31. BCTBhL I HNjai. i |MMN>«. Mm« ML lw* Im«« ^^■■m ■■■I ■■■1 B^H ^hH ■■V B^B^L__ ■■■■■■■■■ ^■■■W ■■■■■■¥' ■■■1 ' ■■■■■■-■■■ - ■■■■■■■ ■■■■ ^■■v ■■■1 B^H ' ■■■1 ■■■■ »SoveaOi Narod" v»lja p* p«ttf i ^m. kala I^LJIk ■ - - - ■» ** - goUJo^-p^. . *£_ ceu,«.« ..;.,,_ «t stttce . .... 5-50 crio lcto aapnj . . . . ^ 7q._ Vpnfanjam glede tetnfov m atj priloži u odgovor dopkaka iB znmka. V»ra*alfttv* (spoda), pritHčjc, kvo), KaaDsm silom ŠL I, talasa« at to* iamaH at aAaaJo po auisbljaa— ara««« li te 1 as* vftstfc tar Stmmmnk orator: caJmf po 12»h, dvakrst po llvfe, fcffcmt po lOvfa. PbaSaao (caak pmtor) 30 vfa. parte ta uhvate (caak pnatar) 10 ftaarjav. Prt vccjlh aaniLlJaa po dogovora. li taaw stam w—th* aru Mriafra fettfji m at aiitit aftakar «sifa& „Narodaa Tlrtit« talaia« a«. •*. .StoveossJ Narod- rdja ¥ IfeftttSBll đestivijca u dom ali Ćt se bod! poaj: ado lete uprtj . . . . K 58— I tetrtteta aapnj . . . . K 1*>— pol leta m • • . • . 2&* I na bcsgc » • • • • K 3*«—• Posamema ttcvilka valja 30 vinarjav. Doplai na| at fmnklrajo. Rofaopisi se i»evra£a}o. fe*d«LMv*i Kultova atlaa s*. S (v L aadstr. isvoX tstefe« at. *4 Zveza narodov. Ljubljana, 10. tebr. Pariške vesti iavljaio o velikih predkonierencsh. Javljajo. da so temeljna načela zverc narodov ?e določena, da so komisije v zaporedn:h sejah do-slej resile že tretiino svoje naloge, da so zmasrala Wilsonova načela in da so pripuščeni k posvetovanju in komisjam zastopniki Cehov, Poljakav, Orkav in Romunov. O nas molči pariški brzojav, ka kor da nas ni, ali kakor da mi ne borno elan Zveze narodov. Ni jeden naš delegat se ni sine! razložiti komisiji na-*e mnenjo in stališe. r>ać pa ?e kon-ferenca zašli šala odposlance Medžasa, Armenije in Estoncev . .. To treba konstatirati. Konstatacija 5c trpka. Ne smetno sicer samo temn gorenje mu deistvu rripi^ovari preveii-kega pomena, toda ne smemo ?a pod-cenjevati. Italijanske spletke so dosegle, da naša kraljevina že ni priznana. da zastopajo na?ii delegati Srbijo, ne pa SHS, da imajo Crnogorci, ki tega no-ćejo. svojega posebneg"a za^topmka m da stojimo mi mednarođno danes na isti stopinji. kakor Nemci ali Madžari. Pred dvema meseccntA smo obćcvali z zu-na njim svetom kot nekft nova državna tvorba in general Tranie je posetil Na-rodno Večc, danes pa sede r Ljubljani m potujeio po meii razne mednaroene Komisije, med njimi tuđi laske. Ne smerao se ndafati nenpravičcne* rmi optimizmu. \Vilsonova ncčela nas ne bodo resila, čc bom s prekrižanimi rokaini gledali in čakali na nje. Združite v v jedinstveno kraljevino Je pre-prcčila, da na^s nišo Lahi okupirali do Maribora in je na5e vprašanje postalo perece mednarodno vr>rašanie. Da nismo pri^nani. je samo dokaz, da tvorimo za Antanto veliko zadre^o in »porao vprašanj?. h če?:ar rešini An-tanta do^le? samo zz. to Se ni pristopila. Ver caka. da se položa} pojj.^ni. Za nas jso v^a vprt^anfa. pojašnjena, jre se •zato. da jih mi pojasnimodru-Z i m. Srbija, ki Je v tcf vojni rrpela vrč kakor vsaka drngfa drža\^, je v udruženju z nami dopr!ne^?a novo ftr-tev. Izfirubila je svoi .^tarl mednarodni pGložai in z nami vred Caka novela priznanja. Kakor drugih, ji tuđi te žrtve «e smemo pozabit!. Vsi čotimo, da stojimo pred odio-čifvOo. V dveh mesecfh, inoria pa tuđi že v dveh tednih, pade odločilna bese-*\tL Ne samo Lahf, sfnstj tuđi Franco^i budno .dedajo. kaj ^e pri nas dotrafa in ćesa smo sposobni. Za nas vsc, še prav posebno, pa za razne vodilne političar-?e v BanoTint. velj« sedaf pregovor, da se ne smemo igrati % ocnjem. T^rdi no-tranji položai in srtobokl razkroj mara rriklicati vse tvorne sile na krov. Spomnimo se na junaka ZoJovesra »De-bacla«. ki «;toieč pred ruševinami ne ix-.rubi pognma, marveč odhaja mrk in molčeč, da zastavi vse sile na z£rađbi nove francije. Zpodovina nas uči. da ie tispeh njegov. Vzemimo si za vz^!cd nem.^ko narodno skupščino v Wetmar-!U. Tndi tam jr!edi}r> v bodoćnDst kakor možje ki se ne strašijo dela in trud?. V Parim delafo s polno paro naS resrent naIitični ćlanki nišo tuđi na Francoskem brez vpliva. L'okier je obstoial v Zenevi »Srpski novinarski bare a u«, je »Gazret-te de Lausanne« vneto branila jugo-slovansko stvar, in to ne samo proti Avstriji. ampak ie tuđi zleće Italije «a-vzemala narn precej naklonjeno stališe c. V lisru ie ime! moćan vpiiv ^ospod H S e n s i n e, ki je eden naSIh najbolj-mIi prijateljev v Svict »n ki je mnogo pripomoći k temu, da je javno mnenje v franeoski Svici v prlavr.em sirnpatizi-raJo z nami in obsojak* italijanski impe^ rijalizem. Tuđi glavni urednik Mamice M n r e t, ki je sicer bil itaJofil, Ie tekom leta 1913. precej razvi! svoje nazore Jugoslovanom v prilog. Eden javnih »tradnikov pri tetu udocUiein (jranco- sko - švicarskem lista je bil in je Še danes Maiirice M i 11 i o u d, profesor laa-.sanske>ia vseućilišča. evropsko znana kapaciteta na polju sociolofdie. Millioud ie glavna os^ba pri reviji »Revuedes N a t i o n al i t e s< in ima moćne zvezo v Franciji, v Anilin, v Anieriki in dru-faod. On nam Jugoslovanom ni bil ved-uo ncnaklonjen. nasprotno je napisal o ras par simpatičnih člankov. Odkar pa je prenchaJo vst* dclo iuRoslovanske emigracije v Svici, je g. Millioud, in r njim ćela vrsta švicarskih čusnikariev in iistov. zavzel naenkrat nam čifto %o-vražno stali^fe in s čudno vnetostjo j brani iralijanske pretenzije na naše i kraje. : ^ Med đrujrim je napisal članek o Rc-ki, pcvd naslovom »Piume italienne«. ! Kjer dokazuje, knko je tr* mesto i?i«to • itoiijar.sko in da Evropa ne srne dopustiti, da bi to stališče italijar.-?ke k n 11 u r e padlo v kremp-lie iugoslovanskega imperijalizma! Profesor je za ta svoi spis dobil oster odgovor od noke^a t^e;:imnc?ra jtT£os!ovanske£a emigranta, ki s:a objavila na uvodnem mostu »Oazzettc de Laufartncc od ^4. januarja Dopisnik očita proiesoriu MilHoudu. đa je »a^rent provokator plaćan od itali-I janske vladec. da je »pod rlalčem 5vi-I carske demokracije prodal svojo čast in 1 svojo vest najsrršema iniperija'izrnii« in da je radi te£d >prari moralni in um-stveni bandit.« Seda? pa obiavlia prc^fesor Millioud dotično pismo na uvod ne ti mestu pod naslonom »Trieste« in dostavlja: »Pač je žalost no, da moram temn revčku pripraviti novo žalost« Nato sledi članek o Trstn. V njem se naiprej opfsnje !e??a me-sta in njegovo bo^astvo. Mož govori o i talijanskih trgoverh. bankirjih in posest-nikih lađij. Ves njihov interes jih je ve-zal na Avstrijo. vendar nišo nikdar zatajili svojega italijanstva. Nacijonalna ideja jim ;e bila višja od materijalnih in-teresov. sNa Rekl, v Zadru, v Trstu je volja ljudi premajarala umišljene fatalnosti prirode, triumfirala je nad najgrSimi manevri v najneusfodnejših okolno-stih ... Trst se je moral boriti proti trem nevarnostim: razJcropIjenfu, zati-rariu, i^oplavitvi... Ta boj bi se dal primerjati r borbo, ki so fc> Polja ki slavno podržavali skozi stopetdeset let !n AIzaćani-T^orencani okoli pr>l sto-letja.c Od razkroplJenja je Tržnčane ^čitila »Lega Nazionale*. Njihova >Co-mune« ie »delaJa Čudeže, braneč avio-non;ijo meista in njegovo Italijanstvo. In kako težko in nevarno ie bilo to dclo! »Prevzeti naše rudi najmanjšo dol-žnost v občinski upravi, ie bHa čast, ker je bil rizik. Ali najodiičnejSi intelektualci, nafvainejše o^ebe so $e z vso vnemo in poRumora posvečaie tej ne-varnf nafo^ri.* In kako so lete hfti tr^aški Ttalilani matirani na polja Solstva! »Vlada je vzdrževala samo rive netn^iri srednji šo!i in nekaj ljudskih $oL« Za vse dru-tt sole ie skrbela požrtvovalna itali-ian^ka občina. In »poiom teh italijan-skih ŠoI ie miadina, vz* b!H ewde?nf. Lefa 190a l>e!eži statistika 92.230 Italijanov. 6163 Slovencem in 374 Srbo-Hrvator. Leta 19J0. pa se jim k posrećilo odkriti aTi.908 Slovencer in 2396 Sroo-TTrvator napram 116.023 Italijanov ... Zmage na papiri u, iluzorične osvofitve? Kakor Re-ka. kjer so misNIi. da so s slicrtiral procedura mi zmanjšafi števflo Itaiijanov in povećati Stevllo Hrvatov, tako se je tuđi Trst dal Italiji spontano, pred odio-C4lno zmago.c Profesor nato opisuje na frtnljiv na-Su »iteUjansko« revolucijo v Ttsta dm 30. oktobra. i»Brej vsake pred priprave je Ml Trst r pd ure poknt od moria zeleno - belo - nđečega«. Italijani »o osnovali takoj sVoj »comite de salut publtc-j. prisilili avstrijskega giiverner-ja. da ie oddai oblast v roke od Av-strije odstavljenemu kupanu Valeri-iu... Diinai se ie vdal in prizna! izvršeni čin in »me«to je bilo svobodno.« >Duh veselja spreminja mesto od-s!ci navzltc nje^ovemu trpljenju, na-v;lic rximan>kanj!!t ki je bilo strašno fn ki je ie sedaj težko. Mi ono pleda z za-npanjem na perspektive svojega nove-era ži\ ljenja in na težke probleme, od kaferih ie odvisna njegova bodoČnost. Kiikor Italija v svoji ogromni većini, tako je tuđi Trst Širokogruden. Zani sicer obstoie, kakor za vsc Italijanc, tiY-}j:cn^ke potrebe. re5»tve. o katerib se ne srne razpravljati: združenje z ma te rio domovino, meja .lufijskih AIp. AH Trst priznava tuđi možnost popu^čanja in ćelo žrtcv, samo če to ni žrtvovanje narodne časti in bratomorno odrekanje. Predvscm. podlaca dobre vol Te je tu. Samo ako nfhče ne bi bil bolj imperrja-lističen. samo da bi vsi ljudje mislUl tako pošteno kot ti. včeraj in danes neodređeni Italijani; tedai bi bila sodiščn narodov nalogn veliko enostavneja io boljši dnevi bi zasijaii na «emlji.< M. Millioad je osebm> obiskal Za-dar, Reko in Trst, seveda obdan e vso itrliiansko pazljlvostlo. Tako mol pafi ni mojrel odoleti mamljivim laškitn »do-katom ...« Zalibo^, tn nimamo ooravlti 2 navadnim časnikariem. tem\*eč učenjakom svetovnejfa ugleda, Cegar »ne-vtralna« beseda zaleže toadi pri nn&ih zave^nikih. i*-JL — Opetovan© smo pm^tfariali veTifcan-j^ko važnost propagande. Ni zadosti. da imamo prav, da so naSe naveđbe res-nične in da sploh ne jcahtevamo niti ene.jjfa koSčka zemlje, iri ne bi bi! po pretežni većini prebtvalstra naš, ali pa. ki spada nerazdružljivo v naše območ-ja gospodarstva, naseljcvania itđ.. in ki s?no ?ra iztrabtli š> Ie tekom zadnje ene ali dveh jreneracij. ne zato. ker smo preslabi od narave. amnak zato. ker so Nemci in Lahi n. pr. v Celovcu, Beliaku, Trstu itd. organizirali proti nam s po-mock) vseh državnih sredstev pravo križarsko volno, In rendar se Slrfjo o nas po svetu informacije, kakor 10 ZBrornje. nedolino jajrnje Italija prikazuje » pomočjo francoskfh učenlakor Slovence za krvoločne volkove. ki »o s po-močk> Arstrijo zatirali ubofee Lahe in Nemce. §e Ie čjis. čeprav ie ze pozno hi stojimo tik Eačetkom same mirovne konfe-rence. Delo naših ernifirantov v radnjih vit\re iraneosko-slovenske organizacije, katere namen bodi. storiti vse, kar zamore zbllžati franeoski in slovenski narod. V posebnem bodi namen to organizacije. Rojiti nouk v franeoskem jeziku, ustanoviti franeosko knjižnico in čitalnico, posredovati, pospe-ševati in urejevati trgovinske zveze s Francijo in ostalim inozemstvom, dajati in oskrbeti potrebne tr^ovske informacije, dajati pojasnila in pripotnočke xa polovanje in bivanje na Francoskem, dajati zlasti d i j a 51 -vd, ki hočeštudirati naPran-cosken, splošna navodila, propagirati slovensko umetnost na Francoskem, goiiti tn poznavati traneosko nmetnost t tuzemstvo s predavani!, koncerti, ra«-stavami in natečaji. s predavanji sezna-niti člane z gospodarskim io kulturnim življenjem Fraucoaov, zlasti pa gojiti splošno slovensko narodno propagando na Francoskem ter dajati sploh svetu priliko, da spozna mi doslej nepo-zuani narod. Po govornjkovem predlo^u je sklenil obćni zbor mstanovi-tev francosko-siovenske^ar^iAtf^cije. Z nekaterimi izpremembami so se izpre-menila predlagana društvena pravila. Predsednikom onranrzacije se ie izvo* lil vodja slovenskega naroda ministrski podpredsednik jrospod dr. Anton Koro š e c, ki je istotako prijavil svoi prl-siop k organizaciji V odbor so bili iz-voljeni sledeći člani: g. dr. Juro Ad-1 e š i č , odvetnik. ga- Lina D e k I e -vova. ara. Minka FerlinČeva, g. G c 11 i Robert prokurist tvrdke Ska-berne. *. dr. Vladimir K n a f 1 i č . davni urednik »Slov. Naroda«, & dr. Villem K r e i č i, odvetniški koncipijent, g. dn Danilo Majaron, predsednik odvet-niške tbornice, gdć. Ljudmila Manko-čeva, g. prot. višji inf, L. C. Menr-ville. g. dr. Fran Novak, odvetnik , g. Avjfust Praprotnik. ravnatelj Jadranske banke. fra. Franja dr. Tavćirjeva, g. Franc \V i 1 i a u . kapetan in član evropske podonavske komisije. £. dr. Miljutin Z a r n i k f ma-jfistratni ravnate!!, g. dr. Franc Z u -panc, odvetnik. jrde. Ema 7. c r j a -votjl Prejrlednikom račiinov »ta bila irvoljena %. MannS K r o f t a, ravnatelj Kreditne banke in g. Ivan O g o r e I e c, torarnar. Nato Je nagovoril navroCe v franeoskem jeziku j*. L- C. MeurviHe, ter med đrujrim povedal. da se za or-Kaniracijo >?ivo zanima franeoska uprava in da ie rlasti Že franco-sko armadno povelistvo po posebnih odposlaiicih $e informiralo o osnutku orKanizacije, obljubilo vso svojo pomoć in že uposialo precej knjig ia časopisa. O. dr. Krejči je podal na to se nekai sploSnih informacij o delova-njw organizacije in zaključil zborovanjc. UstaRoma skopSčina ime iDdustrijCBff. L i u b 1 i a n a. 9. februari a. bicer je še mala naša slovenska Industrija, ali na skupŠČinfi se je po-udarilo, da niti vedeli nismo pravza-prav, da ie imamo tolika Skupš&na na magistratu je bila jako številna in je pričala« da se vsi navzoči zavedaio nastopajočin Casov, v katerih treba tuđi čvrste organizacijo Industriiccv lepo r skladu z drugi mi snujočiml se ali 2e zasnovanhnl or^anlracijaml raz-novrstnJh £ospodarskih in socijalnih slojev . . . Otvoril je akungetno gom. Vfnko Majdič U Kranja in jej tuđi pred* sedoval. Posdravlja v prvi vrsti PO<1-predsednika deJelno vlade dr. fer-j a ▼ a. či«ar navzočnost priča, da se tttdi vlada zanima za orocvit hidustri-h. nadalje srosp. L Kneza, predsed-ntka trcovske in obrtniške zbornice. Izraia svojo radost da je skupSčina tako dobro oUskaiia. Niti vedeli al- smo, da je nas toliko. Mnouo se jih je tuđi upravičilo. Treba je orzaniza* čije tudl v Industriji, imeli borno v organizaciji boljši ucleđ in boljSe za-stopstvo. Gotovo smo mi vsi enega in i.^tesA mnenja, da hočemo z drusrimi sloji skupno delovati to je z delav-srvom. kmetom, trgovcem in obrtnikom v procvat naše mlade države. Predlaca vdanostno br-javko regentu Aleksandru v Beogradu in poedrav ministra za trrovino in !ndn> strijo Ribare u. (Sprcjeto % velikim odobravanjem.) Podpredsednik deielne vlade *. dr. Oregor 2er j av: Dasi imamo žc tri mesece premir-;e, mirnega dela Še ni. Borba za granice nam veže sile. Od nj enega izida zavisi tuđi u soda bodočesa gospodarstva, ki se mirno razvija Ie v zadovolj-nem narodu, ki mu misli nišo drujram obrnjene. Smo vrhu tejra v novi vojni: ne t krvavi, a nova vojna je Je trsa, in gre v nj ej za naš gospodarski ob-stoj. Kdo bo plaćaj vojne račune? Nepregledne so mah i nacije, s kojimi sku-3ajo krivci krvave vojne odvaliti po-sledice na Široke rame ljudstva m sicer tud] slovanskega, nrotl kojemu se je vojoa vodila. VzpiiCo nevamostl sa valuto trebtu da izvajamo brez obzir* program, da se mora braniti slove** skeza kmeta, obrtnika ra industrijalca^ da se nanj zavale račun! vojne. Kljub temu pa ostanejo težlca bremena naj nas. Te bo moraj« ođpravltl po malem pridnost Ijudstvm, podjttiioat in bosa^ stvo na§e zemlje. Pred kratkim wBt& ▼ fem msatoplii Imeli sejo. kjer se ja aktemrio o a^-spodankih napoficft sa Haie člane ? delegaciji naše kraljevine sa Parte, Sestanek je pokazat politično zrelost obeh velikih rospodarskfli Icril: ajrrar-ci ra industrijalci so se sofflasno izrekli, da treba naše poljedehtvo na vso moč razviti v pano^ah intenzJvnegsj gospodarstva in je resofucija naStelsj one, ki jlm treba s carinskim varstvom zasotoviti ufrodna pokoje. Industriji pa treba izvojevan zadostnih vzgoje-valnih carin. da se med nam] uživi in utrdi. Vladi je na podlagi te^a dogovora znatno olajSano delo za poljedel-stvo. obrt in industrija V Industrl-* j i vidimo ravno sa zapadni del kraljevine bodočnost našega gospodar« stva. Zato vlada pozdravila novo in-dustrijsko organizacijo f vso Iskrenost jo. Skupno delo drzavnega tn radu s tri jalnega gospodarstva je že tesno in se bo 5e boli konsolidlrak>J>ržava p« je na industriji interesirana tndi radi perećega socijalnega vpralanja. Industrija je uspeh dela podjetnika In rok naiega delavca. Uverjen sem. da sa nova organizacija ne bo ogibala soci-jalnemu vpraSanJu, ampak mu stopila nasproti brez nervozaostl. Vlada želi da t teh težkih časih delodajalci kakor delojemalci pri rseh ukrepih mi-slllo tuđi na svojo soodgovornost napram narodni ?voj! državi in javnim koristim. Naše industrije Bi bfiš reliko. a za clr£avo stoji, da ji mora prednost dajati povsod pred vsako drugo. Da smo dobili zdaj oficijelno organizadlo in-dustrijaJcev na nalem ozemlju — edino. kl jo vlada priznava — je že lep korak: iz mladeniške dobe stopamo v dobo mlađega mož a, ki bi rad kaj ustvarjal in zgradiL Vladi bo nova organizacija svetovalec in pomoćnik, korektura neogibnim hibam, ki jun zapadamo vsi, ki delamo med 5 ti rimi stenami, in vedna vzood boda k podjetnostL Industrija spada odslej v icomne^ tenco ministrstva za trgovino in industrijo r Beogradu. NaS ministcr se ilvo zanima za njen prospeh. V cen-tralizacijL ki našim produktom odpira neovirano pol v vse dele prostrane naše domovine, ki nam v inozemstvu nudi močno varstvo in nas pri nakupu surovin podpira z močno finančno m poUtićno silo, vidimo pogoje zdravega razvoja, čim bode gibčna in naglo po-slujoča centralna organizacija podana« DeŽelna vlada, izvajajoč intencije s-Olinistra In posredujoČ va5e zahteve. bo tudl sama v okviru svoje pristojnosti napela vse moči, da podpre industrijo in jo zopet oživi Vabim »Zvezo industrijalcev na slovenskem ozemlju kraljevine Srbov, ffrvatov In Slovencev«. da se z zaupanjem obrača na vlado. (Živahno pritrievanjeJ Gosd. Dragotifl firibar poadar-ia» da ia ^voxa jnilntlritrm aafiHst* Stran 2. „SLOVENSKI NAROD* dne 10 tebrnarja 191». 34. Ke*. no potrebna ln đa je ustanovljena tuđi z namenom, da dokažejo industrtici. da nišo ravno oni strah, ki ga nekater- niki kažejo drugim slojem. Mi smo &e šibki, potrebni smo združitve. To kaže današnje zastopstvo raznih Danog, vse nas preveva želja, da bi se dvig-nila slovenska industrija. Čitali srna da hoće osrednja vlada podržaviti industrijo. Ako misli Ic na velika podjct-ja, bi bilo to razumljivo, o splošnem podržavljenju pa ne more biti covora. Zveza hoče stopiti v stik z njinistr-stvom v Beogradu, da se skliče enke-tau ker industrijalci hočeio živeti z vsemi stanovi in sloii v najboljšem razmeriu, Želimo, da bi nas prav ume-U. Onih velikih podjetij, kakor jih imaio Angleži in Amerikanci, pa tuđi de-loma Cehi, mi nimamo. HvalcŽen je podpredsedniku vlade, da se je udele-ŽU skupščine, (Odobravanje.) Imenom trgovske in obrtniske zbornice pozdravlja skupščino njen predsednik rcsp. I. Knez, želeč jcj razvoja in uspeha. Dr. Novak izvaja. da ie današnji dan velepomemben za gospodarski procvit ne le slovenskesra dela. am-pak celnkupne naše države. Ne sme se pa misliti, da ako se organiziramo Slovenci, da zavzemamo radi t^sa kako separatistično stališče, arr.pc'v mi zblramo raztresene ude po cs\\ ćr^avl. najprvo doma, po tem pa IiL-jemo stopiti v stik s Hrvati in Srbi. s^JI'a to centralna organizacija, za enkrat pa kaže izvesti organizacijo industrijce>v na Slovenskem. Prepričani smo. da je orKanizacija industrijcev v interesu gospodarstva potrebna. Pokazale so se praktične potrebe, prišla so že razna vprašar.ja po cosDOdarski enketl, ki je imela za industrijo že velik efekt. Pripravljalni odbor ie zainteresira! javnost vlado in industrijalce in uspeh se ie pokazal, ker se ie pridasilo že preko 90 članov. Zastopane so razne pano^e. (Odobravanie.) Dolžnost vsch fnktoriev je, podpi-rati strernlienja indu^trHe po rarvoiu in nanredku. Gosoodarska jakost industrije nomeni gospodarsko jakost države. Prvi sestanek za osnovale zveze se je vršil dne 9. januari a 1919. VzDričo zanimanja ie bilo možno kon-Čati pripravPnlna dela ^?kc^m ertesra meseca, Prećbrm, da se statut, ki trna gotovo svoje hibe, snreime. da more zveza delovati. Ni cdvi^no toliko od statuta, kakor od vodilnth oreanov zveze. da dosege zveza stavlieni na-men, ki je vznričo razmeram tnko po-membne^ra značala za naše gospodarstvo. (Odobravanie.) Statut zveze industriicev se sprejme po kratki debati en bloc. Zveza ima svoj sedež v Ljubliani. Namen jej je, varovati vsestransko in.dustriie in industrijcev na slovenskem ozemlju kraljevine SHS. Sledijo volitve: V načel-stvo je izvoljen za nredsednika Vinko M a j d i Č. Kranj: rodnredsed-niki so štirje: Ivan Po lak, Drasctin H r i b a r, ravnatelj Avsaist Pra-o r o t n i k in Ivan Knez. Namestni-Jca: Fran B o n a č\ Ljubljana, in Peter Kozina, Tržič. V odbor, ki sestoji iz načelstva in 10 Članov. so bili izvo-Ijeni: Andrej J a k i I, St. Janž; I. Deč-tnan, Ljubljana; Josip Lenarčič, Vrbnika: inženir Remec (Bahovčevi nasledniki); A. K a j f e ž, KoČevje; Fran B o n a č, Ljubliana; Peter Kozina, Tržič; ravnateli I. Smrtnik, Celje; H. P o z a č n i k, Ruše: Janko T a v Č a r, Celovec. Presdednika: F~. O o 1 o b, Ljubljana in Fran R o b 1 e k, Zalcc. Končno so industrijalci snreieli vec resolucii. V prvi knnštatirajo veliko pomanjkanje kvalificiraneea de-lavstva in tehničneea uradništva in zahtevaio izpopotnitve našega tehnič-nej?a šolctva, delovodne tečs'e na obrtni soli in dela za pripravo slovenske tehnike v Ljubliani, ki se mora osnovati, ter izjavilaio. da hočejo pri nabavi učnih materija-Hj, zbirk in laboratorijev ter z ustanovami za dija-štvo sode lo vati pri prinrnva'i za slovensko tehniko: nato prcdla^a gosp. Kajfež resolucijo, s katero se vlada vabi, nai določi kor.čr.i termin. do knteresa veljc-o določbe o vojfnem dobičku, nadalje drtioro resoricro, r?j nacelstvo Zveze indtistrralccv posreduje pri vladi, da se Reka s r.o-Jnl*-šaniem želez^iške proce od Kočcvja do Broda - Morovic čim pret pritecrne na naš trg in da se Čim nrei pri*ne s proeo od Kočevta na Ploške (Knin-Split). Dr. Tomšič (Samsa & Ko.) na-svetTtie centralni vladi, naf ustanovi v LiuMiani tirad^ško ekspozituro tretentOT. a« te mesto vBtvii ra» l»isalo. nato pa ie nemški VolkarM iekal in colovo tuđi aaael bmbUi« kom-petente na Koroškem t*r uh vailil na Spodnie Staicrako Slovenski notarski kandidati so morali in «ora*o Ie eedmi šakati na imenovanie do t r 1n a I a t *et ln ae već. med tem ko ao ni i hori nem-ski tovariš! bili že mnoio oret da ćelo že i os mi mi leti imenovani nourtom- Na Koroško bivša aTStriiaka vlada Slovencev - notarlev srioh ni o os ti U-Slovenski notarski k;.mlidati so svoi ća« iskali odDomoči uri bivšem avstrii-skem iustičnem mini"tru dr« Hochen-burereriu. toda zašto ni- Slednii te denu-taciii slovenskih no;arskih kandidatov izrecno in naravnost iziavil. da na Koroško ne nusti nobenesra slovenakasa notaria več. S tak i ni postooaniem ie bivša avstriiska vlada nanravila dl«j-venskim notarskim kandidatom veli« kansko trniotno in moralno >=-kodq. Po većini oženieni slovenski noiaraki kandidati izraMli so svoie naiholiie m<*H v službi svoiih šefov, in 5e le v starosti osemintri deset do štiride-s e t let dosesrli samostojnost- Niih srmotni položai ie ori oboe maihnib plaćah zrlo troel, trnel r>a ie tuđi niih uffled. ker so nuvzlit* svoii visoki mo-žki dobi že vedno morali službovati kot pomožni konrentni uradniki. To niih zapoMaviianie od strani bivže avstrii-&ke vlado prt ie bilo tuđi elovenakemu narodu v volimo škodo Na važna, spod-nie6tuicrsT'fi mesta so nrihaiali nemški notarii kot eksnooenti nemškeaa Volk?rata in širitelii v^eTiemSVo noliti-ke To se ie srodi'o v v?eh ve^iih kraiiti na Soodniem ^r^ier^kem kakor v Mariboru. Pumu. Slovemera eradcu. Ma-renbersru šoštaniu. Liutomeru La^kern traru. Koniic?>h Rosra^ni — na Koro-škem oa y Celovcu. Velikovcu. Plibei-ku. Dobrli vaši. Borovliah 2elezni Kaolii. Rožeku in drueod torei v kra-iih. kier so ?e Nemci 'e» s nomo^io bvi»-ieet-naistirri leti- Dasi š'eie podni okrni Ko-niice 19 SS9 Slovencev in le 2130 Nera-cev. ie btl nierovim na^lednikom imtr novan Nemcc Vil?baM Sloboda, ki te se set^ai no'ar v Koniirah- V MarenbercTi ie umri leta 1911 slovenski notar Matei Bežan Sodni okrai >f«renber£r ^teie 10^4^ Slovencev in le 4724 Nem<^ev toda Bežanovim nv slednikom ie bil imenovan Nemec dr-Konrnd Stooklinerer. ki te še se da i noiar v Marenbersru* V šožtanm fe umri leti 1915- on-ilorni notar Vin^-o Ko!*ek- D"«=i ie bilo to ines^o slovenska r>o^e=t in šteie !?od-ni okrai Sošt-mi 1^174 ^loven^ev in Je 1319 NeTn^ev. ie ^il tia iTrenovan ko-čevarski Neme^ Hiri3 ki ni zmo":en «;e- V Frežiosh ie hi\ do vtcč, krM-oTn notar S'ovrnec dr- Horv°.t. ki ie bP ln-ros pre>tavHen v Kamni1: D^si ?o Brezice slovenska ro^est in ^ro i- P'^dni okr; i 19 221 Slovencev n !e STO >Tem-rev. ie bil dr Horvatovin r^s^^jo^n imenovan Nemec notar dr. Kana Vrink-ler iz PToveniesra »radr i- V Mariboru ^o u^t"^ >vHc"m tri r.^v tarska mesta- Eno zav^eiri F^ove^ec dr- Firbas. drusro Newec c!r Tv'iesthn,-ler. trene r>a na i Vod > ^'or— 'cv će Detnaist let ni zasede^o iz cainca vz-roka- ker bi rooral h*M po rz^mc-r''! prebivalstva do narolr •=••} ii". »*«*no-v^n Slovenec kar pa ni bilo v'eč nera-skemu Volv-rr'u* Sodni okrai "^or hrer. Tre«?*-i Maribor ite^ 40"""" ^ovenc^v in }i * M**rihor £ff^e ^a Be ie lud To ^tetle ▼ dvoiezi^n;h ohrn-iih vrii-o r-oi rt^ihni^'m neTn^kim nri-| tiskom in roi f^mo oo?evrlne?ra ie^i-j ka. ie in-no d "• bi no urnvrtn r^^m^rfn števila elovcn^'e^a in no^M'rjra nre-bivpl=t\*a mor;l" biti v *>Iv?^m nv^^ri?-skem M^HHoru dva f?loven«ks in e^n nemeki nofr»r* Ker r>? *i m-p^riH:*! vv-da ni unala z^ftSt1 III me=^ta z npm-skim notarifm. S1ovpnfa na tndf ni hotela Ha imenovati ie op*?*1o to TTT no-tarsko mesto na Skorio ploven^kib no-t»r?kih kandidatov do danee neza&e-deno- Tnko so ie r^odHo rfn im^ T^nni|«»-na. Voie sodni o'*fi ?Stoi*? z mo*s+om Liubl'ano vreH 91 975 nreMval^ev T>ct notarlev — (me*] nirmi en^sra n^ms-V^-ra za 7131 Nem^ev). meA tem ko fw»» Mnrihor koii podni okni ^pic 82^2 prebiva^ccv srmo č\-*\ no*«ria. tre*i^ notnrsko mosto pa mora ostati nezase-deno V PTni^'u odToVn biv5f»p>j| ^v^tHi-^keira ius'^Ti^srn min^tr-tvn x dni? fino vembra 1895 Čtevilka 2^-515 <% 10-rotarskecR reda/) moralo no^ar-V« : zbornice i^rK^^no z rrTDi^om Irmraz-' niptnecra notar«rekrii«la-Slovenii irr^dec i« opt»l nesa#iedeii> Na bivftem Krrni«keTn lnn»wo tri nem^ke not&rie: v Liubliani. Koćerin in Vioavi Nemške notari« hnanio t kr^fint 1. I^aški trs. podni okrai SM* 28-7G4 Sloven^ev. 1224 Nern^ev: 2 Fo-eatec. podni okrai £*©ie 10 922 Slov^n-cev D^S Kpnw»»v: 3 fto5t»Tii no^ni okrai Steie 1S-174 Slov^neev 1319 N«n»e»ev: 4- Marenber«* nodni okrat Stat© 1O34S Slovencev 4724 Nemcev: 5 Maribor (1"» porlni okrai Ši^ie 44-£96 S'ovencev. 38-075 Nemcev: 6 Ptui (1> nodni okrM i Steio 47478 Sloveneav. 5147 Nemcev: 7. i UutooMr, codai okraj tttfe 1MB0 8lo> okrmi ileie 19-2B1 Slov«i«v 870 Sem-eev: » Kouiic«. modtd okr«l Uri* Idifi9 Slovenoev 2130 Nmeev. _ M SlovMiirrađM ko« sodni okrml šteie tM68 SlovtaotT te Hd8 Ntaotr. ie nesaaeden Do Mda1 %• bil taai n+> elavlien memski notar In kako ie v Ivtol Koroftki? Zađii slovenski ooUr na Koro-škem i« bil Anton 8voUm v Pliberk« Ko ie ta leta 1916- umri i« bil nierortra naslednikom imenavaaNemec Schwarm1. ki niti besedice slovenski ne zna- 8t>loh pa nobedeii notar na Koreškem ne zna roiiko slovenski da bi mamoerH e etrao-ko nravilno seataviti alovei^ki notar-sk. akt NMlednii sođnl okrali ? nreežno većino alovenskera prebi valstva imalo cemeke notarie: 1- Pliberk ki šteie 17 145 Slovencev in 3573 Nemcev: 2 Porovlie ki Steie 6347 Slovencev in 4928 Nemcev: 3. Podklošier ki Steie 4113 Slovencev in SnoO Nemcev: 4- Fozek ki šteie 7169 Slovencev in 2185 Nemcev: 5- DohrU-vas ki šreie 8555 Slovencev in 1075 Nemcev: C- VeliVovec ki žteie 10130 Siovencev in 6000 Nemcev. Na Staierskera in na KoroSkem so tor«i skupno v Sestnaiatih okra-iih z veliko slovensko većino, na Kraniskem r>a v tr**b okraiih n^meS^eni nern^ki notnrii Ce bi bila bivfea av-striiska iusti'na unrava nenrietrnnska. bilo bi vseh šestnaist d^nes praktično nsno^oblienih slovenskih notar«k!h kandidatov, ki dnnea le ^aknio imenovani ■* žg zclavnai imenovanih. rPu navedene številke i^cno kazeto veliko krivico, ki se ie er.- lila slovenskim notarskim kandidatoin r»od biv&o avntrii.sko vi?do- Rot sinovi ?!ovrn?ke; ea naroda bi bili v prvi vr>ti noklicnni za uradovnnie med svoiim Mudstvom. kor raiumeio nieerov iezik r»oxnaio nie-e^o\ e ^ecre in nnv»de in čudio ž niim Ko; Slovenci bi bili ▼ narodno mešnnih kreiib ne samo uradniki amnak rudi važni ?inite1ii na Dolio nolitike in oro-ftvefe in ravno v teh r»omem^*"h časih trdna orora narodni držnvi SHS Ne smeio se no žabi ti krivice kl Hh i© nam nrizadeiala bivša avstriiftka vlada r>H koii «mo ^pstoni irto!^dovaTi in nrosili ?a od^omod- Sedai ko smo t>e otresli nemSkih veriff. ko nam ie «asl-ialo Rolnce svobode. ko <*mo T>ostali cro-?t*Tierm> naSi državi trden teme?*. Seveda na ne *me ostati le ori oh^'Thnh. ?rrn^ slediti morajo nemu-đoma dejanja! Politične vesti. = Iz temne bodočn^stL >T1 Resto de! Carlino« (30. januarja) poroča. da je Iz neke vesti »Agence Ha vas« sklepati resno. da misli Franci ja obnoviti svojo a\stri)sko politiko ter organizirati indu-Mrijalce In finančnike v bivši Avstriji, đa bi delovali na ustanovltev podo-navske federacije, v kateri bi bili Nemci, Ceho - Slovaki. Jugosiovani in Madžari. Navedeni list povda«ia nato, da Italija ni vodila vojne, da bi na raz-v«?!inah Avstrije nastat nov organizem, kl bi bil Se krepkeSji in agresivneJM. Političen in ekonomičen organtzem, kj bi veza] z 200 km dolgim koridoiiem. s foterim bi se posskali na dvoje Nemci in Madžari. Ceho - S'ovake in Jugo* slovine; ki bi prisilili k združitvi tako ncmSko kot madžarsko ljudstvo ln kl bi v bodočnosti Dritegnili tuđi poljski narod, bi b'ta taka nevarnost za svobodo Italije in sa talijansko gospodstvo v jadranskem moru. da ga treba na vsak način prc-prečitl. Vso nevarnost le ookazal pred lickaj dnevi dr. KramaF, ki ie zahteval za navedeno zvezo RekD. Nova slovan-ska Avttri'a bi odtegnlta od Trsta ves wmW ln MU promaC ki ie ba dotlej odloćilnc važnosti sa arvafko prtetaaU ičc. oa korist taEoalovanalio Reke! Ker ni računati na ta da bi prišli k pameti Ćehi in Hrvatu treba naclaUti vsaj proti franeosom. da njihov nacrt fali korist Nemcev. Madžarov In Itatllanov ter da bi bilo neprevidno te narode, ki so danea ločetii in so si sovražniki. združiti v skupno obrambo.« — Cianek je drafocen v marsikakem oziru. Vaino Ie priznanje, da mora Trst živefl le od proareta, U mu sa di njegovo galedje! To so Jugoslavija. Avstrtja. Nemčija in Češka- Priznano je s tem, kar trdimo od vsega začetka« da bo 1>st, £e bo itali-janskl. Izffubil vsak pomen. Tega tuđi propad podonavske federacije ne bo preprećil. Z aneksijo Goriške, Trsta. Istre si bo Italija ustvanta sovrainlke ne samo v Jugoslaviji, ampak nasprot-nike tuđi v drugih državah — Iz gospodarskih razlogov. Nevarnost proti-italijanske zveze bo vedno obstojala. Ce se pa Italija sporazume z Jugoslavi jo. ne bo se ii treba bati ničesar. ker bo naša država vsled svoje geografič-ne lepe varovala na vzhodnib mejah tu* di Italijo! = Se enkrat kolonije. »Le velik prostor omogoči veliko politiko * ve-likimi sređstvi«. Tako piše g. dr. Sa-rabon. ki je menda jedini na celem slovanskem jugu začel v publicistiki zahtevati kolonije za Jugoslavije Za-grebški Hsti so se mu smejali in našli v njegovih zahtevah nov dokaz, da smo Slovenci imperijalisti. Mi jim ne nameravamo slediti, prav radi tudl priznavamo, da misli g. dr. &. resno, tud! priznavamo. da rastejo s prostorom naloge in delokro^ in da treba naše obzorje razširiti zelo daleč. Ven-dar pa ne verujemo, da je mlsei o ju-goslovanskih kolonijah načeloma sreč-na, še mani pa praktično oomcmbna. Nasprotno. zsl nas je Škodljiva, In to ne Ie Iz prometnih taktičnih ozirov. Prvo naše vprašanie na mednarodni konferend zahteva po naši zemlji.ki jo hočejo drugi anektirati. Drugo naše vprašanje ie, kako v doglednem času razviti industriio, da bo krila domače potrebe in preorečila, da mi sami ne postanemo kolonlla tuli industriji, če tuđi bratske Češke, zavezniške franco-ske, ameriške tn an^rleške, soserine nemške tn nepriiateliske lasice. Potreba z lastno industrijo o^voHti si no-tranji trg, bo tembolj rastla. čim bolj borno Izvcdli notranjo kolonir^cijo, t. j. na raz'aščenfh velepose^rvih v ^lm^h rn rodovitih planiavah Sl^vonile in Banata \n v opustošeni In raztlude-ni SrbHi naselili na§ prese*ek Živih sil, be«rrmce ?n Američnr^ ki se mo»*^lo vrnlti v domovino. To so na*e n»hraž-^e'Še z«»rin-cipijelnega stališča že zaraditega liuba da se resimo neriobrodoštega vpliva onih oĐnikov, ki bi ra^i, da olačuiemo mi dolgove, ki so jih drugi napravili Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. — Ustava kralfevine 8HS- Bel-arrad 6- februari a CI,i kor* urad-^ Mi-nistrski svet ie soreiel v včeraiftnii aeii lačasno ustavo za ćelo kralievino 6HS NaS« zahteve trn odikodnino. Pariš* a februarja. (Ljub kor. urad) čeho-slo-vaškl tiskovn* urad Doroča: »JournaJ« Jtv-l)a» da bo Srbija tahtevala 8 milljarđ fran-kov odškodnln« sa rszdejane vre4aee» povodom invazije ^""Hfr drih- 84 Stev. .SLOVENSKI NAROD*, dne 10. februarja 1919. Stran 8« Obđoske vofirve t Zmm«. Zemun, 8. februarja (LJub. kort*p. irad.) Pri volitvah v mestni svet je Ml lzvot)«n kupanom Srb dr. Svctislav Popović, za podžupana Hrvat dr. Živko Đertić. Oba sta i;l3 danes zaprise2cna. (Op. Oba tpadata K najboljšim možem bivše hrvatsko - srb-ske koalicije, sta povsera čila in goreća pripadnika jugoslovanske demokratske im jedinstvene ideje.) — Podrlavlienie kineaurtocrafoT. Vlada ie skleniia. da Drevzame v dr* žavno upravo vse belcraiake kine- Do-hodki iz kinov se bodo UDorabiiaii za ^rbeke invalide- Not srbskj list r Zacrebu« Zagreb, 10. februar ja V Zagrebu začne izhaJati srbski narodni list »Srbsko Koloc. Ust Je bil ob izbruhu vojne od avstro - ogrskib oblasti ustavljen. Radi pomanjkanja po-pirja bo izhajal samo enkrat na tcdciL Urcjcval ga bo znani publicist Adam Pri-bićević. List bo stal na stališču popolnega oaiodneza ujedinjenja. Zasedanje crnogorske skupščinc. Beograd, 9. iebruarja. Kakor poročajo iz Ce-tinja se Je sestala tamkaj crnogorska narodna skupščina k novemu zasedanju, da bo izbrala 12 delegatov za Državno Veće, V slučaju, da bi ententa ne priznala Jugoslavije in bi vztraiala pri zahtevi, da Čr-na šora nominira svojega za stop ni ka za mirovno konferenco, bo narodna skuDščl-na izvolila tuđi tejca zastopnika. da ga ne ha imenovala morda vlada bivšega kralja NiJdte. Ka! plšejo o nas. »Gazzette de Lau-sanne« piše pod naslovom: »Pravoslavni in katoličani«: »Zadnje informacije, ki smo iih dobili preko Zagreba iz Dolenjske (!) in Slavonije, pokazujejo, da se nasprotstva med pravoslavnim! in katoUčan! vedno h ilj večajo in da dobivajo že jako nevaren /r.ača]. Katolički duhovni so zaprosili pa-peža, da posreduje*. Isti list piše, da je regent Aleksander odsel na Grsko zato, !:er mu doma ni več obstanka. — Da se take neunme vesti morejo Siriti v inozemstvu, ie kriv predvsem italijanski denar, ra tuđi slaba uredba našega iniormailvne-•ca dela v tujinL »Gibanje nrotl srbski dinastiji in proti Srbom.« Pod tem naslovom so pripo-vedovali zadnje dni razni italijanski listi. Lako nevarno gibanje je nastalo na Hrvat-5!;em proti srbski dinastiji in kako da se kaže vedno večje nasprotje med Hrvati in >rbi. Po Jugoslaviji s>c klati polno sumlji-\ih Italijanov. ki poroćajo ali eole laži v talijanske liste, alt pa nanravljajo iz mane Konja. Ako kdo zakijiče »Živio renublika!*, je v italijanskih listih hitro poročilo o ne-varnem revolucijonarnem gibanju v Jugoslaviji, o šibanju proti kralju Petru in regentu Aleksandru itd Vse take vesti prl--ašajo, fcer hočejo škoćovati Ju^oslovanom ra mirovni konferenci in zase dobiti toliko večjf kos Jugo^lovanske zemlje. Ako prt- merjamo Jugoslavijo fn Ftalijo, vadimo, da ie pri nas mnogo več reda in miru, kakor pa v Italiji in pri nas uživa srbska dina-sria već ugleda in spoStovanja. kakor pa itiilijanska v Italiji, zlast! med vojno. Ko je na primer priSel italijanski kralj v Trst ie neki Italijan, ko Je videl hruD, vpraial itali'anske vojake, kaj da je, kaj pomeni ta trup. Odgovorili so: niente, niente, e ve-ns»do li gobbo. (Nič. nfč, g r b e c je prišel.) Tako lepo časte italijanski vojaJd svojega kralia. Komisija v Mnrslt! doffni. Maribor, *). februarja. (IJub. kor. urad.) General .Maister se je danes zjutrai v spremstvu Vapitana od štaba Štaierskesra obmeine^a r»ovcljniStva s posebnim vlakom odoelja.1 v Mursko dolino, da oHsostvnie osrledu krajev, katero obfšče franeoska mlsfja. tfemcl Irslllujelo, L I n b U a n a, 8. februara. (Lfub. kore^p. erad.) Uradno se objavi ja: Dežefna vlada te dovofUa za r>revoz posebnetra vlaka srb^ke^ra Rdeče-Z'd križa iz Buchsa v Jtigoslavito pet va-Konov premopra, ker se je NemSVa Av«;tri-ja sicer branila. dopustiti prevoz vlaka preVo ntenega ozemlja Ra2en tejra |© de-zelna vlada dovolila o^cm va^onov t)fe-mopa za prevoz srbskih vojnih vjetnikov in bolnfkov. čaVajn-jh na transport iz Matzleinsdorfa in Purkersdorfa. Meođrcfenn domovinu. Pred odlocitvljo na KoroSkem. V Stncl bajonetov fn pred očmi ncni?kili boljševikov je končala ameriška komi-sjja svoje potovante po KoroŠkern. Ncmci so praznovali oranje nasilja in strahovlade, njihov furor še besni daTie. Uobentajo v svet, kako Ie »plesbicit* ispade! za nje ugodno. Nesramnej.^e farse menda svet še ni videl! Za lOJnev-rov. 10 oklopnih avtomobl-lov in več vaponov ro*nfh bomb — Po-verfenlk poglavarstva Budini je pozval Marka StojiĆa in ea vpra^al. ali hočeio Jufoslovani v Šibeniku ^ nadalie Izđa'atf svoj list. Stojić mu je to potrdil. Cez dva dnl |e prKlo v hrvatsko tiskamo italiian-sko Doverjeništvo z dvema častnikoma in 12 karablnijeri in orn^Iasilo tiskalo za rekvirirano. — V PrimoStenu Je bil dno | 4. februarla zaradf politične orooavrandc aretiran učiteli Ante Furfć. oće ^rlrih otrok. LahI proti našim iolam. P a t e č e. 8. febmarfa. (I.jnb. kor. nrad.1 ftalfl.inf ne puste več otrok v rasedenem delu S^Iske^a okolica Rateffe v slovensko $olo. 5ilfio jih v nem.tvo Solo v Bell neii. kjer ie poduču- | . jelo tuđi italfjansko. To ie dokaz. kaVo i blizu si stojo nem5ki in italijanski inte- ! resi , LA§ke ne*ramno«ti prt"*efraio ▼<»© meio 1 Korčula 8- februnria- (1A kor nr.) Dalm.Min■& v tem kraiu redno no-nnvlinio. Pred rinevi ^o italifan-sk© oblasti irro ter ma neznan inio da i© imonovan na nioeruvo TPe«to vodia me«»tnih Ttallianov dr 1 Vinzi« V n^delio 2- t. m ie mno zintrai obkolilo 20 kar;ibinien>v ko^o obrin- j &ko me freboi n»ir»otrfthn«*i^e Rtv.iri- ^e \Mi dan so era odvedli v Šibenik- Hi^ne or©-iekavp. izvršuieio od ca^n do faea- : Split 8 fol»ruaria. (Li kor urad-) Dalmatinski ti.«k- urad noroča: ^lod re?esra vsako mero- To kar delaio Ita-, liiani v* okuoiranem ozemliu. krši ne '■ sazno premirie. sklenieno med bivšo av-stro-ofirr- državo. nearo rudi medna-rodno Dravo, ker brezubzirno Drekora-čuieio meie- Niihovo r>o3toDam> ee more RDraviti v sklaH ^amo g noimom definitivne anekt?iie- Navedemo samo ne-i koliko rrimerov na^ilia v delokrosm pomorskih obla-ti N^iznačilnoisi doknz niihoveea samo vol i ne sra postopania io r>o«topek ? pristflni^ko zdravstveno oblastio v Hvaru, kier -^o eno3ta\TJO 12-smali uoravitelia urada in ?ra prisilili. da ?e predal posle nekvalificirani ose-bi Urad so enostavno Dretvorili v krn-lievski italinnski Dri^t^ni^ki urad. Tn-di na Visu in na Korčuli so se polaetili priBtaničkih uradov. odamali do*=ed«nie upravitelje ter namestHi 9 svofimi Hiifl-mi Poslnn ie bil zaradi tes'a postonania Italiianov protest na osrednio vlado v Be!erad. pokraiin«ka vlr»da na ie obve-stila o teb doTodVih tuđi zastopuike en-tente v splitski Inki- Tieti na Uži- Split S. febniarja- (Li- kor nrad.l Dalm* dop. urad poroča: Pred nekoliko dnevi smo ooovrerli ve>?ti itnliianskecra ča-sopisia z oziroro na namišliena na?i]-stva in izcrrede =?rb?kih voiakov v Si-niu. Sedai ra prinnsa >Trihtinac z rlne ?4> m. m. isto vest kot brzoiavko iz Cu-riha, da so Jii«ro5?!ovanl povzročili vse te izgrede v Šibeniku- Prevedeni smo, (in. ie »taliinnpkemu čASonipiu znano. da i*j Šibenik zaseden po Italiianih^ Ta primfr ie naiboliši dokaz za izmišlioti-ne in neverodostoinost italitanskecra poročevania in novlnar-kih donisni-kov- Brez vseffa bbko dernentir«mo to trditev. ker or»isnni dojrodki nlkakor ne odsro^ariaio reaniri Žcfcznlffarsk! štrajk ▼ Trst« naročen iz Ljublfane? Iz Trsta Doročajo v rame italllanskc liste o ZeleznParskem St^a'ku vse mogoče nere niče. Ker IS'eto ved^o spora z Ju^o^TavfJo, $0 v »Corrfern d"lla se-a* rv^dta^tfi stra'V v UtiM'an'. da mo-rcio toliko boli trolnčitl slovenske želez-nlCarte. kl iih 5« d-fe v za^đenem ozf.»n-Ifu. Straik je ra^tal vsled tet?a. ker ftall-ian«:l-a okrmaclfs^a oblast ne- d'*f nobene f,ec^de in ke^ n^opa « ?H*7Ttf^*rH, H ni^o ital'HH. n*»?lovefVo. ftaTiJan^ka vi-rla !e poklala «edii v Trst par stotfn militarizi-ranih žclezničarjcv. SlsvonsRi ml Cfhi D«nij»n. Prara 8- febniftiia (JJ- kor- urađ.} klasom Ce^osl ti«k« ur°Ha iavUa ve-černo ^danie ^^es^eira Slova<. 3ke Karlove univerze ▼ dnižbi z dru*rimi znanstve-nimi korporaHi^mi dne 19- foh*-nari« t-I- ob 11- do^ol^ne v nroelavo 70 roiat-nc^ra dne evoiesra ?n^tne^a doktoria Ernesta Denisa v avli veliko slavie. Valuta. I Prajra. 8. februari a- fLi. kor. nr-) | Glasom CehosI« tiak 11 rada poroča >Ve- • č*T<. da se im član narodne &kup!5ine. ! srenerfl'ii ravna teli dr- Preis te povt-nil \% Fariša od mirovne konferenoa* — V soboto Donoldne ie v finančnem mi-ni8tr«t^"a bilo posvetovanie o valutnem vpraftanio- katereara po se nđeležili ra* đ ća-nikaril Ta ovolftcina dokazuie. da mi in kupujelo lu^oslovattsfd rolaHf Po-bo vaiurno \nDra&anic žc v aaikrai&em Z&m re&eno« Drama erre li konev. ' Amsterdam. 8* februari a- fLi kor nrad) Dun- kor urad poroča: Glaaom tukaišniejrr. lista poroča ^Timesc ix Helsinarforsa: Ruske* v^-ike knez© «i> usmrtili 28 ianuaria na dvoriMo idniS-Bio* t Deliabinatai, Dre4iXM^tl Pt^ra- irrada- Z velikim! kne^f vređ Ie bilo uatrelienih ie 172 Jiodi im aiear 144 roo-akih in 28 iansk. ki eo tih bolifevikft doliili. da bo bili člani takozvane an-ffleško - franeofike orcanisacile- Vai veiiki kned so ojnrli dostofanatveno Veliki knez Nikolai Mibaihovi« ie bil lako bolan, in valed ffladu tako oslal»-lien. da šo »a morali na noailnici ori-nesti na dvorišče V tei levi eo ea tuđi usirolili Uamrtitev i« imvršil oddelek mornariev in kitaicev ▼ ©risotnoeti i^la-nov isredne komiaiie sa boi aon«r pto-Urev oluci io. Iz Avstrije, Nadjarske, Nemčije, Turske. Z bogom! Budimpešta, 9. februarja General Lukačič, ki ga ogrska vlada zasleduje s tiralico radi njegovih krutosti ie vstopil v angleSko kolonijalno armado. Temu vzgttdu Ie dosedaj sledilo 25Q bivših avstrijskih častnikov. med njimi 50 častnikov generafneKa Štaba. 2eneva, Q. februarja. Po cell Fran-ciji se množe pri* atne tožbe proti bivšemu nemSkemu cesarju Viljemu. Tako ga toži neki mežčau Iz Valencienna po imenu Anthomes Dii franeoskem JustiČnem mini-strstvu, ker ie njegov ZOletnf sin, ki se ie nahajal v nenišl;em ujetniStvu umri vsled pretepanja. katere?a $0 oovzročili stotn^k KleinschmidU podčastnik Fassbinder in neki vojak Tožnik dolži sokhvde na tem umoru bivšega nemškega cesarja, bivšega nemš!\e>;a prcstolona^lednika in bi^'5cga bavarskega prestolonaslednika Ruprechta, V tožbi zahteva Anthomes, da naj vlada zahteva izročitev knvcev in sokrivcev ter da sr jih postavi ored franeosko vojno so-di«če, »Pi^aro« zahteva. da se ranlenijo vsa Dosesfva v Alzacili In Lorenl. kjer fe ime! nemški c^ar velika posestva. Po-velinfV me^ta Metz je že po^tavfl vsa ta po«e«;tva ond sekvester Utemelfufe se ta korak s tem. da se ie nemSkl cesar vsled ziraoroslavnejfa pohoda ententne arrnade podaf v innrcmstvo. da |e torej zbefal. Na ta na'in so pnstaTa vsa ta bivša cesarska posesfva brez eosnndarja in lavni red za-htcva, da se ta posestva zanlenljo ter dajo na ra^oola-rrt rarnim npniVnni nem^keca cesa^Ta v Franciii. Alzazaclii Loreni Jn Belciji. Za fi^kalneifa ino «e DripelinH y Liubliano 4 ?iem*ki c'astniki iz Peh>ka. dva v uniformi. dva v civilu Sedeli po zvečer v kavnrni Union- Priprost člo^ek ki iih že iz Ko-roške osebno pozna, si ni vedel r»uma-cafi in pozvati policiio ter ie stvar danes ziutrai Driiavil naš! r^d^kciii. Pravi, da večkrat vidi belia^ke in celov^ke ins*T»f1ce nw1verkr.it v civilu v T.iithlia-ni. vca=;ih rudi v družbi tukai^niib Nem-cev- Ravnot^ko fo onaža. di se neki Cu'vM^rni civilist ni r*«^o n?r H«m drn*i « tukai se nnb^i-ioć?TT>i <=e T^bi- Shaia-io se no raznih loknUh in Tivoliiu co-vore večinoma nempVo Policiia mori unora' i ti vse mere. da pronre^i vsakršno šnionažo- Zla^i se tuđi r>ri-Doro'-^io rn^iie r>o vseh lokal ih in nvedbf* ipH'imficii^ke. do!žno<=fi ra vsa-koira. Mropsa po mornmo Wnp>»iti — Vesti doma^m *r Rnciie* Ju^o-elovan^ki oficir nrisedM iz Rušile ?t-ro^a, da se n«hni*»io Pri Do^rov-o];fii armadi erenerala Peni^ina r Novoroei-filni Rle^i gl- fantie* Franje Lanaino. tehnik iz Tdriie: Frrn^e Erinvec teh-nik iz Tdriie in Tvpn Mikluš bivfii av-Ktriifiki nadroro^rik iz Gorice Vsi tri-ie se kmaln vrneio spet ▼ domovino. — Pozdrave s i»redora Je^eniee-PodroŽfica Došilinio vseno znancem *le-de^f: Če>ovod1e Marolt Anton, Jekše Alojzii Telban Franc. desetnika Be-truš Stefan T.ukanc Viktor po^de^et-nik Ri55ak Sfefan pošci Anderle Fran^. Gostiša Aloizii Potočnik Ivan. Koze U Anton Ulčar Franc. Hudovornik Ma-tevž. Zaic Andrei Polž Ivan. Pekar Anton. Grafoli Franc Di-ašler Ivan. Simonči<* Franc Cerar Ciril. Martinčič Anton. Luskovec Franc Der^anc Aloi-aii. Erznožnik Leonold. Brezov eek Stefan in PHutovee Alo<»?1- — Pozdrave • koroške fronte do-lilialo: Tonček Kastelir iz Mirne Ado Zbil Mohronoe. France Pozaršek Karolinška semlia. France Kre^ap St- Vid nad LihjfcHano. Tonrek I.*mber»©r Do-bnmie. Franc MandeMc Radovliiea. — Đleđ. Z laeker« vietništva i toroelovanskeca tnboriAča- v trdniavl Veroni ie no>>e Siibotida M ie vrtilo včeraf (9. febrnaiia) zvećer v Meetnem doma* Dvorana ie bila Dolna* Preda vate M Ie pokaza) ćelo vrsto prizorev (fotografskih animkov) o arbeki voi.-ki v balkanski in evetovni roini: bitka pri Kuraa-novem 1 1?12. oble«anie Odrina. srbska mobilizacija 1914. nenižko-avstrnska sverstva ▼ Srbili (vešanie in etrelianie ljudi), straeni umik srbske voiske cez Kosovo in Albaniio. strahovito stanje arbsike voiške ob Drihodu na Adriio itd. posebno zanima nie ie zbudi) ori-sor. ki kaže. kako ere stari krali Peter peš a evoiimi voiaki ekozi brezpotne planine albanske: zadnia slika 1e hila edika preetolonaslednika Aleksandra* Obćinstvo se ie predavateliu zahvalilo s obilnim pri/naniein. — 80Ietnico svoieki bolnici, oddelek 14. se obračn do dobrih Jucroslovanov s prošnio. da b se mu podarila >harmoni-ka< v zabavo in razvedrilo vseh tu-kaišniih invalidov — Ivan Burscr. invalid I- JofirosI- bolpiea odd 14. —- Slovenska kmeMiška družba v Liubliani razpisuio f=lu2>*o ^;t^oko^^lp£ra t.iirii^kesra uradnika s »edežera v Liubliani- Prosilci za službo nai vlože svoie proinie do 1- inarca t- 1- — Slavno^tna akndemiia o priliki ustanovitve te ortr- se vrii v nedelio. dne 1G- t- m- doDoIdne ob 11- v Narod-ncni fflpdali^fu y Liubliani po vspore-du. ki se bo obiavil pozneie. Prednost dovstopnic iraaio člani oreanizaciie in nai iih dviemeio do četrtka zvečer v orir. i»isarni proti zanie določeni vstoo-nini. V petek in soboto se pa bodo pro-daialc vstopniee tuđi za nečlane pri Ijlasraini Nar- slerlalisra — V torek. dne 11. febrnaria 1919 io Drevzemanie klavne živine v Liubliani na Zelenem hribu polec: Doleni-skeTiha srecac izven : abonemenfa. Operno eledali?čc ostane j ta dan z-^prto. — V rorek. dne 11- t- m. i v dram^kem crlednli^ču ob 7. zvečer : ^Tueromer*: za >A< abonement- — V 1 onernem rierliilišću ob nol 8- zvečer >Jov?enii Oniecrin«: za ' Cc abonomont. — V ?redo. 12- t m. v dramskom rlcda- lišč:-i ob pol 8- zvečer >Svet< izven ab«>- nempnta- — V onernem n-Tedališču ob pol 8- zvečer ^Cornevillski zvonovi< izven abonenientu- ODREDBE ANTANTE. VVILSONOV PREDLOG. ^ Pariz, 9. febrnaria. (Li. kor. nrad.) Duri. kor. urad poroča: Glasom vesti »A^ence Havas* Ie imel včeraj najvi.^ji vojni svet svofo druso sejo. Med za-stopnikl aliiran'h dcžel je prišlo do sporazuma, da ic potrebno pooštriti pokoje premirja nri njegovi obnovttvi in sicer na ta način, da se nadzira demobilizacija in projzvajanje prejšnjih vojnih ob-ratov. Način izvajania teffa nadziranja !e treba samo še določiti. Anorlcški ko-niunike prinaša besedilo revolucije, ki jo je \ViIson v sobotni seji predložil nrivišjetnu vojnemu svetu v pretres. Glasom te resolucije mora trajna komisija v Spaaju, v kateri so bili dosedaj izkljuČno vojaški zastopniki aliirancev, biti sestavliena iz nevojaških zasterni-kov vsake ali'rane države. Ti civilni zastopniki na] bi imeli pravico nosveto-vati se z najviSjim gospodarskim svetom, četudi bi morali poprej iskati odobrenja pri višjem yoine-n poveljništvu aliirancev. V komisiji, kl se je osnovala v Parizu, fma v sa k a a I i i r a n a afl asoefirana država popetzastoo-nkov. Naloga te komisije bi bla urediti v dobi premirja gospodarska vpra-Šanta. ki postajajo z ozirom na Nemcijo vsak dan številnejša in važnettt to ki Dinwjo nobene voiaške važoostL LAm IMAJO TE2AVE. Dmai 9. februarja. (U. kor. ttrmđj (Brezžično.) Posebni dopisnik »Nene Treie Presse« javlja, da se stavkarsko gibanje v Italiji širi. Mornarii v Genovi so sklenili, staviti iste pogoje kakor an-gleški mornarji. ki so jih dolazili 24. ja-nuarja v Londonu. V Rimu so priCeli stavkati tuđi vsi tiskarjL DRZOVLAK ZAGREB - BEOGRAD. Zagreb, 10. februarja. Danes se |e odpeljal od tod poizkusni brzo vlak Za-grtb-Beograd, čisrar vožnja je preraču-nana na 8 ur. Cim se po poizkusnl voi-nji odpravijo eventualni nedostatki, ki se pri poizkusih še pokažejo, se brzo-vlak stalno uvede. S tem bo uresničena jcloboka želja vsejra prebivalstva. SKUPŠCINA JAVNIH USLU2BENCEV Zagreb 10. februarja. Včeraj se je vršila tu skupščina javnih uslužbencev; potekla je slično kakor ljubljanska. Slovence sta zastopala gg. UUegg in Regal Iy. SOKOLSTVO — SIMPTOM? Zagreb, 10. februarja. Včeraj se Ie vršila skupšćina hrvatskega Sokola ▼ Zagrebu. Dcbaca se je vrtela predvsera okrojr vprašanja. ali naj se hrvatski So» kol ujedini s srbskim ali ne. Prevladc*-vulo ie mnenje. da je sedaj fuzija Se prerana in da se odloži. Pri volitvah odbora ie z ogromno več ino zmagala opozicijonalna lista. NAZAJ HODI... Zagreb. 10. februarja, VČeraj se Je mudll tu biv^i madjarski »minister za hrvatsko* dr. Unkelhausser, v nezna* nem poslu. Kaj pa je tebe treba bilo? IZPUŠCEM VELEIZDAJNIK!. Zogreb, 10. februaria. Frankovsld vodje dr. Honpat, Ko§utl6. dr. Ivica Frank, Accurti in druge kapacitete iz žalostile prošlosti so bili včeraj izpu-ščeni na svobodo. Aprovizacija. t Iz seje magisiratoega aprovizadi* skesa oUseka dne 7. t. m. je poroča U: Amerikanske moke je dosedaj prevzeU aprovizacija £ele dva vagona. Razdcli se ze prihoduji teden na karte. Moko prodaja aprovizacija za lastno ceno po 5 K 50 tt ki;. Vbaka izkaznica dobi V« kg moke. Da bo pa izkaznica honorirana s celo kilo, dobi vsaka stranka na izkaznico še po *4 kg koruznega zdroba po 2 K 16 in po ^4 kg kaše ali ješprenja po 2 16 za kg. U-rccno se po v dar ja, da vsaka stranka kupi Ie tisto blago, ki ga hoće. Noben uuovec ni upravičen siliti stranke, da kupijo blago« ki je prcdpisano za Ukaznico. Vendar ča stranka enkrat blago vzame, ga trgovce nt već dolžan prcvzeti nazaj. — Z moko so velike težavc. Prav laiiko se zgodi, da zmanjka aprovizaciji v nalkraišem času bela krušna moka Ostane potera Ie ta koruzna moka, iz katere je pa brez pri* mesi pšenične ali ržene moke nemosofie peči kruh. Za slućaj, da aprovizaciji ne bo mo^oče izposlovati za primes k koruznl moki potrebno množino bele krušne mokt» se peka kruha ustavi. Mesto kruha razde* ljuje potem aprovizacija kornzno tnoko. — Aprovizacija prosi urad ta prehrano, da ji nakaze vsaj za obrtnike osern sodov petrnleja, će ga že za ostalo prebivalstvo vsled nezadostnih zalos ni mofoče dobiti. t Prodajakd moke se vabijo, da %m zglasc v sredo, 12. t. m. ob 9. uri v raestno posvetovalnico radi nakazila moke. t Učiteljski aprovIzacliskJ odbor deU v torek 11. t. m. v te I ova dni ci !. dl del. lj. sole na Ledini Cena se je rattaia za 9 K. t Mast za Hl. okraj. Mesrna aprovizacija bo ođdajala mast za tretjt okraj na rumena nakazila za mast v torek. dne 11. t m. pri MDhleisnu. Določen Je tale red; dopoldne od 8 do 9. št 1 do 300. od 9. do 10. st 301 do 600, od 10. do 11. St. 601 do konca. Stranka dobi za vsako osebo po 40 dkg- Kilogram stane 25 kron. t Mast za IV. okraj. Mestna aprovizacija bo od da tala mast za četrti okraj na rumena nakazila za mast v torek. dne 11. t ni. ori Muhleisnu. Določen Je tale red: popoldne od 2. do 3. št 1 do 400. od 3. do 4. St. 401 do 800. od 4. do 5. Jte.v. SOI do konca. £tranVa đobf za vsako osebo po 40 dkg. Kilogram stane 25 kron. t Mnst za zamndnifce. Vse one stran-kc, ki nišo pri^e po mast o določenem rasu, jo fnhko dobe na izkaznico za mast že v sredo, dne 12. t. m. dopoldne pri Muhirknu t I.oi zi zimudnfke. V«;e one stranke. Vf nisn nri^le po Inj o določenem času, sra HhVo dobe na izkaznicf za mast /e v sredo, dne 12. 1 m. popoldne pri Mflhl* cIsniL Poizvedbe. — Prosnia. Ali se nahala kdo. ki M bil kon^u septrrnbra 1 1 ^>ri Doliskih oro/nikih v Albaniii v okraitb Džnri in Plostan in bi vedel kai o Xiko Pin-terieu. rač. nodčastniku- Zadnie pismo datirano io 21* septembra 1918. prosi sn vh'nđno proti povTnirvi Rtro^kov n»-*T»nniti niejrovi ženi Uršuli Pinterič, Trbovlie 1. Prošnia- Domobrčinec Franc Snedic iz Bobovka Dri Kraniu se 1© nabafal leta 1917 kot voini vietnik na Ruskom Haie v* neki bolnisnici v Veseloia Gora. Ekaterino=lav. Ker pa od teca časa ni zanesliivib noročjl o m>m, se Drosiio vsi bivži voini vietniki. da aporočiio za-nesliive vesti o Snedicu na naslov: Zdravko Koren. Liubliana, Ravnibar-ieva ulica št- 3- Ker sta mati in žena pouresaneera popolnoma obuDant. nai fie DrpdstoieČa prožnia blacovoli vpo-števati Kdor bi Icai veđel o s- Resrini Ber-toz. iz Ćerviniana na Pripiorskem ki ie kot be^mnka bivala v We»mi nri Linni-ci, nai blaeovoli to snoročiti Mirki Tro-bec. Selo 50. Moeto pri Ljubljani. Stro-ški se Dovrneio- Izcubiia se ie denarnica z denar-lem in krovno k«rto danes od Vodnika-veea trea do Wolfove ulice Pošton naf-diteli se orosi nai odda v Hilćerjeri ulici 8t- 3. I* nadstronte Izdajalefi In odgovorni urednik: Valentin Kopitar, fjffnina bi Usk »Narođaa fhkacw% Stm 4. m*LOvamn narod-, *» ta fcbrmi)« »19. 84 tter. Javljamo vstm sorodnlkoaa f* znancem tatu« veit, da Je dne 6. svečana 1919 ob 2. ml popoldne, previđen* s tom-htl sv. vara, v iterMti 75 mt aatnte « Gospoda aesamm gospa Uniji TiOA rim Preatin nj. hram Pogre* bo t sebeto, 6m & svetes* efe 4» »rt popeidne ne takajsaje pokepalitče, ^ m?te amste, dne 7. sveCasa r*ia* ŽalaJoAi. Namanjamo v«em znancem, prijateljem in sorod-nfkom tužno vest, da je naša predobra soproga, orir. mama, stara mama in teta, gospa Ivanka Brlnšek po mukepoinem življenja, za večno ratisnila oči. Tram pri ntnrki lift rici, 7. februarja 1919. ialnločl ostalL Potrti neJzmerne žalosti sa^nanjama vsem prijateljem I m micui, da ja na£a ljubljena auti | Ivana Stražišar ili mučni bolenrf, previde** s tolatfti sv. vere v 52. letu bogu- ! vdano zatpata. Pogreb drajre nepozabne bo v torek eb 3. uri pop. iz hBe žalosti Krakovska ulica 3. po do mače pri Perku. LfariMfoaa, jaiajp se tadi aaročsiki aa hrana Cene ravne* Poatrelsa točna 2a oMh efcmk se priporofata Joško in Elska Ocvirk. ,7„ A 177/18-39. 1736 Dražbeni oklic V sapu&hisld srvari pe Alo)r!ja Kralju, ^Btestmlkn ta auiatr|B t Lok ari Msagia 9t. 38, se rrSi dna 14. f•braiairj« 1819 a% t« vvl iiaalffnt na Hn «rth v L#M pri M^iffa 9t 9f proat9V9i|am janta 4ntbt a) v stpaKtno spadajo^h pritUrtrn hi prtm^i^n. mmet aaaaaiaraataBa ara^jat Maaa aprava !a dni^ta, ki je morijo cdražitdjt tako4 piačatt, pr«vsetl b) ▼ «rn«w> spa^ijoan iupicilfaUi tloteo IL 81 ai 167 kal «bt Loka s aiit at. 9T v Lafet, aaaaaaavaaaMi aaalaatlff atffcaaaa hi aaaa • vatfa# Metla a*. aaaOflaai v skupni ixmen 9 hi 9 m» ia v akvpol ccnloi «r«4a)ot4i 17.970 K. kl }t obenem izklicn« oeiM, pod katero se ae prodaje, DnMbašo se Bode Mjprej po parednih skmpiaah, dooiik pa te podeN poaanieniiii M|bol)ilm pomidaikom ie tedaj. če se naudnje a« vte poseftvo tkapa) wt doetie veCji pomdek. Vaak ponodntk iaia pred dralbo potoiitl vvKtao ▼ cneaka UTk \%-kitaie «ae, če n* fc* dedl£ opročć« vaišOac Ns)v«4P ponadrk >e a ^^c*fwtmi V e»e» aeacea aod«o potofltL _ VkajUteflBBi mpolkoin ae pcidrf«|e ajni aaatannn plitica kraa aataa sa pto* ^&^A^Af .^a^^^jaa^^^^^j ^^^^L^^^^^tt ^ai^h. a^&a^^^bh^^ ^^^m^^^^^^^^^^^^^M^^ ^m, ^^^^^^L^^^^^a^aai ^^^^^^^m^p^^j ^k ajp^^^^^^^^ ia^^^ ^■VajBaUk VBaHMaa* aPmBa* W aWI PavKKOaVO V BWHbb1 ■BvaaTavi ▼ VMBaaaVflvB« ajpra|aa sailtto v »——'^ kaMA| *MX»H artaaiy ■» laar._____________ ua Baaajate aaajaj ajte JJ^JJJJ***1* aa«tv__________1741 hlajf m cm vfc«k» Hatelcaf. Im Haj Minske **M*e, t« Mm ti Natlor pove opr. S*«v. Nar. 173« JUH U|1UI lapT gMtai AiA CAMt LJ^na«, l«Mrinli alka ». p*i«C "nae.^A 1747 tt#a Bfrafalaa "»^ r*t>ije«#( teo lim mUHI, »sdefek. it«; po. v^etMiim ae ttmk attda. Naslov pove um- Slov Nat. I71t fiM R IH velikim sekniadfiMi ta sadnioi \i\om. Potive ie v upravatitv« .Slorcnskega Hamda*. 1709 B f I f I volčje p»Hi)*, a trrmi m^dtći, r i 111 •• p»aalai. Portire se Cet**»fca c II fMMM ,a*i Zftiti*. Ss. &lka. __ 1728 CaraaaVas f *«»t^«A sednl). pr»ks« HipIMIl UH vT^ne iMlt Ccr< Poaua6c pod .Tataj/ini" na uprav Slov Naroda 17S1 r^4a>lhl »amke Ze*ss 0 ali Tt kratf IWaWllSI no poreCtnte. kiavlai. eoii^đb. 9 ceno pod ..D«tja»f!e4 I7M** ne upt. Slov Naroda 17V- Taita piiSffi^tt r a in drag • pohHtvo se proda Vef ftva ■Rta 1 IL laiitr. lev*. Lahko st ogUdi od 3-4 pop do 14. februar)« 1706 fiWyU ^af»*«toina varena t«r 1 Vflivi* pol}** ga dela, st sfrsfsM tifctj v stoCs« sa ieteH. - Ponuda* z «htevo niaCe pod »ssistsijstt/ntt* im opr. »5«ov Naroda*. 171« nudba tanfstjivrta ofitetja n«J *% no-Sli« na naslov Pifd Palrisfjer. B»^|ts tif 1.1L t725 Rplill Zl piNlH ffi ze, oiMra. dve "rodaisini miri (pydflna\ koolmfcs slca vo)Airss obtekt X, Ljubica. 1710 OlSHIIjC T Umi, be» koh^f«,^ balkoiiosi in pritikliaaml, v sredini anesla, T'imtifmm aa ststiovanfe s I ali t •*• bav« v LfaMjanL Ponudbt a« T.TtsMC, Trt TaWf §L t, L|aW|«aa, 177J ttjmif Ha¥I£; ^; r«ktfcif«Bt ludi na rarni ta-*!, vMC atovna^t^, hrvatske*« In srbsk-f« f^rlka, Hmm ft*)«***. Mastop takoi. plaća po •>>§•• von Ponude« nod jMaiMk/lilt*- ne jpr. Slov. Na oda.______________173 i kif flnfaaff*at ^Fo^t^.^orleea mtL UnKll.l^lT, »»earniSkm rnoi, tuđi tsvež&an v go«9odirst\si wm 4e "tlf fovoH slsv., hrv.v *♦•»!). f« nemile i >^'e snsMr«« sMkt na Slovencem ali H vatskem. Posudbe pod .Sltvetec I ■r»#i- na sjer ^'ev. Naroda. Ie37 fftftfj ■Halhll ^•■aMN^la pri- u adnt s štetno sfoftbo 409 Rum se'no In tavvro*»*o pe«i«tjof 10.0^0 kroti prefnolenia, 4h let vter, let« su-nentoaH, fte fant, 2/*rav tn Čvrst, v vstken oziie selište«, tveitn In 4» brega «'ca, se renome na kasetfjstvo m tffovino ii£e tem no^fnii redi poman t*«nja enanja ondno, verffte In rtrumno drufico. Prenfoitufe, eta^o* In sttji pe^ra^*Ve rtver. Pnkepf)tv motaj, dobrosr^fiost, edravfe In vteo-pore^ena preteklost poft»|. Ponedb« v dveh kove^h Na notranll kovrrt. kj-^ se n»J nehem zaprta romidbe ee ae-pile .Srce eieri ea^fTJe- ne esineefi pa «pr. Slov. Narode. 179 milo »prije 1 kilogram K 10-— Pri anreCal 1 Ikhnjlce okoH S »n pol kf K »-franko. Po povzetjo pojtflja »eyod ie ekepott a« Waaaf# Zeasaja* le.« Peain) ska nt i ai Obeaem i nareCbo Je pe-stati polovice tenoee,_______________ v StaAcan M. i3v prekl«cajesji in oMrn-to|tni vna M)rvm efMnaJa, kl tnej ftH dne I«. n#vemVa iai9 v gostftnt fvaM Peitneetlfe ne Je«d gevrtl^ nnptsm Oiveesnn zsjpsmei vnaam Aansnej. ne)' sestatke aa Jaficf et lt, te Ie>nv1|am, diNm wo|ai oćitaa|a aiiUmUnua. asvSaamv "• ni^esnarsa levSA Wfc smBmsmi pat anKči Flnjsjen bet, 7syjemi tyg st. U 1687 if|l ■ seaNK s4ov pevt optev «^paam/0 ^aajBj* AaaaaiP Meaksme| (evi v irvetijti se tnk«| 8pre)-me Spre«ct )e na Pregerskem pod Imenom F. a. ft. ft. lf>62 trnatniiAi »sa Lsart kef ersee. Pi«mtmi vpraSen^a eed .tr-ftvska ktSa/iajt« rt oprmv. Slovensk Naroda. 16S0 Tfjmmln sa apegnleno ponmtve aH iranii poslopje, te! bi bilo pripravno se to varao ne vodno moč se kup* Ponodbe na L krv. etomreka i tapet ■draga Zagreb. 1€K Uni ffltonlft UT^ir^ emerntiklh neeiin, UM premeniti sk-»bo Ptomene ponedbe ne syiavnWNo .SAov. 9«rodaa pod .6erka 1«74*. 1674 MMft v orlr«a>nih snbeim k itjli 14» ktMMdov prođe po 64 v*A*r)ev 1 komd pti osebfittn pteviemenlo eff plečHe rniprej Cm. Ses- ^^_j^__ s^L^^g—^__^ ^L— Anm>mmmsBBKaai j j«j Immem amm *• orodajejo v petreik e« HHTl Bfl metre te vafons, ksUor *«a ea drobno klana, od 500 kg neeto) hi ee dnsmvlja o poUsbno tedi na dom. jeme rmeevii, ammsjsmi esem »•• e, gv-«Hia« Bmmar. 7836 IltluUlMl z deliio prakso, steno-ImlltliHmil tipmtrnfa, siorenskega tn nemikets )exilce popolnome smo-Cne. aa mnm ra tovern'flco nođjetie. Refiektenttele. M so poleg tege vcife tud! bivaKIne fmeto prednost Ponodbe pod »TsenJsaJI temef/rtsl* ee upr. Slov. Ner.____________________16Qft tmlij ammmmmsmi Htoteko mtreJ-UfUIII UJefllmap ban koarterist ee ispeta aa lesoe veletrgovino v ZeicE-ni Kapiji na Koroš>ccei PMa pe dogovor«. Zenievn ee znanle stovramke-r*t hrvetskega in nemikega jeirka. Stvar je a^lo no|ne. Penudbe ne ne.- aml^^ * nammamnT mWemmmmnaBeV lemsmal ^^^^^^^ v VlfJ* • srfjaaaT k^v^Fajaajgeao aaaaaaj mTavajvajab v tdenf KapQL iKmsliJ 16M ZBmmfftfmmml tifioiil siomnkega Hm! iHIHl hi nemlkegn jezika v govora in pleavi, perfektni v ttsno-pf»mt nrarjenf v obrnčonenfa delav- marcem t I ZaCetna oteta K 100-— mese^no poleg prestege etanovenja, ressvetljeve, korieve fn hrane. — Ponadbe ne sskreemlie gnUtee Leta pri feama. 1607 fasilai Bmttl ^&G*9*** w '** Ba^nnsl aa^eaBa nenjotje. Trnovee s lokalom v fdo pmmetneai meste v S(ovenl|l, kfer ee nehaje pretnoen-kop Ie drags indtmti l|eka podjela fvsled narodnostnli racnter »siguran cbetoj) \iH kapitalima. Cenjene poaodbe pod .Thl dmiahnrk- do 20 febrvarja 1919 m mhm&» plamen AI. MateM«, L|nt>IJemi KongremU trg 8, L nedstr. 1585 Naznanilo!!! Uaojem si mnaeeJti si. obflestv oa gem »efel esebne Irvreevati aaaaa JI§Ulr#| Jaiaje>r9 Tmevsfci prmtaa 16. 1691 Ktir M raene zok u zoDovla ■ni I* teke! rekomendlnoe petlje ^ ipecmnmm Franka t Gradec. fammua Tmmmmmammi eV PlBčaai 1 K d9 K190 a> xoa te tatej AA esašasasna gga aasaeai eama*« r^sasi' ^#■«8« ImmV, melo raMJee, |e ee-emamV predei. Cesta ea Ut* IL tt IV^^^L^ll^Mii^ 1TSS Bjajaaaaja ajajs) e ptmnmem vbhm^p^h mTjWlaasl ImM se o4mi ilaJammn go SBBBmB^^anBB* e^mepaanms^B' BamB^e^saj aBjSBBB^Ba^BBmBBBBna^r^KB' a} ^^sms'w* NereseV 1712 mnfMefsi Ktafimf M$M0t tekm e Jicttmi podobemi, najfinejte bremeve karte, kmrte s kinemmtogrei-ekisal Igreld, e Mobevaimi neplsi, pl-semess pepsr v sseeen dieckonico en* čuo ceno pri saloibt Bbtmbiv Emtsmf S't amm| (Wiae) ▼•« Sclmeenmssr. 4S nevnfk nrespte/ao. 1211 Faf M| li % nuc.' ** pod ceno prodaje—BarUmem wgi tVflt eesee. 1714 M rodno turbino za 10 koaJskOi slU torej pedca 2^0 « do 4001 vode, Jmmi frmnt Ilamjet, p. fianiil. 1710______________ manfaTI w s6 »«*»ajejo pri podpi-IBIifU. sani tvrdkt Se dalj časa v P' pravilu, na) bbi^ovol!jo cenjeni na-recnikl kmalo odvzeti. V nasprotitem slo^ahi se bode smatralo, da nan)e ne reflektiralo v«* in se bodeio po preteke 14 dnl oddele revnejlim etoiem. trrnm Kee, rtreima sudska v gakljaaL Sedaa atlca 7.___________________1610 Susllne naprave aa aaaja ia Malija, lasnplarao araAa ia tvarataa aiaianlali mnm ^aTamsaB^Baa^aesejL 1 eeisa^eV Kupujem Sllhe gobe in dobre vrele tv+dofnsm krenae ta e«vf)e v kovinmstih dotah. pol dote pe K li -ćela dota po K 21 — ea tucat. Čcvlje 2 tesenimi tn usnjatlml podplatt trtne terbke itd Irvitttno IctoSnie in lensko vama In rasno domeće if/nali lafjr* IM* RAMT^Kranj- "SJI P*^ „SRNA" "«*■ ft csemlca nejfiee|iega jedmatega presanega mila. (Kosi a BOO ftamov^. Tavama xanmlle> %m aioal« 1461 lanac Fock v Kraniu. „flbadie" cigaretni papir se debi w trgovini Im hm Wm, ftUMi ni 31 poleg laija Vsek, kdor red cen6 kupi pohlitvo, na] se oolasl v selogl pohiltve m VIdo Bratovi ~me Ljubljana, Harile Terezije testa 13. Gozdni manipulant saiaostofea, Slovence, ki zna tttdi netnSko, aa £ft£a za večjo 2ag< v Jugoslaviji sa takojinjt nastop. Posudbe z navedbo plače it referencami pod r^Eaara^aall 9M4M na Rudolf Mosse, Duna (Wien) L ScilersUtte 2. Naznanilo. Tma«K> pitovi&lno milo tat pralnt prahu pra&ek Iz jagoslo ▼aa^ke tvornice r Sp. Sifik«. Dohi s« na drobno v trgovini Jank( Stupica, trgovina za špecerijo, Sođna ni. v Ljubljani po že razgla šemh oenak. Istoija na] se naslavljajo tuđi poštna naročila. Preskrbite 9t pravočasno s tem pripornano dobrim in cenin lafloai, dokier je kaj galoge. emk m a> e}ek>knpni tnobBoi l*v%atsr moje tvornice strojeva ■ IfMamaalamBimnimnsm CnalaJeee se n NJnna^koj Austriji), podesan si IIPIIII"llllin prtgotavljanje motom, sviju aoretarskifc radnja III ■Hlanl llllll gospodarski]! strojeva itd. Zajedno s p»lano* ■Pl ||||f|||r||| felektri£eom mw?ago« ili djela tvornica atrojev; I I UUIIIIIIII 9t zemliiltcni, objektima i vtastilom vodenon m m fJrmmNIfJPAaM aflom, eventu^hio i lijevsonkon. 1734 GJ. npite slaviti sa Heđ|niarodaia posloTidom dotIhs, Zagrebi _____________9%m\ »aaaav^M >tFr0sU|att,_____________ po vaeJd fotografi)} do amravne veltkosti. Slike se isdelujejo tuđi i oljrtatim m ekvarelnimf bauvamt Slike bodo BmetalSko itvršeoe m cene primeme. U vrt ojem tuđi aajmodemeiie vsa v fotografsko atroko apadajoča dola. Za eb'tne naroCRa se prlporoča e edttfaim 9poatov«njoni Veličan Beitor, fotograf in stikar Vabilo na subskripcijo delnic Kolinske tovarite kavnih primesi, trgovskega delniSkega podietia. me R*fm obM sbor dclej^fiier, U se je vrfJI dam 30, Mtaifta 1918. j< •ktenll deHinmo glavnico K 6,(00.000 x izdajanjem 10.000 na Ime se gtaseOh nopolnoma in v gotovini icplafanih delnic 111 B po K 20O— nom. zvIJatl ni K 8,000.000. Ta sltlep je ministrstvo cotranjih zadev odobrilo « dne 33. prosinca 1919, st 441 ez 1919 v sporazuma x miniitrstvom financ. Upravni svet je, skli ca|ef te m noobusmo občnega ebon, skknil v sef! dne 3. flvtfaaa 1919 izn-artl «o svlian}e tekoj pod sledef imi pogoji: 14 Sab«%rapci|ske doba ee prt&e 4. ammamma mi kama U. evaleea %) Ne 3 detnsoe lit ApoK 400*— noam. pripedeta 2 novi delnld Ut B ss> K 100 — nom. m ne 1 ddnlee Ut Đ po K 300*— nosa. prrpade 1 novi deleica lit B ne K 30t>— nom. DelntEer}!. U se nemenvajo sttbskflpdie ade-lellti, ntj prediole pri enl od subskripdiakRi poslovalnic pri sabikripdjl svoje stare detnice (bres keponsklb pol), kl ae bodo po oaaeCbi tn isvrlenl snbsfcrlp-d|i takoj vmile. Na drogi strani prtgleelrve je trebe ocneatl Stevilke predio-lenih demic a.) SaaaaUpiJfsmi mmn |e K 90*— In je v sotaaam sneslni pmOjrva takoj pri aojbslulpdji. 4.) Nove demsoe so omeJne ertstegn doMeka mtm* z dajem 1. prosinca 191% torej xa polovice epravnega lem 1918/19. 5.) (Mede dehrte, ki kl ae Mm sebeerfbereee na podlagl ondlske pravi«, at midrfujt npnv^ svet dodsten sklep. €l) Itkeptfek, domJten nad nominalno ceno (aAo), prfpede reaerviiema fondu. 7.) SeiMkrapdJekl poMOvelnlcl ste v drlavi Srbov. Hrra'or in Slovence? Lfebrjasttka kredttna banka v LJebijenl 1« podrainka Koilaske toverae kavani prtme* v Labilan! ▼ ftnaaV me aV sveCemi Ifli folinska totama Irainih primesi« trgoisko delnttko podjetle, v Em. Placek I r I MaBamaaa^am^aamBnnn^aaaannnJannnV aa^aaB^^BnanaaieaaBamn^emk^Bnak^afeh ^aaaa^B^aafeeaVanak