185. Številka.__Ljubljana, soboto 15. avgusta. VII. leto, 1874.
SLOVENSKI NAROD
Izhaja vsak dan, izvzemal ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeman, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 >?old. ■a četrt leta 4 gold. — Za LJubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I frold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah Jln za dijake velja znižana cena in sicer: Za LJubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr.. po posti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-stopne potit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. čo so tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „ITotel Evropa". Opravniatvo, na katero naj sc blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjovi hiši.
kot moža, na katerega smemo Slovenci ponosni biti. Uže enkrat ste ga bili izvolili za svojega poslanca in gosp. Lonček je v onem času, ko je bil poslanec, se hrabro in možato potegoval za naš slovenski narod in njegove želje in zahteve.
G. L en ček je veliki posestnik v Blanci pri Sevnici; on živi mej kmeti, tedaj iz lastne izkušnje pozna potrebe in težnje kmetskega stanu. Kjer gre za dobro, ljudstva koristno stvar, stoji g. Lenček vselej v prvi vrsti bodi si v občinskih, ali v okrajnih, ali deželnih zadevah. Zlasti tudi za šolstvo in razširjanje poduka mej slovenskim ljudstvom marljivo skrbi in je na svoje stroške šolo pri Blanci ustanovil.
G. Lenček je poštenjak, kateremu smemo Slovenci popolnem zaupati, da bode v deželnem zboru vselej delal na korist Slovencev, v prid dežele v obče in še posebej v prid svojega volilnega okraja, katerega popolnem pozna.
Zato smo prepričani, da pri volitvi 20. avgusta v Brežicah bodo naši slovenski volilni možje svoje glase oddali za g. I^en-celta, ter se ne dali motiti niti plašiti od vladno-nemškutarskih agitatorjev.
Živio naš poslanec g. Alojz Lenček! Slovenski volilci breškega volilnega okraja.
V IJiililjiiiii 14. avgusta.
Ko ta list bralcem v roke pride, bo-demo v Ljubljani odprli naše „narodno društvo", ki nam ima biti središče političnega slovenskega delovanja. Rodilo se to društvo nij iz onega trenotnega navdušenja, ki kakor si. ma hitro zgori in za soboj le
apatijo pušča, — nego osnovala ga je svobodomiselna stranka, v delavnosti in ostri borbi proti dvema protivnikoma učvrstena in uže močna. Zatorej smo preverjeni, da bode društvo vspešno delalo in upamo, da mu bodo pristopili s časom vsi duševno neodvisni narodnjaki.
Dozdaj se je oglasilo uže nad štiristo udov, iz posvetne inteligencije in iz kmetov. Zastopani so Slovenci ob adrijanskem morji kakor oni od nemške meje za Dravo. Pokolpljanje kakor Prekoljubeljci — torej bog živi, ohrani in pomnoži naše vseslovensko narodno društvo.
Politični razgled.
NOtr&ftllJ" clt»ž*»le
V Ljubljani 14. avgusta.
Notranja politika zdaj miruje in izvzemši priprav za razne dopolnilne volitve nij iz nobene dežele slišati o političnemm gibanji. Novine se tedaj pečajo bolj z vnanjo politiko.
Ijstavoverni IVemci v gornji Avstriji bodo imeli svoj strankarski shod, katerega se bodo udeležili vsi poslanci Iz zgornje Avstrije.
V sfltskvtn cerkvenem zbora se je 12. t. m. bralo kraljevo pismo, s katerim se Ivačkovič za patrijarha potrjuje. 18. t. m. bode instalacija. Ivačkovič je zdaj ko je srbski patriarh, odložil rumunsko patriar-hov8tvo.
Ogerska. zgornja zbornica je sprejela postavo o inkompatibiliteti;  v generalni debati je sprejela tudi volilno pontavo. V u u ii J«' države,
ItumuBtski „Journal de Bukarest" govori o rumunsko-srbsko-ernogorskih nakanah, s katerim so nedavno nemško-magjar-ski listi svet plašili ter pravi, da je Sturdza belgradsko-rumunski agent, samo zato v Oe-tinje potoval, da je knezu oddal svoja pisma,
kS^BT*  Zaradi denašnjega praznika izide prihodnji list vtorek.
Volitev v Brežicah.
Iz breškega okraja 13. avg.
[Izv. dop.]
Precej ko je g. Janežič odstopil od poslanstva, obrnili so se tukajšnji narodnjaki do g. L en ček a, bivšega poslanca ter ga prosili, naj prevzame kandidaturo za deželni zbor. G. Lenček, je sicer izrekel, da je vselej pripravljen, po svojih močeh za narodno stvar delati, a da je zdaj z lastnimi opravili tako preobložen, da bi mu pač težko bilo poslanstvo prevzeti. Prosil je, naj se poišče drug kandidat iz narodnih krogov. Čeravno nam je ta odpoved jako nemila bila, smo se vendar morali ndati in ponujali smo kandidaturo g. Stadlerju pri sv. Petru, znanemu rodoljubnemu možu, ki je le 8 tem pogojem prevzel kandidaturo, ako se ne najde drug narodni kandidat, ker on že dalje časa boleha. V tem se je res bolezen g. Stadlerja na huje obrnila in blagi mož se je moral podati zarad ozdravljenja v slatinske toplice. Vsled tega g. Stadlerju nij mogoče, kandidaturo prevzeti«.
V teh okoliščinah Brno se zopet do g. Lenčeka obrnili in z veseljem smemo naznanjati, da se je g. Lenček z ozirom na nevarnost, katera preti narodni stvari, pripravljenega h kazal, kandidaturo prevzeti.
G. Alojz LeuccK je tedaj slovenski kaiifli«lat za volilni okraj Brežice, Sevnica in K o zje.
Možje volilci! Vi poznate g. Lenčeka
Kantorčica.
Roman s pogorakega zakotja.
(Češko spisala Karlina Svetla;  poslovenil Franjo Tomšič.)
(DatfeO
..T<> se ve da, tam je vsako nedeljo in vsak praznik slavnost lepih deklet", smeje se Otik, kazajo zobe bele kakor toča in gla-daje si brkice; „moŠki se tam 3hajejo, pregledajo tam enega dekleta za družim in katera jim naj boljo dopade, to preglase za devico „polno milosti."
„To delate na gospodov dan," križevala se je gospodarica; „take so tedaj vaše službe božje? In mi se pa čudimo, da nas bog tepe z vsemi možnimi šibami, z vojsko, nerodovitnostjo in s kolero! Ali da ravnajo te ženske po vaši volji in tja pridejo , če to vedo? To pa vendar nijso nikake poštene dekleta."
„Mogoče da nijso, pa kaj je na tem? j Po tem ne vprašamo, le da so lepe, mlade | in milostno za nami gledajo."
Mrakotova je od jeze celo zarudela.
„Slišiš, sinček," rekla je ostro ; „pred trenotkom si mi očital, da na te premalo gledam, pa ne zdi se mi, da bi ti sam na-sc toliko gledal, kakor bi bilo treba, drugače bi na taka mesta ne hodil, fiotovo bi si prej v sramoto nego v čast štela, ko bi se mi taka „cipica" zasmijala in mislila bi si, da me misli sebi enacega. Ne, fantič, taka dekle, ki ima po vseh moških oči, vsaj za me bi ne bila. Pa taki ste vi, vi praški gospodje; hočete biti bog ve kaj ter kakor bi ga nad va3 ne bilo. Človek se na ravnost boji z vami začeti, da bi vas ne razžalil; vsaka materina beseda vas razžali, in glej, na enkrat vam je dobra vsaka ..."
„Nikar ne pozabite pridejati, če je mlada in lepa," nagajal je razkačeni materi.
„In tako kakor ti, mislijo v Pragi vsi možaki?"
„To sem jaz še pravi svetnik mej njimi. Saj vam zmirom pravim, da ne veste, kaj na meni imate in kaj bi vam drug na mojem mestu prizadjal."
„To je lepo! In ti svoje prijatelje nikoli ne opominjaš, da bi obračali misli drugam nego na take bedastoće?"
„Naj dela vsak kar hoče, jaz tudi tako delam."
„Morda se po tej izpovedi ne boš več čudil, da sem te tako nerada v Prago pustila ter te tam še zdaj nerada vidim? Nij-sem vedela, da je tenm tako, pa dozdevalo se mi je, da si učenost drago kupuješ — na poštenosti. Ne segaj mi v besedo, saj je previdno dovolj iz tvojih besedi, da pri vas v Pragi nobena previdnost nič ne velja. Vi moški nijste pošteni ter tudi ne iščete poštenih žensk. Pri nas je to vendar le dru-
ker je ob enem crnogorski agent. Nikdo v Romuniji, Srbiji ali Crnogori ne misli, kaliti mir v Orientu.
Imenovanje grofa Petra AndrejeviS Sa-valova za t-it.tkrt/tt poslanca v Londonn na mesto Brunova vendar nij brez politične pomembe. Grof Peter Andrejevič ima namreč biti naslednik kneza Gorčakova, katerega moči vsied starosti vidno oslabe. Suvalov je bil dozdaj načelnik tretjega oddelka in intimni prijatelj carja Aleksandra. Lani je bil v Londonu kot izredni poslanec zarad kiv skega vprašanja in svojo misijo srečno rešil. Na mesto Šuvalova pride Potapov, bivši go-vernč- v Vini, katerem a so nemški list očitali, da hoče baltiške provincije porušiti. O Šuvalova sicer gre govorica, da je on upliv starorus-kega Katkova pri dvora podrl in mišljenje odločilnih krogov v nemški politiki prijaznejše tire vodil, pa okrepčevanje Busije je tudi njemu glavna naloga. Ruski car vedno bolj boleha, tare ga melanholija tako, da včasi po več dni nikogar pred sebe ne pusti.
Frnncoski minister notranjih zadev, general Cliabaud-Latour je razposlal vsem prefektom in podprefektom pismo, v katerem zahteva, da vsak dan telegrafično poročajo o političnem mišljenji svojih departamentov. Sicer pa se zdaj na Francoskem niti verska niti politična svoboda ne spoštuje. Constan-tiski prefekt je odstavil pet oficirjev meščanske garde za dva meseca, ker so se udeležili pri nekem civilnem pogrebu. V Mar-seillji pak je policija zgrabila in zaprla osemdeset osob, katere ima na suma, da so bili pri pariški komuni. Taka dejanja poli-c;JBkega vohunstva le dražijo ljudstvo proti vladi, katera še zdaj po štirih letih išče maščevanja, namesto da bi izkušala zaceliti rane mejsobnega boja.
Ra&nittevat soproga je, kakor se poroča „N. Fr. P." iz Brttselja, prišla v Spaa, kjer je uže pred 14 dnevi najela stanovanje. Bazaine se tudi tam pričakuje, tedaj nij pobegnil v Italijo, kakor se je iz početka mislilo. Priprave za beg so se uže šest tednov delale. Bazaine se je iz početka branil ter nij hotel pobegniti, a naposled se je udal, ko njegova žena nij dosegla, da bi se zapor spremenil v prognanstvo. Državni pravdnik Grasse je precej po bega dal zapreti direktorja trdnjave, čuvaje in strežaje, vojake konsignoval in žandarme na Btražo postavil. Polkovnik Villette je bil v dogovoru 8 komandantom trdnjave; oba sta uže v zaporu. Goneral Leval vodi preiskavo in je odpotoval na otok Marguerite.
Spttii J ski republikanci napredujejo zopet proti Karlistom. General Moriones je Karliste v beg pognal in vzel imenitne karli-stične pozicije.
Dopisi.
Iz Hrti na Goriškem 12. avg. [Izv. dop.] Sicer vem da malo vaših čestitih bralcev je čitalo ono „Poslano" iz Brd v zadnji štev. jezuvitskeg* „Glasa," pod katerim je z svo mogočnostjo podpisan „A. B. vikar v Kogani, odgovoren za vse." Oholo se je vikar odrezal. Ali jaz bi skoro da v resnici ne vedel, zakaj hoče biti „odgovoren." Ali hoče biti odgovoren za vse škode, za vse nesreče, ki se prigode v njegovi vasi, v celih Hrdih ali v papeževem kraljestvu, ali pa lć hoče biti odgovoren za vse, kar je v svojem »Poslanem" napisal? — Prvič nas obžaluje kot „mladice" in nas tolaži, da si nijso oni visoki gospodje, nič za za zlo vzeli. I veva! Kar na enkrat pa se straši in pravi, to ne more tako ostati, oni dopis se razširja mej naše može in volilce; se boječ da bi se pobožne ovčice ne pohujšale ali še celo, od njegove vlade odpadle. Tudi on sam se boji ,,S1. Narod" brati in pravi prav: „ Včeraj mi je nekdo pokazal štev. 152. Naroda, itd.," kakor, češ, kaj je ta list! San-eta Bimplicitas. Kar se tiče cerkve, zarad katere toliko besedij zgubljate, vam samo to povem. Onih blizu 10.000 gold. katere pravite, da imajo Šmartinci v ta namen odka-zanib, namreč za širjenje cerkve, nijso Šmartinci v ta namen odkazali, nego le njih gosp. župnik in župan, pustivša uboge vaščane, o pomanjkanji pridelka in zaslužka, stradati in terpeti, kakor se to nij nikdar zgodilo, kjer imajo takošno bratovščinsko ustanovitev, kakor vi. Ali vi nemate srca za take ljudi, raje po nepotrebnem „boga v čast" cerkve lepšate in večate kakor da bi denar mej uboge razdelili. Ako se z ono svoto denarja bahate, tč je to le vaša sramota, ker to ste ubogim iz ust jemali. Ali vi se opravičujete izrekom „omnia ad majorem Dei gloriam" ali pa: nVsa sredstva se morajo uporabiti da se namen doseže." To je evangelij in morala jezuvitov, katerih vredni sinovi ste. —
Vi pravite da šteje „S1. Narod" cerkve mej nepotrebne reči. „S1. Narod" uže ve, zakaj da so še cerkve potrebne, ali vam so dan deucfl cerkve le uže toliko potrebne da v njih politične stranke, uže toliko razjarjene, še bolje mej soboj  ločevate,  in prepir
gače; ta, ki se ženi, ogleda se po dekleta nespridenem in delavnem . . ."
„ Ali mati, kdo pa govori o Ženitvi? Na to nihče od nas ne misli)"
„Čemu je tedaj to letanje za dekleti?" začne Mrakotova z novega. „Zakaj hodite za njimi, čas tratite in jih zastonj nadlegujete ?"
„Zabavljati se hočemo, tu imate vse naše grehe z eno besedo. Čemu smo na svetu, nego da ga uživamo v radosti? Pa saj tim golobicam nij treba od nas nadlegovati se pustiti, ali tudi njih to veseli. Kdo jih sili, da bi nam verjele, ako jim pravimo, ka jih radi vidimo. Zakaj nam hodijo na lima-nice? Maj bodo modrejše in previdnejše..."
„Otik, ti govoriš kakor bogotajec."
„To nijsem, pa sem mlad in kakor sem vam uže prvič rekel, hočem se življenja veseliti. Privoščite mi teh nekoliko veselih let; uteko mi brzo, preveč brzo. To vidim na druzih. Ko pride tridesetka, postane iz človeka star, mrmljast mladenič, ki roji proti
vsacemu ia vsemu. Morali bi me prej hvaliti uego grajati, da ne mislim na ženitvo, ter si z deklici le igram. Saj bi vam nastale nove skrbi, morali bi mi še več denarja pošiljati nego zdaj. Vsi moji znanci so uže več ali manj noreli, kar pa nikoli ne rečem, da so bili zaljubljeni, ali delali so zavoljo deklet neumnosti; samo jaz sem ostal vedno pameten in ostanem, če bog da. Na naj lepšega dekleta nijsem nikoli dalje mislil nego Hcin z njo plesal, govoril ali o njej slišal; če sem s katero milkoval, nijsem tega nikoli storil z nagibov lastnih občutkov, ampak navadno, da bi koga razjezil, ali kakovi našopirjeni krasotinki pokazal, kaj more Otik Mrakota : da se mu ne more nobena in nobena ustavljati. Pa vselej sem iz takib zapletkov srečno zlezel, ko sem imel dovolj, in nikoli si nijsem perutnic pripalil. Da, ljuba mati, vašega Otika, na katerega ste tako malo ponosna, s katerim se vedno le kregate ter ga imate za grešnega in nepopolnega Človeka, molijo vse krasne dekleta
delate. S pomočjo cerkve si hočete svojo nekdanjo moč pridobiti in vse potlačiti, kar vaših ukazov v vseh rečeh neče. Človečan-stvo hočete moralifino nničiti, in da bi potem cerkev črez narode triumfirala in sama vladala ; toda cerkev v vašem pomena, ne prava cerkev, kakoršno je Krist nčil rekav: ..Ne iščite si kraljevstva na tej zemlji, moje kraljestvo nij od tega sveta." Ali delati vi tako? Ne! To vidimo povsod. Kaj pa delate? Kaj pravi Lenau:
Der KloriiH mocbte gorne bannen Don Strahl des Himmols von der Welt, Kr mocbte nm dio Erde sp.mnon, Sein soh\varzgotiinchte8 Ltigenfcelt. etc.
Ali nij to resnica, koja vas v oči bode? Dalje imenujete enega gosp. „Zvončar-ja." Vedite da take prismojene psovke prikujejo in se prilegajo bolje vam, kot onemu gospoda, ker imate več se zvonom opraviti, kot on in imate tudi dobitka od njega. O-menjeni gospod je tudi občinske račnne od leta 1802—64. predložil in tudi potrjeni ho uže bili. Občinske račune od leta 1865 — 67 je gosp. Jakomčič Ant. predložil i starešinstvo i deželni zbor mu so jih dvakrat potrdili.
Kadar hočete tedaj kaj sveta objaviti, pomislite prej, kaj pišete in kake nasledke bi lahko to imelo. Odgovarjali boste onima gospodoma, ker ste se kot odgovornega za vse podpisali. — Vašo željo, da bi jaz one vaše privržence, kateri so kričali „proč se šolami, proč z učitelji" objavil ne morem izpolniti, ker bilo bi odveč otročje, one kmete katerim ste vi možjane zmešali, v časnika objaviti. Tedaj vzemite drugi odstavek v pretres in pretres i te ga dobro, da lehko kako bolj pametno poveste, samo ne vem, če vam bode še kedo „Narod" le tako pokazal Srečno gospod „nunc."
Iz /n^reba 13. avg. [Izv. dopis.] Dosedanje saborske sednice so bile zanimive samo zavoljo raznih interpelacij narodnih zastopnikov na vlado. Vse interpelacije so nadahnene duhom, ki spričuje sumničenje naših zastopnikov v iskrenost ogerske vlade. Jakič je interpeloval zavoljo utelovljenja poprejšnje vojne krajine v mater-zemljo, Mra-zovič zavoljo zakonske osnove o preustrojstva deželne uprave, Makanec zavoljo ne-posrednjega  predloženja   zakonskih osnov
praške. Ko bi vam hotel praviti, to bi še le videli..
„Morda bi se ne studil, bahati se, kako vodiš dekleta, ki te imajo rade, za nos ? To je res jako teško in slavno učenje; kako dolgo si se učil za to? Ali tudi temu, ki v tacih rečeh naj dalje prinese, dajo „diplom" ali kako se uže tisto pismo imenuje, katero si dobil, ko so te za doktorja imenovali ? S tacimi razkladi me enkrat za vselej oprosti, prosim te..." In Mrakotova se-bravši sinovo obleko uteče z njo iz sobe.
„Tu imamo," je rekel Otik od mize vstavši; to je naša odmena; govorimo-li enkrat resnico, niti lastna mati je ne prenese. Vse ženske hočejo, da bi se jim človek lagal."
Tako prcmišljcvaje je pristopil gospod doktor k zrcalu in popravljal si obleko in brke. Delal je to tako skrbno in zvesto, i kakor bi od tega bog ve kaj odviselo. Nje-i gov pogled je pri tem pravil, da je sam s soboj čisto drugače zadovoljen nego mati z njim. (Dalje prib.)
kroni, in zavoljo na sabora nezastopane Reke, in Rački zavoljo tistega dela premoŽenja verozakonskega in naakovnega deželnega zaklada, kateri je še iz časov pred 1848. letom na Ogerskem. Na Mrazovičevo interpelacijo je Mažaranič takoj odgovoril. Rekel je, da bo osnova o preustrojstvu deželne uprave še tekočega zasedanja saboru predložena. —
„Obzorov" Graški dopisnik marljivo preČteva „Slov. Nar." V svojem zadnjem dopisu spotika se tudi na mojem dopisovanji. Graško dijačlje je proti Slovencem ravno tako animozno v svojih dopisih kakor proti Srbom. Ta Žaner izpolnuje gotovo ves DJe-gov dušni obroč. Da „Obzor" njegove za-bavljice ne briše nij prav. Takšno celo nepotrebno pikanje na eno in drugo stran bolj Škodi nego koristi. Graško dijačlje pravi, da so Slovenci na Hrvatskem inostranci. Živio dr. Ante Starčevič! Ž vio Vuk Kurad-2ić! Obadva imata celo jugoslovanstvo od Triglava do Balkana za eno skupno domovino. Graško dijačlje ima v enem Žepu srbsko „Zastavo" v drugem „Slov. Narod", ter tako dolgo na teh listih na graškem „Schloss-bergu" kiju je, da nazadnje res kakšno zabavi jico iz njih izkljuje. On jezdiha tisto kolibo, na kateri so uže pred dvajsetimi leti drugi jezdili, in ki je denes za jezdiharja celo nena-varno kljase. — Zgodovina jugoslov. narodov je bila dosedaj tako zvani senzacijons-roman, ki se po tem le receptu dela: huka in buka, krika in vika, črni razkičeni lasje, pusto močvirje, mesečina, boj, razvaline, zapeljivi entrigan zelo bledega obličja, mrtvaško pokopališče itd. Svet denes za senzacijonalne romane ne mara več, in tudi od nas Jugoslovanov, igrajofih vsakovrstne senzacije, začel se bo odvračati, Če ne bodemo umeli drugaČ živeti nego do sedaj. Naša zgodovina je vse polna melodramatičnih dogodjajev, neplodna je pa glede nravnosti, glede vzvišenih velikih značajev, glede plemenitega dušnega življenja, glede velikih idej. Ilic Rhodus, graško dijačlje, hic salta. Beri, če uže druga ne, vsaj Bulvver Lvttonove spirituvalisti-čne romane, in videl boš, kako podli so sedanji tvoji nazori, kako ozko tvoje dušno obzorje. Uže v enem svojih prejšnjih dopisov sem rekel, da je celi hrvatsko-srbski razpor smešen. Graško dijačlje začelo je pa tudi lir-vatsko-slovenski razpor kultovati, kupici tedaj smešnost na smešnost. Pustimo mu njegovo veselje, za nas še zloben nij, nego smešen. Sicer mu pa rečem, da se jaz v prihodnje ž njim več vkvarjal ne bom. Pred menoj ima prosto polje, pa se more preko-pitati po DJera, kakor god se mu lepše vidi.
Domače stvari.
— („Narodno društvo".) Knjižica „Slovenci in državni zbor" se je uže razposlala vsem društvenikom, kateri so dozdaj društvu pristopili. Ko bi kdo društveni-kov knjižice še ne bil sprejel, naj se blagovoli oglasiti pri g. rodoljubu, pri katerem se je dal v društvo vpisati ali pa pri društvenem odboru. Osnovalni odbor.
— (Politično društvo „Slovenija") je imelo v četrtek zvečer tvoj občni zbor, kateri je zarad ljubljanske volitve sklenil, da se naj sestavi izmej mestnih volilcev samih odbor, ki ima sklicati volilni shod mestnih volilcev.   Ta shod se skliče v soboto 22.
avgusta in odločuje končno kandidaturo za ljubljansko mesto za deželni zbor. Ako se postavi pravi kandidat, npati je, da zopet enkrat Slovenci zmagamo v glavnem mesta.
— (O župnik Rozmanovi nagli smrti) nam piše še naš dopisnik iz Vojnika 12. avgusta: Denes zjutraj ob 1 99 se je konjiški nadžupnik g. Rozman tukaj skozi v Celje peljal in si sam kučiral. Konj je sem ter tje po kačje cesto meril in po njej švigal ; pri neki hiši kakih 5 minut od trga pa celo obstal in nij hotel več naprej iti, tako da je prišel gospodar iz bližnje hiše in ga po cesti napeljal. Konj začne dirjati, zažene se v stran in zadene z ojnico v neko sadno drevo. Ojnica se prelomi, konj postane bežen in v tem strahu skoči g. nadžupnik konja pustivši v svojem begu, z voza, ali nesrečen skok! — Padel je na glavo tako, da si je črepiojo prebil, sicer neznatno ali začela mu je kri skozi ušesa, usta in nos brizglati; ležal je kakor mrtev na cesti. — Ljudem ki so to voženje videli, se je uže prej močno sumljivo zdelo iu res je nagla nesreča prišla. Prihiteli so, ta žalostni slučaj videvši, ljudje skupaj, in le po daljšem drgnenji in žalenji se je nesrečnež zopet zganil in dihati začel. V naglici mu je dal vojniški Župnik poslednje olje. To je bilo 10 minut od Vojnika proti Celji, kjer mala cesta iz velike v sv. Jur pelje. — Nesrečni g. župnik je ob 12 (opoludne) oči zatisnil in umrl. Ob 6. popoludne je bil nesen v spremstvu tukajšnje in cerkovniške duhovščine do vojniške mute konec trga, kjer je zato odmejen voz čakal in mrtvo truplo v rak vi v Konjice prepeljal.
— (Iz Konjic) pak se nam 18. avg. piše: Včeraj zvečer ob 8. uri se je truplo našega nepozabljivega nadžupnika g. Josipa Rozmana iz Vojnika v Konjice pripeljalo. Ves trg je bil na nogah, ogromna množina ljudstva se je sešla in obmilovala bridko osodo, katera je tako nemilo zadela naj-pridnejšega duhovnika. Mrliški voz so vlekli mladeniči in kmetje, duhovniki iz Vojnika in iz Konjic so ga spremljali. Hitro je bilo mnogo hiš razsvetlenih, zvonovi so tužno doneli, marsikatero oko je bilo polno solz. — Pogreb bode petek 14. avgusta. Vtis je nedopisliv, ko je smrt vzela tako naglo in neprividno obče spoštovanega in po pravem pomenu častivrednega gospoda.
— (Iz Sevnice) se nam piše: Pri tukajšnji volitvi volilnih mož se je komaj 11 volilcev udeležilo. Izvoljeni so gospodje: pl. Ratzesberg, Jože Trbovec in Janez Kropaj. G. pl. Ratzesberg je sicer Nemec, pa Slovencem pravičen, mislimo da bo volil narodnega kandidata ne pa križelovca in nam-škutarja Žnideršiča, kateri samo po časti hrepeni, za narod in blagostanje ljudstva se pa malo briga.
— (Iz Novega mesta) se nam piše: Toča o kateri sem vam včeraj javil, je pohodila svojim blagoslovom pet občin okolo mesta. Pobila je vse, kar je še bilo nad zemljo. Pogled po razrušenih poljih je turoben. Ljudje ne bodo imeli klaje za svinjak in razen žita, ki je prišlo dozdaj pod streho malo ali nič za se. Reva bode velika. — Tukajšni bataljon odide na vaje v Ljubljano na pet tednov, mesto nja pride kacih 800 brambovcev na vežbanje.
— Drug dopisnik nam piše: Novomesto in bližnjo okolico je zadela zopet velika nesreča.   Včeraj ob 1 . dveh se je vsula toča
in je potolkla vse, kar je bilo zelenega. Koruza, ki je letos nenavadno lepo stala, leži potrta na tleh, ajde pa prosa pa niti videti ni. Sploh so vsi jesenski poljski pridelki pokončani. Škoda je tem bolj občutljiva, ker je lansko leto enaka nesreča Dolenjce zadela.
— (Nesreča.) 5. t. m. ob 5. popoludne je velika nevihta iz ceste iz Trsta proti Servoli dva senzala po imenu Rangan in Heinricher, od prvega sina, z vozom, fija-kerjem in konjem vred v morje nesla. Le konj nek se je rešil, ljudje vsi so našli smrt v kipečih in šumečih valovih.
— (Volkovi.) Piše Be nam: Na Poko-jišči nad Borovnico so tamošnjemu mežnarju pretečeni teden volkovi dva vola raztrgali. Blizu Cerknice so nek zadnje dni več starih in mladih volkov postrelili. Zverina more dohajati iz šum hrvatskih blizu črte Rieke-Karlovec, kjer se je začel na raznih krajih gozd rušiti.
— (Farovški list) se trese in boji za obstanek „Slov. Naroda" in pravi, da ga bode zdanji glavni urednik Jurčič ugonobil ali „pogin" mu pospešil. Kaj hudirja, ko bi bil pa ta človek kak klerikalni volk v liberalni obleki in od ultramontanov „kupljen," da „Narod" gonobi ? Ta očetovska skrb za naše življenje je pa tudi lehko razložiti si, kajti kaj bi vendar bilo, če se ugonobi list, brez katerega bi farovški list večji del dveh tretjin svojih prostorov ne imel s čem izpolniti, namreč z bedastimi polemikami in farizejskimi pridigami? Tudi kar kaplan Klun ugiblje v „Vaterlandu" o redakcijonalni premembi je samo poklunjeno t. j. neresnično. Nijen odbornik 14. t. m. niti na misel nij vzel kar bi Klunje radi skleneno imeli. Čemu se dajete tako neumno dnpirati!
Razne vesti.
* (Mej narod ni žitni semenj.) Na Dnnaji se je 12. avgusta začel me j narodni žitni semenj, kateri je bil ođ 3000 kupcev obiskovan in od sekcijskega šefa ('barvata odprt. V imenu borsijskega predstojništva je Leinkauf poročal o letošnji žitni letini. On ceni, da se je letos v našem cesarstvo za pet milijonov centov več pšenice pridelalo, kakor navadna leta, izvažalo se pa bode lehko dvanajst miljonov centov pšenice, tri miljone centov reži in tri miljone centov ječmena. Za koruzo dobro kaže, za oves pa srednje.
* (Pater K 1 i n k o \ v s t r <"> m,) znani jezuvitski pridigar, je pri sv. Andreju na Koroškem, kjer je zdaj jezuvitski kolegij, te dni bil od mrtvuda zadet in se bode teško zopet ozdravil.
Umrli v f Jlibljttiil
od 11. do 13, avgusta: Adolf Gačnik, 2 m. v mostu št. 96 tia črovnem kataru. Tomaž (Jlančnik, 86 1. za oslabljcnjoni. P. Rožnik, 2 I. na božjasti. Evolina Pavlinoc, D mes. za drisko. Frančiška Kube!, 3 1. M pljučnim mrtu-dom. Urban Rant, *>1 1. za črevnim snetotn. fiaspor Bibaveo, 49 1. za vodenico. Torozia Rozin, 3 1. ia tuberkulozo. Amalija Kovačio, st. 1 1. za pljučnim m rt u dom.
Tujci.
14. avgusta: Kvropa: Rodart z Dunaja. — Lutolotb * ženo iz Trsta.
Pri Sionu: Tcrz, Berger, Preis Lederer iz Dunaja. — dr. Kozjek, Salomon iz Gtradoa. — Ma-jgolič iz št. Lampicbta. — Košir iz Trsta. — Kanic z Pošto. — Ilachfeld iz Frankfurta. — I'olak iz Leskovea
Pri .Mu lir i : Woiulra iž Ihtave. — Korger it Vratfslave, — Ott iz Linca, — Kleig, pl. Ma!y, bar. Etbisfeld, Binger iz Dunaja. — bar. Abpfaltrcrn, od bv. Križa.
Pri Zamorci: Kastrovc iz Kostanjeve«. — BobtC" iz Osjeka. — Plešo z Dunaja. — mad, Peinsi iz Dunaja.
Po* I UllO.
Ysem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni
Revalesciere in Barry
Izvrstna idravilna hrana Revalesciere daBarry
odstrani vse bolezni; namreč bulezni v želodci, \ živcih, v prsih, mi pij tičali, jetrah, žlezah, na sliznici, v duSnjaku, v mehurji in na ledvicah, ttiberkole, bu-fiico, naduho, kašelj, neprcbavljivost, zapor, drisko, nespečnost, Blabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, Šumenje v ušesih, medlico in bljevanjo krvi tudi ob času nosečosti, scalno silo, otožnost, sušenje, revmatizem, protin, bledico. — Iz-
fdsek iz 75.000 spričeval o ozdravljenji, ki so vsem ekom kljubovale.
Spričevalo st. 73.021.
Na Dunaji, 1. februarja 1871. Neskončna hvaležnost tlo Vas mi tlajo povod, Vam to vrBtico pisati. Bil sem Bkozi štiri mesece od strašne naduhe trpinčen; nikdo mi nij mogel olajšanja dati. dokler nijsem na svet prijatelja Vašo izvrstne Kevalesciere vzel, ki me jo od tega zlega temeljito ozdravila. Feliks baron pl. C1 ar o v.
Spričevalo št. 05.715.
Paril. 11. aprila 180G. Moj gospod! Moja hči, ki je izredno trpela, ulj mogla prebavljati niti spati; nespečnost, Blabost in nervozna razburjenost jo je prevladovala. Ona se nahaja celo dobro po čokoladi Kevalesciere, ki jo je popolnem ozdravila, ima dober tek, dobro prebavljivost, pomirjene živce, zdravo spanje in trdno meso ter jo zopet dobre volje. 11. de MontlouiB.
. Spričevalo št. 73.SOO.
Mobač, 90. decembra 1871. Tri mesece sem VaSo slavnoznano „Kevalesciere" užival in po tem od večletne zlate žilo oz dravel, ter sem to izvrstno sredstvo enemu svojih prijateljev v rabo pripočil. Prosim torej, da blagovolite takoj poslati 2 1'untuo škatlico za mojega prijatelja pod mojim Vam že znanim napisom po poštnem podvzetji. Z vsem spoštovanjem
Jož. Ullein stavitelj Tecnojii kot meBo,  prihrani lievalusciero pn odrnščenih in pri otrocih 50krat svojo ceno za zdravila.
V plokastik pušicah po pol funta 1 gold. 50 kr., 1 ftmi 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 3ti gold.,
— Rovaiesoioro-Biijcuiton v pusicah a 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — RovaloBciere-Chocolatee v prahu ta v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold, 50 kr., 48 Ub 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 tat 10 gold., za 288 tas 20 gold., — za 576 tas 36 gold.
— Prodaje: Barrydutiarry & Coinp. na Da-nuj], Wal J (IscligaitHe it. 8, v LJubljaul Ed. Mahr, v CJradel bratje Oberanzinevr, v lun-bruku Diechtl & Frank, v Celovoi P. Birn-bacher, v Louel Ludvig Mtillor, v Maribora F. Koletnik & M. Morifc, v vi«• rami J. B. StookhauBon, kakor v vseh mestih pri dobrih le-karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska m^a na vse krajo po poštnih nakaznicah ali povzetjih.
Danajaka borza 14. avgusta
(Izvirno telugrahčno poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih .   71 gld. Enotni drž. dolg v srebru 1860 drž. posojilo ....
kr.
T4 107
65
Akcije narodne banke   .   •     973 „ —
Kreditne akcije    ....     243 „ 50
London........109 , 70
Napol..........8 „79
C. k. cekini.......— „ —
Srebro.........103 „50
asm rv
Filijala Štajerske eskomptne banke v Ljubljani.
Podpisani zavod prevzema pod s o! i r i in i pogoji:
a) v ftiro-coiitu proti * lo/iliiiiu in eheiiues-kiijižicam,
kjer so moro vsakateri znesek od 5 gld. višje vložiti  tor so tlo  zuetika  :»»(»(»   »1*1. moro
vzdigniti, in sicer
s 5 °/o brez obznanila, s 5 Vi % proti 15dnevnemu obznanilu
v vMtikaterili zneskih;
s 6 °/0 proti 90dnevnemu obznanilu
v »hultiilfrili zneskih.
I»>  ■Moli  U a s ii i ni  pismom  (I£asseiisclieiiie>, glasečimi
se na ime ali na prinesitelja, s 4 '/a % brez obznanila, s 5 l/a °/o proti 30dnevnemu obznanilu.
Ulogo v giro-contu proti knjižicam in rabljenim kasnim pismom uživajo obresti od 1. julija 1873 daljo.
Filijala štajersko eskomptne banko eskoinptira daljo premen Jave tržišča (Platz-wechsel) in domicile do 150 dnij tekočega časa na tlratlec, Dunaj, Trst, ('elovcc in druga domača tržišča, ako je tam banka ali bankna filijala, — ona preskrbuje komisijonsko nakupovanje in prodajanje vsoh vrst vrednostnih papirjev in efektov kakor jo kurs proti najbolj ceni proviziji, — prevzema v inkaso menjico in nakaznice za domača in tuja tržišča. (110—15)
Samostojno kreditno društvo tega zavoda daje kredite po statutnib določbah.*)
_____Filijala štajerske eskomptne banke v Ljubljani.
*) Izpisi iz statut kakor tudi prosilni blanketi so na ustno ali pismeno zahtovanjo dajo zastonj v pisarni tega zavoda.
Naturne mineralne vode
frišno natočene v vseh sortali
se dobivajo v
špecerijski, materijalni, barvni, vinski, delikatesni in semenski prodajalnici
Petra Lassnika.
(151—10)
.1« firaičini   M^uiine fMtaltenln-unttJ pri  MjjuMJani je
edina kot dobro izkušena (219—1)
mašina za žito čistiti
LJiuUlers Trienr
h katero so za plačo 10 kr. od inornika žito od k ukalja, graha, ali od stoklase in puhovko popolnoma očisti in se iz manjših sort dobiva najlepšo žito za seme.
Služba društvenega služabnika in čuvaja orodja
pri ljubljanski prostovoljni požarni straži
je na novo za oddati. Z njo je zedinjena mesečna plača 25 gold., prosto stanovanjo v glavni zalogi in vsako leto ona službena obleka.
Prosilci za to mesto naj dokažejo svojo zmožnost v branji in pisanji, znanje obeh deželnih jezikov in svojo doidanje opravilo, ter naj dotične prošnje vložo do konca tega meseca pri načelniku požarne straže gosp. Francu Dob erl o tu.
Kovači, ključarji in enaki delavci z metali imajo prednost.
V Ljubljani, 13. avgusta 1874. (220-1)
OU odbora ljubljanske prostovoljne požarne straže.
l>ol>4>rlt>i, načelnik.
* Klosterneuburg. t
Vinorejno in kletno orodje: |
Stiskalnice (prese), zdrozgalnice, sesaljke itd. itd. iz perma- i
nentne razstavo po fabriških cenah. Ilustrovani katalogi brezplačno. ♦
T^Tpinlfl 11 ViPU    časopis s slikami za vinorojo in kletarstvo.  VI. X
11 vv omiCfcUUC  ,   loto, polletna naročnina 3 gld. — Naročila, vpra- ♦
sanja Itd.  naj   B6  izvolijo  poslati  do administracijo  ,,Wt'iiilaube" ♦
v Klosterncuburg pri Dunaji. (-217) £
Strelni zadev v Boj anski čitalnici.
13. in IG. avgusta bo streljanje z darili.
Z dovoljenjem odbora
(211—3) I-vsin. Hansal.
Pomoček za pokon-čevanje podgan.
S/fit lunin isf  WMif)t%eita.
}n.  kr. izklj. privilegija lastnik se usoja p. t. občinstvu svoj nezmotljiv pripomoček za pokončevanje podgan, in iš o v, Krtov in ščurkov priporočiti, ker moro činnost svojih pripomočkov z najboljšimi »pričali od visokih oblastij in od zasebnikov spričati in se uč nek pripomočka hitro pokaže. Fabrika In depoziterji so porok zato, da to sredstvo res pomaga. Mojo zalogo so v vseh c. kr. glavnih mestih.
0. kr. izključivo privilegirana, brozstrupna
Tinktura za stenice,
ki v dveh minutah stenice in zalego pokonča.
Univerzalni flaster za kurje očesa,
s katerim se v najkrajšem času izgubi vsako kurjo oko.
Kavčuk pasta,
.s katerim se vsako usnje, obutalo, tako namaže, da no gi\! voda skozi, čo so prav 48 ur v njej stoji.
Mazilo za ozebline,
ako so potrebuje, neha precej srbica, in ozeblino se ozdrave.
Crne: 1 dozi« pomočka za uničevanje podgan, mišev in krtov 1 gld. — 1 flafe tinkturo za slonico 40 kr. — 1 tlaša prahu za ščurke G0 kr. — 1 doza flašira za kurjo očesa .r>() kr. — 1 dozis kavčuk-pasto 50 kr.— Mazilo
za osebljino 1 gld. 10 kr.   Pri vsacem so pove, kako jo rabiti. Ljubljana: H; L. Wencel, glavni trg, -pri plavi kuglr. — Kamnik: Janez laurmk. — s ko fj a I. o k a Franc Marinšek. — BI en g I: M. A. Jenčic. — _B a d o v l j j c a: Fridrich Hamann. _(200—2)
lzdatelj iu za uredništvo odgovoren: Ivan Semen.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".