Štajerski
Ptuj, četrtek, 22. julija 2004
letnik LVII . št. 29 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993
Markovci
Dvorana blizu realizacije Stran 5
Denacionalizacija Kmetijstvo	Reportaža
Milijoni evrov za odškodnine Konec slovenske pšenice? Piše se Posočje 2004 Stran 7	Stran 11	Stran 14
Nogomet
Kumho Drava zmagovalec Stran 25
Ormož
Družba Jeruzalem VVS v novih rokah Stran 6
Ptuj . Puhov most
Preko Puhovega mostu v letu 2006
Na natečaj za idejno rešitev Puhovega mostu na Ptuju je prišlo pet rešitev, ki so po oceni komisije, ki jo je vodil ptujski župan dr. Stefan Celan in v kateri so bili podpredsednik DARS-a Jožef Zimšek, prof. dr. Milenko Pržulj, Ab-don Peklaj, mag. Alenka Polutnik, Nande Korpnik, Goran Humar, Herbert Glavič in Tomaž Pliberšek, vse dobre. Nagradni sklad je znašal 8 milijonov 450 tisoč tolarjev.
Ptuj bo dobil še četrti most, Puhov most.
Foto: Črtomir Goznik
Prvo nagrado je prejel Pon-ting Maribor, podelili so se dve drugi nagradi, eno tretjo, odkupili pa so tudi peto idejno rešitev. Vse makete in idejne rešitve novega ptujskega mostu bodo razstavili na priložnostni razstavi v Mihelicevi galeriji na Ptuju v sklopu praznika mestne obcine Ptuj. Na natečaju sta s po dvema rešitvama sodelovala Ponting in Gradis ter Kobiro Maribor.
Izbrani most je dolg 430 metrov, 18 metrov širok, ima dva vozna pasova ter ločena pasova za pešce in kolesarje. Zasnovan je po posebni tehnologiji. Avtorji idejne rešitve za novi ptujski most so Marjan Pipenbaher, Peter Gabrijelčič in Viktor Markelj. Mestna občina Ptuj je svoje naloge pri gradnji novega mostu v celoti izpolnila, sedaj je na potezi DARS, ki mora razpisati natečaj za izvajalca del. Puhov most naj
bi bil v idealnih razmerah zgrajen do konca leta 2005, zagotovo pa v letu 2006. Mesto Ptuj ima trenutno tri mostove čez Dravo, železniškega, most za pešce in kolesarje ter samo en cestni most, zato bo izjemnega pomena prometna pridobitev četrti most oziroma južna mestna vpadnica z mostom preko Drave, ki pomeni obvoz mestnega centra ter navezavo na bodočo hitro cesto Hajdina-Ormož in na bodočo avtocesto Maribor-Gruškovje. Prečkanje jezera je predvideno približno 650 metrov pod železniškim mostom ali približno en kilometer od peš mosta med obema obstoječima daljnovodma. Južna mestna vpadnica od krožišča Perutnina teče preko kmetijskih površin v smeri zahoda in jezero prečka v izraziti desni sredini. Zgodovina Ptuja je tudi zgodovina ptujskih mostov, saj je nenazadnje mesto nastalo prav zaradi rimskega mostišča.
MG
Folo: Črtomir Goznik
RADIOPTUJ
89,8»98,£'I04;3
V okviru Tenzorjeve mednarodne Ijkovne kolonije (Art Stays) na Ptuju iščejo umetniški navdih mladi umetniki iz Italije, Poljske, Španije, Slovenije, Hrvatske ter Srbije in Črne gore.
Ptuj . Komorniki spet doma
Drugi na tekmovanju v Pawel Riverju
V ponedeljek so se s turneje po Kanadi in Združenih državah Amerike vrnili pevci Komornega moškega zbora iz Ptuja, ki ga vodi Franc Lačen.
Komorni zbor Ptuj na koncertu zmagovalcev v Kanadi.
V	Pawel Riverju, mestu, ki leži 150 kilometrov severno od Van-couverja, so se udeležili prestižnega pevskega tekmovanja, ki ga vsako drugo leto (tokrat že enajstič) organizira Akademija za glasbo, ki deluje v tem kanadskem mestu. Ptujski pevci so se pomerili v treh pevskih kategorijah in so v kategoriji istozvočnih zborov (moški in ženski) osvojili drugo mesto, oziroma drugo nagrado, ter nastopili ob koncu tekmovanja na zaključnem koncertu zmagovalcev.
V	Pawel Riverju so ptujski pevci nastopili kar enajstkrat, pri čemer so pri publiki poželi izredno navdušenje. To meste-
ce, malce večje od Ptuja, živi za petje, vsi koncerti so bili nabito polni, šlo pa je tudi za dvorane, kjer se običajno igra hokej. Organizatorji so uspeli poskrbeti za ustrezno akustiko.
Naslednji del svoje turneje so ptujski pevci posvetili snidenju s Slovenci v Clevelandu (USA), Torontu ter Hamiltonu, ki je bilo zelo prisrčno, predvsem pa koncertno, pevsko povezano.
Več o pevski turneji Komornega pevskega zbora po Kanadi in Združenih državah Amerike bomo napisali v eni od naslednjih številk Štajerskega tednika.
Fl
Foto: FL
9770040197060
Doma in po svetu
Zahtevana analiza obnove objektov
Ljubljana/Bovec - Odzivi objektov po potresu v Posočju 12. julija so glede na lokalno velike potresne sile na objekte pričakovani, pomembna pa je tudi ugotovitev, da so se objekti, sanirani po velikonočnem potresu leta 1998, na potres odzvali bistveno bolje kot nesanirani, so sporočili z ministrstva za okolje, prostor in energijo. Ker pa so bili v zadnjem potresu nekateri izmed ze saniranih objektov kljub temu poškodovani, je minister za okolje, prostor in energijo Janez Kopač zahteval natančnejšo analizo vseh faz obnove šestih poškodovanih objektov, in sicer projektiranje, izvedbo in nadzor nad izvedbo. Ministrstvo namerava študije za takšne objekte naročiti pri neodvisnih institucijah, odgovorni za morebitno strokovno slabo opravljeno delo pa bodo po ministrovih zagotovilih v skladu s predpisi odgovarjali za svoje delo.
Po novem sodniški pomočniki
Ljubljana - V veljavo je stopila novela zakona o sodiščih, ki vpeljuje sodniške pomočnike. Ti bodo pomagali sodnikom in jih razbremenili "nesodniškega" dela. S tem naj bi povečali učinkovitost sodnikov in prispevali tudi k odpravi sodnih zaostankov. Poleg tega novela zakona uvaja pravna sredstva za varstvo pravice do sojenja v razumnem roku.
Poenostavljanje postopkov
Ljubljana - Novela zakona o splošnem upravnem postopku, ki je začela veljati v torek, sledi zlasti ciljem reforme javne uprave, med drugim usmerjenosti javne uprave k uporabniku, izboljšanju kakovosti in dostopnosti informacij o upravnih storitvah ter poenostavljanju postopkov. Novela se začne uporabljati s 1. januarjem prihodnje leto.
Nadzor nad orožjem
Ljubljana - V veljavo je v torek stopila novela zakona o orožju, ki je bil sprejet junija 2000. V noveli je dodano novo poglavje, ki ureja prenos, vnos in iznos orožja ali streliva čez državno mejo. Eden od namenov novele zakona pa je uskladitev z direktivo EU, ki ureja nadzor nad nabavo in posestjo civilnega orožja.
Na nadškofijo prenesli 8100 ha površin
Ljubljana - Predstavniki ljubljanske nadškofije so zadovoljni s prenosom več kot 8100 hektarjev gozdov in zemljišč v Zgornji Savinjski dolini v začasno upravljanje nadškofije. Po njihovem mnenju namreč "reševanje dolgotrajnih odprtih vprašanj kaže na to, da živimo v pravni državi, ki spoštuje sprejete zakone", so sporočili iz ljubljanske nadškofije, kjer še zagotavljajo, da bodo spoštovali načela dobrega in odgovornega oskrbnika zemljišč in gozdov. Gre za tiste gozdove, za katere je mozirska upravna enota že izdala odločbe o denacionalizaciji, a te še niso pravnomočne.
J. Borrello predsednik EP
Strasbourg - Evropski parlament je na ustanovnem zasedanju za svojega novega predsednika izvolil španskega socialističnegaposlancaJosepa Borrella. Evropski poslanci iz Slovenije so na volitvah glasovali skladno s stališči, ki so jih zavzele politične skupine, katerih člani so. Mojca Drčar Murko in Jelko Kacin sta, kot sta povedala, podprla kandidata Zveze liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE) Bronislava Geremeka, štirje poslanci iz družine Evropske ljudske stranke (EPP) in Borut Pahor, poslanec v Stranki evropskih socialistov (PES), pa so glasovali za Borrella.
Program za razvoj podeželja
Bruselj - Odbor za kmetijske strukture in razvoj podeželja (odbor STaAR) je podal pozitivno mnenje o slovenskem Programu za razvoj podeželja (PRP), so sporočili na Evropski komisiji. Program za obdobje od začetka 2004 do izteka 2006je v celoti vreden 353,1 milijona evrov. Iz proračuna EU bo za izvajanje namenjenih 281,6 milijona evrov, ostalo pa bo primaknila Slovenija. Program vključuje vrsto ukrepov za razvoj podeželja, oblikovanih v skladu s potrebami slovenskih podeželskih območij, njegov cilj pa je ublažiti razlike v donosnosti kmetij na območjih z omejenimi možnostmi, ki izhajajo iz naravnih pogojev, izboljšati neugodno starostno strukturo kmetov ter zagotoviti, da se obdelovanje zemlje do zadovoljive mere opravlja v skladu z načeli dobre kmetijske prakse.
Seksualni škandal v semenišču
Vatikan - Papež Janez Pavel II. je avstrijskega škofa Kla-usa Keunga iz Feldkircha imenoval za posebnega preiskovalca, ki naj bi raziskal vpletenost enega od semeniščnikov v St. Poeltnu na Spodnjem Avstrijskem v pedofilski škandal, zatem pa naj bi za Vatikan pripravil posebno poročilo o primeru. Zaradi pornografske afere v omenjenem semenišču, ki že več dni pretresa vso Avstrijo, se že več dni pojavljajo zahteve po odstopu pristojnega škofa Kurta Krenna. Krenn je prevzel odgovornost za dogajanje v semenišču, vendar je zavrnil zahteve po odstopu. /STA/
Evropska unija in mi • Latvija
Nekdanja republika ZSSR v evropskem mozaiku
Latvija je od maja nova država z zemljevida združene Evrope. Od Slovenije trikrat večja, meri dobrih 64 tisoč kvadratnih kilometrov in je za milijon in pol številčnejša. Latvija je naslednica nekdanje sovjetske socialistične republike z Balitika. Časi socializma so v Latvijo prinesli razmah industrije, spremembe sistema in lastna država pa njen pokop in vrsto težav, ki jih Latvijci še vedno odpravljajo skozi sprejete gospodarske reforme in ob pomoči tujih vlagateljev.
Latvija je postala del interesne sfere nekdanje Sovjetske zveze, tako kot sosedi Estonija in Litva, s tajnim protokolom k sporazumu o nenapadanju med Nemčijo in ZSSR konec avgusta 1939. Leta 1941 so jo zasedle nemške čete, tri leta kasneje ""osvobodila" Rdeča armada in Latvija je kmalu postala pribaltska socialistična republika velike ZSSR. Že v začetku so se vršile številne deportacije tedanjemu režimu nenaklonjenih Latvijcev. Oblast v Kremlju je svobodomiselne zahodnjake skušala utišati tudi z načrtno rusifikacijo, saj so vodilna mesta vse do 80. let prejšnjega stoletja zasedali Rusi, ki jih je še leta 1987 v Latviji živelo blizu 50 odstotkov. S prebujanjem narodne zavesti v času reformi-stičnega Mihaila Gorbačova so se mnogi izselili, danes naj bi jih v Latviji živelo le še dobrih 30 odstotkov. Večina, ali nekaj več kot 50 odstotkov prebivalstva, so danes Latvijci, ostalo Belorusi, Ukrajinci in Poljaki.
Socializem pa v Latviji ni spremenil le narodnostne strukture, pač pa tudi gospodars-
tvo. S priključitvijo k SZ so se pričeli odpirati industrijski obrati za potrebe elektrotehnične in strojne industrije, slednji predvsem za potrebe sovjetske vojske. Z razpadom države so se tako hitro kot so nastajali tudi zapirali. Latvijci so ostajali brez dela in mladi državi, ki je neodvisnost razglasila avgusta 1991, je grozila socialne bomba. Bruto domači proizvod se je namreč znižal za 35 odstotkov, za prav toliko industrijska proizvodnja in za okoli 30 odstotkov kmetijska. Strmo je naraščala inflacija. Val sprememb ni zaobšel kmetijstva, saj je bilo treba olastniniti 248 nekdanjih državnih posestev ali solho-zov ter 320 zadružnih posestev oziroma kolhozov. Nastale so nove delniške družbe, Latvijci so izpeljali še denacionalizacijo in nekaj zemlje razdelili nekdanjih zadružnikom. Vmes so do leta 1994 z Moskvo potekala pogajanja o umiku sovjetske vojske.
Novonastala baltska država je tudi po razpadu SZ ostala tesno povezana z Rusijo, od koder dobiva tekoče gorivo in ze-
meljski plin. Po ustvarjeni dodani vrednosti prednjači živilska industrija, sledijo ji transportna, predvsem v glavnem mestu Rigi, ter lesna in papirna. S slednjo ustvari 24 odstotkov vrednosti izvoza. Ob tem ima Latvija danes še vedno strojno in kovinsko industrijo, vedno bolj specializirano kmetijstvo ter lastno trgovsko ladjevje z več kot 200 ladjami. Latvijci ustvarijo 7700 evrov BDP na prebivalca, s čimer so v EU uspešnejši samo od sosednje Litve.
Latvijci v zadnjih letih vse več sredstev vlagajo v turizem, popotnike pa najbolj priteg-
nejo Riga, letovišča ob morski obali in narodni park Gauja. 920 kvadratnih metrov velik park leži ob istoimenski reki, ki se vije skozi pokrajino iz rdečih peščenjakov, gozdov in številnih jezer. V parku je najti gradove nemškega viteškega rodu, v mestu Cesis naj bi bil stal tudi najmogočnejši tega reda sploh. Nemci so območju današnje Latvije vladali od 12. do 19. stoletja in kljub nekaterim vmesnim spremembam oblasti ohranili močan vpliv, kar se kaže tudi v arhitekturi, zlasti v latvijskem glavnem mestu.
Anemari Kekec
Ob reki Daugava ležeča Riga je danes prestolnica 2,5-mttijonske Latvije ob obalah Baltskega morja. Tretjina prebivalstva živi v glavnem mestu, ki se je razvilo v sodobno pomembno gospodarsko, kulturno in politično središče države. V mestu so kljub razdejanju v 2. svetovni vojni uspeli ohraniti staro mestno jedro z ozkimi ulicami in stavbe iz obdobja od 12. do 19. stoletja. Dragocenost latvijske prestolnice je katedrala z menda največjimi orglami v Evropi ter gotska cerkev sv. Petra iz 15. stoletja z 72 metrom visokim zvonikom. V gradu nemškega viteškega rodu iz leta 1336je urejena rezidenca latvijskega predsednika. V okolici Rige je najti več sto stavb, zgrajenih v secesijskem slogu, nedaleč iz mesta, ob jezeru Jugla, tudi etnografski muzej na prostem.
Gornja Radgona • Obisk predsednika Državnega zbora
Ogledal si je prizadeta polja
Minuli teden je predsednik državnega zbora Republike Slovenije Feri Horvat obiskal območja občin Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij, ki jih je prizadelo neurje s točo.
Kot je dejal, je bil ob ogledu prizadetih polj v apaški kotlini, ščavniški dolini ter tudi vinogradov negativno presenečen. Nekaj dni po toči je škoda na poljih teh treh občin še bolj vidna, občine pa so že sprožile postopke za oceno škode. Kot je pojasnil, je po pogovorih s kmetijskim ministrom ugotovil, da je država odpovedala pri preventivi proti toči, na žalost pa je ponovno nesreča kmetov tista, ki bo prebudila ustrezne službe. Država mora po njegovih besedah pravočasno zagotoviti proračunska sredstva, da prepreči dolgoročne posledice. "Drugi ukrep, ki ga bosta vlada in parlament morala sprejeti, je ponovna vzpostavitev sistema obrambe pred točo, saj bo potrebno dopolniti stari zakon iz leta 1979, vzpostaviti pa bo treba tudi sistem zavarovanja proti toči
v čim širšem merilu - predloge so zavarovalnice predstavile že pred leti, vendar do realizacije ni nikoli prišlo, kar se zdaj maščuje tako prizadetim kmetom kot državi, saj
bodo stroški odprave večji, kot bi bili stroški preventive", je pojasnil. Glede na poletne mesece je nevarnost, da se postopki zavlečejo, precejšnja, kljub temu pa je Horvat po-
hvalil lokalne oblasti, ki so takoj pristopile k ocenjevanju škode, saj bodo tako lahko pred vlado stopili s konkretnimi predlogi in zahtevami.
nsk
Feri Horvat, predsednik Državnega zbora RS, v pogovoru z domačini.
Foto: Natalija Skrlec
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUI; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740 23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak četrtek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomo~nica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehni~ne redakcije: Slavko Ribarič. Grafi~no-tehni~ni ured^: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektor: Boštjan Metličar. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik8amis.net, nabiralnikSradio-tednik.si. Oglasno trženje: Mali oglasi: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnikSradio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocilaSradio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si, wwwtednik.si, wwwradio-ptuj.si. Cena izvoda je 280 tolarjev Celoletna naročnina: 14.050 tolarjev, za tujino 26.530 tolarjev Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV. Uradni list 23.12.1998, št. 89.
Ptuj • Skrb za najmlajše
Za zdaj brez visokih ograj
Po problemskem sestanku v vrtcu Deteljica v Budini, ki so ga junija letos spodbudili zaskrbljeni starši, ker je bila varnost otrok vseh bolj ogrožena, otrokom namenjeno igrišče in tudi siceršnje območje vrtca postaja vse bolj poligon vandalskega početja, je vodstvo vrtca Ptuj takoj pristopilo k iskanju ponudb za izdelavo visokih ograj, ki naj bi poslej ščitile najmlajše vseh enot ptujskega vrtca pred takšnimi ali drugačnimi negativnimi vplivi.
K sodelovanju so povabili vse, ki bi jim pri realizaciji sklepa o postavitvi ograj lahko odgovorili s konkretnimi ponudbami. Ob visokih ograjah so tudi sicer razmišljali o tem, da bi najprej poskusili z ureditvijo oziroma popravilom ograj, zaklepanjem vhodnih vrat, ki vodijo na območja vrtca in postavitvijo opozorilnih tabel, da gre za območja, ki so namenjena predšolski vzgoji, torej otrokom, in nobenemu drugemu.
Kot je povedala ravnateljica ptujskega Vrtca Božena Bra-tuž, so se glede postavitve 2 oziroma 2,5 m visokih ograj posvetovali tudi na pristojnem ministrstvu, kjer so povedali, da zato ovir ni, sicer pa so prednosti takšnega varovanja objektov predšolske vzgoje pred tem spoznali že v Ljubljani
in nekaterih drugih slovenskih mestih. Da bi koga motil izgled otroškega vrtca zaradi ograje, pa v nobenem primeru ne more biti ovira, saj je varnost otrok prva.
Če bi okrog vrtcev in njihovih igrišč postavili ograjo višine dveh metrov, bi za vsakega od devetih vrtcev potrebovali 4,4 milijona tolarjev. Pripravili so tudi variantni predlog za postavitev 2,5 m visokih ograj, ki pa ena stane 5,250 milijonov tolarjev. Ogled na terenu, konkretneje v Termah Ptuj, je pokazal, da bi bile primernejše višje ograje. Skupaj bi torej za izboljšanje varnosti v ptujskih vrtcih potrebovali okrog 50 milijonov tolarjev. Tako visoke ograje bodo tudi preprečile prihod muc in drugih živali na otroška igrišča. Ker imajo v vrtcu Ptuj letno na voljo po
Ravnateljica ptujskega vrtca Božena Bratuž.
enoti manj kot dva milijona tolarjev za vzdrževalna dela in investicije, je jasno, da bo potrebno sredstva za postavitev ograj zagotoviti iz drugega vira. Z letošnjimi sredstvi lahko uredijo le dva do tri sanitarije, obnova oziroma ureditev enih
Foto: Črtomir Goznik
V prvi fazi ne bodo gradili visokih ograj, za začetek bodo poskušali ograje popraviti in igrišča zapreti za druge obiskovalce.
stane več kot pet milijonov tolarjev. Ptujski vrtci pa vemo, koliko so stari, najmlajši že več kot 30 let.
V prejšnjem tednu so se po seznanitvi ponudb za postavitev ograj oziroma izboljšanja varnosti otrok, pogovor je potekal v okviru oddelka za družbene dejavnosti, za zdaj odločili, da visokih ograj ne bodo še postavljali. V začetku bodo poskusili ograditi vse vrtce, pričeli zaklepati vhode, nepovabljene goste pa odvračati s prijaznimi napisi, da gre za površine, ki so izključno namenjene predšolskim otrokom. Če to ne bo zaleglo, pa bodo nemudoma pričeli postavljati ograje. Denar za to se bo moral najti, vendar ne iz postavke za vzdrževalna dela v vrtcih.
Vpis presegel pričakovanja
Vpis otrok za novo šolsko leto je presegel pričakovanja. Vpisali so jih 840, konec preteklega šolskega leta so jih imeli 893. Napolnili so vse oddelke, povečali so razmerje med ja-sličnimi in vrteškimi oddelki, več je prvih. Kaj bodo naredili z obstoječimi ptujskimi jaslimi, še ni nič določenega. Po go-
Ta teden
Človek bi se smejal
Za razmere v ptujskem turizmu bi človek dejal, da so še najbolj blizu stanju mrzlo-toplo. Otoplitev je sicer v zadnjem času kar nekaj, žal pa je nihanj preveč, da bi lahko govorili o resnem delu na tem področju, vsaj kar zadeva koordinacijo aktivnosti, ki bi jih mesto moralo udejanjati skozi svojo lokalno turistično organizacijo. Verjamem, da se v vsakem ptujskem turističnem kolektivu trudijo narediti na goste najboljši vtis, a žal je embalaža tista, ki zadevo na koncu skvari. O vzorčni organiziranosti turizma na lokalni ravni na Ptuju že dolgo več ne morejo govoriti. Še niso pospravili GIZ-a Poetovio Vivat, pa že imajo težave z lokalno turistično organizacijo, ker nekaj ustanavljati samo na papirju, kar ne odgovarja tistim, ki od turizma živijo, je že na začetku obsojeno na propad. Vrhunec indiferentnosti do te organizacije pa pomeni petmesečno "odstapljanje" prve osebe sveta zavoda LTO. Da bi pojasnili njen odstop, naj bi se trudili pet mesecev, na koncu je tako ni bilo, ker mižati pred tem, da v zdajšnjih razmerah ni osnovnih pogojev za kvalitetno delo v tej organizaciji, od prostorov naprej, pa je milo rečeno zelo neresno. Res pa je, da so se v ozadju mešali scenariji, ker nekateri na Ptuju želijo koncentracijo dejavnosti in nekih služb, ki jih drugje v Sloveniji ne poznajo. Eksperimenti so, kot kaže, Ptujčanompisani na kožo, da se lahko pohvalijo, da so bili prvi, ker je v takšnih razmerah navidezno tudi manj negativnega odziva. Zdaj ima LTO ponovno vzpostavljen organ upravljanja, svetniki so na izredni seji potrdili imenovanje novega predsednika sveta zavoda, pri čemer ni bilo nikogar, ki bi vprašal, zakaj je ustanoviteljica čakala polnih pet mesecev, da je problem rešila. Vzroki za odstop bi morali biti poznavalcem bolj ali manj znani. Morda pa je s tem umetno dvignila nivo dramatičnosti razmer. Casa za romantiko ni več, je hitel povedati ptujski župan. Tu se celo moramo strinjati z njim, čeprav je v tem primeru on tisti, ki vleče poteze. Še dobro, da turisti na Ptuj kljub temu prihajajo in v tem hladno-toplem obdobju nekaterim celo dvigajo pritisk, ker jih je bilo v prvem polletju za 34,6 odstotka več, nočitev pa kar za 44,3 odstotka.
Majda Goznik
voricah sodeč jih bodo podrli v korist varovanih stanovanj, vendar v vrtcu Ptuj poudarjajo, da na to pristajajo le pod pogojem, da se na novo lokacijo preselijo le z igračkami, in to v prostore, ki bodo zgrajeni pod novimi normativi.
Z novim šolskim letom uvajajo v enote ptujskega vrtca različne poslovne čase, še vedno pa bodo ohranili tudi dežurstvo, vendar ne za enega otroka, temveč za skupino. Na prvi pedagoški konferenci, ki bo konec avgusta, pa se bodo tudi odločili o nosilnem projektu v novem šolskem letu. Ideja je, da bi to bil projekt Naše domačije, skozi katerega naj bi najmlajši spoznavali multikul-turnost oziroma se srečevali z izkušnjami dobre prakse. V
Vrtcu Ptuj so ponosni na dejstvo, da bodo z novim šolskim letom prevzeli vlogo mentorskega središča kurikularne prenove dela slovenskih vrtcev.
Pred novim šolskim letom je Vrtec Ptuj izdal tudi lično prestavitveno knjižico, v kateri se podrobno predstavljajo vse enote, njihove obogatitvene dejavnosti, poslovni čas, vodje enot in kolektiv kot celota, ki v tem trenutku šteje 168 zaposlenih. Vrtec Ptuj je s svojo dejavnostjo vključen v UNE-SCOASPnet mrežo vzgojno-izobraževalnih zavodov Slovenije in tudi v Skupnost vrtcev Slovenije. Njihovo predstavitveno knjižico so pred kratkim uspešno predstavili v Makedoniji in Italiji.
MG
Ptuj • Vzdrževalna dela na vodotokih
Za zdaj le v urbanih predelih
Nabrežine vodotokov v tem času prekriva visoka trava, tako bo še nekaj časa. Novi lovski zakon je namreč prinesel določene omejitve na tem področju.
Z vzdrževanjem nabrežin lahko podjetja, ki se ukvarjajo z vzdrževanjem vodotokov, na povodju Drave od Črne Koroškem je to Vodnogospodarsko podjetje Drava Ptuj, začnejo šele prvega avgusta. Vodarji so prepričani, da je ta datum že zelo pozen, da bi s košnjo lahko pričeli že okrog 15. junija, saj so valitve do takrat že končane. Določila zakona spoštujejo, zato so v teh dneh čistili nabrežine in potok Grajena le v območju mesta, tam, kjer ni bojazni, da bi lahko s svojimi dejanji
ogrozili živalski svet.	., v . . . . _ .
mg Košnja v in ob potoku Grajena.
Ptuj • Sestanek na ptujskem gradu
Obnova in prenova Ptuja
V največji dvorani, kar jo premore ptujski grad, Viteški dvorani, so se predstavniki Mestne občine Ptuj minuli četrtek sestali s predstavniki Združenja zgodovinskih mest in pokrajin iz Anglije. Namen njihovega obiska je bil zamenjati izkušnje in se pogovoriti o aktualnih temah, ki se tičejo obnove, prenove in življenja na Ptuju.
Okrog 15 Angležev, ki so se udeležili pogovora, si je Ptuj ogledalo in se navdušilo nad starostjo in lepoto našega mesta. Ob Tanji Ostrman Renault, tiskovni predstavnici Mestne občine Ptuj, je obiskovalce v Mestni hiši pozdravil tudi župan, ki pa se zaradi opravkov ni mogel udeležiti simpozija.
Prav tako sta jim dobrodošlico izrekla direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih in mestna svetnica Marija Magdalene. Arih je poudaril, da je Ptuj načeloma dobro ohranjeno srednjeveško mesto in da je njegovo staro mestno jedro živ organizem, ki ga je treba negovati. Dodal je tudi, kako pomembno
V prvi vrsti sedijo obiskovalci iz Anglije.
vlogo ima sodelovanje med turističnimi in ekonomskimi gospodarstvi pri obnovi in prenovi našega mesta. "Turizem ni več to, kar je bil pred leti. Prej smo potovali, da vidimo določen kraj. Danes je turizem prihod gosta v kulturni prostor, v katerem išče nekaj, kar bogati njegovo vedenje o sporočilnosti določene države," je še dejal Arih. Svoj pogled na združevanje je predstavila tudi Marija Magdalenc, mestna svetnica, ki je prva pričela z iskanjem načina, kako Ptuj vpisati na listo Unescovih zaščitenih mest. Dejala je, da je prepričana, da jim bo to uspelo, saj imajo podporo Ministrstva za kulturo. "Naše mesto si to zasluži," je še dodala Magdalenčeva.
Ob zaključku protokola so si predstavniki Združenja zgodovinskih mest in pokrajin iz Anglije izmenjali mnenja z obiskovalci, ki so se udeležili razgovora. Ogledali pa so si tudi ptujski grad, nato pa so zapustili Ptuj.
Dženana Beéirovié
Ptuj • 4. izredna seja mestnega sveta
Nove priložnosti za investitorje in LTO
Na četrti izredni seji sveta mestne občine Ptuj, ki je bila 16. julija, so brez bistvenih pripomb in z amandmajem k 12. členu odloka sprejeli odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje mestne občine Ptuj. Amandma se nanaša na sklep vlade Republike Slovenije, da je dokument usklajen z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin planskih aktov Republike Slovenije.
Kot je znano, so morale vse občine v Sloveniji do 20. julija sprejeti omenjeni odlok, ker je včeraj, 21. julija, pričel veljati prostorski plan Republike Slovenije. Mestna občina Ptuj je ena od tistih občin, ki ji je uspelo v plan umestiti največ sprememb. Vseh pobud in predlogov za spremembe in dopolnitve obeh planov je bilo v mestni občini Ptuj skupaj tisoč, vse je bilo potrebno obdelati. V plana so vgrajene samo tiste spremembe in dopolnitve, ki so bile predhodno tudi razgrnjene, je dodatno pojasnil Stanislav Napast, predstojnik skupne občinske uprave. S planom je pridobljenih okrog 400 novih parcel.
V nadaljevanju četrte izredne seje mestnega sveta so ptujski svetniki sprejeli sklep o prenehanju dolžnosti članice in predsednice sveta Lokalne turistične organizacije Ptuj Anke Ostrman, ki je, kot je znano, prvega februarja letos nepreklicno odstopila. Na februarski seji so mestni svetniki sklepanje o njeni razrešnici umaknili z dnevnega reda, ker
Foto: Črtomir Goznik
Franc Mlakar je novi član sveta in predsednik sveta zavoda LTO Ptuj.
so želeli slišati podrobnejše argumente za odstop, prav tako so takrat sklenili, da bodo razmeram v ptujskem turizmu in Lokalni turistični organizaciji Ptuj posvetili eno od sej sveta mestne občine. V petih mesecih od pisnega odstopa Anke Ostrman se je zgodilo le to, da je točka dnevnega reda ponovno prišla na sejo mestnega sveta, tokrat na izredno, ker po ocenah ptujskega župana dr. Štefana Celana ni več časa
za romantiko, medtem pa so izgubili dragocenih pet mesecev, ko bi se lahko nekaj konkretnega naredilo. Razlogov za odstop Anke Ostrman svetniki še danes ne poznajo, ptujski župan dr. Štefan Čelan pa je sicer med drugim povedal, da je bilo kar nekaj pogovorov, na katerih naj bi predstavila svoja subjektivna stališča, osebne ocene o tem, da ne želi več opravljati te funkcije zaradi razmer v LTO. LTO se medtem preživlja, kot ve in zna, rednih mesečnih dotacij iz občinskega proračuna naj ne bi prejemal, direktor pa tudi ni izpolnil naloge, da do 15. junija pripravi sanacijski program, kot so to na skupni seji sklenili trije občinski odbori: za družbene dejavnosti, gospodarstvo in finance. Po izvolitvi Franca Mlakarja za člana sveta zavoda in predsednika LTO Ptuj so vzpostavljeni pogoji za normalno delovanje sveta zavoda lokalne turistične organizcije. Ta bo tudi moral zagotoviti izdelavo sanacijskega programa.
MG
Ptuj • Marika Vicari v galeriji Tenzor
Razstava italijanske umetnice
Galerija Tenzor že tri leta vidno posega v kulturno dogajanje na Ptuju. Odprtje razstave mlade perspektivne italijanske slikarke, ki je lani z najvišjo možno oceno diplomirala na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah, razstavo so odprli 16. julija, pa je bil dogodek posebne vrste.
Nanj je v svojem nagovoru opozoril tudi Albert Bene, solastnik podjetja Tenzor, ki je tudi postavilo galerijo na noge. "Odločili smo se, da prestopimo lokalne okvire in se preizkusimo
v mednarodnem prostoru, in to dvosmerno, tako da predstavimo in tržimo naše umetnike zunaj meja naše domovine, njihove pa vabimo k nam. Pri tem pa ni slučajno, da smo se najprej po-
Foto: Črtomir Goznik
V galeriji Tenzor na Ptuju razstavlja italijanska slikarka Marika Vicari (druga z leve).
vezali z italijanskim prostorom, v Benetkah, na Akademiji lepih umetnosti nadvse uspešno študira in ustvarja Jernej Forbici, sin vodje galerije Tenzor."
Marika Vicari se je rodila v Vi-cenzi, danes pa živi in ustvarja v Creazzu. Umetnica v bistvu raziskuje naravo podob ter sestavlja strukturo vizije v njenem dvodimenzionalnem bistvu.
Galerija Tenzor mladim umetnikom odpira vrata tudi z letošnjo mednarodno likovno kolonijo, ki so jo poimenovali Art Stays, ki se je pričela v začetku tega tedna. Trajala bo deset dni, do 29. julija, ko bodo v Miheličevi galeriji odprli razstavo letošnjih udeležencev kolonije, ki prihajajo iz Italije, med njimi je tudi Marika Vicari, Poljske, Španije, Slovenije, Hrvaške in Srbije.
MG
Ptuj • Modernizacija obkanalske ceste
Projekt dveh občin
Makadamsko cesto, ki vodi mimo Ranča Lea, ki že dolgo buri duhove, naj bi končno uredili.
Foto: Črtomir Goznik
Cesto mimo Ranča Lea bodo končno le modernizirali.
Večji del modernizacije bo plačala občina Hajdina, na njenem območju je namreč trasa dolga 3,7 km, v mestni občini je je le 500 m. Hajdinski župan Radoslav Simonie je povedal, da bo projektna dokumentacija izdelana do konca julija. V letošnjem proračunu občine Hajdina, cesto vodijo na postavki "obkanal-ska cesta", je zanjo namenjenih 47 milijonov tolarjev. Čeprav gre za sorazmerno visok znesek, haj-dinski župan dvomi, da bodo z njim lahko pokrili celotno gradnjo, ki vključuje tudi izgradnjo kolesarske steze. Uredili jo bodo tako, da ne bo omogočala razvitja hitrosti.
MG
Prejeli smo
Izdana začasna odredba o predaji KTV
(Odgovor na prispevek, objavljen v Štajerskem Tedniku dne 8. 7. 2004)
V Štajerskem tedniku je bilo 8. 7. objavljeno pismo direktorja podjetja Ingel, d.o.o., v katerem gospod Zemlji~ podaja svoj pogled na zaplete v zvezi z upravljanjem kabelsko komunikacijskega sistema CATV Ptuj. Za~udeni smo nad dejstvom, da po drugi strani v ~asopisu ni bilo zapisanega ni~ v zvezi z izdano za~asno odredbo Okrožnega sodis~a na Ptuju, s katero sodis~e nalaga sedanjemu operaterju kabelsko komunikacijskega sistema CATV Ptuj podjetju Ingel, d. o. o., da ta v treh dneh preda celoten kabelsko komunikacijski sistem Mestni ob~ini Ptuj. Menimo, da aktualnost problematike terja dodatna pojasnila.
MO Ptuj je v preteklosti ve~-krat poskušala urediti razmerja z Ingelom in od njega po prenehanju veljavnosti pogodbe tudi zahtevala predajo sistema, vendar operater tega ni
storil. Zato je MO Ptuj vložila tožbo zoper Ingel, d.o.o., v kateri zahteva predajo sistema CaTV Ptuj, ter obenem predlagala izdajo za~asne odredbe, s katero naj se sistem v celoti nemudoma preda MO Ptuj.
Sodis~e z izdajo za~asne odredbe v celoti sledi predlogu MO Ptuj in s tem ustvarja pogoje za prenos sistema na novoustanovljeno delniško družbo KKS Ptuj, d. d., ki jo je ob-~ina ustanovila za upravljanje s kabelsko-komunikacijskim sistemom. S tem je omogo~en nadaljnji razvoj kabelsko-komunikacijskega sistema tako v smislu širitve omrežja kot razvoja tehnologije in nadgradnje programske ponudbe. Preko so-lastništva v upravljavcu sistema družbi KKS Ptuj, d. d., bodo tudi naro~niki in soinvestitorji v izgradnjo sistema imeli možnost vpogleda v delovanje in vpliv na razvoj sistema.
Z izdajo za~asne odredbe je sodišče podjetju Ingel, d. o. o., naložilo, da mora v treh dneh predstavnikom MO Ptuj omogočiti dostop do glavne sprejemne postaje, izročiti vse razvodne objekte ter ključe teh objektov, izročiti register aktivnih naročnikov sistema ter nemudoma prenehati s pošiljanjem
računov uporabnikom. Operater je zahtevano izročil, tako da bo odslej storitve vzdrževanja in	upravljanja
kabelsko-komunikacijskega sistema naročnikom zaračunavala družba KKS Ptuj, d. d., ki je izbrala tudi kabelskega operaterja za tehnično upravljanje sistema. Nov operater kabelskega sistema je podjetje TELEING, d. o. o., ki ima bogate izkušnje z vzdrževanjem kabelskih sistemov in uvajanjem novih tehnologij v telekomunikacijske storitve.
Kljub temu da redni sodni postopki tečejo naprej, se je z odločitvijo sodišča razrešilo stanje nepreglednosti in nelegitimnosti pri upravljanju s kabelskim sistemom, obenem pa so se odprle možnosti za nadaljnji razvoj sistema in programske ponudbe. MO Ptuj in KKS Ptuj, d. d., bosta javnost in naročnike tudi v prihodnje redno obveščali o razvoju sistema, predvsem pa o postopku lastninjenja delniške družbe, kjer bodo vsi obstoječi naročniki skupaj z MO Ptuj postali lastniki družbe in s tem kabelsko-komunikacijskega sistema.
Matjaž Gerl KKS Ptuj, d. d.
Mladi politiki • Vasja Strelec
Politika in stroka z roko v roki
V štajerskem tedniku bomo v poletnih mesecih v nadaljevanjih predstavili predsednike podmladkov političnih strank Spodnjega Podravja. Za današnjo izdajo časopisa smo poklepetali z Vasjo Strelcem, predsednikom podmladka LDS-Mlade liberalne demokracije (MLD) Ptuj.
Korenine podmladka LDS-a na Ptuju segajo v leta po osamosvojitvi Slovenije. Prva leta ptujskega podmladka so bila nekoliko klavrna. Danes MLD Ptuj šteje 60 članov in je eden večjih odborov v Sloveniji. 16. maja
2003 je predsednik MLD Ptuj postal Vasja Strelec iz Spuhlje. Poleg tega, da je Vasja predsednik MLD Ptuj, je obenem tudi član sveta in izvršnega odbora ptujskega LDS-a. Sicer pa je Vasja tudi študent 3. letnika Fa-
Vasja Strelec - predsednik MLD Ptuj.
kultete za matematiko in fiziko, smer matematična fizika.
St. tednik: Vasja, kdaj si se začel ukvarjati s politiko in kaj te je za to navdušilo?
Vasja Strelec: "S politiko sem se začel ukvarjati pred približno tremi leti, aktivno pa pred dvema letoma. Zanjo me je navdušila srenja možnosti in odgovornosti. Ko sem gledal župane in poslance, sem videl, da je prav, če človek kot posameznik lahko v svoji stroki uspe. In prav tukaj ti lahko pride prav, če imaš za seboj tudi politično ozadje. Jaz pravim tako: poleg stroke, ki jo obvladaš, rabiš tudi neko politično zaledje."
St. tednik: Zakaj si se pa odlo~il za Mlado liberalno demokracijo?
Vasja Strelec: "V MLD se združujemo mladi do 31. leta. Za liberalno demokracijo sem se odločil, ker me nobena druga stranka ni tako pritegnila. V nobeni drugi stranki se nisem našel, ker
se opredeljujejo ali kot levičarske ali desničarske. Pri LDS-u me je pritegnilo predvsem to, da zaseda spekter sredine. Predvsem leve sredine. Osebno menim, da nobena skrajnost ni dobra in da je najboljše, če si v sredini, v tem primeru v levi zlati sredini."
St. tednik: Kakšni so torej tvoji cilji v politiki?
Vasja Strelec: "Kot sem torej že prej dejal, vsak človek potrebuje neko stroko, s katero se bo v življenju ukvarjal, politika pa je sredstvo, s pomočjo katerega lahko izražaš, kaj bi rad naredil. Vprašanje ciljev je še vprašanje za prihodnost."
St. tednik: Kaj pa pričakuješ ob bližajočih se volitvah?
Vasja Strelec: "Člani MLD-ja sodelujemo pri razpravah glede volilne strategije, sooblikujemo strankine programe, imamo do njih dostop in v veliki meri lahko na tak način tudi marsikaj spremenimo."
Mojca Zemljarič
Markovci • Razgreta 3. izredna seja sveta
Dvorana Markovci blizu realizacije
člani sveta občine Markovci so se v ponedeljek, 12. julija, sestali na tretji izredni seji občinskega sveta. Prisotni na seji so razpravljali o štirih točkah dnevnega reda: prostorskem planu, rebalansu proračuna, spremenjenih pogojih nakupa parcele v OC Novi Jork in preureditvi sejne sobe.
Kljub hladnim julijskim temperaturam se je ozračje v mar-kovski občinski sejni sobi segrelo že takoj ob začetku seje. Težave so se začele že pri sprejemanju dnevnega reda. Predsednik nadzornega odbora Stanislav Toplak je namreč prisotne svetnike opozoril, naj ne soglašajo s sprejetjem rebalansa po hitrem postopku, ker ne gre za majhna sredstva, ampak kar za porabo dodatnih 178 milijonov tolarjev Kot je poudaril predsednik nadzornega odbora, bi zaradi gospodarnega ravnanja z občinskimi sredstvi k vsaki spremenjeni postavki v proračunu morali podati tudi pisne obrazložitve. S Toplakom se je strinjala tudi svetniška skupina N.Si in svetnik SDS-a Branko Kodrič. Po vročem začetku seje so svetniki dnevni red nato le potrdili in s sejo nadaljevali.
Po kratki predstavitvi predloga Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje občine Markovci so si svetniki plan še ogledali in ga potrdili.
Prav soparno pa je postalo, ko se je markovski občinski svet lotil sprejemanja rebalansa proračuna za leto 2004. Ker je že javna skrivnost, da se je pred kratkim v Markovcih od nikoder našlo 258 milijonov tolarjev proračunskega denarja, so morali svetniki na minuli seji srečno najdena sredstva porazdeliti v posamezne proračunske postavke. Največ najdenega denarja - 80 milijonov - so namenili večnamenski dvorani Markovci in tako zagotovili vsa potrebna sredstva za njeno izgradnjo. V proračunu pa
je nato ostalo še okrog 178 milijonov, ki pa so jih predhodno že nekako elegantno porazdelili po celotnem rebalansu proračuna.
Toda zbrani svetniki se s številnimi porazdelitvami niso strinjali in tako so številni prisotni na rebalans proračuna podali svoje amandmaje. Svetnik N.Si Janez Liponik je predlagal, da se od 40 milijonov tolarjev, namenjenih investicijam v mrliški vežici, 20 milijonov nameni za izgradnjo gasilskega doma Markovci. Župan in svetniki so zahtevi ugodili. Sicer pa je Liponik na seji večkrat poudaril, da se za Mar-kovce nasploh namenja premalo sredstev, ki so prepotrebna za želene investicije. Svetnik SDS-a Branko Kodrič je imel na predlagani rebalans proračuna precej pripomb. Kot je dejal, bi morala biti zaradi racionalne odločitve svetnikov glede rebalansa k vsaki spremembi proračunskih postavk podana tudi pisna obrazložitev. Kodrič je nato poleg številnih vprašanj glede proračuna podal tudi tri amandmaje na obstoječi osnutek rebalansa.
V prvem je predlagal, da bi se občina na račun dokončanja nezaključenih investicij zadolžila za 300 milijonov tolarjev Svet predloga glede zadolževanja ni potrdil. So pa svetniki nato prepričljivo potrdili ostala Kodričeva amandmaja, v katerih je predlagal, naj se milijon sredstev nameni za dokončanje obnovitvenih del gasilskega doma v Zabovcih in 3,5 milijona tolarjev za izgradnjo mostu čez Rogoznico. Most bi povezoval rečno obrežje z novozgrajenim športnim parkom. Amandmaja je svet soglasno potrdil. Sredstva za omenjeni investi-
ciji se prerazporedijo iz postavke proračunskih rezerv. V nadaljevanju je svetnik SLS-a Marjan Horvat podal predlog, da se sredstva iz postavke rezerve prerazporedijo tudi za pomoči v kmetijstvu in malem gospodarstvu (za oboje po 500.000 tolarjev), da se 1,5 milijona sredstev iz rezerv nameni za obnovo strehe na vaškem domu Prvenci in da se en milijon sredstev nameni za dokončanje obnovitvenih del na gasilskem domu Sobetinci. Tudi Horvato-vim zahtevam je svet v celoti ugodil. Sicer pa so svetniki potrdili tudi predlog svetnika N.Si Zvonka Črešnika. Ta je dejal, da je zaradi dotrajanosti nujna zamenjava hidranta v športnem parku Borovci in da bi bilo dobrodošlo, če bi občina pripomogla k izgradnji ribiške hišice Športno ribiškega društva Markovci. Župan in svetniki so torej z omenjenima predlogoma soglašali in tako iz proračunske postavke rezerva kupci 1,5 milijona namenili za hidrant ter en milijon za gradnjo ribiške hišice.
S sprejetimi amandmaji so svetniki nato po hitrem postopku sprejeli rebalans proračuna za leto 2004. S sprejetim rebalansom in zagotovljenimi sredstvi za dvorano pri OŠ Markovci so omogočili občini, da začne s pridobivanjem dokumentacije za izgradnjo dvorane.
Tako so torej svetniki 13 milijonov predlaganih proračunskih rezerv zmanjšali na pet milijonov In kako malo - le osem milijonov tolarjev - je bilo potrebno, da je ostal volk sit in koza cela. Pred nami je pristen primer, da se potrebam občanov da zadostiti tudi z manj denarja in da
ni potrebno zidati dvoran, ki po mnenju mnogih ne bodo nikoli racionalno izkoriščene.
Sicer je bilo na seji nekaj pikrih podanih tudi na račun dvorane Bukovci, ki vedno bolj in bolj buri duhove, saj vaščani niso uspeli zbrati obljubljenega dela sredstev Brez skrbi. V rebalansu se je tudi postavka dvorana Bukovci povečala in mogoče bomo v kratkem le dočakali njeno uradno odprtje.
V nadaljevanju ponedeljkove seje pa so svetniki ugodili vlogi za spremenjene plačilne pogoje za nakup parcele v OC Novi Jork in soglašali s preureditvijo prostorov v občinski stavbi. Kot je bilo povedano, bodo poročno dvorano preuredili v sejno sobo. V zdajšnji sejni sobi pa naj bi uredili tri pisarne, ki bi služile potrebam UE Ptuj. Omenjena investicija bi naj znašala 4,5 milijona tolarjev.
Minula izredna seja občinskega sveta v Markovcih je bila do vrha začinjena. Podani so bili številni tehtni predlogi glede porabe občinskih sredstev, večini pobud svetnikov je svet z županom na čelu ugodil. Glede na številne pobude, ki so prišle s strani svetnikov, pa se nekateri prisotni vse štiri ure, kolikor je trajala seja, niso niti oglasili. Če je smisel, da od ljudstva izvoljen svetnik sedi v občinskem svetu le za številko, da zastopa interese svojih nadrejenih političarjev in po svoji politični vesti dvigne roko, potem si pa tudi lahko vsak misli svoje. Le zakaj so tam, bi se vprašali.
Mojca Zemljarič
Hajdina • S 1. izredne seje
Dokument za razvoj
Hajdinski svetniki so se 8. julija sestali na prvi izredni seji. Na njej so sprejeli odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje občine Hajdina.
Do 20. julija morajo vsi občinski sveti sprejeti planske akte, ker 21. julija prične veljati strategija prostorskega razvoja Slovenije. Za hajdinski plan je bilo potrebno sprejeti 28 soglasij. Najpočasneje je usklajevanje potekalo na ministrstvu za kmetijstvo. Dodanih je pet novih poselitvenih območij. Nove možnosti razvoja Hajdini prinaša več kot 200 gradbenih parcel.
V plan pa ni vključena avtocesta. To bo izvedeno šele z lokacijskim načrtom. Župan občine Hajdina Radoslav Simonič se je zahvalil predstojniku skupne občinske uprave Stanislavu Napastu in vsem, ki so sodelovali pri nastanku tako obsežnega in tako zahtevnega dokumnenta, s katerim prihaja v občino razvoj. Potem ko so sprejeli odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana za območje občine Hajdina, bodo morali do 20. julija leta 2007, podobno tudi v drugih občinah, sprejeti prostorsko strategijo razvoja občine (bivši dolgoročni plan) in urbanistični red občine (bivši srednjeročni plan). Če tega ne bodo storili, bodo izgubili vse pristojnosti na področju gospodarjenja s prostorom.
Temeljni kamen za občinsko stavbo še v juliju
Občina Hajdina bo pri gradnji poslovno stanovanjskega objekta (občinskega središča) odstopila od dosedanje prakse. Doslej je bila edina med občinami n Ptujskem, ki novih dosežkov ni uradno dajala v uporabo in tudi ni pripravljala posebnih slovesnos-
ti. Ob začetku gradnje poslovno stanovanjskega objekta bodo položili temeljni kamen. To se bo zgodilo še julija, je povedal hajdinski župan Radoslav Simonič. 6. julija je posebna komisija za izvajalca gradnje poslovno stanovanjskega objekta, velikega 3200 m2, vrednega okrog 600 milijonov tolarjev, izbrala podjetje GIC Gradnje, d.o.o., Sv. Florijan, Rogaška Slatina, ki je ponudil višjo ponudbeno ceno na m2 za odkup solastnišega deleža zemljišča. Drugi ponudnik je bil Gradis -Gradbeno podjetje Gradnje Ptuj. Sicer pa je ponudbe dvignilo sedem potencialnih izvajalcev, oddala sta jih le dva. Osemdeset odstotkov novega središča je že opredeljenega s pismi o namerah in predpogodbami. V njem bo imel svojo trgovino Merca-tor, prostore Pošta Slovenije, zavarovalniško zastopstvo, frizerski salon, splošna zdravstvena ambulanta, na voljo pa so tudi še štiri od dvanajstih stanovanj, ter svoje prostore občina Hajdina. V projektu občina Hajdina sodeluje s komunalno urejenim zemljiščem. Pritožbeni rok z razpisa za izbiro najugodnejšega investitorja poteče te dni. Po podpisu pogodbe z izvajalcem del, bo ta imel deset dni časa za začetek priprav na gradnjo, ki naj bi se pričela avgusta 2004, končala pa jeseni leta 2005. V zdajšnjo občinsko stavbo se bo kot kaže preselilo Društvo upokojencev, saj bodo morali njihov objekt, kot še dva druga, zaradi gradnje porušiti. Pismo o nameri za zamenjavo objekta naj bi podpisali že v kratkem, je še povedal hajdinski župan.
MG
Kog • 14. seja sveta
Znova vroče okrog samoprispevka
V petek so se na 14. redni seji sveta sestali člani krajevne skupnosti Kog. Seje se je udeležil tudi ormoški župan Vili Trofenik.
Glavna razprava na petkovi seji krajevnega sveta v Kogu se je odvijala okrog uvedbe krajevnega samoprispevka. Čeprav so na minuli seji člani sveta krajevne skupnosti Kog že sprejeli sklep o nadaljnjih aktivnostih glede samoprispevka, pa je bilo na minuli, 14. seji podanih nekaj dodatnih pomislekov. Kot smo že poročali, bi KS Kog samoprispevek porabila za modernizacijo približno 4,5 kilometra javnih poti. Občina Ormož je svoj prispevek k samoprispevku trenutno obljubila tolar na tolar. Glede na izračune bi se na Kogu v petih letih s samoprispevkom zbralo 35 milijonov tolarjev, prav tolikšen delež pa bi prispevala tudi občina. Kot je povedal župan Trofenik, bi 70 milijonov, kolikor bi se jih torej vključno z občinskimi sredstvi zbralo s samoprispevkom, zadostovalo za asfaltiranje slabih treh kilometrov javnih poti. Sicer pa je Trofenik poudaril, da bo občina v KS Kog namenila 23 milijo-
nov proračunskih sredstev, ki se bodo namenila za šolo, vrtec in za ureditev centra Koga (pločniki, meteorna kanalizacija, razsvetljava).
Po temeljiti razpravi so se ko-govski svetniki odločili, da bo referendum, na katerem bodo krajani odločali o uvedbi samoprispevka, v novembru, in da se do prihodnje seje pripravi informacija o stroških, ki bodo nastali ob modernizaciji cest.
Sicer pa so se svetniki na minuli seji seznanili tudi z informacijo o rednem vzdrževanju javnih poti, mrliške veže in pokopališča v letu 2004 ter z investicijskim vzdrževanjem (izgradnja javne razsvetljave) pokopališča v tekočem letu. Ob izteku seje so svetniki soglasno sprejeli sklep, da se občini Ormož posreduje pobuda za tesnejše sodelovanje z obmejno občino Štrigova v med-žimurski županiji.
Foto: MZ
Sakušak • Ključavničarstvo Romana Matjašiča
II
Kdor hoče delati, ima delo
II
Obrtnik Roman Matjasič je doma v Zagorcih, v službo pa hodi čez cesto, v Sakušak, kjer ima sedež njegova obratovalnica s ključavničarsko dejavnostjo. Obrtnik je od leta 1987, pred tem je delal pri drugih obrtnikih, izučil se je v Mariboru. Ob delu je končal tudi tehnično srednjo šolo.
Obratovalnico je imel najprej na Ptuju, pred osmimi leti pa je zgradil novo v Sakušaku. Zaposluje dva delavca, njegova obratovalnica je ena od tistih na Ptujskem, kjer se redno usposabljajo pripravniki. Vsa leta tesno sodeluje s Šolskim centrom na
Ptuju.
V okviru splošnega ključavničarstva izdeluje razne konstrukcije, glavni izdelek obratovalnice pa je traktorski nakladalnik, ki ga izdeluje za avstrijski trg, prav tako tudi opremo za kamnolome, kot so transportni trakovi
Roman Matjasič večino časa preživi v obratovalnici.
Fofo: MR
in razni silosi. Osemdeset odstotkov proizvodnje izvozi. Zaradi pretežno izvozno naravnane proizvodnje tudi nima težav s plačili, tujci so dobri plačniki za razliko od domačih kupcev, ki še vedno zelo neredno plačujejo. Zaradi tega tudi nima težav s financiranjem proizvodnje in plačevanjem obveznosti, čeprav je tako kot drugi slovenski obrtniki prepričan, da so obremenitve obrtnikov previsoke. Ce bi bile dajatve nižje, bi lahko zaposlil več delavcev. Z iskanjem dela nima težav. Njegov moto je, da kdor hoče delati, ima delo. Tudi zaradi lokacije svoje obratovalnice, ki ni v nekem centru, nima težav. "Lokacija ni problem, če imaš svoje partnerje, če delaš kvalitetno in se držiš rokov izdelave," poudarja Roman Matjašič. V delavnici preživi večino delovnega dne, ne pozna praznikov in nedelj, ne zdi se mu prav, da bi bil doma, delavci pa bi delali. Tudi drugačen odnos vlada v ob-
Ormož • Družba Jeruzalem Ormož VVS
V rokah novih lastnikov
Potem ko so se v družbi Jeruzalem Ormož VVS v preteklih letih srečali z nekaj poskusi sovražnega prevzema in se jih tudi uspešno ubranili, pa je pred kratkim družba vendarle dobila novega lastnika - Kmetijsko zadrugo Ormož.
Kot je poudaril Anton Lusko-vič, pomočnik direktorja družbe Jeruzalem VVS, je šlo za prijateljski prevzem - s Kmetijsko zadrugo Ormož so namreč pred dejansko realiziranim nakupom podpisali dogovor o strateškem partnerstvu, s katerim so si zagotovili ohranitev imena, nadaljnji razvoj blagovnih znamk ter ohranitev vseh treh dejavnosti, ki jih opravljajo. V podjetju so že pred leti z namenom varovanja notranjega lastništva ustanovili družbo pooblaščenko, ob visoki ceni delnic pa zaposleni teh niso mogli več zadržati. Potem ko je interes za prevzem pred časom kazala tudi Perutnina Ptuj, je bil sklenjen dogovor s Kmetijsko zadrugo Ormož, ki je sedaj lastnik dobrih 51 odstotkov od skupno 89.300 delnic družbe Jeruzalem Ormož VVS. Drugi največji lastnik je z nekaj več kot 25 odstotki delnic gradbeno podjetje IGD Holermus iz Ormoža, sledi pa še Kmečka družba z dvanajstimi odstotki. Cena na internem trgu, na katerem se je trgovalo pred prevzemom, je bila 6200 tolarjev za delnico, Kme-
tijska zadruga Ormož pa je za odkup celotnega paketa delnic družbe pooblaščenke - to je za 44 odstotkov lastništva podjetja - ponudila 14.000 tolarjev za delnico. Kmetijska zadruga Ormož je sicer v preteklosti že večkrat izrazila interes po pridobitvi večinskega deleža v vinski kleti, vendar zaradi modela lastninjenja iz leta 1995 tega ni bilo mogoče pridobiti samo na kleti, pač pa na celotnem podjetju, saj je bil tako zastavljen tudi lastninski program. Luskovič poudarja, da se s tem prevzemom ponovno vzpostavlja sodelovanje med zadružnim in nekdanjim družbenim sektorjem, ki pa ima celo vrsto prednosti: "Gre za racionalno koriščenje potencialov, ki jih imata novi lastnik in naše podjetje, zato verjamem, da je iz tega mogoče potegniti maksimalne koristi za obe strani. Upamo, da to sodelovanje prinaša tudi nove možnosti glede širitve trga - prav gotovo ima tudi zadruga svoje kontakte s poslovnimi partnerji, ki bi lahko sodelovali pri prodaji vina,"je pojasnil. Zaenkrat ni napovedanih nobe-
nih sprememb na vodilnih mestih, več pa bo znano v času Kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni - vodstvo podjetja Jeruzalem Ormož VVS mora namreč do 15. avgusta pripraviti program dela in ga predložiti nadzornima odboroma obeh družb. Prav tako je v tem trenutku težko karkoli napovedovati tudi glede zmanjševanja števila zaposlenih, saj je bilo to v sadjarstvu že zmanjšano na najmanjše možno število, je pa Lu-skovič poudaril, da bo nov pristop vsekakor zahtevala vinogradniška dejavnost - to lahko pomeni tako zmanjševanje obdelovalnih površin kot tudi oddajanje posameznih delov teh površin v najem, v nobenem primeru pa ne opuščanja dejavnosti, saj je nadaljevanje vinogradniške proizvodnje v interesu obeh največjih lastnikov. Kakšna bo organizacijska oblika torej v tem trenutku še ni znano. Ker do likvidacije proizvodnje vsekakor ne bo prišlo, pa naš sogovornik zagotavlja, da bodo zaposleni, ki danes delajo v vinogradih, delo zagotovo imeli še vnaprej.
Nataliia Škrlec
ratovalnici, če vsi skupaj primejo za delo, je prepričan. Zadnji teden julija obratovalnico zaprejo za teden ali dva, tako da vsi malo izprežejo, on in delavci.
Novi izdelki so za Matjašiča pravi izziv. Zadnja leta se je vključil v program trsničarstva. Izdelal je vršičkarja za trsnice, ki lajša delo v trsnicah, prav tako stroj za polaganje folije. Idej ima še veliko. Za zdaj ne razmišlja o širitvi dejavnosti in obratovalnice. Pričakuje, da ga bo nekoč zamenjal sin, ki študira na strojni fakulteti v Mariboru, in ga že sedaj občasno spremlja na poslovnih pogovorih v Avstriji.
V občini Juršinci, kjer je Ro-
Foto: MG
Ve~ina današnjih obratovalnic je lepo urejenih, tudi Matjasi-čeva v Sakušaku, na kateri ne manjka lepih rož.
man Matjašič tudi svetnik in predsednik odbora za drobno gospodarstvo in podjetništvo, ni veliko obrtnikov oziroma podjetnikov. Skupaj naj bi jih bilo blizu 50. Sredstva, ki jih namenjajo za pospeševanje razvoja te dejavnosti, ostajajo neizkoriščena, ker ni projektov. Dodatni impulz za
Videm • Prva papirnica
Videm je bogatejši še za prvo papirnico in galanterijo.
Fntn- .-^M
razvoj naj bi predstavljala industrijska cona, ki jo občina Juršin-ci namerava urediti na območju, kjer je nekoč deloval stari mlin.
Ko zapusti obratovalnico, Roman Matjašič najde sprostitev v malem vinogradu, ki je njegov hobi in veselje hkrati.
MG
Papirnica Papirus
Poleg tržnice je v Vidmu pred kratkim odprla vrata nova trgovina Papirus s ponudbo, kot je doslej v občini še ni bilo.
Papirnica-galanterija bo posebej dobrodošla za starše in osnovnošolce, ki zaradi drobnih, a nujnih malenkosti odslej ne bodo več morali nujno v Ptuj, trgovina pa je, poleg šolskega programa, založena še s pisarniškim materialom in programom daril. V papirnici, ki je le nekaj metrov oddaljena od šole, ponujajo tudi fotokopiranje, po zagotovilu lastnice Elvire Ratajc pa naročeno blago dostavijo na željen naslov.
SM
Gorišnica • Podelitev priznanj
Prireditev Mi in vino
V gostišču Botra v Gorišnici se je minulo soboto s slavnostno podelitvijo priznanj pridelovalcem najboljšega rumenega muškata zaključila tradicionalna prireditev Mi in vino.
Najboljši pridelovalci rumenega muškata .
Fntn: Marian
Tretjega tradicionalnega vinskega turnirja pod okriljem Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze, ki je že prejšnji teden potekal na gradu Borl, se je letos udeležilo preko 30 vinogradnikov, ocenjevalna komisija pa je najboljše rumene muškate izbrala med devetnajstimi vzorci, razdeljenimi v tri kategorije. Prvak rumenega muškata v kategoriji suhih vin je postal Albert Goenc iz Mestnega Vrha, v kategoriji polsuhih vin Jožef Bratuša iz Zamušanov, med polsladkimi rumenimi muškati pa vinogradnika Vaupotič&Cestnik iz Sedla-ška.
Zaključno prireditev so organizatorji popestrili s prijetnim kulturnim programom, sklenili pa z družabnim srečanjem ter vinogradniškim plesom.
SM
Odžeiaj
se
StailaM0DiiiellD,125ini lrijBalaB:«aiiija,Golioladaai jagoda
VíDni&. HnislD SDhob
Dna Dob, 1^1, Coca Dob
I, Fanta Onqe I d Sprite, I, Pn
nnmlUiBunna.
Fiunnl. AirimišRiM
Radenoka Izvir	^
jagodazvlaloiinanii,1,5l,l>ET
inH91 7 Hn1 « 9004
Akdjska ponudba vdja v meh prodajalnah skupine Metcador in Mercadoqevih fian&nih prodajalnah
nrl 21 - 7. dn 1 - 8- 2004. Pnniidha velia dn nmcliie Talr». One oi v SIT. Pnslnvni .sistrni Maramr. d.d.. DiinaKlci 107.1000 T .iiihliara.
Brez dvoma i?/...

Denacionalizacija • Večina zadev je rešenih
Milijoni evrov za odškodnine
Enajst let trajajoči denacionalizacijski postopki naj bi se letos, po zahtevi ministrstva za pravosodje, do konca leta vendarle nekako, bolj ali manj sre~no, pripeljali do konca. Sicer je vprašanje, ali administrativno postavljen rok tudi dejansko pomeni konec zapletov pri reševanju vračanja lastnine upravičencem. Nekateri poznavalci so namreč mnenja, da se bo začaran krog pritožb zaradi zavrnjenih zadev čez čas, ob morebitnem sprejemu kakšnega novega zakona, ki bo posegel v to področje, lahko ponovno odprl.
Vračanje različnih oblik premoženja v postopku denacionalizacije se je vsa ta leta zapletalo zaradi številnih dejavnikov, ki so pogojevali izdajo pravnomočne odločbe. Država se je namreč na začetku do vlagateljev oziroma upravičencev odločila nastopiti zelo širokogrudno, potem pa se je skozi več kot desetletno obdobje potrudila ves postopek zakompli-cirati skoraj do nerazpoznavnos-ti, seveda predvsem s težnjo, da bi bilo vrnjenega čimmanj.
Težave hrvaških upravičencev
Tako je Slovenija kot edina država na začetku sprejela osnovno določilo, da se naj premoženje prioritetno vrača v naravi, razen v izjemnih primerih, ki so zakonsko natančno opisani in določeni. V drugih evropskih državah je kot prioriteta navedeno vračilo odškodnine. Obratna prioritetna lestvica s prednostnim izplačilom odškodnine bi s postopkom denacionalizacije prav gotovo opravila že zdavnaj, žal pa je državni finančni fond, se pravi slovenska odškodninska družba (kljub večkratni dokapi-talizaciji), prerevna za kaj takega.
Na podaljševanje rešitve vprašanja lastništva nepremičnin pa so vplivali še postopki dokazo-
vanja državljanstva, dokazovanja lastništva in solastništva, nerešene komasacije zemljišč in nenazadnje tudi neurejeni odnosi s Hrvaško. Po slovenskem Zakonu o denacionalizaciji (ZDEN) je namreč tujec lahko upravičenec do nepremičnine v Sloveniji, če je uresničen pogoj vzajemnosti (načelo recipročnosti). Največ težav je to načelo povzročilo
hrvaškim in slovenskim državljanom. Hrvaški zakon o denacionalizaciji iz leta 1998 namreč ni določal vzajemnosti (Slovenci torej niso mogli nastopati kot upravičenci v Hrvaški in obratno), zato je njihovo vrhovno sodišče to določilo zakona razveljavilo in pred dvema letoma sprejelo nov zakon, ki pa je sestavljen tako ""umetelno", da ura-
dnega tolmačenja, ali vključuje načelo recipročnosti ali ne, Slovenija vse do danes ni pridobila. Tako so vsi postopki, povezani z vračanjem lastnine hrvaškim državljanom, zaenkrat ustavljeni, glede na zahtevo po zaključku procesa pa je pričakovati, da bodo vsi vlagatelji dobili negativne odločbe.
Avstrijskim državljanom (gre
Največja in finančno "najtežja" nerešena zadeva je podjetje TVI Majšperk.
za enajst rešenih zahtevkov) je bilo doslej vrnjeno malenkost manj kot 127 hektarjev kmetijskih zemljišč, 0,4 hektarje stav-bišč in denarna odškodnina v višini dobrih 285.000 evrov.
Največ odškodnin za kmetijska zemljišča
Na ptujski upravni enoti, ki pokriva območje Spodnjega Po-dravja, so v postopku denacionalizacije skupno sprejeli 1110 vlog. "Na vseh treh področjih denacionalizacije, gre za področje kmetijskih zemljišč, področje stanovanj in hiš ter področje gospodarskih podjetij, sta skupno rešeni 902 zadevi. Največ težav je z vračanjem kmetijskih zemljišč v naravi, zlasti odkar je zadeve vzel v svoje roke Sklad kmetijskih zemljišč, ki se vračanju v naravi upira na vse možne načine," je povedal načelnik ptujske upravne enote Metod Grah.
Na področju vračanja kmetijskih površin je upravna enota sprejela 843 zahtev po vračilu, do zadnjega maja je bilo rešenih 715 vlog, 128 zahtev (približno 15 odstotkov) pa ostaja nerešenih, največ zaradi postopka komasacije (35) in tekočega pritožbenega oz. tožbenega postopka (25).
V primeru doslej rešenih zadev pa je zanimivo pogledati nekaj številk. Te pravijo, da je bilo upravičencem skupno vrnjenih 2073 hektarjev kmetijskih zemljišč, gozdov pa za 1849 hektarjev. Se bolj vrtoglava je vsota vseh izplačanih odškodnin; ta namreč znaša okoli 15 milijonov evrov, pri čemer večino predstavljajo izplačane odškodnine za 1606 hektarjev kmetijskih zemljišč (približno 9,5 milijona evrov).
Nerešen TVI Majšperk
Pri vračanju zasebnih gospodarskih podjetij je bilo vloženih
28 zahtevkov, pravnomočno pa je rešenih 23. Vrednost odškodnin za celotno doslej vrnjeno premoženje se ocenjuje na 1,4 milijona evrov, vrednost v naravi vrnjenih nepremičnin in premičnin je za slab milijon evrov.
Med zaenkrat še nerešene de-nacionalizacijske zahtevke na področju zasebnih gospodarskih podjetij spada Opekarna Opte Ptuj, kjer se še ugotavlja državljanstvo upravičenca, zadevo pa obravnava vrhovno sodišče. Prav tako še ni dokončan postopek v primeru kleti minoritskega samostana. Najbolj izstopajoče pa je še nerešeno vprašanje lastništva TVI Majšperk. Trenutno je vsa zadeva na sodišču, kjer se vlagatelji pravdajo glede zakonite oporoke; obstajata namreč dve in vprašanje je, katera je po-neverjena. Sicer pa bo po oceni celotna vrednost odškodnine in morebiti vrnjenih nepremičnin v primeru TVI Majšperk presegla 3,3 milijone evrov, kar je več kot znaša celokupna vsota doslej vrnjenega premoženja in izplačanih odškodnin na področju denacionalizacije gospodarskih podjetij!
Za vračilo stanovanjskih hiš in stanovanj ter poslovnih stavb je ptujska upravna enota prejela 241 vlog, pravnomočno rešenih je 147. V naravi je bilo vrnjenih 32 zgradb, 48 stanovanj in 19 poslovnih prostorov. Med največje vrnjene nepremičnine spada zgradba na Mino-ritskem trgu z 22 stanovanji in več poslovnimi prostori. Sicer pa sta finančno "najtežji" še nerešeni zahtevi po vrnitvi premoženja vinarske zadruge ter likvidiranih hranilnic in posojilnic, saj ocenjena vrednost presega 1,8 milijona evrov.
SM
Spodnje Podravje • Upokojenci so nezadovoljni
Ogorčeni nad dohodninskim zakonom in Vzajemno
V domu krajanov Budina-Brstje je potekal 3. občni zbori Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnje Podravje, v katero je združenih prek 14.000 upokojencev iz širšega ptujskega in ormoškega območja. Med drugim so opozorili na vse težjo socialno problematiko zaradi nizkih pokojnin, ogorčeni pa so nad novo dohodninsko zakonodajo in odločitvijo Vzajemne.
Predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnje Podravje Mirko Benhard je že v uvodnem delu razprave opozoril na dejstvo, da postajamo starajoča se družba.
"Upokojencem ni vseeno, kam se naša družba usmerja. Trendi kažejo, da se stara vsa Evropa in z njo tudi Slovenija, vendar ni dovolj, da naša družba to le ugotavlja, čas je za ukrepe in inovacije na področju socialne politike, čas je za ve-
čjo podporo civilnim družbam, predvsem za finančno podporo, da bodo društva upokojencev zmogla še naprej opravljati svoje aktivnosti na področju animiranja starejših, njihovega izobraževanja ter dela na socialnem in kulturnem področju, pa tudi na področju zaščite zakonskih pravic," je menil Mirko Bernhard.
Zagotavljanje pogojev za aktivno starost, povečevanje vitalnosti in večjo ekonomsko
Foto: M: Ozmec
Kljub nezadovoljstvu upokojenci skrbijo tudi za družabnost in kulturo; na občnem zboru je zapel mešani pevski zbor Društva upokojencev Ptuj pod vodstvom Jožeta Drnikoviča.
socialno varnost starejših mora biti nacionalni interes vsake družbe, tudi Slovenske, je poudaril Bernhard, še posebej v času, ko se politiki hvalijo, kje vse smo vštric Evropi. Na področju skrbi za upokojence in vse starejše ljudi smo še daleč, kajti Evropa zna ceniti modrost in izkušnje, ki jih imajo, zaveda se, da so pomemben razvojni potencial, zato je potrebno več medgeneracijske solidarnosti in zaupanja.
Težko bi našli del družbe, kjer niso prisotne organizacije, ki skrbijo za tretje življenjsko obdobje, najpomembnejše pa se začne v vsaki družini, kjer je vloga babic in dedkov pri vzgoji mladih nepogrešljiva. Življenjske izkušnje in velika mera modrosti pogosto pripomorejo k pozitivnemu oblikovanju osebnosti odraščajoče mladine, nenadomestljivo pa je tudi poslanstvo tretje generacije pri ohranjanju kulturne dediščine in tradicionalnih vrednot v vsaki družbi, zato morajo organizacije civilne družbe postati pomemben partner državi, saj to tudi so, je prepričan
Mirko Bernhard.
Zato so upokojenci prizadeti in protestirajo, ker so v novem dohodninskem zakonu velike spremembe na račun društev, oziroma civilnih organizacij. Razočaralo jih je predvsem dejstvo, da bodo morala društva od svoje dejavnosti plačevati veliko raznih prispevkov, čeprav javnost dobro ve, da vsa društva živijo le od članarine in prispevkov donatorjev, da se vzdržujejo od prispevkov, ki so že bili obračunani in tudi plačani. Če bo zakon res pričel veljati, so prepričani, da bo večina društev propadla, zato pozivajo poslance državnega zbora, naj ta nečloveški zakon o dohodnini umaknejo, kajti v večini evropskih držav upokojencem ni treba plačevati dohodnine od pokojnin.
Ogorčeni so tudi nad odločitvijo zavarovalnice Vzajemna, ki je uveljavila povišanje prispevkov za starejše od 60 let, in to kar za 13,5 odstotkov. Se bolj nad pojasnilom, da so se za ta ukrep odločili, ker imajo s starejšimi poslovno izgubo. Bernhard je opozoril, da vods-
tvo Vzajemne opozarja na več-milijardne dobičke iz prejšnjih let, iz katerih so kupovali velike poslovne zgradbe, palače, ki jih za veliko najemnino dajejo v najem poslovnim partnerjem. Tudi nakup več sto milijonskega računalniškega sistema po mnenju upokojencev ni bil potreben, če bi se združili z Zavodom za zdravstveno zavarovanje.
Upokojenci so že v razpravi o novi zdravstveni reformi predlagali, naj se Vzajemna ukine
in naj se vso poslovanje prenese na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Ogorčeni so nad večmilijonskimi plačami uslužbencev Vzajemne, še posebej nad plačo direktorja Jakliča, ki se po besedah Mirka Bernharda ni odzval zahtevi upokojencev in ima še vedno plačo 2,5 milijona tolarjev. To je po njihovem mnenju državna sramota in ropanje denarja, ki je namenjen upokojencem.
M. Ozmec
Foto: M: Ozmec
Upokojenci so nezadovoljni in ogorčeni, zatrjuje Mirko Bernhard (prvi z desne).
Gotišnica • Pisan konec tedna
V znamenju športa in gasilcev
Minuli konec tedna se je v Gorišnici odvrtel prvi sklop prireditev ob letošnjem devetem občinskem prazniku. In bilo je zanimivo, ni kaj!
Najprej, že v petek popoldne, so se v Muretincih srečali gasilski veterani, sledila je operativno taktična vaja gasilcev, obiskovalcem pa so na ogled ponudili se razstavo, ki so jo pripravile članice domače GZ. Petkovo popoldne pa je bilo namenjeno tudi dnevu mladih in igram brez meja.
Vsaj toliko ali pa se bolj je bila živahna sobota. Že zgodaj dopoldne se je namreč začela sesta
vaska olimpiada športne zveze Gorisnica. Tokrat se je številnih športnih iger udeležilo blizu 400 navdusencev iz 13 vasi. Pomerili so se v nogometu, kosarki, namiznem tenisu, sahu, odbojki, ribi-skem tekmovanju, badmintonu, metanju kamna in vlečenju vrvi, ki je bilo rezervirano za občinske politične veljake. Prav nategovanje (debele vrvi) med predsedniki vaskih odborov in občinskimi svetniki je predstavljalo vrhunec
od odličnih idej, kako sprostiti napetost izven občinskih sejnih sob, ki bi prisla prav tudi v drugih občinah. Kakorkoli že, na koncu so zmagali nižinski svetniki z županom Kokotom na čelu, ki se je, roko na srce, resnično nadčlovesko trudil za zmago in glede na to, da je zadnji konec vrvi v tej ekipi okoli sebe ovil bivsi župan Slavko Visenjak, bi bilo drugačen rezultat že težko pričakovati. Svetniki iz haloskega predela občine pa so svoj poraz komentirali nadvse globokoum-no: "Saj veste, pametnejsi vedno popustijo _." Sicer pa rezultati niti niso bili pomembni, glavna je bila zabava, ki je skozi ves dan do poznih večernih ur na spor-tnem igrisču ni zmanjkalo.
Nedeljsko jutro se je začelo s tradicionalnim pohodom med haloskimi goricami, nadaljevalo s farnim žegnanjem pri Sv. Marjeti, zaključilo pa s praznovan-
jem osmega dneva gasilcev in 70-letnico PGD Muretinci. Osrednja slovesnost ob visokem gasilskem jubileju se je odvijala pred prenovljenim gasilskim domom v Muretincih, začela pa se je s parado gasilskih vozil; novih in tistih starodobnih s konjsko vprego, ter nadaljevala s kulturnim programom in častnim razvitjem drustvenega praporja, ki so ga botri predali predsedniku Francu Rožmarinu. Sledilo je se slavnostno odprtje dvorane z asfaltiranim dvorisčem, kar je letosnja pridobitev, ter se že tradicionalno zaključilo z veselim druženjem do poznih večernih ur.
V Gorisnici se bodo stevilne prireditve v sklopu letosnjega praznika, katerih vrhunec predstavlja jutrisnja občinska proslava na gradu Borl, zaključile to soboto.
SM
Foto: SM
Tako so vlekli nižinski svetniki z županom Jožetom Kokotom na čelu ...
Foto: SM
Ob 70-letnici PGD Muretinci so razvili tudi nov društveni prapor.
celodnevne rekreativne prireditve. Štiri ekipe, dve svetniski v zeleni opremi in dve vaski v rumenih majicah in kapah, so se v ločenih dvobojih najprej potegovale, in to dobesedno, za nastop v finalnem nastopu. Zmagali sta obe ekipi svetnikov z rezultatom 3 : 1, zato sta se v večernem finalu pomerili med seboj. Na nasprotnih koncih vrvi sta se tako znasla gorisniski župan Jožef Kokot z ekipo nižinskih svetnikov ter podžupan Jože Klinc z ekipo haloskih svetnikov. Verjemite ali
ne, eni in drugi so vlekli na vso moč, kot se velikokrat reče, kar iz petnih žil, da so kapljice znoja letele na vse strani, podplati tenis copat so se dobesedno se-žigali na vročem asfaltu igrisča in oči obojih so dobivale obliko znamenitega dornavskega luka. Milosti ni bilo in reči je treba, da taksnega nategovanja, tako neizprosnega merjenja moči, kot smo mu bili priča ta večer, v času občinskih sej ni niti približno videti! Morda pa je taksno potegovanje in nategovanje vrvi ena
... tako pa so nategovali haloški svetniki s podžupanom Jožetom Klincem - in popustili ...
Sv. Ana • Ob 6. občinskem prazniku
Sola in vodovod ostajata prioriteta
V občini Sv. Ana v tem tednu praznujejo 6. občinski praznik. S praznovanji so pričeli v soboto, 17. julija, ko je potekal turnir v odbojki na mivki in turnir v malem nogometu, oba med zaselki občine. Blagoslovili so tudi prenovljeno kapelo in križ.
Zvečer pa je potekala kulturna prireditev ob občinskem prazniku z naslovom "Tu sem doma", na kateri so tudi podelili nagrade devetim dijakom in studentom, ki so dosegli nadpovprečne rezultate. V nedeljo je potekalo srečanje pevskih zborov Sv. Ane (zbori iz Sv. Ane, Frama, Cirkulan in iz Avstrije, sodelovala je tudi pihalna godba MOL).
Čez cel teden so se vrstile razne sportne prireditve. V soboto drustvo upokojencev or-
ganizira kolesarjenje po občini, popoldan pa bo v organizaciji domačega turističnega drustva postavitev klopotca, po postavitvi bodo sportne vaske igre med zaselki. V nedeljo bo farno žegnanje s slavnostno maso in tradicionalnim družabnim srečanjem. V ponedeljek, 26. julija, pa bo svečana masa ob godu sv. Ane in blagoslovitev novega zvona v cerkvi Sv. Ane.
Občina Sv. Ana se razprostira na 37 kvadratnih kilometrih in ima nekaj več kot 2300 pre-
Foto: ZS
V okviru praznovanja občinskega praznika bodo v zvoniku farne cerkve blagoslovili novi zvon.
Foto: ZS
Župan občine Sv. Ana Bogomir Ruhitelj.
bivalcev. O dosedanjem delu in načrtih smo se pogovarjali z županom občine Sv. Ana Bogo-mirjem Ruhitljem, ki je prepričan, da so se pred sestimi leti pravilno odločili za samostojno pot. V teh sestih letih samostojnosti so kar 100 milijonov tolarjev vložili v obnovo 30 let stare solske stavbe, v letosnjem proračunu za dokončanje mansarde namenjajo 30 milijonov tolarjev. Za dokončanje solske investicije bi potrebovali dodatnih 100 milijonov tolarjev, saj po obnovi kliče solska kuhinja, sanitarije, dotrajana solska oprema in seveda solska telovadnica. Osnovno solo pri Sv. Ani obiskuje 265 otrok, v podružnični soli v Lokavcu pa 17 otrok obiskuje stiri razrede, 12
pa vrtec. Šolo obnavljajo z lastnimi sredstvi, saj župan pravi, da bi morali predolgo čakati na sofinanciranje države, razočaranja nad državo ne skriva.
V teh sestih letih so položili 7 kilometrov vodovodnih cevi in tako zagotovili, da se lahko dve tretjini od 650 gospodinjstev priključi na vodovodno omrežje. Za dokončanje gradnje vodovoda v občini bi potrebovali se 70 milijonov tolarjev, saj morajo zgraditi se 1500 metrov vodovodnega omrežja, prečr-palisče in vodohran. Za zamenjavo vodovodnih cevi na glavnem vodu od Sp. Porčiča do Krivega Vrha letos namenjajo 28 milijonov tolarjev.
Po besedah župana Bogo-mirja Ruhitelja pa so v sestih letih modernizirali okrog 16 kilometrov cest. Letos pa so tudi uspeli s spremembo prostorskega plana, s katero so pridobili okrog 25 ha zemljisč za novogradnje.
O viziji razvoja občine pa župan Ruhitelj pravi, da bodo tudi v bodoče nadaljevali s tistimi investicijami, ki so nujne za normalno življenje občanov na teh obronkih Slovenskih goric. Ljudi je na teh hribih možno obdržati samo s pomočjo države. Če ta ne bo prisluhnila, potem bo hudo, je prepričan župan Bogomir Ruhitelj.
Zmago Šalamun
Pogled na šolsko stavbo z urejeno mansardo.
Sv. Ana • Lovski jubilej
Ob jubileju spominska kronika
Lovska družina Sv. Ana (takrat LD Zgornja Sčavnica) je bila ustanovljena leta 1954 in v teh dneh praznujejo petdesetletnico delovanja. Osrednja slovesnost ob jubileju bo v petek, 23. julija, ob 17. uri pri lovskem domu pri Sv. Ani.
Slovesnost se bo pričela z zborovanjem lovcev, pripravili pa bodo tudi bogat kulturni program, v katerem bodo nastopili člani lovskega none-ta od Sv. Ane pod vodstvom Milana Edra. Zbrane bo pozdravil staresina lovske družine Dusan Markoli in predstavnik lovske zveze Maribor. Na prireditvi pa bodo predstavili tudi spominsko družinsko kroniko, ki jo je uredil mag. Marjan Tos. Kronika je obogatena z dokumentarnim in slikovnim
gradivom, tako da je v njej zelo pregledno prikazan razvoj in dejavnost lovske družine. Ob koncu prireditve pa bodo zaslužnim članom podelili priznanja LD Sv. Ana in odlikovanja Lovske zveze Slovenije. Po končanem uradnem delu bo družabno srečanje, na katerega so povabili vse domačine, s katerimi dobro sodelujejo, za vse udeležence pa bodo pripravili okusen srnjakov golaž.
Ormož • Poletne prireditve
Ormoško poletje zaključeno
S koncertom Natalije Verboten so se v petek zaključile prireditve letošnjega ormoškega poletja.
Verbotnova je obiskovalce petkove prireditve več kot navdušila, saj so se ob zvokih njenih skladb zabavali tako razposajeni najstniki in najstnice kot tudi malo starej{e generacije. Razposajena Natalija je v rde~ih volančkastih oblačilih razgrela predvsem moški del občinstva. Sicer pa je Verbotnova med svojim nastopom večkrat stresla tudi kakšno šalo na račun svojega oprsja in na oder povabila mo{ke srednjih let, ki so kot njena spremljevalna skupina Veseli Prleki tudi zaplesali.
Program letošnjega ormoškega poletja je postregel s šestimi komedijami, dvema koncertoma in proslavo v po~astitev dneva državnosti. Kljub številnim prireditvam so Ormožani glede obiska prireditev zadržani, saj so, kot so povedali, med prireditvami obiskali le eno ali dve:
Franc Šoštarič, Dobrava: "Prireditve ormoškega poletja sem obiskal dvakrat. Bil sem na otvoritvi in na zaključku. Program prireditev je bil odličen, enkratno pripravljen. Glede same programske zasnove nimam nobenih pripomb. Mogoče bi bilo dobro, če bi bilo
Foto: Ivan Svajgl
Nataija Verboten je zaključila Ormoško poletje in razgrela številno publiko.
več takšnih živih, zabavnih prireditev, kot je bila nocojšnja."
Rok Vaupotič, Pušenci: "Ormoško poletje sem obiskal dvakrat. Obisk koncerta Kingstonov je na ormoški gimnaziji štel za ure obveznih izbirnih vsebin. Koncert Verbotnove je obiskalo predvsem občinstvo starejše populacije in tako se je zadeva iztekla bolj mirno."
Lizika Krabonja, Mihovci: "Obiskala sem dve prireditvi ormoškega poletja. Program prireditev se mi zdi dober."
Trije mladi fantje so mi med klepetom glede prireditev ormoškega poletja zaupali, da bi bilo nadvse dobrodošlo, če bi v ^Ormožu organizirali več koncertov, namenjenih mlajši publiki. "V ^Ormožu se za mlade ne dogaja nič pametnega. Običajno zahajamo ob koncih tedna v diskoteke. Na žalost v Ormožu nimamo niti te. Tako običajno zahajamo na Ptuj ali v Žerovin-ce. Ormoška mladina se ob koncih tedna zbira v tukajšnjih lokalih in v parku," so razložili trije ormoški pobalini.
Boris Notesberg, Ormož: "Bil sem na vseh prireditvah in moram reči, da mi je bilo všeč. Program prireditev se mi zdi dober, saj komedije pritegnejo večji krog občinstva. Glede programa bi bilo smiselno mogoče dodati še kaj za mlade, drugače pa škoda, da ne traja več časa. Ocena: odlično, pet."
Denis Kirič, Ormož: "Ormoško poletje sem obiskal dvakrat. Bil sem na koncertu Kingstonov in Natalije Verboten. Zdelo se mi je prav super. Posebej super se mi je zdela Natalija. Komedije pa si nisem ogledal nobene."
Denis Hanžekovič, Ormož: "Tudi jaz sem bil na Kingstonih in na koncertu Natalije Verboten. Komedije si nisem ogledal, ker nisem imela časa zaradi dopusta, morja, bazena ..."
Mojca Zemljarič
Lipnica • Deželna razstava Rimljani 2004
Mesto živi v sožitju z razstavo
V organizaciji pokrajinskega muzeja je nedavno potekal izlet po avstrijski Štajerski.
Udeleženci izleta so si na več lokacijah ogledali avstrijsko deželno razstavo Rimljani 2004. Razstava je čezmejni projekt, v katerem sodeluje tudi Pokrajinski muzej Ptuj, in prikazuje življenje Rimljanov na današnjem Štajerskem. Rimska utrdba, ki so jo Rimljani v času svojega veličastnega imperija zgradili na tem območju, se je imenovala Flavia Solva.
Razstava Rimljani 2004 je bila odprta v začetku maja, na ogled pa bo do konca oktobra. V Lipnici in okolici, dobrih 15 minut od slovenske meje, je razstava na ogled na več lokacijah: Frauen-berg, Seggauberg, grad Retshof v Wagnu in rimski vasi, ki se nahaja v neposredni bližini Lipnice. Sicer pa je sama Lipnica tako ali tako v celoti predana deželni razstavi, saj so celo izložbe po mestu
okrašene v starorimskem slogu.
Na gradu Seggau je obiskovalcem v prehodu skozi časovno cev predstavljen kratek pregled zgodovine Rima, sicer pa so na ogled tudi stara rimska oblačila in medicinski pripomočki današnjega in rimskega časa. Zanimivo je, da so rimski skalpeli, razne igle
in podobno skoraj identični današnjim. Poslopje gradu Seggau je izključno namenjeno turistični dejavnosti. Poleg prostorov, namenjenih razstavam, imajo urejena tudi prenočišča, restavracijo, kavarno in bazen. Na gradu Ret-shof je v kontekstu modernega načina življenja oziroma današnjih civilizacijskih okvirjev predstavljen nastanek Flavie Solve in življenja Rimljanov na tem območju. V rimski vasi zaposleni na stojnicah animirajo rimski način življenja s prikazom rimskih obrti, iger, vojskovanja in podobno. Poleg vseh rimskih drobnarij, ki se v rimski vasi ponujajo izletnikom, se lahko obiskovalci v hladni senci odžejajo še s pravim rimskim pivom in razmislijo: "Ali smo tudi mi potomci veličastnih Rimljanov?".
Mojca Zemljarič
Ljutomer • Ocena dela upravne enote
Nad slovenskim povprečjem
Načelnik Upravne enote Ljutomer Tomislav Nemec je na novinarski konferenci javnost seznanil z delovanjem Upravne enote v letu 2003 ter predstavil nekaj načrtov za v bodoče.
Junija letos je Vlada Republike Slovenije Upravni enoti Ljutomer izdala soglasje o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, po katerem se je število sistemiziranih delovnih mest z 39 zmanjšalo na 34, število oddelkov pa se je s štirih zmanjšalo na tri. Upravna enota Ljutomer je v letu 2003 v roku rešila 98,6 odstotkov zadev, kar je za 5,5 odstotkov več kot v letu 98, število nerešenih zadev pa se je iz leta v leto zmanjševalo. Nemec pa je pojasnil, da so rezultati ankete pokazali precejšnjo zadovoljstvo strank s storitvami: "Ugotavljamo, da je pri posameznih dimenzijah - zanesljivosti, odzivnosti in empatiji - razlika med pričakovanji in doživetji precej majhna, od 0,3 do 0,4 ocene. Splošne ocene so višje, kot je povprečje v državi, tako da če naredimo korekten povzetek, ugotovimo, da smo na posameznih področjih nad državnim povprečjem in tudi stranke so nadpovprečno zadovoljne z našim delom". Prav tako so bili zelo uspešni pri reševanju de-nacionalizacijskih zahtevkov -na Upravno enoto je bilo vloženih 544 zahtev za denacionalizacijo, od tega jih je bilo do konca julija rešenih 506. V naravi je bilo vrnjeno 1.158 hektarov kmetijskih zemljišč
in gozdov, vrnjena pa je bila tudi odškodnina v obliki obveznic v višini 23,9 milijona mark. V celoti je tako rešenih že 93 odstotkov zahtevkov, nerešenih jih je le še 38 - od tega jih je na Upravni enoti Ljutomer le 16, v desetih primerih je vložena pritožba na ministrstvu, v dvanajstih primerih pa je vložen upravni spor na sodišču. "Na teh 22 zadev Upravna enota nima vpliva, pri šestnajstih, ki so še na naši Upravni enoti, pa je vpliv omejen - sedem je primerov nerešenih državljanstev, za katera tečejo postopki pri drugih Upravnih enotah," je povedal načelnik. Odstotek rešenih zadev na ljutomerski Upravni enoti je tako višji od državnega povprečja.V tem trenutku hitrost, s katero so primere reševali pred leti, zaradi zahtevnosti postopkov ni več mogoča, število zaposlenih, ki delajo na primerih denacionalizacije, pa se je zaradi velikega števila že rešenih zadev zmanjšalo s štirih na delavca in pol.
Sicer pa se je lani območje pristojnosti Upravne enote Ljutomer nekoliko zmanjšalo, saj je naselje Bolehnečici iz ljutomerske prešlo pod okrilje Upravne enote Gornja Radgona, uspeli pa so informatizira-ti tudi dva od štirih krajevnih uradov - v Križevcih in Veržeju.
V naslednjih dneh bosta informatizirana še krajevna urada na Razkrižju in v Mali Nedelji. Tomislav Nemec je tako izpostavil izredno dobro sodelovanje z občinami - v Razkrižju je na primer občina priskrbela opremo in poskrbela za prostore. Kljub temu da v državi velja splošni trend ukinjanja služb na lokalnem nivoju, je Upravni enoti Ljutomer z argumenti uspelo ministrstvo prepričati, da poda soglasje k nadaljnjemu delovanju teh štirih krajevnih uradov. Največ je k temu pripomogla informatizacija, s čimer se je povečal obseg nalog, ki jih je v uradih mogoče izvajati, zmanjšali pa so tudi prisotnost referenta v uradih, in sicer na dvakrat po 4 ure.
O kvaliteti dela Upravne enote Ljutomer priča tudi lanskoletno pomursko priznanje za kakovost. Poleg tega so se prijavili na razpis Pot do uspešne realizacije, skupaj z Upravnima enotama Ljubljana in Novo mesto sodelujejo pri testiranju časovnih okvirov izvajanja upravnih storitev, prisotni pa bodo tudi pri izvajanju pilotnega projekta Republike Slovenije Priznanja za poslovno odličnost.
Natalija Škrlec
Radenci • S seje občinskega sveta
Burne razprave
Na minuli seji občinskega sveta občine Radenci, ki se je zavlekla pozno v noč, so člani sveta obravnavali tudi zamenjavo člana sveta osnovne šole Kapela.
Točka je precej glasno razpravo sprožila že ob obravnavi dnevnega reda, saj se je župan Jožef Toplak odločil, da dve točki, povezani s tem vprašanjem, umakne z dnevnega reda, kar je pri članih občinskega sveta naletelo na burne reakcije. Župana so pozvali naj odstopi od svojega predloga, saj lahko s tem ogrozi celotno sejo - torej tudi glasovanje o občinskih priznanjih. Kot je bilo slišati, pa bi lahko zaradi tega padla tudi navidezna koalicija. Po enourni razpravi in številnih posvetovanjih se je župan vendarle odločil, da omenjeni točki pusti na dnevnem redu, ko pa se je pričela obravnava, se je ponovno razvila burna razprava. Predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Ivan Horvat je namreč predstavil razloge za razrešitev člana sveta zavoda osnovne šole Kapela Branka Fekonje, ki po njegovih besedah pri glasovanju za imenovanje ravnateljice ni glasoval v skladu z odločitvijo občinskega sveta. Na prejšnji seji občinskega sveta je ta namreč dal soglasje k imenovanju Marije Mauko. Kolektiv šole je pri glasovanju 10 glasov namenil Bernardi Roudi, ki je tudi sama oddala
svoj glas, Mariji Mauko pa 8. Na tajnem glasovanju sveta šole je Roudijeva dobila 6 glasov, Mau-kova pa 5, ministru za šolstvo pa so podali predlog za obe kandidatki. Ker ministrstvo obeh predlogov ni sprejelo, je bilo treba glasovanje opraviti še enkrat, tokrat je bilo glasovanje javno in Fekonja je glasoval za Bernardo Roudi. Zaradi tega je komisija za mandatna vprašanja sklenila, da je kršil sklep občinskega sveta. Podžupan Zlatko Mir je vse tri člane sveta šole pozval, naj povedo, kako so glasovali na tajnem glasovanju, da se ne bo komu delala krivica, drugi podžupan Vladimir Rantaša pa je ob celotni razpravi ostro protestiral, saj je bil prepričan, da gre za grobo kršenje poslovnika, po katerem član sveta ne more biti kaznovan zaradi mnenja, izjave ali glasovanja, ki ga je opravil v zvezi s svojo funkcijo. Kot je dejal, skuša leva koalicija na ta način obračunati z vsemi, ki razmišljajo drugače, gre pa šele za začetek zamenjav, ki bodo imele dolgotrajnejše učinke, kar so zapisali tudi v izjavi za javnost, ki so jo kasneje posredovali prisotnim novinarjem. Tako se je imenovanje ravnateljice, ki bi moralo
biti predvsem imenovanje na podlagi strokovnosti, sprevrglo v debato in obtoževanje med političnimi opcijami. Izid glasovanja je bil 10 : 4 za razrešitev Fekonje, na njegovo mesto v svet šole pa so imenovali Mihaela Petka.
Sicer pa so na seji potrdili tudi predloge za občinska priznanja. Plaketo občine Radenci so podelili osnovni šoli Kapela ob 200-letnici delovanja in kmetiji Franca Korošaka iz Okoslavcev 65 za skrb, ki jo nudijo zapuščenim otrokom. Priznanja občine Radenci za leto 2004 so prejeli: Ivan Trstenjak iz Boračeve za aktivno delovanja na številnih področjih, Prostovoljno gasilsko društvo Hrašenski Vrh ob 50-letnici delovanja, Nogometni klub Radenska, ki letos praznuje 30-letnico, Anton Hribernik, župnik na Kapeli za večletno delo, Janez Konrad iz Hrašen-skega Vrha za delovanje v okviru Lovske družine Radenci, Franc Koren iz Hrastja Mote za življenjsko delo in dosežke na področju čebelarstva ter Danica Sepešy, ravnateljica osnovne šole Radenci za prispevek pri razvoju in promoviranju občine.
Natalija Škrlec
Prejeli smo
Phyrnska avtocesta - obljuba dela dolg
Odgovor odbora civilne družbe ob trasi bodoče avtoceste Maribor-Gruškovje ministru za promet.
Spoštovani g. minister: sporočamo Vam, da se je odbor v sestavi I. Vogrinec, L. Mau-čič, A. Zelenik, D. Štrafela in M. Babič seznanil z izčrpnim odgovorom, ki ga je poslalo Vaše ministrstvo na naš dopis z dne 25. 06. 2004, s katerim smo zahtevali informacije o stanju pri pripravi projekta slovenskega dela Phyrnske AC in v zvezi z našimi napovedmi, da bomo "ubrali ostrejše tone", oblikoval naslednja stališča:
-	Odbor bo izpolnil obljubo, da bomo tudi v primeru, če se v naši oceni, da se z aktivnostmi pri pripravi projekta zavlačuje in da rok začetka izgradnjepo v DZ sprejetem programu ni več mogoč, motimo, tudi o tem obvestil javnost. Iz odgovorov Vaših sekretarjev sklepamo, da se tako hudo sicer nismo motili, pač pa je resnica verjetno nekje vmes! Ministrstvu za promet se tudi zahvaljujemo za ažurne informacije, ki so v strnjeni obliki naslednje:
-	AC je razdeljena na dvapo-dodseka; Slivnica-Draženci, imenovan H2, in
Draženci-Gruškovje.
-	Vseh sedem občinskih svetov ob AC H2 je izbrano in od vlade RS dne 11. 12. 2003 potrjeno varianto na svojih sejah potrdilo.
-	Do konca oktobra 2004 bo po vseh občinah izvedena javna razgrnitev DLN (drž. lok. načrta).
-	Da se bo postopek pridobivanja zemljišč in nepremičnin zaključil v planiranem roku 18-20 mesecev po sprejemu uredbe o DLN, kar pomeni, da bi vsa planirana zemljišča in nepremičnine pridobili do konca leta 2006. Do tega roka bi izdelali tudi potrebno tehnično dokumentacijo, gradbeno dovoljenje, izvedli razpis, z deli pa pričeli spomladi 2007!!!
-	Da se ne strinjate z našo oceno, da rok začetka izgradnje ni več mogoč, pač pa zagotavljate, da bo le-ta spoštovan! S tem se seveda strinjamo, vendar izražamo bojazen, da se premnogokrat pojavijo objektivne in subjektivne ovire, kot že mnogokrat doslej!!!
-	Da je na pobudo MzP že stekel postopek za pripravo
vsega potrebnega za izgradnjo drugega dela AC od Dra-žencev do MMP Gruškovja in državne meje z R. Hrvaško. Ta pododsek naj bi se začel graditi med leti 2007 in 2008, pri čemer je sam mejni prehod s priključki že v gradnji.
2. Glede naše najave, da bomo, v kolikor bomo ugotovili, da stvari ne tečejo kot bi morale, problem tudi inter-nacionalizirali, pa Vam sporočamo naslednje:
-	Z razočaranjem smo sprejeli informacije, da se na pripravah za izgradnjo AC do mejnega prehoda Macelj na strani R HR ne dogaja nič in da je izgradnja tega dela PHYRNKE premaknjena v bodočnost. V resničnost tega močno dvomimo, saj imamo informacije, da se prav v zadnjem mesecu podpisujejo končne pogodbe med partnerji Walter Motorway GMBH in JV Cesta Varaždin & NGR, oz. bavarsko firmo Walterbau o izgradnji "odseka C" avtoceste med Zagrebom in MMP Ma-celj. Izgradnja tega odseka naj bi se začela po koncu letošnje turistične sezone, rok dokončanja pa je konec leta 2006, o čemer so že poročali tudi naši časopisi! Izvedbo financira v sklopu 28-letne koncesije navedena bavarska firma. Vse bomo seveda spremljali!
-	V oceni trenutnega stanja smo ponovno prišli do naslednje najverjetnejše situacije: koncem leta 2006 se bomo po "črni varianti" našli vpoloža-ju, ko bomo lahko samo ugotavljali, da so Avstrijci že cca. 20 let s Phyrinko v Šentilju,
Hrvati pa v Maclju, mi Štajerci - Podravci pa nič! Tako se lahko še enkrat več potrdi, da v "naših koncih" vse preveč verjamemo obljubam. Hočemo dejanja, šele potem, ko bo na vrsti rezanje traku ob otvoritvi, bomo hvalili!
3. Zavedamo se težavnosti birokratskih postopkov, ki v določenem delu predstavljajo tudi spoštovanje zakonov pravne države, istočasno pa tudi vemo, da "kjer je volja, je tudi pot"! Vašim odgovorom ne moremo z gotovostjo zaupati, da se bodo obljube tudi uresničile in da delovanje civilne družbe ni potrebno. Na osnovi izkušenj lahko rečemo, "pa še kako je potrebno"!!! V odboru civilne družbe menimo, da je več kot 30 let potrpljenja, strpnosti in prenašanja hrumenja osebnih vozil in tovornjakov dobesedno pred pragovi tisočerih stanovanjskih hiš in dvorišč prebivalcev naselij Miklavža na Dr. p., Loke, Rošnje, Starš, Zlatoličja, Slovenje vasi, Hajdoš, Skorbe, Hajdine, Dra-žencev, Vidma, Žetal in Pod-lehnika dovolj. Ne moremo se strinjati z miselnostjo "nekaterih odločujočih", češ, Hrvatom ne bomo gradili avtoceste! Za božjo voljo, avtocesto potrebujemo vendar mi, prebivalci zgoraj navedenih naselij, in ne Hrvati! Kar poglejte si primer stare ceste iz Gradca do Lipnice in nove avtoceste na isti relaciji!!! Menimo, da je tudi to evropsko razmišljanje. Pa brez zamere!
Po pooblastilu odbora civilne družbe zapisal: M. Babic
Sedem (ne)pomembnih dni
"Globalni" svet - en svet?
Po zaslugi spleta dogodkov (in zagotovo tudi očitne ideološke in politične neobremenjenosti televizijskega komentatorja Dejana Ladike) so nas to nedeljo posnetki in besede v nacional-kinem Zrcalu tedna po dolgem ~asu spet drasti~no opomnile, da se naš svet in naša usoda kljub vsemu vendarle ne kon~u-jeta na meji ob Kolpi in znotraj novih prostranstev združene Evrope. Naš miselni in informativni svet sta namreč vse prepogosto in vse predolgo usmerjena zgolj na nekaj (sicer pomembnih, a ne edinih točk) svetovnega dogajanja, ki zagotovo še zdaleč ne predstavljajo verne podobe "globalnega" sveta, še manj pa avtentičnega in nepristranskega ogledala vseh njegovih relevantnih stanj, hotenj in problemov.
Upoštevaje vse to je bila nedeljska oddaja svojevrstno presenečenje in opozorilo. Izmučen in v marsičem zavržen in pozabljen "tretji svet" (kakor so v času najhujših svetovnih ideoloških delitev brez razlike poimenovali vse nerazvite države) se tokrat vsem tistim, ki nanj tako lahkotno pozabljajo, predstavlja z novimi problemi, s skoraj nerešljivimi težavami - z bolezenskimi epidemijami in naravnimi katastrofami. Nihče se pravzaprav ne vpraša, ali so vse te nesreče nujno tako velikih razsežnosti in nujno tako nepre-
magljive, kot je videti na prvi pogled. Desettisoči mrtvih se sprejemajo kot nujno in nespremenljivo dejstvo in z različnimi dejanji kar naprej dokazujemo, da cena in svetost človeškega življenja še zdaleč nista enaki v kakšni Afriki in Aziji ali pa v Ameriki. Časopisi na prvih straneh (in z vsem upravičenim gnusom) pišejo o vsaki posamični evropski ali ameriški žrtvi terorističnega dejanja, vsaka najmanjša nesreča "doma" in v neposredni "civilizirani" okolici nas pretrese, novice o desetinah, stotinah, tudi tisočih mrtvih nekje v "nerazvitem" svetu pa uvrščajo na komaj vidna mesta in na rep informativnih oddaj. Vsej tej anonimni (ta čas še strpni) množici in njenim problemom se preprosto ne da izogniti. S televizijskih ekranov nas gledajo obnemogle, začudene oči bolnikov. S problemi aidsa, tuberkuloze in drugimi boleznimi revščine se zares zavzeto (in prizadeto) ukvarjajo zgolj črni politiki, kot da bi bile te bolezni omejene zgolj na črne in druge nebele rase, protestniki nas opozarjajo, da Amerika in njen predsednik Bush nista zgolj tisto, za kar se sama razglašata - zlitje vsega dobrega, ampak tudi primer skrajnega cinizma. Na pravkar končani mednarodni konferenci v Bangkoku o aidsu so tudi uradno ugotovili, da so ZDA odte-
gnile že sicer obljubljeno večjo pomoč v boju proti aidsu, da je njihov prispevek pri tem manjši od njihovih siceršnjih zmožnosti in da tudi sicer ravnajo tako, kot da zanje ta katastrofalna svetovnega kuga dvajsetega stoletja ne bi bila poseben problem. Če k vsemu temu dodamo še cinizem ameriškega predsednika Busha, da je najboljše sredstvo za preprečevanje aidsa spolna zmernost, lahko z grozo ugotovimo, ja ta čas očitno nimamo opravka z enim svetom, enotnim poznavanjem in priznavanjem človekovih pravic in vrednot, ampak s kar nekaj različnimi svetovi, od katerih si bo vsak, če se stvari ne bodo spremenile, zamišljal, kako bi zgolj po svoje urejal sicer "globalni" svet. V takšnih razmerah pa so vedno novi nesporazumi in konflikti nekaj neizbežnega in grozečega. Seveda tudi ni nikjer rečeno, da se bodo, tako kot zdaj, zoževali zgolj na ogorčene klice protestnikov proti Bushu
Nekdanji južnoafriški predsednik Nelson Mandela je na konferenci v Bangkoku dejal, da nas bo "zgodovina prav gotovo hudo obsojala, če se ne bomo z vsemi sredstvi lotili boja proti aidsu! Seveda pa je aids samo najbolj drastična prispodoba svetovnih zagat in izzivov. "Globalni" svet bi se moral organizirati tako, da
bi čutil z vsakim svojim delom -v dobrem in slabem, predvsem pa bi se morali vsi, tudi tisti, ki mislijo (in mislimo), in smo dosegli že "vse" in da smo daleč od vsakodnevnih stisk in bolečin drugih, zavedati, da niti kratkoročno niti dolgoročno svet, ki ne zna razreševati svojih protislovij in presegati ter blažiti prevelikih razlik, nima dobrih in stabilnih "globalnih" perspektiv.
V Bangkoku je tajski senator Mečai Viravaidža pozval vse človeštvo, naj dvigne glavo iz peska in dojame, da je aids skupen problem. Po njegovem predlogu naj bi vsak Zemljan prispeval za boj proti aidsu en dolar. To naj bi bil enoten odgovor ljudi na obotavljivost in nedoslednost posameznih vlad, ki se ne morejo in nočejo dogovoriti, koliko bodo prispevale za premagovanje bolezni, ki prizadeva 40 milijonov ljudi in zaradi katere je umrlo že 20 milijonov ljudi. Seveda ni nikjer rečeno, da bo ideja senatorja iz Tajvana naletela na odziv, ki bi ga sicer zaslužila. Ali ne bi bilo lepo in spodbudno, če bi se tokrat vsaj Slovenija odzvala in organizirala tako, da bi nedvomno dokazala, da kljub svoji majhnosti - ali pa prav zaradi nje - sodi v prvi krog tistih, ki jim ni vseeno, kakšen je in kakšen bo "globalni" svet?
Jak Koprivc
Od tod in tam
Ptuj t MLD - Čistili bodo rečno obrežje
Ptujski odbor Mlade liberalne demokracije pripravlja v sodelovanju s podmladkom Hrvatske narodne stranke v soboto, 24. julija, ob 8. uri mednarodni projekt čiščenja brežin reke Drave. Udeleženci projekta se bodo v jutranjih urah zbrali na ptujski ranci. Po pozdravnih govorih bodo pričeli s čiščenjem rečnega obrežja med ranco in gostilno Ribič. Po kosilu si bodo udeleženci projekta ogledali Ptuj, nato pa sledi odhod v Varaždin. Tam bodo mladi politiki na družabnem popoldnevu preživeli še preostanek svojega druženja. (MZ)
Grajena t Praznovali bodo 800-letnico
Foto: Črtomir Goznik
V okviru 800-letnice prve pisne omembe kraja Grajena so v primestni četrti Grajena pripravili več prireditev Prva bo v soboto, 24. julija, ko bodo izvedli kolesarski trim in športne igre med ekipami zaselkov primestne četrti Grajena, 26. julija bodo v prostorih OŠ Grajena predstavili zbornik, 28. julija bo srečanje ljudskih pevcev in godcev, osrednja slovesnost ob 800-letnici kraja Grajena in obenem ob četrtem krajevnem prazniku pa bo v soboto, 31. julija, v domu krajanov Grajena. Po uradnem delu, na katerem se bodo spomnili najpomembnejših dosežkov v razvoju kraja, med temi je zagotovo nova šola, podelili bodo tudi nekaj priznanj, bo sledilo družabno srečanje. Zbornik, v katerem je zbrana krajevna zgodovina Grajene, bo brezplačno prejelo vsako gospodinjstvo v primestni četrti Grajena. (MG)
Dornava t Razvili novi društveni prapor
Prostovoljno gasilsko društvo v Dornavi ima bogato in večletno tradicijo, saj letos praznuje 104. leto obstoja in tako spada med najstarejša društva na Ptujskem. Danes povezuje 76 članov. Predsednik društva je Alojz Franjkovič, poveljnik pa Srečko Kondrič. Pred štirimi leti so gasilci s prostovoljnim delom in prispevki zgradili novi gasilski dom. Na nedeljski slovesnosti, ki so se je udeležili številni gasilci iz domačega in sosednjih društev, pa so razvili novi društveni prapor, ki je že tretji po vrsti. Kot je poudaril predsednik društva Alojz Franjkovič, je društvo razvilo prvi prapor leta 1928 in je še danes shranjen za spomin društva. Drugi prapor, ki je bil do danes aktiven kot simbol društva, so razvili 1957. leta. Za novi društveni prapor so prispevali številni posamezniki, botri pa so bili: Občina Dornava - vaški odbor Dornava, Marjan Cigula, Franc Horvat in Franc Rašl. Blagoslov prapora je opravil domači župnik Jože Kram-berger (MS)
Markovci t Srečanje etnografskih pustnih skupin
člani Etnografskega društva (ED) Korant Markovci so v začetku julija gostili srečanje etnografskih skupin.
Srečanja so se udeležili člani pustnih skupin iz Kostanjevice na Krki in Liga na Primorskem. Gostitelji srečanja so svojim gostom razkazali občino Markovci. Gostje iz Kostanjevice in Liga so si med drugim najprej ogledali prvensko žetev, nato pa so v družbi svojih gostiteljev ob gasilskem domu v Stojncih preživeli vesel in pester popoldan.
Sicer pa je ED Korant iz Markovcev v teh dneh z udeležbo na Kostanjeviški noči že vrnilo obisk svojim društvenim kameradom. Tovrstna srečanja so vsakoletna stalnica omenjenih društev in so edinstvena priložnost za sklepanje tesnih prijateljstev in obujanje spominov na pustne dni. (MZ)
Foto: Cilka
Foto: MZ
Kmetijstvo • Z 2. seje sveta območne enote KGZS
Čakajoč na ministra
Na svoji drugi seji se je prejšnji teden sestal svet OE KGZS, ki ga od nedavnega vodi novoizvoljeni predsednik Milan Unuk. Poleg ~lanov sveta so bili na sejo vabljeni tudi predstavniki mlekarske in kmetijske zadruge, saj je bila osrednja pozornost sre~anja namenjena problematiki odkupnih cen mleka in p{enice.
Zbrani so sicer najprej imenovali tri petčlanske odbore za področja vinogradništva in sadjarstva, poljedelstva z živinorejo in vrtnarstva ter za dopolnilne dejavnosti in razvoj podeželja. Člani posameznih odborov prihajajo z vseh območij, torej iz Ptuja, Ormoža, Slovenske Bistrice in Lenarta, vključeni so tudi strokovnjaki za posamezna področja, predsednike posameznih odborov pa morajo člani imenovati do naslednje seje.
Več zatikanja sestankujočih je povzročila naslednja točka dnevnega reda, namenjena pripravam za razgovor s kmetijskim ministrom. Kot je povedal Unuk, iz ministrstva kljub poslanemu dopisu še niso dobili odgovora, ali sploh in kdaj naj bi minister lahko prisostvoval načrtovani okrogli mizi, na kateri bi ga radi seznanili s splošnimi in specifič-
nimi težavami kmetijstva v Podra-vju. Konkreten program srečanja z ministrom bodo tako člani sveta pripravili takoj po prejemu obvestila o ministrovem obisku, vsekakor pa naj bi bili v ospredju pogovorov nižja odkupna cena mleka in velike težave vinogradniške panoge v Podravju.
Nezadovoljni pridelovalci mleka
Največ pozornosti in časa pa so udeleženci seje posvetili problematiki nižjih odkupnih cen mleka in pšenice. Član pogajalske skupine za odkupno ceno mleka Ivan Pintarič je navzoče seznanil s potekom neuspešnih pogajanj, ki so se, kot je znano, končala z ultimatom mlekarn, da bodo za mleko plačevale 2,47 tolarjev nižjo ceno, ta pa naj bi veljala kar za dva meseca nazaj. Direktor mlekarske zadruge Dra-
go Zupanič je ob tem dejal, da takšna enostranska zahteva mlekarn po izplačilu nižje cene za nazaj ne bo izpolnjena, saj nima nobene pravne podlage in bodo pričakovani bremepisi zavrženi. "Z vodstvom pomurskih mlekarn smo se vodje zadrug na tem območju že sestali, srečevali pa se bomo tudi v prihodnje ter tako spremljali njihovo poslovanje in rezultate. Individualizem in so-liranje v prihodnje ne bo več prineslo uspehov, nujno je povezovanje in skupen nastop za doseganje učinkovitih rešitev. Stroške poslovanja bodo morale zniževati tudi mlekarne, ne pa le izvajati pritisk na pridelovalce in zadruge," je povedal Zupanič, ob tem pa dodal, da bodo ob sprotnem spremljanju poslovanja pomurske mlekarne zahtevali točne podatke o izgubah ter vzrokih zanje. Po mnenju prisot-
nih je lahko nadaljnje zniževanje odkupnih cen mleka pogubno za pridelovalce, saj so subvencije zanje v naši državi nižje kot v ostalih evropskih državah, enako pa velja tudi za premijo v višini 2,47 tolarja, ki bi morala pripadati kmetom, ne pa mlekarnam. Sestankujoči pa so kritično ocenili tudi odnos mlekarn, ki so se združile proti pridelovalcem namesto proti trgovinam, ki po njihovem prepričanju še vedno trgujejo z veliko previsokimi maržami in dobičkom: "Že trinajst let se srečujemo s politiko pritiska zniževanja cen pri proizvajalcih. Rezerv tu ni več, gre le še za povečevanje minusa, veletrgovci pa se obnašajo kot največji sovražniki kmetijstva!"
Grožnja z "madžarsko" pšenico?
S podobnimi težavami pa se srečujejo tudi kmetje s pšenico. Marjan Janžekovič je dosedanja pogajanja ocenil bolj kot postavljanje ultimatov kot pa iskanje sprejemljivih kompromisov: "Mlinarji trdijo, da bodo pšenico kupili pač tam, kjer bo cenejša. Če vemo, da ima Madžarska kar 3 milijone ton viška pšenice, potem verjetno Slovenija z uvoznimi potrebami okoli 100.000 ton z njihovega vidika ni nobena težava." Po predlogu pogajalske skupine, ki zastopa pridelovalce, naj bi bila bruto odkupna
Kmetijstvo • Neuspešna pogajanja
Kako dolgo še slovenska pšenica?
"Letošnja odkupna cena pšenice B-kvalitete je 27 tolarjev, za A-kvalitetni razred 31, za C pa 24 tolarjev. To je seveda daleč od tistega, kar je zahtevala naša pogajalska skupina v imenu pridelovalcev, vendar se več ni dalo doseči, saj so predstavniki žitne industrije pogajanja zapustili," na kratko povzema rezultate zadnjega srečanja član pogajalske skupine Marjan Janžekovič iz KZ Ptuj.
"Pogajanj kljub naši želji ne bo več, kmetje pa se lahko odločijo, kaj bodo ob takšni neugodni ceni pšenice z njo storili. Možnosti pa imajo zelo malo, saj letošnjega pridelka, po oceni bo šlo za 100.000 ton pšenice, ne morejo v celoti pokrmiti živini, cena pšenice na ostalih trgih pa je nižja. Prvotno ponujena cena nasprotne pogajalske strani je bila 26 tolarjev za B-razred, naš predlog je bil 30 tolarjev. Kompromis smo poskušali najti pri ceni 120 evrov na tono pšenice, oziroma 28,8 tolarja za kilogram, vendar tega nismo dosegli. Mlinarji so celo en tolar, ki so ga dodali k njihovi izhodiščni pogajalski ceni, označili kot darilo brez pravih argumentov!"
Kruh ne bo cenejši ...
Glede na pogoje pridelovanja pšenice v Sloveniji se ob vedno večjih pritiskih znižanja cen postavlja vprašanje, kako dolgo bo ta dejavnost sploh še ostala živa:
"Res je, da bomo zelo težko ali sploh ne bomo mogli več konkurirati ostali Evropi, zlasti Poljski, Češki in Madžarski. Če v prihodnosti cena pade še nižje, kot je letošnja, potem je pridelava absolutno brez pomena! To pa se lahko zgodi v primeru, da bo tudi naslednje leto letina tako obilna kot je bila letos." Najbližjo in verjetno največjo nevarnost za slovenske pridelovalce predstavlja sosednja Madžarska, ki je z letno proizvodnjo šestih milijonov ton pšenice pravi gigant proti Sloveniji, njihova pšenica pa naj bi bila na približno enaki kvalitetni ravni kot slovenska: "Velika razlika pa je v stroških pridelave in posledično v odkupni ceni. Pridelava pšenice na površinah od enega do treh hektarjev v Sloveniji postaja zaradi visokih proizvodnih stroškov povsem nerentabilna!" Po drugi strani pa Janžekovič opozarja na nevarnost praktično popolnega
Marjan Janžekovič: "Slovenskim pridelovalcem pšenice se ne piše nič kaj lepa prihodnost!"
izginotja domače pridelave pšenice, kar po njegovem mnenju ne bo dobro za domače mlinarje: "Če bo domača pridelava povsem zamrla, sem prepričan, da se bodo cene tuje pšenice dvignile, saj bo naš trg brez domače konkurence, ki vsaj malo zadržuje ta trend."
Sicer pa, kot še dodaja Janže-kovič, je strošek pšenice v kilogramu kruha skoraj zanemarljiv, saj znaša borih sedem odstotkov. Kruh pa zaradi nižje odkupne cene ne bo cenejši. Če bi slovenski kmetje letošnjo proizvodnjo pšenice podarili zastonj, je žitna industrija prepričana, da kruh ne bi bil nič cenejši, kar so na pogajanjih tudi javno priznali!
Pričakovana slabša kvaliteta
Letos se na področju Podravja pričakuje okoli 9000 ton pšenice, večina kategorije B, več kot lani pa naj bi bilo tudi slabšega kvalitetnega razreda. Pri "izborje-nem" enem tolarju na kilogram pšenice to skupno pomeni 9 milijonov tolarjev več za pridelovalce, čeprav za posameznika ta tolar nima posebno velike vrednosti. Z odkupom naj bi se začelo te dni. Kaj narediti s pšenico, pa ostaja odprto vprašanje: "Taktika skladiščenja je vprašljiva, saj je Evropa polna pšenice, samo v Madžarski je imajo tri milijone ton viška! Tudi skladiščne kapacitete so problematične v tem trenutku, tako da se bomo morali odločiti za odprodajo pšenice. Sicer je res, da še ostaja novembrski državni ukrep interventnega odkupa po 24 tolarjev ne glede na kvaliteto."
Letos se, kot pravi Janžekovič, glede na vremenske razmere s strahom pričakujejo prvi rezultati žetve, saj je lahko kvaliteta zelo slaba: "Pričakujemo sicer večji pridelek kot lani, vendar bo hkrati v zrnju prisotno ogromno primesi, pričakuje pa se tudi nizka vsebnost beljakovin. Zato bo verjetno večja kot lani količina pšenice razreda C ali celo pšenice izven standarda. Tudi to pšenico bomo odkupili in jo poskušali prodati živinorejcem za krmo."
Zaradi pričakovane slabše kvalitete letošnjega pridelka so pogajalci poskušali nekoliko znižati kakovostne kriterije uvrščanja pšenice v posamezne razrede ter tudi na ta posredni način popraviti odkupne cene: "Uspeli pa smo le pri sedimentaciji, ki smo jo za razred A znižali s 50 na 45. Vendar se bojimo, da to ne bo imelo kaj dosti učinka, saj bo tega kakovostnega razreda pšenice bolj malo, pa tudi vsi ostali kriteriji ostajajo nespremenjeni. Morda pa se bo dalo še kaj storiti glede hektolitrske teže, ki ni tako pomembna za nivo kvalitete, v smislu, da minimalni padec hektolitra ne bi povzročil padca pšenice v nižji razred, če bodo vsi ostali parametri ustrezni."
Marjan Janžekovič pa svetuje še nekaj: "Glede na letošnjo izjemno nizko odkupno ceno, ki ji je treba potem odšteti še številne stroške, vsem našim pridelovalcem, seveda tistim, ki to želijo, svetujem, da si znižajo stroške prevoza in pšenico sami odpeljejo na odkupno mesto v Intes Maribor. To pomeni dobra dva tolarja prihranka po kili pšenice in zlasti večjim pridelovalcem se to že pozna."
SM
Na drugi seji sveta OE KGZS je bila v ospredju problematika odkupnih cen mleka in pšenice.
cena pšenice A-kvalitete 35 tolarjev, razreda B 30 tolarjev, manj kvalitetna pšenico razreda C pa naj bi bila najbolj rentabilno porabljena kot krma za živino. Janžekovič sicer ni bil posebno optimističen glede nadaljnjega razvoja pogajanj, saj pridelovalci pravzaprav nimajo nobene prave alternative; če ne bodo sprejeli neke določene cene, nimajo kam s pridelkom. Edina rešilna bilka bi bila morda lahko zahteva po izenačevanju kriterijev uvožene pšenice kategorije A, ki po prepričanju večine ne dosega kvalitetnega nivoja domačega pridelka. O tej zahtevi bodo člani sveta obvestili kmetijsko zbornico in upravni odbor.
V nadaljevanju seje so člani razpravljali še o programu dela območne zbornice, ki ga bodo natančno določili na prihodnjem srečanju, kot glavno nalogo pa so si zadali sprotno sestajanje in reagiranje na tekočo najbolj perečo problematiko. Unuk je zbranim predlagal še izdajo posebnega časopisa, namenjenega natančnim pojasnilom o pristojnostih posameznih služb in institucij na področju kmetijstva, Peter Pribožič pa je predstavil letošnji program dela kmetijske svetovalne službe, kjer se bodo, med drugim, zavzeli tudi za pridobitev oziroma ustanovitev službe za certificiranje.
SM
Bresnica • Veliko gasilsko slavje
Zlati jubilej
Minuli konec tedna je v Spodnjem Podravju in Prlekiji minil v znamenju gasilstva in gasilskih jubilejev.
V Bresnici v občini Ormož so v nedeljo praznovali 33. dan gasilcev občine Ormož in 50. obletnico delovanja PGD Bresnica. Ob praznovanju zlatega jubileja so bresniški gasilci razvili nov prapor in slovesno blagoslovili obnovljene prostore gasilskega doma. Obnovitvena dela v domu gasilcev in krajanov v Bresnici so zajemala tako notranjo kot zunanjo obnovo objekta ter asfaltiranje dvorišča. Pretežen del obnovitve je bil postorjen s prostovoljnim delom gasilcev.
Sicer pa se je na nedavni slovesnosti PGD Bresnica zbralo več kot sto uniformiranih gasilcev in številni povabljeni gostje. Zbrane gasilce v Bresnici so med svečanostjo ob razvitju novega gasilskega prapora in predaji obnovljenega gasilskega doma nagovorili predsednik PGD Bres-nica Viktor Munda, župan občine Ormož in poslanec v državnem zboru Vili Trofenik, predstavnik Gasilske zveze Slovenije Janez Liponik in predsednik Gasilske zveze Ormož Jože Sterman.
Nov gasilski prapor in obno-
Predsednik društva Viktor Munda je prejel zahvalo za požrtvovalno društveno delo.
vljen dom je blagoslovil dekan Jože Sipuš. Za trakove na praporu je darovalo 18, za žebljičke pa 81 donatorjev. Boter novega prapora PGD Bresnica je Franc Brumen z družino.
Na nedeljski slovesnosti v Bre-snici so bila zaslužnim članom društev GZ Ormož podeljena številna priznanja, odlikovanja in zahvale, za kulturni utrip na prireditvi pa je poskrbel podmladek KD Alojz Žuran Podgorci.
Mojca Zemljarič
Gasilsko dru^^vo Bresnica je bilo ustanovljeno leta 1954. Ustanovni občni zbor društva je na domačiji Franca Rižnarja potekal 6. januarja 1954. Za prvega predsednika društva je bil imenovan Stanko Žiher, ki je svojo funkcijo vestno opravljal kar 32 let. Sicer pa so bili v prvi upravni odbor društva potrjeni še Jože Petek, Franc Rižnar, Ciril Prejac, Franc Brumen, Fric Janžekovič, Franc Mar, Pavel Štuhec, Jože Dovečar in Ivan Bezjak.
Prvi društveni prostori bresniških gasilcev - od leta 1956 do leta 1964 -so bili pri Rudiju in Mariji Kavčič. Nov gasilski dom, zgrajen z udarniškim delom, so člani PGD Bresnica namenu predali leta 1964. Junija 1969je sledilo razvitje prapora. Istega leta je društvo s pomočjo velike nabiralne akcije kupilo prvo društveno vozilo - džip Kompanjola 4x4. Leta 1976 se je vozilo prodalo in PGD Bresnica je od PGD Podgorci kupilo rabljen gasilski kombi. Sicer pa so vse do danes bresniški gasilci pridno dograjevali svoj gasilski dom in kupili drugo orodno vozilo. Dokončna obnova gasilskega doma, ki se je preimenoval v dom gasilcev in krajanov, je bila izvedena v zadnjih dveh letih. Od leta 2003 vodi društvo predsednik Viktor Munda.
Ptuj • Kako je bil razdeljen denar
Kulturni segedin golaž
Letošnja razdelitev denarja iz občinskega proračuna po javnem razpisu za izbiro kulturnih programov in projektov je dvignila veliko prahu in ogorčenja, predvsem s strani tistih, ki se zaradi minimalnega zneska dodeljenih sredstev lahko upravičeno počutijo ogoljufane. Navsezadnje že prva slika razdeljenih štirih milijonov med 28 izbranih prijaviteljev (pet jih je bilo zavrnjenih) kaže res čudno podobo; en sam projekt je namreč dobil 1,8 milijona tolarjev (skoraj polovico vseh sredstev), vseh ostalih 27 pa si je moralo razdeliti preostanek že tako sramotno presušene kulturne pogače.
Razpis po kriterijih ali farsa?
Svojstveno ptujski je bil letos že začetek pregledovanja prispelih ponudb oz. projektov. Prva komisija v sestavi Robert Križa-nič, Meta Puklavec in Darja Ko-ter je bila namreč kaj hitro po pregledu prispele dokumentacije razrešena kot, če se izrazimo v pravnem žargonu, "okužena", saj naj bi bili vsi trije člani komisije hkrati med soizvajalci ali izvajalci projektov Hitro sestavljena druga komisija je nato pod vodstvom Ivana Vidoviča (člana sta bila Aleš Arih in Franc Simo-nič) in upoštevanih pritožbah razdelila denar tako, kot ga je; od 20 tisočakov pa tja do milijona in osemsto tisoč za posamezni projekt.
Ivan Vidovič nam je na vprašanje, zakaj takšne razlike in nesorazmerna - za nepoznavalce domačega kulturno-političnega lobija pa tudi povsem nerazumljiva - razdelitev sredstev, povedal: "Komisija je razdelila denar na osnovi veljavnih in sprejetih kriterijev, v skladu z zakonom in pravilnikom. Projektu Ptuj -odprto mesto prijavitelja društva Povod je bilo dodeljenih več sredstev (1,8 milijona, op. a.), ker je komisija menila, da je ta projekt za Ptuj izjemnega pomena, saj mesto nima nobene druge prireditve v smislu festivala, kot je to značilno za ostala slovenska mesta."
Lani je bila za ta projekt v okviru občinskega proračuna pripravljena posebna postavka z dvema milijonoma tolarjev, s sklepom mestnih svetnikov pa je bila letos združena v enotno postavko sofinanciranja vseh kulturnih programov in projektov. Višina sredstev pa ni ostala enaka, ampak se je krepko znižala; poleg dveh milijonov za Odprto mesto na posebni postavki je bilo za ostale projekte lani namenjeno 3,5 milijona tolarjev, kar pomeni, da je bilo za kulturo lani izplačanih skupno 5,5 milijona tolarjev, letos pa 1,5 milijona manj. Večina kulturnih ustvarjalcev je že zaradi tega razočarana, jezo med njimi pa je sprožilo dejstvo, da so pravzaprav lahko kandidirali le za polovico razpisanih sredstev! Po prepričanju nekaterih naj bi bila približno takšna razdelitev pričakovana že vnaprej, vsaj glede na prakso prejšnjih let, zato so letošnji razpis v višini štirih milijonov tolarjev označili kot sprenevedanje občine in vseh odgovornih oziroma vpletenih oseb: "Takšen razpis je zgolj farsa. Bolj odkrito bi bilo, če bi na občini pojasnili, da lahko vsa ostala društva in prijavitelji kandidiramo za 2 in ne za 4 milijone tolarjev!"
Krivda v združitvi postavk?
Vidovič takšne predpostavke zanika: "Ni šlo za nobeno zavajanje prosilcev! Nič ni bilo naprej
V letu 2000je bilo za financiranje kulturnih projektov namenjeno skupno 4,7 milijona tolarjev (na posebni postavki za takratne poletne večere je bilo 2,3 milijona tolarjev). V letu 2001 je bilo za iste namene porabljenih skupno 4,6 milijona tolarjev (posebna postavka Poletni večeri je znašala 2,9 mio SIT). 2002 sta bili postavki združeni, skupno je bilo na razpolago 4,2 mio SIT. Lani sta bili spet odprti dve postavki: za projekt Ptuj - odprto mesto je bilo dodeljenih 2 milijona tolarjev, za ostale projekte pa 3,5 milijona tolarjev, skupno torej 5,5 milijona tolarjev! Letos pa je bila za financiranje kulturnih projektov ena sama postavka s 4 milijoni tolarjev; od tega je 1,8 milijona tolarjev dodeljenih projektu Odprto mesto.
določeno ali odločeno. Komisija se je pač odločila tako, kot se je, nikjer pa ne piše, da se - v drugačni sestavi - ne bi odločila drugače! Seveda upoštevajoč kriterije! Projekt Ptuj - odprto mesto je toliko večji, ima več izvajalcev in podizvajalcev, zato zahteva več sredstev! Za dodelitev te vsote denarja pa se je komisija odločila soglasno."
Po mnenju Vidoviča, ki se mu pridružuje tudi Robert Križanič (nosilec projekta Ptuj - odprto mesto, op. a.), pa bistva letošnjega nezadovoljstva kulturnikov ne gre iskati v razdelitvi denarja, ampak v celokupni vsoti razpisnih sredstev.
"Menim, da bi bilo bolje, če bi postavki ostali ločeni kot prejšnje leto, torej, da bi imel projekt Odprtega mesta svojo finančno postavko v proračunu. Osebno sem vztrajal, da bi bilo v proračunu več postavk za kulturo, saj se tako lahko obdrži več denarja za te namene. Ampak, ker so svetniki na pobudo svetnice Mete Puklavec izglasovali združitev teh dveh postavk, se je pač zgodilo, kar se je. Ko se v proračunu išče denar, ki ga je vedno premalo, se pač določene postavke znižujejo. Sicer pa je to stvar mestnega sveta in svetnikov!"
Meta Puklavec: "To je razpis 'po domače'!"
Namig, da je vzrok ali vsaj eden od vzrokov za zmanjšanje sredstev za kulturne projekte iskati v združitvi postavk, pa Meta Puklavec ostro zanika :"S to pobudo sem se in se še vedno zavzemam za dvig kvalitete prireditev s tem, da bi v projektih povezali najboljše ptujske ustvarjalce vseh vrst umetnosti. Ob upoštevanju strokovnih umetniških referenc bi lahko izbrali tiste programe, ki bi zadostili kriterijem razpisa. Priporočilo odbora za družbene dejavnosti je bilo zato, da bi z združevanjem sredstev dosegli si-nergetske učinke. Če so strokovne službe to razumele po svoje in zmanjšale sredstva, je to povsem njihova enostranska odločitev. Na žalost ima pri oblikovanju občinskega proračuna daleč najmočnejši vpliv predlagatelj, torej občinska uprava in župan, svetniki pa le minimalno vplivamo nanj, saj je postopek tako naravnan." Puklavčeva pa hkrati opozarja tudi na nepravilnosti, ki jim je bila priča kot članica prve, razrešene komisije: "Izgleda, da si javni razpis za kulturne programe predstavljajo odgovorni na občini bolj "po domače". Primer
je projekt Odprto mesto, ki je bil izbran na razpisu, a v svoji prijavi ni imel ne programa ne izvajalcev in ne datuma prireditev, da o referencah izvajalcev sploh ne govorimo. Ko je že potekal izbor projektov v razpisni komisiji, je društvo Povod z objavo v Ptuj-čanu šele zbiralo izvajalce. Temu projektu je druga žirija namenila skoraj polovico vseh sredstev. Ne vem, kako so sprejeli izid razpisa avtorji nekaterih projektov, ki so bili zelo profesionalno pripravljeni in ki so med izvajalci projekta zbrali ustvarjalce, ki v slovenski kulturi veliko pomenijo. Posebno poglavje delitve sredstev na naši občini pa je nezdružljivost funkcij. Neredko se zgodi, da so isti ljudje, ki o dodelitvi sredstev odločajo, po drugi strani hkrati koristniki teh sredstev. Tudi pri tem razpisu je bilo tako!"
Politično favoriziran kulturni projekt?
In kako ocenjuje letošnjo razdelitev sredstev Robert Križanič, nosilec projekta, ki je po razpisu sofinanciran s skoraj dvema milijonoma tolarjev?
"Projekt Ptuj - odprto mesto je festivalsko naravnan. Letos bo trajal šest dni, od 30. avgusta do 4. septembra. Vanj so vključeni številni izvajalci, vsakodnevno se bodo na mestnih ulicah zvrstili
vsaj štirje različni dogodki; od plesnih in gledaliških nastopov do nastopov učencev, žonglerjev in drugih uličnih animatorjev. Tudi CID bo pripravil različne prostočasne aktivnosti. Projekt je v razvoju, naš cilj pa je, da bi v prihodnosti trajal vse poletje."
Na naše vprašanje ali je bila visoka finančna podpora temu projektu tudi del podpisane koalicijske pogodbe med vladajočimi strankami, pa je Križanič odgovoril: "V koalicijo za drugačni Ptuj sta vključeni dve tretjini mestnega sveta. Ta koalicija je kot enega izmed svojih projektov, ki jih bo razvijala in podpirala, zapisala tudi projekt Odprto mesto!"
Konkretnega zanikanja, da gre pri sofinanciranju Odprtega mesta za politično favoriziran kulturni projekt, s strani Križaniča ni bilo slišati. Križanič je sicer prepričan, da do "nekoliko konfliktne in nerodne situacije", ki jo je povzročila letošnja razdelitev sredstev, ne bi prišlo, če bi bilo denarja več oziroma če bi se ohranili obe postavki: "Po moje ne gre za nekorektno razdelitev, vsako leto je pač nek projekt prioriteten. Letos, ob tej nesrečni združitvi postavk, je to projekt Ptuj - odprto mesto. Iz tega projekta pa bodo lahko sofinancirana društva, ki se bodo vanj vključila. Osebno pa se bom zavzel, da bi naslednje leto bila postavka za ta projekt spet samostojna!"
Okus po razgretem kulturnem segedinarju, iz katerega so eni dobili meso, drugi le žlico zelja, pa vendarle ostaja.
Vročo razpravo o tem, s kakšnimi vilicami so delili ta golaž, je za prihodnji mestni svet napovedala tudi mestna svetnica Marija Magdalenc.
SM
Tednikova knjigarnica
Zakladnica znanja
Nova knjižna zbirka Pomurske založbe, Zakladnica znanja, je namenjena otrokom od petega leta dalje. Ravnokar so izšle {tiri knjige, ki sicer ne prinašajo svežine poučnega branja za najmlajše, a vizualna podoba teh poučnih slikanic bo gotovo pritegnila širši krog bralcev. Živalska bivališča, Kamnine in fosili, Ptiči, Roboti so naslovi in teme, ki jih v taki ali podobni obliki ne manjka na slovenskem knjižnem trgu. Knjige so bogato ilustrirane, enostavno in kratko besedilo zajema najosnovnejša znanja, tekst in slikovno gradivo pa sta povsem prilagojena sodobnim radovednežem, vajenim dinamike s TV in računalniških ekranov.
Živalska bivališča avtorice Angele Wilkes predstavljajo osnovne pojme živalskih bivališč in prikazujejo manj navadna živalska domovanja in združbe: potujoče hiše, domove v celicah, mini domovanja, bobrišča, življenje v snežnih domovih... Nicola Davies je avtorica knjige opti-čih in pojasnjuje, kako ptiči letijo, kakšna so peresa in ptičja jajca ter gnezda. Chris Pellant seje posvetil predstavitvi fosilov in kamnin za najmlajše. Kakor piše na platnicah zbirke, bodo otroci na raziskovalnem potovanju s knjigo spoznali, kako nastanejo fosili, od blizu pogledali kamen, odkrili, kako vulkani tvorijo kamnine, izvedeli, kako pritisk spremeni trdo kamnino. Clive Gifford pa otroke seznanja z roboti. Na raziskovalnem potovanju s knjigo Roboti bodo otroci občudovali ogromne robote, ki perejo letala, videli, kako mogočni Robosauros mečka avtomobile, zvedeli, kako roboti čistijo in varujejo dom, spoznali nekaj robotskih domačih ljubljenčkov.
Vse štiri knjige štejejo po petdeset strani in vsem je skupno nazorno uvodno kazalo, indeks na koncu knjige, a najzanimivejši je dodatek Poskusi še ti. Otroci lahko po navodilih, ki so zares enostavna in primerna mladim ustvarjalcem, naredijo zabavne "fosile". Le-ti so lahko spomin na počitnice ali pa darilo prijateljem. Morda jih bo knjiga vzpodbudila k zbiranju zanimivih kamnin. Opazovanje živalskih bivališč je lahko prijetno počitniško opravilo, skupaj s prijatelji lahko naredijo čebelji domek, raka samotarca ali igralnico za hrčka. V knjigi Ptiči so navodila za izdelavo zbirke lepljenk o ptičih, mizice za krmljenje ptic, za spretnejše pa bodo zanimive različne gnezdilnice. Morda bodo letošnje počitnice nepozabne zaradi modelov robotov, ki jih ne bo težko narediti po načrtu iz knjige Roboti.
Zbirka Zakladnica znanja (prevedla Maja Novak) je torej kot naročena za počitniške dni, saj ponuja zanimive aktivnosti v naravi in pomaga preganjati dolgčas. Le-tega lahko otroci premagujejo tudi v mladinskem oddelku ptujske knjižnice, kjer vsak torek in četrtek ob deseti uri pripravljajo POČITNIŠKE URICE z nagradnimi in socialnimi igrami, literarnimi ugankami, družabnimi igrami, telesno vadbo, likovnimi delavnicami, pravljicami... Vabljeni in prijetne počitniške dni želi
Liljana Klemenčič
Anketa • Rezultati poklicne mature
Med ptujskimi maturanti
Potem ko so dijaki poklicnih in tehniških šol, ki so opravljali poklicno maturo, prejeli rezultate, smo se z njimi pogovarjali o tem, kako so zadovoljni s točkami, ki so si jih pridobili in ali nameravajo nadaljevati šolanje.
Foto: Dženana Bećirović
Gordana Korpar, maturantka Ekonomske šole Ptuj
"Z rezultati poklicne mature nisem zadovoljna, ker sem pričakovala več točk. Razmišljam o tem, da bi pisala še enkrat, da bi si na drugem roku izboljšala rezultat. "
Foto: Dženana Bećirović
Mojca Žitnik, maturantka Ekonomske šole Ptuj
"Zelo sem zadovoljna z rezultati mature. Vpisati se mislim na fizioterapijo in sem k sreči dosegla zadostno število točk. Konec julija pa še dobim odgovor, če sem sprejeta ali ne."
Foto: Dženana Bećirović
Simon Petek, maturant na zdravstveni šoli v Mariboru
"Z rezultati sem zelo zadovoljen, ker mi pravzaprav ni bilo pomembno, koliko točk bom dobil. Ne nameravam namreč študirati, ker mislim, da je to le zguba časa."
\â
I	sinettttanat *
Foto: Dženana Bećirović
Denis Skaza, maturant na računalniški šoli na Ptuju
"Kar se tiče rezultatov mature, sem zadovoljen. Boljše skoraj ne bi moglo biti. Več točk nisem niti pričakoval. Za študij bo dovolj točk, nameravam se namreč vpisati na pravno fakulteto." (DZ)
Kidričevo • Predstavitev zbornika
Iz zgodovine Ravnega polja
časopis za zgodovino in narodopisje, ki ga izdajata Univerza Maribor in Zgodovinsko društvo iz Maribora, je pripravil v torek, 6. julija, v avli osnovne šole Kidričevo predstavitev tematske številke časopisa za zgodovino in narodopisje letnik 75, Nova vrsta 40, Zvezek 1, pod naslovom Iz zgodovine Ravnega polja.
Pot do izida tematske številke Časopisa za zgodovino in narodopisje je po uvodnem pozdravu udeležencev predstavil župan občine Kidričevo Zvonimir Holc. Povedal je, da je leta 1995 z novim zakonom in ustanovitvijo občina Kidričevo, v katero je vključenih 18 naselij, podedovala tudi bogato kulturno dediščino starejših vasi, pri čemer izstopata predvsem dve zadevi: staro šterntalsko taborišče v Strnišču in grad Ravno polje v Kungoti, ki je žal že v razpadajočem stanju.
Prav v Kungoti, kjer je bila nekoč graščina Ravno polje in lep ravninski grad, katerega zadnjih lastnikov se starejši krajani še spominjajo, je dozorela ideja in želja, da bi o tem zapisali zgodovino, preden bo vse izginilo in zatonilo v pozabo. Sicer publikacija ni izšla v takšni obliki in zasnovi, kot so želeli Kungovčani, občini pa je vendarle uspelo zaključiti projekt iz prejšnjega mandata, saj so v sodelova-
Foto: M. Ozmec
Dr. Marjan Znidarič, jglavni in odgovorni urednik Časopisa za zgodovino in narodopisje.
nju z znanstveno-strokovno revijo Časopis za zgodovino in narodopisje uspeli najti ustrezen način za objavo že zbranih strokovnih prispevkov. Ker je tudi župan Kun-govčan, se je za opravljeno delo zahvalil vem avtorjem in uredniškemu odboru.
Izida publikacije Iz zgodovine Ravnega polja je bil vesel tudi glavni in odgovorni urednik Časopisa za zgodovino in narodopisje dr. Marjan Žnidaric, ki je menil, da je vsaka knjiga za vsak slovenski
Pa brez zamere
Iščemo vizijo
Možnost in dejanskost ptujskega turizma
Precej Ptujčanov rado živi v prepričanju, da prebivajo v epicentru slovenske turistične ponudbe. Res, veliko jih verjame, da mesto Ptuj s svojo okolico kar cveti od turizmu ter seveda svoje turistične potenciale temu primerno tudi (popolnoma) izkorišča. Pa poglejmo, v kolikšni meri imajo prav.
Podlaga temu mnenju, da Ptuj kar poka po šivih od turizma, je najprej prepričanje, da Ptuj potencialnemu turistu sploh ima kaj ponuditi. To možnost lahko že na začetku odljukamo kot pozitivno. Ptuj s svojo okolico, to lahko mirno zatrdimo, kar poka od potencialnih zanimivosti in na splošno stvari, ki jih lahko turistom ponudiš ter so za turizem tudi nujno potrebne. Ptuj sam kot tak je ena velika vreča zgodovine. Vsega, kar Ptuj lahko nudi turistom, tukaj ni mogoče našteti, zato se v to niti ne bomo spuščali. Kajti naštevanje vsega, kar lahko turist obišče v Ptuju in na čemer si lahko spočije oči, bi zavzelo precejšen del časopisa, ki je pred vami.
Prav tako je tudi širša okolica Ptuja tako barvita in zanimiva, da tudi tukaj turistu praktično ni mogoče prehoditi en kilometer, ne da bi se spotaknil ob kako zanimivost. Od Mitrejev, kmečkih turizmov, cerkva, možnosti različnih izletov in tako dalje. Težko je verjeti, da bi turist, ki bi hotel izkoristiti vse, kar mu nudi obisk teh krajev, to lahko storil v enem tednu. Skratka, stvari, na katerih bi si turist lahko spočil oči ali jih počel, je v teh krajih na pretek. Ce zraven prištejemo še za Slovenijo pregovorno lepo naravo, dobimo zmagovalno kombinacijo.
A - kot skoraj vedno - tukaj pride na vrsto tisti zlovešči "ampak". Morda je kdo zmotno mislil, da je ta zapis nekakšna hvalnica, oda ptujskemu turizmu. Pa ni. Ce že hočete uporabiti besedi "hvalnica" in "oda", potem je ta tekst do tukaj oda in hvalnica predvsem potencialom, ki jih ima Ptuj z okolico. Kajti nekaj drugega je imeti krasne potenciale v obliki naravnih in kulturnih danosti, popolnoma druga zgodba pa je te potenciale izkoristiti, jih narediti uporabne. In še naslednji korak ter še ena popolnoma druga zgodba je te uporabne potenciale, potem ko jih enkrat spremenimo v realnost, tudi znati uspešno prodajati oziroma promovirati, prezentirati. In tukaj se na žalost v našem malem mestu velikokrat zalomi. Ker ni enotne vizije, ker ni rdeče niti, ker ni ideje. Ker se to, kar imamo, ne zna prodajati ali pa se prodaja slabo. Ampak kot rečeno, temeljni koncept, enotno vodilo, je tisto, kar Ptuju manjka. Ali če si drznemo izreči: kar Ptuju manjka, je spoznanje, da je turizem panoga prihodnosti, vsaj kar se naših danosti tiče. Za tako preprosto spoznanje gre. Nobenih globokoumnih retoričnih bravur ni potrebnih. To dejstvo je treba vcepiti v visoko učene glave naših mestnih velmož. Ti pa bodo menda potem že staknili glave skupaj in zbrihtali kakšno pametno o uresničitvi tega cilja.
Cepa bodo morda sprva imeli težave s koncentracijo terpro-duciranjem pametnih idej, pa naj skočijo po navdih recimo v še eno majhno mestece, Laško, kjer se je prejšnji vikend zaključil festival Pivo in cvetje, ki je, med nami rečeno, slavno Kurento-vanje zasenčil na celi črti in v vsakem aspektu. Da ne govorimo o tem, koliko bodočih gostov je navdušil za obisk tega res lepo urejenega mesta. Res je, da Kurentovanje ni isto kot Laški festival in da špricar ni pivo, ampak, saj veste, da ne gre za to. Gre predvsem za implementacijo, ki je posledica substance, ta pa je posledica dobre vodilne ideje, vizije. In spet smo na začetku.
Gregor Alič
kraj praznik, še posebej pa pomeni izid omenjene publikacije praznik za majhen kraj Kungota v občini Kidričevo. Dobro leto in pol je tega, odkar sta se o gradivu, ki je bilo zbrano o gospoščini Ravno polje, pogovarjala z Marijo Hernja Masten, ki je potožila, da se je dokončanje projekta zataknilo zaradi denarja. Ker sta ugotovila, da je prav letos 100-letnica revije Časopis za zgodovino in narodopisje, ki je najstarejša zgodovinska revija v Sloveniji, so se
Foto: M. Ozmec
Marija Hernja Masten, ki ji je uspelo zbrati niti, ko je kazalo, da se bodo zapletle.
odločili, da bo v okviru jubileja prvi izšel prav zbornik o zgodovini Ravnega polja, poleg tega pa bodo izdali še bibliografijo revije v zadnjih 25 letih.
Za zbornik Iz zgodovine Ravnega polja je prispevalo svoje strokovne članke 12 avtorjev, sicer pa je sestavljen tako, da zajema del zgodovine Ravnega polja od rimske dobe naprej. Zbornik obsega 190 strani in je opremljen s 30 fotografijami, 24 skicami, 8 zemljevidi ter s 5 faksimilami dokumentov.
Po uvodnem delu župana Zvo-nimirja Hloca je v njem objavljena študija Branka Oblaka z naslovom Historičnozgodovinski pregled Dravskega polja in vasi Kungota. Ivan Tusek piše o Kungoti pri Ptuju kot križišču treh vodovodov, Marija Lubsina pa analizira arheološke raziskave rimskega vodovoda na trasi Fram-Poetovio v Kungoti. Marija Hernja Masten je svoj strokovni prispevek na-
Foto: M. Ozmec
Med 12 avtor i, ki so prispevali 13 strokovnih ~lankov, jih je 6 svoje prispevke predstavilo tudi na predstavitvi zbornika. Na posnetku Irena Lubsina (stoji).
slovila Kungota in Ravno polje, Saso Radovanovic predstavlja karto sporne posesti ob Dravi med gospoščino Ravno polje in Vur-berkom iz leta 169O, Hans Kai-serfeld piše o Ravnem polju kot zibelki sodobne ovčjereje na Štajerskem, Nataša Kolar analizira vojaške vaje in manevre na Dravskem in Ptujskem polju v 19. stoletju, Marija Hernja Masten piše tudi o okrajnem uradu Ravno polje pojiopisu leta 1811, Irena Mavric Žižek je analizirala Občino Kidričevo med okupacijo v letih 1941 do 1945, Jože Curk piše o gradbeni podobi gradu Ravno polje, Božena Kmetec Friedl o grajski knjižnici Ravno polje v času grofa Sauerja in v povojnem obdo-
bju, Ivan Pucko in Branko Vnuk
pa sta analizirala zgodovino podružnične cerkve sv. Kunigunde pri Kungoti na Dravskem polju.
Ob izidu zbornika Iz zgodovine Ravnega polja se je dr. Marjan Žni-darič posebej zahvalil Mariji Her-nja Masten, "ki ji je z osebnim prizadevanjem uspelo zbrati vse niti skupaj prav v času, ko je kazalo, da se bodo popolnoma zapletle." Marija Hernja Masten pa je med drugim povedala, da so z zbiranjem gradiva pričeli leta 1995 na pobudo Krajevnega odbora v Kun-goti ter da je največ strokovnega dela opravila v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu.
M. Ozmec
Ptuj • Aktivni prosti čas
Otroški tabor prijateljstva
Med ponudniki programov, ki so objavljeni v lični zloženki ptujskega CID-a, so tudi letos svoje aktivnosti prijavili v Društvu Praha.
Društvo za aktivno preživljanje prostega časa Praha že nekaj let zapored organizira taborjenje s športnimi aktivnostmi. Tabor je organiziran v dveh terminih. Voditeljici programa Silva Forštna-rič in Vida Gajser sta v želji, da bi si otroci nabrali novih moči in se razbremenili od šolskega vsakdana, organizirali tabor sredi neokrnjene narave v bližini ptujskih term. Otroci, ki jih je bilo za en poln razred, so s svojimi nahrbtniki in spalnimi vrečami pričeli svoje počitnikovanje v taboru zelo aktivno, saj so že prvi dan obiskali bližnji konjeniški klub, kjer so lahko konje jahali in se poučili o tem, kako je potrebno za konje skrbeti, da so lahko vsak dan pripravljeni na ježo. Isti dan popoldan so otroci zapluli po
Foto: Liljana Vogrinec
Dvorišče stare kmetije, ki je služilo za postavitev šotorov, je odličen kraj za taborniško druženje.
Ptuj • Ulične delavnice
Zaradi uspešnosti ponovno
Letos drugo leto zapored je Center interesnih dejavnosti na Ptuju (CID) organiziral ulične delavnice. K sodelovanju so povabili mlade prostovoljce, ki so zadolženi za to, da skrbijo za otroke, ki se uličnih delavnic udeležijo. Tako kot letos so tudi lani omenjene delavnice potekale štiri tedne v mesecu juliju.
Kot je povedala Nevenka Gerl iz ClD-a, so se ravno zaradi uspešnosti projekta odločili za ponovitev delavnic v enakem obsegu in času. Prav tako so tudi lokacije, kjer se otroci udeležujejo delavnic, ostale nespremenjene. Doslej so se otroci lahko zabavali na Arbajterjevi, Rimski ploščadi, pred OŠ Ljudski vrt, zadnji teden pa je bil namenjen otrokom, ki živijo v središču mesta, te delavnice pa so potekale na Novem trgu. Kot je poudarila Gerlova, je cilj teh delavnic povabiti otroke k ustvarjalnemu in koristnemu preživljanju časa. "Gre za brezpla-
Na igrišču Ljudskega vrta	čen Projekt, ki je dostopen vsem
_ otrokom," je še dodala Gerlova.
reki Dravi s čolnom, saj je za rafting, ki je bil predviden, reka Drava letos previsoka. Odlično vreme je otrokom omogočilo dva naslednja dneva kopalnih užitkov v zunanjih bazenih ptujskih term. Športne aktivnosti, kjer je bilo največ navdušenja nad igrami z žogo, in likovne delavnice, kjer so otroci izdelovali različne izdelke, so otrokom omogočile, da so se preizkusili v svojih sposobnostih. Otroke je z modelarskimi veščinami seznanilo modelarsko društvo Ptuj. Druženje je bilo vsak večer zaključeno s tabornim ognjem, ki je bil edina luč tabora. Dvorišče stare kmetije, ki je služilo za postavitev šotorov, v katerih so otroci spali, namreč nima razsvetljave. Otroci so si lahko pomagali le s svetilkami, ki so bile poleg dobre volje obvezna taborniška oprema. Ob spremljavi tabornice Mirjam so vsak večer zapeli pesmi in si pripovedovali šale. Na vse aktivnosti so otroci pešačili, tako da je ob večerih poleg uspavanke, ki so jo peli komarji, bila najboljše uspavalo utrujenost.
Liljana Vogrinec
Foto: Dženana Becirovic
Namen delavnic je otroke, ki bi sicer gledali televizijo, pripraviti, da naredijo kaj poučnega in hkrati zanimivega. Odziv otrok se je po besedah organizatorjev razlikoval med soseskami. Najboljši odziv je bil pri OŠ Ljudski vrt, kjer se je delavnic udeležilo tudi do 30 otrok dnevno. Gre pa predvsem za osnovnošolce nižjih razredov. Ta projekt je otrokom ponudil gibalno in ustvarjalno animacijo ter družabne in športne igre. Ob oblikovanju nakita so se otroci učili tudi spretnosti izdelovanja škatlic, večina pa jih je bila navdušena nad rekreativnimi dejavnostmi, ki so jih imeli na voljo. Po besedah Grelove je ideja teh delavnic uresničitev poslanstva ClD-a, torej kakovostna ponudba izkoriščanja prostega časa otrok in mladine. Na ClD-u pa pripravljajo še veliko drugih projektov. Te dni se bo namreč začelo ustvarjanje mozaikov, ki bo namenjeno mladim Ptujčanom, prav tako pa pripravljajo neformalno izobraževanje jezika gluhih.
Dženana Becirovic
Posočje • Znova ga je streslo
Riše se Posočje 2004
Nemirna tla v Posočju je v ponedeljek, 12. julija, znova streslo. Potres stopnje 4,9 po Richterjevi lestvici. Epicenter {tiri kilometre severno od Kobarida. Najve~ja prizadetost: Čezsoča in Bovec. Po mnenju strokovnjakov je nedavni potres dvojček potresa izpred šestih let, saj je potekal po isti prelomnici. Domačini se bojijo. "Treslo je zelo kratek čas. Glede na izkušnje, ker je stresalo malo časa, pričakujemo še en močan udarec."
V ■
Kljub ponedeljkovemu potresu je Posočje polno turistov. Na posnetku raftarji v neposredni bližini Čezsoče.
Gostišče s prenočišči Vančar tik pred rušenjem.
Podoba Posočja po potresu.
Mladinske delovne brigade v Posočju konec 90. let.
Kljub temu da se pososka tla nekaj dni po potresu se vedno majejo, so tamkajšnji domačini dokaj umirjeni in sproščeni. Rana, ki jim jo je prizadejal potres leta 1998, se ni utegnila zaceliti. Tokrat potrebujejo že drug obliž. A življenje teče naprej. Turisti prihajajo, domačini se sprehajajo po mestu, na delu so komisije za oceno popotre-sne škode. Tri dni po potresu je bilo pregledanih 527 objektov. Od teh jih je 62 začasno in deset stalno neuporabnih. Približna ocena škode potresa bo znana konec tega tedna. Zaenkrat ugotavljajo, da je škode precej tudi na objektih, ki so bili po potresu leta 1998 obnovljeni. Po prvih ocenah je škoda, ki jo je povzročil potres, približno enaka škodi iz leta 1998. Potres ni izbiral. Poškodovani so stanovanjski in industrijski objekti, hoteli in cerkve. ""V župnijski cerkvi sv. Urha v Bovcu je po celi ladji s stropa odpadel omet in zato je gibanje v cerkvi zaradi nevarnosti prepovedano. V Čezsoči je nevarnost, da se podre zvonik, zelo razmajana pa je tudi cerkev sv. Device v Polju. Vse cerkve so bile po potresu leta 1998 obnovljene, tako da je žalost faranov ob tem neljubem dogodku še večja," razlaga pastoralni pomočnik Marijan Križaj.
Valerij Bizjak, sekretar območnega združenja Rdeči križ (RK) Tolmin, pravi, da njihovi člani kot komisija obiskujejo prizadete družine. Omenjena komisija ima na razpolago določena sredstva, ki jih lahko sama neposredno podeli prizadetim v potresu. "V četrtek smo dobili prve izpiske o humanitarnih prispevkih. 300.000 pomoči se je zbralo na bančnih okencih v Tolminu in v Gorici. Milijon tolarjev pa nam je nakazal republiški center RK. Ta denar je namenjen nakupu osnovnih življenjskih potrebščin najbolj socialno ogroženim in prizadetim."
Miro Bozja, poveljnik gasilske zveze Bovec, pravi: "Delo gasilcev je rušenje dimnikov, ki so nevarni, pokrivanje streh in varovanje objektov. Delo na terenu končujemo danes. Za jutri nam ostane še malenkost dela, saj potrebujemo visoke lestve. Potem pa naj bi se delo gasilcev končalo." Sicer pa Bozja dodaja, da je vsak dan na terenu sodelovalo okrog 60 gasilcev sever-noprimorske regije iz gasilskih zvez Bovec, Kobarid, Tolmin, Idrija, Cerkno, Nova Gorica in Vipavska dolina. Prvi dan potresa so jim na pomoč priskočili tudi gasilci iz Kranjske Gore. "Čeprav so magnitude zabeležile blažji potres kot pred šestimi leti, osebno menim, da je bil močnejši kot leta 1998."
Z mikrofonom med domačini
"Ponedeljkov potres mi je raz-
bil avto, kar je malenkost. Uničena je tudi hiša, delavnice in apartmaji. V stenah so takšne razpoke, da ne bo smiselno sanirati. Z ženo in mlajšim sinom trenutno stanujemo v kombiju. Starejši sin pa je pri gasilcih in od potresa ga še sploh ni bilo doma. Trenutno že iščemo rešitve. Vsak se mora znajti po svoje."
"Hišo smo zgradili po prvi svetovni vojni. Stene so kamnite in so ob potresu močno razpokale. Ko je bil potres, je strašno treslo. Epicenter je bil
Zidovi so razpokani zunaj in znotraj.
blizu. Čezsoča in Bovec sta odnesla največ."
"Ja, je bilo hudo. Z možem sva morala ven iz hiše. Bilo je zelo nevarno in vsi rečemo, da je bil potres hujši kot velikonoč ni pred šestimi leti. Na hiši ima mo po vogalih razpokane stene odstraniti smo morali dimnik kritina je padala s strehe, v ku hinji je na tla padla tudi televizi ja."
"Potres nam je uničil celoten objekt, v katerem smo poslovali 25 let. V gostinskem lokalu
s prenočišči je imelo zaposlitev sedem delavcev. Ostali smo brez strehe nad glavo, brez zaposlitve in nasploh brez vsega. Naš objekt se začne rušiti že danes, svoje stvari pa selimo v sosednjo stavbo. Trenutno prenočujemo v manjšem objektu, kjer nas stanuje kar sedem. Naš objekt ni bi zavarovan, ker je bil v postopku za sanacijo. In ob zdajšnjem potresu je naša hiša končala svojo zgodbo."
Mojca Zemljarič
Nekatere nesanirane objekte je ponedeljkov potres dokončno pokopal.
Videm • Upokojenci praznovali
Zlati jubilej društva
Videmsko društvo upokojencev, ki šteje kar 460 članov, je pred nedavnim praznovalo 50-letnico svojega obstoja.
Ob priložnostnem srečanju v čast zlatega jubileja je sedanji predsednik društva Franc Rožmarin na kratko predstavil kroniko razvoja od leta 1954 naprej, povzel aktivnosti prejšnjega leta ter napovedal plan dela v letošnjem letu: ^"V tem letu bomo izvedli kar nekaj izletov za naše člane po domovini in tujini, nameravamo pa tudi kupiti računalnik, ki ga za delo v društveni pisarni nujno potrebujemo!" Poleg omenjenega bodo v društvu tudi letos organizirali skupen zaključek leta, obiskali starejše in bolne upokojence, ki se tovrstnih srečanj ne morejo udeležiti, ter jih obdarili s priložnostnimi darili.
Na letošnji slovesnosti ob praznovanju petdesetletnice obstoja so zaslužnim članom društva podelili tudi posebna priznanja. Republiški plaketi sta prejela
predsednik Franc Koderman in bivši predsednik Milorad Pavlo-vič za 12-letno uspešno vodenje društva, občinsko plaketo pa je
prejela najstarejša članica društva Štefka Novak za 18 let požrtvovalnega dela tajnice v društvu.
SM
Prejemniki plaket med županom Friderikom Bračičem (levo) in predsednikom podravske zveze upokojencev Vinkom Bernhar-dom (desno).
Foto: MZ
Foto: MZ
Foto: MZ
Foto SM
Foto: Arhiv
Hajdoše • Primarij Zivan Vrabl, dr. med., spec.
Živeti brez bolečine je bolnikova pravica
"Bolečina je le na začetku bolezni koristni opozorilni znak in ostaja koristna samo do odprave vzroka zanjo. Če kljub odpravi vzroka se ostaja, nastane uničujoče stanje, ki lahko skrajša življenje ali bistveno zniža njegovo kvaliteto. Najpogosteje lahko sodimo o bolečini šele ob negativni izkušnji ob srečanju z njo."
Tako trdi primarij Živan Vrabl, dr. med., specialist anesteziolog in reanimatolog, ter pri tem dodaja, da so v Ameriki že sprejeli odločitev, da je bolnikova osnovna pravica med zdravljenjem, med diagnostičnimi in operativnimi posegi ali po njih, biti brez bolečine.
Primarij Živan Vrabl, dr. med., spec., je rojen Ptujčan, ki se po 28 letih vrača v domače kraje,
saj je 16. junija letos v družinski hiši v Hajdosah 51 a odprl Specialistično ordinacijo za medicinsko svetovalno dejavnost s področja anesteziologije, perio-perativne intenzivne medicine in terapijo bolečin. Zaenkrat je ambulanta še samoplačniška, a vsak čas pričakuje ustrezno koncesijo Ministrstva za zdravje.
Primarij Živan Vrabl, dr. med., spec., je sin pokojnega novinar-
V



Foto: M. Ozmec
Primarij Živan Vrabl, dr. med., specialist anesteziolog in reanimatolog, v svoji ordinaciji v Hajdo{ah.
ja in urednika takratnega ptujskega Tednika Jožeta Vrabla. Po študiju medicine je pripravništvo končal v tedanjem Združenem zdravstvenem domu Ptuj, od leta 1978 do 1988 je bil zaposlen v Splošni Bolnišnici Maribor, vmes pa je leta 1985 v Univerzitetnem Kliničnem centru v Ljubljani položil specialistični izpit.
Od leta 1988 do 1995 je delal kot zdravnik specialist v Avstriji, od leta 1995 do 1997 je opravljal specialistično zasebno dejavnost v Ambulanti za diagnostiko in terapijo bolečin v Mariboru. Od leta 1997 do 2001 se je ponovno zaposlil v Splošni bolnišnici Maribor, na oddelku za anesteziologijo, intenzivno medicino in terapijo bolečin ter pretežno delal na Oddelku za plastično in reparatorno kirurgijo.
Od junija 2001 do junija letos pa je bil zaposlen v Splošni bolnišnici v Celju kot vodja Ambulante za diagnostiko in terapijo bolečin, od julija 2002 do decembra 2003 pa je bil v tej bolnišnici tudi predstojnik Oddelka za
anesteziologijo, intenzivno medicino operativnih strok in terapijo bolečin.
Leta 1995 ga je Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije imenovalo za sodnega izvedenca za medicino - anesteziologijo, re-animatologijo in perioperativno intenzivno medicino. Od takrat v okviru stroke podaja izvedeniška mnenja s področja zdravljenja vseh bolečin.
Pomembno je odkriti pravi vzrok bolečine
Primarij Živan Vrabl, dr. med., spec., poudarja, da je za odpravo bolečine pomembno predvsem odkriti pravi vzrok zanjo. Zato se k njemu zatekajo bolniki, ki imajo kronične bolečine, bodisi zaradi degenerativnih sprememb hrbtenice, gibal, atipične obrazne bolečine, kronične glavobole oziroma migrene in njim podobna stanja, kronične bolečine trovejnega obraznega živca, pooperativne brazgotinske in druge bolečine, kronične razjede goleni ali odprte noge, pre-krvavitvene motnje v okončinah, sveže oblike pasovca ali herpes
zosterja, kronične okvare živčnih poti po herpes zosterju, motnje zaraščanja ran, Sudeko-vo bolezen ali regionalni bolečinski sindrom po poškodbah, zmečkaninah, zlomih, globokih odrgninah, opeklinah ali drugih stanjih po kemičnih poškodbah.
Zdravi tudi rakaste bolečine, vendar meni, da je to predvsem domena dela v bolnišnicah, zaradi posegov, ki so vezani na operacijske dvorane in pogosto hospitalizacijo, ki je potrebna zaradi prilagoditve, odmerkov zdravil in načina zdravljenja.
Namen njegove specialistične ambulante je prepoznavanje vrst bolečinskih stanj in vzrokov z ozirom na tip bolečine, trajanje, ponovljivost in odzivnost na konzervativne aparativne elek-tro stimulacijske metode, opravlja lasersko, akupunkturno in ultrazvočno terapijo ter druge posege v operacijski dvorani v najemu, pri čemer poudarja:
"Pomembna je predvsem individualna prilagoditev načina zdravljenja z zdravili, fizikalno terapevtskimi postopki, z diag-
nostičnimi posegi v telo, različno zahtevnimi diagnostičnimi in terapevtskimi blokadami ter zatem nadaljevanje z dodatnimi diagnostičnimi preiskavami, ki so ciljane na podlagi izluščenih dejstev. Do teh spoznanj pridemo na podlagi izčrpnega kliničnega pregleda, ciljnih radioloških preiskav, če seveda do prvega pregleda še niso bile opravljene, ter nato po ponovni ocenitvi bolnikovega stanja in rezultatov preiskav določimo postopke, ki bodo lahko bolniku trajneje olajšali bolečino ali primarno odstranili vzrok zanjo.
Najpomembneje je zgodaj prepoznati pretečo možnost zapletov, ki bi lahko nastali samo pri lajšanju težav, brez prepoznanja osnovnega vzroka obolenja, ki povzroča kronično bolečino. Kronična bolečina je bolezen sama po sebi, oziroma samostojno obolenje, ki nima več opozorilne vloge, ampak povzroča dodatne okvare celotnega telesa na račun iztirjenosti krvnega pritiska, krvnega sladkorja, drugih presnovnih motenj ter posledično zmajnšuje kvaliteto življenja na račun motenega ciklusa budnosti in spanja, motenja zbranosti, motenja odzivnosti na okolje in vključitev v normalno družbeno in socialno življenje zaradi omejitev, kot so težja hoja, motnje ravnotežja, neobvladljiva pekoča bolečina ali mravljinčenje, neodvisno od naporov in podobno."
M. Ozmec
Gorišnica • Folklorna skupina
Ponazarjanje preteklosti
Folklorna skupina Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica je ena od tistih slovenskih folklornih skupin, ki se trudi biti izvirna, pa vendar to ne more biti, ker ne predstavlja živega izročila svojega kraja, ampak ga samo ponazarja na osnovi raziskav iz preteklosti.
Skupini je uspelo pridobiti svojo ciljno podobo in postati razpoznavna v svojem prostoru pod strokovnim vodstvom in mentorstvom g. Slavka Prejaca. Ni cilj, da bi dosegla čimprej vrhunske rezultate, ampak da postavi s svojo dejavnostjo temelje v lastnem prostoru in času, da se bo lahko nadaljevala.
V treh letih njenega delovanja je skupina sodelovala na vseh območnih revijah in zadnji dve leti tudi na medobmočnih revijah odraslih folklornih skupin, se udeleževala raznih prireditev v občini Gorišnica in izven nje, v lanskem letu tudi gostovala v tujini in uspešno zaključila sezono 2003-2004 s projektom, ki je
po dveh letih dobil svojo dokončno podobo ter bil predstavljen s celovečerno prireditvijo "Triko, triko, tri kote" s prikazom ženitovanjskih običajev na Ptujskem polju v mesecu juniju 2004 v kulturni dvorani Gorišnica in v večnamenski dvorani Cirkula-nah pod pokroviteljstvom Občine Gorišnica in Javnega sklada
za kulturne dejavnosti RS.
Ugotovljeno je, da je prav tu na Ptujskem polju tesna povezanost ljudi v vaseh in med vasmi in prav zaradi tega so se različni običaji bolj ohranili kot v drugih krajih po Sloveniji. Izmed vseh običajev so ženitovanjski običaji najznačilnejši po obsegu in pomenu, torej pravi izziv za folklorno skupino iz Gorišnice.
Skupina se je lotila projekta, ki ponazarja celovito podobo vseh, od žegnanja kot prazničnega obreda farne cerkve, fantoviščine, slovo neveste, poroke, napitni-ce, plesa z bosmani, šaljivke in puštertanc. Ne ponazarja samo plesa, ampak vpleta šege, navade in ljudsko pesem.
Svojo predstavo je skupina dodatno obogatila s pevkami ljud-
skih pesmi iz Osluševec in pevci ljudskih pesmi iz Cirkulan.
Po ocenah strokovnih kritikov, ki so spremljali predstavo, so us-
meritve skupine prave in obetavne, torej gre nasproti novim izzivom.
Jožica Kokot
Prikaz ženitovanjskih običajev na Ptujskem polju.
Avstrija • Pozdrav s poti
Ptujski brigadirji so potovali
Letni izleti članic in članov Kluba brigadirjev MDA Ptuj so postali že tradicionalni. Letos smo obiskali avstrijsko Koroško na drugi strani Karavank.
Kar 46 udeležencev nas je bilo deležnih gostoljubja na slovenskem konzulatu v Celovcu, kjer nas je z vsemi ~astmi sprejel generalni konzul g. Jure @mauc, 38-letni Maribor~an, sin Jožeta Žmauca iz Maribora, sicer ~lana našega kluba. Po prijetnem klepetu in po predaji ptujskih spominkov je generalni konzul prevzel mesto vodi~a po prelepem Celovcu in avstrijski Koroški.
Popeljal nas je do sedeža Zveze slovenskih organizacij, Slovenske prosvetne zveze in Založbe Drava, kjer nas je sprejel dr. Marjan Sturm. Pred Koroškim
deželnim studiem ORF nas je pri~akal glavni urednik Marjan Velik ter nas seznanil s koroškim 24-urnim radijskim programom v slovenš~ini ter TV-oddajo "Koroška, dober dan", ki jo poznamo tudi v Sloveniji. Nadaljevali smo do sedeža Mohorjeva družbe, kjer nas je pri~akal predsednik Narodnega sveta mag. Jože Wahownig in tudi z njim smo prijetno poklepetali. Po ogledu celovške mestne hiše, stolne cerkve in sedeža deželnega parlamenta nas je pot vodila iz Celovca proti zahodu, do Osoj-skega jezera, po površini, zlasti pa dolžini ve~jega od ptujskega,
Foto: Arhiv Kluba brigadirjev
bogatega s turisti~no dejavnostjo, saj je ob vsej obali en sam kamp. Avstrijci pa~ znajo ceniti turisti~no ponudbo in jo nenazadnje tudi unov~iti.
Seveda smo si ogledali tudi cerkev Gospe svete in lepo urejen park ob knežjem prestolu na Gosposvetskem polju. Da naš generalni konzul zelo dobro pozna obmo~je, ki ga kot predstavnik Slovenije pokriva v Avstriji, je tudi dokaz, da nas je popeljal na kosilo v pravo slovensko gostilno Ogris v Bil~ovsu. Popeljal nas je h gostilni~arju slovenskega rodu J. Ogrisu, ki je bil lani proglašen za naj gostilni~arja na avstrijskem Koroškem. Da sta bili postrežba in ponudba izvrstni, ni potrebno posebej poudarjati. Brigadirke in brigadirji smo posebej hvaležni našemu generalnemu konzulu g. Juretu Žmaucu za prisr~no in iskreno vodenje.
Domov, v Slovenijo, smo se vra~ali preko legendarnega Hol-meca, preko Poljan, kraja zadnje bitke v drugi svetovni vojni in si ogledali spomenik, posve~en temu dogodku, ki simbolizira svobodo in mir, ki ga prikazujejo razpršena kragujevka in jata golobov.
Stanko Lepej
Ptuj • Zabava za otroke in starše
Za Pepe nate~aj je zraven otrok vrtca Trobentica nadušil še veliko otrok iz vrtcev v Sloveniji, ki so se s svojimi domiselnimi izdelki potegovali za privla~ne in prakti~ne nagrade. V Perutnini Ptuj so izbrali in nagradili najbolj izvirne izdelke. Med nagrajenci je bila tudi enota Trobentica iz Vrtca Ptuj.
Tako je zaklju~no sre~anje otrok, staršev in delavcev vrtca potekalo v družbi Pepeta. Najprej so se staršem predstavili otroci posameznih skupin. Skozi gibanje, pesem in ples so prikazali del~ek pridobljenih znanj, spro-š~enost in otroško igrivost, kot jo znajo samo otroci. Pepeta, ki je bil ves ~as skrito presene~enje,
Pacinje • Gasilsko slavje
Prihodnje leto še jubilej društva
V Pacinju, v manjšem naselju ob Podvincih, ki še spada v primestno četrt Rogoznica, so pred štirinajstimi dnevi pripravili veliko gasilsko slavje, na katerem so člani tamkajšnjega PGD krstili novo kombinirano gasilsko vozilo.
Kupili so ga že lani, šele letos pa se je ponudila priložnost, da ga sve~ano predajo v uporabo, ob tem pa tudi obnovijo gasilsko-vaški dom in njegovo okolico.
Dan prej, v petek, so ~lani PGD Pacinje organizirali 6. me-morialno tekmovanje za prehodni pokal Ivana Zagorska, sobotno gasilsko slovesnost pa so pričeli z mimohodom gasilcev, ki ga je vodil poveljnik doma~ega PGD Boris Kolednik. Na čelu parade uniformiranih gasilcev in praporščakov je zaigrala tudi godba na pihala z Destrnika.
Zbrane na slovesnosti je najprej pozdravil predsednik domačega PGD Mirko Pihler, ki je na kratko orisal tudi zgodovino društva, ob tem pa poudaril, da je za kraj in društvo novo vozilo sploh ena največjih pridobitev v dolgih letih obstoja društva. Gasilcem so na pomoč priskočili tako v Območni gasilski zvezi (OGZ) Ptuj, kot tudi v mestni občini in primestni četrti Rogoz-nica, še posebej pa so se izkazali nekateri člani društva in krajani. Novo kombinirano gasilsko vozilo, ki je tudi dobro opremljeno
V Pacinju so nazdravili ob krstu novega gasilskega vozila.
z vso potrebno gasilsko tehniko, jim bo za društvene potrebe še kako koristilo, je povedal Pihler, saj do lani ustreznega gasilskega vozila društvo sploh ni premoglo, v svojem nagovoru pa je že spomnil, da bodo v Pacinju prihodnje leto gasilci slavili okrogli jubilej, na slavje pa se tudi že pripravljajo.
Magister Janez Merc je bil v Pa-cinju tokrat v vlogi predstavnika
MO Ptuj pa tudi kot član predsedstva GZ Slovenije, v svojem nagovoru pa je gasilcem predstavil pomen dobre opremljenosti in strokovnega znanja, ki ga v PGD ne sme nikoli manjkati. V nagovoru se mu je pridružil tudi predsednik OGZ Ptuj Franci Vogrinec, domačinom pa je ob novi pridobitvi čestital še predsednik primestne četrti Rogozni-ca Drago Zorko.
Za pomoč pri nabavi gasilskega vozila so se pacinjski gasilci s plaketo posebej zahvalili mestni občini Ptuj, primestni četrti Rogoznica, OGZ Ptuj, občinskemu poveljstvu MO Ptuj in Zavarovalnici Maribor.
Društvena priznanj a pa so prejeli botri gasilskega vozila: Vlado Brunčič, Boštjan Šalamun, ki je tudi šofer avtomobila, Jože Kri-stovič, Janko Kristovič in Milan Kristovič mlajši. Gasilsko vozilo pacinjskih gasilcev je blagoslovil p. Jože Kramberger, župnik v fari sv. Doroteje, slovesnosti pa se je udeležilo veliko domačinov, ki se že veselijo prihodnjega leta, ko bo pri gasilsko-vaškem domu še eno veliko vaško slavje.
TM
Maskota Pepe v Trobentici
Pepeta otroci vrtca Trobentica že zelo dobro poznajo. Skozi njihovo ustvarjalnost in domišljijo je ta zaživel v različnih podobah - kot kurent ali lutka, v zanimivih pravljicah, pesmih, risbah.
so vsi prisotni sprejeli z navdušenjem.
Ta je otroke zabaval in po~el najrazli~nejše nor~ije, se z njimi igral, plesal, pel in fotografiral.
Vsem otrokom je podaril majice s svojim likom. Na koncu je poskrbel še za polne želod~ke.
K. Z.
Zabava za otroke in star{e.
Ptuj • 3. najlepša srednješolka v Sloveniji
Odri so jo privlačili od malega
Letošnjega izbora Megamaturantke Slovenije 2004 ali tekmovanja za najlepšo srednješolko v Sloveniji se je uspešno udeležila 17-letna Sandra Bel-šak iz Pobrežja v občini Videm.
Potem ko je uspešno končala drugi letnik ptujske gimnazije, njena najljubša profesorica je Suzana Maltar, predmet pa psihologija, sedaj uživa zaslužene počitnice. Še pred tem se je udeležila regionalnega tekmovanja za mis Slovenije na Ptuju, kjer se je dobro predstavila, slavila pa je na izboru za
najlepšo srednješolko leta 2004 v Sloveniji. Postala je druga spremljevalka.
Tega sploh ni pričakovala, čeprav njena sproščena hoja po odru daje slutiti, da že ima izkušnje z lepotnimi in menekenskimi odri. Z manekenstvom se je pričela ukvarjati v sedmem razredu osnovne
Foto: Črtomir Goznik
Sandra se je z manekenstvom pričela ukvarjati že v sedmem razredu osnovne šole, prvega lepotnega tekmovanja pa se je udeležila {e kot osnovno{olka.
šole, prvega lepotnega tekmovanja pa se je udeležila kot osmo-šolka. Spominja se, da je bilo to tekmovanje za mis Toplic in da jo je bilo prekleto strah. Tudi na Ptuju jo je bilo malo strah zaradi publike, povrhu pa je morala kot prva tekmovalka tudi prebiti led. Ptujski izbor za mis Slovenije si bo zapomnila zaradi sproščenosti med tekmovalkami, in ker, kot pravi, ni opazila tiste nevoščjivosti, ki ji je priča na drugih izborih. Čeprav se ni uvrstila dalje, je vesela, da je sploh sodelovala, saj si je pridobila dragocene nove izkušnje. Letos načrtuje, da bo ponovno tekmovala na enem od izborov za mis Term. Sodeluje z eno od agencij, ki jo občasno vabi tudi na modne revije. Doma jo spodbujajo pri njenih ambicijah, še posebej je navdušena njena babica. Sama ugotavlja, da skozi te postaja samozavestnej-ša, iznajdljivejša. Da jo vleče na modne in lepotne odre, ni nič čudnega, že od malega se je rada šminkala, oblačila in preoblačila svoje lutke. "Moja soba je moj na-ljubši kotiček," je povedala, v njej pa je kotiček z medvedki, ki jih zbira že od malega. Od oblačil ima najraje športno-elegantna, zdi se ji, da ji tudi najbolj pristojijo glede na njen temperament in značaj. V prostem času igra odbojko, plava, rola, irca in se druži s prijatelji. Najraje je hrano, ki jo pripravi babica, zatem pride na vrsto sadje, občasno pa uživa tudi v dobrih pizzah. Na počitnice še vedno odhaja skupaj s starši.
MG
Madžarska • Društvo vinogradnikov in sadjarjev
Na obisku pri madžarskih kolegih
Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice je v okviru svojega programa izobraževanja koncem minulega meseca junija izvedlo enodnevni obisk, tokrat pri vinogradnikih na Madžarskem.
Pot nas je vodila po ravnicah Panonske nižine od Prekmurja preko meje v Dolgi vasi na Madžarsko v županijo ZALA na jugozahodnem delu Blatnega jezera. Obsežna ravnica, posejana s poljščinami v velikih kompleksih v porečju reke Zale, spremeni svojo geografsko podobo v nizek gričevnat svet, ki ga prekrivajo obsežni gozdovi in logi, planote in obronki v širšem okolju Malega Balatona, dalje proti Balatonu pa tvorijo vinorodno območje. Nekoč je bilo to območje izrazito vinogradniško, a je bilo v minulem stoletju precej opuščeno. Izpodrinili so ga veliki vinogradniški kompleksi v notranjosti države na ravnini, tod pa so vino do nedavnega pridelovali še samo za domačo uporabo.
Ekonomske in geopolitične ra-
zmere v Evropi narekujejo preoblikovanje gospodarstva novim potrebam. Ker je tudi Madžarska vključena v Evropsko unijo, se je za agrarno področje, ki je zanjo značilno zelo bogato, znašla v izzivu izrabe naravnih danosti in možnosti med drugim tudi v vinogradništvu in pridelavi vina. V županiji Zala s strukturo manjših zemljiških posestnikov urejajo družinske kmetije s celostno podobo ob sodobni tehnologiji, komunalni urejenosti in upoštevanju tradicionalnih značilnosti kraja ter ponudbi in trženju. Ob obisku smo spoznali, da so v svojih prizadevanjih in poti uspešni, pri čemer jim tudi Evropa že prispeva. Vinogradniki so organizirani v vinogradniških društvih, ki delujejo na vinogradniško turističnih cestah,
ki jih je v županiji Zala šest.
Bili smo gostje vinogradniško-turističnih kmetij Borhaz in Dezco v Garabonzu, Borhaza v Keszthely, ki je lansko leto odprl prenovljeno vinsko klet s predstavitvenim prostorom v obliki vinske katedrale, kjer je nameščena bogata muzejska vinarska zbirka. Ob Blatnem jezeru smo obiskali 240 let staro zadružno vinsko klet, na izvrstno urejeni družinski kmetiji Oslad v Scafordu pa z vinsko pokušino potovanje zaključili.
Organizacijo in vodenje potovanja ter prevode obiskov apri gostiteljih - madžarskih vinogradnikih -je odlično opravil g. Jani Gonz, vinarski strokovnjak iz Ptuja. Hvala mu!
Miran Glušič
Vinska pokušina na vinorodnih obronkih Malega Balatona.

L	J				
				V	_K

W gcrflmBGi]
mm ©Mii^s ikmrn
Ponudba velja od 22. julija do 29. julija 2004.
Vse cene so v SIT.
Naroinik: ERA-SV d.o.o., Ob Dravi 3 a, PtiO
Na operacijski mizi lezi mesar. Kirurg, sicer mesarjeva stalna stranka, mu reče: »Slepič vam bomo odrezali. Ali lahko nekaj deka-
gramov več?«
***
Ginekolog je vprašal pacientko: "Imata z mozem urejeno spolno življenje'?^ "Jaz ga imam, za mojega moža pa ne vem.!'
Mladi ginekolog je prvič opravil vse potrebno pri porodu. Starejši doktor ga je le opazoval. 'Mi je uspelo? Sem naredil kakšno napako?' "Nič hudega. Le na koncu poroda bi morali udariti otroka po ritki, vi ste pa potrepljali mamico."
Janeza so pripeljali v operacijsko dvorano. S strahom je vprašal doktorja: "Je ta operacija nevarna?' "Nič ne skrbite. Za ta drobiž, ki ga dobim za operacije, se ne lotim nobene
nevarne zadeve." ***
Razgovor dveh kirurgov: "Teoretično pacient Mihec sploh ne bi smel preživeti operacije!' je rekel prvi. "No, vidite kolega, kaj napravi močna volja do življenja. Proti njej je tudi moderna medicina nemočna."
***
'Gospod doktor, kaj pa če operacija ne bo uspela?' je prestrašeni pacient vprašala doktorja tik preden so mu dali anestezijo. "Tega pa ne boste doživeli!' ga je potolažil kirurg.
'Zakaj kirurgi nosijo gumijaste rokavice?"'Da ne puščajo prstnih odtisov.'
Dva znanca, kirurga, se srečata na pokopališču. »No kolega, tudi vi delate
inventuro?«
***
Pacient leži na operacijski mizi zasebne klinike. Vse osebje je zbrano okoli njega, le glavnega kirurga ni. Končno se prikaže: 'Kreditna kartica ima kritje. Lahko začnemo!'
"Zakaj doktorji v operacijski dvorani vedno govorijo latinsko?' 'Zato, da se pacienti počasi naučijo nebeškega jezika."
***
Davkoplačevalec je poslal davčni upravi pismo z naslednjo vsebino: 'Spoštovani davčni inšpektor. Moja žena mi je samo v breme in redno troši denar. Rad bi jo uveljavil kot davčno olajšavo, pa ne vem kako
Pri zajtrku ljubimec vpraša blondinko: 'Zakaj so pa jajca tako trda? Kako dolgo si jih pa kuhala?' 'Trideset minut.!' "Kako? Trideset minut? Jajca se kuha največ pet minutf "To vem, ampak jajc je bilo šest.!'
Računalniški kotiček
Računalnik, čudež civilizacije
Leto 1949. Letalska baza v Kaliforniji. Stotnik Ed Murphy je bil raziskovalni inženir v skupini, ki je imela nalogo proučevati zasilne pristanke letal. Zaradi napačno vezanih žic so tehniki redno J'proizvajali'' napake na motorjih letal. Negova izjava: "Če je kakšna možnost, da bi naredil narobe, bo naredil narobe."
Leto 1949. Letalska baza v Kaliforniji. Stotnik Ed Murphy je bil raziskovalni inženir v skupini, ki je imela nalogo proučevati zasilne pristanke letal. Zaradi napačno vezanih žic so tehniki redno ''proizvajali'' napake na motorjih letal. Negova izjava: "Če je kakšna možnost, da bi naredil narobe, bo naredil narobe."
Takrat se je rodil popularni Murphyjev zakon. Torej če obstaja kakršnakoli možnost, da bi kaj šlo narobe, bo narobe tudi šlo. Pomislite, kolikokrat vam je namazan kruh padel na tla vedno
Ustvarjalčki
Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite re{itev ter jo po{ljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RAIČEVA 6, 2250 PTUJ, s pripisom USTVARJALČKI. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali enega ustvarjalcka, ki bo prejel knjižno nagrado založbe Karantanija. Veselo na delo - rešitve
in obvezno na namazano stran? Kolikokrat vam je zazvonil telefon, ko ste bili ravno na straniščni školjki? Kolikokrat ste se po dolgem času odločili oprati avto in je hitro za tem začelo deževati? Večina računalničarjev dobro pozna strica Murphyja in njegov temeljni zakon. In kjer je veliko tehnike, tam njegov zakon pride najbolj do izraza. Poznate to: trenutek za tem, ko ste datoteko shranili na disketo in jo izbrisali iz računalnika, ugotovite, da je disketa poškodovana? Ali pa to: takoj za tem, ko ste izbrisali spo-
nam pošljite do torka, 27. julija, in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova! Izžrebanka ustvarjalčkov iz 28. številke Štajerskega tednika je: Tamara Rizman, Frankovičeva 2, 2250 PTUJ.
Uredništvo Štajerskega tednika čestita nagrajenki, ki bo knjigo prejela po po{ti.
ročilo, vas pokliče direktor in vas prosi, da mu to sporočilo posredujete? Se vam kaj takega še ni zgodilo? Vam Okna še nikoli niso ''zmrznila''?
Vrnimo se na zbirko Murphyjev zakon in preberimo Scottov prvi zakon, ki pravi: "Karkoli bo že šlo narobe, bo na začetku izgledalo pravilno." Kako je to resnično!
Ko sem kot najstnik doma popravljal moped, mi je po popravilu vedno ostal še kakšen del. Moped je sicer deloval brez problema ... nekaj dni. Potem je moral na servis in popravilo je bilo drago.
Če staknete virus, trojanca, spyware ali kakršnokoli drugo kibernetsko sodrgo, boste to ugotovili po dolgem času normalnega obratovanja računalnika; tedaj bo računalnik "zmrznil" in bo edina rešitev nova inštalacija Oken. Podatki bodo zgodovina.
Četudi imate inštalirano pro-tivirusno zaščito, vam ta ne bo pomagala, če ne bo redno nad-grajevana. Vsak dan.
Še o protivirusni zaščiti. Obvezno mora pregledovati vhodno in izhodno pošto. Mora biti delujoča ves čas (residentna). Ne sme biti požrešna s prostorom, ker nam lahko drastično upočasni delovanje računalnika. Imeti mora možnost požarnega zidu in pregledovati odpiranje internet-nih strani. To so osnovne zahteve za protivirusno zaščito. In spet -mora biti redno nadgrajevana.
Proizvajalcev tovrstne zaščite je kar nekaj. Zato se, preden jo na kakršenkoli že način pridobite (legalen seveda), posvetujte z lokalnim računalniškim frikom.
Do naslednjič veliko sreče!
Ivan Krošl
KNJIŽNI DISKONT
ZALOŽBA KARANTANIJA
vecm
ZŘVÍAktf?!
LUBLJAHAj etc. hala a ÏTOVD MESTO: BTC WOVD MESTO
Katera prizora sta popolnoma enaka?
A dogaja?
A se kaj dogaja v naši dolini obdravski in a je še edina zabava, ki nam preostane, TV in "prostor dekica" ...
Nisem (ko sem postavljal koncept te rubrike) razmišljal, kaj bo, ko pa ne bo. Pa to ni neko hudo filozofsko vprašanje Hamle-tovskega tipa, ampak ~isto preprosta zadrega, ko sredi poletnega mrtvila ~lovek preprosto nima o ~em pisati. V preteklem tednu se je namre~ dogajalo tako malo, pa še tisto, kar je bilo, je bilo bolj pocitniško. Na koncu o dogajanju lahko zapišem, da ga ni. Vsaj kar se naše province (ki bi ji radi rekli kar pokrajina) tice, je očitno izumrla in vsi so se preselili na neko obalo. Da bi spet bil plat zvona in s prstom kazal na odgovorne za ta antituristični dolgčas, se mi zdi že skoraj neumestno, saj je vse bolj jasno, da se v tem skriva koncept, kako ohraniti našo deželo mrtvo in ne turistično. Tako je razmišljanje naše politike, ki navzven podpira vse, konkretno pa ne. In ko bodo naši politiki čez dober mesec vsi zagoreli prepričevali volivce, da jim gre tako ali tako samo zanje, bo čas, da jim damo žeti, kar so sejali ves ta čas ...
River splash Soča 4004, pri Tolminu med 15. in 18. julijem 2004
Čeprav sem to planiral, mi je splet nesrečnih okoliščin preprečil, da bi se tudi sam udeležil tega vsakoletnega rastafarijanske-ga romanja k naši najčistejši reki. Kot so mi zagotavljali tisti, ki jim je uspelo priti, je bilo res fino. Odlično vzdušje, dobri nastopajoči. Tudi tresenje tal ni uspelo pokvariti enkratnega dogodka, vreme pa se je enkrat za spremembo usmililo udeležencev in jim pričaralo vsaj malo poletja.
Melodije morja in sonca v Portorožu ali Atomic Harmonic ...
Na srečo samo preko televizije sem bil priča temu, kar se je v Portorožu zgodilo. Če imajo nekje drugje atomske mačkice, imamo pa mi atomske harmonike. Naj še kdo reče, da nismo jedrska sila. Vsaj kar se glasbenega neo-kusa tiče, prav gotovo. In ko bo NATO naslednjič napaden, naj v prvih vrstah korakajo naši atomski harmonikaši. Sovražniki z izdelanim glasbenim okusom bodo hin na mah, tisti s kančkom bodo trajno onesposobljeni ...
In kaj ostane vsem nam ostalim, ki nismo na dopustu ali "prostoru dekica"?
Za vse, ki se še niste na dopust podali in bi radi dogajali, pa praktičen nasvet, kako preživeti to poletno puščobo. Za tehniko, ki
vam jo predstavljam, ne potrebujete drage športne opreme. Zadostovala bo že deka, lahko je tudi stara, ki si jo nato pogrnete kjerkoli se vam zdi primerno. Priporočam naravo ali pa kar domači kavč. Ko si enkrat pripravite ležišče, tako da pogrnete dekico, se nanjo parkirate in tam ostanete, dokler dolgčas ne mine. Pomaga dobra knjiga, zgoščenka z zgoščenimi podatki o glasbi ali kaj podobnega, kar vam bo krajšalo čas. Tudi kak primerek nasprotnega spola je lahko priročno orodje za preživljanje prostega časa. Glede na kulturno in zabavno ponudbo našega mesta je to še edina resna alternativa dopustu.
In kaj se bo dogajalo?
Skoraj nič ali skoraj nič omembe vrednega. Vsaj ne pri nas v Spodnjem Podravju. Tako da vam pač priporočam, da se odpravite kam v naravo. Ali pa na dopust na morje. Ali pa si naredite piknik. Televizije pa nikar preveč ne glejte. Ponavljajo lanske nadaljevanke. Mogoče pa vas rešijo Terme Ptuj, ki imajo največjega. In končno tudi mokrega. Tobogan mislim.
Seal, Opatija, 25. 7. 2004
Eden velikanov moderne glasbe bo koncertiral v Opatiji. Če ste kje blizu ali pa ste "tjuljnjevi" oboževalci, na obali jadranskega morja vas pričakuje.
Summer grooves, 24. 07. 2004, Ankaran
Zabava na prostem, in to še na plaži. V Ankaranu na plaži Svete Katarine bodo v soboto zvečer nastopili Guy Williams (UK), Marco Bellinni (1) , Aleksij in še drugi. Zna biti zanimivo, saj se morda poraja slovenska Valkana?
Summer Techstyle I/II Primary editions, Club Lipa
V Spodnjih Pirničah pri Ljubljani so še tudi kljub poletnemu dolgčasu aktivni. Tako bodo ob stalnih nastopajočih DJ tokrat gostili DJ Ogija iz sosednje Hrvaške in obeta se dober žur. Ljubitelji tehna na pot v Lipo.
Girrrl Power, vsako nedeljo do 1. avgusta, Kolnkista Ptuj
Pohvalen je napor, ki ga študentje vlagajo v to, da bi vsaj kaj priredili v našem mestu. Tako si lahko vsako nedeljo ogledate enega od filmov, katerim je skupno to, da so njihove avtorice ženske. Priporočamo.
Peter Srpčič
Tako se izvaja element prostor dekica.
Foto: Peter Srpčič






Ptuj • Spomini na priljubljeno zbirališče Ptujčanov
Tudi na Ptuju ezl ek
Mariborčani so letos maja naredili pravo praznovanje v čast nekdanjemu ezl eku na Grajskem trgu, pred kavarno Astoria. Tako so bili zagnani, da so predstavili vinsko znamko ezl ek, ustanovili društvo ezl ek, mariborski piloti so po zraku vlekli transparent "poklon ezl eku" in celo časnik Večer je celi mesec maj objavljal spomine nekdanjih ezlekarjev.
Ptujcani moramo našim bralcem povedati, da smo po drugi svetovni vojni, v petdesetih, {estdesetih in deloma sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, tudi na Ptuju, pred kavarno Evropa, imeli svoj, ptujski ezl ek ali po slovensko "oslovski vogal".
Nekdaj stalni obiskovalci vogala pred kavarno Evropa se bodo gotovo spominjali, da je bil ezl ek eden izmed simbolov takratnega Ptuja. Bil je magicni vogal v
sredi{ëu mesta, kjer smo se mladi, pa tudi starejši, družili in veselili življenja.
Ptujskega ezl eka se spomnim že iz rane mladosti, ko sva z ocetom peš prečkala glavni trg, na vogalu plocnika pred kavarno pa je stala skupina mladeničev in nekaj vneto razpravljala. Ko sem očeta vprašal, kaj delajo, mi je odgovoril, da so vedno tam in da se pogovarjajo. Takrat njegovega odgovora nisem razumel.
V obdobju izgradnje Titove nove Jugo-
Vogal pred kavarno Evropa je bil priljubljeno zbirališče Ptujčanov.
Ljutomer • 10 let Aerokluba Prlek
slavije so bili na Ptuju za mladino "sušni" in pusti časi. V primerjavi z danes ni bilo nič in ni bilo kam. Bil je mestni kino, a nismo imeli denarja. Poleti so bile "bire" in igranje nogometa na ruševinah samostanske cerkve. Prave usnjene nogometne žoge sploh nismo imeli. Od daleč smo jo lahko videli na igrišču Drave ali pa eno, skoraj vedno zaklenjeno v Osnovni šoli Mladika. Redki izbranci so bili, ki so pozimi imeli sanke ali smučke, večinoma še iz predaprilske Jugoslavije. V osnovni šoli smo pisali z navadnimi svinčniki in lesenimi peresniki, za katere smo v torbi nosili stekleničko s črnilom. Nalivna peresa so bila redka, draga in težko nabavljiva. Nekateri se z mojim razglabljanjem ne bodo strinjali, priznam, bile so izjeme, in to takšne izjeme, ki me danes več ne prepoznajo, čeprav smo skupaj v istem razredu gulili šolske klopi.
V soncu in snegu
Na ezl eku pred kavarno sva se s sošolcem za kratek čas lahko ustavila le zato, ker je njegov starejši brat bil tam že pravi ezlekar. Drugače pa smo mlajši lahko le od daleč opazovali druščino na ezl eku. Z leti je tudi moja generacija počasi dobivala pravico do debatiranja na znamenitem vogalu pred kavarno Evropa. Ezl ek je bil informacijsko središče ptujske mladine. Če si koga želel srečati, si šel tja, če ga ni bilo tam, so ti tam prisotni povedali, kje ga boš našel. Moja mama ni mogla razumeti, zakaj sem s prijatelji vedno šel na ezl ek, češ saj vas tam vsi vidijo, kako Bogu čas kradete. Mi smo se pa počutili imenitne prav zato, ker so nas vsi videli. Na ezl eku smo razpravljali o vsem, razen o politiki, vsaj na glas ne. Takratni časi niso bili naklonjeni takim debatam. Edino "pravilna" in uzakonjena je bila neuvrščena politika. Politične ideje iz vzhoda ali buržoazne iz zahoda so bile nekako "žgečkljive" in takoj nadzorovane. Takrat-
Napovedujejo dobre rezultate
Leta 1994 so ljubitelji letalstva v Prlekiji ustanovili Aeroklub Prlek, ki deluje na območju upravnih enot Ljutomer, Ormož in Gornja Radgona. V klubu trenutno aktivno delujejo tri sekcije, in sicer motorni zmajarji, balonarji ter modelarji, svoje domovanje pa imajo v hangarju v občini Veržej.
UMAG, Kanegra
3* bungalovi Kanegra s polpen-zionom (dodatni dan 5.490 SiT)
do 1.8y5D/POL 27.450 POREČ, Sonîkov klub
2* hoteli, bogata Športna vsebina, (dodatni dan 5.760 SIT)
do31.775D/POL 28.800 KLEK, Sonikov klub
2*, bogata vsebina, brezplačno do 12 let doplačilo za bus 9.500 SIT
24.7y7D/POL 43.900 GRâjA, Krf z ladjo
Sončl<ov l«lub, 3* Sirena (doplačilo za klub 13.900 SIT)
24.777-1 OD/NZ 49.M0
ČRNA GORA, Sonîkov klub
2* Obala, avtobus, izleti, odlično slovensko vodenje
21.8y7-9D/POL 63.900 LURD IN PROVANSA
avtobusni izlet Carcassonn, Lurd, Avignon, Arles... odlično vodenje
io.8y5D/POL 79.800
BOLGARIJA
3* Amphora, polet iz Maribora, 2-12 let samo 49.900 SIT
26.7/7D/P0L 79.900 GRČIJA, Karpates
C kat Alfa - ob morju, polet iz Mubljane, brezplačno do 6 let!
26.7y7D/NZ 89.900
SONČEK 1
TUI potovalni center Ptuj 02/749 32 82
Talafonska prodaja:
02/22 080 33 • www.sonc:hek.com
"Članice in člani Aerokluba smo se leta 1996 odločili, da pričnemo z gradnjo hangarja za naša zračna plovila ob vzletišču v Veržeju. Za izgradnjo objekta smo porabili približno tri tisoč delovnih ur, nabiramo pa jih še vedno z urejanjem okolice in samega vzletišča. V preteklih sezonah se je pogosto dogajalo, da smo dneve, ki so bili ugodni za letenje, preživeli na delovnih akcijah pri našem hangarju. Danes lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo ob materialni podpori naših sponzorjev objekt posodobili, da v njem lahko garažiramo naša plovila," je ob jubileju v brošuro, ki so jo ob tem izdali, zapisal sedanji predsednik Aerokluba Prlek Marcel Serec. Danes ima Aeroklub Prlek v svojem hangarju deset motornih zmajev ter ultra lahko letalo Virus, zraven hangarja pa je tudi 800 metrov dolga vzletno-pristajalna steza. Aeroklub Prlek trenutno šteje 60 članov, vsako leto pa v letalski šoli za motorne
zmaje naučijo letenja tudi do deset kandidatov.
Člani kluba vsako leto posežejo po visokih uvrstitvah tako na domačih kot tudi mednarodnih tekmovanjih. Največji uspeh je uspel leta 2001 navezi Tomaž (sin) in Jože (oče) Gajser, ki je na svetovnem prvenstvu v Španiji osvojila bronasto kolajno. V okviru mednarodnih tekmovanj Rally Mura so člani Aerokluba Prlek zabeležili številne zmage. Naveza Tomaž/Jože Gajser je na tem tekmovanju slavila v letih 1997, 1998 in 1999, Roman Caf pa je Rally Mura med posamezniki dobil leta 1999. Iz vrst Aerokluba Prlek prihajajo tudi številni državni prvaki. Tomaž in Jože Gajser, Roman Caf, Barbara Potočnik, Dušan Korc, Marjan Hladen in Miran Petek so se doslej že okitili z državnim naslovom, dobre rezultate pa napovedujejo tudi za prihodnje.
MŠ
ni miličniki, v mladinskem žargonu smo jim rekli "paceki", niso rekli, da nimajo pooblastil za ukrepanje. Samo si se narobe obrnil in te že nekaj dni ni bilo na ezl ek. Zato nihče ni rad odpiral nevarnih tem. Ezl ek je bil magnet za nas mlade, morda tudi zato, ker so tam skozi vodile poti v gimnazijo, dijaški dom, kino, cerkve, osnovno šolo, stadion, park itd.
V začetku šestdesetih let je na Ptuj prišla takrat atraktivna tekmovalna japonska borilna veščina judo. Ta novi šport, ki ga do takrat na Ptuju nismo poznali, je med mladimi v šolah, podjetjih in seveda na ezl eku sprožil nove debate in analiziranja. Tudi jaz sem bil med navdušenci, ki so začeli z rednimi in trdimi treningi. Vse pa je potekalo preko ezl eka. Tam smo se dobili pred treningom in po njem. Ker sem občasno prišel domov iz telovadnice z modricami po telesu, je moja mama dejala, da ji pri tem športu ni čisto vse jasno. Šport se imenuje "mehka pot", športnika imata bela oblačila, ki so značilna za "božja - sveta oblačila", na koncu pa se borca še trdo in ostro "zravsata". Tudi ime judo je mama povezala z Judežem, ki je izdal Kristusa v Jeruzalemu.
Nekateri Ptujčani, ki so imeli čas, so bili res abonirani na ezl eku. Današnja mladina bi težko razumela vsakodnevno druženje mladih na vogalu pločnika pred kavarno Evropa. Namreč poleti, v popol-
danski vročini, ali pozimi v sneženju, vedno je nekdo tam stal. Meni je že takrat kronično primanjkovalo časa. Športne dejavnosti, učenje in delo doma so me polno zaposlile, kljub temu pa ezl eka, če se je le dalo, nisem izpustil. Zato mi je oče včasih dejal, da sem prepogosto tam in da tam preveč filozofiramo.
Zemlja se je od takrat vztrajno vrtela naprej. S "svetlobno hitrostjo" se je v Sloveniji spremenilo skoraj vse. Takrat mlada generacija je danes večinoma stara čez 50 let. Današnji mladi, za katere je Tito nekoč dejal, da je prihodnost v njihovih rokah, nas danes gledajo bolj tako nepotrebne, odslužene, nevedne in prestare za kakšne pomembne odločitve. Tako razmišljajoče moram spomniti, da smo tudi mi nekoč bili mladi, da smo gledali za dekleti, da smo se veselili vseh novosti, ki so počasi, ampak vztrajno prihajale do nas. Bili smo navihani, nismo pa bili tako razdiralni, uničevalni in odklonilni do starejših kot mladina (ne vsa) danes.
Generacija mladih ima danes vse, kljub temu pa prevladuje rek: "Med tednom zgrajeno, čez vikend podreno." Moja generacija, ki je bila mlada v letih takoj po drugi svetovni vojni, pa je imela samo slavni ptujski ezl ek in malo čistejši zrak za dihanje, kot ga imamo danes.
Mirko Satler
V klubu delujejo tri sekcije - motorni zmajarji, balonarji in modelarji.
Nagradno turistiCno vpra{anje
Po statistiki, ki jo Lokalni turistični organizaciji Ptuj tedensko dostavljajo iz ptujskih turisti~nih objektov z nastanitvami, se je {tevilo gostov v prvem polletju letos, ki so preno~evali na Ptuju, v primerjavi z lanskim enakim obdobjem občutno povečalo. Podatki za prvih pet mesecev so pri gostih pokazali več kot 30-odstotno pove~anje, pri no~itvah pa 3 7-odstotno. Podatki pa {e niso vklju~e-vali zasebnih turisti~nih postelj. Zdaj so pridobili tudi te, izra~uni bodo znani kmalu. Povečan obisk pa se ne odraža v enaki meri v odvojeni turistični taksi, kar nekatere močno skrbi.
Foto: Črtomir Goznik
Turistov je letošnje poletje na Ptuju veliko, še dobro, da se večina zadovolji z ogledom kulturnih znamenitosti, ker je letošnje ptujsko prireditveno poletje skromno.
Do srede junija seje v proračun prelil skoraj enak znesek kot v lanskem enakem obdobju, takse je bilo za blizu tri milijone tolarjev. Po predvidevanjih naj bi se iz naslova turistične takse v proračun mestne občine Ptuj letos nateklo okrog sedem milijonov tolarjev.
Turisti na Ptuju si v glavnem ogledujejo kulturno-zgodovinske spomenike, leto{nje prireditveno poletje jim ponuja le malo. Veliko jih v zadnjem času prihaja tudi s kolesi. Veliko si jih želi tudi posedeti na klopeh, teh kljub obljubam iz prej{njih let, da jih bodo namestili na najbolj obiskanih mestih, ni in ni. Ocenjujejo, da bi jih morali namestiti vsaj trideset. Se tam, kjer so bile v prej-{njih letih, so jih odstranili, na primer z Mestnega trga, s Slovenskega trga.
V Sloveniji tudi letos poteka tradicionalno tekmovanje na področju turizma, urejanja in varstva okolja "Moja dežela - lepa in gostoljubna", ki ima cilj poskrbeti za večjo turistično privlačnost na{ih mest in vasi, za učinkovitej{o promocijo države in turizma ter prispevati k razvoju turistične in ekolo{ke zavesti ljudi. Tekmovanje poteka v osmih skupinah. V skupini Drugi kraji bodo med drugim izbirali vasi, ki se urbanistično in arhitekturno razvijajo skladno s tradicijo in značilnostmi pokrajine. Poseben izbor pa bo letos opravljen tudi med najlep{e urejenimi kulturnimi jedri. Rok za prijave v tej kategoriji tekmovanja je do konca julija. Predloge lahko posredujejo le občine. V okviru tega projekta je cilj, da Slovenija postane tudi dežela cvetja. Zato je vabilo k sodelovanju {e posebej namenjeno cvetličarjem, vrtnarjem in krajinarjem, da bi z njihovo pomočjo Slovenija postala vabljiva tudi kot dežela avtohtonega cvetja.
Na leto{njem slovenskem festivalu domače zabavne glasbe Ptuj 2004je nastopilo trinajst ansamblov. Nagrado je prejela Maru{a Kocmut, Vitomarci 65, 2255 Vitomarci. Danes vpra{ujemo, katero krajevno jedro (mestno in va{ko) je bilo najlep{e urejeno v letu 2003. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 30. julija.
Življenjsko zavarovanje otrok, 2. de
P)
m
y prejšnji številki sem	načel
vprašanje, ali zavarovalnico jemati kot varčevalnico ali samo kot zavarovalnico? Vprašanje moje stranke je bilo, ali otroka zavarovati življenjsko z varčevalno komponento.
Navedel sem kar nekaj dejstev, kaj nas pravzaprav čaka v prihodnosti, kaj pomeni dnevno realno zgubljanje denarja, kaj se nam lahko zgodi, če svojega znanja - finančnega v našem primeru - ne bomo prenovili?! Z vstopom v EU seje čas "filtriranih" informacij dokončno - in prav je tako - končal. Prišli so novi časi, nove moderne možnosti investiranja denarja, ki v svetu niso nič nenavadnega. Tisti, ki smo te priložnosti prepoznali, bomo enostavno korak pred tistimi, ki so svoje miselne procese uokvirili v nekakšno preživeto tra-dicionalnost in čustveno navezanost na odvisne institucionalne konglomerate. Vsekakor pa so stranke tisti pravi kazalci, ki bodo pokazali kako in kaj v bodoče.
Življenjsko zavarovanje otrok -kako lepo se sliši. Pri vseh tistih, ki ste uredili otrokom tako obliko zavarovanja, se vidi, da skrbite zanje, skrbi vas za njihovo zdravje, blaginjo, njihovo prihodnost in podobno. Pa ste se kdaj vprašali, ali je bila to resnično pametna poteza - sklenitev take oblike zavarovanja namreč?
Naj vam pomagam z vprašanji. Ste zavarovanje sklenili zato, da boste varčevali v korist otroka, da bo zavarovan za primer smrti, da bo zavarovan za primer nezgode invalidnosti in dnevne odškodnine?
Seveda so si odgovori na ta vprašanja podobni, glasijo pa se približno takole:... ko bo polnoleten, bo imel že toliko in toliko privarčevanega denarja ..., seveda, kaj pa če se mojemu otroku kaj zgodi,... pa saj to vsak potrebuje in še bi lahko našteval. Na svojih srečanjih s strankami se velikokrat srečujem s to problematiko, ljudem poizkušam razložiti, zakaj to ni bila dobra finančna poteza, hkrati pa jih poizkušam izobraziti toliko, da uvidijo, kako taka oblika 'naložbe z vsakim mesecem krade izgubljeni potencialni dobiček. Naj vam namignem, da so vsi odgovori v kontekstu zagovarjanja sklenitve življenjskega zavarovanja otrok - napačni. Če spadate v to skupino ljudi, lahko pritrdim, da razmetavate s svojim denarjem, pravzaprav ga z lopato mečete skozi odprto okno sredi zime! Zakaj? Iz dveh razlogov: Vaš otrok ne potrebuje življenjskega zavarovanja in klasična zavarovanja z varčevalno komponento niso finančni instrumenti, s pomočjo katerih se varčuje na dolgi rok. V kolikor res želite svojim otrokom najboljše, ne oklevajte, ne zavračajte razmišljanj, ki so drugačna od vaših. Priporočam vam, da se udeležite naših brezplačnih izobraževanj, kjer se boste izobrazili tudi na to temo. Razkrili vam bomo vse razloge proti taki obliki zavarovanja ter vam podali tudi rešitve. Zagotavljam vam, da bodo izobraževanja vsekakor omajala vaše prepričanje o kvaliteti otroškega življenjskega zavarovanja, poleg tega pa tudi vašega. Prijavite se čimprej, saj so izobraževanja v nekaterih slovenskih mestih zasedena že mesec dni vnaprej. Želim vam veliko uspeha pri finančnih odločitvah!
Mitja Petrič, neodvisni finančni svetovalec E - mail: info@profitklub.net, www.profitklub.net GSM: 041 753 321
Numerolog svetuje
Šifra: Sama - lev
Rojeni ste 17. v mesecu, z naslednjo kar-micno postavitvijo: 15 + 34 = 49.
Vsi ljudje, ki si dajo narediti na tak ali drugačen nacin nume-rolosko analizo, zelo dobro čutijo, da bi radi sli naprej in da jih nekaj vleče nazaj. Tudi vi niste izjema.
Rojeni ste 17. v mesecu. To je ena izmed tistih energij, ki ne prinašajo preveč zadovoljstva, miru in harmonije v človeka. To je energija, ki lahko prinaša marsikaj v materialni sferi življenja vključno z vztrajnostjo, delavnostjo in morda tudi z dolgim življenjem, ne prinaša pa dovolj ljubezni, da bi lahko bil človek miren in zadovoljen. To je energija poslovnosti, financ in politike, manj pa duhovnosti, samozavesti in ljubezni. Čeprav je človek, ki je rojen s takšno energijo lahko zelo ljubeč in čuteč, pa na okolico mnogokrat ne deluje tako. Predlagam, da rojstni dan praznujete 24. v mesecu, ki je mnogo ugodnejša energija kot pa energija, izražena s številom 17.
Vaše ime (15) je energija, ki je sicer v dosedanjih numerološ-kih učbenikih označena kot ena izmed najlepših vibracij celotne numerologije, vendar pa praksa tega ne potrjuje preveč. Res je, da je to energija ljubezni, privlačnosti, taktičnosti, romantike, umetnosti ter izraža močan osebni magnetizem, prinaša tudi naklonjenost od nasprotnega spola, temperament in fizično lepoto, vendar je res, da je to tudi precej samosvoja vibracija, ki deluje precej nestabilno in težko najde stik z ostalimi energijami. Izkušnje kažejo, da je to lahko tudi precej nepredvidljiva energija, ki človeku ne prinaša preveč umirjenosti, zato je zelo pomembno, s kakšnimi energijami je povezana.
Energija števila 17 je precej neugodna vibracija in največ ljudi, ki ima to energijo v svoji analizi, prosi za numerološko analizo. Ponavadi je to rojstni
datum ali pa ime (Alenka, Sonja, Katarina, Natalija, Brankica, Tatjana, Ljubica, Bojana, Boža). Tudi energija števila 15 ni tista vibracija, ki bi človeka, rojenega 17. v mesecu, umirjala. Pravzaprav je ravno nasprotno. Po železnih pravilih numerologije ti dve energiji ne smeta nikoli biti skupaj v analizi, ker kar napovedujeta težave in napačne odločitve. Vendar pa to, da človek sploh ugotovi, da so vzroki za težave v njegovem imenu, je že zelo velika stopnja zavesti in je potem tudi na zelo dobri poti, da nekaj ukrene ter si bistveno izboljša življenje.
Tako kot vsi ljudje ste tudi vi rojeni za ljubezen, družbo in uspeh. Veliko več sonca Vam v življenje prinašata drugačno ime in priimek (tudi v priimku je velika blokada) na primer v obliki kombinacije 6 + 27 = 33 ali 24 + 36 = 60. Še mnogo življenja je pred Vami in morda sedaj prihaja čas, da naredite nekaj za sebe. Saj veste - sreča se išče s pogumom in srcem.
[ifra: Jutranjka
Rojeni ste 14. v mesecu z naslednjo življenjsko preizkušnjo: 20 + 24 = 44.
Vaš rojstni datum je energija, ki prinaša predvsem smisel za komunikacijo, zabavo, potovanja, druženje, moč pisane in izgovorjene besede, akcijo in -spremembe. To je nemirna in nestabilna energija, ki ne vzdrži dolgo na enem mestu in prav kliče po spremembah.Ceprav, ga nekateri označujejo za srečno število, tega numerološka praksa ne potrjuje preveč. Res je, da je to predvsem energija komunikacije in sprememb, pa tudi vibracija težav, tako na področju dela kot partnerstva. Pomembno je, v kakšnem razmerju je z ostalimi števili v analizi. Najbolje je, da se človek s to energijo zanese predvsem nase in na svojo intuicijo.
Vaše ime (20) je energija, ki prinaša spremembe, nestanovitnost, podrejenost in nestalne razmere po eni strani, občutljivost, navezanost in domišljijo po drugi ter prijateljstvo, romantiko, intuicijo in dober stik z de-
narjem po tretji strani. To je izrazito duhovna energija, ki kar kliče po duhovni rasti ter delu na samem sebi, ker ljudem s takšno energijo često primanjkuje samozavesti in zaupanja vase. To je energija (predstavlja se na primer z naslednjimi imeni: Jožica, Vesna, Marjetka, Nives, Rozika, Valerija, Špela), ki ne prinaša dovolj trdnosti in miru v človeka, zato mora človek veliko delati na sebi. Ta energija mnogokrat pomeni tudi pomanjkanje ljubezni v otroštvu in mladosti. Potrebno je vedeti, da otroci niso naša lastnina in da je vsak človek, tudi otrok, unikat in v bistvu svet za sebe, ter da je potrebno razvijati v njem tiste darove, talente in sposobnosti, ki jih nedvomno ima.
V priimku nosite energijo števila 24, ki je sama po sebi ena izmed najlepših energij nume-rologije, ki obljublja in prinaša človeku praktično vse, kar potrebuje za življenje; tako za dušo kot za telo, predvsem pa ljubezen, finančno varnost in kreativnost, vendar pa to ni vaša vibracija in vam ne prinaša tistega, kar bi si želeli, ker ni skladna z vašim datumom rojstva.
Tam, kjer imamo opraviti z nestabilno vibracijo datuma rojstva, je potrebno vstaviti v ime močno energijo, da človeka umiri in stabilizira. V vašem primeru so to energije, ki se označujejo s številom 19.
Torej energije, ki Vam osebno prinašajo ljubezen, mir, veselje, zadovoljstvo, uspeh, predvsem pa uresničitev Vaših načrtov in želja, so energije, ki se izražajo in predstavljajo s števili 19 v imenu ter 27 v priimku. Energije števila 19 (Elena, Andreja, Denisa, Mihela, Rosana, Tonka, Rene-ja in mnoga druga) so izrazite vibracije ustvarjalnosti in kreativnosti, ljubezni, miru in samozavesti; kar pomeni, da ideje pretvarjajo v materijo, vibracije števila 27 pa prinašajo dobro realizacijo.
Dan Sovina, numerolog (02) 771 07 68
Kondicijska priprava v športu
Nekatere koordinacijske sposobnosti v {portu
Koordinacija je osnovna motorična sposobnost, ki je odvisna od kvalitete delovanja centralnega živčnega sistema. Ce je tehnika v posameznem športu zelo zahtevna, tedaj so koordinacijske sposobnosti športnika ključnega pomena za uspeh.
Glede koordinacije lahko ločimo 3 različne nivoje zahtevnosti v športnih disciplinah. Najenostavnejša je natančnost izvedbe v nespremenljivih okoliščinah, sledi natančnost izvedbe v najkrajšem možnem času ter na koncu natančnost izvedbe v najkrajšem možnem času v spremenljivih okoliščinah. Zelo pomemben delež v strukturi koordinacije zavzema sposobnost diferenciacije (razločevanja) gibanja, ki obsega zaznavo sile, časa in prostora med izvajanjem motorične naloge. Tukaj lahko govorimo o občutku za čas in prostor ter uporabo načela maksimalnega učinka s čim manjšo porabo energije. Naslednja koordinacijska sposobnost je sposobnost vzpostavljanja in vzdrževanja ravnotežja, kije delomapriroje-na in deloma pridobljena v trenažnem procesu. Sposobnost hitre reakcije telesa ali posameznih telesnih segmentov razdelimo v enostavne in kompleksne reakcije. Enostavna reakcija je
npr. start v 100 m sprintu, medtem ko se kompleksna reakcija pojavi v moštvenih športih, ko je potrebno ustrezno reagirati na več različnih dražljajev. Naslednja sposobnost je sposobnost adaptacije oz. prilagajanja na nenadne spremembe podlage ali vremenskih pogojev, ki je zelo odvisna od tekmovalnih izkušenj oz. tek-movalčeve zrelosti.
Sposobnost ritmizacije gibanja omogoča spoznavanje, reprodukcijo in udejanjanje dinamičnih ritmičnih sprememb v ponavljajočem cikličnem gibanju. Tukaj govorimo o sposobnosti gibanja v času (ustavljanje in pospeševanje), porazdelitvi sile (napenjanje in sproščanje mišic) in gibanja v prostoru (hitrost in smer gibanja). Zaznava akustičnih in optičnih informacij se v različnih športih različno manifestira, saj npr. ples in umetnostno drsanje zahtevata drugačno percepcijo ritma kot npr. tekaške discipline v atletiki. V plesu se ta sposobnost kaže tudi kot občutek za partnerja, medtem ko pa se v borilnih disciplinah kaže kot občutek za nasprotnika. Sposobnost sugestivnosti gibanja (ekspresivnosti) tudi sodi med koordinacijske sposobnosti - npr. govorica telesa - in je zelo pomembna v plesu in umetnostnih disciplinah.
Koordinacija je ena najkompleksnejših motoričnih sposobnosti in je optimalno razvita, odvisna od dednosti in kvalitetnega trenažne-ga procesa.
Robert Pal, prof. športne vzgoje
Duševno zdravje
Meni je dolg~as ...
Veliko staršev sprašuje, kako otroke zaposliti v poletnem času, da ne bi po nepotrebnem tavali okrog. Kaj jim svetujete?
Počitnice so tisto dalj časa trajajoče obdobje v življenju vseh otrok in mladostnikov, ko imajo ogromno prostega časa in mnogokrat jim je prepuščeno, da si sami najdejo način, kako ga preživeti. S preživljanjem prostega časa imajo ponavadi največ težav tisti otroci in mladostniki, ki nimajo zagotovljenih možnosti, da bi ustrezno razvijali svoje interese in zato ne vedo prav, kaj početi v prostem času. Zaradi spleta okoliščin ali prezaposlenosti staršev so prikrajšani za socialne in delovne usmeritve. Prosti čas zapolnijo s takšnim početjem, ki utegne ogroziti tudi njihovo življenje (na primer z jemanjem drog). Takrat vedno govorimo o tako imenovani zlorabi prostega časa. Slednje botruje potemtakem ravno dolgočasju, ki ga lahko opišemo s praznino, to pa mladi najraje zapolnijo z drznimi in nevarnimi početji. In potem se ponavadi vprašamo, kaj so vzroki in povodi za negativne oblike vedenja v prostem času.
Starši morajo vedeti, da je eden od poglavitnih vzrokov temu ne-nadzorovanje. Torej, ko je otrok ali mladostnik med počitnicami doma, je prepuščen sam sebi, ker nima nikogar, ki bi ga usmerjal in nadzoroval. Seveda pa zgolj nenadzorovanje ni samo po sebi vzrok za negativne oblike vedenja, saj nekateri otroci in mladostniki tudi takrat, ko nimajo nadzorstva ne počnejo večjih nespametnosti ali nepremišljenosti. A najbolj so ogroženi ravno tisti, ki so najpogosteje prepuščeni sami sebi. Toda ne moremo kriviti le staršev, saj so predvsem mladostniki v sebi razdvojeni - po eni strani želijo svoj prosti čas preživeti sami ali v družbi vrstnikov in tako poudariti svojo neodvisnost, po drugi pa potrebujejo starševsko razumevanje in oporo, ki pa mora biti takšna, da jih pri iskanju samostojne poti v življenje ne omejujeta.
Tudi slabi vzgledi niso vzrok slabemu vedenju, so pa zelo vplivni in se pojavljajo pogosto v prostem času. Otroci in mladostniki, ki so dovzetnejši za slabe vzglede, se običajno razlikujejo od svojih vrstnikov že mnogo prej.
Tudi vpliv skupine vrstnikov je pomemben, saj se otroci šele v skupini opogumijo in počnejo stvari, ki jih drugače ne bi. Vsekakor obstajata dve vrst skupin - ene spodbujajo člane k ustvarjalnosti in dosežkom na različnih področjih (šport, različne ustvarjalne delavnice), druge pa spodbujajo in opravičujejo slabo vedenje.
Otroci in mladostniki imajo v prostem času priložnost raziskovati širše družbeno okolje in se znajti v različnih okoliščinah. Številne priložnosti in vabe prebujajo v njih prikrite ali dotlej speče potrebe in težnje.
Toda samo priložnost še ne zadostuje za prestopek, če ni nekdo dovzeten za tovrstne izzive. Večja ali manjša dovzetnost za vplive ni odvisna od priložnosti, ampak v prvi vrsti od osebnosti posameznika, ki se je izoblikovala do takrat - v veliki meri pod vplivom življenja v družini. O pomembnosti vloge družine pri smiselnem preživljanju prostega časa med počitnicami in tudi drugače pa naslednjič.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
Dr. Adolf Žižek
Vedeževanje, prerokovanje in znanost
Kdaj bodo napovedi točne
Ko bomo imeli popolnejše formalne (matematične) modele o stohastičnih sistemih, se bodo naše napovedi bolj ujemale z uresničenimi dogodki, osvoboditi pa se moramo iluzije, da bomo kdaj znali napovedovati z gotovostjo vse dogodke v zvezi s prihodnjim vedenjem stohastičnih sistemov. Torej ne bomo mogli nikoli z gotovostjo napovedati, da se bo sosedova Tadeja v naslednjem mesecu zaljubila v nas, da bomo v naslednjih štirinajst dneh našli službo, da bomo v naslednjega pol leta ozdraveli, da bomo zadeli glavni dobitek na loteriji. Dovolj bo že, če bomo znali napovedati dogodke z neko stopnjo, npr. z verjetnostjo od 0 % do 100 %, s stopnjami "malo verjetno, srednje verjetno, zelo verjetno", s točkamo od 0 do 10 ipd. Da bomo lahko v taki napovedi uspeli, pa bomo morali raziskati tudi, kako so taki dogodki potekali v preteklosti v drugih podobnih okoljih. Ce vsega tega ne upoštevamo, se ukvarjamo z iluzijami.
Informacije o prihodnosti
Oče teorije o informacijah je ameriški matematik C. E. Shannon. Nastala je pred petdesetimi leti. Osnovne ideje te teorije so naslednje: napovedujemo dogodka A in B. Ce sta dogodka naključno (stohastično) vzročno povezana, bomo v primeru, da je dogodek A že nastopil, zneko verjetnostjo izvedeli nekaj o tem, da bo nastopil tudi dogodek B. Ce sta dogodka A in B določno (deterministično) vzročno povezana, bomo ob tem, da je nastopil dogodek A, z gotovostjo izvedeli, da bo nastopil tudi dogodek B.
Ce smo npr. na pomlad izvedeli, da so nastopile dolgotrajne otoplitve zraka mnogo nad nič stopinjami Celzija (dogodek A), z gotovostjo izvemo, da se bo v prihodnosti stalil sneg in led (dogodek B). Ce izvemo npr., da so se občutno zvišale cene nafte na svetovnem trgu (dogodek A), smo dobili tudi informacijo o tem, da se bodo zelo verjetno zvišale cene bencina na domačem trgu (dogodek B). Ce izvemo, da je glavni dobitek na loteriji zadel nekdo iz našega kraja (dogodek A), smo dobili neko informacijo o tem, da je ta dobitek lahko zadel naš sosed Jože, ki redno igra loterijo (dogodek B) ipd.
... nadaljevanje prihodjič
Info
Glasbene novice!
Verjetno bi vas takoj ujel v past, če vas povprašam, kateri so bili največji hiti lanskega poletja. Gotovo sedaj premišljujete, a da si ne boste preveč razbijali glave, vam posredujem nekaj največjih hitov Chihuahua — DJ BOBO, Bring Me To Life — EVANESCENCE, Rise & Fall — CRAIG DAVID, Crazy In Love — BEYONCE in Ignition — R. KELLY
Mlada dama ali sex simbol je BRITNEY SPEARS, ki je prvič pustila glasbeno sled z uspešnico Baby One More Time in zadnjič z aktualno Everytime. Njena glasba pluje v r&b smer, kar je glede na svetovni trend tudi pričakovati, a novi komad je energičen in dokaj provokativen OUTRAGEOUS (***) ter ga kot avtor in aranžer podpisuje R. Kelly.
Primerjanje med originalom pesmi in priredbo je največkrat nesmiselno in je o tem tudi nepredmetno razpravljati. Od časa do časa se pojavi tudi kakšna dobra kopija, med takšne sodi tudi "cover" verzija Princeove klasike KISS (****). Malo več ritma in prodornejši r&b bo mogoče dovolj za uspeh CASSIE WILLIAMS in raperja Masa.
Ameriški pevec DANTE THOMAS je ubral prave note, ko je pred leti uspel s komadom Miss California. Ali bo ponovno ujel pravi trenutek s svojo inovativno zmesjo r&b-ja, latina in popa v komadu GET IT ON (***), bo pokazal letošnji poletni glasbeni utrip!
Na oddih nas navadno spominja kakšna pesem, kar se odraža v tem, da poletni hiti osvajajo lestvice s pomočjo spominov. Las Ketchup je bil zadnji uspešni plesni projekt v hitu Assereje. Mogoče si lahko podobnega uspeha obeta tudi zasedba HOT BANDITOZ, ki ima poletno latino pop pesem za zabavo z naslovom VEO VEO (****), ki jo spremlja tudi atraktiven ples in je že skočila na 3. mesto nemške glasbene lestvice.
Glasbeni nostalgiki se z veseljem spominjajo skupine KOOL & THE GANG, ki mimogrede še deluje in je na tržišče poslala plato največjih hitov The Hits Reloaded. Gre za njihove hite posnete na novo in odpete v duetih, tako da na projektu najdete izvajalce kot so Blue, Ashanti, Lisa Stansfield, Jamiroquai, Youssou N Dour' Uradni single je seveda disco klasika FRESH (****), kateri pridih čistega popa dodaja skupina Liberty X.
Bum bum bum plesno glasbo imajo najraje najstniki, ki si že nekaj čas ful na glas nabijajo "štikl' Dragostea Din Tei. Vprašanje je, ali je izvirnik od skupine Haiducii ali od skupine O Zone. Slednja ponuja novo dozo "diskotečne muzike" v sila podobnem butastem DESPRE TIME (**), pri katerem ima prste vmes baje Gabry Ponte.
Britanska skupina STREETS ima doma maso oboževalcev, saj je njihov album A Grand Don't Come For Free že dosegel dvojno platinasto naklado ali 600 000prodanih primerkov. Po parodiji Fit But You Know It kvartet sprošča svojo domišljijo v melodični pop/rock baladi DRY YOUR EYES (****) z rap vložki in izjemnim ljubezenskim besedilom.
Peter Parker je trenutno največji filmski junak s pomočjo drugega dela spektakla Spiderman 2, iz katerega poznamo evropsko nosilno pesem We Are švedske pevke Ane Johnnson. V ZDA je nosilno pesem filma prispeval band TRAIN (vlakec je bil najbolj "in" s super pesmijo Drops Of Jupiter). To je trda ter ostra rock pesem z naslov ORDINARY(**).
Ameriški rocker LENNY KRAVITZ je bil na bolj slabem glasu na koncertu v Ljubljani. Njegovo nesporno kvaliteto tako lahko slišite na zgoščenki Baptism in v njegovi aktualni uspešnici Where Are We Runnirí. Legendarni mojster udarja še enkrat s polno močjo v komadu CALIFORNIA (***), ki ima ponovno kar nekaj izjemnih kitarskih vložkov.
David Breznik
éiVEHYTIME - Britney Spear , 4.1 DDN_T WANNA KNOW , Maírio Winans & Enya & RÏlidài ë^îlIB LOVE - MaroDH^" B.TRICK ME - KeliA -7.BIÍBBLIN - Blue 8.EÍ BACALAD - Julio Iglesias 9.YDU AND I - Celine_DiDL T_B GET IT STARTED - Black kyed Peas
Vsak^ sr<ed^ med		.\0 in 2.O. urč?\
	1	
Katerega leta so posneli film Umazani ples?
Odgovor:_
Ki
NAGRADNO I M VPRAŠANJE
■ n o
Ime reševalca: Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenec prejšnjega tedna je Jožica Krajnčič, Trubarjeva 9, Ptuj. Nagrajenec lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljo!
Odgovore pošljite do ponedeljka, 26.. julija, na naslov: Radio-Tednik Ituj, Raičeva 6,2250 (za Into).
Obiskali smo • Rock Otočec 2004
Ponovno v raju
Glasbena scena v Sloveniji je v zadnjem času ponovno razburkana. Po vzponu rocka v bližnji preteklosti sedaj vlada zatišje in poznavalci razmer že prav pogrešajo veliko zvezdo, ki se bo pojavila na glasbenem nebu.
Ampak popularne skupine vendarle obstajajo in večina teh se je zbrala na najodmevnejšem rock festivalu, ki se je odvijal med devetim in enajstim julijem v idilični okolici gradu. Govorim seveda o Rock Otočcu, festivalu s tako rekoč legendarnim ugledom, saj je v preteklosti privabljal obiskovalce iz vse Slovenije in tudi iz tujine. V prejšnjih letih je tam nastopila množica zvenečih mednarodnih imen, med katerimi velja izpostaviti The Toasters, Stereo Mc'S, Dod Eat Dog, Liquido, Living Colour, Fun Lovin Criminals in ostale. Letos se je ponudba nastopajočih omejila na domače skupine. V petek, prvi dan festivala, so oder zasedali Bobnars United, Miss.Bee, D-Fact, Noctife-ria, DAN D, Zaklonišče prepeva & Elvis J. Kurtovich, Zabranjeno pušenje in Zablujena generacija. V soboto so bili junaki odra Mazoo, Sphericube, Big Surffing Elephanto, Plebs, Moveknowledgement, Slon in Sadež, Zoran Predin, Big foot mama, Šank rock in Res Nul-lius, nedelja je pripadala skupinam Clone Age, Legeres, Stillborn + Tranzistor, Naio ssa-ion, Katalena, Zmelkoow, Hladno pivo ter Elvis Jackson. Kot se za pravi rock festival spodobi, je bilo obiskovalcev nekaj tisoč. Večina jih je prispela na prizorišče z ustrezno bojno opremo, med katero spadajo šotor in dobra volja, ki pomaga zdržati tri dni na prizorišču, kjer je v prvih vrstah predvsem zabava in sprostitev. V času, ko oder ni bil "pri življenju", so bile aktualne spremljajoče prireditve, od izida časopisa Rock otroček do odprtega mikrofona, izbora misic in mistrov ter, seveda, da ne pozabim, tradicionalnih iger v blatu. Lepše oblečenim obiskovalcem so te kajpada odveč, ampak najde se kopica tistih, ki zares uživajo, ko svoja telesa spremenijo v rjave mozaike. Ko sem se sprehajal po prizorišču, sem naletel na sivo eminenco festivala, Francija Keka, in nisem se mogel izogniti dejstvu, da ga ne bi povabil pred mikrofon in mu zastavil nekaj vprašanj. Kot vsi dobro vemo, je tudi on vzhajajoča zvezda, ampak na povsem
drugem nebu. Tisto je nacionalnega značaja in je podvrženo skrajni resnosti.
Štajerski tednik: Rock Otočec ponovno v raju. Kako to, da ste po šestih letih festival uspeli organizirati na prvotni lokaciji?
Franci Kek: Vrnitve smo si želeli že ves čas, saj je to najlepša festivalska lokacija v Sloveniji. Res pa je, da so bili tudi v vasi Prečna lepo sprejeti. Letos nam je končno uspelo.
Štajerski tednik: V preteklosti ste zasloveli po tem, da ste na prizorišče pripeljali mnoge tuje uveljavljene skupine. Letošnja ponudba je v primerjavi s tisto iz prej{njih let bolj skopa. Zakaj?
Franci Kek: So skupine, ki so svetovno znane in stanejo ve~ kot 100.000 evrov - te pozna tudi večina Slovencev. Teh si ne moremo privoščiti. So pa skupine, ki so tudi svetovno znane, stanejo 20 000-30 000 evrov. Te pozna 20 % Slovencev. Zorana Predina poznajo vsi. Dovolj je bilo 8 let izobraževanja slovenske publike. To je naloga Ministrstva za kulturo in ne naša.
Štajerski tednik: Ali se da v Sloveniji z organizacijo takšnega dogodka zaslužiti?
Franci Kek: Da se, vendar je večja verjetnost, da do tega ne pride.
Štajerski tednik: Kateri je tisti dogodek na Rock Otočcu, ki ti je najbolj ostal v spominu?
Franci Kek: V spominu mi ostanejo zadovoljni ljudje in napake, ki jih odpravimo naslednje leto.
Štajerski tednik: Franci, podajaš se v politiko, tako da si letos zadnjič podpisan kot organizator največjega rock festivala v Sloveniji. Kaj je botrovalo tvoji odločitvi, da se preizkusiš v resnejši vlogi na nacionalnem nivoju?
Franci Kek: Konec 60. so bili nemiri nezadovoljnih ljudi (predvsem študentov) na ulicah. Mi smo si izbrali drugačen način.
Štajerski tednik: Skrita kamera, tvoj značilni znak. Ali ti na poti političnega uveljavljanja postavlja kakšne ovire ali bi
I m *

lahko dejali, da celo prednosti?
Franci Kek: Dala mi je prepoznavnost, kar je dobro. Je pa res, da me nekateri sedaj po nepotrebnem nekoliko manj resno dojemajo.
Štajerski tednik: Kot organizatorju festivalov ti je uspelo, kakšne imaš politične načrte, da bi ti uspelo tudi v politiki?
Franci Kek: Vedno mi uspe.
In tako so minili trije dnevi ob reki Krki, pospremljeni so
bili s soncem, dežjem, blatom in glasbo. Glasbeni festival Rock Otočec združuje mladino, za katero pravijo, da na njej stoji svet. V teh treh dneh smo prisotni imeli občutek, da se je svet dejansko zaustavil in da mladina stoji na njem. Ni bilo skrbi, le akordi in melodije, no, priznati je pa tudi treba, da pri nekaterih kakšna kapljica alkohola preveč. Ampak, spet je sledil ponedeljek po Otočcu. Klasika ...
Mihael Tos
M
CID
danes — gozdna učna pot
četrtek, 29. 7. — celjski grad in Hermanov brlog:
-	za osnovnošolce oziroma otroke in starše,
-	otroke spremlja Viktorija Babic,
-	za izlet v Celje so potrebne prijave do 27. 7. zaradi nakupa skupinske vozovnice za vlak; cena izleta v Celje je za otroke 1600 SIT, za odrasle pa 3200 SIT.
Izdelki iz ročno izdelanega papirja še danes in jutri v CIB med 10. in 12. uro, mentorica Natalija Resnik Gavez:
-	za osnovnošolce od 10. leta dalje, srednješolce, študente in odrasle,
-	udeleženci ne potrebujejo predznanja ali pripomočkov,
-	cena 3000 SIT. Ulične delavnice
še danes in jutri na Novem trgu — pod kostanjem med 10. in 12. uro:
-	delavnice so namenjene osnovnošolcem in so brezplačne,
-	vodijo jih mladi prostovoljci.
Ustvarjanje velikega stenskega mozaika — na Osojnikovi 9, od srede, 28. 7., do sobote, 31. 7., mentor Tomaž Plavec:
-	za srednješolce, študente, odrasle,
-	udeleženci ne potrebujejo predznanja ali pripomočkov, le delovna oblačila,
-	cena 3000 SIT.
Fotografska delavnica Camera obscura se zaključuje, udeleženci pa bodo skupaj z mentorico Tanjo Verlak pripravili fotografsko razstavo. Razstava bo na ogled od 20. 7.2004 dalje.

Ščepec receptov
ZABELJENA REPA
Sestavine (za 4 osebe): 50 dag sveže repe 10 dag slanine 10 dag korenja
2	žlici zaseke
3	žlice kisle smetane
sol, petersilj, cel poper, lovorov list Potek priprave Repo olupimo, narežemo na rezance ter v slani vodi, ki ji dodamo nekaj zrnc celega popra in lovorov list, skuhamo. Posebej v kozici stopimo zaseko, dodamo na rezance narezano slanino, na rezance narezano kuhano korenje (korenje posebej skuhamo v slani vodi), kuhano repo ter kislo smetano. Repo dobro pogrejemo. Po potrebi jo solimo, popramo in preden ponudimo, potresemo s sesekljanim peter{iljem. Tako pripravljeno ponudimo kot samostojno jed ali kot prilogo.
FIŽOLOV! ŠTRUKLJI
Sestavine (za 6 oseb): 50 dag kuhanega rjavega ali rdečega fižola
50 dag kuhanega belega fižola
2 rumenjaka sol
30 dag ostre moke 5 dag prekajene slanine
Potek priprave
Rjavi ali rdeči fižol pretlaci-mo, mu dodamo en rumenjak, sol in polovico moke ter na hitro zgnetemo testo. Posebej pretlačimo beli fižol, ga solimo, dodamo rumenjak in drugo polovico moke in prav tako na hitro zgnetemo testo. Pest rdečega fižola prihranimo za nadev.
Testo iz rdečega fižola na po-mokani deski za prst na debelo razvaljamo, potresemo s polovico prihranjenega rdečega fižo-
la in s polovico na male kocke narezane prekajene slanine. Na slanino položimo fižolovo testo iz belega fižola. Po testu prav tako potresemo rdeči fižol in drugo polovico slanine. Strulje zavijemo in jih damo na alu folijo, ki jo narahlo premažemo z belim oljem, zavijemo in kuhamo v slanem kropu 30 minut. Ponudimo jih kot prilogo k mesnim jedem.
Namig za darilo
IzSla je dopolnjena izdaja kuharske knjige Sodobne domače jedi, avtorjev Nade in Vlada Pignarja. V dopolnjeni izdaji je več kot 200 receptov za pripravo hrane iz živil, ki jih poznamo in so nam vselej na voljo.
Knjiga je na prodaj v prodajalnah Era Petlja in v sprejemni pisarni družbe Radio-Tednik Ptuj.
nec, da belusi stojijo pokonci in glavice med kuhanjem gledajo iz vode. Posebej v kozici stopimo margarino, dodamo moko, jo rahlo prepražimo in zalijemo z mlekom. Kuhamo tako dolgo,
BELUŠI S SLANINO
Sestavine (za 4 osebe): 50 dag zelenih ali belih belusev
5 dag margarine ali druge maščobe
3 žlice gladke moke 2,5-3 dl mleka 2 rumenjaka 1 beljak
sol, poper, muskatni oreh, petersilj
12-15 rezin slanine
Potek priprave
Sveže beluse olupimo, po stiri povežemo v sopek in jih do tričetrt skuhamo v slani vodi. Po možnosti izberemo visji lo-
Mokri smrček
Vprašanje bralca Srečka iz Ptuja: Imamo starejšega psa. Kuža ima težave s hojo in vstajanjem, zadnje čase pa opažamo, da gre zelo težko na blato. Pri vsakem iztrebljanju se napenja, zgrbljeno drži in mukoma iztiska blato. Kako mu pomagati in kako ga hraniti, da se težava ne bi ponavljala?
Odgovor: Zapeka (zaprtje) je pogosta nevšečnost zlasti pri starejših živalih. Le-te se manj gibljejo, so večinoma nekoliko
predebele, prav tako pa se pri njih srečujemo z najrazličnejso patologijo, ki je vezana na starost - bolezni hrbtenice, gibal,
da se omaka zgosti. Zgosčeno odstavimo in do mlačnega ohladimo, dodamo rumenjaka in trd sneg iz beljaka ter začinimo s soljo, muškatnim oreščkom, poprom in sesekljanim petersi-ljem. Do tričetrt kuhane beluše poberemo iz vode in ohladimo. Vsak beluš zavijemo v rezino slanine in položimo na pomaš-čen pekač iz pečice.
Zavite na spodnjem delu prelijemo s pripravljeno omako in v pečici zapečemo pri 220 do 250 stipinj Celzija. Pečemo 20 do 25 minut. Beluše ponudimo kot samostojno jed.
GOBOVA LAZANJA
Sestavine (za 5 oseb):
mišično-skeletnega sistema, povečanjem prostate, tumorji, starostno atonijo črevesja itd.
Zapeka pogosto nastopi po obilnem hranjenju psa s kostmi (perutninske kosti ipd.). Zmeraj težimo k odpravljanju pravega vzroka za oteženo iztrebljanje. Ko vzrok odpravimo, žival hranimo s tekočo ali kašasto hrano več dni ali tednov po tem. Taka hrana naj vsebuje lahko prebavljive beljakovine, ogljikove hid-
2-3 jajca
6-8 žlic moke (pol ostre pol gladke) 4 dl mleka
sol in maščoba za peko
palačink
Nadev:
1	čebula
2-3 žlice maščobe
2	stroka česna
40 dag poljubnih mešanih gob
sol, poper, peteršilj 20 dag slanine Preliv:
4 dl kisle smetane 2-3 jajca
Potek priprave
Iz jajc, moke in mleka naredimo testo za palačinke in na maščobi spečemo tanke palačinke. Palačinke ohladimo in posebej pripravimo nadev. Na maščobi prepražimo drobno sesekljano čebulo. Ko rahlo porumeni, dodamo na kocke narezano slanino, na lističe narezane gobe in strt česen. Rahlo solimo in popramo. Nadev dušimo, da se gobe zmehčajo. Na koncu dodamo sesekljan peteršilj. Pekač, velik 30 x 25 cm, premažemo z margarino, na dno položimo plast palačink, prekrijemo z nadevom in vsako plast rahlo po-kapljamo z mešanico jajc in kisle smetane. Lazanjo sestavljamo tako, da nadev razporedimo vsaj dvakrat. Zadnja plast naj bodo palačinke, ki jih prelijemo z mešanico kisle smetane in jajc. Pečemo pri temperaturi 220 stopinj Celzija 30 minut.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovicem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošiljajte na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 PTUJ ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si.
rate in rastlinske masti. Ustrezno jed pripravimo iz mleka, razku-hanega riža, jeter, vranice, skute, ovsenih kosmičev.
Za pitje ponudimo živali mleko, kefir ali lahko juho. Tudi priprava odvajalnega čaja in mineralne vode Donat je primeren pristop. Nikoli živalim ne nudimo drastičnih odvajal ali ricinu-sovega olja, saj je uporaba le-teh neprimerna.
Vojko Milenkovi~, dr. vet. med.
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
V.M.V
8 02/ 771 00 82
V vrtu
Počutja v poletnem vrtu
Poletje, čas zorenja in pobiranja mnogih vrst pridelkov in uživanja prijetnih trenutkov ob dehtećem cvetju, je nenadomestljivo doživljanje lahko le v domačem vrtu in urejenem zelenem okolju. Opravila v vrtu pri negi vrtnega rastja in vzdrževanju zelenega okolja naj nam ne bodo obveza in napor, opravimo jih z užitkom, veseljem in veliko
zabave.
V	SADNEM VRTU nadaljujemo z letno rezjo sadnega drevja in grmičevja in z redčenjem plodov. Z letno rezjo sredi poletja, ko vegetacija pojenjuje, z rezjo vplivamo na večjo usklajenost med rastjo in rodnostjo. Z izrezovanjem poganjkov, ki so drevesu nepotrebni, preusmerimo rastlinska hranila k tistemu delu letorastja v drevesni krošnji, kije potreben za nadaljnjo rast in tvorbo cvetnih brstov v prihodnjem mesecu -avgustu. Izrezujemo pokončno rastoče mladike, slabo ravzi-te, poškodovane in bolne poganjke ter veje, ki prekomerno zgoščujejo in zasenčujejo drevesno krošnjo. V prostornejši in dovolj zračni drevesni krošnji je bistveno manj rastlinskih bolezni, plodovi pa bolje dozorijo in pridobijo na kakovosti, za zimsko hrambo v svežem stanju pa tudi na trpežnosti. Plodove, ki rastejo v šopih, razredčimo tako, da se med seboj ne dotikajo, medsebojna razdalja naj bo za pedenj oddaljenosti. Breskova drevesa so si po breskovi kodravosti že dobro opomogla, vejice pa, ki so se posušile, pri osnovi odrežemo in sežgemo, rane pa premažemo s cepilno smolo.
V	prihodnje pričakujemo drugi rod jabolčnega zavijača, ki povzroča črvivost in s tem neuporabnost sadja. Na vršičkih mladik pa se bodo ponovno razvile zelene listne uši, ki v nekaj dneh povsem izčrpajo in uničijo mlade rastoče poganjke. Ko pojav škodljivca opazimo, drevesa, ki so že obrana in pozne sorte, ki še ne zorijo, poškropimo s pripravkom calypsom, ki hkrati uničuje več vrst sadnih škodljivcev, ki dele rastline objedajo ali iz njih sesajo sokove.
V	OKRASNEM VRTU so mnoge vrste cvetočega rastja odcve-tele, pozno poleti in v jeseni cvetoče se na cvetenje pripravljajo, vrtnice in nekatere druge vrste cvetnic, ki cveto skozi vso zeleno obdobje leta, pa so v tem času poletja v rahlem obdobju počitka. Okrasno rastje, ne glede v kakšnem stanju je, redno negujemo, plevemo, po potebi dohranjujemo, vežemo k opori, odstranjujemo poškodovane in bolne poganjke in liste ter odcvetele cvetove. Na rastlinah, kjer opazimo pojav rastlinske bolezni in večje množitve rastlinskih škodljivcev, ukrepamo s škropljenjem, da preprečimo njihovo širitev na zdravo rastje. Močno poškodovane poganjke in napadene po plesni pred škropljenjem porežemo in iz vrta odstranimo, šele nato opravimo škropljenja, pri čemer se ravnamo dosledno po priloženih navodilih, ki spremljajo vsak kemični pripravek za varstvo rastlin.
V	ZELENJAVNEM VRTU malega in velikega srpana nabiramo že večino vrst vrtnin, ki smo jih sejali in sadili spomladi. Niti dneva ne puščajmo gredic ali njihovih delov izpraznjenih, da bi se na njih pričel razraščati plevel, zemlja pa ob sončni pripeki izsuševati. Gredico očistimo ostankov prejšnjega posevka, plitvo zrahljamo in posejemo ali zasadimo z vrsto vrtnin s kratko rastno dobo, ki dajo pridelke še to jesen in primerne za zimsko hrambo. Sadimo sadike zelja, kolerabe, brstičnega ohrovta, navadnega ohrovta in cvetače, seje-mo pa pozno korenje, rdečo peso, solato, kitajsko zelje, radič, črno redkev, špinačo in peteršilj. Na gredice, kjer je rastla solata, ne sejemo endivije in radiča.
Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi korenine, 16. in 22. do 25. julija, zaradi lista od 17. do 19. ter 27. in 28. julija, plodov 19. in 21. julija ter zaradi cveta 17., 25. in 26. julija.
Miran Glu{i~, ing. agr.
22-četrtek A-*'	23-Petek	24-Sobota A-*"	25-Nedelja
26-Ponedeljek	27-Torek	28-Sreda	
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: astma, Larad, Brera, Ensor, direktor, NS, spornost, OT Aper, AT, kariera, stagniranje, Alemar, SL, acidnost, kes, lantan, Tal, sto, Asta, Varta, BR, NS, LT, Njatin, kra, Rubnik, Kette, inicialka, Aco, arzen, sakrament, sap. Ugankarski slovar~ek: ABADA = francoski skakalec ob palici (Patrick, 20.3.1954-), BEAR = otok ob južni ob~iki Irske, ELF = škrat v germanski mitologiji, GELB = hrvaški rockovski pevec (Milan, 1945-), IDIOFAZA = sekundarna faza v presnovi gliv, ISERNIA = mesto v italijanski provinci campobasso, KATENOID = vrsta rotacijskega telesa, PNEVMATOZA = bolezensko nabiranje zraka v telesu, ZAKIR = muslimansko moško ime.
Bodislavci • Ze 31. taborjenje gasilcev
Gasilska zveza Ljutomer je tokrat v Bodislavcih pri Mali Nedelji že 31. pripravila tabor Mladi gasilec, ki se ga je letos udeležilo okrog 90 mladih gasilcev ter mentorjev, vodja tabora pa je bil Dušan Kosi.
V petih dnevih so se udeleženci tabora seznanili z gasilskimi veščinami, spoznavali so naravo, organizirali so številna tekmovanja (nogomet, šah, pikado), predzadnji dan pa so jih obiskali predstavniki slovenske vojske
in policije ter jim predstavili svoje delo. Na zaključni prireditvi tokratnega tabora so mladi gasilci staršem in prijateljem na zanimiv način pripravili pregled dogajanja življenja ob in v šotorih, najstarejši udeleženec tabora
Jože Habjanič ter častni poveljnik Gasilske zveze Ljutomer Stanko Hunjadi pa sta prižgala kres (na fotografiji), s katerim vsako leto zaključijo taborjenje.
Miha Šoštarič
Lujzek • Dober den vsoki den
Glih zaj sma prišla z Mico iz gorice, jutri pa grema v ptujske toplice.
Zato sen vam toto pismo napisa ze v soboto popudne, 17. julija. Po dugem cajti je tak vroče, ke se niti našemi pesi ne do lojati in repom mohati. Lezi v senci, vse štiri tace od sebe drzi, si z jezikom veter dela in čoka, če boma mija z Mico kaj jela. Ja, ja, kaj bi vse meli, če ne bi pili in jeli, se obločli, doj sločli in v druge namene dnara trošli. Moj pokojni dedek so radi rekli, da je treba dnar in rit skrivati, pa če ga imaš ali pa si reven kak cerkvena miš pa še v rit me piš...
Kak sen vam ze pisa, sta bla sosid Juza in jegova ta bojša polovica na morji in sam mija z Mico deset dni in noči skrbela za njune domoče zivoli in grunt nasploh. Včeraj sta ze prišla domu, vmita in spočita, od sunca ozgana, posolena in nasploh prenovljena. Juza je
vlova morskega puza, si jegovo hišico za spomin domu pri-nesa, neje pa vlova nibenega morskega pesa. Tak na tiho mi je poveda, da je na plazi najrajši gleda ribe brez modrčkov, še rajši pa tiste, ki so ble tudi od spodje strani v Evinem gvanti. Smilile so se mu tiste zenske revice, ki niti za kopalke neso mele dnara. Bli pa so tudi moški, ki so po plazi s pimpeki zvunili in sevea zenske poglede vabili in drazili.
Morem vam tudi povedati, da na našem Suhem Bregi priprovlamo vejko gasilsko veselico, saj našo društvo pra-znuvle 50 let aktivnega dela. Tudi jaz sen član tote organizacije, za kero v heci provimo, če nič ne gori, pa se v gostilni zeja gasi. Smo pa gasilci ena tistih redkih društev, ki lidem pomogamo podnevi in ponoči, tudi če keri prek krez plot skoči, si glezenj zvije, duma pa ga zena bije ...
Tejko te za gnes, če nede kaj pišlo vmes, se srečamo drugi tjeden z zeljo, da ne bi bija keri lačen in zeden. Vas poda-vlja LUJZEK
RADIOPTUJ
89,8»98,e"l043MHz
POLETNI PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
ČETRTEK, 22. julija:
5.00 [TAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice ({e ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na dana{nji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vpra{anja in odgovori. 9.00 Z ORMOiKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.00 Obvestila ({e 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi ({e ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 [PORT. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 Poročila. 18.00 RAJŽAMO IZ KRAJA V KRAJ. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Trbovlje). PETEK, 23. julija: 5.00 [TAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice ({e ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30,
11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na dana{nji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vpra{anja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila ({e 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi ({e ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 [port. 13.45 Danes na Ptujskem. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glu{ič). 17.30 POROČILA. ^8.15 Napotki za du{evno zdravje (mag. Bojan [inko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Trbovlje).
SOBOTA, 24. julija:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 [port. ČESTITKE POSLU[ALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: BAR BAZA ter [PORT
in GLASBA (Janko Bezjak). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val). NEDELJA, 25. julija:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na dana-{nji dan. 6.00 OBVESTILA ({e 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi ({e 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POS-LUÎALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO PO[TI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val). PONEDELJEK, 26. julija: 5.00 [TAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom [krjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE ({e 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na dana{nji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vpra{anja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 8.45 Varnost na območju Policijske uprave Maribor. 9.10 ODMEVI
IZ [PORTA (Danilo Klajn{ek). 10.00 Obvestila ({e 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 [port. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala {tajerska (ptujska, ormo{ka, bistri{ka in lenar-{ka) kronika (Martin Ozmec, Zmago [alamun in Nata{a Pogorevc). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura. 19.30 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman - Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Vladimirjem Kajzovarjem). 22.00 GLASBENE ŽELJE (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj).
TOREK, 27. julija:
5.00 [TAJERSKA BUDILKA (JUTRANJI PROGRAM). 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na dana{nji dan. 6.15 Horoskop. 9.00 IZPOD POHORJA (Nata{a Pogorevc). 10.00 Obvestila ({e 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNI[KI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 [port. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30
POROČILA. 18.00 SREDI ŽIVLJENJA (Marija Slo-dnjak). 20.00 [KRJANČKOV ROPOT (Rado [krja-nec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Kranj).
SREDA, 28. julija:
5.00 [TAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom [krjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice ({e 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na dana{nji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vpra{anja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago [alamun). 10.00 Obvestila ({e 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 AVTORADIO. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 [port. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 Poročila. 18.00 Vrtičkarije (Mi{a Pu{enjak in Tatjana Mohorko). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz!
POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Pred vami je zelo prijeten teden, saj boste pri poslovnih zadevah ugotovili, da imate zelo prijetne, uspe-{ne in zveste sodelavce, na katere se lahko obrnete in zanesete. V teh dneh zelo veliko družili s prijatelji in znanci.
BIK
V	tem tednu boste ugotovili, da se vam končno izboljšuje vas finančni položaj, glede poslovnih zadev in dogovorov pa bosta najbolj ugodna
dneva torek in četrtek, kar se pa ljubezenske zveze tiče, pa se bodo nesoglasja umiril.
DVOJČEK
V	kolikor nameravate v teh dneh urejati poslovne
J* j zadeve, projekte ali pa samo / pogovore, izberite med petkom ali torkom. Oba dneva bosta uspešna, napetosti v ljubezenski zvezi bodo počasi minile.
RAK
Energije boste imeli toliko, da boste od nje kar "pokali". V službi pričakujte pravi vrvež. Med množico ljudi, ki jih boste srečali, vam bo nekdo lahko celo ponudil dodatno delo. V ljubezni se bodo čustva in strasti poglobile.
LEV
V	teh dneh razmislite, kateri so vaši resnični cilji in se jim začnite posvečati z vsem srcem, ker je pred vami dober teden za uvajanje vseh novosti na poklicnem področju. Kmalu pa boste imeli tudi dovolj in celo preveč energije.
DEVICA
Tudi ta teden bo umirjen in prijeten, čeprav ne več tako izrazito sentimentalen in romantičen. Več časa boste posvečali tistim, ki jih imate radi ali pa ustvarjali v samoti. V nedeljo se boste imeli izvrstno v prijateljski družbi.
TEHTNICA
Zelo Živahen teden predvsem na poslovnem področju, kjer boste imeli možnost navezati stike tudi s tujino. Drugače pa bo to zelo prijeten in romantičen teden, saj boste navezali nove stike ali pa poglobili že obstoječe razmerje.
ŠKORPIJON
V	dneh, ki so pred vami, se boste v glavnem posvečali domu in domačim, obnavljali boste, posodobili, prenavljali, predvsem pa bo to zelo
harmoničen in romantičen teden in ravno zaradi tega boste notranje umirjeni in srečni
STRELEC
Glede vašega poslovnega dela in dogovora boste v teh dneh doživeli zelo pozitiven odziv preostalih sodelavcev in nadrejenih. Na ljubezenskem področju pa vas bo vaš najdražji tako prijetno presenetil, da boste pozabili na strahove.
KOZOROG
Izvedeli boste, da vas hvali nekdo, ki ga sploh ne poznate in s katerim niste bili v stikih. Glede poslovnih zadev boste prijetno presenečeni, čeprav bodite previdni in nikakor ne lahkoverni. Poizvedite, kaj se skriva za tem.
VODNAR
Nikar preveč ne zaupajte sodelavcu, ker se bo izkazalo, da je vse tisto, kar slutite, tudi res. Želi, da naredite vse poslovne poteze tako, kot si hoče le on, kar pa v tem trenutku ni sprejemljivo, saj je ideja vaša.
RIBI
V	hotenju, da naredite nov projekt čim hitreje in tudi zelo dobro, da se poslovno dokažete tako poslovnim partnerjem kot sodelavcem,
ste kar malo pozabili na svojega prijatelja, ki se upravičeno čuti odrinjenega od vsega.
Horoskop je za vas napisala vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz
Djerba • Turistični hit letošnjega poletja
Otok sonca, peska in palm
Turisti zahodnoevropskih dežel so Tunizijo in največji severnoafriški otok Djerbo že zdavnaj odkrili, saj v poletnih mesecih okupirajo prijazni otok. Okrog 500.000 turistom se je v zadnjih letih pridružilo lepo število Slovencev, ki je letos kulminiralo v pravi turistični bum. Nekatere domače agencije so imele poletne mesece na Djerbi razprodane že v marcu, pa tudi velike tuje agencije so naval svojih turistov preusmerjale na kopno in oazo Zarzis.
Berberi, Arabci in temnopolti Afričani. Njihovi obrazi pa so zelo različni. Od temno temnega do domačinov z modrimi očmi in rdečkastimi lasmi. Tako kot rasno so tudi versko raznoliki. Večina je muslimanov in zanimivo je, da je na Djerbi kar 365 mo-sej. Večina je seveda zelo skromnih dimenzij, poleg tega pa tamkajsnje življenje zaznamuje tudi židovska skupnost. Številni
nakitom trgujejo pogosto židje, seveda ne manjkajo tradicionalna oblačila, medenina in številni spominki, ki so namenjeni turistom. Pravila trgovanja so preprosta. Treba si je vzeti veliko časa in dobre volje. Prvo ponujeno ceno je treba vsaj prepoloviti, z malo spretnosti pa se želeno dobi za 30 % prvotne cene. Drugače je v čudovitih tkalnicah preprog, kjer za turiste pripravljajo
Modrina vabi ...
Djerba je 514 km2 velik otok s kilometre dolgimi peščenimi plažami, palmami in nebeško modrim morjem, ki je s svojo lepoto premamilo celo Odiseja, da je za trenutek pozabil na vse drugo. In prav to zna Djerba še danes. Čudoviti hotelski kompleksi, ki stojijo ob sami plaži in nenehna skrb zaposlenih za urejeno okolje in sproščeno počitniško vzdušje, so garancija uspeha.
Otok Djerba je s kopnim povezan z več kot 7 kilometrov dolgim jezom, ki sega od El Kantare Ile do El Kantara Continent. Jez so prvotno oblikovali Rimljani, 1551 je bil delno porušen, nato obnovljen in v 20. stoletju moderniziran in asfaltiran. Po jezu poteka tudi vodovod, ki otok oskrbuje s pitno vodo, saj voda na Djerbi vsebuje preveč soli. V okolici mesta Midun je vsebnost soli bistveno manjša, zato je tam boljša rodovitnost zemlje. Čeprav bi o rodovitnosti, v evropskem smislu, težko govorili. Prebivalci otoka živijo od kmetijstva, obrti in seveda turizma. Večinoma posedujejo manjšo "kmetijo" z nekaj oljkami, manjšim "vrtom" in nekaj kozami, osli ali kamelami. Zemlja je bolj rdečkasta in pravzaprav sem imela občutek, da vse raste iz samega peska. Prebivalci Djerbe so
Na tržnicah velja le eno pravilo - barantanje.
Foto: UE
judje iz vsega sveta se radi podajo na božjo pot do znamenite sinagoge La Ghriba, kjer hranijo ene najstarejših še obstoječih zvitkov tore. Na otoku živijo tudi kristjani.
Trgovanje imajo v krvi
Glavno mesto s 25.000 prebivalci leži na severu otoka, nedaleč letališča Mellita. Ime Houm Souk pomeni tržnična četrt. In zares se zdi, da je vse ena velika tržnica. Tak je tradicionalen način življenja. Nekoč so družine živele zaprte za zidovi svojih domovanj, obdanih z vrtovi in oljkami, v nestrnjeni poselitvi. S sosedi so se srečali le ob tržnih dneh, ko so prišli tudi trgovci iz tujih krajev, ki so se kasneje tukaj naselili. Ob ponedeljkih in četrtkih je še danes trgovanje najbolj živahno. Zanimivo je trgovanje z ribami, sadjem in zelenjavo, začimbami, dišavami, z
Prijazni Adel je bdel, da vodne pipe v mavrski kavarni hotela Vincci Eden Star niso ugasnile. S svojimi {alami je spravljal v smeh in zadrego mlado in staro.
predstavitve svojih ročnih umetnin. Maneverski prostor za barantanje je tukaj zelo ozek. Ceno je mogoče znižati za kakšnih 10, morda 15 %. Za en tunizijski dinar napitnine lahko tudi sami poskusite napraviti kakšen vozel. Umetnost izdelave preprog je tunizijska specialnost in je poleg turizma najvažnejša gospodarska panoga. Izdelki so brez izjeme označeni s certifikatom in pečatom, ki zagotavljajo izvirnost, spretni trgovci pa jih pošljejo tudi na vaš dom. Kvaliteta se meri s številom vozlov na kvadratni meter, uporabljenim materialom in zahtevnostjo motiva. Vedno znova se ponavljajo motivi jasmina, berberski in beduin-ski vzorec, hrošči. Vsaka tkalka ima na voljo leto dni, da se nauči obrti. Delajo brez kakršnih koli predlog, celoten načrt izdelave je v glavah pridnih delavk. Ceremonial predstavitve preprog se popestri še z obveznim metinim čajem, ki ga Tunizijci nenehno počasi srebajo v velikih količinah iz majhnih ličnih kozarčkov.
Še eno obrt odlično obvladajo prebivalci Djebre — lončarstvo. Vasica Guellala je znana po svojih odličnih rokodelcih, ki še obvladajo staro lončarsko obrt na vretenu in jo za turistične namene tudi radi demonstrirajo. Najrazličnejši uporabni predmeti so izdelani po stari tradiciji — skoraj brez okrasja in neglazirani. Seveda pa je obrt podlegla tudi tujim vplivom — belo modrim kombinacijam iz Nabuela, pa tudi okusu številnih tujih kupcev. Glino kopljejo tudi po 40 metrov globoko, da je primerne kvalitete. Od lončarstva živi 80 družin, saj je Guellala drugo največje tunizijsko lončarsko središče. Še eno posebnost ima ta kraj. Je na višini malo čez 50 metrov nad morjem, kar je tudi najvišji vrh tega položnega peščenega otoka. Občudovanje zasluži tudi zelo priljubljena umetnost mo-
zaikov in stilnega okraševanja vhodnih vrat družinskih hiš.
Prijaznost
in pozornost inkiuzive
Zgodnje poletje je zelo primeren čas za obisk otoka, saj je ozračje napojeno z vonjem jasmina,
cvetita hibiskus in oleander, po zidovih pa se pnejo vijoličaste bugenvileje. Ob nogah visokih palm cvetijo najrazličnejše suku-lente in kaktusi. V okolici hotelov imajo dobro razpreden namakalni sistem, ki skrbi za žejne zelenice, omislili pa so si tudi golf igrišče. Zato okolje deluje zelo sveže in zeleno. V skrbi za okolje so tudi hotele načrtovali kot dva-, največ trinadstropne zgradbe v mavrskem stilu.
Turizem globoko prežema vsakdan. Vsak poskuša od "bogatih" prišlekov nekaj iztržiti, si pomagati iz izjemno skromnih razmer, v katerih domačini živijo. Pri tem so prebivalci izjemno prijazni, uslužni in vljudni, seveda pa jasno zasledujejo svoj cilj — prodati. Prodaja se vse od predmetov do uslug, pogleda na to ali ono, ježe na kameli in vožnje s kočijo. Cene so nizke in trgovci pripravljeni na igro, kljub temu da ves čas stokajo o bankrotu ... Uradni jezik je arabski, sporazumevajo pa se v vseh možnih jezikih, čeprav jim francosko in italijansko tečeta najbolje. Imajo neverjeten posluh za jezik. Po dveh treh besedah znajo določiti jezikovno skupino turista in besedo, ki jo slišijo prvič, so sposobni ponoviti brez slehernega naglasa. Njihova prijaznost se izraža tudi v gestah in telesnih dotikih. Sogovornika nenehno trepljajo, kupčijo pa zapečatijo z rokovanjem. Posebno pozornost pa namenjajo otrokom. Sprva mi je bilo še nekoliko tesno pri srcu, ko so vsi natakarji zabavali in pe-stovali moje hčere. Predsodki pa so se popolnoma razblinili, ko so se jih na cesti skušale dotakniti in poljubiti deklice na poti v šolo. Šolarke jih preprosto niso izpustile iz rok. Med drobne hotelske pozornosti spada tudi skrb za vedno urejeno sobo. Sobar jo je vsak dan pospravil drugače in iz zlaganja posteljnine naredil pravo umetnost. Kdo se ne bi razveselil cveta hi-biskusa na zglavniku? Zelo pomembno se mi je zdelo, da se pri tem niti za trenutek nisem počutila ogroženo ali imela občutka, da mi bo kdo kaj ukradel. Je pa res, da so domačini zelo veseli, če se njihova prijaznost in trud poplačata s kakšno napitnino.
Kljub temu je dobro, da turisti nikoli ne pozabijo, da le niso doma. Pitna voda na Djerbi je hudo klorirana in za naše razvajene želodce neprimerna. Za pitje in umivanje zob zato vedno priporočajo le ustekleničeno vodo. Pri pijačah se je treba izogibati kockam leda. V lokalnih gostilnah ponujajo hrano, na katero nismo navajeni in pogosto po takšnih kulinaričnih avanturah lahko pride do neljubih čre-
Hotelski kompleksi, ki so nanizani neposredno ob peš~enih plažah, so pravi kraj za razvajanje.
vesnih posledic. Zato velja, da se je le tisto, kar je prekuhano in še vroče. Sadje in zelenjavo je priporočljivo olupiti. Solate, sladice s kremami, ribe ali školjke so izven urejenih hotelskih kuhinj v tunizijski vročini lahko prehuda preizkušnja. Pa ne gre le za neoporečnost, številne začimbe, maščoba, drugačen način kuhanja, sprememba klime in napori potovanja lahko hitro zahtevajo svoj davek. Sicer pa je tunizijska kuhinja nekakšna mešanica ber-berske, francoske in italijanske kuhinje z lokalnim pridihom. Najbolj znana jed je kus kus, ki jo pripravljajo v neštetih kombinacijah. Za osnovo je vedno grob pšenični zdrob z zelenjavo in različnim mesom ter začimbami. Pogosto je pripravljen z ovčjim mesom ali ribo. Brik — so žepki iz testa z nadevom pečeni v globokem olju. Mergez — odlične klobasice iz ovčetine. Tipična sladica je baklava. Hrana je precej mastna, vendar izjemno okusna. V hotelih je mogoče dobiti vse, kar si srce poželi, saj se zaradi izbirčnih francoskih gostov, ki se še vedno obnašajo, kot da so doma (neodvisnost od Francije 1957), kuharji izjemno trudijo. Med napitki je čudovita turška kava, ki ji na koncu kuhanja dodajo še malo rožne vode, kar ji da prijeten okus in edinstveno aromo.
V Tuniziji je poleg tega treba preizkusiti še nekaj lokalnih posebnosti. Ena je hammam. Gre
za turško savno (s paro), ki jo imajo v domala vseh hotelih, domačini pa si jo privoščijo v javnih mestnih hammamih. Tam opravljajo tudi depilacijo s smolami, ki je lahko za nevajene zelo boleča, muslimanke pa jo redno uporabljajo. Za razliko od Evropejk si namreč redno odstranjujejo vse dlake s telesa. Ne-poraščene roke si potem okrasijo z ličnimi tetovažami iz kane, ki s časom izginejo. Ponujajo jo tudi turistom, vendar je v eri alergij potrebna določena previdnost. Poizkusiti je treba tudi vodno pipo, ki se ji muslimanski moški radi predajajo. Sestavljena je iz posode z vodo, tobaka najrazličnejših vonjev in oglja, ki ga je treba dodobra razgreti. Dim se filtrira skozi vodo in ni agresiven kot pri cigaretah ter je zelo prijetnega okusa. V hotelskih kompleksih, ki so odrezani od tunizijskega vsakdana, ani-matorji pripravljajo etno dneve z nošami, tradicionalno glasbo, plesalkami, hrano. Se več je mogoče o tradicionalnem življenju izvedeti v etnografskem muzeju. Zelo nazorno je prikazan obred poroke, ki traja teden dni in vključuje različne rituale, življenje in delo na kmetiji, obrezovanje ... Najboljše pa je mogoče življenje in utrip Djerbe spoznati, če si najamete avto in se podate po notranjosti, kjer se konča turizem in se pričnejo popotni-ške dogodivščine.
viki kiemenčič ivanuša
V javnem življenju se udejstvujejo moški. Natakarji, prodajalci, sobarji so ve~inoma moški. Ženske so doma. Nekatere so zakrite. Videla pa sem tudi nekaj modernih mladenk, tudi na zahtevnejših delovnih mestih.
Foto: UE
Foto: UE
Foto: vki
ŠPORTNI ZAVOD PTUJ
2250 PTUJ, ČUČK0VA7, TEL: 02 787 76 30
www.sportnizavod-ptuj.si
Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si
Piše: Uroš Krstić
Vroče bo!
Vroče bo! Kot v vremenskem smislu tako tudi v športnem, kjer se ve~ina športnikov pripravlja na nove podvige. Na pravih brezdelnih po~itnicah je le malo športnikov, take bi lahko našteli na prste ene roke.
Pred nami je najve~ji športni dogodek leta 2004 - to so 28. olimpijske igre, ki bodo potekale v Atenah od 13. do 29. avgusta. Barve Slovenije bo zastopalo 62 športnikov. V atletiki petnajst, v jadranju sedem, v judu štirje, v kajak-kanuju trije, v kolesarstvu štirje, v strelstvu eden, v tenisu trije, v veslanju devet in v rokometu petnajst ~lanov slovenske izbrane vrste. Pri~akova-nja? Niso majhna, vsaj pet medalj kakršnegakoli sijaja. Glavni naši aduti so Jolanda Ceplak v atletiki (evropska prvakinja in svetovna rekorderka na 800 metrov), Raša Sraka v judu (tretja iz minulega evropskega prvenstva do 70 kilogramov v Bukarešti 2004), Rajmond Debevec v strelstvu (olimpijskiprvak v Sydneyu 2000 z malokalibrsko puško trojni položaj), Luka Spik in Jani Cop v veslanju (olimpijska prvaka v Sydneyu 2000) in rokometna reprezentanca (drugo mesto na letošnjem Evropskem prvenstvu v Sloveniji). Kar pet medalj? Preveč ali premalo? Bomo videli, pustimo se presenetiti.
Poleg olimpijcev so največ znoja v minulem času prepotili nogometaši. Evropsko prvenstvo na Portugalskem je že za nami, pred nami pa je začetek nogometnega prvenstva v prvoligaški (1. avgust), drugoligaški (8. avgust) in tretjeligaški (14. avgust) konkurenci. Naš predstavnik v 1. Simobil ligi Kumho Drava svojo pravo formo še komaj išče, vendar Ptujčane, glede na prikazano v pripravljalnem obdobju in na številne spremembe v igralskem kadru, čaka še veliko dela in malo časa. Na zelo dobri poti so sosedje iz Kidričevega, ki bodo krojili drugoligaški vrh. Varovanci trenerja Emeršiča igrajo hiter moderen nogomet, pri tem pa izstopajo številni mladi igralci iz lastnega Aluminijevega gnezda. V tretjeligaški konkurenci bodo MNZ Ptuj zastopali Sto-jnci, Bistrica in Holermuos Ormož. Vsi trije ptujski predstavniki bodo v zelo močni tretjeligaški konkurenci igrali vidno vlogo in ne verjamemo, da bo kdo od omenjene trojke izpadel.
Olimpijske igre, začetek nogometnih prvenstev pri nas in po Evropi, ostali zanimivi športni dogodki. Le kaj več si lahko ljubitelji športa v mesecu avgustu želimo? Nič več. Pa še vroče bo!
Nogomet • Turnir v Stojncih
Kumho Drava zmagovalec
Ob jubileju NK Stojnci, ki slavi 40-letnico svojega obstoja, so pripravili zanimiv nogometni turnir z nastopom prvoliga{a Kumho Drava, drugoliga{a Aluminij in dveh tretjeliga{ev Zavr~ in Stojnci.
Kumho Drava : Aluminij 2 : 0 (0:0)
Stojnci - pred 500 gledalci je tekmo dobro vodila sodni{ka trojka [egula, Grabar in Kodri~.
Strelci: 1 : 0 Jevdženič 80., 2 : 0 Korez 86. min.
Kumho Drava: Štelcer, Selimo-vič, Grižonič, Lunder, Miljatovič, Kamberovič, Preac, Alibabič, Zilič, Čeh, Majcen - nastopili so {e: Zajc, Jevdženič, Krajnc, Korez in Arsič trener S. Lu{ič.
Aluminij: Strelec, Golob, To-polovec, Praprotnik, Pekez, Ozim, Čeh, Fla{ker, Fridauer, Panikvar, Repina - nastopili so {e Kuserbanj, Kelenc, Emer{ič, Murko, Stremec-ki, Sagadin, Rozman in trener M. Emer{ič.
Gledalci niso bili s prikazano igro zadovoljni. Vse preveč je bilo napak, ekipi {e nista uigrani, oba liga{a pa sta pred pričetkom jesenske sezone, ki je pred vrati. Igralo se je predvsem med obema kazenskima prostoroma, tako eni kot drugi napadalci so priložnosti, čeprav redke, zamujali. Oba vratarja sta s smelimi posegi odpravljala nevarnosti, idealno priložnost je
Pravijo, da je turnir nadvse uspel
Kako so vtise z minulega nogometnega turnirja v Stojncih sklenili trenerji nastopajo~ih ekip?
Miran Klajderic, trener NK Stojnci:
"Menim, da je bil turnir zares zelo kvaliteten. Kljub temu da se je igralo v veliki vročini, so igralci pokazali veliko zagnanost in ogromno tehničnega znanja. Vtisi? Publika pove vse. Prišlo je ogromno gledalcev. Ekipe so pri{le v močnih postavah. Sicer pa smo nadvse zadovoljni tudi s samo organizacijo turnirja."
Borut [alamun, trener NK Zavrč: "Organizatorji so se potrudili na vseh področjih. Čestitke, ker je takšen turnir težko pripraviti. Številna publika je dokaz, da je bil turnir res močan. Nad nastopom svoje ekipe Zavr-ča sem zelo razočaran, ker to ni pravi odnos nekaterih igralcev in menim, da se bodo morali malo zamisliti, kako naprej. Izgleda, da igralci nastopa na turnirju niso
vzeli resno, ker mislijo, da so zvezdniška ekipa. Toda na zvezdah se ekipa ne more graditi. Potrebno bo veliko trdega dela."
Miran Emersič, trener NK Aluminij: "Mislim, da je turnir tako organizacijsko kot tudi glede obiska zelo dobro uspel. Glede na to, da so igrale štiri najmočnejše ekipe našega območja, je bilo prikazano veliko kvalitetne igre. Menim, da smo lahko tako trenerji kot tudi igralci s turnirjem zadovoljni. Glede na vročino in čas priprav je ekipa NK Aluminij prikazala solidno igro."
Srečko Lusič, trener NK Drava :
"Menim, da smo danes odigrali dobro taktično igro in zasluženo zmagali. Vidi se, da so nekateri igralci utrujeni, nekateri pa zaradi poškodb tudi niso igrali. Mislim, da bomo v letošnjem
Ob praznovanju 40. obletnice Športnega društva (ŠD) Stojnci so bila dosedanjim predsednikom, ustanovnim ~lanom in sponzorjem podeljena priznanja in zahvale. Ustanovni ~lani ŠD Stojnci so bili: Janez Meznari~, Anton Roškar, Martin Kolari~, Ciril Belšak, Rudi Janze-kovi~, Franc Strelec, Alojz Toplak, Janez Kolenko, Martin Kostanjevec, Ivan Laura, Hinko Satler, Mirko Plošin-jak, Janez Koletnik in Alojz Roškar. Dosedanji predsedniki: Janez Zemljari~, Edi Hojnik, Franc Kostanjevec, Franc Šmigoc, Mirko Zele-nik, Alojz Kukovec, Vlado Kelenc, Franc Pohari~, Janko Kelenc in Marjan Kosta-njevec. Danes društvo vodi Franc Kolenko.
letu imeli boljšo ekipo kot minulo sezono. Organizacija turnirja v Stojncih je bila odlična. Če bomo prihodnje leto ponovno povabljeni, se bomo zagotovo udeležili."
Tekst in foto: Mojca Zemljarič
Izredno zaminiv turnir, na katerem ni manjkalo niti grobe igre.
Foto: Črtomir Goznik
zamudil Zilič po prodoru, nekaj zatem pa jo je prav tako zapravil Repina. Izkazal se je vratar Strelec, ki je nevarno žogo Ziliču zbil z glave. V nadaljevanju sta ekipi pričeli oprezno, redki so bili streli na vrata. Priložnost se je ponudila Mija-toviču, ki je iz levega kota z glavo žogo preusmeril tik nad vratnico. Končno so gledalci videli zadetek, ko je Jevdženič skozi obrambo našel pot žogi v mrežo. Minuto zatem so Dravaši imeli srečo, saj je Kelenc s silovitim prostim strelom zadel prečnik in žoga se je odbila v avt. Sodnik je moral nato zaradi grobega starta Arsiču pokazati pot v slačilnico. Zadnje minute so bile dolge, toda Koresu je uspelo postaviti končni rezultat.
Stojnci : Zavrč 4 : 1 (1:0)
Tekmo za tretje mesto je sodila sodniška trojka Glažar, Kodrič, Grabar. Strelci: 1:0 Petrovič 11, 1:1 M. Kokot 65, 2:1 A. Kokot 77, 3:1 A. Kokot 80, 4:1 Žnidarič 90 min.
Stojnci: Trop, Brec, Gajser, Rumež, Vilčnik, Bezjak, Letonja, Lesjak, habjanič, Žnidarič, Petrovič - nastopili so že Rižnar, A. Kokot, Milošič in trener M. Klajdarič.
Zavrč: Dukarič, Frangež, Zde-lar, Črnko, Gabrovec, Petrovič, Pi-hler, M. Kokot, Golob, Krepek, Obran - nastopili so še S. Kokot, Poštrak Cvetko, Lenart - trener B. Šalamun.
Po enakovredni igri v začetku so gostitelji preko Petroviča hitro prišli v vodstvo. Zavrčanov to ni zmedlo, nekajkrat so nevarno prodrli, toda ob čvrsti obrambi gostiteljev jim ni uspelo zatresti mreže. V nadaljevanju so kmalu dosegli gol preko M. Kokota, ki je od vratarja Tropa odbito žogo poslal v mrežo. Kasneje so tako eni kot drugi zamujali priložnosti, saj so se le redke zaključevale s streli na vrata. Nekaj zatem se je razigral A. Kokot, ki je v obrambne vrste gostov vnesel negotovost in uspelo mu je zaporedoma doseči dva zadetka, končni rezultat pa je postavil Žnidarič iz prostega strela.
Vrstni red po končanem turnirju: Kumho Drava, Aluminij, Sto-jnci in Zavrč - kapetani so prejeli pokale in priznanja, za najboljšega vratarja je bil proglašen Strelec - Aluminij, za najboljšega igralca Lundra in Kumho-Drava.
Kumho Drava in Aluminij finalista
Topla poletna sobota je privabila nad 300 gledalcev, da si ogledajo zanimiva srečanja. Uvodoma je bila tekma veteranov Stojnci : Go-rišnica 0 : 3 (0:2) in v prvi tekmi sta se srečali ekipi
Kumho Drava : Zavrč 0 : 3 (0:1)
Strelci: 1:0 Selimovič 27, 2:0 Majcen 64, 3:0 Majcen 90 iz 11-metrovke.
Kumho Drava: Germič, Seli-movič, Grižonič, Lunder, Mijato-vič, Emeršič, Čeh, Alibabič, Zilič, Težački, Majcen - nastopili so še Vesenjak, Zajc, Kamberovič Jevdži-nič, Krajnc, Prejac, Korez in Arsič, trener S. Lušič.
Zavrč: Veselič, M. Kokot, S. Kokot, Črnko, Gabrovec, Petrovič, Poštrak, Frengež, Golob, Zdelar, Obran, igrali so še Dukačič, M. Kokot, Lenart, Pihler, Cvetko, Krepek in trener B. Šalamun.
Ptujčani so želeli uvodoma s hitrimi protinapadi presenetiti obrambo Zavrčanov, ki so pravočasno reševali nevarnosti. Vratar Veselič je nekajkrat smelo posredoval, idealno priložnost za zadetek sta zamudila Golob in Obran, nekaj zatem pa je Zavrčane rešila prečka, ki jo je zadel Lunder. Vodstvo je prišlo nepričakovano, ko se je po izvajanju kota žoga odbila v polje in Selimovič je z lepim strelom zatresel mrežo. Nevarni strel Zde-larja je Germič s skrajnim naporom izbil v kot. Pred odmorom se je M. Kokotu ponudila idealna priložnost, ki je ostala neizkoriščena.
V nadaljevanju so sledile številne menjave, igra po sredini igrišča in nekaj časa je preteklo, ko je Majcen v loku poslal žogo za hrbet Veseliča. V zadnji minuti je po
desni prodrl Arsič in bil v kazenskem prostoru zrušen, Majcen pa je s prepričljivim strelom najstrožjo kazen realiziral. Izredno fair tekmo je dobro vodila sodniška trojka Kornik, Žitnik in Bedrač.
Aluminij : Stojnci 6 : 4 2 : 2 (2:1)
Strelci: 1:0 Repina 15, 2:0 Golob 30, 2:1 Petrovič 40, 2:2 Lesjak 66 iz enajstmetrovk, 2:3 Lesjak, 3:3 Čeh, 4:3 Bezjak, 4:4 Flašker, strel Letonja ubranjen, 4:5 Pekez, 4:6 Kokot.
Aluminij: Toplak, Golob, To-polovec, Praprotnik, Pekez, Ku-serbanj, Koren, Kelenc, Repina, Murko, Fridauer - nastopili so še Strelec, Rumež, Flašker, Čeh, Emeršič, Satler, Ozim, Kokot, Ster-mecki, trener M. Emeršič.
Stojnci: Trop, Novak, Brec, Vil-čnik, Milošič, Bezjak, Letonja, Ha-bjanič, Lesjak, Žnidarič, Petrovič, Rižnar, Gajser, Meznarič - trener F. Klajdarič. Po začetni priložnosti Vilčnika, ko je žoga odletela preko vrat, so Kidričani imeli iniciativo, toda nevarnosti so žilavi gostitelji pravočasno reševali. Ponudila se je priložnost Petroviču, ki je ni izkoristil, nato je zamudil Fridauer in nekaj zatem je uspelo Repini po lepem predložku z leve žogo usmeriti v mrežo. Ponovno je domačo mrežo zatresel Golob, ko mu je podano žogo Kelenc poslal preko vseh igralcev. Repina, ki je prodrl mimo vseh igralcev obrambe, je streljal netočno in žoga je odletela v avt. Gostitelji niso popustili in Petroviču je uspelo premagati Toplaka. V nadaljevanju, ko je po menjavah tempo popustil, je uspelo prizadevnim domačinom preko Lesjaka izenačiti. Tako eni kot drugi so imeli priložnosti spremeniti rezultat do konca sodnikovega žvižga. O zmagovalcu so odločale enajstmetrovke, kjer so bili realizatorji Aluminija natančnejši, njihovemu vratarju pa je v odločilnem trenutku uspelo obraniti dva strela z bele točke.
Milan Zupanc
Kendo • Društvo ABV Ptuj
Japonci podarili mečevalsko opremo
Japonska zveza mečevanja ZNKR (Zen Nippon Kendo Renmei) je podarila društvu Akademiji bojevniških veščin (ABV) Ptuj sedem bogujev (me-čevalska oprema) z meči shi-nai, tako da jih imamo sedaj v klubu devet. Ptujska skupina kenda trenutno šteje šestnajst članov in članic. Japonci vsako leto zaradi popularizacije in širjenja svoje veščine, ki je na Japonskem obvezni predmet v osnovnih in srednjih šolah ter izbirni na fakultetah, podarjajo nacionalnim kendo zvezam rabljene boguje. Kendo zveza Slovenije (KenZS) jih je do sedaj prejela dvajset. Bogu je precej draga oprema, ki se od 18. stoletja ni nič spremenila. V bogu sodijo tare (ščitnik za bedra), do (ščitnik za prsa), men (maska za glavo) in kote (rokavice). Pridobljena oprema bo v veliki meri olajšala treninge kenda in dvignila kvaliteto veščine.
Društvo ABV Ptuj je eno od ustanoviteljev Kendo zveze Slovenije, njen trener Silvester Vogrinec (4. DAN) pa je že štiri leta predsednik KenZS, ki šteje štiri klube (Velenje, Kranj,
Ptujska skupina mečevalcev (kendo, iai-do) ima devet bogujev (oprem), šteje pa šestnajst članov in članic.
Murska Sobota in Ptuj). Zveza je članica EKF (evropske kendo zveze) in IKF (edine svetovne kendo zveze). Na Ptuju so se prav tako do sedaj odvila vsa (štiri) državna prvenstva v kendu (športno mečevanje) in
iai-doju (tradicionalno mečevanje).
Še dve klubski informaciji: društvo Akademija borilnih športov se je preimenovalo v društvo Akademija bojevniških veščin, ker je slednji naziv
mnogo bolj v skladu s tem, kar se pri nas počne (vadimo štiri borilne veščine: karate, aikido, kendo in iai-do); na spletnih straneh nas najdete: www.ABV-Ptuj.tk
Polona Z.
Nogomet • NK Ormož
Ormožani startali
Nogometašem Holermuosa se je izpolnila velika želja, imenovana tretja liga Vzhod. Ker bo druga tretjeligaška sezona Ormožanov še težja od minule, so se kot osmouvrščeni v tretji ligi Sever tudi primerno okrepili.
Tako je upravi uspelo zadržati zelo kvalitetnega trenerja Franca Gorzo in glavno ogrodje ekipe, ki ga sestavljajo Simon Grabrovec, Aleš Jurčec, Boris Emeršič, Sebastjan Jam-briško, Zdravko Tobijas, Dejan Jerebič, Boris Prapotnik, Saša Fijavž, Dejan Kralj, Blaž Zida-rič. Kot novinci so v Ormož
prišli: iz ptujske Drave Damjan Vogrinec (vezni), iz Središča se v Ormož vrača Borut Prapot-nik (vezni), iz Cvena sta prispela Marko Fajdiga (branilec) in Davorin Puhar (napadalec), iz Hajdine je prestopil Dejan Horvat (bočni), iz Dornave se v staro jato vrača Vlado Ripak (vratar) in po poškodbi se vračata Damjan Rajh (branilec) in Matej Sovič (napadalec). V klubu upajo, da se bodo tudi dokončno dogovorili za dvojno licenco z mladima Dominikom Trstenjakom (Maribor Piv. Laško mladinci) in Goranom Šnaj-derjem (Mura mladinci). Od
kluba sta se poslovila Zvonko Gašparič in Branko Školiber, ki bosta svojo pot nadaljevala v malonogometnih vodah pri drugoligašu Tomažu. V Makedonijo se je vrnil mladi Vasko Mitrev, zaenkrat pa je še nejasen status z Davidom Ropošo, Davorinom Šnajderjem in Damjanom Ropošo.
Na prvem treningu se je zbralo šestnajst od petindvajset nogometašev. Do pričetka prvenstva 14. ali 15. avgusta bo trener Gorza seznam skrčil na dvajset nogometašev. Ormoža-ni bodo do pričetka prvenstva opravili 20 treningov, ki bodo potekali v Športnem parku Mestna graba v Ormožu. Odigrali bodo osem pripravljalnih tekem. Zaenkrat so znani naslednji nasprotniki: Nafta (18. 7. v Lendavi), Čarda (25. 7. v Ormožu), Podlehnik (31. 7.
v Podlehniku), Aluminij (1. 8. v Ormožu), Središče (7. 8. v Ormožu), Šalovci (8. 8. v Šalo-vcih). In pričakovanja Ormožanov: "Prvi cilj je postati stabilen in soliden tretjeligaš. Glede lige pa lahko povem, da gre za kvalitetno ligo, ki bo na igrišča privabljala lepo število gledalcev, mesto Ormož pa je v samem centru dogajanja med ekipami iz Prekmurja in moštvi iz ptujske, mariborske in celjske regije.
Tudi igralska zasedba je solidna za ta nivo tekmovanja. Z dobrim delom, klimo in prijateljstvom se lahko številni ljubitelji nogometa v Ormožu nadejajo skupaj z nami dobrih rezultatov, ki upam, da bodo podobni kot v minulem spomladanskem delu,'' je povedal trener Franc Gorza.
Uroš Krstič
Rokomet • Eurofest v Izoli
Drugo mesto Ptujčank
Zapluli po Dravi
Vsako leto v poletnem času je Izola Evropa v malem. S tem ne mislimo tu-
ristov, ampak na številne rokometaše in rokmetaši-ce vseh starostnih kate-
gorij. V tem slovenskem mestu potekajo rokometne šole, igrajo rokomet na mivki, na koncu pa še na asfaltu. Sklepajo se nova prijateljstva, izmenjujejo mnenja in izkušnje, na koncu pa je igra tista, ki pač potegne vse.
Na zadnjem rokometnem Eurofestu so se zelo dobro odrezale rokometa-šice ekipe Mercator Tenzor Ptuj, ki so osvojile drugo mesto. V finalu je bila od njih boljša kombinirana ekipa igralk iz slovenske prestolnice z rezultatom 19:17.
Danilo Klajn{ek
elani konjeniškega kluba iz Nove vasi pri Markovcih so se prve dni letošnjega poletja podali na zanimivo plovbo po stari strugi reke Drave.
Z dvema lesenima ladjama sta brodarja izletnike varno popeljala od športnega parka v Novi vasi do obronkov haloških gričev, kjer so se nato vsi skupaj izkrcali in pot nadaljevali peš. Na kratkem sprehodu proti vrhu Haloz je popotnike spremljala dobra volja, na koncu poti pa jih je pričakal še kozarček haloškega vina in slastna malica.
MZ
Pogodba o štipendiranju
stipendija za Sandija
V začetku julija je prišlo do podpisa pogodbe o športnem štipendiranju mladega ptujskega atleta Sandija Kukovca, člana Atletskega kluba Ptuj in državnega prvaka v teku na 60 metrov med pionirji v dvorani in na prostem. Direktor podjetja Aurora iz Ptuja, ki je podružnica podjetja Fun play system han-dels, Davorin Meznarič, se je
na osnovi zapisa o Sandijevih uspehih v Štajerskem tedniku odločil, da materialno podpre nadarjenega mladega atleta. Pogodba vključuje redno mesečno štipendijo, nabavo celotne športne opreme in vrhunskega ležišča, ki ga proizvaja omenjeno podjetje.
Uroš Esih
Na sliki so: direktor Aurore Davorin Meznarič, Sandijev trener Franc Ivančič, predsednik AK Ptuj Dejan Dokl in Sandi Kukovec z očetom.
Akademija bojevniških veščin
Domin Bošnjak postal mojster aikida
Na društvu Akademije bojevniških veščin Ptuj so se zaključila izpitna polaganja za pasove in nazive v borilnih veščinah (karate
-	veščina "prazne roke", aikido
-	goloroka samoobramba, kendo
-	športno mečevanje in iai-do -tradicionalno mečevanje). Najvišji naziv je pred strokovno komisijo, ki ji je predsedoval Silvester Vogrinec (5. DAN), osvojil Domin Bošnjak. V aikidu je dosegel mojstrsko stopnjo 1. DAN, črni pas. S to japonsko veščino, ki jo je oblikoval Morihei Ueshiba, najbolj pa jo popularizira filmski zvezdnik Steven Seagal, se ukvarja od leta 1997. Domin na akademiji vadi še karate (nosilec naziva 2. KYU -modri pas), kendo in iai-do (oboje 3. KYU - zeleni pas). Udeležil se je tudi že tekmovanj v karateju in državnih prvenstev v kendu in iai-doju.
Skupno je bilo na izpitnih polaganjih osvojenih 44 pasov. Od
Foto: PZ
Domin Bošnjak je v aikidu osvojil prvo mojstrsko stopnjo - črni pas.
tega v karateju 16 nazivov (dva rjava pasova 1. KYU sta dosegla Polona Zorman in Dejan Korez), v aikidu 10, v kendu 9 in iai-doju 9.
PZ
Boks
Se 13. zmaga Dejana Zavca
Slovenski profesionalni boksar Dejan Zavec nadaljuje svojo zmagovito serijo v pohodu v višji rang evropskega in svetovnega boksa. V svoji kratki poklicni karieri se je dokazoval in tudi številka trinajst je bila zanj srečna. V dvoboju za naslov nemškega mednarodnega mojstra je v svoji kategoriji (do 66,7 kilogramov) premagal Nemca, sicer poljskega rodu Artura Nowaka v osmi rundi, potem ko je bil poljakov trener zaradi serije silovitih udarcev s strani Dejana enostavno prisiljen, da z metom brisače v ring zaščiti svojega boksarja. Štiri runde pred koncem je Dejan rešil vse dileme, predvsem pa ponovno dokazal svojo kvaliteto, superior-
Dejan Zavec.
nost in predvsem dobro pripravljenost za še močnejše dvoboje, ki bodo v kratkem sledili.
Foto: PZ
Foto: UE
Foto: DK
POLI
maraton
Na počitnice s kolesom!? Kako evropsko!
Pred nekaj dnevi sem imela priložnost pokramljati z nekaj primerki tipičnih slabo orientiranih Američanov, ki so najprej vpra{ali za pot, nato pa {e po drugih informacijah. Povpra{ali so za pot do kraja, katerega imena niso znali prav izgovoriti, na karti, neprimerni za kolesarje, je vse izgledalo preveč skupaj. Re{ili smo težavo z orientacijo, ker so se morali vrniti po poti, od koder so pri{li. Nato so vpra{ali {e po kopici drugih informacij. Zanimalo jih je vse - od razdalj do znamenitosti, ki so vredne ogleda, do restavracij, kjer dobi{ {e kak{no navdu{ujočo slovensko speciali-teto ... Ubožčki, kako težko izvejo vse potrebno. Kar u{lo mi je, da bi bilo najbolje, da grem po svoj 'bike' in z njimi, a da nimam časa. Sledilo je vpra{anje, kako to, da Evropejci nikoli nimamo časa. Začudilo me je dvoje - da to vpra{ajo Američani in da se sredi lepe Slovenije pogovarjamo o Evropejcih. Slednje je jasno - nekaj vedo o Evropejcih, o prvem pa -očitno si radi vzamejo čas. Pov-pra{ala sem po tem, kako so se zna{li tukaj. Bili so namreč zanimiva skupinica dveh gospodov in ene gospe. Izkazalo se je, da so zakonski par z nečakom, ki {tudi-ra v Italiji, in zaželeli so si videti {e kaj nevidenega in se odpravili v Slovenijo. Kolesa so najeli, prav tako avto z nosilci zanje, in zdaj bodo dva tedna tukaj nekje naokoli. Razčistili smo {e na hitro kilometre in milje, ki ločujejo njihove zaželene slovenske destina-cije. Bili so zelo hvaležni za vsa pojasnila in povedali, da je Jure Robič res legenda in da so z zanimanjem spremljali Race Accros America, ki jo je prevozil tako hitro. Postalo mi je jasno, da tak{ni podvigi, kot si jih privo{či kak{en Slovenec, potegnejo za sabo veliko več kot nekaj medijske pozornosti. Vpra{ala sem, ali jih je to spodbudilo k obisku Slovenije na kolesu in odgovor je bil jedrnat: "Da, in kolesarjenje je tako evropsko, da smo hoteli ujeti ta 'feeling'." Sledilo je {e pojasnilo, da poznajo Nizozemsko, kjer so nekoč bili, pa da občudujejo italijansko zagretost za kolesarstvo
v	vseh oblikah in da jih je Jure spodbudil, da gredo pogledat, od kod je doma. Evropa ima svoj čar in uživajo v počitnicah na kolesu^
Kaj pa vi? Koliko evropski ste? Imate kaj časa? Ste kaj na kolesu? Boste {li z nami na POLI kolesarski maraton in spoznavali evropski čar na pomenljivi 11. september, ki je letos druga sobota v tem mesecu? Boste tudi
vi	vzeli kolo kot glavno prevozno sredstvo na svoje počitnice? Na zadnji dve vpra{anji odgovorite z 'da', pa boste ujeli 'feeling'!
Anny Rechberger Pečar -
Dialog
Nagradno vpra{anje:
Kdo je letošnji zmagovalec nenavadne dirke Race Accros America?
Odgovore po{ljite na dopisnici na naslov: Radio Tednik Ptuj, Raičeva ul. 6, 2250 Ptuj s pripisom »Za Poli maraton«.
Pogovor z Markom Kmetcem
Kmetec odhaja na Ciper
Eden najbolj priznanih slovenskih nogometašev, ki je svojo kariero začel v kidričevskem Aluminiju, nadaljeval pa kot poklicni nogometaš Mure, Ljubljane in Olimpije, Marko Kmetec, se je odločil, da se preizkusi še zunaj meja Slovenije. Marko je nogomet začel trenirati pri šestih letih in si, kot pravi, brez žoge ne zna predstavljati življenja.
v pogovoru pa nam je Kmetec zaupal, zakaj se je odločil za odhod na Ciper, kako dolgo bo ostal tam in kaj meni o možnostih, ki jih imajo nogometaši v Sloveniji.
Kako si zadovoljen z nogometom in nogometnim vodstvom v Sloveniji?
"Menim, da se v Sloveniji igra zelo dober in kakovosten nogomet. Veliko je odličnih igralcev, ki čakajo na pravo priložnost, a je ne dobijo. Mislim, da je kar nekaj ljudi, ki so si izborili visoke položajih in vodijo določene klube, pa niso prave osebe za vodenje."
Najbrž so razmere v tujini boljše.
"V tujini so nekatere zadeve veliko bolje regulirane. Zraven tega, da imajo nogometaši veliko višje plače, kot jih dobivamo v Sloveniji, je pomembno tudi to, da so načeloma redne, medtem ko se pri nas velikokrat čaka na plačilo _ Boljši so pa tudi pogoji, kar se tiče infrastrukture. Ciper, kamor odhajam, ima kakovostnejši stadion in boljše pogoje za trening."
Zakaj si se odločil za odhod iz Slovenije in zakaj ravno na Ciper?
"Dobil sem ponudbo trenerja nogometnega kluba Ethnicus Ahna, ki mi je ustrezala in sem se odločil, da poskusim kaj novega. Plača je odlična, starejšemu sinu bodo financirali šolanje, dobim novo stanovanje in avto. Vesel
Foto: Dženana Becirovic
Marko Kmetec z ženo Vesno in sinovoma Tilnom in Taiem.
pa sem, ker si bom imel možnost nabrati novih izkušenj in videti, kako zgleda nogometna scena v tujini. Zaenkrat sem podpisal pogodbo za dve leti."
In kako so v Olimpiji reagirali, ko si jim sporočil, da odhajaš?
"Najprej mi niso dovolili oditi, a sem vztrajal in potem smo se nekako dogovorili. Olimpija mi je dolžna kar nekaj denarja, tako da niso imeli druge izbire, kot da sprejmejo moj odhod. Zaradi dolga smo se dogovorili, da kljub temu, da še imam z njimi pogodbo za eno leto, lahko odidem."
In kaj potem, ko se ti izteče pogodba? Se nameravaš vrniti v Slovenijo?
"Definitivno se bom vrnil."
Glede na to, da se nogometaši veliko selite, si na to že najbrž navajen, pa vseeno, imaš kaj domotožja, ker odhajaš tako daleč?
"Na Ciper gre z menoj družina, žena Vesna ter sinova Tilen in Tai, tako da ne bo pretiranega domo-tožja. Na Cipru pa sta tudi moja dobra prijatelja Simeunovič in Ru-donja. Vsekakor pa se bo lepo tudi vrniti domov."
Kaj pričakuješ od te selitve?
"Morje, sonce, plažo. (smeh) Najbrž bo treba kar nekaj časa, da se bom privadil na ciprsko klimo. Kar se pa ti~e kariere tam, se bom poskusil čim bolje odrezati in čim dalje ostati na Cipru."
Dženana Bečirovic
Hajdoše • Karting
Dirka v počastitev praznika MO Ptuj
31. julija in 1. avgusta 2004 bo v Hajdošah še posebej pestro, saj AMD Ptuj tudi letos organizira tradicionalno karting dirko za državno prvenstvo Nagrada PETROL 2004 in mednarodno dirko PTUJ open - avgust 2004, ki bo na start poleg odličnih domačih privabila tudi tuje voznike.
Da bo lepo {tevilo tujcev dostojno poskrbelo za mednarodni pridih dirke, bodo poskrbeli italijanski, avstrijski, češki, madžarski in hrvaški tekmovalci od najmlajših (8-10 let) pa vse do najvišjega razreda članov. Med favorite seveda sodijo tudi domači mojstri kartinga, ki se bodo nedvomno skušali čim bolje uvrstiti. V nedeljo ob 14. uri bo na prireditvi slavnostni govornik župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan.
"Pričakovanja seveda so, želim pa si predvsem, da bi dirka minila v dobrem vzdušju brez večjih zapletov. To bo jubilejna prireditev
ob 35-letnici uradnih tekmovanj, ki jih organizira .AMD Ptuj. Bo nekaj posebnega, ker so se po vstopu
URNIK TEKMOVANJA				
I. TEHNIČNI PREGLED IN PREGLED DOKUMENTOV:				
sobota, 31.	07. 2004, od 17. do 19. ure.			
II. URADNI TRENING:				
nedelja, 01. 08. 2004, po sledečem razporedu:				
Razred	I. TRENING		II. TRENING	III. TRENING
	(od)	(do)	(od) (do)	(od) (do)
1.	8.30	8.40	9.10 9.20	9.50 10.00
2.	8.40	8.50	9.20 9.30	10.00 10.10
3.	8.50	9.00	9.30 9.40	10.10 10.20
4.	9.00	9.10	9.40 9.50	10.20 10.30
III. DIRKA				
1. DIRKA: (ob 11.15)				2. DIRKA: (ob 14.30)
Razred	(ura)		(krog)	(ura)
1.	11.15		14 krogov	14.30
2.	11.35		20 krogov	14.50
3.	11.55		28 krogov	15.20
4.	12.15		28 krogov	15.50
Slovenije v EU doslej zelo zapletene mejne procedure poenostavile, tako da imamo prijavljenih nad 80 tekmovalcev. Zanimiv bo tudi promocijski prikaz vožnje z dirkalnim avtomobilom, izžrebani gledalci pa se bodo lahko z njim popeljali po tekmovalni stezi. Lani se jih je v slabem vremenu zbralo blizu dva tisoč, torej jih lahko letos, tudi po zaslugi praznika MO Ptuj, pričakujemo še več. Ker bo dirka bistveno vplivala na končni razplet državnega prvenstva, je pomembna vsaka osvojena točka. In boji bodo karting zagotovo naredili privlačnejši za obiskovalce", je povedal direktor dirke in legenda ptujskega kartinga Uroš Langer-holc, ki si skupaj s sodelavci za vse postorjeno zagotovo zasluži praznično torto Pekarne Ptuj in Sladkega butika Štumberger.
Ivo Kornik
Sportne novičke
Nogomet • Dravinja - Kumho Drava 2:2 (0:2)
Strelci: 0:1 Majcen (3), 0:2 Zilič (43. iz 11 m), 1:2 Gašparič (53), 2:2 Nurkič (80)
Kumho Drava: Germič, Miljatovič, Toplak, Emeršič, Grižonič, Težački, Alibabic, Selimovič, Ceh, Majcen, Zilič. Igrali so še: Vesenjak, Krajnc, Kamberovič, Prejac, Arsič, Manojlovič, Jevčenič, Nišandžič. Trener: Srečko Lušič.
Minuli sredo so nogometaši ptujskega prvoligaša odigrali pripravljalno srečanje v Slovenskih Konjicah, kjer so merili moči z domačim drugoligašem Dravinjo. V prvem polčasu so bili Ptujčani veliko boljši in si priigrali vodstvo z dvema zadetkoma prednosti, ob tem pa zamudili priložnosti za še višjo zmago.
Žal pa v drugem polčasu niso zaigrali tako dobro, naredili nekaj napak in nogometaši Dravinje so seveda to izkoristili, dosegli dva zadetka in rezultat izenačili.
Danilo Klajnšek
Ptuj • Alibabic in Lunder pri Kumho Dravi
Nogometaši Kumha Drave iz Ptuja so se okrepili z dvema igralcema, ki naj bi zapolnila vrzeli v zadnji in zvezni vrsti. Nedžad Alibabič iz Smartnega je podpisal pogodbo za leto dni, prav tako je vse dogovorjeno o posoji Matjaža Lundra iz Mure za leto dni. Kumho Drava, Mura in Lunder so se dogovorili o posoji, sedaj pa se še čaka samo na podpis. Oba igralca sta že nastopila za Kumho Dravo na turnirju v Stojncih, kjer so Ptujčani osvojili prvo mesto.
Danilo Klajnšek
Žamenci • Nogomet do ranega jutra
Regijski odbor Mlade Slovenije (MSi) Ptuj-Ormož je v petek, 9. julija, v športnem parku Žamenci v občini Dornava organiziral nočni turnir v malem nogometu.
Turnirja seje udeležilo 12 ekip iz bližnje in širše okolice. Po napetih tekmah je prvo mesto na turnirju osvojila ekipa Avtošole Prednost, drugo mesto je zasedla ekipa PGD Žamenci, tretje pa ekipa Omejitve.
Na turnirju je tekmovala tudi ekipa MSi, ki pa se navkljub borbenosti in taktični igri ni uspela uvrstiti v finale. Moderator na turnirju je bil predsednik sveta MSi Rajko Janžekovič.
Mojca Zemljarič
Ptuj • Odlični ptujski pionirji
V	soboto in nedeljo je na Ravnah potekalo državno prvenstvo za mlajše mladince in mladinke. ^Omenjena starostna kategorija predstavlja tekmovalce rojene v letih 1987 in 1988, pravico nastopa pa imajo tudi mlajši. V primerjavi s člansko in mladinsko kategorijo imajo mlajši mladinci nekoliko manj disciplin, metalna orodja so lažja, razdalje na srednjih progah pa krajše. Prvenstvo so zaznamovali množična udeležba več kot petsto nastopov v vseh disciplinah ter državna rekorda Vida Tršana iz ljubljanskega MASS-a na 1000 in 2000 metrov.
Uspešno so nastopili tudi mladi atleti iz Atletskega kluba Ptuj, najbolj med njimi se je izkazal že potrjen ptujski up na srednjih progah Samuel Rajtar Cuš, ki je v teku na 2000 metrov osvojil srebrno odličje z osebnim rekordom 5:57 minute, zaostal je samo za novim državnim rekorderjem. Teža njegovega uspeha je toliko večja v luči dejstva, da je Samuel še pionir, dokazal pa seje v starostno višji kategoriji, kar je odlična napoved pred septembrskim pionirskim prvenstvom. Uspeh je dopolnil s sedmim mestom na 1000 metrov, kijih je tokrat zmogel v 2 minutah in 45 sekundah. Najboljšo osebno znamko je na 300 metrov v močni konkurenci dosegel Sandi Kukovec, Samuelov vrstnik, ki je s 37,49 sekunde zasedel osmo mesto. Mesto za njim je končal njegov klubski tovariš Rok Bezjak, ki se je s časom 37,77 sekunde uspešno vrnil na tekmovališčepo poškodbi, ki mu je vzela skoraj dva meseca treningov in tekmovanj. V šprinterski disciplini na 100 metrov je Sandi zabeležil rezultat 11,68 sekunde, Rok pa 11,80 sekunde. Osmo mesto si je priborila tudi Teja Potočnik v metu kopja, ki je orodje zalučala do 29,94 metra. Razveselil je tudi Rok Grdina z osebnim rekordom 5,82 metra v skoku v daljino, kar je zadostovalo za osmo mesto. Rezultati Cuša, Kukovca in Grdine, ki so vsi po vrsti še pionirji, so odličen obet pred državnim pionirskim prvenstvom, kjer se jim skupaj z ostalimi klubskimi kolegi obeta lepa bera medalj.
Kolesarstvo • Od Hodoša do Kopra
Haloški fantje iz ekipe Crni Panter, ki so jo sestavljali: Tadej Ceci, Matej Žerak, Dejan Vuk, Rok Strižič in Martin Lah, so si zadali cilj, da s kolesom prevozijo relacijo Hodoš - Koper v časovni omejitvi 24 ur. Na pot iz Hodoša se se podali v ponedeljek, 19. julija, in so v Koper po prevoženih 400 kilometrih prispeli štiri ure pred zadanim ciljem, kar je vsekakor svojevrsten podvig.
Danilo Klajnšek
Borovci • Odbojka na mivki
V	organizaciji Športnega društva Borovci je v soboto, 10. julija, potekal tradicionalni nočni turnir v odbojki na mivki.
Navkljub hladnemu vremenu seje turnirja udeležilo kar 14 ekip; 3 ženske in 11 moških. Starostni razpon tekmovalk in tekmovalcev, ki so se udeležili turnirja, je bil med 19 in 35 let. Sicer pa so bili udeleženci turnirja tako iz občine Markovci kot tudi vseh sosednjih občin. Kot so poudarili organizatorji, je bila udeležba na turnirju nad pričakovanji in prav zato so morali namesto igre vsake ekipe z vsako uvesti igro na izpadanje. V nasprotnem primeru bi se namreč turnir zavlekel do popoldneva naslednjega dne.
Glede na številno udeležbo so bile potem lepe tudi nagrade za prvo, drugo in tretje mesto. Prvo mesto med moškimi ekipami so osvojili Dejan, Domen in Drago, ki so nastopali pod imenom InštitutJožef Štefan, drugo mesto je osvojila ekipa Savcev, tretje pa moška ekipa iz Destrnika. V ženski konkurenci so prvo mesto ponovno osvojile domačinke: Barbara, Petra in Simona, drugouvrščena pa je bila ekipa odbojkaric iz vrtca Markovci.
Teden dni kasneje so v Borovcih pripravili še turnir v malem nogometu, ki pa je bil zaradi premajhne udeležbe odpovedan. Turnir je prestavljen in bo potekal enkrat proti koncu počitniških dni.
Mojca Zemljarič
Atletika
Gdilcnl ptujski pionirji
V soboto in nedeljo je na Ravnah potekalo državno prvenstvo za miajse mladince in mladinke. Omenjena starostna kategorija predstavlja tekmovalce rojene v letih 1987 in 1988, pravico nastopa pa imajo tudi mlajši.
Samuel Rajtar Čus v sredini.
V primerjavi s člansko in mladinsko kategorijo imajo mlajši mladinci nekoliko manj disciplin, metalna orodja so lažja, razdalje na srednjih progah pa krajše. Prvenstvo so zaznamovali množična udeležba več kot petsto nastopov v vseh disciplinah ter državna rekorda Vida Tršana iz ljubljanskega MASS-a na 1000 in 2000 metrov.
Uspešno so nastopili tudi mladi atleti iz Atletskega kluba Ptuj, najbolj med njimi se je izkazal že potrjen ptujski up na srednjih progah Samuel Rajtar Čuš, ki je v teku na 2000 metrov osvojil srebrno odličje z osebnim rekordom 5:57 minute, zaostal je samo za novim državnim rekorderjem. Teža njegovega uspeha je toliko večja v luči dejstva, da je Samuel še pionir, dokazal pa se je v starostno višji kategoriji, kar je odlična napoved pred septembrskim pionirskim prvenstvom. Uspeh je dopolnil s sedmim mestom na 1000 metrov, ki jih je tokrat zmogel v 2 minutah in 45 sekundah. Najboljšo osebno
Strelstvo
znamko je na 300 metrov v močni konkurenci dosegel Sandi Ku-kovec, Samuelov vrstnik, ki je s 37,49 sekunde zasedel osmo mesto. Mesto za njim je končal njegov klubski tovariš Rok Bezjak, ki se je s časom 37,77 sekunde uspešno vrnil na tekmovališče po poškodbi, ki mu je vzela skoraj dva meseca treningov in tekmovanj. V šprinterski disciplini na 100 metrov je Sandi zabeležil rezultat 11,68 sekunde, Rok pa 11,80 sekunde. Osmo mesto si je priborila tudi Teja Potočnik v metu kopja, ki je orodje zalučala do 29,94 metra. Razveselil je tudi Rok Grdina z osebnim rekordom 5,82 metra v skoku v daljino, kar je zadostovalo za osmo mesto. Rezultati Čuša, Kukovca in Grdine, ki so vsi po vrsti še pionirji, so odličen obet pred državnim pionirskim prvenstvom, kjer se jim skupaj z ostalimi klubskimi kolegi obeta lepa bera medalj.
UE
Meletova trikrat zlata v Garmishu
V Garmishu v NemCiji je potekalo 25. svetovno športno prvenstvo zdravnikov, zobozdravnikov, veterinarjev in farmacevtov ter študentov zadnjih letnikov teh strok.
Sodelovalo je več kot 2400 udeležencev iz 40 držav vsega sveta (od tega iz Slovenije 100 udeležencev). Svetovno prvenstvo je potekalo v 24 disciplinah. Med udeleženci je bila zelo uspešna košarkarska ekipa, ki je osvojila prvo mesto. Prav tako so bili zelo uspešni slovenski strelci, ki so osvoj ili kar 12 medalj. Iz naših krajev sta za Slovenijo nastopala Vesna Mele iz Ormoža in kirirug dr. Teodor Pevec. V streljanju je nastopalo okrog 100 strelk in strelcev v različnih disciplinah. Tekmovali so v športnem streljanju z maloka-librsko puško na 50 metrov v disciplini 60 strelov leže, z zračno puško in zračno pištolo na 10 metrov. Tekmovanje je potekalo ločeno po spolu in po starostnih kategorijah.
Tekmovanje z malokalibrsko puško je potekalo na prostem in ga je motilo hladno, deževno, in vet-
rovno vreme. Rezultati so bili prav zaradi slabih vremenskih pogojev nekoliko slabši od pričakovanih, vseeno je Vesna Mele osvojila prvo zlato medaljo s 554 krogi.
V streljanju z zračno puško na 10 metrov je Meletovi uspelo osvojiti še drugo zlato medaljo, obenem pa še posebno priznanje za najboljši strel med vsemi nastopajočimi. V tej disciplini je zlato medaljo s 548 krogi osvojil tudi dr. Teodor Pevec iz Ptuja.
Strelci so tekmovanje zaključili v športnem streljanju z zračno pištolo. Meletova je s 335 krogi zmagala še tretjič.
Zadnji dan prvenstva so strelci imeli prosto. Ker je posijalo tudi sonce so lepo vreme naši strelci izkoristili za vzpon na znameniti 2966 metrov visok Zugspitze. Drugo leto bo prvenstvo potekalo v Španiji.
Uroš Krstič
Kasaške dirke
Desa I do prve zmage v karieri
Okrog 1500 ljubiteljev kasaškega športa je minulo nedeljo na hipodromu v Ljutomeru spremljalo pete letošnje kasaške dirke v organizaciji najuspešnejšega in najstarejšega kasaškega kluba.
V sedmih to~kah sporeda je nastopilo 57 kasa~ev iz Ljubljane, Šentjerneja, Krškega, Komende, Lenarta, Kamnice in Ljutomera, znova pa so največ zmag dosegli gostitelji. Kar v petih preizkušnjah dneva so premagali nasprotnike, z najboljšim časom dneva 1:16,5 pa se je izkaza Den MS (Marko Slavič, Ljutomer). Prve zmage v karieri se je z Deso I tokrat v Ljutomeru veselil Žarko Debelak iz Kamnice.
Naslednje kasaške dirke v Ljutomeru bodo 8. avgusta, ko bo na sporedu XI\( slovenski kasaški derbi oz. državno prvenstvo štiriletnih kasačev.
Rezultati: prva dirka, 3- do 12-letni kasači, I6OO metrov: 1.
tomer) 1:23,5, 4. Labino (Vlado Žnidarič, Ljutomer) 1:23,6, 5. Fe-rara AS (Simon Slavič, Ljutomer) 1:24,3; četrta dirka, 3- do 12-letni kasači z zaslužkom do 4OO.OOO tolarjev, 2100 metrov: 1. Ines (Da-rio Šonaja, Ljutomer) 1:19,2, 2. Iverson MS (Marko Slavič, Ljutomer)) 1:19,3, 3. Alain Delon (Mirko Šonaja, Ljutomer) 1:19,5, 4. Frida AS (Jernej Slavič, Ljutomer) 1:19,5, 5. Labizona OZ (Tomaž Osterc, Slovenske gorice) 1:22,5; peta dirka, 3- do 12-letni kasači z zaslužkom do 700.000 tolarjev, 2100 metrov: 1. Sami Boy (.Andrej Antolin, Ljutomer) 1:19,8, 2. Alja (Jože Sagaj, Ljutomer) 1:19,8, 3. Let's go (Maksimiljana Tušak, Ko-
Foto: Miha Soštarič
Desa I (Žarko Debelak, Kamnica, številka 7) je v Ljutomeru dosegla prvo zmago v karieri.
Saxon MS (Mitja Slavič, Ljutomer) 1:20,1; 2. Damara MS (Marko Slavič, Ljutomer) 1:20,1, 3. Iza (Janko Sagaj, Ljutomer) 1:20,8, 4. The Best Pan (Milan Žan, Ljubljana Sto-žice) 1:24,1, 5. Amito (Darja Jureš, Ljutomer) 1:25,6; druga dirka, 3-do 12-letni kasači z zaslužkom do 20.000 tolarjev, 2100 metrov: 1. Desa I (Žarko Debelak, Kamnica) 1:23,5, 2. Fister Nevada (Rene Han-žekovič, Ljutomer) 1:23,8, 3. Fauna (Brane Bevc, Ljubljana) 1:24,5, 4. Rio MH (Mirko Hanžekovič, Ljutomer) 1:25,4, 5. Dill MS (Milan Žan, Ljubljana Stožice) 1:26,3; tretja dirka, 3- do 12-letni kasači z zaslužkom do 100.000 tolarjev, 2100 metrov: 1. Pelikan I (Tonč Slavič, Slovenske gorice) 1:21,9, 2. Inos (Miran Govek, Šentjernej) 1:23,0, 3. Johnsson GL (Dušan Zorko, Lju-
menda) 1:20,1, 4. .Angel Cowardly (Darja Krelj, Komenda) 1:20,4, 5. Diola MS (Daniel Heric, Ljutomer) 1:20,4; šesta dirka, 3- do 12-letni kasači z zaslužkom do 1.300.000 tolarjev, 2100 metrov: 1. Perla (Jože Osterc, Ljutomer) 1:18,6, 2. Pernila (Franc Novak, Ljutomer) 1:18,6, 3. Rodondo Vita (Martin Mars, Posavje Krško) 1:18,7, 4. Pia November (Janko Sagaj, Ljutomer) 1:19,8, 5. Fidelia (Sašo Seršen, Ljutomer) 1:19,8; sedma dirka, 3- do 12-letni kasači, 2100 metrov: 1. Den MS (Marko Slavič, Ljutomer) 1:16,5, 2. Davos MS (Marko Slavič ml., Ljutomer) 1:17,8, 3. Ford Piko (Tomi Makoter, Ljutomer) 1:18,8, 4. Astra (Jernej Slavič, Ljutomer) 1:20,3.
Miha Šoštarič
NOGOMETNA ULICA
V sklopu Mladinskega programa NZS bomo v letošnjem poletju skupaj z Olimpijskim komitejem Slovenije pri~eli z izvajanjem projekta »Nogometna ulica«, ki bo potekal v vseh Medob~inskih nogometnih zvezah v Sloveniji po en dan:
19.06.	Koper
26.06.	Ljubljana
03.06.	Nova Gorica
10.07.	Kranj
17.07.	Celje
24.07.	Ptuj
31.07.	Maribor
07.08.	Murska Sobota
14.08.	Lendava
21.08.	LJUBLJANA
Turnir se bo igral ves dan od 10.00 do 19.00 ure, zmagovalci v vsakem kraju in po posameznih kategorijah pa bodo imeli možnost sodelovanja na zaklju~nem finalnem turnirju v Ljubljani 21. 08. 2004.
Ve~ informacij in prijave na spletnem naslovu: www.mnzveza-ptuj.si.
SVET ZAVODA
OSNOVNA ŠOLA DR. FRANJA ŽGEČA DORNAVA DORNAVA 136/A 2252 DORNAVA
Razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA
Kandidat mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje, skladno s 53. in 145. ~lenom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Ur. l. RS, št. 12/96, 23/96 in 22/00) ter 43. ~lenom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI - A (Ur. l. RS, št. 64/01).
Kandidati morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 5 let.
Predvideni za~etek dela bo meseca oktobra 2004 oziroma skladno s sklepom o imenovanju oziroma skladno s soglasjem ministra k imenovanju.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, dosedanjih delovnih izkušnjah, kratkim življenjepisom ter programom oziroma vizijo razvoja ter dela šole za mandatno obdobje pošljite najkasneje v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Svet zavoda
Osnovna šola dr. Franja Žge~a Dornava, Dornava 136/a 2252 Dornava
z oznako "Prijava za razpis ravnatelja"
Kandidati bodo pisno obvestilo o izbiri prejeli v zakonitem roku.
Predsednica sveta šole: Marta Šilak
Na podlagi 283. ~lena Zakona o gospodarskih družbah in v skladu z 32. ~lenom Statuta družbe pooblaš~enke TaLUM B, družba za upravljanje, d. d., Kidri~evo, sklicujem
7. zasedanje skupščine
TALUM B, družba za upravljanje, d. d., Kidričevo,
ki bo dne 24. 8. 2004 s pričetkom ob 12.30 uri na sedežu družbe v Kidričevem, Tovarniška cesta 10 (III. nadstropje upravne zgradbe).
D N E V N I R E D:
1.	Otvoritev skupš~ine
2.	Imenovanje organov skupš~ine in dveh preštevalcev glasov
V skladu s 34. ~lenom Statuta družbe opravlja funkcijo predsednice skup-š~ine Jožica PERSON in namestnika predsednice skupš~ine Milan FAJT, ki sta bila izvoljena na 1. zasedanju skupš~ine družbe. Predlog sklepa:
"Za preštevalca glasov se izvolita
-	Marija SITAR,
-	Mirko MILOŠIČ."
3.	Seznanitev z letnim poro~ilom za poslovno leto 2003, seznanitev s poro~ilom Nadzornega sveta družbe po 274. a ~lenu ZGD in podelitev razrešnice
Predlog sklepa:
"Skupš~ina se seznani z letnim poro~ilom za poslovno leto 2003 in poro-~ilom Nadzornega sveta družbe po 274. a ~lenu ZGD. Skupš~ina ugotavlja, da bilan~ni dobi~ek v letu 2003 ni bil ustvarjen." Predlog sklepa:
"Skupš~ina družbe v skladu z 282. a ~lenom Zakona o gospodarskih družbah podeli razrešnico
-	~lanom Nadzornega sveta družbe,
-	direktorici družbe
in s tem odobri in potrdi delo Nadzornega sveta in direktorice družbe v poslovnem letu 2003."
Delni~arji morajo udeležbo na skupš~ini pisno prijaviti pri direktorici družbe najpozneje 3 dni pred dnevom zasedanja. Zasedanja skupš~ine se bo udeležil notar Andrej Šoemen iz Ptuja. Gradivo za odlo~anje na skupš~ini je na vpogled na sedežu družbe in se hrani pri direktorici družbe.
TALUM B, d. d., Kidričevo Direktorica družbe
OBČINA KIDRIČEVO
na podlagi 6. ~lena Odloka o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Uradni list RS, št. 15/98 in 66/00) objavlja
javni razpis za
NAJEM POSLOVNEGA PROSTORA V POSLOVNO-STANOVANJSKI STAVBI
na naslovu Ulica Borisa Kraigherja 25 (parc. št. 1019/6)
VELIKOST POSLOVNEGA PROSTORA: 21,38 m2; PREDVIDENA DEJAVNOST: ban~ništvo, zavarovalništvo, igre na sre~o, inženiring, policija, državna uprava, trgovina, pisarniška dejavnost; ČAS ODDAJE V NAJEM: nedolo~en ~as; VIŠINA NAJEMNINE: 6,1 EUR/m2;
OSTALI POGOJI: najemniki poslovnega prostora pla~ajo poleg najemnine še vse stroške v zvezi z uporabo poslovnega prostora; PRILOŽENE LISTINE: izpisek iz sodnega registra za pravne osebe. Vse interesente pozivamo, da podajo pisno vlogo za najem najpozneje v 15 dneh od dneva objave na naslov OBČINA KIDRIČEVO, Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidri~evo.
Najemnika bo izbral Odbor za gospodarjenje z ob~inskim stvarnim premoženjem Ob~ine Kidri~evo, ki bo pri izboru upošteval naslednja prednostna merila: ponudba najkvalitetnejšega programa v okviru predvidene dejavnosti, opravljanje redne dejavnosti kot edine dejavnosti, odstotek vlaganja v obnovo, ~as stalnega bivališ~a v Ob~ini Kidri~evo, ~as dela na obmo~ju Ob~ine Kidri~evo, število zaposlenih. Če se na javni razpis prijavi ve~ prosilcev, ki v enaki meri izpolnjujejo pogoje, se med interesenti opravi dražba. Poslovni prostor se odda tistemu, ki ponudi višjo najemnino.
OBČINSKA UPRAVA Občine Kidričevo
Foto: UE

iZDePLSi
Mali oglasi tudi na spletnem portalu Izberi.si!
Male oglase sprejemamo v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj, d.o.o.,
Raičeva ulica 6, ali telefonsko, v torek do 10. ure.
iUlale oglase lahko oddate na telefonski številki 02 749 34 10,
po faxu 02 749 34 35, ail po elektronski pošti justina.lali@radio-tednik.si.
^^	oglasi, označeni s to ikono,
^^	80 Objavljeni tudi na
spletnem mestu www.izberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis ogiaševanega predmeta aii storitve.
Mali oglasi
KMETIJSTVO
TRAKTOR TORPDEDO TD 45 06, letnik 94, prodamo. Tel. 041 368 579.
KUPIMO VEČ telet za nadaljnjo rejo. Tel. 031 670-892.
ČRNO-BELO telico, brejo 8 mesecev, prodam. Tel. 751-17-11._
Prodamo odojke. Tel. 781 1601.
Prodam pujske in svinje težke od 100 do 200 kg. Tel. 031 853-672.
Prodamo krave s teletom ali breje. Tel. 051 341 621._
KUPIM BIKCE IN TELIČKE simen-talce, težke od 120 kg dalje. Tel. 041 263-537.
TRAČNI OBRAČALNIK SIF; dobro ohranjen, prodamo. Tel. 758 44 91.
DVE TELIČKI simentalki stari 14 dni prodam. Tel. 719-70-93.
Ugodno prodajamo ječmen v razsutem stanju v količini nad 200 kg po ceni 30 SIT na kg in ječmen v vrečah 50/1 po 1648 SIT Polje - dom, d.o.o., Kidričevo, tel. 799 00 80.
KUPIM teleta od 120 do 300 kg ter rabljene kmetijske stroje. Tel. 041 725-055.
DRVA, bukova, prodam. Alojz Zajsek, Dobrina 71/a, Žetale, tel. 769-16-91.
Prodajo starejši vinograd in sadovnjak, možnost ureditve ribnika. Tel. 787 75 07.
Prodamo 1 ha gozda ali menjamo za kravo. Tel. 031 793 664._
Bele kokoši in peteline težke od 4 do 5 kg po 650 SIT za žival. Naročila po tel. 02 688 13 81, 040 531 246. Rešek, Starše 23.
NESNICE, MLADE, PRED NESNOSTJO, rjave, grahaste in črne, opravljena vsa cepljenja, prodaja vzrejališče nesnic. SORSAK, Podlože 1, Ptujska Gora.
STORITVE
GSM IN RTV SERVIS v Ptuju, baterije, dekodiranje in vgradnja slo. menuja. Peter Kolarič, s.p., Gubč-eva 23 (ob Mariborski cesti). Tel. 041 677-507.
Pozor - postavljamo stene in strope, izvedba knauf. Kovinarstvo Metličar, Potrčeva 26, Ptuj. Telefon 02 771 28 61.
Ugodna prodaja: stenski opaž 12, 16, 20 mm, ladijski pod, brune, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, gsm: 041 647 234, lesŽsi-ol.net TIN LES, d.o.o., Stranice.
ODKUP IN PRODAJA vseh vrst delnic, preknjižbe, dedovanje, informacije, posredništvo. CEKIN, d.o.o., Osojnikova c. 3, Ptuj (BRH GBD, d.d.), tel. 02/748-14-56.
ROMAN ZEMLJARIČ, s.p., Do-rnava 59, GSM: 031 851-324: elektroinštalacije, meritve električnih inštalacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter električne ključavnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
Elektro Ivančič s.p. Gsm: 041/ 739197, fax: 02/ 7750530. Ulica 5. Prekomorske 9, 2250 Ptuj. Elek-troinštalacije, servis-popravilo in menjava varovalk, avtomatov, meritve strelovodov, elektroinstalacij, ozemljitev... Montaža zaščite pred strelo in prenapetostmi, montaža domofon... KARTICA OBRTNIK DO 15% POPUST
ASFALTIRANJE,TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagič, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
H
Vodenje poslovnih knjig, s.p., pravne osebe in društva. Tel. 02/77110-86, 041 647 196. Lidija Vurcer, s.p., Orešje 21, Ptuj.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto načinov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pušnik, s.p., Osoj-nikova 3, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61.

32 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s.p., Vito-marci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se! Tel. 757-51 -51, GSM 031 383-356; www.pleskarstvo-bezjak.si
ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozništvo Vladimir Pernek, s.p., Sedlašek 91, Podleh-nik, tel. 041 279-187._
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676-971, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj._
POPRAVILO TV-, video-, radioapa-ratov. Servisiranje PC računalnikov. Servis GSM-aparatov. Storitve na domu. Ljubo Jurič, s.p., Borovci 56/b, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571.
NEPREMIČNINE
Trstenjakova ulica 5, Ptuj
02 7777 777
info@sirius-nep.si
Prodamo samostojno enonad-stropno hišo v centru Ptuja, bivalne površine cca. 254 m2 in pripadajočim zemljiščem 396 m2. Hiša je bila zgrajena l. 1970. Možna izdelava mansardnih stanovanj. Cena 35.000.000,00 SIT Samostojna hiša v Dražencih, etaža 128 m2, izdelano je stanovanje v mansardi, v celoti podkletena. Leto gradnje 1980, pripadajoče zemljišče 1200 m2. Cena 25.000.000,00 SIT Starejše trosobno stanovanje v centru Ptuja, izmere cca. 117 m2, leto gradnje 1912, stanovanje ima visoke stropove, položen parket, ogrevanje s pečjo na kurilno olje. Cena 11.500.000,00 SIT Samostojna hiša v Ptuju, etaža 92,6 m2, v celoti podkletena, leto gradnje 1995, pripadajoče zemljišče 973 m2. Ob hiši je prizidek v izmeri 44 m2, namenjen kot zunanja garaža. Cena 23.900.000,00 SIT Informacije: 7777 777, SIRIUS NEP D.D., TRSTENJA-KOVA 5, Ptuj_
3000 m2 zemljišča za poslovno stanovanjsko gradnjo na Dornavski cesti na Ptuju prodam. Tel. 041 644-634.
VIKEND komfort, opremljen, na Kogu pri Ormožu, možnost menjave stanovanja. Pokličite GSM 041 672 449. Zvezdana Hedžet, s.p., Dobrav-ska 15, Maribor._
SVETUJEM IN POSREDUJEM pri vseh vrstah kreditov, leasingov, nepremičnin in premičnin korektno in hitro! Ugodna obrestna mera in daljša doba. Zvezdana Hedžet, Svit, s.p., Dobravska 15, Maribor. GSM 041, fax: 02 461 18 61.
Prodamo dvosobno stanovanje v centru Ptuja. Tel. 041 920 200.
STANOVANJE, trosobno na Ptuju,
I. nadstr., prodam. Tel. 041/633-798.
GRADBENO parcelo na Ptuju (8 arov) prodam. Tel. 779-58-31, zvečer.
PRODAMO STANOVANJA: urejeno 3,5-sobno Ul. 25. maja (možnost menjave za 2-sobno stan.); nova stanovanja, poslovne prostore in parkirna mesta v Rabelčji vasi; nova, večja stanovanja in parkirna mesta v Drava centru; nova, 1- in 2-sobna stanovanja v Kidričevem, vseljiva novembra 2004; STANOVANJSKE STAVBE na lokacijah: Ptuj - Reševa ul., Potrčeva c., Draženska c. (atrijska hiša), Podvinci, Spuhlja (dvodružin-ska), Zabovci, Bišečki Vrh (novogradnja z večjim zemljiščem), Zagojiči (takoj vseljiva), Moškanjci, Sakušak, Jurovci, Tržec, Ptujska Gora (2-družinska h.), Juršinci - Senčak (manjša kmetija); Zavrč - pri gostišču Švabovo (starejša hiša); POSLOVNO-STANOVANJSKE OBJEKTE: Lenart (motel - možnost najena s poznejšim odkupom), Hajdoše (avtosalon s stan. stavbo), Grajena, Ptuj - staro mestno jedro, Orešje, Dolič (možnost najema s poznejšim odkupom); POSLOVNE PROSTORE: Domino c.(20 m2), Osojnikova c.(86 m2 in 315 m2); Panonska ul.(130 m2); GRADBENE PARCELE: Ptuj-Prečna pot (več parcel); Belš-akova ul. 1000 m2 gradbenega in 5200 m2 kmetijskega zemljišča; Podvinci 2857 m2; Gerečja vas, Galu-šak (Sv. Jurij ob Ščavnici). KUPIMO nižje ležeče, 1-sobno stan. Vse inf. dobite na Agenciji VIKEND, Biš 8 b, 02/757-1101; Trstenjakova ul. 5 -DOMINO C. I. nadstropje 02/748-1013, GSM 041-955-402, fax 02/748-1014.
IN S A^ nepremičnine
info: EUROPARK Maribor
PRODAMO DVE SAMOST. HISI - GRAJ starejša hiša 1.1993 obnovljena, vsi priključki, 60 m2 biv. površ., 1.2003 zgrajena nova hiša, 140 m2 bhr. pov, CENA: 35,7 mlo SIT (šifra 577)
tel.: 33 15 800 041/617 169 ■ s £1 - s ■
INSA d.o.o., Matlbotvka cesta 40. Šentilj v SI. Goricah
DOM - STANOVANJE
IŠČEM enoinpolsobno stanovanje ali manjše dvosobno stanovanje na Ptuju. Tel. 031 496-360._
IŠČEM enoinpolsobno stanovanje ali manjše dvosobno stanovanje na Ptuju. Tel. 031 496-360.
DELO
RAZNO
Trgovina MeTra vam nudi 40-ods-totni popust na določene artikle kilogramskega in metrskega blaga. Lilijana Šmigoc, s.p., Cankarjeva 6, Ptuj, tel. 771 02 22.
OBVESTILO
Vsem interesentom za nakup stvarnega premoženja v lasti Občine Hajdina, katerega razpis je bil objavljen dne 15. 07. 2004, sporočamo, da ni predmet prodaje stavbno zemljišče pod točko:
B) parc. št. 719/11 dvorišče, v izmeri 149 m^, pripisana pri vl. št. 563 k. o. Hajdina.
Za neljubo napako se opravičujemo.
Občina Hajdina
Želite mali oglasi tudi na spletnem poilalu
Naročnikom Štajerekega tednika nudimo popust!
Prireditvenih
vabimo@radio-tednik.si
Večje trosobno opremljeno stanovanje v Trnovski vasi 39 D dajemo v najem. Tel. 757-13-81, po 21. uri, ali 041 675-339.
MOTORNA VOZILA
Ugodno prodamo moped - čebelico, malo voženo in sod za vino, ros-frei 300 l. Tel. 753 64 31.
Četrtek, 22. julij
9.00 CID Ptuj, Poletna potepanja - Gozdna učna pot pri Knezovem ribniku, za osnovnošolce 10.00 do 12.00 CID, izdelki iz ročno izdelanega papirja
10.00 mladinski oddelek Knjižnice Ivana Potrča Ftuj, Mali grad, počitniške urice (pripravljene družabne in socialne
igre, nagradne literarne uganke, likovne delavnice, predstavitve novih knjig, besedne in gibalne igre 17.00 Cirkulane, start 9. teka na grad Borl
19.00 do 21.00 telovadnica OŠ breg, Badminton, za otroke, mlade in odrasle
-	Termalni Fark - Terme Ftuj, nočno kopanje, vsak četrtek, petek in soboto
-	V galeriji Tenzor je na ogled razstava Marike Vicario "il tempo degli alberi", razstava je na ogled do 11. avgusta
-	ŠD Mladika, Mednarodni šahovski Open podravskih občin 2004, vse do 30. julija
-	Poletna potepanja, gozdna učna pot, izlet z vlakom, vodi Viktorija Dabič
Petek, 23. julij
10.00 do 12.00 CID Ftuj, Oblikovanje izdelkov iz ročno izdelanega papirja, za osnovnošolce od 10. leta dalje in mlade
10.00 do 12.00 Novi trg Ftuj, Ulične delavnice, za osnovnošolce
18.00 do 20.00 OŠ Dr. Ljudevita Fivka Ftuj, Tečaj samoobrambe, za otroke, mlade in odrasle 18.00 grad Borl, osrednja občinska proslava ob 9. prazniku občine Gorišnica 20.00 kulturni dom Sela (občina Videm), proslava ob krajevnem prazniku 20.00 kulturni dom, Sveta Ana v Slovenskih goricah, Rock festival -	Pokrajinski muzej Ftuj, Muzejske počitniške zabavnice, za osnovnošolce
Sobota, 24. julij
8.00	gasilski dom Žamenci, pričetek čistilne akcije - priprave na gobarski praznik
9.00	lovski dom Cirkulane, tekmovanje za prvaka občine Gorišnica v streljanju
12.00	Dominkova domačija, začetek pohoda in kolesarjenja po občini Gorišnica, cilj v Tibolcih
15.00	Tibolci, odprtje ceste in javne razsvetljave
15.00	gasilski dom Frvenci-Strelci, 20. obletnica FGD Frvenci-Strelci, dan gasilca OGZ Ftuj
16.00	igrišče ŠD Grajena, otvoritev prireditve ob 800-letnici Grajene
18.00	Dolane, romanje k sv. Ani
20.00	grad Borl, Tamburanje ob večerih, muzikaško-violinski sestav "Brajdaši" Ivanec, tamburaši iz Cirkulan
20.30	Gorišnica, nočni turnir vaških ekip v malem nogometu
Nedelja, 25. julij
10.00	Sela, slavnostna maša ob 100-letnici cerkve sv. Družine
14.30	Folenšak, 7. dan gasilcev GZO Dornava in 70. obletnica FGD Folenšak
-	Planinsko društvo Ftuj organizira Planinski izlet - Vrtača v Karavankah
-	Dolane, tradicionalno žegnanje pri sv. Ani
Ponedeljek, 26. julij
19.00 OŠ Grajena, predstavitev zbornika 800 let Grajene
Torek, 27. julij
10.00 mladinski oddelek Knjižnice Ivana Potrča Ftuj, Mali grad, počitniške urice (pripravljene družabne in socialne igre, nagradne literarne uganke, likovne delavnice, predstavitve novih knjig, besedne in gibalne igre
Sreda, 28. julij
10.00 19.00
CID, Ustvarjanje velikega stenskega mozaika, mentor Tomaž Flavec Grajena, srečanje ljudskih pevcev in godcev
KINO Ptuj
23., 24. in 25. julij, ob 21.00: 50 prvih poljubov.
TELEVIZIJA Ptuj
35. slovenski festival domače zabavne glasbe Ftuj 2004 2. del. Vokalna skupina Kresnica iz Maribora 3. Poljudna oddaja Zgodovina Slovencev
ČOLNA GUMENJAKA, 3,10 m dolžine z motorjem, 3 m na vesla, prodamo. Tel. 031 708 968.
KUPIM STARINE: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj! Tel. 041 897-675 ali 779-50-10._
PRODAM otroško posteljico, nahrbtnik, previjalno desko, stolček 0 do 6 mesecev. Tel. 041 609-658 ali 745-20-31.
PRODAMO škarje Jelšingrad za rezanje pločevine širine 2000 milimetrov, stisklanico oziroma čevljarsko štanco ter varilni aparat Vareks 400. Tel. 040 314-353._
KUPIM DELNICE Banke Celje, Perutnine Ptuj, Zavarovalnice Triglav in Telekoma Slovenije. Takojšnje plačilo v gotovini. Tel. 041 867-798.
DVOSED in trosed, 2 omari in elemente za dnevno sobo ugodno prodam. Tel. 040/38-04-57.
Vsak četrtek ob 20.00 uri
poitcočm 7
^mićmHs^

7. VITEZI CEUSKI - Dolina moja 6. Ans. VANDROVCI - Tebi mama 5. Ans. JASMIN - Dve ljubezni 4. BRATJE IZ OPLOTNICE - Poročni dan 3. Ans. MINERALI - Prelepa Šmarna gora 2. ZREŠKA POMLAD - Daleč proč 1. Ans. RUBIN - Za zidom pravice
1.	NOVA LEGIJA & ANDREJA - Zbudiva sanje
2.	BALKY & MONJA - Zaupaj ljubezni
3.	KARIZMA-Pleši z nami
4.	ATOMIK HARMONIK - Brizgalna brizga
5.	NAVIHANKE - Ole mix
6.	PLAMEN - Pusti me spati
7.	HERVIN JAKONČIČ - Ognjen obroč
Poskočnih 7
Veličastnih 7
Glasujem za: _
Ime in priimek: Tel. številka: _
Glasujem za; _ Naslov:_
Glasovnice poS^lte na d
H na naslov: MEGA MARKETING d.o.o..p.p. 318,2250 Ptuj
Nagrado prejme: ZDENKA NEIMEC, Belavžekb.i., 2285 Zg. Leskovec

Orfeičkove
SMS giosbene žeiie:
041/818-666
iZDePLSi
izberi.si - Vsesiovensici portai malih oglasov
Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brsicanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno.
SODELUJEJO:
DELO
Novice
g»*" VESTNIK

CSLAS
GMG
€lMOMTd.
'.O. O.
&
GRfíDB€Nn
M€HnNIZflCIJn
CLCKTROMONTnŽfl
RLÏKSRNDCR GRBROVťC s.p.
IZVnjRMO: - IZKOPE (boger. mini boger. JCB)
-	PRCBOJC CCSTIŠČ
-	POLRGRNJC INFRRSTRUKTURNIH VODOV (kanalizacijo, vodovod, plinovod)
-CLEKTROMONTRŽNR D€LR (polaganje elektroenerg. kablov, javno razsvetljavo)
-	RUŠCNJE OBJCKTOV
-	UTRJCVRNJC TCRCNR, RCZRNJC RSFRLTR
ŽNIDARIĆCVO NABRCŽJC IS, S250 PTUJ, gmgelmonl@siol.net, TCL: OS / 748 18 90, FAKS: OS / 787 74 58, GSM: 041 648 255,031 648 S55
Avtocenter Šerbinek
Zagrebška c. 85, Maribor, tel.:02/45-035-56, www.avtocenter-serbinek.si
e A
SMAf '»immHi OVIIIH«
Največja ponudba rabljenih vozil na Štajerskem!
-	ugodno financiranje,
-	svetovanje in strol<ovna pomoč,
-	vozila iz naše zaloge so tehnično pregledana,
-	pa še za ceno se lahko dogovorite Prepričajte se sami! Obiščite nas v našem salonu!
ALFA ROME01561,8 DAEWOO LANGS 1,5 FORD ESCORT 1,6 FORD GALAXY 1,9 TDI FORD FOCUS 1,6 KIA PRIDE 1,3 BASE KIASEPHIA1,6GTX KIASEPHIA1,8 MAZDA 6261,8 ISE MITSUBISHI PAJERO PININ MITSUBISHI PAJERO 2,5 YOUNG MITSUBISHI CARISMA 1,6 GLXI GPELFRONTERA2.0I SPORT PEUGEOT 306 XR 1,6 PEUGEOT 106XN RENAULT 19 LIMITED RENAULT CLI01,5 DCI RENAULT CLI01,2 MTV RENAULT KANGO EXPRES 1,4 RENAULT CLI01,2 BEBOP RENAULT TWING01,2 SEAT CORDOBA 1,4 SE SUZUKIJIMNNY1,3 ŠKODA FELICIA 1.6 GLX VW POL01,6 CLASSIC
Oprema	Letnik Cena
ABS,SV,DCZ,AC,ES,EO...	1999	1.990.000
AC, SV, RA	1998	749.000
CZ, ES, RA, SV	1993	439.000
VSA OPREMA	2001	3.980.000
2AB, CZ, ES, sv, ABS, KLIM	2001	2.349.000
ES,EL.ANT,1.LAST	1996	529.000
CZ, ES4, RA, EO	1996	699.000
CZ, ES, KLIMA, SV	1998	959.000
VSA RAZEN USNJA	1997	1.499.000
DCZ,ES,ABS,AB,AC...	2004	3.899.000
SERVO VOLAN	1997	1.649.000
VSA OPREMA	97/98	1.699.000
SV, CZ, ES, EO, PLATNO	1995	1.199.000
2AB,CZ,ES,SV,RA...	1998	1.299.000
/	1993	339.000
DCZ,ES,SV,KB	1996	689.000
1 LAST, SV, 4AB, ES, DCZ	2002	1.890.000
RA+CD,DCZ,SV,ES,1.LAST 2000	1.299.000
V	PRIPRAVI	2000	990.000 DCZ, 1. LAST.	96/97	779.000 RA,TS,KB	1998	949.000 RA,1.LAST.	1996	779.000 EL. PAKET	2001	2.199.000 ALU,TS,RA,CZ	1997	669.000
V	PRIPRAVI	1996	900.000
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI KREDITI IN LEASINGU
Prodaja vozil
Znamka	Letnik	Cena	
MT BRAVA 1,616V	2001	1.590.000	RDEČA
DAEWOO MAnZ SE	2000	840.000	KOVZLAIA
KIACLARUS1,8	1998	960.000	KOV SIVA
CITROEN AX1,UTRE	1994	340.000	KOV ČRNA
FORD FOCUS l,6il6V	1999	1.650.000	KOV SREBRNA
ŠKODA FAVORTT135 GLX	1993	200.000	RDEČA
PEUGEOT 4061,81	1998	1.390.000	KOV RDEČA
DAEWOO MffllZ SE KLIMA	1999	810.000	KOV SREBRNA
HA PRIDE WAGON 1,3 GLXI	1999	690.000	KOV SREBRNA
FORD FOCUS 1,416V	2001	2.060.000	RDEČA
ROVER 214 SI	1996	845.000	KOVVÉN)A
HYUNDAI ACCENT 1,5 GLSI	1995	490.000	KOV M,RNA
CITR0ENAX1,5TRD	1994	540.000	KOV ČRNA
KIASEPHIA1,6GTX	1996	520.000	KOVVIfOLA
FORD FIESTA 1,25 16VFLAIR	1996	680.000	RDEČA
ai'ROENXSARA 1,61 BREAK	1999	1.330.000	KOV SREBRNA
UTROENAX 1,1 CABAN	1993	295.000	BELA
FIAT BRAVO 1,2 16V	2001	1.580.000	KOV MODRA
FIAT PUOTO 55 SOLE	1999	790.000	BELA
FORD FIESTA 1,31 FLAIR	1998	780.000	MODRA
CITROEN XSARA 1,41 COUPE	1998	960.000	KOVVÉNjA
ŠKODA FEUCIALX	1996	380.000	BELA
HYUNDAI LANTRA 1,8 GLSI	1995	695.000	KOVVirOLA
FIAT BRAVO 1,4 S	1998	960.000	RDEČA
FIAT BARCHETTA 1,816V	2000	2.450.000	KOV SREBRNA
OPEL VECTRA 1,6 GL	1996	970.000	BELA
FIAT BRAVO 1,4 S	1995	770.000	KOVVirOLA
ŠKODA FELIOA 1,3 LXI	1995	420.000	RDEČA
FIAT PUNTO 1.2	2001	1.360.000	ČRNA
OPEL VECTRA 1,7 TD	1996	1.390.000	KOVVIJOLA
ZOBOZDRAVNIK ■ ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ruj (ob Mariborski o.) tel.: 02 780 67 10
Možnost plačila na obroke, gotovinski popust _in popust za upokojence_
SERVIS KOLES
SMUČI IN TENIS OPREME
áPORT SERVIS DAVORIN MUNDA S.R,
SLOVENSKI TRG 1, 2250 PTUJ Itol: 02/ 770 6871, Q8M: 041/ 828 882
EKOLOŠKO
KURILNO OLJE
INDCMfl d.o.o. 02/681 80 02
PRODAJA KURILNEGA OU A
Telefon: 02 7S4 00 66
GSM: 041557 553

Rabljena vozila
TIP
CLIO DYN. 1,2/16V3V CLIO FIDJI 1,2 3V DAEWOO NEXIA 1,5 FIAT UNO 1,0 FORD MONDEO 1,8 KAR MERCEDES Al 60 AVTOM. R LAGUNA 1,8 DEDI. R LAGUNA 1,8 DEDL KAR. R LAGUNA 1,8 RT R LAGUNA GT 1,9 DCI R LAGUNA PRIV. 1,9 DCL RMEGANE1,9 DCI RMEGANE1,9 DCI ŠKODA FELICIA VW POLO VARIANT 1,6
LETNIK CENA		OBUUBA KUPCU:
		
2002	1.890.000	- Brezplačen
1997	810.000	preizkus
		- 105 točk
1998	530.000	kontrole
		
2000	640.000	na vozilu
1994	590.000	- Tehnična
1999	2.320.000	kontrola
1998	1.560.000	po 2000
1998	1.420.000	prevoženili
		kilometrih
1995	980.000	- Pomoč na cesti,
		
2002	3.990.000	vleka ali
2001	4.230.000	popravilo
2003	3.590.000	- 3 mesečna
2003	3.590.000	tehnična
1995	420.000	garancija
		(za določena vozila)
1998	1.550.000	
RENAULT
Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 48; www.petovia-avto.si
POLETNO POSPRAVUANJE
V METALKI PTUJ
♦ zanimiva in pestra ponudba različnega orodja in široke potrošnje za dom in prosti čas
#	izredna ponudba vodovodnih pip
in armatur - Wega
# varčne žarnice že od 990 SIT naprej # lesene A lestve in Alu lestve že od 7,690 SIT
#	plastična korita in lončki za rože
•ř-K
od 7 -19 ^i.TsSiir,^
@ IS»'
1/1)1 I V\ \ M liOlMIl I SI Klll()\
^KkuESTRm
IZBERITE KAKOVOSTI 031/349-343 IJ Mil-ailKOIAIlCs.p. ~
GajCTd 6/a, 2272 C n rlMn
POHI
SPUHUA79A,2250Ptltj, Tel.: 02/ 775 41 01, Faks: 02/ 775 41 05
ODŠKODNINE
Ste bili poîkodovanl v prometni nezgodi, na delovnem mestu? Želite primemo denarno odikodnino?
POKLIČITE BREZPLAČNO ŠTEVILKO:
080 18 17
Povračilo d.o.o., Cafovaul. 4, Maribor MARIBOR, PTUJ, CEUE
Jutri praznuje 75. rojstni dan drago toščo, momo, bobico in probobicQ
RNICn MURKO
iz npač 203
Vse nojbojjše ji želijo: fllojz Cestnili, Štefko, Drogico, Lojzi, Jelko ter provnuki Miho, Potridjo, Klementino in Kevin
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605
i$6emo
Na območju Drave 13 a - Videm -seje 10. julija izgubil pes, sliši na Ime LUXi. Če ste ga videli in karkoli veste o njem, sporočite lastniku živali, tel. 764-66-11. ČAKA VAS LEPA NAGRADA.
^NOVO NA STAREM MESTUIK
GOTOVINSKA POSOJILA
po najnižji obrestni meri -pokličite in preverite
tel.; 02/22-82 335 Garandja: poltojnina, plača, Icartice... Mensa d.o.o., Cankarjeva Zl, llailbor
FIAT PUNTO ACTUAL +
iS Irlimn
Fiat punto 250.000 sit popusta!
Avto Prstec d.o.o. Ob Dravi 3a, Ptuj telefon 02-782 3001
sss^a
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno. Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovic, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gori{nica
Jakob Hvalec
24. 5. 1934 - 26. 07. 2003
Hvala vsem, ki se ju spomnite, njunem grobu.
SPOMIN
Ni večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante)
Terezija Hvalec
05. 10. 1939 - 01. 01. 2001
IZ TRDOBOJCEV 37
prižgete svečko, prinašate cvetje in za trenutek postojite ob
Njuni najdražji
ARNUS
Proizvodnja in storitve: PVC OKNA, VRA1A, ROLEIE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OGRAJE več vrsf
Ivan Arnuš s.p.
NUMERO UNO
Robert Kukovec, s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
ALI IŠČETE UGODNI KREDIT ?
Gotovinski, avtomobilski, hipotekami ter stanovanjski krediti do 15 let po ugodni obrestni meri vsem zaposlenim ter upokojencem. Možnost obremenitve dohodka do 50 %, star kredit ni ovira ter popla~ilo dolgov. Po želji pridemo tudi na dom. Tel.: 02/252-48-26, 041/750-560.
Povodňová ul. 3,2251 (Ob Mariborski c.) Tei.: 02^83-00-81, Gsm: 041/390-576
Razpored dežurstev zobozdravnikov
24. 7. 2004 Verica Šucur, dr. dent. med
ZA Potrčeva
Nikoli več
sonce te ne zbudi.
Nikoli več,
konec je vseh skrbi!
Kjerkoli si,
naj angel čuva te.
Kjerkoli si,
nate bomo mislili vsi.
V četrtek, 22. julija 2004, mineva žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustila naša
Marija Kamenšek
IZ KRČEVINE PRI VURBERGU 89 A, PTUJ
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in obujate spomine nanjo.
Mož Janez in hčerka Darina z družino
Odšel si tja,
kjer ni več gorja in ne trpljenja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in tasta
Ivana Vindisa
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sovaščanom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče, nam ustno in pisno izrazili sožalje ter nudili pomoč.
Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred in sveto mašo, pogrebnemu podjetju Alzis za opravljene pogrebne soritve. Vsem in vsakomur iskrena hvala.
Z bolečino v srcu vsi njegovi
Ne pozabite me, ker minil je moj čas. Kar rodi se, na svetu le kratek je čas.
V SPOMIN Marku
1983 - 1996
Hvala vsem, ki ga ohranjate v spominu.
Njegovi dragi
Solza kane nam iz očesa, pred nami je tvoj obraz, odšel si tiho brez slovesa, mirno spiš in čakaš nas.
SPOMIN
28. julija minevajo 3 leta žalosti, ko si za vedno od nas odšel in se nikoli več vrnil, dragi sin, brat in stric
Ferdo Ro{kar
IZ SLAVÏINE 56
Hvala vsem, ki se ga spominjate in z lepo mislijo postojite ob njegovem mnogo preranem grobu ter prižigate svečke.
Vsi tvoji
Vedno boš ostal v naših srcih in trajnem spominu.
SPOMIN
Boleč je spomin na slovo 21. julija 1999, ko nas je zapustil dragi mož, oče, tast in dedi
Jože Korosak
IZ DRA@ENCEV
Čas mineva, žalost in bolečina ostajata. Hvala vsem, ki s svečko in lepo mislijo postojite ob njegovem preranem grobu.
Zelo te pogrešamo, tvoji najdražji
Dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena, še posloviti se nisi uspela, prej kruta smrt te nam je vzela, a v naših srcih vedno boš živela.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi žene, mame, hčerke, tašče, tete in babice
Ide Peteršič
DORNAVA 72
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče, za svete maše in nam izrazili pisno in ustno sožalje. Posebna zahvala g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, zastavonošem, govornicama za ganljive besede slovesa in pogrebnemu podjetju MIR za opravljene pogrebne storitve. Iskrena hvala kolektivom Orodjarstva Semrl Ptuj, Doma upokojencev Ptuj, Ere SV Ptuj - PE Solid. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoči: vsi njeni
Kje so zlati časi,
ko srečni skupaj smo bili,
ko tebe smo imeli,
a zdaj te od nikoder ni.
Solza, žalost in bolečina te zbudila ni,
ostala je praznina, ki zelo boli.
V SPOMIN
26. julija minevajo tri leta tihe bolečine, odkar si nas za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in tast
Jožef Nedeljko
IZ JURÏINCEV 58
Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in položite nanj rože ali prižgete svečko v njegov spomin.
Vsi tvoji najdražji
In potlej pride temna noč in vsa lepota mine, le svetle zvezde vprašujoč v grozeče zro temnine.
(J. Murn)
V SPOMIN
Borisu Bušljeti
22. 7. 2000 - 22. 7. 2004
Prisrčna hvala vsem, ki mu prinašate sveče in cvetje ter postojite ob njegovem mnogo preranem grobu z lepo mislijo.
Žalujoči: vsi njegovi
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
V SPOMIN
Alojzu Tašnerju
IZ MESTNEGA VRHA 89
Že četrto leto v grobu spiš, v naših srcih še živiš, naš dom je tih in prazen, odkar smo šli narazen. Ostala je praznina, v naših srcih bolečina!
Sestra Ivanka
Prazen dom je in dvorišče,
zaman oko te naše išče,
ni več tvojega smehljaja,
le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.
Niti zbogom nisi rekla,
niti roke nam podala,
odšla si tiho, brez slovesa tja,
kjer ni trpljenja, ne gorja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, tašče in babice
Martine Obran
IZ MOÏKANJCEV 65
22. 10. 1942 - 09. 07. 2004
se iskreno zavhaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in predstavnikom društev ter organizacij, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali za svete maše, cvetje in sveče. Posebna zahvala velja g. župniku za opravljen obred, govornikom: g. Branku Firbasu, g. Francu Trunku in ge. Mariji Visenjak, pevcem za odpete žalostinke, pogrebnemu podjetju MIR iz Vidma, nosilcema zastave in praporja ter godbeniku za odigrano Tišino.
Hvala tudi vsemu osebju intenzivnega in nevrološkega oddelka Kliničnega cetra Ljubljana in Splošne bolnišnice Maribor.
Žalujoči: mož Ivan, hčerka Jasna z družino, sinova Sandi in Miran z družinama
Vukovski Dol • Prepir končal z umorom
Najprej s sekiro, nato s kolom
V kraju Vukovski Dol se je v torek, 15. julija, nočni prepir med dvema prijateljema končal s smrtjo. Okrog enajste ure zvečer je prišlo do prepira med 43-letnim Jankom Purgajem in 37-letnim Zvonkom Furjaničem.
Po do sedaj zbranih podatkih, ki jih ima policija, je 37-letni domačin umoril 43-letnega Janka Purgaja. Potem ko sta kot vsak dan pomagala pri okoliških kmetih, sta se vrnila v kolibo, kjer sta skupaj živela. Po besedah sovaščanov sta umorjeni in osumljenec v omenjeni kolibi sredi gozda skupaj živela približno leto dni. Pravijo, da sta se večkrat prepirala. Ponavadi zaradi banalnih stvari. Najbolj grozljivi so bili prepiri, ko sta bila pod vplivom alkohola. Oba sta namreč ogromno pila. Ker sta imela štiri pse, sta se velikokrat prepirala o lastništvu nad njimi. Po besedah sovaščanov naj bi policisti imeli težave tudi s tem, kako priti do trupla, saj jih eden izmed psov, ki sta jih imela v kolibi, ni spustil zraven. Vzrok usodnega prepira pa še zaenkrat ni znan.
Potem ko je osumljeni Fur-janič storil kaznivo dejanje in
Foto: Dzenana Becirovic
Koliba, kjer sta skupaj živela umorjeni Purgaj in njegov domnevni morilec Furjanic.
Purgaja večkrat udaril po glavi, je ob njegovem truplu tudi zaspal. Okoli 8. ure zjutraj je
osumljenec od{el k sosedom in
poklical policijo ter jih mirno pričakal. Sosedom, kamor se je zatekel po umoru, je pripovedoval o tem, na kak{en način
Majšperk • Porušil nagrobnike
Vandalizem na pokopališču
Te dni je v občini Majšperk prišlo do dokaj nenavadne oblike vandalizma. Neznanec je namreč na majšperškem pokopališču prevrnil nagrobni spomenik ter odnesel nekaj medeninastih križev.
Kot so nam povedali na policijski postaji Podlehnik, ki je pristojna za majšperško občino, so prvo tovrstno prijavo prejeli v soboto, 17. julija. Temu sta sledili še dve prijavi. V enem primeru je šlo za prevr-nitev spomenika, v preostalih dveh primerih pa za odtujitev medeninastih križev. Po besedah Silva Pernata, namestnika komandirja Mejne policijske postaje Podlehnik, je možno, da je takšnih poškodb bilo še več, a jih občani niso prijavili. »Najbolj grozljivo je to, da se vandalisti spravljajo na pokopališče, ki naj bi bilo nek simbol miru in počitka,« je dodal Pernat. Poudaril je tudi, da gre najbrž za istega storilca, vendar pa podatkov o
tem, kdo naj bi bil odgovoren za to dejanje, {e zaenkrat nimajo. Policisti napro{ajo vse, ki bi karkoli nenavadnega opa-
zili, naj to nemudoma javijo na Mejno policijsko postajo Podlehnik (788-26-20).
Dzenana Becirovic
Foto: Dženana Becirovic
Majšperško pokopališCe, kjer so vandalisti odtujili križe in prevrnili spomenik
je ubil svojega sostanovalca in dolgoletnega prijatelja. Dejal je, da ga je najprej udaril s sekiro po glavi, nato pa {e petkrat s kolom. Na Vinoto~u Ornik, kamor sta oba zahajala, se Furjaniča in Purgaja spominjajo kot veseljaka. Pravijo tudi, da je umorjeni večkrat pretepal osumljenca. O tem, zakaj naj bi se dejansko sprla na dan umora in kaj je botrovalo umoru, sova{čani ne vedo ničesar. Sodeč po govoricah naj bi {lo za nezavestno dejanje osumljenca, menijo pa, da pravega razloga ni in da je bil le alkohol tisti dejavnik, ki je botroval umoru. O tem, ali je bilo dejanje zavestno ali ne, {e ni podatkov. Na Vinotoču, kamor se je po umoru zatekel osumljenec, pa pravijo, da je osumljenec med čakanjem na policijo izjavil, da umorjeni Pur-gaj tako in tako ni bil nič vreden in da bo za njegov umor dobil kve~jemu tri leta.
Ivo Usar s Policijske uprave Maribor je povedal, da so kriminalisti, državni tožilec in preiskovalni sodnik na kraju dogodka ter da se vedno raziskujejo okoliščine, ki so privedle do tega tragičnega dejanja. Kaj je bil vzrok za prepir, ki se je končal s smrtjo, še ni znano. Zamislimo pa se lahko nad tem, kakšne grozljive stvari se dogajajo v naši neposredni okolici.
Dženana Becirovic

Izberite modro svojo pot
ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI
___I d.d.l
ZAVAROVALNICA MARIBOR Icankujsva 3,2507 Maribor
Napoved vremena za Slovenijo
če je Jakob lep, bo božič mrzel, a obilna jesen - to je znano ljudem.
Napoved za Slovenijo
Danes bo sončno in vroče. Popoldne ali zvečer bodo predvsem v severnih krajih možne posamezne vročinske nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 18, najvišje dnevne od 29 do 34 stopinj C.
Obeti
Jutri in v soboto bo na Primorskem še naprej sončno in vroče, drugod pa bo predvsem v popoldanskem času možna kakšna nevihta. Vročina bo nekoliko popustila.
ROLETARSTVOABA
štuki 26a
Tel.: 02 787-85-70, Fax:02787-86-71, 041 710-251
PVC OKNA, VRATA, ENČILA, KOMARNÊKÊ, GARAŽNA VRATA
^IřRATKOfr
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriSina vrata -daljinski pogoni -ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Osebna kronika
Rodile so: Jožica Kucljak, Bistrica ob Sotli Ud, Bistrica ob So-tli - Tino; Darija Zemlji~, Ul. Jana Baukarta 11, Ljutomer - Saro; Simona Vahen, Nezbise 20la, Pristava pri Mestinju - Nastjo; Nina Benko, Desenci 10, Destrnik - Jana; Mojca Kolar, Sv. Florijan 138, Rogaška Slatina - Majo; Cecilija Rojht, Rucmanci 24, Sv. Tomaž - Mašo; Alojzija Kralj, Grajenš~ak 2, Ptuj - Alena; Nataša Znida-ri~, Gorišnica 69, Gorišnica - Luka; Mateja Vidmajer, Zabovci 76, Markovci - Nejca; Danica Finžgar, Brezovec 41, Cirkulane - Leo; Darja Prejac, Mihovci 100, Velika Nedelja - Tino; Marjetka Zemlja-ri~, Zerovinci 8, Ivanjkovci - Zana; Anica Jamnik, Gajevci 18, Go-rišnica - Ziga.
Poroke Ptuj: Aleksander Ceh in Darja Kristovi~, Biše~ki Vrh 2; Miran Cvetko, Mezgovci ob Pesnici 71 in Renata Tobijas, Moškanjci 70; Simon Holc, Moškanjci 85ld in Nina Vrti~, Ptuj, Potr~eva c. 35; Zdenko Vidovi~, Dornava 34 in Tina Lovren~i~, Tibolci 23.
Poroke Ormož: Ladislav Zelenjak, Zlatoli~je 11lj in Simona Ci-zerl, Zlatoli~je 11lj.
Umrli so: Alojz Solina, Markovci 31lb, umrl 01.julij 2004; Ju-lijana Pohari~, Sobetinci 4, umrla 3. julija 2004; Angela Pleterš-ek, Dragonja vas 22, umrla 3. julija 2004; Vincenc [trucl, Spodnje Gruškovje 18, umrl9. julija 2004; Ana Kocuvan, Rjavci 8, umlra 8. julija 2004; Sonja Urban~i~, Kraigherjeva ulica 30, umrla 10. julija 2004; Martin Obran, Moškanjci 65, umrla 9. julija 2004; Jera Merc, Gorca 3, umrla 10. julija 2004; Franc Kolari~, Ormoška cesta 1, umrl 10. julija 2004; Marija Unuk, Pongrce 21, umrla 12. julija 2004.
Crna kronika
Delovna nesreča
19. julija seje zgodila delovna nesreča v podjetju Jekon, d.o.o., v Lenartu, ko je delavec z dvigalom - žerjavom dvigoval del cevovoda ter ga iz zadnjega dela hale prepeljal v sprednji del, kjer naj bi ga naložili na tovorno vozilo, ki ga je vozil 47-letni delavec podjetja Kapla, d.o.o. Pri spustu je del cevovoda padel z nosilca dvigala ter poškodoval voznika tovornega avtomobila. V ZD Lenart mu je bila nudena zdravniška pomoč, nato pa je bil odpeljan v SB Maribor.
Preveč alkohola
Minulo soboto ob 19 25 so policisti PMP Ormož pridržali pod nadzorstvom do streznitve 39-letnega domačina, kije pijan doma razgrajal in razbijal inventar ter grozil staršem s pretepom.
Požar na gospodarskem poslopju
17. 07. 2004 ob 20.15 je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju v kraju Zg. Sveča v občini Majšperk. Do požara je prišlo zaradi kratkega stika na elektromotorju puhalnika, s katerim so spravljali seno na ostrešje. Pri gašenju požara, ki je povzročil za 3.500.000 tolarjev škode, se je en gasilec zastrupil z ogljikovim monoksidom, vendar njegovo življenje ni bilo ogroženo.
Tatovi na delu
Neznani storilec je vlomil v stanovanjsko hišo v Dolgih Njivah, UE Lenart, ter iz notranjosti odtujil nekaj gotovine, zlato žensko zapestnico in zlato žepno uro. S tem dejanjem je povzročil za 300.000 SIT materialne škode.
OKNA. VRATA, GARAŽNA ^ VRAT^AOiM ERj^^^^«]
■hll!ln.|IM.I|.l|
svetovanje, strokovne izmere, montaža
l/'IaeÏMÏÎ _PODVINC115, PT
iviaa uln	tc, noT^iRn-j
PODVINC115, PTUJ TEL 02 746 03 81 GSM 031 341 532
STE BILI POŠKODOVANI
V PROMETNI NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PTUJ, vodnikova 2 ,080 1 3 14

O.O.
• TRGOVINA «CENTRALNA KURJAVA • VODOVOD »PLINSKE INSTALACIJE
Ugodni krediti od enega do petih let!
Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85,2281 Markovci, Tel.: 02/788 8812