STROKOVNA REVIJA Gozdarski vestnik SLOWEN ISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1987 e LE TNIK XLV e ŠTEVILKA 2 Ljubljana, februar 1987 VSEBINA - INHALT - CONTENTS 61 Janez Poga. čnik. d1pi mž. gozd. Vecmvojsko načr tovanje v gozdarstvu 68 Errnhjan Tra/ela. d1pl. mž gozd .. ·Vpllv Izgrad- nje go?.rlnih prometnic na proizvodnjo v gozdu 72 {_,ado Eler šek, Dušan }ure. jože Grzm: Vegetat1vno aznmoževanje proves:a kos- tanja 71. .5 Va/en!JnČ'Jč · ObvestiJo o XVJl f. konqresu IU GB - 18 J'ern ej Ude: Varnost dela m globtna zaseka 81 Samoupravm sporazum o temelJi h plana Izob- raževalne skupnosti gozdarstva za obdo· bje 1986- 1990 88 Yienla za vredno1enje programov vzgo]noi - zobraževalmh ston1ev 90 Jože Debevc. Na k atenh osnovah qradit1 s1.s· tem nagraJeva Ija za gospodarno elelo s traktoni 99 Ivan Veber DIVJI petelin m lovsko spreneve· danJe 100 Ilija MihajlovJc. d1pl. in2. gozd · Pnspevek k poznavanJU gozdarske zakono2 t)U 108 Književnost Slika na naslovn i stranr D1vji petelin (Tetrao urogallus) bo š.e vedno pel, aii bo umrl z gozdov t? Tisk: Tiskarna Tone Tomštč. L~ubljana Gozdarski vestnil( izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slov enije Uredniški svet nBg. Zdenko Otrm, predsednik dr. janez Božič MtiJa CliTiperšek Jože Cermel J Frcmc rurlan Marko Kmecl janez Košu Bons Krasnov Jo že Kovačlč Tone Modic TDne Sepec Manan 'Trebežnik Uredniški odbor dr BoSIJan Anko dr. J am~;;: Božič Marko Kmecl dr Dušan M lmsek dr M arJan Ltpoglavšek mag Zdenko Otnn Odgovorni urednik Editor in chief Zmago Zakrajšek, dipl. inž . gozd. llredmš tvo m uprav(l J::d!lcrs· acid re~s YU 61000 LJublJana ErJa vč.:evc( cesta 15 Ziro račun - Cur ac.c ZDiT (;l, SloveniJe Ljub ljana. ErJavčeva 15 50101 -678-48407 Letno tztde lO .števiL' 10 ISSUCS per yeat Le na u~dlvtdualna naro- ntna 1800 ciin za OZIJ tn TOZD 7000 dt r1 za dt]ake 111 štud ente 700 dm za tnozemstvo SO DM posamezna ste•Jtlka 450 dm Usta r! OVJ elJlCI r ev iJe sta Zveza društev mžeru r ]ev ;n te hntkov qozdarstva 1 ~ iesars lva SllWE:i<~ Je ter Smnoupravnn mterP.sna skupnos t zti gozdars ve; S~ovent)e Poleg n):Jll d enarno pod pt rn !ZhcqanJe re ·v1J e tudi Raz1sk ovalna skupnost SioveruJe Po mnenju republlškega sekretanakt za prosveto ln kulturo (š1. 42 1- l /7 1! z dne 13 3 1974) za GV ni ireba plačat1 temelJn ega davka od prometa pr01zvoc!ov OXF.: 624 Večnivojsko načrtovanje v gozdarstvu janez Pogačnik* Pogačnik, ]. : Večnivojsko načrtovanje v gozdar- stvu, Gozdarski vestnik, 4SL 1987, 2, str. 61. V slovenščini. cit. lit. 8. Avtor navaJa na osnovi izho- dišč in nalog gozdnogospodarskega načrtovanja, kako se le-w vsebinsko medsebojno povezuje. Podaja glavna težišča za uveljavljen sistem gozd- nogospodarskega načrtovanja na nivoju gozdno- gospodarskega območja in gozdnogospodarske enote. V sistem pa vključuje tudi načrtovanje na ni- voju republike in gozdnogojitveno in sečnospravil­ no načrtovanje. Nakaže nekatere povezave plani- ranJe-načrtovanje. Pogačnik, J.: Multilevel planning in the forestry. Gozdarski vestnik, '15, 1987, 2, p. 61 in Slovene ref. 8. The htked relationship between different planning in the forest management is quo ted based on starting-points and tasks of the forest manage· ment. Main tendencies for the system of forest ma- nagement planning in forest enterprise area and forest enterprise unit are also quoted by the aut- hor. This system includes also republic forest ma- nagement planning and also silvicu\tu:-a\, cutting and timber logging planning. *mag. J P., dipl. inž. gozd., Splošno združenje gozdarstva Slovenije, Miklošičeva 38, 61000 Ljub- lJana, YU. O. UVOD Gozdarstvo Slovenije se ponaša s tra- dicijo gozdnogospodarskega načrtova­ nja. V zadnjem desetletju pa so se na- sprotja v gozdarstvu zaostrovala tudi na področju gozdnogospodarskega načrto­ vanja. Še vedno nam ni uspelo strniti vrst, da bi dosegli hitrejši napredek in kvali- tetnejše delo na tem področju. Stanje na- ših gozdov pa zahteva, da se prav delo pri načrtovanju v gozdu intenzivira in po- veže v celovit sistem. Tega moramo vpe- ljati enotno prek zakonodaje, izobraže- valnega in raziskovalnega dela, pri izde- lavi načrtov, potrjevanju, izvajanju ter kontroli le-teh. Problematika s področja načrtovanja je zelo obsežna in ključnega pomena za gospodarjenje z gozdovi. V prispevku sem se opredelil do pomembnejših vprašanj v zvezi z večnivojskim načrto­ vanjem v gozdarstvu, tako kot ga doje- mam in uveljavljam pri delu. Želim, da bi spodbudil h kritičnemu razmišljanju in s tem delno prispeval k hitrejšemu reše- vanju te tematike. l. IZHODIŠČA IN NALOGE GOZDNOGOSPODARSKEGA NAČRTOV ANJA Gospodarjenje z gozdovi je osnovano na načelu trajnosti vseh funkcij gozdov. To pa mora biti strokovno usmerjeno z 61 gozdnogospodarskimi načrti tako, da bodo gozdovi optimalno izpolnjevali vse funkcije v družbi in prostoru. Zato je nuj- na stalna povezava in usklajevanje goz- darstva s predelavo lesa, problematiko lovstva, kmetijstva, rekreacije itd. Stalno je treba upoštevati ekološke, biološke, prostorske, tetmološke in ekonomske dejavnike ter z načrtovanjem doseči strokovne osnove (tudi variantne), da je v procesu planiranja zagotovljena opti- malna usklajenost med njimi. Pri tem mo- ramo upoštevati osnovne kriterije: - dopustnost na področju ekoloških in bioloških dejavnikov, - dovršenost tetmoloških rešitev na tehnološkem področju, - ekonomske učinkovitosti pri eko- nomskih dejavnikih. Gozdnogospodarsko načrtovanje je obvezna strokovna osnova za družbeno planiranje, saj mora sočasno in kontinui- rano nuditi osnovo vsem nosilcem plani- ranja v gozdarstvu (SIS, TOZD, TOK) in pri vključevanju v širši družbeni prostor (SRS, SO). Vse večja obremenjenost gozdov za- hteva, da se pri gospodarjenju z gozdovi naslanjamo na negovan naravni gozd, ki lahko prevzema primarno varovalno vlogo, zagotavlja pestrost in s tem stabil- nost in racionalnost vzdrževanja pri gozdnem gospodarjenju. Zato moramo dodobra spoznati razvojno dinamiko gozdnih biocenoz in z načrtovanjem vna- šati usmerjanje naravnih procesov in kontrolo doseženih rezultatov. Splošno koristne funkcije gozdov je mogoče vrednotiti le iz širšega prostorskega vi- dika. Te je treba ohraniti in krepiti v sis- temu gozdnega gospodarjenja v gozdu, kakor vzdrževati ravnotežje med goz- dom in med drugimi naravnimi in antro- pogenimi sistemi. Zato mora biti zlasti gozdnogospodarsko načrtovanje na rav- ni območja zasnovano na prostorskih vi- dikih, in to: s temeljito inventarizacijo, analizo in valorizacija funkcij gozdov, ta- ko da bi se vključili v ohranitev in vzdr- ževanje ekološkega in biološkega ravno- vesja v prostoru. Tako načrtovanje za- 62 hteva celosten in interdisciplinarni pri- stop. Večnamensko gospodarjenje z goz- dom lahko usmerjamo le s celostnim si- stemom načrtovanja, ki bo glede na ra- ven načrtovanja vključeval ustrezne in jasne metode: analize stanja, oblikovanja ciljev in načrtovanje najrazličnejših ukre- pov ter kontrolo gospodarjenja z gozdo- vi. Zato potrebujemo zgrajen ustrezen in- formacijski sistem, ki bo zagotavljal za- dosten obseg večnamensko uporabnih in kakovostnih podatkov. Gozdnogospo- darsko načrtovanje in gospodarjenje z gozdovi mora zato postati ustvarjalen proces, ki sloni na mobilizaciji in inven- tivnosti kadrov, ki bo dajal realne in praktične rešitve pri reševanju osnovnih problemov in pri usmerjanju dolgoroč­ nega razvoja gozdov in gozdarstva. 2. NIVOJI NAČRTOV ANJA ~ Za uvajanje v načrtovano usmerjanje dinamičnih procesov v skladu z večna­ mensko vlogo gozdov in gozdarstva v družbi in prostoru je treba v gozdarstvu razviti celostne oblike načrtovanja za razne nivoje, in to: republiko, območje, gospodarsko enoto in za najnižjo načrto­ valno površino. Pri tem je nujno treba do- seči medsebojno sodelovanje in poveza- nost tako glede nivoja načrtovanja kot med posameznimi gozdarskimi dejav- nostmi. Enakomerno moramo razvijati vsebino in obliko načrtovanja na vseh ni- vojih in področjih, vendar je nujno treba upoštevati določeno hierarhijo. Težišče mora le biti na celostnem načrtovanju v območju in v gozdnogospodarskih eno- tah, na katerem sloni podrobno načrto­ vanje, ki imna sicer ključno vlogo in po- men za končno uveljavitev nekaterih os- novnih strategij, usmeritev in ciljev. 2.1 Načrtovanje na nivoju republike Načrtovanje na nivoju republike ni po- sebej organizirano za gozdarstvo, ven- dar se le-to uveljavlja prek načrtov za gozdnogospodarsko območje. Zato mora biti napravljena temeljita analiza nekate- rih dodatnih elementov, ki se nanašajo na vso dejavnost gozdarstva in gozdov v Sloveniji, ki izhajajo iz širših družbenove- riflciranih ciljev in usmeritev (ustava, za- kon o gozdovih, dolgoročni, srednjeročni plani SRS itd.). Istočasno pa je treba op- raviti temeljito sintezo qozdnogospodar- skih načrtov območij, da bi le-ta dala te- meljne osnove razvoja gozdarstva v SR Sloveniji. To pa pomeni izdelati strokov- ne podlage za uveljavitev temeljnih na- čel gozdnogospodarske politike v Slove- niji, ki jo izvajamo prek družbenih planov samoupravne interesne skupnosti za aozdarstvo Slovenije in je vodilo za kon- kretizacija načrtovanja po gozdnogospo- darskih območjih . S strokovnimi podlagami za nivo Slo- venije bi morali omogočiti, da se SlS za gozdarstvo Slovenije vključi kot nosilec planiranja pri sestavljanju dolgoročnih planov in srednjeročnih planov za SR Slo'venijo posebno še pri prostorski ses- tavini plana in pri izvedbenih aktih, ko se načrtuje večje posege v prostor Sloveni- je (kar izhaja iz zakona o urejanju prosto- ra), saj le tako bo gozdarstvo lahko vklju- čeno v aktivno varstvo okolja. To po mo- jem mnenju zahteva tudi dopolnitev goz- darske zakonodaje, če se hočemo vklju- čiti vsebinsko v dopolnjen sistem druž- benega planiranja, ki naj bi vključevalo določbe novega zakona o urejanju pro- stora. 2.2 Načrtovanje v gozdno- gospodarskem območju Po novem zakonu o gozdovih (Ur. list SRS, št. 18/85) je treba z gozdnogospo- darskimi načrti območij opredeliti stro- kovne cilje in ukrepe tako, da se upošte- vajo biološke zakonitosti razvoja gozdov. »Gozdove je treba uporabljati in z njimi gospodariti pod pogoji, ki zagotavljajo nj ihovo smotrno izkoriščanje ter ohrani- tev in krepitev njihovih splošno koristnih funkcij.« Osnovni pogoji, ki jih je potreb- no v posameznih GGO strokovno usmer- jati z načrti, so : - trajnost gozdov in njihovih funkcij, - naraščanje prirastka in donosov, - medsebojna usklajenost gojenja in izkoriščanja, - trajna racionalna regeneracija goz- dov, - najustreznejše izkoriščanje zmoglji- vosti gozdnih rastišč v okviru naravnega razvoja gozdnih združb. Načrti območij morajo pokazati tudi strokovne opredelitve, kako dani narav- ni in ekonomski pogoji v območju lahko trajno zagotavljajo: - prostorsko in časovno usklajenost izkoriŠčanja in regeneracije gozdov; - potrebna sredstva za gozdnobiološ- ko reprodukcijo, za neprekinjen proces gozdne reprodukcije in izboljšanje izko- riščanja donosnih sposobnosti rastišč; - usmerjanje sredstev za gozdnobio- loško reprodukcijo po enotnih vidikih; - oblikovanje in usmerjanje sredstev za načrtno in usklajeno odpiranje gozdov z gozdnimi prometnicami. Težišče dela pri načrtovanju v območ­ ju je na opredeljevanju ciljev in ukrepov kot strateških usmeritvah za razvoj goz- darstva in gozdov v območju. To pa je mogoče in celovito napraviti le, če ima- mo opravljeno temeljito analizo stanja na- ravnih, organizacijsko tehničnih in druž- benoekonomskih dejavnikov. Pri tej ana- lizi mora upoštevati tesno medsebojno povezanost vseh teh dejavnikov ter dina- miko v teh odnosih. Določeno stanje pa nam bo razumljivo le, če ga bomo pove- zali z vzroki in posledicami v preteklosti (vzročna analiza). Procese v preteklosti in sedanjosti moramo povezovati v dolo- čeni časovni in prostorski opredelitvi, le tako pridemo do zanesljivejših informa- cij, do jasno opredeljenih problemov v območju, ki nam bodo omogočili samo načrtovanje za prihodnje. To pa se zrcali prav v ciljih in usmeritvah. Tudi trajnost gozdov v širšem razširjenem smislu, ki vključuje trajnost donosov po količini in vrednosti ter trajnosti vseh splošno ko- 63 ristnih funkcij in preverjanje le-te, je mo- goče le z dobro opredeljenim stanjem vseh dejavnikov in dobro postavljenimi gozdnogospodarskimi in dolgoročnimi gozdnogojitvenimi cilji. Trajnost bo dose- žena, če bodo celovito zagotovljeni dolo- čeni reprodukcijski pogoji gospodar- skega gozda jn gozdnega gospodarstva kot celote. Pomembna naloga območnega načr­ tovanja je zato prav preverjanje trajnosti po združenih gospodarskih razredih (sistemih gospodarjenja) ali tudi po ob- močnih razredih. Oblikovanje ciljev v območju je najzahtevnejše opravilo. Več­ namembnost gozda in gozdnega gospo- darstva je mogoče doseči le z dobro op- redeljenimi in usklajenimi cilji. Omogoči­ ti morajo skladni razvoj posameznih de- javnosti znotraj gozdnega gospodarstva, kot je gojenje in varstvo gozdov, pridobi- vanje lesa, gradnja gozdnih prometnic, razvoj tehnologije, organizacija kadrov itd., hkrati pa dati povezavo z vsemi po- membnimi mejnimi področji (npr. kmetij- stvo, turizem itd.) ali z dejavnostmi, ki za- htevajo sočasnost gozdnega prostora (lovstvo, rekreacija itd.). V ta namen je potrebno opredeliti za območje gozdno- gospodarske cilje in strokovne cilje za posamezna področja. Gozdnogospodar- ske cilje v območju opredelimo kot sin- tezo med splošno družbenim, gozdno- gospodarski.m.i in naravnimi proizvodni- mi de ja vniki. Ločeno obravnavamo družbeni in za- sebni sektor. Zasebni sektor v območju praviloma zahteva ločeno obravnav.o tu- di po določenih kategorijah, ki jih nare- kujejo družbene in gozdnogospodarske razmere, ki se odražajo v stanju gozdov. Gozdnogospodarski cilji v območju so definiram in tudi podrobneje utemeljeni, da jih je mogoče vključiti v strokovne ci- lje in da zadostijo zakonskim zahtevam, ki so bile uvodoma navedene. Tako ima gozdnogospodarski cilj v območju zajete elemente proizvodne, infrastrukturne in ekonomske narave. Razmerje med posa- meznimi cilji je težko ugotoviti. Poslužuje- mo se metode intersektorske primerja- 64 ve, ki nam pokaže relativne odnose. Lah- ko pa bi po isti metodi primerjali po- membnost vseh funkcij gozdov. S tem do- bijo posamezne dejavnosti v gozdnem gospodarstvu svoje posebne naloge. Ta- ko je mogoče opredeliti druge cilje in usmeritve na strokovnem področju. 2.2.1 Prostorsko področje Omeniti je treba, da moramo prav na nivoju območja opraviti temeljito analizo vseh funkcij gozda kot eno prednostnih nalog, še predno oblikujemo gospodar- ske razrede in opredelimo dolgoročne gozdnogojitvene cilje. Analiza in valori- . zacija funkcij nam služi že za opredelitev gozdnogospodarskih ciljev. Zato mora- mo opraviti: - ustrezno inventarizacijo in valoriza- cija funkcij gozdov (pomembnost in ran- ljivost), - ugotoviti, kje lahko pričakujemo močnejše poseganje v gozdni prostor, - kje nastopijo tako močna nasprolja (konflikti), ki omejujejo ali vplivajo na gozdno gospodarjenje, - kje, kako in v kakšnem obsegu je treba obravnavati in usklajevati odnose z drugimi interesi v prostoru itd. Predvi- deti moramo osnovne cilje, omejitve, do- pustnosti in usmeritve, kako zagotoviti ohranitev in krepitev splošno koristnih funkcij gozdov in oblikovane kulturne krajine. 2.2.2 Gozdnogojitveno področje Osnovno vodilo pri načrtovanju so do- bro opredeljeni realni dolgoročni gozd- nogojitveni cilji po gospodarskih razre- dih. S temi cilji uveljavljamo določeno strategijo razvoja gozdov v območju. Z njo je potrebno zagotoviti, da se čim bolje izrabijo rastiščni in sestojni potenciali, doseže čim večja stabilizacija in sanacija sestojev, usmeri razvoj gozdov k uravno- teženemu stanju med razvojnimi fazami, kakor tudi poišče najboljša pota k racio- nalizaciji dela in vlaganj. Pri tem moramo upoštevati tiste značilnosti gozda, ki oz- načujejo njegovo ekosistemsko naravo. Na ta način moramo opredeliti cilje in us- meritve za izvajanje premen, kakor tudi postaviti cilje in usmeritve za opravljanje nege in obnove in varstvo gozdov. Vse pomembne odločitve na področju goje- nja gozdov so istočasno tudi odločitve, ki v največji meri odločajo: - o trajnosti donosov po količini in kv ah teti, - o stopnji intenzivnosti gospodarjenja z gozdovi s posamezno kategorijo goz- dov (GR), - o prostorski razporeditvi dela in sredstev za gozdnobiološko reproduk- cijo, - o trajnosti in pomembnosti vseh splošno koristnih funkcij gozdov, - o uravnavanju odnosov gozd- div- jad oziroma drugih interesov v gozdu. Tako za vsak gospodarski razred v območju opredelimo dolgoročni gozd- nogojitveni cilj (s katerim je definirana oblika in mešanost sestaja, kvaliteta, pro- izvodna doba, optimalna ali normalna lesna zaloga, pomladitveno razdobje in izravnalna doba), gozdnogojitveni cilj (navedemo, kateri so tist{ cilji, ki vodijo v srednjeročnem obdobju k DGC) in ukre- pe (npr. sistem gospodarjenja, kako uravnavati obnovo, nego, varstvo in dru- ge ukrepe na telmičnem področju). 2.2.3 Področje usklajevanja gozd-divjad Dolgoročna usmerjenost gozdarstva in lovstva je v sonaravnem gospodarje- nju. Zato moramo na strokovnih osnovah opredeliti: - vrsto in število ter strukturo avtohto- ne divjadi glede na stanje gozdov; - merila ali kriterije, ki bi kazali usk- lajenost glede na opredeljene go.zdno- gospodarske in gozdnogojitvene cilje, in to: za divjaa (telesna teža, zdravstveno stanje itd.) in za okolje (stopnja objede- nosti, trendi itd.); - rajonizacijo za divjad, ki dela naj- večjo škodo; - omejitve ali varovanje za določene vrste divjadi; - ukrepe, ki jih morajo opraviti goz- darji in lovci za preprečevanje in za sa- nacijo škod. 2.2.4 Tehnološko področje in odpiranje gozdov Za usklajeno gospodarjenje je nujno, da obdelamo tudi razvoj tehnološkega področja, ki mora upoštevati širši razvoj in naravne danosti območja. Celovit pre- gled nad dejavniki (kategorizacija tere- na glede na spravilna sredstva) v ob- močju, vključno s prognoziranim razvo- jem tehnologije in organizacije dela ter kadrov, omogoča in pogojuje tudi per- spektivno načrtovanje odpiranja gozdov z gozdnimi prometnicami. Pri tem morajo biti že vrisane na karti idejne trase (ne samo kazalci odprtosti) po transportno gravitacijskih območjih . Transportno gravitacijska območja pa morajo imeti navezavo na območje gozdnogospodar- ske enote. 2.3 Načrtovanje na nivoju gozdnogospodarske enote Strategijo območja izvajamo tako, da le-to neposredno prenašamo z bolj pod- robnimi in prostorsko jasno opredeljeni- mi cilji in ukrepi na območje gozdnogos- podarske enote. Težišče načrtovanja je načrtovanje področij gojenja in donosov ter izbira tehnologije za pridobivanje. V povezavi z območni.mi GR se oblikujejo GR za gozdnogospodarske enote, ki omogočajo upoštevati posebnosti gozd- negospodarskih razmer in dosedanjih iz- kušenj pri gospodarjenju z gozdovi (podrobnejše vzorčne analize). V ta na- . men podrobneje dehniramo stanje vsa- kega gospodarskega razreda (rastišče in stopnjo njegove izkoriščenosti. struk- turo po razvojnih fazah, lesno zalogo in 65 ---~~-- prirastek po strukturi in kakovosti, stanje pomlajevanja in negovanosti ter škode). Vodilo so prilagojeni dolgoročni cilji. Na osnovi stanja in ciljev pa jasne, nepo- sredne in podrobne določbe glede ob- nove, nege in varstva gozdov in s tem tu- di obseg in lokacijo predvidenih sečenj in gojitvenih deL Tako opredeljene osno- ve za gospodarjenje z gozdovi na nivoju GR v gozdnogospodarskih enotah se usklajuje tudi na osnovi stanja in potreb po negi v oddelku oziroma odseku, ki sestavljajo ta razred. Tako dobimo pro- storsko porazmestitev potrebnih ukre- pov in obseg donosov, katerim je potreb- no prilagoditi ustrezno organizacijo, teh- nologijo itd., vendar samo do podrobnos- ti, ki jo omogoča opredeljena usmeritev in dolgoročni gozdnogojitveni cilji v GR. Pri heterogenih gospodarskih razredih (kar velja posebno za zasebni sektor) bo potrebno v .osnovni enoti (oddelku) obli- kovati več prilagojenih dolgoročnih gozdnogojitvenih ciljev. Vendar v gozdnogospodarskem načrtovanju mo- ramo težiti, da bodo osnovne popisne enote čim bolj homogene (po moji oceni je to že v pretežni meri mogoče za druž- beni sektor), kar bo omogočilo bolj učin­ kovito gozdnogospodarsko načrtovanje in tudi kontrolo gospodarjenja na osnovi dobro oblikovanega informacijskega sistema. 2.4 Načrtovanje na nivoju najnižje načrtovalne površine Podrobno načrtovanje na gozdnogojit- venem in sečnospra vi ln ern področju na določenem objektu ne more biti učinko­ vito, če se le-to ne navezuje in povezuje s predpisanim sistemom gozdnogospo- darskega načrtl.l.. Zato moramo tudi ta ni- vo načrtovanja enotno vključiti v zakono- dajo in ga v ustrezni obliki uveljaviti v praksi za vse posege v gozdove. Kot iz- vedbeni načrti so sedaj predvideni v Pravilniku o gozdnem redu (Ur. list SRS, št. 7 /86) le za s pravilno področje. V predlogu smernic za gozdnogojitveno in 66 sečnospravilno načrtovanje je po mojem mnenju pomembna dopolnitev prav v tem, da se v osnovnem delu gozdnogojit- venega načrta navedejo tudi vse tiste os- novne opredelitve cilja in usmeritev iz GR gozdnogospodarske enote, ki služijo kot dobro in obvezno vodilo pri obliko- vanju sestojev konkretnim razmeram s prilagojenimi dolgoročnimi gozdnogojit- venimi cilji in ukrepi na določenem načr­ tovalnem objektu. Z gozdnogojitvenim načrtom se moramo prilagoditi detajlu na terenu. To velja posebno v procesih obnove ali sanacije sestojev (tudi preme- ne). Z njimi moramo doseči maksimalno stopnjo diferenciacije in prilagoditve v času in prostoru. Z njim dobimo vse po- trebne kvantifikacije, ki jih rabimo za iz- vedbo dela in za spremljavo in kontrolo gospodarjenja. Na ta način prav s pod- robnim načrtovanjem omogočimo konč­ no uveljavitev vseh kreativnih hotenj na- črtovanja iz višjih nivojev. S podrobnim načrtovanjem je mogoče le do določene mere dopolnjevati in terensko razmeje- vati (zaradi povratnih informacij) npr .: dolgoročne gozdnogojitvene cilje, po- membnost funkcij ali perspektivno od- piranje gozdov z gozdnimi cestami. 3. NAČRTOVANJE IN PLANIRANJE Gozdnogospodarski načrti so osnova za družbene plane (dolgoročne, sred- njeročne in letne). Zato mora imeti gozd- nogospodarsko načrtovanje tako vsebi- no, da se z njim lahko vključujemo v družbeno planiranje. Gozdnogospodar- ski načrti kot obvezna strokovna osnova morajo dati elemente vsem nosilcem družbenega planiranja v skladu z načeh sočasnosti in kontinuiranosti. Območni načrti morajo dati predvsem osnove za vključevanje v prostorsko na- črtovanje pri izdelavi dolgoročnih in srednjeročnih družbenih planov tako za nivo Slovenije kot za družbenopolitične skupnosti oziroma za nivo delovne orga- nizacije. Gozdnogospodarski načrti enot pa služijo v prvi vrsti s svojimi osnovami za vključevanje v družbeno planiranje na nivoju TOZD in TOK in za namene urba- nističnega in krajinskega načrtovanja. Vse bolj pa se kaže potreba, da goz- darstvo razvija tudi interdisciplinarno načrtovanje (metodološko), ki bi bilo kot strokovna osnova pri usklajevanju različ­ P..ih interesov v prostoru, služilo pri vseh navedenih nivojih in še posebno pri iz- vedbenih aktih, ki posegajo v gozdni prostor. 4. ZAKLJUČEK V prispevku sem izpostavil samo ne- katera vsebinska težišča, ki jih zahteva sodoben sistem gozdnogospodarskega načrtovanja, ter navedel, kje se mora razširiti i.n povezati v enoten sistem od republike, območja, enote do najnižje na- črtovalne enote pri gozdnogojitvenem in sečnospravilnem načrtovanju. Uveljaviti mora učinkovito, povezano strokovno delo, ki ima priznano in odgovorno mesto v delovni organizaciji ter je zaupano stro- kovno in delovno usposobljenim delav- cem. Le tako se bo &ozdarstvo lahko učinkovito vključevalo v sistem družbe- nega planiranja. Prav v procesu planira- nja bo moralo hitreje uveljaviti ustrezne pogoje dela in sredstva, da bo gozdar- stvo pri gospodarjenju z gozdovi izpol- njevalo osnovno obveznost, tj. trajno ohranitev in krepitev splošno koristnih funkcij gozdov in varstvo okolja nasploh. Za to pa so potrebne prepričljive in ustrezne strokovne podlage. VIRI l. GG Kranj: Območni gozdnogospodarski nacrt za obdobje 1981-1990, Kranj 1984 · 2. dr. Gašperšič, F.: Gozdnogospodarsko nal:r- tovanje na načellh dmamitnega usmerjanja proce- ~uv, Gozdnogospodarsko načrtovanje, integralni del družbenega planiranja, SlS za gozdarstvo SRS, Ljubljana 1979 3. dr. Gašperšič, F.: Preobrazba gozdnogospo- darsk~a načrtovanja in zbiranje, analiza ter upo- raba mformacij; Zbornik gozdarstva in lesarstva .št 23. BF, Ljubljrma 1983 4. dr. Gašperšič, f .: Oblikovanje optimalnih ob- močnih gozdnogojitvenih strategij; Zbornik gozdar- stva in lesarstva št. 23, BF, Ljubljana 1983 S. dr. Winkler, I.: Družbenoekonomska izhocM- ča za sodoben koncept gozdnogospodarskega na- črtovanja; Gozdnogospodarsko načrtovanje, integ- ralni del družbenega planiranja, SlS za gozdarstvo SRS, Ljubljana 1979 6. Smernice za gozdnogojitveno in sečnospravil­ no načrtovanje, SZG, Ljubljana 1985 (predlog- tip- kopis) 7. Zakon o gozdovih, Ur. list SRS, št. 18/1985 8. Zakon o urejanju prostora, Ur. list SRS, št. 18/1984 OXF.: 461 Vpliv izgradnje gozdnih prometnic na proizvodnjo v gozdu Emilijan Trafela* Trafela, E.: Vpliv izgradnje g-:Jzdnih prometnic na proizvodnjo v gozdu, Gozdarski vestmk, 45, 1987, 2, str. 68. V slovenščini , ::::it. lit. 25. Sesta- vek obravnava vpliv izgradnje ceste m vlake na zmanj§evanje gozdne proizvodnje zaradi izgube rastne površme. Analiza je izvedena v gorskih goz- dovih smreke, v pogorju mariborskega dela Po- horja. Traiela, M.: The influence of roads construction on timber production, Gozdarski vestnik, 45, 1987, 2, p. 68 in Slovene ref. 25. The influence of roads and logging roads construclion on decrease of tim- ber production, in consequence of lost green area, is discussed in this article. The analysis has taken place in mountain pine-tree forests in Pohorje near Maribor. * mcg. E. T .. dipl. inž. gozd., Gozdno gospodar- stvo Maribor, TOZD za gradnje in mehanizaciJo, 62000 \1aribor, Kosarjeva 4, YU 68 l. UVOD Gospodarjenje z gozdovi je IzpolnJe- vanje in doseganje ciljev, ki jih postavlja družba do gozdov. Za izpolnjevanje teh ciljev pa ni dovolj, da ima gozd samo pri- merno sestavo po drevesnih vrstah, sta- rosti, debelini in kakovosti, temveč mora biti tudi primerno odprt. Kolikšna naj bo odprtost gozdov, je odvisno od gozdno- gospodarskih ciljev oziroma funkcij goz- da. Poleg funkcij gozda ter terena pa vpliva na odprtost gozda tudi stanje in vrsta tehnologije pri izpolnjevanju proiz- vodnih funkcij gozda. Z izgradnjo pro- metnic povečujemo lesnopredelovalno funkcijo gozda, saj z njimi omogočamo in pocenimo pridobivanje lesa, na drugi strani pa zmanjšujemo proizvodno povr- šino gozda. V raziskavi smo podrobneje obravnavali vpliv izgradnje in gostote cest ter vlak na zmanjševanje gozdne proizvodnje. 2. PREDMET RAZISKAVE Raziskavo smo izvedli v smrekovih gozdovih Pohorja, s katerimi gospodari Gozdno gospodarstvo Maribor. Analizi- rani sestoji so na nadmorski višini 924 do 1303 metrov, geološka podlaga je tonalit. Fitocenoze obravnavanih sestojev so uvrščene v združbi Savensi-Fagetum ter Dryopterido-Abietetum. Starost sestojev je 60 do l25let in so v razvojni fazi debe- lejšega drogovnjaka. 3. METODA DELA Vpliv cest in vlak na prirastek oziroma lesno proizvodnjo smo ugotavljali s po- močjo metode vzorčenja . Pri ugotavlja- nju učinka ceste na prirastek sest o ja smo postavili skupno 35 vzorčnih ploskev ve- likosti 30 x 30 metrov. Zgornji rob plosk- ve je predstavljala stičnica nasipne bre- žine s terenom, če je bila ploskev pod cesto. Če pa je bila ploskev nad cesto, je bil spodnji rob ploskve na stičnici od- kopne brežine s terenom. Ploskev smo razdelili na tri desetmetrske pasove, ki so potekali vzporedno s stičnico brežine. Pri preučevanju vpliva izgradnje vlak na prirastek smo položili 22 ploskev veli- kosti 40 x 30 metrov, in sicer tako, da je potekala krajša stranica tega pravokot- nika približno vzporedno z osjo vlake. To ploskev smo razdelili na pasove, in sicer na osrednji pas širine 20 metrov, v kate- rem je bila tudi vlaka, in dva stranska pa- sova, ki sta imela širino po lO metrov. Ploskve smo izbirali ob tistih cestah in vlakah, kjer je poteklo od časa izgradnje ceste (poseka trase) pa do časa analize 6 let (šest vegetacijskih dob); izjema je le ena cesta, ki je bila zgrajena pred petimi Jeti. 4. REZULTATI ANALIZE Takšna postavitev ploskev nam je omogočila izvrednotenje kazalcev veli- kosti prirastka po metodi parov in to v dveh smereh. Prvo vrsto parov pred- stavljajo pasovi znotraj iste ploskve, dru- go vrsto parov pa vrednost znaka- v na- šem primeru temeljničnega prirastka -v šestletnem obdobju pred izgradnjo pro- metnice ter v šestletnem obdobju po iz- gradnji prometnice. Raziskava in rezultat analize nas vodi k naslednjim sklepom: Pri ugotavljanju vpliva ceste na tekoči temeljnični prirastek sestoja nismo ugo- tovili nikakršnih statistično značilnih raz- lik med prvimi tremi desetmetrskimi pa- sovi gozda ob cesti. Šest let po izgradnji ceste nimajo drevesa v prvem desetme- trskem pasu nič večji prirastek kot pa drevesa v . naslednjih dveh desetmetr- skih pasovih proti notranjosti sestaja. Na eni izmed cest je v prvem pasu ob. cesti prirastek celo manjši (s tveganjem a~O,lO), in to zaradi precej nižje lesne zaloge stoječega sestoja. Na tej cesti je bilo med njeno gradnjo poškodovano ve- liko dreves zaradi miniranja in odriva materiala z buldožerjem. Kolikor pa predpostavimo, da imamo v vseh treh pasovih enake višine lesne zaloge, so verjetnosti, da so razlike v priraščanju, izredno majhne. Na tej osnovi lahko skle- pamo, da drevesa v desetmetrskem pa.- su ob cestnem telesu ne povečajo pri- rastka zaradi povečane svetlobe. To si razlagamo s tem, da svetloba v gorskih predelih (nad 900 metrov nadmorske vi- šine) ni faktor minimuma, ampak hranil- ne snovi in toplota oziroma dolžina vege- tacijske dobe. Domnevamo, da drevesa v tem prvem desetmetrskem pasu ne dobijo več hranilnih snovi kot drevesa v naslednjih pasovih, ki so bolj oddaljeni od ceste, in to zaradi tega, ker ne morejo razviti korenin v cestno telo. Zato sklepa- mo, da je izguba lesne proizvodnje v ses- toju proporcionalna izgubi rastne površi- ne v sestoju; ta pa je enaka površini cest- nega telesa. To gotovo velja za tisto ge- neracijo sestaja, v kateri je bila cesta zgrajena. V naslednjih generacijah se lahko izguba zmanjša, in sicer za tisti del nasipne brežine, ki ga bo porasla nova generacija sestaja. Ugotavljamo, da šest let po izgradnji ceste ni razlik v velikosti krošnje tistih dreves, ki rastejo v prvem desetmetrskem pasu ob cesti, ter dre- ves, ki rastejo v naslednjih dveh deset- metrskih pasovih v notranjosti sestoja. Z analizo smo ugotovili, da znaša širina cestnega telesa, to je širina planuma. po- večana za širino nasipne in odkopne brežine pri cestah na Pohorju od 8,32 do 11,62 metra pri povprečnih naklonih od 21 do 29°. V povprečju lahko vzamemo, 69 da znaša širina cestnega telesa približno lO metrov, zato je izguba pri lesni proiz- vodnft ob domnevi, da znaša gostota cest 25/ha, kar 2,5 %. Tej izgubi pa se lahko pridruži še izguba zmanjšanja prirastka zaradi poškodb drevja zaradi miniranja pri gradnji ceste. V ekstremnih primerih nam te poškodbe (seveda, .:e so tolikšne, da je treba drevo posekati) zmanjšajo lesno proizvodnjo za 30%. To zmanjšanje je le v tisti generaciji sestoja, v kateri smo cesto zgradili. Pri analizi poškodb dre- ves, ki so ostala po izgradnji ceste, smo ugotovili, da je v 30-metrskem pasu ob cesti poškodovanih 5,8 do 31 ,9 % dreves. Pretežni del močno poškodovanega drev)a je v prvem desetmetrskem pasu ob cesti (75 %). Velik razmik pri obsegu poškodb nam dokazuje, da lahko z nači­ nom gradnje odločilno vplivamo na ob- seg poškodb. Pri ugotavljanju vpliva izgradnje vlake na temeljnični tekoči prirastek sestoja ugotavljamo, da ni razlik v priraščanju med pasom, znotraj katerega poteka vla- ka, in pasom sestoja, ki je od osi vlake od- daljen lO do 20 m. Zato sklepamo, da v smrekovih gozdovih Pohorja vlake nima- jo pomembnejšega vpliva na količinski prirastek sestoja. To velja za vlake s ši- rino 2,80 do 3,50 m. To razlagamo s tem, da deluje vlaka oziroma posek dreves zaradi izgradnje vlake tako kot geomet- rično redčenje. Drevesa ob vlaki pre- vzamejo prirastek tistih dreves, ki bi rastla na vlaki, in to predvsem zato, ker lahko delno razvijejo korenine v prostor, kjer poteka vlaka, delno pa zato, ker se z vlake izpirajo hranilne snovi v korenin- ski prostor obrobnih dreves. Poškodovanost drevja ob vlakah zara- di njihove gradnje (miniranja) je precej manjša kot pri cestah. Poškodovanega je manj drevja pa tudi sama velikost po- škodb je mnogo manjša. Ob predpostav- ki, da znaša gostota cest 25m/ha in pro- izvodna doba smrekovih sestojev 140 let, znašajo izgube pri lesni proizvodnji pri · naklonih terena 20 % 17 m3 /ha oziroma · pri naklonu 50% kar 28,8 m3/ha. V ana- liziranih sestojih znaša povprečna proiz- 70 vodna sposobnost 6,8 m3/ha na leto (ugotovljeno s pomočjo zgornjih višin in site indexa). 5. ZAKLJUČKI Ugotovitve raziskave lahko strnemo na koncu v naslednjih osem točk: l. Z izgradnjo ceste odvzamemo go- zdu trajno iz gozdne proizvodnje tolik- šen delež, kot ga ima površina cestnega telesa nasproti celotni površini gozda. Ta delež se nekoliko zmanjša, kolikor dre- vesa porastejo nasipno brežino. 2. Poškodbe zaradi izgradnje gozdnih cest so opazne na oddaljenosti do 30 metrov, vendar pa so po številu in obse- gu omeJene do oddaljenosti lO metrov. 3. Pri primerne~ načinu gradnje so te poškodbe minimalne (neopazne), zato moramo težiti za tem, da jih odpravimo. V ekstremnih primerih pa se je lesna pro- izvodnja zaradi velike poškodovanosti zmanjšala do 30 % v desetmetrskem pa- su ob cesti. Te poškodbe zmanjšujejo vrednost gozdne proizvodnje do obnove sestoja. 4. Zaradi izgradnje vlak širine 2,8 do 3,S metra na osrednjem delu Pohorja ne prihaja do trajnega zmanjšanja gozdne proizvodnje. S. Poškodbe drevja v okolici zaradi gradnje vlak nastopajo, vendar so po ob- segu na en tekoči meter vlake manjše kot pri cestah. Ob upoštevanju dejstva, da je gostota vlak celo do desetkrat več­ ja kot gostota cest, so vrednosti zaradi poškodb na ha večje pri vlakah kot pri cestah. 6. Površina cestnega telesa naglo na- rašča s strmino terena, zato so v strmih terenih izgube na lesni proizvodnji pri enaki gostoti cest mnogo večje . 7. Gozdne prometnice naj bi gradili do 50 o/o naklona terena, v izjemnih pri- merih največ 70 o/o naklona, odvisno od sestavine hribine. Večje naklone naj bi premagovali z žičnicami. 8. Gradnja gozdnih prometnic naj bo tempirana v mlajših razvojnih fazah gozdnih sestojev, ker se ti sestoji hitreje adaptirajo v obcestnih površinah. Teh ugmovitev pa ne moremo posplo- šiti na vse slovenske gozdove. Raziskavo smo izvedli le pri smreki, in to v gorskih gozdovih, ki so podobna rastiščem, kjer smo izvedli raziskavo. Te ugotovitve bo potrebno še preskusi ti v nižinskih gozdo- vih ter pri ostalih drevesnih vrstah. Šele potem bomo dobili celotno predstavo o vplivu izgradnje cest in vlak na gozdno proizvodnjo v slovenskih gozdovih. 6. LITERATURA l . Agren, A .: Produktionsfarluster till foljd ov vir- kes-transport i gallringsskog. Stockholm 1968 2. Anderson, S. 0 .: Hur paverkas produktio- nen av korodorgallring? Medd fran statens skog- sforskningsinst, 1968 3. Anko, B. Izbrana poglavja iz krajinske ekolo- gije. Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, Ljubljana 1968 4. Assmann, E.: Waldertragskunde. BLV Ver- lagsgesellschaft, Munchen, Bonn, Wien 1961 5. Dobre, A.: Oblikovanje cestnega telesa in oze- lenitev brežin pri gradnji gozdrtih cest. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Ljubljana l978 . 6. Kotar, M.: Statistične metode r., IL. HI. Izbrana poglavja za študij gozdarstva. Biotehniška fakulte- ta, VTOZD za gozdarstvo, Ljubljana 1977 7. Kolar, M.: Prirastoslovje. Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, Ljubljana 1979 , 8. Kotar, M.: Rast smreke na njenih naravnih ras- tiščih Slovenije. Inštitut za gozdno in lesno gospo- darstvo. Strokovna in znanstvena dela št. 67, Ljub- ljana 1980 9. Kotar, M.: Ugotavljanje proizvodnih sposob- nosti gozdnih rastišč in njenih izkoriščečlosti. Goz- darski vestnik št. 3, Ljubljana 1984 lO. Krame:-, H.: Wegebreite und Zuwc.chs im an- grenzenden Bestand, A11gemeine Forstzeitschrift, 1978/6 11 . Lienert, G. A.: Biostatistik, Verlag Anton Ha in, Meisenheim am Gian, 1973 12. Rebu1a, E.: Prispevek k opredeljevanju opti· maine gostote omrežja gozdnih cest. Gozdarski vestnik št. 9, Ljubljana 1980 13. Snedecor, D., Cochran, W .: Statistični metodi, »Vuk Karadžjc«, Beograd 1971 14. Snedecor, D., Cochran, W.: Statistical met- hods, Arnes Iowa. State University Press USA, 1961 15. EAFV: Ertragstafel fiir die Fichte, Zurich 1968 16. vet avtorjev: Gozdnogospodarski natrt gos- podarske enote Josipdol (1985-94); Gozdnogospo- darski načrt gospodarske enote Osankarica ( 1984-93); Gozdnogospodarski načrt gospodarske enote Močnik-Planina ( l981-90) 17. več avtorjev: Projekt za gozdno cesto Kladje, 1978 18. več avtorjev: Projekt za gozdno cesto Baigot, 1978 19. več avtorjev: Projekt za gozdno cesto Go- sak-Petelinovka, 1978 20. več avtorjev: Projekt za gozdno cesto Lesja- kov mlin-Adrtovo, 1978 2l. vet avtorjev: Projekt za gozdno cesto Lu- že-Brv, 1979 22. več avTOrjev: Projekt za gozdno cesto Leder- gas I. 1979 23. več avtorjev: Projekt za gozdno cesto Leder- gas II, 1980 24. več avtorjev: Projekt za gozdno cesto Leder- gas III, 1981 25. več avtorjev: Smernice za sestavo in projek- tiranje gozdnih cest, 1983 71 -- OXF.: 232.328.1 :176.1 Castanea sativa MiH. Vegetativno razmnoževanje pravega kostanja (Castanea sativa Mill.) Lado Eleršek, Dušan Jurc, Jože Grzm* Eleršek, L., Jurc, 0 ., Grzin, J.: Vegetativno raz- množevanje pravega kostanja (Castanea sativa Mill.), Gozdarski vestnik, 45, 1987, 2. str. 72. V slovenščini, ci t. lit. 8. Pravi kostanj je pri nas ogro- žena drevesna vrsta. V sestav ku je opisana tehnika uspešnega zakorerunjanja z zelenimi potaknjenci, kar je pomembno pri nadaljnjem raziskovalnem delu za preživetje te drevesne vrste. Eleršek, L., Jurc. 0 .. Grzin,J.: The vegetative pro- pagation of Castanea sativa Mili., Gozdarski vest- nik, 45, 1987, 2, p. 72 in Slovene ref. B. Castanea sativa is considered to be a menaced tree species . A successful technics of rooting green cuttings has been described in this article. This technics is very important for survive of this tree species. *L. E., dipL inž. gozd., D. J., dipl. inž. gozd., J. G., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, Večna pot 3, 61000 Ljubljana, YU. 72 l. UVOD Pravi kostanj je pomembna gozdna drevesna vrsta, ne le zaradi obstojnosti lesa, ampak tudi zaradi plodov. Propa- danje kostanja zaradi kostanjevega raka (Endothia parasitica /Murr./ P. J. Ander- son et H. W. Anderson) je pri nas prisot- no že več kot 30 let, zaradi česar se je ta drevesna vrsta v naših gozdovih že moč- . no razredčila. V dolgoročnem razisko- valnem delu ne čakamo le na naravne procese ozdravitve kostanja pri nas. Po- jav in možna uporaba hipovirulence pri glivi Endothia parasitica nam vliva real- no upanje za preživetje pravega kosta- nja, s tem pa bi ta drevesna vrsta lahko postala v naših gozdovih ponovno zaže- lena, gospodarsko pomembna in per- spektivna. številni kostanjevi biotopi, ki so jih izselekdonirali predvsem v Italiji, so zanimivi tudi za našo gozdarsko ope- rativo. Avtovegetativni način razmnože- vanja pa nam omogoča hitro razmnože- vanje kakovostnih osebkov. 2. UPORABLJEN MATERIAL IN 1\t!ETODA DELA PRI POSKUSNEM ZAKORENINJANJU Material. Zelene potaknjence pravega kostanja smo nabrali 13. 6 .. 1986 iz enolet- nih panjevskih odganjkov na Rožniku pri Ljubljani. Panj je nastal z zimskim pose- kom štiridesetletnega kostanja. Nabrali smo terminalne in vmesne potaknjence dolžine 13 cm. Spodnje liste smo odreza- li, zgornje pa prirezati tako, da se je nji- hova površina zmanjšala na tretjino. Isti dan, ko smo potaknjence nabrali, smo jih tudi potaknili v substrat. Substrat. Pri prvi varianti smo uporab- ljali mešanico kremenčevega peska in šote v razmerju 1:; 1, pri-drugi varianti pa le-kr-emenčev pesek. Uporabljen kre- menčev pesek je imel premer 3-5 mm. Raslni hormoni. Uporabljali smo na- slednje hormonske pripravke v prahu: 2 % IMK, 1 % IMK, 0,5 % IMK in 0,25 % IOK. Hormonske pripravke v prahu srn<;> na- redili tako, da smo kemijsko čiste rastlin- ske hormone (IMK = beta-indolil-3~mas­ lena kislina, lOK= beta-indolilocetna kis- lina, proizvajalec Fluka) raztopili v ace- tonu in zmešali s smukcem v homogeno pasto. Le-to smo večkrat temeljito pre- mešali in ko je aceton pri sobni tempera- turi izhlapel, so bili pripravki narejeni. Režim v plastenjaku. Potaknjence smo zakoreninjali v plastenjaku 4 mesece v plastičnih zabojih v mešanici šote in kre- menčevega peska ter v čistem kremen- čevem pesku. Na vrtne gredice smo jih presadili 22. lO. 1986. Temperatura zraka v plastenjaku se je v dopoldanskem času v sončnem vre- menu zelo hitro dvigala, ker plastenjak ni opremljen s sistemom za senčenje . Nad potaknjenci smo uredili le provizorično zasenčenje. Zrak se je v plastenjaku naj- bolj segrel 19. S., 30. 7., 4. 8. in 11. 8., ko je dosegel40 oc. V mesecu juliju pa je tem- peratura zraka kar 18-krat presegla 35 oc. Temperatura substrata je narastla na 23 ·c (redko tudi več) 3-krat v juliju, Poskusne variante. Uporabljali smo naslednje poskusne variante; Rastni hormon Substrat 8-krat v avgustu in 4-krat v septembru. Razumljivo je, da so maksimalne talne temperature precej nižje od maksimal- nih zračnih temperatur in da se javljajo vsaj mesec dni kasneje. Za zaščito potaknjencev pred glivič­ nimi boleznimi smo uporabili benomil WP-50 (Zorka Šabac) v koncentraciji 0,07 %, captan 50 (Pinus Rače) v koncen- traciji 0,25 %, pi.nulin (Pinus Rače) v kon- centraciji O, 15 % in kupropin (Pinus Ra- če) v koncentraciji 0,5 %, v razmiku 7 do lO dni. 3. REZULTATI Ob izkopu panjevcev iz substrata 22 . 10. 1986 smo prešteli zakoreninjene po- taknjence, odgnane korenine na posa- meznem potaknjencu, ki so bile daljše od l cm, potaknjence, pri katerih se je obli- koval kalus, ter odmrle potaknjence. Us- peh zakoreninjanja prikazujeta tabela in grafikon. Med poskusnimi variantami izstopa v pozitivnem smislu varianta, pri kateri smo terminalne poganjke potikali v me- šanico kremenčevega peska in šote in pri tem uporabljali rastni hormon 0,25% lOK Teh potaknjencev se je zakoreninil o več kot polovico. Najslabše so se zakore- ninjali vmesni potaknjenci, katere smo potikali v čist kremenčev pesek. 4. DISKUSIJA Pravi kostanj velja za drevesno vrsto, ki se težko zakoreninja, kar je tudi razlog, da o njegovem avtovegetativnem raz- množevanju ni veliko znanega. Glede na Vrsta potaknjenca o 0,25% TOK 0,5% !MK l %IMK 2%JMK kremenčev pesek + šota kremenčev pesek + šota kremenčev pesek + šota kremenčev pesek + šota kremenčev pesek + šota terminalni potakrijenec terrninalni potaknjenec terminalni potaknjenec terminalni potak!ljenec terminalni potaknjenec terminalni potaknjenec terminalni potaknjenec 1 %!MK 2% lMK 1 %IMK kremenčev pesek kremenčev pesek kremenčev pesek vmesni potaknjenec 73 ZAKORENINJANJE POT AKNJENCEV DOMAČEGA KOST ANJA Potaknjenci število korenin na prijet Uporabljen hormon in substrat Pesek+ šota 0,25 JOK O,S IMK 1,0 IMK 2,0 IMK o poprečno Pesek 2,0 IMK 1,0 IMK I,OIMK poprečno vrsta Uporabljen hormon: IMK T T T T T v v T uporabljeni suhi lO 2 lO 3 10 s lO 5 lO 4 21 li 21 4 21 6 N (%) s kalusom s korenino potaknjenec 1 (lO%) 7 (70 %) 5,0 2 (20 %) 5 (50%) 2,2 o 5 (50%) 4,2 1 (lO%) 4 (40 %) 4,0 l oo%) ~ (50%) 2,6 1 (10 %) 5,2 (52%) 3,6 9 (43 %) l (s%) 1,0 17(81%) o o 12 (57 %) 3 (14 %) 2.7 12,7 (60 %) 1,33 ( 6 %) 1,8 Uporabljen substrat Vrsta Število Poprečno število Stopnja korenin, računano potaknjenca potaknjencev na vse potaknjence tveganja pesek+ ~ota pesek pesek Opomba: T - terminalni potaknjenec, V - vmesni potaknjenec T 30 T 21 v 42 * -statistično značilna. razlika pri s. t. S-1,1 % 1,60 * 0,43 *** 0,02 *** - statistično značilna razlika pri s. t. O, 1 %in manj uspehe pri zakoreninjanju drugih listav- cev smo se odločili, da bomo dorriaci kostanj poskusno zakoreninjali z zeleni- mi potaknjenci. Kleinschrn.it, Witte, Kli- metzek ( 1975) navajajo, da sta se graden in dob najbolje zakoreninjala, če so ju po- tikali meseca junija, slab~e julija. Potika- nje v ostalih mesecih pa je vodilo v glav- nem le do tvorbe kalusa. Kobert (1980) je dosegel najboljše uspehe pri večini lis- tavcev s potikanjem v mesecu juniju in juliju, deloma tudi v maju. Markovic in Mančic ( 1986) sta zakoreninjala o lesene- le potakn.jence domačega kostanja 6. ja- nuarja. Pri zakoreninjanju sta uporabljala dve talni temperaturi in dva hormonska pripravka: Seradix in Murphy. V začetku septembra se je zakoreninila pri najbolj- ši varianti, to je s hermonom Seradix in talnim gretjem 6,3 % potaknjencev, brez talnega gretja pa se potaknjenci niso za- koreniniti. 74 Za razliko od olesenelih potaknjencev so se zeleni potaknjenci v našem prime- ru dobro zakoreninjali. V povprečju so se zakoreninjali v zmesi kremenčevega peska in šote 52 % in so pognali 3,6 kore- nine (samo kalus jih je tvorile lO%). Ko smo uporabljali kot substrat le kremen- čev pesek, pa se je zakoreninila 14% ter- minalnih potaknjencev, ki so pognali po 2,7 korenine (81 % potaknjencev je n~ne­ dilo le kalus). Največ odgnanih korenin smo dobili pri naslednjih poskusnih va- riantah: substrat kremenčev pesek in šo- ta, rastni hormoni lOK 0,25% (5,0 koreni- ne), IMK 1% (4,2 korenine) in IMK 2% ( 4,0 korenine). Relativno dobro zakoreninjanje doma- čega kostanja v našem poskusu pomeni le, da je problem vegetativtlega razmno- ževanja te drevesne vrste uspešno raz- rešen šele v prvi fazi. Pri prezimovanju zakoreninjenih zelenih potaknjencev ; \'i\i\- .... ·',.,('o' 1 • ', .~ '1 .. •' % prijema- manja wu 90 80 70 60 50 IJO 30 20 lO Uspeh zakorenin j anja domače3a kostanja pri različnih r astnih hormonih , substratih in vrstah pokan j nencev N št.korenin pri pott· 5 različni l\ hormoni 1 \ 1 \ 1 \ \ ----Ir različni substrati ,... .... """oN 1 1 \ \ \ \ \ \ 1 \ \ 1 1 \ Zakoreninjeni potaknjenci pravega kostanja (Foto: L. E.) --H--- različne ______, vrste potaknjencev --- 0\ \ \ \ \ \ \ \ wesni. p . 75 '/ 1 (druga faza) pa prihaja večkrat do ob- čutnih izpadov (Kobert 1980), na kar lah- ko računamo tudi pri pravem kostanju. Ti izpadi so predvsem odvisni od dre- vesne vrste, nadaljnje zaščite in zimskih vremenskih razmer. Že od leta 1950 uničuje pravi kostanj pri nas zajedalska gliva Endothia parasi- tica, ki povzroča kostanjevega raka. Nekdaj pogosto drevo naših gozdov, po- membno in koristno v mnogih pogledih, je po številu in razširjenosti močno naza- dovalo. V endar je bil v zadnjem času od- krit pojav hipovirulence in uporaba tega pojava lahko privede do biološke meto- de zatiranja kostanjevega raka (Jurc, 1985). Hipovirulentni soji glive Endothia parasitica ne povzročajo kostanjevega raka v tipični, za drevo smrtni obliki, am- pak le malo škodijo drevesu. Hipoviru- lenco povzročajo virusi in je nalezljiva - virulentno podgobje se ob stiku s hipovi- rulentnim spremeni v hipovirulentnega, nenevarnega za drevo. Preden bo mo- goče uporabiti biološko metodo zatira- nja kostanjevega raka v gozdovih, bo po- trebno opraviti še obsežno raziskovalno delo, vendar nam že pojav hipovirulence vliva realno upanje, da bo pravi kostanj spet postal gospodarsko pomembna in perspektivna drevesna vrsta. Raziskovalci v Italiji so odbrali več biotipov pravega kostanja. Nekatere so selekcionirali za pridobivanje plodov, druge za kakovostne lesne sortimente. Lastnosti teh klanov bomo preizkusili tu- di v naših razmerah. Vegetativno raz- množevanje nam pri preizkušanju in kas- nejšem širjenju najuspešnejših klonov predstavlja primerno metodo. VIRI l. Eleršek, L., Hočevar, M ., Jurc, D., 1984: Raz- množevanje smreke in metasekvoje s potaknjenci . Gozdarski vestnik, Ljubljana, 42, 3: 100-l 07. 2. Eleršek, L., 1986: Vegetativno razmnoževanje in njegova vloga pri žlahtnjenju gozdnega drevja. Gozdarski vestnik, Ljubljana, 44, 2: 49-55 3. Hočevar, M., 1984: Vegetativno razmnoževa- nje gozdnega drevja. Gozdarski vestnik, Ljubljana, 76 42, 5: 198-210. 4. Jurc, D., 1985: Zatiranje kostanjevega raka - z boleznijo nad bolezen. Zbornik referatov X. posve- tovanja o sodobnem čebelarstvu, Ljubljana, str . 17-22. 5. Kleinschmit, J., Witte, R., Klimetzek, D., 1975: Moglichkeiten der zuchterischen Verbesserung von Stiel- und Traubeneichen (Quercus robur und Quercus petrea). Allgem. Forst- und Jagdzeitung, Freiburg i Br. , Gottingen, 176, 10: 179-186. 6. Kobert, H., 1980: Vegetative Vermehrung von Waldbaumen durch Triebstecklinge. Der Garten- bau, ·t: 312-317. 7. Markovic, L., Mančic, A., 1986: Investigation of the possibihties of production of chestnut (Castanea sativa Mill.) by vegetative reproduction. Institut za .šumarstvo in drvno industriju, Beograd, Poster , IUFRO kongres, Ljubljana 7.-2l. 9. 1986. 8. Weisgerber, H., 1983: Forstpflanzenzuchtung. Mitteilung Hessischen Landesforstverwaltung, Frankfurt am Main, Band 19, 104 str. Obvestilo o XVIII. kongresu IUGB Z jagielonske univerze v Krakowu na Poljskem je prišlo prvo obvestilo o XVIII. kongresu IUGB (International Union of Game Biologists), ki bo od 24. do 30. avgusta 1987 v Krakowu. V obvestilu je dan generalni program kon- gresa, ki bo, z eno celodnevno ekskurzijo vred, trajal od ponedeljka do so- bote. Obvestilu je priložen tudi formular za prijavo (v angleščini), ki ga intere- senti po želji lahko dobe pri podpisanem. Pač pa so v njem navedene sek- cije, predvidene- mirno plenarnih zasedanj- za sestanke po specialnih pod- ročjih, in sicer: l. Globalno o ekološki teoriji in gojitvi divjadi 2. Metode in tehnika raziskovanja na področju divjadi 3. Biologija reprodukcije 4. Bioenergetika 5. Izbira hrane in strategija hranjenja 6. Dinamika in regulacija populacij divjadi 7. Divjad in problem po lucije 8. Bolezni in paraziti divjadi 9. Gojitev divjadi na farmah in v oborih 10. Ponovna naselitev divjadi · 11. Socialna struktura in vedenje 12. Vloga vrst divjadi v različnih ekosistemih 13. Lovstvo in socioekonomika 14. Prilagajanje vrst divjadi na po človeku spremenjeno okolje 15. Izvrednotenje stanišč divjadi 16. Sistemi modeliranja pokrajine in gojitev divjadi Referati, ki jih bo organizator razporedil po teh sekcijah, seveda, če jih bo· do kandidati prijavili, pa so predvideni v naslednjih simpozijih: l. Ekologija in gospodarjenje z velikimi plenilci 2. Vloga feromonov v biologiji divjadi 3. Gospodarjenje z divjadjo v narodnih parkih 4. Gospodarjenje z malo divjadjo v gozdnih biotopih 5. Gospodarjenje z malo divjadjo v poljskih biotopih 6. Gospodarjenje z veliko divjadjo v raznih biotopih 7. Migracije vodne perjadi 8. Razvoj rogovja 9. Vzroki in posledice regulacije populacij pri mali in veliki divjadi Organizatorji kongresa vabijo interesente, da se le-tega udeležijo in pa, da dajo morebitne svoje sugestije glede gornjega okvirnega programa, oboje čimprej. S. Valentinčič liaison (zvezru) officer za Jugoslavijo 61000 Ljubljana, Gerbičeva 60 OXF.: 323.1:304 Varnost dela in globina zase ka Dr. Marjan Lipoglavšek je v Gozdar- skem vestniku št. 6/7-1986 objavil raz- pravo z naslovom »Globina zaseka pri podiranju drevja«. V njej dokazuje, hkra- ti pa tudi predlaga, naj bi bila globina za- seka pri podiranju drevesa enotna, in si- cer 1/5 premera drevesa na pan ju, ne glede na debeline, nagib in način po- diranja. Pravilnost svoje trditve je pod- krepil z navajanjem vrste avtorjev in s sklicevanjem na njihova dela. Med dru- gimi .navaja tudi svoje delo Gozdni pro- izvodi (učbenik za študij gozdarstva, Biotehniška fakulteta VTOZD za gozdar- stvo, Ljubljana 1980, v nadaljevanju L-I). Ne omenja še enega svojega dela z ena- kim naslovom, ki ga je napisal za zaseb- ne lastnike gozdov in je izšlo v zbirki Knjižnica za pospeševanje kmetijstva, Ljubljana 1982 (v nadaljevanju L-II). Obeh njegovih del ne bi bilo treba toliko poudariti, če mi dr. Lipoglavšek ne bi očital nedoslednosti pri navajanju globi- ne zaseka v mojih delih. Nekateri avtorji {n med njimi tudi jaz navajamo razpon v globinah zaseka od l/3 do 116 premera na panju. Res navajam različne globine, toda nikoli na račun varnosti, kar mi skuša dr. Lipoglavšek podtakniti. Ned- vomno je dr. Lipoglavšek bolj dosleden. V obeh svojih delih namreč navaja popo- lnoma enake strokovne netočnosti, kate- rih ni težko dokazati. Vsebujeta vrsto ne- jasnosti in vnašata zmedo v gozdarsko prakso, zlasti tudi v zvezi z gozdarsko strokovno terminologijo. O vseh spornih 78 vprašanjih bi bil potreben med nama vsaj odkrit in pošten dialog, do kater_ega pa kljub mojemu predlogu ni prišlo. Cu til je celo za potrebno, da na koncu svoje razprave pozove vso slovensko gozdar- sko javnost, naj vendar kaj reče, da ne bo Ude zavajal strokovnjakov v praksi z na- vodili » ... ki v pogledih na majhno pod- robnost tehnike dela pri pridobivanju le- sa nimajo samo teoretičnega pomena, ampak tudi praktične posledice za vsak- danje delo, njegovo učinkovitost in var- nost« (podčrtal Ude). Problem moramo razčistiti v vseh ozi- rih, tudi terminološko. Govorimo o tehniki podiranja pokonč­ nega drevesa (menim sicer, da bi bil boljši termin navpično drevo, ker bolj fnatančno pove, da gre za drevo, pri ka- terem je projekcija težišča drevesa pri- bližno v sredini pa nja; nagnjeno. drevo je namreč tudi - pokončno!). Poznamo tudi tehniko podiranja nagnjenih dreves na- prej (v smer težišča), nazaj (v nasprotno stran od težišča) in na stran (vstran). Te tehnike podiranja imenujemo tudi načini podiranja. V Navodilih za varno delo pri podira- nju dreves in izdelavi sortimentov nava- jam, da je globina zaseka odvisna od na- čina podiranja. Iz nadaljnjih določil je ta- koj jasno, da je pri tem mišljen način podžagovanja. Ta pa je, kot vemo (in se- veda tudi globina zaseka), sestavni del tehnike - načina podiranja. Naprej (v smer nagnjenosti oz. težišča) lahko po- drema drevo brez vbodnega reza (kot načina žaganja). Seveda je varnejši zače­ tek podžagovanja in s tem varnejša teh- nika podiranja z vbodnim rezom, kar je v nadaljevanju tudi navedeno. če podira- mo drevo brez vbodnega reza, je varnej- ši globo~ zasek (tudi 1 /3) ne glede na to, ali podžagujemo z motorno ali ročno ža- go. Seveda je to pomembnejše pri pod- žagovanju z ročno žago, ni pa tudi na- pačno pri podžagovanju z motorno žago brez uporabe vhodnega reza. Zaradi te- ga ne navajam nekih zastarelih določil, čeravno z ročno žago danes v gozdu ne delamo več ... Jasno pa je in ni treba do- kazovati, da je dovolj globok zasek le 1/5 premera, vendar pod pogojem, da bo- mo začeli podžagovati drevo z vhodnim rezom. To se pravi, da je globina zaseka odvisna od načina podžagovanja oz. šir- še rečeno od načina oziroma tehnike podiranja, kar pa dr. Lipoglavšek odloč­ no zanika in dokazuje napačnost mojih tr- ditev. Seveda se pojavi vprašanje globine zase'ka pri drobnejših drevesih. Pojavi se vprašanje varne tehnike podiranja v ce- loti. Pri takih drevesih včasih zasek sploh ni potreben (tudi 1/5 ne!). Če te tehnike ne poznamo, je spet varneje, če naredi- mo zasek globok 1/3 premera pri dre- vesu, ki ga podiramo naprej. Tudi če bi naredili zasek globo k le predlagano in »dokazano« 1/5, bi za varnejše podiranje (in sodobnejša tehniko?) z vhodnim re- zom lahko ostalo premalo lesa. Ali naj ta- kega drevesa sploh ne podremo? Ne, podrli borno tudi drobnejše drevo z globljim zasekom in podžagovanjem brez vhodnega reza. Pri tem pa moramo upoštevati še stopnjo nagnjenosti in tudi cepljivost lesa drevesa, ki ga podiramo. Po mnenju dr. Lipoglavška naj dela- vec vedno naredi zasek, globok l/5 pre- mera drevesa na panju. To globino pa mora delavec dosledno upoštevati (podčrtal Ude),» ... seveda z natančnost­ jo, ki jo je z motorno žago in samo z oku- larno oceno merjenja globine mogoče doseči pri praktičnem delu«. Globina zaseka je le ena od ključnih varnostnih točk pri njegovi izdelavi in res le podrobnost pri vsej vnrni tehniki po- diranja. Pri tem je pomembna pravilna globina zaseka v centimetrih glede na premer drevesa, ki ga podiramo. Če ti centimetri predstavljajo l/3 do 1/6 pre- mera (pri čemer je seveda upoštevana tudi predlagana 1/5 premera), je po- membno, vendar manj kot nekatera dru- ga določila v zvezi z izdelavo zaseka. Med drugim je pomembnejše določilo, da se morata obe ploskvi stikati v vrhu zaseka in da ta leži pravokotne na izbra- no smer podiranja. To določilo velja za vse debeline in tehnike podiranja. V svo- jih delih dr. Lipoglavšek trdi: >>Spodnja ploskev - dno zaseka mora biti 2-5 cm niže od podžagovanja, .. . «in dalje »Dno zaseka podčrtal Ude) mora biti pravo- kotno na smer podiranja« . In še nekaj stavkov naprej: »Če je smer napačna, dno zaseka popravimo in poravnamo (L-I str. 132 in L-II str. 93). Če nič druge- ga, je očitno, da je avtor teh določil maj- čkeno skregan z gozdarsko strokovno terminologijo. Samo še en citat, kjer avtor pravi do- besedno takole (L-I str. 135 in L-II str. 96): Če se nam ne posreči podiranje na- zaj, obrnemo smer podiranja in naredi- mo zasek na drugi strani in nazaj proti prvotnemu zaseku odžagamo ščetino (podčrtal Ude). Tega njegovega »varne- ga« načina v učbeniku raje ne komenti- ram. Citat iz razprave v Gozdarskem vest- niku: »Taka podrobna navodila, kako je globina zaseka odvisna od nagiba dre- vesa, so tudi za poučevanje (podčrtal Ude) delavcev o pravilni delovni tehniki manj uporabna.« S tem v zvezi tole: Navodila niso name- njena poučevanju. Ko bi bila navodila na- mer~ena poučevanju, kot meni dr. Lipo- glavšek, bi morala biti obšimejša. V se- danjih Navodilih, razen te »moje netoč­ nosti« o globini zaseka, manjka še veliko drugih določil, ki bi bila pomembnejša. V endar sem jih izpustil, ker navodila niso učbenik. Očitno je, da bi morala biti zanj navodila obširnejša. Tisti, ki poučuje (ne 79 glede na to ali poučuje navadne gozdar- je ali na visoki šoli), bi moral iz navodil (vse tako kaže) videti, kako lahko varno podremo drevo. ne glede v katero smer. Prav gotovo ne na način, kot ga opisuje dr. Lipoglavšek v svojem učbeniku. Nova navodila, ki jih pripravljam, bodo obšimejša. Samo še en citat iz razprave: »Poleg tega z globokim zasekom pošk:odujemo tudi večji del prvega vrednega sorti- menta drevesa (podčrtal Ude), kar v na- ših razmerah, ko imamo opravka tucli z debelim drevjem, ne bi smelo biti nepo- membno.« če pomeni predlagana globina zase- ka (razen večje varnosti seveda!) tudi prihranek na lesu, sem za to, da to dva- krat podkrepljene trditev vpeljemo v prakso. Vendar tista toliko »nevarna« globina 1/3 premera, ki jo omenjam jaz, pride v poštev le redko. Prav gotovo pa pride v poštev pri podiranju drevesa, debelejšega od dvakratne dolžine mo- torkine letve. Če hočemo podirati tako drevo, moramo narediti globok in bolj odprt zasek. Če tega ne naredimo, dre- vesa enostavno ne bomo mogli podreti (razen seveda, če za tako drevo posebej prinesemo močnejšo motorno žago z dol- go letvijo, ki bo omogočala normalno podiranje brez srčnega vbodnega reza skozi zasek). Žal moramo žrtvovati nekaj tistega »vrednega« dela lesa, ki skrbi dr. Lipoglavška. Pri tem seveda nastane vprašanje, ali je tisti del glede na razra- ščenost korenovca in s tem spremenjeno notranjo zgradbo res »vreden« les. Če bo prvi sortiment nad panjem res vre- den, je stvar nadaljnjega krojen ja. V časih dobimo res vreden prvi sortiment nad panjem šele s tem, da korenovec odža- gamo, ko je drevo podrto. Zares, veliko »vrednega« lesa smo izgubili! Več vrednega lesa kot surovine bomo izkoristili, če bomo podirali drevesa čim niže (v pravilniku o gozdnem redu je do- ločena višina panja največ l/3 premera, kar je po mojem mnenju preveč; lahko bi obdržali l/4, kakor smo včasih že imeli). Več lesa bomo izkoristili z res sodobno 80 tehnologijo pridobivanja gozdnih lesnih sortimentov, s kontrolo izvajanja in izob- raževanjem na vseh ravneh. Predlagana enotna globina zaseka l/5 premera je prav gotovo poenostavitev, »tudi pri poučevanju«, toda neumestna. V naši skrbi za gozdove smo v preteklo- sti že uvedli poenostavitve, ki pa jih da- nes čutimo, npr. pomanjkljivo zlaganje vej in lupljenje panjev iglavcev in to vse -zaradi večje učinkovitosti. K večji učin­ kovitosti naj bi prispevala tudi predlaga- na enotna globina zaseka. Če dr. Lipoglavšek v svoji skrbi za večjo delovno varnost, učinkovitost in iz- koristek lesa ne vidi drugih problemov, mi je žal. Jemej Ude Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti in drugi delovni ljudje v samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki uresničujemo svobod- no menjavo dela kot uporabniki ali izvajalci programov storitev na področju usmer- jenega izobraževanja (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) v Izobraževalni skupnosti gozdarstva sklepamo na podlagi 20. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobra- ževanja (Uradni list SRS, št. l/80) Samoupravni sporazum o temeljih plana Izobraževalne skupnosti gozdarstva za obdobje 1986-1990 I. VZGOJNOIZOBRAžEV ALNI PROGRAMI l. člen Udeleženci, združeni v Izobraževalni skupnosti gozdarstva (v nadaljnjem besedi- lu: posebna izobraževalna skupnost), bomo v obdobju 1986-1990 izvajali naslednje vzgojnoizobraževalne programe: Usmerit ev: GOZDARSKA Vrsta vzgojnoizobraževalnega programa a) pred vstopom v delo SR - program srednjega izobraževanja VS, VIS - program za pridobitev višje oziroma visoke strokovne izobrazbe b) ostali USO - program za usposabljanje oseb, ki so izpolnile osnovnošolsko obveznost SR - program srednjega izobraževanja IZS MAG - program za izpopolnjevanje, ki omogoča pridobiti naslov specialist - program za pridobitev magisterija Naziv vzgojnoizobraževalnega programa - naziv smeri GOZDAR -gozdar - gozdarski tehnik ZELO IN VISOKO ZAHTEVNA DELA V GOZDARSTVU - gozdarski inženir - diplorrurani gozdarski inženir MANJ ZAHTEVNA DELA V GOZDARSTVU - gozdni delavec: sekač, drevesničar gojitelj, voznik s konjsko vprego, vzdrževalec gozdnih prometnic, skladiščnik GOZDAR - gozdar traktorist - gozdar žičničar - gozdar drevesničar - specializacija v gozdarstvu z gozdnogojitvenega področja - specializacija v gozdarstvu z gozdnotehni~ega področja - specializacija v gozdarstvu s področja gozdnogospodarskega načrtovanja in ekonomilce - specializacija v gozdarstvu s področja nege krajine in okolja - magisterij gozdarstva 8l 2. člen Da bi zadovoljili svoje in celotne družbene potrebe po kadrih, ki se izobražujejo po vzgojnoizobraževalnih programih iz l. člena, bomo zagotovili pogoje, da se bo vključilo v l. letnike omenjenih programov, oziroma jih zaključilo, naslednje število učencev in študentov: Tabela 1 ŠTEVILO UČENCEV IN ŠTUDENTOV, VPISANIH V l. LETNIKE, TER ŠTEVILO UČENCEV IN ŠTUDENTOV, KI BODO ZAKLJUČILI IZOBRAŽEVANJE V OBDOBJU 1986-1990 (izobraževanje PRED VSTOPOM v delo) Usmeritev Srednje izobraževanje Višje in visoko izobraževanje Leto število na število učencev, ki število na novo število študentov, ki novo vpisanih bodo izobraževanje vpisanih študentov bodo izobraževanje učencev zaključili zaključili IH v VI vu VI VII GOZDARSKA 1986 120 55 55 30 30 20 20 1987 120 55 55 30 30 20 20 1988 120 55 55 30 30 20 20 1989 120 55 55 30 30 20 20 1990 120 55 55 30 30 20 20 Skupaj 600 275 275 150 150 100 100 3. člen Z namenom, da pospešimo tehnološko preobrazbo ter dosežemo hitrejšo gospo- darsko rast in rast družbene produktivnosti dela, ki je podlaga za povečevanje do- hodka, bomo udeleženci skupaj z drugimi družbenimi dejavniki spodbujali aktivno- sti za pripravo celovite koncepcije izobraževanja odraslih, temelječega na sistemu permanentnega izobraževanja v združenem delu. Zavzemali se bomo za čimprejšnjo uveljavitev takega sistema zagotavljanja sred- stev, ki bo omogočal združevanje in uporabo sredstev za izobraževanje odraslih, predvsem pa za podiplomski in specialistični študij, kar vse bo pospešilo raciona- lizacijo dodiplomskih vzgojnoizobraževalnih programov. Na osnovi razvojnih programov organizacij združenega dela uporabnikov in nji- hovih asociacij ter z namenom, da izboljšamo izobrazbeno strukturo že zaposlenih delavcev, bomo v izobraževanju po vzgojnoizobraževalnih programih iz l. člena vključevali naslednje število že zaposlenih delavcev: Tabela 2 VPIS UČENCEV IN ŠTUDENTOV V l. LETNIKE V OBDOBJU 1986-1990 (izobraževanje ob delu in iz dela) Usmeritev Srednje izobraževanje Višje in visoko izobraževanje (program) Leto število na novo vpisanih Mevilo na novo vpisanih učencev študentov GOZDARSKA 1986 20 1987 20 30 1988 20 1989 20 30 1990 20 Skupaj 100 60 4. člen Vzgojnoizobraževalne programe iz l. člena bodo izvajale naslednje vzgojnoizob- raževalne organizacije: Tabela 3 Usmeritev: GOZDARSKA V zgojnoizobraževalni program -smer GOZDAR -gozdar - gozdarski tehnik GOZDAR - gozdar traktorist - gozdar žičničar - gozdar drevesničar ZELO IN VISOKO ZAHTEVNA DELA V GOZDARSTVU - gozdarski inženir - diplomirani gozdarski inženir SPECIALIZACIJA V GOZDARSTVU Z GOZDNOGOJITVENEGA PODROČJA SPECIALIZACIJA V GOZDARSTVU Z GOZDNOTEHNTČNEGA PODROČJA SPECIALIZACIJA V GOZDARSTVU S PODROČJA GOZDNOGOSPODARSKEGA Ni\ČRTOV ANJA IN EKONOMIKE SPECIALIZACIJA V GOZDARSTVU S PODROČJA NEGE KRAJINE IN OKOLJA MAGISTERIJ GOZDARSTVA V zgojnoizobraževalna organizacija Gozdarski šolski. center Gozdarski šolski center Biotehniška fakulteta VTOZD za gozdarstvo Biotehniška fakulteta VTOZD za gozdarstvo Biotehniška fakulteta VTOZD za gozdarstvo Biotehniška fakulteta VTOZD za gozdarstvo Biotehniška fakulteta VTOZD za gozdarstvo Biotehniška fakulteta VTOZD za gozdarstvo 5. člen Naslov VID Postojna Postojna Ljubljana Ljubljana Ljubljana Ljubljana Ljubljana Ljubljana Vzgojnoizobraževalne organizacije, ki izvajajo vzgojnoizobraževalne programe iz l. člena, lahko izjemoma, glede na utemeljene potrebe uporabnikov in po predhod- nem soglasju skupščine posebne izobraževalne skupnosti, izvajajo del teh progra- mov izven svojega sedeža v dislociranih enotah v sestavi svoje ali druge organizacije združenega dela. 6. člen Praktični pouk, proizvodno delo in delovno prakso v okviru vzgojnoizobraževalnih programov iz l. člena bodo izvajale vse gozdnogospodarske organizacije v Sloveniji in vse vzgojnoizobraževalne organizacije, ki izvajajo vzgojnoizobraževalne progra- me gozdarske usmeritve. 7. člen Višino nagrade učencem in študentom, udeležencem praktičnega pouka, proiz- vodnega dela in delovne prakse določajo OZD uporabnikov v skladu z določili druž- benega dogovora o skupnih ognovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. (Prilagoditi razmeram oziroma že uveljavljeni praksi v posebni izobraževalni skupnosti.) 8. člen Izvajalci so dolžni izvajati vzgojnoizobraževalne programe v skladu s standardi in normativi za opravljanje vzgojnoizobraževalne dejavnosti. Izvajalci lahko izvajajo določene vzgojnoizobraževalne programe nad standardom oziroma pod normativom v primerih, ko za to zainteresirani uporabniki prevzamejo dodatne obveznosti za pokritje tako povečanih stroškov izobraževanja (27. člen za- kona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja) na učenca ozi- roma študenta. 9. člen Višino povračil za izvajanje programov storitev udeleženci ugotavljamo s pomočjo meril za vrednotenje programov vzgojnoizobraževalnih storitev. Ta merila so prilo- žena sporazumu in so njegov sestavni del. Izvajalci so upravičeni do povračila iz sredstev, združenih v izobraževalni skup- nosti po tem samoupravnem sporazumu, za opravljene programe storitev, oprede- ljene s planom posebne izobraževalne skupnosti. Povračila za druge programe vzgojnoizobraževalnih storitev oziroma za posamič­ ne vzgojnoizobraževalne in druge storitve pridobivajo izvajalci v svobodni menjavi dela v neposrednih odnosih z uporabniki in s prispevkom učencev oziroma študen- tov in drugih občanov, ki se izobražujejo. Skupščina posebne izobraževalne skupnosti določa pogoje in merila za prispevke učencev oziroma študentov in drugih občanov, ki se izobražujejo. Pri tem se smiselno uporabljajo merila iz prvega odstavka tega člena. 10. člen Skupna vrednost programov vzgojnoizobraževalnih storitev, ki jih bodo v obsegu, opredeljenem v 2. členu, ter ob upoštevanju standardov in normativov za opravljanje vzgojnoizobraževalne dejavnosti izvajale vzgojnoizobraževalne organizacije iz 4. čle­ na, znaša po merilih iz 8. člena: Tabela 4 VREDNOST PROGRAMOV VZGOJNOIZOBRAŽEV .ALNIH STORITEV V OBDOBJU 1986-1990 Leto Skupna vrednost programov storitev Srednjo izobraževanje Višje in visoko 1986 1987 1988 1989 1990 Skupaj II. NALOGE V PIS in domovi 89 98 106 109 110 512 izobraževanje 75 81 82 83 85 406 11. člen Skupaj 164 179 188 192 195 918 Za izvedbo nalog, ki so pomembne za nadaljnji razvoj usmerjenega izobraževanja v usmeritvi, ki se uresničujejo v posebni izobraževalni skupnosti, bomo uporabniki združili naslednja sredstva: 84 v 000 din cene leta 1985 Leto 1986 1987 1988 1989 1990 6.000 6.200 6.400 6.600 6.900 Konkretno letno višino povračil za posamezno nalogo v PIS bo skupščina posebne izobraževalne skupnosti opredelila v letnih pianih. v letne zneske so všteti tudi stro- ški plačilnega prometa. 12. člen Za izboljšanje materialnih pogojev izvajanja vzgojnoizobraževalnih programov in za razširitev vzgojnoizobraževalnih zmogljivosti bomo uporabniki združevali sred- stva za: a) GOZDARSKI ŠOLSKI CENTER V POSTOJN1: - oprema strojne postaje - ureditev okolice Gozdarskega šolskega centra v 000 din - vgradnja toplotnih črpalk za izboljšanje delovanja toplovodnega omrežja - izgradnja kurilnice na trda goriva - opremljanje kabineta za računalništvo - prenova šolske stavbe b) BIOTEHNIŠKA FAKULTETA- VTOZD za gozdarstvo v Ljubljani: cene leta 1985 5.000 1.500 6.000 49.000 13.000 1.500 SKUPAJ 76.000 - dograditev računalniškega centra 22.000 - ureditev okolice VTOZD za gozdarstvo 8.000 - nabava učne opreme 20.000 SKUP AJ 50.000 v 000 din cene leta 1985 Leto 1986 1987 1988 1989 1990 Skupaj Gozdarski šolski center 6.000 30.000 20.000 10.000 10.000 76.000 BF - VTOZD za gozdarstvo 30.000 5.000 5.000 5.000 5.000 50.000 Skupaj 36.000 35.000 25.000 15.000 15.000 126.000 III. NALOGE SKUPNEGA POMENA ZA USMERJENO IZOBRAŽEVANJE 13. člen Naloge skupnega pomena, s katerimi bomo pospeševali ra~voj usmerjenega iz- obraževanja, izenačevali možnosti za izobraževanje in omogočali mladini vsestranski razvoj, uresničevali pa jih bomo v Izobraževalni skupnosti Slovenije, so: - izvajanje programov naravoslovno-matematične usmeritve in usmeritve oseb- nih storitev, - programi podiplomskega izobraževanja in specializacij za potrebe kadrovske reprodukcije usmerjenega izobraževanja, - raziskovalno in razvojno delo v zvezi s skupnimi razvojnimi problemi usmerje- nega izobraževanja, - računalništvo in informatika v visokošolskem izobraževalnem sistemu, - knjižnična in informacijsko-dokumentacijska dejavnost univerzitetnih knjižnic, - sofinanciranje izdaje učbenikov za potrebe visokošolskega študija po progra- mu, ki bo usklajen v Izobraževalru skupnosti Slovenije, - dejavnost študentskih domov (znižanje cen nastanitve in interesn~ dejavnosti), 8S - nezgodno in invalidsko zavarovanje učencev na proizvodnem delu-in delovni praksi, - nadaljnje načrtno opremljanje vzgojnoizobraževalnih organizacij na osnovi let- nih natečajev. 14. člen Za naloge, ki so skupnega pomena za usmerjeno izobraževanje, bomo uporabniki v vseh posebnih izobraževalnih skupnostih po načelu vzajemnosti združevali sred- stva, in sicer po enotni stopnji iz dohodka uporabnikov, združenih v posebno izob- raževalno skupnost, ki bo določena z letnimi plani skupnosti. IV. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV 15. člen Uporabniki bomo v posebni izobraževalni skupnosti združevali sredstva v višini 60 % vrednosti programov storitev iz 1 O. člena tega sporazuma, preostalih 40 % te vrednosti pa bodo zagotavljali uporabniki v drugih posebnih izobraževalnih skup- nostih glede na to, da navedeni programi storitev zadovoljujejo tudi del njihovih kad- rovsko izobraževalnih potreb. Poleg tega bomo uporabniki v posebni izobraževalni skupnosti združevali vsa sredstva, potrebna za izvedbo nalog iz l. člena tega sporazuma. Glede na to, da uporabniki zadovoljujemo del svojih kadrovsko izobraževalnih po- treb tudi s programi vzgojnoizobraževalnih storitev, ki se izvajajo v drugih posebnih izobraževalnih skupnostih, bomo vzajemno z uporabniki v drugih posebnih izobra- ževalnih skupnostih združevali sredstva za 40% vrednosti vseh usklajenih progra- mov vzgojnoizobraževalnih storitev usmerjenega izobraževanja. Uporabniki bomo v posebni izobraževalni skupnosti združevali in prek nje zago- tavljali Izobraževalni skupnosti Slovenije sredstva za naloge skupnega pomena za področje usmerjenega izobraževanja iz 13. člena tega sporazuma. Sredstva po določbah tega člena bomo uporabniki združevali iz dohodka po pri- spevni stopnji na svoj ustvarjeni dohodek. Pri tem bo skupna prispevna stopnja sestavljena: - iz prispevne stopnje, ki ustreza višini obveznosti iz prvega in drugega odstavka ter ustvarjenemu dohodku vseh uporabnikov v posebni izobraževalni skupnosti, - iz prispevne stopnje, ki ustreza višini obveznosti iz tretjega in četrtega odstavka ter ustvarjenemu dohodku vseh uporabnikov v vseh posebnih izobraževalnih skup- nostih. Potrebna sredstva iz 12. člena bomo udeleženci zagotavljali iz čistega dohodka, namenjenega za razširjeno reprodukcijo (poslovni sklad). Osnova za delitev obvez- nosti iz 12. člena na posameznega udeleženca tega sporazuma za tekoče leto je ista, kot je sprejeta za druge slične obveznosti v Splošnem združenju gozdarstva Slove- nije na podlagi sklepa izvršilnega odbora tega združenja. Udeleženci sporazuma se zavezujemo, da bomo zaradi upoštevanja in uveljavlja- nja solidarnostnih in vzajcmnostnih načel ter omogočanja medsebojnega izpolnjeva- nja obveznosti med temeljnimi organizacijami združenega dela gozdarstva in temelj- nimi organizacijami združenega dela kooperantov, zbirali in odvajali sredstva na ravni delovne organizacije v okviru določil samoupravnega sporazuma o združitvi temeljnih organizacij združenega dela v delovno organizacijo. Organizacije združenega dela v gozdarstvu so dolžne ob sprejemu zaključnega računa za preteklo leto in letnega plana za tekoče leto obveznosti iz 12. člena tega sporazuma upoštevati, obračunati in vplačati najkasneje do 10. marca tekočega leta. 86 Finančna sredstva iz 12. člena tega sporazuma bomo udeleženci zagotavljali v pri- meru, da se realni dohodek in čisti dohodek organizacij združenega dela v posamez- nih letih srednjeročnega obdobja 1986-1990 ne bo bistveno zmanjšal v primerjavi z doseženim dohodkom in čistim dohodkom v letu 1985. V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 16. člen Nominalno višino sredstev za posamezne naloge, opredeljene s tem sporazumom, bomo ugotavljali ali opredeljevali z letnimi planskimi akti v skladu s 84. členom Do- govora o temeljih plana SR Slovenije za obdobje 1986-1990, tako da bomo: - v povračilu vračunana sredstva za osebne dohodke izvajalcev in sklade skupne porabe valorizirah skladno z rastjo povprečnega nominalnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji, - ostale elemente v cenah programov storitev povečevali skladno z rastjo cen na drobno, - revalorizirali programe storitev med letom ob periodičnih obračunih, celoletno pa po zaključnih računih . Pri tem bomo upoštevali materialne okvire, letno opredeljene na osnovi bilance združevanja in porabe sredstev na področju usmerjenega izobraževanja. 17. člen Po svojih de lega tih v skupščini posebne izobrf3.ževalne skupnosti bomo spremljali uresničevanje tega sporazuma in enkrat letno analizirali njegovo uresničevanje. 18. člen če se izkaže, da ni mogoče uresničevati planskih nalog in da motenj ne more pre- prečiti skupščina posebne izobraževalne skupnosti s svojimi ukrepi, skupščina za- čne postopek za spremembo tega sporazuma. Šteje se, da so pri uresničevanju planskih nalog nastale motnje, če : l. se programi ne izvajajo v predvidenem obsegu in kvaliteti, 2. ni mogoče zagotoviti sredstev v dogovorjeni višini. 19. člen Nadzor nad izvajanjem tega samoupravnega sporazuma opravlja odbor za sa- moupravni nadzor posebne izobraževalne skupnosti. Odbor iz prejšnjega odstavka spremlja zlasti: - skladnost s planom posebne izobraževalne skupnosti z določbami tega spora- zuma, - uresničevanje s tem sporazumom določenih planskih smotrov in nalog, - spoštovanje standardov in normativov za opravljanje vzgojnoizobraževalne de- javnosti, - spoštovanje meril za vrednotenje programov storitev, - združevanje, usmerjanje in porabo sredstev za izvedbo s tem sporazumom do- ločenih planskih ciljev in nalog. 20. člen Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo organi upravljanja najmanj dveh tretjin organizacij združenega dela in skupnosti uporabnikov ter najmanj dveh tretjin or- ganizacij združenega dela in delovnih skupnosti izvajalcev v posebni izobraževalni skupnosti. 87 Priloga k 9. členu Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Izobraževalne skupnosti gozdarstva za obdobje 1986-1990 MERILA ZA VREDNOTENJE PROGRAMOV VZGOJNOIZOBRAŽEVALNIH STORITEV l . člen Programe vzgojnoizobraževalnih storitev bomo v svobodni menjavi dela vredno- tili tako, da povračilo zn program storitev, opravljen v dogovorjenem obsegu in s predvidenim rezultatom, vzgojnoizobraževalni organizaciji zagotavlja prihodek v takšni višini, da delavci iz njega lahko: l. pokrijejo materialne stroške, potrebne za opravljanje teh storitev; 2. pokrijejo stroške amortizacije osnovnih sredstev, potrebnih za opravljanje teh storitev; 3. ustvarijo dohodek, ki je potreben za: a) poravnavo obveznosti iz dohodka za zadovoljevanje določenih skupnih in splošnih družbenih potreb ter drugih določenih obveznosti in izdatkov iz dohodka, ustvarjenega s povračilom, b) oblikovanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev, udele- ženih pri opravljanju storitev, v družbeno dogovorjeni višini, c) oblikovanje sredstev rezerv v višini, predpisani z zakonom. 2. člen Potrebni materialni stroški se priznajo v povračilo za opravljeni program storitev na podlagi normativov potroškov in drugih normativov za materialne stroške, upo- števajoč povprečne tržne cene normiranih materialov in storitev v preteklem letu in splošna cenovna gibanja v tekočem letu. Potrebni amortizacijski stroški se priznajo v povračilo za opravljeni program sto- ritev po minimalnih, z zakonom predpisanih stopnjah na vrednost osnovnih sredstev, ki jo izkazuje knjigovodstvo temeljne organizacije združenega dela izvajalcev na dan 31 . decembra preteklega leta. V osnovnih sredstvih upoštevamo le tisto opremo, stroje in nepremičnine, ki so po- trebni za izvajanje programa storitev. Ce temeljna organizacija uporablja iste ne- premičnine za izvajanje dveh ali več programov vzgojnoizobraževalnih storitev ali drugih dejavnosti, vračunamo amortizacijo opreme, strojev in nepremičnin v posa- mezen program v tolikšnem delu, kot ustreza deležu vrednosti tega programa v skupni realizaciji vseh programov in drugih dejavnosti. 3. člen Izhodišče za vrednotenje vloženega dela za izvedbo programov vzgojnoizobraže- valnih storitev je družbeno dogovorjena vrednost enote enostavnega dela. Pri tem se zahtevnost potrebnega dela množi s količniki, ki jih za zahtevnejša dela določajo samoupravni sporazumi o razporejanju celotnega prihodka in dohodka ter o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v dejavnostih vzgoje in izobraževanja, če s temi količniki soglaša skupščina Skupnosti. V primeru, da skupščina Skupnosti ne soglaša s količniki iz samoupravnih sporazumov, delegati v zboru uporabnikov in v zboru izvajalcev uskladijo druge količnike. Na teh izhodiščih se v povračilo za opravljeni program vzgojnoizobraževalnih sto- ritev priznajo sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev, potrebnih za izvedbo programa storitev, na podlagi standardov in normativov, upoštevajoč tudi 88 izhodišče, da povprečno izplačani osebni dohodek na zaposlenega delavca v vzgoj- noizobraževalnih organizacijah ne sme biti bistveno nižji in ne bistveno višji od druž- beno dogovorjene višine. 4. člen Obveznosti iz dohodka za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb ter druge obveznosti in izdatke, ki se na podlagi zakona krije jo iz dohodka, upoštevamo v višini povprečnih stopenj prispevkov v SRS za tekoče leto. Sredstva rezerv vračunamo v višini od vračunanega dohodka, določeni z zako- nom. 5. člen Za program storitev, ki je opravljen v dogovorjenem obsegu, toda z boljšim rezul- tatom, je povračilo ustrezno višje. Za program storitev, ki je opravljen v manjšem obsegu od samoupravno dogovor- jenega ali s slabšim rezultatom od predvidenega, je povračilo ustrezno nižje. Obseg in kakovost opravljenih programov storitev ugotavljamo na podlagi analize učinkovitosti dela, ki so jo sveti vzgojnoizobraževalnih organizacij dolžni predložiti vsako leto in mora biti izdelana po merilih, določenih v skladu z zakonom. Kakovost rezultatov opravljenih programov storitev se vrednoti nq podlagi ocen pedagoške službe oziroma univerze na način, ki je usklajen v Izobraževalni skup- nosti Slovenije. V SPOMIN Elici Justin, dipl. inž. gozdarstva Komaj nekaj let je minilo, odkar je kolegica Elica Justin odšla v za- služeni pokoj, pa je ni več med nami, kar je zelo prizadelo gozdarsko stroko, še posebej pa njene kolege. Vse njeno žjvljenjsko delo je bilo posvečeno oblikovanju in večanju zelenih pljuč Ljubljane. in sicer v času, ko pojmi o zaščiti človekovega okolja še niso bili vsakdanji Kot hči zavedne slovenske družine se ni mogla šolati med okupa- cijo. V maju 1943 je vstopila v organizacijo slovenske mladine, zatem pa je vztrajno sodelovala z mariborskimi aktivisti in ilegalci. Zlasti je zbirala sanitetni in propagan- dni material, ki ga je posredovala aktivistom. V januarju 1944 je bila mladinska organizacija izdana, nakar je bila večina mladih aktiv1stov aretirana. Tudi Elica Justin je okusila grenkobo mariborskih okupatorjevih zaporov, kjer je preživela čas do meseca marca 1944, nakar je bila internirana v koncentracijsko taborišče Ravensbruck, od koder so jo odpeljali v taborišče Buchenwald, kjer je dočakala osvoboditev. Po osvoboditvi se je vključila v tečajno gimnazijo v Mariboru, da bi pridobila vsaj nekaj zamu- jenili študijskih let. Po opravljeni maturi v letu 1947 se je vpisala na gozdarsko fakulteto v Zagrebu na biološko smer. Bila je vzoren študent in izreden tovariš. S svojim vedrim vedenjem je bila zelo priljubljena med kolegi, zlasti med bivšimi mariborskimi sorolci. Vključila se je v delo mladinske organizacije na fakulteti, kjer je delovala do konca študija. Po opravljeni diplomi leta 1953 se je zaposlila v Ljubljani na upravi takratnega zelenega pasu Na tem delovnem mestu je projektirala, urejala in vzgajala gozdno rastlinstvo na širšem in ožjem območju ljubljanskih varovalnih gozdov. Iste naloge je opravljala tudi v podjetju RAST, ki je nasledila naloge bivšega zelenega pasu. Pri opravljanju svojih nalog je b1la zelo vestna, saj je živela z naravo in je želela ljubljanskim zelenim površinam doprinesti čim lepši in trajnejši videz. Po upokojitvi jo je zahrbtna bolezen mnogo prezgodaj iztrgala iz naših vrst in iz vrst hortikulture. Med vsemi slovenskimi gozdarji in še posebej med sošolci, bo ostaJa v trajnem spominu, kot vedno nasmejan, izredno optimističen in iskren tovariš. Lado Simončič dipl. inž.. gozdarstva 89 OXF.: 305:375.4 Na katerih osnovah graditi sistem nagrajevanja za gospodarno delo s traktorji l. METODOLOGIJA PRISTOPA l.l Obrazložitev problema Spravilo lesa iz gozda je ena izmed najtežjih in najdražjih faz gozdne proiz- vodnje. Temu je vzrok predvsem to, da se les še vedno pretežno vlači po zem- ljišču. Stroj (traktor) mora zaradi tega po- leg teže tovora premagovati še silo tre- nja in sile razgibanosti terena. Prav zara- di tega v gozdarstvu pri proučevanju de- la veliko pozornosti namenjamo prav spravilu lesa. Največji del proučevanja seveda namenjamo iskanju boljših tehno- loških in organizacijskih rešitev. V spra- vilo lesa uvajamo vse močnejše in giblji- vejše stroje. Veliko pozornosti posveča­ mo izgradnji gozdnih vlak in ustrezni pri- pravi delovišč . Uvajanje novih in močnej­ ših strojev pa seveda pogojuje večja vla- ganja tako v nakup strojev kot tudi v vzdrževanje in porabo energije. Gospodarski položaj, v katerem smo se znašli kot celotno gospodarstvo, tudi gozdarsko dejavnost sili v iskanje re- zerv. Med te prav gotovo sodi gospodar- no ravnanje z delovnimi sredstvi. Gospo- darno ravnanje z delovnimi sredstvi pa lahko dosežemo le tako, da bomo draga delovna sredstva dali v upravljanje za to najbolj usposobljenim ljudem in da bomo te ljudi za gospodarno delo tudi ustrezno motivirali. Res je sicer, da v gozdarski dejavnosti na tem področju nismo čisto 90 na začetku poti. je pa tudi res, da rešitve iščemo še vedno zaprto v okvir posa- meznih gozdnogospodarskih organiza- cij. 1.2 Izhodišča za analizo Pri obravnavanju vprašanja gospo- darnosti dela s traktorji seveda ne more- mo mimo tistih elementov, ki pri traktorju povzročajo vrednostno porabo. Ti ele- menti so energija (gorivo, mazivo), mate- rial za delovno opremo traktorja (plašči, kolesne verige, žične vrvi, zanke, drsni- ki) in material ter vloženo delo za vzdr- ževanje traktorja. Največji strošek je vzdrževanje traktorja in poraba energi- je. Za oblikovanje nagrajevalnega siste- ma pa seveda ni zadosti, če vemo, kaj vse povzroča vrednostno porabo, am- pak moramo poznati tudi določene sood- visnosti med pogoji delovnega okolja in to porabo. Le tako je namreč možno, da se dokopljemo do najbolj objektivnih kri- terijev, po katerih bomo nagrajevali de- lavce za gospodarno delo. To pa seveda terja poglobljene analize. Pri iskanju ust- reznega sistema nagrajevanja za gospo- darno delo s traktorjem so se mi zastavi- la predvsem naslednja vprašanja: - Koliko različni delovni pogoji (terenske značilnosti) po posameznih te- meljnih organizacijah vplivajo na vred- nostno porabo? - Katera merska enota (m3, obratoval- na ura, norma ura) v največji meri odraža odvisnost vrednostne porabe glede na količino dela? traktorjev. Svojo analizo sem usmeril v najštevilnejše skupino IMT 560, ki šteje 64 traktorjev. Zbirna tabela podatkov je naslednja: Količina Obratovalnih Norma Poraba Stroški TOZD spravila goriva vzdrževanja (ml) ur Postojna 26.193 7.589 Bukovje 23.882 8.386 Knežak 27.010 8.163 Cerknica 16.4l3 5.098 Il . Bistrica 17.117 11.947 Snežnik 26.028 8.184 TOK Cerknica 5.891 2.482 142.534 51.849 - Koliko struktura drevesnih vrst (iglavci, listavci) v posekanih količinah vpliva na vrednostno porabo? - V kolikšni meri starost traktorja vpliva na vrednostno porabo? - V kakšni soodvisnosti je dosežena delovna doba traktorista s to vrednostno porabo? - V kakšni soodvisnosti je pogostost menjave strojnika na traktorju z vred- nostno porabo? Da bi se dokopal do odgovorov na za- stavljena vprašanja, sem statistično ob- delal vse razpoložljive podatke o delu s traktorji na GG Postojna v obdobju ene- ga leta. Proučevanja sem usmeril v stroš- ke za vzdrževanje traktorjev in porabo energije, in to predvsem zaradi njihove teže v celotnih stroških dela s traktorji. 1.3 Viri podatkov V delovni organizaciji GG Postojna za spravilo lesa uporabljamo traktorje IMT 558, IMT 560, zgibne traktorje Tim- berjack, zgibne traktorje Belt, zgibne traktorje LKT. Za vse traktorje se vodi redno meseč­ na evidenca porabe materiala (kolesnih verig, žičnih vrvi, zank, drsnikov, pnev- matik), porabe goriva (nafte, olja), stroš- kov popravil (ure popravil, stroški dela, stroški materiala), količinska realizacija spravila (m3, obratovalne ure, norma ure). V delovni organizaciji imamo 78 ur Oitrov) v din 9.608 18.693 3.482.227 10.849 17.864 3.872.387 18.125 1.252.016 6.070 11.255 2.770.180 10.808 21.312 7.966.192 19.252 5.193.380 2.592 5.375 1.231.867 111.876 26.767.919 1.4 Obdelava podatkov Podatke sem statistično obdelal dvo- stopenjsko. V prvi stopnji so me zanimali osnovni statistični parametri, vključno s korelacijskimi odvisnostmi. V drugi stop- nji pa sem se skušal na osnovi analize va- riance dokopati do globljih odnosov med , proučevanimi grupami (TOZD, starost traktorjev, doseganje učinka, število me- njav strojnikov, delovna doba, delež li- stavcev). V statistično izračunavanje sem vklju- čil naslednje spremenljivke: y 1 - poraba goriva y2 - stroški vzdrževanja xl - količina spravila v m3 x2 - obratovalne ure x3 - norma ure x4 - starost traktorja x5 - menjava stlojn.ikov x6 - doseganje učinka x7 - delovna doba traktorista Pri statističnem izračuna vanju kor ela- cijskih odvisnosti sem uporabil ekspo- nentno funkcijo tipa (b-m) y=ax(l-n) kjer oznaka » 1-n« pomeni vrstni red vključenih spremenljivk in oznaka »b-m« vrstni red smernih koeficientov spremenljivk. Pri analizi variance sem se posluževal naslednje splošne tabele: 91 Izvor Vsota kvadratov variacije odklonov Stopnje Povprečje Testiranje Kritična prostosti kvadratov vrednosti po vrednost odklon o v })F« distribuci~ Faktor (g) (Ix)2 (I:Ex)2 g(grupe)-1 2 Kg (1) Kg== I ------ Sg =--1 Qj n N Slučajni vplivi (e) Ke= K-Kg N-g (~~x)2 Skupaj K="I:Ix2 ---- N-l N Testiral sem tudi razlike med grupami proučevanega faktorja po izrazih: Sxi- xj = ~ S~ C-1.- + - 1.-) m nJ Xi- xj t (test)= ~ ta; N-g. SXi- xj kjer posamezne oznake pomenijo: - grupa, ki jo primerjamo - grupa, h kateri jo primerjamo n - število enot grupe S! - pojasnjena varianca iz vzorca N - število enot vseh grup Vplivni faktor g- ~ ~ sa ...... :::3 2 Ke - ~ ~ Se=-- F=-g- ~ ~ -~ N-g s2 ~ .... e ",.[) -~ "'dP. OlJ.. 2. REZULTATI ANAIJZE STROŠKOV VZDRŽEVANJA TRAKTORJEV IN PORABE GORIVA PRI DELU S TRAKTORJI 2.1 Analiza korelacijskih odvisnosti Izračunavanje osnovnih statističnih pa- rametrov in korelacijskih odvisnosti je bilo opravljeno po utečenih statističnih programih na računalniku. Vrednost sta- tističnih parametrov je podana v tabeli »Vrednost statističnih parametrov pro- učevanih faktorjev« . 2.2 Analiza variance stroškov vzdrževanja in porabe goriva po vplivnih faktorjih in med grupami v okviru posameznih faktorjev V analizo variance sem tako pri stro- ških vzdrževanja kot pri porabi goriva vključeval že v uvodu omenjene vplivne faktorje z naslednjimi grupami: Grupa -TOZD Postojna; Bukovje; Knežak; rt. Bistrica: Cerknica; Snežnik; TOK Cerknica - delež listavcev do 15 % od 16 do 20 % nad 20 % - delovna doba do lO let od 11 do 16 let od 17 do 25 let; nad 25 let - menjava strojnika 1-laat 2-krat 3-krat - starost traktorja do 2 Jet od 3 do 5 let nad 5 let - doseganje učinka (indeks) do 100 od 101 do 115 od 116 do IJO; nad 130 Analiza variance stroškov vzdrževa- nja po navedenih faktorjih in med grupa- mi teh faktorjev je dala tele rezultate: 92 Izvor variacije Vrednost testa po »F« distribuciji Kritična vrednost pri riziku u = O,OS -TOZD - delež listavcev - delovna doba - menjava strojnika - starost strcjnika - doseganje učinka Analiza variance porabe goriva po na- vedenih faktorjih in med grupami tGh faktorjev je dala tele rezultate: 13,33 23,56 1,24 3,25 4,93 1,96 2,14 3,18 2,79 3,18 3,18 2,79 Izvor variacije Vrednost testa po »F « distribuciji Kritična vrednost pri riziku o: = 0,05 -TOZD - delež listavcev - delovna doba - menjava strojnika - ~taru~t Llakturja - doseganje učinka 2.3 Ugotovitve analize stroškov vzdrževanja in porabe goriva pri spravilu lesa s traktorji Analiza stroškov vzdrževanja in pora- be· goriva pri spravilu lesa s traktorji podaja naslednje ugotovitve: - Indeksi korelacije iz primerjave po- rabe goriva in stroškov vzdrževanja ter evidentiranimi merskimi enotami (m3 , norma ure, obratovalne ure) kažejo na to, da največja stopnja odvisnosti obstaja ta- ko pri porabi goriva kot pri stroških vzdrževanja, če ti dve količini primerja- mo na norma uro. To potrjuje postavljeno domnevo, da norma ura kot merska eno- ta v največji meri kompenzira vse vplive različnih pogojev delovnega okolja pri spravilu lesa. - Korelacijskih odvisnosti porabe go- riva in stroškov vzdrževanja z vidika drevesnih vrst nisem posebej ugotavljal. To vprašanje sem skušal razčistiti z ana- lizo variance. Rezultati analize variance kažejo na to, da so tako poraba goriva kot stroški vzdrževanja bistveno večji pri spravilu listavcev kot pri spravilu iglav- cev. - Pomemben vplivni faktor je starost traktorja, nekoliko manj glede na porabo goriva in zelo. močno glede stroškov 1,13 6,01 1,55 2,37 6,25 4,21 2,84 2,84 2,56 2,74 2,74 2,56 vzdrževanja. To dokazuje tako indeks korelacije kot tudi rezultati analize va- riance med grupami v okviru tega fak- torja. V zvezi s porabo goriva je tudi po- membna ugotovitev, da se poraba gori- va ne giblje premosorazmerno s starost- jo traktorja. Najmanjšo porabo je zaznati v obdobju 3-5 let. Ta pojav si lahko raz- lagamo z oceno, da se je motor traktorja pri tej starosti nekako utekel. - Analiza kaže na to, da delovna doba z vidika porabe goriva in stroškov vzdr- ževanja ni pomemben faktor. Glede na osnovni namen celotne analize nas takš- na ugotovitev tudi zadovoljuje. Če bi to vprašanje obravnavali s kadrovskega vidika, pa bi seveda to terjalo nekoliko bolj poglobljeno analizo. - Iz organizacijskega vidika se kot pomemben faktor pojavlja menjava stroj- nikov na istem traktorju. Ta faktor je si- cer nekoliko manj vpliven glede na po- rabo goriva. Pomemben pa je glede na stroške vzdrževanja. Kaže, da stalnost razpolaganja z nekim delovnim sred- stvom povečuje tudi odgovornost do te- ga delovnega sredstva. - Tako z organizacijskega kot kad- rovskega vidika je pomemben tudi fak- tor doseganja učinka. 93' VREDNOST ST ATI STIČNIH PARAMETROV PROUČEV ANIH FAKTORJEV Naziv Oznaka Število število Povprečna Vrednost Kritična Vrednost Kritična enot enot vrednost vrednost spremen- spremen- vrednost-· Max. Mm. cr Ixyl testa za pri Ixy2 testa :.::a pri l~vke lfivke vzorca vzorca x(Y) Ixyl Ixy2 po yl po y2 cx= 0,05 cx= 0,05 poraba goriva (l) yl 64 - 1663 626,03 -- stroški vzdrževanja (din) y2 53 393.710 903.660 34.968 210.850 količina spr. (m3) xl 64 53 2.161 5.255 363 1.071 0,767 9,343 2,00 0,408 3,094 2,02 obratov. ur x2 64 53 999 2.600 94 602 0,907 16,788 2,00 0,497 3,966 2,02 norma ur x3 47 35 614 1.854 229 539 0,943 18,799 2,00 0,560 3,704 2,04 starost trakt. (let) x4 64 35 5,5 15 ) 3,8 0,214 1,715 2,00 0,382 2,265 2,04 ~tevilo menjav s trajnika x S - 35 1,7 5 1 1,02 - - - 0,261 l,48l 2,04 doseganje učinka x6 - 35 1,25 1,79 0,77 0,22 - - - 0,129 0,710 2,04 delovna doba trakt. (let) x7 33 35 19,0 34,0 7,0 6,9 0,016 <0,301 2,00 0,089 0,487 2,02 3. PRAKTIČNA UPORABA UGOTOVITEV ANALIZE Ne glede na to, da je bil osnovni na- men analize dokopati se do čimbolj mer- ljivih kriterijev za nagrajevanje gospo- darnega dela s traktorji, pa bom uporab- nost ugotovitev analize skušal nakazati v treh smereh, in to: - k oblikovanju ustreznega nagraje- valnega sistema za gospodarno delo s traktorji, - k oblikovanju ustreznih kadrovskih odločitev pri razporejanju delavcev na spravilo lesa s traktorji, - k oblikovanju ustreznih organiza- cijskih rešitev pri spravilu lesa. stroškov pojavljata dve vrednostni pora- bi, ki ju seveda ni moč združiti v enovit nagrajevalni sistem. Smiselno je obliko- vati dva nagrajevalna sistema, in sicer enega, ki normativno opredeljuje čisto materialno porabo, v katero pri traktor- jih uvrščamo porabo goriva, pogonskih gum, kolesnih verig, žičnih vrvi in veriž- nih zank. Drugi sistem pa bi se nanašal na stroške vzdrževanja traktorja. Skozi njih se posredno odražajo vsi izpadi trak- torjev iz redne proizvodnje. Kot možna nagrajevalna sistema sta nakazana v: - tabeli normativov materialne pora- be za traktorje IMT 560, - tabeli za premijsko nagrajevanje glede na stroške vzdrževanja. TABELA NORMATIVOV MA'rERIALNE PORABE ZA TRAKTORJE IMT 560 Vrsta porabe starost drevesna gorivo poganske gume kolesne verige žične vrvi verižne zanke traktorja vrsta 1/Nh do 2 let ig!. 2,22 list. 2.46 od3 do S let ig!. 1,99 list. 2,22 nad S let ig!. 2,67 list. 2,97 3.1 Oblikovanje ustreznega nagrajevalnega sistema Nh/ kom 1301 910 1301 910 1301 910 V strukturi osebnega dohodka delav- ca pri spravilu lesa predstavlja nagrada za gospodarno delo manjši del osebne- ga dohodka. V največji meri je ta odvisen od vrednosti naloge in opravljene količi­ ne dela. Ta ugotovitev mora služiti tudi kot izhodišče za oblikovanje sistema za nagrajevanje gospodarnosti. Sistem mo- ra biti enostaven in vezan na čim eno- stavnejše evidenco podatkov. Toda tudi če gre za manjše zneske, ki jih delavec dobi kot nagrado za dobro opravljeno delo, je prav, da so te nagrade res v čim večji meri rezultat dobrega dela. To pa bomo dosegli le v primeru, če bomo iz- brali najustreznejše kriterije za ugotav- ljanje gospodarnega dela. Tu si seveda lahko pomagamo z izsledki analize. Pri spravilu lesa s traktorji se z vidika Nh/kom Nh/komplet Nh/ komplet 1626 364 1138 255 1626 364 1138 255 1626 364 1138 255 3.1 .1 Postopek prem1jskega obračunavanja gospodarnosti 770 539 770 539 'J'iO 539 Na podlagi spremljave materialne kartoteke traktorjev je potrebno eviden- tirati dogodke, ki jih vsebuje tabela (navedeno število norma ur in stroške). Opredeliti je treba težo okvare. Pri tem oznake. v tabeli pod rubrik o »teža o kva- re« pomenijo: O - brez okvare M- mala okvara- če kumulativni stro- . ški popravil znašajo največ 10% na- bavne vrednosti traktorja S - srednja okvara - če se kumulativni stroški popravil gibljejo v razponu od Il do 25 o/o nabavne vrednosti traktorja V - velika okvara - če se kumulativni stroški popravil gibljejo v razponu od 26 do 35 % nabavne vrednosti traktorja 95 gs TABELA ZA PREMIJSKO NAGRAJEVANJE GOSPODARNEGA DELA S TRAKTORJI IMT 560 Doseženo Nh 150 300 450 600 750 900 1050 1200 1400 in več Starost Teža Višina premije v % od nabavne vrednosti traktorja . traktorja okvare Drevesna vrsta ig l. list. ig l. list. ig l. list. ig l. list. ig l. list. igl. list. ig l. list. ig l . list. ig l. list. do 2 let o 1 1.5 2 3 3 4,5 4 6 5 7,5 6 9 7 10,5 8 12 9 14,5 -- M 0,6 0,9 1.2 1.8 1,8 2,7 2.4 3,6 3,0 4,5 3,6 5,4 4,2 6,3 4,8 7,2 5,4 8,7 - s 0,3 0,4 0,6 0,9 0,9 1,3 1,2 1,8 1,5 2,2 1,8 2,7 2,1 3,1 2.4 3,6 2,7 4,3 - v o o o o o 0,3 0,3 0,6 0,6 0,9 0,9 1.2 1,2 l,S 1,5 1,8 1,8 2.1 -- od 3 do 5 let o l. S 2 3 4 4,5 6 6 8 7,5 lO 9 12 10,5 14 12 16 14,5 18 -- M 0,9 1,2 1,8 2.4 2,7 3,6 3,6 4,8 4,5 6,0 5,4 7,2 6,3 8,4 7,2 9,6 8,7 10,8 s 0,4 0,6 0,9 1,2 1,3 1,8 1,8 2,4 2,2 3,0 2,7 3,6 3,1 4,2 3,6 4,8 4,3 5,4 - v o o o 0,3 0,3 0,6 0,6 0,9 0,9 1,2 1,8 l,S 1,5 1,8 1.8 2,1 2,1 2,4 -- nad 5 let o 2 3 4 6 6 9 8 12 10 15 12 18 14 21 16 24 lB 27 -- M 1,2 1.8 2,4 3,6 3,6 5,4 4,8 7,2 6,0 9,0 7,2 10,8 8,4 12,6 9,6 14,4 10,8 16,2 - s 0,6 0,9 1.2 1.8 1,8 2,7 2,4 3.6 3,0 4,5 3,6 5,4 4,2 6,3 4,B 7,2 5,4 8,1 --v o 0,3 0,3 0,6 0,6 0,9 0,9 1,2 1.2 1,5 1,5 LB 1.8 2,1 2,1 2,4 2,4 3.6 Če so kumulativni stroški popravil večji od 36%, traktorist ni upravičen do premije. Nabavna vrednost traktorja vključuje ceno traktorja, ceno nadgradnje in ceno vgrajenih vitlov. Glede na obdobje upo- _rabe traktorja je potrebno tako pri opre- ' delitvi teže okvare kot pri izračunu pre- mije upoštevati tekočo letno nabavno vrednost. 3.1.2 Postopek obračunavanja gospodarnosti iz naslova materialne porabe Obračunavanje gospodarnosti iz ma- terialne porabe mora potekati v dveh lo- čenih časovnih obdobjih. Gospodarnost glede na porabo goriva se lahko obra- čunava ob vsakomesečnem obračunu OD, in sicer tako, da se na osnovi reali- ziranih norma ur in normativov ugotovi dovoljena poraba. V prrrneru, da je de- janska poraba goriva manjša od dovolje- ne, je nagrada za gospodarnost enaka zmnožku razlike v porabi in tekoče cene goriva. V primeru, da je poraba večja od dovoljene, pa se dovoljuje odstopanje do višine lO%. Poraba nad tem pa se obra- čuna kot odtegljaj v osebnem dohodku tekočega dela. Pri obračunavanju gospodarnosti gle- de na ostale materialne postavke pa je potrebno upoštevati obdobje, opredelje- no z norma urami. Prihranki pri porabi teh materialnih posra v k so nakazani v razliki dovoljenih in dejansko realizira- nih norma ur, izraženi v procentih. Na- grada za gospodarnost je enaka zrnnož- ku nabavne vrednosti materialne po- stavke in ugotovljenega odstotka pri- hranka. 3.2 Oblikovanje ustreznih kadrovskih odločitev pri razporejanju delavcev na spravilo lesa s traktorji V gozdarski proizvodnji je traktor kot delovno sredstvo dokaj velika vrednost. Tu ne gre samo za njegovo nabavno vrednost, ampak tudi za vse druge stroš- ke, ki jih pogojuje njegovo delovanje. Pri tem igra še posebno pomembno vlogo doseganje optimalne življenjske dobe njegovega delovanja. Vse to moramo imeti pred očmi tudi takrat, ko se odloča­ mo o razporeditvi delavca na spravilo lesa s traktorjem. Na traktor moramo razporediti delavca, za katerega smo prepričani, da bo z njim dosegal največ­ je možne učinke z najmanjšimi možnimi stroški. Vodja del v temeljni organizaciji mora zato razpolagati z vsemi tistimi in- formacijami o delavcu, ki le-tega v zado- stni meri okarakterizirajo kot sposobne- ga za opravljanje konkretnega dela. Kar- toteka delavca, ki jo vodi personalna služba, mora poleg standardnih podat- kov vsebovati tudi podatke o uspešnem delu delavca (doseganje učinka, kvalite- ta dela, nagrade, prekrški itd.). Le če bo kadrovska odločitev slonela na takšni evidenci, bo ta odločitev lahko uspešna. 3.3 Oblikovanje ustreznih odločitev za pravilno organizacijo dela za spravilo lesa s traktorji Pretežni del odprtih vprašanj v zvezi z ustrezno organizacijo dela je treba raz- rešiti že takrat, ko se v delovni organiza- ciji oblikujejo tehnični normativi za ugo- tavljanje učinkovitosti dela. V pričujoči analizi sem kot vplivni faktor obravnaval tudi pogostost menjave strojnikov na is- tem traktorju. Vpliv faktorja je značilen pri porabi goriva. Značilnost pa sem ugotovil tudi pri stroških vzdrževanja, ko sem testiral primerjave med grupami. Pogostost menjav strojnika pa je seveda pogojena s konkretno organizacijo dela. V GG Postojna je ta pojav pogojen z delom v skupini. Za takšno obliko dela smo se odločili, da bi dosegli večjo us- klajenost posameznih faz dela in pa se- veda tudi zato, da bi ublažili pojav inva- lidnosti. V skupinskem delu se delavci menjavajo pri rokovanju z različnimi de- lovnimi sredstvi (traktor, motorna žaga), s čimer se zmanjša škodljivi vpliv delo- vanja delovnega sredstva. 97 4. ZAKLJUČEK Pričujoča analiza je osvetlila nekaj po- membnih zakonitosti v zvezi z delom pri spravilu !esa s traktorji. Te zakonitosti so nam lahko dobra osnova za oblikovanje nagrajevalnega sistema za gospodarno delo s traktorji. Za konkretno uporabo nagrajevalnih sistemov, nakazanih v tem sestavku, bi bilo seveda potrebno izvršiti še nekaj dodatnih meritev. V gozdarskih delovnih organizacijah pa seveda v pro- izvodnji ne uporab~amo samo traktorjev. KNJIŽEVNOST Tu so še kamioni, buldožerji itd. S podob- nim pristopom, kot je nakazan za traktor- je, pa lahko razrešujemo vprašanje go- spodarnega dela tudi teh strojev. UPORABLJENA LITERATURA Franci Furlan: Ugotavljanje nekaterih elementov za vrednotenje strojnega del2 s traktorjem IMT 558, GV št. 3, leto 1977. Jože Debevc Izšla je knjiga o idrijskih gozdovih Ob koncu lanskega leta je 1zšla knjiga avtoqa dr. Franja Kord.iša z naslovom: Idrijski gozdovi skozi stoletja. Ideja za pričujočo edicijo je sicer nastala ob pripravah za svetovni gozdarski kongres v Ljubljani. vendar je avtor knjigo posvetil pričako­ vanemu dogodku, skorajšnji 500-lem.ici Idrije, naj- starejšega rudarskega mesta na Slovenskem. Knjiga je dejansko monografija idrijskih gozdov. Velja omeniti, da avtor obravnava seveda le nek- danje rudniške gozdove, to je predvsem gozdove ob zgornjem toku Idrijce in Belce, Pevc in druge gozdove v dveh gozdnogospodarskih enotah Idrija I in {drija II. Teh gozdov je dobrih 7000 ha, vseh družbenih gozdov na Idrijskem pa je seveda več. okrog 1 1 .000 ha. Avtor na začetku izčrpno opredeli biološke in ekološke značtlnosli teh gozdov. Globokemu zna- nju na tem strokovnem področju dodaja še svoje 40-letne izkušnje lastnega dela v teh gozdovih. V drugem delu obravnava posestne razmere m ugotovi marsikaj novega. do sedaj nepoznanega. Vsebinsko jedro dela pa vsekakor predstavlja zgodovinska analiza človekovega gospodarjenja v teh gozdovih skozi stoletja. Ob množici podatkov imamo s to knjigo pred seboj zares analitičen pre- gled načinov gospodarjenja z gozdom, črpanje eta- tov. gojitvenih ukrepov ter vseh občudovanja vred- nih prizadevanj za trajno, zato torej že zgodaj tudi načrtno gospodarjenje z idrijskimi 9ozdovi. Poglavje o porabi lesa nam pojasnjuje, zakaj ves ta trud za trajnost donosov. 98 V nadaljevanju knjige je še nekaj poglavij. ki še z drugih lJidikov dopolnjujejo dragocen zapis o id- rijskih gozdovih. To je na primer poglavje o lovu in nbolovu, k1 sta svoj čas spadala v pristojnost gozd- ne uprave. Omenim naj še, da se le redko kakšen gozdni kompleks na Slovenskem lahko pohvali s takšno monografijo. Dr. Mlinšek v predgovoru k monografiji pravi naslednJe: »Monografija o idrijskih gozdovlh nam tudi spo- roča, kakšno neprecenljivo vrednost ima za goz- darstvo zgodovinski način razmišljanja. To delo pomeni hkrati izpolnitev moralnih obvez - zahvalo vsem tistim, ki so s tem gozdom gospo- darili in omogočili , da je idrijski gozd danes tudi mnogostranski učni in raziskovalni objekt, pomem- ben ne le za Slovenijo, temveč za vse gozdarstvo, ki mu je sonaravno gospodarjenje z gozdom zakon . S tem lepim delom ni dano le priznanje dobri goz- darski preteklosti in njenim ustvarjalcem. Bolj kol zahvala je pomembna obveza sedanjega in bodo- čih gospodarjev idrijskega gozda, da bi s pomočjo poučne preteklosti in z njim še naprej po pameti gospodariti.« Mislim, da smo avtorju dolžni zahvalo za njegov velik trud. Tako temeljito delo zahteva tolikanj tru- da in vzame toliko časa, da se ga brez velikanske zavzetosti in volje, ki jo avtor, dr. Franjo Kordiš ima, ne bi dalo opraviti. Nace Pišlar OXf.: 156.2:148.2 Tetrao urogallus L. Divji petelin in lovsko sprenevedanje V 12. številki LOVCA lahko beremo zanimivo ugotovitev lovske konference jugovzhodnega alpskega prostora, ki je obravnavala ohranitev divjega petelina: »Divji petelin je kot živalska vrsta in kot divjad v jugovzhodnem alpskem prosto- ru resno ogrožen . . . «. Konferenca, ki so se je udeležili poleg slovenskih lovskih predstavnikov tudi italijanski in avstrij- ski, priporoča naslednje ukrepe: · »l. V ne prizadetih, še zdravih gozdo- vih, ki po svojih kvalitetah še predstavlja- jo primerne pogoje za obstoj divjega pe- telina, zagotoviti maksimalne varovalne ukrepe.. . . 2. Večino teh ukrepov zagotovi goz- darstvo, . . . 3. Tudi mi lovci moramo za ohranitev divjega petelina dati svoj prispevek in skrajno omejiti lov ... « V pojasnjevalnem delu članka avtor pojasni, da sta se soočali dve stališči: po- polna opustitev lova vsaj za določeno ob- dobje in zmeren odstrel. Na koncu se je našel kompromis, ki smo ga spoznali v zgoraj citiranih ukrepih: skrajno omejiti lov. V naslednjem članku M. Adamič ugo- tavlja, da je število petelinov po letu 1980 rahlo naraslo. Ni Pf- pojasnjeno, da je v tem času slovensko lovstvo omejilo lov (popolnoma). Dokaz o škodljivosti lova se nam sam ponuja. Naj mi ne zamerijo prizadeti, če jih spomnim na mednarodno konvencijo o varstvu ptic ( 1950 - Pariz), ki je bila ra- tificirana leta 1973 v Jugoslaviji (Ur. list SFRJ, št. 6/73). Drugi člen· zahteva, da morajo biti zaščitene vse ptice v času razmnoževanja, zlasti od marca do julija. Mi bomo velikega petelina lovili v maju! Tudi naš republiški lovski zakon pre- poveduje v ll. členu nižanje divjadi do take mere, ki predstavlja nevarnost za njen obstoj. Kaj bo storilo gozdarstvo? Bo delalo rezervate za lov na poslednje peteline? Metoda razmnoževanja s puško je dovolj razumljiva, zlasti letos, ko lovci ugotavlja- mo očitne neuspehe zaradi skokovitega znižanja števila pomembnejših vrst divja- di, o tem LOVEC še ni utegnil zvedeti. Mislim, da gozdarji nismo tako naivni, kot pričakujejo lovci, in da bomo od lovcev najprej zahtevali spoštovanje konvencije in zakona. Iz te zmešnjave bi bilo realno pričako­ vati rešitev iz pisarne republiškega sek- retarja za kmetijstvo, gozdarstvo in pre- hrano po členu 15 lovskega zakona, ki lahko trajno prepove lov posameznih vrst divjadi. Ivan Veber GG Bled 99 1 1 1! ...... OXF.: 902:( 497.1 Srbija) Prispevek k poznavanju gozdarske zakonodaje v Srbiji v 19. stoletju Ilija Mihajlovic* PREDGOVOR Srbija je bila več stoletij pod turško oblastjo. Osvobodila se je, sicer z določe­ nimi omejitvami pravic, leta 1815 po dru- gi srbski vstaji. Pod turško oblastjo je bila Srbija v vsakem pogledu zelo zaostala dežela, tako v gospodarskem kot v kul- turnem pogledu. Na nekem mestu je na- vedeno, da se je na 1000 ljudi komaj na- šel kdo, ki je znal nekoliko brati in pisati. Z osvoboditvijo so nastale korenite spre- membe v razvoju Srbije. Ta razvoj je bil v prvem obdobju skoraj izključno zasno- van na gozdovih. Kajti s kr čenjem gozdov so pridobivali orne površine, gradbeni les, les za obr1no in drugo dejavnost, les za potrebe rudnikov, za kurjavo, za pri- dobivanje pepelike, za prodajo itd. Goz- dovi so dajali žir za svinjerejo, sredstva za strojenje kož in podobno. V začetku so bili gozdovi skupna, splošnodružbena dobrina, ki jo ima pravico uživati ves na- rod. Nihče ni imel pravice ljudstvo pri *Dr. Ilija Mihajlovic, dipl. inž. gozd .. Zaječar (1900), YU. Dr. Ilija Mihajlovic je znan srbskt gozdar. ki je skoraj celotno strokovno aktivnost posvetil gozdar- stvu vzhodne Srbije. Kot odličen poznavalec goz- darskih razmer v tem delu Srbije se je po upoko- ji.tvi z vso ene~gijo)otil raziskave zgod_ovine goz- darstva. S študijo >>SUMARSTVO TIMOCKE KRAJI- NE OD ~833 DO 1979 GODINE« je ~eta 1982 dokto- riral na Gozdarski fakulteti v Beogradu. Dr. I. Mihajlov((; uspešno nadaljuje z raziskova- njem zgodovine gozdarstva v SrbijL Plod tega dela je sestavek. ki ga je posebej pnredil za slovenske gozda rje. 100 tem kratiti: »Niti ministrstvo, niti kateri koli starešina, uradnik, trgovec, vaščan, niti katerikoli Srb nima pravice ograje- vati gozdove ali prepovedati Srbom iz drugih vasi in okrožij, da bi jih uživali« [ 1]. Te pravice so se s časom menjale. Pravni predpisi, ki so regulirali odnos človeka do gozda in njegovo varstvo kot gospodarske dobrine, so se v 19. stoletju razvijali skladno s splošnimi družbeno- ekonomskimi spremembami v Srbiji. Kot se je katero vprašanje pojavilo, tako se je s pravnim aktom tudi reševalo. Razvoj je bil hiter, pravno dojemanje pa specifič­ no. V začetku, tj. po osvoboditvi, so bili prvi pravni akti, ki so se nanašali na gozd, »povelja« in »naredbe« kneza Mi- loša, vodje druge srbske vstaje. Ko ga je ljudske skupščina potrdila za »nasledne- ga kneza«, je tudi prisegla, »da ga bo po- slušala«, s čimer je bil pooblaščen, da upravlja deželo in jo ureja po svoji pre- soji in znanju« [2]. Po Miloševem odhodu z oblasti je pravne predpise izdajal knez na temelju soglasja državnega sveta in skupščine. Ti pravni predpisi so se imenovali »Gozdne ·uredbe«, »Pravila«, »Navodila« in šele proti koncu 19. stoletja- »Zakon o gozdovih« v pravem pomenu besede. Mnogi predpisi o gozdovih, vse do izdaje pomožnih zakonov in uredb, so bili izde- lani skupaj z drugo materijo. Predpisov, ki so se nanašali na gozdo- ve, je zelo veliko, okrog 90. Zaradi ame- je nega prostora jih ne morem na vesti niti pojasniti. Namen tega sestavka je spoznati slo-. venske gozdarje z razvojem pravnega dojemanja države o gozdovih kot sploš- no družbenoekonomskem objektu. Iz omenjenih razlag je možno oblikovati razne sklepe in predpostavke, hkrati pa spodbuditi nova raziskovanja. l. POVELIA, OKROŽNICE IN . PRIPOROCILA KOT PRAVNI AKTI Prvi pravni akt, ki se nanaša na gozd, je povelje kneza Miloša iz l . decembra 1820. leta. V tem povelju se med drugim nalaga »knezom in županom, da nikomur ne dovolijo sekati gozdov za kakršnekoli potrebe, razen za gradnjo, in to s soglas- jem vaškega župana, kajti, če bi tudi v prihodnje dopuščali gozdove sekati, bi ostali brez žira, od katerega imamo na- jvečjo korist«. Dalje knez Miloš nalaga županom, naj prav tako dobro pazijo, da se pozimi gozdovi za živino ne sekajo in ne klestijo veje, kogar se zaloti, da to po- čenja, se zaradi kaznovanja odpelje h glavnemu knezu [3]. Petnajst let pozneje, tj. 3. junija l835.le- ta, knez Miloš uredi tudi vprašanje paše živine na področju drugih vasi in občin. Kajti »poleg tega, da so s tem povzročali tujim vasem škodo, so povzročali prebi- valcem teh vasi in občin tudi direktno škodo na posestvih s podiranjem ograj, pobijanjem živine in z raznimi zlobnimi postopki«. Knez Miloš ukaže, da vsak pa- se svojo živino v območju svoje vasi, in le na temelju pogodbe na območju druge vasi in občine, v puščah (gmajnah), ki ne pripadajo nobeni občini, pa tako, kakor bo določil državni svet [4]. Na enak nč:l.čin je knez Miloš z uredbo iz ll. januarja 1836. leta uredil tudi vpra- šanje oskrbe z lesom tistih vasi, ki niso imele gozda (5]. Istega leta, 26. januarja, je knez Miloš, ko je potoval iz Kragujevca v Be0grad, »Z ne malim negodovanjem opazil, da ljudje zelo sekajo gozdove in da so ti na veliko že uničeni, izkrčeni in preredčeni«, zato ukaže, >>da se najstrožje vsakemu prepo- ve dotakniti žirorodnih gozdov, a kaj šele jih na vsesplo~no škodo sekati« [6). Da bi se te odredbe uveljavile v življe- nju, je knez Miloš 26. januarja istega leta ukazal, da se v vsakem okraju, kjer so gozdovi, postavijo gozdarji, hkrati jim je predpisal tudi dolžnosti [7]. Ko so bili gozdarji postavljeni, je že na- slednje leto, 8. januarja 1937, državni svet sporočil okrajnim glavarjem, da je knez Miloš ukazal, da se gozdarji ukinejo, ker bodo njihova opravila prevzeli ekonomi. Ti naj bi pazili na vsa poljska opravila in tako tudi na gozdove [8]. Toda, le nekaj mesecev kasneje, tj. 13. 9. 1837. leta, knez Miloš ukine tudi ekono- me, ker je na potovanju iz Požarevca v Svilanjac uvidel, »da ljudstvo ne kaže no- benih uspehov v Ekonomiji, niti se ne po- korava ukazom ekonomov« [9]. 2. UREDBE, UKAZI, PRA VILA, NAVODILA Prvega ju.rllja 1839. leta se je zaključilo prvo obdobje vladavine kneza Miloša. V naslednjem obdobju je zakonodajne akte izdajal oziroma obravnaval s soglasjem državnega sveta in skupščine sam knez. Ti zakonodajni akti so bili različne ured- be, ukazi, pravila, navodila:Do leta 1891, ko je izdan prvi zakon o gozdovih, je iz- dano več uredb in drugih pravnih aktov s številnimi spremembami in dopolnitva- mi. Med njimi navajam naslednje: 22. 7. 1839 je izdana prva uredba o sečnji gozdov z namenom, »da bi se pre- prečila neprizanesljiva in neutemeljena sečnja gozdov po celi domovini in vsake- mu postavile meje, kako postopati pri sečnji v gozdu, da se gozdovi kot sploš- noljudska in splošnokoristna dobrina ne bi več uničevali, ampak nasprotno, da bi se skladno z zmerno porabo gojili in po- vsod vzdrževali v dobrem stanju«. S to uredbo je med ostalim predpisano: da se za drva za kurjavo lahko seka le suho in nerodno drevje, tam pa, kjer tega ni, se drva pridobi z redčenjem v gostih goz- 101 dovih; nadalje, da se gradbeni les lahko seka le v gostih gozdovih »in to ne kar od kraja, ampak tu in tam, tako da bi se s tem gozd bolj gojil in razvijal«; da se les za kurjavo in za druge potrebe lahko se- ka tudi v žirorodnem gozdu, če se je ta pričel sušiti in ne rodi več žira, ter da se za gradbeni les lahko seka tudi žirorod- no drevje, če je neobhodno potrebno, vendar le toliko, kot je dovoljeno, in to z največjo štednjo. Nadalje je predpisano, da si je prizadevati, da bi v preredčenih (močno izsekanih) gozdovih »vzgojili mlade gozdove, s čimer bi nadoknadili izkoriščene odrasle gozdove«. Z uredbo je prepovedana sečnja lipovih dreves (verjetno iz vojaških razlogov). Dovolje7 nje za sečnjo je izdajal načelnik, ki je bil dolžan na to dobrino dobro paziti, da da- je dovoljenje le tam, kjer je lipe veliko ter v gostih gozdovih, ki so potrebni redče­ nja. Predpisano je bilo, da se za dovolje- nje plača taksa v višini >> 1 čaršijskega groša«. Z uredbo je predpisan tudi način kleščenja hstnika; predpisane so tudi kazni, da bi »vsakdo, ki si drzne brez do- voljenja pristojne oblasti v katerem koli primeru sekati gozd, podlegel odgovor- nosti in kazni, ustrezno povzročeni ško- di« [ l 0). Ta pravni akt je bil vsebinsko ze- lo urejen in obsežen. V naslednjih letih je bila ta uredba večkrat dopolnjevana, bodisi zaradi do- ločenih nejasnosti ali pa zaradi potreb po vnašanju novega. Navajam neke bistvene dopolnitve uredbe iz 22. 7. 1839. leta: - l. aprila 1840. leta je uredba v ka- zenskih določbah dopolnjena s tem, »da se prestopnik kaznuje telesno, za po- vzročeno škodo pa tudi denarno, in sicer v višini enega dvajsetaka za vsako pose- kano drevo. Denar gre v vladno blagaj- no« (ll]. - Z dopolnitvijo uredbe z 28. 3. 1843. leta je odobreno, da se tam, kjer ni žiro- rednih gozdov ali pa polsuhih dreves, lahko seka tudi v žirorodrrih gozdovih. Okrajni načelniki so s soglasjem župa- nov pooblaščeni, da revnim ljudem do- volijo na določenih mestih krčenje gozda za njive in travnike ali pa jim za to dolo- čijo že izkrčene, vendar zagrmovljene površine [12]. - Z dopolnitvijo uredbe od 23. l. 1845. leta je določeno, da »župani enkrat te- densko obidejo gozdove in posebno pa- zijo, da kozarji in ovčarji za brst ne seka jo in uničujejo mladja in da se brez poseb- nega dovoljenja ne seka rodno drevje«. Ponovno je ukazano, da se lipova dre- vesa ne seka jo in da se s kurjen jem ognja ne povzročajo požari. Za tistega, ki se ne pokorava predpisani uredbi, je bilo predvideno, da plača denarno kazen, hkrati pa je podvržen tudi telesni kazni, in to od 10 do 30 udarcev s palico. Za župane je bila predvidena nagrada za njihov trud, pa tudi kazen, tj. da se od- stavi z mesta župana in mora plačati ka- zen, kakršna je odmerjena za storilca prekrška v gozdu. Prav tako je predpi- sana kazen tudi za okrajnega načelnika, če ne bi bil skrben pri svojem delu, in to s prepovedjo izplačila plače od l do 3 mesecev, ali pa da se postavi pred so- dišče . Hkrati je ukazano, da se samovolj- ne prisvojitve razderejo. »Kjerkoli bi se pa pokazala nuja in potreba po zemlji, da okrajni načelnik z župani določi in označi na licu mesta, če to gozdovi dovoljujejo« [ 13]. - 19. aprila l847.leta je izdelan sklep, s katerim se, verjetno iz političnih razlo- gov, ukinja kaznovanje po predhodni do- polnitvi, in to »tako tistim, katerim so kaz- ni že izrečene, kot tistim, ki jim bodo ob- sodbe izrečene, in ne gle de na to ali gre za denarno ali pa za telesno kazen, ter vse dotlej, dokler se ne spremeni obsto- ječa gozdna uredba«. S takšnim sklepom 27. avgusta istega leta sporoči knez, da uredba s 23. januar- ja 1845. leta ustreza postavljenemu cilju, razen v primeru, kjer bi na prestopnika, zaradi večje količine posekanega lesa, odpadla denarna kazen bila tako visoka, »da bi prehudo prizadela njego- vo imetje in imetje njegove družine«. S takšnim zaključkom je ta del uredbe spremenjen. Opisana so naslednja pravi- la, ki naj se jih sodišča držijo pri izreka- nju kazni: Predpisana je največja kazen za na domestilo škode po prestopku v višini 100 dvajsetakov, vendar le v primeru, ko ima prestopnik poleg hiše, pohištva, zemlje, dveh volov ali pa dveh konj, po- ljedelskega orodja še drugo posest, ki bi omogočala plačilo kazni. V nasprotnem primeru »se kazen ne zaračunava, tudi ne v vrednosti pod l OO dvajsetakov, prav tako se ne posega v prej obrazloženo po- sest«. Presežek ocenjene škode, tj. znesek prek l OO dvajsetakov, je zamenjan s te- lesno kaznijo v obliki pretepanja ali pa z obsodbo na težko ječo do treh mesecev. Z dopolnitvijo uredbe je pr!poročeno mi- nistrstvu za notranje zadeve, ki je bilo pristojno za vprašanje gozdarstva, da se dovoli krčenje gozdov le v velikih gozd- nih masivih, kot so Miročke in Hamoljske planine ter podobno, kjer ni žirorodnih gozdov in bi imeli večjo korist od polj [ 14]. - Ker se je pokazala potreba po ure- ditvi vprašanja sečnje lesa za potrebe obrti, so 28. 8. 1848 izdana Pravila o seč­ nji lesa za domačo porabo, obrt, trgovino in ladjedelništvo. Tujcem so prepovedali nakup gozdov in gradbenega lesa. Predvidena je bila tudi carina za izvoz le- sa. Po teh pravilih je bil vsakemu dovo- ljen posek lesa za domačo porabo in obrt (kolarstvo, sodarstvo itd.), seveda, ko do- bi dovoljenje in plača takso. Takse niso plačevali tisti, ki so grad- beni les in obrtniške proizvode iz lesa iz- važali v inozemstvo, morali so pa plačati carino po veljavni tarifi. S to dopolnitvijo Uredbe je tujcem prepovedana sleher- na trgovina z lesom [15]. - Ker so kraji zunaj tedanje Srbije bili še vedno pod turško oblastjo, so mnoge srbske družine prosile za zatočišče na ozemlju osvobojene Srbije. Vsiljevala se je potreba pripraviti pogoje za njihov sprejem, nastanitev in življenje. Tako so 14. ll. 1850 z dopolnitvijo Uredbe spre- jeta Pravila o dodelitvi zemlje siromaš- nim priseljenim družinam. S temi pravili je predpisano, »da se revnim ljudem da- je ledina, kjer je te dovolj, sicer se jim da- jejo površine pod gozdom'<. - Z dopolnitvijo Uredbe so se 16. 12. 1860. leta kazenske določbe za sečnjo li- pe izenačile s kazenskimi določbami, predvidenimi za sečnjo žirorodnih goz- dov, tj. da se poleg telesne kazni obsodi- jo tudi na plačilo odškodnine [18]. - In končno so z dopolnitvijo Uredbe 15. 3. 1852. leta predpisali pravila o raz- žagovanju lesa v gozdu na deske, ki jih Uredba ni vsebovala. S temi Pravili je do- voljeno razžagovanje lesa v deske, če se dobi dovoljenje za sečnjo in na podlagi plačane takse za žage. Taksa za razža- govanje je znašala: za razžagovanje na vodni žagi 5 tolarjev, za ročno razžaga- vanje pa 2,6 tolarja. Dovoljenje za razža- govanje tesa v deske se izdaja le za predele, kjer je gozda dovolj, dovoljenje pa se obnavlja vsako leto po enakem po- stopku [ 19]. Leta 1857,26. jW1ija, je bila izdana nova Gozdna uredba o sečnji v gozdu s ciljem kot ona iz leta 1839, da se normativno re- gulira vprašanje sečnje v gozdovih, da se »kot splošnodružbena in splošnoko- ristna dobrina ne bi uničevali<,, vendar ta Uredba ni vnesla kakih bistvenih novosti. V njej so pojasnjeni vsi doslej izdani in tu našteti predpisi. Novosti so v glavnem naslednje: Predpisan je nov cenik za gozdno ta- kso, tako za posekan les za domačo po- rabo kakor tudi za prodajo. Določeno je, da se za domačo porabo in manjšo pro- dajo lahko seka v >>manjših gozdovih,<, medtem ko se za trgovino lahko seka le v »velikih gozdovih<' (v uredbi ni pojas- njeno, kaj so to mali in kaj veliki gozdovi); dovoljen je posek lesa za ograjevanje hi- še in dvorišča; uveden je termin »prepo- vedan neroden gozd«, ki pomeni lipo, brest, jesen, javor, brezo, medvedjo les- ko ter bor in jelko med iglavci. Za vse vr- ste gozdov so predpisani pogoji za seč­ njo in višina gozdne takse. Novost te uredbe je tudi to, da predpisuje, da se prestopniki kaznujejo po določilih ka- zenskega zakonika (izdanem leta 1860). Predpisana je gozdnoodškodninska tak- 103 sa in določeno, komu ta pripada. Z ured- bo so precizirane podlage za podel jeva- nje zemlje, ledine in gozdov za krčitve, ponovljena je potreba po normalnem ob- navljanju gozdov, tako da se gosti gozdo- vi najprej >>preredčijo, s čimer se omogo- či vzgoja in razvoj mladega gozda«. Tudi ta uredba ni nudila gozdovom nobenega pravnega varstva. Za nekate- re odredbe so sodili, da niso dovolj jas- ne, druge da so spet nepopolne in stro- ge, pa so zelo predrugačene, nekatere pa celo ukinjene. Le nekoliko mesecev kasneje, tj. 15. 3. 1858. leta so izdane spremembe in dopolnitve omenjene Uredbe. S spre- membami in dopolnitvami je prvič reče­ no, da se predpisi »gozdne uredbe« na- našajo tudi na privatne gozdove, da se za les iz teh gozdov, ki je namenjen trgovini, plača gozdna taksa in s tem pogojuje sečno dovoljenje. Nadalje je ukazano ob- činam, da ogradijo svoje področje, pre- cizirano je, kaj naj se razume pod termi- nom »občinsko področje«; predpisan je način sečnje v zelo preredčenih gozdo- vih, kakor tudi čas sečnje (perioda de- cember-februar) in čas spravila lesa iz sečišča (do konca marca); nadalje je predpisano, da se pri sečnji puščajo se- menjaki in sečišče ogradi ter prepove pašo živine ))tako, da bi po tej poti najus- pešneje osnovah mlad gozd«. Z dopolnit- vijo Uredbe so navedene odredbe, s ka- terimi za sečnjo za državne potrebe ni treba plačati gozdne takse, plačila gozd- ne takse so oproščene tudi siromašne osebe, ko gre za les za domačo porabo. Navedene so tudi planine (gozdni masi- vi), ki se smatrajo kot »velike«, in to: mi- ročke, hornoljske, krivovirske, radgor- ske, Jastrebac, Čemerno, užičke planine proti Bosni in Boranja. Predpisano je ob- vezno postavljanje gozdarjev, ki bi po- magali županom, da bi ti lažje izvajali do- lžnosti, predpisane s to uredbo. Priznane so vse prisvojitve splošnoljudske imovi- ne, ako je bila ta spremenjena v obdelo- valne površine [21]. - l. 4. 1859 so Uredbo spremenili s tem, da zemljo siromašnim osebam ne 104 dodeljujejo komisije, ampak okrajni na- čelniki, »ki naj bi sporazumno z župani in občinami za konkretno osebo presojali« in pri tem upoštevali naslednje: koliko orne površine že ima ta oseba, število družinskih članov itd. [22]. Ker se je Gozdna uredba iz leta 1857 z navedenimi dopolnitvami pokazala kot nepopolna, a v mnogočem tudi neprak- tična, je 4. 4. 1861. leta zamenjana z novo Gozdno uredbo. Ta Uredba je bila zelo obsežna (imela je 76 paragrafov), pa je zato imenovana tudi zakon o gozdovih. Toda tudi ta uredba se kot vse predhod- ne ukvarja samo z vprašanjem sečnje za domačo porabo in trgovino v rodnih in nerodnih gozdovih, z vprašanjem paše, žiropadom, pašo trgovske živine, s kle- ščenjem listnikov in dodeljevanjem zem- lje revnim osebam, ukvarja se torej z istimi vprašanji, s katerimi so se ukvarja- le tudi predhodne uredbe oziroma njiho- ve dopolnitve. V uredbi ni ničesar stor- jenega za napredek v organizaciji goz- darske službe in strokovnega dela v gozdovih. Okrožnim in okrajnim načelni­ kom je priporočeno, da poduče župane, vsi ti pa vaščane, kako naj »varčno rav- najo z gozdovi, dokler ne izide posebna uredba o gojenju in osnovanju gozdov«, kako naj gozdove najbolj racionalno se- kajo in da naj jih nerazumno ne uničujejo itd. Županom in okrajnim načelnikom je še dalje prepuščeno, da določajo sečiš­ ča in označujejo drevje za sečnjo. Novos- ti, ki jih ta uredba vendarle prinaša, so naslednje: izvedena je razdelitev gozdov po lastništvu (lastništvo se je tekom de- setletij zdiferenciralo in ga je bilo treba tudi pravno urediti) na: državne, sploš- noljudske, občinske in privatne gozdove. Podana je obrazložitev, kateri so ti goz- dovi, kdo skrbi zanje itd. S to uredbo so ponovno predpisane kazni za gozdne prekrške. ki so bile, kot je· bilo že nave- deno, v rr-lS'tOJnosti kazenskega zakona [23]. - Novost v tej uredbi je nastala z njeno dopolnitvijo z 9. lO. 1872. leta, kjer je go- vor o »gojenju in osnovanju gozdov«. Pr- vič je s pravnim aktom priznano, da ob- stajajo gole razgozdene površine in predpisano, da jih je treba pogozditi. O tem je v dopolnitvi rečeno: »kjerkoli nad- zorna ali občinska oblast smatra za nuj- no, da se osnujejo gozdovi, posebno še na prepadnih in kamenitih hribih in po- bočjih, iz katerih stekajoča voda uničuje ceste, zasipa s kamenjem 1n peskom plodna zemljišča, bodo to po zasliševa- nju občinskega zbora predložili v odob- ritev ministru za fmance« . Ko minister za finance tak predlog odobri, je dolžnost občine ali vasi, na katerih področju so te gole in razgozdene površine, da jih na svoje stroške pogozdi, zagradi in varuje. Čim se to ukrene, preneha pravica paše živine, ki jo imajo na tem zemljišču, dolo- čenem za pogozdovanje, sosednje vasi oziroma občine [21]. Poleg omenjenih pravnih predpisov, ki urejujejo odnos posameznika do goz- da, je izdano več drugih pravnih aktov, ki dopolnjujejo posamezne odredbe že iz- danih aktov ali pa urejajo nova vpraša- nja. Navedel bom le nekatere: · Predpisi· o pravdah za njive, travnike, l