srhi ja !<
Tedaj j& jeknilo v nas: ^Živela, živela!« — Zopet ie zašlo »lnce, zopet smo odhajali ... A sWi? Puše? Ponoči smo dospeli v Za ječa r. Tudi tu so nas sprejrii bratje in «e*»tre — brate in sestre. L© prehitro je mimil dan. V tem mestu pa smo spbznali tudi, kaj je Srb,
kaj Bolgar. Ko ao nas »*o]jali ns  d    't*. kjer jo bilo v svetovni vojni ubitih   I neikdinih BVSenikoV bd b Igarskib   mk tamo zato. ker as priznavali    iz oči oči, da so Srbi, so asplaintale oči  seč bratSov . . .
Ko   smo  nas!r>*niei»a.   dn<*   prisil   v Paračin, smo so sadi iti  usta\ i!i  u   par ur; malo m^stoco up.s j" aprej« Lo k 7a stavami, v cerkvi  pa n,is i© :<\".l, ulovil stari prota.
Končno smo dospeli n,i  '/»i-dnio   fK>-
stajo našega, potovanja__ Kiš, ZaL, l<i   •
tu samo za as dan. Ogledali amo ~i ana-menito   >Čolu-ku!u<,   1    tudi    Kalvari iz svetovne vojno v grada, kjer s<> bili obešoui   in ustr«di?mi  fluožl     in     t:*.   * nedolžnih za narod, SSSSOVinS  ■  -  ■
NasiSOSJesja dno ps ^r^o o\lh«jj»!', polni novih nad in ujh»t. snj smo i'i pj*i njili, ki so n*s pričakovali, ds n-'. sprejmejo na svoja prsa, in oh toprlt večerih, ko nso a njin>i plesali Kole, ko smo so poslavljali, sme Jim Vir*' vN'a svidenjem. __ >Do vidjj^nia ;'<* o#-mevalo, in tako smo odbsisli. Vr* «">r^^ tO, še nekaj so nam nsrofili, ds ram povemo, bratce in asstfS v lopi Sleve-niji:
Kosovo je ss asnasas ssl il a no Kosovo je sa BsasaaaM spsvans Kosovo je Vidovdannn;   prostasrljme
Kosovo je srbskom vojakom osve>
je«w.
A nase Kosovo: Gofrp»ivssa m Šoba, na š« čekajo osvobojenja. T»idi naae Kosovo je obiokciuo 3 krvav »mj solzami, opevano jo s pesmijo trpljenja in robstva, a nače Kosovo oaka, da pride Vidovdan, da pride vojska, ki pa osvobodi, in to so narn obljubili br?v^|r» in sestre v Srbiji... P>odin»o vredni svobode in ljubimo se, bratje!
stran 2,
»SLOVENSKI    NAROD-   dne 26 julija i*22
stev.   16?
Vlada z oboroženo silo? Saj smo imeli dovolj prilike opazovati, kako oblasti koketujejo s fašisti in jim da» jejo potuho. Sinovi visokih javnih či* novnikov sami so vpisani v naskoč* nih oddelkih; svojčas je bil v Gorici Gigante, sin kvestorjev, ki je vrgel bombo v poslopje Narodne tiskarne, Zločinec je takrat pobegnil za par dni »preko meje« na Reko, danes je vsa stvar pozabljena. Bomba v slo* vensko tiskarno v Gorici — brezpomembna malenkost! Kdo se bo po nepotrebnem vznemirjal!
In končno so došle vesti o ponižanju našega naroda v Italiji, o po* nižanju, ki je obenem ponižanje ce* lega juproslovenske&a naroda od Tri* glava do Vardaria. Tega ponižanja ne bomo zlepa pozabili. Prebolimo mogoče kedaj materijalno škodo, ki so nam jo povzročili tekom teh štirih let, nikoli pa ne prebolimo ponj* žanja. prizadetega nam po nedolžnem. Ne prebolimo ponižanja, da je morala preračunano ravno na podstavku slovenskega skladatelja Volariča zavihrati italijanska triko-lora: da je moral slovenski župnik na Krnu, oziroma vsled slabega vre* mena v krnski planšarski koči obha* jati »zadostilno« slavnost; da ie mo* ral slovenski kaplan v Kobaridu bla*
poslavljati laško zastavo; da so mo* rali župani podkrnskih občin nositi križ ponižanja na svoj starodavni Krn, ki jim ie bil od pamtiveka dober znanec in prijatelj, okoli katerega so do danes nanizali nebroj pravljic, ki pa naj bi preko noči postal sovražen tujec; da so morale biti na* vzoče pri »zadostilni slavnosti« v Kobaridu ne le vse korporacije trga in okolice, da prisostvujejo prisiliejii po duhu in po srcu tuji jim slavno* sti; da ie morala prisostvovati noni* zanju šolska mladina m ponižanje večati s pesmijo, nalašč za to priliko naučeno: »Fratelti d'ltalia«; da Le moral slovenski župan aH podžupan potegniti zastavo na drog, da ie mo* ral slovenski župan govoriti slavnostni govor, kakor da bi priznaval dejanje: vsega tega ne pozabimo! In ne pozabimo, da ie prišel sam nekdanji voini minister za to priliko v Ko* barid. da ie pokazal novim in starim italijanskim državljanom Slovenca na sramotnem odru.
Kakor z jeklenim dletom v ka* men, tako si zapišemo to ponižanje in zasrnmovanie našega naroda in njegovih najsvetejših čustev v srce. Kar ie z jeklom zapisano, zob časa ne izbriše, izbriše komaj zopet jeklo!
Govor Ljube Joosnooića.
(5. minister na razpoloženju in eden prvih voditeljev narodne radikalne stranke j3 imel ob priliki glavne razprave o proračunu krasen govor — najlepši parlamentarni govor tega zasedanja, ki je naredil izredni utisk. Njegov govor pojasnjuje lepo načela in nabiranje narodne radikalne -stranke o državi in o narodnem edinstvu. Ker ne moremo tega lepega govora prinesti v reloti, prinašamo vsaj posnetek z najvažnejših mest.
PRORAČUN.
Proračunu se je od raznih strani mnogo ugovarjalo, da ni dober in da bi zumogel biti boljši. Toda dejstvo je, da je to prvi na prlamentarni način izgla-Seni proračun in glavni vzrok raznih težkoč in nezgod, v katerih se je nahajala in se še nahaja naša zemlja, je bil ravno v tem, da nismo imeli parlamentarnega budžeta. >Jaz sem prepričan, da je tudi med onimi go-spodi, ki bodo glasovali nroti budžetu, dosti takih, kar terim bi bilo žal, ako bi proračun ne bil sprejet; isto tako, kakor sem prepričan, da je izmed onih gospodov, ki so lansko leto na Vidov dan glasovali proti ustavi, bilo mnogo takib, ki so okrog desete ure s ?trahom čakali, da vidijo, če je zagotovljena večina, ki bo glasovala za ustavo.«                                           *
O proračunu se je mnogo govorilo od raznih strani. >A jaz, gospodjs, se hočem zadržati na tem, da vidim, koliko ta proračun odgovarja potrebam narodnega razvoja in onim težnjam in onemu stanju med narodom in v državi, ki je dobilo izraz v naši ustavi in na katerem je osnovan nadaljni razvoj nase zemlje in našega naroda. Vprašanje je: koliko --edanja ustava, a potem tudi proračun, ki je izraz ustavnega stanja, zadovoljava celokupni narod. V tej skupini je meni očital neki poslanec, da sem se jaz v nekem intervjuju izrazil, naj se Hrvatje zedinijo in potem pridejo sem, pa nam povedo, kaj hočejo. Ni res, da »em kdaj zahteval kakor je dotični poslanec trdil, da zahtevam grupiranje po verah in po plemenih. Jaz mislim rav-ro obratno, da je to neko zlo, morda potrebno zlo, potrebno po neizbežnosti zgodovinskega razvoja, da se pri nas stranke dele po verah in po plemenih naroda. Jaz mislim, da ravno oni gospodje, ki razkrajajo dele naroda na take stranke in ki se istočasno pritožujejo zaradi neprijateljstva od srbske strani, greše, kajti s takim razkrojeva-njem bi zamogli doseči, da se tudi Srbi zedinijo in na klic: >Hrvatje, skupaj !< r»ride odgovor- >Srbi. skupaj!<, a na one tožbe, kako je islam ali katoličanstvo v nevarnosti, mogel bi priti klic, naj se tudi pravoslavni zberejo, ker je hidi pravoslavje v nevarnosti. To bi ne bilo dobro za državo, a prepričan sem, da. bi to ne bilo dobro niti za težnje in inierese onih, ki so prvi začeli tako trmpiranje.«
NEZADOVOLJSTVO.
V naši državi je v resnici mnogo nezadvoljstva. z našim ujedinjenjem in /, vidovdansko ustavo. Slabo je, da obstoji tako nezadovoljstvo in slabo je, da obstoje dejstva, ki so dovela do takega nezadovoljstva, in treba je gledati, da se stanje kar najhitreje izpmneni in ozdravi. Gospodje, ni moj namen, da ribjem kakršnekoli opomine in pouke oni gospodi, ki predstavlja to nezadovoljstvo, nočem niti karakterizirati delovanja one gospode, ki predstavlja to nezadovoljstvo. Toda poudariti moram: V očigled takemu pretiravanju, ki je izgubilo vsako merilo v očigled slepilu fc m kimi akti kjer s^ tujec smatra, da Je bližji nego brat, kjer se obrača na tujino in to celo k znanemu nasprotniku za neko pomoč proti rodnemu bratu, ki predstavlja domovino, je potrebno, da se tudi gospodje na oni strani v veliki meri zavedajo -svojih dolžnosti. Brez ozira na posamezne akt© bloka Iz Zagreba mislim, da morajo bni, ki predstavljalo sedanje ustavno stanje, sploh postopati z veliko preudarnostjo in obenem s širokim razumevanjem nalog^ki stoje pr*d nami Ako bi verjeli ye, W
se v tej hiši dela in govori, bi morali obupati in postalo bi nam nemogoče, da kaj izvršimo. Kaj pomeni na primer, ako nam neki govornik trobi, da se država ne bo mogla obdržati v mednarodnem koncertu, ako ne postane država zapadne kulture? Kaj pomeni ustvariti novo kulturo, izpremeniti kulturno stanje zemlje? Koliko je za to potreba Časa! Toda jaz mislim, da bomo vseenc dober svirač v tem koncertu. Vidite, rc/spodje jaz se popolnoma dobro strinjam z gospodom poslancem Rajićem, ki je rekel, da ni treba podirati ničesar, kar je kulturno. Toda to je nekaj popolnoma dragega, kakor pa, kar je rekel tovariš spoštovanega Fajiča, ki je rekel: da moramo najprej biti zemlja zapadne kulture.
SRBSKA DUŠA.
Gospod Trumbič je rekel nekaj, česar mislim, da sam ni zadosti premislil. Kekel je, da ta država propada, ako se srbska duša ne izpremeni. Toda duša naroda se ne more kar tako izpremeniti in za to je potreba mnogo časa. Gospodje, ako bi bila v resnici potrebna taka zdravila, kakor jih priporoča ta gospoda, da se izpremeni duša naroda in da si osvoji zapadno kulturo, bi država morala propasti. Toda stvar ni tako strašna in taki nemogoči leki nam ne bodo potrebni. Položaj v deželi ni tako strašen, kakor ga slikajo, in imamo le-ke. ki delujejo hitreje in uspešneje, kakor so pa oni, katere predlagajo ti gospodje.
UPRAVA IN URADNISTVO.
Mnogo se kriči danes s strani revl-zijonistov ustave na centralizem. Posebno se vpije proti -slabi upravi in proti činovništvu. To je stvar, o kateri je mogoče govoriti, in to je lek katerega je mogoče upotrebi ti. Dovolite torej, da se zadržim pri tej stvari. Naša uprava je v resnici daleč od tega, da bi bila dobra, in mnogo je vzrokov, da je slaba. Oe pogledamo na uradništvo po njegovem brojnem stanju, bomo videli, da padajo ta očitanja ne na ono stran, kamor so namenjena, ampak na neko popolnoma drugo. Velika večina uredništva, administrativnih organov pri nas, niso Šumadinci, Srbi in batinaši, ampak so ravno uradniki pokojne Avstrije ali Madžarske ali Hrvatske. Bilo bi neopravičljivo, ako bi vsa očitanja, katera se dvigajo proti temu uradni-stvu, hoteli naprtiti Beogradu in Srbiji ter vpiti proti srbski hegemoniji bati-naštva in militarizma. Gospod Barič je izrekel očitanje, da smo mi vse izpremeni li na slabše. V resnici pa mi nismo bistveno ničesar izpremenili. V bistvu smo pustili vse, kakor je bilo, z onimi izpremetnbami, katere so naredila Narodna Večac. Nesreča je ravno v tem, da so po prevratu ljudje, ki so bili sicer morda pametni in pošteni, toda niso imeli pojma o organizaciji in o upravi, začeli delati take stvari. Tako so prišli na čelo resnih upravnih panog ljudje, ki so bili popreie daleč od tega in niso imeli o tem niti pojma, ker so bili advokati, novinarji, profesorji itd. Ker se sedaj toliko kritizira finančni minister ter s© mu očita nesposobnost, dovolite, da pogledamo, kakšni so njegovi financijski organi. Vzemimo Bosno in Hercegovino po koledarju za leto 1921—22. Tam najdemo taka imena: (čita imena finančnih urednikov v Bosni, ki so večinoma nemška ali židovska, deloma češka, poljska, a malo domačih, srbo-hrvatskih. Istotako vam lahko preči tam iz Splita ali iz Ljubljane; na boste videli, koliko je tam Sumadincev-batinašev.
Dalje Je čital Imena Štabov dveh žandarmerijskih briffad ter dokazal z imeni, da v dotičnih dveh Štabih et> imena popolnoma pomešana In srbska v manjšini. A ravno proti žandarmeriji se dviga največ pritožb, očite se ji batina Stvo in druKt> nasilnosti.
Mi imamo dvojno clnovništvo dveh različnih tipov, med tema dvema tipoma Imamo boj in ta boj je vzrok mnogim pritožbam in nezadovoljstvu. Pustimo na strani madžarsko člnovnistvo, ki
tvori tip za sebe po svojt nadutosti in osornosti. Imamo avstrijsko nradnistvo, ki je bilo pred vojno snano kot »ge-miltlich«. Toda niso bili vei ovčice ali jagnjeta. Ako bi se pretakali sodni arhivi in druge pisarne, bi so našlo mnogo tožb posameznih državljanov in njihovih zastopnikov zaradi telesnih poškodb in sploh fizičnih napadov od strani uradnikov ali njihovih nižjih organov. Gospodje, ki imajo prakso pri sf-dnijah ali ki bolje poznajo tamošnje prilike bodo vedeli povedati, koliko je bilo osornosti v tem oziru P« celi Avstriji. To je druga stran on« vljudnosti, ki se je mogla opazovati pri enem delu avstrijskega uradništva. Na drugi strani imamo uradništvo, ki ni poznalo no-
bene vljudnosti in ki je med vojno le posurovelo. To njegovo grobost je tre-izlečiti. Moramo pomniti, da je ta njegova grobost posledica vojne. Toda to činovništvo ima zavest dolžnosti, katero je treba vršiti vedno in z, vsakim, na carini, na upravi, pri policiji itd. Napaka je, da so uradniki predstavljajo na eni strani kot vragi, a na drugi zopet kot angeli ali celo nadangeli.
Ako bi se hotelo odkritosrčno go-\ oriti, koliko je kje korupcije, moralo bi se reči, da jo je povsod nekaj, brez « žira nn krajevno mole in da je ta korupcija tudi v avstrijskih uradih, kjer ie pred vojno ni bilo.
F                                     (Daljo prih.)
PoIifKire vesti.
=r Odgovor »Straži«. Beogradski dopisnik našega lista ie napisal pred kratkim lep članek o naših odnošajih napram Bolgarski z zelo pomirljivo tendenco. Mariborska »Straža« se ie z vso svojo klerikalno hudobijo zagnala v ta članek in ga obdelala po svoje ter zaključila S klicem: »Do! s Pašicem in z slegovo politiko, nai živi sloga z Bolgari v ujedinjeni Jugoslaviji treh morja.« Beogradska »Tribuna« se bavi s »Stražinim« člankom, katerega označa za novo perfidiio klerikalne stranke in pravi, da je bil bolgarski propagandni biro po objavljenju članku o naših odnošajih napram Bolgarski v »Slov. Narodu« takoj na delu in je tudi nemudoma odgovoril po svojem nemškem agentu, in sicer v službenih organih Slovenske Ljudske Stranke. V Orad-cu so taki ljudje v krščansko-socijalni stranki, ki se nahajalo v službi bolgarske propagande. »Tribuna« prinaša dolg posnetek iz »Straže«, katera se pospenla do gorostasne trditve, da hoče PaŠič uničiti Hrvate in Slovence ter na njihovih razvalinah zgraditi Veliko Srbijo. »Tribuna« pravi: Za vse te velike in male pope le bila vedno glavna stvar to, da Je učinkovala na državne posle nekaka iluzija cerkvene države, katere fanatični predstavniki so bili oni. Odtod je niim vseeno, ali se zove drŽava Avstrija, Madžarska aH Avstro-Ogrska ali Jugoslavija. Glavno ie. da imalo v državi vrhovni vpliv oni. verni sluge črne inter-nacijonale. Tem tipom ie naravno lahko hlastati po neki Jugoslaviji, v kateri bi Bolgari ojačili vse one elemente, ki iskreno mrzijo Srbijo in srbski narod. Oni so prosil! svojega boga za zmago omžla apostolskega Veličanstva, ko so Bolgari posiljevali naSe matere, naše sestre in naše žene, ko so ?lve pokopaval! naše ljudi in ko so raztrgavalf našo deco. Nikdar m* Srhfja falsificirala nlkalcega dokumenta in tudi se nI ona nikdar bavila s takimi grdimi sredstvf. To Je delala niihova Avstrija, ko Je mislil rriediung, da zada Srbiji smrtni udarec. Klerikalizma prt nas nikdar nI bilo. Naš zdravi demokratski duh, ki ni nikdar pognal težnje za pourrnevanje ljudstva, kakor Jo pozna k!er*ka!!zem, 9« bo pobrigal, da ga ne  bo  tudi  v   TugoslvaiJ!!
= DemoVvatski k&n&sassl za državne svetnike. Demokratski klub 5e definitivno določi! naslednje kandidate za državni »vet. Miroslav FtoJ, Gj. Pavlovih, Stevan 2ivanoviĆ. L.jubomir Oinric\ Vladimir Vojinovič. dr. Pero Bolobrk, Cr. Anastisijevie", Vid Milošević in Iv. Petranovie.
= Matko T^ajrinja t Beo^radn. Tz. Beograda poročajo, da prihod g. La«ri-nje v Beoizrad nima nor^nesra posebnega političnega, značaja. Prijel je v Beograd, da -?e točno informira o današnjem političrrem položaju. G. I^agrinjo po sprejeli prijazno in z dolžnim spoštovanjem, ker je znon kot zve?t pristaš monarhije in dinastije.
= Čičerin pred ostavko? Iz Moskve poročajo, da je prišlo v komisari-jatu za zunanje zadeve do krize, ker sovjetska vlada noče ratificirati trgovske pogodbe med Rusiio in Italijo, ki jo je v Imenu Rusije sklenil Čičerin v Santi Nargberiti. Čičerin je poslal vse-ruskemu odboru pismo, v katerem pravi, da bo podal ostavko, ako sovjetska vlada ne ratificira rucko - italijanske trgovske pogodbe. Čičerinovo pismo je povzročilo v krogih sovjetske vlade vlade veliko vznemirjenja. Tz dobro informiranih krocrov poročalo, da bo poklala vlada v Berlin posebnega delegata, ki bo osebno rešil ta spor s Cičeri-nom. Zanimivo je dejstvo, da jo Čičerin na brzojavni poziv iz Moskve odgovoril da se za sedaj ne vrne v Moskvo.
-s Proti angleškemu mandatu ▼ Palestini. Iz Aleksandrije poročajo o novih nemirih v Palestini. Arabci uprizarjajo dnevno demonstracije proti nameravanemu angleškemu mandatu v Palestini. V raznih krajih je prišlo do spopadov mod arabskim prebivalstvom in angleškimi Četami.
— Jugo-lovensko - albanska meja. Ker so vsa dela v pododseku od izliva Bojane do Skadersfcega jezera končana in postavljeni mejniki, je razmejitvena komisija v tem delu ukinila nevtralno cono.
z= Za južno Srbijo. Beogradska >Pravdac poroča, da je poseben odbor v demokratskem klubu sestavil delovni načrt za južno Srbijo. Odbor bo stopil v stik z radikalnim klubom v evrho hitrejše izvedbe programa potom vlade. Najvažnejši vprašanji v tem programu sta promet In prosveta. Odbor predlaga za ustanovitev potrebnih šol in za narodno orosveto poseben fond ▼ znesku 100 milijonov dinarjev. Iz tega fonda bi dobivale posamezne občine posojila sa daljši rok.
m Bolgarski komitaši t Albaniji? Beogradska »Politika« poroča iz Bito-Ija, da so dobili bolgarski komitasi v odseku Podgradae — Ohrid iz Bolgarske povelje, naj zapustijo te kraje in se pridružijo albanskim upornikom t nevtralni oont
= Habsburžani zopet rogovilijo. Iz
Varšave poročajo, da se bavijo stranko skrajne desnice z mislijo ustanovitve monarhije. Polivki monarhietic-ni reak-eijonaro.i bi poklicali na prestol bivšega natlvojv.K-o Albrechta, -?ina nadvojvode Štefana.
-- Nen .a demokratska mladina za republiko. Neni.-ka demokratska, mladina je imela v Berlinu zborovanje, kjer je sklenila, da mora biti celokupna neJBŠka republikanska mladina solidarna pri d -lu za ohranitev republike,
— Odprava smrtne kazni na Danskem. Danska vlada je odpravila smrtno knzon z« vse  -Iihajo.
= Nemška gimnazija v Prahatlcah. Češkoslovaška vlada je sklenila nemško Rim-nazijo v Prahaticah odpraviti, ker je imela neznatno število študentov. Ali na prtisk nemških poslancev In senatorjev le naučno ministrstvo navsezadnje dovolilo, da se otvori L razred. Po kjubosrni agitaciji se te priglasilo 39 študentov, in sicer: 10 dečkov in — 29 deklic. Izmed dečkov so štiri« iz mestne sirotišnice in večina vpisanih prvošolcev sploh ni iz Prahatic ampak drugih krajev. — Nemci imajo v Češkoslovaški republiki ljudske, meščanske in obrtne šole, imajo gimnazije in realne gimnazije, realke, trgovske akademije, umverze, naši brezpravni bratje na Koroškem pa niti enega slovenskega razreda. — Pač žalostna nam majka!
= Ameriški denar wt reakcionarno jribanje v Nemčiji. >M(mchen*r Post« priobeivje pismo, ki <?a je no^lal n?ki nemško-ameriški monarhist nekemu uredniku v Monakovu. Pisec piše, da .je treba v Nemčiii odstraniti reruMikanFki režim, da je sicer proti političnim umorom, da pa je Rathcnau velika ovira za vzpostavitev monarhije Tz vsebine pisma je razvidno, da financira nemško reakcijonarno in protis^mitsko pihanje avtomobilni kralj Henrv Ford. Li?t dostavlja, da je bilo pismo naslovljeno na Otona Heimicha, bivšega pruskega poročnika, ki ie hotel govoriti s predsednikom rTtertom na podlagi žurnalisticne izkaznico in z nabitim revolverjem v žepu.
Julfifsha fcrailna.
-~ Politično društvo >Edinost« ▼ Gorici. V prvi seji novoizvoljenega odbora je prišlo do te sestave: Ignac H Krizman, predsednik; dr. Engelbert Besednjak, podpredsednik: dr. Josip Bi-težnik, tajnik in Avgust Kozman, blagajnik. Seja širšega odbora bo 27. t m.
__ Kako se opravlja tržaška občina. >Giornale d' Italiac priobčuje ostro kritiko uprave tržaške občine in izvaja, da se za izboljšanje občinskega goepo-dnrstva doslej ni še storilo prav al& Občinskih uradnikov je preveč, tako da mnogi nimajo kaj delati, v bolnišnicah je več strežnikov nego bolnikov, tramvaj in druge občin, ustanove ne funkcij oni rajo, uprava bolnišnic ee ne skrči, ker se temu protivi skupina intere-siranih zdravnikov, češ z vsem tem naj se potrpi, ker bi take reforme brezposelnost in nezadovoljnost le še povečale. Uvedeni novi davki bodo hudo zadeli v prvi vrsti le male ljudi. Marsikaj bi ne bilo treba, ako bi bila uprava dobra. Davek na javne napise zadene ma^ le trgovci, davek na stavbe se bolj poostri krizo v stavbeni industriji in davek na sladkarije uniči to industrijo, bogataŽ pa si bo že znal dati pripraviti svoje •sladkarije, če tudi za drag denar. Tako crre tržaška uprava pot, ki vodi k poginu, ako ne pride pravočasno do preokrenitve.
PRED NOVO AKCIJO BOLGARSKIH KOMITAŠEV.
— Sofifa, 24. julija. (Izv.) Resolucije Zveze narodov, sklenjene na konferenc! v Londonu jrlede bolgarskih komltašev. so orovzročile v Bolgariji presenečenje, kateremu le sledilo veliko ogorčenje. V krosih vlade in v krogih makedonskih ko* matašev so bili vsi trdno prepričani, da reši Zveza narodov to vprašanje v prilosr Bolgarske. Na ta način bi imeli makedonski komltaši trdnelšo podlago za nadaljnio svojo akcijo. Bolgarska pa !e tudi pričakovala, da s tem doseže dovoljenje oborožitve. Makedonski komite ie imel 21. t. m. dalfšo seio, na kateri le sklenil proti odloku Zveze narodov započeti ta* koj komitaSko akcifo, nadejaioč se, da s tem povzroči intervencijo Ev* rope in sestavo mednarodne komi-siie. ki naj hi proučila narodnostne razmere v Makedoniji. Makedonski komite je obenem sklenil, da se ko* mitaSke čete rekrutlralo po možnosti le iz makedonskih emigrantov. S to teroristično akejio hočejo Makedon-I ci doseči svoje politične cilio.
K POGLAVJI' O GOSFODARSKI OBNOVI EVROPE.
>Franciia in Belgija slej-kopi c] vstrajuta /la odklonilnem stališču, da bi se Nemčiji ■ni Žil a odplaCilna vsota, do-JOČem z londonskim ultimatumom. Pod temi okol.~- lnnini jo težko pri* ;ik<»vati, d* dobi N^mčij i mc.imi rodno posojilo. To posojilo -o more leta udejstviti, Be se dose/e tmanj Sanje naložene odplačilni vsote.«
Med Francijo in Anglijo, ki jo podpira Amerika, obstoja ostdr spor v naziranju glede odplačil« rrparrcij iz rok premagano Nemčije. Anglija in Amerika, ki imata v prsi vrfti gotpo-darsko momente v fcćeh, sta uvideli, da je gospodarska obnova Evropo in s nj"» vsporodna pospešitev njiju gospodarskih interesov le toda j me »goča, ako so Nemčiji kot važnemu evropejskemu go-■podarskenra faktorja ol?is,i odplačevanje reparacijskih obvez. Francija, ki zasleduje v prvi vrsti svoje politična irtor^f-t? in z očitnim strahom gleda ni sopetno vzpostavitev Nemčije, svoje velikv konkurentinje, h<>*o Nemčiji kar najl>olj otežkoriti odplavilo obveze; Po i kler namreč Nemčija ne izpolni svojih ! plačilnih obvez, dotlej ostane v oblasti , Francije - zmagovalke, ki natrlasa ve6» j ne pretnje. da izvile v nemških pokra-jinah ob svoji moji zn*me sanki-ijv, ki onemogočajo Nemčiji, da so odpomore. O tem zanimivem noiavu, čigar rešitev je velike važnosti v obč* za splošno gospodarsko obnovo cele Evrope, podaja uplMni londonski co^podarski list >The Economist« zanimiva pojaa-nila. ki jasno osvetljujejo gori povdar-jano sporno vpra,-anie in ves njegov položaj:
>Reparaeijska komisija je imenovala ožji odbor bankirjev, ki ni zadovoljil pričakovani, naro ie v svojnu poročilu postavil pike na pravo mesto v tem rizu delikatnih vprašanj ter dal svoji izjavi novo. bolj realistično pm*T. Odbor je bil  pozvan, da prouči  in poroča
0  pogojih, s katerimi bi mosta mn'La vlada dobiti zunanje posojilo, ki nai bi znižalo njen renaracii^ki dblcr. nan^n-ječ se na obveze, prevzet* v versail« skem mini in posebno na odplačilo, ki se le določilo 5. maj* l?>2i. Bankirji so imeli nalosro. da natanko yyremiAliuio-jo o pocrojih in t> višini pogoj i-
1  a. ki bi ee mocrlo izvesti v bodočih dveh letih, o jamstvu, ki hi služilo mogočnim posojilo - dajalcem broz predsodka na bodoče interese reparacije, o načinu clede danega kapitala in o odnošajih za-stonnikov pos»oji-lo-dajalrem napram nemški vlaili in re-paracijski komisiji.
Ves svet sedaj ve — in v resnici j*% tudi repiraeijska komisija uvazevala ta slučaj, — da so bankirji, člani teea odbora podali enoglasno izjavo, glasom katere ne morejo izdelati zunanjega posojila dotlej, dokler se ve« n^m=ki dole; ne zmani^a. Zaradi tega so stavili repa-racijski komisiji vitalno vprašanje, imajo H svobodo proučiti možnosti, ki bi nastale po evenruelni spremembi londonskega dodatka. Odcrovor komisije n:w odbor bankirjev so jo clasil, da mu ne morejo dati pro^t^ roke, ker francoski
delegati nočejo pristiti na to__kar bi
moralo značiti, da. Čeravno s*» Francoska boji konvertirati svoje terjatve v gotov denar, ona ni so pripravljena spremeniti svoje zahteve v prilog coto-vemu denarju dotlej dokler ne bo rešeno vpra sanje medzaveznega dolga, V kolikor bi bila t& zadnja točka v resnici odločilna za st^i^eo Francoske, ee bo vendar zahtevalo v clnvnem nje<rov**cra podpiranja. Ali o-kolnost, da glavni upnik Nemčije ni bil pripravljen zmanjšati odplačila, je do-vedla odbor bankirjev do obžalov.inecra ali zdraveera zaključka, da svojega dola ne morejo nadaljevati z nado na usneh. Poročilo, v katerem odbor izraza svoje razloge, je potrebna in svobodna izia-vn velo\i«:lcdnih državnikov. pn<lni-an.\ je po finančnikih, ki predstavljajo mišljenje finnncii^keirA sveta Amerike, An-clečke. Nizozvrn^ke, kakor tudi Belgije in Italtie.
Odho-r hankinev ni niti posredno, niti neposredno zahteval, da bi se imela reparacija zmani?ati. Izrazil je le mne-pjrt nekaterih članov, da hi se moglo posojilo udejstviti samo tedaj, ako bi se odplačila porazdelila v večje število obrokov. Oziraje se na zamršeni polozai, bi po mnenju bankirjev vsota obrokov morala nd*rovnHati možnosti plačevanja s strani Nemčije. Posamezna odplačila., ocenjena tudi z^lo oprezno, hi bila se vedno prilična. DokW se ne izvrši sprememba v tem «mi«=!n, tako dol no se splošno zaupanje v Nemčiji ne mere vzpostaviti. Mogočni posojilo - daialcl pa dobro čaitHo, da hi vsako nasilno iz-tirjevanje dolgov, ki hi sesralo preko volje in možnosti Nemčije, mosrlo dovesti do prevrata, v socijalnem življenju. Tn v tem slučaju bi tudi -Memrno^t samih posojilo-dalalcev postala iluzorna. Nadalje bi vsi oni v Zedinienih državah in na Angleškem, ki bi investirali svoj denar v ta posel, ne smatrali takera do~ firovora za stalen in gotov in hi Si ne dali prepričati, da ho nadaline nadanie marke nstavlleno. Z drurre *trani p« neznatno posojlho ne hi bilo skoro rdk^ke vrednosti ter bi Francoski ne nudilo one slgtirnostl. katero tolikanj potrebuje.
AH doclm sodi odbor hnnkinev. da je napredek v stvari omeiitve londonskega dodatka nemogoč,   so Člani tega odbora vendarle mnenja, da je čl3to fl-I nanoljsko promatranje sedaj bolj nago
Sicv. 167.
»SLOVENSKI    N A R O D«   dne 26. Julija 1922.
strun 3.
kdaj na mesta po vojni in da bi se no posojilo moglo udejstviti na glavnih svetovnih tržiščih. To pa le todaj, če bi javnost imela čut, da je Nemčija v stanu, po svoji lastni sili postaviti svoje finance na solidno bazo, Čim odpravi sedanje negotovo stanje, kar se tiče visine odplačevanja. Večja popustljivost v iztirjevanju dolga bila bi gotovo potrebna brez vsake spremembe v glavnih točkah obveze Nemčije. Bankirji torej priznavajo, da bi bila rešitev, da-si zelo potrebna, brez predhodne ure-dive  drugih   finančnih   vprašanj, samo začasna. Ta vprašanja, kakor tudi medzavezniške obveze ne spadajo v kompetenco bankirskega odbora. Bankirji so trdno prepričani, da pride do velikega sodelovanja za obnovo gospodarstva na celemsvetu, kibise morala izvesti stopnjema s spremembo nemških obvez napram vladam v o b v e-ze  napram  privatnim    posojilo -dajalcem,    ne v obliki inozemskega umešavanja, pao pa na podlagi splošnega zaupanja v državo, ki je obvezana napram vsem interesentom tega posojila.    Prepričani so tudi, da je vzpostavitev normalnih odnošajev trgovine med državami in stabilizacija valute nemogoča brez dobre ureditve odplačil reparacij ter zunanjega   javnega dolga. Posebne Važnosti je, da je to stališče zastopal in podpisal ameriški vodeči bankir. In baš on je še dodal, da sprejema poziv na sodelovanje, ker je uspeh silne važnosti ne samo za Evropo, nego tudi za Ameriko, kjer se vedno bolj zna ceniti, da je njeno uspeva-nje odvisno od blagostanja zavezniških držav, kojih blagostanja pa je v veliki meri    odvisno    od    vzpostavitve splošnega zaupanja   v   Nemčijo.
Ta poročila tolmačijo in opravičujejo francosko stališče, da bi se mogla sprememba londonskega dodatka Izvesti «amo kot del celokupne ureditve obvez-. Kakor se stvar razvija, bode Francoska prisiljena Izjaviti, da je pripravljena sodelovati pri glavni reviziji. To je prihodnji korak, na katerega čakamo.
Lahko in jasno torej uvidimo, da je Angleška pripravljena opustiti svoje evropske zahteve br^z ozira na svoje obveze napram Ameri-k i. Okolnost, da ^e je Llovd George pred dnevi Izrazil v nasprotnem smislu, nas resno ne moti. Kar se tega tiče. on ni bil pozvan, da poda mnenje angle-gkfh trgovskih krogov. Prepričani smo, da bo angleški vladi vsled njene znane dolgotrajne prakse uspelo, preklicati svoje napovedano stališče. Nepopustljivost, povzročena vsled francoskega šovinizma povzroča gotovo večje težkoce. Vendar treba upoštevati, da temelji francosko stališče na okolnosti, da Nemčija ni še odplačala nanjo odpadajoče srote za francosko obnovo. Odbor bankirjev pravi, da brez ureditve celokupni* vprašanja, vStevei zavezniški rfolg, Nemčija ne bo v stanu plačati, do-čim Amerika noče popuščati radi fran-roškega stališča. Ta cirknlus vitiosus se mora prej ali slej prekiniti. Mi upamo, da je že napočil čas za splošno razpravljanje, ki dovede do ^pora zuma le tedaj, Če se Amerika pokaže pripravljeno za sodelovanje.*__________
VELIKANSKI VLOM V MARI« BORU.
Danes ponoči je bil v Mariboru izvršen drzen In velikanski vlom v trgovino urarja in zlatarja Lovrenca Stolca v Jurčičevi ulici. Proda* jalna se nahaja v hiši Trgovskega gremija v pritličju, polejr sta tudi še dve elektrotehnični podjetji. Vlom so šele zapazili danes ob jutranjih urah. ko so začeli odpirati trgovine. Prodajalna le bila popolnoma izro* rana. Nikjer ni bilo najti nobenega sledu, radi česar je sklepati, da so rafinirani vlomilci delovali popolnoma mirno, brezskrbno in z največjo hladnokrvnostjo. Delovati so morali celo noč. Nočni čuvaj, ki je imel kontrolo, ni zapazil v prodajalni ab* solutno nič sumljivega, radi česar le sklepati, da le bil vlom Izvršen z največjo mirnostjo.
Po dosedanjih kombinacijah moremo sklepati, da so vlomilci prišli v prodajalniškl lokal čez dvorišče. Napravljena je namreč velika luk* nia v vratih, ki vodilo na dvorišče. Videti je, da so vlomilci porabili sli_č* no metodo, kakor io je rabil vlomi* lec. ki le lansko leto vlomil v prodajalno zlataria Cerneta v LJubljani. Dru.ee sledi o vlomilcih ni.
Naravno Je. da se Je zlatar Sto* jec silno začudil, ko ie videl svojo prodajalno popolnoma izpraznjeno. Vlomilci so odnesli 1000 komadov zlatih ur, prstanov, verižic, brilian-tov in drugih dragocenosti. Izložbe* no okno ie dobesedno do zadnjega predmeta izpraznjeno. Škodo cenijo na dva milijona kron. Da bi vlomilci izbrisali vsako sled. so še odnesli vse knjige in sezname. To le namreč velike važnosti, ker v knjigah in se» znamih te bil vsak predmet točno numeriran in zaznamovan. Iz tega je sklepati, da so morali biti vlomilci nravi, dobro izšolani »svedrovcu, ki razumejo ta posel z vso rafiniranost* io in ki moralo poznati kriminalisti-ko. To le redek slučaj, da bi vlomi* T-c nrišel na idejo, odnesti tudi knjtee '*n sezname zlatarleve. Radi tega so poizvedbe in zasledovanja vlomilcev kriminalnim organom zelo otež* kočene. Vlomilci so izginili br« vsakega sledu... So neznani.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne 25. julija 1922.
— Cenjeni naročn&i, ki so — žal
— navzlic priposlani položnici in opozorilu v listu — prezrli ponoviti naročnino v tem mesecu, dobe še današnjo številko in se dopošiljanje tem zakasnelcem jutri preneha. — Mi storimo svojo dolžnost s točnim dopošiljanjem in torej upravičeno želimo točnosti tudi od strani naroč* nikov.            Uprava »Slov. Naroda«.
__ Čehi na groba dr. Oražna.    V
nedeljo ob 9. dopoldne je odšlo starešinstvo Č. O. S v spremstvu starešinstva J. S. S. na grob velikega sokolskega voditelja dr. Ivana Oražna, Podstarosta Č. O. S. br. St^panek je položil krasen šopek na grob našega prvega jugoslovenskega staroste. V vznesenem govoru se jo br. Stepa nek spominjal velikih zashur. dr. Oražna za ujedinjenje jugoslovenskega Sokolstva. Med drugim je posebno naglašal dejstvo, da je bil Oražen prvi neustrašeni Sokol, ki je imel pogum stopiti kot boritelj na čelo Sokolstva za ujedinjenje. Cehi bo se z globoko žalostjo ob grobu spominjali svojega pobratima in borca za sokolsko idejo.
__ Čehi pred Prešernovim spomenikom. Zastopstvo Č. O. S. je v nedeljo poklonilo krasen venec tudi našemu velikemu pesniku Prešernu pred njegovim spomenikom na Marijinem trgu.
__ Zdravniška slnžba povodom z£e-
ta sokolskega naraščaja. Zdravniški odsek Prvega jugoslovenskega v?eso-kolskega zleta je prav izborno organiziral zdravniško službo na nedeljskem zletu jugoslovenskega sokolskoga naraščaja. Ves čas nedeljskih prireditev na telovadišču. mted sprevodom in zvečer na akademiji so bili v službi številni zdravniki, ki so takoj v vsakem slučaju bili na razpolago. Br. dr. Šlajmer-Ju in idealni požrtvovalnosti vseh zdravnikov gre iskreno priznanje, da je bila zdravnUka pomoč v vsakem tudi najmanjšem slučaju takoj na mestu. Tekom tekem je bila na telovadišeu ambulanra. Zdravniki so intervenirali v nekaterih sluraiih lahke telesne poškodbe in v slučajih, ko je postalo nekaterim slabo. Kljub silni vročini jn mladina vzdržala do konca. Tekom sprevoda je Hlo nekaj slučajev Oslabelosti. Prisrodil pa se ni absolutno noben vznemirili v «hičai.
—   Jnristi olcroar »Slovenca«. Nedeljski >S!ovenec« (23. 7. t. 1.) kritizira neVi odlok mestneera magistrata in s© norčuje iz magistratnih juristov VobČo, iz ravnatelja dr. Zamika, ki je odlok podpisal, pa še posebej. Juristi okrog >Slovenca< naivno priznavajo, da nimajo pojila o tem. da je občinski sv^t v avtonomnih zadevah II. instanca, t. j. pritožbena instanca nad odločitvami magistrata. Stvari prenesenega nodro-čia itak ne gredo pritožbenim pot^m na občinski svet, nesro na -o^kraiinsko upravo ali ministrske oddelke. Tesra torej pobožni katoliški juristi ne vedo. Morda mislijo, da je prava II. instanca za občinske zadeve Škofijski ordinarijat. Prespali pa so __ in to pri taki naivnosti ni nič čudnega __ tudi  zakon o
državnem svetu in upravnih sodiščih (priobčen v letošnjem Uradnem lista pod št 167). Tam je neki člen 18. Pa ga seveda rm bodo razumeli, če še $ 54 ljubljanskega občinskega reda ne razumejo, ki je že toliko desetletij v veljavi. Da pa jih od dušnv-nega napora ne bo preveč glava bolela, hočemo biti dobri in jim povedati, da eksistirata vsled določila v členu 18. zakona o državnem svetu In upravnih sodiščih sedaj le so dve upravni instanci, ena odločujoča in ena pritožbena. Kaj ne, čudno? — Kar se tiče >Sloven6evega< zgražanja nad slabo slovenščino kritikovanega odloka, mu pa dajemo pTav. Vemo pa tudi, da magistratni ravnatelj zelo pazi tudi na jezik uradnih spisov, ki gredo med ljudi in je odpravil že nešteto dikcij, fraz in besed, posnetih po nemški >Amts-sprachi*. Ima včasih hud boj zoper trdovratne uradnike, ki so v jezikovnem oziru apatični in jim manjka smisla za to, da je tudi tukaj treba varovati uradno in narodno dostojanstvo. Če je, pa med vsakdanjo ogromno aprobacijo prezrl jezikovni nestvor, ki ga >Slovenec< citira, j>& to samo človeško. Naj bi >Slovenec« bil vsaj navedel tudi številko akta, da bi se moglo dotičnemu uradniku ad oeulos demonstrirati, v kakšne nesmiselnosti človeka zavede slabo poznanje slovenske "slovnice. Javno citiranje uradnih jezikovnih nestvorov more imeti le dobre posledice.
—   G. Sefu "oddelka za prosveto in vere pri pokrajinski upravi za Slovenijo. Abiturijenti -so se vrnili od svojega potovanja po južnih krajih naše lepe domovine z najugodnejšimi utisi in spomini. Spremljali so jih na tem potovanju tudi profesorji. V interesu dobre stvari, ki jo zasleduje pokrajinska uprava s takimi poučnimi izleti, je, da si da o poteku referirati. Gg. profesorji jej bodo marsikaj zanimivega poroča,!i.
—   Smrtna kosa. V Domžalah je umrla danes ga. Marija Kuhar roj. Stare, posestnica in gostilničarka, stara 75 let Pogreb bo v četrtek ob 9. dopoldne v Domžalah. Pokojnici, ki j« bila blaga žena in skrbna gospodinja, bodi ohranjen blag spomin, prizadetim ostalim iskreno sožalre.
—Smrtna kosa. V lavni bolnici v Celju le umrla ga. Franla Sari ah, trgovka In posestnica v Oaberju Prt Celin. • — Matični listi nesoretetih bivilh a. o. aktivnih oficirjev. Ministrstvo Volne I Mornarice naredfule z V. A. br. 20.2S2 od 16. Inn. 1922, da se mu moraio vposlati vsi matični listi nesprejemi blvSIh a. o. oficirjev, HnM afttfotf do prevrate ki Id so aadai
pristojni na ozemlju področja pokrajinske uprave za Slovenijo sledeče: podatke: 1. Čin in vrsta orožja. 2. Ime in priimek s celim očetovim imenom v sredini, i. Kraj in datum rojstva. -1. Kraj pristojnosti do 31. oktobra 1918. 5. Kraj pristojnosti po 31. oktobru 1918 eventuelno vsled opcije. 6. Pri kateri komandi (ustanovi) je služil kot aktiven oficir do 31. oktobra 1918. 7. Prvotna njegova komanda (ustanova), iz katere t><> laav 'O, akn je bil dotićnik v matičnem staležu bivšega c. in kr. vojnega ministrstva ali v matičnem staležu bivšega c kr. domobranskega ministrstva. 8. Pri kateri komandi (ustanovi) ie služil po prevratu do dne odpustitve iz službe oziroma do-stavljenla odloka, d<t ni sprejet v skupno vojsko. 9. Dan, mesec in leto umirovljenja, od katere oblasti in po možnosti navesti Število. Datum odloka, s katerim !e ministrstvo Vojne i Mornarice odklonilo sprejem v skupno vojsko. 10. Sedanje natančno bivališče, kraj, poŠta in stanovanje. Navedene podatke naj vpošlje vsak posameznik s službovnico navedeni intendanci najkajs-neje do 15. avgusta t K Opozarja se, da je nujna vpošiljatev točnih podatkov v korist posameznikov, ki so bili aktivni oficirii bivše a. o. vojske in so pristojni v področje Slovenije.
—   O zanimivem slnčaju na Rakeku nam poroča naš lo^a^ki dopisnik: V Mlakarjevo gostilno jje pride! minuli fcp-den vojak obmejno čete, ki se je haj*> izdajal za doktorja givko vojske in za člana mednarodno komisijo. Brez vsakega povoda jo pričel razlagati svoje misli o naši vojski in o Srhih, jih gTdil in jim dajal nečedne priimke. To je govoril javno pred domačini in tujci, ki so m z£rr«!.žali ter naznanili dogodek Obmejnemu komi sari j a tu, ki je ukazal nepoznanega vojaka kot hujskača aretirati. Aretiraneo f** je vedo] skrajno nedostojno in nasilno ter jo imel orožnik mnogo posla, predno pa je ukrotil. Aretirana je menda neki Al. Sotirović. ki je že lani v averustu oropal gostilničarja Urbasa na Planini. Taki dogodki cb meji morajo hiti v bodoče izključeni, predvsem pa morajo izginiti iz našo obmejne čete olementi, ki hnjskajo proH državi in propagirajo plemensko mržnjo. Obmejni koreisarijat je z aretacijo nevarnega roparja, in hm^kača storil prvi korak za očiščenje.
__ Veliki požarni Škodi    opne   se
najbolje s strokovno provedenim zavarovanjem, v katero svrbo priporočamo na* stari domači zavarovalni zavod *Croatiac v Zasrrebu. ki ima "svojo podružnico za. Slovenijo v Ljubljani, Stari trs St. H.
—   Desetletnica mature. "Abiturijen-tje II. državne gimnazije 1. 1912. prirede ob priliki desetletnic? dne 28. juliia t. 1. ob 8. zvečer v restavraciji hotela Štrukelj f-v^tanek in na-slednjesa dno izlet po dogovoru.
—  Mahrovei prirede v četrtek dne 27. t m. ob S. zvečter v > S rebrni dvoranic hotela Union priiateljski večer, katerega se bo udeležit tudi ravnateli g. Artur Mahr. pT-ič^kuje pt<? polnoštevilna udeležba vseh bivših srojencev Mahrovo sole.
__stavka v Jnroslovanski tiskarni.
Tipkarsko osobje Jugoslovanske tiskarne je včeraj ob ool 5. popoldne stopilo v stavko, ker je tiskarna kršila določila tarifa.
__Avtomobilska nesreča. V četrtek
zvečer so je pripetila pri Petrovčah ni ovinku državno edste avtomobilrka nesreča, ki bi bila vsled nevarnega terena na tem mestu in naglice, s katero jo vozil avtomobil, lahko usodepolna. L© posebnemu naključju s© je zahvaliti, da ni bOb človeških žrtev. Vozila se je preti Olju družba, v kateri sta se nahajali dve hčerki veteindustrijca £. Petra Majdiča in njegov zet g. Joksič. ki je šofirrJ. Na ovinku, ki ga pa ni poznal, se je hotel izogniti, a je zapeljal z v^n naglico črez jarek, tako da je sunek pometal celo družbo na vs^ strani. Le k sroči so parili posamezniki tako, da so odnesli le majhne praske. EdinO žena g. Joksičn je dobila težje, a n© revam© poškodbe. Avtomobil J© ostal popolnoma razbit na mestu.
__  Razne   po§kodbe.   Alojzij     Ob-
rulk, kolarski vajenec v Mostah pri Kamniku je padel s hleva. Pri tem pa fe priletel nesrečno na neki les, ki se mu je zabodel med rebra. Sin trafikantinj© z Zidanega mostu Karel Kisel, j© padel z drevesa in se precsj občutno poškodoval po rokah in obr^m. Oba so prepeljali  v ljubljansko bolnico.
__  Staro  sovraštvo  je  vladalo   ž©
dalje časa med posestnico IvanO fikrlj iz Kleč in med v hiši stamrjočim hlapcem Jakobom Breceljnom. V soboto 22. t. m. sta s© radi neke malenkosti zopet sprla in Brecelj j© hotel Skrlj©-vo udariti. To pa je opazil hlapec 8kr-Ijeve in z vzklikom >Čakaj hudič, jafc ti bom že posvetile, je pograbil debel kol in udaril z njim Brece-lja po glavi, da je m>zave*=ten obležal. Težkb ranjenega so prepeljali v ljubrjaneko bolnico. Njecrovo stanje pa je zelo opasno.
—   Preureditev sefske shtfto pri poštnem uradu Leffcovec pri Kritem S 16. talijem t. 1. se preuredi pri poštnem nradn Leskovec pri Krškem dostavljanje poštnih nošHIk no selškem pismonoši Mb, da se bo dostavljalo v I. okraju (Venlše, Gorenja vas. Velika vas, Mali Podlo«, Orceca vss, VellM Podlo«. Jelše, Oorlca hi DmovoT vsak ponedeljek, sredo In petek, v TI. okraju (Drnovo, Mrtvtce, Breg fn Zadovmek) p* vsak torek, Četrtek In sobota
rftisMIce   fn   <tefck!»*»1ce    sof^li na
rr^elas okrožnega urada za ravaro« vanie delavcev v LJubljani v danaS-nji Številki naleffa lista
nainouejsa poročila.
SESTANEK LLOYD GčORGEA IN POINCARfž.lA. Pred odločit vilo vprašanja nemških reoaradi.
—  Pariz, 24. julija. (Havas.) Pre* mier minister Llovd George jn ministrski predsednik P o i n c a r c se najbrže sestaneta 1. avgust ? v Londonu. Na željo Anglije se poles moratorija in reparacij razpravlja tudi avstrijsko vprašanie. Poinc;:reja spremljajo finančni minister I »e Lastevrie, politični ravnatelj v ministrstvu zunanjih zadev £rof Pe-retti della Rocca in več strokovnjakov. Sestanku prisostvujeta tudi po-lesr Loyd Geonrea lord Balfour in sir Robert Horne.
—  London, 24. julija. (WoHt) »Sunday Times« pišejo: Nemčiji predpisovati nove sankcije, nima no^ benesra pomena, ker povzročajo oni, ki lih nakladajo, sebi največjo škodo, I?avnotako brezpomembno je od!a* pfati dan. ko nai bi dospela zadevna diskusija do logične in praktične rešitve. Nemčija ie sedai bolj kakor kdaj največji odjemalec Anglije, ie pomodarski vogelni kamen kon.ti* nenta in gospodarska obnova F!vro-pe ne more napredovati, če se ne dovoli Nemčiji pomagati na no^e.
—  Pariz, 24. julija. (Izv.) Današ* nil večerni listi obrr.vliaio Po oficijcl* nih virih sklcn ikMntaa nred-sediiika Poincarcja, da odpotuje 31. t. m. v London, kier namerava voditi datiše konference z Llovd Ge-orgeom. Ta sklep ie v političnih in c;ip!omatičnih krofih nanravil veliko iznenađenje. Že v soboto je Poiiua* rc na Qi;ai d* Orsevu izjavljal, da se ne more natanCr^ določiti dneva odhoda v London. Francoska je pripravljena pole.e: vprašan Ta reparacij razmotrivati tudi končno rešitev vprašanja Orijenta. Tan^rria in do* volitve  kreditov   Avstriji.
—   Pariz, 24. julija. (Izv.) *\Te\v York Herald-, javila, da je Poincare pripravljen skleniti z Anvrlijo osnovno podlacro za rešitev vprašanja re* paracij. Franciia le pripravljena dovoliti Nemčiji moratorij pod po£o* iem. da dobi Francija erarandie na ta način, da se polovica Nemčiji do* volienih kreditov izplača Franc i ii. V tem slučaju je tudi Francija prlnrav* Uena zmanišati reparaciie« toda le pod pobojem, da se dolgovi Francije v Anprlift črtajo.
NOVA DVANA.ISTINA ZA AVGUST
—  Beoerad, 25. julija. (Izvirno.) Z ozirom rta dejstvo, da narodna skupščina tie konča proračunske de* bate do konca juKia, je mmistrskf svet sktenH, da «e narodrrl sMjosČIpI predloži zakonski predloc o Ć^n^aU stfri? za mesec avsrust.
PRORAČUN MINISTRA  PROSVE-TE   SPREJET.
—  Beograd, 25. julija. (Izvirno.) Na včerajšnji seji je narodna skupščina sprejela z večino glasov proračun ministrstva za pmsve'o Nato Je skupščina pres"!a k razpravi o nro* računu ministrstva notranjih  zadev.
ITALIJANSKA    VLADNA     KRIZA.
—  Rhn. 24. jul. Izv.) (Štefan!.) Orlandi. kateremu je bila neoficiiel* no poverjena sestava kabineta, je odložil svoj mandat radi ugovoro_v socijalistov in pristašev ljudske stranke proti termi, da sodelujejo člani desnice. Kr^li ie danes dopoldne sprejel De Nicolo.
—  Berlin. 24. julija. (Izvirno.) »Vossische Zeituns« javlja iz Beri i* na. da vladna kriza ne bo dolm trajala in da vstopijo v vlado socijalisti. Nova vlada bo Imela 170 glasov ve* čine.
NAPOVED BOJKOTA BAVARSKI.
—  Monakovo. 25. julija. (Izvir.) Socialistične strokovne organizacije so sklenile, đa takoj ukrenejo vse potrebno proti Bavarski, če bi ta še dab*e nadaljevala dosedanjo taktiko in skušala izzvati težki konflikt z Beroltnom. Za slučai da se bavarska ne ukloni, naooveduieio nemške stro* kovne orjranfzacHe Bavarski holkot glede dovoza premoga. Polofal le zelo resen.
TAJNA   HABSBURŠKA    ORGANI* ZACIJA.
— Dunaj, 25. julija. (Izvir.) *Par"
lamentskorrespondenz« poroča, da je ustanovil vodja legitimlstične »Avstrijske državne stranke« in izdaia-teli legitimističnejra lista »Monar* chie«. Kuno Hovnijarg tajno organiza* cijo »častno varstvo cesarske biše«, ki bo zasledovala vse one. ki lavno sramotijo žive in mrtve Habsburža* ne. Pristaši oreanizacije so večinoma bivši avstrijski oficirji in aristo* krati. Člani organizacije so prisegli, da so pripravljeni žrtvovati živUenje za izvedbo svojih načrtov.
ITALIJA IN VELENEM5TVO.
—  Rim, 2^. jul. (Izv.) »Tribuna« poroča Iz Pariza, da jo veleroslanf-Ška konferenca cnoclasno sprejela predlog italijanskega poslanika Krp' fa Sforze. naj izroči antanta nen'V vladi kolektivno noto proti časopisni akciji in propagandi društva Andre= as Hofer na Bavarskem, ki proparl* ra združitev južne Tirolske z Nemčijo.
POGREB MORILCEV    MINISTRA RATHENALA.
—   Berlm, 25. Julija. (Izvirno.) Včeraj popoldne je bil potfn b moril* cev zunanjeca ministra Rathenaua Fischeria in Kerna. Pokopali so jili na pokopališču v Saaleku. Monarhi* sti so ob tel oriliki priredili morilee;-ma velike manifestacije. Krsta je bila bogato obložena z venci. Bojevniki brigade »Erhardt« sa na Krob po* ložili več vencev in netnških /ostav. Krsto so nosili študentje In ofjcirll.
Borzna poročila.
—   Zagreb. 25. julija (Izv.) Zaključek Devize: Curih 15.50, 16.—, Pariz 6.8125, —.—, London 366.50, 370.—. Berlin 16.40, 17.— Dunaj 0.25, 0.26, Praga 178.—, 181.—* Trst 3.75, 3.83, Ncwyork 8C%3, 81—, Budimpešta 5,60, 5.75, VaJutt: dolar 7&—^ 79.50.
—   Curfh, 25. nittta. PTedt>orza. Zasrrerj 1.62, Berlin 1.05. Dunn) 0.0175. avstr. lig. krone 0.02. Budimpešta 0.32, Milan 24.45, Praga 11.70. London 23.45. Pariz 44.40, Ne\vyork 5.2575.
—   Čarih. 24. Julija. (Preko DtmaJaJ Zagreb 1.55, Dunai 0.015. BudimrtSa 0 33, Berlin 0.015, Praga 11.50. Milan 24.60. Pariz  44.60.   London   23.44,   Newyork  5.24».
—  Milan, 24. luHja. Zagreb 6.75. Berlin 4.32, Praga 47 25. Pariz 1*0.70, London 95.50,  Newyork  21.25. Curih 414.— .
—  Curfh. 24. julija. Zagreb 1.540. ta* lin i.059, Praga 11.501. London 53.459. MIlan   24.590.   Panz   44.599.   Newvork   5.2M.
—  Trst, 24. julija. Beograd 26.SO. Berlin 4.26. Praga 47.65, London 95.65. Curih' 413.—, Pariz   1S0.75,  Newyork 21.35.
—  Praga, 24. julija. Beograd 57. Berlin 9.—. Milan 211.—. London 202 25. Curih 862.50.   Pariz   3S3.—.   Newyork   52.20.
—   Dvnal. 24. i uli iT. Devize. Zavrel* 99.85. 100.15. Beograd 309.10 400.60, Praga 724.—. 726.-. CurOi 6303- 6407-, valute: dinnrif 397.—. ML ■-, če^ke fcraofl 723.50, 726.50. §\icar*;ld franki 6370.—* 6390.—.
—   To^aji   đnnA^lvC   efektne   bor?p© z rine 2t. tulija. JtfisOd ISOlOOOl  -, Tr**-
dit       lfi.200___,        Sor-^rno       žel ozn t ea
r..(»00.000.—,     Drž.   žrlezniro  71O.000L—«
Alpinke 225.100.___K. J. G. 2^>0.000___,
Kmpp lSaOOD—, Kipen 00O.0OO._ . šk<* da a72.00O,—, Trbovelj-ka 94.500.—.
—  Not« fcelesniškft pro^a. 8 rtrvim avgnsttvm s© otvori ozkotirna železnica Podmoljle — Stroga — Tomoruni£te\
__ Pošta v Radovljici Je razpisana.
Kakor so nam poroča, jo razpisana služba postnega voditelja v Radovljici.
—  Novo rasgleđniee s Bleda, Ruska slikarica Marija Andrej ovna dr. Rahle-jeva, soproga znamenitega bakterijolo-oa dr. Ivana Rahlejeva, ki biva 9x> loto dni s svojo soprogo na Bledu, j© naslikala serijo prekrasnih razglednic blejsko panorame. T© slike so zaroa umetni§kt> delo in vzbujajo spložno priznanje. Slikarica jih je izdala na dan kraljevega vencanja in album poklonila NJ. Veličanstvu kraljici Mariji. Razglednice pridejo skoro v promet
—  Umor v Marin Bistrici Posestnik 2acar Iz Marila Bistrice le Preživljal na svolem posestvu neko žensko, s katero |e Imel llabavBo razmerja Končno pa mu Je ženska presedala m sklenil le s sinom, da se Je na vsak način Iznebfta. Ženska Je zahtevala za svofe dalo plačilo, m ker nista hotela plačati. Je vložila tožbo pri sodišču. Nenadoma pa Je nekaj dtil pozneje stari 2agar po vasi raztrosil, da Je ženska Izvršila samomor m se nabodla na vile. Stvar |* postala samiti va, Uastt zaradi tsf% ke*
se samomor z vilnmi zgodi rekdokdaj. Proti Znsarjema Je bila uvedena preiskava, ki je doimala, da st*i Žensko nniprel zadavila, potem pa jo nabodla na vile. Oba morilca sta  bila  oddana sodiSčn.
— Ljnbavna tm«redHa. V Vpt^oth v Prckmurju se je v petek II. t m oŠ igrala krvava ljubezenska drama. Nek* Oskar Ralac?: je imol lin>>n\iin ra7:mv»rJ1> z 24 Vetnb vdovo neko F. IIssmi i silo. B je trajalo že nv/i eno loto. Bnlnr.z py se ^e svoje ljubic kmalu navolifal iia ji dal razumeti, da i<* njihovemu razmerju konec. Rerov^ka pra io nr* ■sila, da ostane vsaj £e ono n^ pri nioj. Ko se je Balacz slokol in kirel v postom Ijo, je užaljena ljubica nenadoma p* tegnila velik nož in zadala z njim nezvestemu ljublmrm v^e" sunkov. Proee-nečeni ji je s težkim tnid^m potegnil nož iz rok, nakar je pobožni 1 ■ iz iOJW in zaklenila vrata za aabo|. Nav Bala-czovo kričanje so prihiteli hi Sni so»e^ die in ga nporostili iz KAprt^ sobo. Balacz je tekel brzo k zdravniku, ki mu je zagotovil, da nima nevarnih poškodb. Nesrečnež pa je 20. t. m. podlecel svojim ranam. Resovskijova je bila areti^ rana, pravi pa, da jo to atorila v. ftlloj branili
?tran
»S LOVE N S K I    N A R U P«   dne 26. julija  1*2*.
sidv   :(J7
_**slska razstfloa na obrta! So5i.
Jagoslovenski sokolski Savez je vsesokolski zlet oz. njegove zletno dneve porabil tudi za to, da na posebni sokolski razstavi pokaže notranjo moć Sokolstva, pokaže javnosti razvoj in napredek sokolske ideje med jugoalo-venskim narodom. Razstava je ta namen popolnoma dosegla.* Prvi zletni dnevi, — dnevi jugslovanske^a sokolskoga naraščaja pa so dali tudi obenem povod k otvoritvi te razstave.
V nedeljo 23. t. m. točno oh 10. dopoldne sfc je pripeljalo starešinstvo JSS i a ČOS. Od občinstva in navzočih Sokolov viharno pozdravljeni so odidi v telovadnico, kjer je pokrovitelj razstave br. Vesel s kratkim otvoritvenim govorom pozdravil  starešinstvo  in Sokole, izjavil, da je razstava otvorjena, obenem naglašajoe, da je to prva jugoslo-venska Sokolska razstava^Zahvalil se je  starosti  br.   dr.   H Srvn iharju   za njegovo uspešno  in  intenzivno delovanje v prospeh Sokola ter mu končno za-klieal v  pozdrav  sokolski    »ZdravoU Pri otvoritvi so bili polesr staroste br. R a v n i h a r j a navzoči podstarosta E. Gangl.  odbornika  Saveza  br.  Nande M a r 0 1 t, br. V. K r e j č i in zastopniki ljubljanskih sokolskih žup. C03 so zastopali podstarosta br. S t ž p a n e k, odborniki br. Nova k,    br. Oeenasek, br. M a oh a 1 in načelnica t-eskega žen-•?ke£ca naraščaja Milada M a 1 a. Pri otvoritvi je mestno občino zastopal mag. svet. Fran G o v e k a r in vojaško oblast nolkovnik Bogičević, namestnik komandanta Dravske divizije.
Starosta br. dr. Vladimir Ravnihar se je br. Vesehi zahvalil za pozdrav ter v daljšem govoru ocrtal kulturni pomen sokolske razstave.
Slavna gospoda! Bratje in sestre! Slavnostnim prireditvam prvega jugo-slovenskega vsesokolskega zleta je bil zletni odbor sklenil priključiti sokolsko razstavo, razstavo vseh predmetov, ki ^o v zvezi s Sokolstvom, fc njega pstankom in razvojem v Jugoslaviji.
Tj m na zletisču imate priliko gler dati današnjo slavie Sokolstva. Tam vam polagamo sklepni račun o našem dosedanjem notranjem delu, kakor se je isto razvilo tekom dolge dobe 60 let Tu imate retrospektivni pregled, kako se je to delo razvijalo od prvega malega početka preko različnih faz naše povestnice do današnjega dne. Zato j^ treba razstavo motriti ne z očmi, ki bi hotele videti bbgve kakih posebnosti, ali kakih umetnin visoke vrednosti, ampak ki kritično pregledajo vso tvarino
» ofeiHMa ah vgodartoaki r&svoj na ju-goslovenskem ozamlju.
Kea je, da je razstavo največ založil slovenski del našega naroda, pa to ne samo zaradi tega, Itfer se razstava slučajno vrši v prestoliei naroda slovenskega, ampak ker so tu dejansko najstarejši početki gibanja sokolskega ter je valed tega Sokolatvo v slovenskem delu našega naroda danes še najbolj razvito.
Samo eno leto kasneje, kakor je bil dr. Miroslav TvrŠ v Pragi ustanovil >Praško telocvično jednoto«, je v Ljubljani I. 1S63 zamahnil s svojimi krili >Južni SokoU. Imamo na srečo danes med nami še žive priče tega znamenitega pojava. In ker so te priče danes med nami, si ne morem kaj, da nt» bi imenoval njihovih čestitih imen, so to br. Fran Drenik, zastovonoša Južnega Sokola, br. Grasselli in br. Rajmond Kavnihar. Oni bi nam aaaa& podati n«tno izpričevalo ne samo za Ni i tre-notek spočetja sokolske misli v Slovencih, marveč za vsa obdobja njenega razvoja do današnjega dne.
Poosebljena živa tradicija! V zgodovini Sokolstva se zrcali zgodovina našega naroda. Naravno, saj je $okolstvo v tako tesni zvezi s političnim življenjem našega naroda. Pasi nepolitično društvo, je s svojim kulturnim delom krepko podpiralo politični razmah tega naroda *v naeijonaln^m ozira. S tem j»> dokazalo, da i<> prava in pristna kulturna institucija svojega naroda, izvirajoča iz tega naroda samega. C'im se jo bilo pojavilo Sokol^tvo v na^em narodi1, je je narod pozdravil kakor že dolgo pričakovano rešilno mid&l, kakor neko potrebo, brez katere mu ni življenja. Od tod ono navdušenje vriskajo-čih množic, koder in kadarkoli se je pokazala rdeča srajca. Znamenitih slovenskih taborov si brez Sokolstva niti misliti ne mOremo.
Od prvega početka do danes je bilo Sokol?tvo nositelj čistega nacijonali-zma v našem narodu, bodisi da je s svojim delom in idejno podpiralo nadčloveško borbo proti našim narodnim nasprotnikom, bodisi da se je obračalo proti onim našim notranjim zajedavcem, ki hočejo narod nas v nacilonalnem oziru pomehkužiti, ga takorekoč anacijonali-zirati. Enim kakor drujcrim je Sokolstvo načelen, neizprosen protivnik, ki v stvari naciionalizma ne pozna kompromisov.
Naravni razvoj v politični strukturi našega naroda gre za ujedinjenjem raznih plemen te^a naroda v veliko ju-goslovensko nacijo. Zgodovina hote ali nehote sledi temu razvoju. In zopet je bilo Sokolstvo med prvimi institucijami, ki je umelo novi položaj. Na svojem saboru v Novem Sadu na Vidov dan 1. 1919
je za i svojo organi zaci Jt> iavrglo vsa plemenske    in    konfesijonalne razlike,
proglasivši se za enotno jugoslovensko Sokolstvo. Ono je danes nazorna slika našega ujed i njenega naroda.
Vse te faze našega raavoja vam kaže' naša raastava. Tu vidiš nakopičenega neizmerno podrobnega dela, to se pravi, vidiš dokaze, koliko truda, dela, samozatajevanja in mravljične marljivosti je bilo treba, da smo došli do današnjega uspeha. Tega dela ter mož in žena, ki so je opravljali * redko vztrajnostjo, povestnica našega naroda ne more prezreti, ker ne bi mogli razumeti te povestnice same, ako bi iz nje izostalo Sokolstvo iu njegovo delo.
S tega pogleda vas prosim, da motrite našo razstavo fi spoštovanjem do storjenega dela in z ljubeznijo, z ono ljubeznijo do svojega naroda, ki je glavna gonilna sila za delo sokolsko.
V  tem smislu va3 pozdravljam vse, ki ste danes s svojo navzočnostjo počastili to svečanost ter izrekam razstavo za otvorjeno.  Zdravo!
Po končanem govoru br. dr. R a v-ni h a rja je bila razstava slove?no o-tvorjena. Udeheženei so ei razstavo v podrobnostih ogledali.
V    telovadnici je razstavil izdelke vseh vrpt sokolskih kromov Branko Palčić iz Zagreba. Dalje sta v telovadnici razstavljeni dve veliki sliki prof. T v-s o v a. Prof. Ty | o v, ki je bil sam pri otvoritvi osebno navzoč, je razložil pomen slik. Prva slika simbolično prikazuje zgodovino in trpljenje Srbije od Miloša Obilica do carja Lazarja in od Kosovske tragedije do dneva ujedinjenja Jugoslavije. Na sliki spredaj srdi na prestolu sivolasi kralj Osvoboditelj Peter I. Veliki, poleg njega pa stoji mladi junak kraljevič Aleksander. Pašić s častitljivo sivo brado, obdan od vs^eh ministrov, ki so podnisali krfsko deklaracijo zasaja v zemljo slovansko drevo lipo. Ob strani stoje slavni voditelji •srbske Vojske, vojvoda Putnik, vojvoda Mišić, general Jankovih itd. V ozadju na desni strani je Miloš Obilic. V očeh se mu izraža začudenj©, da-li je možno, da se je rodil večji junak kakor je bil on, junak, ki se mu j© posrečilo združiti vsa tri slovanska plemena na jugu v en narod. Zadaj na levi strani je majka Jugovićev s svojimi 9 -sinovi. Kosovska devojka hiti preko belega polja z dvema vrčema. Čisto spodaj predstavlja slika junaka atleta. To je Princip. Slika ji? umetniško delo. Druga slika je zgodovinska slika, ki predstavlja prihod kralja Aleksandra v spremstvu ministra Pasifa in pok. Vesni6a v Zagreb.
Razstava obsega Štiri dvorane v II. nadstropju vis. tehniške Sole na Mirju. Po teh dvoranah je razstavljenih na sto in sto različnih slik in  fotografij, ki
predstavljajo sasluzne Sokole boritelje ia JBokolice boritoljice. Med njimi sta tudi izvirna portreta dr. Ivana Tavčarja in pokr. namestnika Ivana Hribarja. Razstavljenih je tudi okoli 20 sokolskih praporov ia zastav. Veliko zanimanje vpbuja prapor ljubljanskega Sokola iz 1. 1868. Prapor je najstarejši v Jugoslaviji. Mnogokrat je bil v bojnem ra^tožn proti sovragom svobdo jagoslovenskega nanjiia. Popolnoma je že raztrgan Njegova pot s trnjem posuta ja bila slavna in slavna bo tudi v bodočo. Na razstavi je dalje razstavljenih tudi več kipov in relijefov. Pozornost vzbujajo originalna dela umetnikov Vavpotii\i, Gasp/iriia itd., posekno njih načrti za razJie reklame, ki so bili iz/lelani povodom sokolskih izletov in telovadb.
Krasna  je dalje  tudi  nlika,     predstav 1 jniora Sokola,  ki   prilega domovi ni. Sliko je daroval Murski Rokol  ljubljanskemu Pokolu povodom vsesokolskega zleta leta 1904 v Ljubljani.
SoVolsiuo.
—   Sprejemni ©d*ek ima danes ob G. popoldne seio v obi^ainih lokalih.
__   8eja   prehranjevalnega   odseka
I. Juproelovenskeera vsesokolsk *z« zleta 190 se vrši dne 28. julija 192*2 ob 20 uri v restavraciji Narodni dom. <"ia-ni ee vnbiio. da M te seje udeleže.
—  Školska prireditev na Bledu. Letošnje poletje preživljamo v anamenju sokolstva. Kar brat kih Sokolov poseti Slovenijo, pride jjotovo tudi na Bled. Že v poned< Hek smo imeli priložnost pozdraviti na Bledu češki naraščaj. Za dobo dveh mesecev nas Je obiskal srbski narašča], kateri kamnina zdaj — 150 po številu — na zarcadni obali Jezera, v Idilični Zakl. Kot uvrd k veli^m vsesokolskim slavnostim in poznejšemu obisku Bleda priredi na? »Blejski Pokol* v zve«! s srbskim nam Očajem dne 30. t. m. v Zakl Javni nastop, združen z veliko ljudsko veselico na prostem. Vse priprave za to. v velikem stilu nameravano prireditev, so že v teku. Par zavednih narodnih dam hotela »Evropec — SrbkinJ In Hrvatic, na čelu z gospo Žarkovičevo — Je nabralo že lepe vsote med letovičarii, da pogoste te ara dne srbski naraščaj s kolačem. Kdor hoče to nedeljo videti bratsko sodelovanje naSfh Sokolov s srbskimi brad ter se poveseliti par uric v neprisiljeni, veseli narodi družbi. ta naj obiSče v nedeljo dne 30. t m. Zakol
DruStoene uestl.
—    Trgovski pomočniki pri e*rj-sl&m gremiju trgovcev. Občni zbor društva se vrši v četrtek, dne 27. t m. ob 8. url fcvefter v mali dvorani hotela Union z običajnim dnevnim redom.
— Društvo »Zmernost« t Celju. Na letošnjem Obenem sbora j* bil izvoljen
z%*predsednika zdravnik g dr. Barth, za~lajr;i(x> gdč. Marij t Pij* Urat^ovec in /& blagajnika g- -"OvJj.-irski mojster &ontic. Dniitvo inia na aUstiinm^nem polju mnogo lenih uspehov. Društvo dela med drufta n* to, da se ustanovi v kratkem v Celja brezalkohkolna gostilna, ki bo zla-ti za javno nameščence velik« :_ <   \   m 11 a.
Tiirisfika In Sport.
VKLJKA   ZMACA  SLOVENSKIH   KO-LiSAKJKV.
—   Dunaj, ;.M. julij« (I z v.) Pri včerajšnji ko.oar ki uirki  Dunaj __ Um
i 11 nazaj, razdalja :>:>(» km, -ia biLa zmagovalca tudi Slovi nca, Ljubljančana Kosmat i n in Šolar. V05 čaj dirke sta izborno vztrajala in tfodil* Dunajćanom, £eie proti koncu so ju prehiteli. Kosmatin je bil tetrt] magovAlec 14:il^; \ £i>lir pa peti  L4:29:&2&.
Poizuedbe.
—  Izgubil >c jo >Wertheim< ključ
v Kolodvorski uliti pri hotelu Štrukelj. Najditelj .^c napro.-a, da ga o<ida v upr. Siov.   N;iro»la.
~ Izgubila so je verižica od ure (čin trak z zlatim obeakooi) vdoraj ppokttte Pd Iireira »cz Zvezdo, Belenbur-ffovo ullOO. Aleksandrovo cu>to in Tivoli. — Najditelj naj jo odda proti dobri nagradi   v   upravi  Slov.   Naroda.
—  Nasla 1 1 jo možka suknja. Dobi ae pri tvrdki Jelačin v pi^nrnl.
—  Izgubil se jo v nedelje ob 11. dopoldne zliit punib (maudetni) pred Bko-fijo Id. Pošten najditelj naj pa blagovoli oddati proti dobri nagrad] v trgovini F. Lukio, pred Škofijo.
Antiseptično, čisteče, osvežuio 5e, oživljujoČe in krepkujoče delu le lekarnaria Fellcra prijetno dišeč »Elsafluid«, mnndo močnejši in bol si kakor francosko žcanje za drene nje rokt no°; hrbta in celega telesa kakor tudi kot kosmetikum za nego vanie kože, las in ust, skoz 25 let priljubljen. 3 dvojnate steklenict ali lšpeciialno steklenico z zamo tom In poštnino za 12 kron pošilia Eugen V. Feller. Stubica donja EU satrtf 238. Hrovaško.                            de
Glavni urednik:
RASTO   PUS70S'ZMŠEK.
Odgovorni  urednik;
IVAN  PODRŽAJ.
Večji stavbeni prostor
ob industrijskem tiru,  ali da ga ia mogoča uključiti se IKe. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod šifro
V. B. 9673.
Vsestransko trgovsko  rutini ran
knjigovodja
se sprejme s 1. septembrom t. I. Cenj. ponudbe sprejma Bor. Sbilt Ko-cowje._____________________       5592
Sprejme se
za trajno kuharica vseh hišnih del vajena k manjSi družini. Služba prijetna. Vpraša se: Kongresni trg 4. I. Sare. _______________*________________657!
Zamenja se
lepo stanovanje
1 3 sobami, kuhinjo, električno razsvetljavo in plinom za kuhanje v Mariboru z Ljubljano z ravno istim stanovanjem in ugodnostmi Poizve se: Bleiwebova cesta 3, III. nadstr. do 11. dopoldan.
Zenilna ponudba.
Vdovec z enim otrokom, z mesečno plačo 500) kron ISČe drufabnico, ki bi po preteklem času samostojno vodila trgovino. Tudi zakon ni izključen. Resne ponudbe pod „Zadovoljnost 5661" na upravo Slov. Naroda.                        5661
MshlDH hiša
ena pritlična h&t, hlev za trije konie, shramba za vozove, po vseh prostorih elek. napeljava. Velik vrt primeren za itavbeni prostor. Kupec ima dvoje stanovanje na razpolago. Natančnejša no-lasnila: Aloft Sr»trp Maribor, Ko-roška cesta 51.___________________'66^
F. DEBELJAK
(preje A. RASBERGER)
LJobljona, Sodna ollco Mov. i.
Zaloga vsakovrstnih gromofonoklU plo&či koračnice, valčki, polke, orkestralna glasba, opere, operete, svetovno-glavni solisti 1.1 d._______________M55
Auto
dvosedelni francoskega izvora, 6—10 UP v najboljšem stanu, z moderno noro karoserijo in novo pnevmatiko se za nizko ceno 22000 din. proda. Pismene ponudbe na upravu Slov. Naroda. 5584 Ponudbe pod .Auto 5384'.
Iran tajil
ter vseh v knjigoveiko stroko spadajočfh Id Izvršuje hitro In ceno lullcovc* Horu*** Zmpmn, Mestni dom 1.  6657
Sukno
9 nroaeiad* is iptrtie oMeke v bogati izbiri
IJLSkabiroiiJnra
Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je gospa
MARIJA KUHAR, ril STARE
posestnica In gostilnltarka
danes dne 25. julija ob 5. uri 45 min, po dolgi mučni bolezni, previđena s tolažili sv. vete, v 75. letu starosti preminula.
Pogreb blage pokojnice se vrSi v Četrtek 27. julija ob 9. uri zjutraj iz hiše žalosti, Domžale 84, na pokopališče v Domžalah.
Domžale, dne 25. julija 1922.
tataločl rodbini 1
Kuhar * SI o kar jeva.
Zahvala.
Za vse dokaze iskrenega sočutja in sožalja ob bridki izgubi naše nad vse ljubljene soproge, matere, stare matere, tašče, tete in svakinje, gospe
Mm [eni raj. Mil
izrekamo najtoplejšo zahvalo.
Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so bili na kakor-šnikoli način skušali lajšati v bolezni njeno trpljenje, posebno pa bodi zahvala preblagorodnemu gospodu dr. M. Hočevarju, zdravniku v Domžalah, častitemu gospodu župniku Franc Berniku in vsem, ki so ji na ta aLi oni način izkazali zadnjo čast in jo spremili na njeni zadnji poti.
Stob-Domžale, dne 24. julija 1922.
Globoko  žatujpta rodbina PRANC CMML>
KOLESA
1 avtomobili, doli la oprema, pnevmatika
na   debelo
J. GOREČ
1  Ljubljana, Goaposvateka e. 14.
1 Sorata.                Delavoloa
OLJE
;   amerikansko, atrojno, clllndersko  in to-votno mast tverdke
Stalni Oil Čupam if H*w Tork
ima vedno v zalogi a. Lam p rat« LjpbTfana, Krekov trg._____________BS90
JUloiele čevljev i
v celih seriiah Iz lepenke, po modernih . kopitnih obltkrh ali amerikanskih oblikah izrezane, dobavlja za tovarne obuvala le čevljarje. Apartne, elegantne oblike. Velikanska izbira novitet za vsako sezijo.
Zgornje Bele
Izdelujem Iz od naročnika ml doposla-nega materijala, prvovrstno, hitro in po ceni. Posebna deiazmoinost v montiranja zgornjih delov za
Tovarne obuvala
Nakup, reparatura in prodaja
Čevljarskih strojev
zahtevajte   prospekte   od   RALPH. F. MONTER, Oiabetlca VI.
poučevanje
v vseh strokah, modeme, mehanične izdelava obuvala.  Zahtevajte  proSp kt
jmlilii
kasni In nraal pannalba
Samotna tovarna Celje,
Karal Fertlnač.        4721
Sobo
s posebnim vhodom, primerna za pisarno, se lace samo z» kratek čas. N« predeleč od sredine mesta. Najemnina postranska stvar. Ponudbe pod „Soba za pisarno 5662" oa upravo Slovenskega Naroda.                                              5662
Prodajalka
se sprejme v manufakturno trgovino Istotam se sprejme tudi vafaaeO ail vaJenka.  Ivanaut a ¥UI.   Wolfova
ulica.                                                   567fi
Krojaški pomočnik,
star 16 let, i5če službe v kakšnem mestu v Sloveniji  Naslov; aebarlel 40-
566^
Zdravnik
dr. Volavšek
zopet redno ordinira
iiubtiana. fjgjgjm Sjg 3.
AVtO IDBViiO
v vseh velikostih nudi
Jogo-Avto, dr. z o. z.
L|afel|«aa,   P«I|aatka e. 3.
Tinko Dereani
Žuieroberk
Vida Krašovec
Maribor
poročena   23.  julija   1922 v Mariboru.
Brez posebnega obvestfla.
Anton Steiner
mestni tesarski mojster
v L!nbl|anl
prevzame vsakovrstna titanka dela, kakor sfre§ne atolc^kupolc, stolpe, mostove, vrtne utice itd. Parna žaf?a z vsemi stroji za obdelovanje lesa.    4796
Zije ta
in druge kože Hivjačlne kupuje trgovina z usniem D. Zdravlc, Ljubljana, Sv, Fiortjans ulica 9.                               W93
Proda se
po selo agodol ceni: Stroj aa asartaan (SdUagobesaaaaecbiee) nov. 10 marmor-nalili sala kosoeL a igralne aalae leeeae. 6 stojal aa oblete, železne. Kavarniška btapiea a kreeeeco, S gara. biljardnih krogel le palce Ograja sa salo pisarno. Vrata s steklom. Petere ae: Kongrese! trg 3, H. acana                                3653
Potrebujem
1200 m tračnic za poljsko železnico, 9 kg težine ter zraven kretala in vozički. Dalje opekarskega mojstra, dobro vajenega poljske peči, ki se kurijo s premogom. Ponudbe pod Mavro Weiner,   Pakrac,   SiavonHa.
Slike z naše rivijere.
Spisal Ivan Podrta).
Cena 3 Din.
Dobiva se v „Narodni knjigarni" in drugod.
KOMPANJON
f  večjim  kapitalom  v  svrho  ustanovitve  brezkonkurenčne,   zelo dobičkanosne industrije se išče.  Ponudbe je poslati pod šifro .Industrija"   na  anončno  družbo Aloma Companv, Ljubljana  Kongresni trg 3.                                    5681
Stran 5.
.SLOVENSKI NAROD* dne 26. julija 1922
štev.  167.
OKROŽNI  URAD   ZA  ZAVAROVANJE   DELAVCEV V  LJUBLJANI.
Opr. št. 1—178/22.
Razglas
vsem delodajalcem v Sloveniji.
Dne i. lulila 1922. se te začel Izvijati Zakon o zavarovanju delavcev (okrajSava: ZZD) od 14. maja 1022. Zakon je bil objavljen v »Službenih Novinah« od dne 30. maja 1922., št. 117, in v »Uradnem listu« od dne 13. junija 1922., št. 62. Po tem zakonu je postala Okrajni bolniška blagajna v Ljubljani z dnem 1. julija 1922. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani kot krajevni organ Osrednjega orada za zavararovanje de" lavoev v Zagrebu, Preradovićeva ulica št 44/11 (hrvatsko: Sredlšni ured za osiguranje radnika u Zagrebu, Preradovićeva ulica br. 44/11), ki Je edini nositelj obveznega zavarovanja delavcev za slučaj bolezni in ne-
zgoda na vsem področju kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev. Organizacija poslovalnic in ekspozitur bivše Okrajne bolniške blagajne v Ljubljani ostane do nadali-nega tako v stvarnem kakor v krajevnem ožini ne-izpremenjena in se vsaka istih poslej imenuje: Posla-valnlca ljubljanskega okrožnega urada za zavarovanju delavcev v (aa) Itd. Seznam poslovalnic z označbo njih okolišev se nahaja na koncu tega razglasa.
V naslednjem se opozarjajo delodajalci v njih lastnem Interesu m v Interesu njih delavcev (uslužbencev, nameščencev) aa najvažnejše določbe tega zakona, po katerih se Je ravnati.
A. Dolžnost prijave delavcev (uslužbencev, nameščencev).
Na podstavi naredbe ministra za socijalno politiko od 3. junija 1922., št 1077, v izvedbi citiranega zakona, priobčene v »Službenih Novinah« od 24. junija 1922., št 137, in v »Uradnem listu« od 30. junija 1922., št 70, morajo vsi delodajalci prijaviti najpozneje v zakonitem roku osmih dni po prejemu tega razglasa pri pristojnih poslovalnicah okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani na prijavnih tiskovinah vse svoje delojemalce, ki so jih Imeli dne 1. julija 1922. zaposlene, ne glede na to, če so jih že Imeli prijavljene ali ne. Prijaviti Je tudi vse one delojemalce, ki so bili do sada] oproščeni dolžnosti zavarovanja za slučaj bolezni, ker novi zakon takih izjem ne dopušča.
One delojemalce, ki so bili zavarovani že po prejšnjem bolniško-zavarovalnem zakonu, Je obenem z novo nr!!av0 z dnem 30. junija 1922. odjaviti na tiskovinah (odsfasnicah), ki jih imajo delodajalci že od prej v rokah. Duplikati za morebiti Izgubljene odglasne tiskovine se dobe pri vseh poslovalnicah.
One delavce (uslužbence, nameščence), Id so po 1. julilu 1922. izstopi« iz dela. Je prav tako na prijavni tiskovini prijaviti, obenem Jih pa na odjavnl odjaviti. Na
ta način bo vsaki poslovalnici okrožnega urada mogoče ngotovffl število dne 1. Julija 1922. pri vsakem delodajalcu zaposlenih delavcev, število na dan odziva temu razglasu in število ođ 1. julija 1922. do dneva odziva temu razglasu iz dela izstopivših delavcev (uslužbencev, nameščencev).
Te prijave in odiave so potrebne rađ uvrstitve delojemalcev v nove mezdne razrede, katerih Je 17 (do *edai jih je bilo 13) in po katerih se ravnajo zavarovalni prispevki, ki Jih Imajo plačevati delodajalci m njih delojemalci ter bolniške podporne dajatve (podpore) članom in njih svojcem. Na odredbo osrednjega urada se vse one člane, k! do 31. Julija 1922. ne bi bili na novo prijavljeni, uradno uvrsti Iz sedanje 13. mezdne stopnje v novi najvišji, t 1. 17. mezdni razred, kar bo okrožni urad (poslovalnica) smatral, da ta mezdni razred odgovarja mezdam (plačam, oziroma službenim prejemkom) dv>t'Čnfli delavcev, uslužbencev, nameščencev. Radi tega bo zamudne delodajalce kaznovala pristojna politična "Mast radi kršitve § 19 U odst 1, Oziroma S 195* odstavek 1* ZZD z občutnimi globami
V pojasnilo za pravilno izpolnitev tiskovin so na n"'h hrbtni strani natisnjena potrebna navodila, po katerih se Je ravnati, da se omeji morebitno nepotrebno dopisovanje m odvmelo nepotrebni stroški. Posebno važno je, da ie pravilno navedena plača (v gotovini, v naravi ali v blagu, da jate tretjih oseb Itd.) ter opravilo, enačaj ali način zaposlenosti delojemalca. Označba »delavec ne zadostuje, temveč Je navesti n. p.: »nakladalec lesa«, kopač«, »žagar«, »voznik«, »kovinski strugar«, iželezolivar«, »strojni ključavničar«, »kurjač«, tiskarski strojnik«, »stavec«, »strolnl stavec«, »faktor«, »tiskarski hlapec«, »kroiač«, »krojajkl prikrojevalec«, »trgovski pisarniški uradnik« Itd.
če obsega podjetje več panog obratovanja ali več obratov, je navesti poleg vrste zaposlenosti delojemalca (značaja, opravila) tudi oddelek obrata ali obrat v katerem ie priiavljenec zaposlen, ker Je to važno za uvrstitev v nevarnostni razred in odstotek ter ga predpis prispevkov za nezgodno zavarovanje. Delodajalci, ki imajo svoje obrate že priglašene pri Izpostavi I. osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani (bivil Začasni delavski zavarovalnici za slučaj nezgode v Ljubljani), naj navedejo poleg obrata tudi obratno soštevilko, ki je razvidna iz svoječasno Jim vročenega odloka Imenovane zavarovalnice. Poslej se Je vodil izvid članov tudi v bolni ško-zavarovalneni oddelku ločeno PO posameznih obratih.
Ako bi obstojal o ^zavarovalni obveznosti posameznih delojemalcev dvom. Jih Je kljub temu prijaviti, dvom pa naj se na prijavnicah primerno označi. Ako bo urad ugotovil, da kak delojemalec nI zavezan zavarovanju, ga kljub prijavi ne bo uvrstil med svoje člane In bo o tem delodajalca obvestil.
■edin prijavljanje.
Zavarovanju zavezane osebe mora vsak delodajalec prijavljati na predpisanih tiskovinah. Podjetjem, ki redno zaposlujejo več nego 20 delavcev (uslužbencev, nameščencev), sme okrožni urad dovoliti, da prijavljajo svoje uslužbence z mezdnimi zapiski.
Izpremembe v stanju ali razmerju družine delojemalca (Če se oženi ali omoži, loči. Če ovdnvi itd.) ter izpremembe v zaslužku, opravilu, značaju aH načinu njegove zaposlenosti (n. pr. Če vajenec postane pomočnik, delavec preddelavec ali delovodja, kovinski strugar livar, črkostavec faktor itd.), je prijavljati na posebni tiskovini »Prijavnica o izpremembi pri Članu«,
Pripominja se, da Je po zakonu Izključno In edino le delodajalec odgovoren za pravilna Izvedbo prijav, odjav ter prijav Izprememb. V slučaju neprljave, zakasnela prijava ali nepravima prijave ga zadenejo občutni stroški v zmfcln $ 11. ZZD In znatna globa, ki jo nalozi pristojna politični oblast
V pojasnilo,
kdo je zavezan zavarovanju za slučaj bolezni in nezgode,
naj služijo naslednja navodila:
Zavarovanju zavezano so vso osebe, ki dajejo sa podle«! kakršnegakoli službenega razmerja svojo tel—no al duševno moč v najem. Posebe se opozarja, da so od 1. julija 1922. dalje zavarovanju zavezani tudi vsi hišni posfi (dekle, služkinje, pestunje, dojilje, sobarice, kuharice, hlapci itd.), vajenci, praktikanti, volonterji tei učenci v delavnicah javnih učnih zavodov itd. Zavarovanju zavezani so tudi takozv. hišni delavci, t j. osebe, ki se Davijo z najemnim delom v svoji lastni delavnici ali na svojem lastnem stanovanju po naročilu in na račun drugih oseb, katere se bavijo z najemnim delom v svoji lastni delavnici ah na svojem lastnem stanovanju po naročilu in na račun drugih oseb, katere se bavijo z obrt-tom, trgovino aH industrijo, tudi če nabavljajo sirovine m pomožni materijal sami In čeprav postransko delajo tudi na svoj lastni račun.
Zavarovanju za slučaj bolezni so dalja zavezani državni m javni nameščenci, ki so bili po zakonu do sedaj zavarovani (provizorični in pomožni sluge), in oni, ki na podstavi službenih predpisov v slučaju bolezni ne dobivajo plače celih 26 tednov (pol leta), računajoč od dneva njih obolenja, četudi dobivajo stalno mesečno plačo, za slučaj nezgode pa se zavarujejo državni in Javni nameščenci, če nimajo sami In njih rodbina pravice do pokojnine, ki ustreza odškodnini v zmishi XI. poglavja ZZD.
Zavarovanju so zavezani tudi delavci (uslužbenci, nameščenci), naši državljani, ki so stalno zaposleni v Inozemstvu na račun tuzemsldh podjetij, razen, če so že savarovani na podstavi zakona dotične države.
Izvzeti od zavarovanja so začasno le poljedelski delavci m poljedelski posli, Id niso zaposleni pri strojih,
dalje delavci v kaznilnicah ter nestalni hišni posli, najeti za nestalna trenotna dela, kakor je pranje, žaganie drv Itd.
Rok za prijavo in odjavo delojemalcev ter prijavo Izprememb v njih zaslužku m drugih razmer je osem dni, računajoč od dneva, ko Je delojemalec stopil v delo. oziroma izstopil iz dela, oziroma se je izvršila v višini njegovih prejemkov, v značaju ali načinu njegova zaposlenosti Itd. Izprememba.
Osebe, ki so najete za manj nego osem dat se mora prijaviti tako! Po njih vstopu v delo. S prijavo takih oseb se lahko obenem Izvrši tudi njih odjava.
C. Prispevki za zavarovanje«
1. Prispevki za bolniško zavarovanje.
Na  podstavi  § 21. ZZD  se  vsi  zavarovanci  uvrste
po višini njih zaslužka v 17 mezdnih razredov po sledeči razpredelnici:
B. Dolžnost prijavo obratov.
Po ZZD vrši okrožni urad ga zavarovanja delavcev vse krajevne posle nezgodnega zavarovanja.
Vsak delodajalec kt zaposluje v svojem obratu več kakor pet delavcev, cavezanih zavarovanju, aH Id obratuje s stroji, ki lih goni elementarna sila (para, elektrika, plin, voda, živina, veter itd.), mora v svrha uvrstitve "bratov v nove nevarnostne razreda atjketaeje tekaa 14 dni po dostavitvl teta razglasa prijaviti potoni prt-stone poslovalnica Okrožnemu urada za zavarovanje delavcev v LJubljani svoj obrat (ali več obratov nrtega podjetja) aa predpisani tiskovtai »Prttavnlea ebrata«, ta sicer v dveh Izvodih. Prijava obrata (obrta, podjetja) ni treba izvršiti onim. ki so Imeli le doslej vse svoje obrate (obrte, podjetja) zavarovane pri Začasni delavski zavarovalnici za slučaj nezgode v LJubUant Po novem zakonu so vsi, U so zavezani zavarovanju a slučaj
bolezni podvrženi tudi zavarovanju za Slučaj nezgode; zato mora vsakdo, Id zavaruje delojemalca za slučaj bolezni, iste zavarovati tudi z^ slučaj nezgode.
V  roku 14 dni se mora prijaviti tudi vsako Izpre-memho v obratu (namestitev novih strojev in slično) on predpisani tiskovini »Prijavnica o Izpremembi v obratu«.
V  roku 14 dal Jo prijaviti vsako prenehanje aH ustavitev obrata.
O uvrstitvi obrata v nevarnostni razred in o določitvi nevarnostnega odstotka bo Okrožni urad Obvestil vsakega delodajalca t poeebnsm odlokom.
Pri onih delodajalcih, Id bi ne Izpolnili svoje prijavne dolžnosti bo okrožni urad sam na Ocu mesta m aa stroške delodajalca zbral vse za uvrstitev obrata v nevarnostni razred in odstotek potrebne podatke.
-g                                               Višina mezde (zaslužka) na                                       Za-        »-*1 •*■■ *-
i                         dan               1               teden              I              mesec                varovana    ZZČT*.
|     I               nad     1      do       j      nad     1       do      j       nad             do           mezda      c*° ™"* i
j     S                                                                            dinarjev                                                             J
I       L                           |        2-50       |"                    |          15-—    !|                       |         62 50               2-                —-10
U.               ?50               3^             15—                18—     |         6250     j____75—             2 50        ____—»13 ^
111.              3—               360              18—                2160             75—             90—             3—        ____—;15___
IV\              360________4^0_______2160        ~~     25'40             90—_______110'—_______3 60             —18
V.              440               540_______26 40_________32 40    ;        110—_______135—_______£43_______--22
___yi_           540        F     660   '"^|       3240_________3960     1.        135—_______165—________5_40________—"27
Vil             6«)               S—        1      3960_________48—    jj       165'—            200—________660________—-33
[    Vili.             8-—________9/60             48—                5760    fl       20O—~~        240—              8—________—-40
IX.________©60________1160       |      57 60        *        69 60    ![       240»—            290—________960_______—-48    j
X._______1160             u—       |      69 60                84—    ■        2-0—            350—            1160________—58      j
XI.            14—________1680_______84—               100 80    j        3.50—_______420—_______14—              —-70      j
XII.              1680             20—_______100 80________120—    j        420—            500" —_______1680              —-84      t
XIII.            20—        ~"  24-—            120—              144 —            500—            6O0—            20--_________V^     i
XIV.              24—________2880             144—_________17280             60O—             720—             24—_________120      j
i     XV.            28-80               34—             17280       1       204—_______720—_______850—_______28 80_________144      j
XVT            34—              40-—_______204—        1       240—_______850-—           1000—_______34—                170    j
I     XVII             40-         ~                            240-                                         10T0-—                                       40—                  2—
Skupni prispevek za bolniško zavarovanje (prispevek delodajalca in delojemalca skupaj) znaša 5 odstotkov zavarovane mezde  (plače, zaslužka).
Ako ni zaslužek določen na dan, nego za drug čas, se višina dnevnega zaslužita računa s ItnlJaka tedenskega, s petindvajsetinko mesečnega ali s tristotinko letnega izaslužka,
Ako zaslužek ni določen po Času (akordna plača, plača cd kosa, dajatve tretjih oseb, napitnina itd.), se določi zaslužek po znesku, ki povprečno pripada ali običajno pripada na dan, teden ali mesec
Kot zaslužek veljajo tudi vse vrste dravinjskih, družinskih in drugih dcklad, dnevnice, nabavni prispevki, naturalni prejemki itd.
Osebe, ki ne dobivalo za svoje delo dobene sagrade ali plače, se uvrščajo ▼ najnižji mezdni razred.
Zavarovalne prtspevke obračunava Okrožnemu uradu delodajalec v celoti. Od prispevka za bolniško zavarovanje, navedenega v gorenji razpredelnici, sme delo-dalalee polovico odtegniti od delo jem alcevega zaslužka (mezde, plače).
Ako delodajalec prispevka nI odtegnil takoj pri Iz-olačilu zaslužka (mezde, plače), ga sme odtegniti naknadno le tekom enega meseca po izplačilu zaslužka, od katerega bi moral prispevek odtegniti, odnosno tekom dveh mesecev, Če prejema delojemalec mesečno plačo. Za osebe br«z zaslužka, oziroma če znaša zaslužek manj nego 2 Din na dan, mora plačevati cel prispevek delodajalec sam.
Delodajalca, ki odteguje svojim delavcem (uslužbencem .nameščencem) višje prispevke, nego so predpisani za dotični mezdni razred ali ki sklene s svojimi delojemalci delovno pogodbo, poslabšujoč© določbe zakona o zavarovanju delavcev, zadene globa od 100 do 2000 Din, v ponovnem slučaju do 5000 Din.
Prispevke plačuje delodajalec na podlagi pismenega plačilnega naloga Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani po poštni položnici mesečno za nazaj v roku dospelosti.
2. Prispevki aa aezgodno zavarovanje.
Kot osnova za odmero prispevkov za zavarovanje zoper nezgode (prispevna tarifa) Je določen za čas od 1. julija 1927. do 31. decembra 1923. prispevek po 8 Din za 100 Din zavarovanega zaslužka (mezde, plače in za nevarnostni odstotek 100. Torej se za vsakih 100 Din zavarovanega zaslužka pobira tolikokrat po 8 par, kolikor znaša nevarnostni odstotek, v katerega le obrat uvrščen.
Prlspevana tarifa s« dob( pri Oknofeezn uradu za zavarovanje delavcev v LJubljani in vseh njegovih poslovalnicah. Vsak delodajalec bo obveščen s posebnim odlokom, v kateri nevarnostni razred In odstotek Je NI njegov orTrat (če ima več obratov, za vsak obrat posebej) uvričen.
Prispevke za nezgodno zavarovanje plačuje IzkUuo* no le delodajalec sam.
D. Predpisovanje prispevkov«
Prispevki za bolniško Jn nezgodno zavarovanje se predpisujejo hkrati s posebnim plačilnim nalogom, Id ima značaj Javne izvršilne listine.
Zoper plačilni nalog Je dopustna pritožba tekom o^mlh dni po prejema naloga na Okrožni urad za zavarovanje delavcev v LJubljani. Pritožba mora biti podprta s potrebnimi dokazili (kuponom prijave aH odjave itd.).
Po odredbi ZZD vloženi ugovor nima odložilne moči: delodajalec mora torej plačat! predpisane mu prispevke brce ozira na to. da je vložil ugovor.
Ako Je vloženi ugovor upravičen, vrne urad đekv dajalcu takoj preveč plačane prispevke, oziroma mu razliko všteje v dobro pri predpisu prispevkov za prihodnji mesec.
2^ neplačane prtspevke se zaračunavajo Seatodstot-ne zamudne obresti od dneva dospelosti do dneva plačila s stroški za Izterjanje vred.
Neplačani prispevki se izterjajo acfrnini strati vnlm ali sodno-fzvTšilmm potem.
Predpisani prispevki zastarajo v petih letin #5 4? do 44 ZZD).
E. Dajatve (podpore zavarovancem).
1. Dajatve v slučaju bolezni. Zavarovanci Imajo v danem slučaui pravico do dajatev (podpor) po naslednji razpredelnici:
"3    S  Hranarlna (bolez-   B        bwu1«i«.            ' ft«*5              -------             I           J*°<ib,n,ki *!?."*                 "9   !
^   1           -i-.O           f!       Porodnini           _ ©.^v             Doinma         i         /< ic   i  * 77T\s              -5   .
s    i H 45   t 3. TZTH   tt   (§^5, t 4, ZZD)       o    £».    l§ 45., t 4-č. ZZD) j-------------------.----------------------.g _
g    H__________________ fi__________________ l^To-2__________________2 pabtnn I     l*aari n lastiitt           g,s»
"§    \ n***nn   I na teden'1   na dan   j na teden   ^^^     na dan   I na tedetiHI ^* *****»   na dan   i na teden]    ^ &
^B                                                                      dl na  rj e v
I.    I      1-3aT       933   j       1-50   '     10-50        28—          1—           7-—    I    ?*•—                                        60—
II.            1^6         11-06          1«87         1312        35-—         125           8T5   1    35-                                         75~ Jg^       2--.        m-—        335        15-75  j    42-—   I    150 "    10-50    I    42'—   I                         I    90-
IV-          2*40         1680          270         1890    [StMO         1-80         12-60    1    50-40   I                               I   108 —
JV^_       2-93        2T>53          3-30   1    2310        61-60         2-20         15-40    i    61-CO   I                                   132 —
JgL_       3-60        2520   B      406        2835        7560         270         18U0          7560   ji                                j   jgfrH
Vil.          4-40        apno   |      496        gtS        gjjjLj I              )                    92*40   I                                   198-- I
jgnj     s-33~"    37-33   B     6-—    ""42—   |  112—   I                                  112-—   I                                  240-—
J&_       6-40        4480   I      7-2J    ~SQ-40   I  13440   I                                  13440          150         1O50       288^1
X.            773        S4-13   I      8-70    ~6fr90   I  162-40   I                                      162-40                                        ~34fr- 1
XI.           9-38        65-38         1O50    " 7350   f^"   I                                    196*—                                        420-- J XIL        li-ao        78-40         55        8820   jj 23520   I     «K-         21w        23520                                       504 — XIII.       13-33        93-33         ISr—      106—   fl 280-—                                       280*—                                    I 600 —
jgV^     16—      112-—        18^--    "J26-^   | 336—                                      336—                                   I 720-
JCV^     1930      13440        21^0      151-20      403-20 j                                  40820   i                              I 564--
XV1^     nm      MM|        26-SO      178-50      476-^]                                  476-—   1                              Iir2q—
JC\nd[26^   !§£«       30-^Wj-^    O                                   M0--   I             1           11200-1
)
\\
stran 6.
„SLOVENSKI NAROD"   dne 26. Julija 1922.________
Stev.  167.
K zgoraj navedenim dajatvam (podporam)! se pif. parni nfar
Oboleli aaTsrovanci Imalo pravico do bropplačnaga wfcurljenja (zdravnika, »dravtl, bolnišnice, habiške pomoči in poc*we, pomožnih priprav itd.) ter do podpore v donariu a) hranarine ali boleznine, b) porodnine, c) podpora za opremo rojenca, č) dojnine Itd. V slučaju smrti aavarovanca gre njegovim svojcem pogrebnina.
a)   Ifraoarina (boleznina) iznaša na dan dve tretjini zatrovane mtzćo (zaslužka, plače).
Izpladnfc », ako Je bolezen združena s pridobitno nesposobnostjo in ako traja dalje nega tri dni, za čas pridobitne nesposobnosti za delo, ako pa ne bi pridobit-aa aeaposobnost prestala prej. 26 tednov.
b)   Porodnlna anaia na dan tri četrtine zavarovane MCade.
ti Podpora za opremo rojenca znaša Hkratno za-va^orano mezdo, v katerem je član(-iea) včlanien(-a).
i) Dojnina znaša polovico zavarovane mezde, naj-vee* pm 3 Din na dan; pri družinskih Članih 1.50 Din hr*7. oziFa na mezdni  razred.
Porodnlfka podpora pripada članicam le, če so bile
fetkcin leta pred porodom vsaj tri mesece v zavarovanju zavezanem poslu ali če se ie porod pripetil po nepreki-njanan trimesečnem članstvu.
Pogrebnina iznaša 30kratno zarvarovano mezdo umrlega.
Tudi družinski člani zavarovanca Imajo pravico do braaplačnega zdravljenja, porodniške In dojilne podpore.
le člaal. ki aa obok* po L Jattfta 1922. ta ao MU saaja ■aatMsaal al pfcsCaal prtaaavhi pa določa«* taca iifcnai
Ako biva član ob obolenju lrven območja kraljevine Srbov, Hrvatov m Slovencev, ma mora Izplačevati podpore po zakonu njegov delodajalec ter Ima pravico da povračila dejansko Izplačanih zakonito dokazanih podpor, kl Jihpristojni okrožni urad povrne, ako ga le delodajalec takoj obvestil (§ 61. ZZD).
Članstvo in»s tem pravica do podpore v slučaju obolenja preneha tako] po izstopu člana Iz dela. Član, ki je bil v enem letu vsaj Seat mesecev zavarovan tat kl zato, ker nima aaslufka, ne more plačevati zavarovalnih prispevkov, uživa pravico do najmanjših zakonitih dajatev (podpor) po § 45. ZZD se tri tedne po izstopa iz dela; če pa je bil zavarovan v dveh letih najmanj dvanajst mesecev, uživa pravico do teh najmanjših dajatev Se Seat tednov po izstopu iz dela.
2. Dajatve v ataeaja abraraa nezgode. Vsak član, ki Je utrpel obratno nezgodo, t |. nezgodo, ki je v neposredni ali posredni zvezi z zavarovanju zavezanim delom, in ima za posledico telesno poškodbo in s to spojeno popolno ali delno izgubo sposobnosti za delo (opravljanja službe), ima pravico:
a)  do brezplačnega zdravljenja;
b)  do hranarine (boleznine) do največ ia tednov po nezgodi:
c)   do rente, katere višina se ravna po mezdnem razredu in po višini invaliditete (nesposobnosti za delo).
Pri popolni nesposobnosti za delo znaia renta polno zavarovano mezdo.
ft—ladje ha drugačna ttkorlttaaua urada aa tako radi Izkoriščanja bolniško- kakor nazfodaozavarovainlh aacgar pa zafcoau kamajejn poftag ta njega ia z globo od m do lete Dim.
F. Razno.
Vaa nadaUna pojasnila se dobe pri Okrožnem uradu aa zavarovanje delavcev v Ljubljani in vseh njegovih poslovalnicah. Poslovalnice ljubljanskega Okrožnega urada za zavarovanje delavcev se nahajajo v sledečih krajih:
t v Brežicah (za sodni okraj Brežice);
2.  v CaUu (za politična okraja Celje-mesto in Ce-Ue-okolica, izvzemši sodni okraj Laško);
3.  v Gornji  Radgoni (za  politični  okraj  Ljutomer);
4.  aa Jesenicah  (za  politični okraj   Radovljica);
5.  v Kamniku   (za   politični   okraj   Kamnik);
6.  v Kočevju (ca politični okraj  Kočevje);
7.  v Konjicah  (za politični okraj  Konlice);
8.  v Kranju (za politični okraj Kranj, izvzemši sodni okraj Tržič);
9.  v Krškem (za politični okraj KrSko);
10.  v Laškem (za sodni okraj Laško);
11.  v LJubljani (za politični okraj Ljubljana-mcsto ia sodni  okraj   Ljabljana-okolica);
12.    v tobačni tovarni v LJubljani (za tobačno tovarno v Ljubljani);
13.  ▼ Logatcu (za politični okraj Logatec):
14.  t Marennerku (*a sodni okraj Marenberk);
15.  v   Mariboru   (za  politična  okraja   Maribor-mesto in okolica, izvzemSi sodni okraj Slov. Ristrica;
16.   v Murski Soboti (za politični okraj Prekmunc): 17. v Novem mestu (za politična ekraja Novo mesto ia Črnomelj);
18.  v Ormožu  (za  sodni  okraj   Ormož);
19.  v Ptuju   (za   politični   okraj   Ptuj-me^to   in   okolico, izvzemSi sodna okraja Ormož in  Rogatec);
20.  ▼ Rogaški  Slatini   Cza  sodni  okraj   Rogatec); 21.* v Sevnici   (za sodna  okraja   Sevnica  in  K  zje):
22.  v   Slovenjgradcu   fra   sodni   okraj   Slovenju:a*->c in politični okraj Prevalje>;
23.  v Slovenski Bistrici   (za   sodni   okraj  Slovenska Bistrica);
34. v Šoštanju  (za sodn!  afera] 9aMB9J),
25.  v Tržiču (za sodni okraj Tr/ič>;
26.  na Vrhniki  (za *odni okraj  Vrhrrkn)*
27.  v   Zagorju   (za politični  okraj  Litiji). Morebitne pritožbe je naslovit: oeposr< dno na  Okf   1 -
ni   urad   za zavarovanje   delavcev  v   LJnbll  ni,  Turj. (ki trg št. 4/1  (medkrajevnega  telefona _*t.  270).
Vloge so kolka proste.
Tiskovine. Vse v tem razglasu nnaenieite tiskov ne se dobe po nabavni ceni pri vseh poslo\nInlcsh Okr ■-•lega urada, pozneje *e bodo aobhralt pa tudi v občinskih uradih ter prodajalnah tobaka, rarirla itd. Vi rsald a*kovfni je označena cena.
V Ljubljani, dne 12. Inflsn   W22.
Ivan Kocmur s. r.
Pavra'e'j:
PBKATBTB
Teatealne tađl aama nakarane li ■taretaane Hram tfnDABŠlCftVALElfCIČ, Ilirska Bistrica so najboljše, dobe oo povsod, Zalaga Bos* Is dren;. L|mnllajsa, Celje, Maribor.
Zaloga klavirjev in pianinov
najboljših   tovaren    BSsendorfer,    Czapka,    Elirbor, Hftlzl, Schvreighofer, Original   Sfingi  It*.
Tudi na obroke.                                              Tudi na obroke.
Ma losi roj. Dalznc, mMim Hotni H. 5.
Nova lekarna
P. n. občinstva n]|ndno naznanjam, da aeai etverll lekarno v LJubljani, na Karlovski cesti it. 1.
5550                                              Ph. M> a. Bakarfttt.
Nt I 570/22-1
Razglas
o prostovoljni Javni dražbi nepremičnin.
Na prošnjo ge. Marije Trnkoczy v Ljubljani in ostalih solastnikov se bode prodajala  dne  10.  avgusta   ob 1   uri popoldne v hotelu   „Zlatorog"   ob  Bohinjskem  jezeru   na  prostovoljni  javni dražbi nepremičnina  pod vlož. štev. 285 d. o. Studor kot celota (gozd Strgarjevec).  Izklicna cena znaša K 2,000.000— reci:  dva irtfii;ona kron. Ponudbe pod to izklicno ceno se ne sprejmejo.
Morebitne zastavne pravice tabularnih  upnikov ostanejo  nedotaknjene, prodajalci pa se zavezujejo izročiti zdražitelju prodano nepremičnino bremenprosto v last. Zdražitelj je na svojo ponudbo takoj vezan,  prodajalci pa si pridrže rok 14 dni za pomislek, ali prodajo odobre ali ne.
Vsak ponudnik ima položiti pred začetkom dražbe kot vadij 10% Izklicne cene v roke sodnemu komisarju. Ostali dražbeni pogoji se lahko vpogledajo v pisarni podpisanega komisarja  ali  pa v pisarni notarja Aleksandra Hudovernika v Ljubljani.
Nepremičnina vlož. štev. 285 d. o. Studor sestoji iz: 1814   ......   travnik   .   .   1 ha. 85 a 30 m
lolo    ♦•••••          »          .    .    2    „    7/   m —-   9
lolo    ■   «•••••' i          %          ■    »    Z    „    u9 * 25   a
skupaj   .   .   8 ha. 21 a 55 m Pripomni se, da so te parcele v resnici gozdi.
ArolaJJ Pegan
notar kot sodni komisar.
Dunajski mednarodni sejem
10.— 18. septembra 1922
Ugoden priložnostni nakup za trgovce iz Jugoslavije.
Zadal« novosti teanllaa, aMaZHna, taksasaa, galanterijske, papina- Ia Mastrfla igrat, Stavbeni salam a aa|me<Br«a|l>pJ preJeM n Industrijske Ia stanovanlska stavka. Vsa pojasnila dala
Htencr messe H.0L, Van VIL, messanalaaf
kakar tudi iastnouradna zastopstva, HaHaaa, «ntrfsao ae-
stopstvo, Tortaikl tn 4                                      \
i    Rontorlstlnjo
,   vešča vaah pisarniških del,  išče mesta •  v LJubljani ali kje na Gorenjskem. Ponudbe nod .Gorenjsko 5665* na upravo >.   Slov. Naroda.                                 5065
Iščem lokal
na prometnem kraju v Ljubljani, na ceno se ne ozira. Filip Jovanovič, hotel Slon, soba 56.                               5666
Ženiina ponudba.
Gospod, 46 let star, išče znanji z gospodično ali vdovo v primerni starosti v svrho event zenitve. Ponudbe pod .Samostojnost 46« na An. za v. Drago Beseljak, Ljubljana, Sodna ulica 5.   5667
Prod- se malo posestvo
na DolanjakasMf v lepi in prijazni legi, 15 minut od postaje, pripravno trn vsako obrt. obstoječe is lepe hiše s 4 sobami, kuhinja, klet dobro zidan m z opeko krit hlev za 4 govedi, svinjak, zelenjadni vrt, velik vi nor rad, 3 orale gozda in pašnik. Cena ugodna, posredovalci se ne potrebujejo. Naslov pove -   uprava Slov. Naroda.                     5640
I        Hlsiša
pisarniška mot
z dobro šolsko izobrazbo, z znanjem hrvaščine In italijanščine, pripraven tudi semtertje za potovanje, dobi lahko stilno mesto pri uglednem industrijskem pod-: jetju. Ponudbe pod „VerUssUch 77—II 1 D—83* Interreklam d. d. Zigreb, lliea štev. 21.                                         5636
Kontorlsttnje
l zmožne vsepa pisarniškega dela, slovenske in nemške stenografije, se spre J-meji za takojšnji   nastop.   Lastnoročno
Eisane  ponudbe  na postni predal 123, jubljini._______________^           6636
Častnik išče sobo
a posebnim vhodom. Cenjene ponudbe na uprav. Slov. Naroda pad „Čedna soba/5629*.____________________56»
jnmsKi les
od 10 cm. srednje debeline in od 3 m. dolžine naprej, kupi franko v*gon kranjske postaje vsako množino: Sasitjan-Mil araaaaf avstlk Krsnalj - Da-
latmjaaaio.                                      5615
Okrogel les
hlode) srereko,  brast, bukev kupuje v
vsaki množini parna žaga V. Soaiajneftl
v Li obijani. V ponudbi je aaastiv cene. 4614
—_____at __   (štukature za stro-
I flflO P« izdemiem z naj
V M taVVefJ^a? modernimi saroji ia-lz najboljšega materijala ter dobavljam ▼ vsaki množini po najnižji ceni.
Jos. R. Puh,
TELEFON ŠT. 513.       3359
prodam
napol krito kaaajm na aapma)aP|in
aak a stranskimi sedeli, oboje na prosta tečaje. Cena po dogovoru. Ivan Lah, kovač, Lesce.______________5623
miln
ac Me v aajaaa. Grem tudi na tretji dat Naslov pove uprava Slov. Nar.   6627
M se ureha pniajiha
zmožna slovenskega in nemikega jezika, za tukajSnjo trgovino za takojšnji nastop. Hrana In stanovanje event. v hiši. Ponudbe pod »Galanterija 5672" na upr. Slov. Naroda.                                5672
Pnrjnl zaboli
naprodaj. Drogerija A. Rano, Ljubljana Židovska ulica 1,                            5680
Zanesljiv trg. pomočnik
išče prlaiarne službo na deželi aH v mestu. Dopisi pod »Marljivost 100" poštno ležeče, RuSe.                       5652
Sena in detelje
za konje bom prodal par tisoč kflogr. v četrtek ob pol 8. zvečer. Rožna dolina 195. Vodušek.                                5655
Meblounno sobo
•šče gospodična uradnica. Ponudbe pod N. N., Čekovni zavod Ljubljana.    5656
Plačilni natakar
5> let star, z lepimi spričevali, JSč* za jeseni službo ravnatelja ali plačilnega natakarja izven Ljubljane. Vzamem tudi event. na račun. Ponudbe pod .Plač. natakar 5674" na opravo SI. Nar,   5674
Incoan  inaanljlnogn, marljivoga
trgaishega pomočnika
ki je izvežban v kupčiji z jajci. Samostojna moč. Ponudbe na Franc Oset, podružnica Brežice.                         5603
Kontoristinja
samostojna slovenska in nemška korespondenc njap izurjena strojepiska in stenograflnjs se takoj sprejme pod ugodnimi pogoji za tovarniško podjetje v Ljubljani. Prednost imajo absolven-ttnje slov. trgovske šole. Ponudbe rod .Samostojna pisarniška moč 200/5486" na uprav. Slov. Naroda.                 5466
ABADIE
cigaretni
LIPA-MILL
konfekcijski paptr
^lavna   zaloga   A.   Lamsarat   Ljub-ana. Krekov trg 10.____________5589
Proč? a m
»lito tole. dobro Mm
tablek 3., IIL nadatr.   na  deaoo
5670
f epi lokali
se oddajo. Ponudbe   pod   lfPr!loiuost
IS* na upravo Slov. Naroda.          56'K)
KroTBfcf mofafer Frane Fnjati. Ljubilacc Ilovoa št 48, ob Dolan|ski eeatL
Izvršuje vsakovrstna nova krovska dela, kakor: s koranitom, etemitom, škalco, opeko, lepenko, lesnim cementom Itd. Istotako prejfma popravila raznih starih streh. Na zahtevo tudi zalaga z zgoraj navedenim blagom. — Delo preizkušeno, solidno ter po najnižjih dnevnih cenah.
i  . ■■■.,-                                                                                         —                                                                             ■   '--^                     ■    —^a»                                                                  m ■ ■
Automobila na prodaj!
Q-aflaM tovorni 3 — 4 tonski skoraj nov z popolnoma no-a«r r9yd     vimi polnogumastimi obroči.
ICnril** nova  ^Pa  z  c^c*r^n^rai  i&romeli   in  s samopo-tjlUlU     gonom.
Jugo Auto d. z o. z.f PoMa mM 3.
IPRODHJBLHOI
NHRODTIH Kn JIGHRNH u UUBUnr;.
Patmlal    Pvtaialmia, pro£a»foiAA 1 atraactmal    Paln[a •
KKUI. altom trg 115. Tel. ftr. ?r-ii
Dtvoren je 5. juna ov. god. Hotel Je moderno uredjen, snabdeven >a 120 soba, elegantno mebliranih, o svakoj sobi uvedena je topla hladna voda. Hotel raspolaže sa kupattllsta, salonima, šepavima i svim konfortom sa svojim parnim grejanjem i električnim 3svetljenjem. Restoran i kafe su snabdeveni izvrsnim jelom i pićem, prvoklasna kujna francuska i srpska. Cenesolidne. Uslugabrza itačna.
Direkcija hotela.
Nudim
100 Iti ftajtoolji+fl« gajajegajaj destilata cea 58 * > 2 vagona troplnovca kakor tudi dobroga be-toga vina na vagona po najnlljl dnovni ceni
od „Vršaca".
Martin Ostheimer. vnac.           t
Prometni zavod za premog d... v LJubljani
protaja Is slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh  kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vp o rab o, kakor tudi za industrijska
podjetja in razpečava
Ia ieboslovaški in angleški koks za livarne in domrfo vporabof kovaški premog, {mi premog in jajčne brike.e.
Masla* t PBOESTm lAVOB IA PRBM0G C i. L!nbl|ajiat Miklošičeva o. 15 II.
Iafrn*,ž"ft   *"     HkkL    ^Natanrilaft     tl^g^^
Za iosaratni dal odgovoren Valentin Kopitar,