^^^^^^^ v^^pmMVSo. 666) anthorlisd by the Act of Octobcr 6, 191?, on fflg >t tfri Office of Hew York, H. Y. — By arte* of the Preajflent, 'X. B. Bnrlexm, Foatanaster Oeneraj.
S Največji slovenski dnevnik |	"W"	A	Tf A	TT^ A	H The largest Slovenian daily 0
m v Zedinjenih državah :- M	A 1 ■	/1 ^^	l^f ^ ■ # M MB M A	JTL in the United States:- ill
Velja za vse leto... $330 M	\JJLiJTLkJ	1 ^ V 1	/1^1 1	ffi b«ed evepr dayexcept Sundays »
1 Za Pol leU......$2.00 Jf	W	"^HoHday,.	^
|BEgcSE=dtgB&J__List slovenskih delavcev v Ameriki._|, |(	Readers ^ @
Telephone CORTLAND! 4687._Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y„ under the Act of Congress of March 3, 187».	Telephone: CORTLANDT 4687.
NO. 197. — STEV. 197.__NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 22, 1918. — ČETRTEK, 22. AVGUSTA, 1918.	VOLUME XXVI — LETNIK XXVL
OFICIJELNA POROČILA
FRANCOSKO POROČILO.
Paris, Francija. 21. avgusta. — Med Matz in Oise se j«* sovranik kljub silovitemu odporu, katerega je uudil. umaknil pred našim ur. valom. Mestu Lassigiiv je padlo v naše roke.
Nadalje proti jugu -iuo dobili oporo ob Plemont ter zasedli Or val gozd. Pone*!, smo naprej svoje črte do zuttAiijega roba t'hiry-Oursvamp.
Iztočno od Oise so nase eett nadaljevale s svojim napredova-ujem tekom dneva. Na levem krilu je padel Carpont gozd v naše roke in dospeli smo do Oise. iztočno od Nov on, med Semiuigu\; ter Pontoise.
Nadalje proti iztoku smo prekoračili eesto med Noyon ter Cou-chyde-C'hateau. Zavzeli csmo Oa-inellfa-et-Fresne ter napredovali ilo zunanjega roba St. Aubin.
Od včeraj naprej smo oprostili nekako dvajset vasi ter na gotovih točkah napredovali za osem kilometrov.
Dnevno poročilo. — Tekom no či je postal položaj med Oise in Aisne neizpremenjen. Sovražnik ni skušal nobene protiakeije. I)a-j nese zjutraj so naše čete nadaljevale s svojim napredovanjem ob celi črti. Carlepont ill Cuts sta padla v naše roke.
Po ostrem boju smo zavzeli nekaj ozemlja zapaduo od Lassignv.
Zavrnilo se je veliko število nemških presenetilnih napadov v Champagne.
ANGLEŠKO POROČILO.
London. A nglija, 21. avgusta. Nočno. — Napad, katerega smo vpriznrili danes zjutraj na fronti desetih milj od Anere pa do bližine Movenuevillc. je bil uspešen na eeli front . Prodrli smo globoko v pozicije sovražnika ter ujeli večje število mož.
Roparska krizarka
r » i ■ ~ ~ n
Nemški podmorski čoln je vjel tovorni parnk in ga premenil v roparsko kriiarko — Potopila je štiri ribiške ladje.
Neko canadsko pristanišče, 21
avgusta. — Tovorni parnik 'Triumph', katerega je vjel nem ški podmorski čoln, in na katerega je bila postavljena posadka s podmorskega čolna ter bil oborožen z dvema topoma, je potopil štiri r hiške ladje in morebiti še več. Potopljene so bile naslednje la-, d je: "Una I'. Saunders". "Lucil-f le Sehnare", "A. Piatt Andrew" in "Francis J. 0'Hara".
Peta ladja "Pasadena" je bila v bližini, ko je bila potopljena "Lucille Sehnare" in skoro gotovo je tudi njo zadela ista usoda. Oblasti so tudi zelo v skrbeh za radi drugih ribških ladij, ki so bile v bližini.
"Triumph", ki je v pondeljek' odplul iz Portlanda, je bil včeraj popoldan ob dveh ujet. Nanj je bila postavljena posadka 16 mož, bil oborožen z dvema topoma in je takoj pričel potapljati r;t,Iške ladje.
Kapitan "Trlumpha" Mvrrhe. ki je danes zjutraj z drugimi mornarji prišel na suho. je rekel, da mu je poveljnik podmorskega čolna povedal, da je njegov podmorski čoln eden izmed šestih, ki ope rirajo tostran Atlantika.
"Nameravamo uničiti ribiško brodovje', je rekel nemški povelj-1 nik.	j
Kapitan Myrrhe je bil s svojo posadko prepeljan na podmorski Čoln. kjer so jih fotografirali ia. jim ponudili raznih okrepčil in ci I garete. Pozno popoldne so »e po- j dali proti obrežju, ki je b"lo od-1 daijeno 60 milj. P redno so odfcli s
Pri otvorjeuju napada, pod kritjem megle, smo zavzeli vasi Beau-
-	court - sur - Anere. Pusieaux - au-i Mout, Ablainzeville in Movenne-i vilU*. Nato smo nadaljevali s svojim napredovanjem do bližine Al-
' bert-Arra,s železu ce ter zavzeli tri vasi.
i Za pa lito od Acbict-le-Petit se je
-	zavrnilo neki močni prolinaskok
•	sovražnika.
Iztočim o«I Anere je dospel;-na^a it a do Boislieux-St. Marc. Logeast gozda in ('oureelles.
Dnevno poročilo. — Ob petih
•	zjutraj >mo napadli na široki fron-
■ ti severno od Anere. Poroča se, da (
•	nase čete zadovoljivo napreduje-'
: jo- —
Včeraj popoldne se je popolnoma zavru lo močne sovražne napa-: de, katere se je vprizorilo v sprem stvu močnega obstreljevanja in si eer proti našim novim pozicijam južno in severno od Searpe.
Izboljšali smo svoje pozicije % j bližini Fampoux ter ujeli par jet-' nI kov.
Napredovali smo tekom noči med Festubert in reko Lawe, na j južni strani Lys. Nahajamo sc v j posesti Le Touret. j Zgodaj danes zjutraj so angleške čete izvedle uspešno manjšo i operacijo v Loere sektorju na fronti več kot ene milje. Vse cilje jnapada se je doseglo ter nam je padlo v roke precej jetnikov.
I
NEMŠKO POROČILO.
Berlin, Nemčija. 21. avgusta. —! Dnevno. — V bližini Neuf Ber-I quhi in Mervillc ter južno od Lys j so oddelki infanterije, katere se i je pustilo nazaj pred našo novo črlo, zavrnili številne angleške navale ter delne napade.
Pri teh spopadih so naše strojne puške iu artiler ja prizadele sovražniku velike izgube.
Vršili so se infanterijski spopadi na obeh straneh Searpe ter severno od Anere.
«
podmorskega čolna, so Nemci postavili na Triumph" dva topa enega spredaj, drugega zadej tei ga opremili 7. majhno brezžično napravo. "Triumph" se je nato odpeljal s podmorskim čolnom 11a lov na ribiške ladje.
I/, tega pristanišča so se odpeljali motorni čolni iskat preživele Z drugih ribiških ladij, ki so bile morebiti potopljene. Toda od pluli niso daleč od obrežja, ker se boje. da bi sami postali žrtve roparske križarke.
Boston, Mass., 21. avgusta. — Tukajšnji ribiški krogi zagotavljajo. da bodo morali Nemci vsakih 10 dnij založiti parnik Triumph s premogom. Triumph je 125 čevljev dolg. 15 globok in i.na prostornine 250 ton ter more naložiti 300 tisoč funtov r b.
Heifferich ostane v Nemčiji.
Amsterdam, Nizozemsko, 21. avgusta. — Nemški poslanik za Rusijo dr. Kari Helfferieh, ki se je vrni! iz Rusije, potem ko je po kratkem bivanju v Moskvi nekaj časa bil v Pskovu, se ne bo vrnil več v Rusijo.
Kakor poročajo listi, se ne stri. nja s politiko nemškega zunanje-j ga m 1 listra admirala pl. Hintze-ja. —
Stavka pri Krupu.
London, Anglija, 21. avgusta. Kakor poroča '' Exchange Tele-Igraph" iz Asterdama, so delavci1 v Kruppovih tovarnah zagrozili. J da bodo v 48. urah zastavkali. Ne-I miri se širijo v industrijska središča v Boehum in Barmen. To poročilo pa ne pove, zakaj mislijo '/astavkati.
I V Krp po v h tovarnah v Essenij je zaposlenih kakih 20 tisoč mu-, jških in žensk, ki večinoma dela-J jo topove, municijo in drugi voj-I ni materij aL
DOVAŽANJE MUNICIJE NA FRONTO S KONJI.
+	V "PEECHNK5-TH& CHJN5	HOUSES^ ^
I Zavezniki v Rusiji
— 1
Ameriške čete straži j o sibirsko železnico. — Ameriški inžinirji so zaposleni pri Bajkalskem jezeru.
Strahovlada v Petrogradu.
Vladivostok, Sibirija, 21. avgusta. — Na prošnjo poveljnika Če-' ho-Slovakov generala Diedricha je ameriški poveljnik, ki se je pred kratkim izkrcal, odposlal oddelek i svojih čet na železniško progo med 'Vlkdivoštokom in NikoLskom. kij je važno križ šče transsibirske železnice. Na ta način bo lahko odšlo več sto Čeho-Sl o v a k o v na ussur-1 sko fronto.	j
Medtem ko bodo Japonci stra-jžili sibirsko železnico od Nikolska do Harabovska, je potreba, da ( Amerikanci oskrbujejo službo proti zapadu do Mandžurske postaje na meji Kitajske), kjer je spopad s sovražnikom neizogiben.
Iz vojaških razlogov je potrebno da se postavi Vladivostok z, okolico pod obsedno stanje, ki b& zasiguralo neprestano delovanje železnice in brzojava in obvarova-j lo velike zakoge razstrelilnih sno-: vi —	I
Tretji kontingent ameriških čet je sinoči pr šel v Vladivostok. Za- ' radi dežja Amerikanci niso korakali po mestu.
Harbin, Mandžurija, 21. avgu-j sta. — Polkovnik George H. Einec son. zaradi katerega je vladala b-? jazen, ker se o njem ni slišalo več kot dva meseca, operira s svojimi tovariši s Ceho-Slovaki blizu If- j k tska. Emersonova družba po-' pravlja mostove, katere so razdejale boijševiške čete.
Ceho-slovaške čete so v popolni kontroli nad železnico od Bajkal-skega jezera do Urala. Poroča se,| da je 10 tisoč Ceho-Slovakov na potu na mandžursko fronto in da gredo Japonci iz Vladivostoka 11a ussursko fronto, kjer bodo poma-[ gali Čeho-Slovakom, ki se bore na tem mestu.
London, Anglija, 21. avgusta. Vrhovni poveljnik zavezniške ek-spedicije v Sibiriji, general Otani.' ki je prišel v Vladivostok iz Ja-l)onske, je nameraval pregledati ameriške čete.
Voditelji Čeho-Slovakov so v soboto odpotovali iz Vladivostoka! v Washington in Tokio, kjer bodo! prosili, da se pošlje še več pomoči v S birijo.
Amsterdam, Nizozemsko, 21. avgusta. — Kakor pravi pismo, katero je pisal dr. Alfonz Paquet 14.: avgusta in ki je bilo objavljeno v "Frankfurter Zeitung". je bilo od 15 tisoč častnikov, ki so bili areti-' rani v Moskvi, več sto vstreljenih. • Nekateri častniki, ki so se od-| povedali ruskemu državljanstvu in so si preskrbeli nemške in polj-l >ske potne liste, so bili na posredo-J ,vanje nemškega generalnega kon-l zula izpuščeni. Častniki se nahaja-! Ho v razmerah, ki se ne dajo popisati MetL zaprtimi častniki je)
Nemško boljševištvo^
Poroča se, da so se po celi Kemčiji razširile boijševiške ideje. — Ne mir v Nemčiji.
London, Angl ja. 21. avgusta. Soglasno sporočili iz Haaga je po-j stala Nemčija inficirana z boljše-vištvom in skrajna socijalistična neodvisna stranka, katero vodi Haase, je oživotvorila družbo delavcev In vojakov. „	( j Ena prvih gonilnih sil gibanja, je neki mladi agitator, po imenu Uresse ki je prijatelj ruskega poslanika Joffe-ja.
j To poročilo, katero pa je treba j sprejeti z veliko rezervo, ugotav-j Ija nadaije, da je postal nemir v, (Nemčiji tako razsežen, da se nudi j možnost ust a je proti m'litaristom.
Usoda prejšnje carinje.
Amsterdam, Holandsko. 21. avgusta. — V poročilu iz Moskve na I berlinski "Lokal Anzeiger" se glasi, da je sovjetova vlada na! prošnjo papeža Benedikta odgo-l jvorila. da ne more ugoditi prošnji j papeža, da se družino prejšnjega j (carja prevede na Špansko. Koti vzrok sc navaja, da ne obstaja za I sedaj nikaka zveza med Moskvo in' mestom, kjer se nahaja družina j prejšnega carja.
mnogo prejšnih generalov in polkovnikov.	i
Dr. Paquet t tudi pravi, da je zaprtih več sto angleških iu fran-jeoskih trgovcev in aretiranih bo ^še več odličnih meščanov v Moskvi. Ako se s temi odredbami ne !bo vzdržal red, "je strahovlada z javnimi eksekucijami neizogibna."
I London, Anglija. 21. avgusta. Do konečnega razdora med obema revolucionarnima strankama v Rusiji je prišlo na petem vseru-[skem kongresu v Moskvi v juliju. Pri zborovanju je bilo mnogo razburljivih prizorov. Marija Spi-ridon~.va ki je pripadala stranki soeijalnih revolueijonarjev, je rekla, da je prebivalstvo na deželi nasprotno sovjetovi vladi.
Neko poročilo iz Moskve z dne 26 julija pravi, da je bila Marija Spiridonova z drugimi socijalnimi 'revolueijonarji vstreljena, ker je [bila vdeležena pri umoru nemškega poslanika grofa Mfrbacha.
13. juilja je bilo vstreljenih 11 častnikov, ki so služili pod generalom Aleksijevem. 19. julija je jboljš^viška vlada prepovedala angleškim in francoskim častnikom potovati iz enega mesta v druge-I ga ter so bili postavljeni pod stro-• go nadzorstvo.
j Stockholm, Švedija, 21. avgusta. — Berlinski 4Lokal Anzeiger'. j katerega en izvod je prišel tn-sem. »zatrjuje, da je izvedel iz zaneslji-jvega vira, da je sovjetova vlada Rusije formalno izjavila^ da se ne briga za prejšnje ruske baltiške Iprovineije.
Avstrija in Nemčija
1	—	i
Med avstrijskim in nemškim ce-| sarjem ni prišlo do sporazuma. — Nemčija se je pogodila s Poljsko. |
London, Anglija, 21. avgusta. Dunajski listi zanikujejo, da bi' bi b-lo prišlo med nemškim iu a v-j strijskim cesarjem do sporazuma. Zdi se, da se je Nemčija s provi-zorično poljsko vlado pogodila 'preko glave Avstrije.
P01 •oča se, da so Nemci zavrnili avstrijski načrt za ojačenje za-I pa dne fronte; Avstrijci pa so za-| vrnili nemško rešitev poljskega j vprašanja. S tem pa še 111 rečeno, I da je opuščen načrt, da se pošlje 'večja avstrijska armada na fran-'cosko bojišče.
Clan poljskega narodnega sveta princ Ferdinand Radzivil. ki se jej vdeležii cesarske konference v nemškem glavnem stanu, brzojav-Ija varšavski vladi, da "se je zelo j lepo obravnavalo poljsko vpraša-jnje". Njegova brzojavka se glasi;	1 j Izvzemši prvo poljsko zahtevo' J glede poljskega kralja je nemška j vlada sprejela poljske zahteve. Za-1 padna meja ne bo izpremenjena ;| meja proti vzhodu pa bo ostala provizoričuo odprta. Nemčija iz-j javlja, da se ne mara vmešavati v notranje zadeve Poljske, niti gle-j (de poljske armade, ki se bo vpo-1 rahljala za obrambo poljsko-ru | ske meje."
Potop dveh ladij.
Pariz, Francija. 21. avgusta, —j Oficijelno se je o/bjavilo. da je bil' francoski poštni parnik "Polvne-s an namenjen iz Bizerte v Solun. je zadel dne 10. avgusta na mino ter se potopil. Pogreša se 6' srbskih potnikov, dva indijska' kurjača h: dva mornarja.	j
Oficijelno se je objavilo, da je bil francoski parnik " Balkanna svoji poti iz Francije na otok Krf torpediran in potopljen v noči oq 15. na 16. avgust. Poroča se, da se je rešilo sto in dve osebi.
"Polynesian" je vseboval nad 6000 ton, bil je zgrajen leta 1891 ter je bil last Messageries Mariti-mes du Marseilles.
Rumunci v Italiji
Washington, D. C., 21. avgusta. Rumunski in črnogorski vojaki se pridružujejo čeho-slovašk:m četam, ki se bore na italijanski fronti. — Tako sc glasi danes v nekem ofieijelnem sporočilu.
ROJAKI, NAROČAJTE SE HA "GLAS NARODA", VAJ. VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK JV ZDRUŽENIH DEŽAVAE. .:
r
Nikdo noče v Rusijo:
Trije nemški soc jalisti so odklo-l nili mesto nemškega poslanika v Rusiji. — Boljševiki se zanašajo na svetovno revolucijo.
London, Anglija, 21. avgusta. Soglasno z berlinskim "Lokal-An-! zeiger" se je mesto Helfferieha ko* poslanika pri boljševikih ponudilo soe ja listom Seheklemann. Ebert in Reisler. ki pa so vsi otl-k'oirli. Sedanji prvi svetnik po-sl:ifi«štva bo v«.led tega vodil te-I k«»če posle. Odklonitev o<l strani j x«-i.talistov je bilo pričakovati, j k. slednji obsojali nemško polivko v Ru>iji od časa Brest-Lilt \>kih pogajanj naprej. Ce bi se ■t-mški vladi posrečilo naprtiti so-eijalistom' to misijo, bi se milita-r.sti izognili številnim notranjim in zunanjim sitnostim.
Vsa zadnja brezžična sporočila ru»ke vlade so sestavljena v smislu ojaeenja upanja, da bo svetov-; na revolucija rešila sistem sovje-tov. Pretiravalo se je delavske nemire v Avstro-Ogrski, Angliji in Argentini, dokler niso bili ruski voditelji prepričani, da je celi! svet revolueijonaren ter da je rde-• ča zastava zaplapolala v vojskujočih se in nevtralnih deželah, j Glede bivanja Lenina in Troeki-ja si poročila zelo nasprotujejo.! (Nekateri pravijo, da se nahajata vi Moskvi, drugi v Kronštatu, tretji i v IIelsingfor.su. dočim prevladuje naziranje, da se nahajata na kro vu neke nemške ladje v Reval. .Kljub prejšnim poročilom se sedaj domneva, da se nahajata še! vedno v Moskvi in da je Troeki j pred kratkim obiskal Rdeče garde ki se bore v evropski Rusiji.
V
Španska bo zaplenila nemške ladje
Nemške ladje, ki se nahajajo v , španskih pristaniščih, bodo upo rabljali namesto onih, katere so potopili nemški submarini.
Pariz, Francija, 21. avgusta. — Španska vlada je obvestila nemško j vlado, da se bo zanaprej posluže-| i vala onih nemških ladij, ki se nahajajo v španskih pristaniščih. Te I ladje bodo kot nekako nadomestilo za one, katere so potopili: nemški submarini. j To poročilo je vsebovano v ofi-' cjjelnem ugotovilu, ki je bilo iz-j dano po seji španskega kabineta Iv San Sebastianu. j Španska vlada izjavlja, da bo j tudi za^iaprej obdržala strogo nev-itralnost. V ugotovilu je rečeno, da je bilo več kot dvajset odstotkov španskih ladij potopljenih, pri čemur je izgubilo življenje nad 100 španskih mornarjev, j Kabinetno ugotovilo ima naslednjo vsebino:
Ker so nemški podmorski čolni potopili skoraj dvajset odstotkov 1 španskih ladij in ker je pri tem iz-| gubilo nad sto španskih mornarjev svoje življenje, je sklenila I španska vlada uporabljati kot nadomestilo one nemške ladje, ki so internirane v raznih španskih pristaniščih. Uporabljala jih bo pa samo do konca vojne oziroma do sklenitve miru oziroma toliko ča-sta, dokler ne bodo rešene zahte-1 ve španske vlade.
Naš poslanik v Berlinu je do bil naročilo, naj vse to sporoči nemški vladi.
San Sebastian, Španija, 21. avgusta. — Španski zunanji minister, Eduardo Dato, je danes zanikal, da je dobila Španska iz Berlina noto, katere namen je napraviti razdor med obema državama
Porodilo glede aeroplanov.
Washington, D. C., 21. avgusta, i Senatni vojaški podkomitej, kij preiskuje položaj glede aeroplanov. je prišel pozno danes do sporazuma glede poročila, katero se bo jutri predložilo glavnemu ko-; ! miteju, predno se ga izroči javno-1 ati. —
t
! Iz Nemčije
Povelja, katera se je zajelo, ka žejo, da se nemški vojaški vodite lji boje izbruha nemirov. — Lju«
dje nočejo iti v bojno črto.
Ameriški glavni stan v Franciji, 21. avgusta. — Nemški vi»j;<-ški voditelji so postali sedaj odločno vznemirjeni glede mogočih izbruhov revolueijonarneua uiba-nja v Nemčiji. Iz zajet h tajnih povelj generala Lu icndorffa i>-razvidno, da je storil korak- . da uporabi pomoč svojih poveljujočih častnikov ter različnih vladnih agencij ki naj bi mu prip..im.i; t- u-gasiiiti iskro, ki je že razžarcl«. Povelje, ki osvetljuje položaj bolj kot katerakoli druga stvar, ki je prišla v zadnjem času i/. Nemčije, ima naslednje besedilo:
—	Potom pisma, naslovlji-nega na kraljevsko prusko vojno ministrstvo, je prišlo do moje vednosti, da so možje, ki so se nahajali na dopustu, javno govorili o revoluciji, ki bo izbruhnila po končani vojni.
j — Neki vojak, doma iz industri-ijalne porenske Vestfalije. je izjavil v nekem vlaku, da hodijo v njegovem domačem distriktu možje na dopust ter jemljejo s seboj orožje v zgoraj navedeno svrho. Rekel je, >da je prav lahko nest i i domov nemške in zajete revolverje ter ročne granate, razdeljene v i dva dela.
—	Želim, da se obleke mož, ki gredo 11a dopust, preišče. To bo mogoče izvršiti na kopališčnih in
1 oblačilnih postajah. Vsem višjiir. j častnikom, ki bi slučajno culi tako neprimerno govorjenje, ukazujem, da nastopijo proti temu takoj n brez obotavljanja. Domačim avtoritetam ter ravnatelju vojaških železnic se je dalo navodila, naj uveljavijo temu primerne odredbe. —
Drugo povelje, katero je ravnokar padlo v naše roke. je bilo i/.-dano od načelnika štaba 41. infan-ferijske divizije. V tem povelju se glasi, da so imela voja sodišča ve-večje število slučajev, v katerih i;u vadni vojaki niso hoteli spremljati svojih oddelkov v bojno črto in "da so višji častniki zanemarjali svojo dolžnost ter niso prisilili do-jtične, da se podajo v bojno črto." — Pokorščino v tem oziru je treba j izsiliti, — se glasi v povelju. — čeprav bi bilo morda potrebno po-: služiti se sile orožja, j V slučaju skrajne potrebe se 'gre celo lahko tako daleč, da se moža ustreli, — se giasi v pove-lju.
Neko drugo tajno povelje se peča s slučajem, ko se je izstrelilo iz zraka neki nemški aeroplau. najbrž od Nemcev samih, po moti. Nemci so nato aviatika tajno zakopali. — Tako postopanje, — se glasi v povelju. — je nevredno nemške armade.
V	nekem nadaljnem dokumentu pravi general Ludendorff. da
prihajajo stalno poročila o nemških častnikih na dopustu, govorečih se način, ki lahko vzotini cut j dvoma glede nemške pripravljenosti na bitko. Omenja nekega častnika v Berlinu, ki je rekel, da so nadaljne ofenzive na za pad 11 i j fronti nemogoče, ker primanjkuje konj in ovsa. General Ludendorff svari častnike pred razširjanjem neugodnih vesti. Pravi. d». |je značilno, da ne prinašajo domov s fronte nikdar kakih bodrečji novic ter dostavlja, da je boljše, naslikati položaj z rožnato kot pa s erno barvo.
Kronprinc je šel na dopust.
Curih, Švica, 21, avgusta. — Nemški cesar je slednjič ti godil javni agitaciji proti slabemu vodstvu prestolonaslednika Friderika i Viljema in mu je podelil šestme-i sečni dopust.
V	tore<k se je poročalo, da je bilo prestolonasledniku zaradi poraza ob Marni odvzeto poveljstvo. I Tudi bavarski prestolonaslednik
princ Rupreht je na počitnicah v Monako vem.
GLAS NAHODA: 22. AYC. 1018.
IJOLA$ NARODA1'
■ EOXIIIU PtTBLrSHIHO OOKFAVf
(Bmpitt Daflj.)4
i> porporatloa.)
»mUTK BAK8BB, Pf—Idl.	^EOUIB BEWBDIK. Twmm.
Plaoa of Butaeai of the corporation and addresses of above offlcomj «2 CortUadt 8tosst> Boe«o«fc of Msnhsftin, New York City, N. X. _
Va selo lato reUa list as lurlfrg Za celo leto sa mesto New York 90.00
la	|UD Za pol leta sa mesto New Torfc«
b pol teti	2.00 Zs Četrt leta sa mesto New York UQ
ga Četrt leta	1.00Za Inosemstro sa celo leto...... 1.00
**GLAt) NAB<y>Aw lshaja Tsak dsa lsrsemfil nedelj ln prasnUtor.
"GLASNABODA" (•Voice at the People") Ml Beery day except Sundays and flsllisy
_Subscription yearly |3JiO._
_Adreifiistsneni sa nwwt
Dopisi bres podpisa Id osebnosti se ne prloMuJejo.
Denar naj ss biagoroil pofiUjatt po — Money OrUr. Dt RHMBtl knjft naročnikov prosimo, da se cam tndl pisjjsj^ BiillMi _nasnsnl, da hitreje najdemo naglorplka._
"6 L A 8 NAKOPA"
P fiorofiž 81.	New Tort City.
Telefon: «2S7fl Oortlimrtt.	* ....... _ _
mr v««	• • •
Nemčija pojasnjuje
__ i
i
Nemško časopisje naznanja v veliki "govorniški ofenzivi", ka-j tero bodo uvedli trije nemški ministri. Njihova naloga bo pojasniti, 4 * najvažnejše probleme nemškega naroda.*'
Nemški vojaški gospodje so se dosedaj še vedno obračali na' nemški narod. Od nemškega naroda so namreč vedno in pri vsaki priliki zahtevali, da jim mora iti v vseh ozirih na roko in jim po-| magati.
To prosvetno gibanje se pa najbrže ni začelo v Prusiji, kjer je, š.aupanje v Boga in božjo vsemogočnost še vedno neomahljivo. Jun-j kerji so namreč pred kratkim stvorili cesarsko legijo, katere namen' je. da bi se ne smelo prepogosto ugoditi raznim ljudskim zalite- ■ vam.	I
Med njimi, ki bodo razlagali nemškemu narodu, kar je najbolj potrebno in katere probleme je treba najprej rešiti, je pa tudi nekaj nemških junkcrjtv. Ce se vzame to vpoštev. že že vnaprej razvidno. da ta razlaga no bo niekaj natančna in temeljita.
Gospodi bo pa tudi silno težko razložiti nemškemu narodu resnico. —
Kako bo mogoče dopovedati nemškemu narodu, da so bile nemške armade na zapadnem bojišču poraženo? — Kako bo mogoče dokazali to onim ljudem, katere so že pred enim letom pripravljali na praznovanje padca francoskega mesta ter na padec raznih drugih francoskih mest ob Kanalu?
Nadalje bo treba tudi pojasniti nemškemu narodu, da nemške ;>rmade najbrže nc bodo več napredovale, ampak da se bodo še nadalje umikale.
Ko je bil sklenjen mir z Kusijo v Brest Litovsku so prepričevali nemški narod, da bo imel vsega v izobilju, da mu ne bo manjkalo niti hrane niti drugih potrebščin.
Sedaj, še prej kot tekom enega leta. se je pa vse temeljito pre-drugaeilo. Nemčija ne more več računati na Ukrajino in na njene zaloge. Kako bo mogoče to dopovedati nemškemu narodu?
Nemčija se ne sine več zanašati :ia ruski narod. Zanaša se lahko •dinole šo na Trm-kija in na Lenina, toda ta dva imata vedno manj pristašev.
In kako se bodo upravičili ''razlagalci'' napram nemškemu I narodu glede nemških podmorskih čolnov?
Saj so bili vendar vsi Nemci prepričani, da bo mogoče s pomočjo podmorskih čolnov izstradati evropske zaveznike. Saj so vendar pridigovali nemškemu narodu, da bodo že podmorski čolni preskrbo! i, da ne bodo dobili niti Angleži niti Francozi ničesar iz Amerike. —
Ali je bilo resnično to njihovo prepričevanje? — Ali je bilo -ploh kaj restiiee v njihovem prerokovanju? — Angleži, Francozi in Italjani -<o vendar /. vsem dobro preskrbljeni, in na francoskem bojišču se je že izkrcalo toliko ameriških čet, da je začela nemška armada nadaljevati svojo pot proti Renu. namesto, da bi jo nadaljevala proti Parizu.
Kaj so torej storili nemški podmorski čolni? — Ali bodo morda povedali "razlagalci'* nemškemu narodu, da se lahko ameriške četo izkreujejo na deset ali pa še na več mestih v Franciji?
V. ozirom na vse to smo lahko prepričani, da "razlagalci" ne bodo imeli posebnega uspeha, če bodo hoteli govoriti resnico.
Ce bodo pa nadaljevali s svojim zavijanjem, jim ljudstvo goto v o ne bo dolgo časa vrjelo.
* £ ^
Bolgarski kralj
Neko washingtonsko poročilo naznanja, da se ne mudi bolgarski kralj Ferdinand v Nemčiji samo vsled svojega zdravja, ampak da je pravzaprav nemški jetnik, še druge stvari so.se pripetile kot
je' ta. —
Berlin ve. da j' Ferdinandova častna beseda brezčastna in da se njegovim obljubam ne sme vrjoti. dokler ni na varnem.
Nemci so ga kupili za gotov denar in vsled lega so ga hoteli imeti pod svojo kontrolo. Ko je bil še v Sofiji, so bili krog njega vedno nemški častniki. Mackensena so poslali, da je komandiral njegovi armadi.
Ko je Nemčija porušila Srbijo in opustošila Rumunsko. so bili Bolgari zadovoljni s svojim carjem. Prepričani so bili. da bodo doli. li na?aj Macedonia* in Dobrudžo ter da bo postala Bolgarska vodilna država na Balkanu.
Ko je bila pa Rumnuska poražena in ko jo je dobila Nemčija v svojo pest. ji je odvzela vse. ker je bilo za vzeti. Bolgarski in Turčiji so pripadle samo drobtine.
Tedaj je pa bolgarski narod postal nestrpen. Strmoglavil je
ministrstvo ter zahteval, naj se takoj ugodi njegovim zahtevam" _
Nemčija pa ni mogli ugoditi tem zahtevam, če se ni hotela zameriti Turčiji.
Ferdinand je bil na silno težavnem stališču. Ker so se pa Nemci I bali da bi ne predrngačili svojega prepričanja in da bi ne prodal TJolgarske zaveznikom, -o ga spravili lepo na varno.
Ferdinand je imel navado imenovati se "Ferdinand" Evropski". Toda v Nemčiji ni bilo Evropejcev, ki hi se združili žnjim. In ljudje izven, Nemčije niso hoteli žnjim s i m pat izi rati. On ni nikjer priljubljen. Turki ga sovražijo. Avstrijci ga zaničujejo. Nemci so ga pa zaprli.
Ali bodo Bolgari kaj storili za njegovrt rešitev? Najbrže niee-t-ar. — Ferdinand je privedel Bolgare na rob propada.
Najbrže ga N)do pustili v- "Nemčiji ter razglasili dražbo za njegov prestol.
GT* ROJAKI, NAROČAJTE SE HA "GLA8 NARODA", NAJVEČJI SLOfSMUX DNEVNIK V SDR. - DRŽAVAH.
Vojna traja sedaj približno 1.500 dni.
Lz poročila Marcela Huntina je razvidno, da so izgubili Nemci v štirih letih vojne kakih šest miljouov mož.
Ce to število razdelimo, znašajo nemške izgube približno1 4000 j mož na dan.	.
V zadnjih dveh mesecih Focliove ofenzive je bilo ubitih vsak« dan do 2.000 Nemcev. Če še prištejemo temu številu jetnike in ranjene. je nemška armada izgubila vsak dan 3.000 mož.
To se pravi, teh tritisoč mož dnevno je Nemčiji odvzetih deloma za vselej, deloma za čas vojne.
Ko bo štela ameriška armada na bojišču zadostno število mož bodo tudi izgube Nemcev toliko narasle, da bo moral kajzer posla-j ti na boj išče, če se bo hotel še bojevati, vse delavce iz svojih tovarn. —
Kaj se pa zgodi z armado, ki nima nikogar, da bi ji izdeloval orožje in municijo ter obdeloval zanjo polje, je jasno na prvi pogled.
-—ooo-—
Dopisi
Broughton, Pa.
J Vabilo na konferenco lokalne [ organizacije Slovenskega Republikanskega Združenja, katera se jima višiti v Broughtonu v nedeljo j-3. avgusta. Pričetek točno ob 1*?. j uri.
j Vsa slovenska podporna dru-j .fitva ter različni slovenski klubi ui zapadne Penuisvlvauij« so vabl'je-jui, da pošljejo svoje L4astqpnike na omenjeno konferenco. Vabimo 1 pa tudi vse občinstvo iz tukajšnje ter drugih naselbin iz bližnje I okolice, da se iste polnošteviluo j vdeležite, ker tam bo imel vsaki : priložnost se znaniti se s progra-: mom ter drugim delovanjem Slov. 'Rep. Združenja.
Po končani konferenci bo tudi dviganje ameriške zastav«,* pri tukajšnjem Slovenskem Donui. Tudi Ameriki smo dolžni pokazati našo lojalnost, ker ona se tudi z nami bojuje za osvobojenje našega ter obenem celokupceg-a jugoslovanskega naroda, oibcnem pa tudi pri-pozmava principe ter delovanje S. R. Združenja.
Torej, rojaki in rojakinje od blizu in daleč, ne pozabite nas po-setiti omenjenega dne. Za vsestransko postrežbo v vseh ozirih bo skrbel za to izvoljeni odbor.
Collinwood-Cleveland, O.
Po dolgi in mučni bolezni je v Newburghu v miru zasipal vrt i mladenič Slavi PekoL, star 2:3 let.' Doma je bil iz Velikega Gabra na Dolenjskem. V stari domovini zapušča brata, sekiro in očeta, kateri se nahaja v sedanji vojni. Pokojni je bil član dveh društev, in sicer društva "Slovenski Bratje" štev. 4 SDPZ. in društva "Mir" ŠDZ. V Ameriki zapušča le eno sestrično ter sorodnike družine Sirk. Hvala cenjenemu društvu, katerega člani so ga tako lepo spremili do groba. Hvala tudi mladeničem v Collimvoodu. kateri so darovali krasni venec. Ranjkemu pa bodi rahla ameriška zemlja!
Joe Stermole.
Lorain, Ohio..
Mesto pod imenom "Smoky City" je bolj poznano SioveiK-eni nego pod pravim imenom Pittsburgh. Mesto deloma res Coasluži to ini£, toda je precej tuui čistega in svežega zraka. Ako (prideš v most o in se oz res proti severu, jugovzhodu ali zahodu, se ti- takoj obudi spomin na naše starokranj-sko hribovje kot Slivnico, Javor-nik. Nanos itd. Prednost je tukaj ta. da so krasna mesta in palače vrh teh hribov. Tukaj mesto popolnoma izgubi svoje* feudalno ime, kajti vrh teh hribov ni dima. ali prahu, nego je najčistejša zim k, komur ga je dano udihati.
Da je na svetu veliko zmote, nam je tu priča, ker delavec celi daji uri i ha pra\ doli v nižinskih tovarnah, in niti. ko pride s truda polnega dela. nuna tolik-. JSstega zraka, da bi se ga naužil. medtem ko veljaki stanujejo na višinah, '•jer je vedno v obilici svežega zraka.
Ne smemo si pa predstavljati tudi nižino preveč prašno, kajti priča temu so čista grla pevcev •društva "Prešeren" iu (njihovo iz-vi-stno petje. V kolikor mi je znano. ima pevsko društvo "l^eše-rcn" precej težavno preteklost. Večkrat so izgubili pevo.odjo in : tudi več dobrih pevcev. Kdor je pevec. zna to sam presoditi, toda njihov program kljub temu je "over the top". Kjer je tako navdušenje kot pri dnčaštvu "Preše-. < rc*r\ potem mora biti tudi uspeh : in slovanska pesem bo še dolgo i donela, koje odmev bo naznanjal r tja pieko morja, da še živi tu duh p slovanski. Po skoraj 6mesečnih 1 pečatuicah je "Prešeren" zopet « obudil pevske vaje pod vodstvom i vrlega pevovodje g. Franja Ho-i lander jo, k o ji s pevci vred žrtvuje ?
lK*zne nočne ure v lepši uspeh pe-
>	tja.
"Prešeren" priredi piknik , avgusta na Peter Klobučarjev;
>	farmi. Program mi žal ni znan, vendar pa sem čul, da je zelo bo . gat, kajti pevci žrtvujejo ves svoj
I prosti čas. da ga čiiu belje rešijo. ,|(iotovo bodo vsi pittsburški in ro-. jaki iz okolice pokazali, da še bije „ v njih srcih slovenska kri ter se , bodo vdeležili lo^a ideta, kjer bo-. do imeli priliko za\žiti par vese-„ lih ur pri akordih milega slwen-' ( -skega petja iu s tem ipom.igali tru-; dečim se pevcem do lepšega uspo-' . ha. Prešernovo geslo je vedno po 'pregovoru: "Šem peveo in poti mi vse je na svetu."	|
i Hvala pev. društvu "Prešeren" . za pav veselih ur. koje sem užil [ med njimi pri skušnji; p I Hal-t k o vou pa tudi hvala za uaklonje-[ nost. Pa zopet do sročneiga svide-1
•	"ja!	X. 1
Waukegan. 111. j
Ker že dolgo ni bilo čitati nobenega dopisa iz naše naselbino, sem i sklenil sporočiti javnosti nekaj
■	no.vie. ker vem, da bo vsakega za-
-	uimalo.
i Slov. pevsko in dramatično društvo "Ljubljanica" se jc priklonilo Slov. Nar. Čitalnici, katera pripada Slov. Nar. Domu, kadar
-	se preseli a- Domove prostore, to i jo. kakorhitro bo slednji dogotov-
. 11jen.	j
Slov. Nar. Čitalnica ima svoje . pevske vaje ob 7. uri zvečer vsako . soboto in nedeljo. Pevski abor je . ponos sedanjih razmer, to pa radi l lepega števila pevk in pevcev, ka-' teri se pridno vadijo v petju ter, žrtvujejo svoj prosti ča* ne le v Ipovzdigo društva, pač pa ceh na-
■	selbine. Ker je Slov. Nar. Čital-. niča na ta!;o lepi stopinji napred-i ka. zato -abimo vse Slovence iu
Slovenke, ki imajo veselje do pe-, tja. dramatike in čitanja. da pi i-. stopijo v naš krog, k *r vam je ra\-no sedaj daiut najlepša prilika, predno se preselimo v Domove prostore. Na redni mesečni seji Slov. Nar. Čitalnice je bilo skle-
•	njeno, da je vsaka oseba, pristopnine prosta in plača samo mesee-nino 25c. Vsi. kateri ste za po-vzdigo in napredek slov. narod i, ne zamudite prilike, ki v«m je da-J
i na sedaj. Pridite na sejo in pokažite. da ste ljubitelji napredka, ne samo jezikom temveč z vso svojo dušo in telesom, tor pokažite, da ste m >ž-beseda.	(
Torej vsi na sejo Slov. Nar. Či-i tablice (10. St. & S. Sheridan Rd.)| dne 2-"». avgusta ob -i. uri pop<*l-due! Članice in člane se poživlja, , da sr vdeleže seje gotovo, ker iuia-mo več raznih stvari rešiti, posebno pa glede opreme Čitalnice v Si. Nar. Domu.	j
Z narodnim pozdravom
Math. Ogriit, tajnik.
Seattle, Wash. !
Tukajšnja državna deloposredo- . valuica jo izdala pred par dnevi nujni poziv na vse moško prebi- i valstjvo v mestu, da se naj izkaže . patriotic-no do države in vlade s tem. da pomaga z delom pri državni industriji, posebno v ladjedelnicah, kjer je veliko pomanjkanje < delavcev. Iu temu pozi\~u so se tu- j di odzvali v velikem šte»\ ilu mož- i je, ki še morebiti niso nikdar do 1 zdaj oblekli delavskih ldač.	j
Kot navaden delavec v Ames 1 ladjedelnici je začel delati 15. av-J gusta mestni mayor (župan) A. ] Hanson na drugi šiit, ki se začno 1 ob i>ojin-l<Jne: tudi njegov sin je sprejel enako delo. Oglasilo se je, trfdi isti chm za delo dvajset 'k1' vetnikov, dva duhovnika, dva vi- j Hokošo*ska učitelja, par bankirjev i ter
več drugih ugleduih mož. Tudi •todnija je s\oje uradne ure spre- i m«nila tako, da hodo lahko šli * uradniki j« sodniki delat vsaj po' fltiri ure na dan. Par raeuih duhov- i
I
nikov in odvetnikov pa že dalj ča- i sa pomaga graditi ladje za Strica i Sama.	v
Ako vlmla ne bo v stauu po«Jati;f to jesen deset do dvajset tisoč de-ji hncev seat tiski :n ladjedelnioam
tudi črne ne bodo v stanu izgoto- i viti vsak dan eno ladjo, kot so na- s menjene.	j
Iz drugih delov Z<li aženih dr- i žav se je poročalo o hudi vročini: i tukaj .pa je najbolj toplo bilo par- 1 krat v meseeii juliju, ko je t >plo-mer kazal blizo 80 stopinj, si-er ^ P^ je navadno 60—75 s opinj. i
Poročevalec. • — <
v-	;
Ceho-Slovaki - nov
v.
vojskujoči se narod
Piše Walter Littlefield.
Aug!oš:.a vlaua je pred kratkim priznala ( eho-Slovakc kot zavezniški narid. kot geografsko. )><>-{i-tično iu vojaško enoto. S tem j«-postal v neposredni bližini nemške i Avstrije, madžarske Ogrske in prusko Nemčije zavezniški narod.
Nadalje je tudi angleška vlada oiicielno prizuala ti i češke armade. ki se bore v Sibiriji, v Italiji in na Francoskem.
Besedilo omenjenega priznanja) je sledeče:
— Od /račetka sedanje vojne «e je češko-slovaški nared z vsemi silami upiral splošnemu sovražniku. J Čeho-Slovalu so osnovali tri vpu-tevanja vredne armade, ki se bore na treh različnih bojiščih ter Poskušajo obraniti Sibirijo preti nemško invazijo.
i (ilavni namen tega delovanja je. da si pribore Čelio-Slovaki neodvisnost in samostojnost, j Velika Britanija priznava Čcho-Slovake kot zavezniški narod ter poiznava tri cask o-sl o vaške armade kcU zavezniške armado, katere se l>ore proti Avstro-Ogrski in
Nemčiji.
i _
; Velika Britanija tudi priznava pravice češko-slovaškcga narodnega sveta kot najvišji organ češko-vl-»vaških narodnih interesov, kot sedanjega zastopnika bodoče češkoslovaške vlade, ki izvaja najvišjo avtoriteto nad to zavezniško in bo jujočo ise armado.
Ena največjih zavezniških napak je bila, da so izjavili, naj o-stane Avstro-Ogrska tudi po vojni taka kot je sedaj.
Vse to je p-a izpiemcnil tako-zvani rimski pakt. Pri tej priliki je bila priznana upravičenost jugoslovanskih teahtev. Pri konferenci so bili zastopani tudi Poljaki. Cehi. Slovaki iu Rumunci ter drugi zatirani avstrijski narodi. Vsi so povedali svoje mnenje in mnenje vseh je bilo vpoštevano. Debata v Rimu je torej izčistila ozračje. To je bilo čisto draga če kot leta ] S4^. ko sta Budimpešta m Dunaj ščuvala narode, da so se borili med soboj ter sta leta lrib'7 zasužnjila podrejene narode. Te daj so so slepo borili ter so bili ljubosumni drag na drugega.
Sedaj, na podlagi limsko^a pfik-ta. pa ni to bojevanje več slepo. Sedaj s" zatirani narodi Avstro-Jjoro proti svojmi-ti tl.^či-lelju in njihova edina žcija jo. uni čiti enkrat za vselej avstrijsko cesarstvo.
Povost o nastanku češkoslovaške armade se čita kot pripovedka. Sprva je štela ta armada 6<» tisoč mož. Neko poročilo, ki jo do-spolo pred kratkim i j Berlina. u«i-ziiaiija. da je zdaj naraslo število na •'«)<!,000 mož Armada je bila na j] »rej sestavljena iz Čehov. Mora vet v. Slovakov iu .Jugoslovanov, ki so pripadali S. iu 'K avsrtro-ogr-skemu armadiieiiiu zooru. Nekaj jih je i>ripadalo tudi 2. in 1"J. ar-madnemu zlx.ru. ki ve je bil pro- ' stovoljno vdal Brusilovu meseca julija 1^17. T« jetniki so bili j>o-slani v ruska jetniška taborišča za Ural
^•"ekateri Čehi. ki sc izza za- ' če i k a vojne vdali Rusom. t;o se or- i ganiziraJi v mak armsuhie skupi- < nc, ki so bile .prideljeno ruskemu ( vrhovnemu poveljstvu Ton se i pridružili tudi oni Čehi. ki so bili I v Rusiji že pre,I vojno.	1
Ruska vlada je večkrat oticiclno » poročala o teh četah in te čete so • tudi dale povod uspešni ruski o- ] fenzivi v f.'alieiji moleča julija 1. ; 1917. Ta ofenziva sc je pa izjalo- I vila. ker rusko arntaduo povelj- I stvo ni dalo Čehom onega, kar so neobhodno potrebovali.	t
Pod re\ olutijojiarno vlado so se I ialane jetniške čete pridružile če-i? ško-slovaški armadi.	s
Centralni za verniki in njihovi 1 print a« imajo sedaj porta s tremi v
eeško-slovaškimi armadami. Stvo-rtta pa se je še četrta, ki ima ime '"zelena garda", katera se bori v {avstrijskem ozemlju, namreč v mo-ravskih gorah.
Meseca junija je dospelo v Ameriko poročilo, tla se vrše v slovanskih okrajih Avstrije v eliki U]>ori ter da avstrijska vlada brezobzirno postopa z uporniki, če jih dob: v roko. 20. julija je poslal nek Reuterjcv agent sledeče poročilo:
— Veliko število češko-slova-ških dezerterj^- se je koncentriralo v Bcskidih v vzhodnemu dehi Moravsko, l i dezerterji so dobro oboroženi ter nudijo žandarmeriji odločen odpor. Podporo dobivajo od češkega naroda, toda slednjič ' se izdalo avstrijske oblasti odredbe. da bo vsakdo strugo kaznovan,
I ki bo šel tem de/.erterjem na roko.
Enaki upori so vrše tudi v Dalmaciji. Vojaške oblasti ne morejo /dtreti tega revolueijcmaruega iri-hanja iu ne morejo zatreta oboroženih tolp dezerterjev ter pftbeir-1 lih ruskih jetnikov. (>fi.-ij<.-!••• i oo.
-	gan liosnischc Pt^st" poroča, da
-	st> s.- pojavile podobne t'»lj>t- tudi
•	v Bosni.
roda čas je, da sc ozremo /.opet
-	na <'eho-Slovake in na njihovo
•	deželo.
1 Kdo so Čeho Slovaki, katere je
-	Velika Britanija ravnokar prizna-' i Iti /i\ vojsk njo«" i sc narod in za
svoje zaveznike; A! V češko-do vaških deželah so stanovali že izz;i davne juošlosti Slovani. V srecFnjem veku je bila
-	1 V-ška eno izmed najbolj moiio'*-. nih srethijeevropskih kralje-tov. i Piaška univerza je lahko tekmo-' vala s paiiško, med Češko in Fian-r oijo so pa vedno vladali zelo pri-I j a t oljski odn.,Š.iji.
Husitske vojne, ki so se vršile . v petnajstem stoletju, so bile
-	nredhodirice reformacije
Na Češkem so se začele zm«->-
-	ujave leta 1526, ko je bila pode-r ljena vlada Ferdinandu Ilahšbur-
-	škemu, avstrijskemu nadvojvodi, ?;ki je bil tedaj izvoljen ogrskim ' kral jem. To je bila cisto "osebna
/veza tre!i kron, toda Ogrska je x bila skoraj vsa poil turškim priii-. s kom. Hal>sburžani. ki so tedaj . imeli vlado, so napeli vse sil»-. da t bi germauizm;ili. oziroma avstiia-. nizirali vso Češko. Čehi so bili v . tridesetletni vojni poraženi ter so
>	jih smatrali za podložen narod. f*ri tej pfililti jim je bilo tudi mivzeto
. narodno plemstvo. Coiio-Siovaki . so od onega časa veliko pretrpeli, i toda v njih je vedno naraščala >ra-rodua zavest in želje pe svobodi _ ter neodvisnosti, i Cehi prebi.*ajo na Češkem. Mo-.•ravjrfiem in v a\strijski Šlcziji. Po . setlanji ustavi so kronovine av-. strijVkega cesarstva t<*r se lrdia-r jaj« v severnem delu Avst-rij-.' in južno od Nemčije. — Slovaki pre-i bivajo v gorenjem dolu Ogrske in . se stikajo s Čehi na Mora.vskem in i Šlcziji.
j Ta dva naroda sta pa pravza i prav le on narod. Ločujejo ju je ? malenkostne jezikovne ja'.like. r Politična j-azdelltev se je izvršila . leta 1S67. i:o jo nastala sprava . mod Avsnijo m Ogrsko, ali tako /vani dualizom. vsle<! česai >•» pvi-. {»atlli Slovaki ogrski polovici av . strijsko. ; .iona i h i je.
("citi in S|ova'\i so votlno d« lo-. vali složno v popolni harmoniji za . združenje iu neodvisnost.
CeSii so eden izmed najbolj ei\ i lizirauih narodov celcjra sveta !«•.■• . so v avstrijskem oe^ai-stvu naj-. u> i.i raz\it g(»sj>oilarski nan»d. V ( čeških deželah se priilflujc naj v«-'"-. premoga iu želez.i. v njih -o velike . jovarne. vsi oktaji -■» \t:\ izvnnred-, »».o rodovitni.
t Slovaki ječe pod madžarskim . j:w»noriii. toda Kjerkoli so j^rosli, . posebmi pa Združenih državah . sc ji!i zamore v vseh ozirili lahko j primei jati s Ce-i.i.	; j
Češke dežele merijo približno . :W.»KX» kv adratnili milj. dočim me-'
>	riio slovaške pokrajine približno . kvadratnih milj.
Z .»žirom zridtii.- vtetje. ki sije vršilo l»Ma 1'JlO. je šes4 an po! •niijoua Cehov ter tlva miljonaj Slovakov. Tod-.: piunisliti je treba.
•	da so te številke prikrojene v av-stiijske politične svrhe. Po mnenju či-ških statKtikov je o»cm mi-ljonov Cehov in tri milj>-ne S|o\,i-' kov M<-d njim: prebiva tii miljo-' ne Nemcev ter par stotisoč Ala-' džarov. Cehi in Slovaki zahtevajo5 popolno avtonomijo za svoje le žele. V Združenih drŽavah je Ce-j ho\' in Slovakov več kot dva mi-Ijona.
!j»*ta	se se Celil sprli s te-
danjimi \'scj:"t.:<-i. in »»grška icve-' lucija pod Ludvikom Košir!om j<* posKušala Oilvzeti Slovakom v<e »vobi»ičtne. Posledica toga je pa bila, da je bilo vrč revolucijiMiar-bo gibanje zatrto ter da &o ilabs-
J
Ali je vaše zdravje ^ vredno 3 č^te?
Ako trpite uu uenoznosti, želotlCnifi in lediC-nili bolečinah, zaprtju, splošni slatiosti. j:lavoJ>olu. nimate toka. imate nečisto kri. ako ste utrujeni, i*oTu-tite (tncmosli zjutraj. :vki> imate tn»lc-činc v lirhtu. izim^'-ajc in tnozole na
•	iltra7.il. :<bo izgledate starejši kot «tc
v	resuici. nikar ne trosite denarja za ne] h »znana zdravila.
Pošljite nam pismo z znamko /ji 3 cente in s svojim naslovom in mi vain liemo poslali r. otiratno poŠto, popolnoma prosto, brez kake obveznosti od vaše strani popolno tridnevno zdravljenje našemu alravjc in huh" vračujo-ec^'a in kri ristoCvsa
•JU VITO
(MI.ADO ŽIVUE.VIE)
/ilravila. ki jo sestavljeno iz čistih t zdravilnih zelišč, ki so rastla v dežju ! in na sohu-n v vrtu matere narave.
Naslov: J1MTO IAHOItAT<»RT. South Ilill Hramb 5, rrrTSDUUUH. r.\.
buržani '.opet zad< bui na lvlad«».
Leta 1SJ>7 je bil cc-ar Frane .lože' priiiu i iu ' zeti Madžare v " paiiuei šip" \ nakar so bili Ceiio-Slovaki razdeljeni v dva dela cesarstva. S teoretičnega stališča jo bila Češka .-e vedno neodvisna kraljevina in eesar Frane dožet jo ji>il že obljubil, da sc bo dal kronati v Pni g i za kralja. T<m1u HLs-marokov vpliv je to preprečil. < >d ornega časa so bili Cehi vedno v sporu s Habsburžani in vladujo-čini jii/.redmn v A v.-»tri ji. Kavno Itako so tudi nasprotovali \plivu j nemškega ee-a- ^tva. ki jiii je -ma-|ti<ilo z.i veliko ovi»-o pri tiresiiičit-
vi	svojih nači iov. Večina češkega
naroda sc je ilolgo časa borila za . . . !avtonomijo v tederaiizinmem av-
istrijskoni cesarstvu pod hahshur-'ško krone, toda strahovlaila in |trpljenje \ Sfdanji vojni sta l^li-| ko vplivala nanje, da so s«- začeli >horiti za popolno neodvisnost. S Pred av-' rijsko vojno sodi:-če je jptišlo na tisoče Ceho-v. ki so bili j ustreljeni. Avsiiijska vlada je /a-Iplenila Cehom posestva iu zapira-|!a narod. Češki vojaki so sc pa nu H cm /«• j>ridruževa!i Rusom iu j Srbom, in sicer v velikih množinah.
Končno se je pa stvori I meseca j novembra leta P)15 v 1'arazu od-hor čeških izgnancev, ki je zahte-j ^ al [»opolno združenje, in neodvisnost češkega naroda. To stališče I je naletelo na veliko odobravanje J v češko-de žel ah. Pri češko-slova-,škeui narodnem oilboru. k: sc j<-zatem organiziral v Parizu, so sl;--de i mo/j : preds* tnik jo dr. To-■ "o; ž vlasarvk. .»rotesor lilo/.o-fije i.a praški univerzi: on je tudi \ n-aprej ioloče-i a |.;vcgii jned-vliiil-a	'[\o-slovaš!vO rej.nldike.
Zatem st.i \ r»dboiu tndl •'•učili-š!.i urol'-'-oi- Jr. Kdv-ird iSencš iu «!■•, Milan >tef*a ok Slo\ak . .dav-iui .>troii'>n! zvizdar . ki je sedaj po!!, i'iiiiv \ !faneo>ki a.viril-sl.i služili. Podružnice t -ga odbo ra i,i'e \	ijene j"; i azilih
•	op^kiii pri stolnih mvstih. Podi užnica j*- udi \ /di '.i ž« i i: *i državah kjet č:* ivO-slO Vil ^ko pfihi-v»; 1stvo na vse na<mo i i / v.-omi mormi podpira naiodno gib**njc. To leto je ti,- Ma-.aryk \V;;-h nigt nun.
Francija je prveira juiij;. i» i-
znala m-odv i-m-si < dm Slovakov
tin avto) rteto češkega uar^-lnega
odbora !;-»t nrov.zoi č.io vi rlo. i •
Tomu vzgledu je liia tudi lia-liju iu slednji - Velika Britanija.
Koncem sedanje v tjne b«> češkoslovaški na?"d p'v<si in svobmleii prvič i/za 'ot.» IHl'u. ! Njihova sedanja nioflnarodisa politika j<- v trdni zvezi s Poljak t in -iuifoslovani. I »rezdvoimio boflo vsi ti navdušeno j»ozdiavljali vsta i no vite v bifjje na ro<|.-»v. k:it'i*e ni*-itien ' o /.asi<raiati e^rnj skim na-
rodom ;»rostost. I_|_
RAD BI DObIL KUHARICO
-!«,vens".e narodnosti, ker	se
\ >." n -.vcli.'al kuhati kot samec *J!» let -tar. katera bi mi Laha h. do sunt . Predciost i najo od 20 do h t stare Priložite sliko. Za tajnost in t omi is! ja»nčiiti. Sliko na z:thle* o"\ »'lu-ie. Torej, t lok leta. se-(dnj vam ^-olnee vije! NaslovPrimorec, 15ox 34, Davis, W. Va.
s	\
UstanorljexiA Ma 1898,	CHsval nnd t ELY, IDI,	Mrorporlriaa leta 1906,
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVANSEK, Bx 251, Conemaugh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BAL A NT, Box 106 Pearl Are^ Lorain, Ohio.
Tajnik: JOSEPH P1SHLER, Ely, Minn Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih amrtnin: LOUIS COSTELLO, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOS. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., N. E. Pittsburgh, Pa.
NADZORNIKI:
JOHN GOUŽE, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ. 9641 Ave. "M" So. Chicago, IU. IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittaburgh, Pa.
POROTNINI:
GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Waah. LEONARD SLABODNIK, Ely, Minn., Box 480. JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa.
PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 624 — 2nd Ave., W. Duluth, Minn. MATT. POGORELC, 7 W. Madison St, Room 605, Chicago. I1L
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN. 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK ŠKRABEC, Stk. Yda. Station RFD. Box 17. Denver. Colo.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljat ve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani Članov ae ne bodo oviralo.
Društveno glaBilo : "G L A S NAROD A". Se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop.
Jednota posluje po "National Fraternal Congress"
lestvici
,V blagani ima nad četrt miljona dolarjev; bolniških podpor, poškodbin in smrtnin je že izplačala do 1,300.000.00 dolarjev.
Bolniška podpora je centralizirana, vsak opravičen bolnik si je svest da dobi podporo, kadar jo potrebuje.
Društva Jednote se nahajajo po več naprednih slovenskih naselbinah, tam, kjer jih šc ni, priporočamo ustanovitev novih; društvo se lahko ustanovi z 8 člani ali članicami.
Za nadaljna pojasnila se je obrniti na glavnega tajnika.
SPLOŠNO GLASOVANJE.
Glasovnica posameznega člana (ice).
(»lavni in nadzorni odbor ji» soglasno sklenil na polletni seji. da vsled izrednih razmer povišajo dnevnice glavnim uradnikom in delegatom i/. M.OO na $6.00 dnevno in da se poviša plača glavnemu tajniku za 20 odstotkov ali iz $200.00 na $240.00 mesečno. Ker pa glavni odbor nima moči, da bi sam premenil pravila, se sklep glavnega odbora nveljpavi le ako odglasuje zanj dvetivtjinska večina članov(ic) potoni splošnega glasovanja.
V smislu pravil, točka 29, člen V. imajo pravico do splošnega glasovanja samo enakopravni člani in članice. Voli se lahko na seji ali pa doma, paziti pa mora, da je glas oddan v določenem času. Splošno glasovanje jt v veljavi šest tednov, prične se 18. avgusta in st konča 2>. septembra 191S. Glasovnice, katere ne bodo prijavljene do 28. septembra se ne bodo upoštevale.
1.	Ali ste za to. da zvišajo dnevnice glav-	DA NE idni uradnikom iu delegatom iz $4.00 na $.000
dnevno I
2.	Ali ste za to, da se poviša plača glavnemu tajniku za 20 odstotkov ali iz $200.00 na $240.00
mesečno, s 1. avgustom 1918?
v mestu .................... državi ............. 191g
(Pečat društva.)
Podpis člana (ice).
Pojasnilo
Pittsburgh, Pa. [
V glasilu JSKJ. z dne 15. avg.J je naznanil bna»t glavni tajnik Pi-šler, da je protizakonito sprejemati asesmente za take člane ali članice, ki žive v starem kraju, in da naj krajevna društva take člane, oziroma članice, takoj suspendirajo, l er bi v nasprotnem slučaju prišli v konflikt s postavo "Trading with the Enemy Act".
List "Fraternal Monitor", ki je avtoriteta v pogledu podpornih društev, pa piše v svoji izdaji z dne 1. avgusta sledeče:
"Razne bratske podporne organizacije opozarjajo svoje claiwtvo na določbe m tolmačenje kongresnega akta. omenjajoč potrebo imenovanja dedičem v svojih certifikatih take osebe, o katerih a-ineriškem državljanstvu ni nika-kega dvoma. Pojasnjeno jc, da, ako dedič biva v teritoriju take države, s katero se nahajajo Zedi-njene države ali njani zavezniki , v vojni, všteva tak teritorij, ki je okupiran od vojaških ali mornariških čet in ne oziraje se na ■ . - ■ k ■ 1
(njih državljanstvo ali narodnost, ion ali ona (dedič) se smatra "sovražnikom" glasom izakona o poslovanju s sovražnikom (Trending with the Enemy Act). Ako kak dedič »pada v področje tega za-' kona, se članom priporoča, da svoje certifikate nemudoma izpre-menijo, kajti nijedno bratsko podporno društvo ni v stanu izplačati podpore na podlagi certifikata, v katerega so zainteresovaaio osebe, koje se smatra "sovražnikom" ali "zaveznikom sovražnika**.
iz gori navedenega je torej razvidno,-da ne smejo člani ali članice naših podpornih organizacij imenovati dedičem tak« osebe, ki živijo v sovražnikovem teritoriju, tmli ako je tak teritorij pod okupacijo zavezniških čet. Ako sc hočemo izogniti nepotrebnim nepri- : likam, je potrebno, da vsi tisti, ki : imajo svojo poMurtnino vknjiženo na osebe, ki bivajo v starem kraju. nemudoma izpremeuijo svoje i certifikate, kajti na noben način : ne želimo priti v konflikt z ame- 1 riakimi postavami, marveč hoče «
mo iste povsod in ob vsaki priliki uvaževati.
Umestno bi bilo. da s? glavni tajnik še natančneje informira o tem važnem vprašanju :n svoj rezultat naznani članstvu, da s*? bomo vedeli ra\nati.
Z bratskim pozdravom Anton Zha.šuik. predsednik društva sv. Štefana št. 26 JSKJ.
Naznanila
I Z J A V A.
Društvo sv. Jožefa št. 53 JSKJ. v Little Falls. N. Y, je izjavilo sledeče glede povišanja plače jed-uotinim uradnikom:
1.	Plača naj se poviša glavnemu tajniku br. Josipu Pišlerju za 'polovico, kot je bilo poročano v glasilu. to je. da se mu iplaiča $225 na mesec za sedaj, kajti razmere so res take, da mu je treba povišati plačo. Kar se tiče drugih uradnikov, naj bi pa ostalo pri starem; plače, kot so dosedaj bile, res niso •prevelike, paič pa se iUhaja ž njimi, ako ni človek preveč izbirčen.
2.	Želimo, da se tudi druga društva oglasijo in izrazijo svoja mnenja gle-de plač ter da pride do splošiieiga glasovanja.
Z bratskim pozdravom
Frank Mas le, tajnik.
Tem potom obveščam vse člane in članice društva sv. Jožefa št. 85 JSKJ. v Aurori, Mirni., da se pokioštevilno vdeležijo redne rne-s ročne seje, ki se vrši v nedeljo 25. avgusta ob 9. uri dopoldne* v navadnih prostorih. Imamo več važnih stvari na dnevnem redu, ka kor tudi splošno glasovanje. Pozor, bratje! Kateri se ne vdeleži te važne seje, .plača en dolar globe v korist Ameriškemu Rdečemu Križu.
Z bratskim pozdravom
John Rožauc, tajnik.
Razpis službe «
1st E Si: ZMOŽNO OSEBO ZA POMOČNIKA GLAV. TAJNIKI' JSKJ. ZNATI MORA PISATI NA PISALNEM STROJU TF.R IMETI NF.KA.J SKUŠENJ V KNJIGOVODSTVU. VSE PRIJAVE JE POŠILJATI GL. TAJNIKU J SKJ.	(22-24—8)
Kako se je Džingis Kanu odrezalo pot
Angleška armada je ravnokar izvršila dejanje, ki je eno najbolj slavnih med številnimi, katere se je izvršilo v sedanji vojni. Neka angleška sila, ki se je najbrž napotila od Tigrisa, si je priborila pot skozi Perzijo ter se pojavila v Baku, v petrolejskem mestu ob Kaspiškem morju. Razdalja znaša v zračni črti nekako 700" milj
Baku se nahaja v bližini ceste, kateri je sledil Džingis kan pri invaziji v Evropo, ko je opusto-šil svet krog sebe z ognjem in mečem. Cesta, kateri je sledil Džin-gU kan na svojem uničevalnem pohodu iz Indije, je cesta, po kateri so korakali Nemci naprej na svojem uničevalnem pohodu prot Indiji v iztočni smeri. Pri Baku pa se tudi nahaja armenska a t mada, ki se je dosedaj uspešno u-stavljala Turkom in Nemcem, ki so hoteli odpreti pot proti IndijL Ta armada je sedaj v stiku z angleško in nje obstoj je zagotovljen. Nemška pot v Indijo je zastavljena.
S pojavom te angleške ekspedi-cijske čete na severni meji Turčije, preti turški silam v Mali Azl-ji nova nevarnost. Zajelo se jih je med dvema klešč ima pritiska angleških sil v Mezopotamiji, Si- . riji in Palestini na jugu ter pritiska angieško-armenskih čet na se- ' vera.	1
To je čin strategije, ki pr'ja -najbujnejši domišljiji. Na nemško ' podjetje so odgovorili Angle2i » veliko večjim podjetjem. Iztrgali 1
so Nemcem iz rok moment prcic j
' »
MESEČNI PREGLED MED DRUŠTVI IN JEDNOTO.	j^r	( Za bmno julij 1918.
1.	251.98	133.40	33.25	4.52	22.60	-445.75	100.00	*100 00
2.	233.59	168.50	39.75	4.50	22.50	468 84
3.	93.61	59.00	14.50	1.96	9.S0	178.87	40.00	40 00
4.	65.20	45.90	6.25	1.42	7.10	125.87	69.33	69 33
5.	£2.63	45.95	10.25	1.26	6.30	1.00	127.39	26.00 26 00
6.	36.56	37.40	5.75	0.88	4.40	94.99	30.00	3000 -9.	278.09	152.80	44.25	5.30	26.50	1.00 507.91	298.68 >98 68
11.	44.55	28.60	8.00	0.92	4.60	86.67	43.00	~43 00
12.	87.04	61.85	15.25	1.90	9.50	0.25 175.79	92.00	92 00
13.	95.09	75.80	16.75	2.18	10.90	200 72	30 00	30 00
14.	46.74 . 22.10	4.50	0.84	4.20	78.38	7.00	7 00
15.	99.94	58.65	14.25	1.98	9.90	]84.72	12.00	12*00
16.	115.04	116.00	8.25	?.18	15.90	3.00	261.37	94.00 94 00
17.	12.04	8.50	3.00	0.22	1.10	24.86 *
18	23753	15770	4250	5 08	25.40	0.25 468.46 1000.00	1000 00
19.	149.42	102.50	24.25	2.88	14.40	1.00	294 45
20.	100.26	77.95	16.25	2.16	10.80	207 42
21.	110.49	61.95	15.00	2.06	10.30	I99.8O	53.00	' 53.00
25.	180.09	122.05	29.75	3.48	17.40	2.00	0.25 355 02
26.	97.49 .	59.40	16.00	1.86	9.30	184.05	86.00	86 00
27.	52.79	45.90	9.25	1.12	5.60	114 66
28.	30.25	18.60	4.25	0.50	2.50	56.10	121.00	1«M 00
29.	113.28	61.75	15.75	2.12	10.60	4.00	207 50	62 00 62 00
22071	14315	4.14	20.70	0.25 388.95	90.00	9000
31.	101.42	91.20	21.75	2.84	14.20	0.25 231 66 -
32.	89.56	59.20	35.25	1.62	8.10	0.25 173.98	78.00	78 00 33-	100 37	66.30	18.50	2.60	13.00	200.77 1000.00 10.00	1010.00
35.	84.15	51.55	13.75	1.62	8.10	0.25 159 42	199.33	199 33
36.	198.98	172.95	37.00	4.14	20.70	3.00	0.25 437.02	162.00 162 00
37.	454.95	298.65	61.25	8.68	43.40	3.00	869.93	174.00 17400
38.	70.64 ;	45.70	11.00	1.20	6.00	13454
39.	131.89	86.00	17.25	2.28	11.40	1.00	249.82	86.00 86 00
40.	124.89	65.25	17.50	2.58	12.90	<>2312
41.	41.44	29.45	7.00	0.94	4.70	'	V.53	49.00 49 00
42.	102.38	69.10	6.75	2.02	lO.lu	0.25 190.60	59.00	5900
43.	53.12	31.35	8.25	0.98	4.90	98.60	50.00	5000
44.	70.93	50.15	1.48	7.40	129.96	134.00	134 00
45.	141.33	107.50	26.50	3.10	15.50	3.00 .	296.93 It	' 47.
49.	93.85	60.80	15.50	1.60	8.00	179 75	900	900
50.	34.69	27.95	5.75 . 0.76	3.80	v	72.95	34.00	34 00
51.	37.09	26.35	8.50	0.66	3.30	75.90	37.33	3733
52.	82.71	54.95	15.50	1.72	8,60	163.48	41.00	41 00 53-	1J 7.84	83.10	23.00	2.64	13.20	2.00 24178	23.33 *>333 54.	42.51	26.25	6.25	0.84	4.20	80 05
f>5.	83.97	59.00	12.25	1.56	7.80	1.00 16558
57-	52.06	37.95	8.25	1.16	5.80	10522	3100 00
58.	80.94	49.75 ' 13.75	1.58	7.90	153*90 •
60.	44.98	35.60	3.25	0.84	4.20	0.25 89^12	10.00	JO 00
61.	50.56	54.85	11.25	1.22	6.10	«	123.98	10.00 1000 64.	33.07	21.05	5.75	0.54	2.70	63 11
66.	97.42	51.85	15.00	1.36	6.80	172 43	21 34 '»1 31
68.	66.61	38.2»	3.50	1.14	5.70	11509
69.	43.66	27.85	3.00	0.76	3.80'	'	79 07	i
70-	3'-85	32.20	7.25	0.86	4.30	4.00	86 4b	42.00 4" 00
71-	l39-93	112.05	30.75	2.58	12.90	1.00	0.25 299.36	54.00 54 00 72.	30.01 » 16.15	4.25	0.54	2.70	53 65
75.	39.37	65.20	14.00	1.44	7.20	1.00	128.21	78.00 78 00
76.	36.55	22.10	6.25	0.74	3.70	69.34	32.00	32 00 a.	48.04	32.75	4.75	0.98	4.90	1.00 9" 4'»
78.	136.52	61.20	15.75	2.20	11.00	226*67
79.	21.88	17.75	2.75	0.42	2.10	*	4490
81.	16 65	34.70	5.75	0.66	3.30	1.00	6° 06	1
82.	72.33	54.40	13.25	1.54	7.70	0 25 149 47
83-	31.13	22.65 ^	3.00	0.48	2.40	59.66	47.00 47.00
85-	125.36	81.85	19.50	2.30	11.50	0.25 240.76	50.00	50 00
86-	40.44	26.70	4.75	0.80	4.00	1.00	77.69	62.00 6"00 87.	23.42	27.95	7.25 0.70	3.50	62.82	25.00	"500 «8.	48.89	41.25	9.25	1.02	5.10	105.51	78.00 =8 00
52.33	40.50	2 00	1.14	5.70	101 67
90.	28.75	26.35	0.62	3.10	58 8"
»2.	38.36	31.0a	7.75	0.76	3.80	m ,Z	44.00 44 00
94.	153.74	86.70	24.25	2.74	13.70	o81 ^
48.86	34.00	9.75	1.08	5.40	0.25 "99^34	10.00	l000
100.	28.76	21.25	6.25	0.50	2 50	59 <>6	•
2020	050	2.50	57^4	38.67	38 67
103.	6o.o2	59.30	12.25 . 1.38	6.90	145.35	118.00	118 00
1<H.	22.61	54.65	4.75	0.60	3.00	1.00 56.61	»
105.	60.73	44.15	1 0.50	1.10	5.50	0.25 122 2,,	29.00	»900
106.	41.13	38 40	9.00	0.80	4.00	1.00	94 33	52.00 5<> 00
107.	24.18	19.35	4.25	0.48	2 40	50 66	■
108.	45.76	45.95	10.50	1.24	6.20	109.65	16.00	16 00
109.	25.62	19.55	5.50	0.54	2.70	5391
110.	98.07	73.35	8.00	1.66	8.30	1.00	1.80 19218	20.00 "000
111.	38.56	36.45	9.25	1.08	5.40	90.74	35.00	Soo 113-	24.63	17.85	5.25	0.48	2.40	5061
114.	113.07	117.60	17.25	2.72	13.60	0.25 264.49	165.00 165 00
116.	55.78	34.75	7.25	1.32	6.60	. 0*> 105.95	69.62 6962
11'-	17.41	16.15	4.75	0A2	210	40 83
118-	17.12	9.35	2.25	0.30	1.50	30 52	20.00 20 00
J™-	774	1700	225	0.40	2.0U	2.00 2.00 33.39	10.00 10 00
120.	46.38	45.05	7.50	1.10	5.50	1.00	106.53	54.00 54 00
121.	36.68	25.20 "	6.50	0.74	3.70	72 82	34.00	34 00 J22-	2776	35.35	6.00	0.68	3.40	2.00 75.19	10.00 1000 i?3-	18.83	17.90	2.75	0.34	1.70	1.00 42 52
26.14	26.70	2.25	0.58	2.90	1.00	59.57	27.00 >7 00
17-39	21.30	0.38	1.90	1.00	4191
126.	5.95	27.30	3.75	0.38	1.90	2.00 41.28	38.00 38 00
127-	ll-58	22.60	1.75	0.36	1.80	2.00 16.50 5*59	,
128.	14.17	13.10	0.24	1 20	12.00	40.71	,
Anton Kovenčan posamezni član	*	12 00
7633.88	5462.60 1155.75 154.84	774.20	61.00	24^5 15278.82 2000.00 3799.63	579^63 pomeni številko društva, druga smrtninski sklad, tretja bolniiki sklad, četrta glasilo, peU onemogli sklad šesta stroskovni sklad, sedma pristopnino, osma razno, deveta skupaj, -deseta smrtnmo. enajsta bolniško podporo, dvanajsta skupij
nečenja ter jih presenetili na iztočnem bojišču na bolj obsežen način kot so bili Nemci kedaj v stanu storiti.
To je presenečenje, ki bo prišlo prceej drago sa Nemce, za Turke I pa tm draiie.
Žeter 1trtmtL
Washington, D. C., 21. avgusU. Kakor pravi današnje of!eijelno poročilo iz Rima, so italijanski rojaki v sovražnem ognju spravili
'poljske pridelke um desnem brega
____ » . ■ -
Italijansko bojišča.
Rim, Italija, 21. avgusta. — Ob eeli avstrijsko-italijanski fronti s ose vršili vroči artilerijski boji. Sovražne poizvedovalne patrule ob Pijavi so bile pregnane. Izstre-iljeni m bili itirje sovražni aero
Tiskovni papir.
Montreal, Canada. 20. avgusU. R. S. Kellogg, tajnik News Print Service Bureau v New Yorku, naznanja, da je bila dne 10. avgusta zaloga tiskovnega papirja najmanjša, kar se spominja ured.
iTLAS NARODA. 22. AT G. 1918.
Aktuarsko poročilo namenjeno članstva J. S K. J.
READJUSTMENT
For
South Slavonic Catholic Union.
1. T lie very first thing for consideration in respect of life insurance i- the character, of the business because it differs from that uf any other in which men ordinarily are engaged.
2. For examples: A farmer 'is prosp* rous when he can pay all
•	expends of every kind and have money in bank at the end of his year\ labor. And if his net income continues to increase from yefcr ?«» year certainly his affairs are iu good condition. Likewise with the merchant, the mannufac-turei, the lawyer, the banker, tin day-laborer, or Ihe clerk. when he can end the year without "debt, or villi money enough to meet all i obligations and to spare, his financial situation is considered ; sal is factory.
.'J. However, a life insurance organization, fraternal or old line may pay all claims and expenses and end the year with thousands of dollar in excess of ail accrued obligations and yet be in a financially position.
I.	T" bring tin- rase home, let us 1 make a concrete example of the So * Slavonic Catholic Union.
r>. A review of the la-t years ' will b» suffineicnt for the illustration:	1 12/31/14 Net Fund above accrued claims $142.051.20 12/31/15 Net Funds above ae- J erued claims 179.4H4.30 3 2/31/1 b Net Funds above accrued claims 203.618.35 ! 12/31/17 Net Funds above ae- 1 erued claims 232.955.21
6.	In four years, 12/31/14 to , 12/31/17.* t here was an increase of net "Admitted Assets'' of $90, J'04.01. Trie increase was $29,336. £6 in l?n 7.	j
7.	The insurance protection out- ] standing was;
12/31/14 Protection iu force c
.fb.270.000 12/31/15 Protection iu force |
b.028.000
12/31/Iti Protection in force j
6.062.000
12/31/17 Protection in force }
6.271.0O
h. The insurance obligations 1 had increased only $1500 in four years, while the net funds avail- i able for the payment of death i claims, as stated, had increased i by $90.904.01.	s
9.	The death claims incurred 1 each year were:
1914	Death Claims $70.500 1
1915	'	51,500 ]
1916	" "	72.000 ■
1917	" "	65.200
10.	There were fluctuations, but j the claims in the last of the four J
years were $-"i.i00 less than in 1914 1
|
though there were $1500 more in- ' suranee at risk in 1917.	'
II.	During the four years provision was made for the aggre-' gate payment of $259.200 in death j1 benefits, and at the end of t he-period there was the large amount -of $232.955.21 on hand, over and 1 above all accrued obligations that * could be used in payment of fut-j1 ur»- ela jus.
12.	Furthermore there would be/
the net annual income from as-!
i ■
segments with which to pay claims lit 1917 the net assessment income was j*92.392.10, while the death claims incurred were $65.j 200. giving excess contributions;
*	of $27.192 10.
13.	To the average member, indeed to almost all of the members. the foregoing figures exhibit a satisfactory financial situation.
14.	Few members consider anything further, or know anything further, about the situation of I the Union.
15.	In truth, very little more than figures like the foregoing are presented to the in an understandable form.
16.	Either of the three exhibits just made readlv can be understood, and the natural conclusion is that everything is sath> factory. Certainly such a show in g would be satisfactory in anj other business.
17.	Now eomes our difficulty.
18.	It requires that men should think and reason in order to distinguish the business of life insurance from that of other kinds.
rnmmrn n n n	KPpye pr
<\7W	I
^ PREVREDBA	|
z&
Jugoslovansko Katoliško Jednoto.
1.	Prva stvar za p re v Jarek v
-	pogledu živi jen ske zavarovalnine . je značaj takega podjetja, ker
se isto razlikuje od vsakega drugega, v katerih so možje navadno nastanjeni.
2.	Na primer: Farmer je uspešen kadar zamore plačati vse -»'oje stroške iu da ima na banki koncem leta denar za njegovo celoletno delo. Iu. ako njegovi čisti dohodki vedno naraščajo od leta do leta, so njegove zadeve #v jako dobrem stanju. Kavno tako je z trgovcem, tovarnarjem. advokatom. bankirjem, z mezdnim delavcem ali s pisarjem, kadar zamore zaključiti leto brez dolga, ali da ima dovolj da pokrije vse obveznosti in da nekaj prihrani; njegovo finančno stanje je smatrano zadovoljivo.
3.	Vsekakor pa. življeuska zavarovalna organizacija, bratska ali stare vrste. lahko plača vse zahteve n stroške in ima koncem leta na tisoče dolarjev v presegu od vseh naraslih obveznosti.) in je šc -. finančni nesolventni poziciji.
4.	Da sc z zadevo seznam i in o I naredimo si vtrdljivo primero od Jugoslovanske Katoliške Jednote-
"e Pregled za zadnja štiri letr, bo zadostoval za ilustracijo:
12/:ll/14. Čisti skladi čez na-roistle obveznosti za izplačati $142,051.20.
12/31/15. Cisti skladi čez na-rast le obveznosti za izplačati $179.464.30.
12/31/16. Čisti skladi čez na-rastle obveznosti za izplačati $203.618.35.
12/31/17. Čisti skladi čez na-rastle obveznosti za izplačati $232.955 21.
6.	V štirih letih. dee. 31, 1914 lo dec. 31. 1917. je b i naraščaj! čiste priznane aktive v znesku! $90.904.01. Čisti naraščaj v letu L 1917 .»e bil $29,336.86.	j
7.	Zunanja zavarovalna protek- ^ cija je bila :
Dec. 31. 1914 protekeija v ve- 1 J javi	$6.270.000.
Dec. 31, 1915. protekeija v veljavi	6.028.000.
Dec. 31. 1916. protekeija v ve- h Ijavi	6.062.000. 1
Dec. 31. 1917 protekeija v ve- 1 •javi	6.271.000. *
J*. Zavarovalna odgovornost je x uaiastia samo za $1,500.00 v šti- i rili letih, med tem pa je narastel ^ čisti prebitek v skladih, iz^katerih '' se plačujejo smrt nine, kakor že * rečeno za vsoto $90.904.01. " 1
9.	Smrtni slučaji nastali vsako leto so bili:	'
1914	sm rt n i ne	$70.500. 5
1915	smrtnine	51.500. ■
1916	smrtnine	72.000 1 11917 smrtnine 65;200. s
10.	Smrtni slučaji omenjenih • let so bili iiestanovitii'. toda smrt- J
J ni -lučaji <m1 zadnjih štirih let so j bili za $5,300 manjši kakor leta ; 11914. akoravno je bilo v letu 1917 1 'za $1.500 več zavarovalne rizike jalj odgovornosti.	-
11.	Tekom zadnjih štirih let se J je skupno izplačalo smrtninskih 1 podpor v skupnem znesku $259. ' 200, 11» koncem te dobe je ostj.'* 1 j na rokah velik preostanek v znes-)ku $232.955.21 čez vse narastle ' (obveznosti, kateri se zamore upo- ; i rabiti za plačevanje bodočih smrt-
i niti.
12.	Nadalje bodo še čisti letni ! < lobod k i od asesmentov z kateri-
; mi se bode plačevalo smrtnine. V j leta 1917 m> bili dohodki od ases-meniov ^»2.^92.10. med tem - sq l>a znašali smrtni slučaji za $65. 2000.00. v čemer dohodki presegajo izdatke za $27.192.10."
13.	Za povprečnega člana, fak-tičpo za veliko večino članstva izgleda predstoječi pregled finan-
-	čuega' stanja povsem zadovoljiv) ■ : 14. Malo članov premišlja kaj : dalje, ali da kaj več ve o situaciji
Jednote.
* ,15. V resnici prav malo več ka« ; kor predstoječe številke, katere |
-	so jim predložene v razumljivi ob-, liki. |
16.	Od vsakega izmed treh ra r ► vno narejenih pregledov se da raj
-	zumeti in naravni zaključek je <i vsestransko zadovoljiv. Prav go-;
tovo bi bil tak izkaz zadovoljiv v, i vsakem drugem podjetju.
17.	Sedaj , pride naša težkoča. i
18.	Zahteva se. da človek mi-1 sli .in prevdarja, da mu je mogoče1
-	razločevati podjetje življenske
-	zavarovalnice od vseh druzih pod-' i jetij.
irihodnjič.) __________ j
AMBRtCAN, BnimSH. OAPAHE5E, TOEM'CHf "Ira^
^ viAptyosTOK ~ • ^ . ..v:;,:•.	^^	.--X ■
VOJAKI IN MORNARJI ZAVEZNIKOV, KORAKAJOČI PO ULICAH VLADIVOSTOKA.
Kako so si Ceho-Slovaki priborili pot
I	skozi Rusijo
i ■1- i
I IZ VLADIVOSTOKA JE PRIŠEL STOTNIK HURBAN V WASH-i INGTON. — PRIPOVEDUJE O POHODU ČEŠKO SLOVAŠKIH CET IZ UKRAJINE V VLADIVOSTOK. — NEMŠKI IN MADŽARSKI VOJNI UJETNIKI SO DELALI NAJVEČJE OVIRE. — BOLJŠEVJKI SE NISO HOTELI BOJEVATI.
Washington, D. <'.. 20. avgu-'si sta. — Vladhnir S. Hurban. stot-| nik v češko-slovaški armadi, je s prišel v Washington iz Vladivo- ( stoka, da poroča vrhovnemu P"-j v veljniku čcško-slovaške armade iu?n predsedniku češkega narodnega v sveta profesorju Masaryku o do-j življajih Ceho-Slovakov od «"*asa. rn ko so pobegnili kot vojni ujetni-ib ki iz Ukrajine proti vzhodu. !'
—	Povest o postanku naše ar- -s made, o njen h operacijah na ru-!n ski fronti in njen pohoti okoli! ti sveta na francosko bojišče se bo v j poznejših časih brala kol fanta- e stičen roman, v katerem domišlji- \ ja preide v prozo. — je rekel ? Hurban.	j:>
t
—	Nasa armada je bila organi-j [ zirana iz čeških in slovaških voj-jr; nih ujetnikov poti skoro nepre-j< magljivimi težkočami. Bojevali j -rno sc z ni.sko armad« n smo bi- 11 li od polletja 1917 na ruski fron-j\ ti edina armada, ki je bila sposo ji: bna za vojaške operacije v pra it vem pomenu bese<le.
V juliju 1917. tekom prve revo-j a luejoiiarne ofenzive pod Keren- n skim, je bila naša armada edina.j ki je napadala in prodirala. ji
Ko so boljše viki v marcu skie- š ■lili pogodbo, je štela naša arma- 1 da 50 tisoč mož in se je nahajala v 1'krajini blizu Kijeva. Prejšnja t ukrajinska vlada, da se ogne bolj- 1 , sevikom, se je vrgla v nemške ro- 1 ke in je poklieala Nemce na po ; . moč. Ko so nemške in avstrijske \ armade pričele prihajati v Vkra- i . jino. je bilo naše stališče brezupno. Bili smo v državi, ki je skle- / . nila mir. v katero pa so Nemci; 1 j [prihajali in osvajali obširno zem- i j i jo brez odpora.	i
i Rdeče» sovjetove armade nej predstavljajo nikake prave voja-j. ,'ške sile.	f
> Nemci so prodirali proti nam s j
-	številno premočjo in bila je ne- i varnost, da nas obkolijo. Cesar ;
k Karol nam je poslal posebnega oid i [poslanca z obljubo, da nam bo po-? deljena amnestija in da bodo na«. -jše dežele dobile avtonomijo, ako ,-,'se razorožimo. Odgovorili pa smo, |da se ne ni tramo pogajati z av > istrijskim cesarjem.
-	Ker nismo mogli držati fronte/ e'smo se pričeli umikati proti vz- ■ s hodu. Že tedaj je bilo v sporazumu z zavezniki skelnjeno,- da-se
j prepelje naša armada čez Sibirijo' 'in Ameriko ▼ Francijo. - Pričelir
smo težavno umikanje iz Kijeva. !
Ni?mci .-'o v veliki premoči po- ■ skušali preprečiti naš;* umikanje, i Okoii 100 milj za iui!!ii so zasedli : j razno železu škn križišče ]»ri I.ač- ' i maku. Tukaj skozi* pa so morali -voziti naši vhiki proti vzhodu. • j Ko smo dospeli do Bačmaka. so ' I nas že čakali Nemci. Vnel se j.e 1 iboj. ki je trajal štiri dni. Nemci 1 bili grtlo tepeni iji vlake siiki i '.spravil: čez križišče. PoveHnik 1 nemsKih eet 'iam je ponudil	i
! urno premirje, katero smo spre- i jeli. kajti naša dolžnost je bila. 1 da zapustimo l'krajino. Nemški ! vrhovni poveljnik, Linsingen pa premirja ni potrdil; toda bilo je \ (že prepozno; naši vlaki so že od- ; |peljal:, izgubili smo okoli fj<X) I i mož; pokopali *ino j>a samo en
I	dan 2.000 Nemcev.
j Na ta način sino pobegnili iz <
II	"krajine. Naši oiluošaji z boljše- i j viki so bili še vedno dobri. Ogi- ' j bali smo se. da bi se vtikali v no-
i t ran je razmere Rusije in smo po-':-kušali doseči sporazum z boljše-j viško vlado, da bi dobili dovolje-iu]e za potovanje preko Rusije. J Pa že so se pokazala znamenja, j da bodo bol.jševiki. ali pod nem; škini uplivom. ali pa, ker so edini v Kusiji predstavljali pravo moč stavili vse mogoče zapreke na našo pot. Tedaj bi bilo zadostovalo zapovedati enemu našemu pol-k»:( naša armada je bila tedaj blizu Moskve) zavzeti Moskvo in v pol dneva ne bi bilo več boijševiške vlade.
Dasiravno nismo mogli simpati ziroti z boljševiško vlado, smo se : vendar zdržali vsake akcije prot njim in smo ostali absolutno Jojal ni napram njim.
•	Da smo dokazali neoporočeno lo-jjalnost. smo izročili boljševikom |vse orožje, razun nekaterih pušk
i katere smo J-abili za osebno var nost HO pušk na ICO mož). Opre-
•	»na. katero smo izročili boljševi--[ kom in ki je obsojala iz orožja.; . konj. avtomobilov, aeroplanov —:
. itd. je bila vredna več kot miljon t rubljev in bila je naša postavna , last j kajti odvzeli smo jo Nem-]cem. katerim so jo prepustili be-; žeči boljše viki. Ta prenos opre-, me je bil izvršen po pogodbi med i
•	'nam in moskovsko vlado. Po tej! - pogodbi nam je bil zajamčen ne-
i oviran pot skozi Sibirijo in nam >kje vlada zagotovila brezpogojno i ' pomoč.
Nemce pa je naše gibanje vzne- s mirjalo. Danes imamo v rokah i dokaze, da so Nemci v mareu oz- 1 iiiačiii naše napredovanje za naiv- ( I no pustolovstvo, ki se mora pone- i Isrečiti. Ko pa so uvideli, da je — i !"" nemožnost" postala dejstvo, te- j daj so storili vse. da preprečijo naše delovanje in so organizirali 1 voj ko proti nam.
Kakor sem rekel, so se boljše- 5 viki, dasiravno niso bili posebno H prijazni proti nam. zdržali direkt- ; ae akcije proti nam. Njih edina j želja je bila. da nas pregovorijo i > [;; stojnmo v rdečo gardo, za kar; J so potrosili mnogo denarja. Niče- ' >Lir nismo storili, da bi to prepre- 1 .'•ili. toda poznali smo svoje voja- . ke Naš narod je predobro politično vzgojen, da bi ga mogli pre- j motiti Leninovi in Troekijevi nauki.
Mnogo neviM-nejše je bilo dele ' nemških agentov, ki so pod krin-ko internaeijonale prišli v sovje-te v vsakem sovjetu je bil po en Nemec, ki je vplival na tovariše. '
Nato so prišle vesti, da se v Sibiriji organizujejo nemški in mad-žarsk: vojni ujetniki in da jih ( boljševiki oborožil jejo pod pret- « vezo. <ta bodo šli v boj proti 4svetovnemu imperijalizimr. Teda;. : smo spoznali, da so hoteli Nemci ' i -;:vati spor med nami in boljševi!;} in nas uničiti s pomočjo oboroženih vojnih "ujetnikov.
Pod takimi okoliščinami smo ' pričeli naše romanje proti vzhodu. Bil s-em v prvem vlaku (tedaj nas je bilo 80 vlakov), ki je pripravljal pot. Navzlic temu. da smo držali besedo, da smo izročili boljševikom orožje, razun najpotrebnejšega. je bila naša pot ovirana in v vsakem kraju, kjer je bil sedež krajevnega sovjeta. sme morali imeti neskončna pogajanja.
Po 57dnev. težkem potovanju je naš pvri vlak prišel v Vladivostok, kjer so nas z velikim navdušenjem sprejele zavezniške posadke, ki so bile tam nastanjene.
Ko so Nemci videli, da se navz-I lic njihovim intrigam bližamo Vladivostok*!, so izvajali na Lenina in Trockija ves pritisk; kajti i stvari, katere so pozneje storili sovjeti, se ne morejo razlagati 7, njihovo nevednostjo.
Vlaki so se morali pogosto vsta-
-	■ viti. tako da so bili slednjič po . ;50 milj oddaljeni eden od druge-
-	ga. Izzivajoči dogodki vsake vr-i sti so bili na dnevnem reffu. Obo-i rože v an je nemških in madžarskih
-	vojnih ujetnikov se je pričelo na
-	obširen način.
Neko-povelje boljseviškega za-" ijitanjega ministri Čičerina se gla-
r
— Pošljite vse nemške in mad-j žarske ujetnike iz Sibirije; vstali vite Čeho-Slovake.
Trije člani našega narodnega
sveta, ki so bili poslani v Moskvo £ po pojasnilo, zakaj so bili naši via- t ki vstavljeni, so bili aretirani. -• < Ob istem času pa so boijševiške 1 čete, ki so sestavljene iz nemških i in madžarskih ujetnikov, na več i postajah napadle naše vlake.
Opozoriti hočem na dogodek v < Irkutsku.
Naš vlak — okoli 400 mož, ki i so bili oboroženi z desetimi pu- -fškami in 20 ročnimi granatami — < je obkolilo več tisoč mož rdeče 1 garde in bili so oboroženi s stroj- ] nirai puškami in topovi. Njihov ! poveljnik je dal našim vojakom i 10 minut časa podali se ali pa se pustiti vstreliti. Po svojem običa-ju so se naši pričeli pogajati. J
Naenkrat je bilo slišati nemško povelje:
— Schiesseu! (Streljat i .
In rdeča garda je pričela stre- : Ijati na vlak. Naši so poskakali iz vlaka in v petih minutah so bile vse strojne puške v njihovi posesti. boljševiki razoroženi in so bili vsi Nemci in Madžari pognani v beg.
Sibirska vlada, ki ima svoj sedež v Irkutsku in ki je. kakor seje razvidelo pozneje, odredila ta' napad, se ima zahvaliti samo a-j meriškemu in francoskemu konzulu, da je niso uničili naši po' vsi pravici razjarjeni prostovoljci.
Kako daleč smo šli s svojo lojalnostjo, je razvidno iz dejstva, da smo, dasiravno smo bili izdaj-sko napadeni in dasi smo razorožili rdečo gardo v Irkutsku, pričeli pogajanja, vsled katerih smf> predali vse naše orožje pod pogo-r jem. tla se razorože vsi nemški in madžarski ujetniki, da *e razpuste iii da se nam dovoli, da nemo-„ teno potujemo dalje.
Sibirska vlada nam je dovolila nemoteno potovanje in prepričana, da je nevarno napasti neo-t borožene Ceho-Slovake, nas je pustila potovati proti Vladivostoka. To se tiče vlakov v bližini Irkut-ska; vlaki zapadno od Irkutska so bili po povelju iz Moskve na isti način napadeni, pa vedno z ( istim uspehom; boljševiki so bili
povsod razoroženi. I Aretacija članov našega narod-j nega sveta se je izvršila malo , pred izdajskim napadom. Deset tisoč oboroženih Nemcev in Madžarov v bližini Omska. Krasnojar-t ska iu Cite je potisnilo našo armado med Volgo in Irkutsk, da bi dobila sibirsko vlado v svoje roke (proti koncu junija). Pa tu-j di v tem slučaju smo poskušali po t
gajati se s Moskvo. Toda Moskva, to je Lenin in Troeki. sta nas razglasila za morilce in je pričel mobilizacijo proti nam. Pod temi o-koliščinami smo morali zasesti mostove čez Volgo.
Pripomniti moram, da je naša obramba, ki je bila prisiljena — vsled izdajskih napadov iu ki je imela vedno za posledico razore*-žen je boljševi kov. vživala veselo odobravanje večine ruskega prebivalstva. Protiboljševiki s«j se poslužili prilike in so strmoglavili sovjete. V notranje razmere sc nismo vmešavali, tudi po javnem sporu ne. One. ki so nas napadli, smo samo razorožili, da niso več mogli napadati.
Nemci so poskušali razširiti povesti, da so naši prostovoljci tekom 4eh bojev zakrivili okrutnosti. To pa ni resnica. Dejstvo je. da so bili boljševiki, katere so zajele naše čete, razoroženi in po slani domov; Nemci in Madžari pa. ki so bili vjeti z orožjem v roki so bili ubiti. To se jim je sporočilo že vnaprej.
Avstrijci so obesili vse naše ranjence, katere so vjel i na itali-i janski fronti in napadli so en naš .jvlak z našimi ranjenci. V štiriletnem boju za življenje so nas naučili biti opreznim.
Za nemške in madžarske ujetnike. ki nam ne nasprotujejo, se ne brigamo, etasiravno so naši nasprotniki; lahko bi jih pomorili tisoče in tisoče, toda dovolili smo jim v miru zapustiti Sibirijo, ako so hoteli iti domov. Ako pa so nas zahrbtno napadli, smo jih morali napraviti neškodljive. OFicjelno smo naznanili, da ne bomo delili milosti nobenemu Nemcu a!i Madžaru. katerega bi vjeli z orožjem . v roki. Nasprotno pa imamo mnogo dokazov o nepopisljivih kruto ' stih, katere so izvršili nemški, posebno pa madžarski ujetniki na naših ranjencih.
V Sibiriji se nahaja ve«'- sto t nemških in madžarskih ujetnikov, ' katerih jih je z"lo mnogo obo-1 roženih. Ravno ti ujetniki nain povzročajo velikanske težkoče; — t ruski boljševiki pa se podajo po . prvem strelu.
Bili so ravno Ceho-Slovaki, ka-' tere so Nemci in Madžari dolžili
rusofilstva in ironija usode je, da
i /
, morajo zdaj toliko pretrpeti v Rru-, siji. Upamo in želimo, da naše žrtve nc bi bile zastonj.
(Telefon urada: Court 3458 " ^ '^TetefoaTna'doma: Neville 1870 R.T
F. A. BOGA DEK	l
, ATTORNEY AT LAW	)
* VRHOVNI ODVETNIK NARODNE HRVATHKE- ZAJKDNICE »
1103 BakeweD Building.	__f
I vogal Diamond in Grant S tu., PIlTHBtJRGH, PA i | Nasproti Court Ho—l	_J
GUtSS K .VBODA. {22. AYG. 191». -
Ped Robom.
Povest. — Spisal Ivo Trošt. (Nadaljevanje )
Tudi žena jo bila s unu zado-j
voljna.
Potem je še očital Mednik Sim-' nu. da je že marsikateremu zajčku duedcj na skrivnem upihnrl luč življenja.
"Poslej pa vedi. da so vsi zajčki. prav vsi moji. tudi lisjaki, jazbeci, kune in drugi gozdni stanovalci. Ob najmanjšem prestopku izgubiš službo in mi plačaš« kapi-1 talom tudi obresti. In to voš. kaj pomeni !*'
Pomenljivo ga je (pogledal Mednik in Simci se je domislil časov,! ko je bil sam drzen lovski tat. Za-1 to seje hitro fpokesal te napake in j pomislil, da bo v Bodoče drugače.j
Heza je ugibala, kako bo treba' si reči puranom, da sc lepo i', rede1 in da jih bo več, morda še za dom en par ali dva.
Mednik je vstal, pokli-al mi še poslcdnjič pogledal oba resno,; prav resno iu dejal:
"Ako sta imela doslej č.is za
kiivg. prepir in pretep, ga bosta j
imela poslej za važnejši posel, kij
bo vajin gotov dobiček, lioljc. da
zamudna prepir ni jezo. nego delo.
ki som ca vama naložil. Vse dru-
<;o uredimo ob letu. Nadejam sej . . . i»»i di se snidemo srečni, če Hog da!
Pa zdrava oba ' "	A J
Segel je vsakemu v roko in odšel počasnih korakov, pred njim pa veliki lovski pes ki so mu še dišale kurje stopinje.
Podrobarja sta strmel,•» za Med-1 nikoiti in uinta wdela ee bi se ču-J dih nenavadnemu vedenju znane-j ga stiskača Mcdnika. ki šiv človek j ni pričakoval od njena take bes«* de Nista vedeia. če bi Iwlo splohj treba ugibati o negotovi bodoeno-; st,i, ki se jima je kar ponujala ss-.i. mimi rožicami postlana.
Mož je molče pogledoval ženo. žena moža. Reza je čutila celo v J očeh solzo, ki ji je omehčala jezik.] da je prva izpregovoiilu po dolgih1 treh tednih:
"Simon, tega nisi zaslužil ti. pa tudi ne jaz- to nama je naklonil j Itog, Zato mu hodiva hvaležna.
Sinien ni hotel naravnost za njo povzeti besede, marveč je priponi-J nil:
"To bo glodal M akcije, moj so- ^ rodnih, kcj je diMflgel, ko me je^ prodal'*
• •
*
Nedolgo potem je prignal ,><Kl~j rolKir ves hripav neko [»opoldne |H>d Uob štii-i velike rdečegiave: ptice kričače. kakotšnih Reza ni videla še nikoli. S*silo jih je pri-' gnal in tudi pijani ni bil. ko je do-j šel domov iu sedel na klop p<*i jablano na dvorišču. I »počet ka so1 je gospodinja celo bala čudnih ptičev in ni vedela, ali n«j jih po-, di kakor ovce ali kakor pse. zakaj za kurji mhI iu njegov raunm' so s** ji zdeli vendar preveliki in beseda š-š-š pi etieznat na. du bi jo slišali iu nanjo tudi slušali. Sodila' je. da morajo biti ti čudaki gotovo doma nekje tatu doli na Tur-j ške u. ker imajo rdeče kape in rdeče glave kakor meti dat pravi Tur-' ki; tako je namreč slišala praviti,1 /akaj tudi teh še ni videla nikdar.1 Komio je dvomila, da jim bo mogla j • sfreči. V prašala jo Simna. ki je vi-! del -mladosti nekaj sveta tudi že dalj kot nesejo, «>či izpinl ltol*i; toda on j« trdil, da so purani rede prav tako kot ostala perutnina.j Toliko je videl na Hrvatskem.
Več ji ni nurgei povectai, ker ni vedel niti satu. Na tihem sc je tudi on čudil puranom, pa je imel za to dovolj časa in prilike medjKitoma s Planjaviee jmmI	ko mu je žival kavdrojoč nagajala, koli-kor je ui'iyla.
Koza so je ravnala po Sininovem navodilu, pridružila pur .nc kurji vojski in tiiso počutili sWkbo; le /a kurji rod niso marali, marveč ostali sami za.se, češ. kaj i>o«te vi. pritlikavci!
Bolj kot puranov je bil Simon vesel tisti večer, ko je že počno prikorakal d»«nov s puško na rami. z lovsko torbo ob strani ter z orožnim listom, kjer je b'lo pisano. da sme M.r?lj*t.i divjačino ]>o Mcdni'iovem lovišču, celo mora. Nc malo -e je ponašal s to srečo. Doslej je le skrivoma "pihnil" ^Ttio. zajoH ali lUico. ujel kuno in jazbeca. I*uško je imel iz dveh ko--Hiv. ki jih je v sili lahko stlačil po «-mifra >r<* v na k o golenieo ali |*otis-nil v »rm. kamor je prišel potijo «•1» ugodttejšein easu. Sedaj sme vršiti ta čiainui obrt javno breu skrbi in prejme sa to celo plačilo.
Sedel je — nekoliko vinski — l*>d hruško pred hišo iti začel vnovič ogledovati svoje zaklaci, svo-
j jo sa ečo. Ko je tpreštel patrone. jc .že \ naprej i računal. koiliko dobi vtreljnine od pobitih živali s tem orožjem, če bo božja volja. Najraje .bi bil kar streljal, da bi ie dal duška srčni radosti, ker se mu snuje vse tako povšeči. Ker je bilo v tako samoljuben namen vendar Škoda patronov. se je moral zadovoljiti samo s tem. da s«e je glasno |pohvalil vpričo žene. kako zelo ga veseli najnovejša preokrenitev na dobro.
lieza pa ni bila takih misli. Odgovorila mu je sicer mirno, vendar ne brez nevolje; j "Ako boš dohajat s Planjaviee j vselej tako okrogel kakor danes, naju prežene Mednik v enem letu
I tukaj, tiaj bo še tako d oberv kakor bc4i kruh. ko se je. "
"Saj bom vendar vselej tudi zaslužil nekoliko."
1
"Zato boš pa raje iskal prilike j in Izgovorov, da se čim večkrat , spozabiš. Tako poženeš vse sproti iti najbiž še več."*
"Dane* je iz&dnjič. da sem s*.- ( ros nekaj opil —-pr\ič, ker'imam .služIm, zadnjic, mislim, ker sem sklenil postati drug človek.''
"Kolikokrat si to že sklenil: Ali ne veš? Naj ti očitam? Nočem j jtega. Kes jc pa bilo vselej, ko nisi | imel denarja. Knako res je bilo, da ^ si vselej pozabil vse lake dobre vklepe. ko si zopet dobil denar.'" J "Sedaj bo zares, boš videla. Ali
ni rekel Mednik. da se midva po-
, <
js.ej ne bova mogla več orcipirati, j ker bova imela dovolj dela."
To očitanje jo Kozo opravičeno''
.ujezilo. Zato se je postavila predi
j Simna in vprašala odločno: j .. t-	.	. ..	j
j Kaj j>a njemu man nagin pre-j
pir* Ali sem ga jaz kriva. Sem-iij
ja/ zanemarjala delo zaradi pre-i 1 pira? Le s teboj so naj zmeni!"
j "Z menoj.' He-he! Za prepir ]
j morata biti vseiej dva pripravna.
kakor za sveti zakon. Mednik jej:
| tako rekel in jaz vem. da lahko']
tako reče, he-he."
j *'Seveda. ker si še mu ki se ga 1
j bojiš. O. ko bi li slušal mene. hi J
se ti ne bilo treba bati Mednika !
.in on bi se ne delal iz tebe norca
j iu iz mene ter tudi drugi bi s- ne. i
j Tako pa -- ti, ali veš, kaj si.'"' i
( Siuaeu je molčal, zakaj vino. ki ]
na je bilo na Planjaviei omamilo
I je >e izpuhtelo medpotoma. Po1]
j vsem životu se mu je sedaj širila' <
, li>la len i utrujenost, ki jo pone-j]
| kod na Slovenskem nazivljcjo ne-l
inarnost. ko bi človek vse pojiu-
,stil, naslonil glavo tudi na mrzel |(
I kamen in zaspal. Zato mu je bilajj
(Kozina sitnost saiuo dvakrat na-'
•;>nti; aa*pati ni mogel in ugovar-j(
jati ga je silila, pa se mu ni lju-!
I bilo. Vashmil je brado v obe dlani.
I oprl komolca na koleni tor pozor-j^
110 gledal ženo. kakor da je kdovel
]
(kako radoveden. koliko psovk ima zanj spravljenih za hribom.
A tudi Heza je uprla vanj svoje j .temne oči še bolj ostro nego tedaj,! .ko je želela izvedeti/kaj žro rde !1 čeglavi purani. da se rede. Nocoj ; se .ji jc zdel Šimen s podprto bra- -|do v dlani podoben želvi, ki gle ' da jajca svojega zaroda, ležečega j med kamenjem v svetlikajoči se 1 ! vodi na "pomladnem solii':u. Tmlij< ,m -4val je kakor želva. Kozo jc to:1 huje jezilo, kakor da ji nasprotuje!< z jezikom.	' !,
" 1 -e glej me. Vdalo budalasto'! S*. :ua -i zastonj razbijam g!,i\o.1 kako bi rešila tebe Li sebe. Pa si se ga že zopet na lezel. Mednik j nama proda streho iznad glave, da sani ne boš slutil, kdaj. klada pijana !"
"Kiij? Jaz — pijan? Kdo pra-' vi?" ugovarja Šimen prav lene iu zaspano.
"Pijan, pijan! Tudi ko ssi naj-1 i bo4j ireeen. — na tešeč si pijan ker ne vidiš, <la je to-le Mcdniko--vo sladkanje iu služba samo past,) ki sva sc midva pa tako rado ti-1 jela vanjo, da mu ljudje ne bode' mogli očitati: kar naravnost ga je' pognal iz hajt.e Mednik. Komaj je' čakal, da mu je izročil MaoeljcJ tvoj korodAtk-.*'	-j
Šimen je molenl in saino na ti-! hem prit rja I ženi ki irnviKi naj-j brž pravo. V ne veselih mislih se je' zagledal za zahajajočim sohicemJ ki se je pravkar tako ljubo ozi-j ralo v njegovo kočo. v hrib nad; njo ter vse aori na Suhi Vrh in na J Rob. kjer gospodari njegov sosed ntež častitljive starosti a' tudi častitljn ega jwwtenja. Ne-! daviui neko zimo zelo hoiait je' sporočil za Božič gospodu župniku na Planjavieo, da hijbe rad po vedel, kar se je tudi zgodilo. 1 Ker je na Rob dolga in strma pot,
ZASTONJ
trpečim za naduho
Not« Me xdravlla, ki Je mk Uriw raM fam Bcpvflat an	!
Bfi tfHiiBi dot m2Ib tft fdnivHi Mdnho li> •
kočemo. dM posVuvite na n^ rmiaa. Ni« mato akc
io lmat« že dohr« »!i pm ako wt* jo fete dobffi. ft- jc : kot umni mnUca aH nadaba. vi mmrwm piaati j po proato poakoftfijo našesa aafIna. N*«diaMM ' kje tirite. k<j j« raš pead in ataroat. ako trpita aa . aarduhi. naš način Vam bo takoj iwanaaal
Hi želim.« to podati ta« i m obupnim, kateri oe ▼dihanje. opium pnprMr# p>t^ptirail> kSlfAjt' td. ni u t pomavalo. Mi jingiin imiiaiaU raal i aa« na nate atroftk«. da je ta nori način telof« odstraniti takoj A Tidej Mko iihaaje. braftča aja in vae enake nadloga.
Ta proata ponudba ae rabi le en aaa dan. Pi" ' ta Sa dane« in pričnite a tem nrfiiwa takoj. Na i Pošljite denarja. Najbolj« ja. Ca pošljata spodaj ; kapo«. Storite to dane«.
PROSTI KUPON ZA NADUHO. \
FRONTIER ASTHMA CO.. Room »5 T
Niagara and Hudson Sta.' Buffalo. N. Y.
Poiljite pro«to poakvinje vafeca načina:
jo obljubil duhovniku, da za Ve-likoiioč ga ne b*j treba priti več previdovat ; dotlej bo že mrtev. Toda Velikauoč se je približala smrti jia le ni bilo po Robarja Po-sl.d je zopet po inašuika. da prejme za VcHkonoč sv. zakitaiente. l*oleg loga je pa živo obžaloval, da iii mogel biti mož-beseda, ker ni umi 1 iii je s tem duhovnemu gospodu povzročil dolgo hi težavno pot.
Simcn si ni mogel kaj, da sc ne bi danes ua>auehjiil čudni lto-barjovi nu-drost!. Tudi sam ni ve- : del. kako da se jc ipnav nocoj do-■m;.slil dogodbice o Roba rjovi poštenosti. Le to je vedel, da mu je ta-le okolica mila in draga. On bi si želel, da se > pravim, rtsničnim j zlatom ne le v zarji »zahajajočega [sobica pozlati njegov rojstni kraj i in vsa njegova bodočnost. Vsaj j toliko, če ne več naj bi donasala [njegova nova služba. Iu tukaj (pred njim uerga, godrnja in regija njegova žena. da jc vse to m-mo nastavljena past. Ali je mo " gocel
Ko se je šimen nasmehnil do-; godbici o sosedu Robarju. je me ; f nila Ru a prav za gotovo, da se | smeje nji. ki jo stala tu pred njim nepremakljivo, kakor njeno lastne prepričanje, da se jima bliža po- , ! guba.	v
"Le smejaj se. izguba izgublje- ! na! liomo videli, če se boš ismejal nazadnje, ko bo treba iz]»od «ti-ehe po svetu.''
!,K. vt>. Reza! Nekaj ina nama le še ostane. Več je vredna ta-le j j domačija, kakor je dolga pri Med-Jniku z Maseljeevi-m vred"', se po- • i »tavi cm mimo iu samozavestno. | *4Ostane, ostane. Tudi jaz vem |da ostane toliko, kar je za nakup ' i kake nove podobne berači je pie- : i malo," a za tvojo požrešnost ven- " idarle preveč."
i S tem so bila možu usta zama-isena. ilolčal je. ker je bil iprcpri-jčan, da govori žen«« nepobitno res-! nieo. Se več: Reza se je umaknila | izpred njega za korak, ga pogle-l i dala očitajoče in rekla:
"Tvoja nova služba kaže, da bo i prebitka vedno manj. veš! Še kosal se je boš — prepozno, kakor jaz. Kaj, če ne zredim puranov? Ce tebi izpodrsne služba .'*'
Sama s seboj užaljena je Reza 1 odšla po hišnih opravilih, d oči m j j« Podrobar obsedel ps>d hruško, dvignil glavo iu premišljujoč svojo usodo strmci za solncem. ki se j je v vsej svoji kraaoti potapljalo v anorje -za sinjimi gorami.
Mednik jo bil re.s zadnjič omle-den. Tudi Šimen ve, da je velik stiskač. ki rnu jc lastaii žejj prvo ir zadnje veselje. Začel je dvomiti. da bi ga bila resna volja po-ijnagati njemu — Po4robarju, ki ' ga vendar lahko požene, Kadar hoče.
Solnee je zašlo, ž njim je izginila tudi zlata zarja, kije v^ vedno bolj modrikastem žajn pojenraila in trepetala na visokiih gorah ter potem izginila za širni uefboskioii. | Ki'.ako je ginila in izginMa tudi . Pt drobarjeva juada v boljšo bodočnost. Natitiem je zdilinit, vendar ne tako g^a^uo. da bi ga čula
1 Reza; tega bi nc maral tudii ne za imT	. . . . ,
. ves svet. Saiuo njej in hotel pn-
1 trdi4 i. da sta ob« enih misli.
Vstal j*>. zadel puško in ponosno j odkorakal v hišo, da-bi ga videl« j žena. kako moško kljubuje njeni j bojazni za bodočnost. V smi je hM ; pa že skletiil, da Rezi ne bo več j nasprotoval — vsaj ne zaradi nje ! nih skrbi o Mednikovi iskrenosti. Sklenil je. da tudi Main počaka. , kaj ptine*e negotova prihodnost. .Naravnost ji pti tega ne pove — nalašč ne.
_
> i
(Dalje prihodnjii.)	1
j	•	•
t . . .
Umirajoče ccsarslvo
Spisa1 <xr. Bognmil Vodnjak.
(Nadaljevanje.)
i
| Kakšen je vpliv ekoaiomije na! I politični ustroj.' To je vprašanje, katero je treba preštudirati, če hočemo razumeti resnični pomen Centralne Evrope. Kako je razmerje med ekonomijo in politiko*j j Kateri izmed teh dveh je močnejši iaktor prirazvoju naprav kake: ; dežele ! I»ila tta Karol M arx nu i j doktrina, da je ekonomija temelj : vsega političnega življenja. Absolutno zatrjevanje take vrste ni' pravilno. M«xlerni hiiidikalizem | deiinha 11a si in-en način bistvene' principe politične evolucije. Vsej I politične funkcije se reducira na; ekonomske. V državi bodočnosti! ne bo nobenega političnega impe-j rija več. sile poveljstva, temveč j bo obstajalo le ekonomsko '-druženje brez političnih namenov, j Država ne bo več obstajala. Eko-f nomski razredi z administracijo! ekonomskih interesov bodo nadomestili državo kot lastnico inipe-, rija. kot faktor medna rodne ]M>li-tiV.e. — Nikake dfžfcvne suvereni-tete več! — je bojni krik sindika-lizma. To jc pretiran khal. katerega so v praktičnem življenju ne bo nikdar uiesničilo. Romi ič ni ideal je kompromis med politiko in ekonomijo. Politična dejstva so izvor ekonomskega razvoja, a ekonomsko življenje ust v airja sain » neprestano nove politične iu-' št i i uci je.
Li-t jo bil prvi naeijonalist v ekonomiji. Njegov ekonomski pro-j gram je proti ekouoiiiskcimu koz-1 mc polits-tvu. On pravi v svojem i narodnem -»istemu politične eko-1 nomije: — Vedel sem, da ni imela I teoi-ija pred očmi narodov, tem-„več le čl o več a i ust v o iu posameznike. — Ekonomska enota pa ni le posameznik, temveč tudi narod. To je smrtni udarec ekonomski šoli Adama Sniitha. List je z uničenjem carinskih meja med državami Nemčije proklamiral absolutno potrebo protekcije proti diugim državam. Z ustanov I j e-njem narodnega ekonomskega stema je pripravil List nov pojem o funkcijah države. Namen narodne države je ustvarili narodni ekonomski sistem. Na Lste način velja tudi obratno. Narod kot eko-i noiiiska enota mora ustvariti lia-i rodno državo. Osnovna ideja 1J-' i^ta je, da je "ekonomija resnični stvaritelj politike".	j
Sedaj pa si oglejmo centralno- ' evropski problem. Ali ni isti, kot sc je i-redočil pred stotimi leti du ' du Lista.' List je moral spraviti1 Nemčijo v ekonomsko enoto, brez; Avstrije. Danes pa hočejo pati-1 gormani storiti več ter vključiti' v to enoto tudi Avstro-Ogrsko,' mogoče tudi Bolgarsko iu Turčijo.1 Temeljna misel je ravno ista. Koti! je bila carinska zveza iztorišče' nemške svetovne sile. tako naj bi! bila Centralna Evropa ekonomsko' zagrinjalo za obsežne politične1 cilje.	*
Proučevalei moderne centralne' Evrope niso nikdar Študirali slo-1 vaiLskih narodnosti v letu 1848.1 Leto revolucije je poselxao zani-! mivo tudi s tega posebnega vidi-' ka. Leto 1848 ni govorilo prijateljstva do Nemčije, temveč loče-nje od Nemčije. Pismo, s katerim ie Odgovoril Palackv. češki zgodovinar. na povabilo frankfurt ! skega komiteja pet-desetih. naj se| vdeleži nemškega parlamenta v j Fiankfurtu, je resen zgodovinski' doku met, ki bi moral napraviti1 različne \ ročekrv ne pristaše ideje Centralne Evraj.e bolj previdnim. Palackv ne govori le v imenu Če-' "ke, temveč tudi v imenu naeijo-nalizma vseh slovanskih dežel Avstrije. On je naj ostrejši uasprot-uik zveze Avstrije z Nemčijo. Njegova ideja je bila Avstrija, pra-1 vična proti narodom in prosta nemškega vpliva. Avstrija, združena z Nemčijo, pa «i še nadalje hiša. 'v kateri bi mogli stanovati Slovani. Odgovor Palackega v Frankfurt je sijajen: — Jaz sem Ceh slovanske krvi ter* služim svo-' jemu narodu z vsem. kar imam.j ter z v«o silo. ki je v moji posesti. Majhen narod je to, a bil je vedno odločen in ^leodvisen. — Palackyl je zelo dobro vedel, da je pomenila zveza z Nemčijo i>oloni Av-strijc. Rešil bi Avstrijo, leta 1848 v iH>a-nju, dfit ho pravična do svojih narodov. Motil se je. Ambicija! Avstrije je bila, da je grobokopj jslnvmakih sarodov ter se je pre-dala Nemčiji. Na ta »način bo staro cesarstvo poginilo v mučnem po-' IniŽBojo.	|
■ •■ ...... < -
f Cehi in Jugoslovani, Hrvati in Slovenci, so leta 1848 energično protestirali proti združenju z Nemčijo. ona zahteva je bila: — Proč od Nemčije! — Nemci so j leta 1848 želeli, da bi bili Uidi a vstrijski Slovani zastopani na zbo-• rov an ju v Frankfurtu. Slovensko i politično društvo "Slovenija" na Dunaju, ki je v onih dneh vodilo slovensko politiko, je izdalo pro-' klamacijo na sloveaski nanvd: — [ Vaša dolžnost, Slovenci, je. da za-1 vrnete pogumno in energično vsa-; ko vmešavanje tujcev. Vaša dalsž-| »lost je, da ne odpošlje te odpo-|slaneev v Frankfurt; da iprotesti-|rate pproti otioijelnemu <x>ozavu in j da ''-alite va-te. da se ta protest ofi-' cijelaio registrira. — To je 'bil glas i Sloveiii-ev.
j Slovanska politika v Avstriji, 'od leta 1848 nepivj pa tlo izbruha
■	svetovne vojne, ni bila ničesar | drugega kot neprestan boj proti poskusu, da se inkorpoi ira slovanske dežele v Nem-iijo. Avstrijski
'Slovani so dosti premeteni ter vidijo. da je carinska zveza le prvi korak k politični zvezi. 1 Politični boj proti nemškemu vplivu ni bil natperjeu le preti temu. da s;- par ali žira nemški politični vpliv, temveč tudi boj za ekonomsko neodvisnost od Nemčije, i 1 Prvcboritelji Cwitialne Evrope so bili kaj slabi poznavalci moderne zgodovine slovanskih narodov. ; Drugače bi vedeli, da je ves poii-i * ični l>oj Slovanov v Avstu i ji na-j per j en proti central no-e v ixipskim I , idejam. Nikdar ne Ixxlo avstrijskil;
[Slovani dovolili, da bi se jih zva-' i . . i i bilo v ekonomsko zvezo z Nemčijo,1
kajti to bi pomenilo njih politično
smrt. Politična evolucija Slova-j
nov v Avstro-Ogrski ni ničesanv i
drugega kot združen odpor pro-'
ti nameravanemu itertamovijenju!
Centralne Evrope.
i1
(Pride še.) —_——-———— \
3 zmage v 20 sekundah.
Pariz, Francija, 20. avgusta. — Siaviji francoski avijatik poroči liik Rene Fonck je 14. avgusta u-j |ničil tekom 20. minut 3 nemške ae- j roplane.
j Foack se je dvignil v spremstvu j i dveh poizvedovalnih aeroplanov/ Ko je križaril po zraku 10 minut, j I je zapazil v daljavi 4 nemške i dvosedežnike. Fonck se je takoj vrgel na prvega, ki je v desetih!. I sekundah v palamenih padel na( zemljo. V prihodnjem trenutku je p j nameril na drugega z istim uspe- j ■ bom. Tretji je zdrsnil ob strani, predno je Fori?*k inogel pomeriti, in je ušel. Z naglo kretnjo pa se je zaletel proti četrtemu in ga je j poslal na tla, da se pridruži prvima dvema.
| Ako bi tretji ae ropi an letel nekoliko bolj oddaljeu za drugim. ,tako da bi mogel pomeriti nanj s puško. bi. kakor zatrjuje Fonck. uničil tudi tega.
Poročnik Fonck je posmrti stot-jnika Guvenemcra največji frau--jeoski letalec, kajti uničil je že 60 ^ nemških aeroplanov. Od teh jih je( izstrelil v enem devu 6 v dveh: poletih.
Pred nekaj več kot enim letoiu j
■	je Fonck stopil v zračno službo j 'kot pilot v aeroplan. ki jc vodili
■	artilerijski ogenj. Po 20-dnevmj službi, v katerem času je uničil}
J dva sovražnika, ki sta hotela ovirati njegovo delo. je bil dodeljen škadrouu zasledovalnih aeroplanov. Osem dni pozneje jc bil imenovan za "ace", katero ime dobi vsak zavezniški avijatik potem, ko , je izstrelil 5 sovražnih aeroplanov. Fonck je isvanredno -hladen in vstrajen vojak in je star šele 23 let.
Črnogorski poslanik.
Paril, Francija. 20. avgusta. — Danes je protestiralo 2000 »Jugoi Slovanov proti sprejemu črnogorskega poslanika v Washingtonu. Protest pravi, da ta poslanik predstavlja samo osebno voljo kralja Nik i te in da bo deloval v prilog Avstrije.
V protestu se zatrjuje, da hoče črnogorski kralj ločiti svojo dinastijo od jugoslovanske države, h kateri pripada Črnagora po zgo-j do vi. ti, jeziku m običajih. I '"Upa se", pravi manifest, "da . bo vlada Združenih držav vpeljala fiatanČno preiskavo teh obdolžite v J in da predsednik Wilson ne bo ho-1 I tel sprejeti' takega poslanika." '
s	>	.
-:— ^ , -
SLOV, DELAVSKA ffl^ PODPORNA ZVEZA
V«taMvljen«dDa 16. avpipta ^PoUnSP^ takorponrana 27, aprila 1909 «0§	▼ državi Pano
J	Sedež: Johnstown, Pa,
auTNi CBAONnai PratoOBlk: IVAN PBOSTOR, 1098 Norwood B'd., ClereUBd, Ofete. Podpredsednik: JOSIP ZORKO. R. F. D. 2. Box 113, Wert Newton. P*. Olarnl tajnik: BLAŽ NOVAK, 634 Main St. Jobiutown, Pa. L Pob. tajnik: FUANK PAVLOVClČ, (R4 Main St., Johnstown, Pa. S. PUb. tajnik: ANDREJ VIDRICH, 20 Main Street,Jbonemanch, Pa. Blagajnik: JOSIP ZlTLK. 6502 St. Clair Are.. Clerelanrt, Obla
Masajnlk: ANTON HOČEVAR. R. T. D. 2. Box 2D Hridgei^rt, Ofeta.
NADZORNI ODBOR:
PraOsedOtk udsor. odbora: J08IP PETEBNEI^, Box 0ft. WHIcel. Pa. L aadnornik: NIKOLAJ POVfiE, 1 Grab St.. Numrey Uiii. N. 8. Pitta talk Pa.
L ndsonft: IVAN QROSELJ, 888 ISTtB 8L, Cleveland. Ofete.
POROTNI ODBOR: porot, odbora: MARTIN OBERŽAN, Box T2. Rast ldatral,
1. porotnik: PRANO TEROPČlC, R. F. D. 8, Box 146, Port Smith. Art t. porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 So. 14th St., Sprlnsfleid. HL
▼RHOVNI ZDRAVNIK: D*. XDRIP V. 6RABBK. 843 8L Ohio St., Plttabor**. P«,
Gbrai arad: 6S4 lib St. Johttntawn, Pa.	|
URADNO GLASILO: "•LA* RARODA". 83 Cortlandt Street, New Zoxfe Ottj.
Cenjena droBtra. orlroma ojtb uradniki, no aljndno proienl, poiUjalt ree dopise n*ravnost na	tajnlkn in oikogor dniicexa. Denar
•t) aa pojRje edino potom PoAtiiih. Exiiresnin ail Ban^aih ileuarnlk nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov. Nakaznice naj m naslovijnjo: Blaft Novak, Title Trnst & Qurtrantee Ga in tako nadlov-ijeue pošiljajo t mc«-^nim poročllnai oa naslov gL tajnia.
V alnCajo, da opastjo drofttveni tajniki pri {»oro^lllh	taj-
Olka kake i<omanJkljivoatl, naj to nemudoma naznanijo urada fflahnega mjnlka, da ne v prihodnje popravi.
. -
Slovenske novice i
__
j
Ely, Minn.
Iz teua mesta je mlšlo 'J2 fantov hi mož pod zastavo Sirii-a Sama. Med temi so tudi sled »e i Slovenci; ! Anton Steblaj. .Jožef Žpajner. Jožef Pešci ml., Totnaiž Ereul ml. in j Anton Iv(»žar. Poslani so bili v j Camp Forrest v GeorgijL
Chisholm, Minn.
! Iz ne/i ia n ega vzroka je nasta! io-genj v hiši Jožefa Pleša. Ogenj , so kmalu pogasiii. t(Kla vendar jej napravil škode na obleki in pohi-., štvu Zfei okoli 200 dolarjev.
i
i
Hibbing, Minn.
Anton Dividivič iz Car»on Lake Location je bil spoznan krivini ter j l obsojen na	gkvbc iti
Uhroškov ali pa t»0 dni dela na <•-;, kraj no farmo. Kazen jc plačal, i j Dividivič je izpovedal, da jc pre l i kratkim kupii 24 k v ar to v žjranja; jza'^100. katerega mu j«- poznej-! 'nekdo ukradel. Obdolžil jc tega; . dejanja-soseda Mihaela Da niča in'; | j? bi-ez nieafovcga dovoljenja pre-j; iskal njegovo stanovanje. Poslc-jdiea tega je bila. da je Danic pu-)i ' stil Dividiviča zhprcti.
»
i
Razpoloženje v !
Italiji
__
Italija sc jo globoko Oddahnila| in sc jc navzela novega upanja.| Veliki dogodek na bojišču., ki seje izlil v zmago, katerega pome-j na ni mogoče tajit:, je deloval na |eelo Italijo kot ko[>elj pomlajc-1 nja.
< Vzroki in posledice so jasne, j j Ne tla bi zmanjševali vojaške) i vrednosti tega uspeha, sc lahko j reče. da se posebno moralnega do-;bička ne da dovolj visoko prece-jniti. Enako razpoloženje je naj-; jbrže vladalo v Avstriji in sicer tedaj, ko so prodrli Avstrijci i t a -' ljaiisko bojno črto pri Kobaridu.1
Italija je potrebovala te zmage. Potrebovala sta jo ljudstvo in ar- i mad a. Medsebojno zaupanje je | i zopet vstanovljeno in ga ne bo '■ mogoče lahko zdrobiti.
Moč z ozirom na zunanjost in na notranjost je nezlomljivo oja-čana.
Politično življenje v glavnem! mestu se razvija inirnom potom.) O vprašanjih notranje |x>litike raz pravlja samo» časopisje.
Industrija je v polnem teku. — Velika akcijska družba "Ausal-do'r je še lansko leto obratovala i
J 30 milijoni kapitala. Dane pa j namerava s pomočjo rimskih | bank zvišati ta kapital na -500 i miljouov lir. Mf--tij topov in mu-liicije br» potem izdelovala j;i»s|)o-darske stroje, lokomotive, železniški materijal in gradila liKljp.
Ostale družbe bodo delale ipo njenem načrtu.
Vprašanje glede prehranitve ei-vilnega prebivalstva je v vseli oz«, rili ugodno rešeno, (ilavna zasluga za lo <jre Orlandu in njegovim |iomagaeem. Dela je imel veliko, ker so njegovi predniki napravili veliko bežkih napak.
Veliko poljedelcev so poslali s domov obdelovati zemljo, pri tem so jih pa na tak način izbirali, da armada ni bila popolnoma nič na škodi.
Let na je izvrstna, j < "e bo v>a organizacija še naprej tako točno delovala kot jc ! dosedaj. se torej nikomur ni treba bati lakote.
-
Angleška pšenica.
; London, Anglija. 20. avgusta. Letošnji pridelek žita bo največji |:zza leta LS68. V tem smislu se jc (izrazil Sir Charles Fielding, ge'ne-;ralni ravnatelj produkcije živil. |Xa farmah dela več tisoč voja-| kov, vključno šolsko deco, ženske, belgijske in srbske begunce in nemške jetnike. Uradniki v mestih preživIjajo svoje počitnice pri de-Ju na farmah.
Zaljubljenec je podoben žveplen
j k' : če zagori, izgubi glavo. * ~ *
Ljubezen starajoče se ženske jo 'podobna zakasnelemu vlaku, ki : hoče svojo zakasnitev nadomestiti.
! * * •
I Cimiuanj ima povedati ženska.
temvečkrat bo ponavljala. * * *
Čudno jf- kako malo obleke kn-! pi ženska za velik denar, i * * *
Današnje skrbi so potomke včerajšnje zanemarjenosti.
Napačno ga je razumel.
Župnik: Tako, vi se hočete zo-I pet poročiti, sedaj ko so potekli j trije meseci po smrti vaše žene.
— Da. gospod župnik, vrjemite j mi. da prej nisem mogel dobiti j ničesar primernega. !__
Pri spahnegju in ^drobljenju
vdihnite takoj a Dr. Rlditer<|rvetn
PAIN-EXPELLER
: V rabi že EC lat prrl alcrratsaklhdrnžinah in prft
jsbljen kot domaČa aredstvo.
Jedlno pravi s varstveno znamko sidru
35e. a 6>. v lekarnah in naravnost ad P. AD. RICHTER A CO. 1AAO WaaHiogtaa Strait. New Varit. PC
rTTTfTTTHHHTfttH»t»tttH»HHMMMfMMMMMU
Kam se boste obrnili,	\
kadar delate ugovore, pogodbe, zapriseženo Izjavo ali razne druge	4
dokumente, ki spadajo v notarski posel. Kdo Vam bode tolmačil na	1
sodniji. pri mirovnem sodniku ali drugod? Ako hoC-ete pravilno iz-	4
imvedati ali pričati, potrebujete človeka, ki je zmožen slovenskega in	1
angleškega jezika. Obrnite se v tem pogledu vedno na	4
ANTON ZBASNIK,	]
JAVNI NOTAR IN tOLMAČ	t
Mka m BakeweH Bldg^ Cor. Diamond aad Grant Sta* <	J
(nasproti Court Honsa) PITTSBURGH, PA.	1
Telefon urada: Coort 545». Telefon na.domu: Fiak 1831 J.	j tMt>tMMIIHMiMM*niin»nmtitiiiii m*.>tt.1
GLAS NARODA. 22. AVQ. 1918.
Magdalenina kita
t • - fit i
t	Francoski spisal JEAN RAMEAU. ^ J i
f - - t i
3	(Nadaijevanje.)
i
—	Hej, pasji sin — pe vzkliknil. — Nikar ne bulji tako, pač 1 pa rajsc pazi na svojo mulo. —: Ali ne vidiš, da se pase na mojem? j
_ Oprostite, gospod župnik — je odvrnil fant in začel prega- ;
njati Žival.
Abbe se je pa »e bolj razjezil.	j
—	Če bo še enkrat tvoja mula prestopila mejo, bosta šla ti in 3 luula pred sodnika. — Ti presneti Kagoti*— Ali te ni sram pogle- : dati kristjanu v obraz t — Ali ne veš, da so še pred revolucijo Vsem , takim kot si ti obešali zvonec na vrat, da so se ločili od drugih? — Takim ljudem se mora ogniti človek na deset korakov.	^ i
Fant je jezno pogledal, zardel in brez besede odšel.	I
Abbe se je pa medtem popolnoma pomiril ter se začel bližati ,
/upnišču.	i
—	Sedaj ne bova nikogar več si očala — p<; rekel ter si brisal <
čelo.	,	I
Sklonil je glavo ter se vdal svojim mislim.
_ Moj gospod in moj Bog! Kakšen križ si mi naložil s tem de- t
klctom na rame. Niti jesti niti piti ne bom mogel več. Pa to še ni 1 vse. Vsak dan bo še slabše. Sedaj je stara komaj sedemnjast let in I vsak dan bo postajala lepša. Po dnevu in ponoči jo bom "moral eu- ] vati. Niti en trenutek je ne bom smel izpustiti izpred oči. — Kakšne h skrbi, kakšen nemir! — Lažje bi bilo čuvati čedo tigrov v puščavi. , Daj mi dovolj moči in poguma, moj Bog.	:
Skrivaj je opazoval Jakobino, njen obraz, njeno postavo in < skrbi so naraščale.
—	Moj Bog, če bo zašla na krivo pot--ona, nečakinja abbe- ;
.'a Bordesa ! — Iz kože bom skočil. —Zakaj nisem prepustil varuš- \ tva svojemu bratu Henri ju.
Mislil je na gospode in na gorjane, katere je srečal medpoto- , ma, mislil je na zdravnika, polkovnika, mirovnega sodnika in na I vse, ki so Jakobino tako poželjivo opazovali.	j
Kako bo šele meseca avgusta, ko bo po okolici vsepolno leto- : viščarjev? — Cele procesije radovednežev se bodo vile v Gargos. — Da, sedaj si bo hotel vsak ogledati njegov slap.
Ko sta dospela do župnišča, se mu je pa mahoma zjasnilo lice. Potegnil je Jakobino na stran ter jo vprašal:
—	Ali ga slišiš?
Za bližnjimi skalami je bobnelo in šumelo.
—	Slap! — je vzkliknila deklica in hotela planiti k župnišču.
—	Počakaj, počakaj, Jakobina, jaz ti ga bom pokazal.
Svoj slap je čuval kot punčieo v svojem očesu. — On ga ji ( moral prvi videti.	^
—	Tukaj je — je rekel, odklenil vrtna vrata in stopil v vrt. — , Slap "Magdalenina kita" je bobnel v ozadju vrta v vsej svoji kra \ soti. — i
—	Kako krasno, kako krasno! — je mrmral sam pri sebi.
—	Ali vidiš mavrico? — jo je vprašal. — In res je obdajala j mavrca v malem polkrogu ves slap.	i
Jakobina je stala tako blizu slapa, da so ji padale vodne kaplji- i cc na valovite lase — Kot češnja rdeče ustnice so se ji nekoliko j vzboeilc, v očeh ji je pa žarelo.	I
—	Moj Bog. kako je lepa! — je premišljeval abbe. — Kaj bo : žnjo, kaj bo žnjoT	i
Naenkrat je pa abbe veselo vstrepetal. Pod uplivom šumečega ; slapa se je porodila v njegovi glavi dobra misel. — Kakšno dobro / lazodetje! Sedaj pa zbogom skrbi, zbogom vsi oni, ki ste hoteli pu- i stit: svoje oči na lepi Jakobini. Če si hočem zasigurati mir na stara leta, moram Jakobino enostavno poročiti.	i
—	I>a, moj Bog, — je pomislil sam pri sebi — to bo res edina ; rešitev. !
Zopet je prijel svojo nečakinjo za roko in jo vprašal z mehkim ( glasom :
—	No. Jakobina, ali ti ugaja slap t	<
—	Seveda mi ugaja, stric.
—	Prav je. da si ga vesela kajti on ti bo dal primerno doto. ji
—	Res! — Stric, ti tako govoriš kot da bi me hotel poročiti, j
—	Zakaj pa ne? — Saj si že zrastla. — lil zadnji čas si se tudi zelo izpremenila.
—	Tako? — Kakšna se ti pa zdim?
—	No, jaz ne morem odločevati o tem.— Toda če bi govoril tako. kot govore moji rojaki....
—	Kaj pravijo*
—	Ali si videla, kako so te gledali? — Ali te je morda to je- ,
?ilo?
—	To jc vendar malenkost, stric. — Ce bi vedel, kaj je bilo v Pau, ko smo šle na izprehod? — Imenitno je bilo, ti rečem.
—	Misliš?	,
—	Seveda. — Sicer pa vse skupaj ni nič. — Saj ni treba, da bi človek odgovarjal »m pisma.
Abbe je srepo pogledal.
—	Kako? — je vzkliknil. — Pisma, praviš? — Torej si že dobila ljubavna pisma? — Torej tudi to že?
—	Kako "že "? — Ali si že pozabil, da bom že prihodnje leto postala učiteljica? Saj celo šoluriee dobivajo včasih ljubavna pisma, lake šolarice, ki nosijo še kratka krila.	,
Župnik je prebledel ter začel nervozno hoditi semtertja.
—	Ali je mogoče, ali je mogoče? — Saj pravim, to je mladina! Kdo bi si mislil.
Stopil je k Jakobini iu ji pogledal ostro v oči. — Na^brže je tiedol/na — je pom slil sam pri sebi. — Če bi ne bila nedolžna, bi ne bila tako odkritosrčna. — Toda, kot smo že rekli, preteklost ga ni skrbela, pač pa toliko bolj bodočnost.
—	Takoj se bo morala poročiti — je rekel sam pri sebi — pogledal jo je še enkrat v oči in nadaljeval glasno:
—	Bodi odkritosrčna. — Povej mi vse natančno. — Ali je med tvojimi oboževalci kdo, ki sc ti dopade? — Ali je kdo, katerega smatraš za lepega, katerega ljubiš in katerega žena bi rada postala T
—	Ne, stric.
—	Skoda. — Torej res ne poznaš nikogar.
—	Ne, nobenega. — Morda ga ti poznaš?
—	Jaz? — Ravnotako malo. — Toda enega ti moram poiskati. Presneto, če bi to prej vedel.
7, roko si je podprl brado in začel premišljevati.
Mlado dekle se je zvonko zasmejalo.
—	Ali hočeš imeti naslovno knjigo, stric?
Tedaj je pa mahoma vt hnila. Nekdo je prihajal po cesti.
Abbe se je ozrl in orpazi? kmeta v visokih škornih in v precej čedni obleki. — To je bil vražar in padar Roumigas, občinski tajnik, kateremu je ljudska lahkovernost preeej nesla.
—	Ali ste se zopet vrnili v Gargos, gospod župnik? _ je
vprašal.
—	Da. kakor vidite.
—	Take, tako. — Dober dan vam žel m.	"
—	Bog z vami, gospod Roumigas!
(Dalje prihodnjič.)
• Kagoti :>o bili ljudje v južni Franciji in se vend Span ji, ka-lere je pred davnimi časi vse zaničevalo. Še do leta 1793 so morali nositi posebna znamtija, da so se razločevali od drugih. Op. p rev.
n 1____V	• «n« V 99
Redna mesečna seja Ilirije
štev. 23 SNE. v Mow Yorku.
V soboto 17. avgusta zvečer se 1 je vršila zanimiva tretja seja new- s vorške podružnice SNZ., katera je 1 važna tudi za druge podružnice, i zato se mi zdi primerne* zapisnik i zopet objaviti.	J1
Shod ot^ori odbornik Mat. ča-(; gram, ker ni biio ne predsednika, ne podpredsednika. Zaipisnik žari-,' nje seje se odobri, kakor je bil ( pciobčen v slov. listih.	j1
Tajnik nato ^poroča o svojem i dedovanju od zadnje seje, ki pa ni ^ bilo veliko, ker se pravo <lelo v" naši (podružnici začenja šele z da- ' našnjo sejo. Pri zadnji seji se je ! samo pojasnjevalo razne ipredsod- 1 ke proti Zvezi, kakor tudi namen m pomen delovanja Zveze »med -•ameriškimi Slovenci. Seja je bila ■ tako dolga, da se je ves čas pora- 1 bdi samo v te važne točke in je bi- : lo že prepoimo, da bi se še kaj 1 drugega reševalo. Zato je naloga 1 današnje seje. da si aatčrtamo pot 1 svojega delovanja. Srhio obžalu- ■ jem, da ni večje vdeležbe.	j-
Poroča, da je dobil od Commit-4 iee on Public Information od tako ! imenovane "4 Minute Men Division '' pismo, ki priporoča agitacijo med Jugoslovani. Tla odbor pa hoče imeti še tri Slovence, ki bode nastopali kot govorniki med Jugo-j slovani s popolnoma isto nalogo kot "4 Minute Men". V ta odbor so bili še izvoljeni udje: Anton Burgar, Janez Terček in M. Ča-j gram.	-	i
Dalje poroča tajnik, da je glavni tajnik Zveze Fr. Hudovernik pisial in poziva podružnico, da. bi začela krepko akcijo za pobiranje "narodnega davka'', katerega je! sklenila pobirati Slov. Nar. Zveza pri zadnji konvenciji. V daljšem pojasnjevanju pove namen tega uarodnega davka. Izvaja približ-l no tako-le: "Veliko razburjenje : je zavladalo zadnjič glede 4. julija, češ, da Slovenci nismo dobili istega priznanja, kakoršnega smo sa želeli. Toda na to pa nismo nič • pomislili, kaj smo pa mi že storili,! koliko že žrtvovali za uresničenje i svoje svobode, za jugoslovansko idejo ? Nile! Do sedaj so delali in , žrtvovali samo Srbi in Hrvatje! Hrvatje so nabrali že tisočake in J tisočake v ta namen. Južno ameriški Hrvatje so baje prispeli z miljonom, pred no smo se mi sploh zganili. Koliko so storili Srbi! Koliko Srbov je šlo kot prostovoljcev na maeedonsko fronto! Slovenski fantje so pa takoj -prišli domov, ko jim je bilo dovoljeno. Ako prav vem. je komaj kakih j 500 prostovoljcev, to jc takih, ka-J tere ameriška vlada ne more siliti v svojo armado, v jugoslovanski legiji. Pomislimo, koliko smo žrtvovali denarno Koliko sri pa že da-l ? Nasprotno smo pa sprejeli že veliko. Jugoslovanski odbor v Londonu ali v AVashingtonu je dosegel že velikanske uspehe za našo svobodo. Toda mi Slovenci ga nismo podpirdli. smo ga napa-j dali, sumničili. Ko jc šel agitator, iza našo svobodo po Ameriki, stala I je ta agitacija lepe svotc. Kdo jih j je povrnil? Torej vse velikansko, breme agitacije, delovanja, žrtev j je slonelo na Hrvatih in Srbih, loj še danes glejmo velikansko večino« Slovencev ali brezbrižnih, ali pa v STCZ.. ki je v odločnem na- f sprotiftvu tega odbora, njegovih uspehov in skuša radi formalnosti. ki je brez pomena, ovirati vsako delo, vsako agitacijo za uarod-no svobodo. To ce sme več iti dalje ! Sramota bi bila za nas Slovence, če bi bila naša svoboda kupljena <za hrvatske in srbske žrtve. Zbrati moramo dovolj denarja, da ga bomo dali našim voditeljem na razpolago <pau njih delu za našo svobodo. To 'je eno. Drugo: Imamo Jugoslovanski Rdeči Križ. Kolika potreba je zopet tukaj! Naši prvoboritelji žrtvujejo svojo kri za našo svobodo. Taim so ranjeni. izgubijo morda <ude, izgubili bodo svoje zdravje za vselej — za nas, za našo skupno korist. Ali nismo grdi, ali nismo brez area, »ko te revčke v bdleem, po bolnišnicah pustimo potem trpeli ae pomanjkanje, zimo, lakoto, žejo? Sram na» bilo! Ali ni torej na&t dolžnost prinesti nekoliko denarne žrtve za one, ki prinašajo žrtve krvt in zdravja? Da?je! Ko se be mir sklenil in bo naš narod, za vriskal veselja — v t:lati svobodi, v kakšnem finančnem stanja bo? Vse uničeno, vse kašče in predali prazni, vse banke, hranilnice, vsi mošnjički pokradeni. Nemec jih je pokradel za boj proti narodu. za uadaljno njegovo suž-,noat. Koliko gorja, koliko lakote, . koliko- pomanjkanja, koliko bede
bo pretrpel ta naš ubogi sloven- ( ski narod skozi ta leta vojne, kaj- ( ti Avstrija mu je grda, neusmiljena, brezsrčna mačeha. Nemee in Mažar se mastita z belim kru- ' hom in pečenko, Slovencu so še 1 zelje in krompir pobrali. Ko se bo vojna končala. Itako bo solzan gle- 1 dal 'proti Ameriki, da bi mu oni 1 odrezali košček kruha, ua bi um 1 mi kupil; žitnega semena, krom- * pirja, poljskih strojev, kravico v i hlev za mleko. Potreba bo miljon. •Kje ga bomo vzeli? Sedaj dobro delamo in dobi o zaslužimo. Ali bi se ne dalo začeti velike akcije, začeti velike zbirke, morda miljon, morda vsaj stofcLsoč v ta namen/ Naj začne naša podružnica s posredovanjem dnevnika "Glas Naroda" veliko agitacijo za to svoto. ! 125 tisoč nas je, vsak po en dolar na mesec, kako hitro bo ta svota skupaj! Ziato začnimo najprej mi udje podružnice! PodipLšimo to izjavo Zveze in se (zavezimo mesečno prispevati gotovo svoto." ' A. Burgar pravi, d-a se vse doseže. t-reiba samo agitacije. prosLti treba. Zato naj se v pismih, k katerimi se vabi ude na seje, pojasni in prosi vsakega, tudi one, ki niso danes tukaj. Vsak naj ipotem j vsak mesec prostovoljno prinese ali pošlje k soji svoj prisroevek. Uredili smo kartice in s temi .plačilnimi karticami naj se .plačuje. ; Vsi udje so bili navdušeni za to j in vsak je vzel po več "izjav", katere bo vsakdo skušal razdeliti med svoje prijatelje in potem od njih pobirati redno obljubljene mesečne prispevke. ! J. Trošt vprašuje, kaj je z Identification Cards. Želi, da bi se jih preskrbelo vsem, ki niso državljani, pa so dobri Jugoslovani. I Tajnik poživlja, naj da vsakdo svoje ime, kdor želi to kartico mi vsem jo bo preskrbel. Ta Identification Card nad o mestu je državni papir za čas vojne. Pove, da ga je te dni dobil član V. Orehek. i ' A. Burgar želi, da bi se ves odbor kolikor mogoče .polnoštevil-no vdeležil o pravem času sej. Če se odbor ne bo držal reda, potem je vse naše delo nič.	j
J Tajnik sporoča, da se je na zadnjem shodu Srbske Narodne Odbrane sklenilo na predlog našega predsednika g. Ig. Hudeta, d!a se i vstanovi stalen jugoslovanski odbor, ki naj obstoji iz treh članov Srbske Narodne Odbrane, Hrvatskega Saveza in Slov. Nar. Zveze. Srbska Narodna Odbrana je že iz-i volila svoje tri zastopnike, .enako Hrvatski Savez. Nocoj treba izvoliti še zastopnike naše Zveze. Na-j loga tega odbora bo zbliževati v se i tri j u gosi o vaiLske narodne druži-! ne. prirejati skupne jugoslovan-J ske zabave in sploh tudi v javnosti represent i rat L celo našo jutgo-l slovansko naselbino v Greater' New Yorku. V odbor so bili izvo-' ,ljeini: tajnik, Viktor Pere in Jas.' t Trcšt.
| Tajnik nasvetu je. da bi se v! .agitatorične namene priredila čiui' 'prej zabava, kjer bi naj bili tudi govori "4 Minute Men.". Čisti do-jbiček bi šel za narodni davek.
G. ( agram pravi, da se je med i nami Slovenci že veliko grešilo od strani narodnih voditeljev. Da smo daoies razdvojeni, da nismo bili narodno probujeni. da se nismo že preje zavedli svojih narod-*
| Zdravim samo moške«
r Dr. Koter Je najstarejši slovenski zdravnik, Spec ja list t Pitta-[ borgba is lat 28-letno iskušnjo v zdravljenja moških bolezni.
tžastrupljenje krvi zdravi ■ slovitim 006» U ga Je Isoaiel profesor dr. Ehrlich. Ako imate
Matil vam Immb krL Nikakor m Čakajte, kajti ta boleaea se pra-
Vbo izločevanje lz kanala za Izpuščanje vode zdravim po najnovejši metodi ln v kolikor mogoče kratkem času. Kadar zpo-znate, da nimate veC moške mod. ne Čakajte, temveč pridi ta ln vrnil vam bom mofiko moč.
Kilo oadravlm v 30 arah bras
Bolečine v mehurju, od e* . . ,	«nr prihajajo bolečina v hrbta
Slovenski zdravnik.	in kriio, palenje pri mokiesja
In ostale bolečine te vrste zdravim s največjo gotovostjoi
»m—lini, fafcanje, fc.lilhw, strMtee, mrnj. jfcrsfljs h i W* bolna! ki nastanejo vsled nečisto krvi, oadravim v kratkem
času, da ni treba leiati. i Uradng ve: r ponedeljek, sredo ln petek od & zjutraj do & po-pnldne. V torek, četrtek In soboto od & zjutraj do a zvečer. V tudv-1 Ur «o 2. popoldne.
Po potiti ne delujem. Pridite oeebno. Ne pozabite ime in ttevflka
t Dr KOLER, 638 PENN AVE.
)	PiTTSBURQH, PA.
; Bolne ženske
i naj bi n« prsnaiak hudOt bolefin. , , -: krfiev In drugih nerodnosti, katerim i 1 »otolikrat podvržene. Teh bolečin I I i bi ns bilo nikakor
otraba prestaja- m tL (znebite se jih te sedaj, ali od 1 začetka. Rabite torej občsznsno < > i zdravilo za tenske in sa dekleta* j , ^ vzemite
: Oevera's
^ Regulator!!;
> i > , (Severov Rssulator). To je i zborna
tonika in zdravilo, osobito pri ten- 1 1 I «kih boleznih. To zdravilo dalujs i > . hitro, mirno in z gotovim uspehom.
To zdravilo ne vsebqje ničesar ta- 1 ) kega, kar bi ikodovalo zdravju, i } , Vsaka žena naj bi isto poskusila. ' Cena $1.25 steklenica; dobiva se { ' f v vseh lekarnah.	I i
-- : ■
nih dolžnosti v teh velikili čaasih, s<» krivi naši voditelji. Imeli smoi že toliko zabav, toliko piknikov, pa ali je kdaj kak voditelj porabil v to. tla bi bil s kratkim govorom pojasnjeval narodu dnevna vprašanja. narodna vprašanja, ve-\ like dotlžnosti vsakega Slovenca v teni velikem času? Zamudilo se je veliko. Priporoča, da bi se vsaj zdaj začelo v ta namen delovati. Veliko odobravanje.
Tajnik misli, da je sedaj to tna-ioga izvoljenih "4 Minute Men".
nlede veselice se ma predlog F. i Ilergule in A. Burgarjia izvoli od-; bor, ki ima sejo v četrtek 22. a v,g. Ta odbor je pooblaščen vse potrebno prirediti za zatbavo. V odbor so bili izvoljeni: Mat. Čagram,i F. Hergula. John Bučar in KevJ Zakrajšek.
Prihodnja seja se vrši v sloven-j ski cerkveni dvorani, 62 St. Mark* j Place, New York.
M. Čagram zaključi sejo in sej zalivali vsem navzočim za vde-| ležbo.
------_i
Iščem v ruskem ali italjanskemj i vojnem ujetništvu moje 4 pol-i 1 brate MATEVŽA, FILIPA, JANEZA in KARLA HRIBAR ter moje tri bratrance JOSIPA, ALOJZIJA in JANEZA JEK-. MAN, doma iz Šneberje, fara I Devica Marija v Polju pri Ljub ljani. Prosim, ako kdo ve za nje v ujetništvu, naj mi blagovoli naznaniti, ali naj se mi oglasijo. — Anton Jerman. 3830 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio, U. S. America.	(22-24^8)
NAZNANILO.
j Te ni potom naznanjam vsem j članom društva "Šmarnica" štev. : 26 SI>PZ. v Exportu, Pa., da od sedaj naprej naj se vse stvari, kar; ■se društva tiče, |>o«iilja name spo-j daj podpisanega, ker sem sedaj jaz prevzel tajništvo. Prejšnji tajnik je odpotoval in tudi prestopil k diugeinu društvu. Torej I vsi oddaljeni člani si moj naslov; I dobro zapomnite, da ne 'bo kateri i suspendiran, kar ne bo moja krrv-|da. Tudi opominjam vse člane, da j bi se bolje sei v deleže v ali; saj je s^amo enkrat na mesec. Pozdrav vsetm članom iu članicam SDPZ.
Loui-s Supančič, tajnik društva št. 26 SDPZ.. Box 136,	Export, Pa.
(22-23—3)
Rojaki, naročajte ae na "Glas Naroda", največji slovenski dnevnik v Zdrni. državak.
idČEM	1
knharico za kuhati za 11 mož v gozdarski kampL Prijazno me^Jto in plača $45 na mesec. Katero veseli, naj piše po podrobnosti na: Joe Stimae. Rt. 2, Box 150. Kane, Pa.
ŽENITNA PONUDBA.
Želim se seznaniti z dekletom
ali vdovo z enim ali dvema otro- '
koma v starosti od 30 do 35 let. ■
Jas sem star 45 let. samec in insam
farmo. Katero veseli, naj piše aia i
naslov: Ženin, e o Glas Naroda,
82 Cortlaudt St., New York, N. Y. • ____i
I	'I
i Rad bi izvedel za naslov IIKLENE ISKRA, doma iz Podgraj pri Ilirski Bistrici. Zdaj se nahaja nekje v Clevclandu. Če kdo ve, naj mi poroča, ali naj se pa saiua oglasi. — Thomas Baša. R. F. 1). 1. Oak Grove Supplv. Liganier Pa.	t
j (22-24--8) •	I
NA PRODAJ
imam tino še me pokvarjeno štiri-vrsit n o harmoniko. Kdor jo hoče j kupiti, naj se oglia^i, da mu povem ' eeuo. s katero bo zadovoljen. — Frank Kamduša. Faiirport Harbor J Obio.	(22-23—8)
IŠČEM ŽENSKO,
| osebo višjih let in revnejšega sta-nu, najsibo vdova ali samica, samo da je dobrega vedenja in po-štena ter se ne o« i ram. na dva ali tri otroke. Pri meni zna ostati do : moje smrti in plačani ji po dogo-! voru. Ako bi je pa bolj veselil za-j konski sitan, jo p'o sporaizumu in obojestranski zadovcljuosti tudi [vzamem za ženo. Jaz sem vdovec višjih let in imam dve hčerki, ka-ten morata v šolo. Zato sem pri-! sil jen do tega koraka, ker nimam ! nikomur hiše prepustiti v varstvo. I Katero veseli ta ponwdSba, naj se j oglasi na naslov: John Zafutta, j R. F. D. 3, Box 173, Latrobe, Pa. | Westmoreland Co. (21-23 —8) :--
POZOR ROJAKI!
SNaJnapelnels mazilo sa Bsnsks lase, kakor tndl sa moike brke
•n brado. Od tega mazila ara-ste j o t Stih te dnlh krasni go stl ln dolgi laej« kakor tndl mo «dm krasni brld ln brada ln ne booe odpadali ln osiveli Revmatlzem, kosti bol ali trganje v rokah, nogah ln v krilu, v osmih *lneh popolnoma osdrs-/lm, rane opekline, bule, tare, krasti n grlnte, potne noge, kurja oCese, oaeb* line v par dnevih popolnoma odstranim. Kdor bi moje ndravUo bres uspeha rabil mn Jamčim sa 96.00. Pišite takoj 1 po cenik, ki ga takoj pogljem zastonj.
JAKOB WAHClC,
Rad bi izvedel. za naaJov svojih dveh prijateljev JOSIPA in FRANKA BRAJLIH. Pred šestimi meseci smo bili aknpaj v Helvetia, W. Va. Proeim cenjene rojake, če kdo ve, kje se na- , hajata, da mi nsrraani, ali naj se * pa sama oglasita svojemu prijatelju: John Doles, Box 14, Meadow Lands, Pa. (21-23—8)
VABILO
na plesno veselico, katero priredi Slovenska godba iz Yukona, Pa., v soboto dne 31. avgusta v dvo-j rani Mrs. Miheve na Haydenville, Pa. Tem potom vabimo vse rojake in ix^jakinje iz Greensburga in o-kodiee, da se te naše veselice nuio-gobrojno vdeleže. ZačHek je ob 6. ui*i zvečer. Vstopnina za moške 75 centov; ciame so vstopnine proste. Za dobro postrežbo in sveža o-ikrepčila bo dobro preskrbljeno j Torej na veselo'svidenje v soboto dne 31. avgusta!	Odbor.
(21-22—8)
I&ČB SE
dogarje za delati francoske Claret doge. Jaz plačam $50 za 1000 po ^ 36 in $60 po 42 inčev dolge. Imam izvrsten les. — Max Fleischer, 258 Lewis St., Memphis, Tenn.
NAZNANILO.
Rojakom v državi Illinois, naznanjamo, da jih bo obiskal nai zastopnik
Mr. OTTO PEZDIR, ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda*' in izdajati I pravoveljavna potrdila. Rojakom . ga toplo priporočamo.
Upravništvo.
t _
JE TIK Al JETIKAi
; Jetika in kronični bronchitis se , zelo uspešno zdravi z novoianajde-. nim zdravilom Neumasan. Dosti i ni treba govoriti o tem izvrstnem ■ zdravilu, ker veljavo bo samo »kazalo pri bolniku. Ko bo bolnik to ( zdravilo samo parkrat rabil, bo že , videl njega veljavo. Zdravilo Neu-l masan košta $5.35 in se dobi pri: 1	A. B. KOLAR CO.,
(27-7 26x) Nashwauk. Minn.
VABILO.
Društvo "Slovenec in Hrvat" i štev. 151 SSPZ. v Niles, Ohio, priredi veselico v soboto 24. avgusta,
na katero vljudno vabi vj*a M>»ed-I na društva, kakor tudi drugo ob-, činstvo. Ob enaki priliki gotovo . tudi mi obisk vračamo. Veseliea se i vrši v dvorani na Berth St. Zače-' iek popoldne. Vstopnina za moške 50<*. ženske pro-ite. Za dobro postrežbo in drujjo bo skrbel odbor.
(20-22—8)
I Dr. LORENZO 844 Penn J
EDINI SLOVENSKO	|
GOVOREČI ZDRAVNIK	3Y60D6 V
MO&KIH BOLEZNI	Pittsburgh, Pa. !
MoJa streks Je zdravljenje akntnlh ln kroničnih bolezni. Jas
sam ie zdravim nad 23 let ter imam skušnje v vseb boleznih ta	š
ker znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti In spo-	I
sna ti raft? bolezen, da vas ozdravim in vrnem moč in zdrarja.	■ Skozi 23 let sem pridobil posebno sknSnjo pri zdravljenju moških
bolezni Zato se morete popolnoms zanesti na mene, moja skrb pa	I
je, da vas poopolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite film*	|
preje.	/	m
Jas ozdravim zastrupljeno kri, maznlje in lise po telesu. bo»
leenl v grlu, izpadanje las, bolečine v kosteh, stare rane, Clvčne	V.
bolezni, os'abeloet, bolezni v mehurju, ledlcab, Jetrab tn telodcu,	♦
rmenlco, revmatlzem, katar, zlato Silo, navduho ltd.	I
zv Uradne ore m: V ponedeljkih, rredah ln petkih od 0. ara	2 zjutraj do S. popoldan. T torkih, četrtkih ln sobotah od 0. ure ajutraj do S. ure zvečer, ob nedeljah pa do 2. ure popoldne. — Pe
pošti ne zdravim. Pridite oeebno. Ne pozabite ime ln naslov:	0
Dr. L0RENZ, 644 Penn aie., Pittsburgh, Pa. j
Nekateri dnud sd ravniki rabijo tolmaCe, da vas razumejo, jaa znam hrvatsko Se ls starega kraja, aato vas laije zdravim,
SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE,
; kateri imajo ▼ rokah naia potrdila za denarne poiiljatra, g številka-i mi, kakor so označene pod imenom, naj blagoTolijo naznaniti prej-| komogoce ovoj natančen naslov radi važne zadeve. Pizma katera sme jim podali, so ae nam povrnila.
Tndki Prank flakier.
Bartol J,	Kastelic John	Bamide Frank
No. 330738	No. 44708	No. 330721
Kovač Frank	Binčič John
No. 260638	No. 260641	No. 330762
Besen« Mary Migi	8nani£#k Rnrf
No. 330063	Kučič Matija	N^ 8288M
V-jo	No. 45015	St^^Than.
No. 260583	Mikolich John	931070
Božičkovič Djuro	No. 323252	Tehlw Anna
No. 260581	Hodic Iran	No. 328896
1^2606«	No. 329720	Turk Char! eg
Dolar Valentin	Novak Rod	Turklv^"
No. 330086	No. 45313	No 260647
QrSUit^i -	Turk" Jemej
No. 260578	No. 260621	No. 8297«
»+mm ^M voitMMt	iu.mak.Jl
i & - :. ■ k. 'd ,