Um LXIX	stev. 186 a
Y Ljubljani, v soboto, 9. avgusta 1941-XIX	V'*™ • " prMZ0 — Cena L 0.70
»tvo 20 Lir — ne-
te 20 Lire, Eduione
mS£OVENECm
in 10.349 za inserate,	™	^^^^	^ MH^	namen
le inserzioni.
Podružnica«	Izhaja vsak dag i|ntraj razen ponedeljka io dneva po praznika.	F i l i a 1 e »
Novo mesto.	m	.
T ... .	u, xx .	, *	.	- Uredništvo In apravai Kopitarjeva 6, Ljubljana. =	Novo mesto.
Izključna pooblaščenka za oglaševanje Italijanskega m tujega | Redazione, Ammlnistrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana. i Concessionaria esclusiva per la pnbb1icif» di provenienza italiana izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano.	§	Telefon 4001-4005.	|	ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano.
Žalost je zajela Italijo
Veličastne in prisrčne
pogrebne slovesnosti w Pisi
Pisa, 8. avgusta, lp. Zavesa bolečine in žalosti se je včeraj zgrnila nad Piso, ko se je izvedelo za strašno nesrečo nu bližnjem letališču. Ta zavesa žalosti pa je danes še bolj zajela vse mesto, že od zore naprej se je prebivalstvo v globokem sožulju in resni žalosti zbiralo ob Fašističnem domu, da bi izkazalo svojo ljubezen in svoje brezmejno spoštovanje do junaka, ki je nekaj časa tod izvajal drzne poskusne polete, da bi izkazalo čast najmlajšemu častniku sinjega orožja, ljubljenemu sinu Dueeja.
Čete so se zbrale okoli Fašističnega doma in množica se je neprestuno v redil pomikala mimo mrtvaškega odra. Osebnosti, ki so prihitele v noči na pogreb, so prišle takoj zjutraj izkazat čast truplom. V zborovalni dvorani Fašističnega doma, kjer so bile izpostavljene krste, pa se je zbiralo cvetje, ki je kmalu zagrnilo vse prostore. Poleg Ducejevegn venca je bil venec Doline Rachele, vdove in drugih sorodnikov, takoj nato pa je prišel venec Kralja in Cesarja. Princa Umberta in Vojvode in Voj-vodinje Spoletske. Okoli teh vencev pa so se zbirali venci in šopki vseh ustanov in vse to je kmalu napolnilo tudi dvorišče palače. Cvetlice in venci so bili razmeščeni tudi po stopnicah, kjer so Fašistične mladinske organizacije izkazovale poslednjo čast. Ob krsti pa so dajali častno stražo vso noč in ves čas častniki Kraljevega letalstva, vojske in milice, voditelji GIL in skvadristi, ki so prišli tudi iz drugih mest Italije.
Ponoči es je Vittorio še vrnil k padlemu bratu in ga je ponosno stražil ter ga dolgo zrl na jasno obličje, ki ga je smrt pustila nedotaknjenega.
Mimohod mimo krste se ni ustnvil. Od letališča mimo bolnišnice do palače Fašističnega doma se je razvijalo nepretrgano romanje, ki je dokazovalo, kakšno ljubezen je obdajala to osebnost. Bruno Mussolini je danes še bolj živ v velikem in hvaležnem srcu domovine. Padel je v sijaju graditeljev nove slave. tako. kakor so padli največji letalci in padel je v ognju junakov, ker so njegova krila še trepetala v boju s strašnim orožjem. Domovina ga priznava med svoje najboljše sinove in se obrača z ginjenim ponosom k Duceju, ki je zadet v svoji največji in nnjgloblji ljubezni. Letalstvo priznava Bruna med svoje najbolj bleščeče junake.
Danes zjutraj so bila največja letala v zraku nad Piso. da bi pozdravila padle junake in tiste, ki niso mogli pozdravljati svojih velikih zglednikov iz zraka, so bili vsi zbrani ob krstah. Poveljstva letalskih skupin so poslala na pogreb najbolj številna zastopstva in tako zlasti letalsko ministrstvo. Vsi generali letalstva, ki niso imeli opravljati vojnih nalog, so bili navzoči.
Zbrali so se okoli Duceja, ko se je zjutraj ob 8.45 vrnil skupno s sorodniki v dvorano, kjer so ležale krste, malo prej pa je nadškof v Pisi msgr. Veltori, obdau od usmiljenih bratov, blagoslovil trupla.
Dvorana je vsa zavita v slovesen mrak, ki ga osvetljujejo samo sveče. Mlad obraz mladega junaka blešči med svojimi tovariši. Njegov ljzraz je zavit v bleščeč nasmeh. Duce se je dolgo ustavil pred truplom svojega sina. Njegov oster obraz izraža ginjen ponos njegove neizmerne bolečine. Zastave Stranke se dvigajo v znak pozdrava in letalski častniki ter skvadristi so dvignili' krsto Bruna Miissolinija.
Mati, vdova, sestra in drugi sorodniki se postavijo na eno stran, da bi pustili mimo krsto, nato pa se razvrste za Ducejem, ko se usmeri po stopnicah za smrtnimi ostanki svojega sina.
Obenem z italijanskimi oblastmi, med katerimi je opaziti Tajnika Stranke, Ministre, Državne Podtajnike, Senatorje, Narodne svetnike, Akademike Italije, Generale vseh Oboroženih Sil, so tudi zastopniki nemške vojske, ki izražajo v tem tre-notku globoko vzajemnost osi ob tej žalostni priliki.
Takoj pred Fašističnim Domom so zbrani vojaški duhovniki, generali vseh Oboroženih Sil, zastave letalstva, pred vsemi pa slavna bojna zastava Brunove eskadre. Pred krsto stopa nadškol, ki obenem z duhovništvom moli predpisane molitve. Z balkonov hiš dežuje cvetje, vihrajo pa tudi zastave na pol droga. Ko je bila krsta položena na lafeto, se je hitro in tiho razvil mrtvaški sprevod. Iz oken dežuje naprej cvetje in vsa cesta se je hitro izpre-menila v bleščečo cvetočo preprogo.
Sprevod se razvije z usmiljenimi brati na čelu, takoj za vozom pa stopa vdova, ki jo podpirata Donna Rachelle in grofica Edda. Nato stopajo Duce z Vittorijem in njegova soproga in ostali sorodniki, med njimi pa manjka samo grof Gale-azzo Ciano, svak Bruna, ki je že nekaj dni bolehen v Rimu.
Vse prebivalstvo je zbrano ob cesti. Sprevod se razvija po ulici San Martino med neprestanim dežjem cvetlic in globokim spoštovanjem množice. Mnogo žena ne more ustavljati solza in tudi mno-
gim možem se zasvetijo solze v očeh. Čete in mladinski oddelki izkazujejo čast. Zastave in prapori pozdravljajo.
Ginljiva jc ljubezen, ki jo izkazuje mladina. Ta je kakor da hi bila najbolj prizadeta zaradi velike bolečine. Zvonovi vseh cerkva lahno pri-zvanjujo svoje mrtvaške speve. Na križiščih cest je množica najbolj gosta. Meščani in delavci, uradniki in uslužbenci se zbirajo na vseh odsekih mesta, da bi Duceju izkazali svojo globoko žalost in svoje sožalje in brezmejno ljubezen. Delavci so prišli z dela ali pa pred delom s svojimi otroci in ženami, da hi izkazali in dokazali svoja čustva.
Pred postajo se zbrane častne čete topničar-jev, pehote in alpincev. Vse ulice so prepolne občinstva. Krsta je zavita v zastavo letalstva in skvadristi so jo dvignili i voza, trobente pa dajejo svoj turoben znak. Tajnik Stranke je vzkliknil z močnim glasom:
»Atlantski tovariš, kapitan pilot Bruno Mussolini!«
»Tukaj«, odgovarjajo z nepopisno ginjenostjo vse ljudstvo in vsi zastopniki oblasti.
Medtem, ko godba igra himno Italijanske Mladine, nosijo krsto, zavito v trohojniro, kapo in meč padlega v salon, ki je bil pripravljen za postanek tako dolgo, da bi krsto dali na železniški voz, v katerem ho prepeljana v Forli. Fašistične zastave in znake so položili ob krsti, od zunaj pa se slišijo zadnji odmevi zadnjega prenosa. Duhovniki opravljajo poslednje molitve in blagoslavljajo vlak, ki je oh 9.45 krenil proti rojstnemu kraju rodu Mussolini.
Sožala Duce u
Rim, 8. avgusta, lp. Svetost Pij XII. je Eksc. Benitu Mussoliniju, predsedniku vlade, poslal naslednjo brzojavko:
Ob veliki nenadni žalosti Vaše Ekscelencc, spremljamo s svojimi prošnjami k Bogu dušo tistega, ki je v veri Vanj dopolnil svojo kratko pot, in tolažimo Vašo Ekscelcnco in vse Vaše z našim očetovskim blagoslovom.
Berlin, 8 avgusta, lp. Hitler je s prisrčno brzojavko izrazil Duceju najgloblje sožalje ob hudi izgubi, ki ga je zadela.
Rim, 8. avgusta, lp. Ttijnik stranke je poslal Duceju naslednjo brzojavko:
Ko ponosna bolečina zadeva Vaše očetovsko srce, so ob Vaši strani Črno srajce Italije in vso
ljudstvo ter z Vami vred objokujejo plemenitega sina. drznega letalca, junaškega bojevnika iz treh vojska.	Adelrhi Sercna.
General Cavallero, Načelnik Glavnega generalnega štaba, je poslal Duceju naslednjo brzojavko:
»Duce!
Oboroženo Sile občutijo globoko žalost, ki je zadela Vašo očetovsko srce.
Spominjajo se, da je bil Bruno najmlajši letalec iz Afriko in iz Španije, kjer si je trdo prislužil vzvišene znake junaštva, da je bil junaški Asvojevalec ciljev proti Atlantiku in da je 1>i 1 strastno navdušen za svoje orožje, za katero jc plemenito žrtvoval svoje življenje. Duce, naše sožalje preveva enaka bolečina, ki fa je polna ponosi za to veliko žrtev, ki se dviga k luči in nam sveti vedno bolj na naši nezadržni poti k slavi, na kateri nas Vi vodite. — Cavallero.«
Atene, 8. avgusta, lp. Vrhovni poveljnik italijanskih vojnih sil v Grčiji general Geloso jo poslal sožalno brzojavko Duceju zaradi nesrečne smrti Bruna Miissolinija.
Žalostna novica je napravila velik vtis med nemškimi letalci in poveljnik nemškega letalstva v Grčiji je zastopniku agencije Štefani izrazil svoje najgloblje sožalje zaradi i/,gube, ki jc doletela Duceja in italijansko letalstvo.
Odlikovanja Bruna Mussolfniia
Rim, 8. avgustu, lp. Stotniku Brunu Mussoliniju so bile podeljene tri srebrne kolajne za vojaško hrabrost z naslednjimi utemeljitvami:
»Kot najmlajši pilot bombnika, kot prostovoljec v vzhodni Afriki se je z jasno vnemo od začetka sovražnosti udeleževal številnih vojnih akcij s skupaj okoli 110 urami leta nad sovražnikom. Kakovost ozemlja in okoliščine so ga velikokrat silile, da je letel prav nizko in se izpostavljal silovitemu nasprotnemu ognju, ki je osein-najstkrat zadel njegov stroj. Toda vseeno je vedno izpolnil zaupano mu nalogo. 28. decembra se je vrnil z važno bombniške akcije nad reko Tacazzč s strtim in omajanim desnim krilom, ki ga je zadela granata protiletalskega topništva. Enderta —Temlien—Semian 3. okt. 1935—3. marca 1930.
»Kot načelnik posadke v hitrem bombniku, kot prostovoljec v poslanstvu vojne, ki se bije za najvišje vzore, se je z navdušenjem loteval najtežavnejših nalog ter jih hrabro zmagoval. Vedno pripravljen na najplemenitejša dejanja, se je udeležil številnih bojnih akcij brez ozira na silovit sovražnikov odgovor. Bil ie svetel vzgled izbranih vojaških čednosti. Na španskem nebu 20. oktobra 1936.«
»Udeležil se je letalske tekme Istres—Damask —Pariz kot pilot. 20,—21. avg. 1937.
Bronasto kolajno za vojaško hrabrost je dobil z naslednjo utemeljitvijo:
Ko je zvedel, da se je trimotorno letalo spustilo na sovražnikovem ozemlju v kočljivih pogojih. ie prostovoljno z drznim manevrom odletel z letališča v Dessieju, ki je bilo zaradi slabega vremena skoraj neuporabljivo. Po dolgih nevarnih iskanjih, izvedenih v najtežjih letnih okoliščinah, se mu je posrečilo, da je našel in odnesel na varno ponesrečeno posadko. Vzgled izkušenosti in najvišjega tovarištva. Dessie 23. aprila 1936.
Forze aeree hanno bombardato Malta e Cipro
II Quartier Generale delle Forzc Armate comti niča:
Nelle notti dal 6 alFotto unita della R. Aeronautiea hanno colpito basi aeree c navali di Malta.
A Famagosta (C i p r o) hanno bombardato depositi portuali provocando inepndi.
nostri velivoli c Sistemazioni
Vojno poročilo štev. 430:
Bombe na Malto in Ciper
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
V	nočeh od 6. na 8. avgust so skupine Kraljevega letalstva napadle letalska in pomorska oporišča na Malt i.
V	Famagosti (C i p e r) so naša letala bombardirala skladišča in pristaniške naprave, kjer je izbruhnilo mnogo požarov.
Severna Afrika: Omejeno delovanje topništva na bojišču pri Tobruku. Dve angleški letali so sestrelili nemški lovci med letalskimi bitkami. Sovražna letala s-o metala bombe na kraje v Circnaiki in v Tripolisu. Dva mrtva in nekaj ranjenih.
V z h o d 11 o bojišče: Položaj ncizpre-i menjen.
Italijanski eksped!c"j$ki zbor na cilju
Veliko navdušenje med vojaki vseh oddelkov
Ukrajinsko bojišče, 8. avgusta, lp. Posebni dopisnik agencije Štefani piše, da je postanek italijanskega ekspedicijskega zbora na romunskem ozemlju končan. Njegovi oddelki so pretekle dni ob vremenu, ki ni bilo vedno ugodno, končali pribl iževa I ni pohod k zbornemu mestu. Zdaj so te čete spet v gibanju. Oddelki različnih vrst orožja in različnih strok se z velikimi koraki bližajo odseku, ki je bil določen ekspe-dicijskemii zboru. Ta odsek tvori eno najvažnejših točk na bojišču.
I udi ostale kilometre |x> romunskem ozemlju.je ekspedicijski zbor prehodil med navdušenim pozdravljanjem krajevnega prebivalstva. Vedenje vojakov in njihova oprava sta vzbudila kar najlmlj živo občudovanje povsod. Tudi pokrajine, ki so jili rdeči imeli pod svojo oblastjo, so italijanskim vojakom priredile enak slavnostni sprejem. V teh jx>krujinnh so bile simpatije prebivalstva še toplejše in so imele naglas genotja. Pot italijanskega vojaka po tej zemlji pomeni zares potrdilo, da jc komunizem bil za vedno premagan in da se ne bo nikdar več vrnil.
Včera j se di barometer
erne k sreči popravilo in tu-" lepo. Torej ko-
te vr
kaže odločno na rakajo zdaj vojaki lx)lj naglo in tudi bolj ve selo j>roti cilju, ki gu tvori strelna črta.
Letalska vojna na zahodu
Berlin, 8. avg. lp. Dne 7. avgusta je imelo angleško letalstvo zopet nove velike izgube. Zgodaj zjutraj je nad Rokavskim prelivom protiletalsko topništvo sestrelilo lovsko letalo vrste Spitfire. — Okoli poldneva je skupina angleških bombnikov v spremstvu lovcev skušala prileteti nad francosko zasedeno ozemlje med Dun<|en)uejeni in Calaisom. Nemški lovci so se takoj dvignili in sestrelili 9 angleških letal vrste Spitfire, protiletalsko topništvo pa še eno lelalo iste vrste. Proti večeru je Jioka druga angleška skupina nad istim jiodročjem
Rokavskega preliva izgubila 12 letal. Tako znašajo do sedaj ugotovljene angleške izgube dne 7. avgusta 24 letal. Na nemški straui ni bilo nobenih izgub.
Berlin, 8. avgusta, lp. V noči na 8. avgust so slabe angleške letalske sile preletele kraje v zahodni Nemčiji. Nekaterim angleškim letalom se je |K>srečilo prileteti do Berlina. Nekaj rušilnih bomb, ki so jih vrgla napadajoča letala, je napravilo škodo na nekaterih poslopjih in bilo je nekaj smrtnih žrtev uiutl civilnim prebivalstvom.
Italijanske čete so danes na ukrajinski zemlji, ko so prekoračile pretlel veličastnih žitnih polj. Italijanski ekspcdicijski zbor je že na ozemlju, ki je bilo sovjetsko. Blizu je trenutek, ko bo boljševizem, ki ga je Mussolini-jeva Italija od leta 1929 jx>bijala brez oddiha in brez omahovanja, dobil nadvse trd udarec prav v deželi, v kateri je zrasel in v kakršni jc hotel z vsemi sredstvi spremeniti l-cd in omiko vseh drugih držav.
Vojaki ekspedicijskega zbora so navdušeno ganjeni nad dejstvom, da so zdaj na ruski zemlji, ki je nekdaj bila boljševiška. Na njihovih obrazih se bere veselje, da so bili izbrani za to poslanstvo in se bere zadovoljstvo, da vedo. da bodo prav v kratkem z njihovim nastopom rešena tudi druga ozemlju.
Zastopstvo Fašistične stranke pri Poglavniku
Včeraj je bilo na slovesen način sprejeto pri poglavniku posebno odposlanstvo Fašistične stranke, ki deluje pri ustaškem gibanju. Pri sprejemu je bil navzoč Italijanski poslanik Ca-sertano. Fašistična delegacija, ki jo vodi mi-ličniški general nar. sv. F.vgenij Coselsclii, je prišla v Zagreb na povabilo poglavnika, da 1 >i še boli poglobila doslej že tesne slike med Fašistično stranko in ustaškim gibanjem.
s e 11 e n t r i o n a l e sul limitata attivita di arti-
NelF A f r i c a fronte tli Tobruk glicric.
In combattiinenti aerei (Jue velivoli in-glesi sono stati abbattuti dai caeciatori ger-manici.
Aerei nemiri hanno lanciato bombe su localita della Circnaica e su Tripoli, due morti ed alruni feriti.
Nell'Africa orien tale situazione invariata.
Izzfvatas govor angleškega zunanjega ministra
Rim, 8. avgusta, s. Angleški' zunanji minister Eden je pred angleškim parlamentom znova ponavljal razne grožnje in laskanja na naslov različnih narodov. Zatrdil je, da pomeni sleherno ogrožanje Siama tudi ogrožanje korist i Velike Britanije, posebno pa ogrožanje varnosti Singapura. Potem je začel himno maršalu Čangkajšku in trdil, da so v teku razgovori s kitajskim maršalom o poglobitvi medsebojnih odnošajev med obema državama, ki so bili doslej vedno tesni in koristni. Ko je govoril o položaju na srednjem Vzhodu, je Eden potrdil, da je angleški poslanik v perzijski ]>restoluici storil korake, ki so blizu grožnjam. Izrazil je tudi prepričanje, da l>o prizadeta vlada znala upoštevati opozorila, ki jih je prejela. Glede Turčije pa se je trudil dokazati, da so prazne vse alarmantne govorice, da bi Anglija sklenila s Sovjeti pogodbo na škodo Turčije, kajti tudi Londonu ugaja zamisel, da bi se Turčiji zaupale velike naloge v novem svetu, ki bo vzniknil po neizogibni angleški zmagi. Ostro pa je govoril o Bolgariji, rekoč, da bo ta narod najstrožje kaznovan, ker bodo Anglija in njeni zavezniki trdo poplačali njegove hudobije, čim bo nastopil željeni trenutek. Pravo nasprotje tega govora pa je članek v lislu »Yorskhire Post«, ki pravi med drugim, da se mora Velika Britanija pripraviti na najhujše, čeprav je goreče upala na boljše. Da se doseže zmaga, ni dovolj !e narediti se nezavzetne, pač pa se je treba oborožiti, kajti čas zmage in konca vojne je daleč.
Tokio, S. avgusta. I|> Zastopnik vlade je izjavil časnikarjem, da je japonsko zunanje ministrstvo prepričano, da Anglija pripravlja obkolje-vanje Japonske. Te priprave pa so dokazane tudi z vojaškimi ukrepi, ki jih je Anglija izdala na Malajskih otokih. Vsekakor je že bil dosežen tesen sjiornzum med Ameriko, Anglijo in Čankaj-škovo Kitajsko ler Nizozemsko Indijo. Toda Ja-ponska bo položaj Nizozemske Indije razčistila. O razgovoru med japonskim zunanjim ministrom in angleškim veleposlanikom v Tokiu je zastopnik vlade izjavil, da ni veleposlanik mogel zanikali lega obkoljevan ja.
Tudi ameriško prebivalstvo že čuti vojno
Newyork, S. avg. lp. Gospodarske posledice vojne in posledice sedanjega svetovnega položaja sc čutijo tudi že v ameriškem gospodarstvu. Življenjski standard prebivalstva v Združenih državah je bil včasih zelo velik, sedaj se pa zelo zožuje. Zelo slabo je vplivalo na ameriško prebivalstvo to, da je vlada sklenila izreči zaporo nad vsemi razpoložljivimi zalogami svile. Ta ukrep je povzročil pravo paniko med ameriškimi ženami. Takoj je bil v zadnjih dneh naval na trgovine s svilo izredno velik, trgovine i. ženskimi nogavicami pa so kmalu izčrpale svoje zaloge.
Boji na vzhodu
Nemške čete so na Estonskem prodrle do Finskega zaliva
Bern, 8. avgusta, lp. To poročilih iz Moskve po se sovjetske čete znova morale umakniti na južnem odseku pred pritiskom nemških in zavezniških letal. Velike nemške sile prodirajo ob Dnjepru.
Carigrad. 8. avgusta, lp. Boljševiki so v letu 1040. ujeli poljskega generala Andersa, ko so zasedali svoj del Poljske. Sedaj je bil general odpuščen in imenovan za poveljnika poljskih oddelkov, ki naj se vojskujejo z ramo ob rami s svojimi sovjetskimi sovražniki.
V Moskvo je prišel še poljski general Bo-husz, kjer je bil sprejet z veliko prisrčnostjo. Sprejela in pozdravila ga je namreč angleška vojaška misija, ki je v Moskvi. Poljski ujetniki v Rusiji postavljeni pred izbiro: ali naj se vojskujejo za boijševike,' ali pa naj jih pobije CiPU.
Stockholm, 8. avgusta, lp. Predsednik glavnega odbora za pomoč Finski je izjavil časnikarjem, da je Švedska poslala Finski za poldrugo milijardo finskih mark raznih potrebščin kot pomoč. Švedska je poslala 2.0&) lesenih hiš, ki se dado razstavljati in prenašati. Poslala jo tudi mnogo živil in oblek, pa tudi zasebniki so poslali mnogo blaga.
Budimpešta, 8. avgusta lp. Poročila, ki jih dobiva madžarsko vrhovno poveljstvo, pravijo, da so madžarske čete pri svojem nadaljnjem prodiranju v Rusijo zajele mnogo ujetnikov in zaplenile ogromno število topov, protiletalskih topov, tankov in strojnic. Sovjetske čete se umikajo onstran Buga, pri tem pa jih madžarske čete stalno zasledujejo. Zadnji sovjetski oddelki, ki naj krijejo umik, nudijo samo še majhen odpor. Madžarski bombniki sodelujejo pri tem zasledovanju sovražnika in bombe so uspešno zadele barake in sovražne kolone. Madžarsko letalstvo uporablja pri tem tudi bombe, ki so bile zaplenjene boljševiški vojski. Samo ponekod so se pojavila sovjetska letala, ki so pa zbežala pred madžarskimi lovci. Obkoljeni sovjetski oddelki v Ukrajini bodo vsak čas popolnoma razbiti.
Berlin, 8. avg. lp. Dne 6. avgusta so nemška lovska in bojna lelala južno od Smolensku uničila Iti rečnih parnikov, katerih so se Rusi posluževali kot prevoznih sredstev. Istega dne je nemško letalstvo pri napadih na sovjetske čete uničilo 234 avtomobilskih vozil. Vse železniške proge in redne ceste okoli Dnjepra so bile uničene. Letala so z bombami razdejala mnogo tovornih vlakov, ki so bili določeni za sovjetsko armado in njene po-
trebe. Na osrednjem odseku bojišča so nemška bojna letala prisilila k molku 4 sovjetske protiletalske baterije, in zažgala tudi veliko skladišče bencina.
Washington, 8. avg. lp. Ameriški tisk jc te dni objavljal razna ugibanja o tem, zakaj^ so "bila nemška vojna poročila z vzhodnega bojišča tako kratka. Včeraj pa so ameriški listi pod velikimi naslovi objavili izredna nemška vojna poročila, prav tako pa tudi zaključno nemško vojno poročilo o bitki pri Smolensku. Skoraj vsi listi pod-črtavajo obseg sovjetskih izgub, ki znašajo ogromno število 4 milijone mož.
Helsinki, 8. avg. lp. Uradno je bilo objavljeno, da je bil uničen sovjetski oklepni vlak, ki je od začetka vojne na progi Suojervi—-Petrozavodsk resno oviral gibanje finskih čet. Finska letala so podrobno določila mesto, kje je bil vlak in nalo so s strtnoglavskimi poleti napadla lokomotivo, ki je s polno paro odhitela proti vzhodu. Ker je bilo v zadnjih dneh slabo vreme, finska letala niso mogla prej izvesti te naloge, pa tudi sovjetska letala ob teh dneh niso priletela nad finsko ozemlje, pa tudi ne nad vzhodno bojišče, kjer je v teh dneh finsko letalsko topništvo sestrelilo 3 ruska izvid-niška lelala.
lemsko n\m perožilo
Hitlerjev glavni stan. 8. avgusta, lp. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
V Ukrajini jo bila jugovzhodno od Uniana obkoljena sovražna skupina uničena. Nad 30.000 zajetih, med njimi tudi vrhovni poveljnik 6. sov-
jetske armade in drugi visoki častniki. Plen je velik.
Na Estonskem so nemške čete zavzele Wesen-licrg in prodrle do obale Finskega zaliva.
Na finskem bojišču nemške in finske čete še naprej uspešno prodirajo,
Vojna mornarica in letalstvo sta imeli posebne uspehe v boju proti angleškemu oskrbovalnemu brodovju. Podmornice so napadle močno zastražen sprevod, ki jo vozil v Anglijo in so potopile 46.500 ton in torpedirale 4 nadaljne ladje s skupno 29.000 tonami ter je računati z njihovo popolno izgubo. Bojna letala so uničila ob angleški vzhodni obali 3 tovurne parniko s skupno 13.000 tonami in poškodovala 5 velikih trgovskih parnikov, med temi tudi hudo eno petrolejsko ladjo.
Bojna letala so napadla letališča v Angliji in pristanišče na škotski vzhodni obali.
Lovci in protiletalsko topništvo je včeraj ob obali Rokavskega preliva sestrelilo 24 angleških letal. Lastnih izgub pri teh letalskih bojih ni bilo.
Močnejša skupina nemških bojnih letal je ponoči bombardirala z velikim uspehom ladje in pristaniško naprave v angleškem pomorskem oporišču Alcksandriji.
Pri letalskem nrpadu na Suez v noči na 7. avgust so bila zažgana pctrolejska skladišča v pristanišču Ihrahim. Sovražnik jc v noči na 8. avgust napadel nekatero kraje v zahodni Nemčiji, med drugimi Dortmund. Posamezna letala so metala bombe na glavno mesto. Civilno prebivalstvo jc imelo malo žrtev, bilo je nekaj oseb ubitih in ranjenih. Nočni lovci in bojna letala so sestrelila 6 sovražnih letal.
skem odkrili znatne petrolejske vrelce, je zopet oživela mina direktne petrolejske vode od Donave preko Hrvatske v Reko.
5. Kanal preko Krasa. Članki, ki jih zasledujemo vedno pogosteje v italijanskih dnevnih in strokovnih listih, nam povedo, kako živo se Italija zanima za boljše zveze z jugovzhodno Evropo in da se ne boji žrtev v zvezi z mnogimi geografskimi težavami, na katere včasih naleti pri tem svojem stremljenju. Zopet se vztrajno govori o kanalu Trst-Donava, ki bi moral voditi preko kraškega sveta in bi bil sposoben za plovbo 1500 tonskih ladij. Za izvedbo tega načrta so seveda potrebna ogromna materialna sredstva. Verjetno je, da bo pred uresničitvijo tega načrta izveden še nek drug načrt, namreč zgradba moderne avtomobilske ceste Trst-Constanza.
1 rubelj = 1 lej. V Besarabiji ter v ostalih pokrajinah, ki jih je zasedla romunska vojska nz vzhodnem bojišču, je bila takoj vpeljana romunska valuta. Romunska narodna banka je v ta namen dala na razpolago 1 milijardo lejev po 1, 2, 5, 20 in 100 lejev. Banke zamenjujejo rublje po tečaju 1 rubelj = 1 lej. Ko so pred letoin zasedle te kraje sovjetske čete, so zamenjali leje za rublje po tečaju 1 rubelj = 40 lejev.
Argentina proti vojnim hujskačem
Buenos Aires, 8. avg. lp. >11 Pueblo« objavlja uvodnik, v katerem ostro napada vse tiste, ki želijo Argentino potegniti v vojno. List obsoja zlasti socialiste, ki so več let oznanjali pacifizem, sedaj pa so se sprevrgli v največje vojne hujskače. — Člankar tudi napada brezbožnike in niasone, ki povsod podpirajo tako imenovano demokracijo.
Newyork, 8. avg lp. »Journal American* objavlja izjavo, ki jo je listu podal mehiški zunanji minister Padilla, ki je med drugim dobesedno iz-
Pohodi in boji po ruskih gozdovih
javil, da so Združene države varne pred sleherno invazijo in da Mehika prav tako kakor druge latinske države v Južni Ameriki ne bodo sodelovale v evropski vojni.
Newyork, 8. avg. lp. Uradne statistike pravijo, da je bilo v mesecu juliju izgotovljenih v Ameriki 225 lahkih tankov in 1375 letal, med temi pa zelo malo težkih bombnikov. Težkih tankov pa v Ameriki še niso začeli izdelovali,
Zbiranle angleških čet ob siamski meji
Vojni poročevalec Lothar Scnnock popisuje v glavnem nemškem listu »Volkischer Beo-bachter«, kako se je mlad nemški poročnik Oe. s svojimi možmi pretolkel skozi pragozd. Poročevalec pripofeduje, kaj mu ie poročnik na podlagi svojih zapiskov povedal:
»Po dolgem in napornem maršu smo končno vendarle prišli v Novi dvor. Hoteli smo priti v Porkov do svojega polka. Toda moji oklepni lovci so najprej potrebovali spanja, zaradi česar je vsakdo takoj zaspal tam, kjer je stal ali sedel. S svojimi vozili smo stali na trgu, ko je ponoči naenkrat začelo brneti iz motorjev, nakar je mimo nas šinil sovjetski avto. ki nas jc obstreljeval s svojimi strojnicami. Šlo je naglo kakor bi strašilo. Pravi čudež je, du smo imeli pri tem le tri ranjene.« To pa je bilo le začetek hujšega, kar je moral doživeti poročnik in z njim trije njegovih ljudi. 1'orofnikova skupina je kmalu zapazila, da .je izgubila zvezo s svojim polkom, da pa je sovražnik od vseh strani začel silno napadati. Kakor bi hotel to stanje potrditi, je priletel nad nje sovjetski letalec, ki je vrgel dol listek kjer je bilo povedano, da je polk od vseh strani obkoljen in na j se zato vda. Vendar se je poročniku in njegovim oklepnim lovcem posrečilo združiti se s polkom Znaj pa je nastal pravi pekel. Od vseh strani se je začelo najhujše sovražno streljanje. Še enkrat je letalec posegel vmes. Tokrat je bil nemški, ki je vrgel povelje divi-zijskega generala, kjer je bilo kratko povedano: »Polk se mora nazaj prebiti skozi sovražne črte.« In prebil se je. Ta preboj pri No.ein dvoru bo ostal v zgodovini tega polka. Zadnji so se prebili vojaki nekega bataljona s pesmijo »Dcutschlandc na ustih.
Niso pa bili to zadnji tega polka, ki so vdrli nazaj skozi sovražne roje. hjia skupina se je v gostem gozdu ponoči izgubila 'n ločila od polka. Med njimi je bil tudi poročnik. Poročnik je pripovedoval: »Stali smo v pragozdu, drugače ga ne morem imenovati. Vsaki smer smo izgubili. Neradi smo morali pustiti svoj top. Zašli smo v močvirje. Marsikaterega tovariša smo mogli iz močvirja le tako potegniti, da smo ga vlekli za ujegovo puško. Kompas sem usmeril proti jugovzhodu, nakar smo mnr-širali, če je v takem položaju sploh mogoče govoriti o kakem maršu. Naprej sem pošiljal iz-vidniške oddelke, ki naj bi vodili. Nobenega izmed njih nisem več videl. Nazadnje so mi ostali le še trije možje. Lizali smo roso s trave, naš položaj je bil obupen. Sklenil sem, da p<»j-dem sam naprej iskai izhoda. Kmalu pa sem videl, da so za menoj skrivaj hodili tudi oni trije možje, ki se niso hoteli ločiti od mene. Pravkar sem jih zaradi tega hotel okreguti, ko sem zaslišal ropotali,je. Ni bilo več dvoma, da je cesta blizu. Trobke, ki smo jih slišali, so bile sovjetske. Morda pa so zaplenjeni sov jetski avtomobili. Naprej! Ni mogoče popisati, kaj smo občutili, ko smo stopili na cesto ter so pred nas stopili trije nemški vojaki. »Še večje vesel je pa je bilo, ko so izvedeli, tla se je onih 28 mož, ki so bili že zapisali med izgubljene, tudi srečno rešilo. Nekaj dni polom so spet obiskali tisti gozd ter doživeli veselje, da so dobili nazaj svoj top. Tudi marsikaterega tovariša so tam našli in ga pokopali.«
Drug nemški vojni poročevalec Alfons Gerz pa v praškem listu »Der Neue Tag« popisuje boj nemške pehote v gozdu, in sicer nekje ob cesti, ki vodi od Zvviahcla proti Kijevu. Med drugim takole pravi:
Vroče je to popoldne. Obleka se kar prijemlje živofa, pol pa kar nenehoma curlja izpod jeklenih čelad. Sovjetski gardisti in nemški vojaki si tukaj
rrtnv TAnflf innža cfmitlira Tmipr
6trojnico, pištola zoper pištolo, karabinka zoper karabinko, bajonet zoper bajonet. V tem gozdu se
na eni strani bojujejo mlečnozobi fantiči 17 do 19 let na eni strani, na drugi strani pa možje, ki so prejeli svoj ognjeni kret že na Poljskem ter so si priborili svoja odlikovanja v Flandriji alf pa pred Verdunom ter imajo danes pred svojim ha-sprolnikom s svojimi skušnjami velikansko prednost. Meter za metrom rinemo naprej. Iz tega gozda moramo sovražnika vsekakor vreči, preden =e znoči. Ta pa se skriva v vrhovih drevja, za grmovjem, v dolinicah in kotanjah — povsod preži na nas. Dobro prikrit nas večkrat pušča en meter do sebe, preden sproži svojo puško. Srce močno bije, tem močneje, čim globlje lezemo v gozd. Naši živci odgovarjajo na najmanjši premik na oni strani, na vsak šum bliskovito odgovarjamo. Kakor mačke se vijejo naši možje od drevesa do drevesa, od grma do grma. Lopate in plinske maske imamo vedno pripravljene, ker so te večkrat naše edino kritje zoper sovražne krogle. Sovražnik ima izgube, da 6e niti misliti ne da. Kamorkoli pogledaš, leže boljševiki v 6voji krvi. Toda ravno obstreljeni so neverjetno nevarni. Do zadnjega diha skušajo streljati. To je divji boj, toda ti nahujskani ljudje nočejo drugače. Vedno znova nas silijo, da se tudi mi poslužujemo najoslrejših sredstev, kakršnih na zahodu nismo poznali. Sam poveljnik hodi v prednji črti s svojimi možmi. Vedno znova drdrajo kratki sunki iz kake strojne pištole — dokler tudi njega ni zadelo. Sovjetski korporal je ustrelil nanj od strani iz gostega grmovja. Za nekaj sekund boj zastane. Nato se znova sproži še toliko bolj divje, med svojimi vojaki pa poveljnik 5 6treloni v stegnu. Za silnim nalivom se je začelo mračiti. Od poldne se je položaj bistveno spremenil. Na desnem krilu smo sovražnika vrgli, uničili ali ujeli, na levem krilu pa je moral odnehati. Možje so se že zakopali. Kratka jim bo noč. Potem pa spet naprej ob cesti, naprej do prihodnjega gozda in do prihodnje gozdne bitke...
Bangkok, 8. avgusta, lp. Zastopnik zunanjega ministra je izjavil, da je °iamska vlada obveščena o tem, da se angleške čete zbirajo v Birmi in sicer ob južni tajski meji. Zastopnik ministra je izjavil, da Tajsko nikakor ne ho dopustilo, da bi kdo kršil njegove pravice in zato želi ohraniti lepe stike z vsemi državami.
le riduzioni ferroviarie del 50% per la Fiera di Lubiana
Lubiana. 8 agosto Dalla direzione generale delle ferrovie dello stato e pervenuta alla fiera di Lubiana una comunicazione che stabilisce la decorrenza delle riduzioni ferroviarie del 50 % jiel modo seguente.
Per le merci dal 3 Settembre al 15 Novembre, per gli espositori dal 18 Settembre al 3 Novembre. Per i visitatori i biglietti di andata e ritorno avranno la validitft di tredicj giorni e verranno rilasciati nel periodo dal 1" al Ifi Ottobre; per il ritorno questi biglietti devone essere convali-dati dal visto gratuito degli uffici della Fiera.
Polovična voznina za Ljubljanski velesejem — dovoljena
Ljubljana. 8. avgusta. Na vodstvo Ljubljanskega velese.jma je prišlo sporočilo Glavnega ravnateljstva državnih železnic, da je dovoljena polovična vožnja za velesejem in sicer na sledeči način.
Za blago od 3. septembra do 15. oktobra, za razstavljalce od 18. septembra do 3. novembra. Za obiskovalce bodo imeli povratni vozni listki veljavo trinajst dni in se bodo izdajali v času od 1. do Iti. oktobra; za povratek morajo bili ti listki brezplačno overovljeni v velesejmski pisarni.
Odbor
za posredovanje dela
V zvezi z odlokom, ki se pripravlja, je Visoki Komisar), sklicujoč se na svoj odlok od 25. junija 1941-XIX. št. 52, s katerim je uredil vprašanje povpraševanja po delu in ponudbe dela, poklical v pokrajinski odbor za preskrbovanje službe te-le ljudi:
a)	cav. uff. Giorgio Gatti, delegat Visokega Komisarja, predsednik;
b)	comrn. dr. Placido Lombardo, zastopnik komisariata za naseljevanje in kolonizacijo;
c)	inženir Evgen Baraga kot zastopnik inšpekcije dela kot član;
č) Jožef Vončina, ravnatelj delavske posredovalnice (borze dela) kot član;
d)	Zdenko Knez, Anton Lukič, Ivan Rebek, dr. Franc Pavlin, zastopniki strokovnih organizacij delodajalcev, kot člani;
e)	Vinko Vrankar, Lojze Sitar, inženir Vinko Košir, Ciril Golmajer, zastopniki Pokrajinske delavske zveze, kot člani.
Ta odbor bo imel svojo prvo sejo v soboto 9. t. m. ob 3. popoldne na Borzi dela.
Zastopniki! Pridobite čim več naročnikov za »Slovenčev koledar« !
ireasron tmm
Gospodarstvo
Gospodarska pota Italije na Balkan in Jugovzhod
Ko sta bila pred nedavnim v Rimu na obisku bolgarska državnika, smo zopet slišali govoriti o potrebi tesnejših gospodarskih vezi, ki jih potrebuje Italija za gospodarski promet z Balkanom in z jugovzhodom sploh. Med nčarti,
0	katerih se sedaj ua.jživahnc.je razpravlja in ki še seveda niso dokončni, bi bili v glavnem naslednji:
1.	Transalbanska železnica. 7, ozirom na zahodno od Ohridskega jezera odkrita ležišča železne rude, kjer bo lahko letno proizveden poldrugi milijon ton liematito, je verjetno, da
1	ki padla odločitev na srednjo železniško traso preko Albanije. Gradbena dela na prvem <)() km dolgem odseku železniške proge Drač-Tirana-Elbasan-Labinoti, ki so se pričela 21. nprila l<)40, so bila zaradi vojne z Grčijo prekinjena. Vprašanje priključitve na makedonsko železniško omrežje, ki je bilo prej odloženo na poznejši čus. je postalo sedaj, ko sta si Itnlija in Bolgarija neposredni sosedi, zopet aktualno. Obe možni varianti, t. j. priključitev na progo Bitolj-Solun ali na progo Skopijc-Niš-Sofijn predstavljata preureditev bolgarskih ozkotirnih prog v norma I noti me proge.
2.	Avtomobilska cesta Drnč-Tirnna-Koricn (-Solun) jo bila na albanskem področju pred vojno nekako na polovico dograjena. Prometna zveza z Makedonijo 1h> pomen te ceste zelo dvignila. Kakor nekoč Via Ignatia, Inku nnj bi tudi ta cesta vezala Jadransko z Egcjskim in Črnim morjem. Ta cesta bo dobila svoj podalj-
šek na drugi strani Jadranskega morja v bodoči avtostradi Napoli-Bari. ki se bo priključila nekdanji Via Ajupia, razširitev pristanišč v Bariju in Oraču ter elektrifikacija železnice Bari-Aneona pa bi služile prav tako spopolnitvi železniškega sistema na oni strani Jadrana.
5. železniška zveza Budimpešta-Zagrcb-Reka. Železniške tarife za promet preko Trsta, Reke ali Postojne so dobile pred kratkim velike olajšave, da bi bil tako olajšan tranzitni promet Hrvatske in Madžarske preko jadranskih pristanišč. Kmalu bodo končana italijan-sko-hrvatsku pogajanja za hrvatski tranzit preko Reke. Prometna pogajanja med Italijo in Madžarsko v Budimpešti so imela za posledico olajšave za dovoz madžarskega blaga v Trst in Reko. Madžarska svobodna luka v Reki bo povečana. Stalni italijansko-hrvaiski gospodarski odbor je sklenil, da bo kmalu elektrificirana železniška proga Zngreb-Reka(-Bndimpešta). Na tej železnici bodo tudi kmnlu položili še en tir. tako da bo dvotirna.
4 Transport goriva Romunija-Jndran. Italijanski petrolejski tanki zopet vozijo skozi Dardanele, istočasno pn se proučuje možnost direktnega transporta nafte po Donavi v rafinerije v Trstu, na Reki in v Benetkah. Za promet s tankovskimi ladjami skupno od pokir-žavne AGIP in Kintn ustanovljena paroplovna rlružba SINDA ie začetkom iiili'-'	:!;l svoj
delniški kapital in gradi nove pi t; .dojske tanke za plovbo po Donavi. Ko so tudi na Hrvat-
Tajnik kardinala Lavigerieja umrl
Lyon, 1. avg. Beli misijonski bratje objokujejo zdaj smrt svojega sobrata patra Ludo-vika Giraulta, ki je umrl v Alžiru, star 80 let. Rajni pater Ludovik je bil zadnji še živeči misijonar izmed tiste desetorice misijonarjev, katere je bil rajni kardinal leta 1878 povabil v deželo velikega jezera v Afriki, kamor so prišli po 14 mesečnem popotovanju. Kardinal Lavigerie je patra Lurlovika imel nekaj časa nri sebi tudi kot svojega tajnika, ko jim je kralj dežele Ugande dal dovoljenje tamkaj bivati in delovati. Kmalu pa so misijonarji bili spet izgnani, nakar so se lahko vrnili v Ugando šele po kraljevi smrti. Poklical jih je nazaj kraljevi naslednik. Pod glasovitim kraljem Mvvangom pa je leta 1886 nastalo veliko preganjanje. Kralj je dne 26. majnika leta 1886 dal mučiti in umoriti 22 mladih krščanskih fantov, med katerimi so bili trije, katere je pater Ludovik svoj čas sam pripravil za krst in jih krstil. Zgodilo se je potem nekaj redkega: Ko so li mučenci 6. junija leta 1920 bili prišteti med blažene, je bil pri tej slavnosti v Rimu navzočen sani pater Ludovik. kateri je tako med prvimi izkazoval čast blaženih svojim trem krščencem. Pater Ludovik je nato misijonarji v Ugandi še do konca leta 1890, nakar se je moral vrniti, ker mu je vid docela opešal.
Zdaj ga je smrt združila z velikim misijonskim kardinalom in svojimi blaženimi mučenci, ki jih je bil sam pridobil za Kristusa.
Misijonska razstava v Marseilleu
»L'Osservatore Romano« poroča iz Vichvja: Misijonska razstava iz francoskih kolonij bo odprta v Marseilleu dne 14. oktobra ter bo trajala do 28. oktobra, in sicer bo prirejena na izrecno željo, ki jo je bil izrekel odbor marseillskega velesejma. Razstava bo pod predsedstvom domačega škofa nisgr. Delaya, organiziral pa jo bo odbor Propagande fidei. Razstava bo v parku Chanot, in sicer v velikem paviljonu, ki že sam na sobi meri nič manj kakor 1200 kv. metrov. Obsegala pa bo še nove paviljone, ki bodo nalašč v ta namen še narejeni ter bodo v skladu z velikostjo dežel, ki spadajo v francoski kolonialni imperij. En paviljon bo posvečen misijonskemu sodelovanju. Na razstavi bo zastopanih nič manj ko 40 misijonskih zavodov, in sicer moških in ženskih.
Zdravstveno stanje mons. prof. Trinka
Zdravstveno stanje mons. Trinka, ki ga je bil v ponedeljek nevarno povozil kolesar na ulici v Vidmu (Udine), se obrača zdaj na bolje. V sredo je bolnik po dveh hudih nočeh imel že bolj miren dan, ker so bolečine precej popustile.
Od srca želimo, da bi sivolasi profesor in kulturni delavec mons. Trinko čimprej ozdravel.
Zadušnica
za t dr. Mafaronom
Ljubljana, 8. avgusta.
Oh lOletniri smrti za slovensko univerzo tako zaslužnega dr. Danila Mnjarnna je bila danes, v petek zjutraj, v ljubljanski stolnici slovesna sv. maša zadušnica. Sveto mašo za rajnikom je ob veliki asistenci slušateljev bogoslovne fakultete opravil snin rektor univerze g. dr. Matija Slavič. Zadušnice se je v prvi klopi udeležila ludi gospa vdova dr. Majaronova s sorodniki Dalje so bili pri tej slovesnosti navzočiv': vseučiliški senat, profesorji-predavateljl. slušatelji, kolikor jih je v Ljubljani, ter mnogo drugega občinstva. — Jutri, v soboto, v spomin lOlelnire smrti dr. Majarona vseučiliški uradi ne bodo delovali, marveč bodo zaprti.
KAcvv IfiA
f®*« lul).
Narotite „Slovenčev koledar" 1 |
▲ sinistra: Ospedale devastato dagli Inglesi in Cirenaica. — A destra: Ospedale incendiato dagli Inglesi. — Na levi: Bolnišnica, ki
porušili Angleži t Cirenajki. — Na desni: Bolnišnica, ki so jo Angleži zažgali.
Kaj so delali Angleži v Cirenajki
Slovenci,
obnovimo moralo!
>Che cosa hanno fafio glfr Inglesi in Cire- T naica« (Kaj so delali Angleži v Cirenajki), t0 je naslov knjigi, ki je v italijanskem jeziku izšla na pobudo Ministrstva za ljudsko kulturo v Kiinu v juliju 15M1-XIX.
Knjiga nam s sliko in besedo na živ in prepričevalen način opisuje početje angleških, avstralskih in novozelandskih vojakov v Cirenajki. Naštetih je mnogo primerov z imeni in slikami, kako so Angleži okrutno ravnali s prebivalci italijanske narodnosti. Neštevilni so primeri umorov, mučenja, posilstev, ugrabljenja žena in deklet, razdejanja lastnine, kraje, vlomov in po-ži.?°y- Vsi ti podatki so povedani na podlagi resničnih izjav italijanskih vojakov in so v knjigi njih pisma v rokopisu objavljena. Grozotne so slike razdejanih naselij, cerkva, bolnišnic, ko se angleško vojašlvo ni spričo ničesar ustavilo, da je le zadostilo divjaškim nagonom. Stran za stranjo knjige je polna takih podatkov. Zdaj, ko so cele slavne Italijanske Oborožene Sile osvobodile cirenajško prebivalstvo angleškega nasilja, je šele razvidno, kako so ondotni domačini in priseljenci živeli vprav mučeniško življenje v dneh grozote pod angleškim jarmom.
V naslednjem priobčujemo nekaj izvlečkov iz omenjene knjige:
Italijanska družina umorjena
Hotel sem se nekoliko razgledali po vaseh okoli Oebela, da vidim, koliko je sovražnik pustošil tudi po teh krajih. V tej pokrajini ima vsaka vas svojo strahotno povest o nasiiju, strahotah in posilstvih. Ako bi hotel opisovati vsa ta grozodejstva, bi se vam zdelo, da pretiravam. Človek kar ne more verjeti, da bi se utegnila redna vojska tako strašno omadeževati in ponižati do takih groznih dejanj.
Avstralci, Novozelandci in razni razbojniki, ki so jih uvrstili Angleži v svoje polke, so se mesece in mesece naslajali s tem, da so mučili italijanske naseljence, ki so se v strahu pred nasil-niki skrivali v svojih domovih.
Angleška vojaška druhal je v tem kraju umorila med drugim tudi neko italijansko družino po imenu Bellon iz vasi Luigi di Savoia. Kolonist Vincencij Lucci je branil svoje hčere in ženo pred zločinci in je v silobranu zaklal nekega Avstralca ter ranil nekatere vojake, ki so napadli njega in družino.
Ponoči so se nasilneži vrnili in umorili vso družino.
(Po listu »Milizia Fascista« od meseca maja 1941.)
Devastazioni inglesi in Cirenaica. — Angleška pustošenja v Cirenajki.
Nekulturno ravnanje Angležev
V okraju Torelli so Angleži hoteli preskusiti novo strojno puško. Da bi vedeli, kako nese, so pomerili na iialijanskega častnika-ujetnika ter so pri tem ustrelili še tri italijanske vojake. V Bar-ci so Angleži posiljevali arabske žene vpričo njihovih mož. V ujetniških taboriščih in v bolnišnicah so se norčevali Angleži iz italijanskih vojakov in so jim rekli, da naj le pišejo svojcem. Vojaki so pisali dolga pisma; Angleži pa teh pisem niso oddali, temveč so jih vrgli v kot'neke barake. V nekem baru so Angleži pili in jedli potem pa so zahtevali račun ter so plačali celio; potem so pa izropali blagajno in odnesli iz trgovine vso zalogo, gospodarja in njegove ljudi pa so odpeljali. Neki angleški častnik je poklical italijanskega zdravnika, da bi ga preiskal in mu dal zdravila. Zdravnik je slabo naletel: častnik mu je sicer plačal, toda ko je hotel zdravnik izročiti častniku ostanek, mu je častnik iztrgal ves denar z denarnico vred in je zbežal.
Interno di chicsa devastato dai Britanni in Cirenaica. — Notraujost od Angležev opustošcac
cerkve v Cirenajki.
Nekega angleškega majorja, ki je bil ranjen, so nesli italijanski vojaki v vojaško bolnišnico. Major je takoj izpraznil žepe in izročil zdravnikom dragocenosti. Med temi predmeti je bila tudi srebrna doza za cigarete, ki je bila ukradena italijanskemu častniku. Zdravniki so odgovorili Angležu, da naj le obdrži svoje dragocenosti, ker jih ne potrebujejo. »Mi smo Italijani in dovolimo Angležem, da lahko kradejo; mi pa tega ne storimo.« Angležev je bilo sram. Rekli so: >Le kako boste poslej ravnali z nami, ko ste videli, kakšni smo.«
V	Derni je general Kirchheim, potem ko je videl kako lepo se obnašajo italijanski ujetniki, počastil Italijane na ta način, da je odbral nekaj italijanskih častnikov, ki so potem skupno z Angleži nadzorovali ujetniška taborišča. Višjemu častniku, ital. zdravniku dr. de Marchiju pa je rekel general, da je uverjen, da se bodo obnašali italijanski vojaki kakor pravi vojaki. Ko so Angleži videli, kako vzorno se vedejo naši vojaki, jih je general Kirchheim osebno pohvalil. Angleškim vojakom ni izginila niti najmanjša stvarca. Ko je zmanjkalo v Bengasiju vode, niso bili naši ujetniki prav nič prikrajšani pri hrani.
(Iz poročila nacionalnega svetnika Bruna Puccionija, ranjenca pri Tobruku.)
Morija
Pod naslovom »Morija« so omenjena tudi tale grozodejstva:
Dne 8. februarja liMl jc več avstralskih vojakov ugrabilo v neki vasi dve hčerki nekega on-dotnega gostilničarja. Ko so prišli Kraljevi Kara-binjerji, da bi rešili otroka, sta bili hčerki zlorabljeni, saj so ju vojaki imeli vso noč v vojašnici. Obe sta bili mrtvi.
V	noči na 15. lebruar t. 1. so trije angleški vojaki vdrli v hišo naseljenca Caudiana Angela
|MT|PXl^iijMiMMaijui.	V nedeljo 10. av-
MP^^T^^B^PIIS	gusta bo pri Sv. Gre-
WBrTg M	gorju obhajal slo-
WSt.M-^fcl	vesno zlato mašo on-
■KjSm	dotni župnik in du-
Hp; .VB	hovni svetnik Franc
■HMl^Mi figi	Kruinpestar. Doma
P9BM|S mm	je iz Tunic pri kam-
| ^fcjgv „ imm	niku, kjer se je ro-
jk JMpf % ^pH	dil 30. septembra
jM^HBHf**!:. ®Š|||	IK65 v ugledni hiši
•4'ilMr-Pfi košiSevih. šolal
^HHpMI^ijMK	se je v Kamniku in
Ljubljani; po kon-
^	čanem bogoslov ju ga
jSPlig^g^^gg	je knezoškof Missia
svetil za mašnika. Nekaj mesecev je pomagal župniku v Nevljah, nato je bil za kaplana v Prečni, Leskovcu in Ribnici; od leta 1898, torej že dolgih 43 let, je pa župnik pri Sv. Gregorju. Župnijo je prevzel po blagem g. Janezu Brencetu, ki ga starejši rod do danes ni mogel pozabiti. Gospod zlatoinašnik je bil ves čas svojega duhovskega življenja mož molitve in dela, goreč za božjo čast in za blagor duš. Župnijsko cerkev sv. Gregorija je dal dvakrat preurediti in preslikati in ji je s pomočjo dobrih duš nakupil lepih parainentov. ko je prejšnja svetovna vojska vzela župnijski cerkvi in podružnici sv. Urlia zvonove, jima je v gospodarsko ugodnem času oskrbel nove, še težje in
in so s samokresom v roki oplenili hišo, nato pa umorili gospodarja in hčerko.
Ze naslednjega dne so razdivjani avstralski vojaki vdrli v hišo inženirja Albertija, pokradli vse, kar jim je prišlo v roko, ugrabili ženo in jo tolikanj zlorabljali, da jo je inženir dobil drugo jutro mrtvo sredi ceste.
Isti vojaki so v hiši naseljencev Tosarellija in Cerlinija zlorabljali domače hčerke in jih vrgli v vodnjak, kjer so jih obupani starši našli čez osem dni potem.
Dalje jKiroča ista knjiga pod naslovom: »Fant in dekle okrutno ustreljena« — tole:
V	koloniji »Baracca« so naši vojaki na svojem pohodu našli vse razmesarjeno truplo mladeniča Feriotta Celia, ki je imel vso razstreljeno glavo in levico, tako da je bilo truplo popolnoma pokvečeno. Nedaleč pa so našli truplo dekleta Domenike Busnardo, ki je bila trikrat prestreljena in je ležala v mlaki krvi ob cesti. Zraven je prav tako vsa v krvi ležala njena štiriletna sestrica Marija, ki tudi njej ni prizanesla pohota angleških vojakov.
V	selišču »Filzk pa so nekoč arabski razbojniki napadali hišo priseljenca Di Giacoma Anlonia in Gioria Cesara in so več časa streljali v hišo. Ko je bila poklicana angleška policija, je mirno gledala divjaštvo Arabcev in ni niti s prstom mignila, da bi rešila ta dva italijanska priseljenca.
V	vasi »Baracca« je 28 letnega Ferretta Egi-dia ranilo nekaj razbojniških Arabcev tako, da je brez pomoči obležal v krvi. Ko so sosedje odhiteli po angleške stražnike, niso ti niti hoteli priti blizu, češ, naj se reši, če se more!
Po vsem tem je videti, da je bilo Angležem še všeč, če so morali italijanski naseljenci prestajati grozote arabskih razbojnikov. V mnogih primerih pa so angleški in avstralski vojaki naravnost zločinsko mučili in uničevali italijanske priseljence.
še bolj ubrane, da jih je veselje poslušati. Razširil je pokopališče. V posebno čast mu je lepi in prostorni društveni dom, Grcgorski dom, ki ga je kljub vsem pomislekom in ugovorom postavil s farani tik pred vojsko, da so ga v povojni valuti z lahkoto plačali. V mlajših letih ,jc gospod zlatomaišnik rad pisal, zlasti v Vrtec in v Duhovnega pastirja, in le škoda, da je dal pero iz rok. Gregorce je znal dobiti za vsako važnejše versko in kulturno gibanje; za svojo odločno in dosledno krščansko miselnost in za svoje močno versko življenje se ima župnija predvsem njemu zahvaliti. Budno je stal na straži in pazil, da sovražnik ni prisejal Ijuljke, četudi^ je od raznih strani in na ra/.ne načine poskušal; pod vodstvom svojega župnika so Gregorci vedno ubirali pravo smer. Posebno je skrbel, da bi mednje prihajali samo dobrt časopisi. Veliko zaslug ima, da se je od ■Sv. Gregorija izšolalo več duhovnikov in krščansko usmerjenih svetnih inteligentov. Kot pridigar in spovednik je vedno rad pomagal tudi po sosednih župnijah, zlasti ob vsakoletnih duhovnih vajah. Več let jc bil tudi dekanijski voditelj dekliških Marijinih družb. Gostoljubnost gospoda zlatomašnika je splošno znana in ne pozna mej: šegavost, ki jo spremlja, dela družbo z njim še tem prijetnejšo. Trpečim in potrebnim je vedno rad pomagal. Koliko je n. pr. med svetovno vojsko kot neplačan tajnik presedel v občinski pisarni (škoda, da je bila Gregorcem odvzeta lastna ob-
Ljubezen in pravičnost, če prideta do veljave, bosta dali svetu lepše lice, človeštvu lepie življenje, kakor je bilo med nami dozdaj.
A če hoče biti to lice res čedno in življenje res lepo, bo treba še nečesa. Ne samo do drugih mora postati človek boljši: iz volka jagnje, marveč tudi sam po sebi mora biti boljši; iz živali človek.
Bolje bi bilo seveda, če bi mogel postati — angel. Toda svoje živalske narave ne more popolnoma sleči. Treba je samo, da to živalsko naravo nadvlada duh, da je človek res človek, ne žival. Čimbolj telo vlada nad duhom, tembolj je človek podoben živali; a čimbolj duh nadvlada telo, tem bolj sliči — angelu.
Kaj si hočemo izbrati?
Kdor ima kaj moralnega čuta, vidi, opazuje, obžaluje, da je po zadnji svetovni vojski morala v ljudstvu grozno padla in da pada še vedno — od leta do leta. Razumljivo. Ker je vera nosilka morale, mora logično z vero vred v isti meri propadati morala. Staro vero, ki korenini vsa v duhu, izpodriva nova vera: materializem, ki duha taji in ubija, žival v človeku pa obožuje in nad mero neguje.
Materija vedno bolj nadvladuje in ubija duha, človek vedno bolj postaja žival, — morala gine, propada, umira.
To se je v zgodovini človeštva, oziroma posameznih narodov že neštetokrat dogajalo. A ta zgodovina nam tudi pove, da nemoralni narodi propadajo, umirajo, izginjajo.
Narava človeška ima od Stvarnika dane postave. Človek, če te postave hočeš ali nočeš priznati, otresti se jih ne moreš. Postava ti je pisana in se ne da zbrisati. Naravna postava je nespremenljiva in nezlomljiva. Če jo spolnjuješ, te krepi, te jači, te ohranja; če jo prestopaš, te to — hočeš ali nočeš — slabi, upropašča, uničuje, ti koplje grob.
To neizpodbitno resnico naj bi upoštevali vsi, ki jim sicer ni veliko za moralo, ki ne poslušajo radi »moralnih pridig«. Saj bi teh pridig ne bilo treba toliko, ko bi ljudje naravo poslušali in jo hoteli razumeti. Narava sama vsakemu pridiguje, da naj živi moralno Če čez mero ješ, piješ, kadiš, če sc napačno oblačiš, si na zdravju škoduješ, si koplješ prezgodnji grob. Za vsak greh se narava maščuje. Posebno, če se zlorabi najmočnejši nagon v človeku, spolni, pride kazen, pride maščevanje. In če se to godi v celem narodu, narod degenerira, propada, se uničuje.
Na ta način so se uničili celi narodi. V našem času pa se uničujejo sistematično, po notah, po načrtu. Koliko moralne gnilobe je bilo v francoskem narodu! Drugi narodi pa za njim capljajo. Mi Slovenci tudi prav pridnol Proces, oziroma vzrok je povsod isti: Najprej razkristja-njenje, potem demoralizacija. Če ni Boga, seveda tudi njegovih zapovedi ni.
Tako si znajo ljudje življenje »komod« napraviti. »On, ki v nebesih biva, se jim pa posmehuje«. Ne boste brez mene — dolgo in dobro orali! Poskusite le, kako bo šlo in kako dolgo bo šlo!... In tako smo zagazili v močvirje in bredemo po njem — vedno bolj globoko, Če bredemo še naprej, se ne bomo več izkobacali iz njega.
Če hočemo priti na gladko cestc, moramo nazajl Morala se mora dvigiiti,se morazo-pet obnoviti!
Tudi to nam veleva in zahteva ura, velika, odločilna ura, ki jo preživljamo.
čina!), branil koristi ljudstva, pisal prošnje za dopuste vojakov, svojcem preskrboval podpore! — Ko se bo jutri gregorska župnija, ki jo je domala vzgojil že od šolskih let. hvaležno zbrala k njegovi zlati maši, se ji bomo v duhu pridružili tudi mi z željo, naj mu veliki duhovnik Kristus vso duhovsko skrb in vnemo obilno povrne. Želimo mu, da bi tudi po svojem zlatomašniškein jubileju še dolga leta zdrav in čil in s prav tolikim blagoslovom in uspehom deloval za srečo iu blagor svojih Gregorcev.	F. J.
Med tržaškimi ostrigarji
Tam za ščedenskimi plavži zavije morsko obrežje v globok lok in tvori Žaveljski zaliv, na čigar južni strani se pnejo vinorodne gorice, pod njimi pa stoji starodavno, sivo mestece Milje. Iz plitvin Žaveljskega zaliva, po katerem drči naš čolnič, štrle okleščeni hrastovi količi. To je ostri-žišče, naselbina ostrig, ki so posebna vrsta užitnih školjk. Na ostrižišeih »redijo« naši ribiči, mre-Zarji, čolnarji ostrige, morske mehkužce, ki so dragocena poslastica.
>To ni lahko delo, ta reja naših malih živalic!«: nam dobrodušno razlaga koščen, zagorel starec, ki z dolgim drogom potiska svoj čolnič po plitvini. »Ko se ostrige izvalijo iz jajčec, se brž v velikih vlakih zaženejo po morju, ki jih žene dalje, dokler ne zadenejo na trdno podlago. Tam na trdnem se oprimejo In se v par mesecih razvijejo. Rastejo pa počasi. Iz gnide v pol letu doseže en centimeter, po enem letu ji je 5 cm. pozneje pa se razširijo tako. da dosežejo 10 cm. Ko je ostriga dovolj dolga, se začne debeliti in najboljše so. ko imajo tri do štiri leta.«
»Zakaj pa postavljate količe?«
»Mi ostrigarji ponujamo živalcam, ki iščejo trden dom, lepo stanovanje na hrastovih kolih. Ko se ostriga prilepi na hrašče, oslane tam nemotena in lepo zori. Ko dozorijo, pridemo mi in jih pobiramo raz hrašče ko stroke fižola ali grniia, ne vseh hkrati, marveč po načrtu, kolikor jih v najboljši sezoni zmoremo dobro prodati. Od maja do jeseni se jih noben pravi ostrigar ne dotakne, ta čas niso zdrave, ker se zaradi vročine brž skvarijo; skvarjene so pa strup. Ko začnemo pobirati kostanj, gremo pobirat tudi ostrigo — in to traja vso zimo.«
»Kam pa te školjke prodajate?«
»Precej jih oddamo po naročilu v velike hotele — kjer vedo, da imamo samo sveže blago, nabrano še isti dan. Nekateri pa jih ponujajo sami po gostilnah na drobno, ker izkupijo tako več. Za eno liro pet ostrig! Kar tu vam odprem z nožičem eno!« je dejal možak, odtrgal s količa debelo školjko in jo z jeklenim pipcem odprl. »Živa s tremi kanci limone gre v slast!« mi je ponudil.
Sonce je tonilo, dotaknilo se je morske gladine, da je snop rdečih žarkov pobarval morje zaliv, hiše in griče Ribi? |e premaknil svoj čolnič in se polagoma oddaljil, iščoč morskih sadežev za svojo družino.
Župnik F r. Krumpestar - zlatomašnik
Koledar
Sobota, 9. avgusta: .lanez Vianej', spoznava-lec; Roman, mučenec; Verijan, mučeuec.
Nedelja, 10. avgusta: 10. pobinkoštna; Lavren-eij, mučenec; Asteria, devica in mučeuicu.
Novi grobovi
-f Franc Florjančič. Zrušen od dolgotrajne bolezni je zatisnil za vselej svoje blage oči bivši trgovec s kolesi, pozneje niehan. obrtnik in sodni izvedenec g. Franc Florjančič iz Ljubljane. Kdo ni poznal tega moža poštenjaka, vedno veselega, nasmejanega in za lepo peljo navdušenega, ki je bil veder v obraz tudi takrat, kadar se je prikradel mraz med stene njegovega stanovanja. S svojo soprogo gospo Franjo je vzgojil v srečnem in res vzornem zakonu osem otrok, od katerih jih živi še pet in so vsi lopo preskrbljeni. Pokopali so ga v petek. Bodi ohranjen možu poštenjaku in zglednemu družinskemu očetu najlepši spomin, zapuščenim pa naše odkrito sožalje.
•f" V Poljanah nad škofjo Loko je mirno v Gospodu zaspala gospa Marija Šuhic, vdova po poštarju in podobarju. Zapušča dve hčeri in tri sinove. Pokopali so jo v petek. 8. avgusta, na domačem pokopališču. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
—	Sanitarna avtokolona je v torek, 5. avgu3ta, obiskala tudi Veliki Gaber. Gg. zdravniki so imeli mnogo posla s šolsko mladino, pa tudi z odraslimi, ki so izkoristili to izredno priložnost brezplačnega zdravljenja, število pregledov je bilo sledeče: rentgen 293, ušesa 225, oči 245, zobovje 233, dihala 04, otroški 127, skupno 1217 pregledov. Oblasti, ki se tako živo zanima za zdravstveno stanje podeželja, smo iz srca hvaležni. Enako se zahvaljujemo gg. zdravnikom in zaščitnim sestram, ki so neutrudno opravljali težko delo ob tolikem številu pregledov.
V petek, 8. avgusta, pa je ta avtokolona poslovala za občino Primskovo in sicer zopet v Vel. Gabru, ker na Primskovo ni mogoče priti z avtomobilom.
—	Pokrajinska delavska zveza v Ljubljani opozarja vse delodajalce na to, da velja še vedno v celoti predpis obrtnega zakona, zlasti pa tudi določbe, ki se nanašajo na dopuste privatnih nameščencev v zvezi s § 392. o. z. V zvezi s tem se naprošajo delodajalci, da vsem svojim nameščencem tudi to leto kot običajno priznajo v celoti zakoniti dopust.
—	Poklic otroške sestre negovalke. Šolanje otrok je v današnjih časih za starše pogosto zelo težavno, izbira poklica — zlasti za dekleta po končani meščanski oziroma ljudski šoli — zvezana z velikimi skrbmi in materialnimi žrtvami. Tako stoje hčere, ki bi se morale odločiti za bodoči poklic, brez vsakega nasveta, kam bi se obrnile, da pridejo čimprej do strokovne izobrazbe in s tem do lastne življenjske eksistence. Knmor koli prosijo za služIm, povsod se zahteva strokovna izobrazba, ki pa je čestokrat dolgotrajna in za manj premožne sloje nezmagljiva, vrh tega po končanem šolanju ne nudi možnosti za skorajšnjo namestitev. Dosedaj je prav primanjkovalo poklica, ki bi po enoletnem šolanju omogočil našim hčeram priti do službe, ki omogoči samostojno vzdrževanje in ki odgovarja ženski naravi. Tak primeren poklic si morejo pridobiti dekleta, ki se izobražujejo v enoletni strokovni šoli za otroške sestre-negovalke. Ta šola je v sestavu Higienskega zavoda v Ljubljani — oddelka za zdravstveno zaščito mater, dojenčkov in otrok (Dečji dom), Lipičeva ulica, ki ravnokar razpisuje natečaj za sprejem gojenk. Predpogoji za sprejem v to šolo so zelo ugodni, bodoči poklic je zelo lep, saj ima absolventka možnost udejstvovanja v otroških ustanovah in privatni službi ter opraviti samo z otroki. Ljubezen do tega posla pa je prirojena skoraj vsaki ženi, tako da najde večina v njem poklirno zadovoljstvo in razmeroma ugodno eksistenco. — Rok za vlaganje prošenj poteče 15. avgusta t. I. Sprejema jih: Strokovna šola za otroške sestre-negovalke v Ljubljani, Lipičeva ul.
—	Važno opozorilo. Opozorjeni smo bili na to, da poedinci zbirajo prispevke za lldcči križ z raznimi potrdili in pismi. Prosimo, da vsakega takega odklonite in ga napotite na Rdeči križ, ki pomaga vsakemu, ki je pomori res potreben. Nabiralci Rdečega križa imajo posebne ».Nabiralne polet, opremljene z žigom Rdečega križa in podpisi odbornikov. Le osebe, ki laliko predložijo take nabiralne pole, so upravičene pobirati za Rdeči križ. — Pokrajinski odbor Rdečega križa.
—■ Darovi. Za dijaka-teologa je daroval neimenovani 40 L, neizmenovani iz Loža 10 L, za invalida brez sredstev je daroval neimenovani 50 L ter neimenovani iz Ribnice 8 L, za mladega moža, ki jc prišel ob vse imetje, jp daroval neimenovani 40 L. — Vsem dobrotnikom prisrčna hvala!
—	1(50(1 novih ljudskih šol. S prihodnjim šol. letom bodo v Kraljpvini odprli 1(300 novih ljudskih šol, in sicer večinoma v pokrajinah Benečija in Mezzogiorno. Listi menijo, da ta dogodek ne rabi posebnega komentarja, ker pač sam na sebi jasno govori o skrbi italijanske vlade za dvig ljudske izobrazbe na eni strani, po drugi strani pa pove ta številka, da je italijansko pletue- zdravo in je bil prirastek na prebivalstvu zadnja leta zelo velik.
—	Šesta obletnica smrti ministra Razza. Rimsko časnpisie se spominja (i. obletnice tragične smrti ministra za iavna dela Luisiia Razza, ki ie našel smrt v ponesrečenem letalu, ki se je bijo takrat dvignilo 1. letališča v Kairu za polet proti italijanski Eritreji. Listi pravijo, da je bil Razza ena naiodličnejših osebnosti fašističnega režima. Glede njegove žalostne smrti pravijo, da so vzroki nesreče ostali še do danes nepojasnjeni in da ni neverjetno, da je imela zločinska roka pri tem svoje prste vmes. Listi pri tem imensko omenjajo angleškega zunanjega ministra Edena, ki je strasten sovražnik italijan^ken naroda.
—	2000 ljudi sprejetih pri sv. očetu. V sredo je sv. oče papež Pij XII. sprejel novih 2000 vernikov. Med niiml ie bilo tudi 200 zakonskih parov, fiOO vojakov in 50 vojakov ranjencev, ki se zdravijo v vojaški bolnišnici malteškega vitešketra reda.
—	Pobiranje pridelkov z vojnih vrtov univerzitetnega mesta v Rimu. Kakot so drugod sledili pozivu oblasti, naj s poljskimi pridelki zasejejo vsako razpoložljivo površino plodne zemlje, so tudi vseučiliščniki rimskegi vseučilišča obdelali obsežne vrtove in parke, ki leže med posameznimi poslopji rimkega vseučilišča Pred dnevi eo pridelke pobrali. Pridelek je bil boljši kr>koi je bilo pričakovati. Tako so dobili okrog 200 stolov krompirja, okrog 80 stotov fižola in precej sena. Vse skupaj so vseučiliščniki razdelili med družine s številnimi otroki in med druge siromašne družine.
—	Po 16 letih najdena trupla štirih planincev. Pred šestnajstimi leti je krenila skupina štirih delavcev iz tovarne Mardli v Sandriu na planinski izlet. Delavci so plezali na goro Disgrazia. Od tam se niso več vrnili. Za njimi so odšle številne reše-
valne odprave, toda nobena ni našla za njimi sledi. Prevladalo je zato prepričanje, da so se delavci ponesrečili in padli v prepad. Pred nedavnim pa je poljski čuvaj v vasi Pont i, Guido Bartarelli, vodil nekega turista po južni steni gore Disgrazia. V neki zajedi je pred vhodom v vdolbino našel štiri okostnjake. Na podlagi njegove prijave so svojci ugotovili, da so to zemski ostanki tistih štirih delavcev, ki so pred šestnajstimi leti oslali v gorah in se verjetno pred nevihto zalekli v zavetje, pa tam od mraza zmrznili.
Rdeči križ poroča
Na poizvedovalni oddelek je prišlo nekaj obvestil o pogrešancih. Svojce naprošamo, da jih dvignejo v pisarni na Miklošičevi c. 22 b: Hoškooič Ljubo. Kračun Ignacij. Mitič S. Ljubica, Sauinski llermina. Vesclinooič Dušan, Teran luan. Znidaršič Anton.
Pošto naj dvignejo: Gabrooec Josip, Cesta v Mestni log št. 58: Spori 1 dr. Zdenko. zdravnik: Vode Angela, Cojzova cesta št. 5 ali Bethovnova št. 9.
Svojci g. Gavriloviča Milana naj se zglasi jo zaradi informacij v naši pisarni.
Ljubljana
»Milostljiva, poslali vam bomo na dom!«
V	zadnjih letih je ljubljansko trgovstvo zelo napredovalo. To smo videli že kar s cest, ko smo opazili lično urejene in mikavno opremljene izložbe, ki so kar zvaliljale kupce v trgovino. Tudi v trgovinah samih je pri vseli naprednejših lastnikih prevladalo načelo, cla je treba kupcu kar najbolje postreči. Načelo »čim boljša postrežba kupcev«, ki je našlo svoj izvor svoj čas v Ameriki, je prišlo čez druga velika mesta Evrope tudi k num v Ljubljano. Postrežba kupcev je zavzela včasih tudi take oblike, da so jo nekateri smatrali že kur za nelojalno konkurenco. Vsemu trgovstvu pa je brez dvoma mnogo koristila. Tako je v zvezi s čim boljšo postrežbo kupcev nastula v vseli trgovinah utemeljena in kupcem dobrodošla navada, dostavljanje na dom. Zlasti gospodinje, ki so se v veliki meri navadile kupovati stalno pri istem trgovcu življenjske potrebščine za ves mesec vnaprej — to so še posebej pospeševale zelo razširjene nakupovalne knjižice — so bile res zadovoljne, če jim je trgovec celo vrsto zavitkov in zavojev poslal na doin. To je navadno opravil vajenec, ki je zlasti v prvem tednu v mesecu skoraj ves dan razvažal nakup-Ijena živila strankam.
V	sedanjih časili, ko prav za prav ni konkurenčnega boja med trgovci in ko vsak odjemalec že vnaprej pove, kje bo kupoval in potem lahko tudi samo pri izbranem trgovcu kupuje, je marsikatera izmed lepih navad v trgovinah prišla v pozabo. Ce si svoj čas prišel v trgovino, si bil postrežen tako. da ti je bilo kar nerodno. Vsaka mamica z ruto je bila že skoraj milostiva sem, milostiva tja. Ce se nisi mogel odločiti, da bi kaj kupil, so skoraj metali za tabo robo, samo da bi jo kupil. Priznati moramo, da je bila tedaj vljudnost v trgovinah skoraj pretirana in smešna, je pa res, tla se je prav ta vljudnost marsikje v sedanjih časih opustila nekoliko preveč. To čutijo gospodinje in kupci, ki itak vsi večinoma prihajajo v svoje stare trgovine, prihajajo kot zvesti stari odjemalci, pa marsikdaj dožive razočaranja, združena z grenko zavestjo, da bodo nevljudnost no končani vojni poplačali tako, cla si bodo izbrali pač takega trgovca, ki je tudi v sedanjem času ostal zvest načelom olike. Vsekakor pa res ne gre, da bi se že od nekdaj vpeljane lepe navade, ki izvirajo iz načela postrežbe kupcev, opuščale samo zato, ker kupci ne morejo zaradi malenkostnih razlogov menjavati svojih trgovin. Tako je mnogo trgovin z živili kar na lepem začelo opuščati navado dostavljanja na dom. Kar nenadoma se je zgodilo, da vajenec nima več časa. čeprav ven®, da tako v trgovinah kakor tudi povsod drugod v sedanjih časih ni toliko dela, kakor ga je bilo svoj čas. Razlog zato je pač v tem. da mislijo gospodarji trgovin, da jim ni treba napraviti sedaj prav nobene usluge, ker kupci sami radi pridejo. Prav glede tega bi nam bila lahko za zgled italijanska mesta, v katerih je položaj prav takšen, saj je tam prav toliko potrebščin na nakaznice, pa so trgovine kljub temu obdržale vse lepe navade^ ki so nastale svoj čas. Na drugi strani pa delajo trgovci tudi veliko napako, če misli jo, da si' stranke takih dokazov nenaklonjenosti in nevljudnosti ne bodo zapomnile. Ko se bodo časi zboljšali, nobena od strank, ki je bila sedaj razočarana, ne bo verjela medenim in sladkim besedam, ki bodo le pnslcdica navadnega konkurenčnega boja, niti najmanj pa izraz pra\e olike in kulture.
•
1 Zaradi prašičereje in ekonomije, ki je o njej obširno pisal neki ljubljanski dnevnik, izjavlja mestno poglavarstvo na ponovna vprašanja, cla s to akcijo mestna občina nima prav nobenih stikov.
I Cenjeno občinstvo opozarjamo na umetnostno razstavo del M. Gasparija, St. Dremlja in Fr. Smerduja v Jakopičevem paviljonu do 24. avgusta. Paviljon je odprt dnevno od 9—13 in od 14—19.
1 Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v Ljubljani. Vodnikov trg št. 5. prične razdeljevati dopolnilne količine blaga za avgust po zadnjem vrstnem redu počenši z začetno črko 1—K dne 9. avgusta 1941.
I Rdeči križ, sekcija za socialno pomoč, ponovno opozarja vse, ki so se naselili v Ljubljani, da se morajo prijaviti Rdečemu križu v roku 48 ur. Sekcija posluje v Frančiškanski ulici 6-1 od 8—13.
IV počastitev spomina pokojnega gospoda inž. Koblerja je darovala rodbina Dacar v Ljubljani lir 50 Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč. — V isti namen sta darovali gospa Ivana Knaflič lir 50 in gospa Marija Verbič lir 50. — G. Mozetič Jože. mestni zidarski mojster, je daroval po Karitativni zvezi Rdečemu križu, sckciji za socialno pomoč, lir 100. Najlepša hvala!
I Zaloška cestn zaprta. Zaradi asfaltiranja Zaloške ccste bo od sobote 9. t. m zjutraj dalje ta cesta od Jegličeve ceste do šlajmerjeve ulice (prej Stara pot) zaprta za vozni promet. Ce vreme ne bo nagajalo, bodo dela končana v treh tednih.
I Nabrežje 20. septembra ob Kresiji zaprto. Zaradi priprav za zidanje tržnic za ribe. ki smo jih pred kratkim opisali, bo od ponedeljka, I i. t. m z jutra j dalje zaprta cc=la za vozni promet na Nabrežju 20. septembra od tronio-stovja do Pogačarjevcga trga.
Poizvedovanja
Našel sem bankovec za 100 lir. Dobi se pri Stare Ivan. Pavšičeva Šiška,
Radio Litibliana
Sobota, 9. avgusta: 7.30 Poročila v slovenščini.
7.45 Slovenska glasba. — V odmoru napoved časa. 8.15 Poročila. — 12.30 Poročila v slovenščini. — 12.45 Lahka glasba. — 13 Napoved časa in poročila. — 13.45 Poiočila vojaškega poveljstva v slovenščini. — 13.17 Pisana glasba ljubljanskega radijskega orkestra. — 14 Radijsko poročilo. — 14.15 Koncert ljubljanskega kvarteta. — 14.45 Poročila v slovenščini. — 17.15 Nove plošče. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Pisana glasba. — 20 Napoved časa in poročila — 20.20 Pogovor v slovenščini. — 20.30 Radijske postaje E1AR prenašajo Puccinijevo opero »Tosca« v treh dejanjih. Med odmorom približno ob 21.15 pogovor v slovenščini. 22.10 Vesti v slovenščini — 22.45 Poročila v slovenščini.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Dunajska cesla 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, Šelenburgova 7.
Mestna zdravniška dežurna služba
Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka jlo 8 zjutraj mestni zdravnik dr. Logar Ivan, Ulica 29. oktobra št. 7-1. Telefon 41-52.
Novo mesto
Nesreča pri sekanju, drv. 13 letni Drago Med-veSček iz Kratke ulice v Novem mestu je doma sekal drva. Pri tem opravilu mu je odletelo poleno in ga zadelo v zgornjo čeljust. Zatekel se je v kandijsko bolnišnico, kjer so mu nudili zdravniško pomoč. . .
Z mrvo naložen voz ga je pokopal. V Gra-broveu so s travnika peljali proti domu z mrvo naložen voz. Na poljski poti se jiin je voz prevrnil na 38 letnega Martina Čerinoglja. Mož je bil toliko priseben, da je hitro odskočil in mu je le noga ostala pod težkim bremenon. Nogo mu je močno poškodovalo in se je moral po pomoč zateči v kandijsko bolnišnico.
Ce se krava splaši. It letni Slavko Bukovec iz Novega Ljubna v občini Toplice je pasel kravo, ki jo je imel privezano na verigo. Muhe so kravo toliko razdražile, da je podivjala. Pastirček je hotel kravo pridržati 111 je zalo z vso silo držal za verigo, ki si jo je ovil okoli rnke. To se 11111 je za ceno poškodbe na roki, ki mu jih je povzročila veriga, tudi posrečilo. Poškodbe so bile tako močne, da je moral radi njih v kandijsko bolnišnico.
Iz Goriške pokrajine
Zlata poroka v Ajdovščini. Dne 25. julija sta obhajala svojo zlato poroko g. Franc Furlan in njegova boljša polovica Antonija rojena Žvokelj. Slavljenec je po poklicu mizar, slavljenka pa skrbna gospodinja Šest otrok, ki sta jih imela v zakonu, sta lepo vzgojila; poprijeli so se obrti in trgovine in so danes na lastnih nogah. V znak hvaležnosti so priredili dobrim staršem dan veselja. Z njimi, s sorodniki in prijatelji so pristopili — okoli 100 jx) številu — k mizi Gospodovi. Po cerkveni slovesnosM so se v domačem krogu prav prijetno pozabavali. Zlata poročenca sla še čvrsta in zdrava in jima želimo še mnogo srečnih let v naši sredi. — Ob priliki tega redkega jubileja je bilo velikodušno pogoščenih okrog sto potrebnih želodčkov. Bog plačaj!
Ropati so hoteli V noči 30. julija so neznani zlikovci vdrli skozi glavna vrata v hišo ajdovske posojilnice. Prežagali so vrata v pisarno in na-vrtaH eno blagajno, pa niso v njej nič našli. Iz maščevanja so vse razmetali. Drugi blagajni pa niso mogli do živega in so brez plena odšli v vetrovno noč.
Iz Trsta
Nesreče in nezgode. Na via Fabio Severo je povozil tovorni avtomobil 18 letnega Stanislava Gregori, ki je zadobil poškodbe na rokah in nogah. — 31 letnemu mehaniku Giordanu Turku je priletel v oko drobec železa ter mu ga nevarno ranil. — Z vrelo vodo se je polila 42 letna kuharica Emilija Fabjan ter jc zadobila nevarne opekline. — Na cesti v Rozandri se je ponesrečil 33 letni Felicijan Zerjal pri padcu s kolesa. — V kopališču Excelsior v Barkovljah si je zlomila nogo 31 letna Narcisa Bratanich; v istem kopališču se je pobil pri skoku v vodo 21Jetni Marij Masuiro.
—	Iz prvega nadstropja je padel skozi okno na via Molino a vento 34 letni Henrik Ganesich, ko se je hotel v soparni noči naužiti svežega zraka.
—	Pred ribarnico je padla 23 letna Terezija Si-berna ter si zlomila roko. — V tovarni Ilva se je ponesrečil 38 letni Franc Bruzzone iz Skednja; težek kos železa mu je padel na nogo ter mu jo zdrobil. — V kopališču Ausonia se je pripetila nenavadna nesreča, ko je 14 letni dijak Livio Vidali pri skoku z deske zadel v vodi nekega plavalca. Vidali si je pri tem zlomil desno roko. — V Dreherjevi pivovarni si je zlomil levo nogo 29 letni delavec Karel Precelli iz Rojana. — 7 letni Aldo Birsa je padel z drevesa poleg domače hiše v via Farneto ter si zlomil desno roko. — S kolesa je padel 17 letni Stanislav Foraus ter si zdrobil koleno. — Levo ramo si je zdrobil pri padcu 17 letni električar Lovrenc Stell v ladjedelnici sv. Marka.
—	Vse ponesrečence so prepeljali rcševalci v bolnišnico na zdravljenje.
Iz Hrvatske
Slovaški poslanik Karel Murgaš je obiskal Banja Luko ter je bi) med drugim sprejet tudi pri podpredsedniku vlade Osmanu Kulenoviču. Potem se je pa odpeljal v vas Lipovljane, kjer žive naseljeni Slovaki.
Za državnega voditelja dela v neodvisni državi Hrvatski je imenovan generalšlabni polkovnik Ferdo pl. Halla.
Namesto prejšnje glavne kontrole je v Zagrebu ustanovljen r a č u n a r s k i dvor, ki bo imel svojega predsednika, podpredsednika in najmanj šest članov.
Hrvatsko novinarsko društvo v Zagrebu prevzema premoženje bivših novinarskih društev. V Zagrebu je izšla posebna zakonska odredba, po kateri je Hrvatsko novinarsko društvo v Zagrebu edini zakoniti predstavnik novinarskega stanu v neodvisni državi Hrvatski. Zato se smatrajo za razpuščena na Hrvatskem naslednja novinarska društva: Novinarski savez bivše kralj. Jugoslavije, Jug. nov. društvo, sekcija Zagreb, in Novinarsko društvo banovine Hrvatske. Premoženje vseh teh društev in njihovi skladi preidejo na Hrvatsko novinarsko društvo.
Poglavnik je določil 200 milijonov kun za vanjih. Po tej uredbi razpolaga z vsemi stanovanji, ki se v Zagrebu izpraznijo nn podlagi določil po 10. aprilu izdanih zakonskih odredb, samo mestni stanovanjski urad. Kdor bi gp vselil v kakšno stanovanje brez predhodnega pristanka Omenjenega urada, bo moral stanovanje takoj zapustiti, razen togn bo pa še proti njemu uvede no kazensko postopanje.
Hrvatskn-roinunska trgovinska pogajanja končana. Hrvatsko romunska trgovinska pogajanja so
bila te dni uspešno končana ter je bil podpisan tudi tozadevni sporazum. Sedaj skleujena trgovinska pogodba med neodvisno državo Hrvatsko iu Romunijo.bo veljala do 30. septembra, t. 1. Konec septembra bosta obe državi podpisali nov sporazum, ki bo urejal blagovni 111 plačilni promet med obema državama do konec leta 1943.
»Hrvatski list« v Osjeku poroča, da so v Vukovaru po kratkem postopku ustrelili 15 komunistov, ker so 25. julija t. 1. iz zasede napadli policijsko stražo.
Hrvatska delegacija je te dni odpotovala na Dunaj na posvet zaradi razdelitve železniškega parka biv. Jugoslavije.
Lektorat za nemščino na zagrebški univerzi. Na zagrebški univerzi so ustanovili lektorat za nemški jezik. Za prvega lektorja je imenoval poglavnik študijskega svetnika Kiiniga.
Dar zagrebške občine Nemčiji. »Narodne novinec objavljajo zakonsko uredbo, s katero hrvatska vlada odobrava sklep zagrebške občine, da podari nemški državi dosedanje veliko poslopje in vrt v središču mesta, v katerem ima sedaj prostore nemško poslaništvo in v katerem stanuje tudi nemški poslanik.
Iz Spodnje štajerske
Brv čez Dravo v Mariboru zopet popravljena, Kakor ostalima dvema mostovoma čez Dravo v Mariboru, ni prizanesla umikajoča se bivša srbska armada tudi brvi, ki je v Mariboru vezala Studence s Koroškim predmestjem. Brv so sedaj nemške oblasti že popravile in jo izročile prometu.
Javna deln nn Spodnjem štajerskem, šef civilne uprave za Spodnje štajersko je oni dan slovesno začel velika cestna dela pri betoni-ran.ju ceste Mnribor-Fram.
Ureditev sekanja drv na Spodnjem štajerskem. Politični komisar za mesto Maribor oj>o-zarja vse gozdne posestnike, da je sekanje drv dovoljeno samo na podlagi predhodnega dovoljenja pristojnega gozdarskega urada.
Hišno pospravljalko Antonijo Jereb je na oglu Schillerjeve ulice in Tegetthofovega parka povozil motociklist tako močno, da so jo morali prepeljati v bolnišnico.
Politični komisar za mariborsko okrožje je imel v četrtek 7. j. m. uradne ure v Slovenski Bistrici.
Iz Belgrada
Direktna letalska zveza Berlin—Belgrad. Med
Berlinom in Belgradom so vpostavili direktno letalsko zvezo. Vzdržuje jo Lufthansa. Iz Belgrada pa vzdržujejo letala še promet s Sofijo in Solunom. Za let iz Berlina v Belgrad potrebuje letalo samo pet ur.
Letalski general Danrkelmann se zahvaljuje za sožalja, izražena ob smrti svojega predhodnika. Sedanji nemški vojaški poveljnik za zasedeno srbsko ozemlje, letalski general von Danckelmann, objavlja v belgrajskem časopisju najtoplejšo zahvalo za vse izraze sožalja, ki jih je dobil od vseh strani oll priliki tragične smrti svojega predhodnika, generala za protiletalsko obrambo von Schroder.ja, ki se je, kakor znano, pred kratkim ponesrečil s svojim letalom v Belgradu. Posebno zahvalo pa izreka za sožalje zastopnikom vseh zavezniških vojsk in sedanjiii srbskih oblasti.

POSTNI Pl LOT
XI.
Črni Bič Nebd.
Mišek je korakal po prestolni dvorani in je bil ves v strahu in trepetu. Začudil se je velikemu sijaju te (tvorane. Ob dolgi steni je stala postrojena četa stražnikov v uniformi, na koncu dvorane pa sta bili dve osebi Dod velikim baldahinorn.
»Približaj se k prešiniti, Mišek, prav pred obličje »Črnega Biča Nebu«, mu je zaukazal neki glas.
Mišek se je strahonia približal prestolu.
»Zdaj pa jroglej kvišku, ti bedasti pilot,« mu je dejal glas.
Zaslišal je, kako se je nekaj razpočilo. in Mišek je dvignil glavo. Le en pogled, in Mišek je razumel, kakšni dve postavi sta pod baldahinorn.
»Pri vseh lučeh neba! štreelj in Svetožrc!« je za \ pil Mišek.
bieV. lt>0.
»SLu v £/i\jiC«, sobota, 9, avgusta 1«41-X1a.
ciifhu
KULTURNI OBZORNIK
Knjiga, ki je odločila o verodostojnosti turinškega sv. Sindona
V »Slovencu« smo svoj čas priohčevali podlistek, ki je na podlagi raziskavanj češkega zdravnika dr. Hgnka informiral našo javnost o boju, ki gre za ugotovitvijo pravega lira Od-rcsenikovega, kakor se je odtisnilo po smrti v mrtvaški prt, v katerega je bilo Telo zavito, ter je še danes ohranjen v Turinu kot sv.Sin-don. Kljub veliki literaturi o tem boju sveta Cerkev še ni zavzela stališča do teh znanstvenih hipotez, nasprotno, celo zelo skeptično je sprejemala rezultate modeme znanosti. Sedaj pa je omenjeni češki zdravnik dr. Hunek napisal v češki list (Lidove listy) pod vrhnjim naslovom članek o novi knjigi italijanskega profesorja Judica — Cordigleja: »/l/i je Kristus oni mož. ki je vtisnjen v sv. Platno?*, ki ie izšla letos (1941) ter jo smalra češki pobornik resničnosti turinske svetinje za odločujočo v tem boju. Ker se mi zdi, da bi članek zanimal tudi naše občinstvo, ki se je o problemu že informiralo iz našega lista, zato prevajamo članek v celoti.
»V boju, ki ni prenehal od 1. 1898. v vrstah izobražencev o verodostojnosti ene najdragocenejših krščanskih relikvij, o grobnem prtu Gospodovem. v katerega ovito Telo je počivalo v Jožefovem grobu, so se oprli nasprotniki na zgodovinsko odkritje Chevalierja, ki je trdil, da je s srednjeveškimi dokumenti dokazano, da je podoba polvorba nekega slikarja izpred 600 let, ne da bi se sami prepričali na objektu samem, če ta trditev ustreza resnici. Ta zahteva pa jim je postala kamen spotike!
Zalo pa so branitelji te redke relikvije toliko bolj vestno in energično študirali sveti predmet, zlasti ko se je pri njegovi razstavi 1. 1931 s fotografijami strokovnjaka Cav. G. Enrieja pokazalo, da so odliski križanega moža naravnost fotoneqativi. ki so v tedanji dobi bili gotovo neznani. Enriejeve fotografije so vzbudile vrsto zdravniških raziskavanj, ki so ta problem pripeljali iz brezciljnih historičnih razprav v edino odločujoče polje, to je na prirodosloono volje, kjer odloča samo natančnost opazovanja, le eksperiment in nikakršne debate, pa naj bodo še tako učene Po mnenju francoskega kirurga dr. Barbeta so bili to moji spisi , ki so — prevedeni v mnoge jezike — utirali pot temu novemu poznavanju, predvsem s trditvijo, da so ti odtisi zdravniški dokumenli o križanju, ki se do najmanjših podrobnosti ujema s Trpljenjem Našega Gospoda, ter da se tiidi sodnozdravniško dajo identificirati kot odtisi mučenega telesa Gospodovega. To sem ugotovil z nemškim spisom »Golgotha, \Vissen-scliaft und Mystik« 1. 1956. ter naslednje leto s češko knjigo »Kristusovo trpljenje in obličje«. Ker pa ti knjigi nista imeli univerzilelnega pečata, nista bili deležni velike pozornosti, zlasti ne pri nas, Čehih.
Toda te dni sta dobili najvišje potrdilo v pravkar izišlem spisu univ. prof. sodnega zdrav-ništva v Milanu dr. Judica-Cordiglieja, ki je izšel pod naslovom: »Je Kristus mož, ki je vtisnjen v sv. Platno?* Z veseljem lahko ugotovim. da pomeni la knjiga napredek v rešenju te ;a problema ler da je prišla k njega pozitivni rešitvi na čisto znanstvenem temelju in to svetnih ved, ne pa bogoslovnih.
Predvsem je ta avtor — kakor tudi šef univ. zavoda za sodno medicino v Milanu, univ. prof. Caz7aniga — tudi apodiktično razglasil, da so odtisi na sv. turinskem Platnu sodno zdravniški dokument popolnoma v skladu z odtisi prstov, ki v kriminalistiki in sodnem zdravništvu igrajo veliko vlogo. Prof. Judica je prav tako kot jaz v svojih spisih te odtise sodnozdravniško ugotovil, ocenil in prišel do prepričanja, da do najmanjših podrobnosti pričajo o prav takem križanju, kakršnega je pretrpel naš Gospod in Odrešenik po pričevanju evangelijev, prerokovani in psalmov.
To še ni vse, Dasi je že prej neki profesor medicinske fakultete v Rimu napravil natančna antropometri jska merjenja (kdo bi si mogel misliti, da se da kaj takega napraviti na podobi, kaj šele na taki, ki je slikarsko tako ubogal), je zato prof. Judica znova preizkusil to antropologično metodo. Rezultat njego/ega najnatančnejšega merjenja je bila sodba, da vse priča o absolutni popolnosti in lepoti telesa, čudovito harmonično grajenega (česar nikdar v svojih predavanjih nisem pozabil podčrtati). Pri vsem tem pa se ne da uvrstiti k nobeni doslej znani človeški rasi! Torej ima zopet resnico psalm 44!
ČETRTI GOST "
Roman.
Dokler se nista pripeljala do najbližje javne telefonske govorilnice, se Masters ni mogel premagati, da bi ne bil pomočniku dajal nekaj osladnih naukov o službenih dolžnostih in podobno. Govoričil je, kako da dober policist r,e sme nikdar ničesar pozabiti in kako mora zmeraj misliti le na 6vojo dolžnost.
K sreči je bil Tommy Edvvards še v knjigarni.
»Poslušaj, dragi prijatelj,« se je zaslišal njegov očitajoči glas, »že poldrugo uro sedim pri telefonu in čakam, da bi me poklical. Zares ti imam nekaj jako zanimivega povedati.«
»Oprosti, Toin, a bil 6em uradno zadržan! Torej, kaj veš?«
»O sami Juditi Adamsovi nisem ničesar zvedel. Ali videti je, da je nekakšna zveza med njo in neko osebo, ki je brez dvoma prizadeta pri Heyevi aferi.«
»Kaj? Kdo pa je to?«
»Le počasi! Nekako pred mesecem je bil prišel k nam v pisarno neki človek, ki se je prav skrivnostno vedel in je zahteval, da bi rad govoril na štiri oči z gospodom ravnateljem. Ta ga je sprejel. Iz pogovora je bilo razvidno, da je ta skrivnostni obiskovalec iskal neko knjigo. Dejal je bil, da stanuje v bližini, da je bil videl v izložbi knjigo Judite Adamsove in da bi jo rad kupil. Razen tega je rekel, da je bil njegov oče nekako zaposlen pri gospodični Adamsovi in da jo je tudi on sam poznal v svoji mladosti. Moj šef je bil vprav takrat tako razpoložen, pa je podaril temu človeku izvod tiste knjige in še neka^ v denarju. Toda obiskovalec je še dejal, da se imenuje Reorden. da ie Irec in da v shižhi kot upravitelj
Medicina je prirodoslovna veda, to je eksaktna in eksperimentalna, zalo je namesto v dolge debnle in ugibanja (grau ist alle Theo-riel) segel prof. Judica v svojih raziskavanjih naravnost v eksperimente. Vzel je zmes albe in mirte, z njima posul lice mrliča ler je preko; njega z rahlim dotikom razprostrl platno, poškropljeno s terpentinovo tekočino, pomešano z oljčnim oljem kot »duhtečo primesjo«. Po večkratnih poskusih je dosegel čudovite, s svetim Platnom naravnost identične odtise, katere je že pred dvema letoma nu kongresu sindono-logov v Turinu prikazovul ter je bila vsaka njegova beseda po kablu posredovana tudi v USA. Sedaj pa so se mu posrečili tudi odtisi na platnu skozi polno oblično tančico, tako da sudarium in sindone nista več sovražnika.
Ta dognanja so dosedaj najtrdnejši udarci trezne znanosti proli chevalierskemu očitku, ki so ga štiri desetletja smatrali za učenega in dognanega. čeprav o onem bajnem falzifikutor-skem slikarju ni mogel dati niti najbolj podrobnih pojasnil. Pri tem pa bi moral bili, kakor dokazujejo moja najnovejša odkritja, ta bajni falzifikalor naravnost velik iznajditelj, ki bi 500 let pred iznajdbo fotografije že poznal natančni fotonegaliv, v katerem bi poslikal platno v razmerju 5 ma, imeti bi moral naravnost popolno znanje biologije, fiziologije, zlasti krvnega obtoka 300 let pred njega pojas-nitvijo, in kakor dokazuje fotomontaža primerjav z 29 najbolj genialnimi mojstri vseh časov in narodov, tudi njegova Božja Podoba nadkriljuje vse te s človeško roko delane podobe božjih obličij... Zato se bo resna znanost končno že nehala pečati se s tem nekritičnim mitom o možnosti, ponarediti nekaj, za, kar človeške zmožnosti sploh ne zadostujejo!
Zato so torej odtisi Križanega na sv. Sin-donu v Turinu zdravniška resničnost, neizmerno obogaten je v tej smeri doslej nezadostnih in pomanikljivih podatkov o Golgoti. So resničnost. ne samo znanstvena hipoteza ali pobožna domneva o Gospodovem Mučenju. Moja dosedanja raziskavanja so dobila odlično potrdilo in priznanje od znanstvene tujine, kar mi je zadostno zadoščenje za marsikatero nerazumevanje iz vrst. katerih se to epohalno odkritje v prvi vrsti in najbolj tiče.
Hvala Bogu, da je sedaj po svetni, profani znanosti definitivno potrjeno to, kar je častila dolga vrsta rimskih papežev, proglašala za resnico, zlasti po uslih pokojnega sv. očeta Pija XI., arheologa svetovnega imena. Hvala Bogu, da se nam ni treba več prepirati o nečem, kaT je naša znanost mogla jasno odločiti, spoznati in potrditi.«
Tako ta češki lajik, zdravnik dr. R. IV. Hgnek, eden največjih pobornikov za verodostojnost turinske relikvije. Ali bi ne kazalo njegove najnovejše knjige »Kristusovo obličje«, ki je izšla v toliko jezikih, tudi posloveniti v lepi slovenščini in tako popularizirati to, po njegovem globokem prepričanju, avtentično podobo Jezusa Kristusa? Ali pa morda kaže čakati pa odločbo sv. Stolice, če bo v doslednem času zavzela do te relikvije kakšno stališče spričo teh ugotovitev moderne zdravniško-sodne vede?
Id.
Literarni večeri Cvetka Golarja v podeželju
V	nedeljo, 17. t. m. bo v Metliki Cvetka Golarja literarni večer v tamkajšnjem Teatro Puccini. Na tem večeru bo Gotar sam bral nekaj pesmi, prozo in nekaj pesmi pa njegov prijatelj Vaclav Deržaj. Program bo isti kot v Ljubljani.
V	ponedeljek, 18. t. m. pa bo sličen literarni večer na Vrhniki v Prosvetnem domu.
Kulturno zavedno publiko opozarjamo že sedaj na oba literarna večera.
Silvin Sardenko: Roma
Naš list je pred dnevi objavil članek o bil pred nekaj dnevi objavljen daljši članek o našem poelu Silvinu Sardenku kot pesniku Rima. Napisal ga je znani in v našem kulturnem življenju priljubljeni profesor Umberto Urbani in je s tem opozoril javnost na Sardenkovo »Romo«, ki je pravkar izšla v drugi izdaji. Sedanja »Roma« nadkriljuje prvo od leta 1906. po obsegu vsebine in po zunanji opremi in jo priporočamo tudi onim, ki imajo mogoče v knjižnici že prvo izdajo. Zbirka ima petero ciklov: Roma alina, Roma sanla^ Roma antica, Roma moderna, Roma eterna. Številne so pesmi, ki so bile zložene že v času prve izdaje, pa doslej še niso bile objavljene. Posebno vrednost za knjigo ima še uvod, ki ga je napisal profesor Urbani. Pesnik sam je dodal pesmim »Rimske literarne spomine«, ki bodo vsakogar '
hiše v Great Roussel Streetu št. 112. To pa je, kot 6em nedavno zvedel, baš tista hiša, kjer je bil Hey umorjen.«
Osemnajsto poglavje Prepovedana vrata.
Istega večera je krog desetih zaslišal stražnik, ki je vršil službo po svojem območju, kako sta se dva mlada človeka v elegantni športni obleki prav srdito pričkala v avtu in sicer pred ti6to hišo v Great Roussel Streetu, ki so o njej v poslednjih dneh toliko pisali po časopisih.
»Oko postave se je približalo in strogo vprašalo:
»Kaj se je zgodilo?«
Pri krmilu je sedela nenavadno lepa, mlada gospodična temnih las in temnih oči. Poleg nje je sedel mlad gospod, ki je imel levico v obvezi.
»Nič se ni zgodilo,« ie odvrnil dr. Sanders. »Tale gosjjodična je od danes dalje moja zaročenka. Zgodi se pa, da se zaročenci časih tudi malo spričkajo, ali ne?«
»Za to bo dosti časa v zakonu,« je dejal stražnik. »Vendar sprejmite moje prisrčne čestitke!«
Nato je, stnejoč se, nadaljeval svojo pot.
»Ne, pa ne!« je Murcia govorila dalje, ko je bil stražnik mimo. »Pravim h, da ti ni bilo treba Hi zvečer- ven! Večerni hlad škoduje tvoji roki!«
»To trditev bi pa res težko dokazala s kakim zdravniškim naukom,« jo je poučil zdravnik.
»To mi je vseeno! Vem, da ti večerni hlad škoduje, in kar vem — vem! In prav vseeno mi je, če naju je ;ir Stanley povabil v Heyevo stanovanje! In nikar ne misli, da boš ondi spet dobil kako priliko. da bi se kazal junaka, kot zadnjič pri Ferg...«
»Oh, Murcia.« ji je odločno segel Sanders v besedo, »tako lepo bi bilo od tebe, če bi enkrat za vselej pozabila na to junaštvo in me že nehala zasmehovati z njim! Želja pa junaštvu je bila v meni živa le do osemnajstega leta, pozneje pa nikoli več. Takrat sem bil hotel postati detektiv.«
zanimali. »Roma« je po svoji duhovni vsebini nadčagovna in opeva le ono, kar je v Rimu večnostnega. Prav store torej vsi oni, ki žele zlasti v današnjih dneh utehe svoji duši. Knjiga, ki je vredna, da jo bereš, je tudi vredna, da jo kupiš in ohraniš. Delo ima 176 strani. Lepo obliko in opremo je knjigi dal Jože Plečnik. V platno vezana »Roma« stane 23 lir, vezana v polusnje pa 38 lir. Poštnina se zaračuna posebej. Kdor naroči knjigo do 15. avgusta neposredno pri založniku. Šobi 20% popusta. Naroča se pri založniku: dr. Aleš Peršin, Ljubljana. Dalmatinova 3. O knjigi bomo še posebej spregovorili.
Šport
Letošnji rekordi v lahki atletiki
Kljub temu, da letošnje leto marsikje ne dovoljuje popolnega športnega udejstvovanja, je vendar v prvi polovici letošnjega leta bilo doseženih kar 8 novih svetovnih rekordov v lahki atletiki. Od tedaj je dosegla tri rekorde Evropa, 5 pa jih ie pa-.llo na Ameriko. V Ameriki se lahkoalletske tekme že bližajo koncu, medtem ko v Evropi lahko-atietske tekme obetajo se mnogo prijetnih j:rese-nečenj. V sedmih panogah in sicer v tekih na 200 metrov, na 400 m in na 110 m čez zapreke ter v skakanju v višino, v skoku s palico, v metu krogle in diska so bili jireseženi dosedanji olimpijski rekordi. V teku na 110 m čez zapreke in na 400 m 6ta bila prekoračena veljavna svetovna rekorda, medtem ko je bil v teku na 100 m dosežen olimpijski rekord.
V teku na kratke proge je Amerika še močnejša kakor leta 1936., ko jo je zastopal olimpijski zmagovalec Jesse Ovvens. Tako je Ewell tekel 100 m v času 10,3; Daviš pa 200 m v času 20,4. V Ev-ii-i \o.'i!o v Italiii Monti in v Franciji Valniy, s časom 10,5; na 200 m pa Nemec Scheuring z 21,1.
V	teku na 400 m je Američan Klenuner dosegel svetovni rekord Rudolfa Harbiga 6 časom 46,0, ni ga pa mogel popraviti. Najboljši v Evroj>i je v tej disciplini Italijan Lanzi s časom 46,1. V teku na 800 m sta dosegla najboljši rezultat Lanzi s časom 1:49,0 in Harbig s časom 1:49,2, medtem, ko Američan Beetham v tej disciplini ni dosegel več kakor čas 1:50,2. V teku na 1500 m sta prva Šveda Gunnar Hagg in Arne Andersson s časom 3:49,8. Jasno premoč Evrope kažejo športniki tudi na dolgih progah. Na 5000 m je najboljši letošnji čas dosegel Šved Ake Jansson s časom 14:20,2. Pri ameriških lahkoatletskih tekmovanjih je v tej disciplini dosegel Rice čas 14:45,2. Progo 10.000 m je pretekel Madžar Caspar v odličnem času 30,25,6.
V	teku na 3000 m čez zapreke pa je bil najhitrejši Nemec Seidenschnur 6 časom 19:18,4. V teku na 110 m čez zapreke vodi zopet Američan Wolcott s časom 13,7. Najboljše uspehe v Evropi v tej panogi je dosegel Italijan Facchini s časom 14,4. medtem, ko je Šved Lindmann bil za desetinko sekunde slabši. V teku na 400 m čez zapreke je dosegel najboljši čas Italijan Missoni s 53,3, Šved Larsson pa je dosegel čas 53,4. Ameriški mojster Erwin pa je letos dosegel slab rezultat s časom 54,5.
Boljši od evropskih šjiortnikov pa so Američani v skokih. Tako je letošnji rekord v skoku v višino dosegel Američan Stcers z 207,7, medtem, ko sta najboljša evropska atleta Finec Nicklen in Šved Oedmnrk skočila le 200. V skoku s palico je Američan Warmerdam dosegel 4,57, dočim je Nemec Glotzner dosegel le 4,0. V skoku v daljavo je dosegel Američan Brown znamko 7,73, medtem ko najboljši evropski rezultat drži Italijan Maffei s 7,44. V tro6koI<u je dosegel Američan Brown 15,53 m, medtem, ko je Finec Noren obstal pri znamki 15,01. Boljše se drži Evropa v metu krogle, čeprav še vedno zaostaja za Ameriko. A1ed Američani je v metu krogle dosegel najboljši rezultat Blozis s 16,46, medtem, ko vodi v Evropi Nemec Tripf>e z 15,69 m, V metu diska prvači Madžar Kulitzky z 52,4, medtem, ko je Američan Harris dosegel le 51,14. V metu kopja je najboljši Finec Mikkola s 73,76, medtem, ko je Brown na ameriških tekmah dosegel le 67,36. V metu kladiva vodi Nemec Storch z 56,62, medtem, ko je Američan
Foltwartshny dosegel le 53,49.
*
SK Ljubljana : SK Javornik, Rakek. V nedeljo, 10. avgusta, ob 4 popoldne bodo imeli na Rakeku velik športni praznik. Kot vsako leto, je tudi letos uspelo upravi SK Javornika, da pridobi tako odličnega nasprotnika kot je SK Ljubljana in s tem nudi notranjski športni publiki res prvovrstno športno prireditev. Zato Notranjci v nedeljo vsi na Rakek, da s svojo udeležbo gmotno in moralno podpremo športna Stremljenja našega agilnega notranjskega prvaka.
Italijani dospeli v Budimpešto. Italijanski lah-koatleti so že dospeli v Budimpešto, kjer so jih prav prijateljsko sprejeli njihovi tovariši Madžari, S s katerimi bodo tekmovali v soboto in nedeljo. Ita- ; Ijansko moštvo spremlja dr. Sani. V soboto pa pri- j čakujejo, da dospe narodni svetnik Ridolfi.	|
Teniški turnir Italija—Švedska. V dneh 12. do '
BHBWWWBWHBWIMWWWIlili ■ mil IIIIIMIH
»Ni mogoče!« je navdušeno vzkliknila Murcia. »In to je bila tudi moja največja želja!«
»Takrat sem zares sanjaril o divjih pustolovščinah, o borbah z zločinci, o hudih ranah, ki bi mi jih oni zadali z nožetn in tako dalje. Zdaj pa sedim tu z ranjeno roko in si niti malo ne mislim, da bi bil kak junak!
»Dragi moj, ti si prekrasen!«
Doktor Sanders prav zares ni vedel, zakaj da bi bil prekrasen, bil pa je tako srečen, da se je zoper svojo navado nehal pričkati.
Oba sta se kar nehote ozrla navzgor, na pročelje temne hiše. Le okna v zadnjem nadstropju so bila razsvetljena.
»Ti,« je nenadoma dejala Murcia, »če sva se že toliko pričkala zaradi tega skupnega večera, zakaj pa ne bi šla zdaj gor?«
»Zato, ker oba dobro veva, da bo na vsak način prišlo do mučnih prizorov, a teh si brez dvoma ne želiva.«
Murcia je pokimala. Dobro je razumela, kaj je hotel Sanders s tem reči, 6ai je sir Stanley povabil na ta večer razen njiju dveh tudi Šuniana, Blysto-nea, Sinclairovo in tudi gospo Blystoneovo.
Kolikor je bilo Sandersu znano, se je dala gospa Blystoneova le težko pregovoriti, da bi prišla, na ta večer, češ »da noče biti v družbi s temi ljudmi.« Vedela je tudi glede na Sinclairovo, da si ta želi, da bi se kdaj na štiri oči pogovorila z njo, toda da bi bili obe skupaj vpričo drugih..., ne, tega pa ne! A sir Statiley Merrywall je vztrajal pri svoji zahtevi, da mora priti, in ji je zagrozil da jo bo sicer dal prignali s policijo. Potrebna je bila seveda tudi prisotnost Mastersa in njegovih ljudi, dalje je moral priti še upravitelj hiše Reor-den in neki Šumanov uradnik, neki Egipčan, kali...
Sanders in Murcia sta vstopila v Heyevo stanovanje vprav sredi nekega zasliševanja. Na veliki mizi v jedilnici so bili sami papirji in spisi.
V	kotu sobe je sedel Merrywall, kadeč smotko in prelistavajoč »Knjigo o zmajih« od Judite Adamsove. Peelard in še neki moški, nemara tudi kak
14. avgusta bo v Rimini mednarodni teniški turnir med Švedsko in Italijo. Tekme bo sodil kot vrhovni sodnik Vittorio Masseti iz Bologne. Organizacija tega turnija je bila izročena Vittoriu Pe-ragallu, ki je posvetil vse svoje moči temu dogodku. Prihod Švedov je najavljen za ponedeljek li. avgusta ob 19.30. V kolikor je znano, bosta na tem turnirju igrala Cucelli in Del Bellp v doublu, medtem, ko bosta Romanoni in Cucelli igrala v singlih.
Finski lahkoatleti padli na bojišču. Na linsko-ruski fronti 60 padli za domovino mednarodni prvak v nogometu Ruokonen, mednarodni prvak v hokeju na ledu Granstroem, rokoborec Esko lljelt in prvak v teku na 10 km Veikko Tuominen.
Boksarska tekma v Rimu. Boksarska mednarodna teknia, ki je bila napovedana v Rimu 17. avgusta, je bila preložena na 24. avgust. Nastopili bodo za srednjo kategorijo Giusto proti Kreitzu, dalje Lazzari proti Haymannu, Oldoini proti Weiss-nerju, Dejana proti Ederju in Farfanelli proti Koedderichu.
410 km v 4 dneh. Te dni je bila v Lugarni tekma v hoji na 410 km, v kateri je zmagal Fri-gerio, ki je prehodil 410 km v 4 dneh, ali 9 km na uro.
Maratonski tek v Rimu. 10. avgusta bo v Rimu maratonski tek, za katerega 6e je prijavilo dosedaj 13 tekmovalcev.
Trava — najizdatnejše hraniva tudi za ljudi
Trava po zatrjevanju in ugotovitvah ameriške kemične družbe ni samo dobro hranivo za živali, temveč tudi za ljudi. Omenjena kemična družba je namreč ugotovila, da ima trava v sebi največ vitaminov, ki jih potrebuje človeški organizem in ki so za življenje človekovo neobhodno potrebni. Tako je v travi 23 krat več vitamina A kakor pa v korenju, vitamina B 9 krat več, kot pa v zelenjavi, vitamina B2 22 krat več in vitamina C 14 krat več, kakor pa v drugih snoveh, iz katerih so ga dosedaj pridobivali. V Ameriki sta dve tovarni že v obratu, ki travo že spreminjata v človeška živila. Travo najprej skrbno zberejo in očistijo, nato jo pa zdrobe in spremene v prah. Moko, ki jo na ta način dobe, hranijo v dobro zaprtih posodah in služi razen za peko posebno kruha in pogač tudi zato, da z njo lahko posipavajo sleherno jed in nato zmešajo še z mlekom. V Ameriki so izračunali, da je v 1 kg moke iz trave ravno toliko vitaminov, kakor pa v 29 kg sadja ali druge zelenjave.
Z murnom je ukrotil svojega soseda
Prav zanimivo zgodbo pripovedujejo iz Turina. V eni od turinskih ulic je imel stanovanje neki gospod, ki je vsak večer dolgo poslušal radio. Radijskega aparata pa ni pripravil tako, da bi njegovo godbo poslušal lahko sam, temveč so jo morali poslušati tudi vsi njegovi sosedje. Številne pritožbe in prošnje, da bi ublažil jačino svojega aparata, niso prav nič zalegle. Zato je prišel na zanimivo zamisel njegov najboližji sosed, ki se je nad njim maščeval res na originalen način. Ujel je namreč velikega murna ter zanj napra"il posebno kletko, iz katere ni mogel pobegniti Ponoči jo je potisnil pred okno svojega soseda, ki je seveda tudi dotično noč navijal na vse načine svoj radijski aparat. Ko je končno le utihnil, se je oglasil s svojo pesmijo muren in jo je gonil vso noč. Naslednjega jutra je sosed prišel najprej k hišniku in protestiral zaradi motenja nočnega miru. Ker pri njem ni nič opravil, je obiskal še hišnega gospodarja, nato pa je vso zadevo prijavil policiji. Pred policijskim uradnikom je »obtoženec« povedal razloge, ki so ga nagnali, da je segel po takšni samoobrambi, nakar je sosed slovesno obljubil, da bo vedno svoj aparat naravnal tako, da z njim ne bo več motil svojih sosedov. Istočasno je pa tudi murenček lahko odšel zopet svoboden v široki svet,
Življenje gre svojo pot naprej ...
Medtem ko se vojskujoče se države trudijo, da z letali in z ostalim orožjem prizadenejo svojemu sovražniku čimveč škode in raz-bijejo ter j>orušijo čimveč va/.nih vojaških in industrijskih naprav in pobijajo čimveč ljudi, se civilno prebivalstvo skriva pred letalskimi napadi v varnih, globokih podzemeljskih zakloniščih. Ta so danes že tako popolna, rla ima prebivalstvo globoko pod zemljo na razpolago tudi bolnišnice, obvezovališča. kuhinje, kopalnice. Moderne države so pa mislile tudi na noseče žene ter so v zakloniščih zanje pripravljene tudi moderne porodnišnice. In se skoraj vsak dan ponavlja ista igra. Zunaj na prostem umirajo ljudje, globoko pod zemljo pa prihajajo na svet novorojena človeška bitja, katera so prav tako dobro preskrbljena, kakor prej zunaj ali na kliniki ali pa na [»rodniškem oddelku modernih bolnišnic.
uradnik Scotland Yarda, sta se razburjeno fjogo-varjala, stopajoč po sobi gor in dol. Nadzornik Masters, ki je sedel za mizo in je zasliševal Reordena, se je namrdnil in jima dejal:
»Prezgodaj sta prišla. Nismo še končali.« »Prava reč,« je zabrundal sir Stanley in ju je pogledal izjjod čela, »naj le ostaneta! Kar vsedita se semkaj, a glejta, da sta tiho!« Master je zasliševal dalje: »Torej Reorden, tisto knjigo, ki jo ondi čita tistile gospod, ste bili vi jx>sodili gospodu Heyu?«
Reorden je bil majhen, 6uh možiček okrog šestdesetih let. Pred vsakim odgovorom je moral prej vse dobro premisliti. Na poslednje Mastersovo vprašanje je le zviška prikimal.
»Rekli ste, da ste poznali gospodično Judito Adamsovo, ko ste živeli in delali na kmetih?«
»Tako je! Gospodična Adamsova je bila fina, izobražena dama. luje jezike H je znala, da bi jo bil kar naprej poslušal. Moj rajni oče so bili njen kočijaž.«
»Kako pa, da ste vedeli, da je napisala to knjigo?«
»Bral sem to v nekem ilustriranem listu. V članku je bil njen življenjepis s sliko. In to je bila zares naša gospodična.«
»Kako da ste se sjiomnili, da ste posodili knjigo gospodu Heyu?«
»Knjiga je bila pri meni na mizi, saj sem jako ponosen na to, da seni bil nekoč znanec take odlične dame. Gosr>od Hey je bil videl knjigo na mizi.«
»Pa nadaljujmo zdaj z večerom, ko je bil Hey ubit. Kdaj ste ga ta večer poslednjič videli?«
»Ul! Saj 6em že pozabil! Bilo je nekako okoli šestih zvečer, ko je odšel iz hiše večerjat.« »Ali vam je bil kaj rekel?« »Seveda. Rekel mi je, naj mu stanovanje pospravim. češ da bo iniel zvečer goste.« »Ali ste izvršili njegovo željo?« »Seveda! Saj sem že povedal!«
Matija Malešifi	40
V	zelenem polju roža
Izvirna povest
V	tom premišljevanju in razmotrivanju, ki ga nisem imel komu povedati, se mi je zopet posvetilo: Pojdem na pogreb! Vsaj doma rečeni, da grem, in se tako dokopljem do čevljev.
Niti branili mi niso preveč. Nihče ni sumil, kako zvito sem jih potegnil. Mraz nekam popušča. Morda jutri sploh ne bo več prilike za drsanje!
Pred sosedovo hišo je bila gruča žensk, otrok ni bilo. Kdor se je mogel izmuzniti od doma, je šel rajši na led. Rilo mi je vroče: Ne l>o se lahko jx>tnjiti in pobegniti na led, namesto iti za pogrebom! Stiskal sem prijatelja Poldeta za roko in ga obupno pogledoval Godilo se mu |e menda tako ko meni, pomoči in izhoda ni vedel niti on.
Gosjiod kaplan so blagoslovili belo krstico. Sprevod je krenil: Ministrant, ki je nesel križ, gospod kaplan, fant, ki je nesel krstico. Tuja ženska, ki je med kaplanovimi molitvami nekoliko-krat |>otegni!a sapo skozi nos, je držala nekaj zavojčkov sveč v rokah Ozirala se je v gručo žensk, če pojde katera r.a sprevod. Menda je bila tuja ženska v zadregi, ker ni mogla nikomur ponuditi pripravljenih sveč.
Še trdneje sem stisnil Poldeta za roko in ga potegnil za seboj. Sve^o moram dobiti! Sveča bo pred strogim očetom dokaz, da sem res bil na pogrebu!
Kajpa da ob takem pogrebu nisva mogla s Poldetom nikamor pobegniti. Žena, ki nama je
dala sveči, naju je pustila predse. Ko da hoče paziti na naju, da so ne izmuzneva in jo ne ogoljufava za sveči t
Moje upanje je bilo, da se pogreb v tem mrazu hitro zvrši. Stečeva s Poldetom na led, pred mrakom že še nabrusiva podplate.
Skozi vas pa je šel jKigreb prepočasi. Le čemu v tem mrazu tako počasi? In ko ni ljudi, ki bi nas gledali? Tu pa tam kaka ženska na pragu, izza tega in onega z ledenimi rožami okrašenega okna radoveden obraz Pot iz vasi do pokopališča l>a se je vlekla, vlekla ko še nikdar.
Ko sem se v svoji nestrpnosti ozrl na žensko za nama — morda bi se le mogla kako izmuzniti — sem videl, da nosi liste zavojčke s svečami s sclHjj. Čemu jih n<>sj s seboj? Edina pogrehca, ki imata pravico do tistih sveč, sva midva s Poldetom Morda se pa žena le domisli in nama f>o |)okopu stisne v roko vsakemu po zavojček sveč. Ob tej misli mi je bilo kar lažje, nestrpnost se Je umikala upanju: Če prinesem domov zavojček sveč, poraste moja veljava tako, da mi jutri nihče ne bo skril čevljev. Prikupim se očetu! Sveče donia zmerom potrebujejo, denarja ni zmerom, da bi jih kupovali. Zavojček sveč! Če se ne omehča oče, porečejo mati zame lepo besedo. A ko Bog da, prijatelj Polde, jutri se nadrsava, da bo za vso zimo dovolj!
Med |>ol;opom nihče ni jokal. Za takim majčkenim otročičkom nihče ne joka, to vem že od prej. Tem manj bi se kdo žalostil za tega črvička. za katerega je rekla stara soseda, ko je prišla jjovedat, da jo umrl: Kaka sreča, da ga je Bog vzel k sebi v nebesa I Boš videl, Polde I Ob taki sreči nama zavojček sveč vsakemu ne uide! Čemu jih je pa tuja žena kupila, ko da jih razda j>o-
grebcem? Čemu jih nosi s seboj? Ministrant in fant, ki je prinesel krstico do groba, sveč pri nobenem (»grehu ne dobita. Gospod kaplan je prejel svojo svečo, dolgo voščenko. Komu torej pri-padajo liste sveče?
Ko so po pokopu gospod kaplan, ministrant in fant, ki je prinesel krstico, že odhiteli od groba po škripajočem snegu, sem pridržal Poldeta v bližini tiste tuje žene. Menda se vendar domisli, čemu je prinesla sveče na j>okopališj>e?
Žena pa menda ni zdaleč nj uganila mojih misli. Prestopala je z noge na nogo, ruto jo imela jiotegneno globoko na čelo. Ali jo je zeblo, ali je bila tako nestriina in nemirna?
Grobar je hitel zasipavati grob. Trde, zmrz-nene grude so lako butale na krstico druga ob drugo, da je ob udarcih še meni bilo neprijetno. Poldeta sem komaj, komaj zadrževal.
>Kaj čakate in zmrzujete?« Grobar je bil neprijazen in nepočakan. Ko da ga jezi, da ga kdo opazuje pri njegovem žalostnem poslu.
Ob teh besedah se je tuja žena nekam čudno zazibala. Padla bi, da se ni ujela z roko za kameni! nagrobnik. Mraz ji je lako stresal telo. da smo drgetanje opazili. In iz ust ji je privrel jok. Pritiskala je robec na usta, holela je udušiti jok. Ali ni šlo. Bolj ga je dušila, holj je silil iz ust.
Kaj ji le je naenkiat? Pred sosedovo hišo, na vsej poti, med pokopom ni solze, nobenega vzdiha, da bi ga čuli, samo skozi nos je včasih čudno in piskajoče fK>tegnila sajx>. Sedaj pa tak jok, tako neutolažljiv, obupen jok!
Še grobar je bil v zadregi. Ni vedel menda, ali bi melal še naprej zmrzle grude zemlje, pomešane z ledenim snegom, v grob, ali bi tolažil obupano žensko?
Mene je ženin obup čisto zmešal. Bil sem že na otroških |>ogrebih, takega joka pa še nisem slišal. Niti na drugih [M>grehih nikdar nihče ni še tako jokal. Čemu le tako joče, če pa je vendar taka sreča, da je Bog vzel tega otroka k sebi v nebesa?!
Zavojčke sveč je žena krčevito stiskala k sebi. Niti misliti ni, da bi se v takem joku domislila in naju obdarila.
Sedaj je Polde mene vlekel s pokopališča. Jok tiste obupane žene me je tako pretresel, da bi sam jokal.
Tako nisem še nikdar nikogar slišal jokati. In zato mi je menda ostal tisti jok v spominu do današnjega dneva in mi je vselej hudo, ko se spomnim nanj... — — — — — — — —
X.
V gosjjoski sobi gostilne >Pri zlati ribici« so bili gostje razigrane volje Natakarica je komaj sproti nanosila pijače, ki so jo zahtevali. Tu če-trtinke, tam pollitre, tam litre, tu črno kavo, tam čaj, tu kislo vodo, lam navadno vodo, pa prigrizek, pa cigarete. In odgovarjaj na vsako vprašanje, včasih osoljeno in opolzko, včasih tako, da ti sili rdečica v lice, včasih tako. da je najboljše, če ga preslišiš. Pa še brani se in izogibaj nerodnih rok gospode, ki ji sili vino v glavo, pa krili z rokami in pozablja na dostojnost in spodobnost.
»Pri zlati ribici« je bilo vsako soboto živahno, tako ko to pa še nikoli vse te mesece, kar streže gostom nova natakarica. Veselost gospode v posebni sobi je privabila pivce i v obe drugi sobi.
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI M
Predstave ob 16., 18. in 20. uri
Odlična muztkalna komedtia s prekrasno irlasbo, razkošnimi plesi in odličnim bumorlem
Ukradena pesem
Nino Taranto. Vivi Gioi, Snndro Huppini Kino Matica, telefon 22-41
Rad montiranja nove zvočne aparature ostane kino danes zaprt!
Kino Slog: a, telefon 27-30
Najpopularnejši italijanski kumik v izvrstni Komediji burnega smeha — M a e a r i o
Morski razbojnik — II pirata sono io!
Kdor se hoče od srea nasmejati, nai si oirleda tu film! Slovenski napisi po vsej dolžini filmu!
H Kino Union, telefon 22 21
Slovaška bo imela največje umetno jezero v Srednji Evropi
V Ustiju na Oravi v Vzhodni Slovaški so pričeli graditi jez, ki bo največji v.Srednji Evropi. Jezero, ki bo nastalo pred jezom, bo imelo površine 1 "220 kv. metrov. V jezero se bosta izlivali reki Bela in Črna Orava. Elektrarna, ki jo bodo zgradili pod jezom, bo dajala Slovaški 14 milijonov kilovatov električnega toka.
Kopališki red iz 10. stol.
V manjšem štajerskem kopališču in zdravilišču Tobelbad prj Gradcu, so izsledili naslednji kopališki red iz leta 1520:
Čl. 1. Kopanje v zgornjem vrelcu je dovoljeno samo plemenitašem in meščanom. Sluge in ubožci ter ljudje s telesnimi hibami, smejo ujx>-rabljati samo sjx>dnji vrelec, da ne bi onesnažili zgornjega kopališča.
Čl. 2. Kopalne ure so zjutraj od štirih do devetih, po|x>lodne pa od 12 do 4.
Čl. 3. Preklinjanje in priduševanje ter vsako nedostojno govorjenje je najstrožje prepovedano. Kdor bi se tega ne držal, bo prišel pred sodišče šestih mož, ki ga bo obsodilo po zaslugi. Krivca je treba kaznovati po zaslugi bodisi z denarno globo ali pa z udarci po telesu. Če bi se pa kdo branil priti pred to sodišče, ga sodišče šestih mož lahko z bičem k temu prisili ne oziraje se na osebo, ki je prizadeta.
Čl. 4. Denar, ki ga kopališče dobi od teh glob, je treba skrbno zapisati. Tozadevno blagajniško knjigo naj vodi uglednejši gost kopališča, pozneje naj se pa razdeli med siromašnejše ko-pališke goste.
Čl. 5. V zgornjem kopališču so ne sme nihče pojaviti brez srajce, ki mora biti zvezana s trakom. V nasprotnem slučaju naj vsak računa s sodiščem šestih mož.
Čl. 6. Gospodje, katerih služinčad se nepristojno obnaša, morajo svoje uslužbence takoj kaznovati, ali jih pa izročiti sodišču šestih mož.
Isto sodišče je pozneje dalo napraviti tudi posebne zapore za vse kršitelje določil omenjenega kopališkega reda.
Malioglasi
V malih oglasih velja pri iskanju službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih je beseda po L 1.—, pri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0.60. Davek se računa posebej. — Male oglase je treba plačati takoj pri naročilu.
B Službe 1
3m\vi Vsakovrstno zlato
Inteiigcntka	brlljante In srebro
s perfektnim znanjem kupuje po najvišjih cenah nemščine išče kakršnekoli »	I uikliann
zaposlitve. Naslov v upr	»O^C, LJUDijaiia
»Slov.« pod št. 6000 — Frančiškanska ulica 3.
10139.	(a jm	d
j PfrjtltfC j
Preklic
Kržln Ivanka, zasebnica. Dvor št. 13, preklicujem ln obžalujem, kar sem neresničnega govorila o ge. Jager Anici Iz Do-brunj št. 6 ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe, lvržin Iv.
i i i T. i n i
Prazno sobo
s štedilnikom, ali pa enosobno stanovanje s kuhinjo, iščom. - Ponudbe pod »Mirna stranka brez otrok« 10.028 na upravo.
gli&lfMIltPl
Star aluminij
kupi vsako količino Ru-pena - Lutz - Ljubljana VII, Šiška.	k
Prazne steklenice
mineralne vode kupim po najvišji ceni. - Podrobne ponudbe pod »Steklenice« št. 10.314 upravi »Slov.«
100 kg medu
kupim ali zamenjam za sladkor. Ponudbe upravi pod : »100 kg« št. 10.204.
Steklenice
Fr. Jožefovo grenčiče — kupimo. Drogerija Kane, LJubljana, židovska ul. 1
Predamo
Inkarnat deteljo
in repno seme dobite pri Sever in Komp., Ljubljana, O»sposvet6ka c. B.
Lampade elettriche di tutti i tipi b per qual.sia.si applinazione. prodotte nei gran-diosi stabilimunti di Alpignano (Torino), dntali di macchinario moclernissimo e di laboratori sperimentali perfetti.
RichiaUn listin, «11« *
vPHILIPa Ml. A.I.
, MILANO ■ VIA a MARTINO. 20

LAM PADE;
PHtLIPS
Huziur
ZARECA LUC

Vsakovrstne električne Jamice, za različna uporabe, proizvod znanih, velikih tvomic v Alpignano (Torino), opremljenih z najmodernejšimi stroji in z dovršenimi eksperimentalnimi laboratori ji. j
Zflhtaiatto enih pri:
PHILIPS M. A.I.
MILANO . VIA S. MAIITINO. 20
Monograme za robce
in perilo, gumbe, gnmb-nice. entel. ažur, predtisk izvršimo takoj.Tamburira nje oblek, vezenje perila
Matek & Mikes
LJubljana. Franflikanska ulita
aaaproti hotela Union
Zahtevajte v vseh lokalih »Slovenca«
Vino
Vino
C H I A N T I
Mario Piccini, Poggibonsi (Siena)
II m i gli ore! II Najboljše! — Zahtevajte Preferitelo' || ga na prvem mestu!
Dotrpela je naša draga mati
Marija Šubic
vdova po poštarju in podobarju.
Pogreb je bil dne 8. avgusta 1.1. v Poljanah nad Škofjo Loko iz hiše žalosti na farno pokopališče. V Ljubljani, dne 9. avgusta 1941.
Žalujoči otroci: Miri, Albina, Ciril, Maks in Ivan — ter ostalo sorodstvo.
L'alluminio
n e g I i imballaggi
L/alluminio, meraviglioso metallo italiano al cento per cen to, per le sue speciali prerogative trova anehe il piu vasto ed impensato impiego in tutte le forme d'imballaggio, per la sua duttilita che ne consente la laminazione fino a 7/0000 di millimetro e per la sua lavo-razione che puo essere fatta a freddo e a caldo. Puo as-sumere tutte le forme, costru-endo una guaina soli da e leggera, contro il caldo, il fredo, la luce, 1'aria, la polvere, gli odori, 1'umidita, le manipola-zione eccessive. Dalla sottile carta d'alluminio per imballaggi di cioccolatini alle scatole per conserve, 1'alluminio e imbal-laggio ideale che conserva la fresehezza il sapore e la pu-rezza dei prodotti.
Aluminij
kot zavijalno sredstvo
Aluminij, čudovito, stoodstotno italijansko kovino, je mogoče radi njegovih posebnih lastnosti uporabljati v najrazličnejše in najneverjetnejše namene kot zavoj; saj njegova razteznost dopušča debelino 0'0007 mm, obdeluje se pa lahko mrzel in vroč. Zavzema lahko vse oblike in tvori trdno in obenem lahko zaščito proti vročini, mrazu, svetlobi, zraku, prahu, raznim vonjem, vlagi in čezmernemu prenašanju. Od tankega aluminijastega papirja za zavijanje čokolade pa do konzervnih škatelj, povsod je aluminij idealno zavijalno sredstvo, ki ohranja prvotnost, sočnost in čistoto raznih izdelkov.
MuminioMuminjj
METALLO IIELDONIKIHOSPO^^nflVINA 1
E COMPLETAMENTE ITALIANO-JE POPOLNOMA ITALIJANSKA
Za Ljudsko tiskarno V Ljubljani: Jože Kramarlž
. izdajatelj: Inž, Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenili