POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
VECERNIK
I leto XIV. | 1 Štev. 17	TEI. E P O N UREDNIŠTVA: 25-67 UPRAVE: 25—67 in 2S—67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. te!. 280 poštni Čekovni račun 11.409	Maribor, ponedeljek 22. januarja 1940	NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din	Cena din 1—1
Finski letalski napad na kronštat
Razen tega so finska letala bombardirala včeraj tudi Baltiški in neko drugo sovjetsko bazo — Novi sovjetski letalski napadi na finska mesta — Na kopnem samo lokalni spopadi
LONDON, 22. jan. Reuter. Po poročilih iz Stochohna in Kodanja ter tudi po i Ijajo vedno bolj bombe, težke 500 kg. Te priznal, da ovira sovjetske akcije znatno
LONDON, 22. jan. Reuter. Po poročilih iz Stochohna in Kodanja ter tudi po poročilu dopisnika Reuterja iz Helsinkov so včeraj iinska letala napadla sovjetska letalska oporišča. Dvajset bombnikov je napadlo sovjetsko luko Kronštat, ki leži pred vhodotu v Leningrad. Finski letalci so napadli tudi sovjetsko oporišče Baltiški v Estoniji ter še neko drugo oporišče, ki leži južno od estonskega glav nega mesta Tallina. Včeraj so številnisovjetski avioni napadli finska mesta ter prizadeli veliko materialno škodo. Bilojetudi veliko mrtvih in ranjenih. Finci poročajo, da so zbili 11 sovjetskih bombnikov. Na kopnem so odbili 2 sovjetska napada na Mannerheimovo črto, prvega s topništvom, drugega pa s protinapadom. Severnovzhodno od Ladoškega jezera so zavzeli več položajev, ki ležijo izven glavne obrambne črte sovjetske vojske. Na fronti pri Salli so sovjeti obstreljevali s topništvom finske položaje.
SOVJETSKA POROČILA
MOSKVA, 22. jan. Tass. Leningrajsko vojno poročilo pravi, da se v nedeljo na iinskem bojišču ni zgodilo ničesar važnega.
MOSKVA. 22. jan. Reuter. Sinočnje vojno poročilo javlja, da so sovjetski letalci bombardirali več finskih mest in sestrelili 15 finskih letal.
SOVJETSKI LETALSKI NAPADI
HELSINKI, 22. januarja. Havas. Sovjetski aviorii so bombardirali včeraj več finskih mest. Povzročili so požare, ki še
trajajo. Okoli 40« letal je bombardiralo zlasti mesta na jugu in jugozahodu Finske, Marijehan, Kotko in Kuvolo. Dalje so bila bombardirana mesta Bjorleport, Aumo, Vilmastrand, Ivalo in neka velika bolnišnica Rdečega križa. Sovjetski letalci so se branili, tudi ko so bili prisiljeni pristati. Pri Turkuju so napadli trije piloti s strojnico Fince, ki so jih hoteli ujeti. Pri tem sta bila 2 ubit3, tretji pa je le zašel v ujetništvo. Podoben primer se je dogodil na ozemlju med Helsinki in Turkujem. Sovjetski letalci uporab-
ljajo vedno bolj bombe, težke 500 kg. Te so zmetali posebno na letališče pri rian-ku in ga popolnoma uničili. Ujeti piloti so izjavili, da so njihove baze v Estoniji.
BOJI NA KOPNEM
HELS1KI, 22. januarja. Havas. Včeraj j popoldne je 20 sovjetskih letal bombardiralo Oulu. Železniški promet je bil za več časa ustavljen. Kljub ostremu mrazu so sovjetske čete izvršile včeraj tri napade v okolici Taipale in Kareiijski ožini. Finci, ki so prešli v protinapad, so sovjetske čete vrgli nazaj in jim zadali težke izgube. Severno do Ladoškega jezera se je bila srdita bitka. Fincem se je tam posrečilo popraviti svoj položaj, ker so zavzeli več važnih sovjetskih postojank. Pričakuje se, da sovjetske čete do pomladi na tem odseku ne bodo več poizkusile večjih akcij.
SOVJETOM PRIMANJKUJE BENCINA
HELSINKI. 22. januarja. Havas. Neki sovjetski letalec, ki so ga Finci ujeli, je
priznal, da ovira sovjetske akcije znatno pomanjkanje bencina. Poleg Turkuja so sovjetski letalci bombardirali včeraj tudi Oulu. Telefonske zveze so močno pokvarjene, človeških žrtev pa ni.
ZAHVALA ŠVEDSKIM PILOTOM
HELSINKI, 22. jan. Havas. Finski generalni štab je izrazil zahvalo švedskim letalskim prostovoljcem, ki sodelujejo s finskimi. Švedski letalci so izvršili več bombardiranj sovjetskih kolon in so v 8 dneh uničili 6 sovjetskih letal. Padel je doslej le en švedski pilot.
LEGIJA TUJCEV
HELSINKI, 22. januarja. Havas. Legija tujcev, ki je bila ustanovljena v Helsinkih, je pripravljena, da odide na fronto. Za enkrat sestavlja le en‘sam bataljon a sestavljena bosta še dva. Med legionarji so Letonci, Litvanci, Estonci, Italijani, Madžari, Romuni, Francozi in Angleži. Včeraj je prispelo iz Estonske 3(1 novih prostovoljcev, ki so prešli Finski zaliv pri 40 stop. pod ničlo.
Crn dan za angleško in nevtralno mornarico
Skupna tonaža včeraj potopljenih in poškodovanih angleških in nevtralnih ladij znaša okoli 35.000 ton. Medtem so pa Francozi potopili tudi dve nemški podmornici
AMSTERDAM, 22. jan. Nedcorr. Vče- j Posadka 60 mož je bila izkrcana, 13 od j registrian v Tallinu. Zgrajen je bil v To-rajsnji dan je bil črni dan angleške mor- j njih, po večini Kitajcev, je ranjenih. i rontu.
narice. Izgubila je 17.893 ton, nevtralci pa 6575 ton. . nglija je izgubila ladje »Tanker«, »Cs:oni River«, »Steamers«, »Pro-Rsilaus« in »Ferryhill«. Švedi so izguLili »Flandrijo«, Danci »Hecklo« in »Teklo«, a Norvežani »Notosa«. Britski parnik »Landeff Castle« se je zeletel v neki drugi Parnik ter bil odvlečen v neko južnoan-Sječko pristanišče. Ta parnik inia 10.799 *c'-- Skupna tonaža včeraj poškodovanih 11 potopljenih parnikov znaša preko' 35.000 ton. Poleg tega je bil potopljen todi rušilec »Grenville«.
pARIZ, 22. jan. Havas. Francoske ‘boj-116 ladje so v soboto in včeraj potopile dve nemški podmornici.
LONDON, 22. jan. Reuter. Angleški
LONDON, 22. jan. Reuter. Blizu vzhod-! LONDON, 22. jan. Reuter. Posadka ne obale je bil podminiran 1086 tonski I norveškega parnika »Notos«, ki je danes
parnik »Ferryhšll«, ki se je v nekaj minu tah potopil. Eksplozija se je cula do an gleške obale. Posadka 12 članov je utonila, izkrcala sta se le dva moža.
KJEVENHAVEN, 22. jan. DNB. Pred škotsko obalo se je potopil parnik »Tekla«. Imet je nosilnost 1469 ton in je pripadal p a rob rodni dr-'' Torm« v Kje-venhavnu. Neki m	parnik	je	rešil
9 ljudi, ostali so izgi.< . v valovih.
LONDON, 22. jan. Reuter. Estonski parnik »Nautic« se je v soboto potopil blizu Shetlandskih otokov. Posadko je vzela neka neznana ladja na krov.
LONDON, 22. jan. Havas. Brodolomce
Parnik »Protesilaus« z nosilnostjo 9577 j ladje »Nautic« je sprejel na krov neznan ton je naletel ob zahodni obali na mino.'parnik. »Nautic« je imel 2500 ton in je bil
dospela v neko pritanišče severne Anglije, ie izjavila, da je parnik napadla nemška podmornica blizu St. Hilde. Kmalu se je s podmornice cula močna eksplozija dvignil se je nad njo gost dim, zato sodijo, da se je potopila.
OSLO, 22. jan. Havas. Norveški parnik »Hagesund« je rešil mornarje švedskega parnika »Fuxen«, ki se je potopil na Severnem morju. Kapitan norveškega parnika je izjavil po radiu, da mu ni znana točka, kjer se je dogodila katastrofa švedskega parnika.
TOULON, 22. jan. .Havas. Kakih 160 kilometrov pred Toulonom je začel goreti italijanski parnik »Orazio«. Dve francoski vojni ladji sta rešili čez 600 potnikov.
LORD HALIFAX
angleški zunanji minister, ki je te dni vzbudil novo pozornost s svojim govorom
Italija priznala Vančinpejev® vlado
ŠANGHAJ, 22. jan. Stefani. Po urad-neni obvestilu je italijanski zunanji mni-st.er Ciano poslal Vančingveju, predstav-n‘Lu bodoče kitajske vlade, sestavljene v sPorazuniu z Japonci, naslednjo brzojavko: »p(> vesteh, ki prihajajo iz Japonske, boste sestavili novo kitajsko Hado. Siguren sem, da bo miroljubna K<-alska pod vašim visokim vodstvom v zyezi z Japonsko dosegla novo blagosta in napredek. Spominjajoč se iskrenih Prijateljskih odnošajev, mi je posebno na ni’ (Ja vam izrazim svojo najtoplejše
čestitke in da vas prepričam, da je fašistična Italija pripravljena nuditi vam pri narodni obnovi v duhu prijateljstva vso pomoč.« Vangčingvej se je zahvalil Cia-nu, dostavljajoč da bi nadaljevanje ja-ponsko-kitajske vojne prineslo obema na rodoma le obnbožanje.
ŠANGHAJ, 22. jan. DNB. Konferenca v Čingtavu, kjer se bo sestavila nova vlada ortodoksnega Kuonhntanga, bo 23. t. m. Člani nove vlade so z letalom že dospeli v Čingtau.
položaj samo bolj jasen.
BRUSELJ, 22. jan. »Nation Belge« komentira Churchillov govor in pravi: »Belgiji ni nikoli potreben tuj glas, pa naj '00 še tako prijateljski in dobronameren, da bi jo opozoril na njene dolžnosti. Ne, gospod Churchill, Belgija se ne vdaja strahu, Belgija ne lovi krokodilov, pripravljena je braniti svoje ozemlje od vsake invazije.«
RIM, 22. jan. Reuter. Svojemu razprav-
ljanju o Churchillovem govoru je dal list »Bopolo di Roma« naslov: Prvi lord ad-miralitete si prizadeva, terorizirati nevtralce, da bi jih pridobil za britansko in francosko stran. »Regime fascista« tudi komentira govor pod naslovom: »Churchill odkrito apelira na nevtralce, obetajoč jim raj na zemlji.« V italijanskih političnih krogih smatrajo, da izzveneva Chur chillov govor kot opravičilo zaradi obtožbe v italijanskem tisku, da si Velika Britanija in Francija prizadevata razširiti vojno na vso Evropo.
Hitler in Nemčija sta isto
Otavi govorov angleških ministrov
Gov	ian-	Exchange Telegraph
zbn°ra zunanNga ministra Halifaxa na je '°vanju v Leedsu v soboto, v katerem S°VOri! 0 'trdni veri zaveznikov v ztna--er nastopil tudi ostro proti Sovjetski nktl'' kakor tuc'i govor mornariškega mi-
• ra Churchilla
se
tOIl —"-ou.ua s podobno vsebino, ko‘ac' kG‘ dejstvo, da se je Anglija do- Sovjetska zveza popolnoma in tudi no odločila za prelom s sovjeti. Toijaško pridružila Nemčiji ^	hi n
pomeni, da je docela spremenila svoje še nedavno stališče, po katerem se je izogibala vsemu, kar bi bilo moglo odnošaje med Londonom in Moskvo poslabšati. Te daj si Anglija ni želela tesnejše sovjetske zveze z Nemčijo, sedaj bi pa bila, kakor se zatrjuje, celo zadovoljna, nko bi se
vo-
S tem bi postal
LONDON, 22. jan. Havas.’ Francoski vojni poročevalci, ki so obiskali Anglijo na povabilo angleške vlade, ko bili sinoči na večerji, ki jo je priredil minister za informacije v Grand hotelu v Westendu. Večerje so se udeležili tudi razni francoski in angleški imenitniki. Kot domačin je goste pozdravi! tajnik v informativnem ministrstvu sir Eduard Craig z zdravico v francoskem jeziku, v kateri je krepko poudaril angleško-francosko solidarnost. Med drugim je dejal:	V	drugič stojita:
AngFja in Francija v boju proti Nemčiji Pravim: proti Nemčiji, ker je Hitler in j
Nemčja isto kakor so bili Friedrich, Bismarck in VVHhelm. Nemčija stoji za Hitlerjem. S tem je treba končati ker bi se sicer to, kar je danes, čez 20 let zopet moglo ponoviti, to pa bi Mia smrt Evrope. Glede na vojne cilje je Craig dejal: »Mir bo izdelan tako, kakor bodo to želeli oni, ki so ga s svojo krvjo dobili. Velika naloga je v tem, da se mir ne izgubi. Francija in Velika Britanija se moreta v tem pogledu sporazumeti, da dobita zmago in da za vedno ohranita njene sadove. Ostanimo zavezniki za vedno!«
Maribor, 22. jan.
Prekmurje izumira; je ona slovenska pokrajina, kjer sta si življenje in smrt najbliže, kjer življenjska sila pojema in se smrtna vedno nevarneje dviga.
Statistika rojstev za posamezne slovenske okraje nam to najjasneje pojasnjuje . Tako je imel okraj Murska Sobota 1. 1921, na 1000 preb. 27.3 živorojenih. To število je bilo največje v J. 1023., ko je bilo 28.1. tako, da je imelo L 1932. 24.2 in je nato do 1. 1938. padec vedno večji, tako da je bilo tega leta le 16.4 rojstev. Za lendavski okraj so številke šele iz 1. 1924. (ko se je samostojno organiziral) in kažejo visoko številko 31.5 ter se po manjših padcih 1. 1932. spustijo na 30.7, ko se začne stalen padec, ki privede 1. 1938. do 19.7 rojstev. Vendar tkzv. naravni prirastek ni toliko padel, ker so se nekoliko znižali tudi smrtni slučaji, dasi ne tako, kot so padala rojstva. V soboškem okraju je bila umrljivost I. 1921. 19.8 ter je dosegla največje število v 1. 1927., ko je znašala 20.9, ter je zato po nekaterih nihanjih padala do 1. 1938, ko znaša 15.2. V lendavskem okraju je bilo 1. 1924. 16.9 smrti ter se do !. 1931. v glavnem dvigalo ter takrat doseglo 20.8, ter se zopet spustilo na doslej najnižje štev. 1. 1938. 14.6. — Naravni prirastek v soboškem okraja je znašal torej 1. 1921. 7.5; 1. 1938. je padel že na 1.2! Razlika med rojstvi in smrtnimi slučaji v lendavskem okraju pa je bUa 1. 1924. 14.6,1. 1938. pa komaj 5.1.
Te številke že same na sebi dovolj govorijo. še hujši je problem, če ga primerjamo z rezultati v ostali Sloveniji ali z onimi v državi. Dr. Ivo Pirc pravi, da je gospodarska stiska v neposredni zvezi tako z zmanjšanjem rojstev, kot z zastojem v padanju umrljivosti. »Ker teh pojavov v dragih delih države ne vidimo v taki me ri, lahko sklepamo, da je bila gospodarska stiska v Sloveniji glede na življenjski standard najhujša in da je iinela nepričakovane in nedogledne zle posledicč.« — Splošni slovenski naravni prirastek je bil n. pr. 1. 1924. 12.4, v podeželskih okrajih 13.5, v soboškem okraju 10.9, v lendavskem pa 14.6, torej zadnji precej nad povprečjem. V 14 letih je v Sloveniji padel na 7.56, samo v podeželju na 7.9, v soboškem okraju pa na 1.2 in v lendavskem na 5.1 Padec naravnega prirastka v Prek murju je torej neprimerno večji, kot je istočasni padec v Sloveniji ali slov. podeželju. V Sloveniji je naravni prirastek še vedno odvisen predvsem od rodnosti — in manjšo rodnost, kot soboški srez ima le Celje okolica, ki pa ima manjšo umrljivost, takD da je naravni prirastek še vedno 2.5 in je pri tem med bolj industrijskimi okraji, dočim je soboški med vsemi slovenskimi okraji najbolj poljedelski.
Če vprašamo torej tudi za Prekmurje: »Zakaj je revež žalosten in preklinja rodovitnost svoje žene?« (Multatuli) — nam ne bo težko ugotoviti, da je imela tudi tu gospodarska in socialna stiska največ vpliva. Res je sicer, da je posebno med bogatejšimi evangeličani že dolgo v navadi omejevanje rojstev — toda to samo ne bi tako nesorazmerno povečalo padec naravnega prirastka z ostalo Slovenijo. Stiska je izpodkopavala življenjsko silo tudi katoliškemu ljudstvu, ki tvori veliko večino in je bilo prej zelo rodovitno. — Nerešena življenjska vprašanja prekm. ljudstva so tudi strogo religiozno vzgoje-n'm plastem vsilila kot rešilno sredstvo belo kugo. Gospodarska kriza je ta pojav tudi v Prekmurju močno stopnjevala. L. 1932., je znašala rodnost v lendavskem okraju še 30.7 (Slovenija 27.1) in v soboškem 24.2 ter je torej padla do 1. 1938 v prvem za 11, v drugem okraju za 8.2 (v Sloveniji za 5.43, v podeželju 5.6). V tej dobi začne delovati tudi v večjem obsegu, kot zasilni pripomoček socialni stiski, izseljevanje v Nemčijo in Francijo. To je moralo z razbitjem družin — en soprog doma, drugi v tujini ali oba na različnih krajih v tujini  omejevati tudi rodovitnost onih družin, ki bi se sicer ravnale po konfesionalnih navodilih zoper belo kugo. Pristradan zaslužek ob težkem in slabo zaščitenem garanju pa je imel še eno posledico — bolezni in večjo umrljivost, ki pa se bo pokazala gotovo šele v bodoče v večji meri. »Zaradi napornega dela, nezdravega stanovanja in nezadostne ter slabe hrane si je trajno bolezen na kopalo od 18——350/o delavcev (Kerec, šef horzel, Prekmurje ^ danes pokrajina
Domači zamski
Sestanek v Vršcu — Turčija proti vsakemu vmešavanju tujih siS na Balkanu — Nasveti francoskega tiska
BEOGRAD, 22. januarja. AA. V soboto sta se sešla v Vršcu romunski zzunanjl minister Gafencu in naš zunanji minister
Cincar - Markovič ter razpravljala o vprašanjih, ki so v zvezi s konferenco zunanjih ministrov Balkanske zveze, ki bo 2. februarja v Beogradu.
ANKARA, 22. januarja. Anatolska agencija poroča: Turški tisk razpravlja obširno o sestankih in konferencah v zvezi s politiko Balkana iti pravi, da bi pomenil kateri koli zunanji pritisk ali napad na katero koli balkansko državo tudi napad na Turčijo. Zavest skupnosti preveva vse balkanske države, ki so tr-
dno odločene ohraniti svojo popolno neodvisnost in so proti vsakemu tujemu vmešavanju v ta del Evrope, pa naj bi se poizkušalo s katere koli strani.
PARIZ, 22. januarja. Agex. Francoski tisk posveča znatno pozornost dogodkom na Balkanu in posebno še bližajoči se konferenci Balkanske zveze v Beogradu ter poziva balkanske države, naj se tesno združijo ter opuste vse medsebojne spore. Ako bodo vodile tako politiko, se jim ni treba bati, da bi imel kdo tretji na Balkanu kak uspeh, ki bi bil njim v škodo.
Vesti, ki še niso preverjene
LONDON, 22. januarja. Exchange Tel. Kljub demantijem z nemške strani vztrajajo angleški in francoski listi pri vesteh, da so nemške čete vkorakale v južno-vzhodno Galicijo, katero je prepustila baje Sovjetska zveza Nemčiji, da si tako prilastijo tamkajšnje petrolejske vrelce in direktno železniško zvezo z Romunijo. V zameno naj bi Nemčijo podpirala Sovjetsko zvezo proti Finski in ostali Skandinaviji. Iz komentarjev, ki jih objavljajo listi, je mogoče razbrati, da se je ta spre
memba izvršila tudi v sporazumu z Italijo. S tem se Sovjetska zveza umakne z madžarske meje na Karpatih in opusti svoje načrte proti Balkanu. Na tej podlagi odpade vse nasprotstvo, ki je zadnje čase nastalo med Rimom in Moskvo ter posredno tudi med Rimom in Berlinom. Ustvarjena bi bila nova baza za delitev interesnih področij na jugovzhodu med Nemčijo in Italijo. Vseh teh vesti pa doslej še ni bilo mogoče preveriti in jih je treba zato sprejeti z rezervo.
Sovjeti priznali češki protektorat
LONDON, 22. januarja. »New States-man and Nation« obrača pozornost na dogodke, ki jih je dnevni tisk prezrl, prvič, da je Sovjetska zveza imenovala svojega poslanika v Bratislavi in Slovaška v Moskvi, in drugič obvestilo, ki ga je prejel češkoslovaški poslanik v Moskvi g strani sovjetske vlade, da je njegova misija v Sovjetski zvezi končana. Oboje skupaj pomeni, da ie Sovjetska zveza priznala nemški protektorat nad
Češko ter tako imenovano avtonomno Slovaško. List pravi, da je zelo zanimivo, da je še lani meseca maja tedanji sovjetski zunanji komisar Litvinov izročil nemškemu veleposlaniku noto, v kateri je sovjetska vlada izjavljala, da po mednarodnem pravu ne more pod nobenim pogojem priznati češkega protektorata in Slovaškega. To dokazuje, pravi list ob koncu, kako so se časi spremenili.
Sovjetske volitve v zasedenem ozeml|u
MOSKVA, 22. jan. DNB. Predsedstvo vrhovnega sveta je odločilo, da bodo 24. marca volitve poslancev za vrhovni svet v okrožjih Volinije, Drohobiča, Lwowa, Rovna, Stanislavova, Tarnopola ter v oblasteh Baranovici, Brest, Vilajka, Bia-Hstok in Pinsk. Istega dne bodo volitve v vrhovni svet v sovjetskih republikah Ukrajini In Beli Rusiji.
ZNATNI USPEHI KITAJSKE VOJSKE ČUNGKING, 22. januarja. Reuter. Kitajsko voino poročilo pravi, da so se bile koncem preteklega tedna ostre bitke se-vernovzhodno in severnozahodno od Kantona. Kitajski- vojski se je pr! tem posrečilo zavzeti položaje, ki so oddaljeni samo 12 km od Kantona. Prav tako je kitajska vojska zavzela vse strateško važne položaje severnovzhodno od Nanin-ga. S severnih in južnih bojišč v pokrajini Hupej poročajo prav tako o uspehih kitajske vojske. S sodelovanjem redne in prostovoljske kitajske vojske je bilo zavzeto mesto Tungcien in je pri tem bHo ubitih okoli 400 japonskih vojakov. V južnem Hopeju so Kitajci znova zavzeli mesti Te ho in Jangto.
VOLITVE V BOLGARIJI
SOFIJA, 22. jan. BTA. V oblasti Plovdiva in Vrate so izvolili 41 poslancev. Volitve so potekle v redu in miru. Vladnih pristašev je med poslanci 38. Prihodnjo nedeljo bodo volitve v oblasti Sofije in Stare Zagore.
VREMENSKE NEZGODE V TURČIJI CARIGRAD, 22. jan. Stefani. Potresi v Anatoliji se nadaljujejo. Zaradi močnih nalivov so narasle reke in prestopile bre gove. Veilike povodnji pustošijo tudi po Traciji, kjer 'se je voda razlila po zasejanih poljih,
VOJVODA WINDSORSKI V LONDONU
LONDON, 22. jan. United. Vojvoda \Vindsorski je prišel na 4 do 5 dnevni obisk v Anglijo, Vojvodinja ga ne spremlja. Baje si hoče izdejstvovati drugo služ bo na fronti, ker s sedanjo ni zadovoljen. SMRT GRŠKEGA PRINCA KRIŠTOFA LONDON, 22. jan. Exchange. Grški princ Krištof, brat pokojnega bivšega gr, škega kralja Konstantina, je umrl. ŽELEZNIŠKA NESREČA V FRANCIJI PARIZ, 22. jan. Havas. Sedem oseb je bilo ubitih in 40 ranjenih včeraj pri Tro-yesu, ker sc je neki vojaški vlak zaletel v tovornega. Kriv je kretničar. KATASTROFA POTNIŠKEGA LETALA BRATISLAVA, 22. jan. Reuter. Potniško letalo, ki je krenilo iz Bratislave v Avstralijo, se je zrušilo v morje blizu otoka Bali v Holandski Indiji. Pet potnikov in trije piloti so mrtvi.
DE BONO V LIBIJI TRIPOLIS, 22. jan. Stefani. Maršal De Bono, inšpektor italijanskih prekomorskih sil, je prispel v Libijo. Pregledal bo čete, ki so gamizirane vzdolž vzhodne libijske meje.
ŽRTVE MRAZA V BELGIJI BRUSELJ, 22. jan. Stefani. V oblasti Namurja je zaradi izrednega mraza, ki je zajel vso Belgijo, zmrznilo več ljudi.
PRVI SNEG V PARRALU MEXICO CITY, 22. jan. Ass. V Parra-lu, glavnem mestu zvezne državc Chihua-hua, je prvič, padeei sneg po dolgih letih. Niti najstarejši ljudje še niso videli snega.
Borza. Curih, Beograd 10 ,Pariz 10.01 London 17.67, Newyork 446, Milan 22.50 Berlin 178.50, Varšava 79, Budimpešta 3.35. Bukarešta 3.35.
Mariborska napoved. Pretežno oblačno s snegom v presledkih. Včeraj je bila najvišja temperatura —8.3, danes najnižja .—19, opoldne 11.2,
kjer razsaja tuberkuloza v največji meri.
Prekmurje je vse provizorične rešitve drago plačevalo. Bela kuga, ki se je s toliko silo zajedla v življenjske korenine njegovih množic, ni le posledica verske mlačnosti, moralne pokvarjenosti ali želje po udobnem življenju — temveč nuj-
na posledica težkih razdejanj gospodarske in socialne krize, ki ga je z vso silo zagrabila med svoje kolesje. Zato bo moral rešiti predvsem to krizo, kdor hoče v resnici .^zdraviti kug. pravir prekmurske življenjske sile.	*	-ič.
Knez Pavle o pomenu letalstva
Nj. Vis. knez namestnik Pavic je napisal v letopisu jugoslovanskega Aerokluba naslednje sporočilo narodu: »Z vedno krepkejšim razvojem zrakoplovstva se stvarjajo novi pogoji dela in življenja. Letalstvo predstavlja danes izredno sred stvo tako v organizaciji državne obrambe kakor na polju gospodarske delavnosti in kulturnega napredka naroda.*
Volitve in preureditev države
»Večkrat smo že pisali proti predlogu, naj bi bile volitve prva pot k politični normalizaciji v državi. Volitve naj ne pridejo pred političnimi zakoni. Drugi razlog je, da delo, začeto 26. avgusta, še ni dovršeno, če se je našla soglasnost za dovršitev prvega dela, je treba najti načina tudi za drugi del. Mnenje »Obzora«, da se v interesu demokratskega razvoja najprej izvedejo volitve, je premalo prepričevalno in nima zveze z načelom enakopravnosti, ker je znano, da se pri organiziranju hrvatske edinice ni prej konzultiralo srbske javnosti. Danes so mednarodne prilike težje kakor so bile 26. avgusta. Zdaj gre le za začasno ureditev države, ki bo trajala samo, dokler ne bodo prilike dopustile sestavo ustavoivorne skupščine, ki bo vsa vprašanja ureditve države razpravljala po rednem in temeljitem postopku na osnovi konzultacije naroda,« piše »N apr e d«.
Kdo povzroča komplikacije?
»V volivni kampanji je treba pripraviti volivno situacijo na temelju velikih formacij ter urediti vse tako, da bo lahko dan jasen odgovor, da ali ne. Namesto tega se zdaj sile cepijo in komplicirajo. Do tega pojava so dovedli propadli tipi, hoteč nov položaj izkoristiti zase. Do sporazuma so ti dvigali gonjo proti HSS in SDS, branili so krono in državo pred dr. Mačkom, pa Davidovičem in Stanojevičem. Zdaj terjajo zase priboljške, zahtevajo od vlade policijsko pomoč, da bi na terenu spet mogli metati ljudem pesek v oči s hujskanjem proti sporazumu.« (»Nova Riječ«).
UO in principi demokracije
Na zboru demokratskih disidentov v Beogradu je dr. Smiljanič dejal, da je Udružena opozicija s svojim ponašanjem izneverila nade in principe prave demokracije. Dr. Ribar je ostro kritiziral srbske politike, ki so proti sporazumu.
»Vprašanje srbstva ni važno"
»Vprašanje srbstva ni važno, kajti dokler so Srbi, bo tudi Srbija, a dokler so Srbi, Hrvati in Slovenci, bo Jugoslavija. V nevarnosti so pač oni »veliki« Srbi, tei se takšne kažejo zaradi nenasitne grabežljivosti in materialnega dobička, kakor tudi vsi oni, ki žive od tujega dela in znoja in ki jim borba g. Mačka in česti-tih politikov Srt>ov za izgradnjo lepšega socialnega reda nikakor ne gre v račun. Ti se še bore proti ostvaritvi velikega dela, češ da je v nevarnosti srbstvo, na dragi strani pa hrvatstvo«, piše glasilo zemljoradmitkov »Težačko pravo«.
Banovina Hrvatska in morje
Odkar so se Hrvati naselili v primorju, se bavijo s pomorstvom. Hrvatsko Primorje je vodilni element, ki nas spaja s svetom. Duh našega Primorca je izdržljiv in močan, zato moramo zgraditi na morju svojo bodočnost z modernimi lukami in iparobrodarstvom. V dvajsetih letih se je dalo za izgradnjo naših luk komaj stotinko onega, kar so žrtvovali za pristanišča, mostove in ceste v Beogradu ter za izsušenje pančevskega močvirja, ugotavlja »Ciglarski Vjesnik«.
Kaj so terjal pravašl 1918
Zagrebška stranka prava je 5. junija 1918 sprejela resolucijo, kjer je stalo med drugim: »Zahtevamo za državo Slovencev, Srbov in Hrvatov vse ozemlje, na katerem v neoretrstani povezanosti živi naš narod.« (»Varaždinske Novosti«.)
»IzdaVce katoMške cerkve"
Nemški katoliški organ »Die Donau« kritizira nemško obnovitveno gibanje pod vodstvom dr. Avenderja ter pravi, da je vsak, kdor je č’an »Erneuertmge* .izdajalec katoliške cerkve.
Novice
Pereči problemi obmejnega šolstva
Dosti otrok — a premalo prostorov in premalo učnih moči
Vsa naša severna meja, od izliva Mure v Dravo, pa tja do strmih pobočij Kamniških planin jn Karavank, je posejala z idiličnimi vasicami in raztroseniini posameznimi kmetijami. Med temi vasicami večkrat težko potegneš pravo mejo in imamo pogoste slučaje, da kakšna sa-. motna kmetija pripada k vasi, ki je zelo oddaljena in ima na drugi strani mnogo bližje v sosednjo vas. Takih in sličnih raz mejitvenih primerov med posamezn. vasicami je mnogo in so zelo velika ovira za določevanje šolskih okolišev.
Naše obmejne šole v vsem sektorju .naše severne meje so prenatrpane in so ponekod, posebno na Kozjaku, razdalje od ene šole do druge prevelike. Te naše obmejne šole so večinoma nižje organizirane eno, dvo, tri, kvečjemu štirirazrednice. Za zadnji dve mora biti kraj že precej velik.
posla /. osnovnimi pojmi, če bi se ti natrpani razredi delili na dva ali več in bi se nastavilo na te novootvorjene razrede učne moči. ki morajo čakati na službo več let, ali službovati po drugih banovinah, bi se lahko vzgoja mnogo bolj poglo bila, kajti v razredu bi bilo manj učencev, katerim bi vzgojitelj lahko bolje posvetil vso pozornost in tudi laže študiral njih psiho, njih sociološki po!o?aj in biološko skupnost.
še ena možnost je in sicer zmanjšati šolske okoliše, to se pravi, iz enega napraviti dva in postaviti novo šolo. S tem bi se na eni strani razbremenile šole, razredi ne bi bili tako natrpani, na drugi strani pa bi naši mladini prihranili mnogo poti. Saj vemo, da morajo nekateri učenci po dve uri daleč v šolo, kar je posebno v zimskih mesecih v visokem snegu zelo otežkoceno. Ta problem ne zade-
šole so prenatrpane, da je skoraj ne- va samo naše nižje organizirane šole ob mogoče, da učiteljstvo podrobno predela | ,ia§i severni meji, ampak naše celotno ob-vso, po učnem načrtu predpisano učno j mejno šolstvo, tvarino. Tu nehajo vsa pedagoška, meto-! dična-, higienska in še razna druga na-' čela sodobne vzgoje, ki jih danes povsod
V obmejnem ozemljil ne bi sploh smeio biti enorazrednic, v večjih krajih pa ne dvorazrednic. Vse te šol naj se razširijo ali povečajo ali pa naj se zmanjšajo njihovi šolski okoliši.
Večkrat se čudimo, da je naš narod v obmejnih predelih narodno šibek, da je na Kozjaku in še v drugih predelih odstotek nepismenih velik, ali pa da imamo ponekod celo šolane analfabete. Nič ni to čudnega. Našemu obmejnemu šolstvu se
obrazložita velike težave, s katerimi se morajo že dalje časa boriti slovenski tekstilni iudustrijaki. Uvoz surovin ie j naglo padel Tako smo leta 1937 uvozili mesečno 1500 ton bombažnega prediva, s leta 1938 še 1164 ton, prve tri mesece • leta 1939 mesečno 313 ton, novembra pa samo 153 ton bombažnega prediva, kar nikakor ne zadostuje za potrebe slovenske 'tekstilne industrije.
o Slovenjegraški časopis .šaljivi list Kurent, katerega izdaja slovenjegraški orkester. Ust popisuje vesele dogodke preteklega leta. seveda je v njem mnogo puščic. List izide mi pustni torek
Col/«
c Celjski šahovfckt kititi ima glavni lur-
žal posveča še vse premalo pažnje. Mar- i ^ J*1 ,Pol'?f“1l' ,sj b° priboril .,	, v	,	■	!	naslov	prvaka	klubu	za	letos.	Udeležuir
sikoinu se zdi enako, ce sedi v kaki kozja j	se	ga	15	igralcev,	med	njimi	je nekaj	sta-
ški enorazrednici 80 otrok,	ali pa v ka-	rej	šili, rutiniranih	šahistov	pa tudi	mlajši
kem prekmurskem razredu 100 in še več.
Pa to ni vseeno!
Pri reševanju našega obmejnega šolskega problema ne bi smeli štediti s sredstvi, naši obmejni kraji	pa bi z rešitvijo tega problema bili	tudi narodno
močnejši, ker bi bili poučeni vsestransko o vseh problemih, ki se tičejo našega gospodarstva in današnjega življenja.
Var
poudarjajo in uvajajo, ker ie nemogoče vse to upoštevati pri tako velikem številu učencev in premajhnih učnih prostorih in pri pomanjkanju učnih moči. ,
Ob severni meji pa je vendarle zelo potrebna čvrsta in korenita narodna vzgoja, -ki pa postane trdna in popolna šele takrat, če je otrok, poznejši kmet, delavec ali ofer, .dovolj poučen o vseh naših narodnih potrebah, tesno povezana
Kriminal v celjskem okolišu
Kriminalna statistika sodnih okra- in sicer 615. Aretiranih je bilo 109 de-jev Celje. Gornji grad. Laško in Brc-: lomrznežev. število prevar je bilo 103. žice. ki spadajo v področje cel j- j Primerov težjih telesnih poškodb je ske orožniške čete, je zelo obsežna, bilo (56, utaj 49. prestopkov zoper oseb* Preteklo leto so se pomnožila raz-i no varnost 49, 11 primerov, kaznivih bojništva. ki jih prejšnja leta ni bilo t po čl. 1 zakona o zaščiti države, 10 toliko, število zločinstev, krivičnih del j ubojev. 10 ruzbojništev. 9 posilstev, 8 in policijskih prestopkov je od leta i primerov žaljenja časti javnih orga-1938, ko jih je bilo 5.560. padlo v pre- i nov, 10 primerov napravljauja lažnih Ta narodna in z njim j teklem letu na 5.278. Od teh je bilo < listin, 5 primerov ponarejanja denar-ospodarska vzgoja bo i uspešno obravnavanih 5.265, neuspe-1 ja. 2 detomora, 9 požigov. 1 primeri
mogoča vsestranska in temeljita šele ta- snih pa je ostalo 15 primerov, ki se j dejanj zoper javno moralo in 2 pri-
krat, če ji bo mogel učitelj posvetiti do-	še preiskujejo.	V	preteklem	letu	je	bilo j	mera	izsiljevanja,
volj pažnje. Le z individualnim postop-	na	področju	celjske	orožniške	četej	o	Lokomotiv«	s štirimi
kom lahko vzgajamo posameznika za i ari skupnost. Sedaj pa ima učitelj v natrpa-	n
ni eno- ali dvorazrednici mnogo truda in j bilo
vagoni
V Ptuju je šlo v dim 6 milijonov
Posebno nujna je gradnja tega paviljona, ker ima bolnišnica le malenkostno števno postelj za tuberkulozne bolnike. Znano pa je, da je ptujski okraj eden od najbolj prizadetih po tuberkulozi v državi.
Iz letnih statistik je razvidno, da kadi!-] Tudi cigar se je dosti pokadilo: Cigari kljub težkim časom ne morejo vzdržati j rilos 4150 kom., Regalitas 235.495, Bri-brez dima, kar nam najbolje dokazujejo j lanika 1215; Operas 4460, Kuba 8700, številke, ki rastejo iz leta v ieto. V 1. 1937 j Viržinja 3550; Portoriko 26.300; Brazilka
so Ptujčani pokadili za 5,818.571 din; v 1. j 36.400 Viržinjoza 1850; Mešane cigare ŽIVAHNA VINSKA TRGOVINA V 193S za 5,825.499 din in v preteklem letu | 258.600, Kratke domače 16.400, Perle de1 ^	DALMACIJI
pa za 6,071.755 din. Kot drugod se tudi i Kuba 41 in Flor de Havana 25 kom. ter j Zadnje mesece se je poživela trgovina pri nas zadovoljujejo z najcefiejšo Dravo,, kolekcija cigar.	Iz dalmatinskimi vini. Kljub temu pa še
katere so lani pokadili 14,228.000 kom. j Tobaka se je porabilo: Neretvanskegaj ^rie niso ustaljene. Izvoz vina je precej Dalje slede še ostale vrste: Ibar 3,431.200{ 1970 kg, Zetskega 49, Savskega 3687,5 živahefl, vendar pa izvažajo samo boljša
Zeta 1.401.800, Morava 744.000, Neretva 687.000, Drina 32.080, šumadija 2.220, Kosovo 880, Minjon 590, Strumica 389, Vardar 8500, Hercegovina 35.200, Mirjana 81.000, Bled 4800, Vardar brez nikotina 12.480; Drina brez nikotina 3.100; 24 kolekcij luksuznih cigaret in 11 kolekcij potnih cigaret.
kg, Tobaka za pipo I. vrste 137,8 kg in Tobaka za pipo 11. vrste 15.059.5 kg. To-
vina. Samo novembra so iz Dalmacije izvozili 7441 hi vina. od tega je šlo v
baka za njuhanje (Burmut) se je prodalo Ccško-Moravsko 3437, v Švico 10S2 in
30 kg in klobas za žvečenje 109 kg.
Cigaretnega papirja so porabili 145.650 din, predlani so ga porabili 88.524 din.
za
za
PTUJSKA BOLNIŠNICA V LETU 1939, 1 44»/0 zboljšanih, neOzdravljenih pa 117 ali Kakor vse naše zdravstvene ustanove, i 5#/o, umrlo pa je 77 bolnikov ali 3%. zaznamuje tudi tukajšnji zavod ve-j
v Nizozemsko 2421 h!
Cene šibeniškega vina se gibljejo med 310 in 330 din za črno ter 400 in 420 za opolo in beio vino. Zanimivo je, da so letos šibeniška vina za 20 din cenejša. Hvarska vina prodajajo po 20 do 23 din od stopinje. Dlngač na Pelješcu ie po 474 din lil.
so dobro zastopani. Igra se vsak petek m sredo v kavarni Evropa. Do sedaj si ji: priboril največ točk Peša; Nikodije, in ši. cer 3, slede mu Černelč in Grašer z 2, Cijan 1 in pol, Fajs, dr. Čerin, ing. Sajovic. Csorgo in Reichman po 1. Mirnik, Diehl in Schneidcr pol točke.
c Slinavk« iu parkljevka se je pojavila v vasi Ostrožno v celjski okolici. Kraj Ostrožno je proglašen kot okuženo področje, vsi ostali kraji v celjski občini pa so proglašeni za ogroženo področje. Mestna občina je izdala najstrožje ukreni,
da
so
kramarski sejmi, c Smrtna kosa.
se bolezen ne razširi Do preklica v Celju ukinjeni tudi vsi živinski in
V mestnem zavetišču
Medlogu je umrla SO letna mestna reva Stolekar Urša, na Glavnem trgu 74 letna zasebnica Gorišek Marija, na Sp. Hudinji št. 26 87 letna zasebnica Ana Cilenšek. V bolnišnici sta umrli SO letna ženaupok. davčnega uradnika Sadu Terezija iz Gaberja pri Celju in 71) letna dninarica Os.-t Marija iz Lokarja pri Sv. Juriju pri Celju.
c Najdeno kolo. Policijski stražnik Lu-dovik Raček je našel na Dečkovi vesli kolo, ki ga laslnik dobi na pol. stražnici v Celju.
c Grebenska hi tovariše, ki so bili/pred kratkim obsojeni na dosmrtno in večletno ječo, so odpremili v kaznilnico v Maribor.
c V gozdu je zmrznit. Posestnik Anton Peček iz Straže pri Dramljah se je zvečer vračal iz Celja domov. V lemi je zašel s poti v gozd iz katerega ni našel izho-hoda. V gozdu je omagal in zmrznil. Peček je bil oče 11 olrok, od katerih jo 9 živih.
c Izpil je položilo za prostovoljne bolničarje 35 obiskovalcev tečaja, ki ga je priredilo društvo Bdečega križa v Celju.
tako
lik porast na sprejemu bolnikov v zacinjeni desetletju.
V preteklem letu je bilo sprejetih znatno več bolnikov kot v letu 1938. Zdravilo se je 2539 bolnikov, dočim se je v letu 1929 oskrbovalo le 1.132 bolnikov. Torej se jc porast v zadnjem desetletju dvignil Za celih 124°/o. Vkljub toliko večjemu sPrejemu pa se je moralo radi pomanjkanja prostora odkloniti nad 500 zdravljenja potrebnih bolnikov, t. j. skoraj vsak 5 bolnik. Ambulatorično pa se je zdravilo ''8 boinikov.
Skupno število oskrbnih dni je bilo 33.883, povprečni dnevni stalež je bil 93 Pacientov. Oskrbovalna doba bolnika 2r>aŠa 13.3 dneva. Največ bolnikov se je pravilo na kirurgičnem oddelku in sicer 431. Operacij je bilo 1072, porodov je b‘'o 86. Na internem in izolirnein oddelku !c iskalo pomoči 1108 bolnikov. Od teh se ^ zdravilo 122 za tuberkulozo, na te boi-"'Ke odpade 4687 oskrbnih dni. Oskrbni ^ foški za navedene padejo po večini v feme banovine in države. 81 primerov jc ll° infekcijskih bolezni, med katerimi je 'j^ladovala davica.
24r» el1 zdravljenja je bil naslednji; od iz oskrbe odpuščenih bolnikov je 0 1170 ali 4flu\> ozdravljenih, 1095 ali
Da se odpomore občutnemu pomanjka- s NAGEL PADEC V UVOZU TEKSTIL-
nju prostora, je v načrtu dograditev zvez- i	^jjj SUROVIN
nega trakta med bolnišnico in hiralnico, j Nedavno jc posebna delegacija tekatil-adaptiranje hiralnice v bolnišnico in zgra- j ;rjj, industrijalcev iz Slovenije obiskala ditev paviljona za tuberkulozne bolnike.| ministra za trgovino in industrijo termu
Ptuj
]j Maistrovi Imrei v Ptuju so imeli občni zbor, ki ga je vodil dr. Sluga. Društvo šteje okoli 10 članov, iz poročil je razbrati, da jc društvo sodelovalo pri mnogih prireditvah. Blagajniško stanje je. šibko. Delegat iz Maribora je poročal, da bodo tudi Maistrovi borci mogli dobiti odiikovauia; matere, vdove in olroci ga bodo Janko zahtevali na ime pokojnega svojca. Prizadevali si bodo pridobiti iste pravice, kot jih imajo prostovoljci iz solunske fronte. Predsednik je ostal dr. Sluga Jurij, tajnik ». Komel Franc in blagajnik gi Pertekel Karel. V odbor so še pritegnili starešino fiiuhietiega oddelka Kunca.
Drava
Kunca.
p Led na Dravi. Pri Ptuju je zamrzia do tri četrtine. Kjer je še viden tok, sc vale ledene plošče druga ob drugi. Lesen most je zaradi ledu močno ogrožen.
p Sntušku nedelja. Včeraj je bila za Ptujčane pravu smuška nedelja. Ves dan, so se vršile tekme v smuškem teku, ki “a je priredil ptujski Sokol.
Ne pozabi naročnine!
Seja celjskega mestnega sveta
Celje, 20. januarja. ; hiši št. 16 javna cestna svetilka. — Ka-V petek je bita seja celjskega mestne- i siranje Mestne elektrarne pri strankah ga sveta. Iz poročila finančnega referen- j se bo odsiej vršilo tako, da bodo stran-ta je razvidno, da je imela občina din j ke, ki porabijo na mesec do 100 din to* 1S.490,807.2 dohodkov in 18,678.963.61 ka. dobivale posebne račune. Pri stran-
din izdatkov. Aktiva mestne občine znašajo 45. 466.251.59 din, pasiva pa din 17,572.879.39, čisto premoženje je torej 27,893.372.20 din. Računski zaključek je bil odobren. — Za pisarno celjske carinarnice se nabavi potrebni inventar. — Nekaterim prosilcem se prodajo stavbene parccle v Medlogu. — Podružnici SPD se podaljša zakupna pogodba za Celjsko kočo za leto 1940 pod dosedanjimi pogoji. — Sadjarski in vrtnarski podružnici se dovoli 1000 din kot prispevek za spo-
kali, ki porabijo toka nad 100 din, ostane dosedanji način kasiranja s knjižicami. — V mestni klavnici se bo uredila naprava za čiščenje odpiah. Ta naprava bo stala 35.000 din. Ob Voglajni se bo za poslopjem klavnice zgradil betonski plot za 13.270 din, klavnico samo bodo prečistili. Ker je hladilnica pretesna, se bo razši-rila v prvem nadstropju. Vsa dela se bodo takoj razpisald. Ker je tudi klavnica že premajhna, bo treba v doglednem času misliti na zidavo nove klavnice. Za-
mladansko škropljenje drevja na mest-,deva se mora proučiti. Z ozirom navest j nem teritoriju. — Severni del Zavodne i nekih listov, da so se v klavnici pojavile in zapadni del Creta se elektrificira pod I podgane, ki lazijo po mesu, je referent pogojem, da prispevajo interesenti k J ooročal. da se je zadeva strogo pr6-stroškom. Na Babnem se namesti pri ' iskala iri da te vesti ne odgovarjajo. Z
ozirom na to, da sc je na Ostrožnem pojavila sKnovka, je predlagal referent mestne klavnice, da se naj v svrho zajezitve te bolezni prirejajo poučna predavanja. Mestna občina naj pregleda hleve. — V revizijski odbor mestne občine se imenujejo še člani mestnega sveta Lečnik, Jagodič in Šmigovc. — Nekaterim prosilcem se dovolijo parcelacije zemljišč. — Izvršila se bo modernizacija Mariborske ceste v dolžini 400 metrov od Prečne uiice do Ceste na pokopališče. Cesta se bo tlakovala s kockami. Tvrdka \Vesten bo prispevala din 500.000. Pri banski upravi naj se posreduje, da čimpreje izvrši modernizacijo te ceste še v ostalem delu, mestna občina pa bo oskrbela hodnik. — V Mestnem sledaliSču se bodo izvršile nabave najpotrebnejših stvari. — Sledila je tajna seja.
Vaško poreklo štajerske metropole
Na kraju sedanjih predmestij je staio pred 100 leti nekaj osamljenih kmetij
Pred n bor
varijo .in.manjša vas proli Zrkovcem. Pred 200!) leti je bilo pod Kalvarijo samo se nekaj kolib, pušč ali hub. Enako na Pobrežju. Novo seliščc pa je začelo nastajati med Vrbanovo in Koroško ceslo. Pobreška naselbina se je pomaknila na • jug, na sedanjo Ptujsko cesto. V Studencih ni bilo takrat še nobenih naselbin. A pri Limbušu, med postajo in Dravo, si je že človek uredil življenje, nastalo je vaško seliščc. Te vasi. ki so nastale v ravnini, so biie v poznejših divjih časih uničene. Človek je začel gradili rodbinske utrdbe. Sledove takšne večje utrdbe imamo na Pošleli.
.->00 let kasneje sedišča med Vrbanovo in Koroško cesto ni bilo več,-Poštela se je obdržala, naselbina v Limbušu prav tako. V Studencih sc je začel človek naseljevati — po najdenih sekirali sodeč - od cerkve sv. Jožefa do kaznilnice. Pred 1000 leti se pojavijo prvi gradovi:	središča
uprave, obrambe zemlje in središča politično .socialne uprave družbe. Leseni gradovi so bili obdani z lesenimi nasipi, za katere sc je zatekalo prebivalstvo iz okolice. Pred 800 leti je' bil zgrajen tak lesen grad nad Hočami Honjpošč (prvi, ki ga poznamo), potem Mariborski grad, Kačnik (sedanji vurberški grad), lh-oti Dravski dolini in Pohorju se je širil pragozd med dravskim mostom in .,Benetkami1 pa sc je pojavila prva kmetska naselbina z mlini, ki so mleli za okolico. Kjer pa so danes Maribor. Pobrežje, Studenci.- Radvanje, so nastale izrazito	kmetske	naselbine, ki	so se	polici	obdržale	še do pred 200 let	n:T
zaj.
Prvi je .začet izgubljati vaški značaj pred.200 Jeli Maribor. Mariborčan, ki je živel naseljen med Koroško ce-sto in Vrbanovo ulico, se je preživljal z vinogradništvom. Travniki in njive pa so se razprostirate proti Kamnici in Melju. Tako je bilo v Melju pred 100 leti	samo še	devet kmetij,	med	Ruško	cesto in	kadetnico, so	bili trav-
niki. v sedanjem Magdalenskem predmestju pa j c imelo zemljo 10 posestnikov. ki so bili bolj kmetje kakor meščani- Pred. 100. leti ni bilo na Po brežju niti ene zidane in o pek as te hi še, ampak, so bile same lesene. Malo boljše hiše so bile v Studencih, kjer je bila z opeko krita samo cerkev, •ločim sla stati pred cerkvijo dve stavbi1, j
Pred 80 ih 90 jeti*'pa se je življenje v Mariboru, na Pobrežju in v Studen cih začelo spreminjati. Promet je povezal naselbine s svetom in prinesel v življenjc npvc zahteve. Pred 200 leti je bila zgrajena velika cesta Dunaj Bistrica-Trst. Njen vpliv se v Mariboru skraja ni poznal, kvečjemu v Hočah, kjer so kmetje hodili za voznike. Prve ceste, tudi ona iz Dravske doline, so. vplivate v prvi vrsti na po
držala se je le usnjarska obrt — ena izmed najstarejših obrti Srednje Evrope. Tudi mlinarstvo je postalo industrija: mariborski mlini so zalagali z moko kraje vse do Trsta in Tirolske.
letih pre-mesto samo Kopališke, Usnjarske in Strossmayerjeve ulice, mariborska predmestja (Melje in Po-
ra Razglas za odpis davčnih zaostankov, taks, davčnih in taksnih kazni. Vsi, katerih se tičejo gori navedene vrste zaostankov, naj vlože prošnje za odpis. Prošnji je treba priložiti potrdilo pristojne oblasti, ki dokazuje, da bi ga izterjava zaostanka ekonomsko uničila.' Prošnje so. oproščene kolkovine, ako davčni predpis ne presega v letu 200 din. Te se vlagajo pri davčni upravi; vsebovati morajo vse podatke o imovini davčnega dolžnika in izjavo, da drugih premičnin in nepremičnin ne poseduje. Prošnji mora prav tako priložiti uradno potrjeni izvleček iz posestnega lista, ter potrdilo občinske upra-
V takem stanju je doletela Maribor svetovna vojna.	(Dalje	jutri.)
Železniški uradniki v borbi za pravice
Udruženje Železniških uradnikov Maribor je imelo včeraj dopoldne v hotelu »Meran« redni občni zbor. Zbrani uradniki so manifestirali za zboljšanje položaja. Predsednik inž. Jagodič, tajnik Čretnik in blagajnik Lipovšek so poročali o delovanju pododbora. Iz poročil je razvidno, da se pododbor bori na vse načine za zboljšanje materialnega stanja uradništva. Za centralno upravo je poročal svetnik Bertoncelj, za oblastno upravo pa predsednik g. Dr. Čampa. Kljub temu, da opravljajo železniški uradniki najtežjo in odgovorno službo, so povsod zapostavljeni. Skozi
brežje) pa so dobila delavski značaj, i ve o imovinskem stanju prosilca. Rok za
■	- -	vlaganje prošenj do	23.	marca 1940. —
Davčna uprava za mesto Maribor.
m Dva dneva smučarskih nesreč. V soboto in v nedeljo jc prišla v bolnišnico cela vrsta smučarjev,	ki	so se poškodovali pri smuki. Tako	so	si zlomili nogo
pri smučanju 15 letni viničarjev sin Jože Kokot iz Pekla pri Mariboru, 11 letni posestnikov sin Dušan Brezovnik iz Kum-na, 28 letni pešadijski podporočnik Rudolf Petovar iz Ruške ceste, pri sankanju pa služkinja Marija Kolaričeva iz Ruš. Ključ-
njihove roke gre vsak dan na tisoče življenj, vendar zato niso primerno plačani.
Njihov gmotni položaj je brezupen, čeprav je po zakonu določeno število dni letno za počitek, ga dobivajo samo potnico pa si je "zlomil pri smučanju Stan-par dni. Ob največjih praznikih, ko vsi ko Kolarič iz Studencev, uradi počivajo, vrše takrat najtežjo in
najbolj odgovorno službo. Zanje ni nobenega praznika. Delajo podnevi in ponoči.
Pri volitvah je bil izvoljen ponovno za predsednika g. inž. Jagodič, za podpredsednika inšpektor M e r z, za tajnika Čretnik, za blagajnika Lipovšek, v odbor pa A m a 1 i e t i, Novak, F e-t i h in M o z c t i č.
Trgovina se j č zapela razvijali v Mariboru pdcl vplivom naseljencev od drugod. Ti priseljenci so lu kupovali pridelke ler jih izvažali v industrijske kraje proli severu. Prvi izrazito industrijski (kgrakter so dobili v Mariboru Studenci, in sicer z ustanovitvijo delavnic državnih železnic. Delavnice so docela spreoienile popreje vaški značaj Sludenecv ter mu vtisnile pečat delavsko naselbine. Dotok prebivalstva v Studence jc bil izredno močan. Iz leju v leto so sc Studenci razvijali, dokler se niso docela strnili /. mestom. Podobno jc bilo z Meljem. Manjša industrija sc je razvila okoli glavnega kplodvora (predvsem mlini), • enter trgovine pa je bil na Aleksandrovi cesti, tako da je bil kolodvor v središču med trgovino in industrijo.
V 70 letih preteklega stoletja sc je v Sludenčih krnel kot. socialni sloj
Gibanje brezposelnosti v Mariboru
Mariborska Borza dela je imela koncem decembra v evidenci skupno 1297 nezaposlenih oseb. Decembra je bil dotok nezaposlenih zopet precej velik. Največ nezaposlenih je v skupini pomožnih delavcev, sledijo jim zidarji in tkalci. Tudi med ženskami je mnogo nezaposlenih, največ med gospodinjskimi po-
močnicami. Pretekli mesec je Borza dela 81 osebam priskrbela službo, in sicer 64 moškim ter 17 ženskam. Decembra je Borza dela v Mariboru izplačala 104.247 din brezposelnih podpor. Največji del odpade na pomožne delavce, ki so prejeli 21.590 din, najmanj pa na kovinarj
VEČ ZANIMANJA ZA KOZJAK
Mnogokrat se je že govorilo in pisalo, da je premalo zanimanja za naš obmejni Kozjak. Toda vse besede so bile bob v steno. V današnjih časih prebivalec Kozjaka pač ne zasluži tega preziranja. Naš obmejni kmet gara iz dneva v dan, nima nobene zveze s svetom, saj je posebno ob meji prepuščen samemu sebi. Redkokdaj poleti, a še mnogo manj pozimi vidiš kakega tujca na naših izletnih postojankah. Sicer Kozjak v resnici ne more nuditi tistega komforta in udobnosti kot razne planinske koče na Pohorju in drugod, a nudi nam poleti ali pozimi lep razgled. Smatram torej za pravilno, da izletniki v bodoče posvečajo več pa-žnje krajem ob severni meji, ker se bo narodna zavest našega ljudstva ob meji utrdila, ko bo videlo, da se še kdo zanima zanj.	Kozjačan.
ženje je podžigala prijetna domačnost in številna narodna kola, tako da smo se res počutili kakor ob našem Jadranu.
V MARIBORU PRIMANJKUJE PREMOGA
Zadnje čase je tudi v Mariboru začelo primanjkovati premoga, kakor v drugih mestih. Zaradi hude zime se posledice .najbolj poznajo v šolah; kjer so kurjavo reducirali na minimum. Kljub temu pa še obstaja nevarnost, da bo premoga Zmanjkalo, Zato bodo mariborske šole najbrže za nekaj dni zaprli.
V PESNICI BODO GRADILI ŠOLO
Obmejno prebivalstvo se je dolgo borilo za šolo v Pesnici. Tako velik kraj i® brez šole in so morali otroci hoditi v šolo v Maribor, Št. Ilj, Jarenino in Spodnjo Kungoto. Razumljivo je, da je zaradi tega šolski pouk zelo trpel. Odločujoči so končno vendarle uvideli potrebo nove šole v Pesnici. Te dni je občina dobila obvestilo, da je kredit za gradnjo nove šole že odobren. Tudi zemljice že imajo. Šolo bodo spomladi pričeli graditi,
LEPA JE BILA »JADRANSKA NOČ«
Jadranska straža v Mariboru prireja vsako leto tradicionalno »Jadransko noč«. Čisti dobiček teh prireditev je namenjen Domu kralja Aleksandra v Bakru, kamor pošilja tukajšnja Jadranska straža vsako leto sirbniašne otroke na trezplačno letovanje. Zato je bila tudi sobotna prireditev zelo dobro obiskana.
NAPAD NA TIHOTAPCA PRi PEKRAH
Na cesti med Limbušem in Pekrami sta napadla dva moška, od katerih je bil eden brezposelni kleparski pomočnik Ivan Obrežnik, tihotapca Alojzija Gobca iz Kostrivnice pri Šmarju pri Jelšah. Moška sta zahtevala od Gobca, da jima izroči del tihotapskega blaga: vžigalnikov in saharina. Gobec pa je potegnil nož ter začel z njim mahati okoli sebe. Zadel Obrežnika v glavo, hrbet, prsi, roko in nogo, dočim je dobil drugi napadalec manjše poškodbe. Pa tudi Gobca sta napadalca hudo zdelala. Oba Gobec in Obrežnik, sta se*morala zateči v bol-nišnioo. Tihotapsko blago so zaplenili orožniki.
m Ljudska univerza. Drevi ob 20. uri predava znani planinski pisatelj dr. Josip Oblak o temi „Okoli Karpatov preko Romunije do Črnega morja“.
m Publicistika je v Mariboru precej razvita, saj izhajata v Mariboru dva dnevnika, en trotednik ,3 tedniki, 2 dvomesečnika in 14 mesečnikov.
m Zakaj je staro mestno pokopališče zaprlo? Ali zaradi mrtvili, ali zaradi uničevanja pokopaliških nasadov? Istočasno pa sc še pobira nadalje najemnina od grobov.
m Obrtniški tečaji. Mariborska poslovalnica zborničnega obrtnopospeševalnega zavoda namerava prirediti v kratkem v Mariboru sledeče strokovne tečaje: tečaj za kalkulacijo in sestavljanje proračunov za ključavničarsko stroko; tečaj za kovinarsko tvarilioznanstvo; kovinarski risarski tečaj; tečaj za struženje kovin; mi zarski risarski tečaj; tečaj za mizarsko kalkulacijo m sestavo proračunov; tečaj za mizarsko tvarinoznanstvo; tečaj za luže-nje lesa; Satlerjev krojni tečaj. Prijaviti sc je v pisarni poslovalnice v Vetrinjski 11/1 dopoldne.
m Do kosti se je opekel pri peči, kjer se je grel, 37 letni dninar Andrej Rajč iz Radvanja.
m Neki kolesar je povozil na Ruški cesti 9 letno Danico Brusovo ter ji zlomil nogo.
m Drva so ukradli neznanci zasebnici Frančiški Požarjevi v Slovenski ulici.
m Ogromno količino vina so izlili v Dravo. Neki posestnik iz Partinja je vino mešal, zalo so mu ga zaplenili.
m Med predstavo jc bil okraden uradnik Alfred Wuttc. V gledališču mu je nekdo odnesel zimski plašč.
m Znan delomrznež Ludvik C. je prišel te dni iz Murske Sobote in nadlegoval tukajšnje meščane. Policija ga je prijela ter bo preiskala njegovo preteklost.
m Z alkoholom se jc zastrupil 46 letni želar Franc Megojna od Sv., Tomaža. Z injekcijami so mu rešili življenje.
* OBRTNIŠKI PLES 27. I. NARODNI DOM
* Svctosavska proslava v soboto, 27. t. m. Sodelujejo pevski zbor ,,Jadran-Nanos“, operni pevec g. Manoševski, violončelist g. Bajde, ravnatelj Glasbene Matice, pianist g. dr. Klasinc in vojaški orkester.
Kino
* Grajski kino. Samo še v torek „Ner smrtni valček". Glasba, izborna igra. V .sredo najboljša veseloigra „Oče proti volji"
* Union kino. Do vključno ponedeljka ,,Medeni ledni" sijajna filmska opereta z Frančiško Gaal-ovo v glavni vlogi. Zabavno, lepa godba, krasni plesi!
* Esplauadc kino. „Edvard VII. in njegova doba", najrazkošnejši, najsijajnejši vele-film svetovnega triumfa, ponos francoske filmske produkcije.
Mariborsko g teda/išče
Ponedeljek, 22. jan.: Zaprto.
Torek, 23. jan.: Zaprto. (Generalka;. Sreda,24. jan., ob 20.: „Otliello". Premiera. Red C.
četrtek, 25. jan., ob 20.: ,.Zaroka na Jadranu". Red A.
Zasedba ,,Othelia". V Sliakespearejevi veličastni žaloigri „Otellhu“, čije premiera bo v sredo, 24. t. m. nastopijo: Pavie Kovič v naslovni vlogi, Kraljeva kot Othello-va žena Desdemona, Skrbinšek kot Othet-lov praporščak Jago, Kosič kot beneški dož, Gorinšek kol senator Brabanlio, Košuta kot Graziano, Crnobori kot Lodo-vico, Nakrst kot Othellov pobočnik Cus-sio, Verdonik kol beneški plemič Rode-Hgo, Rasberger kot Montano, namestnik na Cipru, Starčeva kol Jagova žena Emilija, Rasberger jeva kol Cassijeva ljubica Bianca. Ostali igralci nastopijo v vlogah senatorjev in plemičev. Režira Jože Kovič.
Radio
Torek, 23. jan.
Ljubljana: 7. Jutranji pozdrav; 7.15, 12., 14. in 20. Plošče; 11. Šolska ura; 13.02 RO; 19.20 Dragocenosti gospodarske Jugoslavije; 19.50 Deset minut zabave; 20.20 Dve enodejanki; 22.15 RO. -- Zagreb 12.25 Chopin; 18.15 Hrvalski pisatelji. — Beograd: 12.35 Havajske kitare; 14. Koncert Havajskega kvartetu. — Sofija: 0., 6.35, 7., 11., 13.30., 18... 21.30 in 22. Lahka in plesna glasba; 21. Ruske romance. — Rim: 20.45 Puccinijeva opera Boheme. — FE renca: 22.10 Koncert kvarteta.
Košaški Sokoli so zborovali
močno umaknil pred <' • kim. Ena-j noše. med katerimi so !V!e najlepše na-ko jc zrasla na- l’obrc/v»i I: Kmetsko srajčne z lepimi drvii. Dobro razoolo-
Včeraj dopoldne je bil v Košakih dobro obiskani občni zbor Sokola Maribor III, katerega je vodil starosta prof. Lojze Struna. Njegove občutne besede so oočastile spomin pokojnega šolskega upravitelja Cvetka, ki je mnogo pripomogel k Jako lepemu razvoju košaškega
-	  ,	Sokola. Sledilo je zanimivo poročilo tai-
Dvorana v Sokolskem domu je bila sim-1 niče Ju fr š n i ko ve. Spomladi bo jolično okrašena. Posebna privlačnost j slovesno razvitje narašeajskega prapora, »Jadranske noči« so bile oestre narodne j kar bo košaško sokolsko mladino še'
bolj spodbudilo k bkc.mt delu. Nato ■
Plemenitemu o poročali šc
sokol-
blagaj-
nik Košenina, podnačel. P e r h a v c, matrikar Ribarič in prosvetar H o-p e. Košaški Sokol šteje 138 članov, 49 članic, 26 naraščajnikov, 25 naraščajnik 35 dečkov in 34 deklic. Sledile so volih ve, pri katerih je bila izvoljena dosedanja uprava s prof. Struno na čelu. Uspelo sokolsko zborovanje je zaključil zastopnik sokolske čete pri Sv. Marjeti ob Pesnici Mirko V a-u d a z lepimi P°' zdravnimi besedami 'in orisal težkoče, 3 katerimi se mora boriti obmejno Sokolstvo.
v Mariboru dne 22. T. 1940.
»V e ? e r ti ? t?«
Stran 5.
Ali je moscče na Metecu življenje?
GANDHI ZA KOMPROMIS '
Vodja indijskih nacionalistov, Gandhi je napisal v svojem tedniku uvodnik, kjer
V poslednjih desetletjih je izšla cela vrsta romanov, ki prikazujejo polet zemljanov na kak planet, večinoma na Mars in njihovo življenje na novem svetu. Med prvimi nebeškimi telesi, ki so privlekla pozornost zemljanov nase, je gotovo Mesec, kajti ta ni jako oddaljen od Zemlje in bi ga bilo s kakim vsemirskim letalom še najlaže doseči. Ali pa so na Mesecu tudi ugodni pogoji za življenje? Danes vemo, da bi človek, ki bi prišel z Zemlje na Mesec bil neizogibno zapisan smrti, kajti na Mesecu so take razmere, da nobeno živo bitje, tudi najprimitivnejše, ne bi preživelo en cel mesecev dan.
NA MESECU NI ZRAKA
Mesec ima veliko manjšo privlačno silo kot pa Zemlja, človek, ki tehta na Zemlji 75 kg bi bil na Mesecu težak kakih 12 kil. Mesec je namreč veliko manjši od Zemlje in zat0 tudi na njem vsi predmeti manj tehtajo kot bi na Zemlji. Zaradi zmanjšane privlačnosti pa je tudi zračna plast nižja kot na Zemlji. Zračni pritisk na Mesecu ne iznaša niti dve desetinki atmosfere. Tolik pritisk pa imamo na Zemlji v višini 14 km. Znano je, da si morajo letalci dodati posebne maske, čim pridejo do gotove višine, kjer primanjkuje zraka za dihanje. Stratosfer-ni letalci se zapirajo v hermetične geodete, da bi mogli dihati.
MRAZ _ 200 STOPINJ
Zaradi pomanjkanja zraka, in ker na Mesecu ni vode, imajo sončni žarki izredno moč. Žarki, ki jih vlaga v zraku ne zadržuje, padejo na Mesec in ga tako segrejejo, da že kmalu po početku dneva vlada na njem vročina 150°. Ko pa sonce zopet zaide, takrat se prične mesečeva skorja naglo ohlajevati. V nekaj urah nastopi
Kakšna pa je voda?
mraz — 200 stopinj. Takega mraza na Zemlji ni in celo v velikih višinah, kjer je veliko bolj hladno kot pri tleh, so iznie-rli vsega okoli 60 stopinj pod ničlo, človek torej, ki je prišel na mesec, bi se moral boriti proti pomanjkanju zraka in proti strahovitemu mrazu ponoči, oziroma silni vročini, ki vlada podnevi na zvestem spremljevalcu naše zemlje,
TUDI VODE NI
Pri vročini 150° bi se seveda kmalu vsa voda, ki bi bila na Mesecu pretvorila v paro, Mesečeva privlačnost pa bi bila premajhna, da bi to paro zadržala. Tako je gotovo, da tudi morja ali sploh kake vode ni na Mesecu. Sicer na njem lepo vidimo temnejše pege, za katere so nekdaj mislili, da predstavljajo morje. Danes smatramo, da so te pege vrhnja plast kamenin, ki so temne barve. Veliko se je tu-
di pisalo in govorilo o dozdevnih Ugaslih ognjenikih, kajti na Luni res vidimo hribe take oblike kot jih imajo ognjeniki. Toda, če pomislimo, da so žrela dozdevnih ognjenikov široka do 200 km, nam je takoj jasno, da tu o ognjenikih ne more biti govora.
ŠE O VELIKOSTI MESECA
Mesec meri v premeru 3480 km, toraj približno toliko kot je velika naša celina, Evropa. Od Zemlje je oddaljen za 10 zemeljskih premerov. Dan in noč se izmer njavata vsakih 14 dni. 6 gorskih vrhov je na njem, ki dosežejo višino skoro 7000 m. Nastal je tako, da se je od Zemlje, ko je bila še v tekočem stanju, odtrgala gmo ta — tam kjer je danes Pacifik _ in pričela krožiti okoli Zemlje. Je torej veliko mlajši od Zemlje.
Nemški vojni plen na Poljskem
Z zasedbo Poljske je Nemčija vključila v svoj življenjski prostor vso industrijo sladkorne pese z 61 tovarnami in letno proizvodnjo nad pol milijona ton. Razen tega je 25 tovarn v novi coni Gdanska in v zahodni Prusiji. Veliki rudniki soli so pri Biališki, Vehniji in Hohensalzu. Pri Jaroslavu, Saneku in Jasliji so izviri nafte, ki nudijo 150 do 200 tisoč ton petroleja. Znana tekstilna industrija v Lod-žu šteje 1700 tovarn, od katerih je 500 industrijskih podjetij velikega stila. Del tekstilne industrije je že v rokah Nemcev.
Kemična industrija Poljske z blizu
1000 podjetji proizvaja velike množine kemikalij raznih polfabrikatov, umetne svile in podobno. Za povečanje nemške gospodarske sile je zelo važnega pomena pridobitev številnih premogovnikov in topilnic v Gornji Šleziji in v oblasti Dombrave. Turje 70 peči za proizvajanje jekla, 29 visokih peči, 7 električnih peči, 4 tovarne za proizvajanje cevi, mnogo livarn jekla, tovarn za emajl, mehaničnih delavnic in 17 topilnic za svinec. Velike topilnice so še v Starohovici in Ostra vici. Vsa ta industrija dela zdaj s polno paro za Nemčijo.
Zavoji kave — darovi za Italijane
Iz narodno gospodarskih ozirov je Italija 1. septembra lani ukinila prodajo kave. Rojakom v tujini je pa bilo dovoljeno, da smejo pošiljati svojim sorodnikom v domovino pakete kave 5—10 kg. Te odredbe so se posebno poslužili Italijani v Argentini. Tam je več spedicij-skih družb in je samo ena izmed njih v božičnih dneh poslala v Italijo 30.000 za-
vojev kave kot darove tamošnjih izseljencev. ; Prevoz teh pošiljk je bil zelo rentabilen in so spedicijske tvrdke živahno agitirale z oglasi po novinah, naj pošljejo Italijani svojcem čim več kave v domovino. Nekaj podobnega imamo tudi ob naši severni meij, kjer gredo namesto kave pošiljke dobre šunke in naših užitnih klobas preko meje.
Nabiralna akcija za kosti na čeških šolah
Kakor poroča praški »Der Neue Tag« je ministrstvo za trgovino, obrt in industrijo določilo, da se morajo v vseh občinah z nad 5000 prebivalci uvesti nabiralne akcije kostnih ostankov. Vsaka domačija, kjer so šolski otroci, mora oddati kosti v bližnjo šolo. Ravnatelji šol so odgovorni za t0 zbirko in morajo mesečno poročati o njej. Kjer šolskih otrok ni v
hiši, naj se kosti izročijo sosedovim.
Oblastva opozarjajo posebno mesarje, prelcajevalce, usnjarje, prekupčevalce s kožami in konservne tovarne, da morajo vse kosti in rogovje skrbno hraniti ter od dajati nabiralcem. Cene za kosti bo določila oblast.
se zavzema za kompromis Hindov z vladno politiko. Je za pomirjenje z Angleži v trenutku ko se odigrava usoda sveta.
OGROMNA EKSPLOZIJA V VSE-MIRJU
Zvezdami v Hamburgu ki Sonnebergu sta ugotovili, da je prišlo v vsemlrju do velike katastrofe. V Rimski cesti ]e eksplodiralo sonce, enako našemu. Do eksplozije je prišlo zaradi nenadnega razpadanja atomov, iz katerih je sonce obstajalo. Posamezni deH razletelega sonca so bili vrženi s hitrostjo nekoHko milijonov kilometrov na uro v vsemtrje.
»Danziger Vorposten«, glavno glasilo Gdanska, se pritožuje nad praznimi trgo-vinami.*Za Božič so prebivalci namreč vse pokupili, zdaj pa so ostale trgovine pra-
zne.
Spomnite se CMDi
Kako onemogočiti vojno
Nobena vojna se ne more voditi brez nujno potrebnih snovi: bakra, mangana, nafte, kositra itd. če toi vojujoče se države ne mogle dobiti teh rud, bi morale prej ali slej prenehati z boji. Za nakup vojnih zalog bi bilo treba izdati mesečno pol milijarde dinarjev in vojna bi kmalu sama od sebe prenehala. Tak načrt je namreč predložil ameriški finančni minister Morgen-thau. Toda, ali bi se sploh našli ljudje, ki bi hoteli žrtvovati to vsoto, ter države, ki bi odstopile svoje zaloge, potrebne za oborožitev.
Marij skalan:
RAMAS IN JORA
ROMAN ZADNJIH LJUDI NA ZEMLJI
64
»Peklenska naprava!« je vzkliknil Ta-*hr Indor.
»Ali sta vedela, kaj nam grozi?« je vPraŠal RayanL
. »Stopimo dalje, vse vam pojasnim!« le odgovoril namesto Mahabalija Ramas.
Mahabali je odvedel rešence in Rama-^.a Po dolgem hodniku v elegantno oprem ‘leno podzemeljsko sobo, ki jo je bil dal Graditi že Mirza Seoni v svoje posebne aamene. Ko so tam posedli, je Ramas dejal;
, »Po vašem odhodu sem odhitel k Ma-ftaba!iju Patni, ki stoji tu pred vami. V ^zgovoru mi je odkril stvari, ki vas bo-r? Presenetile bolj kakor vse. kar ste “daj slišali. Tudi on je nazadnje podvo-?11 v Yagirijevo odkritosrčno spremem-J5, zato sva sklenila polnteti za vami. J\SVa Pa prispela do dvigala, ki se na-gluo uporablja za vhod in izhod delav-* vsemirskega letala, so bila vrata rij va . Spoznala sva takoj, da je to sto-Pod-a2'ir' Seoni‘ da bi mi preprečil pot iz da jjeoilia Tedaj mi je Mahabali izdal. ravn °a še nek' druR izll0cl- ki vodi na-la s °st v prcdsedstveno palačo. Kreni. a v to smer in pot je bila res pro-
sta. S tem, da bi odkril to rešitev v svobodo, Yagiri vsekakor ni računal. Ko sva prispela do konca hodnika, sva na največje začudenje opazila, da je predsed-stvena pisarna pogreznjena. Mahabali, ki dobro pozna mehanizem, je z lahkoto odprl vrata — in v sobi smo našli vas.«
»To je skoraj čudež!« je vzkliknil Ta-kur Indor.
»Previdnost usode je, ki ne dovoli zločincu, da bi njegov zločin uspel,« je dejal Hampur Kamthi.
»Dejal si, da si izvedel od Mahabalija nekaj, kar nas bo začudilo,« se je vmešal Takur Indor. »Ali nam ne bj povedal, kakšno je to razkritje?« '
»Zgodba je dolga,« je odgovoril Ramas, »vsebina pa kratka: Ti in jaz nisva Indorja. ampak Rayanija....«
»Rayani.ia?«*so se začudili hkratu vsi in se spogledali.
»Da.« je potrdil Mahabali Patna, Ramas je pa nadaljeval:
»Sconiji so umorili mojega deda, tvojega očeta, tebe- pa zamešali .n pod imenom Takurja Indorja vzredili v skumii vzgojevalnici. To so storili zato. da bi po izumrtju rodovine Rayanijev
oni postali vladarji v Rayanipuru. To je bila velika skrivnost dolgega sovraštva, ki se je nadaljevalo celo še potem, ko že nihče ni več vedel, da nismo v. resnici brezimni Indorji. Seoniji so tudi Indorje preganjali in jih skušali uničiti.«
»Jaz sem Rajani?« je vzkliknil Takur.
»Potomec mojih sinov?« je ginjeno dahnil veliki.
»Tako je,« je potrdil Mahabali. »Rayani... Rayani...« je ves prevzet ponavljal filozof.
Veliki pa je stopil najprej k Takurju in nato še k Ramasu in oba objel: »Sinova moja! Kako hudo mi je bilo, ko sem se vrnil po tisoč letih v življenje in so mi dejali, da mojih potomcev ni več, da so že izumrli. Toda neka skrivna slutnja mi je govorila, da to ni resnica. Ko sem prvič zagledal Ramasa, me je po vseh potezah svojega obraza tako spominjal mojega sina, da sem Yagirija Seonija posebej vprašal, kdo je in iz kakšnega rodu izvira. Tud: še pozneje sem 1 moral nenehoma misliti na njegov obraz. V isti slutnji me je potrdil pogled nate, Takur. Morda je bilo prav to povod, da šem te brez premišljevanja in presojanja imenoval za Yagirijevega naslednika. In moja slutnja me res ni varala. Rod Rajanijev še ni 'zumrl, živi in bo dalje živel v vama ‘n vajinih potomcih. To je največja sreča, ki sem jo doživel po svoji ponovni vr-
nitvi v življenje.«
»Oče, praoče!« sta vzkliknila Takur in Ramas.
»In moja hči je bila mati zadnjega potomca velikega...« je tiho mrmral sam zase Hampur Kamthi.
»Praoče t in oče!« je dejal Rama« pa trenutku globoke ginjenosti. »Vsega tega ne bi bili. nikoli izvedeli, ako ne bi bilo Mahabalija Patne. Med njegdvim očetom, oče, m med teboj, je divjalo prav tako sovraštvo, kakor med menoj in med njim. »Pokazal je na Mahabalija. »Toda čudo usode, ki se je igrala z nami vsemi, je storilo, da: sva prav pred nekaj minutami pozabila na staTe razdore in si postala prijatelja, da, še-več. brata. Ali ne, Mahabali?«
»Da,« je pritrdil inženir.
»Nihče, razen njega in Yagirija Seonija,« je nadaljeval Ramas, »ni doslej vedel, kako je končal svoje življenje Dra-nath Rayani, kako je postal njegov sin, Takur iz Rayanija Indor in da sem jaz zadnji potomec velikega. Mahabali tega ni izdal nikomur, ker se je bal Seonijev, katerih orodje je bil Jaz sem mu pa v imenu vaše rodovine obljubil, da bomo pozabili na vso preteklost in sklenili prijateljstvo. Morda sem si prisvojil preveč ob asti, vendar mislim, da moja njemu dana obljuba .zaradi tega ne bo ničeshr izgubila na veljavnosti.«
(Dalje.)
Šport
Drž. prvenstvo v klasični kombinaciji
DRŽAVNI PRVAK V TEKU JE POSTAL FRANC SMOLEJ, V KLASIČNI KOM BINACIJI PA JOŽE KNIFIC — NEMEC GREGOR HoLL MEDNARODNI PRVAK V SKOKIH
N’ soboto in nedeljo je bilo v Bohinju tekmovanje za državno prvenstvo v klasični kombinaciji, ki se je odigravalo pri jako ugodnih snežnih prilikah. Star-1 alo je oba dni po 55 tekmovalcev, najmočneje zastopan je bil SK Bohinj. Od inozemcev sla nastopila za tek samo 2 Nemca, Gregor Holl in Gustav Meier, dočim je Iretji, Doujak Hans, starlal samo v solo skokih.
SMOLEJ ZMAGOVALEC NA 18 KM
Proga za lek je merila 18 km ter je imela višinsko razliko 250 m. Bila je odlično trasirana ter so se vsi prizadeti iako pohvalno izrazili o njej. V teku je zmagal naš, olimpionik Franc Smolej z velikim naskokom ter s tem ponovno dokazal, da zn enkrat še nima konkurence med našimi lekači, ki bi mu osporavala naslov državnega prvaka. Tekmovalci so porabili za progo sledeče čase:
1. Smolej Franc (Bralstvo) 1 :34.41, 2. Knific Jože (Bratstvo) 1 :37.19, 3. Starman Lado (Ljubljana) 1:38.21. 4. Petrič \nton (Ilirija) 1:40.01, 5. Knap Leo (Sarajevo) 1 :40.24, 6. Ženiva Lovro (Bratstvo) 1 :40.29, 7. Razinger Tone (Bralstvo) 1:4}, 8. Klančnik Lojze (Dovje-M.) 1 :42.05, 9. Rožič Andrej (Ilirija) 1:42.22, 10. Pogačnik Anton (Bratstvo) 'l .13.33, 11. Jakopič Avgust (L juhi j.),	12. Kopavnik
l.ojze (Ilirija), 13. Meier Gustav (DSV) itd., 1’ribošek je šele 17.
V oceni za kombinacijo so odpadli oni tekmovalci, ki so (nastopili le v leku, ter je bil lako dosežen sledeii vrstni red: 1. Knific Jože, 2. Petrič Anton, 3. ?emva Lovro, 4. Razinger Tone, 5. Pogačnik Anton, 6. Meier Gustav itd.
SKOKI ZA KOMBINACIJO
Spored tekmovanja se je drugi dan nadaljeval* najprej s skoki za kombinacijo. Starlalo je 16 tekmovalcev prvega dne, vrstni red, ki je bil dosežen v teku se skoroda ni izpremenil. Med posamezni-ini tekmovalci je dosegel Pribošek daljavo 36 in 39 m, Nemec Holl 38 in 38*5 m, IJevc dvakrat 36 m, Nemec Meier dvai-krat 35.5 m itd.
OCENA ZA KLASIČNO KOMBINACIJO
I. razred:	1. Knific Jože (Bralstvo)
270.9 točke, 2. Razinger Tone (Bratstvo) 269.2, 3. Zemva Lovro (Bratstvo) 258.5, 4. Bevc Edo (Ljubljana) 257.8, 5. Pogačnik
Tone (Bratstvo) 245.1, 6. Klančnik Gregor
(Dovje-M.; 232.7, 7. Pribošek Frane (Ilirija) 219.2 točke.
II. razred: 1. Petrič Anton (Ilirija) 218 točk.
III. razred: 1. Rus Janko Ljubljana) 231.1, 2. Fanedl Karel (ISSIv Maribor) 223.2, 3. Vidic Andrej (Ljubljana) 209.2, 4. Zalokar Jože (Ilirija) 198.2, 5. Kranjčič Leopold (SK Železničar) 184.6.
Mednarodni razred: Posebna ocena z ozirom na sodelovanje nemških tekmovalcev daje sledeči vrstni red: 1. Knific Jože 270.9, 2. Meier Gustl (DSV) 270.2, 3. Razinger Tone 269.2, 4. Holl Gregor (DSV) 263, 5. Zemva Lovro 258.5, 6. Bevc Edo 257.3, 7. Petrič Anton 218 točk.
SAMOSTOJNI SKOKI
Spored konkurenc je zaključilo tekmovanje v samostojnih skokih, ki je pokazalo, da dobivamo tudi v tej disciplini čimdalje več naraščaja. Vsi skakači so pokazali lep napredek, zlasli je ugajal Klančnik Karel (Smk Ljubljana), ki je zasluženo zasedel prvo meslo med domačimi tekmovalci. Dosežene so bile sledeče daljave: Novšak 43.5 in 43 m, Doujak (I)SV) 39 in 42 m, Holl (DSV) 42 in 14 m, Jakopič l.Abiji 10.5 in 41.5, Klančnik Karel 12 in 42 m, Meier (DSV) 40 in 40.5 m itd. Med juniorji je izvedel najdaljši skok Mojstrin-čan Polda s 36 m. Rezultati:
Seniorji: 1. Holl Gregor (DSV) 148.4, 2. Klančnik Karel (SmKL) 147.7, 3. Novšak Albin (SmK Bohinj) 145.3, 4. Bevc Edo (SmKL) 143. 5. Jakopič Albin (Dovje-M) 142.3, 6. Pribošek Franc (I) 138.6,	7.
Doujak Hans (DSV) 135.2 itd.
Juniorji: 1. Polda (Dovje-M.) 110.30, 2. Bukovnik Leon (Bratstvo) 135.7, 3. Brun Berti (Bratstvo) 132.1. 4. Grigorij (1)128.2, 5. Kordeš (Bralstvo) 127.9, 6. Mežik Fr, (I) 127.1.
V dvorani občinskega doma je bila ob 17. razglasitev rezultatov in razdelitev daril, obdarovana je bila prva trojica v vsaki disciplini. Prisostvovali so predstavniki raznih športnih organizacij, zastopniki in ofi-cielni gosti. Naš olimpijec Smolej je prejel specialne smučke za lek, darilo komandanta dravske divizije gen. Stefanoviča.
Tekmovanje je vodil tehnični odsek JZSZ z načelnikom Predaličem na čelu, dočim je za organizacijsko stran in priprave oskrbel SK Bohinj. Tekmovanje je poteklo v splošnem zadovoljstvo, lli pa vzbudila mecl občinstvom tistega odziva, kakor sc je pričakovalo.
Slovenski drsalci čvrsto v vodstvu
DAMSKI PVRAKINJI STA SILVA PALMETOVA IN VLASTA SERNČEVA. MOŠKA PA EMANUEL THU MA IN PRESINGER
Za letošnje državno prvenstvo v umetnem drsanju se je prijavilo 17 tekmovalcev, kakor še nikoli doslej. Tekmovali so v 4 skupinah: 2 seniorki, 3 seniorji ter po 6 juniork in ju-niorjev. Tekmovanje je bilo razdeljeno na obvezne like v soboto popoldne ter na prosto drsanje v nedeljo popoldne. Močno so bili zastopani letos tudi Zagrebčani v obeh junior-skih skupinah ter so pokazali lep napredek v obveznih likih, dočim v prostem drsanju še vedno jasno zaostajajo. V seniorskih tekmovanjih so nastopili le drsalke in drsalci SK Ilirije, našega najstarejšega kluba na tem polju. Tehnični rezultati so bili naslednji:
Juniorke: 1. Sernec Vlasta (Celje) 57.5 točke, 2. Bogataj Marica (Ilirija) 54.1, 3. Gom-boš Klara (ZAŠK) 55.8, 4. Fine Draguša (Ilirija) 54.1, 5. Petaj Marica (ZAŠK) 53.4, 6. Žiberna Alenka 41.2 točke.
Pri obveznih likih je dosegla prvo mesto Gombačeva pred Serncevo in Petajevo.
Seniorke: I. Palme Silva (Ilirija) 159.2, 2. Schell Dorica (Ilirija) 146.9.
Juniorji: l. Presinger (Celje) 55.8, 2. škr-tič Anton (Hašk) 54.5, 3. Rozman Mirko (Ilirija) 51.3, 4. Gros Zlatko (Hašk) 51.9, 5. Perko Rudolf (Zašk) 49.9, 6. Herzog Ivan (Zašk) 48.9 točke. Tudi v tej konkurenci sta v obveznih likih odnesla prvi dve mesti Zagrebčana škrtič in Gross.
Seniorji: l. Thuma Emanuel 221.9, 2. Be-teto Milan 203.5, 3. Biber Jožko (vsi Ilirija) 202.8 točke.
Pri juniorkah in juniorjih je bilo dosegljivih 78 točk, za naslov prvaka jih je bilo treba doseči 60 odst., to je 46.7 točke, seniorji so imeli 258 doseglijivih točk, 60 odst. je znašalo 154.8, seniorke pa 180 dosegljivih točk, za naslov prvaka jih je treba zbrati 108.
Popoldne je bil v »Emoni« družabni sestanek, kjer so bili objavljeni rezultati ter razdeljena darila.
Smuški tek SSK Maratona
SSK Maraton je izkoristil na novo zapadli sneg za smuško tekmovanje v teku za seniorje in juniorje. Tekmovanje se je tokrat vršilo tako rekoč sredi Maribora, saj je bil start pri Treh ribnikih, cilj pa v mestnem parku. Seniorji so tekli 10, juniorji pa 5 km, prvih se je prijavilo 17, drugih pa 21. Razen enega tekmovalca so vsi dospeli na cilj. Odlično trasirana proga je potekala od drugega ribnika skozi (Grajski log na cesto, ki vodi od Piramide proti Wolfcetlu. Od tod preko grebena nad Rošpohom, nato v Vinski dol, od tod navkreber do kapelice pri pos. Kolariču, nato pa skozi vinograd in sadovnjak pod Kalvarijo, kjer se je končala v mestnem parku pri spomeniku osvobojenja. Juniorska proga je bila krajša, imela pa je v glavnem isti potek. Tehnični rezultati:
Seniorji: L Šubic Janko (ISSKM) 40.34, 2. Grmovšek Štefan (Mar.) 40.44, 3. Stante Jo-
ža (ISSKM) 40.51, 4. Kuhar (Železničar), 42.38, 5. Kralj Lojze (Mar.) 43.01, 6. Souei-; Karel (Mar.) 43 37.03,	7. Škerget AdOlt
(ISSKM) 43.46, 8. Šiker Anton (Maraton/ 43:49.03, 9. Simčič Albin (ISSKM) 44:2S.03, 10. Hren Stanko (ISSKM) 44.47.
Juniorji: 1. Muhič Edo 22.20, 2. Gril Silvester 22.30, 3. Plevnik Milan 23.24, 4. SacicK Emil 23.32, 5. Šiker Štefan 23.38, 6. Rojko Jože 24.23, 7. Gašperšič Zorko 24.53, 8. rasier Mirko 25.00, 9. Serp Jože 25.03, 10. Ucbleis Jože 25.30, vsi člani SSK Maratona.
Tekmovanje je poteklo v najlepšem icilu pot teh n. vodstvom Matele, Šapca in Kebriča, predsedstvo tekmovanja je bito v rokah iiu-Laha, kot sodnika sta fungirala Lambert Aljančič in dr. F. Žebot, podzvezo pa je zastopal Purkelc Viktor. Po tekmovanju je bil«; razglasitev rezultatov v gostilni Kliček pri Treh ribnikih.
s Zmaga norveških drsalcev. V mednarodnem tekmovanju v hitrostnem drsanju na ledu med Norveško in drsalci iz tujine so Norvežani nepričakovano, a sigurno zmagali z 271 : 177 točkam. Najboljši je bil Norvežan S. Mulisen, ki je rabil za 10.000 m čas 17 :37.5, na 1500 m pa je zmagal v 2 :20.7 pred Leloncem Berzinsom (2:20.8) ter Američanom Vallasom (2:21.3).
Smučarska poroči'7
(„Putnik ". Maribor 22. januarja
Sv. Lovrenc na Pohorju:^—16 C, zelo oblačno, mirno, 17 cm pršiča na podlagi 20 cm.
Logarska dolina (Sestre Logar) —8 C. pooblačeno .vetrovno, 25 cm pršiča na podlagi 25 cm, snežne razmere na cesti' zelo ugodne.
Sokolski dom — Ruška koča: —15 C,
pooblačeno, mirno. 10 cm pršiča na podlagi 15 cm.
Kotlje*— Rimski vrelec: —16 C, jasno, mirno, 26 cm pršiča na podlagi 10 cm, snežne razmere na cesti zelo ugodne.
Smuka povsod odlična!
PRLEŠKO GOSTUVAJE
V soboto so se v Studencih zbrali mariborski in okoliški prleki na tradicionalnem in nadvse zanimivem gostuvaju. Prav te prireditve mnogo pripomorejo k ohranitvi narodnih prleških običajev. — Znana prleška veselost, šegavost in dru-žabi» >t je vse udeležence kmalu spravila v najboljše razpoloženje, ki je pri-kipelo do vrhunca, ko so se pričeli pravi obredi prleškega- gostuvaja. Vsak udeleženec si je za 35 din lahko privoščil vsega, kar mu je poželelo srce. Taka je pač navada pri prlekih, ki so res gostoljubni.
o Roparski napad na Selah pri • .Slaveni-gradcu. Pred dnevi sta stopila v stanovanj • učiteljice Vrhnjakove dva mlada mcfSks. V stanovanju sta bili le služkinja in šivilja. Oborožena roparja sta pričela slikati po predalih. Ko sta videla, da n;' bosla dobila zaželenega plena, sla z n->-žem prerezala pokrov pisalnega stroj ’ Škodo cenijo na 6000'— din.
MALI OGLASI
CENE MALIM OOLASOM: V malib oslasfb stane vsaka beseda SC par. najmanjša pristojbina ta tt oelase le din 9.— Drnžbe orekllcl. dopisovanja In zenltovanlski oslasl din 1.— do besedi Naimani:! znesek la te oglase le din 10—. Debelo liskane besede se računalo d vol no Oslasnl davek ’> enkratno objavo znaSa din 2.—. Znesek za male oglase se olaiuie takoj srl naročila, oziroma ca vposlatl * olstnn skupaj t naročilom ali pa po ooStnl položnici na čekovni račun St. 11.<09, Za vtr pismene odzevore elede tnalih oclasov se mora orllolltl znamka za 1 din
Razno
GOSPODINJE!
Kmetski sadni kruh, pustne krofe, dr. Kollerjev zdravilni kruh proti črevesni lenivosti dobite stalno v pekarni Rakuša, Koroška c. 24. 13831-1
SVARILO!
Nisva plačnika za najino hčer Holil Frančiško. Hohl Anton in Frančiška. Pobrežje 13834-1
Posest
GOSTILNA
s’ posestvom, 17 oralov, poldrugo uro od Maribora na j križišču cest naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. !	13829-4
^Stanovam e______________
STANOVANJE
dvosobno, kopalnica, soba za služkinjo, balkon, vrt oddam 1. marca. Drogerija Kanc.
13833-5
So bo odda
Kam, kje?
sesa
PREPRIČAJTE SE
j Ja ie dobra meščanska go-| stilna s prvovrstno ceneno i kuhinjo in sortiranimi vini gostilna »Triglav«, Glavni trs-Lisjak.	13668-1'
DVODRU2INSKA HIŠA
naprodaj. 4 minute od kolodvora Tezno. Naslov v ogl.
odd. »Večernika«. 13830-2
GARCONIERA
obstoječa iz sobe, predsobe, kopalnice, centralna kurjava, takoi za oddati. Grajski trg 1 13724-7
Službo dobs
Alpska kombinacija SK Železničarja
SK Železničar je priredil včeraj na Pohorju uspelo tekmovanje v alpski kombinaciji. Proga za slalom je bila pri stari Glažuti v bližini Ruške koče, imela je višinsko razliko 50 metrov ter jo je bilo treba prevoziti dvakrat. Proga za smuk je vodila od Sv. Bolfenka po novi smuški poti, cilj je bil pri »Habakuku«. Merila je 4.5 km, višinska razlika je znašala 500 m. Za slalom se je prijavilo 19, za smuk pa 23 tekmovalcev. Pri smuku so 3 odstopili radi kvara na smučkah, sicer pa je tekmovanje poteklo brez vsake nezgode. Startali so po večini člani prireditelja.
Rezultati v slalomu 1. Erman (Maraton) 1.07 štiri petine, 2. Košir Jože 1.09 štiri petine, 3. Knific Jožko 1.18 ena petina, 4. Stalekar Karel 1.20, 5. Gregorčič Danilo 1.20, 6. Deisinger Janez 1.21 ena petina, 7. Plešnik Ernest 1*Ž6 dve petini itd.
Rezultati v smuku 1. Plešnik Ernest 11.39, 2. Knific Jožko 12.05, 3. Košir Jože 12.07, 4. Urleb Bogomir 12.30, 5. Vranjek Ivan 12.38, 6. Stalekar Karl 13.17, 7. Mervič Anton 13.57, 8. Erman Franc (Maraton) 14.00 itd. — V smuku je nastopila tudi trojica tekmovalcev izven konkurence: Ivic Franc (Hašk) je dosegel čas 12.38, Ule Mirko (SPD Mežica) 12.57, Pšunder pa 14.31.
Ocena za alpsko kombinacijo Na podlagi rezultatov v smuku in slalomu
so dobili posamezni tekmovalci v kombinaciji sledeče ocene:
1. Košir Jože 192.3, 2. Erman Franc (Maraton) 181.35, 3. Knific Jožko 181.22, 4. Plešnik Ernest 178.44, 5. Stalekar Karel 171.23, 6. Gregorčič Danilo 165.64, 7. Vranjek Ivan 172.18, 8. Deisinger Janez 158.52 itd.
Vodja tekmovanja je bil Pirnat Ignacij, ki je s pomočjo več klubskih funkcionarjev poskrbel, da je tekmovanje poteklo v najlepšem redu in brez pritožb.
HIŠO
z gostilno ali trgovino z nekaj zemlje kupim v Dravski dolini. Eventualno tudi posestvo. Vrednost do 120.000 din Ponudbe na ogl. odd. »Večer nika« pod »Gotovina«.
13835-2
Prodam
j gJviLJSKO IZUČENA CENJ. STRANKE 'iščem službo, enoletno prakso ki so zadnjič zamudile nakup j k boljši šivilji, želim vso oskr spalnice, obveščam, da imam bo in rada pomagam pri gQ-2 spalnici zopet v zalogi po j spodinjstvu. Nastop s februar 3600 din. Mizarstvo, Franko- jem. Naslov v ogl. odd. »Ve-panova 23.	13828-4	Ičernika«.	13826-10
s. Tečaj v alpski kombinaciji za dekleta bo
od 4. do 24. febr. na Pokljuki, sprejetih bo 10 tečajnic. Prošnje za sprejem je treba, kolko-vane z 10 din, nasloviti na MFVN ter jih poslati najkasneje do 23. t. m. JZSZ.
s. Zagrebška Concordia je izgubila prijateljsko tekmo na Reki proti Fiumani z 1 : 2.
s. Rokoborska reprezentanca Trsta bo gostovala v Zagrebu v okviru medmestnega dvoboja 17. febr. a. Prvenstvo Medvednice v smuku si je
osvojil žingerlin, član Maratona (Zagerb), v času 5.17. Tudi v konkurenci moštev je zasedel Maraton prvo mesto.
s Prvak Nemčije v hitrostnem drsanju je
postal na Dunaju Karl Wazulek.
VAJENCA
pridnega, sposobnega, sprejme mizarstvo, Frankopanova ul. 23.	13827-9
Službo Išie
Alm
želite oglaševati, pokličite telefon:
*
25-67
ZAHVALA
Vsem, ki so v naši veliki žalosti povodom frnoičn_■	'	iv': -iase
nepozabne
GIZELE
sočustvovali z nami in nas tolažili v bolesti, najlepša hvala. Hvala vsem darovalcem krasnega cvetja, za spremstvo na njeni zadnji poti in za izrečena ustmena in pismena sožalja.
Maribor, dne 22. januarja 1940.
ŽALUJOČA RODBINA FILIPIČ.
■■■ ■
Izdaja In urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborsko tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Ogluši po ceniku. — Rokopisi sc ue vračajo. — Urcdni|tw> In uprava: Maribor, KopaliSka ulica 6. — Telefon uredništvu štev. 25^7, in uprave štev. 25-07. — Rosjni čekovni račun Jjtev. JI. 400-