NO. 71
/UiERišKA Domovi ima
e w i	uk— ho
AMCRICAN IN SPIRIT fORCIGN IN LANGUAGE ONLY
iSRISKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
SLOV€NiAN
Chlcaeo- Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco. HORNING N6WSPAPCR ^ burgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Puablo, Bock Springs, all Okla
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JUNE 17, 1981
VOL. LXXXHI
REAGAN POUDARIL SVOJ GOSPODARSKI PROGRAM; KRITIČEN DO KONGRESA
Tildi ajatola Homeini proti ianijii-Sadru;
■	■ vb	v Iva
skrajneži moonejsi
TEHERAN, Iran. — Kampanja proti predsedniku države Abolhasanu Baniju-Sadru, ki jo vodijo verski skrajneži, postaja obsežnejša. Bani-Sadr je pozval svoje pristaše, naj se udeležijo demonstracije v njegov prid na teheranskem trgu Ferdusv. Skrajneži, ki imajo v svojih rokah skoraj vsa sredsta javnega 'obveščanja, so pozvale svoje privržence, naj pridejo na trg in demonstrirajo proti Baniju-Sadru.
Več kot pol milijona demonstrantov, zvestih skrajnežem in ajatoli Homeiniju, se je zbralo na trgu tako, da ni bilo prostora za Bani-Sadrove pristaše. Med gesli, ki jih je bilo slišati od skrajnežev, je bilo “Smrt Baniju-Sadru!”
V teku je preiskava iranskega parlamenta, v katerem razpolagajo z večino skrajneži, o Baniju-Sadru. Analitiki iranskih političnih razmer pričakujejo, da bo parlament končno predlagal Homeiniju, naj odstrani Banija-Sadra kot predsednika Irana. Nekateri analitiki celo menijo, da bo Bani-Sadar predan sodišču.
Ajatola Homeini, ki je star 81 let, je govoril po iranskem radiu in zahteval od Banija-Sadra, naj se predsednik države pojavi na radiu in televiziji in se opraviči za nedavne poulične izgrede med Bani-Sadrovimi pristaši in tistimi, ki podpirajo predsednika vlade Radžaja.
Bani-Sadar je odgovoril Homeiniju pismeno. Rekel je, da je še vedno zvest Homeiniju in iranski revoluciji. Jaz nisem odgovoren za poulične izgrede, je dejal predsednik Irana. Pozval je svoje pristaše, naj nasprotujejo nezakonitosti, kar je povsem zakonito in v skladu z ustavo, je pripomnil.
Ajatola nima pravega odnosa do Banija-Sadra, je rekel predsednik države. Posluša tiste, ki mu povedo laži. Ti ljudje želijo, je dejal Bani-Sadr v svojem pismu, da bi bil Iran ob svoje najboljše sinove.
------o-----
Kitajska odobrila imenovanje novega veleposlanika ZDA
PEKING, Kit. — Kitajsko zunanje ministrstvo je soglašalo s predlaganim imenovanjem 61-letnega poklicnega diplomata Arthurja W. Hum-Tnelja ml. za novega ameriškega veleposlanika v Kitajski.
Dosedaj je bil Hummel veleposlanik ZDA v Pakistanu. Državno tajništvo ZDA je vprašalo kitajsko zunanje ministrstvo, ali bi bil Hummel, se je rodil v Kitajski, sprejemljiv kitajski vladi. Taka Poizvedba je povsem normalna v diplomatski praksi.
------o-----
Pretežno sončno in prijetno danes z naj višjo temperaturo °koli 76 F. Spremenljivo oblačno jutri in nekaj toplejše. Na j višja temperatura okoli 84 F.
Novi grobovi
John Škofi'
Včeraj je v Cleveland Glinic bolnišnici umrl 86 let stari John Skoff s 19301 So. Lake Shore Blvd. v Euclidu,
■ rojen v Šentjerneju, Slovenija, od koder je prišel v Cleveland leta 1923, vdovec po pok. ženi Anni roj. Vouk, oče Emme (Mrs. James) Lincoln, 6-krat stari oče, brat Pepce Luzar (Šentjernej, Slov.). Rajnki je lastoval in vodil Skoff Meat Market na 1170 E. 174 St. in Grovewood Ave. skozi 35 let, do svoje upokojitve leta 1960. Bil je član Kluba slovenskih upokojencev v Euclidu, SNPJ št. 142 in eden zadnjih živečih članov lokalne Butchers and Grocers zveze (danes Cleveland Meat Dealers Assoc.). Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v soboto, 20. junija, ob 9. dopoldne, v cerkev sv. Križa ob 9.45, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo jutri, v četrtek, od 7. do 9. zvečer ter v petek od 2. do 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer.
Mary Novak
V ponedeljek, 15. junija, je umrla Mary Novak rojena Cvar, vdova po pok. možu Antonu, mati Antonie Tomšič, Emily Trebeč in Josephine Davis, 8-krat stara mati in 15-krat prastara mati. Pogreb bo iz Brickmanovega pogrebnega zavoda na 21900 Euclid Ave. jutri, v četrtek, v cerkev sv. Križa ob 10. dopoldne, od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes, v sredo, od 2, do 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer.
Walter (Ed) Sito Včeraj je v St. Vincent Charity bolnišnici umrl 72 let stari Walter (Ed) Sito z 982 E. 69 St., kjer je živel zadnjih 42 let, rojen v Clevelandu, vdovec po pok. ženi Marie roj. Mares, oče Ronalda in Donalda, 6-krat stari oče, brat Stanley j a (pok.) in Josepha (Pierpont, O.), zaposlen kot strojnik pri National Telephone Supply na E. 51 St. in Superior Ave. nad 50 let. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. v petek, 19. junija,, ob 9.15., v cerkev sv. Frančiška ob 10., nato na Highland pokopališče. Na mrtvaškem odru bo danes od 7. do 9. zvečer ter jutri, v četrtek, od 2. do 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer.
II.
Kako ste povezani s Cerkvijo v domovini?
Najprej tako, da prihajajo iz nje izseljenski duhovniki v dušno pastirstvo med naše rojake. Dolga leta ni mogel iz domovine noben duhovnik, šele 1970 so prišli med nas prvi trije.
Za to so poskrbeli slovenski škofje, ki nas redno obiskujejo: prihajajo na naša zborovanja, birmovanja, prva obhajila in druge cerkvene slovesnosti.
Brez te osnovne povezanosti s slovensko Cerkvijo v domovini bi naše delo v Nemčiji sploh ne bilo možno.
Iz domovine dobivamo tudi
Pogovori med Haigem in Kitajci uspešni; sporno glede Tajvana
PEKING, Kit. — Državni tajnik ZDA Alexander M. Haig je končal svoj uradni o-bisk v Kitajski in je danes odpotoval na Filipine, kjer se bo udeležil sestanka zunanjih ministrov raznih držav južne Azije.
Med obiskom se je Haig srečal z mnogimi vplivnimi kitajskimi voditelji, med njimi s prvo osebo na kitajski politični lestvici Dengom Xiaopin-gom, s predsednikom vlade Zhao-om Zijangom, zunanjim ministrom Huangom Huo in drugimi.
Haig se je zanimal predvsem za krepitev medsebojnih odnosov med ZDA in Kitajsko, na široko je kritiziral Sovjetsko zvezo, pozanimal se je tudi za mnenje Kitajcev v zvezi z ameriškimi odnosi s Tajvanom. Predsednik Ronald Reagan je namreč močno naklonjen Tajvanu, uradno stališče pekinške vlade pa je, da je Tajvan del Kitajske.
Kljub temu, da so bili Kitajci zelo vljudni do Haiga, v tisku niso posvetili posebne pozornosti njegovemu obisku. Reaganova administracija namerava prodati Tajvanu nekatera sodobna ameriška vojaška letala, čemur pa v Pekingu nasprotujejo.
Kot kaže, želita obe strani nadaljevanje prijateljskih odnosov in si bosta prizadevali v ta namen. To je tudi rekel Alexander Haig ob odhodu iz Kitajske.
Haig je rekel tudi, da so ZDA pripravljene dobavljali orožje Kitajski.
------o-----
Zadnje vesti
•	Katowice, Polj. — Več mladih Poljakov je sodelovalo v izgredu v tem mestu. Mnogi so bili pijani, razdejali so čakalnico na mestni železniški postaji. Izgred se je začel s prepirom med dvema študentoma in se naglo razširil, ko so posegli vmes policisti.
•	Sofija, Bol. — Dosedanji dolgoletni predsednik bolgarske vlade in član politbiroja Stanko Todorov je odstopil, novi predsednik vlade je postal član politbiroja in sekretar centralnega komiteja bolgarske komunistične partije Griša Filipov. Partijo vodi naprej 70 let stari Todor
versko časopisje in berivo in ga širimo med rojaki.
Morda še nekaj o naših odnosih z nemško Cerkvijo, čeprav zadevno vprašanje ni bilo postavljeno. Mislim, da je nemška Cerkev ena prvih v Evropi, ki je vsaj približno razumela probleme tujih delavcev na svojem območju. Gotovo ni rešeno vse idealno, a pomoč, ki nam jo nudi nemška Cerkev, tako duhovno kot itvorno, Je lahko za zgled drugim Cerkvam v zahodni Evropi.
Pa ohranjanje vere in slovenstva med našimi delavci v Nemčiji?
Težko bi v eni sapi govoril o teh dveh tako različnih, če-
Sodna obravnava zoper 4 poljske oporeeniks se začela v Varšavi
VARŠAVA, Polj. — Pretekli ponedeljek se je začela sodna obravnava zoper 4 Poljake, ki so obtoženi zarote zoper politično in družbeno u-reditev Poljske. Sodni proces je politične narave in prvi te vrste, odkar se je razplamtelo delavsko gibanje Solidarnost.
Najpomembnejša oseba med obtoženci je 5G let stari zgodovinar in bivši novinar Les-zek Moczulski. On je ustanovitelj desničarskega gibanja, ki se imenuje Konfederacija za neodvisno Poljsko. Pristaši gibanja zahtevajo, da Poljska zapusti Varšavski vojaški pakt. Zahtevajo tudi večstrankarski, demokratični politični sistem.
Državni tožilec se nanaša predvsem na intervju, ki ga je imel Moczulski lani z za-hodnonemško tedensko revijo Der Spiegel. V tem intervjuju je Moczulski odkrito povedal, da njegova organizacija podpira prevrat, po katerem bi bila strmoglavljena “komunistična diktatura na Poljskem”.
Zanimivost pri tej sodni obravnavi je v tem. da je javna. Pred sodiščem se zbirajo mnogi Poljaki, ki demonstrirajo proti temu, da je še vedno na Poljskem več političnih zapornikov.
Delavsko gibanje Solidarnost je že decembra lani začelo s kampanjo, katere cilj je izpustitev na svobodo vseh političnih zapornikov v državi. Predstavniki Solidarnost trdijo, da ne soglašajo s političnimi cilji takih oporečnikov, kot je Leszek Moczulski. Moczulski in drugi kritiki poljske družbene oz. .politične ureditve pa morajo imeti zajamčeno pravico, povedati svoje mnenje brez posledic.
**+*+****+**+*+*+****+4***+++*+4
Živkov, ki je na tem položaju že 25 let.
• Manila, Pil. — Na predsedniških volitvah, ki so bile včeraj, je zmagal dosedanji predsednik države Ferdinand E. Marcos. Kot kaže, je Marcos prejel kar 86 odstotkov vseh oddanih glasov. V mnogih ozirih vodi Marcos diktatorski režim, sredstva javnega obveščanja na Filipinih niso veliko poročala o aktivnostih opozicijskih kandidatov med volivno kampanjo.
Zahodni Nemčiji
prav še vedno pogosto povezanih stvarnostih našega človeka na tujem.
Nas, duhovnikov, prva in osnovna dolžnost je ohranje-nje in poglabljanje vere v rojakih. To skušamo doseči tako, da jim redno nudimo dovolj priložnosti za prejemanje zakramentov:	redna ne-
deljska maša (na več kot 59 krajih), pridiganje, spovedovanje, prva obhajila in birme, čim lepše obhajanje porok, vse to naj vero ohranja, poglablja in množi.
Veliko vlogo pri ohranjevanju in poglabljanju vernosti, igra mesečnik Naša luč. Kamor slovenski izseljenski duhovnik zaradi razdalj in pre-
W A S H INGTON, D.C. — Včeraj je imel predsednik Ronald Reagan svojo prvo tiskovno konferenco v zadnjih 14 tednih in tretjo, od kar je postal predsednik Združenih držav januarja letos. Vzrok tega je seveda atentat na predsednika, ki je bil 30. marca. Na vprašanje, kako se počuti, je Reagan odgovoril, da je popolnoma okreval in da se počuti zelo dobro, kar je bilo tudi videti.
V začetni izjavi je predsednik zahteval od zveznega kongresa, naj odobri gospodarski načrt, ki ga je predložil pred ..pneseci, že do avgusta letos. Kongresniki odlašajo, je dejal Reagan, kar je nedopustno. Novembra lani so ameriški volivci glasovali za novo smer v ameriški politiki, za smer, ki jo predstavlja njegova administracija. Kongresniki obeh strank naj se tega zavedajo.
Prav tako je predsednik govoril v prid svojega načrta za znižanje zveznih davkov za 25 odstotkov tekom naslednjih treh let. V želji, da bi našel kompromisno rešitev, ki bi bila sprejemljiva večini k o n g r e snikov obeh strank v zveznem kongresu, je pojasnil Reagan, je pristal na nekatere spremembe v svojem prvotnem načrtu. Ni pa pripravljen popuščati v bodoče. Kongresniki naj glasujejo za njegov načrt ali za načrt, ki ga bodo predlagali demokratski poslanci, je pri-
Veliko več ločitev v Združenih državah kakor pred 20 leti
WASHINGTON, D.C. — Po podatkih, ki jih je zbrala zvezna vlada, je razvidno, da je v Združenih državah trikrat več ločitev kakor pred. 20 leti. Povprečno je največ ločitev v zahodnih zveznih državah, najmanj jih je v severovzhodnih državah.
V letu 1979 je bilo 1.18 milijona ločitev, v letu 1978 pa 1.13 milijona. Pred 20 leti, v 1959, jih je bilo komaj 395,000.
Povprečen zakon je trajal 6.8 let pred ločitvijo.
zaposlenosti le redko pride, tja redno prihaja Naša luč. Našim rojakom govori o veri in življenju iz vere, obenem pa goji slovensko in demokratično zavest, saj vsak mesec prinaša tudi dobronamerna, a kritična, poročila o dogajanju doma, v zamejstvu in zdomstvu.
Prav posebna in nenadomestljiva vrednota so po raznih krajih Nemčije naše sobotne šole:	nekaj sto sloven-
skih otrok redno vsak teden pije slovensko narodno zavest iz pristnih slovenskih virov.
Naše socialne delavke in sestre so nam v veliko pomoč. Brez njih si našega dela v Nemčiji ni možno več misliti.
(Dalje)
pomnil.
Reagan je bil posebno jezen nad voditeljem demokratov v predstavniškem domu Thomasom P. O’Neillom. Preteklo nedeljo je O’Neill v intervjuju na ameriški televiziji dejal, da predsednik Reagan ne razume želja in potreb “delavcev” v ameriški družbi in se zanima samo za želje in potrebe bogatejših slojev te družbe. To je tudi razvidno v gospodarskem načrtu predsednika in načrtu za znižanje zveznih davkov, je rekel O’Neill.
Ni res, da ne razumem potreb najrevnejših v naši družbi, je dejal Reagan na tiskovni konferenci. V moji družini ni bilo denarja, je dodal. Razumem prav dobro, kaj to pomeni, biti brez denarja, pripadati revnejšemu sloju.
Tiskovna konferenca je trajala 45 minut, prenašale so jo ameriške televizijske mreže.
------o------
ZSSR: ZDA so vedele za izraelski napad na iraški reaklor
NEW YORK, N.Y. — Sovjetski veleposlanik v Združenih narodih Oleg A. Troja-novski je v svojem govoru na zasedanju varnostnega sveta ZN, ki razpravlja o izraelskem napadu na iraški jedrski reaktov v Osiraku, trdil, da so ZDA vedele vnaprej za ta napad in niso storile nič, da bi ga preprečile.
Ni mogoče verjeti, je rekel Trojanovski, da ZDA ne bi vedele za izraelski napad, u-poštevajoč izredne tesne odnose, ki obstajajo med ZDA in Izraelom. Stojimo skupaj z Irakom in podpiramo iraško zahtevo za obvezne sankcije zoper Izrael, je pripomnil Trojanovski.
Danes bo govorila ameriška veleposlanica Jeane J. Kirkpatrick, ki bo tudi kritizirala izraelski napad na reaktor, povedala pa bo, da bodo ZDA nasprotovale obveznim sankcijam zoper Izrael.
Francoski veleposlanik Jacques Leprette je kritiziral' Izrael in zahteval,, da bi Izrael plačal odškodnino Iraku za storjeno gmotno škodo. Francija bi pa nasprotovala obveznim sankcijam.
Francija je prodala jedrski reaktor Iraku, znano pa je, da novi francoski predse dnik Francois Mitterand je bolj naklonjen Izraelu, kakor je bil prejšnji predsednik Valery Giscard d’Estaing.
Iraški zunanji minister Sa-adom Hamadi, ki se udeležuje debate v varnostnem svetu, je dejal, da bi bila odškodnina premila kazen za Izrael. Iračani še vedno zahtevajo obvezne sankcije, je rekel Hamadi.
-------o------
Žrtvujmo se za svoj tisk, ohranimo naš slovenski list Ameriško Domovino!
Iz Clevelanda in okolice
Korotanova večerja in družabni večer—
V	soboto, 20. junija, priredi pevski zbor Korotan večerjo in ples na Slovenski pristavi. Večerjo bodo začele servirati mlade Korotanke ob 6. zvečer, od osmih zvečer naprej pa bo igral za ples Alpski sekstet. Članek na 2. str.
Procesija v Newburghu—
V	nedeljo, 21. junija, bo v Newburghu pri Sv. Lovrencu' na praznik sv. Rešnjega Telesa sv. maša ob 11.30 dopoldne, nato procesija z Najsvetejšim po cestah E. 80. 81 in 82, s štirimi oltarji. Vsi ste lepo povabljeni!
Lipold kandidira—
Albin Lipold, ki je bil do nedavnega predsednik Slovenskega doma za ostarele na Neff Rd., kandidira za mesto sodnika na Richmond Hts. in Lyndhurst. Njegovi podporniki v tej kampanji bodo priredili kosilo za g. Lipolda v nedeljo, 21. junija (očetovski dan), v avditoriju pri Sv. Vidu.
Servirali bodo od 11.30 dop. do 2. popoldne. Vstopnice so po' $6 za odrasle, po $3 za otroke. V predprodaji jih imajo pri Baragovem domu na St. Clairju, Ameriški Domovini, ali pa lahko pokličete go. Knez na 481-3155 ali go. Lavrišo na 481-3768.
Folklorni festival—
Vstopnice za prvi Festival slovenske folklore, kateri bo na Slovenski pristavi v soboto in nedeljo, 4. in 5. julija, so že v predprodaji pri vseh članih in plesalcih. Imajo jih tudi: Tony’s Polka Village, Tivoli,. Sterletov Slovenian Country House, R & D Sausage, Petričeva brivnica ter Baragov dom. Več kot 300 plesalcev, muzikantov in pevcev iz ZDA in Kanade vam bo dva dni predstavljalo slovensko folkloro.
Zadušnica—
V petek, 19. junija, ob 7.30 zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Gotfrieda Malenška ob 6. obletnici njegove smrti.
Raznašalca iščemo—
Uprava Ameriške Domovine išče raznašalca za Kil-deer, Cherokee, Arrowhead. Muskoka, Mohawk, Pawnee, Monterey, Abby in Tyronne ceste. Oglasite se v uradu ali kličite 431-0628!
Članom Slovenske pristave—
Člani Slovenske pristave, ki so si že nabavili karto za leto 1981, ter se mislijo udeležiti Festivala Slovenskega folklornega instituta in drugih folklornih skupin na SP 4. in 5. julija, plačajo vstopni dar le, če tako želijo.
Alpski sekstet—
Novi telefonski številki za Alpski sekstet: Pavle Jurkovič — 732-8368; Stane Teskač — 881-0584.
Spominski dar—
Ga. Albina Malenšek, Cleveland, Ohio je darovala v tiskovni sklad Ameriške Domovine $20 v spomin 6. obletnice smrti svojega ljubljenega moža Gotfrieda Malenška. Iskrena hvala!
Položaj Slovencev v
/
AlVULmSJ^A UUMUV1.WA,
J U1NXL 1 t, 1901
I

«117 ST. CLAIR AVE. — 431-062« — Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James V. Debevec — Owner, Publisher , Dr. Rudolph M. Susel — Editor
if- Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks
in July
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $10.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $15.00 na leto.
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for d months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
POSTMASTER: Send address changes to American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103
-a®'?**- 83	No. 71 Wed., June 17, 1981
O vzrokih gonje proti slovenski emigraciji:
V. Lov na emigracijo v tujini
Kakor vidimo, je vzrokov za strah pred emigracijo in za boj proti vidnim rojakom v njej dosti in jih je spričo političnih sprememb v svobodnem svetu, zlasti v državah, kjer večina živi, vsak dan več.	.j,' -
Ta boj je v raznih časih; dobival različne oblike in izbiral različne taktike. Potekal =-jd po dveh tirih, županjem in doma-
?em- .	, > .\n/7r .
V svetu je začetna njegova taktika- bila pošiljanje agentov v taborišča za vohunjenje .med’beguriči in zh nagovdhjanje k vrnitvi domov z .obljubami ih zastraševanjem. Drugo, je bilo ugrabljanje politično in vojaško vidnih beguncev zlasti s Svobodnega tržaškega ozemlja. Prizadevanja po taboriščih so povsem spodletela. Poleg tega so jih zatrle tudi zavezniške uprave z aretacijami in izganjanjem ljubljanskih emisarjev. Poznejše podkupovanje uslužbencev IRA in drugih organizacij za preseljevanje, da bi s pritiskom in odrekanjem dovoljenj za čez morje spravili čim več Slovencev domov, je bilo brž razkrinkano in je doživelo neuspeh.
Ugrabitve so likvidirale nekaj vidnih emigrantov, so pa hkrati zaveznikom odprle oči, posebno, ko je prišlo na dan, da jih organizira UDBovski Rdeči Križ. To je spomladi 1946 privedlo do izgona vseh ljubljanskih uradnih zastopstev s Tržaškega ozemlja.
Kriza zaradi primoranega umika partizanov odondot, ko bi bilo kmalu prišlo do vojne proti novi Jugoslaviji, če je ne bil ukrotil Stalin ter poznejše sestreljevanje ameriških letal nad Slovenijo, sta zahodno uradno in javno mnenje povsem obrnila proti njej. Titovina je tudi v njunih očeh postala tisto, kar je bila že v zametku—najzvestejši, najbrezobzirnejši sovjetski satelit, hodnik Moskve do Sredozemlja ter najhujši zatiravec lastnih narodov. Zaradi tega so bili slovenski in drugi begunci sprejeti kot njene žrtve z odprtimi rokami, sprejeti povsod, najbolj v obeh Amerikah. Neuspeh naporov za vrnitev vidnih Slovencev Titu takoj po vojni smo poudarjali že prej.
Po teh porazih se je boj v, svetu proti emigraciji polegel, posebno, ko je SFRJ po Titovem izobčenju iz vesoljne komunistične cerkve leta 1948 postala na življenje in smrt odvisna od ameriške pomoči in vojaškega varstva. Začel se je znova sredi šestdesetih let, ko je Titovina postala za Zahod salonska in sprejemljiva in ji je bilo odprtih vedno več vrat. Boj so vodili po dveh poteh.
Titovska diplomatska zastopstva .v tujini so dobila nalog, naj iščejo stikov z emigracijo ter jih z vabljenjem na družabne večerje skušajo pripraviti k naklonjenosti ali vsaj vzdržanosti do režima. Ponujala so jim razne ugodnosti za obiske v domovini. Poleg tega so začeli posebno v slovensko emigrantsko skupnost vtihotapljati svoje agente, ki naj bi čim več ljudi, zlasti ekonomskih priseljencev pridobili za vohunjenje proti vidnim in vplivnim rojakom v njej ter jim s prišepetavanjem o njihovi preteklosti jurnali ugled. Pri tem se niso ogibali niti groženj, kar je na primer v Kanadi privedlo do izgona nekaterih jugoslovanskih konzularnih uslužbencev.
Izkoriščali so za to tudi romarje v Slovenijo. Te je pri prvem obisku UDBA pustila v miru, pri nadaljnjih pa vsakega povabila na “prijateljski pogovor”. Med njim so obiskovalce spraševali ne toliko o njih samih, temveč, koga vidnega poznajo; s kom se ti ljudje družijo, kaj govore in delajo. Marsikoga so z zastraševanjem, včasih z zaporom in z namigi o represalijah proti svojcem doma prisilili v vohunjenje za lastnimi rojaki v tujini.
Ljubljanski režim je posebno vlogo pri tem določil Izseljeniški matici, ki je začela slovenska občestva zasipati s komunističnim tiskom in z obiski raznih popevkarjev ter piskaških kvintetov. Poleg tega jim je vsiljevala in plačevala tudi komunistične učitelje iz “matice” za marksistično “izgrajevanje” otrok v slovenskih zasebnih šolah.
Ljubljana je dalje pritiskala na Cerkev v Sloveniji, naj -z obiski škofov in duhovnikov pridobiva emigrante za “zvestobo domovini”, torej za nekaj, česar raznarodena Republika sama več ne pozna. Nekateri socialistični teologi -— grmičevci so se pri tem spuščali celo v nedvoumno propagando za sedanje stanje doma in označevanje emigracije z “brodolomci”. Pod vplivom teh in zaradi nekakšne neutemeljene sentimentalne discipline do nekdanjih predstojnikov doma, je ta ali oni duhovnik priporočal vernikom emigrantom celo molitve za pokoj Titovi duši.
Za vse tri obiske rajnega diktatorja je njegova ambasada dajala ameriškim oblastem v Washingtonu UDBine sezname vidnih emigrantov, ki jih je treba ob tej priliki za nekaj ted-
Pripravimo se na vsakoletno romanje Zveze oltarnih društev v Lemont
CLEVELAND, O. — Zopet vabi lemontski zvon članice in njihove prijatelje na prelepo romanje, katero se bo vršilo v dneh 8. in 9. avgusta 1981. Pred nas se pojavijo, kakor v premikajočih slikah, romarski dnevi preteklih let in vzbujajo neizbrisne spomine medsebojne ljubezni do naše Brezjanske Matere Marije, ki je že tolikim pomagala iz dušnih in telesnih težav. Enako bo storila tudi danes, če z zaupanjem prosimo Njene pomoči. Se prav posebno moramo prositi za varstvo in zdravje našega sv. očeta Jane* za Pavla II. in našega predsednika Ronalda Reagana, da ; bi ju ljubi Bog obvarovali; pred napadi. /	“ ‘j','
Leto za letom, presenečene nebeškega veselja, romance obljubljajo, da ne bodo opustile tega romanja, a vendar ko pride čas, se obotavljajo, ne vedoč, kam bi se odločile, ker jih svet vabi na vsakovrstne prireditve. Prosim vas, drage članice, odločite se in pojdite z nami, dokler ste še pri zdravju. S tem boste tudi pokazale, da želite, da ostane Zveza oltarnih društev solidna, trajna in neomejena. ;
Vsaki članici Oltarnega društva bi moralo biti to romanje najbolj pri srcu, ker ravno to
romanje nas najtesneje poveže v močno družino mater, deklet in žena naše nebeške Matere Marije. Ona nas vabi:
Pridite, drage sestrice moje, častilke mojega Sina, obložene s težavami tega, sveta,
da vam olajšam srčne bolečine.
Ali smem upati, da bo moja prošnja dosegla vaša srca? O-stanimo eno, kot smo bile do sedaj! Razcepljeno društvo ne more napredovati, nima uspeha. Sezite po telefonu in pokličite:
Mary Gerl — Sv. Kristina — tel. 261-1316;
Rose Bavec Marija Vnebo-vzeta — tel. 531-6167;
Ann Tomšič — Sv. Lovrenc - tel. 27L7964; .
Anna Brodnik — Sv. Vid — tel. 361-3948;, J Mary. Marinko — Sv. Vid — tel. 486-5156.
Vse podrobnosti, kje in kdaj se bomo uvrstile, bodo objavljene pravočasno pozneje. Ali smem upati, da bomo napolnile tri avtobuse? Do 8. julija moram vedeti.
Bodite prav prisrčno pozdravljene!
Mary Marinko
o-
Korofanci vabijo na sobotno veselico
EUCLID, O. — Začela se je sezona dopustov in prostih zabav. Kakor smo videli pred tednom, živo srebro v toplomeru je tudi že prišlo na take višine,' da vsakemu ugaja hladna senca ali pa potop v vodi.
V soboto, 20. junija, se vam nudi prilika tako odpočiti in ohladiti se. Na prostorih Slovenske pristave v Genevi priredi pevski zbor Korotan domačo veselico. Kuharice boste lahko proste: od 6h naprej bo servirana okusna večerja. Pripravile jo bodo mlade pevke zbora. Vsak, ki je že na kakšni prireditvi pokusil njihovo kuho, se bo strinjal s tem, da so jih mamice dobro naučile. Žejo boste pa lahko gasili pri dobro oskrbljeni bari.
Tiste kalorije, ki hodijo odveč, boste pa lahko odstranili na plesišču v dvorani. Od 8b zvečer naprej bo igral orkester Alpski sekstet za vašo
zabavo.
Z vašim obiskom se boste odpočili, okrepčili, razvedrili, in pa podprli turnejo pevskega zbora Korotan po Koroški in Primorski.
Prav lepa hvala Slovenski pristavi, ki nam je dala svoje prostore na razpolago brez-plačpd v podporo naše turneje.
S. S. K. ------o-----
ZAHVALA
CLEVELAND, O. — Odbor Društva slov. protikomunističnih borcev, Cleveland, se najlepše zahvaljuje vsem, ki so se tako številno odzvali povabilu in prisostvovali slovenskemu spominskemu dnevu, dopoldan pri sv. maši pred Lurško Marijo na Chardon Rd., ki se je darovala za vse. katerim je komunistična revolucija ali okupatorjeva okrutnost nasilno končala življenje in popoldan pri skupnih molitvah za te in za vse druge pokojne na pokopališču Vernih duš, kjer počivata tu-
nov pripreti. V pravni državi je to seveda nemogoče, zlasti še na zahtevo tuje sovražne diktature.
Pred osmimi leti je Titov ambasador v Združenih državah izročil ameriškemu zunanjemu ministru nov spisek domnevnih “emigrantskih teroristov” ter zahteval zanje preiskavo in sojenje. Med njimi je bila tudi vrsta znanih Slovencev, skoraj vsi v službi federalne vlade. Navzlic ponavljanemu jugoslovanskemu pritisku ni bilo iz vsega nič razen še enega udarca verjetnosti titovskih obtožb.
Značilen dokaz za jalovost teh prizadevanj je primer Hrvata dr. Ivana Artukoviča, bivšega Paveličevega namestnika, ki navzlic vsem uradnim naporom SFRJ za njegovo izročitev in v brk tiskovni gonji ameriške podkupljene levice že 30 let živi kot ameriški državljan v Los Angelesu.
Preiskava o lanskem atentatu na stanovanje nekega titovskega diplomata v Washingtonu se je ustavila, ko je FBI ugotovil, da ga je po vspj priliki pripravila UDBA. Njej na sled je preiskovalce privedlo nerodno pričevanje uradnikove žene.
Titovcem se za njihov lov na vidne emigrante v Združenih državah ne obetajo kaj ugodnejši časi. Eden predlogov za bodočo ameriško politiko do SFRJ pod predsednikom Reaganom pravi:
“Jugoslovanske diplomate je treba omejiti samo na njihove diplomatske dolžnosti in jim preprečiti dostop v vseljenske organizacije, katere skušajo zastraševati in jih prepajati z marksistično — leninističnimi idejami.”
■	P.K.
I \ '■ f,
» ,f;#	:
i ■ w ,
* •>	• i
L if
, i >
.,4:7
ji
, ! M i
■ te
U	M
L 4
di Vietnamski žrtvi Joško in Silvester.
Posebno lepo se zahvaljujemo vsem, ki so se udeležili sv. maše v narodnih nošah in to v tako lepem številu, ter s tem povzdignili svečanost.
Prisrčna hvala č.g. dr. Pavlu Krajniku, ki je daroval sv. mašo in tako lepo pridigal in čč.gg. J. Boznarju in J. Simčiču, ki sta .vodila molitve na pokopališču, č.s. Liberati za branje berila in ge. Košnikovi, ki je vodila ljudsko petje.
Hvala lepa moškemu pevskemu zboru, pod vodstvom g. R. Kneza, za petje pri sv. maši in na pokopališču.
Odbor izreka tudi posebno zahvalo Baragovemu domu, ki je dovolil, da smo letos spet lahko simbolično okrasili okno na čast pomorjenim junakom, padlim za svobodo, čeprav je bilo okno lani vsled te okrasitve razbito.
Hvala tudi A.D. za objavlja-
\
nje naših člankov v zvezi s spominskim dnem.
V	lepi zbranosti smo preživeli spominski dan, prežet s spomini izpred 36 let. Naše misli so pohitele nazaj v težke čase, ko so padaj} naši zavedni
ljudje, nekateri v borbah, drugi zahrbtno po cestah naših mest ali v groznih mukah po naših gozdovih, spet drugi po koncentracijskih taboriščih; ponovno smo občutili grenkobo slovesa od doma, ko je baš odganjala mlada setev in najtežji udarec — Vetrinjsko tragedijo z vsem, kar ji je sledilo.
V	molitvi smo iskali utehe tedaj, ko se je to dogajalo, v molitvi jo najdemo še danes, ob spominskih svečanostih se v duhu srečujemo z vsemi, ki so s svojimi življenji izpričali, kako komunizem pojmuje svobodo.
Odbor DSPB, Cleveland
Drobtinfce, sladke in žaltave. •.
CLEVELAND, GL — -Moj ‘sosed — ne zavidam mu te sreče — je tudi nekaj pohajkoval pp višjib šolah, ■ se kot študent podil 'z žogo po igriščih, v letih, ko sem jaz še letal na pašniku za Rezljajočimi kravami.	>.	•	- .
Pa je življenje tako spletlo štreno skupaj,' da sva oba v letu 1945 šla po isti cesti v begunstvo, se skupaj očiščevala na Vetrinjskem polju in v istem taborišču “maturirala” in z enakim pečatom prišla si kruh služit semkaj v A-meriko. Sedaj sva oba že v pokoju v vsem zadovoljstvu — nisva pa več zala mladeniča.. Moj sosed je tudi še sedaj veliko v knjigah — jaz pa več rijem, čisto po nepotrebnem, po zemlji. Kar se Janezek nauči, to Janez zna. On (sosed) veliko ve iz zgodovine in vanjo veruje, jaz pa v zgodovino gledam zelo rezervirano.
Ne morem prav' zapopasti, ko mi sosed dopoveduje npr., da se naša mati zemlja vrti.
Zastavil sem mu vprašanje: “Ne čutim jaz in nihče, kako ti veš to, da se vrti? Če že veš, da se vrti, mi pa povej, se vrti v levo ali desno?” Malo se je nasmehnil, odgovora pa nisem dobil.
Lansko leto pridem enkrat
precej; zasoplj en in izsušen domov s svoje kmetije. Kar hi moja navada, po "ameri-kansko” hitro popijem v kuhinji Šilce “kratkega”, ven pred garažo sedem, izpraznim pa precej hitro steklenico piva. Doživel sem čudo, jaz in svet okoli mene, v desno smo se vrteli. In trdno sem veroval takrat, da se svet res vrti
in mi vsi okoli njega.
*
Iz dopisov in pripovedovanja slišim, da se bo v dneh 4. im5. julija zavrtelo celo ozemlje velike in lepe Slovenske pristave. Vrtelo da se bo na levo in,desno, —.rahlo, kakor da vleče topli jug, pa se bo zagnalo kakor da je potegnila kraška burja. Plesalo bo tista dva dni vse, kar bo živega na tem koščku (ki ni majhen) zemlje. Če se bo vreme držalo po naročilu, pričakuje vodstvo vsaj par tisoč gledalcev in poslušalcev.
Naša mladina pod šifro Slovenski folklorni institut in pod vodstvom ge.. Ede Vovk-Pušl, bo pokazala, kaj vse zna in zmore na kulturnem področju. Samo domače nastopajoče mladine gre število tja v dvesto — pridejo pa na pomoč v goste še iz drugih mest. Bo moralo res biti nekaj
NEDELJA	21. JUNIJ
Za očetovski dan
Morda v besedi oče res ni tiste mehkobe in nežnosti, ki jo človek občuti, ko izreče besedo mati. Pod očetom si pač predstavljamo moža, ki skrbi za varnost družine, ki skrbi za zaslužek, ki gleda, da ima družina vse, kar za življenje potrebuje. Oče je v otrokovih očeh steber zaupanja, oče vse zna, vse zmore, nikdar ne joka, zna popraviti vsako igračo in najde pot iz vsake zagate.
Tako gleda na očeta majhen otrok. Tam v srednjih šolah se otrokovo gledanje spremeni. Oče postaja počasi starokopiten, ne gre s časom, ne zna prav umeti mladine in njih sanj, vse preveč resno gleda in preveč opominov ima v zalogi.
Ko ta otrok pride do prvih moških let, je očetov^ podoba spet čistejša. Oče dosti pametno gleda, skušnje ima, pozna ljudi in razmere — ni napačno vprašati kdaj tudi njega za svet. Majhni otroci — majhne skrbi, veliki otroci — velike skrbi. Veličina očetov je v tem, da znajo nositi prve in druge. Morda bolj skrito kot matere, bolj zaklenjeno, toda navadno je očetova solza težja od materine.
Ni važno kaj je oče po poklicu. Direktor tovarne ali pobiralec smeti, kmet ali zdravnik. Ni očetovstvo po poklicu. Očetovstvo je v moči, da otrok, tudi če je zašel, ob svojem času, ob misli na tiho očetovo skrb najde trdno pot in trden korak.
V	starodavni Sirahovi knjigi so čudoviti nauki za otroke:
— “Otroci, pazite na očetovo pravico in tako delajte, da vam bo dobro. Kdor spoštuje očeta, doživi veselje nad otroki, na dan svoje molitve bo uslišan. Očetov blagoslov utrjuje otrokom hiše. Moj sin, podpiraj svojega očeta v njegovi starosti, ne žali ga, dokler živi. Zakaj usmiljenje do očeta ne bo pozabljeno, na dan nadloge se te bo Bog spomnil . . .”
Karte in darove bodo prinesli mnogi otroci svojim očetom. Marsikaka lepa beseda bo izrečena. Toda lepšega plačila svojemu očetu ne more dati nihče kakor tisti otroki, ki ravnajo tako, da ima oče blag občutek: velik je že moj otrok, toda njegova roka v moji je še vedno tako trdno kakor takrat, ko je delal prve stopinje.
V	tem je namreč ljubezen, da se nikoli ne spremeni.
Karel Mauser
izrednega, zato nikar ne zamuditi te lepe prilike. Mislite na to in oskrbite si vstopnice, in kar je še bolj važno, voznika, ki bo tiste dni peljal na Slovensko pristavo.
Drobtinice so drobtinice in le kratko omenjam prireditve, za katere se mi zdi primerno, da jih omenjam. Brez dvoma bodo sledili še dopisi, ki bodo obširneje pisali o tem Slovenskem folklornem festivalu, ki bo 4. in 5. julija na Slovenski pristavi.
In še bo na Slovenski pristavi!
Pevski zbor Korotan pripravlja lep večer na soboto, 20. junija. Od šestih naprej bodo Korotanci postregli z dobro večerjo in rujno kapljico, potem se bo oglasila muzika in pari se bodo vrteli (če se jim bo poljubilo seveda), tudi tja do belega dne. Jaz verjamem, da bo razvedrila za vsakogar, ki razvedrila išče in telesno bo zadovoljen z vsemi mogočimi (po izbiri) okrepčili.. Pri mladih je vedno veselje doma in delili ga bodo z vsakomur, ki bo ta večer pri njih v gosteh.
*
Pri vsem tem “rompompo-nu”, ki ga je včasih kar malo dosti, pa ne preveč, ne smemo pozabiti slovenskih misijonar j ev.
Tisto, kar mi je že daleč nazaj eden mojih znancev pokazal in rekel, ko sem mu o-menil misijone, tisto ni bil« prav nič krščansko. Skrčil jc IgVa.'roko, da so se mu napele mišice, z desnico udaril po njej in rekel:	“Kar bo ta
zaslužila,” nato se je udaril še po zadnji plati, “bo ta zavži-la”. Pa je pozneje prav tisti mož lačen zaključil življenje in njegovi lepi prihranki so se čudno porazgubili, tako d;1 res ni imel nihče od njih ničesar.
Ko dobivamo tudi, kdaj komu kaj damo, da tudi mi iie bomo imeli ob obračunu ' “čiste” pa prazne roke. I’0 mojem je velik revež tisti, ki precej ima, pa se grozovh0 boji, če bi se na njegov račui1 en sam revež do sitega maka' ronov najedel.
Misijonski piknik, ki bo n3 Slovenski pristavi 28. junij3’ nudi lepo priliko meni in tebi-da se izkaževa, kako umev'a in ljubiva misijone. Napredi v misijonih je odvisen od p°' žrtvovalnega misijonarja, 0 naših molitev in finančne p°c^
. pore.
Piknik se bo pričel —- kar ni nujno, lepo pa je — s sv’ mašo, ki se bo darovala °J 12h v Spominski kapelici llJ Orlovem vrhu za vse žive k1 mrtve prijatelje misijonov. P0 maši in skozi cel popold3’1 naprej se bodo dobila in redka okrepčila. MZA Pr^ si žene za darovano doma^e pecivo.
Bog, ki vse vidi in ve, vsakemu za vse povrne, če % ne to soboto, pa ob srečali1' v večnosti.
ki
|0'
Seznam s plačilom naroc'' kov Mohorjevih knjig za le 1982 sem odposlal.
Mohorjeva mi je prej ena P trdila in se v pismu lepo zžj. hvaljuje vsem, ki so ji °sta zvesti naročniki, — še P°sC no zahvalo izreka onim, k naročilu priložili še svoj P sebni dar.
” Pravi:
družba samostojna, se ne kloni, četudi jo napadajo- ^ bomo držali ob težavni ni meji slovenskega narod3 ob ideološki meji komuni5 j ne Jugoslavije.”	0
Lov za študirajočo nala je tudi na Koroškem ve .-j Nekaj so jih rdeči že na^°4j in vpregli v svoj voz, —
(Dalje na str. 3)
“Ker je Mohorji
» •
'";!R
Kanadska Domovina
Iz slovenskega Toronta
XXII. Slovenski dan
Na tem mestu je bilo že o-menjeno, da bomo tudi letos v Kanadi praznovali SLOVENSKI DAN. Z veseljem je treba vzeti na znanje zanimanje ljudi za podobne praznike. Ponovno so me klicali po telefonu in osebno so me spraševali: Ali bo letos slovenski dan? Kdaj bo? Videti je, da je to praznovanje že tako prišlo v našo slovensko bit, kot je prišla nedelja v našo krščansko. Pomeni pa to tudi, da smo takih dni potrebni.
Gremo namreč skozi viharje internacipnalizma. Zvestoba lastni krvi in lastnemu imenu zgublja na veljavi in ni več moderna. Zato je toliko bolj razveseljivo, da jih je še mnogo, ki jih narodni ideali navdušijo. Saj je vendar tako prijetno pomisliti na mater, ki je slovensko najbolje razumela. Ponos v ljudeh raste, ko se spominjajo na dosežke, ki so jih zmogli oni, ki se prištevajo enemu narodu: V naravi človeka je vse to, da neki narodni družini pripada in se med enako govorečimi, enako čutečimi, ki sorodno mislijo in iz enake zgodovine črpajo aspiracije svoje bodočnosti ter so iz iste zemlje srkali sokove življenja ter vdihavali isti zrak, ko jih je oblikovalo enako podnebje, da se med takimi počuti bolj domače sproščenega. V naravi človeka je torej, da vsaj enkrat na leto pridejo skupaj in praznujejo to svoje pripadni-štvo, ta svoj izvor, to svoje sorodstvo. In mi Slovenci v Kanadi praznujemo svoj SLOVENSKI DAN.
Letošnji bo posvečen slovenskim materam, tistim ženam torej, ki v rednih razmerah držijo pokonci tri vogale hiše, kot pravi pregovor, če je pa treba, pa še četrtega. Isto bi lahko rekli o narodovi eksistenci. Ko je v nevarnosti pred zunanjim sovražnikom, bodo matere obdržale narod pri življenju. Pred notranjim razkrojem ga rešujejo matere, ko ostajajo zveste svojemu poslanstvu. Ko vrže med narod satan svoje mreže nevere, mu te mreže najuspešnejše trgajo matere, v molitvah, solzah in v odpovedi. Zaslužijo torej, da jim posvetimo en dan v priznanje za vzvišene žrtve, ki so jih slovenske matere doprinašale pod okupacijo Slovenije, med revolucijo in po njej. Njim, ki so doma zastonj čakale, da se bo oglasil sin, ki je branil dom in vero in one,-ki so v tujini rodile in vzgajale nov slovenski rod.
En dan javne zahvale in priznanja vsem tem junakinjam, ki jim svet ne daje ne priznanj in ne odlikovanj.
XXII..Slovenski dan bo kot že \oliko let zadnjo nedeljo v mesecu juliju, torej 26. julija 1981, na Slovenskem letovišču. Na svidenje!
Por.
Slovenska knjiga
ANTOLOGIJA slovenskega zdomskega pesništva. Knjiga je bila že napovedana na teh straneh. Končno je dospela in se dobi v Slovenski pisarni. Tistim, ki so jo že naročili in plačali, jo bomo takoj poslali. Stane vezana $25, nevezana Pa $20. Po pošti je treba dodati dolar za poštnino.
V knjigi je zbran izraz Slo-venca-pesnika z, vseh svobodnih celin sveta. Dom je zapustil, ker se je umaknil krivici, zlobi in nasilju in sedaj v svojih pesmih joka in obuja spomine, opazuje nov svet o-
koli sebe in samega sebe v njem. Knjiga obsega dobo 35 let.
“PERO IN ČAS II”, spisal in založil g. Mirko Javornik. O tem krasnem literarnem delu smo na tem mestu že v mesecu novembru 1980 zapisali, da je pošlo. Ni pa pošlo zanimanje za to knjigo. Vsa slovenska kritika v svobodnem svetu je bila soglasna v priznanju in pohvali, zato ni čudno, če je bila prva izdaja tako hitro razprodana. Sedaj je izšel ponatis, v katerem so tudi popravljene številne tiskovne
napake iz prve izdaje. Je pa ta druga naklada manjša in bo knjigo dobil tisti, ki bo prvi segel po njej. Cena je $20 kanadskih plus poštnina za pošiljanje po pošti.
Ker se bo pisatelj udeležil letošnje Caravan, bo lahko sam rekel besedo o njej in ji dal svoj podpis.
“NAS IN MOJ ČAS”, pisatelj Vinko Brumen. Izdala in založila SKA v Buenos Airesu. Knjiga je polna modrosti za vsakdanje življenje in varen vodič skozi sedanje viharje življenja. Vezana stane $20, broširana pa $15,
Slovenska Pisarna
618 Manning Ave.
Toronto, Ont.
M6G 2V9 * v
Jugoslavija eno Jelo po Titu
Napačno bi bilo soditi Jugoslavijo eno leto po Titovi smrti samo z ozirom na zadnje dogodke na Kosovem. Jugoslavija je obremenjena s stotinami kosovskih afer; vse to je Titova zapuščina. Vendar se njegovi nasledniki kosajo, kdo mu bo pel večjo slavo. Res je Titov osebni kult, njegova avtoriteta, pripomogla, da so se sproti reševale zlasti notranje napetosti, toda vsa ta zamorjena gibanja vodijo po njegovi smrti do resnih problemov, naj večji med njimi je gotovo kaotičen gospodarski položaj.
Resnici na ljubo, Titovi nasledniki niso edini krivci zapletenega političnega in nevzdržnega gospodarskega položaja. V preteklosti1; so delali to, kar je Tito od njih zahteval. Vsak poizkus, da bi karkoli spremenili, je neizbežno končal v znamenitih čistkah — 1971 na Hrvaškem, 1972 v Srbiji, Sloveniji in Makedoniji. Posledica teh čistk je bila takoimenovana nomenklatura, to je skupina vodij na federalni, republiški in provincijski ravni, ki so obdržali svoje visoke položaje, ne zaradi svojih sposobnosti, ampak le zaradi svoje neomaja-ne zvestobe Titu. Če je bila ta zvestoba res izredna, je zadostovala, da so previharili vse viharje in se greli v toploti Titove milosti. S Titovo smrtjo pa je sonce zašlo in nenadoma so se znašli v trdi temi. Le redkim se je posrečilo v zadnjem trenutku uloviti ravnotežje, kot njr. partijskemu vodji Kosova Mahmutu Bakalliju, ki je sedaj v nevarnosti, da ga postavijo na zatožno klop zaradi zadnjih nemirov.
Toda Bakalli ni edini, ki je s svojim meteorskim vzponom presenetil Jugoslovane. Takih vodij je veliko po vsej Jugoslaviji. To so ljudje, ki mislijo, da lahko obdrže svoja odgovorna mesta enostavno tako, ker iz polnih grl in pljuč obožujejo mrtvega heroja in poudarjajo, da^e vse, kar je pn naredil, bilo dobro narejeno. Jasno pa je, da s tem hvalisanjem ne škodijo le lastni domovini, ampak si žagajo tudi vejo, na kateri sedijo. Če je namreč Tito bil res popolen, kdo je pa potem kriv današnjih razmer v Jugoslaviji? Odgovor je na dlani: Titovi nasledniki.
Vendar vsak dan bolj opazujemo, da ti vodje niso pripravljeni obtoževati ne Tita, še manj. pa sami sebe za vse napake storjene v preteklosti in sedanjosti. Toda ker je grešnega kozla treba najti, so ga našli. Vseh neredov, političnih in gospodarskih, so krivi tuji agenti, pa ne samo oni iz Moskve,-in Tirane marveč tudi agenti iz Stuttgarta in New Yorka. Če pa pregle-' damo položaj objektivno, je pa vsakemu še tako prepro-
stemu opazovalcu jasno, da so resnični sovražniki potitove Jugoslavije funkcionarji na visokih mestih, Titovi nasledniki, ki pa naenkrat ne vedo, kaj početi brez svojega visokega zaščitnika. Ne smemo prezreti, da se je ista praznina pojavila po Stalinu leta 1953 in po Maocetungu 1976. V obeh primerih so bili njuni dediči končno prisiljeni, da so tudi njima naprtili del krivde za zavoženo pot in jipfa končno spodmaknili pedestal, da sta se znašla med navadnimi smrtniki.
Od maja 1980 pa do maja 1981 (eno leto po Titovi smrti) je imel CK KPJ 9 plenarnih sej. Na vseh teh sejah so predvsem razpravljali o ekonomskih problemih (“ekonomska stabilizacija”), nekaj malega o ideoloških temah in o obrambi. Na vseh plenari-jih je vladala “popolna enotnost”, čeprav je javna tajnost, da se borita med seboj za oblast najmanj dve skupini v partijski strukturi. Kosovsko krvoprelitje je samo poglobilo to podtalno borbo, čeprav jo je možno zaslediti v raznih govorih in člankih.
Jože Smole, bivši šef Titovega kabineta, bivši poslanik
v Moskvi, član CKKPJ in CKKPS, je v svojem govoru 13. aprila v Ljubljani med drugim dejal, da je med nami, Jugoslovani, le preveč ljudi, ki iščejo sovražnika izven naših meja, da bi tako opravičili svoje lastne slabosti. Zahtevajo vse ostrejše policijske in administrativne ukrepe, češ da je Jugoslavija preveč demokratična in da bi se kosovske in podobne zadeve morale rešiti na drugačne načine, toda pozabljajo, da je vzrok vseh resnih kriz v Jugoslaviji nacionalizem, ne pa socialne pomanjkljivosti.
Obstoj dveh različnih skupin v partiji je tudi potrdil partijski teoretik, profesor Prvoslav Ralič, ki je v svojem govoru v Beogradu omenil, da se nekateri člani nav-. dušujejo za dogmatično-admi-nistrativne, drugi pa za bur-žoazno-liberalne ideje.
Prihodnje leto bo dvanajsti kongres KPJ, Priprave zanj so se že začele. Obe skupini v partiji — ena, ki hoče uvesti bolj liberalno politiko in druga, ki jo je Smole označil kot politiko močne roke, se bosta borili naprej. Prva bi si zabeležila velik uspeh, ko bi se slabšanje gospodarskega položaja ustavilo; drugo skupino vodi geslo — čim slabše, tem bolje. Nobenega dvoma ni, da je po Kosovem druga skupina veliko pridobila.
Zelo težko bo izboljšati jugoslovansko ekonomijo. V juniju 1980 je bil dinar devalviran za 30 Odstotkov, kar pa ni prineslo zaželenih rezultatov. Za leto 1981 računajo, da bo inflacija dosegla 40 odstotkov (nekateri celo 50),
Ameriška Domovina prva dva tedna v juliju ne bo izšla zaradi počitnic svojega osebja
Ameriška Domovina je v zadnjih letih zmanjšala število svojega osobja na skrajno možnost. Vsakdo v tiskarni je neob-hodno potreben, prav tako ima Ameriška Domovina samo enega urednika, ki mora biti vedno na mestu, če naj list redno izide.
Pri tako omejenem številu osobja more to do nekaj oddiha le tako, da gre na kratke počitnice tudi sam list. Ameriška Domovina v prvih tednih julija ne bo izšla. Zadnja številka pred počitnicami bo izšla 26. junija, prva po njih pa 13. julija 1981.
Vse, ki imajo nujna sporočila, sestavke, napovedi in vabila za prireditve in nastope v juliju, prosimo, da te pošljejo v objavo tako, da bodo najkasneje 24. junija v rokah urednika, če naj bodo objavljeni še pred počitnicami.
Gizella Hozian poroča iz Chicaga...
PRODAJAJMO VERO KAKOR ZAVAROVALNINO
Tako je zdihoval pred leti novinar, ki je poročal novice po radio valovih. Rekel je: “Pred menoj je celi kup strašnih novic, ki so se zgodile v enem samem dnevu. Mož je ubil ženo, mati otroka, Oče je ustrelil sina, sin je pobil starše in tako naprej.” Zdihoval je ob teh poročilih in prosil, da naj vsi gremo na delo. Naj prodajamo vero kakor zavarovalnino.
Pa ne vem, če smo kaj v ta namen storili, razen da tudi mi ob vsakem grozodejstvu zdihujemo in se vprašujemo kam to vodi? Kam bodo vsa ta strašna dejstva spravila ta svet. Poskusa umora ameriškega predsednika in sv. Očeta sta nas mnoge vzdramila Pa se zopet vprašujemo ali res samo ti strahotni čini vzbujajo v nas misli, kam gremo? Mnogi tarnamo in se vprašujemo, kaj pripelje ljudi do takih dejanj?
Mnogi se zavedamo, da pred vsem v današnjem svetu manjka močne vere v Boga. Mnogi mladi rastejo brez strahu pred Bogom, pred starši, pred učitelji. Spoštovanje, hvaležnost in strah pred Bogom — vse je zamrlo.
Pa zopet so ljudje, ki rečejo, da ni nič brez božje volje. Človek si ne more pomagati, da ne bi razmišljal tudi o tem. Pa se vprašujemo, kako Bog more nekaj takega dovoliti, kot ustreliti papeža ali predsednika? Kako Bog more gledati toliko trpljenja, ki ga ti zločini povzročajo? Kako je to mogoče in zakaj?
Pa vest v nas govori. Tu in tam nam kaj omenijo po cerkvah ter priporočajo, naj molimo za naše voditelje in za papeža. Pa po navadi ti opomini grej o kar mimo nas. Smo gluhi in prezaposleni, da bi na to mislili. Šele kadar teče kri in so prestreljeni razni udi v človeških telesih, šele takrat jokamo in se zavedamo, da svet res drvi brez cilja v negotovost. Kar naprej zdihujemo, kaj nam bo vse to prineslo.
Vsi pa vemo, da je Bog še dober; da je molitev tudi v teh časih največ — je orožje proti vsem zločinom. Bog je še
++*l**+*+******+*4****»+»+4r+*+.
kar bo zahtevalo gotovo novo devalvacijo. V takem položaju je resnično težko oznanjati kakršnokoli popuščanje od' togih partijskih smernic. Zategniti bo treba pasove po vsej državi, le s to razliko, da jih bodo morali revnejši prestaviti za kako luknjo več.
Titovi dediči niso pripravljeni priznati, da je sistem odgovoren za vse težave. Trmasto vztrajajo pri tem, da je politično ekonomska diktatura partije nekaj edinstvenega, le ljudje se ji ne znajo prilagoditi. Zato hočejo na vsak način spremeniti ljudi in ne. sistema. To pa je zametek samo še novih in večjih težav. (Radio Free Europe, 6. maja
1981.
Slobodan Stankovič (v S.S.)
Gospodar in Vladar nad vsem. Kako dolgo bo še On čakal na poboljšanje in zaupanje v Njega? Za vse drugo imamo čas, le za Boga tako malo. Če gremo ob nedeljah k sv. maši za eno uro, ali naj to zadostuje?
Ravnokar sem brala poročilo od enega velikega ekonomista, ki ima 8 otrok in je zelo bogat — multi-millijonar. On pravi, da se vsak dan vsi člani njegove družine morajo zbrati vsako jutro pri zajtrku in pri večerji, kjer skupno molijo jutranjo in večerno molitev ter se medsebojno pogovarjajo. On pravi, da molitev najbolj veže družine in je nad vse potrebna za lepo družinsko življenje. Brez Boga je življenje prazen nič in v nič gre.	'
Slovenci smo še. srečni, ker imamo vedno več verskih stvar ri na sporedu. Ravnokar smo zaključili.
SLOVENSKE ŠMARNICE V LEMONTU
Vse dneve meseca maja smo se družili ob Mariji. Lepo število ljudi od vseh strani se je zbiralo in skupno smo počastili Marijo Kraljico Majnika s skupno pesmijo in molitvijo. Srca so se v nas kar odpirala ob tej krasoti. Kako lepo je bilo, vedo samo tisti, ki so se teh udeleževali. Peli smo vsi od srca. Maj je bil krasen in prehitro je minil. Samo Oče nebeški ve, kdo bo dočakal drugega.
Ko smo se zadnjo nedeljo v maju tako poslavljali od Marije, smo se nekateri na tiho vpraševali: Marija! Kdaj se bomo zopet pri Tebi sešli? Pa kakor da so brali naše misli, č.gg. frančiškani so od oltarja naznanili, da bo letos prvič v Lemontu dne 21. junija.
“TELOVA PROCESIJA”
To bo ob 2:30 popoldne zunaj. Procesija bo z Najsvetejšim in sveta maša pri groti. Brez izjeme vsi smo na to vabljeni, da se te Telove procesije udeležimo. Vabljena so vsa društva, mladina, starši in otroci. To bo prvič v Lemontu. Isti dan je ravno Očetov dan. Zato so še posebno prošeni vsi očetje, da pripeljete svoje družine. Lepo bi bilo, če bi društva prišla s svojimi zastavami in narodne noše, ki jih imajo. Pa še bele oblekce za tiste, ki bodo trosile cvetje pred Najsvetejšim. Postavljeni bodo zunaj štirje oltarji, ob katerih bo podeljen poseben blagoslov. Pa še petje in molitev med procesijo in mašo.
V Lurdu se že vrstijo procesije od leta 1858. Letos bo tam mednarodni Evharistični kongres. Pravijo, da je Lurd košček nebes na zemlji. Če se bomo vsi zavzeli in bomo pri Telovi procesiji navzoči in če nam bo Gospod dal dal lep dan, bomo tudi lahko naredili košček nebes. Zato dajmo! Združimo se pod milim nebom. Bodimo eno pred Bogom. Tako, očetje, tudi od vas naj bo odvisno, kam se boste obrnili na ta Očetov dan. Pridite v Lemont s svojimi družinami. Bog vas bo vesel.
ANDREJ KOBAL:
SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE
Čez tri dni je prišel brat Franc; isti dan, ko se je bil vrnil domov s Tirolskega. Tudi on je prinesel jestvin in povedal, da zaenkrat ni več nobene nevarnosti in da se lahko brez skrbi vrnem domov.
Brigadno poveljstvo v Cerknem se je že menjalo in polko vniški urad je izpraznil hišo moje sestre. Zapustili so sobe, kot jih po navadi zapuščajo vojaške oblasti, s kupi papirja, zmetanega v vsakem kotu. S Francem sva čistila, da na dvorišču sežgeva vse odmečke. Med pospravljanjem sem našel zvezek upognjenih, a cel kvadratni meter velikih črtežev o vojnih razvrstitvah ob meji, vse od vrha Porezna do Blegaša in Cerkljanskega vrha. Take skice sem prej videl v vojnih uradih; in sedaj sem v duhu primerjal laške z avstrijskimi.
Ker je bilo vse na čvrstem papirju, skoro kot na pergamentu, nisem skic vrgel v koš z drugimi listi, temveč sem jih upognil, kot so bili prej; spravil sem jih z neporabljenim papirjem, da jih odnesem domov. Obsežni, že rabljeni papir bo prav prišel za zavijanje. Prismoda, nisem pomislil, da so taki dokumenti v rokah civilista nevarni. To se je sčasom predobro izkazalo.
Ne jaz ne brat nisva vedela, zakaj je nekega dne v februarju prišla v hišo vojna patrulja in oba aretirala. Vzeli so naju v ječo okrožnega sodišča, kjer so naju hranili z makaroni tri dni brez vsakega izpraševanja ali vsaj pojasnila. Moral je biti nekdo, ki je kot ovaduh stregel novim oblastem. Mogoče sva kaj rekla, da ni bilo v prilog Italiji, storila pa prav gotovo nič krivega.
Kot povsod med ljudmi se je tudi v Cerknem našel kak posameznik, ki je za liro ovajal sovaščane, tudi če si je za
>»#*»»»»»»»»»»»»»##» *+■+++*•****+*
Po šmarnicah smo se zunaj srečevali in pozdravljali z dragimi prijatelji, se malo pomenili in pogledali naokrog. Ves Lemont je zgledal kakor “pun-grad”. Ves je odet s prekrasno zeleno barvo. Vse je bilo kakor žamet. Le bele šmarnice in nežno cvetje, ki je. še pred enim tednom vse tako lepo kinčalo — je odšlo in umrlo z lepim majem.
Poživimo mesec junij, ki je posvečen Presv. Srcu Jezusovemu. Tudi več Tončekov in Tončk imamo. Njihov god je v mesecu juniju. Vsem iskrene častitike in lep pozdrav! ROMANJA SO SE ZAČELA Že dne 24. maja je bilo prvo letošnje romanje k Mariji Pomagaj v Lemont, 111. To že dolga leta prireja društvo Marije Pomagaj št. 78 KSKJ iz Chicago, 111. Mnogo njihovih rednih romarjev je že odšlo v večnost. Lepo pa je, da se spomin na nje ohranja.
Drugo in veliko romanje bo dne 4. in 5. julija. To že več let prireja in organizira Slomškov krožek iz Clevelanda, Ohio. Oni včasih napolnijo kar tri ali celo štiri avtobuse. Pa še nekateri pridejo s privatnimi avtomobili. Koliko jih bo letos, ve le Bog.
To je vedno vse slovensko romanje, zato smo na to vabljeni vsi Slovenci in prijatelji od blizu in od daleč. Njihova posebnost je vedno, da obiščejo' Njivo božjo. Zato, pridružite se!
Gizella Hozian
obtožbo moral izmisliti kak prestopek in skrivaj lažnivo pričati. K sreči se taki ovaduhi najdejo redko, a za enega v Cerknem, ki mi je povzročil nemalo gorja, kot bo razvidno iz tega poglavja, sem izvedel šele mnogo let pozneje.
Taka vrsta ljudi je izrodek človeštva, brezsrčen, nemoralen, duševno in miselno nenormalen, navidez navdušen za to ali ono stran, kot pač piha politični veter, zdaj fašist ali nacist, po prevratu demokrat ali komunist, vedno pa le v svojo 30-srebrniško korist.
S Francem sva bila izpuščena, ne da bi nama povedali razlog ali da bi se za povzročeno neprijetnost oprostili.
Taka vrsta ljudi je izrodek človeštva, brezsrčen, nemoralen, duševno in miselno nenormalen, navidez navdušen za to ali ono stran, kot pač piha politični veter, zdaj fašist ali nacist, po prevratu demokrat ali komunist, vedno pa le v svojo 30-srebrniško korist.
S Francem sva bila izpuščena, ne da bi nama povedali razlog ali da bi se za povzročeno neprijetnost oprostili.
Kmalu nato, ko se po, nedeljski maši na trgu obrnem, da bi šel domov, zaslišim za seboj klic: “Senti!” Nisem se zmenil, pa sta koj pristopila dva vojna policaja in me aretirala vpričo množice ljudi. Seveda me nista poznala in me tudi nič vprašala nista za ime. Izdajalec jima je moral s prstom pokazati name, kajti kako bi drugače mogla iz množice izbrati ravno mene. Tako jima ni bilo treba vprašati, kako se pišem, kot se to zgodi ob aretacijah. Odvedla sta me v ječo, ljudje so pa gledali in izpraševali, kaj neki je Andrejček zakrivil.
V cerkljanski ječi so me držali štiri dni. Bil je velikonočni teden. Sestri Marički so dovolili obisk. Skozi okence v vratih celice mi je dala kos potice, v kateri je bil skrit košček papirja med orehovim nadevkom. Tako sem izvedel, da me naslednjega dne odpeljejo v koncentracijsko taborišče pri Krminu. Kako je to izvedela, ne vem Nič drugega ni bilo na papirčku.
(Dalje)
—-----o------
Drobtinice, sladke in žaltave.,.
(Nadaljevanje z 2. strani)
število mladih pa je, ki se u-pirajo in po svojih možnostih krepko branijo. Prvim, ki napadajo, je lažje ob vsej pomoči matične Slovenije, — drugim, ki se branijo, je težje, ker njim vsestranska pomoč je šibka.
So med nami (hvala jim), ki desnico podpirajo, — je pa tudi nekaj takih, z rokami v žepu in jim ni mar, če zelje onkraj njihovega zeljnika raste ali ne.
Jaz sem na tem, da še nadalje živi (ne samo životari) naša lepa slovenska, katoliška Koroška.
J. P.
----—°-------
Če še niste naročnik Ameriške Domovine, postanite še danes!

> •/
Imenik raznih društev
tttmuanttmitututttmttuiumtmtKmtututUitumtuuimtuttuttutmnttiittinntn
tet« SLOVENIAN HOME 15810 Holmes Avenue
^ Cleveland, OH 44110
r President — Dan Pavšek Sr. Vice-Pres. — Frank Ferra Financial Sec’y- — Sophie Magayna
Treasurer — Al Marn Rec. Sec’y- — Frank Hren F Auditors: Ed Kocin, Mary Podlogar, Keith Smrekar
House Committee: Frank Podlogar, Jack Videtič, Gus Petelj nkar
Federation Rep.: John Habat,
1 Keith Smrekar, Dan Pavšek, Sr. Remaining Directors: John Print o, John Habat Jr., Leroy Koeth and Marie Dular.
Meetings for Directors every fourth Monday of the month at 7:30 p.m.
FEDERACIJA SLOVENSKIH Officers for 1980
President — Anthony Sturm Vice President — John Habat Secretary-Treasurer — Bill Jansa, 29251 Ball Ave., Cleve., OH 44123 — Tel.: 481-0124 Corresponding Sec.: Ella Samanich
Recording Sec.: Emil Martinsek Executive Sec’y.: Charles F. Ipavec
Auditors: Mary Dolšak, Dan Pavšek, Pauline Stepic Legal Counsel, Charles F. Ipavec
LADIES AUXILIARY of SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Rd. Cleveland, Ohio Mary Dolšak — President ' Bertha Dovgan — Vice-Pres. Cecelia Wolf — Sec’y.-Treas. Florence Slaby — Rec. Sec’y. Molly Raab — Publicity Auditors: Ann Krištoff, Mary Koss, Josephine Tomsic Active Members:
Millie Bradač, Ida Cesnik, Jo-sie GGlazar, Betty Kozel, Mary Troha, Fanny Kastelic, Marlene Perdan, Mary Furlan, Mary Wolf Delicious fish and other dinners every Friday from noon to 8 p.m. Take-outs available, call 481-5378
SLOVENIAN WORKMEN’S HOME
15335 Waterloo Rd. 44110 r	Phone— 481-5378
Anthony Sturm — President Steve Shimits — 1st Vice-Pres. Mary Dolšak — 2nd Vice-Pres. Millie Bradač — Secretary r Frank Biltene — Treasurer f" Rec. & Corresp. Sec. — Cecelia
Wolf
Auditors: Ann Kristoff, F. Bittenc, F. Kristoff, A. Meglich Legal Advisor — John Prince House Committee: F. Kristoff, F. Tolar, F. Košs, W. Bayuk, A. Meglic, M. Matuch, F. Grk, John Pretnar. Alternates: Frank Wolf, John Vicic.
Meetings are held every 4th Thursday of the month at 8 p.m.
Office Hours: Monday, Wednesday and Friday from 7 to 9 p.m.
SLOVENSKI NARODNI DOM, MAPLE HTS., OHIO
Predsednik — Emil Martinsek Podpredsednik — Al Glavic Tajnik— Tom Meljac, 663-5111 Blagajničarka — Millie Lipnos Zapisnikarici . — Anne Ranik, Nadzorniki — Frank Urbančič, Anton Kaplan in Al Glavic Odborniki — Louis Champa, Al Lipnos, Anthony Cukyne, Louis Ferfolia, Andy Hočevar, Charles Hočevar, Antonia Sto-kar, Anton Stemitz, Wm. Ponikvar.
Seje vsaki četrti torek v mesecu ob 7:30 zvečer, v S.N.D., 5050 Stanley Ave., Maple Hts., Ohio.
LADIES AUXILIARY OF EUCLID SLOVENIAN SOCIETY HOME
20713 Recher Ave., Euclid, O.
President, Mary Kobal Vice Pres., Christine Kovatch Recording Sec., Marcia Lokar Secretary and Treasurer Mary Ster, 1871 Rush Rd., Wickliffe, Ohio, tele.: 944-1429.
Audit Committee:	Christine
Kovach, Norman Hrvatin, and Danica Hrvatin.
FISH FRYS SERVED EVERY FRIDAY FROM 11 AM. to 9:00 P.M. — SERVING A VARIETY OF DIFFERENT MEALS.
UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE “BARAGOV DOM”, 6304 St. Clair Ave.
Cleveland, OH 44103
Predsednik, Frank Grdina Podpredsednik, Stane Vidmar Tajnik, Janez Ovsenik Blagajnik, Anton Oblak Upravnik, Jernej Slak Oskrbnik, Janez Košir in Frank Tominc.
Vzdrževanje sob, Anica Kurbos Odborniki: Franc Kamin, Anton Lavriša, Maks Eršte
In zastopniki organizacij, _ ki prostore uporabljajo.— Dom ima sobe za prenočevanje, razne prireditve: partije, pogrebščine in ohceti. V domu je slovenska pisarna in knjižnica. Telefonska št. 881-9617.
SKD TRIGLAV MILWAUKEE, WIS.
Duhomi vodja — Rev. Beno Kdrbič, OEM
Predsednik — John Limoni podpred. — Loni Limoni ml. tajnik — Frank Menčak blagajnik — Anni Mejač zapisnikarca — Marička Kadunc
upravnik Parka— Ivan Bambič pomočnik upravnika — Jože Kunovar
prosvetni vodja — Vlado Kralj športni referent — Janez Mejač
za plesno skupino — Loni Limoni ml.
dopisnik za AD — France Rozina
bara — Darko Berginc kuhinja — Loni Limoni st. zastopnik Triglav pri USPEH, Karl Dovnik
nadzorni odbor: — Franjo Mejač, Frank Mernik, Janez Rifelj
Razsodišče — Ludvik Kolman, Luke Kolman, Janez Levičar
SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB
Predsednik: Leo Vovk, 2920 Hemlock Dr., Willoughby Hills, O. 44092
Podpredsednik: Tone Jarem Tajnik: Tomaž Voider, 29320 White Rd., Willoughby Hills., O. 44092
Blagajničarka: Kati Kocjan Odborniki: Louis Petelin ml., Metod Ilc st, Frank Jankar, Andrej Celestina, Miha Košir, Miha Dolinar, Marko Vovk, Charlie Celestina, Vinko Radišek ml. Pravni svetovalec: Tom Lobe.
Rosfer of Officers of Lodges and Clubs
OUR LADY OF FATIMA SOCIETY NO. 255 KSKJ
Spiritual Advisor, Rev. John Kumse
President Edward J. Furlich
Vice President: Sally Jo Furlich
Sec.-Treas. Josephine Trunk, 17609 Schenely — 481-5004
Recording Sec. Connie Schultz
Auditors: Jackie Hanks, Connie Schulz
Women’s and Children’s Activities: — Jackie Hanks.
Men’s Sports Activities — Bob Schulz
Meetings are held the second Wednesday of the month at secretary’s home, 17609 Schenely Ave. at 7:00 p.m.
All Slovenian doctors in greater Cleveland areas to examine prospective members.
ST. VITUS CHRISTIAN
MOTHER’S CLUB
LET YOUR LIFE INSURANCE WORK FOR YOU
American Mutual ha* a new concept which combine* your life Insurance with an exciting new benefit program. This program includes low Interest certificate loans, low Interest mortgage loans, scholarships, social activities, and recreational facilities provided by one of the largest Slovenian Fraternal Associations in Ohio. For further information, ju*t complete and mail the below coupon.
Spiritual Director — Rev. Joseph Boznar
Principal — Sister Mary Cecilianne, S.N.D.
President: Mrs. Janet Borso 1st Vice President — Mrs. Karen Shantery
2nd Vice President — Mrs. Charlotte Tariseka
Recording Secretary — Mrs. Betty Svekric
Corresponding Secretary — Mrs. Patricia Talani
Treasurer — Mrs. Roseanne Piorkowski
Publicity Chairman — Mrs. Mary Jo Rom
Meetings are held on the first Wednesday of every month excluding July and August.
Dues are $3.00 and paid in September for each school year.
ST. VITUS POST 1655 CATHOLIC WAR VETERANS Officers: 1980-81
Chaplain: Rev. Joseph Boznar Commander: Richard J. Mott 1st V.C.: Daniel Reiger 2nd VC.: John Oster Sr.
3rd .C. — Ludwig Snyder Adjutant — Thomas Kirk Treasurer: Steven Piorkowski Judge Advocate: James Slapnik Jr.
Welfare: John Kirk Jr. Historian: Vincent J. Baškovič Officer of Day: Frank Godic Jr.
Medical: Martin Strauss
1	Year Trustee: Joseph S. Baškovič
2	Year Trustee: Frank Ljubi
3	Year Trustee: James Logar Auxiliary Liaison: George
Poprik
Meetings are held every third Tuesday each month in our fine clubroom, located at 6101 Glass Purpose: To guard the rights land privileges of veterans, protect our freedom, defend our Faith, help our sick and disabled, care for the widows and orphans, assist those in naad, aid in youth activities, promote Americanism and Catholic Action, and to offer Catholic veterans an opportunity to band together for social and athletic . activities.
C.W.V. LADIES AUXILIARY St. Vitus Post 1655
President — Rose Poprik
1	st Vice Pres.: Bonnie Mills 2nd Vice Pres.: Marcie Mills 3rd Vice Pres.: Laura Shantery Secretary: Antoinette Kender Treasurer: Jo Mohorčič Historian: Mary Briscar Ritual Officer: Josephine
Goreneic
Welfare Officer: Irene Toth Social Secretary: Ann Kern 3 year Trustee: Jo Nousak
2	year Trustee: Helen Snyder
1 year Trustee: Diane Potočnik Our meetings are held the second Wedresdav of the month in the Post Meeting Room, 6101 Glass Avenue.
AMERICAN SLOVENE CLUB
President — Gene Drobnič Vice Pres. — Terrv Hočevar Recording Sec. — Helen Levstik Corres. Sec. — Agnes Koporc Treasurer — Rose Ormsek 6512 Bonna Ave., Cleve., O. 44103 361-1893.
Meetings held on the first Monday of each month, except July and August at Broadview Savings Club Room at 26000 Lake Shore Blvd., Euclid, Ohio.
Upokojenski klubi
KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V EUCLIDU
častni Pred.: Joseph Birk Predsednik: Stanley Počkar
1.	Podpreds.: John Kaušek
2.	Podpreds.: Anna Mrak Tajnik: John Hrovat
24101 Glenbrook Blvd., Euclid, OH 44117, Tel.: 531-3134 Blagajnik: Frank česen ml. Zapisnikarica: Jennie Fatur Nadzorni odbor: Mary Kobal, Mae Fabec, Josephine Trunk.
Zastop za fed.: Stanley Počkar, John Kaušek, Frank Česen Jr.,
To: American Mutual Life A*soc. 6401 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 4410J
My date of birth Is......................
Nam* ................-.........................
Street -r......................................
City................ State.......... Zip.......
N
*
H
H
M
N
M
H
h
H
M
M
H
M
«
M
M
N
N
M
M
N
M
M
NEW ENLARGED & REVISED EDITION! SLOVENIAN INTERNATIONAL COOKBOOK
WOMEN'S GLORY - THE KITCHEN
To order, send $6.00 including postage per copy to:
Slovenian Women’s Union 431 N. Chicago Street — Joliet, 111. 60432
ČE SE SELITE
Izpolnite ta odrezek In ga nam takoj pošljite. NI potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 4416?
Moj novi naslov:


( MOJE IME:
Moj stari naslov:


PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
i
Za zanesljivost in stvarnost cen pri “kupovanju” ali prodaji Vašega rabljenega avtomobila se Vam priporoča slovenski rojak
Frank Tominc lastnik
CITY MOTORS
5413 Sl. Clair Ave. iel. 881-2388
Frank Pluth, Namestnici, Ann Mrak, Josephine Trunk, Tony Mrak.
KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV
ST. CLAIRSKO OKROŽJE Predsednica: Margaret Kaus Prvi podpred. — John Škravec Drugi. Podpred. — Stella Vokač
tajnik: Frank Capuder, 6210 Schade Ave. Tel.: 881-1164 blagajnik Andrew Kavčnik zapisnikarica: Cecilia šubel nadzorni odbor: Jewel Karpin-ski
Anton Žakelj, Jennie Vidmar Potovanji odbor: Victor Vokač veselični odbor: Frances Tav-žel, Michael Vidmar
Kuhinje mesečno: Frances Tavžel, Vida Dovjak
Gospodarski odbor: Michael Vidmar
Delegati j za Fedr. seje so Cecilija Subelj, Neva Patterson, Margaret Kaus, Anton Kaus, Michael Vidmar,
(namestnik) Andrew Kavčnik Nove člane in članice sprejemajo pri vseh starostih, kadar stopijo v pokoj.
Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 1:30 uri popoldne v spodnji dvorani v SND na St. Clair Ave.
MISIJONSKA ZNAMKARSKA AKCIJA Cleveland, Ohio
Duhovni vodja rev. Charles A. Wolbang C.M. predsednica Marica Lavriša. podpredsednik Frank Kuhelj, Tajnica in zapisnikarca, Mary Celestina, 4935 Gleeten Rd., Cleveland, OH 44143, tel. 381-5298, blagajničarka Vida Švajger, 719 Radford Dr., Richmond Hts., OH 44143: nadzorniki: Zofi Kosem, ing. Joseph Zelle, in Štefan Marolt; odborniki: Rudi Knez. Anica Knez. Agnes Leskovec, Marv Strancar. Ivanka Tominec) Marica Miklavčič, Lojze Petelin: namestnik: Vinko Rozman, Jelka Kuhelj
PLESNA SKUPINA KRES:
Podpredsednik — Viktor Kmetič
Predsednica — Cilka Švigelj Blagajničarka — Ani Zalar Tajnik — Tomaž Gaser, 463 Snavely Rd.. Rich. Hits. OH 44143 Odborniki — Mark Erdani, Tomaž Kmetič, Stane Zalar Učiteljica Plesov — ga. Bernarda Avsenik
Svetovalci — Ivan Hauptman, Ivan Zupančič, Srečo Gaser.
SLOVENSKO-AMERIŠKI PRIMORSKI KLUB V CLEVELANDU
Predsednik: Joseph Cah Podpredsednik:	Dr. Rudolph
M. Susel
Tajnica: Marija Delchin, Blagajničarka: Pavla Rijavec, 6613 Schaefer Ave., Cleve., OH 44103, Tel: 431-5030 Nadzorniki: Vinc Sfiligoj, Jože Leban, Karl Bonutti, Lojze Pet-rach, in Jean Bryan.
Pravni svetovalec: Charles Ipavec (odvetnik)
Redarja: Lojze Petrach, Jože Ceh
.« VB!\
SLOVENSKA PRISTAVA, INC.
1.	pod-pred: Edi Veider
2.	pod-pred.: Lojze Mohar Blagajničarka: Marija Lunder Zapisnikar: Filip Oreh Tajnik: Miro Erdani, 922 East
216 St., Euclid, OH 44119, Tele.: 486-3495.
Nadzorni odbor:
Jolm Hočevar .ml.
Branko Pfeifer Mate Resman Razsodišče:
Ivan Brleč Tone Lavriša ml.
Frank Urankar Odborniki:
Jože Boic Jože Cah Viktor Domines Lawrence Frank Ivan Hočevar Janez Hočevar ml.
Frank Kastigar Jože Kokalj Tone Komolec Frank Kogovšek Andrej Kozjek Mirko Kristanc Jože Leben ml.
Tomaž Lobe Lojze Lončar Sofija Mazi Stane Mrva ml.
Lojze Petelin ml.
Lojze Petrič Stanlev Rožič Rudi Špehar Tone Štepec Tone Švigelj Jože Urankar Tomaž Žnidaršič 7->c*nnn!Ui Slovenskih šol: šot.A sv. VIDA —
Vidko Sleme Stane Mrva ml.
ŠOTA MARIJE VNEBOVZETE Ivan Tomc
ST. MARY HOLY NAME SOC. 15519 Holmes Ave. Cleveland, Ohio 44110
Spiritual Director — Rev. Victor N. Tomc President — Emil Knez Vice-President — William
BALINCARSKI KROŽEK SLOVENSKE PRISTAVE
Predsednik —. Jože Kokalj Pod-pred. — Toni Švigelj Tajnik — Viktor Domines Blagajnik — Cilka Švigelj Zapisnikar — Filip Oreh Odborniki — Ani Breznikar, Feliks Breznikar, Ferdo Sečnik, Janez Švigelj, Karel Gorišek, Milan Pezerovič, Matilda Tavčar, Nace Tavčar, Tone Škrl.
Nadzorniki in razsodišče — Filip Oreh, Vera Žnidaršič, Zinka Domines
Seje se vršijo po dogovoru.
•	Potovanja iknotnnka ta
•	Nakup ali najetje avtov
•	Vselitev sorodnikov
•	Dobijanje sorodnikov u obisk
•	Denarne nakaznice
•	Notarski posli In prevod!
•	Davčne prijave
M. A. Travel Service
6516 St. Clalr Ave. Cleveland, Ohio 441M Phone 431-35M
GRDIN0VA POGREBNA ZAVODA
/
1053 East 62 St.	431-2088
17010 Lake Shore Blvd.	531-6300
GRDIN0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road	531-1235
MAPLE HEIGHTS POULTRY & CATERING
17330 Broadway	Maple Height*
Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolage veeh vrst perutnina.	Se priporočamo:
ANDY HOČEVAR in SINOVI
Tel. i ▼ trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912
MULLALLY POGREBNI ZAVOD
Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd.
165 E. 156th St.	KE 1-9411
if Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi.
•k Vera, narodnost in privatni običaji upoštevani. if Panktrod prostor. Zračevalni sistem.
84 Erna ambulančna posluga In aparat za vdihavanje kisika.
Kozak
Slovenian vice-president —
5 Rudy Knez
/ Secretary — John Lamovec Treasurer — Art Eberman, 531-7184; 16301 Sanford Ave., Cleveland, Ohio 44110
Sick and Vigil Chairman — Frank Sluga.
Program Chairman — Louis Koenig
Corresponding Secretary — Louis Jesek
Marshall — Frank Zernic Social Apostolate — Ed Kocin Retreat Chairman — Joseph Sajovic
Pomoč v nesreči
Kjerkoli v okraju Cuyahoga je mogoče poklicati v nesreči ambulanco na tel. 771-3355, kadar prizadeti ne vedo za najbližjo krajevno ambulanco ali zdravniško postajo.
—----o----
r
MALI OGLASI
HOUSE FOR SALE
Euclid, off Lake Shore — ^ bedroom single. Double attached garage; ideal location near everything. Excellent condition. 731-0773.
(69-72)
HOUSE FOR SALE^
2 family home in good condition. 5 rooms up and 5 down. Holmes Ave. Middle 40’s. Call 481-6882.
(06-71)
INDIAN HILLS EUCLID
Beat the bank. 1214% assumable, variable mortgage. Beautiful 5 bedroom home in ideal Euclid location. NeW carpeting. Custom draped Recreation room and finished basement, and more. A must to see. In the 60’s. Call JoAnn Kaifesh at 951-0480.
(X)
For Rent
Office space available at Eeacbland Medical Bldg. & 200 St. & Lake Shore Blvd.
John Lokar 731-5515 after 4 p.m.
(60-71)
FOR RENT
5 room suite, up. Garage. Annual Lease. Near former Euclid Beach Park. Call 871-7513 after 6 txm.
(X)
For Rent
Medical Office available at Beachland Medical Bldg.
200 and Lake Shore Blvd.
Call Johnny Lokar 731-551 ^ after 4 p.m.
(60-7D
Parcela naprodaj! na Richmond Hts.
136’ x 109’. Kličite tel. št’ 261-8291.
(68-71)
For Rent
3 unfurnished rooms a11^ bath. Adults. No pets. On 71 near St. Clair. Call 361' 0989 after 4 p.m. paste__________________(68-^
HIŠA NAPRODAJ
6701 Bonna Ave. 1-družinska z jedilnico in dnevno soh° spodaj, 4 spalnicami in kopa1' nico zgoraj, 3 garažami in ve' likim vrtom. Prostorna klet ?■ W.C. Vključeno je tudi v-s0 pohištvo. Kličite tel. št. 39
9161 po 5. uri pop.	.
(70,72)
FOR RENT
Five rooms up. St. Vit113 area. Call 431-2814.
(70-71)
Inside - Outside Work
Redecorating, painting, re' pairs of all kinds including plumbing and roofing.
Call 431-7240
I i	(69-73)