f	N
VSE BI NA :
IZGLEDI MEDNARODNEGA SODELOVANJA,
DOVOLJ JE SPLETKARJENJA OKROG NASE ENOTNOSTI.
MED ISTRANI NA DAN VOLITEV^
EDINA POT MLADINE STO-ja.
PARTIZANSKA TISKARNA »SLOVENIJA«. RASIZEM V AMERIKI.
SLOVENIJA V PETLETKI.
SVOJSTVENOST FURLANSKE KULTURE. NARAVNI MOSTOVI V RAKOVI DOLINI. UREDIMO NASE VRTOVE.
^__________•______:_____________________>
OB 55. LETU MARŠALA TITA
25. maja 1892. se je rodil maršal ‘Jugoslavije Josip Broz Tito, veliki organizator narodno osvobodila? borbe jugoslovanskih narodov.
Zakaj čutimo tudi mi Primorci v Svobodnem tržaškem ozemlju neminljivo dolžnost, da se pridružujemo vsem jugoslovanskim ljudem in njihovim prijateljem s čestitkami dragemu maršalu?,
Prvič zafo, ker smo Jugoslovani ne glede na našo sedanjo, oziroma bližnjo ‘državno pripadnost. Smo ud na jugoslovanskem narodnem telesu in zato živimo'in čutimo z vsem, kar se danes dogaja v Jugoslaviji in okrog nje. Z velikim ponosom spremljamo v času, ko številne velike in bogate države v Evropi in drugod bredejo v krize, rast in graditev nove Jugoslavije. Ponosni smo na udarniško delo milijonov jugoslovanskih ljudi, na njihovo mladino, kmete, delavce in razumnike; ki kljub nekaterim pomanjkanjem izpolnjujejo v doslej nepoznanem poletu petletni gospodarski načrt. Ponosni in srečni smo v zavesti, da postaja Jugoslavija pod vodstvom maršala Tita resnično pravična domovina svojim državljanom.
Z občutki največjega zadovoljstva spremljamo dejstvo, da posega Jugoslavija kot pomembna demokratična sila vedno bolj vpliv-no v mednarodno politično življenje in da se krog prijateljskih dr-mv Jugoslavije vedno bolj širi
Jub podlim obrekovanjem malo-s evilnih imperialističnih krogov in imi nasedlih posameznikov.
V vsem tem notranjem in zunanjem političnem življenju nove ugoslavije imamo dokaz stvarne n modre politike njenega uodsH’a ^ maršalom Titom na čelu. Iz dne-, še h	raZumemo ob vsem tem
,° 5 jušno besede in misli onega mgleškega poslanca, ki je po obi-. v Jugoslaviji dejal nov i nar-ta."1' "kuhko je vam, vi imate Ti-
n‘ samo to, kar nas s »panjem veže na tvorca novi ide •aln’e- Z njim kot poosebi kodUrU^ V-e*e Predvsem naš i
^ Zgodovini življenja nar-
doslej ni bil zapisan primer, ki bi se kot enakovreden stavil ob stran osvobodilnih naporov našega junaškega ljudstva. Res je, tudi drugi zasužnjeni in trpinčeni narodi so pokazali velika junaštva v boju za svoje življenje in svobodo, toda tako enotna, tako vse 'objemajoča ljudska vstaja proti okupatorjem in tlačiteljem, s kakršno je nastopilo svoj zaključni boj naše ljudstvo v težkih pogojih ob boku jugoslovanskih narodov, nas stavi v zgodovini osvobodilnih vojn brez dvoma na najvišje mesto. In če je združila naše primorsko ljudstvo v tako ogromno borečo se armado v prvi vrsti globoka nacionalna zavednost in krute izkušnje fašističnega jarma, je bilo ime Tito ono, ki je vso to ljudsko armado vodilo preko zmag in dne-vov najtežjih preizkušenj h končnemu zmagovitemu cilju. Partizani so govorili o Titu kot o svojem očetu in komandantu in se često Z njegovim imenom na ustih podajali v juriše; ranjenci so iskali in našli v Titovem zgledu leka svojim ranam, starci in žene so ob svojih gorečih domovih in v bedi brezdomskega življenja našli tolažbe > in opore v imenu Tita in otrokom so polagali na prvič izgovarjajoča usta poleg besedi mati, ata, še ime Tito. Po vsakem novem Titovem pozivu pod orožje so romali iz mest, kjer je z vso oblastjo še tiranil fašist, v gore novi borci in borke in ljudska pesem Titu in svobodi je spremljala njihovo pot.
Tito je pomenil svobodo, za katero ni bila našemu ljudstvu nobena žrtev pretežka, tudi smrt ne. Tito — vrhovni poveljnik partizanskih brigad in narodno osvobodilne vojske — je postal naš rodnik, postal je s svojo vsebino program našega življenja v svobodi.
Tuji imperialistični strategi in mešetar ji so nas opeharili za tako svobodo, za kakršno je veljal naš boj, toda to ne more zmanjšati v taki meri naše radosti, da se ne bi v teh dneh, ko se pridružujemo bratom v Jugoslaviji v praznovanju 55. leta maršala Tita, z njimi veselili uspehov in napredka nove Jugoslavije pod vodstvom maršala Tita.
Mi primorski Slovenci tostran meja nove državice ne bomo živeli v Jugoslaviji, živeli pa bomo vedno v jamstvu, da nas program našega osvobodilnega boja, ki ga nadaljujemo tudi v naši državni skupnosti, vodi v tako prihodnost, kakršno smo pokazali s krvjo, da si želimo. Za naš program nas ne morejo opehariti, le ovirajo nas lahko v njegovem izvajanju. Toda navadili smo se lomiti in premagovati ovire. Za oboje, za začrtani program in za pot, ki jo znamo odslej hoditi bolje kot kdajkoli, čutimo hvaležnost organizatorju osvobodilnega boja jugoslovanskih narodov maršalu Titu, boja, o čigar vsebini je zajet in oživotvor-;en naš program.
Mi primorski Slovenci bomo hodili pot nenehne borbe za združitev vseh demokratično mislečih ljudi. Italijanov in Slovanov, do-brh zavedajoč se, da s tem na najvažnejši točki betoniramo osnove plodnega sosedstva med Jugoslavijo in Italijo in osnove miru v bodočnosti.
S takimi mislimi se pridružujemo željam jugoslovanskih ljudi: Naj živi maršal Josip Broz Tito v srečo in napredek nove Jugoslavije, njenih državljanov in. njenih sinov .tudi izven njenih meja!
Nova slovanska politika
Podpredsednik Slovanskega odbora v Pragi poslanik Prokop Ma-xa je napisal v glavno glasilo češkega sindikalnega gibanja ^Prà-ce“ članek „Nova slovanska politika". Zaradi aktualnosti problema prinašamo članek poslanika Max a v celoti.
„V svoji študiji o „Novi slovanski politiki", ki je bila objavljena v mesečniku „rflavjane", glasilu Vseslovanskega odbora v Moskvi, je v oktobru in novembru UM2 napisal predsednik Češkoslovaške republike dr. Edvard Beneš: „Resnič-. na družba slovanskih narodov je bila in mogla biti v preteklosti samo revolucjjska družba. Državna in narodna svoboda slovanskih narodov se je lahko uresničila na
najbolj široki revolucijski ljudski osnovi in zato smo tej osvoboditvi tako blizu ravno v drug j svetovni vojni. H končni osvoboditvi slovanskih narodor nas je približali skupni boj f»» življenje in smrt; dejansko boj proti mednarodnemu jn domačemu fašizmu in nacizmu, boj proti največji reakciji, ki se je pokaza'a v moderni zgodovini Evrope s stališča notranje ih zunanje politike in kj se zavestno in namenoma, notranje in mednarodno trudi, da uniči svobodo in obstanek vseh slovanskih narodov".
Skupna nevarnost in boj na življenje in smrt, kj so ga proti njemu vodili vsi slovanski narodi, sta imela za posledico, da je izredno
zrastla in se poglobila davna zavest sorodstva slovanskih narodov in se izpremenjla v globoko spoznanje, da je njihov obstanek mogoč samo na direktno usodni vzajemni odvisnosti. Revolucijski vpliv vojne, ki je moral istočasno po vsem svetu prinestj globoke politične, socialne in gospodarske izpremembe, je povzročil, da so iz teh izprememb izšle pri vseh osvobojenih slovanskih narodih revolucijske vlade narodne enotnosti, ki zastopajo najbolj široke, tvori-teljske in protifašistične množice in ki imajo nalogo zgraditi življenje svojjh narodov in držav na novih ljudsko demokratičnih osnovah. S tem so se slovanske države notranje približale svoji osvoboditeljici Sovjetski zvezi in postavljena je bila nova osnova, na kateri je možno gradjti resnično, odkritosrčno, demokratično družbo slovanskih narodov, Katere plod ie nova slovanska politika. Ce ni prišlo k zbližanju slovanskih narodov ih k njihovi pogodbi njti v razdobju obeh svetovnih vojn niti. po letu 1933, ko je jasno vstala grožnja nemškega napada, se to dejstvo lahko obrazloži v različni konstelaciji njihovih vlad, kj so se vrh vsega v večini primerov vedno bolj menjavale v fašistične vlr.de.
Poglejmo na kratko, kakšno je danes vzajemno razmerje med slovanskimi državami.
Med Češkoslovaško in Sovjetsko Zvezo je bilo že 12. decembra 1943 v Moskvi obnovljeno in poglobljeno zavezniško razmerje, ki je obstajalo že od leta 1935. Največja izpremCmba je nastala v razmerju med Poljsko Republiko in Sovjetsko Zvezo. Sovraštvo, ki je med obema narodoma trajalo stoletja in ki je v precejšnjem merilu po krivdi politike polkovnika Becka omogočilo Hitlerju, da je pričel vojno, se te «premendo v globoko in zvesto prijateljstvo. S pogodbami sta povezani Češkoslovaška in FLR Jugoslavija, ki ie podobno kot Češkoslovaška zavezi nik Sovjetske Zveze in od lan; tudi Poljske. Ta sistem je bil dopolnjen 10. marca letos z zavezniško pogodbo med Češkoslovaško in Poljske Linija Moskva in Praga, stoji danes trdna, zgrajena ne samo iz volje vlade, temveč iz prepričanja, trpljenja jn žrtev najširših ljudskih množic. Ta jez bo močna ovira proti vsakemu poizkusu obnove starega nemškega Drang nach Osten, ki se vedno — in tega se mora ostali svet zavedati — izpreminja v Drang nach Western Ljudska republika Bolgarjja bo v najbližji dobi pristopila k zavezništvu slovanskih držav. To so nam zagotovili njeni vodilnj državniki.
Ta politika je v nekaterih krogih na zapadu predmet stalnih napadov in lažnivega obrekovanja. V precejšnjem merilu je to posledjea nemške in madžarske propagande, ki je po cela desetletja prikazovala vsak poizkus o zbližanju med slovanskimi narodi za ruski, panslavistični imperializem. Razlika je samo v tem da se Je v času Bismarcka gledalo na to strašilo s črnimi očali, med tem ko je v, dobi Goebbelsa dobilo rdečo barvo. Cilj pa je bil in ostane jsti: skriti nemške napadalne namene in obrazložiti protislovenski obstoj nekaterih reakcionarskih krogov na zapadu. Dejansko so pa cilij nove slovanske politike miroljubni v najbolj odkritosrčnem pomenu besede. Združeni slovanski narodi hočejo v skupnem naporu izkoreniniti zadnje ostanke fašizma in nacizma vprav zato, da bi utrdjli in zagotovili mir. Vza-
(Nadaljevanje na 2, strani)
ItasRfla tržaškega delavstva
DOVOLJ JE SPLETKARJENJA
Enotni sindikati bodo sklicali te dni generalno skupščino vsega svojega članstva s področja Tržaškega ozemlja, kolikor ga ie v coni A. Na tej skupščini bo delavstvo presodilo položaj in ugotovilo sedanje krivce nevdrònega stanja. Na njej bo zahtevalo enkrat za vselej, da oblasti odločno in brez oklevanja ukrenejo vsg, kar je potrebno,
da se odpravi krivično nesorazmerje med dohodki in cenami življenjskih potrebščin, da se z eno besedo delavstvu zares zag itovi življenjski minimum.
Le s takim skupnim nastopom, le s tako jasno postavljenimi zahtevami, le z odločno in enotno akcijo, z borbo vseh za vse, bo delavstvo doseglo uspeh.
Izgledi mednarodnega sodelovanja
in važnost nemškega vprašanja
Tednik „Nova doba" piše » svoji zadnji številki o možnosti m iz-gledih mednarodnega sodelovanja in podčrtuje zamotanost jn istočasno važnost nemškega vprašanja, o katerem so razpravljali štirje ministri zunanjih zadev na moskovski konferenci^ ki je bila izredne važnosti zara'di tega, ker so se jasno pokazale težnje posameznih držav.
Pesimistično ocenjevanje glede izgledov na bodoče mednarodno sodelovanje, o katerem krožijo vesti raznih komentatorjev, ne služi drugim kakor skupini anglosaksonskih reakcionarjev, ki so pripravljeni govoriti o uspehih dela, le če uspejo diktirati svojo voljo tistim državam, ki so vmešane v to vprašanje.
Kdor bi mislil, oziroma verjel, da bo nemško vprašanje možno rešiti samo na osnovi načrtov, ki so prišli z one strani oceana, in ki so bili predloženi kot svet zakon, katerega bi bjlo zločin popravljati ali celo razpravljati o njem, je popolnoma na krivi poti in nima nikake dejanske osnove.
Rešitev nemškega vprašanja predstavlja življenjski interes tistih evropskih držav, ki hočejo nà vsak način preprečiti ponoven napad s strani Nemčije in med temi je prva Sovjetska Izveza.
Eden izgovoi-ov, ki ga zelo često navajajo kot vzrok, da je sodelovanje v poljtiki med anglosaksonskimi državami in Sovjetsko zvezo nemogoče, je različnost socialnih sistemov, kar pa je bilo v razgovoru med maršalom Stalinom in vodjem ameriške republikanske stranke Haroldom Stassenom najbolj jasen protidokaz.
Vsi narodi, ki si želijo trajnega miru, so prepričani, da mednarodno sodelovanje ni samo možno, ampak tudi nujno kar so to vedeli že v času vojne. S tem mnenjem ne soglašajo samo določeni ameriški jn britanski krogi, ki predpostavljajo svoje ekspanzionističke načrte za svetovno nadvlado na čelu iskrenega mednarodnega sodelovanja. ki bi slonelo na enakosti vseh držav. Sovjetska zveza je nasprotno temu odločno pripravljena sodelovati z vsemi državami, ki željjo mir.
Kaj naj bi rekli o politiki Wa-
(Nadaljevanje s 1. strani)
jemno si pomagajo in grade v svojih domovih novo, ljudsko demokracijo, ker so prepričani, da bo demokracija uresničena tako v notranjem življenju kakor tudi v mednarodnem življenju jamstvo trajnega in pravinčega miru
V	tem svojem naporu pa se nočejo slovanski narodi izolirati, nočejo blokov, temveč nasprotno, podajajo roko vsem narodom in državam, ki imajo iste cilje. So tudi pripravljeni postaviti se junaško .in zvesto v isto vrsto, če bi sile teme hotele zopet začeti z napadi na njihove osnovne ljudske pravice. To je najlepše formuliral predsednik republike dr. Edvard Ueneš v svoji knjigi „Študije o slovanstvu", kjer piše; „Ostalemu' svetu se pa mora novo slovanstvo pokazati in v polni odkritosrčnosti predstaviti kot doprinos vseh slovanskih narodov k sistemu povojne evropske in svetovne kolektivne varnosti, in tako bo na konec novo slovanstvo doseglo svoj vrhunec zopet v načelih Kollàrjeve-ga humanizma!"
V	tem smislu je :zzvenel slavni Slovanski kongres, ki sz je vršil v Beogradu v decembru 1946, v tej smeri delujejo Slovanski odbori vseh slovanskih narodov in tako bo govoril vsemu svetu Jubilejni slovanski kongres v Pragi, ki bo v proslavo stoletnice prvega slovanskega kongresa y letu 1848, ki se je tudi vršil v Pragi1*,
shingtona, ki se brez formalnosti vmešava v notranje zadeve tujih držav, kot n. pr. Grčije in Turčije, ki so že itak popolnoma pod vplivom „ameriških dobrotnikov"? Toda ameriška diplomacija gre še dalje. In danes delujejo njeni svetovalci že v notranjih zadevah Pariza in Rima.
Washington pripravlja dalekopo-tezen načrt novega zakona „posojila in najema za povojno dobo". Ta načrt predvideva mflijarde dolarjev, ki so določene za ureditev ekonomskega stanja nekaterih držav in s tem za izoliranje tistih
Ko je grška monarhofašistična vlada pripravljala ofenzivo proti grški demokratični armadi, se je predvidevalo, da vsa njena vojska ne bo mogla zatreti demokratične armade, ki uživa podporo vsega grškega ljudstva. Ta predvidevanja so se uresničila In je proti koncu ofenzive sama grška vlada morala priznati svoj neuspeh in je svoje nadaljnje akcije imenovala čiščenje partizanskih predelov in ne več ofenzivo.
Nasprotno pa je grška demokratična armada kmalu po končani neuspeli vladni ofenzivi prešla v ofenzivo v vsej Grčiji in tudi na Kreti, kjer so njene čete zasedle mesteci Neapolis in Argiropolis.
Grški monarhofašistl so s svoje strani svoj teror proti grškim demokratom še poostrili. Zadnje dni je bilo obsojenih na smrt 10 demokratov, sekretar komunistične partije Trakije in Makedonije je bil obsojen na tri leta zapora in izredno sodišče v Solunu Je obsodilo na smrt celo 67-letnega starčka.
Da grški monarhofašistl še nadalje izvajajo nad grškimi demokrati svoj teror se more razlagati glede na oporo, ki jo dobivajo od zunaj.
Anketna komisija Varnostnega sveta, ki se je pred meseci mudila v Grčiji, zaključuje svoje delo s tem, da pripravlja svoja poročila. Kakor se je že predvidevalo, si gledišča posameznih delegacij tako nasprotujejo, da so prisiljene posamezne delegacije podati vsaka zase posebno poročilo.
Dočim sovjetski predstavnik izjavlja, da „s strani Albanije, Bolgarije in Jugoslavije ni bilo nikakih kršitev meja", da so grški dokazi proti tem državam ponarejeni In celo provokatorski ter da je vzrok sedanjih borb v Grčiji teror, ki ga sedanja grška vlada izvaja nad grškim narodom, jemljejo angleški in ameriški delegati v obzir grške dokaze
držav, ki ne ljubijo „apostolov a-meriškega življenjskega sistema".
Ljudstvo Veljke prekooceanske države, kakor narodi drugih držav je željno trajnega miru. In verjetno niti eden od tisoč Amcrikan-cev si ne želi, da bi se ponovil nemški poizkus, ki je prjnesel toliko gorja vsemu svetu. Dosledno temu skušajo tisti, ki mislijo, da bodo gospodarili v notranjih zadevah tujih držav, prikrjti svoje cilje s tem, da ustvarjajo napačne ideje o svojem načinu. Zaradi tega je važno razkrinkati njihovo hinavščino in njihove lažne
proti Jugoslaviji, Albaniji in Bolgariji, ki so bili že pri zasliševanju od grške vlade predlaganih prič odbiti kot neverodostojni in netočni.
Razen tega zahtevajo Z. D. A. ponovno komisijo Varnostnega sveta, ki naj bi ponovno preučila mejo med Grčijo in njenimi severnimi sosedi, čemur se upirajo Bolgarija, Albanija in Jugoslavija.
Odnosi med slovanskimi državami se vedno bolj urejujejo in dobivajo stalno novo vsebino.
15. t. m. je češkoslovaška Ustavodajna skupščina na izrednem zasedanju ratificirala češkoslovaško-poljsko pogodbo o medsebojnem prijateljstvu in pomoči.
Jan Masaryk, češkoslovaški zunanji minister, je ob tej priliki Imel govor, v katerem Je očrtal važnost te pogodbe, ki spravlja češkoslovaško-poljske odnose na pravo pot in istočasno jamči obema podpisnicama varnost pred eventuelnim ponovnim napadom od strani Nemčije. Podobne pogodbe je Češkoslovaška sklenila tudi z drugimi slovanskimi državami. Sedanja pogodba izpopolnjuje že omenjene pogodbe in tvori s tem sistem obrambe slovanstva in dosledno temu utrjuje svetovni mir.
Nekaj dni pred ratifikacijo prijateljske pogodbe med Poljsko in Češkoslovaško se je v Bratislavi ustanovilo Združenje prijateljev FLR Jugoslavije.
Ustanovni skupščini so prisostvovali najvišji odličniki češkoslovaške in Jugoslavije ter mnogi vidni predstavniki kulture in znanosti.
V svojem pozdravnem govoru je jugoslovanski veleposlanik v Pragi
načrte.
Druga suetouna vojna je dokazala, kako močna in nepremagljiva je želja vseh narodov po svobodi in neodvisnosti, želja, da živijo svoje življenje kakor sami hočejo in ne po predpisih, ki jim jjh drugi narekujejo. Svet je dokazal, da so stvari, katerih si ne moreš priboriti z orožjem, niti kupiti z dolarji. Stalno naraščanje demokratičnih sil v svetu predstavlja zmago načel jskrenega mednarodnega sodelovanja nad podlimi mahinacijami nekaterih reakcionarnih krogov.
Ce pa še upoštevamo vojaško in finančno pomoč, ki Jo grška monar-hofašistična vlada dobiva od ZDA in Anglije in če temu dodamo Se moralno oporo, ki jo dobiva od nekaterih političnih krogov omenjenih držav, Je popolnoma razumljivo, da kljub svojim neuspehom še nadalje izvaja svoj teror nad vsemi demokratičnimi silami Grčije.
dr. Darko černej omenil napore slovanskih narodov za ustvaritev boljšega življenja doma in miru v svetu in tradicionalne dobre stike med češkim in slovaškim narodom ter narodi Jugoslavije.
Za dr. černejem je spregovoril dr. Klementis, državni sekretar češkoslovaškega zunanjega ministrstva, ki je omenil pogodbo o prijateljstvu in medsebojni pomoči, ki sta jo Češkoslovaška in Jugoslavija sklenili pred enim letom, in rekel, da so prav te pogodbe, o katerih mednarodni reakcionarni krogi trdijo, da predstavljajo nevarnost za mir, najboljši dokaz, da se slovanske države trudijo dati osnovo trajnemu miru, kar so najbolj prepričljivo dokazale na vseh dosedanjih mednarodnih konferencah, že prej pa v borbi proti fašizmu.
V svojem nadaljnjem govoru je dr. Klementis še bolje označil značaj teh novih sporazumov med slovanskimi državami. Ti sporazumi niso več pogodbe med posamezniki ali med posameznimi klikami, kakor se Je to dogajalo pred vojno, ampak le formalna dejanja, ki potrjujejo že obstoječe prijateljske odnošaje med narodi Jugoslavije In češkoslovaške, oziroma vseh slovanskih držav.
Branitelji grške neodvisnosti
so v novih uspešnih ofenzivah proti monarho-fašističnim četam
Utrjevanje slovanske enotnosti
\
Ml
ANGLIJA
Časopis Daily IVorker komentira angleško zunanjo politiko in pravi, da je Bevin spremenil odnos do Poljske, kar bo prineslo do oživitve trgovinskih odnosov z Veliko Britanijo in tudi drugimi državami, kot n. pr. Madžarsko in Češkoslovaško.
»Vendar te stvari, nadaljuje list, pomenijo zelo malo v se dotlej, dokler bo zunanji minister vodil tako politiko, ki zadržuje politično ureditev v Evropi in ki ohrabruje Dulle-ja v ZDA in Churchilla v Veliki Britaniji, dva človeka, ki sta odločena, da razcepita Evropo in da ustvarita zapadni blok ob izkazovan ju podpore Francu in De Gaulleu.
AVSTRIJA
Kakor poroča Tanjug, je avstrijski ministrski svet odobril zakonski predlog ministra financ, s katerimi se minister financ pooblašča, da najame v inozemstvu posojilo v znesku
20 milijonov dolarjev.
*
Kakor poroča Tanjug, je iz taborišča v Dachauu zbežal bivši Gauleiter Spodnje Štajerske Dr. Uibereiter, ki je bil novembra 1946 aretiran kot vojni zločinec in ki bi bil moral biti predan jugoslovanskim oblastem, ki bi mu sodile na mestu izvršenih zločinov.
KITAJSKA
Agencija France Press javlja, da edinice ameriške peša-dije ne bodo zapustile Tjenci-na, Tangkona in velike ameriške pomorsko-zrakoplovne baze Cingtooa, ki je istočasno središče za vežbanje kitdjske mornarice. Razen tega bodo v Nankingu in Šanghaju stalno ostati ameriški vojaški inštruktorji in svetovalci, ki predavajo v kitajskih vojaških šolah, in sicer ludi v veliki artilerijr ski šoli »Vu Sung« v bližini Šanghaja.
m
Agencija France Press javlja, da je prišlo v Šangha ju do demonstracij in stavk zaradi tega, ker so se v toku enega meseca cene za 4 krat dvignile. Tečaj ameriškega dolarja na črni borzi niha med 26 do 32000 kitajskih dolar je\, dočim je uradni tečaj še vedno 12.000.
NEMČIJA
ztss. Press objavlja »gospodarski načrt za obnovo Nemčije«, katerega je izdelal nacistični vojni zločinec Schacht, »finančni genij« hitlerjevega režima, ki je izjavil dopisniku Associated Pressa, da izroči svo j načrt lahko samo Trumanu, Churchillu ali Bevinu. Ker pa je Schacht bil obsojen na 8 let zapora, je nemško sodišče za denacifikacijo odobrilo do Schacht izroči »svoj načrt« po svojem advokatu.
GRČIJA
Po poročanju Agencije France Press je skupina 20 poslancev, ki zastopajo desničarske stranke v Maksimosovi vladi, predložila parlamentu predlog, da se komunistična stranka Grčije stavi izven zakona. O tem predlogu bo parlament razpravljal na prihodnjem zasedanju.
Italijanski časopis Branco-leone z dne 4. 5. t. 1. piše: »V Jufioslaviji je diktatura, kdo bi še o tem dvomil? In kdo bi skušal zanikati, da bo ta rdeča diktatura ponovila najbolj podle oblike nacizma in fašizma?
Za slavo tega rdečega maršala (Tita) zato, da bi si pripel na prsa še 44. odlikovanje in se okinčal z raznimi drugimi trakovi, za strahotnega diktatorja umazanega s tujo krvjo, za tega klavca neoboroženih ljudi, preganjalca duhovnikov in sovražnikov cerkve in Kristusa ...
*
Po poročilih De Gasperija o finančnem načrtu za 1947-48 sc predvideva primanjkljaj 310 milijard lir.
*
V Neaplju so odkrili novo fašistično ilegalno organizacijo »FAR«.
Bernardino Marmotti, ki ga je policija aretirala pri lepljenju fašističnih letakov po neapeljskih zidovih, je pri zaslišanju izjavil, da le osebno izdal 1000 članskih izkaznic te organizacije.
ZDA
Dopisnik »Daily F.xpressa« S- Delmear, ki je pred kratkim obiskal Turčijo, poroča o svojih vtisih iz današnje 'Turčije in odmevu »Trumanove pomoči«.
Delmearjev članek je objavljen z naslovom »Ameriško posojilo gradi Turčiji zelo lepo grobnico«. Delmear misli Pri tem na gradnjo izredno dragega mavzoleja Kemalu A-tatilrku, za katerega sta določena 2 milijona funtov.
*
Reuterjev dopisnik Alan Dreyfuss poroča, da bo pribli-zno 350 nacističnih znanstvenikov v kratkem zaposlenih v ameriški zasebni industriji, kjer bodo delali pod nadzor-s‘vo/n ameriškega trgovinskega ministrstva.
FRANCIJA
AF.P. prinaša izvleček iz elanka, ki ga je napisal Tour-neaux v listu »Liberation« o Pogojih, ki so jih ZDA vsilile Iranci ji z novimi dolarskimi^ krediti.
ZDA bodo dobile kot »probu slugo« od Francije za prvi d'-'I kredita v znesku 1 milijarde dolarjev naslednje:
L Kontrolo uporabe kredi-‘a. kar pomeni direkten vpogled v francoski finančni načrt za obnovo. To kontrolo bi izvajale ZDA po svojih pri-vatnih bankah ali podržavlje-n,h ustanovah.
‘-■ Ustanovitev francosko a-meriške družbe za preskrbo-v’an.je z napravami in izkorl-^‘Pje francoskih prekomor-k'h ozemelj, posebno pa Se-'e/vje in Vzhodne Afrike.
‘-Sklenitev sporazuma o vz-°s{fvitvi letalskih postaj v triki za ameriške proge.
GRČIJA
: ^ prinaša poročilo svo-niif -t' ashingtonskega dopis-Zifa Tomasa Reynolda, da P° Veliki Britaniji že Grčj^0 v'°jaSki material v
Toliko zaželena združitev obeh sindikalnih organizacij na področju bodočega STO-ja se je spet zataknila.
Pri tem se je mnogo govorilo in pisalo, kdo je za tak položaj odgovoren. S strani Delavske zbornice so leteli na Enotne sindikate najrazličnejši očitki - vredni sovražnikov delavskega ljudstva. In vendar so bili prav Enotni sindikati tisti, ki so si vedno prizadevali, da bi bil ves delavski razred združen v enotni sindikalni organizaciji. Ko so Enotni sindikati obstojali Se kot edina sindikalna organizacija, ustanovljena med borbo proti okupatorjem, so ljudje, ki jim ni bilo do krepke, enotne, masovne organizacije, ustanovili Se drugo sindikalno organizacijo — ne v korist delavskega razreda, pač pa v korist tistih, ki jim je mnogo na tem, da delavski razred ne nastopa enotno ; izrabljanje delavcev je silno dobrodošlo tistim, katerim, je prav enotno nastopanje demokratskih množic zelo malo simpatična stvar, to je anglo-amerikan-skemu imperializmu-
In ko je bila ustanovljena druga sindikalna organizacija, Enotni sindikati niso opustili nobene prilike, da ne bi skušali doseči združitve, bodisi direktno ali pa preko predstavnikov italijanske Delavske zbornice. Da je prišlo do dogovora v Parizu, je pripisati predvsem prizadevanju Enotnih sindikatov pri Svetovni sindikalni zvezi. In ko je prišlo do pogajanj med obema organizacijama, so bili zopet Enotni sindikati tisti, ki -so pokazali resno voljo, da pride do združitve ! Pokazali so skrajno popustljivost — ustregli so vse zahtevam Delavske zbornice v točkah, kjer se je zdelo, da ne bo prišlo do sporazuma. Popustili so v vprašanju enotnih list, popustili so v vprašanju dvojezičnosti. Prišlo je do volitev. Volitve bi se naj bile izvršile med 15. aprilom in 15. majem. Toda kje je konec volitev 1
že znatno pred pričetkom volitev so se začel; »zanimati za sindikalna vprašanja« tisti, ki se prej niso nikoli zmenili zanje. Časopisje, ki je odkrito neofašistično, je pričelo z volilno kampanjo, ki se je čedalje bolj sprevračala v obrekovanje in klevetanje Enotnih sindikatov. Po javili so se plakati, reklame v kinematografih.
Pričele so se volitve. Po želji Delavske zbornice so bili med prvimi, k; so volili, uslužbenci bank in še nekaterih uradov, torej ustanov, kj so trdnjave Delavske zbornice. Ni izostala špekulacija ob volilnih re-
zultatih, češ — glejte našo večine ! Bank je sicer v Trstu precej, vendar ne toliko, da bj sindikalne volitve v njih kmalu ne končale. In na vrsto bi morale priti tovarne, razna podjetja, stavbinci, pristaniški delavci. Razmerje volilnih rezultatov bi zelo poskočilo v prilog Enotnim sindikatom. To pa je zopet stvar, ki Delavski zbornici ni po godu. Najti je bilo treba ovire, da se volitve ne bi mogle nadaljevati. Pri tem je krepko pomagala »Voce libera«. (Na vsak protest Enotnih sindikatov glede na pisanje reakcionarnih listov so pri Delavski zbornici odgovorili, da je tisk anonimen in da se ne more kontrolirati.) Tako je res prišlo do odgodi tve volitev v petrolejski čistilnici pri Sv. Soboti, v ladjedelnici Sv. Marka in v tovarni strojev. Pri tem so naši; kot razlog za odgodi-tev »teror, ki ga izvajajo pristaši Enotnih sindikatov nad večino.«
Tako smo po poti do združitve ponovno prispeli na mrtvo točko. Enot-
ni sindikati ne morejo več dopuščati izigravanja in zato so zadnji petek izročili Delavski zbornici naslednji predlog: 1. Spoštovanje tega, kar je bilo glede volitev sklenjenega v OOSS. O morebitnih spremembah naj sklepa kongres. 2. Konec s katerokoli volilno propagando. 3. Takojšnje nadaljevanje volitev. 4. Volilni izidi naj bodo javljeni 24 ur po volitvah.
Delavska zbornica je te predloge v načelu sprejela, obenem pa je predlagala, da bi se vršila zborovanja v tovarnah in drugod, kjer so delavci zaposleni. Enotni sindikati so ta predlog sprejeli, vendar samo za tiste obrate, kjer so se volitve že izvršile, tako da dobe novoizvoljeni odbori smernice za bodoče delo. Nemogoče pa je, da bi se v sedanjem napetem vzdušju v samih obratih vršila volilna zborovanja. Za to je bil čas pred volitvami- Žalostno je, da so se'v soboto dopoldne predstavniki obeh organizacij še pogova-
rjali o teh vprašanjih in se je zdelo samo po sebi umevno, da bo vsaj za nekaj časa prenehala propaganda, pa je že popoldne »Voce libera« prinesla zopet napad na Enotne sindikate.
Pri vsem tem pa so Enotni sindikati še nadalje dosledni v borbi za združitev in kažejo mnogo več razumevanja kot Delavska zbornica, ker vedo — in to ne od danes — da je enotnost delavcev najmočnejše orožje proti izkoriščevalcem.
Dasi so se pri delu za dosego enotnosti voditelji Delavske zbornice pokazali kaj malo prežeti z voljo, da bi delali v interesu delavskega razreda, Imajo vendar še zadnjo možnost, da se vendar odločijo, ali bodo delali za delavskj razred ali pa hočejo raje služiti koristim tistih, ki jih ima delavski razred za izkoriščevalce, za svoje sovražnike. Tu je vsako izmikanje nemogoče — dve-ma gospodarjema ni mogoče služiti ’ pošteno.
demokratske mladine, ki je nastala, da bi zdrulila mladince vsesa sveta in jim zagotovila boljšo bodočnost, predstavlja sedaj 47 milijonov mladih ljudi iz 63 driav. S tem da se bo mladina vsega svet odzvala pozivu Svetovne zveze jn se udcleSila festivala v Pragi, bo najlepše pokazala, da mladina note nikakih blokov, ki bi delili svet na dva dela, temveč so ti bloki te lelja internacionalnih trustov.
Povabilo na praški festival pa je Z4M smatrala naslovljeno na vso mladino STO-ja, tudi na tisto, ki pripada drugim organizacijam in ki še sploh ni nikjer včlanjena. Ustanovil se je odbor iz predstavnikov sindikalnih, prosvetnih, umetniških, gospodarskih in športnih organizacij Festivala, ki bo trajal štiri tedne, se bo udeleiilo 25 tisoč mladincev iz vsega sveta in 80 tisoč češkoslovaških mladincev. Vršile se bodo raznovrstne prireditve. Treba je, da se tudi tržaška mladina pripravi: pevski zbori, dramske skupine, športna društva. Zadnji teden v juniju bo mladina v Trstu s tekmovanji pokazala, kako se je pripravila.
Na plenumu pa so govorili tudi o delovni brigadi, k[ bo šla na progo samac-Sarajevo, da bo skupaj z jugoslovansko mladino in z drugimi brigadami iz raznih dr~av pomogla graditi in se seznaniti z nezadržnim napredkom v državi ljudske oblasti.
Razveseljivo je dejstvo, da demo-kratska mladina Trsta tako jasno vi-di svojo pot, pot, ki ne more voditi drugam kot k napredku in miru.
EDINA POT NAŠE MLADINE K NAPREDKU IN MIRU
Pet in dvajsetletna doba fašizma je potegnila v temo eno celo generacijo ali pa še več. Vidimo namreč, kako ne morejo ozdraveti od te strašne kuse, ki se imenuje fašizem, premnogi, ki danes ne spadajo več v mladinske vrste, a po drugi strani imamo ljudi, o katerih bi dejali, da zaradi svoje mladosti niso krivi, če tavajo po krivih potih. Vendar to o-praviiilo danes ne drži več. Nekoč ni bilo mogoče, da bi mladinec videl kaj drugega kot fašizem na vsakem koraku. Danes pa je drugače. Res je, novofašjzem si prizadeva na vse pre-tege, da bi mladino speljal za seboj, a prav tako je tudi res, da lahko danes vsak mladinec spozna pravo pot, če hoče. Ne hoteti in hoditi še kar po krivi poti, to je krivda. Mladina, ki danes sledi šovinističnim, protidemokratičnim in novofašističnim vabilom, si nakopava težko odgovor nost in sodba zgodovine ji ne bo mogla biti prizanesljiva.
Vsako cepljenje demokratskih sil na STO-ju pomeni uslugo reakciji in tujemu imperializmu. To velja prav tako za mladinske vrste. Zato je Zveza antifašistične mladine kot edina masovna mladinska organizacija vedno pozivala na združitev vse demokratske mladine. Da bi prikazala svoj izdelan program ob nastajajočem Svobodnem tržaškem ozemlju, je sklicala za preteklo soboto in ne-
deljo III. plenum. Obravnavanja dnevnega reda so se udeležili tudi delegatje Zveze julijskih študentov. Neodvisne mladine. Zveze socialistične mladine, Zveze komunistične mladine in pa mladine iz cone B, ki so v imenu svojih organizacij pozdravili zborovanje.
Predsednik^ izvršnega odbora Zveze antifašistične mladine je podal politično poročilo. Spomnil se je najprej točk programa z drugega plenuma, ki je bil v novembru in poudaril, da je za ustvaritev tega programa potrebna predvsem enotnost. Potrebo po enotnosti čutijo mnogi mladinci sami, ki s svojih zborovanj pošiljajo odborom mladinskih organizacij resolucije, ki zahtevajo združitev vse mladine STO-ja. C e so nekatere mladinske organizacije (socialistične, akcionistične in republikanske stranke) ustanovile Fronto italijanske mladine, oslanjajoč se pri tem na stare irredentistične temelje, pomeni to — kot smo že poudarili — službo reakciji, a po drugi strani je to špekulacija in zloraba imena demokratske organizacije. V Trstu in v bodočem STO-ju je edina prava demokratska in množična mladinska organizacija Zveza antifašistične mladine, kar je potrdila tudi Svetovna zveza demokratske mladine, ki je poslala vabilo za udeležbo na festivalu v Pragi prav ZA M. Svetovni zvezi
Med Istrani na dan volitev
Nekaj dni pred osemnajstim majem sem imel srečo, da sem z avtom obiskal precejšnje število vasi v Istri. Povsod sem videl velike lepake, ki so vabili na volitve na našo organizacijo SIAU. Povsod sem v pogovoru s tovariši takoj prešel tudi na volitve. Spoznal sem, da se ljudstvo zelo zanima za ta tako važen dan in da se zaveda njegove važnosti;
Na dan volitev 18. maja sem se po izvršeni volilni dolžnosti že na vse zgodaj obrnil na rajonsko volilno komisijo za podatke z dežele. Dospela so že prva poročila o velikem navdušenju po vaseh, o godbah, slavolokih in že do 40% izvršenih volitvah v prvih četrtih ure- Da bi ob takih vesteh ostal v uradu in pisal suhe neživljenjske številke, tega pa že ne ! Ven med ljudstvo, ki glasuje prvič v svoji zgodovini za svoje politične predstavnike !
Ze smo brzelj ijroti Pobegom med špalirjem zrelih češenj. Mlad tovariš Istran, ki je sedel na desni, me
je opozoril: «Glej, ta tovarišica, ki hiti pred namj na kolesu, je že tretjič prinesla poročilo o poteku volitev v svoji vasi. Komaj šestnajst let ima, pa se že zanima za vse politično delo na vasi. Markočič Marta iz Pobegov je najboljša in najaktivnejša mla-
dinka, v poldrugi uri je prevozila 36 km».
No, sem si mislil, za začetek gre kar dobro. Take vesti spravljajo v dobro voljo.
Glej jih, Pobežane, kako so zavedni, vsa v zastavah je vas. Pred vhodom na volišče so postavili lep slavolok, na katerem vihrata dve zastavi. Ko se za nekaj minut ustavimo, nas volilci kar obkolijo. Vse križem nam hite praviti: «Budnica ob petih... do šestih je volilo že 40%... tekmujejo s Cezarani». Nekdo nam že zatrjuje skozi okno, da bo izid 100%, ko že poženemo naprej. Kar hitro smo v Cezarih- Tu pa je šlo ekspresno: v petdesetih minutah so volili vsi in to 100%. Kako tudi ne, saj so volili svoje ljudi ! Ko hržimo dalje proti Sv. Antonu, že kar vemo, da bodo v Cezarih bržkone ohranili prvenstvo.
«Za mir, bratstvo, svobodo in kruh», nas pozdravlja napis na velikem slavoloku pred šolo pri sv. Antonu. Za malo se jim zdi, ko jim povemo, da so v Cezarih že dovršili volitve in to 100%. Pa nam takoj zatrdijo, da bodo tudi oni dobro naredili. Saj vemo, da bodo. Poznamo jih že, da radi čitajo: sto «Ljudskih tednikov» prihaja k njim tedensko in 40 izvodov «Naše žene». V Loparju
je živo kot v panju. S hrastovim in kostanjevim zelenjem so okrasili volišče. Velik slavolok pred vhodom nosi napis: «18. maj — dan svobodnih volitev». V Marezigah so ob našem prihodu pravkar končali štetje glasov. Z volitvami so začeli ob 6.10 ■ri in končali ob 7.30 uri. Pet vasi je volilo tu: Krmci, Sabadini, Ber-netiči, Burji in Beržane- Med prvimi sta volila župnik Požar Anton in 98 letni Skeržat Anton. Trdna in dobra vas - še bolj trdni pa ljudje. Vas so deloma porušili fašisti, morale v ljudeh pa niso mogli porušiti.
Strm in z debelim kamenjem nasut klanec pelje iz Trušk v Trsek.
preden smo v'vasi, opazimo na višini vihrajoče zastave. Ob prihodu so nam na vprašanja, kdaj bodo začeli, nekako užaljeno odgovorili: «Smo že končali, točno ob 6. smo pričeli, v 50 minutah so volili vsi».
Prav v teh oddaljenih vaseh so nekateri, ki imajo raje «dolarsko politiko», poskušali vplivati na ljudstvo na dokaj čuden način. Iz kapelic na križpotih v Truškah, Trsku, Rojcih in Zernjovcu so pokradli prte, razbili svečnike, polili olje in še dru-gate poškodovali ta poljska znamenja. Njihovo početje je imelo namen, da bi prav te dni vrglo madež na
ha. Ljudstvo je šlo 100% na volišča m s tem odgovorilo tistim, ki se v besedah kažejo ljudstvu prijatelje, zato da ga izrabljajo za svoje zvijačne cilje.
V Trsku so bivši borci prihajali na vohsce s titovkami, ob vhodu pa so pionink; držali špalir,, vsi s titovkami na glavi. V Ceturju je 79 letni volivec izjavil, ko je pristopal k skrinjici: «Te volitve bodo še utrdile bratstvo med Slovenci in Italijani v STO-ju».
Le nekaj bežnih slik je to, toda že dovolj jasno govorijo o trdni zavesti istrskega ljudstva. Vemo, da je vsa Istra volila z istim navdušenjem. S temi volitvami je istrsko ljudstvo ponovno pokazalo svojo strnjenost in odločno voljo nadaljevati borbo za u-trditev in razširitev ljudske oblasti. Dva datuma, prvi maj in 18. maj, bosta ostala v zgodovini slovensko-i-talijanskesa demokratičnega ljudstva tistega dela Istre, ki bo pripadal STO-ju kot dva mejnika, dve zmagi nad temnimi silami kapitala ki še poizkuša rovariti, in živeti nà račun ljudstva- Toda ljudstvo je prav ob teh dveh pomembnih datumih dokazalo, da noce več tujih «varuhov» in go-spodarjev. V velikem trpljenju je dozorelo v velike ljudi, kj si hočejo sami vladati, sami deliti pravico do življenja, svobode, kruha in dela.
OCAREY
JUSL
piše
JepL
Draga Pepai
Javljam ti, da v naše mreže se je pcšekanka ujela, ki je tik pred svojo smrtjo skoraj sto otrok imela.
Polovica teh mladičev matere se je držala, polovica pa v svobodi v našem morju je ostala.
Zdaj pa pazi, draga moja, kadar se boš šla kopati, da te kdo od teh mladičev ne povpraša, kje je mati.
A v Italiji se v mrežo cela vlada je ujela, ki jo Trumanova družba v oceanu je napela.
Le s tržaškim guvernerjem kar naprej še kaže slabo, nihče, kar so jih prosili, noče ugrizniti za vabo.
In tako, kljub vsem statutom, vse po starem je ostalo, pa bi vseeno nekako se preživljati še dalo, če bi vsak dan ta draginja ne skakala kakor skače, da so komaj za pol mesca nam zadosti naše plače. Pravijo, da prav te dneve tudi tram se bo podražil, pa ne vem, če ta postopek, lahko krizo bo ublažil.
Veš, pri nas že vzame zmeraj kakšna takšna se metoda da je delavec na škodi, a da ščiti se gospoda.
Upajmo, da prej ali slej bo tudi to se spremenilo, saj že marsikaj v teh letih drugo lice je dobilo.
Sicer je pa letos suša in če ne bo deževalo se bojim, da ne bo vzklilo, vse, kar se je posejalo.
In zato se ni čuditi, če ljudje si zdaj želijo, da namesto guvernerja vsaj deževja kaj dobijo.
Radi meje na Solkanu pa ljudje zdaj govorijo, da se neke komisije nič načrtov ne držijo, in tako se zna zgoditi, da bo spadal hlev k Ljubljani, kmetov kurnik s petelinom bo pa še pod Italijani.
A da taka smešna meja zadovoljstva ne napravi, to pač mora biti jasno še tako neumni glavi.
To pa tiste nič ne briga, ki žele za vsako ceno, da po svojih interesih spet bi pomešali štreno.
Tale teden, ljuba moja, praznik svetega Duha je, na te dneve, veš, modrost se z neba dol na zemljo daje.
K svet’mu Duhu prav iskreno očenaš bom pomolila, da bi končno božja milost komisijo razsvetlila, da bi mejo potegnila, če že ne po vsem pravično, vendar kolikor mogoče, pametno in manj krivično.
To nedeljo pa v Koprivi jubilej bodo slavili, petdeset bp let preteklo, kar so društvo ustanovili.
Lepo igro bodo igrali, sploh prav čedna bo proslava, in seveda, tudi ples bo, da popolna bo zabava.
Jaz bom tudi šla v Koprivo in bi bila prav vesela, če bi tudi ti, predraga, to nedeljo tja prispela.
Partizanska tiskarna „Slovenija"
Dne 18. maja je bil na Vojskem „Partizanski zbor“. Ob tej priliki je bila tudi slavnostna otvoritev partizanske tiskarne „Slovenije". Temu spominskemu dnevu je prisostvoval podpredsednik Zvezne vlade FLRJ, tovariš Edvard Kardelj, ki je na splošno željo spregovoril nekaj besed v pozdrav junaškemu primorskemu ljudstvu. Prireditve so se udeležili tov. Tomo Brejc, minister za delo LR Slovenije, tov. Fran Leskošek-Luka, minister za industrijo, tov. Lidija Sentjurčeva, minister za prosveto, tovariš France Bevk, bivši predsed. PNOO, tov. Janez Hribar, bivši komisar IX. Korpusa in nekaj tisočev ljudstva.
Po štiridnevni hajki v septembru 19«. leta in po dežju, ki je neusmiljeno lil vse dneve in noči, nas je pozdravilo sonce na široki in prostrani planoti. Tedaj sem prvič zagledala pred seboj kopaste griče, mehke zelene kotanje in dolinice, po katerih so gorski potoki izdolbli svoje struge, in sive skale, ki so se zajedale vanje in rasle iz njih kot nemi spomeniki.
To je Vojsko s svojimi belimi domovi, ki čepijo kakor golobice sredi zelenja pašnikov, raztreseni in razmetani po vsej planoti. Njihova okenca te že od daleč pozdravljajo in vabijo k sebi ter ti pripovedujejo, da živijo za njimi dobrL ljudje, z zlatim slovenskim srcem.
To srce ni nikoli prestalo utripati v ljubezni do rodne grude in do vsega, kar se na njej poraja dobrega in lepega. Prvemu partizanu, ki je prišel med nje, da jim pripoveduje
Po razpadu Italije smo dobili z Dolenjske prve tiskane številke Ljudske pravice in Slovenskega poročevalca. Vsi zavzeti smo zrli nanje z neizrečenim ponosom. Nemo si je vsakdo ogledoval tiskane črke, ki so se tako izrazito odražale na belem papirju, v duhu primerjal naše ciklostirane izdaje, Iz katerih je bilo včasih le težko razbrati posamezne besede, potem pa se je Iz dna le utrgala želja: tudi mi bi morali imeti tiskamo. Beseda je bila plaha, kakor da bi se bala povedati preveč, izraziti prelepo, neizpolnivo željo. Toda želja je bila izražena, beseda je padla in potreba jo je podčrtavala vsak dan bolj in bolj.
Meseci so tekli, naše partizansko življenje je dobivalo vse večji in večji obseg, tiskane besede pa le še ni bilo. Kar nas preseneti spomladi ponatisnjena izdaja Ljudske pravice in Slovenskega poročevalca. Nista imela take oblike kot na Dolenjskem, bila sta mnogo manjša — a tiskana sta bila le. Sedaj smo imeli tiskamo, celo dve tiskarni, „Ančko" na Vogerskem in „Doberdob" v Gorenji Tribuši, ki sta pa bili premajhni in sta se morali boriti s prevelikimi težavami, da bi zadostili potrebam in zadovoljili prešernim željam. Ker ni imela „Ančka" dovolj črk, se je morala tiskati najprej prva polovica časopisa, potem 'druga, a v „Doberdobu" pa sploh ni bilo materiala, da bi se tiskal. Pomanjkljivosti v teh dveh tiskarnah so same po sebi narekovale potrebo po novi prostorni tiskarni, predvsem pa jo
na I/ojshem -
o svobodi in o tem, da si jo moramo priboriti le sami, je odgovoril Vo-galski Peter v vezani besedi:
„IVaj delo pričeto se srečno vrši, da kmet in delavec pravico dobi/1 Temu svojemu odgovoru je ostal do kraja zvest on in vsa njegova bližnja in daljna soseska. Plameni fašističnega ognja, ki so v noči 23. junija 1943. lizali zidove triindvajsetih domov In uničevali žulje celih po-kolenj, jih niso odvrnili od tega dela. Le vero so razžareli v njihovem srcu, ki je v tisti bridki uri že drugič priseglo zvestobo temu, kar so jim oznanjali partizani. Po razpadu fašistične Italije so še goreli domovi, vedno več golih zidov je štrlelo proti nebu. „Toda kaj zato,“ mi je rekla nekoč stara ženica, „da le ne vidimo več fašističnih zelencev in fi-nancarjev, da so med nami partizani. Zavest, da se borijo za vsako slovensko vas, nam daje občutek varnosti, tiste nemške hajke od časa do časa pa se že prenese.*4 V tej zavesti so dajali streho in hrano neštetim partizanskim edinicam, neštetokrat so utrujene brigade našle pri njih varen počitek, neštetokrat so žene in dekleta z Vojskega premerile dan dolgo pot z Vojskega preko Trnovskega gozda v Vipavsko dolino in nazaj. Niso se vračale prazne. Vračale so se z moko, da spečejo iz nje kruh svoji družini. In člani te njihove družine so bili tudi tisti partizani, ki so imeli tedaj pri njih svoj sedež, tudi tisti, ki so potovali službeno mimo po kurirskih poteh.
V te kraje, v to zdravo okolico, je vodstvo Pokrajinskega odbora za Slovensko Primorje postavilo svojo najvažnejšo ustanovo:	„Partizansko ti-
skarno Slovenijo**.
je narekoval Partizanski dnevnik, ki je tedaj že izhajal in našel iz rok v roke pot v vsako primorsko hišo.
Potreba po tiskarni je postala živa in pereča, zakaj leto 1944. se je nagibalo v svojo drugo polovico, nam prinašalo s seboj prve svobodne volitve v krajevne odbore, gradila se je ljudska oblast, rdečearmejci so se vse bolj bližali jugoslovanski zemlji in Hitlerjev bojni stroj je pričel pokati v vseh šivih. Te<jlaj je potoval nag človek v Milan, da nabavi stroje za novo tiskarno. V Gačniku na Vojski planoti je obratovala žaga in rezala deske za barake. Tovariši so prehodili ves teren od Mrzle rupe, Vojskega do Kanomlje. V iskanju primernega prostora so zašli celo v partizansko bolnico „P_avlo“. Ko so zagledali perico, ki je obešala perilo, so se hitro oddaljili, preden bi jih opazila straža, ker so poznali pravilo partizanskih bolnic, ki so zaradi stroge konspiracije pridržale vsakogar, ki le zašel v njihovo območje.
Ifogalski Pater je pokazal prostor
Ničesar primernega še niso našli, ko so nekega dne vstopili v Petrovo hišo na Vogalcah. Neštetokrat so se poprej oglasili pri njem, pokadili z njim cigareto in pomoževali. Prihajali so k njemu kot k očetu in on jih je sprejemal kot svoje sinove. Senca nezaupanja, ki se je nevidna'
narodni muzo j
prikradla med toVariše, ko je šlo za velike stvari, ki jih je bilo treba čuvati, je popolnoma izginila. Brez pridržka so mu.povedali, da iščejo prostor po možnosti v smrekovem gozdu, kjer bo voda in do katerega bo peljal kolovoz. Peter je zavihal svoje črne brke, njegova ravna visoka postava je postala za hip še. večja, kakor da bi za hip prešinila vse telo tista velika stvar, za katero je šlo. Kot partizan, ki ve, da mu je vedeti le to, kar mu je nujno potrebno, ni spraševal za kaj gre, le pomi-
In tako smo tiskarno ohranili v prejšnjem stanju in jo danes odpiramo za javnost, tega ne delamo iz kake sentimentalnosti, ampak zato, da ta živ zgled partizanskega duha skrajne požrtvovalnosti in naporov pokažemo tistim, ki se borbe niso udeležili in bodočim rodovom. Naj se zamislijo nad tem, kaj zmoreta nezlomljiva volja in trdna vera v zmago in naj se ob tem zgledu oplodijo za boje v bodočnosti.
(Tov. Bevk ob otvoritvi tiskarne
slil je, preudaril, potem pa dejal: „Vem za prostor, ni sicer sam smrekov gozd, so tudi bukve in vode Je malo, pokažem vam, a ne vem, če bo šlo."
Stopili so na piano in se ustavili nad strmo globačo. „Tu doli je tista stvar", je zamahnil z roko, potem pa odkimal z glavo in ponovil prejšnjo misel: „Ne vem, če bo šlo."
Poslovili so se na tistem mestu In Peter je odkorakal proti domu. Ko je njegova sloka postava izginila za gričem, so se spustili kljub dežju v globačo, jo preiskali do roba in se odločili za gradnjo, kajti kraj je bil varen. Od Vojskega in Vogale ga je ločila jedva prehodna visoka strmina, iz Masorske strani ga je zakrivalo zelenje. Viseč, poraščen teren je čakal samo krepkih rok, da ga posečejo in splanirajo.
Znova so se oglasili pri Petru. To pot s konkretnim naročilom: „Voziti bo treba." In vozil Je vse noči, če je bilo treba, je naprosil še sosede. Ni povedal, kam hodi, domači pa ga tudi niso vprašali. Kot v dogovorjenem molku so se sporazumeli, in ko je prišla prva številka Partizanskega dnevnika, so slutili, kam vodijo Petra ponočne poti, toda nihče mu ni omenil ničesar.
Ko so bile razstavljene barake na trati vrhu globače, jih je bilo treba spuščati v dolino. Povezane deske so drsele po strmini kakor plaz. Tovariš Jaka, ki je delal do tenai bunkerje v Ljubljani, je vodil gradnjo. Ni ga več, da bi se radovai svojega trdega dela. Gestapo ga je nekaj mesecev pred osvoboditvijo ujel v Trstu in podlegel je njegovemu zverinskemu mučenju.
Partizanska iznajdljivost je premagala oviro
2e med gradnjo so pripeljali na Vojsko 2500 kg težak stroj. Nekaj časa je čakal pod potjo, skrbno zakamufliran s smrekovimi vejami, potem pa so ga razstavili na dele in
ga na valjarjih privlekli do vrha globače. Manjše dele so kurirji znosili, največjega, ki je tehtal 500 kg, so spuščali v globino kot deske, le mnogo teže je šlo. Privezali so ga za dve vrvi, ki so ju omotali okoli dreves in potem spuščali centimeter za centimetrom in vsakih 10 metrov menjali položaj. Končno je dospel na svoje.mesto, v lepo, z belim ovojnim papirjem prevlečeno barako. V drugi stavnici so našle prostor omare in črke. Stavci so v nedeljo 18. t. m., ob otvoritvi tiskarne zgovorno pripovedovali, kako so priromale vse te male in velike črke iz Gorice, Tržiča in 'Ljubljane, razkazovali'so razstavo tiska: Partizanski dnevnik, Ljudsko pravico, Učiteljskega svetovalca, Vezano zgodovino VKP (b), Slovensko besedo in desetine brošur, knjižic in lepakov, za katere so v tistih časih polagali črke. '
Preden pa so pristopili k temu delu, je bilo še veliko truda. Tiskarskemu stroju je bilo treba pogonske sile, ki sta mu jo dajala izmenoma dinamo in bencinski stroj. Tovariš Jože Marenčič, briški partizan, zasanjanih toplih oči, kot njegova zemlja, me je prijel Za roko. ker sama nisem več mogla v novo strmino do vodnega rezervoarja v naravni kraški votlini, ki je bi! njegovo delo.
„Ker ni bilo svinca, smo spoje med cevmi zabili s klini, ki se napijejo vode, da jo potem ne prepuščajo," mi je pripovedoval, ko sva se spuščala ob napeljavi k električni centrali.
„Turbino in cevi smo dobili pri kmetih v Masorah, dinamo pa v Gačniku, Služil je za mlatilnico", je pristavil, ko sva stopila v barako, kjer je bil stroj v popolnem pogonu. Zgoraj v strojnici se je tiskala spominska številka Partizanskega dnevnika in obiskovalci so krožili okrog tiskarskega stroja.
„Padec vode je 45 m, napetost luči 220 voltov, jakost 16.2 in obrat na minuto 2400", mi je še enkrat razlagal, ko sva stopila iz barake, ker je prejšnje besede prevpilo brnenje motorja. „Ko ni bilo bencina in Je primanjkovalo vode, smo čakali eno uro, da se je natekla in smo potem pol ure tiskali. Izpuh bencinskega stroja pa smo napeljali v vodo, da ni bilo slišati ropota", je nadaljeval svoje pripovedovanje.
Prevzeta od tega, kar so ustvarile roke tiskarskega osebja v borbi z daljavo, z odmaknjenostjo od zunanjega sveta in s trdo prirodo, sem se zagledala v štiri lične barake, v katerih so bile: strojnica, stavnica, knjigoveznica in kuhinja. Vse povezano med seboj s širokim položnim stopniščem, vse malo in lično kot v pravljici. Pa ni bilo v pravljici, bilo je le v veliki domovinski vojni, ki je preoblikovala našega človeka tako silno, da je znal trpeti, umirati in ustvarjati čudeže, kadar Je bilo to treba. Eden izmed takih čudežev, ena izmed prič partizanske iznajdljivosti in požrtvovalnosti, ki ji ni primere — tiskarna „Slovenija" — je stala pred menoj.
Spomenik (lonioi/insko vstajo
„Ne, Vojska planota ne bo več osamljena**, sem pristavila svojemu spremljevalcu. „Tisoči bodo prihajali sem, še pozna pokolenja se bodo opajala v delu, ki ste ga vršili, in črpala iz njega silo domovinske ljubezni.4*
Oči so mu žarele v upravičenem ponosu in nemo pritrjevale mojim besedam Zamahnil je z roko na kamenito grapo, po kateri je polzela voda: „Po tej poti smo hodili v svet brez skrbi. Voda je izprala za nami vsako stopinjo skoraj tja do iluma, kjer je bila osma karaula, karaula naše tiskarne.44 „In kadar je bil sneg?*4 „V snegu smo hodili po stezi, ki veže Vojsko in Oblakov vrh. Naša pot je vodil» samo do skale, toda vsak teden smo prehodili vso stezo tja do Vojskega, da ne bi nihče sumil. da je kaj onkraj nje. Lestev, po kateri smo se spustili 'z skale na stezo, smo vselej potegnili za seboj."
„Ali te steze po strmini, ki drži naravnost na Vogalce niste uporabljali?*4 sem ga vprašala.
„Smo, ali manj. Tu je bilo vselej treba zabrisati z vejo vsako stopinjo za seboj.**
„In za Časa velike ofenzive pred osvoboditvijo?*4
„Ob veliki ofenzivi smo bili v ti-<Nadaljevanje na 5. strani)
Potreba' je rodila
J
Rasizem v Ameriki
:
Požar „Minerva-filma1
Dolgo časa je Amerika veljala 7a pravo obljubljeno deželo, kjer lahko ne samo čez noč obogatiš, ampak kjer tudi vsi uživajo neskaljeno svobodo. Ce si pa ameriške razmere le malo pobliže ogledamo, vidimo, da je tudi ta resnica precej drugačna od bajke. Sijaj dolarskih baronov zatemnjujejo milijonske armade brezposelnih; kakšna pa je nemaskirana svobo-doljubnost službenih ameriških krogov, to čutimo prebivalci tostran Morganove črte na lastni koži že dve leti . ..
Vemo, da so se Amerikanci v zadnji vojni borili proti nemške-itiu in italijanskemu rasizmu; to jih pa prav nič ne moti, da ne bi v lastni domovini gojili največjo rasno nestrpnost. Žrtve tega rasnega sovraštva so — kot pri Hitlerju — vsi nearijski narodi, največ pa ameriški črnci, ki Jih je danes okoli 13 milijonov in tvorijo nekako 10% prebivalstva Združenih držav. Njihove prednike so Amerikanci že pred stoletji pripeljali iz Afrike, da so jim kot sužnji garali na njihovih posestvih, predvsem na jugu države. To suženjstvo so službeno odpravili šele pred 80 leti, vendar pa so črnci še danes popolnoma brezpravni In od belcev v vsem javnem življenju izolirani. V gledališča, kinomatografe, kavarne in druge lokale, ki jih obiskujejo belci, črnci nimajo vstopa. Pred vhodom v javne parke vidiš tale napis; Psom in črncem je vstop prepovedan! Tudi niso redki primeri, da drhal javno linča črnca, pogosto brez pravega vzroka, ne da bi ta sramoten zločin Preprečili organi javne varnosti. V takih barbarskih izgredih se posebno odlikuje zloglasna tajna organizacija Ku-K!ux-Klan (izg. kju-klaks-klen), ki je prežeta s čisto fašističnimi idejami.
Da se pa izognemo očitku pristranosti, poglejmo, kaj pravi o tem Švicar Adolf Keller v reviji „Schweizer Illustrierte Zeitung".
V	tej deželi je dovolj tragičnih dogodkov, ki skupaj predstavljajo '•neznano Ameriko"; to ni bogata, Pač pa revna Amerika. Tu vidiš bednika poleg srečneža; sreča je Pač glasna, dočim nesreča onemi. Posebno, če je tragične prirode. Da jo vidiš, moraš imeti posebne oči. Seveda ni vsaka nesreča tragična. D tragiki govorimo samo, če gre za nenavadno človeško hotenje, ki sc razbije po krivdi svoje veličine. Ce kdo umre zaradi vnetja sle P‘ča, to seveda ni tragično. Pač Pa je tragična veličina v Edipo-Vei» primeru, ko si je v borbi z hsodo nakopal krivdo, ne da bi za to vedel in ne da bi to mogel preprečiti in je pri tem propadel.
Tudi v Ameriki je nešteto ljudi, j0 so zapadli težki tragiki in katerih usoda, zaslužena ali ne, te •nora pretresti
V	neki veliki srednji šoli za črn-Ce na jugu Združenih držav, kjer sem poučeval, je zbudila mojo pokornost neka popolnoma bela učen-
Kako neki je zašlo to belo dekle v črnsko šolo? sem vprašal ravnatelja, starega gospoda osivelih odraslih las in temnega obraza. lz katerega se je ostro odražala očesna belina. „Dekle ima vendar nekaj črnske krvi", ml je odgovo-1 ■ „To se sicer na njej ne opa-a' Po koži bi lahko bila belka, 'na pa £rnega očeta. Mati je sicer leno polt osvetlila, vendar pa tem-1 Polmeseci na korenu njenih oitov izdajalsko izpričujejo nje-v° .,rino poreklo. Dobri pozna-; ci to takoj opazijo in se ne da-sr Prevkriti. To pa je njena ne-ij, a; kjerkoli se je namreč vklju-a v družbo belih, povsod so jo ik"”i • Končno je uvidela svojo ■ °do m se je vdala. Ne lahko.
(Nadaljevanje s 4. strani) skaini. Težko Je bilo, ker Je hrana -^oraj Popolnoma pošla, a slutili smo, km 0 ,0 za<fnje neurje, in da bomo ^'alu svobodni. Bližali smo se tc-sk'-'	111 r fe Pripovedovala naša ti-
v ?a beseda. Da bi sovražnik vdrl Vs*5 0baC°' nas ni bilo preveč strah. hie0 t0 'e Predaleč. Zelenje in a Pokopljeta vse pod seboj." st, °, Sem se vzpenjala iz globače po st ^ ’ bregoviti stezi, sem često ob-p ' a ln Iskala z očmi skupino barak seboj. ni Jih bilo opaziti. Res, le bilo kot vkopano.
Mara Samsa.
seveda. Najprej sem ji moral povedati zgodbo neke prejšnje učenke, ki je bila prav tako bela kot ona in si je v naši šoli pridobila solidno izobrazbo. V svoji notranjosti se je skoro ugonobila zaradi nekaj kapljic črnske krvi v svojih žilah, kar se skoraj ni niti opazilo. Ali se ne bi to dalo popolnoma prikriti? Hotela- je namreč navzgor, k belim. Tam, kjer je bila, se je počutila kot izobčenka.
Nekega dne je izginila, da nihče ni vedel, kam. Njeno zgodbo sem izvedel šele kasneje od nje same. Zbežala je v neko veliko mesto. Ker je bila bela in prijetne žu-
li Slot/cniji bodo ut/edli noi/o
industrijo
V letu 1951 bodo proizvajali; 2500 ton turbin,
2790 ton gradbenih strojev, 2120 ton kmetijskih strojev, 50.000 koles,
10-000 pisalnih strojev,
400 ton plastične mase,
3000 ton sadnih in zelenjad-nih konzerv.
nanjosti, razen tega pa je še obvladala francoščino in stenografijo, je z lahkoto dobila dobro službo v nekem uradu. Postala je šefova tajnica. Ta pa je imel navado, da je med narekovanjem hodil sem in tja in pri tem opazoval predmete okoli sebe. Ko se je nekoč ustavil za njenim hrbtom in pogledal na papir pred njo, se je njegov pogled ustavil na temnih polmesecih njenih nohtov. Takoj je zavpil; „Luiza, vi ste črnka! Nezaslišno! In v mojem uradu!" Bil je namreč južniak iz Georgije, kjer je rasizem posebno oster. „Ven! Odpuščeni ste!" je še dodal in naročil blagajniku, da jo izplača. Bela črnka je vedela, da' se tu ne da nič doseči; šla je.
Cez nekaj časa je odšla v New York. V tem velikanskem mestu
se bom pač lahko skrila, si je mislila. Bila je čedna; Broadway (največja ulica v New Yorku) pa vedno potrebuje mnogo zalih deklet, posebno, če znajo plesati. Res je kmalu postala korislka v nekem gledališču, kjer je večer za večerom s plesom prednašala gledalcem svojo zagonetno lepoto. Kmalu se ji je začel približevati nek mladenič, ki jo je vabil na vožnjo z avtom in na kosila. Mislil je resno. Cim bolj pa jo je snubil, tem bolj se je bala. Nič mu ni namreč povedala o svoji temni krvi. Nato je začela komaj vidne temne polmesece na nohtih pokrivati z belim lakom. Hotela je k belim, hotela je, da jo ti priznajo kot sebi enako.. Končno se je z njim zaročila.
Mladenič jo je odvedel k svojim staršem. Oče je bil bankir, ki je poročil dekle z juga. Ta je seveda dobro poznala rasne razlike: takoj je spoznala, kaj prikriva beli lak na dekličinih nohtih. Vendar se je pred njo obvladala.
Potem je sledila scena s sinom. Ta pa dekleta ni hotel pustiti, hotel je z njo v Evropo. Se prej pa jo je doletela usoda. Cez nekaj dni sta se zvečer na njenem stanovanju oglasila dva agenta, ki sta bila vi deti kot policista. Vzela sta jo s seboj v avto in jo odvedla ure daleč. Bila je temna noč. V nekem gozdu je čakala družba članov organizacije Ku-Klux-Klan, ki so bili vsi zamaskirani in odeti v bele halje. Niso ji dosti govorili. Samo eden ji je zašepetal na uho: „Ali boste stopili takoj na prvi postaji na nočni vlak za jug, odkoder ste prišli, ali pa vas namažemo s terom (katranom). Tu je vozni listek in tam je ter." Luiza je razumela,, da ji grozijo s smrtjo. Se isto noč se je odpeljala. Poiskala je mene. svojega starega učitelja in mi rekla: „Spet šem tu. Hotela sem biti bela, zdaj pa moram končno spet med črnce. Ali mi ne bi mogli preskrbeti službo?" Našel sem ji mesto učiteljice na neki oddaljeni šoli za črnce. Potem se je poročila z nekim črnim zobnim zdravnikom. Njena usoda pa je tragična. Nikjer nima pravega obstanka.
To je pravo lice današnje Amerike. Besedičenje o njeni svobodi in demokratičnosti je le bedna reklama trustnikov in dolarskeh mogotcev, ki jim pojem „svoboda" oznanja le polne blagajne, širne plantaže in neomejeno oblast.
Prejšnjo sredo proti večeru je izbruhnil požar v štirinadstropni stavbi, ki je last znane kinomato-grafske družbe „Minerva Film", ki se bavi s proizvodnjo, razdeljevanjem jn izposojanjem italijanskih in drugih filmov.
Kot je pozneje na policiji izjavil neprostovoljni povzročitelj požara, mu je padla v vrečo z ostanki filmskih trakov cigareta, ki jo je imel v ustih. Ostanki filmov so se
hitro vneli in ogenj je zagrabil skladišče filmskih trakov. Vse se je izvršilo tako naglo, da niso u-. radniki niti utegnili pobegniti iz-goreče stavbe. Ker so zmanjkale stopnice, so nekateri skočili kar skozi okno in se seveda na mestu ubili Nastale so še ravne eksplozije, ki so povzročile, da so se mnogi deli stavbe porušjii. Pri nesreči je našlo smrt 26 oseb, ki so jih nekatere potegnili zoglenele iz ruševin. Število ranjencev pa je še večje. Skoda znaša okrog milijardo lir. Poljcija je aretirala nekaj visokih funkcionarjev družbe, nekateri se pa skrivajo, ker se dobro zavedajo odgovornosti. Zelc lahko vnetljivi predmeti so si bilj preblizu in nezavarovani.
ZMItlHUSil — PO SUETD—
Zaradi napake pri kretnicah sta na .postaji Alcazar S. Juan trčila ekspresni vlak Madrid—Andalusia in nek tovorni vlak. 21 potnikov je bilo ranjenih. Stvarna škoda je precejšna.
* * *
Te dni se je izvršil prvi jadralni polet po vojni v Jugoslaviji. Letalo je v enournem poletu prejadralo od Beograda do Zemuna in pristalo v Pančevu. To je bil poskus za veliko tekme v jadralnem letanju, ki bodo med 20. julijem in 1, avgustom v Brežicah v Sloveniji
* * *
Kapitan Rickembacker je postavil nov rekord v letu preko ameriškega kontinenta, čas, ki ga je dosegel na svojem letalu „Commercial Constel-lation", znaša 6 ur 54 minut in a? sekund, medtem ko je prejšnji rekord znašal 7 ur in 14 minut.
* * •
Sovjetski geologi so odkrili v Irkutski pokrajini zelo bogata ležišča boksita. Poslali so tjakaj skupine sovjetskih znanstvenikov, ki naj ugotove odstotek kovine v rudi. Po prvih preiskavah sodijo, da spadajo ta ležišča med najbogatejša na svetu.
DElKZSjP.lL.OZIJr.a. ^
-c * -	_ _
V PRISTANIŠČU MESTA TEXAS CITY JE BILA ZASIDRANA FRANCOSKA LADJA Z MUNICIJO, KI JE EKSPLODIRALA. EKSPLOZIJA JE POVZROČILA V TRENUTKU SILNE POŽARE, PROTI KATERIM JE BIL ZAMAN VES NAPOR GASILCEV IN PROSTOVOLJCEV OD BLIZU IN DALEČ. POGORELO JE SKORAJ VSE MESTO IN NESREČA JE ZAHTEVALA MNOGO ČLOVEŠKIH ŽRTEV. — NA SLIKI VIDIMO VISOKE IN GOSTE STOLPE DIMA, KI SE DVIGAJO IZ KEMIČNEGA PODJETJA „MONSANT".
Klaloge uprave in nadzorstvo pri zadrugah
Vršili so se razni občni zbori naših zadrug in izvolile so se nove uprave in novi nadzorni odbori. Mnogi odborniki so prvič izvoljeni v odbore, gospodarske ustanove in često ne poznajo svojih dolžnosti. Tisti pa, ki so že bili člani upravnega ali nadzornega odbora, imajo že neko izkušnjo, v kolikor so se za ustanovo res zanimali. Imamo pa tudi take odbornike, ki mislijo, da je dovoli, da pridejo nekajkrat na leto na odborovo sejo, kjer samo potrjujejo spretnejšemu besedniku ali pa take, ki samo kritizirajo brez vsakega smotra, samo da se potem pohvalijo, kako so v odboru na tej seji imeli glavno besedo in so temu ali onemu „ppvedali svoje".
Naloga upravnega odbora je, skrbeti za redno poslovanje zadruge in kar je važno, držati visok zadružni duh med članstvom. Upravni odbor mora biti vedno poučen o vsem, kar se dogaja v zadrugi in izven nje in kakšen odnos je med članstvom in zadrugo. Skušati mora tudi vzdrževati čim večjo povezavo med članstvom in zadrugo.
Vsak odbornik bi moral najmanj enkrat tedensko obiskati zadružne prostore, se informirati o stanju in poslovanju zadruge, kakor tudi javiti svoje vtise o mišljenju in želji članstva, predvsem pa o njegovem razpoloženju. Odbornik se mora zanimati za vsako izpremem-bo v zadrugi, naj bo materialnega ali drugega značaia. Skrbeti mora ravno tako za zadrug» kot za svoje lastno premoženje.
Vsak odbornik, ki je bil izvoljen v zadružni odbor, se mora z vnemo oprijeti svojega sodelovanja v zadrugi. Ne sme vršiti svoje dolžnosti samo zaradi dolžnosti, ampak zaradi zadružnega cilja. Članstvo vseh naših zadrug je v zadnjem letu precej naraslo in zato bodo naloge naših zadrug težavnejše in bo morala skrb odbornikov biti večja. Ne sme se več zgoditi, da bi prišli v odbor ljudje, ki bi sprejeli odborniško mesto le na pritisk članov. Na tak način izvoljen odbornik donaša zadrugi samo škodo in to je naravnost zločin napram članom in narodni imovini. Vsak odbornik se mora v vsakem primeru zavedati svoje dolžnosti in svoje materialne in moralne odgovornosti.
Ne samo povečanje članstva, marveč tudi povečanje prometa pri zadrugah zahteva večjo pažnjo, večje sodelovanje odbornika. Prav tako se morajo tudi člani pobrigati za delovanje in početje zadrug, ter aktivno poseči vmes vsakokrat, kadar vidijo, da zadružno poslovanje ni usmerjeno v korist članstva in skupnosti in zahtevati od uprave pojasnila.
Zadruge se bavi j o tudi z vedno novimi panogami ali pa nekatere panoge opuščajo. Člani stoje često (Sred kakim izvršenim dejanjem, ne da bi jih kdo prej vprašal, kakšno je njihovo mišljenje in ali se to sklada z njihovimi interesi. V takem primeru je dolžnost članov, da ne stoje pasivno ob strani in eventuelno godrnjajo in tožijo, ampak morajo aktivno poseči vmes in zadevo razčistiti.
Upravni odbori so dolžni, da upoštevajo želje svojega članstva in da se drže sklepov skupščin in članskih sestankov. Zaradi tega in posebno tedaj, ko se imajo izvršiti razne spremembe, je treba vprašati za mnenje tudi člane.
Naloga nadzornega odbora pa je, da gleda predvsem na pravilno delovanje upravnega odbora kakor tudi na celokupno poslovanje in da poseže vmes vsakokrat, kadar opazi, da poslovanje upravnega odbora ni v skladu s pravili, skupščinskimi sklepi in interesi članstva in skupnosti.
Kar velja za upravni odbor, velja v glavnem tudi za nadzorni odbor.
S. C.
Slovenija v gospodarski petletki
Kot nam je vsem poznano, je ljudska skupščina Jugoslavije na svojem zasedanju dne 27. 4. v Beogradu sprejela zakon o petletnem gospodarskem načrtu. Ta dogodek spada nedvomno med najvažnejše v zgodovini nove Jugoslavije. Kot je pod vodstvom naših najboljših voditeljev izbruhnil v letu 1941. upor proti okupatorju in se je pričela osvobodilna borba, tako se je s sprejetjem zakona o petletnem gospodarskem načrtu pričela velika gospodarska bitka. Isto pošteno ljudstvo, ki je sodelovalo v osvo bodilni borbi, pričenja danes borbo za gospodarsko izgradnjo in osamosvojitev. Leta 1941. so bili z oboroženim odporom postavljeni politični temelji sedanje Jugoslavije, z gospodarskim načrtom pa je bila postavljena osnova za bodoče gospodarstvo naše države. Sprejet je bil sklep, da v teku petih let preidemo od sedanjega zaostalega gospodarskega stanja, dediščine predvojne Jugoslavije k taki gospodarski izgraditvi vse dr-
žave, da se bomo lahko uvrstili med napredne države sveta. Naši voditelji so temeljito premislili, kaj najbolj potrebuje naša država, da bo lahko dovolj proizvajala, da bo postala močna in da se Do čim bolj razvijala v korist vsega prebivalstva. Voditelji države so s pomočjo strokovnjakov napravili načrt, ki pa ni nikaka utopija, temveč stvarnost, ki se že izvršuje. Naše delovno ljudstvo bo ta načrt izvedlo, saj živi v novi Jugoslaviji, kjer je oblast prešla v roke ljudstva in kjer je bilo odpravljeno izkoriščanje delovnega človeka. V tej državi novega tipa se je spremenila organizacijska oblika gospodarstva, spremenili so se tudi odnosi med kmetijstvom in industrijo, trgovina in kreditni sistem. Tudi odvisnosti od inozemskih bank in kapitalistov ni več. Vse to ter požrtvovalnost in delavnost našega ljudstva nam jamči, da bomo načrt tudi izvedli, posebno ker je to prva in največja skrb oblasti ter vsakega poštenega državljana.
Petletka pospešuje enotnost narodov Jugoslavije
Petletni gospodarski načrt točno predpisuje razvoj materialnih in tudi nematerialnih dobrin v petletki. Tako določa, za koliko se bo povečala proizvodnja v industriji, v kmetijstvu, za koliko bo napredovala elektrifikacija, obrt, promet ter tudi, kako se bo dvignila kulturna in zdravstvena raven našega ljudstva. Na drugi strani pa zakon o petletnem gospodarskem načrtu v glavnem določa tudi gospodarski razvoj posameznih republik. Bratstvo in edinost naših narodov bi ostalo zgolj fraza, če ne bi novi gospodarski načrt vseboval določb za odstranitev gospodarskih in kulturnih razlik med narodi Jugoslavije. Ta je bil v preteklosti pa tudi v predaprilski Jugoslaviji počasen in zaostal, kar je bilo posledica suženjstva in nacionalnega zatiranja velikosrbske klike. Spričo tega predvideva novi zakon o gospodarskem načrtu več investicij v bolj zaostalih republikah, kar bo izenačilo gospodarski in kulturni razvoj in znatno pripomoglo k poglobitvi in okrepitvi narodov Jugoslavije. Brez dvoma bodo nekateri sovražniki to okolnost skušali izrabiti, zlasti morda glede Slovenije in prikazati, da gospodarski načrt ne prinaša Sloveniji, ki je gospodarsko in kulturno bolj razvita, nikakih koristi. Toda če točno pregledamo gospodarski načrt, se prepričamo, da temu ni tako in da je delež povečanja proizvodnje, ki odpade na Slovenijo, zlasti v industriji, ogromen.
Slovenska industrija v petletki
nitur izdelanih v Sloveniji 7500, dočim jih je- bilo v letu 1945. le 400. Industrija cementa in gradbenega materiala spričo ogromnih potreb seveda ne bo smela zaostajati ter bo morala proizvajati mnogo več; v tej panogi je zato delež, ki ga prevzema Slovenija na povečanju proizvodnje precej znaten ter bo njena gradbena industrija proizvedla dvakrat več gradbenega materiala kot pred vojno. Jasno je, da se bo morala dvigniti tudi prehrambena industrija, ki se bo povečala celo kar za petkrat. Pomembno je zlasti to, da bo Slovenija izdelala ca. 3000 ton sadnih in zelenjavnih konzerv, kar je popolnoma nekaj novega. Vse poprej navedene industrijske panoge namreč že obstojajo in obratujejo v povečanem obsegu, da bodo lahko izpolnile načrt. Se mnogo pomembnejša pa je okolnost, da bo Slovenija v tej petletki pričela iz-delovati predmete, ki jih doslej še ni. Tako bo skoro nanovo ustvarjena proizvodnja turbin, za prido-
bivanje električne energije. Od skupne proizvodnje 400 ton turbin v vsej Jugoslaviji prevzema nase Slovenija 2500 ton, dočim je leta 1937. izdelala le 28 ton. Ta proizvodnja bo predstavljala podlago za elektrifikacijo po vsej državi. Za mehanizacijo gradenj se v Sloveniji snuje izdelava gradbenih strojev v količini 2790 ton napram 7600 tonam v vsej državi. Nova in za vso Jugoslavijo edina bo v Sloveniji produkcija koles in pi *',nih strojev, ki jih pri nas dosle) se nismo izdelovali. Koles bo izdelanih 50.000, pisalnih strojev pa 10 tisoč.
Slovensko kmetijstvo v petletki
To so v glavnem obrisi za najvažnejše panoge industrije. Ce pogledamo šč določbe zakona o gospodarskem načrtu ki se tičejo kmetijstva in prometa vidimo podoben korak naprej. Kmetijska proizvodnja se bo v Sloveniji povečala sicer le za 24%, bistveno spremenila pa se bo struktura kmetijstva, tako da se bodo pridelovale v povečanem obsegu industrijske rastline. Na novo sadijo sladkorno peso,-ki jo bo Slovenija pridelovala okrog 1350 vagonov, proizvodnja oljnatih rastlin se bo povečala za petkrat, krompirja pa za 70%, tako da bo Slovenija krila potrebe vse države po semenskem krompirju. Tudi živine bo ob koncu petletke v Sloveniji mno' go več in to goveje 450.000 glav v primeru s 375.000, 450.000 svinj v primeru s 312.000 ter 80.000 ovac v primeru s 34.000 v letu 1939.
Ce malce temeljiteje pregledamo in razmislimo navedene podatke, potem vidimo, kaj bo narodom Jugoslavije prinesla bodočnost. In med temi narodi zavzema Slovenija nadvse častno mesto, kajti navedeni podatki, dasi se tičejo le poglavitnih panog, kažejo v zadostni meri, kako velik delež povečane proizvodnje odpada na Slovenijo. Zaradi tega je slovensko ljudstvo z veseljem sprejelo zakon o petletnem načrtu in z navdušenjem povečuje proizvodnjo, ker jasno vidi svojo svetlo bodočnost in se zaveda, da se bo tako dvig-
nilo njega blagostanje v vseh ozirih in na vseh področjih.
K-l.
Nekaj podatkov o čebelni družini
Cebelna družina je sestavljena iz čebel delavk, trotov in matice (kraljice). V času rojenja ima dober panj 1 matico, 30—60.000 delavk, 2—3.000 trotov in približno 50.000 zalege. Kraljica položi dnevno 300—3.000 jajčec, v enem letu približno 150.000, a ves čas svojega življenja približno 800.000. Matica porabi za svoj normalni razvoj 15 dni, trot 24, a delavka 21 dni. Matica živi 2—3 leta, trot približno 4 mesece. Delavka v glavni paši se tako obrabi, da ne živi več od 6 tednov — poznejše generacije pa živijo 2—9 mesecev. Cebelna družina nabere v dobri paši 1—3 kg, medu na dan, v enem letu pa do, 20 kg medu in do 0.5 kg voska. Cebelna družina porabi za prezimovanje 10-15 kg medu. Za izdelavo 1 kg voska porabijo čebele 10 kg medu in 1 kg cvetnega prahu. En liter medu tehta 1,40 kg. Roj čebel tehta 1—3 kg.
Kmetijski svetovalec
VPRAŠANJE: Prosim kmetijskega svetovalca. da mi pojasni* kako naj krmim domače zajce, ker mi jih je od napenjanja že več poginilo.
Je zoper kokošjo kugo še kako zdravilo razen cepljenja?
ODGOVOR: Za zajce velja glede napenjanja zaradi sveže krme isto pravilo kot pri goveji živini. Napenjanje povzroča navadno nagli . prehod od suhe k zeleni krmi, zato je priporočljivo, da svežo krmo vedno mešamo s suho krmo. Zajca ne smemo nikdar krmiti s sparjeno in vlažno krmo. Posebno nevarna je sveža detelja.
Edino sigurno sredstvo za pobijanje kokošje kuge je cepljenje, ki ga opravi živinozdravnik po minimalni ceni. Potrebno pa je, da se kmetje organizirajo in iavi-jo na živinozdravniško postajo, zato da opravi živinozdravnik cepljenje vseh kokoši hkrati.
Gospodarstvo sežanskega okraja
v okviru jugoslovanskega petletnega načrta
Proizvodnja v že obstoječih gospodarskih panogah se bo izredno zvišala, istočasno pa bo uvedena proizvodnja takih dobrin, ki jih pri nas doslej še nismo izdelovali. Proizvodnja in potrošnja električne energije, ki je osnova vsake industrializacije in mehanizacije, se bo do leta 1951. povečala skoro za štirikrat. Leta 1939. so namreč slovenske elektrarne proizvajale 360 milijonov kWh, dočim bodo leta 1951. proizvajale 1300 milijonov kWh. Za čim večji donos kmetijstva in čim boljši donos so kmetijski stroji nujno potrebni. Proizvodnja kmetijskih strojev in o-rodja se bo zato povečala za 2,5 krat in do leta 1951. bomo izdelovali 2120 ton kmetijskih strojev in orodja, litoželeznih izdelkov pa 9520 ton, v primeri s 588 tonami v letu 1939. Tekstilna industrijà, ki je v Sloveniji že itak zelo močno razvita, bo tudi narasla, in sicer proizvodnja bombažnih tkanin od 27 milijonov metrov na 49 milijonov metrov, volnenih tkanin pa od 0.4 milijonov metrov na 0.7 milijonov metrov. Tudi čevljarska industrija bo v petletki povečala svojo proizvodnjo za 1.5 krat in bo ob koncu petletke izdelala 900.000 parov čevljev, dočim je v 1. 1939. proizvedla le 600.000 parov. Močno bo povečana tudi lesna industrija, kar je spričo ogromnega lesnega bogastva Slovenije razumljivo; tako bo le pohištvenih gar-
Prvo zasedanje okrajnega ljudskega odbora Sežana je preteklo nedeljo potekalo v znamenju odgovornih nalog gospodarskega plana za 1. 1947.
Iz poročila okrajnega izvršnega odbora posnemamo, da je bilo v okraj vključeno skoraj celotno področje Herpeljskega okraja v coni B, področje sedmih krajevnih ljudskih odborov Koprskega okraja v coni B, ter področje sežanskega in komenskega okraja v coni A. Toliko pričakovana ratifikacija in izvedba mirovne pogodbe z Italijo ter v zvezi s tem priključitev našega ozemlja k FLRJ pa se je proti vsemu pričakovanju zavlekla in je s tem delovanje okrajnega odbora omejeno v glavnem le na področje cone B.
Obširno poročilo je podal odsek za gospodarstvo, iz katerega je razvidno, da se je splošna preskrba z industrijskimi izdelki v zadnjih treh mesecih bistveno izboljšala, dočim se je preskrba s prehrano nekoliko poslabšala. Vprašanje zase je organizacija odkupa in prodaje, oziroma predelave mleka. V sežanskem okraju je živinoreja močno razvita in je ena glavnih gospodarskih panog. Danes se izvaža mleko iz istrskega predela v Koper, v ostalem delu bivšega herpeljskega okraja pa zbira mleko državnega podjetja „Mlekopro-met". Predvideno je osnovanje okrajne mlekarne s sedežem v Lokvi. Prav tako so predvidene poslovalnice za zbiranje sadja, ki ga bo v bodoči sezoni prevzelo državno podjetje v Ljubljani.
Pereč problem pomanjkanja ži-
vinske krme je bil rešen le za najnujnejše potrebe z dobavami iz sosednih okrajev. Zaradi vremenskih neprilik je obdelava polja precej zastala in setvena kampanja ni dala zadovoljivih rezultatov. Tudi preskrba prebivalstva s semeni je naletela na razne težave, ki pa so bile v glavnem premo-stene. Nabave umetnih gnojil in vinogradniških potrebščin so potrebe zadovoljile. Pereče vprašanje preskrbe prebivalstva s prašiči za rejo je bilo v glavnem rešeno, vendar bo treba dodeljeni kontingent še dopolniti.
Gospodarski referent vrši priprave za načrtno pogozdovanje, osnovala se je začasna sušilnica za gozdna semena. Za petletko je predvideno 20 milijonov lir za pogozdovanje Krasa. Meseca aprila so množične organizacije s prostovoljnim delom posejale 62 ha površini? s_ črnim borom. Pogozdovanju in očuvanju izčrpanih kraških gozdov pred uničevanjem je treba posvetiti večjo pozornost.
Obnova podeželja je v glavnem v rokah osmih obnovitvenih zadrug, ki bodo letos obnovile samo v coni B 318 zgradb. V prvi bazi načrta je predvidena obnova treh šol. Zadružništvo je v sežanskem okraju še malo razvito in se je omejilo le na tip nabavno-prodaj-nih zadrug, ki so v zadovoljivi meri izvršile naloge preskrbe prebivalstva s prehrano in industrijskimi proizvodi, ter doprinesle svoj delež v pripravah za setveno kampanjo z nabavo in razdeljevanjem semen. Treba bo čimprej omogočiti razvoj produktivnih zadrug,
tako živinorejskih, poljedelskih, vinogradniških in obrtniških.
Odsek za delo še zmerom ugotavlja pomanjkanje moške delovne sile, in to v zimski sezoni.
Odsek za finance je od 1. januarja do 30. aprila ostvaril dohodke v proračunu v skupnem znesku 8,509.000 lir. Izdatkov je bilo 5 milijonov 23.000 lir.
Republiška načrtna komisiia je odobrila investicijski načrt v znesku 77,622.300 lir. Letos se bo osnovala na teritoriju sežanskega okraja cela vrsta gospodarskih podjetij, kakor okrajno gradbeno podjetje s sedežem v Divači, mehanične delavnice, mizarske de’avnice, tovarna pokalic in soda vode v Kozini. Osnovale se bodo okraj, mlekarne v Lokvi in Komnu. Zgradila se bo cesta Artviže—Rodik itd. Gospodarski načrt je sestavljen samo za predele cone B sežanskega okraja. V kratkem bo sestavljen tudi načrt za predele cone A. V načrtu je gradnja nove; železniške proge Sežana—Dutovlje, izved'a se bo elektrifikacija v vaseh Krvavi potok, Gročana, Vrhpolje, Nasirc, O-cizla, Prešnica, Skadanjščina in Vrabče.
Predlog letošnjega proračuna okrajnega izvršnega ljudskega odbora predvideva 47,491.318 lir izdatkov in prav toliko dohodkov. V diskusiji, ki se je razvila pred zaključkom skupščine, so odposlanci načeli vrsto perečih gospodarskih vprašanj, predlogov in pomanjkljivosti, vse v znamenju gospodarske poživitve in čim vest-nejše in smotrnejše uresničitve novih nalog gospodarskega načrta.

t
✓ • i '
SVOJSTVENOST FURLANSKE KULTURE
Deželica in ljudje, ki bi jib morali bolle poznali, a ludi gojiti z njimi tesnejše duhovne slike
Goriški Slovenci, ki smo rojeni tn ki živimo v krajih, kjer se stikata slovensko in furlansko ozemlje, poznamo Furlanijo in nje ljudi. Poznamo jih iz vsakdanjega življenja, Iz drobnih stikov, ki jih prinaša sožitje na narodnostni mejni ploskvi. Bili so celo časi (pred prvo svetovno vojno in še kasneje), ko ljudem ekskluzivni nacionalizem ni mešal miselnih štren, da se je sožitje med našimi ljudmi in furlanskimi družinami prevračalo v najtesnejše prijateljske in rodbinske stike. Pesnika Gradnika mati je Furlanka, v Cortei so si drug drugemu botrovali, skupaj so popivali, se rodbinsko vezali.
To razmerje ni bilo slučajno. U-strezalo je globlji notranji sorodnosti. Po pravici trdijo nekateri furlanski pisci, da je furlanski človek v stoletni bližini svojega vzhodnega soseda prevzel nekaj melanholije, neko intimno poezijo govorice in vsega človeškega občevanja in ravnanja.
če se pa odmaknemo od te stikalne plošče bolj proti vzhodu, najdemo malo znanja o Furlanih in njihovi domovini. Pač, v zadnjih desetletjih se poraja v slovenskih etno-grafskih krogih živahno zanimanje ža furlansko folkloro. Iščejo zveze in sorodnosti z ljudskim blagom in obl-žaji v Beneški Sloveniji tn z zapad-ttimi Goričani. Dr. Tuma je bil med Prvimi našimi alpinisti, ki Je preiskal zemljepisni obraz tega obmejnega ozemlja, zlasti goratega in planinskega, In pri tem je navezal tudi stike z voditelji furlanskega duhovnega življenja
S tem prehajamo na osrednjo točko Furlanije in furlanskega človeka. To nista le pojma za zemljepisno enoto in če hočemo za jezikovno posebnost. Nad obema se dviga po deželi in v njenem glavnem mestu Vidmu že kaj mična in globoko zasnovana stavba samostojnega duševnega ustvarjanja. Furlanija je domovina ene nabolj zanimivih folklorno zamišljenih literatur v Evropi sploh. Kako je prišlo do tega?
Furlani so potomci nekdanjih La-dineev in so jezik v prvih stoletjih Sl'ednjega veka izoblikovali v izredno zanimivo govorico, polno nenavadne mikavnosti, akustične idiličnosti in Poezije, pravi zaklad za literarne sladokusce..
že površen pregled usode te dežele v preteklosti daje slutiti, da se je moral na tem ozemlju izoblikovati človek zelo mehke in tople duševne narave. Ozemlje, ki se razteza med snodnio Sočo, južnimi obronki Brd, Predgorjem Julijskih Alp do Karni-'e- od tod dol do I.ivenze in nato Po morski obali nazal do Gradeža In Tržiča, so obljudili že v rimski d°bi Ladinci. Za tem je prišlo v žarišče oglejskega velemesta in kasneje pod Langobarde. V 6. in 7. sto-et'u in še kasneje najdemo sloven-ske kolonije v krajih južno in za-Padno od Vidma, ki so polagoma monile v furlanskem prebivalstvu, ekaj drobcev slovenske krvi je torej udi v današnjih Furlanih. Kasneje *o oglejski patrijarh! urejevali deže-,co Imela je v Vidmu skozi dolga R,oletja srednjega in novega veka *v°i parlament. Na to svojo pravno n upravno preteklost so furlanski ’azumnlki lahko ponosni. O tej zgo-ovlnl obstoja v videmski knjižnici n drugod (v Čedadu) cela skladovni-zapiskov, listin in znanstvenih o delav. Novi vek je našel v deželi ooečane. v 19. stoletju so deželici vladali Habsbužani, od 1. 1SS6. dalje e *ta,13anska pokrajina.
Njena sedanja gospodarska struk-uia je pretežno kmetijska Prevla-"lo kolonski sestav in velepose-' v° nekdanjega plemstva. Okrog dma in po deželi se razvija upa-Polna industrija. Zemlja Je izredne Pestro zasnovana: od alpskih prede-°v se pomakneš v enourni vožnji v odno furlansko ravan. Po uri vož-oh <,al^e Peotl jugu si že ob modri oli Jadranskega morja, pri Latisa-Portogruaru, Gradežu. Italska l,° ^etnost Je prepregla deželo z tz-* no lepimi cestami, ob morju ra-6lo poletne kolonije. Ravan je pre-
pražena z vodnimi prekopi in z murvami, tako značilnimi za tiste poljedelske predele. Glavni pridelki so žito, vino, svila, les in drva.
Trd oreh bo rešitev agrarnega vprašanja, ki vanj furlanski kmet polaga veliko važnost. Furlanov je kakih 2 milijona, a po svetu jih tava najmanj še toliko. Ta okolnost odkriva posebno skelečo rano tega ozemlja. Velika rodovitnost le ne zmore vsega. Presežki obilnih družin morajo s trebuhom za kruhom po svetu. Odtod tudi krepko gibanje proti „tujcu", ki je vsakdo iz drugih krajev ali pokrajin. To točko zlasti poudarjajo avtonomisti okrog tednika „Patrie dal Friul", ki so sploh avtonomisti, rekli bi, gospodarske smeri, a ki seve podpirajo tudi folklorno ali dialektično tvornost Furlanov.
Kakor povsod drugod, je pobuda za samostojno dialektično književnost dala narodno pesem. Imenujejo Jih „vilote". V drugi polovici 19. stoletja so jih marljivo nabirali in zapisovali Leicht, Gortani. Arboit, Ostermann, Tellini, Spessot in drugi. Kar za poskušnjo navedimo eno:
Quant c'è ieri picinine, mi plasètnn i colàc’s, ma cumd ch’i’ sot grondate a mi pldsin i fantàts.
Ostermann je izdal tudi obsežno, znanstveno podprto narodopisje Furlanov „La Vita in Friuli", delo, ki odkriva tudi stike z Beneškimi Slovenc na tem področju. Izšlo Je, ko med Slovenci še ni bilo podobnih oračev ledine.
Vilote pojejo Furlani v zboru. Njihova pesem je bolj otožno ubrana in kaže, da se je razvila iz oglejskega odtenka gregorijanskega korala.
V antologiji furlanske književnosti, ki jo je izdal videmski literat Bindo Chiurlo, najdemo stare otroške pesmi, pa vilote, in nato cvetober pesnikov in pisateljev furlanskega narečja, ki je pravi zaklad resnične in od Colloreda (1622—1692) ter Zoruttija (1792—1867) do sodobnikov tudi izredno profinjene in na evropski višini stoječe umetne poezije. Imenujmo tu le nekaj imen: Bonìni, Domenico del Bianco, Corvat, Bauzon, Chiurlo, Lo-renzoni, Malattia, Cadel, Carletti, Pellis, Zorzuf, Nardini, Feruglio, Zardini, Murattl itd.
Videm je v tem smislu čvrsto intelektualno mesto. Ima svojo znanstveno akademijo (pri kateri je so-
Pisatelj Ivan Olbracht, ki je nedavno obhajal 65 letnico rojstva, je danes nedvomno najmočnejši in najbolj vpliven romanopisec v sodobni češki književnosti. Se pred kakšnimi desetimi, petnajstim leti so o tem sodili drugače. Takrat je veljal za pisateljskega prvaka na češkem Karel čapek, z Olbrachtom pa sta tekmovala V. Vačura in J. Durych. Danes je v tem pogledu literarno ozrač je razčiščeno. Karel čapek je mrtev, Durych in Vančura imata sicer ugled, toda prvenstvo peresa priznavajo vsi — kritika in občinstvo — Ivanu Ol-brachtu, avtorju „Hajduka Nikole šuhaja" . ■.
Zakaj je Moral Olbracht tako dolgo čakati, da ga je življenje potisnilo v ospredje? Bodimo odkriti: Ivan Olbracht je srednje plodovit pisatelj. Ne štejejo ga med tiste, ki izdajo vsako leto ali vsako drugo leto novo knjigo, recimo roman ali zbirko novel in povesti. V dobi od 1. 1913 do 1937. je napisal Olbracht vsega skupaj pet romanov: Najbolj črna ječa, čudno prijateljstvo igralca Jeseniu-sa, Proletarska Ana, Ogledalo z rešetkami in Hajduk Nikola Sahaj. Poleg tega je prišla izpod njegovega peresa nekoliko zbirk pripovedk: Zli osamljenci. Devet veselih povesti iz Avstrije in republike, Izgnanci v do-
deloval tudi msgr. Trinko, duhovni vodja Beneških Slovencev). Furlanska filološka družba (nekakšna naša Slovenska matica) izdaja znanstveno revijo „Ce fastu?“. Izšlo je že več slovarjev furlanskega jezika, kakor veliki akademski slovar Perronija. V Vidmu in drugod nastopajo dialektična gledališča.
Med sodobniki je zlasti zanimiv Titule Lalele (Arturo Ferruglio). Je to duhovit pisatelj z izredno nadarjenostjo za humor. Izdaja literarne koledarje „Avanti cul bruni", v zadnjem času med drugimi tudi „Lis Flabis plul bielis", „Lis Parabulis di nostri signor Gesù Grist", „Viaz a Vignesie" itd. Duhovito druži melos furlanske govorice s hudomušno človeško filozofijo. Kdor bi hotel spoznati pravo dušo furlanskega človeka in njegov odnos do življenja, st lahko omisli Chino Ermacorjevo knjigo „Vino all’Ombra", profinjen opis furlanske krajine in njenih duhovnih živcev, kakor bi lahko Imenovali go-
V Sovjetski zvezi imajo dve ustanovi, ki uravnavata delo in gmotni položaj književnikov Sovjetske zveze.
Prva se imenuje „Literarni fond ZSSR”. To je temeljna organizacija, ki olajšuje gmotne pogoje In nudi pomoč pri delu sovjetskim pisateljem. Danes šteje 3400 članov. Po statutu Literarnega fonda iz leta 1935 so njegove naloge sledeče: Skrb za gmotni položaj književnikov, materialna podpora književnikom in njihovim družinam v primeru potrebe, začasne delovne nesposobnosti ali invalidnosti — s pomočjo posojil in štipendij, nadalje organizacija zdravniške pomoči in zdravljenje v sanatorijih za književnike in njih družine, organizacija ukrepov za izboljšanje stanovanjskih razmer, gmotna pomoč pri pisateljskem delu (organizacija in finansiranje potovanj za zbiranje književnega materiala in drugo), zaščita avtorskih pravic književnikov, gmotna podpora mladim kadrom in pisateljem itd. člani „Literarnega fonda” so člani, odnosno kandidati Zveze sovjetskih pisateljev. Od letnih dohodkov fonda, ki znaša 17 milijonov rubljev — dohodki
lini ter nekaj reportaž iz Sovjetske zveze in Zakarpatske Rusije. Kljub majhnemu številu knjig pa je postal velik pisatelj. V tem času je tajna njegovega uspeha?
Priznati je treba: Ivan Olbracht pojmuje pisateljski poklic zelo resno. Književno delo mu ni bilo nikoli sredstvo za izživljanje posameznika na knjižnem poprišču. Ni mu luksuzni predmet za osebno ugodje, marveč vidi v njem važno življenjsko in društveno funkcijo. Vedno s« je zavedal, da umetnik doživlja, vidi in oblikuje intenzivneje, bolj zgneteno in mnogo bistveneje kakor občan brez umetniške nadarjenosti, kar mu pomaga ustvarjati dela, ki zaži, vijo svoje posebno močno življenje. In s tem življenjem, ki ga umetnik upodablja v svojem delu, je mogoče vplivati na vsakdanje, stvarno, osebno in družbeno življenje posameznika in ljudstva. To je vzrok, da Olbracht nikoli ni hitel pri svojem delu. Delal je počasi, preudarno in premišljeno ter si je za vsako stvar vzel dovolj časa.
Med prve skrbi za izrazna sredstva pisatelja šteje Olbracht jezik, v katerem piše. Pozornost, ki jo posveča češčini, je povsem razumljiva. Njegova češčina je jasna in čista, dognana do zadnje 'podrobnosti. A ne
stilne, kjer se prikazuje dokajšen prerez tamkajšnjega javnega življenja. Zanimivi sta obe izdaji, kajti tudi črteži in slike povedo marsikaj.
Za poznavalce resnične poezije (in da jih opozorimo na zaklade furlanske dialektične književnosti) navedimo za zaključek umotvor Antona Bauzona z naslovom:
ZIGUZAINE
Sune 1’armonighe legre lis pòlichls, tegnin lis fèminis altis lis còtulis, batin lis dàlmtnis sui scus des còculis 1 balarins.
Pleniš di bàcaro pàssin lis pòdinis tes mans des zòvinic; braz tanche mèsculis
svuèdin lis cìanivis. Supin lis gnè-
Ispulis
i puars frutins.
Fantaz in zùssigne uàlmin lis vèrginis, clòpin lis sàntulis, clùpin lis vèrginis, rossis lis pàlidis, ciochis lis vedulis fasin davòi.
se stekajo iz državnega proračuna, vpisnine, članarine, doprinosov raznih podjetij fonda, od avtorskih pravic in od drugod — porabijo vsako leto pet milijonov rubljev za gradnjo domov dela in počitka, ostanek 12 milijonov pa se potroši za organizacije, ustanove in posamezne pisatelje.
„Tvorčevska komandirovka" je oblika dela sovjetskih pisateljev. „Ko-mandirovke" nastajajo po potrebi in aktualnih nalogah književnikov ter nudijo primer, kako je sovjetski pisatelj povezan s ljudstvom, vsakdanjim življenjem sovjetskega državljana v tvornici in kolhozu, pri navadnem delu ob kampanji graditve ter ob posebno aktualnih vprašanjih političnega, gospodarskegt in kulturnega življenja Sovjetske zveze. „Tvorčev-ske komandirovke" omogoča v gmotnem pogledu „Literarni fond", ki skrbi za bivanje in oskrbo pisateljev v domovih dela pri Leningradu, Moskvi, Rigi, Kijevu, Voronežu, Tif-lisu, Erivanu, na Jalti in drugod.
To je v splošnih potezah način, kako sovjetska država ob sodelovanju odgovarjajočih organizacij ustvarja te-
samo jezik, tudi slog in kompozicija stremita k popolnosti tako, da se kaže pri Olbrachtu v tem pogledu kristalna jasnost in miselna uravnovešenost. V pripovednem oziru Je treba šteti Olbrachta med pisatelje, ki učinkujejo neposredno in jasno ter nikoli ne utrudijo čitatelja.
Pisateljeve vrline pa se kažejo tudi v izbiri in pripravljanju snovi za romane in povesti. Najsi piše o gledališkem ali rudarskem življenju, o vprašanjih zakarpatskih kmetov ali ortodoksnih Židov, o razcepljenosti češke soc. dem. stranke ali revolucionarnem gibanju češkega delavskega razréda — Olbracht seže vedno v osrčje problema, ki ga postavlja pred bravca. To stvar obvlada suvereno zategadelj, ker se nobenemu vprašanju ne približa s teoretične strani, temveč na podlagi temeljitega študija in poznanje gradiva. Da se je poglobil v problematiko življenja zakarpatskih kmetov, kjer Je nastal lik hajduka Nikole Suhaja, je šel Olbraht v zakarpatsko deželo in preživel ondi dve pomladi In dve poletji. Najprej je napisal knjigo reportaž ter analiziral gospodarsko In politično stanje zakarpatske dežele, šele potem je začel pisati roman. Rudarsko življenje je spoznal v ostrav-skem revirju In njegovem zaporu,
Mènin lis gràmulls| prisùt a strissuli«, formadi a grùmbulls, maroc a
pàssarls ..,
peràulis tènaris... tàchin lis ciàcarls, lùsin i voi..,
Muse di pòtigne! tu, clan, da
l’òstrighe!
vès di paiàmalel pa le madòcule! par Luzie Tintine! par Miute Bròcule!
duc’indevant! Son vecis frùsignis: i bulos mùgulin; si sintin scòpulis, van fùr lis britulis; colin lis brisculis, svolta Us frituli« di uèli sant!
Uìchin lis fèminis tanche badàsculis; o Diu ce pètulis! o Diu ce uàdulis! Massancs tes cidulis!curtistesspàdulis!
l’e ’l taramot... Rote l’armònighe tal miez des màr-
culis,
partiare zòculis, veris e britulis; cui ten lis crùchignis, cui ten lis
(fritulis: felize gnott
Italijanski književni zgodovinarji ne smatrajo furianščine za svoj jezik. Pravijo, da je „jezik zase”. Naj bo temu kakorkoli, Furlanija je danes kulturen krog s krepkimi, samostojnimi tvornimi silami. Mi Slovenci smo tudi mlad kulturni krog in pravimo, da bi bilo v največjem sosed-stvenem interesu, da se ta dva kulturna kroga med seboj seznanjata in v duhovni izmenjavi ta občevanju najdeta še eno osnovo trajnega prijateljstva in spoštovanja.
Dr. Birsa Josip
meljne gmotne pogoje za življenje in delo svojih književnikov.
Zveza sovjetskih pisateljev s sedežem v Moskvi, je po svoji aktivnosti in vsestranosti delovanja ena najugodnejših organizacij v javnem in kulturnem življenju Sovjetske zveze. Ona povezuje ta koordinira delo Zveze pisateljev iz posameznih sovjetskih ljudovlad. Generalni tajnik te organizacije je pisatelj Aleksander Fadjejev. Sovjetski pisatelj Je živ člen sovjetskega ljudstva, on živi in dela za ljudstvo, zato je v svojem ustvarjanju prisoten na vseh poprl-ščih življenja sovjetskega človeka In njegove domovine.
ŠOLA ZA FILMSKO TORO 1IS REŽIJO
V	BEOGRADU
V	Beogradu so odprli šolo za filmsko igro in režijo. Prostore ima na Dedinju in je bilo pri prvi avdiciji vanjo sprejetih 35 gojencev, 24 za igro, H pa za režijo. Pouk traja dve leti, obsega petnajst predmetov, napredovanje gojencev se ugotavlja s kontrolnimi izpiti vsake tri mesece, šolo vodi Vjekoslav Afrič.
kamor je prišel kot borec za pravice rudarjev. Prav tako natančno ja preštudiral igralski ambijent preden je začel pisati roman o igralcu Jese-niusu. Vsako stvar pretrese Olbracht kot psiholog in sociolog, šele nato seže po peresu ta začne pisati večje delo. In prav v tem je njegovo veliko mojstrstvo, ki daje njegovim delom videz resničnega življenja. Olbracht ne piše papirnatih romanov, ampak življenjske zgodbe.
Ena najboljših lastnosti pisatelja Olbrachta je temeljito poznanje ljudske psihe. Dejanja v njegovih delih se razvijajo po nepisanih zakonih psihološke prepričljivosti. Vsak njegov človeški lik je vroč, živ in stvaren. Pri tem občutimo tudi mi, kako utripa pisateljevo srce, ki se tovariško povezuje z vsem plemenitim, a vso poštenostjo, ki Jo premore čloi veška duša. Tako se je pisatelj s svojim književnim delom postavil na stran napredka proti mračnjaštvu la slehernemu nazadnjašivu.
S temeljitim jezikovnim znanjem, poznanjem obravnavane snovi, s psl-hiko ljudske duše je Olbracht ustvaril pogoje za svojo umetnost. In zanimivo je še, da se je pisatelj polagoma, postopoma prilagajal življenju in dosegal uspeh za uspehom. Ni stopil v prve pisateljske vrste z enim mahom, kakor n. pr. Karel Capek. Njegova sila je rasi« Iz leta v leto in je dosegla višek v hajduškl zgodbi o Nikoli Suhaju. T« roman Je preveden tudi v slovenščino.
„Literarni fond*6 in „ti/ornei/ska komandirovka66
• pAvak češkega UHnana •
Naravni mostovi v Rakovi dolini
Vso velike dežele na svetu kažejo vsaka svoje lepote in svoja čuda. A nobena se na tako majhnem koćčku zemlje ne more ponašati s tako številnimi naravnimi zanimivostmi in nedosežnimi lepotami, kakor naša mala domovina. Ta leži med kraševitim delom Dinarskega gorstva in mogočnih Alp, meji na modro Jadransko morje in nudi tudi najbolj razvajenemu ljubitelju narave vse, kar mu srce poželi: visokih, prelepo oblikovanih gora, širnih gozdov, vinskih goric, toplega modrega morja z najslikovltejSo obalo in bisere podzemskega sveta, kakršnih nima naša Zemlja v iako lepi obliki nikjer več. In vse to je stisnjeno na majhen košček žemlje, ki na zemljevidu, še bolj pa na globusu, kar izgine.
Danes se hočem omejiti na enega izmed naših naravnih biserov, na naravne mostove v dolini reke Rak pri Škocjanu poleg nekdanje mejne postaje Rakek. Ta pokrajina je bila
Slovencem iz bivše Jugoslavije, pa tudi na Primorskem — in nekoliko časa celo Italijanom — nedostopna vse do konca vojne 1918. Potem, ko Je propadla Avstrija, so Italijani hiteli zasedati tudi slovenske kraje. Dobro so bili informirani o svetovno znanih čudesih, ki so jim kakor zrela jabolka padla v naročje: Postojnska jama, škocjanske jame pri Divači, pa tudi Velika Planinska jama in znamenita Rakova dolina z naravnimi mostovi. Poželeli so si tudi Cerkniško jezero, a nad požiralnikom Velika Karlovica se i» "stavil korak zemlje lačnega tujca.
Starim jamarjem je krvavelo srce, ko so preko slovenskega alpskega in kraškega sveta potegnili mejo. Meni osebno pa je bila pri srcu posebno Planinska jama in krasote Rakove doline. Vem, da z besedami ne bom mogel opisati lepote Rakove doline, ki je komaj 2400 metrov dolga. Oglejte si jo sami, a sedaj kljub temu nekoliko opisa:
Pol skozi le kreško gozdiče
Kdor se od postaje Rakek napoti v Cerknico, zagleda kmalu potem, ko se nagne klanec v Cerkniško kotlino, na desni v kotu pod gozdnim gričem malo vasico Zelše. Večina potnikov se niti ne zmeni zanjo, ker jih vlečejo čuda bližnjega Cerkniškega Jezera. Ti, čitatelj, in jaz pa zapustiva široko cesto in napotiva se do omenjene vasice, kjer nama prijazni vaščani pokažejo samotno pot proti jugovzhodu. Pol ure hodiva po tihih, lepih gozdovih, ki krijejo s svojim zelenjem skaloviti kraški svet, pod katerim se vijejo v temni globini nepoznani tokovi kraških podzemskih rek. 2e sva se privadila tihoti velikega gozda. V hribovitem svetu, in še na Krasu povrhu, na vodo niti ne misliva. Nič ne spominja na bližino kake doline. Nenadoma pa zadoni na uho od desne strani bobnenje, ki naju kar potegne v to smer — a korak se naglo ustavi, ker pod nama zazija 55 m globok prepad, v katerem se peni divja reka. Ob pričetku doline Rak sva. Temni smrekov gozd je pretrgan in navpične stene oklepajo nekaj sto metrov dolgo sotesko. Na vzhodnem koncu, pod navpično steno, zija odprtina temne podzemske jame, iz katere divja razpenjena voda. Toda kdo naj opiše barve, ki se vrste od življenja polnega zelenega gozda preko sivih sten doli do mračnega dna soteske? Velik mojster besede ali čopiča bi mo-
ral biti, da bi mogel opisati vse odtenke barv, ki jih je tu v čudovito harmonijo strnila vsemogočna Priroda. A odkod mogočna voda, ki vre Iz temne jame? Danes je dokazano, da je ta voda podzemski odtok Cerkniškega Jezera. Le dobro dva kilometra od tod zija ob robu tega jezera v strmem bregu žrelo Velike Karlovice. Tam teče ob večji vodi cela reka iz jezera v goro. Nihče Ji ne more slediti. Le ob suši so prodrli po Veliki Karlovici že do 1100 m daleč proti Rakovi dolini. Potem se strme skale jamskega stropa nagnejo nad vodo in zapro pot. Od Rakove doline, od jame, iz katere vre reka, pa so tudi prodrli okrog 360 m daleč proti Cerkniškemu jezeru. A tudi tukaj končno prenizki jamski strop zapre pot. Le nekoliko stotin metrov podzemske poti med Cerkniškim jezerom in Rakovo dolino je sedaj še nepoznane.
Mali naravni masi
Prvi del Rakove doline je kratek, že po nekaj sto metrih zapro skalne stene reki pot. Nad njim se najprej razpne Mali naravni most. Prekrasna naravna tvorba je to! Nastal pa je takole: Tudi nad sotesko, v katero sedaj sije beli dan, se je pred vekov! razprostiral jamski strop in voda je tekla tudi tukaj v črni temi. Zob časa, vse razjedajoča voda, je
končno razrahljala oboke nad reko in udrli so se, a na enem mestu je tanki strop vzdržal. Tam se danes razpenja v krasnem, kakih 30 m dolgem in le 4 m debelem loku nad prepadom. Takoj za tem prirodnim čudom je ostal debelejši del stropa nekdanje jame in tam zopet izgine divjajoča reka za nekoliko desetin metrov. A toliko je le razjedla in razširila svojo jamsko strugo, da je ob manjši vodi ob njej mogoče priti skozi jamo in prav pod Mali naravni most in do jame, iz katere prihaja reka. Voda tukaj tako bobni, da je treba tovarišu na uho kričati, da te razume. Oko pa se naslaja nad barvami strmih, mahovitih sten, razpenjene besneče vode, zelenjem, ki se sklanja nad prepadom in nad modrim nebom, ki sije v globino.
Zapadno od Malega naravnega mosta se v daljavi nekoliko stotin metrov razpenja nad reko skalovje in reka mora v črni temi prodirati dalje. Strop jame je že tako porušen, da se je na mnogih krajih podrl in iz višine je večkrat mogoče videti in slišati grmečo vodo v temni globini. še malo, nato pa Rak privre iz skalovja in se mirno razprostre po široki dolini, ki jo obdajajo krasni smrekovi gozdovi. Mestoma se še pred kratkim divja podzemska reka tako umiri, da raste v njej bičevje, V katerem najdejo divje race svoje zavetje, posebno pozimi, ko je voda iz podzemlja še tako topla, da ne zamrzne.
Pred Velikim mostom
Pokrajina Je tako lepa, da je vredna, da se jo proglasi za narodni naravni park. Tudi tukaj na najširšem kraju doline nas pokrajina ne pozabi opominjati, na kakšnih tleh smo. Na levem bregu so kraška vrela in posebno eno je tako močno, da ob večji vodi resnično kar vre iz neznane globine. Tudi ta voda je iz Cerkniškega jezera, kjer ponikuje v drugih požiralnikih blizu Velike Karlovice.
Reka Rak pa nima obstanka. Komaj se Je nekoliko umirila, komaj jo je svetlo sonce dobro obsijalo, že se Ji znova poželi po skrivnostnih podzemskih potih, še dva kilometra ni bila nad zemljo, ko je v soteski pri Malem naravnem mostu pritekla na dan in že se nagne njena struga in se zopet zoži. Iz gozdnega zelenja se prikažejo skalne stene; a kraška reka ne pozna nobenega obzira in dere naravnost proti njim! Ne umakne se jim! Tako se ji mudi v črno temo zemlje, da ob manjši vodi, še

NA ZGORNJI SLIKI VIDIMO MALI NARAVNI MOST, NA SPODNJI PA VELIKI MOST
preden doseže mračno, visoko skalovje, izgine v ponorih, ki se odpro v skaloviti strugi. A ravno tedaj moreš ob mali vodi od ponorov uživati nenavaden prizor: skalna stena pred teboj, razpeta kakor nepremagljiva ovira za reko, je preluknjana! Stojiš pred prekrasnim Velikim naravnim mostom in gledaš skozi, nad dvajset metrov debelo in okoli 40 metrov visoko steno, na drugo stran, kjer se Rakova dolina stisne v ravno tako divjo in ozko sotesko, kakor je ob izviru. Ob mali vodi moreš iti pod Velikim mostom na drugo stran in po soteski na njen konec, ki je pod navpično steno. Tu pa osupneš, ker zre vate velikansko, črno jamsko žrelo. Rak pa, če ga je še kaj ostalo nad požiralniki pred Velikim naravnim mostom, grmi vedno huje in hiti proti črnemu žrelu, v katerem ves peneč izginja. Če si junak in imaš dobro luč, lahko še nekoliko časa slediš besneči vodi. Biti pa moraš previden in še tako ne boš prišel daleč. Menda so prišli tod tudi samo okoli 400 metrov daleč, potem pa se je strop poveznil do vode in konec je bilo prodiranju.
Po brzicoii poteste roko
Kam pa teče ta voda? Bili so izredno pogumni možje, ki so zadovoljivo rešili to uganko. Kake štiri kilometre od tod vre pri Planini izpod silovite stene In iz 2800 m dolge podzemske jame reka Pivka, ki je pri Postojni izginila pod zemljo. 7. velikanskim trudom in ob veliki nevarnost) so raziskovalci prodirali po divjih brzicah ob reki navzgor. Tedaj so kakih 700 metrov od vhoda opazili na vzhodni strani podzemske jame veliko odprtino in Iz nje je tekla reka — podzemski pritok reke Pivke! Na čolnih so pluli dalje. Včasih so jih morali vlačiti preko brzic in čez skalovje. To pa so morali delati ob takrat slabi razsvetljavi bakelj, sveč in podobnih nezadostnih lučeh. Tako so le polagoma napredovali. Ker tedaj niso imeli telefona, so bili v stalni nevarnosti, da jih voda ne bi zalila, če bi zunaj nenadoma nastala nevihta. Posebno neumoren je bil raziskovalec Pitick. Ko je tovarišem pojemal pogum, Je še vedno rinil dalje. Sedeli so v čolnu. Pod njimi temna voda, nad njimi viseči jamski strop, pred njimi črna, neznana daljina. Po 4790 metrih se je strop tako znižal, da
so bili že popolnoma sključeni in so potiskali čoln dalje oprijemajoč se za strop. Gorje, če bi zaradi deževja voda le malo narnstla! Pritisnila bi jih k stropu.. . šele ko so se skale nagnile pregloboko nad vodo, so odnehali in se vrnili. Bili so samo še nekoliko sto metrov oddaljeni od podzemsko jame, ki za Velikim naravnim mostom v Rakovi dolini požira reko! Čudoviti kraški svet!
Otemenela mati
V jamo, v katero izginja Rak, pridemo lahko tudi naravnost od vrha. Tudi nad njim se tam že začenja na manj odprtih krajih podirati strop. Le malo svetlobe sije tam v prepad, a zato so svetlobni efekti nepopisni! To je mogoče samo videli, opisati teh prizorov, kako se bijeta in vežeta svetloba belega dneva in črna podzemska noč, ni mogoče, v eni izmed stranskih jam je večja kapnr-ška skupina, ki so jo imenovali nekateri Okameneli tkalec, večina do-mačinpv, ki so prodrli do teh skrivnosti, pa jo iz davnih dni — saj je jama baje služila za -pribežališče v časih turških napadov -- imenuje Okamenela mati z otroki. Pravljica pripoveduje: Trdosrčna mati Je gnetla testo. Otroci so stali okoli nje In težko čakali na kruh, ker se Je glad oglašal v praznih želodčkih. Zdaj eden, zdaj drugi je segel v testo, ker ni mogel prenašati lakote. Mati jih je kregala in se zadirala. Ko pa ji je postalo neprestano poseganje v testo preveč, Je grdo zaklela in zakričala: „Kamna vam bom dala namesto kruha, da se boste nažrli!'' V tem trenutku pa se je sama iz-premenila v kamen in z nj > vred tudi ubogi otroci. . .
Ne skrite našega irizera
Pojdite sami v Rakovo dolino. Njena Čuda vas bodo očarala. Toda pazite na ta biser naše zemlje! Ne skrunite ga z vpitjem In harmoniko; ne onečaščajte ga s papirjem in praznimi konzervami. Kraj je dvakrat svet: videli boste na povrSju ludi številne grobove padlih borcev, ki so tod v hudih bojih dali življenja za domovino in tudi za osvoboditev tega prečudnega kraja izpod okupatorjevega Jarma
làmavei ?4wel
800 let Moskve
Moskva, prestolnica Sovjetske Zveze, je letos v aprilu slavila osemstoto obletnico svojega nastanka.
Naselbina na obali reke Moskve na kraju, kjer se Neglinka izliva vanjo, se omenja prvič v zgodovini 4. aprila 1147. Takrat je bila Moskva središče velikega posestva kneza Dolgorukega, ki je zaradi zaščite svojih posestev obdal Moskvo z lesenim zidom in tako napravil iz naselja trdnjavo. V 13. stoletju je nastala tam samostojna kneževina, kateri je postala Moskva v 14. stoletju stolno mesto.
Zaradi ugodnega zemljepisnega položaja se je Moskva bolj in bolj razvijala in krepila. Pod njenimi zidovi so omagali mnogi zunanji sovražniki Rusije: Tatari, Poljaki, Litvanci, Francozi in Nemci.
L. 1713. je Peter Veliki preselil prestolnico iz Moskve v Petrograd, današnji Leningrad, toda Moskva je ostala Rusom sveto mesto, „matuška Moskva".
Pod Moskvo sta se borila Minjin in Požarski, pod Moskvo se je 1. 1812. zlomila moč Napoleonove vojske in s tem se je začel njegov padec. Nekaj podobnega so doživeli v drugi svetovni vojni tudi Nemci, ki so že „skozi daljnoglede" opazovali silhuete stolpov v Kremlju . . .
Moskva je bila vedno središče naprednih idej v Rusiji. Ona je dala ruskemu narodu prve književne tvorbe iz peresa Gribojedova, Belinskega in Hercena. Moskva pa jo tudi mesto prve ruske univerze, naprednih krožkov, časopisov, središče borbe proti carizmu, ki je zaviral napredek Rusije. Moskva je bila središče ruske revolucije od 1. 1905. naprej. Borbo iz leta 1905. je zmagovito nadaljevala in zaključila Oktobrska revolucija 1. 1917., ko je na Kremlju zavihrala rdeča zastava socialistične države.
V marcu 1918. sta prispela iz Petrograda v Moskvo Lenin in Stalin. Tedaj je Moskva po 206 letih Zopet postala prestolnica države, to pot Sovjetske zveze.
Moskva je srce Rusije, na njenih ulicah je padlo na tisoče borcev za napredno stvar. Pod zidovi Kremlja leži v steklenem sarkofa-Ru balzamirano truplo Vladimirja Iliča Lenina, v kremeljskih zidovih počivajo žare s pepelom odličnih sinov ruskega ljudstva. Med njimi sta žari s pepelom Maksima Gorkega in bivšega predsednika Kalinina.
Na Rdečem trgu v Moskvi je 1. 1941. Stalin sporočil junakom Rde-armade: „Naj vas ovenča zmagovita zastava velikega Lenina!"
Sovjetska zveza ne premore kraju, ki bi bil ljudstvu ljubši od Moskve. Prav zato so osemstoto ob-letnico nastanka Moskve z veseljem Pozdravili vsi svobodoljubni narodi sveta.
MOSKVA V 18. STOLETJU: LJUBE NSKI TRG
ZGODOVINA
SLADKORJA
Sladkor so začeli uporabljati veliko pozneje kot n. pr. moko ali olje. Prvi Evropejci, ki so se s sladkorjem seznanili, so bili križarji, ki so v Mezopotamiji videli otroke, ka-kožvečijo stebelca nekega trsja. Ko so to poskusili tudi sami, so ugotovili, da imajo ta stebelca nek poseben okus< ki so ga imenovali „sladek". Prvi v Evropi pa so sladkor pričeli pridobivati Spanci, kajti Arabci so s seboj prinesli na Pirenejski polotok tudi sladkorni trs. Toda pridobivanje sladkorja iz te rastline nj bilo nič kaj enostavno in zato ga ie bilo v prometu kaj malo. Služil je v glavnem le kot zd avilo in prodajali so ga tudi samo v lekarnah po visokih cenah. V Evropi pa za sajenje in uspevanje sladkornega trsa ni bjlo ugodno podnebje in se zato rastlina ni mogla razširiti. Toda kljub temu so bili Spanci tisti, ki so pripomogli k širjenju te rastline po svetu. Podjetni španski mornarji so križarili po svetu, odkrivali nove dežele in tako zanesli sladkorni trs tudi v Ameriko. Ker je bilo tam podnebje bolj ugodno kot v Evropi, se je rastlina hitro udomačila in podjetni kolonisti so jo sadili na debelo ter tako pospeševali uživanje sladkorja. Večino pridelka so izvažali v Evropo in trgovanje s sladkorjem mod Evropo in Ameriko je bjlo v 17. stoletiu zelo dobičkanosen posel. V Evropi pa so učenjaki razmišljali, kako bi nadomestili sladkorni trs. ki nika-
Zabavno računstvo
I
kor ni hotel uspevati. In po dolgem razmišljanju so odkrili rastlino, ki uspeva v evropskem podnebju in je tudi iz nje možno pridobivati sladkor. To je bila sladkorna pesa, iz katere so v začetku 19. stoletja res pričeli izdelovati sladkor. Prvi so bili Francozi, in sicer v času Napoleonovih vojn z Anglijo, ko ni moglo v Francijo prihajati blago po morju iz tujine. Kasneje se je pridobivanje sladkorja iz sladkorne pese razširilo tudi drugod po Evropi in Ameriki, kjer izdelujejo danes največ sladkorja. Med evropskimi državami je bila glede pridelovanja sladkorja na prvem mestu Nemčija pa tudi Češkoslovaška. Jugoslavija pred vojno ni izdelovala sama dovolj sladkorja in ga je morala uvažati, kar se v pomanjkanju občuti še danes. V novi Jugoslaviji tega ne bo več in v petletnem načrtu je predvideno močno razširjeno sajenje sladkorne pese, tako da bo kmalu dovolj domačega sladkorja za vso državo. Zanimivo je tud j to, da bo tudi Slovenija sadila in pridelovala sladkorno peso ter iz nje pridelovala sladkor v novi tovarni pri Ptuju. Tako so že letos slovenski kmetje sejali peso jn upanje je, da bo pridelek dober.
Računstvo je pusta veda, ki nudi računarju pač mnogo zadoščenja, a mu privabi le redkokdaj na obraz skromen smehljaj. Računstvo je suhoparna veda, toda tudi ta utegne — malokdaj sicer — nekoliko pozabavati, da pozabi človek trenutno na vso resnost življenja- Pod vislicami vlada pač neoporečeno najskrajnejša resnost. In vendar. Zgodilo se je — zgodba ne pove ne kraja ne časa in ne navaja imen — da se je rablju utrgala vrv in je obešenec telebnil na tla- «Ne ! kaj takega se mi pa še ni pripetilo !» je rekel rabelj. «Meni tudi še ne !» je mirno odvrnil obešenec in tako sladil mogoče nevede in nehote sebi zadnje trenutke in gledalcem mučni prizor. Računske naloge so navadno zelo prozaične, šele v primerni obliki se povzpnejo do primernega odra, s katerega skušajo nekoliko pozabavati občinstvo.
Beračenje-siab kruh
Začenjamo z zgodbico o bogatinu in beraču. K bogatinu je prišel berač in ga prosil miloščine. Bogatin je bil tedaj dobre volje in mu je daroval celih 20 L. Berača je ta uspeh iznenadi! in ga izpodbudil k nadaljnjim poizkusom. Dan nato se je zopet oglasil pri bogatašu. Ta pa je svojo radodarnost to pot omejil. Dal mu je 10 L. tretji dan 5 L. itd. Vsak naslednji dan mu je dajal le polovico vsote prejšnjega dne. To beračenje in obdarovanje se je vršilo nepretrgoma vsak dan, vse leto.
Marsikateri bralec postaja radoveden, do kake višine je končno prišla naberačena vsota. 2e prve tri dni je dobili berač 35 L. (20 + 10 + 5). Miloščina se je res dnevno manjšala, a leto je dolgo, ima 365 dni, zato bi skupna vsota slednjič le dosegla 100 L. Ne! Naj bi berač hodil k bogatinu leta in leta, vsa naberačena vsota ne bi nikdar dosegla dvakratnega prvotnega daru 20 L-, t. j. 40 L. Vsota bi se sicer vedno bolj približevala 40 L., a celih 40 L. bi ne bilo doseženih nikdar.
Tako zaporedno nanjšanje za polovico se računsko imenuje geometrična postopica (progresija). (I + + V* -f 'A itd-).
Ta izkušnja je berača v toliko iz-modrila, da je stopil čez leto dni zopet k bogatinu in ga naprosil, naj M pričela zopet iznova in sicer tako, da dobi berač prvi dan 20 L., drugi dan polovico, tretji dan tretjino, četrti dan četrtino, peti dan petino od prvotnega zneska. Bogatin je sicer nekoliko pomislil in privolil tudi v ta izpremenjeni način. Prvi dan mu je dal 20 L. drugi 10 L, tretji 6.66 L, četrti 5 L, peti 4 L itd. Tako je dobil berač že četrti dan nekaj več kot je znašal podvojeni pr-
Drag prepih
RDEČI TRG V MOSKVI V 18. STOLETJU
Leta 1878. se je mudil francoski entomolog (žužkoslovec) Trouvelot v mestu Medfordu v ameriški državi Massachusetts. Dal sj ie poslati iz Evrope po prijatelju jajčeca metulja gobov-ca. ki je bil v Ameriki še neznan. Srečno je dospela pošiljka, skrbno spravljena v vato, v Ameriko, učenjak Trouvelot je zarod izlo-žjl, a ga je moral pustiti na mizi. ker je bil nujno odpoklican in se je vrnil šele proti večeru-Kaj ie opazil? Jajčeca so izginila. Šele drugi dan je dobil profesor vato v svojem vrtu. Prepih je bil zagnal vato z jajčeci skozi okno. Leto nato, učenjak že davno ni več mislil na jajčeca, je zasledil v svojem vrtu gosenice gobovca na sadnem drevju. Opozoril'je oblasti, toda vsi so se smejali njegovi bo-
jazni. ker niso poznali škodljivosti gobovca- Trouvelot se je vrnil v Evropo. Gobovcu je zelo prijala nova domovina, kajti leta 1889. se je bil že tako razmnožil. da je bil že ves pridelek v nevarnosti. Z dreves in s streh so padale gosenice na glave prebivalcev. V juniju so morali zapreti vse trgovine v Medfordu- Ceste so bile vse spolzke od pohojenih gosenic. Boj se je začel proti škodljivcu z vodo, smrdljivcem, strupenimi plini in ognjem. Brez vidnega uspeha. Boj se ie poostril. Šele s petrolejskim plinom, in sicer leta 1901- so zajezili nevarnost, uničili mrčes, ki je stal državo več milijonov dolarjev. Lahko se torej govori o usodnem in zelo dragem prepihu.
votai znesek, torej nad 40 L, osmi dan nad 50 L, šetnajsti dan nad 60 L, konec leta pa približno 105 L. Sicer tudi to ni mnogo, vendar je bila ta tako imenovana «harmonična» vr-stéf za berača ugodnejša ko prejšnja «geometrična». Res se količnik vedno manjša, a v nedoglednem času bi skupna vrsta lahko narastla do poljubne množine. Mo bi bogatin nadaljeval s svojo radodarnostjo 25 let, bi dobil berač v tem času skupno vsoto okoli 150 L. Tisočaka pa ne bi dosegel berač nikdar, kajti oba bi morala živeti več milijonov let,
Dragi voli
Imamo še drug način «-geometrične» vrate: 1+2 + 4 + 8+ 16 itd-, pri katerem je vsak naslednji člen dvakrat tako velik od prednjega. V tem primeru je skupna vsota že bolj nevarna. To vrsto pojasnju-ie z odločilnimi in izrazitimi potezami tale dogodek. H kmetu je prišel mesar in ga vprašal, Ce mu proda svoja dva pitana vola. Kmet fe bil zadovoljen. Kot prodajno ceno si je izgovoril tale n^čin: Za prvi. volovski parkelj 1 L, za drugi 2 L,-za tretji 4 L, a četrti 8 L itd. Mesar je pomislil: vol ima štiri noge, na vsaki nogi dva parklja, skupno osem parkljev, oba vola 16 parkljev. Pristal je v ta način izplačevanja in moško stisnil prodajalcu roko. Kmet ra se lahko muzal, kajti dobil bi bil za svoja dva vola 65.535 L! To se je moralo zgoditi vsekakor pred pravkar končano vojno, ko si dobil dva tepa vok po 3.40 L kg žive teže pfi teži 980 kg za 3332 L.
Taka ((geometrična)) vrsta ima namreč lastnost, da naraste že v kratkem času na velikanske vsote. O tem imamo lepo pripovedko:
Pameten minister
Šahovnica j« razdeljena na 64 kvadratov, pot). _ Šahiranje se je začelo tudi med našim ljudstvom prav razveseljivo širiti. Igra je zelo stara, izumil jo je vezir Sesa Etm Dahe*. Perzijski kralj Seharam, ki mu je rite igra namenjena, je bil z njo ze-Ip zadovoljen- Obljubil je ministru §esi, da mu izpolni iz hvaležnosti vsako željo. Skromni Sesa si ie izgovoril, naj mu dajo za prvo šahov-skio polje eno žitno zrno, za drugo dve, za tretjo štiri, za četrto osem, za peto šetnajst zrn in tako dalje do zadnjega 64. polja- Dvorjaniki so m pomilovalno nasmehnili tej skromni žeilji, toda ko so začeli izpolnjevati kraljev ukaz, se je pokazalo že pri 40em polju, da je treba za to velikanskih množin žita in da bi žitni pridelek cele perzijske države ne zadoščal za ugoditev Sesove želje. Učenjaki so prepozno izračunali, da bi bilo treba s takim nadaljevanjem do zadnjega polja na šahovnici nad 1'8 trilijonov zm (točno 18 trilijonov, 446.744 bilijonov, 73.709 milijonov jn 551.617 zrn), kar pomeni toliko žita, da ga vse suho zemeljsko površje ne utegne pridelati niti v sto zaporednih letih, saj bi se s tolikimi pšeničnimi zrn; pokrila vsa zemeljska površina devet milimetrov na visoko. V skrbeh se ie kraj Seharam praskal za ušesi. Naj bi prelomil svojo obljubo? Kot kralj si v tistih časih kaj takega še ni mogel privoščiti, zato je ukazal modremu Sesi, da mora zrna sam preštevati, da ne bo ne vezir prikrajšan, na drugi strani pa država ne opeharjena. Podan je bil dokaz, da zdrav človeški razum zmaga mnogokrat računsko predrznost, kajti vezir Sesi bi porabil nekaj bilijonov let, da bi prestel vso količino dobljenih zrn.
č„ntt, aneS ,d0V0lil dragi bralci. Računstvo ni kar tako in človeka kar hitro utrudi. Prihodnjič »e bomo sicer «e malo pozabavali s številka-nn, sedaj pa za razvedrilo preberite vsaj enega izmed naših dveh roma-nov, ali kar vam srce pož.eli: V »Tedniku« ne manjka dobrih stvari.
MICE RAČUNAR
|/|	Inženir Leontjev, izumitelj posebnega topa,
-1*	se je na potu v Moskvo seznanil s S. Zubovo
in z Natalijo Mihajlovno. Iz Moskve je moral na fronto, kamor so Nemci poslali za njim vohune pod vodstvom Petronesca.
Rusi so sestrelili neko nemško letalo in našli v žepu pilota Zapisek, na Cigar osnovi so aretirali vohunko Zubovo, s pravim imenom Striževskaja, kj se je izgovarjala, da sj je osvojila tuje ime zaradi živilske nakaznice. Lirična pevka Olenina pa je dejala, da je vohunila, da rešj svojega moža.
Petronescu se je odpravljal s svojo delegacijo iz taborišča in upal, da se bo odpeljal z njim tudi Leontjev, kj je imel slučajno isto pot kot on.
'A noč, vojna, nezanesljiva, varljiva noč je letala nad svetom, nad temnim moskovskim trgom, ki je gledal nanj z okna svojega kabineta preiskovalni sodnik, in nad staro smreko, pod katero je kadil Petronescu, in nad zemljenico, v kateri je naposled s kratkim snom zadremal utrujeni, na nespečnosti trpeči inženir Leontjev. Ni slutil, da se v teh urah, v tej noči odloča njegova usoda in da se bliža konec dvoboja, ki sta ga začela biti zaradi njega Moskva in Berlin.
11. Odhod
Petronescu je vstal zgodaj. Na njegovem pomečkanem, sivem in zabuhlem obrazu so bili vidni sledovi prečute noči. Zbudil je člane »delegacije« in jim velel, naj se pripravijo za odhod. Polkovnik je poslal svojega adjutanta, ki je povabil goste k zajtrku.
—	Po zajtrku boste lahko odpotovali, — je pristavil adjutant. — Tovariš polkovnik je že dal pripraviti vaš avto.
—	Zdi se mi, da se z nami popelje tudi tovariš Leontjev? — je vprašal ravnodušno Petronescu. — Ali je pripravljen?
—	Ne vem, — je odgovoril adjutant. — Sicer pa vedno zgodaj vstaja.
Šli so v komandirjev zakop. Petronescu je šel naprej in zamišljeno gledal nekam v daljavo. Nekaj ga je skrbelo, da sam ni vedel kaj. Čim bolj se je bližal trenutek odhoda, tem bolj je bil nemiren in tem teže mu je bilo pri duši. Dobro je vedel, da se mora obvladati, da se mora prav tako prijazno smehljati kakor včeraj, klepetati, šaliti se, pripovedovati. In vendar si je želel biti sam, da bi razmišljal o preteklosti, da bi zbrisal iz svoje zavesti sedanjost. Ali največja želja je bila, da bi bil kmalu onstran te frontne črte, čim dlje od te neprijazne, uporne in njemu nerazumljive dežele, čeprav se je Petronescu prišteval mnogo let k »specialistom za Rusijo in za slovansko dušo«, si je že davno priznal, da re razume te dežele, je ne ljubi in se je v globini duše boji. Glede na »slovansko dušo« je Petronescu že davno prišel do zaključka, da je ta duša polna čudovitih in nepričakovanih presenečenj in da je najbolj pametno, ako se je ne dotikaš.
Prejšnja leta je gospod Petronescu večkrat odkrito povedal svoje nazore o Rusiji. Nekoč, ko je bil v največjem razmahu svoje življenjske poti, je prejel nalog, naj pove svoje mnenje o novi oborožitvi ruske armade. Odgovoril je, da se je treba po njegovem mnenju novega načina ruske oborožitve manj bati kakor duše ruskega vojaka, ki seveda ne predstavlja nikake vojne tajnosti, vendar pa jo nemška vrhovna komanda ne upošteva, kakor bi bilo treba. V odgovor na to poročilo je prejel Petronescu tedaj (bilo je leta 1914.) strog ukor od pristojnega oblastva, v katerem je med drugim stalo, da »se nemška obveščevalna služba prav nič ne zanima za raziskovanja ruske duše, ampak za točne številke, narise, načrte in dokumente«.
In zdaj, ko se je bližal komandirjevemu zakopu, si je Petronescu dal besedo, da, če se mu posreči še tokrat živemu in zdravemu odnesti pete odtod, se pod nobenim pogojem nikdar več ne vrne v Rusijo in se sploh ne bo več lotil tako tveganih stvari.
V zakopu sta »delegacijo« sprejela polkovnik Svi-ridov in Leontjev. Sedli so k zajtrku. Petronescu je izpil kozarček žganja, nekaj pojedel in kratko vprašal Leontjeva, ali je pripravljen za odhod.
—	Hvala, — je odgovoril Leontjev. — Popolnoma pripravljen. Samo da vam ne bo pretesno v avtu zaradi mene? Če je tako, vam polkovnik nudi svojega.
Ne vznemirjajte se, prostora je dovolj, — je
rekel Petronescu. — Pa je tudi bolj veselo potovati v družbi.
Gostje so že skoraj pozajtrkovali, ko je v zakop stopil kapitan Bahmetjev. Kakor vedno, je korektno pozdravil polkovnika in goste ter sedel k mizi šele, ko ga je komandir povabil k zajtrku. Sedel je poleg Petronesca in ga vprašal, ali se kmalu odpelje.
—	Takoj po zajtrku gremo na pot, — je odgovoril Petronescu. — Mi smo pripravljeni, tovariš Leontjev tudi...
Bahmetjev je molče pogledal svojega »podšefa«. Leontjev je bil danes bolj zamišljen kakor po navadi. Morda mu je bilo težko oditi od tu. Ko je opazil pazljivi pogled Bahmetjeva, se mu je nasmehnil.
Sedeč poleg Petronesca, je Bahmetjev vnovič začutil komaj zaznavni duh, ki je bil z njim tako rekoč prepojen ta človek. Včerajšnji nejasni občutek ga je zopet prevzel. Ko je pazljivo pogledal svojega soseda, se mu je zdaj zazdel neznaten. Bahmetjev je opazil tudi to, da se je vodji »delegacije« roka nekoliko tresla, ko je dvignil kozarček z žganjem.
—	Kako se počutite? — ga je vprašal Bahmetjev. — Videti ste izmučeni.
—	Hvala. Vse je v redu. Imenitno sem spal.
—	Ponoči ste kadili. Videl sem vas, ko ste šli iz zemljenice.
—	Zahotelo se mi je samo dihati nočni zrak. Tu so čudovite noči. Pri nas je v tem času že hladno. Vidim, da ste tudi vi vajeni kaditi ponoči, ali ne?
—	Da, — je kratko odgovori Bahmetjev. — Včasih je prijetno prekiniti spanje zaradi cigarete. Toda vi ste dolgo kadili...
—	Sprva sem kadil, potem pa sem samo počival.
Petronescu je pazljivo pogledal Bahmetjeva.
—	Čudno, da vas nisem zapazil.
—	Nisem vas hotel motiti, zato nisem prišel k vam. Zdelo se mi je, da ste rajši sami. Včasih je človek rad sam in si želi, da ga ne^ bi nihče motil.
—	Vidim, kapitan, da ste sanjač, — se je nasmehnil Petronescu. — Sicer pa je ljudem vaše starosti dana ta blagodat. Sanje, fantazije, dvomi... Toda čas je, da gremo na pot. Tovariš polkovnik, dovolite, da se vam v svojem kakor tudi v imenu članov naše delegacije ...
In Petronescu je vstal in izpregovoril tople besede ter napil zadnjič Rdeči armadi, artileriji, zmagi.
Nato so vsi gostje in gostitelji šli iž zakopa. Topo-nosi odprti štabni avto je zavozil k zakopu, tuleč kakor jezen buldog. Za volanom je sedel šofer, mlad, gizdav mladec z bistrimi očmi in čvrste drže. Naložili so prtljago. Zadaj so sedli Petronescu, Leontjev in »priletni proletarec«. Na pridvižna sedeža sta sedli dekleti. »Predstavnik okrožne inteligence« je sedel poleg šoferja.
—	Srečno pot! —- je rekel polkovnik in pogledal na uro. — Zdaj je deset in dvajset minut.
—	Hvala za vse! — je rekel Petronescu. — Na novo svidenje po vojni, po zmagi, tovariši!
—	Zdravi ostanite, ne pozabite na nas! — ste vzkliknili dekleti hkrati kakor na ukaz.
—	Na svidenje, prijatelji! — je rekel Leontjev.
Polkovnik je pomahnil z roko. Avto se je premaknil. Bahmetjev, ki je stal za polkovnikom, je moče gledal za avtom. Že je švignil mimo ovinka, zadnjič se je pokazal obraz njegovega »podšefa« in se skril za oblakom prahu
—	Deset, dva in dvajset minut, — je rekel polkovnik, ki je drugič pogledal na uro. Hotel je nekaj reči, toda zagledal je svojega adjutanta, ki je tekel, kar so ga noge nesle, držeč v roki bel listek.
—	Kaj oa je? — je strogo vprašal polkovnik, ki ni trpel dirjania in vrveža.
—	šifrirana brzojavka iz štaba fronte, tovariš polkovnik, — je odgovoril adjutant. — Ukaz je, da jo moram takoj izročiti.
—	Pokličite tajnopisca, — je ukazal polkovnik, vzel brzojavko in šel v svoj zakop.
Dvanajst minut nato so naglo poklicali v komandirjev zakop kapitana Bahmetjeva. Polkovnik mu je dal prebrati dešifrirano besedilo brzojavke:
»Delegacija iz Ivanovskega okrožja, ki se mudi pri vas, je skupina diversantov in vohunov, ki je bila prenesena v naše zaledje z namenom, da ujame Leontjeva ali ga ubije. Ako »delegacija« še ni odšla od vas, zadržite jo s kakšnim dobrohotnim predlogom, ne da bi ji dali kakor koli spoznati, da ste obveščeni o njej. Ako prispe ta brzojavka po odhodu »delegacije«, organizirajte pogon. Pri tem se zavedajte, da je glavno rešiti Leontjeva, ki ga bodo Nemci gotovo ubili, ako bodo videli, da so izdani. Zaradi tega ne morete kratko in malo aretirati ali nridržati Nemce na običajen način, dokler je Leontjev v njihovi oblasti.«
12. Sončenje
»Delegacijo« gospoda Petronesca je razkrila »dobrodušna starka«, ki je začela naposled vendar govoriti resnico. Tudi v začetku naslednjega zaslišanja je poskušala razlagati preiskovalnemu sodniku podrobnosti svojeg življenjepisa, da bi se tako izognila priznanju dejstev svojega vohunskega delovanja.
—	Poslušajte, — jo je rezko prekinil preiskovalni sodnik: — Kar pripovedujete, je morda prav zanimivo, toda čas je, da preidete k stvari. S kakšnim namenom ste si prisvojili ime umrle Zubove?
—	Povedala bom vse po vrsti, — je vztra jala za-slišanka. — Ne morem odgovarjati na vprašanja, ako ne pojasnim vsega zapovrstjo tako, kakor ie bilo...
—	Poslušajte, — je rekel preiskovalni sodnik, — ali mislite, da ne razumem vaše taktike? Toda zdaj vam ne more nič več pomagati. Sleherno nadaljnje upiranje je brez smisla. Imate zvezane roke. Ali povejte vse, ali recite naravnost, da ne marate nič povedati !
—	Državljan preiskovalni sodnik, — je hitela zatrjevati ženska, — saj želim vse povedati. Odkriti vam hočem svojo dušo ...
—	Ne pretvarjajte se- — je skoraj zavpil preiskovalni sodnik. — Ali nameravate govoriti ali ne? Odgovorite !...
—	Zakaj govorite tako z menoj? — je tiho odgovorila ženska. — Pet križev je že za menoj, lahko bi vam bila mati... Upoštevajte vsaj starost. Predstavljajte si, da bi kdo tako govoril z vašo materjo! To sicer ne spada k stvari...
Preiskovalni sodnik je naglo vstal in šel k oknu. Po dolgem odmoru se je približal ženski in rekel prav tiho, skoraj šepeta je:
—	Spomnili ste me na mojo mater. To res ne spada k stvari, toda imate prav... Z mojo materjo v resnici niso tako govorili... Ko jo je gestapo aretirala v Kalugi — to je bilo leta 1941. — niso trat.li besed z njo. Bili so jo. Bili in mučili... Potem so ji Nemci odsekali roke... Potem so jo ustielili... Ko so osvobodili Kalugo, sem našel v jarku njeno truplo... Poleg so ležala trupla mnogih drugih žensk... starčkov, otrok. Vsi! Preidimo k stvari. Ali boste govorili?
Starka je molčala in nekaj razmišljala. Preiskovalni sodnik je dvignil telefonsko slušalko in dal kratek ukaz.
Privedli so Nataljo Mihajlovno. Ko je zagledala svojo sodelavko, se je v prvem hipu nekako razveselila, nato pa je pobledela in se prestrašeno ustavila s pogledom na njej.
— Ali se poznate? — je vprašal preiskovalni sodnik.
— Da, — je odgovorila Olenina, — moja znanka je.
Na vprašanje preiskovalnega sodnika je starka potrdilno prikimala. Enkrat je bliskoma pogledala Nataljo Mihajlovno, ko pa se je srečala z njenim pogledom, je naglo odvrnila obraz. Razumela je, da je Natalja Mihajlovna vse priznala in jo bo zdaj obtožila. Kako naj se dalje vede?
— Soočil sem vas, — je rekel preiskovalni sodnik. — Glejte si druga drugi v oči in odgovarjajte na moja vprašanja. Državljanka Olenina, povejte, kdaj in kako ste se seznanili z damo, ki sedi pred vami?
— Marija Sergejevna to ve, — je odgovorila Olenina, — tudi vam sem o tem pripovedovala.
— Ponovite, — je zahteval preiskovalni sodnik.
Olenina je ponovila svoje priznanje.
— Ali je tako? — se je obrnil preiskovalni sodnik k drugi zaslišanki. — Da ah ne?
i fiosm / miiEr.imi
v-----ROMAN CRONTNA---J
()	Katarina Lorimer, petintridesetletna lastnica
«J	prodajalne umetniških starin, je na neki draž-
bi kupila Holbeinovo miniaturo slike »Gospa z nageljni«, ki jo je namenila prodati v Ameriko in z dobičkom odpomoči svojemu omajanemu finančnemu položaju. Njena nečakinja Nancy, gledališka igralka, se je pred nedavnim zaročila z Maddenom Chrisom, Amerikancem, ki se je po težavah prerinil do blagostanja. Spočetka Katarini ni bil v5eč, a se ji je čedalje bolj prikupil. Podobno tudi Katarinini materi, pri kateri sta bila Katarina in Madden baš na obisku. Nancy je zaradi bolezni ostala doma, a ker je obolela neka prva igralka, ki bi morala tisti večer nastopiti v radiu, je režiserju uspelo po telefonu zvabiti Nancy, da je — kljub bolezni — uskočila. Katarina, njena mati in Madden so bili silno presenečeni, ko so iz radia zaslišali njen glas.
■v
Četrto }iot*lai/je
Če bi hotel pisec ostati zvest tradiciji, bi mora) sedaj uplesti senzacionalno sceno z že v naprej zagotovljenim učinkom. Nancy bi se morala nezavestna zgruditi pred mikrofonom — kar bi napravilo na milijone poslušalcev silen vtis — in nato bi jo morali prenesti domov v snežnem metežu. Zaradi vsega tega bi morala dobiti dvojno pljučnico in nato... bi morala umreti v teku štiriindvajsetih ur ob spremljavi violinske glasbe.
Toda čeprav je imela na razpolago le malo časa, toliko da je na brzino preletela svojo vlogo, in čeprav jo je bolela glava, se je Nancy odrezala več kot sijajno. Medtem ko se je vračala domov; je mislila na Beechwood in pričakovala je celo vrsto očitkov. Madden je bil že na poti k njej.
Drugo jutro je življenje teklo zopet kot navadno. Nancy ni le ušla tragični usodi, ki smo jo orisali, temveč se je že počutia mnogo bolje. Njena temperatura je bila zopet normalna in v ponedeljek je že lahko nadaljevala s skušnjami za »Mesečno noč v Arkadiji«;
. Medtem se je tudi Katarina vrnila k svojemu delu. Sedela je v svoji pisarni z glavo naslonjeno med rokami in zamišljena gledala Holbeinovo miniaturo, ki je ležala pred njo v skrinjici, obloženi z zelenim žametom. Sugden, eden izmed ravnateljev galerije Vernon, §e je sam potrudil, da ji jo je prinesel. Z resnobo je Katarina dolgo časa gledala malo 'sliko, kakor da bi po njej raziskovala.
Slika je bila res mojstrovina nežnosti in od nje se je širil vtis rahle melanholije. Lucija de Quercy je stala pri mizi z dvema ploščama, od katerh je bila zgornja pokrita z rdečim brokatom, na spodnji pa je bilo nekaj knjig in mandolina. Oblečena je
bila v temnorjavo sukneno obleko, obšito s hermelinom, in njena roka, ki je bila malomarno naslonjena na rdeči brokat je držala majhen šop nageljev. Bila je zelo lepa. Bleda, nežna in zamišljena je izžarevala čuden, skoraj zagoneten čar. Predvsem oči so s svojo čisto in temno modrino razodevale globoko inteligenco. Zdelo se je, da motri Katarino vztrajno, kakor živa oseba. Bilo je nekaj tako zgovornega in intimnega v tem pogledu, da je Katarina imela vtis, da čita v njej nekaj zaupnega, aa kar bi naj bilo usojeno da po stoletjih prav ona to izve in kar jo vleče nazaj v daljno preteklost. Presenečena se je zavedla, da vrača pogled Lucije de Quercy, kot da se predaja vplivu te skrivnostno lepe ženske s sanjavo lepoto.
Zgodbo te deklice z nageljni, neločljivo od miniature in slonečo na zgodovinskih dejstvih, je Katarina dobro poznala. Mlada Francozinja je bila prišla na dvor Henrika VIII. s svojim očetom, grofom De Quercy, da bi se uvedla v svet, predvsem pa, da bi jo Holbein naslikal. •
Po mnogih, težkih denarnih nezgodah je bil umetnik pred kratkim zapustil Švico in se nastanil v Londonu. Lucija je bila zapustila v Parizu svojega zaročenca Petra de Noailles. Niso jo vezali z njim samo površni občutki, ampak prava ljubezen, odkritosrčna in čista. Slika je bila izvršena (dandanes se nahaja v kraljevski galeriji v Haagu) in Lucija je prosila mojstra, da bi ji napravil še eno kopijo v miniaturi za njenega zaročenca. Holbein je na to pristal in miniatura je uspela, še bolj kot slika sama. Spomladi istega leta jo je odnesla Lucija s seboj v Pariz, toda ob svojem prihodu je zvedela, da je bil Noailles pred dvema dnevoma ubit v dvoboju. Ostala ji je miniatura, tragičen spomin njene nepopravljive nesreče. Ni se več poročila. S strtim srcem je prenašala svojo žalostno usodo. Posvetila se je dobrim delom in umrla v nekem samostanu, ko ji je bilo šele sedem in trideset let.
Nekdo, ki je potrkal na vrata, je priklical Katarino zopet v resničnost. Še za hip je ostala negibna, nato pa je z rahlo ginjenim glasom dejala: » Naprej !«
Bil je njen oskrbnik Walters. Ustavil se je pri mizi in držeč v rokah podolgast temen zavoj, je preko Katarinine rame pazljivo motril miniaturo.
»Krasna, gospodična Lorimer«, je zamrmral ponižno in uslužno, »zares krasna!«
Gospod Walters je bil vedno zelo dostojen in dostojanstven. Bil je postaren očetovski gospod in zelo skrbno opravljen. Visoki oškrobljeni ovratnik in njegov skoraj duhovniški način oblačenja je spominjal na cerkvenega dostojanstvenika. Tudi nje gova hoja je bila cerkvena in zdelo se je, da se ob
vsakem koraku dotika preproge. Bil je že dolgo let zaposlen pri Katarini in ona je poznala vse njegove majhne slabosti; glavni sta bili njegova prevelika strast za zelo močan čaj in pravo oboževanje gotske umetnosti. Bil je tako zaverovano navezan na svoje navade, da je bil pravo utelešenje ustanove in naravnost ganljiva je bila njegova ljubezen za starl-narski poklic, ki ga je gnala v neprestane prepire s prekupčevalci, katerih surovost ga je delala ogorčenega. Dogajalo se je včasih, da ga je Katarina zaradi njegove natančnosti vzpodbujala »hitro, hitro gospod Walters«, toda v resnici ga je zelo upoštevala.
»Majhna mojstrovina«, je z občudovanjem nadaljeval gospod Walters. »Najpomembnejše je, da vse te posameznosti nič ne kvarijo celotnega vtisa.«
»V resnici pomembno delo«, je rekla Katarina s suhim odobravanjem, kot da bi se morala siliti k govorjenju.
»In je tako karakteristično za ubogega Holbeina, Zdelo se vam bo čudno, da ga imenujem ubogega. Toda v meni se zbudi vedno globok vtis, če se spomnim grozne bolezni, za katero je umrl. In bilo mu je šele šest in trideset let! Imel je težke trenutke v Bazlu in povrhu je izgubil vse svoje bogastvo. Vsekakor pa je moral občutiti veliko veselje, ko je delal to miniaturo. Kakšna očarujoča ženska! Veste gospodična Lorimer, — oprostite mi to pripombo — \»este, da vam je podobna?«
»Šalite se!«
»Gotovo da vam je podobna, gospodična Lorimer"! Podobnost je celo presenetljiva. Tiste oči so vaše.«
Po malem odmoru je nadaljeval: »Domnevam, da poznate njeno zgodbo.«
»Naravno«, je hladno odvrnila Katarina. »Vsak trgovec z umetninami jo pozna in ni potrebno, da bi jo ponavljali. Ubogo dekle!«
Zdelo se je, da ga je njen odgovor presenetil.
»Kakor vam je drago, gospodična Lorimer. Mislil sem samo, da bi vas morda zanimala.«
Katarina se mu je prisiljeno nasmehnila.
»Kar bi me bolj zanimalo, bi bilo, da prodam miniaturo. Potrebujemo denarja, gospod Walters, to vam je dobro znano. Kako stojimo z gospo Ansen?«
Njegov glas je zadobil prizvok zaskrbljenosti.
»Sklenila je, da ne bo dala izvršiti obnov, kot je bilo v načrtu.«
»Kako?« je vzkliknila Katarina nejevoljna. »Saj je v petek naznanila, da se bo pričelo z delom.«
»Vem, gospodična«, je povesil glavo Walters, »toda potem se je premislila. Pravi, da so časi preveč težki.«
»Težki«, je grenko ponovila Katarina. Zadržala se je. Skoraj je bila na tem, da se vda potrtosti, toda kaj bi to koristilo?
»Zelo mi je žal«, je povzel Waitens. »utonit sem vse, da bi jo pregovoril.«
»Vem, vem. Gotovo ni vaša krivda in ne grajam vas. Od svoje strani ima tudi gospa Ansen prav, časi so res hudi.'Za vse in tudi za nas«, je dodala z vzdihom. Njene oči so se zopet obrnile h miniaturi.
»Moramo prodati tega Holbeina pod čim boljšimi pogoji. In takoj.«
JACK LONDON; KRIŠTOF DIMAC
PRIRKDII. IN NARISAL : MILKO BAMBBO
Karson ga je prepričal, da se z novo tehniko ple-z3nja lahko oprime vsake skale kot obliž. Zaklinjal ga je, da sta že na pol rešena. Kljub temu pa je že pri prvem poizkusu, da bi ga izvlekel raz oo-‘ice, zdrknil. Vrv je popustila. Dimač je začel polzeti i,n seveda vlekel za seboj Karsona. Nenadoma je za-ie njegov čevelj prišel v praznino. Konec. Miže je obupno zamahnil z rezilom po vrvi... Kaj Se je potem zgodilo, prav za prav ni več vedel. Prha *nrzle vode ga je spravila k zavesti. Domišljal si je, je nepoškodovan na dnu brezna. To<fa ko je od-Pf.1 °či, je opazil, da binglja kake štiri metre nad hm konec vrvi.
»Oh, kaj si storil?« je slišal vzklik zgoraj.
»Nič, kopat ^em se šel v kad, ki jo je izdolbla na prevesek kapajoča voda. Zdaj pa teci pogledat, če imajo oni v koči kaj vrvi, sicer se prehladim do smrti.«
Še preden* je s peto prebil rob kotlinice, da bi voda odtekla, mu je že Karson veselo oznanjal, đa je prilezel na varno. Dimač si je slekel obleko in jo izpostavil toplemu popoldanskemu soncu, ki ga je prijetno grelo. Iz svoje nepropustne doze si je zvijal cigarete in jih zdržema kadil. Tako sta pretekli kaki dve uri.
»Hej! Dimač!« je zdajci začul nepozabni glas. »Oče spušča doli vrv.«
»Jo že imam, Joy Castell« je poskočil Dimaé »A potrpite nekaj minut, prosim, da se oblečem.«
»Kako? Oblačite se na ledu?«
»Da. Skopal sem se, ker je bila ravno prilika.« ' Joy ga je gledala vzhičena, ko se je pojavil »a vrhu.
»Bilo — bilo je naravnost imenitno. Kar tako prerezati vrv, da se reši saj eden.
»Prazne marnje«, je Dimač mahnil z roko. »Samo tisto kopel sem ves čas videl pod seboj.«
Uredimo si vrtove
V prastarih Sasih so bili vrtovi z'elo cenjeni. Zgodovina vseh vekov navaja različne vrtove, ki so bili razkošno urejeni in okrašeni z rastlinami, in tudi s takimi, ki so služile za prehrano. V novem času se je vrtnarstvo še bolj razvilo pred vojno-predvsem okrasna panoga, ki pa sporedno s stavbarstvom menja svoje lice. Po pomenu nam je razlikovati naslednje vrtove: 1. okrasne, ki so zasajeni samo z okrasnimi rastlinami in še drugimi pritiklinami, kakor tekočo vodo, kopališči, kipi, tratami, peskom in podobnim;
2. javni nasadi, dostopni vsem ljudem. Take napravijo v mestih, kamor se meščani zatekajo na oddih iz prašnega in hrupnega mesta;
“. trgovski vrtovi, v katerih gojijo Vrtnarji rastline za prodajo;
4.	poučni vrtovi, kakršne imajo sadjarske in vrtnarske šole; sem spadajo tudi botanični vrtovi;
5.	domači, mešani vrtovi, ki služijo V okras domačije in podporo gospodinjstvu.
Nas zanima najbolj domač vrt, ki ga smatramo za del stanovanja- In hiše, saj nam je bivanje v njem ob ugorlnem vremenu ljubše kakor v hiši. Zato pa mora biti tako urejen, da tvori zvezo in harmonijo s hišo. Kakor se menja način zidave, tako se tudi menja ureditev vrta.
Delavcu in uradniku, trgovcu in obrtniku, ki so zaposleni dnevno več ur pri poklicnem delu, je življenjska potreba, da preživijo nekaj časa v naravi na zdravem zraku. Opravilo na vrtu vleče in kliče očeta domov k družini na vrt, kjer se ustvarja ljubezen in družinska sreča. Vrt odvrača človeka od zapeljivih lokalov, ki so največkrat vzrok peklu v družini. Otrokom je potreben zdrav zrak na vrtu in gibanje, da si krepe telo in duha. Vrt privlačuje mladino in jo varuje brezdelnega potepanja. U-Važujoč te tehtne razloge so začeli v nekaterih državah ustanavljati skupine vrtov v okolici mest in industrijskih krajev.
Pri nas se vrtnarstvo razveseljivo širi, posebno pred zadnjo vojno in tik po vojni so začeli izrabljati vsak košček zemlje. Na kmetih pa vrtov še vedno ne upoštevajo. Naj bi se poleg hvalevredne repe, zelja In krompirja uvedla tudi vsa druga povrtnina, da bo v družini boljše zdravje in cenejša prehrana. Težko je gospodinjam, ki nimajo vrta, da bi iz njega zalagale kuhinjo, težko je dekletom, če nimajo vrta, da bi sadile cvetlice. Pa tudi otroci nimajo zavetišča, kjer bi radi gradili, sejali, sadili ter tako rastli v veselju do dela in kmetovanja. Iz vsega tega je razvidno, da Je vrt važen sestavni del hiš V gospodinjskem in vzgojnem pogledu.
Za vrt določen prostor naj bi obsegal vsaj SOi kv. metrov. Tu naj bi gojili zelenjavo, kuhinjske dišave, Ja-godičje, razne cvetlice in tudi pritlično sadno drevje. Preden pa začnemo vrtnariti, moramo zemljišče v ta namen pripraviti. Vrtne rastline potrebujejo obilo vlage. To pa vsebuje in zadržuje globoko prerahljana zemlja. Prvo delo Je tedaj rigolanje zemljišča, 60 cm globoko. Koder ni tako debele plasti zemlje, 1o moramo navoziti. Ako naletimo pri rigolanju na kamenje ali na drevesne korenine, Jih odstranimo. Zakopane korenine bi plesnile in okužile zemljo, da bi ne mogle rasti v njej vrtne rastline. Ker vemo, da Je zemlja ro-dovitnejša čim čistejša je, jo presejemo na redko gramozno mrežo. Za rigolanje Je najprimernejši čas jesen, da prerahljana zemlja čez zimo zmrzne in razpade ter s tem pridobi na rodovitnosti. Gnojenje ob rigolanju opustimo, ker globoko zakopani gnoj ne učinkuje, v mokrotnih legah se ne razkraja, temveč se spremeni v šoto.
Preko zime pustimo prekopano zemljišče neporavnano. To opravimo spomladi in nato plitko podkopljemo star vležan gnoj, zlasti tiste dele, kjer nameravamo saditi solato, špinačo, kapnice in plodnice.
K vrtu spada tudi ograja. Ako nismo te postavili jeseni, je to prvo pomladansko delo, da ga zavarujemo nemilih gostov. Ograje so različne. Bodeča žica, deske, živa meja in zid. Najcenejša je živa meja, ako nasadimo za to primerno grmičevje v dveh vrstah v trikotni zvezi po 25 cm narazen. Sadimo lahko beli trn, kalino, lipovko. gaber ali maklen. Da pospešimo gostoto žive-'meje, Jo strižemo dvakrat v letu, t. J. konec junija in drugič pozimi, vsakokrat nekaj više, pa vedno tako, da Je zgoraj ožja kot spodaj. Za male vrtove pa živa meja ni priporočljiva, ker s koreninami in plevelom, ki se med
njo zaraste, zavzame preveč prostora na škodo drugi povrtnini.
Najboljša ograja Je zid. Dasi je zid drag, se vendar izplača, ker je trajen. Da zakrijemo njegovo dolgočasno praznoto, posadimo ob njem špalirje sadnega drevja ali vinsko trto. Pridelek donaša obresti vložene glavnice in jo tudi polagoma amortizira.
čim je vrt ograjen, ga razdelimo s potmi na sorazmerne dele ali table za zelenjavo, cvetlični del in sadjarstvo. Nekdaj priljubljenih krivih poti ne delamo več, ker niso v skladu s sedanjim stavbarstvom, zato delamo preme. Pot od vhoda preko vrta imenujemo glavno pot, vse druge pa stranske, širina glavne poti na domačem vrtu naj bo 1 do 1.5 m. stranskih pa 60 do 70 cm. Da pa nam bo mogoče razdelitev vrta pravilno izvršiti, je predvsem potreben točen načrt na papirju.
Pri izdelovanju načrta moramo upoštevati, da spadajo na vrt: vodni bazen, prostor za kompost, vrtna lopa, tople in mrzle grede, na primernem mestu tudi klđp. V mestnih vrtovih si želijo nekateri še trato in otroško igrišče s peskom. Vse to mora priti na najprimernejše mesto. Nato določimo prostor za cvetlice in okrasno grmičje, nadalje za sadno drevje in
Ponovno sem imel priliko opozarjati na muho kot nevarno pre-našalko bolezni in kot posredni člen v širjenju najrazličnejših nalezljivih obolenj. Kot taka predstavlja muha za zdravega človeka stalno nevarnost. Nevarnost prenosa bolezni obstoja predvsem za one nalezljive bolezni, katerih kali ležijo prosto na cesti, na smeteh, v greznicah in na gnojiščih. So to predvsem bolezni prebavil in črevesja: tifus, griža ter tuberkuloza, katerih bacili se nahajajo v izmečkih bolnega na cesti ali na tleh nesnažnih javnih prostorov, v gostilnah, čakalnicah in drugod.
Nevarnost, ki jo predstavlja muha ravno v zvezi s širjenjem nalezljivih bolezni, je tako velika, da ni nikoli dovolj opozarjati na njo in opominjati, naj bi uničevali muhe z vsemi sredstvi, ki jih imamo na razpolago.
Muh je mnogo vrst. Za nas prideta’ v poštev dve vrsti, to je navadna hišna muha in muha zbadljivka, ki je bolj nevarna živini kakor človeku.
Možnost razmnožitve hišne muhe je ogromna. Zarod ene muhe se od pomladi do jeseni, torej čez eno samo poletje, lahko razmnoži v stotisoče in milijone. Muha se množi z jajčki, ki jih izleže na odpadke jedi, na iztrebke, na jestvine in še posebno rada in najbolj pogosto v živalski gnoj v hlevih in na gnojiščih. V 24 urah se iz jajčka izleže ličinka in iz te v nekaj dnevih zrela muha.
Odrasla hišna muha se hrani z najrazličnejšo hrano: od najfinejših jedi, ki jih sami zauživaino, pa do človeških iztrebkov zdravih in tudi bolnih ljudi. Posebno rada za-uživa mleko.
Na svojem rilčku in na dlakah, s katerimi so pokrite njene noge in njeno telo prenaša majhne delce hrane iz enega mesta na drugo. Z delci hrane prenaša tudi bolezenske kali. ki jih nabere na iztrebkih bolnih ljudi. Prenaša jih iz smetišča ali iz stranišča, oziroma greznice na mizo in na hrano, na kruh, na meso in na druge jestvine. Tako dospejo bolezenske kali posredno v človeško telo, kjer pod ugodnimi pogoji povzročijo lahko najtežja nalezljiva obolenja. Bolezenske kali prenaša tudi v želodcu in jih z lastnim blatom prav tako odlaga na hrano, ki jo potem človek zaužije.
Pa ne samo z odlaganjem bolezenskih kali na hrano, temveč tudi z odlaganjem bacilov naravnost na človeka nam je muha lahko nevarna. Zgodi se, da se muhe usedajo na usta ali v bližino ust nezavarovanim otrokom v spanju in tudi dojenčkom, ki se sami pred njimi ne morejo braniti in otrok lahko zboli na najnevarnejših boleznih.
2e iz tega sledi, kako resno nevarnost predstavlja ta razširjena golazen za človeka in kako ji mo-
zelenjavo. Posebno moramo paziti, aa nasadimo sadno drevje in grmičevje v pravilni razdalji. Ze pri sestavljanju načrta moramo določiti drevesno obliko, da ne bo potreba pozneje preurejati. Za pokončne kordone zadošča razdalia 40 cm, za grmičevje in piramide pa 4 do 5 m.
Najbližje ob hiši določimo del vrta za okras, temu sledi prostor za sadno drevje irr zadnji del za povrtnino.
Poti tlakujemo s ploščami ali pa jih utrdimo z gramozom ter po vrhu nasujemo drobnega peska.. Ako smo se odločili za poti, napolnjene z gramozom, tedaj izkopljemo največ petnajst centimetrov globoko zemljo ter v tako narejeni jarek navozimo gramoza. Ko ga utrdimo, nasujemo nanj pesek. Zaradi odtoka vode naj bo pot obokana ter ob straneh v isti višini, kakor zraven zemlja na gredici. Tako narejena pot je vedno suha in čista, ker se ne more usipati zemlja nanjo z gredice. Ako je trata na zemljišču ob poti, opustimo obrobek, ako Je pa obdelana zemlja, postavimo tanek, do 8 cm debel betonski obrobek, ali pa iz navadnega kamenja, ki naj bo samo kakih 10 cm visok. Obrobek iz pušpana se je preživel. Zaradi škode, ki jo dela s koreninami in ker je zavetišče vrtnih škodljivcev, ga opustimo.	(Se nadaljuje)
ramo napovedati neizprosen boj.
Muhe moramo uničevati! Uničujemo jih lahko na 3 načine:
1.	tako, da uničujemo njih legla;
2.	da uničujemo jajčka, ličinke;
3.	tako, da uničujemo odrasle muhe.
Na splošno lahko rečemo, da velja za muhe isto, kar velja za vse razširjevalce bolezni: najvgčji sovražnik muhe je snaga. Muhe zapuščajo hišo, v kateri ni hrane zanje. Hrane zanje pa ni v hiši, če so jestvine pred njimi zavarovane, če ni v hiši odpadkov hrane in če je hiša snažna in pometena.
Ce hočemo torej zanesljivo uničiti legla hišnih muh, moramo predvsem hišo in dvorišče redno in pogosto pometati, zato da odstranimo iz njih nesnago, odpadke jedi in gnoj iz dvorišč, kajti le v tem odlagajo muhe svoja jajčka in v njih se razvijajo ličinke in dozorevajo muhe.
Kdor mora hraniti gnoj in odpadke v bližini hiše, to je na kmetih, kjer je navadno hlev pri hiši, mora spravljati gnoj in odpadke v pregrajenem prostoru, gnoj v cementiranem gnojišču, odpadke hrane pa v pokritih, pred muhami zavarovanih zabojih. Posebno pažnjo moramo posvetiti seveda stranišču, ki naj bo dobro zaprto in pokrito in tako muham nedostopno. Kar se gnoja tiče je najbolje, da ga hranimo v pokritem, cementiranem gnojišču in če je to nemogoče, potem moramo sveži gnoj na kupu pokriti s kolikor mogoče debelo plastjo starega gnoja. To pa zaradi tega, ker je ravno sveži gnoj najbolj priljubljeno ležišče jajčk hišne muhe. Odpadke jedi pa skrbno pokrivajmo ali jih zakopljimo globlje pod gnoj ali v zemljo, da preprečimo odlaganje jajčk. Oboje lahko polijemo z gašenim apnom in tako lahko preprečimo razmnoževanje nevarne zalege.
Odrasle muhe pa uničujemo na več načinov. Najnavadneiše sredstvo zoper muhe je lepljivi papir, ki je poceni in muholovke. Najboljše muholovke so steklene. V te nalijemo nekoliko starega piva ali, mleka s sladkorjem kot mamilo. Zelo uspešno sredstvo zoper muhe imamo danes v raznih kemičnih preparatih, ki jih z brizgalko razpršimo po sobi ali kuhinji. To so sestavine arsena ali bol-hača, ki ga pod najrazličnejšimi imeni dobimo v drogerijah. V hiši razpršimo morilno’ snov najuspešneje zvečer, ko so muhe od letanja utrujene, lene in otopele in zaradi tega laže uničljive. Pomorjene ali otopele muhe pometemo na kup in jih s smetišnico vržemo v ogenj.
Pred muhami se moramo zavarovati tako, da damo na okna mreže kot jih uporabljamo zoper komarje. Posebno moramo paziti na to, da so sobe bolnih zavarovane pred muhami. To nam narekuje dolžnost do samih sebe in do drugih. Ze prej sem omenil nevarnost,
Uničujmo muhe!
Kr//*:* */*/'*//*//*//*//*ì*Xm. N.XWWXVN.N.A
| MLADOSTNA POLETNA OBLEKA p I IZ PISANEGA ORGANDIJA - KRI- 1
ZVONČASTE OBLIKE 3 NABORKE

ki jo predstavlja muha kot pre-našalka bolezni. Na nas je torej, da ji onemogočimo dostop do iztrebkov ali izmečkov bolnih ljudi in da preprečimo s tem prenos bolezenskih kali na zdrave.
Umestno je, da začnemo borbo proti muham spomladi, kajti z uničenjem ene same muhe-samice preprečimo v enem samem poletnem času milijonski zarod.
Je še nekaj, na kar moramo obrniti pažnjo, in to so jestvine. Ce muhe oblezejo hrano in jestvine, je to ravno tako nevarno kot neokusno. To velja za naš lastni dom kakor tudi za trgovine in gostilne, kjer še danes pogosto lahko vidimo, kako se muhe sprehajajo po sadju in najrazličnejših mesnih jestvinah in še posebno po slaščicah. Nekje sem videl zelo učinkovito svarilo gostom in kupcem, ki se je glasilo: odklanjajte jestvine, ki so jih oblezle muhe! Cisto pravilno. Najbolj pa pazimo na lastne jestvine! Te naj bodo vselej zavarovane pred muhami. Tudi v nai-preprostejšem gospodinjstvu je ta varnostna mera izvedljiva. Navadna omarica z mrežo, rešeto ali karkoli lahko brani jestvine pred muhami in njih kvarnimi posledicami.
■ Ne pozabimo nikdar oprati sadja pred zauživanjem. Ravno z neumitim sadjem, na katero je muha prinesla bolezenske kali, se širijo najpogosteje poletne nalezljive bolezni. v prvi vrsti griža.
Boj proti muham ima veliko higijensko in civilizatorno vrednost. Uničevanje muh kot prenašalk bolezni ni samo koristen nasvet, temveč dolžnost naših ljudi predvsem na podeželju in izvesti ga je treba spomladi in skupno. Z uničevanjem muh bomo obvarovali sebe in svoje ljudi marsikake bolezni, morda celo epidemij, ki posebno v poletju tako težko prizadenejo družine in cele vasi. Dr. Robert Hlavaty.
UMSKI
ČIŠČENJE 'GLAVNIKA
S tanko buciko ali z močno nit jo Je treba enkrat na teden čistiti uma« zanijo med glavnikovimi zobmi.
Zelo umazane glavnike moramo u-miti s krtačo v mlačni vodi, kateri smo dodali eno žlico boraksa; nato jih zmijemo v čisti vodi in takoj osušimo z volneno krpo.
Tudi z bencinom lahko odstranimo zunanjo umazanijo, moramo pa takoj po uporabi bencina zdrgniti glavnik z volneno krpo.
Glavnikov iz belega celuloida ne smemo umivati z vodo in milom. Pomočimo krtačico v bencin in krtačimo z njo glavnik, nakar glavnik zdrgnemo in osušimo s svileno krpo.
KAKO POVEČAMO ODPORNOST GLAVNIKU?
Če vtaknemo glavnik večkrat v mešanico vode in salmijaka (ena žlica salmijaka na en liter vode) in s to tekočino glavnik krtačimo, postane odporen in se ne lomi lahko.
KAKO ODPRAVIMO HIŠNO GOBO?
Priporočljivo je, da lesene dele, ki jih hočemo obvarovati pred hišno gobo, večkrat namažemo z lesnoki-slim železom. — Tudi pod lahko obvarujemo na tak način pred to nadležno in lesene dele uničujočo gobo. Priporoča se namazati pod nato še z lesnim katranom. Lesnokislo železo, lesni kis in katran so snovi, ki so se vedno izkazale kot sredstvo zoper gnitje in razpadanje.
Drugo učinkovito sredstvo zoper hišno gobo je petrolej. Les, ki boleha na gobi, nalahko prepojimo s petrolejem, ki uničuje gobo. Ako les in zid skrbno namažemo s petrolejem, postane goba črna; deli gobe, ki so se zagrizli globoko v zid, se odločijo kot črna vlakna; goba v kratkem popolnoma odmre.
Sredstvo zoper gobo, ki ne zapušča nobenih madežev, se sestoji iz mešanice 500 g borove kisline in 750 gramov natrijevega klorida, ki ju raztopimo v petih litrih vode, katero kuhamo in stalno mešamo. Ko se Je tekočina ohladila, jo razmažemo s čopičem po delih, ki se jih je goba že lotila ali ki jih hočemo pred njo obvarovati.
Nadležno hišno gobo lahko odpravimo takoj v kačetku, ko se je pojavila, s tem da namažemo napadene dele z mešanico 3 desetine litra alkohola in 6 gramov solne kisline. I. KAKO PRIPRAVIMO COLD-CREMO?
100 gramov mandeljnovega olja, 100 gramov rožne vode, 13 gramov čistega čebelnega voska, 13 gramov kitove tolšče, 2 grama grenkega mandeljnovega olja in nekaj kapljic rožnega olja zelo dobro zmešamo. To sredstvo učinkovito deluje na hrapavo in razpokano kožo in Jo zopet napravi gladko.
KAKO PRIŠIJEMO GUMBE NA PLETENINE?
Gumbi se ne odtrgajo in tudi ne pokvarijo pletenine, če jim na notranji strani pletenine z isto nitjo pritrdimo gumb enake velikosti iz platna.
ZARJAVELA IGLA Zarjavelih igel ni treba takoj zavreči. če jih zdrgnemo s finim smirkovim papirjem tako, da izgine vsa rja, jih lahko zopet uporabljamo.
IMPREGNIRANJE
a)	blaga
Namočimo ga v 5 odstotni mlačni galunovi raztopini. Ko ga iztisnemo, ga položimo v milnico iz 20 gramov jedrnatega mila in enega litra vode; po petih minutah ga položimo zopet v galunovo raztopino in ga končno izplaknemo v čisti vodi.
b)	nepremočljive obleke Pripravimo mlačno milnico (okoli
četrt kilograma mila v vedru vode) in položimo vanjo slabo nepremočljivo obleko, čez četrt ure jo vzamemo iz milnice in jo položimo, ne da bi jo oželi, v mlačno galunovo raztopino (300 gramov galuna na deset litrov vode). V tej raztopini pustimo obleko ležati zopet četrt ure, nakar jo neožeto obesimo zunaj, da se posuši. Paziti pa moramo, da ni zunaj izpostavljena direktnim sončnim žarkom.
c)	risb, osnutkov in važnih papirjev štiri dele kolodija zmešamo z enim
delom stearina in poškropimo s tem risbo ali 5 osnutek, ki smo ju razgrnili na stekleni plošči. To naj nanju deluje četrt do poi ure. Bakrotiske ali redke tiske z občutljivimi barvami moramo prevleči s pomočjo čopiča s tri odstotno kolodijevo raztopino.. Risbe s kredo in svinčniki prevlečemo z gumijevim lakom, ki smo ga poprej raztopili v vinskem cvetu.
Kako se je šah prestrašil ko se je Sobeida vrnila. Ni	Takoj je poslal ponje. Toda služabniki jih niso našli.	Dolfe je ponujal vse premoženje Francetu, če «ra pusti	Dolfe je skušal bežati, toda podrla ga je krogla, da je
razumel njene spremembe: prijaznost in dobrosrčnost	Zbežali so z veli» nagrado, ki so jo dobili m. odčaran je	pri življenju. »Saj vendar nisem jaz kriv, če so vaščane	obležal. Partizani so naložili na živino vojni plen in
je imel za blaznost, ki je čarovniki niso ozdravili,	šahove ljubljenke. Tedaj je šah poslal po svoji sestri.	izselili in če zdaj trpijo in umirajo v tujini!« »Slepar!«	zapustili kraj, nad katerim se je dvigal dim in ogenj.
= 5-SS:l| *'! =;l8»sa.8i?s
3 5. ^ ^ g < 113 3 “ S(
« w -73 §-£L°
s<0 w 3 ^
J2.o
' 3 S<.
73 ° ““ v>
S* H Š< o
S: 5; a- w ^ g-
o E. o o n< 9 5- §. SS1 03 g* 52-
S 3- Si ^1'
05 o cr C- N K’
q- < w 3	°
TO g,.—.. "'"O 05
re 3 2 °
cr £• Sj* £ g a „ n; . g
afflai.
-■re 3 2._,. n
O t-t {13
S'a |a®:q-qZ"-
^ rri h—1	►—J

i
I s: sP ?

ŠT o
Jf
a S:^ 03
S. 05 S.S.g.
§ s *Sf s
lìir
l^:§.|
a,<g'5 ? ? >
t^:|
a* o* tr d
g » ® a -a w n> er s IP ^ 7q ro O
<-ag.N<
¥L <
-• g* a* 5*
^s-i:0 s
^	5 O.
l°aaS
“•o 3 a-gr
3’3 »‘a a ° 2 §.
cr oo
3 o
?r2 -.b*
i o ^ w
l2!^!
i—*
-a?
...
c'a’^o S-^g g „ |N<g.0	3
^S2?a;lg3g:S*^3s<^.-f3.3~s| oN^2*&Sr^sr- v-a K =££.S 3	S
3 s.og. ?3.qS.-.-g'a -"“-a 3™-a
‘g i.?i^isi;i;!yi
n Js Si'??;" ffjS'g ?
lP!i#i| -381« 5*#
2 03
g:3§
re g- g S ?r 3 3 £L ^ « o q:a a '
C^ fD O 03 rv
a • a c/)< e g* - w -..-.a
oT < cr atcr
C/5 H-J O •
||f=;Nd
O <—*• ^ N CTQ ^
-•'^ co 3.sr
N o g |
^ C/3< rD ®
g g*sr 3 -.°
2	qjq os a a a re 3 -a
" a 2 o. S
3	Kg- 5*73 g
3- parere--
§r S
I K-g*.3 3 -° g.sr <
3‘-a=o|a§N'g2:|'K."j
3'r,|||--|3|sr|a:si
^Da-t tu 3reNW-re„(
a-M<gH-,‘3S_w an’'
2	^ J. < g. I ° a-c g 3 o n
3	re’ g?- a a -• 2 E S«; os g Q* ^
-	“ a d.3 =n,^ re S 3 S
■ ’9 o 5^? “ 3 §
05< o-" a o, g — N« 3 a. D.
| = *“3°-°55l;B-£: 55'ì§,1?e' = “' S- g-1 ET » o- B q. !
q'rPfgfggg^sss:!
a » ^	0
"‘Ir^^^reg .
■ s.s«-i^*0
-^°li|
3 2?^
.
N< n<—•
g re-FS “g.^ s
3 a r/5 K 2- ?r re ’re 3 a g ik? ”
^ g &2g § q “•<;	g‘33pw2;2.
SL-3 2 w re«-re aS^rea rgs-o0* ffre^.S'^tuwa w-jCpsSre .aa<g;5w05O. « <J. ©a 3 —
a a**3
03 3 >-t
w a
3 re ^
nì;’ ™ i-s *
S'1^ re

r|-S'i
a.w'< <	S^3	g-:'
aj-s-R««!*? ?-7s-? a-?-| ”• sì
H-3 3 - ? 2.
m^u.
w.2 w • Sco g<3
■^azSafgl
-ggs^-fs
32 ss 2-
ssP"»sK-a.
stUlg-pIp'
^ f ^oIS ij.g-g-N^ 2;| ^ “ »“S
g.§*=m w i'S. =•• g*3 3;
“<| §-§ re-« J|..S:S
a^ s;2.?I
i:o|3 &S‘Ì3 ^“gsg*K-HS
:l ■ i^s
I3- III ^ Val! =-"
o ^
JX3 ^
sf 6 S?-"’-£
2. ►"« CJ*
' s*
co o
q: ^3 a rf
co<i—•
05V^
S5 s:“? a S-^-a-5’ ET 2 q.o:: 2
s
~ 5*--w" ^
g*-'*a-re -
C/3<	«3t CO
g I &2.S^ I
IV?
tilaS’
g.«!:w||
3 a: a s
3 1Š o> *o
^=2.^3^
Ì5 ‘f 3 ? ^-
< CO
“3»CJ3S5.<3ac 3 fr
g-sr 3 3 -	5..
2.w 2 a ^5 a §*-,	^
'3U-	3©'c-re3'a,n“'
q?o I-	g; 2.2gg-2_<ag
8la.*s.’s:^
‘Td’
s'fgS
3 o* 3 3 H n’ a.
Sr - “ £2.3 o> P*
CO
S"
?
O
hI' s-r-a:|lgJ
Jg*|g.3-2;3- m3?
' - ' ' w ^ 5' 2t ^ 2‘
o-^o	o*~“
■i^iš.S-Ss-ag' ^^-siisšis s-a.ssrs-??^ I?.p.3.s.|2a|
___ , n< cu o.
g o.^3tg M
q © i^q a re < ©
§ a a 3 c re
g w _ qn< Q< gc«tuqc«<33_2. a*a w a re » qq q
•“ s* ?r n<_	-. £. q
■ao-SPo"
g n s; § K'
W 03 H) —
M N<___ £ ^
3 02 H ^	*
*: 2. pre ; • a a
•S a 2:
TQ PT* ._ tZ CO M O 5« gl 00 ^ O 5^3 .<-"
= c 3 < q 2 g*-K; a-< II 5 “-'i
-re N < 3 re §*|<i
3 <
N -, . w •
o a ref- ^	_.	h-« a
■a o tj s*rp 3*5 o*E"2.a ? 3' '"" 3 a
srJ5-? 3 ? g-s |.© h« ^
%
š3 3-ia|g.	|a:2^g ^SS.S;
I f £tr~t e* s1! £ «al <if P
T> <
J5- q q 53 — 3 —. > 3 a. ^ 0< « c 5. c
O "g re Z
p' “• - 22
-••a S- ^
-.. a re. >
3 —. CO
?r 3 a 2:
O 03	^
2-*	<T>	»P*
^ « 05“ r
?;£8 ? a! . . >
> «—*. a w3i co o - O n> p yq
i5 o-3 3 o 3 « _ ^3 ^ 3 g<S7Q 3
qo5 3	"‘3 5:
?3^?gk!
a in q_ £2. <
!p|P bIR^i
q: S_ er ^ Sr 0 qi2.»2 ? ?
^ & 23w‘£ra<i‘s;8‘5‘
0	«aer^i.sS 5-S-’° 5
ir i3-8“;l?g.3-Ii
c q: a a. o„	*•
a-2f .
1	..-< 3
g	“
si«^
q — 3
3 c ¥ z
H*3 '« f
- 8T3 o
2 < o o. g » 3* a
1^3 Nf»
a-§
co v?
^ll
3<q 3
O. —.CTQ
£.3 2.
“SS-I.
3 S £ ta s*
oj ^ a
sr q_ 2:-g
"re‘
^ KS
3 1^5-
a © tj tr o S” ^5
q-lg-sg f-S.-g
Sr.re O 05 2.S. O a
< q
m
re S-ca Š' aaa'g-'g'gzr 3 3 q-a 2: =
I la.| <-o f « o-s=s§ NiginS gia-
■*	3*	3 a gr H5 n< M ^ re g 3 ^	•	_ re N
^ ‘f
I
-2 N
N<|;Zre-
3*2. re'3
IN? 32.33|
a*-o w N
a Š**r-
N;ll5:s“m3^^a2.S3;
fq-3-S s « |S-||S 1 J||f
3 2 g*re 3 re «ri n	»
“S^S-SK g©-gq| 35:
:!i-
sj^sllis
J—* •
3 F.
a-:
i, 2T „ pr 3 #' £j< fr
N<	e 2 re- a M Ì Sr
cn	—,. *> 0) re o
‘III
• 3	r
— ac- —. '‘J	CO
11^2
. N<
^2 £f
g- S re.
a _S-
3 a 2
—-O''?
? £« - 3 q guerci S.
« S w » £T
a - 3
? ? S S i ? g
ŠAH
Problem
Sestavil S. Lloyd
Mat v 3 potezah
V	današnjem problemu je beli v veliki premoči in na prvi pogled bi rekli, da bo mat v treh Potezah prav lahko izvesti. Toda postavljen pred preizkušnjo boš videl,^ da stvar le ni tako enostavna. Ideja je v potezi, ki te bo presenetila. Rešitev se nahaja na koncu rubrike.
* * *
Prinašamo zanimivo partijo iz dvoboja med Anglijo in Holandijo. ki je bil igran v aprilu in v katerem so Holandci, deloma zaradi odsotnosti dr. Euwe-ja podlegli s 7 in pol proti 12 in pol. Dr. Euwe, kandidat za svetovno Prvenstvo, se trenutno mudi v Južni Ameriki, kjer je v marcu igral večji turnir z 18 udeleženci in mesto prvega dosegel le delitev 5- in 6. mesta, sedaj pa igra z zmagovalcem Najdorfom match na 14 Partij.
V	partiji je najmlajši član angleške reprezentance G. T. Crown, v otvoritvi, ki se zelo pogosto igra, na poučen način premagal svoje-
14.	Tal	-	dl	f7	—	f5
15.	f2 — t'3	T(8 — (7
16.	f3 - f4	f5 X e4
17.	Lg2	X	e4	Sc5	X	e4
18.	Sc3	X	c4	e5	X	I4
19.	Se2 X I4 Lg7 - h6!5
'20.	Kgl	-	h2	Sd7	-	e5
21.	Sf4 - e6	Lc8 X e6
22.	Le3	X	h6	Le6	-	f5l
23.	Dc2 — e2 Dd8 - eS!«
24.	Tfl	-	f4	Ta8	-	d8
25.	Tdl	-	fl	Td8	-	d7
26.	g2 - g4	Lf5 X e4
27.	Dc2	X	e4	Td7	-	e7
28.	T£4	X	17	Se5	X	17
29.	De4	—	f4	Te7	-	e4
30.	Df4	-	cl	Te4	-	e2	+
31.	Kh2	—	gl’?	De8	—	e4
Beli se vfja, ker izgubi zaradi
Pretnje mata damo.
Opombe; 1) Značilni potezi za zapadno-indijsko otvoritev. 2) Beli le izbral najboljši sistem proti za-Padno-indijski otvoritvi. Beli tekač ^Pada na g2, kraljevi konj na c2.
. Beli ima tu dve poti, ali izmeni a kmeta na e5 ali zapre pozl-ei.io. prva možnost vodi v izena-eno, remijsko pozicijo. Druga v ezko igro, v kateri deluje beli na amskem, črni na kraljevem kri-Beli se ni držal osnovne linije 'zbrani varianti, to je napad na anisko krilo. Zato ga je prehitel pm z akcijo na kraljevem krilu.
1 av ta prehod premoči na črnega zaradi strateške napake belega _e zelo poučen. 4) Crni je s to po-zo blokiral belega na damskem Postal je gospodar pozicije. Odlična poteza, ki veže bele fi-
8 re. g) Beli se je osvobodil ene ulz®ve' toda že je tu druga. Na rajj-°o s konjem izgubi damo. Za-f.e* ~ g4+- 7) Partija bi se g3 d Jsa a- ®e bi stopil kralj na
del partije je zanimiv za-mj,1 ^preslanih vezav, ki so hro-- el° 'gro- Crni je odigral no v odličnem stilu.
L. G.
Bomo še gledali
v Trstu najboljše jugoslovanske nogometaše?
V 23. kolu jugoslovanskega nogometnega prvenstva je tržaška enajsterica Lj. Ponziane sprejela v goste nogometaše sarajevskega železničarja, ki so kljub temu, da so na predzadnjem mestu kvalifikacijske lestvice, pokazali nogomet, s katerim so bili Tržačanom trši oreh, kakor se je predvidevalo. Enajsterica Železničarja igra hiter in oster nogomet. Igralci so odlični tehničarji ter so kondicijsko dobro pripravljeni. Klonili so šele v drugem polčasu, v katerem so Tržačani pokazali igro, s katero so navdušili gledalce in zmedli nasprotnika. Kaj bi bilo, če bi zaigrali tako tudi proti Lokomotivi in Spartaku?
Dejstvo je, da so Tržačani v drugem polčasu nedeljske tekme našli zopet samega sebe in Igrali tako, kakor se malokdaj vidi. Kljub temu, da so igrali samo z 10 igralci (sodnik je izključil v 15’ Benvenutija), so s svojimi hitrimi kombinacijami stalno napadali in vsak njihov napad je pomenil resno nevarnost za nasprotnikovo obrambo. Vsi deli enajsterice so dali odlično igro. Krilska vrsta, v kateri je zopet prednjačil Giannini, je dobro podpirala napad, ki je s svoje strani izkoristil vsako žogo, imel pa je smolo pri streljanju, če je ne bi imel, bi bil rezultat za 2 do 3 gole višji.
Gole so zabili; Karlin in Tomma-sini za Lj. Ponziane, Medarič za železničarja.
Lj. Ponziane:	Parola, Valcareggi,
Caproni, Corbatto, Giannini, Trama-rin, Benvenutti, Karlin, Maluta,, Sti-voli, Tommasini.
železničar; Golac, Mamič, Alajbego-vič, Begič, Pobrič, Marks, Medarič, Konjevod, Martinovič, Demovodckij, Mateovič.
Ostali rezultati nedeljskih tekem jugoslovanskega prvenstva so; Partizan — Kvarner 5:0; Metalac — Rde-
Pokrajinsko prvenstvo: Milje-Mon-tebello 1:0; Koper-škedenj 1:1; Ga-slini-Piran 5:2 (prekinjena zaradi incidentov); Tovarna strojev- Krmin 4:2; Torpedo-Tržič 7:0.
Finale okrožnega prvenstva:	Pri-
morje P-Rdeča zvezda 3:2; Costalunga -Rojan 2:1; Magdalena-Alma Vivoda 5:0.
Pokal Vatta Vatovec Zvesti: Tiskar-ji-OMSA 4:3; Col-Škorklja 7:0.
Juniorsko prvenstvo: Sv. Ivan-D.S. Z. 2:1; Sv. Sobota-Arzenal 1:0; Opči-ne-Sv. Vid. 2:0.
I
jpo svetu r
1
švicarska nogometna reprezentanca je premagala angleško z rezultatom 1:0.
Beograjska enajsterica Metalac je v Zlinu premagala enajsterico Bate z rezultatom 7:6.
Atalanta-Roma 0:0; Torino-Napoll 2:1; Brescia-Venezia 1:1 (prekinjena zaradi incidentov); Bologna-Bari 2:1; Lazio-Fiorentina 3:0; Inter-Juventus 0:0; Modena—Vicenza 1:0; Milan-Ge-nova 2:0, Livorno-Alessandria 4:2.
Košarka
ga nasprotnika L.		Tuminersa.	Budućnost —	14.	oktober			:1;	Spar-	
Kraljeva-indijska otvoritev			tak — Hajduk	2:1.						
Beli:	L. Tummers	Crni: G. Crown	Kvalifikacijska			lestvica				
	Marec	1947	Partizan	22	19	1	2	60	16	39
; i.	d2 - d4	Sg8 - £6	Dinamo	22	16	3	3	62	21	35
2.	c2 — c4	g7 — g6»	Rdeča zvezda	22	16	1	5	60	19	33
3.	Sbl - c3	L£8 - g7	Hajduk	23	14	4	5	50	15	32
; 4.	e2 — e4	d7 - d6	Metalac	22	13	3	6	39	24	29
'i 5.	Sgl — e2	0-0	Spartak	23	10	6	7	37	31	26
6.	g2 - g3	Sb8 - d7	Pobeda	23	8	6	9	38	40	22
7.	Lfl — g22	c7 — e5	Lokomotiva	23	7	4	11	31	43	20
8.	0-0	T£8 - e8	Budućnost	23	6	6	11	38	45	18
9.	d4 — d5»	a7 — a5	Kvarner	23	5	7	11	21	39	17
10.	h2 - h3	Sd7 - c5	Lj. Ponziane	23	7	2	14	27	44	16
11.	Lel - e3	S£6 - d7	železničar	22	4	4	14	23	49	12
12.	a2 — a3?	a5 — a4''	14. oktober	22	3	5	14	21	61.	11
13.	Ddl - c2	Te8 - £8!	Nafta	23	3	0	20	13	79	6
Pokrajinsko prvenstvo: Kvarner-Col 32:25; Redivo-Kvarner (ženske) 12:8.
Morganov pokal: Rojan-VOM 48:23; školjet-SV. Vid 52-17; Arzenal-DSZ 34:26; Barkovlje-Greta 2:0 (par forfait).
Rauberjev pokal:	DSZ-Rinaldi B
20:13; Vesna-Magdalena 30:6; Tomažič-VOM 35:4.
Tržaška košarska reprezentanca bo sodelovala na balkanskih igrah v Tirani. Odpotovali bodo:	Mancinelli,
Visintini, Renko, Lepre, Markolin, Mikolj, Silič, Bertoki, Mikelazzi, Li-ciniani.
Koks
Tržaški boksar srednje skupine. Mitri je v nedeljo premagal v 8. kolih po točkah Bottarelija Iz Parme.
Lakka atletika v Piranu
V Piranu so bili na lahkoatletski prireditvi doseženi tile rezultati:
Tekma v hoji na 5 km:	X. Corsi
Ezio (Kraljič) v času 27’46”; 2. Go-vorčin Graziano (Sv. Ivan) v času 27,56’’; 3. Temè Giordano (Sv. Marko); 4. Ferluga Silvano (Sv. Vid); 5. Guštin Giulio (Sv. Vid); 6. Kocjančič Rino (Rdeča zvezda, Ankaran).
Skok v daljavo (ženske); i. Sulčič Mariuccia (Sv. Ivan) 4.16 m; 2. Bav-čer Lija (Skedenj) 3.76 m; 3. Suban Neva (Skedenj) 3.66 m.
Skok v višino (ženske); i. Sulčič
Zemlievi
1	L							
2,	à.	v li						
it		5_	£_	I				
?								
JI				±				
	S		S	B.		1		
JI	12		11		3			
JI		S	11	Z	16			
11							11	
Ji		 I	Ti	22					
				j				
				•fe		m		, Usi
								
1			B	11			r	56
			22.				E	
	i	Vo			E	il	v	a j
!		S	il		m			J
				>	j		v	
			k		—	_	s	
				i	—			
praznik; 37. ponočnjak je . . .; 39. pojav na vodni gladini; 40. jed;
41.	žensko ime; 43. avstrijski maršal (v 18. stol.); 45. ptica; 46. latinski že; 47. moško ime; 48. osebni zaimek.
Navpično: 1. in, 17. naše geslo; 3. vir blagostanja; 5. izbiranje; 6. žensko ime; 9. žensko ime; 12. rimski bog; 13. shramba; 16. reditelj; 20. vzklik; 23. veznik (z opuščajem); 25. veznik; 27. naselje; 28. v rudniku in v telesu; 29. zboljšanje; 32. mesto v Italiji; 33. del obleke; 35. veznik; 36. moško ime; 38. sila;
42.	reka v Ukrajini; 44. poslovno.
CMca
(Besede F. Prešerna)
N J	E	S	E	A	T
O O	S	I	I	L	V
E A	S	S	L	M	K
R O	T	V	fi	V	A
Vodoravno: 2. del telesa; 4. mesto v Nemčiji; 7. zalet; 8. goba; 10. kdor ga ima, obvlada igro; 11. velika družina; 14. italijanska tovarna avtomobilov; 15. planet; 18. štor; 19. žensko ime; 21. črka (fonetično); 22. moško ime: 24. hlapec; 26. vreden usmiljenja; 30. osebni zaimek (4. sklon); 31.' veznik; 34.
Rešitev problema je: Kg7 — f8 in nato Dc2 — c3.
i	A	A	K	K
2	K	M	0 J	0
3	P	R	R	S
4	S	T	T	T
Vodoravno in navpično:
1.	pogodba,
2.	rimsko božanstvo,
3.	kurivo,
4.	mesto ob Jadranu
JUGOSLOVANSKA TENIŠKA DVOJICA PALADA IN MITIČ
Tenis za Davisov pokal
Poročali smo že, da je Jugoslavija prva dva singla In igro parov z Irsko odločila v svojo korist. V soboto se je začela igra med Palado in Kem-pom, ki je bila pri stanju 2:2 v prvem nizu zaradi dežja prekinjena. V nedeljo je Kemp v nadaljevanju premagal Palado V 4 nizih s 4:6, 6:0, 6:0, 6:3. V drugi igri posameznikov je Mac Phail premagal Mitiča z re-
zultatom 9:7, 6:1, 7:5. Tako se je srečanje med Jugoslavijo in Irsko končalo z rezultatom 3:2 za Jugoslavijo. Na podlagi te zmage se je Jugoslavija plasirala v četrtfinale, v katerem bo Igrala z Belgijo v Bruslju.
Dalje je Anglija izločila Poljsko, češkoslovaška Švico, Nova Zelandija Norveško, Franclja Indijo, Belgija Egipet, Južna Afrika pa Nizozemsko.
Karel Kuret je zmagal v Ljubljani
V nedeljo je bila v Ljubljani izvedena kolesarska dirka „Spomin padlih partizanov", katere so se udeležili tudi tržaški kolesarski tekmovalci s Kuretom in Ketejem na čelu. Dirka, ki je bila prvič izvedena lani, je privabila številne ljubitelje kolesarskega športa, ki so z zanimanjem sledili poteku borbe, ki se Je odigravala na 40 km dolgi krožni progi, ki so jo kolesarji prevozili v petih krogih po 8 km.
že v drugem kolu je bilo jasno, da se bo razvila borba za prvo mesto med tržaškimi tekmovalci In med Ljubljančanom Grajzerjem. Ciljno vrvico je prvi pretrgal Tržačan Kuret Karel, ki Je bil dve leti v osvobodilni borbi, s časom 1.29.12,5; drugi je privozil na cilj Grajzer Miro v času 1.30.03,5; tretji je bil Kete Branko (Opčine) v času 1.31..29,5; četrti Polak (Ljubljana); peti Udovič Stojan (Sv. Ivan); šesti Štirn (Ljubljana) Itd.
Mari uccia (Sv. Ivan) 1.20 m; 2. Slu-zari Graziella (Piran) 1.15 m; 3. Bav-čer Lija (Skedenj); 4. Mazzarol Egle (Skedenj).
Skok v višino (moški); 1. Derkar Tulilo (Skedenj) 1.65 m; 2. Dolgan Marijan (Skedenj) 1.65 m; 3. Fonda Bruno (Piran).
Tek na 80 m (ženske):	1. Sulčič
Mariuccia (Sv. Ivan) v času 11.5; 2. Buronel Luciana (Kraljič) v času 12.1; 3. Peliner (Piran).
Skok v daljavo (moški); 1. Derkar Tullio (Skedenj) 5.77 m; 2. Contento Ferruccio (Piran) 5.55 m; 3. Tranl Romano (Piran) 5.53 m.
Met diska (moški): 1. Corsi Italo (Piran) 30.45 m; 2. Venier Bruno (Piran); 3. Contento Ferruccio (Piran).
Tek 800 m (moški): 1. Bembi Umberto (Col) v času 2.24; 2. Ravalico
Guido (Piran) 2.25; 3. Gropazzi Luciano (Sv. Ivan) 2.28.
Pokal Štolfa
V kolesarski dirki za pokal „Štolfa", v kateri se je vodila ogorčena borba med Tomažičem, Nadizarjem, Spechiarijem In Ušajem, je zmagal Tomažič Pino. Vrstni red na cilju je bil naslednji:
1. Tomažič Pino (TPZ), ki Je prevozil 38 km dolgo progo v času 56’ s povprečno hitrostjo 40,710 km na uro; 2. Nadlzar Llvijo (TKZ), za dolžino kolesa, 3. Specchiali Mario, za kolo; 4. Ušaj Enio, za kolo, 5. Blagi Edoardo (Sv. Ivan) 5’ za zmagovalcem; 6. Fonda Luciano (Sv. Ivan), 7. Šinigoj Luciano (Sv. Ivan), 8. Ba-dinl Fulvio (Olimpia); 9. Šinigoj Fausto (TKZ).
TIPKA
VEDRO
GROZD
LISICA
GOJENEC
AKACIJA
Navedene besede premikaj drugo pod drugo v vodoravni smeri tako, da dobiš v treh zaporednih navpičnih vrstah imena treh slovenskih krajev.
Veriga
VERIGA — (Vedno najprej zgornja vrsta v kvadratu, potem spodnja, nato leva navpično in zatem desna.)
X. obveznost; poljski fašistični general; priroda; južni sad.
II. nezakonski otrok; bodeča rastlina; umeten rov; rokodelka.
ni. moško ime; časopis; slika, dogodek; živo bitje.
Iz črk AAAAADDEEEE E EFHHJKLLMMOOOO PPPRTTTZž sestavi besede naslednjih pomenov: 1. rod, 2. ogenj, 3. strast, 4. razum, 5. stran sveta, ». pregrinjalo, 7. gostinski obrat. — Pri vo črko vsake besedo nadomesti 1 novo črko, tako da dobiš nove besede. Njih začetnice naj tvorijo ime gore na slovenskem Krasu.
Rešitev ugank št 16
LIK — 1. Ljudski tednik, 2. Slo. venija, 3. Koralosi, 4. Ivan čok, 5. telček, 6. enook, 7. disk, ». nji, 9. je, 10. k.
ŠTEVILČNICA — v, vi, vis, lisa, Visla, sliva, Silva, sila, vas, as a, ŠIFRIRANA ANEKDOTA — Češki humorist, Franc Rubeš, se je v mladosti učil igrati na harfo. Sosed ga je hotel malo zbadati, pa mu je rekel: „Oj, oj, France, vi Igrate kakor David, le ne tako lepo." „In vi", je dejal Rubeš, „govorite kakor Salomon, le ne tako modro."
IZID ŽREBANJA ST. 15
1.	Mery Vidrih, Trst, Vi* Caprin 3
2.	Kocjan Milka, Maribor, Gosposvetska, 24.
3.	Vlasta Zvelbar, Ljubljana Cankarjeva 16.
IZID ŽREBANJA ŠT. 16 I. Požar Milka, Postojna, Tržaška cesta 22.
II. Marta Filli, Tolmin, Klanec l. 1U. Rebec Bernarda, Merče 13, p..
Sežana.
Kupon št.19
za nagradno tekmovanje Ljudskega tednika
Odgovorni urednik: Jože Koren
Ameriška skrb za Evropo
Kaj nam mar je za dolarje, če podprta dobra stvar je. Naj gardist bo, naj fašist, da le v našo gre korist!
O TRSTU
(Janezkova šolska naloga)
Trst je zelo jako Veliko Mesto in je opkrožcno od morja. Od angležev in ameri-kanclcrjev in zmiraj žvečijo gumi. To je zelo dobro ker nam morje daje Ribje meso. Morje teče samo ob eni Strani Mesta posredi pa tramvaj. Za Tramvaj jast nič ne Plačam ker se vozim zadaj zdaj gabodo pa podražili. V Trstu je velik Promet s Črnoborzo ki prodaja cigarete in Čerine to so tudi policaji in zdaj dobijo nove obleke kaki ker je vroče Poletje. Tukaj je zelo razširjena Demonstracija in se razpočijo bombe. Pa nič ne pomaga. V Trstu je vsega dovolj zato bodo Peki stopili v stavko in ne bo nič kruha in pri nas doma ga že dolgo ni. Moj Oče je delavec pa nima Službe in dobi majhno potporo. (Tako se tukaj pobija brezposelnost.
Pri Tramvaju bo tudi Redukcija a ravnatelni ostanejo še v Službi ker so jako zelo potrebni. Tukaj je zelo velik Promet in nosijo vsi vojaki kratke Hlače ženske imajo zelo rade amerikanclerje ker vlada Blagostanje in delavci zelo pogosto Protestirajo. Tukaj je priznana Dvo jezičnost in se največ govori po angleško in še nič ne kaže da bodo šli čez Morje. Oni zelo ljubijo evropo in so že Nekateri v civilu kot trgovci in ostanejo tukaj zaradi ljubega Miru tako pravijo oni. V trstu vlada velika Svoboda in se zelo množijo Tatvine pa so kazni tudi zelo niske pa tudi pas-quinelijevke še niso obesili ker je Škofu zelo udana. Škof vo* di tukaj Podružnico od Vatikana in je jako zelo dober Zastopnik .. V nedeljo bom šel k Birmi, in ga bom zopet enkrat videl to je Škofa ki ga je Pokojni duce zelo potpiral on pa Njega. Guvernerja še do danes ni knam in je še vse po-starem ampak Pešekana so pa le ujeli in je v Ribarnici, zelo smrdelo ker je bil velik. Mi imamo doma stanovanjsko krizo in nas je Sedem v Eni sobi amerikanclerji imajo pa zasc-be celo vile in-se nič ne Ve od koga je odvisna stanovanjska kriza. Moj Oče čaka na boljše Čase in Mama tudi in v a-meriki se dela s polno Paro na Atomski Bombi in so vojni Hujskači na položajih. Sedaj je trst Svobodno Mesto pa ni več pot italijo samo Lire še r mamo pa niso veliko vredne in še zmeraj pada in tudi Vlada je padla in sestavljajo novo in jo hočejo brez Komunistov ampak to ne spada več pod trst.	Janezek
Skromne želje.
Avstrija stremi za tem, da bi dobila v Trstu svojo lastno mornarico. Tudi svoj pomol zahteva. S tem pa želje Avstrijcev še niso končane. Da bi bilo spet vse lepo po starem kot v tistih dobrih časih, bodo v kratkem baje zahtevali tudi svojo Avstrijsko ulico, ki naj bi se imenovala Franz J osef-D olf uss-Hi tler-Strasse.
Dober izgovor
Prijeli so moža, o katerem so slutili, da je tihotapec. In
res, pod suknjičem so našli dva zavitka. »Kaj imate tu?« ga je vprašal službujoči organ. »Hrano za kokoši,« je nedolžno povedal mož. Odprli so zavitka in zagledali najboljšo
braziljsko kavo. »Kaj,« se je razjezil službujoči organ, »Kavo hočete dati svojim kokošim? Od kdaj pa kokoši jedo kavo? »Ne vem, če jo jedo,« je bolj nedolžno odvrnil mož, »jaz jim jo bom dal; če jo hočejo jesti, naj jo jedo, če nočejo. naj jo pa pustijo.«
V Hessenu
je ameriški guverner zagrozil, da bo uvedel smrtno kazen za vsakogar, ki bi stavkal. Po tej izjavi so se razširile govorice, da ima sedaj ta guverner največ izgledov kot kandidat za guvernerja v Trstu.
Vest o Hitlerjevi smrti potrjena!
Poročajo, da je v Nemčiji opaziti napise: »Amerika je z nami in našim pokojnim Hitlerjem!« Po teh napisih je torej sklepati, da je Hitler resnično mrtev. Le tega ni točno razvideti s teh napisov, ali se je Nemčija demokratizirala ali Amerika fašistizirala. Poznavalci razmer pa trdijo, da je zadnja domneva verjetnejša.
Sumner Welles
je v svojem govoru predlagal, naj bi se iz italijanske vlade odstranili vsi levičarski e-lementi. Vsi desničarji so bili takoj za ta predlog. V znak soglasja so dvignili desnico v zrak, kar jim pa spričo dolgoletne prakse ni bilo prav nič težko.
Welles je tudi predlagal, naj Amerika ne ratificira mirovne' pogodbe z Italijo in da naj še ji nakaže posojilo. Tudi ta dva predloga je desnica navdušeno sprejela s pristavkom, da bo s tem najbolj zagotovljena polna neodvisnost dežele cd ka kršnih koli tujih vplivov.
Po gosposko
Avtomobilist: „Sem slišal, da bo tramvaj spet dražji. Prav je tako. Naj le plača, kdor hoče uživati".
Kratke šale
Punčka: Mama vam vrača tukajle kavni servis, ki ste nam ga v nedeljo posodili in se lepo zahvaljuje. Je vse, nič ne manjka.
Gospa: Kako to? Saj vidim, da na skodelici manjka ročaj!
Punčka: Ni res, zavili smo ga posebej, ampak je zraven.
Tetka: Le pridna bodi, Mimica, nikar ne nagajaj več. Saj menda vendar nočeš, da bi bila tvoja mamica grda.
Mitnica: Zakaj pa?
Tetka: Veš, vsakokrat, ka-dgr kakšna mamica joče zaradi svojega otroka, se ji zariše guba v obraz.
Mimica: Glej, tetka! To sc jo morala stara mamica jokati zaradi tebe!
Ujeli so ga!
Mina: „Pa so pisali, da je imela 70 mladičev!" Tina: „Da, a 35 jih je že ob rojstvu emigriralo."