Pcitnin« platana * gotoriiiL
II. izdaja.
Cena Din 1*—
Izhaja vsak dan tjutraj razve«
v ponedeljkih tn dnevih po praznikih. Posamezna Številka Din l*—. lanskoletne 2‘—; mesečna naročnina Din 20'—, za tujino 30-— Uredništvo * Ljubljani, Gregorčiževa 28. Telefon uredništva 30-70. 80-69 tn 30-71
Jugoslovan
Rokoplaov ne »raftam*
Oglasi po tarifi In dogovoru Oprava
»Ljubljani. Gradi5Je4, tel. 30-68. Podružnica » Maribora, Aleksandrova cesta 81 24, tel 29-60.
V Celju: Slomškov trg 4. PoSt Sek. mč.i Ljubljana 15 621.
St 99
Ljubljana, četrtek, dne 30. aprila 1931
Leto il.
Fašistovsko-sovjetske spletke proti Panevropi
Fašis4ovslti tisk grozi z izstopom Italije iz komisije za Panevrooo, ker traktirajo Rusijo in Turčijo kot nezaželene goste - Italijanski upi odi nove pogodbe s sovjeti
Nemec — državni podtajnik v Romuniji
Novi linistrski predsednik v Romuniji profesor Jorga je imenoval poslanca Rudolfa Brandsclia za državnega podtajnika za narodne manjšine 'v Romuniji. Brandsch je prvi Nemec, ki je postal v Romuniji član vlade.
IIj. Vel. kraljica Marija \ Zagrebu
Zagreb, 29. aprila. AA. Z rednim beograjskim vlakom, ki mu je bil priključen dvorni vagon, je prispela danes točno ob 16.35 na zagrebško postajo Nj. Vel. kraliica. čeprav se je prihod iz-v:šil mkognit« a. i> ebivalstvo o njem ni bilo obveščano, se je venaar na postaji zbrala velika mnii/Jca ljudi. Vti ki so zvedeli, da pride jugoslovanska kra.hca so pohiteli ija postajo ali pa pred »Zbor«, da Nj. Vel. izkažejo ljubezen in spoštovanje.
Ko se je iz poslednjega vagona prikazala postava Nj. Vel., so pretresli zrak dolgotrajni in navdušeni vzkliki. K vagonu so pristopili v imenu oblasti ban dr. Ivo Perovič, armijski komandant general Marič, divizijski komandant general Ječmenič mestni načelnik dr. Sjepan Sr-kulj, šef policije dr. Janko Bedekovič, minister n. r. dr. Oton Frangeš in direktor državnih železnic v Zagrebu Sneler. V kraljičinem spremstvu sta bila dvorna dama ga. Grujič in adjutant polkovnik Krstič.
Med tem ko so še zrak pretresali navdušeni vzkliki, je podal Nj. Vel. poročilo general Marič. Nato so pozdravili Nj. Vel. kraljico ban dr. Perovič, mestni načelnik dr. Srkulj in minister dr. Frangeš, nakar je Nj. Vel. kraljica med vzklikanjem množice krenila s svojim spremstvom skozi gosti špalir do svojega avtomobila, ki se je z njim odpeljala naravnost na prostor zagrebškega velesejma. «•
Pred »Zborom« se je takisto zbrala množica ljudi, ki je nestrpno čakala, da se Je na vogalu pri borzi prikazal kraljičin avtomobil. Takrat je prebivalstvo "ičelo navdušeno vzklikati Nj. Vel. še preden so vzkliki utihnili, je ob vhodu na sejmišče "a če1'! vsega odbora in razstavljalcev pozdravil Nj. Vel. kraljico generalni direktor Erber, ki je v svojih besedah ^al izraza iskrenemu in globokemu veselju vseh gospodarstvenikov in vsega prebivalstva, da spet vidijo v svoji sredi ljubljeno kraliico. Govornik se je Nj. Vel. zahvalil za čast, ki jo je izkazala s tem, da Je sprejela pokroviteljstvo nad razstavo, zlasti pa s tem, da je velesejem osebno posetila, tako velesejmu samemu kakor tudi mestu in banovini.
Ravnatelj Erber je Nj. Vel. kraljico vodil po Vsem selmičšu in ji tolmačil paviljone.
Zagreb, 29. aprila. AA. Ko je Nj. VeL kraljica odšla s jmišča »Zagrebškega zbora«, je krenila v Maksimir, kjer si je ogledala zoološki vrt. Nj. Vel. Kraljica se je v zoološKem vrtu Pomudila celo uro. Nato je Nj. Vel. kraljica šla skozi gosti špalir prebivalstva v Maksimir, ves čas burno pozdravljena, in sedla v spremstvu gdu. Grujičeve v odprti avtomobil ter se odpeljala v mesto. V ostalih avtomobilih so jo spremljali ban dr. Perovič, minister na razpoloženju dr. Frangeš, mestni načelnik dr. Srkulj, armijski general Marič, divizijski general Ječmenič in drugi odličniki. Avtomobil je krenil po Bukovčevi cesti skozi Bukovac in Remete v ožjo okolico Zagreba, o kateri Je Nj Vel kraljica izjavila že o priliki svojega zadnjega bivanja v Zagrebu, da bi jo hotela videti v pomladnem zelenju. Kmetje in kmetice, kakor tudi meščani, ki so bili pri delu na polju ali Pa na izprehodu na cesti, so spoznali kraljičino zastavico na avtomobilu, in prisrčno pozdravljali Nj. Vel. kraljico. V Remetah so Nj. Vel. kraljico na več krajih pozdravljale skupine kmetov in kmetic, ki so se vračale s polja in vinogradov.
Iz Remet je Nj. Vel. kraljica nadaljevala pot Proti Zagrebu mimo Mirogoja. Ko je prispela do Zvezde, je obrnila avto proti šestinam. Tu Jo je množica, ki se je izprehajala ali pa vračala z dela, pozdravljala z mahanjem robcev, klobukov in vzklikanjem. V šestinah je avto Pri cerkvi krenil proti vili Vajs, od ondod pa na Pantovičko. čimbolj se je kraljica bližala toestu, tem večje je postajalo pozdravljanje.
Na Pejačevičevem trgu je pričakalo Nj. Vel. kraljico mnogoštevilno občinstvo, ki jo je navdušeno pozdravljalo. Nj. Vel. kraljica je smehljaje se odzdravljala in mahala z roko v pozdrav. Nato je avto krenil po Kačlčevi ulici
Rim, 29. aprila, d. »II Lavoro Fascista« piše danes za izstop Italije iz Briandove evropske komisije in pravi: Briandov komunike in evropska unija v svojem bistvu in v svojih ciljih nista več prav posebno jasna. Italija mora panevropski projekt znova proučiti. Temeljni pogoj Italije za pristop k Briandovemu načrtu je bil solidarnost vseh evropskih držav in evropsko sodelovanje Če sedaj smatrajo sovjetske Rusijo in Turčijo le kot nezaželene goste, potem jo jasno, da je odpadel eden od temeljnih pogojev za Italijo, kajti s tem je dokazano, da hoče biti evropska unija v resnici samo blok zveznih držav proti obema ostalima državama in da se Brian-dova ideja utelešuje v protisovjetski in protiturški kombinaciji, ki ima namen ščititi edino le interese skupine držav, ki jih vodi finančno in vojaško-pariška politika. Zato mislim, da Italiji ne preostane nič drugega, kakor skleniti svoj izstop iz te kombinacije, ki je popolnoma druga kakor tista, ki smo jo želeli.
List končno vprašuje, ali ne bi bila Nemčija, ki se je glede udeležbe Rusije in Turčije na Panevropi izjavila v tistem smislu kakor Italija, pripravljena, če Italija izstopi iz evropske komisije, storiti isto.
Rim, 28. aprila, n. Vsi fašistovski listi vsestransko komentirajo novi italijansko-
sovjetski trgovinski sporazum, ki so ga sklenili na enaki bazi kakor prejšnjega, ki je te dni zapadel. Italijanska vlada se je s to pogodbo obvezala, da bo garantirala italijanskim izvoznikom v Rusiji njihove dobave za Rusijo za znesek 350,000000 lir. Sovjetska Rusija se je obvezala, da bo letos nabavila industrijske proizvode za to vsoto, v prvi vrsti ladje.
»Giornale d’ Italia« meni, da bo letošnji izvoz Italije v sovjetsko Rusijo znatno zmanjšal pasive italijanske trgovinske bilance v odnosu napram sovjetski Rusiji. Dosedaj je Italija uvažala iz Rusije mnogo več blaga, nego je izvažala v Rusijo. Italija je bila na 7. mestu držav, ki uvažajo svoje blago v Rusijo. Celo Francija in Švedska, ki sploh nimata urejenih trgovinskih zvez z Rusijo, sta bili pred njo. Značilno je, da so na prvem mestu držav, ki uvažajo v Rusijo, Združene države. To je po mnenju rimskega lista dokaz, da pogodba, ki jo je sedaj Italija sklenila s sovjetsko Rusijo, nima nikakega političnega jnačaja, ker tudi Amerika 1 ot glavna uvoznica z Rusijo ne samo \ zpostavila no uilnih odnošajev. nego ž njo noče imeti sploh nikakih političnih stikov.
Trgovinski zastopnik sovjetske vlade v Italiji Levenson je dal uredniku omenjenega rimskega lista izjavo o italijansko-ruskih trgovinskih odnošajih. Naglašal je
važnost nove italijansko-sovjetske trgovinske pogodbe, ki je, po njegovem mnenju, mejnik v razvoju gospodarskih odnošajev med obema državama. Ni dvoma, je dejal, Levenson, da stopajo gospodarski odnošaji med obema državama v novo fazo, ki bo z vzajemnim aktivnim sodelovanjem rodila mnogo dobrih rezultatov. Italijansko-ruski odnošaji so postavljeni na solidno bazo, ker se recipročni interesi docela skladajo. Levenson je izrazil svoje zadovoljstvo, da se je v zadnjem času ruski uvoz v Italijo znatno povečal.
Rimski list seveda pozdravlja to izjavo Levensona in pozivlje italijanske uvoznike, naj uvažajo čim več ruskih surovin, predvsem les in poljedelske proizvode.
Rim, 29. aprila. AA. Uradni komunike navaja o pravkar sklenjeni dobavni pogodbi med italijanskimi industrijami in sovjetsko Rusijo tele podrobnosti:
Država bo jamčila 75°/o vrednosti vsake posamezne dobave. Naročila predstavništva sovjetske trgovine v Rimu bodo razdelili med tvornice za kable, instalacijske naprave za kemične tvornice in druge industrije. Nadalje bo italijanska industrija dobavljala letala, jeklo, precizijske stroje itd. Sovjetska Rusija bo plačala naročila v 25 mesecih.
Bodočnost Jugoslavije je v zadružnem pokretu
Nove važne izjave Alberta Ibomasa novinarjem - »Kar sem videl v Ljubljani, mi je
ugajalo« - Metode za pobijanje gospodarske krize
Beograd, 29. aprila. 1. Albert Thomas je imel danes dopoldne '» ministrstvu za soci-jalno politiko in narodno zdravje daljšo konferenco, ki je trajala od 10. do 11. ure in čez. Pol ure pred poldnevom je v hotelu Srbski kralj sprejel novinarje.
Na vprašanje o njegovem zanimanju za položaj našega zadrugarstva in o njegovih posetih pri naših zadružnih organizacijah v Ljubljani in Zagrebu je dejal: »Na žalost nisem imel prilike niti časa posetiti .same .adrugarje. Kar sem pa videl v Ljubljani, mi je ugajalo, in prepričan sem, da sloni bodočnost Jugoslavija a tem zadrug" < pokretu, katerega razvoj v tem pravcu je treba podpreti. Naravno je, da nam morajo biti Danci še v vsem za vzor. V Zagrebu so mi dejali, da je opaziti po vsej Hrvatski
razvoj zadružnega pokreta. To je dobro. Mislim, da bo ta sistem najbolj konvernral vsem državam, ki niso pretežno industrijsko razvite.
O dvojnem položaju obrtnikov, ki so če-sto delodajalci in delavci obenem, je Albert Thomas dejal: »Zares, njihov položaj jim nalaga dvojno dolžnost in dvojna materijal-na bremena. Mislim, da so dobro storili, ko so se obrnili na organizacijo mednarodnega delovnega urada. Cim težji je njihov položaj, toliko bolj sta jim potrebni socijal-na pomoč in varstvo. Znano je, da obstoja celo posebna uredba, s katero so se regulirale njihove obveznosti. Za poljedelci ima Jugoslavija največji procent obrtnikov in baš zaradi tega ni vseeno, kakšen je njihov gmotni položaj. Oni morejo docela računati
na sodelovanje organizacije dela. Njihova vprašanja se bodo proučila s posebno pažr njo.<
O naši delavski zakonodaji je dejal: »Vi imate izredno .zakonodajo še iz 1. 1922., vendar mislim, da je bilo dobro, da ste postavili vašo zakonodajo na visok nivo. Z dvema metodama se da pobijati gospodarska kriza Z znižanjem socijalnih bremen in z zboljšanjem splošnih gospodarskih razmer. Jaz sem izključno za drugo metodo «
Ko je končal svoj govor z novinarji, se je g Albert Thomas poslovil in odšel na magistrat, kjer je imel sestanek z županom Nešičem. Nocoj ob 22.50 odpotuje v Sarajevo, iz Sarajevo na Cetinje, od tam pa 4. maja v Albanijo.
Odpor proti »Anschlussu« na Češkoslovaškem
Govor dr. Kramara v zunanjepolitičnem odboru čsl. parlamenta Pristop češkoslovaške k carinski uniji bi pomenil samomor
Praga, 29. aprila, d. Zunaji odbor poslanske zbornice je danes nadaljeval razpravo o ekspozeju dr. Beneša glede nem-ško-avstrijskega pakta za carinsko prilagoditev. Med drugimi je govoril narodno demokratični poslanec dr. Kramar, ki je izvajal: Njegova stranka zavzema napram ;a-rinski zvezi in napram povabilu Češkoslovaški, da pristopi k carinski zvezi, isto sta-
protl trgu Kralja Aleksandra, dalje po Masa-rykovi ulici in Nlkoličevi ulici na Zrinjevac. Zrlnjevac je bil v tistem času poln mladine, ki je bila na večerni promenadi. Avto je jel počasneje voziti, mladina pa, ki je spoznala Nj. Vel. kraljico, jo je burno pozdravljala.
Ko se je avto ustavil pred postajo, je prisotno občinstvo, ki se je bilo zbralo v velikem številu, pozdravilo Nj. Vel. kraljico z navdušenimi vzkliki. Nj. Vel. kraljica je šla z vsem spremstvom v dvorno čakalnico, kjer se je s spremstvom poslovila od bana dr. Peroviča, ministra dr. Frangeša, generalov Mariča in Ječ-meniča in načelnika Srkulja, nato pa je stopila v salonski voz. Na stopnicah se je še obrnila in z nasmehom pomahala z roko v pozdrav. Nj. Vel. kraljica se je pojavila še enkrat na oknu, nato pa se je umaknila v notranjost kupeja.
Adjutant polkovnik Krstič se je na postaji poslovil od vseh odličnikov, Nj. Vel. kraljica je ostala v dvornem vagonu na postaji vse do odhoda splitskega brzovlaka.
lišče kakor dr. Beneš, Prav nobenega dvoma ni, da je današnja Avstrija element pokoja in miru in da je ne samo (>o svoji politiki, temveč tudi po sestavi svojega prebivalstva pacifistična. Nasprotno pa je v Nemčiji močno gibanje, ki kaže odločno militaristične tendence. Ne moremo dr. Bene-šu pritrditi, da bi imela vsaka carinska zveza za posledico popolno gospodarsko in politično združitev držav. Toda Nemčija je gospodarski in politični priključek od leta 1919. dalje sistematično pripravljala. Dr. Kramaf je končno izjavil, da bi smatral pristop Češkoslovaške k načrtu carinske zveze za samomor.
Albert Thomas v Beogradu
Beograd, 29. aprila. AA. Predsednik centrale industrijskih korporacij Ignjat Bajloni je danes ob 13. priredil kosilo na čast ravnatelju mednarodnega urada za delo Albertu Thomasu. Svečano kosilo je bilo v hotelu Srpski kralj.
Turški konzul v Skopi ju
Beograd, 29. aprila. AA. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine sporoča, da je turški predsednik republike imenoval Ali-Riza-beja za turškega konzula v Skoplju, in da mu je jugoslovanska vlada podelila eksekvaturo.
Vprašanje grško-katoliškega patrijarhata v Benetkah
Rim, 29. aprila, a. Vatikanski organ »Osser-vatore Romano« demantira vest, ki so jo objavili nekateri listi, da namreč Vatikan namerava ustanoviti grško-katoliški patrijarhal / Benetkah. Ta patrijarhat naj bi po omenjenih vesteh deloval za razširitev unijatske cerkve na Balkanu.
Proces proti članom terorističnih organizacij
Beograd, 29. aprila. 1. Danes ob 8‘30 se je pred državnim sodiščem nadaljeval proces proti Kirchmeierju in tovarišem. Državni tožilec dr. Djastro je nadaljeval čitanje obtožnice. Ko je obtožnico ob 9'30 prečital, je predsednik sodišča g. Armerič izjavil, da se je sodišče odločilo, da se bodo najprej obravnavale one točke obtožnice, ki se nanašajo na atentat na vlak. Prvega bo sodišče zaslišalo obtoženca Kirchmeierja. Obtoženci se razdelijo v 4 skupine: 1. skupino tvorijo oni, ki so obtoženi v zvezi z atentatom na vlak pri Vrhpolju, 2. skupino Talman, Herman in Grod, ki so hodili na Madjarsko in pripravljali teroristično akcijo, 3. skupino oni, ki so sodelovali pri tej akciji, a meje niso prekoračili in
4.	skupino ostali obtoženci. Po tem sporočilu je predsednik sodišča prekinil razpravo.
Po odmoru se je pričelo zasliševa-je obtoženega Mije Kirchmeierja. Ta je obtožen, da je z namenom, da poruši železniško progo med Vrhpoljem in Mikanovci, postavil v družbi z Mijom Seletkovičem v noči med 21. in 22. aprilom p. I. na tir peklenski stroj, ki bi bil moral eksplodirati, čim bi vlak stekel preko njega. K sreči se to ni zgodilo. Zaslišanje Kirchmeierja se je dopoldne zaključilo. Predsednik je napovedal nadaljevanje procesa za jutri. Na redu bosta obtoženca Devčič in Carevič,
Keizrablj ena	prilika
V strankarskih časih je jugoslovanska notranja politika bolehala zlasti na dveh napakah. Njena prva napaka je bila, da ni imela nobenega jasno odrejenega pravca, da je vedno kolebala iz ekstrema v ekstrem in da ni nihče prav vedel, kakšno stališče zavzame jutri do konkretnega vprašanja. Posledica te nejasnosti v jugoslovanski notranji politiki je bila, da tudi ni imela nobene agitatorične sile v sebi, ker kdo se more ogrevati za politiko, ki se menjuje od danes na jutri. Druga glavna napaka jugoslovanske notranje politike v strankarskih časih pa je rezultirala iz njene prve. Ker ni imela jasne smeri, tudi ni mogla vzgajati ljudi in kar je bilo najtežje, večina strank »ploh ni hotela volivcev vzgajati drugače, ko v strankarskem duhu. Vsled te enostra-nosti pa je morala nazadovati politična na-obrazba volivcev in s tem tudi njih državljanska tvornost.
Nekateri posamezniki so ti napaki tudi jasno spoznali in ne enkrat poskušali jih odpraviti ter dati jugoslovanski notranji politiki pozitivno in odrejeno smer. Vsi ti poizkusi pa so se izjalovili in so so morali izjalovili, ker niso stranke dopuščale objektivne diskusije. Brez le pa je nemogočo zgraditi pozitiven in aktualen političen program, še manj pa je mogoča brez objektivne diskusije prava vzgoja državljanov. In vendar je pozitiven in aktualen političen program nujnost, brez katere je vsak napredek nemogoč. Življenje postavlja vsak dan nova in važna vprašanja, na katere je treba takoj in pravilno odgovoriti, ali pa je izključena vsaka dobra politika.
Tako n. pr. je napoved nemško-avstrij-ske carinske unije razgrnila celo vrsto vprašanj, ki so za naš narod in zlasti še za naše gospodarstvo odločilne važnosti. Tako bi morala naša politika takoj vedeti, kaj nam moro napovedana carinska unija koristili in škodovati v političnem, kaj v gospodarskem in kaj v kulturnem pogledu. Na podlagi točnih podatkov pa bi morali potem tudi vedeti, če jo ta unija za nas sprejemljiva ali ne. Vse to se da čisto točno ugotoviti in če bi se rezultati teh raziskovanj objavili, bi vsak naš človek vedel, kako naj sodi o tem vprašanju in politična zavest vseh bi so takoj znatno dvignila. Kar j« je glavno, bi vedeli vsi, da delamo prav in z objektivno diskusijo bi se zavarovali pred napakami.
Sličnih aktualnih vprašanj nam prinaša »koraj vsak teden, gotovo pa vsak mesec, a nikjer se ne poskuša, da bi se ta vprašanja temeljito in brez predsodkov razmo-trivala. Kakor pač nanese prilika, lakšno je tudi naše stališče do teh vprašanj in če napačno ali pravilno, o tem se le malokdo meni. In vendar je sedaj prilika, kakor še nikoli, da se vsa ta vprašanja razmotrivajo na čisto objektiven način, kajti danes ni več strank, ki so pospeševale vsako objektivno diskusijo, ker so presojale vsako vprašanje le z ozkega strankarskega stališča. Seveda bi se vsa ta vprašanja razmo-trivala le s strokovnega stališča in bi imeli tudi besedo le strokovnjaki.
Še važnejše pa je, da bi se sedanji čas izrabil za dobro politično v7^gojo ljudi, ia bi se ljudje naučili presojati razna vprašanja tudi brez strankarskih očal in samo z jugoslovanskega stališča. Jugoslovanski program, ki obsega vse javno življenje in ki zato mora biti vedno aktualen, no more počivati, temveč mora dobivati vedno jasnejšo vsebino. Mora pa postati tudi vsem Jugoslovanom vedno jasnejši in zato ga treba s predavanji tolmačiti. Tako n. pr. je sedaj naravnost nujna potreba, da se po vseh naobraževalnih društvih podrobno razloži jugoslovanski program, kakor je podan v zadnji resoluciji sokolske skupščine in ki je natisnjen v knjigi ^Pota in cilji«. Ta knjiga bi morala dati povod za celo vrsto predavanj in tudi diskusijskih večerov, ker šele potem bi ta program postal v resnici last tudi najširših slojev. Treba se zavedati, da je prenehalo strankarsko življenje zato, da se nehajo oni strastni prepiri med narodom, ki bi nas kmalu vse skupaj razdvojili. Ni se pa nehalo strankarsko življenje zato, da bi mestu njega nastopilo kulturno mrtvilo. Narobe, mesto strankarskih prepirov naj bi nastalo intenzivno kulturno življenje, ki bi ves narod dvignilo in mu dalo pravo državljansko navest. V ta visok cilj je treba izkoristiti sedanjo lepo priliko in potem se bo ustvarila podlaga za dobro jugoslovansko politiko, ki jo bo v podrobnostih razumel ves narod, ker bo njegova duševna lasi. Več politične vzgojo narodu v jugoslovanski »meri!
Poljsko-jugoslovansko prijateljstvo
Svečana akademija na čast Jugoslovanom v Gdinji
Varšava^ 29. aprila. A A. Pat poroča: Včeraj zjutraj je prispela v Gdinjo skupina jugoslovanskih izletnikov, kakih 70 po številu. Že na postaji jim je bila prirejena prisrčna dobrodošlica, nato pa so goste spremili na svečano akademijo, ki so jo priredili njim na čast. Tam jih je predsednik prirediteljskega odbora toplo pozdravil v jugoslovanskem jeziku. Po akademiji so gostje napravili izlet z ladjo. Ob povrat-
ku je bil njim na čast prirejen svečan obed, na katerem je več govornikov proslavljalo prijateljske zveze med Poljsko in Jugoslavijo in veliki pomen sodelovanja obeh držav.
Gostje so si nato ogledali novo in čedalje pomembnejšo slovansko luko na Balti-tiku, zvečer pa so nadaljevali svojo pot v Varšavo.
Afera prof. Moulina pred belgijskim parlamentom
Izjava zunanjega ministra Hymansa — Nove protifašistovske demonstracije v Bruslju
Bruselj, 2d. aprila. AA. Na včerajšnji
seji poslaniške zbornice je predsednik odločno pozval k redu nekega komunističnega poslanca, ki je stavil interpelacijo o aferi prof. Moulina in pri tej priliki imenoval italijanske sodnike morilce. Takoj je vstal zunanj minister Hymans in odločno protestiral proti taki žalitvi italijanskih sodnikov ter na kratko orisal dejstva v aferi prof. Moulina. Dodal je, da ima Moulin polno svobodo obrambe. Belgijski poslanik v Rimu in tamošnji generalni konzul sta takoj .storila vse, kar je bilo treba za Mou-linovo obrambo, in glavna razprava, ki se
bo vršila pred izrednim tribunalom, bo popolnoma javna. Minister je svoj govor sklenil s pozivom, da je treba paziti na to, da se ne kali ozračje prisrčnih od noša je v med državami, ki so bile zaveznice v svetovni vojni.
Pariz, 29. aprila. A A. llavas poroča iz Bruslja: Včeraj so bile spet velike demonstracija za prof. Moulina. Demonstracij se je udeležilo 30(M) študentov vseh fakultet. Na čelu povorke je korakalo 8 profesorjev bruseljske univerze. Povorka se je ob 18-15 mirno razšla.
Naglo gospodarsko propadanje Reke
Svobodna carinska cona je ostala brez vsakega učinka — Madjar-ski listi o silnem napredovanju prometa na Sušaku
Budimpešta, 29. aprila, n. Kakor znano, je italijanska vlada ustanovila v Kvarneru svobodno carinsko cono, da bi s tem olajšala gospodarski napredek in razvoj Reke in sosednih italijanskih krajev. Kakor pa
vse kaže, te koncesije italijanske vlade re-škemu gospodarstvu niso v ničemer koristile.
Madjarski listi se bavijo z gospodarskim vprašanjem Reke in Sušaka in izvajajo, da se je promet na Sušaku v zadnjih letih silno povečal, medtem ko je opaiiti na Reki le neznaten porastek. Italijanska vlada je menila, da bodo velika industrijska podjetja izrabila reško svobodno carinsko cono ter na ozemlju, ki uživa carinske predpra-
vice, osnovala svoje tvornice in podjetja. Nade italijanske vlade se niso izpolnile. Sedaj so se pričeli kompetentni rimski krogi baviti z mislijo, da bi podaljšali rok svobodne carinske cone v Kvarneru še za na-dalj ih 10 let, ker bi morala sicer Reka popolnoma podleči Sušaku.
Listi ugotavljajo, da je znašal leta 1926 skupni reško-sušaški promet 998.000 ton. Od tega je odpadlo 27 % na Sušak. Lani pa jo sam Sušak premogel 718.000 ton prometa, medtem, ko je Keka imela le malo več. Potemtakem je od leta 1926 dalje Sušak stalno napredoval, čeprav je Keka dobila razne beneficije.
N j. Vel. kraljica in princi bodo ves maj v Splitu
Split, 29. aprila, k. Mestni občini je bilo javljeno, da pride jutri v četrtek ob pol 3. popoldne v Split z dvornim vlakom Nj. Vel. kraljica Marija s svojimi otroci princi Petrom, Tomislavom in Andrejem. Dalje pride kneginja Olga s svojima otrokoma Aleksandrom in Nikolo kakor tudi njena sestra Marina. Visoki gostje ostanejo v Splitu ves. mesec maj in se nastanijo v pen-zijonatu »Split«. Včeraj je zaradi tega došia v Split tudi četa kraljeve garde.
Danes sestanek romunskega parlamenta
Bukarešta, 29. aprila, n. Politični krogi pričakujejo z velikim zanimanjm jutrišnji dan. Jutri se namreč sestane parlament. Prav posebej pa še pričakujejo, da bo vlada stavila v parlamentu vprašanje zaupnice. Stališče posameznih strank še niso znana ter jih bodo parlamentarni zastopniki strank zavzeli šele danes na svojih klubskih sejah. Gotovo je edino leto, da bodo liberalci glasovali za vlado. Vlada bo predložila parlamentu nekaj zakonskih načrtov, mŽd njimi načrt zakona o monopolu na sladkor, petrolej in špirit, načrt zakona o štednji in zakonski osnutek o pobijanju nezaposlenosti.
Bukarešta, 29. aprila, n. V Bukarešto je prispela madjarska delegacija, ki jo vodi bivši minister Gratz. Delegacija ima nalogo pričeti z zastopniki Romunije pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe.
Rim, 29. aprila, n. Današnja »Tribuna« poroča, da bo romu iska vlada na mesto dosedanjega polsanika v Rimu knez Ghice, ki je bil imenovan za zunanjega ministra, imenovala za poslanika v Rimu bivšega državnega podtajnika pri predsedstvu vlade Tilea.
Bukarešta, 29. aprila, d. Rektor kološvarskega vseučilišča profesor Hatzegad je bil imenovan za ministra brez portfelja. On ima nalogo, da se ’—"i s sedmograškimi vprašanji.
Dr. Renner novi predsednik avstrijskega parlamenta
Dunaj, 29. aprila, d. Na današnji seji Narodnega sveta je bil pri drugi volitvi izvoljen ta predsednika Narodnega sveta nekdanji »očija jalnn-deinokratirni kaneelar dr. Karel Renner.
Zanj je bito oddanih <>8 glnsov socijalnib demokratov, 18 glasov pa je dobil drugi predsednik krščanski socijalec dr. liameck. Pri prvi volitvi so se socijalno-dcmokratski glasovi zadinili na dr. Rennerja, meščanske stranke pa so glasovale za svoje lastne kandidate. S tem so bili glasovi razcepljeni in noben kandidat ni dobil večine. Pri drugi volitvi je večina meščanskih poslancev oddalo prazne glasovnice, le nekateri krščansko-socijalui in heimvvehrovski poslanci so glasovali zopet za dr. Kamecka.
Balkanski teden
Atene, 29. aprila. AA. V Atene so danes dospeli predstavniki balkanskih držav, ki bodo sodelovali pri balkanskem tednu, ki se je začel danes dopoldne I sestankom v atenski trgovski zbornici.
Nemško-avstrijska pogodba in Madjarska
Budimpešta, 29. aprila, d. Na danatnji seji zunanjega odbora poslanske zbornice je zunanji minister grof lvarolyi povdarjal vnovič, da bo madjarska vlada napr&m gospodarskemu na-črtu Avstrije in Nemčije, glede katerega na še vse popolnoma jasno, tudi v naprej stala na stališču čakanja. To pa ne pomeni, da bi se s posameznimi državami ne vodila neposredna pogajanja, kakor n. pr. z Italijo in Avstrijo, v prihodnjem meseou z Nemčijo in v najkrajšem času s Češkoslovaško. Na programu vlade so nadalje pogajanja o končnoveljavmi pogodbi z Romunijo. Ta pogajanja bodo ob obojestranski dobri volji »koro gotovo imela za obe državi ugodne rezultate.
Budimpešta, 29. aprila, n. V svojem ek s poze ju o nemško-avstrijskem načrtu carinske zveze je zunanji minister grof Karolyi omenjal tudi francoski proti pred log in naglasil, da ta protipredlog madjarski vladi ni znan. Madjarska vlada mora zato v tej stvari počakati, pred-no zavzame končno veljavno stališče.
»Državljansko vojno je treba preprečiti!«
Sofija, 29. aprila. AA. Ko je odhajal od avdi-jence pri kralju Borisu, ki je trajala 2 uri iu pol, je Malinov izjavil novinarjem, da je kralju poročal o dosedanjem poteku pogajanj. Malinov bo zdaj pogajanja s strankami nadaljeval na novem temelju. Danes popoldne je obvestil glavni odbor svoje stranke o razgovoru, ki ga je imel s kraljem.
»Dnevnik« komentira najnovejšo fazo političnih dogodkov in pravi, da stojita narod in država pred veliko preizkušnjo in da je trenutek usoden; državljansko vojno je Ireba preprečili!
Krvavi izgredi na Portugalskem
Lizbona, 29 aprila. A A Včeraj so se vršile v mestu velike demonstracije. Policija je streljala in ranila 15 dijakov. Trije demonst: .uiti so hudo ranjeni. Vojnštvo in policija sta iir'■tirali 60 oseb. Demonstracije so vodili vseučilioč-ni dijaki, ki so burno vzklikali proti diktaturi Carmone. Slične demonstracije so se vršile v Oportu in v Bragi, kar dokazuje, da se gibanje proti diktaturi širi
Lizbona. 29. aprila. AA. Nadškof v Fuucha-lum na Madeiri je posetil mornariškega mini-Blra, da posreduje glede pogojev, pod katerimi bi se uporniki vdali. Mornariški minister je odgovoril. da pozna vlada saino en pogoj, in to je brezpogojna predaja.
Velik uspeh domače operete
Operetna revija »Oj ta prešmentana ljubezen«, ki ji je napisal libreto Simončič, glasbo pa Si-vic, je imela pri včerajšnji predstavi v operi izreden uspeli. Gledališče je bilo nabito polno, publika nad vse animirana. V glavnih vlogah so nastopili: Poliževa, Rainšakova, Kogojeva, 1 velja, Peček in Janko, vsi so svoje vloge podali izvrstno. Obema avtorjema in sodelujočim je bito poklonjeno mnogo vencev in šopkov. Podrobno poročilo sledi	Slavko Osterc.
Pozdravljeni, zastopniki nemške industrije!
Ljubljana, 30. aprila.
Danes popoldne bo prispela v Ljubljano skupina industrijalcev iz Nemčije, ki so se napotili na večdnevno študijsko potovanje po Jugoslaviji. Včeraj so odpotovali iz Monakovega; na Jesenicah so si ogledali tovarne Kil), preden so se odpeljali v Ljubljano.
Ob 18. uri se bodo gostje sestali z našimi gospodarskimi interesenti v Zbornici za TOJ. Naši industrijski krogi in kupčijski krogi se bodo mogli pogovoriti neposredno s predstavniki nemške industrije glede morebitnega gospodarskega sodelovanja v bodočnosti.
Potovanje teti nemških gostov po naših trgovskih in industrijskih središčih je, tako kaže, prvi korak k gospodarskemu tesnejšemu zbli-žanju med porajajočo in mnogo obetajočo Jugoslavijo in industrijsko izkušeno Nemčijo.
Med izletniki nemških industrijcev v Jugoslavijo so Ule gg.: Hans Begen, lastnik tvornice Johann Keller, Frankfurt a. M., Erieh Dressler, solastnik tovarne Vereinigte Stahlwerke A. G. Siegen, Heinrieh Droste, predsednik industrijskega podjetja v Diisseldorfu, dr. ing. Max Heimliatise, jugoslovanski častni generalni konzul v Berlinu, dr. Helle, član vodstva tovarne Schminke & Co., tovarne umetnih barv v Diis-seldorfu, dr. Otto Kaufmanu, član vodstva tvrdke Kaufinann EFOS, tovarne mozaičnih plošč v Niedersedlitzu, Arthur Fritz Koppcl, član tvrdke Paul Brandenburg BSOS Berlin, Ludvig Hammer, mestni arhitekt v Frankfurtu a. M.,
H.	Rotemiiller, član tvrdke Wintertal A. G., ka-lijska industrija, Kassel, dr. Rosental, župan v Duisburgu, dr. H. K. liiiidick, Bocbum, Richard Sengcr, advokat in član trgovskega razsodišča v Hamburgu, Heinz Szrelein, lastnik kemično tovarne v Diisseldorfu, Erhardt Wilich, diplomirani ekonom in član tvrdke RA VI iz Osna-brucka, H. T. VViltuer, ravnatelj tovarne in član tvrdke za izdelavo jekla iz Kassela. Razen imenovanih sodelujejo pri tem izletu en referent nemškega ministrstva za trgovino, dalje tehnični režiser Hahn iz Diisseldorfa, strokovni referent Albert Keller iz Diisseldorfa, kot predstavnika nemško - jugoslovanskega trgovskega društva, ki se zdaj snuje in ki se bo bavilo z uvozom jugoslovanskih izdelkov v Nemčijo in izvoza nemških izdelkov v Jugoslavijo pa gg. Rosenhaum in Klosse.
Pozdravljamo vse odlične zastopnike nemške industrije v naši sredi in jim želimo, da bi odnesli iz naše domovine v svoje kraje najlepše vtise in pa da bi se na svoje oči prepričali, da smo mlad, razvijajoč se narod, ki bo svojo ogromne prirodne zaklade dvignil s svojo pridno roko v blagostanje vseh, narod z bodočnostjo, ki ima vse pogoje, da postane velik, močan in bogat.
Delo propalice Paveliča
Beograd, 29. aprila, o. »Hrvatska«, najstarejši emigrantski list v Ameriki, ki izhaja v Chicagu, je objavil v svoji poslednji številki pod naslovom »Dr. Pavelič v službi Italije« privatno pismo, ki ga je dobil neki nas Človek v Ameriki od svo jega znanca iz Istre in v katerem je o sedanjem delovanju dr. Paveliča rečeno:
»Pred kratkim smo opazili v Opatiji l.rvat-skega propalico dr. Paveliča. Srečal sem ga na potu v spremstvu dveh »službenih«. Cim sem ga opazil ,se m krenil stran, ker nte je zaskrbelo, da bi se mi, če bi me opazil, ne zgodilo, kar se je pripetilo že mnogim našim tukajšnjim Istranom. Ne vem, če vi tam veste za njegovo tukajšnje delo. Ne mislim na separatizem, temveč na ono ogabno delo in kampanjo, ki jo vodi In v Istri in po drugih naših zasužnjenih nrajih proti našemu Kiviju«-Cim je prispel sem, so takoj zaprli nekaj mojih znancev. Pozneje se jo izkazalo, da so jih aretirali na njegovo zahtevo. Zapisal sem to, da boste vedeli, kako izgled^jo ti hrvatski »patrijotje«. Oni se ne plašijo niti najpodlejših sredstev: denuncijarije. Danes že ptiči pojo, da hvatske separatiste plačuje in podpira fašistovska Italija v sporazumu z onimi na Dunaju — pristaši Otona Habsburškega. Centrala te kampanje je v rokah bivšega generala Sarkoliča na Dunaju, kjer se zbirajo bivši Častniki stare Avstrije, ki prejemajo plače pn Sar-kotiču za to izdajalsko delo proli svoji lastni dopiovini.
Bolgarska kriza
Sofija, 29. aprila. A A. Bolgarska agencija poroča: Po avdijenci pri kralju Borisu, ki je trajala dve uri, je mandatar krone, šef demokratske stranke Malinov izjavil, da je poročal kralju o sedanjih rezultatih svojih pogajanj. Malinov je dalje izjavil, da bo tudi dalje delal v cilju, da izvrši poverjeno mu misijo.
Sofija, 29. aprila. AA. »Zora« trdi, da zahteva »Demokratičeski zgovor« zase pet ministrstev v novi vladi, nacijonalni liberalci pa dva. Tako bi demokrati Malinova dobili samo dva portfelja, ker jih je vseh skupaj le devet. Mnogo govore o lem. da bo novo vlado sestavil samo »Demo-kratičeski zgovor« z demokrati, vendar »Zora« misli, da Malinov nima mandata za sestavo take vlade. Po njenem mnenju bo Malinov vrni) man-nat, če mu misija do popoldne ne uspe.
Hud potres v Rusiji
Pari*, 29. aprila. AA. Iz Moskve poročajo: Hud potres je prizadel Transkaspiško Sovjetsko republiko Nehičevan. Tri oblasti te republike so od potresa precej trpele. Tudi človeške žrtve je potres zahteval, vendar njih število še ni znano.
VREMENSKA NAPOVED
Dunaj, 29. aprila, d. Večerna vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Nobene bistvene izpremembe hladnega, spremenljivega vremenskega značaja. Tuintam kratkotrajen dež.
Predavanre profesorja I. I. Lapšina
V	soboto 25. in nedeljo 26. t. m. je predaval v Ljubljani kot gost Ruske Matice znani filozof
I.	I. Lapšin, bivši profesor na Peterburški univerzi, ki živi sedaj v Pragi. V prvem predavanju se je odlični gost bavil z filozofijo muzike, v drugem pa z metafiziko Dostojevskega. Na splošno željo tukajšnjih muzikalnih krogov, da bi imel še eno predavanje v okviru Glasbene Matice, je odlični gost podal v ponedeljek 27. t. m. mojstrski razbor umetniškega ustvarjanja Musorgskega. Na vseb predavanjih je prof. Lap-šin pokazal ne samo svoje globoko znanje, ki je enako temeljito v filozofiji kakor v teoriji muzike in v leposlovju, marveč tudi vse vrline briljantnega in nazornega prednašanja snovi, tako da so njegova predavanja zapustila vsem nepozaben utis in je žel splošno in nedeljeno priznanje mnogoštevilnega in izbranega občinstva. 28. t. m. je prof. Lapšin odpotoval v Prago. Na kolodvoru so se od njega poslovili predstavniki tukajšnje ruske kolonije in nekateri ljubljanski prijatelji. H koncu izražamo šo splošno željo, da bi se odlični gost čim prej vrnil v našo sredo in imel večji ciklus predavanj
o	muziki, kakor je to že storil letos v Beogradu.
Jubilej narodnega borca
V	sredo je slavil v svojem rodnem Velikem Bečkereku sedemdesetletnico življenja eden naj-agiluejših narodnih tribunov in kulturnih delavcev v polpretekli dobi borb za pravice in svobodo svojega naroda, g. dr. Emil G a v ri 1 a. Ne bom obširen. Le v par potezah, z nekaj stavki bi rad naznačil pomen in vrednost in obsežnost slavljenčevega dela skozi dolga desetletja.
G. dr. Gavrila se je pretežno udejstvoval kot publicist in časnikar. Po dovršenih pravnih in filozofskih študijah v več središčih v inozemstvu je še kot advokatski pripravnik začel v svojem rodnem mestu izdajati časopis »G 1 a s«, ki je bil prvi srbski časopis v teh krajih. Leta 1893. je sprejel uredništvo znane novosadske »Zastave«, kjer je delal predvsem za čim boljše zveze Srbov z drugimi v Avstro-Ogrski zatiranimi slovanskimi narodi. Tako je v tem Sasu stopil v ožji stik s posameznimi vodilnimi osebnostni med Hrvati in Cehoslovaki. Mnogo se je boril za cerkveno-prosVetno avtonomijo v krogu Avstro-Ogrske in je v ta namen sklical v Sremske Karlovce v zgodovini znano mitro-politsko zborovanje leta 1894. Dobre zveze je imel tudi z Romuni. Pred nekaj dnevi ga je eden beograjskih časnikarjev nazval celo začetnika Male antante. Leta 1895. je organiziral kongres Srbov, Hrvatov in Romunov v Budimpešti.
Po tej plodonosni periodi dela za Srbe v današnji Vojvodini, je na prošnjo posameznih prvoborilcev za pravice Bosne in Hercegovine g. dr. Gavrila odšel v Sarajevo, kjer je neumorno in požrtvovalno delal 22 let, vse od 1896. do 1918. Narodnostni pokret, ki je vsled večnih preganjanj in maltretacij rapidno rastel in zorel
v	žetev, je v g. Gavrili našel solidnega pomagača in marljivega sotrudnika. Da bi vse klene narodne sile enostransko usmeril in zedinil, je leta 1905. osnoval prvi politični dnevnik v Sarajevu z naslovom »S r p s k a r i j e č«. Hkrati je pomagal pri organizatoričnem in prosvetnem delu, ustanavljal čitalnice, denarne zavode z domačim kapitalom itd. Posebej mnogo se je boril za versko-prosvetno avtonomijo Srbov v Bosni in Hercegovini in tudi sestavil načrt zanjo. Njegovo delo je bilo težko, odgovorno in z Dunaja Pešte črno gledano.
Ko je junija leta 1914, padla zadnja pretveza In se je zamajal ves Balkan in kmalu za njim tudi ostala Evropa, so prišli tudi za g. Gavrilo težki dnevi. Obtožili so ga veleizdaje in ga skozi ves vojni čas vlačili iz ene ječe v drugo, šele leto 1918. mu je dalo svobodo. Na narodnem shodu v Novem Sadu so ga z navdušenjem izbrali za svojega odposlanca.
Po prevratu je bil g. Gavrila nekaj časa veliki župan Torontalsko-tamiške županije. Zadnji ®as manj izstopa v javnih razpravljanjih, pač pa ■—
precej piše. Zanimivo je dejstvo, da je gospod dr. Gavrila še pred enim desetletjem, v dobi najostrejših političnih bojev, predlagal razdeli-
tev naše države na devet upravnih edinic in na ta način nekako nazrl razvoj naše države in njeno zadnjo upravno delitev na banovine.
Skrb za brezposelne v Trbovljah
Za ustanovitev narodnega akcijskega odbora v rudarskih revirjih
Na seji starešinstva in finančnega odseka tr boveljske občine 25. t. m. je bilo med drugim sklenjeno, da se ustanovi tričlanski odbor, ki bo imel nalogo posredovati vsem v občini se nahajajočim brezposelnim delo. Razen tega pa je bilo sklenjeno, da nakaže tudi občina v brezposelni podporni fond znesek Din 30.000 za podpore brezposelnim rudarjem In družinam. — Oba sklepa pričata, da županstvo skuša s hvalevredno inlcijativnostjo odstraniti in omiliti bedo med našim delovnim narodom.
Dasiravno pomenita predmetna sklepa precejšen korak v socljalnem pogledu naprej, kajti s tem bo poverjena skrb za brezposelne posebnemu permanentnemu odboru, vendar smo mnenja, da bi se morala ta hvalevredna akcija zasnovati na nekoliko širši podlagi, kajti vsi znaki kažejo, da se socijalna in gospodarska kriza tako kmalu še ne bo polegla. Ali bi ne kazalo v današnjih težkih socijalnih in gospodarskih prilikah osnovati v občini poseben narodni akcijski odbor, ki naj bi podvzemal vse potrebne akcije na merodajnih mestih v vseh vprašanjih, ki so v zvezi s težkim položajem prebivalstva v rudarskih revirjih?
Na čelu te akcije naj bi bil župan, ki bi pri-
tegnil k sodelovanju vse sloje prebivalstva; zastopani naj bi bili trgovci in obrtniki, delavci in kmetje, nameščenci in posestniki, ne smeli bi pa manjkati tudi zastopniki na teritoriju občine obratujočih podjetij. — K tej velevažnl narodni akciji naj se pritegnejo samo resni, preudarni in pametni možje, ki jim je dobrobit našega trpečega naroda res pri srcu. Ta akcija naj bo izrazito narodna, zato naj se že v naprej izključujejo vsake tej prepotrebni ustano-
vi	tuje tendence. Akcijski odbor bi moral sestaviti točen program svoje akcije, ki naj bi obstojala v prvi vrsti v lokalnih ukrepih, v kolikor se v danih okoliščinah da pomagati prebivalstvu, ki trpi vsled brezposelnosti in manjzapo-slenostt, v drugem redu pa v intervencijah pri vladi, banski upravi in na drugih kompetentnih mestih. — Uverjeni smo, da bi dosegel tak narodni akcijski odbor za prebivalstvo zadovoljive uspehe, ker je evidentno, da združen narod več doseže, nego razkosan in razbit vštevilne nasprotujoče si struje, ki sl brezupno prizadevajo pridobiti z uspehi naklonjenost naroda, zato tudi ne dvomimo, da se bo ta prepotrebni narodni akcijski odbor v Trbovljah prav kmalu ustanovil.
Iz mežiške doline
Se no rešeno vprašanje vojne odškodnine.
Odbor vojnih oškodovancev, oddelek za Koroško v Prevaljah, prav marljivo deluje. Ne mine skoro tedna, da ne bi se odposlala prošnja na eno ali drugo merodajno mesto. Tako je bilo odposlano že nešteto prošenj na razna ministrstva, na g. ministrskega predsednika, na bansko upravo itd. Čeprav te prošnje do danes še niso imele zaželjenega uspeha, smo trdno uverjeni, da bo prebivalstvu povrnjena ona škoda, ki mu je bila povzročena na Koroškem leta 1919. Kakor smo že poročali, je bila tik škoda takoj po umiku avstrijskih čet ugotovljena in cenjena po »Deželni vladi za Slovenijo« v Ljubljani.
Ko je minulo sedaj že celih 12 let od onih žalostnih dogodkov, si dovoljuje prizadeto prebivalstvo te obmejne pokrajine apelirati na vse merodajne faktorje da po svojih močeh delajo na to, da se izplačilo te škode čimpreje izvede. Uverjeni smo, da bodo merodajni činitelji vpo-števali prošnje vojnih oškodovancev. Po 6. januarju smo uverjeni, da bo tudi za nas na severni meji prišel čas, da dobimo vojno odškodnino izplačano,
Razvoj strelskega športa v mariborskem okrožju
Maribor, 28. aprila.
V	nedeljo 3. maja bodo naše strelske družine zopet redno pričele vaditi. V Mariboru bo otvoritev nove strelske sezone izvršena na slovesen način s povorko iz mesta na strelišče v Radvanje in z vojaško godbo. Otvoritve se bodo udeležili tudi številni zastopniki podeželskih strelskih družin.
Strelski šport je bil pri nas do nedavna še skoraj docela nepoznan, toda agilna oblastna strelska družina v Mariboru ga je pod neumornim vodstvom svojega predsednika g. polkovnika Bože Putnikoviča kmalu popularizirala tudi po deželi. Doslej je ustanovila strelska društva v Hotinji vasi, Dobrovcah in Skokah, Šmarju pri Jelšah, Rušah, Šmarjeti na Dravskem polju, Dogošah pri Mariboru, Podovi in Ljubnem ob Savinji. Vsa ta društva so zelo agilna in so nekatera tudi že dosegla prav lepe uspehe.
Da se strelski šport še bolj razširi, pa se pripravlja ustanovitev še novih društev v Kamnici pri Mariboru, Cirkovcah pri Pragerskem, Slovenski Bitsrici, Račah, Framu, Sv. Janžu na Dravskem polju, Ptuju, Ormožu, Središču, Murski Soboti, Dolnji Lendavi, Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, Sv. Benediktu v Slov. goricah,
Pesnici, Št. liju. Sv. Kungoti, Svečini, Sv. Juriju ob Pesnici, Dravogradu, Slovenjgradcu, Gušta-nju in Prevaljah. Vsa ta nova strelska društva bodo ustnovljena še letos, in sicer večinoma na iniciativo samih kmečkih fantov, ki se zavedajo patriotičnega pomena strelskega športa in koristi, ki jim jih nudi pri odsluženju vojske.
Razen tega si bo mariborska Oblastna strelska družina zgradila še letos lastno športno strelišče pri Treh ribnikih na ozemlju sedanjega veleposestva baronov Twicklov. S tem bo dana vsem Mariborčanom možnost agilnega sodelovanja, posebno pa vežbanja. Kakor omenjeno, je to v prvi vrsti zasluga predsednika g. polkovnika Bože Putnikoviča, pa tudi njegovih agilnih sodelavcev gg. kapetana Gabriča, kapetana Jančikoviča, tajnika Reje, odbornika Moravca itd.
Pismo iz Sevnice
Sevnica, 27. aprila.
2e dolga leta smo se borili za najnujnejšo življenjsko potrebščino, za zdravo vodo, katero je mogoče dobiti v Sevnici le s pomočjo vodovoda. To potrebo smo občutili osobito od leta 1918, ko je zraven vojnih žrtev pobrala griža v Sevnici in okolici okrog 600 oseb.
V	letu 1926 je odšla komisija, obstoječa iz štirih uglednih odbornikov občine Sevnica pod vodstvom g. Kru le ja Ernesta k izvirku v 5 km oddaljeni kraj Brezje in sklenila z lastniki zemljišč pri izvirku pogojno kupno pogodbo. Takratni občinski odbor, obstoječ iz večine okoliških odbornikov, je seveda kupno pogodbo gladko odbil in zadeva vsled tega ni prišla do uresničenja.
Po 6. januarju 1929 je pa nam zasijalo tudi v tem pogledu lepše solnce. Po smrti zaslužnega župana Lamperja je bil imenovan za župana g. K r u 1 e j Ernest, najtrdnejši bojevnik za jugoslovansko idejo, kateremu je grozila med vojnimi viharji radi boja za svobodo smrtna kazen. Takoj po nastopu mesta za župana je pod-vzel zopet akcijo za vodovod, katero je banska uprava vpoštevala in jo tudi podprla.
Te dni je dospela že prva pošiljka vodovodnih cevi. Na kolodvoru v Sevnici se je zbralo 13 voznikov z narodnimi zastavicami in okrašenimi vozovi. Vsak je dobil svojo količino cevi, nakar se je ta krasna povorka pod spremstvom godbe napotila v trg Sevnica, ki je bil ves v zastavah. Vse zbrane tržane je naš vrli župan pozdravil spričo sadu svojega dolgoletnega truda.
Za županom Krulejem je tudi požrtvovalni posestnik A. Strnad v zbranih besedah očrtal borbo za vodovod. Naša požrtvovalna mama g. VerbiČeva je s svojimi nastavljenkaml postregla voznike in spremstvo.
4fledtališčc
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠKA V LJUBLJANI Drama
Začetek ob 20. uri zvečer.
Četrtek, 90. a.prila; »Slehernik«. Predstava v open. Red D.
Petek, 1. maja: Zaprto.
Opera
Začetek ob 20. uri zvečer.
Četrtek, 30. aprila? »Slehernik«, dramska predstava. Red D.
Petek, 1. maja: Si in foni fini koncert v Unionski dvorani. Izven.
NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU
Četrtek, 30. aprila ob 20. uri: »Cirkuška princesa« ab. C. Kuponi.
Petek, 1. maja: Zaprto.
Sobota, 2. maja ob 20. uri: »Odgodeua noč«. Zadnjič. Cene od Din 12 do 2.
PTUJSKO GLEDALIŠČE
Ponedeljek, 4. maja ob 20. uri: »Cirkuška princesa«. Gostovanje mariborskega gledališča.
Pri prehlajenju, hripl, vnetju v vratu, oteklih mandljih, živčnih bolečinah, trganju v udih storite dobro, če poskrbite za vsakdanje izpraznjenje črevesa s tem, da popijete pol čaše naravne »Franz Jo-sefove« grenčice. Po sodbah univerzitetnih klinik se odlikuje »Franz Josefo-va« voda zaradi sigurnega učinka pri prijetni uporabi. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in vseh špecerijskih trgovinah.	471
‘Hfgdio
Ljubljana, četrtek, 30. aprila. 11.45 Šolska ura: Otroške narodne pripovedke (Mftderndorfer). 12.15 Plošče (slovenske pesmi, šlagerji). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.00 Plošče. 18.30 Drago Ulaga: Gimnastične vaje.
19.00 Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina. 19.30 Dr. Reya: Klima Severne Amerike. 20.00 Pero Horn: Duševna vzgoja otroka. 20.30 Pevski solistični večer ge. Pavle Lovšetove in hčerke Koncert Radio orkestra. 22.30 Časovna napoved Ln poročila, napoved programa za naslednji dan.
Ljubljana, petek, 1. maja. 12.15 Plošče (operne arije, ouverture). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.00 Radio orkester. 19.00 Dr. S. Lapajne: Avtorji in njihove pravice. 19.80 Dr. Lovro Sušnik: Francoščina. 20.00 Gospodinjska ura: Materinski da« (Krekova gospodinjska šola). 20.30 Flavta solo s klavirjem. (Flavto igra Slavko Korošec, pri klavirju dr. Švara. 20.15 Radio orkester. 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan.
Zagreb, četrtek. 30. aprila. 10.30 Prenos cerkvene svečanosti Ln akademije iz Ozalj grad« ob proslavi Zrinjskega in Frankopana. 17.00 Jugoslovanska glasba. 18.30 Novice. 20.15 Poročila. 20.30 Novice. 22.40 Po tuijih postajah.
Zagreb, petek. 1. maj«. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Po>poldanski koncert. 18.30 Novice. 20.15 Porodila. 20.80 Pesmi: pojeta Anita Mitrovič, Theo Hermann (bas) — člana opere v Darmstadtu. 21.30 Koncert (Beograd). 22.30 Novice. 22.40 Plesna glasba.
Beograd, četrtek, 30. aprila. 11.30 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 16.00 Plošče.
17.00 Predavanje. 17.30 Vokalni koncert. 18.00 Narodne z dudo. 19.30 Francoščina. 20.00 Zdravstvo. 20.30 Ljubljana. 22.30 Poročila. 22.50 Večerni koncerl
Beograd, petek, 1. maja. 11.30 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 15.00 Šolski Radio. 10.00 Plošče. 17.00 Plošče. 17.30 Koncert.
18.00 Narodne s harmoniko- 19.30 Nemščina.
20.00 Recitacije. 20.30 Violina. 21.10 Vokalni koncert. 22.30 Poročila. 22.50 Jugoslovanski koncert.
Praga, četrtek, 30. aprila. 11.15 Plošče. 12.30 Moravska Ostrava. 16.20 Otroška ura. 16.30 Komorna glasba. 19.05 Prvi maj nekdaj in danes. 19.25 Mandoline. 20.00 Koncert opernega orkestra. 21.00 Orkestralni koncert.
Praga, petek, 1. maja. 7.00 Koncert. 10.90 Promenada po Pragi. 11.(X) Matineja. 12.05 Orkestralni koncert. 13.05 Plošče. 15.30 Pesmi.
19.00 Pevski koncert. 20.30 Drama. 21.00 Orkestralni koncert. 22.20 Plošče.
C uida:
F«rnmcp
ft© man
60
»Pod pogoji, ki si jih slišal — da! Cernu to vpra-šanje?<	1
»1-P.>mfrir~ "°.^er ~,c ie Cary" mrmral komaj slišno, ker nu je včasih pnslo na misel — ne bodite hudi name, mylord, zaradi tega — ker sem mislil, da ste tako zelo naklonjeni Lucihji zato, ker imate z njo dnure namene za poznejša leta.«
»Druge namene? Ne razumem te.«
Boječi mladenič je v nemirni naglici jecljal: »Mislil sem, mylord — da morda — da jo boste sami zasnubili, ko doraste. Saj je tako očarljivo lepa; že večkrat se je zgodilo, da je varuh vzel za ženo svojo varovanko.«
Učinek teh besed je bil takšen, da je mladenič prestrašen obmolknil. Farnmor se je opotekel nazaj, kakor ga je zadel strel. Obličje mu je prebledele od gro/e.
»Jaz, da bi se oženil z njo — jaz? Vsemogočni Bog! Ce bi vedel, kaj si zdaj izrekel!«
Ptvič v življenju je Lionel Caryll videl svojega jeklenega strica iz ravnovesja in presenečen je strmel v učinek svojih besed. Vendar pa je Farnmorova slabost • ajala samo trenutek, že v naslednjem hipu se je popolnoma obvladal.
»Tvoja skrb ni utemeljena,« je rekel mirno. »Jaz nisem prijatelj zakona, zadostuje naj ti velika starostna razlika med njo in menoj. Le pošteno izpolni moje pogoje in tedaj bom tudi jaz izpolnil svojo obljubo. Zdaj pa pojdi k svoji tovarišici; že dolgo čaka nate. O tej stvari sva se dovolj razgovarjala.«
Caryll je slušal Farnmora in počasi korakal preko trate. Kljub zlatemu upanju, ki mu je od daleč prikimavalo, je bil razburjen in nezadovoljen. Iz obnašanja svojega slavnega strica je prišel do sklepa, da skriva stric v svojem srcu neko skrivnost, ki mu je on, slabotni mladenič, ne bo nikoli izvabil. Toda tudi Farnmor je bil razburjen. Dolgo časa je še korakal v nočni tišini nemirno gori in doli. Nečakovo vprašanje ga je navdalo z grozo. Roka, ki je bila omadeževana s krvjo njenega očeta, naj stisne njeno v zakonsko zvezo? Njeno nedolžno srce naj počiva na prsih, v katerih se skriva temna skrivnost? On, morilec njenih roditeljev, naj jo pelje k oltarju kot svojo ženo? To se mu je zdelo krvoskrunstvo in odločno je odgnal od sebe to strašno misel.
Caryllovi pomisleki so bili neutemeljeni. Farnmor je gojil samo za Lucilijo nežne občutke, toda ti občutki so bili tudi docela nesebični. Lastni oče bi je ne mogel bolj ljubiti kakor njen varuh in zatajevana bolest, ki jo je nečak zaslutil v hladnem in mirnem stričevem glasu, je imela povsem drugačen vzrok, kakršnega je domneval Nello. Ta bolest je izhajala iz zavesti, da ui daleč več tisti dan, ko bo moral izročiti tujim rokam zapuščino
zvestega, z bridkim kesanjem objokovanega prijatelja, in je ne bo mogel več ščititi.
Ko se je Farnmor vrnil v salon, je našel tam Lucilio samo; na dolgem stolu je napol sedela, napol ležala in nudila očem ljubko sliko.
Tiho se ji je približal in rekel s prijaznim glasom, s kakršnim ni govoril z nikomer na svetu: »Sanjačka, o čem razmišljaš?«
Smehljajoč ga je pogledala. »Na Vas sem mislila, je odgovorila. »Pomislila sem, kako veliki, silni ste, ker se Vas vsi boje, in vendar ste pri tem tako dobrega srca. In potem sem se spomnila svojega rajnkega očeta, s katerim sta si bila laka prijatelja, da ga še danes niste pozabili.«
Nekaj časa sta molčala. Nato je mlada deklica vnovič začela: »Prosim, povejte mi, lord Cecil, kje in kdaj je umrl?«
»Umrl je v tuji deželi.«
»In ste bili pri njem, ko je umrl?«
»Da.«
»Ali je trpel?«
»Upam, da mu je bil Bog usmiljen.« Pri teh besedah se mu je glas tresel.
»Torej je umrl srečen?«
»Umrl je spravljen z vsemi, celo s tistimi, ki so mu napravili krivico. Srečen pa ni bil, ker je zapustil tvojo mater, ki je bila tedaj skoraj tako mlada, kakor si ti.<
Lucilia je vzdihnila. »Vem,« je rekla, >in njegova smrt je povzročila njeno.«
Jz Dravske Banovine
Opazovanja oib 7. uri. Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 16-1 (34), v Mariboru 138 (8-5), v Mostam 20-2 (9 8), v Zagrebu 18-3 (6 4), v Beogradu 19 4 (7-2), v Sarajevu 192 (5), v Skopi ju 20-2 (7-6), v Kumboru 19-3 (1-2), v Splitu 18-4 (10-6), na Viieu 188 (10-2). V oklepajih je označena uajnižja temperatura.
Cjuhljaura
Četrtek, 80. aprila 1931, Katarina. Pravoslavni: 17. aprila, Simeon.
Nočno službo imata lekarni Trnkoczy na Mestnem trgu dn Ramor na Miklošičevi cesti. *
■ Mnogokratnik davščine. Komisija za določitev mnogokratnikov davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin je določila mnogokratnik za mesec marec 1931 na 913 za vrednosti In zneske, izražene v dinarski veljavi. — Mestno načelstvo v Ljubljani.
■ Uradne ure pri sodiščih v Ljubljani so od
I. maja do 30. septembra t. 1. ob delavnikih od 7-30 do 12 30 in od 16. do 18., ob sobotah od 7'30 do 18-30, a ob nedeljah in praznikih od 9. do 11. — Predsedništvo deželnega sodišča v Ljubljani.
■ Župni prednjaški tečaj sokolske župe Ljubljana za vodnike in vodnice naraščaja in dece, ki bi se moral vršiti od 3. do 10. maja, moramo radi obolenja vodnika tečaja preložiti na poznejši čas. Kdaj se bo vršil, bomo pravočasno naznanili. Zdravo! — Župno načelništvo.
■ Na III. simfoničnem koncertu, ki ga priredi gledališka uprava v petek 1. maja, sodeluje v
II. delu koncerta pevski zbor Glasbene Matice pod vodstvom ravnatelja Poliča. Matični ženski zbor izvaja tri narodne legende na besedilo iz Štrekljeve zbirke, katero je uglasbil brez dvoma eden najplodovitejših naših komponistov g. Emil Adamič.
■ Jaroslav Krička: Izkušnjava ▼ puščavi. Kantata za soli, zbor in orkester je naslov delu, katerega izvaja jutri na III. simfoničnem koncertu pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske s sodelovanjem solistov (Bernot - Golobova, Milan Jug in Anton Petrovčič) ter s spremljevaujem Orkestralnega društva Glasbene Matice in opernega orkestra. Kantata spada med najnovejša simfonična dela češke literature, je v vsakem pogledu dovršeno umetniško delo, zelo pogostokrat izvajano v domovini, pri nas pa se prvič. Skladatelj je porabil znano besedilo iz sv. pisma, kako je šel Jezus v puščavo, da bi se tani postil 40 dni in 40 noči, a prišel je k njemu izkušnjavec in ga izkušal. Glavno vlogo v tej kantati je določil skladatelj deloma orkestru, deloma pa pevskemu zboru. Solisti nastopajo le vmes po potrebi in v smislu besedila. Podrobna razlaga oziroma kratek uvod v to delo je ti-
skana v koncertn programni knjižici, kjer je tiskano besedilo Izkušnja ve in pa besedilo vseli treh Adamičev in narodnih legend, ki se tudi izvajajo na tem koncertu. Opozarjamo, da je začetek koncerta točno ob 20. uri. Dvorana Unionska, datum petek 1. majnika. Vstopnice v Matični knjigarni.
■ Dne 1. majnika ob 20. uri se prav gotovo vrši III. simfonični koncert gledališke uprave. To sporočamo p. n. občinstvu, ker so nastali nekateri dvomi, češ ali bo koncert 1. maja ali ne z ozirom na to, da so druge proslave tega dne prepovedane.
■ Prva repriza »Slehernika« bo danes. Vt|w\i-zoritev misterija o življenju in smrti bogatina Slehernika je zapus! ila občinstvu, ki je v nedeljo napolnilo operno gledališče, izredno globok vtis. Delo bo nedvomno privabilo v gledališče množice religijozno čutečega meščanstva in prebivalstva e dežele. Misterij je spesnil v strogo katoliškem duhu znani katoliški pesnik Ilugo Hoffmannsthal, mojstersko ponašil in priredil pa Otom Zupančič. Predstavo priporočamo ne le vsem vernikom, temveč tudi onim, ki se hočejo poučiti o poslednjih rečeih. Seveda tudi noben ljubitelj vmesene pesniške besede ne bo zamudil te prireditve, ki »pada nedvomno med najbolj uspele predstave naše drame. Predstava se vrši v opernem gledališču, cene so običajne dramske. Predstava je za red D.
■ Razstava pismenih in risarskih izdelkov obrtno nadaljevalne šole za umetno in oblačilno obrt na Prulah bo 3. maja od 9. do 16. ure. Vabijo se vsi, posebno pa mojstri in pomočniki te strok.	Vodstvo.
■ Stavbinskim delavcem! Odsek stavbinskih delavoev Narodne strokovne zveze sklicuje za v nedeljo 8. maja ob 9. uri dopoldne v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev (bolniška blagajna) na Miklošičevi cesti člansko zborovanje. Odsek vabi vse Člane da se sigurno udeležijo tega važnega sestanka, ker se bo na njem poročalo o prvem razgovoru, ki so ga zastopniki organizacije imeli s zastopniki poslo-davcev. Na sestanek smejo člani pripeljati tud 1 svoje pri jat el je-st avbinske delavce.
■ Jatialua prireditev Kola jahačev in vozačev »Prestonaslednilk, Peter« v Ljubljani priredi v nedeljo dne 8. maja t. 1. ob 8. uri popoldne na štadiijomu ob Dunajski cesti veliko Jahalno in skakalno konkurenco. Prijavili so se števMni jahači In Jahačice iz Zagreiba in Ljubljane iz oficirskih in civilnih krogov. Skakalo ee bo čez različne zapreke do višine in širine 1-20 m. Poleg tega bo takozvano poslušno skakanje, ki obstoja v tem, da bodo postavljene različne zapreke šele na dan turnira zato, da jih noben konj poprej ne spozna. Med stakalno konkurenco se bo vršilo dresurno jahanje, pri katerem bodo udeleženci morali dokazati dresuro konjev v koraku, kasu In galopu. Razpisana eo lepa darila, tako, da bo prireditev gotovo dobro uspela.
drugih banovin
<1 Obnovljen telefonski promet Maribor—Kr-novo. Od 20. aprila t. 1. je otvorjen telefonski promet Maribor—Kmovo. Pristojbina za navadno govorilno enoto v telefonskih relacijah Cankova—Ratkersburg in Cankova Mureck znaša 16-50 Dira.
d Razpisana služba pogodbenega poštarja.
Razpisuje se služba pogodbenega poštarja pri pošti Sv. Jurij v Slovenskih goricah III/3. Prošnje s prilogami naj se vlagajo na Dravsko direkcijo pošte in telegrafa v Ljubljani do 10. maja t. 1.
d Poziv Slovenski Krajini. V Soboti hočejo postaviti spomenik vojakom, ki so leta 1918. pri ponesrečenem zavzetju mesta padli. Ob tej priliki smo se akademiki iz Slovenske Krajine v Ljubljani spomnili, da naši možje, ki »o v težkih razmerah, ko so nam vladali Madžari, gojili pri nas slovensko narodno zavest lin tako pripravljali naše osvobojenje, še nimajo spomenikov. Mogoče bi ti naši zaslužni možje tudi zaslužili kak spomenik in bi bila naša dolžnost, misliti na to? — Prekmurski akademiki.
d XI. Ljubljanski velesejem, ki se vrši od 80. maja do 8. junija t. 1. je popolnoma zaseden, vsled česar uprava velesejma ne more več prejemati prijav za razstavne prostore v paviljonih. Na razpolago je le še nekaj nepokritega prostora na prostem.
d Prepovedan listi. V spisek prepovedanih listov so pošte vpisale »La Tribuna Illustra-ta«, »Uj o ter e Naptara«. Ponovno se opozarja, da se prepoved sovjetskih spisov nanaša na vse ■pise, ki izvirajo iz Sovjetske Rusije ne glede nato, v katerem jeziku so pisane.
Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich.	398—3
d Sokol dravinjskega okrožja priredi v nedeljo 3. t. m. pešizlet k agilni četi v Špitalič. Ob 2. uri popoldne se vrši tekma čet; ob 4. uri uprizori četa Špitalič igro >Domen«. Vabljeni so vsi prijatelji Sokola. Če bo skrajno slabo vreme, bo izlet in igra 10. maja ob istem času.
d Prošnja javnim uradom, ustanovam in podjetjem. Osrednja protituberkulozna liga je za letošnje protilinberkulozne dneve izdala propagandne koleke, ki se bodo te dni pričeli razprodajati. Liga bo koleke dostavila vsem večjim podjetjem in javnim ustanovam s prošnjo, da bi jih ob priliki protituberkuloznih dini na-lepljali na vse dopise. Ker so koleki namenjeni za zbiranje sredstev za počitniško kolonije otrok in za protituberkulozno akcijo lige, prosimo vse, da odkupijo čim več kolekov in tako nvaterielno podpro to dobrodelno gibanje.
Pijte original »CHABESO«. 1114 d Anton Lajovic: !) samospevov. V založbi Glasbene Matice ljubljanske je izšla te dni nova zbirka samospevov, in sicer 9 Lajovičevih samospevov, ki so bili svojčas priobčeni v raznih letnikih glasbene revije Novi Akordi. So to najlepši Lajovčevi samospevi, ki se kaj radi izvajajo na koncertnem odru. Prepričani smo, da je z zbirko ustreženo vsem ljubiteljem našega petja. Cena 40 Din. Dobiva se v vseh knjigarnah.
d Protituberkulozni dnevi. Od 2. do 6. maja letos se prirejajo po vsej državi protituberkulozni dnevi, ki imajo namen propagande, higienskega pouka o čuvanju pred jetiko in zbiranja sredstev za protituberkulozne akcije. Na področju Dravske banovine se bodo ob teh dneh vršila po nalogu kr. banske uprave poučna predavanja s pomočjo sreskih sanitetnih referentov. Vse šole bodo ob teh dneh posvetile nekaj ur pouka, kako se je varovati pred tuberkulozo. Predavanja bodo priredili tudi zdravniki socialnega zavarovanja. Ossednja protituberkulozna liga je za te dneve izdala posebne propagandne koleke. Vabimo vso javnost, da kupuje te koleke in tako pomaga pri zbiranju sredstev za protituberkulozno gibanje. Z nakupom teh kolekov bo vsak lahko sodeloval aktivno v boju proti jetiki. — Osrednja protituberkulozna liga.
d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal barometer v Ljubljani 7088, termometer 4-6, relativna vlaga 90%, smer vetra WSW, oblačnost
10,	dež (3-2). V Mariboru je kazal barometer 761-7, termometer 54, relativna vlaga 85%, tiho, oblačnost 10, dež (4-1 nnn). Drugod je bilo vetrovno in oblačno. Deževalo je v Zagrebu (2-2 mm), v Sarajevu (10-1 min), v Kumboru (3-4 mm), v Splitu (7-2 mm), na Visu (4-2 mm).
Za male prince in princeske
najmodernejši vozički v zalogi prt
JOSIP KVEDER
Krekov trg 10.	8*80
Strašen samomor v Mostam I
Premožen podjetnik se je polil z bencinom in | se zažgal.
V	torek zjutraj je sirena mostarskih gasilcev alarmirala vse prebivalce. Ker je vso noč treskalo in grmelo, so se vsi menili, da je udarila strela v kako poslopje. V resnici se je pa odigrala samo življenjska tragedija dobro stoječega lastnika avto-garaže Elijaža Atijasa. Ta se Je v samomorilnem nmenu v kleti svoje hiše polil z bencinom in se zžgal. Obupni klici na pomoč tega nesrečneža so zbudili’pozornost sosedov, ki so takoj poklicali gasilce na pomoč. Med tem je neki Atijasov uslužbenec priskočil nesrečniku na pomoč in ga po dolgem naporu z mokrimi rjuhami pogasil. Atijasa so nato odpeljali v bolnico. Gasilci so med tem preprečili, da se požar ni razširil, kajti vneli so se tudi razni predmeti v kleti.
Atijas je bil zadnje čase živčno bolan. Obsedla ga je tudt misel, da ga nekdo vedno preganja. Zaradi tega je obdolžil svoje najboljše prijatelje, da mu strežejo po življenju. Atijas je bil na glasu resnega In solidnega podjetnika in je njegov obupen čin vzbudil zato v Mostaru tem večjo senzacijo.
Lepa razbojnikova sestra, 17-letna Sava
Kako je razbojnik Medič umoril orožnika.
Za razpravo proti razbojniku Mediču vlada v Šibeniku vedno večje zanimanje. Dvorana je dan za dnem polna. Mnogo občinstva pa mora oditi, ker za vse v sodni dvorani ni prostora. Ko so Mediča pripeljali zopet v dvorano, je predsednik senata prečital obtožnico, ki ga obtožuje, da Je 20. januarja lani po zrelem premisleku v Cekič-planini umoril z vojaško puško orožnika Marka Veziča. Obtožnica zahteva za ta zločin smrtno kazen. Mediča so zasliševali nad 2 uri. Izjavil je med drugim, da je prišel tedaj zgodaj zjutraj v bližino svoje rodne hiše. Ker se ni upal v vas, se je skril v očetovo ogrado in je čakal, da bi se mu kdo od njegovih približal. Prišla je zares Medičeva sestra Sava, katero je prosil, naj mu prinese britev. Nato sta se razgovarjala. Medič pravi, da je tedaj opazil v oddaljenosti 8 metrov dva orožnika, ki sta korakala proti njemu. Eden orožnikov je ustrelil na Mediča, pa ga ni zadel. Medič je zbežal in se skril za neki zid. Tedaj se mu je približal orožnik Vezič in nameril puško na Mediča. Razbojnik je bil pa spretnejši In je sprožil prvi ter zadel orožnika v srce. Orožnik je bil na mestu mrtev. Na veliki šolski tabli so sodniki narisali položaj terena, kjer se je zločin izvršil. Medič se je pa izgovarjal, da se ne razume na bele krivulje na tabli in ni hotel pojasniti podrobno, kakšen je bil položaj. Zaslišan
je bil nato orožniški podnarednik Ivankovič, ki je z umorjenim orožnikom napadel razbojjrika. Po njegovi Izpovedi je bila zaslišana Medičeva sestra Sava, ki je zelo lepo 17-letno kmečko dekle. Ona je bila edina priča tega dogodka. Po zaslišanju je, predno je zapustila dvorano, obstala pri bratu in ga poljubila.
b Največja občina v državi. Ena največjih občin v državi je Ivanec, v kateri so našteli pri zadnjem ljudskem štetju 20.857 prebivalcev. Od zadnjega ljudskega štetja leta 1921. je število prebivalstva naraslo za 2.107 duš.
b Zanimiva ugotovitev zagrebškega kinopod-jetnika. V Zagrebu so imeli te dni podjetniki kinomatografov iz vse države svoj 3. kongres, kateremu je predsedoval zagrebški kinopodjet-nik dr. Aranitzki. Ugotovil je v svojem dolgem govoru, da se kinopodjetnikom v naši državi ne godi tako dobro, kakor si mnogi mislijo. Ugotovil je pa tudi, kar je bolj zanimivo, da so obsojanja vredna filmska podjetja, ki posojajo našim kinopodjetnikom proizvode filmske industrije. Pravi, da nemška in ameriška filmska industrija ni izpolnila nad našega občinstva niti kinopodjetnikov. Nemška filmska industrija izvaža k nam zvočne filme, ki so zgolj lokalnega značaja in le redkokdaj je med temi kak dober film. (Tako torej zagrebški kinopodjetnik. V Ljubljani je pa prav vse, kar ima ime zvočni film, najmanj velefilm, če ne še kaj več. Op. ur.)
b Obupen čin iimobolnega. Iz Vinkovcev poročajo, da Je 221etni umobolni Božo Tešie skočil skozi okno, medtem, ko so ga v prisilnem jopiču peljali z vlakom v Tuzlo. Obležal je ob progi mrtev.
b Prebivalstvo Sarajeva. Po zadnjem popisu prebivalstva ima Sarajevo 72.683 prebivalcev.
Od teh je 37.092 žensk in 35.591 moških.   V
Višegradu so našteli 4.702 prebivalca. Tudi tu so ženske v večini.
m Samomor mladega mornarja. Na potniški ladji »Crna gora« se je odigrala na Dravi pri Osijeku še nepojasnjena drama. 261etni mornar Mate Maroš si je pognal krogljo iz samokresa v prša. V bolnici so ga operirali in mu rešili živ-ljenje. Mladenič noče povedati, zakaj si je hotel vzeti življenje.
b Zločin vaškega babjeka. V Virovitici so aretirali 521etnega Nikolo Jakovino, ki je s pomočjo svojega sluge hotel umoriti svojo ženo Magdaleno. Magdalena zadnje čase ni živela z možem, čeprav sta imela 7 otrok. Nikola je imel namreč razmerje z neko mlajšo sosedo. Nikola se je pa hotel žene odkrižati in jo je pred dnevi ponoči napadel. Ustrelil je skozi okno v njeno sobo, pa je k sreči ni zadel. Ženi je skušal dopovedati, da so jo napadli razbojniki. Orožnikom se je možakar zdel sumljiv in so ga prijeli. Po dolgem zasliševanju je priznal, da je hotel ženo umoriti in se polastiti njenega dela premoženja, ker ga je ovirala v njegovem razmerju c sosedo.
Gel/e
* Važno za čebelarje. Čebelarji dobijo vse čebelarske potrebščine od blagovnega oddelka čebelarskega društva tudi pri skladišču Kmetijske družbe v Celju.
* Smrtna kosa. V javni bolnici sta 28. t. ni. umrli 18-letna Zidanški Uršula, dninarica iz Loke pri Žuzmu ter 65-letna Kačnik Marija, dninarica iz Kamenče pri Braslovčah.
* Borca dela v Celju išče 2 konjska hlapca, 18 hlapcev h govedu, 1 kravarja — Švicarja,
i	kočijaža, 2 poljska delavca, po 1 kovača, kolarja, predilca in kodralca žime, čevljarja, sladoledarja, slikarja, 3 pekovske, 2 kovaška, 2 mizarska ter po 1 podobarskega, sodarskega, čevljarskega, mlinarskega vajenca, 88 kmetskih dekel, 4 poljske delavke, 1 perico, 1 šiviljo perila, 1 likarico, 6 hotelskih in gostilniških kuharic, 5 servirk, 2 hotelski sobarici, 2 natakarici, 5 kuharic, 12 služkinj ter 1 šiviljsko vajenko.
* Razprava proti Lavrenčaku in soobtožencem iz okolice Šmarja radi uboja Stukleca Avgusta, ki se jo pričela v torek zjutraj, je bila preložena na poznejši čas, ker so se pojavili novi momenti v obtožbi.
* Hudičev graben, ki so ga plazovi zadnje zime skoraj popolnoma uničili, so člani SPD v Celju temeljito popravili ter zabijali nove kline in potegnili nove vrvi. Ta priljubljena in divje romantična pot je sedaj zopet dostopna.
* Dar rešilnemu društvu. G. dr. Jeger iz Podčetrtka je rešilnemu društvu v znak zahvale »a hitri prevoz iz Podčetrtka v celjsko bolnico naklonil 100 Din, za kar se mu društvo javno zahvaljuje.
* Nalezljive bolezni v Celju in okolici. V času od 8. do 14. aprila je bilo stanje nalezljivih bolezni sledeče: legar v okolici 2; Škrlatica v mestu 3, v okolici 1; davica v mestu 3, v okolici 1; rdečica v mestu 1, v okolici 1.
* Dva svetovna potnika, eden 8, drugi že 11 let star sta v torek zvečer prispela v Celje, pa ju je policija že na kolodvoru prijela ter drugi dan vrnila staršem iz kraja v okolici Ljubljane.
dfaržboF
m Prihod češkoslovaških železniških uradnikov. Jutri oib 13-58 prispejo s praškim brzovlakom na tukajšnji glavni kolodvor češkoslovaški Bedezniški uradniki, ki potujejo na poučni izlet po naši državi. Na postni jih bodo sprejeli našii železniški uradniki in člani JČL. Izletniki potujejo z istim vlakomi dalje v Ljubljano, na BJed, itd. Vračali se bodo 16. maja z vlakom, M pride v Maribor oib 14-45.
m Zadnji dan Trstenjakove razstave. Razstava Trstenjakovih slik iz Srske Lužice bo odprta samo še danes.
m Premestitve. S 1. majem sta premeščena od novomeškega k tukajšnjemu okrožnemu sodišču sodna praktikanta gg. Vladimir Pun-fi u h in Emil Puiebe r.
m Spremembi) v k«niinurijalu Podpornega društva železničarjev. Kraljevska banska uprn-va je imenovala za Člane komisarijata Podpornega društva želez, delavcev in uslužbencev v Mariboru, katerega odbor je bil pred dvema letoma iz raznih vzrokov razpuščen, železniškega uradnika Zavadlava kot predsednika, železniškega uradnika Artiča in železniškega ključavničarja Koresa pa kot svetovalca. Naloga novega komisarijata je obenem, da pripravi prehod k redni upravi podjetja, ki združuje več milijonov premoženja in ki je pred leti kupilo bivši Delavski dom na Ruški cesti.
m Prebivalstvo Sv. Petra. pri Sv. Petru pod Mariborom so pri sedanjem ljudskem štetju našteli 1622 prebivalcev, ki so vsi Slovenci Tako je torej Sv. Peter najčistejša slovenska občina v mariborski okolici. Od leta 1921. je prebivalstvo narastlo za 184 duš.
Radi kvalitete in cene — samo »Karo čevlje!«	985
m 1’ujsko-prometna konferenca. V sredo zvečer je bila v hotelu Orel tujsko-prometna kon-lerenoa, ki jo je. sklicala tukajšnja tujsko-pro-metna zveza. Bansko upravo je zastopal banski svetnik Narte Velikonja, tujsko-prometmo zvezo v Ljubljani pa ravnatelj Pintar. Od Mariborčanov so prisostvovali okrajni glavar dr. Hacin, zastopnik mestne občine dr. Veble, zastopnik tujsko-promet n e zveze dr. Senjor, zastopnika zveze gostilničarskih zadrug Zemljič in Petelin, zadružni inšpektor Založnik i. dr. Banski svetnik Velikonja je v temeljitih izvajanjih orisal pomen tujskega prometa za narodno gospodarstvo in pomen turistične propagande, posebno z razstavami kakršne prirejajo po drugih drža-iavah že več let. Prvi dve takšni razstavi bodo priredili pri nas šele letos v okviru zagrebškega in ljubljanskega velesejma. Banska uprava je pozvala že občine in društva, da pri teh razstavah sodelujejo. Ob koncu konference so prejeli razne konkretne predloge o podvigu tujskega prometa v Mariboru in po deželi.
m Nova trgovina A. Lesjak, Gosposka ul. 11 nudi po najnižji dnevni ceni stalno svežo praženo kavo, čaj mast, riž, olje, moko in vsa druga živila.	1005
m Sprememba v najstarejši brivnici. Josip Holzer, ki je izvrševal že od leta 1891. brivsko obrt na Slomškovem trgu, se bo te dni preselil v Avstrijo. Brivnico bo prevzel dosedanji pomočnik Karel Farič.
m Eksekutor v gledališki garderobi. V torek zvečer je bila ženska garderoba našega gledališča pozorišče izredno zabavnih prizorov. Po predstavi »Kneginje čardaša« se je nenadoma pojavil v garderobi neek pevke, ki je bila še v uegližeju, nek tukajšnji odvetnik z eksekutor-jem in hotel zarubiti vse njene stvari. Imel pa ni sreče. Najprej so mu igralci sneli klobuk z glave, češ, da se ne spodobi, da bi bil v Thali-jnem hramu pokrit. Nekdo je med tem ugasnil tudi luči in vse igralkino premoženje je nezna-nokam izginilo; ostal je samo prstan, napravljen za oder in seveda nepristen, a odvetnik ni hotel verjeti, da je tako brez vsake cene in ga Je — zarubil. Ko je odhajal, so mu iVi-rlci, pomnoženi z občinstvom, priredili na cesti ovacije, O zanimvem dogodku se je kmalu razvedelo po mestu, v splošno veselost in zabavo.
m Za brezposelne. Borza dela v Mariboru išče za Maribor in okolico: 16 hlapcev k govedu,
4	hlapce h konjem, 1 čevljarja, 1 krojača za boljše obleke. 1 mizarja. 1 sedlarja, 3 železo-strugarje, 3 monterje, 2 navadna delavca, 1 dim nikarja, več vajencev slaščičarske, pekovske in krojaške obrti. Za Južno Srbijo: 200 zidarjev, 20 polirjev, 80 tesarjev in 60 delavcev za zi darska dela. Za deželo: 1 kmečko gospodinjo, 38 dekel, 3 natakarice, 1 plačilno natakarico. Za Maribor: 1 vzgojiteljico, 25 služkinj, 1 po-strežnico, 1 pletiljo, 1 modistinjo, 12 kuhric, 1 hotelsko kuharico, 1 trgovsko vajenko ter 3 sobarice.
Kranj
Strelska družina v Kranju priredi v nedeljo 3. maja kot zaključek sobnega streljanja ob 14. uri strelsko tekmo z malokaliberskimi puškami v vrtu hotela »Stara Pošta«. Vabljeni vsi člani in nečlani. Po razdelitvi daril prosta zabava v restavracijskih prostorih, če bo slabo vreme, se tekma preloži na drugo nedeljo dne 10. maja.
Bled
Ne smo središče, ampak tudi kolodvorsko o-kolico Je treba lepšati in skrbeti za boljši pro-meK *0 nalogo je prevzelo naše prometno in olepševalno društvo. Lani je z mnogimi stroški in trudom napravilo stezo za krasno razgledišče Kukavnico. Letos je treba postaviti tam uto za zavetje pred dežjem. Klopi manjka kakor tudi markacije na raznih krajih. Sredstev za to ni, Zato pa napravi društvo prihodnjo nedeljo v hotelu »Triglavu« zabavni večer s plesom, da si pomnoži nekoliko svoje dohodke, katerih je zelo potrebno. Vsi prijatelji društva so vabljeni.
Zagorje
Aprilsko vreme. Letos nam april posebno nagaja. Zdaj solnce, zdaj dež, ali pa oboje skupaj. Sedaj pa se že dva dneva vrstijo hudi nalivi, vmes pa pada debela toča. Drevje po naših hribi!) je bilo še pred dnevi čisto golo in so se čestiiei sv. Jurija že bali, da letos ne bo »prijahal na zeleni veji«. Kdove kako zeleno res ni bilo, zato pa postaja zdaj vsak dan bolj zeleno. Od daleč se nam je pokazala Sv. Planina v beli obleki.
Izlet. V soboto 2. maja priredi naša kmetijsko nadaljevalna šola poučni izlet v Kranj, nato pa v Hrastje k posestniku Brodar ju, da si učenci ogledajo vzorno sadjerejo in živinorejo. Izlet bo vodil učitelj Lojze Kolenc.
Razdeljevanje podpor. Komisija, ki jo tvorijo delavski zastopniki in občinski odborniki gg. Kušar, FHsek, Arh in Šober za Bratovsko skladni eo, se je sestala in bo razdeljevala podpore ubogim rudarskim družinam. Razpoložljivega denarja je 33.000 Din, in sicer 15.000 Din kr. banska uprava 10.000 Din občina in 8000 Din Bratovska skladmca Prošenj je prišlo nad 400. Podpore bodo v obliki nakazil za življeiske no-trebsčme, ki se bodo lahko nakupovale v katerikoli trgovini.
SPI) Zagorje priredi 1. maja skupen izlet na sv. I la ni no, odhod poljuben v skupinah. Vabljeni vsi planinci. — Odbor.
Ljudsko štetje v občini Kžiše. Občina meri 187o ha in šteje 275 hišnih številk. Popisovalci so našteli 1093 moških in 1153 ženskih oseb, skupno torej 2246. Najbolj obljudena je davčna občina Loke, ker so tu naseljeni rudarji. Število prebivalstva se je od zadnjega štetja zmanjšalo za 151 ljudi. *
Trbovlje
Podpora delavstvu. Pred dnevi gta vložila delegata Narodne strokovne zveze tov. Štruc Ja-
, ,'.n Skrinar Jožef pri Trboveljski družbi v Ljubljani posebno prošnjo, da bi se naklonila delavstvu glede na številno praznovanje v zadnjem času enkratna podpora, kakor jo je bilo delavstvo že nekajkrat deležno. — Delegata sta prejela zagotovilo, da se bo prošnja narodnega del^slva po možnosti upoštevala.
Prošnja za začasno ukinitev kulaka, županstvo je pred kratkim zaprosilo kr. bansko upravo, da bi se glede na težki socijalni in gospodarski položaj, v katerem se nahaja prebivalstvo rudarskih revirjev, vsaj začasno ukinil ku-luk, dokler se kriza ne omili.
»Pikov fant« je naziv igre, ki jo bo priredil kulturno-prosvetni odsek Narodno strokovne zveze v nedeljo 3. maja ob 19. uri v dvorani ^orte na Vodah. Igrokaz-premijera, ki jo je spi-fj)l tuk. domacin-rudar tov. Tone Sajovic prikazuje življenje rudarja doma v družini in nevarno delo globoko v podzemeljskih rovih.
Ž*©fcvezzz/e po zvezdi večernici
onustil6«^1^0^1,1 110Vi Plen’ je urno Dušnni,	iv + er- Se 0krenil Dl-Oti
krnp ^i’,.1 S tudl njemu vl'Sel zanko lahL lotni- ' Pa navzgor ni šlo tako šan io r V navzdol, je zgrešil cilj. Dj-se fJ ktr?,nlltek izkoristil, približal ' e *?olj pajku ter ga z dvema dobro namerjenima streloma ubil žival se ie
po *svoji, moeni mre« na [Ja. Boj je bil srečno dobojevan.
Svatovski avto povozil 61etno deklico
Usodna avtomobilska nesreča v Podbrezju - Milenka Mihelčič
na mestu mrtva
Na Brezjah je bila danes zjutraj poroka. Poročil se je neki par iz Maribora. Ob 3. uri popoldne so odhajali z Brezja z avtomobilom. V bližini Podbrezja nedaleč od znane gostilne Pavlin se je na ovinku pripetila težka avtomobilska nesreča. Svatovski avto je povozil 6-letno Milenko Mihelčič, doma iz Srednje vasi pri Podnartu. Avto je vozil zelo počasi. Šoler je
Pod
voz je
P'
adel
Posestnik, ki pri vožnji nima sreče
Kamnik, 29. aprila.
Posestnik I. Ogrinec, vuigo Medved, iz Podgorja pri Kamniku je danes dopoldne peljal po Šutni voz, naložen s hlodi. V voz sta bila vprežena dva vola. Pri Terpincu je krenil po klancu navzdol proti sejmišču, pri tem pa je menda pozabil zavreti voz, ker so jo voli v precejšnjem diru pobrali po klancu. 72-letni mož jih je zaman skušal ustaviti. Z eno roko se je držal za ročico, z drugo pa je nategoval vajeti. Na mostu čez potok Mlinščico pa je nenadoma padel in zaduje kolo težko naloženega voza mu je šlo čez levo nogo ter mu zdrobilo kost nad gležnjem. Takoj so prihiteli ljudje in ga odnesli k okrožnemu zdravniku dr. Matjašiču, ki mu je nudil prvo pomoč. Posestnik Ogrinec si je pred par leti pri enaki nesreči po škodoval desno roko.
Poskusen samomor
Nesrečna delavčeva žena — Surov napad — Žrtev ucpreviduosti
Ljubljana, 29. aprila.
31-letna delavčeva žena Mimi Tomanova iz Kozarjev, občina Dobrova, je v samomorilnem namenu pila lizol. V smrt je hotela radi družinskih razmer. Prepeljali so jo z rešilnim vozom v splošno bolnico in ji izprali želodec.
23-letni posestnikov sin Jernej Smolnikar iz Rit ven, občina Hruševka, se je vračal od maše domov. Med potjo je srečal brate Hočevarje. Med njimi in med Smolnikarjem vlada že delj časa staro sovraštvo. Bratje Hočevarji so napadli Smolnikarja, ga nabili, zadali mu z nožem več ran po životu in ga, ležečega na tleh, še osuvali s čevlji v trebuh. Smolnikarjeve poškodbe so zelo resne.
20-letni godec Albin Kajhard z Jesenic se je vračal zvečer v rožcah na Jesenice. Medpotoma je srečal fante, ki so bili prav tako v rožcah. Vnel se je prepir, ki mu je sledil pretep, v katerem je eden izmed napadalcev prerezal Rajhardu vrat.
12-letni učenec meščanske šole Karol Vavpotič iz Kamnika je s tovariši streljal s puščicami. Med streljanjem ga je iznenada zadel tovariš s puščico v levo oko. Težko ranjenega so prepeljali v splošno bolnico.
Mežica
Letošnji občili zbor »Jadranske Straže«, mestni odbor za gornjo mežiško dolino v Mežici je pokazal veliko delavnost in uspeh društva. Izvolil se je naslednji odbor: g. Ryndin Konstantin, predsednik; Kohlenbrand Peter, podpredsednik; Mauchler Franjo, tajnik; Govejšek Tone, blagajnik; odborniki pa gg. inž. Uršič, inž. Baraga, inž. Pirkmaier, Mlakar, Pogorevčnik, Pernuš, Tomše in Logar. Nadzorstveni odbor paa gg. inž. Fettich, Vončina Albin, Sevšek, Ule in Juvan.
Orna. Ljudsko štetje je končano in je poka-obž[na Prav leP° napreduje, ima nam-rec 663 oseb prirastka. V občini imamo 1367
UJ°1 , 9047 ŽenSk’ SkUpai t0rej 271°’ le,a
Vič
Pomladek Rdečega križa vprizori v nedeljo 3. maja v dvorani Sokolskega doma točno ob 15. popoldne mladinski igrokaz s petjem »Povodni mož«. Vljudno vabimo prijatelje mladine k polnoštevilni udeležbi.
Sokolski dramski odsek bo v nedeljo 3. maja uprizoril v ljubljansekm »Radio« Finžgarjevo dramo »Veriga«, katero je nedavno vprizoril na domačem odru v proslavo pisateljevega jubileja* Igralci in igralke nastopijo ob pol 17., nakar opozarjamo posestnike radioaparatov v viški občini.
Trebnje
Licencovanje bikov. Pretekli teden se je vršilo v Trebnjem in na Veliki Loki licencovanje bikov. Komisiji je bilo predstavljenih veliko število bikov izredno lepih elcsemplarjev, ki so prejeli dopustnice in nagrade.
Prcdnjaški tečaj v Zagrebu. Razpisan je pred-njaki tečaj za lahko atletiko v Zagrebu. Članstvo okrožja mirenske doline obveščamo, da sprejeli);) prijave okrožni tajnik v Trebnjem.
lij, tako, za ravbarje. Poročali smo že o brezsrčnem napadu, ki se je dogodil na veliki petek, ko sta bili dve stari ženici napadeni od neznanih storilcev. Storilci so že izsledeni. Obe ženici sta prejeli poziv k zaslišanju. Udeležila so..ie pa zaslišanja le ena. Nikdar ni bila starka pri sodišču in je bilo to prvič v njenem življenju. Bila je vsa zbegana in je v tej razburjenosti zavila mesto na sodišče v občinsko pisarno, k, se nahaja v istem poslopju. Na na-zocega uslužbenca je stavila sledeče vprašanje: »Vi, kje je pa tako, ki je za raubarje.« Na vprašanje koga išče. je pojasnila: »Ob, no, ne mo-lem rec. ej tako, ki je za raubarje.« Navzoči je ml na jasnem, da ženica išče sodišče, posebno ko je pokazala poziv k zaslišanju, in ji je uslužbenec pokazal pot v prvo nadstropje, kjer je nameščeno okrajno sodišče.
April, še vedno rogovili pri nas nestalno aprilsko vreme. Dežuje še vedno. Vmes pada tudi toča. Tudi je nekajkrat treščilo v okolici.
'Iclovadba. Po novi ureditvi se vrši članska telovadba vsako drugo sredo, in sicer za proste zletne vaje v stari občinski pisarni, vsako drugo sredo pa orodna telovadba v telovadnici na ma-rofu.
dajal znamenja s hupo, toda otrok je po neprevidnosti stekel čez cesto. Avto ga je z blatnikom zadel in povozil. Otrok je bil na mestu mrtev. Odnesli so ga v bližnjo hišo. Družba je nato nadaljevala svojo pot proti Podnartu, tam so se vsi takoj javili pri orožnikih. Nato so se odpeljali dalje proti Kranju in Ljubljani,
Novo mesto
»Narcisni dan« v korist visokim in plemenitim ciljem našega pomorsko-obrambnega udru-ženja priredi tukajšnja podružnica »Jadranske Straže« v nedeljo 3. maja. Meščani in okoličani, podprite z malim darom velike namene!
Izlet ua Cerovec k svetemu Florjanu uapra-vijo^ šmihelski gasilci in samaritanke v nedeljo. Iz Šmihela jih spremi godba. Zanimiv bo tudi pogled na lične kroje brhkih samaritank. Izletniki imajo ob desetih dopoldne gori mašo, potem pa je prosta zabava.
Napisne table po okoliških vaseh v novi obliki le počasi nastajajo. Najdejo se še primeri iz davne dobe narodnega suženjstva. Temu izgleda, da bo sedaj konec, šmihel-stopiška občina je dobila te dni predpisane nove vaške table in tako za orijentacijo ne bomo več v zadregi in v drugem oziru tudi ne.
Občinske ceste so ponekod tudi prava sramota za nas. Ljudje se pritožujejo nad njhni, listi pa, ki jih največ rabijo, se ne zmenijo za njih popravilo in tako je vsak dan slabše. Treba bi bilo misliti tudi na to.
Primer žilave pridnosti, ki javnosti ne sme ostati neznana, najdemo v osebi upokojenega učitelja g. Alojzija Lilije v Šmihelu pri Novem mestu. Sodeluje in z vsemi silami skrbi za prospeh čebelarskega kot tudi sadjarskega društva. Duša je gasilskemu društvu v Šmihelu in tamošnji kmečki prosveti. Največ po njegovi zaslugi se je ustanovil tam Sokol, ki mu je on tudi starosta. Novomeška podružnica »Slov. plan. društva« pa bi brez njega najbrž sploh ne uspevala. Vse hribe in doline, Gorjance in gorice, vse je opremil z markacijami in spet se pripravlja na nov »markacijski pohod«. Možu dela gre javno priznanje in vsa čast.
Gostilniška zadruga za srez novomeški ima svoj redni letni občni zbor v soboto ob pol dveh popoldne v gostilniških prostorih hotela Win-discher v Kandiji. Dnevni red običajen.
Prireditev PR K meščanske šole. V soboto 25. t. m. zvečer je stopila na sokolskem odru prvič pred javnost mladina tukajšnje državne meščanske šole. V nagovoru ua občinstvo je najprej g. ravnatelj šole pojasnil pomen meščanskih šol za narodno izobrazbo. Nato sta sledili deklamaciji. Slednjič je mladina nastopila v otroški tri-dejanki »Vauda« in pokazala pri tem tako siguren in lep nastop na odru, da je žela prav toplo priznanje izbranega občinstva. Med odmori je sviral iz prijaznosti naš vrli sokolski orkester, da je bil ves večer res umetniški užitek za prijatelje mladine. V nedeljo 26. t. m. pop. je mladina ponovila predstavo. Moralni uspeli prireditve je popoln, gmotni zadovoljiv. Vrli mladini in njenemu učiteljstvu pa kličemo le naprej po dosedanji poti.
Člani novomeške čebelarske podružnice doba po^ zelo primerni ceni satnice pri g. A. Liliji v Šmihelu. Zaloga ni več velika, zato čebelarji, pohitite!
Št. Jurij ob južni železnici
Smrt. V ponedeljek 27. t. m. je v Grobelnem po dolgem bolehanju umrl ugledni gostilničar in posestnik g. Jožef Kinel, eden izmed petih bratov znane šentjurske rodbine Kinel. Vrlemu možu in uglednemu občanu bodi ohranjen trajen spomin. Žalujočim naše sožalje.
Vrnitev gdč. Kajčeve. Pretekli teden se je vrnila z bolniškega dopusta učiteljica gdč. Vera Kaje, katero smo že težko pogrešali, posebno ker nas je pred kratkim zapustila njena tovarišica gdč. Marija Zdolškova. Gospodični učiteljici in vestni Sokolici želimo, da bi se v naši sredi prav tako dobro počutila kot se je pred odhodom na zdravljenje in obenem želimo, da jo kot podnačelnico našega Sokola zopet vidimo v telovadnici, kjer jo že čaka težka naloga, ker nas je zapustila naša načelnica in mora sedaj vadit1 članice načelnik br. Rongador, ki je itak že preobložen z delom.
Slovenska Bistrica
Razstava ročnih izdelkov obeh razredov obrtne nadaljevalne šole, katere zaključek je koncem tega meseca, bo v nedeljo 3. maja v delavnici tukajšnje meščanske šole.
Sokolsko delo. V nedeljo 26. t. m. je imel br. Rizmal Melhijor, ravnatelj tukajšnje meščanske šole, dobro obiskano predavanje za selsko četo v Šmartnem na Pohorju. Selška četa v Laporju je priredila isti dan lepo uspelo igro. —
V	nedeljo 3. t. m. bo prvi telovadni nastop sel-slre čete v Vrhlogah, obisk za člane obvezen, po možnosti v krojih. — Tudi naše domače ui ustvo se pripravlja na svoj nastop z vso vehemenco. Člani pripravljajo za 9. maja tudi Pe-tiovečevo »Ploho«, ki pa bo morala biti najbrže odložena na poznejši čas. V maju bo priredil dalje se naš sokolski orkester koncert, kjer bo sodeloval vijolinist g. Dežele, sodnik v Šmarju pri Jelšah.
Poroka. Poročena sta bila v nedeljo 26. t. m. g. Konrad Toporiš, krojaški mojster in gdč. Ilasler Rozalija. Čestitamo!
Na Planini še sneg. Kakor smo zvedeli, je zadnje dneve k že ležečemu snegu zapadlo še precej snega. Vendar pa mu je sedaj menda odklenkalo, kakor je videti tudi iz močno narasle Bistrice in drugih potokov.
Občni zbor olepševalnega društva je bil 18. t. m. v restavraciji Walland in dokaj dobro obiskan. Ugotovilo se je, da je bilo 27.342 Din dohodkov in 21.912 Din izdatkov, torej 5430 Din čistega prihodka. Lelos bo društvo organiziralo udeležbo na Tujsko-prometni razstavi in izda propagand no brošuro. Uredilo bo dalje Gradiše v otroško igrališče in podaljšalo kolodvorski drevored.
Gornjigrad
Načrt Sokolskega doma bo v soboto in nedeljo razstavljen v izložbi trgovine br. Božiča in br Žmavca. Z gradnjo se prične v kratkem. — Pevsko društvo »Oljka« iz Celja priredi v nedeljo 3. maja izlet v Gornjigrad in bo ob t«=-j priliki koncertiralo ob 15. uri v graščinski dvorani prevzvišenega nadškofa dr. A. B. Jegliča.
—	V novo ustanovljeni pododbor ZKD za gornjegrajski srez je Sokolsko drušlvo delegiralo advokata br. Sbriroja, Narodna čitalnica pa učitelja g, Tratnika.
Poljčane
Pešizlet^ Sokola v Špitalič. Dravinjsko sokolsko okrožje priredi ob lepem vremenu v nedeljo 3. maja pešizlet v zgodovinsko znani kraj Špitalič pri Žičah — znane po Žičkem samostanu. Iz Poljčan se odpeljemo ob 10 50 s Ko-njičanom do Loč, nakar krenemo skupno z ostalimi društvi peš do cilja. Ker je pot iz Špitaliča do Poljčan precej dolga (nad 4 ure), bo za povratek na razpolago avto. Udeležite se tega prvega pešizleta našega okrožja v čim večjem številu! Zdravo!
Scholsfvo
Ustanovitev Sokola v Grahovem
V	nedeljo 26. t. m. je razprostrl '•--ja krila Sokol v Grahovem Ustanovila se je sokolska črta sicer ob skromni udeležbi. Da pa bo sokolska četa uspevala, nam jamči predvsem mladina in skoro vsi ugledni možje. Občni zbor, ki ga je vodil brat Mercina, so posetili delegati matičnega društva iz Cerknice bratje: starosta dr. Baričevič, dr. Kraševec in dr. Pušenjak. Vsi, zlasti br. dr. Baričevič je v svojem govoru temeljito pojasnil pomen in bistvo sokolske misli, kar je na vse zborovalce napravilo zelo ugoden utis. Občni zbor je potekel v bratski slogi in se je izv-lil odbor, ki bo predložen župni upravi v potrditev. S telovadbo bo sokolska četa kmalu pričela. Zdravo Sokol čuvar naše zapadne meje!
Ustanovitev sokolske čete v Orlivasi
Na belo nedeljo se je vršil v Orlivasi ustanovni občni zbor kmetske sokolske čete v društvenih prostorih »Društva kmetskih fantov in deklet« ob polnoštevilni udeležbi. Celjsko sokolsko župo so zastopali starosta brat Smert-nik, tajnik brat Cepin in dve sestri, Sokola v Braslovčah pa starosta brat Lušin. Uvodoma je pozdravil vse navzoče člane in goste starosta brat Ivan Kronovšek ml., ki je tolmačil cilje novoustanovljene sokolske čete, ki bo posvečala glavno skrb vzgoji svojega članstva. Vzgoje je kmetski človek najbolj' potreben in sicer vzgoje, ki je bila dosedaj pomanjkljiva in včasih tudi zgrešena. Tudi kmetski človek se mora zavedati, da je istovreden z drugim in se mora tudi zvedati, da ima do države ne le pravice ampak tudi dolžnosti. Nadalje se bo gojila telovadba, ki je glavni smoter Sokolstva. Župni starosta brat Smertnik je nato podrobno razložil cilje sokolske organizacije in navajal medsebojne odnosaje Sokolov. Občni zbor je pozdravil tudi starosta Sokola v Braslovčah brat Lušin zelec sokolski četi obilo uspehov.
Nato je bila izvoljena društvena uprava, ki bo predlagana župi v potrditev. Upravo tvorijo' strosta br. Ivan Kronovšek ml., prosvetar br. Josip Jarh, načelnik br. Fran Kolšek, načelnica
Nadzorni odbor: br. Fran Kronovšek in br! Fr. Turk. Prepričani smo, da bo novoustanovljena sokolska cete mnogo doprinesla pri vzgoji in procvitu Orlevasi. Zdravo!
Uspešno delovanje Sokola v Škocjanu
. N"aš,®oko'’ ki J® bil P>'ed kratkim obnovljen, je pričel sedaj v vseh smereh prav agilno delati, vse težkoče, ki so se nam dosedaj stavljale na pot m ovirale vsako smotreno delo, so odpravljene. Odprta nam je ravna pot, ml pa smelo po njej!
V	nedeljo 19. t. m. sta prišla k nam odposlanca župe iz Novega mesta br. šplihal in brat Matko. Ob enih popoldne je pričel vaditi telovadce br. šplihal. Udeležilo se jih je lepo število okrog 20 — za prvič naravnost presenetljivo. Pohvalil jih je in izrazil laskavo mnenje, da je materljal povoljen in je pričakovati dobre telovadce. Po telovadbi je dal našim vaditeljem podrobna navodila za nadaljne delo.
Ob treh je imel župni tajnik br. Matko pomembno predavanje ob številni udeležbi škocl-Jancev in okoličanov. V nazornih besedah je razložil smernice sokolstva in vodilno Idejo. Obravnaval je v glavnem delavnost, vzgojo Sokola kar je posebno povdarjal — da nam bo dal naš sokolski naraščaj zdrave, močne, plemenite, zveste in narodno zavedne može. Naš program sloni na. delu, zvestobi in bratstvu! Koder se širi sokolska misel, tam poganjajo značaji krepki in zdravi. Priporočal je fantom vedenje, ki bo vredno Sokola, naj se odvadijo kletve in pijančevanja, naj se izogibljejo pretepov; obenem je ugotovil, da zadnja leta pred novomeškim sodiščem razprave iz naših krajev vse bolj ponehujejo, kar je vsekakor razveseljivo dejstvo.
Ob 16. se je vršila prva odborova seja našega obnovljenega Sokolskega društva. V glavnem se je razdelilo delo. In sicer: statistika br. Zupoš, matrika br. Globevnik ml. in zdravstveni odsek br. Malešič. Nadalje se je sklenilo, da se bo nekaj članov in članic udeležilo ob nedeljah telovadbe pri župi v Novem mestu, da se tako lahko prične potem z redno telovadbo. Sklene se nadalje, da se bo vršila redna telovadba za sedaj le ob nedeljah, za člane in članice. Nekaj članov pa bo redno telovadilo tudi med tednom, da se bodo drugi oddaljenejši lažje učili in sicer naj bi redno vadili Skočijanci: br. H. Pungerčič, ml., br. Janko Malešič, br. Lojze Zupet, br. Peter Durjava tn br. Franc Mole.
Sokoli — Skocijanci, glave pokonci, pustite kapetiče, napredek In osveta, to naša bo osvetaf
Gospodarstvo in tehnika krompirjevih
nasadov
Naravni predpogoji ao vsled izrazite aklimatizacije krompirja precej Širokogrudni. Vendar ljubi krompir bolj vlažno-hladno, kakor topld-vlažno klimo, podnebje torej kakrSno je baS v pretežni večini po naSih krajih. Gomolj uspeva najbolje v rahli in dobro prezračeni zemlji. Težka ilovnata zemljišča, kljub skrbni negi, ne prinašajo dobrih prinosov. Saj vemo iz prakse, da pri takih zemljiščih običajno zadostuje močan naliv poleti, ki nekaka hermetično zapre gornjo zemeljsko plast in s tem ogroža ves pridelek.
Razni poskusi Binsvvagerja so soglasno dokazali važnost zrahljane zemlje za uspevanje krompirjevih nasadov. Ta priznani agronom je nesporno ugotovil, da se večina koreninskih vlaken nahaja redno 50 cm pod površino gornje zemeljske plasti, ter da segajo glavne in stranske koreninice do 1 m v globino. Razmeroma mala potrošnja vode pomaga krompirju, da tudi večjo vročino v posameznih časovnih razdobjih prilično dobro prestane. Važnejša, kakor množina padavin pa je njena pravilna razdelitev. Vodna potrošnja poznega krompirja je v mesecu maju in tudi juniju malenkostna. Padavine v juliju in avgustu pa so za dobro letino odločilnega pomena. V tem se križajo tudi interesi žitnega poljedelca z interesi obdelovalca krompirja.
Pripomniti pa je treba, da ne veljajo vsa pravila za vse vrste krompirja. Največ pažnje moramo posvečati dognanju, katere vrste so za določeno podnebje najbolj primerne. Tu morajo v prvi vrsti govoriti razne preizkuševalne postaje, kakor tudi dobro preizkušena načela, ki so si jih osvojile poljedelske institucije in sre-ski poljedelski referenti. Kakor se vrši z veliko
vnemo danes hvalevredna selekcija sadnih sort v posameznih okrajih, tako bo moralo selekci-joniranje postopoma poseči tudi po vseh drugih poljedelskih in sploh kmetijskih panogah.
Aklimatizacija krompirja k vlažno-hladnemu podnebju je pripomogla, da sega pridelovanje krompirja danes tudi v višinske doline in omogoča alpskemu prebivalstvu preskrbo s tem važnim, neobhodno potrebnim živilom. Naraščajoča uadmorska višina obdelovalnih krajev povzroča razmeroma malenkostno oslabljenje donosa. To dejstvo dovoljuje našemu gorskemu prebivalstvu samopreskrbo, ne da bi rentabilnost donosa igrala kako pomembnejšo vlog . Lastni pridelek krompirja je eno najvažne ,ih vprašanj našega malega kmeta in kajžai ,a.
Svoječasno smo v »Jugoslovanu« naglasili, da je tudi pri krompirju potreba čistega semena odločilnega pomena za dober in zdrav pridelek.
V	to svrho je potrebno seveda, da se vrste krompirja kolikor mogoče omejijo. Pri tem pa ne smemo iti predaleč. Vsako gospodarstvo mora v splošnem saditi troje vrst krompirja, zgodnjo vrsto, srednjo in pozno. To je potrebno iz gospodarskih ozirov ker pomeni tak postopanje razdelitev rizika na več enot. Če iz raznih vremenskih neprilik zadovoljivo ne obrodi ena vrsta, bodo gotovo obrodile ostale in nasprotno.
S	tem smo izločili iz gospodarstva vse špekulativne momente in se zavarovali za sigurno preskrbo. Drugače je seveda z onimi sadeži, ki so namenjeni kupčiji. Tu je v prvi vrsti odločilen trgovsk moment, ki pa gotovo vpliva tudi na ostale sorte, tako da niti tu nismo povsem navezani samo na eno sorto.
Gospodarske vesti
XMednarodnost XI. velesejma v Ljubljani, ki se vrši od 30. maja do 8. junija t. 1. najlepše dokazuje pregled razstavi jalcev. Najrazuovrst-nejše blago po tovarniških cenah razstavi na prostoru 40.000 m! skoraj 800 tovarn, od teh ena. tretjina iz inozemstva in sicer Lz Anglije, Avstrije, Belgije, Brazilije, ČSR, Danške, Francije, Finske, Grčije, Nizozemske, Italije, Litve, Nemčije, Madja-rske, Poljske, švedske, Švice in Severe Amerike. Legitimacije, ki upravičujejo do polovične vožnje na železnioi, veljajo Din 80’— in se dobe pri denarnih zavodih, zastopnikih, trgovskih organizacijah, Putniku itd. in direktno od velesejmskega urada.
X Denarni zavodi, ki še niso imeli v razprodaji legitimacij za obisk ljubljanskega velesejma, pa jLli žele prevzeti v prodajo za XI. ljubljanski velesejem, ki se bo vršil od 30. maja do 8. junija t. 1. naj to sporoče uradu velesejma v Ljubljani.	,
X Društva, organizacije itd., ki imajo za letošnjo pomlad predvidene svoje kongrese in slične prireditve, prosi uprava ljubljanskega velesejma, da iste postavijo v čas letošnjega XI. velesejma od 30. maja do 8. junija. Svoje sklepe naj društva sporoče naravnost pri upravi velesejma, ki jim bo šla v vsakem oziru na roko.
Borzna poročila
dne 39. aprila 1931.
Devizna tržišča Ljubljana, 29. aprila. Amsterdam 22-86, Berlin 13-530—13-560. Bruselj 7-9135, Budimpešta 9-9124, Curih 1093-80—1096-80, Dunaj 7-9801 do 80161. London 276'57, Newyork 56-65—56-85, Pariz 222“27, Praga 108—108-80, Trst ‘297-58 do 297-73.
Zagreb. 29. aprila. Amsterdam 22-83—22-89, Dunaj 798-01—801-61, Berlin 13-53—13-56, Bruselj 791-35 bi., Budimpešta 989-74-992-74, London 276-17—276-97, Milan 296-62—298-62, New-york ček 56-65-56-85, Pariz 222-27 bi., Praga 168—108-80, Ziirich 1093-80—1090-80.
Beograd, 29. aprila. Berlin 13-53—13-56. Bruselj 798-61—792-01. Budimpešta 989-74—992-74, London 276-17—276-97, Milan 296-58—298-58, Newyork 56-65—58-85, Pariz 221-27—223 27, Praga 168—168-80. Ziirich 1093-80—1096;80, Stockholm 16"3596—16-3896.
Dunaj, 29. aprila. Amsterdam 285-54, Atene 9-215, Beograd 12-4903, Berlin 169117. Bruselj 98-84, Budimpešta 123-88, Bukarešta 4-2280, London 34-556, Madrid 74-60, Milan 37-21, Newyork 710-50, Pariz 27-76, Praga 2P045, Sofija 5-147, Stockholm 190-30, Kopenhagen 19010, Varšava 79-61, Curih 136-88.
Curih, 29. apr. Beograd 9T310, Pariz 20-2937, London ‘25-2462, Newyork 519-075, Bruselj 72-25, Milan 27-1825, Madrid 53-90, Amsterdam 208-70, Berlin 123-64, Dunaj 7307, Sofija 376, Praga Varšava 58-175, Budimpešta 90-525.
Vrednostni papirji Na ljubljanskem tržišču ni sprememb.
Zagreb, 29. aprila. Drž. papirji: 7% inv. pos 88—88-50 (88). voj. škoda ar. 425-50—426 (425—426), kasa 426—426-50, jun. 416—426-50, 4% agr. obv. 51‘50—52-50, 7% Bler 83-83-25 (82-75—83-50), 8% Bler 93—9350 (92-75—93), 7% pos. hipot. b. •84-25—85 (84'87), Beglučki 67-75—68. — Banke: Hrvatska 50—60, Pra-štediona 925—930, Union 174—176 Jugo 73—74, Ljublj. kred. 120 d., Medjunarodna 67 d., Narodna banka 7825—7950, Srbska 186—190. — Industrija: Šečerana Osijek 294—300, Trboveljska 305—312, Slavonija 200 d., Vevče 128 d.
—	Zemaljska 140—144, Nar. šum. 25 d., Gutt-mann 128—132, Slareks 37—38, Danica 85, Isis 45—50, Dubrovačka 350 —380, Jadranska plovid-ba 525 d., Oceanija 175—198.
Beograd. 29. aprila. 7% inv. pos. 89. 7% Bler 83—83-50, 8% Bler 94, 7% pos. hip. b. 85-25 do 85-75, 4% agr. obv. 51—52. voj. škoda 426-50 do 427-50, uit. maja 427, uit. junija 427“25, uit. avg. 427-25, Narodna banka 7820.
Dunaj, 29. aprila. Baukverein 16-05. Kreditni zavod 45-50, Dunav-Sava-Adria 1385, Prioritete 8915, Leykam 3.
Notacije naših državnih papirjev v inozemstvu Londou, 29. aprila. 7% Blaire 81-75—82-75. Newynrk, 29. aprila. 8% Blaire 92—92'50, 7% Blaire 8P50—82, 7% pos. Drž. hip. banke 83-50—84.
Žitna tržišču Na ljubljanskem tržišču tendenca čvrsta, promet: 1 vag. koruze.
Novi Sad, 29. apr. Vse neizpremenjeno. Promet: pšenica 16 vagonov, koruza ‘20, moka 4, otrobi 1 vagon. Tendenca: neizpremenjena.
Budimpešta, 29. aprila. Tendenca: slabša, pšenica: ustaljena; promet: miren. Pšenica: maj 15-38-15-48 (15-45-15-46), junij 15-10-15-35 (15-33—15-34). Rž: maj 13-70—13-75). Koruza: maj 13-33-13-45 (13-43-13-44), julij 13'66 do
13-78 (13-72—13-74), trans, maj 10-70—10-80 (10-75-10-80).
Ljubljansko lesno tržišče Tendenca neizpremenjeno mlačna, promet: 2 vagona oglja.
(Speri
Zagrebški glasovi o gostovanju Gradjan-skega v Ljubljani.
Ljubljana, 29. aprila.
Poraz Gradjanskega po Iliriji je vzbudil v Zagrebu veliko govorjenja in komentiranja, kar Je našlo svoj odmev v dnevnem časopisju.
Ponedeljske izdaje so prinesle kratka poročila, v naslednjih dneh pa komentar in razmotriva-nja za predstoječe liga tekme. Vsi časopisi soglasno priznavajo zasluženo zmago Ilirije in podčrtavajo, da je le sreča rešila Gradjanskega od še večjega poraza. V tem sta li edina »Jutranji tlis« in »Novosti«. Slednje prinašajo pod velikim naslovom »Opomena zagrebačkim klu-bovima pred liga-utakmice«.
»Ali je Ilirija zaslužila zmago 2:0 in ali je rezultat realen? Nikakor ne! Srešen in Mihelčič sta rešila Gradjanskega in nista dovolila, da se ponovi tragedija iz 1927, ko je Ilirija petkrat stre sla mrežo »purgarjev« in jih elemen-ttrala iz tekmovanja za državno prvenstvo.«
H koncu pravi poročilo: »V splošnem moramo pribiti, da je nogomet v Ljubljani napredoval in da predstavljata danes Ilirija in Primorje dva solidna elana, ki sta zmožna zelo častno zastopati ljubljanski šport v skorajšnjih liginih tekmah. Oba kluba imata mladi in požrtvovalni moštvi, ki se do onemoglosti borita za barve svojega kluba. Vse zagrebške klube čaka v Ljubljani težka dolžnost in se more vsako, tudi najmanjše podcenjevanje težko maščevati. Primer Gradjanskega naj jim bo memento.«
Otvoritev kolesarske sezone na Gorenjskem.
Agilna kolesarska sekcija SK »Bratstva« na Jesenicah je priredila v nedeljo, dne 26. t. m. zelo uspešno otvoritveno dirko na progi Jesenice -Lesce in obratno. Najboljši čas dneva je dosegel g. Ivan Gregorič (SK Disk, Domžale) v juniorski skupini, prevozivši progo 35 km v 1 url
2	min. 17 sek., kar odgovarja povprečni brzini 30 km 400 m na uro.
V	glavni skupini Je startalo 5 vozačev z naslednjimi rezultati: 1. Rozman Štefan, Perun, Maribor, 1:2:52; 2. Jager Josip, Velo-bataljon, 1:2:62-2;	3.	Valant Ivan, Motokoles. Ilirija
1:2:52"4; 4. Poličar Prane, SK Bratstvo 1:2:52 6; 5. Zgur Aleks, ASK Primorje, Ljubljana 1:4:7.
Moderna eleltirična svetilna tfelesa
v nova stanovanja (lustre, ampule, krogle, lampione ete.)
iz velike izbere solidno dobavlja in inštalira
ELEKTROI1DUSTRIJA D. D.
Ljubljana, Gosposvetska cesta 13
Telelon interurban 2314	983
V	skupini juniorjev je startalo 9 vozačev: 1. Sušnik Stanko, Zagorje o. S. 1:5:23; 3. Bertoncelj Ivan, ASK Primorje 1:6:32; 4. Grabec Iv., Gregorčič Ivan, SK Disk, Domžale 1:2:17; 2. ASK Primorje 1:8:46; 5. Kuhar Franc, SK Disk 1:9:23; 6. Lenček Ivan, SK Disk 1:10:37.
Razne vesti.
ASK Primorje — lahkoatletska sekcija, javlja svojim članom, da se vrše treningi na igrišču vsak ponedeljek, sredo in soboto od 3. ure naprej; Za one, ki so zaposleni v uradih, od 6. ure naprej in v nedeljo dopoldne. ASK Primorje vabi vse one, ki se zanimajo za lahkoatletiko, naj sc vpišejo v njegovo sekcijo, ki uživa sloves ene najboljših v državi in je bilo nanovo opremljeno z orodjem in opi-emo.
BSK v Carigradu. BSK Je igral v torek pred velikim številom gledalcev svojo ervo tekmo v Carigradu s klubom Bšiktaš. Rezultat 11 (0:1'. BSK je igral zelo lobro.
RAZPIS
lahkoatletskega narodnega mitinga, ki ga priredi SK Ilirija dne 17. maja t. 1. ob 14-30 na lastnem igrišču ob Celovški cesti v Ljubljani g sledečim programom: 1. tek 100 m: 2. met krogle; 3. tek 1500 m; 4. skok v višino za juniorje:
5.	skok v višino za seniorje: 6. tek 100 m za juniorje; 7. met diska; 8. tek 400 m; 9. skok s palico; 10. tek 1000 m za juniorje; 11. skok v daljavo; 12. met kopja; 13. tek 5000 m; 11. štafeta 4 j- 100 m; 15. pripravljalne vaje.
Tekališče je dolgo 386 m in ima dva nedvig-njena zavoja ter je posuto z ugaslimi ogorki.
Prijave s prijavnino Diu 5 za osebo in Din 10 za moštvo štafete naj se pošljejo na naslov:
prof. Cop, kavarna »Evropa«, Ljubljana. Poslednji rok prijave je 10. maj do 12. ure opoldan. Prvi trije v vsaki disciplini kakor tudi moštva štafete prejmejo kolajne.
Tekmovanje se vrši po pravilniku J. L. A. S.
S K Ilirija.
URE ZA BIRMO
nudi naj cenejše
IVAi PAKIŽ
Ljubljana
Pred Škofijo štev. 15
Maribor, Gosposka ul. 39. - Vse foto-potreb-ščine kakor aparati se dajejo na obroke. Izdelava amaterskih slik v 4 urah.	986
ava
Podpisani tem potom izjavljam, da nisem nikdar mislil pri razgovoru v vlaku dne 28. aprila 1931 glede montiranja vodomera po tukajšnjem inštalaterju, da bi pri tem zaslužil katerikoli občinskih funkcijonarjev, najmanj pa gosp. župan Vodošek Gustav ali pa načelnik upravnega odbora gosp. Pavlin Vinko. Izjavljam ponovno, da nisem imel namena žaliti omenjena gospoda kakor tudi ne celokupnega občinskega odbora. Trbovlje, dne 28. aprila 1931.
Anion Medvešek, Trbovlje
Človek ne velja nič
če se ne zna sam uveljaviti. Tudi svoje zunanjosti ne sme zanemarjati. Pred vsem ne sme nositi čevljev z izhojenimi petami.
PALMA podpetniki so zato tudi tako priljubljeni v vseh kulturnih državah, ker so elegantni in trajnejši od kožnih pet.
Ne radi luksusa, temveč iz/ ozirov prevdarnosti in varčnosti se nosijo čevlji samo s
PALMA
gumijastimi podpetniki!
Domači produkt
at«*
Kavarna
Restavracija
Klet
„Zvezda“
Dnevno koncert lastnik Fr. in Roza Krapeš, vulgo „S5iveli“ Llubliana
762
Nogavice, rokavice, volna in bombaž 468
•ajceneje In v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska ■lica in Stori trg
Sveže, najfinejše norveško
ribje olje
iz lekarne Dr. G. P1C-
COLI-ja v LJUBLJANI se priporoča bledim in slabotnim osebam.
324
Kdir
hoče elegantno oblečen biti, naj se zglasi pri
Gombocu
Maribor
Tattenbachova ul. 14
Telelon 2059
X Premog suha drva
Pogalnik, Boliorifev« ulica 5
Stalna razstava
umetniških slik in velika izbira okvirjev. Prevzame vsa rezbar-ska in pozlatarska dela
A. KOS
Ljubljana, Mestni trg št. 25 (nasproti magistrata).	1094
Pianini! Pianini! Pianini!
Iz Berlina je došel potnik tovarne klavirjev in pripeljal s seboj 3 pianine za reklamo, ki jih proda zelo poceni. Pianini so s pravim angleškim mehanizmom. — Vprašati v hotelu »Slon«.	1149
Lepo
stanovanje
3 sob, kuhinje in pritiklin, v vili ob južni železnici, opremljeno ali prazno, z lepim vrtom, se odda v najem. Primerno tudi za letovišče. Natančnejšo v upravi.	1153
Zahvala
Ob priliki nenadomestljive izgube, ki nas je zadela s smrtjo naše predobre nepozabno mamice, stare mamice, tete in tašče gospe
Fani Golli roj. Hafner
vdova davčnega upravitelja
se zahvaljujemo vsem, ki so nam z izrazi iskrenega sočutja in sožalja nudili utehe v težkih urah, nadalje vsem mnogobrojnim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so spremili blagopokojnico na njeni poslednji poti ter ji darovali številne vence in krasno cvetje.
V Ljubljani, dne 30. aprila 1931.
Žalujoči ostali
/