45. štev.
V Kranju, dne 10. novembra 1906.
VIL leto.
GORENJEC
== Političen in gospodarskj list. =^=z
Izhaja vsako soboto zvet>r. — Stane za celo leto 4 K, ta pol leta 'i K, ta ielrt ntlredniStvo In upravn iitvo se nahaja na pristavi gospoda K. Floriana v
leta 1 K. Za druge države stane K 660. Posamezne številke po 10 vin. — Na tZvezdi«. — Upravnistru naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije,
naroibe brez istodobne vpoiiljalve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se 6znanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi
platoje za petit-vrsto 10 vin., će se tiska enkrat, za večkrat primeren popust naj se izvolijo frankirati. — Hokopisi se ne vračajo. !*>»M»>*^»T^*jy»M*iV»^
Mesečna priloga:
„Slovenski Tehnik11.
Iz izvrševalnega odbora n&rodno-napredne stranke.
IzvrSevalni odbor narodno - napredne stranke je sklenil predložiti shodu zaupnih mož sledeči program:
1. Narodno-napredrtu stranka hoče politično organizirati slovenski narod na temelju nacionalizma, demokratizma in svobodomiselnosti. Končni smoter stranke je, da pribori narodu svobodno, nacionalno Življenje in kul-trrno blagostanje nn podlagi povzdige du ševne izobrazbe, gospodarsko osamosvojitev in socialno pravičnost na podlagi enakopravnosti vseh stanov.
2. Stranka zahteva vsled tega kot temeljni postulat slovenskega naroda narodno avtono mijo, katere končni cilj bodi zedinjena Slo venija in združitev a Hrvatsko.
3. Od države zahteva stranka predvsem glede slovenskih pokrajin priznanje in uve-ljavljenje popolne enakopravnosti slovenskega jezika v uradu in doli, uvedbo slovenskega notranjega uradnega jezika, ustanovitev višjega deželnega sodišča v Ljubljani za vse slovenske pokrajine, enotno in samostojno organizacijo vsega slovenskega šolstva na podlagi slovenskega učnega jezika, ustanovitev
slovenske univerze v Ljubljani in vseh potrebnih slovenskih strokovnih Sol.
4. Stranka se bo slejkoprej z vsemi sredstvi borila zoper neznosno zlorabo cerkve in duhovnih oblasti v politične in poBvetne svrhe ter v ta namen zahtevala tudi strogo očitev cerkve od države. Zlasti stranka ne pripozna cerkvi nikake prsuice do sole ter zahteva od cerkve popolnoma svobodno Solo.
5. Za vse zakonodajne zastopa priznava stranka načelo splošne, enake, direktne in tajne v '.'Ino pravice na podlagi propircio-nalnega volilnega sistema: Načelo splošno volilne pravice naj se uveljavi tudi v avtonomne zastope.
6. Stranka je v\ jazširjenje avtonomije mest in občin sploh.
7. Stranka je pripravljena pospeševali strokovno organizacijo vsakega posameznega stanu.
8. Kmetijski stan hoče stranka branili pred vsem zoper nevarnost industrializiranja po tujem kapitalu ter zahteva v to svrho izdatnih legislativnih sredstev zoper razkosavanje kmetij, ureditev kmetijskega realnega kredita, olajšanje dedinskih in prenosnih pri slojbin i. t. d.; kot nujno potrebo smatra v interesu kmetijskega stanu pravično pogodbo z Ogrsko in take trgovinske pogodbe s sosed nimi drŽavami, koristnejšo prometno tarifno politiko in sploh vse primerne naprave in naredbe v svrho kvantitativnega in kvalitativnega  izboljšanja  kmetijske produkcije,
PODLISTEK.
Legenda o nebeških vratih.
Gospod Radoznnl je rad in mnogo pre mišljal o nadnaravnih stvareh; večkrat je sedel po cele tri ure na klopi pred svojo hiSo in gledal v enomer predse. V takih kritičnih tre notkih ni mogel nihče spraviti ž njega besede Se celo njegova žena ne, ki je v njegovo naj večjo žalost z vso pravico nosila svojega moža ime. — Kadar bi ga kdo vprašal, kaj tuhta je zmajal z glavo in dejal: «Čudna so božja pota, zakaj ima nad oče pred svojimi otroci toliko skrivnosti, s katerimi si zastonj belijo glave.* Potem je zopet zapadel v premišljevanje
Enkrat je čital v svetem pismu: <Lažj pojde kamela skozi uho ene Sivanke kot bo ga lin skozi vrata nebeška.*
višjo strokovno naobrazbo z ustanovitvijo (indijskih nadaljevalnih Sol z gospodinjskimi tečaji in končno krepko organizacijo kmeta-producenta.
9. Stranka polaga veliko važnost na to, a zadobi slovenski narod krepko svobodno
trgovino in lastno industrijo. Obsoja trgovskemu stanu Bovražno strankarsko, na obe strani pogubno združevanje kmeta-konsu-menta. Stranka smatra trgovstvu za potrebno ečjo splošno in strokovno izobrazbo, v kar naj služijo meščanske šole trgovskega značaja, trgovske srednje Sole in trgovske akademije. Zoper proletariziranje trgovstva zahteva stranka zadostne zakonite odpomoči, pozdravlja ustanavljanje trgovini in industriji služečih pomožnih naprav, udeleževanje Jn združevanje domačega kapitala v interesu osamosvojitve slovenske trgovine in razvoja slovenske industrije, razširjenje prometnih cest ter razkrivanja in izkoriščanja naravnih bogastev domačih dežela,
10. Krepke pomoči je potreben prav tako velevažni obrtni stan, ki hira v prvi vrsti na nedostatni strokovni in kupčijski izobrazbi, na zastarelosti produkcije in pomanjkanju kapitala. Stranka se hoče torej boriti za ustanavljanje, oziroma pomnoževanje obrtno-nadaljevalnih in meščanskih Sol obrtnega značaja po meri lokalnih potreb in za organizacijo umetno-obrtnega šolstva. Treba je nadalje spopolniti obrtno zadružništvo ter spopolniti mu večji ugled in veljavo. Preski--
To mu enkrat zopet ni Slo v glavo; klical je na pomoč svetega duha, postil se je in posnemal v vsem apostole in svetnike in upa na ta način zaslužiti milost razsvetljenja. Pa vse zastonj, mislil je in mislil, kako more iti kamela skozi šivankino uho, to je nemogoče, kakšna morajo biti šele nebeška vrata? — Začel se je sušiti od samega premišljevanja — Njegova žena je zapazila, da vidno hira začelo jo je skrbeti, Sla je k njemu in kakor se spodobi za pridno krščansko ženo, od prevelike skrbi za njegovo zdravje ga začela za žive in mrtve izpraSevati, kaj mu je. »Pusti me, pusti pri miru, Jera, ena velika skrb tare mojo duSO, pojdi proč od mene, prepusti me svojemu premišljevanju, morebiti vendar en krat uganem ta pravo.*
•Kaj pa je vendar takšnega; o jaz ne srečna žena, ki imam takega moža. Ali štu diraš za svetnika?*
«0 ta babji jezik, ki nikdar ne miruje, vsaj ti pravim, da premišljujem večnost — in še nekaj druzega, ali ti moraš vedeti vse?> •E. Jaka, pa mi lahko poveš, vsaj sem tvoja žena!»
•Ne, zdaj ne — ker še sam ne vem, kadar bom vedel, ti pa povem.* «Naj pa bo, pa kmalu stuhtajl* <No, hvala Bogu, da sem zopet sam, ali kaj mi koristi, ko se ne da kar iz luknje izvrtati tako skrivnost Vse je zastonj I*
Tako je sedel in bedel dan in noč
premišljujoči
Gospod Radoznal je bil namreč črevljar in čast njegovemu vzvišenemu poklicu je imel dostikrat prednost pogostiti gospode, gospe in gospodične, ki so hodili pomerjiti in nosili popravljati obuvalo. V to svrho pride le-
beli mu jo cenejši in lažji kredi! ler resiti vpraSnnje o prepotrebnih mojstrskih bolniških blagajnica h ler o preskrbi za starost in onemoglost.
11. Kden svojih glavnih stebrov videva stranka v zavednem in organiziranem uredništvu, čcgnr upravičeno stremljenje za izboljšanje svojega gmotnega položaja hoče vsled tega stranka z vsemi močmi podpirati.
12. Isto velja glede učiteljskoga stanu, čc^ar gmotni položaj jo tako krivičen in nevreden, da jo smatrali izdatno izboljšanje togn položaja za eno najvažnejših kulturnih dolžnosti vsake ljudske stranke. Hoko v roki s tem izboljšanjem pa se hoče boriti stranka tudi za povišnnje znanstvene i/obrazbe ljudskega učiteljstva.
i:j. Stranka popolnoma uvidova težavni položaj vsega delavskega stanu, zlasti onega, stoječega v službi veleinduslrije in velikih prometnih podjetij ter z iskrenimi simpati-
• jami pozdravlja samostalno socijalno organizacijo lega važnoga in onakopravnega stanu, želeč le, da si ohrani ta organizacija narodno podlago. Zlasti hoče slrunka krepko podpirali potezanje organiziranega delavstva za omejitev ženskega in otroškega dda v tovarnah, za izdatno starostno in invaliditetno preskrbljenje vseh delavskih slojev in za brez-plačnosl vsega Šolskega pouka.
M. V interesu prepotrobnega razširjenja obzorja prostega naroda naglasa stranka veliko važnost ljudske literature svobodomiselnega in popularnega znanstvenega značaja, ustanavljanje ljudskih knjižnic in prirejanje javnih predavanj ter hoče vsa taka prizadevanja nujudatneje podpirati.
, 15. Končno stranka uvideva, da je slo-
vensko ozemljo preveč eksponirano in naš narod premajhen, da bi zamogel s satno-pomoijo doseči zoper vsu sovražnike zadostno zavarovano samostalnost; zategadelj hoče stranka iskali pomoči v intenzivnom kulturnem in gospodarskem zbliževanju m druženju z ostalimi slovanskimi narodi, zlasti pa jugoslovanskimi.
pega dne k njemu mlad gospod, koje gospod Hadoznal žo prestal najhujšo krizo. ■ Do I u t dan, gospod mojster!. •Bog ga daj, gospod Skriburl* «No, kaj pasle tako žalostni, ali vas boli trebuh?«
« O ne, moja stara vedno dobro kuha, uli buli me pa nekaj, to je pa res; kako imate dobro oko!*
<Kaj pa vas boli, menda vendar ne kurja
očesa?"
«0, kaj še, od česa naj jih pa dobim, ko sem vedno bos — ali, gospod Škribar, jaz som slišal, da ste vi tako učen človek, morebiti pri vas najdem zdravilo zu svojo bolezen.*
»Kako pa vendar to mislite — danes ste pa res čudni, mojster Jaka?*
«NiČ, nič; pojdite, no, z menoj v kamro, (o jo skrivnost, za katero nihče no ve, morebiti mi pa ravno vi lahko daste dober svet.*
«0 dober svet pa vedno, mojster Jaka, za mrzlico, za legar i. t. d., za vie, pravijo, da je dobro žganje 1»
«Nikar vendar ne bodite tako hudomušni, gospod Škribar — tukaj se gre za zelo resno stvar.«
K shodu zaupnikov.
Dovolite, velecenjeni. gospod urednik, da si k bližajočemu se shodu zaupnikov narodno-napredne stranke dovolim napraviti malo pri-pomenj.
Program ki ga predloži izvrScvalni odbor narodno-napredni stranki, je vsekakor popolnoma vsprejemljiv za vsakega, ki se priSleva 8vobodomislecem in narodnjakom. Toda bojim se, da tudi ta program ostane le na papirju, če se ne bo skrbelo, da se stranka s takim programom tudi loti dela, in sicer v ta namen, da pomnoži svoje čete zlasti tudi na kmetih in pa da skuša s sredstvi, ki so ji žo sedaj na razpolago, uresničiti polagoma po-samožno točke svojega programa.
V ia namen nam je pa prod vsem treba spretnejc organizacije in boljšo ure-jevanoga časopisja.
Kakor se je že lansko leto v VaSem cenjenem listu naglaSalo v več člankih, treba je, da so vsnj v vsakem sodnem okraju ustanovi pododbor osrodnjega odbora vseslovensko svobodomiselne stranko. V la pododbor bi se morali volili možje, ki ros delajo in ne nastopajo le s svojim imenom, ki so si ga pridobili pred desetletji in na katerem še sedaj glodajo, dočim se za narodno delo, obstoječo še posebno v izobrazbi Sirjih mas, ne brigajo dosti.
Tem pododborom je pridobiti kot posvetovalne organe še osebe, ki se sicer ne morejo izpostavljali političnim bojem, pa vendar s svojim poznanjem razmer narodu in stranki veliko lahko koristijo. .To so n. pr. razni uradniki. Saj uprav ta sloj vzdržuje pri Nemcih svobodomiselno nemško ljudsko stranko. Seveda hi so stranka za posamezne uradnike morala potegniti tako, kakor so se n. pr. potegnili nemški poslanci za železniškega uradnika Hosslerja, ko so ga hoteli premestiti.
V okraju bi so ne smela vršiti nobena občinska volitev, ne napravili noben shod katerekoli si bodi stranke, zasesti nobeno službeno mesto, bodisi uradniško, bodisi učiteljsko, ne prodali nobeno večje zemljišče itd. itd., da bi se ta pododbor o tem ne posve-
•Torej na dan s to resno stvarjo!* «Kji ''.i. kaj pravite, kakšna morajo neki
biti nebeška vrata?*
•Skoda, da nisem sveti Peter, jaz bi vam
jih takoj pokazal, tako pa vam lahko samo
povem.*
•Oh, a res, no, lo je pa res lepo od vas — ja, kako pa vi vendar to veste?*
•Ta stvar je taka. Pred dobrim letom mi je umrl dragi prijatelj, s katerim sva hodila šo kot otroka skupaj v šolo in se tudi kasnejo nisva ločila. On se je oženil z neko zelo ljubeznivo mladenko, za katero sem ga dostikrat zavidal. Ni pa dolgo užival zakonske sreče, ko ga je Hog poklical k sobi. Meni je bilo tako hudo, da se na nobon način nisem mogel ločiti od njega in na smrtni postelji mi je obljubil, da pride enkrat po mene in me povedo s seboj v paradiž. Pa je držal besedo. Takoj drugo noč se mi prikaže v snu, me vzame v naročje in v trenutku se naj-deva oba pred svetim Petrom. Sveti Peler naju premeri od glave do pota in pravi: • Prijatelja, vidva hočeta v paradiž — dobro - oba sta ga zaslužila, samo oba no moreta iti skozi ena vrata.«
t oval, ali bi bilo možno kaj ukreniti na to ali ono stran
Se večjo važnost nego tem pododborom pa jaz pripisujem spretno urejevanemu časopisju. Bog nas varuj, da bi si ustanavljali kake nove liste na Kranjskem, imamo jih dosti, Kvečjemu Če bi se za Dolenjsko izdajal kak tednik. Toda na te liste je treba paziti, d a res koristijo narodu in stranki in da jih ljudje bero. Zalo pa morajo bili zanimivi, prinašati morajo to, kar kmetsko ljudstvo, soj temu so krajevni listi v prvi vrsti namenjeni, rado in s pridom bere. Splošni del se pnč lahko spiše v uredništvu, toda treba je še zlasti krajevnih novic, gospodarskih stvari, razmotrivanj a Časovnih vprašanj in dr., da se list prikupi ljudstvu. Zalo pa mora list imeti stalno dopisnike, ki mu poročajo redno o vseh važnih dogodkih. Ker pa zastonj nihče rad ali vsaj z vnemo ne piše, bi morala narodna stranka skrbeli, da se napravi zaklad, iz kalnega bi irajcvni listi, ki bi dobro vršili svojo nalogo, dobivali vsnko leto primerne prispevke, da recimo ob božicu podele kuko nagrado svojim sotrudniknm.
Će slednjič Se omenim, da mora osrednji odbor s pododbori skrbeti šc posebej, da se ustanavljajo v vseh večjih občinah ljudske knjižnice, vrše redna predavanja, zimski kurzi in podobno, mislim, da som razložil, kar nam je nujno potrebno, čc hočemo na prodo-vali kot narodna in svobodomiselna stranka.
Organizacijski statut narodno-napredne stranke.
i.
Organi stranke.
Zbor zaupnih mož narodno - nnpredno stranke na Kranjskem določa načela in glavne namene delovanja (program) stranko.
Zbor zaupnih mož so sklicuje praviloma vsaki dve leti enkrat; poleg Jega pa, kadar zahteva potreba. Zbor zaupnih mož si izvoli predsednika za vsako zborovanje posebej.
Zbor zaupnih mož izvoli za dobo dveh let odbor zaupnih mož, obstoječ iz ;)0
•Zakaj pa ne?» vprašam jaz.
Sveti Peter pokaže s prstom na mojima, ozka vrata in pravi: <Glej, tam notri gredo mladeniči in device,* ;<otem se po obrne na drugo stran in pokaže na čudno visoka vrata ler pravi: <In skozi ta vrata gredo zakonski I*
•Zakaj pa so ta vrata tako visoka I ?* vprašam zopet sv. Petra.
«Ej, ti si pa res gumpec,* pravi sveti Peter, < kako bodo pa šli zakonski možje skozi tista majhna nizka vrata, kam pa naj la čas denejo roge!»
•Od kdaj pa imate dvojna vrata, gospod vratar?* vprašam sv. Petra.
•Ej< prijatelj, to novo narodbo smo vpeljali, odkar je Kristus ustanovil sv. zakon na svotu.* —
«() — o — gospod .Škribar, vi ste pa res en ta i Čvovk — hvala, hvalo. Torej tako je stvar, aho, zato ima sv. Peter pri 9t. Potru dva ključa navskriž — sapramiš,* pravi nato gospod Hadoznal. — «No, zdaj pa vem — z Bogom, adijo, gospod Škribar pa So drugič kaj novega!*
Članov, od katerih mora polovic« stanovati v Ljubljani. Poleg t. h pripadajo temu odboru tudi vsi državni in deželni poslanci stranke.
Odbor zoupnih mož izvoli iz svoje srede naCelnikn. I. in II. podnačelnika. tajnika in blagajnika. Lc-ti tvorijo z naCelniki odborovih odsekov izvrševalo! odbor.
II.
Odbor zaupnih mol
Odbor zaupnih mož je sklepčen, ako je navzoCa polovica vseh Članov. V njegov delokrog spada:
1. Skrb za delovanje stranke po zmislu sklenjenega programa in nnroCil zbora zaupnih mož. nadalje skrb za organizacijo stranke in njena gmotna sredstva. V ta namen doloCi naslednje obligatne odseke:
a) za organizacijo stranke in agitacijo v njene namene;
b) za finančne stvari stranke;
c) za prirejanje shodov in snovanje društev;
C) za narodno gospodarstvo;
d) za Časnikarstvo.
V odseke je mogoče imenovati tudi delavne zaupnike, ki niso članovi odbora zaupnih mož.
2. Sklicavanje zbora zaupnih mož.
3. Priporočanje kandidatov pri splošnih in dopolnilnih volitvah v javno zastope.
Odbor zaupnih mož se sklicuje na seje praviloma vsake tri mesece, po potrebi pa tudi večkrat. Predseduje mu in njegovo raz prave vodi njegov načelnik.
Odbor zaupnih mož ima pravico pnpol-niti se s kooptiranjem ter izreči, do smatra kakega člana za izstopivšega.
III.
Izvrsevalni odbor.
IzvrSevalni odbor jo izvršovalni organ stranke, ki predvsem skrbi, da se izvedejo sklopi zbora in odbora zaupnih mož. On zastopa celo stranko in izreka v imenu stranke mnenja, kadar zarodi nujnosti ni mogoče skl cevati odbora, odnosno zbora zaupnih mož.
Izvrsevalni odbor izvršuje tekoče delo stranke, poroča o tem vedno v prihodnji sej odbora zaupnih mož in pripravlja predloge za seje odbora zaupnih mož. On tudi vodi ka taster žo določenih zaupnih mož ter nasvetuje odboru zaupnih mož imenovanje novih stranki nih zaupnikov.
Izvrsevalni odbor se sklicuje na seje praviloma v prvem tednu vsakega meseca, poleg tega pa, kadar nanese potreba. Sklicuje ga načelnik odbora zaupnih mož, odnosno nje rov namestnik. Funkcionarji odbora zaupnih mož so K! ratu funkcionarji izvrševalnega odbora.
IV.
Nova železnica na Koroškem.
Konto,
Pod vasjo Ho d ni no pretrga železnica s kratkim zarezom gozd Tesinjo in prihiti po tihi gozdni dolinici pod hrib, na katerem sto jita dva kmota Strelca, gornji in spodnji, znana iz |n .povesti »Miklova Zola*. Kmalu na to zagledamo malo pod železnico vas Slatino v njej pa trdo pri cerkvici sv. Uršule Seraj nikov dom, na katerem je gospodinjila »Se. rajnikinja* ali «Zalika», kakor jo nas prosti narod v svojih pripovedkah imenuje, »Miklova Zala*, kakor jo je imenoval v svoji povest prof. dr. Sket. Malo dalje vidimo na visim Mikoljnovo posestvo, dom Zalikin in nad njim stari grad »Turni*, ki jo moral dati polovico gore, na kateri stoji, za iuidanje karavanskega tunela, da sedaj vili nad strmim propadom
Slatin, po katerih ima vas bržkone ime sedaj ljudje ne poznajo več.
Vlak drdra nad vasjo naprej in stopi skoz globok zarez v jarek ob Produ, Naglo j: *a-vije proti jugu zedinjen s tirom, ki pripelje od Celovca skoz nasprotni zarez in že se ustavi takoj na postaji Podrozčioa, ki ima svoje ime od tega, ker leži pod rožko planino Rožčico (na kartah in v časnikih apakedranka * Rožica*
Splošna določili.
Denarne potrebe narodno-napredno stranko se pokrivajo predvsem z darovi in zbirkami, potem pa tudi z letnimi doneski in percen-tualnimi prispevki. Vsa plačila in doneske sprejema izvrsevalni odbor, ki mora o njih voditi redne račune.
Naloga izvrSevolnega odbora je, da s po-sredovnnjem zaupnih mož nabira za »narodni sklad*. Kot najmanjši donesek za <narodni sklad* se določa znosek 2 K na leto.
Kot percentualni prispevek se določa na leto za poslance narodno-napredne stranke v deželnem in državnem zboru, eventualno v delegacijah, stalnih odsekih i. t. d. T' „ dijet, katere prejme. Razen tega so obvezani poslanci, oziroma člani stranke, ki hi bili voljeni v kako plačano službo, plačevati v -narodni sklad* po 3°/0 dobivano plače.
Kmetovalci, gnojite z razklejeno kostno moko!
Razklcje.na    kostna    moka vsebuje povprečno :><>"/« fosforove kislino v 100 kg, Tomaževa žlindra pa lo lo°/0 fosforove kisline, V ruzklejeni kostni moki je tedaj Se enkrat toliko fosforove kisline, kakor v Toma zevi žlindri. .">(> kg fosforovo kisline v 100 kg razklejeno kostno moke stane 8 K 40 vin., 16 kg imenovane kislino v isti množini Toma zeve žjindro 5 K 00 vin; 1 kg fosforovo kisline v razklejeni kostni moki stane potem takem 28 vin., v Tomaževi žlindri pa 873 vin. Fosforova kislina v Tomaževi Žlindri je tedaj pri 1 kg za 94 vin. dražja nego v kostni moki. Pol vagona (50 q) razklejeno kostne moko je glede fosforove kislino enake vred nosi i, kakor cel vagon (100 q)' Tomaževe žlindre. Prvega gnojila stane pol vagona (60 <|) loko Ljubljana 420 K, zadnjega cu vagon (1001|) 600 K, is česar sledi, da ista množina fosforove kisline v razklejen kostni moki 140 K manj stane kakor v Tomaževi žlindri.
Učinek razklejeno kostne moke kot gnojilo je enak onemu Tomaževe žlindre, ali pa ga Se prekaSa. Z razklejeno kostno moko smo po triletnih poizkusih tako na trdinah, kakor tudi na barskih tleh dosegli najboljše uspeho. Mimogrede omenjamo, da je od skupne fosforove kisline v razklejeni kostni moki povprek 1)4 °/0 citralno raztopljive. Vrbu tega je v kostni moki povprečno 0'7*/» organskega* dušika, v Tomaževi žlindri pa čisto nič. Kilogram »organskega* dušika v umetnih gnojilih so ceni na 1 K 20 vin.; 0'7 kg »organskega* duSika stane H4 vin., tedaj ima množina v pol vagona kostno moko, to jo .'15 kg dušika, vrednost 42 K. fie se slednja cena prišteje k prej navedeni vrednosti fosforove kislino od pol vagona kostne moke, 140 K, sledi iz tega, da vsakdo, ki rabi Tomažovo žlindro namesto raz-dojeno kostne moke, pri enem vagonu Tomažove žlindre po nopo-trebnom zapravi 182 K, oziroma pri vsakem meterskom stolu Tomaževe Žlindre 1 K 82 vin. Ker kmotovalci vsako leto na ta način trpe Škodo za več tisoč kron, smatramo za svojo dolžnost, da jih nn to opozarjamo.
Razklojona kostna moka, nasipana v jeseni in spomladi, jo izvrstno gnojilo za travnike, vinogrado, kakor tudi za žilo, peso, krompir in travno-delcljne mešanice. V slednjih slučajih nadomešča tudi spomladno gnojenje s superfosfatoin. 3amoobsobi je umevno, da učinkuje popolnoma kostna moka le v zvozi s kalijovo soljo, 150 kg kostne moke zadostuje za 1 oral. to jo ravno polovica manj kot Tomaževe) žlindro. Kostna moka je naj-(•enejše gnojilo, ki vsebuje' fosforovo kislino. Etozklejena kostna moka se dobiva v tovarni delniške družbe za kemično industrijo v Ljubljani (v klejarnici, »llmfabriki*). vsakdo, ki naroči najmanj 50 i| kostno moke od imenovane tovarne, more zastonj dati isto kemično preiskati glede vsebine fosforove kislino od našega kmotijskoga preizkuSovaliSča; na podlagi te preiskavo se potem preračuni cona tako, da se odstotki fosforove kisline z 28 množe, Vsa natančnejša pojasnila o preiskavi, in kako se rabi to gnojilo i. t. d., dajo radovoljno kmetijsko kemično preizkuse valisče za Kranjsko v Ljubljani, Salondrovo ulico štev. .'I,
Dr. B, Kramer.
po n. Roschitza). Dokler se je kopal tunel, stalo jo tukaj celo mesto lesenih barak, seda pa po dovršenem dolu jo vasica skoraj tako revna in majhna kot prej.
V vasici je gradič kneza Lihtenštajna in 2 elektrarni, katerih večjo je tunelsko pod jetje prepustilo državi, manjSo pa knezu, k električno silo porablja za voliko žago, na ka teri bodo podelaval svoje velike gozdove v bliinih gorah.
Razgled s postaje jo jako omejen. Skos vzhodna vrata naSega jarka vidijo se <Gore hribi, ki ločijo hodisko dolinico od Roža. Na južni strani pa vidimo zraven Petelina Golico s Kladjem in Kapelično goro ter Suhi vrh.
Postaja je jako velika, največja novih postaj in loti na 20 m visokem nasipu. Gra moz tega nasipa je prišel ves iz tunela.
Od Podrožčice vozi železnica nekaj časa po jarku južno in se potem z jarkom vred obrne proti zahodu, kmalu na to pride do mesta, kjer se potoka Rožčica in Zagračenica spojita v potok Prod. Tu stoji mala elektrarna, ki ima daleč sem iz Medvedjega dola po ceveh upeljano vodo potoka Rojčice. Pod to elek trumo pa so jezi, ki nabirajo vodo, ki teče v velikanskih ceveh doli na veliko elektrarno. Tiri od postaje sem so d vojna t i in tako tudi
skoz tunol, do katerega pridemo črez kratek, močen most.
Tunol je 8 km dolg (tedaj skoraj 2 uri hoda), pelje skoraj polovico navkreber, potem 260 m ravno in spet 4 km navzdol, tako da zagledamo po dobri četrturni vožnji beli dan nad vasjo HruSlca. Delo pri tunelu je bilo jako opasno in težavno. Marsikdo, ki se je tu ponesrečil, spi na pokopališču, ki stoji novo-napravljeno blizu tunela na koroški strani. Na južni strani pri HruSici pa vldiS med nasipom dosti lepo odsekanega kamenja, dokaz, da jim je marsikateri Čvrst iobroč», ki so ga bili že dogotovili, stisnila in razdrobila tetka gora. Osobito na kranjski strani je mokra prst med skalami in voda jako nagajala.
Od tunela na HruSici se pripeljemo po visokem nasipu črez Trbiž-ljubljansko progo hitro na veliki kolodvor v Jesenicah, ki so nekako glava teh novih prog in so poklicane, oko se bodejo same držale, da vplivajo v narodnem oziru najblagodejnejse na vio koroško slovensko zemljo.*)      Po »SI. Naroda*.
*) 2o lilij m govori, du hoetjo jemUkl Sokoli uiUnovltl prvign koroškega Sokola v Št, Jakobu v Roiu, kj«r jo narodna laveat najbolj ilva In ju kraj u to nuj-|>rimernujil, posebno ako dobimo »taljeno slovansko lolo i telovadnico.
Dopisi.
Ii Smarlna pod Šmarno goro. V nedeljo, dne 4. t. m. je priredil v soli v Šmartnem' pod Šmarno goro državni mlekarski nadzornik za Kranjsko, gosp. Legvart prav zanimivo in poučno predavanje, katerega se je udeležilo nad 100 gospodarjev in gospodinj iz domaČe župnije; poleg teli pa so bili navzoči tudi kmetovalci iz bližnjih vasij. Poselili so nas pa tudi gg. nadučitelj Zirovnik iz St. Vida, učitelj Kos iz Pirnič in dr. Zor iz Skaručne ter s tem pokazali, da se zanimajo za napredek in izobrazbo kmetskega stanu. Čast in hvala jim! Gospod predavatelj je prav zanimivo in poljudno govoril o umnom kme-tijslvu, živinoreji in mlekarstvu. Četudi je predavanje trajalo skoro dve uri, vendar so poslušalci sledili istemu vsi raj no in z vidnim zanimanjem — dokaz, da se tudi nas kmetovalec i u (ilmja in si želi pouka in izobrazbe, (losp. govornik jo dosegel lop uspeh. Po daljši debati, v knlero so posegli tudi kmetovalci <ami, sklenilo so je soglasno, da se ustanove v naši župniji takoj tri kmetijske podružn'ce. Z zadovoljstvom se sprejme tudi izjava gosp. Sajovica v Tacnu, da v kratkem odpre novo mlekarno ter tako tudi manjšim posestnikom da priliko, da doma prodajo mloko tudi v manjših množinah. — Ko se je nadučitelj gosp. Fran Lavtižar zahvalil gosp, predavatelju na podanem pouku, proseč ga zajedno, da nas i v prihodnje podpira s svojimi nasveti, zaključilo se jo to, za naSo občino v vseh ozirih vclepomlmbno zborovanje.
Iz Prage. (Svobodna Misel.) Veselo in bujno življenje se začenja probujati med narodi; preteklo stoletje dela, nabiranja plodov, duševnih in gmotnih sposobnosti je probudilo v narodih slutnjo, kako brezkončno krasnega življenja jo zmožen človek. Primer-jajoč pa le krepke valove z naSo Slovenijo obhaja človeka groza. Hujši oblaki, kot so zimske mogle po naših dolinah, pokrivajo duševno obzorje njihovih prebivalcev. Suženjski strah, to je geslo, pod katerim se Se vedno plove; ne samo pri ljudstvu, razumnistvo je istoluko pravi sin svojega naroda. Stoletja so nas zastrupljali s siranom, ki nam jo ruzvo-denil kri, ki jo omogočal, da smo redili pijavke, ki so nam pripravljali pot v nebesko vernost, sebi pa bujno sedanjost. Po zaslugi razvoja drugod, smo izgubili 1.1H4H gmotne gospodarje, duševni so pa ostali. Tako sedanji Slovenec-inloiigcnt neodločno omahuje med požoljenjem za življenjem in strahom pred — hudičem. Na eni strani mu razuma in čula stari nauki več ne zadovoljujejo, na drugi strani mu pa stoletja vtepani strah ne da, da bi v največji globtčini brca ne pustil količka pripomočkom za — zadnjo uro. A ker se sam hoji iskali, no pusti tegu tudi svojemu bližnjemu, To je psihnlogični vzrok sedanjih in bodočih vspehov rimskega klerikalizma in no-vspuhov naših stremljenj po Sloveniji, Ta iieodkritosrčnost in strahopetnost v duSevnem življenju se kruto maščuje — poraz za porazom, na celi črti. Človek, ki ni samega sebe golov, no moro krepko delovati, a vrednost naroda jo svota vrednosti posamoznikov. Kar se je »dobilo* v tom oziru, so ju delalo iz političnih nagibov, zalo ni bilo nič popolnega, samo polovičarstvo, ker se ni delalo vsled prepričnnjn, organično razvitega na podlagi rezultatov novega Časa. Hodisi pojdemo z njim samostalno živet, ali pa postanemo hrana zanj. Vstanavljamo slovensko skupino na strani čeSke sekcije Svobodne Misli, ki nam jo dala prostor v svojem listu, da bomo imeli lukoj začetek svojega glasila. Pisano bo z vsporedim češkim prevodom, da tako pokažemo praktično svojo vzajemnost. Vso posameznike dobre volje pozivljomo v svoje kolo in končamo z željo, naj duh značajnoga Husn prcSino potomce ono-moglega Črtomira, da prido v naSo duševno življenje ver poštene odkritosrčnosti.
Pripravljalna skupina slovensko Svobodno Misli.
Vsi, ki bi se zanimali za duSevni razvitek slovenskega naroda v tem smislu, naj se pri-glase za potrebna pojasnila ali s tozadevnimi predlogi na naslov: Redakce Volne MySlenky, Praga-Vinogradi. Popolnoma molčečnost zajamčena. Vsak, kdor ima sporu s cerkvenimi uradi, dobi pri nas brezplačno pravne nasvete. Istotako prosimo za zanesljiva poročila, tičoča se klerikalizma, ki bi zanimala čeSko in slovensko javnost. Napredno slovensko učiteljstvo opozarjamo, naj bi poizkusilo stopiti v dejansko zvezo ČeSko s »Svobodno Šolo* na Vinogradih, podobno kakor je pri »Svobodni Misli*. Kar Se ni mogoče nam samim, pojde tako s združenimi močmi.
Jeseniške novice.
— Seja občinskega odbora na Jesenicah dne 18. novembra 190G, t. j. prihodnji lorek ob 4. uri popoldne v Soli na Jesenicah. Spored: 1. Zaradi stare kaplani je na Jesenicah, oziroma prepis parcel; 2. obvezno zglaSevanje; i, pomožni uradnik; 4. cesta v PlavSkem rovtu; 5. dopolnilna volitev v socialni odsek, 0. poročilo socialnega odseka: 7. občinska knjižnica (samo-stalen predlog g. odbornika Fuhinca; H. prošnja posestnikov z Jesonic in H rušice o zavarovanju zemljišč proti vodi; 0. prošnja Jos. Uranca na HruSici radi služnosti; 10. proSnja nekaterih posestnikov na Jesenicah za vodovod; 11. proSnja organista SavinSeka za drva; 12. proSnja zavoda Sv. Nikolaja za podporo; lil. domovinstvo (proSnjc zn sprejem v dom. zvezo) a) Franceta Hahuna, h) Pavla Ker-melja, c) Boštjana Merliča, č) Franceta dimnica; 14. proSnja občinskega sluge Jcklorja; 15. poročilo županovo o podželazniskem prehodu; 10. nosila za ranjence; 17, slučajnosti; IH. čitanje zapisnika. — Občinska svetovalca Pongratz in Vilman sta odklonila vabilo k seji s pripomnjo, da se priložila na deželni odbor, ker je župan sam sestavil dnevni rod, ne da bi se posvetoval z obč. svetovalci. Razume se, da se nihče ne ho oziral na take budnosti, ker ima župan po zakonu pravico, sumoslojno sestavIjati dnevni red. Čudimo so, da nekateri ljudje tako radi sami sebe smešijo.
Tedenski politični pregled.
Volilni reformi. Poslanska zbornica je z veliko veČino snrejela Gessmannov predlog, da so postavi volilna reforma kot nujna zadeva na dnevni red. Predlog je bil sprejet z 227 proti 02 glasom, 150 poslancev se je vzdržalo glasovanja, Pri debati o Gessman-novem predlogu jo bil glavnim govornikom Izvoljen poslanec dr. Tavčar, ki jo ob sploSni pozornosti celega parlamenta pojasnil stališče narodno-napredne stranke glede volilne reformo in po zasluženju ožigosal nesramno trditev .Slovenčevo*, da so narodno-napredni poslanci v zvezi z Vsenemci. — Konferenca klubovih načelnikov je sklenila, razdeliti načrt volilno reforme na 30 skupin, da tako skrajša špecijnlno debato.
Lneger - bolan. Vzlic nasprotnim poročilom v časopisju so govori v poučenih krogih, dn je Luegerjeva bolozen sila nevarna; baje so mu razstavlja kri. Časopisi prikrivajo pravi položaj, ker župan redno čita liste, dasiravno trpi veliko bolečino. V zdravniških krogih so boje katastrofe.
Srbski ministrski predsednik PislO bnjo odstopi, Zadeva z nakupom topov, ki hočo srbska vlada naročiti na Francoskem pri Sclmeiderju, se jo vendar tako zasukala, da PaSič ne more obvarovati svojega stališča. Tudi težave pri najetju državnega posojila, gledo katerega je prišel buje v nasprotje s kraljem Petrom, so omajalo njegovo pozicijo.
Za naslednika se imenuje Vujića ali pa Miladinovića. Tako tava Srbija od krize do krize, in njeni navdušeni slavitelji, ki hočejo po sili napraviti iz nje nekak jugoslovanski Piemont, bodo morali prej ali slej priznati, da ima balkanska država najprej dosti opraviti, ako hoče reformirati doma toliko, da doseže vsaj deloma stalne razmere.
Nova francoska vlada je v ponedeljek seznanila zbornico s svojim programom, ki ga je prečit al ministrski predsednik Clćmen-ceau. Njegov program za-duži vso pozornost in umevno je, da je bila v ponedeljek zbornica popolnoma zasedena. Vladna izjavu omenja Sarrienov o.istup in pravi potem: Zunanja politika kabineta je že znana; s ponosom lahko konstatiramo, da se ni mogla republika odkar obstoji, nikoli po pravici obložili, da bi bila poizkusila kvarili evropski mir. Tudi za naprej boderao nastopali zanj, tako da se ne bode moglo dvomiti o naSih namenih. Sprejeti pa moramo tudi pogoje mednarodnega ravnotežja, ki jih nalaga sedanji položaj Evrope vsem narodom. Ako se naslanja mir civiliziranega svela na orožje, se ne moremo razorožiti. Do tistega sreč* nega, a negotovega dne, ko se bode lahko i/11 iv menilo /.istem obvarovanja reda med narodi, je naša prva dolžnost do domovine, ne dovolili, da bi se kakorkoli oslabilo moč njene obrambe. — V tem ko gojimo in krep-čamo dobre razmere z vsemi vladami, bodemo skrbeli zu vzdržanje v interesu miru od obeh strani sklenjeno aliance in za pospeševanje urejenih prijateljstev. NaSa diplomacija, ki mora bili vedno republikanskega duha, se bodo spominjala, da je v težkih urah moralna moč odkritosrčne politike lahko odločilnega pomena na mnenje Kvrope. Vlada bodo spravila demokracijo do moči, ter jo učila, nalagati si zmernost v porabi te moči. Zakonski nučrt bodo organiziral popolno porabo vseh virov za reki utiranje vojske. V vojaško organizacijo mora prili demokratični duh. Vojna sodiSča se odpravi. V soglasje se mora spraviti človeške pravice z zahtevami narodne obrambe. Način volitev za zakonodajni zbor se razSiri, osebna svoboda pa dobi najprej garancije proti administrativni samovolji. Posvetovljenje Sol se privede v najkrajšem času do uresničenja. Vlada bodo zahtevala raz velja vljenje zakona F al -I o u \ in s pomočjo ločitve cerkve in države, katero je odobrila dežela, se potrudi za varstvo neomejene svobode vesti. Misleči na vkoreninjene predsodke, bodemo z vso odločnostjo zaprli pot sramolečemu povratku duha, ki prihaja od tujo vlasti. Zavarovali bodemo versko svobodo ter bodemo v ta namen brez slabosti porabili vse določbe zakona, in čo bodo treba, poskrbeli za nova sredstva. Z ustanovitvijo ministrstva za delo in za javno skrb hoče vlada izreči načelo: Pravičnost brez predsodkov. Odločena je, rešiti čim hitreje vprašanje starostne preskrbe delavcev. Popravila bodo tudi zakon o strokovnih društvih ter bode razširila njih delokrog, za uradnike pa bode predložila društveni zakon z določbo, da se morajo držati meje svojih dolžnosti. Kot prvi korak za izboljšanje železniške upravo so prodloži nakup zapadnih železnic. Rudniški zakon bode revidiran in določena bode državna kontrola; promoli, ki bi nasprotovali uvedbi potrebnih varstvenih naprav, izgube koncesijo, ali pa
I. priloga „Goren)cu" n. 45 iz 1.1906.
bode država, oziraje se na zakonite garancije, nakupila posamezno promete. Vlada predloži zbornici načrt o progresivnem dohodninskem davku in če bode treba, tudi o davku na kapital. Končno bode reformiran Jinančni zistem okrožij in občin. — Zbornica je odobrila program s 395 proti 96 glasovom.
Rusija. Stranka »mirnega obnovljenja* je izdala proglas na volilce, da bo pobtjftlft razjedajoče ekstreme na obeh straneh: ostanke starega upravnega zistema in revolucionarno anarhijo. I'o svojem programu se ta stranka loči od drugih ustavnih strank s tem, da ne stopa v nikako zveze z ekstremi ter da je neizprosna nasprotnica vsake neustavne vlade. Na mesto samovoljnosti mora stopiti pravo. Sedanje ministrstvo pobija revolucijonarno gibanje z rcvolucijonarnimi sredstvi, zato obstoji tako nasprotje med stranko mirnega obnovljenja in sedanjo vlado.
Godovi prihodnjega tedna:
45. nedelja; 11. Martin, Braslav; 12. Ve koslav, Milutin; Kl. Stanislav Kostka, Borislnv, Nevenka; 14. Sarapijon  Borislav, Smislan 15, Leopold, Rodislav; lil K hiiund, Večcrii>. Kronija; 17. Gregonj, Ljubava, Salovit, Ja romir.
Sejmi na Gorenjskem prihodnji teden:
12. v Kranju (konjski), Št. Golhardu in v Moravčah.
Novičar.
Na zaupnem shodu narodno-napredno stranke, ki bo v četrtek, dne 15. t. m., bo govoril «0 strankinem programu* g. dr. Karel Triller, «0 organizacijskem statutu* g. dr. Fran Novak, «0 volilni reformi* pa poslanec dr. Ivan Tuvčar. Priglašeno je Se več drugih govornikov, ki bodo vsi razpravljali o raznih aktualnih vprašanjih. Somišljenike poživljamo, naj poskrbe, da bo udeležba na zaupnem shodu čim največja I
Občinske volitve na Dovjem. — Čista slovenska stranka priborile polovico odbornikov. Piše nam z Do v joga naš marljivi, čislani sotrudnik: One 2. t. m. smo imeli pri nas volitve novega občinskega odbora. Udeležba je bila naravnost nepričakovana, kar pa ni čuda, kajti tukajšnja nemška tovarna je napela tako silno agitacijo za svojo stranko, kakršne pri nas še ni bilo. Njen agitatorični aparat je deloval nn vso moč, agitatorji — Nemci in njihovi pajdaši — so letali nočindan po hišah in lovili volilce, pisarili posameznim volilcem strašilna pisma, tovarniškim delavcem-volilcem se je pa od strani vodstva naravnost ukazalo, udeležiti se v< litve in so jim obljubili, da jim izplavajo dnino. Vzlic vsej tej silni agitaciji si je čista slovenska stranka vendar-lo priborila polovico odbornikov, kar je gotovo častno. Zmagala bi pa bila lahko popolnoma v tretjem razredu. Zakrivil jo noki volilce z Jesenic. Leta se je pustil po nekem Nemcu-volilcu iz volilne sobane odpeljati v gostilno in so tako odstraniti volitvi ter prelomiti dano obljubo. Ta volilec je zakrivil, dn smo dobili v tretjem razredu le dva odbornika. Ne moremo se vzdržali, izreči lomu odpadniku našo ogorčenje; in on se šteje zavednega narodnjaka! Drugi razred si je priborila naša stranka brez
vsake posebne agitacije.' V tem razredu so volili gostilničarji in boljši posestniki. Prvi so šli s par izjemami vsi s tovarno. O tem izpregovorimo v eni prihodnjih številk obširneje, da tako svet seznanimo o teh nemških peloliznikih, ki pa vzlic b mu vabijo lovenske goste v svoje gostilne. V prvem razredu je naSa stranka popolnoma propadla; dva volilca se radi presilnega pregovarjanja od strani nemške stranke iz trgovskih ozirov nista udeležila volitve, kar vsekakor ni častno za njiju, pa tudi ne koristno. Ako jim Nemci groze, da se bodo izogibali kupčijskih zvez ž njim, bi to toliko lažje storili Slovenci, in lo bi bilo gotovo bolj občutljivo zanje! Upamo, da so to zadnjič storiti in se v prihodnje nc bodo dali več preslepili. Ljudstvo sedaj ugiba, kdo bode župan. Mi pa pravimo: Ne ugibajte, ker je še čas! Pri volitvi se je zgodilo več napak in ako se vloži pritožba, jo gotovo, da se v kratkem zopet vidimo — pri novi volitvi. Pripomnili moramo še, kako so bili naši nasprotniki zmagoslavni. Pripravljene so imeli nabite topiče, da bi bili slavili svojo zmago, a ko se jim njihova želja ni izpolnila, zapustili so — osupnjeni in osramočeni — volilni prostor ter jo odkurili domov. Ti topiči čakajo Se sedaj nabiti, da bi svoj čas naznanjali svetu, da je izvoljen tovarniški zvesti pristaš za župana, o tudi tu jih najbrž ne bodo rabili. O teh volitvah se bodimo — kakor rečeno — obširneje bavili in tedaj bodemo izprogovorili tudi o tovarniških agitatorjih.
Seja kranjskega občinskega odbora od
\k I. m. /upau naznani, da jo v imenu občine položil venec na krsto umrlega gimnazijskega ravnatelja g. Josipa Hubada. Spominja se s toplimi besedami pokojnika, na kar so odborniki v znak sožnlju dvignejo raz sedeže. — /upau se pooblasti, da profesorskemu zboru češke tehnike v Pragi čestita brzojavno k dvestoletnici napominanega zavoda. — Ugodi se prošnji F. Suhadolnika in tovarišev za napravo Se ene javne svetilke na cesti, ki vodi v spodnji savski drovored. — Odbor izjavi, da občina prepusti cestnemu ernrju občinski svet na desnem in levem bregu Save, v kolikor jc potreben za zgradbo novega mostu brezplačno proti temu, da cestni erar odstopi občini v last stari cestni nasip na desnem savskem bregu. — Odbor potrdi občinski proračun za leto 1907 s proraču-minimi prejemki K 27.020'15 ter preračunanimi izdatki K 48,984'— in sprejme prodlog, da se priinankljaj K 10.1I03'85 ~ kakor običajno — pokrije z blagajničnim preostankom in s 80 Vo občinsko doklado na užitnino od mesa, vina in sadnega mošta. Nato župan zaključi sejo.
-Dve sodbi, ki jih dr. Sustersič (jotovo ne bode hranil v masnih bukvicah.* Praška »Politik*, znano konservativno nemško gla silo Staročehov, poroča v uvodnem Članku z dne 7. t. m. o vsprojelju (iHssmannovcgn predloga v državnem zboru, naj se prizna volilni reformi nujnost. Mej drugim piše: »Najprej sla govorila Se glavna govornika dr. Schoepler (kršč, socijalec) in liberulni Slovenec dr. Tavčar, ki je pravilno in pravično označil vlogo, ki so jo v zadevi volilne reformo igrali vlndn, Mladočehi in dr. ŠustorSič.., — In daljo: »Glasovanje o nujnem predlogu dr. llussmnntiovem so
vsprejeli kršč. socijalci, socijalni demokrntje in pristaši dr. Šuštoršičevi s pritrjevanjem in velikim krikom. G. dr. Suštcršič se je kar drl (johltc), nad čemur so se zgražali celo člani njegovega kluba. — To torej je moralni uspeh dr. ŠuSteršičev pri trezno mislečih ljudeh! Nezaslišano! Staročcško glasilo, v katero je zlegel dr, Šušteršič že marsikatero kukavičjo jajce in iz njega nap:idal napredne Slovence — najbolj dr. Tavčarja — pritrjuje istemu dr. Tavčarju, ko biča dr. Šušteisiča v vsej nagoti njegove koristo-lovske in hinavske politike. Dober tek, g. dr. SušleršiČ!!
Volitev za cestni odbor radovljiški se bo vršila 15. t. m. pri c. kr. otrajnem glavarstvu v Radovljici. Kakor je znano, je prvo volitev deželna vlada razveljavila.
„Slovensko kmetijsko društvo" s sedežem v Medvodah se je ustanovilo. Delokrog tega društva bo v občinah Medvode in Škofja Loka.
Nemški nčitelj t Domžalah aretiran. Znani vsenemSki hujskač nemški učitelj Wi-siani v Domžalah je bil te dni aretiran. Dolže ga nnnravnosti. Ta učitelj je bil kriv vsega sovraštva v Domžalah, on je hujskal Tirolce proti Slovencem in bil pravi provzro-čitelj vsega sovraštva.
Opozarjamo na današnjo dramatično predstavo narodne čitalnice v Kranju. Začetek ob poldovetih zvečer.
Dijaške ustanovo. Od prvega semestra šolskega leta 1900/11MI7 dalje se bodo podelile nastopno dijaške ustanove za Gorenjsko. Prvo in drugo mesto nanovo ustanovljene dijaško ustanove/Cerkljanske duhovščine za rojene Corkljanco letnh 290 K, ki se more uživati na vseh vseiičiliščnih fakultetah. Pravico do teh dijaških ustanov imajo v prvi vrsti pridni v župniji Cerklje rojeni dijaki in kadar ni teh, drugi pridni dijaki slovenskega poko-lenja. Pravica podeljevanja pristoji vsakokratnemu župniku v Cerkljah. — Nanovo ustanovljena dijaška ustanova Franca Guzelja letnih 1GH K 01 h, ki so more uživati vso dobo gimnazijskih naukov, kvečjemu Se v prvem letu vseučiliških Studij. Pravico do te ustanove imajo mladeniči iz župnije Trata v Poljanski dolini, ki so šolajo na kakšni gimnaziji ter odlikujejo po svoji pridnosti in nadarjenosti. Pravica predlaganja pristoji vsakokratnemu ravnatelju drž. gimnazije v Kranju in veroučileljem tega zavoda. — DijaSka ustanova Josipa Bcrganta letnih 400 K, ki jo morejo uživati sorodniki od II. ljudskošol-skega razreda dalje v vseh učnih oddelkih, od nesorodnikov pa le na gimnazijah. Pravico do te ustanovo imajo: a) Dijaki iz ustanov-nikovega sorodstva ter imajo ob enakih pogojih prednost oni, ki so pišejo za Berganta; b) ako ni sorodnikov, imajo pravico do ustanove bla-gonravni, pridni dijaki iz lokalije Zapoge, potem iz Košane in naposled iz župnije Vodice pri Zapogah. Pravica poduljovanja pristoji vsakokratnemu kuratu v Zupogah z obema cerkvonimn ključarjema. — Tretje mesto dijaško ustanove Andreja Chronna letnih 182 K, ki se more uživati od ti. gimnazija!-nega razreda daljo do dovršenja bogoslovskih naukov. Pravico do nje užitka imojo: a) Dijaki iz ustanovnikovega sorodstva; b) učeči se ubogi meščanski sinovi iz Ljubljane, Kranja in Gornjega grada. Pravica predlaganja pristoji knezoškolijskemu ordinarialu v LJubljani. — Prvo mesto dijaške ustanove Franca Dom sc h a rja letnih 80 K 4 h, ki od prvega gimnazijskega razreda dnjje ni omejena na noben naučni oddelek. Pravico do njo uživanja imajo ubogi, blagonravni mlndomči, ro* jeni v mestu Kranj. Pravico podeljevanja ima muslni /upnik v Kranju s cerkvenimi ključarji.
Konec (irili.
Pogreb ravnatelja gospođa Hnbada se
je vršil minulo sredo popolne. Udeležila se ga je ljudsko-šolska mladina, gimnazijci, prostovoljno gasilno društvo, sorodniki pokojnikovi ter med drugim gg.: dvorni svetnik Josip Šuman, deželni šolski nadzornik Franc II u bad, župan kranjski, cesarski svetnik Karel Šavnik, polkovnik Mihael pl. Luka ne, šolski svetnik Rudolf Junnv. iez, kanonik dr. Andrej K ar lin. uradniki okrajnega glavarstva, uradniki okrajnega sodišča, učiteljsko osobjo kranjske gimnazije i. t. d.
Prememba posesti. Gospod Karel Polajnar, kavarnar v Kranju, je kupil od g. Slup-iiana znano Prešernovo kavarno v Ljubljani.
Nesreča. Tukajšnji poseslnik in bivši kovač, g. Josip Gogala je sinoči okrog desete ure skočil z okna svojega stan )vanja na ulico in si zlomil roko. Znatne poškodbe je dobil tudi na hrbtu. Danes zjutraj je Gogala vsled poškodb umrl. Sodi se, da se je nesrečniku omračil um. Nesrečnik je bil brnt pokojnega notarja Gogala in nečak pok. škofa Gogala. N, v m. p. I
Jonrfize ^Gorenjskega Sokola" se vrši v soboto, dne l. decembre t. I. ob' poide-vetih zvečer v gostilniških prostorih g. Petra Mavrja. Na sporedu je predavanje in petje.
Poroči se dne 12. novembra g. Alojzij Masteil iz Slražišča z gospieo Mici Uiijžoljovo iz slrazi ra. Rilo srečno!
t Viktor Galle. Včeraj teden je umrl y Ljubljani znani Viktor Galle, ki je imel 40 lel v zakupu lov v Mojstrani. N. v m. p.!
Lokalna železnica Kranj-Tržič. Najnižjo ponudbo za zgradbo železnic« Kranj-Tržič je podala trvdka Ghiericci & Picha za 1498.000 kron.
V Predosljih v kranjskem okraju je razpisano učno mesto. Prošnje je vložiti do 19. novembra t. I.
Bralno društvo v Naklem priredi jutri v nedeljo, 11. t. m. vcsoh.gro «Pravda» s petjem. \
8 klerikalnega shoda na Češujici. Dr. Krek jo pravil navzočim, da bo Franc Demšar pri prihodnjih volitvah nastopil tudi kot državni poslanec, j- Omoval se je na ravno tem shodu (Planinski Sokol* za selsko dolino.
V deželni blaznim je deželni odbor uredil razmere tako, da je dr. Hleiueisu odvzel ravnateljstvo, dr. Divjaku prepovedal privatno prakso in dr. Robidi pa s 1. novembrom inlpoved.il sluzim.
Veselico in gledališko predstavo prirede združeni diletaiilje iz Ljubnega in Mošenj v nedeljo, dne I h. novembra 1.1. v gostilni g. Globočnika v Globokem. V Ljubljano jo dajmo! Veseloigra v treh dejanjih. Začetek ob 8. uri popoldno. Veselica se vrši ob vsakem vremenu. Cisti dobiček je namenjen, in sicer polovica v dobrodelni namen in polovica gasilnemu društvu v Ljubnem.
Tombola se priredi \ pokritje stroškov za napravo vodovoda na Rečici pri Bleda v nedeljo, 18. novembra v restavraciji g. Franca Arlui na Rečici. Spored: Tombola, prosta zabava. Začetek ob petih popoldne. Dobitke hvaležno sprejmeta gg. Franc Arh in Janez Poklukur na Rečici.
Predavanje priredi danes zvečer ob osmih v salonu g. Kunstelja zabavni klub v Radovljici. Predava llnančni koncipist g. A. llulli o »Potnih spominih s spodnje Donave*.
Zabavni klub v Radovljici priredi nedeljo, dne ld. novembra 1906 v dvorani g. Kunstelja dve predstavi šaloigri »Trijr tički» in «Nc kliči vraga!* Začetek točno ob 8, uri zvečer. Vstopnina za osebo 40 vin. (listi dobiček je namenjen ljudski knjižnici RadoUjici. K obilni udeležbi vabi odhor.
Islet slovenskih planincev v sv. Jakob na Koroškem se vrši v nedeljo, dne 11. no vembra t. 1. le ob lepem vremenu. Pričakujemo, da se izleta udeleži prav mnogo slo venskih planincev. Odpeljejo se zjutraj ob 7. uri in se vrnejo z večernim vlakom. Slo venski planinci z Gorenjskega se priklopijo izletnikom na Jesenicah. Porabimo I o priliko,
da se sestanemo s koroškimi slovenskimi planinci, do katerih je bilo pred otvoritvijo nove železnice kaj težko dospeti, a sedaj to kaj lahko. Ogledati si hočemo požrtovalno delovanje ondotnih slovenskih planincev in jih vspodbujati, da vstrajajo pri svojem nn-vdušenju za prelepo slovensko planinsko stvar. Na svidenje med bratskimi koroškimi planinci!
Gledališki odsek »Jeseniškega Sokola*
priredi v nedeljo, dne 11. t. m. popoldne izlet v Št. Jakob v Rožu na Koroškem, kjer se vprizori ob 4. uri popoldne v »Narodnem domu* igra »Mlinar in njegova hči». Ker so je naše predstave v nedeljo, dne 4. t. m. udeležilo nad 50 koroških Slovencev, si smatramo v dolžnost, da so nas zbero precejšnje število, da vrnemo našim koroškim bratom obisk. V to svrho vabimo vse zavedne rodoljube na omenjeni izlet, ter jih prosimo, da se udeleže v obilnem številu in kalerim mogočo, v narodnih nošah. /Jesenic se peljejo ndeležniki z vlakom ob polu 8< uri popoldne.
Za kapniškega „stotinka" je ponujal nekdo policiji 160 tisoč mark, ako mu ga posodi za dobo treh mesecev. Doličnik se obvezuje skrbeti za to, da mu »stotnik* ne uide in da ga po treh mesecih zopet izroči policiji v roke. Mož bi stotnika rad kazal po svetu in bi si s tem zaslužil golovo mnogo več. nego ponuja policiji. Tudi »stotniku* bi plačal lep honorar za to »gostovanje* — no. policija pravi, dn ne.
Nečloveško ravnanje z dekleti v tole rančni hiši Riehl na Dnnajn. Na Dunaju se je vršila razprava proti madami Riehl, ki je V svoji tolerančni hiši skozi celih 20 let skrajno nečloveški ravnala z dekleti. Zaprle so bile. teppne. trpinčene s pasjim hičom; odirala je dekleta in jih izkoriščala do skrajnosti. Po liciji, c. kr. policiji, je došlo več ovadeb, al rekli so: je že tako na svetu! V »zavodu* so imeli policaji znižane cene. Doznalo pa so se pri raspravi strašne reči: neki oče je pustil d*dile v »zavodu*, ker mu jo madoma plačala 20 K na mesec; neka mati je prodala svojo hčer Riehlovi za 10 K! Neki župan večjega nižjcavslrijskega mesta, katoliški mož, je dovolil kot varuh svoji varovanki drago volje vstop v to hišo. V tej beznici, v tem peklu so se vršile strašne reči, katere so se čule v sodni dvorani, lu kaj takega na katoliškem Dunaju.
Kadenje je prepovedano v vasi Boberau na Nemškem. Po javu h mestih stoji nabito: Kadenje jfl v tej vasi prepovedano.
udeležiti enega teh tečajev, mora se pismenim potom ali ustno zglasiti vsaj do 25. novembra 1.1. pri c. kr. vinarskem nadzorstvu v Novem mestu. Ker je število udeležencev za vsak tečaj omejeno, priporoča se, da vpošljejo dotičniki prošnje prej ko mogoče. Vsak, kdor bo sprejet v ta tečaj, bode pravočasno, in sicer vsaj en teden pred pričetkom tečaja obveščen pismenim potom.
Vinska razstava in vinarski shod v jubljani. Od 17. do t. m., to je od prihodnje sobote in do ponedeljka bo v Ljubljani v »Mestnem domu* vinska razstava, spojena z javno vinsko poskušnjo. Razstava se slavnostno otvori v soboto ob petih popoldne ; od šestih naprej ter v nedeljo in ponedeljek od dveh dopoldne in do polnoči bo vstop splošen. Vsak večer bo svirala društvena godba. Razstavljenega bo veliko raznovrstnega vina iz vseh vinorodnih krajev na Kranjskem. — Z razstavo bo spojen tudi vinarski shod, na kaierem se bodo ob navzočnosti raznih tudi izvenkranjskih slrokovujakov obravnavala razna zboljšanja in povzdige vinarstva ličočfi se vprašanja. Vstop k shodu je vsakemu dovoljen.
Davki v naši državi v prvih 8 mesecih znašajo nad 701) milijonov kron in sicer direktni blizu 2iH) milijonov, indirektni pa nad )()() milijonov kron.
Cena mesa, nekdaj in sedaj. Kako v draginji s Časom vse napreduje, nun jasno kaže cena mesa. Leta 1812 veljal j ■ kilogram govejega mesa .'57 vin., I. 1820 88 v., 1830 13 v., 1840 50 v„ 1850 05 v., 1800 83 v., 1X70 1 K 18 v., 1880 1 K 23 v., 1800 1 K 21 v., 1900 1 K 60 v.
Gospodarstvo.
Tedenski sejem v Kranja dne 5. t. m
Prignalo se je 100 glav goveje živine, 2 teleti, 18 hrvaških buš, — ovac in 87 pra šičev. — Pšenica po K 7-75, proso po K 7*— rž DO K 71—, oves po K 7\)0, ajda po K 7'50 ližul ribničan po K 12'50, koks po K 12' in krompir po K 1 HO.
Kletarskl tečaji. Znano je, da je kle tarstvo na Kranjskem v primeri z drugimi bolj naprednimi vinorodnimi deželami še na jalto nizki stopinji ter da je nujno potrebno da so naši vinogradniki z vso resnostjo popri mejo boljšega kletarjenja, ako hočejo pride tavati dobro, okusno in stanovitno vino in istim s pridelki drugih dežel uspešno konku rlrati, Kaj-pomaga najlepše grozdje iz naj boljšega vinograda, ako iz njega gospodar ne zna pripraviti lino, žlahtno in stanovitno vinsko kapljico? Istotako jo znanje umetnega kletarstva neobhodno  potrebno za vinske trgovce in gostilničarje, ki posredujejo pro dajo vina med pridelovalcem in občinstvom in ki lahko iz najboljšega vina narede naj slabše, ako ž njim pravilno ne ravnajo. Da se ponudi interesentom prilika, izobrazili se teoretično in praktično v umnem kletarstvu priredi c. kr. vinarski nadzornik Bohuslav Skalicki pri državni kleli v Novem mestu tekom prihodnjih zimskih mesecev več tro dnevnih kletarskih tečajev. Kdor se misli
Socialne stvari.
Lakota na Kitajskem. Glasom poročil misijonarjev vlada v severnem delu pokrajine Kiaugsu velika lakota. Okoli 10 mil Jonov ljudi se bori s smrtjo za gladom«
Izpred deželnega sodišča.
Prefrigano dekle je 1!) let stara K a-ari na Mule j iz Lesce. Slišala je pogovor med očetom in Francemom Paplerjom iz )oslovč, da bo Papier posodil Muleju denar za popravljanje hiše v Studenčicah,' kadar «a bo rabil, za to bo pa od Muleju dobil smreke. Katarina Mulej je porabila to priliko v svojo korist in pod prctve/.o, da jo pošlje njen oče, izvabila od Paplerju in lega zone v večjih zneskih iiOO K. Ko se je prevara razkrila, pobegnila jo obdolženka v Ljubljano, kjer so jo prijeli. Zagovarjala se je, da ji je Papier podaril ta denar, ker jo je enkrat zapeljal k spolskemu občevanju. Ta izgovor je bil od konca do kraja zlagan. Obsojena je bila na tri mesece ječe.
Zaradi sitnosli tepon. Antonr Ga« man jo dne 28, aprila v Starmanovi gostilni v Medvodah, kjer je bilo več drugih fantov, stresal sitnosti. Ko so se nekateri gostje id-pi uvijali domov, je opiti Carman klical fante na korajžo. To je bilo fantom dovolj; brata Alojzij in France Korn, Miha G vaj nar ter Jožef Kopač iz Pirnič so s palicami oboroženi skočili za njim in ga pošteno našeškali. Ker so ga preveč nabrisali, so bili obsojeni, in sicer Loja* Kern na štiri tedne, drugi pa vsak na sesate d nov ječe.
Kupi se
hiša
z obrtjo ali brez nje. Gena in lega postranska stvar.
Pisma pod
Florljan Panagel, Gradec, Jakomlni-gasse štev. 12. m 2-1
II. priloga ,,Goren)cu" šl 45 Iz 1.1906.
Darila.
IT p i* a v n i s t v o nnšegn lisi n jo prejelo:
Za dijaško kuhinjo v Kranju: (loapod Knrcl h* I o r t :■ n. knji^ntrži'«- in posestnik, daruje pnvodom umrli gosp, r.ivnntoljn lluhadn n:« krilo II k.
Halje nI« povUiodhiru iltJnAko kuhinji v Kranju namesto venci na kr*to ra\natelja llnhul.i: Prof. Vr. Novak v Ljubljani h) k in prof. dr. .lak. '/um ve f> K.
• • V spoi.....    prijatelja, ravnatelja HiiIkmIb, tla daro<
vala gosp, prof. dr. Ivan Tortnik in jgot m aoprojl T> rezina iz Ljuliljine BO K.
Zajtrk solakc mlndlnc. tfptoino j • znano in znanstveno dokazano, tla izvirajo iz rednega uživanju zrnnle kate, ako so vrši dolgo časa, kakor Je pni kdo nagnjen k bolezni, jako škodljive posledice, tako izredna nervoznost, želodčna bolezen, ohromelostno Manj« in srčna kup Vendar se moderni človek, ki mu je le do neprcs nogi razburjanja, težko loči od tega puživila, ki mu jc prišlo že v vsakdanjo navado, Kakor pri kadilru in alkoholiku je pat učinek strupa tisto, kar ga miče yedno iznova. Kje pa je trobi tudi fe aaso mladino navaditi tega učinka V Ud naše dorastujo'e dere, ki jo itak utruja, razburja in cesto preibklada sola, naj ie kar nnjskrbnejo zavračala vsaka druga razburjenja. Prav tako, kakor no dajajmo otroku alkohola, mu nc dajajmo vznemirjajoče zrnato kave; pogosloma položi kal poznejšim b dežnim, ki jih potem kajpada navadno pripsujcmo drugim vzrokom. To je z.iannst nenvr.eno dognala. Kaj pa ho pripir ca za najboljši nadomestek tako škodlj've lrnnte kave? l'o dolgoletni izkušnji se je Kiilbrcinerjeva Kneippova sl.idnn kava vvsak-m oziru izvrstno obnesla kot prijetno lipodbudnu, rlii.mlnn in krvotvorna p jata za tajlrk, in mali trud njenega na pravljanja se kmalu izplača 8 tem, da so otroci čvralejsi m cvetočega lica, ne glede na to, da se z njo za v-nko družini' dnseza 16 izdaten prihranek Seveda Vam treba strogo paziti, da uporabljale vedno le pristno Knthreinerjevo kavo v zaprtih izvirnih z,»vojih z vnr stveno znamko župnik Kneipp. Samo ta in a prijetni kavin okus, je izdatna v uporabljinju in tor»j d"hro prijajnča.
Lekarna
pri .Mariji Pomagaj'
$ v LITIJI 9
priporoča slideča izvrstna in že mnogo lel preizkušena zdravi a:
Protinski ali udov cvet n,ff
rine v križu, rokah in nogah ter krepi telo p< dolyl h ji in težkem delu. - Sirki hO v., turat H K
Želodečne kapljice
do jedi, r. zlvaijiij i slu in kiepc želodec — Sle. klenica 40 VIR, lurat 4 K, II tucati le 10 kron n tucator 16 kron poštnino ln zavojnine prosto
Litijski prsni sok
s podlmforno-kisbin apneaim teleiom. — Stekle-nira 1 K, UM I 10 K, 2 tonila 19 K poštnno in zavojnine prosto.
Odvajalne kroglice
benem gospodinjstvu; osvedočilo so se pri zapitju i li>ve-ki'r'.i trlnstt in težki prebavi. - \ škatulj.ih po 40 vin., en zvoj s ti 'k.it ulj,mu '2 K.
uhlflttij-ijo krč oživljajo, krepi Steklenica nO vin., turni
Loterijska irečka dne 3. novembra 1.1.
Gradec:   5f>   5:5   JIH   30 10
Kaplj
jice zoper krč Oživljajo, ki ep.
in pomirjajo želodec, K I H'
Tinktura zoper kurja učesa
odstrani kaj hitro mučna kurja učena, bradavice, žulje in ozublino. - Steklenim 70 vin, tucnl 7 K,
Gg. kmatovaolam priporočam posebno dobro znano živinsko in prašičevo atnpo, ki slnli obenem kol zdravilo in jo poleg tega tudi dobro znan redilni pri pomnček. Ako hočete imeli lepo, pitano in zdravo živino, podužujte se edino priporočljiv*p mojegn pruska •Svilin«, I zavoj 150 »in, R zavojev K 2*40, 10 ta vojev K 4M in zav jnine prosto. — Trgovcem so do voljuje zdaten popust.
Dalje so ▼ zalogi vedno sveta homeopatlcna in tudi vsa tu- in Inozemska idravila.
Zdravila se raipošiljajo takoj vsak dan svela po polti na vso kraje. Zahvalna in pripotnalna pisma dohajajo vsak dan In so drago volje na raipolago. Pismena naročila i dežele prosim naslovljatl
UHarni Mr. ?h. KinKo Jrllll y liliji
založnik c kr. državnih uradnikov.
Kmetovalci!
za prailče, p .jske, krave, teleta, vole, ovce, konje, perutn'no I. t. d. Le pod tem Imenom, ki je postavno kot znamka zavarovani, ae dobi priitnl dr. pl. Trnknczvjev kranjski redilni prašek za prašiče. N ill.nl]-i zdravi dndalok h krmi, ki ae naj uporahlja kot dietetično redilno sredstvo, Dohll je na tisoče zahvalnih pisem o izhomlh uspehih najvišje medalje na razstavali vUuidonu, Parizu, lliiim In na Dunaiu, 148 -4f»
1 zavoj za M) vin. pri vankem trgovcu, l'o posli 6 zavojev na naslov: Lekarnn Tmk6czy, Ljub Ijana. Hazpečcvatei dobe popust.
fojorl u
Ker nameravam voliko predmetov popolnoma opustiti, pro« dajani letos v a
vsakovrstne igrače, galanterijsko blago, šolsko potreb Učine in razno pooivo v kaitonili po lastni in tudi pod lastno ceno. I
Ugodna prilika za prekupce I
P. n. obcmslvii se priporočam v hltigobotno naklonjenost in obilen obisk
mM 8-i
l
JW. Rani. CJ
Gorica i Svoji k svojim! ® Gorica
jlotel „pri zlatem Jelena"
V »rodini mesta. - Narodno podji tjo.     Krasnu lega, — Nad 00 sob. - Vi lik jedilni salon, stekleni salon, točama, klubove sobe, kegljišče. - Voliki in muli vil/a roslavracjn, obsežna veranda.— Solidna postrežba.
Naša železnica vas vodi v Gorico I Podpirajte svojo 11)11  rojake, ki se bore za gospo litrsko osvobojo od
v   ■■ tujcev, ——
174 lil-II
060^53
ie »prejmejo na hrano.
Naslov pove iz prijaznosti uprnvnMvo iGorenittn*. 21» :i 3
Kakor ples, sedaj veselo Pranje ml je, ne pa delo. Schlchtovo idaj rabim milo, Trud ml ves je prepodilo.   J2lb 12 i
Šivajo, jiosivavajo, vežejo, naprej in nazaj.
I! I a v no gfl s topni v o:
so najboljši za družinsko rabo.
Šivajo
So nedosežni za obrtne svrhe. Teko na krogljicah! -<p
Frančišek Tschinkel
LJubljana
mestni trg 19,
i:n ih
Kočevje
na vrodu.
o P -
■8 J o ^
O ■'■ X oa
> & ji &
D tm u ^
C  ^ ^ I *j
TS s mm S fH
O a o S
<0 4 m S
S f O .is, > S! P I
co I:
o ca
rt .22
00 6—
O
■i
iiiiiin strojev
as ob
Slav. občinstvu uljiulnn naznanjam, da sem založil poleg šivalnih airojev in koles ludi
veliko izgfot ovij onih oblek
za gospode in dečke dobrega dunajskega izdelka 9&-*8 v veliki izberi.
Obenem naznanjam, da se dobo kolesa popolnoma nova od 65 (jld. napre), šivalni stroji pa že od 45 gld. naprej.
Veliko važnosti je tudi stro) za pletenje nogovic. spodnjih
Jopic i. t. d., ki je zelo pripraven za vsako večjo družino, na katerem se lahko v enem dnevu napletc 0—8 parov novih velikih nogovic; tudi stare se lahko podplele zelo hitro. Pouk preskrbim vsakemu cen j. kupcu brezplačno ter se ga lahko nauči v teku 4—6 dni. — Umetno vezenje in pletenje na šivalnih strojih se poučuje vsak dan v moji hiši zastonj. — Da so šivalni stroji, kakor „Adler", „Bobbin", .Rlngšif i. t. d., katere prodajam jaz, ravno tako dobri in še celo boljši od drugih strojev, koje prodajajo druge Ivrdke. Vrhuloga so pa moji stroji še 20 7o cenejši. To pričajo mnogu zahvalna pisma od boljših kro-jačnv in šivilj, ki so kupili stroje pri meni.
Priporočam se si. občinstvu, da se ozira pri nakupu na mojo zalogo, kjer se najbolje in najceneje kupi, ter prepriča, da so moja zagotovila resnična.
Covrene Rebolj v pranju, glavni trg st.m.
Najceneje in najbolje se kupuje sukneno, modno, platneno in manufakturno blago v
W novi trgovini H
pri
188 10-8
v Kranj xx
„pri Besenčanu"
ker ima veliko zalogo le najnovejše mode, samo dobrega in frišnega blaga, istotam je tudi velika zaloga|potrebščin za
Krojače in iifllje po Martinih cenah.
priporoča svojo veliko zalogo
pravih šVicarsHiH žepnih ur
ločno in
vsake vrste, dalje budilke, ure z nihalom, prstane in veiižice i. t. d. po najnižjih cenah.
Popravila so izvršujejo v lastni delavnici, po nizkih cenah.
Precizijskc uro kokor: Schaffliausen srebrna od gld, 19*60 nnprej. «lntuct» srebrna od gld, 14*60 naprej, <Omega> srebrna od gld« M1- nnproj. Sistem «Hosskopl'> uro od gld. 2-IU naprej. Prava /.lata ženska ura od gld. O1?!) do 181—. Umika s 3 pokrovi od gld. 16'— do 29—. Srebrna pancer verižica 100 gr. težka gld. 490, 50gr. gld. 2*50.
Ceneje kot povsod drugodl Potrebščine za kolesa in gramoione.
Zaradi kakovosti in nizko cene priporočam posebno preei-zijsko uro »Inlael-.
07 24
 /$7
11
1911
96
KG
40
DomaČa knjižnica. Tajnost uspeha, Edino oni, ki ustreza res-
Odvetniška tarifa. Določila o rabi hrvat- i S!?J Hotn,,i'      "TS "t.^06 tt' skega in slovenskega jezika v okoliš i  i h' ,,5Cer)Je .novo'lobr'^ ponla bilo je vedpo le-deželnih sodi.« iraškega, tržaške   in z. I ^'"^ ^ VT       rt W ^ drskega. - Sodne prišlo bine v postopanju |m  « ^T'^       « P        0|?J& ffl po novih civilno uradnih 'ukorih   s S u"oea1'vedno N| raz,mttzenJe' ~ n kazalom. Uredil dr. E. Volčič. Prv natis W ,kcr 8 ,n°,Cn° dTT ,pn »IT .' Cena 1-80 K. Obenem se omenja, da se je slaT '"T^T ^mMlvcdno ,,ol> Usek zbornika clvitnopravdn.il /ionov   l«J  v Sft^f*K tm^T ll?Jit obilnega ga'iva (HO.) strani, slov.-hrv. ka-   Vll° S;Vc.,llovo.1B 1 ,° b 38 zalo) zakasnil, da se bode pa knjigi Je °n° ,a''l0p, br?^ "'TCVJHmE koncem I. m. dobivala po knjigarnah in jO ^aZ°^^ PVi,ftuf* n*?«f« ^L^Sk naročniki dob« prvi J bre* raz»eianJa mlK ,.I)?8eB°.Je lorcJ '!8Peh»
ki so mora imenovali brezpnmcren pn nas.
Kupi se
Slovanske vesti.
Deželnozborske volitve na Moravakem.
Ljudsko stranka (češka) izjavlja v s*ojem oklicu zu bližajočo se volitve, da se Čehi ne morejo držati n.i takozvani češko-nemški kompromis na Moravakem, Ć"hi si morajo priboriti ne le jezikovno in politično ravno« pravnosl, ampak tudi svojemu številu primerni upliv na deželno upravo. Cehov je na .Mo-lavskem dve tretjini, Nemcev pa samo ena tretjina. — Tudi ostali dve češki stranki sle izdali vsaka zase poseben oklic. Ker ne zavzemajo vse stranke enakega stališča proti kompromi-u, ne bodo skupno nastopale pri bližajočih se volitvah: Skoro gotovo je tudi, da niti v deželni zbornici sami ne bodo ho dile češke stranke skupke poli.
Češka deželna zveza za pospeševanje tajskega prometa na Češkem ie je priglasila k »centralni konferenci« na Dunaju, Ta se je prej informirala pri drug h zvezah, kako sodijo n tem prija\ljeiiem pristopu. Deželna iveza tujskega prometa na Štajerskem se j« na predlog rtfennla red. J. Slradnerja izrekla odločno proti vsprejemu le češko zveze. To je naravnost demonstracija štajerske deželne zveze proti češki zvezi. Nestrpni štajerski Nemci so s tem pokazali da nemmajn Složnega delovanju tudi na lun čisto mednarodnem polju.
40,000 poljskih učencev itrojka v vslooni
PiUiiji; nočejo namreč prisostvovali veronauku v nemškem jeziku. Nunska \lada ji tako barbarska, da uiiljuje poljskim učencem v ljudskih šolah delo vcrouauk v nemškem jeziku.
Schichtova tovarna za milo je sedaj največja na evropskem kontinentu.
Naznanilo.
Če bi radi prodali zemljišče ali obrt vsake vrste
hotel, vilo. gostilno, praščinn. opekarnico, sanatorij i. t. d., i. t. d. tukaj ali na deželi hitro in skrivaj, če iščete posojila ali udeležbe posojila na posestvo, obrnile se zaupno na sloviti
ff)bll5)
ali
p«kđrp)icđ.
Ponudbo pod „Raso h" Gradeo, glavna polta restante.       227 2-1
(„Ititcrn. Ceschafts-Hourier")
centrala na Dunaju,
glavno zastopstvo v Gradcu, Jako-minlgasse 12.
Prve vrste in največje strogo pošteno, kulantno strokovno podjetje.
Zislopstva po vseh deželah Avstro-Ogrski* in v sosednih državah. Ulavni zastopnik prfdn prihodnje dni semkaj. Oe želite njegov*ga brezplačnega obiska, zaradi ogl< danja in dnmenitve. prosimo takojšnjega naznanila, 2211 2-1
Jeilef
Elsajluid
S to znamko varovani Kellerjov i •.<tlm-ki-rsni.'-ni fluid ■ mI-.Ii.iih knftnlj, liripavoM, norvoznoat, miilulio, holečioe v vratu, 1 jrs 111 in i'le,nili, IrtulnoHl, »lahml, vnutjii,.l«J-knri' v dihanju, vroMnike pojavo, infl 161)60 zmilitonje i. t, d., 12 nalili ali il velikih »taklunli: franko B K,
24 malih ali 12 Velikih 8 K 60 vin Naročajte pri E. V. FELLERJU v Stubloi, Kliln
trg It, 2<i2, llrvalHku. Hvalijo ie liuli Mlerjeve odvajajoče ralmrhara-kronljice z znamko <Klsu-l'illi>n>, (i škatlic franko 4 krone, 1? Ikstllc franko 7 K i',o vin. Pravda balzamu ne dobite I, ampak 2 durata frank', zi !> K; izvnlen je pri lei-kodah v Želodcu Zagorski pistu in sirup za kapelj 2 steklenici o K. Pravo norveško rihje olje 2 -t.Umiri 48c franko fi K. 10—t*
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da je moderno urejeno
zimsko kegljišče
v gostilni „Trl|£lnv*'
slavnim društvom, in družbam šo nekaj večerov za oddati. Skrbljenn bode, da bodo cenjeni gostje vidno v gorkih prostorih. V tem so priporoča
Matija Variek
980 6 i KMMtilnir»r.
pocinkane, asfaltirane in druge
SL^l za vodovodne napravepo>rchnc ksbsž!
prodaja po najnižjih cenah tvrdka
49
Odda se takoj
22:* 3-2
Kje, pove upravnicvo iGorenjcfl*.
pVa parna stroja
po 10 oziroma 1* konjskih sil. brez napake se sedaj v obrnlu, večji z lastnim obratom na kolesih (lokomobil) in
posestvo
obstoječo iz prostorne hiše, 0 sob, gospodarskega poslopja, rodovitno polje, senožeti itd., Me peoi la pod zelo ugodnimi pogoji. Hiša je posebno pripravna za vsako obrt, lastni vodovod, reka v bližini, železniška postaja. 226 0—1
Ponudbe na lastnika ,
I. Dernic, tovarnar
v Radovljici (Gorenjsko).
Novo!
Novo!
=1
laEdelane
i7. močne kovino, fino ponikljane. Luč je krasna in polovioo oenejia kot petrolejska.
Priporoča so go-stilniCnr jem 1 obrtnikom in sploh vsakomur.   17H 26-1U
Kdor si hoče prihraniti odi, naj kupi
K
hubi.se samo pri
A. J. Ivanc-u
Ljubljana, Rožne ulioe, št. 8.
Aleksander Ambrožič
urar in trgovec na Bledu
dalje vsakovrstnih stenskih in budilnih
ur, verižic, prstanov, uhanov i t, d,. 19 81    vso po najnižjih conah.
Brez konkurence TBJJ
le bodisi kar se tiče blaga ali cen
mm omck
v Ejbuljanl, Glavni trg št. 5
brez podružnice.
Dobiva se:
6'
Površnik za gospode ali nlster.....
Še nikdar tako nizke cene I Najnovejši moderni dolgi paleto za dame . Obleka za dame najnovejšega kroja, ali meter
dolgi paleto...........
Moška obleka ali havelok......
Suknena obleka za dečke......
Višnjev naramnik z rdečo naglavnlco (kapneo)
za otroke v poljubnih velikostih . . . Havelokl za dečke in deklice, jopiči, volnena
krila, kakor tndl eleganine blnze v vsako-
Jakih barvah ..........
Suknena hlače, najnovejše obleke za dečke,
modni klobuki za gospode
------
Velika liber finega angleikega In francoskega sukna la obleke po meri, ki se na Dunaju in v Berollnu po najmodernejšem kroju hitro Izgotavljajo. Velesposlovanjem
m 2J-2 0. Bernatović.
5'-
4'-3*50 2-50
2-50
150
1-20
Najcenejša in najhitrejša vožnja tf Miso |e s parnlki ,Severnoneniškega Lloyda'
iz Bremena v Jfew-Jfork
s cesarskimi brzopnr.iiki Kaiser Wilhelm II., Kronprinz VVilholm, Kaisor Wilhelm der Grosse. — Prekomorska vožnja traja 5 do 6 dni.
Natančen zanesljiv pouk in veljavno vozno listke za pamike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vso progo ameriških železnic dobito v Ljubljani edino le pri
EDVARD TAVČAR -JU v Kolodvorskih ulicah št. 35
nasproti občoznane gostilne «Pri starem Tišlerju*.
Odhod iz l.juliljiitii' j« vink torek, te trt o k in no h o t o, Vsa potovanja so tikajotu pojasnilu toi'no in In / i'l .h1 n n 1'ostrozlm poštena, rudnu in solidna.
Potnikom, namcnjnnim v uipudn« državu kakor: Cnlornho, Mimiko, Kalifornija, Arizona, Uluh, Wynming, Nevada, Oregon in VVanhinKlon nudi naA» ilruJlvo poiohno ugodno in izvun-ri'ilno (fini tu (i al ilc h t on. Uilliinl na ti>j propi ir. lin im-nii onkrnl meseno.
Tu iu dobivajo pa tudi llatkl preko lialtituom in na vie ostale delo svutu, kakur lira . ili. i Kiilm, Huonos Airos, Colninho, Slnppore, v Avstralijo Itd. Itd, 828—1
99
17
6451
64
fMMmm
% % % % m-4 4 4 4
Kranjca tofarna lanenega olja ZABRET & HUTER
KRANJ
priporoča po najnižjih dnevnih cenah I i        '        /       v  \   najboljše kakovosti, katere imajo
lanene tropine (prese) v sebi 40—41V0 beljakovin z
9—10% olja po analizi št. 1901 c. kr. poljedelsko-kemičnega preizkuševališča na Dunaju, dalje
I   JI      I I'     katero je mrzlo stiskano, nima v sebi
OiClUKU   Idi It/I IU  Ul ItJ. nikakegfa albumina in je ravno radi tega
najboljše kakovosti. V kolikor pa je laneno olje boljše brez te sestavine, v toliki meri pridobe s to sestavino lanene tropine (preše). 208 12-6
Denarni promet v 1.1905: K 3,216.500.
Posojilnica v Radovljici
reglstrovana zadruga i omejenim poroštvom
s podružnico na Jesenicah
sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po * 12 lo ^mm
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da
bi se pretrgalo obrestovanje.
Posojila se dajejo na vknjižbe po 5Vi%, na menico pa po 64/o. — Eskomptirajo se
tudi trgovske menice.
Uraduje se v centrali in podružnici vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do
6. ure popoldne, izvzemši nedelje in praznike popoldne.
Poštno-hranilnični račun št. 45.867.
161-15
Kupujem in prodajam rsnkovrstno starino. — Pri meni se dobi vsakovrstno galcinteHjnlco blago, dalje dežnike, lmrinoiiiJce, stare in tudi nove od f> do 0f> gld., lepe, trpežne, i jeklenimi peresi. aluminium-plošče. — Knjigo vežem trpežno, lepo in ceno ter se priporočam
214 8-fl
Pavel B^jak
v Kranju hiš. it. 102.
krojaški mojster
Radovljica št. 41
Jetenioe it. 20
priporoča cenjenemu občin stvu svojo delavnico v izdelovanje vrst oblek za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistov skih In kolesarskih oblek In ogrinjal ter havelokov. Vedno bo gata zaloga angleškega, francoskega in »ruskega sukna. Naročila se izvrdujejc po najnovejšem kroju točno in poconi Tudi se sprejemajo popravila. Za dobre in n a t n učno mero se jamci. Specijalist v izdelovanju frakov in salonskih oblek Istotiim se dobe tudi vsakovrstni dežniki in somčniki najboljšega izdelki ter se sprejemajo tudi popravila. i»4i8
Ludovik
puškar v Borovljah (Ferlaoh na Koroškem)
se jtriporef^h v Izdelovanje vsakovrstnih puflk za
Ime- m strclre po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare sumokresnice, vspre-ieiiui vsakovrstna popravila, ter jih ločno in dobro Izvršuje. Vse puAke so na c. kr, preizkusevalnici in od menn preiskuAene.    21)4 52-6
IIUMtrilVIlIll    ClMlIlil riiNtonj.
Kaj je
Primano najboljša, po najnovejših Izkušnjah hlgenije sestavljena in večkrat odlikovana kozmetična
ustna voda.
Dobiva se pri gg. I. Kralovlcu, A.Trevnu
ter gospej Jerici Morit. Izdelovalec; O. Scydl, Ljubljana, Spita I ske ulice 7. 227-»
,North British and Merkantile'
Zavarovalna družba proti ognju.
Ustanovljena leta 1809. |&
Skupna zavarovalna vnrSčina znaša nad 524 milijonov kron v zlatu. W Zavarovalna varščina zavarovalnine proti ognju znaša 201 milijon kron v zlatu.
Ta zavarovalna družba proti ognju je najbogatejša in najstarejša v Avstriji, je najviše kon:esi-jonirana, je odgovorna avstrijski sodni oblasti in se kosa z vsako sliftno domačo zavarovalnico. Zavaruje se lahko pod najugodnejšimi pogoji
škoda, pomočena po ognja in streli
na poslopjih, premakljivem blagu in vsakovrstni zalogi, zavarujejo se lahki travn i-•'ki in poljski pridelki, dalje relo sivina, ki je morda na paši od strele zadela. Zavarovalnina je laka, da z ozirom na nizko ceno ne zaostaja za nobeno še tako solidno zavarovalnico.
Nastala Skoda se hitrt pregleda in takoj izplača.
j     Razna pojasnila daje in zavarovalne pogodite sklepa v vsakem vetjem okraju obstojema agentura, ' pred vsem pa
generalna agentura v Gradcu, Radetzkyjova ulica št. 6. 218-47 j
i j
Najcenejša in največja domača eksportna tvrdka.
Razpošiljanje švicarskih ur na, vse kraje Bveta!
Urar in trgovec
H. Suttner v Ljubljani
3t. 60i4. Nikelnasta aoker
priporoča svojo izborno zalogo najfinejših natančnih švicarskih ur, kakor najbolj slovečih znamk Šafhausen, 0-
mega, Roskopf, Urnnia i. t. d. Zlatnine in srebrnine, kakor nakras-ki, verižice, nhani, prstani, obeski i. t. d. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. — Dokaz, da Je moje blago zares fino in ceno, Je to, da ga razpošiljam po celem svetu in imam odjemalce tudi urarje in zlatarje glavnih mest.
št. 505. Prava srebrna eilin-
remontoor-lloskopf, trudno Rayn0 je ijgelna|i0Ve|Šl VeliU CODlk, de™onloar, trpežno kc-kolesje, gld. 2 46, enaka iz . ' 1     .1  . .       v. .   1 lesje In moom pokrovi, gld.
pravega srebrn gld. 8 95, kateri S6  pOSl 6 ZastOD   lil pOStnme 4-85, ista t dobrim anker-
pravega
ista z dvojnatim tršim sre-brsim  modnim pokrovom
gi. B-60 in naprej.    Moške ure, 2 tretjini naravne velikosti.
prosto.
kolesjem gld. 595 in naprej, 188-18
19
1 A
v Spodnji Šiški pri Ljubljani
ob glavni oeiti nasproti ljudski Soli.
za
se
se priporoča slavn. občinstvu mnogobrojni obisk. Točijo pristna biieljaka, ljutomerska, dolenjska in vipavska vina ter mengisko dvojnomarćno pivo.
Oorka in mrzla jedila ob vsaki uri. Poiebna soba za večje družbe je na razpolago.
Velik m s teraso in krasnim razgledom na Kamniške planine in Šmarno goro.
k 125-19
Za tujce novo opremljene sobe; postelja 1 K, soba z dvema posteljama 2 K.
Jako ugodna prilika aa leto-višoarje, za katere se cena primerno zniža.
Na razpolago ao vsi domači listi.
W*y Cene aaadae! ToCna postrežba!
Z odlif. spoštovanjem ANTON MAVER, lastnik.
3452
Z dnem 1. februarja 1907 odda le v najem
prodajalna
na Savi-Jesenice št. 18
oziroma se da v najem vsa bisa z vsemi prostori in rovtom, ali pa se za nizko ceno proda tudi vse posestvo.
Natančneje pojasnila daje lastnik Urban Zupaneo v Ljubljani. 216 8-2
(eno ccšHo posteljno perje
5 kg novega ikubljencgn K HO, bolj-h'tfn K 12—, beleči, jako mehkega, skuliljenuKa K 18—. K H'-\ snežno' belega, mehkega, skubljonega K 30' -, K 116 —, PcHilju hc franko proti povsotju, Tudi se in-menja nli naifj Viame proti povrnitvi poštnih stroškov,
Benedikt Sachsel, Lobes št. 371
p. Plzen na Češkem.   218 ti-2
JOS. HIBI
J. Sproitzorjov naslednik
UIIBUANA,
ISlomilkove ulice &t. 4.
SIMd-ieii in konstrukcijsko ključavničarstvo. Žično omrežje na stroj, ograje na mir o-dvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, bab koni, verande, stolpne krile, štedilnike itd.
Specijaliteta: 74-17
valjični zastori (Rollbalken).
Večkrat premiranol
Glinaste peči
štedilnike, banje za kopeli, kakoi tudi kipe, vaze in druge glinaste Izdelke v vseh barvah, trpežne in ceni priporoča      ibb 24
Avgust Drelse
prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov --v Ljubljani. ——
Z0b0- tehnični itCljĆ
Oton ftil
pri g*, dr. E. Globo ćiiiku v Kranju
Zobovja, tudi ne da bi se odstranile kore nine, z ali brez nebne ploščo, iz kavčuk* kakor tudi alata, daljo vravnalnioo it obturatorji se izvršujejo po najnovojlib 10022 metodah. Plombe v slatu, poroelanu, amalgam in oementu kakor tudi vse aoboidra? nlike operaoije izvršuje tu ipeoijallit
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure
Angleško skladišče oblek
0. BcrnaMć m
Ejubljana, Mi trg \\. 5
= Največja in
# zaloga konfekcij # m za gospode in dečke, -m
Dalje tudi vedno zadnje novosti za dame in deklice po jako nizkih cenah.
$ Cj8bljaaa(Kollzej) ft. JEang Marije Terezije cesta
Bogata zaloga po-blitva vsake vrste v vseh conah. Ogle-dala, slike v vseh velikostih,
1301n . zalagatel] društva
c. kr. avstrijskih dršavnlh nradnikov.
Popolna oprava za vile. Specijaliteta: Gostilniški stoli.
Pohištvo Iz leleza, otroSke postelje In vozički po vsaki ceni,
Čudovito poceni za hotele, vile In za letovliča 62 gld.
Modrocl Iz žična-tega omrežja, afrl-čanske trave aH žime, prve vrste vedno v zalogi.
Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Dlvan z okraski,
Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, cele garnituro.
specijalitete v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično In ¥ I. nadstropju.
Za sobo; postelja, nočna omarica, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo,
G. ftier-iefib dedičev
priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno
marčno in u baforsKi način Varjen pWo
5598
10
Gorenjci! 5Vo}l K sVoHm t
K.nlnr pridete v Ljubljano, obiščite
kavarno ..LEON
v Ljubljani, Stari trg št. 31.
Ondi dobite vsak čas najboljšo in najcenejšo kavo, raznovrstne likerje, pristno rino in priznano dobro vrhniško pivo. Tudi se lahko zabavaš pri redko Be nahajajočem Polvphon-Ochestron.
186.-18     Leon Pogačnik. Gotenici! Svoji K sVojlml
dosežejo s tem trgovci in prekupovalci, ako naroče
7o kosov finega peciva po 2 vin. za K l — 38   •     »       »    » 4   »   » » 1 — Razpošilja v i ajleplih kartonih
E. BRANDT Z
tovarna finega peciva v Kranju
HOTEL „ILIRIJA"
69815 Ljubljana / Kolodvorske ulice št. 22
3 minute od južnega kolodvora.
Shajališče vseh Gorenjcev.
Udobni restavracijski prostori, mo derno urejena kavarna z dvema najnovej Sitna biljardoma ameriškega sistema, lepo, nanovo urejene sobe za prenočevanje. -Kopalne sobe v hiši. — Točijo se najboljša Štajerska naravna vina, pristni dolenj s k i cviček iz Gadove peči, kakor tudi priljubljen hrvaški pelinkovec. — Izborna kuhinja. Postrežba točna. Cene niike
Za mnogobrojen obisk prosi spoštovanjem
Frlc Novak.
M. Podkrajšek
frizer za dame in gospode
Ljubljanu, Sv. Petra oesta 35. Filijalka 14017    nasproti hotela ,,Union'1
priporoma
•vitim talk*
za gojitev las in za umivanje gH ve svoj zdrav ml.'i priporo ceni gorko in mrzlo zračni sušilni aparat 'Vi brez nad leine vročine. Ne provziočuje skrčenja las. Vpliva dobro na pospeševanje
I .nI I lati.
Zaloja vsakomiilh mueik stfiJemti m zmeSanih las
Oddelek la dame s aep.irulnim vhodom.
Pod to znamko je spoznati prodajalne,
v katerih se prodajajo samo Singerjevi šivalni stroji
Singer Oo., akc. dmž. za šivalne stroje
38-87 Kranj, glavni trg 192. ,
Svarimo s tem najnujnejše svoje ailjeninlro pred šivalnimi stroji, Ici jih ponujajo dru/i trgovci pod imenom 'izvirne Singerce». Ki r mi svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, ohst"je taki »izvirni Singerjevi stroji« kvečjemu iz starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih šivalnih strojev, za katere ne moremo niti prevzeti k; kega poroštva, niti d' poslati ) posumnih delov.
G. Tdnnies
69—2"
tovarna za stroje, železo in kovino* livarna v Izubijani priporoča kot posebnost iage  in vse
strojo za obdelovanje lesa. Prancis - turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalno-genera-torski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro.
Šivalni stroji in kolesu
Tovarniška zaloga 221) 2
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane
Šivalne stroje iu kolesa
Ceniki se dopo*ljejo na zahlevanje Mstonj.
Najbolje za zobe
Dobiva se v lekarni q. K. Šavnika v Kranju
.t Ml 1
Bolnemu zdravje! Pozor! Čitaj 1
Slabemu moči Pozor! Čitaj 1
#i^u.^    paKra$K< žetodčne kapljice
delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico in vse druge holezni, ki nastajajo vsled mrzlice. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo [troti bolesti maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. 201 20—7
Naj vsakdo naroči in naslovi:
Peter Juriji ?, lekarnar 1 PaHracu j). 59, Slavonija.
Uenar «e pošilja naprej ali s poštnim povzetjem.
Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 12 iitokloničio (1 ducat) 5 K, 24 stekleničk (2 ducata) 8 5 60 v, 36 ateklenićio (3 ducati) 12 K 40 v.
Slavonska zel
H rabi z uprav sijajnim in najboljšim uspehom proti {zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolklosti, hripavosli v grlu, tefkemu dihanju, astmi, proti bodenju, kaluru in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših p^nih in pljurnih bolečinah.
Moja zdravila Pakraike želodčne kapljice iu Slovansko zel priporočajo mnogi najboljil zdravniki.
Cena je sledeča (franko na vsako polto); 2 oiigiualni steklenici 3 K 40 v; 4 originalne steklenice 5 K 80 v; 6 originalnih steklenic 8 K 20 v.
Manj od dveh sleklenic se ne razpošilja. Prosim, da se naroča naravnost od mene pod
naMovom:
Feler JtiriM, lekarnar V Pakraca 1159, Slavonija.
fcltajl  Naroči!  No bo Ti žal!
Iid-o« konzorcij i(Sor*njrR».
Odgovorni urednik Lavoslav Mikus.
Lastnina in Usek Iv. Pr. Lamprela v Kranju,