TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino^ Industrijo in obrt,
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za »/* leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani. gjre<tnistvo ln upravnlStvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri poSt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon Št. 30-69.
Leto XVI.	  V	Ljubljani,	v	soboto,	dne	11.	marca	1933.	Štev.	30.
Staca fccuza
Ena najbolj priljubljenih fraz, ki jo silno radi uporabljajo proti trgovstvu razni teoretiki o nepotrebnosti posredovalne trgovine, je fraza, da trgovci vedno imajo dobiček, ker prevale vsako izgubo, vsak povišek cen iin vsak davek na konzumenta. Vse plača prav za prav le konzument, je njih priljubljena fraza in z njo se neka vsaka debata.
Čeprav pa se uporablja ta fraza silno kategorično, je vendar nič drugega ko stara in še bolj prazna fraza. Dejansko ni nič drugega, ko samo produkt silno naivnega naziranja o trgovini. Je približno toliko vredna, ko mišljenje otroka, da ni bolj srečnega človeka na svetu od trgovca, ki ima kar cele zavoje bonbonov. Pri vsej svoji praznoti pa je ta fraza vendarle argument, ki je glavni povzročitelj vseh pro-titrgovskih ukrepov in zato je čas, da se tudi s to frazo enkrat prav temeljito obračuna.
Predvsem moramo seveda priznati, da trgovec davke vkalkulira v ceno blaga. Vendar ne bo nihče tako naiven, da bi pri-Čakovai, da bo trgovec plačeval za vse kon-zumente davek. Bilo bi kaj hitro konec njegove trgovine, če bi bil tako zelo radodaren. Toda dostikrat se pripeti, da trgovec ne more več vračunati davka v oeno blaga, ker se je davek naknadno povišal. Je pa tudii cela vrsta davkov, ki se jih niti ne more vkalkulirati v oeno blaga, tako n. pr. taksa na terjatve, ki jih ima upnik do dolžnika, a je ta zaščiten po moratoriju. V takem primeru mora trgovec kar sam plačati davek za drugega.
Še bolj brez smisla je trditev, da prevali trgovec tudi vsako izgubo na konzu-menta. Ni letos številke »Službenega lista«, v kateri ne bi bil objavljen vsaj en konkurz ali vsaj ena prisilna poravnava. Vsak konkurz pomeni za trgovca dobavitelja gladko izgubo, ki je ni mogoče z ničimer nadomestiti. Vsled konkurenta, ki ni od tega konkurza prizadet, je nemogoče zvišati ceno blagu in tako ne preostaje trgovcu nič drugega, ko da plača izgubo iz svojega premoženja. Danes, ko je vedno več polomov, je izguba, ki zadeva vsled tega trgovce, naravnost velika in za mnoge trgovce tudi katastrofalna. Ze dosti starih trgovin je moralo vsled takih izgub zapreti svoje lokale.
Nič manj neresna je fraza, da more trgovec vsak povišek cen vkalkulirati v ceno blaga. Samo tisti, kdor prav nič ne pozna trgovine tin sedanjih razmer, se more Povzpeti do takšne trditve. Trgovec je n. Pr. kupil gotovo količino blaga in je prodal že več ko polovico, da bi moral naročiti novo. Nakrat pa je cena blaga vsled padca valute, novih carin ali iz katerega kol-1 drugega vzroka, poskočila in za svoje prodano blago more nakupiti trgovec le Polovico tega blaga. Iz konkurenčnih raz logov je čisto izključeno, da bi mogel trgovec vračunati ta povišek cene v novo blago, ker bi bilo blago predrago in ga BPloh ne bi mogel prodati. Zopet ne preostane trgovcu nič drugega, ko da skrči svoje premoženje un plača izgubo. Drugič
zopet zgodi, da blago pade v ceni in nabrat je trgovčeva zaloga manj vredna. Hočeš nočeš mora prodajati trgovec blago v izgubo, ali pa mu vse blago ostane in izguba je še večja. In zopet nihče ne plača trgovcu te izgube, ker je konzument brez svoje zasluge dobil blago cenejše, ra-pa je plačal trgovec.
fies je, da močne trgovske hiše takšne izgube le prenesejo, deloma vsled svojih Tezerv, deloma pa, ker je druga panoga njih trgovine aktiivna. Toda mnogo, le premnogo tvrdk je, ki jih take in slične izgube uničijo in statistika konkurzov dn prisilnih poravnav se je zopet povečala. Ta statistika kar ubija ono frazo, da vsako izgubo prevali trgovec na konzumenta in ta statistika jasno govori, da propadajo trgovine, ker je izguba ali nesreča uničila vse imetje trgovca. V današnjih časih gospodarske krize je govor statistike še zla-
sti jasen, stalno se veča prebivalstvo Ljubljane, stalno prihaja nov dotok z dežele, vedno večje so s tem ali bi morale biti potrebe prebivalstva, vedno več bi moralo biti prostora za nove trgovine. Statistika pa uči, da pada vsako ‘leto število trgovskih obratov in da se je njih število samo v Ljubljani znižalo v treh letih za 310 obratov. Ona stara in obrabljena fraza, kako je mogoče vse prevaliti na konzumenta, je s tem dosegla svoj popoln fiasko.
Je pa ta fraza tudi iz temelja napačna •in zgrešena. Dober trgovec je sluga svoje stranke in sicer v vsakem pogledu. Da zadovolji stranko, da si zagotovi njeno naklonjenost, stori vse, kar je le v njegovi moči in raje popusti na dobičku, ko da bi izgubil stranko. Dobremu trgovcu ni stranka nikdar objekt, ki ga treba neusmiljeno izkoriščati in zato pametni ljudje tudi vedo, da store najbolje, če se drže svojega trgovca, pa ne bodo nikdar v nevarnosti, da bi kupili slabo blago ali da bi ga pla-
čali predrago. Samo kdor zapira oči pred resnico, more zato uporabljati to obrabljeno frazo proti trgovstvu.
Na koncu pa bi omenili še nekaj v ilustracijo te popolnoma napačne fraze. Ko se je lani pripetilo, da nekateri mesec našo prejeli nameščenci svojih plač, so bili trgovci tisti, ki so jih rešili iz največje težave s tem, da so jiim še nadalje kreditirali blago. Dostikrat je bila ta dobra volja trgovcev poplačana z grdo nehvaležnostjo in vendar niso trgovci zaprli vsem potrebnim kredita. Kakor so pač mogli, so prenesli izgubo, njih služba za svojo stranko pa je ostala na isti višinii.
Samo pošteno bi bilo, da bi tisti, ki tako radi nastopajo proti trgovstvu, enkrat pievdarili tudi vse to in bilii tudi do trgovstva vsaj malo pravični. Zato naj pokopljejo tisto svojo staro frazo in se dokopljejo do edino pravega spoznanja, da je le v medsebojni vzajemnosti vseh stanov rešitev iz težkega stanja.
Uu/erficifrlu Med
Novi predsednik Združenih držav je odločen pristaš naziranja, da je mogoče brezposelnost premagati le z zaposlitvijo ljudi. Jasno je, da v današnjih časih splošnega nezaupanja ni mogoče dobiti zasebnega kapitala za velika investicijska deda, temveč da so takšna dela mogoča le z državno močjo. Tudi Hoover je bil za investicijska dela, kakor že kaže njegov orjaški nasip, vendar pa je bil pri iizvedbi teh ded oviran, ker je bdi nasprotnik državnega kapitalizma in se je vedno trudil, da državna podjetja ne konkurirajo zasebnim. Roosevelt pa je pristaš državnega kapitalizma in hoče zato, da država dn občine izvedejo čim ve3 investicijskih del. Pri tem pa država in občine ne smejo iskati nobenega, dobička, kakor pa tudi ne smejo biti njih podjetja pasivna. Trgovski princip mora biti na vsak način varovan.
Rooseveltov investicijski načrt je zeloi obsežen in obsega deset velikih del, od katerih presegajo nekatera tudi največja, doslej izvršena dela. Nekatera teh orjaških del so po svojem obsegu mnogo večja, ko nekdanje piramide, samo da bodo dovršena v nekaj letih, dočim so gradile posamezne piramide cele generacije.
Nekatera teh del so že v gradbi, druga pa se prično v kratkem graditi. Vsa dela se bodo izvršila z državnim kapitalom. Med naj večjimi terni deli omenjajo ameriški listi ta dela:
Zgraditev velikanske Muscle-Shoals elektrarne ob jezeru Tennessee. V zvezi s to elektrarno se bodo zgradile velikanske fa-brike za umetna gnojila in te fabrike bodo tudi glavne odjemalke elektrike. Gradba te elektrarne iin teh fabrik bi zaposlila 200 tisoč delavcev.
Od Atlantskega oceana bi se po St. Law-rence reki zgradil velik prekop, ki bi zvezal velika jezera, Ontarijsko, Erieško,- Huronsko in Michigansko z oceanom. Na ta način bi mogli prripluti tudi večji oceanski parniki do Chicaga in Chicago bi postalo morsko pristanišče. Kakor hitra bodo uspešno zaključena pogajanja s Kanado glede zgraditve tega kanala, se bo delo pričelo. Dela so proTačunana na 275 milijonov dolarjev. Del te vsote bi dobile Združene države nazaj od donosa elektra-ren, ki bi nastale vsled graditve kanala.
Nadalje se ima dovršiti veliki Hoovrov nasip, ki bo veljal Ameriko 165 milijonov dolarjev (skoraj 11 milijard dinarjev). Ta nasip bo visok nad 200 metrov in z njegovo zgraditvijo bo nastalo 185 km dolgo jezero. To bo največji vodni rezervoar na svetu. Voda jezera bo gnala velikanske turbine in na ta način pridobljena sila bo služila namakanju velikega puščavnega ozemlja. Velikanski deli neplodne zemlje bodo spremenjeni v plodno.
Nadalje se že vrše dela, s katerimi se bo povečala plovnost Missisipija tudi za velike parnike. Ko bodo ta dela dovršena, bodo mogli pripluti iz Mehiškega zaliva visoko gori v ameriško celino tudi veliki oceanski parniki. Ta dela bodo dovršena najbr-že še za časa Rooseveltove vlade.
Paralelno k temu se bodo pričela dela za poglobitev iin razširitev reke Miasuri. Ta reka naj bi postala plovna do Kansas City.
To so največja investicijska dela, ki jih namerava pričeti, oziroma dovršiti Roosevelt in ki bodo zaposlila na stofoisoče delavcev, Ameriki pa odprla nove vire dohodkov.
ČEŠKOSLOVAŠKI INVESTICIJSKI PROGRAM
Češki listi poročajo da se bo po vladnem načrtu porabilo za investicijska dela 2.695 milijonov Kč. Od teh odpade na ministrstvo za javna dela (1.330 milijonov, na notranje ministrstvo 680 milijonov, na državne železnice 195 milijonov, 240 milijonov na kmetijsko ministrstvo dn 150 milijonov na pošto.
Pod tem naslovom je objavil v »Jugo-slavenski Narodni privredi« direktor Selak članek, ki se popolnoma krije z zahtevami naših gospodarskih krogov in še spopolnjuje ter konkretizira te zahteve. Zato objavljamo ta njegov članek skoraj v celoti. G. Selak piše:
Splošna gospodarska kriza je imela do gotove mere tudi svoje dobre posledice. Ta stiska nas je naučila, da se mora gospodarstvo reorganizirati na temelju enotnega svetovnega načrta in tako postaviti vse nadaljnje delo na krepke in solidne temelje.
Naj se gospodarstvo deli še na tako mnogo panog, tvori vendar eno organično celoto.
To osnovno pravilo velja v prvi vrsti za posamezne države, v drugi vrsti pa za ves svet, ki je zvezan z medsebojnimi interesi. Če bi imeli gospodarski ljudje to resnico vedno pred očmi, ne bi prišlo do onih zablod, ki so zakrivile svetovno gospodarsko krizo. Če ne bi n. pr. skušala Amerika, da s svojo hiperprodukcijo uniči vso ostalo produkcijo in trgovino in tako zavlada vsemu svetu, se ne bi zgodilo, da bi Francija, Anglija, Nemčija in druge države zaprle svoje meje mednarodni trgovini, da se s tem obvarujejo pred ono katastrofo, ki bi jih zadela, če bi se brezobzirni načrt Amerike posrečil.
Prepozno se je spoznalo, da se z nad-produkcijo, uničevanjem cen in omejitvijo svetovne trgovine slabi kupna sila prebivalstva. Nastaja na ta način zastoj, brezposelnost, nezaupanje in panika. Milijoni brezposelnih ljudi v največji bedi, v tem je izvor one nevarne prevratne psihologije, katere začetek je znan, nikdar pa ne njen konec.
Kaj pomagajo Ameriki njeni stroji in njene še tako nizke cene, če pa ne more nikomur prodajati svojega blaga. Kaj je dosegla Anglija s svojo avtarkijo, kaj Francija s svojim kontingentiranjem uvoza, kaj Rusija s svojim dumpingom? Svet danes ni več tako velik, ko še pred 30—40 leti. Ves svet je danes ena rodbina, ki je navezana na skupno življenje. Zato je treba ustvariti znosljive razmere za vse, zato treba sleherniku zagotoviti vse pogoje za obstoj.
Naloga svetovne gospodarske konference je, da reši to vprašanje in da določi smernice za ozdravljenje svetovnega gospodarstva. Napačno pa bi bilo pričakovati rešitve samo od konference, kar tudi ona ne more ustvariti čudežev. V vsaki državi morajo gospodarski sloji tudi sami izvršiti reorganizacijo svojega gospodarstva in šele potem bo mogoče splošno zboljšanje.
Mi žal še nimamo Gospodarskega sveta, ki bi bil v prvi vrsti poklican, da izvede reorganizacijo vsega našega gospodarstva Zato ni druge rešitve, ko da se obstoječe gospodarske organizacije in iskušeni gospodarski delavci sami lotijo tega posla in da pričenjajo zbirati vse gradivo, ki je potrebno za sestavo gospodarskega načrta
Ko pa so zbrali s svojega področja ves potrebni materijal, je treba, da ustanove poseben odbor, ki bi vse te podatke uredil in sestavil osnovni načrt za reorganizacijo našega gospodarstva. Naloga vlade pa bi bila, da bi sklicala konferenco vseh gospodarskih organizacij, ki bi se jim predložil ta načrt v odobritev, oziroma v izpopolnitev.
Enotna reorganizacija gospodarstva mo-rp sloneti na načelu sporazumnega dela, naših dejanskih notranjih potreb in potreb tujine, ki prihaja v poštev za naš izvoz. Vse gospodarske panoge pa bi morale biti tudi popolnoma ravnopravne in se ne bi smela nobena protežirati.
Vzrok sedanjega težkega stanja je v mnogem v slabi gospodarski politiki, ki je izhajala iz napačnega mnenja, da je naša država tako bogata, da si more dovoliti tudi razne ekstravagance. Tako bogata pa naša država vendarle ni in izkušnja uči, da zalezejo tudi najbogatejše države v nepremagljive težave, če ne znajo uporabljati pametno svojega premoženja. Nismo pa tako revni, da ne bi mogli živeti od svoje zemlje, ki je plodovita, lepa, polna naravnih zakladov in ki ima poleg tega zelo ugoden zemljepisni položaj.
Kmetijstvo je za nas najvažnejše, a baš kmetijstvo je na zelo nizki stopnji. Vzorno obdelanih veleposestev ni več, na njih mesto pa je stopil kolonist, ki ima zemljo slabše obdelano, ko bajtar pred vojno. 0 racijonalnem gospodarstvu na kmetih ne moremo niti govoriti. Zlasti pa je treba sadjarstvo in vinogradništvo dvigniti takoj z energičnimi ukrepi. Vse naše kmetijstvo bi moralo temeljiti na dobro prevdarje-nem načrtu, ki bi imel znanstveno podlago, zlasti z ozirom na naše sosede Madjare, Bolgare in Rumune, ki so v izvozni trgovini naši glavni konkurenti.
V	industriji bi bilo treba posvetiti posebno pažnjo agrarni industriji, ker je ozko zvezana z našim kmetijstvom, ki nam mora biti najbolj na srcu. Nato pride naša lesna industrija, ki je za vse naše gospodarstvo največje važnosti, zlasti pa za našo plačilno bilanco, saj tvori les eno petino vsega našega izvoza. Agrarna in lesna industrija sta naši narodni industriji, ki imata svoje korenine v zemlji sami. Za njun napredek pa je odločilne važnosti, da pride do sporazuma in medsebojne pomoči med kmetovalcem in agrarnim ter lesnim industrijcem. Dosedaj tega sodelovanja ni bilo ali le v nezadostni meri.
Direktor Selak omenja nato še druge probleme, ki bi jih bilo treba rešiti, da bi bil mogoč splošen in enoten državni gospodarski program in nato zaključuje svoj članek z besedami:
Kr. vlada je poklicana, da s svojo inici-jativo omogoči izdelavo načrta za reorganizacijo gospodarstva. Na ta načrt pa ne sme politika vplivati in načrt sam mora biti prost vsake politične primesi, kajti politika in gospodarstvo se ujemata kakor ogenj in voda.
Hasi	^odnoiaii	&	H&ncifo
Z izgovorom, da mora počakati na- rezultat volitev, cd katerih so odvisne smernice nove nemške trgovinske politike, je nemška delegacija onemogočila pravočasno obnovo trgovinske pogodbe in je zato nastalo brezpogodbeno stanje med Nemčijo in našo kraljevino. Nujna posledica tega stanja bo, da se bo še bolj zmanjšala zunanja trgovina med obema državama. Ce pa bi trajalo to brezpogodbeno stanje še dalj časa, potem bi se moglo tudi zgoditi, da bo naš trg trajno izgubljen za Nemčijo, mi pa izgubili še one zveze, ki jih imamo doslej z Nemčijo. Izguba bo torej na obeh straneh, vpraša se le, na kateri bo večja.
Na to vprašanje pa jasno odgovarja statistika. Od leta 1922. pa do leta 1932, torej v zadnjih enajstih letih je Nemčija izvozila v našo državo blaga za 9.459-3 milijonov Din, uvozila iz naše države pa le za 6.212-4 milijonov Din. Nemčija je bila torej v zunanji trgovini z nami aktivna za 3.246-9 milijonov Din, ali povprečno za skoraj 300 milijonov Din na leto.
Leta 1922. je znašal nemški izvoz samo 462 0 milijonov in nato hitro rastel ter dosegel leta 1980 svoj višek, ko je znašal že 1.221,4 milijonov Din. Nato je padal, znašal 1. 1931 še 925,4, 1. 1932 pa že samo 506,4 Din, a je bil pri tem še vedno aktiven za 382,1, oziroma 161,6 milijonov Din. Še leta 19127 je bila Nemčija v naši statistiki uvoznih držav na 4. mestu, že drugo leto je bila na III., 1. 1930 na II. in naslednji leti na I. mestu. Iz vsega tega jasno sledi, da je bila za Nemčijo trgovina z nami vseskozi aktivna postavka, ki niti za Nemčijo ni bila brezpomembna, pa čeprav je znašal njen izvoz v Jugoslavijo od njenega celotnega izvoza le nekaj nad 1 odstotek.
Kako pa je z našim izvosom v Nemčijo? Da smo bili v zunanji trgovini a Nemčijo pasivni in sicer za nad 3 milijarde, simo že povedali. Toda naš izvoz v Nemčijo je imel še drugo slabo stran. Glavna težava za naš izvoz je, kako spraviti na zunanji trg naše kmetijske pridelke, zlasti koruzo, pšenico in les. Ravno v tem pogledu pa nam nudi Nemčija zelo malo. Kajti 1. 1930 smo še izvozili v Nemčijo pšenice za 5-6 in koruze za 1’3 milijone Din, naslednji leti pa sploh
nismo več izvozili v Nemčijo ne koruze in ne 'pšenice.
Glavni naš izvozni predmet v Nemčijo je vedno baker. Tega smo -izvozili v letih 1922 do 1932 skupno za 1761‘2 milijona in sicer L 1922 za 20'7, naslednje leto za 33-9, nato za 89-0, 128-1, 151*3, 164-8, 164-6, 233-0, 386-0 (v letu 1930), 261-1 in 151-8 milijonov v letu 1932. Ta naš baker je Nemčija v znatni meri potrebovala za elektrotehnične svrhe in precejšen del svojega bakra smo nato dobili nazaj v obliki raznih elektrotehničnih aparatov. Seveda smo -morali te predelave iz naše sirovine drago plačati.
Druge predmete smo izvozili v 1. 1932 v Nemčijo po tem redu: jajc za 33, svežih jabolk za 27-5, suhih češpelj za 14-3, orehov za 13-9, svežih češpelj za 9-0, bavksita za 3-9, opija -za 3-5 milijonov Din. Ker je sedaj Nemčija zelo povišala carino na jajca in ker te carine ne namerava znižati, bodo v kratkem tudi naša jajca nedostopna za nemški trg. Našim glavnim izvoznim predmetom bo s tem dostop na nemški trg zaprt in hočeš nočeš bomo morali gledati na to, da si prisvojimo druge trge. Tudi če bi se sklenila nova trgovinska pogodba z Nemčijo, bi morali iskati za naše glavne izvozne predmete novih trgov.
Ta konstatacija jasno kaže, da brezpogodbeno stanje škoduje Nemčiji neprimerno bolj ko nam in da bi bilo le v interesu Nemčije, če bi bil njeni industriji zopet odprt naš trg. Ni pa še gotovo, če bo nemška vlada to upoštevala, ker junkerji so sedanji vladarji Nemčije in ti nočejo uvoza tujih pridelkov, ker bi tdi mogli škodovati ceni njihovih kmetijskih pridelkov. Avtarkija je celo za Nemčijo, ki živi le od svojega izvoza, še vedno modrost vseh modrosti in zato ni izključeno, da bo to stremljenje po avtarkiji preprečilo tudi sporazum pri naših trgovinskih pogajanjih z Nemčijo.
Ta neuspeh pogajanj bo za nas mnogo -manjša nesreča ko za Nemčijo, zlasti še, če bomo znali pridobiti si novih trgov. In temu cilju bi morala biti v prvi vrsti posvečena naša prizadevanja in uspeh na tem polju je za nas važnejši, ko trgovinska pogodba z Nemčijo.
Maribor, 8. marca.
Minulo nedeiljo se je vršil v dvorani hotela Halbwidl občni Zbor Združenja mesarjev in izdelovalcev klobas v Mariboru. Prisotna sta bila kot zastopnika zbornice TOI tajnik dr. Pretnar in mariborske mestne občine mag. svetnik Rodošek. Občni zbor je vodil začasni predsednik Združenja Jernej Fidler. Združenje je v minuli poslovni dobi izredno živahno delovalo. Zlasti mnogo je -izvršilo intervencij, posebno zaradi svobodnega klanja na deželi ter Špeharstva v mestih Mariboru in Ptuju. Oboje je v kvar ne samo mesarski obrti, ampak tudi skupnosti, ker uničuje našo živinorejo, Občine in samouprave pa spravlja ob lepe vsote, ki bi jih dobile drugače na trošarini. — Združenje je posredovalo tudi radi znižanja klavnih in drugih pristojbin na področju mariborske mestne občine ter je doseglo delno zadovoljiv uspeh.
Finančno stanje Združenja je bilo v preteklem letu zadovoljivo. Blagajna izkazuje Din 3661-50 prebitka. Za bodeče poslovno leto se je določil proračun v iznosu Din 18.150-—. Letna članarina ostane Din 75— za člana. Velikega pomena za mesarsko
obrt je sklep, da se omeji število vajencev na ta način, da sme imeti mojster na vsaka dva pomočnika enega vajenca, dalje da se vajenci sprejemajo le v starosti od 16 do 18 let in da se vrši sprejem samo v mesecih julij, avgust, september.
V zadevi špeharstva je sklenil občni zbor, da se izvrši intervencija pri trgovinskem ministru.
Pri volitvah je bila izvoljena naslednja uprava: Načelnik Roman Brezočnik, pod-načelnik Jernej Fidler, člani upravnega odbora: Franc Filipič, Vincenc Pirš, Anton Tavčar, Karl Holzknecht, Herman Woge-rer, Blaž Serdinek, Zalokar, Holc, Pavešič in Draš. Namestniki: Urban, Švab, Bach, Wutte in Partlič. Nadzorstvo: Smolej, Lipovšek, Radi; namestniki Julij Robič, Anton Mulej, Zokaly. — Na zborovanju je izrekel nekaj važnih besed tudi zbornični tajnik dr. Pretnar, ki je podal poročilo o intervenciji zbornice in delegatov mesarskih Združenj v Dravski banovini pri banu dr. Marušiču radi neupravičenega klanja na kmetih in špeharstva v mestih ter o težkih gospodarskih posledicah, ki jih ima to klanje in špeharstvo za mesarsko obrt.
Padec sovjetske zunanje | trgovine
Leta 1931 je znašal sovjetski izvoz še 21-7 milijonov ton, lani pa samo še 17-9 milijonov ton in je torej izvoz nazadoval za 3-8 milijonov ton. To nazadovanje gre skoraj izključno na račun manjšega izvoza žita. Leta 1931 je Rusija izvozila 5.1 milijonov ton žita v vrednosti 157,6 milijonov rubljev, leta 1932 pa samo še 1,76 milijonov ton v vrednosti 56,8 milijonov rubljev. Te številke najibolj jasno dokazujejo, da se kolektivno gospodarstvo ni obneslo, ker je produkcija nazadovala vprav katastrofalno.
Pri tako silnem padcu izvoza seveda sovjeti niso mogli vzdržati uvoza na stari višini. Vnještorg, kakor »e imenuje sovjetski urad za zunanjo trgovino, ni mogel dobiti potrebnih sredstev in se je moral zato od-
ločiti, da reducira uvoz v znatni meri. Za celih 35*/» je vsled tega nazadoval sovjetski uvoz.
Kljub tej silni omejitvi uvoza pa je tudi lansko leto zaključilo s pasivo v višini 134,9 milijonov rubljev v trgovinski bilanci. S tem je narastel deficit sovjetske zunanje trgovine v zadnjih treh letih na vsoto 451,1 milijonov rubljev ali na približno 15 milijard dinarjev.
Najbolj je bila od zmanjšanega uvoza prizadeta Nemčija, ki je lani uvozila za 226 milijonov rubljev manj blaga ko leta 1931. Uvoz Švedske se je zmanjšal za 15,38, Združenih držav Sev. Amerike za 14,70, Perzije za 22,12 in Italije za 1,13 milijonov rubljev. Narastel pa je uvoz Francije za 26,59, Anglije za 45,15, Holandske za 9,10 in Japonske za 4,20 milijonov rubljev.
3i mHli oianiindi
Združenje trgovcev za okraj Ljubljana-okolica ima glavno letno skupščino v sredo, dne 15. marca ob 8. dopoldne v dvorani Trgovskega doma v Ljubljani. Ce ne bi bilo ob napovedani uri zadostno število članov navzočnih, se vrši en-o uro kasneje glavna skupščina, ki je sklepčna ob vsakem številu članov.
Vreče
kupul1' o prodala
ALOJZ GREBENC, Ljubljana
Tyiševa (Uunaiska cesta 36
Vabilo
na
redni letni občni zbor
Združenja trgovcev za srez Maribor, levi in desni breg v Mariboru,
ki se vrši
v nedeljo, dne 26. marca 1933 ob 13. uri v dvorani hotela »Orek v Mariboru, Grajski trg, z naslednjim dnevnim redom:
1. Pozdrav predsednika.
2. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora in važnih odlokov.
3. Poročilo načelstva.
4. Poročilo tajnika.
5. Blagajniško poročilo.
6. Poročilo šolskega odbora,
7. Poročilo načelnika sekcije lesnih trgovcev.
8. Proračun za leto 1933.
9. Določitev letnih doklad.
10. Volitev celokupne uprave po § 367 zakona o obrtih.
11. Volitev nadzorstvenega odbora.
12. Volitev šolskega odbora.
13. Raznoterosti.
Udeležba vseh članov obvezna. Kdor bo brez upravičenja izostal, se mu bo naložila globa po §§ 7 in 8 -pravil združenja.
Vsak član se mora izkazati z vabilom.
Uprava.
Dohodki monopolske uprave v januarju
Monopolski dohodki izkazujejo za januar ta rezultat:
po proračunu dejan&ko bi morali znašati doseženi v mil-ij-onih dinarjev
tobak	142-5	99-1
sol	18"0	15’6
petrolej	11-3	12-7
vžigalice	10-5	7-3
cigaretni papir 8-7	* 3-6
razn-j dohodki	2'0	6-6
Od 1. aprila 1932 do 31. januarja 1933 pa so bili doseženi ti rezultati:
po proračunu dejansko bi morali znašati doseženi v milijonih dinarjev
tobak	1.425-0	1.152-1
sol	180-0	191-6
petrolej	113-5	110-8
vžigalice	105-4	860
cigaretni papir	87-5	40-6
razni dohodki	20-8	51-9
Vsi dohodki	1.932-7	1.633-3
PROPADANJE TRGOVINE V OSIJEKU
Osiješki »Hrv. list« piše, kako silno propada v Osijeku trgovina. Najbolj stare trgovine zapirajo svoje lokale. Tako je Osijek v kratkem času izgubil te trgovine: Viljem Vogel, ena najstarejših trgovin s suknom in konfekcijami je prenehala. Nadalje je prenehala stara tvrdka Bela Fischer. Ista usoda je zadela renomirano modno trgovino Glesinger in sinovi. Pred kratkim je zaprla lokale trgovina z železnino Ernest Goldstein; njej pa je sledila delikatesna trgovina Kožaja. — Prav tako pa propadata tudi obrt in industrija.
Senat je sprejel v načelu in v podrobnostih novi občinski zakon, finančni odbor skupščine pa novi proračun in vse predložene amandmane.
Senator Ilidžanovič je vložil zakonski načrt o pobijanju korupcije v javni službi.
Ker je dr. Kostrenčič posta-l redni profesor univerze, je prišel na njegovo mesto v senat predsednik Trgovske zbornice v Zagrebu dr. Milan Vrbanič.
Okrožni urad za zav. delavcev v Osijeku je imel lani 300.000 Din deficita.
Vladni zemljedelski savez se je izjavil proti emigrantom, ker nočejo ti odobriti njegove politike, temveč so se pričeli v vrstah saveza ločiti proti politiki bolgarskih vladnih zemljedelcev.
Vladni Narodni blok je po izjavi bivšega bolgarskega ministra Smilova pred razr padom, vsled česar je verjetno, da pride po povratku Mušanova do vladne krize.
Več bombnih atentatov na delavske organizacije je bilo izvršenih v Šumencu v Bolgariji. Človeških žrtev ni bilo, materi-jalna škoda pa je precejšnja.
Položaj avstrijske vlade po izvedbi »male diktature« se je zelo poslabšal. Odpor proti tej diktaturi je splošen in tako socialistični ko nacionalistični časopisi napadajo vlado. Zvezni svet, v katerem je vlada v manjšini, bo skoraj gotovo izjavil, da je vlada s svojo proklamacijo kršila ustavo. Dunajski župan Seitz se je odkrito uprl odredbam vlade, ker da so protiustavne.
Sovjetska Rusija je odklonila svojo udeležbo v posvetovalnem odboru Društva narodov, čeprav se strinja v mnogem s stališčem devetnajsterice glede vprašanj Daljnega vzhoda. Ker pa sovjetska Rusija ni članica Društva narodov, ne more tudi biti članica njegovih odborov.
Tudi na Bavarskem je Hitlerjeva vlada okrnila avtonomijo dežele in prevzela na podlagi zasilne uredbe vrhovno policijsko oblast. Na vseh javnih poslopjih so razobesili hitlerjevci svoje zastave.
Hitler se trudi, da bi pridobil za spremembo ustave centrum, ker bi le na ta način mogel dobiti potrebno dvetretjin9ko večino, ki je potrebna za spremembo ustave.
Hitlerjevci so pričeli v zadnjem času odstavljati tudi gledališke uprave in posamezne uradnike in sicer kar samolastno, ne da bi čakali vladnih odredb. Tako so zahtevali tudi odstop predsedstva berlinske borze, a se ni njih zahtevi nihče pokoril.
Tri komuniste bodo ubili za vsakega ubitega nacijonalista, je izjavil vodja Hitlerjevih napadalnih oddelkov Helldorf.
Sovjetski veleposlanik je protestiral pri nemški vladi proti neprestanim napadom Hitlerja na sovjetski režim.
19 lokomotiv so naročili sovjeti na Poljskem.
Japonska ofenziva je zmagovito zaključena in ob vsem kitajskem zidu plapolajo japonske zastave. Japonci izjavljajo, da je s tem njih cilj dosežen in da dalje ne bodo prodirali.
Kitajci so pričeli s protiofenzivo in so mestoma prisilili Japonce, da so se umaknili. S protiofenzivo pa so Japonci zavzeli nazaj vse izgubljene pozicije.
Caldaris je sestavil novo grško vlado, v kateri je prevzel prometno ministrstvo general Konditis, notranje Metaxas, zunanje Ralis. Nova vlada je ostro protiveniuelis-tična.
Združene dri. Sev. Amerike bodo po časopisnih vesteh v najkrajšem času priznale sovjetsko Rusijo.
V Nemčiji je bilo v februarju 475 kon-kurzov in 179 prisilnih poravnav, v januarju je bilo 539 konkurzov in 194 prisilnih poravnav.
General Nobile je srečno prestal težko krizo in bo najbrze ozdravel.
>BUDDHA<
m
T RADE MARK
99
BUDDHA“
čajne mešanice so najboljše
TEA IMPORT, LJUBLJANA
Telefon 26-26	Večna	pot	15
Telefon 26-26
DtMu&tvo
POŠTNA HRANILNICA V FEBRUARJU.
Število vlagateljev se je povečalo v februarju za 3953 in znaša sedaj 224.909 oseb. Hranilne vloge so narasle za 8-7 na 464-2 milijonov Din. Novih računov je bilo prijavljenih 98 in znaša sedaj število vseh računov 22.065. Stanje vlog po čekovnih računih je znašalo ob koncu februarja 895 5 milijonov Din. Skupna vsota vseh vlog pri Poštni hranilnici je koncem februarja dosegla vsoto 1359 milijonov Din.
S	CURIŠKE BORZE.
»Trgovinski Glasnik« z dne 8 t. m. objavlja to poročilo iz Curiha:
Po včerajšnji abstinenci se je danes povečalo število deviz, s katerimi je prišlo do kupčije. Čeprav na splošno devize nazadujejo, se dinar krepko drži na sedanji višini. Dolar je znatno popustil od svojega prvotnega tečaja. Na borzi sicer ne notira, izven borze pa se prodaja po 4-40 švicarskega franka. Po pariteti na Beograd odgovarja tečaj dolarja 48'50 Din, (dočim preje okoli 57 Din), kar znaša z upoštevanjem 28-5°/o ažija 63 dinarjev za en dolar. Ponudba dolarjev je še vedno močna, dočm je povpraševanje po dolarjih vsled zaprtja ameriških bank zelo neznatno. Čeprav se iz Newyorka demantira, da bi dolar zapustil zlato valuto, je že sama prepoved izvoza zlata vznemirila finančne kroge.
»Trgovinski Glasnik« poroča nadalje iz Dunaja, da je tam v zadnjem času zelo •nočno povpraševanje po dinarjih, vsled Česar je šiling popustil napram dinarju in odgovarja šiling sedanji pariteti v višini 8-60. Ker pa je dinarje zelo težko dobiti, nabavljajo uvozniki svobodne dinarje na curiški borzi.
ANGLEŠKA BANKA KUPUJE ZLATO.
Angleška banka je znova nakupila zlata za 3-2 milijonov funtov. Samo od 24. januarja dalje je nakupila Angleška banka zlata za več ko 40 milijonov funtov.
ENOTNA DIVIDENDA ITALIJANSKIH VELEBANK.
Italijanske velebanke so se dogovorile, da bodo za leto 1932 izplačale vse enako dividendo v višini 5 odstotkov. Še za leto 1931 je velik del velebank plačal višjo di-idendo, vsled zamrzlih kreditov in drugih izgub pa so morale sedaj velebanke znižati svojo dividendo.
*
Finančni minister je odredil, da se bo odslej objavljal tudi ažijo Narodne banke. Ta ažijo znaša pri sporazumih in klirin-gih 28'5°/o, pri drugih deviznih transakcijah 20%>.	.
Ljubljanske regulativne hranilnice nameravajo znižati obrestno mero za vloge za 1 odstotek.
Mariborski denarni zavodi so že s 1. januarjem znižali obrestno mero za vloge in za posojila za en odstotek. (To v dopolnilo naše vesti z dne 4. t. m.)
Hranilne vloge v budimpeštanskih in 12 največjih madjarskih bankah so padle v januarju od 512 na 509-5 milijonov pengov, vloge na tekoči račun pa od 672-1 na 658-7 milijonov pengov.
Federal Reserve banka v Njujorku je zvišala diskontno mero za en odstotek na
3	in pol odstotka.
Vse češkoslovaške hanilnice so imele koncem leta 1932 21.796 milijonov vlog Kč, to je za 169 milijonov več ko pred enim letom. Ker pa so znašale pripisane obresti 761 milijonov, so se vloge dejansko zmanjkale za okoli 590 milijonov Kč.
Bodoči predsednik Banke za mednarodna plačila v Baslu dr. Frazer odpotuje v Ameriko, da se dogovori z Rooseveltom Blede sodelovanja Amerike z banko v Ba-Pri sedanjem finančnem položaju Amerike je za ameriško vlado največje važnosti, da ve za smernice kreditne politike Banke za med. plačila v Baslu. Zadnji izkaz banke izkazuje bilančno vsoto v višini 1046 milijonov šv. frankov, za 24 milijonov več ko koncem januarja.
Zlata podlaga švicarske banke se je v zadnjem tednu povečala za 38 milijonov švic. frankov.
Predsednik angleškega odbora za zaščito podojil Društva narodov Chamberlain je izjavil, da se plačujejo redno obresti in anuitete^ samo od 5 milijonov funtov, do-čim znašajo na dana posojila 80 milijonov funtov. Samo Danzig in Estonija izpolnjujeta dobro svoje obveznosti Alžir je proti jamstvu francoske vlade razpisal 4 in pol odstotno posojilo v višini 800 milijonov frankov in po emisijskem tečaju 90°/o.
TEDEN
u^eimrrrK m jr/u y
ega
Devizno tržišče
Tendenca čvrsta; promet Din 2,157.588-74
V primeri s preteklim tednom (2.516 tisoč dinarjev) je nazadoval devizni promet v tem tednu za približno 358 tisoč dinarjev in to v prvi vrsti radi zelo majhnega včerajšnjega deviznega prometa. Kot je razvidno iz spodnje razpredelnice:
Dne 6. marca Din 709.427-95 Dunaj.
Dne 7. marca Din 236.159-30 Dunaj—London, Dne 8. marca Din 439.603-10 Dunaj,
Dne 9. marca Din 672.035"81 Dunaj.
Dne 10. marca Din 100.362-58 New York,
je zaključil ponedeljkov borzni sestanek z največjim dnevnim deviznim prometom nad sedemstotisoč dinarjev ali nad eno tretjino celotedenskega prometa. Na po-edine borzne dneve je prevladovala devi-za Dunaj in Din (v privatnem kliringu), le včeraj New York.
Na prvih štirih borznih sestankih je intervenirala Narodna banka v skupnem iznosu 159.000 dinarjev, medtem ko včeraj ni dala nikakih deviz na razpolago. Posredovanje Narodne banke je bilo potrebno v Curihu in Londonu; prve devize je bilo tem potom nabavljeno za 97.000 dinarjev, Londona pa za 62.000 dinarjev. Izmed ostalih deviz tvori Dunaj gros zaključkov v privatnem kliringu in prav tako dinarska deviza. A dočim je znašal v prejšnjem tednu klirinški promet inozemskih dinarjev 687.000 dinarjev, izkazuje tokrat na zadevanje za nad 278.000 dinarjev. Nasprotno pa je totedenski privatno-klirinški promet v avstrijskih šilingih — v primeri z zadnjim tedinom — celo porasel za 22.000 dnarjev in znaša skupaj en milijon 342.000 dinarjev.
Porast oziroma padec prometa v poedi-nih devizah tekom tega tedna (vse v tisočih dinarjev) napram tmunniemu tednu (številke v oklepajih) je zabeležen naslednje: Berlin 17 (4), Bruselj 44 (20), Curih 97 (78), Dunaj (priv. klir.) 1.342 (1.320), Budimpešta 12 (97), London 105 (160), New York 113 (115), Trst 3 (21), Pariz
4	(4), inoz. dinarji (v priv. kliringu) 409 (687).
Včeraj je po dolgem presledku došlo do manjšega zaključka v bonih grške Narodne banke in sicer po tečaju Din 36— za 100 drahem nominale.
V	tem tednu so bili na tukajšnji borzi doseženi sledeči klirinški tečaji v avstrijskih šilingih: 9136—9-25 ; 9-25—9-30; 9-25 (največji zaključki v tem tečaju); 90425 do 9-25 in včeraj 9-10.
Devizna tečajnica tekočega tedna kaže pri vseh devizah, ki se na tukajšnji borzi trgujejo — očitno tendenco navzgor, iz-vzemši Curiha, ki je beležil dosledno nespremenjeno. Deviza Berlin ni beležila v ponedeljek, dočim je odtlej pa do danes izostala tudi notica New Yorka; tudi Budimpešta in Dunaj še vedno nista beležila. Od ostalih deviz je omeniti, temeljem spodnje tečajne tabele:
Dne 6. marca Dne 10. marca
najnižji najvišji najnižji najvišji Amsterdam 2293-18 2304 54	2305-40 2316-76
Berlin	—1360-25 1371*05
Bruselj	796-91	80085	803-02	80696
Curih	1108-35	1113-85	110835	1113-85
London	194 08	195-68	199 75	201-35
Pariz	223-54	22466	225'88	227 —
Praga	16845	16931	16979	170'65
Trst	289-01	291-41	29129	293-69
sledeči tečajni porast tekom tega tedna: Amsterdam 12-22 poena, Bruselj 6-11 po-ena, London 5-67 poena, Pariz 2-34 poena, Praga 1-34 poena in Trst 2-28 poena.
Notic ostalih deviz ni bilo.
Efektno tržišče
Tendenca nestalna: zanimanje slabo.
Edini zaključek v tem tednu beleži Kranjska industrijska družba in sicer 6. t. m. po tečaju Din 300-— za delnico. V sredo 8. t. m. pa je bilo na tukajšnji boTzi eksekutbvnrim potom prodano 216 obveznic 2M% loterijske državne rente za vojno škodo po 180 dinarjev.
Efektna tečajnica tega tedna očituje bolj spreminjajočo se tendenco malone pri vseh državnih papirjih, dočim je notica delnic Trboveljske premogokopne družbe ostala skozi V9e borzne dneve nespremenjena, t. j. Din 145-— v povpraševanju, a Din 150-—• v ponudbi.
Investicijsko posojilo je beležilo tekom tega tedna 44-— za denar, medtem ko je
bila blagovna 46 v ponedeljek — v sredo in včeraj 47-—, vmesno pa 45-—.
V	Blairovih posojilih ni bilo prometa. 8% Blair je noti ral v povpraševanju 39-— predvčerajšnjim in 36-— včeraj, a v ponudbi 39-— dne 7. t. m., včeraj pa 40-—. Docela nasprotno tendenco je kazal 7'A %n»i Blair, čigar denarni tečaj je od ponedeljka na včeraj popustil za 3 točke ter blagovni za 2 točke; včerajšnja notica glasi 33—35.
Vojna škoda je tekom tedna tudi oslabila svoj blagovni tečaj za 3 točke in včeraj beležila 185 (povpraševanje), 187 (ponudba).
Lesno tržišče Tendenca boljša; promet slab.
Ta teden je bilo na ljubljanski borzi zaključeno vsega tri vagone lesa in sicer en vagon rezane bukovine, en vagon hrastovega 'in en vagon češnjevega lesa.
Položaj na slovenskem lesnem trgu se je z ozirom na povpraševanje veliko poboljšal. Kar se tiče cen, smo ostali na istem stališču; pred par tedni je bilo opažati celo tendenco navzdol. V mehkem lesu ima prednost še vedno povpraševanje po deskah tretje vrste, medtem ko I./II. ne pride skoro nič več v poštev. — Tesan les — vkljub bližajoči se stavbeni seziji — ni tako močno iskan, iz česar je sklepati, da je pomanjkanje kreditov, odnosno razpoložljive gotovine za nove stavbe.
Zelo veliko je bilo zanimanje za bukove testone, kateri so pred par meseci dosegli jako visoko ceno, ki je danes v padanju, ker se bližamo že koncu sezije. Isto usodo sta doživela tudi oglje in drva, ki se ponujajo po nizki oeni.
KUVERTA"«*
JU Bil AN A
TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
Konkurzi in prisilne poravnave
Razglašen je konkurz o imovini: trgovca Beliča Josipa v Brestu. Kon-kurzni sodnik Aveec, upravnik mase odvetnik dr. Adlešič. Prvi zbor upnikov pri dež. sodišču v Ljubljani, soba 140., dne 11. marca ob 9. Oglasdtvemi rok do 2. apri-
a,	ugotovitveni narok dne 8. aprila ob 9.
Odpravljeni so konkurzi: trgovke Kresal Ivanke v Ljubljani, meh. in trg. s kolesi in šivalnimi stroji Rojc Josipa in Ivanke v Celju, mamifaktume trgovine Vučko & drug v Celju, trgovca z lesom Zupanca Antona v Stari Fužini in mizarja Verčon Viktorja v Solčavi,
Uvedeno je poravnalno postopanje o imovini tvrke »Alpina« v Ljubljani. Poravnalni sodnik Avsec, poravnalni upravnik odvetnik dr. Hacin. Narok za sklepanje poravnave dne 13. aprila ctfb 9. Rok za oglasdtev do 8. aprila.
Potrjene so prisilne poravnave: trgovca Adamiča Oskarja v Ljubljani, šelenbur-gova ulica, Hedžet Mateja v Ljubljani, trgovca Trebarja Matije v Ljubljani in trgovcev z zelenjavo in sadjem Korsunovsky Stratonika in Marije na Bledu.
Končano je poravnalno postopanje Surovinske zadruge čevljarjev- v Celju, ključavničarja Ivanuše Avgusta v Središču in Sladkogorske tvomioe lepenke in papirja v Mariboru.
V	zadevi Izvozne zadruge jugoslovanskih vin se odreja narok za preizkušanje naknadno prijavljenih terjatev na dan 23. marca ob 10. pri mariborskem sodišču.
Direkcija državne železarne Vareš-Maj-
dan sprejema do 15. marca t. 1. ponudbe glede dobave 1500 kg stare medenine; do 22. marca t. 1. pa glede dobave železnih
cevi.
Direkcija državnega rudnika Kakanj
sprejema do 16. marca t. 1. ponudbe glede dobave 10.000 kg ovsa in 30.000 kg sena.
Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 16. marca t. 1. ponudbe glede dobave 20.000 kg pšenične moke.
Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 26 marca t. 1. ponudbe glede dobav© kokosovih preprog, jadrenine in platna; do 27. marca t. 1. glede dobave bakra, bronce in rafiniranega cinka; do
29. marca t. 1. glede dobave strojev; do
30. marca t. 1. pa glede dobave pločevine in železa.
(Predmetni oglasi z natančnejšimi poljani interesentom na vpogled.)
Dne 24. marca t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Subotici ofertna licitacija glede dobave 1000 komadov elementov za telefon; dne 3. aprila t. 1. pa glede dobave naprav za ognjegasne aparate.
Dobava kvasa. Dne 17. marca t 1. se bo vršila pri Intendanturi Komande bosanske divizijske oblasti v Sarajevu licitacija glede dobave 500 kg kvasa. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice T01 v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.)
Direkcija državne železarne Vareš-Maj-dan sprejema do 15. marca t. 1. ponudbe glede dobave 1200 kg paljene žice; do 22. marca t. 1. pa glede dobave 15 komadov kroniovega usnja. 1000 kg kave in 10.200 kg pšenične moke.
Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 16. marca t. ,1. ponudbe glede dobave 1700 kg svinjske masti, 700 kg cikorije, 800 kg ječmenove kave in 400 kg papirnatih vrečic.
Dne 29. marca t. 1. pri Direkciji pomorskega prometa v Splitu glede dobave materijah za bager.
Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 22. marca t. 1. ponudbe glede dobave 1350 kg azbesta.
Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije:
Dne 3. aprila t. 1. se bo vršila pri ekonomskem oddelku Komande mornarice v Zemunu licitacija glede dobave 12.000 komadov letnih maj, 1000 komadov zimskih maj, 16.000 parov bombažastih nogavic;
dne 4. aprila t. 1. glede dobave ca 70.000 metrov različnega platna in gradla;
dne 5. aprila t. 1. glede dobave 13.000 parov čevljev;
dne 6. aprila t. 1. glede dobave 62.500 metrov konopljenega platna in 5000 metrov lanenega platna;
dne 10. aprila t. 1. glede dobave 11.000 metrov sukna, 1200 m polvolnenih tkanin, 800 m volnenih tkanin, 500 komadov rjuh;
dne 24. aprila t. 1. glede dobave 57 ton mila.
Dne 23. marca t. 1. se bo vršila pri Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave 16.700 m* drv.
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
OblSCHe aulomalilni kole#
D A | - D A M
Davčne zadeve
Plačilo taks za nove trgovine. Na vprašanje Donavske banovine je dalo finančno ministrstvo to pojasnilo: Ce opravlja tvrdka več poslov, potem je dolžna plačati za vsako vrsto poslovanja odgovarjajočo takso za koncesijo ali dovoljenje. Potemtakem se mora za vsako razširjenje trgovine (uvedbo nove branše) plačati taksa.
Plačevanje dvojne trošarine na vino. Ce kdo prodaja vino na drobno in na debelo, a vedno le v enem lokalu, plača enkratno trošarino, če prodaja na drobno v enem lokalu, na debelo pa v drugem, potem mora plačati dve trošarinski pristojbini.
Taksne ugodnosti za obvezna združenja. Finančno ministrstvo je razglasilo, da uživajo po obrtnem zakonu ustanovljena združenja trgovcev in obrtnikov ugodnosti iz točke 4, 5 člena zakona o taksah, kadar vrše javne posle v imenu države in za državo.
Luksuznemu davku ne podleže po razpisu davčnega oddelka finančnega ministrstva deli radio aparatov, temveč celi radio aparati.
Trim poročila
POROČILO MESTNEGA TOŽNEGA NADZORSTVA O GIBANJU CEN ŽIVLJEN-SKIH POTREBŠČIN V MARIBORU,
dne 1. marca 1933.
Govedina: 1 kg mesa I. 8 do 10, II. 6 do 8, III. 4 do 6, I. brez priklade 10 do 14,
II.	brez priklade 6 do 12, bržola 8 do 14,
cesarski kos 6 do 12, flam	4 do 8,	gobec
kuhan 4, jezik prekajen 12	do 14,	jetra	in
slezena 5 do 8, ledvice 8 do 10, možgani 10 do 12, parklji 1, pljuča	sveža	2	do	4,
pljučna pečenka 12 do 16,	rebra	4	do	8,
šimbas 6 do 10, vampi kuhani 4 do 6 Din.
Teletina: 1 kg mesa I. 10 do 14, II. 4 do 8, I. brez priklade 10 do 12, II. brez priklade 6 do 8, jetra lin siezena 8 do 14, jezik 8 do 16, končna pečenka (sklepnica) 6 do 14, ledvična pečenka 6 do 14, možgani 10 do 14, pljuča s srcem 6 do 10, rajželc
3	do 6 Din.
Vpisale so se nastopne firme:
Sedež: Cerknica pri Rakeku.
Besedilo: Notranjska avtodružba Tur-Sič in drug v Cerknici.
Obratni predmet: Redno prevažanje potnikov in prtljage na Notranjskem, in sicer na že dosedaj obstoječih progah kakor tudi na onih, ki se bodo po potrebi šele ustanovile, dalje pridobivanje za prevažanje potrebnih oblastvenih dovoljenj, nabava avtobusov in drugih motornih vozil in sploh vseh z avtobusnim obratovanjem zvezanih predmetov in pravic.
Družbena oblika:	Javna trgovska
družba od 1. februarja 1933.
Družabniki: Turšič Leopold, avtopod-jetnik v Cerknici št. 256, Mele Josip, ključavničarski mojster v Cerknici štev. 278.
Družbo zastopata družabnika vsak samostojno.
Deželno kot trgovinsko sodišče ▼ Ljubljani, odd. III., dne 9. februarja 1933.
Firm. 115/3. — Rg A VII 117/1.
*
Sedež: Zalog pri Ljubljani.
Besedilo: Krenos, pekarija in prodaja pekovskih izdelkov.
Obratni predmet: Izvrševanje pekovske obrti in prodaja pekovskih izdelkov vseh vrst.
Družbena oblika:	Javna trgovska
družba od 30. januarja 1933.
Družabniki: Krenos Franc, trgovec v Zalogu pri Ljubljani, Cesnik Leopold, pekovski mojster v Ljubljani, Livarska ulica 6.
Družba zastopa in zanjo podpisuje družabnik Krenos Franc.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 17. februarja 1933.
Firm. 117/33 — Rg A VII 118/1.
*
Sedež: Ljubljana, Aleksandrova c. 4.
Besedilo: Ing. M. A. Štebi.
Obratni predmet: Izvrševanje civilno-inženjerske prakse iz strojno-elektro-tehnične stroke, trgovina z elektrotehničnimi potrebščinami in zastopstvo Škodovih zavodov.
Imetnik: Stebi Anton, civilni inženjer v Ljubljani, Kožna dolina X/6.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. januarja 1933.
Firm. 64/33 — Rg A VII 116/1.
Sedež: Ljubljana VII.
Besedilo: »Blisk« družba z o. z., trgovina s kovinskimi izdelki.
Obratni predmet: trgovina s kovinskimi izdelki.
Družbena pogodba z dne 6. decembra 1932. Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Višina osnovne glavnice: 10.000 Din.
Poslovodje: Vajk Hugon, inženjer v Zagrebu, Lopašičeva ul. 4, Rosshandler Moric, bankir v Amsterdamu, Konin-gdnneneg 33.
Poslovodji zastopata družbo in podpisujeta za njo kolektivno.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 26. januarja 1933.
Firm. 69/33 — Rg C V 104/1.
Vpisale so se izpremembe In dodatki pri nastopnih firmah:
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Bergelj & Samojlov, družba z o. z.
Izbriše se poslovodja Bergelj Ivan,-sedlar v Ljubljani, Pucova ul. št. 12.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 17. februarja 1933.
Firm. 123 — Rg C IV 124/2
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Ivan Jax iii sin.
Izbriše se prokura Sitar Rajmunda.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 9. februarja 1933.
Firm. 75 — Rg A VI 69/11
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Jože Mihelič in drug.
Vstopil je kot javni družabnik Koser Anton, inštalater za vodovod in centralno kurjavo v Ljubljani, Aškerčeva ulica 17.
Obratni predmet odslej tudi: Instalacija naprav za centralno kurjavo.
Besedilo firme in način zastopstva ostane neizpremenjen.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 17. februarja 1933.
Firm. 139 — Rg A V 111/4
Izbrisala se je nastopna f i rma:
Sedež: Ljubljana VIL
Besedilo: Zednik & Mika.
Ker sploh ni pričela obratovati.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. januarja 1933.
Firm. 66 — Rg A VII 98/2
Srinjetina sveža: 1 kg mesa brez priklade 10 do 16, s priklado 8 do 12, jetra
6	do 10, jezik 8 do 14, karž 10 do 16, ledvice 8 do 14, mast spuščena 14 do 17, možgani 10 do 14, slanina 10 do 16 Din.
Svinjetina prekajena: 1 kg cesarskega mesa 12 do 16, glave 6 do 10, gnjat 14—20, jezik 12 do 20, karfe 14 do 16, rebrca 12 do 15 Din.
Konjsko meso po kvaliteti 1 kg 3 do 5 Din.
Klobase: 1 kg brušviške 8 do 14, debre-cinske 10 do 16, gnjatne 20 do 25, hrenovke 16 do 22, jeterne 10 do 30, kašnate 12 do 14, krakovske 10 do 30, kranjske 16 do 25, krvavice 8 do 12, mortadela 20 do 25, pečenice 18 do 24, posebne 16 do 30, salame letne 18 do 31, salame lovske 20 do 30, salame ogrske 50 do 70, salame prekmurske 36 Din.
Perutnina: golobi p. 10, gosi kom. 45 do 55, kokoši kom. 25 do 30, petelini kom. 25 do 30, piščanci majhni p. 30 do 35, purani kom. 50 do 90, race kom. 20 do 30 Din.
Domači zajci: majhni kom. 5 do 10, veliki kom. 15 do 20 Din.
Mleko in mlečni izdelki: mleko polno liter 2 do 2-75, kvarglji kom. 0'21 do 0‘50, maslo čajno 1 kg 27 do 40, maslo kuhano 28 do 30, sir, bohinjski 20 od 30, desertni
30,	ementalski 80 do 100, gorgonzola 80 do 90, liptavski 28 do 90, parmezan 85 do 100, polementalski 20 do 35, trapist 12 do 35, sirčetk domači 7 do 8, smetana, kisla liter 10 do 12, sladka 20 Din.
Sočivje: cvetača, inozemska kom. 4 do
12,	čebula 2 50 do 3, česen 1 kg 8 do 10, fižol domači izluščen, liter 2 do 3, hren 1 kg 6 do 8, koleraba kom. 0-50 do 1, korenje 1 kg 1, krompir pozni 1 kg 1 do 1-50, krompir prani me. 6 do 7, majoran, šopek 1, motovilec ku. 1, ohrovt kom. 0-50 do
2, pesa rdeča ku. 1, peteršilj šopek 0-50, por, kom. 0-50, radič domači, ku. 1, radič inozemski 1 kg 14, redkev kom. 0'25 do
0-50, regrat ku. 1, repa kisla kg 2, repa sveža kom. 0-25, salata glavnata, inozemska 1 kg 14, špinača ku. 1, zelena komad
0-50 do 2 50, zelje kislo 1 kg 4, zelje v glavah kom. 2-50 do 3, zelje rdeče kom. 2 do
3, salata endivija, inozemska 1 kg 12 Din.
Žito: ajda 1 kg 1*30 do 1-35, liter 1-25,
fižol 1 kg 125 do 5, liter 2 do 3; grah 1 kg 12 do 14; ječmen lkg 1'40 do 2-50, liter
1-50; koruza 1 kg 1‘50 do 2, liter 1-25; laneno seme 1 kg 6 do 8; leča 1 kg 5 do 14; oves 1 kg 1*45 do 2, liter 1 do 1'25, izluščen
1	kg 8 do 12; proso 1 kg 1-35 do 4, liter 1’50 do 175; pšenica 1 kg 2’40 do 2-50, liter 1-75 do 2; rž 1 kg 1-50 do 1-60, liter
1-50; konoplje liter 6 do 8 Din.
Mlevski izdelki: ječmenček 1 kg 5 do 12,
liter 4 do 5; kaša ajdova 1 kg 5-50 do 6, liter 4 do 5; kaša ovsena 1 kg 8, kaša prosena 1 kg 2-90 do 6; moka ajdova 1 kg I.
5	do 6, II. 4-25 do 5, koruzna 1-30 do 2, krompirjeva 10 do 15, pšenična 00 4 25 do 4-50, 0 4-25 do 4'50, 1 4-15, 2 3'75 do 4-25,
4	3-50 do 4-10, 5 3-25 do 4, 6 3 2 do 3-80, otrobi koruzni 1 kg 0-80 do 1/50, pšenični 0'85 do 1*50, zdrob koruzni 1 kg 2 do 3-50, pšenični 4-50 do 5, zdrob za otroke 4’50 do
6,	moka ržena 1 kg I. 2'85 do 3-40, II.
2-70 do 3-25 Din
Sadje: 1 kg posušenih češpelj 6 do
10, jabolk 2 do 4, celih orehov 5-50 do 6, orehovih jederc 18 do 20 Din.
Krma: otava q 90 do 95, seno kisk> II. 90 do 95, sladko I. 90 do 95, slama ovsena 70, pšenična 60 do 65, ržena 70 Din.
Kože: 1 kg goveje 5 do 7, goveje usnje 38 do 68, konjske kom. 48 do 70, konjsko usnje, boks 1 kvad. Čevlj 6 do 9, kozje kom. 5 do 10, ovčje kom. 5 do 10, ovčje usnje 1 kvad. čevelj 3 do 5, svinjske 1 kg
2	do 6, telečje 1 kg 8 do 13, telečje usnje, boks 1 kvad. čevelj 9 do 11, zajčje kom. 2t podplati 1 kg 38 do 50 Din.
Že v 24 urah
klob.k« Itd. Akr.bi
in STetlolilu »r*J«et ovratnike bi maniete.
Pere. gnil. monica in Uka domače perila
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—A. — Selenbnrgova aL S.
Telefon it 13-71.
ZAGREBŠKI TEDENSKI SEJEM.
Zadnji tedenski sejem z dne 8. t. m. je bil bolje založen ko prejšnji. Boljša vrsta živine je narastla v ceni in sicer za 75 par pri kg žive teže. Konji so se podražili od sto do 200 dinarjev, ker se kupujejo sedaj za dela na polju in ker so tudi Italijani kupovali v ta namen konje. Cene za svinje so še nadalje krepke, cena krmi pa je vsled velikega dovoza padla za pol dinarja. Za Dunaj so se kupovali konji v mesarske svrhe.
Cene so bile te: Biki po 3-25—3'60, krave za mesarje po 2,50—3, molzne krave po
1-50—1-70, junice po 3'25—2’50, voli I. vrste 4'75—5-50, II. vrste po 4—4-25, pitane svinje po 9—9 50, nepitane svinje po 7 do 8‘25, za kilogram žive teže, pujski po 120' do 150 komad, konji po 1000 do 2100 Din, žrebeta po 300—400, konji za klanje po
1-25—1-50 za kg žive teže, zaklane sremske svinje po 12 do 13, zaklana teleta po 7’50—8-50 Din za kilogram mrtve teže.
Detelja po 60 do 75, otava po 60—75, seno po 50—70, živilska slama po 45—50, drva po 75—90 za 100 kg.
Narodno gledališče v Ljubljani
DRAMA
Nedelja, dne 12. marca ob 15.: Pastirček Peter in kraJj.Brilantin. Izven. Znižane cene.
Ob 20: Dame z zelenimi klobuki. Izven. Znižane cene.
Ponedeljek, dne 13. marca: Zadoščenje. Gospa Cathleena. Red A.
OPERA
Nedelja, dne 12. marca ob 15.: Mala Flora-mye. Izven. Znižane cene. Gostuje g. Du-bajič.
Ob 20.: Seviljski brivec. Izven. Globoko znižane cene od 5 do 30 Din. Ponedeljek, dne 13. marca: Zaprto.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Nedelja, dne 12. marca ob 15.: Maks iu Moric. Otroška predstava. Znižane cene. Zadnjič.
Ob 20.: Zemlja smehljaja. Gostuje tenorist Peter Burja. Znižane cene. Zadnjič.
Hato 1 Senzacija I	Ugodna prilika!
Zaradi ustavitve obrata tvornice ženskih čevljev
Odprodaja zaloge okoli 1000 parov prvovigtne_kvaUtete raznih kombinacij po globoko znižanih cenah, in sicer:
1. Nacocalf komb. . . prej Din 145’— sedaj Dltl ®5"-
2. Nacocalf komb. . . prej Din 156'— sedaj Dltl 95'-
3. Nacocalf temne ali lak .prej Din 165'— sedaj Din 115 'm
4. Velourcalf (semiS) in z lak komb. . prej Din 186'—
sedaj Dlrt 125*«
Oglejte sl taeložbet
Ne zamudite ugodne prilike, dokler traja zaloga tfega blaga!
ALEKSANDER OBLAT, Ljubljana
Sv. Petra cesta 18
Trgovci, naročaje »Trgovski lisi«
KLIŠEJE
vseh vrsi- -por Mog rafijah* ali risbah
izvršuj*
najtorlidn^ji#
ki iit a #*na
ST »DEU
HU Bil ANA
DALMATINOVA 13
^Brzojavi: Sirispercoloniale £jubljana	‘Geleton št. 2263
Ani. Krisper Coloniale
Častnih: (Josip Vovlič
‘Veletrgovina koloni-jalne robe. cVelepraiarna kutit. ŠM.lini ta dišave.
‘dočna postrežba.
£>i uhljema
iDunajska cesta 33
‘lUtanovljehb leta 1840
3>aloga ipinta, raznega zganja in konjaka, iMineralne vode.
Ceniki na razpolaga
Trg o vci? filavočajic blage pri ivvdkah, kaiez?e oglašajo v »Trgovsltem listu** l
Motvoz Grosuplje
doma{ slovenski izJelek -s- Svoji k svojimi
Tovarna motvoza in vrvama d- J-
Grosuplje pri Ljubljani