Iihiji ruk dan mm uMJ la pniuttofi Issued daily L£TO—TEAR XXIIL PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE mm Jawtrr M. UM. at tU »o^rrie« bacrlpüon »ti.00 la npravnllM pro «t ort: 16*7 a. Lswndals A v«. Off les of Publication: 2WT South Uwndalo Ato. Talophono, RookwoU 4804 âTEV.—NUMBER 70 ciKAänpou-l CUAJE RHJÍI POČAŠČENA Kralj Capone je poselil in stisnil roko šefom, ki so mu dali zaščito - ' (hicago.—Zadnji petek je bil velik dan za čikaško priicijeko, državno in federalno oblast. Al Capone, kralj butlegarjev, je tega dne osebno obiskal oblastnike vseh treh branž, kar ni bila majhna čset. Tri dni so listi poročali, da se Capone boji in skriva pred policijo, kar se je vrnil iz ječe v Philadelpfiiji, v katero so ga bili vtaknili za eno leto, ker je imsl nabit revolver pri sebi. (Capone pravi« da ni bil zaprt radi revolverja, temveč radi tega, ker je njegovo ime Capone.) Magnat je pa dokazal, da se nič ne boji. V svojem finem avtu in spremstvu telesne straže se je pripeljal naravnost pred mestno hišo in stopil v urad detektivskega šefa Stegeja. Šef je bil zelo vesel. Dal je kralju stol in začela sta razgovor. Capone je vprašal Šefa, če je res, da ya želi videti in celo zapreti. Šef se je začodfl. Ciksška policija ga ne mara videti! Kaj pa mu hoče? — Kako ss ima mi-ster Capone? Kako se mu je godilo v ječi? Vse v redu? Ali bi se hotel seznaniti s šefovim oaob-jem? — Stege je poklical svoje pomočnike in vsi so segli v tolsto roko Caponijevo. Poklical je reporterje, ki so brž prinesli fotografsko kamero. Capone se je postavil v mogočno poso poleg šefa čikaških detektivov in kamera Je 'HtftaUf.- Att Reporterjl so bili radovedni. Kaj bo Capone zdaj počel? Oh, za nekaj tednov pojde v Florido po businessu. Business v Floridi, business v Chicagu, business še marsikje. Saj vedo, kaj je njegov business. Najboljše pivo in najboljši šnopsl Najboljši čikaški ljudje so njegovi odjemalci. Tudi sodniki! Vse najboljše . .. Sef je uljudno vprašal, ako morda želi videti državnega pravdnika ali federalne oblastnike. Kralj je bil pri volji. Capone se je poslovil in Stege mu je dal četo policajev, da ga čuvajo med potjo, kajti butflegar-ftki kralji niso dandanes posebno vami na cesti... Saj menda ve, karj se je zgodilo z drugimi... Da, da, on ve, pa se ns boji— toda vseeno sprejme stražo. In avto s policaji je vozil pred njitp in drugi avto za pjim do državnega pravdnika in potem v federalno palačo. Povsod je bil le-lx) sprejet in lepo — odslovljen. Nikjer mu nočejo nič ialega! Listi bodo pa še poročali, da se Capone skriva pred policijo! RDEČA" NEVARNOST V DRTROITU l>r<>dMednik kompsnije zanika vesti v časopisju, ds so radikalni delavci odgovorni za bombni Detroit, Mick. — (F. P) — Ko je pred nekaj dnevi eksplo-z.ja l>ombe razdajala tovarniško r^mlopj« Federal Steel Co.. so m. danski časopisi obširno po-roiali o dogodku In namlgavali, da ho za razstrelbo odgovorni i kalni delavci. g grozečimi ' • udarni so opisovali slučaj tn 'aroto radikalnih delavcev, ki uničujejo privatno lastnino in "previjajo ob delo delavce s najinimi metodami. IVodsednik Federal Steel Co. j* i"Mlal izjavo časopisju, ds so jrditve o zaroti radikalnih dedcev neutemeljene. Vesti o "rdeči" nevarnosti je skoval po-načelnik, da si ustvari " 'lan* Zanikanje je časopisih priobčilo v skritem kotičku a* notranjih straneh. Carina na bergle je greč-no izostala *> Washington, D. C—V teku debate v senatni zbornici o carinski predlogi ssdnji petek je senator Goff predlagal, da se nalošl carina na impor-tirane alušalne aparate za gluhce. Senator Barkley je takoj predlagal sto odstotkov carine na bergle za hromce, če bo Goffov predlog sprejet. Senatorji ss se mučno spogledali in zavrgli oba predloga. Bergle so torej še proste carine! -r- Industrijska depresija na zapadu V državi Californiji je pol milijona delavcev brez dela San Francisco, Cal. — (F. P.) — Natančno število brezposel nih delavcev v državi Califor-ji ni znano, sodi pa se, da jih je nad pol milijona. Delavska federacija v San Franci scu poroča. da jih je samo v tem mestu okrog 60,000. Brezposelnost je veliko bolj udarila neorganizi rane kot organizirane delavce. Dobrodelne organizacije po vtfeh večjih mestih so preobložene s prošnjami za podporo, ki prihajajo od družin brezposelnih delavcev. Splošna sodba je, da je industrijska depresija hujša kot je bila 1. 1921. Državni delavski department ni izdal statistike o brezposelni situaciji v zadnjih šestih mesecih, dočim je prej izdajal poročila o situaciji v industrijah mesečno. «LáfcriW tajhllbMAàMâMâ kMM velikonočnega Diaga Presen kruh sa Jude in vse drugo izostane. Nove protipape- ške demonstracije Moskvs, 22. marca—Centralna zveza zadružnih prodajalnic v Sovjetski uniji, ki kontrolirs razprodajanje živil, je včeraj sklenila, da nobena prodajalnica ne bo letos imela presnega kruha za judovske velikonočne praznike niti kolačev in drugih reči za pravoslavno veliko noč. Vse pecivo in drugo blago, ki spominja na te praznike, se .umskne s trga. Včeraj so bile ponovne demonstracije ateistov proti molitveni propagandi rimskega papeža in protestantovske duhovščine v inozemstvu. Samo v Moskvi je bilo okrog 26,000 delavcev, rdečih vojakov in šolskih otrok v pohodu po ulicah, ki je trajal tri ure. Nosili so stotine ofenzivnih napisov protk papežu. V Minsku so delavci začeli zbirati za novo bojno letalo, ki bo nosilo ime "Naš odgovor papežu/' Is VoroneŽa so posla!! v Moskvo deset vagonov zvonov in kovinskih kipov Ujr rszpel zs pretalitev. Vlak j* nosil napis "Naš odgovor ptfpežu." de en oljni magnat oproščen Washington, D. C. — Edward L. Doheny, oljni magnat iz Kalifornije, ki je bil obtošen, da je dal bivšemu tajniku notranjih zadev Albertu B. Fallu za čaaa *Hardlnga $100,000 podkupnine v zameno za koncesijo petrolej ske mornarične rezerve v Elk H i II su. Cal, je bil v soboto oproščen pred zveznim so-diščem. Njegov zagovor je bil, da je omenjeno vsoto "posodil" Fallu in porota mu je verjela. Vojsšks vsšhaaje v višji še« Leth bridge. Alta.—V tukajšnji visoki šoli je bilo ponovno u-vedeno vojaško vežbanje dijakov. Veftbssje je bilo prekinjeno pred dvema letoma, toda neprestana propaganda mllitaristov. da se vsšbanje obnovi, je končno uspela. Vse delavske organizacije so se isjsvile proti uvajanju militarizma v šob. _ PROSVETNO DELO MED AMERIŠKIH DELAVCI V zadnjih letih je mnoflo delav-akih učilišč propadlo, pravi vodja delavke šole Chicago. — (F. P.) — W. E. Zeuch, direktor Commonwealth kolegija, delavske šole v Meni, Ark., je te dni dospel v Chicago. Zeuch je v zadnjih mesecih prepotoval vzhodne in centralne države, kjer je proučeval prosvetno delo med delavskimi organizacijami. "Mnogo delavskih kolegijev in učililE, ki so bila ustanovljena pred več leti, je propadlo," je dejal Zeuch poročevalcu Fc-deraliziranega tiska. "V nekaterih mestih se par ljudi še u-bija s poukom delavcev, toda nikjer nisem opazil pravega navdušenja." Zeuch je nadalje dejal, da sta Commonwealth kolegij in delavsko učilišče Brook wood v Katonahu, N. Y„ edina v Ameriki, ki pokazujeta nekoliko napredka in skrbita za izobrazbo delavcev. Na svoji turi Je Zeuch obiskal New York, Boston, Baltimore, WaAington in nekatera druga mesta, kjer je govoril na delavskih shodih o potrebi prosvetnega dela med delavstvom. Vračajoč se v svojo šolo, je v Chicagu .pridobil I. Jenkinsa, da bo ppučeval dijake v Commonwealth kolegiju. Jenkins je prepotoval mnogo sveta In se je več mesecev mudil na Kitajskem. Noben član učiteljakega štaba v Mnmonwealth kolegiju ne prejema večje plače kot je potrebna za lastno vzdrževanje. Od vsakega učitelja se pričakuje da bo opravljal saeno z dijaki vred fizična dela na polju, ki ga lastuje učilišče, ali kakšna dru-ga dela. ZagtfonrikI odprti Mmioi zmagoviti Delavska kandidata v šolski odbor, ki sta vodila kampanjo prsti spenšaparjem, sta bila poraAaai Seattle, Wssh. — (F. P.) — V vroči volilni bitki sta bils izvoljena šolakim direktorjem Dietrich Schmitz in F. S. Bailey. Njuna platforma je vse-bovala program, ki je prepovedoval učiteljicam organizirati se v svoji federsciji. Dejstvo, da se glavni stan Učiteljske federacije nahaja v Chicagu, je igralo veliko vlogo, ker sta oba kandidata trdila, da bodo ko-ruptne razmere tega mesta trsnsportirsne v Seattle, ako bodo volilci glasovali za nasprotne kandidate, ki so se izrekli v prilog učiteljske organizacije. Zmagovita kandidata, od katerih Je eden bankir, drugi pa odvetnik, so podpirsll tovarnarji, trgovska zbornica in vse tukajšnje protiunljsko časopisje, ki Je potrošilo tisoče dolarjev v volilni kampanji. Delavska kandidata Austin Griffiths in Donald McDonald sta vodila kampanjo ss odpravo "yellow dog" pogodbe, ki prepoveduje učiteljicam vstop v strokovne unijo. Povdarjala sta, da poizkus tovarnarjev in bizniških interesov, da izvolijo svoje zastopnike v šolski odbor pomeni visoke obresti ns šolske bon de in zmanjšanje mezde učiteljicam, kadar dobe šole pod svojo kontrolo bankirji. Volilcem je bilo predložen» tudi vprašanje krsjevne poeto-jsnke telefonskega trusts, ki Je hotela od mesta dovoljenje, da se pogodba podaljša za dvajset 1st. Poizkus telefonske družbe je bil poražen. Ako M bil spre-jet bi to ppmenilo višje telefonske osne odjemalcem. inal Hayes v a vodil po- BH^araHtfJs pril. Znanstvena odkritja so zadala usoden udarec ijsligijam, je de- jal dr. Hohnss o* ■ ■ ■ New York. — (F. P.) — Bog in religij* so bile premet vestem na prvih straneh tukajšnjih dnevnikov na dan, ki ga jc papež določil «a Splošne molitve In protert protL Sovjetski uniji radi njenih profctvsrskih aktivnosti. V episkopalni katedrali St. John the Divine se je zbralo na ta dat? 8,600 vernikov, ki so pod direkcijo škofa Mannings prosili Bbga, naj ustavi perse-kucije religij v Jtusiji, na drugi strani je pa k stolnici St. Pa« božnosti treh tisOč katoličanov. V velikem avditoriju Bronx kolizeja se js ob istem času zbrslo nsd dvajsdt tisoč radiks-lec, da protestirajo proti protestom. Mnoftica Je navdušeno pritrjevala govotnlkom, ki so povdarjaH, da ima gonja, katero so z+čeli katoličani in protestanti proti sovjetski vlsdi, namen profoctrati križarsko voj-no proti Rusiji pod pretvezo re' ligi je. V času, ko se je vršilo zborovanje v kdizeju, je bilo zbranih v avditoriju petsto policajev, oboroženih s količki in bombami, ki povzročajo solze, zunaj pa so stali patrolni vozovi, na kstsre so lkieli namen naložiti zborovalee v slučaju nemirov, do katerih pa ni prišlo. Po licijski komisar Whslen, ki Ji poslal policaje na zborovanje rs-dikalcev, hi poslal niti enega stražnika pred vrsta katedral, v katerih so predstavniki religij hujskali vernike na gonjo proti sovjetom. dU Isti dan se je vršila tudi debata o verski sltugcUi v Sovjetski uniji, kitfcre se je udeležilo več tisoč ljudi. Govorniki so bi 11 John Hayno* Holmes, Max Eastman, Stephen S. Wise in Elmer Barnes. Zadnji je izjavil, da so ortodoksne religijo največje nasprotnice napredks in človeštva in so nspravile več gwja in zločinov v zgodovini kot vse druge institucije sku-psj. Dr. Holmes je dejsl, ds §o moderno znanosti In odkritja v direktnem nasprotju z verskim! dogmami, ki so v teku stoletij povzročile nešteto nesreč in sovraštva med ljudmi. Dr. Robert E. Wicks iz Princeton univerze je povdsrjal, da bi se morali ameriški državljani zanimati za preuredbo današnjega ekonomskega sistems, ki sloni na iskoriščanju delavskih mas, in ga nsdomestitl s pravično aoeialno uredbo. Mnogo ljudi še danes slepo veruje, ds Je sedanji ekonomski sistem neks j stalaegs, ki se ga ne more izboljšati, dočim nam zgodovina podaja nešteto dokazov o propasti institucij, ki so preživele svojo ddbo. STAVKA STAVBNIH DE-LAVCÈV KONČANA Podjetniki v Ht. Loubu so delno prists!! v zahteve delavcev 84. Lstis, Mo. — (F. P.) — Po tritsisnski stavki so se organizirani stavbinski delavci vrnili na delo, ko so podjetniki pristali na zahteve stavbenikov za pet dni dela v tednu, odklonili so pa zahtevo za zvišanj« mezde zs pet odstotkov. Stavke je vodil J. L. Rogers, tajnik sveta stavblnsklh unij v St. Louisu. V štrajku J« bilo prizadetih nad deeet tisoč stavbenikov. Krvave d sms« »«racije hreapo- Bogota, Kolom bija. 22. mar-ca.—V Mendellinu sta bila dva delavca ubita in pet ranjenih pri konfliktu s policijo v teku demonstracij brezposelnih de-lavoev. ZDRAVNIKI PREISKUJEJO SERUM PROTI RAKU Zdravniška kemisija odpotovala v San Francisco New York.—Zdravniška komisija, obstoječa is naj prominent ne j£ih zdravnikov Združenih držav, odpotuje Še te dni v San Francisco, kjer dožene, kaj je resnice ns trditvah dr. Cof-feyja in dr. Humberja, da sta odkrila serum, ki uspešno osdra-vi raka. Dr. Coffey in dr. Humber sta sama povabila organizacijo a-meriških zdravnikov, American Medical Society, naj Imenuje komisijo, ki naj preišče njuno odkritje In izreče svojo sodbo. Zadnje tedne je bilo precej kritike v zdravniških krogih, da odkriteljs seruma delata na lastno pest in ss nočeta podvreči zdravniškim avtoritetam. V preiskovalni komisiji Je znani kirurg dr. Charles Mayo, dalje dr. Cumminga, vrhovni kirurg v zvezni sdravstvenl službi, dr. Morris Fishbsln, tajnik zdravniške organizacij« in več drugih, ki so vsi «pecialiatl in velike glave v ameriški zdravniški praksi. tktaakl lonloaaka konfaraaoa it gibljajo Francija dssertirala zborovanje, Mussolini ss pa sadovoljno reši __ London, 28. marea. — "Dsily Herald", glasilo delavske stranke In angleške delavske vl^ts* danes piše, da je mornaričns konferenca mrtva. Edino, kar je še potrebno, Je pokop konference brez posebnih oersmonij. Isondon, 22. marca.—Jhranci-ja je včeraj dezertirala potap-Ijajočo se ladjo mednarodne mornarične konference. Anglija, Amerika In Japonska |p o-»tale same. Edino garancijski pakt z Ameriko in Anglijo all odpoved Italije od njsne zahteve za pariteto potolaži Francijo, da se vrne na konferenco. Ker pa Je Amerika odločno odločno odklonila vsak garancijski pakt in Italija prav-tako odločno odklonila umaknltev svoje zahteve, Je Francija pustila vse skupaj In naznanila, da je konferenca za njo konéans. Američani In Angleži še u-pajo, da se Francija premisli, ni pa upanja med diplomati, ki opazujejo celo komedijo. Najbolj zadovoljen Je Mussolini, ki Je ie pred začetkom konference povedal, da ne bo nič is tega. 2UPAN SE NE ZMENI ZA BREZPOSELN^ Izjavil je. da je U»duelriJ*l položaj v Pitteburghu normalen Pittsburgh. Pa. — (F. P.) — Mestna uprava je U dni odslo-\ila nad dvesto delavcev, vzllc Umu Je župan Kline dejsl In svojo izjavo poslal tudi šssopis-Ju, da so se delavske razmer» obrnile ns bolje. Njegova fcjs-vs Je bila priobčena v tukajšnjem dnevniku poleg kolon-* kjer Je bila slika o demonstracijah brezposelnih delavcev, ki je direktno pobijala županovo trditev. Hodi se. ds je v Pittsburghu in okolici več kot sedemdeset tisoč brezposelnih delsveev. Ko Je bila priobčena županova Izjava v časopisju, so delavske unije poslale deputacijo v mestno hišo, katera Je Imela namen Informirati župana, da njegov« izjava ni bila utemeljena na dejstvih. Ko so člani deputacije prišli v mestno hišo. Jim Je bilo sporočeno, da župana nI v u-radu in da je odšel po uradnih poslih. Indijski "revolucionarji" padajo vgled vročine BombaJ, Indija. 22. unarca. (Jandhljeva četa "civilnih ne-pokornežev," ki roma k morju, je vsak dan manjša. Deeet romarjev je včeraj oblešalo na cesti valed hude vročine in oatsti so morali v neki vasi ob poti. Gandhl skuša nado-polniti svoje declmlracie vrste s novimi rekruti, katerih ss ne manjka, kajti indijske mest obožujejo 'Huvetega moža** Gandhija. Brutalnost policije v New Yorku Liberalci protestirajo proti postopanja policije In sahtevajo odstop komisarja Whalsna New York. — (F. P.) — Liberalci id socialisti so se združili v akcij! proti brutalnosti new-yorške polfelje, kateri načsluje Whslen. Na župsna Walkerja so nssldyili peticijo, v kateri zahtevajo" takojšen odstop policijskega komisarja radi njegovih nasilnih metod, katerih ss Js posluMVal v postopanju proti brssposelnlm delavcem, Id so ss udslsžili protestnih dsmonstvs-cij. ' Poziv sa odstop policijskega komisarja je baslran na podatkih, kako Je ta najemal šplone in provokatorje, da so povzročali nsmirs In isgrede, da js tako policija imela vsrok sa naval ns brezposelne delavce. Zahtevo sa odslovitev Whalsna, katero je predložil Županu Norman Thomas, je podpisalo 06 promlnentnih dršsvljsv, med ' njimi dr. Henry Means Coffin, John Dewey, Charles in Mary Besrd In Sussn Brsndsis, sestra čtsns ivmnsgs vrhovnega sod-niks Brsndeiss. Liberalci skllcujsjo protestni shod protl Whslen u, na katerem bodo govorili Norman Thomas, Stephen 8. Wise, Heywood Broun, Arthur Gsrfleld Hsys In Benjsmin Schiosenberg. PROFESOR OPISUJE MODERNO sb2erjstv0 Ameriške Induatrije ne potrebujejo več toliko isučenih de-lavcev kot pred par leti. Delavci postajajo navadni avtomati Philadelphia, Pa. — (F. P.) — Nove metode, ki se uvajajo v ameriških Industrljsh, so dobro opisano v novi knjigi, ki jo js Izdsl S. Howard Paterson, profesor na Pennsylvanski univerzi, na tisti univerzi, ki je itgns-1s Scot Nesrlnga, ker Je poučeval dijake o modernih ekonomskih vprašanjih. Stroji nadomeščajo delavce, pravi prolesor. Povsod js hI-trica in monotonost, ki ubija duha in dela is delavcev navadne avtomate. Namesto isurjenosti moderna strojna produkcija rabi mlade in ume moči, ki se hitro sukajo okrog strojsv. To Jo tudi vsrok za odpuščanje starejših delsvcsv, katere delodajalci nadomeščajo s mladino, ki Ima v ssbl prožnost, ki Je potrebna pri delu, ki gs opravljajo stroji. Dels vel se bodo lahko mnogo naučili is knjige, ako jo preči-tajo. Pokazala Jim bo marsi-kaj, kar js bilo dosedaj skritega njihovem očem. Draifca zriovoljia i ■IkkU rsiarll Prvo Isto obratovanja gavalka ■ linijskimi k^s^iüo X umpfMom MI Nllk|«it HfOVMhj« MOft-10 Mavsko stranko Prišla bo v prihodnjih stih letih pet naj. Chlcsgs, III.—(F. P,)—Morris Hlilqult, načelnik eksekutlvnegs odbora soc. stranks, Je v svojem govoru, ki gs Je imel pred več sto člen! v tem mestu, prerokoval, ds bo ameriško delavstvo v prihodnjih petnajstih Istih prlčs ustanovitvi močna de-Isvsks stranke, ki bo vssls ss svoj progrsm socialistične ideje. Svojo napoved je bssirsl na napredku angleške delavske stranke, kateri Je vzelo trideset let trdegs dela In agitacija, da ss Je povspela do sedanje moči. Ameriški delavci, Je dejsl Hlilqult, bodo šli hitrejše nsprsj kot njihovi tovariši v Angliji, kadar se enkrat u vzamejo za stvsr. Hlilqult In drugi člsnl nsrod-negs odbora soc. stranke govore na shodih v raznih smeriških mestih, ker so baš sedsj ns poti na četrtletno zborovanje ekae-kutive, ki ss bo vršils v Los An-gelesu, Cal. N parahrodaed ralbe se spsjajo Berila, 22. m srca — Nord-Deutscher Lloyd In llamburško-ameriška linija sta se združili v eno psrobrodno družbo v svr-ho, ds prekosite vse inozemske družbe v prometu s Severno In Južno Ameriko. PeredUe je šest dečkov Belem, Brazilija. 22. marca. —¿soška po im»nu Henhora Hansen v mestecu Parlnplne je včeraj porodila šestorčke. Val so dečki in zdravi. Denver, Coio, — The Rocky Mountain Fuel 0o„ edina premogovna družba, ki Ima pogodbo s rudarsko unijo United Mine Worksrs v državi Colorado, zaznamuje le)) napredek v prvem letu svojegs pravičnega postopanja napram delavcem, s katerimi Je nsprsvlls sporazum, Kmslu bo minilo dvs Isti, od-ksr Js Jq*eph(ns Roche, ki Js bils glavna delničarka omenjene družbe, dobila kompletno kontrolo nsd poslovanjem kom-psnije. Odslovila Js vss uradnike, ki so bili znani kot veliki sovražniki rudsrsks unije In po-kllcala v svojo službo Edward P. Costigana In Msrls D. Vin-centa, da jI pomagata pri reor-ornislranju premogovne Industrije. S kooperacijo Je bil u-speh dosežen In rezultat se Je pokszsl tskoj v prvem letu. Produkcije premoga js na-rastls na HOO.OOO ton, dvssto tisoč ton več kot js bila I. 19211. Povprečne mezda rudsrjev je bila 92,104, nad štiristo dolarjev več na vsakega rudarja kot v prejšnjem letu. Kljub višji mesdi so se produkcijski stroški zmsnjšall za 10 eentov pri toni premoga. Uspeh bi ne bil dosežen, sko bi se druge delavske unljs ne zavzele in agitlrals med svojimi Člsni, naj kupujsjo premog, ki gs poftsv! ns trg Rocky MounUin Fuel Ce, Večina prcmogsrsklh operatorjev, ki so vodili dolgoletne bitke proti rudarski uniji, Js na robu propada. Poskusili so že vsa mogoča sredstva proti Rocky Mountain Co., toda nobeno se doeedaj nI obneslo, da bi dlskretiralo kompanljo, ki se Js zavzela za pošteno rsvnsnje s svojimi delavci. A levilo flanov tiskarske unije Indlanapolls, Ind. — International Typographical unija se je v teku enega leta pomnošljp sa več kot tisoč članov, kot poroča predsednik unije Howard. Mednarodna unija je štela kon-februarja t. I. 76,949 čla- PR08V1TA MM PONDEUEK, 84. MARCA. ' PROSVETA the enlightenment c L AS ILO im LASTNINA hiovtnsse NABODNE rODPOS-NB JKDNOTB OrsM »t »M kr IW KI**«aS Wall—I BrmHH UmHttf N«,»tnlna: u Mruirr« drUv» (liven ChU*«a) In U»»-tfa MM M Ut*. MM u iwi IK*, 91 A4 M tetrt m ('«¡m« i* cuu 17JA im t*U> Utm, 11.7» u >ol Ma; u Im- giitiifi^i 'f~ - rtlni fur ihr 'J»iU4 St«U> (*M*pt Chicago) ••4 ('«««U U M vrr fmt. Ck >**» «imI Cl«ru |tA# p*r »Mr, iur.tr« MuMtrtM •*•<> »m- »rt». Ctm avUatf« po doawor M«U m m vr«000 let — v sil-nem praznoverstvu. Ljudstvo, priklenjeno na vraže svojih pradedov, je največji suženj pod solncem, ker Je nesposobno za zdrav ekonomski in socialni razvoj. Vsako verovanje v mistične besede ali simbole, v nekake "svete skrivnosti", je opij, ki naredi možgane nesposobne za vsako konstruktivno mišljenje. V Indiji je na milijone mističnih besed In simbolov. Vsak "mahatma" ima svoje sanje. Ako si zabije v glavo, da je v absurdnih zlogih "om, oma, omo" ključ do njegovo sreče, bo ves dan čepel na kolenih In komoVih in v mislih ponavljal te zlo. ge. — Mi raj Ai izpijemo kupico vina In zasukamo rokave . . . Gandhijeva generaciju ne bo osvobodila Indije. Indija dozori šele takrat, ko se mlajša generacija navzame modernih idej iz Evro-pe in Amerike. San Francisco San Francisco in New York sta moderni ameriški mesti. Obe mesti sta pristanišči, Imsta nebotičniku in enak Mistem businessa. V t«*m je menda v** skupnost. Kakor je razdalje med njima velika — vsako je na enem koncu Amerike — tako je velika razlika med oficielnima temperamentoma njune uprave. Ko so bile oni dan demonstracije brezposelnih, je iRilleljtt v New Yorku zabranila pohod po mestu in divjaško razbila shod na trgu. župana sploh ni bilo blizu. To je newyorAki temperament. V San Franciscu imajo tudi peščico komunistov, ki so sklicali demonstracije s t>oho-doin in shodom. Ali so bili izgredi in aretacije? Ne! Hrez|Miiseini delavci so korakali po mestu lire* vsakih ovir in na čelu povorke st» korakala župan itolph in M policije Quinn. ki sta pripeljala brcapoaelne naravnost pred mestno hišo. lam je bil shod. Prvi jo govoril komunistični Voditelj Hilly Simon, drugi t»a ¿upati Kolph. ki je rekel. litra . . r Cim pa bi se jel zaganjati v svoje nekdanje dobrotnik« in v duhovnike sploh kot tak«, ift to fe gol« mržnje do duhovniške suknjo in meniške kute, potem pa je stvar drugačna in dotlč-nik zasluži vso grajo. (Meni o-sebno je farovika in samostanska župa tuja, nisem j« še poku-sil, kakortudi nisem nikdar mi-nlstriral ali raežnaril kot namiguj« g. Trunk, katerega srna-tram svojim načelni« neaprot. nikom, nikakor pa ne ooebnim protivnikom. G. Trunk osebno je lahko dober in pošten mož, ki meni, da je to, kar on dela, pravilno, edino pravo, lahko tudi nasprotno—isto lahko rečemo o vsakem človeku—kar pa mene ne zanima, ker se ne morem brigati za njihova dela v javnosti, v našem slučaju za tisto, kar g. Trunk zapiše, za vso-bino istega in ne za g. Trunka kot osebo. V boju med dvema svetovnima nabiranjema je in mora biti osebnost brez pomena—ne stojimo si nasproti kot ose!*ii sovražniki, ampak kot načelni nasprotniki—kar naj g. Trunk blagovoli vzeti na znanje; kar pomeni, da naj se ne briga za to, ako sem kdaj jedel farovško ali samostansko župo. ministriral, mežnaril itd. ali pa č« nisem). To je en point. (Aha, to pa diši — po Moleku, poreče "oče" tro>6kov v enih hlačah). Zdaj pa k — župi sami. Tu je potrebno, da se povprašamo, kdo farovžem in samostanom omogoča dajanje te župe? Ali ne ljudstvo? Gotovo. Ker, ako bi ljudstvo odreklo svojo pomoč farovžem in samostanom, bi i-stih že davno ne bilo. Ali j« torej taka strašna generoznost, če nekateri od teh f aro vi« v in samostanov dajo malo od tistega,, kar dobe od ljudstva, tistim revnim itudentom, oz. revežem sploh, ki so izšli iz istega ljudstva, ki jih omogoča in živi, namreč farovže in samostane? In ali morajo potem tistim, ki so se |>ozn«je v Življenju navzeli drugačnih nazorov glede življenja in vere, očitati in pred-bacivati tkto drobtinico miloščine, ki so jim jo naklonili v težkih dneh, In ki Je prišla navsezadnje od ljudstva samega? Ne bi smeli, ampak vseeno dela jo tuko, seveda, ne vsi, ampak mnogi, in med temi je g. Trunk, ki nam bo zelo ustregel, če num dokaže, da Je on sam upravičen ksj takega predbacivati bilo ko mu, to je, da je on sam komu dajal župo. In da ne |>ozabim: v evangeliju stoji zapisano: . . . naj ne ve tvoja levica, kaj Je dala desnica . . ." In g Trunk uči isti evangelij . . . G. Trunk se v istem članku tudi jezi, ker premslo spoštujem in cenim njegovo učenost, ki si jo je nabral v gimnaziji in kdove kje še (na kakšnih visokih šolah) In ker se včasih malo porogum njegovi nedoslednosti, katera se ga drži kot smola, pa čeprav je študiral na gimnaziji ter se tam ukvarjal z — logiko. Kdo t* bi se ne ponor-čeval iz takih — trpin? Vsaj večini njegovih Člankov nedo-staja vsake neresnosti, kako bi torej mogel resno odgovarjati? Nemogjiče, goapod Trunk. In dokler bodo v "Pisanem polju" cvetele take "roft^e modrosti," tako dolgo se bom sem pa tja moral malo ponončevatl — seveda ne ic g. Trunka namega, temveč iz njegovih "rože" v "Pisanem polju" In v A. S. sploh. Mogoie trs bo to Izprcobrnilo. da bo malo manj zabavi isl, tvezll itd. ter malo bolj pazil, kal plAe. Sicer si toga m» želim, k* r, "Pisano polje." tak#no kakršno Je danes, ml je v veliko zabavo, ki bi jo težko po gre Aa I in tudi težko našel kje drugje, to mi bo milo in drago, č« bo p. Trunk še nadalje streljal kozle, robantil In zabavljal kakor sns le on sam. V članku pod naslovom: 'Tone beleži" s« g. Trunk Jrzl ker sem njegovo izražanje v omenjenem članku (izbruhu) "Et rum Itd." imenoval beznlško In I skladu z omiko in oliko (seveda, Trunkovo) in jaz bi aeve ae smel zapisati kaj slabega. Človek se pač izraža, kakor se zna, kakor se j« naučil — v visokih šolah, he, he. Ako bi s« jaz Izražal tako (prostaško) kot se včasih izraža g. Trunk, bi isti najbrž iz kož« skočil od ogorčenja, č« pa so v kak njegpv članek "vrine" (he, ho) kak umazan ali trd izraz, pa Je vfe O. K. Enakopravnost, kajije? ... V iatenv članku g. Trunk imenuj« nas (svobodomislece) hinavce. Kdo pa je hinavec? Človek, kateri napr. misli o tebi, da nisi dosti prida, pa se ti v obraz laže, da te ima za najboljšega člov«ka; ali pa človek, kateri je podoben tistemu evangeljskemu ¿farizeju, ki je pobožno zavijal oči pro-' ti nebu, češ, bog bodi zahvaljen, ker ni ustvaril iz mene tako grešnega Človekš kot je napri-mer onile cestninar; človek, ki kakor mačka spredaj liže, ay>d-zadaj praska; človek, *ki zagovarja nekaj, čemur v resnici nasprotuje; nazadnjak, kateri se pod krinko naprednosti vtihotapi v napredni tabor ter tam u-ganja hinavščino, skušajoč zanetiti razdor; in tak) dalje v neskončnost. To so hinavci. In hinavcev se resda ne manjka nikjer. In to ni čudno. Vsaj se v večini današnjih šol vzgajajo hinavci. In vera pri tem ni nedolžna. G. Trunk in njegovi seveda niso hinavci: hinavci smo mi, kr povemo odkrito, kar mislimo, ki odkrito zagovarjamo tiste nauke, o katerih smo prepričani, da so pravi ter ravno-tako odkrito pobijamo razne verske nauke, o kateri smo prepričani, da so zmotni in ljudstvu škodljivi, ki odkrito in brez bojazni zagovarjamo pravično delavsko stvar! Zato smo v Trun-kovih očeh—hinavci. Well, well and well. Kdor se ne strinja s tvojimi nazori, je hinavec in amen. Kaj pa, če bi še jaz imenoval g. Trunku — hinavca? To bi bil krik in vik in jamranje v "Pisanem polju;" to bi g. Trunk hitel trobiti, da je poštenjak, da malo takih, odkritosrčen, pravičen In kaJHto ne?! In zaradi mene jo lahko pošten, rečem pa, da ni pošteno zmerjati ljudi hinavci, posebno, ako nismo prepričani, da so dotični ljudje res—hinavci, H koncu pa bodi povedano še to, da nas prav nič ne boli, če nas kak Trunk ali kak njegov pristaš obklada s podobnimi priimki, ker za nas njihovo pristransko mnenje ni merodaj-no, niti nikoli ne bo: za nas je merodajno edinole mnenje za vodnih In naprednih kelavoev. That's all. Trunkov odgovor na mojo "o-pazko" glede svobodne volje pa je navadno, neresno in nestvarno zabavljanje, na katero je vsak resen odgovor nemogoč. Na takšna zabavljanja odgovarjajo kvečjemu—zabavljači! Tone Podgoričan. (Konec.) H potovanja Hridgeville, Pa.-Na mojem potovanju po naselbinah sem že večkrat svaril starše, naj pazijo na varnost otrok, ker nesreče med njimi se kaj rade pripete kljub temu, da nekateri mislijo, da otroci več vedo kot pa mi sta-rejši.^Devetega marca ae je pri uglednem trgovcu J. 2urmanu v tej naselbini pripetila velika nesreča, ko se je smrtno opekel njihov enajstletni sinčki, del ie, da bi napravil ogenj v |>cči in so rsdi neprevidnega ravnanja s petrolejem tako hudo opekel, da je dne U. marca podlegel. Družina bo težko pozabila sinčka. posebno kčr bi bil v par letih lahko velika pomoč v trgovini. Staršem lrrekam moje so-žalje. i Tudi naj izrazim moje ¡«ožalje Vldrichovl družini v Johnstownu radi tragične Izgube mlade hčtr-ke Milke. Ker sta oba naprednega miAljenje, sta v tem duhu vzgojala hčerko devetnajst 1st; in ko je stala takorekoč na pragu novega življenja, je priAla nenadna smrt in izguba Milke Je radi tega Še toliko bolj žalostna. Ko sem bil tam sredi meaeca februarja, je bila vesela kot je bl- igrate iig tfiaoovir in s katerimi jo Je oče vedno rad zalagal. • Izgubo Milka ae čuti le družina« temveč tudi vsi, ki smo jo poznali in posetyio Še SNPJ, za katero j« bila tako vneta. Bila je soustanoviteljica angleškega društva "Friendly City" in bila v njem izredno aktivna. Naj bodo t« vrstice v tolažbo ugledni in napredni družini, ki žaluje nad izgubo blage Milk«. ■Anton Zidani*. prostaško. kar j# po njegovem! 1* njena narava, a pri zadnjem mnenju neolikano. Sicer prizna. I ^i"ku pa Je iHtala na mrtva-da Je res rabil malo "trde** izra-!**1*™ f**ru- J* ljubila slo» ze, ampak to je popolnoma v * venske pesmi, katere j« rad« Odpiranj« starih ran CoMnwood, Ohlo__Zadnje Aa- se.čHam v Prosveti kritiko Frank Barfoiča in v št. S7 sem videl tudi moje ime. Dolžnost me veže, da odgovorim in upam, da imamo vsi enako pravico kot člani ii) naročniki, da bo priobčena gola in nepobitna resnica. Ničesar nimam proti kritiki Barbiča, ter je resnična. Škodovalo pa ne >o, če mu povem, da je delal Isto pred letom in pol sam. garij in bil sem izključen iz klu ba brez zagovora, žrtev je posta la tudi soproga in še danes ne veva, zakaj in menda ti aam ne, ker javno priznaš, da mi ni bilo ničesar dokazanega. Postal sem žrtev intrigarlj drugih, za katere sem bil izključen in to na povelje nasprotnikov. Saj je E. na-migav&la, da sem še vedno član JSZ. Cas je bil, a vrgli ste puške v koruzo in molčali. Sedaj *e. vam povrača in vse to rad ljubega miru v Collinwoodu. Jaz Imam resničen mir, vi pa intri-ije.-^-Josip Preaterl, član št. 142 Delavske razmere Girard, Ohio.—Citatelje Pro-' svete prosim, naj mi oproste, ker moj dopis ni tako izvrsten kot so dopisi drugih bolj izobraženih dopisovalcev. Kot nihče drugI tako tudi jaz se ne morem pohvaliti za stran dela, ker sem i-mel celo zimo počitnice. Tukajšnja tovarna za usnje obratuje še precej dobro. V nje, je zaposlenih precej Slovencev Joda vsi ne moremo delati v o-mnjeni tovarni,. Veliko nas je, k' se moramo pokoriti po železarskih tovarnah, v katerih pa nam dajo doeti počitka. Toda nihče *e ne oglasi iz te naselbine, da bi kaj poročal o delu, menda vs verjamejo Hooverjjj, da ni dost Brezposelnih v tej deželi. Valentin Mlhelich. (Ostali del dopisa je izpuščen xer je preveč oseben in lokalne ?a pomena brougfotonske našel oine.—Uredništvo.) Odgovor Janezu WlUard, Wia.—V 60. št. A. S. je bil priobčen dopis "Jane-ia." Kar omenja o dopisu v Pro-iveti, je bilo že odgovorjeno, dodam naj še to, ako misli Janez, da je Prosvetin dopisnikar steber, ob katerem se lahko češe, se jako moti. Društvene seje niso bile nič omenjene. Kar se pa tiče osebe, ki je ležala v borni koči in da jo je občina odpravila v bolnišnico, je potrebno povedati, da je dotična oseba zapustila vse svoje imetje ob-5ini in da slednja ni pri t«m 1-mela nobene izgube. Ker se pa Janez toliko zanima za dotično osebo, naj ga vprašam sledeče: Ali je tudi povedala, kako in kdo jfc za-žgal dvorano na Wiilardu, ki j« leta 1927 pogorela do tal? Dotična oseba jo to dobro vedela in vedel je še nekdo drugi. Glede drugega člana t« družine Janez tudi ve, da se nahaja v o-krajnem domu radi tega. ker noče, da bi bil pokopan po katoliških obredih, kar bi se zgodilo. ako bi bil tukaj. Tudi na po-mežikanje se Janez dobro rasu-me, ker Ae ni nobenemu človeku pogledal naravnost v oči. Ker je Janez pozabil zapisati svoj« pravo im«, naj se tudi jaz podpišem—Janezov Janez. r.Utnica uredništva Dopisnike prosimo, da pišejo razločno In s tem onemogočijo morebitne pomote. Pri čitanju spisov gotovih dopisnikarj«v si mora urednik često beliti glavo predno dožene kakovost besed In pomen spisa. Razločno pisanje je prva potrfba dopisnikar-jev. Tuberkuloza dace Kadar le strupi (toksini) iz bolnih ognji^ motijo možgane in mrene, se pojavil le gia. vobol, brez posebnih drugih pojavov. Ce bi n*m redek slučaj omogočil, da vidimo takšne možganske ovojnice pri raz taksen ju, bi kvečjemu našli njih lahno motnost. Evo, bistveni del "f^rr* razpravljanja smo s tem zaključili: Opisovanje samih bolezenskih sprememb. Se-dej pa preidemo do drugega, krajšega dela: Kfkšnl ao izgledi za okrevanje, kakšno je zdravljenje, kakšni načini zagpčuvanje naše dece pred to kruto boleznijo? Kakšna je bodočnost v poteku dečje jet:-ke (prognoza)? Zavisna je a) od telesne moči, odpornosti; in b*) od obolelega mesta v telesu. Telesna moč je splošno v šibkem telescu manjša, v krepko razvitem organizmu vetja Vendar tako zanesljivo to pravilo ni. Odpor-nost telesa tiči v prvi vrsti v njegovi notranji kemični moči celic. Ce so te urejene v tem smislu, da izločajo v telo, kri, telesni suk, obrambne snovi v precejšnji meri, potem za telo ni toliko nevarnosti razen v slučajih prav številnih, močnih okužit§v. V prvem letu starosti, torej pri dojenčkih so celice za taksno obrambeno delo še veliko preslabe, zato je toliko smrtnih slučajri pri jetlČnem okuženju dojenčkov. Toda tudi v teh slučajih se da kolikor toliko odpomoči na ta način, da novorojenčkom tuberkuloznih staršev dajemo Ca!-mettove kužne snovi, s čimer skušamo mlado telesce zgodaj prisiliti do ustvarjanja protitu-berkulinskih onovi. Zal, sredstvo ni absolutno zanesljivo. V drugem in tretjem letu starosti je prilika za obrambo proti nastali okužitvi znatno boljša. Kasneje še boljša. V dobi dozorevanja (12.—16. leto) je odpornost spet manjša, pozneje ponovno večja. Želeti bi bilo, da je pfvo okužen je s klicami jetike (kar se dogodi enkrat v dobi do 15 leta) lažjega značaja. Le na ta način se telo privadi za vstvarjanje proti-strupov (v celicah), ne da bi samo nevarno obolelo. Prognoza ali bodoči razvoj jetičnega obolenja tudi zavisi od mesta, ki je obolelo. Jetika žlez je splošno lažje ozdravljiva. Obolenja kože, kosti, tudi nimajo tako slabih izgledov, prav tako lažja vnetja prsnih ali pljučnih mren. Slabše stoji z jetiko trebušne mrene. Izrazito obolenje v pljučih nas sili k veliki previdnosti v presoji bolezni. Jetika črevesja je redkejše ozdravljiva, prav tako jetika ledvic. Splošna miliarna tuberkuloza in meningita sta pač smrtni. Solitarni tuberkuli v možganih so le sem-in tja ozdravljivi. (Zdravje.) ' (KONEC.) Trunkizmi Strašne reči ! G. Trunk citira iz Prosvete "vulgarnost" o procesu prebave. Pa ni nič hudega. Kar Trunk z mirno vestjo prepiše in objavi v svojem pobožnem listu — ne more biti grdo. Glavni point {>a je ta: gospodje a lu Trunk, ki uče samo sveto resnico in .moralo, bi ne smeli posnemati nas! Morali bi biti boljši, da bi dajali drugim zgled! Zakaj niso? Avtor "Skisanega polja" je hud radi neko vesti v Prosveti o "zakleti" doti. Piše tako, kakor da bi bila ta vest od nas fabricirana, ne pa posneta iz ameriških listov. Le ne preveč razburjanja ! Tudi mi ne d*VW nič na "zakletje" in nikakor ne .verjamemo, da je italijanski hudič močnejši od belgijskega. Oba sta pifelj. Ali ste zadovoljni? • • • Brez zavijanja ne gre niti v eni klobasi. Cikažan, ki je pisal v "The Nationu" o ukradeni kardinalov! limozinl, ni nikjer zapisal, da taji Jezusovo rojstvo. Trunk citira besede, ne naših. Zakaj zavija, ds "smo mi obhajali rojstvo Jezusa T' Ali je to pošteno? • • • "Vera ne sili nikogar, ker vsaj katoličani imajo človeka za s prosto voljo obdarjeno bitje", kvasi skisani avtor. Vera.res ne sili . • -Silili pa so oni, ki . so iznašli verske dogme in še danes silijo, kjer imajo moč. V Ameriki ne silijo, ker ne morejo! Zato pa tu "vers n« sili nikogar" . . . Rubbish! življenje in. Dvojno preeenečenje Roy Williams, star 24 let, ki je obstrclil policaja, ko ga je motil med c«stnim ropom, j« pri obravnavi preaanètil sodnika in potem je sodnik presenetil njega. Na običajno vprašanje, če ima kaj P0^ dati. predfio se izreče obsodba, je William' > jal: "Da, želel bi. da s« obsodba odMi »J*r tednov. k«r bi rad zaključil moj bosim- "In kaj je tvoj business r ga vpra* ' ^ nik. "Zainteresiran sem v več 'splkîsil» bil hladen odgovor. "Petindvajset let ječe!" je zaključil senečenl sodnik — in dečko j« bil rsenlčn PONDELJEK, U. »¿ARCA. Vestí iz Jugoslavije PAPIRNATA SOCIJALNA ZA ¿CITA V JUGOSLAVIJI ■ Albert Thomas, generalni ravnatelj Mednarodnega urada Dela, v Beograda (Od našega dopisnika) Ljubljana, 28. febr. Pri nas se mnogo govori o Fe- viziji socijalne zakonodaje, to je vseh tistih obstoječih zakonov, ki imajo nameij ščititi interese delovnega ljudstva bodisi v slučaju bolezni, starosti ali onemoglosti, bodisi v zaščiti proti izkoriščanju v obratovalnih itd. Ta socijalna zakonodaja, ki je sicer zelo malo podobna socijalnim zakonodajam Nemčije, Avstriji ali drugih evropskih držav je po mnenju mnogih zlasti gospodarakih krogov urejena tako, da škoduje in-teresom industrije in obrti, to je — podjetnikom in da preveč brani in daje pravice —' delojemalcem. To pa ni res. Stališče delodajalakih zbornic, ki propagirajo in sestavljajo načrt za revizijo socijalne zakonodaje v Jugoslaviji, gre za tem, da se pravice delavstva u» ničijo ter da pride tudi bolniško zavarovanje, zaščita in drugo vse pod direktno vodstvo delodajalcev. Oni hočejo zmanjšati izdatke, ki jih imajo s socijalnim zavarovanjem delavstva, Vse hočejo naprtiti na ramena delavstva. Ker pa to delamo radi premajhnih plač in slabih življenjskih pogojeh, žele socijalno zakonodajo v vseh pogledih, ki se tičejo materijelnih dajatev delavstvu, ki v asu nesreče išče pomoči, reducirati. Jasno je, da zainteresirani delavci ne morejo držati križem rok in gledati, kako so na delu gotovi elementi, ki jim je soci-jalni čut deseta bjriga. Pričela se je prav ostra polemika med meščanskimi listi ter zastopniki delavskih korporacij v delavskih listih. Delavstvo prireja tudi skupščine, zborovanja in shode, da javno pove svoje mnenje, da si ne pusti kratiti z bojem pridobljenih pravic. Jugoslavija je sicer sprejela dokaj socijalnih zakonov. To Nnikom. se mora priznati. Da, Jugoslavija spada celo med one države, k! so v največji meri izpoljnile svoje "dolžnosti'!. . Izmed 29 delovnih konvencij,, je Jugoslavija ratificirala že 21 delovnih konvencij. Toda, to veliko število nas ne sme motiti. Jugoslavija je sicer ratificirala mnogo konvencij, toda samo take, ki so ali malo važne, ali pa za jugoslovanske razmere brezpredmetne. Jugoslavija še ni ratificirala najvažnejših konvencij: Konvencija o zaščiti mladoletnih delavcev in otrok še ni «prejeta, konvencija o pomoči poljedelskim delavcem ni ratificirana in se ne izvaja, konvencija o določitvi eksistenčnega minimuma še tudi ni priznana. To se pravi z drugimi besedami: Beograd je dosledno iz- vem momentu je dospel v Jugoslavijo, v Beograd, generalni ravnatelj Mednarodnega urada Dela, Albert Thomas. In Albert Thomas je moral povedati, kljub novim razme-ram v Jugoslaviji; da Jugoslavija ni spoštovala mednarodnih določb in obvez, ni sprejela vitalnih delovnih konvencij, ni hotela rešiti socijalnega problema v modernem pravcu . . . Danes se je vršilo veliko zborovanje v beograjski Delavski zbornici z dnevnim redom: Revizija socijalne zakonodaje. Obdelal se je v podrobnostih zakon o zaščiti delavcev, o katerem je poročal tajnik zagrebške Delavske zbornice, potem zakon o zavarovanju delavcev, o katerem je razpravljal tajnik ljubljanske Delavske zbornice ter končno še zakon o inšpekciji Dela, o katerem je razmotrival tajnik splitske Delavske zbornice, Glavni obris in namen je moral dati Albert Thomas: Socijalna zaščita se mora izboljšati. Jugoslavija ima sprejeti in ratificirati konvencijo o osem-urniku, konvencijo o zaščiti mladoletnih delavcev in otrok, konvencijo o poljedelskih delavcih ter konvencijo o določitvi eksistenčnega minimuma. Poset generalnega ravnatelja Mednarodnega urada Dela je velikega pomena za borbo med delodajalci in delojemalci glede revizije socijalne zakonodaje. Ce je merodajnim krogom v Beogradu res kaj na tem, da ne žele sloveti kot najreakcio-narnejši krogi v Evropi, bodo nasvete Alberta Thomasa morali upoštevati in s tem dati delavskemu razredu socijalnih pravic, ki mu v družbi pripadajo. Tudi v Ljubljani imamo zvočni film Po dolgem obotavljanju iti pripravljanju je dobila tudi Ljubljana delež najmodernejšega izuma filmske tehnike — zvočni film. Težko je bilo odločiti se za naše male razmere in dati težko aparaturo, ki je danes v ponos Ljubljani in last- Postajamo pač modemi in naše zahteve so v marsikaterem pogledu sjične onim, ki žive v milijonskih mestih z najrazvitejšo industrijo in družabnim mehanizmom. Tudi v Ljubljani je nastala potreba, ki jo je bilo bilo treba urediti. Pred dobrim mesecem so se odločili vojni invalidi v Ljubljani, ki so imeli v zakupu največji kino v Ljubljani, kino Ljubljanski dvor, za zvočno a-paraturo. Na žalost pa se ta uparatura ni obnesla, ker je bilo preslabo postavljena. Nosila je svetovnoznano ime: Mar« coniphone Ltd., London. Bil je to sicer le sinhroniziran poskus uvedbe zvočnega filma. Včeraj pa je stekel v drugem ns j večjem kinu v Ljubljani, v kinu Matica, last demokratskih magnatov, na veliki in slavni i m aval bedni delovni položaj Western Electric tonfilmski a- paraturi največji in najboljši zvočni film sveta: The Singing Fool (Pojoči norec-, ki je dobil priznanje ne le samo vAmeriki, kjer je bil rojen od firme Warner Brothers, temveč po vsem svetu. Občinstvo je bilo navdušeno, kajti predvajanje se je vršilo res brezhibno, tako, ds smo dobili vtis, da Je veliki pevec Al Jo!son resnično živ in v svoji ogromni bofesti — pred nami. v Tonfilmska aparatura Westum Electric je stsls z Vsem • montiranjem okoli enega milijona dinarjev In sicer velja U vsota za dobo desetih let. Aparatura sama ostane lsstnina firme Western žlectrle. Res je: tudi v ljubljeni postajamo moderni In moramo to dejstvo -z velikim zadoščenjem zabeležiti. Cujemo pa še, da bodo tudi na Jesenicah dobili tonfllmako aparaturo In sicer pride prvi zvočni film na Jesenice v kinu "Svoboda". Znana znamka "BI'», p bon»*" jamči, da bodo tudi Jeseničani v tem izgledu prišli ns stoj račun. Kino "Ävoboda" na Jesenicah je last naših zadru-garjev. proletarca, ni ga zaščitil, kakor 'i to moral storiti; niti v pravnem pogledu. Kksistenčnl minimum je lahko velik ali majhen. Tudi par «i 'larjeV na teden bi po tem poj-11 vanju moralo zadostovati. I »-lovni čas lahko traja po de-t. dvanajst, da Štirinajst in šc * č ur. Delavec je v tem oziru '•rez pravne zaščite. In to se tudi godi. Povprečni delovni v jugoslovanski industriji M dtset in pol ure na dan. Mladoletne delavce se izrab-I : kolikor mogoče. Priganja se 'h, plača pa se jih «labo. Med 'mladoletnimi delavci se širi — J' tika. Poljedelski delavci, v agrarni ; avi, kmetiški, — so brez vsa-Pravne zašlite. Bogat kmrt > h lahko izrablja kakor sam t: f»# Vsa socijalna zaščita v Jugo-1 *v|jl Je papirnata, ničvredna ' nja, ki niti malo ne zadošča Nivoju Industrije In delovne-' u ljudstvu. V srospodarskem boju med ¡«»dajalci in delojemalci za re-mo "irijalne zakonodaje so delojemalci morali nasloniti iiu M*j C forume. In baš v pra- Vidi se, da imajo naši zadru-garji dober smisel in da hočejo vsestransko služiti ljudstvu. Zvočni film v Sloveniji — je torej dogodek Prvega reda in z njim se moremo postaviti v red modernih in napredujočih ljudi. Slovenci pred rimskim sodiščem Izredni tribunal za zaščito države v fašističnem Rimu se je počal v svoji razpravi proti trem .•Slovencem iz Primomke o —« antidržavnem gibanju Slovencev v Italiji ter prišel do famoz-nih zaključkov. Pred sodiščem so stali Frartce Drolc, France Golob in Ignac Sturm. Tribunal je sodil ostro in je smatral za največji zločin, da so obtoženci razširjali slovenske liste (časopise) na italijanskem o-zemlju. France Drolc je bil obsojen na 3 leta in 1 mesec zapora ter 600 lir globe, France Golob na 1 leto in 8 mesecev zapora in Ignac Sturm pa na 2 leti zapora. Hude zaporne kazni — za širjenje jugoslovanskih listov ;>o italijanskem ozemlju pomen j a-jo pač velik strah fašističnih samodržcev . . .> Krvava rodbinska tragedija Vedno demon alkohol. Kmet Stojkovič, doma nekje s Hrvaškega, je prav dobro prodal dva vola. Že dolgo ni imel denarja v žepu, pa je zavil v krčmo. Tam je pil in se tudi pošteno napil. Mož pa seveda ni bil zadovoljen samo z eno dobro merico. Ne. Podaljšal je pijančevanje za par dni in šele, ko je bil izkupiček za prodana vola čisto majhen, se je streznil in odšel domov. Prišel pa je seveda pijan, da je bil bolj koraj-žen, ko je moral opravičiti svoje postopanje. Zmerjal je ženo, kakor da bi ona zapravila denar. Pričel jo je pretepati tudi z vilami. Zena se je branila in klicala na pomoč. Pritekla je njena hčerka, kateri se je pijani oče tako zastudil, da je v razburjenosti pograbila Bekiro in z njo udarila očeta po glavi. Stojkovič. se je zgrudil ves v krvi. Bori se še s smrtjo. Hčerka pa se je sama javila orožnikom. Kako sleparijo razni... nepridipravi, dokazuje naslednji dogodek, ki se je zgodil v Ljubljani. H trem trgovcem je prišel neki človek ter se predstavil seveda z napačnim imenom kot — zastopnik neke znane ljubljanske tvrdke. Tr-govci so mu verjeli In ker so mislili, da bodo napravili potom zastopnika kaj posla z njegovo firmo, so obljubili, da sme zastopnikova žena proti mesečnemu obračunu nakupiti nekal življenskih potrebščin. Zenka je seveda pridno hodila v "šta-cuno" in vedno več dolga se je nabiralo. Pa je hodila žena k vsem trem skozi en mesec dni. In je tako napravila dolga za več kakor 2,500 dinarjev. Ko pu je prišel konec meseca in z njim čas plačila za naročeno blago, sta oba dva, zastopnik in njegova Žens, brez sledi^ izginila. — Na vse načine znajo slepariti . . . Majhen potres smo čutili v Ljubljani in njeni okolici pred dvema dnevoma. Bil pa je čisto neznaten in ni napravil škode. Zemlja se menila useda In Imamo vsako leto ob tem času neznatnih j>otresla-jev. Bolj občuten pa je bil potres na Primorskem. Znatno m je občutil v visokih hišah. V Tržišču pa Je napravil majhno «kodo v ladjedelnici. Potres je trsjsl par sekund, Kedaj bodo dali denar? Kot smo že poročali, so uvrstili Ljubljano v I. draginski razred. Ker dajejo v Jugoslaviji državnim uradnikom drg-ginjske doklade po — razredih !n ie bila Ljubljana doslej v II. dravinjskem razredu, imajo u-rauniki pravico do novih drag. ,p.klad, ki so nekoliko višje. Reveži se *4»SaJ povprašujejo, kedaj ds bodo tako srečni, da bodo prišli do novih doklad. Pri nas je tako: Obljubijo zelo radi, da tudi zagotove, da bodo dali. At več — priznajo z zakoni, ampak, ne ilvajajoi niti svojih določil in zakonov. Famožno razliko državnim uradnikom, o kateri so tolikokrat pisali razni listi, so izplačali š«4e po — 4 letih. In tudi sedaj se hoje, da d/ibr po novem Izplačan«' šek* — po nekolikih ih»h' ' GLASOVI IZ NASELBIN Narodni dom Milwaukee, Wla.—Precej či-tamo v listih, posebno v Prosve-ti in Proletarcu, o ideji, da se sgrsdi v Milwaukee ju Slovenski narodni dom. Nekateri se še celo zaletavajo v organizacijo S.N.-D. meneč, da jo vodijo take osebe, ki so neprevdarne in nelojalne delavskemu napredku. More biti je res to, a vendar ni lepo se vtikati in podirati temelj organizacije, ki dela za splošno korist. Dom, če se zgradi, bo itak odgovarjal vsem našim potrebam. Kritizira ae tudi prostor, na katerem se namerava postaviti dom,češ, da ne leži v pravem delu mesta in Če se zgradi na omenjenem stavbišču, da ne bo odgovarjal svojim interesom. Jaz dvomim o tem, vzemimo pa si v pregled samo South Turn dvorano, ki smelo trdim, ni nedelje v Rimskem Času, da se ne bi vršila kaka zabava ali veselica v nji. Vršijo se pa tudi čez teden, ker je milfrauška slovenska naselbina precej velika in željna dramskih predstav, veselic in drugih zabav. Zato pa ni dvoma, da SND v tolikšni naselbini kakor je milwauška, ne bi imel napredka. Treba je le kooperacijo in prijateljstva med sabo. Seveda zmiraj se dobi kdo, ki želi narediti nemir v naselbi-ni, a na take se ni ozirati in tudi ne upoštevati jih. Nisem še dolgo v tem mestu in zato mi ni znano popolnoma, kje živi največ Slovencev, Zdi se mi, da jih živi največ ob National ulici, poleg katere je tudi stavbišče, na katerem se namerava postaviti dom. Meni se zdi prostor lep in najbrž je tudi v sredini naselbine. Zgradba, kakršno se namerava postaviti, bo imela j ako lep razgled in to precej daleč od severne strani in še lepšega na National ulico, na kateri bo lice. Stal bo na precej visokem proatorty in se bo dvigal sredi slovenske naselbine in na katerega bo ponosen vsak Slovenec in Slovenka. Zato pa pravim, da take koristne* stvari ni za ovirati, pa bodi kdorkoli, samo zato, če nisi v odboru. " Po mojem mnenju je treba pri taki stvari skupnega in trdega detyvanja in to v prijateljskem tonu. Mrzenja ne sme biti proti nobenemu, pa naj bo prepričanja takega ali takega. Narediti „ se mora tako ustavo, da bo silila vsakemu, ne oziraje se na prepričanje in po kateri naj se ravnajo sedanji in bodoči direktorji. Kadar se sprejema ustavo, mora biti vsaj dve tretjini Slovencev na zborova nju in sicer ne samo delničar jev. Zdi se mi, če hočemo, da se zgradi taka stavba, bo tudi treba, da postane dve tretjini tukajšnjih Slovencev delničarjev, in kar večina sprejme, tisto naj se zabeleži v ustavo. Naprej » početim delom in solidarnostjo, če hočemo priti de svojega cilja. Joaeph Ule. Zaator pada? Collinwood, <).—Ko je uprav-nik "Enakopravnosti" naredil svojo opombo v mojem dopisu v "E.'\ Je zavladalo veliko veselje med njegovimi liucpt pristaši. Precej za tem sta bila priobčena še dva dopisa 30. januarja. Ker ni bilo 19 dni za tem glasu od mene, Je že krožila vest, "Barbk je Že gotov." In zatem pa okrožnica. "Izključili bomo nezado-voljneže! NIČ več predlogov od onih, ki so s« protivlll. En Bog, en narod, en dom, en tajnik In cua plača. To bo veselje." Kar naenkrat pa se oglasiš—-enkrat, dvakrat, trikrat, "Kaj, ali ne bo nehal?" In pa še tisti veliki "block." Padel je kot tor nado nad one, ki so se radovali in Jih razkropil na vse Štiri vetrove. Kedaj Je vprašanje po pre ir.lrju. Zbira se diplomacija, ki bi naredila mir. Tukaj ga Imate Nadaljnji boj z ranjenci bi n< bil za naš "block" Junaštva. Z* enkrat amo povedali dovolj, o*ta lo ali glavne dokumente «hranimo za pozneje, če se boste še o-giašali In na« napadali, bodisi % "K." »11 |»a po Waterloo. Potrta vas bomo pokazali, ds bo I j ud stvo sodilo, kdo je zdTažbar in 'cíela tukaj prepire. Ker ml nI so hoteli dati zagovora v "R." da si je bil njih napad name neutemeljen, naj si o besijo na vrst «IrdiVe prepira' Resignarlo hišnika pred par h tj, Da Je nastala anarhija v o*el-nih, ni bilo polcajev skoraj nič manj kot demonstrantov, in ko je neki italijanski brezdelec hotel nekaj govoriti, je pričelo padati po njegovem hrbtu in potem pa hajd v ječo z njim. 8toprocentne*i so krčaii: "Proč z boljševiki, proč .s komunisti, mi hočemo mir In svobodo!" Vprašal bi, kje Je svoboda in kdo jo ima? V ti gonji in "reševanju" brezposelnosti so se pa najbolj odlikovali mestni p-četje. Sklenili so, da mesto odslovi okrog 1700 mestnih delsv-cev, ki niso državljani in da se odda njih delo stoprocentnežem, Na ta način rešujejo brez|M>se|. nost v Detroitu. Vprašal bi, mar nedrtavljanl ne plačujejo direktnih ali Indirektnih davkov in ali niso upravičeni do življenja ravno tako kot Amerlkanci? V "Detrolt Timeau" sem vi-del štiri slike delavcev, ki so bili odvlovljeni r s poulične železnice. Njihova Imena so slo* vanska. Tudi v tovarnah so pričeli vpraševati, koHko let si tu- Frank Lukanclch: za naše farmarje n i,« i Predno nadaljujemo, ne smemo pozabiti, da naša domača kura izvira iz divje kure po imenu "Ballus Bankivui," iz zelo majhne in lahke živali, katero domovina je Indija in Ceylon. Potom križanja smo dosegli, da i-mamo čez sto različnih pasem, barv in velikosti; dosegli smo jajčaricc, ki so rekordirane, da ao izneslo do 300 jajce letno. Največ je napredovala znanost zadnjih tU) let s skrbnim gojenjem, križanjem raznih pasem in z uporabo le dobrih, povsem razvitih plomoi.skih živali, Posebno so učenjaki in strokovnjaki napredovali s tem, da so živali prebirali in rabili lo močne živali za pleme, kar se še danes vedno godi. Divja kura je iznesla komaj od 18 do 26 jajoc letno. Divja kura ni tehtala niti 2 funta in iz nje so vzgojili takozva-no "Bantam", ki tehta le nekoliko unč in obratno težka plemena. k| tfhtajo od 12 do 16 funtov. Danes se perutnina že klasificira ali deli v več razredov, Imamo pasme, ki se razlikujejo po barvah por j a in obliki grebenov različnih plemen—vrste plemen, ki so samostojne, to je, da so stalne, ker se naravno no Izpre-mlnjajo niti v barvi niti obliki, ali kako drugače, ako se no križajo. Tu so utrjena pjemena in ppvaem razvita. Takih vrst i-mamo v Ameriki dvanajst in Izmed teh 12 Imamo 42 plemen, ki so zopet razdeljena v 125 različnih vrst. ki se razlikujejo po barvah, teži, velikosti in grebenih. Dalje delimo perutnino v tri različne dele, da si jih na ta način Igphko prebiramo )K) potrebi, okusu, razmerah in dobičkonosnosti. Delimo jih v mesne, jajčaricc in za splošno uporabo. Mesne živali si» ona perutnina, ki so tožka in velika, katerim zadostuje, od 8 do 4 čevlje visoka ograja in so posebno podvržena klokanju in niso posebno dobro matere za piščance, vsied tega, ker so pretežkega plemena in preokorne. Največkrat potarejo jajca ali pa pozneje piščance. Težka plemena so puiuijveč precej utrjena. Piščanci se razvijajo |h>4rs1 in potrebujejo za razvoj 4 do 8 tednov več kakor oni ca splošno uporabo (srednja). Te so na tretjem moštu kot jaj-čariee. Jajca so srednjo velikosti, temnorujavo barve in so no oplodijo rado v toliki množini kakor pri drugih plemenih. Piščanci so pa prvo vrste za potenje, ker se dolgo razvijajo in tako ostane meso dalj ftsa sočno. Mesna plemena se zelo lahko de-Indijo, Najvažnejša mesna plomona so: Brahma, J^rsey Hlačk Giant, Cornlsh, Laiigsham, Cochin In Dorklng, Najpopolnejša mesna plemena v Ameriki so Brahma, hlačk Giants in CornUh. (Dalj« prihodnji«.) kaj, da-li si državljan in ako I-maš prvi impir. Izgleda, da se nekaj kuha. Da napredujemo na celi črti, priredi dtie 20. aprila Slov. del. izob, klub veselico z igro 'Morje/ ki se bo vršila v Delavskem domu na Artillery cesti. Igra bo zanimiva tudi za mladino. V nji bo bučala tudi pesem "Morje A-drijatisko." Ta prireditev bo e-na od najlepših, kar jih je bilo še vprlsorjenlh v Delavskem domu. Druga naprednost bo ob tej priliki v spodnjih prostorih, kjer so želodec najbolj fino počuti In tudj.jiukaJ drugega kot Wolstead bo na razpolago. Tro-tja bo v rokah godlwnlkov Wolverine orkestra In za jrlesaželJ. ne. Vstopnice v prodprodajo so cenejše kot bodo pri vratih In ne dobe pri odbornikih ali pa v domu. 473 Ho. Artillery ave. Vstopnina po Igri, ki se prične ob 7:00 url zvečer,.bo fiO centov, otroci pod desotlm letom starosti so prosti. Dobiček Je namcuijen domu.«-A, Kovaclch, uudskTglas Slain* navade Hroughton. Pa,—«triiijam se z rojakom F. I)., ki Je zadnjič v dopisu omenjal, kako člani kluba slabo skrb« za naš narodni dom. "Kaj meni mar mesečne soje ali veseiioe," Ju nsčelo, po katerem se tukaj vse preveč ravnamo. Kdina stvar, za katero tukaj vlada zanimanje, so trimesečne seje doma, na katerih s* voli natakarja. Takrat Je dvo-rana nabita od prvega do zadnjega kotička, dasi bi bilo boljše, ako bi mnogi š« takrat doma ostali. Tudi J« resnica, ko on pravi, da se tajnik našega društva ne zartima za nobeno stvar. Edino kar ga skrbi, so trimesečni računi, oziroma koliko plače bo dobil. Ljudi napada po cell naselbini, kar Je grdo posebno za društvenega tajnika. John Vrečar, član št. Wl. RAZNE VESTI Uradniki Ameriške delavske federacije povabljeni v Washington Washington. I). C. — Senatni Justični odsek je poslal povabilo uradnikom Ameriške delavske federacije, naj prisostvujejo zaslišavanju v zvezi z legisla« cijo, kl Je najMMjena proti zlorabi sodnljsklh prepovedi v industrisjkih sporih. Z zasliša-va njem so bo pričelo v prihodnjih par dneh. MoJ prod komunistom v Javnih šolah . Pittsburgh, Pa—Patriotlina organizacija "Hons of America" naznanja, da bo vlnu«t v Philadelphljl Philadelphia, Pa. Industrijska depretija, ki je zadela to mesto in okolico Ju najobčut-najša od I. 1024, Hodi se, da j<* v mestu in okolici več kot Iftu,-ooo brezposelnih delavcev „ "Koliko stanu v. vašem hotelu posamezna soba dnevno?" "V prvem nadstropju 100 dinarjev, v vsakem nadaljnum 25 dinarjev manj." "Potem ml dajte eno v 5. nadstropju!" • ♦ • "Kaj neki pridu za govorečim filmom?" "Nemo gledišče.** M patolMw« mspméê a« á»la*r» « *r» \wku HlMis pr«4»MtlM »»♦•*#♦ U H »»litij« as »«Illa as 4* p* t mi)« p t ti ia#»ts« M« Ne kaiUjte! Dobite hitro BAravO« »roti i«*g«tavM, tryjal— kaliju. Uaterit« dhrj« 16—-tujt keAlj* s Btnnvia B«l«aaom. Priljubljen pri «n»Ur»h in otrodh U «• I let. Varno ta y»s»nn Val kkaraar ga ima. L Dvojna vclikoat. tU in i □ Sir Arthur Coaan Oojrl*: IZGUBLJENI SVET □ □ (THE LOST WORLD) Opičji glavar ga je sirovo odrinil stran in 7majal z glavo. To bila zadnja zavestna kretna, ki jo je naredil v svojem življenju. Počila je lord Johnova puftka, glavar se je zgrudil na tla, in v travi je obležal aamo capljajoč^ nerodni rdečkasti kup. "Streljajte naravnost v sredino! Streljajte, dragi, streljajte!" je klical moj tovariš. Kako čudna krvoločnost se skriva na dnu grča navadnega povprečnega človeka! Od rojstva nem dokaj usmiljen in večkrat mi je privabilo jok ranjenega zajca solze v oči. Zda) pa «*m bil naravnost žejen krvi. Bil sem prav dobre volje, ko sem izstrelil eno zdaj drugo puško, odpiral zatvor, ga zopet nabijal \n zopet zapiral ter obenem glasno kričal pa vriskal, pijan od neusmiljenosti ter morilske stra-Hti Povzročila sva s svojimi žtirimi puškami Krozovito opustošenje. Oba čuvaja, ki sta prijela Summerleeja, sta padla in profesor je ves zmeden taval sem in tja kakor vinjen človek in ni mogel razumeti, da je zopet prost. Gosta opičja množica je dirjala v besni zmedi okoli in se strme ozirala, ker ni vedela, odkod prihaja nenadna morilna burja in kaj pomeni. Vile so si roke, z njimi krilile po zraku, tulile In se »potikale čez ubite. Potem, kakor na povelje, je nenadno planila vsa cvileča čreda iskat zavetišča v drevesih in na mah izpraznila z obstreljeniml tovariši posejano poljano. Trenutek pozneje so ostali sredi jase ujetniki sami. ... Challengerjeva bistra glava je takoj razumela, kaj je treba storiti. Prijel je pod pazduho omamljenega Summerleeja in oba sta na vrat na nos stekla proti nama. Dva čuvaja sta planila za njima, a lord John je končal takoj z dvema streloma oba. Stekla sva prijateljema nasproti In vsakemu stisnila v roke nabiti puški. A Summerlee je popolnoma onemogel in komaj premikal noge. Medtem so se že opice opomogle po prvi strahoviti zmedi. Planile so skozi grmovje zopet k nama, da nam zaprejo pot. Challenger in Jaz sva Summerleeja prijela pod pazduho in stekla proč, med tem ko je branil lord .John naš umik in oddal strel po vsaki divjaški glavi, čim je na nas zarenča-la Iz grmovja. Šklepetajoče zverine so se za nami podile kako miljo aH še dalje. Potem so pričele polsgoma zaostajati, ker zadosti so spoznale našo moč in ni jih mikalo, da bi se nastavljale neusmiljenim puškam. Ustavili smo se, ko smo Naposled pritekli do taborišča, in se ozrli, a smo se prepričali, da smo ns samem. Tako se nam je zdelo, a vendar smo se motili. Cim smo s trnjem skrbno zaprli vhod v trdnjavo, drug drugemu stisnili roke in so upehani ¿grudili na tla poleg studenca, smo že začuli peketanje drvečih nog in na to milo, na-polglasno modelovanje onstran vhoda. Lord Rozton je planil takoj tja s puško v roki in odprl vrsta. Tam so.klečslc z obrazom na tleh štiri drobne rdeče poatave, preostali Indijanci, tresli so se od strahu pred nami in vendar prosili nafrga pokroviteljstva. Z izrazito kretnjo jo naredil eden od njih krog proti gozdovom okoli nas, da pove, kako so polni nevarnosti. Potem Je planil naprej, z rokami objel lord Johnove noge In na nje pritisnil obraz. "Pri svetem Jurju!" je zaklical lord John in si pričel v veliki zadregi vihati brke. / "Prosim vas, kaj pa naj počnemo zdaj s temi človečki? Vstani no, malež, kaj bi ml poljubove! škornje/' Summerlee, ki je čepel na tleh, si Je nabf-jal z ostanki tobaka svojo staro čedro iz rožnatega lesa. "Za zdaj smo se Jih vsekakor re-šili." je rekel. Vse ste nas iztrgali smrti iz krempljev. Pri moji veri, prav veliko ste opravili!" "Čudovitor je zakričal Challenger. "Čudovito! Ne samo midva osebno, temveč celo- Ko smo stopili y njegovo mu objema vejevje In ko kepa hladno senco, mi Je bilo ko da belega snega trepeta na kosu sem pod kupolo ogromne cerkve I mramorja v črnem zidu. kupna evropska znanost vam dolguje globoko hvaležnost za vase prizadevanje. U šojam si pri|>omniti, da i»i povzročila izguba profesorja Summerleeja in moja prav občutno vrzel v sodobni zgodovini zoologije. Naš mladi prijatelj in vi sta se res si je j »o izkazala." Prijazni očetovsld smehljaj mu je pri teh besedah kakor vedno razsvetil obraz, a zastopniki evropske znanosti bi bili najbrž nekam začudeni, če bi videli njenega izvoljenca in bodoče .upanje z razcefrano, nepočesano glavo, golimi prsi in v raztrgani obleki. Stiskal je med koleno pločevinosto konzervno škatlo in držal v roki izdaten kos avstralske mrzle bra-vine. Indijanec ga js pogledal in z žalostnim stokanjem zopet pokleknil ter objel lord Johnove noge. 'M i "Nič se ne boj, revše malo," je rekel lord John in mu pobožal obupano glavo. "Ne morem se privaditi vaši zunanjosti, Challenger, in, pri svetem Jurju, to ni noben čudež. Nehaj no, malež, tudi on je samo človek prav tak človek kakor mi vsi." "Prosim vas, siri" je zavpil profesor. "No, Challenger, to'Je pač vaša sreča, da izgledate ponekod drugače kakor navadni ljudje. Da ne bi bili tako slični opičjemu glavarju . . ." "Pri moji veri, lord John Rozton, vi si preveč dovolite." "No, to je vendar resnica." ' ¡''Prosim vas, sir, da govorite o čem drugem. Vaše opazke so neumestne in neumljive. Vprašanje je zdaj, kaj naj počnemo s temi Indijanci? ?o mojem bi jih najbolj kazalo spremiti domov,, Če bi le vedeli, kje imajo svoj dom." "S tem ne bo nobenih težkoč," sem pripomnil. "Živijo po jsmsh onkraj Sredinskega jezera." "Naš mladi prijatelj pozna, kje stanujejo; Mislim, da je to dokaj daleko odtod." "Dobrih dvajset milj," sem rekel. Summerlee je zastokal: "Kar se mene tiče, na noben način ne morem tja korakati. Zdaj pa slišim zopet one zverine, tulijo po naših sledovih." Res smo začuli, ko je to rekel, nekje daleč v globini mrkega gozda opičje šklepetajoče glasove. Tudi Indijanci so zopet plašno in žalostno zacvilili. "Odriniti moramo, in sicer čim prej!" je rekel lord John. "Pomagajte Summerleeju, mladenič moj. Indijanci bodo nesli prtljago. Tako, zdaj pa hajdlmo, preden nas opazijo." Manj kakor pol ure pozneje smo dospeli do grmovja in se skrili v znanem zavetišču. Ves dan smo čull razburjeno opičje kričanje blizu našega nekdanjega taborišča, a se vendar nI nobena prikazala blizu naa, tako da so se vsi begunci, rdeči in beli, lahko temeljito in dolgo naspali. Tudi jaz aem dremal zvečer, ko me je nekdo potegnil za rokav: zsgledsl sem Chsllengerjs, ki je klečsl poleg mene: "Vi zabeležite v svojem dnevniku vse dogodke in ga mislite pozneje objaviti, mr. Malone," mi je rekel svečano. "Tu sem ssmo kot dopisnik svojega lista," sem odgovoril. "Tako je. Culi ste seveda dokaj bedaste opazke, katere si je dovolil lord John Rozton In s katerimi je menda hotel namigniti, da obstoji neka ... neka sličnost..." "Da, čul sem." "Samo ob sebi Je umljivo, da bi bilo zame izredno žaljivo, če bi karkoli priobčili to podtikanje, če bi zašla v vaše poročilo o naših izkušnjah katerakoli tozadevna nepremišljena opazka." "Poročal bom samo čisto resnico." (Dalja prihodnjič.) In razumel sem, zakaj so psga-ni s ponosom ljubili in oboževsli I velikansko drevo. Okrog so bila polja zrelega žita. Daleč nekje so se risali robovi gozdov, belil se je Lim, se dvigale strme rebri in prav v [ozadju je bilo vidsti ogromno silhueto Komo; in ns njih soln-ca sijaj. R Zraven borovca zid. Približali smo se. Dobro sta ohranjeni dve vrsti lepih, pravilno te-sanih kamnov Tudi nekaj velikih plošč, podobnih onim s starih rimskih grobov, je tam. "Poglejmo napis," pravi eden od kmetov. I Na veliki, dva metra dolgi In| Junca?' petintrideset centimetrov široki plošči, stoji: "... v Kristusa verujejo." Potem tri dolge vrste pisanih črk. Zlahka Je brati "kralj" in besede "in nisem bil premagan." To je najbrže nad-grobnik. Katerega kralja? Odkod je prinešen? Cegave roke so klesale te besede? Molči črni bor, molči kamen, le poletje obsipa z vročim solncem gozdove In polja zrelega žfta. (Iz srbščine Tone Potokar.) Za kratek fes Quod licet Jovi, non Ucet bovi Pravdoelav Krivec, učenček klasične gimnazije, svojemu staremu očetu, ki je bil častnik: Slišiš, dedek, aH si dobil odlikovanje, ker si bil priden in miren?" "Ne, ne. Pall so mi ga zato, ker sem se hrabro tepeL" "No, viš, to pe že ni pravica! Kadar se jaz ravaam, dobim v šoli ukor." "Ljubi Pravdek, mar nisi nikoli slišal pregovora, ki pravi: Kar je za nunca, ni za • » » V potujočem muzeju "Ta velika lobanja je glava Julija Cezarja." "In komu je pripadala mala lobanja poleg?" Tudi Juliju Cezarju, ko je bil še mlad." • • • Pijanec 1 Zdravnik: Ali ae držite točno moje odredbe o maksimalni količini alkohola? —- Da. Sest kozarčkov dnev no. - Dovolil sem vam samo tri. — Že res, toda drugi zdravnik ml je dovolil tudi tri. v* • • "Pri nas . imamo samo uslužbence, ki so že dolgo let v službi. Stari Petrač n. pr. je pri nas osivel." "Ob, kar se tiče las, imamo pri nas Še vse druge zglede. Naša tipkarica je imela najprej pleve lase, potem črne in sedaj ima rdeče." V ZAMENI 23.1iARCA. < ali Na prodaj Imamo vačje število prostorov "Soft drink" a prodajo mahkih pij* v Manitowoc in Sheboygan Count*, cena je od 14*00 do »7,000. S« U-menja za ittdopja v Sheboy«arlu ali ca malo fans« v Sheboygan okraju Za pojasnila oglasite ae pri: Grasae—IVimborger Loan Co„ JdS© Kentucky Avenue, Sheboygan, Wis. NA PRODAJ ALI V NAJEM se odda grocerijsko trgovino in poslopje po zmerni ceni. Upra-šajte za pojasnila na: 2632 So. St. Louis Ave., Chicago, 111. (Mr.) PAINFUL CORNS Lessen lift Oat Sodnik: "Torej, ko ate vlomi-Človek IU v banko, ste ai najprej prisvo-čuti" da je nekaj temnega pred Ji» peresnik, vreden dva dinar* njim, kar ljubi, a ne more raz- J»- S kakšnim namenom ste po* Drairiča lioričič: OKOVANI BOR Limska dolina Je bila del nekdanje RaAke, kos zemlje, ki je radi Ktarih naselbin in narodnostno svojfvrstnosti prebival-rev bil akoro največji njen ponos. To je predel, kjer *o se Srbi najin »I j rjrodaj naselili in kjer so bili položeni prvi temelji srbski srednjeveški drlavi. Zato je limska dolina bila ena <*l onn-tinjih pokrajin države Nemanjlčev, ki je skozi več stoletij vršila veliko nalogo državnega, |Mj|iUčnega, ekonomskega in kulturnega razvoja. Zato je po limaki dolini toliko sporni, nov na državo NVmanjičrv, bodla! v pearni ali v legendi, v Ustnih Izročilih in v ostankih mati rijalrn* kulture. Vse t«> je *<• živo in sveže, ko da je nemanji-<»ka država včeraj projtadla, k > da NUŽenjatvo ni bilo dolgo celih jH-tato let in ko da vac to ni skozi stoletja izročilo pozabi spomine na pretekloat. Ko človek hodi skozi dolino I.ima. občuti, kako teika u*o-da je ladela naš narod, 'ko ao Turki vdrli na Balkan, orla stoletja (»odirali in v bolni suženjski jen-m kovali narod, in kar je bilo najhuje, ga svojim odtujeval! in is krvnih bratov vzgajali krvnike. % Najbolj boli to surovo suženjstvo, če Človek razgleduje razvaline po limski dolini. Od njenega začetka, od Plava in Guai-nja, po bregovih te najdaljše reke v Sandžaku; po gozdovih, po poljih, po hribih, na pečinah, povsod sama razdejanja samo-stanov, prenočevališč, cerkva, dvorcev. Najbrže zato, ker so ti kraji bili srce države Nemanijičev, a jim je bil a prihodom Turkov od ummIc zadan težek udarec. Raz-di jana je bila ta zemlja in njegova duša ae izživlja v globokih M>ominih. Na kamen je navezana ta du-na limske bregove, na gozd, na zidov je, in kamor pridete, Nam kažejo cerkvice, |>orušene stene, prazne marmornate aar aofage v razvaljenih cerkvah, nudijo vam bogvekje najdeno, s roko pisano knjigo; povedejo vas h kamenu z vklesanim napisom, a prstom vam kažejo na skalo in pet'i no, kjer so puatl-njaki in avrtniki živeli ali jetn!-ki mrli za avobodo. Tak<» se človek v teh krajih posuti ko v ozračju zgodovine, t-puminov in ae ne more tznebiU vsega preteklega, kar ga obkroža. Ko je za zadnje vojske slikar Ljuba Ivanovič prihajal v Bera-ne in ko je par kmetov iz Azan, vaai na desnem bregu Lima med brati, in ko mrtviči oko z dolgim napisom, ga zaboli glava in v srcu kolne zob časa, ki nam je skrli toliko skrivnosti. Morda je napis vzet iz kake listine, morda je bil kje nad vratmi vklesan. Kdo bi vedel? Kopiral sem napis, da bi ga poslal na univerzo, Ivanovič pa je risal borovec. Tudi temelj velikega krstil noga kamena so mi pokazali. Dobro je ohranjen, kakor tudi sveta miza i^ te sa nega kamena. Naš stari borovec ei oglejte," mi reče Star kmet, "ki so ga še Ozriniči zasadili." Deblo ima šest metrov v obsegu, a visok je botovec toliko, da zakriva cel gorzki greben na horizontu. Ves je vkovan v že-lezje. Turških sekir so ga ho* teli rešiti in so stoletja zabijali žeblje vanj. Danea je za dva človeka visoko ves v žebljih. Takoj ko je nov lub prekril zabite žeblje, so Azanci šli in zabijali nove, tak r. Imamo tudi nekaj farm blizo mesta, malih in velikih, na prodaj. Moderno vrejena 6 sobna hiša in en aker zemlje v Warwood, W. Va. Se zamenja za poslopje v mestu. Kakoršnakoli pojasnila želite, pišite nam: 8ENEML NOME CONSTRUCTION COMPANY 312-3-4 City Bank Bldf. Youngstown, Ohio For pyorrhea ■ ■ ■ For prevention against gum infection* QM Zoaite, i the BCW powerful antiseptic. Also guards against coughs and carious dia-of Youth 1o Age li.il i I'lNhll WI S \ . • '•:,(! i IIMI Hi Ml famous tbe world over Pinaud's Shanjpoo Leaves your hair lustrous, healthy, and not too dry! fcrfreeumpUtoPtnauJ.DqH At no £ it &, New York Ali ste naročeni na dnevnik "Progveto"? Podpirajte svoj Bat! , MTHAT LITTLE CAIWE" t»k | ii-— M ortl " ««tars rt COMtrtO of P' L - Loh6 «H m buvfv Sulncs ga koplje v zlatu. fcvatt HocD A RofAi „ 11? . \H6PP* . ©p Vou to G*X ONC P umen mg OHlt- Mwrf.vtfl* ulfeMC G