ARHIV] XVII vm
lank, in rnzprnvc
(39
Šolski sveti in šolsK odbor v
IV ANKA /A J O Cr/FJJ
Leta 1X6" je bil sprejel troti' šolski zakon, ki jc v razvoju šol.slva v uvslrnskh deželah pomenil pravo revolucijo. Cerkev jc izgubila svojo vlogo pri vodenin in nadzorovan mi šol. 7,a nadzorni! c nad didaktično pcdagošk.m stanjem šol so bi:i postavi .eni šolski inšpektorji, za vodstvo m nadzor nad vzgojo pa ustanovljeni šolski sveti
Šolski sveti so biii organi, ki so bili delno imenovani Bpi članov) in delno voljeni; njibci člani so opravljali funkcijo brezplačno, Volj"] i so bili lahko vsi listi ki so imeli pravico biiL /olj en i v občinski zastnp {krnje^ni iif mestni šolski sveti) iit okraj ni zastop (okrajr: šolski sveti). Deželni šolski s vel je bil sestavljen po nekoliko drugačnem ključu 7 članov jc imenoval cesar na predlog int:iistra za bogočaslje in uk voljmi so bili samci trije član', in sicer jc 2 člana volil deželni odbor, enega pa obcinsk; svet ocželneg.i glavnega mesta.
Zakon o šojskejni nadzorstvu zti vojvodiiui Štajersko jc bil sprejel 8. febraarja 1X69. Ictr S tem zakonom so bil predpisani:
deželni šolski svet v Gradcu kot najvišja deželna šolska oblast,
-	okrajni šolski sveti na sedežih posameznih upravnih oknijev in
-	krajevni šolsk sveti v vsakt šolski občini.
Krajevni šolski sveti
Krajevni šolski svet je z državnim, deželnim ali občinskim dcirirjeni nadzoroval in vodil del 110 ali popolnoma vzdrževane ljudske šole h katerim so spadale vsakodnevne šoie (ki so imele pouk samo ob delavnikih) in iniduljevahir .Šole ter dekliške delovne šole v šolski soseski Šolske soseske so bile sestavljene iz ene a j več ¡¿čin oziroma njihovih delov, k;1 te rili prchivalei so hm dol žili pošiljati otroke v določeno šolo Meje Sol skih sosesk (občin, okolišev) je določal (lezelni šolski svet po nasvetu okrajnega šolskcgn sveta, upoštevajoč mnenje občin, k- so jih me]e zadevale.
Krajevni šolski svet je bil sestavljen iz. krajevnega Milskq;a nadzornika, ki ga ie imenom! okrajni šolski svef učitelj;« v šolski sosesk obstoječe ljudske šole, če je hilo na tej šoli več učiteljev, pa ravnatelja a" prvega učitelja; vcniutilfCjii • šolski sosesk hi vaj oči h vcro-i;;-po'edi i J najmanj petih voljenih člainiv. Mandatna dev a krajevnega .šolskega sveta je trajala šest let. Člane, ki so v tem času zaradi kakršnihkoli v/rokov izpadli, so ponovno imeli o va1 i oziroma volili.
ih i 809 1941
Naloge krajevnega šolskega sveta so bile:
I.	Določati plačo lieiicljim v skladu z obstoječo zakonodajo in poskrbeti za pravočasno izplačilo.
2 Skrbeli za krajevr.i šolski sklad m premoženje drugih šolskih iistanov, čc ni bilo v ustanovitven']! listinah drugače določeno.
3.	Skrben za šolsko poslopje, zemljišče in 11-ventar.
4.	Preskrbeli nčne papomočke za revne učenec in skrbeti '.a učila.
5.	Izdelali iclnc proračune za občinske šolr
(i. Shranjevati šolske vrednostne papnjc in
druge pomemhtic listine. 7. Poročal! ukraineir.u šojskemu svetit o preme žen;u občinskih šol, ki ga upravlja. VotJil cvidcmii šoloobveznih otrok in v skladu s predpisi, kaznovati t.ste ki šole ne obiskujejo ali jo za nema naj o.
9.	Skrbeli za predf isan potek pouki!.
10.	Kontrolira t' sposobnost, marljivost tn odnos učiteljskega kadra do šole knkor tudi vcdciijc iičcnccv zunaj šole.
II.	Pomagali učiteljem pri vzdrževanju šolske diBjpl ne.
12. Rcševa i nesporazume med učitelji, čc ti
izhajajo iz šolskih razmer, 1.1 Dajal poasnila, poročila in lahko tudi nasvete nadrejenim oblastem in občinskemn zas topu.
14.	Dajali predloge glede učnega načrta, učbenikov in učnega jezika.
15.	Zastopal: šolsko sosesko navzven.
]<\ Nejemali uslužbence, ki jih potrebujejo od
Šolske soseske vzdrževane šole. 17, Pokriti stroške priprave, vzdrževanja in najema učiteljskih stanovanj; poskrbeli z.ii prostore ohčinskih Sol, niih ogrevanje in osvetljevanje.
Krajcviv šolski svel jc imel redno sejo vsake tri mesece, po potrebi pa jc bila lahko sklicana tudi izredna seja Sklepi so zavezovali všolanc občine Nadzor nad didaktično pedagoškim de-nm šole je opravijal krajevni šolski nadzorni! uolo ie lahko obiskal tudi vs:ik drug član šolskega s vela si ogledal stanje, ni pa imel pravice karkoli odrejati ali ukazovali.
Okrajni Milski sveti
7a nadzor v ljudskih šolah na področju okraja je bil poslavlicn okrajni šolski svet. Meje šolskega okraja so sc navadno po Kri vale z mejami upravnega okraja, drugačne so bile lahko le, ecjc buo z deželnim predprom tako določeno. Mesta z lastnim statutom so sc smatrala kot poseben
70
Članki in razprave
ARHIVI XVII 1094
Šolski okrrj - naloge krajevnega in okrajnega šolskega sveta je lu opravljal mestni šolski svel, katerega predsednik jc bil vsakokratni župan, namestnika pa jc vnlil mestni šolski svet i7med svojih članov.
Okrajni šolski svet je bil sestavljcr iz:
-	predstojnika upravne okrajnt1 oblasti kot predsedniki:;
-	vcroucitelja tiste veroizpovedi, ki je štela v okrin več kot 500 duš; imenoval ga je dc-žcli'1 glavar;
-	okrajnega šolskega nad/.umika;
-	učitelja (strokovnjaka), ki ga jc ¿zvoli1 uči teljskj zbor, potrdil pa deželni šolsk* svet;
-	petih članov, k. jih e izvolil okrajni zastop fza mestni šolski svet pa občinski zaslop).
Naloge okrajrega šolskega sveta so b'lc:
1.	Navzven zastopati koristi šolskega okraja, imeti preglea nad šoiskimi predpisi in i; va-janjem le teh v šolskem okraju kot celoti in v vsak1 posamezni šoli.
2.	Poskrbeti, da se predpis, viš- i šolsk h oblasti, k' se tič :jo ljudskih Sol, razglasijo in izpeljejo.
3.	Vod''- obravnave o razširitvi in ureditvi obšlo i oči h šol a ustanovitvi n&f ili. Skrbeti za šolske slavbe :n opremo Šolskih prostorov, popravlja jn potrjevati šolske napovedi (fa-
4.	Opravljal višje državno nadzorstvo nad kra-icvni.n' šolskimi fondi in ustanovami,, če za to ¡ni bilo ustanovljen j h posebnih inštilucn
5.	Skrbeti za šolo in učitelja na gospodarskem in policijskem področju, rc.šcvad spnre na prvi stopnji glede učnili pripomočkov, plač in nadomestil za oskrbo, če se la ne izplaČ1! ejo iz državrih a i dcželniii sredstev.
6.	Odločati na prvi stopn:: o !zbin učnega jezika
7.	Uporabiti prsihia sredstva za izpeljavo odredb, ki so imele zakonsko podlago, če se jc 7.a lo pokazala potreba.
8.	Odločat o začasn- namcslih na zpraznjema delovna mesta na šolah.
9	Obravnavah discipbske prekrške učiteljskega ose bi a n druge nepravilnosti na so h h m sprejemati odločitve na prvi stopnji oziroma, čc jc šlo za sporen primer, prej lagati reševanje deželnemu šolskemu svetu
10	Skrbet 7,a napredovanje dopolnilnega izobraževanja učnega kadra, prirejati okrajne uči-tLhskc konferenc: ter nadzorovati šolske in učiteljske knjižnice.
11.	Izdajati službena spričevala učiteljem.
12.	Odrejati ustanavljanje krajevnih šolskih svetov, pospeševali rjihovc delo in bedeti nad niim
13.	b.vajat' šolski nad>.or
14.	Po posvetovanju s krajevnim šo^-bm svetom določati kram princrcn čas za šolske poeil-
niec.
15. Daja'i višjim šolskim oblastem pojasnila, mnenja, nasvete in periodična šolska poročila.
Okrajni šolski svet seje sestal najmani enkrat na mesec. V primeru potrebe ¡.i čc sla lo zahtevala najmanj dva člana, jc bil predsednik doižan sklica': izredno sejo. V zcio nujniu primerih jc lahko prcdscdr.ik odloča] tudi sam, vendar je moral nato naknadno dobit soglasje šolskega sveta o svoji odločitvi. Za veliavnosl sklepov jc b la potrebna navzočnost predsednika ii vsaj polovice članov. Če |C bil izid glasovanja o določeni zadc\ j neodločen, ¡e o rešitvi odločil predsednikov glas; predsednik ic ;mcl tudi pravico zjiiislavif izvedbo skiepo" sveta, ki so bili \> nasprotju z obstoječo zakonodaio in zapro-siri deželni iolski svet, da odloči v spom zadev V primerih, ko so obravnava i zadeve, pri katerih je šlo za osebne koristi Bana sveta, la pri obravnavi ui smel sodelovati. Pritožbe na sklepe in delo okrapicga šobkega sveta je reševal deželni .šolski svet; vloz.it. pa jih jc bilo potrebno pri okrajnem šolskem svetu ¡Q so imele odložno moč, čo so hile vložene v štirinajstih dneh po spiejetin spomc odločitve.
Okra i •"e Šolske .nšpeklorjc ,e na predlog de žel nega šolskega sveta imenoval m m isker za bogočastje ir tik za dobo šestih let. Na podlagi zakona z dne 25. maja 1808 je imel pravico nadzorovati ludí verski pouk Okrajni solsk i inšpektor je penodične obiskoval in nadzoroval posamezjie šole V primeru uidaktično-pcda-goških napak m eventualnih manjših nepravil-noii - j lahko takoj ukiepal :.i zda! ustna navodila.
Njegova naloga jn bila tudi sklicevanje in vodenje okrajnih učiteljskih konferenc.
Pi' šol s': i inšpekciji je moral biti pozoren predvsem na:
-	kak ovos; ir kvaliteto opravljenega dela krajevnih šolski.i nadzornikov,
-	upoštevanje zakonskih predpisov pri sprejemanju in odpuščanju otrok,
-	delavnost n sposobnost učiteljev ter njihov odnos do šole,
-	red, disciplino in čistočo v šoli,
-	vsebino učnega načrta, nčno metodo in na napredovanje otrok v celoti kakor tudi pri posameznih predmetih,
-	uporabo učil in učnih pripomočkov ter na opremo šolski^ prostorov,
-	gospodarstvo šole n višino učiteliskih pre-j.mkov
Pri nadzoro/anjii prvati ih šol in vzgajališčje moral biti : j.špckior še posebc. pozoren na to, kako navedeni zavod: upoštevajo predpise in če delujejo v skladu s prejetimi pooblastili
O opravljeni inšpekciji ic b'l dolžan napisali poročilo, k' ga jc okraj m šolsk- svet skupaj z. ustreznimi sk p" poslal na deželni šolski svet, la
ARI JIVI XVII 19ÎM
Članki ni razprave
87
jc določene podatke uporabil 7\\ izdelajo poročila, ki gaje poslal imnistni za bofiočastje hi tik.
Za ivoje de!o je okraju šolski .nšpektor dobival povprečne dncvniec iz državnih sredstev.
Dežel m šolska svet
Deželni šolski svet je bil najvišja iol.sk;" nadzorna oblast v deželi; meniti so hili podrejeni okrajni solski sveti, šole ir vzgq,ni zavodi za učitelje ljudskih šol, javne in privatne šole na stopnji gimnazij, realnih gimnazv in realk ter vse tiste učne ustanove, ki so bile neposredno podrejene iiii: istrstvu Zii bogočastje in o k Deželni šolski svet jc bol sestav]jen jz:
1.	predsednika, ki jc bil deželni glavar al. od njega imenovan namestnik,
2.	dve n e In nov ki ju jc iz svoje srede izvolil deželni odbor,
3.	člana, ki gaje izvolil občiusKi svet deželnega glavnega mesta (Gradcc),
4.	člana, ki jc bil član namestiuštva,
5.	dveh deželnih šolskih nadzornikov,
6.	dveh k.-itoliskih in evangeličanskega duhovnika,
7.	dveh predstavnikov učiteljskefja stanu,
Člane pod številko 4, 5, 6. 7 jc imenoval cesar po nasvetu ministra za bogočastje in uk. Posebna zahteva jc bila, da jc moral eiicn od deželnih šulskih inšpektorjev v celoti obvladali slovenski jezik
Deželni šolski svet je pokrival v zadevah nje mu poti ložu i h Sol dotedanje področje upravne dcžc'jc oblasti, nc da bi oviral višjim ecrkverim oblaslem 7. zakonom z dne 25. maja 1868, št 48, dane pravicc. Po kg tcg;. jc moral še:
1.	Nadzorovati delo okrajnih in krajevni': šolskih svetov :,i voditi učitelji.¡ča.
2.	Potrjevati direktorje in učitelje na srldnjA šoh.'i, ki so jih vzdrževale občine, nc da bi pri tem kratil posebne pravice občinam, korpora-eiiair in privatnim osebam.
3.	D;jati izvedensko mnenje c učnih načrtih, ličilih in učbenikih za srednje in stiokovnc šole.
4.	Podajati letna poročila o stanju vscgfl *olstva v deželi ministerstvu /a bogočastje i n ,ik
5.	Odločali v pri meni pritoži proti odločitvam okrajnih šolskib svetov.
Sklicevanje sej deželnega šolskega sveta in njegovo delovanje jc po'.ckalo po p oobncin pošlo 'niku kot pri okrajnih šolskih sveti \
Za neposreden nadzor nad didaKtičnc pedagoškim delom šolskih vodstev Rakofl tBj kraje i i h in okrajnih šolskih svetov sta bila inc-novnna deželna šolska inšpektorja, Ki sta dobila navodila za svoj*- delo neposredno od ministra za bogočastje in u
Po spreietjn zakona o šolskem nadzorovanju,
8.	febr arja M69 in ustanovitvi ? n,im predpisanih in ititueij so na področju šolskega nadzorstva prenehale delovati cerkvene višje oblasti.
višii šolsKi nadzorniki politične dežc!nc oblasti (njihovo lujikeijo ic poslej opnivijal deželni šolski svet), politične okra|nc oblast in okrajni šolski nadzornik, (nadomestili so jiq okrajni šolski sveu), krajevni :lušr. pasurj. iti krajevni konkurenčni odbori (n.ihovo delo so poslej opraviiali kraicviii šolski sveti).
Šolske svete so zaceli ustanavljati kmalu pc sprejel ju zakona. S svojim delom so v glavnem začeli leta 1870 in so brez večjih zakonskih sprememb delovali dc maja 1927, koje bila ¿prejeta uredba o krajevnih in oblastnih šolskih odborih za osnovne ni meščanske šole. Na o^no"i tega picdnisa so bili s 1. junijem 1927 ustanovljeni: krajevni šolski odbori v vseb krajih, kjer jc bi a osnovna al meščanska šola m oblastni šolski odbori na sedežu župan ijske oblasti v vsak1 oblasti
Tudi šolski odbori so b;t delno imenovani in delno voljeni, njihova dejavnost pa se je v določenem pogledu razširila in prilagodila novim poliiicnim razmeram.
Krajevni šolski «dliurt
Krajevri šolski odbor je bil ustanovljen v vsakem kraju z meščansko ali osnevno šolo; del odbora so sestavljali člani. Ki so prišli v odhor po položaju, dci članov pa ie volil odbor upravne občine. Sestajal seje redno enkrai na mesec ali po potrebi, če jc (o zahtevala tretjina članov. Seje so morale piti sklicane s pismen m vabilom in "o bile obvezne. Sklepe so sprejemali, če je bilo prisotnin več kot polovba članov, veljavni pa so bili, če jih je sprejela večina prisotnih
Krajevni šolski odbor so sestavljali.
-	predsednik upravne občine (župan) ah njegov namestnik,
iiprnvildj osnovne šole, ki jc bil obenem tu-fli zapisn-k:ir šolskegii odbora, občinski ztlr ivnik in občinski inženir če sta bila na sedežu krr, evnega šolsk^gc odbora,
-	pet pismenih oh ;inov ki naj bi bili po možnosti odborniki v iolsko občino vključenih krajev.
Krajevni šoI.iki odbor jc imel naslednje na loge
1	Skrbel jc, da je upravna občina izpolnjevala svoje dolžnos i, ki so bile predpisane s to odredbo, med drugim tudi, da j : pravočasno vKljučila v svoj proračun proračunsko sprejeta sredstva krajevnega šoLkega odbora
2	Poskrbel jc za vsakoletn popis šoloobveznih otrok, vodi. c /idento nad priseg en mu m odseljeni ni šolarji skrbel za obiicko, obutev, hrano in zdravih- siromašnih otrok Skrbel da so šoloobvezni otroci redno obiskovali pouk ■n obravnaval neopravičene izostanke ter izrekal kazni, ki iih je izvrševal predsedniK upravne občine tistega kraja, v katerem ¡e bila
72
Članki in razprave
EEJUa XVll 1994
šola1 za starše oziroma skrbnine, ki predpisane kazn'. niso motili plačati, jc bil prahidcn zapor z opravljanjem občinska del.
3.	Dedci je nad materialnim starnem šole in sestavljal letne proračune za njeno vzdrževanji;; sprciemal it. potrjeval poročila o stanju šolske blagajne: poskrbel, da jc šola ustrezno shranila denar, ki ga ni potrebovala za tekoče vzdrževanje; skrbel za ustanavljanje in povečevanje šolskih fondov in nabavljal kurjavo za šolo ,ii Šolskega Epruvitaljtt.
4.	Podpiral ie vse dejavnosti, i so koristi le šom in ljudski prosveti i g sc pomagale pr' vzgoji *n izobraževanju (šolsk izleti, proslave, knjižnice, učiteljske seje, rocincljski sestanki, zdravje otrok ..)
5.	Izpolnjeval ; J predpise viš|ih šolskih oblasti m jim daja predlogi; za izboljšanje šolskih razmer, ni pr. imel enakih pooblastil tud kar sc ticc učne metode,
Svoje naloge je krajevni šolski odbor opravljal brezplačno Prah i d ena jc biia le finančna nagrada za delo blagajniku ..i v nekaterih pr' mc.ib tuii za zapisnikarja
Oblastni Sokki odbor
Na sedežu posamezne oblasti jc deloval oblastni šolskL odbor, v katerem so b;li: - veliki župan ali njegov namestilik
prosvetni inšpektor • ohlastni šolski nadzornik
oblastni sanitetni referent in oblastni gnicl-beni referent, če tega Ini bilo pa vodja gradbene sekcije,
rektor višje pedagoške SoleT ravnatelj učiteljišča ali dnife srednje šole, če v kraju r' bjio učiteljišča in meščanske šole, vadja krajevne finančne uprave\ sreski Sidski n;:dz.>rnik. dva ravnatelja osnovnih Sol, ki ti je imenoval prosvetni oddelek zadevne oblasti, voljeni predstavniki s rez o v iz vsakega sreza po en pismen državljan, kr ga jc na rednem zasedanju 'zvoliia oblastna skupščina Oblastn odbor sc delil na širši n ožj. šolski oblastni odbor. Ožjega so scstavljaP predsednik podpredsednik, zapisnikar, blagajnik in vsi člani, ki sc prebivali na sedežu oblasti, širšega pa še vsi ostali našteli člar.i.
Širši oblastn- odbor sc je scstnjal najmani dvakrat na leto (redne seje) in po potrcb; ter v primeru, če jc to zahteva.a najmanj tretjina članov (izredne seje).
Sklep sob'l' veljavni, če je bilo prisotnih več kot polovica članov in Čc je zanje glasovala večina prvotnih.
Oblastni šolski odbor jc imel naslednje dolžnosti:
1. N-idziral jc delo knijcvnih šolskih adbarov, pregledovai m potrjeval njihove proračune ter blagajniško poslovanje. Obravnaval in reševal
jc spore mod učitelji ravnatelji n, krajevn mi šolskimi odbori. 2, Ministrstvi1 za pros velo jc pred lagal formiranje m eventualne spremembe šolskih ¡»b€in. 3l Skrbel ic za novogradnje in adaptacije šolsk1 h poslopji ter za ustanovitev in povcc;aiijc stalnega oblastnega fonda, v kale rem sc jc zbiral denar za zidanje šol in pospeševanja orosvetc.
4.	Nadz'ral ie imovine in fonde vseh osnovnih in meščanskih šol v oblasti, rnjdpiral jc nabavo potrebne šolske opreme in učil ter moralno in matcralno nodpiral tečaje za nepismene in strokovne šolske zlete
5.	Izdelal jc letni proračun oblastnega šolskega odbora, ki ga ie potrjevalo ministrstvo za pros/cto.
Šolski odbori so vodili lastno poslov,-ui|c; bla-gajriške pos'ovanjcje vodil blagainik, ostalo pa tairik, Arhiiv so shranjevali krijcvni šolski odbori v tisti šoli, kier so imeli seje, oblastni šolski odbor pa v poslopju . kjer je deloval.
Ta uredba j c valjala do leta 1930, ko jc bit spreiet Zakon o narodimi šolah. Ukhjciu so bili oblastn. šolski odbori m vpeljan bunoi .nski .šolski odbor Poslci so bedeli nad vzgojo 'n iz-obražcvaniem na področju Dmvskc banovine:
-	sreski šolski nadzorniki,
-	bano finski šolski nadzornik,
-	krajevni šolski odbori m
-	bnnovinski šolski odbor.
Sreski šolski nadzornik, so bili strokovni referenti splošnih upravnik oblasti. Nameščal, premeščal 'n razreševal jijlja minister za pro:; ve t o m so moral' ustrezati s tem zakonom prcdppSiinim pogojem (izobrazba, praksa strokovnost). S svojo dejavnostjo so pokrivali področje, na katerem jc službovalo 50 do 150 učiteljev, oziroma je bilo na njem določeno število itčnovzgoiniii ustanov -pac glede n« teren ni prometne zveze.
Hanov-nsk' šolski nadzornik jc bil vodja od-sckfi za osnovno šolstvo pri prosvetnem oddelku banske unravc.
Krajevni šolski itilbur
lanstvo v krajevnem šolskem odboru in njegove naloge se v b'.stvu niso kaj veliko spremenila in so bile v splošnem enake kot v prcl-pif ii iz leta 1927 novo je pila predvsem to, da ¡c bil za mesta z nad 30.000 prebivalci predpisan krajevni šolski odbor, katerega člani so bili: predsednik obči.ie, nadzorniki mestnih šol. upravitelj učiteljišča irt mesčanske šole (če sta ti dve šoli dcloVidi v kraju), šolsk' zdravnik, občinski inženir, dva po činu najstarejša ravnatelja in ravnateljica v kraju obstoječih osnovnih šol, pet č!a nov občinskega odbora ali mestnega zastopa
Bnnovinski šolski udbnr
Na področju banovine je deloval banovinski Šolski odbor, k i so ga sestavljali.
AUU1V1 XVII 1994
Čin 11 in razprave
73
banov pomočnik,
načelnik prosvetnega oddelka,
hanovhiMki šolski iitidž^tiruik
vodju odseka /a .srednje šolstvo prt oddelku
za prosveto,
trije referenti hanske 'iprave, sanitetni kmetiiski 11: tehnični,
predstavniki (nivnatrlji) šol, ki btlc n.st.t novljenc na sedežu banske uprave učiteljišče, srednja Šola, meščanska šola m osnovna deška ter dckiiškii šola,
-	uradnik najvišje Pmiiičnc oblasti in
-	pet državljanov, k1 jih ic imenoval ban. ¡ianovjiisK' šolski odbor jc bti sestavljen i/.
članov, ki so prišli v odbor pu položaju, tn ;mr-novar.ih odbornikov, tfelt' se jt n;i siršt in ožji odbor. Delo ožjega odbora je odrejal širši odbor.
Skupai z b.inovinskim šolskim nadzornikom ic banovinski šolsk. odbor opravljal delo, ki ga jc do tedai opravljal nblasmi šoisKi odbor.
Delovanje omcnicniii šolskih odborov sc po tem predpisu vse do leta 1941 (zakonsko) m kaj bistveno spremenilo.
Vffil
1.	Dežel n, zakonik in ukazni list 7» vojvouslvo Š litje rs ko, !86i>.'V, sir. "21, it predpisa 11, Postava od 8. febir;arja 186° veljavna wi vojvodino Siajerska o ioNkein ogledovanji;
2.	Slu ibene Novine kraljevine Srbi, Hrvaia i Slovenaca, St. 100'XXV, 7/5-1927. it. nredV 222, Uredba o krajevnih
in oblastnib Sofskih odborih za osnovne in meiianske iolc;
3. Uradn ü*l kraljevske banske npi ive Dravske banovinc, 1/21, 28-1/1930, gl. predpisa ¡IC, Zakon o naioanih Solali, pogiavje Vlll ■ Uprava in nadzorstvo.
ZUSAMMENFASSUNG
SCMULRÄTIi UNI) -AUSSCHÜQE IN DVN JAHREN 1869-1941
1VANKA ZAJC-CIZIiU
lia Jahre 18C9 wurde das ¿ritte Grnndschuigisetz verabschiede!, das das Schulwesen und auch die Schulau fsiehl völlig rflfonr/erte. Die Aufsicht iibci die hmciinng nnü Ansbildnnp ging so aiiL. den kirchlicher in profane Hände, über Es wnrden proi'ar.c Inspektoren angestellt und Schnlrätc gegründet. Seine Mtgliedcr wurden teils ernanni oder werden zu katmitglieder laut ihp;r Fnntion lind leüsgewäbll Im Gebiel eines einzelnen Landes wirkten Orts-, Uc^irks und I.andcsschulrat. Diese waren bis 1927 tätig, als sie durch die Verrrdnung über Orts^ und Gcbictsschiilauichilfle fiir Gnind- und bürgerliche Schulen aufgehoben wi'rden. Das letzte Wort in diesem Bireich bcdcntcle aber das Gesetz über Volksschulen, das d;e Tätigkeit der Sehnlausschiibe nnd ihre Zit^ammensetzung den verhälinissen anpa3te - slatl der Gcbie'sauschuße wnrden IknatansschliOe gcgrflndci. Iis verringerte sich aber auch der Deinokratiegrad, denn der Banaiaitsschnt) halte kein gewähltes Mitglied
r*f*or
1' K.'ikc, litografija fasade Viäjc realke v Ljubi jim (po načrtu Aleksandro Iklloiia), J 871 '¿£o<hmt\ski „r!ni>Lj\ihlj<\t;<K IJV M'.S, Ra\h\<\ ^umuinjn \>LJUhijotn. n.c .i29