Uspel atletski troboj dolinskega didaktičnega ravnateljstva V Slovenskem klubu predstavili zbirko esejev o mejni literaturi izpod peresa Mirana Košute >/12 Primorski Talentiran novinar, ki je pral možgane Aljoša Fonda Trst se od včeraj ponaša s stopniščem, poimenovanem po zaslužnem občanu Mariu Granbassi-ju, italijanskem patriotu, ki se je rodil s priimkom Niederkorn. »Novinar in pisatelj«, tako ga je v utemeljitvi definirala tržaška občinska uprava, ki se je s svojim uradom za toponomastiko že dolgo zavzemala za poimenovanje. Slednje je že pred meseci sprožilo val protestov, ki niso bili izolirani glasovi maloštevilnih posameznikov, kot jih nekateri skušajo prikazati. Proti Stopnišču Granbassi je poleg raznih krajevnih intelektualcev, aktivistov in politikov od samega začetka nastopilo tudi 60 katalonskih profesorjev. Iz Barcelone so opozarjali, da je Granbassi res umrl pri 32 letih starosti med špansko državljansko vojno, a da je s svojimi »arditi« s puško v roki podpiral državni udar generala Francisca Franca, poznejšega zmagovalca, ki je Španiji odvzel 40 let demokracije in razvoja, Katalon-cem in Baskom pa pravico do lastnega jezika. Toda Občina Trst včeraj ni uradno počastila borca za vrednote fašizma, ampak novinarja in ustvarjalca, razlagajo. Počastila je torej lik priljubljenega Mastra Rema, ki je otrokom ponujal prijetne radijske zgodbice in stripe. Zgodbice in stripi so bili namenjeni malim »balillam« in jim v slogu vseh diktatorskih režimov že od malega prali možgane z vrednotami, kot so ljubezen do Mussolini-ja, fašizma, svete domovine in plemenite vojne. Radijska oddaja se je imenovala Balilla a noi, med njenimi učinki pa je bilo spodbujanje asimilacije oz. »etnične bonifikacije« v Trstu in na Krasu. Ostaja nam še Granbassi-no-vinar. Leta 1931 je talentiran in delaven, predvsem pa režimu popolnoma predan mladenič, postal najmlajši odgovorni za kroniko v zgodovini tržaškega Piccola. O kakovosti njegovega poročanja se je v teh mesecih izrazil Luciano Cesc-hia, direktor Piccola na začetku 80. let: »Mario Granbassi ni bil časnikar, temveč trobilo režima. To je antiteza novinarstva.« Trije liki navdušenega fašističnega borca, novinarja in kulturnega delavca se torej spajajo v enega samega, kar je normalno, vsaj ko je človek kolikor toliko dosleden. Mladi Granbassi je bil fašist: v Italiji jih je bilo tedaj na milijone in to samo po sebi ni zločin. On pa je v vseh pogledih aktivno ščitil režim, na račun otrok mu je pripravljal teren za prihodnost, do smrti pa se je boril, da bi se diktatura uveljavila tudi na tujem. Toliko o vrednotah in zaslugah človeka, ki ga leta 2009 časti Trst - mesto, ujeto v preteklost. dnevnik ČETRTEK, 14. MAJA 2009_ Št. 113(19.512) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ITALIJA - Poslanska zbornica na tak način sprejela tri »maksipopravke« Trojna zaupnica vladi za sporni zakon o varnosti Za opozicijo so mnoga določila demagoška - Kritični tudi škofje GORICA - Uradna zahteva po preverjanju stanja Prostori v Trgovskem domu protizakonito zasedeni GORICA - Čeprav je v zaščitnem zakonu 38/2001 zapisano, naj se v Trgovskem domu namestijo kulturne in znanstvene institucije slovenskega in italijanskega jezika v skladu z obstoječimi dejavnostmi v stavbi, je tudi po odobritvi zakona, februarja 2001, prišlo do predaje prostorov v drugačne namene. Ker se spet zatika v postopku vračanja pa- lače, Livio Semolič (SKGZ) zahteva, naj deželna uprava oceni zakonitost raznih predaj, do katerih je prišlo po odobritvi zakona. Na 15. strani RIM - Poslanska zbornica je včeraj trikrat izglasovala zaupnico vladi in s tem odobrila prav toliko maksipopravkov k zakonskemu predlogu o javni varnosti. Sprejeta so bila na tak način določila, ki kriminalizirajo nezakonito bivanje v državi, uvajajo možnost ustanavljanja prostovoljnih straž, a tudi zaostrujejo boj proti mafiji. Opozicija je kritizirala prepogosto glasovanje o zaupnici vladi, ki duši parlamentarno soočenje, predvsem pa je napadla vsebino zakonskega predloga, češ da so mnoga določila povsem demagoška in ne rešujejo problemov javne varnosti. Kritično se je oglasila tudi škofovska konferenca. Na 6. strani Industrijska dejavnost v FJK v izraziti recesiji Na 4. strani Kusstatscher in Komel na srečanjih v Trstu Na 7. strani V Trstu poimenovali stopnišče po Mariu Granbassiju Na 7. strani Občinska enotnost predstavila v Gorici svojo župansko trojico Na 14. strani Hit, med prijavljenimi ni idealnega kandidata za predsednika uprave Na 14. strani BLIŽNJI VZHOD - Včeraj med Palestinci Papež: Zidove • v v • • je mogoče porušiti BETLEHEM - Papež Benedikt XVI. je v okviru obiska v Izraelu včeraj prispel na palestinska območja. V Betlehemu, rojstnem kraju Jezusa na Zahodnem bregu, je v pogovoru s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom izrazil podporo vzpostavitvi palestinske države, prebivalcem Gaze je izrazil sočutje, Palestince pa pozval, naj se uprejo skušnjavi terorizma. Izraelski zid je označil za tragično dejstvo, sicer pa je poudaril, da noben zid ni večen in da je zidove mogoče porušiti. Na 13. strani INTERVJU - Slovensko stalno gledališče Režiser Eduard Miler o petkovi premieri Komedija Art export, ki bo v petek doživela slovensko praizved-bo na velikem odru tržaškega Kulturnega doma, je avtorska predelava Goldonijeve komedije Impresa-rij iz Smirne. Predstavo je režiral Eduard Miler, ki se tako po uspešni postavitvi Samomorilca ponovno vrača v Slovensko stalno gledališče. V intervjuju za naš dnevnik je poudaril aktualnost besedila, ki odpira vrsto vprašanj, v prvi vrsti tisto o prevladi kapitala v umetnosti. A tudi o (ne)moralni drži umetnikov. Na 12. strani 2 Četrtek, 14. maja 2009 ALPE-JADRAN ljubljana - Po predlogu o združitvi z drugimi resorji Komisija DZ proti reorganizaciji urada vlade za narodni skupnosti Predstavniki italijanske in madžarske skupnosti v Sloveniji ocenjujejo predlog kot škodljiv LJUBLJANA - Komisija Državnega zbora za narodni skupnosti se je včeraj seznanila s stališčem poslanske skupine italijanske in madžarske skupnosti do napovedane reorganizacije urada vlade za narodni skupnosti ter ocenila, da je vloga urada izrednega pomena, zato je treba njegovo vlogo dodatno okrepiti. Komisija je proti ukinitvi urada brez soglasja narodnih skupnosti. Včerajšnje seje komisije se je udeležil tudi generalni sekretar vlade Milan M. Cvikl, ki je uvodoma predstavil napovedano reorganizacijo urada za narodni skupnosti v okviru osnutka odloka o uradih. Ne gre za ukinjanje urada, ampak za dvig problematike narodnih skupnosti na višjo raven oziroma na raven vladne službe za enakost in sodelovanje z nevladnimi organizacijami, je pojasnil Cvikl in dodal, da naj bi se v enoten urad združili štirje sedanji uradi (za narodnosti, za verske skupnosti, za varovanje osebnih podatkov in za enake možnosti). Za reorganizacijo urada za narodni skupnosti se je vlada po Cviklovih besedah odločila zaradi zaveze iz koalicijske pogodbe, predvsem pa zaradi neučinkovitosti urada in racionalizacije dela vlade. Milan M. Cvikl Generalni sekretar vlade Cvikl se sicer strinja s člani komisije, da je treba vlogo urada dodatno okrepiti, da bi lahko dejansko pomagal avtohtonim narodnim skupnostim pri krepitvi njunega položaja, predvsem pa vladi pri uveljavitvi in doslednem zagotavljanju posebnih manjšinskih pravic v Sloveniji. Generalni sekretar vlade je še povedal, da bi rad končal mandat s samo štirimi vladnimi službami (za lokalni razvoj, za evropske zadeve, za enakost in za zakonodajo). Člani komisije so bili kritični do napovedane reorganizacije urada vlade za narodni skupnosti, predvsem so svojo ost naperili proti ukinitvi urada oziroma združitvi štirih v enega. Flavio Forlani iz Roberto Battelli Obalne samoupravne italijanske narodne skupnosti je poudaril, da so proti takšni vladni službi. »To vidimo, kot da so vse skupaj dali v eno košaro, ki ne more biti skupna,« je dejal in dodal, da so že dvakrat pisali predsedniku vlade, vendar odgovora še ni. To jih skrbi, pravi, če dvakrat ne dobijo odgovora vsaj za srečanje, ne morejo biti zadovoljni. Za predstavnika madžarske samoupravne narodne skupnosti občine Lendava Ferenca Horvata je združitev štirih uradov v enega za narodni skupnosti »korak v napačno smer«. «Želimo biti enakopraven partner v iskanju boljše možnosti za boljše delovanje urada v tej gospodarski in finančni krizi,« je menil. Po mnenju podpredsednika komisije in poslanca italijanske narodne skupnosti Roberta Battellija, katerega pisno izjavo je v njegovi odsotnosti prebral predsednik komisije Laszlo Goncz, bo s predlaganimi spremembami glede urada za narodni skupnosti prišlo do »nadaljnje razvodenitve« uresničevanja posebnih manjšinskih pravic. Predlagana reorganizacija urada je po oceni Battellija neprimerna in temu nasprotuje. Franco Juri (Zares) pa je v zvezi z osnutkom odloka o uradih imel nekaj pomislekov, predvsem pa je izpostavil potrebo po nadgradnji urada s tremi namestniki direktorja, iz vsake narodne skupnosti po enega. Milan Petek (SDS) pa je menil, da se vlada z reorganizacijo urada želi znebiti posameznih direktorjev. Predlog vlade ni opravičljiv niti z vidika varčevalnih ukrepov, zato ne sme prihajati do združevanja različnih vsebinsko nesorodnih vladnih uradov in področij, kajti v tem primeru ne bi bilo mogoče ustrezno zagotoviti prav strokovnega vidika, so se strinjali člani komisije in se zavzeli za skupno sodelovanje vlade in komisije pri nadaljnjih korakih v zvezi z omenjeno problematiko. (STA) celovec - Premik po srečanju predstavnikov obeh organizacij NSKS pristaja (pogojno) na vstop SKS v Koordinacijski odbor koroških Slovencev CELOVEC - V vprašanju vstopa (Sadovnikove) Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) v Koordinacijski odbor koroških Slovencev (KOKS) se stvari očitno premikajo. Novi predsednik NSKS Karel Smol-le je namreč po razgovoru predstavnikov obeh organizacij v torek zvečer v Celovcu izjavil, da je Narodni svet pripravljen odpreti vrata usklajeval-nega telesa med NSKS in Zvezo slovenskih organizacij (ZSO) tudi za SKS, toda pod pogojem, da se morata istočasno ZSO in SKS obvezati za nadaljnje korake v zvezi z ustanovitvijo skupnega, demokratično izvoljenega zastopstva koroških Slovencev. »Vstop SKS v Koordinacijski odbor je lahko samo prvi korak k tem cilju, nikakor pa ne sme biti zadnji,« je poudaril Smolle in pri tem opozoril na izkušnje med Slovenci v preteklosti. Večkrat, tako Smolle, je bil Bernard Sadovnik storjen prvi korak k razrešitvi tega ali drugega vprašanja, nato pa ni več šlo naprej. Predsednik Narodnega sveta je še pristavil, da je bilo težišče srečanja s SKS vprašanje organiziranosti koroških Slovencev, v zvezi z ustanovitvijo skupnega, demokratično izvoljenega zastopstva koroških Slovencev pa je poudaril, da naj bi zadeva bila jasna v roku najkasneje ene- ■ __ Karel Smolle ga leta. »Če bi šlo po moje, bi morali vprašanje rešiti že do konec decembra letos, najkasneje začetek januarja prihodnje leto. Rok največ enega leta naj bi se zapisal tudi v sporazum, ki bi ga podpisale vse tri politične organizacije koroških Slovencev še pred vstopom SKS v Koordinacijski odbor koroških Slovencev. V njem sta trenutno zastopani NSKS in ZSO s po tremi zastopniki, za sklepe pa velja načelo soglasja. Predsednik SKS Bernard Sadovnik je po razgovoru dejal, da tudi njegova organizacija zagovarja ustanovitev skupnega zastopstva koroških Slovencev, hkrati pa je tudi opozoril, da uresničitev tega cilja ni mogoča od danes na jutri. Pogovor z NSKS, iz katerega je izstopil leta 2003 in ustanovil SKS, je Sadovnik ocenil kot »korak naprej«, glede Koordinacijskega odbora pa je napovedal, da se bo povezal s predsednikom Zveze slovenskih organizacij Marjanom Sturmom, s katerim bi skupaj izdelala tudi nov statut za delovanje za SKS razširjenega Koordinacijskega odbora koroških Slovencev. SKS in ZSO naj bi v njem upoštevala tudi njuno stališče glede skupnega zastopstva koroških Slovencev in ga predložila Narodnem svetu, je še dejal Sadovnik. Ivan Lukan -/ V Trstu in Kopru posvet o večjezičnosti TRST - S posegom deželnega odbornika za šolstvo Roberta Molina-ra in deželnega šolskega ravnatelja Uga Panette se je včeraj na liceju Galilei v Trstu začel vsedržavni posvet na temo Več jezikov več Evrope, ki se ga udeležujejo ravnatelji in docenti iz 35 šol iz vse Italije, posvečen pa je skupni delitvi izkušenj obstoječih primerov dobre prakse na področju večjezičnosti v raznih italijanskih deželah. Posvet, ki ga je po nalogu ministrstva za šolstvo priredil Deželni šolski urad za Furlanijo-Julijsko krajino, predstavlja tudi priložnost, da šolniki iz drugih krajev Italije spoznajo pionirsko izkušnjo FJK na področju poučevanja različnih predmetov v drugem jeziku. Gre za metodo CLIL (Content and Language Integrated Learning), kjer je cilj postopka usposabljanja docentov krepitev jezikovnih in sporočevalnih sposobnosti tako pri učiteljih kot pri učencih, pridobitev zavesti o kulturnih, jezikovnih in tekstnih značilnosti dvojezične vzgoje, izboljšanje standardov poučevanja in učenja ter večja motivacija akterjev izobraževalnega procesa. Posvet se bo zaključil jutri, ko se bodo udeleženci podali v Koper, kjer bo potekalo srečanje s slovenskimi in italijanskimi šolami za oblikovanje čezmejnega izobraževalnega modula. Najboljši refošk s Šareda, malvazija pa iz Vinakoper KOPER - Na ocenjevanju vin, ki poteka v okviru Praznika refoška, so strokovnjaki te dni poskusili 65 ste-kleničenih in 78 odprtih vin. Včeraj so v kategoriji odprtih vin že izbrali zmagovalca. Zmagovalni refošk so pridelali v vinski kleti Ivančič s Šareda, v kategoriji malvazij pa je prvo mesto pripadlo največjemu obalnemu vinarju Vinakoper. »Recept za zmagovalno vino je predvsem dobra kontrola v vinogradih. Vino je potrebno varno pripeljati v klet, čimbolj naravno predelati in ohraniti kakovost,« pojasnjuje Iztok Klenar iz Vinakoper, ki se letos ponaša tudi z drugouvrš-čenim refoškom. Po njegovih besedah je v zadnjih letih opaziti večje zanimanje predvsem za kategorijo ste-kleničenih vin, kar kaže na to, da se istrski vinarji čedalje bolj usmerjajo v kakovostna vina. Letos so v kategoriji odprtih vin enologi sicer ocenili 56 različnih refoškov, značilno pa je, da postaja nekdaj kisli refošk čedalje bolj harmoničen. V razcvetu pa je tudi malvazija, letos jih je bilo v kategoriji odprtih vin ocenjenih 26. «V zadnjih letih je na področju celotne Istre opazen dvig kakovosti. Povpraševanje po malvaziji je večje, svojo tržno nišo je našla v ga-stronomiji,» še pravi Klenar. (STA) celovec - Pokojni deželni glavar pustil v deželni blagajni dolg za kar 1,7 milijarde evrov Haider zapustil rekorden dolg Koroška tako najbolj zadolžena od vseh avstrijskih dežel - Rohr (SPO):»Ogromna luknja sad več let trajajoče populistične Haiderjeve politike« CELOVEC - V prometni nesreči oktobra lani preminuli koroški deželni glavar Jorg Haider je svojim naslednikom v koroški deželni vladi ter tudi prebivalcem dežele Koroške zapustil finančno breme, ki je rekordno - ne le za koroške, temveč za avstrijske razmere. Desničarski populist, ki je dobesedno razmetaval z denarjem davkoplačevalcev, je v deželni blagajni namreč zapustil dolg v višini kar 1,7 milijarde evrov, kar pomeni, da je Koroška tudi najbolj zadolžena od vseh devetih zveznih dežel. Političnim opazovalcem je bilo že vsa leta jasno, da je rekordna zadolženost dežele bila očitno tudi vzrok, da je Haider, ki je bil vseskozi do svoje smrti tudi odgovoren za deželne finance, spretno zadržal računske zaključke dežele za leta 2006 in 2007. Glede računskega zaključka za 2008 pa je - tik preden je s službenim avtom s hitrostjo 180 kilometrov na uro in močno vinjen južno od Ce- lovca drvel v smrt, dejal, da ga bo objavil šele po volitvah 1. marca 2009. Haiderjeve napovedi so se držali tudi njegovi nasledniki pri Sedež koroške deželne vlade v Celovcu BZO-ju. Kljub ostri kritiki tako socialdemokratov, ljudske stranke kot tudi Zelenih, ki so tudi od deželnega glavarja Gerharda Dorflerja vse- skozi, toda zaman, terjali jasne številke, se je to zgodilo šele na predvčerajšnji seji koroške deželne vlade. Odziv je bil primeren: namestnik deželnega glavarja Reinhard Rohr (SPO) je ob predstavitvi zaključnih računov za leta 2006, 2007 in 2008 dejal, da je »ogromna luknja« v deželnih financah sad več let trajajoče Haiderjeve populistične politike oz. njegovega zavezništva BZO. Ob je tem poudaril, da je iz sedaj predloženih računskih zaključkov tudi mogoče razbrati, da je dežela Koroška predvsem v zadnjih treh letih imela za kar 755 milijonov evrov več dohodkov kot načrtovano, obenem pa se je iz leta v leto bolj zadolžila. Sedaj, v času gospodarske in finančne krize, pa ni dosti denarja, da bi se preprečila naraščajoča brezposelnost in številni stečaji. Rekordna zadolžitev da je edinole zasluga zavezništva BZO, ki je v zadnjih letih »denar koroških davkoplačevalcev zapravljalo po mili volji,« namesto da bi tvorilo iz teh dobičkov rezervni sklad, je še pristavil socialdemokratski deželni politik. Deželni svetnik Josef Martinz, predsednik ljudske stranke (OVP), ki je po volitvah 1. marca 2009 stopila v koalicijo z BZO-jem, je sicer prav tako ostro kritiziral finančno politiko nekdanjega deželnega glavarja Jorga Haiderja, toda po toči zvoniti da ne pomaga, je dejal. Zato je v deželni vladi tudi glasoval za odobritev zaključnih računov za leta 2006, 2007 in 2008. S tem se bo lahko nadaljevala razprava o njih tudi v koroškem deželnem zboru. Zaradi nove politične situacije oz. koalicije med BZO-jem in OVP, pa je računati s tem, da bo tudi deželni parlament odobril vse tri računske zaključke in se bo tako nadaljno neslavno poglavje Haiderjeve vladavine na Koroškem čim prej zaprlo ... Ivan Lukan / ALPE-JADRAN Četrtek, 14. maja 2009 3 upravne volitve - Zaključujemo pregled kandidatov štirinajstih občin videmske pokrajine Na preizkušnji tudi občine Rezija, Naborjet in Prapotno V Reziji za levo sredino Nevio Madotto, v Naborjetu Oman spet kandidat za župana NABORJET, REZIJA, PRAPOT- T NO - Pregled kandidatov na upravnih volitvah, ki bodo 6. in 7. junija, istočasno z evropskimi, med drugim na sporedu tudi v štirinajstih občinah videmske pokrajine, kjer živi slovenska manjšina, zaključujemo z Naborjetom v Kanalski dolini, Rezijo in Prapotnim (manjša občina južno od Čedada). Rezijo, kjer je položaj slovenske manjšine pravzaprav najbolj občutljiv, je v zadnjih desetih letih vodila desnosre-dinska uprava. Ta je s Sergiom Barba-rinom nepričakovano prevladala najprej na volitvah leta 1999, nato pa še leta 2004, ko je dosedanji župan Rezije za nekaj več kot 10% (101 glas) premagal kandidata leve sredine Luigija Palettija, ki je občino uspešno upravljal med leti 1990 in 1999. Takrat je bil podžupan Nevio Madotto, ki se zdaj poteguje za župansko mesto, potem ko je bil v zadnjih desetih letih občinski svetnik. Dolgo let je bil tudi predsednik rezijanske folklorne skupine. Podpira ga napredna občanska lista, ki jo sestavljajo mladi in motivirani domačini, ki imajo že veliko izkušenj na različnih področjih: na kulturnem, športnem, turističnem, v javni upravi, podjetništvu in tako dalje. Zdelo se je že, da bo imel Madotto le enega nasprotnika, to je Sergia Chine-seja, ki ga podpira tudi dobršen del dosedanje občinske uprave, za župana pa bo naposled kandidiral tudi občinski od- V OLITVE 2009 Nevio Madotto bornik Daniele Di Lenardo. Slednji bi lahko Chineseju odtegnil del glasov, tako da ima pravzaprav Madotto več možnosti za uspeh, kot bi jih imel sicer. Sergio Chinese ni bil nikoli občinski svetnik v Reziji. Živi v Tricesimu, med leti 1976 in 1996 pa je bil predsednik moškega pevskega zbora Monte Canin. Leta 2007 je ustanovil društvo Identita e Tutela Val Resia, ki je med drugim manifestiralo pred deželno palačo v Trstu, ko je v njej potekala razprava o zakonu za zaščito slovenske manjšine. Chinese in njegovi somišljeniki namreč zavračajo dejstvo, da je rezijanščina slovensko narečje. V občini Naborjet - Ovčja vas cilja na ponovno izvolitev župan Ales-sandro Oman. Tako kot pred petimi leti bo imel le enega nasprotnika. Tokrat bo to Alessandro Buzzi, ki je bil leta 2004 izvoljen v občinski svet. Oman je na zadnjih volitvah prejel nekaj več kot Alessandro Oman 53% glasov, volilna udeležba pa je bila takrat skoraj 80-odstotna. V Prapotnem spet kandidira sedanji župan Gerardo Marcolini, ki ga podpira lista, na kateri je tudi nekaj njegovih odbornikov in občinskih svetnikov. Pred petimi leti je prejel približno 66% glasov, premagal pa je Alessandra Niemiza, ki letos kandidira le za mesto v občinskem svetu, županski kandidat njegove liste pa je znani vinogradnik Gianni Petrussa. OBČINA NABORJET - OVČJA VAS ŽUPANSKI KANDIDAT: Alessandro Oman CINQUE CAMPANILI: Gianluca Bellina, Delia Carlet, Dario Di Vora, Roberto Filaferro, Gerardo Kandutsch, Anna Paola Keil (detta Donatella), Ivano Longhini, Matteo Preschern, Annamaria Zamolo, Daniele Zelloth (detto Dani), Ermanno Zelloth. Gerardo Marcolini ŽUPANSKI KANDIDAT: Alessandro Buzzi IL BUCANEVE: Marco Errath, Cecilia Migotto, Alessandro Piussi, Daniela Piussi, Giordano Piussi, Marisa Piussi, Boris Preschern, Raffaella Preschern, Alfredo Rosic, Alberto Schnabl, Vincenzo Spadera, Alessandro Vuerich. OBČINA PRAPOTNO ŽUPANSKI KANDIDAT: Gerardo Marcolini PREPOTTO FUTURA LISTA CIVICA: Flavio Basilicata, Antonio De Sar-no, Tiziana Iaconcigh, Valerio Marinig, Claudio Mattaloni, Federico Stanig, Ca-millo Zanuttig, Gerry Zubiz, Barbara Qualizza, Antonella Fabiani, Alessandro Lesizza, Alberto Niemiz. ŽUPANSKI KANDIDAT: Gianni Petrussa LISTA CIVICA PREPOTTO PER TUTTI: Vincenzo Sirch, Elena Tomase-tig, Serena Magagnato, Anna Maria Bordon, Alessandro Niemiz, Francesco Iacolettig, Arturo Deganutti, Francesca Macorig, Luca Toti, Veronica Caleca, Ste-fania Duri, Damiano Lenuzza. OBČINA REZIJA ŽUPANSKI KANDIDAT: Daniele Di Lenardo PER CAMBIARE RESIA: Marino Buttolo, Paolo Buttolo, Ferdinando Negro, Luisa Cossatti, Eugenio Micelli, Siro Moroldo, Michele Zanetti, Manuela Di Bernardo. ŽUPANSKI KANDIDAT: Nevio Madotto UN FUTURO PER RESIA - MADOTTO NEVIO SINDACO: Michele Di Floriano, Dino Di Lenardo, Iside Di Le-nardo, Maurizio Di Lenardo, Daniele Lettig, Iolanda Lettig, Verdiana Moran-di, Pamela Pielich, Sandro Quaglia, Or-nella Sacchi, Gualtiero Valente, Paolo Va-lente. ŽUPANSKI KANDIDAT: Sergio Chinese RESIA DOMANI: Carmelo Carlo Altomonte, Cristina Buttolo, Laura Monica Buttolo, Sabrina Chinese, Roberto Compassi, Alessia Di Floriano, Mauro Madotto, Pierino Pusca, Luca Quaglia, Franco Siega, Bruno Tosoni, Flavia Zuzzi. Fernetici, 24 - REPENTABOR - tel. 040 2176832 4 Četrtek, 14. maja 2009 GOSPODARSTVO industrija - Po konjunkturni raziskavi deželne Confindustrie Negativni vsi glavni kazalniki gibanja industrijskih dejavnosti Predsednik Alessandro Calligaris upa, a ni prepričan, da je kriza že dosegla dno TRST - Aprila se je sicer pokazalo nekaj »sramežljivih« znakov izboljšanja, vendar je gospodarsko gibanje v deželi v prvem četrtletju na splošno slabo, kot že dolgo ni bilo. Tako je predsednik Confindustrie Furlanije-Julijske krajine Ales-sandro Callegaris komentiral rezultate najnovejše konjunkturne raziskave, ki jih je včeraj objavila organizacija deželnih in-dustrijcev. Recesija, v katero je zašlo svetovno in tudi evropsko gospodarstvo, ni obšla Furlanije-Julijske krajine, kjer so se znaki gospodarske šibkosti, ki so se pokazali v drugi polovici lanskega leta, v prvih mesecih letos še zaostrili. Prišli so na vrednosti, ki zbujajo skrb glede možnosti pomembnega zasuka trenda že v kratkem, je zapisano v poročilu, ki spremlja konjunkturno raziskavo, po kateri so skoraj vsi kazalniki negativni, tako tisti, ki merijo gibanja glede na zadnje lansko četrtletje, kot tisti iz primerjave s prvim četrtletjem lanskega leta. Posebej se v tej prvi fazi leta 2009 utrjuje negativno gibanje industrijskega sektorja, ki se je v zadnjem lanskem četrtletju nekoliko stabiliziral. Če pogledamo glavne industijske kazalnike, ugotovimo, da se je v letošnjem prvem četrtletju v primerjavi z zadnjim lanskim nadaljevalo upadnje industrijske proizvodnje, in sicer od - 3,6% v zadnjem lanskem na -9,0% v prvem letošnjem četrtletju; prodaje so od -2,4% padle na -15,2%, od tega od -1,3% na -14,9% na domačem trgu in od -3,4% na -15,2% na tujih trgih. Poslabšale so se tudi zaposlitvene razmere, in sicer od -0,9% v zadnjem lanskem na -1,9% v prvem letošnjem četrtletju. Negativni trend potrjuje tudi med-letna primerjava, torej med prvim letošnjim in prvim lanskim četrtletjem: proizvodnja se je zmanjšala za 13,4%, skupna prodaja pa za 20,1%, od tega za 20,2% v Italiji in za 20,1% v tujini. Tudi pri drugih kazalnikih prevladuje izrazito negativni trend. Nova naročila so se v primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem zmanjšala za 8,8%, v primerjavi s prvim lanskim četrtletjem pa za 27,2%. Zmanjšanje uporabe industrijskih naprav pa se je od lanskega septembrskega povprečja okrog 85% v prvih mesecih letos znižalo na približno 75%. Ob tem je raziskava pokazala, da tudi najpomembnejši proizvodni panogi v deželi, mehanska in lesna, doživljata enako kritično gibanje kot splošno deželno gospodarstvo. Kratkoročne napovedi deželnih in- Tekoči trak v eni od avtomobilskih tovarn ansa dustrijskih podjetnikov so na začetku leta usmerjene v zaskrbljenost, o čemer govbori prevladujoč delež napovedi o zmanjšanju glede na povečanje. Najbolj kritična pa so pričakovanja o zaposlenosti, kajti zvišanje predvideva le odstotek vprašanih, medtem ko jih skoraj 44% napoveduje znižanje števila zaposlenih. »Raziskava potrjuje zaskrbljujoče stanje krize, ki se je začela sredi lanskega leta in se je v letošnjem prvem četrtletju še zaostrila, in to do take mere, kot je v preteklih letih še ni bilo,« je komentiral predsednik deželne Confindu-strie Alessandro Calligaris. Po njegovem mnenju je zaskrbljenost utemeljena, a mora služiti kot spodbuda za izdelavo konkretnih predlogov, za iskanje novih rešitev, za kratkoročne posege, ki pa bodo skladni z dolgoročnejšimi razvojnimi strategijami. Calligaris je tudi spomnil, da se je sam k temu zavezal ko je sprejel vodenje deželne Confindustrie in da namerava svoj program izpeljati s pomočjo kolegov podjetnikov in v konstruktivnem dialogu z institucijami in sindikati. »Usmeritev, ki jo moramo nadaljevati, je zagon porabe in zaščita delovnih mest, potreben je impulz javnim delom in infrastrukturam, od visoke hitrosti do plinskega terminala, cestnih in letalskih povezav,« je še ocenil Calligaris in dodal upanje, da je kriza že dosegla dno, kar bo sicer pokazala druga polovica leta. podjetja Wartsila utrjuje položaj na trgu plovnih storitev TRST - Finski koncern Wartsila je kupil 60-odstotni lastniški delež v italijanskem podjetju Wartsila Navim Diesel s sedežem v Genovi, tako da je zdaj njegov stoodstotni lastnik. Wartsila Navim Diesel, ki je specializirana za prodajo in servis za pomorski sektor, ima močno tržno pozicijo, še posebno na področju ladij za križarjenje in trajektov. Carl Henrik Bjork, podpredsednik družbe Wartsila Ship Power, Cruise & Ferry iz koncerna Wartsila, ki ima tovarno velikih motorjev v Boljun-cu, je povedal, da bo nakup okrepil tržni položaj Wartsile, ne samo v Italiji, ampak tudi v svetu, kjer bo postala eden največjih dobaviteljev celovitih storitev za pomorski sektor. Wartsila Navim Diesel je ustvarila lani promet v vrednosti 46 milijonov evrov, zaposluje pa 88 ljudi. Zdaj bodo njene dejavnosti integrirane v servisne dejavnosti skupine Wartsila v Italiji. transport - Jutri skupščina Dipiazza ne bo več predsednik letališke družbe v Ronkah TRST - Medtem ko število potnikov na letališču v Ronkah kljub krizi rahlo raste (aprila jih je bilo za 3,6% več kot v enakem lanskem mesecu), se na ravni vodstva letališke družbe obetajo novosti. Roberto Dipiazza bo namreč jutri končal svoj predsedniški mandat, včeraj pa je zagotovil, da ne bo kandidiral za njegovo obnovo. Kot je znano, je Dipiazza maja lani za krmilom letališke družbe zamenjal Giorgia Bran-dolina, ki je bil izvoljen v deželni svet. Dipiazza ob slovesu izpostavlja sanacijo proračuna letališke družbe, ki se je lani sklenil z 800 tisoč evrov dobička, in načrt za privatizacijo letališča, ki je zdaj v lastni Dežele FJK in lokalnih uprav. Na dnevnem redu skupščine družbenikov, ki bo jutri dopoldne, je obnova vodstvenih organov in izravnava dolgov. Neuradno se je izvedelo, da bodo družbeniki v resnici samo odobrili bilanco, ostale točke dnevnega reda pa odložili za vsaj en teden. V ozadju so očitno nekatera razhajanja med obema največjima družbenikoma, Deželo FJK, ki ima v letališki družbi 49-odstotni delež, in konzorcijem (51%), v katerem so združene lokalne uprave s prevladujočo vlogo Občine Trst, ki ima v njem 25-odstotni delež. Tondova uprava in konzorcij sta se sicer načelno sporazumela za upravljanje letališča z enim samim družbenikom, do katerega bi prišli s prodajo 49-odstotnega deleža zasebnikom prek javnega razpisa. Konzorcij pa se po besedah predsednika Franca Soldatija o tem predlogu še ni formalno izrekel. družbe - Prvo četrtletje 2009 Skupina Generali ob 88% dobička v primerjavi z lanskim prvim četrtletjem MILAN - Zavarovalniški koncern Generali je v letošnjem prvem četrtletju ustvaril 103,8 milijona evrov čistega dobička, kar je 88,6 odstotka manj kot v enakem obdobju 2008, ko je družba ustvarila dobiček v višini 910,3 milijona evrov. Predsednik Antoine Bernheim je po zasedanju upravnega sveta včeraj v Milanu povedal, da je slabši izid posledica ošibi-tve premoženja v višini 1,5 milijarde evrov. Skupina krilatega leva je zaradi padca tečajev na svetovnih borzah v prvem trimesečju leta v svojem naložbenem portfelju izgubila za 1,5 milijarde evrov, poleg tega pa je ob rezultatu iz prvega četrtletja lanskega leta treba upoštevati tudi enkraten prihodek v višini 281 milijonov evrov zaradi prenosa zavarovalniške dejavnosti v srednji in vzhodni Evropi na Generali PPF Holding. Bruto skupni obseg premij se je sicer v prvem četrtletju povečal za 0,3 odstotka na 18,5 milijarde evrov, pri čemer se je obseg premij zmanjšal pri življenjskih zavarovanjih (-1,4% na 11,9 milijarde evrov), povečal pa pri ostalih oblikah zavarovanja (+3,4% na 6,6 milijarde evrov). Skupni prihodki iz poslovanja so v prvem četrtletju znašali 1,009 milijarde evrov, kar je za 12,7 odstotka oz. 146 milijonov evrov manj kot v enakem obdobju 2008, vendar več kot v zadnjem trimesečju lanskega leta. Vodilni v družbi krilatega leva sicer niso želeli podati natančnejših napovedi za poslovanje v letošnjem letu zaradi še vedno nestabilnih razmer na svetovnih finančnih trgih in negotovosti glede svetovnih gospodarskih obetov. Svetovna turistična organizacija nagradila slovensko STO LJUBLJANA - Slovenska turistična organizacija (STO) je za projekt Banka turističnih priložnosti Slovenije prejela nagrado ulysses, ki jo Svetovna turistična organizacija podeljuje za posebne in inovativne turistične dosežke. Banka turističnih priložnosti Slovenije je uvrščena tudi med primere dobre prakse evropskega leta ustvarjalnosti in ino-vativnosti. STO je nagrado - eno izmed treh posebnih nagrad žirije -prejela v kategoriji javnih ustanov. Projekt STO izvaja skupaj s fakulteto Turistica in direktoratom za turizem na ministrstvu za gospodarstvo. Dežela FJK sprejela pravilnik za okoljske prispevke VIDEM - Deželni odbor je včeraj odobril pravilnik za podeljevanje prispevkom lokalnim upravam za izvajanje pobud na okoljskem področju. Prispevki, ki gredo od 30 do 80 odstotkov vrednosti vložka, imajo za cilj preverjanje učinkov aktivnosti lokalnih uprav za okoljsko vzdržnost in za kakovost urbanega življenja. Prispevki sodijo v okvir izvajanja ciljev šestega akcijskega programa EU za okolje, ki nosi naslov Ambient 2010 - naša prihodnost, naša izbira. Videmska industrija in agencija Arpa za vlaganje v okolje PALMANOVA - Predstavniki vi-demskih industrijcev in deželne agencije za okolje Arpa so včeraj podpisali pismo o nameri, ki ima za cilj promocijo večje okoljske kulture na področju industrije. Če je do pred nekaj leti zaščita okolja pomenila ohranjevanje narave, kar je omejevalo gospodarski razvoj, se je v zadnjih letih razvil pojem vzdržnega razvoja, kar pomeni takega, ki misli na prihodnje rodove in aktivno vlaga v zaščito okolja. Koncept vzdržnega oziroma traj-nostnega razvoja je tako postal skupna vrednota tako za tiste, ki kot Arpa skrbijo za zaščito okolja, kot za tiste, ki kot Confindustria ne gledajo več na okolje kot strošek, ampak kot resurz, v katerega vlagati za razvoj konkurenčnosti na svetovnih trgih. EVRO 1,3623 $ -0,44 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 13. maja 2009 evro (povprečni tečaj) valute 13.5. 12.5. ameriški dolar 1,3623 1,3683 japonski jen 130,90 132,90 kitajski juan ruski rubel mniickn niruia 9,2942 43,5957 67,7200 9,3340 43,8935 674810 IliUlJjlVa 1 UUllo danska krona hntan^U'! ti int 7,4474 0,89980 7,4485 0,89340 UIILalOhJ IUI1L švedska krona nnn c ^ 1/rana 10,6525 8,8400 10,6218 8,7510 1 1UI VCjKa M Ul Id češka krona 26,785 1,5054 26,744 1,5088 jviv.aijM Malih. estonska krona TAnnt 15,6466 281 44 15,6466 278,78 1 1 la STMICROELECTRONICS TELECOM ITAIIA 4,50 -4,96 lELECOlVl IIALIA TENARIS TERNA 0,9875 10,13 2 51 -2,03 -2,22 +1 52 TISCALI UBI RANICA 0,3485 -6,06 UDI DANCA UNICREDIT 9,66 1,925 -6,49 -8,66 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 57,95 $ -0,12 IZBRANI BORZNI INDEKSI 13. maja 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 3.981,42 962,08 -0,48 -0,41 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIDQ 1.801,73 -3,45 FIRS, Banjaluka - - RalavlÇ Dmnr^ 17 ^ Q/1 SRX, Beograd BIFX Saraievo 241,11 1.647,16 +4,68 +0,85 DITA, JÛI OJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 11.322,47 2.014,06 +0,28 +1,65 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 8.288,31 1.667,17 -2,13 -2,84 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF mn I nnrlnn 883,86 941,64 4.727,61 4.331,37 -2,70 -0,20 -2,61 -2 13 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunai 3.152,90 1.943,46 -2,42 -4,93 a i x, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 902,50 2.357,30 -6,23 -2,77 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.340,49 2.185,29 17.059,62 2.663,77 12.019,65 +0,45 +0,33 -0,55 +1,74 -1,14 / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 14. maja 2009 5 GLOSA Ilirske province rojstni dan naše državnosti JoZe Pirjevec »Napoleon reče: »Ilirija vstan..!« Ti Vodnikovi verzi so mi rojili včeraj popoldne po glavi, ko sem se vračal s Francosko-slovenskega kolokvija, ki sta ga priredila Slovensko društvo za mednarodne odnose in francosko veleposlaništvo v Sloveniji. Moram reči, da sta se veleposlanica Chantal de Bourmont in dr. Jožef Kunič zares potrudila in organizirala srečanje, ki je dostojno obeležilo dvestoletnico ustanovitve Ilirskih provinc. Tema kolokvija pa ni bila zazrta v preteklost, temveč v sodobnost, saj je bila zaostrena v nadvse aktualno vprašanje: »Evropska identiteta in nacionalne identitete: kontradiktorne ali komplementarne?« Da povem po pravici, se takih pogovorov bojim, ker se navadno sprevržejo v deklamacije spodobnih misli in deklaracije dobrih želja. Toda, ker s Kuničem že dolgo plodno sodelujem, in ker moram biti Madame de Bourmont hvaležen, kem me je lani predlagala za predavatelja v Franciji, sem vabilo sprejel v prepričanju, da bo že kako. Proti pričakovanju je bil rezultat brilijanten, predvsem zaradi imenitne zasedbe okrogle mize: Rudi Riz-man s Filozofske fakultete v Ljubljani, Jacques Rup-nik iz pariškega Centra za mednarodne raziskave in študije, Jacques Toubon, nekdanji minister in evropski poslanec in France Bučar, prvi predsednik Državnega zbora samostojne Slovenije in predsednik slovenskega panevropskega gibanja. O čem je tekla beseda? O izzivu, ki ga predstavlja Evropska Unija za vse, ki gradimo svoje življenje v iskanju smisla našega individualnega in kolektivnega obstoja, ter skušamo pri tem ustvariti bivanjske pogoje, ki naj bi bili čim bolj pravični, materialno in moralno zadovoljivi. Povzeti večplastno razpravo, ki se je razvila tudi ob sodelovanju kvalitetnega občinstva, bi bilo tukaj prezahtevno. Naj raje nanizam nekaj misli, ki mi jih ponuja dvestoletnica, o kateri sem govoril. Mislim, da se ne motim, če rečem, da so bile Ilirske province rojstni dan naše državnosti. Napoleon jih je seveda ustanovil iz povsem pragmatičnih razlogov, vezanih na njegovo globalno politično strategijo. Toda, kot se pogosto dogaja, je z njimi nehote povzročil verižno reakcijo, katere pomen lahko ocenimo šele danes. Kaj se je zgodilo? Predvsem to, da so se intelektualci Zoisovega kroga nenadoma zavedeli, da habsburška monarhija ni večna in da slovenski narod lahko živi in celo uspeva v drugačnih državnih kombinacijah. Tudi potem ko je bilo Napoleonove avanture konec, niso opustili misli, da bi vsaj znotraj cesarstva ustvarili državno tvorbo, ki naj bi nudila povoljne pogoje za razvoj našega naroda. O tem pričajo pogovori, ki sta jih zastavila baron Zois in knez Metternich v Ljubljani leta 1816, in pismo, ki ga je slednji 24. maja poslal cesarju Francu iz Celovca. V njem je predlagal ustanovitev južne slovanske države s položajem kraljestva in ilirskim imenom. Pri tem je poudaril, da je večina »tukajšnjega« naroda slovanskega izvora in da goji posebno ljubezen do svojega porekla. Cesar je zamisel sprejel in zares oblikoval Ilirsko kraljestvo, ki je zaobjemalo vse slovenske dežele (razen Prekmurja) in je imelo svojo prestolnico v Trstu. V praksi se sicer ta državna tvorba ni uveljavila, ker verjetno slovenski intelektualni sloj in meščanstvo še nista bila dovolj razvita, da bi izrabila ponujeno priliko. Toda ideja ni zamrla, saj jo je društvo Slovenija obnovilo konec marca 1848, ko je po izbruhu revolucije na Dunaju poslalo cesarju Ferdinandu I. spomenico, v kateri je zahtevalo Ze-dinjeno Slovenijo. Od te revolucionarne zamisli, ki je zagovarjala pravico Slovencev do samostojne države v imenu naravnega prava, do današnje Republike Slovenije pa je samo korak. ekskurzije - V priredbi pedagoške svetovalke Duhovnikove Učenci in dijaki naših šol na številnih obiskih v Sloveniji Pogled na Ljubljanico TRST, GORICA, ŠPETER - Pomlad je za slovenske šole v Italiji tudi obdobje ekskurzij, ki jih ponuja Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije, organizira pa Zavod Republike Slovenije za šolstvo oz. pedagoška svetovalka za slovenske šole Andreja Duhovnik Antoni. Prejšnji teden so se na enodnevni izlet v Ljubljano podali učenci petih razredov osnovnih šol z učitelji spremljevalci, ki so v slovenski prestolnici obiskali Lutkovno gledališče in si ogledali predstavo, v popoldanskih urah pa so si ogledali Postojnsko jamo. Z ekskurzije pa so evrnili tudi izbrani mali maturanti nižjih srednjih šol, ki so se prejšnji četrtek podali na pot po Sloveniji: spored tridnevnega izleta je obsegal obisk Štajerske (z obiskom Celja, Maribora in Ptuja), Prekmurja (z obiskom Murske Sobote, Bogojine, Filovcev in Veržeja) in Logarske doline. Maturante višjih srednjih šol pa čaka ekskurzija komaj sredi julija, po opravljenem državnem izpitu. Od 13. do 17. julija je predviden obisk Dolenjske (tu se bodo mudili v Novem mestu), Bele Krajine (obiskali bodo Metliko in Krajinski park Lahinja), Štajerske (z ogledom Celja, Ptuja in Maribora), Prekmurja (obiskali bodo Veržej, Knapje, Bogojino, Filovce in Mursko Soboto), Koroške (s splavarjenjem po Dravi, obiskom Slovenj Gradca in Logarske doline) in Ljubljane, kjer bo tudi slavnostno kosilo. K omenjenim ekskurzijam je treba dodati še vrsto strokovnih ekskurzij za posamezne višje srednje šole upoštevajoč programe in posamezne usmeritve. Gre za ponudbo, ki se je uveljavila v zadnjih treh letih, poročila o nekaterih ekskurzijah pa smo na straneh našega dnevnika že objavili. Vsega skupaj je od marca do maja bilo dvanajst dni, posvečenih ekskurzijam, ki se jih je udeležilo 368 višješolcev in profesorjev spremljevalcev. Če k temu dodamo še že prej omenjene nagradne ekskurzije za osnovnošolce ter maturante nižjih in višjih srednjih šol, dobimo vsoto skupno 21 dni ekskurzije za 743 učencev, dijakov, učiteljev in profesorjev. VREME OB KONCU TEDNA Prvi ciklon odhaja, drugi pa prihaja Darko Bradassi_ Vremenska slika je spet bolj razgibana. Anticiklon, ki je bil nad nami ob koncu preteklega tedna in v začetku tekočega, popušča pred pred dvema ciklonskima območjema. Prvo, vzhodno od nas, je delno vplivalo na vreme pri nas že včeraj. Vremenska fronta se je iznad evropskega severa spustila proti Balkanu in je pri tem delno oplazila predvsem nekatere severne predele Slovenije. Pri nas pa se je v glavnem le povečala oblačnost, ponekod so se pojavile kratkotrajne padavine. Po vplivu prvega ciklona se bo danes stanje prehodno umirilo. Nad zahodno Evropo pa se že poglablja novo ciklonsko območje s hladnejšim in bolj vlažnim atlantskim zrakom, ki se bo jutri približalo našim krajem. Nov ciklon bo globlji, ker ga bo v višinah spremljal hladnejši zrak. Ob njegovem prehodu se bo ozračje precej desta-biliziralo. Njegov vpliv bo največji od jutrišnjih večernih ur do sobote zvečer. V nedeljo pa se bo, kot kaže, zračni pritisk prehodno spet vsaj delno zvišal. Višinska dolina s severnoatlantskim zrakom se poglablja nad zahodno Evropo in od tam prehodno izpodriva proti severovzhodu nekoliko toplejši zrak. Zato bodo že danes pri nas prevladovali jugozahodni tokovi, ki bodo razmeroma topli. Poslabšanj danes še ne pričakujemo. V popoldanskih urah bodo nastale posamezne plohe ali nevihte nad Padsko nižino, našim krajem pa se še ne bodo približale. Pri nas bomo čez dan beležili do okrog 25 stopinj Celzija, ponekod v notranjosti, v krajih bolj oddaljenih od morja bo lahko kakšna stopinja več. Bolj razgibano vremensko dogajanje se obeta že z jutrišnjim dnem. Ob bližanju ciklonskega območja se bodo okrepili jugozahodni tokovi, ki bodo postopno bolj vlažni. Oblačnost se bo povečala, predvsem v popoldanskih ali večernih urah se bodo pojavljale prve krajevne padavine, deloma kot predfrontalne plohe, vmes bo lahko tudi kakšna nevihta. Fronta s prizemnim ciklonskim središčem bo dosegla naše kraje v noči na soboto ali v soboto zjutraj. Tedaj se bodo padavine okrepile, vmes bodo plohe in nevihte, ni izključeno da bo ponekod lahko nastal tudi kakšen naliv. Največ dežja pričakujemo v gorah, nekoliko manj pa predvidoma ob morju, kjer bo sprva pihal okrepljen jugovzhodni veter. Vrzel v zračnem pritisku se ne bo tako hitro zapolnila. Po prehodu ciklona bodo proti nam še pritekali razmeroma vlažni jugozahodni tokovi. V nedeljo kaže na spremenljivo vreme, občasno bo lahko ponekod prehodno tudi nekaj sonca, možne pa bodo tudi povečini kratkotrajne plohe. Podobno vreme se bo nadaljevalo tudi v ponedeljek, ko bo še občuten vpliv vlažnega jugozahodnika. Prevladovala bo spremenljivost z občasno nestanovitnostjo. Za občut-nejše izboljšanje vremena bomo morali predvidoma počakati vsaj do srede, ko kaže na novo okrepitev anticiklona in morda izrazitejšo otoplitev. Daljši pogled vnaprej kaže na možnost, da bo proti koncu meseca vreme stabilnejše in da bodo temperature lahko že poletne. To je sicer zaenkrat le projekcija, ki jo bomo lahko potrdili v prihodnjih dneh. žalostna vest - V Hrpeljah pokopali Borisa Mraka Odšel je neomajen borec za svobodo in enakopravnost V Hrpeljah so pred par dnevi pokopali zaslužnega borca in javnega delavca Borisa Mraka. Na pogrebu mu je v slovo spregovoril Edvin Švab. »Po nekaj desetletjih divjega fašizma, nasilnega poitalijančevanja naših priimkov in imen in vsega, kar je bilo slovenskega, smo sicer vsestransko okleščeni navdušeno in neutrudno, za ceno hudih žrtev in prelite krvi, praznovali zmago, opevali svobodo in bili polni vere v nove, boljše čase. Osebno sem kot mladenič v Trstu spoznal tovariša Borisa Mraka v letih po osvoboditvi Trsta s strani naših Titovih partizanov in IX korpusa. Boris Mrak je bil takoj po vojni aktiven in vodilni politični delavec, predvsem v stranki KP za STO (Svobodno tržaško ozemlje) in kasneje v Neodvisni socialistični zvezi v Trstu. Osebno se ga spominjam kot vljudnega in prodornega politika, ki nam mladim ni pral možganov, ko smo trmasto vztrajali pri svojih pogledih. V zahtevnih pogovorih nam je vedno dopuščal lastno mnenje in ga seveda po svoje ocenil. Nam je bilo tako ravnanje všeč in zato smo ga spoštovali. Boris se je rodil 25. novembra 1916 v Trstu, kjer je dokončal meščansko šolo. V letih 1936/37 se je začel vključevati v delavsko gibanje, postal je član italijanske KP. Leta 1938 so ga aretirali in izgnali iz Italije. V Zagrebu je nato nadaljeval predvsem marksistične študije in sodeloval v emigrantskem društvu »Istra«. Po kapitulaciji kraljevine Jugoslavije se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje. Kmalu zatem so ga Ustaši ujeli in ga najprej zaprli v zloglasno taborišče v Stari Gra-diški. Nato so ga preselili v zagrebške zapore in ga leta 1943 izpustili. Takoj je ponovno postal partizanski aktivist, nato se je boril v enoti Desetega hrvaškega korpusa. Zaradi bolezni se je moral zdraviti v raznih partizanskih bolnicah in po osvoboditvi še v Beogradu. Po tem obdobju se je vrnil v rodni Trst, kjer je opravljal vrsto odgovornih in pomembnih političnih zadolžitev. Leta 1947 so ga zavezniki za nekaj dni celo zaprli. V tistem razburkanem času je delal v partijski šoli in veliko predaval na raznih tečajih. Ob resoluciji Informbiroja je ostal zvest pripadnik Jugoslavije v sporu s SZ. Do razpusta je bil član vodstva narodnostno mešane stranke NSZ -USI (Neodvisne socialistične zveze, Unione socialista indipendente) v Trstu.. Že takrat in tudi pozneje je deloval tudi na novinarskem področju z objavljanjem člankov ideološke in politične vsebine v slovenskem in italijanskem tisku. Trst je zapustil leta 1952, ko se je preselil v Lju- Boris Mrak med nagovorom v povojnem Trstu bljano in tam diplomiral na Visoki politični šoli. Po diplomi je bil za nekaj časa zaposlen kot strokovni sodelavec pri sindikatih v komisiji za mednarodne zveze. Od leta 1966 do leta 1976 je delal na radiu Koper-Capodistria kot urednik italijanskega programa; aktiven je bil tudi v raznih družbeno političnih organizacijah, v vrstah predvojnih komunistov, predvsem pa kot predavatelj marksizma na političnih šolah in tečajih. Boris Mrak je prejemnik mnogih odlikovanj. Med temi Red bratstva in enotnosti z zlatim vencem, Red bratstva in enotnosti druge in tretje stopnje, Red hrabrosti in ne nazadnje je bil nosilec Spomenice 1941. Mi in mlajši, ki se danes poslavljamo od pokojnega Borisa Mraka, se zavedamo in se moramo zavedati, da je bilo njegovo delo, njegova življenjska vloga in delo odgovorno in večkrat tudi tvegano. Kajti brez jasnih idej kot jih je imel tudi on, brez trdne zvestobe izbiram odločne borbe za svobodo, brez enakopravnosti ljudi in narodov, bi nas vojni viharji odnesli. Zato smo hvaležni vsem, ki so tako kot naš pokojni Boris Mrak, s svojim znanjem, s svojim delom, lahko rečemo s svojo življenjsko usodo, prispevali in verjeli v našo skupno srečo in boljši svet. Hčerki Vlasti, vnukom Matiji, Katji in Tomažu, nečakoma Pavlu in Tanji z družinama izrekamo ob odhodu dragega Borisa naše iskreno sožalje. Naj mu bo lahka domača slovenska zemlja.« Edvin Švab, v imenu VZPI - ANPI, Trst. 6 Četrtek, 14. maja 2009 ITALIJA / zakon o javni varnosti - Včeraj napeto zasedanje poslanske zbornice Trojna zaupnica vladi za sprejem treh popravkov Vladna politika je po oceni opozicije demagoška - Spet kritike škofovske konference RIM - Poslanska zbornica je včeraj trikrat izglasovala zaupnico vladi in s tem odobrila prav toliko maksipopravkov k zakonskemu predlogu o javni varnosti. Prvi maksipopravek obsega vrsto določil o mi-grantih in je bil izglasovan s 316 glasovi proti 258, drugi maksiamandma obsega določila o boju proti mafiji in je bil izglasovan s 315 glasovi proti 247, tretji maksipopravek pa zadeva javno varnost v mestih in je bil izglasovan s 315 glasovi proti 237. Danes bi morali poslanci dokončno sprejeti zakonsko besedilo, ki bo nato romalo v senat za dokončno odobritev. Ena izmed najbolj spornih norm predvideva kriminalizacijo nezakonitega bivanja v državi. Nezakonito bivanje bo v Italiji po novem kaznivo dejanje z zagroženo kaznijo od 5000 do 10.000 evrov, medtem ko zaporna kazen ni predvidena. Je pa zagrožena večmesečna zaporna kazen za tiste, ki nezakonitim priseljencem oddajajo stanovanja. Poleg tega dopolnjeni zakonski predlog predvideva plačevanje dovoljenj za bivanje v višini od 80 do 200 evrov in daljše zadrževanje priseljencev v sprejemnih centrih (z dosedanjih dveh na šest mesecev), javnim funkcionarjem pa predpisuje ovadbo nezakonitih priseljencev. Kritiki med drugim opozarjajo, da bo novi zakon ustvaril »suženjstvo« oziroma razred delavcev brez vseh pravic, saj bo nezakonite priseljence silil v slabo plačano delo, poleg tega pa jih bo pripravil do tega, da se bodo ob morebitnih težavah raje obrnili na mafijo ali se zatekli k nasilju, kot da bi šli na policijo. Zakonski predlog poleg tega zaostruje zapor za mafijske kolovodje, od plačevalcev mafijskega davka pa zahteva, da prijavijo svoje izsiljevalce. V nasprotnem primeru se ne bodo mogli udeležiti javnih licitacij, seveda če jih bodo odkrili. Zelo sporna so tudi tista določila, ki uvajajo možnost ustanavljanja prostovoljnih straž. Popravljeno zakonsko besedilo nadalje prepoveduje združenja, katerih delovanje bi utegnilo imeti teroristične cilje, za vse, ki bodo žalili policijo, pa določa kazen do 3 let zapora. Ob zakonski predlog se je včeraj kritično obregnil odgovorni za pastoralo mi-grantov in potujočih pri italijanski škofovski konferenci Gianromano Gnesotto. Ugotovil je, da zakonsko besedilo povsem spregleda problem integracije priseljencev. Ostre kritike k zakonskemu besedilu pa so seveda izrekli predstavniki opozicije v poslanski zbornici. Tako je načelnik skupine Italije vrednot Massimo Donaldi dejal, da gre za čisto demagogijo. »Vlada ustanavlja prostovoljne straže, se pravi potencialne strankarske škvadre, rednim silam javne varnosti pa krči sredstva,« je dejal. Predstavnik Demokratske stranke Massimo Minniti je ožigosal večkratno glasovanje o zaupnici vladi, češ da duši svobodo vseh parlamentarcev, tudi večinskih, sicer pa je ravnanje vladne večine označil kot »pošasten sen razuma«. Odgovorni za zunanjo politiko pri Demokratski stranki Piero Fassino pa je menil, da bo kriminalizacija nezakonitega bivanja napolnila italijanske zapore in otežila reševanje problema nezakonitih priseljencev. Proti vladnemu zakonskemu predlogu so včeraj pred parlamentom demonstrirali pripadniki skrajne levice. Sicer pa vladna politika do priseljencev, še zlasti vračanje migrantov Libiji, povzroča trenja tudi v vladni večini. Če sta premier Silvio Berlusconi in notranji minister Roberto Maroni tudi včeraj branila to politiko, je predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini mnenja, da je treba spoštovati pravico do pribežališča. »Ko gre za takšne zadeve, je treba nehati z volilno propagando,« je dejal, nanašajoč se zlasti na Severno ligo. Ministra Ignazio La Russa in Umberto Bossi se veselita izglasovane zaupnice vladi ansa anketa - Berlusconi in njegova vlada Zaupanje kopni V enem mesecu se je zaupanje v premiera znižalo kar za 3 odstotke, v vlado pa za 2 odstotka Silvio Berlusconi RIM - Zaupanje Italijanov v Silvia Berlusconija in njegovo vlado kopni. Tako izhaja iz majske ankete o zaupanju državljanov v predsednika vlade, ministre in posamezne stranke, ki jo je za dnevnik La Repubblica opravilo podjetje za raziskave javnega mnenja Ipr Marketing. Premieru je maja zaupalo 53 odstotkov anketiranih, to je 3 odstotke manj kot aprila. Ali so na padec zaupanja vplivale zasebne zadeve (beri: Veronica Lario in njena odločitev za ločitev), ali javne (zadnji izpadi proti priseljencem in floskula o Italiji, ki naj bi ne bila in tudi nikoli ne bo »multietnična država«), ni znano. Znižalo se je tudi zaupanje v vlado: od aprilskih 46 odstotkov na majskih 44. Povečal pa se je odstotek tistih, ki vladi ne zaupajo, in sicer od 50 na 52 odstotkov. Zadnji ukrepi proti priseljencem očitno niso koristili do včeraj najbolj zaupanja vrednemu ministru. »Priljublje- nost« Roberta Maronija je zdrknila za tri točke, od aprilskih 63 odstotkov na sedanjih 60, s čemer je moral notranji minister - prvič po mnogih mesecih - prepustiti mesto »prvega ministra« (po zaupanju, seveda) pravosodnemu ministru Angelinu Alfanu (63 odstotkov). Med ministri, ki so jim anketiranci maja dodelili več zaupanja, sta bila gospodarski minister Giulio Tremonti (plus 3 odstotke, skupno 58) in ministrica za enake možnosti Mara Carfagna (plus 2 odstotka, sedaj 49 odstotkov). Italijani imajo najmanj zaupanja v ministra za opravljanje programa Gianfrana Ro-tondija (35 odstotkov) in v ministra za odnose s parlamentom Elia Vita (31 odstotkov). Med strankami si je zaslužilo največje zaupanje Ljudstvo svobode (50 odstotkov). Na drugem mestu je Italija vrednot (plus 4 odstotke, sedaj 41%), sledijo UDC (34%) in Demokratska stranka (plus 2 odstotka, sedaj 33%). Na repu lestvice je Severna liga z 29 odstotki. Franceschini: Vlada želi privatizirati zdravstvo RIM - Tajnik Demokratske stranke Dario Franceschini je obtožil vlado Silvia Berlusconija, da želi privatizirati zdravstvo. Franceschini, ki je obtožbo izrekel včeraj na strankinem posvetu o zdravstvu, se je nanašal na t.i. »belo knjigo« ministra za delo, zdravstvo in socialno skrbstvo Maurizia Sacconija, kjer se po besedah tajnika DS ne govori več o pravičnem dopolnjevanju med javnim in zasebnim, temveč se zasebno zdravstvo označuje kot steber, sočasno pa se krčijo sredstva za javno zdravstvo, kateremu je vlada v nekaj mesecih odvzela kar trinajst milijard evrov. Zato bo DS branila državni zdravstveni sistem, kjer se je treba boriti proti zapravljanju, a tudi izboljšati kakovost in učinkovitost, začenši z modernizacijo javnih ustanov in bolnišnic. Franceschinijeve obtožbe je na predstavitvi »bele knjige« zavrnil minister Sacconi, rekoč da je vlada za letošnje leto v nasprotju s kritikami tajnika DS povečala sredstva za zdravstvo, v letu 2010-2011 pa predvideva dodatno povečanje sredstev za 4,5 milijarde evrov. Tožilki postregli s kavstično sodo namesto z vodo FROSINONE - Glavna javna tožilka v Frosinoneju Margherita Gerunda je včeraj kot vsak dan šla na kavo v bar pod sodno palačo in ob tem naročila kozarec vode. Kakor hitro je srknila iz kozarca, pa se je zgrudila na tla brez zavesti ter začela krvaveti iz ust. Namesto vode je namreč v kozarcu bila kav-stična soda (natrijev hidroksid). Gerundovo so takoj prepeljali v frosi-nonsko bolnišnico, od tu pa v Rim. Zdravniki so ugotovili, da si je hudo opekla usta in požiralnik. V kavarno je prišla tudi policija in uvedla preiskavo. Kaže, da je šlo za pomoto natakarice, seveda pa bodo preiskovalci preverili tudi druge možnosti. Duhovnik na avtobusu skušal posiliti dekle COSENZA - Duhovnik škofije v Ros-sanu je skušal posiliti dekle na avtobusu, preiskovalcem pa je uspelo moškemu priti na sled in ga prijaviti sodnim oblastem. Dogodek se je pripetil na začetku letošnjega marca. Duhovnik je po pisanju časnika Gazzetta del Sud v civilu potoval na linijskem avtobusu. V zadnjem delu avtobusa se je približal univerzitetni študentki, jo stisnil k oknu in jo skušal posiliti. Ob postanku na postaji pa se je dekle izvilo iz prijema. Zmedo, ki je nastala, je izkoristil tudi duhovnik in izginil. Na podlagi opisov prič pa je policistom uspelo prijeti moškega. Začudeno so ugotovili, da gre za posvečeno osebo. Moški se bo zdaj moral zagovarjati pred sodnikom. finance - Zaradi posledic finančne in gospodarske krize Unicredit v prvem četrtletju z 58 odstotkov nižjim dobičkom MILAN - Največja italijanska bančna skupina Unicredit je v prvem četrtletju ustvarila 447 milijonov evrov čistega dobička, kar je za 58 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Z 2,74 milijona evrov pa je bil za 27,3 odstotka višji dobiček pred davki, predvsem zaradi višjih prihodkov in nadzorovanja stroškov. Po besedah glavnega izvršnega direktorja Unicredita Alessandra Profuma, ki je včeraj v Milanu predstavil rezultate poslovanja v prvem četrtletju, skušajo posledice finančne in gospodarske krize omiliti z zmanjševanjem stroškov in kapitalsko krepitvijo banke. Tako so zmanjšali število zaposlenih, za leto 2008 ne bodo izplačali bonusov in dividend, za kapitalsko injekcijo v višini treh milijard evrov pa so zaprosili vlagatelje. Unicredit je zaprosil tudi za državno pomoč v višini štirih milijard evrov v Italiji in Avstriji. V banki zatrjujejo, da imajo dovolj likvidnih sredstev, dodatna pomoč pa bo na- Alessandro Profumo menjena krepitvi konkurenčnega položaja na mednarodnem bančnem trgu. Neto obrestni prihodki so se v prvem četrtletju v medletni primerjavi okrepili za 3,7 odstotka na 4,7 milijarde evrov. Izgube iz naložbenega trgovanja so se v četrtletju "zaradi manj zaostrenih tržnih razmer" zmanjšale na 93 milijonov evrov, pred letom so znašale 683 milijonov evrov. V okviru zmanjševanja stroškov se je število zaposlenih konec marca znižalo za 2,2 odstotka na nekaj več kot 170.000, operativni stroški pa so se v celoti znižali za 7,6 odstotka. Neto provizije so se v prvih treh mesecih glede na enako obdobje lani znižale za 1,65 milijarde evrov, predvsem zaradi nižjih provizij iz naslova upravljanja premoženja, posojil in drugih storitev. Prilagoditve menjalniških tečajev so botrovale nazadovanju kazalnika kapitalske osnove banke (Tier 1) na 6,4 odstotka, kar je za desetinko odstotne točke manj kot konec lanskega leta. Skupina Unicredit je navzoča na trgih Poljske, Madžarske, Romunije, Rusije in Turčije, kjer smo bili v prvem četrtletju priča depreciaciji nacionalnih valut. Bank Austria, ki prav tako sodi v skupino Uniocredit, pa je včeraj sporočila, da je po izgubi v zadnjem lanskem četrtletju v prvih treh mesecih znova zabeležila visok dobiček. Ta je s 547 milijoni evrov celo višji od dobička italijanske matere, lanske primerljive rezultate pa je presegel za 35 odstotkov. (STA) alpinizem - Prvi se je povzpel na K2 V 94. letu starosti umrl Achille Compagnoni Achille Compagnoni AOSTA - V noči na sredo je v bolnišnici v Aosti v 94. letu starosti umrl znani alpinist Achille Compa-gnoni, ki se je leta 1954 skupaj z Li-nom Lacedellijem kot prvi povzpel na vrh gore K2 v Pakistanu. Compa-gnonija so pred nekaj tedni sprejeli v bolnišnico zaradi težav, vezanih na njegovo starost, izdihnil pa je včeraj ob 5.30. Alpinist se je rodil 26. septembra leta 1914 v kraju Santa Caterina Valfurva pri Sondriu. V mladih letih je bil kot vojak pri alpincih, zaradi njegovih alpinističnih veščin pa ga je Ardito Desio vključil v odpravo, ki se je lotila druge najvišje gore na svetu. Compagnoni in Lacedelli sta K2 premagala 31. julija leta 1954, vendar je temu sledila vrsta polemik. Resnica je prišla na dan šele pol stoletja kasneje. Compagnoni in Lacedelli sta zatrjevala, da sta vrh dosegla brez uporabe jeklenk s kisikom. Te naj bi porabil 24-letni alpinist Walter Bonat-ti, ki je bil odgovoren zanje. Toda tako ni bilo. Kot je leta 2004 uradno ugotovila posebna komisija italijanskega alpinističnega kluba CAI, sta nasprotno Compagnoni in Lacedel-li pustila Bonattija samega in je moral ta preživeti noč v za človeka običajno nemogočih pogojih. Bala sta se namreč, da bi jih zaradi mlajših let in boljše kondicije prehitel na vrhu K2. Njuno »resnico« je vselej zagovarjal tudi Desio, ki je umrl leta 2001 v 104. letu starosti. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu evropske volitve - Sepp Kusstatscher in Igor Komel Edini na levici s kandidati nemške in slovenske narodne skupnosti »Slovenska manjšina podcenjuje negativne posledice gradnje hitre železnice « Gibanje Sinistra e libertà (Levica in svoboda) je edino levičarsko gibanje, ki na evropskih volitvah kandidira predstavnike južnotirolske in slovenske narodne skupnosti. To so dosedanji evroposlanec Sepp Kus-statscher in Renate Holzeisen iz Bo-cna ter goriški Slovenec Igor Komel, ki kandidira kot nedvisen. Komel in Kusstatscher (tednik Espresso ga je proglasil za najbolj marljivega evropskega poslanca iz Italije) sta se včeraj v Trstu srečala z delegacijo SKGZ, predsednikom paritetnega odbora za slovensko manjšino Bojanom Brezi-garjem ter z odbori, ki nasprotujejo uplinjevalniku in hitri železnici. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je gostoma predstavil organizacijo in orisal stanje v manjšini danes, medtem ko je Brezigar podčrtal pomen manjšinskih skupnosti v novi Evropi. Kandidata sta podčrtala pomen jezikovnih manjšin v večkulturni Evropi in ocenila manjšinske jezike kot izredno vrednoto. Izpostavila sta potrebo po čimširšem povezovanju in sodelovanju med večinskimi narodi in manjšinskimi skupnostmi. Prisotni so z zaskrbljenostjo ocenili zasuk v desno v nekaterih državah članicah evropske skupnosti. Nacionalizmi in sovraštvo do drugačnih, ki se izrazito stopnjujejo vsepovsod, so že privedli v zgodovini do krvavih svetovnih spopadov. Po mnenju Komela in Kusstatscherja (spremljal ju je Giulio Lauri) je potrebno ohraniti živ spomin na preteklost in odpustiti krivice, predvsem pa je danes nujno gledati v prihodnost. Slovencem v Italiji je vključitev Slovenije v Evropsko unijo nedvomno pomenila dodatne priložnosti za njihovo celovito uveljavitev. Danes so ravno jezikovne manjšine idealni mostovi med različnimi kulturami in jeziki. Komel je izpostavil evropsko občutljivost Brezigarja in Pavšiča. Prvi je glas slovenske in drugih narodnih manjšin ponesel po Evropi, Pavšič pa ima velike zasluge za rojstvo Slovenske manjšinske koordinacije (Slo-mak), ki položaj Slovencev v Avstriji, Italiji, Madžarski in Hrvaški ocenjuje tudi z evropske perspektive. Slovenski kandidat je na tiskovni konferenci dejal, da ga sploh ne zanima morebitna polemika med slovenskimi kandidati za Strasbourg in tudi ga ne zanimajo morebitne polemike znotraj levice v slovenski manjšini. Bistveno se mu zdi, da levica ne izgine iz italijanske politične scene. Levica se po Komelovem mnenju preveč ukvarja s Silviom Berlusconijem, premalo pa z idejnimi vrednotami, ki predstavljajo pravo alternativo Ber-lusconiju in njegovi desni sredini. Komel je glede okoljskih vprašanj prepričan, da slovenska manjšina preveč podcenjuje negativne posledice načrtovane hitre železnice med Ronkami in Divačo, posebno na Krasu. Maurizio Rozza, predstavnik Zelenih, je omenil nevarnost, da se bo Kras ob gradnji podzemne železnice spremenil v en sam velik kamnolom. Gibanje Levica in svoboda ni načelno proti temu projektu, obžaluje pa dejstvo, da se o vsem odloča na skrivaj in brez vsakršne soudeležbe ljudi. Kusstatscher (skupaj s Komelom je predsinočnjim sodeloval na javnem srečanju v goriškem pokrajinskem svetu) je nacionalizem označil kot staro in novo evropsko zlo. Zaščito narodnih in jezikovnih manjšin marsikdo v Evropi še vedno tolmači kot nacionalizem, kar je popolnoma zgrešeno, kot nas je učil pokojni Alex Langer. Bojan Brezigar, Rudi Pavšič, Igor Komel in Sepp Kusstatscher med pogovorom na sedežu SKGZ kroma volitve - Sepp Kusstatscher o položaju na Južnem Tirolskem Zakaj se zunanji minister Frattini tako boji starih Napoleonovih pušk? »Na Južnem Tirolskem ni vse rožnato, položaj pa zdaleč ni tako dramatičen, kot ga opisujejo nekateri veliki italijanski časopisi«. Evropski poslanec Sepp Kusstatscher je prepričan, da si velika velika večina prebivalcev bocenske pokrajine - Nemcev, Italijanov in Ladincev - želi mirnega sožitja, ki ga nekatere skupine skrajnežev skušajo skaliti, njihovi »napori« pa so obsojeni na propad. »Ekstremisti so glasni, nimajo pa velike podpore med ljudmi,« pravi evropski poslanec, ki je po dolgi politični angažiranosti v Južnotirolski ljudski stranki (SVP) prestopil k zelenim. Skrajneži v Sepp Kusstatscher nemški in v italijanski skupnosti se sklicujejo na preteklost, sedanjost in zlasti prihodnost pa jih ne zanimata. Italijanski časopisi pišejo o Južni Tirolski le takrat, ko se zgodi incident, ne zanima jih vsakdanje življenje, zlasti ne po- bude, ki izpostavljajo sožitje in prijateljstvo. Teh je kar nekaj, so pa za novinarje nezanimive. K sožitju po Kusstatscherje-vem mnenju ne prispevajo izjave vidnih predstavnikov italijanske vlade, kot je zunanji minister Franco Frattini. Ob velikem medijskem pompu je Frattini zagrozil da bo Rim razorožil pripadnike gibanja Schutznov, ki na svojih paradah nosijo orožje iz Napoleonovih časov. »Zunanji minister ima gotovo pomembnejše opravke kot to, da se ukvarja s starimi neuporabnimi puškami,« je med obiskom v Trstu dejal še kandidat gibanja Levica in svoboda za evropski parlament. Četrtek, 14. maja 2009 APrimorski ~ dnevnik 7 V OLITVE 2009 Debora Serracchiani jutri v Miljah in Repnu Debora Serracchiani, edina kandidatka iz FJK na evropski listi Demokratske stranke, bo jutri v Miljah in v Repnu. V Miljah se bo v dvorani Millo (začetek ob 17.30) udeležila okrogle mize o prihodnosti Evrope. Srečanje v Repnu je napovedano za 20.30 in se bo odvijalo na kmetiji Marucelli (Repen 173). Poleg Ser-racchianijeve bodo govorili pokrajinski tajnik DS Roberto Cosolini ter županska kandidata Mirko Sardoč (Zgonik) in Casimiro Cibi (Repen-tabor). promet Švab (SSk) o prehodu za pešce Tržaški občinski svetnik Igor Švab (Slovenska skupnost -skupina Demokratska stranka) je izrazil zadovoljstvo, ker so tehnični uradi tržaške občine izdali pozitivno mnenje za ureditev novega prehoda za pešce na vogalu med Ul. Rittmeyer in Ul. Ruggero Manna. Za prehod za pešce so si že dalj časa prizadevali tamkajšnji prebivalci, saj tam, razen semaforiziranega prehoda pri Ul. Udine, ni bilo na tako prometni ulici varnega prehoda za pešce. V Ul. Ruggero Manna delujejo šole več vrst in stopenj, zato je bila ureditev prehoda za pešce še posebej potrebna, predvsem za varen prihod in odhod učencev in staršev v šole. Občinski svetnik Slovenske skupnosti je prisluhnil potrebam prebivalcev in v začetku maja naslovil na občinski urad za promet prošnjo z zahtevo po ureditvi prehoda za pešce. Nekaj dni kasneje mu je odgovoril odgovorni v uradu inž. Giulio Bernetti. Sporočil mu je, da so si občinski tehniki ogledali območje in ugotovili, da je ureditev novega prehoda za pešce možna in da bodo novi prehod v kratkem začrtali. sv. vid - Po večmesečnih polemikah slovesnost ob uradnem poimenovanju Stopnišče po (novinarju?) Granbassiju Za župana Dipiazzo je bil mladi novinar, kije zatem umrl v Španiji, nadarjen in inovativen - Tih protest in prijava tožilstvu Odkritje plošče Stopnišča Granbassi kroma Stopnišče med Trgom Rosmini in Ulico Revere se odslej imenuje Stopnišče Mario Granbassi. Ni znano, ali bo včerajšnje uradno odkritje plošče tudi zatrlo polemike, ki so dolgo spremljale odločitev tržaške občinske uprave. Mario Granbassi (1907-1939), ki je bil rojen ravno 13. maja, ni bil navaden novinar in kulturni delavec, temveč režimski propagandist in borec za vrednote fašizma, ki je kot prostovoljec na strani Francisca Franca umrl v španski državljanski vojni. Krajše slovesnosti so se udeležili številni tržaški predstavniki desne sredine, združenja vojnih veteranov in Unija Istranov, Granbassijev sin Gianfran-co ter vnuka Manlio in Francesco (floretistke Margheri-te ni bilo). Župan Roberto Dipiazza je poudaril, da je Mario Granbassi prinesel v italijanske medije svežino in inova-tivnost, njegovo delavnost je cenil tudi pisatelj Silvio Ben-co. Po Dipiazzovem mnenju bi morali upoštevati, da Gran-bassi ni živel dovolj dolgo, da bi doživel konec fašistične izkušnje in jo kritično predelal, kot so to storili drugi: »Njegovo življenje je bilo intenzivno, kratko, nedokončano.« Ganjeni Gianfranco Granbassi je spomnil, da bi njegov pokojni oče ravno včeraj praznoval svoj 102. rojstni dan. Navzoči so bili deželna odbornica Alessia Rosolen, načelnika NZ in Forza Italia v občinskem svetu Angela Brandi in Piero Camber, pet občinskih odbornikov in predsednik Unije Istranov Massimiliano Lacota. Med prapo- ri je izstopala črna zastava tržaške sekcije združenja ANAM (Arma Milizia), ki uporablja grb fašistične mili-cije MVSN (Milizia volontaria per la sicurezza naziona-le). Prostovoljci MVSN so bili za časa fašizma poznani kot črnosrajčniki. Tako kot na demonstraciji izpred nekaj mesecev, je bilo tudi včeraj kar nekaj karabinjerjev in policistov oddelka Digos. V ozadju, na stopnicah pred cerkvijo, so člani odbora Enakopravni in svobodni občani in drugi protestniki v tišini opazovali slovesnost. Razdelili so nekaj protestnih letakov, ki pričajo, da je bil Granbassi prepričan fašist, ki je kot 24-letni odgovorni za kroniko pri tržaškem Piccolu podpiral režim, propagando pa je v vlogi Mastra Rema vsiljeval otrokom v svojih stripih in v radijski oddaji Balilla a noi. Njegove oddaje so med drugim vplivale na asimilacijo oz. »etnično bonifikacijo« Trsta in Krasa, o čemer pričajo dokumenti iz državnega arhiva (fotokopijo gradiva je Primož Sancin poslal županu, prefektu in kvestorju). Edini transparent, z napisom »Kdaj Ulica Adolfa Hitlerja (slikarja)?«, je nosil Sandi Volk. Isto ironično vprašanje je pred časom postavil v občinskem svetu svetnik SKP Iztok Furlanič. Enakopravni in svobodni občani so državnemu tožilstvu medtem posredovali dokument, v katerem sprašujejo, ali se lahko poimenovanje stopnišča obravnava kot apologijo fašizma. (af) 8 Četrtek, 14. maja 2009 TRST / opčine - Predsinočnjim predstavili publikacijo o stoletnici ZKB Prikaz zgodovine banke in slovenske prisotnosti Izid knjige je predzadnja iz niza pobud ob jubileju - Jutri v Zgoniku občni zbor Člani Zadružne kraške banke, ki se bodo jutri udeležili občnega zbora v Zgoniku (v tamkajšnjem kulturno-športnem centru ob 18. uri), bodo imeli na voljo bogato in okusno opremljeno monografijo o stoletnici denarnega zavoda, katere pred-sinočnja predstavitev v dvorani ZKB na Opčinah je bila predzadnje dejanje iz niza pobud ob stoletnici (zadnje bo jutrišnji občni zbor). Pri banki so častitljivi jubilej sklenili počastiti tudi s publikacijo, ki zaobjema ne le zgodovino ustanove, ampak tudi zgodovino Slovencev na Tržaškem, napisana pa je tako v slovenskem kot italijanskem jeziku s ciljem ponuditi bralcem obeh narodnosti dragocen dokument. Prikaz zgodovine bančnega zavoda je bil zaupan bivšemu ravnatelju ZKB Klav-diju Brajniku (ta je publikacijo tudi uredil), ki je v svojem posegu opozoril, kako so razvoj ustanove skušali predstaviti tudi upoštevajoč širši okvir okolja in zadružnega gibanja, v katerem deluje. Brajnikov oris stotih let delovanja zavoda obsega razvoj banke od ustanovitve takratne Hranilnice in posojilnice na Opčinah in prvih korakov pred prvo svetovno vojno do danes, ko se je zavod z združitvijo z nabrežinsko hranilnico in odprtjem vrste poslovalnic v mestu in okolici okrepil in uveljavil. Predstavljeni so tudi protagonisti tega razvoja, prikazana je uporaba slovenskega jezika v poslovanju in stikih z oblastmi, pa še uspehi (in težave) ter večje novosti pri poslovanju in sodelovanje med denarnimi ustanovami v Italiji in Sloveniji ter na Koroškem. Knjiga nudi tudi oris zgodovine Slovencev na Tržaškem od naselitve v 7. stoletju v takratnem bizantinskem Trstu do današnjih dni, za katerega je poskrbel zgodovinar Boris M. Gombač, ki mu je projekt omogočil, da ponovno stopi v stik s svetom, ki ga je bil zapustil (živi in dela v Ljubljani), ter z bivšimi sošolci trgovske akademije. Gombač je ob zgoščenem prikazu vsebine poudaril, da objava dela in dejstvo, da je to napisano v dveh jezikih (za prevod sta poskrbela Klavdij Brajnik in Maja Pertot Kokorovec), nudita bralcu možnost, da spozna delček slovenske prisotnosti v tem prostoru, pa tudi dosežke obeh narodov ter da pogleda čez sosedovo ograjo. Publikacijo dopolnjujeta še prispevka Petra Suhadolca o poštnem uradu na Opčinah in Andreja Štekarja o denarju, ki je krožil na Tržaškem od leta 1908 do danes. Knjiga pa bo morda dobila nadaljevanje, saj po besedah predsednika upravnega sveta Sergija Stancicha pri ZKB razmišljajo tudi o drugem delu, ki bi zaobjel na-brežinsko in dolinsko stvarnost in s tem celoten teritorij. (iž) Ob predsedniku upravnega sveta ZKB Sergiju Stancichu (skrajno levo) dva avtorja: bivši ravnatelj Klavdij Brajnik in zgodovinar Boris M. Gombač (skrajno desno) kroma burlo - Sodelovanje Sporazum z brazilskim IMIP Otroška bolnišnica Burlo Garofolo je včeraj sklenila sporazum o sodelovanju z brazilsko bolnišnico Instituto de Medicina Integral Professor Fernando Fi-gueira iz Recifeja (IMIP). Tega so ustanovili leta 1960 v deželi Pernambuco in je poimenovan po pediatru Figueiri, poznan pa je kot najboljši brazilski pediatrični inštitut. Dogovor predvideva petletno sodelovanje in je zelo pomemben v vidiku študije bolezni, ki so pri nas že bolj redke, kot so meningitis, Aids ali huda podhranjenost. Na osnovi podpisanega sporazuma bodo raziskovalci in specialisti obeh ustanov izdelovali skupne projekte na področju imunogenetike, imunopa-tologije in kliničnih poskusov in bodo spodbujali mednarodno kooperacijo v revnih državah. V tem okviru bo osebje Burla obiskalo brazilski inštitut in obratno. Dogovor je nadgraditev sodelovanja, ki se je začelo že leta 1992, je povedal znanstveni direktor bolnišnice Burlo Garofolo Giorgio Tamburlini. Zdravniki Burla se bodo lahko zdaj, kot rečeno, ukvarjali z v Italiji redkimi patologijami in bodo v sodelovanju z brazilskimi kolegi morebiti tudi odkrili nove terapije. Poleg tega se bodo lahko specialisti skupaj posvečali različnim patologijam, ki postajajo vse bolj globalne. ater - S pomočjo domotike Stanovanji za fizično prizadete V Ul. Capitolina št. 3/2 so včeraj predstavili javnosti dve stanovanji podjetja za ljudske gradnje Ater, ki ju bodo v kratkem opremili na novo na osnovi načel domotike. Stanovanji bosta tako popolnoma v skladu s potrebami fizično prizadetih oseb, katerim bosta začasno tudi namenjeni. Projekt je stekel v sodelovanju z občinsko upravo, z znanstvenim parkom na Padričah, Pokrajino Trst in samim Aterjem. Pobuda je nastala v znamenju tehnološke inovacije in je v tem smislu tudi dobila prvo nagrado na natečaju, ki ga je lani razpisala Dežela Furlanija-Julijska krajina. Projekt si je zaslužil nagrado 200.000 evrov, ki jih bodo uporabili za inovativno opremo dveh stanovanj z realizacijo sistemov, prilagojenih fizično prizadetim ljudem, vključno z znanjem s področja domotike za smotrno uporabo prostorov. Obe stanovanji razpolagata z dvigalom in s parkirnim mestom in je njuna velikost 80 oziroma 75 kvadratnih metrov. V njiju sta po dve kopalnici, dve spalni sobi, dnevna soba, kuhinja in razpolagata z balkonom. Stanovanji bodo opremili na podlagi domotike, tj. vede , ki proučuje in ponuja rešitve za izboljšanje kakovosti življenja na domu in sploh v prostoru. V ta namen bodo v stanovanji vnesli strukturne spremembe in tehnološke pripomočke, ki bodo odgovarjali potrebam fizično prizadetih, od avtomatskih sistemov za prižiganje luči do racionalnega upravljanja oken in vrat ter računalniškega upravljanja ogrevanja in nadzorovanja notranje klime. V Zgoniku jutri krvodajalska akcija Občina Zgonik in Združenje krvodajalcev iz Trsta prirejata jutri v sodelovanju s krajevnimi društvi ter občinsko ekipo prostovoljcev civile zaščite krvodajalsko akcijo. Pobuda bo med 8.30 in 12.30 v potujoči krvodajalski postojanki pred županstvom. Organizatorji vabijo vse občane od 18. do 60. leta starosti, ki niso nosilci posebnih patologij, da se polnoštevilno udeležijo te solidarnostne iniciative. Ob prisotnosti strokovnega osebja centra FIDAS bodo pri akciji sodelovali tudi člani občinskega odbora. Satelit s tržaškim doprinosom v vesolje Tržaški znanstveniki bodo danes popoldne v astronomskem observatoriju spremljali neposredni prenos izstrelitve satelitov Planck in Herschel. Satelita bosta ob 15.12 po našem času vzletela v vesolje iz izstrelišča Kourou v Francoski Gvajani. Eno od naprav na satelitu Planck so izdelali znanstveniki astronomskega observatorija INAF, visoke šole Sissa in Univerze v Trstu. Planck bo med svojim popotovanjem zbiral podatke o rojstvu in razvoju vesolja: gre za enega najbolj ambicioznih načrtov Evropske vesoljske agencije (ESA). Prosek: na letališču o knjigi Marza Magna Na proseškem letališču (sedež združenja Gruppo amici del volo) bodo jutri ob 17.30 predstavili knjigo Romba il motore, storie di aviatori (Bobnenje motorja, zgodbe letalcev), ki jo je uredil novinar Alessandro Marzo Magno. Ob avtorju bo knjigo, ki je izšla pri založbi Sag-giatore, predstavil novinar Pietro Spi-rito. Kradel je torbice Včeraj ob zori so policisti mobilnega oddelka odvedli v pripor 30-letnega srbskega državljana, ki naj bi zakrivil tri kraje. V nedeljo je baje ukradel torbico v Ul. Settefontane, v ponedeljek pa v ulicah Gatteri in Pieta. Okradel je tri gospe, stare od 60 do nekaj čez 80 let. V njegovem stanovanju so našli ukradeno telefonsko kartico, denar, več mobilnih telefonov in dve ženski denarnici. Prijetje so omogočila pričevanja mimoidočih. Poseg pri Sv. Vidu Pri Sv. Vidu bodo drevi od 21.30 dalje obnavljali cestno signalizacijo na nekaterih ulicah. V Ul. Ciamician (na križišču z Ul. Tigor) bo nastal nov prehod za pešce, druge prehode za pešce pa bodo obnovili. šolstvo - Otroci nabrežinskega didaktičnega ravnateljstva so v ponedeljek kot prvi prejeli letošnje bralne značke Prisrčen praznik s plesno skupino Flip Jutri bodo na svoj račun prišli osnovnošolci openskega ravnateljstva ter učenci osnovnih šol in otroci zadnjega letnika vrtcev šentjakobskega ravnateljstva Z izvedbo muzikala Prešerno o Prešernu so plesalci piranske skupine Flip navdušili male in velike Proti koncu šolskega leta gremo, kar sovpada tudi z obdobjem podeljevanja bralnih značk uspešnim »knjižnim moljem« na osnovnih in nižjih srednjih šolah. Na Tržaškem se je letošnji niz podeljevanja, pri katerem sodelujejo Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije, Zavod RS za šolstvo in Društvo Bralna značka Slovenije, začel v ponedeljek dopoldne, ko so na svoj račun med slovesnostjo v nabrežinski občinski telovadnici prišli malčki in učenci otroških vrtcev in osnovnih šol Didaktičnega ravnateljstva Nabrežina, katerim so se pridružili tudi otroci, ki obiskujejo občinski vrtec v Šempolaju. Tokrat se je prvič zgodilo, da so se otroci vrtcev in osnovnih šol skupaj zbrali na enem mestu, kjer so si ogledali muzikal Prešerno o Prešernu v izvedbi članov plesno akrobatske skupine Flip iz Pirana, ki so navdušili male gledalce in njihove spremljevalce. Ob ravnatelju Marku Jarcu je navzoče nagovorila pedagoška svetovalka za slovenske šole v Italiji Andreja Duhovnik Antoni, ki je tudi podelila bralne značke. Svetovalka Duhovnikova je ob čestitkah staršem in učencem slednjim zaželela, da bi še naprej brali. V tem tednu bo podeljevanje bralnih značk še na dveh didaktičnih ravnateljstvih. Jutri pa bo- do prišli na vrsto osnovnošolci openskega didaktičnega ravnateljstva. Učenci osnovnih šol se bodo srečali z likovno ustvarjalko Jasno Merku s sledečim urnikom: ob 8. uri na OŠ Avgusta Černi-goja na Proseku, ob 9. uri na OŠ Alberta Sirka v Križu (prisotni bodo tudi učenci OŠ Alojza Gradnika s Cola), ob 10.10 na OŠ Pinka Tomaži-ča v Trebčah, ob 11.05 na OŠ Primoža Trubarja-Karla Destovnika Kajuha v Bazovici in ob 12.05 na OŠ Franceta Bevka na Opčinah. Malčki otroških vrtcev openskega ravnateljstva pa bodo na svoj račun prišli 26. maja, ko bo podeljevanje bralnih značk sočasno (ob 10.30) potekalo v vrtcu Andreja Čoka na Opčinah in v vrtcu Marjana Štoke na Proseku. Otroci si bodo ob tej priložnosti ogledali predstavo otroške dramske skupine Jaka Što-ka s Proseka in Kontovela Presneto lep dan, in sicer ob 9.30 v openskem, ob 11. uri pa v proseškem vrtcu. Vedno jutri bo podeljevanje bralnih značk tudi za učence osnovnih šol in za otroke zadnjega letnika otroških vrtcev Didaktičnega ravnateljstva Sv. Jakob. Ob 10. uri se bo pričela slovesna prireditev v Kettejevi dvorani Osnovne šole Josipa Ribičiča v Ul. Frausin pri Sv. Jakobu, kjer bo kot gost nastopil Sten Vilar. 9 TRST Četrtek, 14. maja 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI dol pri vogljah - Preteklo soboto v Zadružnem domu Repentabor je nazdravil svobodi Ob dnevu Evrope, 64-letnici konca vojne in obnovi Zadružnega doma poezija - Igor Gherdol Dobitnik prve nagrade na literarnem natečaju Igor Gherdol je za svoje umetniško kije dobitnik nagrade na levi) pred nedavnim ustvarjanje prejel že več nagrad. Zadnjo po vrsti pa ga je tržaški župan Dipiazza nagradil za 15-na pesniškem natečaju Nicola Fredella (na sli- letno delovanje na ustvarjalnem področju. Na prireditvi ni manjkalo sproščenega vzdušja in veselih trenutkov Dan Evrope in 64-letnica zaključka druge svetovne vojne ter obnovitev Zadružnega doma so bili razlog za novo snidenje in proslavljanje Repentaborcev, ki so se v soboto v velikem številu zbrali v Zadružnem domu v Dolu pri Vogljah. Družabno srečanje v organizaciji Razvojnega združenja Repentabor se je začelo s proslavo, ki sta jo vodila Anja Čok in Gregor Guštin. Zelo pester program so sestavljale različne točke. Prevladovale so domoljubne in partizanske pesmi v izvedbi Združenega mešanega pevskega zbora Re-pentabor, program pa so dopolnjevali še plesni nastop skupine Terias, pesmice in deklamacije najmlajših pod mentorstvom članic mladinske sekcije (Tine Vitez, Anje Čok in Petre Fabjan) ter harmonikarski nastop Adriana Stublja, Ane Kovačič, Justa Pisanija in Vida Metljaka. S svojo udeležbo so nas zelo počastili in dogodku dali posebno težo župan občine Sežana Davorin Terčon, predsednik Krajevne skupnosti Sežana Vladimir Norčič, podžupan občine Repentabor Marko Pisani in repentabrski župnik Anton Bedenčič. G. Terčon je v kratkem nagovoru poudaril pomembnost združevanja ljudi in tkanje novih vezi ob meji, ki je še posebno na območju Repentabra zarezala globoke rane v nekoč enotno skupnost. Po končani proslavi se je družabno srečanje nadaljevalo z zakusko, ki sta jo spremljala harmonika in petje. (dr) revije - Druga številka Velikonočno prežeta Mladika Druga številka mesečnika Mladika pozdravlja bralce z velikonočno misijo, ki jo je napisal tržaški škof msgr. Ev-gen Ravignani. »Res si želim, da bi znali razodeti Gospodovo prisotnost pri lomljenju kruha z vsakim človekom, ki v stiski išče brata. In ne samo kruh človeške solidarnosti, ampak tudi kruh resnice, ki raste iz vere, in kruh bratstva, ki se kaže v poslušanju, razumevanju, sprejemanju, prijateljstvu, ljubezni,« zaključuje svojo misel tržaški škof. V fragmentih poetične in na-rativne teologije z naslovom Taščice vstajenja zdomski župnik Zvone Štrubelj pripoveduje o nastanku vesolja in o velikem »boo-mu« Kristusovega vstajenja. Med literarnimi prispevki dobimo v Mladiki novelo Manke Kre-menšek Križman Vračanje, ki je prejela prvo nagrado za prozo na 37. literarnem natečaju revije Mladika, pesmi Vladimirja Kosa in poezijo Brune Marije Pertot Na poti v Emavs. V desetem nadaljevanju rubrike Moje življenje v Nemčiji se Peter Merku spominja nekaterih kolegov iz tovarne Siemens, posebno gospoda Senga, Avstrijca, rojenega na Češkem, ki je bil izredni matematik in prepričan antimilitarist. Iz tržaške preteklosti se oglaša tudi Aleksander Furlan s prispevkom Poduk o poštenosti, v katerem pripoveduje o bar-kovljanskem posebnežu. V rubriki Drobci piše Lida Turk: tokrat nam v članku z naslovom Lipari 2008 pripoveduje o zanimivi zgodovini tega južnoitalijanskega otoka, ki je bil v dvajsetih letih prejšnjega stoletja otok konfinirancev; tu je nekaj čas živel in imel zobozdravniško ambulanto dr. Dorče Sardoč, izpričana pa so tudi druga slovenska in hrvaška imena. V novi rubriki Tisočbesed se objavlja odlomek iz knjige Pina Ro-vereda Sporoči mi. Gre za zbirko črtic tržaškega italijanskega avtorja, ki so nedavno izšle v slovenščini v prevodu Magde Jevnikar. Branka Sulčič je avtorica drugega dela prispevka o škofu Eneju Silviju Piccolominiju v naših krajih. Sledi črtica Draga Što-ke z naslovom Postal si nono. Na zadnji straneh Mladike je Antena, poročilo o delovanju Društva slovenskih izobražencev, ocena knjige Čebelarski in terminološki slovar, ki jo je napisal Ciril Verlko-vrh, Odgovor Marka Sosič na javno pismo Majde Colja ter odmevi na izid knjige Slovensko gledališče v Argentini. V mladinski prilogi Rast dobimo uvodnik Jerneja Šček o neverjetnem razmahu virtualnega komuniciranja, razmišljanje Davida Požarja o sodobni italijanski socialni in politični stvarnosti, anketa o odnosu mladih do spletnega orodja facebooka -pripravila jo je Vida Forčič, intervju Slavice Radinja s člani glasbene skupine The Maff ter intervju o spomladanskem oblačenju, ki ga je izdelala Julija Berdon. kontovel - Po izkopu novega izvira med gradnjo skladišča na zasebnem lastništvu Mlaka: Občina si je ... umila roke Urad za ozemeljsko načrtovanje tržaške občine je odgovoril, da » ni pristojen za tovrstne problematike« Svetopisemski Poncij Pilat ima na tržaški občini svojega somišljenika. Vsaj tako izhaja iz dopisa-odgovora, ki ga je o gradnji skladišča ob kontovelski Mlaki in o izviru podtalnice med izkopom pred dnevi prejel zahodnokraški rajonski svet. O zadevi smo obširno poročali konec marca. Rajonski svetnik Forze Italia Albino Debernardi je takrat opozoril na gradbena dela na zemljišču približno 100 metrov od kontovelske Mlake. V terenu je bila izkopana velika luknja, ki je bila prekrita z vodo. Kopanje je bilo očitno tako globoko, da je doseglo podtalnico, ki napaja Mlako. Voda je brizgnila iz tal na površje, do roba luknje. Rajonski svet se je že julija lani ukvarjal z gradbenimi deli na zasebnem zemljišču ob Mlaki. Moral je izdati svoje mnenje o nameravani gradnji skladišča za orodje s kletjo. Svetniki so načrt negativno ocenili, ker »obstaja nevarnost, da bi med kopanjem naleteli na podtalnice, ki se stekajo v kontovelsko Mlako. Gradnja bi lahko preusmerila podtalnico in povzročila naravno ško- do Mlaki,« so zapisali pred slabim letom. Kar so julija napovedovali, se je marca zgodilo. Rajonski svet tudi takrat ni ostal križem rok: tržaško občino je opozoril na posledice izkopa, svoj dopis pa je poslal tudi uradu občinske gradbene policije. V začetku maja je prispel na rajonski svet odgovor urada za gradbeno policijo in okolje. V njem je zapisano, da si je osebje urada ogledalo območje gradnje skladišča za orodje s kletjo na zemljišču ob Mlaki. »Vse, kar je bilo doslej izvedeno, je v skladu z odobrenimi načrti,« je bila ocena ogleda. Oceni je sledil (besedno skro-tovičen) dodatek: »Kar se tiče domnevnih podtalnih izvirov v bližini izkopa za kletne prostore skladišča, pa gre omeniti, da ta urad ni pristojen za ugotovitev tovrstnih problematik.« O tem, kdo bi bil morebiti za zadevo odgovoren, niti besedice. »Odgovor vreden Poncija Pilata,« je pokomentiral predsednik zahodnokra-škega rajonskega sveta Bruno Rupel. Ali z drugimi besedami: Občina si je z Mlako ... umila roke. M.K. Kontovelska Mlaka kroma 337 tk - Danes Feri Lainšček v italijanskem prevodu Slovenski avtorji postajajo postopno prisotni tudi v italijanskem svetu. Tokrat je na vrsti prekmurski pisatelj Feri Lainšček, saj je pri tržaški založbi Beit pravkar izšla La ragazza della Mura. Gre za prevod romana Muriša, ki ga je Lainšček izdal leta 2006, leto kasneje pa zanj prejel literarno nagrado kresnik. Roman se odvija leta 1941 na bregovih reke Mure, kjer se poti slovenskega inženirja Julijana in Madžarke Zinaide usodno zapleteta. Knjigo bodo v italijanskem prevodu tržaškega prevajalca Martina Vidalija predstavili danes ob 18. uri v Tržaški knjigarni. O delu bo spregovoril Miran Košuta, igralka Nikla Petruška Pa-nizon pa bo prebrala nekaj odlomkov v italijanskem in slovenskem jeziku. Feri Lainšček, rojen leta 1959 v Dolencih na Goričkem, je leta 1995 prejel nagrado Prešernovega sklada za roman Ki jo je megla prinesla. Delo je doživelo tudi filmsko uprizoritev, podobna srečna usoda pa je doletela tudi njegove romane Petelinji zajtrk, Namesto koga roža cveti in Vankoštanec. NABREŽINA - V soboto ob 20.30 Večer posvečen Linu Legiši SKD Igo Gruden iz Nabrežine bo v soboto, 16. maja ob 20.30 v društvenih prostorih v Nabrežini, skupaj s ŠKD Cerovlje-Mavhinje, priredilo spominski večer, posvečen literarnemu zgodovinarju in jezikoslovcu dr. Linu Legiši (Škoflje pri Divači 1908 - Ljubljana 1980). Večer spada v okvir 100-letnice rojstva tega slavista, ki je večinoma potekala lani in ki je dosegla vrhunec s spominsko prireditvijo v kraju, kjer je Legiša bival večji del življenja -Ljubljani. Lino Legiša je pred in po prvi svetovni vojni odraščal daljša obdobja v Mavhinjah, od koder sta bila tudi starša; zaradi tega se je štel za Mavhinjca. V drugi polovici dvajsetih let se je družina izselila v južno Italijo, kamor so šolske oblasti premestile Linovega očeta Henrika, po poklicu učitelja. Od tam se je za kratek čas vrnila v Mavhinje, zaradi pritiska nanjo pa se je pozneje izselila v kraljevino Jugoslavijo. Zaradi protifašističnega delovanja med drugo svetovno je bil Lino Legiša najprej interniran v Italiji, kasneje pa sta z očetom doživela grozote nemškega koncentracijskega taborišča. V Ljubljani se je Legiša uveljavil na področju literarne zgodovine, esejistike in kritike ter jezikoslovja. Sodeloval je pri nekaterih ključnih povojnih projektih, v prvi vrsti s sourejanjem Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Na spominskem večeru v Nabrežini bosta o njem spregovorila publicist Ivan Vogrič in slavist France Novak, sodelavec Lina Legiše na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. OPČINE - V Bambičevi galeriji Kras Mirelle Schott Sbisa Razstava Kamni, zidovi in hiše, trate, steze in rastje kraške planote bo odprta do 28. maja V Bambičevi galeriji so na ogled dela Mirelle Schott Sbisa kroma V REME, ZAN IMIV O S TI Četrtek, 14. maja 2009 Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 14. maja 2009 BONIFACIJ Sonce vzide ob 5.35 in zatone ob 20.28 - Dolžina dneva 14.53 - Luna vzide ob 0.00 in zatone ob 9.24 Jutri, PETEK, 15. maja 2009 TORKVAT VREME VČERAJ: temperatura zraka 21,6 stopinje C, zračni tlak 1017,8 mb ustaljen, veter 15 km na uro jugo-zahodnik, vlaga 51-odstotna, nebo spremenljivo, morje skoraj mirno, temperatura morja 19,5 stopinje C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 11., do sobote, 16. maja 2009 Ul. Giulia 14 - 040-572015, Ul. Costa-lunga 318/A - 040-813268, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040-271124, Prosek - 040225340 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Pro-sek - 040-225340 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Dante 7 - 040-630213. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstve- na služba (od 20. do 8. ure, predprazni-čna od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. iu Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.50, 21.15 »Angeli e demoni«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINECITY - 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »San valentino di sangue«; 16.00, 19.00, 20.30, 22.00 »Star Trek«; 16.00, 17.00, 18.00, 19.00, 20.00, 21.15, 22.00 »Angeli e demoni«; 15.50, 20.00, 22.05 »X-Men, Le origini«; 16.00, 18.00 »Hannah Montana - The movie«; 16.05, 17.50 »Earth - La nostra terra«. FELLINI - 18.30, 20.20, 22.00 »Lezioni d'amore«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 18.30, 20.20, 22.15 »Il sangue dei vin-ti«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.45, 20.00, 22.15 »Angeli e demoni«. GIOTTO MULTISALA 3 - 18.15, 20.15, 22.15 »State of play«. KOPER - KOLOSEJ - 21.10 »Stari, rad te imam«; 17.10, 19.10, 21.10 »Še enkrat 17«; 17.20, 19.30, 21.40 »Možje X na začetku: Wolverine«; 17.00 »Pošasti proti Nezemljanom«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »X - Men, Le origini«; Dvorana 2: 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Star Trek«; Dvorana 3: 16.30, 18.15 »Hannah Montana: The movie«; Dvorana 4: 16.30, 18.30, 20.30 »Feisbum«; 20.30, 22.15 »Generazione 1000 euro«; 22.15 »Gran Torino«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.30 »Angeli e demoni«; Dvorana 2: 18.30, 21.30 »Angeli e demoni«; Dvorana 3: 17.45, 20.00, 22.15 »Star Trek«; Dvorana 4: 18.00, 20.10, 22.10 »San Valentino di sangue«; Dvorana 5: 20.00, 22.10 »X - Men, Le origini«; 17.50 »Hannah Montana - The movie«. H Šolske vesti MALČKI OTROŠKEGA VRTCA PALČIČA v Ricmanjih vabijo na razstavo likovnih in ročnih izdelkov, ki bo v prostorih otroškega vrtca v soboto, 16. maja, od 15. do 18. ure in v nedeljo, 17. maja, od 9. do 12. ter od 15. do 18. ure. UČENCI IN UČITELJICE OŠ A. SIRKA iz Križa vabimo ob 40-letnici poimenovanja naše šole na prireditev, ki bo v petek, 22. maja, ob 19. uri na šolskem dvorišču, v primeru slabega vremena pa v domu A. Sirka. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil v sredo, 22. aprila, na oglasni deski v ul. S. Anastasio 12, objavljen razpis za potrditev, vključitev in posodobitev pokrajinskih (nekdanjih permanentnih) lestvic učnega osebja šol s slovenskim učnim jezikom. Razpis je na ogled tudi na spletni strani Deželnega šolskega urada www.scuola.fvg.it in na posameznih šolah. Prošnjo za potrditev mora vložiti tudi učno osebje, ki je v omenjenih lestvicah vključeno pogojno, četudi še ni doseglo predvidenega naslova za polnopravno vključitev. Obrazci za vložitev prošenj so isti kot za vključitev v pokrajinske lestvice šol z italijanskim učnim jezikom in zainteresirani jih dobijo na spletni strani Ministrstva za šolstvo, univerzo in raziskovanje (www.pubblica.istru-zione.it), na posameznih šolah in na Uradu za slovenske šole, ki je tudi na razpolago za morebitna pojasnila. Prošnje je treba oddati Uradu za slovenske šole (ul. S. Anastasio, 12) do petka, 22. maja. ZDRUŽENJE STARŠEV O. Š. FRAN MILČINSKI organizira naslednje poletne tabore: Naravoslovni »Živijo Kekec« v Kranjski Gori od 14. do 20. junija (od 1. do 5.raz.), Biološki »Morska zvezda« v Piranu od 21. do 26. junija (od 4.razreda dalje), Jezikoslovni »Krpanova kobila« v Sev-nem od 29. junija do 4. julija (od 10 do 17 leta) slovenščina in jahanje, Kulinarični »Mizica pogrni se!« v Sev-nem od 29. junija do 4. julija (od 10 do 17 leta), Krasoslovni »Netopir« v Postojni od 05. do 10. julija (od 7. do 12 leta), Kemijski »Čarobni napoj« v Ljubljani od 12. do 17. julija (od 3. razreda dalje), Jadralni »Z vetrom« v Portorožu od 19. do 25. julija optimist in windsurf (od 7. leta dalje), Jadralni »Z vetrom« v Portorožu od 26. julija do 01. avgusta optimist in windsurf (od 7. leta dalje), Angleški »Jezi-kajte!« v Postojni od 23. do 28. avgusta (od 8. do 17. leta), Delavnico »Mišk@« v Trstu od 31. avgusta do 04. septembra (od 3. razreda dalje) računalnik, šah in fotografija. Za dodatne informacije in prijave sem Vam na razpolago na mobi: 3202717508 (Tanja) in po e-pošti: fran-milcinski@gmail.com. M Izleti SŠKD TIMAVA Medjavas Štivan organizira v soboto, 23. in nedeljo, 24. maja, dvodnevni izlet z avtobusom v Salzburg in rudnik soli (Avstrija). Vpisovanje sprejemamo še danes, 14. maja, na tel. št.: 338-3415382 (Elisabetta) ali na tel. št.: 338-7738027 (Igor). Vljudno vabljeni. SINDIKAT SPI-CGIL IN KROŽEK AUSER za kraško območje vabita na izlet z ogledom deželnega akvarija Aris v občini Rivignano v soboto, 16. maja. Za vpis in podrobnejše informacije kličite na tel. št. 040-2024053 ali 040327229 (g.a. Milič). SPDT organizira v nedeljo, 17. maja, avtobusni izlet na Krim (1107 m). Zbirališče ob 7.45 na trgu Oberdan in ob 8. uri pred hotelom Daneu na Opčinah, prihod predviden okoli 19. ure na zbirno mesto. Priporočamo primerno obutev in oblačila. Za informacije in prijave pokličite Katjo (338-5953515), Lauro (348-7757442) ali Vojko (0402175855) ob večernih urah ali na naslov: mladinski@spdt.org. Še nekaj prostih mest. Vabljeni! SK DEVIN prireja v okviru spomladanskih ljubiteljskih kolesarskih pobud dvodnevni izlet na Koroško 1. in 2. junija, z obiskom znanega Kolesarskega parka in drugih zanimivosti v Prevaljah, Črni, Mežici in okolici. Informacije in prijave do 23.maja na info@skdevin.it ali tel. št.: 340-2232538 in 335-7720105. SK BRDINA organizira v nedeljo, 7. junija, avtobusni izlet v Gardaland. Vpisovanje poteka na sedežu društva (Re-pentaborska ulica 38 - Opčine) vsak torek od 19.30 do 21. ure ter ob sobotah od 17. do 19. ure. Informacije: 3475292058 ali 040-2171189. Vpisovanje se zaključi 26. maja. Vljudno vabljeni. KD O. ŽUPANČIČ obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Umbrijo (Spello, Spoleto, Norcia, Castelluccio in Val Ne-rina ter Orvieto) in obisk praznika »Vini nel mondo« od 30. maja do 2.junija 2009. Za prijave in informacije kličite na št. 340-3447695 po 19. uri (Tamara). TPPZ PINKO TOMAŽIČ, v sodelovanju s turistično agencijo Adriatica organizira od 30. maja do 2. junija izlet z ogledom Auschwitza, Birkenaua in Maut-hausna ter mest Krakow in Bratislava in rudnika soli v bližini Krakowa. Na razpolago je samo še nekaj mest. Za info: 040-637025 ali 380-3584580. PARTIZANSKI KLUB BOLJUNEC prireja v nedeljo, 7. junija, izlet v Dobrovo -Goriška Brda ob priliki praznika češenj. Odhod ob 8. uri iz glavnega trga v Bo-ljuncu. Podrobnejše informacije v klubu ali na tel. št. 040-228050. 15 Prireditve GOSTILNA PICERIJA VETO obvešča, da otvoritev fotografske razstave, ki je bila na programu v petek, 15. maja, odpade zaradi bolezni umetnika. Datum otvoritve bodo naknadno sporočili. KD ROVTE KOLONKOVEC Ul. Monte-sernio 27, vabi na večer »Z besedo slovenske Istre« v petek, 15. maja, ob 20. uri. Skupino vodi Nadja Rojac. MOVS LIPA iz Bazovice obvešča in vabi ljubitelje petja na 5. revijo moških vokalnih skupin in zborov »Fantje pojejo na vasi«, ki bo v soboto, 16. maja, ob 20.30 v športnem centru »Zarja«. Peli bodo, poleg prirediteljev, še MoPZ »Bilka« iz Bilčovsa (Koroška), nonet »Vasovalci«, Dole nad Idrijo in vokalna skupina »Goldinar« iz Pivke/Postojne. SKD IGO GRUDEN IN ŠKD CEROVJ-LJE-MAVHINJE vabita na spominski večer o Linu Legiši ob 100-letnici rojstva v soboto, 16. maja, ob 20.30, v društvenih prostorih (Radovičeva soba) v Nabrežini. O njem bosta govorila slavist France Novak in publicist Ivo Vo-grič. AVALON - Poti umetnosti & wellness-a (Briščiki) vabi na ogled likovne razstave »Barve dobrega počutja« slikarke Luise Milano Rustja. Razstava bo na ogled vsak dan do 17. maja od 9. do 21. ure. ZDRUŽENJE AMICI DELL'HOSPICE PINETA ONLUS v sodelovanju z občino Devin-Nabrežina organizira dobrodelno prodajno razstavo slik in fotografij, izkupiček katere je namenjen za opremo oddelka rakastih bolnikov v Nabrežini. Razstava bo odprta vsak dan med 10. in 12. uro ter med 16. in 19. uro, od 18. do 22. maja, v Kamnarski hiši »Igo Gruden« v Nabrežini. Vljudno vabljeni! MLADINSKI DOM BOLJUNEC IN KD FRANCE PREŠEREN vabita na predavanje ekstremnega alpinističnega smučarja Dava Karničarja »S smučmi z najvišjih vrhov sveta« v torek, 19. maja, ob 20.30, v gledališču France Prešeren v Boljuncu. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA vabi na predstavitev dvojezične zbirke Claudia Grisancicha, ki bo v torek, 19. maja, ob 17.30, v Salone degli Incontri, Circolo Aziendale Generali, Trg Duca degli Abruzzi 1 (7. nadstropje). Poleg avtorja bodo na predstavitvi prisotni tudi prevajalec Marko Kravos, prof. Marija Cenda IKinc in glavni urednik ZTT-ja Ace Mermolja. SKD BARKOVLJE- Ul. Bonafata 6, prireja v sredo, 20. maja, koncert mešanega mladinskega zbora Trst, ki ga vodi Aleksandra Pertot. Začetek ob 20.30. Vljudno vabljeni. GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na koncert ob 105-letnici ustanovitve, ki bo v soboto 23. maja v Športnem centru Ervatti pri Briščikih s pričet-kom ob 20.uri. Na večeru bomo predstavili zgoščenko »Na odru«. Uvodne skladbe bo zaigral Mladinski orkester društva. GALERIJA MILKO BAMBIČ s prispevkom Tržaške pokrajine vabi do 28. maja na razstavo »Kamni, zidovi in hiše, trate, steze in rastje na Planoti« slikarke Mirelle Schott Sbisa. Urnik: od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 17. do 19. ure, na Opčinah (Pro-seška ul. 131). TRST Četrtek, 14. maja 2009 1 1 m\m rnUm-^m Po motivih komedije Carla Goldonija: Impresarij iz Smirne (1759) Režiser: Eduard Miller Imenitna komedija o tržnosti umetnosti ali tržni umetnosti... Igrajo: Vladimir Jure, Danijel Malalan, Violetta Tomič/Nikla Petruška Panizon, Polona Vetrih, Romeo Crebenšek, Lara Komar, Primož Forte, Maja Blagovič, Jose. Danes, 14. maja, ob 20.30 red F (italijanski nadnapisi) Petek, 15. maja ob 20.30 red A, PREMIERA (italijanskinadnapisi) SOBOTA, 16. maja ob 20.30 RED B • ČETRTEK,21. maja ob 19.30 RED K (italijanski nadnapisi in varstvo otrok) PETEK, 22. maja ob 20.30 RED T (italijanski nadnapisi) • NEDELJA, 24. maja ob 16.00 RED C (varstvo otrok) Info in predprodaja: blagajna Slovenskega stalnega gledališča. Ponedeljek/petek (10.00/17.00), uro in pol pred priietkom predstave. Brezplačna telefonska številka:800214302 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE 13 Obvestila 60-LETNIKI DOLINSKE OBČINE gremo konec junija na dvodnevni izlet v Salzburg. Če tudi ti iz Trsta ali s Krasa hočeš na drugačen način praznovati letošnji Jubilej, pridruži se nam! Telefoniraj na tel. št.: 040-228647 (Klara), 040-228462 (Sonja) ali 3356434129 (Vojko). POLETNI CENTER PIKAPOLONICA -Šc Melanie Klein in Slovenska pro-sveta obveščata, da se bo poletni center, namenjen otrokom od 2. do 10. leta, odvijal od 6. julija do 28. avgusta, v prostorih otroškega vrtca U. Vrabec v Bazovici. Vpisovanje je možno vsako soboto od 2. maja do 20. junija, med 16. in 18. uro, v ul. Cicerone 8 ali po internetu. Info: tel. 328-4559414, www.melanieklein.org. NASTAJAJOČI TRŽAŠKI ODBOR NO TAV vabi v petek, 15. maja, ob 18. uri, v dvorano centra Anton Ukmar »Miro« pri Domju na srečanje s predstavniki odborov NO TAV iz Doline Susa, iz Trenta in Bocna (NO TAV-KEIN BBT), Toskane (Firenze-Mu-gello) in Alessandrie (proti tretjemu prehodu TAV), ki bodo spregovorili o svojih izkušnjah ter o razlogih za nadaljevanje boja proti »velikim gradbenim posegom«. Sodelovali bodo predstavniki odborov NO TAV iz Spodnje Furlanije in proti avtocesti Karnija-Cadore, razpravo pa bo uvedel član nastajajočega tržaškega Odbora NO TAV. OBČINA DEVIN-NABREŽINA obvešča, da so začele vpisovanja v občinske otroške jasli K. Štrekelj v Sesljanu za šolsko leto 2009/2010. Obrazci za vpis so na razpolago v Uradu za šolstvo v Občinski knjižnici v Nabrežini št. 102. Prošnje morajo biti predložene občinskemu Uradu za protokol - Na-brežina Kamnolomi 25 - najkasneje do petka, 15. maja, do 12. ure. Za podrobnejše informacije se zainteresirani starši lahko obrnejo na Urad za šolstvo, tel. št.: 040-2017375. OBČINA ZGONIK IN DRUŠTVO KRVODAJALCEV IZ TRSTA (Asso-ciazione donatori sangue Trieste) v sodelovanju s krajevnimi društvi ter občinsko ekipo prostovoljcev civile zaščite prireja v petek, 15. maja, od 8.30 do 12.30, krvodajalsko akcijo in sicer v premični krvodajalski postojanki pred Županstvom. Organizatorji, upoštevajoč človeške, sociale in kulturne namene omenjene pobude, vabijo vse občane od 18. do 60.leta starosti, ki niso nosilci posebnih patologij, da se polnoštevilno udeležijo te solidarnostne iniciative. Ob prisotnosti strokovnega osebja centra FI-DAS bodo pri akciji sodelovali tudi člani občinskega odbora. PIHALNI ORKESTER RICMANJE prireja tudi letos Glasbeno šolo za vse ljubitelje glasbe od 5 leta dalje. Na šoli poučujemo: prečno flavto, klarinet, oboo, saksofon, trobento, francoski rog, pozavno, evfonij tolkala in klavir. Za morebitne informacije vabimo vse zainteresirane na informativni sestanek za pripravo na naslednje šolsko leto, ki se bo vršil dne 15. maja, ob 20.30, v prostorih Babne Hiše v Ri-cmanjih. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM prireja tradicionalno »Zaključno prireditev« v soboto, 16. maja, ob 20.30 v telovadnici Ervatti pri Briščikih. Na info@teaterssg.it - www.teaterssg.it sporedu bodo navijaške točke in prikaz musicala »Alica v čudežni deželi«. Toplo vabljeni! TEČAJ NORDIJSKE HOJE SPDT organizira tečaj Nordijske hoje, ki se bo odvijal v soboto, 16. ter 23. maja, od 15.30 do 17.30 ure. Tečaj bo zaobjemal pravilno tehniko hoje v naravi s pomočjo palic. Za prijave in informacije pokličite na tel. št.: 040-220155 (Livio). ZSKD sklicuje 43. redni občni zbor, ki bo potekal v soboto, 16. maja, v dvorani Zadružne kraške banke na Op-činah (TS), ul. Ricreatorio 2, ob 14.30 v prvem in ob 15. uri v drugem sklicanju, po naslednjem dnevnem redu: otvoritev občnega zbora in namestitev delovnega predsedstva, predsedniško poročilo, blagajniško poročilo, poročilo nadzornega odbora, razprava, odobritev bilanc in sprememb pravilnika, razno. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 43. redni občni zbor, ki bo potekal v soboto, 16. maja, ob 15. uri v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah (TS). Poleg predsedniškega in blagajniškega poročila ter poročila nadzornega odbora bo na dnevnem redu obravnava sprememb pravilnika o podporah članicam. Formalnemu delu bo sledilo delo v štirih delavnicah, ki jih bodo vodili zunanji izvedenci. Namenjene bodo evidentiranju problematike in odprtih vprašanj na posameznih področjih delovanja, na osnovi katerih bodo oblikovani predlogi in ukrepi za smotrno srednjeročno načrtovanje prioritet in smeri delovanja zveze in članic. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE vabi na predstavitev zgoščenke »Oj božime, tele dolince...« Posvetni in nabožni ljudski napevi iz Nediških dolin in Rezije v priredbi Daniela Za-nettovicha in Julijana Strajnarja v nedeljo, 17. maja, ob 19. uri v dvorani Roma, trg Republike v Miljah. SK BRDINA vabi vse otroke smučarskih tečajev in starše na slavnostni zaključek »4. Primorskega pokala« in »5. Pokala Alternativa sport«, ki bo v nedeljo, 17. maja, v Prosvetnem domu na Opčinah. Družabnost se bo pričela ob 12. uri, ob 14.30 pa bo uradni del z nagrajevanjem. Vljudno vabljeni. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 18. maja, v Peterlinovo dvorano, Donizetti-jeva 3, v Trstu, na večer z Veselko Šor-li Puc »Iran se prebuja«. Začetek ob 20.30. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da je v torek, 19. maja, ob 15.15, odhod avtobusa iz Padrič za nastop v Cankarjevem domu (ob 18. uri), ob 65. obletnici delovanja Partizanskega zbora iz Ljubljane. V petek, 22. maja, ob 20.45, na sedežu na Padričah, skupna pevska vaja s pevskim zborom Kombinat, v torek, 26. maja, pa redna pevska vaja. JUS TREBČE vabi člane na redni občni zbor, ki bo v sredo, 20. maja, ob 20.uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju, v Ljudskem domu v Trebčah. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA-ONLUS vabi na predavanje »Onkološke bolezni: zdravljenje na domu ali v bolnici oz. ho-spicu« v sredo, 20. maja, ob 17. uri v galerijo Narodnega doma, ul. Filzi 14 Glasbena matica v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev vabi na 8. srečanje višješolske mladine Sodelujejo: Mešani mladinski pevski zbor Trst Tržaški medšolski pevski zbor -C/S Trst Združena zbora Mešani mladinski pevski zbor Gimnazije Tolmin in Mešani pevski zbor»Canto ergo sum« Koncert bo v petek, 15.5. ob 20.30 v dvorani Deutscher Hilfsverein (bivši Goethe Institut), ul. Coroneo, 15 v Trstu Vljudno vabljeni! KD ROVTE KOLONKOVEC Ulica M. Sernio 27 VABI v petek, 15. maja, ob 20. uri na večer Z BESEDO SLOVENSKE ISTRE Skupino vodi Nadja Rojac Glasbeni utrinek: mlada harmonikaša Marko Manin in Erik Kafol v Trstu. Predaval bo dr. onkolog Simon Spazzapan. Vljudno vabljeni! SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA sklicuje v petek, 22. maja, ob 17. uri v prvem in ob 17.30 v drugem sklicu v Gorici in v soboto, 23. maja, ob 9. uri v Trstu XXIV. deželni kongres SKGZ. Dnevni red: otvoritev in podelitev priznanj SKGZ, poročilo predsednika, pozdravi gostov, razprava, poročilo nadzornega odbora, volitve organov SKGZ in sprememb statuta, razno. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo letošnje poletno središče »Kratkohlač-nik 2009« v otroškem vrtcu na Pro-seku od 6. do 31. julija, od 8. do 17. ure. Informacije in vpisi do 25. maja, na tel. št.: 040-212289, v jutranjih urah. SLOVENSKI KULTURNI KLUB obvešča, da zapade termin za oddajo literarnih, likovnih in fotografskih prispevkov za natečaj v ponedeljek, 25. maja. Dodatne informacije dobite na tel. številki 040-370846, v Ulici Donizetti 3, v Trstu, od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. POLETNA CENTRA V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL za otroke 1-3 let in 3-6 let se bosta odvijala od 29. junija do 11. septembra. Možna je izbira tedna. Za informacije in vpis se lahko javite v pisarni Doma od 8.30 do 16.30, od ponedeljka do petka ali tel. št.: 040-573141. UPRAVA OBČINE DEVIN NABREŽI-NA prireja julija in avgusta poletno središče za otroke, ki obiskujejo otroški vrtec in osnovno šolo. Prijavnice so na razpolago v občinskem Uradu za šolstvo v občinski knjižnici v Na-brežini št.102. Izpolnjeno prijavnico je treba oddati v zgoraj omenjenih uradih do petka, 29. maja. Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na Urad za šolstvo, tel. št.: 0402017370. XI FESTIVAL KITARE KRAS v sodelovanju z Glasbeno matico in s SKD Primorec vabi na delavnico »Easy guitar«, ki bo potekala od 15. do 19. junija v Ljudskem domu v Trebčah. Delavnice se lahko udeležijo otroci od 6. leta dalje, ki si želijo kreativnega druženja. Vodja delavnice Dario Vi-viani bo uvajal začetnike in glasbenike, ki že obvladajo kak instrument v igranje na kitaro in spoznavanje angleškega jezika s pomočjo petja, likovnega in gledališkega ustvarjanja. Rok za prijave zapade 7. junija. Prijavnica in informacije na www.gui-tarfestivalslo.net. NABREŽINSKA KLAPA LETNIKA 1944 vabi zainteresirane soletnike na izlet v Opatijo in Rabac v soboto, 13. junija. Prijave, informacije in rezervacije na tel. št. 040-299220 (Monica), 347-1632273 (Clara) in 3398161633 (Marjuča). POLETNI CENTER V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL za otroke 6-12 let se bo odvijal od 15. junija do 31. julija. Možna je izbira tedna. Za informacije in vpis je na razpolago pisarna Doma od 8.30 do 16.30, od ponedeljka do petka ali tel. št.: 040-573141. TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 18. leta starosti. Nudimo teo-rične in praktične tečaje v razredu optimist in laser. Potrebna pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi te- ne), prosto od 1. julija dalje. Informacije na tel. št. 335-8146256. ZANESLJIVA IN RESNA GOSPA išče delo za pomoč bolnim in starejšim osebam (24 ur dnevno) ali za pospravljanje in pomoč pri likanju. Klicati na tel. št. 347-8601614. [ITI Osmice À čajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Prvi tečaj od 15. junija do 26. junija. Vpisovanje: najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše informacije na razpolago v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih od 18.00 do 20.00 ter ob sredah od 9.00 do 11.00; tel. 040-422696, e-mail: tpkcntsirena@libero.it TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 18. leta starosti. Nudimo teo-rične in praktične tečaje v razred u Optimist in Laser. Potrebna pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Datumi tečajev Optimist za otroke od 6 do 11 let, urnik od ponedeljka do petka od 7.45 do 17. ure. 1. tečaj: od 15. do 26. junija; 2. tečaj: od 29. junija do 10. julija; 3. tečaj: od 13. do 24. julija; 4. tečaj: od 27. do 31. julija. Datumi tečaja Europa-Laser za otroke od 12 do 18 let, urnik od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, od 6. do 17. julija. Vpisovanje: najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Info v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32 ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ure, tel. 040422696, e-mail: tpkcntsirena@libe-ro.it. KOLONIJA PRI MORJU ŠPADIČI V ORGANIZACIJI SLOV. DIJAŠKEGA DOMA S.KOSOVEL se bo odvijala od 19. do 27. julija. Za informacije in vpis je na razpolago pisarna Doma od 8.30 do 16.30, od ponedeljka do petka ali tel. št.: 040-573141. KD PRIMAVERA-POMLAD IN KD AGORA ZOE vabita v nedeljo, 24. maja, od 9. do 18. ure, na sprehod v naravo v Nabrežini in okolici za boljše spoznavanje skrivnosti in koristnosti šipka in žajblja, divji rastlini v rojstnem in naravnem okolju. Za prijave in informacije lahko pokličete na tel. št.: 347-4437922. 0 Mali oglasi IZGUBIL SEM črno volneno ogrinjalo v obliki trikotnika, izgubljeno v Dolini, pri telovadnici ali v Trstu v okolici ulice Della Guardia ali ulice San Sergio v soboto, 9. maja, pozno zvečer. Najditelju gre nagrada. Tel. 3355762814. KAMIN ventiliran s sipo znamke Pa-lazzetti, oblečen v rosa-belem gladkem marmorju, kot nov, prodam po zelo ugodni ceni; informacije na tel. 348-4735330. KUPIM dve stari kraški kamniti kon-zoli-medjona; tel. 335-7235518. NA PADRIČAH SE JE IZGUBIL golden retriever svetle barve. Star je 4 mesece in sliši na ime Kora. Nosi ovratnico rdeče barve z belimi srčki. Poštenemu najditelju gre nagrada. Tel. 338-4997501 ali 339-1077589. POŠTENA IN DELAVNA GOSPA išče enkrat tedensko delo za likanje in kot hišna pomočnica. Klicati v večernih urah na tel. št.: 040-200930. PRODAM prikolico taber 360, na prostoru v Bijeli Uvali (Poreč), cena 2.000 evrov. Tel. št.: 335-5702863. PRODAM otroške copatke št. 24, primerne za Kraško ohcet, popolnoma nove, za 15,00 evrov. Tel. 3298012528. V BOLJUNCU na placu dajemo v najem večnamenski prostor. Tel. 3483667766. V NEPOSREDNI BLIŽINI TRŽAŠKE UNIVERZE dajem v najem veliko opremljeno samostojno sobo (v stanovanju skupaj s študentko medici- CESARJEVI so odprli osmico v Saležu 24. Toplo vas vabimo na prigrizek in domačo kapljico. Tel. 040-2296058. DREJČE FERFOLJA ima odprto osmico v Doberdobu. Tel. št.: 0481-78377. FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni! Tel. 040-299442. KMETIJA KRALJIČ ima odprto osmi-co v Prebenegu. Na razpolago so tudi mlade kokoši. Tel. 040-232577 MARIO PAHOR je odprl osmico v Jam-ljah. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Tel. 0481-419956. OSMICA PRI PIŠČANCIH: Silvano Ferluga vabi na domačo kapljico. OSMICO je odprl Stanko Milič v Zgo-niku 34. OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. Nudimo domač prigrizek. Tel. 040-327240. OSMICO sta v Medji vasi odprla Paolo in Robi. Točita belo in črno vidno ter nudita domač prigrizek. Tel. 040 - 208726. SALOMON v Rupi je odprl osmico. Tel. 0481-882230. V RICMANJIH sta odprla osmico Zoran in Evina. Vabljeni! S Poslovni oglasi V KRIŽU ODPIRAMO gostilno-pizzerijo. Iščemo izkušene osebe za delo v kuhinji, v pizzeriji ter za strežbo. Tel. 348-9234060 ali 340-7908707 Prispevki V spomin na predrago teto Jušto Sed-mak daruje Taddeo z družino 50,00 evrov za cerkveni pevski zbor na Pro-seku. V spomin na predrago sestrično Slavo Košuta daruje Taddeo z družino 50,00 evrov za cerkveni pevski zbor v Križu. V spomin na sestrično Slavico daruje Ivo Danko Božo 60,00 evrov za pevski zbor Vesna. Ob obletnici smrti brata Milana daruje Vanda Starčeva 100,00 evrov za obnovo bolnice Franja. V spomin na Justino Sedmak Cibic daruje Vera z družino 20,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob Zorke Rodice vd. Gherlani, darujejo Edvin Švab, Sonja Babič in Šenica Marija 90,00 evrov za Slovenski dijaški dom S. Kosovel Trst. Namesto cvetja na grob strica Darko-ta darujeta Neva in Davorin s Kate-rino 100,00 evrov za KD Prosek -Kontovel. V spomin na Maria Budina in Milko Doljak por. Budin daruje Drago Mi-lič z družino 50,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na Milko Doljak por. Budin darujeta družini Caharija in Savi 50,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na Milko Doljak por. Budin in Darka Starca daruje Janko Simoneta 30,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na Darkota Starca daruje Vanda Starčeva 100,00 evrov za ŠD Kontovel. V spomin na Darkota Starca daruje Marjan Starc 40,00 evrov za ŠD Kontovel. V spomin na Darkota Starca darujeta Vida in Maruška 50,00 evrov za spomenik padlim v NOB na Kontovelu in 50,00 evrov za KD Prosek Konto-vel. V spomin na Milko Doljak por. Budin daruje Kristina Žigon 20,00 evrov za Shinkai Karate Klub - Zgonik. V spomin na drago Dorico Škerlavaj daruje Berta z družino 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Ob izgubi prijateljice Laure Rudez darujeta družini Kovač K. in Kovač B. 70,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. 12 Četrtek, 14. maja 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI intervju - Režiser Eduard Miler o petkovi premieri »Ritolizništvo bi morali učiti na umetniških akademijah« Komedija Art export, v kateri je veliko petja, je nastala na podlagi teksta Carla Goldonija O zaključni sezonski predstavi Slovenskega stalnega gledališča Art export smo se pogovarjali z režiserjem Eduardom Miler jem, ki je že delal v tržaškem teatru z režijo Samomorilca. Predstava je bila uvrščena v tekmovalni program Borštnikovega srečanja. Intervju je potekal po običajni poti vpra-šanja-odgovori, čeprav ne gre tu za av-tomatizme, predvsem, če se »izpraševanje« dogaja takoj po vajah, ko so režiserji (ne vsi) še v nekem drugem svetu. Članek je nujno povzetek sicer registriranega pogovora. Ker pa ni namen prispevka razpravljati o tehnikah intervjuja, pojdimo k stvari. Art export je avtorska priredba Goldonijeve komedije Impresarij iz Smirne, ki jo je oblikovala makedonska dramaturginja Žanina Mir-cevska. Kje se adaptacija razlikuje od originala? Osnovni elementi ostajajo isti kot pri Goldoniju. Gre za vprašanje podcenjevanja drugih kultur, za poveličevanje lastne kulture in za vprašanje, kaj je danes umetnost. Končnega odgovora nobeden ne ve. Tako pride pri Gol-doniju Turek iz Smirne v Benetke. Hoče odpreti opero, umetniki pa se postavijo v nekak nezaupljiv odnos. Ker pa ima trgovec denar, postanejo vsi pohlevni, arogantni, nesolidarni do kolegov in tako naprej. Na dan pride ves drek, ki se skriva v zakulisju umetnikov. Mislim na boj enega proti drugemu, na konflikt glede tega, kaj je resnica in kaj je umetnost. Arhetipi so torej isti. V bistvu je tu ansambel umetnikov, ki so tako umetniško kot človeško plitvi, trgovec pa to izrablja. Na drugi strani pa je iluzija neke velike umetnosti. Vprašanje je, koliko se ti kot umetnik lahko oceniš. Vprašanja o kvaliteti so pri nekaterih umetnostih danes še dovoljena, drugje ni več sploh dovoljeno govoriti o kvaliteti. V tem kontekstu se sproži erupcija umetnikovega ega. To lahko beremo tudi kot pohlep. Besedilo smo izbrali pred izbruhom sedanje gospodarske krize. Krize so odlične za gledališče. Krize so izvrstne za čiščenje, za reflektiranje. V krizah se lahko človeštvo razvija. Tako pade tekst v čas, ki je izraziteje občutljiv za nekatera vprašanja. Katera so ta vprašanja? Ne govorimo le o gospodarski krizi, ampak tudi o moralni, o etični krizi itd. Vsakemu se zavrti v glavi, ko sliši za določeno cifro. Tu so denar, honorar. Gonilo vsega je torej denar. Denar, tako je. To je glavna stvar tudi v umetnosti. Nekatere stvari se danes v umetnosti prodajajo za neverjetne cifre. Na drugi strani pa so beda, siromaštvo in vegetiranje svobodnih umetnikov, ki delajo izvrstne stvari, a nimajo zasluženega uspeha. Danes je to še huje, kot je bilo nekoč. Mislil sem, da živimo v dobrem času, ali v boljšem času, kot je bil prej. Boljši pa ti časi niso, vseskozi so nekako isti časi. Vrtimo se v krogu istega vprašanja: ponudba bo- Režiser Eduard Miler: »Užitek je bilo delati to predstavo!« kroma gatega Turka, ki pride, zmeša glavo vsem. Na eni strani je torej moč tržišča, na drugi pa moč pristnega umetniškega iskanja. Ta dva pola megli-ta odgovore na vprašanja, kaj je umetnost, kaj je kvaliteta, kaj je znano in zakaj je itd. To je to, vendar je v igri še nekaj drugega. Goldonijeva komedija se je dogajala, ko je bil še turški imperij. Danes se srečujemo z arabskim svetom, o katerem mislimo, da veliko vemo, v bistvu pa o njem ne vemo nič. To je torej kot takrat, ko so v Benetkah operni pevci malo vedeli o turški glasbeni tradiciji, ki je od Perzije naprej neverjetna, mislim na arabsko, turško in druge glasbe. Gre za ogromen operni fundus, o katerem operni pevec v Benetkah ni imel blage veze. Mi npr. nič ne vemo, da obstajajo pop zvezde tretjega sveta in še marsičesa ne. Tako se dva svetova postavljata v nasprotje. Če en svet ponudi, ker je bogat, kaj se zgodi v tistem trenutku? Pohlevnost, hlapčevstvo, ritolizništvo, slednje bi morali učiti na umetniških akademijah. Brez ritolizništva danes nič ni. Denar torej emarginira določene kulturne stvarnosti, istočasno pa sili ljudi, da se podrejajo tistemu, ki ima kaj pod palcem. K temu bi lahko dodali še Bushev spopad dveh civilizacij, kjer je sicer ena bogatejša in materialno močnejša od druge. To je osnova, na kateri je Žanina Mirčevska gradila priredbo Goldonije-ve komedije. Nekatere stvari iz izvirnika so se iztrošile, drugi elementi pa ostajajo veljavni. Govoriva o komediji. Komedijo lahko predstavimo na različne načine. Lahko se smejemo, lahko pa tudi ne. Katero pot ste ubrali? Vi veste, da so moje komedije nekoliko darkarske in mračne. Gre za trd tip komedije. Veliko bo seveda odvisno od gledalca, kako bo to sprejel. Mi ne delamo le na površini, ampak iščemo neko metaforo tega sveta. Smeh je torej eden izmed možnih elementov, lahko pa tudi ne. Poudariti moram, da je v komediji veliko petja. Zadevo bi težko natančno definiral, gre pa za komedijo. Morda še kot zadnje vprašanje: kako se ansambel vključuje v delo in v vašo zamisel? Imate dobre vtise? Nedvomno. Bil sem prijetno presenečen. To predstavo sem že delal v Zagrebu. Ugotavljam, da je sedanja predstava za tri četrt ure daljša od zagrebške. Morda bi bilo potrebno kaj krajšati... Morali bi narediti kako pavzo, pa je verjetno ne bomo. Skratka, užitek je bilo delati to predstavo. Tu so sijajni pevci, plesalci, s tem pa se je predstava podaljšala. S tem pojasnilom pa se je zaključil tudi intervju. Kako stvari dejansko izgledajo, pa itak vidimo, ko se zavese odprejo in predstava ni več vaja. Ace Mermolja slovenski klub - Predstavili knjigo Mirana Košute E-mejli O roži, ki ima svoje ime in svoj duh Zanimiva zbirka esejev o bogati mejni literaturi in njenih soustvarjalcih - Knjiga je izšla lani v Mariboru pri založbi Litera Ali je danes, ko so zapornice odstranjene, smiselno razmišljati o obmejnosti in mejni literaturi? Odgovor esejista Mirana Košute je »prepričano pritrdilen«, saj so književnosti zaznamovane tudi z mejnostjo. Predvsem tiste, ki nastajajo na področju, kjer se prepletajo vplivi različnih jezikov in kultur. Kjer je večkulturnost, ki je osrednji Sloveniji neznana, realna. E-mejli je zbirka štirinajstih esejev o mejni Iite-raturi, v kateri Košuta pripoveduje zgodbo o literarni stičnosti: predstavi sodobno slovensko slovstvo v Italiji, izpostavi nekatere njegove nekdanje in sedanje vidnejše predstavnike, predstavi nekatere italijanske avtorje, ki so se med Slovenci udomačili. Knjiga je lani izšla pri mariborski založbi Litera v zbirki Nova znamenja, ki jo ureja Andrej Brvar, v torek pa so jo končno predstavili tudi v Trstu. Urednik Brvar je uvodoma dejal, da se tega morda vsi ne zavedajo, a kreativno življenje tržaških Slovencev je zelo bogato. To pride jasno do izraza tudi v knjigi Mirana Košute, pisatelja, prevajalca, slovenista, glasbenika, predvsem pa »rojenega esejista, ki obravnava problem na čutno nazoren način,« kot je ocenil Brvar. Urednik in avtor sta občinstvo pospremila skozi vseh štirinajst esejev. Literarni sprehod se je pričel pri sodobnem slovenskem slovstvu v Italiji, pri »roži, ki ima svoje ime in svoj duh«: eseju je priložena bogata in uporabna bibliografija o okrog petdesetih avtorjih, ki ustvarjajo med Miljami in Trbižem. Pot je nato vodila mimo goriškega humorista Damirja Feigla in njegove kratke proze, do dveh »romarjev v nedosegljivo«, pesnika Srečka Kosovela in neapeljskega filozofa ter teoretika fašizma Carla Curcia. Slednji je bil kot italijanski vojak na Krasu zadolžen za izdajanje prepustnic: spoprijateljil se je z družino Kosovel, se zaljubil v šarmantno Karmelo, si dopisoval s pesnikom Srečkom. Predvsem po njihovi zaslugi je Curcio mutiral v človeka, ki je razumel potrebe manjšin. Z avtorjem Miranom Košuto se je pogovarjal urednik zbirke Nova znamenja Andrej Brvar kroma Košuta je v ostalih esejih obdelal dramatiko Vla-dimirja Bartola (tudi številne nikoli objavljene dramske osnutke), poezijo Cirila Zlobca in prozo Borisa Pahorja, dveh avtorjev, ki sta znala prodreti tudi k sosedom in sta zato živa mostova med slovenskim in italijanskim svetom. A tudi bolj specifično spregovoril o dveh dvojezičnih zbirkah Aceta Mermolje in Marija Čuka. Pod skupnim naslovom Mejaši pa združil tri italijanske avtorje, ki so se udomačili v slovenskem okolju: pesnik Petrarka, pater Gregorio Alasia da Som-maripa, avtor prvega italijansko-slovenskega slovarja (1607) obenem pa tudi prvega knjižnega vzorca ita-lijansko-slovenskega pogovora, ter Fulvio Tomizza, ki je tako v življenju kot romanih vzpostavil globoke vezi s slovenskim svetom. Zanimiv pohod se je zaključil z odlomkom, ki ga je Košuta prebral iz priponke Cooltura. Odlomek, ki je po Brvarjevi oceni »cel program kulturne renesanse«. Lepo bi bilo, če bi tisto priponko prebrali tudi na slovenskem kulturnem ministrstvu ...in marsikje drugje. (pd) cannes I v v v Blescec začetek filmskega festivala Kdor zasleduje ekonomsko krizo, naj je ne išče v Cannesu. Grandeur filma Up, ki ga je Thierry Fremaux, direktor festivala izbral za odprtje letošnje izvedbe, je sinoči prepričala kritiko in občinstvo. Štiridesetletni režiser Pete Doc-ter in producent dela, John Lesseter, ki bo avgusta v Benetkah prejel zlatega leva za življenjsko delo, sta ob koncu si-nočnje otvoritvene projekcije doživela dolg aplavz, ki ga je občinstvo seveda posvetilo njunemu delu Up (Disney-Pixar): na sporedu v italijanskih ki-nodvoranah takoj po poletju. Včeraj so tako že posneli prvo klapo po rdeči preprogi, po kateri so se sprehodili člani žirije, gostje in zvezdniki, prisotni na odprtju 62. izvedbe canneskega festivala. Odgovor na prašanje, ali bo ekonomska kriza letos prizadela tudi najslavnejši svetovni filmski festival, je tako zaenkrat obvisel v zraku. Sodeč po včerajšnjem slavju, prisotnosti evropskih in tujih filmskih hiš na običajni filmski tržnici, pa zaenkrat kažeta drugače. Najslavnejša, najbolj glamour, najbolj obiskana in najbolj mednarodna filmskega izložba se je tudi sinoči pokazala v vsem blišču. In tudi letos so se napovedi, ki so kazale na skromnejšo prisotnost zvezdnikov, v trenutku, ko so v veliki dvorani ugasnili luč in je v kabini zaropotalo vrtenje filmskega traku, izkazale za neresnične. Mogoče je negativni ekonomski trend viden v prisotnosti ameriških produkcij, ki se letos predstavljajo z okrnjenim predstavništvom, to pa tudi zaradi dolge stavke hollywoodskih scenaristov. Za zlato palmo se bosta tako potegovala samo dva filma, Inglorious bastards Quentina Tarantina z Bradom Pittom in Samuelom Jackso-nom in Talking Woodstock Anga Lee-ja, ki stopa tokrat po stopinjah veterana legendarnega koncerta, ki je bil na sporedu pred štiridesetimi leti. Amerika bo sicer prisotna tudi v sklopu Quinzaine des Realizateurs s Terryjem Gilliamom in njegovim The imagina-rium of Dr Parnassus (v katerem je tudi poslednjič nastopil Heath Ledger), Samom Raimijem in njegovim Grag me the Hell in Francisom Fordom Cop-polo z delom Tetro. Med zvezdniki je napovedana prisotnost Penelope Cruz, protago-nistke Los abrazos rotos Pedra Almo-dovarja, bivšega nogometaša Erica Cantone, ki nastopa v celovečercu Ke-na Loacha, Willema Defoeja in Charlotte Gainsburg, protagonistov razvpitega filma Antichrist Larsa von Trier-ja, ki bo najbrž tudi tokrat znal presenetiti. Veliko pričakovanje vlada za Thirst Parka Chan-Wooka, za film Michaela Hanekeja, kot tudi za vrnitev Jane Campion in njenega najnovejšega dela Bright star, ki pripoveduje o ljubezni med pesnikom Johnom Keatsem in njegovo muzo Fanny Brawne. Tudi tokrat je številno prisotna domača, francoska produkcija. Med vsemi izstopa ime sedeminosemde-setletnika Alaina Resnaisa s filmom Les herbes folles. Italija se poteguje za zlato palmo z Bellocchiovim Vincere, v katerem nastopata Filippo Timi v vlogi Benita Mussolinija in Giovanno Mezzogior-no, ki pooseblja Ido Dalser, ducejevo prvo ženo. Italija bo sicer prisotna z nekaterimi klasiki, kot so Viscontijev Senso, Giù la testa Sergia Leoneja in Antonionijevo L'avventura, ki je tudi navdahnila letošnji festivalski plakat, na katerem kralljuje podoba Monice Vit-ti. V sredo, 20. maja bo v Cannesu na sporedu poklon nekaterim ikonam italijanskega filma. Kar petindvajset italijanskih igralk, od Laure Morante do Asie Argento (ki je tudi v žiriji letošnjega festivala) se bo namreč sprehodilo po slavni Croisette in se udeležilo njim posvečenega večera. (Iga) / SVET Četrtek, 14. maja 2009 13 bližnji vzhod - Papež se je včraj srečal s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom Benedikt XVI. v Betlehemu izrazil podporo palestinski državi Izraelski zid označil za tragično dejstvo in poudaril, da je zidove mogoče porušiti BETLEHEM - Papež Benedikt XVI. je v okviru obiska v Izraelu včeraj prispel na palestinska območja. V Betlehemu, rojstnem kraju Jezusa na Zahodnem bregu, je v pogovoru s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom izrazil podporo vzpostavitvi palestinske države, prebivalcem Gaze je izrazil sočutje, Palestince pa pozval, naj se uprejo skušnjavi terorizma. "Sveti sedež podpira pravico vašega ljudstva do samostojne palestinske domovine na zemlji svojih prednikov, varne in v miru s svojimi sosedi, v okviru mednarodno priznanih meja," je dejal papež na srečanju z Abasom. "Če sedaj ta cilj zgleda še daleč, vas in vaše ljudstvo močno vzpodbujam, da ohranite živ ogenj upanja, da bo mogoče najti način za izpolnitev legitimnih stremljenj tako Izraelcev kot Palestincev za mir in stabilnost," je dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. Abas je kritiziral izraelsko zasedbo palestinskih območij in poudaril, da je "skrajni čas, da se konča trpljenje Palestincev". Obsodil je gradnjo izraelskega zidu na Zahodnem bregu, ki skoraj obkroža Betlehem, in druge ukrepe, s katerimi Izrael ločuje vzhodni Jeruzalem od palestinskih ozemelj. "V tej Sveti deželi nekateri še vedno gradijo zidove ločevanja namesto mostov in skušajo z okupacijskimi silami preprečiti muslimanom in kristjanom, da bi odšli iz države," je dejal. Ob tem je papežu dejal, da Jeruzalem obkroža "zid apartheida", ki preprečuje prebivalcem Zahodnega brega, da bi prišli do glavnih svetih krajev za kristjane in muslimane v Jeruzalemu, cerkve Božjega groba in mošeje Al Aksa. Papež je še pozval Palestince, še posebej mlade, naj se uprejo skušnjavi nasilja in terorizma. "Imejte pogum in se uprite skušnjavam, da bi se prepustili nasilnim dejanjem ali terorizmu. Nasprotno, dovolite, da vse, kar ste doživeli, obnovi vašo odločenost za gradnjo miru," je dejal. Papež je še izrazil "globoko sočutje" svojcem žrtev izraelske ofenzive na območju Gaze, ki je decembra lani in januarja letos zahtevala več kot 1400 palestinskih življenj, in dodal, da se jih v molitvah večkrat spomni. "Vsak dan se vas spomnim v molitvah in stalno prosim Vsemogočnega za mir, za trajen in pravičen mir na palestinskih območjih in v celotni regiji," je dodal. "Vse vas in vaše voditelje pozivam, naj si prizadevajo za dosego teh ciljev. Še posebej pa pozivam mednarodno skupnost, naj s svojim vplivom pomaga k rešitvi," je dejal. V okviru svojega prvega uradnega obiska na palestinskih območjih je nato obiskal tudi palestinsko begunsko taborišče Aida, kjer živi kakih 4600 beguncev. Tam je "izrazil solidarnost z vsemi palestinskimi brezdomci, ki hrepenijo po tem, da bi se vrnili v svoj rojstni kraj ali da bi stalno živeli v svojo lastni domovini", še piše AFP. Ob tej priložnosti je še enkrat kritiziral izraelski zid. "Nad nami se dviga negiben opomin na mrtvo točko, na kateri se zdi, da so se znašli odnosi med Izraelci in Palestinci - zid," je dejal papež. "Tragično je, da se še dvigajo zidovi, a zidove je mogoče tudi porušiti," je pristavil. Palestince v taborišču je poleg tega nagovoril z besedami, da je razumljivo, da so razočarani. "Vaša legitimna težnja za stalne domove, za neodvisno palestinsko državo, ostaja neizpolnjena," je še dejal papež. Papež je sicer še pred obiskom ta- borišča v Betlehemu daroval mašo na prostem pred baziliko Jezusovega rojstva, na kraju, kjer je bil po prepričanju kristjanov rojen Jezus. Maše se je udeležilo več tisoč romarjev. V Votlini rojstva pod baziliko, kjer srebrna zvezda označuje kraj Jezusovega rojstva, je papež opravil osebno molitev, obiskal pa je tudi porodnišnico, ki jo vodi Karitas. Papežev obisk je sicer predvsem pastoralne narave in namenjen spodbujanju vse manj številčnega krščanskega prebivalstva, da ostane v Sveti deželi. Trenutno jih v precej slabih razmerah tam živi okoli 160.000; od tega 110.000 znotraj Izraela, 50.000 na Zahodnem bregu, 3800 pa na območju Gaze. Benedikt XVI. je drugi papež, ki se je odločil za uradni obisk Izraela, s katerim je Vatikan uradne diplomatske odnose vzpostavil šele leta 1994. Njegov predhodnik Janez Pavel II. je državo obiskal leta 2000, leta 1964 pa se je za nekaj ur neuradno v Izraelu ustavil tudi papež Pavel VI. (STA) Papež Benedikt XVI. in palestinski predsednik Mahmud Abas ansa dokument - Strategija ruske nacionalne varnosti Moskva: Nato in obrambna politika ZDA grožnja svetu in Rusiji MOSKVA - Zveza Nato ter zunanja in obrambna politika Združenih držav Amerike pomenijo pomembno grožnjo mednarodni stabilnosti in moči Rusije, ocenjuje Moskva v včeraj objavljeni strategiji ruske nacionalne varnosti do leta 2020. Rusija, ki želi znova postati velesila, kot še posebej pomembno grožnjo izpostavlja ameriški protiraketni ščit v Evropi. "Šibkost mednarodne in regionalne arhitekture, ki je še posebej v evroatlant-ski regiji osredotočena samo na Nato, pomeni naraščajočo grožnjo mednarodni varnosti," je zapisano v dokumentu, ki ga je v torek podpisal ruski predsednik Dmitri Medvedjev. Kot dejavnik, ki bo določal odnose Rusije z Natom, je v dokumentu navedeno to, da je "približevanje vojaške infrastrukture Nata ruskim mejam nesprejemljivo". Strategija, ki je objavljena na spletni strani ruskega varnostnega sveta, opredeljuje prednostne naloge ruske zunanje, obrambne, gospodarske in socialne politike do leta 2020. Izpostavlja pa tudi glavne nevarnosti in grožnje za stabilnost in ansa razvoj Rusije. Kremelj ob tem izraža upanje v boljše vezi z Washingtonom, saj si bo na podlagi skupnih interesov prizadeval za "enakopravno in polno partnerstvo" z ZDA, ob tem pa ameriški načrt za gradnjo protiraketnega ščita v Evropi označuje kot glavno grožnjo varnosti v svetu in Rusiji. Dokument kot "negativen vpliv" izpostavlja "ponavljanje enostranskih pristopov v mednarodnih odnosih," pri čemer kot osrednji problem navaja prav ameriški načrt za gradnjo protiraketnega ščita v Evropi, ki je po oceni Moskve tudi v na- sprotju z možnostjo zagotovitve mednarodne in regionalne varnosti. Moskva ocenjuje tudi, da je namen protiraketnega ščita zagotovitev ameriške "nadvlade na vojaškem področju", ki pomeni grožnjo ruski varnosti in nevarnost, da bi lahko vodila v novo oboroževalno tekmo. V tem okviru Moskva napoveduje sprejem "vseh dodatnih ukrepov za ohranitev enakosti z ZDA na področju jedrskega strateškega orožja". S ciljem obrambe svojih nacionalnih interesov bo Rusija "vodila racionalno in pragmatično zunanjo politiko", ki izključuje drage konfrontacije in novo oboroževalno tekmo, še piše v strategiji. Rusija želi znova postati velesila, izpostavlja dokument, ki še ugotavlja, da je država presegla posledice politične in gospodarsko-socialne krize, ki je nastala konec prejšnjega stoletja po razpadu nekdanje Sovjetske zveze. Moskva še ocenjuje, da bo mednarodne odnose oblikoval boj za energetske vire in da ne gre izključiti možnosti izbruha vojaških konfliktih na ruskih mejah. (STA) Tudi francoski senat proti internetnim piratom PARIZ - Francoski senat je včeraj, dan po narodni skupščini, potrdil predlog zakona, ki bo odvzel pravico do in-ternetne povezave tistim, ki neneho-ma nezakonito nalagajo vsebine z interneta, kot so glasba in filmi. Predlog zakona je podprlo 189 senatorjev, štirje pa so bili proti. V skladu z zakonom bo imel vsak uporabnik interneta "tri opozorila"; kršitelji bodo tako najprej dobili opozorilo preko elektronske pošte, nato bodo dobili uradno pisno opozorilo, zatem pa jim bodo ukinili povezavo z internetom za eno leto, če jih bodo zasačili še tretjič. Na podlagi tega zakona pa bodo ustanovili tudi prvo vladno agencijo, ki bo odkrivala in kaznovala internetne pirate. Atlantis ujel vesoljski teleskop Hubble CAPE CAÑAVERAL - Astronavti na raketoplanu Atlantis so včeraj ujeli vesoljski teleskop Hubble. Astronavtka Megan McArthur je teleskop, ki je velik kot avtobus, ujela z robotsko roko. Astronavte zdaj čaka pet dni popravil 19 let starega teleskopa. Delo bo nevarno, saj Atlantis in Hubble letita v orbiti na višini 560 kilometrov, kjer je polno vesoljskih smeti. Zadnja popravila na Hubbleu so bila opravljena leta 2002. Ameriška vesoljska agencija Nasa ima na svojem izstrelišču v Cape Canave-ralu na Floridi pripravljen še en rake-toplan za primer, če bi smeti resno poškodovale Atlantis. Na raketoplanu so sicer poškodbe nastale že v ponedeljek ob izstrelitvi, vendar Nasa pravi, da zareze na izolacijskih ploščah niso hude. EU naložila Intelu rekordno visoko kazen BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj v Bruslju največjemu proizvajalcu računalniških čipov na svetu Intelu naložila rekordnih 1,06 milijarde evrov kazni zaradi kršenja pravil konkurence. "To je najvišja kazen, za katero smo se kadar koli odločili," je ob razglasitvi novice povedala komisarka za konkurenco Neelie Kroes. Evropska komisija Intelu s sedežem v Santa Clari v Kaliforniji očita, da je z nezakonitimi prijemi tekmece izrinjal z računalniškega trga. Kazen je signal trgu, da komisija preučuje resne primere in da pri tem upošteva interese potrošnikov; konec koncev pa obnašanje Intela niti ne spodbuja inovacij, je pojasnila komisarka. Doslej najvišja kazen, ki jo je izrekla Evropska komisija, je bilo 899 milijonov evrov kazni ameriškemu proizvajalcu računalniške opreme Microsoftu lani zaradi nesodelovanja s komisijo in ne-spoštovanja konkurence. (STA) vojni zločini - Na osnovi mednarodne tiralice V Bosni in Hercegovini včeraj prijeli hrvaškega poslanca Branimirja Glavaša ZAGREB - Na podlagi mednarodne tiralice so včeraj v Bosni in Hercegovini prijeli hrvaškega poslanca, obsojenega vojnih zločinov v Osijeku, Branimirja Glavaša, poročajo hrvaški mediji. To je v Sarajevu včeraj potrdil tudi njegov odvetnik Nikica Gržic, ki je dodal, da ga bodo v priporu sarajevskega tožilstva zadržali do četrtka zjutraj. "Po ukazu glavnega tožilca BiH Milorada Barašina bo Glavaš ostal v priporu do 8.15 v četrtek zjutraj oziroma bo v priporu 24 ur, kot to predvideva zakon," je povedal Gržic novinarjem. Poudaril je, da je Glavaš na včerajšnjem zaslišanju v tožilstvu predstavil veljavne dokumente, ki kažejo, da je tudi državljan BiH. Glavašev odvetnik je ocenil, da je bilo to dovolj, da bi lahko njegovega varovanca izpustili na prostost, sicer pa da predvideva, da ga je tožilec zadržal zaradi dodatnega preverjanja dokumentov. Glavaš včeraj ni imel komentarjev za novinarje, ko je vstopil v poslopje tožilstva BiH pa je dejal, da je "prišel v svojo drugo domovino". Po navedbah hrvaške tiskovne agencije Hi-na je v dosedanjih podobnih primerih Sarajevo svoje državljane, ki so bili aretirani na pod- lagi mednarodne tiralice, izpustilo. Glavaš, ki se je rodil v Hercegovini, ima namreč dvojno državljanstvo - hrvaško in državljanstvo BiH. Hrvaški notranji minister Tomislav Kara-marko je tako že v torek, ko je Zagreb izdal mednarodno tiralico, napovedal, da bo policija BiH Glavaša povabila na pogovor, nato pa "bodo odločili, kaj bodo storili s svojim državljanom". Hrvaški mediji sicer napovedujejo, da BiH ne bo izročila svojega državljana Hrvaški, medtem ko sta Zagreb in Sarajevo po begu Gla-vaša začela pogovore o sporazumu o prestajanju kazni. Glavaš, ki ga je zagrebško sodišče prejšnji petek obsodilo na deset let zapora zaradi vojnih zločinov nad srbskimi civilisti v Osijeku leta 1991, je v BiH pobegnil na dan izreka sodbe. V ponedeljek mu je nato pristojna saborska komisija odvzela poslansko imuniteto, nato pa so za njim v Zagrebu izdali mednarodno tiralico. BiH policija je danes potrdila, da so ga prijeli na območju Kupresa. Glavaš je v torek v pogovoru za sarajevski Dnevni Avaz zatrdil, da je žrtev političnega procesa in da si želi, da bi mu sodili v BiH. (STA) Branimir Glavaš ansa indija - Državne volitve V rahlem vodstvu Kongresna stranka NEW DELHI - V Indiji se je včeraj zaključila zadnja, peta faza parlamentarnih volitev, ki so potekale slab mesec. Po prvih izidih vzporednih volitev je v rahlem vodstvu že sedaj vladajoča Kongresna stranka, tesno za petami pa ji je opozicijska hinduistična stranka Bharatiya Janata (BJP). Nobena pa se ne bliža absolutni večini v parlamentu. Po poročanju treh indijskih televizij naj bi Kongresna stranka dobila med 185 do 205 sedežev, BJP pa med 165 in 185 sedeži. Vzporedne volitve v Indiji se so sicer na zadnjih volitvah izkazale za precej nezanesljive, vendar pa bo na prve uradne rezultate treba počakati do sobote. Včeraj je še zadnja faza parlamentarnih volitev potekala v zveznih državah in ozemljih Himachal Pradesh, Dža-mu in Kašmir, Padžab, Tamil Nadu, Uttar Pradesh, Zahodna Bengalija, Uttarakhand, Chandigarh in Puducherry. Volitve so v več krogih potekale iz logističnih in varnostnih razlogov. Volilnih upravičencev je namreč kar 714 milijonov, izbirali pa so 543 članov parlamenta. Prvi krog je bil 16. aprila. V skladu z indijsko ustavo se mora novi parlament konstituirati do 2. junija. Po pričakovanjih bo izid glasovanja tesen in nobeni od glavnih strank ne bo uspelo dobiti absolutne večine 272 sedežev. To potrjujejo tudi izidi vzporednih volitev. Opazovalci sicer pričakujejo, da bodo veliko glasov pobrale tudi različne regionalne stranke oziroma stranke, ki zastopajo interese posameznih kast. (STA) 1 4 Četrtek, 14. maja 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Občinska enotnost predstavila svojo trojico županskih kandidatov Povezujejo jih skupne vrednote in skrb za teritorij Programske obveze Alenke Florenin (Sovodnje), Paola Vizintina (Doberdob) in Ingrid Komjanc (Števerjan) Koalicija z več »dušami«, ki jih povezujejo skupne vrednote in skrb za teritorij. To je Občinska enotnost, naveza Demokratske stranke in Združene levice, ki je včeraj v goriškem Kulturnem domu predstavila svoje tri županske kandidate in programe, s katerimi se bodo potegovali za zmago na junijskih upravnih volitvah v Sovodnjah, Števerjanu in Doberdobu. Ob županskih kandidatih Alenki Florenin, Ingrid Komjanc in Paolu Vizin-tinu ter predstavnikih list so se srečanja udeležili člani levosredinskih strank, ki so se v omenjenih občinah povezale že v preteklosti in so kljub spremenjeni politični sceni tudi tokrat sklenile, da nastopajo složno. »Družijo nas vrednote, ki smo jih vedno zagovarjali in ki so značilne tudi za občane treh slovenskih občin. Nekateri nam pravijo, da vztrajamo pri starodavnih idejah. Če pa so te ideje laičnost države, skrb za so-cialo, človekove pravice in zaščita okolja, pa se rad prištevam med "ostarele",« je uvodoma povedal koordinator Občinske enotno- sti Mario Lavrenčič. Županske kandidate Alenko Florenin (Sovodnje), Ingrid Komjanc (Števerjan) in Paola Vizintina (Doberdob) je nato predstavil koordinator Slovencev v Demokratski strani (DS) na Goriškem David Peterin. Za udeležbo na srečanju se je zahvalil pokrajinskemu tajniku DS Omarju Grecu, ob katerem so bili prisotni tudi pokrajinski predsednik SKP Alessandro Saullo, kandidat Levice in svobode na evropskih volitvah Igor Komel, predstavnik Zelenih in pokrajinski odbornik Marko Marinčič ter drugi. Programistka, režiserka in kulturna delavka Alenka Florenin, ki je v zadnjih mesecih prevzela funkcijo odbornika za kulturo sovodenjske občine, je poudarila, da sestavljajo sovodenjsko listo Občinske enotnosti osebe, ki delujejo v društvih in organizacijah ter jim je »koncept dela za teritorij« povsem jasen. Med poglavitne točke programa je postavila skrb za uveljavljenje pravic slovenske narodne skupnosti, vzdrževanje javnih stavb in infrastruktur, nadzor nad postopkom za prekvalifikacijo hitre ceste Vileš-Gorica in širitev obrtne cone. »Zavzeli se bomo tudi za sanacijo odlagališča na Malnišču, kjer sta na potezi tudi dežela in pokrajina, ter za rešitev problematike jusarskih zemljišč na Vrhu. Še vedno bomo pozorni do naših društev, za uspešnejše delovanje občine pa bomo poskrbeli, da bomo izboljšali sodelovanje med izvoljenimi organi in občinskimi uradi.« 30-letna Ingrid Komjanc, ki je po poklicu učiteljica, je svoj poseg posvetila gospodarskemu razvoju in predvsem kmetijstvu. Komjančeva se bo zavzela za promocijo turizma in značilnih pridelkov, za ureditev info-točke ter stez za kolesarje in po-hodnike. Števerjan namerava tesno povezati z ostalimi briškimi občinami ter jo vključiti v strukture pokrajine Gorica. Da bi bolje prisluhnila potrebam občanov, namerava števerjanska Občinska enotnost ustanoviti sprejemno pisarno, njeni mladi člani pa se bodo zavzeli tudi za izvedbo javnih del in Z leve Mario Lavrenčič, Ingrid Komjanc, Paolo Vizintin, Alenka Florenin in David Peteri n na sinočnji predstavitvi v goriškem Kulturnem domu bumbaca uresničitev drugih stvarnih projektov za bodočnost briške vasice. »Treba je vlagati v mlade, ki se zavedajo odgovornosti, obenem pa so se tudi pripravljeni žrtvovati za zastavljene cilje,« je prepričana kandidatka. V Doberdobu je Občinska enotnost ponovno kandidirala Paola Vizintina, dosedanjega župana, ki je včeraj podčrtal, da sestavljajo listo osebe, ki jim je pri srcu usoda doberdobskega teritorija. »Nimamo radi obljub, pač pa stvarne dosežke,« je podčrtal in navedel vrsto rezultatov, ki jih je uresničila njegova uprava. Med drugim je povedal, da bo prihodnje vodstvo občine »podedovalo« kar osem milijonov evrov vredna javna dela, med katerimi so obnova vodovodnega omrežja, širitev srednje šole ter obnova cest in razsvetljave. »Ob laičnem pristopu do vsakdanjih upravnih zadev se bomo še naprej borili za izvajanje zaščitnega zakona ter za zaščito našega kraškega okolja, ki ga ogrožajo razne infrastrukture,« je poudaril Vizintin. (Ale) nova gorica Hit, noben kandidat ni idealen Nadzorni svet družbe Hit po šestih urah razprave včeraj ni izbral novega predsednika uprave, kar pa naj bi se zgodilo v prvi polovici prihodnjega tedna, je po seji povedal predsednik nadzornega sveta Marko Jaklič. Nadzorniki so se tudi seznanili s poslovanjem Hita, ki je pod načrti, saj družba beleži izgubo. »Vseh pet kandidatov je še v igri,» je poudaril Jaklič. Nadzorniki Hita so včeraj soočili mnenja, ocene ter argumente in protiargumente o posameznem kandidatu. Soglasja niti niso iskali, saj so bili daleč od tega, da bi glasovali o novem predsedniku uprave, je pojasnil. Nadzorni svet se bo tako ponovno sestal v prvi polovici prihodnjega tedna, morda tudi v Ljubljani, sestanek pa bi »počasi že lahko pripeljal do odločitve«, je ocenil Jaklič. Do takrat naj bi od petih kandidatov, ki so jih izbrali med 19 prijavljenimi na javni razpis, pridobili informacije, ki so bile doslej »izpostavljene kot ne dovolj jasne«. Noben kandidat ni idealen, zato se pri vsakem pogovarjajo o pozitivnih in negativnih stvareh, je dejal. Zatrdil je še, da se nadzorniki s predstavniki Hitovih sindikatov včeraj niso pogovarjali o kandidatih za novega predsednika uprave. »Od nas so želeli le, da izberemo tako upravo, ki se bo z njimi resnično pogovarjala,« je povedal. »Sem dobre volje, to pove vse,« je po včerajšnjem sestanku z nadzorniki povedala predsednica sindikata GIT Jožica Bone. Vsi trije sindikati zaposlenih v Hitu napovedujejo za danes skupno izjavo. Nadzorni svet Hita se je seznanil tudi s poslovanjem igralniške družbe. »Izguba se je povečala, tudi letni načrt se ne dosega. Zadeve so bolj v negativnem področju. Stvar ni rožnata, ni pa kritična,« je dejal Jaklič. Konkretnih številk ni želel povedati, opozoril pa je, da Hit posluje likvidno in solventno. Slika ni tako črna, da bo Hit jutri propadel, a situacija zahteva hitro ukrepanje, sicer se družbi slabo piše že v bližnji prihodnosti, je še poudaril. gorica - Menza v vrtcu v ulici Brolo Različna stališča onemogočila dogovor Zaključni akt bodo danes podpisali združenje staršev, ravnateljstvo in občina Združenje staršev otrok vrtca v ulici Brolo, občinsko odborništvo za šolstvo in didaktično ravnateljstvo iz ulice Brolo bodo danes ob 9.30 podpisali dokument, ki priča o poteku postopka, s katerim so preverili možnost nadaljevanja samouprave kuhinje slovenskega vrtca. Postopek, kot je naš dnevnik že poročal včeraj, se je zaključil z odločitvijo združenja staršev, da se odpove samoupravljanju men-ze vrtca. Staršem, šoli in občini namreč ni uspelo priti do soglasnega dogovora, zaradi česar bo s prihodnjim šolskim letom tudi slovenski vrtec v ulici Brolo vključen v centraliziran sistem upravljanja kuhinj. Dokument, ki ga bodo podpisali predsednik združenja staršev Sergio Fi-gar, odbornica Silvana Romano in ravnateljica Elizabeta Kovic, navaja, da se je za samoupravljanje menze sprva ogrevala večina staršev otrok, ki obiskujejo vrtce v ulici Romagna, Forte del Bosco, v Pev-mi, v Štandrežu in v ulici Brolo, do zadnje faze birokratskega postopka pa je prišlo le združenje staršev vrtca v ulici Bro-lo, ki je za pomoč vprašalo tudi odvetnika. Prvi osnutek pogodbe so priskrbeli uradi goriške občine, nato pa so v dokument vnesli svoje pripombe in popravila tudi starši in šola. Na srečanju, ki je potekalo 5. februarja 2009, je združenje staršev izrazilo spoznanje, da samoupravljanja kuhinj ne more izvesti. Prvi vzrok za odpoved, ki ga navajajo v dokumentu, je bilo dejstvo, da je trinajst družin otrok, ki obiskujejo prvi in drugi letnik slovenskih vrtcev v ulici Brolo in v Štandrežu, nasprotovalo samoupravi menze. Družine so nasprotovanje izrazile v pismih, ki so jih naslovile na ravnateljstvo, ki je želelo preveriti stališča vseh staršev. Združenje staršev se je odpovedalo samoupravljanju tudi na podlagi precejšnje razlike med višino prispevka, ki ga je zahtevalo od občine (44.140 evrov), in denarjem, ki jim ga je bila občina pripravljena dodeliti (35.000 evrov). Dokument ne nazadnje navaja, da je združenje staršev naredilo korak nazaj tudi zato, ker ravnateljstvo ni privolilo v obliko odnosa z zasebniki, pri kateri bi prišlo do neposrednega upravljanja. »Glede na navedene premise zainteresirane strani priznavajo, da so bili odnosi med tehničnim postopkom pozitivni in transparentni ter da je pri iskanju skupnega predloga za samoupravo storitve prišlo so širokega sodelovanja. Zainteresirane strani emljejo na znanje, da ni bilo mogoče priti do skupnega dogovora,« piše v dokumentu, ki ga bodo podpisali danes na občini. Predsednik združenja staršev Fi-gar je povedal, da bo združenje skušalo tudi po uvedbi novega sistema karseda nadzorovati kakovost hrane, ki jo bodo uživali otroci, zavzelo pa se bo tudi za akcije na področju informiranja in prehrambene vzgoje. gorica - Brigada Pozzuolo po vrnitvi iz Libanona »Osvojili so srca ljudi« Vojake pohvalil vrhovni poveljnik italijanske vojske Fabrizio Castagnetti - Leta 2010 naj bi se brigada vrnila v Libanon »Brigada Pozzuolo je osvojila srca in misli libanonskega prebivalstva.« Tako je povedal vrhovni poveljnik italijanske vojske Fabrizio Castagnetti, ki se je včeraj na Battistijevem trgu v Gorici udeležil ceremonije ob vrnitvi konjeniške brigade Pozzuolo del Friuli z mirovniške misije »Leon-te 5« v Libanonu. Brigada Pozzuolo, ki ima sedež v Gorici, je šest mesecev sodelovala v mednarodnem kontingentu, v katerem je bilo več tisoč vojakov. »Po zaslugi izkušenj, ki ste si jih nabrali v mednarodnih misijah, ste bili v Libanonu kos pomembnim in nevarnim nalogam,« je vojake in njihove nadrejene nagovoril Castagnetti. Poveljnik konjeniške brigade Flaviano Godio, ki je od novembra do aprila poveljeval italijanskim vojakom v Libanonu, je povedal, da bi se lahko goriški vojaki leta 2010 spet vrnili v Libanon. »Opravili smo težko nalogo,« je komentiral Godio in nadaljeval: »Lahko pa rečemo, da je naša prisotnost pripomogla k temu, da ni prišlo do ponovega izbruha vojne predvsem v trenutku najvišje stopnje napetosti v Gazi.« Godio se je zahvalil tudi krajevnim upravam, ki so brigado Pozzuolo podprle. »Dežela FJK je dodelila denar za nakup dveh rešilnih avtomobilov, ki smo ju podarili Lianoncem. Ti bodo v zameno poimenovali knjižnico po Furlaniji-Julijski krajini. Goriška pokrajina pa nam je omogočila, da smo obnovili in opremili ambulanto, ki jo bo upravljala ena izmed občin, ki smo jih nadzirali,« je podčrtal poveljnik. Včerajšnja vojaška parada pred kasarno na Battistijevem trgu (desno) in vrhovni poveljnik Castagnetti med nagovorom (zgoraj) bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 14. maja 2009 15 gorica - Uradna zahteva po preverjanju zakonitosti predaj po odobritvi zaščite Prostori Trgovskega doma protizakonito zasedeni Semolič: Naveličani smo zavlačevanja, preprečiti moramo možnost naknadnih zasedb Čeprav je v 19. členu zaščitnega zakona 38/2001 zapisano, da naj se v Trgovskem domu v Gorici »namestijo kulturne in znanstvene institucije slovenskega jezika (začenši z Narodno in študijsko knjižnico) in italijanskega jezika, v skladu z obstoječimi dejavnostmi« v stavbi, je tudi po odobritvi zakona, februarja 2001, prišlo do predaje prostorov v drugačne namene. Ker se spet zatika v postopku vračanja palače, je Livio Semolič, goriški predsednik SKGZ in član paritetnega odbora, včeraj poslal priporočeno pismo direktorju deželne uprave državne posesti, ki ima sedež v Vidmu. V njem zahteva, naj deželna uprava oceni zakonitost raznih predaj, do katerih je prišlo po odobritvi zakona 38/2001, naj se preveri trenutna razpoložljivost prostorov, še zlasti osmih sob v drugem nadstropju, ki so bile leta 2003 izročene pravosodnemu ministrstvu in nikoli izkoriščene, in naj se do potankosti spoštuje 19. člen zakona, ki naroča formalno predajo razpoložljivih prostorov kulturnim in znanstvenim institucijam slovenskega in italijanskega jezika. »Vsaka nadaljnja zasedba prostorov, ki bi bila različna od tiste, ki je predvidena po zakonu, je protizakonita,« je črno na belo pribil Semolič, ki je z vsebino svojega pisma včeraj seznanil tudi goriško pre-fektinjo in predsednika paritetnega odbora. Da je do zasedbe prostorov Trgovskega doma prišlo tudi po odobritvi zakona, ni skrivnost, doslej pa nihče ni uradno zahteval, naj se zadeva preveri, to pa tudi zato, ker se je klobčič vračanja poslopja vendarle počasi odvijal. Da bi se dokončno odpravili zadnji zapleti, je Semolič pred nekaj dnevi ponovno stopil v stik z ravnateljem deželne uprave državne posesti. Ker pa ni prejel jasnih odgovorov in zagotovil o nemotenem poteku nadaljnjega postopka, je vileš - Ikea Polovica zaposlenih part-time Po načelu fleksibilnosti bo petdeset odstotkov od skupno 250 uslužbencev v novem prodajnem salonu Ikea, ki nastaja pri Vilešu, zaposlenih s pogodbami part-time. S tem so včeraj seznanili delegacijo druge svetniške komisije pri deželnem svetu FJK, ki je poverjena za področje proizvodnih dejavnosti in je včeraj obiskala gradbišče. Člani komisije so se sestali s predstavniki družbe in se z njimi pomenili o gospodarskih in zaposlitvenih vidikih odprtja Ikeinega salona s poudarkom na učinkih za turizem. Privlačeval naj bi namreč ne le krajane, temveč tudi kupce iz sosednjih držav, so ugotavljali in hkrati ocenili, da utegne Ikea ponuditi nov impulz goriškemu gospodarstvu, ki doživlja hudo krizo. Deželni svetniki so prejeli tudi zagotovilo, da bo družba za svojo dejavnost v Vilešu iskala znanje, izkušnje in človeške resurse na deželnem ozemlju. sklenil, da formalno zahteva preverjanje zasedb prostorov po februarju 2001 in današnje stanje v poslopju. »Imeli smo vtis, da se zadeva počasi urejuje, zato se na to, kar je bilo do danes znano, a zamolčano, nismo obešali. Na problem nezakonito uporabljenih prostorov smo vsekakor opozarjali v pogovorih, a izbrali smo pot umirjenega in konstruktivnega sodelovanja z javnimi upravami. Ker pa smo sedaj dobili vtis, da bi se znalo vračanje Trgovskega doma po višji volji spet zaplesti, smo zahtevo o preverjanju postavili uradno. Naveličani smo vsega tega zavlačevanja,« pravi Semolič, ki je včeraj na prefekturi prejel tudi zagotovilo, da prefektinja pozorno spremlja zadevo. »Našim institucionalnim sogovornikom mora biti jasno, da ne zahtevamo uslug za slovensko manjšino. Naš cilj je ovrednotenje celotne Fabianijeve palače, kot priča tudi naš napor za oživitev dvorane Petrarca, ki je bila zaupana državni knjižnici,« dodaja Semolič. Tudi vračanje dvorane Petrarca še vedno stoji, vsa prizadevanja pa so usmerjena v to, da bi kulturno ministrstvo ponovno nakazalo denar za njeno obnovo; glede tega je sedanji minister pokazal pripravljenost za reševanje problema. Tudi včeraj so bila okna drugega nadstropja Trgovskega doma, na strani, ki gleda na Verdijev korzo, zaprta; tamkajšnje prostore je leta 2003 prejelo v uporabo pravosodno ministrstvo. Zakaj se ni tudi zanje začel postopek vračanja? foto pdk »Ker so bili prostori Trgovskega doma oddani tudi po letu 2001 v nasprotju z zakonom, želimo zadevo razčistiti. Preprečiti pa moramo predvsem katero koli možnost, da bi prišlo do novih predaj prostorov, zlasti osmih sob v drugem nadstropju, ki so bile izročene leta 2003 pravosodnemu ministrstvu in - kot kaže - nikoli zasedene. Še letos se zna postaviti tudi vprašanje ostalih, danes zasedenih prostorov, saj namerava Rim ukiniti krajevne urade zakladnega ministrstva, ki domujejo v Trgovskem domu. Izpraznila naj bi se torej vsa palača,« zaključuje Livio Semolič. (ide) tržič - Včeraj na sedežu pristaniške družbe Scaramelli padel po stopnicah in utrpel več telesnih poškodb Predsednik logističnega pola Friuli Terminal Gate in podpredsednik tržiške pristaniške družbe V Tržiču se je včeraj poškodoval 58-letni Riccardo Scaramelli, predsednik logističnega pola Friuli Terminal Gate in podpredsednik tržiške pristaniške družbe, ki jo je julija lani odkupila družba To Delta Pierluigia Maneschija. Scaramelli naj bi nerodno padel po stopnicah, zaradi poškodb pa so ga odpeljali v goriško splošno bolnišnico. Njegovo stanje ni hudo, zdravniki pa so mu vsekakor predpisali daljše obdobje okrevanja. Nesreča se je zgodila včeraj nekaj minut pred 13. uro v poslopju industrijskega konzorcija v bližini tržiškega pristanišča; tja so pred nekaj tedni preselili sedež pristaniške družbe. Scaramelli je s prvega nadstropja nameraval v pritličje, pri čemer je izgubil ravnotežje in zgrmel po stopnicah. Zaradi čvrste postave so bile posledice padca še hujše, saj je utrpel vrsto zlomov, kljub temu pa ni izgubil zavesti. Iz bojazni, da je utrpel tudi notranje poškodbe, so reševalci sprva poklicali helikopter. Naknadno so ugotovili, da ni razloga za njegov prenos v Videm ali Trst, zato so ga z rešilcem pospremili v Gorico. Rešilno vozilo pred sedežem pristaniške družbe altran gorica - Industrijci Gradbena podjetja v stiski Goriška gradbena podjetja močno občutijo učinke gospodarske krize. O tem priča podatek, da se je število članov goriške skrbstvene blagajne za gradbene delavce od začetka lanskega leta znižalo s 349 na 297. »V prvih mesecih letošnjega leta se je položaj nekoliko izboljšal, število članov pa še vedno rahlo upada,« je povedal predsednik goriške gradbene šole in skrbstvene blagajne Maurizio Puntin, ki se je včeraj na sedežu goriške zveze in-dustrijcev udeležil predstavitve projekta Asfaleia. Le-ta je sicer namenjen varnosti delavcev gradbenih podjetij, tematika nesreč pri delu in zapiranja podjetij pa sta med seboj povezani. »Kdor zaposluje na črno in ne investira v varnost lahko ponuja bolj konkurenčne cene kot tisti podjetniki, ki spoštujejo pravila. Pravilno bi bilo, da bi javne uprave, ki sklicujejo javne dražbe za gradbene posege, ne izbirale izvajalcev del le na podlagi največjega popusta. Kam to pelje, jasno vidimo v Gorici,« sta na problem Travnika namignila predsednik goriške zveze industrijcev Gianfranco Di Bert in načelnik skupine gradbenikov pri goriški zvezi industrijcev Aureliano Hoffmann. Di Bert je ocenil, da bi kot dobro »protikrizno« sredstvo delovala tudi pospešitev birokratskih postopkov za dodelitev javnih del. »Pomagati je treba lokalnim gradbenim podjetjem,« je dodal predsednik zveze industrijcev. In ravno goriškim gradbenim podjetjem je posvečen projekt Asfaleia, ki ga bosta skupaj vodili zveza industrijcev in goriška gradbena šola. Pobuda daje možnost podjetnikom, da se prostovoljno odločijo za izvedbo kontrol spoštovanja varnostnih norm v svojih podjetjih. Kontrole in nasvete za izboljšanje varnostnih pogojev zaposlenih bodo nudili tehniki gradbene šole, ob koncu postopka pa bo podjetje prejelo potrdilo o transparent-nosti in zanesljivosti. Pobudo podpira goriška prefektinja Maria Augusta Marro-su, v imenu katere je na včerajšnji predstavitvi spregovoril vodja prefektovega kabineta Massimo Mauro. Maurizio Puntin je podčrtal, da je večja informiranost najboljše sredstvo v boju proti nesrečam na delu. Zato prireja gradbena šola tečaje, ki se jih udeležujejo novozaposleni delavci. »Največ nesreč pri delu se namreč zgodi v prvih dneh službe, kategorija, ki je najbolj v nevarnosti, pa so tujci. Le-ti so v letu 2008 dosegli 51,25 odstotkov vseh gradbenih delavcev,« je povedal Puntin. Število nesreč v gradbiščih se je vsekakor lani znižalo za 31,53 odstotkov. Leta 2007 je bilo nesreč 201, v letu 2008 pa 145. (Ale) gorica - Včeraj zaključna prireditev v okviru projekta »A, b, c... Motricita« Na stadionu mrgolelo preko tisoč otrok Z zabavo jih privabljajo k telesni kulturi Včerajšnje dogajanje na goriškem stadionu v ulici Baimonti bumbaca Kar 1.039 otrok in sto učiteljev iz vrtcev in osnovnih šol iz goriške pokrajine se je včeraj udeležilo zaključne športne prireditve v okviru vzgojnega projekta »A, b, c... Motricita«. Potekala je na stadionu v ulici Baiamonti v Gorici na pobudo pokrajinskega odbora CONI, s sodelovanjem pokrajine in urada za telesno kulturo pri bivšem šolskem skrbništvu. Včerajšnji športni praznik je bil namenjen otrokom zadnjega letnika vrtcev in prvih dveh razredov osnovnih šol iz občin na desnem bregu Soče, za katere so pripravili vrsto gibalnih vaj in športnih iger; poudarek ni bil na tekmovanju, temveč na zabavi, s katero želijo pritegniti najmlajše k telesni kulturi. K projektu »A, b, c... Motricita« so letos pristopili domala vsi vrtci in osnovne šole iz Goriške, zaradi česar so morali organizirati dve zaključni prireditvi. Jutri bodo na vrsti otroci iz občin na levem bregu Soče; kar 800 se jih bo zbralo v športnem centru Co-sulich v Tržiču. 1 6 Četrtek, 14. maja 2009 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Gradnja Eda Centra poteka skladno s terminskim planom Garažno hišo bodo odprli pred izgradnjo nadzemnih etaž Kljub recesiji brez zatikanja - »Za kupce in najemnike na trgu ugodnejše razmere« Na gradbišču Eda Centra v središču Nove Gorice dela nemoteno potekajo. V februarju so zaključili z betonažo temeljne plošče, za katero so porabili 4.000 kubičnih metrov betona in 450 ton betonskega železa. Do zdaj so delavci - v povprečju jih je na delovišču vsak dan okrog osemdeset - zgradili že tri od petih etažnih konstrukcij podzemnih etaž. Konstrukcija ostalih dveh etaž pa bo dokončana do julija letošnjega leta. Kot je povedal Simon Klaut iz družbe Euroinvest, bi lahko garažna hiša obratovala že v roku pol leta. Poudaril je, da zaradi pomanjkanja parkirišč v mestu na občini navijajo zato, da bi parkirno hišo - v petih podzemnih etažah s skupno površino 20 tisoč kvadratnih metrov - odprli še pred zaključkom nadzemnega dela stavbe, kar v Euroinvestu zaenkrat še preučujejo. Pojasnil je tudi, da vsa dela na gradbišču potekajo v skladu s terminskim planom, in da bo objekt predvidoma dokončan v maju leta 2010. Omenil je tudi, da je gradnja pod zemljo zelo zahtevna, saj je treba material odvažati, ob dežju pa delo ovira tudi voda, in dodal, da bo površina nadzemnega dela enaka površini podzemnega dela stavbe. Glede povpraševanja po nepremičninah v bodočem objektu je povedal, da ostaja nespremenjeno, in pojasnil, da veljajo za kupce oziroma najemnike na trgu trenutno ugodnejše razmere, saj so se cene izvedbe grad-beno-obrtniških in instalacijskih del na trgu znižale. Ker nekatere banke ponujajo tudi ugodne finančne aranžmaje, v Eu-roinvestu ocenjujejo, da je nakup oziroma najem nepremičnin v Eda Centru iz vidika kupca oziroma najemnika ugodnejši kot v enakem obdobju lani. »Vsekakor je tudi naše podjetje začutilo gospodarsko recesijo, govorice z ulice o tem, da naj bi gradnjo ustavili oziroma upočasnili, pa kljub krizi ter trenutnim tržnim in finančnim razmeram na nepremičninskem trgu ne držijo, kar je razvidno tudi iz stanja na gradbišču,« je še povedal Klaut. Po načrtih bodo v nadzemnem delu bodočega objekta štiri etaže oziroma 5.000 kvadratnih metrih površin namenjene trgovskemu delu, osem etaž na 8.000 kvadratnih metrih površin bo namenjenih pisarnam oziroma poslovnemu delu, štiri etaže na 3.000 kvadratnih metrih površin pa 33 luksuznim stanovanjskih enotam v izmerah od 60 do 150 kvadratnih metrov. Poleg tega so v stavbi, ki bo močno predrugačila podobo centra Nove Gorice, predvideni tudi fitness, savna, bazen in sončna terasa za preživljanje prostega časa ter konferenčna soba. Prebivalci mesta bodo z Eda Centrom poleg prostora za poslovna in kulturna srečanja ter nakupovanje pridobili tudi stopničasti trg in avditorij za družabna srečanja, razstavni prostor in spominsko sobo Edvarda Rusjana, vzdolžni park ob Erjavčevi ulici, javna parkirna mesta in otroško igrišče. (nn) Včerajšnji pogled na gradbišče Eda Centra foto n.n. šempeter - Presežni delavci v Iskri Avtoelektriki Število zaposlenih zmanjšali za 400, program predvideva še dodatnih 250 Brez naročil v proizvodnji malo delavcev foto n.n. Na včerajšnjem sestanku pogajalske skupine, ki so jo sestavljali predstavniki uprave šempetrske Iskre Av-toelektrike, sindikata in sveta delavcev družbe so bili usklajeni kriteriji, ki bodo sestavni del programa reševanja presežnih delavcev v podjetju, v katerem so od začetka gospodarske krize število zaposlenih zmanjšali že za štiristo. »Na podlagi teh kriterijev bo pripravljen seznam presežnih delavcev, ki bo v skladu z zakonskimi določili sestavni del programa reševanja presežnih delavcev,« je včeraj pojasnil Erik Panjtar, ki v Iskri Avtoe-lektriki skrbi za stike z javnostmi, ter dodal, da je bistvo omenjenega programa, da omogoči dolgoročen obstoj družbe, četudi v manjšem obsegu. »Kriterije smo skušali oblikovati tako, da je zajeto približno vse, kar priporoča zakon, od socialnih vidikov, delovne dobe, znanja, uspešnosti, strokovnosti, in pod- obno. Mislim, da smo prišli skupaj, tako kot smo si zastavili,« je o usklajenosti meril povedal Valter Bensa, predsednik sindikata v šempetrski družbi. »Naslednji korak je priprava seznamov in programa, ki mora vsebovati kar precej zadev in se ga ne da narediti v nekaj dneh. V pripravo seznamov se mi ne spuščamo, saj jih pripravi delodajalec. Seveda pa bomo pazili na to, da bodo v skladu s sprejetimi kriteriji,« je dodal Bensa, ki še vedno misli, da bo parlament sprejel zakon o subvencioniranju, ki ga je predlagala vlada, na podlagi katerega bi se bilo mogoče izogniti temu, da bi v kratkem času prišlo do odpuščanja. Program reševanja presežnih delavcev namreč predvideva zmanjšanje števila zaposlenih za dodatnih 250, pri čemer bodo na udaru delavci, zaposleni za nedoločen čas. V Iskri Avtoelektriki še vedno zagotavljajo, da pred 1. avgustom novih odpuščanj ne bo. (nn) tržič-ronke - Zaprtje državne ceste 305 povzroča težave Vozniki »ujeti« v kolone Zmedo še povečala tedenska tržnica in zaprtje železniškega prehoda v ulici XXIV Maggio v Ronkah - Podvoz bodo predali namenu 20. maja GORIŠKA POKRAJINA Zavrnili elektrovod Goriška pokrajina nasprotuje elektro-vodu med Redipuljo in Vidmom, ki ga načrtuje družba Terna in naj bi prečkaj 14 občin, večinoma v videmski pokrajini. Pokrajinski odbor je namreč včeraj izrazil negativno mnenje o gradnji elektrovoda na stebrih, ki naj bi startal iz Redipulje in dosegel zahodni Videm. Gherghettov odbor je s soglasjem vseh članov sprejel sklep, v katerem osvaja kritike, ki jih je na račun elektrovoda izrekel Forum Agende 21, in mnenje pristojnih pokrajinskih služb. Na pokrajini so pojasnili, da je negativno stališče dozorelo v postopku za preverjanje okoljskega učinka, ki so ga sprožili na osnovi sklepa pokrajinskega sveta novembra 2007. Pokrajina priporoča, naj bo elektrovod vkopan in naj zanj izkoristijo tehnološke koridorje, ki že tečejo vzdolž avtocest A4 in A23. Tudi včeraj je v Tržiču vladal prometni kaos, ki ga je povzročilo ponedeljkovo zaprtje državne ceste 305. Zaporo, ki je bila nujno potrebna za dokončanje gradnje podvoza ob bolnišnici San Polo, bodo ukinili 20. maja ob 13. uri, ko se bo zaključila slovesnost ob odprtju pomembne infrastrukture. Kolone je ob zaprtju državne ceste med Ronkami in Tržičem včeraj povzročila tudi tedenska tržnica, zaradi katere so zaprli korzo Del Popolo. Promet se je zato preusmeril na ulice Verdi, Rosselli in Duca DAosta. Ob zastojih na osrednjih mestnih ulicah so se prometne težave pojavile tudi na državni cesti 14, ulici I Maggio in ulici Volon-tari della liberta v Ronkah. Kot da ne bi zadostovalo, so včeraj okrog devetih zaprli železniški prehod v ulici XXIV Maggio v Ronkah. Av-tomobilisti so morali počakati dvajset minut, da so šli mimo štirje tovorni vlaki, ki so peljali zelo počasi. Zapornice so se dvignile eno minuto med prehodom prvega in drugega vlaka, kar pa ni preprečilo nastanka dolge kolone avtomobilov v ulicah Bortolozze, Verdi in XXIV Maggio. Nekateri avtomobilisti so izgubili potrpljenje. Čakanju so se skušali izogniti s tem, da so zavili v nasprotno smer vožnje, ker so omenjene ulice zelo ozke pa so povzročili še večji kaos. Mnogim voznikom, ki so se hoteli izogniti tržiškemu prometnemu vozlu s tem, da so ubrali avtocesto A4, so prekrižala načrte gradbena dela v bližini postaje pri Moščenicah. Gradbišče namreč zaseda enega izmed dveh cestnih pasov, ki peljejo proti Trstu, zato je promet nekoliko upočasnjen. Predstavnica tržiške Demokratske stranke Barbara Zilli je predlagala goriški pokrajini, naj pride do povračila stroškov za avtocesto vsem občanom tržiškega mestnega okrožja. Danes in jutri Pueri cantores Na zborovski reviji Pueri cantores, ki bo potekala danes in jutri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici, bodo nastopile tudi slovenske goriške šole. V današnjem programu, ki se začenja ob 16. uri, sta predvidena nastopa slovenskih otrok iz osnovnih šol Oton Župančič iz Gorice in Fran Erjavec iz Štandreža; zbora vodi Michela De Castro. V jutrišnjem, drugem delu revije, ki se začenja ravno tako ob 16. uri, pa se bodo pred publiko predstavili tudi mladi pevci iz osnovne šole v Romjanu in nižje srednje šole Ivan Trin-ko. Zborovsko revijo Pueri cantores prireja nižja srednja šola Locchi in je namenjena osnovnim in nižjim srednjim šolam iz goriške pokrajine. Tržičan ranjen na avtocesti V bližini cestninske postaje v Redipulji je včeraj zjutraj prišlo do prometne nesreče, v katero sta bila vpletena dva avtomobila. Avtomobil VW polo, za volanom katerega je sedela 22-letna avstrijska državljanka C.D.G., je okrog 9.45 trčil v zadnjo stran avtomobila znamke Fiat punto, ki je peljal pred njo. V njem sta sedela 21-letna voznica D.R. iz Vileša in 61-letni C.R. iz Tržiča. Na kraj nesreče je prihitelo zdravniško osebje službe 118, ki je v tržiško bolnišnico odpeljalo 61-letnega potnika. Dinamiko nesreče preučuje goriško poveljstvo prometne policije. Trije avti trčili v predoru Včeraj ob 9.45 uri je prišlo v predoru na solkanski obvoznici do prometne nesreče, v kateri so bili udeleženi trije osebni avtomobili. Povzročila jo je 53-letna voznica iz okolice Nove Gorice, ki je vozila iz Solkana v smeri Nove Gorice. Zaradi prekratke varnostne razdalje je v predoru trčila v avtomobil pred seboj vozečega 74-letnega voznika iz Bovca, ki se je zaustavljal za stoječo kolono vozil. Ob trku je vozilo slednjega poškodovalo še pred njim stoječe vozilo 43-letnega voznika iz okolice Nove Gorice. V nesreči sta bili povzročiteljica in sopotnica v vozilu pred njo lažje poškodovani. Obvoznica je bila od 10. do 11. ure zaprta. (nn) Spremenjena stanja zavesti V Goriški knjižnici Franceta Bevka bo danes ob 18. uri predstavitev knjige Spremenjena stanja zavesti. O delu, ki govori o stanjih zavesti med spanjem, sanjanjem in nekaterih drugih stopnjah zavedanja, bo spregovoril njegov avtor Sandi Jug, raziskovalec tovrstne tematike in trener za ozaveščanje ter obvladovanje kognitivnih veščin, med katere spadajo zaznavanje, predstavljanje in mišljenje. (nn) Pisatelji v vojnih jarkih Na pobudo inštituta ICM bodo v konferenčni dvorani Hiše Ascoli v Ascolijevi ulici v Gorici danes ob 18. uri predstavili knjigo »Scrittori in trincea. La lettera-tura e la Grande Guerra« avtorja Fulvia Senardija. gorica - Razstava V grajskih sobanah mojstri grafike Mojstrom grafike dvajsetega stoletja je posvečena razstava »I maestri incisori del Novecento«, ki jo bodo jutri odprli na goriškem gradu. V dvorani deželnih stanov bodo do 5. julija na ogled dela italijanskih in tujih likovnih umetnikov z zvenečimi imeni, med katerimi so Renato Guttuso, Felice Casorati, Mario Schifamo, Giorgio De Chirico, Andy Warhol, Marc Chagall, Pablo Picasso in Salvador Dali. Posebna sekcija razstav, ki bo posvečena Fortunatu Deperu, bo služila kot uvod v večjo razstavo o fu-turizmu, ki jo bo goriška občina priredila jeseni na gradu. »Ovrednotiti želimo goriški grad. Zato nameravamo v kratkem poskrbeti za napeljavo gretja v njem, ob tem pa je pomembno, da vanj privabimo obiskovalce z zanimivimi razstavami,« je povedal goriški župan Ettore Romoli na včerajšnji predstavitvi razstave. Jutrišnje odprtje bo ob 18. uri v grofo-vi dvorani goriškega gradu. Kolona vozil v ulici I Maggio altran GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 14 . maja 2009 1 J /— gorica kinema Ganljivo in globoko Črno morje Danes bo na vrsti predzadnji večer letošnje sezone Gorice Kinema. Ob 17.45 in 20.45 bodo v goriškem Kinemaxu vrteli film »Mar Nero« (Črno morje), prvenec 34-letnega Federica Bondija, ki je že požel uspeh na festivalih po Evropi in ZDA. V hiši v predmestju Firenc živita ženski: Gemma je starejša gospa, ki je pred kratkim postala vdova; hišna pomočnica Angela je mlada Romunka, ki se je preselila v Italijo. Gemma je bila najprej nenaklonjena dekletu, nato se je nanj navezala in v njem zagledala svojo mladost. Odnos se skrha, ko Angelin mož, ki je ostal v Romuniji, izgine. Mlada žena se želi vrniti v domovino in poiskati moža, a ji Gemma skuša to preprečiti, saj se boji, da bo zopet ostala sama. Režiser je izdelal enostaven in ganljiv film, ki je obenem globok. Uspelo mu je obravnavati aktualno temo, ne da bi zašel v stereotipe. Poleg spretne uporabe dolgih sekvenc in atmosfere magičnega realizma izstopata tudi glavni junakinji filma. Niz Kinoateljejevih projekcij se bo zaključil v četrtek, 21. maja, z drugim večerom, posvečenim turinski produkcijski hiši Azul Film. Predvajali bodo dokumentarca »Vjesh-Can-to« Rosselle Schillaci o življenju albanskih žensk v Bazilikati in »Il caso Acna. Storie di lotte e ordinari in-quinamenti«, v katerem režiser Ful-vio Montano (ki se bo udeležil projekcije) s pomočjo protagonistov rekonstruira afero o onesnaževanju iz osemdesetih let minulega stoletja. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDEN TI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALL'ANGELO, ul. Roma 18, tel. 0481777019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, ul. Romana 93, tel. 0481-40497. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.30 »Angeli e demoni«. Dvorana 2: 17.45 - 20.45 »Gorica Ki-nema«: »Mar nero«. Dvorana 3: 17.50 - 20.00 - 22.00 »Star System - Se non ci sei non esisti«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.30 »Angeli e demoni«. Dvorana 2: 18.30 - 21.30 »Angeli e demoni«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Star Trek«. Dvorana 4: 18.00 - 20.10 - 22.10 »San Valentino di sangue« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 5: 17.50 »Hannah Montana: The Movie«;20.00 - 22.10 »X-Man le origini: Wolverine«. Koncerti »JAZZ & WINE OF PEACE COLLIO«: danes, 14. maja, ob 21. uri v občinskem gledališču v Krminu Tommy Emmanuel (Avstralija); v petek, 15. maja, ob 21. uri v občinskem gledališču v Krminu Sarah Jane Morris (Velika Britanija); v soboto, 16. maja, ob 21. uri v občinskem gledališču v Krminu Maria Joao »Ogre« (Portugalska); v nedeljo, 24. maja, ob 12. uri v cerkvi »Beata Vergine del Soccorso« v kraju Monte Quarin brezplačen koncert skupine Clobeda's (Italija); predprodaja vstopnic na spletni strani www.boxofficeitalia.com. V sklopu manifestacije prireja združenje Con- trotempo tudi koncerte ob aperitivu in »Round Midnight«: v petek, 15. maja, ob 19. uri v lokalu Osteria Ca-ramella v ul. Matteotti 1 v Krminu duo Ceck&Ross; v petek, 15. maja, ob 23.30 v lokalu In Taberna v ul. Friuli 10 v Krminu Denise Dantas Quartet; v soboto, 16. maja, ob 19. uri v domačiji Klinec v Medani 20 na Dobro-vem Maxmaber orkestar in ob 23.30 v piceriji Alla Pergola v ul. Matteotti 42 v Krminu Adriana Vasques Quartet. VOKALNA SKUPINA CHORUS '97 MIREN IN PRIMORSKI AKADEMSKI ZBOR VINKO VODOPIVEC vabita na koncert na Mirenskem gradu nad Mirnom pri Gorici v petek, 15. maja, ob 20. uri. Lepo vabljeni. SNOVANJA v priredbi SCGV Emil Ko-mel in Arsateliera iz Gorice: 15. maja ob 20.30 bosta v kleti domačije Ke-ber na Plešivem (Ceglo 17) pevka Mirjam Pahor in Baguette Quartet izvajala šansone pevke Edith Piaf; vsi koncerti so brezplačni. V SKLOPU PRIREDITVE »CORTO-CIRCUITO« - 25 umetnikov se predstavlja v Krminu - bosta v lokalu Jazz & Wine le bar v ul. Matteotti 78 v Krminu večera »Funky Night's«: v petek, 15. maja, ob 21. uri koncert Remengo Brothers in v soboto, 16. maja, ob 21. uri »DJ Matthew VS Luca Sax«. Na ogled bo razstava Maurizia Fave; vstop prost. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA iz Gorice posveča koncert Felixu Men-delssohnu. V soboto, 16. maja, ob 17. uri bosta v goriški stolnici nastopila organist Beppino Delle Vedove in ženski pevski zbor San Giacomo iz kraja Pasian di Prato; vstop prost. Gledališče FESTIVAL KOMIČNEGA GLEDALIŠČA KOMIGO 2009: v ponedeljek, 18. maja, ob 20.30 »Gulash koncert«. »UN CASTELLO DI... MUSICAL & RI-SATE«: v soboto, 16. maja, ob 20.45 bo v gledališču Verdi v Gorici nastopila gledališka skupina Terzo Teatro iz Gorice s predstavo »Il matrimonio puo attendere; informacije in predproda-ja vstopnic v knjigarni Antonini na korzu Italia 51/A v Gorici (tel. 048130212). fl Razstave V PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI bo v petek, 15. maja, ob 20. uri odprtje razstave 7 slovenskih kipark 1918 - 1945, kjer bodo na ogled dela Katarine Drenik Marussig, Else Kasimir Oeltjen, Karle Bulovec Mrak, Dane Pajnič, Mare Jeraj Kralj, Milene Dolgan in Sonje Rauter Zelenko; na ogled bo do 7. junija. FRANCO DUGO razstavlja v galeriji Kulturnega doma v Gorici do 30. maja med 10. in 13. uro in med 16. in 18. uro ter med prireditvami in do 16. maja v galeriji Artes v Novi Gorici, Gradnikove brigade 6, ob delavnikih med 9. in 12.30 in med 15. in 19. uro. V DEŽELNEM AVDITORIJU v ul. Roma v Gorici bo do 19. maja na ogled razstav Dore Bassi. FOTOGRAFSKI KROŽEK FBI vabi na ogled razstave Paole Zavan v baru Cichetteria v ul. Petrarca v Gorici; do 24. maja. V GALERIJI LA BOTTEGA v ul. Nizza 4 v Gorici je na ogled razstava Michele Sbuelz; do 24. maja, od torka do sobote med 10.30 in 12. uro ter med 17. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12. uro. V DRŽAVNI KNJIŽNICI v ul. Mameli v Gorici je na ogled razstava satiričnih stripov Danieleja Panebarca z naslovom Bilo je nekoč v Italiji, od fašizma do osvoboditve; do 5. junija. V PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT (Delpinova 7a) v Novi Gorici je na ogled razstava slik Nataše Gregorič; do 1. septembra vsak dan med 10. in 19. uro. H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil v sredo, 22. aprila, na oglasni deski Deželnega šolskega urada v Trstu v ul. S. Anastasio, 12, objavljen razpis za potrditev, vključitev in posodobitev pokrajinskih (nekdanjih permanentnih) lestvic učne- ga osebja šol s slovenskim učnim jezikom. Razpis je na ogled tudi na spletni strani Deželnega šolskega urada (www.scuola.fvg.it), na oglasni deski goriškega oddelka Urada za slovenske šole in na posameznih šolah. Prošnjo za potrditev mora vložiti tudi učno osebje, ki je v omenjenih lestvicah vključeno pogojno, četudi še ni doseglo predvidenega naslova za polnopravno vključitev. Obrazci za vložitev prošenj so isti kot za vključitev v pokrajinske lestvice šol z italijanskim učnim jezikom in zainteresirani jih dobijo na spletni strani Ministrstva za šolstvo, univerzo in raziskovanje (www.pubblica.istruzio-ne.it), na posameznih šolah in na Uradu za slovenske šole, ki je tudi na razpolago za morebitna pojasnila.Proš-nje je treba oddati Uradu za slovenske šole (ul. Rismondo, 6) do petka, 22. maja 2009. S Izleti SPDG organizira v nedeljo, 17. maja, izlet z gorskimi kolesi na Korado in Sa-botin. Zbirališče ob 7.15 pred novo-goriško postajo, potovanje z vlakom do Plav (odhod vlaka ob 7.30, vozovnica 4 evre). Razdalja izleta 40 km s približno 1000 m vzpona; informacije na tel. 328-8292397 (Robert). STARŠI IZ DOBERDOBA organizirajo izlet v zabavni park Mirabilandia (RA) v torek, 16. junija. Cena izleta je 39 evrov in vključuje avtobusni prevoz in vstopnino v park. Otroci, ki ne presegajo 1 m višine in nesamostojni prizadeti plačajo 20 evrov; informacije in vpisovanje na tel. 348-4735330 (Lucia Ferfolja). Organizatorji prosijo udeležence za plačilo izleta. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo izletnike, ki bodo odpotovali od 4. do 6. junija do jezera Maggiore, naj plačajo saldo za izlet v trgovini pri Mili do 27. maja. Avtobus bo odpeljal iz Ronk (pred picerio Al Gambero) ob 6.20 s postanki v Doberdobu ob 6.30, Jamljah ob 6.45 in Štivanu ob 6.50; informacije ne tel. 380-4203829 (Miloš). REVIJA ISONZO-SOČA prireja v soboto, 16. maja, avtobusni izlet iz Gorice v Novo Gorico. Zbirališče ob 9.30 na trgu Seghizzi v goriškem grajskem naselju. Sledil bo obisk muzeja prve svetovne vojne, ob 11. uri ogled zgodovinskega dela mesta z avtobusom in obisk parka palače Attems, ob 11.45 ogled trga Transalpina in obisk muzeja, ob 12.30 obisk novogoriške občine, ob 13.30 kosilo v restavraciji Vrtnica, ob 15. uri obisk gradu Krom-berk in ogled stalne razstave Primorska 1918-1947; povratek je predviden med 16.30 in 17. uro. Vpisovanje samo še danes, četrtek, 14. maja, na sedežu časopisa Isonzo Soča v ulici San Giovanni v Gorici (tel. 0481-33343, e-pošta posta@isonzo-soca.it) s plačilom 23 evrov na osebo. SPDG prireja 14. junija, ob vsakoletnem srečanju planincev, avtobusni izlet v Šentjanž v Rožu na Koroškem; prijave od danes, 14. maja, na sedežu društva na Verdijevem korzu 51 int. v Gorici med 19. in 20. uro. SPDG prireja od 26. do 29. junija (možnost podaljšanja še na 30. junij) večdnevni planinski izlet v park Monti Si-billini, na meji med deželama Marche in Umbria. Prevoz bo z avtobusom ali kombiji. Prenočevanje v planinskem zavetišču. Informacije Vlado (0481-882079). Prvi informativni sestanek bo danes, 14. maja, ob 20. uri, na sedežu društva v Gorici, Verdijev Korzo 51 int. Ob prijavi je treba plačati akontacijo. KD OTON ŽUPANČIČ prireja od 5. do 9. septembra avtobusni izlet v Brno, Krakov, Auschwitz in Dunaj; informacije in vpisovanje do 15. maja na tel. 0481-21065 (Vojko Nardin), 048134730 (Karlo Nanut) in 0481-21856 (gostilna Turri). KD OTON ŽUPANČIČ obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Umbrijo (Spello, Spoleto, Norcia, Castelluccio in Val Nerina ter Orvieto) in obisk praznika Vini nel mondo od 30. maja do 2. junija; informacije in prijave na tel. 340-3447695 po 19. uri (Tamara). □ Obvestila GORIŠKA POKRAJINA obvešča, da bo v maju urad za prevoze odprt samo na sedežu Motorizacije na Tržaški ulici 317 od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30, ob ponedeljkih tudi med 15. in 17. uro. KMEČKA ZVEZA je na razpolago za pomoč pri izpolnjevanju prijav dohodkov 730 oz. Unico. Urad v Gorici je odprt za stranke ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 13. ure (tel. 0481-82570). KULTURNI DOM GORICA v sodelovanju z goriškim združenjem priseljencev iz Abrucov in Moliseja, SKGZ, ZSKD in zadrugo Maja organizira solidarnostno akcijo za potresence v Abrucih. Ob prireditvah in v društvih bodo potekale nabirke prostovoljnih darov, prispevke pa je mogoče tudi nakazati na bančni račun pri baki Unicredit - As-sociazione Abruzzesi del Friuli Vene-zia Giulia - Via Veneto 20 Videm (Udi-ne), št. IT83SABI02008 CAB 12310 -c/c 000001369384. Podrobnejše informacije v uradu goriškega Kulturnega doma (tel. 0481-33288). OBČINA DOBERDOB razpisuje javni natečaj za dodeljevanje dodatnih prispevkov najemnikom za plačevanje najemnin in osebam, ki dajo na razpolago prej nenajeta stanovanja v lasti. Pojasnila, prepis razpisa in predvideni obrazci so na razpolago na do-berdobskem županstvu od ponedeljka do petka od 8. do 10. ure in ob ponedeljkih tudi od 14.30 do 17. ure ali na občinski spletni strani www.do-berdob.it. POHOD PO TEMATSKI ENERGIJSKI PEŠ POTI OD LIJAKA DO SEKULA-KA bo v nedeljo, 17. maja, ob 9. uri s startom na prireditvenem prostoru v Vitovljah. ZDRUŽENJE CUORE AMICO bo izvajalo brezplačno kontrolo krvnega pritiska, holesterola in koncentracije sladkorja v krvi (na tešče) v sredo, 27. maja, od 9. do 11. ure na sedežu rajonskega sveta za Svetogorsko četrt in Placuto, ul. del Santo 26 na vogalu z ul. della Croce 8 v Gorici. ZASEDANJE DEŽELNEGA SVETA SSK bo danes, 14. maja, ob 20. uri na sedežu društva Kremenjak v Jamljah. Na programu so uvod deželnega predsednika Rafka Dolharja, potrditev kandidatur za evropske in občinske volitve, potek volilne kampanije, razno. PREDSTAVITEV LISTE SLOVENSKE SKUPNOSTI, ki bo nastopila na občinskih volitvah 6. in 7. junija, bo v petek, 15. maja, ob 20.30 v Sedejevem domu v Števerjanu. PREDSTAVITEV SOVODENJSKE LISTE KANDIDATOV OBČINSKE ENOTNOSTI bo v petek, 15. maja, ob 20.30 v centru Danica na Vrhu. AMATERSKI BALINARSKI KLUB MAK iz Štandreža prireja v soboto, 16. maja, 7. ženski mednarodni turnir v balinanju. Tekme se bodo začele ob 9. uri na štandreškem in sovodenjskem balinišču. Ob slabem vremenu bodo tekme potekale na pokritem balinišču v Gradišču. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 43. redni občni zbor, ki bo potekal v soboto, 16. maja, v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, ul. Ricreatorio 2, v prvem sklicu ob 14.30 in v drugem ob 15. uri, po naslednjem dnevnem redu: otvoritev občnega zbora in namestitev delovnega predsedstva, predsedniško poročilo, blagajniško poročilo, poročilo nadzornega odbora, razprava, odobritev bilanc in sprememb pravilnika, razno. NIZ »KINEMAX D'AUTORE« v goriškem Kinemaxu: 18. in 19. maja »Ka-tyn«, 25. in 26. maja »Tutta colpa di Giuda«; vstopnica znaša 4 evre. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA sklicuje v petek, 22. maja, ob 17. uri v prvem in ob 17.30 v drugem sklicu v Gorici in v soboto, 23. maja, ob 9. uri v Trstu XXIV. deželni kongres SKGZ. Dnevni red: otvoritev in podelitev priznanj SKGZ, poročilo predsednika, pozdravi gostov, razprava, poročilo nadzornega odbora, volitve organov SKGZ in sprememb statuta, razno. OB DNEVU MLADOSTI 2009 ŠZ Dom iz Gorice in Območno združenje borcev za vrednote NOB Nova Gorica vabita na 5. Pohod mimo Titovih napisov (Golec - Veliki vrh - Sabotin), ki bo v nedeljo, 31. maja, z zbirališčem ob 5.30 pred spomenikom padlim v Braniku-Rihemberku. Predviden urnik prihoda k spomenikom: 8.10 - Pedro-vo, 13.15 - Renče, 14.30 - Vidov hrib-Sv. Ot, 16.15 - Panovec (pri Bajti), 18.00 - Solkan. Zaključek ob 20. uri pri bivši karavli na Sabotinu. Možna pridružitev na krejših relacijah; informacije na tel. 320-1423712 (Andrej) ali «andrejro@gmail.com». V KNJIGARNI UBIK na korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) je v teku literarna igra na temo ljubezni z naslovom »Le tue parole d'amore«. Pobudnik te je pisatelj Alberto Venier, ki bo v žiriji za izbiro najlepšega stavka o ljubezni (največ trideset besed na posebnem obrazcu, ki je na razpolago v knjigarni do 31. maja). Zmagovalko ali zmagovalca bodo nagradili v soboto, 6. junija, s kuponov v vrednosti 150 evrov za nakup knjig in z objavo stavka v prihodnji Venierjevi knjigi. Pisatelj bo ob aperitivu in glasbeni spremljavi predstavil zadnjo publikacijo »Ora che vorrei restare«. POKRAJINSKI KONGRES SKGZ ZA GORIŠKO bo potekal v torek, 9. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu v dvorani Kulturnega doma Andreja Budala v Štandrežu. ŠE 5 MEST ZA 11. USTVARJALNO DELAVNICO ZSKD, ki bo letos potekala v Mladinskem hotelu v Pliskovi-ci od nedelje, 23. avgusta, do petka, 28. avgusta; informacije in prijave čimprej pri Zvezi slovenskih kulturnih društev na korzu Verdi, 51 v Gorici, tel. 0481-531495, faks 0481550004, e-pošta gorica@zskd.org, spletna stran www.zskd.eu. S Poslovni oglasi H Prireditve INŠTITUT ZA SREDNJEEVROPSKA KULTURNA SREČANJA (ICM) prireja danes, 14. maja, ob 18. uri v hiši As-coli v ul. Ascoli 1 v Gorici predstavitev publikacije »Scrittori in trincea. La letteratura e la Grande Guerra«. Prisoten bo Fulvio Senardi, ki je knjigo uredil. V KNJIGARNI UBIK na korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v četrtek, 14. maja, ob 18. uri Massimo Gru-sovin predstavil svojo knjigo »Le cose e gli esseri«. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo danes, 14. maja, ob 18. uri predstavitev knjige »Camino - Moja samotna pot ali čiščenje duše in telesa po žensko« avtorice Staše Lepej Bašelj, ki je pred kratkim izšla pri ljubljanski založbi Jutro. Na predstavitvi, ki jo Kulturni dom organizira skupaj z Založbo Branko iz Nove Gorice, se bo z avtorico o knjigi pogovarjal novinar Nace Novak. V SPREJEMNEM CENTRU GRADINA v Doberdobu bo danes, 14. maja, ob 20.30 večer z naslovom Pogovor o naših in tujih gorah. Gost bo Dušan Jelinčič. KD SOVODNJE prireja v petek, 22. maja, ob 20. uri v Kulturnem domu v So-vodnjah zaključni nastop otroškega zbora kulturnega društva Sovodnje, mladinski odsek društva pa bo nastopil s premiero igrice Sneguljčica, reši me!. M Osmice V DOBERDOBU pri Cirili imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78268. Pogrebi DANES V GORICI: 10.30, Egidio Franco iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče. DANES V LOČNIKU: 10.25, Maria Troncar vd. Mazzolini (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V RONKAH: 11.30, Anita Ben-co vd. Pezzarini (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca in v Spineo za upepelitev. DANES V KRAJU SAN PIER D'ISON-ZO: 10.00, Egidio Borri (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V VILEŠU: 14.30, Antonio Ber-nardis (iz krminske bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. MATEMATIKO USPEŠNO IN-ŠTRUIRAM. Tel. 00386-40300620 Četrtek, 14. maja 2009 FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko Stalno Gledališče Žanina Mirčevska: »Art export« / danes, 14. maja ob 20.30 (Red F, predpre-miera) z italijanskimi nadnapisi; jutri, 15. maja ob 20.30 (Red A, premiera) z italijanskimi nadnapisi; v soboto, 16. maja ob 20.30 (Red B); v sredo, 20. maja ob 11.00 (barakuda), zaključeno za šole; v četrtek, 21. maja ob 19.30 (Red K) z italijanskimi nadnapisi in varstvo otrok; v petek, 22. maja ob 20.30 (Red T) z italijanskimi nadnapisi; v nedeljo, 24. maja ob 16.00 (Red C) varstvo otrok in v ponedeljek, 25. maja ob 10.00 (morski pes) zaključena za šole. Mala dvorana SSG Edoardo Erba: »Maraton v New Yor-ku« / Izredna ponovitev v soboto, 23. maja ob 17.00. Gledališče Rossetti Michael Frayn: »Rumori fuori scena« / Režija Attilio Corsini. Urnik: danes, 14. ob 16.00 in 20.30, jutri, 15. in v soboto, 16. ob 20.30 ter v nedeljo, 17. maja ob 16.00. GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 18. maja, ob 20.30 / "Ko-migo 2009" - »Gulash koncert«. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 14. maja ob 18.00 in ob 20.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota sveto-tihcev, Molière«. Jutri, 15. maja ob 19.30 ob 19.30 / Mi- hail A. Bulgakov: »Zarota svetotihcev, Molière«. V soboto, 16. maja ob 18.00 in ob 20.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota svetotihcev, Molière«. V ponedeljek, 18. in v torek, 19. maja ob 19.30 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Neron«. V sredo, 20. maja ob 19.30 / Henrik Ibsen: »Strahovi«. V četrtek, 21. maja ob 19.30 / »Mavrična pomlad na barju«. V petek, 22. maja ob 19.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota svetotihcev, Mo-lière«. V soboto, 23. maja ob 19.30 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Neron«. Mala drama Danes, 14., jutri, 15. in v soboto, 16. maja ob 20.00 / Milena Markovic: »Barčica za punčke«. V ponedeljek, 18. in v torek, 19. maja ob 20.00 / David Mamet: »Bostonska naveza«. V četrtek, 21. maja ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. V petek, 22. maja ob 20.00 / Milena Markovic: »Barčica za punčke«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 14. maja ob 20.00 / Olja Muhi-nja: »Tanja - Tanja«. Jutri, 15. maja ob 20.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V soboto, 16. maja ob 20.00 / David Drabek: »Ples na vodi«. V ponedeljek, 18. in v torek, 19. maja ob 20.00 / Plavt: »Osli«. V sredo, 20. maja ob 15.30 in ob 20.00 / Plavt: »Osli«. V četrtek, 21. maja ob 12.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar -Nekateri so za vroče«; ob 20.00 David Drabek: »Ples na vodi«. V petek, 22. maja ob 20.00 / Plavt: »Osli«. V soboto, 23. maja ob 20.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar -Nekateri so za vroče«. Mala scena Danes, 14. maja ob 20.00 / Janez Janša, Dušan Jovanovic: »Spomenik G«. Jutri, 15. maja ob 20.00 / Miha Mazzi-ni »Let v Rim«. V soboto, 16. maja ob 20.00 / Jana Pavlic: »Tosca«. V torek, 19. maja ob 20.00 / Sergi Bel-bel: »Mobilec«. V sredo, 20. maja ob 20.00 / Celinka: »Lili - razglednice futuristične ljubezni«. V četrtek, 21. maja ob 20.00 / Janez Janša, Dušan Jovanovic: »Spomenik G«. Cankarjev dom David Harrower: »Črni kos« Dvorana Duše Počkaj / Režija: Rene Maurin, igrata iva Babic in Janes Starina. Urnik: v nedeljo, 17., v ponedeljek, 18., v torek, 19. in v nedeljo, 24. maja ob 20.00. Šentjakobsko gledališče Danes, 14. maja ob 17.00 / M. Python: »Kralj Arturr in sveti Gral« (komedij), režija Gregor Čušin. Jutri, 15. maja ob 19.30 / A. Rozman Roza: »Najemnina ali We are the nation on the best location« (komedija). FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi G. Donizetti: »La fille du régiment«: Urnik: danes, 14. ob 20.30 in v soboto, 16. maja ob 16.00. Gledališče Rossetti Dvorana Bartoli »Trittico« / Nastopajo skupine: Arearea, Sharon Fridman, ArtefettoDanza v okviru festivala »Trieste per la danza 2009«. Urnik: jutri, 15. in v soboto, 16. maja ob 21.00. PLEŠIVO Keberjeva domačija (Ceglo 17) Jutri, 15. maja ob 20.30 / V okviru glasbenih predstav "Snovanja" bosta nastopila pevka Mirjam Pahor in Baguette Quartet s šansoni pevke Edith Piaf. KRMIN ■ »JAZZ & WINE OF PEACE COLLIO« Danes, 14. maja, ob 21. uri v občinskem gledališču v Krminu Tommy Emmanuel (Avstralija); jutri, 15. maja, ob 21. uri v občinskem gledališču v Krminu PRIREDITVE Sarah Jane Morris (Velika Britanija); v soboto, 16. maja, ob 21. uri v občinskem gledališču v Krminu Maria Joao »Ogre« (Portugalska); v nedeljo, 24. maja, ob 12. uri v cerkvi »Beata Vergi-ne del Soccorso« v kraju Monte Qua-rin brezplačen koncert skupine Clobe-da's (Italija); predprodaja vstopnic na spletni strani www.boxofficeitalia.com. V sklopu manifestacije prireja združenje Controtempo tudi koncerte ob aperitivu in »Round Midnight«: jutri, 15. maja, ob 19. uri v lokalu Osteria Ca-ramella v Ul. Matteotti 1 v Krminu duo Ceck&Ross; jutri, 15. maja, ob 23.30 v lokalu In Taberna v Ul. Friuli 10 v Krminu Denise Dantas Quartet; v soboto, 16. maja, ob 19. uri v domačiji Kli-nec v Medani 20 na Dobrovem Max-maber orkestar in ob 23.30 v piceriji Alla Pergola v Ul. Matteotti 42 v Krminu Adriana Vasques Quartet. V sklopu prireditve »Cortocircuito« -25 umetnikov se predstavlja v Krminu - bosta v lokalu Jazz & Wine le bar v Ul. Matteotti 78 v Krminu večera »Funky Night's«: jutri, 15. maja, ob 21. uri koncert Remengo Brothers in v soboto, 16. maja, ob 21. uri »DJ Matthew VS Luca Sax«. Na ogled bo razstava Maurizia Fave; vstop prost. _SLOVENIJA_ ■ GLASBA Z VRTOV SVETEGA FRANČIŠKA V torek, 19. maja, ob 20.00 / Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici - Primorski glasbeni biseri - Koncert primorskih nagrajencev različnih glasbenih tekmovanj. V torek, 26. maja, ob 20.00 / Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici - Zarja Vatovec -klavir; Aljaž Kalin Kante - klarinet, David Trebižan - klavir. V torek, 2. junija, ob 20.00 / Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici - Večer slovenskih skladateljev - Ansambel Gaudeamus, Aleksandar Spasic, dirigent. V torek, 9. junija, ob 20.00 / Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici - Kvartet Stradivarius (Italija) - Stefano Picotti - violina, Caterina Picotti - violina, Annalisa Clemente - viola in Andrea Musto -violončelo. V ponedeljek, 15. junija, ob 20.00 / Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici - Dario Savron - marimba, Fabian Perez Te-desco - marimba. V ponedeljek, 22. junija, ob 20.00 / Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici - Mihe-la Brecelj - violina, Danijel Brecelj - klavir. LJUBLJANA Cankarjev dom V sredo, 20. maja ob 20.00, Gallusova dvorana / Simfonični orkester Frank-furtskega radia. Dirigent Paavo Järvi. V četrtek, 21. maja ob 20.00, Gallusova dvorana / Carl Orf Carmina Burana, scenska kantata. Solisti, zbor in or- kester SNG Opera in balet Ljubljana in Opera in balet SNG Maribor. Šentjakobsko gledališče Danes, 14. maja ob 20.00, Gallusova dvorana / Simfonični orkester RTV Slovenija - »Fantazija 3«. Dirigent: Evan Christ, solistka: Anja Bukovec -violina. V ponedeljek, 18. maja ob 19.30, Gallusova dvorana / »Tambuco«, ansambel tolkal iz Mehike. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Občinska umetnostna dvorana (Veliki Trg): do 17. maja bo na ogled razstava umetnice Nore Carelle. Urnik: odprto od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. OPČINE Galerija Milko Bambič (Proseška ul. 131): do 28. maja bo na ogled razstava slikarke Mirelle Schott Sbisà. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. BRIŠČIKI Avalon: do 17. maja je na ogled razstava slikarke Luise Milano Rustja, pod naslovom »Barve dobrega počutja«. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 21.00. REPEN V Kraški hiši: do 17. maja, je na ogled slikarska razstava Edija Žerjala, pod naslovom »Duhovnost vode«. Odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Galerija La Bottega (Ul. Nizza 4): do 24. maja, bo na ogled razstava Michele Sbuelz; odprta od torka do sobote med 10.30 in 12. uro ter med 17. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12. uro. V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju: do 31. maja je na ogled razstava Tine Piazze; odprto od torka do nedelje med 9. in 19. uro. V palači Attems Petzenstein (Trg de Amicis 2): do 6. septembra, bo na ogled razstava pod naslovom »L'atelier degli oscar. I costumi della sartoria Ti-relli per il grande cinema«. Urnik: od torka do nedelje med 9.00 in 19.00. Državna knjižnica (Ul. Mameli): do 5. junija je na ogled razstava satiričnih stripov Danieleja Panebarca z naslovom »Bilo je nekoč v Italiji, od fašizma do osvoboditve«. Kulturni dom: do 30. maja razstavlja goriški slikar Franco Dugo, (tel.: 0481.33288). Goriški grad: od jutri, 15. maja (otvoritev ob 18.00) do 5. julija bo na ogled razstava pod naslovom »I maestri in-cisori del Novecento«. Odprto med 9.30 in 13.00 ter med 15.00 in 19.30 razen ob ponedeljkih. RONKE V vili Vicentini Miniussi (na Trgu dell'Unità): do 22. maja bo na ogled razstava pod naslovom razstave z naslovom »Fotografie di Fabio Albanese, ufficiale italiano in Dalmazia 19411942«. Urnik: od ponedeljka do petka med 9.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah med 16.00 in 18.30. _SLOVENIJA_ PIRAN Galerija Banke Koper (Pristaniška 14): do junija bodo na ogled fotografije Jaka Jeraša. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obi- -/ skom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: do 27. maja je na ogled razstava Katije Kach pod naslovom »Yin-Yang ravnovesje«. Urnik: vsak dan med 10.00 in 18.00. Galerija pri Valetovih: do 24. maja bo na ogled razstava pod naslovom »Življenje med nebom in zemljo«. Urnik: od torka do petka med 10.00 in 14.00 ter v soboto in nedeljo med 10.00 in 18.00. AJDOVŠČINA Pilonova galerija: od jutri, 15. maja (otvoritev ob 20.00) do 7. junija, bo na ogled razstava 7 slovenskih kipark 1918 - 1945, Katarine Drenik Marus-sig, Else Kasimir Oeltjen, Karle Bulo-vec Mrak, Dane Pajnič, Mare Jeraj Kralj, Milene Dolgan in Sonje Rauter Zelenko. IDRIJA Razstavišče Nikolaja Pirnata (grad Gewerkenegg): do 17. maja bo na ogled razstava del akademskega slikarja Franceta Slane. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Paviljon poslovnega centra HIT (Del-pinova 7a): do 1. septembra je na ogled razstava slik Nataše Gregorič. Odprto vsak dan med 10. in 19. uro. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. CERKNO Cerkljanski muzej: od danes, 14. do 31. maja bo na ogled fotografska razstava Marka Čadeža in Roberta Zabukovca »Jazz festival Cerkno«. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Grad Tivoli, pod turnom 3: Mednarodni grafični likovni center; do 7. junija, bo na ogled razstava pod naslovom: »Razočarala me je Lara Croft«. Narodna in univerzitetna knjižnica (Turjaška 1): do 16. maja bo na ogled razstava »Otokar, Plečnik in Žogica Marogica«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 16.00 in ob sobotah od 9.00 do 13.00. Cankarjev dom (Galerija CD): do 26. julija je na ogled razstava »Mehika pred Kolumbom«. Cankarjev dom (Mala galerija): do 21. junija, bo na ogled fotografska razstava Dušana Arzenšeka. V Rdeči Galeriji (Breg 12): do 26. maja bo na ogled fotografska razstava Luke Cjuhe pod naslovom »New York«. Urnik: vsak delovni dan od 12.00 do 17.00 in v sredo od 12.00 do 18.00. Galerija Photon (Poljanska 1): od torka, 19. maja (otvoritev ob 20.00) do 16. junija bo na ogled fotografska razstava Alexandra Valcheva pod naslovom »Reminescenses«. Urnik: od ponedeljka do petka od 14.00 do 18.00. nova gorica - Kulturni dom Nastopil bo Ivo Pogorelic Koncert bo v ponedeljek, 25. maja ob 20.15 - V sodelovanju s Kulturnim domom Gorica Po štirih letih se slavni pianist Ivo Pogorelic ponovno vrača na veliki oder Kulturnega doma Nova Gorica, kjer bo nastopil v ponedeljek, 25. maja, ob 20.15. Na ekskluzivnem recitalu, ki ga Kulturni dom Nova Gorica prireja s Kulturnim domom iz Gorice, bo izvajal skladbe Chopina, Liszta, Sibeliusa in Ravela (vstopnina 50 evrov). Pogorelic (Beograd 1958) je po opravljeni diplomi na moskovskem konservatoriju P. I. Čajkovski študij nadaljeval pri gruzijski pianistki Alisi Kezeradze, s katero se je tudi poročil. Od svojega prvega nastopa v ne-wyorški Carnegie Hall leta 1981 je začel zmagovito koncertno pot po številnih svetovno znanih glasbenih odrih. Muziciral je z vodilnimi svetovnimi orkestri in podpisal dolgoletno pogodbo s hišo Deutsche Grammophon. Njegove izvedbe so postale sinonim za klavirsko glasbo vseh časov. Je tudi velik zagovornik izobraževanja, saj si prizadeva za izobraževanje mladih glasbenikov. UNESCO mu je za to podelil visok častni naziv - ambasador dobre volje. Več informacij je na voljo na spletni strani www.kulturnidom-ng.si. w / GORIŠKI PROSTOR Petek, 346. maja 2009 1 5 Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786S00 fax 040 772418 sport@primorski.eu kolesarstvo - 5. etapa dirke po Italiji pripravljen na boj za vrh Di Luca in Leipheimer v formi, Armstrong, Cunego in Garzelli daleč od nje - Valjavec zdaj 13. vrstni red Zaostala tudi Cunego in Garzelli Izidi 5. etape: 1. Denis Men-čov (Rus/Rabobank) 3.15:23; 2. Danilo Di Luca (Ita/LPR Brakes) +0:02; 3. Thomas Lôvkvist (Šve/Columbia-Highroad) 0:05; 4. Ivan Basso (Ita/Li-quigas) isti čas; 5. Levi Leipheimer (ZDA/Astana) 0:09; 6. Christopher Horner (ZDA/Astana) isti čas; 7. Carlos Sastre (Špa/Cervelo Test Team) 0:19; 8. David Arroyo (Špa/Caisse d'Epargne) 0:22; 9. Michael Rogers (Avs/Columbia-Hig-hroad); 10. Fredrik Kessiakoff (Šve/Fuji Servetto) isti čas; 13. Franco Pellizotti (Ita/Liquigas) 0:47; 13. Gilberto Simoni (Ita/SDA) 0:47; 16. Tadej Valjavec (Slo/Ag2r) 0:53; 32. Damiano Cunego (Ita/Lampre) 2:39; 33. Jure Golčer (Slo/Lpr Brakes) 2:47; 35. Lance Armstrong (ZDA/Astana) 2:58; 37. Jani Brajko-vič (Slo/Astana) 2:58; 55. Stefano Garzelli (Ita/ASA) 5:24; 99. Gorazd Štangelj (Slo/Liquigas) 13:48 Skupno: 1. Di Luca (Ita) 16:20;:44 2. Lôvkvist (Šve) +0:05; 3. Rogers (Avs) 0:36; 4. Leipheimer (ZDA) 0:43; 5. Menchov (Rus) 0:50; 6. Basso (Ita) 1:06; 7. Sastre (Špa) 1:16; 8. Horner (ZDA) 1:17; 9. Pellizotti (Ita) 1:27; 10. Arroyo (Špa) 1:41 ..; 11. Simoni (Ita) 2:01; 12. Popovič (Ukr) 2:30; 13. Valjavec (Slo) 2:36; 21. Cunego (Ita) 3:29; 22. Armstorng (ZDA) 3:34; 34. Brajkovič (Slo) 5:12; 40. Garzelli (Ita) 6:41; 76. Golčer (Slo) 18:47; 98. Štangelj (Slo) 27:29 Menčov, Leipheimer, Basso in Di Luca so bili protagonisti zahtevne 5. etape. Menčov je na koncu prvič osvojil etapo Gira, Di Luca pa 15. oblekel rožnato majico ansa BOCEN - Kolesarje na dirki po Italiji je še drugi dan zapored čakala gorska preizkušnja. Peto etapo s ciljem na Alpe di Suisi je z napadom v zadnjem kilometru dobil Rus Denis Menčov (Rabobank), drugo mesto pa je Danilu Di Luci (LPR Brakes) zadostovalo, da je prevzel vodstvo v skupnem seštevku. Tretji je bil dosedanji nosilec rožnate majice Šved Thomas Lovkvist, ki očitno ni le muha enodnevnica. Po zahtevni četrti etapi so kolesarji ostali v Dolomitih. Na 100. rojstni dan Gira (prva etapa je bila 13. maja leta 1909) jih je čakala še zahtevnejša peta etapa s kar 25 kilometrov dolgim zaključnim vzponom. Če je vrstni red v četrti etapi še vlival nekaj dvomov o tem, kdo je pripravljen za boj za vrh, teh po peti ni več. Zaključni vzpon je bil prezahteven, posebno njegovih zadnjih deset kilometrov, ko je bila povprečna naklonina 6,3 odstotna. «Skrivati» se ni bilo mogoče, kar se je pokazalo v primerih Lancea Armstronga, Stefana Garzellija in Damiana Cunega, treh favoritov, ki so zaostali in so bržkone že izpadli iz boja za skupno zmago. Potem ko je nekaj kolesarjev poskušalo nemogoče s pobegi pred zaključnim vzponom, je bila glavna skupina sredi klanca skupaj. Takrat se je šele začel obračun za zmago. Najprej je najboljše kazalo kolesarjem Liquigasa, ki so vodili Ivana Bassa, toda nato se je izoblikovala skupina desetih kolesarjev, v kateri je le Astana imela dva predstavnika (Levi Leipheimer, Chris Horner). Med temi je prvi napadel lanski zmagovalec Toura Carlos Sastre, na njegov napad pa sta uspešno odgovorila Men-čov in Di Luca, ki sta v medsebojnem dvoboju odločila o zmagovalcu. Italijan ni imel toliko moči kot prejšnji dan, zmago je moral prepustiti Rusu, a zanj je bilo bolj pomembno, da si je nabral nekaj sekund prednosti pred Lovkvi-stom (tudi bonifikacijske sekunde) in mu slekel rožnato majico. «Izpolnili smo zadani cilj, osvojili smo rožnato majico. A to še nič ne pomeni. Do konca je še veliko časa in gotovo bo še prišlo do sprememb. Toda mi smo v teh dveh etapah dokazali, da smo močno moštvo. Zaupam svojim moštvenim kolegom, zaupam svoji formi, tako da verjamem, da na koncu lahko zmagam,» je bil zadovoljen Di Luca, zmagovalec dirke leta 2007. Slovenci so nastopili po pričakovanjih. Tadej Valjavec je še enkrat dokazal, da se lahko meri z najboljšimi, a da jih težko premaga. V zaključku ni mogel več slediti glavni skupini, zato je nekoliko zaostal, toda s svojim enakomernim ritmom je vseeno zasedel solidno 16. mesto. «Po eni strani sem zadovoljen, po drugi tudi ne. Ni slabo, saj sem se danes že zbudil nekako utrujen in ne najboljšega počutja. Rezultat je vzpodbuden, toda ne znebim se občutka, da se že vse življenje vrtim tam okrog 13. mesta. Ostajam optimističen,» je po etapi dejal Valjavec. Soliden je bil tudi Jure Golčer, ki je pomagal Di Luci, a vseeno zasedel 33. mesto, za moštvenim kolegom je zaostal dve minuti in 47 sekund. Jani Brajkovič (Astana) je moral spet paziti na Lancea Armstronga, s katerim sta na cilj prišla dve minuti in 58 sekund za najboljšim, Armstrong je osvojil 35., Braj-kovič pa 37. mesto. Zdelo se je, da je Brajkovič privozil v cilj dosti bolj svež od svojega šefa.... £Primorski ~ dnevnik formula 1 Za bojkot prvenstva tudi Renault PARIZ - Potem ko se je krčenju proračuna v karavani formule 1 s strani krovne avtomobi-listične zveze (FIA) prvi uprl Ferrari, je včeraj to storil še Renault. Zmanjšani proračuni naj bi sledili v sezoni 2010, tako Ferrari kot tudi Renault pa nasprotujeta predlogu, ki s seboj prinaša tudi nekaj tehničnih prednosti za ekipe z manjšimi proračuni. «V kolikor odločitve FIA do konca meseca ne bodo drugačne, nam ne bo preostalo drugega, kot pa da po koncu te sezone svoje dirkalnike dokončno parkiramo v boksih,» je dejal šef Renaulta Fla-vio Briatore. Poleg Ferrarija in Re-naulta so slovo od cirkusa formule 1 napovedali tudi v moštvih Toyota, Red Bull in Toro Rosso. NOGOMETNO EP Poljaki dobili zeleno luč NYON - Evropska nogometna zveza (UEFA) je po pregledu potrdila štiri prizorišča na Poljskem, ki bo skupaj z Ukrajino gostila evropsko prvenstvo 2012, ob tem pa je za zdaj zeleno luč pri sogostiteljici prižgala le za Kijev. Preostalim trem ukrajinskim prizoriščem je UEFA podaljšala rok do 30. novembra, da pokažejo, da bodo lahko gostila EP. Štiri poljska mesta, ki bodo gostila tekme Eura 2012 in jih je potrdila tudi UEFA, so prestolnica Varšava, Poznan, Vroclav in Gdansk, medtem ko naj bi v Ukrajini nogometni boji potekali v Kijevu, Lvovu, Do-njecku in Harkovu. Veterani rugbija v FJK? Furlanija Julijska krajina je potrdila kandidaturo za organizacijo evropskega prvenstva v rugbiju za veterane 2012. Njen tekmec je angleški otok Mann. nogomet - Finale italijanskega pokala Pokal dvignil Lazio Po rednem delu neodločeno 1:1 - Nogometaši rimskega kluba natančnejši iz enajstih metrov Lazio - Sampdoria 1:1 (1:1) 7:6 po 11-m STRELCA: Zarate v 4. in Pazzini v 31. min. LAZIO: Muslera, Lichtsteiner, Siviglia, Rozenhal, Kolarov, Brocchi (De Silvestri), Da-bo, Ledesma, Foggia (Del Nero), Zarate, Pan-dev (Rocchi). Trener: Rossi. SAMPDORIA: Castellazzi, Campa-gnaro, Lucchini (Dessena), Accardi, Stanke-vicius, Sammarco (Gastaldello), Palombo, Franceschini (Delvecchio), Pieri, Pazzini, Cassano. Trener: Mazzari. RIM - Državni pokal so šestič v zgodovini, zadnjič pred 28 leti, odločale enajstmetrovke. 61. državni pokal so sinoči, pred 70 tisoč glavo množico, dvignili nogometaši La-zia. Za rimski klub je to peti pokalni naslov. Lazio je povedel že po samih štirih minutah. Odlični Zarate je najprej preigral dva nasprotnikovega branilca, nato pa silovito streljal proti vratom s približno 17 metrov. Žoga je neubranljivo poletela v levi kot vratarja Castellazzija. Nekaj minut kasneje je vratar Sampdorie dvakrat odločilno posegel. Maz-zarijevi fantje pa niso stali križem rok in so nemudoma reagirali. Že v 31. minuti je bilo 1:1. Muslerovo mrežo je zatresel Pazzini, ki je spretno z glavo preusmeril strel v vrata. V drugem polčasu tekma ni bila najbolj zanimiva. Tudi po podaljških sta ostali obe mreži nedotaknjeni, tako da so o zmagoval-co odločili kazenski streli (za Sampdorio sta zgrešila Cassano in Campagnaro). TURŠKI POKAL - Finale: Bešiktas -Fenerbahče 4:2. odbojka - Moški finale končnice za naslov Med Piacenzo in Trentom bo odločala peta tekma Trento je v gosteh zmagal s 3:0 - Prvak bo znan v nedeljo Napadalec Lazia Mauro Zarate je dosegel gol in je bil natančen iz enajstih metrov Copra Piacenza - Itas Diatec Trenti-no 0:3 (23:25, 11:25, 24:26) PIACENZA: Rak 6, Pampel, In-salata, Meoni 1, Marshall 9, Grassa-no, Boninfante, Zingaro (L), Zlatanov 15, Bravo 9, Dunnes 1, Bjelica 3. ITAS: Kaziyski 13, Birarelli 7, Zygadlo, Della Lunga, Vissotto 8, Grbic 6, Winiarski 5, Garcia 6, Pis-copo 3. PIACENZA - Piacenza je na četrti finalni tekmi končnice za naslov državnega prvaka izgubila proti Tren-tu, ki je tako stanje izenačil na 2:2. Za Piacenzo je bil usoden drugi set, v katerem so gostitelji zbrali le 11 točk. Pri Piacenzi je največ točk dosegel Zla-tanov (15), pri gostih pa Kaziyski (13). Peta in odločilna tekma za naslov državnega prvaka bo v nedeljo v Trentu. KVALIFIKACIJE ZA SP - 2. krog, ženske: Slovenija - Finska 3:0 (16, 17, 22). ROKOMET - Izidi MIK 1. lige: Celje PL - Slovan 24:31, Gorenje -Prevent 33:22, Trebnje - Cimos Koper 30:29 Gerrard najboljši LONDON - Kapetan angleškega nogometnega prvoligaša Liverpo-ola Steven Gerrard je prejel nagrado za najboljšega nogometaša leta v Angliji po izboru združenja športnih no- vinarjev (FWA). Lani je to prestižno nagrado prejel Portugalec Cristiano Ronaldo. Milostljivi selektor PRAGA - Novi selektor češke nogometne reprezentance František Straka je napovedal možnost, da v reprezentanco vrne kaznovane nogometaše Tomaša Ujfalušija, Milana Baroša, Martina Fenina, Vaclava Sverkoša, Mareka Matejovskega in Radoslava Kovača. Češka zveza je omenjene nogometaše izključila iz reprezentance, ker naj bi jih novinarji in fotografi zasačili, kako se po porazu proti Slovaški zabavajo s prostitutkami. Van Gaal k Bayernu MÜNCHEN - Nizozemec Louis van Gaal bo novi trener Bayerna. Novico, o kateri ulica govori že nekaj časa, je potrdil predsednik bavarskega kluba Karl-Heinz Rummenigge, ki je dejal, da so se z zdajšnjim Nizozem-čevim moštvom AZ Alkmaarjem dogovorili o prestopu in so pripravljeni plačati odškodnino (neuradno 2,5 milijona evrov). Van Gaal, ki ima z AZ Alkmaarjem pogodbo do leta 2010, bo na trenerskem mestu zamenjal Juppa Heynckesa, ki je po po odstavitvi Jürgena Klinsmanna začasno prevzel vodenje kluba. 20 Četrtek, 14. maja 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI dolina - Atletski troboj dolinskega didaktičnega ravnateljstva Meti ,skoki, sprinti in borbene tekme v Dolini Natopilo preko 150 otrok - Pri pobudi sodelovalo domače ŠD Breg □ Obvestila Več kot 150 učencev osnovnih šol, ki spadajo pod dolinsko Didaktično ravnateljstvo, se je včeraj dopoldan preizkusilo v atletskem troboju, ki ga je ob sodelovanju ŠD Breg pripravil učiteljski zbor na čelu z učiteljico Ti-ziano Križmančič. Učenci in učenke so se pomerili v teku na 20 metrov, vzvratnem metu kilogram težke me-dicinke in skoku v daljino z mesta, končni vrstni red pa so sestavili na podlagi seštevka izidov vseh treh disciplin. V pričakovanju objave izidov in nagrajevanja so malčki med sabo odigrali tudi dve tekmi v igri med dvema ognjema, ki sta bili sicer prijateljski, vendar v znamenju izjemne borbenosti, ki je značilna za otroke. Pred nagrajevanjem sta otroke pozdravila didaktična ravnateljica Ksenija Dobrila in predstavnik ŠD Breg Boris Salvi. Izvedeli smo, da je v društveno delovanje vključena približno dobra polovica otrok, seveda pa bi pri Bregu želeli, da bi se jih s športom pri njih ukvarjalo še več. Društvo je tudi prispevalo v nagradni sklad troboja, kar velja tudi za podružnico banke Antonveneta od Domja. Po naporu tudi odmor kroma KOLESARSTVO Visoke uvrstitve M. Visintina (Devin) Kolesar SK Devin ZKB Matteo Vi-sintin se je po letošnjem prestopu v višjo kategorijo, do lani je z velikih uspehom tekmoval v kategorijah najmlajših, zelo dobro znašel na cestnih dirkah, tako, da niza dobre rezultate dirko za dirko. Na dirki v kraju San Marco di Meretto di Tomba pri Vidmu je med 35 nastopajočimi kolesarji prvega letnika, ki so prevozili 27 km dolgo progo s srednjo hitrostjo 31,1 km/h, Matteo zasedel zelo dobro šesto mesto, osvojil pa je leteči cilj. Dan prej je v Ajdoščini osvojil odlično drugo mesto na 24 km dolgi progi. Med kolesarji drugega letnika (36 km s hitrostjo 31,7 km/h) je Erik Mozan privozil v cilj kot 16. Vi-sintin se je pred dnevni izkazal tudi na prvi dirki v velodromu, kjer je bil v preizkušnji »scratch« med 25 tekmovalci tretji. Jan Petelin (Pasiano) je bil prvi tako v tej zvrsti kot po točkah. AŠZ SLOGA prireja pod pokroviteljstvom ZSŠDI odbojkarski kamp za deklice in dečke letnika '97 in mlajše. Tečaj bo potekal od ponedeljka 15. junija do srede 24. junija 2009. Informacije in prijave na telefonski številki 040 635627 (ZSŠDI) ali na mailu: sloga.in-fo@gmail.com do 9. junija 2009. SK BRDINA vabi vse otroke smučarskih tečajev in starše na slavnostni zaključek »4. Primorskega pokala« in »5. Pokala Alternativa sport«, ki bo v nedeljo, 17. maja, v Prosvetnem domu na Opčinah. Družabnost se bo pričela ob 12. uri, ob 14.30 pa bo uradni del z nagrajevanjem. Vljudno vabljeni. ŠD VESNA - organizira od 11. do 20. junija v Križu 1. nogometni poletni kamp za otroke rojene od 1. januarja 1997 do 31. januarja 2002. Na kampu nas bodo obiskali tudi nekateri profesionalni nogometaši: Godeas, Milanese, Tonetto, Princivalli, Brunner, Co-stantini in Swann Ritossa. Za informacije: 3389344927 (Nadia Luxa). Vpisovanje: na nogometnem igrišču v Križu v dneh 18., 20., 25. in 27. maja od 17.00 do 18.30. TPK SIRENA in ZSŠDI organizirata poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 18. leta starosti. Nudimo teorične in praktične tečaje v razredu optimist in laser. Potrebna pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Prvi tečaj od 15. junija do 26. junija. Vpisovanje: najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše informacije na razpolago v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih od 18.00 do 20.00 ter ob sredah od 9.00 do 11.00; tel. 040422696, e-mail: tpkcntsirena@libero.it BALINARSKI KLUB MAK iz Štan-dreža prireja v soboto, 16. maja, 7. ženski mednarodni turnir v balinanju. Tekme se bodo začele ob 9. uri na štan-dreškem in sovodenjskem balinišču. Ob slabem vremenu bodo tekme potekale na pokritem balinišču v Gradišču. SK DEVIN prireja v okviru spomladanskih ljubiteljskih kolesarskih pobud dvodnevni izlet na Koroško 1. in 2. junija 2009 z obiskom znanega Kolesarskega parka in drugih zanimivosti v Prevaljah, Črni, Mežici in okolici. Informacije in prijave do 23.ma-ja na info@skdevin.it ali 340 2232538 in 335 7720105 AŠD CHEERDANCE MILLENIUM-prireja tradicionalno zaključno prireditev v soboto, 16. maja, ob 20.30 v telovadnici Ervatti pri Briščikih. Na sporedu bodo navijaške točke in prikaz musicala "Alica v čudežni deželi". šolski šport - V Lignanu finalna faza v ekipnih športih Odbojkarice licejskega pola Trubar-Gregorčič niso bile daleč od uvrstitve v finale za deželni naslov V Lignanu so se odvijala zaključna deželna tekmovanja v ekipnih športih za bienije višjih srednjih šol. Tako so se zmagovalne ekipe posameznih pokrajin pomerile med seboj v moškem in ženskem malem nogometu, moški in ženski košarki in moški in ženski odbojki. Prav v ženski odbojki je goriško pokrajino zastopala ekipa slovenskega licejskega pola Trubar - Gregorčič, ki se je v deželno fazo uvrstila, potem ko je na pokrajinski ravni v finalu premagala znanstveni licej Buonarroti iz Tržiča. Tako so se igralke licejskega pola, katere sta vodili profesorici Marta Vižintin in Lucia Danielis v pol-finalni tekmi v Lignanu pomerile z znanstvenim licejem Galilei iz Trsta. Po dobrem začetku, ko so Goričanke vodile pri rezultatu 23:18, so popustile na celi črti in prepustile set nasprotnicam. Drugi set je bil tudi izenačen do rezultata 21:22, v končnici pa so bile Tržačanke prisebnej-še in osvojile srečanje, saj se je namreč igralo na dva osvojena seta. Razočaranje je bilo veliko, saj tržaške nasprotnice niso bile nič boljše od predstavnic goriškega pola. Edina razlika je bila verjetno v tem, da so vrstnice iz Trsta prikazale bolj kolektivno igro, medtem ko je igra Go-ričank preveč slonela zgolj na doprinos nekaterih posameznic. V tekmi za 3. mesto pa so se Goričanke pomerile z repre- zenzanco iz Pordenona. Tudi v tej tekmi se je ponovila podobna zgodba kot v prvi tekmi, saj so po začetnem visokem vodstvu 20:12 naše popustile in predale set nasprotnicam. Klonile so tudi v drugem setu, saj jim je zmanjkalo pravih motivacij. Kljub vsemu gre pohvaliti prav vse igralke, saj je že samo nastopanje na deželni fazi pomemben dosežek. Finale je osvojil videmski predstavnik, in sicer šola Malignani iz Cervignana. Postava licejskega pola Trubar -Gregorčič: Mateja Petejan, Mateja Zavadlav, Marta Brumat, Dominique Pozzo, Liza Terčič, Aleksija Antonič, Sara Komjan, Giada Giuntoli, Tamara Peteani, Jasmina Klanjšček. (av) ROKOMET »Kosovel« tržaški prvak V torek se je odvijalo pokrajinsko prvenstvo v rokometu v okviru mladinskih iger za nižje srednje šole. Tudi letos so se prijavile le tri šole, kar je sicer stalnica zadnjih let: odkar rokometa ne uvrščajo več v državno fazo šolskih športnih iger (letos imata od ekipnih športov »pravico« do nastopa na državnem finalu le odbojka in nogomet), se vse manj V Lignanu so se dijakinje našega goriškega pola pomerile s tržaškim in pordenonskim prvakom profesorjev odloča za to panogo. Kakorkoli že, pokrajinski del so izpeljali na Opčinah v športni palači društva Polisportiva. Tri nastopajoče šole in sicer opensko - proseški Kosovel, na-brežinski Gruden in nižja srednja šole de Tommasini z Opčin so se pomerile vsaka proti vsaki. Najbolje so se odrezali dijaki Kosovela, ki so tako postali pokrajinski prvaki. Zmaga naše šole predstavlja prijetno presenečenje, saj so bili glavni fa- voriti dijaki italijanske nižje srednje šole, ki so rokomet skozi vse šolsko leto vadili v svojem športnem krožku, kar se je poznalo predvsem v njihovi dobri kolektivni igri. Ob tem moramo še poudariti, da so bili tudi navajeni velike telovadnice, saj so se na te nastope pripravljali prav v openski športni palači, vendar so borbeni dijaki Kosovela postavili na glavo vsa predvidevanja. V zadnjih minutah tekme se je posebno izkazal vratar Rudi Kante, ki je ubranil kar dve sedemmetrovki, naši dijaki so izenačili na 9:9, nato povedli z golom prednosti in rezultat ubranili do zadnjega sodnikovega žvižga. Izidi: de Tommasini - Gruden 8:3, Kosovel - Gruden 18:8, Kosovel - de Tommasini 10:9. Vrstni red: 1. Kosovel, 2. De Tommasini, 3. Gruden. KOSOVEL: Rudi Kante (vratar), Danjel Antoni (2 gola v prvi tekmi, 2 v drugi), Tommy Budin (3+1), Danjel Gu-štin (1+0), Albert Kerpan (7+3), Ilija Kre-čič, Martin Milič (1+0), Matija Milkovič, Andrej Pelikan, Sebastian Pelikan (1+1), Tibor Racman, Erik Rebula (1+1), Peter Sosič (0+2), Jordan Trento (2+0). Profesor Ivan Peterlin GRUDEN: Jurij Purič (vratar), Natan Cettolo (0+3), Rudi Fermo (0+1), Kevin Kocijančič (0+3), Emiliano Leghissa, Henrik Leghissa, Patrick Milič (1+0), Francesco Peric, Marko Pernarčič, Christian Radivo, Martin Ridolfi (2+0), Stefano Simeoni (0+1), Jan Starec, Anton Zu-dek. Profesorica Jadrana Gabrovec. V ponedeljek, 25.maja bodo Kosovelovi dijaki nastopili na deželnem finalu v San Vitu. Pridružile se jim bodo tudi dijakinje iste šole, ki so pokrajinski naslov osvojile brez boja kot edina prijavljena šola. / ŠPORT Četrtek, 14. maja 2009 21 košarka - Finale deželnega prvenstva under 19 Jadran ZKB osvojil deželni naslov Na odločilni tekmi so premagali Pordenone - Trener Gerjevič pohvalil vse košarkarje Jadran ZKB - Sistema Pordenone 52:48 (13:16, 25:18, 39:32) JADRAN: M. Malalan, Ban 20, Sossi 3, Žužek, Bernetič 10, Košuta 2, Starc 5, Regent, Hrovatin 10, Semolič 2. TRENERJA: Mario Gerjevič in David Ambrosi. TRI TOČKE: Ban 3 in Starc 1. Jadranovci so tudi na zadnjem srečanju finalnega četveroboja deželnega prvenstva do 19 let v Avianu zmagali in tako postali deželni prvaki. Povedati je treba, da je deželno prvenstvo nekaka B-liga, saj najboljše deželne ekipe U19 nastopajo na državni ravni. Vsekakor je za Gerje-vičeve varovance zmaga v finalnem delu prava čast in veliko zadoščenje, saj so nekateri nastopali tudi proti letom ali dve starejšim nasprotnikom. V prvi četrtini so varovanci trenerja Maria Gerjeviča začeli nezbrano in Pordenončani so povedli z 11:4. V drugi četrtini so jadranovci igrali bolj zbrano in so nasprotniku prepustili le dve točki. Kljub temu so Gerjevičevi varovanci igrali v napadu slabo. Na koš so metali nenatančno. Upoštevati moramo tudi, da je bila to tretja tekma v treh dneh in jadranovci so od ponedeljka prevozili približno tisoč kilometrov. V tretji četrtini je Jadran vodil tudi za deset točk. Pordenone pa ni popustil in pred zadnjim delom se znova nevarno približal Jadranu. Zadnja četrtina je minila v znamenju številnih napak tako na eni kot na drugi strani. Jadranovci so bili le bolj zbrani in jim Jadranova ekipa under 19 na čelu s trenerjem Mariom Gerjevičem (zadnji stoje od leve proti desni) kroma je do zvoka sirene uspelo ubraniti vodstvo. Tik pred koncem se je razigral Borut Ban, ki je dosegel tudi dve odločilni trojki. Trener Mario Gerjevič je bil na koncu tekme zelo zadovoljen: »Pohvaliti moram res vse fante, ki so se borili in dali vse od sebe. Zmaga v deželnem finalu je res lepo zadoščenje.« odbojka - Končnica 1. ženske divizije Govolley čaka danes odločilna polfinala tekma Odbojkarice Govolleya bodo danes zvečer v Moraru (pričetek ob 20.30) odigrale tretjo, odločilno polfinalno tekmo za napredovanje v žensko D-ligo. Nasprotnika Morareseja so prejšnji teden po zelo dobri igri prepričljivo premagale in stanje v zmagah izenačile. »Forma rase, zaupam svojim igralkam,« je pred tekmo dejal trener Rajko Petejan, ki lahko zdaj računa na vse igralke in tudi na nekaj več menjav. Zmagovalec nocojšnjega srečanja se bo v finalu pomeril z Villesse-jem, ki je v drugem polfinalu že po dveh tekmah odpravil Pro Romans. odbojka Annozero za šolske ekipe fantov Jutri se bo začelo tekmovanje v moški odbojki za nižje srednje šole, ki ga prireja odbojkarska zveza pod pokroviteljstvom sklada Fondazione Trieste z namenom, da bi moška odbojka na Tržaškem dobila novega zagona. Tekmovanje Anno-zero, kot so poimenovali ta projekt, je v bistvu neke vrste nadaljevanje tekmovanj za trofejo Miramar, ki je bil na sporedu pred nekaj leti in ki na katerem je kar pet krat osvojila prvo mesto ekipa šole Srečka Kosovela. Ekipa naše šole se je na turnir prijavila tudi letos, pomerila pa se bo z ekipami šol I.C. San Giovanni, I.C. Roli, I.C. Divi-sione Julia in I.C. Masih. Po izločilnih tekmah bosta na vrsti še polfinale in finale, nastopajoče ekipe, oziroma šole, pa bodo nagrajene s praktičnimi darili. UNDER 13 MEŠANO Sloga Dvigala Barich - Kontovel 3:1 (25:21, 19:25, 25:13, 25:17) SLOGA DVIGALA BARICH: de Walderstein, Gornik, Goruppi, Grgič, Kre-čič, Mazzoleni. Trener Peter de Walderstein KONTOVEL: Ban, Cassanelli, Da-neu, Poiani, Ravbar, Sossi, D. in N.Vatovaz. Trenerka Veronika Žužič V ponedeljek je bil na Opčinah der-bi dveh naših mladih šesterk, v katerem je nekoliko presenetljivo, a povsem zasluženo slavila tokrat okrnjena mešana ekipa Sloge Dvigala Barich. Tekma je bila vsekakor soočanje dveh enakovrednih ekip, zelo privlačna in borbena, polna lepih akcij, v ključnih trenutkih pa je pri domači ekipi prevladala večja želja po zmagi. Za Slogo Dvigala Barich je bila to zadnja prvenstvena tekma (dekleta Kontovela mora odigrati še dve srečanji), prvenstvo pa lahko označimo kot pozitivno. Ekipa je stalno igrala v mešani zasedbi, kar predstavlja pravzaprav novost v naši mladinski odbojki, med samim prvenstvom pa so vsi igralci in igralke pokazali dober napredek in večjo samozavest, in društvo je tako res opravilo dobro naložbo za prihodnje sezone. nogomet Turnir »Il Giulia«: Kras visoko premagal Esperio Kras Koimpex - Esperia 8:0 (3:0) STRELCI: Batti, Bernabei, Cipracca, Metullio 2, Bertocchi, Tomizza, Contento. KRAS: Bossi, Latin, Tomizza, Costa, Batti, Banello, Metullio (Contento), Bertocc-hi, Orlando (Martini), Bernabei (Marino), Ci-pracca (Candotti). Trener: Musolino. V 1. krogu turnirja »Il Giulia« pri Svetem Ivanu v Trstu je repenski Kras visoko premagal Esperio, ki nastopa v 2. amaterski ligi. Že po prvem polčasu je bilo 3:0, nato pa so se »rdeči« še dodatno razigrali. Kras bo naslednjo tekmo igral 23. maja. MLADINCI Visok poraz Vesne Trieste Calcio - Vesna 5:2 (1:1) VESNINA STRELCA: Ribezzi iz 11-m v 34. in Radivo v 94. min. VESNA: L. Rossoni, Farfoglia (Ciriello), Zarba (Galassini), Zampino, S. Rossoni, Dras-sich, Burni, Salice (Vascotto), Ronci, Ribezzi, Simonis (Radivo). V prvem krogu poprvenstvenega turnirja je Vesna visoko izgubila proti tržaškemu Trieste Calciu. Do 55. minute je bila tekma izenačena. Obe sta si bili precej enakovredni. Nato pa so Vesnini nogometaši popustili in gostitelji so Rossonijevo mrežo stresli še štirikrat. V prihodnjem krogu bo Vesna v sredo (19.30) gostovala pri Svetem Alojziju. CICIBANI Tokrat vsi izgubili V sobotnem krogu so vse ekipe naših društev izgubile. Vesna A tesno proti Mon-tebellu, Pomlad pa visoko proti Opicini A. Pomlad je ta teden nastopila tudi na turnirju »Baia di Sistiana« v Vižovljah. Na prvi tekmi so oranžno-plavi premagali Montuzzo A z 2:1 (strelca Ghersinich in Kocman). Vesna A - Montebello Don Bosco 5:6 STRELCI ZA VESNO: Vattovaz 2, Auber 2, Celea. VESNA: Husu, Nabergoj, Košuta, Vasquez, L. Vattovaz, Auber, Celea, Majcen, Bicocchi, Fornasari. Opicina A - Pomlad 5:0 POMLAD: Paoli, Buri, I. Suppani, F. Suppani, Ghersinich, Carli, Calzi, Udovič, Bertossa, Kocman, Gregori. Breg - Roianese 5:9 STRELCI: Gregori 2, Lončar 2, Se- gulin. BREG: Antinozzi, Giacca, Smotlak, Harej, Lončar, Gregori, Segulin, Maver, Sedmak, Segarelli. PLANINSKI SVET Jutro v Bazovici Mladinski odsek SPDT v sodelovanju s Športno šolo Trst je v soboto, 9. maja priredil zanimivo jutro v Bazovici. Zbrali smo se ob devetih v športnem centru Zarja, kjer smo se najprej malo poigrali na odprtem z žogo, nato smo se z društvenim kom-bijem peljali do Kraškega naravoslovnega centra, kjer nam je gozdni čuvaj Anastazja Purič lepo prikazala znamenitosti Krasa. Kasneje smo se vrnili v center, kjer smo se preizkusili tudi v plezalni tehniki, na umetni steni, ki jo vpravlja SPDT. Člani alpinističnega odseka so nam lepo opremili dve smeri, na katerih so se z veseljem plezali otroci. Izlet SPDT na Krim Kot smo že poročali SPDT prireja v nedeljo, 17. maja 2009 avtobusni izlet na Krim (1107m) in Iški Vintgar. Gora nad Ljubljanskim barjem je zanimiva bodisi zaradi njene lege bodisi iz zgodovinskih razlogov. Lepa in zanimiva je tudi okolica Krima. Pobočje je poraščeno s prostranimi jelovo-bukovi gozdovi. Zaradi tega se je društvo odločilo, da ponudi več variant primernih za vse od najmlajših do najstarejših članov, ki se bodo na isti cilj (z dvema avtobusoma) podali iz različnih izhodišč in po poteh različnih težavnostnih stopenj. Avtobusa bosta odpotovala s trga Oberdan ob 7.45 in izpred hotela Danev na Opčinah ob 8.00 uri. Prostih je še nekaj mest. Kdor se nam želi pridružiti naj telefonira na tel. 040/220155 (Livio) ali na tel. 040/2176855 (Vojka). Za Mladinski odsek pa naj pokliče Katjo tel. 3385953515 ali Lauro 348-7757442 ob večernih urah. Vabljeni ! (VK) SPDG: Lepo je bilo na cvetoči Mali gori Okrog sto planincev se je prejšnjo nedeljo ob čudovitem pomladnem dnevu zbralo na Mali gori pod Čav-nom. Prišli so na planinski izlet in srečanje pod geslom Sabotinske družne poti za katerega je pred leti dalo pobudo PD Nova Gorica. Pri pobudi sodelujejo planinci iz Gorice in Nove Gorice ter člani PD Brda. Cilj pa je spoznavanje, prijateljevanje in sodelovanje. Na nekaj nad tisoč metrov visoko planoto so se odpravili iz Ka-menj. Pri planinski postojanki na Mali gori so jih pričakali gostitelji, člani planinske skupine PD Ajdovščina iz Kamenj. Po obveznem čaju in počitku so se udeleženci srečanja lahko odločili za vzpon na tričetrt ure oddaljeni Kucelj (odet v živorumeno barvo avriklja in temnomodro barvo clusijevega svišča) ali pa za sprehod po v pisano cvetano odeti Mali gori. V opoldanskem času se je pohodni-kom pridružila še manjša skupina gorskih kolesarjev. Gostitelji so udeležencem postregli s pravim golažem (pripravljenim na stari način) ter sveže in v velikih bakrenih kotlih kuhano polento. Lepo vreme je naravnost vabilo k nadaljevanju druženja in prijetnemu posedanju ob skrbno urejeni planinski postojanki. Ob po-vratku so si pohodniki v Kamnjah lahko ogledali tudi etnografsko zbirko o Mali gori. Za organizacijo letošnje prireditve je poskrbelo Slovensko planinsko društvo v Gorica, po logistični plati pa gostoljubni Kamenjci. Od 26. junija večdnevni izlet v Apenine SPDG prireja, konec junija, večdnevni izlet v Apenine in sicer na območje narodnega parka Monti Sibil-lini. Izlet bo od 26. do 29. junija, z možnostjo podaljšanja še na 30. junij. V srednjo Italijo se bodo peljali z avtobusom, oziroma s kombiji. Predvidena je udeležba največ 20 članov (težave zaradi prenočišča). Območje, ki ga bodo obiskali -predvidenih je več vzponov na tamkajšnje vrhove in obisk naravnih zanimivosti - leži deloma v deželi Marche, deloma v deželi Umbria. Društvo vabi interesente, da se čimprej javijo. Prvo informativno srečanje bo danes, 14. t.m. ob 20. uri na sedežu društva, Verdijev Korzo Sl/int. Informacije (tel.0481/882079 -Vlado - v opoldanskem času). Z avtobusom na planinsko srečanje na Koroško Ob tradicionalnem srečanju planincev, 14. junija, prireja SPDG avtobusni izlet v Šentjanž na Koroškem. Organizatorji - SPD Celovec -prirejajo ob srečanju tudi dva planinska pohoda. Lažjo progo bo mogoče prehoditi v dveh urah, zahtevnejšo v štirih. Prijave za avtobus danes med 19. in 20. uro na sedežu društva. Prijava velja ob vplačilu stroška prevoza. 22 Četrtek, 14. maja 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI peugeot - Družina 308 dobila novega člana Križanec 3008 ne sodi v nobeno doslej znano kategorijo Široka paleta motorjev - Samo dvokolesni pogon audi SUV Q3 bodo izdelovali v Španiji Audijev bodoči kompaktni SUV se bo imenoval Q3 in ga bodo izdelovali v Seatovem obratu v Martorellu pri Barceloni. Predvidena naložba velja 300 milijonov evrov, pri največji prooduktivnosti naj bi izdelali 80 tisoč Q3 na leto. Imel bo 5 vrat in bo izrecno športno naravnan, čeprav bodo velikost koles, oddaljenost od tal in pozicija voznika za volanom tipične za SUV, bo oblika zelo dinamična, skoraj kupejevska. Q3 so namreč oblikovali po zgledu konceptnega vozila audi crosso coupe quattro, kiso ga predstavili širšemu občinstvu že leta 2007 na salonu v kitajskem Šag-haju. Pri udiju zagotvljajo, da bo novo vozilo nudilo obilo zadoščenja pri vožnji, ob velikem udobju in prilagodljivosti, ki so značilne za SUV. Q3 bo imel tudi celo vrsto tehnoloških novosti, katerih namen je doseči kar se da visoko raven učinkovitosti. Audi se je odločil za špansko tovarno, baje zato, ker zaupa v akovost tovarn, ki jih skupina VW ima po svetu, od Nemčije, preko Španije, Slovaške, Madžarske, Belgije di Indije in Kitajske. Ni kombilimuzina, ni SUV, ni enopro-storec, a je vse troje skupaj, kaj je to? Odgovor je dokaj preprost: je novi peugeot 3008, križanec, ki združuje lastnosti vseh treh ome-njanih karoserij. Po večjem in starejšem bratu 4007 je povzel marsikaj, n. pr. dvojno odpiranje vrat prtljažnika. Kot več Peugeotovih modelov se 3008 ponaša z veliko stekleno streho in z dokaj prilagodljivim prostorom: dno prtljažnika lahko postavimo na tri različne višine, če pa potrebujemo, postane dno popolnoma ravno in v tem primeru lahko v prtljažnik naložimo kar se nam zljubi. Peugeot 3008 je praktično nedotaknjena oblikovna študija prologue hybrid4 concept . Avto je dolg 437 cm, širok 211 cm, visok pa 164 cm. Če pogledamo v notranjost, nam pogled takoj pade na armaturno ploščo, ki se zgleduje po cockpitih letal preedvsem zaradi sistema head-up, ki nam na manjšem zaslonu pred voznikom pokaže nekatere za vožnjo potrebne podatke. Tak sistem je doslej bil na voljo samo na dokaj dragih limuzinah (na primer pri beemvejevi petici) in nam omogoča, da ne obrnemo pogleda s ceste pred nami. Velika centralna konzola, ki vsebuje tudi samodejno električno parkirno zavoro, je morda celo preveč zajetna: sprašujemo se, kako bi jo bilo mogoče prestopiti, v primeru, da nam je izhod ali vhod iz avta na desni strani iz katerega koli razloga onemogočen. Na desni strani centralne konzole je tudi včje držalo za sopotnika, ki pa mu hkrati onemogoča, da pride do njemu namenjenega stikala za nastavitev klimatizacije, še posebno, če je prestavna ročica v peti prestavi. Sicer pa so sedeži izredno udobni in splošno počutje v avtomobilu je res enkratno. Potniki imajo na voljo tudi kopico odlagalnih prostorov s skupno prostornino 50 litrov, poudarjajo pri Peu-geotu. Prtljažnik z osnovno prostornino 512 litrov je, kot smo rekli, dostopen skozi dvodelna prtljažna vrata, uporabnost pa mu stopnjuje možnost njegove delitve v dve nadstropji, pri čemer je ločevalna polica nastavljiva v treh ravneh. Peugeot 3008 se morda še najbolj spogleduje z Nissanovim qashqaijem, za razliko od Japonca pa ne ponuja štirikolesnega po- gona. Namenili so mu široko paleto motorjev, dva bencinarja in kar štiri turbodizle: oba bencinarja imata 1600 kubikov le da eden zmore 120, drugi pa 150 KM. Prvemu so namenili 5-stopenjski, drugemu pa 6-stopenj-ski ročni menjalnik. Paleta dizlov je še bolj široka: začenja se s 1,6 HDi FAP: oba zmore-ta 110 KM in 240 Nm navora, pri čemer lahko izbirate če hočete šeststopenjski ročni menjalnik ali šeststopenjski robotiziran menjalnik. Če se vam ta motor zdi prešibak, se lahko odločite za dvelitrski Hdi FAP 150 ali 163 (kjer številke pomenijo KM), ki zmoreta oba 340 NM. „150« ima 6-stopenjski ročni menjalnik, „163» pa šeststopenjski samodejni menjalnik. Če se morda komu stoži po štirikolesnem pogonu, mu lahko svetujemo naj počaka do leta 2011, ko bo na voljo za sedaj sicer le koncept Prologue Hybrid4, pri katerema bo, podobno kot pri Lexusu Rx450h, prednji kolesi poganjal klasičen motor z notranjim zgorevanjem, zadnji dve pa elektromotor. Cene še niso točno določili: 1600-ku-bični dizel 110KM naj bi veljal približno 24 tisoč evrov. Sistem Head up so doslej imele le drage limuzine vrnitev - Pri novem (starem) modelu so se znebili vsega nepotrebnega Peugeot 206 plus je francoski recept za težke čase V Braziliji je naprodaj že od lani kot 207 Brazil Stran pripravil Ivan Fischer Včasih se vračajo, bi lahko rekli. Upam, da še niste pozabili posrečene Peugeotove dvestošestke, saj so v Parizu, spričo krize, ki pesti avtomobilski svet, sklenili poslati na tržišče zadnjo izvedbo tega modela, 206 plus. Za osnovo so seveda vzeli model 206, ga preoblikovali po modernih hišnih smernicah (spremenjeni žarometi in zadnje luči, preoblikovan pokrov motorja in oba odbijača ter boljši materiali v notranjosti), cilj pa ga je po ugodni ceni ponuditi (predvsem) mladim kupcem. Ti bodo lahko izbirali med 1.1-li-trskim bencinskim agregatom (60 KM) ter 1.4-litrskim dizlom moči 70 KM. Imperativ pri tem je, iznebiti se vsega nepotrebnega, tako da bi avto stal čim manj. V Braziliji je naprodaj že od lani kot 207 Brazil. Tamkajšnja strokovna javnost je modelu 207 Brazil že prilepila oznako '206 and a half', ker gre za 206 z obrazom (nov pokrov motorja, oba odbijača, nove sprednje luči in spremenjena podoba zadnjega para glavnih svetlobnih teles) od modela 207, ki je od evropskega izvirnika (do sedaj izdelanih več kot 6,5 milijona primerkov) iz leta 1998 podedoval tudi večino pogonskih motorjev ter skoraj celotno paleto ka-roserijskih izvedb. Osnovna različica one line 1.1 velja 10.500 evrov, najdražja dizelska različica x line pa velja 13.600 evrov. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 14. maja 2009 23 18.40 20.25 20.30 20.50 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Čezmejna TV: Primorska kronika Tv Kocka: Hrček Miha - Zajec Uhec in želva Deželni TV dnevnik Film: Petelinji zajtrk - režija in scenarij Marko Naberšnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 Vremenska napoved 11.30 Dnevnik 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.10 Variete: Festa italiana 16.50 Aktualno: Dnevnik - Parlament 17.00 23.15 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: Leredita 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Nad.: Butta la luna 2 23.20 Aktualno: Porta a porta (v. B. Ve-spa) V^ Rai Due 6.00 Variete: Scanzonatissima 6.25 14.00 TalentShow: Italian Academy 2 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 8.00 Variete: L'albero azzurro 8.50 Santa Messa celebrata da Papa Benedetto XVI 11.00 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik in rubrike 15.00 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Talent Show: Presa diretta - Academy 18.05 Dnevnik - kratke vesti, športne vesti 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Nad.: Piloti 19.30 Nan.: Squadra speciale Lipsia 20.25 Žrebanje lota 20.30 23.20 Dnevnik 21.05 Aktualno: Annozero (v. M. Santo-ro) 23.25 Aktualno: Tg2 Punto di vista ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - rai news 24, vmes il caffé in italia, istruzioni per l'uso 7.30 Dnevnik Buongiorno Regione 8.00 Rai news 24 8.15 Aktualno: La storia siamo noi 9.15 Aktualno: Verba volant 9.20 Aktualno: Cominciamo bene (v. F. Frizzi ) 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Šport: Si gira 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Leonardo, sledi Neapo-lis 15.15 Šport: ciclismo, Giro d'ltalia del Centenario 18.10 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 19.00 Dnevnik, deželne vesti, vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nan.: Agrodolce 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Film: Armageddon - Giudizio finale (akc., ZDA, '98, r. M. Bay, i. B. Willis, B. Affleck) Rete 4 Nan.: Quincy Nan.: Hunter Nan.: Nash Bridges Nan.: Febbre d'amore Nan.: Ultime dal cielo 16.40 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nan.: Un detective in corsia 12.25 Nad.: Distretto di polizia 3 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Aktualno: Forum 15.30 Nan.: Wolf - Un poliziotto a Berlino 16.20 Film: Ritorno a Peyton Place (dram., ZDA, '61, r. J. Ferrer, i. C. Lynley, J. Chandler) 17.00 Dnevnik - Kratke vesti in prometne informacije 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nan.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.00 Nad.: Il Commissario Cordier 23.20 Film: Long Time Dead (i. L. Bel-mont, J. Absolom) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik, pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattinocinque 10.00 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Aktualno: Uomini e donne 16.15 Aktualno: Pomeriggio cinque 18.00 Dnevnik, kratke vesti 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario 20.00 1.30 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Variete: Lo show dei record (v. B. D'Urso) O Italia 1 6.05 6.15 6.35 9.00 9.25 10.20 11.15 12.15 12.25 14.30 15.00 16.00 16.55 18.30 19.50 20.30 21.10 22.05 23.05 23.55 Dnevnik Nan.: Tre nipoti e un maggiordo-mo 13.40, 17.30 Risanke Nan.: Willy, il principe di Bel Air Nan.: Xena - Principessa guerriera Nan.: Baywatch Nan.: Supercar Aktualno: Secondo voi Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Risanke: Simpsonovi Film: Le ragazze nel pallone 4 (kom., ZDA, '04, r. S. Rash, i. A. Benson, C. Scerbo) Dnevnik - Kratke vesti in vremenska napoved Nan.: Hannah Montana Dnevnik in športne vesti Nan.: Camera cafe' Kviz: La ruota della fortuna Nan.: CSI - Scena del crimine Nan.: CSI - NY Dok.: Real C.S.I. Variete: Chiambretti Night 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.10 Storie tra le righe 9.00 Domani si vedra 12.00 Dnevnik - Kratke vesti 12.45 Rotocalco ADN Kronos 13.50 ... Mescola e rimescola 14.30 Variete: Musa Tv 15.30 A.com Automobilissima 15.45 Glasbena oddaja 17.00 Risanke 19.10 Conosciamo i nostri ospedali 20.00 Itinerari di culto 20.20 Il direttore incontra 20.30 Deželne vesti 20.55 Si racconta... 22.10 Koncert: La grande musica classica 22.45 Il Rossetti 23.30 Variete: Borghi nel FVG 23.50 Film: Mozart e un assassino (det., '99, r. S. Martino, i. D. Scarlatti, A. Fornari) La 7 7.00 Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life 10.10 Punto Tg - Due minuti un libro 10.25 Nan.: FX 11.30 Nan.: Matlock 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.00 Nan.: L'ispettore Tibbs 14.00 Film: Cinque per la gloria (zgod., ZDA, '64, r. R. Corman, i. R. Vallone) 16.05 Nan.: Relic Hunter 17.05 Dok.: Atlantide 19.00 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 20.00 0.55 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Film: Philadelphia (dram., ZDA, '93, r. J. Demme, i. T. Hanks, D. Washington) (T* Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Ris. nan.: Nils Holgerson (pon.) 9.35 Pod klobukom (pon.) 10.15 Otroška nan.: Čarobno drevo 10.45 Turbulenca (pon.) 11.40 Sveto in svet: Mladi (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.50 Piramida (pon.) 15.10 Mostovi-Hidak 15.45 Ris. nan.: Animalija 16.10 Film: Dvigalo 16.25 Enajsta šola 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 Oddaja za mladinsko kulturo: Dolgcajt 18.30 Žrebanje Deteljice 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Tednik 21.00 Dok. oddaja: Guernica - portret vojne 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Osmi dan 23.30 Besede in slike 23.45 Sedma moč osamosvojitve - TV dnevnik 14.05.1991 (t Slovenija 2 6.30 9.00 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 12.00 Dok. serija: Kitajska na dlani (pon.) 13.15 Globus (pon.) 13.45 14.40 16.00 16.30 17.00 17.30 18.00 19.00 20.00 21.00 23.00 13.45 14.00 14.20 14.30 15.15 15.45 16.15 16.45 17.15 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.55 20.25 20.40 22.50 23.25 8.00 9.00 9.05 10.05 11.05 17.10 18.00 18.45 19.45 20.00 20.30 21.30 22.45 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 14.05.1991 Slovenska jazz scena (pon.) Evropski magazin Oddaja TV Koper: Pomagajmo si Mostovi - Hidak Izobraževalna serija: To bo moj poklic Nad.: Želite, Milord? Družinske zgodbe (pon.) Glasbeni film: Strasti Ravelovega bolera Pesem Evrovizije 2009 (prenos) Nad.: Jasnovidka Koper Dnevni program 0.05 Čezmejna Tv - TG R FJK - Deželne vesti Euronews Iz arhiva po vaših željah Nautilus Dok.oddaja: City folk Srečanje z... Dok. oddaja: Obala delfinov Pogovorimo se o ... Pomagajmo si 0.0 Vremenska napoved 22.30 Primorska kronika 22.15 Vsedanes - TV dnevnik Športna oddaja Glasbena oddaja »In orbita« Avtomobilizem Film: Maxie Izostritev Primorski mozaik i Tv Primorka Dnevnik TV Primorka (pon.) 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice 16.20 Mozaik 17.20 Hrana in vino (pon.) 12.05, 13.05, 14.05, 15.05, 23.30 Vi- deostrani Nad.: Jelena Mladinska odd.: Brez panike Primorski tednik (pon.) Glasbeni premor 23.00 Dnevnik TV Primorka, vreme Primorski poslanci Glasbena oddaja: Med durom in molom Kulturni utrinek RADIO TRST A 7.00, 13.00,19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Glasbena skrinjica; 9.00 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.15 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturne diagonale; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.0015.00 Aktualnosti; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 - 22.00 Glasbeni abonma; 22.30 Od glave do repa, Valte-rap. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Doroty e Alice; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Svetnik dneva in Vse najboljše; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Duša in telo; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Ca-podistria Sera; 20.00 Odprti prostor; 21.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 21.35 Sogni di vacanza; 23.00 Melopea; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kaj odmeva po Sloveniji; 7.00 Kronika; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Domače pesmi in napevi; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Razlaga z razlogom; 12.00 Aktualna tema; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Spored; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.45 Četrtkov klicaj; 17.15 Frekvenca X; 17.45 Šport; 18.00 Slo Top 30; 18.50 Večerni spored; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 Evrosong 2009; 22.30 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutranjica 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna 11.05 Operna ura; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Umetnost 20. stoletja; 13.30 Operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Festivali stare glasbe; 18.00 Izšlo je; 18.20 Intermezzo; 19.00 Dnevnik; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Koncert Simfonikov RTV Slo; 22.00 Poročila; 22.05 Radijska igra; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Četrtek, 14. maja 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA 1020 1010 1010 1020 V četrtek bodo nad našo deželo v višjih plasteh ozračja Nad zahodno Evropo in zahodnim Sredozemljem nastaja dotekali jugozahodni tokovi, ki bodo predvsem v Alpah ciklonsko območje. Od jugozahoda doteka k nam neko-vlažni in labilni.V petek nas bo dosegla atlantska fronta. liko toplejši in prehodno bolj suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.35 in zatone ob 20.28 Dolžina dneva 14.53 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 0.00 in zatone ob 9.24 BIOPROGNOZA Vremenska obremenitev bo do jutra postopno oslabela, proti večeru pa se bo ponovno okrepila in pri občutljivih ljudeh se bodo ponovno začele pojavljati vremensko pogojene težave. PLIMOVANJE Danes: ob 7.39 najnižje -37 cm, ob 15.58 najvišje 18 cm, ob 19.59 najnižje 14 cm, ob 23.20 najvišje 17 cm. Jutri: ob 8.53 najnižje -31 cm, ob 17.22 najvišje 22 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ..........24 2000 m............9 1000 m ..........16 2500 m............6 1500 m ..........11 2864 m............4 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu v gorah dosegel 8 in pol, po nižinah 7 in pol. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mm sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 11/22 s CELOVEC O 10/23 TOLMEČ O 12/25 TRBIŽ O 10/20 o 8/22 KRANJSKA G. VIDEM O «yá 13/26 O PORDENON 14/25 ČEDAD O 14/25 16/26 O TRŽIČ 10/25 O KRANJ o 9/23 S. GRADEC CELJE 10/26 O / MARIBOR o 11/25 PTUJ O M. SOBOTA O 9/24 O N. GORICA 11/25 LJUBLJANA 12/25 N. MESTO 12/26 ZAGREB 11/27 O O 8/23 KOČEVJE . O" ČRNOMELJ iN NAPOVED ZA DANES V spodnji nižini in ob morju bo prevladovalo zmerno oblačno vreme, pihal bo zmeren južni do jugovzhodni veter. Od zgornje nižine proti hribom bo dopoldne prevladovalo zmerno oblačno vreme,tekom dneva bo nekaj več spremenljivosti tudi s krajevnimi plohami in nevihtami, zla-^sti v Predalpah. Sončno bo, le v severovzhodnih in severnih krajih bo zjutraj in del dopoldneva še nekaj več oblačnosti. Čez dan bo zapihal jugozahodnik, ob morju pa bo pihal šibak jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 14, najvišje dnevne od 22 do 27 stopinj C. O GRADEC 11/25 TOLMEČ O 13/21 M. SOBOTA O 11/26 TRBIŽ O 10/16 o 8/19 KRANJSKA G. AJ VIDEM O 14/22 O PORDENON 15/21 ČEDAD O 15/21 GORICA O 17/22 O N. GORICA 12/23 O TRŽIČ 9/23 O KRANJ O' LJUBLJANA 13/24 POSTOJNA O 9/23 KOČEVJE Zgodaj dopoldne bo verjetno še prevladovalo zmerno oblačno do spremenljivo vreme, tekom dneva pričakujemo hitro poslabšanje, pooblačilo se bo in se bodo pojavljale tudi močne padavine in nevihte. (NAPOVED ZA JUTRp \ Od zahoda se bo postopno pooblačilo, le v severovzhodnih krajih bo do večera sončno vreme. Proti večeru se bo ponekod na zahodu začel pojavljati dež. Pihal bo jugoza-hodnik, ob morju jugo. zDa - Za lahkotnim lepotnim tekmovanjem tudi resnejše zadeve Miss Kalifornije obdrži krono NEW YORK - Lastnik tekmovanja za Miss ZDA, slovenski zet Donald Trump (poročil je Slovenko Melanijo Knavs), se je v torek odločil, da bo 21-letna Carrie Prejean obdržala svojo krono Miss Kalifornije, kljub na pol golim fotografijam, ki so se pojavile na svetovnem spletu. Trump je sicer tradicionalno usmiljen do lepih deklet in tudi leta 2006 je "pomilostil" nekdanjo Miss ZDA Taro Conner, ko je pravi pretres povzročilo odkritje, da je 20-letnica v enem od newyorških klubov pila alkohol. V ZDA je namreč zakonita starost za uživanje alkohola še vedno 21 let, čeprav lahko malce mlajši otroci služijo v oboroženih silah in vozijo avtomobile. Trump je takrat menil, da zadeva ni tako huda in je Connerjevi pustil obdržati krono, čeprav je morala prej obljubiti, da bo šla v program za zdravljenje odvisnosti od alkohola. Zgodba okoli letošnje Miss Kalifornije in druge spremljevalke Miss ZDA Carrie Prejean pa je veliko bolj politična. Njen odgovor na vprašanje na aprilskem finalu tekmovanja za Miss ZDA, kaj meni o homoseksualnih porokah, je sprožil gromozanski cirkus, ki je vpletel skrajneže tako na eni kot na drugi strani, ameriškim televizijam pa dal priložnost za oddih od resnih tem, kot so reševanje gospodarske krize, naraščanje brezposelnosti in vojne. Carrie Prejean je povedala, da je po njenem mnenju poroka možna le med moškim in žensko in večina opazovalcev se strinja, da je zaradi tega izgubila krono. Nanjo so se nemudoma vsule kritike zagovornikov istospol-nih porok, hkrati pa je postala junakinja nasprotnikov državnega blagoslova homoseksualnih zvez. Ena od organizacij, ki ščiti svetost poroke, Nacionalna organizacija za poroko, je njeno podobo uporabila za svojo kampanjo, Prejeanova pa je po tekmovanju večkrat nastopila v obrambo svojega stališča tudi na različnih zborovanjih istomislečih. Prejeanova ostaja prepričana, da je dala pravi odgovor. V kasnejših medijskih nastopih je pojasnila, da jo je hudič sprva spravljal v skušnjavo, da bi odgovorila drugače in zmagala na tekmovanju. Potem pa je glas povzdignil Bog in ji povedal, da naj raje ostane iskrena sama sebi in se drži svojih vrednot, zato je odgovorila odkrito, tako kot misli. "Odgovor ni bil politično korekten, je bil pa svetopisemsko korekten," je povedala za televizijo NBC dva dni po tekmovanju za Miss ZDA. Vojna je postala še bolj resna, ko so se pojavile njene pretekle na pol gole fotografije, saj pravila tekmovanja za misice tovrstno navduševanje moškega občinstva prepovedujejo. Organizatorji tekmovanja za Miss Kalifornije so rekli, da lahko dekle zaradi njih zadrži naslov, vendar pa bo vrhovni razsodnik lastnik tekmovanja Donald Trump. Ta je v torek okrcal medije, da so napadli Prejeano-vo zaradi odgovora, ki ga je o istem vprašanju med dru- Donald Trump in Miss Kalifornije Carrie Prejean gimi dal tudi sedanji predsednik ZDA. Pri tem je dodal, da si je komisija dodobra ogledala sporne fotografije in da se mu zdijo ne le povsem v redu, ampak nekatere med njimi naravnost čudovite. "Smo v 21. stoletju," je dejal Trump in dodal, da je cirkus izbruhnil le zato, ker je Prejeanova zelo lepa. Prejeanova je v družbi matere in očeta še obudila spomin na svojega dedka, ki se je med drugo svetovno vojno boril v Evropi za svobodo, ki so ji jo kratili, ker je povedala svoje mnenje in dodala, da se to v ZDA ne bi smelo dogajati. Omenila je zlobne napade, pa tudi na tisoče podpornih pisem. Za sodnika Pereza Hiltona s pravim imenom Mario Lavandeira pa je dejala, da ji je vprašanje zastavil zaradi lastne politične agende. Trump pa glede Hil- ansa tona ni imel žal besede in je celo povedal, da si želi, da bi bil še večkrat sodnik na tekmovanjih za miss ZDA. V torek so se sprli celo na televiziji MSNBC, kjer je bil voditelj David Schuster precej nesramen do kolegice Contesse Brewer. Po prenosu Trumpove novinarske konference je najprej vprašal, če gre lahko bruhat, in je izrazil mnenje, da so takšna tekmovanja povsem neumna in površinska, vključno s tekmovalkami. Brewerjeva mu je odvrnila, da so nekatera dekleta pač pametnejša od drugih in da gre za dobro odskočno desko za razpravo o homoseksualnih porokah. Schuster ji je odgovoril, da če verjame, da lahko tekmovalke povedo kaj pomembnega za kogarkoli, potem gre za dobro odskočno desko za Brewer-jevo z roba prepada. (STA) srbiJa Jovanka Broz bo dobila potni list BEOGRAD - Vdova nekdanjega predsednika SFRJ Josipa Broza Tita bo po 29 letih čakanja vendarle dobila potni list. To je po dobri uri trajajočem pogovoru z Jo-vanko Broz, ki že tri desetletja živi umaknjena od oči javnosti, obljubil srbski notranji minister Ivica Dačič. Srbski državni organi bodo tudi pomagali izboljšati pogoje, v katerih živi Jovanka. Kar najhitreje naj bi ji tako renovirali hišo v beograjski soseski Dedinje, poleg tega pa naj bi 84-letna vdova nekdanjega voditelja na državne stroške dobila avtomobil in voznika, piše beograjski časnik Ve-černje novosti. V minulih letih je bil edini politik, ki je govoril z Jovanko Broz in skušal rešiti njene elementarne življenjske težave, srbski minister za delo in socialno politiko Rasim Ljajic, pišejo Večernje novosti in dodajajo, da predstavlja Dačičev obisk Titove vdove prvi resen interes kakega državnega predstavnika v zadnjih treh desetletjih. "Država je prvič pripravljena pomagati Jovanki Broz. Da-čic ima resno nalogo in Jovanka je verjela njegovi odgovornosti," je po ministrovem obisku povedal Dačičev svetovalec in že od leta 1981 Jovan-kin odvetnik. "Verjamem, da se, pa čeprav z veliko zamudo, popravlja krivica, zaradi katere je lahko oblastem v Srbiji nerodno," je še dodal. Danes 84-letno Jovanko so nekaj dni po smrti njenega soproga maja 1980 sredi noči izgnali iz predsedniške palače in jo preselili v eno od bližnjih državnih vil. Vrsto let je živela praktično v hišnem priporu, razlogov za to pa niso oblasti nikoli pojasnile. Po političnem preobratu leta 2000 se je njeno življenje sicer postopoma izboljševalo. Med drugim ji je srbska vlada leta 2006 odobrila pokojnino v višini 1100 evrov mesečno. V javnosti se Jovanka zelo redko pojavlja, redno pa vsako leto 4. maja ob obletnici Titove smrti obišče njegov grob v sloviti Hiši cvetja. (STA)