Poitnlna plačana T gotovini Leto XXII., št. 260 Ljubljana, četrtek t. novembra 1941-XX Cena cent. 70 Upravništvo: LJubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon St. 31-22, 31-23, 31-24 Inseratnl oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42 Računi pri pošt. ček. zavodu: Ljubljana št. 17.749 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kr. Italije in inozemstva una Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno L. 12.— za Inozemstvo pa L. 22.80 Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica štev. 5, telefon 31-22. 31-23, 31-24 Rokopisi se ne vračajo V CONCESSIONAR1A ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano Sestreljena sovražna letala Vojno poročilo št. 521 — Bombardiranje tobruških utrdb Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 5. novembra naslednje vojno poročilo štev. 521: Včeraj so sovražna letala ponovno Izvršila kratke polete nad dele ozemlja južnih sicilskih pokrajin; tri oeebe so bile ranjene. Protiletalsko topništvo, ki je zelo živahno nastopilo, je sestrelilo v morje sovražno letalo. Neko drugo letalo je bilo uspešno zadeto s strojnico od nekega našega letala vstran od obale in je smatrati tudi to letalo za izgubljeno. V Severni Afriki je med sovražnim te-talskim poletom na področju pri Bengaziju nase lovsKo letalo zadelo dva sovražna bombnika, ki sta strmoglavila v plamenih. Naše topništvo in nemški strmog avci *o bomiiardlraU obrambne naprave trdnjave v Tobruku. V Vzhodni Afriki so naše topniške baterije pred položaji naše posadke v Kulkva- bertu zadele in poškodovale nekaj sovražnih avtomobilskih sredstev, ki so prevažala čete. Te so imele Izgube. Na drugih bojiščih tega področja so bile sovražne sile nasproti našim oddelkom napadene in razpršene. Žrtve zadnjih letalskih napadov Rim, 5. nov. s. Snoči so bili objavljeni službeni podatki o žrtvah prebivalstva ob priliki sovražnih letalskih napadov v petek na Licato ter v noci un petka aa soboto na Palermu in Neapdlj V L'ca:i bi'i rarjeni trije delavci, v Neaplju trije delavci in neka ženska, v Palermu so buli dve ženski in neki voznik ubiti ranjenih p* ie bilo 11 ljudi, med njim dva dečka v starosti pet in deset let. m&sBt. uspeh! triki ln Ens Ils^fcsssst letalcev z lahkoto obvladuje tudi vremenske neprilike — Junaško napredovanje bersaljerjev v Doneski kotila! — Sijajen podvig lovskih letal Operacijsko področje, 5. nov. s. Ne glede na slabe vremenske prilike kaže neutrudno delovanje naših oddelkov njih čudovitega ofenzivnega duha, katerega kronajo vedno novi uspehi. Tudi včeraj ponoči je uspelo neki naši patroli, ki se je spopadla s številno močnejšim sovražnikom obvladati sovražne čete in jih pognati v beg, ujeti nekaj liudi ter prizadejati sovražniku občutne "gube. Topništvo je bilo :zredno aktivno na vseh odsekih in je rušilo s preciznim streljanjem obrambne in prometne naprave v trdnjavi Tobruk. Nemška letala so popoldne napadla zbirališče motornih vozil in nekatera mei njimi zažgala, druga pa poškodovala. Skupine nemških strmoglavcev so predvčerajšnjim bombardirale obrambne naprave in topniške postojanke v Tobruku. Pri letalskem napadu na Bengazi je bila neka sovražna skupina prestrežena od lovcev, ki so prisilili sovražna letala k umiku. Sovražna letala so odvrgla bombe na odprto polje. Protiletalska obramba Tripolisa je sestrelila en bombrdk, ki je strmoglavil v morje. Operacijsko področje. 5. nov. s. Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani: Sovražno izvidniško letalo, ki je skušalo preleteti Sicilijo, je bilo predvčerajšnjim prestreženc od neke patrole lovcev, ki je bila nanj opozorjena. Po kratki borbi se je lovcem posrečilo zadeti sovražno letalo in ga uničiti. Angleški izvidnik je strmoglavil v morje. Z vzhodne fronte, 5. nov. s. Naše kolčne bersaljerov, ki napredujejo po doseženih velikih uspehih v zadnjih zmagovitih akcijah, da se strnejo s četami neke italijanske divizije, so bile besno in ponovno napadene od močnih sovjetskih oddelkov. Istočasno so bili oddelki divizije, ki so marširali nasproti brzim divizijam, in drugi oddelki, ki so izkoriščali dosežene uspehe in napredovali proti severu, napadeni od strani od številnih močnih formacij bolj-ševikov, katere je podpiralo topništvo srednjega kalibra. Zaradi teh ponovnih napadov so so razvili najbolj besni spopadi. Naše junaške kolone so energično vzdržale napade in so takoj reagirale z izredno silo. Borbe so se razvile v številne akcije, v katerih so bersaljeri, pešaki ter artile-rija dobesedno uničili močne nasprotnikove kolone, ki so skušale na vsak način z napadi z boka in obkolitvenimi manevri poskusiti ustaviti in otežiti naše napredovanje. Silni sunki, ki jih sovražnik vedno znova sproži proti našim napredujočim kolonam so nov dokaz, kako težka je za sovražnika izguba najvažnejših Industrijskih predelov. Tudi področje, na katerem so potekale zadnje zmagovite akcije, je industrijsko in rudniško. Včeraj so se italijanski lovci zmagovito uveljavili. Pet italijanskih letal, ki so spremljala neko oskrbovalno letalo v pasu, v katerem naše kolone napredujejo, se je spopadlo s sovražno letalsko skupino, ki je bila šestkrat močnejša. Rusko skupino je sestavljalo 9 bombnikov, katere je spremljalo 20 lovcev. Skupina je bila očitno usmerjena proti našim objektom. Brž ko je bila velika skupina opažena, so pričeli lovci z napadom. Pričela se je srdita borba, v kateri so podjetni lovci zmedli veliko nasprotno skupino in nato pričeli napadati ter zasledovati posamezna letala. Kljub številčni premoči in hudemu stroj-ničnemu ognju je lovcem uspelo spričo svoje tehnične premoči sestreliti tri nasprotne lovce, dočim se je ostanek skupine naglo umaknil. Na neki drugI točki je bil neki sovjetski bombnik, ki je skušal napasti našo kolono, takoj sestreljen od naših protiletalskih baterij. Občudovanje v nemškem tisku Berlin. 5. nov. s. Z vidnimi naslovi ln na prvi strani opozarjajo nemški listi na zmage italijanskega ekspedicijskega zbora na južnem odseku sovjetskega bojišča. Italijanske čete so po nekaj dneh nove hude borbe premagale sovražen odpor ln zasedle večje mesto, na katerem plapola sedaj italijanska zastava. Listi zlasti poudarjajo junaška dejanja italiianskih bersaljerjev, a tudi italijanske pehote na splošno T<= v lijanske čete so sovražniku na več me?tih popolnoma presekale pot ip z junaškim zaletom zasedle več krajev v Doneški kotlini. med drugim tudi večje mestno središče. Razmah vojise na morju Angleži so izgubili doslej že 60 rušilcev Rim, 5. nov. s. V novembru je angleško brodovje izgubilo 8 vojnih ladij v spremstvu konvojev, med njimi 5 rušilcev. Izgube rušilcev so za Anglijo toliko bolj občutne, ker jih ima le še malo na razpolago. Ob začetku te vojne jih je namreč angleška mornarica štela polovico manj kakor mel svetovno vojno, a že tedaj jih ni imela dovolj za svoje potrebe. Skupno je bilo doslej potopljenih 60 angleških rušilcev. Berlin, 5. nov. s. Današnji listi opozarjajo v svojih komentarjih na uspehe nemškega podvodnega brodo^^ in letalstva v Atlantiku, kakor so bili včeraj sporočen: javnosti. »Volkischer Beobachter« piše med drugim, da potopitev 73.000 ton sovražnega ladjevja znova dokazuje, da angleška trgovinska mornaric? c1ei ko prej ni varna v svoji plovbi navzlic spremstvu vojnih ladij in navzlic tako imenovanim »tajnim obrambnim sredstvom«, o katerih je tako samozavestno govoril Churchill. Te varnosti angleške trgovske ladje ne poznajo niti ob svoji oba1' niti na odprtih oceanih, kajti povsod jih nemški napadi zadenejo v živo. Nekateri drugi lis+i pripominjajo, da ]e Anglija zaradi potooitvp teh ladij izgubila dobave blaga za najmanj 7000 vagonov. Ako so bila na potnr^eriih ladiah živila, bi to pomenilo, da je šlo pod vodo toliko hrane, kolikor bi jo potreboval za ves teden. Berlin, 5. nov. d. Včeraj so nemška borbena letala v bli?1ni FaroersVih otokov potopila neko britansko trgovinsko ladjo od 5000 ton. Neka druga 3000tonska ladja je bila hudo poškodovana. Kakor se je izvedelo iz mornariških krogov v New Torku, je kapitan holandake-ga tovornega parnika »Marken« ob priho- du v New York izjavil, da je bila njegova 5600-tonska ladja 10. septembra torpedi-rana v oddaljenosti 360 milj od Pernambu-ka. Ladja je bila na potu proti Capetow-nu. Od ladijske posadke je bilo rešenih 36 ljudi. »Marken« je plula v angleški službi. Stockholm, 5. nov. s. V Baltiškem morju je šla na dno švedska trgovska ladja »Sigrid« (1700 ton). Od 16 oseb posadke se jih je rešilo le šest. Berlin, 5. nov. s. Nemški listi objavljajo iz Vichyia vest o novem rop^rsVem dejanju angleške mornarice škodo francoske trgovske ladje, ki je plula v Sredozemlju. Po uradnih francoskih iziavah je to že peta francoska trgovska ladja, ki so jo Angleži potopili. ZASLEDOVANJE NA KRIMU S probojem do morja ]e zveza med sovjetskimi oddelki Bombardiranje krimskih pristanišč - Zavrnjen izpad Japonska napreduje Tokio, 5. nov. s. Na svoji včerajšnji seji je vlada pod predsedstvom genera® Toja odobrila cesarski ukaz o večji uspešnosti in delavnosti vseh državnih upravnih uradov, tako da bodo v celoti ustrezali izjemnim zahtevam sedanjega trenutka. Vsi državni uradi ali oni organizmi, ki jih država nadzoruje, morajo odpraviti vse nedo-statke, ki bi povzročali počasnost ali kakršne koli druge ovire prt delu. Razen tega so bila predsedniku vlade dana posebna pooblastila za izdajo podrobnih ukrepov, ki so s tem v zvezi. Iz Hitlerjevega glavnega stana, 5. nov. Nemško vrhovno poveljstvo poroča: Na Krimu se nadaljnje zasledovanje v južni, kakor tudi v vzhodni smeri. Kljub težavnim terenskim prilikam je bilo gorovje Jalta na enem mestu prebito in dosežena obala Črnega morja. Letalstvo je bombardiralo krimska pristanišča Seva-stopol, Jalto in Kerč ln potopilo v teh vodah dva transportna parnika s skupno 10 tisoč br. reg. tonami in neko stražno ladjo. Pet drugih trgovskih ladij ln majhna sovjetska križarka je bilo z bombami občutno poškodovanih. Pri Petrogradu se Je zrušil v nemški obrambi ponoven poizkus sovražnika za prehod preko Neve po močni topniški pripravi ob hudlli izgubah za nasprotnika. Izmed okrog 100 čolnov je bila polovica potopljenih, ostanek pa je bil prisiljen se obrniti. Ponovni sovražnikovi poskusi s podporo oklopnih voz za izpade na ostali obkrože-valni fronti so bili razbiti večinoma že v pripravni postojanki. Močne sile bojnih letal so podnevi izvedle hude napade na industrijsko mesto Gorki, ki je pomembno za izdelovanje avtomobilov in letaL Bombni zadetki težkega kalibra v polno so povzročili v avtomobilski tovarni Molotov, v ladjedelni-škem ozemlju ob Volgi in na železniških napravah mesta huda razdejanja. Nastalo je več obsežnih požarov. Pri letalskih napadih na Petrograd je bilo mogoče zažgati za vojno važne naprave. Tudi Moskva je bila v zadnji noči bombardirana. Na morju so pri Faroerih bojna letala potopila 5000tonski tovorni parnik in dosegla bombne zadetke na dveh drugih večjih trgovskih ladjah. Stražni čolni so v Kanalu uspešno obranili ponovne napade angleških hitrih čolnov V topniški bitki je bil sovražni hitri čoln potopljen, dva druga pa poškodovana z več zadetki. V Sueškem zalivu je bila dne 3. novembra z bombo nemškega bojnega letala poškodovana angleška torpedovka. Angleški bombniki so preteklo noč izvedli neučinkovite napade na zapadno in severnozapadno Nemčijo. Od Ladoge do Krima je razgibana vsa fronta Ugotovitve madžarskega vojaškega strokovnjaka o občem psložaju sovjetov — Priznanje italijanskih uspehov Budimpešta, 5. nov. s. Vsa vzhodna fron- • ta od Ladoškega jezera do Krima je razgibana kljub deževju in snegu, ki onemogoča uporabo takozvanih ruskih cest. Okrog Petrograda je, kakor podčrtavajo madžarski vojaški krogi, obleganje čedalje hujše. Ker so bili preprečeni vsi sovjetski poskusi za prekoračenje Neve. ne ostane sovražniku nobeno upanje več, da bi mogel uteči usodi, ki ga čaka. Po vesteh, ki so dospele včeraj zjutraj s fronte, je bil v osrednjem odseku pri Tuli, na nekaterih točkah strt sovražni odpor. V tem odseku so nemške čete zavzele nekaj najvažnejših sovražnih postojank in prisilile sovražnika k umiku. Načrt vrhovnega nemškega poveljstva za obkolitev sovjetske prestolnice, se uspešno izvaja. Položaj sovjetskih armad pod poveljstvom generala Zukova je od ure do ure bolj kritičen. Zaman meče sovjetsko poveljstvo vse razpoložljive čete v boj. Ugledni vojaški poročevalec »Pester Lloy-da« general Miercha piše, da so sovjetske čete utrpele najtežje izgube v protinapadih v preteklih dneh pri Kalinimi in Malojaro-slavcu. Nemške čete so odbile vse sovjetske protinapade, ujele mnogo ljudi *-r zaplenile velike množine orožja. Južno od Moskve so v teku obsežne operacije med Malojaroslavcem in Kalugo. Usoda Moskve, piše general, je zdaj dokončno zapečatena. Na južnem odseku se s čedalje bolj živahnim ritmom nadaljuje ofenziva nemških ln italijanskih čet. Slabo vreme in blato ne ovirata motornih vozil in kolon pehote. Madžarski vojaški krogi opozarjajo na delež italijanskih čet pri zmagoslavnem napredovanju v Doneški kotlini Po zasedbi Stalina so italijanske čete prodrle 250 km do Donca. V teh akcijah se je ponovno Izkazala sposobnost italijanskega vojaka, ki se zna boriti na vsaki fronti in pod vsakim podnebjem. Zasedba Krima, piše nadalje general, in dejstvo, da zavezniške čete napredujejo proti Rostovu, sta resna nevarnost za Kavkaz. Ta nevarnost je navdihnila generala VVavella s fantastičnim načrtom ustanovitve obrambne črte od Kavkaza do Nila v dolžini 2100 km. Angleška vlada seveda nI pozabila zagotoviti Stalinu, da je z njim solidarna in da ima voljo pomagati mu z vsemi silami. General Wavell ima težke skrbi. Napoveduje se nastop britanskega ekspedicijskega zbora, ki se bo kdo ve kje in kdaj organiziral. Med tem razpolaga Wavell z maloštevilnimi četami in bo moral spoznati, da pot preko Irana za oskrbovanje zaveznika ni majugodneiša. Najmanj leto dni bi bilo potrebno za ureditev prometnih zvez in šele tedaj bi mogli sovjeti prejemati »naglo pomoč«, ki sta jim jo obljubila Roosevelt in Churchill. Neposredno ogroženo angleško področje Nemški Usti o strateškem položaju po vdsru na Krim Nemški finančni nrnister pri kralju Borisu Tokio, 5. nov. s. Bolgarski kralj je sprejel v avdienci nemškega finančnega ministra grofa Schweringa von Crosigh. Berlin, 5. nov. s. Vojaški sotrudniki berlinskih dnevnikov prikazujejo v svojih pregledih vojaški položaj sovražnika po poslednjih nemških napadih in poudarjajo med drugim, da pomeni ruski poraz na Krimu obenem tudi angleški poraz. List »Zwolfuhrblatt« piše, da je po zavzetju južne obale Krima vojaška luka Sevastopol neposredno ogrožena in da so nemške čete že manj ko 100 kilometrov od Kerča, torej točke, ki se lahko smatra za most proti Kavkazu. Iz tega sledi, da postaja ogrožanje angleškega vplivnega področja vedno bolj neposredno, kajti poraz sovjetskih čet na tem odseku je izven dvoma. Bitka, ki se sedaj razvija na polotoku, ne bo le pregnala Ruse s Črnega morja, temveč bo dala Nemcem tudi ključne položaje do kavkaškega področja. Nadaljnje posledice si je lahko predstavljati. List opisuje v podrobnostih akcijo, ki je dovedla do predora tudi že po naravi močne obrambne črte ob prelivu Pere-kopu, in omenja, da so se morale nemške čete prebiti skozi področje, ki je bilo utrjeno na 50 km v globino, torej še globlje od Maeinotove linije. Tako v Londonu kakor v Moskvi so smatrali to obrambno črto za nezavzetno. »Volkischer Beobachter« še nadalje polemizira z angleško propagando, po kateri naj bi Sevastoool ne imel nobenega pomena več za Ruse List pripominja, da po teh zmedenih računih angleških pro-pagandistov izgubi pomorsko mesto, ki se najprej označuje za zelo važno, takoj svoj pomen, čim se mu približajo sovražne čete To je mogoče upravičeno z moralnega vidika, nikakor pa ne s strateškega in praktičnega, razen ako Sovjeti in njihovi anglosaški prijatelji ne raznvšliajo tako. kaikor lisica pred kislim grozdjem. Sevastopol ima danes za Ruse isti pomen, kakor ga je imel zanie pred nekaj tedni; razlika je le v tem. da bo važnost te luke koristila sedaj Nemcem. Tudi »Deuteche Allgemeine Zeitung« se ironično izraža o argumentih sovražne propagande, ki je na eni strani polna utvar, na drugi strani Da ne more prikriti pesimističnega gledanja. Ta zmedenost pa dokazuje, da se tudi v anglosaških glavah začenia polagoma javliatf zavest o posledicah sedanjih nemških uspehov na protibolišpv'škem bojišču za živlienjske postojanke Velike Britanije n» vzhodu. Dva n*»*m«fa ra Helsinki Helsinki. 5. nov s Včeraj popoldne so sovjetski letalci dvakrat napadli Helsinki. Ob prvem napadu sta dva sovjetska bomb- nika, ki sta prišla z morske strani dosegla prestolnico in odvrgla več bomb, ki so padle v južno četrt mesta. Neka mladenka je ubita in 10 civilistov je bilo ranjenih. Pri drugem napadu ni bilo ne žrtev ne škode. Pomen zasedbe Kurska Stookhclm, 5. nov. d Zasedba mesta Kurska po nemških četah je vsekakor take narave, da bo zelo olajšala nemške operacije proti Moskvi. Padec tega mesta je važen posebno zaradi tega, ker pomeni dodatno oslabitev vojnega potenciala sovjetske armade, zakaj v tem mestu je bilo mnogo vojno industrijskih podjetij, dalje neka tovarna motorjev ter več kemičnih industrij. Kursk je bilo veliko središče izredno važnih Industrij za predelovanje železne rude. V mirnem času je proizvodnja znašala več milijonov ton letno. Razen tega je Kursk važno železniško križišče na direktni železniški progi, ki teče iz Moskve proti Kavkazu. Sicer pa je bila ta proga od nemških čet presekana že pri Harjkovu in pri Stalinovu. Silen letalski napad na Novorosijsk Berlin. 5. nov. s. Nemška letala so včeraj izredno hudo bombardirala Novorosijsk. za Sevastopolom prvo največje rusko oporišče ob Črnem morju. Oporišče ima velik pomen, ker so ga sovjetske vojaške oblasti v zadnjem času v veliki meri uporabljale za vojaške namene. V novo-rosijski luki je bilo v zadnjem času zgra jeiiih več mornariških objektov, tako da bi se rusko vojno brodovje v danem primeru lahko zateklo v to luko. V okolici mesta je mnogo tovarn vojnih potreožčin, ki so bile posebno v zadnjih mesecih velikega pomena za rusko oboroževalno industrijo. Očitki norveškega radia Švedom Stockholm, 5. nov. s. V tukajšnjih krogih je napravil močen vtis napad radia v Oslu na švedsko državo zaradi pasivnega zadržanja v borbi Fincev proti boljševikom. Norveški radio Je v zvezi z izjavami Švedskega zunanjega ministra obdolžil Švedsko egoizma in materializma. Švedska, je dejal napovedovalec v norveškem radiu, misli, da gleda lahko prekrižanih rok borbe Finske z boljše viki. Švedska misli, da Aa ta način služi skupnim skandinavskim interesom, vendar bi morala vedeti, da vsa njena zagotovila simpatij finskemu narodu ne izključujejo nadaljnjih dolžnosti kot nordijske države. špijonažna afera na švedskem Stockholm, 5. nov s. Neki l91etni mladenič iz Stockholma in neka 161etna hči aktivnega kapitana sta pobegnila iz Švedske in odnesla s seboj kopije zemljevidov švedskega generalnega štaba, ki jih je dekle vzelo v uradu, kjer je bilo zaposleno. Ukradeni zemljevidi kažejo odmejne utrdbe med švedsko in Norveško. Finci zavračajo vmešavanje Amerike Berlin, 5. nov. s. Nemški listi objavljajo danes na vidnih mestih prve komentarje finskih listov o nezaslišanem ameriškem vmešavanju v evropske zadeve. Pri tem posnemajo skoro v celoti zlasti uvodnik finskega dnevnika »Ajal Suunta«, ki ostro obeležuje po ovinkih izraženo zahtevo ameriške vlade, da bi Finci ustavili svoje sovražnosti proti Rusiji. Finski list opozarja na razloge, zaradi katerih je finski narod ponovno stopil v borbo proti boljševizmu, ter uporablja to priliko, da ponovno poudari prijateljske in bratske vezi, ki spajajo Finsko in Nemčijo v tej osvobodilni vojni proti skupnemu sovražniku. Pomanjkanje premoga v AngL ji Rim, 5. nov. s. V vsej Veliki Britaniji se pojavlja premogovna kriza, ki jo je po mnenju industrijcev treba pripisati pomanjkanju prevoznih sredstev. Značilno je. da ta kriza zarali medsebojnih vplivov še bolj povečuje pomanjkanje železniških prevozov, kajti lokomotive nimajo več na razpolago dovolj goriva. Razen tovornih vlakov se je znatno zmanjšal tudi promet osebnih vlakov, kar zelo otežkoča zveze na otoku. Ženske v angleški Industriji Bern, 5. nov s. Ali je Anglija brez mož, ali pa bolj zaupa ženam? To vprašanje se vsiljuje spričo neke londonske vest1, k' jo objavlja švicarski list »Nazional-Zeitung« in v katerem je mogoče črtati med drugim: »Spričo črnega pesimizma političnih krogov v angleški prestolnici so ministri v zadnjih dneh zahtevalli večjo zaposlitev žena pri vseh delih.« Isto vprašanje nastaja tudi ob črtanju članka, ki ga je objavil londonski List »Daa.iy Telegraf«, ki priše med drugim: »Izgube Sovjetske Rusije na področju proizvodnje predstavljajo polovico njenih oboroževalnih izdeiikov in mora zato angleška industrija podaljšati svoj delovni cas na >1 ur na dan. Rusija je povečala število svojega delavstva s tem, da je prevzela na delo tudi žene, in to do dveh tretjin aH celo treh četrtin vsega za potil enega osebja v tvornicah, kjer se ne zahtevajo posebni f:žični napori. Mogoče je. da se tudi novi Bevinov načrt naslanja na te primere. Naloga, ki nam je zaupana, je velika, toda treba jo bo doječi,« Ustanovitev Zadružne zveze za Dalmacijo Zader, 5 .nov. s. Z ukazom guvernerja Dalmacije je bila ustanovljena Zadružna zveza za Dalmacijo, katere namen je, da zastopa in pomaga zadružnim ustanovam v tej pokrajini ter da vrši nad njimi obvezno nadzorstvo po obstoječih zakonih. Za komisarja nove zveze je imenovan na-v cionalni svetnik dr. Rosario La Badessa, šef nadzornega oddelka nacionalne fašistične zadružne ustanove. Dalmatinske zadruge, ki jih je kakih 300, imajo velik pomen zlasti na področju ribolova in v poljedelstvu, pa jih je zato guverner Bas-tianini hotel enotno povezati v smislu fašističnih smernic v skupno organizacijo. Zahvala velikega muftija Rim, 5. nov. s. Veliki mufti ki je nedavno pristal v južni Italiji na svojem begu iz Teherana, je pred svojim odhodom v Berlin dal zastopniku agencije Štefani tofle izjavo: Ko odhajam v Berlin, smatram za svojo dolžnost, da se zahvalim Duceju in italijanski Vladi za sprejem, ki mi je bil prirejen v Italiji. Želim se ob tej priliki zahvaliti tudi italijanskemu tisku za vse. kaT je objavil c meni in o borbi, ki jo predstavljam. Nikdar ne bom pozabil vljudnih pozornosti v tej prijatelj sle i državi. Obtožbe angleške propagande proti moji osebi me ne presenečajo, saj so le nadaljevanje dolge verige sovražnosti in napadov proti meni. Vse to pa me ne zaskrbljuje, kajti v arabskih deželah in zlasti v muslimanskem svetu dobro vedo. kakšen pomen imajo taki napadi. Arabci in muslimani izrekajo svoje »zaupanje in svojo simpatijo vsem tistim, ki jih napada angleška propaganda. Zaupanje in simpatija do moje osebe naraščata v sorazmerju s silovitostjo izpadov proti meni. Mi pa bomo seveda na te sovražne manifestacije Angli je odgovorili s tem, da bomo še bolj poglobili svoje napore v borbi za stvar, ki smo ji posvetili ves naš obstoj. Praznik Zmage v Ljubljani Poklonitev črnih srajc Vojski — Služba božja v stolnici častne straže na vojaških grobovih Preskrba Ljubljane je zagotovljena Razveseljive ugotovitve na seji mestnega pr oskrbovalnega odbora — Tudi kuriva bo dovolj Program nove Rumunije Prihodnjo nedeljo bo manlfestacijski plebiscit za politiko maršala Antonesca — Maršalov proglas Minuli četrtek je bila v mestni zbornici seja mestnega preskrbovalnega odbor«. Udeležili so se je tudi predsednik zdru-ženija pekov ter zastopnice in zastopniki nabavljalnih zadrug in ženskih organizacij, Pokrajinske delavske zveze, zastopnik Prevoda ter šefi mestnih uradov, ki opravljajo naloge preskrbe mestnega prebivalstva z življenjskimi potrebščinami. Seji je predsedoval župan dr. Adlešič, ki je po pozdravu vseh navzočih poročal o spremembah, kakršne so nastopile na zadnji seji, ki je bila 2. oktobra. Omenjal je nakaznice za obleko in obutev, ki jih bo razdeljeval mestni preskrbovalni uraa. Nakaznice bodo preprečile čezmerno nakupovanje blaga po premožnejših slojih. Dalje je omenjal dodatne količine kruha in moke, ki jih dobe ročni delavci in posebej še težki delavci. Nato je obširno obravnaval preskrbo s krompirjem. Občina je doslej dobila od Prevoda že 46 vagonov krompirja, v kratkem pa ga bo dobila Sw nadaljnjih 40 vagonov. Pred zaključkom so pogajanja s Hrvatsko, da dobimo nekaj krompirja tudi od tam. Krompirju posveča občina sploh največjo pažnjo, kei se zaveda, kako važno ljudsko prehrano predstavlja. Krompir bo občina oddajala s posred">-vanjem trgovcev. Vsaka družina ga bo dobila 25 kg na osebo po ceni 1.20 L. Dobili ga bodo le oni, ki ga še nič nimajo. Kdor si je že sam preskrbel kako zalogo, a bo kljub temu skušal dobiti tudi krompir od občine ter s tem oškodovati druge, bo strogo kaznovan. Na mestnih stojnicah se prodajajo po 2 lire kilogram tudi dobra trpežna jabolka. Ta akcija, ki je spravila med ljudi 16 tisoč kg jabolk, je obenem dosegla, da so se cene jabolk tudi drugod obdržale na znosni višini. Uvoženo čebulo oddaja občina po 1.75 L kilogram, kar je 55 centesimov pod maksimalno ceno. Zaloga drv v mestu ni dosti manjša od lanske. S kurivom' bo mesto zato zadovoljivo založeno, ker se manjša tudi razlika med letošnjimi in lanskimi zalogami premoga. Nezdravo pa je, da se posamezniki skušajo tudi s kurivom prekomerno založiti, nekateri kar za več let. i V nadaljnjem porcčilu je župan s pohvalo omenjal trnovske in krakovske zele-njadarje in zeljarje ter akcijo za uživanje gob. Toplo zahvalo je izrekel Visokemu Komisariatu in Prevodu, ki gresta akciji za preskrbo mesta vsestransko na roko. Pohvalno je omenil tudi uvidevnost kmečkega prebivalstva, ki se je pokazala zlasti pri zbiranju krompirja ter požrtvovalno sodelovanje trgovcev. Končal je z zagotovitvijo, da bomo letošnjo zimo prestali brez hujše stiske m pomanjkanja, če bomo znali živila in druge življenjske potrebščine varčno in s pametjo rabiti. Pri debati je odbor posebno razpravljal, kako bi bilo treba zagotoviti krompir najrevnejšim slojem, ki nimajo sredstev za nabavo niti po 25 kg krompirja za vse člane družine hkrati. Načelnik preskrbo valnega urada dr. F r e 1 i h je pa pojasnil, da bo tudi mes4n! nrosk^bovalni urad, kolikor bo mogoče, vskladiščil večjo množino krompirja ter ga tudi še ob potrebi oddajal n. pr. vsakih 14 dni na stojnicah tistim, ki si ga na debelo ne morejo nabaviti. Zastopnik Prevoda je opozarjal, da je bila letina krompirja zelo slaba in da letošnji krompir zelo gnije. Zato naj prebivalstvo krompir posira z živim apnom ter ga večkrat prebira, da ne bo prevelike škode. Za zalogo posebno Dri poroča rdeči kočevski krompir, ki ga bo zato vskladiščil tudi mestni preskrbovalni urad zlasti za poznejše pn+rpb^ revnejšega prebivalstva. Predvsem pa preskrbovalni odbor opozarja prebiva1 stvo. nai drug drugega nadzoruje, da s krompirjem ne bo zlorab. Pri razpravi o preskrbi a kurivom je načelnik dr. Fre!'h obširno poročal o tem vprašanju z vsemi podrobnostmi in statističnimi podatki, ki so dokaza1 i županova uvodna izvajanja, da nam za kurivo ni treba imeti težjih skrbi, Dač pa moramo svariti, naj ljudje ne delajo prevelikih zalog premoga, zlasti pa ne kar za več let. Premoga je namreč za normalne razmere dosti zagotovijenera za potrebe vsega ljubljanskega prebivalstva. Sejo je župan zaključil z zahvalo za sodelovanje odbornikom in odbornicam ter jih povabil, naj še nadalje tako skrbno sodelujejo pri preskrbi prebivalstva. Nove cene tobaka, cigar in cigaret Ljubljana, 5. novembra Vfceraj dopoldne 6e je podal zvezni tajnik Ljubljane ob spremstvu zveznega podtajni-ka, zveznega podpoveljnika GILa, podtajni-ka ljubljanskega Fašija in zastopnika Gufa v poveljstvo armadnega zbora, da bi na svečan dan zmage izročil poveljniku armadnega zbora kot zastopniku Vojske v pokra-j ni pozdrave Črnih srajc. Odposlanstvo je sprejel general Eksc. Robotti s šefom generalnega štaba, generalnim konzulom Talli-nuccijem in oficirji poveljstva. Zvezni tajnik je izrazil Visokemu oficirju ponosni in hva ležni pozdrav črnih srajc v nov, pokrajini Vojski, ki se v skladu s tradicijami borb in zmag in z močjo, katero ji je dal fašizem bori ob strani zaveznikov v poslednji bitki za veličino Italije in svobodo Evrope. Zvezni tajnik je svoj nagovor zaključil z dvigom misli na Kralja in Cesarja ter Du-ceja ter z vzklikanjem zmagoviti vojski. Poveljnik armadnega zbora se je zahvalil za pozdrav in odgovoril s toplimi in prisrčnimi besedami. Nato je Eksc. Robotti omenil in poveličeval moč, ki jo je po volji Bu-ceja fašistična Italija dala svoji vojski, ki predstavlja danes tako odlično silo in voljo države, kajti bolj, kakor prej se čutijo danes Italijani kot ena sama vojska. Tudi general Robotti je svoje besede zaključil s pozdravom Kralju in Cesarju ter Duceju. * Ob obletnici Zmage je bila včeraj v stolnici slovesna služba božja, ki se je pričela ob 11. uri. Prostrana stolniea je bila okrašena praznično in v njej so grenadirji držali častfeto stražo. Slovesnega Te Deuma so se udeležili oddelki vojske in zastopsjvo Stranke. Nekaj minut pred 11. uro je stopil v cerkev Visoki Komisar Eksc. Grazioli, katerega je sprejel namestnik stolnega župnika. Visoki Komisar se je podal pred molilnik, ki je bil nameščen v sredini pred glavnim oltarjem Ob Visokem Komisarju sta prisostvovala slovesnosti divizijski general Taddeo Or-lando, poveljnik grenadirjev in drugi ar-inadni dodeljeni povelj>iik milice Montag- Bukarešta, 5. nov. s. V nedeljo, 9. t. m. bo rumunski narod s plebiscitom izrazil svoje razpoloženje glede akcije vlade maršala Antonesca od 6. septembra 1940 do danes in odločil, ali naj izreče zaupanje kondukatorju za nadaljevanje narodnega in državnega reformnega dela. Glasovanje, ki bo ustno, bo podano z izjavo »da« ali »ne« pred posebno komisijo. Udeležili se ga bodo vsi rumunski državljani, ki so dopolnili 21 let, z izjemo Židov, ki ne bodo glasovali. Prepovedane so vse propagandne manifestacije, tako za vlado kakor zoper njo. Kdor bi se kljub temu pregrešil, mu grozi zakon s kaznijo do petih let. Plebiscit bo razglašen danes s posebnim proglasom maršala Antonesca rumunske-mu narodu. Maršal pravi v proglasu najprej, da želi novega dokaza zaupanja svojega naroda, preden bi se lotil temeljne preosnove države, žalostne razmere, v katerih je bila država, ko je on prevzel oblast niso dajale velikih nad za bodočnost. Maršal Antonescu prikazuje nadalje svoje delo od septembra 1940 dalje in pravi med drugim: »Nisem mislil, da more božja previdnost nakloniti življenju naroda in njegovemu poglavarju tolikšne težave, kakor so bile naložene nam onega dne, ko sem prevzel vladne vajeti v .^voje reke. Le z vašo pomočjo ter z razumevanjem naših velikih zaveznikov, ob veri vase in ob trdni volji, da premagamo sleherno oviro, nam je bilo mogoče priboriti našemu narodu čast in njegove pravice.« Maršal Antonescu razlaga nato glavne reforme, ki jih namerava uvesti v bodoče. Rumunski narod, pravi maršal, je narod poljedelcev. aZto morata poljedelstvo in kmetski sloj biti podpirana, da bi lahko zavzela svoje mesto v preurejeni jugovzhodni Evropi in v novi Evropi, ki bo organizirana po tej vojni. Dvigniti moramo produkcijo naroda, preosnovati sistem dela, dati kmetu na razpolago vse potrebno orodje, nadalje kredite preko posebnih bank, ki se morajo ustanoviti. Revnim kmetom in vojakom iz sedanje vojne bo treba staviti na razpolago zemljo iz osvobojenih pokrajin, tako da bo dovolj prostora za vse in za vsakogar dovolj možnosti za življenje. Delavski stan mora biti deležen v novi državi vseh svojih socialnih pravic. Zato bodo zanj ustanovljeni posebni domovi in zavodi ter ustvarjeni novi življenjski pogoji za družine, število obrtnih in strokovnih šol se mora povečati, tako da bomo ustvarili kader strokovno usposobljenih delavcev, ki jih tako potrebuje naša industrija. Rumunsko meščanstvo bo tudi do- na. Slovesnosti so se udeležili vsi poveljniki Zbora in funkcionarji Visokega Komisariata. Navzoči so bili ljubljanski župan dr. Adlešič, zvezni podtajnik, zaupnica ženskega Fašija in zastopniki pokrajinskih oblasti. Med službo božjo je pel cerkveni pevski zbor ob spremljavi orgel. * V teku včerajšnjega dne sta vojska ln Stranka počast 11 spomin žrtev svetovne vojne, ki so pokopane na ljubljanskem pokopališču. V teku dneva so se na vojaškem pokopališču pri Sv. Križu izmenjavale častne straže zastopstev Vojske in Stranke ob grobovih v ujetništvu med svetovno vojno umrlih italijanskih vojakov. Praznovanje po vsej državi Rim, 5. nov. s. V vsej Itaiiji so svečano proslavili obletnico zmage. Svečanosti so potekle resno in enostavno, kakor to zahtevajo sedanje okoliščine. Italijanski narod se je predvsem spomnil žrtev, ki jin je doprinesel v zadnji svetovni vojni. Tedaj je padlo 672.000 vojakov in oiicirjev. 1,400.000 ljudi je bilo ranjenili in pohabljenih. V okviru teh svečanosti so bili danes dopoldne načelnik Glavnega Stana Oboroženih Sil in državni podtajniki ministrstev vojske, mornarice in ;etaistva ter načelnika štabov vojske .n milice pred spomenikom neznanega vojaka ter na grobu vojvode Zmage' Pred obema spomenikoma so bili na častni straži rimski garnizijsk) oficirji ter oddelka vojske z godbama in zastavama. Pred spomenika so položili dva velika iovorjeva venca. Načelnik štaba fašistične milice je bil dopoldne tudi v vojnem ministrstvu, kjer ie položil venec pred spomenik v svetovni vojni padlih borcev Tam se je pozneje zbralo vse vojaško in civilno osebje vojnega ministrstva ter glavnega stana vojske. Z enominutnim molkom so izkazali čast v vojni padlim Pred spomenik padlih borcev so raston-niki osebja Vojnega ministrstva položili velik venec. seglo nov položaj, kajti brez tega osrednjega stanu, ki naj bo močan in neodvisen, ni mogoče zagotoviti socialnega ravnovesja. V okviru novih profesionalnih reform in profesionalnih organizacij, pravi proglas dalje, bomo preosnovali tudi trgovino in industrijo, šolska vzgoja oo postavljena na bolj praktične in realistične osnove, upoštevajoč pri tem dejanske potrebe naroda in nujnost, da vzgojimc ljudi, ki se bodo v polni meri zavedaii svojih nalog na področju jugovzhodne Evrope v okviru nove ureditve sveta. Cerkev se bo morala vrniti k svoji tradiciji to postati moralni vir rumunskega naroda. Rumunska mladina bo morala rasti v duhu narodne discipline in enotnih narodnih smernic. Zaradi zagotovitve boljše bodočnosti rumunskega naroda bo treba preosnovati tudi državo. Nova država bo morala biti zgrajena na novih temeljih. Pomen šolske vzgoje je zato tem večji. Naša vseučilišča bodo preosnovana tako, da bodo vzgajala v okviru posebnih odsekov za praktični pouk naše* mladeniče za najvišje funkcije v državi. Delavci, Intelektualci vseh vrst, trgovci, poljedelci in industrijci bodo medseoojno povezani v posebnih profesionalnih organizacijah pokrajinskega in narodnega značaja. Predstavniki raznih stanov bodo tvorili korporacijsko zbornico, ki bo sestavni del državnega svčta. Državni svet bo vezni narodni organ, ki bo imel tri oddelke: kor-porativnega, ki ga bodo tvorili zastopniki raznih stanov, tehničnega, ki bo pripravljal temeljne zakone, ter nacionalnega, ki ga bodo tvorili predstavniki korporacij-ske zbornice, nacionalnega življenja, raznih organizacij in ustanov. Brez primerne preosnove stanov in tehničnih organov za splošni nacionalni podvig ne bo mogoče izvesti nacionalne revolucije, za katero se je maršal sam osebno zavzel, se vrgel v borbo zanjo in zaradi česar je prav za prav prevzel vodstvo naroda. Ta svoj namen mora doseči, ako naj odkupi žrtve onih, ki so padli za domovino. S tem, da je uvrstil rumunski narod v bojno črto za novo Evropo, ga je postavil na stran latinskega imperija italijanskega voditelja Duceja ter velike narodno-socialistične Nemčije v skupno borbo prati boljševizmu in anarhiji. Na koncu naslavlja maršal Antonescu poziv na vse Rumune. naj ga prdoro v začetem delu, da bi mogel zagotoviti državi njene pravice ter mesto, ki ga zasluži v novem svetu. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je na osnovi Kradjevega zakonskega dekreta z dne 19. maja 1941-XIX št. 415, ki je bili spremenjen v zakon z dnem 8. avgusta 1941-XIX, št. 904, in se je nanašal n" ustanovitev monopcAa v Ljubljanski pokrajini, in na osnovi 3. člena ministrskega dekreta z dne 1. junija 1941-XIX ter Kraljevega zakonskega dekreta z dne 3. maja 1941-XIX št. 291, spričo dognanja, da je treba cene tobaku, ki ga izdeluje nacionalni monopol in ga prodaja v Ljubljanski pokrajini, prilagoditi novim cenam v Kralljevini, pa zaradi potrebe, da se izpopolni prodajna tarifa blaga, ki ga izdeluje ljubljanska tobačna tovarna, odredil: Od 5. novembra 1941-XX dalje se cena nacionalnih tobačnih izdelkov kakor tudi izdelkov krajevne tovarne v javni prodaji poviša, kakor sfledi: NACIONALNI IZDELKI Tobak za njuhanje: rezan Macu-bino od 30 na 40 lir za ktfognam, v prahu Sun di Spagna od 60 na 80 lir; rezan tobak: Dailmazia od 160 na 200 lir za kg, Ia močan, debelo in tanko rezan, od 90 na 100 lir; cigare: Cavour od 2.60 na 3 lire za komad, Regalia od 2.60 na 3, boljši Toscani od 80 na 90 cent., boljši polovični Toscani od 40 na 45, Virginia od 80 cent na 1 liro. Roma od 30 na 35 cent. za komad; cigarete: Savoia od 50 do 65 cent za komad. Eneo od 40 na 50, Serraglio od 36 na 45. Macedonia Extra od 34 na 42, Tre SteMe od 25 na 30. filtrirane Tre Stelle od 25 na 35, izvozne Macedonia od 27 na 32. Stad?o od 22 na 26. AOI od 22.5 na 28. Nazionali od 18 na 22 cent. za komad. IZDELKI LJUBLJANSKE TOVARNE Tobak za žvečenje: od 58 na 60 I'T za »ilosraoi; rezan tobak: Savski od 75 na 110 4ir za kg, Ekstra duvan od 114 na 150, du-van I. vrste od 57 na 75, duvan II. vrate od 40 na 55 lir za kg; cigare: Virginia od 50 na 80 cent. za kr mad, Portoriko od 35 na 60, kritke od 25 na 40 cent. za komad: Cigarete: Neretva od 170 na 240 lir za 1000 komadov ali 24 cent za 1 komad, Morava od 155 na 200 lir za 1000 komadov ali 20 cent. za 1 komad. Zeta od 123 50 na 180 lir za 1000 ali 18 cent. za en komad, Ibar od 115 na 160 lir za 1000 ali 16 cent. za en komad in Drava od 95 na 130 lir za 1000 ali 13 cent. za en komad. Ljubljana, 3. novembra 1*M1-XX. Visoki Komisar Emilio Grazioli. leto okrog 3 milijard mark. Zaradi velikih davčnih ugodnosti, ki jih nudi sistem železne štednje so seveda zneski, ki jih posameznik lahko vloži, omejeni. Največji znesek, ki ga lahko nameščenec vloži znaša pri mesečni plači 300 mark 26 mark na mesec, če nameščenec vlaga samo 3 mesece po 26 mark. vloži v celoti 78 mark, ki se mu obrestujejo po 3yi% in bo z vlogo lahko razpolagal 1 leto po vojni. Ce bo ta trenotek nastopil do konca leta 1943, bo znašala vloga z obrestmi vred okrog 82 mark. Zaradi davčnih ugodnosti pa bo ta nameščenec dejansko žrtvoval od svojih čistih dohodkov le po 15 mark na mesec: v treh mesecih skupaj 45 mark. Ob koncu leta 1943 pa bo lahko dvignil, kakor rečeno 82 mark, tako da se mu bo vloga visoko obrestovala Pričakovati je, da bodo v tej smeri izSli Se nadaljnji ukrepi, zlasti za absorbiranje nezaposlenih denarnih zneskov gospodarstva. Pri posameznih trgovskih in obrtnih podjetjih, ki ne morejo normalno obnoviti zalog blaga in surovin, se oprostijo znatni zneski kapitala, ki se lahko spremene v kupno moč Vrhu tega je velika zaposlitev prebivalstva povzročila znatno povečanje nacionalnega dohodka ki se ceni na preko 100 milijard letno. »Neues Wiener Tag-blatt« navaja, da je znašal v letu 1939'40 nemški narodni dohodek 100 milijard mark nasproti 80, 68 in 58 milijardam v prejšnjih treh letih. To znatno povečanje narodnega dohodka je skupai s povišanjem davčnih stopenj povzročilo izredno povečanje dohodkov državnih davkov v Nemčiji, in sicer od 6 6 milijarde mark v letu 1933'34 na 14.6 milijarde mark v letu 1937 38. nadalje na 17.7 milijarde mark v letu 1938'39 in na 23.6 milijarde mark v letu 1939 40. Po najnovejši uradni cenitvi pa bo znašal v tekočem letu donos državnih davkov v Nemčiji okrog 32 miljard mark. V kakšni meri je že doslej nemška država absorbirala odvišno kupno moč, nam kažejo tudi številke o obsegu zadolžitve države za financiranje vojne. Kakor smo nedavno poročali, je nemški državni dolg po uradnih podatkih ob koncu julija t. 1. dosegel 102.2 milijarde mark, medtem ko je ob izbruhu vojne znašal 34 milijard. V nepolnih dveh letih je nemška država absorbirala v obliki notranjih posojil predvsem iz tekočega notranjega dohodka 68 milijard mark. Nemčija je takoj o'b izbruhu vojne uvedla racionirfin je živil in tekstilnega blaga ter druge omejitve, zlasti omejitve gradbene delavnosti m investicij. Ta ukrep je bil tehtno premišljen im ni iinel samo namena, da se štedi z živili in surovinami, temveč *e imel tudi namen, na splošno omejiti potrošnjo, da se ustvari zadosten presežek kupne moči in s tem o'ajša financiranje vojne in da se razpoložljivi zneski gospodarstva, kolikor niso nujno potrebni za vojno važne investicije, rezervirajo za državne finance. Tako je Nemčiji uspelo brez prisilnih ukrepov in brez pritiska zasigu-rati sii sredstva za vojno. Odvečna sredstva na kapitalnem trgu kaker tudi odvečna sredstva iz nepotrošene kupne meči so našla naložbo predvsem v nemških državnih papirjih. Tudi ob uvedbi železne štednje se Nemčija ni zatekla k prisilnim ukrepom, temveč je vsakomur pristop k železni štednji svoboden. Gospodarske vesti = Izvozni kartel italijanskih tvornic umetnih tekstilnih vlaken. Že ieta 1931 so največje italijanske tvornice umetne svile in celulozne volne ustanovile karteino* družbo »Italraion« & sedežem v Milanu, m sicer z namenom da skrbi za skupno prodajo umetne svile in celulozne volne, da ureja prodajne cene in produkcijo. Pred letj je nalogo skupne prodaje prevzela ustanova »Italviscosn«, medtem ko je družba »Italraion« obdržaf.a skrb za urejanje cen in razdelitev produkcijskega davka na posamezna podjetja. Po1 podatkih, ki jih je objavila kartclna družba »Itaiiviscosa«, so italijanske tvornice umetne svile in celulozne vo'ne tudi v letu 1940 navzlic vojni izvozile znatne količine svojih proizvodov. Izvoz sncer ni dosegell količne iz leta 1939. bil pa je večji kakor v letu 1938. Leta 1938 je italijanska industrija umetnih tekstilnih vlaken izvozila v inozemstvo 17.1 milijona kilogramov teh \4aken, naslednje leto 26.7 miHijcma kilogramov, lani pa 19.2 milijona kilogramov. = Stanje privilegirane agrarne banke. Iz Beograda poročajo, da bo Privilegirana agrarna banka za leto 1940. plačala od države zajamčeno 3%no dividendo. Uprava banke upa, da bo brez večjih težkoč izvedljiva razdelitev obveznosti in terjatev med nasledstver.e države, ker bo lahko pretežni del terjatev kompenzirala z obveznostmi. Za obnovo in popravilo deloma porušene palače bodo znašali stroški okrog devet milijonov dinarjev. = Pred pogajanji za razdelitev notranjega in zunanjega dolga bivše Jugoslavije. Iz Beograda poročajo, da so končane priprave za razdelitev zunanjega in notranjega dolga bivše Jugoslavije. Po informacijah beograjske »Donauzeitung« se bodo v kratkem pričela pogajanja med državami naslednicami za razdelitev tega iolga. = Svojevrstna borza v Frankfurtn. V dvorani bivše žitne borze v Frankfurtu je pričela v zadnjem času poslovati svojevrstna borza. Medtem ko so v normalnih časih tvrdke strojne in kovinske industrije iskale naročila pri onih, ki imajo naročila oddati, je prezaposlenost teh tvrdk v vojni dovedla do tega, da morajo sedaj tvrdke, ki oddajajo naročila, z muko iskati druge tvrdke ki naj ta naročila izvrše. Da se olajša ' oddajanje naročil, je bila urejena posebna borza za oddajo naročil. Tako so sedaj v borzni dvorani postavljene dolge vrste miz posameznih tvrdk z vzorci raznih strojnih delov in delov drugih naprav ter tehničnih načrtov, ki iščejo tvrdke za prevzem naročil. Zastopane so predvsem prezaposlene industrijske tvrdke oboroževalne industrije, ki morajo izdelavo posameznih delov oddati drugim tvrdkam Od mize do mize gre vprašanje, kdo lahko dobavi ali izdela določeni predmet. Predstavniki tvrdk, ki oddajajo naročila, nosijo na suknji znak »V«, predstavniki tvrdk, ki so pripravljeni rv-^vzemati naročila, pa znak »S« Dnevno je na tej svojevrstni borzi zastopari;h tv> 100 in še več predstavnikov posameznih industrijskih tvrdk. Borza se je dob**) obnesla. Predstavnik neke velike industrije, ki je zaman Iskal tvrdke, ki bi prevzele v izdelavo posamezne stroine dele, je na tej borzi, kakor poroča »Frankfurter Zeitung«, v prvi uri oddal polovico vseh naročil (SesBOdarsfire Financiranje vojne v Nemčiji Nesoglasja med Angleži in Američani New Tork, 5. nov. s. List »Chicago DaHy Tribune« objavlja nekaj zanimivih odkritij o najrazličnejših vzrokih medsebojnih nesoglasij med Angleži in Amer čani. List omenja med drugim več incidentov me i mornarji obeh anglosaških držav, ki jih je mogoče zabeležiti skoro v vseh ameriških lukah, kamor se v zadnjem času tako pogosto zatekajo poškodovane angleške vojne ladje. O vseh teh incidentih seveda ameriški listi ne objavljajo nikakih vesti. Navedeni list pa omenja, da je v New Portu prišlo do tako velikega spopada med ameriškimi in angleškimi mornarji, da je morala poseči vmes mestna policija. Neki angleški mornar je namreč brez posebnih obzirov dejal, da bodo Zedinjene države najbrž v kratkem vključile v državno zastavo k 12 obstoječim črtam še rumeno črto. Rumena črta pa pomeni v jeziku mornarjev obtožbo podlosti. Tako je med mornarji prišlo do pravega pretepa, v katerega je morala poseči policija. New York, 5. nov. s. Zastopnik angleškega ministrstva za aprovizacijo Dick-man je ob svojem odhodu v Anglijo dal izjavo, v kateri je obžaloval počasnost ameriških vojnih dobav Veliki Britaniji, ki gre predvsem na račun birokrati čnega ameriškega aparata. Angleška naročila gredo po njegovem mnenju skozi toliko rok, da večkrat pretečejo štirje meseci, preden dobi Anglija naročeno blago v svoje roke. New York, 5. nov. s. Angleški veleposlanik v Ameriki lord HaJlifax je bili v Detrcdtu izpostavljen hudi protiangleški demonstraciji. Vedika množica ljudstva, ki so jo v glavnem sestavljale žene, &e je zbraia pred njegovim hotelom in izražala svoje sovraštvo proti Angliji im Churchillu. Ko je lord Halifax zapustili hotel, je množica obkolila njegov avtomobil in vzklikala: »Dol Angliji« Demonstracije so dosegle višek, ko je hotel lcrd Hallifax stopiti v nadMcofijsko palačo v Detroitu. Tu ga je množica cfesulla s paradižniki in jajci, nakar je intervenirala policija in demonstrante razpršila. številne letalske nesreče Washington, 5. nov. s. Ker so se v zadnjem času pripetili številni letalski incidenti, je republikanski poslanec Knudson zahteval preiskavo pred kongresom. V svoji interpelaciji ugotavlja Knudson med drugim, da je od 4. septembra t. 1. dalje strmoglavilo nič manj ko 23 vojaških in civilnih letal, kar je imelo za posledico smrt 112 oseb. Te dni smo poročali o uvedbi tako zva-ne železne štednje v Nemčiji. Po objavljeni uredbi bodo pri tej železni štednji sodelovali delavci in nameščenci, ki se bodo zavezali od svojih tedenskih ali mesečnih dohodkov vplačati določene zneske na posebne hranilne knjižice in bodo s prištedeno vlogo lahko razpolagali šele eno leto po končani vojni. Prištedeni zneski bodo oproščeni davčnih in socialnih dajatev. Predvidena je tudi železna šted-nja za obrtna podjetja, ki sedaj ne morejo nabaviti strojnih in drugih naprav in bodo te naprave nabavili po vojni. Ustrezajoče zneske bodo vplačali pri finančnem uradu, po vojni pa jih bodo lahko dvignili in bodo po nakupu strojev uživali davčne ugodnosti v zvezi z odpisi. Uvedba železne štednje pomeni v Nemčiji nov korak ne $amo v financiranju vojne, temveč v ukrepih za absorbiranje odvišne kupne moči. Nemški listi prinašajo o tem obširne komentarje. »Frankfurter Zeitung« navaja med drugim naslednje: V rastoči meri se je morala industrija reorganizirati za proizvodnjo vojnega materiala. To je imelo za posledico, da so bile številne surovine in delovne moči odtegnjene produkciji potrošnih dobrin v korist produkcije vojnih potrebščin, kar je imelo za posledico, da se ,1e zmanjšala ponudba potrošnih dobrin. To zmanjšanje proizvodnje potrošnih dobrin pa zahteva, da se v enaki meri zmanjša povpraševanje po potrošnih dobrinah. Z raznimi ukrepi za racioniranje živil in drugih življenjskih potrebščin in z raznimi omejitvami nakupov je potrošnja že bistveno omejena. Neizkoriščena kupna moC se zaradi tega tem bolj usmerja na trg onega blaga, ki ni racionirano ali čigar nakup ni omejen, kjer pa nastalemu presežku kupne moči ne stoji nasproti tudi povečana, temveč zmanjšana proizvodnja. Veliko povpraševanje po nerado-niranem blagu je zahtevalo že razne omejitve nakupov potrošnih in investicijskih dobrin (strojev, koles, stavbnega materi-Jaal itd.) In tudi omejitve nakupov nepremičnin in delnic. S strogimi ukrepi je sicer onemogočeno, da bi veliko povpraševanje povzročilo dviganje cen posameznim predmetom, navzlic temu pa pred- stavlja odvišna kupna moč rastoči pritisk na trgih. Vrhu tega obstoja nevarnost nakupov potrošnih dobrin brez dejanske potrebe. Ce se ta odvišna kupna moč stavi na razpolago za financiranje vojne, se doseže dvojni cilj: na eni strani se na trgu potrošnih dobrin zmanjša napetost, na drugi strani pa se olajša stanje državne blagajne. V Nemčiji so bili izdani razni ukrepi, ki imajo vsi skupni namen, absorbirati presežek kupne moči in ga pravilno usmeriti. S kontrolo dobičkov se absorbirajo prekomerni dobički v korist države, kar ima tudi namen, preprečiti neupravičeno dviganje cen. Prav tako so bili izdani ukrepi za omejitev nakupa delnic in proti naraščanju tečajev delnic. Najnovejši ukrepi za usmeritev kupne moči le še izpopolnjujejo sistem absorbiranja viškov kupne moči v vojni. Z usmerjevanjem kupne moči se država vrhu tega izogne potrebi, razširiti potrošne omejitve na blago, čigar nakup je prost, kar bi zahtevalo nadaljnje razširjenje kontrolnega aparata. Ce se odvišna kupna moč, ki je nastala zaradi racioniranja potrošnje in drugih potrošnih omejitev ter pomanjkanja blaga, absorbira v korist financiranja vojne, se lahko spravi zopet v sklad razmerje med povpraševanjem in ponudbo na posameznih trgih. Za primer, kako se usmerja kuona moč na prosta tržišča, navajajo nemSki listi med drugim potrošnjo cigaret, ki je v zad-niih letih ogromno narasla, in sicer od 33.6 milijona komadov v letu 1933 na 47.2 milijona v naslednjem letu, 62.4 milijona v predlanskem letu ln na 74.8 milijona v lanskem letu. Potrošnja se je več kakor podvojila. Navzlic narasli produkciji ni dovolj cigaret na razpolago ter so bile nedavno uvedene v posameznih večjih kon-zumnih središčih izkaznice za nakup cigaret. Sedaj pa je v zvezi z ukrepi za absorbiranje odvisne kupne moči še povišan vojni davek na cigarete, in sicer od 20 na 50% prodajne vrednosti, kar Ima predvsem namen omejiti potroftnjo. Iz enakih razlogov je bil povišan vojni davek na žganje in Šampanjec. »Kblnische Zeitung« ceni da bo mogoče z uvedbo železne šte£»je absorbirati na Prsi. Vlad. Lapaitts f Ljubljana, 5. novembra Na kratko smo že poročali, da je v ponedeljek po dolgi bolezni in hudem trpljenju na svojem domu umrl g. prof. Vladimir Lapajne. V javnosti sicer ni bil znan. ker je živel le bolj zase, za svojo družino in za znanstveno delo. Mnogo znancev in prijateljev pa je imel med stanovskimi tovariši in med mlajšo inteligenco, posebno iz dobe svojega službovanja v Beogradu. Pokojni profesor se je rodil 28. junija leta 1894. v Črnomlju. Srednjo šolo je obiskoval na realki v Idriji in pozneje v Ljubljani., kjer je položil leta 1912. tudi zrelostni izpit. Svoje študije je nadaljeval na Dunaju, kjer je poslušal najprej 4 semestre tehničnih predavanj, potem pa 4 semestre predavanj na filozofski fakulteti. Pred koncem študija je moral k vojakom, od koder so ga septembra leta 1918. zaradi bolezni odpustili. Po prevratu je bil eno leto nadomestni učitelj na državni realki v Idriji, leta 1919. pa je bil postavljen za namestnega učitelja na realki v Ljubljani.. Po štirih letih je položil profesorski izpit iz matematike in opisne geometrije pred izpitno komisijo v Zagrebu. Z odlokom ministrstva prosvete z dne 3. marca 1. 1925. je bil dodeljen ministrstvu v Beogradu. kjei je bil referent za slovenske srednje šole. Tedaj je postal tudi prv1 slovenski predsednik Fer.alnega saveza. Tri leta kasneje je bii spst premeščen na realko v Ljubljano, kjer je ostal do leta 1938., ko je bil zaradi bolezni dodeljen na službovanje v Narodnem muzeju v Ljubljani. Prof. Vladimir Lapajne je bil vse svoje življenje neumorno delaven. Udejstvoval se je v profesorskem društvu, kjer je bil deli časa tajnik. Mnogo dela in truda je vložil v Ferialni savez, kjer je bil več let predsednik. Tudi na znanstvenem področju je bil zelo delaven. Pisal je slovenske učbenike za geometrijo, in sicer za prvi in drugi razred skupno z dr. Cermeljem, sam pa za peti in šesti razred, še ko se je bolezen na srcu, ki si jo je nakopal v svetovni vojni, tako poslabšala, da je bil navezan na bivanje v svojem stanovanju, je neutrudno delal in snoval nove načrte. Za časa svojega službovanja v Beogradu se je prof. Lapajne spoznal z Zorko roj Višnjičevo in se leta 1931. ž njo poročil. V zakonu se jima je rodil sinček Vladimir, ki je jedva prestopil šolski prag. Pogreb prof. Lapajneta je bil v sredo popoldne z žal na pokopališče k Sv. Križu. Udeležili so se ga mnogi pokojnikovi znanci in prijatelji, stanovski tovariši in učenci. Naj mu bo lahka domača gruda! žalujoči soprogi in sinku pa naj bo v tolažbo iskreno sočutje vseh, ki so poznali prof. Vladimira Lapajneta. Rfleži križ poroča Pošto naj dvignejo na Tyrševi cesti 11/1: Bavdok Stojan, marij&nišče; Cera.r Danica, Stre'tika ulica; čertalič Ante, Zavrti 4; G a: ob Franc inž., Higienski zavod; Jemec Janko, Rašica 46, p. Velike Lašče; Kovač Mici, učit., Ravnikarjeva ulica 10; Pantič Majda, Škofja ulica 12/11; čekič Zonka, stud. techn.; Dolžan Jana, Tyrševa cesta 17/11; inž. Funkl Alojz, Stari trg 34; Hafner Pavle, Vošnjakova uilica 10; Kkmbos Karol, Kurilnica 1; prof. Kolair Mira, Maflgiajeva ulica 6/1; Korit nik M., Poštni dem; Mici Kožel (Vajda), Jernejeva cesta; Pavčič Božidar, B!eiweisova cesta 63; Pobič Ferdo, šol. nadzornik, Puccinijeva ulica; Primožič Maks, Kuharjeva ulica 1; Pungartnik Ida. Opekarska cesta 18; inž. Sotošek Stanko, Cesta 29. oktobra 24/1; Šmuc Ivana, Alešev-čeva ulica 26; Sosič Stanko, Bolgaurska lili-ca 32; Švagelj Ljudevit, Gorupova ulica 3; Valjailo Nikcla, Vrstovškova uL 16; Cerne Angel, Logar Ivan, Luznar Stane, Mohar Karol, Škrbinc Kamelo, Vrč on Milan, Zev-nik 1., Pregl Ivo, Kotnikova ulica; Kobi Nada, Podpeč-Preserje; Skrlj Jože, Fužine št. 2, p. Dobrunje; Božič Slavka, Podrožnik št 5; Božič Cvetka, Vič, ulica B, št. 6; Barle Gojko, Tržaška cesta 1; Goff Emili, Verovsicva cesta 56; Dovgan Jožefa, Tyr-seva cesta 69; Dobovšek Jožica, Sv. Petra cesta 91; Dimnik Martin, Šmartinska cesta št. 42; Eržen Milan, Čopcva ulica 10; Fakin Anton, ravn. mešč. šole. Vič; Grilc Ivan, Resljeva cesta 27; Habič Mici, Rožna ulica št. 17; Ivane Valerija, Marmontova ulica št 35; Jurca Josip, Tyrševa cesta 91; Jele-nec Alenka, Celovška cesta 144; Klančar Marija, Medvedova cesta 3; Kraili Marija. Sva bič eva ulica 7; Košenina Franc. Tržaška cesta 119; Kačič Karo!, Tyrševa cesta 58; Kesič Franko, Ambrožev trg 3; dr Kimovec Pred škofijo 3; M oži na Ivica, Rožna dolina. Cesta 1! št. 3; Močan Jaž;ea, Rožna dolina Cesta XIX št. 12; Milanovič Mihajlo, Vič št. 114; Mklavčič Franc, Mariborska ulica št. 26; Mravijak Ljerka, Cesta v Rožno do-lino 10: Menart Ivan. Dolenjska cesta 112; Pipan Albin. Pcdlimbarska ulica 15; Pre-peluh Pavla. Breg 10; Pezdir Apolonija, Cesta na Brdo: Petne Franc Mivka 3; Pajk Jan!;o. Zrinjskega trg. jezuitski kolegij; Peršin Mihael Svabičeva uiica 11; Plesni-čar Tat;ana Rožna dolina Cesta Vili št. 33; Perko Alenka. Poljanski nasip 52; Pogačar Ivan, Stožice 42. Ristič Valerija, Hradec-kega vas 47; Rožič Marinka. Mivka 3; Smrkofij Ivanka Rožna do'i na 17/36; Skr-lcvnik Mihael, Poljanska cesta 15, Slamnik Pavla, Tovarniška ulica 22; Turk Vojko. Večna pot 32; Vrtačnik Magca Vič 48; Tarčar Anka. Petere kova ulica 7; Zagorski Cvetko. Pokopališka ulica 35. D '.'movnice naj prineseta: Frančeškin Josip, Mole France. Državni podtajnik Bulic v Ljubljani Eksc. V.scki Komisar je hrvatskemu odposlanstvu na poti v Rim izrekel iskreno dobrodošlico Ljubljana, 5. novembra. Odposlanstvo ministrstva javnih del neodvisne države Hrvatske pod vodstvom državnega podtajnika Iva Bulica k: je bilo od našega Ministrstva javnih del ne.vabljeno na šestdnevno bivanje v Rim, se je včeraj popoldne na svoji poti za kratek počitek ustavilo v Ljubljani. Odposlanstvu, ki je iz Zagreba odpotovalo v avtomobilih, je že na mej' med neodvisno državo Hrvatsko in Ljubljansko pokrajino v imenu Visokega Komisarja izrekel dobrodošlico viceprefekt comm Da vid. Mimogrede so se hrvatsk delegatje za kratek čas ustavili tudi v Novem mestu. V Ljubljani so njihovi avtomobili krenili naravnost na glavni kolodvor, ki je bil okrašen z italijanskimi in hrvatskimi zastavama. Tu so goste pozdravili Visok' Komisar Eksc. Emilio Grazioli. Ektc. general Robot ti, zvezni podtajnik Gatti. ljubljanski konzul neodvisne države Hrvatske ter še številni drugi predstavniki in funkcionar ji V čakalnici je Visoki Komisar izrekel državnemu podtajniku Buliču. njegovi soprogi, ki ga spremlja, ter članom delegacije topel pozdrav v imenu fašistične Vlade ter jim požele! čim lepše, čim srečnejše bivanje v Italiji, ki bo nedvomno mnogo prispevalo k učvrstitvi prijateljskih vezi med obema državama. Državni podtajnik Bulic se ie v toplih besedah zahvalil za sprejem in pozdrav ter poudaril pomen ustaškega gibanja, ki črpa svoje ideO'očke moči iz fašističnega pokreta ter si z vsemi silami prizadeva, obnoviti m prerodiri novo kraljestvo V času svojega bivanja v R:mu ie rekefl med drugim, bo imea hrvatska delegacija dovolj prilike. da se na lastne oči prepriča o tem kaj je fašizem ustvaril za Italijo. Iz vsega kar bo odpos!anstvo videlo in občudovalo, bo poneslo pobude za obnovitveno delo. ki se na Hrvatskem pravkar pričenja. Svoj govor ie državni potitajmk zak':učil s pole Ionom Duceju m poglavn ku. Pred odhodom tržaškega brzega vlaka so se hrvatski gostje ljubeznivo poslovib cd Visokega Komisarja in ostalih predstavnikov nato pa so ooiskali prostore v posebnem vagonu ki ga je železniška uprava rezervirala zanje Proslava obletnice Zmage v Novem mestu Novo mesto, 4. novembra. Za 23. obletnico Zmage se je tudi Novo mesto že v zgodnjih dopoldanskih urah odelo v praznično obleko in z vseh hiš so vihrale državne zastave. Posebno svečano je bili okrašen mestm rotovž. ki je bil ves odet v državne in fašistične zastave. Obletnica je bila proslavljena s svečanim -»Te Deumom« v kapiteljski cerkvi in sprejemom predstavnikov novomeškega javnega življenja na okrajnem glavarstvu Že mnogo pred deseto uro sta bili po-tvtrojeni pred kapiteljsko cerkvijo častni četi 24. pešpolka in 6. topniškega polka s svojima zastavama m godbama. Istočasno so se pričeli zbirati zastopniki vseh državnih in samoupravnih uradov in ustanov z okrajnim civilnim komisarjem g. dr Ottone Griselliijem in poveljnikom novomeške vojaške posadke polkovnikom g. Arpaic na čelu. Točno ob 10. uri je prispe)! pred cerkev poveljnik soške divizije general Eksc Federico Romero, k: je ob zvokih godbe obšel obe častni četi. V spremstvu okrajnega civilnega komisarja g. dr. GriselLija in polkovnika g, Arpaiie se je general Eksc. Komero podal v cerkev, v kateri šo bili že zbrani vsi predstavnik' državnih ki samoupravnih uradov, častniški zbor. de:egacija Fašistične stranke, gasilci v kroju m ostalo državno uradništvo. Pred oltarjem v prez-biteriju pa sta bili postrojeni obe častni četi s svojima zastavama Po svečanem »Te Deumu«, ka'erega je ob številni asistenci domače duhovščine pel prost g. Čerin. je vojaški duhovnik opravil molitve za Kralja, njegovo rodbino in Duceja, nakar je generali Eksc. Romero nazdravil Kralju in Duceju. Pred cerkvijo je general Eksc. Romero v spremstvu okrajnega civilnega komisarja g. dr Grisellija in polkovnika g. Arpaie še enkrat obšel ob zvokih godbe obe častni četi, vsn odličmki pa so se podali na okrajno glavarstvo, kjer se je vršil Slovesen sprejem predstavnikov novomeškega javnega življenja in vpisovanje v knjigo. Proslava 23. ob!etnice Zmage v Novem mestu je dckaza!a povezanost in lojalnost vsega tukajšnjega prebivalstva do predstavnikov fašistične Italije. Razpis glasbenega natečaja Ljubljana, 5. novembra. Glasbena Matica v Ljubljani razpisuje naslednje natečaje za instrumentalne skladbe, za vokalno instrumentalno skladbo ter mešane zbore z izvirnim slovenskim besedilom: I. Simfonično skladbo za veliki orkester, trajajočo najmanj 20 minut. Nagrada Lir 2.000.— II. Simfonietto ali serenado za godalni orkester, trajajočo najmanj 10 minut. Nagrada 1500 Lir. III. Vokalno instrumentalno skladbo (oratorij ali kantato), trajajočo najmanj eno uro. Nagrada 5.000 Lir. IV. Pet mešanih zborov, izmed katerih traja vsak najmanj po 4 do 5 minut. Nagrada za vsak zbor 500 Lir, skupaj 2 500 Lir. V. 10 klavirskih skladb za mladino po 300 Lir, skupaj 3000 Lir. VI. 5 skladb za violino ali drugo godalo in klavir, po 400 Lir, skupaj 2 000 Lir. VII. Poleg teh razpisov je določ?.nih 3 0 tisoč Lir za odkup še neobjavljenih rokopisov raznih del slovenskih skladateljev. Predložiti se morajo samo nova dela, ki do sedaj še niso bila objavljena, ne nagrajena in tudi ne izvajana. Natečaja se lahko udeležijo samo slovenski skladatelji. Vsak udeleženec mora označiti svoje delo zgeslom in v posebni kuverti, označeni z Istim geslom, navesti svoj naslov. — Na kuverti naj bo tudi naslov, kamor naj se vrne nenagrajeno ali neodkupljeno delo, vendar ta naslov ne sme biti istoveten z onim v kuverti. Dela morajo biti poslana v pariituri kot priporočena pošiljka na naslov Glasbene Matice, Ljubljana, Vegova ulica 7, in sicer dela pod I. in II. najkasneje s poštnim žigom 28. februarja 1942; pod III. najkasneje s poštnim žigom 30. junija 1942; pod IV., V. in VI. najkasneje s poštnim žigom 31. decembra 1941. Razpisane nagrade pod I. do VI. so nedeljive, pod VII. pa se določijo po predlogu razsodišča. Izplačane bodo 14 dni po objavi izida natečaja. Odbor ima pravico odkupiti nenagrajene skladbe. Glasbena Matica si pridržuje pravico prve izvedbe vseh nagrajenih skladb v teku treh let po objavi uspeha natečaja. Skladbe, ki so prejele nagrado iz točke IV., V. VI. in one, ki se odkupijo iz točke VII., preidejo v last Glasbene Matice, ki jih lahko izda v prvi nakladi in sporazumno določenemu številu v teku treh let po objavi natečaja, od skladb, ki so nagrajene iz točke I., II. in III., pa ostanejo po dogovorjenem roku 3 let po objavi natečaja avtorske pravice avtorjem nedotaknjene. Razsodišče bo imenovala Glasbena Matica s posebnim razpisom. Vsi ostali pogoji in postopek natečaja so razvidni lz posebnega pravilnika, katerega odtis bo poslala Glasbena Matica na zahtevo vsakemu interesentu. Zoper odločitev razsodišča nI priziva. št. Lovrenc na Dolenjskem napreduje Čatež z Zaplazom nad Št. Lovrencem — priljubljeno izletišče Ljubljančanov St. Lovrenc, 5. novembra. Izletnikom na Primskovo in zlasti na Čatež je naš kraj prav dobro znan. Saj držita od nas do obeh imenovanih krajev • krasni poti z divnim razgledom po Temeni ški dolini in še dalje naokrog po dolenjskih gričkih, celo tja do notranjskega Snežnika, na drugi strani pa do Kamniških planin in ob ugodnem vremenu celo do ponosnega velikana Triglava- Včasih je bil naš kraj bolj malo znan, kvečjemu po odlični prašičjereji. Zdaj so nas pa dan za dnevom obiskovali Ljubljančani in se vračali s težkimi nahrbtniki, polnimi raznih dobrot. Kakor na vseh ostalih šolah pokrajine, se je tudi pri nas pričel pouk s 4. oktobrom. število otrok, ki jih je nad dvesto, je zlasti v višji ljudski šoli tako veliko,- da se je moral dosedanji četrti oddelek razdeliti v dva razreda. Na ta način pa je nastala potreba po novi učni moči. Takoj je bilo zaprošeno zanjo in kakor smo zvedeli, je že imenovan učitelj Roškar Janez, štajerski rojak, oče dveh otrok, želimo mu dobrodošlico In mnogo uspehov v našem kraju! Zadnjih 14 dni je šolski obisk zaradi mraza, snega in slabih potov prav slab, posebno v nižjih razredih. Vzrok izostankov je zlasti pomanjkanje obutve. Starši si prej niso preskrbeli usnja, zdaj ga pa ne morejo, ker je zapora. Vsak dan vidimo marsikaterega učenosti željnega revčka, ki trudoma koraka v ogromnih očetovih škor-njih ali v materinih čižmih proti šoli. Šolsko poslopje je že nad pol stoletja staro in je bilo do lanskega leta v njem kaplan-sko stanovanje. To je bil pač edinstven primer daleč naokrog. Lani je bilo sezidano kaplansko poslopje z obširno dvorano, ki pa še nI dogotovljena. žitna letina je bila kar dobra. Slabše je s krompirjem, ki zelo gnije. Tudi ajde je bilo pridelane komaj za seme. Sadja ni bilo skoraj nič, le nekaj jablan je obrodilo kak sad. Letošnji zgodnji sneg je napravil tudi v naši dolini mnogo nevšečnosti. Marsikateremu kmetu sta ostali na njivi po'eg repe koruza in zelje. Sneg je napravil tudi precej škode na gozdnem, posebno pa na sadnem drevju, ki mu je teža snega polomila mnogo vej in vrhov. Slabo vreme ovira tudi končna dela pri gradnji novega dela ceste proti Čatežu. Z izgradnjo tega odseka se bodo preložili hudi ovinki in klanec pri gospodinjski šoli na Mali Loki V vasi imamo tudi že več let obstoječo mlekarno, ki se v zadnjem času primerno urejuje in modernizira pod nadzorstvom »Prevodovega« uradnika g. Iva Sporarja. ki je prišel k nam lz Rakičanov pri Murski Soboti. Do letošnjega poletji se Je v mlekarni izdelovalo le presno maslo, * zadnjih mesecih pa Izdelujejo tud' skuto. Zdaj delajo vodnjak z električno črpalko, ki bo dovajala vodo za hla-enj? nirrav«*, ki bo pasterizirala mleko, katero bodo pošiljali v Ljubljano. O^dajanie mleka «->. je odlično organiziralo in je ko'ičina vsak dan večja. Od nekdanjih dve sto litrov se Je dvignil dnevni donos na sedem sto ln Se čez. Zaradi visoke cene 1.10 L za liter odda marsikatera gospodinja vse mleko, samo da dobi denar za številne nujne potrebščine v gospodinjstvu. Naš kraj pa še v drugih pogledih napreduje, posebno še. odkar smo pred nekaj leti dobili elektriko. Kljub temu. da so pn nas večinoma le mali kmetje, so si naprednejši že omislili razne gospodarske s+ro e, slamoreznice mline in krožne žage na električni pogon. ŠPORT Kdo Je med petimi najboljšimi? Kakšen je in kaj nam kaie pregled letošnjih najboljših izidov v atletiki? Da se ohrani tradicija in ob športna javnost imela po končani sezoni boljši pregled o letos doseženih uspehih in neuspehih v lahki atletiki, objavljamo v naslednjem pregled petorice najboljših atletov v posameznih disciplinah- Teki 100 m Lušickv fPtmina) 11 2 787 točk šušteršič (P) 11 3. 760 « Račič (Iliri'a) 114 735 < Polak (Hermes) 114. 735 « Kolenc t H) 115. 710 lsnine s 45.1 dn'^-gla nov rekord ln je Hermes izravn?! Umskega s 45.3, potem na 5000 m, ki^r ie Kie-na od lani popravil Košir od 16:10.8 ra 15:57.6. pot^m na 10.000 m kier je Kien izbol šal samega sebe od 34-33.2 na 33:51.2 in slednjič še v teku na 400 m z zaprekami. v katerem se je najboljša znamka d/i-gnila za desetinko sekunde na 58.8 flani KHnar, letos Skušek). Precej hudo smo se pomaknili navzdol v teku na 400 m. kjer smo se morali letos zadovoljiti z 52.6 po Naberniku flani Klinar 50.9) in pa v teku na 110 m v zaprekami, kjer smo od lanske lepe znamke (16.2 po Pleteršku) zdrsnili spet nazaj na 17.3. Prav tako ali nekoliko manj vidno nas je zadelo tudi na obeh kratkih progah. (Se bo nadaljevalo.) Planica dobiva nove oblike Kaj piše »Karntner Grenzruf« o spremembah na skakalnicah pod Jalovcem? V eni izmed zadnjih številk celovškega dnevnika je objavljen daljši članek o obsežnih delih, ki so bila v zadnjem času izvršena na skakalni napravi v Planici ln okrog nje. Pisec članka posega mestoma tudi v zgodovino te edinstvene športne naprave in omenja pri tem med drugim tudi senzacionalne izide preko 100 m, ki so bili v zadnjih letih doseženi na njej, potem pa opisuje nova dela, ki so se tamkaj pričela takoj pri prihodu nemških oblastev in so zdaj bolj ali manj pred zaključkom. V podrobnem pravi o teh delih — nekaj podatkov o njih smo na tem mestu objavili tudi že pri nas — da je bil nalet, ki se je pričel pri 120 m, za poldrugi meter poglobljen, tako da je naklon strmine do daljine 130 m popolnoma enak in šele potem v lahkem loku preide v Iztek. Tudi iztek sam je bil poglobljen ln izravnan ter ima zdaj dimenzije normalnega športnega prostora. Material, ki so ga pri tem pridobili, so porabili za to, da so iztek nasuli v polkrožni obliki precej visoko in je z njega za gledalce mhoga lepši razgled kakor poprej. Pri teh delih je bilo treba prenesti okrog 20.000 m8 zemlje. Razen tega so odstranili sodniški stolp, ki je bil postavljen na neprikladnem mestu ln ga nadomestili z novim, kt je visok 40 m in približno 34 m oddaljen od strmine. Z njega bodo lahko sodniki čisto natančno zasledovali ves potek skoka pri posameznem tekmovalcu. Višinska razlika od odskočišča do izteka znaša nič manj kakor 152 m, most sam pa je visok 5 in pol metra. Pod napravo je bilo treba iztrebiti primeren prostor za parkiranje vozil, obenem pa tudi razširiti okrog 3 km dolgo dovozno cesto. Cisto novi sta v Planici dve progi za slalom, ki imata okrog..300 m višinske diference in sta položeni druga poleg druge ob strani velike skakalnice, tako da bo lahko smučarski spored v Planici v bodoče obsegal tudi to disciplino v neposredni bližini. Na nasprotnem obronku 1746 m visokega Cipernika se bo dala zgraditi tudi precej drzna proga za smuk, tako da bo imela Planica tudi s tg strani vse pogoje za smučarsko prireditev v največjem obsegu. Pisec omenja h kraju še tri skakalnice za vežbanje, med njimi tudi ono pri kolodvoru, ki >nosi« 60 do 70 m daleč, in zaključuje svoja izvajanja: »Dobrih 400 m nasproti skakalnice so trenutno zgrajeni trije dobro opremljeni smučarski domovi, nekoč zbirališča zagrebških in ljubljanskih Židov, ki so tukaj zadovoljevali svoje potrebe po senzacijah. TI domovi bodo odslej dobrodošlo zatočišče nemški športni mladini. V smeri proti dolini zaključujejo lepi položni travniki sliko tega novega zimskosportnega prostora, ki mu manjkajo samo še nekateri veliki hoteli, za katere pa se tudi že pripravljajo načrti. Iz vsega tega sklepa pisec, da bo v Planici kljub vojni smučarski teden, ki je določen za prve dni prihodnjega marca, postal dogodek svetovnega pomena v zimskem športu.« Sen in tja po terenih Tako brez vsakega sporeda kakor je bila zadnja nedelja pri nas, nI bila skoraj nikjer. Razen obširnega sporeda v nogometu, ki so ga kljub slabemu vremenu spravili pod streho v Italiji, so bili prav agilni tudi nogometaši v Nemčiji in posebej še na Štajerskem, kjer so nadaljevali prvenstveno tekmovanje v okrožnem razredu, v katerem sodelujeta zdaj tudi moštvo Ra-plda lz Maribora in enajstorica iz Celja. Rapidovel so Imeli za nasprotnika precej šibko moštvo iz Lelbnitza in so zmagali z dvoštevilčnim Izidom 10:0 ter se tako pretolkli na četrto mesto v tabeli. Celjani so imeli težjo nalogo ter so morali v Grazu nastopiti proti enajstorici GAK, ki jim je preskrbela zelo občuten poraz z 8:2 (1:0). Tako je prišlo, da so Celjani v tej novi konkurenci med desetimi razpoložljivimi mesti zasedli deseto. O jeseniških športnikih je po tej nedelji spet več lepega napisano v celovških listih, ln sicer v zvezi z boksarsko prireditvijo ki je bila v Celovcu in na kateri sta razen enega močnejšega Duna'čana in enega Norvežana, ki živi zdaj v Celovcu, nastopila tudi dva jeseniška boksarja, in sicer Aschmann in Meinig. Oba sta napravila prav dober vtis. posebno pa še Aschmann, ki se je v odločilni borbi z Norvežanom Isaksenom pokazal v zelo dobri luči in je le nekajkrat manjkalo zelo malo. da ni nasprotnika k. o. položil na deske. Ko mu je šlo že dovolj trdo, se je Norvežan vdal. Tako je Aschmann zasedel prvo mesto in so boksarske organizacije, ki ga štejejo zdaj v svoje članstvo, kar navdušene nad njegovo pridobitvijo. Italijanski metalec diska Consollni. ki je pred tednom dni zalučal ploščo na 53.34 m ln se tako močno približal možnosti, da mu bo poleg novega italijanskega rekorda priznan morda tudi nov svetovni rekord v tej disciplini, .ie to nedeljo spet nastopil na istem stadionu v Milanu, ker je hotel svoj zadnji uspeh ponoviti ali morda celo izboljšati. Ta nedelja je bila kakor pri nas tudi v Milanu zelo deževna in hladna ter za podobne poskuse čisto neprimerna, Consollni se je kljub temu spravil na metanje, toda med šestimi meti ki jih je izvedel, je šel najdaljši »samo« na 45.63 m, kar p ;m««ovane literarne primesi. Glavno načelo njegove kompozicije je estetsk;m z^r^rm ustrezajoča grunti ja oseb v zvezi z okolico v in-terieru ali v krajini ter sklad- nost ploskovnih ffmot in barv Pri tem ne jjjso učinka v mfon!^ '------kontrastih. niti v pretiranosti clr^-^ccura. Niegove barve so večinoma uglašene v mirnih ln pritajenih tonih. Zato je skupni učinek vseh teh slik izredno enoten in blag obenem. Vendar ne bi ustrezalo resnici, če bi trdil, da Sedejeve siike nič ne pripovedujejo. Kdor jih ogleduje, občuti v njih mnogo vsebine, kljub ^mu. da je njih pripovedna stran postavljena ob stran. Tako ti cela vrsta teh slik odkriva umetnikovo družinsko srečo. Žena in sinovi v raznih dobah otroškega življenja ga vedno znova navdušujejo k ustvarjanju teh tihih vpogledov v družinsko življenje. Toda ti pogledi nimajo namena prikazovati dinamike mlade matere in živahnih dečkov, ampak samo njih like v mirujočih momentih: slikar izkorišča domači milje za to, da razvršča njemu ljube osebe v prijetnem sorazmerju na platnu. Podoben vtisk dobiš tudi, če gledaš druge kompozicije, kakor Cirkus, Na balkonu I. in II., V kavarni, Kopalke, Perice itd. S posebno vnemo obdeluje umetnik tudi verske motive. Tako vzbuja njegova Madona v pogledu kompozicije dojem klasične renesančne slike, čeprav je v vsaki posameznosti originalna in čisto Sedejeva. (Opozarjam še posebej na odlično draperijo Marijinega lika!) Enako vzbuja pozornost Pieta, z osebami, ki so grupirane s premišljeno izokefalijo, a se razlikujejo z dobro rvreračunano barvno razliko njihovih oblačil, od katerih se še močneje odbiia obledelo mrtvo telo Kristovo. Slika vzbuja s svojim koloritom vtisk. da je namenjena za izvedbo v fresco-tehniki. Posebno skupino Sedej evih kompozicij tvorijo one, kjer postavlja osebe samo za oživitev krajinskih motivov, najrajši z velikimi drevesnimi skupinami. Sedejeva zbirka, kj je retrospektivna in nam kaže slikarjev razvoj od leta 1932. do danes, nas poučuje, da je umetnik kmalu potem, ko je zapustil akademijo, našel samega sebe in se popolnoma osamosvojil. Ta osamosvojitev nam postane najbolj jasna, če primerjamo sliki Vas Dobračeva in zraven nje visečo studijo akta, ki kažeta še viden vpliv zagrebških profesorjev Hegedušiča in Tartaglie. Prva z vsemi vidnimi svojstvi Hegedušičeve rezke maniriranosti. druga z mehkim, slikovitim oblikovanjem modela. Med tem pa skoraj ne opaziš b;stvene razlike v tehniki med deli iz dobe zadnjih šestih let. (Primerjaj portret žene, št. 23., iz leta 1941 z onim št. 2. iz leta 1935!) Pač pa se premišljena uporaba barvne harmoničnosti stopnjuje pri slikah novejšega datuma. Sedej je s svojimi deli postavil med Slovenci nov tip slikarske kompozicije in tehnike, ki ima sicer svoj praizvor v francoskem slikarstvu, a je vendar skoz in skoz individualen ter očituje slikarja močne osebnosti. Lahkota, b katero obvladuje slikarsko stran svojih nalog, izvira nedvomno iz njegovega ilustrativnega in grafičnega de^vania. s katerim se je pečal v prejšnjih letih in si pridobil z njim potrebno risarsko rufiro. —nt— Slovenska kniiga o italijanski ženi »Societž editrice di Novissima« v Rimu je izdala v lično opremljeni kniigi na 136 straneh z več dvostra"cV!rni ilustracijami slovenski prevc*1 spisa M a r i e C a s t e 1-lani »Italijanska žena«. Ta v Ri- mu natisnjena slovenska izdaja vsebuje avtoričin posebni uvod. v katerem pravi: »Podajam danes onim, kateri se zanimajo za ženska vprašanja, posebno pa še slovenskim tovarišicam, studijo o novi ženi, katero gleda dan za dnem Italija, Kako se oblikuje v delovni jasnosti, pri čemer zajema svoja navdahnjenja iz neizčrpnega vira tisočletnih izročil. Ono, kar so dajale v teku stoletij svetnice ali junakinje, matere ali delavke, učenjakinje, umetnice ali navdihovalke, je v resnici čudovito in predstavlja sijajno zgodovinsko nadaljevanje. V pričujočem delu si i sta vi jam za svojo nalogo, da predstavim ženo z njenimi značilnostmi, napakami, stremljenji, v rodbinskem in narodnem življenju, v delu in v kulturi in zaključujem z onim, kar je dala in kar more dati za obrambo naroda. Poudarila sem zgodovinski razvoj in izročila in dodala statistične podatke, ki izpopolnjujejo sliko. Prav tako sem prikazala ženska na-gnenja in stremljenja, kakor so se razvijala in usmerjala v teku stoletij.« »Gre za družabno delo, katero utegne koristiti ženam, katere želijo proučevati ženska vprašanja, ali se jim posvetiti. Služilo bo tudi poznavanju črnega, kar je dejansko in kar je bila vedno italijanska žena, pokazalo bo, kako je bila s svojim delavnim molkom, s svojo razumnostjo, s svojo vztrajnostjo in s svojo sposobnostjo za spoznavanje italijanska žena vedno in je še dandanes stvarnica v fašističnem ozračju, kako stoji na čelu ženskih gibanj, da bi pokazala ženam celega sveta, kakšnim smernicam morajo slediti, da bi s tem doprinašale svoj delež k ravnovesju sij, katere označujejo veličino in blagostanje narodov in ljudstev.« knjiga je razdeljena v esem poglavij* Prvo — Italijanska žena v zgodovini — opisuje v zgoščenih potezah zgodovin- vleka, obloga, accurato skrben, natančen, aiutare pomagati, 1'ascoltazione poslušanje, la percussione trkanje, percuo-tere, p. r. percossi, p. p. percosso tepsti, tolči, la diagnosi ugotovitev bolezni, la ricetta recept, stare (tenersi) in dieta uživati samo določeno, bolezni primerno hrano, quieto, miren, staccare odtrgati, staccarsi prenehati. Nedoločnik s predlogom a. Infinito colla preposizione a. V stavkih: Siamo a časa, andiamo alla finestra kaže predlog a na kraj, kjer smo ali kamor gremo. Namesto samostalnikov časa, finestra postavimo lahko kak nedoločnik in rečemo: siamo a scri-vere; andiamo a cercare, smo ravno pri pisanju, ravno pišemo; gremo iskat. Predlog a rabimo torej pred nedoločni-kom tam, kjer bi ga sicer rabili, ako bi imeli namesto nedoločnika kak samostalnik. Največkrat stoji za glagoli, ki izražajo, da neko dejanje pravkar vršimo (skupina A.) ali da ga šele nameravamo izvršiti (skup. B.). Najnavadnejši teh glagolov so: A. essere. stare a far qc. delati kaj, restare (resto), rimanere, ostati, esitare (-e) obotavljati se, tardare zakasniti se, odlašati, penare trpeti, truditi se, sten-tare pomanjkanje trpeti, težko kaj narediti, avere, prender gusto rad, z veseljem delati, contribuire (-isco) sodelovati, prispevati, attendere (p. r. attesi, p. p. atteso) paziti, vegliare bedeti, vale-re biti v stanu, bastare zadoščati; affret-tarsi, spicciarsi podvizati se; servire služiti; persistere, insistere (p. p. -ito) vztrajati, imparare učiti se, insegnare poučevati, continuare, proseguire (-se-guo), seguitare (-e) nadaljevati, aiutare qd. pomagati komu, badare a far pc. storiti kaj brez odlašanja, prekinitve, affaticarsi truditi se, divertirsi zabavati se, vergognarsi sramovati se. Rele kolesarske poti Mesto Aalborg na Danskem si obeta večje prometne varnosti med zatemnitovarni po zaslugi nove tvarine za pokrivanje cest. S primesjo krede v tekoči asfalt so dobili skoraj belo cestno oblogo, ki jo mislijo uporabiti najprvo za kolesarska vozišča vzdolž pravih cestnih vozišč. Ker bodo vozišča na ta način ostro ločena, bo tudi v temi orientacija boljša. 300 let v isti službi Na nekem gosposkem posestvu v Men-slageju v bližini Bremena imajo družino poljedelskih delavcev, ki dela že tri stoletja za iste gospodarje. Pred 300 leti je neki Martin Steinmersch nastopil to službo in njegovi potomc'i se je še vedno držijo. Ta primer je gotovo edinstven. ANEKDOTA V Monakovu so uprizorili novo veselo:gro. Po premieri je avtor povabil razne osebnosti na proslavo v neki hotel. Častni gost je bil intendant Alexander Golling, ki je izrekel napitnico: »Mlaiemu avtorju želimo.« je dejal na koncu, »da bi postal tako star, kakor so že stari položaji in dovtipi v njegovi današnji igri!« VSAK DAN ENA Učitelj boksanja: »Tako, za danes dovolj, pridite prihodnji teden zopet!« »Ne. ne! Če vam je prav, bom jemal nadaljnje lekcije pismeno!« ski razvoj ženskega položaja na tleh Italije od zgodnjega srednjega veka. Kaže oblike ženskega življenja v družini, v šoli in kulturi, v javnem življenju naroda; omenjene so najbolj znane znanstvenice, pisateljice, zdravnice, odvetnice, umetnice raznih vrst. Ni nezanimivo, da italijanska žuinalistika šteje med svojimi pionirji Katarino Cracas, »prvo evropsko časnikari-co v Rimu«, ki je začela okrog 1. 1728 sodelovati v »Diario«, listu svojega očeta, najstarejšem rimskem časniku. Benečanka Elizabeta Caminer je izdajala v drugi polovici 18. stoletja v Vicenci »Novi enciklopedični dnevnik« in je bila pri vs»m tem, kakor izpričujejo njeni sodobniki, ljubezniva lepotica. V zadnjih odstavkih prvega poglavja je posebej poudarjeno delo italijanske žene v človekoljubni službi Rdečega križa. V drugem poglavju »Zene v Mussolini-Jevi dobi« so predvsem navedene Duceje-ve misli o ženi. Na njegovi pisalni mizi v Trentu je videl njegov prijatelj orumenel molitvenik. »Čigav je bil prej?« _ je vprašal »Moje matere,« je odvrnil bodoči predsednik italijanske vlade in pristavil: »Predstavlja edin spomin, ki mi je ostal od moje svete mame. Bla je ena izmed onih čistih duš, ki razveseljujejo življenje in ki na nesrečo prehitro umirajo. Spominjam se, s kolikšno ljubeznijo me je odgajala. In samo ona me je poznaja in me razumevala«. Duce je dejal v razgovoru s tujo novinarko, da je žena v sestavnem kolesju sodobne družbe olje. Z vrsto dogodkov in anekdot osvetljuje avtorica spoštovanje, ki ga kaže do žene Voditelj Fašizma. Nadalje opisuje stališče italijanskih žen do Fašizma in njih organizirano sodelovanje v tem gibanju. Tretje poglavje je posvečeno ženskim fašističnim organizacijam, načinom njih udejstvovanja in mnogim organiziranim edinicam, s katerimi se vključujejo v delo med ljudstvom. ronika * Ko je Sla molit za padla sinova, jo je zatekla smrt. Med množico občinstva, ki je na vernih duš dan v dopoldanskih urah hitela iz Benetk na Lido, da v votivni cerkvi prisostvuje obredom v spomin padi h, je bila tudi 7Sletna vdova Marianna Vianello, ki ; stanuje Pri jezuitih v Benetkah. Med ver- j n:ki je vzbujala pozornost sivolasa starka v j črnem, ki je nosila na prsih celo vrsto spo- | minskih trakov iz vojne 1914-18, med njimi j tuii znak Zveze družin padlih v vojni. Ko so jo soverniki na postaj ci na Lidu zapletli v pogovor, j.m je zatrjevala, da še nobeno leto j>o vojni ni opustila navade, na praznik mrtvih pohiteti na Lido, da se pokloni spo-m.nu padlih in pomoli za večno srečo njho-vih duš. V prejšnji vojni sta padla dva izmed njen.h sinov. Sredi pripovedovanja je ženico na lepem obšla slabost, da se je zgrudila na stol. Prisotni, med katerimi je bil tudi Zvezni tajnik, so ji takoj priskočili na pomoč in v spremstvu nekaterih gospa iz Zveze družin padi,h v vojni so jo brž odpeljali v bolnico. A vsa skrb je bila zaman — takoj po prevozu je izdihnila, zadeta od srčne kap:. — Listi beležijo še majhno, a vendar značilno tragično oko.nost te nenadne smrti. Tretji, edini preostali s;n po-kojnice je zaposlen v neposredni bližini bolnice, kjer je njegova mati umrla, a o njeni smrti je zvedel šele čez mnogo ur, ko se je po končani službi vrnil domov. * Nov grob. Na svojem domu v Vižmar-jih je doti pela ga. Slavka Potočniko-v a. Nepozabno rajnko bodo odpeljali k večnemu počitku v petek ob 16. iz hiše žalosti, Vižmarje št. 60, na pokopališče v št. Vidu. Pokojni blag spomin, žalujočim svojcem naše iskreno sožaije! * Zdravstvena kolona v Preserju. Dne 31. oktobra se je mudila v naši občini zdravstvena kolona. Pri nas je padal sneg skoraj neprestano ves dan. že smo mislili, da bodo obtičali ogromni avtomobili v snegu. Vse ovire in pomisleki pa so se razblinili. šest zdravnikov specialistov je pregledalo dopoldne šoloobvezne otroke, popoldne pa dojenčke in odrasle. Skupno je bilo ta dan opravljenih 781 pregledov. Prebivalstvo je bilo zelo hvaležno oblastem z.a vso skrb, ki jo posvečajo izboljšanju zdravstvenega stanja vseh slojev. * Rojstvo v zaklonišču. Iz Napulja poročajo o redkem dogodku, ki je vreden, da ga zabeležimo v kroniki. Ko se je v času letalskega alarma gospa Nina Randisio, stanujoča v ulici Vecchia Capodimonte, zatekla v zaklonišče, so jo iznenada poprijeli porodni krči in kmalu nato je darovala življenje lepi, zdravi deklici, ki so ji dali pri krstu v spomin na rojstno uro ime Adela Sirena. Porodnici in novorojenki so prvo pomoč nudile nekatere članice ženskega Fascia in druge okoličanke, ki so se bile znašle v zaklonišču. * Camilla Horn v Rimu. Te dni je prispela v Rim znana nemška filmska igralka Camilla Horn, nosilka glavne vloge v novem filmu »Strah pred ljubeznijo«, ki ga bodo v kratkem začeli vrteti v režiji Gae-tana Amate. Družbi Vita-film in Andros-film sta umetnici priredili recepcijo, ki so se je razen predstavnikov filmskega sveta udeležili tudi referenti za filmsko umetnost pri rimskih dnevnikih. Takoj po prihodu je Camilla Horn začela z delom v ateljeju. * Otvoritev novega muzeja v Reggiu Ca-labrii. V torek zjutraj so slovesno otvorili novi Nacionalni muzej v Reggiu Calabrii, ki bo v novi palači, najmodernejši svoje vrste v Italiji, zbiral najpomembnejše predmete o preteklosti italijanskega življa v Kalabriji in Lukaniji. Svečanosti so prisostvovali naj-odličnejši predstavniki civilne in cerkvene uprave ter nacionalnih organizacij. * Nova ureditev uradnih ur. Od včersij pelja v vsej Kraljevini za državne urade in •urade pod državno kontrolo novi aeiovn čas, ki traja ob delavnikih neprekinjena * 9. do 15., ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 13. * židje na Slovaškem se smejo voziti samo v tretjem razredu. Od 1. novembra je na Slovaškem v veljavi odlok, ki Zidom zabranjuje potovanje v prvem in drugem razredu železniških vagonov. Prepovedana jim je tudi uporaba jedilnih in spalnih vagonov. V tretjem razredu pa se smejo voziti samo v oddelkih, ki so posebej označeni za Žide. MEI) PRIJATELJICAMI Prva prijateljica: »Pavel je zmerom tako vljuden nasproti meni.« Druga prijateljica: »Da, da, tudi mem se zdi dolgočasen.« lili lili ■Mi H .lili ŠIVALNI St ROJI L JU B LJANA TAVČAR JE VA 7 Z Posebno obsežno in s statističnimi podatki podprto je poglavje »Žensko delo«. Uvodoma označuje avtorica značilnosti in razvoj ženskega deia. na to pa prehaja k podrobnim podatkom iz poljedelstva, industrije, trgovine, obrti in domačega dela, pa v uradništvu in v svobodnih poklicih. Zatem razpravlja avtorica o zdravju delavk, o socialnem skrbstvu, o zaščiti in higieni dela, o ženskih plačah, o gospodarskem položaju. Zanimivo je nadaljnje poglavje, ki obravnava pravni položaj italijanske žene v zakonu, posebej še v materinstvu in ki prikazuje pomoč materinstvu. V poglavju »Pomoč ženskam v kolonijah in v cesarstvu« je beseda o ženskem skrbstvu v Libiji in v vzhodni Afriki. O ženskih mladinskih organizacijah (GIL) pripoveduje poglavje z naslovom »Ženska liktorska mladina« Zadnje ooglavje ima naslov »2ena in vojska« in razpravlja o državljanski mob;,'73ciji in o fašistični pomoči v vojnem času. S tem smo samo označili vsebinski okvir, v katerem se giblje informativna knjiga gospe Marije Castellani. Spis v tej izdaj; si je nadel nalogo, da zbliža italijansko in slovensko ženstvo ter ustvari duhovn.e pogoje sodelovanja, ki so v medsebojnem poznanju in zaupanju. Odlično reproducirane ilustracije izpopolnjujejo besedilo in kažejo v nazorni obliki posamezne pojave ženskega skrbstva in organiziranega sodelovanja v Mussolinijevi Italiji ZAPISKI ADR1ANO T1LGHER Italijanska kulturo? '—zaznamuje z bolestjo smrt znanega literarnega in gledališkega kritfka ter filozofskega pisatelja Adriana Tilgherja. Leta 1887. v Resini rojeni Tilgher je dovršil literarne in filozofske študije na rimski univerzi. Sodeloval je v mnogih revijah in listih; v zadnjih u_ prvi večer po novi policijski uri. Da so Ljubljančani v splošnem prilagodljivi, disciplinirani ljudje, so vnovič potrdili z načinom, kako so sprejeli nove ukrepe o omejitvi večernega časa. V torek zvečer so bili prvikrat izvajani novi predpisi in vse je poteklo v najlepšem redu. Vse kaže, da smo se čez noč privadili novega časa. Doslej so bile kavarne in restavracije prve kategorije in pa gostilne, ki razpolagajo s tujsKimi so-o i * »i. ;h prte do 21.30, od torka dalje pa je ura za zapore za v«e vrste gostinskih obratov izenačena na 20.30, kakor so se doslej zapirali samo bifeji in krčme. Sprememba v splošnem ni v gostilne in kavarne prinesla nikakega posebnega navala, kakor so ga nekateri pričakovali za neposredni čas pred zapiranjem. Vidi se, da se ljudje zavedajo resnosti časa in pa, da so jim predpisi o omejitvi v veliki meri v korist, saj jim je s tem odvzeta prilika za ponočeva-nje, na drugi strani pa imajo dovolj prilike, da se posvetijo svojim družinam. — Naša gledališča in kinematografi so s tem v zvezi spremenili pričetek svojih predstav, tako da imajo obiskovalci še dovolj časa, da se po predstavi vrnejo na svoje domove. V Drami in Operi se po obsežnosti predvajanih komadov začenjajo predstave ob 17. ali ob 17.30, v kinematografih pa se zadnje predstave pričenjajo ob 18.15. DANES: VESELI TEATER U_ Terase nad Ljubljanico ob J.ri- m ost ju so še pred kratkim razveseljevale naše oči z živo žametom svojih trat, ki so sedaj odete z mehko belo blazino, skratka, te terase na opornem zidu ob Ljubljanici so okras Ljubljane, ki ga pa nekateri smatrajo za smetišče, mladina pa za svoje igrišče. Starši so občudovali svoj naraščaj, ko je na terase iznajdljivo znosil mizico in stolčke ter se tam vdo-mil kakor na domačem vrtu ali dvorišču. Shojena trata je kmalu pokazala rjave maroge, ker so otroci teptali travo kakor hunski 'konji, seveda vse pred očmi obču-dujočih staršev! Otroci in odrasli so pa poleti metali in tudi sedaj še mečejo papir in druge še lepše odpadke, ker je pač tako blizu in priložno. če smeti ni treba oddajati smetarju. Sploh na nekateri Ljubljančani vse bregove Ljubljanice smatrajo za javno smetišče in iim ni mogoče dopovedati, da tudi za te prostore veljajo predpisi o redu in snagi, ki jih upošteva pečina Ljubljančanov v .čast vsega mesta in tudi vsega našega _naroda! Zato pa opominjamo grešnike na to grdo razvado, naj se čim prej odvadijo ter ne smete več po terasah, poteh in bregovih Ljubljanice, ker jih bo drugače gotovo prav v kratkem odvadila policija. u— Spored klavirskega koncerta rektorja Antona Trosta, ki bo v ponedeljek 10. t. m. v veliki filharmonični dvorani od pol 19. uri. 1. Bach-Busoni: Štiri koralne predigre. 2. Cezar Franck: Preludij, Koral in Fuga. 3. Chopin: Balada op. 52, Uspavanka op. 57, Scherzo op. 36. Po odmoru. 4. Skrjabin: Peta sonata op. 53. Nato b. Slavko Osterc: Arabeske in Milo je Milo-jevič: Ritmične grimase. 6. Sgambattl: Tokata op. 18 t. 4. De Falla: Farruca, Ples mlinarja iz baleta El sombrero de tres picos, Albeniz; Triana iz suite Iberra. Velik koncertni spored, ki prinaša najrazličnejše skladbe iz najpomembnejših klavirskih literatur. Poleg klasika Bacha so zastopani slovanski skladatelji po svojih najboljših predstavnikih in prav tako tudi romanski. Opozariamo na koncert velikega domačega umetnika. Občinstvo prosimo, da zasede dvorano pred pol 19. uro, tako da bo konec točno ob 20. in so mogoče tudi vse tramvajske zveze za pot proti domu. Vstopnice so v knjigarni Glasbene Matice. (—) u— Občinstvo opozarjamo na spremenjeni začetek opernih in dramskih predstav Ker je policijska ura z današnjim dnem ob 21., mora biti začetek predstav premaknjen na bolj zgodnji čas in sicer se bodo pričenjale krajše dramske ln operne predstave ob 17.30 uri. daljše pa ob 17 uri. u— Trgovci iz okraja Ljubljana-okotfca, ki se bavijo s prodajo tekstilnih izdelkov, oblačilnih predmetov ter obutev, naj takoj dv.gnejo v Združenju trgovcev v Ljubljani predpisane tiskovine za sestavo inventarja. u— H. redna skupščina Dentist.čne zbornice za Ljubljansko pokrajino bo v nedeljo, 16. novembra, ob 9. uri v srebrni dvorani hotela »Union« v Ljubljani. Dnevni red in lista za volitve nove uprave sta bila priob-čena članstvu pod št. 427/41 z dne 3. novembra t. 1. — Uprava Dentistične zbornice za Ljubljansko pokrajino. (—) u— Za revne otroke je znana dobrotnica mestnih revežev ga. Ina Stroj anškova. trgovka Pred škofijo, mestnemu socialnemu uradu podarila 32 m blaga za deškt obleke in pripadajočo podlogo v skuprn vrednosti 5440 lir. Mestno poglavarstva izreka veliki dobrotnici revnih otrok n mestnih revežev sn'oh najtoplejšo zahval tudi v imenu podpiran-'h u— Dve nesreči. Pod avtomobil je zašla na Sv. Petra cesti 461etna raznašalka časopisov Matilda Remčeva. Poškodbe ima po vsem telesu. S kozolca je padel 531etni posestnik Anton Japelj iz Tomišlja in si zlomil levico. Dotok poškodovancev v ljubljansko bolnišnico je, odkar traja slabo vreme, manjši, kakor navadno. Najbrž je to posledica popolnega izostanka kolesarskih nesreč, ker je zaradi slabih poti to prometno občilo začasno izključeno z naših cest. u— V pisarni kolodvorskega unsijona v Slomškovi ulici 1 naj se oglase: Albreht Tone, Tyrševa 52, dr Vilko F . ______ _____ korenina ni vedno nežna, dasiravno se po sprejmem. Naslov v vseh njej pretakajo vsi žlahtni sokovi. Naša bur- poslovalnicah Jutra. ^^ ja je včasih tudi ostra, toda le na videz. Zato se tudi našega Karla ne ustrašimo, če hodi malo brez rokavic okoli. Druga izmed rojenic, sodimo, da je bila ribniška rojakinja, mu je natočila polno kupo zdravega smisla za humor in židano voljo, kot jo poznajo le naši sosedje tam v Jrugi dolini. Tretja pa mu je postavila možgane na pravo mesto. S temi darovi se je napotil v širni svet, da dož vi svojo usodo. Njegova1 mladost je bila mladost slovenskega bosopetnika. Bolj malo belega kruha, pa tem več dobrih naukov, včas.h s poudarkom, pa je minila doba kratkih hlač. Ko se je odločil za obrtniški stan, ga je zamikala tujina. Pa mu je dala sol dno strokovno izobrazbo in široko razgledanost. Po vrnitvi si je z marljivostjo ustvaril solidno gospodarsko po i lago. Nemirni duh ga je gnal dalje. Iz skromnih začetkov, še danes rad pokaže svoj prvi pisarniški inventar, ki ga sedaj pokriva gostilniški prt, je dvignil svoje lesno podjetje do enega najuglednej-š h daleč preko meja. Tajne notranjskih gozdov so ga izvabile v svojo sredino. S pravim razumevanjem in ljubeznijo se je oklenil lova. V lovski družbi se je razmahnil njegov humor. Svoje gospodarske razgledanosti pa ni uporabljal le za osebne uspehe, temveč v obilni meri v javno dobrobit. Koliko gospodarskih akcij in del je bilo izvršenih z njegovim prizadevanjem. S ponosom lahko gleda na svojih 70 let, bila so izpolnjena z delom in kronana z uspehi. Razumevajoč potrebe drugih, se jih je spomnil tudi ob svojem jubileju. čestitkam njegovih domačih se pridružujemo tudi mi, prepričani, da klopčič, ki so mu ga zvile rojenice, še daleč ni odvit. Krojaškega pomočnika za boljše, veliko delo, sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18500-1 Kuharico samostojno, ki opravlja tudi vsa druga hišna dela, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena in zanesljiva«. 18495-1 Službe išče beseda I - 30, taksa -.60. za daianie naslova ali za šifro l t.—. Služkinja priporočena, nad 50 let stara, išče nameščenja. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skromna«. 18527-2 Pouk Beseda L —.60, taksa —.60. za daianie naslova ali za šifro L 2.—. Tečaj italijanščine (naprednejši) za poslovne ljudi in tečaj nemščine otvarja 10. nov. Privatna trgovska šola, Trgovski dom. Prijave tel. št. 35-40. 18491-4 Otrokom, ki imajo slabo razvit posluh, nudi glasbeno izobrazbo profesor na podlagi uspešne metode. Informacije in vpis: Zrinjskega cesta 7-II. 18168-4 Klavirsko harmoniko poučuje posamič in ▼ skupinah po hitri in uspešni metodi profesor glasbe. — Učnina zmerna. Zrinjskega cesta 7-II. 18169-4 Prodam Beseda l —.60. taksa —.60. za daianie naslova ali ta šifro l 2.—. Prodam nekaj starinskega pohištva, zrcala i. dr. Ogled samo od 3. do 5. ure popoldne: Gradišče l-II. nadstropje. 18518-6 Prodam gojzerje št. 58 in damsko smučarsko jopico. Rimska cesta 10, pritličje, levo. 18505-6 prodam moderno sobo za samca ter čajni servis Jena kristal, perzijske preproge, slike in druge predmete. Naslov: Verdijeva ul. 5-V., Trata 518 od 10.—12. in od 5. do 5. ure. 18514-6 pod »Žrtev današnjih raz- »Tudi renoviran«. mer«. 1845 5-6 Teč, cevi, klopi, stoječo pisalno mizo, prodam. Ulica 3. maja 7-II., levo. 18515-6 Prodam manišc vinske sode, peči (gašperčki), kotel brzopa-rilnik, novo moško kolo, moško zimsko suknjo, norveško srebrno lisico-boo. — Kupim gojzerje št. 43. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18521-6 Kupim* Beseda L -.60. taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro l 2.—. Harmoniko klavirsko in otroški voziček kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lep«. 18510-7 Chianti steklenice dobro ohraniene, kupim vsako množino. Cesar, Ljubljana VII., Gasilska 5. 18506-7 Sobo odda t iasluv» ali titrc l 2.— 5 JniorniacijeM k Raz n o Radio beseda t —.00. taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 2.— Stiricevni radio tipa 59, ugodno prodam. — Telefon 31-74. 18525-9 Kolesa oeseda L —.60, uksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 2.—. Moško kolo -tovarniško novo, »Adler«, in eno malo rabljeno »Puch«, ugodno prodam. — Telefon 31-74. 18524-11 Sostanovalca sprejmeta v sončno sobo v vili. Poseben vhod. Koblar-jeva 15. 18517-25 Dve pisarniški sobi v centru, po ielii opremile-ni in s souporabo telefona, takoj oddamo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18514-23 Sobo- -.eparirano. s souporabo kopalnice, takoi oddam zakonskemu paru ali dvema gospodičnama, v centru. — Strossmayerieva 8-II., levo. 1849-4-23 IH^tu. 1 .(K/ — .60, n daianie naslova ali za šifro l 2.— . m beseda I - 60. taks* —.60 a daianie naslova ali »a šifre I 2.— Posteljne vložke izdeluie in spreiema v popravilo. Aloiz Andlovic, Gregorčičeva 5. 18499-30 Izgubljeno l-CiCuJ . - 00. tiKS* —.60. ti da ame naslova ali za iifro L 2.—. Svarilo. Opozariam ccr.,c no občinstvo, da nisem pod nobenim pogo em dolžna porav-. nati, kar koli bi event. po--— vzročil škode Jože Guzelj. Je brez premoženja in javno preklican. Guzelt Marija, Klunova 8. 18498-31 Be»tii« • -.00 ta»»« —.60. za daianie naslova ali za šifro l 2.— Usnjeno rokavico sivo, lel. koža, sem izgubil na tramvaiski vožnji od Sv. Jakoba trga do kolodvora. Naiditelia prosim, nai jo odda proti nagradi v Hranilnici ljubil pokra-nne. Knaflieva ul. 9. 18 08-28 bi-scua 1 —.60, uksa —.60, za daiar.ie naslova ali ** šifro L 2.—. ?I5EMOC DRVA — oudi . Pogačnik BOHORIČEVA 6 Telefon 20-58 Postrežba nre/liihna iN SEKIRA J ' -ftJTRCJ"- Pohištvo beseda l —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 2.—. 2 kuhinjski opravi solidno izdelani, proda Kr-že, pohištvo, Vrhnika. — Ogleda se na skladišču ▼ v Ljubljani, Tyrševa 47, poleg kavarne Majcen. 18512-12 j*___ Kauč dobro ohranjen, prodam. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 18526-12 Oblačila beseda L —.60. uksa —.60, za dajanje aaslova ali za šifro L 2.—. Krznen plašč (Persianer Klauen), zelo ugodno takoj prodam. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 18497-13 Kožuh za 4- do 61etno punčko, malo rabljen, prodam. — Poizve se: Rož. dol.. Cesta' VIII-27, I. nadstr. 18496-15 Kapital beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 2.—. Kdo posodi 50 do 80 tisoč lir proti 100*/« varnosti, za dobre obresti ali soudeležbe na dobičku. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kratki rok«. 18507-16 Beseda L —.60. taksa —.60. za daianie naslova tU ca iifro L 2.—, 4-5sobno stanovanje Kateri gospod bi bil tako dober, da bi mi odkupil 2 umetniški sliki (Magolič) po nizki ceni , , , zato. da kupim sinu dijaku center mesta, eveot. celo zimsko suknjo. Cenj. po- nadstropje, liltm. Ponudbe nudbe na ogl. odd. Jutra na ~ "" 'anoInStk f«T. ft 1 nni itnuvusu«. 18523-21a Solidna gospodična išče malo opremlieno sobo v novi zgradbi v centru ali neposredni bližini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna, solidna«. 185 04-2 3a Opremljeno sobo s posebnim vhodom m uporabo kopalnice, ali garsonjero, išče boljši gospod pri diskretni dami. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dalmatinac«. 18522-25a Lokali Beseda l —.60. taksa —.60. za daianje naslova ali za . šifro L 2.—. Vinsko klet oddam za klet ali skladišče. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 18519-19 Posest beseda l —.60. taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 2.—. Za vedno nas je zapustil po dolgem trpljenju moj dobri zlati mož, oče. sin, brat, svak in zet Mirko Majcen sodni uradnik v Žužemberku Pogreb bo v četrtek, dne 6- novembra ob 17. uri z Zal — kapele sv. Andreja — k Sv. Križu, žalujoča žena BOGA, hčerka BREDICA in sorodstvo. 2U2EMBERK — BLED — LJUBLJANA — NOVO MESTO — TREBNJE — LJUBLJANA, 5. nov. 1941. V"/', »'•"•' - ■ l • mF-V . Posestvo s prometno gostilno. trg. lokalom ter še eno zelo donosno obrtjo, travniki, njive, gozdovi, sadovnjak in drugo, nujno prodam ali zamenjam za večstano-vanjsko hišo v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zlata jama. Dolenjsko«. 18502-20 Živali Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 2.—. Mlade volčjake prodam. Dolenjska c. 17. 18509-27 Dva pisalna stroja Underwood in Smith, starejša, a dobro ohranjena, proda pisarna Beethovnova ul. 14, mezz., zraven tvrdke »Dunav«. 18515-29 -J- Dotrpela je naša nadvse ljubljena SLAVKA POTOČNIK Nepozabno Slavko odpeljemo k zadnjemu počitku iz hiše žalosti, Vižmarje št. 60. na pokopališče v št. Vidu dne 7. novembra okoli 5. ure popoldne. VT2MARJE, dne 5. novembra 1941. ŽALUJOČI OSTALI Soc. Ital. Fratelli Implanil complatl • forniiura di maeehln* •d accesaori por molinl Silo« • P a b 11 f 1 c I Trasportalori - Macchina par birrific! - Fabbricha dl laiarisi - Macchina par prassofusloni acc. INTERPELLATECI. senza impegno, per conslgll ed olierle Milano V5a Gol doni Dobavijanje in nameščanje popolnih mlevskih strojev in pritiklin. — Silosi. — Stroji za gnetenje. — Žerjavi. — Pivovamiški stroji. — Stroji za izdelovanje mlečnih izdelkov. — Stroji za vlivanje s pritiskom itd. BREZOBVEZNE vlivanje s pritiskom informacije, nasveti in ponudbe. Stroj za (model G. S. A.) Inserati v „1111 i i imalo vt ik ?is®q Šft TLJUUUUUULJLlUUUUlJLJi II H II II I II I U » H CD Tovorni avtoprevozniki ki žele zaposlitve, naj se javijo po telefonu saksofoniste na St. 37-37 od 10. - 12. ure. Gorivo na razpolago. iojliuuliuljd ZAHVALA Za vse iskrene pismene in ustne izraze 30žalja ob priliki smrti našega ljubljenega sina in brata irankoia Boitauzerja uradnika :tPutnIka" v Mariboru kakor za poklonjene vence in cvetje se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno hvalo izrekamo gospodoma zdravnikoma dr. Tavčarju Igorju in dr. Cebohinu Ludviku za skrbno nego. Dalje pevcem prijateljem za ganljivo petje in vsem, ki so nepozabnega pokojnika v tako mnogobrojnem številu spremili na njegovi zadnji poti. LJUBLJANA, dne 5. novembra 1941. ŽALUJOČI Impresa comunale pompe funebri Lubiana Mestni pogrebni zavod Ljubliana 51 J. Marquand HVALA LEPA, GOSPOD MOTO S Gibal sem se, ne po premišljenem namenu, temveč kot avtomat. Moral sem se zganiti. Ta prvi trenutek mi je ostal dokaj jasno vtisnjen v spominu, toda naslednji mi je pustil le nedoločno sled. »Brezumnica!« sem ponavljal sam pri sebi. »Lepa reč se nam obeta!« V resnici je bilo najbrže tako da sem po bli-skovo priskočil k Nori To-iko se spominjam da sem ii vzel iz roke samokres in stopi1 prednjo. Tako sem nocoj že dru^č stiskal v pesti strelno orožje, čeprav sem komaj poznal njegov ustroj. Pomislil sem. da Nora čaka moje besede, a v tem sem se zavedel, da že govorim. »Stojte!« sem rekel Vuju po kitajsko. »Prosim, da se ne ganete, prevzvišenost.« Gospod Moto se je gibal ta čas po svoje. Videl sem ga s kotičkom očesa. Zgrabil je bil gospoda Takaharo za grlo in ga prisilil, da je sedel na stol. Spet sem izpregovoril; moj duh je stal na straži, da se tako izrazim. »Prevzvišenost, recite svojima stražarjema, naj ne streljata,« sem dejal Vu Lo Fengu. »Za kožo bi vam šlo!« Vu Lo Feng je bil mož dejanja, vajen nepriča- kovanih odločitev. Njegova obrita glava se je naglo okrenila proti vratom. »Počakajte!« je kriknil. »Počakajte!« Nato se je znova obrnil k meni. »Ukažite, naj vsi mirujejo,« sem dodal. Njegova glava se je bila zganila, a vse ostalo telo je bilo negibno. Nedvomno je mislil, da ga ubijem, če ne bo ubogal, in prepričan sem, da je imel prav. Obrvi je imel namršene in obraz mu je izražal nejevernost. V dvorani je bilo vse tiho. Iz tega trenutka mi je v spominu samo Vu Lo Fengov zaskrbljeni vzdih. »Vse to je smešno,« je mahoma dejal. »Ničemur ni podobno. Skušajte mirno premisliti. Kar delate, je neumnost.« Na tihem sem mu pritrjeval, da ni vsa stvar ničemur podobna in da ne more nihče naprej videti, kako se bo končala; vendar sem bil miren, čeprav morda le navzven, ker me je brzdal smrtni strah. Nikoli se ne bi upal pohvaliti s tem, kar sem zdaj storil. Sodim, da je narekoval vse moje početje strah. Le nekaj mi je bilo jasno na misli: po vsej verjetnosti mi bo uspelo, da ubijem Vu Lo Fenga, preden ubije on mene. In Vu Lo Feng je bil dovolj razsoden, da se je tega zavedal. Dalj ta mah nisem bil zmožen misliti. Prepričan sem bil, da mi ne bi bilo prav nič hudo ubiti Vu Lo Fenga. Saj mi je bil odločno zoprn. Rad bi mu bil povedal, da je tako. Rad bi mu bil povedal, da gledam nanj kakor na steklega psa; a namesto tega sem mu rekel: »Stopite tja k stolu, prevzvišenost, odmaknite ga od mize in sedite. Jaz vam stopim za hrbet.« Vu Lo Feng se je obotavljal, a v tem so se najine oči srečale. Glava in obraz sta se mu lesketala od potu. Menda je hotel nekaj reči, pa se je premislil; stopil je k stolu in sedel, kakor sem mu bil ukazal. Mislim, da je uganil, kolikanj mi je mrzek. Stopil sem mu za hrbet in mu nastavil cev samokresa na umazani tilnik. Ni se poskusil izmakniti temu dotiku, akoravno je čutil hladno jeklo na koži. »Počakaj, želvje seme!« se je Vu Lo Feng zadri na enega izmed stražarjev. »Pusti puško pri miru. Kaj ne vidiš, da se je temu tepcu zmešalo?« Nato se je obrnil k meni, ne da bi okrenil glavo. »Ničesar ne morete napraviti, bedak, ki ste,« mi je rekel. »Ubijete me lahko, a tudi vas bodo ubili. Skušajte se pomiriti. Skušajte premisliti posledice svojega ravnanja.« Njegov svet je bil nedvomno dober. Nikoli prej v svojem življenju si nisem tako resno prizadeval, da bi mirno premislil, kaj naj storim. »Prav to želim, vaša prevzvišenost,« sem odgovoril. »Rad bi stvar mirno premislil. Ukažite temu možu, naj odloži puško. Pogled nanjo me dela nervoznega. Knez Tung, ali bi bili tako ljubeznivi pa bi pobrali ti dve puški in ukazali vojakoma, da sedeta v kot?« Premišljeval sem. Očitno je tudi Vu Lo Feng premišljeval. Ce izvzamem kak nagel pogled naokrog, so bile moje oči nepremično uprte v raz- bojnikov tilnik. Nabrekle žile so mu utripale na vratu, toda mišice so bile negibne. »Ali ste me zmožni mirno poslušati?« je vprašal Vu Lo Feng. Glas mu je bil zavaljen in videti je bilo, da je njegova mirnost le navidezna. »Vaši predniki so bili želve. Vaša babica je bila vla-čuga. Vaši moški predniki so bili pobiralci smeti.« Za te prijaznosti sem ga s cevjo samokresa rahlo dregnil v tilnik. Ne da bi mi bilo šlo njegovo tolmačenje mojega rodovnika do srca. V vsakem drugem trenutku bi me bilo zabavalo, pustiti ga, naj nadaljuje »Vi pa ste nezakonski sin,« sem odvrnil. Od radosti, da ga morem psovati po vseh kitajskih pravilih, sem skoraj pozabljal, kje sem. »Vaš oče m vaša mati sta si iskala hrane v mestnih odpadkih. Ako ne znate govoriti kakor se spodobi omikanemu človeku, držite jezik za zobmi. Pamet, general, pamet!« A __ _ Spet sem ga dregnil v vrat. Vu Lo Feng se ]e odkašljal in dodal: »Meša se vam. Vsak trenutek mora kdo priti. Ce ne moji ordonanci, pa moji pribočniki. Ako kdo vstopi, je po vas.« Na to nevarnost sem ze mislil. »Ce se ta vrata odpro, ste tisti mah mrtvi,« sem odvrnil. »Zadostuje, da pritisnem na petelina ... « Nastal je premolk. Trajal je menda nekaj sekund, a meni se je zdel dolg, ,da nikoli tega. INSERIRAJTE V »JUTRU« Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskamo d. d. kot ttokamarja: Fran Jenm. - Za Jn.er.tni del je odgovoren Oton Chrtetof. - Vri v Ljubljant