Poštnina plačana v gotovini LetoLV.
V Ljubljani, v torek, dne 13. septembra 1927
St. 206. Posamezna Številka 2 Din
Naročnina
Dnevna Izdaja
zo državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 35 Din nedel|»lta izdaja celoletno v Jugoslaviji SO Din, za Inozemstvo too D
as
S tedensko prilogo »tftustrlrani Slovenec«
Cene oglasov
1 stolp. pefll-vrMo mali oglasi po 190 tn 2 D.veCJI oglasi nad 43 mm vlilne po Din 2*30, velUd po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din □ Pri vetjem o naročilu popust Izide ob 4 zlulral razen pondelJKo ln dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici SI. 61111 Rokopisi se ne vračajo, nelranklrttna plama se ne aprejemajo ' Uredništva telefon St. 2050, upravnlštva St. 2328
Uprava Je vKopllarlevl al.SI.6 j- Čekovni račun.- Ljubljana štev. 10.630 ln 10.340 xa luserate, Sarajevo št. 7563, Zagreb St. 3».On, Vraga ln Dunaj St. 24.797
11. september
tn zrra&cje
Edino Slovenska ljudska stranka je v Sloveniji zopet napredovala absolutno in relativno,, vsi njeni nasprotniki so potisnjeni v brezpomembnost.
Pri skupščinskih volitvah leta 1925. je dobila Slov. ljudska stranka 105.000 ali 56 8 odstotkov vseh oddanih glasov, pri zadnjih volitvah v oblastne skupščine 96.000 ali 60 odstotkov vseh oddanih glasov, preteklo nedeljo pa 107.000 ali 60*5 odstotkov vseh oddanih glasov.
Žerjavovska SDS oslabljena (od volitev v oblastno skupščino nazadovala za 500 glasov), radičevstvo pomedeno iz Slovenije, le g. Pucelj se je s težavo še vzdržal.
Podroben pregled volivnih rezultatov nam kažejo spodnje tabele:
	SLS		SDS		Kmetiici		Ostali	
Okraj						i		
						i		
	1. 1925	1. 1927	1. 1925	1. 1927	1. 1925	1. 1927	1. 1925	1. 1927
Črnomelj . . .	2181	2328	632	378	1259	900	153	93
Kamnik....	5390	4762	675	555	747	611	266	430
Kočevje. . . .	4854	5132	- 841	801	1225	934	207	144
Kranj.....	6678	6574	1640	1799	1079	853	656	600
Krško.....	5188	5704	766	708	2753	1974	326	i 98
Litija.....	4670	4431	667	985	688	551	977	976
Ljublj. okolica	8120	7322	1447	1479	1651	1344	1361	1567
Logatec....	2737	2669	1392	1259	608	434	237	146
Novo mesto .	4859	5151	940	718	2337	1807	292	174
Radovljica . .	3582	3297	1422	1453	512	489	1143	998
Skupaj . . .	48.259	47.370	j 10.422	10.135	12.859	9897	5618	5326
Tudi na Hrvatskem se je začela uveljavljati bratska Hrvatska pučka stranka, ki je že prodrla z 1 mandatom, tako da bo štel naš klub odslej 21 poslancev.
Okraj	SLS		SDS |		Kmetijci		Ostali	
								
	1. 1925	1. 1927	1. 1925	1. 1927 |	L (925	1. 1927 |	1. 1925	1. 1927
Brežice ....	2447	2631	417	148	1767	343	459	568
Celje.....	5621	5579	| 1223	1400	963	793	1803	1930
Lendava . . .	3668	4058	551	474	2080	157	933	1293
Konjice ....	2239	2331	334	230	237	45	615	433
	3139	2274	785	1199	397	100	1696	2390
Ljutomer . , .	3723	3801	561	617	702	417	853	760
Maribor d. br.	3636	3515	599	902	1653	220	1878	2807
Maribor 1. br.	7134	8479	1299	1858	2154	252	3228	4033
Mozirje ....	1839	1798	217	223	297	159	137	125
M. Sobota . .	2622	3015	948	1504	4407	335	2210	3073
Ormož ....	2620	2758	460	619	457	143	120	142
Prevalje . . .	1156	1192	188	306	514	31	1102	1377
Ptuj......	5113	5020	522	699	1811	507	925	1380
Slovenjgradec	3583	3496	586	648	830	209	1607	1722
Šmarje ....	4138	4342	557	723	1717	866	385	390
Skupaj . . .	52.678	54.289	9247	11.550	20.016	4575		22.723
Rezutfaf BDlIteu o mm Sloveniji
	SLS	SDS	Kmetijci	Ostali
Skupščinske volitve leta 1925	105.302	23.669	32.875	22.142
Oblastne volitve leta 1927	96.309	26.760	20.913	22.760
Skupščinske volitve leta 1927	107.240	26.289	14.472	28.965
Nedeljske volitve v narodno skupščino so prinesle SLS dosedaj številčno največji uspeh. To je govor številk, ki je jasnejši kakor vsako drugo modrovanje in rezoniranje. L. 1925. je bilo obče mišljenje, da bo stranka preko takrat doseženega števila glasov, ki jih je združila na svoje liste, težko znatno dvignila glasove. Za to naziranje so tudi govorile januarske volitve v oblastne skupščine. V nedeljo smo dobili nasproten dokaz. Vse druge stranke so po številu glasov nazadovale, nekatere so naravnost katastroialno nazadovale, SLS je pa znatno dvignila število svojih volivcev. Slovensko ljudstvo ji je izrazilo s svojimi glasovi zaupanje kakor dosedaj še nikdar v tako obilni meri. Odobrilo je njeno delo, njeno poštenost in vztrajnost v boju za slovenske pravice. To je za SLS sijajno zadoščenje, obenem pa tudi izrecna vzpodbuda, da naj hodi skozi zadušljivo močvirje laži, obrekovanja, podtikanja in blatenja, ki lete nanjo od ozkosrčnih neprijateljev, moško in .samozavestno svojo pot. Ljudstvo jo bo tudi zanaprej »taisto očitnostjo podpiralo. Nič ne dvomimo, da kulmiiacija glasov še ni prekoračena. SLS bo še doživljala, naslonjena na ljudstvo in podprta z njegovim županjem, zmagoslavja, ki bodo ljudstvu v največjo korist, obenem pa tudi vidni znak politične zrelosti, vztrajnosti in samozavesti slov. ljudstva.
Brezvestna žurnalistika in nič manj brezvestni politični ljudje manjšega in srednjega kalibra so vodili v tej volivni borbi proti SLS boj, ki je presegal po svoji Iažnjivosti vse, kar smo dosedaj v naši politični zgodovini doživeli. SLS ne beži pred odgovornostjo in moško prevzema nase odgovornost za dejanja, za katera je res odgovorna. Pri nas smo pa doživeli dejstvo da so nasprotne stranke odvračale od sebe odgovornost za dela, ki so protokolirana v analih narodne skupščine. Se večl To, kar so sami vedoma in hote storili, sklenili, izglasovali, to so podtikali v volivni borbi SLS. Ali si morete misliti večjo brez-vestnost in politično lažnjivos*7 Celo grmado očitkov so si izmislili in z njimi havzirali po deželi, dobro vedoč, da so vsi ti očitki izmišljeni, neresnični, podtaknjeni. Cel volivni boj so razblinili v verigo malenkostno smešnih, frivolno-iažnjivih potvar in laži. Z njimi so z vztrajnostjo, ki je občudovanja vredna, hodili od človeka do človeka in zastrupljali politično ozračje. Nobeden od teh ljudi se ni povzpel do lojalnega, načelnega boja. Bil jc to najordi-narnejši lov za glasovi, preračunjen na nerazsodnost in lahkovernost politično manj izšolanih ljudi. Hoteli so ustvariti razpoloženje mas, zasnovano na najnesramnejši laži in po-tvari.
Pozitivnega argumenta proti SLS niso
imeli nobenega. Niso imeli pozitivnega argumenta proti politik' SLS glede njenih progra-matičnih točk, ne glede izvajanja teh progra-matičnih točk. Uspehi SLS v zadnji kratkotrajni vladi so za stranko dokumenta rčni. Vsa objektivna javnost je to priznala, odobrila in potrdila, da toliko pozitivnih vrednot dosedaj Sloveniji ni dala še nobena vlada. Res ni bilo popravljeno vse, a preko teh vrednot pošten človek ne bi mogel kratkomalo iti. Ali pri nas ne moremo računati ne s poštenostjo ne s poštenimi lojalnimi ljudmi. Zato so na vse to razlili morje laži in v tem ves čas volivnega boja pogumno plavali.
Mi smo od vsega početka trdno zaupali v razsodnost ljudstva. Vedeli smo, da nobsna megla laži ne more za stalno zastreti žarke luči resnice. Resnica je, objektivna sila dejstev je končno vendarle močnejša nego vs,a lažnji-vost in frivolnost političnih špekulantov. Tudi v tem volivnem boju se je to pokazalo. Resnica se je kljub vsemu odporu pririla na površje, s svojo sugestivno silo objela um .n srce ljudstva. Najboljši, najnesebičnejši in naj-idealnejši so sc uprli laži in strupu ter se zbrali pod praporom SLS v obrambe resnice ir svojih pravic. In teh je nad stoti«oč. To je armada, ki ne vpada, ki je zbrana vsikdar na bojni fronti za svoje ideale, to jc armada, ki je ne bo decimirala nc gnjusoba strupene žur-
nalistike, s kakršno razpolagajo te stranke, pa šc manj demagoško in kaj malo skrupu-•ozno opletanje njihovih kolovodij. Ta armada je v nedeljo zopet izpregovorila. Tudi nasprotniki niso tako kratkovidni, da ne bi razumeli odgovora SLS Skušajo sicer za .avnost potom lažnjivc žurnalistike besedo slovenskega ljudstva zamegliti, podcenjevati in omalovaževati. da dobe za nedeljske batine vsaj malo utehe. Tudi v tem pogledu ne bodo želi uspehov. Bližnja prihodnjost jih bo o tem prav temeljito poučila. Tudi Ljubljana jim naj ne bo poslednja uteha Za enkrat so si sicer z zvijačo, prevaro, goljufijo in gaženjem zakona zagotovili trenuten uspeh, a tudi ta uspeh bo le kratkotrajen. Za nas je pa to le en dokaz več, da moramo nasproti tem ljudem biti oprezni in odločni kakor nasproti onim, ki io pod mečem kazenskega zakona.
V nedeljo je slovensko ljudstvo govorilo jasno in odločno. Za SLS jc izrek našega ljudstva časten. SLS bo poskrbela, da bodo zanaprej besedo našega ljudstva razumeli tudi >ni, ki so živeli v goljufivi zmoti, da zanje ne velja prav nobena odločitev ljudstva Zagotavljamo, da se bodo tudi ti ljudje radi ali neradi priučili spoštovati odločitve slovenskega ljudstva.
Rezultat volitev v narodno skupščino.
8./Ii. 1925 Sprememba 20 — 140 3o 68 22 15 5
1
3
5 315
—29 +27 —8 +1 +1 +4 +2 +1
+1 —2 +1 +1
r Belgrad, 12. septembra. (Izv.) Ministrstvo za notranje zadeve je danes ob 11. uri dopoldne iidalo Uradno poročilo o izidu volitev v narodno skupSSino:
11. sept. 1927 SLS 20	-
Radikali lli Davidovič 63 Radič 60 SDS 23 Spaho 16 Zemljoradniki 9 Hrvatski federalisti 2 HPS (Barič) 1 Puc«lj 1 Socialisti 1
Črnogorski federalisti 1 Madjari 1 Nemci 6 Skupaj 315
Po posameznih volivnih okrožjih je izid sledeči:
Križevsko: Radič 7, SDS 1.
Užiško: radikali 3, demokrati 1-
Čacansko: radikali 3.
Banjaluško: zemljoradniki 3, radikali 3, SDS 1, Radič 1, demokratska zajednica 2,
Moravsko: radikali 3, demokrati 2.
Raško-zvečansko: radikali 3, demokrati 1 (Spaho).
Črnogorsko: demokrati 2, radikali 2, zemljoradniki 1, črnogorski federalisti 1.
Topliško: demokrati 2, radikali 1.
Ljubljansko novomeško: SLS 8, Pucelj 1, SDS 1.
Niško: radikali 3, demokrati 2.
Kosovsko: radikali 5.
Timoško: demokrati 2, radikali 2.
Belgrajsko: radikali 2, demokrati 2.
Bitoljsko: radikali 3, demokrati 3.
Bregalniško: radikali 1, demokrati 2.
Valjevsko; radikali 2, demokrati 1, zemljoradniki 1.
Krajinsko-timoško: radikali 1, demokr. 2.
Krušcvaško: radikali 2, demokrati 1.
Kumanovsko: radikali 2, demokrati 1. Metohijsko: radikali 2, demokrati 1. Vranjsko: radikali 4, demokrati 3. Kragnjevaško: radikali 5. Ohridsko: demokrati 2. Požarcvsko; radikali 1, demokfati 5. Prizrensko: radikali 2, demokrati 2. Prilepsko: demokrati 3. Rudniško: radikali 1, demokrati 1. Skopljansko: demokrati 2, radikali 2. Smederevsko: radikali 1, demokrati 2. Tikvesko: radikali 1, demokrati. 2. Bihaško: radikali 1, Spaho 3, zemljoradniki 2.
Mostarsko: radikali 2, Spaho^2 Sarajevsko: radikali 3, Spaho i. Travniško: Spaho 2, radikali 2. Radič 3. Virovitiško: radikali 2, Radič 3 Sibeniško: radikali 3, Radič 3. Modrnško-reško: Radič 3, Pribičevič 3. Novosadsko: radikali 4, demokrati 2. Somborsko-haranjsko: radikali 3, demokrati 1, Nemci 3.
Subotiško: radikali 4, demokrati 2. • Zagebško: Pribi.evič 4, Radič 9.
Sremsko: Pribičevič 3, Radio- 3vt adikali 4. Varaždinsko: Pribičevič 1,	9.
Pančevsko: Pribičevič 2, radikali 4, Nemci 2.
Južno dalmatinsko: Radič 5, HPŠ (Barič) 1. demokrati 1, radikali 2.
Požeško: Radič 5, Pribičevič 1, -adifcah 1. Velikobečkereško:. radikali 3, demokrati 2- Nemci 1, zemljoradniki 1.
Podrinsko: radikali 4, demokrati 2. Tuzlansko: rad:kali 3, dem. zajednica 6, Radič 1, zemljoradniki 1.
Mariborsko: SLS 12, Pribičevič 2, socialisti 1.
Tetovsko: radikali 3, demokrati 1. Pirolsko: radikali 2, demokrati 1.
MESTA:
Ljub|jana SDS 1, Zagreb federalisti 2, Belgrad demokrati 1, radikali 1.
VLADA ZADOVOLJNA.
Po_ volitvah,
..DEMOKRATI REZERVIRANI. DIVJA.
PRIBIČEVIČ POPARJEN,
r Belgrad. 12. sept (Ižv.)' Brž, ko je minil dan volitev, se je v Belgradu že začelo živahnejše življenje in.-že so se pričele sestavljati različne kombinacije. V vladnih krogih so z izidom volitev zadovoljni, ker so volivci odobrili vladni delovni program. Davidovičevi demokrati se drže rezervirano, oziroma izjavljajo," da so zadovoljni z uspehom. Od njihovih prijateljev smo zvedeli, da vlada v clenrokrat-skem klubu gotovo nerazpoloženje, ker so demokrati pričakovali večje število mandatov. Nadalje smo zvedeli iz demokratskega kluba, da Ljuba Davidovič pred prihodom drugega voditelja Voje Marinkoviča ne bo podvzel nobenih korakov, ainpak da bo delal z njim skupno.	- .
Od opozicije so posebno divji samostojni demokrati, ki so radi izida naravnost poparjeni. Snoči in proti jutru so že razglašali, da jih bo prišlo v skupščino 30 do 35, danes pa so skrčeni na 23. Zelo se .komentira dejstvo, da je Pribičevič v srbskih krajih kljub večletnim manifestacijam z godbo in zastavami tako-rekoč izginil. Dvoličnost se je kruto maščevala. Ker Pribičevič čuti, da je osamljen, prehaja kot zgubljena skupina na stara pota in sredstva. Ustanovitelj PP režima očita vladi, da je izvedla volitve pod strahovitim terorjem in žuga vladi, da bo opozicija v verifikacijskem odboru prišla na dan z zelo obtežilnim materialom in objavlja cele strani brzojavov o nasiljih. Osamljeni Pribičevič je za bodoče obsojen le na manifestacije, zborovanja in grenek kruh opozicije.
PROPADLI PAŠIČEVCI. r Belgrad, 12. sept. (Izv.) Pri nedeljskih volitvah so propadli naslednji pašičevci: dr. Voja Janjič, dr. Velizar Jankovid, Slavko Mi-1efič, Ranko Tri funovič, Jovan Cirkovič dr. Radon jič, Aleksa Zujevič in Ljuba Popovič.
VSE JE KONČANO.
r Belgrad, 1'2. sept. (Izv.) Danes še se sestali v predsedstvu radikalp^gp .kluba bivši pašičevci Marko Tritkovič, bivši, preclsedpik narodne skupščine, glavni tajnik Ivkovič iu Bivši predsednik radikalnega' 1'kiba Mihajlovič. O svoji konferenci niso dali nobene izjave. Domneva sfc, da so sklenili odložiti orožje. Marko Trifkovič je danes zaprosil za. inozemski potni list in gre na študijsko potovanje na Madjarsko, Češkoslovaško in v Nemčijo. Ali se bo Trifkovič končnoveljavno umaknil iz političnega življenja, še ni gotovo.
VELJA VUKIČEVIČ ZADOVOLJEN.
r Belgrad, 12. sept. (Izv.) Dopoldne ob 11. je notranje ministrstvo objavilo" kofičnOveljavni izid nedeljskih volitev. Ministrski- firecteednik je rth It,- potrdil uradno objavljeni rezultat. Okrog 12. je zapustil ministrsko predsedništvo. Zbranim časnikarjem je odgovoril, da jim bo dal seznam vseh nanovo izvoljenih poslancev. Izražal je popolno zadovoljstvo nad volivnim izidom. Na vprašanje časnikarjev, ali bo podal ostavko in zahteval mandat za sestavo nove delovne vlade, ni dal nobenega odgovora. Dopoldne je overovil seznam novoizvoljenih poslancev vseh strank.
RADIKALNA STRANKA OSTANE ENOTNA.
r Belgrad, 12. sept. (Izv.) Med 111 radikali se misli, da je 14 pašičevcev Jn centru-mašev. Značilno je, da se ne stavlja v ospredje vprašanje, kakšno taktiko bodo zavzeli takozvani vladni radikali. Poudarja se, da je med izvoljenimi mnogo srečnih osebnosti, ki bi, na kar sicer ni računati, v slučaju nasprotij, bili posredovalci med skrajnostmi, tako, da je gotovo. da so vsi radikali odločeni br&niti fenolen in složen narodno radikalni klub.
Izids volitev v državi.
Volivne Številke iz cclc države leže pred namf. Če pregledamo te številke take kot "so, vidimo na prvi pogled, da sc zunanje številčno razmerje med strankami ni bistveno izpreme-nilo. Radikali so sicer izgubili svojih 29 mandatov, vidimo pa, da so te mandate pridobili večinoma Davidovičevi demokrati, ki pa z radikali skupaj sestavljajo sedanjo vlado. Radič jc svoje pozicije obdržal, kajti izguba 8 mandatov ni bistveno odločilna. HSS je z izjemo 3 mandatov, ostala zastopnica Hrvatov. Ali je to dobro ali ne, to je za sedaj druga stvar — ugotavljamo lc dejstvo, kakor nam ga kažejo števdke. Tudi sicer se ni razmerje med strankami prav nič premaknilo. S tega vidika gledan, nam volivni izid kaže, da združene srbske stranke radikalov in demokratov same per sebi predstavljajo večino, in sicer tako veliko veČHiOi da združene in kompaktne, tudi brez Slovencev in Hrvatov ter tudi brez dr. Spaha mogle vladati po mili volji. In če
j bi bila sila in potreba, br taka vlada lahko takoj našla podporo v SDS, ki je 7.aJ take namere vedno na razpolago. Zato bi tak zgolj matematični pogled v volivne številke nudil Slovencem in Hrvatom slabo prognozo za bodočnost.
Toda življenje ni matematika; "Tudi politično življenje države je vedno odvisno od raznih okolnosti, ki jih suh matematik nc more vpoštevati, ker se nc dajo ne šteti ne tehtati, in ki se ravno zato zovejo »impondčrabilia«. In državnik mora s temi moralnimi in idejnimi faktorji tudi računati, kakor je svoj čas v parlamentu poudaril Voja Marinkovič. S tega vidika gledan, pa nam podaja volivni rezultat drugačno lice. Zato pa je treba dvakrat podčrtati dalekovidnost slovenskega voditelja dr. Korošca, ki jc računajoč s temi impondera-biliami znal porabiti agoden trenutek, da s aicer številčno še nc silno a idejno živo in žilavo močjo našega gibanja in programa po-
%
seže aktivno v državno poslovanje. Številke, ki nam zro nasproti, niso vsota mehaničnih stvorov, ampak poirienijo dve smeri v bodoči politiki države. Ena smer je bila nam Slovencem vedno nasprotna in sovražna. V tej srilčfi jc SDS vedno odločilno sodelovala proti nam in motila s svojo "avanturistično naturo naravni razvoj ljudstev te države. Danes — po teh volitvah — lahko rečemo: ta smer je hila! Danes je strta in ne pomeni v našem javnem življenju nič'več! Druga je smer sedanje vlade. In ta smer jc pri volitvah v celi državi dobila sijajno oporo v ljudstvu. Srbski.narod je dokumentiral na volitvah svojo voljo, da se izvršuje politika v tej državi tako in v isti smeri, kakor je to slovenski narod po svoji SLS vedno zahteval in pričakoval. Vladanje svoji politiki na volitvah pridobila priznanje ljudstva, vsled česar odpade vsaka ovira, to pblitiko- nadaljevati do konca.
Kaj k temu pravijo posamezniki, kai po-, reko posamezni možje iz preteklosti — to je
Ljubljana je. edina točka, s katero more SDS tolažiti svoje zveste. Dr. Korošec je sicer zbral na svojo listo ogromno število glasov, toda .goljufija je pomagala, da je. SDS v Ljubljani navidezno izstopila iz skupne fronte ostalega naroda in padla nazaj v temo in reakcijo, v katero jo je desetletja tiščal liberalizem.
Ker . pa je brez" ozira na nezakonitosti vendarle število glasov, ki ga je dosegla SDS veliko in tako visoko, da ga noben pošlen in trezen človek ni pričakoval, je prav, da se ozremo na te volitve.
Volivci SLS. so se sijajno držali. Nad 95 odstotkov naših pristašev je volilo. Kdor je le količkaj mogel, jc prišel, četudi ga je dolžnost vezala še v taki oddaljenosti. Volitve smo pripravili, kolikor jc bilo sploh mogoče. Dr. Korošec sam je imel v Ljubljani zadnjih 14" dtii tO" slTbdov," ki so bili vsi 'polirbštevilriO obiskani, lako da so bili zborovalni prostori povsod premajhni. Manifestacjijski shod v Unionu je bil tak po svoji ogromnosti in veličastnosti, da takega političnega sEoda v Ljubljani sploh še ni- bilo. Neštevilnih drugih' shodov, sestankov, zborovanj in posvetovanj v vseh predelih Ljubljani sploh ni mogoče našteti. Na volivni dan sam so naši možje po polivnih pisarnah in v agitaciji povečini povsod pokazali neprckosljivo požrtvovalnost. So pa v tem oziru še pomanjkljivosti, ki jih bo treba odpraviti in izpopolniti. Vendar pa moremo mii-no trditi, da jc SLS v nedeljo storila veliko več kot le svojo strankarsko dolžnost.
Tozadevne očitke Narodnega Dnevnika, (ki se gerira zadnje čase kot nekak, v ostalem čisto nepoklican in nanaprošen arbiter v naših zadevah, česar se bo moral počasi odvaditi), na našo organizacijo in naš tisk moramo najodločneje zavrniti. V besedi in pisavi, v volivnih pripravah in agitaciji, povsod, je vsak naš človek in naš list storil, kar je bilo storiti mogoče.
Izvolitev kandidata SDS ima torej vzroke drugje. Predvsem moramo ugotoviti čudno destvo, da sd" ljubljanski radikali- le delno držali sklep in zapovedi svoje lastne stranke.
■
danes postranskega pomena. MoJ da se pd, teh volitvah v parla osebnih ambicij posameznikov z in konstruktivno delo za ljudsh Mi bi od svoje strani iskreno žc bil tudi hrvatski narod opredeli] za katero se je za Slovenci odloi narod. Kakor je z državnega sts vati, tako je to s hrvatskega stali da se to ni zgodilo. Toda v očigl uspehom moremo samo reči, da bolezni v narodu in državi ni di in dni, ampak je včasih zato pc doba. Tudi hrvatskemu narodu stiti časa, da se notranji pokret sebe. To pa ne bo oviralo, kamo za 'ozdravljenje države, ki si j Vlada postavila za cilj. In to ne tki Slovencev, da pri ozdravi sodelujejo kot enakopravni čla narodov te države, kakor je tc določeno v ; blejskem sporazumi
V
Podpredsednik radikalne strank -ljani ves: dan agitiral za SDS. i in organizirani radikali so volili pa jih agitatorji niso našli doma.
Drugo količino glasov je j »marksistično« delavstvo v me mestjih. Kakor se to neverjetno je resnica in to resnico potrjuji drugih delavskih krajih. Ti del »marksisti« ne »rdzrednozavei pravi tipični »jutrovci«. Čast { lavcem, ki so kljub terorju razni in predstojnikov volili po svoji v
Moramo izjaviti, da smatra« cejšen del inteligence volil dr. so- ga precej volili sicer neopre niki, trgovci in obrtniki. Vsekal izkazalo, da je vendarle še velik »izobražencev« tako strašno h omejen, da voli SDS, čeprav je i od njenega terorizma imel naj Tega ni nihče pričakoval, to je r s katero -je pri normalnih ljud računati.
_. . Odločnih pristašev SDS je komaj za par omizij. Vse te stot dali omejeni, strahopetni ljudje, -računali: SLS me ne bo preganji vila lasu, tudi če je ne volim. Go če kaj takega napravim SDS. . rodniki m znanci, vsi bomo tr.pe za eno uro pride do moči. To ljudi, ki jim diktira njihovo politi oporlunizem in breznačelnost. K ral takoj propasti, če bi ta bolež zidov prešla na deželo med pošt
Z mirnim ponosom gledamo ljanskih volitev. Koliko je esdee fija pripomogla dr. Kramerju do bo ugotovilo drugje. Naj se to c koli, dr. Korošec ima za seboj t kader odločnih prijateljev, da lahko pomeri v novem boju. Zr seveda treba silnega, vztrajnega dela, da v Ljubljani ne bo od avtomobil, ampak ljubljanski vol jem resničnem prepričanju.
gRiti
							
Volišča	Volivcev	SLS	Radič	SDS	u e a> z	NRS	Soc.
							
Cerkvenjak v Slov. gor.	684	' 442	" 4	45	0	—■	3
Črmlcnšak	330	281 — ' 1		7	—	— —	
Gočova	173	113-	, ..-----	24	1	—	—
Jarenina	595	327	23	37	12	1	8
Kamnica	608	269	3	5	35	12	36
Krčevina	553	109	1	34	20	22	60
Lajtersberg
.524
87
26
27 11 105
Evo vam danes številke- z naših volišč, katere ste sicer nestrpno pričakovali, a ko ste za nje izvedeli, ste bili veselo presenečeni! Te številke govore, veliko govore! "
Prvo, kar nam povedo, je to, da jč-naših pristašev SLS v Mariboru 1505 glasovalo, dasi so pisarili listi, da nas ni niti 800 in jih je glasovalo do 85 odstotkov. Naše vrste so velike in mogočne. - Do sedaj smo bili vžpo-redni-s socialisti v zvezi z drugimi, zdaj smo jih sami dohitelil	" -
Čast in zahvala vam, ki ste zvesti naši! Vam, ki ste bili kot delavci -v naši -Organizaciji in ste s svojim dolom dosegli tako^elik uspeh. Od danes dalje ne sme SLS v Mariboru nikdar več.pod-.1500 glasov,, ampak" mora vedno le napredovati!
Drugo, kar nam le številke govore, je to, da bo v Mariboru hud boj za mestno občino ravno med nami in socialisti. Ta boj bo še bolj-.odločilnega pomena za naše mesto kot so bile te volitve. Zato pa ie nuino, da se z našimi pristaši-kar najbolje spoznamo, zato pa bo v bodoče tako, da bo SLS znala ceniti
■zvestobo svojih in jih bo pozna kakor so tudi oni njo poznali! T čani smo veliko pripomogli do en več SLS in to nam SLS nc bo"b<
In tretje, kar nam te številb pa to, da mariborsko, delavstvo ižprevidelo, da mu socialisti nis< rejo pomagati. Videli bodo sedaj ta — -edini sociatist med 315 drU) res mogel pomagati. Za naprej bo ne socialistične gonje, da SLS nič ne stori, zdaj bo lahko njil delal. Sodili pa bodo lo delo po socialistični delavci. Prepričani si socialistični dclavci kmalu izpit zmoto in se bodo priključili pi Slovenski ljudski stranki.
Socialisti so prirejali demon je njih 22 več kot nas.	pa
poštene glasove dobili koTlni, p relativno najmočnejši. A nas to r to podžiga, da pridemo in potem MrfribOru prvi!
Zasedanje društva narodov.
DVAMILIJONSKA USTANOVA ZA VELIKO BIBLIOTEKO DRUŠTVA NARODOV. — SEJE ODGODENE DO ČETRTKA. — NADOMESTNE VOLITVE 3 ČLANOV SVETA.
Nemčija za mir.
v Ženeva, 12. sept. (Izv.) Po završetku generalne debate se začenja v Ženevi delo v komisijah. Včeraj dopoldne je bila v katoliški cerkvi slovesna služba božja, pri kateri je imel član nemške delegacije prelat dr. Kaas cerkven govor, v katerem je poudarjal neomajno voljo Nemčije po miru ter imenoval Društvo narodov kot sredstvo, s katerim naj se narodi osvobodijo nacionalističnega malikovanja in zaposlijo v visoki ideji. Evropa naj se v času, ko je v nevarnosti, da izgubi duševno vodstvo, zopet spomni na svoj duhovni temelj.
Razprava o Rokefellerjevi ustanovi za biblioteko D. N. Velik pomen biblioteke.
v Ženeva, 12. sept. (Izv.) Pred zaključkom generalne debate je Društvo narodov danes razpravljalo še o John Rokefellerjevi dvamili-jonski ustanovi za biblioteko Društva narodov.
Najprej se je zahvalil švicarski zvezni predsednik Motta, pridružil pa se mu je predsednik kontrolne komisije Osuskič, ki urejuje vse finančne stvari. Ustanova je za biblioteko največjega pomena. V smislu pogojev ustanove se porabijo štiri petine za zgradbo znatno povečanega poslopja za biblioteko, obresti ostanka, ki bodo znašale okoli 400.000 frankov, pa se bodo porabljale za biblioteko samo. Društvo narodov bo s tem prišlo v posest ene največjih bibliotek, ki bo seveda na razpolago tudi tamošnjim dijakom.
Izmed govornikov današnje debate naj se omeni švicarski predsednik Motta, ki se je spominjal novembeiskih dni 1920, lso je kot švicarski predsednik pozdravil prvo sejo Društva narodov. Omenjal je tudi izpr^tnembe, ki so se od tedaj zg' dile. Iz ženevskega ,-roto-kola so končno le izšle rne pogodbe, ki jih danes imenujejo uspeh Locarna Izrazil je svoje neomajno zaupanje v bodočnost razso-diščnih pogodb. Goorili so še romi.nski delegat Lucu, kanadsk. senator Dandurand in čil-
ski delegat Villegts, ki je sedaj predsednik sveta.
Nato je predsecnik Guani odgodil seje do četrtka dopoldne. Ta dan popoldne bodo nadomestne volitve tri člane sveta, ker po statutu izstopijo 1 elgijski, češkoslovaški in sansalvadorski zasVpnik.
Romunija za mir in za propagando za razorožitev.
v Ženeva, 12. reptemba. (Izv ) Romunski delegat Lucu je na koncu generalne debate izvajal, da se je Iz razprave razvila skupna deja, da naj sc človeštvo v bodoče organizira za mir. Spoznalo sj je, da vojna ni več praktično sredstvo za ureditev spornih vprašanj med narodi, da osiane po vojni zmagaiec kakor premagane; še dolgo izčrpan in da se radi odvisnosti vse'.; narodov med seboj vojna ne da več lokalizirftli, da v bodoče (>idi ,ie bo več nevtralnih dežel. Zato je sedaj vojna ne samo onahronizem kot strašna dedfčina preteklosti, temveč trdi resnični zločin napiam človeštvu. Dalje je govoril o raznih prejšnjih civilizacijah in pripomnil, da današnji čas ne bo menda imel žalostnega poguma, porušiti najsijajnejše civilizacije, ki jo je videl svet, kar bi bila ncizoj-.bna posledica nove vojne. Društvo narodov ni popolno, gotovo pa ne bi bilo preveč 7v tevano da bi se vsaj sedanji člani obvezali, da naj bo voina oiepo-vedana tudi v on h slučajih, katere pakt Društva narodov doMcj še dovoljuje. Oe r.arodi za to niso priprav iifni, naj vprašajo bivše bojevnike, vojne pohabljence, vdove in ostale. Volja za močno pi-pagando za inoralično razrešitev sveta moril obsegati vse, seveda pa se ta propaganda i;c sme delali z onimi lindmi, ki imajo interes n oboroževanju. Propagauda naj se dela z dragocenim zaveznikom: l.i<kom, čegar zastopniki rvsledujejo delo Društvi narodov. Z njimi sk '-no se mora začeti križarska vojna z de ?o: »Vojno vojni!« Oeseii božji zapovedi naj se doda še enajsta. ^Ne vojskuj se!«
. Slovenci v Italiji
Mučeništvo slov. naroda pod Italijo.
Italijanski podkoftzu! v Parizu grof Narcišni žrtev atentata.
v Pariz, 12. sept. (Izv.) Italijanski podkonzul v Parizu grof Carlo Nardini je danes nekoliko pred 12. uro opoldne postal žrtev atentata. Napadalec, po zunanjosti delavec, je prišel ob 11. uri na konzulat in prosil, da ga pustijo k podkonzulu v osebni stvari. Pod-konzul ga je sprejel v prisotnosti treh uradnikov konzulata. Napadalec je izjavil, da hoče domov v Italijo. Ker ni imel dovoljenja pre-fekture domače provicc, je podkonzul izjavil, da mu potnega lista ne more dati. Ker je neznanec le silil, je podkonzul poslal enega od uradnikov v arhiv, da poišče dolične zakonite odredbe. Takoj, ko je uradnik zapustjl sobo, je neznanec potegnil avtomatično pištolo in dvakrat ustrelil na podkonzula, ki je takoj padel. En strel ga je zadel v srce, drugi pa v levo roko. Podkonzula so takoj prepeljali v bolnico, kjer pa je par minut potem umrl. Atentatorja so prijeli in izročili policiji. Preden so ga obvladali, je oddal še dva strela, ki pa k sreči nista nikogar zadela. Na potu na policijski komisarijat je odvrgel vse listine, tako da se njegova osebnost ne more dognati. Na policijskem komisarijatu je napadalca napadla tolika besnost, da ga niso mogli zasli-Sati. Grof Nardini, star 56 let, ki je že 15 let vodil posle italijanskega podkonzula, je bil znan kot fašistični voditelj. Zato se smatra, da je napad imel politično ozadje.
Bšvši bo'garsvJ kralg Ferdinand s 2 ne vrne na Bo^arskc.
v Koburg, 12. septembra. (Izv.) Iz okolice bivšega bolgarskega kralja Ferdinanda se naj-cdločnejše demanUra vest, d? bi se kralj Ferdinand nameraval vrniti v Bolgarsko.
Sestanek Chamfoerlain-J^ss? inMSrland?
v Pariz, 12. sept. (Izv.) Kakor poroča »Ex-celsior«, namerava Chamberlain napraviti vožnjo po Sredozemskem morju in pri tej priliki na italijanski obali poseliti uasolinija, pri čemer lx> prisoten tudi Briand.
Španska narodna skupščina skffcana.
v Madrid, 12. septembra. (Izv ) Kralj Alfonz je danes podpisal žs davno napovedani dekret o sklicanju španske narodne skupščine, katerega mu je Primo di Riviera predložil v San Sebastianu.
* FRANCOSKI TISK 0 VOLITVAH V NARODNO SKUPŠČINO, v Pariz, 12. septembra. (Izv.) Francoski tisk z velikim zanimanjem opazuje politično borbo pri vel Ivah v jugoslovansko narodno skupščino. V Pari;:u se pričakue, da izid voli lev ne bo bistveno izpremenil položaja velikih strank med seboj in vlade. Vsekakor pa se cd volitev pričakuje razplet zamotanih političnih razmer Jugoslavije in konsolidacija političnega položaja na Balkanu.
Težke dneve preživlja natSe ljudstvo na Goriškem. Dan za dnem beremo sicer o premeščanju naših učiteljev v notranjost države, listi nam poročajo o ukinjanju naših društev. A to so suha dejstva, gole številke. Ko bi vi bili priča prizora, ki sem ga doživel, ko sem pred nekaj dnevi bil pri razpuščanju nekega prosvetnega društva in čul pri zadnjem sestanku, s kakim občutkom je zapel pevski zbor kot za slovo »Vigred se povrne.. .!< Kako me je zarezala v srce trpka bolest! Kot da polagamo v grob najdražje, najsvetejše. »Ne, prijatelji in prijateljice, nikar poudarili: »Al* prijatel a spet nazaj nikdar več ne bo,« ampak v svet zavipijte: »Vigred se povrne, vse se oživil«, sem jim zaklical. Da, vse!
Prosvetna organizacija na Goriškem je zapisana smrti. Zločinska roka fašizma sega po njenem življenju. Ne zadajo ji enega smrtnega udarca, počasi režejo ud za udom. Dasi oblastva odi čno zanikajo, da bi imela namen razpustiti vso organizacijo, vemo pozitivno za sklep fašistov, da morajo do konca tega meseca prenehati vsa društva, včlanjona v Prosvetni zvozi, Zvezi kulturnih društev, pa tudi samostojna. Najbolj je s tem zadeta Prosvetna zveza, saj je 1. 1927. štela 164 društev, 42 dekliških krožkov, 12 telovadnih odsekov. In samo zadnje tedne so razpustili 52 njenih društev. Vseh ostalih okrog 30.
Dela s sijajno zgodovino, ki sega prav do prvega kat. shoda, niso mogli un.čiti ne Nemci, ne kak drug njen nasprotnik. »Človekoljubnemu« in »kulturnemu« italijanstvu je bila pridržana čast ubiti narodno prosvetno delo.
Potrtost med ljudstvom je radii tega velika. Iztrgane so mu s tem zadnje celice prosvetnega delovanja, potisnjeno je na stopnjo nekulturnih narodov. Ko bi se Italijani zavedali, kako sami sebi žagajo vejo, bi brez dvoma morali ukiniti svoje naravnost zločinsko početje. Ali morejo prevzeti odgovornost pred zgodovino in narodi, da samo z razpustom Prosvetne zveze okrnejo 6000 fantom in 5000 dekletom njih državljanske in človeške pravice? Raumemo njih početje, če se spomnimo besede goriškega prefekta Cassini-j a, da noče dobrih državljanov, ampak dob-
re Italijane. A lahko že danes povemo g. Caa-siniju: Dobri Italijani naši Slovenci ne bodo nikdar!
Sedaj se pripravlja drugi napad. Od duhovnikov zahtevajo, da poučujejo v Šolah tudi krščanski nauk v italijanščini. Šolska oblast je določila, naj rabijo v tekočem šolskem leto pri verstvu italijanske učne knjige.
Nn okruten način prestavljajo slovenske učitelje v notranjost kraljestva. Iz družin in domačih hiš jih ženejo v negotovost v Piemont al j celo doli v Marche in še dalje. S tem hočejo pretrgati vsak stik med ljudstvom in inteligenco. V Gorici in Trstu so sestavili sezname slovensk h inteligentor, ki jih bodo konfi-nirali ali prognali.
Tekom zadnjih dni so dobili slovenski listi diiffido, opomin, kar znači, da'jih Italijani po izjemnem zakonu lahko svojevoljno ukinejo, kadar se jim zljubi. Stanje na Goriškem torej kaže vso zlobo pretiranega nacionalizma, ki ne spoštuje več niti najbolj primitivnih človeških pravic.
Pa jim mar to zadostuje? Kaj bo z našo politično, kaj z gospodarsko organ "cijo? Še v cerkev bodo prišli in diktirali i iuh jonsko pridigo, italijansko pelje! Saj jim nič ni sveto, nič nedotakljivo. V rokah imamo izvleček iz ene zadnjih sej goriškega fašja. Zgrozi se človek ko bere, da so se lotili celo goriškega sirotišča! Nili ubogi mali otroci brez staršev se jim ne smilijo. I/, zavoda jih mislijo pognati, sestre s silo izgnati, zavod zatvoriti. Kaj z ubogimi siroticami — njim nič mar, samo da zadaste svojemu peklenskemu sovraštvu do vsega, kar je slovensko!
Z bridkostjo in gnusom v srcu gledamo na krivice, ki se gode našim bratom v Italiji. Vso slovensko in jugoslovansko javnost pozivamo, <ln sedaj, ko doživlja naš rod na Gorškom mučeniške dneve, posreduje po svojih zastopnikih, cerkvenih in političnih, da se ineroilajni činitelji zavzamejo za Slovence onstran meje, ker jim preti verska, prosvetna in narodna poguba. Preganjanim prosvetnim delavcem pa pošiljamo v imenu našega ljudstva majprisrčnejše simpatije in obljubo, da v svojem muČeivštvu ne bodo osamljeni!
Demokrati narašieSo.
»Jutro« je v včerajšnji posebni izdaji v zmagoslavnem galopu prisodilo SDS 30 mandatov. Popoldanski »Narod« pa si je dal telefonirati iz Bc.grada, da jih je le 29; dvajset vrstic nato pa jih navaja njegovo zagrebško poročilo 28. Gospodje, kar korajžno na ta način »naprej«, pa boste do srede morda zadeli ravno pravo številko, ki je 23, kakor pravi notranji minister, če je namreč ne mislite kar zamolčati. To poslednje bi vam bilo namreč najbolj podobno.
VOLIVNI IZIDI.
Vič pri Ljubljani. SLS ni dobila, kot smo poročali v posebni izdaji, 44, ampak 444 glasov.
Št. Rupert nad Laškim. Radič je dobil 29 glasov in ne 79, kot smo poročali.
NAJVEČJA VOLIVNA UDELEŽBA.
V splošnem je bila pri nedeljskih volitvah udeležba volivcev med 48 do 65%. V sledečih občinah pa je bila udeležba nenavadno visoka. V Šenčurju (okraj Kranj) se je udeležilo volitev 95.22% volivcev, v Pamečah (okraj Slovenjgradec) 90.39, v mestu Slovenj-gradec 90.36, v Gorici (okraj Brežice) 89.8, v Koprivni (okraj Prevalje) 89, v Cvenu (okraj
Ljutomer 86, na Prežganjem 83.46 v Višnji gori 83.45, na Polici 82% (vsi okraj Litija). Značilno je, da so ti kraji po večini hribovski kraji.
ARGENTINI J A ŠE NE VSTOPI V DRUŠTVO NARODOV,
v London, i 2 seplembra. (Izv.) Argentinski parlament je vladni predlog glede zopet-nega vstopa Ari>»ntinije v Društvo nvedov za nedoločen čas odstavil z dnevnega reda.
MEDNARODNA KONFERENCA ZA ŽELEZ-
NIŠKI VOZNI RED V PRAGI,
v Praga, 12. septembra. (Izv.) Od 17. do 22. septembra bo v Pragi mednarodna konfe-lenca za železniške vozne rede za prihodnje ieto. Vse evropske države se bodo udeležile te konference.
POROKA.
ž Rim, 12. sept. (Izv.) Kardinal La Fon-taine je poročil hčerko finančnega ministra Volpijn Marino s princem Karlom Mavricijem Ruspoli.
POTRES.
ž Rim, 12. sept. (Izv.) Na seizmografskem institutu v Faenzi so potresomeri zaznamovali 2 uri trajajoč potres v oddaljenosti 3000 km. Po ugotovitvah potresomernega opazovališča bi se nahajalo središče potresa v Kavkazu. Čez eno uro so se potresni sunki ponovili.
Med njimi.
(Nadaljevanje.)
Tine, Gigi in jaz smo si poiskali tihega kupeja. V zadnjem vozu je bil. Pri oknu je ždela edina osei>a, ki ji nismo videli obličja. V dlan ga je vrgla, v žalostne misli... Skozi okno se je. plazil večer, težak od vonja goriških trt, ceder, oipres... Kot bi v čeber zajeli vode i L konta, smo se ga napil i, da nam je vedrost vrela iz oči.
5Gospodična, pa kaj tako žalostna?« je sprožil Gigi.
»Nisem, ni vredno žalosti, le gnev nad krivico me kolje: že v drugo so me vrgli pri maturi.«
»A! Je mogoče! V Vidmu?«
Rad bi vedel podrobno, zato sem stopil do
nje:
»Dovrlite, gospodična, jaz sem Zupanov Loj e.« »Mi je v čast, moje ime je Vera... Povejte jim onkraj n eje, da pridemo vse tja, tu ni., amo več kaj početi. Ce gremo v šole. pie in;,;o naše znanje, doma pa nimamo pro-sUra i ■ ze:Hja je skopa, ne da kruha... Moj rojak je pred leti v šentviški gimnaziji maturo končal, v Padovi je doktoriral iz prava; — in kje službuje zdaj? Ime drugega tajnika na županstvu nosi. Prvi tajnik je prišel le skozi štiri razrede; ser obeli, podesta, doma od juga, je komaj pismen, a oba sta vroča Taljann In še — kar je večie vrednosti pri nas — divjo snopar ja...
V Vidmu se je ponovilo isto. Šeslinpe-deset maturantov in maturantinj iz goriškega učiteljišča nas je sedlo za zeleno mizo: štirim so priznali zrelost, od teh le enemu z naše zemlje. Nismo prišli v črnih srajcah... Še hčerko našega ravnatelja so vrgli: oče je sicer iskren Taljan, a fašist ni...
»Poznale Nado?« je nenadno zastala.
»Poznam, sestra abiturijenta Dolfeta. Tja greva prenoo.t.«
»Da, ona je. Odlično je končala vsa lela. ! Pri maturi ni ostala dolžna enemu vprašanju, pa ni prišla skozi krivico: kot me druge — ni še zrela ... Vedeli so tam, da prevroče ljubi ljudstvo svoje krvi in taka ne bi verno učila dece, da je Italija zlata mamica naša ...
Ubožico je trda resnica, da je svel zloben, črn od krivic in laži, strla. Tretji dan že blede v postelji. Ali bo še vstala? Ali ji niso i noža pognali v srce? ...
Tudi meni je bilo lani, ko so me prvič poslali domov, negodnega otročiča, da sem si želela smrti. Kol da so mi mladost oskrunili, sem blaznela v krvavi boli; letos se smejem.«
Pa trpko,« sem pripomnil, ?da skrijete gnev.«
»Morda. Neumno se mi zdi vse: matura, profesorji, življenje. Vse — sama krvava ironija.	• \
»Pa niste vedno tako mislili...«
>Nc; odkar sem videla, da se z našim življenjem igrajo, kot da bi se kamenokali: brat je na gimnaaiji, njega l>odo sunili drugo leto, ' potem še mlajšo sestro. Dvajset let sta se vbi-
jala za nas oče in mati, da sta nas napravila berače... 0, prokleto naše življenje ...«
Dekle, ki je to govorilo, je štelo dvajset let. Pa to je bil šele uvod v tisti večer...
Izstopila s\ia s Tinetom.
Privoščila sva si skozi večerno selo domačo pesem. Brez pesnii nisva mogla živeti; ona je bila edini spomin iz najine svobodne domovine...
Upognem v dlan težko kljuko, da votlo odjekne v vežo. Ponovim: Mrtev pokoj, kot da trkava na rakev. Šele na najin klic mrzlično sune Dolfe skozi okno: > Takoj!«
»Kaj je Dolfetu! Ni mu prav, da motiva v noč«, je ugibal Tine. »Kar tam za grmačo leživa, bova živela nočno idilo.«
»Dobro, sem za to.«
Pa že je ključ počil v vratih in Dolfe nama je tiho odkril: Hudiči so mi sestro ubili, edino imam, pa že'tri dni blazni: krivično so jo vrgli pri maturi.«
Po prstih smo tipali v senik, ki je v koncu temnega poslopja, da ne bi motili bolnice.
»Jutri bosta čula zadnje poglavje romana.', je obrnil Dolfe vrata v senik in odšel.
Tisto noč sva s Tinetom zašla v žalostne misli: >Revica! Pred letom jo v Gorici iz tebe pela mladost, da si presrečna v misli, ko boš smela grvič stopiti pred male nedolžne glavice in jim povedati, kako dober je Bogec in Mamica njegova.
Dete, mladosti v tebi ni več, sreče ni več.
Se kamen, mrzel kamen bi se raztopil od bolečin, ki jih je vsekala krivica .. .<
V julro sva molila pri Jezusu za zdravje ubožioe Nade in še za moč, za rast, za vero v boljše dni trpečega nar.da.
Nada naju pozdravi v veži. Zveselila sva se, da se ji je vsaj to uro osvežil um. Dolgo nama ie pri mizi slikala črno zgodbo iz Vidma:
Ko sem sedla k mizi, pa se je slehernemu mojemu odgovoru odpel refren: Benis-simo, eccellentissiimo — sem po svoje vedela: matura mi je gotova. In še bolj prožno mi je šla beseda iz grla. Vsi navzoči so mi kimali: >Če ti ne, nobena! Pa so mi ob koncu povedali kot drugim: »Padla!«
Umejte: vso mladost čakam mature; slovesno mi ie bilo vselej občutje ob tej besedi, te zadnje dni že sveto: tik pred vratmi — za ven. Tu še: zrela si, da boš drugim dajala iz sebe, iz zrelih nazorov boš živela kot žena... Zdaj pa so mi povedali, da sem še otrok, ki nič ne ve, ki noj še posluša — — —
Vzeli so m| srečo mature: nikdar se več ne vrne, pa naj bi jo poslej stokrat končala; te prve, te moje, na katero sem čakala še v *nu; le ne bo več ...
To so mi napravili ti liudje. In naj mj bodo potem v arcu prijatelji? Naj rečem. da je pri njih iskrenost, sočutje? Np, laž ie, greh iz težkih krivic je. Od tu grem. iz laži. k varu, ki imate resnico: kot večna lučka gori iz vas.. ^
Kcif se godi doma
Z9ata sv. maša duh. svetnika preč. g. Perneta.
Kakor že omenjeno, se jo vršila dne R. sepl. v Dobo v i zlat« sv. maša domaJegir gosp. -župnika. 'Takega slavja še ni videla ne-le sama Dobova, marveč celo Posavje ne. Sodelovala je vsa fara, -prišli to gostje od blizu in daleč, posebno iz Brežic, Kapel in Zagreba. Na predvečer je hila prekrasna podoknica. Zjutraj '8. sept. so se zbrali pri župnišfu farani in gostje. Jubilantu so izročili darove: zlat šopek in krono ler •jatomašniško palico.
Nato je sledil sprevod v cerkev, kjer je imel msgr. 4fr. K ml je slavnostni gbvor, ki |fv -tteočglžiVo množico globoko ganil in navdušil. Pri slovesni službi božji so asistirali nadalje gg. k on/, svet: Korošec, dr. Hfiller in ■ drugi gospodje. Gela slovesnost je iipa.lla nad vse pričakovanje Hvala bodi tem potem vseni, ki so kaj pripomogli lc slavnosti — preč. gosp. jubilantu pa kličemo se enkrat: ad -multos nanos — eosque sanosl
Velike
povodnji na gorenjskem.
"Ne cest.ih stoji voda 1 poi met^a visoko. Pšata od c:'a dva mosta r'drla je v kleti in stanovanj ; Ok ajni $law.r si je ogledal vse poplavljene !-:r;>;?. PopnU'ae je pričela voda i
vparfetj.
Včeraj dopc' e oio!; S. ure je pričela Pšata naraščati in je kmalu, j »topila bregove. Ceste, j vrtovi Tn polja so pcpolu ina poplavljena. Po cestah drvi voda kot grozeč in razsajajoč veletok. Njena višina znaša na cestah 1 in pol metra. Pšata je odnesla dva mosta. Izpodjedla je tudi veliko zidov ob vrtovih in hišah. -Udrla je v kleti in celo stanovanja. Iz Topol je sprva prišlo • poročilo, da je odnesla razbesnela Pšata tudi 10 letno dekletce. K a kot6 pa seje naš poročevalec informiral,-je prišla pozneje domov. Ker se je med potjo iz šole zrmudila vsled velike vode, so se domači res bali, da jo je voda odnesla.- S seboj pa jc prinesel potok mrtvega konja, ki je moral utoniti kje više gori. Popoldne je pričela voda -vpadati. Promet med hišami je mogoč samo z vozovi, ker stoji voda na cestah še vedno zelo visoko. Mnoge družine so hiorale iz niZje ležečih hiš /bežati v višje stoječe. Gospod okrajni glavar jc med lom že zelo vestno ogledal poplavljene kraje od Trzina do Mengša.
• Cbe Sori narastii.
Včeraj dopoldne so narastle \ode v škofjeloški okolici in so začeli biti plal zvona, da opozore prebivalstvo na nevarnosl preii naraščajočimi vodami. Obe Seri, poljanska iu sorška, sta narastii take, da sta dosegali mostnici mostov. V Stari Loki je potok, ki priteče izpod Križne gore, lako narastel, da je udrla votla v vso hiše. Pri Krevso-vem mlinu v Loki je voda baje. odnesla polovico mostu. V Loki sami ni napravila škode, pač pa se je razlila po polju pri Suhi.
Na gorenjski progi.
V bližini Medvod je voda na nekaterih krajih aegala skoro do železniškega lira. Mostova v Medvodah in pri Domžalah čez Bistrico sta v veliki
nevarnosti.
Most v selški dolini je narastla voda odnesla.
Kamniški vlak vozi samo do Cernuč, ker je Pšata pri Trzinu tako narastla, da je preplavila j progo in cesto pri Trzinu. Ker se je bati, da je ; merda kje razdrta, so morali kamniški potniki ostali v Ljubljani.
Pšata poplavila trzinsko okolico.
Hudournik Pšata, ki teče skozi Trzin, je tako mečno narastel, da je poplavil vso trzinsko ravan. Kamniški popoldanski vlak bi se moral kmalu iz Trzina zopet vrniti v Domžale. Pod vodstvom požrtvovalnega trzinskega pestajenačelnika, ki je brodil vodo preko kolen, so napravili pol preko mostu najprvo samo z lokomotivo. Nato šele se je peljal preko mostu vlak. Tračnice so bile silno izpodjerlene. Vlak je prispel v Ljubljano mesto ob poi 6 šele ob 18.15.
drozeča pevodenj Save Bohinjke.
Bled. 12. sept. Nocoj je nenadoma grozovito narsstla Sava Bohinjka. V Bohinjski Bistrici je Bi- 1
strica prestopila most. Valovi ogrožajo most, kakor tudi ježove. Provizorični most v Radovljici je Sava že dopoldne odnesla. Trdno pa. stoji drugi most, ki je posebej: zgrajen Savn Dolinka ni tako narastla, ker je po gorah padel sneg. Upati je. da tudi v dolini Save Bohinjke ne bo večje katastrofe. "
Katastrofalna povodenj v Celju
N.id Gornjo Savjnj-ko dolino in Vjjtniijeiii.se je utrgal oblak. — Narastla Savinja i ji' H""dm;a. — Človeška žrtev. .-=- V Celju .Savinja 3.50.'m nad rur, malo. — Celjski park i>od vodo.
Savinjsko dolino je zopet zadela nepričakovana huda nesreča. Dočim stno živeli, zadnje dni naravnost v poletni vročini, se je začelo v nedeljo proti večeru naenkrat oblačiti. Okoli 5.-ure popoldne je žo padal miren dež, ki niti malo ni obetal katastrofe, o kateri dunes poročamo.
Okoli pol dveh zjutraj je začelo silno deževati im deževalo do snoči. Včeraj zjutraj se je med J. in 9. uro v Gornji Savinjski dolini in nad Vitanjem utrgal oblak. -Prva posledica lega preloma, je bila strahovito narastla liudinja, ki je okrog pol ene popoldne dosegla višek, nakar ie začela lahko vpa-«lati. Popoldne ni bilo več Jicvanrosti, da bi prestopila bregove.
Porušen mlin in porušen most
Okrog pol desete dopoldne so ogromne mase Hudinje porušile ! a koz vam iilinčev mlin nad Škof-jo vasjo. fcagST Martin Podrgajs, ki je skušal reševati rušeči se jez, ie pri tem utonil. V Gornji Savinjski dolini so vodne mase Savinje'porušile most pri Radmirju in s tem prekinile stik s Solčavo. Promet je mogoč le še ob Dreli, ker je tudi most pri Nazarju močno ogrožen.
Ljudje ne pomnijo takšne povodnjL
Visoka voda je okoli 12. ure dosegla v Mozirju 3 metre nad normalo. Te višine voda dosedaj še i)'kdar ni dosegla, kar pomnijo najstarejši ljudje. V Celiu je Savinja okrog osmih naenkrat presegla normalo za 160 cm. kakor ob katastrofalni povod-nji 192fi.
Celju grozi poplava.
Ker je v krajih ob gornjem toku Savinje ves <lan močno deževalo, je še pričakovati naraščanja vode, ki lahko postane za Celje katastrofalno. Ne varnost povečuje nagromadeni gramoz med obema železniškima mostovoma, ki močno ovira prost odtok vode. Ob nadaljnjem naraščanju bi nastal zastoj v Voglanji, kar bi imelo za posledico poplavo spodnjega dela mesta, Dolgega polja, Aškerčeve ulice in dela Gaberja. Ze danes popoldne se je razlila voda preko takozvanega otoka pri gimnaziji na Ljubljansko cesto in preplavila Glazijo. Mestni park je od treh popoldne pod vodo. Pod viaduktom pri hotelu »Pošta« prevažajo ljudi s čolnem.
Škoda jc ogromna.
Koliko je povodenj napravila škode, trenuino ni mogoče ugitoviti in zvedeti. Mogočni veletoki vale ogromne mase dračja, desk, tramov in tudi gospodarskega orodja, kar pomenja, da je nesreča velika.
Celjska brv bi sc bila skoro porušila.
Brv čez Savinjo v celjski park bi bila skoro postala žrtev povodnji. Močni hlodi in deske so se
zagozdi^ v srednje oporišče in ga iztrgali. Ce bi se bila brv porušila, M moglo biti to katastrofalno
za Kapucinski most, lri jo zvezan s težkimi traver-zarai." V 'mestnem parku je voda okrog pol petih, dof^egjb višino sedežev klopi.
Dve težki nesrsčš z motcciklom.
Na državni costi od Zgornje Polskave proti .Mariboru je ovinek, ki je zahteval Je toliko avtomobilskih žrtev. Včeraj, v nedeljo je vozil oroti temu ovinku prod Zgornjo Polskavo z motociklom Auguštin Cvetko iz Nove vasi pri Mariboru Pri omenjenem nevarnem ovinku je srečal avtomobil in tega je hotel prehiteti. ravno na tem opasnem mestu. Ker se ni |Kjložil s kolesom dovolj previdno
v ovinek, ga je vrglo b ceste v obcestni jarek Padec je bil tako silen, da si je zlomil Cvetko ■desno nogo in dobil poškodbe na levom očesu Ponesrečenca je prepeljal mariborski rešilni oddelek v splošno bolnico. — Malo dalje proti Framu se' je istega dne dogodila druga motorna nesreča. Mariborski trgovec gosp. Albin Kosec je napravil skupaj s soprogo izlet' na svojom moto ciklu. Ko se je vračal proti večeru nazaj v mesto, jo dohitel v bližini Krama avlo lamošnjih gasilcev, ki so ,se vračali z vaje. Kosec je skušal avto prehiteti; v trenutku pa, ko jc privozil tik avtomobila, je la Hreni! un levo, tako da se je motociklist vso silo zaletel vanj. Gosp. Kosec je dobil vsled karanibola težke poškodbe na obrazu.
tei*zxe movice
tAt Smrt »rtanegn in uglednega duhovnika.
Pri Št. Vidu pr j. Ptuju je umrl ob polštirih v nedeljo zjutraj tamošnji župnijski upravitelj g. Pij Vakselj. Rajni je bil rojen 4. junija 1862 v Leskovcu pri Krškem. Posvečen je bil 2. oktobra 1887. Znan je bil po celem ptujskem polju, ker -]e služboval dolgo let v minorit-skem samostanu v Ptuju in bil tudi večkrat upra vitel j minoritskih župnij. Rad j svoje dobrohotnosti, prijaznosti in gostoljubnosti je bil priljubljen pr.j stanovskih solovariših in vernikih. Bodi mu -ohranjen časten in hvaležen .spomin! Pogreb se bo vršil v torek ob 30 dopoldne v št. Vidu 'pri Ptuju.
•k Direkciji železnic v Ljubljani. -Sedaj k« se predelujejo vozni načrti, prosimo sledečo'; Dolenjska je zelo zapuščena. Zveze vlakov t Gorenjsko sploh ni; koliko trpi vsled lega pcomet, ljudje, posebno bolnj obiskovalci toplic. Prosimo", naj ima zjutrajšnji gorenjee zvezo z dolonjcem, večerni dolenjec pa zvezo z gorenjskim brzovlakom. Gorenjec sedai sploh ne more v enem dnevu opraviti poti-na Dolenjsko. Naj bi ne bila la prošnja zastonj!
■k Poročila sta se včeraj na Brezjah g. Fr. Veršnik, mesar, gostilničar in posestnik v Gornjem gradu in gdč. Fani Pergerjeva iz Braslovč. Novoporočenamu paru iskreno ča-stitamo!
•k Umeščen je bil včeraj, dne 12. septembra 1927, na župni;c Št. Lambert pri Litiji g. Karel R u p n i k , doslej ekspozit v Konjšic.i.
•k Deporlacije naših izseljencev. Izseije-niški komisarijat v Zagrebu ponovno svari pred lahkomiselnimi poizkusi, da bi se hotel kdo mimo strogih ameriških zakonov po ovinkih vtihotapiti v 'Združene države. Takih brezupnih poizkusov med našimi ljudmi še vedno noče biti konca, bodisi da so sami lahkomiselni, bodisi da se dajo premamiti od brezvestnih agentov. Mnogi gredo navidezno v Kanado, a dejansko se nameravajo vtihotapiti v Združene države. Pri tem se nekateri zanašajo na agente, ki jim obetajo svojo pomoč proti proviziji 70 do 100 dolarjev. Seveda vsi taki lahkomiselni ljudje spričo odlično organizirane in čuječe ameriške doseljeniške službe padejo v roke ameriškim oblastem, ki jih obsodijo na zapor do enega leta in več in na denarno kazen dc 10.000 dolarjev. Ko prestanejo kazen, jih deportirajo v domovino. Taka usoda je zadela ietos že do 30. aprila približno 30 naših izseljencev, ki so se bili skušali vtihotapiti v Združene države. Takih izseljencev sedaj tudi Kanada več ne sprejema. Nič boljše sreče nimajo tisti, ki skušajo preko Mehike ali Kube priti v Združene države. Noben razsoden človek zato ne bo po lakih potih skuša! priti v Ameriko.
■ik Otvoritev zdravilišča Klenovnik. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu otvori dne 29. i. m. svoje novo zdravilišče Klenovnik pri Ivancu v Hrv. Zagorju.
Revija narodnih noš. Kot sneg bela, trdo oškrobljena peča ali bohotna avba s sre-
brnim ali celo zlatim nakitjem, rožasto ali gladko krilo, pas in svilen robec okrog vratu —■ in potem — irhaste hlače, žametni telovnik s srebrnimi gubmi, klobuk s krivci itd. vse to so stvari, katere smatramo kot nekak simbol naše narodnosti, kajti tako .so se oblačili naši dedje in pradedje, naše babice, naši p redna in-ci. Le žal, da jc- moda. k1 ima tudi po deželi svoje kaprice, potisnila to našo lepo narodno nošo čisto v kot. Sicer vsi dobro vemo,"da je narodna nosa še vedno najlepša,"kajti "Se jO kakšna slavnostna prireditev, se vsakdo rad obleče v narodno nošo — če jo ie ima. Tudi slikajo se prav radi v nošah. Po slovenskem je Še mnogo pristnega narodnega blaga, ki bi 'prirejen v skupino, nudil krasno celoto. Zato poživljamo vse v mestu in na deželi, da se dne 18. septembra oblečejo v svoje dragocenosti in pridejo na »revijo narodnih noš«, ki se vrši na Ljubljanskem velescjmii. . -
k Praznik slovenske narodne noše je v nedeljo, dne 18. t. ni. Ljubljana še ni nikdar sprejela tako kra -nili in tako številnih narodnih noš kot- topot. Spoštujmo našo narodno nošo, ceniti jo bomo znali prilikom njene revije, dne 18. t. m. Opozarjamo zlasti na beneško narodno nošo, nadalje na tržaško, belokranjsko, gorenjsko, kočevsko itd. Z sejmsko legitimacijo — polovična vožnja,
-k Za nagrobni spomenik župnika Antona Gabrona so darovali: Peter Romavli 50 Din; Knafelc Alojzij 10 Din, Kordež Jo~ko 20 Din, Kusterle Peter 20, Lodrant Ožbe 10, Jurač Joško 10, Blažej Tone 20, Vajncerl 5, dr. BL R.eichmann 50, Grafenauer-Rader, Vel. Beč-kerek 100 Din, dr. M. Hrašovec 30, Matej Kaki 10, dr. Rok Ješenko 50, ing. Igo K-rant 40, Karol Biittner 15, Jani«) Klun 20, Fr. Grafe-nauer, Skoplje 50. Ant. Grafenauer, Laško, 50, F. Aicholzer 20, Mil. Nagelschmied 10, I. Os-, wald 50, Mih. Zenz, 30. Iz Kranjske goro: Simon Rekar 30, Zore Leop. 30, Cčrne Jak. 30, Vojteh Budinek 20. Jos. Lavtižar 10, Štefi Smolej 10, Al. Plantav 10, Viktor Mrak 10, Fr. \Pečar 10, Peter Klofuta r 10, Iv. Grašič 10, Knap Anton 10, Karol Cuk 10, Ign. Urbane 10. Nikolaj Kacarkov 10, Jernej Šimenc 10, Bruder Jurij 5, Franc Žurbi 5/ Andrej Zbcgar-5. Karel Mobanja 5, Caruski Josip 5, Honigmann Fr. 5, Franc Blzilj 5,"A1. Bauer 5, Josip Pintav 5, Jos. Štravs 5, Janez Pečar 5. Iz Maribora: Koroški klub v Mariboru 50 dinarjev, Ivan Hochmuller 30, prof. Anton
najpopolnejše čistilno sredstvo in polirno sredstvo za usnje, pohištvo, avtomobile in steklenice.

Pa če bi končala tu, Nada, bi morala na jrag med opaljene Siciljane ..
>Da bi jaz delila svojo moč onim, ko niti ne vem, iz čigave krvi so, moji bratje pa naj bi stradali besede! Jezno mi je metala v obraz: >Nikoli! Tudi če bj me s šibo gnali med nje.c
»Torej je prav, da vam niso dali zrelostnega priznanja; prav, da se umaknete k nam, prej ko vas udari jo še bolj trpka razočaranja, vedite, da miru si ne bodo privoščili, dokler vam ne porušijo meči, vere vase in Boga in še oskrunijo ljuljeznd do grude .. .<
>Ne, tega ne morejo storiti, ker Bog je še edini Oče, ki vanj verujemo — in vsi mi ra-stemo s to zemljo kot drevo. Telo nam morejo abiti, ljubezni nikoli.. .<
>0, blagoslovi vas Oče, ki vas še edini
K Tebi. Mati svetogorska, spemo; sladkih Tvojih oči so žejne naše ustne. Pa še nekaj boli v srcu. ven hoče, pred Tebe, Ti sladka Roža, da se obtoži grde sodbe:
Mati, je ree, da se ne meniš več za nas? Je res, da se Te otroci boje, da ostanejo doma in jočejo, kadar jih zove Tvoj zvon v težkem jeku in čez goriško ravan, je ros. Mati?
Tistikrat so steze oživele, pisane rute kot makovi cvetovi, pod njimi žive, srečne dni... o j, v pobožno Ceščenomarijo in pesem so se zavedli romarji in romarice.
Od tam, od vrha, si razgrnila plašč čez
širna pšenična morja, čez rebri, kjer-se pleto lože trt v brajdice, da se ni pognala strela v naše koče, toča ni tepla brd in njiv.
Deset let pa — kar je pri nas umrla ljubezen — Tvoj plašč več ne drži, toča se suje iz nebnih kotanj, strele sekajo v lože, v koče; polja odpirajo v rano... Nebo se razkolje v grozo in reke padajo od tam v težkih slapih in še druge vro iz gora, iz vseh razpok hahlja, da se bojimo tistega strašnega biča iz starih dni...
Mati, kdo Ti je raztrgal plašč? Kdo je sunil vanj, da ga je na dvoje odprl? Naš greh, da nc vemo več sladke pesmi o ljubezni? Da tonemo v vino, v kolo, v divji raj?---
O, Mati, odpusti, radi bi skrili bol, ki v srce kljuje še tedaj, ko nate rru^Hmo. Tudi kolnemo, beseda nam je ras kava, da bi pre-kričuli slo po dnevih, ki so bili... Tebe, Mali^ pa imamo radi iz očetov in matei in večno nam boš Solnce s Svete gore. Lc enkrat še stori, da se rana v plašču zaceli, razgrni ga znova nad vso deco, nobeno dete naj ne ostane zunaj; pa sveto obličje obrni k nam, ljubo nas poglej kot sladka mati, da se te nc bomo bali — — — Potlej bomo znova plezali do I Tebe, križec bomo vsadili pred kapelico in ; molili bomo kot majhni otroci...
Na kor smo si ž.eleli, da i/.1 i jemo pred Mater domačo pesem. Lojze, novoniašnik, je »rečno stopil pred oltar, Gigi je ujel sladek | akord iz harmonija, i/, naših duš je zavonjala j pesem kot molitev, kot prošnja majcenih otro-' dičev...
Za vas, mladci, za vas, devojke, mi je bula pesem žalostna: vaša mladost je kot sprehod starca na grobišče. In če se zalučale v omamen val plesa, ker ne vidite nikjer luči, steze do sreče, da bi vsaj tu potopili svoj gnev, krivico, ! mo. Bog, ali ne veste, da še trpkejše pogme-I te ... kot pohojene rože, o moji ubogi!
Za vas je bila moja pesem — molitev, ! naj vam Mali ponudi roko, naj vam razodene | srečo, mladost v svoji ljubezni----
Na koru je vrela pesem, Gigi je zval iz strun toplole, hrepneče je molilo; novoniašnik Lojze se je zamaknil v Jezusovo kri...
Tam :dolaj pod koroni sta sc dva starčka zrušila na kolena in bridko ihtela.
Še poslednja pesem je žuborela, Gigi je zadnji akord ubral, v tih šepet jc umrl. Lojze je odhajal v zakristijo...
Zunaj >b podbojih slonita dva moža, divje zaraščena v obraz. Menil bi, da sla sinova večnih loz. Pa jima težke solze vro čez bledo lice v sivo ziaščeno brado.
>Kaj \aju boli, moža?«
Vsako leto obiščeva Maler, prav zdolaj iz srede šum iščeva sleze, pa je ni. Osem ur ri-jeva skozi goščo, ob korenine, v dračje sc spotikava, pa morava naprej, želja po Materi | naju žene, spomin se nama drami, ko sva hodila dečk-' k Njej molit in sva križec vsadila | pred kapelico. Vedno sva jo uniela in Ona naju in umita sva se vračala v svojo divjino sredi loz.
7,q leta pa nanui jc bridko: osem ur — pa ' sva se grešna vračala, trudna, žalostna. Nisva
je cula po domače, tuje se jd razleglo po cerkvi... Tedaj sva vstala in šla. In znova sva i čakala: drugo leto si bova izmila grehe in prosta bova kot goloba. Pa vedno zaman.
Danes pa nama je kot otroku, ki se mu mati srečno smehlja. To uro nisva več starca, dečka sva. In ko si bova delala pot skozi goščo, bova prepevala prav do drvarne sredi gozdov: Marija je še naša, odvezala naju je od teže grehov...
Danes je polna cerkev naše pesmi; kot da so očelje vstali iz groba in šli prepevat na kor — tako blizu nama je oni čas, ko sva jo mladiča poslušala. Še zdaj ko cerkev molči, čujeva, da se <td oltarja poje, iz Matere in se vrača na kor. 7, nama bo šel ta dan: in ko bova v samoti umirala, še bova cula to pesem ... O, hvala vam, dobri gospodje, za njo, za našo sladko pesem ...«
Šli smo, v srcu se nam je majalo iz ga-notja. Ona dva pa sta še slonela ob pedboju
in se držala za roke kot dva otročica---
* * »
Po bronu je udarilo jeklo; skozi line je sunil težek jok zvona in sc razbil na mirenske njive. Od tu je begal do Vrtojbe ip še naprej do sv. Marka, kjer so grape polne krvi in lobanj naših zvestih bratov; lam je jek oglus.il v bridek molk. Še se je zamajal drugi zvon in po tretjem je "padlo kladivo v čudo ubrano pesem.
S stolpa bije ob stene težek prapor, preko ceste se bečijo slavoloki iz vencev in praDor-
/
Wfev. 206.
»SLOVENECk, dne 18. acptetrifett t821
Stres CL
Kovflttč »Josip Z%iit»fer lO^DtaVaetndAto-valoem n&flftkrenejša. hvala! V^keMfce rodoljube, ki naStli položnic ni«o prdjeli, naprošamo, da pofcljejft prispevke za>A. -Gabronov Spomenik na* tajništvo '>SloTenske Stražec, Ljubljana, Miklošičeva HJesta 5. — Odbor sSio-tvenske Stražč. V	- '
ir Kr. okrajno sodišče V Karlorcu. Objava. Kr., okrajno sedišoe v Karlovcu je do-voMlo k v£\iogiin odlokom, od-16. avgusta 1927 8tM8.e«J, f. tOvfl9'25.v»nvf5no sekvestracijo nepremičnin U. Frelichove tovarne usnja v Karlovcu, Za. tvoraioo itt'- tvornični., pogon dn obrt pa je1 ket sekvestra postaviloog.:- Stanka Kosoma, »ravnatelja to v a t ne finega usnja »Je-]»n« d. d. v Karlovcu,•-in mu jo izročilo dne ^■^vgusta 1927. upravo sekvestrirane tovarne, kar se- vsem interesentom objavlja z d<5-dfctkom, da sb mora vsak v vseh poelih s tvoeoiioo obrniti samo na gori imenovano-ose-Ik>, !a predvsem, da se v?»a plačila za gori navedeno tovarniško podjetje morajo izvršiti v toke sekvestra, ker se nobeno drugo no bo prisnalo veljavnim. V Karlovcu 10. septembra ■jtt)27. Kr. okrajni sodnik.
KUŠAKOVIČA KALODONF najboljša pasta za zobe ir Poduk krotdnja za krojače, šivilje in nefiviljo začetft5fti'6ktdbr>d. Prijave &6"spre-jjetLoa že sedaj. Revnejšim znižano.
•k Avtobus Brezje—Bled. S 15. septem-foam se opusti redna avto-vožnja Podnart— (Brezje—Bled. Sicer vozi avto po naročilu Se itredno kamorkoli — Avtopodjetje Bole-Cvenkelj.
ir Naval krvi, srčna tesnoba, zasopljenost, plttšljivost, živčna razdražljivost, otožnost, migrena, pomanjkanje spanja se morejo s Franz-$i^čico "kmalu odpraviti. Znanstvene ugotovitve potrjujejo, da se »F r a n z-J 6 s e f>: veda uporablja z najboljšim uspehom prt najrazličnejša h okoliščinah zaprtju: Dobiva~se v lekarnah, drcgerijahiin špecerijskih trgovinah.
ir Dunajska vremenska napoved za 13. september: Slabo vreme, še bolj hladno, po planinah snežni viharji. Počasno zboljšanje ob Spremenljivih južnih vetrovih.
O Poziv Čekoslovakom, v Ljubljani biva-Jočim, podpisan od nekega poslevodje gosp. Friesa kot »predsednika volivnega odbora«, sta te dni objavila ljubljanska dnevnika »Jutro« in »Slov. Narod« z vabilom, da naj-vsi y Ljubljani bivajoči ČehoslDvaki volijo pri teh molitvah Narodni blok ozirc.nia gosp. Alberta Kramerja, ki je veliki prijatelj češkega naro-ida. K t*mu pozivu je pripomniti? da ljubljanski Cehoslovaki, pripadniki raztnh strank In različnč^a političnega mišljenja, nikakor nc odobravajo, da jih kdo s':ufa vpreči v politični voz demokratske stranke. Protikandidat 0r. Kramerja, voditelj SLS g. dr. Anton Ko-roSec je brezdvomno velik prijatelj čehoslo-vaškega naroda in čchoslovaške države in se demokratični kandidat v tem oziru z njim ne more primerjati. Njegovi somišljeniki in prijatelji med Cehoslovaki so mu'v nedeljo izkazali svoje veliko zaupanje in spoštovanje, ker želijo; da se država SHS po dolgoletnih političnih r.eprilikah na znotraj in na zunaj okrepi ter da se v njej politične :azmere urede in konsblidirajo. — Ljubljanski Cehoslovak.
O Za čas poprave uradnih prostorov ravnateljstva mestnega dohodarstvenega urada še uraduje za stranke od 8. do 10. ure dopoldne.
(t) Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani Deljene pevske vaje se vršijo ob torkih in četrtkih za sopran in tenor, ob sredah in petkih za alt in bas, vedno točno ob 20. uri jca. vse glasove. —Odbor.
O Obrtniška stavbna zadruga ima nocoj, ▼ torek zvečer, ob 8. uri v Rokodelskem domu .svojo 8. načelst^eno sejo. — Načelstvo.
' O Espefantdka matom. Ako hočeš potovati po sveta in »poznavati šege in. običaje na-vodert, je potrebno, da poznak jezik: naroda. -Koliko moraš.znati jezikov^ predno prideš ven samo iz Evrope, kaj šele V drugih delih sveta. Koliko časa izgubiš, predno se nauči« dveh, treh ali več jezikov in jih še ne obvladaš kakor dotični iAarod. Sedaj pa je odveč ves trud, kajti;že štirideset let obstoja esperanto, mednarodni pomožni jezik, ki ae ga lahko brez posebnega truda -priučimo in nam že danes zadostuje za mednarodno občevanje. Da se 'prepričaš in spoznaš velik pomen in razvoj eepe-ranta in njegov© idteje, poseti jesensko razstavo, kjer se nahaja tudi esperantska raaatava in se dobe vse potrebne informacije.
O Zbirališče revije slovenskih narodnih noš je v hedeljo, dne 18. t. m. točno ob poltreh i popoldne na velesejmu pred paviljonom K. Ker je prijavljenih žo do danes čez 400 noš, nadalje jezdeci, vozovi, veliko število skupin itd. in ker je prijavljen že tudi velik dotok obiskovalcev iz-cele Slovenije in Hrvatske, bo naval velikanski in prosimo občinstvo, da se v izogib nesrečam, strogo pokorava redi-' teljem. Zlasti prosimo obiskovalo©, da ipnste prostor za ocenjevanje narodnih noš prost.
O Onemogla jezica in plakati. Tam okrog »Tabora* žive maj lini ljudje. Ti ljudje so od sobote na nedeljo stresli svojo majhno jezico, izvirajočo iz njihove pritlikave miselnosti, nad plakati Slovenske ljudske stranke. — Opazoval sem lepake po mestu, pa povsod so ostali celi. Tam ob »Taboru« in soseščini so bili potrgani. Podgane jih niso razgrizle. Kako ste malenkostni! — Menda jih je bodla v oči rdeča številka 1 dr. Koroščeve skrinjice? Rdeča barva bode v oči; to je res. Tudi puran se zaganja v. rdečo maTelo, teda v vsej razrepenče-nosti ne more storiti drugega, nego hripavo kričati svoj »drhav, drhav, drhav.« Liberalni puranr z namršenim perjem in rdečim grebenom! Brez moči je in čeprav kavsne, ne boli. Nekaj raztrganih plakatov ni vzelo dr. Korošcu nrti enega glasu.
© Toči sc portugalka pri Bobenčku.
Maribor
□	Volilni švindlerji. Pri teh volitvah se je ugotovilo, da so nasprotniki zopet izredno goljufali. Tako so šli takoj v popoldanskih urah volit za kakih 50 naših, ki potem popoldne niso smeli voliti, češ da je že nekdo na to ime volil! Torej je tudi to ponoven dokaz, kako je potrebno, da gremo čimpreje dopoldne volit, kadar so volitve.
□	Socialisti in demokrati so tudi pri teh volitvah hoteli begati naše ljudi prav sporazumno. Zato so socialisti izdali plakate, na katerih so prisodili naši stranki tretje mesto. Mislili so: delavec je zabit, pa bo volil demokrate, če bi hotel voliti SLS. Tudi imamo dokaze, kako so se norčevali iz delavcev, ki niso njihovi pristaši, naj pa volijo klerikalce v tretjo skrinjico, a!io že nočejo socialiste! To igračkanje z volilci, ki je bilo dogovorjeno med socialisti in demokrati, je pokazalo, kako socialisti mislijo — o delavcih, katere smatrajo za nerazsodne, ki jim lahko vse mogoče napišeš, samo da je rdeče, da vleče. Ne vemo, če so socialisti s tem trikom, ki je navadna volilna sleparija, priborili kaj glasov demokratom, svojim kapitalističnim bratcem, ali pokazali so sc kot zaveznike, tihe kom-panjone, in to je dovolj.
□	Socialist Petcjan stopi v Pribičevičev klub? Po mestu so se raznžsle govorice, da bo g. Petejan vstopil v demokratski klub, vendar mislimo, da te vesti ne bodo odgovarjale resnici. Če bi, no potem so pa socialiste enkrat pošteno potegnili.
□	Umrla je v mariborski bolnišnici Josi-pina Križ, učiteljeva vdova, v starosti 35 let. Pogreb se bo vršil danes popoldne ob štirih iz mrtvašnice v bolnišnici na Pobrežje.
ravje in srečo
Rjam bo dalx dnevnim neiovanjem zoh
o ■	->. - '	"
SARGOV
ALODONT
□	Važen razpis. Mariborski oblastni odbor je razpisal mesto primarija na porodni-ško-ginekološkem oddelku v bivšem sanato-riju, ki je last oblastne skupščine.
□	Prosta stanovanja. Ob železnici št. 12, pritličje, 1 soba s štedilnikom od stranke Ivan Germ. — Tržaška cesta št. 39, pritličje, ena soba, kuhinja in pritikline od stranke Anton Krajne. — Koroška cesta št. 62 I., 3 sobe, kuhinja in pritikline od hišne posestnice Ve-koslave Kocbek. — Krčevina, Aleksandrova cesta št. 149, I., 1 soba, kuhinja in pritikline od stranke Oto Troml. — Pobrežje, iZrkovska cesta št. 72, 1 soba, kuhinja in pritikline od stranke Ivan Kac. — Nova vas, Livadna ulica št. 4, pritličje, 1 soba, kuhinja in pritikline od stranke Franc Lužovec. — Stritarjeva ulica št. 9., I., 2 sobi, kuhinja in pritikline od stranke Franc Herman. — Prešernova ulica št. 34, pritličje, 3 sobe, kuhinja in pritikline od stranke Marije Kaučič. — Meljska cesta stev. 75, 1 soba s štedilnikom od stranke Franc Po-stružnik. — Mlinska ulica št. 33, dvorišče, 1 soba s štedilnikom od stranke Josipine Se-Iinšek. — Židovska ulica št, 12, dvorišče, ena soba 5___itedilnikom od stranke Anton Medved. — Tržaška cesta št. 53, pritličje, 3 sobe, kuhinja in pritikline od stranke Anton Razin-ger — Slov. Bistrica št. 110, L, 1 soba s štedilnikom od hišne posestnice Roze Wesiag. — Sldv. Bistrica št. 148, 2 sobi, kuhinja in pritikline od stranke Josip Dorn.
□	Aretiran slepar. V nedeljo jc policija aretirala brezposelnega dciavca Alojza V. Nekega Zagrebškega trgovca, s slivami jc ope-
haril za večje vsote, češ, da mu bo razprodal blago. Opeharil pa je tudi nekega dciavca, kateremu je ponujal na prodaj svojo novo obleko. Izvabil je od njega denar za obleko naprej, ga peljal pred neko hišo, v kateri je izginil ter nato pri zadnjih vratih pobrisal. Osleparfehi delavec ga jc dolgo čakai, končno pa je lc uvidcl, da je šel *'er>arju na l manicc ter ga jc prijavil policiji.
Novo mesto
Poiif/. Dne 20. avgusta t. 1. ie nrožništve postaje ČerniOšnjice aretiralo solastnika parne žage v Ribniku pri Čermošnjicah F. G. radi suma požiga ter ga oddalo okrožnemu sodišču v Novem mestu. Ogenj je izbruhnil v noči na '20. avgusta v hiši, kjer osumljenec stanuje. Ogenj so pravočasno epazili in pogasiti. Skupna škoda znaša 1500 dinarjev.
Vlom. V noči na 7. septembra t. 1. so vlomili neznani storilci v trgovino gosp. Jožeta Jakoša v Zagradcu pri Žužemberku. Pokradeno jc bilo več blagu in drugih stvari. Skoda je občutna. Zlikovci so odpeljali /. vozom pokradeno blago. Poskusiti so hitii vlomiti v trgovino gosp. Henrika t.obeta istotani, kjer so pa bili prepodeni. Kadi več vlomov, ki so se pripetili zadnji čas v območju novomeškega okr. glavarstva, so opravičeno sklepa, da se je tu zopet pojavila kaka nevarna vlomilska tolpa, ki'jirorcžrifftvo dosedaj Sc ni prišlo na sled. Potrebna je vsa čuječnost. Prebivalstvo naj gre orožništvu pri zasledovanju krivcev po možnosti na roko.
Novi splavi mi reki Krki. Nove splave, na Krki v Novem mestu za pranje perila in zajemanje vode nameravajo postaviti hotnim usmiljenih bratov v Kandiji in ga. I''uili Hočevar v Novem mestu 7(i. Tozadevni uradni komisijski ugledi so žo razpisani.
Nova klavnim. Gosp. .losip .leršin, posestnik in gostilničar v Račjem selu !),. občina Trebnje.
cev. Ob straneh ceste so vsejane breze v dolg bel drevored. Iz belih rož napisani pozdravi zo vejo:
Benvemita, dobrodošla! s -
' Kdo je, ki prihajia? ---" —
Deklice so uravnane v dolg črn špalir. Kako bridko so zajokale, ko jim je »signorina« razodela: »Veselitc.se, moje male, zakaj jutri obišče naše selo visoka gospa, vojvodinja D'Aosta, ona, ki ljubi otroke kot najdražja mati. A ljubi jih le, če nosijo črne srajce ... « >N,očemo, da nas ljubi; mamica nas ljubi tudi v beli,« je vrgla iz srca Darlhka.
>Za ljubezen te velike žene vam ni mar, ali je to vračilo za njene žrtve! Tak narod, fuj!. Narod psov goji hvalo, narod Slovencev je he pozna, nižj'6 Je kot žival... Pa kaj truda trpi za vas: po všej' vaši zemlji rotfia, zadnjo šolo obišče, na naj bo zabjl.a v hribe, V-blntne ljudi. Skoro v naroefu "vas ujca, vf pa uporno:
nočenK)!---- Sram vas bodli« *
>Sr,monnaX'jft vritJva (Id kri vala Darinka bol vseh deklic, >če bi hodila visoka gospa med nas, ker liSs ljltbi, če bi le zato jutri v naše selo prišla, me bi molile zanjo v jutro in na večer, kot molimo za svojo mamico. Je res? Če na* ljubi, ne vemo. Vemo pa, da hodi po na?i zemlji, da nas uči'laži: da nismo Slovenci, da smo Taljani...«
>T)n fiiio fašisti.« je dodala Mimica, i zato naj oblei4'itto <"T«<i srajce. "Pa'kaj bi še me lagale! Nismo fašfstinte, zato bomo v obldki, ki najti jo je mamica kupiJa.c
»Vse boste črne jutril Če bi so katoca ku-
jala, bo črna od šibe.« Iz učiteljice se je treslo: »Upornice!«
■ • Deklice so žalostno zajokale —--
Danes pa so uravnane v dolg Črn špalir. Bledi obrazki gledajo iz črnih srajc kot ove-nele rože iz mrliške vaze. Ubožice, čiste kot solzice, morajo biti vklenjene v tuje črno srajce in pozdravljati ženo, kj se je boje. O žena, kaka je tvoja ljubezen, da jo le črna srajca vzbudi!...
Pa kaj, da se je nenadno strla vriskajoča pesem iz zvonov? Kot bi se zavedel mrtev bron v stolpu, da ne more iz njega privreti razkošno mlada pesem, so roke omahnile, zaletavali so se udari, polresali so jeki kot brez-utešen jok osirotele dece.
Če poje zvon v nedeljsko jutro, zove proseče, vabi solze iz neznane sreče; sedaj pa tepe jeklo trdo, ne proseče, ob bron, kot je teplo tisli čas: tuji možje so prišli in so nam razklali zvonove, vrglj jih, naše zveste čuvarje, budilce naše speče vesti in klicarje v molitev, vrgli iih v brezdno.
Tako trdo lije iz brona ta dan---
Oj Darinka, kje si, oj Mimica, kje? Ali vaju v črnem srčece boli?
V dolgih vrstah ob cesti same ovlažone oči,' vse v črnem kot za pogreb. Glej, ob koncu stojita dve deklici — v pisani jopici. Resnoba jima leži v očeh kot onim v čmi. Učiteljica hiti po sredi, nemirne ji iščejo oči v »mer, odkoder se pripelje vojvodinja? D'Aosta.
>Deklice, jasno pozdravite: Evviva nostra rnadre, santa madre, evvival*
Še naprej se je pognala, do konca-vrste: >Marš, upornici nemarni! Poberita se!« Za mehke lase je ujela Mimico in Darinko iu ju neusmiljeno vlačila iz vrste.
»Signorna,« se je izvila Darinka, »če nas ljubi visoka gospa, jo bova pozdravili kot vik Tedaj je začela učiteljica divje suvati in vikati: »Takoj, takoj ir
e Iz vlažnih, oči so zavrele solzice, trpko solaice uboge našo dece. Dvanajst let imajo, pa morajo čutiti ono bolest kot zreli ljudje...
Bel dim se je pokadil od grobišča: »Ze gre!< je omahnil glas iz učiteljice. Izstopila je vojvodinja in šla po sredi. Ob sleherni deklici je obetala m ji zrla v bledo obličje, v solze.
Visoka gospa, če res ljubiš naše male, pridi tako, dar te bodo pozdravile kot zna,jo pri nas otroci« z žarečimi očmi, z odkrito besedo! Ne vklepaj pa jih v črne srajco, ki jih boli in ne reci jim, da so Taljani, sicer boš videla kol danes, da jim V tvoj pozdrav '»oba lije kot ob pogrebu — ---- :'
Večer »e je zgoščal v globelih pod Nano-so«, iz.borovja se je plašil ven na polje: v strehe se je lovil in brajde in smokve. Zamajalo se je v stolpu pri fari in zapelo v noč večerno molitev. Od Močilnika je mehko zavelo in prineslo mlado pesem; Gvovinezza ... Slovonsk; deček jo je pel, iz. vodo se j« vračal.
Pa ne znaš domače, dečko 1 Ni iz tvoje matere nobene pesmi? Pa suješ iz sebe to, ki krade otročioe našim materam.
»Naš težki greh kot. zmerom, se ml .je trgalo iz gneva. Svojo pesem- smo zalučali od sebe in še sami si kopljemo grobove, da bi tujec čimprej oral naša polja, jejal pšenico in pel južno vročo pesem. Še to bo pel: Tu je rasel narod, ki jc sam ponudil roke v okove, sam je rad legel v grob, da je uapravil prostora uam...
Fej, grda misel, iz gneva, iz laži -sr, vzbujaš. Ta deoko m vo, kaj počno. Poje in se ne zave, da tuje poje ...::
Stoj, srce, posluhni:
Iz mraka na šentviškem polju izliva slovenska pesem.
Venček na glavi se bliska ti s kitice rožic zelenih
Zastrmel sem v nebes: »Oče, zahvaljen za ta moj večer. Tri tedne sem čakal, zdaj jo čujem iz vedrih fantov. Oce. Ti si jo dal, ker je lepa kol Tvoja sladka ljubezen.«
Lovil sem besede,, jih zaklepal v srcv kol besede zlate mamice...
O, bratje, šel bi do via«, vas v srce poljubil za to pesem, ki je mene razma jala do solze.
Pa kaj! O, groza! Alj je v vas Bog, mladci, ali hudič? Hudič ...
>Dokler človeški rod biva po zemlji tod", bode slovelo tal.janrtko dekle „jt
namerava postaviti v Račjem selu novo klavnico •/.a prešiče in teleta ter je že zaprosil za lozadevno j
oblastno dovoljenje.
Poior. V noči na 9. septembra t. 1. smo opazovali iz Novega mesta požar v smeri med Hmel- ] nikom in Mirno pečjo. Ker je to noč močno treskalo, je skoraj gotovo, da je strela povzročila ta požar. Kraj požara dosedaj nismo mogli ugotoviti.
Kočevje
Osebne vesti. Milan F a b j a nž i ž, profesor
In dr. Anton Bajec, profesor, sta prestavljena z državne realne gimnazije v Kočevju, in 6icer prvi v Kranj, drugi na žensko realno gimnazijo v Ljubljano. — Od okrajnega glavarstva v Kočevju ie prestavljen v Uroše v ae v Južno Srbijo državni živinozd ravnik gosp. Josip Bertoneelj, iz Sevnice v Kočevje pa državni živinozdravnik gospod Maksi m šribar.
Dijaški dom v Kočevju ima letos 107 gojencev. Tudi nekaj Hrvalov iu Nemcev je v zavodu. Nadzorstvo vodijo štirje gospodje profesorji.
,\ovu tvornica Ze tako sili v nebo, da bo še pred zimo pod streho in dovršena. Stavba zavzema velikanski obseg, a predstavlja komaj četrtino celega načrta, ki se bo postopnjema udejstvil v prihodnjih letih. Lastnik tvornice je družba z omejeno zavezo, ki se imenuje »Tekstilna družba z omejeno zavezo, Kočevje«. V zadnjih dneh je bila protoko-tirana. Prvi stroji so že tu. Vseli skupaj jih bo 300 vagonov. Kapitala je i>0% domačega, ostalo je inozemski. Z obratovanjem se začne že letos. — Družba bo producirala predvsem platnene izdelke, namizne prte, servijete, robce, zr.vese, preproge itd. Zaposlovala bo ca 1500 delavnih moči.
Okrajno glavarstvo v Kočevju razglaša: Vsled poteka volivne dobe poslujočega občinskega zastopstva občine Kočevje razpisujem v smislu tozadevnih določil občinskega reda in zakona o volitvah v občinska zastopstva v Sloveniji z dne 18. februarja 1922. Ur. list z dne 1. aprila 1922, št. 30-31, volitev novega občinskega zastopstva te občine. Volitev se bo vršila v nedeljo, dne 30. oktobra 1927. Voliti bo 25 odbornikov in 25 namestnikov. — To se daje javno na znanje z dostavkom, da se objavijo natančnejša določila glede volišča, volivnega časa, vlaganja kandidatnih list in volivnega postopka v obče po razpoložitvi pravnoveljavnih imenikov s posebnim razglasom županstva
Razkrita hinavščina. — Radikalno vodstvo (dr. Sajovic) v našem mestu je zadnje dni podučilo svoje volivce, naj volijo demokrate. Tako ni čuda, da so ti dobili na obeh voliščih v Kočevju 155 glasov.
Potek iti konec volitev v Kočevju. Na volišču v občinski hiši so bile volitve dokaj živahne, dočim so bile volitve v gimnaziji naravnost dolgočasne Ni čuda: na volišču v občinski hiši je bilo volivnih upravičencev nad 600, dočim v gimnaziji nad 60. Izid volitev v Kočevju je sledeč: v občinski hiši: Pucelj 5, škulj 245, demokrati 150, socijalisti 33, »komunistu 14; v gimnaziji: Pucelj 0, Škulj 31, demokrati 5, socijalisti 1, komunisti 1. Tako so morali čuvaji vseh drugih skrinjic na tem volišču čakati za par krogijic cel dan. Dasi ie bil lep dan. vendar udeležba ni bila polnoštevilna.
Ejutonv.er
Redka slovesnost. V nedeljo dne 18. k m. se
Vrši v župni cerkvi v Ljutomeru redka slovesnost, katere ne pomni nikdo v tari. Ivan Sogaj, tj "vonier ski krojaški mo;ster, obhaja s svojo soprogo Jožefo. roj. Furlan dirinantno ali biserno poroko, to je 60 letnico poroke. Jubilant je rojen 28. Mil. 1842, c;egova soprogi pa 4. II. 1845 in sicer oba v Ljutomeru. Poročena sta bila 16. IX. 1S67 v ljutomerski farni cerkvi. Oba slavljenca sta za svoja leta dobro ohranjena. Juh lantoma kliče tudi »Slovenec k Tenkemu slavi ju: Bog živi!
Marenbarg.
Okrajni zastop. Dne 5. t. m se je vršila v Vuhredu prva seja marenberškega novega okraj- , nega zastopa. Okrajni glavar gosp. Koropec je spre- t jel prisego novega gerenta gosp. Držečnika in potem se je vršila predaja. V sosvet je imenovanih po velikem županu devet odbornikov, večinoma kmetov, gospodarjev in lesnih trgovcev iz marenberškega okraja.
Bopisi
Šmartno pri Litiji. V poročilu o fzidu volitev Je biia v včerajšnjem ''Slovencu: tiskovna napaka glede števila volivnih upravičencev. Volivcev ni 693, ampak 003. Ker je pa med temi kakih 50 odsotnih in bolnih se je udeležilo volitve zmožnih • 83 odstotkov.
ARETACIJA, ž Rim, 12. sept. (Izv.) Na francosko-itali- j janski moji so fašistične obmejne čete aretirale 5 oseb, ki so hotele brez potnih listov preko meje, in jih zaprle.
In še so ponovili: »Tailjan^ko dekle.«
Matere lah mladcev, še živite? V grobu spe. Ce bi nocoj čule na šentviškem polju, bi proklele uro. ko so trpele za vas, vi nezvesti, iu bi unirle...
V	tretje so ponovili pesem. Eden edini je splaval nad vse glasove: •Slovensko dekle.« v noč se je zakadil divji krohot.
Pevec Joža Virk, ki si iprvi zapel to pesem in že dolgo spiš, kako ti je? Te boli? Zapel ei jo domačemu dekletu, tujki se poje zdaj. Pevec, obrni se v grobu, vstani in bičaj. Bičaj, da se bo izlila la umazana kri---ikri
slabi čev.
Noč leži čez vipavsko polje, omamna julijska noč, ki zove sladko, da bi človek legel nanjo in v večnost spal.
V	poslednje je odjeknilo od tuje pesmi. Gluha tišina se je razlila. Šel sem, bežal sem, da ne bi videl noči, ki je prečudovita, a jo sovražim, ker v njej sem čul tisto grdo, grdo pesem — — —
Pa kdo je, ki je skrunil slovensko pesem. Trije verolomuj fantalini, kj so za tuj denar vlivali vase vino.
Kdo ie?
Nikdo drugi na vsej izmučeni primorski /pmlii. Tam ljubijo očete in matere, ki *o jih
v grob dejali, njih zemljo ljubijo in njih pesem. Prva v njihovem srcu pa sta Jezus in njegova Mamka Marija ...
Bratje in sestre, ne bojim se za vas.
Pravniški kongres.
23. in 24. septembra se vrši v Sarajevu pravniški kongres. Na dnevnem redu so važne teme, o katerih bodo razpravljali odlični vseučiliški profesorji, sodniki in odvetniki. V razpravo pridejo sledeče teme: Položaj žene v rednem, imovinskem in zakonskem pravu. Referent je Mihajlo Jovanovič, predsednik ka-sacijskega sodišča v Belgradu, koreferent pa dr. Slaniko Lapajne, vseučiliški profesor v Ljubljani, subotiški vseučiliški profesor Milic in sarajevski šerijatski sodnik Bušatlič. Drug referat je o izvršitvi razsodb. Referent je bel-grajski vseučiliški profesor Peric, koreferen-ta sta dr. Viljem Krejči, odvetnik v Ljubljani, in dr. Miroslav Matica. Tretji referat o zaščiti vlagateljev in odgovornosti članov uprave d. d. ima ekonom dr. Velimir Bajkič. Koreferenti so dr. Milan škerlj, profesor na pravni fakulteti v Ljubljani, ravnatelj belgrajske Poštne hranilnice Nedeljkovič in tajnik zagrebške obrtne zbornice Lunaček. O pomorskem pravu bo re-feriral vpokojeni predsednik Stola sedmorice v Zagrebu Verona. Koreferenti so: docent zagrebške pravne fakultete Mogan, ravnatelj trgovske akademije v Ljubljani dr. Ljudevit Bolim iu tajnik notranjega ministrstva Stojko-vič. O kolektivnih pogodbah bo referiral honorarni profesor belgrajske pravne fakultete Jankovič. Koreferenti so: ravnatelj OUZD v Ljubljani dr. Josip Bohinjec in tajnik sekcije Društva narodov v Ženevi dr. Topalovič. Na pravniški kongres je javilo udeležbo 1200 oseb.
Slovenci v Franciji.
L o r e n a v avgustu 1927.
Slovenci v Franciji smo doslej nekaka brezpravna masa. Na tisoče nas je, pa vendar se naša država doslej še ni zmenila za nas. V Parizu je sicer naš izseljeniški komisarijat, toda mi dolgo zanj niti vedeli nismo, niti on za nas. Šele o minoli veliki noči smo imeli srečo, da nas je obiskal slovenski duhovnik dr. Kuhar, ki študira v Paiizu; le-ta nam je povedal, da imamo v Parizu jugoslovanskega izscljeniškega komisarja. Po zaslugi g. dr. Kuharja sta nas potem dne 19. junija v Lo-reni obiskala gg. izseljeniški komisar in njegov tajnik iz Pariza. Naslednji dan smo potem gospodoma predložili sledečo resolucijo'
Slovenci, zbrani na sestanku dne 12. junija 1927 v Creutzwaldu, Lorena, prosimo zastopnika kr. poslaništva SHS v Parizu, naj posreduje pri kr. vladi v Belgradu sledeče: 1 Kr. vlada naj sklene s francosko vlado delavsko pogodbo, tičočo sc naših izseljencev v Franciji. — 2. Če je kr. vladi ležeče na tem, da se naš narod popolnoma ne odtuji domovini, naj poskrbi vsai za kraje, kjer je čez 50 šoloobveznih otrok, slovenskega učitelja, katerega mora po zakonu vzdrževati država ozir. rudnik, pri katerem so delavci zaposleni. — 3. Ker smo Slovenci globoko veren narod, zahtevamo slovenskega duhovnika. — 4. Ustanovi r.aj se v Loreni v rudniškem revirju (Creutzvvald - Spittel - Merlebach) slovenska pisarna, ki bi vzdrževala redne stike s kr. poslaništvom in dajala informac >'; v osebnih in kulturnih zadevah. — 5. Če nain kr. vlada ne more dati ozir. vzdrževati pisarne, pa naj ustanovi vsaj v bližini Lorene svoj konzulat.
Gospoda sta resolucijo vzela na znanje s pripombo, da zaenkrat ni kreditov. Saj imamo čas: umiramo, toda polagoma...
Marifo®rs>K<D @2e&xšče
Pred n©¥® s'
Maribor, 9. septembra.
Burje, ki so zaključile lansko sezono, so se polegle. Po vročem poletju so postale glave jesenskohladne. Dramski ansambl bo ostal, kakor je bil; edini Pirnat ni več angažiran in si išče kruha. Zato pa so prišle tli nove moči, med njimi g. P r e g a r c iz Splita kot režiser in dramski vodja.
Intendant dr. Brenčič in režiser Pregarc sta sestavila program, ki je brezdvoma simpatičen in kaže določeno umetniško hotenje. Neki igravec je pravilno pripomnil: »Takega programa Ljubljana ne zmore. Z njim smo »Burgtheater«.
Načrt bodoče dramske sezone je odločno slovanski; več kot polovica razporeda je slovanska. Poleg Cankarjeve »Lepe Vide« in Kraigherjeve »Školjke« je odprto še tretje mesto za slovensko novost; morda pride Lc-skovec, ki bi gotovo zaslužil, da ga vidimo v Mariboru, ne le, ker je mariborski umetnik, temveč ker je pokazal že s svojim prvim nastopom izredno umetniško moč in dozorelost Ce nam bi pa prinesla bodoča sezona še tudi kako dobro, originalno komedijo, misli intendant dr. Brenčič, da bi našel še ludi zanjo mesta in časa.
Iz srbskohrvatske drame bomo videli Predičevega »Pukovnika Jeliča«, ki bo po svoji aktualnosti in sodobnosti gotovo privabil naše oficirske kroge, nič manj pa tudi domačo publiko. Predič je znal sodoben problem vojnega invalida dvigniti preku enodnevne aktualnosti kake Bartulovičeve »Kuge« do velike tragike človeškega hotenja. — Razen Prediča bomo morda videli še Vojno-vičevo »Smrt majke Jugoviča«.
Izredno številna in močna je v načrtu ruska drama. Pozna se, da jc bil g. Pregarc pet let v Rusiji. Ruska drama bo sezono tudi otvorila. S hudožestveniško intenzivnostjo
študirajo Gogoljevega »Revizorja«. Za njim pride »Idiot«; s »Kreutzerjevo sonato« bomo proslavili stoletnico rojstva Leva lolstega. Morda nam da drama tudi še četrtega ruskega velikana, Merežkovskega. Vsekakor pa bo vprizorila Averčenkovo »Igro s smrtjo«.
Poleg ruskih ima načrt tudi eno poljsko in eno češko, ali Čapkove R. U. R. ali pa dra-matiziranega »Švejka«, ki ga lokaliziranega že poznajo čitatelji »Kopriv«.
Celo judovsko dramo nam bodo predstavili s Schalomom Aschem; »Bog osvete«. Drama nam bi pokazala judovstvo v dveh mar-kantnih obrazih: lov za denarjem — jud ima v pritličju javno hišo — in svetost družinskega življenja — jud bdi z največjo pobož-nostjo nad čistostjo svoje hčere.
Izmed Francozov bomo videli Bataille-a, Sardoua, Savoira in morda še koga. Izmed Angležev Shakespeare-a v Othellu, Shawa in morda tudi Wilde-a.
Ibsenu bomo z »Divjo raco« proslavili stolctnico rojstva; moderne Nemce nam bosta pokazala ali Wedekind ali Kaiser Povh pa pride zopet Brockmann gostovat. Ponudd se je s Hofmannsthalovim »Jedermann , s Hebbelovim »Gygesom« ali pa »Marjo Magdaleno«, s Strindbcrgovo »Sonato strahov« m s Schnitzlerjevim »Ljubimkanjem«. Izmed teh komadov bomo videli »Jedermann«, »Magdaleno« in »Ljubimkanje«.
Razen teh nam bodo domači pokazali italijansko dramo s Pirandellom
Kakor že doslej, bo gledališče negovalo še bolj v bodoči sezoni ljudske picdstave Dobro bo, cla pride pri tem do vzajemnega dela gledališke uprav2 in posameznih društev Gledališka uprava si želi to vzajemnost, treba bo vzbudili voljo trdi pri društvih; po!en: narodni kapital, ki gre po državni >n mestni subvenciji gledišču, ne bo več gojil luksuza
nekaternikom. Zdaj je na ljudeh samih, da jim gledališče postane res kulturna matica.
Po načrtu obeta prihodnja sezona, da bo izredno bogata. O režiserju Pregarcu tudi pravijo, da je dober učitelj, Igravci priznavajo, da jih navaja na intenziven m globok študij. Učenec hudožestvenikov je. Odrska situacija mu je drugovrstna; predvsem mu je ton.
»Najti intonacijo v tisti prefinjeni nijansi, ki je ton vse drame, zato je treba pet, deset vaj. Ne na odru. V sobi, v pobožni zbianosti-«
Želimo po lepem načrtu le to, da bi ga ansambl tudi zmogel. Tudi če ne bo po burg-theatersko, da bomo le videli tisto ljubezen, ki je dvignila hudožestvenike na vrhove. Kajti čas bo, da z repertoarji dvignemo tudi samoniklost igravske kulture v Mariboru. Naj bi ne bi bilo zamere, toda res bo. da nekaj naših igravcev nima dovolj splošne inteligence. Da najde »intonacijo«, kakor pravi g. Pregarc, zato je potrebna inteligenca, ki je več kot povprečna. In kakor bo dohra dramatična šola, kakor jo misli znova urediti g. Pregarc, tako bi bil potreben neki višji kurz za igravce same, ki bi imel zna^j filozofske akademije, s predavanji iz svetovne književnosti s teorijami književnosti; iz jezikoslovja in fonetike; iz psihologije in filozofije sploh; medicinska predavanja, ki uvajajo v študij raznih tipov — itd.
Prav mesto, ki nima višje kvalificirane kulture, bi za svoje igravce potrebovalo tak zavod. In prav zdaj, ko igravcem ni dana možnost, da gredo v velika kulturna središča, kjer se mnogokrat nevede napolnijo z vsem znanjem, ki ga potrebujejo. Nam pa usihajo v malenkostih in v nekem quasi-bohemstvu in pozabijo, da jim je za karijero treba več, kot da znajo tekste na pamet in da jih znajo z igro — prepleskati.	Dr. F. S.
mtim opravila za živa!i
Udomačenega dihurja (lat. musteia furo) so nekoč rabili za lov podgan in domačih zajcev v krajih, kjer so se preveč zaplodili. Dandanes pa porabijo dihurja celo kot elek-tričarja. V podzemeljski kanal so položili cev, v katero hočejo napeljati električni ali telefonski kabel. Ker ima cev dosti ovinkov in krivulj, ni lahko potegniti skozi njo žico, na katero bodo potem privezali kabel ter ga vlekli, kamor je določen. Pa so si izmislili :iekaj originalnega. Vjeli so podgano ter jo spustili v cev, a za njo pa dihurja. Dihur pa je imel na hrbtu pritrjeno lanko žico, katero je pri zasledovanju podgane vlekel seboj. Na drugem koncu cevi so na žico priveza]? močno vrv in na vrv kabel.
Odvodne cevi, skozi katere se odteka nesnaga, se rade zamašijo in tudi vodni pritisk jih ne očisti. Neki Amerikanec je prišel na misel, da je v tako popolnoma zabasano cev opustil takozvano blatno želvo, ki je v kratkem času prodrla blato in odpadke in sedaj ima mestna uprava enega kraja tucat takih želv, katere vzdržuje ter posoja, kamor je potrebno. Francoski raziskovalec dr. Moleaies je na neki reki v Mehiki vpregel pred indijanski čoln dve veliki želvi ter ju z vbadaniem primoral, da sta čoln vlekli dalje.
V	Mehiki v pokrajini Guerrero se nahaja ogromna kača boa, katera je dolga do dvajset čevljev. Ta kača pa ni strupena niti nevarna, zato jo Indijanci popolnoma udomačijo. Udomačene prebivajo v bivališčih ljudi, love podgane, se igrajo z otroci in kadar so same doma, so :'.a varuha kakor pes v naših krajih. ,
V	Venezueli imajo neke vrste žerjave, ki opravljajo posel našega ovčarskega psa in kakor trdijo, so ti žerjavi velikega pomena za endotno ovčarstvo.
EIFL0V STOLP.
Ta stolp v Parizu obstoji iz 15 tisoč jeklenih delov, katere drži skupaj dva in pol milijona matic. Stotine tehnikov je delalo štiri leta in 40 risarjev je risalo načrte, da dosežejo popolno preciznost. Stolp tehta sedem milijonov kilogramov, od katerih pride tri milijone na prvo nadsiropje ter po dva na drugo in tretje. Zgradba je stala 7,800.000 frankov, tedaj je stal en kilogram 1 frank 10 centimov. Od tedaj je draginja narastla. Ce bi zdaj stolp podrli, bi 'efako dobili za vsak kilogram do dva franka.
BRZOJAVNI REKORD.
Na parniku »Memfis«, ki je peljal Lind-berga domov, je delalo noč in dan pet telegrafistov. Sprejemali so čestitke in pošiljali v Newyork članke dopisnika, ki je spremljal letalca. Vožnja je trajala pet dni. V celem je sprejela radio postaja 175 tisoč besed. To je najvišja do sedaj ugotovljena številka.
NEB0TIČNA JEČA.
V	Newyorku se že gradi 28 nadstropij visoki neboti nik, ki je namenjen za žensko ječo. Zločinke bodo uživale vse udobnosti, a trpele pod strogimi pravili. Vsaki razred bo strogo ločen od drugega. Tako je namenjeno tretje nadstropje prvič kaznovanim osebam. Tudi ponovno kaznovane so ločene od onih, kaiere se že ne morejo poboljšati. Oblasti upajo, da taka ječa ne bo »visoka šola za zločince«. Spodnja nadstropja namenjena telovadbi, ker bi se hiša pri velikih prostih va-
jah v gorenjih nadstropjih preveč zibala. Bolnica, jedilnica, knjižnica in cerkev so vse nameščene zgoraj, ker je manj občuten mestni ropot. Majnika se bodo selile v nebotičnik prve zločinke.
MiLO ZA DRAGO.
Iz Amerike je pripeljal Francis Drake
kron pir, katerega so dolgo sovražili prazuo-verni kmetje kot »hudičevo jabolko«. Zadnje /krompirjeve vstaje« so se dogodile na Ruskem še okoli 1840. Zato je izredno hitro napredoval tobak, drugo ameriško darilo, dasi so ga napadali moralisti vseh dežel. Iz kakava so naredili v Evropi čokolado, medtem ko je bil dorn^ samo za pijačo. Ra:.en tega so dobili iz Amerike koruzo, več cvetk kot orhideje in georgine ter purane. Zato je poslala zopet Evrcpa v Ameriko konje, vole, pšenico in kavo. Zdaj so to poglavitni dohodni viri novega sveta.
PAMETNA NAVADA.
Vsak Šved, ki brzojavi čestitke za god, novo leto, obletnico, poroko in si., lahko zahteva, da se izroči telegram naslovu na posebnem, lepem formularju. Natisnjen je na boljšem papirju in okrašen z umetniškim okvirom. To stane malenkost, toda na ta način pomaga pošiljatelj Društvu za pobijanje tuberkuloze. Ta prostovoljni davek gre v prid sana-torijev za jetične otroke. Protituberkulozno društvo je zbralo na ta način lani 380 tisoč švedskih kron (do 6 milijonov dinarjev), t. j. večji del svojega proračuna. Društvo je poslalo lani na morje 3000 otrok in 15.000 otrok je uživalo zastonj popolno oskrbo v bolnicah oz. zdraviliščih.
NOČNO SOLNCE.
Tudj brez mesečine lahko razločimo po noči svojo pot in celo čitamo debele črke. Odhod pride ta luč? Znanost je ugotoviLa, da sije nočno nebo z jakostjo približno tisoča zvezd prve velikosti. Ta luč nam dovoli razločiti brez pomoči daljnogleda zvezde do šeste velikosti. Ce ne bi bilo te luči, bi mi lahko videli dvakrat več zvezd vštevši do 8 velikosti, A nebo bi moralo biti popolnoma temno in nerazsvet-leno. Od kraja se je mislilo, da pošiljajo to luč zvezde. Toda računi so dognali, da jih je za to premalo. Potrebovali bi vsaj 200 milijonov vidnih in nevidnih zvezd, da dosežemo to svetlobo. V resnici jih je manj in niso tako gosto nasute po nebu. Moderna znanost si razlaga nebeško svetlobo ponoči s solnčnimi žarki, kateri so nevidni, a se zrcalijo v zraku. Senca, ki pregrne ponoči zemljo, je samo neznatni klin v morju svetlobe, s katero napolnjuje solnce mediplanetno vesoljstvo. Ta odsevana svetloba se širi tudi ponoči in zmanjša temo na nebu ner-azsvetljene polovice zemeljske oble.
SAHARSKA UGANKA.
Francoske oblasti, ki vrtajo vodnjake v Sahari, so ugotovili skoro povsod v globini 70—150 m izdatno vodno plast. Na splošno začudenje so vedno priletele s prvimi curki vode na dan žive ribe, školjke in raki. Strokovnjaki so ugotovili, da spadajo med vrste, katere živijo tudi po jezerih v sveti deželi. Vpraša se, odkod pridejo le živali v srce saharske puščave iu kako utegnejo živeti v tej globini. Misliti moramo samo, da tvori znatni del sveta pod puščavo veliko sladko jezero. Čc bi se posrečilo odtod napeljati vodo na površino, bi Sahara zopet postala rodovitna dežela (Nature).
Gospodarstvo
Pred povišanjem carin v Avstriji.
Poročali smo že o predlaganem povišanju carin v sosedni Avstriji, ki so zelo važne ludi /.a izvoz iz Slovenije. Avstrija sistematično dela za povzdig svojega kmetijstva in industrije in so v ta namen ludi zateka k povišanju carin za agrarne in industrijske proizvode. Že v pogodbi i/. I. 1924 je dobila Avstrija mnogo koncesij za dovolitev svobodne peti na|im agrarnim produktom, sedaj pa prihaja na dan zopet z novimi zahtevami. Zalo je nujno potrebna revizija trgovinsko pogodbe z Avstrijo. V industrijskih krogih predlagajo celo, da naj se pogodba odpove, da imamo tako proste roke. Ne vemo še stališča naše vlade glede tega, toda gotovo je, da nf! bo smela iti preko stališča naših gospodarskih krogov zlasti pa še zato, ker bo občutno prizadet naš izvoz živine.
Naša carinska politika je dosedaj rja pravila mnogo napak, ki bodo v kratkem prišlo do razprave v skupščini po poročilih iz Belgrada. Naša carinska politika je zasledovala doslej le fiskalne interese: uvedene so bile carine — in večinoma zelo visoke — na produkte, ki jih ne produciramo sploh doma ali pa v taki količini, da nc moremo kriti domačih potreb. Na drugi strani pa imamo carine za surovine, ki jih potrebuje za predelovanje naša industrija. Seveda vse te napake bridko občutimo pri trgovinskih pogajanjih.
Omenili smo že, da se povišujejo carine za •agrarne in industrijske produkte v Avstriji. Naš izvoz v Avstrijo peša. Omenjamo samo izvoz mleka, bi ga je pred par leti šlo na deseltisoče litrov vsak dan v Avstrijo. Danes je izvoz popolnoma ponehal, ker je Avstrija svoje mlekarstvo z državnimi podporami povzdignila na lako stopnjo, da je uvoz lahko popolnoma odpadel. Sedaj preti hud Udarec našemu izvozu živine, ki znaša iz Slovenije vsak mesec več desetin vagonov v milijonski vrednosti. Tb mora naša vlada vsekakor preprečili.
Na drugi strani- so zvišajo avstrijsko uvozne carine za kemikalije, olja itd. Tu bo prizadeta v prvi vrsti kemična industrija. Zvišana bo carina za bučno olje od 5 mi 20 zlatih kron; na Štajerskem imamo 5 tovaren, ki izdelujejo bučno olje in tri četrtine svoje produkcije izvažajo v Avatrijo. V slučaju tega povišanja bi morale te tovarne ustaviti obratovanje, kar bi pomenilo občutno narodno gospodarsko škodo, ki se mora preprečiti.
Naša delegacija, ki bo odrejena za pogajanja, bo moral vsekakor upoštevati v polni meri zahtevo našega gospodarstva in bo morala za revizijo pogodbe zahtevati velike koncesije pri tivoiu v Avstriji, kakor so znatne avstrijske zahteve.
Upnikom in vlagateljem Merkantilni banke, Kočevje: — Kakor smo že poročali, je' prevzela Zadružna gospodarska banka, d. d. v Ljubljani, za račun in rfeiko konzorcija upnikov Merkanlilne banke likvidacijo tega zavoda. Ker so vsi formalni pogoji sedaj izpolnjeni, bo Zadružna gospodarska banka sedaj izplačevala vlagateljem njihove vloge in sicer po'om svoje podružnice v Kočevju.
Hmelj. — Hmeljarsko društvo za Slovenijo v Žalcu objavlja sledeči preglas hmeljarjem: Mednarodna konferenca srednjeevropskih hmeljarjev, ki se je vršila 8. t. m. v Žalcu, je prišla do prepričanja, da so Iclošnje manj ugodne cene hmelja povzročevali deloma tudi hmeljarji sami in sicer prvič z nadležnim in nepotrebnim ponujanjeni-*pri-delanega blaga ter drugič z brezmernim razširje-vanjem hmel.jskih nasadov. Konferenca je nadalje naročila vsem hmeljarskim organizacijam, da delujejo na to, da se odpravita zgoraj navedena nedo-statka in da si hmeljarji prizadevajo pridelovati le hmelj najboljše kakovosti. Upoštevajte torej vestno i dosledno dane vam nasvete! — Žatec, dne 10. septembra. Hmeljarski gremij javlja: Nakup je živahen. Cene so 2000—8000 Kč za 50 kg. Poskusi, ceneje nakupovati, se večinoma ponesrečijo. Nadalje poročajo iz Žalca, da znaša sedaj dnevno promet 3000—4000 stotov. — Niirnberg, dne 10. sept. Ta teden so znašali dovozi 2100 bal, od teh 1600 po železnici, promet pa 950 bal. Cene prav polagoma nazadujejo. Sedaj so: tržni hmelj
dober 230, srednji 140—100, slab 110—130, gorski 240—250, halertauski 230—260, oz. 160 do 220, oz. 120—150, virtemberSki 230—270, oz. 160 do 220, oz. 120—150, halertauski signiran 230 do 270, oz. 160—220, oz. 140—150.
Konkurz jo. razglašen o imovini gosp. Rudolfa Hunca, osebno jamčečega družabnika Ivrdke Bunc in drug. Roki so 30. t. m., 15. in 25. okt., kakor ludi o imovini Ante Kozina kot osebno jamčečega družabnika tvrdke Bunc in drug.
Vapova tvornica papirja lačne zopet delali. Kakor poročajo, bo začela Vapova Ivornica papirja v Belgradu 15. t. m. zopet obratovati.
Pošinoiekovni promet v avgustu 1027 je znašal 1155.6 (v juliju 3863.5) milijona dinarjev, od tega brez gotovine 46.5 (46.25)%. Čekovnih račn-nev ie bilo koncem meseca 14.471 (14.306), od tega v Ljubljani 4624 (4613). Vlog pa je bilo 339.4 (310.0) milijona dinarjev, od tega pri ljubljanski podružnici 64.3 (107.95) milijona dinarjev.
Najugodnejši nakup izbranega namiznega sadja bo nudila »Sadjarska razstava* na letošnji pokrajinski razstavi na velesejmu ' Ljubljana v jeseni« od 17. do 26. septembra. Najrazličnejše vzorčno sadje bo razstavljeno v amerikanskih zabojih po 25 kg. Razstavo organizira Sadjarsko in vrtnarsko društvo v Ljubljani. Zanimanje za to razstavo je sila veliko. Zadnjo tovrstno razstavo ie priredil velesejem pred tremi leti, ki je najbolje uspela. Sadje je bilo tako izbrano in tako poceni, da se je 10 vagonov prodalo že prva dva dni in pozneje rit bilo ničesar več ni razpolago. Upamo, da bo letos, ker ie sadna letina prilično dobra, dovolj sadja na razpolago. Opozarjamo pa že danes, da se bo z odprodajo jabolk pričelo že prvi dan razstave, to ie 17. septembra
7,elevjadna razstava prva te vrste v Ljubljani se vrši od 17. do 26. septembra na pokrajinski razstavi »Ljubljana v jeseni«. Razstava obeta bili prav zanimiva in poučna. Ljubljanska okolica ima prvovrstno zemljo za pridelovanje razne zelen jod i in je po svojih prirodnih pogftjih poklicana zalagati ne le ljubljansko meslo, ampak spričo bližine morja tudi razna obmorska kopališča in druga letovišča. Razstava bo zlasti zanimala naš ženski svet. Razstavljena zelenjad se bo tudi odprodajala.
Praški velesejem se vrši letos od 18. do 25. t. in. Obiskovalci iz Jugoslavije imajo 50% popusta na naših in čsl. železnicah, 25% pa na avstrijskih in mod.jarskih.
Vrtnarska razstava v Bruslju se Vrši od 10. do 18. Septembra t. 1.
i CJC--'
line 12 septembra 1027.
DENAR
NA devizni borzi je bila danes privatna jv.-iud-ba tako znatna, da ie Narodna banka inteivenirala samo v deviz! Curih. Prometa je bilo največ v re-viznh: Curih. Ne\vvork, 1.011 Ion in Trst.
Berlin je v primeri pr^t. tedna bil čvrstejli. Dunaj je oslabel na 8.0075, v Zagrebu celo na 7.9Uj. Pariz je bil v Ljubljani zaključen po višjem lečr.111 kakor v Zagrebu, dočim Trs' po nižjem. Praga je v Ljubljani bila zaključena neizpremenieiio 1>0' 168.50, v Zagrebu pa je zope! padla na 168.15.
LJubljana. Berlin 13.515- 13.545 (13.53), Curih 10.94—10.97, Dunaj 7.0925—8.0225 (8.007."). London 275.85—276.65 (276.25). Nevvvork 53.65—56 45 (56.75 Pariz 222.25—224.25 (223.25), Proga 168.10- 168 00 (168:50), Trst 307.75—309.75 (80675). Valute: Avstrijski šilingi 8.00 bi.
Zagreb Curih 10.04—10.97, Dunaj T.OS -8.01, London 275.85 -276.65, Ne\vvork 56.65—63.S5. !''J-riz 221.P7—223.97, Prago 168.05~l(fe.85, Trsi 307.00 —309.90.
Curih. Belsirad 9.13. Amsterdam 20V.65. Berlin 123.35, Budimpešta 90.70, Bukarešt 3.20. Dunaj 73.0.9, London 25.215. Newyork 518.60, Pariz 20 33. Praga 15.37. Trst 28.21. Sofija 3.755, Varšava 58. Madrid 87.50
Dunaj. Devize: Belgrad 12.49, Kodani 189.80, London 34.4825, Milan 38.58. Nevvyork 709 30, Pariz 27.085, Varšava 79.22. Valute: dolarji 70". 20, lira 38.52, dinar 12.47. češkoslovaška krona 21 02.
Praga. Devize: Lira 183.40, Zagreb 59.10, Pariz 132.30, London 164.05, Nevvyork 33.745
Dinar. Nevvyork 176.05, London 27610, Berlin 7.40.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Na efektnem trgu je danes kura Kranjsko in.', .naraslel na 370 den. v skladu z dunajsko borzo, ki je danes notirala 49.55. Strojne se nudijo po 80 napram 85 v pret. tednu. — V Zagrebu je vo.;na odškodnina wpel poskočila kakor tudi agrari. tržišče bančnih in industrijskih papirjev je brez iz-prememb.
Ljubljana. Celjska 197—199. Ljublj. kreditno 140 den., Mfcrknntllfla 75 bl„ PraŠlodion-i H50 don, Kred-, zavod 160 den.. Strojne SO bi., Vevče 135 d . Kranjska ind. 370 den., RilSe 260-270, Stavbna 56 den., fteSir 104-den. •
Zagreb. 7% invest. posoj. 87, agrari 52, v o •11.1 odškodnina .364.50, sept. 365-360. okt. TV;0. Tir v. esk. 91, Mipobanka 56. Jugobanka 01—92, vrašte-diona 850, Ljublj. kreditu« 140 den., Šečer.tha 5T. — 570, Drava 565 - 570, Šečemna 565—570, Dru/a 565- 570, Slavonija 12—14. Trbovlje -ltt>--175.50. Vevče 135—140.
Dunaj. Podon.-savska-jadrTiiu 81.75. Živin 09,50, lin-, esk. 10.95, Alpine 48.70. Leyk.nr. 11.55, Trbovlje 57.C0, Kranjska ind. 40.55, Ruše 13 Mue dus 162.50.
BLAGO: - --Ljubljana. Les: T ram i merk., fko vag. miki. post., 1 vng. po 250. zaklj. 1 vag.; tendenca neizpr Dež. pridelki (vse samo ponuobf slov. (Tost.. plač. 30 rini. dobava prompt): Pšenica bačka 78-79 kg, 2%, ml. lar. 340.50-342.50, bačka 78-70 kg, d%, nd. tar. za oktober 355—357.50, sremska 78—79 kg, 2%, ml. tar. 337—339, slavonsl« ;S—79 kg, 2%. ml. tar. 334—338, koruza bačka na*/ tar 245—250, ml. tar. 240—245, moka pšenična fko Ljubljana pri odjemu cel. vag., plač. po prejeviu 500. Tendenca mirna.
Novi Sad. Pšenica bačka 78—79 kg. 2".?, 297.50—300, sremska 78 kg, 2%, 295—2)>?.r,0. b»-naška 78—70 kg, 2%, 292.50-205, rž bačka 72 kg 280—200, oves bački 200—203, slav. 20.')— 207.50, slav. 205— 207.50, ječmen bački 65 -66 I,g. 260—265, sremski 65—66 kg, 260—265, kociz.i bačka, 192.50—195, banaška 100—105. sremska tO1'50 —105, fižol beli, bački. 2%, 325-330, moka 0 << bačka 427.50-440, št. 2 bačka 407.50—415,. št. 5 bačka 870—300, št. 6 bačka 327.50-337.50, št. 7 bačka 270—280, št. 8 bačka 210—220, otrobi ha',k1 v juta-vrečnh 177.50—185, sremski 177.50—185 Tendenca neizpremenjena. Promet 2'A pšenic- 4 ovsa. 45 koruze, 8 moke, 2 otrobov, 1 fži, skunij 57 % vagona.
Cerlkuejrif Ve&tniU
Duhovne vaje ki duhovnike bodo v Domu duhovnih vaj od 10. do 23. sept Priglasi ^.prtjjonja vodstvo Doma duhovnih vaj, Zrinjsltega cesta št. 0. Ljubljana.
M
PAJR BESED 0 NAŠI OPERI.
V zadnjem času krožijo v javnosti o naši operi razne alarmantne vesti, katere očividno nc inspi-rjra skrb za obstanek te naše institucije, ki .0 ravno v poslednjih sezonah, i. vzorliinii izvedbam v Ljubljani le rnad vse častnimi .afirmacijami v Sarajevu, Dubrovniku in Splitu dokazala svojo solidno organizacijo in umetniško potenco. Ni potrebno po-vdarjali, da so take vesli nad vse obžalovanja vrril-ne, saj imajd na rti en, da" 'Škodujejo tej naši instituciji, ne da bi komurkoli bile v korist.
A' informacijo in pomirjen je javnosti konstaii-ramo. da se yrše pripravo na novo operno sezono z vso resnostjo in popolnoma po načrtu uprave, ki si prizadeva, da začrtani program dela izve ie not doslej čim boljše in v najpopolnejši obliki.
Predsezona se začne v soboto dne 17 t m. '<?r bo trajala do zaključka razstave Ljubljana v jeseni , t. j. do 25 sept. Zaradi adaptafeijskih d.d v dramskem gledališču se bodo v tein času -ršlie v o-pernem gledališču tudi dramsko predstav1, taka da se bo v tem poslopju igralo dnevno. Relna sezona pa se prične začetkom oktobra.
Za začetek sezono se pripravljajo v r.neri !ri velepomembna slovanska dela in sicer S. Profokjte-va -Tri oranže«, P. Konjoviča Miloševa ženitbflr. in M. Kogoja »Črne maske«. O teh delili, ki predstavljajo nekak mejnik ter začetek nove ere v naši operni zgodovini, spregovorimo ob priložnosti obširneje. Za danes bodi omenjeno, da se 7. njih izvedbo pcs'avija ljubljanska opera na prvo riesio med jugoslovanskimi operami. Po točno začrtanem programu se poleg teli del pripravlja Mozartovo najzrelejše delo »Čarobno piščal«, njegovo četrto delo, ki v razmeroma kratkem času priha.T .ia naš otler. kar opravičuje in naglaša visoko umetniško stopnjo nošegi zavoda. Kol nove reprize se bido takoj v začetku sezone izvajale na novo iiaštudira-ne in opremljene sledeče opere: Verdijevi »Tr.i-badur« in >Traviata<- ter Gounodov >Fausk.
Za bližnjo bodočnost prihajajo v po-tev komična opera »Marta-', od Flotovva, Šaloma od R Straussa, »Moč usode« od Verdija; novo čiutirani »Toscac od Puccinija in . Mignon- od Thoeiasa.
Od nove instalacije šlektrike (ki bo izv 11:1 do srede novembra), sta odvisni izvedbi najnovejših senzacij v literaturi E. Kreneka Jonnv «vu'a in N. VVagnerja AValktire«.
Opereta pripravlja na novo Kalmanovo -Boja-


Bolečin
nimon nič ) več I Seveda preje so me nadlegovale rožne bolečine, glavobol, zobobol, neuralglja, revmotlzem, sedaj po je vse to brez sledu izginilo. Našel sem talisman, ter ga visoko cenim ln spoštujem, to je
Aspirin-
tablete
pristne samo v originalnih Boye-rovlh omotih z modro-belo-rudečo varstveno znamko.
dero . Ici bo poleg dosedanjega repertoira služil: zabavi. Sprejeta je Izvrstna domača novlU*)a *Po-b jed niča oceana od BI. Cloudobe in Ilirskega, delo, ki obeta postali pravi -Slabet".
Balet lx) kot prvo veliko delo prinese' O Ne.t-bala Andersenove pravljice -. Noši udiral -'-'i "o no vo angažirani balelni mojster g Vaclav v'!ček. 'n-scfenacljo za la dela bodo oskrbeli i/melkinia gg. R Kregal V. Skružnv, Kralj. .1. Spinčič. Gnjinir 111 1. Vavpotič. kar bo brez dvoma dvigudo interes >n nivo pre latav.
I^oleg nrtfmalnega opernega zbora ,it> ustanovljen so večerni zbor, ki ga bo pri velikih delih ojačal, kar pomeni novo pridobitev v korist prelistavam.
Orkester, ki ga je uspelo ohraniti v malodaie isti številčni moči kol doslej (nekatero osebno sji.e-membo ga bodo kvalitativno še dvignile*. -10 za izvedbo večjih dol pomnožen s honorarnimi močmi, katere je Uprava že pridobila. S tem jc- /ago'ovljena dostojna izvedba ludi onih del. Id zatitevajo večji in kompliciranejši orkestralni in zborovski aparat.
Sodeč po vseh teh navedenih dejstvih se nrSa opera ne nahaja pred razpadom, ampak se .uirno in sistematično pripravlja na velike naloge, katere j' naloga 11 ion normalni razvoj!
Od javnosti, v prvi vrsti seveda ljt,b!ia;<ske javnosti ie odvisno, kako 'v> izgledala bodočnost Naj bo povdarjeiio. da ni naša opera le državno. :ainpak- tudi in prrdvKcm slovenska opera.
. Dolžnost občinstva je. la vpošlova to važno institucijo, ki si je pridobila na svojih gostovanjih leta 1926. in 1027. najsijajnejšo umetniško kvalifikacijo. Na tej višini mora tudi ostati, kar pa ho mogoče le, če se .ii zasigurajo zadostno demona sredstva. Ker državni budžet ne zadostuje, je, I džnost občinstva, da tudi ono stori, kar moro in prispivc na ta način, da predstave v večjem številu in bol; pogosto poseča. Za dobre soliste, bogalo »premo je potreben denar in zopet denar. Kriza našega gledališča je šo vedno v prvi vrsti finančnega .»n.ič.ra Vse ostalo se reši, če se enkrat po volji. 1 urede finance. ki v dj neiti momentu še 110 zados' ajejo, a se morejo urediti takoj, če se poveča števi'o abonen-tov.
Obstoj, Ufpeb in napredek naše o|>e,ic > odvisen sedaj v pivi vreli od 1 oblike. Cpr.iva in igralci vrše svo.io dolžnost v polni meri.
ZASEBNI GLASBENI POUK
Vsem, ki bi svoje otroke radi glasbeno izobrazili, pri/.adeva v začetku šolskega lela največ skrbi vprašanje: komu bi zaupali glasbeno izobrazbo svojih otrok. Društvo učiteljev glasbe za Slovenijo, čigar c.ilj jc med drugim ludi pospeševanje, in izboljšanje glasbenega pouka, smatra za svojo dolžnost. da pouči tozadevno starše, < I a jim po svojih močeh pomaga in da jih varuje pred škodljivimi vplivi, katerim je izpostavljen glasbeni pouk. — Glasbena vzgoja našega naraščaja bodi predvsem poverjena državnemu konaervaioriju in' šoli (llas-. bene Matice. Oba zavoda se v polni meri zavedata svoje naloge Ier delujeta že mnogo let uspešno med našim narodom. Dolga vrsta priznanih umetnikov, ki so i7,šli iz teh zavodov, pač najbolje dokazuje, koliko je mogoče doseči s strokovnim in
Mark Twain:
10
Pravljica za mlade ljudi vsake starosti.
Iz angleščine prevel: Jos. Poljanec.
»Poslušajte me vsi! Temu mojemu sinu se je zmešalo, ampak bolezen ni trajna. Preveliko učenje je to povzročilo in preveč smo ga držali v sobi. Proč z njegovimi knjigami in učitelji! In glejte, da se to izvrši. Zabavajte ga z igrami, kratkočasite na zdrav način, da se mu zopet zdravje povrne.« Vzdignil se je še višje in krepko nadaljeval: »Zmešan je, ampak moj sin je in dedič angleške države, in najsi bo pri zdravi pameti ali ne, vseeno bo vladali ln poslušajte me nadalje in razglasite: kdor bo govoril o tem neredu njegovega duha, dela zoper mir in red v našem kraljestvu in pride na vislice! ... Dajte mi piti — v meni gori; ta tuga mi izpodjeda moči... Tako, vzemite čašo... Pomagajte mi, podprite me ... Tako, sedaj je dobro Zmešano pamet ima? Pa naj ima tisočkrat zmešano pamet, vseeno je prestolonaslednik, in jaz, kralj, potrjujem to. Še danes mu podelimo vse časti in dostojanstva kraljeviča in to v starodavni predpisani obliki. Izpolni nenadoma lo moje povelje, grof Hertlord.«
Eden navzočih velikašev je pokleknil pred kralja in odvrnil:
Kraljevemu veličanstvu je znano, da je dedni veliki maršal kraljevsko hiše v ječi. Ne bi bilo spodobno, da bi človek, ki v ječi--c
Tiho! Ne žali mi ušes z njegovim obsovraženim imenom. Mar bo ta človek večno živel? Ali naj sc rr.oja volja onemogoči? Mar naj kraljevič čaka nepo-višan v svojo dostojanstvo zavoljo lega, ker kraljestvo nima velikega maršala brez veleizdajskega madeža, da bi inu podelil časti, ki mu gredo? Ne, pri živem
Bogu! Opozori državni zbor, da naj se požuri z obsodbo vojvode Norfolka, preden solnce še enkrat izide, sicer mi bo bridko daja! odgovor!«
Grof Hertford mu je odgovoril:
»Kraljeva volja je postava,« in vstal je in se vrnil na svoje prejšnje meslo.
Srd je polagoma izginil kralju z obraza in rekel
je:
»Poljubi me, kraljevič. Tako... Kaj se me bojiš? Ali nisem tvoj oče, ki te ljubi?«
• Predober si do mene, ki nisem vreden, mogočni, milostivi gospod. — To resnično vem. Ampak —> ampak — žalost me obhaja, ko pomislim na njega, ki bo moral umreti in--«
»O,j, to je tebi podobno! Vem, da imaš še vedno isto dobro srce, dasi ti je duh obolel, zakaj vedno si bil dobrega srca. Ampak tisti vojvoda stoji med teboj in tvojim dostojanstvom; na njegovo mesto postavim drugega, ki ne bo v svoj visoki poklic prinesel nobenega madeža. Potolaži se, kraljevič moj, in ne beli s iglave s to rečjo.«
»Ampak, ali ga ne odganjam jaz od tukaj, gospod? Kako dolgo bi še lahko živel, če bi mene ne bilo tukaj.c
»Ne misli nanj, kraljevič; ni vreden. Poljubi me še enkrat, potem pa se vrni k svojim zabavam; moja bolezen me hudo muči. Truden sem in rad bi počival. Pojdi s svojim stricem Hertfordom in s svojimi ljudmi, in pridi zopet, ko se mi telo nekoliko odpočije ln poživi.«
Težko je bilo Tomažku srce, ko so ga peljali izpred kralja; te poslednje besede so bile kakor smrtni udarec njegovemu upanju, ki ga je bil gojil v srcu, du ga bodo sedaj izpustili. Zopet je slišal šumenje glasov, ki so tiho vzklikali: Kraljevič, kraljevič prj'iajak
Srce mu je vedno bolj upadalo, ko je stopal med bliščečiral se vrstami priklanjajočih se dvornikov;
sedaj je bil namreč spoznal, da je bil v resnici ujetnik in da utegne biti tako za vedno zaprt v tej pozlačeni kletki, kot zapuščen kraljevič brez prijatelja, razen če se ga'bi Bog usmilil v svoji milosti in nin dodelil svobodo.
In najsi se je obrnil, kamorkoli se je hotel, povsodi se mu je dozdevalo, da vidi po zraku plavati odsekano glavo in obraz vojvode Norfolka, ki je očitajoče upiral vanj svoje oči.
Nekdanje njegove s&nje so bile lako lepe in prijetne, ampak ta resničnost je bila tako temačna in strašna!
Šesto p ogla v j r.
Toinažok dobi nauk
Tomažka so peljali v glavno sobano velikega prekrasnega stanovanja, kjer je moral sesti na stol — kar pa mu je bilo zelo težko, ker so bili samo poštami in visoki velikaši okrog njega. Prosil jih je, naj tudi oni sedejo, a so se mu samo priklonili v zahvalo ali se mrmraje zahvalili in stali še naprej. Hotel jih je iznova. siliti, da bi sedli, a njegov ..\strie grof Hertford mu je zašepetal na ušesa r
»Prosim te, ne sili jih, gospod; ne pristoja, da bi v tvoji navzočnosti sedeli.«
Oznanili so prihod grofa St. Johna, ki se je priklonil Tomafku in rekel:
•^Prihajam po kraljevem naročilu v zadevi, ki mora ostati tajna med nami. Prosim, ali ne bi tvojo kraljevo veličanstvo blagovolilo odpustiti vse, ki so tukaj, razen gospoda grofa Hertforda?«
Ker je grof Hertford opazil, da Tdmažek nf vcdel, kaj bi storil, mu .je zašepetal na uho, da naj da /. roko znamenje, da naj odidejo, in da naj si lie beli glave, kaj bi rekel in govoril, razen če hoče. Ko so velrknši, ki so bili pri njem, odšli, je grof St. John rekel:
S ~ 18 5=
eC	S
9	SJ
S	cs
T	vr
N	f
a
— a	f
»	c
o-5-	i
? r.	?
■I,	M
•1	"I
S =	ST
u
		U)
! 0	1	"O
) tO	fO Ci	0
1 tO		0
i £	M <1	f/)
	O	rO
	M	tO O
! 1	<T> r?	
in c; S" °
2 co
5- « « <>
a
V«
s- S sr- n<
era
-3 O c >
V O m t« to S.
S	p F
2	r s
o	s P
N	O
f0	G W
»r	S o
i?	!•' 2 s-s t
e j* o
o ^ S
o S' n
S
(T3 (D
£.39
0 2 '
» 0 u
er M
«1 5 TO
So 5 w o-
FT* w
£ o ra
N< —■
C	SL.
,	5>
*	3
os
IO	TO
2	i
p	m
to J-
B
(T, t«
o* rt>
EIIIEIII
smrtrenim poukom, ako ie v rokali strokovnjakov in kvalificiranih učiteljev. — Žal prisilijo večkrat razmere starše, ki iz kateregakoli vzroka ne morejo pcMljati svoijh otrok v glasbeno šolo, da se inojuii) po-du-ovali znsebnega ix)uka. Ta pouk, dasi ima m nt igu dobrih strani, pri dosedanjih razmerah ni pri p "l.iiv. Ker ni zaščiten po zakonu, si ga tajijo vfkral osebe, ki nimajo za to potrebnega /n ii i,t ne |x trebne kvalifikacije, in marsikdo je /o i bl.iloval, da je takšnemu zakotnemu pedagogu zaupal svoje dete. Večkrat mikajo starše tudi iz-rt ■ i t o nizki honorarji, ki jih zahtevajo taki učitelji za •'voi oouk. &ele, ko so čez nekaj let uvideli, koliko denarja so po nepotrebnem izdali, pridejo do sp; znanja, da so ure vendar drago plačali. Nekateri siarši so tudi mnenja, da je za začetek vsak pouk dober, ne premislijo pa pri tem, da na slab temelj ai mogoče uspešno graditi. Neglede na priučene napake, ki jih večkrat ludi najboljša šola ne mere več odpraviti, mora tak otrok, ko pride v roke strokovnjaku, navadno oci začetka začeti. Koliko talentiranih učencev je predčasno opustilo glasbeni študij, ker jim je nestrokovnjaški pouk odvzel veselje do nadaljne izobrazbe. Kakor vsak pokiic, zahteva tudi poklic umetnika in glasbenega pedagoga posebnega znanja in pred izobrazbe. Ni vsak sposoben poučevati glasbo, ki pozna le površno kakšno glasbilo. Kdor si lasti naslov učitelja glasbe, mora imeti tudi potrebno kvalifikacijo in strokovno znanje. — Da se omeji kolikor mogoče kvarni vpliv privatnega glasbenega pouka, je sklenilo Društvo učiteljev glasbe, v katerem so včlanjene le kvalificirane učne moči in priznani glasbeni pedagogi, pomagati staršem pri izberi učitelja za zasebni pouk z nasveti in informacijami. Na razpolago so strokovno izobražene učiteljice in učitelji za gosli, >lavir in solopetje. Vse tozadevne informacije daje društvo brezplačno pismeno in ustno, vendar je treba dopisom priložiti znamko za odgovor. Dopisi naj se naslovijo na A. Grobminga, Cojzova c. 9/1 (za Društvo učiteljev yiasbe); istotam se dobivajo tudi ustne informacije do konca tega meseca, in sicer ob defSvnikih v času od 11. do 12. ure pred-poldne. Vse one, ki žele informacij, prosimo, da se točno drže določenega časa, ker izven ur ne bomo na razpolago — /a Društvo učiteljev glasbe za Slovenijo: Jos. Bmobič, t. č. tajnik; M. Bajuk, t. č. predsednik.
* • •
Orkestralno društvo Glasbene Matije prifenja
v koncertni sezoni 1327/28 z rednim delovanjem pod vodstvom dirigentov profesorjev gg. 5ker- mia in Adamiča ter vabi v orkestralni glasbi primerno izvežbane ljubitelje glasbe, ki imajo res.io vo.fo sodelovati pri društvu, da pristopijo kot novi čL«ni. Prva skupna vaja se vrši v petek dne l(i. t m ob 8 uri zvečer v veliki dvorani Glasbene MaHce Pri tej vaji se sprejemajo ludi novi člani. Komccrtni piogram objavimo v prihodnjih dneh. — Odbor.
K.nfi®e in rez>.f#e
Govori zadnjih duhovnih vaj za učiteljice pri F?, mm. iiršiilinkah v Ljubljani. Na vsestransko željo udeleženk, n.tj se govori tiskajo, spuročumo. ua je rokopis že pripravljen za tisk in kn|7.ip.a izide prav kmalu. — Ker se bo pa tiskala le v omejeni nakladi, prosimo, da se odjemalke prijavijo na naslov: Gdč. Anica Lebar, Ljubljana, Fl<vrjamka ul st. 7/11., ki je iz prijaznosti, sprejela zbiranje naročnic. Ako bi katera želela vezano knji/žco, nnj io pri prijavi ure< no omeni. Ker niso imeio v<o učiteljice prilike, da bi se udeležile duhovnih vaj četudi so se vršile v treh samostalnih. bo marsik ste-ra izmed teh s čitanjem in razmišljanjem te knjižice zamujeno nadomestila. V splošnem pa b<> vr.a-kteri to duhovno čtivo dobrodošlo. — Za prijave prosimo čim preje.
Za Krekovo proslavo, ki jo priredi ri.i*a društva 8. in 9. oktobra (ob 10 letnici smrti) prinese 10. štev. >Vigredi?: Deklamatiie, dramatičen prizor in snov zi govor i. dr. »Vigred.: izide že 9*>. t mes„ da bo se dovolj časa za pripravo. - • l'o'il:o v odgovor vsem, ki povprašujejo, kje naj dobe potrebno snov za Krekovo desetletnico.
SUtvcnske narodne noše. Te dni je v založhi Učiteljske tiskarne pod naslovom »Slovenske narodne no£e izšla prof. Albert Sičeva drug1! izpopolnjena izdaja opisov slovenskih naro lnih *toš. Opremljena je z osmimi barvanima slikan i znar.??a našega umetnika M. Gasparija in s tremi prilogami slik v črnem tisku. To delo nas je povsem razveš^ lilo. tembolj, ker je za nas velike važnosti ;n zelo potre h no. Iz natančnih opisov naših naroliih ri .5 in iz slik bo sedaj omogočeno vsakemu, da se more obleči pravilno, kadar naj nastopa v naro Ini noši. Delo pa bo posebno dobro služilo tudi našim šolam, zlasti osnovnim. Na stenah naj jih ima mladina vedno pred očmi ni si jih vtisne globoke. spomin. Pri vsaki priliki jxi naj učiteljstvo opozori mladino na te slike, da vzbuja ptri njih naro Ino "a-vest in ji krepi narodni ponos. Sploh pa naj ne manjka te prt-potrebne brošure pri vseh slovenskih družinah, da jo imajo pri roki vsak hip, ko jo potrebujejo. Dobiti jo je po vseh naših knjiganvib za izredno zmerno ceno 42 Din. Podrobneje 'ziirego-vorimo o nji še posebej.
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI
priporoča gg. katohetom sledeče knjige: Bopp L., Das .Sugendaltcr und sein Sinn. Eine .lu-gendkunde zur Grundlegung der Jugendfiih-rung. 340 str., vez. 112 Din. Dau rbOck P. J.. Das Wort Gotles an die Kleinen. Kinder-Homilien aul alle Sonn- und Festtage nebst Gelegenheitsansprachen. 159 str., nevez. 30 Din.
D6rner K., Die Stunde d<>3 Kindes Kinderpredig-
ten. 284 str., vez. 94.50 Din. Fahnenbruch F., Kindcrpredigten. 73 str., vez. Din 32.50.
Fahnenbruch F.. Der Gotft sdienst des Kindes. An-sprachen iiber das religiose und sittliche Le-ben des Kindes. 104 sir., nevez. Din 35, vez. Din 46.
Gatierer M. S. J.. Kindorseelsorge. 222 str., nevez. Din 75.
S J., Katechetik. 656 str., nevez.
Gatlerer M Din iSfe Gurtlar E.,
SchutjU.i Ileiser il. /
Mayer Dr. H., Katechotik. 179 str., vez Din 52. Um Sitte und Sittlichkeit. Ein Kommentar zu den
Katholischen Leitsiitzeu untl Weisungen zu
Selbsterziehung auf den Fainilienberuf. 169
str., vez. Din 60.	t
KAVKAŠKE AMAZONKE.
Petrograjslca Akademija Znanosti je sprejela poročilo svojih kavkaških raziskovalcev, ki so našli v Azerbeidžanu čudni narodič »fa-saji«. To ime pomeni »dekleta, dekliški narod« in resnično imajo ženske lam vedno prvo besedo. Fasaji bivajo po Džarskih soteskah v okraju Zakatalc visoko v planinah. Število njih po hribih raztresenih hiš znaša samo 150. Ta narod je mnenja, da mora ženska do konca rediti otroke, če jih je že rodila. Vsled tega ima mati poleg domačega posla na skrbi tudi lov, ribolov in polje. Samo ženske peljajo na trg sir in proso. Naloga moških pa je braniti hišo. Ostanejo vedno doma in igrajo podrejeno vlogo: storijo ta ali oni posel, katerega jim naložijo žene. Učenjaki se zelo zanimajo za ta starokopitni narodič. Mislijo, da je v sorodu z nekdanjimi Alani ali Roksalani in se spomnijo Herodotovih povesti o amazonkah.
/teše tlijaMvo
V ZLATO PRAGO.
Slovanski svet stopa vedno bolj v ospredje svetovnega razvoja in misel kulturnega, verskega ter gospodarskega zbližanja Slovanov si zin&jrivito krči pot. Zalo bolj kakor kdaj poprej vabi slovensko dijašivo zlata Praga s tremi univerzami, ki ie sedaj edino središče slovanstva, kjer je mogoče temeljito študirati vseh enajst slovanskih naro 'ov, in prvovrstni strokovnjaki omogočajo resno strokovno naobrazbo. Kat. slovensko dijaštvo je bilo vedno ti-s'a žila, ]>o kateri se je pretakal med sluv>;nsko ljudstvo sveži sok zdravih in dobrih novih i -.tej. Kat. slovensko dijaštvo je v odlični meri sodelovalo pri j ustanovitvi in dosedanjem delu Cirilom^todijske j lige. Kat. akad. društvo »Krek« v Pragi uživa slo- i ves ne samo pri čeških katoličanih in kat. slovanskem dijaštvu, temveč tudi v odličnih krogih izven kat vrst. Padec dinarja je pred leti skora> onemogočil dotok slovenskega kat. dijaštva v Prago in v Sloveniji še vedno vlada predsodek o neznosni draginji v Pragi, kar je mnogo dijakov o Ivrnilo >> 1 študija v Pragi. V resnici pa je življenje v Pragi mnogo cenejše ko v Zagrebu ali Belgradu. Za )''00 Din se da že dobili primerno hrano in st snovanje. na državne ali privatne podipore pa seveda ni mogoče računati. V Prago vabimo zlasti tehnike in medicince. Vpisovanje se vrši od 25 septembra do 5. oktobra. Kazen demisorija in češkega prevoda zrelostnega spričevala, ki ga oskrbi čsl. konzula: v Ljubljani, so potrebne tri enake fotografije vse nadaljne informacije daje Jugosl. kat. akad. diu-štve »Kreke. Praha II Voršilska ulice 1 ili pa mg Janko Novak. Praha-Vršovice, Trebizskeho 7/II.
. Orel
Orlovska srenja pri Sv. Kriiu na Murskem polju piiredi v nedeljo dne 18. sept. 1927 avnjo <e-lodnevno prireditev v Veržeju ob priliki ustanovitve novega bratskega odseka istotam. — Izbran je lep spored, polov-jčna vožnja e dovoljena (z odiok G. D. K. 0. Br. 54.0&5 od 25. VIII. 1927, .eljavno od 16. do 20 sept. 1927). zatorej prijatelji orlovske mladine od daleč in blizu, na veselo svidenje m pozdravljeni 18. sept. v našem lepem Veržeju Bo^ živi 1
ZAHVALA 1I0LANDSKIH SLOVENCEV.
Prejeli, smo: Vsi z vestfalskiin romar-,!..,n via kom potujoči liolandski Slovenci, 30 po šliva. se zahvaljujemo vsem državnim in cerkvenim predstojnikom ki so nam šli na roko, in vsem katoliškim delavskim in prosvetnim organizacijam m društvom ter vsem rojakom v domovin1, ki so rias tako lepo sprejemali na vseh železniških postajal1 od avstrijske meje do n 5ih domov in se :io enak način poslavljali od nas, ko smo se \ rafali v ujino, ki nam daje vsakdanji kruli. Vsi, ki smo se udeležili tega lepega izleta v Slovenija, smo bili globo k-', ganjeni nad tem, kar smo tam doživeli. Zato je ljubezen do domovine in slovenskega nan/la v naših srcih na novo oživela. V tem smHu bo: 'O gledali, da se bo tudi med drugimi našimi rosiki-širilo - lovensko časopisje in slovenske knjige posebno ako nnm pojdejo raš-i rojaki v domovini i'a roko, kakor so obljubili. Bog. živi! — Holandski Slovenci
T>o$ssvedl®vc!TkTa
Našlo so se Za Gradom kovaške klešče. Dobe se Mišitvva cesta 23/1 H, levo.
Celje. Na podu od oostaje do protestantske j cerkve je v petek zgubil .loško Hribar, ushi/be.-ej I pri okrožnem sodišču v Celju listnico s 530 Din, ! železniško legitimacijo in hranilno knjižico Naj'Ji-I telj se naproša, da najdeno vrne
J MLEKARNA REPL.JE. pošta Zagradec na Dolenjskem ima na razpolago

If ^».OJ.
Vsaka drobno vrstrca CSO !>ln al! vsnli^liescdi SO par Nujmunjil og m 3 ali S I■ !n. Uglasi n« devcl vrstic i.c račune |o vlie. Zu odjiovor znam- t: Na vpr.iin;t|u hrez znamke ne oilfovarjtraoI
Najboljše

PRODAJALKA
manufaktur., spccerijskc oz. mešane stroke, vešča tudi šivanja, želi službe. Nastop takoj. Naslov v upravi lista pod št. 7125.
GOSPODINJA
vsestransko izvežbana v kuhi in splošnem gospodinjstvu, skrbna, išče mesta v župnišču. Naslov v upr. lista pod St, 7160.
Več DIJAKOV
se sprejme na stanovanje in zajuterk. - Naslov v upr. lista pod št. 7139.
Stike za legitimacije izvršujem takoj in pt znjžani ceni. - FOTO RE-KORE, Poljansča cesta i'.'.
Učenca
za pekovsko obrt
sprejme takoj L. PFE-ŽELJ, parna pekarna v Litiji.
Sprejme se več dobrih
ZIDARJEV.
Delo se odda tudi v akordu. Več se izve pri: »Gradidom« — Ljubljana, Pražakova ulica štev. ?.
Lekcije za kontrabas
po prof. Simandlovi metodi. - Cenjene ponudbe pod: »Fundamental in-structions« na upr. lista.
POUK živih jezikov:
francoščine, angleščine, nemščine, italijanščine — po praktični Berlitzcvi metodi v majhnih skupinah in za posameznike. Vpisovanje vsak dan do 17. t. m. od 6—7 zvečer Beethovnova ulica št, 7, pritličje, levo.
J. S. Jeras, proi.
Elegantna sclia
s strogo separiran. vhodom se odda takoj. Po-izve se v upravi: 7175.
Stanovanje
2 sobi, kuhinja in priti-kline, se odda s 15. septembrom. Naslov se izve v upravi lista pod: 7093.
Gostilno
vzamem v najem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Kjerkoli« št. 7123.
Vsakovrstno
■Ic
po najvišjih cenah • erue, juvelir, Ljubljana WoIfova ulica štev. J
Oddam do 25. septembra
vagon belega semenskega
KROMPIRJA
prost glivičnih bolezni, letošnji pridelek nad 220 meter, stotov na ha. Do 15. sept. se lahko še na polju ogleda. Praprotuik, Prezrenje, p. Podnart — Gorenjsko.	7158

Josip krec
v Mariboru
Samo-prodaja za S. H. S.
PletiSna stroja
š«. 5/45 in št. 8/35, dobro ohranjena, naprodaj. — Hradeckcga vas štev. 64.
Narodne noše
nekaj prodam. Na ogled Pražakova ulica 3, Ljubljana. Marija Kurnik.
C I T R E
dobro ohranj., prodam. Naslov v upravi: 7173.
Lonene tropine
in druga krmila
nudi najceneje
a. VOLH, LJUBLJANA
Resljeva cesta 24,
vetotreovina žita in mlev-iskih zdelkov.
Preselitve
izvršuje najernejše »SLO-VENIA-TRANSPORT« -sped. transport, družba -Ljubljana, Miklošičeva c. 36, tel. 2718.	6204
h tesariev
plača 6,50 do 7 dinarjev, sprejme takoj
Gradbeno podjetje inž. J. Dedek
Ljubljana VIL, Žibertova ulica 7.

m®
USNJARSKO	i
POSESTVO
20 km od Celja, hiša, delavnica, vodna sili itd., j za ca. ICO 000 D. Dobra ^
TRGOVSKA HIŠA, i
14 km od Celja, pri po- j staji in tovarni z. inventarjem, za ca. 140.000 D naprodaj pri FRA.NJO JAGER, CELJE, Dolgo-polje št. 1.	7116
NAPRODAJ
enonadstr iiiša
opremljena 7. električno razsvetljavo in vodovodom, pripravna za vsako večjo obrt ali trgovino, tndi za velctrgov. vina, za privatnika zelo rentabilna na najemnini. — Poleg hiše je sadonosnik in vrt za zelenjavo, vse na najprometr.cjši točki v Trbovljah pri farni cerkvi. Naslov se izve v upravi lista pod št. 7164
Prodam trgovsko —
pkoraj novo HIŠO
/ trospn '.irskim poslopjem, veliko sliskuliiico, trgovski. p08po<If)'ski živi in nrivi inventar. !f> oralov dobre zemljo pri liiši. vinograd, veliki sadonosnik, njive, i ravni k i. gozd za i z • i • U.»u. Trgovina traja, skozi 7>0 irf o!> cesti na df>e'i. v<i se. izve: ANA KlIR UOS ali pa SLIVAH, 1 JUrOMKll 80.
4 letno DEKLICO
oddam za svojo dobrim ljudem. Nas'ov v upravi -Slovenca« pod št, 7176
Jfa - Podpisani "k" nisem plačnik za dolgove, ki jih napravlja moja žena.
Topolčnik Anton.
TVORNiCKKEM.IHOU.OAmiAKOV^IRNElAlNniKJUOA
DRUŽBA Z.OZ.LJUBLJANA
PRVOVRSTNI MATER.'!AL~NIZKE CENEII
za oddajo zakupne pravice veUkoprodaje tobačnih izdelkov cigaretnega papirja in vžigalic za dobo dveh let 1928/1929.
Dne 1. oktobra 1927 se vrši v pisarni Uprave Državnih Monopola v Beogradu prva olertalna licitacija za oddajo zakupne pravice velikoprodaje lobačniii izdelkov, cigaretnega papirja in vžigalic v prodajnih rconih za čas
od 1. januarja 1928 do 31. decembra 1929 pod pogoji, ki jih je predpisala Samostalna Monopolska Uprava pod Mbr, 14.000 od 12. avgusta 1927.
Ponudbe za to licitacijo se sprejmejo odrejenega dne do 11 dopoldne
v pisarni načelnika Odelenja Prodaje Uprave Drž. Monopola v Beogradu, a odpiranje istih se vrši istega dne pri seji Upravnega Odbora Samostalnc Monopolske Uprave v Beogradu.
Kavcija za to licitacijo se polaga počevši od 1. septembra 1927 pri ckpozilni blagajni Uprave Državnih Monopolov v Beogradu, a prejema se pod predpisanimi pogoji uključno do 30. septembra 1927 do 5. ure popoldne.
Tiskani pogoji za to licitacijo se dobijo pri Upravi Državnih Monopolov — Odelenjc Prodaje — v Beogradu, pri Oblastnem Monopolskem Inšpektoratu v Zagrebu, Sarajevu, Splitu in Skoplju ter pri Tobačni tovarni v Ljubljani. — O tem se obveščajo interesenti radi znanja.
Pr. Br. 24.132 od 20. avgusta 1927. IZ PISARNE UPRAVE DRŽ. MONOPOLA V BEOGRADU.
in se priporoča cenj. odjemalcem.
7171
S takojšnjim nastopom se išče
& V V	H	V
IKiindije Kn!rch°scn fur das erste 183 str , nevez Pm 29.o0. Dic FrOhkommunion dor Kinder. Praklische Anleitur.R fiir Priester, Eltern und Erzielier 13?. str., nevez. Din 41 llotfmann, Hundbuch dor Jugendkundc und Ju-
gciiderciehuDs. 41 li str., vez Din 98. Moslerts K.. Jangiingseelforgc. Ziel nnd Auff/aben einer plnnniiissigpn Seelsorge fiir die heran-waehsende miinnliche Jugenti. 349 str., vez. Din 108
Kolin J., .vuit und Ernle. Lcbenskundliche Bespro-chungen zur Einstellung der jugendlichen S©lbstec";iehnng auf dem Familienberuf. 16!) str^ vez Din 50 Metzler Dr. F. G.. Erache xur Wahrhaftip;kci». 288
str., vez. Din 68. Rim Dr J.. Katholisch« Lebcnsfiihrnng. Oedanken Ilir Fortbildungsschule und Christelehre. 230 str, vez. Din 66.
za vodstvo konfekcijskega oddelka za kravate. — TOVARNA JOSIP KUNC in KOMP., Ljubljana, Poljanski nasip 40.
Županstvo St. Pavel pri Preboldu razpisuje župnijskega gospodarskega poslopja v Sv. Pavlu pri Preboldu in druga popravila. — Natančni po-;oji in ačrti so razpoloženi v občinski pisarni ob uradnih dnevih v ponedeljek in četrtek od 8 do 12 dopoldne in od 14 do 18 ure popoldne. — Ponudbe je poslati do 24. septembra t. I. županstvu.
Županstvo Sv. Pavel pri Preboldu,
dne 10. spetembra 1927.
zajamčeno pristen, izborne kakovosti, izdelan samo iz pravih gorskih malin, prodaja v vsaki množini po zmernih cenah tvornica
druiba z o. z.
Uubijcms, lioltzel