SLOVENSKI LIST Naročnina: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50; Za druge dežele 2.50 USA-Dola-rjev. PERIODICO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA Dirección y Administración: Gral. César Díaz 1657, IT. T. 59-3667 Bs. Aires Loto VIII. BUENOS AIRES, 27. marca 1937. Štev. 12 POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. LIST IZHAJA OB SOBOTAH Rokopisi se ne vračajo Sporazum med Italijo in Jugoslavijo italijanski zunanji minister grof Ciano in jugoslovanski ministrski predsednik dr. Stojadinovic sta v Beogradu podpisala dogovor o dobrem sosedstvu in trgovini med obema državama — Sto političnih jetnikov naše narodne manjšine v Italiji izpuščenih na svobodo — Italijanska vlada dovoli rabo našega jezika v šolah in cerkvah Ob sporazumu Časopisne vesti, ki so v zadnjih mesecih napovedovale, da. se modi Jugoslavijo in Italijo vršijo pogajanja, ki naj bi odstranila dosedanja! nesporazumljtenfo razčistila ozračje in ustvarila atmosfero dobrega sosedstva med obema držar vama, niso bile neutemeljene. V četrtek ie bil v Beogradu podpisan sporazum, ki utegne pomeniti uvod v popolnoma novo poglavje zgodovine odnošajev med obema državama ob Jadranu. Ti odnošaji doslej niso bili naj boljši in niti dobri ne. Po velikih sporih zaradi' določitve meja je sicer Ista 1921., ko je Pašič v Rimu podpisal pogodbo prijateljstva z Italijo, -izgledalo, da bosta mogli Italija in Jugoslavija živeti v korektnih odnošajih; to se pa ni zgodilo, marveč je pogodba ostala le kos brezkoristnega papirja. Radi preganjanja naše narodne manjšine v Italiji in ker je v Rimu menda začele prevladovati zmotno mnenje, da Jugosalvija ni trajna državna tvofba, marveč 'mozaik narodov", nekaka v zmanjšanem obsegu obnovljena Avsjtro-^Ogrska, zapfisaiia skorajšnjemu razpadu, so se itali-j atnsikoj ugoslcvanski odnošaji ¡raz-! vijali v znamenju medsebojnega ne-z?;upanja. Italijanska diplomacija si je prizadevala skovati okrog Jugoslavije sovraSen obroč; italijansko vmešavanje V Albaniji je v Beogradu vzbujalo vtis, da si hoče Italija ustvariti tam operativno bazo za vpad v Jugoslavijo; da je razpoloženje rimske vlade napram naši državi neprijateljsko, o tem je pričala iredentistična propaganda za Dalmacijo, potrjevalo je to mnenj? podipranjei Paveličeve hrvatske vstaške orgnnizacije in pa vednci večje zatiranje ne samo političnih, marveč tudi kulturnih pravic našega ljudstva, živečega v mejah Ita- V T - T lije. ? - Ko gledamo sedaj, zaradi časove oddaljenosti, jasneje na dogodke, ki so za nami, vidimo da je preo-kret v tej protijugoslovanski politiki rimske vlade nastal brž po marselskem atentatu. Tragična smrt kralja Aleksandra je pomenila za Jugoslavijo največjo preizkušnjo. In mlada država jo je prestala brez najmanjšegai notranjega pretrcolja-ja. Podala je s tem dokaz svoje trdnosti in notranje moči ter dokazala da so 'živeli v zmoti vsi oni, ki so računali z njeno skorajšnjo smrtjo. In tako so najbrž tudi v Rimu prišli do prepričanja, da se je italijanska politika napram Jugoslaviji o-slanjala na neutemeljene domneve in d»i j 3 bila zato zgrešena. Musso-lini je poslal v Beograd novega poslanika v osebi grofa Viole, katerega za Jugoslavijo izredno prijateljske izjave so vzbudile v svetu največjo pozornost. Po daljšem presledku je Mussolini v znanem milanskem govoru pred vsem svetom povedal, dat 'želi začeti napram Ju- goslaviji novo politiko. Beograjska vlada ponujene roke ni zavrnila. Začela so se pogajanja, ki so se zaključila s tem, da je Italija, poslala v Beograd svojega zunanjega ministra podpisat pogodbo, s katero naj se ta nova politika z°,čne. Iz besedila pogodbe, iz informacij, ki izvirajo iz zelo dobro poučenih pariških, londonskih in dunajskih krogov, iz pisanja italjanskih uradnih listov ter iz izjav samega grofa, Ciana, je razvidno, da se Italija odpoveduje vsaki težnji po Dalmaciji, da se odpoveduje namenu napravici iz Albanije italijansko provinco, da je sklenila prenehati s podpiranjem madžarskega, revízüo*j nizma,, da se odpovedujte vsaki zvezi s Paveličevo izdajalsko organizacijo ter da hoče — kar nas še prav posebno zanima — tudi v Julijski Krajini začeti z novo politiko. Jugoslavija, ki je v zadnjem času izboljšala odnošaje oziroma c(-krepila že obstoječe prijateljske zveze s celo vrsto držav ter po dolgih letih žalostnih nesoglasij sklenila prijateljstvo tudi z bratskim bolgarskim narodom, je sedaj, s podpisom dogovora z Italijo, podala nov dokaz svoje miroljubnosti, ki nt izvira iz kakšnega holnega občutka lastne slabotnosti, marveč iz prepričanja, da je mir potreben tako Evropi kakor našemu narodu^ kateri hoče vse svoje sile posvetiti svojemu lepšemu notranjemu kulturnemu, socialnemu in gospodarskemu razvoju. Pri sklenitvi pogodbe je skrbno čuvala interese našega naroda ter poštenb spoštovala vse dosedanje svoje obveznosti napram drugim prijateljskim narodom. Vrednost sporazuma ni v potk pisanem papirju in v prijaznih besedah, marveč se bo pokazala šele v dejanjih, kajti samo dejanja morejo odločilno vplivati na razpoloženje med narodi. VSEBINA POGODBE Italijanski minister za zunanje zadeve grof Ciano, katerega je rimska vi?,da poslala v Jugoslavijo z namenom, da zaključi pogajanja za odstranitev dosedanji nesporazumi j en j med Rimom in Beogradom, sa je v četrtek ob 9. zjutraj pripeljal v Beograd, kjer so ga na postaji sprejeli ministrski predsednik in zunanji minister dr. Milan Stojadi-novič ter nekateri drugi člani vlade in tamošnjega diplomatskega zbora. Kmalu nato je že imel prvo konferenco s predsednikom jugoslovanske vlade, ob 12. pa je posetil kneza, namestnika Pavla, ki ga je zadržal na kosilu. Po ponovnem sestanku sta zastopnika obeh držav podpisala pogodbo o sporazumu. Pogodba vsebuje, poleg običajnega uvoda, naslednje določbe: "1. Visoki pogodbeni stranki se obvezujeta, da bosta spoštovali svoje meje na kopnem in tudi na Jadranskem morju. Za slučaj, da bi ena izmed pogodbenic bila brez provociranja napadena od ene ali več drugih di'ž~ je preteklo sredo kvotirala $ 14.70, kar pomeni, da jci cena v manj ko. 30 dneh poskočila kar za $ 3.65. Cena 1'anu je v istem času zrastla od 14.10 ns. 16.10. Nadaljnji znak boljšanja gospodarskega položaja je veliko povečanje argentinske zunanje trgovine. V prvih dveh mesocih tek. leta je znašala celokupna vrednost zunanje Jtrgovine argentinsjke republike 750.780.000 pesov, kar znaša dobrih 278 milijonov več nego v prvem dvomesečju lajnskega luta; izvoz se je v primeri z onim lanskega leta povečal kar za 102,5 od sto in tudi uvoz je nekoliko večji- nego je bil lani. Vsa ta- znamenja upravičujejo upanje, da je Argcaitina prebolela dobo hude gospodarske krize ter da stopa sedaj v novo blagostanje. AVTOBUSNI PROMET MED BIJE NOS AIRESOM IN ROSARIOM V ponedeljek se je začel redni avtobusni promet med Rosariom in Buenos Airesom; vzdružuje ga za sedaj pet omnibusov, ki vozijo skozi sledeče kraje: San Nicolás, Pergamino , Arrecifes, Capitan Sarmiento, Carmen de Areco in Pilar. IRIONDO GUVERNER POKRAJINE SANTA FE V soboto popoldne so se sestali v Santa Fe na zadnjih volitvah izbrani člani volilbega zbora, da določijo novega guvernerja in podgu-vernerja pokrajine; za guvernerja je bil izvoljen, kakor je bilo že prej jasno, da bo- antipersonalistični vaditelj in bivši minister zvezne vlade Manuel de Iriondo, za njegovega namestnika pa Rafael Araya. Pokrajinska zbornica bo začela zasedati 10. aprila. ZA POVZDIG TUJSKEGA PROMETA NA JUGU Nova cesta, ki veže San Martin de los Ande* in Nahuel Huapi, bo kmalu končana in si od nje obetajo velik porast tujskega prometa v tem delu argentinskega juga- polnem naravnih krasot. Cesta se vije ob lepcim Melinquenskem jezeru, obdanem od gozdov, ter je približno za polovico krajša od prejšnje slabe poti, ki je vezala oba zgoraj imenovana kraja. STAVKA OBČINSKIH NAMEŠ ČENCEV V Stgo. DEL ESTERO V Santiagu del Estero so zastav-ka:l\ občinski ¡mpešlčenci, kclr so' preslabo pla.čani. Stavka traja že precej časa in se je zadnje dni še poostrila- ker je občina zagrozila, da odpusti vse delavce, ki so do do-loč°nega dne ne vrnejo na delo. GANCEDA SO NAŠLI OBEŠENEGA "Linyero" Ganceda, katerega so bili prijeli radi ugrabitve in umora fantička Pereyre Iraole, je policija prepeljala v nedeljo ponoči iz Mar del P!ate, kjer je bil doslej zaprt, v jet" nišnico v Dolores. Ko je ob 5. zjutraj stražar odprl celico, v katero so bili zaprli Ganceda, je našel moža obešenega. Javil je brž predstojnikom, ki so ga bili prepeljali iz Mar del Plate. Sodnik je dal aretirati policaje, ki so bili spravili Ganceda v Dolores, ter je začel preiskovati zadevo, ki se mu najbrž zdi nekoliko sumljiva. OPOZORILO SLOVENSKIM STARŠEM Slovensi starši s Pateirnala in bližnjih okrajev se opozarjajo, da se bo v kratkem otvorilo zavetišče za otroke slovenskih izseljencev. Sprejemajo se prijava otrok za o-troški vrtec in pa, tudi takih, ki že hodijo v argentinsko šol'o; zai poslednje bo zavetišče koristno tudi zato, ker se bodo v njem izpopolnjevali tudi v onih predmeitih, katerih se uče v državni šoli. Pozivamo slovenske Starše, pitaj 'svoje otroke čim prej vpišejo v slovensko zavetišče. V to svrho naj se obrnejo na "Tabor", "Prosveto" ali pa na upjravni&tvo "Slovanskega lljsta". — Pripr. odbor za slovensko šolsko društvo. V ZADNJEM HIPU SO GA PRIJELI C. Luis Ciampoli, star 35 let, ožen-jen in stanujoč na ul. Tacuari 892, je bil že celih 17 let zaposlen v tukajšnjem denarnem zavodu "Banco Español". Bil je delaven, vesten in pošten, užival je radi tega zaupanje prisvojih predpostavljenih ter se je tako od najbolj preprostega posla povzpel polagoma do odgovornega in zaupnega mesta na banki. Imel je opravka z velikimi vsotami in ena izmed takšnih velikih vsot ga je očarala in speljala v skušnjavo, iz katere se ni znal drugače rešiti, nego da je denar vzel k sebi. Brž je tudi naredil načrt, kako bi jo čimprej popihal na varno. Odločil se je za najbolj moderno in najhitrejše prometno sredstvo: za letalo. Z avio-nom družbe Panagra se je hotel odpeljati na Cubo. Ko se je v poslopju Panagre baš pripravljal, da se odpelje na letališče 6 de Setiembre, je prišla policija ter ga aretirala. Mož sedaj v kehi najbrž razmišlja, da bi bil imel manj smole, ko bi se bil odločil za bolj staromodno prometno sredstvo — ko bi se bil na pr. zanesel bolj na lastne noge nego na letalo NENAVADNA SMRT POLICAJA V soboto zvečer je nekdo po telefonu obvestil policijsko postajo štev. 42, da se je med ulicama Bragado in Telier dogodil zločin ter da leži tam neznan človek ranjen. Podkomisar Agustín Rendano se je z nekaterimi policaji takoj odpravil na označeno mesto. Ranjenca pa niso več našli, ker so ga bili medtem ljudje spravili v bolnišnico Salaberry. Policija je tedaj stopila v kavarno na križišču Manuel Artigas in Telier, v lokal, kjer se menda ne zbirajo sami svetniki. kajti med gosti je nastala velika zadrega, ko se je nanje ozrlo oko postave. Eden izmed navzočnih je celo stekel v ozadje na dvorišče, skočil tam čez zid in začel bežati. Policaji so jo seveda ubrali za njim in so ga res túdi kmalu dohiteli. Ugotovili so tedaj, da imajo v rokah starega znanca Juana Ferrera, starega 38 let. Zagotavljal je, da nima nič skupnega z napadom, katerega žrtev je postal nekaj minut prej Ramón Masía — kajti tako se je imenoval mož, ki so ga prepeljali v bolnišnico ranjenega (imel je dve krogli v trebuhu) in ki je v bolnišnici tudi kmalu umrl. Zasledovanje Ferrera pa je na nepričakovan način zahtevalo človeško žrtev. Bodkomisar Rendano se je bil s tekom upehal tako, da je padel in obležal nezavesten. Brž so ga prepeljali v bolnišnico, kjer je pa kmalu umrl; zadela ga je bila kap. SREČNO JE PRITEKEL. . Znani argentinski tekač Juan Za-bala, ki je še v nekoliko svetovnih tekmah odnesel prvo nagrado, se te dni poroči v Berlinu z dansko devo-jko Elso Buck, s katero se je baje seznanil pred desetimi leti v Buenos Airesu. Fant je tekal in je srečno pritekel . . . zakonski stan. TRAGEDIJA MED SLUŽABNIKOMA Peter Mewscuk, star .30 let. poljski priseljenec, je v hiši štev. 1683 na ul. Ayacucho, kjer je bil zaposlen kot služabnik, streljal na svojega stanovskega tovariša 39-letnega Parda Ote-ra. Tega so krogle ranile tako, da s» je zgrudil. Ko je Mewscuk videl pasti svojega tovariša, je najbrž mislil, da ga je smrtno zadel, pa si je še sam pognal smrtonosno kroglo v glavo. Otero pa je bil samo ranjen, dasi nevarno; sedaj ga zdravijo v bolnišnici Fernández. Reklamna c3,na .J&&JE. Popolno pohištvo za jedilnico in spalnico $ 225.- Avda. SAN MARTIN 2706 U. T. 59-0504 (Na pol kvadre) Buenos Aires ANA C H R P O V A Slov. babica dipl. v Pragi in Ba. Airesu, z vei-letno prakso v praSkl porodnišnici ter v tuk. bolnici "Kawson", se priporoia vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna. ENTRE RIOS 6*n U. T. 88 Mayo 8182 Banco Germánico DE LA AMERICA DEL SUD L. N. ALEM 150 BUENOS AIRES Uradništvo Jugoslovanskega oddelka pri Banco Germánico želi cenjenim in številnim klijentom svojega oddelka Vesele Velikonočne praznike. JUGOSLOVANSKI ODDELEK OŠPICE NA PARNIKU Na poljskem parniku "Kosciu-seko", ki je imel privoziti v tukajšnje pristanišče v ponedeljek, je izbruhnila otroška bolezen ošpice, ki je napadla preko trideset mladih potnikov. Zdravstvene oblasti argentinske republike so radi tega parnik zadržale izven pristanišča ter mu šele po temeljiti desinfekciji v torek dovolile v luko. BOGAT BERAČ UMRL NA POLICIJI Policaj, dodeljen komisariji štev. 7, je v torek aretiral na trgu Once bera ■ ča, kateri je povedal, da se piše Julio Grand, da je star 65 ter da je po rodu Francoz. Na komisariji so berača preiskali ter našli pri njem okroglih 430 pesov v gotovini in poleg tega še štiri vložne knjižice za vku-pno 32.000 pesov. Mož je bil najbrž v velikih skrbeh, kaj bo z njegovim ljubljenim denarjem, pa si je te skrbi tako gnal k srcu, da mu je postalo usodno: tri ure po aretaciji je na Jcomisariji umrl. Zadela ga je kap. ALI JE RES BIL CAPRIOLI? Ko je policijski avto vozil v ponedeljek zvečer, okrog 6. ure, mimcf križišča ulic Tres Cruces in Mercedes, v Villi Devoto, sta dva neznanca iznenada začela streljati proti njemu. Policaji so izstopili ter začeli bitko, ki je privabila še celo vrsto drugih varuhov reda. Streljanja je bilo mnogo, z obeh strani, a neznana napadalca sta srečno izbegavala kroglam. V ulici Nazarre sta ustavila neki kamijon, ki je slučajno vozil mimo, ter sta šoferja prisilila, da ju je peljal do križišča ulic Cuenca in Marcos Sastre, kjer sta izstopila, in izginila. Po drznosti napadalcev policija skíepa, da je bil eden izmed njiju najbrž zloglasni gángster Caprioli. katerega varnostna oblast že dolgo išče. DEKLE SO UGRABILI Cándido Rodríguez, bivajoč v Ciu-dadeli, je javil policiji, da je 6. t. m. izginila od doma njegova 18-letna hčerka Marija. Policija je začela poizvedovati in vohati ter je tudi izvohala neko staro hišo na kampu. Izvršila je priskavo in imela srečo: našla je pogrešano dekle in aretirala pet oseb, med njimi neko babnico. ki je bila z ugrabiteji v zvezi. POGLAVAR ROPARSKE TOLPE USTRELJEN Komisar policije v Lojmas Vallejos, v Corrientesu, 'je naletel na Nestarja Martineza, imenovanega "Poncho Blanco", poglavarja roparske tolpe, ki je že dvajset let strahovala ta-mošnje kraje, saj je štela kar 30 članov. Ker se je tolovaj hotel postaviti po robu, ga je komisar ustrelil. Dr. ENRIQUE DANIEL DAUGA Zobozdravnik Sprejema vsak dan izven četrtkov od 14 do 19 ure PALPA 2584 — U. T. 73-1900 Buenos Aires INSTSTUTO - DENTAL POPULAR 2261 - Av. SAN MARTIN - 2261 Pregled brezplačno Sprejemanje od 9—]1 ure in od 3—9 pop. Izdiranje zob bres bolečin $ 2.— . Nov način in različne vrste stavljanja zob. Vesti iz organizacij Izpoved... Dragi prijatelj! "Ti si mi najdražji prijatelj. Vedno, ko mi je duša polna tugob, se ti izpovem, vse po vrsti, brez. da bi Ti kaj zamolčal, in lažje mi je pri srcu, ker vean- da me razumeš! Moje življenje Ti je znano. Vsega, prav vsega pa le ne veš, ker vedno sem imel' v srcu majhen predalček, kamor sem skrbno zaklepal tisto.' kar mi je bilo najdražje na svetu. Sedaj po več letih sem se odločil. da Ti odkrijem tudi ta vsemu svetu skriti prostorček. Nikar se ne huduj name, saj bi Ti bil že zdavnaj vse povedal, pa sem se bal, da se mi boš smejal... Ivo sem osemnajst pomladi preživel' v tihem zadovoljstvu- čist in brez greha, je naenkrat moje srce zahrepeucdo po ljubezni in sreči... Skupaj sva hodila y šolo. Potem pa je ona šla v gospodinjsko šolo; in je imela prevzeti po očetu veliko posestvo, jaz pa sem hodil na dnino, ker smo bili doma reveži. Včasih sem Sel k njim na dnino. Rad sem hodil, dasi me je bil'o sram... Rada sva se imela- pa o ljubezni nisva nikoli govorila. Vedela sva tudi oba, da ne bova nikoli mož in žena, ker je bila ona pre-bogaita in jaz preubog.. Imela jo snubcev na vsak prst dva, če je hotela. Vse po 'vrsti je vljudno odslavTjala, češ da je še miada in se ne bo še poročila. In ko so jo vkljub vsem izgovorom hoteli prisiliti, da se mara poročiti s sinom bogatega posestnika, je dejala, ela raje umre... Mene so nagnali s pridaničem in postopačem, wi da zapeljujem pošte na dekl'eta. In ko je ona dejala, da sem bolj izobražen kot vsi nje PRED ZAČETKOM TRGOVINSKIH PODAJANJ MED ARGENTINO IN JUGOSLAVIJO? V ljubljanskem "Jutru" od 21. pr. meseca eitamo: "Iz Beograda poročajo, da je pri-pravljemo potrebno gradivo za bližnja trgovinska pogajanja z Argentino. Naš poslanik v Buenos Aire-su dr. Cankar bo v kratkem dobil pooblastila za ta pogajanja z argentinsko vlado. Prejšnja 1'eta je argentinska vlada na podlagi svoje nepopolne trgovinske statistike zatrjevala, da je naš izvoz v Argentino trikrat večji nego naš uvoz iz te države. Sedaj, ko je Argentina uvedla statistiko na osnovi potrdil o izvoru blaga, pa se je zl'asti v zadnjem lanskem četrtletju izkazalo, da jo imela Argentina visoko aktivno trgovinsko bilanco z Jugoslavijo. Iz naše statistike za preteklo 1'eto izhaja, da smo v preteklem letu izvozili v Argentino za 26.5 milijona Din (prejšnje leto za 18.4), medtem ko je znašal naiš uvoz iz Argentine 60.5 milijona Din (prejšnje 1'eto 57.3). Na urejenih trgovinskih odnošajih z Argentino je zlasti zainteresirana naša lesna stroka. V Argentino bi lahko izvažali večje količine bukovine, kar je zlasti važno, ker je izvozna konjunktura v bukovini še vedno prav zadovoljiva. Po vesteh iz Buenos Airesa na argentinskem trgu s svojim lesom konkurira cel'o Češkoslovaška, ki je z Argentino sklenila ugodno pogodbo." KOLIKO DRUŠTEV JE V SLOVENIJI? V Sloveniji imamo 6033 društev, od teh je humanitarnih 1467, pro svcitnih in kulturnih 871, patriotskih in nacionalnih 871, pevskih in glasbenih 181, stanovskih 594, športnih in sokolskih 221 itd. O srednje prosvetne organizacije imajo včlanjenih: Zveza kulturnih dru štev v Ljubljani 70, v Mariboru 109, Zveza kmetskli fantov in deklet 132. Vsa ta, prosvetno društva imajo včlanjenih 90.000 udov in i-majo 732 društvenih knjižnic s 270.938 knjigami. Brez predstav v narodnih gledališčih je bilo lani 5151 prireditev, od teh 3253 dramatičnih. Nova žrtev fašističnega nasilja na Primorskem SLOVENSKI KULTURNI DELAVEC, UČITELJ IN ORGANIST LOJZE BRATUŽ JE UMRL PO SKORAJ DVOMESEČNEM TRPLJENJU ZARADI Z ASTRUPL JEN J A Z OLJEM ZA MAŽO, KI SO MU GA FAŠISTI VLILI V USTA, KO JE NA SVETI VEČER PEL SLOVENSKO BOŽIČNO PESEM — RAZBURJENJE MED NAŠIM NARODOM. Veliki zavod "RAMOS IEJUL" VENEREAS ZDRAVNIKI SPECIJALISTI ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpa danje las. TJltravlolctni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in lsolečin. SPOLNA 6IBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrasteuja, izguba spomina in Šibkost,. REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravilno po modernem nem ikem načinu. PLJoGA: Kašelj, Šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, raširjeni, k:«line, tež ka prebava, bruhanje, rano. 6REVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. GRLO, NOS, USESA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin. Popolno ozdravljenje $ 30.— Plačevanje po $ 5.— na teden. Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECCIJALISTI je edin: te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje. Plaza Once Rivadavia 3070 Od 9—21 ob nedeljah od 8—12 GORICA, 19 februarja 1937. — Lojze Bratuž je podlegel zastrup-ljenju po olju za mažo, kateremu jo bil primešan bencol, ki so mu ga vlili v usta fašisti v Podgori na sam sveti večer. Čim je umrl, so stražarji obkolili hišo v Gorici, kjer stanuje njegova družina, in niso nikogar pustili zraven. že v sredo zjutraj pa ni bilo več njegovega trupla v bolnici, kjer je prejšnjo noč umrl. Prenesli so ga še po noči na skrivaj v mrtvašnico na mirenskem pokopališču, ki je bilo tu nje jeter. Proces je šel naglo svojo usodno pot. Čez šust tednov je Lojze umrl vsled zastrupljenja. V torek, 16. februarja ob 6 uri zvečer je bil Bratuž mrlič. Herod se je maščeval nad nedol'žnim življenjem. Značilno jci to, da je bilo celo živ ljenje umorjenega Bratuža; n'epre-stano zasledovanje maščevalne roke. Rojen je bil 17 februarja 1902 v Gorici. Komaj je dorastel, ga. jo že doletela maščevalca usoda svetovne vojne. Skrival se je z družiuo v podzemnskih kleteh, da bi bil varen pred granatami in šrapneli. Po kobariškom porazu so ga vlekli z vso družino v internacijo. Rotello di Campobasso in Ligurija sta mu bila nova dežela-mačeha. Po končani svetovni vojni se je vrnil s svojci v razdejano Gorico. Skrbni oče France mu je vsled prestalega trpljenja umrl. Študiral jo par razredov gimnazije, dovršil učiteljišče in leta 1922 maturiral v Tolminu, kjer je bilo tedaj še zadnje slovensko učitoljišče. Pokojnega žižita je poznala vsa Goriška. Nastavljen je bil kot učitelj v Solkanu, v Kozani v goriških Brdih in v vipavskih Batujah. Tako tesno se je povezal' z ljudstvom, da. ga je ne le cenilo, ampak ljubilo z vso dušo, kakor znajo vzljubiti le Goričani. Rajni Lojze je bil izredno blag in živahen fant. Nikomur ni v svojem življenju prizadeval niti najmanjše krivice. Vedno smehljajoč, izredno domač, o-troško skromen in ognjeno živahen .ie bil' vzor učitelja in narodnega prosvetnega, dcdavca. Njegov poklic je bila glasba. Že kot dvanajstletni fantič je orglal na harmoniju na Travniku v Gorici. I-mel je izreden talent za petje in tekom par let si jci pridobil mojstrsko rutino v vodstvu pevskih zborov in posebno v orgl'anju. Prof. Srečko Kumar ni imel boljšega namestnika in komponist Vinko Vo-dopivec ni našel sposobnejšega interpreta, kot je bil Lojze Bratuž. Z vseon ognjem se je užgal za prosvetno delo in je bil najagilnejši član Prsvoetne zveze v Gorici. On je u-stvaril, vodil in izpopolnil pevski zbor "Mladike" v Gorici, da je si jajno nastopal v umetniško dovršenih koncertih. Tedon za tednom je obiskoval pevske zbore v podeželskih društvih in mojstrsko učil pevovodje v orgljanju in dirigiranju. Pokojni skladatelj E. Adamič se je čudil', ko je na pevskom tečaju v Gorici leta 1926 našel tako iz-boren in izšolan material. Nad 150 pevskih zborov je izvežbal pokojni Bratuž. Leta 1927 so bila uničena vsa prosvetna društva in z njimi so bili ukinjeni vsi pevski zbori. Narodna in umcitna pesem na Goriškem je bila zatrta. Lojze Bratuž ,ni miroval. S podvojeno a.gilnostjo se je lotil' cerkvene glasbe in je organiziral cerkvene pevske zbore. Sveta pesem je na Goriškem dosegla renesanso. Ni je bilo večje cerkveno slavnosti, da ne bi pri njej orglal in dirigiral gospod žiži. Poznala ga je vsa dežela. Pokojni nadškof Sedej ga. je imenoval za nadzornika cerkveno-ga petja v nadškofiji, ter ga poklical za učitelja, petja v Malo semenišče v Gorici. Dijaki so vriskali od veselja, ko so našli v rajnem Bra-tužu iskrenega prijatelja in veščega strokovnjaka. Zloglasni Sirotti ga je odslovil iz zavoda, in leta 1931 so ga pretepli ter ga vrgli v goriško ječo za pol leta. Ves skrušen in bolehen je prišel iz ječo. Blaga mati, ki je videla sina uničenega, je od žalosti zbolela in umrla. Leta 1933 se je Lojze poročil z Ljubko Šorlijevo iz Tolmina. Upal je, da bo imel mir pred preganjalci vsaj v družini. Ves srečon se je radoval svoje prvorojene hčerke in pred tremi meseci je dobil sinčka. Ljubezen do petja ga je nagnila, da je zadnja 1'ota sprejel organis-tovsko službo v Podgori in privatni pouk za podeželske cerkvene pevovodje. Pa- se je spet stegnila zlohotna maščevalna roka in mu nalila strupa, ki ga je umoril. Ob njegovi mrtvaški postelji je zaplakal narod ob Soči in jokal' kot nebogljena vdova in dva nedolžna otročička, sirotka. Zastrupljena kri blagega Lojzeta in nedolžni jok osirotelih otročičev kliče v nebo po maščevanju. MAŠA ZADUŠNICA IN KOME-MORACIJA V LJUBLJANI Ljubljana, 23 februarja. — Čeravno so zadnja poročila o brezupnem stanju Lojzota. Bratuža, ki je postal žrtev fašističnega nasilja, vzbujala temne slutnje, vendar nas je vest o njegovi smrti bridko zadela. Kot je naš list že poročal, je bil Lojze Bratuž z nekaterimi drugimi cerkvenimi pevci v Podgori! pri Gorici napaden od fašistov, ki so jih prisilili, da so pili strojno olje. Bratuž, ki je bil manj odporen kot ostali, sicer vajen vsakovrstnega preganjanja, pretepanja in zaporov, je odnesel' najtežje posledice. Dobil je živčni napad, nakar je bil prepeljan v goriško bolnico, kjcir se mu pa stanje kljub skrbni negi ni zboljšalo. Po brezuspešnem zdravljenju je bil poklican nalašč zato specialist iz Padove, ki je ugotovil' zastrupi j en je z 'bencolomy kateremu je najbrže primešan tudi subli-mat. Ugotovil je razkrajanje jeter in ledvic ter izključil vsako upanje na rešite