157. številha. f Llibljnl, i pttsk, 11. julija 1913. XIV1. IbIo. .Slovenski Narod* vclja: v Ljubljani na dom dostavljen: v upravniitvu pcejeman: telo Ieto.......K 24— ćelo leto. • . • , . . K 22*— pol leta...... . 9 12-— pol leta........11 — ietrt leta.......6-- četrt leta •.......5*50 aa mescc • «•••» m t— na mesec • •«••• ■ 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajc Vr«f3ni*tTQ i Knaflova aUca *U 9 (v pritličju lcvo.) tmlmtou tU 94. Ish«|« w*mk 4aa zv«čer Izviemil aedelfe la praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po «6 vin^ za dvakrat po 14 vin., ia trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrata 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjlh Insercijah po dogovoru. UpravniStvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L U d, to je administrativne stvari. ——— roMtnesna fttevllka velja to wtunr\mw. ——— Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine •« ne ozira, „Narodna tlakaraa« t*l«fon at. St. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: *& Nemčljo: ćelo leto ..,«••• K 25-— ćelo leto ... . • K 30-— pol leta ...•••• . 13— za Amerik0 jn vse druge dežele: četrt leta .••••• • 6^0 ° . na mesec ««•••• • 230 ćelo leto ..••••• K 35.—* Vprašanjem glede fnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamfca, Uprsrnlatvo (spodaj, dvorišče levo). Rnaflova nliea at. Sf taUIon il 85- Fremagani. D u n a j, 10. julija. Bolgarija je naprosila Rusijo za posredovanje. Kralj Ferdinand je dal izjaviti, da obžaluje bratomorni boj, ki da ga je zakrivil generalisimus Sa-vov. Rusija naj Srbiji in Grški nasve-tuje, da obustavijo sovražnosti, ka-kor je tuđi Boigarija pripravljena odložiti orožje. Hitreje, kakor smo pričakovali, se je izpolnila usoda bolgarskega naroda, katastrofa njegove oiicijalne politike. Vse bolgarske armade se umikajo, v Makedoniji postaja pri-tisk sedaj že združenih srbsko-gr-ških vojev vedno silnejši in opasnej-ši. na severnem bojišču je pričela. kakor smo že včeraj na podlagi iz-vrstne informacije naznanili, oštra ofenziva armade generala Stepano-viča. Od juga in zahoda bi se skoraj bližal zmagovalec osrčju Bolgarije — sami Sofiji. V tem naravnost obupnem položaju se je kralj Ferdinand odlocil k možatemu koraku, s katerim odkrito priznava nevarno situacijo svoje države, zaeno pa pametno posega po edinem resilnem sredstvu, ki je se na razpolago. Bolgarija se hoče spo-razumeti s svojini bivšimi zavezni-ki, da otme vsaj kos svoje vojaške reputacije in svojega prestiža, da resi svojo armado pred najhujšimi udarci, katerim je morda še izpo-stavijena. Prošnja Bolgarije pomenja oni povratek k ideji Balkanske zveze. katerega smo včeraj označili tuđi kot edino sredstvo proti katastrofi, ki grozi od severa. Morda je že pre-pozno. Iz Bukarešte poročajo, da poda Romunija še danes svoj ultimatum in izključeno je, da bi mogel še kdo zadržati pripravljeno romun-sko armado. Jedro romunskega uiti-mata tvorijo teritorijalne zahteve: kakor se zatrjuje tako gorostasne, da jim Bolgarija, ako bi bila že po-polnoma uničena. še ne bi mogla brez zadnjega smrtnega odpora ustreči. Romunija hoče meio Ru-ščuk-Varna, pa tuđi vidinski okrai ob Donavi. Romunija zahteva to v imenu balkanskega ravnotežja. Ta argument pa v istem trenotku odpa-de, postaja ničeven, ko se Srbija in Bolgarija sporazumete. Kajti ako akceptira Bolgarija srbske predloge, potem je rezignirala na svoje hege-monistične težnje in princip balkan-skega ravnotežja je obvarovan na-daljnih nevarnosti. Cim hitreje se torej Bolgarija popolnoma uda, tem odločnejše se lahko postavi proti Romuniji. Pomoč njenih dosedanjih na-sprotnikov ji je gotovo zasigurana, pa tuđi pomoč Rusije, katera ne bo pripustila, da trga neslovanski gospodar velike kose iz živega slovan-skega telesa. Popolnoma se pac tuđi Bolgarija ne bo mogla uhraniti, da plača ne-srečne račune svojih državnikov romunskemu sosedu. Tuđi Rusija ne rnore preprečiti, da zasedejo Romun-ci vsaj oni del bolgarskega teritorija, ki so ga že za časa prve balkanske vojne zahtevali in katerega je Bolgarija tekom pogajanj, ki so se v zadnjem času pod protektoratom dunajske diplomacije vršili, sama ronuiala, namreč do crte Turtukan-Balčik. Tuđi to je kazen za grehe polpreteklih dni. Prevzetnost bolgarskih Šovini-stov je udariena in uničena. Gotovo je, da se bo Rusija z vso vnemo posvetite posredovalni nalogi in klic ! nazaj k prijateljstvu in bratski zve- j stobi bo našel pri obeh narodih mnogo odmeva. Zopet enkrat se lahko slovanski brati učijo. kako globoka in resnična je Svatoplukova opo-roka. Srbija in Bolgarija razdvojeni korakate vedno ob robu prepadov, združeni in zvezani pa se mirno lahko napotite proti visokim in jasnim ciljem narodnega napredka. Austrijski piroscđni absoiufiZBm. Avstrijski Neinci preJbacivajo Slovanom zelo radi ruski absoluti-zem, ne pomislijo pa, da govorimo lahko in s popolno pravico tuđi ini avstrijski Slovani, posebn' pa Slovenci, o avstrijsko - nemškcm abso- lutizmu, ki kaže svoje najhujše iz-rastke ravno pri pravosodni upravi. Zopet moramo odkriti slovenski javnosti dva kričeča slučaja, ki kazeta jasno, da je liochenburger abso-lutiM najhujše vrste. Pri celjskem okrožnem sodišču spreiemajo le neradi Slovence v sod-no službo, dočim jiin je vsak še tako zabit ncmškutar dober. Ko je po dol-gem moledovanju dosegel Slovenec to, kar ima po zakonu pravico za-htevati, mora pa zopet čakati ćelo večnost, da ga imenujejo za avskul-tanta; nemškutarski njegov kolega je seveda že davno imenovan. Tako je bil n. pr. imenovan pred kratkim za avskultanta »Nemec« dr. Riha. Ta je vstopil lani v sodno službo, služil le 2y/2 meseca ter odšel v jeseni k vojakom, kjer je še sedaj. Preskočil je ćelo vrsto slovenskih kolegov, ki služijo več mesecev. da, ćelo leto d:i!je kot on in ki obvladajo sloven-ščino in nemščino, med tem ko ima dr. Riha komaj najprimitivnejše poj-ine o slovenščini. AH je to mogoče kaka nagrada za njegov nastop proti dr. Dimniku v Krškem? Ker pa producira spodnještajer-sko renegatstvo premalo za sodno službo »sposobnih« ljudi, pomaga si pravosodna upra^'a na ta način, da pošilia mednje gornještajerske Nem-ce, ki se uče kot zapisnikarji pri slo-j venskih razpravah slovenščine. Da j se to godi na veliko gmotno in moralno škodo Slovencev, je razvidno iz sledečega dobesednega prepisa zapisnika, katerega je napisal pred kratkim iz Gornještajerske došli av-skultant dr. Wieser pri okrajnem sodišču v Celju dne 3 julija 1913: > In homacie volio se raslaga sebina kupne pogodbe dne ..... in od se 4. 5, 6 akta E (sledi števi-lo). Razlagan je na ved stran se predaže Janskemu stanu kje bode ležal pred sodniji od.....do .... (aatum) predlog žaslizanje priča M. K. in ing. L.- Te budalosti seveda nikdo ne razume, naimanj pa pisec sam. Na pod. l.Tgi takih zapisnikov delajo potem razni nemški sodniki razsodbe. Ker ne razume zapisnika, se godijo po-Rosto prav grde pomote. Slo\Tenci naj torej trpijo škodo, katera jim po-roča pravosodna uprava s tem. da nam pošilja nemške uradnike! AH je to pravica? To pa ni edin slučaj; takih zapisnikarjev na Spodnještajer-skem in tuđi drugod kar mrgoli. Ne smemo se torej čuditi, ako mrnira ljudstvo proti takemu posto-panju pri naših sodiščih in ako iz-gublja vero in zaupanje do sodišč. Justitia regnorum fundamentum — pravica je temelj države, pravi rimski pregovor. Naš pravosodni mi-nister in njegovi sateliti pa maiajo saini na teh stebrih države, ne po-mislijo pa, da se lahko odkruši kamen in jih ubije. Popolnoma opravičena je torej naša zahteva: Proč s Hochenbur-gerjevim sistemom! Slovenskim uradnikom pri sodiščih pa lahko svetuiemo to: Čim-bolj se boste klanjali in umikali, tem slabše se vam bo godilo. Pokažite iim zobe. kjer le morete to brez nevarnosti za službo, kakor to delajo češki sodniki. In prepričan sem, da se bo potem godilo bolje ne le vam, ampak vsem Slovencem. Bratomorna vojna na Balkanu. Situacija. — Bol ga rs ka prosi Rusijo za intervencijo. Kakor smo že včeraj poročli. je bolgarska vlada izjavila, da se popolnoma podvrže ruski vladi glede intervencije, da se sovražnosti ustavi-jo. Ta vest se danes potrjuje. Berolinski >Lokalanzeiger- po-roča iz Pariza: Koraki bolgarskega poslanika v Parizu in nasveti franco-skega poslanika v Sofiji, naj se čim-preje končajo sovražnosti. se lahko smatrajo kot pričetek intervencije ruske diplomacije. Kralj Ferdinand je poslal petrograškemu kabinetu oprostilno pismo, da je odstavil ge-neralisima Šavova ter sklenil, da ne sprejme vojne napovedi Srbije in Gr-Ške. Tuđi je dal povelje, naj se za drže bolgarske čete na vsej meji. Ta zadovoljujoča poročila so storila, da je ruska vlada odgovorila, da ie pripravljena posredovati. Tu menijo, da hoče Rusija obenem, ko bo pripravljala romunsko-bo'.garski sporazum, ustvariti novo balkansko zvezo- Med Sofijo in Bukareštom se baje vrše na podlagi teritorialnih koncesij pogajanja, in sicer pod po-gojem, da stopi tuđi Romunska v novo balkansko zvezo. Nadalje deluje Rusija na to, da pritrdi bolgarska vlada, da se določi skupna grško-srbska meja. Francija podpira to de-lovanje Rusije. Predvčerajšniem je traneoski poslanik v Sofiji priporo-čal naj se konca se ne popolnoma izgubljena vojna. Srbija in Grška sta baje tuđi že boli popustljivi. Po izjavi franeoskega poslanika bi obe državi dovolili v to, da se Makedonija raz-deli in da dobi Bolgarska večii del prejšnje turske posesti. Pri določe-vanju srbsko-grške meje bi Bolgarska dobila distrikte, ležeče vzhodno od \'ardarja in severno od Strumice. Če je Boigarska pod temi pogoji pripravljena skleniti mir, tedaj bi se lahko tuđi preprečilo, da bi Romunska ne posegla vmes z orožjem. Petrograška poročila, ki so prišla na Dunaj, pravijo, da se je v Srbiji in Grški pojavila želja, da se Bolgarska ne žene do skrajnosti, tem-več da se razdelitev Makedonije mirno resi. V nekem pariškem poro-čilu o poteku pogajanj med balkan-skimi državami se tuđi trdi, da se med Srbijo in Bukareštom vrše pogajanja na podiagi teritorialnih koncesij in sicer pod pogojem da stopi Romunska v novo balkansko zvezo. Na Dunaju pa gotovi krogi ne ražu- * mejo. kako bi se mogli združiti od-nošaji Romunske napram trozvezi in pa zveza Romunske z balkanskimi državami. Gotovo je, da avstrijska diplomaciia ni mogla v Romunski več priti do prejšnje veljave. Iz Belgrada poročajo: Srbija živo želi konec bratomorne vojne, ven-dar pa hoče pritrditi prernirju le pod pogojem. da se prej doseže popolen sporazum v najvažnejših točkah mir rovne pogodbe. Boje se namreč, da bo Bolgarska premirje v to izrabila, da ojači svoje vojaške pozicije. Srbija noče staviti nobenih drugih pogo-jev, nego one v začetku vojne, to je, da se Bolgarska odpove takozvani nesporni in sporni zoni. V londonskih diplomatičnih kro-gih so mnenja, da bodo velevlasti kmalu vzele v roko rešitev konflikta na Balkanu. Pričakuje se druga po-slaniška reunija v kateri bodo po- LISTEK. Đolga roka. M. Gardenhire. (Dalje.) »Tako! Zdaj pa hočemo stvar obrniti, mr. Conners. je začel. -Kako dolgo morem Še živeti? »V tem oziru si ne delajte prevelikih iluzij, je odgovoril ta. ^V naj-ugodnejšem slučaju — hm — no, recimo kake dve uri.' >Aii bom zelo trpel?« Conners je zmajal z rameni. »Torej dobro, gospod, potem se morete vsaj nagledati mojih muk ter popolnoma vžiti zadoščenje, da ste umorili nedolžnega človeka. Da sem nedolžen, to morem priseči na sv. pismo. Jaz bi pač ne mogel ukrasti otroka, najmanj pa malo Mary. Će-prav nisem svetnik, vendar pa bi mi srce ne dopusčalo, da bi storil kaj takega. Vzemite zavest, da ste umorili nedolžnega, s seboj v grob.« »Zđi se mi, da vam ne manjka poguma, vseeno ste pa bedak,« je odgovoril Conners z nekako« nena-vadnim naglasom in v njegovih očeh se je čudno zasvetilo. »O ne, jaz ne! Vi ste bedak, ki mori, ne da bi vedel zakaj.« »Vi me boste spravili še ob kredit!« je odgovoril Conners. »Da, gospod, pri vaši lastni vesti. Ce je na svetu žena, ki mi je tako naklonjena, kakor ste ravnokar sli-šali, tedaj se hočem za njo tuđi izpo-staviti in prevzeti odgovornost za njena dejania, ki jih je iz ljubezni do mene storila. Obljubite mi, da bo prosta! Potem lahko položite žarečo žico na mojo rano!« Henges je odločno stal pred Connersom ter z iskrečimi se očmi gledal svojega nasprotnika, ki se je po par mukapolnih trenotkih obrnil proti meni. »Nalijte. prosim, mr. Hengesu iz one steklenice poln kozarec in tuđi vam menda ne bo škodovalo, če se nekoliko pokrepčate.« Potem se je sklonil Čez miss Maurice, ki je skrčena sedela, jo vzdignil ter jo položil na divan. Henges je medtem hlastno izpil poživljaiočo tekočino. »Mm, ima popolnoma okus, kakov whisky> je rekel. > Vsaj je tuđi whisky in sicer prav izborne kakovosti,« je odgovoril Conners. »Dajte mi sem steklepico!« Conners je pokleknil poleg miss Maurice ter ji vlil par kapljic v usta. »Ne bo treba, vaše rane izžgati, mr. Henges,« je rekel nato ter vstal. »Mojo častno besedo zastavim, da pusica ni bila zastrupljena.« »V resnici ne?« je vskliknil Henges ter skočil korak nazaj. Jaz pa sem se začuđen, da se je stvar tako obrnila, nekoliko časa zastonj trudil, da zberem zopet svoje zmedene misli. »Ne,« je ponovil Conners. »Gotovo ne! Ta korak pa sem smatral za potreben, da upognem železno voljo žene, ki vas je ljubila. 2e dalj časa sem jo ime! na sumu, kajti spoznam vsak rokopis, četudi te Še tako izpre-menjen. Besedilo inserata je bilo napisano na kos rjavega papirja, ki je ime! na drugi strani pečat neke trgovine z igračami in v katerega je bila — kakor sem spoznal iz sledov voska in umetnih las s pomočjo pove-čevalnega stekla — zavita punčika. Punčika, o kateri so govorili, da jo je otrok vze! s seboj, ko je izginil, mi je pojasnila ostalo. Izvedel sem. da se je Mary vrnila v hišo, ko jo je Ka-rolina izgubila izpred oči. Razentega pa je miss Maurice tuđi v moji na-vzočnosti pisala naslov ...« »Torej ste si brez potrebe se-žgali rano?« je zamrmral Henges. »O ne, zaman ne,« je odgovoril Conners ter postrani pogledal miss Maurice, ki ni več povešala oči. »S tem sem dobi! pismo, da se mi srne izročiti otrok, kajti sicer bi je — če pravilno presojam vašo — vašo bo-dočo soprogo — tako hitro ne do-bil.« »To je res,« Je rekel Henges. »Pismo je zdaj v rokah nekega zanesljivega uradnika, s katerim imam večkrat opraviti. Kakor hitro dobim telcfonično sporočilo. da so Mary našli zdravo in čilo, bo epizoda končana.« Miss Maurice je skušala vstati, kar pa je mogla storiti le s Hengeso-vo pomočjo. »Mojemu povelju bodo nedvom-no ugodili,« je rekla. »Ali morava tako dolgo čakati?« Conners je pogledal na uro. »Besedi moža, ki ima tak značaj kakor mr. Henges, hočem zaupati.« je rekel po kratkem premišljevanju. »Ker jamči za vas, odidete lahko, če hoćete,- »Predno zapusti Ellisovo hišo, bo moraia tam pač še marsikaj urediti,« je pripomnil Henges. »Seveda,« je odgovorit Conners. »Da pa se izogne neprijetnostim, naj to Čimpreje oskrbi. Uravnajte se po tem! Če pa ravno potrebujeta denar, da si ustvarita novo življenje, vama ga dam na razpoiaganje. Pravico imate, da se vaju odškoduje za prestani strah in za vajino sodelovanje, da se je otrok zopet našel.« »Pojdi Grace!« se je obrnil Henges k miss Maurice, >oditi hočeva, da naju ne bo kdo motil.« Pri vratih se je obotavljal. »Moža, ki more to storiti, kar ste ravnokar vi storili, mr. Conners, visoko spoStujem. Vsled tega vas prosim za eno uslugo. Ellisovi so mi bili vedno zelo naklonjeni. Zgrozili bi se, če bi izvedeli njeno krivdo. Ali morete najti pot, da jim to zatajite?« »Kako je s Karolino?« »Vedela je, kakor mi je sama pravila, da imam rad Grace.« »Toda ali je poznala tuđi čustva, ki jih goji miss Maurice?« »Tega ne, mr. Conners, toda jaz sam sem jih poznal.« »Hm ... premišljeval bom o vaši prošnji.« je odgovoril Conners. »Videli borno, če se da kaj napraviti. Kar se tiče rodbine Ellis. imate popolnoma prav. Da pa se je otrok našel, to prepustimo lahko policiji. Zelini vam srečo!« Henges se je kratko zahvali! ter se poslovil. Dočim je Conners še gledal za odhajajočima, so se pri meni naspro-tujoča si čustva izpremenila v glasen smeh. »Za to je torej šio!« sem porog-liivo vskliknil. »Aha! In jaz sem vedno mislil, da je nekdo nekdaj govoril o verigah. In kako je hotel otroka brez milosti, brez usmiljenja mašče-vati. Da, če se ne motim, je ćelo govoril nekaj o nepremagljivi notranji sili, ki je tako trdna, tako nepremak-Ijiva, kakor temelji zemlje, ali o podobnih visokoletečih tiradah.« (Dalje prihodnjič.) Strm 2. SLOVENSKI NAROD. 157 štev. slaniki ofeenem z lastopniki balkanskih držav porazdelili od Turkov odstopBena ozemfla med preJSnJe za veznike ter resiti boitfarsko-ro-munsko vpralanje. če W %e velevlasti y tem zedinile, bi nato lahko nastopito eno- do dvomesečno pre-mirje. Poslanik! bi se par tednov od-počili in tekom meseca septembra bi se konferenca nadaljevala »SOdslavische Korrespondenz« poroča iz Belgrada: Kabinet Pašičev ne bo nasprotoval direktni ali indirektni prošnji bolgarskega kabineta, naj se ostavijo sovražnosti. Srbija ni želela te vojne ter sprejela le vsiljen ji boj. Vendar pa se že zdaj lahko smatra kot gotovo dejstvo. da bo Srbija obdržala ozemlja, ki jih je za-sedla, in da o tem ne bo pripustila nadaljnje diskuzije. VeČjih zahtev Srbija ne bo stavila in tuđi ne bo za-htevala vojne odškodnine. Srbija ne želi oslabljene Bolgarske. Situacija je vsled postopanja Romunske otež-kočena, ki še vedno zahteva strate-gično mejo Tutukaja-Balčik in ki ravno hoče pričeti z vojaško akcijo, da zasede to ozemlje. V Belgradu vedo, da je situacija Bolgarske te-žavna, ker bo razven Romunske najbrže tuđi Grška stavila večje zahteve in se ne bo več zadovoljila z zase-denim Solunom. * Srbska poročila o bojih. Srbski tiskovni urad poroča: Bolgari se Še vedno umikaio. Naše čete jih oštro preganjajo ter jim ne ruste nobenega odpočitka. Po ofici-elnem poročilu so baje poskusili Bolgari na svojem umikanju od Štipa ustaviti se v Radovisti ter pričeti z defenzivo. Ko pa so se približale srb-ske čete. so se Bolgari umaknili iz mesta, ki so je zasedle srbske čete. Radovista. važna vojaška točka, je bila dozdaj sedež glavnega stana štaba 4. bolgarske armade. Prebival-stvo je navdušeno sprejelo srbske čete. Bolgari so na svojem hitrem begu vzeli s seboj Ie najbolj potrebne stvari. Puške z municijo, živita in ćelo artilerijska municija so nam označevale smer njihovega bega. Nadalje poroča isti urad: Vsi napadi Boigarov na srhsko-bolgarski meji med Zajecarjern in Pirotom so bili popolnoma odbiti. Napad na Knjaževac in njegovo posadko je bil mogoč !e spričo majhne srbske po-sadke. Ko pa je prišla pomoč. so Srbi napadajočega sovražnika odbili ter popolnoma uničili. Odposlale so se okrepitve, da se s tem preprečijo enaki poskusi. Pri Vlasini so srbske Čete nazaj potisnile sovražnika. Vplenile so oddelek mitraljez ter ujeie 80 kavaleristov. Zdaj se ne na-hajajo nobene bolgarske čete več na srbskih tleb. Tz Zemuna poročajo. da so pri Knjaževacu Bolgare izvabili v past. Ko so bile bolgarske Čete v kotlu, so jih Srbi obkolili, ki so zavzeli pozicije na višinah. Bolgare so v pravem pomenu besede pobili. Niti en Bol-gar ni ostal živ. * * Grška poročiia o bojih. Admiral Konduriotis je zavzel fcavalsko pristaničše. Tuđi dolino re-ke Strumice so grske čete zasedle. Iz Soluna poročajo: Šestdeset tisoč Grkov koraka proti Seresu, kier bo najbrže odločilna bitka. Trideset tisoč Grkov bo prodiralo ob Strumici, ostalih 30.000 mož pa ob železniški progi. Združitev srbskih In grških čet. Srbski tiskovni urad poroca: Srska avant-garda, ki zasleduje raz-bito bolgarsko armado, je prišla v Radovisto ob istem času, ko so gr-ške čete zasedle Strumico. Srbska kavalerija ni pustila Bolgarom časa, ! da bi se odpočili. Vsled tega je bilo ujetih toliko Boigarov, ki se vsi pri-tožujejo, da so holgarske čete tako izmučene. Grki so začeli prodirati proi Radovisti, tako, da nič več ne brani, da bi se obe zavezniški ar-madi ne združili. Na južnem bojtšču je torej položaj srbskih in grških čet sledeči: \ Rujanu, Kocani, Radovisti in v zvezi S tein v Strumici in Dojranu, nadalje na stari meji Vlasina, Pirot, Sveti Nikolaj, Knjaževac in ZajeČar so bili Bolgari po oštrih bojih povsod nazal potisnjeni in Knjaževac popolnoma očišćen sovražnika. Torei je rezultat operacij srbskih in grških čet do se-danjega momenta izvanredno ugo-den.Izgube so na obeh straneh velike, ker so se bojevali z naivečio ostrostjo. *Mititarische Rundschau« poroča, da se je tuđi dosedanje ofenzivno gibanje bolgarske severne skupine na crti Zaječar-Knjaževac-Pirot ustavilo. Na jugu so se združile prva in tretja srbska armada in pa grška armada na progi Krivolak-Blagubu-ša-Planina-Doi ran. Položaj na bojitfu. Vojaški strokovnjak piše v »Neue Freie Presse« med dragim: »Boji v centralnem deln boHICa so se preokrenili, kakor se zdi, nezgodno za Bolgare, ako se potrde t boj-nega polja došle vesti. Po srbskih vesteh in po poročilu poluradnega lista »Militarische Rundschau« so Bolgari pričeli na crti KoČana-štip-Vardar s splošnim umikanjem. Uradno srbsko poročilo konstatira, da so Srbi zavzeli Koča-no dne 6. t. m. zjutraj, Stip pa 7. t. m. Pri KoČani, katero crto so Bolga-ri že opetovano izgubili in zopet osvojili, je nad vse silen srbski na-val prisilil Bolgare, da so se morali umakniti. Južno bolgarsko krilo je še nekaj Časa vztrajalo, da olajša umikanje središča, in se je jelo umi-kati, kakor se zdi, sele v noči 7. t. m. Od Kočane do Vardarja je bilo razvršcenih 7 bolgarskih divizij, ki so prvotno šteie več kakor 100.000 mož. Kako daleč so se bolgarske čete umaknile in da-li se bodo ustavile ob Plaškavici planini, se ne da pre-soditi, ker je neznano stanje teh čet in njih izgube na moralični in fizični moči. Danes se še ne da dognati, ka-tere okolnosti so povzročile ta za Bolgare neugoden preokret . . . Splošna situacija na bojišču se da na kratko označiti tako-le: »Boji v središču in na jugu potekajo, kakor se zdi, za Bolgare neugodno. O dogodkih na severu manjkajo vsaj kolikor toliko zanesljive vesti.« >Arbeiter Zeitung« piše v članku >Bolgari v velikih stiskah«: »Gosta jata friotajočih rac, ki so obkrožale bojišče na Ovčjem polju, se je jela redčiti. Danes se mora reci, da gre Bolgarom še mnogo slabše, kakor si je to upala predstavljati »zlovoljna« kritika vzpričo izredno ugodnih predsodkov, ki so vladali vsepovsodi o sposobnostih bolgarske armade. O teh sposobnostih tuđi danes neče-mo dvomiti. Nasprotno. Bolgarski vojaki so se izkazali tuđi tam, kjer ni sreča spremljala njihovih akcij, kot nadvse vztrajne in s herojsko požrtvovalnostjo prožete borce, prav tako kakor njihovi nasprotniki, Srbi, ki so bili do sedaj vedno pri-krajšani pri cenitvi vojaških »stro-kovnjakov . . .« Bolgari stoje pred popolnim porazom: ne bo jim preostajalo druge-ga, kakor da se umaknejo. dokler je še mogoče, s svojih postojank ob Bregalnici. To ni niti tako lahko, kakor si predstavljamo . . .« Štajersko. V Praprotnem pri Hrastniku je umri 8. t. m. g. posestnik Ivan Ur-bajs. Z njim izgubimo hrastniški na-prednjaki enega svojih najzvestejših članov, a da ga kmetje iz bližnje in daljne okolice ne pozabijo kmalu, zato je skrbel njegov blag značaj, s ka-t£rim se je priljubil vsakemu, kdor ga je spoznah — Na malem pokopali-Šču v prijazni Dragi, smo ga položili v prerani grob. — Lahka inu do-mača gruda! Celje. Slovenski abiturijenti pri-redijo v soboto, 12. t. m. ob **. zve-čer v veliki dvorani Narodnt^a doma veselico in koncert, na katerega vabijo vse prijatelje godbe in petja, posebno Celjane in bližnje okoiičane. Godbo proizvaja salonski orkester, petje pđ dijaki in celjsko pevsko društvo. Sodeluje tuđi violinist g. Nerat. Igrala se bo tuđi kratka igra. Po koncertu prosta zabava in ples. Iz Celja. »Lastni dom«, ki je bil prvotno samo stavbna zadruga ter se je pred nekaj leti preosnoval v stavbno in kreditno zadrugo, je sedaj spremenil svoja pravila v smislu no-vega državnega zakona, po katerem i imajo stavbne zadruge od države potom posebnega državnega sklada pravico do olajšav in znatne pomoči pri stavbnih kreditih za napravo ce-nenih stanovanj delavcem, obrtnikom in uradnikom. Zato opusti »Lastni dom« popolnoma vse kreditno poslovanje, izvzemsi ono, ki je v zvezi z zgradbo prejšnjih in novih hiš. Zlet celjskega sokolskega okrož-ia v Šmartno pri Slovenjgradcu se vrši v nedeljo, dne 13. julija. Odhod iz Celja v nedeljo opoldne s savinj-skim vlakom, za vrnitev te Smartne-ga ie že siguran posebni vlak, ki se ga lahko posluži vsak zletnik brez i izjeme in bo tuđi stal po vseh postajati do Celja. Odhajal bo iz Smartna ob 10. in četrt zvečer, v Celje priđe ob polnoči. V Slovenjgradcu in okolici se še ni vršila nobena sokolska slavnost, zato je potrebna obilna udeležba sokolstva iz ćele Savinske in Saleške doline, pa tuđi drugo narodno občinstvo iz Celja ter imenovanih krajev se na) priklopH U i Šmarinem obli a Ja ijovtnjgraška C. M. podružnica svojo 25letnico, kl Jo hofie proslaviti tud! sokolstvo ln vsi zavedni Slovenci. Občinstvo iz Celja in Savinske doline, ki Ie ni videlo prelepe slovenjgralke okolice, naj porabi to priliko! Vetta nesreća prt piloolrskOi vajah ▼ Ptuju. Narasla Drava vsled neprestanega deževja le raztrgala vojaški most, katerega so napravili vojaki-pijonirji na pijonirskem vež-bališču pri Ptuju. Vsled tega so bili komandiram pijonirji in sicer 10 mož, pod vodstvom poročnika Macenko-vića, da z dvema čolnoma polove stavbni les podrtega mostu. To je bilo silno nevarno delo, posebno ker je voda silno narasla in postala silno deroča. Ob 10. dopoldne se je v de-ročem valovju prekucnil nenadoma en Čoln, v katerem je bilo 5 pijonir-jev in poročnik Macenković. Poroč-r«ik, ki se je obdržal najbližje čolna, je poskusil z vsemi silami in z vso požrtvovalnostjo, da bi rešil svoje moštvo. Toda zaman. Vseh pet mož je nenadoma izginilo v silnih valovih umazane vode. Poročnik Macenko-vič se je rešil le s skrajnim naporom svojih moči v zadnjem trenotku. Uto-nili so, kakor poroča vojaško povelj-stvo v Ptuju, sledeči vojaki: korpo-ral W o h 1 g e m u t h, poddesetnik J u d in pijonirji K 1 a p s, S t e i n i n-gerinPesel. Utopljencev še do sedaj nišo našli. Ta nesreča je napravila kakor v vojaških, tako v civilnih krogih, silno mučen vtisk in vsi obsojajo dejstvo, da se izpostav-lja naše moštvo v svrho rešitve nekaj starega lesa tolikim in tako po-gubonosnim nevarnostim. Iz Slov. Gradca. Le še par dni loči nas do velike veselice, ki se vrši v priliki 251etnice C. M. podružnice za slovenjgraški okraj, dne 13. t. m. v Smartnem pri Slov. Gradcu. Priprave so velikanske, vse je na no-gah, dame, gospodje, staro in mlado; prav vsak se trudi, da bi le veselica najlepše uspela in zanimanje med ljudstvom je zelo veliko. Na sporedu je godba, telovadba, čestitka sokolstva C. M. podružnici in slavnostni govor. Med sporedom: srečolov, tamburaški zbor, petje, različni sotoni zvečer umetni ogenj, ples. Vstop-! nina 40 vin. in ni čuda, Če se ljudstvo tako zelo zanima za to prireditev, j katere se bo udeležilo tuđi veliko , Sokolov, katerih ni bilo v našem i kraju še nikdar! Vi rojaki od blizu in daleč počastite nas z vašim obi-skom, da bo potek in uspeh tem lepši. Posebna vabila se ne razpoši-ljajo. Posebni vlak bo odhajal ob 10. uri 15 min. zvečer od Slov. Gradca proti Celju. Tuđi v slučaju ne-ugodnega vremena bo veselični prostor dobro zavarovan. Iz Št. Jurja ob J. ž. Podružnica [ štaj. kmet. družbe priredi v nedeljo, dne 20. julija ob 3. popoldne v telo-vadnici ljudske sole poučno zboro-vanje. Govorita ing. ZidanŠek o novejših skušnjah v živinoreji in zdravnik dr. Janko S e r n e c iz Celja o zdravju in bolezni v kmečki hišt. Zaključni izplt se vrši na deželni poljedelski soli v Grottenhofu dne 12. julija in na deželni sadje- in vinorej-ski soli v Mariboru dne 30. julija, vsakikrat ob 9. uri dopoldne. Iz St. Pavla pri Preboldu. Za župana v naši vrlo napredni občini je znova (že v tretjič!) izvoljen so-glasno g. Franc C i 1 e n š e k , posestnik v Latkovi vaši. Prvi sveto-valec je g. Norbert Zanier, vele-tržec v St. Pavlu, drugi g. Al. Kupee, posestnik v bt. Lovrencu. Ostali svetovalci so gg. Janez C a j -ner, Anton Jane, Jožef P o t o č-n i k , Franc Kozar. Ćelo občinsko starešinstvo obstoja torej iz naj-uglednejših mož v Št. Pavlu. Nova avtomobilska zveza. Iz Osilnice se nam piše: Naša kranjsko-hrvaška Švica, ki ostane radi svoje neprecenljive romantike marsikate-remu tujcu, ki nas je posetil, v živem spominu, dobila je s 1. julijem t. 1. avtomobilno zvezo z železniško postajo Delnice. Ta zveza je za nas, posebno pa za letoviŠčarje velikega pomena. Le žalibog, da nas letovi-šČarji v tako majhnem številu pose-čajo. Vzrok temu je pa le v tem, da marsikateri se ne ve, v kako kras-nem, romantičnem kraju stoji Osilnl-ca. Udobnosti, koje nam daje Osilni-ca so neprecenljive; tako na primer krasni pešizleti na izvor Kulpe, na hrvaški snežnik itd., kopanje v teko-či topli Kulpi in Cabranki in končno ! tuđi krasne turistovske ture. Ako hoče letoviščnik po duševnem naporu skozi ćelo leto imeti vsaj neka) časa popolni počitek in mir, iste-ga gotovo dobi v Osilnici. Kar se tiče postrežbe in cene za hrano in stanovanje je točno in cene nišo pretirane, temveč zelo solidne in zmerne. Pri-poročljive hiše se spoznajo najbolj po tem, da so naročene na kak na-preden list Poizkusite in gotovo dru-, go leto oe tKKiete izostalu Rayuo jta i avtomobilna zveza je pa naš kraj še izpopolnila in še bolj povzdignila. Avtomobil odhaja vsaki dan iz Del-nic ob 6*30 zjutraj, je v Osilnici ob 8*20 in v Čabru že ob 9. dopoldne. Iz Čabra odhaja ob 2. popoldne, priđe v Osilnico ob 2*40 in je zopet ob 515 v Delnicah. Kakor se pa čuje, hočejo drugo spomlad to zvezo podaljšati skozi Lož na Rakek, tako da bodemo drugo leto imeli zopet zvezo s postajo Rakek. Seveda ni pa rečeno s tem, da mora vsaki tujec, koji hoče priti v Osilnico, iti skozi Delnice, temveč Je tuđi dobra zveza skozi Kočevje. Iz Št. Pavla pri Preboldu. Tu-kajšno tovarno bo lastnica »Združena avstrijska tekstilna industrija«, popolnoma prenovila in preuredila. Dela se izvajajo z veliko hitrostjo, tako da se bode začelo deloma delati že s 1. avgustom. Tovarna ne bo več predilnica, temveč tkalnica. Postavi se 600 tkalnih strojev. Upelje se tuđi električna luč. Delavstvo se bo znatno pomnožilo. Ta preureditev je velikega gospodarskega pomena za Št. Pavel. Dr. M. Ploj — častni občan bu-čečovski. Iz Bučečovec na M. p. nam poročajo: Tukajšni občinski odbor je v svoji izredni seji dne 6. julija ime-noval senatnega predsednika dr. M. P 1 o j a soglasno za častnega obča-na in sicer zaradi njegovih velikih zaslug za slovenski narod in občino Bučečovci. Glas Hrvaiov. Iz Virja se nam piše: Ne moremo si kaj, da ne bi v Vašem, po vsem slovanskem jugu tako priljubljenem listu, dali izraza toplim čustvom za naše slovenske brate v obče in posebno za brate na Spodnjem Štajerskem. Dne 29. junija t. 1., to je na dan sv. Petra, se je pri nas v Virju v gostini vrlega gospoda Petra Kosa vršila narodna veselica, ki je bila mnogoštevino obiskana. Iznenađeni po tolikem obisku čestite-ga občinstva iz sosednega Ormoža so nam srca od veselja utripala. Posebno se je odlikovala gasilska godba iz Hardeka pri Ormožu pod oseb-nim vodstvom kapelnika gosp. nad-učitelja S e r a j n i k a iz Ormoža. Samo to nas je bolelo, da je bilo nas Hrvatov komaj tretjina vsega števil-nega občinstva. Bilo je presrčnih medsebojnih pozdravov in ugodne zabave, ki nam ostane v trajnem spominu. To smo zapisali resnici na čast in v zahvalo Slovencem, ki so tako mnogoševilno prišli. Ziveli! — Hrvatje, udeležniki veselice. Učene i, ki se hočejo učiti kake obrti ali trgovine, naj se obrnejo na slovensko trgovsko in obrtno društvo v Mariboru. Sprejmejo se le sinovi poštenih slovenskih staršev. Za takoj se sprejme vajenec v slad-ščičarno. Boračko. Vellkodušen ^dar. Dr. KarI Auer pl. Welsbach v Šentvidu ob Glini je podaril 10.000 kron za razširjenje cesarjevič Rudolfove bolnišnice. Vlom. V noči od sobote na nedeljo je vlomil neznan vlomilec v poletni salon gostilne Kriegl v Be-Ijaku in ukradel natakarici 50 kron, razbil predalo od gramofona in vzej tuđi v tem predalu nabran denar. Vlomilec je napravil tuđi več druge škode. Policija je vlomilcu baje že na sledu. Puljski pijonirji v Beljaku. 6. pi- jonirski bataljon, ki je nastanjen v Pulju je premeščen za en mesec v Beljak, da se vežba v stavbi mostov čez reke, česar v Pulju ne more vaditi. Bataljon je prišel včeraj v Beljak in šteje 22 častnikov, 8 eno-letnih prostovoljcev in 300 mož. Moštvo je nastanjeno v predmestju Beljaka. Primorsko. Iz sodne službe. Prestavljen je sednik Josip Oblak iz Voloske-Opatije v Kanal, imenovani so za sodnike avskultanti Bogdan Mogo-r o v i č za Pazin, dr. R. Z e 11 o za Koper in Anton Mraskočik za Opatijo-Volosko. Odlikovanje. Srebrni zaslužni križec je dobil stražnik Matevž Hrastić v Trstu, ker je rešil s smrtno nevarnostjo neko osebo iz vode. ZakaJ se gre pri sedanjih goriških deželnozborskih volUvah? Ooriški Slovenci ste že končno prepričani o pogubni protinarodni politiki sedanje većine slovenskega deželnozborske-ga zastopstva. Na svoje oči vidite, na svoji koži in na svojih žepih čutite vi in vaše rodbine, kako hodi Slo-venstvo na Goriškem rakovo pot, odkar se je polastila političnega vodstva goriškega slovenskega naroda sebična in nekvalificirana klerikalna stranka S. L. S. Pri sedanjih volitvah gre torej zato, da se napravi konec temu pogubonosueniu gospodarstvu in da si postavi ljudstvo za svoje za-stopnike može iz svoje srede, može Iz Hudstva, ki so eđino sposobni, da čuvaio slovenske narodne interese v deželnem zboru goriškem. Ore za to, da pridejo goriški Slovenci enkrat do poslancev, ki bodo res delali v prid in v dobrobit dežele in sloven-skega prebivalstva, ki je sedaj toliko trpelo pod laško-slovenskim klerikalnim režimom. Goriško Sloven-stvo zahteva končno pametnega de-želnega gospodarsva. lo pa je mo-goče le, če se spremeni poslance. V zadnjem času so gospodarili v deželi klerikalci in njihovo gospodarstvo se je slabo obneslo. Zato morajo ti za-stopniki slovenskega prebivalstva, ki so učinili slovenskemu prebivalstva ! toliko škode, izginiti s pozorišča, in J nastopajo naj novi zastopniki, samo-stojni kandidatje iz naroda, ki bodo res lahko ln vsestransko dobro zašto-pali interese slovenskega prebivai- | stva. Proč mora iti oni volilni red, ki sta ga zahrbtno in zavratno ske- ! vala dr. Pajer in dr. Gregorčič, po | katerem dobi ena tretjina laškega prebivalstva 15, dve tretjini slovenskega prebivalstva pa samo 14 poslancev. Dr. Gregorčič in Berbuč sta bila tista, ki sta vedoma in hote pri-volila v nov zakon, po katerem ve-Ijata dva goriška Slovenca komaj toliko kot en laški Furlan. S tem zakonom se je strašno ponižalo slovensko preblvalstvo na Goriškem in zato moraio zavedni in značajni Slovenci nastopiti kot en mož proti temu zavratnemu klerikalnemu gospe- i darstvu na Goriškem. Poneverbe v mestni bolnišnici v 1 Trstu. Državno pravdništvo je dalo zapreti blagajnika mestne bolnišnice Karla Lupetino. Pri preiskavi blagajne se namreč izkazal precejšen nered. Dognano in dokazano je, da Lupetina znesek 4000 kron, katerega bi bil moral odposlati po pošti, res dvignil \n ga vpisal v poŠtno knjigo kot odposlanega, v resnici ga pa ni odposlal. Lupetina je obdrža! denar zase. Če ima Še kake tovariše in če je še več goljufal, do sedaj še ni znano, dognala pa bo preiskava, ki se je uvedla na zahtevo državnega pravdništva. Velika tatvina kave. Iz skladi-šča prevozne tvrdke Uccelli v pro-stem pristanišču v Trstu so ukradli neznani tatovi 20 vreč kave, ki so bile namenjene za Budimpešte Kava je bila vredna čez 4000 kron. Do sedaj so zaprli enega uslužbenca tvrdke, ki je na sumu, da je bil ude-ležen pri tatvini, toda ta krivdo odločno zanika. Požar na motornem čolnu. Sno-či je izbruhnil na motornem čolnu »Darlin« ogenj, ki je skoro popolnoma uničil čoln. Čoln je last bratov Lupiš iz Reke. Škoda znaša čez 10.000 kron. Ogenj je nastal vsled neprevidnosti nekega dečka, ki se je približal z gorečo cigareto posodi za bencin. Posoda je bila slabo zaprta i in bencin se je vžgal. Deček se je k sreči rešil s tem, da je skočil pravo-Časno v vodo. Egiptovska zvodnica. V Trstu je zaprla policija 751etno Ano Derviš iz Kaire, ki je prišla pred kratkem v Trst in nabirala mlade žene, katere je z različnimi obljubami preslepila, I da so zapustile svoje može in se pre- : selile v Kairo, kjer ima Derniševa zloglasno razupito nočno čajnico. Ovadila jo je neka mlada lepa žena, 1 ki je spoznala in pregledala slepar-sko starko, ter uvidela, kakšna ne-varnost preti od nje lepim, mladim ženam. Eksplozija na parniku. V Trst je došlo poročilo iz Lizbone, da je v tamošnjem pristanišču eksplodiral na parniku »Lapsa«, last družbe Naprie v Dubrovniku ogljikov plin in sicer [ vsled neprevidnega ravnanja kadeta Kunoslava. Eksplozija je bila močna. Kunoslav je bil na mestu ubit, 3 kurjaci so težko ranjeni, več mornarjev I pa je lahko poškodovanih. Precej poškodovan je tuđi parnik. Pobegli kaznenec. Včeraj je po- ; begnil iz policijskih zaporov v Trstu blagajniški sluga Ivan Siscovich, ki je bil obsojen zaradi tatvine, goljufi-je in poneverbe na 15 mesecev Ječe. j Danes so ga hoteli prepeljati v Koper ali v Gradišće. Pobegnil je na ta način, da je prepilil omrežje na oknu, skozi okno je skočil na dvorišče. preplezal zid na dvorišču in priše! I neopažen na prosto. O beguncu ni-majo še nobene sledi. Dnevne vesti. '+ Reševanje dr. Šusteršiča. Kamila Theimerieva je proti deželnemu glavarju dr. Susteršiču izrekla take obtožbe, da je dr. Šusteršič svojemu dostojanstvu dolžan te obtožbe ovre-čl, zakaj, če teh obtožb ne ovrže in če ne dokaže, da so neosnovane, potem je nemogoč kot deželni glavar, ker ga krona ne more pustiti na , tem mestu, pa naj mu magari vse 1 občine do zadnje izretejo Se taKo slo- 157- Me*_________________________________________________SLOVENSKI NAROD, _________________ ,__________________________Stran 3. vesne zaupnice. PrilSca, dokazati nc-resničnost izrečenih obtoŽb je dana i Kamila Theimerjeva pori vi ja dežel-nega glavatfa na vse načine, na) fc> tožl fai vsak njen članek daj© dovoll gradiva za tožbo. Toda $ strmeniem vidi javnost, da deželnl glavar dr. šusteršič te prilike neće u pora bit i in da neće stopiti pred sodlšče. Naravno je, da si javnos to tako tolmači, da se deželni glavar ne npa tožltl in da se boji dokazov, s katerimi obeta Kamila Theimerleva, da bo pred so-diščem dokazala svoje obdolžitve. Oprati se torei deželni glavar dr. Šu-teršič neče ali pa ne more — pač pa hoće resiti svoje dostojanstvo in re-šilna dela, katerim smo priča, izdaja-30 njegovo tiho upanje, da se obrani na svojem mestu najvzlic izrečenim obtožbam in navziic temu, da se teh obtožb ne upa ovreči. V koliko je to upanje upravičeno, ni naša briga, Deželnega glavarja imenuje krona in izbere kogar taoče izmed deželnih po-slancev« Respektiramo brezpogojno to pra\ico krone in prepuščamo vladi odgovornost, koga predlaga. Za nas je zanirniveiše, kako se vrli reševalna akcija za dr. Šusteršiča. Zaupnice občinskih zastopov naj bo-do vladi dokaz, da uživa dr. Suster-Šič kot deželni glavar slej kakor prej zaupanje večine prebivalstva in da po sodbi te večine vzlic izrečenim obdolžitvam ni povoda, da bi se dr. Šusteršič umaknil z mesta deželnega glavarja. Sprico obstoječih razmer med klerikalno stranko in med pred-sedstvom kranjske deželne vlade je prav lahko mogoče, da se bodo te zaupnice, — ki jih pa doslej se nika-kor ni preveč in se zdi, kakor bi se niti najvnetejšim klerikalnim obči-nam z niimi nič preveč ne mudilo — naslikale na Dunaju kot dokazi, da želi večina prebivalstva, naj ostane dr. Susteršie glavar. Seveda ta zelja ne more biti merodajna za vpra-sanje, če ima dr. Šusteršič se kvalifikacijo za deželnega glavarja in če more se dalje ostati na svojem mestu. Saj deželni giavar ni zaupnik klerikalnih občln, ampak zaupnik krone. Sicer je pa na sebi zanimivo, kako se love te zaupnice. Župan v $t. Vidu nad Ljubliano. Anton Be-1 e c, po domače Kianfarjev Tone, stoji na čelu te akcije. Razposlal je občinam nacrt revolucije s sledečim oklicem: »Občine. na noge za čast našega Ijubljenega dežeinega glavarja! Xe proti ženski, za to se niti ne zinenimo. temveč zoper slovensko Časopisje, ki se da izrabiti, kakor prostitutka za take namene, tuđi ne za osebo, temveč za demonstracijo, za stranko. — Anton B e 1 e c, župan.« — Za mnenje Klaniarjevega Toneta o slovenskem časopustu se pač nihče ne bo zmenil. Za Klanfar-jevega Toneta je že velika časr. če se kak list ž njim toliko peča, da ga parkrat — sune. A da je priše! dr. Šusteršič na Klanfarjevega Toneta in da se pod njegovo firmo rešuje, to je karakteristično. Kianfarjev Tone namreč ni drugega, kakor ponizni izvrševalec dr. Susteršičevih uka-zov, možic, ki je pri »Ljudski poso-jilnici« užival dobrote dr. Šusteršiča in mora na povelje parirati, drugače zleti na zobe. Klanfarjev Tone je manj kot nič in če zdaj nabira zaupnice za dr. Šusteršiča. pomeni to toliko, kakor da jih nabira dr. Šusteršič sam. To je pa zelo značilno, zakaj to kaže. kako osamljen in zaptiščen je dr. šusteršič že v svoji lastni stranki. Tako osumljen in zapuščen, da mora sam sebi loviti zaupnice in se mora pri tem poslužiti tako slabe firme, kakor je Kianfarjev Tone. Ne enega boljšega človeka ni mogel dobiti za to delo, po Klanfarjevem To-netu je mora poseči . . . Da, da, dela se tema okro?: dr. Šusteršiča in kle-rikalci že imenujejo ime njegovega naslednika . . . + Sijaj pa tak! Okrog -.Slovenca« so menda zbrane same lakajske nature in vsak baronček jim je že nekako višje bitje. Kako daleč to šega, priča notica o zborovanju naprednih učiteljev v Postojni. »Sloveneo pravi namreč, da so liberalni učitelji jezni, ker se njihovega zborovania »nišo hoteli udeležiti tišti, ki bi po svojem dostojanstvu dali zborovanju zijaj.« Ne vemo sicer, kdo se zboro-vanja ni hotel udeležiti in nas to tuđi nič ne zanima, vemo pa, da je vse dostojanstvenike na Kranjskem, ki bi kakemu zborovanju mogli dati sl-iaj, prav lahko na prste sešteti. La-kajem se zna seveda zdeti, da je tuđi kuk okrajni glavar, ali kak okrajni šolski nadzornik že dostojanstvenik, ki daje zborovanjem sijaj, ali v naših demokratičnih časin se temu vsak razumen človek smeje, ker ve, da okrajni glavarji in okrajni Solski nadzorniki nišo prav nič več, kakor navadni uslužbenci države . . . -f- Ljubljansko okrajno sodišče je poslalo neki dekli, ki ne zna nobe-ne nemške besede, povabilo na zapu-sčinsko obravnavo v nemškem jeziku. Po čegavi krivdi se je to zgodilo, ne borno preiskovali in je tuđi vse-eao, đejstvo samo govori dovolj. Za take razmere se ima naše ljudstvo zahvaliti edino klerikalni bandi, ki Je prodala vse naše narodne in jezi-kovne pravice, samo da lahko nemo-teno slepari. + Iz politične službe. Za defini-tivnega okrajnega komisarja je imenovan dr. Karl B i c e k v Ljubljani, za prov. ok. komisarja deželnovladni koncipist dr. Alojzij Gregorin v Ljubljani, za deželnovladnega konci-pista sta imenovana Gustav G o -I i a v Novem mestu in deželnovladni konceptni praktikant Friderik D e v v KoČevju in za prov. dež. vladnega koncipjsta dež. vladni konceptni praktikant dr. Viljem P f e i f e r v Krškem. -r Iz državne stavbne službe. Imenovani so stavbni adjunkti Alb. Hohenberger v Trstu, Artur Marcuzzi v Tolminu, Rud. K e n-c i a n v Trstu, Josip Kosir v Pazinu in Iv. M e r k u š a y Trstu za stavbne inženirje, definitivna sta postala stavbna adjunkta Josip Ba desi č v Gradišću in Fr. Z u p a n č i č v Trstu. Za prov. stavbne adjunkte pa so imenovani praktikanti Jakob Zahariades v Gradišču, Emil Treo, Ivan K1 a s i n g , Josip Sa-b a č k y in Anton D o 1 e n c v Trstu. — Umri }e 6. t. m. na svojem stanovanju v Cerkveni ulici 5, bivši čevljarski mojster in meščan ljubljanski gospod Anton F a b i a n v 82. letu svoje starosti. V svojih mlajših letih je bil vsled svoje spretnosti in postrežljivosti tuđi v boljših krogih zelo priljubljen in čisian obrtnik, ki si je z vstrajnostjo in solidnim delom prihranil toliko premoženja, da se je že pred 20. leti umaknil v privatno življenje. Brez bližnjih sorodnikov je živel popolnoma zase in svojim spominom in poleg tega tako skromno, da je ob svoji smrti zapusti! blizu 20.000 kron. Kakor čujemo se je blagi pokojnik spomnil tuđi mestnih revežev s tem, da je volil meščan-skemu zakladu znatno vsoto 8000 K. Njegov pogreb se je vršil S. t. m. in je bil nad vse skromen in priprost: bilo je samo sedem pogrebeev. V imenu mestne občine ta se pogreba udeležila: mag. komisar Govekar in mag. oficijal K e s s 1 e r. Pokojnik je bil vedno zvest pristas narodno-napredne stranke. — Blagemu pokojniku dobrotniku bodi ohranjen trajen sromin! — »Matice Slovenske« odboro-va seja bo dne 12. juli ja ob 6. uri. — C. kr. centralna komisija za varstvo spomenikov je otvorila s 1. julijem t. 1. v Ljubljani uradno za-stopstvo za Kranjsko deželo. V ko-likor ni praktikant dr. France S t e 1 e na deželi zaposlen, je strankam na razpolago v svoji pisarni: Ljubljana, Mestni trg št. 25. I. nadstropje, vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne in od 1. do 3. copoldne. — Ćastni večer inspektorja Schusterschitza. Zeleznisko uradni-štvo ljubljanskega južnega kolodvora je priredilo svojemu postajenačel-niku gospodu Schusterschitza včeraj 10. t. m. povodom njegovega imenovanja »inšpektorjem« v restavracij-skem steklenem salonu v Ljubljani časten večer. Prostoren salon je bil do malega poln višjega in nižjega postajnega uradništva in njihovih družin. Za zabavni del so skrbe'i vrli železniski uradniki - pevci pml vodstvom gospoda Pahorja. klar irske točke sta pa mojstrsko izvajaia g. Pahor in njegova gospa soproga. Veliko umetnico na klavirju se je pokazala tuđi gospa inžen. Miillerjeva. — V imenu uradništva je čestital slavljencu visji revident gospod Ver-stovšek, na kar so sledili v imenu kurilnice inspektor g. inženir Šega in inženir Jurman, v imenu ekspoziture prometni kontrolor g. Sajovic in dr. Slavljenec gospod nadzornik Schusterschitz se je v vznešenih be-sedah zahvalil navzočemu uradni-štvu za častni večer želeč, da bi ga uradnistvo pri težki in odgovornosti polni službi podpiralo tuđi v bodoče tako, kakor do sedaj. V imenu mlaj-šega uradništva je čestital slavlien-cu revident g. Planinšek poudarja-joč, da se vse uradnistvo zaveda slavljenčeve naklonjenosti do njemu podrejenega uradništva in je napil speciielno slavljenčevi gospe soprogi in navzočemu ženstvu sploh. Lep večer je uradnistvo zaključilo s tem, da je nabralo za Ciril in Metoda 13 kron 84 viru za podporni sklad »D. J. Ž. U.* pa 14 K 60 v. Zorka Jegiičeva t. Danes okoli poldneva je priplavalo po Ljubljani-ci truplo utopljene dijakinje Zorke Jegličeve, katero so na Krakovskem nasipu potegnili iz vode in prepeljali v mrtvačnico k sv. Krištofu. Na postaji Vižmarje je imei 9. t. m. pri poštnem vlaku popoldne ob 4. uri poštni uslužbenec opraviti službo pri vlaku. Ko se je bližal poštne-mu vozu. je priletelo iz voza za prtljage vozno kolo ter se raJetelo v goštnega usiužbeoca s tako silo, da ga je na nogi znatno ranilo. Kakor je bilo stišati se je ta tuđi tako prestra-šil. da občuti bolečine na svojih živ-cih. Kolo se Je ravrtelo po postaji in se poškodovalo tako, da ga lastnik, ki ga je po železnici oddal ta sopot-no prtljago, kot takega brez odškod-nine ni rnaral prevzeti na državni postaji v Šiški. Iz Rlbnice. Pri nas straši po va-seh neko ženšče, »Marinčkovka«, ki nabira denar za Rakovnik. To je sicer lahko bogoljubno delo, vendar bi želeli točnega izkaza teh darov, kaj-ti sicer bi se marsikomu zljubilo, da bi hodil s kapo po vaseh nabirat. drugi bi pa delovali za nebesa in zanj. Gospodje z Rakovnika bi nam in vsem, ki se ne upajo oglasiti, zelo ustregli s pojasnilom, če ima to ženšče dovoljenje za nabiranje, če je res, da dobiva 10% od naberačenega denarja in z izkazi o darilih, zakaj* polna košara »pildkov« in podobne-ga blaga, ki ga ta babnica raznaša, nam ne zadostuje. Kinematograf »Ideal«. V petek, 11. julija specialni večer. (Nordijski spored.) 1. Trondjemska železnica. (Potovalni film.) 2. Eno uro sultan. (Humoreska.) 3. Dolžnosti se je spomnil. (Ameriška drama.) 4. Filmski igralec. (Komično.) Nordiskfilm! 5. Mož s plaščem. (Učinkovita drama Nordfskfilm Co. v 3 dejanjih z Robertom Dinesenom.) 6. Lov v džungli. (Ameriška humoreska.) 7. Denar in Ijubezen. (Nordijska veselo-igra.) — Samo zvečer. Ne hodite na počitnice, predno ne zavarujete svojega stanovanja zo-per tatvinno pri banki »Slaviji« v Ljubljani. Narodno obramba. Šiškarji! Sami imamo občutiti raznarodovalno gonjo ^Schulverei-na f ki divja v naši narodni Šiški in zato se nam je se veliko bolj okleniti družbe sv. Cirila in Metoda in pod-pirati njene prireditve. V nedeljo, dne 13. t. m. priredi tukajšnja podružnica cvetlični dan in popoldne veselico pri £. Moharju. Narodni in zavedm Šiškarji, podpirajte prireditev, da kar najdostojneje proslavimo narod-m' praznik, nam v čast in družbi v korist! Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. Ant. Gnus, nadučitelj v Dolu pri Hrastniku, 17 K, katere je na-brala gdč. El. Voduškova v gostilni g. A. Juvančiča na Zidanem mostu na praznik sv. Cirila in Metoda pri obedu zbranega učitelistva laškega okraja povodom uradne konference po geslu: >Mal položi dar, domu na altar!« Podružnica C. M. za Medvode. in okolico ima v nedeljo 13. t. m. svojo veselico v gostilni g. Kolenca na Ladiji pri Medvodah. Za domači-ne lepa in T>oučna zabava, za sose-de, Liubljančane, Locane in dr. prav lep izlet. Vabimo! Za prodano čistilo (kremo) je prejela družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani od tvrdke I. Keber sedaj v Tacnu pri Ljubljani 150 K. Ta ce-njena tvrdka naznanja, da radi pre-selitve in ureditve tovarniških pro-storov ni mogla vseh naročil takoj izvršiti, vendar sedaj ni nikakih za-prek več. Ta izborna krema se je splošno pri vsem narodno mislečem občinstvu radi res izborne kakovosti priljubila in isto najtopleje priporo-čamo. Društvena naznanila. V nedeljo vsi v Hribarjev gaj k javni telovadbi »Sokola U.« Po javni telovadbi se vrši veselica z raz-novrstnim programom. »Sokol I.« je skienli, da se ude-leži korporativno V. javne teiovad-be. združeno z ljudsko veselico brat-skega društva ^Sokola II. % ki se vrši v nedeljo, dne 13. t. m. v Hribarje-vem gaju. — Na zdar! Napredno politično gospodarsko društvo za občino Moste je imelo svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 6. julija ob 4. uri popoldne pri Joško-tu na Selu. V odbor so bili izvoljeni naslednji gospodje: Novak Franc, Peklaj Ivan, Vid mar Matija, Škoda Anton. Prime Joško, Svetek Andrcj, P 0 g a č a r Fran, J e v n i k a r Karei, B a v d e k Alojzij. Namestniki odbora: Seme Ma-tevž, Župan Franc. Pregledniki ra-čunov: Ton ja Ivan, Lavtar Jakob, Trškan Andrej. Namestniki: K r u š i č Matevž. S tem izvoljenjem Je dobilo društvo sveže delavce in želimo, da bi imelo društvo obilo uspeha. Društvo absolventov kranjskih kmetiisliili toi ima svoj občni zbor v zvezi s poučnim izletom in predavanjem dne 3. avgusta v Medvodah. Zborova nje se vrši v gostilni pri kolodvoru in se prične ob 10. dopoldne. Po zborovanju je skupni obed. Po-pcldjoe ob 2. uri ie poučni izlet « dežehio pristavo Robež pod vodstvom strokovnega učitelja. Ker je zaradi skupnega obeda in zaradi pre-skrbe voz na Kobež potreba pravo-časno izvedeti za število udeležen-cev, naj se cenjeni tovariši zglase zadnji čas do 25. julija pri g. Iv. Pipanu, posestniku v Vižmarjih p. Št. Vid pri Ljubljani. Tel. društvo Sokol v Žlreh ponovno vabi vsa bližnja bratska društva in sokolske prijatelje na svojo 5. javno telovadbo, ki bo v nedeljo 13. julija ob 4. popoldne. Spored javni telovadbi je bogat in bo gotovo nudil gledalcem mnogo vžitka. Vršila se bo javna telovadba na travniku za Sokolskim domom. Po telovadbi bo velika veselica z bogatim zabavnim sporedom v prostorih doma. Bratje, sestre, naši prijatelji — pose-tite nas! Šolska poročilo. Matura na II. drž. gimnaziji, ki se je vršila od 7. do 9. t. ni. in ji je predsedoval ravnatelj I. drž. gimnazije, g. dr. Lovro P o ž a r , se je kon-čala z ugodnim uspehom. Izkušnjo je ugodno prestalo vseh 22 abiturien-tov, med temi 3 z odliko, 13 soglasno in ostali z večino glasov. Imena abiturientov so: Leopold Amon iz Drenskega Rebra na Šta-jerskem, Ant. C e r a r iz Doba, Min. Ć a r f iz Gonovca na Koroškem, Feliks Gregorc iz Mengša, Myron Gregorič iz Ljubljane, Matija J a n e ž i č iz Peč, Jos. K o p o r c iz Dobrnika, Ant. K u r a 11 iz Žabnice, Ant. Leskovec iz Košane, Ivan M a r i n č i č iz Ptuja z odi., Jakob M i g 1 i č iz Iga, Franc M 0 h a r iz Hriba, Ivan Novak iz Dola, Ivan Oblak od Sv. Gregorja, Franc P e č e k iz Lašč, Ivan Pire iz Ljubljane, Alojzij R i g 1 e r iz Pra-preč, Jos. S i r k iz Ljubljane, Ignac Sirca iz Planine z odi., Karl Š v i -gelj iz Borovnice z odi., Herman Camernik iz RateČ in Andrej U r a n iz Ljubljane. Mestni dekliški licej v Ljubljani. Pod predsedstvom c. kr. dež. šolske-ga nadzornika in dvornega svetnika Franca Hubada so se vršili prvi zrelostni izpiti od 3. do 10. julija. Izid je jako zadovoljiv. V VI. A razredu so dobile odliko; pl B a 11 0 g h Valerija, Cerk Helena, G u z e 1 j Slava, Hribar Dragica, K e s s -1 e r Slava. K e s s 1 e r Vera. Sed-1 ak Marija, Stenovec Terezija in V o d i š e k Olga. Za zrele so bile proglašene gdč.: B e 1 i č Pavla, Flis Vera, Knez Olga, Kobal Ana, K o c h Vida. K o s m a č Marija, N a g 1 a s Jelka, Okorn Zofija, Perušek Marija, S n m č i č Anto-nija, Suša Angela in Z a m i d a Milena. V VI. B razredu so dobile odliko: Bole Cirila, Cernič Frančiška, GoropevŠek Marija, Kopriva Marija, Lombar Angela, M a y e r Anka, P i n t a r Julija, P o d j e d Angela, R o b n i k Marija in V i k Božena. Za zrele so bile proglašene: Baran Jutija. plem. Kleinmavr Tekla. Komotar Nada, K 0 z e 1 j Marta, K r i s c h Otilija, K u r e n t Felicita, Lapai-n e Nada, Malavrh Erna, M i s Ana, M o Č n i k Pavla. S o n c Ama-lija. V o d i Š e k Josipina. VV i e s -m a y e r Pavla in 21 i n d r a Klotil-da. — Dne 10. julija je prisostvoval zrelostnim izpitom tuđi predsednik kuratorija mestni župan g. dr. Ivan T a v č a r. Telefonska in brzojavna porobila. Bratomoraa vo)aa na Balkanu. Točna slika dogodkov in položaja na makedonskem bojlšču. (Z ozirom na silno konfuzne vesti dunajskih listov o dogodkih na bo-jišču, smo se obrnili na srbski tiskovni urad s prošnjo, naj nam poda ko-likor mogoče točno in objektivno sliko dogodkov }n splosnega položaja na makedonskem bo}iš£u. — Nato smo sprejeli to - le brzojavko): Đelgrad, 11. julija. (Srbski tiskovni urad »Slovenskemu Narodu«.) Z ozirotn na konfuzne in lažnjive vesti, kl sicer krožijo samo še v av-stro - ogrskih časopisih, v katerth se prikriva do zadnjega časa prava slika razvoja in stanja vojnih operacij na srbsko - botearskem boftščii, vam na izrečno želio podam nm te-melju zafietlltvlh hrformaci] s strani tulfli korapoadentov in vojaških strokovnlakov in na podlagi poobla-stila z najmerodajnefšega vojaškega bi poUtlčaega mosta te - le absotutiio nesporne podatke: Napad so Izvršili Bolgarl r vso svoje glavao silo, kar dokazHje dej-stva, da se le poldrugi dan vršila borfca «1 srt*« strani demarfcaclf-ftk,* Crt# ia 4m sa SfW m lemproeto- ru pobrali tako ogromno število bol-garskih ranjencev. To dokazuieio tud! naredbe, ki so se našle pri bol-garskih uietnikih. Glavno boiišče )e bilo dosedal okrog Zletovske reke in Cregamlce, preko katerih je pritlskala glavna bolgarska armada generala Kovačeva, z namenom, prodreti v sporne pokrajine Makedonije in Stare Srbije. Bolgari so zavzeki Gevgeli, katero mesto so jim kasneje iztrgail Grki. — Takoi prvi dan so zavzeii Krtvolak. Od tu so bili potisnjeni, a so kasneie zopet zavzeii to mesto, ki so ga branili raanjši srbski oddeiki z znatnim delom prostovoljskih čet. Krivolak so v soboto zopet zavzeii Srbi. Bolgari so bili potisnjeni nazaj z velikim! izgubami. Timoška divizija sploh ni btla uničena, ker je še kasneje posegla v borbo in je bila prav tista divizija, kl je Bolgarom zopet odvzela Krivolak. Konstatirati je tud; treba, da so prve sofijske vesti javljale, da so Bolgari od timoške divizije ujeli desettisoč mož. Kasneje se je to število skrčilo na štiritisoč ujetnikov, sedaj pa se poroča, da jih je bilo ćelo samo šti-risto. Dejstvo jef da so se sedaj Bolgari, preganjani od srbskih čet, umaknili izpred Štipa s celega tfcro-stora med Vardarjem in Lakavico in iz Radovišta, kier je bil nameščen glavni štab vse bolgarske armadc, in da beže proti Pečevu, kar najbolj označuje brezpomembnost krivola-šega treootnega in pretirano pove-čanega uspeha. Absolutno dejstvo Je, da ni bilo niti pred Velesom, niti pred Koma-novem, kamoli pred kopljem nobenih bojev. V vsera tem času se nobena bolgarska kolona ni nahajala bliže nego 55 kilometrov od S kop I ja, 40 kilometrov od Kumanova in 20 kn} zračne crte od Vele sa. Včeraj, deseti dan bitke, so bili Bolgari potisnjeni na vsi fronti od Zletovske reke do Krivolaka za 50 kilometrov, tore) še enkrat tako daleč od prej imenovanih mest. Poleg tega je vsa njihova armada razbita in ptišča na begu topove, strelivo, ŽU vila in puške, težeč za tem, da se iz-' ogne obkoljenju. Vesti o cerniranju srbsko - do-navske divizije je absolutno nere» snična. Ta divizija ni bila nikdai?' ogrožena, a kamoli obkoljena. Ta vest je najbrže nastala na podlagi bolgarske nakane, da to store še vv prvih dneh bitke in poskusa, da pro-* dro v smeri proti Vranji. Konstatirati je treba, da se je ta \ost javila z dostavkom, da Bolgari ogrožajo Srbe z napadom iz Kočane in sicer v trenotku. ko so bili Bolgari že pod* snjeni 35 kilometrov z njihovih po« zicij. Naskok na Vlasino so srbske če* te predvčerajšnjim odbile. Nato so Bolgari ponovili napade na raznih mestih. Najdalje so prodrli do Knfa-ževca, 14 km od meje. Tu so bihT predvčerajšnjirn in včeraj popolnoma iztrti, kakor so bili predvčerai-šnjim odbiti izpred Zaiečara. Od včeraj ni niti enega bolgarskega ođ-delka več na srbskem ozemlju. Potemtakem ni bila niti en tre-notek ugrožena niti železnlška pro* ga, niti kako večje srbsko mesto. Ta-kisto tuđi ni bila presekana rveza med posamnimi deli srbske armade, še manji pa, da bi bila kakšna večja srbska kolona obkoljena. Nasprotno, dejstvo Je, da se }e glavna devetdnevna ogromna bitka btla ob Bregalnici z glavno bol ga r-sko armado. Tu so bili Bolgari razbiti in so se umaknOi preko Plaska* viče planine, bežeč med planlnami Plaskavice in Maleša prati Džumaju in zgornjemti delu Strume, ugroženi od prodirajočih Grkov. To absolutno točno stanje stvari kaže, da so Bolgari doživeli kata-siirofalen poraz na srbskem ln gr-? škem bojišču med Vardarjem ini Strumo. Ne ve se, dali bodo Bolgari, za-sledovani na vsi crti, sploh še mogli misliti na kak odpor in dali jim bo mogoče uteči pretečemu iim cerni-ranju ostankov svoje glavne arinade, ki je imela izvesti glavno in edino svrho te vojne: okupacijo spornih delov Makedonije in Stare Srbije. Druga faza te vojne se tiče seda] stare ga bolgarskega ozemlja, kar dokazuje, da so Bolgari strti v svo)i osvojevalni ofenzivi in so sedaj že primorani, da branljo svoje staro ozemlje od invazije. — Tiskovni urad. — Milan Marjanović. v^ Bolgarsko južno krilo zajeto. ': Pariz, 11. julija. Tukajšnji listi priobčujejo to - le brzojavko: Ker so bili ob rekiStrumnici vsi mostovi raz« dejani, je bilo armadi generala Ivanova onetnogočeno umlkanje proti sevem. General Ivanov je bil vsled tega včeraj popoldne ob 2. z drugo hi tretjo bolgarsko dvizj)o prisiljen, odložiti orožje hi se udati. , London« 11. julija. »Daily Tele-* graph« javlja: Pri Demfr IĐsarfii se i# armada gweraUi Ivmova, U *4 5trtn 4- SLOVENSKI NAROD. 157. Stev. |e mnHcala, borila z obupnim odpo-rom proti Grkom, ki so ji skušali za-stopiti pot. Ker je istočasno pritisni-la s severa srbska armada, je general Ivanov s 50.000 svojimi vojaki iz-gubljen. Dunaj, 11. julija. Glaislo vojnega ministrstva »Militarische Rundschau« poroča: Armadi generala Ivanova se je posrećilo, umakniti se do Petriča. Za petami so ji grške čete, ki prodirajo ob gorovju Belašice. Tri grške divizije se nahajajo v okolici Strumice. Združitev srbske in grške armade. Belgrad, U. julija. Srbska in gr-Ška armada sta se včeraj opol dne združili južno od Radovlšta. L'mika-joča se bolgarska armada ie skuša-ia deloma obiti sedla in soteske pri Petriču. Srbi in Grki so to prepre-Čili. Del bolgarske armade je na svojem umikanju že dospel na staro boi-garsko ozemije. Zavzetje Kavale._______ Ateae, 11. julija. Uradno razgla-lajo, da so Grki včeraj zavzeli Ka-valo in da so tam uvedli grško civilno upravo. Atene, 11. julija. Vsa sedla na Belašici planini in dolina reke Strumice se nahajajo v grških rokah. Romunska proti Bolgarski. Bukarešta, 11. julija. Odločilen fcorak romunske vlade, ki so ga vče-Taj napovedovali, obstoja v tem, da je romunsko ministrstvo sklenilo, ob-vesthi bolgarsko vlado, da bo romunska armada zasedla bolgarsko ©zemlje in da hoće tuđi Romunska imeti odločilno besedo pri končni razdelitvi nekdanjega turškega ozemlja. Đerolin, 11. julija. >Lokalanzei-ger javlja iz Bukarešte: Romunska armada je dobiia ukaz. naj prekorači Donavo in vdre na bolgarski teritorij. Bukarešta. 11. julija. Parlament je sklican na dan 16. julija. Na mero-dajnem mcstu utemeljuiejo sklicanje parlamenta s tem, da gre za okupacijo ttijega OTemlja. Rim, 11. julija. Ao:enzia Stepha-ni« javlja iz Sofije: RomunsKi poslanik princ Ghika ie obvestil bolgar-sko vlado, da prekorači romunska armada mejo in da on s poslaniškim osobjem zapušča Sofijo. Varstvo ro-munskih podanikov v Bolgariji pre-V2ame Italija. Dunaj. 11. juliia. Uradna brzojavka iz Bukarešte javlja: Romunska armada fe vdrla na bolgarsko ozemlje. Bukarešta. 11. julija. Nota. ki jo je včeraj izročila Romunska bolgarski vladi naglaša: Romunska vlada ie pravočasno bolgarsko opozorila, da Romunija v slučaju konflikta med balkanskim! državami ne more ostati nevtralna. Bolgarska vlada ni smatrala za potrebno, da bi na to noto odgovorila, matv'eč je začela vojno z nepričakovanim napadom na srbske čete. S ten je kršila Boigarska mednarodne zakone in brez potrebne In predpisane notifikaciie ustva-rila dejansko vojno stanje. Zato je bila Romunska prisiliena svoji armadi dati povelje, naj prekorači bolgarsko mejo. Bukarešta, 11. julija. Romunska zahteva se glasi: 1. Bolgarska mora od stopi ti Romunii) ozernlie Tutur-kan - Balčik; 2. Romunska mora biti navzoča pri določitvi meja med biv-šimi balkanskimi zavezniki. Car Ferdinand obolel. Berolin, II. julija. -Mor^enpost« javlja: Bolgarski car Ferdinand ie vsled zadnjih dogodkov težko obo-fel. Politične razmere se razvijajo v zelo nevarno smer. Dati se je voja-ške diktature. V Sofiji in vsi kraljevini vlada obupno razpoloženje. Bolgarski poslanik s Cetinja na Reki. Reka, 11. julija. Na parniku »06-dole« se ie včeraj pripeljal sem bolgarski poslanik na Cetinju Kalušev z vsem osobjem s 6 člani bolgarskega poslaništva. Bolgari so nadaljevali potovanje z železnico preko Zagreba v Zemun. Srbija nadaJ]u]e z ofenzivo. — Velika srbska zmaga. Belgrad, 11. julija. Po poročilih iz glavnega taborišča, nadaljuje srbska armada na vsi crti z oštro ofenzivo. Srbske čete so na potu proti Kjusten-dilu na eni strani, proti Slivnici na drugi strani. Belgrad, 11. julija. Bolgarska armada. ki je napadla Zaječar, je šte-la 15.000 mož. Južna kolona, ki ie naskočila Knjaževac, je štela 40.000 mož. Obe armadi sta bili odbiti. Generalu Kutinčevu se ni posrečilo vzdržati zvezo med obema armada-ma. General Kutinčev ie bil pri Sv. Nikoli popolnoma poražen. Na boji-šču je ostalo 5000 mrtvih in ranjenih. Umikanje bolgarske armade se je iz-premenilo v divji neredni beg. Vsa armada generala Kutinćeva je uniče-na, da ni več sposobna aktivno na-stopiti. Boii pri Knjaževcu. Belgrad, 11. julija. Pri Knjaževcu so srbske čete s pomočjo vojne zvtjačnosti generala Stepanovića ob-kolile 8000 Bolgarov ter jih deloma uničile, deloma ujele. Bolgari se ne bodo upirali romunski invaziji. Sofiia, 11. julija. (Uradno.) Bolgarska vlada je notificirala velesi-lam, da je svojim vojaškim oblastim ukazala, da se naj romunski armadi ne upirajo. Bolgarskemu poslaniku v Bukarešti se je naročilo, naj ostane na svojem mestu. Ultimatum Turčije. Carigrad, 11. julija. Turska vlada je poslala Bolgarski noto v obliki ultimatuma, naj bolgarska vlada ne-m udom a od pokliče svote posadke iz tnest ob Marmarskem morju. Rusija posreduje. Dunaj, 11. julija. Vaš izvestitelj je dobil na izvrstno poučenem mestu te - Ie informacije: Rusija je v Bel-gradu in v Atenah vprašala, pod katerimi pogoji bi bili Srbija, oziro-ma Grška pripravljeni ustaviti vojne operacije. — Na to vprašanje je odgovorila Srbija, da stoji na stališču, da ne more prenehati z vojnimi ope-raciiami brez zadostnih garancij, da bo Boigarija izpolnila vse zahteve, ki jih je Srbija precizirala že pred vojno. Srbija more nadaljne vojne operacije ustaviti Ie, ako je Bolgarska pripravljena, skleniti preliminarni mir na bojišču samem. Srbija zahteva na severu Makedonije var-no strategično mejo, ki io tvori tek reke Bregalnice, na zapadu pa vardarsko crto. Srbiii so znane težkoče ki izvirajo iz grških zahtev. — Grška zahteva zase vsa obrežna me-sta v Trakiji, nadalje vsa mesta v južni Makedoniji z Dramo in Ksanti-jem. Vrhu tega zahteva v Trakiii po-polno avtonomijo pod ruskim protektoratom za vse grško prebival-stvo. — Srbija se nadeja. da bo Bolgarska po sklepu miru izjavila svojo pripravljenost, obnoviti staro Balkansko zvezo. Avstrijska odpoved Bolgarski. Dunaj, 11. julija. Avstrijska ofi-cialna Politika<' se javno odpove-duje Bolgarski. V oficijalnih krogih izjavljajo: Bolgarska vlada si je iz-brala rusofilski kurz, in Rusija naj sedaj upraviči s svojim nastopom to zaupanje. Avstrija bo v smislu Izrav-najoče pravičnosti delovala na romunski strani. Casnikarske vesti. Belgrad, 11. julija. Urednik dnevnika >Piemonta<' Ljuba Jovano-vić je v Skoplju umri. V 1 itki pri Krivolaku. ki se je je ude žil kot prostovoljev, je bil ranjen. Prepeljali so ga v bolnišnico v Skoplje. Tu je umri na koleri. Jovanović je bil velik prijatelj Slovencev. Belgrad, 11. julija. Policija je iz-gnala znanega nemškega žurnalista barona Binder - Krieglstei-n a. V Belgrad je prišel kot kores-pondent praške »Bohemie«. Bolgarski protest proti grškim gro-zovitostim v Solunu. (Ravnatelj g. Ivan Hribar je prejel naslednjo brzojavko:) Sofija, 11. julija. Grška vlada je v Solunu storila vandalizem, katere-mu ni primere v zgodovini. Pustila je napasti malo okupacijsko garnizijo bolgarsko in ne da bi ji pustila čas, vprašati svojega vojaškega zapo-vednika za instrukcije, jo je uničila. Ta mala garnizija, ki se je udeležila zavzetja mesta, je bila tamkaj pu-ščena vsled dogovora obeh vlad. Mi, reprezentanti vseh slojev bolgarske-ga naroda, revoltirani v dnu svoje duše, naznanjamo to dejstvo Vam in javnemu mnenju Vaše plemenite de-žele in protestiramo z indignacijo proti temu dejanju. Obsojamo ta zločin Grkov tem bolj. ker hočemo ži- veti z Grki v bratskih odnošajih in v dobrem razmerju, tako potrebneni za svobodo in civilizacijo balkanskih držav in zlasti za mučeniško prebi-valstvo Makedonije, čigar trpljenja so bila poglavitni vzrok osvobodilne vojne. Metropolit Vasilij, predsednik sv. sinoda bolgarske cerkve; P a r -tenij. metropolit sofijski; Zgu-rev, podpredsednik sobrania; dr. M a 1 i n o v , bivši ministrski pred-sednik; dr. G e n a d i j e v , bivši mi-nister; dr. Tončev, bivši mini-ster; Hr. Teodorov, bivši mini-ster; dr. Kirov, rektor sofijskega vseučilišča; dr. Miletić, podpred-sednik akademije znanosti; Ivan G e š o v, župan sofijski; dr. Eh r e n-p r e i s, veliki rabin bolgarski; Ivan Grozev, predsednik trgovinske zbornice sofijske; Ivan Vazov, pi-satelj, bivši minister in član akademije; dr. Načević, bivši minister in član akademije; T. G. V 1 a j k o v, Straši mirov, poslanca. Razne stvori. ♦ Nikolaj Aleš f. V Pragi je umri včerai znani akademični slikar Nikolaj Aleš v starosti 61 let. Aleš je dovršil praško slikarsko akademijo in se je na to odlikoval posebno kot slikar in ilustrator. Posebno se je za-nimal za ilustracijo češke narodne pesmi, pri čemer je dosegel jako lepe uspehe. Njegova dela, katerim pripi-sujejo veliko vrednost tuđi drugi so-sedni narodi, so izšla v več krasnih alburnih. Izjava. Z ozirom na napačno razsirjajoče se vesti radi zadnjega Članka v „Slo-venskem Narodu" z dne 3 julija 1913, št. 150: „Kranjski deželni odbor in veterinarstvo", sem primoran izjaviti, da nisem v nobeni zvezi s takozva-nimi živinozdravstvenim tečajem na Grmu pri Novem mestu, pač pa je tja dirigiral deželni odbor svojega „de-želnega veterinarja". Novo mesto, dne 9. julija 1913. Otmar Skale, c. kr. okrajni višji živinozdravnik Današnji list obsega 6 strani. Izda jate fj In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. La&tnlna In tlsk »Narodne tiskarne-u Žitu« cene v Budimpešti. Dne 11. julija 1913. Termin. PSenica za oktober 1913. . za 50 kg 11-55 Pšenica za april 1914 . . za 50 kti 12-04 Rž za oktober 1913 .. za 50 kg 922 Ovcs za oktober 1913 . . za 50 kg 8 65 Koruza za julij 1913 . . za *0 kg 788 Koruza za avgust 1913 . . za 50 k? 8 05 Koruza za oktober 1913 . za 50 kg 736 Meteorologe ncroBlo. Vlitsa nad nerjem 304*2 Srednji zračni tlak 739 mm ć„ Stanje i^ j = TZ ™«* -5 Vetrovi Ncb0 ■5. van^a t mm £J5_________________^ 10 2.pop. 734-6 ' 15*2 si. szah. dež ,, 9. zv. 732 3 14 2 si. jvzh. oblačno 11 7. zj. 7285 12*8 w dež Srednja včerajšnja temperatura 13*9\ norm. 196* Padavina v 24 urah 149 mm. i - I Ker je VsegamogoČni dne 30. ju-I nija poklical k sebi našo preljubo Zorlsio I naznanjamo tem potom tužnim srcem, I da zdaj počiva truplo predrage I rajnice v mrtvaSnici pri Sv. KriStofu. I Pogreb se vrši jutri, dne 12. ju-I lija ob 5. popoldne iz hiše Žalosti, I Ilirska ulica št 27 na pokopališče k I Sv. Križu. 2465 I Žalujoča iodbina I Janko Hep. Jegli6eva. I V Llvblfani, dne U. julija 1913. ^H Brez vsakega posebnega obvestila. ^H ^M Tužnim srcem naznanjamo vsem ^M ^H sorodnikom, prijateljem in znancem Hfl ^M žalostno vest, da se je naša Ijub- EH H Ijena hčerka, oziroma sestrica H I AlbStia I ^M danes, dne 11. t m. v nežni mla- ^B ^M dosti 10 tednov se preselila med H ^B knlatce v visave. 2464 BB H Pogreb preminule bo jutri v so- Hfl ^H boto, dne 12. julija 1913 ob 5. uri H ^m popoldne na famo pokopališče na H| ^H Jesenicah. HS H JeseniceOorenjsko, 117 19i3. H 91 FranćiAek Modić Ivanka Bflodic H H oče. mati. j^ ■H Danilo L}ndmila ^ H| bratec. ses'rica. ^^ se sprejmela u f.fano io stanovanje po nizki ceni 2424 v Ljubljani, Dunajska cesta št. 23T pritličje. naprodaj pod ceno na Sv. Petra cesti 79. 2461 star čez 70 let, išče iz izumiteljskih namenov prostora, sa iiućenie ključavnlčarslva in si želi med časom učenja zaslužiti toliko, da si iahko oskrbuje hrano, stanovanje in obleko. — Naslov: 2453 „Silno, st 11111 poštno leieče AJdovšćina. Aibert Đrganc, brlvec in posre-đovalec za starine in posestva v Ljubljani, Franca Jožefa ce^ta Št. 1 Edini pooin portvalet za starine za vso deželo, preskrbi tuđi ćele zbirke, obeoem pa tuđi posreduje - - pri prodaji posestev. ===== 2248 Q----n_~ ir=g) ne ordinira do preklica. lfaprodal imam 2434 napi pokriti) Ročilo i popolnoma nanovo predelano. Cena j nuka. Sliko od voza na zabtevo do-po^ljem. — Naslov: 1 Anton Petkovšek, Sp. Logatec. I ------------------------------------------------------------------------------. i Odda se v sredini mesta ; na križišču štirih prometnih ulic 245i kjer je sedaj že več let dobro uspevajoča trgovina z mešanim blagom ! s 1. avgustom ali takoj. Pogoji so ugodni ter se jih poizve v gostflni Gradišće 13. slOvenskega in nemškega jezika zmožna, išče primerne službe. 2451 Ponudbe pod „T. i,(S poštno ležeče Sv« Lenart v Slovenskih goricah. (frmaČi) stari 9 tednov, kratkodlaki, temnorjavi, nemske pasme, z izvrstnim rodovnikom I8T se prodafo. m^m Ogiedaio se lahko v iivinozdrav * niei v Ljubljani. 2443 1____________________________________________________________ 1 Gostom, h! doiisjojo v Trst, 1351 se pri poro Ča Trst, ulica Car rad ori št. 15, 5 minut oddaljen od južnega kolodvora. Restavracija ulica Carradori 18 (Vogal ulice Ghega), dovoljuje svojim članom življenskega od-delka in sicer: aktivnim uradnikom vseh kategorij, profesorjem, učiteljem itd., katerih neobremenjena služnina znaša najmanje K 300* —, kakor tuđi penzijonistom s po-kojnino najmanje letno K 1400—, proti za-znambi na služnino, oziroma pokojnino in proti primernemu poroštvu pod najugodnej-šimi pogoji na 5—301etno amortizaciisko dobo „Slavlja" vzajemna zavarovalna banka v Pragi, katere generalni zastop vLjubljani, Gosposka ul. 12 daje nemudoma in brezpl. potrebna pojasnila. Lepe oblike, iz-redno nizke cene Trpežno, solidno :: :: blago :: :: Berson in Palma ^^R^ Vte^^ ^^ Mazilo in druge :: podpetniki :: ^^g»g«#^^^ - potrebščine :: jfijfllfl zaloga čeoliev, Anton HwaH I ■»libili Ljubljana, Šelenburgova ulica 1. \ ngl ^a iz vinarjev ^.^-; prepneanje, ngl ■L^U ffini da ni Pametno P>*«ti parilo, •»• da bi bilo aamoćono proj čez noć ■ pralnim izvlečkom K^ff Jffu T^t ^^^^^^^A „Ženska hvala". Saj •• Mora tuđi sladkor proj razstoaHi, ar«dno kavo premešate. ^^^^^^ I^^^^^^^^B Zakaj torej noooto lomolJHo odmoeHi nasnag« m pralnim izvlečkom „Ženska hvala", ^^^^T^I^bH HB^iflBB ■• n da odido potoaa skoraj sama od sobo s Sobiohtovint milom in toplo vodoT u u aamflaWtHHi