POLITIKA Uredništvo in uprava: Maribor. Ruška cesta 5, poštni predal 22, teleion 2326. Podružnice: l.iubljana VII, Zadružni dom — Celie, Delavska 'Hornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenic, D.l, dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Izhaja vsako sredo In soboto. Naročnina ra Jiv$o*lavik> znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popuet. Čekovni račun- 14.335 — Reklamacije s« ne frankarajo, JfCT. 100. Sreda, 16. decembra 1931. Leto ¥S. 2000 delavcev brez kruha. Grozeča socialna tragedija na Jesenicah. Zgodilo se je. V podjetjih Kranjske industrijske družbe na Jesenicah. Javorniku in Blejski Dobravi je bilo razglašeno, da se obrati ustavijo. Delavstvo bo čez teden dni brez posla. Jeseniške tovarne so največje kovinsko podjetje v banovini, kjer je nastavljenih več tisoč delavskih rodbin, ki žive od tovarniškega dela ali pa kot obrtniki in trgovci. Ta industrijski kraj stoji pred katastrofo, da propade, če ima kartelirani kapitalizem namen, tovarno za daljšo dobo ustaviti, odnosno morda iz špekulativnih namenov opustiti. Kapitalizma vsa ta katastrofa delavstva in krajev ne interesira. Ne zmeni se ta družba, če je v povojnih letih dvakrat ali trikrat valorizirala svoje podjetje, ne briga je, če je kljub temu imela milijonske dobičke ter danes dela po racionalizaciji ob manjših stroških vendar z večjim dobičkom. To ni vprašanje, ki bi prišlo v poštev. Premalo se še obrestuje inozemski kapital, več zdravega soka še hoče izsesati ne le iz delavstva, ampak iz države, iz našega narodnega gospodarstva. Svoj namen hoče doseči na dva načina. Prvič naj se znižajo mezde delavstva in drugič, zniža naj se carina na uvažane surovine ter zviša na konkurenčne proizvode. Da te svoje zahteve dovolj krepko poudari, je naročil kartel družbi, da v skrajnem slučaju, če se ji te zahteve izlepa ne posrečijo, izpre delavstvo z odpovedjo. Ta naklep pa ima da-lekosežne posledice v socialnem pogledu ter obenem tudi v gospodarskem za velik del gorenje savske doline. Danes še ni jasno, kako bo ta borba med državo in družbo iztekla. Obetajo sicer, da pride do poravnave, ki pa bo nedvomno zadela težko le delavstvo. To je drugi zgled v zadnjih letih, kako silno je potrebna stroga javna državna kontrola nad karteli. In ne le nad karteli, marveč nad vso industrijo je potrebna javna kontrola ter strogo kaznovanje vsakršnih oderuških špekulacij v cenah, kakor tudi zaradi socialnega zatiranja. Danes je gospodarstvo nekontrolirano, zato se lahko vrši v povojnih letih oderuška spekulacija in obenem se vsak dan slabšajo socialne razmere delavstva. Najprej je napravila podoben poizkus Trboveljska premogokopna družba, sedaj ponavlja isto Kranjska industrijska družba. Obe velepodjetji sta inozemski, obe kartelirani in obe razračunavata na račun delavstva svoje račune z državo. Skrajno neprimerno je, da se v zadevi pušča javnost povsem neinformirano. Za nas pa stoji eno, da namreč hoče družba imeti svoj račun visoko preplačan in kakor vse kaže, na račun delavstva. Molk je znak slabe vesti. Kongres »Svobode . Bilanca delavskega kulturnega gibanja. Nedeljski letni kongres Delavske telovadne in kulturne zveze »Svoboda« se je izvršil z najlepšim uspehom. O njem bo izšlo obširno poročilo v prihodnjem zvezku »Svobode«. na kar svoje čitatelje opozarjamo. Kongresne seje je vodil predsednik »Svobode« sodr. Štukelj. Verifikacijski odbor je ugotovil, da se udeležuje kongresa 47 polnopravnih delegatov podružnic iz cele Dravske banovine in razen tega 16 članov centralnega odbora in nadzorstva. — Bratski Savez kulturnih in športnih društev iz Sarajeva je poslal brzojavni pozdrav. V imenu svobodnih strokovnih organizacij in — lahko rečemo — v imenu celokupnega delavskega pokreta je pozdravil kongres sodrug Čobal. V krogu delavske mladine je stari, sivi Čobal znova dokazal, da je njegovo srce še vedno mlado. Njegove besede niso padle na neplodna tla in vsi Svobo-daši se hočejo po njih ravnati. Za centralo je podal obširno poročilo s. Štukelj. Poročilo bo objavljeno v prihodnji »Svobodi«. O smernicah za delo v prihodnjem letu je poročal s. Teply iz Maribora. 0 poročilih se je razvila na popoldanski seji obširna debata. Bilo je tudi kritike, debata pa se je vodila vseskozi na prav lepi višini. V debato so posegli naslednji sodrugi: Jurač iz Prevalj, Jeram z Jesenic, Lipovšek iz Rogaške Slatine, Pressl iz Maribora, Majdič iz Trbovelj, Gabrijel iz Ptuja. Kozpros iz Hrastnika, Godnik iz Celja, Cvet- ko Kristan in Udovč Milan iz Sp. Šiške, Jeram Martin z Jesenic, Gior-gioni z Javornika, Krištofek iz Tržiča, Vuk in dr. Jelenec iz Ljubljane. Noben kongres »Svobode« še ni bil tako številno obiskan. Za podružnico v Zabukovci je prišel s. Zupanc, ki je pri zadnji avtobusni katastrofi pri Celju izgubil svojo ženo, ki je bila tudi zvesta članica »Svobode«. Navzoči Svobodaši so mu na iskren način izrazili svoje sočutje k veliki nesreči, ki je zadela njega in njegove otroke. — Po končani debati o poročilih centrale se je razpravljalo o več samostojnih predlogih, ki so jih stavile podružnice. Važen je predlog o brezposelnih članih »Svobode«. Sklenilo se je, da se brezposelnim članom »Svobode« zniža članarina na 2 dinarja mesečno, od katerih pripada 1 dinar podružnici, 1 dinar pa centrali. Ta članarina se kreditira za čas brezposelnosti. Priporoča se podružnicam, da brezposelnim članom, ki so v »Svobodi« posebno delavni, iz svojih sredstev plačajo članarino. Brezposelnost pa mora potrditi krajevno pristojni forum svobodnih strokovnih organizacij. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen stari odbor z malenkostnimi 'zpremembarni. Za predsednika je bii znova izvoljen s. Štukelj, za podpredsednika pa s. Teply. Kongres, ki je manifestiral čvrsto vpljo za jasnost smeri in čistost akcije, je potekel v najlepšem redu. Avstrija na razpotju. Pred demisijo vlade. Avstrijska vlada se pogaja s strankami zaradi sanacije kreditnega zavoda in zveznih železnic. Pogajanja niso uspela. Velenemci se že dalje časa bunijo proli kanclerju Bureschu, ki že tudi grozi z odstopom. Neprijetno pa je za vlado, da niti krščanski socialci niso edini; opozicijo tvorijo zlasti tirolski krščanski socialci. Odcepil se je tudi hajmver. Ali prav ti Tirolci se tudi upirajo sodelovanju s socialnimi demokrati, Pričakovati je torej v Avstriji politične izpremembe. Po položaju soditi bi v novi koaliciji sodelovali Velenemci in kmetska zveza, ki pa bi mogli le tedaj prevzeti vlado, če bi sodelovali tudi socialni demokrati. Krščanski socialci se sicer trudijo, da obdrže enotnost in pregovore kanclerja, da ne zaostruje položaja. Ali odgoditev vladne krize pomeni le poslabšanje političnega položaja za režim. Do krize vsekakor pride. Iz Španije. Zamora prvi ustavni Za predsednika španske republike je izvolila konstituanta prvega predsednika vlade Alcalo Zamoro. Predsednik vlade Azana je nato podal demisijo, hoteč, da se zaslišijo stranke, kako naj se vlada sestavi in katere stranke hočejo delati v vladi v smislu ustave. Predsednik republike Zamora je zaslišal voditelje strank, ki so mu predsednik re publike. predlagali sestavo socijalno-republi-kanske vlade. Azana je bil potem ponovno pooblaščen, da sestavi novo vlado. Novi predsednik republike je napreden človek, vendar pripada zmernejšim politikom ter je odstopil kot predsednik vlade, ker se mu je zdelo, da zahteva ustava predrakonične stvari, zlasti proti redom in posesti. A£r na konferenca v Sofiji. Dne 10. t. m. in naslednje dni se je vršila v Sofiji agrarna konferenca šestih držav. Na konferenci so bile zasto-pane Bolgarija, Poljska, Cehoslo-vaška, Romunija, Madžarska in Jugoslavija. Gre predvsem za skupno agrarno politiko. LJstanovili so se trije odbori, in sicer za organizacijska vprašanja, za agrarne kredite in izvoz ter za skupno glasilo. Madžarska vlada pred padcem. Kriza je prišla tudi nad madžarske grofe. Na Ogrskem obstoja že enajst let vladna koalicija iz Bethlenove edinstvene stranke in krščanske gospodarske stranke, ki jo je ustanovil bivši predsednik vlade grof Bethlen. Ta koalicija se je sedaj razbila. Vzrok temu je Karolyjeva vlada, ker je znižala pokojnine državnih nameščencev kakor tudi, plače aktivnih državnih uradnikov. Zaenkrat je opozicija izstopila iz parlamentarnega odbora. Ministri bodo seveda odstopili. / Avstrijski pučisfi pred poroto v Gradcu. Same visoke „žlvlne“, ki so hotele „rešlt»“ Avstrijo. V pondeljek se je pričela porotna obravnava v Gradcu proti pučistom dr. Pfrimerju (odvetnik), Kammer-hoferju (posestnik in vinski trgovec), Fiechnerju (oberst v p.), Hoferju (o-berst v p ), Hartnerju (gozd. svetnik) in Riedlechnerju (oberstlajtnanl v p). Izšel je zakon o monopolih. Zakon je izšel kot enoten za vso državo in se nanaša na monopole za cigaretni papir, vžigalice, sol in petrolej. NemSki proletarijat v obrambi. Ker Nemčija ne sme odpraviti zlate podlage svoje valute, vztraja vlada na znižanju mezd, da bo mogla konkurirati na sveiovnlh tržiščih. Skrajno napeto stanje, ki je vladalo poslednje dni, se je z razglasitvijo nove zasilne odredbe in po Bruning ovem govoru deloma pomirilo. Čeprav prinašajo nove mere naravnost neznosne udarce nemškemu proletarijatu, vendar izgleda, da se bo nemška socialnodemokratska stranka odločila, da še nadalje podpira Brtiningov kabinet. Hitlerjeve izjave angleškim in ameriškim žurnaiistom, ki so izzvale toliko komentarjev v inozemstvu, so končno prisilile državnega kanclerja, da odločno obračuna ž njim; od njegovega nadaljnega stava proti nacijonal-nim socijalistom bo odvisna orijen-tacija nemške socialnodemokratske stranke. Pripomniti je pa treba, da postoji kljub njenemu enotnemu nastopu na zunaj, v njej močna struja, ki zahteva, da stranka prekine svo^e odnose s sedanjo vlado. Posebno pa so delavski sindikati proti daljnemu toleriranju Briiningove ekonomske in so-cijalne politike, čija znanost sestoji v tem, da Nemčija prednjači v znižanju plač in cen vsem drugim državam, ki so potem prisiljene k sličnim korakom ali pa k še mnogo hujim kot je to slučaj na Angleškem. Ko Angliji ni uspelo na lep način dobiti pristanka delavstva za znižanje plač in ko je celo vojna mornarica odpovedala pokorščino, se niso na Angleškem niti trenotek obotavljali žrtvovati zlato pariteto ter so z zmanjšanjem vrednosti angl. tunta proporcionalno zmanjšali tudi vse prihodke. Istočasno je Angleška uvedla visoke carine na mno-gobrojne stvari, kar je zopet izzvalo odpor drugih držav. Ker Nemčija radi velikih dolgov v inostranstvu . ne more, brez najtežjih posledic zapustiti zlato pariteto, na katero jo veže v ostalem tudi Youngov ugovor, skuša ohraniti zmožnost konkurence v eksportu s tem da zniža cene. Povdariti pa je treba, da bi to znižanje cen trebalo začeti s tem, da Nemčija prestane ščititi z neverjetnimi carinami nemške junkerje. Če bi se to zgodilo, potem bi bilo mogoče znižati tudi plače, če pa bodo znižali le malenkostno stanarine, cene plina, vode, elektrike, oglja in drugih dnevnih potrebščin, to še daleč ne more biti kompenzacija za znižanje plač v določenem obsegu. Zato tudi socialnodemokratska stranka in z njo delavski sindikati zahtevajo, da se znižanje plač ravna le po uspelem znižanju cen. To naj določi državni posredovalec („Schlichter“), katerega je hotela težka industrija odpraviti, kar se ji pa ni posrečilo. Vladimirov. Odgoditev razoroiit-vene konference? Dne 2. februarja 1932 bi se morala sestati mednarodna svetovna razoro-žitvena konferenca. Ponovno se je naglašalo, da je konferenca neodložljiva. Vendar pa so tajne sile na delu, ki hočejo doseči odgoditev. Na konferenco so povabljene vse države, tcuej poleg 56 držav, ki so članice Društva narodov, zlasti Rusija, Zedinjene države in druge. Konferenca bo največja mednarodna konferenca in tudi najvažnejša. Če se na tej konferenci ustvarijo tudi le resni mednarodni temelji, na katerih naj se zgradi takozvana „mednarodna varnost", bi bil to velik uspeh konference. Nedogledne bi pa tudi bile gospodarske koristi, če bi konferenca sklenila razorožitev. Sporazum med Turčijo in Bolgarijo. Kakšno bo odslej njuno zadržanje napram ostalim balkanskim državam. Po dolgih pogajanjih sta Turčija in Bolgarija ob priliki obiska predsednika bolgarske vlade v Angori, kakor kaže, prišli do načelnega sporazuma, kako naj ustvarita ožjo politično zvezo. Cilj sporazuma še ni točno znan, ali najbrže se omejuje samo na to, da te tri države (in Grčija) dobe eno skupno zastopstvo v svetu Društva narodov. Turčija se zlasti trudi, da ob priliki vstopa v Društvo narodov dobi tudi zastopstvo v svetu in zato ji je potrebna pomoč dveh drugih držav. Negotovo pa je, če bo prišlo pri teh dveh državah prej do ureditve vseh drugih spornih vprašanj, ki so ju doslej razdvajala. Ce bi ta sporazum ne imel nikakršnega napadalnega karakterja proti drugim državam in če bi ne služil v mednarodni politiki imperialističnim silam, potem zaradi tega sporazuma ne bi bilo nikakršne škode, marveč bi mogel služiti kot priprava za nadaljnje sodelovanje med balkanskimi narodi. Kaj pravi angleSki general kapitalistom Angleške finance lezejo po poti Nemčije? General Smuts iz Kapstadta se je vrnil s potovanja po Evropi in izjavlja: Če Nemčija ne bo mogla več plačevati, bo Velika Britanija prej ali slej na isti poti kakor Nemčija. To dejstvo moramo pravočasno ugotoviti javno in ga je treba upoštevati. Nima zmisla, da se nadaljuje iluzija o plačevanju mednarodnih dolgov in reparacij, ki je mednarodne finance in mednarodne odnošaje že zastrupila. Končno je že čas, da se preneha z nevarno komedijo in dati je treba svetu novo nado in medsebojno zaupanje. Če tega ne storimo, moramo biti pripravljeni na socialne ustaje, v katerih se utegne mnogo več izgubiti, kakor z reparacijami in mednarodnimi dolgovi. • Naglo se bližamo novi krizi glede vprašanja reparacij in dolgov, zato je nova in končna rešitev tega vprašanja jako nujna. Gandhi na poti v Indijo se je te dni mudil v Rimu. Vozi se z železnico v tretjem razredu. Gandhija je sprejel tudi Mussolini, — Poročali so, da bi ga tudi papež sprejel, toda obleči bi se moral vsaj tako, da ne bi kazal golih nog. Protidraginiski shod v Mariboru. Ogromna Maribor, dne 14. dec. 1931. Protestnega shoda proti draginji, ki ga je sklical akcijski odbor strokovnih organizacij danes zvečer v »Unionski dvorani«, se je udeležilo ogromno število delavstva in name-ščenstva. Shod je bil verna slika obupnega položaja, v katerem žive’ danes tisoči in tisoči po krivdi peščice narodnih in mednarodnih kapitalističnih brezvestnežev. V imenu Strokovne komisije je govoril s. Petejan, ki je jasno očrtal izvor vse bede in vzroke krize, ki danes tlači človeštvo. Obširno se je govornik pečal z vprašanjem zaščitnih carin, brezvestnim znižava-njern delavskih mezd in nameščen-skih plač. Njegov ‘govor je bil večkrat prekinjen z burnim aplavzom udeležba. poslušalcev. Zlasti so mu pritrjevali navzoči, ko je v imenu zborovalcev izrekel solidarnost rudarjem v trboveljskih revirjih in 20UU odpovedanim delavcem na Jesenicah. S pozivom na solidarnost vseh delavcev in nameščencev po geslu eden za vse, vsi za enega je ob viharnem pritrjevanju zborovalcev zaključil svoja izvajanja. Za s. Petejanom je govoril g. Brandtner, član organizacije magi-stratnih uslužbencev. Na zborovanju je bila potem sprejeta resolucija, ki zahteva znižanje stanarin, kontrolo privatnega gospodarstva in zaščito delavstva ter nameščenstva pred izkoriščanjem. Doma in po svetu. O Jesenicah radi molče. Le malo poročajo listi o grozeči katastrofi na Jesenicah. In vendar izpor 2000 delavcev, pogreb lepih gorenjskih krajev v gospodarskem oziru ni malenkost. Pač navajajo posamezne slučaje bede in jih opisujejo na dramatičen način, če se ne tiče njih kože. Na Jesenicah pa ne gre za posameznika, ne gre le za deset ali sto ljudi, marveč gre morda za deset, petnajst ali še več tisoč. Gre za ljudi, ki žive samo od tega, kar zaslužijo s svojimi rokami, gre za njih svojce in gospodarsko za vso okolico. V upravnem odboru Kranjske industrijske družbe imamo ljudi, ki sicer radi podajajo izjave, pojasnila, popravke; a tu, ko grozi celemu kraju in okolici socialna in gospodarska katastrofa, ni nobene izjave, ni pojasnila. Zakaj ne?! Upravni odbor Kranjske industrijske družbe na Jesenicah obstoja iz naslednjih članov: Avgust We-sten, Avgust Praprotnik, dr. Milko Brezigar, Janko Jovan, C. Noot, lija Panič, Jos. Pfeiffer, dr. Dinko Puc, dr. Fr. Windischer; v nadzorstvu so: inž. M. Šuklje, Fr. Tomič in Karl Detela. — Družba je danes v Westnovem konzorciju in je karte-lirana. Logično je torej, da vodi borbo kartel ter si je jeseniško tovarno izbral, da eksperimentira. Pojasnijo naj zadevo gg. upravni odborniki. Beograjska univerza ostane za nedoločen čas zaprta. Prvotno odrejena tridnevna zatvoritev univerze je bila za nedoločen čas podaljšana. Obletnica Pašičeve smrti. Te dni bi se imela na beograjskem pokopališču služiti maša zadušnica, h kateri je prišlo veliko število bivših ministrov, poslancev in duhovščine, Paši-čevih prijateljev in častilcev, ter ve- j liko število dijakov pod vodstvom j bivšega ministra dr. Janiča. Žandar-merija je dijaštvu preprečila udeležbo pri parastosu, ker so dijaki zopet nameravali vprizoriti nemire. Nov član dravskega banskega sveta. V svet dravske banovine je i bil imenovan komisar OUZD v Ljubljani in ljubljanski občinski odbornik Ivan Tavčar. Iz carinske vojne. Tako polagoma se vrši carinska vojna, čeprav govore o carinskih premirjih in carinskih unijah. Od 1. julija 1931 je že j 18 držav znatno zvišalo razne carine. Anglija za 50 odst. na važne izdelke in pridelke, Italija za 15 odst., Danska na izdelke za 10 odst. itd. Iznova pa namerava zvišati razne carine 14 dežel, med njimi zlasti Double meter po Din 68"— dokler ne zmanjka zaloge v Tekstilnem bazarju ? Milil' II li II—M 9 Francija, Belgija, Holandija, Švedska, Japonska in Jugoslavija. Druge države j>a uvajajo med seboj kon-tingentiranje raznega uvoznega blaga. V Gradcu je umrl Josip Pongratz minuli mesec. Pongratz je bil po poklicu mizar. Udejstvoval se je v mizarski organizaciji, pozneje je bil imenovan za voditelja graške okrajne bolniške blagajne. Leta 1899 sta bila on in Muchitsch (graški župan) izvoljena v občinski odbor pri ožjih volitvah. Leta 1907 je bil Pongratz izvoljen v državni zbor, ostal pa je obenem občinski odbornik. Njegove zemske ostanke so sežgali v dunajskem krematoriju. Pongratz je bil rojen leta 1863 ter bil pastir, dokler ni prišel v Gradec ter se izučil mizarstva. V strokovnem in socialno-demokratičnem gibanju je delal dolga desetletja. Tudi na Čehoslovaškem narašča nezaposlenost. Minister za socialno skrb, soc. dem. dr. Czech, je poročal v proračunskem odseku senata, da nezaposlenost naglo narašča. V enem mesecu je narasla na 33 odstotkov, v primeri z lanskim letom pa nad sto odstotkov. — Značilni pojav v Čehoslovaški je padanje izvoza. Tovarniška špijonaža. V Fran-kentalu v Nemčiji se je pričel te dni proces proti več nameščencem vele-tovarne za kemične produkte, I. G. Farben, ker so proizvodne tajnosti prodajali ruskim agenturam. Izgredi napadalnih čet narodnih socialistov so v Berlinu skoraj na dnevnem redu. V soboto zvečer so zopet napadli neko kavarno, v katero so zahajali republikanci in jo demolirali. Pri tem je bilo na obeh straneh več ranjenih. Stavka šolarjev, V neki berlinski ljudski šoli šolarji že več dni stavkajo, ker so šolske oblasti odstavile neko pri delavskih otrocih zelo priljubljeno učiteljico. Letalo je ukradel. V angleškem pristanišču za letala Hadon je bilo v petek ukradeno letalo. Ko so tatvino opazili, je odletelo večje število letal za tatom. Ta primer bo dobro služil kot dokaz, da mora tudi policija imeti zračno flotilo. Zadružno gibanje. Izpremembe v finančnem sistemu ruskih konzumnih zadrug. Načelstvo »Centrosoju-za«, osrednja zveza ruskih konzumnih zadrug, je izdalo pred kratkim odlok, ki je bil izdelan v svrho reorganizacije finančnega položaja v ruskem konzumno-zadružnem gibanju; to gibanje je namreč daleko prekoračilo svoje dovoljene kredite pri državni banki. Dekret opozarja zadružne funkcionarje zlasti na dejstvo, da državna banka od 1. novembra t. 1. dalje ne bo stavila za financiranje konzumnih zadru,g nikakih sredstev več na razpolago. V prihodnjosti bo 21 Boris Lavrenjev — Iv. Vuk; Enoinštirideseti. Ruski roman iz državljanske vojne v Srednji Aziji. Vedno bolj se je začel spominjati in je svojo povest okrašal z raznimi podrobnostmi. Marjutka je bila vsa prevzeta. Svoje občutke je pri posebno napetih mestih izražala z glasnimi vzkliki. Ko je opisal poročnik Robinsonov brodolom, je zaničljivo zmajala z rameni in vprašala: — Vsi, razen njega, so se torej potopili? — Da, vsi. — Moral je biti tam bedasti kapitan. Ali pa se je pred brodolomom napil do pijanega. Tega pač ne bom verjela, da bi pustil dober kapitan tako meni nič, tebi nič, da bi se vse moštvo potopilo. Koliko brodolomov smo mi doživeli na Kaspi-škem morju; nismo pa nikdar izgubili več, kakor dva ali tri ljudi. Ostale smo vedno rešili. — Sjemjanij in Vjahirij sta tudi utonila. Torej si ti slab kapitan, ali pa si bila pri našem brodolomu pijana? Marjutka je prišla iz ravnotežja. — Sedaj si me pa pošteno zagrabil, ribja kolera! No, pripoveduj dalje! Komaj se je pojavil Petek, mu je Marjutka zopet segla v besedo. — Zato torej si me imel za Petka? Torej si bil ti sam tisti Robinson? Petek pa, praviš, je bil črn? Zamorec? Videla sem jaz zamorca? Bil je v cirkusu v Astrahanu. Imel je volnene lase in nabuhle ustnice! Prav grozna prikazen. Za njim smo se podili, vlačili smo ga za rob suknje in kri- čali: »Na, snedi nekoliko svinjskega ušesa!« Razjezil se je in nas s kamenjem pognal! Ko je bil poročnik s svojo povestjo na mestu, ko so Robinsona napadli morski roparji, so se zasvetile Marjutkine oči: — Deset proti enemu? Sodrga, ribja kolera! .. . Poročnik je končal svojo povest. Marjutka je sedela sključena, naslonjena na njegovo ramo. Zaspaito je mrmrala sama s seboj: — Oh, kako lepa je ta pravljica. Znaš jih gotovo mnogo? Od sedaj naprej mi boš povedal vsak dan eno. — Tako? Dopadejo se ti? — Zelo. Kar kurja polt me je oblivala. Tako si bova krajšala čas in bo hitreje tekel. Poročnik je zazdehal. — Hočeš spati? — Ne . . . Vsled bolezni sem oslabel. — Oh, ti ubogi ubožček! Marjutka je dvignila roko in zopet, kakor med boleznijo, nežno pobožala lase poročniku. Začudeno so se uprle v njo njegove oči. V srcu Marjutke so vžgale plamen. Nagnila se je k njegovemu obrazu. Našla je njegove trepetajoče ustnice. Pritisnila je tesno in priprosto svoje raskave, suhe ustnice na njegove. DEVETO POGLAVJE, v katerem se dokaže, da srce ne pozna zakonov. Po Marjutkinem računu bi moral biti gardni poročnik Govoruha-Otrok enainštirideseti. — In postal je prvi v računu njenih deviških radosti. V Marjutkinem srcu je rastlo nepremagljivo hrepenenje po poročniku, po njegovih nežnih rokah, po njegovem rahlem glasu, predvsem po njegovih očeh, ki so imele tako nenavadno modrino. Ta modrina je prebodla njene prsi kakor plamteči plamen. Fozabljeno je bilo neprijateljsko Aralško morje, pozabljen' daveči okus slanih rib s staro moko. Zginilo je temno koprnenje po življenju, ki je nekje, daleč za neprodirno daljavo vode, divjalo treskajoče po deželi. Podnevi je opravljala navadna dela, pekla kruh, kuhala ribo, ki je že postajala odvratna in od katere so dlesne otekale in se delali okrogli majhni mozoli. Večkrat je šla k obrežju, da pogleda, če ni videti kje zaželjenega jadra. Zvečer, ko je solnce zginilo s pomladanskega neba, je šla v svoj kot na desko, se nežno stisnila k poročnikovim ramam in poslušala, kako je pripovedoval. Mnogo je poročnik vedel pripovedovati. In on je umel pripovedovati. Ponoči pa se je udajala udano in nežno, kakor golobica, prehajala v vroče ljubimkanje in se predajala vso. Onemogla je zaspala. V sreči so vztrepetavale njene ustnice na suhem, kakor porcelan sijajočenU' obrazu . . . Počasi, kakor oljnato valovje, so polzeli dnevi. fDalje prihodnjič.) dovoljevala državna banka zadružnim organizacijam kredite samo za določbo označene svrhe in na časovno strogo omejena razdobja, oziroma roke. Uradniki, ki se ne bodo ozirali na novi značaj posojil od državne banke, bodo za ta prestopek stavljeni na odgovor pred sodišče. Ker torej konzumno izadružno gibanje v bodoče ne ho iprejemalo več nikake redne podpore od države in se bo moralo zanesti predvsem na lastne denarne vire, naj se zadruge zlasti potrudijo, tako pravi odlok, ugotoviti svojo solventnost (plačilno zmožnost) s tem, da mobilizirajo (izterjajo) celoten deležni kapital svojih članov ter da izterjajo tudi vse zujnajstoječe 'terjatve, da prodajo vsa iposesitva, ki so odveč, zvišajo svoje storitveno zmožnost in skrbijo za največjo varnost pri pripravnih stroških. Končno svari dekret vodje zadrug pred tem, da bi skušali zvišati cene blagu in na ta način kriti morebitno izgubo ali pa se ji izogniti. Cv. K. Železničarska konferenca v Celju. Ujedinjeni Savez Železničarjev Jugoslavije o zaščitnih merah proti redukcijam. Preteklo nedeljo, dne 13. t. m. popoldne se je vršila v mali dvorani celjskega hotela »Union« železničarska konferenca, ki je bila izborno obiskana in organizirana. Prostrana dvorana je bila popolnoma zasedena delegatov raznih podružnic US2J, ko je kmalu po 8. uri predsednik s. Kmet otvoril konferenco.^ Kot prvi poročevalec je nastopil tajnik železničarjev s. Jurij Stanko iz Ljubljane, ki je v obširnem in zelo temeljitem referatu pojasnil razvoj in gibanje železničarjev za zaščito svojega ekonomskega stanja. S. Stanko je navajal, da ne misli razpravljati na tej konferenci o takih zahtevah železničarjev, ki bi bile za današnje gospodarsko res težke čase neizvedljive. Tudi ne namerava primerjati službenih pogojev naših železničarjev z onimi na Češkem, Nemškem ali Avstriji, ker se tam bore železničarji na pr. za trinajsto plačo in zahtevajo, da se redukcije, ki so sicer tudi tam na dnevnem redu, ne smejo izvršiti drugače, kakor z upokojitvijo. Naši železničarji branijo zaenkrat le obstoj in borno eksistenco sebi in svojim družinam. Od 1. septembra 1923, ko je bila poleg državne železnice še južna, se je glede prejemkov železničarjev marsikaj spremenilo. V letu 1925 se je pričelo z redukcijami, in sicer najprvo pri delavskih oblekah in plačah za državne praznike, kar se mora oceniti s 5 odstotno redukcijo prejemkov. V letih 1925 do 1928 je bila izvršena redukcija premij v kurilnicah in delavnicah, ki jo je zopet mogoče oceniti minimalno s 5% od celotnih prejemkov. Z uvedbo budžeta s 1. aprilom 1927 se je po nalogu direkcije radi uravnovesenja budžeta reduciralo nadaljnjih 10%. Z ukinjenjem stanovanjske zaščite so se stanovanja občutno podražila, kar cenimo zopet na 5 odst. Z novim pravilnikom o delavskem osobju so bili uvedeni prispevki za pokojninski fond delavcev za celo dobo nazaj, t. j. od Din 80— do Din 200.— mesečno, kar znaša zopet najmanj 10 odst. Ce ta znižanja prejemkov seštejemo in upoštevamo povišan izdatek za stanovanja, kuluk itd., lahko vsak uvidi, da so bili v tej dobi železničarjem plače znižane za 35 odstotkov. V delavnicah se je pa znižal delovni čas na 7 ur, kar pomeni, da je 8000 družinskim očetom bil prejemek znižan še za nadaljnjih 14 odstotkov, kar znese skupno 49 odst., torej skoro polovico njihovega prejšnjega zaslužka. Delavcem pri sekciji, zlasti na Hrvaškem, se je pa upe-Ijal brezplačen dopust od 2 do 10 dni, kar zopet pomeni 8 odstotno znižanje prejemkov in skupno z zgornjimi redukcijami znaša to od celotnega prejemka tudi 43 odstotkov. Nadaljnji referat je podal s. Jurak o poteku intervencije v Beogra-du, kjer je deputacija Saveza obiskala parlamentarni klub in generalno direkcijo. Deputacija je dobila obljubo, da bodo ti faktorji storili vse, da se železničarjem njihovo stališče izboljša; zlasti je bilo obljubljeno, da bodo ob prvi priliki izplačane razlike, brž ko bo denar na razpolago. Sijajna zmaga v tiskovni tožbi mariborskih železničarjev. Odborniki »Podpornega drnštva železniških delavcev in uslužbencev za slučaj smrti« v Mariboru proti uredniku »Jugoslovanskega Železničarja« H. Severju. 1. Ponovno smo že poročali o usodi »Podpornega društva železniških delavcev in uslužbencev za slučaj smrti v Mariboru«, ki je bilo -na ovadbo predsednika Narodnih železničarjev v Mariboru, Rudolfa Tumpe-ja, razpuščeno dne 11. maja 1929, dan pred občnim zborom. Šele po razpustu je takratni veliki župan dr. Schaubach, ki je bil med tem že upokojen, odredil revizijo društva. Najprej je revidiral društvo sodni revizor g. Trošt. Ko pa ta ni prišel do za-željenega uspeha, je bil na pritožbo Narodnih železničarjev ta revizor izmenjan z magistratnim svetnikom Jankom Barletom. Ta je podal potem mariborski policiji poročilo o delovanju društva, v katerem je med drugim trdil, da je bila vsota za nakup društvene hiše na Frankopanovi cesti iz leta 1927 potvorjena za znesek Din 1000 in da ne ve, kam je zginil znesek Din 84^0. To poročilo je s primernimi ocvirki potem objavil urednik »Jugoslovanskega Železničarja«, Hrabroslav Sever, v posebni izdaji dne 31. dec. 1929 in isto razširil brezplačno v tisočih izvodih med železničarje. II. Odborniki »Podpornega društva« so bili označeni kot krivci omenjene potvorbe in primanjkljaja Din 8450.— ter imenoma razprto tiskani na čelu lista. Radi tega so vložili odborniki Fischer Franc, Kasper Jaroslav, Lorger Simon, Jančar Simon. Golob Alojz, Bračič Franc, Gradišnik Avgust, Fischer Tomaž, Majer Ivan, Pirc Anton, Hartberger Franc, Steinecker Franc. Rotman Ivan, Krajnik Ivan in Brauhardt Peter po svojem odvetniku dr. Avg. Reismanu 1. februarja 1930 proti uredniku Severju tiskovno tožbo radi klevete. Urednik H. Sever se je potem na različne načine branil pred tožbo. Na eni strani se je izgovarjal z dobro vero, češ, da se je zanašal na resničnost Barletove revizije, na drugi strani je trdil, da s trditvijo o znesku Din 8450.— ni hotel sploh ničesar nečastnega očitati tožiteljem, a končno je nastopil tudi dokaz resnice. Par mesecev na to Pa je še vložil Rudolf Turii-pej kazensko ovadbo proti odbornikom »Podpornega društva« na državno pravdni-štvo radi kaznivega poslovanja v »Podpornem društvu«. Sodišče je uvedlo na vse strani obširno in temeljito preiskavo. Zaslišana sta bila ponovno oba revizorja, nešteto prič po celi Dravski banovini, zlasti narodnih železničarjev, in tako se je vlekel ta proces skoro dve leti, preden je prišlo do glavne razprave in končnega razčiščenja v »Podpornem društvu«. Pri sodišču je bilo uvedenih še par drugih kazenskih postopanj v zvezi z razpustom »Podpornega društva«, celo proti odvetniku dr. Reismanu, in nekaterim odbornikom. Že davno pa so bile vse kazenske preiskave popolnoma ustavljene, ker se je jasno izkazalo, da so odborniki »Podpornega društva« postopali po vsem reelno in niso ničesar kaznivega zagrešili ter ni imelo državno tožilstvo ni-kakega povoda, proti njim postopati. Minuli petek, dne 11. decembra, pa se je vršila glavna razprava v navedeni tiskovni tožbi proti uredniku Severju pred deželnim sodiščem v Ljubljani, kjer je tatn izšla ona posebna izdaja »Jugoslovanskega Železničarja«. Zopet je bil zaslišan obširno revizor Janko Barle, ki pa je izjavil na vprašanja zagovornika, da je bilo njegovo revizijsko poročilo tajno in zaupno. da on ni nikomur, drugemu izročil revizije, kakor mariborski policiji in mu je zato ne-umljivo, kako je moglo priti to poročilo v roke organizacije »Narodnih železničarjev« ter urednika Severja. Glede očitka potvorbe pa je izjavil revizor Barle kot priča, da on te besede najbrž ne bi rabil, če bi vedel, da bo prišlo to njegovo poročilo v nepoklicane roke in v javnost. Obširno je bil zaslišan tudi priča Leopold Zavadlav, sedanji imenovani vodja »Podpornega društva«, kateremu pa je moral sodnik na njegovo pripovedovanje ponovno reči, da tiste stvari ne spadajo k stvari. Razpravo je vodil predsednik s. s. dr. Mladič, tožeče odbornike pa sta zastopala odvetnika dr. Avg. Reisman iz Maribora in dr. Celestin Jelenec iz Ljubljane, a urednika Severja, ki je pred pričetkom razprave odločno odklonil vsako poravnavo, pa je branil odvetnik s. s. dr. Milčinski. III. Sodba. Po 3 in polurni razpravi je sodnik ob številni udeležbi uradnikov železniške direkcije razglasil sodbo, s katero se urednik Hrabroslav Sever obsoja radi prestopka klevete na 30 dni zapora, ki se spremeni v denarno kazen 3000 Din, nadalje v plačilo odškodnine 5000 Din, v objavo sodbe v »Jugoslovanskem Železničarju« ter plačilo vseh stroškov, ki bodo seve precejšnji. S tem so torej dobili odborniki »Podpornega društva«, ki so isto dolga leta s tolikim uspehom vodili v korist železničarjev in število članstva dvignili nad 13.500 članov ter zbrali večmilijonsko premoženje, popolno zadoščenje, k čemur jim vsi iskreno častitamo! Težka je bila borba, zato pa je tudi zadoščenje tem večje. Upamo, da bo sedaj tudi upravna oblast izvajala posledice ter končno razveljavila razpust, ki še ni potrjen in uvedla v društvu zopet normalne razmere. V imenu Strokovne komisije za Slovenijo je pozdravil konferenco s. F. Svetek, ki je zlasti konstatiral, da se v pogledu omiljenja gospodarske krize ustvarja panično razpoloženje, ki naj pripravi teren za splošno redukcijo delavskih plač. Sedanja kriza ima svoj izvor baš v tem, da so široke mase kmetov in delavcev finančno povsem izčrpane in njihova kupna moč tako reducirana, da se niti najpotrebnejšega ne morejo nabavljati in baš to je vzrok, da so skladišča prenapolnjena, ker ne najdejo kupcev. Redukcije plač bodo gospodarsko krizo kvečjemu povečale. K besedi se je priglasilo več de-batantov, ki so poročali o razmerah v njihovih krajih in se enodušno izjavili za akcijo Saveza, kakor jo je v uvpdnem referatu -opisal s. jStan-j ko. n e rm ar Ljubljana. Komers »Svobode« v Ljubljani. V soboto, dne 12. t. m., na predvečer kongresa Delavske telovadne in kulturne zveze »Svoboda«, je priredila zveza prav posrečeni komers v veliki dvorani hotela »Union« v Ljubljani v pozdrav delegatom. Sodelovala je godba delavskega glasbenega društva »Zarja«, orkester »Zarje«. Nastopili so pa tudi solisti in pevski zbor. Solisti Slanovec, Žagar in Vukova so prav dovršeno nastopili. Novost na tem večeru je bil klarinetni solo (Variacije), solo na flavto (Lohengrin) in kvartet na rogove. Komers je bil obenem četrti prosvetni večer, ki jih prireja »Svoboda«. Velika dvorana je bila precej zasedena in navzoči so hvaležno sledili programu do 12. ure ponoči. O komersu smo čuli le pohvalo in zadovoljstvo med udeleženci. Koncert pevskega odseka „Svobode“v Mariboru. V soboto, dne 12. decembra, je pevski odsek mariborske »Svobode« priredil koncert pod vodstvom g. A. Faganelija. Po uspelih nastopih »Svobode« iz prejšnjih let (vodstvo: Hladky, Vogrič itd.) smo imeli zopet priliko slišati delavski pevski zbor, ki se je z dobro voljo, ambicijoznostjo ‘ in odločnostjo povzpel do lepe umetniške višine. Mladi simpatični zbor je efektno odpel 14 pesmi in žel velik uspeh za svoje resno kulturno delo. Ne moremo trditi, da so bile vse točke programa podane v popolnem stilu, saj so take prireditve v naših skromnih in težkih domačih razmerah skoro nemogoče. Pač pa moramo pokazati na veliko sposobnost dirigenta in mladih pevcev, ki so dokazali, da zmorejo kar hočejo. Po statističnih vesteh vemo, da se je pevski zbor »Svobode« reorganiziral pred pičlimi petimi meseci in da je z mladimi začetniki, ki' jso s6 z veseljem oprijeli dela v tem kratkem času, dosegel (/> n n O. fi. rt> rt> N< 3 3 n n ' o O 5’ o