V SREDIŠČU POZORNOSTI BANJ, petek 20. 7. 1984 CENA 18 din Odgovorni urednik Jože Košnjek Glavni urednik Igor biavec » > frff lnlliiiri izfiajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo St. 55 LETO XXXVII GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Poletna Kranjska gora se dolgočasi °»nija%a na prazni terasi oldne i-nvb lepem sonc m m Pnsanka, ob petih po re se ki al» , Poletni utrip Kranjske go posedanju pred »»osk^ »ten»h gostišč, v ' n,(, raz- ah « Kopanju v Jasni, fcraein če si mlajših let. Usijanju, kam v hr.be . Domačih go^Vmi^uta leta. a, precej manjkotmbnih Usčih Jih sploh ni. i ^encijskr gostje, ki m> FR rošijo, zato bo poletm /k p . abft. Turistični delavci jo, da bi nudili vsaj običajne kulturne in druge prireditve ter ustregli željam gostov, ki plačujejo dokaj visoke hotelske penzione. Zanje ti penzioni niti niso tako poceni, kot si predstavljamo, saj jih plačujejo v dolarjih. Za domače goste pa so cene previsoke. V hotelu B kategorije je pivo po 100 dinarjev, da niti ne govorimo o precenjenih porcijah ražnjičev, ki si jih družba prijateljev sploh ne more več privoščiti. Gostišče ./osna na poti proti Vršiev je v lasti Kompasa, terasa pa je polna posebej v vročini, ko se tu hladijo kopalci ... . -J. Foto: D Sedej V Kranjski gori je pač tako kot v drugih turističnih središčih, kjer so z obiskom za silo zadovoljni, manj pa z izkupičkom v devizni ali dinarski blagajni. Za Kranjsko goro so minila leta, ko so domači gostje prihajali v naselje pred koroško in italijansko mejo zato, da so vsak drugi dan lahko »skočili« po kavo. Zdaj* je pred rateško in podkorensko mejo depozit, v Kranjski gori pa tudi zato manj nočitev in penzio-nov ... D. Sedej ŽK Tozd Trgovina na drobno Kranj prenovljena trgovina a Maistrovem trgu --"— ~~ Im rlfuffimi delikatesi i ti in drugimi delikatesnimi izdelki, so-*jsa ponudb« '< ' oyiroma ponudbe — Nova trgovina se lepo kn način Prot*Z*novo tega dela starega mestnega jedi jućuje tudi v * Prenovljena trgovina je zdaj sp enjena v samopostrežno prodaj t --dno ugodna lokacija H T ^funkcionalno izkons fi mesta, janost in zastare prostor, dO« i(ifn nepopolna po- crpreme m . oizvodov ter ne ^mesar^Kin i n vsl,h **ie tud. n /P ' mh d **ko san^;;:']n dut,.rit,alno nas je v°° io rufii imenu jem,), v/alnico, kot jo ^"^ ^ ]h cjito prej^Lob otvoritvi preno kL dopoldne y Maistrovem i^trg°v^o"u poudanl [vKranj« v f To/fkl Ar,t.on .Je '-Tlik direktorja ip odprl najstarejši Trgovino ^ lovalnice Viktor .kolektiva P sVečanost. se -ar. Prll^^dst, . '"m<: !" ddežili Pr^tevilni Kranjeam, ki UtfZacij t(,rkali na prenovo A*Žk° ^Hesethn. lel. jo hila na pred tridfju st|.oVi,in ,n,u ,,„., mestu o«1*1 potem pa so pred MatKr,i leti zgradili nove Nvajsetirn.1 bUft za tlste > v k»*fijinicu. Spremenjen, Vna P°sl.'i0 dinar jev, pokojnina z varstvenim dodat kom pa B.878 dinarjev Posebne olaj save so /a vzdrževane družinski« člane, Kdor ne presega ti.194 dinarjev na vzdrževanega družinskega člana, je oproščen plači ki samoprispevka Vse tO so spremembe odloka o pl.i Čevanju samoprispevka za gradnjo osnovne .šole na Beli in v Mojstrani in vsi tisti, ki bodo vložili prošnje za oprostitev, bodo prispevka OproŠČO ■ d S Sti. Če v smernicah ne bodo upoštevani in usklajeni interesi vseh organizacij, le-te ne bodo mogle služiti kot dobra osnova za pripravo planskih dokumentov in bo družbeni plan občine le zbirku želja. Ker pripomb, predlogov in sprememb ni bilo, je izvršni svet predlagal, da se rok za javno razpravo podaljša in bodo tako predlog smernic obravnavali zbori skupščine šele ok tobra letos. D. Sedej Delegatski vprašaj Neurejena parkirišča Delegati na jeseniškem plavžu se že nekaj časa razburjajo, ker niso urejena mestna postajališča ter sprašujejo, kdo skrbi zanje ' Zl opremljanje avtobusnih postajališč / voznimi redi je zadolžen prevoznik, na Gorenjskem Upetour in SAP. Obe delovni oi ganizaciji sta maja letos obravnavali zahtevo republiške prometne Inšpekcije, na m pomemb« nejša parkirišča ustrezno uredi jo. Predvidoma naj bi vozne red« postavili do jeseni, na \ iatorju pa so tudi povedali, da je i« \ p'«»da ji nova kftjiŠlca vseh voženj na Gorenjskem. Na Jesenicah primanjkuje par kirnih prostorov predvsem za VeČja tovorna vozila. Parkirajo pred gledališčem Tone Čutar, kar spravlja krajevno skupnost v hu de zadrege Parkirišča ta ipedldJako »'«•; javnost so v jeseniški ODČinl predvidena na plavskem liavui ku. projekti so ze izdelani, /dal morajo podpisati še sporazum o gradnji, medlem ko so zemljišča /«- odkupili D, s Še enkrat: Ne mislim, saj sem usmerjen Darinko Sedej cenim, saj je Glas že mnogokrat obogatila z dobrimi, pogosto pionicljivimi članki. Zato sem dokaj prOsenečen nad njenim prispevkom Ne mislim, saj sem usmerjen, (Glas. 10. 7. 1984, št. 52), v katerem je z ihto — ki jo očita drugim — ter z enim zamahom pometla v smetiš-nico usmerjeno izobraževanje, štipendiranje in še kaj. Kakor številni drugi pisci v zadnjem času tudi D. Sedej neu smiljeno udriha čez pomanjkanje prakse, ki bo menda ugonobila delovno uspešnost novih genera cij. Razmerje med deležem teorije in prakse, ki naj jo učenci osvojijo v šoli, je vsekakor zelo zahtevno strokovno vprašanje. Poenostavljeni odgovori »več teorije« ali »več prakse« niso nikakršna rešitev. So področja, kjer količina teoretičnih spoznanj strmo in pospešeno narašča, kjer so spremembe v tehniki in tehnologiji hitre, torej bi bila »starapraksa«, pridobljena v šoli, lahko v novih delovnih situacijah prej v napoto kot v korist. Za takšne razmere bi bila pravšnja misel K. Levvina: »Nič ni boljšega za prakso kot dobra teorija«. Z druge strani so področja, kjer spremembe niso tako hitre ali kjer je potreba po praktični usposobljenosti že pred začetkom dela velika. Morda so v sedanjih programih razmerja med »teorijo in prakso« res neustrezna in bodo potrebni (temeljiti) popravki. O tem bodo sodile izkušnje, teh pa še ni kaj prida. O jutrišnjem vremenu lahko ugibamo, ne moremo ga ocenjevati. — Sicer pa ni bil moj namen, da bi ugibal niti ocenjeval, ker stvari dobro ne poznam; navrgel sem le nekaj misli. Najbrž bodo o teh in drugih problemih, ki jih je načela D. Sedej. morali spregovorit/ /Judje, ki se z omenjenimi vprašanji poklicno ukvarjajo. Dolžan pa sem, da se odzovem glede trditve D. Sedej. po kateri domača industrija vedno manj štipendira. Ne vem, kaj je mislila z »domačo industrijo«, a ker je članek v Glasu, gre bržkone za štipendiranje v gorenjskih občinah. Podatki kežejo, da je trditev v članku napačna. Za prihodnje šolsko leto je na Gorenjskem razpisanih preko 2.500 kadrovskih štipendij ali približno 500 več kakor v lanskem letu, kar je nedvomno pomemben napredek. Če primerjamo še širše, je obseg razpisa za približno 15 odstotkov večji kakor v zadnjih treh letih. Bolj nazorno: samo za prirastek razpisa bi lahko prišlo do kadrovskih štipendij 14 šolskih razredov. Prav tako na Gorenjskem nenehno narašča število vseh kadrovskih štipendistov (od približno 3.100 v šolskem letu 1981—82 do 3.740 v šolskem letu 1983-84). Kadrovsko štipendiranje na Gorenjskem tedaj ne presiha, kakor je zapisano v članku, ampak narašča. To pa ne pomeni, da je vse lepo in prav, kajti ugodno splošno podobo kazijo številne slabosti (neusklajen sestav štipendij, dejstvo, da glede na gibanja V republiki razen kranjske in delno škofjeloške občine vedno bolj lezemo v sivo povprečje ipd.). §e manj je verjento mnenje D. Sedej. da se vedno manj štipendira, ker ni denarja. Nasprotno, mnogi štipenditorji ponujajo več Itipendij kakor jih lahko razdelilo Za zadnje šolsko leto je na Gorenjskem ostalo nepodeljenih 500 razpisanih štipendij ali četrtina celotnega razpisa. Verjetno m treba, da bi novinar prebrskal gbr^f podatkov, preden loti Risanja, Menim celo, da je asih vtis boljši od kopiee številk, kar pa se žal ni zgodilo z oce-,„, d Sedej o gorenjskem štipen. diranju. Naj končam z obrnjeno domislico iz naslova: mislim, da pri odgovoru nisem bil usmerjen. mag. Franc Belčič preveč 0. JULIJA 1984 GOSPODARSTVO 3. STRAfrCS L* A 8 znana usoda teške Iskre Odločitev jeseni ie Iskrina tovarna gospodinjskih aparatov v Ketečah \ četrtletju zmanjšala izgubo, bo šele jeseni znano, kaj bo-III s t0variio: ali bodo v njej uvedli dru« proizvodni pro-jo bodo likvidirali. t* bilo ob polletju le za kakih 30 mili Loka — Tovarna gospo aparatov Reteče. ki je kot 'lučenu v Iskrino delovno <>i fcjo Široka potrošnja, jo oi) degu leta imela 100 mili faarjev izgube Čeprav je ta <"ejela program zu izboljšanje ■urjenja, je do četrtletja pri tej povečala še za 73 milijo-pradi slabega gospodarjenja, l'rie porabe družbenih sred 1'ienju predpisov, pomunjklji-Snacijskegu programa in dru-*pravilnosti. je škofjeloška ■'d pred enim mesecem uved-J"arni prisilno upravo, za za *f> upravitelja pa postavila Pava Ambrožiča. p-Tid je v drugem četrtletju že •šla izgubo; ocenjujejo, da jo jonov dinarjev. To daje reteški tovarni Upanje na lepše (;aso, ni pa nikakršno zagotovilo, da se bo s sedanjim proizvodnim programom sama i/vlekla i/, težav. Na izdatnejšo pomoč delovne organizacije Široka potrošnja pa ne more računati, saj so tudi njeni ostali tozdi v težavnem gmotnem položaju. V reteški tovarni bodo do septembra preučili, kakšne so perspektive sedanjega proizvodnega programa in njihovih izdelkov pri trgovanju doma in na tujem ter. kakšna je sploh finančna moč podjetja. Ko bodo jeseni imeli v rokah tovrstne ocene, se bodo odločili, kaj bodo naredili s tovarno: jo bodo likvidirali ali bodo v njej'"uvedli drug proizvodni program. feki delajo z izgubo lma n^kladia in zastarela tehnologija v kranjski pekarni so »Smeseca v mesec večje izgube — V polletju je dosegla 1^5 4 milijone din, nove cene kruha pa je ne bodo dosti feale — Obnovili bodo tudi peko kruha na Jezerskem h- Skoraj 5,5 milijona din i_ .. r>T-i/om polletju v --zguba v prvem frpekami, ni pu možnosti, da rjnca leta peki lahko poslovali Zato se v kranjski občini se bo »izgubarjem« — de-ganizacijam v preskrboval-pridružila še ena. jna seji kranjskega izvršne-razpravljali o položaju pe-industrije, je bilo ugotovlje-iti popravljene cene kruha in Pekovskih izdelkov ne bi mo-Nviti rdečih številk, ki so se ferijele peke kruha. Cene b. morale poskočiti kar-za U sv, če bi hoteli govoriti o eko 120 'in obnašanju. To je seveda J-*£več, kot pa bi prenesel žep tCn<=ga občana. Položaj krunjene ni njc izjemnega, saj so ^.r^vse ostale pekovske or-iJevOkviru kombinata 7Ato l2p<3. Zalo je bolj realno priča-bodo cene kruha poskočile 25 odstotkov glede na ce- * veljale v aprilu. Takšno po -seveda pekom ne bo pokrilo '"oškov pri moki, energiji, * ostalih materialnih stro-! žalost si peki ne morejo pri " kot v nekaterih dragih de rganizaei jah, da bi nerenta-ikle opustili, peki pač mora-fcruh naprej, četudi z naras ^ubo. Kranjsko pekarno pesti poleg tega se zastarela tehnologija, ki občasno odpoveduje, tako da je treba kruh dovažati tudi i/. Lesc in Tržiča. Pekarna se v sedanji stavbi ne more niti širiti niti modernizirati, zato je edini izhod v gradnji novega obrata v Naklem, ki bo po investicijskem načrtu veljal okoli 25 milijard starih din. Razen tega so se v kranjski pekarni odločili prevzeti tudi pekarijo na Jezerskem, kjer naj bi pekli kruli za lokalne potrebe, vendar pa bi za usposobitev, odkup opreme in podobno potrebovali okoli 1,3 milijona novih din. Del denarja, potrebnega za ponovno peko kruha na Jezerskem, bo zagotovil Svet za ljudsko obrambo skupščine občine Kranj: dostava. kruha na Jezersko je namreč zaradi velike oddaljenosti iz Kranja ob morebitni zapori ceste zaradi elementarnih ali drugih nezgod kaj negotova. Preostala finančna sredstva, ki so kranjski pekarni potrebna za nadalj nje obratovanje, bo mogoče letos zagotoviti iz sredstev sklada za intervenciji* v kmetijstvo, izgubo ob kon-OU leta pa bo treba v letu 1985 deloma reševati tudi s pomočjo sredstev rezervnega sklada gospodarskih organizacij občine Kranj. L. M. UPRAVNI ORGANI IN STROKOVNE SLUŽBE OBČINE KRANJ razpisujejo naslednja dela in naloge: družbene dejavnosti l WtovaVc na področju gradnje družbenih objektov in varstva nepremične narave in kulturne dediščine Iska izobrazba tehniške, ekonomske ali organiza-f: visokoso■ . fielovmh izkušenj, trimesečno poskusno de-r* smeri, eno u uj 1'^sana dela in naloge bo sklenjeno delovno razmerje za ne-I opisana jm do,ov„i,n easom. *n cas s v nric-.akui<'ino moralno-politično neoporečnost in a- ■ ' noši jejo-pismene vloge s kratkim življenjepisom in gi d, U!,, ikšolci m študent f <,dl, W$počitnicami zasluži n< I;:ov. Vsem, ki so pripeljejo j"'lko prijuy.no i>brise Mrk/,, I če je dosti orometa p,, Ul bencin, Cepra\ je u< en i ' n e sole pedagoške usme , ■<■ je odločila, da med lom ^.citnicunu spozna, kakšno na bencinski < ip:,iki 0 delo me je navduši/a prj __ ni h jate Zeljka Stankovič, počitniška delavka na bencinski črpalki ..,icu, ki je že lani delala na črpalki, Rekla mi jo. da je delo zanimiv o. da spoznaš dosti ljudi. Letos som se zatO odločila, da tudj jaz del počitnic preživim na I.abo Za zdaj je nejasna tudi usoda njihovega obrala vAzanji v Srbiji, kjer je zaposlenih okrog 90 delavcev. Obrat je za Iskrino1 tovarno v Rt>tečah veliko breme, / njim ima tudi zaradi oddaljenosti precejšnje dodatne stro ske. Predstav niki obeh občin. Škofje Loke in Smodeivvske Palanke, iščejo rešitev, ki bi bila sprejemljiva za obe strani. Nov proizvodni program je ena izmed možnosti, vendar jo povezana z. dodatnimi vlaganji. Na torkovi seji škofjeloškega izvršnega sveta, kjer so obravnavali izvajanje prisilne uprave v reteški Iskri, je začasni upravitelj Venče-slav Ambrožič povedal, da imajo precej težav tudi pri oskrbi z materiali in sestavnimi deli. Blago imajo na carini, vendar nimajo dovolj deviz, da bi ga plačali. Razlog je preprost: tovarna uvaža po načrtu, medtem ko pri izvozu zaostaja. Načrtovali so, da bodo letos prodali na tuje za 3,6 milijona dolarjev izdelkov; že zdaj pa je jasno, da bo" devizni izkupiček ob koncu leta za milijon dolarejv manjši. Posledice najbolj občutijo delavci dveh montažnih trakov, ki so morali zaradi pomanjkanja materiala in delov predčasno na kolektivni dopust. C. Zaplotnik BPT modernizira proizvodnjo Tržič — Da bi delno spremenila svoj proizvodni program, zmanjšala proizvodnjo mikane preje in povečala proizvodnjo česane preje in s tem tudi izdelavo snutkovine — tkanin za posteljnino, se je Bombažna predilnica in tkalnica Tržič — Tozd Predilnica odločila za nove česalne linije in snutkovne pletilne stroje. Uvozila jih bo iz Vzhodne Nemčije, ker prstančni stroji, proizvedeni v Kruši-ku Valjevo, ne ustrezajo tehničnim zahtevam in kvaliteti, ki jo zahtevajo v tržiški predilnici za izdelke iz najkvalitetnejše česane preje, namenjene za konfekcijo oblačil in za potrebe gospodinjstev. Predilni stroji, ki jih bodo v predilnici izločili, so opremljeni z zastarelimi raztezalni-mi napravami, ki omogočajo le izdelavo grobih mikanih prej, nikakor pa na njih ni možna izdelava finej-ših česanih prej. Z novimi stroji se ne bo občutno povečala proizvodnja preje, le za okrog 2 toni letno, izboljšala pa se bo kvalitetna obogatitev programa tkanin za gospodinjstvo; to se bo tudi pozitivno odrazilo na prodajnih cenah in na boljšem poslovnem rezultatu celotne delovne organizacije. Delež mikane preje se bo z novo investicijo namreč zmanjšal za 12,6 odstotka, delež česane preje pa se bo povečal od 50 na 365 ton letno, to je za 612 odstotkov.. Tako bo BPT kot večji proizvajalec posteljnega perila v Jugoslaviji v skladu z modnimi trendi s to investicijo povečala fizični obseg proizvodnje snutkovin za 21 milijonov kvadratnih metrov, 40 odstotkov vse te proizvodnje pa bo v obliki konfekcije izvozila na konvertibilno tržišče. Predračunska vrednost nove investicije je 360 milijonov dinarjev, od tega bo Bombažna predilnica in tkalnica dobila 108 milijonov dinarjev kredita od Ljubljanske banke — Temeljne banke Gorenjske, torej približno tretjino, tretjino bo inozemskih kreditov dobaviteljev, tretjina pa lastnih sredstev. Celotna investicija bo po predvidevanjih uresničena do konca leta 1985. D. D. »Kakšno je delo na črpalki?« »Kadar delam v jutranji izmeni, moram najprej pomagati pri pripravljanju cevi za zrak in vodo. Pripravim kontejnerje za brisanje stekel, izpraznim koše za smeti in poberem smeti po bencinski črpalki, ki jih potniki med nočnim postankom vržejo iz avtomobilov. Čez dan največ brišem stekla na avtomobilih. Včasih tudi sama polnim rezervoarje, plačila in bonov pa ne pobiram.« »Bi delala na bencinski črpalki i ud i med letom?« »Čeprav so me sodelavci prijazno sprejeli in tudi s strankami še ni bilo nesporazumov, se ne bi odločila za delo nn črpalki. Delo je precej naporno, v vsakem v remenu, pa tudi odgovornost je velika. Sedaj je se bolj zapleteno, ko je toliko različnih bonov in vedno je treba paziti," du dobiš pravega. Čeprav je po svoje tudi zanimivo, bom vseeno raje opravljala svoj bodoči poklic vzgojiteljice, saj mi je zelo všeč delo z. otroci." V. Primožič Izgube vse večje Zbor združenega dela je na zadnjem zasedanju slovenske skupščine obravnaval obseg, vzroke in pokrivanje izgub slovenskega gospodarstva v preteklem letu — Posebej o Gorenju in IM V V slovenskem gospodarstvu so se v zadnjih letih izgube tako po obsegu kot po številu povečale. Posebej zaskrbljujoče je, da se pojavljajo novi in da nekateri stari izgubarji tudi letos poslujejo z nezmanjšanimi izgubami, kar kaže, da v teh organizacijah združenega dela niso storili vsega, da bi izgube odpravili ali vsaj zmanjšali. Obseg in žarišča izgub že resno ogrožajo nadaljnji tehnološki in druž.benoe konomski razvoj slovenskega gospodarstva in'njegovo strukturno prilagajanje domačemu trgu. Na ta način zaostaja tudi celotna dohodkovna učinkovitost združenega dela. Zbor združenega dela je zato zahteval, da se že nekaj let znana žarišča izgub razčistijo in rešitve opredelijo čimprej, najkasneje pa do konca junija prihodnje leto. Ugotavljajo, da so izgube pravočasno pokrile tiste organizacije, ki so upoštevale usmeritve slovenske skupščine in so pokrile prvenstveno izgube iz sredstev v okviru delovne organizacije in-sestavljene organizacije združenega dela ter z združevanjem sredstev v okviru reprodukcijsko, dohodkovno in poslovno povezanih organizacij združenega dela ter šele nato zaprosile za solidarnostno pomoč iz sredstev skladov skupnih rezerv družbenopolitičnih skupnosti. Zbor združenega dela je zato poudaril, da je Ireba takšne usmeritve še dosledneje in Odločneje uresničevati. Organizacijam združenega dela z nepokrito izgubo je zbor združenega dela predlagal, da dosledno izvajajo ukrepe sprejetih sanacijskih programov, s katerimi bodo odpravljeni vzroki nastajanja izgub tudi v prihodnjih letih. Ponovno naj preverijo svoje sanacijske programe, tudi tiste, ki imajo le motnje v poslovanju, jih po potrebi spremenijo in uskladijo z materialnimi možnostmi, da bodo imeli realno podlago za odpravljanje vzrokov izgub in bodoče uspešno gospodarjenje. Organizacije, ki tudi letos poslujejo z izgubo, morajo čimprej pokriti lansko izgubo. Pri tem morajo sredstva zagotavljati tudi organizacije, s katerimi so reprodukcijsko, dohodkovno in poslovno pove/a ne. Vsi družbeni dejavniki morajo pri tem usklajeno in bolje sodelovati. *' .7 ••vi-:' '' !" *-'; Š.I. Zbor združenega dela je podprl prizadevanja sklada skupnih rezerv slovenskega gospodarstva in poudaril, da je treba nadaljevati z akcijo predčasnega umika sredstev iz sklada in sicer v povezavi s hkratnim predčasnim umikom sredstev iz občinskih skladov rezerv, z angažiranjem sredstev rezerv organizacij združenega dela in sredstev bank. Posebej so spregovorili o Gorenju iz Titovega Velenja in o IMV iz Novega mesta. V Gorenju bo izguba iz tekočega poslovanja v letošnjem polletju odpravljena, še naprej pa bodo uresničevali sprejeti sanacijski program. * V zvezi z izgubami in njihovim pokrivanjem v IMV pa je zbor združenega dela poudaril, da naj poslovodni in strokovni delavci ter samoupravni organi vložijo večje napore za odpravljanje notranjih vzrokov izgub in ponovno celovito ter podrobno ocenijo vzroke izgube. S sodelovanjem poslovne skupnosti slovenske avtomobilske industrije, Gospodarske zbornice Slovenije, znanstvenih in finančnih institucij ter svojih kooperantov bodo temeljito ocenili celotni koncept sanacije IMV in ga najkasneje do konca letošnjega leta predložili v obravnavo in sprejem. Trgovina na Kokrici bo! Kranj — Ne glede na zaostrene gospodarske razmere in močno skrčen srednjeročni investicijski program so nam v delovni organizaciji Živila povedali, da so vsi izgledi za to, da bodo septembra letos na Kokrici pri Kranju začeli graditi prepo-treben trgovski objekt. Na to gradnjo v eni največjih primestnih krajevnih skupnosti v kranjski občini SO se v Živilih pripravljali že štiri leta, zemljišče za samopostrežno trgovino pa je rezervirano že od 1972. leta. Prvotno je bil predviden večji-trgovski objekt. Zaradi nevzdržnih delovnih pogojev in izredno omejenih možnosti za primerno preskrbo v stari trgovini na Kokrici, ki je bila 1971. leta preurejena v samopostrežno, in seveda zaradi omejenih materialnih možnosti, so se v Živilih odločili za sicer nekaj manjšo trgovino, ki pa bo še vedno med največjimi Živilinimi samopostrežnimi trgovi- nami na Gorenjskem. Celotna površina objekta bo znašala 600 kvadratnih metrov, od tega pa bo 340 kvadratnih metrov prodajnih površin za živilske izdelke. Predvsem zaradi hitrejše (ne cenejše) gradnje so se odločili za montažni Marlesov objekt. Čeprav bo to prva takšna Živilina trgovina, Mar-lesovi montažni trgovski objekti pri nas niso nobena novost. Ena takšnih trgovin je na primer v kamniški občini; veliko več pa jih je po raznih krajih v državi. Trgovina bo stala na zemljišču pri križišču Golniške ceste in Ceste na Brdo. Ko bo odprta, bo v njej 24 zaposlenih. Gradnja naj bi predračunu veljala 36 milijonov dinarjev. Z izgradnjo nove samopostrežne trgovine bodo tako Živila razrešila že kar pereč problem normalne preskrbe v tem delu kranjske občine, hkrati pa bo tako uresničena tudi dolgoletna želja krajanov. A. Žalar Loški kruh.v cenovnem primežu Cena gor, cena dol! Skofja Loka — V ponedeljek, 2. julija, so kupci v škofjeloških in v vseh ostalih trgovinah, ki jih s kruhom oskrbuje ABC Pomurka Loka — tozd Peks, debelo pozijali. Domači polbeli kruh se je podražil s 35 na 60 dinarjev, beli s 37 na 63, na policah pa se je pojavil tudi nov proizvod — istrski kruh s ceno 53 dinarjev. Podražitev, za kakršno se je Peks dogovoril z Žitno skupnostjo Slovenije in ki jo je podprlo tudi Splošno združenje kmetijstva, živilske industrije in prehrane Slovenije, je izzvala veliko negodovanj. O krivcih in njihovi odgovornosti so govorili celo v republiških organih in organizacijah. Se isti teden, v petek, so morali s cenami nazaj. V škofjeloški pekarni imajo za podražitev kopico razlogov. Njihov kruh je med najcenejšimi v Sloveniji, če ni celo najcenejši. Merxove, Mlinotestove, Intesove in še nekatere druge pekarne prodajajo kruh, ki je po kakovosti približno enak loškemu, tudi po 20 dinarjev in več dražje. Peks bi-se s 65-odstotno podražitvijo šele izenačil v cenah z ostalimi pekarnami. Njihov polbeli in beli domači kruh. ki ga dejansko izdelujejo ročno, bi moral biti še za petino dražji kot v nekaterih ostalih pekarnah, kjer pod vzdevkom »domač« prodajajo strojno izdelane hlebce. Velike razlike v cenah posebnih vrst kruha (osnovnih vrst ne pečejo več, ker s ceno ne bi pokrili niti izdatkov za moko', kvas in vodo) med posameznimi občinami in pekarnami kažejo na to. da vsak pek išče pota podražitve, kakor ve in zna. Koliko je pri tem uspešen, je v veliki meri odvisno od »razumevanja« občinske vlade in občinske skupnosti za cene, ki je pristojna za cene posebnih vrst kruha. Drugače si namreč ni mogoče razlagati, da so v nekaterih slovenskih občinah s 1. julijem (ali že prej) podražili posebne vrste kruha, čeprav naj bi republiški dogovor, po katerem bo moč podražiti kruh šele potem, ko bodo znane cene moke, veljal za vse. Pekarne, ki so že ob koncu minulega leta ostale v cenovnem primežu in tudi kasneje niso uspele podražiti posebnih vrst kruha, bodo imele ob polletnem obračunu okrog 100 milijonov .dinarjev izgub. Peksova bo verjetno med njimi. i C. Zaplotnik G LAS 4 STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE PETEK, 20. JULIJA 1 r VAŠA PISMA HOTKI. TRHiLAV OKRAŠKN S PLh\ KLOM Počitniška skupnost Alpelour i nekdanjem hotelu Iruilur na lllcdu inui verjetno rajši eksoii-(iii (metrski) plevel kot pa okrasne rože okrog ohnorljenc stathe. Plevel, ki m edini okras lepote I'deda in okolice, hi :e davno lahko i Z rti l'ut I in uredili okolico, če hi jim hotel Triglav res kaj pomenil. Seveda hi bilo treba rešiti tudi vprašanje, ali je vrt družbeno ali :aschno zemljišče. Podoča krajevna skupnost Rečica z lepimi novimi hišami ho moralu :a svoj ugled nekaj storiti s tem plevelom in razčistiti lastninsko vprašanje. Tudi nova samopostrežna trgovina naj pura ste sedanjo nerazvitost in naj krajanom ponudi več izhire. \loj:ij rorfc lUcd POPOTNI UTRINKI IZ KRAJEV NA PODROČJU ŠKOFJELOŠKE OBČINE Crtorrm Zore< (KH. /apis) •ar preveč sem hitel i/ Leskovi- K Mladinci zdaj sodelujejo pri izgradnji teniškega iqnšču in postat itci kozolca na igrišču Mladinci počistili Krvavec Anton Močnik, predsednik ZSMS v krajevni skupnosti Grad: »Čeprav nam je nagajalo vreme, smo tudi letos uspešno opravili to nalogo. Čaka nas še ureditev otroškega oziroma teniškega igrišča.« V nedeljo na TV Ljubljana — V nedeljo. 22. julija bo na televiziji na sporedu priljubijo na jugoslovanska oddaja »Znanje imanje«, ki se bo tokrat pričela ob 11. uri. Neposredni prenos bo pote kal i/ Sabca. v oddajo bodo vključili tudi dva prispevka z Gorenjske. (irad pri Cerkljah — Vsakoletna delovna naloga članov organizacije Zveze mladine v krajevni skupnosti Grad v kranjski občini je tudi spomladansko čiščenje Krvavca. Osem najst mladincev se je letos lotilo te naloge minulo soboto. 14. julija. »Spomladansko čiščenje Krvavca je že večletna oziroma tradicionalna mladinska akcija v naši krajevni skupnosti.« razlaga predsednik osnovne organizacije ZSMS Anton Močnik. »IaHo.s smo bili že kar malo pozni. Skoda, ki jo je veter naredil v gozdu, in slabo vreme sta nam preprečila, da bi Krvavec počistili že prej. V soboto pa nam je le uspelo. Na Krvavcu smo očistili predel od Rozke proti domu. Kalški greben, spomladansko progo in teren do brunarice. Okrog deset vreč različnih odpadkov smo nabrali. Največ je bilo papirnate drobne embalaže in nekaj plastike. V primerjavi z lanskim Balinišče sumi xi tuiijo — Društvo upokojenav .lutornik Koroška />Y lu je eno največjih v jeseniški ohčini ; razgibano društveno dejavnostjo. Ob domu na .luvorniku so :u rekreacijo začeli graditi se huhntšče. ki (/a hodo naredili s prostovoljnim delom šteeilnih upokojencev. — FOto: I) Sedej J »Pa pojdite peš!« Kranj - Doi/odek morda ne hi bil niti omembe t reden, saj se nam domala vsak dan zijodi, da nas neprijazno sprejmejo e servisu, v trgovini, celo i službi sodelavci pa tudi nadrejeni vedno ne žarijo od prijaznosti. Za ka) gre\' \ petek. 19, julija, je na uvtohusni postaji v Kmnjtt skupina potnikov Slit) vstopnin v Alpeotourov avtobus K/? 660-23 Vit ki so imeli prtljago, pa so počakali unaj. saj mora l,ttliužnt prostor odpreti sprevodnik Ta je očitno imel opravke, saj je odhitel v prometno pisarno ali kam. 1'otmkt so potrpežljivo čakali zunaj, bilo jih je kakih pet. sest. ko pa je napočil čas odhoda, je sprevod n,k pnhitel. skočil v avtobus, ne da hi pogledul čakajoče potnike ali povprašal, če bodo vstopih uli kaj drugegu V tem cusu ni bilo nobenemu drugega avlolnisu v bliini. po čemer bi kdo lahko sklepal, da po nnki čakajo na drug avtobus, stali pa so tik pred prtljažnim /»ro.vfo-rom Kakor hitro je sprevodnik vstopil, je to :u šoferja :nak. da odpe Ije. tudi po voznem redu je bilo tako. hnemu od osuplih potnikov je Hšpeta vprašati: Kaj pa mt?«* še pralen so se :uprla avtobusna vrata. Dobili so čemeren sprci oilmkov odgovor -Pa pojdite peš'.. 1'oimki na takšen tnigovoi teveda niza 'oh pripravljeni, osuplost nad takšno »pri pi.nosijo j* bila na obm več kot očitna. \o. sprevodnik je veiular-ie i.topil m prevzel /e '/.rt/o. tako da so potniki lahko vstopili c ne preveč poln avtobus, in večina je še dobila sede:e lh kdo rekel, da se na trinajstega v mesecu, pa še petek je bil po vrhu pac ne morejo dogajati človeku le prijetne reci. . c ne bi takšna orita -Movr V narokoi (l)ih .adnje čase postujulu vse pogostejša, deležni na »O iO seveda potniki, ki so odvisni od taksnih prevo.ov. /c res, da ■ onsnodarsku kn u . urila tudi prevoznike, toda v enuki men je udarila tudi potnike. / I se .uradi varčevanja : avtobus, spreminjajo r ' nadut tovor natlačen do udnjegu količku in to tovor, k, mora hit, nho in vesel da sv sploh lahko pelp Ocino so avndiusm prevo:,,, li r med eSaom Člilttl i. besednjaku kulturni prevo , kar se kaže c odnOHU do potn.kov u a rsukem koraku. To pa i hijo no dan tudi na I snu, nad«, nr, čemer potniki m*0 dal, najmanjšega povodu ^al,-°rZ /(„ „„ kov na tak način - tudi to je namreč ena od moi 'ohjjag vse p- ; kot prijazne** sprevodmkovegu ■nasveta... pa je rsi prej kol proiunio jj ^ k*tom skoraj ni bilo stekla. Vsakoletno čiščenje Krvavca sodi v program lepšega izgledu krajevne skupnosti, na Krvavcu pa je to povezano še s pašo živine.« I ,eios je v vaši krajevni skupnosti več različnih akcij. Ali sodelujete tudi pri teh?« »V teh dneh je v krajevni skupno sti zares živahno Trenutno smo sredi velike telefonske akcije, podjetje Vodovod pa polaga nove cev i /a v > dovod Grad—Cerklje. Mladinci smo predvsem sodelovali pri izkopu jarka za telefonski kabel. I^otili smo se tudi urejanja otroškega igrišča in iz- gradnje teniške^'« igrišču. Pripravili smo vse potrebno za postavitev kozolca na igrišču, verjetno se bomo lo tili gradnje balinišča. Za nogometni turnir, ki ga bomo tudi letos pripravili za krajevni praznik— 15. avgust, pa bomo obnovili nogometno igrišče V sodelovanju s krajevno skupnostjo bomo za krajevni praznik najbrž pri pravili veselico. Naša organizacija v krajevni skupnosti ima okrog 70 članov. Ven na je zaposlenih ali v šoli. Vsi imajo popoldne precej dela tudi doma. /ato so vvasdi kar težko dobimo skupaj Vseeno pa 30 do 40 mladincev in mladink redno sodeluje pri različnih akcijah, Ikilj pogosto se lahko sne p mo pozimi V domu krajevne skupno sti. kjer prirejamo družabne večere Drugače se dobivamo na igrišču Ob tej priliki lahko pohvalim zares dobro sodelovanje z vodstvom kraje v no skupnosti.« /\ £a!ai ce — saj nisem niti omenil vseh do*>ot drobcenih vasic, ki so nanizane prav blizu V pobočju Blego&a in sodijo pod svetega Urna zvon — ali sodobneje: v leskovško krajevno skupnost. Te vasice in zaselki so (v oklepaju število prebivalcev): Srednje Brdo (68). Hobidnica (36). Kopačnica (72). Krnica (34). Laze (40). Lajše (12). Studor (42). Debem (24). Suša (52) in Jelovica (21). Tudi to bi moral povedati, da so nekateri kraji zahodno od I a\s kovice do osvoboditve pripadali Italiji. In da so naši fantje morali služiti v italijanski vojski, nekateri celo v Abesi-niji! — Meja je bila takrat »potegn^-na« po razvodnicah med Jadranski// in Črnim morjem. No. danes le opuščeni bunkerji, veliki betonski bloki in podobnu navlaka, spominjajo na one čase. ko je toliko naših rojakov bilo odtrganih od matere Slovenije. Sicer pa narodna rana še ni docela /aceljena: onstran državne meje živi še mnogo Goričanov. Beneških Slovencev. Rezijanov in koroških Slovencev v Kanalski dolini pod Višar-jami. Da Tržačanov niti ne omenim — saj trdno stoje ob našem — Slovenskem morju ... Ker pa sem že govoril o »deželici* okrog ljube Ix?skovice. naj še to povem, da v njej živi blizu 600 prebivalcev (t. j. v Leskovici in v njenih obrobnih vasicah in zaselkih). Otrok je kar dosti (okrog 140), dijakov in študentov pa tudi čez 25. Torej »le-skovška deželica« ne bo izumrla, temmanj, ker prihaja v te kraje tudi napredek (elektrika, telefon, TV, strojna obdelava polj, motorke v gozdovih) in zadržuje ljudi na domovih. Tudi dobra pota za avtomobile dajo ljudem čutiti, da niso odrezani od sveta, če ostanejo v svojih domačih vasicah. — Je pa le ostalo že nekaj hiš praznih, brez prebivalcev — podobno kot v visokoležečih podrati-tovskih vasicah (Danjc, Kav ne Torka, Zabrdo). VOLAKA, CABRACK. KOPAČNICA Sama zanimiva krajevna imena! Za Volako menijo strokovnjaki, da je dobila ime od Vlahov, tujerodnih Staroselcev, ki so ostali med Slovenci še po naši naselitvi. Tem pa so naši davni predniki rekli kat vsem vprek. da so Vlahi, t. j. tujci. Staroselci pa so se ob navalu, ko so se preseljevala mlada ljudstva z vzhoda, sploh radi umikali v odročne kraji' (primer Vate pri Litiji) ali odročno soteske (taka je Volaka') Staroselci (Kelti, Iliri) so se najeesče ukvarjali z rudarstvom, železarstvom ali s kovaštvom. No, v okolici Vbtake BO m v 17. stoletju kopali žele/ovo rudo. Je pa menda nekiij let tudi tu del.il,i manjša fužmu. V Hotavljah. pod Srednjim dom. kjer je sedaj kamnolom podj tja Marmor, se še sedaj pravi (ledi sko ime) »V Hudi«. Tu so včasih pali železovo rudo bobovec. Iz raz ložljivega vira še povzemam: .-Na levem bregu potoka Volušč* okoli 100 m od posetnika Lovrička hiša št. 9. — so razgaljeni črni pl čati apnenci s piritom (t. j. žeiezc rudo). V tem skalovju najdemo U okamenele praživalice in njihove nenčaste lupi niče. Volaka ni strnjeno naselje, hiše raztresene po dolini ob Volaščici pa ji pravjjo tudi Podblegoščica) na prisojnih bregovih ob njej. Pn alcev je blizu sto — precej vaščs si služi kruh v hotaveljskem ka lomu. Sicer pa je tu doma živim delo v gozdu in klekljanje na _ vih — marljivim kruh raste pov No. ko smo že pri pašniški živ. reji: kaj pa. če ima krajevno ime I zveze z volovi? Ali pa z vlako (vL lesa iz gozdov po strugi Volašči, Tudi izvor imena iz »lokev« se por ja? Povedati je še treba, da je prav ob tej rečici — gorskem hi urniku izpod Blegoša — prva brižinskega gospostva v letu 973. V Volaki ima svoj dom upokoj direktor »Marmorja« Alojz Št felj, čigar bistvena zasluga je. da je podjetje tako razvilo in napr valo do današnje veljave in ugled < CABRAČE No, tudi pri tem krajevnem ir nu brž pomislim na izvor, »čebra«? Najbrž ne? Kajti Čaber (Čabar po hrvaško) ob Kol bi taka razlaga veljala — Čaber r« leži v nekakem kotlu, globokem bru. Za naše Čabrače pa tega ne rem reči — saj leže na planem, svetlem, na pobočju. Celo visoko, metrov nad mokrotno sotesko V< ščice, a ne prav daleč od globoke žeče Volake (proti vzhodu), zrač črte niti 1 km. Le nekaj strmih rid I in že si v lepi gorski vasici pod Bk gosem — ki kipi v nebo v natanči severni smeri. Tako natančno Kompasa Čabračanom sploh ni ba! Ena od razlag tega redkega jevnega imena, ponuja izvor iz slovanskega osebnega imena bratič«. Morda celo plemenskega Čabratiči? Čabračanov je le dobrih 40. Umi gospodarji se ukvarjajo tudi s če* larstvom, govedorejo, konjerejo, ov čerejo in sadjarstvom."ženske pa zimskih dneh kleklajo. Seveda pa U di od tukaj hodi nekaj mož v hot veljski »Marmor«. Posebnost vasice je stara gotsl cerkvica (pozneje, v 18. stoletju ba ročno predelana) sv. Jederti z olta^ no sliko — delom Štefana Šubic Cerkvica, svetlo pobeljena, stoji pi cej visoko, v bregu nad vasjo. V Predosljah obnavljajo gasilski dom Predoslje - Gasilsko društvo 1're doslje v kranjski občini ima okrog 70 članov in bo prihodnje leto prazno valo 80 letnico obstoj.! in delovan|a Pred petdesetimi leti je društvo do bilo svoj gasilski dom 1'Uil leta so na zboru krajanom v krajevni skup nosti ugotavljali, da sia tako gasilski dom v P.edosl|;ih Kot na Stihi po trebna Čimprejšnje obnove Takrat so so savatll tudi za gradnjo potroJ niikaga centra v Predosljah Ugotovili so. da so potrebe In te Ije po omenjenih dohh in Objektih tako velike, da ne bodo izvedljive brez ustrezne skupne akcije. Zato so se že leto kasneje na referendumu odlo< ih /a samopi ispevek, s katerim bi /brali del denarja za obnovo obeh domov in za izgradnjo potrošniškega Centra. Prva naloga iz program« referenduma oziroma samoprispevka se je /aeeln letos. 4. juliju se je zbralo skoraj 50 ga silcev oziroma krajanov in se lotilo del na obnovi gasilskega doma v Predosljah Podobna delovna akcija bo v kratkem tudi na .Suhi V petih h Ve iiosdskem domu v l'redosl,uh |0 dela i i in končali M tka dneh so krajani v delovni akciji menjali ostrešje gasilskega dom Predosljah. Končali so tudi že z vs^O mi tesarskimi deli in v kratkem hT do zamenjali še okna. Do prihodnj )\.\ leta, ko naj bi ob proslavi 80-leti ce društva dom svečano odprli, j| čaka se obnova fasade, izgradnja m vega stolpa, ureditev onodjarne, vi dovodnih in električnih instalacij i društvenih prostorov. S sredstvi, 1 so na voljo, bodo letos uspeli uredi tudi stanovanje za hišnika. - V gradbenem odboru, ki ga voi l Anion Sinajd. so z dosedanjimi d^ | zadovoljni. »Predvsem velja vsa p I hvala in zahvala krajanom. Poleg s I moprispevka so se obvezali, da bo* I naredili tudi štiri tisoč prostovoljni I delovnih ur pri obnovi doma. Dosl I je bilo že narejenih skoraj dva tisi i m in opravljenih tudi okrog polov« 1 vseh del. Ha/en tega so krajani pf ' spev ah precej lesa in drugega m riala Pomagala sta nam tudi Za' rova 1 na skupnost Tnglav-Gorenj območna skupnost Kranj in protoi lami Objekt Brdo. Seveda smo za novo doma namenili vsa sredstva silskegs društva, predvidena zbra" sredstva a samopnspovku in š%k: jevna skupnost je nekaj prispeva l 'parno pa, da nas bo podprla U občinska gasilska zveza, katere I misija si je že ogledala dela. Vsekakor za /daj nimamo bojad ,ia ne bi prihodnje U to ob prosL B0-lctnice društva prenovljeni dc tudi odprli,« menijo predsednik 3 ion Šmajd in člani gradbenega i borai \ Zal l 6040 20. JULIJA 1984 KULTURA 5. STRAN rtival vrhunske glasbe na Bledu r -— l'metnost oblikuje človo Mmost in ga zbližuje / drugi ^-bilo vodilo glasbenega festi- (fe ga jo na Hlodu prirodi! Indri--Inštitut za razvoj mcdkullur iMnosov s pomočjo umetnosti s rm v Ženevi, pri čemer je sode Priredit venu poslovalnica Jo Ljubljana. Glavni pobudnik Jjnstvene prireditve vrhunske pa jo bil Miha Pogačnik, ctni.ško plat festivala bodo ob-■ strokovnjaki — kritiki, kar Jhev nedvomno zasluži. Omeni-pelja nekaj značilnosti te prire-ki si jih velja zapomniti, ki jih na sme pozabiti. I festivalu so- sodelovali v rhun-fcbsbeniki. domači in tuji. Slo- ILTURNI KOLEDAR ioJf-SKNICT* — Kulturna skupita Jesenic*.' obvešča, da bosta Ifžgarjevu hiša v Doslovčah /a »If-J do 15. avgusta. Prešernova •'•C*'•'Vrbi pa je odprta vsak član. M#Pn ponedeljka, od 9. do \'l uro l^jpoldan od do Iti ure. b«1 razstavnem salonu Dolik na Menicah je odprta razstava sli-■e#ke .Mirne Pa\ lovec Razstava I^prja do 25. julija BX*dovijica V s t v, hi J§ Radovljici pa je odprta ni/ ^ J keramike Marije Orthubcr. petek. 2" julija bo imel k«m-komorni pevski zbor Poka i/ je Loke. ki v svoj spored i<* tudi staro glasbo. Koncert radovljiški graščini, ob JO) — V galerij) Otok Hlod odprta razstavo likovnih dol fj»ia Kujdižn Prevo/ na otok s hidrobusom s pomola 'Park hotelom od 18. uro da- r*0FJA LOKA - V galeriji na ■rtij gradu je na ogled ni/-da- , akademskega slikarja Ja- P Hafnerja t **w«uki — /)ic\ i obJ9 uri ho £dkrij\ muzeja v Železnikih '^a/stavo pionirske fotogra 1 jo Fotoklub Iskra iz Žolez-prireja / sodelovanjem pikuiturnih organizacij Škot-P**a ob dnevu vstaje venci smo lahko ponosni na violin-ska virtuoza Miha Pogačnika in Igorja O/ima. ki smo ju lahko poslušali na domačem odru'. Tu so bili se orglar I.eo Kramer. ki jo i/ skromnih blejskih orgel '.stisnil-, največ kar je /mogel, pa zagrebški godalni kvintet, kitarist Andrej Grafenauer. med drugimi pa ob zaključku še Slovenska filharmonija s solisti. Druga posebnost festivala je bila /a Bled še posebej pomembna. Prireditev je privabila bli/u (><>0 poslušalcev i/ vseh koncev sveta. .Napolnili so Bled in poleg glasbenih užitkov občudovali še ta košček slovenske dežele. In tega so že ob prvem pogledu vzljubili. Da. Bled jim je bil nadvse všeč. Kaj to pomeni za dober glas Bleda po svetu si seveda lahko le predstavljamo. Prireditelji so znali izbrati ambi-onte. ki so Bledu svojski. Koncerti v zatemnjeni cerkvici so bili enkratno doživetje, nato v blejski farni cerkvi, v festivalni dvorani, pa Ozimova šola v galeriji vile Bled. . . Morda bodo v bodoče našli še kakšen prijeten kotiček. Zanimivost posebne sorte so bila srečanja vseh udeležencev v želji, da se čimbolje spoznajo med seboj. V hotelu Golf so imeli skupna kosila, številna strokovna predavanja, vrsto neformalnih sestankov in razgovorov. Posebna privlačnost je bila že omenjena Ozimova šola v vili Bled. Kako bo v bodoče, bo Miha Pogačnik s svojimi sodelavci na Bledu še pripravljal takšne festivale? Miha Pogačnik je doma iz Kranja, po rodu i/ Bleda. Takšne festivale želi imeti po v sem svetu, za prihodnjo leto ima mesta že izbrana. Bled ima se vedno malo \ rezervi; kombinirati ga namerava z Budimpešto, kjer prav tako želijo imeti festival. Sicer pa bodo prihodnje leto-obiskali Novo Zelandijo, Francijo, Združene države Amerike, Brazilijo. Norveško. Mreža glasbenih inštitutov se vse bolj siri. vse več ljudi si želi sodelovanja in glasbe* Seveda pa se bo moral Bled v bo doče na festival bolje pripraviti V časti festivala bi kazalo prekiniti z raznimi popevk arskimi prireditvami. Nekaj pa bi morali narediti tudi s festivalno dvorano, namestiti na- prave za hlajenje dvorane, saj v vro čini res ni moč konvertirati. Bled si sodelovanja.z Mihom Po gačnikom brez dvoma se /oh. zalo se tu1 bo težko potruditi. iHisobej, kei so bili koncerti vnaprej razprodani, ker je povsod manjkalo prostih mest. ■ Božo Bonodik Drevi koncert v Vrbi Takrat tedensko hi vas — gorenjski )ltednik c las Osnovna šola STANE ŽAGAR UPNICA Razpisuje pmsta dela in naloge HIŠNIKA s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Vrba — Danes ob 2l>. uri bo \ cerkvi sv. Marka v Vrbi konvertirala ameriška eembalislka l.ucv Hallman Hussell. Na sporedu bo drugi koncert poletnih glasbenih večerov v Prešernovi Vrbi. ki jih je letos začela prirejati Glasbena mladina Jesenice. Podobno kot avstrijska glasbena skupina Ga merith Consort. ki je imela v Vrbi koncert minulo soboto, je tudi no cojšnja gostja udeleženka Polet ne akademije za staro glasbo, ki te dni poteka v Radovljici. l.ucv "Hallman Russell je bila leta 1949 rojena v Alabami v Združenih državah Amerik«*, kjer je sturirala klavir. Leta 1971 je odšla v KvropO, kjer je študij na daljevala v Mimchnu. Studij čembala je absolvirala v Mimchnu in v Stuttgartu. končala je čembalo in orgelsko poletno šolo. Posebej se je posvetila raziskovanju in poučevanju Frescobaldija in njegove dobe ter starim italijanskim orglam. Od leta 1978 je docentka za zgodovino glasbe v Mimchnu ter docentka za zgodovino glasbenih klaviaturnih instrumentov v VVurzburgu. Veliko koncertna in poučuje v vsej Kv ropi. posebej na Starih instrumentih in staro glas bo. V Poletni akademiji za staro glasbo v Radovljici Lih v Hallman Russell poučuje čembalo ter vodi seminar za generalni bas. Razstava v galeriji loškega gradu Krajine Janeza Hafnerja po kataloških podatkih \>- ta razstava 4, samostojna predstavitev slikarja, na kateri nam ponuja na ogled sliko — krajino, ki so nastalo na podlagi dvell nagnjenj. k.»i smo zapisali v katalogu: ono je usmerjeno h konkretnemu motivu iir*drugel so vp»»gleduje s tisto abstrakcijo, ubv pa vodita do raz I i« nih rezultatov. \'cijriim ta ia/hka daje plodnost tistim slikam, ki mi močneje vezane na motiv iti obiokt. kadi Hafnerjeve kompozicije U'bde \ no/nunem prostoru med niogovnnu svetovoma • • med abstrakcijo in realnostjo. Mod tom.i pa vsekakoi prevlada resničnost ni odsev krajin«- kot i/ho disee slikarskega snovanja, toda to ni pokrajina v v sej njen: bogati privid-nosti in v smislu slovonskogakrajinarstva. ampak slikar si izbere osi roma -si-ii m slikarsko nehvaležen motiv, ki Ra je mogoče najti ob robovih gozdov, na jasah, ob potokih in z.e /op«1' ne v smislu romantičnega pogleda. Slikar je nekaj časa p« »svečui svoja iskanja |)i os t o rs k i m odnosom v krajini. V najnovejših shkah is«o vzdušje in atmosfero pejsa/a s karakteristično cnoslav nosijo in tedni n animi sredstvi, da bi s«- osvobodil globinskega t; U*-danja m pr«-vosil svoj«- slikarstvo v ploskev itd .i vendar vedno polno razgibano interpretacijo- lY*t od enostavno postavljenih in usklajenih ploskev s katerimi so siiomašni m slikarsko nezahtevni motivi' dvignjeni dd občutij j.v o or gani/ir anih celot, do dražeče v/iiemirliiv osti nekakšne arabesk nost i zadnjih slik. kaži*, da se. j«* llalncrju odprl precimet obravnave na nov. poseben način Problem j«* slikar zasluti! že na razstavi leta I9W (slike ra/. stav Ijene na ra/stav i del članov •.Združenja umetnikov občine Skofju Loka). Te i»- bil c-us. ko j«> bilo očitno, da slika ne toliko na podlagi racionalnih spoznanj, ker se |e piopus« al bolj čustvenim vzgibom. Navzlic eusiveni podlag! Hafnerjevega slikarstva, slikar ustvarja premišljeno i'h vsaka n jegnvu;polo/a s čopičem je domišljena, vsak ton in tudi najmanjša barvna lisa su le/ullat razmišljanja in obvladovanja slikarske tehnike l'poraba širokega čopiča zahteva tudi široke poteze, s katerimi gradi trdno kompozicijsko strukturo sliki*, da hi nato tako utrjen prostor lahko aktivirala energija poteze, ritem kolorizma in dinamični grafizem. Nemirne pote/«' v trenutku zarišč'jo obris pokrajine., dreves, vode: / njimi vtke v razgibano fakturo slike sledove* čopiča s prosojnimi namazi in v naša živahnost v ploskve* gosteje nanesene barve. V tako nastalem ozračju slike ni ponovljen«' pote/e. ni doshkavanja in preslikavanja u*r je t>estualna in kolorist i« na zanesljivost ze kar v irtou/na in svi*/ina Hafnerjevega slikarstva naravnost presenetljiva*: Andrej Pavlovcc ■J Sava. Hrassj industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov n.sol.o. Kadrovski sektor 1)0 objavlja prosti delovni nalogi: 1 \' TOZD Tovarna av topnev inatike Sava — Semperit TAJNIŠKA OPRAVILA Pogoji: administrativni tehnik, piimerno znanje strojepisja in stenografije, pasivno znanje nemškega jezika, primerne psihološke lastnosti in zdravstvene sposobnosti: 2. V TOZD Gumeno tehnični izdelki TAJNIŠKA OPRAVILA Pogoji: administrativni ali ekonomski tehnik, primerno znanje strojepisja in stenografije, pasiv no /nanje nemškega ali angleškega jezika, primerne psihološke lastnosti in zdravstvene sposobnosti. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Pred izbiro bo praktični preizkus znanja stojepisja, stenografije in tujega jezika. Pismene prijave sprejema kadrovski sektor, oddelek za kadrovanje Kranj, Škofjeloška 6, v 15 dneh od dneva objave. P&zstavi Marije Orthabvr 1 cevi hiši Rena keramika hpoveduje, poje, Ješe, igra . . . '}§''''■<•.< ne v«', kaj bi si o/derlal najprej To -| s.- iznenada pojav i prod r>bo|. \>S(, hočeš objeti s po:;!edom. vso ,uu.„ !i '.tisnifi v -.pomni Belo. modro, sivo. •n spet belo in okrasto in potem rdeče. fe»0 rdeče. «ak«) eselo smejoč«* s«*. N;i -SreJetiš prvi prostor, nato se drnej in po T Pet vse od /ar je spravila v pisano poslikano klop ob stram-h. je motiv iz Bi*l«* krajine, lahko pa tudi i/ Hi \jenu »Ribiška družina- je bila nac/rajenu r italijanski t frrii vatskega Zagorja. In balerine! Rada ima balet, razgibanost plesa, telesa. Rodile so se iz želje po plesu, po zgovornosti gibov, in morda i/ ski iti*-želje, da bi nekoč, v rosnih mladih letih tudi sama postala balerina. Glasba jo za-nese, pada j*> ima od malega. Tudi igriva je. hudomušna. Kakšna nagaji-vost se na ustih in v očeh menihov poigrava s svetostjo: kot borba med posvečenim svetniškim življenjem in posvetnimi željami. Saj srno konee koncev vendar vsi ljudje, ustvarjeni /a življenje, /a uživanje. Posebno obdobje je njeno bivanje na Cey-lonu. Od tu so nežno zeleno modre in tirkizne barve. Cevlonske žene /. dežniki. Leto in pol je preživela sredi teh gracioznih žena, sredi bujnega, sočnega zelenja. Vsa doživetja, vse te sončne barve in barve* voda so se zlile v eno samo nežnost. In tista dva imenitnika v spodnjem prostoru: posebno ponosna je nanju. Predstavljata nekakšna budistična duhovnika v svečanih oblačilih ob »peruheri«. budističnimi prazniku v avgustu, kjer prenašajo Budin zob. Ves dekor je prava glina, nobene gla-Zure m na njih. Veliko je razstavljala. Dolga vrsta kolektivnih ra/stav. mnogo od teh mednarodnih: Ženeva, Praga, Istambul, Faenza, Cervia, Tbi-lisi, Moskva Varšava. London, Calgarv. Miinebert. Pariz, Najbolj ponosna je na Cervio in Faenzo. Da ti tja vzamejo dela na razstavo, je že velik uspeh. Če pa so tvoja dela še nagrajena, kot na primer njena »Ribiška družina« v Cervii, si pa lahko to šteješ v največji uspeh in ponos. Vzornikov nima, pravi. V očeh ljudi je morda samotar. Vendar, nikoli ni osamljena. Če bi jo kdo sicer vprašal ali je raje sama ali \ družbi, bi priznala, da je raje sama, kajti če je človek sam, veliko več vidi okrog sebe. bolj doživlja vsako stvar. Vedno znova jo navdušuje arhitektura Ljubljane. Občuduje arhitekte*, ki imajo tudi umetniško žilico. Vsak bi jo mo ral imeti. Ne moreš biti genialni arhitekt brez umetniške duše. Zanima jo vse lepo, vse doži veto, vse kar izraža intimo, dušo. Nič ne prodaja, kajti če bi začela enkrat prodajati, bi ne spravila nobene razstave več skupaj, je prepričana. Velike želje ima še po ustvarjanju, toda fizično, pravi, bi ne zmogla več vsega, ne da bi tvegala zdravje. Prva da mu med našimi keramičarkama, ji priznavajo poznavalci. V teh drobnih krhkih stvareh sc tri desetletja njenega dela in ustvarjanja. Tli je vsa njena intima, vsa njena najgloblja izpo ved, kajti njena keramika ni samo za okras njena keramika pripoveduje, poje. pleše, igra se izpoveduje, hkrati pa je monumentalna skrivnostna. Skratka: enkratna. D. Dolenc Ena najbolj ljubkih skupin: Banutčanke s tr niče STRAN ZA DOM IN DRUŽINO, KINO PETEK, 20. JULIJA 19 modrice, buške in zelišča Modrice in buske. podplutbe in udarnino nikakor' niso »monopol« otrok. Vendar- pa. če imamo pri hiši otroke, si vsekakor zapomnimo, kako ukrepamo, kadar se otrok udari ali kako drugače poškoduje. Sicer, pa tudi odrasli nismo izvzeti. Nekdo zadene od rob mize. drugi udari z. glavo v podboj kletnih vrat. tretji si s predalom priščipne prst itd. Pri tem seveda ne gre /a hude poškod be, pač pa pride do manjše podkožne krvavitve. Ta krvavitev se pozneje obarva rume-, no in modro, vijoličasto in črno, nato šele izgine. Ko gre za hude udarce, pri katerih je tkivo zmečkano na večji površini, moramo takoj poklicati zdravniško nnmnr TnH> nri udarcih v pisni kos in trebuh moramo nujno k zdravniku, ker"je lah ko poškodovan kakšen pomemben notranji organ. Vseh nezgod seveda ne moremo preprečiti, /lasti otroke opozarjamo na pivv idnost in kolikor moremo, bedimo nad njimi. Nekatere stvari poskušajmo tudi predvideti. Recepti za nujne primere Takoj ko smo se udarili (ali se je udaril otrok), dajmo na poškodovano mesto kos ledu. Bolečina bo manjša in preprečili bomo, Če že ne modrico, pa vsaj bolečo oteklino. Ne smemo pozabiti položiti med led in kožo papirnatega robčka, da se koža ne bi vnela. NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO '•rcalor KAMNIK DELIKATESNE NAMAZE s hrenom, gorčico in papriko priporočamo k mesnim jedem in jedem na zaru. Naprodaj so v vseh živilskih trgovinah v" 370 milihtrskih kozarčkih. NOVO NOVO. NOVO NOVO NOVO NOVO Sporočamo žalostno vest, du nas je zapustil naš sodelavec pokoju PETER ANZELC roj. 1912 Od njega smo se poslovili.v torek. 17. julija 1984, ob 16.30 izpred mrliški' vežice v Kranju, kjer je ležal do dneva pogreba. SINDIKALNA ORGANIZACIJA SAVA KRANJ Z A H VALA Ob nenadni i/.gubi mo/a in ata ANTONA KEJ ZARJA se iskrt-no zahvaljujemo vsem, ki ste mu kakorkoli poskušali pomagati po prometni nesreči; v.a vse izraze sožalia m spoštovanja do pokojnika; in vsem ki ste ga pospremili na zad nji poti. ŽALUJOČI: /ena Tončka, srn Anton in hčerka Slavna z družinama Slražišee, 17. julija 1981 ( einkovito, - najbolj znano* ljudsko zdravilo za udarnino jo ARNIKA. Na udarnino si položimo obkladek (vato ali gazo), prepojeno / razredčeno arnikino tinkturo ali pa s hladnim arnikinim poparkom. Tinkturo kupimo v lekarni ali jo pripravimo sami: 10 ščepcev sveže ali posuše* ne arnike (cvetov) 1 kozarec 90-odstotnegu alkohola poparek: T) ščepcev arnike prelijemo i 1 litrom vrele vode. Pustimo, da se ohladi. Nekateri pripravljajo arnikino tinkturo tako. da dodajajo cvetovom tudi korenine in liste. Vendar takšen pripravek ni tako dober. Kopeli rok in nog ali pa kopeli celega telesa V arniki so priporočljive ob re-konvalescenci, po že končanem medicinskem zdravljenju hujših poškodb. Za kopel vzamemo enaka razmerja vode in arnike, kot smo navedli za poparek, to je 5 ščepcev cvetov na 1 liter vode. Cvetove poparimo in pustimo, da se tekočina ohladi. Druga zelišča za zdravljenje udarnin Poleg arnike uporabljamo za zdravljenje udarnin tudi druge rastline: — obkladek iz 3 ščepcev sivke (listi in cvetovi) na 1 skodelico vode. Uporabljamo mlačno. — obkladki iz olja šentjan-ževke — obkladki, prepojeni s prevretkom iz preslice (3 ščepce na skodelico) — obkladki, prepojeni s tinkturo materine dušice: 1/2 litra 90-odstotnega alkohola in 1 prgišče listov in cvetov materine dušice naj stoji 24 ur. — kašasti obkladki (naravnost na kožo ali zavito v gazo) iz zmečkanih listov poprove mete ali peteršilja — obkladki iz listov rožmarina, ki smo jih prekuhali v rdečem vinu. — obkladki iz krompirjeve kaše, kuhane z 1 celo rastlino slo/enovca. — ovitki iz svežih listov in cvetov timijana ali obkladki. prepojeni z mlačnim poparkom. ki ga pripravimo iz timijana (2 ščepca na skodelico vo- du). I korenček tako in drugače Korenčkova juha z ri/em •'l(M) g korenčka, 40 g riza. . 40 g masla ali olja. 20 g moke. 2 jajci, 1/2 lončka kisle smetane, peteršilj, sol. Koreni ek ostrgamo, opere mo in narežemo na kocke. Strosemo ga na vroče olje, po-pra/imo,. zalijemo z vrelo vodo, solimo in kuhamo do meh kega. Ko je napol kuhan, vsu-jemo še riž in zgostimo z. ruz-mešano moko. Na koncu juhi-dodamo kislo smetano in sesekljan peteršilj. Korenčkova kremna juha 4 veliki korenčki, 100 g riža, 120 g masla, pol kozarca kisle smetane, 1 1/4 vode, sesekljan peteršilj. Korenček ostrgamo, narežemo na kolesca in ga damo v kozico na maslo. Dušimo 15 minut in pogosto premešamo. Prilijemo osoljeno vročo vodo in ko zavre, vsujemo riž. Kuhamo 20 do 25 minut. Nato juho pretlačimo, jo ponovno pristavimo in primešamo kislo smetano. Pazljivo mešamo, da dobimo gladko kremno juho. Preden ponudimo, potrese-mo s sesekljanim peteršiljem. Surovo korenje z majonezo 400 g korenja, 00 g majoneze, limonin sok. Dobro očiščeno korenje drobno naribamo, pokapamo z limoninim sokom in premešamo z majonezo. Korenček z maslom 500 g mladih korenčkov, 50 g masla. sol. peteršilj. Mlad korenček ostrgamo in oplaknemo. Prekrijemo z vodo, solimo in kuhamo do mehkega. Odcejen korenček poka-pljamo s stopljenim maslom in potresemo s sesekljanim peteršiljem. Dušeno korenje 500 g korenju, 30 g maščobe, 3 kocke sladkorja, sol, kumina, zelen peteršilj. Očiščeno korenje naribamo. Na maščobi karameliziramo sladkor, nanj stresemo naribano korenje, sol. kumino, po potrebi še nekoliko vode ali juhe in korenje dušimo do mehkega. ' Tik pred uporabo primešamo sesekljan zelen peteršilj. Korenček s smetano 000 g mladega korenčka, 40 g masla ali margarine. 1 dl ki sle smetane, peteršilj. sol. po-, per. Korenček temeljito operemo, skuhamo in zmečkamo /. vilicami. V kozici razpustimo maslo, stresemo vanj korenček, dodamo smetano, solimo in popratno. Ko zavre, odstavimo in potresemo s peteršiljem. Korenček v kremni omaki 000 g mladega korenčka, 70 g masla, 2 rumenjaka, 5 žlic kisle smetane, ščepec sladkorja, sol. Korenček operemo, narežemo na kolobarčke in ga stresemo v ponev na maslo. Solimo in potresemo s ščepcem sladkorja. Dušimo 20 minut in po potrebi prilivamo malo vode. Ko je korenček mehak, ga odstavimo in primešamo smetano, razžvrkljano z rumenjaki. Ponev spet pristavimo in počakamo, da jed začne vreti. Takoj odstavimo in postrežemo. Korenje kot prikuha ■ 400 g korenja. 15 g masla ali drugo maščobe. 1 žlica sesekljane čebule, ščepec' sladkorja, sol. zelen peteršilj. Očiščeno korenje narežemo na enakomerno velike rezil in jih prevremo v slanem kr pu. Nato korenje odcedimo, koj ohladimo / mrzlo vodo na krpi dobro osušimo. Na maslu ali drugi maščo svetlo zarumenimo drobno sekljano čebulo, ki ji doda sladkor in korenje ter vse sk paj dušimo. Tik pred uporabo kore potresemo s sesekljanim teršiljem. Korenje s čebulo ' 500 g korenja, 2.5 dl vo* sol, 200 g čebule, 8 žlic bel vina. 50 g masla ali margar Očiščeno korenje nareži na kolesca in kuhamo v nem kropu do mehkega, hanega odcedimo. Čebulo režemo na tanke lističe in v vrelem slanem vinu duširi da vino izpari. Nato razgre mo maščobo ter v njej na kr ko pregrejemo korenje in bulo. Jed po okusu še solim Korenčkova solata 500 g korenčka, 4 žlice o sok 1 limone ali kis, peter ali drobnjak, sol. Korenček ostrgamo, ope mo in naribamo. Zabelimo z omako iz olja. limoninega ka in soli. Premešamo in pc parno s sesekljanim petei ljem ali drobnjakom. rumov lonec Če se bomo hoteli pozimi posebno dobro posladkati in tudi ogreti, ne pozabimo na rumov lonec. Zdaj je čas. da v rum vložimo prvo sadje. Tu so češnje, najboljše so višnje ali kakšne temne hrustavke, rdeči ribez, vrtne in gozdne rdeče jagode, borovnice, marelice že dobite na trgu, breskve, kasneje pa pridejo slive, grozdje, robidnice, maline, tudi kakšne dobre hruške. Večje sadeže razrežemo; breskve na primer razpolovimo, lahko pa rudi razrežemo na kocke. Čim več vrst sadja bomo zložile v lonec, tem boljši bo. In kako pripravljamo rumov lonec? Vzamemo veliko lončeno posodo (včasih se v trgovinah s steklom dobe prav posebne posode za to) ali velik Steklen kozarec. Vanj prepro- sto nalagamo plast sadj plast sladkorja, vse skupaj zalijemo z rumom. Po pravi j bi morali uporabljati moč' rum. vsaj 80-odstotni. Pa je ber tudi naš, nekaj čez 40-stotni, le če boste opazili, hoče sadje v loncu vreti, dc te malo močnega špirita, da dodajte še malo sladkorj postavite lonec na hladno, bo vrenje prenehalo. Rumov lonec hranite hladnem, najbolje kje v ki Če ste za rumov lonec M steklen kozarec, naj bo v t€ nem prostoru ali pa ga ovijt kakšno temno cunjo. Ob Novem letu ga šel čnite, da se bodo vse dodobra zmešale v loncu, jemite, praznik bo takra posebno lep. ZAHVAIjA Ob boleči i/.gubi našega ljubega možu, očeta, starega očeta, brata in strica FRANCA VALJAVCA se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem, posebno sosedom, znancem, Kovinsko obrtnemu podjetju iz Kranja za izrečena so/ulja. darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala* velja gospodu Jermanu, Kovačevim. Dolžanovim, Pajkovim, gospodu župniku, pevcem in vsem, ki so nam stali ob strani ŽALUJOČA ZKNA IN SIN Z DRUŽINO Kranj. 17. julija 1984 NOVO V KINU Ihl 2.'y. juliju do L MVgtlSta bodo v kinu Center Kranj in \ klinu Plavš na Jesenicah vrteti predpremierske filme za leto I98S. Med njimi je nekaj odličnih filmov, ki jih po svetu vrle /. velikim uspehom. Ameriški film — drama FRANCF.S govori o življenju Frunces lin mer, ki se kot mlado dekle preda gledališč n. /a svoje stvaritve je bila celo nagrajena Ko pa gre na Lelei v Sovjetsko iveto, ob vrnitvi domov v Ameriko ne dobi več vloge... I'retresljivo pričevanje o življenju igralke. Odigrala jo je odlična Jesaica l.ange. JEZUS KRISIl S SVPERSTAR je antenski glasbeni film. Skupina mladih ljudi pride v pusti predel Palestine. \jihov prihod nt slučajen tu se osvobode oblačil, ki pripadajo našemu času. slečejo moderne majice, kavhojke in se oblečejo v oblačila iz biblijskih časov I u se začne opera, v kateri je prikazano življenje Kristusa od njegovega tri-inntiilncgu prihodu v Jeruzalem do pribijanju na križ. Izredni songi. odlični vizualni efekti. Film VROČA CECIUJA pa prihaja iz Francije. Iiogati diplomat Phtbppe pozablja svoje prejšnje plejbojsko življenje in se poroči z lepo Cecilijo Zaljubljeni poročni par odpotuje na Portugalsko, kjer ima Phthppe bogato posestvo. Po dveh letih zakonskega življenju je (eni t ,o na enem njenih sprehodov nekdo posilil. Tu je spoznala neslutene Slabosti. Zaljubljena žena vse prizna svojemu možu in z njegovim dovoljenjem krene novim nasladam naproti . . . In se film iz rednega programu: X()( XI l BIJALEC, Ta je v bistvu triler, srhljivku, ki govori o p res t ruše ni ženski, o truplu, kt je i (//mi/o, o mit vem ubijalcu, ki je trpel. i>rcdcn je ubijal... V glavni vlogi igra Robert Mitchum. ______i__ i m——:- KINO KRANJ CENTER - 20. juliju; amer. barv. fant. film MRTVI ix PO kopam ob 16., 18. in 20 uri, 21. juliju: amer. barv fant, film MRTVI l\ pokopam ob l<).. is. m 20. uri, pre micru amer barv. filmu xo( xi \k) RILEC ob 22. Uri, 22. juliju: amer, barv. kanile film ZOB ZA /OH ob io. mi. amer. bani. funt. film MRTVI ix POKOPAM ob l.r>. 17. in p.) uri, premiera umer buri: flogruf filma ZGODBA o JA( Ql 11 l\f Ki \\i l)y oli 21 u rt. 23. in 24. juliju: a mer. barv. /Hm xočxi MORU Ft' oh lil., IX in -'() itn, 2.~>. juliju; (imet. luninim ZGODBA o V. K (Ji "A'/./V/ Kl x NEDVob Ki. 18 m 20 uri, 2ti. juliju: amer. barv fiogruf. drama (Pevt>a premiershih filmov ~a leto 19851 FRANI IS ob 16., IS. in 2D uri KRANJ STORŽU 20. juliju; amer. barv. erot. film TOPLI OBROK ob Iti.. IS. in 20 uri, 21. juliju; hongk barv, film ZMAJEVA IGRA SMRTI ob 16. uri, a me, ban film .IFF.rv išCi: DEl o ob IS. in 20 uri, 22. juliju; hongk han: film ZADNJE SPOROCU O kri t i 11 F..IA 00 14. in IS. un, pred premic i ti nem. barv pust. filma ZAKLAD l\ DIJANSKl GA REZERVATA ob 20. Uri, 23. in 21. juliju: rtem barv pust film ZAKLAO INDIJA VSKEGA hi ZERVATA ob m., is m 20. un, 2:>. juliju; angl. barv film VAMPIRJI I I IJCIilMKF ob Ki.. is. n, :•!) un, 20. juliju, amer barv film ZGODBA o JACOUEUNl ki \\l D\ ob Ki, is i n 20. u n TRZlC - 21. juliju; amer barv film ABSURD V (,Ri /ui \ i xo( l ob is n, 20 uri. prameni amer. ' barv. filmu UREZ'ZLOBI ob 22. uri, 22. juliju; amer. barv /tlm ČLOVl /\ PAJEK Pliori ZMAJEM ob 15, un. amer. barv. film AHSI /,'/» \ (,!{()- //J/17 NOCl ob it m n>. uri, vre niicra umei Itarr filma \Ot'XI \l< ) Ril IC oh 21. un. 2.1. juliju: hgilflk '»m: /,/„, ZMAJEVA IGRA SMRTI Ob 18 in 20 Uri, 21. juliju, premieru hongk barv filma LEOPARDOVI KREMPLJI ob 18, uri. nem ban erot film RF.S\l( \ I /(,(>/>/;/ ob 20 un. KAMNIK noM - ji Mija, amer, barv erat hira TI >l'i i OBROK ob nt. m 26 mi amer ban rUra /i,(»hi; \ < > i \( jq! || |\| M Wl l)Y ol. 22. uri. 22 juliju ■ amrr. barv. komedija JERRV iš( f DELO ob l.r>. un. amer. barv. erot. film TOPLI OPHOK ob 17. m 19. uri. amer. harv. film BREZ /TOKI: oh 21. un. 23. juliju; amer bare film BREZ ZLOBE oh is. m 20 uri, 21. juliju, .špan. ban\ erot. film ccf\'KE m a dam f. Ol cf ob is. m 20. un. 25. juliju; hongk. barv. film RDEČA SKA ob is. m 20 uri, 20. julija;angl. ban- film VAMPIREJEVE (JUBIM KI. ob is. in 20. uri. DUPLICA - 21. juliju: n, u, ban. «rv. film demoni v vrti' ob 20 uri. 25. juliju; umer burv. film SOČNI mori lil ob 20 uri. 20. juliju; umer huir film MRTVI /v pokopam ob 20. u ri. JESENICE RADIO 20. juliju: angl. barv, film vampirji \ f 1.11 BlMKE oh 17 m 19. n". premiera hongk burv filma* 1 EOPARDOVl kri UPU I ob 21 un. 21. juliju: hongk barv fkm LEOPARDOVI KREMPLJI ob 17. m 19 un. 22. juliju; umer barv. cmt komedija PA irk la oh Vi in 19 uri, 23. julija; avrei film < hari 11 t kapi iS — /lil/ xi š. 1 \ll'l<>\ Ob 17. un. n, m barv erot film ŽGEČUIVE ZGQD lil ob 19. uri. 21. juliju: umri burv. 1,1 n, ur ivi ix pokopam Ob 17. in 10. un. 25. juliju: omet 'mri: komedijo JERRV iš( 1 DELO »h 17. in i'j. " JMSENH i PLAVŽ W 21. juliju: nem buri eiot lil m PATRU IA ni, is. in 20 uri, 22. juliju; hongk. burv film l l OPARDOVl KJlEMPUl ob Ki 111 is uri, hem. barv erot film rti s V7< \/ ZGODBI 1 del ob un. 2.1. juliju: umei harv film mr-i \ i i \ pokopa xi ob is m tO un, 21. juliju: umer but, fttfll /<'"< )" IK1R ob is in 20 n". 29. juliju: amer ban giasb film "•/' s M''' s 11 s s t :PER /Al ZDA ob 18 "> 20, uri ... KRANJSKA (;<>Kl -'" "''"'I amer ban komedija JE,RR 1 /M r DELO ob is n". 21. julij"- fPfJJ ban vrat, film Vi 1 VKJ MADAMi OLGI ob 10 un. 24 juliju: amer. burv film /(e!>t>p>a o jaq( 1:1'^ KI \ \ i d\ ob 20 uri •■ DOVJE 22 julija; hongt film ZMAJI \a IGR I SMRTI ob jO un 20. julija: umer hun film >» < \l \iorii K ob 20 uri, RADOVUH a "'/"''; """ ban ki m mi 1 PES ab 20 un juliju; umer. barv. film IZGINIL ob IS. in 20. uri. 22. julija; juffo/- bar~'' film VELIKI TRAXSPORTob 18. un. amer. barv. film PELI PES ob 2V. uri, 23.. 24.. 25. in 20. julija: ni kinopred-stave. BLED - 20. julija; amer bare film KAMION SMRTI ob 2(1. un. 21. juliju: amer. harv. film LETEČA Gl-1.11 II V. 1 ob 18. uri, amer. barv. film ( i MI RKI ob 20. un. 22. julija; amer. han: film KA\IIOX SMRTI ob 18. uri, amer. barv. film CIMERKE ob 'u u ri, 23. ju/iju: u mer. ba n: film 1Z-GINll ob 20. un. 24. juliju: amer. harv pust. Illm BEl ItPES Ob 20 liri, 25. juliju; jugol. han: film VFl.lKl TRA X S POKE ob 20. uri. iidhin.i - 21. juliju: amer. ban: film KAMH) \ SMRTI ob 20. un. 22 juliju; hongk. barv. film LETEČA GJ-UVDINA ob IS. m 20. uri, 26. juliju: ptgol. barv. film \ ETIKI TRAS-SPOR I ob 20. uri. . SKOFJA I OKA SOKA - 20. juliju; umer barv film SREČEN MI ROJSTNI DAN ob 18.30 in 20.30. 21. in 22. juliju; franc. han: erot. film OTOK STRASTI ob 18.30 in 20.30. 21 in 25. juliju: ulov. barv. drama EVA oh 18.30 in '0 30, 26. juliju: v. burv. film DETEKTIV HARIETF / 1/77 7.' ob - 20.30. /ii 1/mki OBZORJE - 20. juliju; franc. ban: film OTOK STRASTI • 10, 21. juliju; amer. buri SREČES Ml ROJSTNI DAN ob 20.30. 22. juliju; amer. komedija boksar /A I)(d A RJE ob 18.30 in 20.30. 25. juliju: amer. barv. film ZVEZDNE Sli /F ob 20.30. POLJANE - 20. juliju; auu mednu BOKSAR /A DOLARJE ob • n uri, 22. juliju; amer. znan. fant. plm ZVEZDNE STEZE ob is. uri, 24. juliju; attiei akcij, film DETEKTIVI ji. V/i'// // /APPF.R OB .". VRI. 21. kovinotehna ZA NAKUP NE POTREBUJETE DEVIZ t - 20. JULUA 1984 TELEVIZIJA, KRIŽANKA, BANKA SPOROČA 7. STRAN TELEVIZIJSKI SPORED .»BOTA. 21- 7. , j m Poročila 1000 Cici 0 5tn dober dan: Čebelica le-i z neba - I«-1<> /-godbe o čo Wuhcu: Kako so sodili si-} s Tjmuku - 1B :*() Zgodbo i/ irt ^pričave. otroška serija sk a Beograd - 17.00 Modrost lesa angleška dokumentni .rna serija - 17..r>0 Ženska p i pultom, češkoslovaška ladaljevanku - 18.15 Čudeži larave- Ameriško živalstvo, anadska pol.jud_no/nan KI g tvenTserija - 19-15 Risan 19.24 TV in radio nocoj , 19 26 Zrno do zrna - 1930 ef y, dnevnik - 19.55 Vreme ■JO Igrani film - 21.35 Zr-talo tedna - 21.55 Ch. Gou- « tod: Faust, opera - 00.15 Po-1 . tč-ila in Oddajniki II- TA mreže: re i.40 Test - 16 55 Sedem kr kalih zgodb o ljubezni, sov " Srtski film - 18.00 Razigra-rai «a mladost, posnetek otro----pu festivala - 10.00 Narodna glasba - 19.30 TV . ' tavhik ?• .0 a pq en 20.00 T\' kaseta: Cffir Hadžimanov, zabav-~ 'glasbena oddaja - 20.30 Tako živimo v Avstraliji. -■. ton - 21.15 Poročila ■ 2120 Športna sobota - 21.45 fe.medv. angleška nada-č.anka - 22.35 Poezija (do 8 05) R Zagreb t. program: 5,30 Poletno popoldne — -Arijski film - 16.00 Zakaj. ri akaj, otroška oddaja ■ *15 Glasbeni album - Muppet shovv - 17.0 - htooisna reportaža - 17.30 ,Cj & dni - 18.00 Poro-'c I* • 18.05 TV Koledar -'~° >T5 Mali koncert 18-39 • , Ww> vaši. dokumentar-.olfa . 19.30 T V Dnev- ne Dri nik - 29.00 Vem. zakaj ujeti ptič poje. ameriški film 21.35 TV Dnevnik 21.50 Za konec tedna NEDELJA, 22. 7. 8.50 Pmočila 8 55 Pihalni orkester jeseniških zelezar-jev 9.25 Živa zav. otroška matineja - 10.10 Trnov ^rad. ponovitev madžarske otroške nadaljevanke 1 0.40 M Smoje; Veliko mesto, nadaljevanka TV Zagreb - 11.45 025 — napoved tedenskega sporeda - 12.00 Ljudje in zemlja - 13.00 Poročila - 15.40 Mostovi - 16.10 Poročila - 16.15 Potovanje v skrajnost, ameriška poljudnoznanstvena oddaja 17.05 Pihalni orkestri .ILA: Srečanje v Dražgošah -18.00 Nevidni bataljon, slovenski film - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj -19.20 Zrno do zrna - 19.30 TV Dnevnik - 19.55 Vreme -20.00 Ž. Senečič — K. Tomi-čic: Gabrijel, nadaljevanka TV Zagreb - 21.05 Čas, ki ži vi: Rab - 21.35 Športni pregled - 21.50 Poročilu ' Oddajniki II. tv mreže: 10.45 Test 11.00 »Znanje-imunje« (do 13.00) - 15.45 Brands Hatch: Avtomobilske dirke formule 1 za veliko nagrado Britanije, prenos - 17.45 Glasbena oddaja - 18.25 Kulturne zakladnice: Brioni - 19.10 Na štirih kolesih, oddaja o prometu in turizmu - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Uzbekistanski vidiki, dokumentarna oddaja -20.50 24 ur - 21.00 Primer v sektorju 36-80. sovjetski film PONEDELJEK, 23. 7. 18.10 Poročila - 18.15 Zgod- ho i/ Neprn ave. otroška serija TV Beograd - 18.45 Vi deo šola — glasba za mlade - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV Dnevnik 1 -19.55 Vreme - 19.57 Propagandna oddaja - 20.00 Ivo Brešan: Hudič na filozofski fakulteti. moraliteta v' sedmih prizorih. posnetek predstave Mestnega gledališča Ljubljana - 22.05 TV dnevnik II Oddajniki II. tv mreže: 17.40 Test - 17.55 TV Dnevnik - 18.15 Zgodba o prade-klici, otroška serija - 18.30 Zurzuela, 3. del otroške predstave - 18.45 Škotski ansambel dud, 3. oddaja (samo za Lj 2) - 19.00 Športna oddaja - 19.30 TV Dnevnik 20.00 Znanost in mi -20.55 Poročila - 21.00 Očara-nje, zabavno glasbena oddaja, ponovitev - 22.05 Dinastija, ameriška nadaljevanka (do 22.50) ,tv Zagreb, I. program: 17.50 Videostrani - 18.00 Poročila - 18.05. TV Koledar -18.15 Zgodba o prudekliei -18.30 Zarzuela, 3. del otroške predstave - 18.45 Video šola - 19.30 TV Dnevnik -20.00 Navadna čarovnija, 1. del sovjetskega filma -21.15 Izbrani trenutek -21.20 Meridijani, zunanjepolitična oddaja - 21.50 En avtor — en film - 22.10 TV Dnevnik torek, 24. 7. 17.50-22.35 Teletekst RTV Ljubljana - 18.05 Poročila -18.10 Zgodbe o Poluhcu: Kako je Poluhec spoznal čarovnika - 18.30 Izročila, glasbena oddaja TV Saraje- RADIJSKI SPORED 3t 'SOBOTA, 21- julija Vi program Uft-t.OC Jutranji program ~ ^'-asba - 8.05 Pionirski tedmV - vmes: Počitniško >r-P0V*an]e - 9.05 Z glasbo ■ ^dan - 9.35 Napotki K .naše goste iz tujine m Po republikah m po Snah - 10.25-11 30 Do '>.r;re ob lahki glasbi _ -M Srečanja republik in hkrajin- 12.10-H-OONaM fciušalci čestitajo in po ajo - H.05 Glasbena zorama - 16.0« Vrtiljak % Studio ob 17.00 - Zu-=-'ijepolitićni magazin ajO 'Škatlica z godbo UO Mladi mladim 1J-3.J M 15 Od tod do polnoč i,5_5.00 Nočni program elasba * . ... FDEIJA, 22- julija *ai program I h 00 Jutranji program Kn - 6.07 Radijska ^lasb J - H 48 Sklad-M za otroke g za mladino - •><>• •Hnnite, tovariš. J *°fi noNaši poslušalci n pozdravljajo Mttajo in ( , n,tnva|,r \26 Za n^c k ;}() P Kb£k uSi tednu - 'r:irSkiork"sti, .530 -ski:n; nedeljska repor-azniena >'1 1S|( popu «a-16.00 Slovenj ^ . , r-ii rovk ,{0 jvsein .'žensku ' h.;, ,,„„nk :r1lzdT; ročno oddaja t? ustvaiialno P ^^lia Jožeta Pr.v Glasbene raz l9'oO 00-22.00 V ne 'dnico ^ 22.20 Skup zvečer ^ {.r >;|ilsho Wogram h 2:J„r> I triburia J1 „,,„ „sio ■.terarni n , izbor ie-Wka P^.'V.ke 23 15 '..ueionuiru ^ ( ( (), ,„,,„, Ifevj fosili* Velenju H TitfY^ Nočni pro, i m ',-4.30 Vjasba 2;{ junija *t>NK,)Kl.M^ ^tproZ** nji prodno 800 -n;; (,r| ,.(H umsko .-' glasba ; • ot, str.on do I Var.; f',r p. Pesnucv na fc/mke ,'r> / .ilasb- . do rlVrrvi''iP 11.35 S po^^K.v.i. »6.00 \. te T^%v,r«dio»bi7.ooj^ rj.i)*'J2L-—■-— _ 18.00 Na ljudsko temo »Dunja li je — duša li je« -18.25 Zvočni signali - 19.35 Lahko noč. otroci - 19.45 Minute s Kamniškim kvintetom 20.00 Pop barometer - 21.05 Glasba velikanov — 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini 22.25 Iz naših sporedov -22.30 Ob domačem ognjišču — 23.05 Literarni nokturno Minka Korenčan: Pesmi -23.15 Zimzelene melodije -00.05—4.30 Nočni program — glasba TOREK. 24. julija Prvi program 4,30—8.00 Jutranji program — glasba - 8.05 Za šolarje ■ 8.35 Mladi kohcertanl - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za nase goste iz tujine - 10.05 Rezervirano /a ... 1105 Ali poznate . . »Siegfnedovo idilo« Richar-da Wagnerja? - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Danes smo izbrali 14.05 V korak .- mladimi 14.35 Iz mladih ,,, i 18.00 Vrtiljak ■ 1T.0O Studio Ob 17 00 - 18.00 SO bočja (prenos iz studia Ha-dia Maribor) - 18.45 Glasbe nu medigra 19.35 Lahko n.....trot i 19.49 Minute / ansamblom Milana Ferleža 20.00 Slovenska zemlja v posu.. ... besedi 2o.:i5 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih 21.05 Radijska igra Lucifero Martini: Biti človek Glasbeni inter-me/zo - 22.13 Informativna oddaja v nemščini in angle sčim - 22.29 Iz naših sporedov 22.30 Mikrofon za slovenske pevce zabavne glas bo 23.09 Literarni nokturno - lasii Daglarca: IVsmi - 23.13 Vodomet m«4odij 00.09—4.30 Nočni program — glasba SREDA, 25. julija Prvi program I. 30 -.8.00 Jutranji program — glasba 8.09 Počitniško popotovanj«- od strani do strani 8.20 Pojte z nami 8 80 Izbor v sredo 9.09 Z glasbo v dober dan 9.35 Napotki za n.isc- goste iz tu jine 10.09 Rezervirano za . 1040 Lokalu*' radij ski' postaje se v kljucujejo II. 05 Ali poznate 11 39 S pesmijo po Jugoslaviji -14.05 \'es«'b nadevi 16.00 Vrtiljak 17.oo studio ob 17 00 18.00 Zborovska glasba v prostoru Ifl času 18.:t() S knjižnega trga -1-9.39 Lahko no«, otroci 10,45 Minut«' z ansamblom Borisa franka 20.00 /bo rovska glasbo P" želji po slušalcev — Svetozar Gu-ček - 20.35 Glasbeni utrinki za klavir Franza Schuberta — Igra pianist Pierre He-ach - 21.05 Bedrich Smetana: odlomki iz opere »Prodana nevesta« - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz. naši h sporedov - 22.30 Zimzelene melodije - 23.05 Literarni nokturno - Anka Žagar: pesmi 23.15 Jazz za vse - 00.05 — 4.30 Nočni program — glasba Četrtek, 26. julija Prvi program 4.30 — 8.00 Jutranji program — glasba - 8.05 Ža šoalrje -glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.03 Rezervirano za ... 11.05 Ali poznate . . . — 11.35 Naše pesmi in plesi 12.10 Znane melodije - 14.05 Za mlade radovedneže - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Rudioteka -18.30 Utrinki iz Amerike -19.35 Lahko noč. otroci -19.45 Minute z. ansamblom Franca Puharja 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nupevov - 21.05 Literarni večer Alexundre I)u-mus-oče-I. - 21.45 Lepe me1 lodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Večerna podoknica - 23.05 Literarni nokturno 23.15 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev -00.05—4.30 Nočni program — glasba PETEK, 27. julija Prvi program 4.30 — H.00 Jutranji program — glasba - 8.05 Za šolarj«1 -8.35 Od plošče do plošče 9.05 Z glasbo v dober dan -9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rez«>rvira-no za . . . 11.05 Ali poznate 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10. i/, glasbene tradicije jugoslov anskih narodov in narodnosti -12.30 Kmetijski nasveti 13.30 Od melodije do melodije 13.50 Človek in zdravje - 14.05 »Nepozabna Car men« - 14 25 Naši poslušalci Čestitajo m pozdravljajo -1 ti (10 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 18(10 Vsa zemlja bo z nami zapela 18.15 Gremo V kino - 19.35 Lahko noc. otroci 19.45 Pojemo in i;i demo 29.00 Na krilih po tja - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in anglesci ni - 22.25 Iz našiti sporedov 22.30 — 24.00 Iz glasbene skrinj«' 00.05—4 30 Nočni program — glasba vo - 2. del - 19.00 Knjiga -19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV Dnevnik I -19.55 Vreme - 10.57 Propa gandna oddaja - 20.00 a. Kalinm: Cigan, sovjetsku nadaljevanka - 21.19 Propagandna oddaja - 21.20 Aktie alno: Kmetovati ob delu? -22.20 TV Dnevnik II Oddajniki II. tv mreže: 17.40 Test - 17.55 TV Dnevnik - 18.15 Mali svet. otroška dokumentarna oddaja -18.45 Francija skozi šanson, zabavnpglasbena oddaja - 19.30 TV Dnevnik -20.00 Top lista nadrealistov, oddaja narodne glasbe -20.45 Žrebanje lota - 20.50 Po poteh svobode, dokumentarna oddaja - 21.35 Poročila - 21.40 Dubrovniške poletne prireditve 84: Koncert Zagrebških solistov -22.25 Knjige in ideje (do 22.55) TV Zagreb I. program: 17.50 Videostrani - 18.00 Poročila - 18.05 IV Koledar -18.15 Mali svet - 18.45 Francija skozi šanson - 19.30 TV Dnevnik 20.00 V žarišču, notranjepolitična oddaja 20.45 Žrebanje lota - 20.55 Deček z zelenimi lasmi, ameriški film - 22.15 TV Dnevnik sreda, 25. 7. 18.10-22.25. Teletekst RTV Ljubljana 18.25 Poročila - 18.30 Ciciban, dober dan: Ob ribniku - 18.45 Mozaik kratkega filma: Luna, luna, luna, kanadski tilm, Duša pod jadrom, kanadski film. Pričakovanje, madžarski film -19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik I 19.55 Vreme - 19.57 Propagandna oddaja 20.00 Film tedna: Sum, umuri.ški film 21.35 Kulturne diagonale 22.10 TV Dnevnik II Oddajniki II. tv mreže: 17.40 Test - 17.55 TV Dnev nik - 18.15 Gusarji kapitana Kavlja, otroška serija 18.45 Festival obdonavskih dežel: Narodnu glasba Sovjetske zveze - 19.30 TV Dnevnik - 20.00 Olimpijska sreda - 22.00 Poročila - 22.05 Melodije Istre in Kvarnera Četrtek, 26.7. 17. 45—22.30 Teletekst RTV Ljubljana 18.00 Poročila - 18.05 Tra polio HH 33: Veliki lovec Hama-Hama (ČB) - 18.45 Želeli ste. poglejte, poučno-zabavna oddaja - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV Dnevnik I 19.55 Vreme - 19.57 Propagandna oddaja - 20.00 Tednik - 21.00 Propagandna oddaja - 21.05 R. Castellani; Življenje Verdija, italijanska nadalje vanka - 22.15 TV Dnevnik II Oddajniki II. tv mreže: 17.40 Test - 17.55 TV Dnevnik - 18.15 Junaški rod, otroška serija TV Skopje -18.45 Mah veliki svet. zabav no-dokumentarna oddaja - 19.30 TV Dnevnik -20,00 Umetniški večer — M. Držič: Skopuh, predstava gledališča Komedija iz Zagreba - 21.10 Poročila -21.15 Kronika puljskega Filmskega festivala petek. 27. 7. 17. 55—23.40 Teletekst RTV Ljubljana 18.10 Poročila 18.15 Čez tri gore: Mariborski pklet -18.45 Trnov t;rud. madžarska otroška nadaljevanka (ČB) 19 15 Risanka • 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik I 19 55 Vreme - 19.57 Propagandna oddaja 20.00 Modrost telesa, angleška dokumentarna serija 20 50 Propagandna oddaja -20.55 Ne pre/rite - 21.10 Marlovve. angleška nanizanka 22.00 TV Dnevnik II 22.15 Spirala, poljski lilm Oddajniki II. tv mreže: 17.40 Test 17.55 TV Dnevnik 18.15 AVtpgrami, otroška serija TV Skopje - 18.45 Narodna glasba 19.30 TV Dnevnik - 20.00 Dubrovniške poletne prireditve 84: Koncert Simfoničnega orkestra in zbora umetniške-; ! i ansambla Doma .n .A iz Beograda - 20.45 Poročila -20.50 Krleža v video me-dijah: Odmev galicije. do-kumentarna serija 21.45 Nočni kino: Major Bauk. jugoslovanski film NAGRADNA KRIŽANKA SOD SLOV DRAMATIK I ANA-1 SLOV PEVEC POPEVK NEPOTREBNO BREME VODNA ŽIVAL S KLEŠČAMI TIPlCNA PRIMOR POKRAJINA STIKALI-SCE DVEH PLOSKEV REŠEVALNI ČOLN GRS jugosl hlmska IGRALKA (BEBAl AMtniSrv PISATELJ iGEORGti OKUSNA MORSKA RIBA SLOV. (iasTAv) grški pisatelj i-PA ŽINJAIVANA- POŠKODBA TKIVA PRIBALT SKA SOV JETSKA RE PUBLIKA SLOV PISATELJ i VLADIMIR! CERKVENI PEVSKI ZBOR NEM FILM IGRALKA IKARIN! IZVEDENEC V GEOTEHNIKI ŠKOTSKI STROKOVNJAK ZA PREHRANO LJUDSTVO V KAM-PUCUI Rešitev nagradne križanke z dne 11. julija: steklenica, nastavitev, ork, žirant, VA, Bitola, koma. karta. Anka. Ozark, Bali, Rotar, Arad, Ar. Ankara, litota, Vi, sek-stant, Maureen, Er, on. NR, Ate, Kioto. Brin, antagonist, raster, ata. Prejeli smo 112 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (250 din) prejme Zlata Šu-šteršič, Prešernova 4, Kranj, 2. nagrada (150 din) prejme Mirko Rihar, Kranjska .c. 4. č. Kamni, 3, nagrado (100 din) prejme Saša Pretnar, Podbrezje 47, Duplje. Nagrad«? bomo poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke pošljite do 25. julija do 9. ure na naslov: ČP Glas Kranj, Moša Pijade 1 — z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 250 din, 2. nagrada 150 din in 3. nagrada 100 din. S 1. JULIJEM VIŠJE OBRESTNE MERE ZA DINARSKE HRANILNE VLOGE za vloge (najmanj 20.000,— din) vezane nad 3 mesece za vloge, vezane nad 12 mesecev za vloge, vezane nad 24 mesecev Obrestne mere za vezane devizne hranilne vloge so nespremenjene: za vloge, vezane nad 12 mesecev za vloge, vezane nad 24 mesecev za vloge, vezane nad 36 mesecev ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske O LAS 6. STRAN petek. 20. julija 1984 REPORTAŽA Pri Sivkarju je vse domače štirinajst dni. Domača hrana, ki jo z veliko občutka in ljubezni pripravljata Vinko in Veronika, je navdušila najbolj zahtevne goste. »Sami delamo domače klobase, šunko, pečeni- Javorjev dol nad Sovodnjem — -Sedem kilometrov nad Sovodnjem v Poljanski dolini je ves Javorjev dol. Čisto na samem stoji Sivkarjeva domačija. Daleč naokrog ni bilo nikogar, ki bi lahko postregel žejnim in lačnim planincem, ki so hodili na nedeljske sprehode po bližnjih hribih. Prav zato so se pred leti, ko so pri Sivkarju začeli graditi novo hišo odločili, da bo njihov dom postal tudi izletniška točka. Vinko, Sivkarjev oče, je sam naredil opeko, toda prvo je moral prodati, da je lahko kupil material za zidavo. Kasneje, ko so se odločili, da bo njihova kmetija postala turistična kmetija, so dobili trideset starih milijonov posojila pri Kmetijski zadrugi in pri Gozdnem gospodarstvu. Ta denar jim je bil v pomoč, da so lahko uredili pet turističnih sob, ki so jih predlani začeli oddajati turistom. Prvo leto, pa tudi lani, je bilo vse poletje veliko gostov, saj jih lahko hkrati prenočijo kar dvanajst. Hodili so iz Kopra, Beograda, Zagreba. Ostali so en teden, deset dni. —/Veronika in Vinko Kavči skrbita ca goste na kmetiji Globoko sežejo korenine slovenstva Mogočno drevo slovenstva, ki je pred dvema letoma pognalo korenine v devet držav sveta, koder živijo slovenski izseljenci, se še bolj razrašča — Letos se vrača v Slovenijo prek 70 mladih, generacija, ki se je že rodila v drugi domovini, da bi se naučili jezika in spoznali domovino svojih staršev Kranj — Slovenci ostajamo Slovenci, ne glede na to, kje živimo. Da to resnično drži, dokazuje poletna šola slovenskega jezika, ki jo za otroke slovenskih izseljencev po svetu letos že tretjič prirejajo Slovenska izseljenska matica, Filozof*"' ^ fakulteta v Ljubljani, Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo, Republiška izobraževalna skupnost in Srednja šola pedagoške, rečunalniške in naravoslovno matematične usmeritve v Kranju. Letošnji odziv druge generacije Slovencev po svetu je presenetljiv. Medtem ko se je prvo leto k tečaju slovenščine priglasilo kakih 30 mladih, ki so prišli iz devetih držav, jih je danes še enkrat toliko iz 13 držav. Naraščajoče zanimanje za slovenski jezik, kulturo in Slovenijo ter velika odmevnost poletne šole slovenskega jezika v Kranju dokazujeta, da duh slovenstva celo v drugi in tretji generaciji Slovencev še vedno živi in si želi svoje potrditve. Čeprav mnogi znajo po slovensko le voščiti »dober dan«, drugim pa gredo iz ust le redke, okorno zveneče slovenske bfesede, se čutijo Slovence. Tudi tedaj, ko je med njihovima domovinama ocean. In takih, ki so v pone deljek prišli v Kranj iz dežel onkraj morja, je vsaj polovica: iz Združenih držav Amerike, Kanade in Avstralije, kjer menda ravno zaradi tolikšne oddaljenosti v klubih in društvih živo deluje slovenska kultura. Tudi iz. Argentine so, pa iz številnih evropskih držav, kamor so se pred več desetletji izselili Slovenci ali pa tja odšli le začasno, po zaslužek. Trije tedni, kolikor jih bodo prebili v Kranju, jim ne bodo dali zgolj znanja slovenskega jezika, temveč še veli ko več: potovanja po Sloveniji jim bodo odkrila značilnosti domovine njihovih staršev, na tečajih folklornih plesov in glasbe bodo proniknili v slovensko tradicijo; obiski v tovarnah in pri njihovim vrstnikih jim bodo odkrili Slovenijo takšno, kakršna je danes. Slovenija je domala vsem blizu iz pripovedovanja staršev, iz njihovih otožnih spominov, o Sloveniji danes pa ne vedo veliko. tem pa še nekajkrat. V šoli slovenščine sem prvikrat in upam, da mi bo dala dovolj osnove za nadaljnje samostojno učenje jezika. Če mi bo slovenščina v Državah kaj koristila? Vse je koristno, česar se naučiš. Na tihem pa malce upam, da bom morda kdaj v Sloveniji ustvarjala v svojem poklicu, sem namreč oblikovalka notr.anje opreme. In svoje otroke bom seveda učila slovensko že od malega. Sama sem predolgo čakala . ..« 23-letni Alfred Breznik iz Sidneva v Avstraliji pa se je slovenščine dve leti učil pri dopolnilnem pouku in iz tega jezika tudi položil maturo pri slovenski učiteljici Marin Ličan. »Oba moja starša sta Slovenca in doma tudi govorimo slovensko, če seveda ni be seda o politiki ali tehniki, o čemer »nam gre bolje angleško. Tukaj, v Kranju, si bom svojo okorno slovenščino malce popravil. Pri mojem prihodnjem delu, do.štu-diral sem na elektro fakulteti, mi slovenski jezik morda ne bo zalegel, vendar se kljub vsemu spodobi, da ga obvladam. Pri Mai k i Ličan sem bil med prvimi slovenskimi maturanti. Tedaj je pouk slovensi me tekel komaj dve leti, zdaj pa se mladi vpisujejo že po štiri leta.« Letos sta med slušatelji slovenščine v Kranju tudi 17 letni (Irkinji: Aleksandra Tsallu, ki se jo že lani tukaj učila sloven skega jezika, in Klektra Tsigaridu, ki ji be seda gladko teče iz materine šole. Materi obeh deklet sta namreč Slovenki in dekleti sta /o majhni poslušali melodično materinščino staršev. Ker njuni domovini nista daleč vsaksebi, Slovenijo skoraj vsako leto obiščeta med počitnicami. ».Jugoslavija ni daleč, zato radi prideva semkaj. Poznava že mnoge kraje, a od vseh nama je najbolj všeč Slovenija. Tu je namreč najina domovina Prav zato bi tudi radi znali pravilno govoriti slovensko.« D Z Žlebu lovce Mnrtinčič iz VVushingtona v Združenih državah slovensko komajda kaj in čeprav je Slovenijo poprej ze šnn'krat obiskala, ji je blizu le kulturna in folklorna podoba domovine njenih pred ft* Alop. družina je slovenska, zato sem se tudi' odločila, da s,. nauCim jozika. V VVash.ngtonu, kjer /iv.m n. Učeni? slovenskega jezika, saj urmti/i (. v rusko Od p.znoslovansk.h ,e/.kov a srbohrvatsko. pa tudi delov un.e , oven skih klubov tam okol. je sihko. Vključena 2S!;!;:,; tamburaške .,«* w sem že 1007. leta gostovala v Sloveniji, /a Kaj s v hotel Medsebojni odnc na niso prav nič sj, žejo v obtolčenih vt — V prijetni dolinici v Javorjevem dolu je Sivkarjeva kmetija Elcktru TsKiundu m Aleksandru isullou ce, sir. S snaho pečeva pecivo, potico, bobe, piškote. Vsi pa so najbolj veseli domačega kruha,« pravi Sivkarjeva mama Veronika, ki se je ravno pripravljala za »veliko peko«. »K nam hodijo starejši gostje, za mlade je bolj privlačno morje,« razmišlja Vinko, »toda letos tudi teh ni. Čudno se mi zdi, da naenkrat ni nikogar. Letos nismo imeli še nobenega gosta, ki bi ostal več kot dva dni. Veliko jih pride ob sobotah in nedeljah, večinoma se pridejo le dobro najesti, popiti »štamperle«. Največ jih prihaja iz okolice Žirov, saj tam že vsi poznajo našo hrano. Na sedmih hektarih obdelovalne zemlje pridelamo toliko krme, da imamo v hlevu vedno najmanj deset glav goveje živine pa še nekaj prašičev. Vsako leto jih moramo nekaj zaklati, saj je vsa hrana, ki jo prodamo turistom in izletnikom, domača. Zadnjič, se spomnim, smo kupili kruh, ker ga je zmanjkalo. Še danes ga imamo. Nihče ga ni hotel jesti.« Sobe na kmetiji so lepe. Stropi, stopnišča, vse je obloženo z lesom. »Vse je naredil Vinko sam«, pravi Veronika in odpira vrata v sobe. Vsaka ima svojo kopalnico, stranišče. Vse je pripravljeno in čaka goste. Teh pa ni od nikoder. Le ob sobotah in nedeljah je hiša polna ljudi. »Včasih so pri nas družabni večeri, razni sestanki in srečanja. Pripravimo pa tudi ohcetr, če ni več kot štirideset ljudi. Tako lahko kljub temu, da ni gostov, prodamo pripravljeno hrano,« se tolažijo Sivkarjevi. V škofjeloški občini je trenutno registriranih osemnajst kmetij, ki se ukvarjajo s turizmom. Vsaj na desetih je. podobno kot pri Sivkarju. Turistov, ki se zanimajo za počitni- kovanje na turističnih kmetijah je vedno manj. Vloga Kmetijske zadruge naj bi bila predvsem v pridobivanju kmetij za turistično dejavnost, v svetovanju pri gradnji in opremi kmetij. Kmetijska zadruga je registrirana tudi za prodajo sob. Zadnji dve leti ni bilo delavca na področju pospeševanja kmečkega turizma, zato je tudi prej zastavljeno delo zaostajalo. Pred tremi meseci je to delo prevzela ing. Nežka Bajt, ki pravi: »Letos smo prepozno začeli s propagando, zato ni veliko zanimanja. Temu je krivo tudi dejstvo, da se vedno manj ljudi odloča za počitnice. Kmečki turizem nudi le sprehode, nabiranje gozdnih sadežev, pomoč pri kmetovanju in domačo hrano. Zato je zanimiv samo za starejše ljudi, ki se pridejo resnično spočiti. Ti pa hočejo udobno urejene sobe, s kopalnicami in stranišči. Tega so se kmetje pri prvih urejanjih kmetij premalo zavedali in je sedaj težko popravljati«. Turisti, ki enkrat pridejo, povedo to svojim znancem pa tudi sami se vračajo na kmetije. Tako kmetje največ sami skrbijo za svojo reklamo in goste. V Alpetourovi poslovalnici, kjer tudi prodajajo njihove sobe, je zanimanje zelo majhno. Gostje za. prenočišča z zajtrkom na turistični kmetiji odštejejo 470 dinarjev, za prenočišče z zajtrkom in večerjo 650 dinarjev in za cel penzion 750 dinarjev. Vendar, kljub nizkim cenam, kmetije ostajajo prazne. To je eden od vzrokov, da zanimanja za urejanje kmetij za kmečki turizem, ni več; Druga pomembna zavora pa so kreditna sredstva z visokimi obrestnimi merami, ki postajajo za kmete predi aga. V. Primožič Gozd Martuljek - Za Špik, depandanso in kart I ni ni preostalo drugega, k ' uvedejo ukrep družbe varstva in postavijo zai I kolektivni poslovodni o Stavbe so bile zanemajj medsebojni odnosi slab stov ni bilo. Lastnik hotel pandanse, mladinskega in kampa v Martuljku je vna organizacija Integra Zdaj, ko je minilo ve pol leta, so začeli zapušča lovno organizacijo v Ma ku številni delavci in se slili v drugih gostinskih t nih organizacijah. Ko se varjamo z zaposlenimi, na začasni kolektivni u vodni organ številne prij be, upravičene in neupr ne. Čaj v obtolčenih vrčkih Že na občnem zboru kata, ki je bil nesklepče delavci opozarjali na to, < razmere obupne. Ni jim prav,-da so se pred hott zgradila teniška igrišča, \ na najmanj 6 milijonov, kredit (ob gradnji so poz* na igrišča napeljati vodo. ; tla prekopavajo zdaj), med ko ni bilo denarja za ose dohodke, ne za delovni in tar, delovne obleke, čaj pt servirali v obtolčenih, od njenih vrčkih. Za tenis igr bodo plačevali ogromne c sti, vprašanje pa je. kom pravzaprav namenjena, k je več kot jasno, da prihaj hotel že leta in leta tisti d či turisti, ki so potrebni vljenja. Največ pripomb in h, tožbe letijo na vodstvo Saliha Kapetanoviča, ki hotelu zaposlen osem le lih je bil ekonom, vendar koncu maja dobil spo (brez pravnega pouka. napisa, da je njemu sploh menjeno), da sta se dele mesti ekonoma in skladišlp ka združili in da je odslej poslen v recepciji kampa. Na njegovo pritožbo so govorili, da ni opravljal d skladu s pravilnikom, da njf, zadosti vesten in požrtvt len, da se je branil del in d ugotovili primanjkljaj em že. Kapetanoviča so prem devet mesecev pred nje upokojitvijo. - Kmečka peč. ki ogreje sobo. ji daje pravo v:dnšje. gospodi nja pa v njej peče kruli m slaščice Jubilej bohinjskih! gasilcev Bohinjska Bistricu - (Jasi Hi društvu Bohinjska Bistricu U Vp slavi ion Um Ob visokem tub \n pripravljuju vrste prirvditej l srečanj. F)vv sta /e /a njimi. ^ £ delju su priredili tekmovanj * silskih enot Bohinja /a pivh fl pnkal gasilskega društva UoP sk.i Bistrica. V sredo so se « v domu ložu A/manu. kjer !*' kulturni program, v kateiv: sodelovali učenci osnovne -Jane/a Mencingerja ,„ M.j >fr DI'D Svoboda Toma/ (..odet -r Danes bo v Dimni Joža \ -f a.vn.-stna soja. jutri vaja — Stare k ni t \ 1'rimo m Kr 1*1 J* 111 e ji \lnice I mo rs skiji enoj m p,,kaz' na'^Bj gasilske m reševalne op* ? , (,el 10 pa koncert godbe hala 1/ Coni. sprejem gustJ gasilcev pred gas,|sklm d(J slavnostno .Serov ,^1 prapora in mimohod g isiu\l kune« pa velika gas,isk , vel Dani REPORTAŽA PETEK, 20. JULIJA 1984 9. STRAN O LAS tja ik in ob njem se ob uvedbi začasnega poslovodnega orga-'radili so lepa tenis igrišča, v hotelu pa stre m pravi, da so že leto dni _u nabavljali »mimo njo da sploh ni vedel, kdo na ■a, in da se niti približno rati krivega za embalažni primanjkljaj. Ni bil več član kplegijskega organa, uprl se je, da bi plačeval sindikalno članarino, ker je i/ sindikata, ki ga ni bilo, izstopil. Vendar Prava sramota so polomljene klopi. Priletni in.zdravja potrebni gosti, ki prihajajo v Spik dvajset in trideset let, tega še niso doživeli . . . ob hotelu, vse klopke so polomljene ali pa jih sploh ni. I/ dvorane, ki so jo obnavljali, so odpeljali /.a marsikoga še upo-• raben strop in klopi ter mi/o. ki bodo končale kot kurivo: deke, stare, a še uporabne, so končale na smetišču. Nobenega in zares nobenega opravičila pa ne more biti za hladilne omarice v kampu, povsem nove, ki postajajo že vse zarjavele, kajti nikomur ne pade na pamet, da bi jih pokril vsaj s polivinilom. Tedaj so Špik veljale 860 tistoč dinarjev, zdaj stanejo še enkrat toliko. Več kot očitno je, da tu ne more biti pravega gospodarja; žalostno, da so letos hudo nezadovoljni gostje, ki v tej samozvani B kategoriji'plačujejo dnevno 950 ali 1.200 dinarjev. Mile Arsovskj, elektroinže-nir prihaja v Špik ži- dvajset let. zaradi zdravja: »Posekali so najlepši gozd, klopi ni več, največja neumnost, kar so jo lahko napravili, pa so tenis igrišča pred hotelom. Za takšne goste jih ne rabijo, če pa že morajo hit:, hi bila lahkoob mladinskem domu. V sobah so omarice polomljene, stare petdeset let, brez klji/čavnie — skratka, vse skupaj sploh ni vredno besed!« D. Sedej »tri kuriln ndni, ker lCt v hotelu Spik je kup premoga na dežju že šti-se nikomur ne zdi vredno, da bi ga pospravil . . so mu mesece in mesece od dohodka trgali denar za sindikat in pri zadnji plači, ko je bil ves mesec v bolniški, tudi denar za nevidni lom. Sprašuje se, koliko časa bodo zaposleni v Martuljku še morali čakati, da bi se razmere vsaj za silo spremenile. V vseh delovnih letih ni bil niti enkrat kaznovan; še posebej mu ni všeč način, kako se hotel vodi. Že res, da je v takih razmerah potrebna »trda« roka, vendar je žal tako, da so vsi delavci, tudi zaposleni v depandansi, izjavili, da jih v zadnjem času nihče od vodilnih ni niti enkrat vprašal, kako delajo, s čim so nezadovoljni... Kot da bi bili kos inventarja. Hladilne omarice na prostem Ce že uvedemo ukrep družbenega varstva, ga pri vseh milijardah pomoči ne bomo uspešno opravili, če ne znamo ravnati z ljudmi. In pri tem jim je v Martuljku spodletelo Znatno huje pa je to, da v teh mesecih sanacije gostje opažajo, da se na stavbi in v okolici dela še dodatna škoda. Fasado hotela so obnovili, a takoj je začel odpadati omet; žlebovi so skrivljeni, čeprav novi. Nov visok dimnik iz nove kurilnice je že po nekaj mesecih ves sajast in črn; premoga, ki leži zadaj za hotelom, nihče ne pospravi. Na terasah mladinskega doma raste trava, posekali so veliko lepih dreves Pred hotelom so krasna teniška igrišča, zadaj pa kupi starega železa. — Foro: D. Sedej Kmetom obilne pomoči in regresi v iPseniški občim so ustanovili intervencijski 1,1 Jhi za nospeševanje kmetijstva, v katerega vsi Sklad za pospes ^ ftR ndst.nt.knv nd hriittn zaposleni dohodka sklad za pospes- Qg idstotkoy Qd gmtto z,aP0^,e^^Tetno se zbere 40 milijonov dinarjev krnice - V občini deluje pose-J za pospeševanje kmetij j L* ^tererri se letno zbere kar 40 (Wi dWmrjev. Ta denar nam Mesečno vsi zaposlen.llkfpo želij« ^kmeUjšwo in f-i»orejo v ki je pretežno 'ndustr.jska n *,'h™ će so tudi zaposleni v ^horganlzacuah;,a prehrano 'no, da živino in kmetijske pri- pošiljajo v z štetom, zadružnim zadrugo in na trii- kooperan-za gradnjo 'lStOS 3amfnjone"70:000 di skupaj ^^etovjedobilo ■ o novih v. Sede m naj r-dvi^no od tega, kolike stojišč so nameravali zgraditi. Sklad je pomagal začetnikom, ovčjerejcem in vsem ostalim, ki so le prosili za nepovratna sredstva za povečavo stojišč ali modernizacijo hlevov. Morali so prinesti urbanistično potrdilo, priporočilo pospeševalne službe ter se obvezati, da bodo v desetih naslednjih letih poleg redne oddaje živine na stojišče prispevali še sto kilogramov žive teže živine. Na stojišče dobivajo po 40.000 dinarjev in tako je večina zaprosila za okoli 200 tisoč do 400 tisoč dinarjev. Nihče ni dobil več, z izjemo kmeta-kooperanta iz Radovljice, ki mu je pomagal tudi izvršni svet skupščine občine pri razširitvi hleva in nabavi rezerv v živi teži. Sklad za pospeševanje kmetijstva v jeseniški občini s 40 milijonov dinarjev letnega dohodka ni reven in lahko-kmetom obilno pomaga. Kmetje se ne pritožujejo; vsi so zadovoljni, nekateri celo izjavljajo, da tako dobre pomoči pod tako ugodnimi pogoji že dolge ni bilo. Denar zares dobivajo brez obresti kot .nepovratna sredstva le z jamstvom, da bodo oddali po sto kilogramov več v naslednjih desetih letih. Sklad pa ima v programu za 6 milijonov 500 tisoč dinarjev kompenzacij za goveje in svinjsko meso, ki jih letos niso koristili. Za sovlaganje v govedorejo so namenili 3 milijone, za pokritje izgube kranjske mlekarne 2 milijona dinarjev. Za oddano meso višinskih kmetov namenjajo prispevek v višini 600 tisoč dinarjev, za premije za oddano mleko 257 tisoč dinarjev, za stroške A kontrole 100 tisoč dinarjev. Za premije za mlado pitano govedo plačujejo letno 9 milijonov dinarjev, denar odhaja za razne stimulacije, krmila, gnojila, celo za elementarne nesreče so plačali 129 tisoč dinarjev. Pri tako visokih številkah zbranega denarja seveda ni vprašanje, če se po vaseh gradijo zbiralnice, če se gradijo pašniki ali ustanavljajo strojne skupnosti — sklad lahko pomaga. Najvišje postavke so pri zavarovalnih premijah, ki jih planirajo v višini milijon 450 tisoč dinarjev in v premijah za mleko, ki jih bo letos za 5 milijonov 840 tisoč dinarjev. Vsem kmetom, ki imajo mleko v A kontro- li, namenijo dinar stimulacije pri litru, visokogorskim celo 3 dinarje. Kmetje zato radi oddajo mleko v zbiralnico in mlekarno, bolj ob strani pa so tisti, ki očitno nimajo najboljšega mleka. Kmet, ki odda 500 kilogramov žive teže živine ali 5.000 litrov mleka, je upravičen tudi do dodatne stimulacije, ki znaša 50 kilogramov krmil ali 100 kilogramov umetnih gnojil. Takih kooperantov, ki presežejo ali dosežejo te tržne viške, pa je v jeseniški občini 85. Delavec, ki v delovni organizaciji redno mesečno prispeva v sklad za pospeševanje kmetijstva, nudi kmetijstvu zares izdatno pomoč in vsaj v tem času se nobenemu kmetu, ki je zadružni kooperant, ni treba pritoževati. Pomoči je obilo, družbene skrbi za razvoj in pospeševanje kmetijstva dovolj. Na drugi strani se že postavlja umestno vprašanje, če v času hude obremenitve gospodarstva ne bi — navkljub vsemu — začeli varčevati tudi na kmetijskem področju. D. Sedej r Zbiralnica mleka v Martuljku Janez Smolej, star 27 let, je doma, pri Jurču, prevzel kmetijo in danes ima v hlevu 20 glav živine. Janez dnevno odda mlekarni 50 litrov mleka, skupaj s sovaščani pa ga dnevno namolzejo 200 litrov. Zdaj so se odločili, da bodo zgradili zbiralnico, saj so še edini v dolini, ki imajo mleko v »kanglah« ob cesti. Jurčov Janez je letos sam ogradil hektar in pol pašnika, pridno je delal, za kar je upravičeno dobil — prvič v življenju — družbeno pomoč. Poslali so mu tono gnojil, v vrednosti 20.000 dinarjev. Janez, ki pravi, da bi v hlevu še zgradil nekaj stojišč, je mnenja, da kmetom danes ne gre slabo in da družba dovolj pomaga. Z urejevanjem pašnika bo nadaljeval, saj' bi ga potreboval 5 hektarov. Trdno pa je tudi prepričan, da jim bo v Martuljku kmalu uspelo zgraditi zbiralnico mleka. še dvanajst borcev za severno mejo 1918-19 Kranju živi išja politika je hujša »t vsaka vojska Lakner: , da se vsaka dva meseca Povedali so m>, <^ Kranju. Pred leti so ,«i zdaj pa včasih štirje, trije a dajali se vsi, z jj- N-ihov vodja je joz tudi samo še ava. ■».r^L-nee. »si rka. »Letos bomo uredili le .sanitarije in kabino za preoblačenje. Če SPOROČILI STE NAM TRŽIČ: PREPRIČLJIVO BLUE RA-CERS1 — V tržiški nogometni rekreacijski ligi tekmuje letos sedem ekip, ki so /a prvenstvo prispevale po 3500 dinarjev. Vsa srečanja so na igrišču Pod gradom. V spomladanskem delu so bile ekipe disciplinirane. Edini incident v ligi je izzval igralec Bombažne predilnice in tkalnice Tržič, ki se je kar s [Mastmi lotil sodnika in bo zato v nadaljevanju lige sedel na klopi. Največ nogometnemu znanja so pokazali nogometaši s Pristave (Blue racersi), ki niso izgubili niti enega srečanja in so prejeli vsega štiri gole. Dobro so igrale še ekipe BPT, SGP in Koprive, medtem ko so Kamele, Kino in Tokos prikazali slabo in neučinkovito igrd. — J. Kikel BOROVI JE: GASILCI IGRALI NOGOMET - Tržiški gasilci, ki že več let uspešno sodelujejo z gasilci iz Borove! j, so se pred nedavnim pomerili z njimi v nogometu. Srečanje v Boro-. Ijah so dobili Tržičani z rezultatom 5:3 (3:1). Povratno tekmo bodo odigrali septembra v Tržiču, takrat se bodo med seboj pomerili tudi šahist'. — J. Kikel Fotografije Planice Organizacijski komite Planica bo ob 50 letnici prve tekme v Planici izdal poseben almanah črnobelih in barvnih fotografij. Prosimo vse, ki imajo posnetke s tekem ali treningov, priprav, gradnje in podobno, zlasti predvojnih, na katerih so tekmovalci, funkcionarji, občinstvo, skakalnice in vse drugo, kar je povezano s Planico, da nam pomagajo zbrati gradivo in prispevati k doku meritaciji svetovno znane zibelke smučarskih poletov. Morda sami ni mate fotografij, a veste za nekoga, ki jih ima? Fotografije amaterjev, poklicnih fotografov in razglednice bomo strokovno prelotografirali na domu lastnika. Trosimo, da nam sporočite sVoi<* pripravljenost za sodelovanje na dopisnici ah v pismu na naslov: ORGANIZACIJSKI KOMITE PLANICA M0(W Ljubljana, Poljanska Ne pozabite navesti svojega na ,.....ter časa. V katerem vas lahko obiščemo. V imenu vseh. ki smo ra- . g Planico in ji žrtvoval, svoje sposobnosti, /nanje in delo: prisrčna hvala! Organizacijski komite Planica J se bo v prihodnosti izkazalo, da bo vse več občanov zaradi dragega letovanja ob morju, preživljalo dopust v domačih kopališčih, bomo popestrili ponudbo: uredili teniška igrišča, mini golf, prostor pod kostanji in nabavili nekaj čolnov za vožnjo po reki. Kopalna sezona je zelo kratka, krajša od 30 dni. zato se ob vsem tem zastavlja vprašanje, ali bi bile takšne naložbe gospodarsko upravičene.« Družba zahteva od Alpetoura dobro gospodarjenje in zato je razumljivo, da denar vlagajo tja. kjer jim hitreje prinaša dohodek. Letos so nekdanje kegljišče preuredili v disko Sora, v kata-rem je 160 sedežev, ter poskrbeli za privlačen zunanji prireditveni prostor, na katerem so se že zvrstili Slaki, Andrej Šifrer, ansambel Šok in druge bolj ali manj znane skupine. Vse to jih je veljalo 2,5 milijona dinarjev. Škofjeločani. predvsem mladi, so zabavišče v bližini mesta vsekakor potrebovali; bližnji stanovalci pa nad novostjo niso najbolj navdušeni, ker v petkih in sobotah domala do jutranjih ur ne morejo zaspati. Nekaj pripomb imajo tudi kopalci. »Kaže, da si vneti obiskovalci zabavnih prireditev in nočnega lokala dajo nazadnje duška še s tem, da prazne steklenice zmečejo v Soro ali po travniku, kjer se bosi sprehajajo kopalci. To je nevarno in bojim se, da bomo morali še po vodi čofotati s čevlji na nogah,« pravi dijak Sandi Fajfar iz Škofje Loke, ki je tudi sicer zelo kritičen do razmer v loškem kopališču. »Deske na jezu so gladke in zadnjič je enemu od otrok spodrsnilo, da je padel — na srečo ne globoko. Popraviti bi morali zapornice; čeprav so povsem zapite, voda teče skoznje in povzroča brzice. V dneh, ko je na kopališču po več sto kopalcev, bi morali imeti kopališkega mojstra, ki bi posredoval tudi v primeru morebitne nesreče.« Povprašali smo še najbližjega stanovalca, upokojenca Erika Hužela »Ob enajstih zvečer bi morali ozvočenje utišati za polovico in poskrbeti, da bi obiskovalci puščali avtomobile kje drugod. Ko se ob enih zabava konča, vozila povzročajo hrup. Mene vse to ne moti, vem pa, da so nekateri zavoljo tega nejevoljni. Kopališče je dobro urejeno. Odkar so strugo poglobili in odstranili otoke, kjer se je nabiralo vse — od steklenic do poginulih živali, je mnogo bolj privlačno tudi za obiskovalce.« Kaj bi odgovorili občanom, ki trdijo, da kopališče propada? Alpetour se trudi — kolikor mu pač denarne možnosti dopuščajo — da bi ustregel kopalcem. Letos je izboljšal gostinsko ponudbo in delno uredil tudi kopališče. Da pa bi povsem zadovoljil želje plavalcev, bi moral še kdo v občini odvezati denarni mošnjiček. /" C. Zaplotnik Kolesarski maraton »Franja« 1 Tacen — Kolesarsko društvo Rog in Nedeljski dnevnik prirejata v soboto, 21. julija, tradicionalni, tretji kolesarski maraton »Franja« na 150 kilometrov dolgi progi od Tacna" do Vrhnike, Logatca, Cerknega. Sovod-nja, Škofje Loke in Vodic ter nazaj do Tacna. Najbolj množično kolesarsko tekmovanje na svetu bo potekalo pod geslom. »Za dan vstaje 2000 maratoncev«. Udeleženci bodo startali v skupinah po tristo, da bi se izognili gneči na startu. Na progi bo šest okrepčevalnic, za katere bodo skrbele delovne organizacije — v Tacnu Radenska, v Cerknem Kolinska, v Klad j ah Droga, v Gorenji vasi Krka, v Škofji Loki Podravka in na Je-prci Lek. Če bo sonce žgalo ali bo vreme soparno, se bodo udeleženci maratona lahko osvežili z »dežjem«, za katerega bo na dveh mestih — pri vzponu na Kladje in v Škofji Loki — poskrbel Agrostroj. Za maraton se je doslej prijavilo že 1600 udeležencev, prijave pa bodo sprejemali še v soboto pred tekmovanjem. Prva skupina kolesarev bo krenila na pot ob 15. uri. Udeleženci, Starejdi od 00 let, bodo dobili poseb- no priznanje; vsi kolesarji, ki bodo tretjič sodelovali na maratonu »Franja«, pa značke. Sindikalna ekipa, ki bo štela največ članov, bo prejela pokal, ki ga je jugoslovanska olimpijska ekipa dobila za zmago na dirki »Po Jugoslaviji«. V soboto bo v Tacnu tudi maraton za invalide v vozičku, dolg dva kilometra, ter kolesarsko tekmovanje cicibanov in pionirjev, za katero bodo prireditelji sprejemali prijave še do devete ure. Na štartnem oziroma na ciljnem mestu bodo prodajali tudi kolesa in ostalo opremo, (cz) Naklo 'tuši Xa k Iti ......... ...........ipuu .,m;i ni.vhc nogometne lige. V. treh kvalifikacijskih tekmah so premagali Belo Krajino Slavijo in Kočivje. Za uspeh sa :uslu:ni prav vsi up-alc, ,„ „j,hov trener Stojijo (od leve proti dcsiiip /upun. \uglur. 1) Jošt, l.equt. I.unur Marin šek. M Kniuj. -I. Kriiuj, < uharkupa, /upun. vratar luks. Step, čepijo Pel din, .lelovean. VuČkoviČ, Kolie. I.enkovee. 1'orcntu m OoliČ. l-dhi Republiško pionirsko plavalno prvenstvo Spodbudni rezultati Na letnih kopališčih v Kranju in Radovljici sta bili minuli konec tedna slovenski plavalni prvenstvi za mlajše pionirje in pionirke A in B skupine. Kranj, Radovljica — V Kranju so se merili pionirji in pionirke A skupine iz osmih >.slovenskih klubov. Ekipno je zmagal celjski Neptun, ki je zbral tisoč točk več kot gostitelji, tekmovalci Plavalnega kluba Triglav. Mladi plavalci so dosegli spodbudne rezultate in tudi več državnih in republiških rekordov. Med domačimi tekmovalci so se s slovenskim rekordom izkazali Kirbiš v plavanju na 100 m kravi in Nemec v disciplini 100 m prsno ter štafete Triglava — 4 x 100 m kravi, 4 x 200 m kravi in 4 x 100 m mešano. Največ medalj v posamičnih disciplinah, tri zlate in štiri bronaste, je zbral obetavni Peranovič. Pomembnejše uvrstitve gorenjskih tekmovalcev — pionirji — 200 m kravi: 3. Peranovič (TK-Triglav Kranj), 200 m prsno: 1. Nemec, 3. Vojičič (oba TK), 100 m delfin: 2. Krelj, 3. Vojičič (oba TK), 400 m mešano: 3. Peranovič (TK). 400 m kravi: 3. Kirbiš (TK), 200 m hrbtno: 1. Peranovič, 2. Krelj, 3. Nemec (vsi TK), 200 m mešano: 1. Peranovič, 3. Kirbiš (oba TK). 4 x 100 m kravi: 1. Triglav 4:25,5 (rekord SRS), 100 m kravi: 1. Kirbiš 1:03,3 (rekord SRS), 3. Peranovič (oba TK), 100 m prsno: 1. Nemec 1:20,5 (rekord SRS), 3, Vojičič (oba TK). 200 m delfin: 2. Krelj, 3 Peranovič (oba TK), 4x200 m kravi: 1. Trig-lav 9:32,8 (rekord SRS), 100 m hrbtno: 1. Peranovič, 2. Kirbiš (oba TK), 4 x 100 m mešano: 1. Triglav 4:56,0 (rekord SRS); pionirke - 200 m kravi: 2. Gril (TK), 100 m delfin: 3. Rob (RR-Radovljica), 400 m mešano: 2. Gril (TK), 400 m kravi: 2. Gril, 3. Bogataj (obe TK), 200 m mešano: 2. Gril, 3. Bogataj (obe TK). 100 m kravi: 3. Gril (TK), 200 m delfin: 2. Rob (RR). 3. Gril (TK), 800 m kravi: 2. Gril. 3. Bogataj (obe TK), 4x100 m kravi: 2. Triglav, 4 x 200 m kravi: 3. Triglav, 4 x 100 m mešano: 3. Triglav; ekipno: 1. Neptun 24.575, 2. Triglav 23.563, 5. Radovljica 11.109. V radovljiškem letnem bazenu so se za naslove republiških prvakov potegovali mlajši pionirji in pionirke B skupine. S prednostjo več kot 1500 točk je zmagal kranjski Triglav, predvsem zaradi premoči njihovih plavalk, med katerimi je bila Reboljeva z desetimi medaljami, petimi zlatimi, štirimi srebrnimi in eno bronasto, najuspešnejša plavalka prvenstva. Na odlično tretje mesto so se uvrstili mladi tekmovalci iz Radovljice, k njihovemu ekipnemu uspehu so največ pripomogli Potočnik. Robičeva, Krmpotičeva in Zadravčeva. Razveseljivo je, da so se prvenstva udeležili tudi pionirji z Jesenic. Med 14 klubi so zasedli 12. mesto. Pomembnejše uvrstitve gorenjskih tekmovalcev — pionirji — 200 m kravi 3. Potočnik (RR), 400 m kravi: 3. Potočnik (RR), 100 m hrbtno: 2. Naglic (TK), 200 m mešano: 2. Potočnik (RR), 4 x 100 m mešano: 2. Triglav: pionirke- 100 m kravi: 2. Rebolj (TK), 3. Ro-bič (RR), 200 m kravi: 2. Rebolj (TK) 400 m kravi: 1. Rebolj (TK), 3. Robič (RR), 800 m kravi: 2. Rebolj (TK). 3. Robič (RR), 100 m prsno: 2. Krmpotič, 3. Zadravec (oba RR). 200 m prsno: 2. Krmpotič, 3. Zadravec (obe RR), 200 m prsno: 2. Krmpotič, 3. Zadravec {obe RR), 100 m hrbtno: 1. Robič (RR), 3. Rebolj (TK), 200 m hrbtno: 1. Robič (RR) 100 m delfin: 1. Rebolj, 3. Podvršček (obe TK), 200. m delfin: 2. Rebolj. 3. Podvršček (obe TK). 200 m mešano:*!. Rebolj (TK), 3. Robič (RR). 4x100 m kravi: 1. Triglav I (Djuran, Djorič, Podvršček, Rebolj), 3. Radovljica. 4 x 100 m mešano: 1. Triglav I (Hafner. Kološa, Rebolj, Djuran), 2. Radovljica, 3. Triglav II; ekipno: 1. Triglav 13.618. 3. Radovljica 7.990, 12. Jesenice 853. C. Zaplotnik Vaterpolisti kranjskega Triglava Z mladimi v prvo ligo? Kranj — Vaterpolisti kranjskega Triglava so se po letu »vodrenja« v prvi zvezni ligi spet vrnili med drugoligaše, kjer so letos njihovi nasprotniki — Koper Jedinstvo iz Zadra, Burin z Reke, Brodograditelj iz Betina, Delfin i/ Rovinja, Opatija in Biograd. Tekmovanje se je začelo minulo soboto. Igralci Triglava so gostovali v Kopru, kjer s,o igrali neodločeno z istoimenskim moštvom. Odtod so odpotovali še v Rovinj na tekmo drugega kola z domačim Delfinom, ki pa jo je delegat Koprivnikar že po šestih minutah prekinil zaradi neustrezne tehnične opremljenosti tamkajšnjega bazena. Danes ob 20. uri čaka kranjske vaterpoliste v domačem bazenu tekma z Jedinstvom iz. Zadru, v nedeljo ob isti uri pa še t Brodograditeljem, ki velja za enega izmed favoritov zahodne skupine druge zvezne lige. 10. avgusta bo v Kranju gostoval Koper, dva dni kasneje Delfin, 15. avgusta Biograd, 24. avgusta Burin in dva dni kasneje še Opatija. Po lanskem polomu v prvi zvezni ligi je v kranjski ekipi prišlo do korenitih sprememb. Peterica izkušenih igralcev — Karlo Švarc, Boris Starina, Ljubo Čalič, Janez Švegelj in Iztok Krašovec je prenehala z igranjem, na služenje Vojaškega roka sta odšla se Igor Per-kovič in Matjaž Rakovec Ekipa, ki se bo danes prvič predstavila domačemu občinstvu, je posrečena kombinacija mladosti in izkušenosti. Ze uveijav]je-ni igralci Zmago in Miro Malavašič Franc Kuhar, Sretan Stanešič in Marjan Jerman bodo trenerju Tomu Bal-dermanu v veliko pomoč pri menjavi igralskega rodu, glavno breme v igri pu bodo že zdaj nosili mladi — pionir Igor Štirn, kadeta Uroš Čadež in Sandi Mi-koletič ter mladinci Jure Kosi, Borut Sirk. Bojan Grabeč, Roman Naglic. Robert Kodrič, Darko Zupančič, Sandi Jerman in Marko Brinovec. Ekipa je v povprečju stara okrog 20 let in je med mlajšimi, če ne celo najmlajša v zahodni skupini druge lige. Igralci so se vneto pripravljali za novo tekmovalno sezono. Mladi so začeli z vadbo že pozimi; starejši in izkušeni vaterpolisti so se jim priključili nekaj tednov kasneje, a imajo kljub temu za sabo več kot 50 treningov. V pripravljalnem obdobju je ekipa nastopila na tekmovanju drugoligašev v Kranju, na zimskem prvenstvu Slovenije m na mednarodnem turnirju, na katerem so sodelovale še ekipe Celovca. Trsta in Primorja z Reke. Igralci obljubljajo, da se bodo v ligi športno borili. Računajo tudi na pomoč občinstva; še toliko bolj, ker bodo letos vrata letnega kopališča v Kranju na stežaj odprta za vse ljubitelje vaterpola. C. Zaplotnik Jo;e .lenštrle, predsednik Vaterpolo kluba Triglav: »Za usodo kranjskega vaterpola se ni bati. Zagotovilo /u tO so načrtno delo /. SO mladimi Igrah! i" uspehi, ki jih leti dosegajo na tekmo 1 nojih. Pionirji so bili letos tretji na tli /u\ nem prvvnStVU, kadeti peti, mladinci so se /e uvrstili med osem n"J~ boUših ekip v Jugoslaviji, na sklepnem turnirju septembru pa bodo še lahko pokušali, kuj zmorejo. 1'stanovili1 smo tudi žensko ekipo, ki bo letos prvič nastopila nu državnem prvenstvu. Vratar Totnai Lasič in Igralec Vreš Čude/ *(u ie člana državne kadetske repre/cu-tance, nu njenu vratu trkata tudi J*"'" RoŽnian in Igor .'stiin. v mladinsko c L mi, *.»• orebiiu liitinn {Hraber Varno IhiUtcrmun, trener članske ekipe »V letošnjem prvenstvu smo si zadali naloge, da se uvrstimo do trt>tjei!il mesta. Ta nam bo uspelo le. ee bt>nto doma premagali vse svoje nasprotnike Četudi bi osvojili pr\o mesto, Vcrjctx»o ae bi mogli napredovati v prvo n ker klub /» tO nima denarju. Po rtovttn s<. bo lig* Mčeja že oktobru, vse tt-kmv bedo 1 pokritih bazenih. A>a/,M/ Vaterpola bi morah v tem prtntt,ru gostovati v ljubljanskem Tivoliju, kjZ uporaba ha/ena ve zdaj stane 60(H) rf/. mrh "•' ""' * PETEK, 20. JULIJA 1384 OBVESTILA, OGLASI 11. STRAN KRANJ soba MOND — Lesnina Kranj salon pohištva na Primskovem priporoča izredno ugoden nakup samske sobe MOND — soba je iz masivne borovine — zaradi opustitve programa in zaradi manjših napak je znižana za 38 % — količine so omejene — za nakup se priporoča Lesnina salon pohištva na Primskovem KMETIJSKA ZADRUGA ŠKOFJA LOKA objavlja sledeča dela .n nalo-i Poslovodja trgovine Sovo- 5* trgovsK. Po— in 3 leta prakse. prijave z dokazi o ^.kov-ka 8 dni po objavi. Kemična tovarna exotekm KRANJ Kadrovska komisija objavlja S5ta dela in naloge Kemijskega tehnika pogoji za zasedbo: dokončana srednja kemijska ^'t.sno delo dva meseca, beljeno vsaj eno leto delov-ntb' izkušeni L>lo se združuje /a riedolo D / ,s s polnim delovnim s0m. . . -.ve sprejema splošni Fr.,J/,.r kemične tovarne SŽSLrm Kranj, Struževo ««, « dni po objav«. ,hiri bomo vse kandidate O ^'li najkasneje -v °bV. ,>h ro končanem zbiru- GIASBENA ŠOLA RADOVLJICA Razpisna "komisija razpisuje dela in naloge . RAVNATELJA Pogoji: — višja ali visoka izobrazba glasbenega izobraževalnega zavoda — najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalnem delu in opravljen strokovni izpit — ustrezne moralno politične lastnosti in organizacijske sposobnosti za uresničevanje smotrov in nalog šole. Rok za prijavo je 15 dni po objavi'razpisa. Prijave naj kandidati pošljejo na naslov: Glasbena šola Radovljica — razpisna komisija. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po poteku razpisa. ALPETOUR SOZD ALPETOUR Škofja Loka TOZD Potniški promet Kranj VARI K SODELOVANJU zaradi razširitve mestnega prometa VEČ VOZNIKOV AVTOBUSOV v DE Kroji j Pogoji: šola za voznike motornih vozil in izpit D kategorije. 1—2 leti delovnih izkušenj, od tega več kot 1 leto na delih poklicnega Voznika. Posusno delo 3 mesece. v , Za vse nadaljne informacije se oglasite osebno v Kadrovski službi Kranj, Koroška c. 5 ali po telefonu na št.254-81. Delovna organizacija za zunanjo in notranjo trgovino in proizvodnjo Beograd, Kolarčeva 1 Delavski svet OOUR Jugoexport — modna oblačila objavlja prosta dela in opravila za nedoločen čas v Poslov ni enoti — prodaja na drobno — BLED 1 POSLOVODJE RAZSTAVNEGA SALONA 2. NAMESTNIKA POSLOVODJE RAZSTAVNEGA SALONA 3, BLAGAJNIKA - PRODAJALCA RAZSTAVNEGA' SALONA Pogoji: pod L: VKV (KV) trgovec — prodajalec tekstilne smeri. SSS ekonomske ali trgovske smeri in 1 leto -delovnih i/.u-šenj;. pod 2.: VKV (KV) trgovec — prodajalec testi Ine srftei i. SSS ekonomske a.1' trgovske smeti in 1 leto delovnih izkušenj^ ' . , ' pod !L: VKV (KV) SSS (IV stopnja strokovne i zob razino. (i mesecov delovnih izkušenj nu enakem ah podobnem de lovnem mestu po končanem šolanju in poznavanje enega svetovnih jezikov. Prijave jo treba poslati v 8 dneh po objavi. O izbiri kandidata boste obveščeni v 30 dneh od dneva objave. Prilive t življenjepisom in dokumentacijo o izobrazbi pošljite na JugoexPPrt Beograd, Koiarčeva 1. /a kadrovsko službo. KAM 4Ly VAŠ TURISTIČNI SERVIS POSLOVALNICA KRANJ TELEFON 28-472. 28-473 ALPETOUR ŠKOFJA LOKA TOZD HOTELI, Titov trg 4 b VESELO RAJANJE NA STAREM VRHU Na semanji dan, ki ga praznuje večina vasi pod Starim vrhom, bo v nedeljo, 22. 7.1984 ob 15. uri na terasi koče STARI VRH. ZABAVA S PLESOM. Igral bo domači ansambel STRMINA. Domačini, vikendaši in ostali obiskovalci koče na Starem vrhu vljudno vabljeni! U ALPETOUR ŠKOFJA LOKA TOZD HOTELI DISCO SORA vabi v preurejene prostore na kopališče Sora v Škofji Loki Preko Hudičevega mostu boste prišli na kopališče Sora. kjer vas čaka prijetno urejen gostinski lokal, namenjen starim in mladim, ki si želijo dobre glasbe, plesa in gostinskih uslug tja v pozno noč. Pričakujemo vas v: — četrtek od 21. do 02. (z disco glasbo — deklata in žene prost vstop) — petek od 21. do 02. (ob živi glasbi z gostom večera) — sobota od 21. do 02. (z večjimi prireditvami - modne revije, večji nastopi) — nedelja od 19. do 24. (ob večeru za pare — žene in dekleta prost vstop). Vabijo delavci Disco SORA! KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE TOK RADOVI JICA, n. sol. o., Radovljica, Gorenjska cesta 12 Zadružni svet razpisuje imenovanje INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA za 4 leta Individualni poslovodni organ TOK je lahko občan, ki ima: višjo šolsko izobrazbo ekonomske, pravne, agronomske ali organizacijske smeri ter 3 letu delovnih izkušenj ali srednjo strokovno izobrazbo ekonomske ali agronomske smeri in 5 tet delovnih izkušenj. * da izpolnjuje družbenopolitična in morulno-etična merila v skladu / družbenim dogovorom o kadrovski politiki, da je državljan SFRJ in izpolnjuje pogoje, določene z zakonom, sa-nmupruvnim sporazumom in družbenim dogovorom. Kandidati morajo poleg prijave priložiti življenjepis in dokazila kkar eem ISKlti: KK-ZTSTelemau 1 m/il(,,am Vodovodni \l Kranj, družbeno poli1 °Wn §inkV za izrečene StU,|> kW^TZ^e*™^ se enkrat hvala. Kranj. Ljubljana. Miinehen. 1* 7 1984 / \i t jod: sin..... IJuboin Hajko ter hč, Tatjana družina«1'__, PETEK, 20. JULIJA 1984 OGLASI, OBJAVE, OSMRTNICE 13. STRAN GLAS in les Razmišljate o novogradnji? Morda t udi-že gradite? Bi radi obnovili ali popravili svojo hišo? Celo iz stare lahko napravite novo ali bolj prijetno! Mi vam bomo pomagali z naslednjimi našimi izdelki: industrija stavbnega pohištva 61310 ribnica partizanska 3 telefon (061) 861-411 telegram: inles ribnica telex: 31262 yu inles « inovak okna kombivak okna oknaspolkni gibljiva polkna notranja vrata vhodna vrata garažna vrata lamelirane plošče E r J r ■ G ELEKTRO GORENJSKA JLA6 KRANJ Zaradi rekonstrukcije ceste DAVŠKI MOST— DAVČA od km 6,00 do 6 + 7,10 bo le ta zaprta ža ves promet od 18.7. do 19. 8. 1984. Obvoz z osebnimi avtomobili je možen preko ZGAGE. Avtobusni promet pa bo potekal po voznem redu s prestopanjem. SGP TEHNIK TOZD Gradbeništvo Stara cesta 2 Škofja Loka Zaradi rušitvenih del na Osnovni šoli Peter Kavčič v Škofji Loki bo za ves promet zaprta ŠOLSKA ULICA od 23.7.1984 do 23. 8.1984. DEŽURNI VETERINARJI od 20. 7. do 27. 7. 1984 za občini Kranj in Tržič Od 7. do 23.«reZivirnoreMo veterinarski zavod, tel.. K>-ii* a,?22-781,od23. do 7. ure pa na tel.: 25-779 za občino Škof ja Loka PIPP ANDREJ. /"P1;. Vo7' Škofja Loka, Partizanska 37, Sa^AN°JANKO dipl- vet., tel-: 69-280, Žiri, Polje 1 za občini Radovljica in Jeseni- PLESTENJAK ANTONI dipl. vet, Bled, Prešernova 34, tei.. 77-828 aH 77-863 JI««*! oklepa odbora za Na, *°Hri/merja TOZD Lesni delovna «zmeg^ ^ RupQ ^Svijamo razpis za proste Selovne naloge in opravda: 2 KV MIZARJEV «>,^oii' poklicna šola lesne pogoji- Fme[. s 4_letn)rni delovnimi izkušnjami. delom. __-rtie z dokazili o kvalifika- 52i5SžRe v 8 dneh po objavi Clil naslov: SGP Gradbinec Kranj' Na/.orjeva 1. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi drage žene, mame, stare mame, tašče, sestre, tete in sestrične ANE REHBERGER roj. VOLČIČ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, Gasilskemu društvu Prim-skovo in sodelavcem Planike za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Iskrena zahvala g. župniku Slapšaku za pogrebni obred in besede slovesa ter pevcem Društva upokojencev Kranj za ža-lostinke. Posebna zahvala tudi vsem zdravnikom in sestram Internega oddelka Inštituta Golnik za nego v času njene bolezni. ŽALUJOČI VSI NJENI V SPOMIN Leto dni mineva, odkar ti je po težki in mučni bolezni prenehalo biti plemenito materino srce. draga žena in mama MAJDA STROJ p. d. Mačkova Hvala ti za vse, kar si žrtvovala za nas. V miru zdaj počivaj! Hvala vsem. ki ste jo takrat pospremili na njeni zadnji poti, nam izrazili ustna in pisna sožalja in vsem, ki obiskujete njen prerani grob. ŽALUJOČI: mož Janez, sinovi Rok, Jani z Irmo, Franci z družino, hčerka Majda z družino, sestra Ivanka z družino, brata Janez s Francko in Zdravko z Milko ter drugo sorodstvo Dvorska vas, 18. julija 1984 ZAHVALA Ob smrti moje mame FRANCKE ZABUKOVEC se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste ji pomagali ob njeni bolezni, ji darovali cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala sosedom za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Hvala tudi g. župniku za opravljen obred. JOŽE Z DRUŽINO ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega PAVLA LIKOZARJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili sožalje, daroval; cvetje, nam stali ob strani, pomagali v najtežjih trenutkih in ga spremili na zadnji poti. Posebna zahv.da Občinski gasilski zvezi Kranj, gasilcem in gasilskim društvom. SZDL KS Visoko, g. župniku ter pevcem. ŽENA SLAVKA in SIN DUŠAN Z DRUŽINO Visoko, L julija 1984 ^cuaAak kkanj ■ ;i-, za delovna razmerja K°^-£iie prosta dela in nalo- g<- »tsfbenk vzgoje 4 u.čen čas s polnim de-Z* ^'S>mod f.5:MW da- ,JXJ--«ve pošlji^ v 15 dneh po Pr,-J Jienem razpisu na osno-"b,S*iolo Lucija" Seljak Kranj. vn° au\xU bodo o izbiri obves-jtiUid,0 preteku raz- ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega ata, sina, brata in strica VILIJA KLENOVŠKA ml. se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, kolektivu in političnim organizacijam Tekstilindusa za podarjeno cvetje in vsestransko nesebično pomoč, govornikom za lepe poslovilne besede. Zahvaljujemo se tabornikom Kokrške-ga odreda, gasilcem, godbi iz Kranja, pevcem iz Naklega tri vsem ostalim, ki so ga tako lepo pospremili na zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Kranj, Ajdovščina, Velenje, 13. julija 1984 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža. očeta, starega očeta, brata in strica ANTONA MAROLTA se iskreno zahvaljujemo duhovnikom in pevcem za globoko doživet pogrebni obred, zdravnikom za dolgoletno zdravljenje ter sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja. darovano cvetje in ostalo pozornost. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Kranj, 18. julija 1984 M MALI OGIASP^ tel: 27-960 MALI OGLASI, OBVESTILA PETER, 20. JULIJA 1984 PRODAM Prodam K KAVO po i/biri. Jezerska «r£ Kram »»02 Prodam PRAŠIČE, uv.kc <»fi 25 dd 100 kg. Posavec Hi. Pod na rt fi(>21 Prodam l.I.KK IKOM A TEKIAL za hisc: žensko POROČNO OBLEKO in ostalo konfekcijo st. 38 42. Telefon :'.V 288 . 8501 Prodam tor/.ijsko PRIKOLICO in moško DIRKALNO KOI.O na H> pristav. Naslov \ oglasnem oddelku Hf> 1 u Prodam 10 tedndv stare rjave in bo-U-. lahke LARKICE Stanonik. Log 9. Škofja Loka gj23 Prodam otroško mSTEIJICO / io-gijem. felejTon 62-749 »540 Prodam nov Š|\ ALNI STROJ ruža selektronik (/ rokav 'nikom), cena 4 -i^. še v garanciji. Naslov v oglasnom oddelku 8547 Ugodno prodam ZIDAKE iso-span. širina 30 cm in večje število PUNT. Jože Pretnar. Zg. Dobrava 5, Kamna gorita , 8548 Prodam RAČUNALNIK /X 81 1« K. Telefon 22-88!) popoldan 8549 Prodam 3000 kosov rabljene STRESNE OPEKE špičak. Informacije po tel 47-472 8559 Prodam KRAVO simentalko. tik pred teli t vi jo. i/. A-kontrole. Sr. Bit nje 18 . 8551 Prodam 7 mesecev brejo TEI.ICO. Šenčur. Kranjska 9. tel. 004/41-034 8552 Prodam K KAVO po izbiri in več TE iJET ter PRAŠIČE, težke 28 kg. Prešeren, Gorica 17. Radovljica 8553 Prodam PKČ NA ŽARU in MOŠKO OBLEKO. Volčič. Zupančičeva 12. Kranj 8554 Prodam okrog 300 kub m PESKA, primernega /a nasip ali zidavo. Vprašajte po tel. 27-053 8555 Prodam kombinirano PEČ za v kopalnico, s podstavkom. Muraja, Planina 36. Kranj 8556 Prodam dobro ohranjen otroški VO /JČEK tribuna. Rodeš, Savska loka 5, pCranj (Anton ml.) 8557 Prodam 6 tednov starega BIKCA. j*?led ves dan 8561 Prodam novo BANJO, drap barve j.eskovet. Kidričeva 43. Kranj 8562 Ugodno prodam 7 VRATNIH KRIL. -jfenetiše 63, Preddvor 8563 Prodam ročni STROJČEK za obla 0Jf, S«*ine 7r>t'n, 450 W. 13700 obr/ min., ter C.AJH1CE za jabolka ali j^rompii Marko Klavžar. Zgo.ša 6. Be-l> ii nje 8504 Prodam dva PRAŠIČA, težka po 40 • rr Anton Jeraj, Vodice 07 8505 ' Prodam rabljeno STREŠNO in ZID t^O OPEKO. Telefon 23-276 8506 Prodam dobro ohranjeno LEŽIŠČE ifl PISALNO MIZO. Kropovšek. Veljka vlahovica 5, tel. 27-031 — Kranj 8507 Prodani dobro ohranjeno DNEVNO &0BO in SPALNICO. Telefon 22-575 8508 HITACHI D 800 kasetar, 3 glave ter mplifuM- SCOtt A 426, 2 x 70 W, ugodno prodam. Telefon 064/25 924 8569 *^ Prodam dobro ohranjeno DIRKALNO KOLO maraton; in KUPIM specialno. Ferdo Kastrat, Jaka Platiše 1, Platna II. — Kranj 8570 PPR 2x1.5 - 100 m in 3x1.5 -i jQJ?) m, ugodno prodam. Telefon 26 771 Tint, 297 dopoldan 8571 \ 'godno prodam fasadno silikatno t jpEKO Ivan Janhar, Lahovče 42. tel. ^2-192 8572« Prodam masivno. ZLATO ZAPEST Naslov v oglasnem oddelku 8573 prodam visoko brejo KRAVO. Mari Jeraj. Smlednik 69 8574 „prodam dve mladi KRAVI, dobri lukarici. Milan Globočnik. Vogl|e 85 g^nčur 8575 Ugodno prodam klavirsko HAKMO-^ j KO »Delu ia«. 129-basno. 15-registr •1 uglašena. Radovljica, tel. 75 940 8576 £XPRES OPTIKA Kranj Tavčarjeva 1 (nasproti Delikatese) v/am nudi hitro -n kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in specialnimi lečam. Izdelujemo na recept in brez njega -^enjenim strankam „ občanom Gorenjske \estitamo za občinske praznt- Jiradi dopusta bomo imeli do I 20 8 84 zaprto UMI (j'B VVM<> Y ( >\ . (|\ 1'MKi ,'\ ( i ( nikoma Tt bo|o 1 1 8577 Piodum J! mesecev brejo KK.VVO. / dragim teletom Marija Kri/man. Viki ka 31. Komenda 8578 Prodam KOMBI PLOŠČI: r> i m Gor jup. Vrbtlji; 15. Radovljica 05.79 Piodam dve mladi'KKAVI simenial-ki. s le let i 'U. :i21 dopoldan 8740 Prodam PAPIGE sfcdbcevke In nim le. Poljanftek. Hafnarjevo 109, Skotja I nka, to! m 041 874 I';.mI.uii d\.( I'.IKCA./m d.*^ii,in|.. |)lop Bukovu S\ T,m.i/ l Se!« a 8y42 I Pr'<»dam 44 ni 1'OBJON'A. d-, rrablj«--lia ŠTEDILNIKA (4 plin. 4 .lekMika). kiin/oliio (K igali» Dortarjc 14. Zubnu »74:5 Prodam otroško POSTELJICO ,• j,, Kijem. Naslov v oglasnem oddolku 8744 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Ogled po 16. uri. Zminec 57. Škofja Loku . »745 Prodam dobro ohranjeno diatonicno , HARMONIKO dur be es-as. Jaiuv. Šu bic. Log 10. Škofja Loka 8740 Prod ani balkortsko kovinsko OGRAJO. Puštal 1. Škofja Loka 8747 Prodani macesnov« VHODNA VRATA 2.20 x 2.4U m. Kokrški log 21, Kranj Prodam 4000 kosov rabljene zidne OPEKE. Telefon 61-447 8748 Prodam TELETA, starega 2 meseca (bučk). Lajše 8. Selca 8749 Prodam čistokrvne NEMŠKE/ OVČARJI", odličnih staršev. Zvone Fire-der. Gorenja vas — Reteče 03. Škofja Loka 8750 Prodani črnobel TELEVIZOR diplomat liksus. Cerklje 100 8752 Prodam smrekove PLOHE. Šmartno 15, Cerklje 8753 Prodam rabljeno SPALNICO. Naslov v oglasnem oddelku.' 8754 Prodam mlado KRAVO s teletom. Voglje98 8755 Prodam otroški VOZIČEK tribuna. Telefon 27-709 8756 Prodam PUNTE, BANK I NE in ZA GOZDE za »šolanje«. Zupane. Drulov-ka43/B 8757 Prodam dve TELIČKI simentalki. stari po 0 tednov. Sr. vas 55, Šenčur 8758 Prodam TELEVIZOR gorenje auto-matic, za 5.000 din. Povšnar, Planina 56 8759 Prodam 8,30 g ZLATA za zobe. Naslov v oglasnem oddelku. 8760 Prodam ŽLEBOVE, kljuke in cevi. Šuceva 9, Primskovo — Kranj 8761 Prodam 4 tedne starega BIKCA si-mentalca. Sr. vas 16, Golnik 8762 Prodam otroško KOLO za starost od 4—7 let in KUPIM električno PEČ za na podstavek, za v kopalnico. Slavko Brezar. Hrastje 126 8763 Prodam FOTOAPARAT praktica VCL-3 in PISALNI STROJ otympia. skoraj novo. Ponudbe po tel. 21-188 8764 DIRKALNO KOLO botecehia, skoraj novo, ugodno prodam. Ponudbe po tei. 21-188 8765 Prodam raztegljiv FOTEU Telefon 28-716 8766 Prodam dve URI za trofazni tok. Ze-rovm k, Valburga 14, Smlednik 8767 Prodam novo NAKIADALKO sip 25 in KOBILO r žrebičkom. že ponovno pripu.ščeno. Cerkljanska Dobrava 5, Cerklje 8768 Prodam 20 do 100 kg težke PRAŠIČE in mesec dni stare PETELINČKE, be le, /a dopitanje. Stanonik, Log 9, Škofja Ix>ka 8709 Poceni prodam ŠTEDILNIK (2 plin, 4 elektrika). Emil Kutnjak, tel. 25-933 8770 Ugodno prodam 80 litrski BOJLER magnohrom, OKNO jelobor. 140 x 100, 35 kg stvranol EMULZIJE. 100 kg sty-ranol LEPILA komponenta A. 0 členov radiatorja aerotermic. Jezerska c. 54/A, Kranj — Primskovo 8771 Prodam TELEVIZOR čolor bi.m punkt, brezhiben. Jelovčan, Kranj. Fr. Rozmana Staneta 3 8772 Prodam ŽITO KOMBAJN zmaj 780, OBRAČALNIK za seno ni TEL K' KO simentalko, staro 1 teden. Tiboje 113, Kranj . 8773 Prodam otroški športni VOZIČEK PEG »marela« in belo otroško POSTE-IJICO z jogijem. Telefon 24 328 8774 Prodam lepa. suha bukova DRVA Naslov v oglasnem oddelku. 8J75 Prodam težko. 5'meseccv brejo TELICO. Sr. vas 18, Golnik 8770 Prodam /onsko in moško KOI.O, no-. ' v o PRIKOLICO za osebni avto 140 x 95 ter star brezhiben KLAVIR Velosovo 10, Cerklje 8777 Prodam traktorski ZGRABIJAL NIK, širine 2 m. Stare, Tatmoo fi. Pred dvor »778 Prodam BIKCA, težkega 300 kg. Na-sovče 10, Komenda 8779 Prodam 5 m luženega HRASTA za oblogo sten Ogled po 20 uri. Šalamon, Lojzeta Hrovata 5, Kranj, stanovanje 13 »7»! i Prodam /arezim OPEKO lolc m OPEKO spicak. Janez Kok. Breg 12 Preddvor, tel. 45 390 8781 Prodam 2.r> kW termoakurhutacijsko PEČ. Zeljko Jarič. Šolska 11, Škofja Loka 8782 TELICO simentalko, brejo 8 niese cev, prodam ali menjam za BIKA Ke sman. Sr Dobrava 4/A, Kropu 8783 Prodam novo športna KOLO amater Jože Pogaiar. Sp Gorje M. Bled 8784 Ugodno prodam nov TOČKOVNI VARILNI APARAT gorenje VST4. Po klukai, Sp Gorje 124, tel. 77 904 8785 Prodam ŠIVALNI stroj bagat. IV lefon 28-898 8786 Prodam lim rabljenih SALONITE. 5.5 vala . . 90 cm. Mai ian Kobnur. Be gunje 10 »7»7 Ugodno prodam 40 kg I.ESOI.A. tem m i rjavo barvo Zanov a .tO. Ki ari | B788 NOV, italijanski globok OTROŠKI VOZIČEK in ZIBELKO, prodam .Ml/O Košenina. Sv Duh 35, Škofja Lok.. 8789 Prodam NEMŠKEGA OVČARJA Moso 9. Smlednik 8790 Prodam 9 tednov stare JARKU I prt/mme nosimo, sorte prehtN To/o v^Uih. Kobor .'{. Z^isip pri Bledu 8791 Prodani lo m keramičnih PLOŠČIC, eloklrioni ŠTEDILNIK, črnobel TELEVIZOR iskra. Ml ITI PRAKT1C. loto snipor /onit in KANU / vesli Telefon 75-017 popoldan 8792 Prodam KILAVI simontulki s teletom ali brez. Žirovnica 59' 8793 Prodam popolnoma nov nemški MOLZNI STROJ. Skrinjar, Zg. Lipnica 2 8794 Prodam KRAVO frizijko. brejo 9 mesecev. ali po izbiri. Hrastje 51 8795 Prodam 700 kosov rabljene STKE ŠNE KRITINE. Strešnik. Dobruska vas. tel. 064/60-141 od 20. ure dalje 8796 Prodam novo vgradno POMIVALNO KORITO 60 x 80. A/man. Zasavska 01. Kranj 8797 Ugodno prodam VEČ ARMATURNIH M REZ. raznih dimenzij. STREŠNO LEPENKO in IZOTEKT. Telefon: 004-22-976 KUPIM ' Kupim statično KOLO za trim. Naslov v oglasnem oddelku. 8619 Kupim STROJ zu izkopavanje krompirja (poljske izdelave). Filip Sitar, Mi-šače 5. Kamna gorica, tel. 064/79-446. 8620 Kupim rabljeno KUHINJO (z bloka). Telefon 22-582 8621 Kupim 8 m' suhih smrekovih PLOHOV. Partizanska 9. Bled. tel. 77-472 8622 TRAKTOR 30-35 KM. star do 5 let, brezhiben in v dobrem voznem stanju, kupim. T. Bozovičur, Valterski vrh 2, Škofja Loka 8736 Kupim KARDAN za trosilec kirh-ner, dolžina ni važna (lahko samo polovico). Jože Jenko, Sp. Brnik 37, Cerklje 8737 VOZILA Prodam dobro ohranjen VW 1200. starejši letnik. Trogrlič, Tenetiše 9 8353 Prodam GOLFA GIJ, letnik 1982. Telefon 61-712 8529 Prodam R-4, letnik 1977. Kidričeva 68, Škofja Loka 8623 Od ZASTAVE 750 motor z menjalnikom, od ZASTAVE 101 motor, 4 vrata od Z-101 — pokrov motorja, poceni prodam. Lojze Jenko, Godešič 30. Škofja Loka 8624 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1978. Ogled dopoldan. Marija Rovtar, Ševlje 23, Selca 8625 Ugodno prodam ZASTAVO 750 LE, staro leto in pol in MOPED APN-6. Telefon 62-294 8626 DIANO, obnovljeno, karambolirano, prodam. Oblak, Šolska 12, Škofja Loka 8027 Sprejmem 4 MIZARJE. Možnost priučitve. Zaže-Ijen izpit B kategorije! Nastop dela 15. 8. 1984. Ovsenik Alojz, »MIZARSTVO«, Kranj, Jezerska cesta 108 C. Ugodno prodam ZASTAVO 750, starejši letnik, preurejen, registriran do marca 1985. Hafner, Žabmca 31, tel. 44-554 8628 Nujno prodam simco 1100. letnik 1972, v dobrem stanju, 10.000 km po generalni, lahko tudi na gradbeni kredit. Hrastje 135 , 8029 ZASTAVO 750 SC, letnik 1978. regi strirano do julija 1985, prodam Infor maci je in ogled - 'lat],me Od rove 18. tel 004/22 477 21.7. 1984 od 7. do 15. ure »880 Prodam ZASTAVO 750 sc. letnik 1980. prevoženih 20.000 km, registrira no do junija 1985. ali zamenjam za LA DO ali Z 101 Janičijevic, Kidričeva 38,-Kranj 8631 Ugodno prodam KOM BI diesel bed ford. letnik 1977. Informacije po tel. 21 894 8082 Prodam tovorni avt» ZASTAVA 640 \l> Telefon 44-578 , • 8633 Prodam MOTOR MZ 250 Kranj, Mlakarjeva 3 8634 Prodam ZASTAVO 101. letmk 1970. Andrej Zorman. Valburga 48. tel. 001 ■027 072 dopoldan »035 Prodam RENAULT 'i TE. letnik 1977 Anton Mali. tel. 57-139 8030 Prodam TOMOS automatic. .Naslov v oglasnem oddelku 8660 Prodam K-K), po delih. Janez Kern. Jezerska 86. Kranj. tel. 22-702 8001 Prodam nov avto ZASTAVA 750. Naslov v oglasnem oddelku 8602 Prodam RENAULT 4 LT. letnik 1977. garažiran, registriran do konca septembra, potreben manjšega popravila. Viktor Trdina. Martinj vrh 22. Železniki 8663 Poceni prodam osebni avto WART-BURG, registriran do 1. 6. 1985. Marinko Vukojevič. Maistrov trg 11 — Delikatesa — Kranj 8664 Prodam MOTOR 15 SLC, letnik 1983. registriran "do aprila 1985. Telefon 22-919 popoldan 8665 Prodam nov KOŠ za ZASTAVO 750. Šušteršič, Britof 147 8666 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973. po delih: in letnik 1974. Sp. Brnik 45 8667 PONY EXPRESS in rogovo KOLO na 10 prestav, malo rabljeno, prodam. Kranj, Križnarjeva pot 5 8668 Prodam avto ZASTAVA 1300, letnik 1977. Telefon 25-530 8669 Prodam odlično ohranjen MINI MORIŠ. Ogled v petek in soboto. Zadm-kar, Hotemaže 55. Preddvor 8670 Prodam ZASTAVO 101. letnik 1978. registrirano do konca leta. Rošič, Fin-žgarjeva 8/A, Lesce 8671 Prodam dvoja prednja VRATA za ZASTAVO 101. Silvo Babic, Zelenica 10, Bistrica pri Tržiču 8637 Kupim TAM 4500 — 5000, vozen. Kranj. tel. 24-936 8638 Prodam ZASTAVO 101 confort. letnik 1981. Anton Rozman, Britof 220/E Prodam SPAČKA, letnik 1975, obnovljenega. Telefon 28-434 8640 Prodam avto GOLF, letnik 1980. 40.000 km, v račun vzamem fička. Ciril Kocjančič, Krnica 2/A, Zg. Gorje 8641 Prodam TOLONEZ 1500 in novo PRIKOLICO. Štajer. Sp'. Besnica 49 8642 Prodam ZASTAVO 1300. letnik 1978. neregistrirano, cena 50.000 din in dva nova AVTOPI>AŠČA. Likozar, Posavec 5, Pod nar t 8643 OPEL ASCONO 1.2. poceni prodam. Ogled možen v petek in soboto popoldan. Trstenik 3, Golnik 8644 Prodam R-4, letnik 1980. Jože Kern. Srednja vas 95, Šenčur 8645 Prodam FIAT 850 sport, registriran do junija 1985. Milan Bevk, Rudno 30. Železniki 8646 Prodam dobro ohranjeno MOTORNO KOLO 15 SL, letnik 1976. Podbrez-je 34 8647 R-4 TLS, 1980, 61.000 km, prodam za 20.000 din. Miran Hladnik. Pot v Bitnje 16, Kranj — Stražišče 8648 P.odam 6 koles od SPAČKA in MOTOR M/. 250 ali zamenjam za elektronu- Tenetiše 12. Golnik 8649 Prodam MINI MORIŠ 1000. Zmago Malavašič, Valjavčeva 10, Kranj, te! 25 908. Informacije lahko dobite na letnem kopališču v bifeju 8650 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976. Srednja vas 55, Šenčur 8651 Prodam delo za ZASTAVO 101. Rado Smolej, Kajuhova 14, Bled 8052 Prodam ZASTAVO 750. Sr. Bitnje 12. /ubniea 8653 M/ ETZ 250, 6.500 kjrn, prodam. Šenčur. Zupanova 1 1, tel. 60-261 8654 Ugodno prodam nov TOMOS 14 in 4 kW rabljeno PEČ. Šmidova 2, Čirče — Ki in j od 19. do 20. ure — vsak dan 8055 |»r.,dam ZASTAVO 101. letnik 1976. Slap 29. Tržič 8656 Prodam avto 125-PZ. Bertoncljevu 42 Kranj 6657 Prodam ZASTAVO 750 SC, letnik 1 Prodam ZASTAVO 126-P, 177. Telefon 89071 Prodam KOMBI zastava 850. ' Šenčur Prodam MOTORNO KOLO 7- Brnik 20. Cerklje Prodam KAPUCO, letnik 197 \c 90, Šenčur STANOVANJA _ NAJDENO ^„iško STANOVANJE. ,llos,(|j ~~ ~-' Krajevna organizacija ZB NOV Žabnica. vas vabi na PIKNIK v nedeljo, 22. 7. 1984, s pričetkom ob 16. uri v GOZDIČKU za BIDKTOM v ŠUTNI. Za zabavo bo poskrbel ansambel JUR-ČEK 8725 Ansambel SIRILA vabi v NEDELJO, ob 16. uri na VRTNO VESELICO v PODBREZJAH 8726 PARTIZAN GORENJA VAS, prireja v NEDELJO. 22. 7. 1984, ob 17. uri VRTNO VESELICO Igral bo ansambel IVANA RUPARJA. Prireditev bo ob Vsakem vremenu. VABLJENI! 8727 IZGUBLJENO_ 14. 7. 1984 sem na začetku Tavčarjeve ul. v Kranju izgubila ZLATO ZAPESTNICO. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne. Jav i to po tel 42-171 do 14. ure - Vehovee 8728 Osel je PAPAGAJ, modre barve. Sliši na ime Čopi. Prosimo najditelja, da ga proti nagradi vrne na naslov: Lu-znarjeva 20/A, Kranj. tel. 21-201 8729 10 julija sem izgubil OČALA od pošte do Šorlijevega naselja v Kranju. Najditelja prosim, da sporoči po tel. 25-022 od 14 ure dalje 8730 ZAHVALA Ob tragični izgubi ljubljenega moža, očka, brata, strica in svaka LEOPOLDA TOMAŽIČA se najiskreneje zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, ter nam ustno in pisno izrazili sožalje. Posebno zahvalo sva dolžna družinam Strniša, Bratun in Pavlin, ki so nama v teh trenutkih stali ob strani in nama z izrazi upanja in tolažbe lajšali bolečino. Zahvalo sva dolžna sodelavcem tovarne Števcev — GPP in Montaže za podarjeni venec ip cvetje, zahvaljujeva se tudi DPD Svoboda Primskovo in Folklorni skupini iz Primskovega za cvetje in izraze sožalja. • *-«vza preiep pogrebni obred in ganliiv hvaljujeva pa se tudi g. dekanu Bahorju za somaševanje. ŠE ENKRAT HVALA VSEM IN VSAKOMUR ZA SOČUSTVOVANJE! ŽALUJOČA ŽENA ANICA IN SIN LJUBO Zatekel se je PAPAGAJČEK. Poki*- ZAHVALA V 66. letu starosti se je 14. julija tragično izteklo življenje dobremu in skrbnemu možu, očetu, staremu očetu, tastu, bratu in stricu FRANCU DOBNIKARJU z Zg. Brnika 69 P- d. Pekelnovemu atu nega podjetja Cerklje, mlad cvetje. Lepa hvala tud nikom, prijateljem'in znan^L* P!7',h teŽkih trenutki" stali ob strani, dineem iz Zg. ^aSffl^te Iskre Kinetike in Obrt-' e°SPOdU » go^mtpo anca m Sln Jož, sin Frane in hčerka Ani 2 družinama ter g* Zg- Brnik. Kranj, Prebačevo. 16. julija 1984 ŽALUJOČI: žena M Pašniki na Soriški planini Pašništvo je koristno in moderno Skoraj tristo ovac in več kot tristo glav mlade plemenske živine iz hlevov celotnega področja Kmetijske zadruge Škofja Loku se je pred štirinajstimi dnevi preselilo na šest pašnikov v škofjeloškem hribovju: na Blegoš, Soriško planino, Martin vrh, Golico, Mlake in Kališnik. Stopetindvajset plemenskih telic in dvestosedemdeset ovac je našlo začasni dom na 140 hektarih pašnikov na Soriški planini. Na pašnikih, ki so bili med škofjeloškimi kmeti Skoraj pozabljeni, je ponovno zaživelo. Vedno več kmetov, združenih v pašne in ovčarske skupnosti, se odloča za to, da živino čez poletje odda na pašo. Malo je temu kriva moda, ki se ponovno več posveča pašništvu, največ pa t£, da se živina v na- ravi utrdi, hkrati pa doma ni.potrebno skrbeti za njeno krmo. Vsi, ki ste se še pred dvema mesecema smučali po strminah Soriške planine, bi danes komaj verjeli svojim ušesom in očem. Namesto brnenja vlečnice se že od daleč sliši zvo-nenje kravjih zvoncev, mukanje in beketanje. Dva pastirja, Jože Kutar iz Bohinjske Bistrice in Štefan Hu-dolin iz Davče, vsak na svojem koncu, paseta živino na prostranih soriških pašnikih. Jože pase telice, Štefan pa ovce. Družbo jim poleg »varovancev« delajo tudi delavci, ki skrbe za vzdrževanje žičnic in turisti, ki na Soriški planini najdejo pravi planinski zrak in mir. * V. Primožič Štefan Hudolin skrbi ca pašo 01 Joče Rutar že dvanajst let pase na Na novo postavljena ograja vse do vrha Soriške planine, deli pašnik ovc in Soriški planini telic Foto: V. Primožič Pšenici je škodila pozeba Tik pred žetvijo ima zadruga pogodb za odkup 531 ton tržne pšenice, kar je za okoli 300 ton manj, kot je bilo predvideno — Menjava kg pšenice za kg koruze in plačana razlika v ceni je letos ugodna za kmete Kranj — V zadnjih dneh julija se bo na njive, zasejane s pšenico, zapodilo okoli 40 kombajnov; če bo vreme ugodno, potem bo letošnja žetev pšenice v kranjski občini pod streho v kakih desetih dneh. V kranjski občini so se sicer zavezali, da bodo oddali 875 ton tržnih viškov pšenice, vendar pa ima Gorenjska kmetijska zadruga sklenjene pogodbe za oddajo le 531 ton pšenice, zasejane na 488 hektarih. Največji delež pri oddaji tržnih viškov odpade na ■ KZK — TOZD Kmetijstvo, kjer so posejali pšenico na 197 hektarih, kot tržni višek pa bodo oddali celotni pridelek. Eden od vzrokov, zakaj ni sklenjenih več pogodb za odkup tržne pšenice, je tudi pozeba, ki je najbolj prizadela območje Žabnice, Mavčič in Bele, tako da je bilo treba ozimno pšenico preorati in zasejati z drugo kul-, turo. Komisija, ki si je ogledala nastalo škodo, je ocenila, da bo zaradi pozebe v občini za 38 odstotkov manj pridelka. Zadnja leta pa se vse bolj pojavljajo tudi škodljivci na pšenici, predvsem rja in listne uši. Za kranjsko občino pravzaprav ne bi smel biti problem nadomestiti 300 ton, kolikor naj bi je še oddali po planu, saj se predvideva, da so zadružni kooperanti posejali pšenice na okoli 600 hektarih, pričakuje pa se najmanj 1500 ton pridelka. Bilo bi škoda, če bi vsa ta pšenica končala v jaslih, ne pa v žitnih silosih in pod mlinskimi kolesi. Zamenjava pšenice za koruzno zrnje pa je letos ugodna za kmete, ki potrebujejo močno krmo, saj za kilogram pšenice dobe kilogram koruze ter izplačano razliko v ceni okoli 5 din. Kmetijska zadruga je pripravila 10 odkupnih mest, kjer bodo vsak dan od začetka žetve in še ves mesec po njej odkupovali pšenico. Vsa količina tržnih viškov pšenice je namenjena Žitu Ljubljana. Trenutno pa se v kranjski občini pripravljajo že na setev strniščnih posevkov, ki so pomembni tako kot krma kot tudi zaščita tal pred poletnim izsuševanjem. V Gorenjski kmetijski zadrugi menijo, da bodo kmetje posejali prav vse požete površine z repico, ogrščico, ljulko in drugimi strniščnimi" rastlinami. Te posevke bodo po strniščih posejali tudi na družbenih kmetijskih površinah. L. M. Planinec omahnil v globino Jezersko — Miha Peternel, star 19 let i/ Ljubljane je v torek, 17. julija, skupaj s tovarišem Rikom Jermanom plezal v rob Male kleške gore v bližini Zoisove koče nad Jezerskim. Pri plezanju se je Peternelu nenadoma odkru.šil oprimek in padel je kakih 30 metrov v globino. Iz skalnega 'prepada ga je rešilo sedmero gorskih reševalcev, ki so'ga nato hudo ranjenega S helikopterjem odpeljali v Klinični center v Ljubljano. Igra se je nesrečno končala Jesenice - 21-letni Husan Grabic in" 10 letni Sead Krupic, delavca v Jidjustaži jeseniške Železarne, sta se v torek, 17. julija, igraje vozila z viličarjem po proizvodni hali. Brezglavo sta drvela po oddelku in se slednjič prevrnila. Grabić jo je. dobro odnesel, medtem ko je Krupica viličar potisnil ob pločevino, tako da se je hudo ranil. Z rešilcem so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. r-——»- Hvala za pomoč! Nogometni klub LTH iz Škofje Ix)ke se javno zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k nogometnemu prazniku na dan izseljemškega piknika v Škofji Loki — .Glasu, ki je izbral ekipo popularnih Gorenjcev, Slovenijalesu — tozd Trgovina za pokroviteljstvo nad kadetsko ekipo iz Toronta in Hamiltona ter organizacijskemu odboru 29. izseljeni.ške-ga piknika, ki je podprl našo pobudo. Nezgoda na tovorni žičnici Vogel — Na Alpetourovi tovorni žičnici na Voglu se je v sredo, 18. julija, pripetila nezgoda, ki na srečo ni terjala poškodb, zato pa je bila tem večja gmotna škoda. Strojnik Jože Košnik je tega dne opravljal že peto vožnjo na tovorni žičnici. Ko je bil vagonček s tovorom nekje na sredini, se je nenadoma snela vlečna vrv s pogonskega kolesa in vagonček je bliskovito ušel nazaj ter pri spodnji postaji žičnice treščil v postajno poslopje. Gmotna škoda znaša milijon dinarjev. Ob nesreči so dognali, da lastnik žičnice nima uporabnega dovoljenja zanjo. ._._J NESREČE Naklo — V Naklem je v ponedeljek, 16. julija, prišlo do verižnega trčenja treh avtomobilov, ker je voznica Silva Rogelj, stara 19 let, z Zgornjega Brnika* vozila v pretesni varnostni razdalji za drugim. Kolona, v kateri je vozila voznica, se je pri nadvozu nenadoma ustavila, iioglje vi pa to ni uspelo, ker je bila preblizu avtomobilu s čehoslovaško registracijo Jiržija Trojerja, pa tudi prednje pnevmatike je imela precej zlizane. Zadela je v Trojerjev avto, tega pa je pognalo v avto pred njim, ki ga je vozil Josip Ribarič z Reke. Poleg zveri-Žene pločevine so bili tudi štirje ranjeni* voznica Rogljeva, sopotnica Anica Stare, stara 26 let, in njeni hčerki, 5-letna Sonja in 3-letna Majda, vse tri doma z Brnikov. Z LETEL S CESTE Gozd Martuljek Zaradi a. pri merne hitrosti se je v ponedeljek, 16. julija, pripetila prometna nezgoda blizu Gozda Martuljka. 22-letni Bojan Mertelj, je zaradi prehitre vožnje ušel s ceste in trčil v smrekov hlod. Nato pa je izgubil kontrolo nad vozilom in zapeljal s ceste v smreko. V nezgodi je bil voznik laže ranjen, prav tako tudi njegov sopotnik, 23-le-tni Dušan Pavlovič iz Gozda Martuljka. D. Ž. GLASOVA ANKETA Počitniška brezskrbnost Škofja Loka — Skoraj mesec dni je že, odkar so se zaprla šolska vrata. Z velikimi pričakovanji so se pričele počitnice. Toda iz prvih brezskrbnih dni lenarjenja in igranja s prijatelji, so prišli tudi dnevi dolgočasja. Vse težje je čakanje odhoda na morje, na počitnice, nekam proč od domačega vsakdana, nekam kjer ne bi vsak dan komaj čakali na starše, da se vrnejo iz služb. ca, popoldne pa včasih pomagam tudi pri domačem delu. Kmalu bom šla v počitniško kolonijo na otok Stenjak, česar se že zdaj veselim.« L Marko Šarič je star deset let: »Dopoldne sva z mlajšim bratcem sama doma in se igrava. Jaz najraje berem, posebno če je knjiga tako zanimiva, kot je tale, ki jo berem sedaj. Njen naslov je Bo-sopeta druščina. Drugače pa zelo težko čakam, da bomo šli na morje. Konec meseca bomo taborili v prikolici v Funtani pri Vrsarju. Najbrž pa bom avgusta šel tudi na počitnice k stari mami v Med-žimurje. Komaj čakam, da se bom kopal, čeprav se včasih kopam tudi na Sori.« Nataša Pintar je stara devet let: »Med počitnicami se lahko več igram. Dopoldne pazim brat- Rok Kokelj je star sedem let: »Veliko se zunaj, največ pred blokom, igram s prijatelji. S starejšo sestro se včasih greva kopat na kopališče v Puštal, čeprav še ne znam plavati. Tudi na morje bomo šli, zdi se mi da na Krk. Včasih pa grem tudi k stari mami na Dobrovo v Ljubljani. Čeprav mi ni dolgčas, se že veselim šole.« V. Primožič Mladinski dom bodo zaprli Mladinski dom na Srednjem vrhu bodo po zadnji poletni izmeni otrok zaprli do zime — Škoda za stalne domače goste in domačine, ki so tako brez telefonske zveze z dolino. Srednji vrh nad Gozd Martuljkom — Nekaj kilometrov makadamske ceste od odcepa v Gozd Martuljku pripelje popotnika v gorsko vasico Srednji vrh, kjer so po hribih precej odmaknjene domačije. Domačini so večinoma kmetje — kooperanti, v vasi pa nimajo trgovine ne telefona. Pozimi je pot zasnežena in nekaj-kilometrska oddaljenost je ob nujnih primerih lahko huda ovira. Krajani so bili zato zelo veseli, ko se je po dolgo letih odprl mladinski dom na Srednjem vrhu, kjer imajo telefonsko zvezd. Mladinski dom je last počitniške zveze Ljubljana —Šiška, v njem pa letujejo pozimi in poleti otroci. Nekaj let so ga dajali v najem, obiskovali so ga domači in tuji gostje, bil je odprtega tipa. Dom je star, a dobro vzdrževan in nadvse prostoren. Ogreva gn kurilno olje lahko pa preidejo na trda goriva. Lastniki v njem vzdržujejo za staro stavbo naravnost vzorno čistočo, ki jo najdeš le malokje. Lokacija je več kot odlična, zrak čist, narava okoli prelepa pozimi in poleti in nudi obilo možnosti za rekreacijo mladih in starih. Zdaj, ko je odšla še zadnja poletna izmena ljubljanskih otrok, pa so sklenili, da bodo dom do nadaljnega zaprli. V najem ga ne nameravajo dati, čeprav se zanj zanima več kot trideset zasebnih gostilničarjev, ki bi verjetno znali z dobro kuhinjo in solidno postrežbo pritegniti veliko gostov. Vsi tisti stalni gostje,»ki prihajajo na Srednji vrh od blizu in daleč in bi nadvse radi prebivali v domu, si bodo letos morali poiskati druge kraje za zdrav letni oddih. Škoda pa je, da takole zapiramo domove, ko bi jih lahko izdatno izkoristili in morda iztržili toliko denarja, da bi ga bflo M redno in investicijsko vzdrževanje. Domovi, mladinski in drugi, so veči- noma stari in prehitro podležejo zobu časa, če so zaprti, zatohli, premalo vzdrževani. Mladinski dom na Srednjem vrhu. o katerem so tolikokrat in tako žol-čno razpravljali na Jesenicah in drugod pa se do zime in zimskih šolskih počitnic spet zapira. D. Sedej Rekordno število padalcev v Lescah Lesce — V torek se je na letališču Alpskega letalskega centra Lesce-Bled pričelo 32. državno prvenstvo v klasičnih disciplinah in 2. prvenstvo Jugoslavije v skupinskih likovnih skokih. Na tekmovanju sodelu-je rekordno število padalcev (96) iz vseh jugoslovanskih klubov ter enote JLA, med njimi tudi 11 deklet. Zunaj konkurence nastopa še ekipa iz Celovca. Prvenstvo se je začelo s krajšo slovesnostjo, na kateri je udeležen-ce pozdravil predsednik Alpskega letalskega centra Lesce-Bled inženir Lado Gorišek, prvenstvo pa je odprl Stane Menegalija, član predsedstva Letalske zveze Jugoslavije in podpredsednik Mednarodne letalske zveze. V srede je bil na sporedu prvi tekmovalni dan, Padalci in padalke so opravili prve skoke na cilj z višine 1000 metrov in figurativne skoke z 2000 metrov. Tekmovanje se bo sklenilo v nedeljo, ko bo ob 16. uri n;i leskom letališču razglasitev rezultatov m podelitev pokalov in medalj najuspešnejšim ekipam in posameznikom. LOKLA m** _ j GOSTINSTVO KH*NJ _/ 6400, KRAN; Uubl|a»ska 1 'J,t 2/0 Obveščamo cenjene goste, da vsak dan, razen ponedeljka, od 18. do 24. ure, prirejamo zabavne večere na vrtu hotela Jelen v Kranju. Poskrbeli bomo za prijetno glasbo za mlajše in starejše. Priporoča se kolektiv hotela Jelen. 1 j