POHVALE IN NAGRADE TERITORIALCEM - Mnogi Dolenjci, zaslužni za uspehe na področju teritorialne obrambe in družbene samozaščite, so prejeli plakete, pohvale in SREČANJE JUBILANTOV - PRVOBORCEV - Minuli četrtek so se v hotelu v Novem Št. 51(1741) Leto XXXIII NOVO MESTO četrtek, 23. decembra 1982 Cena: 12 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI Yl) ISSN 0416-2242 Petindvajset let šolskega centra v Krškem Govoril Stane Nunčič V petek, 17. decembra, so v Srednji šoli kovinarske in elektro usmeritve v Krškem praznovali pomemben jubilej - petindvajsetletnico šolskega centra. Šolsko športno društvo je ob tej priložnosti pripravilo več športnih prireditev (podrobneje na športni strani). Glavna slovesnost je bila v Delavskem domu Edvarda Kardelja v Krškem. Prireditev je odprl oktet Boštanjski fantje. Slavnostni govornik je bil Stane Nunčič, predsednik ZZB Krško, ki je bil prvi ravnatelj. Tov. Nunčič je orisal vrsto problemov, s katerimi so se tedaj ubadali in s katerimi se ubadamo še danes. V kulturnem programu so sodelovali dijaki z ritmičnimi točkami in recitacijami. Sodelovali so še Boštanjski fantje in zabavna skupina godbe na pihala tovarne „Djuro Salaj" Krško. a. AJSTER DEDEK MRAZ NA NOVOMEŠKEM GLAVNEM TRGU Novoletni živžav za vse otroke bo 27., 28. in 29. decembra °d 17. do 19. ure na novomeškem Glavnem trgu. Prireditev bo obiskal dedek Mraz s spremstvom. Otroci, pripeljite svoje starše! Dolenjski razgledi Povabilo k sodelovanju Tej številki Dolenjskega lista prilagamo Dolenjske razglede, tretjo in zadnjo letošnjo številko publicistično-literarne priloge, ki prinaša prispevke 26 avtorjev. Med drugim lahko v nji preberete intervju s kiparjem Jožetem vrščajcm, jubilejni zapis o orga-[Ustu in skladatelju Ignaciju Hladniku, čigar 50-letnico smrti smo počastili letos zelo skrom-n°, zapis o ,,pozabljenem" Pesniku Evgenu Cestniku hkrati z izborom njegovih pesmi, kate-tim se pridružujejo pesmi in Pfoza številnih drugih literatov, Ki zivc in delajo v naši regiji. Za likovno opremo je tokrat poskrbel Jože Matkovič, čigar gra-P e so posejane po vsej številki. Recenzija knjige o dolenjskih jtilinarjih in žagarjih v dolini Rike, prikaz knjige o etnografskih filmih, jubilejni zapis o kiparju Juliju Papiču ob njegovi sedemdesetletnici in nadaljeva-nJe Gradiva za dolenjski biografski leksikon zaključujejo zadnjo •etošnjo številko Dolenjskih razgledov'. Ponovno vabimo vse, ki se ukvarjate z besednim ustvarjanjem, da sodelujete z nami. Pr-■spevke za februarsko številko Pošljite do 31. januarja 1983 na naslov: Uredništvo Dol. lista, Glavni trg 7, Novo mesto, s gnpisom ZA DOLENJSKE RAZGLEDE. • KVi- Ml V drugi polovici tedna bo Prevladovalo nestalno in hladnejše vreme z občasnimi padavicami, deloma kot dež, deloma kot sneg. priznanja fpoto: J. ra vi m J Priznanja ob,dnevu JLA Izročena priznanja in pohvale za delo v teritorialni obrambi, SLO in družbeni samozaščiti V počastitev dneva oboroženih sil je bilo 17. decembra v veliki dvorani Ljubljanske banke v Novem mestu posvetovanje, ki so ga sklicali predsednik pokrajinskega odbora Ludkvik Golob, predsednik pokrajinskega komiteja za SLO in DS, komandant TO pokrajine in predsednik skupščine občine Novo mesto. Na posvetovanju so ocenili obrambno pripravljenost in politično stanje v pokrajini. Ob tej priložnosti je podelil komandant TO Slovenije in komandant TO Dolenjske priznanja in pohvale za dosežene uspehe pri delu v teritorialni obrambi. Za izredne uspehe pri izvrševanju nalog, urjenju in vzgoji, krepitvi bratstva in enotnosti ter bojni pripravljenosti so pohvale prejeli: Milan Trevnikar iz Metlike, Janez Dragoš iz Črnomlja, enote TO Semič, Novo mesto in KS Črnomelj. V tekmovanju „Izbiramo najboljšo enoto in štab TO" so prehodne zastavice prejeli: II. bataljon bri- k •k * ★ k k k k jr. jg gade Milan Majcen, občinski štab TO Novo mesto in enota TO za posebne namene Trebnje. Franc Medle iz Novega mesta in Anton Vraničar iz Črnomlja sta prejela pohvali komande TO Slovenije, predsedstvo SFRJ pa je odlikovalo Slavka Marinkoviča iz Novega mesta z redom zaslug za vojaške zasluge z zlatimi meči. Na slovesnosti so podelili tudi priznanja SLO. Republiško priznanje SLO je prejel Janez Bukovec, plaketo SLO dolenjske pa Elma - Čatež, osnovna šola Vinica in Brane Suhy. Na koncu so podelili priznanja pokrajinskega odbora SLO, ki so ga prejeli: komite za SLO in DS krajevne skupnosti Hinje, krajevna skupnost Šentrupert, Milan Vajda, Milena Zalar, Slavko Grahek, Ciril Jarnovič, Mirko Bilbija in Rudi Skobe. Kulturni program, posvečen dnevu JLA, so pripravi h mladi kulturniki osnovne šole „Katja Rupena". j. p. I ¥ ¥ ¥ * ♦ I ¥ ¥ ¥ ¥- ¥ ¥ ¥ ¥ ¥, S ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ I i ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ i i * * Sprejemljiva le rešitev, ki ji bo Slovenija kos Marjana Orožna so v IMV seznanili z osnutkom sanacijskega načrta — Težave razgrnila tudi Labod in Krka Povsem razumljivo je, da so v pogovoru s predsednikom republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Matjanom Orožnom, ki je v ponedeljek obiskal IMV, Labod in Tovarno zdravil Krka v novomeški občini, predstavniki teh delovnih organizacij razgrnili premnoge probleme, s katerimi se srečujejo pri uresničevanju proizvodnih načrtov. V Industriji motornih vozil, ki je kljub zaustavljanju izgube še vedno eden največjih gospodarskih bolnikov v republiki, so seveda največ govorili o sedanjem konceptu sanacijskega programa, ki ni ne prvi ne idealen. Ob tem tako ostaja dejstvo, da je trenutno sprejemljiv le tak, ki ga bo slovenska družba denarno zmogla. Kljub velikim naporom tega 5. 640-članskega kolektiva (v zadnjem času se je število delavcev zmanjšalo za nekaj sto) pa ni skoraj nikakršnih možnosti, da bi IMV prej kot po' dveh letih spet lahko posloval brez izgube. Nakopičilo se je preveč problemov, nizajo pa se še novi od cen, deviz itd. Zaradi izgube pa se z IMV tudi nihče noče povezovati. Med sanacijske ukrepe sodi tudi nova samoupravna organiziranost, ki jo pripravljajo (sčasoma naj bi bil to SOZD s štirimi delovnimi organizacijami) in ki bo prispevala k trdnejši in jasnejši dohodkovni povezanosti OBISK V IMV - V ponedeljek se je mudil na obisku v novomeški občini predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Marjan Orožen. Obiskal je IMV, kjer si je ogledal tudi proizvodnjo v Tovarni avtomobilov, ter Labod in Tovarno zdravil Krka. V IMV postopoma brez izgube? Glavne iztočnice sanacijskega programa IMV in bodočcf samoupravno organiziranost veterinarske službe na Dolenjskem so obravnavali delegati skupščine skupnosti štirih dolenjskih občin Prvotno naj bi bila seja, na kateri bi delegati skupščine skupnosti štirih dolenjskih občin pod osrednjo točko razpravljali o sanacijskem programu novomeške Industrije motornih vozil, že oktobra; zaradi zamude pri izdelavi sanacijskega programa so jo sklicali za prejšnji četrtek v Metliki, izkazalo pa se je, da bi sejo, kar se tiče IMV, lahko prestavili še za mesec dni ali kaj, kajti okoli sanacijskega programa je še zmeraj veliko neznank. Tako delegatom ni preostalo drugega, kot da so prisluhnili Božu Kočevarju, članu začasnega kolek- EDNIŠTVO V GOSTEH Novinarji Dolenjskega lista smo se za konec leta namenili Mežiško občino na obisk v krajevno skupnost j PEČICE | v | Krajane vabimo na pogovor, ki bo v torek, 28. decembra, ob 16. S S, Ur* v prostorih nekdanje osnovne šole Pečice. _ j tivnega vodstva IMV, ki je najprej opisal, kako bo po novem letu samoupravno sestavljena IMV: preobrazila se bo v sozd z dvema proizvodnima in dvema enovitima organizacijama skupnega pomena, od tod naprej pa v številne tozde. Taka organiziranost naj bi omogočila uspešno izvedbo sanacijskega programa, ki bo obsegal proizvodnjo avtomobilov, prikolic in t. i. investicijske programe. Kar zadeva proizvodnjo avtov, so možne tri inačice. IMV in Renault se zavzemata za tretjo, ki je v glavnem enaka prvi, le da ne vključuje dela v težki presernici. Za slednjo bi morali izdelati poseben proizvodni program, glede vozil pa naj bi po prvi in tretji inačici ostali pri R 4 (do leta 1986), zlagoma opustili R 18 in nadaljevali z R 9, se v drugi polovici tega desetletja zvečine preusmerili na R x, ob tem pa izdelovali tudi dostavna in gospodarska vozila. • IMV in Renault se ne ogrevata za drugo, t. i. Cimos inačico, ki bi bila sanacijsko resda najcenejša, a bi bila po besedah B. Kočevarja hkrati tudi pogreb IMV, saj ne bi več izdelovali avtov, temveč le raznovrstne dele za vozila. Vzporedno naj bi tekla proizvodnja vitalnih delov za vozila IMV in Renaulta (npr. homokinetičnih znotraj IMV. Veliko je bilo v zadnjem času narejenega tudi ria področju temeljitega informiranja delavcev, kar je bilo nujno, če hočejo vse delavce zares pritegniti k izpolnjevanju planov. Ob tem seveda nihče ni mogel mimo osebnih dohodkov. Kajti kar 51 odstotkov delavcev v IMV prejema z zakonom zajamčeni osebni dohodek in v takem položaju je še sreča, da imajo veliko pol-kmetov, ki jim osebni dohodek ni edini -vir preživljanja. Kako spremeniti to dejansko nemogočo situacijo? V IMV pripravljajo nov pravilnik o nagrajevanju, ki pa problema nizkih osebnih dohodkov seveda ne bo mogel zares rešiti, dokler bo IMV posloval z izgubo. V Labodu, po velikosti drugi slovenski tekstilni tovarni, ki v sestih tozdih zaposluje 1923 delavcev, je predsednika slovenskih sindikatov zanimalo predvsem, kakšna so dohodkovna razmerja med tozdi pa delitev po delu. Podatki kažejo, da v Labodu prva stvar niso osebni dohodki, saj zaostajajo za poprečnimi v gospodarstvu na ravni republike; kljub temu pa labodovci veliko de-narja namenjajo za akumulacijo, tako bodo v bodoče lahko planirali še smelejše, četudi imajo- težave s kakovostjo tkanin. Na račun take usmeritve jpedo letošnji poslovni rezultati, kaze, da bodo zastavljene načrte uresničili. Po besedah Marjana Orožna je prava pot k ustalitvi gospodarstva ravno ta, ki jo ubirajo v Labodu. Važna je (Nadaljevanje na 2. strani) zglobov), pri sanaciji prikoličarske proizvodnje pa bo treba težiti, da bi nadoknadili zamujeno v razvojnem in tehnološkem oziru (spodbudno (Nadaljevanje na 2. strani) Bršl inska tovarna začne 10. januarja Tovarna steklene izolacijske volne nared Poročali smo, da je bila otvoritev Krkine tovarne steklenih izolacijskih vlaken od 25. novembra preložena zaradi nezago-tovljene dobave plina, potrebnega za nemoteno proizvodnjo. Težave s plinom so zdaj urejene in tovarna v Bršljinu začne s poizkusno proizvodnjo 10. januarja 1983. Istrabenz, ki Krko oskrbuje z gorivi, že polni plinske rezervoarje, preizkusi s tekočim naftnim plinom pa so bili v tovarni tudi že opravljeni. Ker je tovarna steklene izolacijske volne velikega pomena v prihranku energije, ki iz družbenih in zasebnih poslopij zdaj uhaja v zrak, je nemotena proizvodnja pomembna za širšo družbeno skupnost. Vsekakor pa se bo zamuda šestih tednov poznala. Nevidna fronta Ob dnevu JLA — Suverenost neke države ni ogrožena samo od sovražnikove vojaške moči b psihološki-propagandnim delovanjem v miru bi sovražnik rad vnesel nemir med občane, dvome in nezaupanje v družbeni sistem države, poglobil nasprotja med posameznimi političnimi strukturami družbe, razbil bratstvo in enotnost med narodi in narodnostmi države in tako onemogočil, da uresničijo svojo enakopravnost. Na nevidni fronti psihološko-propagandne vojne sovražnik podpihuje verske, nacionalne in jezikovne spopade in spore, povzroča politične krize, demonstracije, upore itd., da bi novo stanje, ki bi s tem nastalo, izkoristil za svoje cilje. Tako nekako se glasi označba tako imenovane specialne vojne med državami ali blokovskimi sistemi, vojne, ki ne pozna podpisa premirja; spopada, ki poteka ne glede na še tako prijazno mahanje s cvetočimi oljčnimi vejicami. V takšno strategijo in taktiko zunanjega sovražnika se skladno vključuje tudi propagandna dejavnost notranjega sovražnika, ki mu je pogosto namenjena posebna vloga ..embrionalnega odporniškega gibanja", ,,zatirane manjšine" itd. Našteli bi lahko še številne druge sfere, ki si jih sovražnik prizadeva napasti,: Neposredni cilj psihološko-pro-pagandnega spopada ni fizično uničenje človeka, temveč ustvarjanje določenega psihološkega stanja— zmede, razdražljivosti, dezo-rientacije, panike, sumničenja, splošnega in ideološkega najdenja človekove duševnosti. Sodoben človek skuša v nenehnem pomanjkanju časa čim smotrneje spremljati dogajanja okoli sebe, v svoji ustvarjalni radovednosti je vse bolj odvisen od kratke novice, pisane, televizijske, radijske, ustne, „zaupne" itd. In ravno novica (informacija) je osnovno strelivo topov specialnega bojevanja. Svet je s komunikacijskimi sistemi in omrežji prepreden tako na gosto, da je sleherna informacija dostopna tako rekoč slehernemu človeku, poleg tega pa se demokratične države in med njimi tudi Jugoslavija pretoku informacij in povezavam s svetom odpirajo in ne zapirajo. Glede na tako objektivno stanje v splošnem obveščanju je priložnosti za take in drugačne resnice več kot dovolj, poleg teh pa so v orožarni protagonistov specialne vojne tudi druga orožja, na primer letaki, parole, pamfleti, anonimna pisma in podobna obvestila, ki (pod)zavestno vplivajo na človekovo mnenje in pojmovanje, na njegova stališča in odločitve. Sovražnik svoje propagande ne razgrinja vselej „črno— belo". Zaradi čim popolnejšega razdiralnega učinka informacija žonglira tudi s polresnicami, poudarjanjem nebistvenih reči, napihovanjem napak, napačnim razlaganjem dogodkov in seveda z izmišljotinami. Seveda je jasno, da se sicer nenehna psihološko-propagandna vojna ob zapletenih razmerah v neki državi še okrepi. M. BAUER mestu srečali prvoborci-jubilanti, novomeške občine ki so v letošnjem letu praznovali 60, 65,70,75 in 80-letnico rojstva. Jubilantom je današnje uspehe in težave občine predstavil predsednik občinske skupščine Uroš Dular, kulturni program pa so pripravili dijaki Centra za usmeijeno izobraževanje in Glasbene šole „Maijana Kozine“. Od trideset vabljenih seje srečanja udeležilo le deset jubilantov: (na sliki od leve proti desni) dr. Milan Gorenc, Rihard Romih, Dragica Rome, Franc Vrhovšek, Jože Kos, Branko Suhy, Filip Tekavec, Vinko Eržen, Dušan Dodik. (Foto: J. Pavlin) Ljubljansko pismo Nezasluženi milijoni ostajajo v žepih Gopodarska, socialna pa tudi politična škoda Že leta na vseh koncih in krajih poslušamo pripovedi, kako si nekateri ljudje na lahek način polnijo žepe na račun družbene lastnine, vendar takšnemu početju nihče ne stopi na prste. Kritika vre, manjka pa odgovor na bistveno vprašanje: kdo je resnično kriv in neodgovoren za to, da že več kot deset let ne moremo rešiti tega ne tako zapletenega vprašanja, in zakaj ne spodsekamo korenin, iz katerih .rastejo" naši novi bogataši? Že davno vemo, da je prodaja in preprodaja gradbenega zemljišča in zgradb vir špekulacij, bogatenja in privatizacije družbene lastnine. Zlasti v primorskem pasu, turističnih naseljih, okrog velikih mest imajo nerodna zemljišča izredno visoko ceno zaradi velikih družbenih naložb v gradnjo cest, vodovoda ipd. Tako povečana cena zemljišča - renta se v največ primerih zliva v žepe posameznikov in tako nastajajo novi in novi milijonarji. Že Titovo pismo (septembra 1972) je zato vsebovalo odločno zahtevo, da je treba čimprej z zakoni obdavčiti dohodke, ki si jih kdo pridobi s prodajo zemlje in nepremičnin, s prilaščanjem rente, ki je rezultat družbenih naložb. Akcije pa ni bilo. Tudi predsedstvo ZKJ je v sklepih 14 mesecev zatem ponovno poudarilo, da je treba regulirati obdavčenje dohodka, pridobljenega s prodajo zemlje, nepremičnin, prilaščanjem rente. In spet - nič. Na 10. kongresu ZKJ so to zahtevo uvrstili med „nujne“ zadeve. Delegati enajstega kongresa ZKJ so junija 1978 v resoluciji ponovno poudarili, da je treba čimprej izdelati sistem zbiranja in namenske uporabe dohodkov, ki so rezultat posebnih ugodnosti... Na to nalogo so ponovno opozorili na 12. kongresu ZKJ in o tem spet veliko govorimo zdaj. Tudi če so kje že sprejeli kakšen podoben predpis, ga ne uresničujejo. Zakaj? Odgovor ni enostaven. Jasno je samo, da za takšno delo nimamo usposobljenih služb, kljub tolikemu uradništvu, ponekod pa te službe raje zamižijo na obe očesi, kot da bi se zamerile temu ali onemu krajevnemu veljaku. Lahko samo upamo, da ne bomo več čakali na nove resolucije in nova opozorila. Na to nas je spomnila tudi 3. seja CK ZKJ. Očitno bo treba zastaviti vprašanje (ne)odgovornosti tistih, ki so pustili odprta vrata za privatizacijo rente. Točno vemo, kdo v naši družbi je dolžan pripraviti takšne predpise, kdo jih mora sprejeti in kdo jih mora uresničevati. Vemo pa tudi, kdo mora poklicati na odgovor in zamenjati tiste, ki ne opravljajo svojih dolžnosti, za katere so dobro plačani. Nedvomno ni več sporna odločitev, naj dobrine družbenih naložb in splošnega razvoja uživajo tudi ljudje iz krajev, ki ne doživljajo naglega napredka -razumljivo, če so te dobrine tudi rezultat njihovega prispevka in dela. Toda to je eno! Druga stvar pa je, če rento, ki je izključni rezultat velikih družbenih naložb, spravljajo v svoj žep posamezniki, ki tako na lahek način pridejo do precejšnjega bogastva, namesto da bi jo za splošne družbene potrebe zbirali z davkom in drugimi ukrepi. Obdavčevanje ekstra dohodka pa še malo ne pomeni, da bi bilo treba izenačiti dohodke posameznih panog, kar je tudi sicer praktično nemogoče. Se manj bi takšno obdavčevanje smelo nespodbudno vplivati na delo. Reševanja vprašanj v zvezi z obdavčevanjem rente, ekstra dohodka in drugih oblik pridobit-ništva ni več mogoče odlagati, saj ti pojavi povzročajo občutno ekonomsko, socialno pa tudi politično škodo. * VINKO BLATNIK' VIMV postopoma... (Nadaljevanje s 1. strani) je, da so že dosegli nekaj vidnih uspehov z novo prikolico). Pri proizvodnji prikolic naj bi v IMV delali brez izgube 1984, pri avtomobilih pa dve leti kasneje. Ob tem podatku in glavnih iztočnicah sanacijskega programa so delegati ugotavljali, da je še vrsta neznank, bodisi ekonomskega, kadrovskega, tehnološkega ah lokacijskega značaja. Ni znano, kakšni bodo dohodkovni in razvojni odnosi v sozdu, ob grozeči nelikvidnosti IMV se zastavlja vprašanje, kdo bo pokril dozdajšnjo in tisto izgubo, ki jo napovedujejo za 1983. Ob tolikšnih nejasnostih delegati iz razprave na četrtkovi seji kajpak niso mogli izoblikovati nikakršnih sklepov, veliko pa najbrž pomeni že predlog, ki so ga naslovili na izvršne svete skupščin vseh štirih občin: v teh naj bi poslej enako obravnavali vprašanje osebnih dohodkov iemvejevih delavcev, saj je, po besedah nekega delegata, kot pribito, da ne bo mogoče uspešno izpeljati še Tako izvrstnega sanacijskega programa, ako bo nad polovica delavcev prejemala le zajamčen ali celo nižji osebni dohodek. Preden so razpravljali in sprejeli delovni’ program komisij, ki delujejo na ravni skupnosti dolenjskih občin, so delegati obravnavali tudi zaplete okoli bodoče samoupravne organiziranosti veterinarske dejavnosti na Dolenjskem. Enotno stališče je, da morajo odgovorni v Dolenjskem veterinarskem zavodu do konca januaija postoriti vse potrebno, da bo ta dejavnost še učinkovitejše služila svojemu namenu, pri čemer mora biti samoupravna razvejenost racionalna, zapostavljena pa ne sme biti niti pospeševalna dejavnost. D. RUSTJA Prvo: živ stik z ljudmi Socialistična zveza v Črnomlju o preteklem in prihodnjem delu - Organizacija mora biti zares frontna „Ni dovolj, da le govorimo, da je SZDL frontna organizacija, ampak moramo doseči, da bo to dejansko postala po svoji vsebini," je kritično poudaril na letni programski seji črnomaljske občinske konference SZDL, ki je bila pretekli petek, njen sekretar Mladen Radojčič. Ko so pregledovali delo v iztekajočem se letu, so ugotovili, da so bila načrtovanja dosežena le polovično. Za naslednje leto pa sije OK ZSDL kot prednostne naloge zadala spodbujanje varčevanja pri občinah, zagotavljanje osnovne preskrbe prebivalstva, uveljavljanje vloge občanov pri gospodarjenju s stanovanji, zagotavljanje socialne varnosti, obli- OB LIKO VAN JE ZA DELO S TABORNIKI V soboto je bua v Kopru 4. seja republiške konference Zveze tabornikov Slovenije, ki so jo namenili predvsem delu odredov. V slavnostnem uvodnem delu konference je sodeloval tudi Franc Šetinc, predsednik RK SZDL Slovenije, ki je posebej poudaril izredno pomembno vzgojno stran vsestranskega udejstvovanja tabornikov. Najzaslužnejšim taborniškim delavcem in organizatorjem je ob tej priložnosti podelil 14 visokih državnih odlikovanj. Za tridesetletno požrtvovalno in uspešno delo v taborniški organizaciji v okviru občine, republike in zveze je prejel red republike z bronastim tudi Marjan Moškon, predsednik kluba Strela iz novo- venoem meškega Odreda gorjanskih tabornikov. Ribnica: sprejem za novinarje ob 22. decembru Ob dnevu JLA so ribniški garnizon obiskali novinarji slovenskih redakcij — Najboljša enota Miroslava Iliča Ob letošnjem prazniku naših oboroženih sil je poveljstvo ljubljanske armadne oblasti v Ribnici organizi- 1 ralo sprejem za novinarje slovenskih redakcij in dopisnike jugoslovanskih časnikov iz Slovenije. Med večurnim obiskom v Ribnici so si novinarji ogledali razstavo „Tovariš Tito med pripadniki ljubljanske armadne oblasti", obiskali pa so tudi kasarno narodnega heroja Mirka Bračiča v Ribnici. Po otvoritvi razstave, na kateri je predstavljenih 125 fotografij o Titovih obiskih pri vojakih ljubljanske armadne oblasti, je govoril generalpodpolkovnik Branko Jerkič, komandant LJAO. Med drugim je posebej podčrtal, da se tudi vojaki v ključujejo v prizadevanja za stabilizacijo, ne da bi bila s tem okrnjena njihova izvežbanost in bojna pripravljenost. Na sprejemu za novinarje sta govorila tudi general podpolkovnik Miha Petrič, komandant republiškega štaba TO in predsednik ribniške občinske skupščine, Stanko Rus, ki je pohvalil sodelovanje vojakov in ribniških krajanov. Predstavniki „sedme sile" so obiskali tudi enoto Miroslava Iliča, ki je bila v tem letu proglašena kot najboljša v UAO. Med drugim je Ilič navedel podatek, da so vojaki njegove enote sodelovali pri gradnji vodovodov, cest in drugih objektov in za to porabili 30 tisoč delovnih ur. kovanje in sprejemanje sprememb planov ter urejanje odnosov na področju splošne in skupne porabe ob zmanjšanem razpoložljivem dohodku. Drago Benčina, član predsedstva republiške konference SZDL, je ob tem dejal, da bi morali biti v poročilu o delu v preteklem letu bolj konkretni in posredni, saj bo le tako SZDL kot frontna organizacija imela večji vpliv. „Prav tako se mora socialistična zveza poglabljati v probleme gospodarstva in druge oblike življenja in dela, od katerih je odvisno delovno ljudstvo v občini. Volitve, proslave, referendumi so le tradicionalne naloge te organizacije, ki ne morejo in ne smejo zadoščati," je menil tov. Benčina. „Pozitivno je, da je socialistična zveza nadaljevala usmerjenost, ki je bila sprejeta pred leti, ko so se vsi nosilci razvoja zavezali, da se nerazvite krajevne skupnosti približajo razvitim," je poudaril Mirko Jelenič, fredsednik medobčinskega sveta ZDL za Dolenjsko. „Zeleno luč razvoja je odprl tudi nedavni referendum, velik del zaslug za njegov uspeh pa ima prav socialistična zveza," je dodal. M. BEZEK Sprejemljiva... (Nadaljevanje s 1. strani) odločitev, da ne boš zajemal s preveliko žlico iz manjhne sklede, temveč težil k razvoju, ki bo v skladu s tistim, kar lahko ustvariš sam, v pomoč pa ti mora biti širše dohodkovno povezovanje z dobavitelji repromateriala. Pri slednjem tudi labodovci še niso postorili vsega, to je ena od nalog, ki jih še čaka, hkrati pa se bodo trudili tudi za izpopolnjevanje sistema za delitev osebnih dohodkov, pri čemer ne bodo zapostavljali vključevanje zakonskih določil o minulem delu. Beseda je tekla še o marsičem, med drugim so predstavniki Laboda izrazili tudi bojazen, da z novim delovnim časom, ki ga bodo uvedli po novem letu, ne bodo nič prihranili pri elektriki, verjetnejši pa bo padec produktivnosti. Še tako prizadevni delavci pa na zastarelih strojih ne morejo narediti več kot do zdaj. In plan za prihodnje leto? Čeprav m še nič dokončnega, s kolikšnim odstotkom deviz bodo lahko razpolagali, so plan sicer izdelali, a razmišljajo, ali ne bi bilo najboljše, ako bi pripravili še enega. V Krki so v pogovoru z Marjanom Orožnom obravnavali predvsem sestavo plana za prihodnje leto. Sicer so ga že pripravili, a ker ni poznan devizni položaj, ga ne morejo sprejeti, saj je vprašanje, če bo dovolj stvaren. Opozorili so tudi na dejstvo, da zaradi pomanjkanja plina ni mogoče začeti s proizvodnjo izolacijskih materialov. Z. UNDIČ-DRAGAŠ D. RUSTJA Še bolj spodbuditi izvoznike Medobčinski svet Zveze sindikatov za Posavje o gospodarjenju in o izvozu „Delovne organizacije bi morale imeti v internih aktih opredeljeno, kaj je to poslovanje z motnjami. Služba družbenega knjigovodstva si bo skupaj z družbenim pravobranilcem samoupravljanja prizadevala, da bomo to dosegli, kajti tako bo že v,intemih aktih prižgana zelena luč za ukrepanje," je med drugim'dejal direktor podružnice SDK v Krškem Stane Kunej na seji medobčinskega sveta zveze sindikatov v Krškem 14. decembra. Opozoril je, da so močno porasle obresti na posojila, precejšnja zadolženost in težave z likvidnostjo pa so za nekatere že zelo pogosti pojavi. Na žiro računih, predvsem v kmetijstvu in gradbeništvu, ni denarja, zato je precej težav v vračanjem sredstev. Neredki so kolektivi, ki se boje prijaviti kršitelja zakona za zavarovanje plačil (ti so predvsem iz drugih republik!), da ne bi imeli prihodnjič težave z določenim re-promaterialom. V letošnjem tri-četrtletju so splavali iz izgube v čateških Termah, kar je razveseljivo ob znanem podatku, da je osem ozdov v tem času v Posavju ,.pridelalo" 111,8 milijona dinarjev izgu- (Iz zadnjega Pavlihe) Vidiš. Miha, kakšen razvoj smo dosegli: na tej sliki iz leta 49 smo stali v vrstah za milo, danes pa za pralne praške. ‘mi bt. Nekrite odhodke imajo občinske zdravstvene skupnosti v Brežicah, Krškem in Sevnici, izobraževalna, kulturna in telesnokultuma skupnost v Krškem ter sevniška skupnost za zaposlovanje. ..Posebno pozornost je treba posvetiti tistim, ki so kljub izgubi izplačevali večje osebne dohodke. Oba tozda' sevniškega Stiilesa sta se našla celo na republiški listi prekoračiteljev," je opozoril predsednik medobčinskega sveta ZSS Jože Peterkoč. Menil je, da je v prvih treh mesecih prihodnjega leta pričakovati še težji položaj. Kadrovske službe in kadroviki pa doslej niso pomagali osnovnim organizacijam sindikata pri izdelavi lastne analize razmer pri zaposlovanju, na osnovi kvalitetnega gradiva strokovne službe občinskih skupnosti za zaposlovanje. Precejšnjo zaskrbljenost povzroča zmanjševanje deleža prihodkov, doseženih na tujem trgu, v celotnem prihodku. Če bi še zmanjšali obseg samoupravnega odločanja o ustvarjenem deviznem prihodku, bi se ekonomski interes izvoznikov še zmanjšal. Po podatkih medobčinske gospodarske zbornice je bilo pokritje uvoza z izvozom v Posavju 92-odstotno. Kljub temu da je precej objektivnih težav, pa bi morali mnogo več storiti za povečanje izvoza. P. PERC SPOSOJENO TRNJE Ni točno, da pri nas odrasli otroci dobivajo zaposlitev na ime roditeljev. Ne na ime, na priimek. (Iz Večernjih novosti) Dolenjski informativni in tiskarski center Novo mesto TOZD GRAFIKA NOVO MESTO 68000 NOVO MESTO Glavni trg 3 razpisuje prosta dela in naloge Individualnega poslovodnega organa TOZD Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati naslednje pogoje: - da ima najmanj srednjo izobrazbo, - najmanj pet let prakse v stroki, - da je dosegel pri svojem prejšnjem delu pomembne organizacijsko vodstvene uspehe, - da ima družbenopolitične vrline in pozitiven odnos do samoupravljanja in je državljan SFRJ. Mandat za razpisana dela in naloge traja štiri leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 20 dneh po razpisu na naslov: Dolenjski informativni in tiskarski center, Novo mesto, Germova 3 - splošna in kadrovska služba. Kandidati bodo obveščeni o izidu v 30 dneh po izteku razpisa. 829/82 SLOVENSKI KOLEDAR *83 Jubilejni — 30. Koledar za Slovence po svetu je Knjiga za vse leto. Zanimivo branje iz domovine in tujine, bogata barvna priloga s 50 barvnimi fotografijami slovenskih krajev, literarni almanah s prilogo za najmlajše Slovence po svetu, kronika slovenskih društev v zahodnoevropskih državah. SLOVENSKI KOLEDAR '83 je primerno darilo vašim sorodnikom na tujem! Cena Slovenskega koledarja za naročnike iz SFRJ 'je 250 dinarjev skupaj s poštnino. Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA 61001 Ljubljana | Cankarjeva 1/11 | p.p. 169 NAMESTO VAS LAHKO ODPOŠLJEMO KOLEDAR KOT DARILO VAŠIM SORODNIKOM! SLOVENSKI KOLEDAR '83 pošljite na naslov: Račun pošljite na naslov: O KMETIJSTVU, ENERGETIKI IN LESNI PREDELAVI Medobčinski svet Zveze komunistov za Posavje je pripravil v sredo, 29. decembra, razprave o gradivih za problemsko konferenco na republiški ravni. V Brežicah bo razprava o kmetijstvu, v Krškem o energetiki ter v Sevnici o gozdarstvu in lesni predelavi. Osnovne organizacije ZK z omenjenih področij v Posavju so že dobile gradiva in osnutke sklepov, ki naj bi jih dopolnili in poenotili na medobčinski ravni. Več bomo še poročali. PROSLAVE OB 22. DECEMBRU Tako kot v vseh krajih ribniške občine, kjer so na proslavah ob dnevu JLA sodelovali rezervni vojaški starešine, mladina, učenci in pripadniki ribniške garnizije, so tudi v krajevni skupnosti Ribnica pripravili proslavo. Ob tej priložnosti je krajevne organizacija ZZB podelila 24 plaket preživelim borcem Ribniške čete, plakete ZRVS sta dobila Zorko Pucar in OŠ dr. France Prešeren, zlato plaketo pa Anton Starc. V višji čin je napredovalo 40 rezervnih vojaških starešin, občinski štab teritorialne obrambe pa je dobil posebno priznanje republiškega štaba. Ob dnevu JLA je bilo v občini tudi več zanimivih kulturnih in športnih prireditev. MG. POPRAVEK V prejšnji številki smo na prvi strani objavili vest, da so senovski rudarji že dosegli plan za letos. To pa pomeni, da so že nakopali več kot 120.000 ton premoga in ne le 20 tisoč ton, kot nam jo je zagodel „škrat“. Rudarjem in bralcem se opravičujemo za neljubo napako. V JEDRSKI NE BEŽIJO PRED RESNICO V krški jedrski elektrarni izdajajo po potrebi svoj bilten, ki naj bi služil za sprotno informiranost okrog 560 delavcev. Zal gre le za interno glasilo, ki ni dostopno novinarjem, čeprav bi jim take informacije gotovo precej olajšale delo. V nuklearki pa od 1. maja letos uredniški odbor z okoli desetimi sodelavci pri vsaki številki pripravlja mesečno interno glasilo delavcev JE. Izhaja v slovenščini in hrvatsko-srbskem jeziku, odvisno pač, kdo napiše prispevek. Vsebina je pestra, poučna in navzlic občasnemu izhajanju dovolj informativna. Govor je o proizvodnji električne energije, radioaktivnih odpadkih, varstvu okolja, predstavljajo svoje delavce, seveda ne manjka niti športnih in drugih vesti. Kljub skromnim možnostim je grafična ureditev glasila zanimiva in dokaj izvirna. Ne manjka niti bodic, kar je v glasilih združenega dela, kjer je vsebina največkrat zelo ..polakirana", pre' cejšnja redkost. - OD DANES V ,,KRKI“ DELA JANEZA PIRNATA 1 - 4* y V avli upravne stavbe ,,Krka Ločni bodo danes ob 13. uri oclpr. novo likovno razstavo. S svojin^ kiparskimi stvaritvami se bo pre . stavil akademski kipar Janez P*rn® iz Ljubljane. Na ogled bodo njeg° male plastike, nastale iz nakljm-n nastalih kosov kamna. Pirnat štej med predstavnike sodobnega parstva, uveljavil se je v domovini tujini. * Hf-1 Iitwii1ifffiif 'i ’ t" &£ NASTOPAJOČIH VEČ KOT OBČINSTVA - Področno tekmovanje ,,Mladost v besedi, pesmi in spretnosti" predstavnikov mladinskih organizacij iz vseh treh posavskih občin in vojakov garnizije Cerklje se je 15. decembra v Krškem končalo z zmagoslavjem Brežičanov. Drugi so bili Sevničani, tretji domačini. Tekmovalcem in nastopajočim (na sliki boštanjska folklora) pa ni bilo lahko pokazati veliko znanja in dobre volje ob skoraj prazni veliki dvorani delavskega doma Edvarda Kardelja. Žal v naši mili domovini oblikovalci sporeda neredko naletijo na tako hladen sprejem. (Foto: P. Perc) ČEZ DRN IN STRN — Kljub dežju in snegu je KD Drska uspelo v soboto izpeljati tradicionalno, v letošnjem letu verjetno zadnjo kolesarsko prireditev, ciklokros, ki se ga je udeležilo 65 tekmovalcev iz Novega mesta in Ljubljane. Rezultati so na športni strani. (Foto: J. P.) PO NAFTO - Te dni se je na črpalki v Sevnici marsikdo lahko čudil 61-letnemu kmetu Dominiku Krevlju, ki je s črpalke peljal v samokolnici dve posodi goriva. Nafta je draga, malo je dobiš, pa je šel ponjo kar peš. Do domačije na Vranju ga je čakala 7 km dolga pot. (Foto: Perc) KRŠKO ZAHTEVA ČISTE RAČUNE Na medobčinskem svetu zveze sindikatov v Krškem je krška delegacija znova opozorila, da je Potrebno v najkrajšem času v Dolenjskem listu objaviti, kako •n v kolikšni višini so bila že razdeljena solidarnostna sredstva 23 pomoč od toče prizadetim prebivalcem Bizeljskega. Podrobne podatke zahtevajo delavci v krški občini, kjer so zbrali naj-več solidarnostnega dinarja. Iz poročila, ki ga bo po vsej verjetnosti pripravil koordinacijski odbor za odpravo posledic nedavne ujme, bo slej ko prej razvidno tudi, v kolikšni meri je bilo uresničeno geslo „Kdor hitro da - dvakrat da“. Pionir ne čaka prekrižanih rok Kolikor manj bo za Pionir v prihodnjem letu dela doma, tujini — Zaenkrat ni jovora o odpuščanju delavcev toliko več ga pridobivajo v — Projektiva se širi! V gradbeništvu se možnosti za delo nadalje krčijo, novomeški Pionir, ki je v tej stroki ena vodilnih delovnih organizacij v republiki, prva pa na Dolenjskem, se ne vdaja malodušju. Po izjavi Slavka Guština, predsednika poslovodnega odbora te delovne organizacije s 13 tozdi, Pionir vse doslej ni resneje občutil krize v gradbeništvu. „V letošnjem letu smo Sejmišča NOVO MESTO: Ponedeljkov sejem je bil spet nenavadno živahen, saj so rejci ponujali kar 454 pujskov m 38 od tri do šest mesecev starih prašičev. Prodali so jih 340, za Pujske so dobili od 3.500 do 4.500 din, za starejše prašiče pa 4.600 do 5-200 dinarjev. BREŽICE: Kupcev in živine seje trlo tudi na sobotnem sejmu v Brežini'. kjer je bilo naprodaj 521 pujskov in 22 nad tri mesece starih Prašičev. Kupljenih je bilo 485 pujskov p0 200 din in 17 starejših Prašičev po 110 do 150 dinarjev kilogram žive teže. Slavko Guštin: „Tik pred podpisom so pogodbe za gradnjo 1500 stanovanj v Alžiru, kijih bomo morali zgraditi v treh letih." imeli še dela dovolj, predvsem zato, ker delamo na širšem jugoslovanskem območju. Tudi za prihodnje leto imamo že sklenjenih pogodb približno toliko kot v tem času lani, Kmetijski Pot k dobri domači gnjati Okoli novega leta se ponavlja že tolikokrat ponovljena P°doba kmečkega dvorišča. Krulež, tesen primež krepkih foških rok, pojenjajoče cviljenje, puhteča sopara, potovanje s eklenice žganja iz rok v roke. Čas domačih kolin — pa tudi sPominov na dom. , “a pustimo nostalgijo, da bi rekli kakšno resno besedo o tem, T?r kolinam sledi, o pripravi dobrega prekajenega mesa. Mnogi 1 sicer zamerili, a upamo si trditi, da malokje res znajo s tokovno pravilno prekaditi meso, da bo na površini zlato-tunieno, znotraj enakomerno rdečkasto, suho, a ne trdo in °mljivo, kaj šele zažgano ali presoljeno. •<* krenimo lepo po vrsti. Svinjsko meso mora biti najprej (°d°bra ohlajeno, nato mora v pravilno pripravljeno slanico, ako imenovano ,,salamurijo“. Po preteku priporočenega števila ki je odvisno od velikosti kosov, in po vsakodnevnem ednem prelaganju je pred obešenjem v dimnico potrebno meso aJ,prej zbrisati s čisto krpo (ne pa umivati, kar nekateri že . elajo), odcediti in na zraku sušiti približno en dan. Šele potem Je B^dno za dimnico, ki naj bo poprej ogreta in prezračena. Kosi naj ne visijo preveč na gosto,'večji naj bodo bližje ®vodu dima, manjši pa bolj oddaljeni. Računajmo, naj bo na M^tu, kjer se sušijo klobase/ približno sobna temperatura. ®ben pretiran izdatek ni nakup termometra, ki najbolj 'ančno pove, v kakšnih razmerah se suši meso. V prevročem >ihu se izceja maščoba in s tem slabša kakovost, ob prenizki lem peraturi pa sušenje poteka preveč počasi. Prekajevati je treba izmenično; zjutraj je na vrsti kurjenje, P°Uoči pa zračenje. Najboljša so suha bukova drva. Jelov les ali .Sovina za sušenje sploh nista uporabna, saj se meso navzame JUnega vonja. Dim svežih drv je preveč vlažen. Čas sušenja je v Vlsen od kurjenja, vremena, velikosti kosov mesa in prezrače-ta „;Pim more prodreti v notranjost vsakega kosa, saj ga le na način obvaruje pred kvarjenjem. Inž. M. L. vendar pa sp perspektive še znatno slabše," je dejal. - Vaša delovna organizacija je zadnja leta veliko gradila za potrebe turizma, znano pa je, da tovrstnih gradenj spričo sedanjih zaostrenih razmer skoroda ne bo več. Mar to pomeni, da boste imeli delovne sile preveč? „Res smo lani čez zimo gradili štiri velike turistične objekte, da pa letos takih možnosti za nas ni. Ne vdajamo pa se malodušju in zaenkrat sploh ne razmišljamo o odpuščanju delovne sile, marveč skušamo delo dobiti drugod. Odkar se nam je priključila Novomontaža z instalacijami, smo dobili novo dejavnost, za katero ne manjka dela. Prav tako ima Keramika še možnosti za hitrejši razvoj, pa tudi naš lesni obrat in projektiva. Ker prav projektivo-inženiring že intenzivneje razvijamo, se kažejo tudi možnosti za zaposlovanje mladih -strokovnjakov, zlasti štipendistov, katerim doslej nismo mogli vedno najti ustrezno delo." — V domači regiji ste bili doslej domala edini graditelj pomembnejših objektov. Koliko dela se vam obeta v prihodnjem letu na ožjem domačem območju? „Zelo malo. Gradimo le nekaj stanovanjskih objektov, pač pa je tudi glede tega za nas nekaj več možnosti na območju Zagreba in Reke. Na srečo smo že prejšnja leta sklepali pogodbe za delo tudi v drugih republikah. Precejšnje posle imamo v Sarajevu pri gradnji olimpijskih objektov, ki morajo biti do julija 1983 nared, dogovarjamo pa se še za prevzem raznih gradenj na Kosovu. Letos ponovno delamo v Moskvi, kjer gre za večjo rekonstrukcijo neke banke. Prevzeli smo nova dela v Libiji, kjer obseg dela še širimo, tik pred podpisom pa so tudi pogodbe za gradnjo 1500 stanovanj v Alžiru. Vse kaže, da bomo imeli pri 4500 vseh zaposlenih v letu 1983 kar 800 ljudi zaposlenih na tujem." R. BACER Uspeh ne uspava Kopitarna vse uspešneje izvaža — Še več na tuje Najstarejša sevniška tovarna Kopitarna bliža se zavidljivi stoletnici je tudi v minulem tričetrtletju ugodno poslovala. Še več, njeni delavci so lahko zadovoljni z doseženim izvozom. Kot ponavadi pri takšnih obravnavah v tej tovarni se ne zadovoljujejo zgolj z obravnavo suhih računovodskih podatkov. V devetih mesecih tega leta niso le naredili, temveč tudi prodali za 250 milijonov dinarjev izdelkov, od tega na tuje za dobrih 13,5 milijona dinarjev. Ob tem so uvozili le za 6,3 milijona dinarjev reprodukcijskega materiala, rezervnih delov in opreme. Povedati je namreč treba, da so se lotili tudi pomembne naložbe. Ko bodo imeli nared te zmogljivosti, bodo lahko šele izvažali. Proizvodni načrt so najbolj, kar za 196 odstotkov, presegli pri izdelavi lesenih pet. Najbolj nebogljen podatek je ravno pri izvozno najbolj zanimivem projektu: lesenih podplatih za ameriško firmo Scholl. Kar so dosegli, vseeno ni bilo lahko, saj ravno za to proizvodnjo rabijo največ nove opreme, ki jo šele vgrajujejo. Ne slepijo se s temi uspehi, saj je gospodarski položaj vse bolj napet, kjer izvozniki v ničemer nimajo omembe vrednih ugodnosti. Ker pa je večji izvoz naša pot iz težav, to usmeritev jemljejo nadvse resno. A. Ž. ZA TRETJINO VEČJI OSEBNI DOHODKI Ker so se v viniškem tozdu Novo-teksa vseskozi obnašali stabilizacijsko in štedili na vseh področjih, so zaradi tega sedaj na neki način „kaznovani“, saj sedanja sredstva za kilometrino, reprezentanco, potne stroške itd. omejujejo na podlagi zneskov iz prejšnjega leta. Podobno je z osebnimi dohodki, ki bi jih glede na dohodek lahko bolj povečali, vendar sp tudi tu omejeni. Povprečni osebni dohodek je v devetih mesecih letošnjega leta znašal 10.000 dinarjev, kar je tretjina več kot v enakem lanskem obdobju, ko je bilo povprečje 7.600 dinarjev na mesec. Kadrovska politika HAPOm EAJIKv TrTOCJlABTnE 1 BARAKA BANKA 3UG0SU\ WE ttP OOOOOOI ] ! S ! ! S 4 EN HRIBČEK BOM KUPIL~ (preja Trt Doberšek -Napake vina Napake vina so pri letošnjem pridelku pogostejše, kot smo bili navajeni. Kaj je temu vzrok, je sedaj težko ugotavljati, dejstvo pa je, da vinogradniki letos zelo pogosto tožijo in iščejo nasvetov za odpravo napak, ki Jih ugotovijo ob priliki pokušnje vina. O različnih napakah vina sem pisal v prejšnji številki našega Usta, o porjavitvi pa lani v januarju. Letos pa se mi je že več vinogradnikov potožilo o napaki, ki je bila prejšnja leta bolj redka, to je počrnitev vina Nekateri pisci kletarskih knjig (SkaUcky, Judež) sodijo, da se ta napaka pogosto pojavlja. Vzrok za letošnji večji pojav je morda tudi v tem, ker imajo letošnja vina, čeprav so alkoholno bolj šibka, razmeroma malo kisUne. Vinogradniki počrnitev vina zamenjujejo z rjavenjem, čeprav se ti dve napaki vidno razlikujeta. Da bi ju lažje ločili, naj povemo, da rjavenje vina (po Skalic-kem) povzroča kvasilo (oksida-za), ki okisa brezbarvne vinske sestavine, da postanejo rjave in celo neraztopne. Tako vino na zraku najprej potemni (od tod tudi zamenjava teh napak), pozneje pa porjavi, se zgosti ter se izloča v tekočini in kot kalež. Počrnitev vina je pa nekaj povsem drugega. Ta napaka nastane, če se v vinu nahajajoči železov oksid kemično spoji s čreslovino v železov tanat, to je v črnilo. To se zgodi prej in bolj pogosto v plehkem in zagatnem kot v kislem in uglajenem vinu. Vsi pisci kletarskih knjig Obsojajo vinogradnike, da so si sami krivi za pojav te napake, ker niso pri predelavi grozdja v mošt dovolj pazili, da bi preprečili stik mošta z železom pri železnih dehh preše, mlinov, posode itd. Res je, da vinogradniki lahko pri zadostni pazljivosti to napako preprečijo, če je vzrok le v stiku mošta z železom pri trgatvi in predelavi grozdja. Vendar niso krivi za to napako le vinogradniki, saj so primeri, ko se napaka pojavi kljub vsej pazljivosti pri predelavi, kot je to letošnji primer. Rdeča in rjavkasta vinograška zemlja ima več železnih spojin in grozdje, pridelano na taki zemlji, ima zato več železa. Zato je v vsakem naravnem vinu že po naravi nekaj železa, le da to na rdečih zemljah v nekaterih letih pride bolj do izraza in se pojavi kot napaka vina. Vino s to napako se v dotiku z zrakom obarva modrozeleno do modročrno. Včasih je črnikasto, vijoličasto-črnikasto ali pa čisto črno, kot da bi vinu prilili črnilo. Črnoba je močnejša, če tako vino pomešamo s kislo vodo, ki je bazična in odvzame kisUno. Počrnelo vino je na splošno slabo kislo, trpko. To ni napaka le belih vin, ampak tudi rdečih, le da pri rdečih vinih napako zaradi osnovne barve vina opazimo pozneje kot pri belih. Če je vinogradnik imel smolo in je kljub skrbnemu ravnanju pri predelavi grozdja v vino dobilo vino po naravni poti le preveč železa ali če je bil nepazljiv pri predelavi ter ima počrnelo vino, je pač treba to napako odpraviti. Za odpravo po črnit ve vina priporočajo strokovne knjige naslednje: Včasih zadostuje, če počrnelo vino (pri manjšem pojavu) pomešamo z bolj kislim vinom. Namesto kislega vina dodamo do največ 50 gramov vinske aU pa citronove kisline na 100 litrov vina. Vino pretočimo z močnim zračenjem v nekoliko zažveplan sod aU pa namesto tega dodamo 10 do 15 gramov kaUjevega metabisulfita na 100 litrov vina. Zrak pri zračenju ob pretoku povzroči, da se vse železne spojine v vinu hitro oksidirajo in tako vino močno počrni. Pred čiščenjem dodamo vinu po potrebi 8 do 10 gramov tanina na 100 litrov vina. Če je vino precej trpko, zagatno, dodamo tanina manj ali pa sploh nič, ker ga je v takem vinu dovolj. Čez kakih 8 do 10 dni počrnelo vino čistimo z želatino (12 do 15 gramov želatine na 100 litrov vina). Če se vino po prvem čiščenju ne izboljša, je treba čiščenje ponoviti. Po uspelem čiščenju vino pretočimo v žveplan sod. Priporočljivo je, da po pretoku iz čistila dodamo vinu bolj kislega vina ali pa 50 do 100 gramov vinske, oziroma do 50 gramov citronove kisline na 100 litrov vina. Pri premalo kislih vinih dodatek vinske ali citronove kisline na splošno zboljša kakovost vina; dodatek dovoljuje tudi Pravilnik o kakovosti vina (čl. 21.) Z dodatkom vinske ali citronove kisline vino nekoliko osvežimo. Najbolj zanesljivo sredstvo za odpravo napake počrnitve vina je čiščenje s kalijevim ferociani-dom, ki ga v kletarstvu imenujejo modro čiščenje. Tega čiščenja pa ne sme opravljati noben vinogradnik sam brez natančne odmere tega strupenega čistila, kar je možno opraviti le v laboratorijih pristojnih ustanov, ki dajo natančna navodila za čiščenje s tem čistilom. DT OBČNI ZBOR VINOGRADNIKOV V nedeljo, ob 8. uri bo v sindikalni dvorani (za ljubljansko banko) občni zbor ožjega vinogradniškega območja Sevnica -Boštanj. Tokrat ne bo posebnega predavanja, vso pozornost nameravajo posvetiti sestavi programa tega sicer prizadevnega društva. ! s s * Ncwe obrestne mere ■' .....">•? v^- • •>: • .•v .. Večina naših načrtov in želja je tako ali drugače povezanih z denarjem. Pot do cilja je včasih daljša. Dolgoročno varčevanje pod ugodnejšimi pogoji je zato možnost, o kateri velja razmisliti. Nove obrestne mere za nenamenske dinarske hranilne vloge so: 7,5% za vloge na vpogled (nespremenjeno) 13% za vloge vezane nad 1 leto 15% za vloge vezane nad 2 leti 20% za vloge vezane nad 3 leta Nove obrestne mere za nenamenske devizne hranilne vloge so: 7,5% za vloge na vpogled (nespremenjeno) 9% za vloge vezane nad 1 leto 11 % za vloge vezane nad 2 leti 12,5% za vloge vezane nad 3 leta Tudi, če pravega načrta še nimate: vezava sredstev zagotavlja obrestovanje prihrankov po najvišji obrestni meri. /O ljubljanska banka OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST NOVO MESTO RAZPIS ZA IZVAJANJE PROGRAMA OBČINSKE RAZISKOVALNE SKUPNOSTI NOVO MESTO ZA LETO 1983 Občinska raziskovalna skupnost Novo mesto razpisuje izvajanje raziskovalnih nalog, določenih v temeljih plana Občinske raziskovalne skupnosti Novo mesto za obdobje 1981-1985. 1. Raziskave s področja prostorskega razvoja - vplivi poostrenega varstva kmetijskih zemljišč na razvoj urbanih naselij . 2. Raziskave s področja prestrukturiranja gospodarstva - nadaljevanje pospeševanja razvojne in raziskovalne dejavnosti v gospodarstvu občine 3. Raziskave na področju varstva okolja - raziskava o racionalni uporabi oziroma varnem deponiranju ali uničevanju trdih ali tekočih odpadkov - raziskave in reševanje problematike varstva reke Krke 4. Raziskave s področja energetike 5. Raziskave o smotrni uporabi surovin (peskokopi) na Dolenjskem 6. Raziskave na področju družboslovnih ved - raziskave zgodovinskih virov NOB na Dolenjskem - problematika zaposlovanja Romov - arheološke raziskave 7. Raziskave na področju biotehničnih ved za pospeševanje razvoja kmetijstva. Rok za prijavo je 15. januar 1983. Potencialni izvajalci dobijo podrobnejše informacije o programu in pogojih izvajanja raziskovalnih nalog ter vsebini prijave pri Občinski raziskovalni skupnosti Novo mesto, Kidričev trg 3. 820/51-82 ---------------------------------------------- Delavski svet DELOVNE ORGANIZACIJE PREVOZ BRE2ICE razpisuje dela in naloge 1. VODJE FINANČNO—KNJIGOVODSKEGA SEKTORJA — dolavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi 2. VODJE SPLOŠNEGA SEKTORJA — delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi Za navedena dela in naloge je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev, predpisanih v zakonu, izpolnjuje še naslednje pogoje: pod 1: — da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske smeri — da ima 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delih — da ima moralno-politične kvalitete in organizacijske sposobnosti pod 2: — da ima visoko ali višjo izobrazbo pravne, upravne ali organizacijske smeri — da ima 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delih — da ima moralno-politične kvalitete in organizacijske sposobnosti. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpiisa na naslov: DO PREVOZ BREŽICE, Milavčeva 42. O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili v 30 dneh po preteku prijavnega roka. 821/51-82 v_________________________________________________________________> moj otrok je drugačen — ■ ......... Da se bo otrok dobro učil ii. POUČEN IZLET Pred kratkim smo imeli učenci 7. .in 8. razreda poučen izlet po več trebanjskih kulturnih ustanovah. V glasbeni šoli smo si poleg drugega natančneje ogledali pihala m trobila, v matični knjižnici smo se seznanili s sistemom razvrščanja knjig in deli, ki jih premore ta knjižnica, v galeriji pa smo si ogledali razstavo del Vladimirja Lamuta in stalno zbirko slik likovnih samorastnikov. TADEJA ZUPAN novin. krožek OŠ Šentrupert VESELOŠOLCI Nekateri učenci COŠ Grm Novo mesto hodimo tudi v Veselo šolo. Ia četrtih razredov obiskuje krožek 45 učencev, iz tretjih pa--64. Na sestanku, ki ga imamo vsako sredo, rešujemo naloge, ki se sicer ne ocenjujejo, vendar se ob tem vseeno veliko naučimo. Smejemo se Pepetu Napaki, ki ne misli prav. Svoje znanje bomo preizkusili 25. marca na razrednem tekmovanju, najboljši se bodo pomerili na šolskem ter pozneje na republiškem tekmovanju. MAŠA KARPUUK ERIKA VRANIČAR COŠ Grm, Novo mesto PROIZVODNO— TEHNIČNI KROŽEK Že drugo leto deluje na naši celodnevni osnovni šoli tehnični krožek. Učenci delajo dvakrat na mesec v delovni organizaciji Bor v Dolenjskih Toplicah, kjer tudi sami načrtujejo izdelke, delajo ob strojih in tudi sami odločajo, kakšna bo cena izdelkov, ki jih bodo prodali-Spoznavajo delovni proces, življenje delavcev, a tudi delavci so zadovoljni z učenci Vsa strokovna izvodila za delo pa dobijo učenci od mentorjev in delovne organizacije-Radi bi da bi se še kakšen kolektiv odločil za takšno povezavo s šok). INGRID MOŽINA COŠ DoL Toplice Jfc ti/rwUvi5boof ZMAGA SEMIČANOV V četrtek, 9. decembra, je bilo na Vinici občinsko prvenstvo v namiznem tenisu. Iz naše šole smo se tekmovanja udeležili 4 tekmovalci. Pri fantih je zmagal Kambič pred Mernikom - oba Šemič, ekipno pa smo zasedli 2. mesto. Zmagali so Semičani. Z našo uvrstitvijo je bil zadovoljen tudi naš mentor Vinko Kobe. IVAN ŠTAJDOHAR, 8. r. OŠ Stari trg ob Kolpi V ARTIČAH PRVIČ PREDSTAVA DOMAČIH LUTK Na naši šoli nimamo lutkarskega krožka, otroci iz vrtca in nižjih razredov pa jih zelo radi gledajo. Zato je tov. Pirmanova naučila 8 učencev lutkovno igrico Deklica iz Mihovega mlina, s katero smo navdušili male gledalce. Delo z lutkami je razveselilo tudi nas, zato smo se odločili, da bomo pripravili še kakšno igrico. SANDRA SNOPEK, 6. a OŠ Artiče DVODNEVNI IZLET PLANINCEV Planinci osnovne šole Artiče smo se 11. decembra odpravili na dvodnevni izlet na Cemšeniško planino, Partizanski vrh in Čebine. Pot je bila naporna, a smo bili ob vrnitvi domov veseli, saj je izlet zaradi lenega vremena in prijetne^ planinskega vzdušja dobro uspel. MATEJA SEVER, 8. r. OŠ Artiče Poleg osnovnih in splošnih pogojev za uspešno učenje naj bi starši pri šolrju upoštevali tudi naslednje: - Otrok naj čuti, da bdimo nad njegovim uspehom, vendar ne le * siljenjem k učenju in kaznovanjem. Otroka moramo k učenju spodbujati 4 1 in mu dajati pogum. - Ne smemo stremeti le za najboljšimi ocenami; otroka pohvalim® tudi za manjši uspeh. Vedno mora imeti občutek, da ga imamo radi, tudi takrat, kadar prinese domov slabšo oceno. - Pokazati in navajati ga moramo na pravilen način učenja in m® vzbujati zanimanje za učno snov. Ne smemo pa namesto njega reševati nalog, če jih sam ne zmore. - Za otroka moramo vedno imeti čas, kadar nas poišče, da bi m® pomagali, bodisi pri igri ali učenju. Pri tem ne smemo nikdar pokazati nejevolje. Obenem pa ga že zgodaj navajamo na samostojnost. - Občasno se oglasimo na razgovor v šoli, da se pomenimo * otrokovim razrednikom o njegovem uspehu in o možnostih izboljšanja uspeha, če nastopijo težave. -- Otroku dovolimo, da se občasno uči skupaj s sošolci, če izrazi to željo in če se bo na ta način določenih stvari bo Ije naučil. - Najbolje je učenje organizirati tako, da se otrok uči vsak dan ob isti uri, v istem prostoru, v miru. - Med učenjem naj ima več krajših odmorov, da si predrami ude in s* ob oknu naužije svežega zraka. - Prijateljem naj pove, kdaj ima ure učenja, da ga takrat ne bodo spravljali k igri. Prijateljem naj svetuje, naj si na podoben način organizirajo učenje. Ne smemo pa pozabiti, da tudi šolski otrok v prostem času potrebuje igro. - Kadar je utrujen ali razburjen, ga ne silimo k učenju. - Za izredne dosežke v šoli ga občasno tudi nagradimo, vendar ni nujno, da je nagrada materialne narave. Izdatna pohvala je lahko lep2 nagrada. Lahko pa gremo z njim na prijeten izlet v naravo, ga peljemo v živalski vrt itd. - Otrok naj ima dovolj prostega časa za razvedrilo, igre in sprostit*'1' po napornem pouku v šoli in učenju doma. Omogočiti mu moramo dovofj vsakodnevnega gibanja na svežem zraku. - Najprimernejši čas za učenje so rane jutranje in dopoldanske ure, kar pa običajno ni možno, ker je veliko otrok takrat v šoli. Popoldansko učenje organiziramo z otrokom ob uri, ki njemu najbolj ustreza, kat j* od primera do primera zelo različno. Praviloma naj bi se ne učil takoj p° kosilu, ampak ko naj bi se telesno razgibal in se sprostil. Posebno važno je navajanje na samostojnost pri učenju tistih otrok, ki imajo pouk v izmeni in so dopoldan sami doma. - Pri ukvarjanju z otrokom, pri učenju, svetovanju, spodbujanju, P0 razgovorih z razrednikom, nagrajevanju itd., naj vedno sodelujeta oba starša, mati in oče. - Ce starši sami ne bodo našli izhoda iz problemov, Id nastani® zaradi šolanja in učenja, naj poiščejo pomoč strokovnjaka, ki ga b°d° našli pri šolski svetovalni službi, v vzgojni posvetovalnici, dispanzerju z* mentalno zdravje in drugod. Starši se morajo na vsak način udeleževat1 predavanj, ki so zanje organizirana na šolah in v drugih ustanovah, ki ** ukvarjajo s svetovanjem in vzgojo otrok. Učno uspešen otrok bo vesel, zadovoljni bodo starši, učitelji • - - VLADIMIR B'TENC, defekt®!®* pisma in odmevi Še o novomeški atletiki Dodatni argumenti v polemiki o razmerah v kiubu V začetku novembra je bil v Dolenjskem listu objavljen članek, katerim se je podpisal upravni odbor As, v katerem je zopet govor p meni, vendar na način, ki terja javen odgovor. Bralcem prepušča končno oceno, ne da bi mu dal možnost, da se pred oceno seznani tudi z drugo stranjo medalje. Najprej želim dokončno pojasniti, kako je sploh prišlo do medsebojnega obračunavanja v DoL listu. Bralec športnih prispevkov nedvomno ni spregledal dveh člankov, to je članka, ki ga je sekretar AZS tov. Mikec objavil dne 1. 10. 1982v in ’ ter članka, ki je bil dne 11. - 1982 objavljen v DoL listu. V obeh člankih je bilo zapisano, da ?em bil izključen kot atlet in trener jz AS Novo mesto, izključila pa naj oi me disciplinska komisija, in sicer zato, ker naj bi storil več disciplinskih kršitev. Govor je bil tudi o tem, d® eno leto ne bom smel nastopati, Pisalo pa je tudi, da manipuliram z mladoletnimi atleti, katerih trener sem bil in jih še vedno treniram. Nedvomno sem bil na tako pisanje prisiljen odgovoriti, kar sem ioot v članku, ki je bil 21. 10. 1982 objavljen v Dol. listu. V njem sem nakazal, da izključitev še ni dokončna, ker sem zoper sklep disciplinske komisije vložil pritožbo, ki do danes še ni bila obravnavana, tako danes nihče ne more govoriti, da sem bil disciplinsko izključen. Pri tem moram ponovno poudariti, da te bila disciplinska komisija, ki je obravnavala moj primer, nezakonita, tudi njen sklep je nezakonit, dokazana pa mi ni bila nobena kršitev. Ne želim ponovno razpravljati o pravnih vprašanjih (zakonitost, zastaranje, kot tudi odškodninska odgovornost), saj je to stvar tistih, ki ?e na to bolj razumejo, vsekakor pa Je vsakomur lahko jasno, da pravna Pravila veljajo za vsakogar in torej tudi za atletsko sekcijo oz. športno društvo. Tako upravni odbor Atletske sekcije oziroma avtor članka, objavljenega v DoL listu št. 41 z dne M; 11. 1982, nima pravice trditi, da J? J^ključitev iz kluba utemeljena in dokumentirana. Poleg tega sem kot ^“ttovalec veljavno registriran pri D Kladivar in me tako AS kot eKmovalca niti ne more izključiti iz ?■*. vrst, saj nisem več član te sekcije. , ^ novomeškem klubu sem pričel delati pred 14 leti. V tem času sem dosegel vrsto dobrih rezultatov kot a,bft in kot trener. Iz kluba sem odšel zaradi neurejenih razmer, ki so s® vlekle že vrsto let. Avtor članka 'upravni odbor AS) sicer želi prikazati, da sem bil za neurejene razme-re eden od krivcev, in želi to dokazati, češ da sem odšel zato, ker mi niso ustrezali „čisti računi", ki naj b| jih letos vpeljala kot tudi, ker ntsem več imel možnosti ..ribariti v kalnem". Taka navedba je v celoti neobjektivna. Ce bi bil jaz eden od krcatorjev ..samovoljnega ravnanja °zje skupine v vodstvu AS", bi prav gotovo poskrbel tudi za to, da bi dobil povrnjene vse stroške, ki so nastali v zvezi z mojim delom (pre-l°z* atletov, mitingi itd.), prav goto-o pa bi poskrbel tudi za to, da bi 2*1’. ki sem jih treniral, dobili Povrnjene stroške za nakup opreme "V Potovanja. Ce bi bila navedba avtorja članka točna, ne bi danes ouo nobenega mojega zahtevka do niti ne bi govorili o tem, da Neti niso dobili pripadajoče opre-Jue. Zagotovo bi tudi uredil, da bi ”5* s »svojimi" atleti na priprave, ki P Je AS organizirala v Novi Gorici “* na Gorjancih v letu 1981. Že tem e po , — je jasno, da nisem bil član »ožje jkdpine v vodstvu AS", dejstvo pa g>.da sem po svojih močeh pomagal PN delu sekcije, predvsem pri pre-ozih na tekmovanja, saj sem imel vojc vozilo. Sedanji predsednik AS, aw tud' vsi ostali, ki so danes kttvni v upravnem odboru AS, so v adnjih dveh letih hodili na sestanke ^kcije in so torej vedeli, kaj se v rjkciji dogaja. Isti pa danes nastopa-|P, kpt nekakšni rešitelji in »pravič-™ki , ki žele AS peljati v poštene unose s čistimi računi, v ii o842!!"1 mi upravni odbor AS '-tanku očita, da sem sodeloval na "Srečanjih ^ gostilnah". Res sem u na treh ali štirih »srečanjih", teh P“ je bilo skupno preko deset. Toč-e podatke ima tudi sam predsednik » • Pa tudi člani sedanjega UO jih “Obro poznajo, saj je nekoliko njih ■j* ^srečanjih" sodelovalo. Ali so kaj plačali iz svojega žepa? Sedanji DO ■JZ Po pregledu računov »odobril" r*mo nekatere, predvsem tiste raču-.*> po katerih so bila plačana „sre-loiu?" nekaterih članov UO ob ude-~oi gostov (npr. iz AZS), ne pridava pa računov, po katerih so bila PUtcana »srečanja" tekmovalcev, -■^•terjev in članov UO po posamez-, n Priredtivah (mitingi itd)! Kol mi m Znano> se denar terja samo od ' ne! Ali je še kdo od udeležencev 0.°|al kaj plačati? Sedanji UO mi ®'ja (citiram); »naj bi se raje za-*»> da bi se tam porabljena sredin namer*ita 23 opremo ‘. Ali jim ^ ,VsaJ malo nerodno, ko tudi sami »aaj »zapravljajo" družbena sred- stva J” L 4 za »srečanja in ne za opremo? so potem jeseni 1982 organe j.2*1 »srečanje" na Trški gori, zara-katerega je šlo iz klubske blagajne ln0gk> 12.000,00 din za jagenjčke »dojke? Ali je to tisto racionalno L. ?!ovanje s skromnimi sredstvi, ki jim na razpolago? Not sem omenil, sem sodeloval na nekaj »srečanjih”, ki so bila organizirana po tekmovanjih, na katerih sem sodeloval kot sodnik ali pa sem pomagal pri organizaciji tekmovanj, ne da bi za to prejel kakršenkoli denar. Ali je to res »tak greh"? V članku mi UO o čita, da kot trener nisem dobro delal in zato atleti niso prejeli opreme, šli na tekmovanja ipd. Takih očitkov ne morem sprejeti, saj sem zahtevek za opremo dal pismeno na začetku leta, odgovora ni bilo nobenega. Sele po končani sezoni in ko seje že začelo pisariti v časopisili, me je UO dne 6. 9. 1982 pismeno obvestil, da lahko atleti prevzamejo opremo. Ali ni to v nasprotju z njihovim zatrjevanjem, da sem izključen? Poleg tega so poslali obvestilo, da lahko prevzameta opremo atletinji Križe in Hren, nikjer pa ne omenjajo Bojana Potočarja, ki je bil ravno tako član AS in upravičen do opreme. Omeniti moram tudi, da me kot trenerja niso obveščali o mitingih in pripravah, pač pa samo o obveznih tekmovanjih. Pravijo, da so atleti sodelovali na raznih mitingih (celo mednarodnih) in zasedali visoka mesta, nas. »Topličanov", pa na mitinge ni nihče povabil ali o njih obvestil. Trdil sem in še vedno trdim, da atletov iz DoL Toplic niso obravnavali tako kot ostale - tudi glede treningov. UO v članku zatrjuje, da to ne more biti res, saj sicer atleti iz DoL Toplic ne bi dosegli tako dobrih rezultatov. Resnica pa je drugje: rezultati so posledica dobrega in trdega treninga, razumevanja staršev in šole, kjer so lahko neomejeno trenirali. Omenil bi, da sem bil z atleti v letu 1982 v Kočevju več kot 10-krat na treningih, samo za 3 treninge smo dobili povrnjene potne stroške, čeprav smo planirali 6-dnev-ne priprave, njihovi kolegi iz Novega mesta pa so v tem času bili na večdnevnih pripravah na Gorjancih. Atletov iz Dol. Toplic pa na pripra-' ve ni nihče povabil. Zakaj? Nekaj o odnosu do atletov iz Dol. Toplic pa sem napisa! že v članku, ki je bil objavljen v oktobru. Doda! bi še nekaj o izpisnicah, ki so jih atleti, katere treniram, vložile Običajno ni razloga, da športniku klub ne bi dal soglasja za prestop v drugo sredino. Tokrat pa je ravno obratno! Odličnim atletom, ki so svojemu klubu prinesli vrsto dobrih in odličnih rezultatov oz. uvrstitev, klub ne dovoli prehoda drugam, češ, da imajo v tej sredini vse možnosti za delo. Nesoglasje k izpisnicam je razumeti zgolj kot kazen, saj je le tako moč tolmačiti zapis v odgovoru na prošnjo za izpisnico (citiram): »KER Tl NISMO DALJ SOGLASJA, Tl S TEM ONEMOGOČAMO NASTOPANJE NA VSEH PRVENSTVENIH TEKMOVANJIH ZA ENO LETO..." ALI PA TO: »IZGUBIL BOS TUDI VSE BONITETE, KATERE SI SI PRIDOBIL V LETU 82". S takim ravnanjem je UO pokazal svoje pravo lice - kaznovati dobrega atleta, pri tem pa v javnosti govoriti: „ni nobenih razlogov, da bi naši atleti (tudi vrhunski) ne odhajali v druge atletske organizacije" (citat iz članka UO). Ali ni to dvolično ravnanje UO zadosten razlog za nezaupanje, ki ga starši čutijo do sedanjega UO? Starši atletov se s takim ravnanjem ne strinjajo. In še za konec: V novomeški atletiki sem delal štirinajst let. Prepričan sem, da sem z delom nekaj prispeval k razvoju novomeške atletike. AS želim, da bi njeni atleti tudi vnaprej dosegali najboljše rezultate, hkrati pa sem prepričan, da bo za kaj takega potrebno storiti kaj več, kot pa za napake iz preteklosti iskati »grešnega kozla", da bi s tem trenutno odpravili težavq. Sam želim mirno rešitev nesporazuma, ki obstaja med AS in menoj. Če to želi tudi AS, bo pač morala skrbeti za to, da nihče ined njimi ne bo prekoračil svojih pravic in pristojnosti, da ne bodo širili neresničnih ali pomanjkljivih informacij po tisku (z raznimi dopisi), če pa Sfc bodo take informacije pojavile proti njihovi želji, se bodo od njih pač morali distancirati. Strinjam pa se z mnenjem UO AS, da je potrebno iz atletske organizacije izgnati posamezne nosilce nakopičenih slabosti, vendar se je potrebno vprašati predvsem to, kdo so tisti, še bolj kot to pa, ali so tisti, ki se jih izganja, resnjčno pravi nosilci slabosti in ali slučajno pravi nosilci slabosti le ne igrajo nekakšnega »rešitelja in izganjalca slabosti". MILAN ŠIMUNIČ V SOLI KUHAMO IN PEČEMO letos smo tudi na naši šolf uvedli fakultativni pouk gospodinjstva. Poučuje nas tovarišica Marija Ro -guljič. Že lani smo dobili veliko novo kuhinjo in vso potrebno gospodinjsko opremo. Učenci, ki smo razde(jeni v dve skupini, kuhamo in pečemo raznovrstne jedi, ki jih ponudimo tovarišicam, posladkamo pa se tudi sami. Naše kulinarične izdelke so že večkrat pohvalili. MATI JA GROJZDEK, 8. b OŠ Tone Seliškar Cerklje ob, Krki Še: Z notranjim nemirom K poročilu o slikarju in razstavi v Brežicah PODOBA NEODGOVORNOSTI — Kdo je kriv, da propada brigadirsko naselje v Kotu pri Semiču, kjer se očem kažejo tudi takale razdejanja? V brigadirskem naselju straši neodgovornost Kdo je kriv, da v Kotu pri Semiču propadajo barake, oprema? Spomladi bosta pretekli dve leti, odkar so odgovorni v Črnomlju pozabili na brigadirsko naselje v Kotu pri Semiču, kjer so tri leta zapored prebivali brigadirji z mladinskih delovnih akcij v Beli krajini Naselje je ob partizanski magistrali vsem na očeh, in zaradi svojevrstnega »cvetenja" prerašča v glavno »turistično zanimivost" v črnomaljski občini. Mladi iz ' šemiške krajevne j skupnosti se ne moremo sprijazniti s propadanjem barak, opreme, navsezadnje pa nam tudi ni vseeno, kaj si ob pogledu na zapuščeno naselje mislijo mimoidoči. Vsi Belokranjci si želimo, da bi pri nas še bile mladinske delovne akcije, saj vse vasi še nimajo elektrike in vodovoda. A ob nemarnosti, kakršno odgovorni kažejo do naselja v Kotu, je vprašanje, ali pomoči mladih delovnih rok sploh zaslužimo. Ako akcije vseeno bodo, jih je treba pravočasno dobro pripravita Tako- bi se ognili neprijetnostim, ki so spremljale nekaj dozdajšnjih akcij. Do morebitne nove akcije je le še dobrega pol leta, zato bi bilo prav, da bi odgovorni pojasnili, kako tečejo priprave. Za 00 ZSMS Semič: OSKAR ČAS SEVNICA: NOVOLETNI KONCERT GODBENIKOV Sevniški godbeniki bodo letos že petič pripravili novoletni koncert, ki bo 27. decembra ob 18. uri v gasilskem domu, leto pa bodo zaključili v delovnem kolektivu Kopitarna. Pihalni orkester se je v petih letih predstavi) kar 190-krat, razveseljivo pa je, da je med 45 člani kar polovica mlajših od 15 let. bm 16. decembra je bilo v Dolenjskem listu objavljeno poročilo z naslovom Z notranjim nemirom. Pisec ie-tega je namenoma želel napisati to, kar ni res. Če pa je to njegovo osebno mnenje, kar iz poročila ni vidno, naj se podpiše s celim imenom. V zloženki Posavskega muzeja Brežice, ki je likrati vabilo za ogled razstave mojih slik, je napisal posvetilo renomirani akademski slikar in redni profesor na zagrebški akademiji Mladen Veža, ki ga pisec poročila tudi citira, a po svoje, saj namesto »notranji mir" uporablja besedici »notranji nemir". Nadalje avtor članka piše: »Ne poizkuša ustvariti nove narave, v sliki kaže, kako začuden stoji pred njo." Kritik pa piše: »Lebič ne preizkuša z močjo svojega slikarstva ustvariti nove narave. On je v pozitivnem smislu ujetnik narave in naravnih lepot ter svojo izredno reali-zatorsko slikarsko sposobnost uporablja, da v sliki pokaže, kako začuden stoji pred tem velikim in mogočnim fenomenom narave." KVIZ O MLADINSKIH DELOVNIH AKCIJAH Pred kratkim smo mladi v Domu za učence Majde Sile pripravili dva kviza. V prvem smo preizkusili znanje o mladinskih delovnih akcijah, v drugem pa poleg znanja tudi srečo. Poleg tega, da so morali biti tekmovalci vsestransko razgledani, saj so bila v drugem tekmovanju vprašanja s področja športa, zemljepisa in zgodovine, so morali pokazati tudi dokaj spretnosti in sreče. JANJA MOČAN Dom za učence Majde Silč Zapisane besede, ki jih jaz nisem izrekei Pripombe k pisanju z uredništva v gosteh na Blanci 11. novembra je bila v 45. številki Dolenjskega lista predstavljena v rubriki Uredništvo v gosteh krajevna skupnost Blanca. Razgovor s krajani sta v gostilni Radelj vodila novinarja Dolenjskega listi. Glede predstavitve krajevne skupnosti, zapisanih uspehov in problemov na komunalnem področju nimam pripomb, vendar me je zapis kljub temu močno prizadel. Tudi sam sem sodeloval pri razgovoru, moje ime je bilo omenjeno tudi v Dolenjskem listu, zraven pa je bilo navedeno, da sem izrekel kritiko oziroma pikre besede na račun slabo založene trgovine na Blanci, ki pa je v resnici v svoji izjavi sploh nišem omenjal. Pri mizi, kjer je potekal navedeni razgovor, sta poleg mene sodelovala še Marija Hlebec in Vlado Martinkovič, vodil pa ga je novinar Pavel Perc, ki je navedeno kritiko tudi zapisal. Omenjeni novinar mi je kasneje obljubil, da bo v Dolenjskem listu objavil popravek? Vendar tega ni storil, kar pa se mi ne zdi pošteno ne od njega, ne od časopisa. MARJAN GRACAR Blanca Avtor poročila moje slikarstvo uvršča nekje med akademsko in naivo. Vendar pa v posvetilu piše: »To slikarstvo ni akademsko, pa tudi ne naivno. Mogoče je v prizvoku svoje duhovnosti v okviru sijajnih mojstrov evropskega severa ali VVermerja, z iluminističnimi značilnostmi svetlobe in sence." V poročilu manjkata še zadnji besedi uravnovešenosti slike." TUGO LEBIČ VESTI IZ BRŠUINA Povzemamo vsebino vesti, ki so nam jih poslali člani novinarskega krožka iz novomeške osnovne šole v Bršljinu. Ob dnevu republike so na šolski proslavi cicibane sprejeli med pionirje, v počastitev praznika pa so mladi novinarji pripravili stenčas o Novem mestu. 4. decembra si je blizu 80 učencev v Ljubljani ogledalo finalno tekmovanje osnovnošolcev v poznavanju baročne glasbene umetnosti. Učenci 8. razredov so končali plesne vaje, ki jih je vodil Boris Volk. V 30 urah so se naučili veliko plesov, znanje pa bodo prikazali na plesnem turnirju, ki ga bodo pripravili februarja, ob kulturnem prazniku. Na začetku decembra so mladi novinarji pod vodstvom mentorice Elizabete Vardijan izvedb anketo o varčevanju. VSI PRIDNO DELAJO Učenci osnovne šole Žužemberk sporočajo, da člani likovnega in foto krožka že izdelujejo novoletne čestitke. Učenci 7. in 8. razreda so poslušali predavanje o škodljivosti kajenja in pitja alkohola, pionirji, ki jih zanima zgodovina, pa se bodo v drugem polletju pomerili v znanju z godovine pionirske organizacije. Ob dnevu Jl.A so učenci'7. in 8. razreda pisali spise, 18 najboljših nalog pa je ZRVS Žužemberk nagradila s knjigami in priznanji. OGLAŠUJTE V Dl ! Zakaj ne napovemo prekinitev dobave vode Na vprašanje, zakaj ne napovemo prekinitev dobave vode, ki ga je v 49. številki Dolenjskega Usta zastavila Martina Kovačič z Mestnih njiv v Novem mestu, dajemo naslednje pojasnilo: Naša delovna organizacija ima v upravljanju 16 ločenih vodovodnih sistemov, ki zajemajo skupno 420 km vodovodnega omrežja, 43 rezervoarjev, 20 črpališč in še mnogo drugih objektov in naprav. Povsem normalno je, da se na teh sistemih pojavljajo tudi okvare, ki jih ni možno predvideti vnaprej. Redna dobava vode je pa predvsem odvisna tudi od redne dobave električne energije kot edine pogonske energije za vodne črpalke. Vsak izpad električne energije ah okvara na elementih elektroavtomatike pomeni tudi moteno dobavo vode, In jo najprej občutijo prebivalci višje ležečih naselij, med katere spadajo tudi Mestne njive. V vseh primerih, ko je motena redna dobava vode zaradi planiranih del na vodovodnem omrežju, občane in delovne organizacije obvestimo pismeno ab po sredstvih javnega obveščanja. Moramo pa povedati, da je vzrok za 80 % vseh prekinitev dobave vode neodgovorno obnašanje občanov in nekaterih delovnih organizacij, ki pri zemeljskih debh zaradi nepazljivosti povzročajo poškodbe na cevovodih. Da tudi v bodoče ne bi prihajalo do nezaželenih prekinitev, prosimo občane in DO, da izvajajo zemeljska dela v bližini oevovodov samo z našim soglasjem, oziroma da upoštevajo določila Odloka o javnem vodovodu in oskrbi naseiij z vodo v občini Novo mesto (SDL št. 27/78). KOMUNALA Novo mesto Stiska onemogoča delo Bodo želje šentjernejskih radioamaterjev padle na plodna tla? — Najmočnejša akcija v mokrih prostorih Ta mesec mineva pet let,, odkar smo na pobudo nekaj amaterjev ustanovili sekcijo radiokluba YU3DJR Novo mesto v Šentjerneju. Ob ustanovitvi so bili sekciji dodeljeni tehnično neustrezni prostori. Ker seje število članov iz leta v leto povečevalo, je dobilo 20 članov lani na voljo vlažen prostor, ki meri le 5 kvadratnih metrov in v katerem lahko hkrati delajo le trije radioamaterji. Prav težave s prostorom so pri naših radioamaterjih najbolj pereč, čeprav ne edini problem. Menimo, da smo v petih letih dela zaslužili večji, suh prostor, ki ga v naši krajevni skupnosti ne bi bilo težko, najti. Tako bi še uspešneje .sodelovali na raznih prireditvah in radioamaterskih tekmovanjih ter predstavljali naš kraj po Sloveniji, Jugoslaviji in po vsem svetu. Prenekateri naš in tuj turist se je ustavil v našem kraju, obiskal kartuzijo Pleterje, konjske dirke in prisluhnil pesmi na srečanju oktetov, ker smo ga po radijskih valovil »pripeljali- v Šentjernej. Pričakujemo, da bodo sredstva, namenjena širjenju tehnične kulture v šentjernejski krajevni skupnosti, našla pot tudi do našega radiokluba, saj smo poleg osnovne šole-edini, ki lahko bistveno pripomoremo k njenemu razširjanju. Doslej smo le z lastnimi sredstvi, brez pomoči delovnih organizacij in sredine, v kateri živimo, postali najmo-čenjša sekcija radioamaterjev na Dolenjskem, prav gotovo pa tudi ena najmočnejših sekcij v Sloveniji, saj ne mine dan, da ne bi naš znak YU3DFT odmeval v etru. Člani in Članice radioamaterske sekcije YU3DFT Šentjernej Vest je slaba, če govori sprevrnjeno Pripombe k razmišljanju Franca Šalija, člana predsedstva CK ZKS, o pisanju v DL Prijetno me je presenetilo razmišljanje I ranca Šalija v št. 48-49 Dolenjskega lista, v katerem skuša kritično razčleniti pisanje tega lista d nekaterih primerih, ki so zadnje čase kar dodobra razburkali dolenjsko javnost. Res, da ne morem v celoti sprejeti vseh njegovih misli, vendar Šali s svojim pisanjem dokazuje, da se v obdobju težkih gospodarskih razmer, ki se nujno odražajo tudi v politični sferi našega družbe-. nega življenja, ni zakopal v svojo .jazbino", česar sicer ne bi mogel reči za več njegovih funkcionarskih kolegov, temveč poskuša kot odgovoren družbenopolitični delavec s svojim delom usmerjati' tok družbenih dogajanj v želeni smeri. Kot je znano, ZK svoje vloge,ne more uveljavljati s pozicij oblasti 'nad družbo, ampak zgolj znotraj institucij sistema socialističnega samoupravljanja. Komunist torej v nobenem primeru ne more nastopati s pozicije svoje (morebitne) funkcije, ampak sc lahko tolče za svoje opredeljene programske cilje samo z argumenti, s katerimi se vključuje v enakopraven dialog z vsemi drugimi nosilci pluralističnih samoupravnih interesov. Žal v vsakdanjem življenju takšen način partijskega dela še vse pogosto obstaja zgolj vizija, lepo zapisane mLsli. Partijski forumi so še vse prepogostokrat odrezani od »baze". Osnovne organizacije marsikje ne delajo, kar na drugi strani pomeni, da komunisti ne delajo med ljudmi. Ker se torej njihovi forumi nanje ne morejo opreti, jim ne preostane drugega, kot da delujejo forumsko. To se je še ne tako davno tega dogajalo tudi Francu Saliju na OK ZKS v Novem mestu. Najlepši dokaz za to trditev je prav 1MV, kjer se njegov forum ni mogel opreti na delov osnovnih organizacijah. Posledica tega je bila, da je bil občinski komite ŽK domala povsem odrezan od dogajanj v tem kolektivu. Kako si je sicer moč tolmačiti dejstvo, da je bilo v tem kolektivu kljub jasnim partijskim smernicam samoupravljanje povsem odrinjeno na stranski tir, tla je imel vso oblast v tem kolektivu takorekoč en sam človek. To je gotovo pripomoglo k temu, da je danes socialno ogroženih domala 6000 delavcev, ki z začasnim kolektivnim vodstvom na čeiu poskušajo storit! vse, da bi nekako poiskali pot iz zavoženega poslovnega labirinta. Logično vprašanje, ki sledi iz vsega tega, je, kje je bil Franc Šali tedaj, da se ni (če že ni mogel storiti nič drugega) oglasil vsaj v Dolenjskem listu? Ljudje pravijo, da so po bitki vsi generali pametni. Kako naj sicer zdaj razumem reagiranje Franca Šalija na pisanje Bojana Budje o problemski konferenci komunistov v IMV. Namesto da bi se Šali polotil kritične analize samoupravljanja v tem kolektivu in s tem komunistom v njem na najboljši možni način pomagal pri uveljavljanju samoupravljanja kot temeljnega družbenoekonomskega odnosa med delavci (tako razumem tudi njegovo udeležbo na tej konferenci), je na njej nastopil z dokaj abstraktno razpravo, za katero je, vsaj po tem, kar sem bral v Dolenjskem Listu, sila vprašljivo, če bo dosegla svoj namen. Namreč govoriti danes ljudem, da samoupravljanje ni v krizi, in se ob tem ne izreči, ali imaš v mislih njegov model ali praktično izvajanje, je, milo rečeno, površno delo. Sem namreč za metodb jasnega raz ločevanja stvari, kajti samoupravljanje na papirju in v življenju še zdaleč ni ena in ista stvar. Torej bi bilo pametneje (seveda zame), če bi Franc Šali najprej ljudem govoril v jasnem in njim (ne njemu) razumljivem jeziku. Sele potem bi imel moralno pravico (v tej družbi pa menda tudi še ta nekaj velja) peti levite novinarju. Kajti, če je novinar res tako grobo skazil njegovo misel, kot mu to očita Šaii. sem prepričan, da je to storil v dobri veri, da ji bo dodal nekaj življenjske soli. .Novinar pač piše za ljudi in H vse manj radi prebirajo posplošen, politične članke, ki nič Tit povedo. To pa bi morali vedeti politični delavci, mar ne? IVO KIHJAJ .Gabrje 23 Stane Ambrožič Stane Cvitkovič Anica Kraševec I Stanka Suklje Martin Plut uredništvo v gosteh: LOKVICA dela jih ni strah še pestrejše, saj so v novem domu dobili svojo sobo, na voljo pa imajo tudi dvorano. Ivan Dragovan je tipičen polproleterec. Iz Gornje Lokvice se vozi na delo v suhorski obrat 1MV, v prostem času pa kaj postori na domačiji. „Nekaj malega delam na zemlji, v vinogradu, večji del časa pa seveda vzame služba. Kot kmetovalec imam nekaj pripomb na vaške in gozdne poti, ki so ponekod preozke in jih ni mogoče uporabiti za prevoz kmetijskih strojev. Prihodnje leto se jih bomo lotili. Pri urejanju gozdnih poti nam bo pomagalo gozdno gospodarstvo." V pogovoru pa je Dragovan povedal še dfobno krajevno zanimivost. Bil je namreč poslednji kletar ,.sosedske hiše", prastare oblike nekakšnega zadružništva in samopomoči, ki je preživela do današnjih dni le v Beli krajini. Dragovan je odložil ključe od sosedske kleti pred sedmimi leti in od tedaj se možakarji ne zbirajo več v sosedski hiši pri bokalu, pogovorih in modrovanjih. Tako je še en star običaj odšel v pozabo. „V družini nas je bilo osem otrok, in četudi bi hotel ostati na zemlji, Ite bi mogel, zato sem odšel po poti mnogih: zaposlil sem se,“ je povedal Stane Ambrožič, ki tako deli usodo polproletarca s še mnogimi Lokvičani. Drugače pa je navdušen gasilec in je včlanjen v prostovoljno gasilsko društvo Lokvica. „V gasilskem društvu smo skoraj vsi. Imamo tudi žensko in pionirski desetini. Najbolj smo ponosni na naš gasilski dom. Sami smo ga zgradili v štirih letih." . Martin Plut, ki ga domačini poznajo po domačem imenu Tine Rusov, se poleg rednega dela v suhorskem obratu IMV ukvarja še s kmetijstvom, pri tem pa je zanj značilno, da se drži družinske tradicije, reje konj. V njegovem hlevu so bili in bodo konji, kot je zatrdil. ,,Konjereja vrže nekaj dohodka, saj se splača rediti žrebeta bolj kot teleta. A četudi se ne bi splačalo, bi moral biti v hiši vsaj en konjski rep. Navajeni smo na konje. Celih 18 let sem fural. Ko seje po vojni gradila Metlika, sem zvozil na tone peska in drugega gradbenega materiala." Martin Plut je omenil tudi svoje težave. Prva je telefon, ki ga v krajevni skupnosti ni. Krajani so pripravljeni z znano zagnanostjo poprijeti za delo, tudi na prispevek so pripravljeni, a potrebno je še razumevanje pošte, pa bi stvar tekla. Res nerodno je, da moraš po zdravnika, živinozdravnika in še koga. Druga težava pa izvira iz premajhnega posluha za skupnost pri redkih posameznikih. ,,Osem kmetov je združilo vinograde, s pomočjo zadruge smo speljali pot do kompleksa, vendar pa poti ne moremo uporabljati, ker dva posameznika ne pustita. Posredovali smo mi, drugi pa nič-Podobno zavira en sam človek popravilo in ureditev poti do Dolnje Lokvice. Ureditev poti je nujna, saj je po vsakem dež)u obupna in neprevozna. Upajmo, da bo zmagala dobra volja in razumevanje." Med redkimi čistimi kmeti je Stane Cvitkovič iz Dolnje Lokvice. Povedal je, d3 je bil svoj čas kooperant zadruge in daje redil teleta; po 16 jih je imel v hlevu-Vendar pa je bilo premalo gotovosti, zato je začel z rejo povsem zasebno. „Ni težava prodati, kar prirediš. K nam hodijo Hrvatje in bolje plačajo kot naše zadruge. Tako imamo kmetje nekaj zaslužka, čeptav moram reči, da tiste prave gotovosti še ne čutim. Pri nas je malo dobre zemlje, zato se več ukvarjamo z živinorejo in vinogradnf štvom. Prodaja mleka dobro teče, pogrešam pa zbiralnico. Zdaj mleko zbira zasebnik, 1° ga potem odpelje do zadruge. In pa seveda odkupne cene še niso takšne, kot bi morale biti, glede na veliko vloženega dela," le potarnal kmet. Na Lokvici in v Trnovcu se ne oglaša več ponočnjaško fantovsko petje, niti ni več pred desetletji aktivne igralske skupine, 1° je pripravljala igrice in z njimi gostovala p° okoliških krajih. Mladi se danes bolj navdU' šujejo za šport. Jože Suklje ml. je povedal-„V športnem društvu Lokvice smo zaenkrat le mladi, imamo pa v načrtu, da privabim0 tudi starejše. Igramo mali nogomet, strelja' mo z zračno puško, kegljamo in še kaj-Občasno pripravimo tudi kakšno tekmova' nje, sicer pa se udeležujemo občinskih tekmovanj. Zdaj urejamo lastno športu0 igrišče za mali nogomet, odbojko in košat' ko. Nekaj denarja smo dobili od metliške telesnokulturne skupnosti, zanesemo pa se nase in na ostale vaščane, ki nam pridn° pomagajo." V imenu mladih je Suklje povedal, da gostilne ne pogrešajo. V gasilskem domu ' v njem smo opazili zanimiv gobelin, 1° predstavlja portret maršala Tita, delo doma' činke Karline Stojnič - se odvijajo pole? sestankov tudi plesi in druge družabne prireditve in tako dom nadomešča gostiln0' kolikor ima lokal družaben značaj. Pospešeno zaposlovanje (po službah Jf več ko tretjina Lokvičanov) je v zadnj10 letih povzročilo, da se življenje po vaseh obrača precej drugače kot nekdaj. Nekdo Je pripomnil, da zdaj ob delavnikih še praS®8 ni mogoče zaklati, saj ni mož, da bi P držali. Po mnenju Farnca Štefaniča ni n*. nenavadnega, da je prišlo do motenj P® preskrbi z gorivi, saj so traktorji tudi py njih izpodrinili vole in konje. Sicer pa J Stefanič, ki je v prejšnjem mandatu pre^, doval svetu krajevne skupnosti, posebej poudaril, da se Lokvičani za domala s*0' kar premorejo, lahko zahvalijo le sami sebi’ svoji volji, da z združenimi močmi poskib' jo za stvari, ki so v dobro vseh. Uspeh j" izostal. „Včasih smo bili resda prem, odločni, morebiti prav zaradi tega še nin> mo telefona in še česa, a očiten napredek J povzročil, dae mladi več ne odseljujejo, zemlja ni v pušči. In mladi gospodarji bo®, lahko nadoknadili, kar smo stari zamudih- Franc Stefanič Jože Fir Ivanka Ambrožič Gornja in Dolnja Lokvica pa Trnovec ležijo ob glavni cesti, ki onstran Gorjancev vodi po Beli krajini. Tako ljudje iz teh vasi nimajo težav s prometnimi zvezami do občinskega središča in drugih mest, kjer so zaposleni, nimajo razloga, da bi se pritoževali nad vodo in elektriko, zato res ni čudno, da je gostujoče uredništvo Dolenjskega lista tako pozno prišlo v to krajevno skupnost blizu Metlike. A urejenost ključnih zadev ne pomeni, da krajani, ki so sredi decembra prišli v veliko dvorano lokviškega gasilskega doma, niso imeli o čem besedovati z novinarji Andrejem Bartljem, Milanom Markljem in Dragom Rustjo. Jože Nemanič, predsednik krajevne skupnosti Lokvica: „Naša krajevna skupnost je majhna, saj v treh vaseh živi vsega 344 prebivalcev. V Glavnem s.o pri nas polproletarci, tako rekoč od vsake hiše je kdo v službi. Vsak dan se na delo največ v Metliko, denlo pa tudi v Črnomelj in Novo mesto, vozi 123 naših krajanov; čistih kmetov skorajda ni, morda se izključno s kmetijstvom ukvarjajo dva, trije. Kljub temu pa je zemlja pri nas v redu obdelana. Predvsem se v naši KS ljudje ukvarjajo z vinogradništvom in živinorejo, saj za poljedelstvo zaradi razdrobljenosti in težke strojne obdelave naša zemlja ni primerna. Kolikor je poljedelstva, je v glavnem za oskrbo krajanov in od tu ni tržnih presežkov. Z metliško kmetijsko zadrugo pa sodeluje 44 kooperantov, ki oddajajo grozdje in mleko. Pred vojno so bile te vasi izrazito kmetijske, ker pa je zemlja skopa, je bilo življenje težko, večkrat revno. Med vojno so bili tako rekoč vsi na strani NOB, moški so bili v partizanih, ženske pa so obdelovale zemljo in tako skrbele za prehrano domačih pa tudi številnih beguncev. Precej pove podatek, da je vsak četrti krajan med vojno dal življenje za svobodo. Večji napredek so ti kraji doživeli po letu 1965, ko so se ljudje začeli zaposlovati in obnavljati ter graditi nove hiše in gospodarska poslopja. Tu je res zraslo veliko novih hiš, stare pa so v glavnem ali obnovljene ali pa v njih ljudje ne živijo več. S pomočjo družbe pa tudi z velikim lastnim prispevkom v delu, materialu in denarju smo dobili vodovod, elektriko, asfalt, postavili smo spomenik žrtvam vojne. Krajani smo v glavnem s svojim delom in denarjem zgradili gasilski dom. Nimamo pa telefona, čeprav smo tik ob glavni liniji Novo mesto Metlika, čimprej bi radi asfaltirali še pot skozi Dolnjo Lokvico. Lotili smo se del za ureditev športnega igrišča pod gasilskim domom, želja in potreb je še več, vendar se vse vedno ustavi pri denarju. Letos je naša krajevna skupnost od komunalne skupnosti in še iz nekih virov dobila vsega skupaj 90 tisočakov, kar pa še za vzdrževanje že narejenega ni dovolj, kaj šele, da bi kaj lahko s tem naredili. Pa vendar bi bilo treba upoštevati, da se vsak dinar, ki pride v krajevno skupnost, vsaj štirikrat pomnoži z našim delom in prispevkom. Pa še nekaj je: ker smo mi zadnja leta v zagonu, bi nam morali bolj prisluhniti in nas podpreti v naših prizadevanjih. Če bo zagnanost zastala, bo težko kasneje znova začeti." Anton Ambrožič je poslovodja Mercatorjeve trgovine na Suhorju in predsednik gasilskega društva Lokvica. „Naše društvo je bilo ustanovljeno pred 51 leti. Šteje danes brez pionirjev 80 članov in je seveda najbolj številno društvo v krajevni skupnosti. Brez pretiravanja lahko rečem, da precejšen del življenja v krajevni skupnosti poteka preko našega društva. Dom smo začeli graditi 1968, zgradili pa smo ga predlani; vendar še ni dokončan, zlasti ni opremljen, ker nam je za to zmanjkalo denarja, saj smo vsak dinar vtaknili v gradnjo. Pri gradnji so krajani ogromno prispevali. Prav tako gasilci nimamo avtomobila ne moderne motorne brizgalne. V današnjih časih nam je jasno, da bomo do gasilskega kombija težko prišli, mislimo pa, da bi za gasilstvo sploh morala pokazati več posluha zavarovalnica. V kleti doma smo metliški kmetijski zadrugi odstopili prostor za zbiralnico mleka." Anton Stojnič, kmetijski tehnik, zaposlen v kmetijski šjli v Novem mestu, sekretar OO ZK Lokvica. „Zadnja leta družbenopolitične organizacije pri nas delujejo zelo povezano, frontno, in tako se da marsikaj narediti. Ljudje imajo za skupna dela veliko razumevanja, zaupajo v tak način reševanja problemov, ker vidijo, kaj vse smo s skupnimi močmi v zadnjih dveh letih naredili." Franc Nemanič, dipl. inž. strojništva, zaposlen v IMV Novo mesto, predsednik krajevne konference SZDL na Lokvici: „Vsak dan se vozim v službo v Novo mesto in kaže, da se bom kmalu tja tudi preselil, čeprav bi raje ostal doma, saj je naš kraj prijeten, blizu Metlike, ob cesti, tudi do Novega mesta ni daleč, nasploh je življenje na deželi prijetnejše pa tudi cenejše. Zal pa za moj poklic nisem v domači občini dobil štipendije. Mladi iz naše krajevne skupnosti se po končanem šolanju, če se zaposlijo v Metliki, v glavnem vračajo domov in si življenje uredijo tukaj. Tako z Metliko kot z Novim mestom imamo dobre avtobusne zveze. Tako kot doslej tudi pri nadaljnjih delih, ki jih imamo v KS v načrtu, računamo na pomoč in sodelovanje krajanov. V prejšnjih letih je bilo več naših ljudi na delu v Nemčiji, pa so se skoraj vsi vrnili domov, si tu naredili hiše, nakupili kmetijske stroje in se zaposlili." Eden takih, ki se je vrnil iz Nemčije, je tudi Jože Fir. „Ko sem prišel od vojakov, je bila stara domača hiša povsem dotrajana. Mama je spala pod dežnikom, curelo je na živino in na žito, zato sem se odločil, da grem v Nemčijo, da kaj zaslužim. V Nemči- Anton Stojnič Ivan Suklje Franc Nemanič Jože Nemanič Anton Ambrožič Anton Tomc Milena Kraševec ji sem si najbolj želel, da bi lahko v službo hodil od doma in vsak dan videl svojo družino. Po petih letih sem se vrnil domov, zgradili smo si novo hišo, hlev, svinjake in danes lahko z veseljem povem, da se mi je največja želja izpolnila: od doma hodim peš v službo v IMV na Suhor in vsak dan sem pri svoji družini. Nič drugega ne potrebujem." Ako človek zna in hoče delati, ima veliko opraviti tudi doma. Anton Pezdirc iz Trnovca si je že naložil sedmi križ, pa je še zmeraj zelo iskan kot kolarski in sodarski mojster. „Naročil je toliko, zlasti pred trgatvijo, da jim nisem kos, saj delam sam. Odkar sem upokojen, mi ni treba plačevati davka na obrt, a ne smem zaposliti mladih moči. Je pa res tudi to, da se mladina za to vrsto obrti ne zanima, čeprav je na dlani, da bodo kmetje vedno potrebovali sodarja, kolarja ali kovača. Pri naši hiši so do pred nekaj leti, ko so mi vzeli plodne njive za nov odsek ceste proti Metliki, trgovine tako rekoč nismo poznali, vse smo pridelali doma. Za blizu 50 arov njiv še nisem dobil plačila, bolj na oko kakor pa po pravi vrednosti mi je bilo priznano nadomestilo za sadje, s cesto pa še zmeraj ni nič. Zaradi tistega kosa, kolikor je že asfaltirane, je začela krožiti šala, češ da sem edini kmet daleč naokoli, ki ima letališče. Ce bi kmetom šlo delo tako počasi od rok, kakor gre cestarjem, bi trpeli lakoto, tako pa se lahko zanašamo na ljubezen do zemlje in ni nam žel truda, ki je potreben, da je zemlja obdelana do zadnjega zelnika." Potem ko je prikazal delovanje krajevne organizacije borcev, ki zdaj združuje le še 62 članov, pred leti pa jih je bilo še enkrat več, je Anton Tomc poudaril, da so on in vsi drugi kooperanti zelo zadovoljni s sodelovanjem z metliški kmetijsko zadrugo oz. njeno Vinsko kletjo. „Čeprav odkupne cene, npr. za grozdje, določijo zadružniki, se ne pritožujemo, bolje je zdaj kot prej, ko so nas obletavali zasebni gostilničarji in drugi. Kooperanti imamo veliko ugodnosti, do zdaj še nismo bili v zadregi zaradi nafte, raznih materialov, posojil in pod. Res pa je, da smo bili tudi kmetje že kar malce razvajeni, zato ob zdajšnjem pomanjkanju nekateri stokajo. A sploh ni tako hudo, le bolj po pameti bo treba obračati stvari, pa bo šlo." Iz pogovora z Ivanko Ambrožič, Mileno in Anico Kraševec in Stanko in Ivanom Sukljetom lahko povzamemo, da si Lokvičani želijo urejenega avtobusnega postajališča ob glavni cesti, saj je kraj, kjer vozila ustavljajo, zelo nevaren, nič čudnega ne bi bilo, ako bi se ponesrečil kateri od več kot šestdesetih šolarjev, ki se vozijo v Metliko. V Lokvici je bila šola le med zadnjo vojno, kljub velikemu številu otrok zdaj ni potrebna, saj s prevozom ni težav, slabše pa je poskrbljeno za predšolske otroke; prav bi bilo, da bi v vaseh, če drugega ne, vsaj ponovili 40-urni program, ki so ga izvedli pred leti. Lokviško gasilsko društvo je edino v občini, ki premore žensko desetino, med gasilci je tudi veliko mladih, slednji pa so nasploh zelo dejavni, udeležujejo se vseh akcij v krajevni skupnosti, v okviru skromnih mežnosti skrbijo tudi za kulturni utrip, napovedujejo pa, da bo njihovo delo Dr. Julij Saje Branko Lukič Mirko Knafeljc Ivan Slapnik Franc Plantan kah: idejnopolitično in splošno vojaško ter samozaščitno usposabljanje rezervnih vojaških starešin; delovanje ZRVS na področju SLO in družbene samozaščite; organiza-cijsko-kadrovska dejavnost; informativno propagandno delo. Usposabljanje rezervnega starešinskega kadra je praktično in teoretično. Praktični del sestavljajo: orientacijski pohodi, reševanje taktičnih nalog, urjenje z orožjem in strelske vaje, tehnični zbori s prikazom orožij in novosti v vojaški tehniki, preverjanje znanja (izpiti) in najrazličnejša tekmovanja. Teoretični del pa obsega: predavanja o notranje in zunanjepolitičnih dogodkih, strokovna predavanja o vojaških veščinah in vrsto oblik samo-izobraževanja (npr. študij snovi v Naši obrambi). Usposabljanje je za člene ZRVS obvezno, organizatorji pa vedno povabijo zraven tudi odgovorne ljudi za SLO in družbeno samozašč ito ter mladino. Pridobljeno znanje in izkušnje rezervni starešine v novomeški občini uporabljajo na raznih dolžnostih: v komitejih za SLO, pri usposabljanju civilnega -bivalstva (oz. enot civilne zaščite, narodne zaščite), pripravi obrambnih dnevov, kot mentorji obrambnih krožkov na šolah, v krajevnih skupnostih in tozdih pa tudi pri pripravi obrambnih načrtov. Skrb za organiziranost ZRVS je pravzaprav stalna naloga občinske organizacije. Ugotavljajo, da so nekatere krajevne organizacije, zlasti v Novem mestu, prevelike in zato, manj učinkovite. Menijo, da bi bile pravšne take, ki bi štele do 50 članov. Premalo js aktivov in drugih organizacijskih oblik, v katere bi bilo v ključe-;o kar največ rezervnih starešin. Dejstvo je, da članstvo še vse premalo čuti navzočnost svoje organizacije. Pod okriljem kadrovskih zadev je tudi skrb občinske organizacije, da prek svojih krajevnih organizacij spremlja delo posameznikov in zaslužne predlaga za priznanja, odlikovanja, napredovanja. To pa je, če izvzamemo skrb z kadrovanje v vodstva in druge organe ZRVS ter organizacije, s katerimi ta sodeluje, tudi vse s tega področja. Vsaj pretežno vse. ZRVS je do zdaj premalo naredila za vključevanje mladincev v vojaške šole. O tem, kdo je kandidat za rezervni starešinski sestav, ne ve nič. Za tovrstne starešine zve šele, ko odslužijo vojaški rok. Ugotavljamo, da je to precejšnja pomanjkljivost, ne vedo pa, kako to odpraviti. MOLK NI VSELEJ ZLATO „Malo se zve in sliši o tem, kaj delamo, vendar pa moramo priznati, da smo za to sami krivi,“ ugotavlja sedanji predsednik občinske ZRVS v Novem mestu. Z notranjo obveščenostjo ni težav, saj ta poteka po ustaljenem načinu - z živo ali pisano besedo. Premalo pa so izrabljena druga sredstva — tisk in RTV, tudi glasila krajevnih skupnosti in delovnih organizacij. „Ce hočemo doseči popolno podružbljenost delovanja rezervnih vojaških starešin, ne smemo več molčati o sebi,“ poudarja predsednik Plantan. Očitno je, da bodo morali najprej poživiti delovanje komisij za informativno in propagandno dejavnost, od katerih do zdaj ni bilo kdove kakšne koristi Ce bi te komisije količkaj delovale, ne bi smelo vse do tega trenutka biti neznano, da so obrambni dnevi, dandanes tako popularna samozaščitn oblika šol v vsej Slove^ niji, novomeška zamisel, enako tudi obrambni krožki, prav tako lahko šele tokrat obdelodanjamo, da je v Novem mestu doma ideja, naj bi „Naša obramba" posula revija vsake slovenske družine. Nemara pa bi iz preteklosti lahko izvrtali še tuj, kar se je začelo na novomeških tleh. I. ZORAN ES ZAKAJ ORGANIZACIJA REZERVISTOV? Zveza rezervnih vojaških starešin ima zanimivo zgodovino. Nekaj o tem, kako se je razvijala v Jugoslaviji m Sloveniji, povzemamo iz zadnjih številk „Naše obrambe". Ustanovitev so narekovali naslednji razlogi: S preraščanjem naše armade v sodobno vojsko se je pokazala potreba po šolanju novega rezervnega starešinskega kadra in po strokovnem izpopolnjevanju obstoječega. ki je izšel iz partizanskih vrst. Iz vojaških šol je vsako leto prihajalo tisoče mladih rezervnih oficirjev tn podoficirjev, ki so nenehno pomlajevali rezervni starešinski kader. Hiter razvoj vojaške tehnike je zahteval, da se ta sproti poučuje o vojaški organizaciji, taktiki in tehniki pri nas. Armada spričo lastnih nalog ni mogla v celoti prevzeti tudi to. ki so bile kajpak v zvezi z obrambo naše socialistične domovine. Nastala je potreba po usUnovitvi nove organizacije, posebnega zdru-Zenja rezervnih oficirjev, ki naj bi med drugim prevzelo vrsto nalog s Področja krepitve obrambne moči države. Združenje rezervnih oficirjev Jugoslavije (ZROJ) je bilo ustanovljeno na dvodnevnem kongresu aprila 1952. ZROJ, ZROP, ZRVS V JUGOSLAVIJI Naloge nove organizacije so bile: Sejati članstvo na slavnih tradicijah m vojaških vrlinah naših narodov n narodnosti, ki so jih zlasti Pokazali v NOB in ljudski revoluciji; skrbeti za moralni in politični hk rezervnega oficirja; usmerjati dejavnost v vsestransko vojaško strokov-np usposabljanje; sodelovati z vsemi, 10 so kakorkoli udeleženi pri krepit-V obrambne moči države. Sprva so bili člani te organizacije lahko le oficirji. Sklep o tem, da je neba pritegniti tudi podoficirje, so ^Prejeli na kongresu leta 1959. Us-rMno so spremenili ime organiza-clJe v Združenje rezervnih oficirjev m Podoficirjev (ZROP). Dve leti kasneje so se vse tri borčevske or-gpnizacije - Zveza borcev NOB, 4veza vojaških vojnih invalidov in ‘druženje rezervnih oficirjev in podoficirjev - združile v enotno Zvezo Suženj borcev NOV. Razvoj je ^hteval, da se je organizacija rezer-lstov ponovno osamosvojila. Od pogreša leta 1969 je začela uporabljati svoje novo ime Zveza re-fetynih vojaških starešin Jugoslavije, 1 ga je obdržala do danes. Kasneje je še bolj izpopolnila llz>ognomijo in kot družbena orga-mzacija postala ..polnopravna čia-mua" frontne Socialistične zveze. Pr konstitutivni- konferenci leta . 78 so med drugim poudarili, da ■ma posebej odgovorne dolžnosti Predvsem na področju splošne ljudje obrambe in družbene samozaščite. KAKO JE BILO V SLOVENIJI? Slovensko organizacijo je sprva °dil podobor, ki ga je imenoval t^htralni odbor v Beogradu. Posto-Phhia pa je prerasla v samostojno druženje oziroma zvezo. O njeni “Javnosti pri izvenarmadni vzgoji I °re podatki, da je bilo do konca •J™ 1958 v raznih drugih organiza-*jah izvedenih nad 2.700 predavanj obrambnega področja. Samo v drhenjenem letu so organizirali 25 družemh vaj, 75 partizanskih poho-°v, 109 strelskih tekmovanj z zra-no in 5,, z vojaško puško, zavrteli 5 strokovnih filmov in podobno. ' drugi polovici sedemdesetih let se je v Sloveniji pojavilo več novih oblik obrambnega in samozaščitnega usposabljanja. Take 'vrste so bili obrambni dnevi. Iz leta 1977 je podatek, da se je 367 obrambnih dnevov na šolah udeležilo kakih 150.000 mladincev in mladink. Obrambnih dnevov ha mladinskih delovnih akcijah v tistem času pa se je udeležilo 18.000 brigadirjev. Seveda bi lahko iz zajetnega gradiva povzeli še prenekateri podatek ali zanimivost in tako še nazorneje očrtali razvoj jugoslovanske in slovenske organizacije rezervnega starešinskega kadra ter pomen in vlogo, ki jo ima Zveza rezervnih vojaških starešin danes. Vzporedno bi lahko skoz to pisanje nizali - od mejnika do mejnika - razvojno pot te organizacije v novomeški občini. Vendar smo se raje odločili, da o posameznih obdobjih tridesetletnega dela spregovorijo njeni predsedniki. Z njihovim pripovedovanjem pa smo lahko obdelali le nekaj več kot dvajsetletno delo organizacije v novomeški občini. O obdobju, ki zajema konec petdesetih let do jubilejnega leta, torej tako rekoč do današnjega dne, so govorili: dr. Julij Saje, Branko Lukič, Janez Slapnik in FrancPlan-tan, nekaj spominov pa je prispeval tudi Mirko Knafeljc, dolgoletni tajnik občinske organizacije. Žal se nam ni posrečilo dobiti kakršnihkoli podatkov o prvih letih življenja organizacije rezervnih vojaških starešin. V PISARNI SODNIKA ZA PREKRŠKE Dr. JULIJ SAJE, partizanski zdravnik in organizator, predsednik v letih 1959-1964: ..Spominjam se, da smo novomeško organizacijo ustanovili leta 1953 v starem Sokolskem domu. S prostori smo dolgo imeli težave. Ko so na občnem zboru predlagali mene za predsed- nika, sem dejal, da se kljub službeni obremenjenosti sicer strinjam, vendar pod pogojem, da bi organizacija dobila stalen prostor, kjer bi lahko sestankovali. Takratni sodnik za prekrške Branko Lukič, tudi aktiven član občinskega odbora, je ponudil svojo pisarno. Kasneje se je večkrat zgodilo, da sem iz svoje ordinacije šel naravnost v pisarno sodnika za prekrške. Dela ni bilo malo. Najprej je bilo treba poenotiti organiziranost v samem Novem mestu, saj sta do takrat ločeno delali dve organizaciji, ena za levi in druga za desni breg. Delovni program, ki smo ga samostojno oblikovali, je bil dokaj ambiciozen. Prirejali smo predavanja, testirali znanje in podobno, v sodelovanju z garnizijo JLA pa organizirali demonstracije vojaške tehnike, orientacijske pohode, strelske vaje. Strokovni program je dolgo potekal pod vodstvom aktivnih oficirjev. JLA nam ni nikoli odrekla sodelovanja. Kadar smo potrebovali njeno pomoč, sva se z Brankom Lukičem odpravila h komandantu in zadeva je bila urejena. Omeniti moram tudi to, da smo več aktivnosti izvedli skupaj s taborniki in mladino, sodelovanje pa je steklo tudi z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami." NIHČE NI-VPRAŠAL ZAKAJ - LE KDAJ BO KAJ BRANKO LUKlC, predsednik od 1964 do 1968: ..Predsedniško dolžnost sem sprejel v času, ko se je začela armada modernizirati. Razmišljali smo o poteh, da bi se z razvojem in dosežki vojaške tehnike čimprej seznanili tudi rezervni vojaški starešine. Začeli smo s tako imenovanimi tehničnimi zbori. Že po številu udeležencev se je videlo, da je bila to dobrodošla oblika dela. Razmere so narekovale, da kot strokovna organizacija vključujemo v svoje aktivnosti kar največ mladine. Kot tedanji starešina tabornikov sem dosegel, da je novomeški občinski odbor prilagodil del delovnega programa taborniški organizaciji. Odziv je bil lep. To pa je bil tudi začetek tako imenovanih obrambnih dnevov. Prvega smo pripravili na novomeški gimnaziji skupaj z vodstvom te šole. V drugi polovici šestdesetih let so v občini delovale močnejše terenske organizacije v Šentjerneju, Dolenjskih Toplicah in Straži, tako da je nanje lahko čedalje bolj računala občinska organizacija, še posebej, ko je šlo za načrtovanje in izvajanje strokovnega programa. Največ vsega pa je bilo vendarle v samem Novem mestu, saj je bila organizacija tu kadrovsko najmočnejša, poleg tega je imela pri roki aktivni vojaški kader v garniziji JLA. Spominjam se, da je bil odziv na aktivnosti, ki smo jih izvajali, izreden. Prevladovala je zgledna disciplina članstva. Čeprav ni bilo ne pravih sredstev ne pripomočkov za izvajanje posameznih akcij, smo program uspešno uresničevali. Zanimivo je, da je takrat obvešč anje > teklo od ust do ust, pa udeležba na sestankih, tehničnih zborih in drugih oblikah usposabljanja in izobraževanja ni nikoli zatajila. Je že bilo tako, da so bili to časi, ko nihče še pomislil ni na nadomestilo za izgubljen delovni čas." DOKONČNA UVELJAVITEV ZRVS V NOVOMEŠKI OBČINI IVAN SLAPNIK, predsednik od 1969 do 1982: ..Dolžnost predsednika sem začel opravljati v času, ko je žeza rezervnih vojaških starešin, ki je bila več let sestavni del Zveze združenj borcev NOV, spet začela pot samostojne organizacije. Zgodilo se je več pomembnih reči. Program usposabljanja ni tekel zgolj za potrebe oboroženih sil oziroma JLA. ZRVS ga je razvila v skladu s konceptom in potrebami SLO in družbene samozaščite. Prešla je na samostojno izobraževanje in ga močno razvejala. Enosmernost delovanja se je tako končala. Zdi se mi potrebno poudariti, da si je ZRVS v novomeški občini dolgo prizadevala za enakopraven položaj med družbenopolitičnimi dejavniki oziroma v frontni Socialistični zvezi. Priznanje, ki ga zdaj ima, ni prišlo samo od sebe. Če ne bi bila aktivna in če je ne bi bilo čutiti v krajevnih skupnostih, tozdih, na področju SLO in družbene samozaščite, bi bila še danes privesek družbenopolitičnih sil." KAKO DALJE V ORGANIZACIJI, KI JE DOBILA ZVEZNO PRIZNANJE? FRANC PLANTAN, predsednik od aprila 1982: „Naša občinska organizacija je bila v času, ko sem sprejel predsedniško dolžnost, med najboljšimi v Sloveniji. Naj omenim, da je lani prejela zvezno plaketo rezervnih vojaških starešin, kar njene uspehe samo potrjuje. Veliko zaslug za to gre dosedanjemu vodstvu in še posebej dosedanjemu predsedniku Ivanu Slapniku. Njegovo znanje, obogateno z dolgoletnimi izkušnjami, bo organizaciji še kako prišlo prav, ko bomo izvajali program, sprejet na spomladanski konferenci. Novo predsedstvo je z izvolitvijo med drugim sprejelo tudi veliko odgovornost, da se namreč delo občinske organizacije ZRVS v naslednjem mandatnem obdobju ne bi poslabša- lo." Program obsega pravzaprav že znane reči. Zajete so v štirih toč- S I s I s I s \ I s I I s I s * I > s I N | Ob 30-letnici ZRVS i (v novomeški občini) • Letos mineva trideset let, kar je bila pri nas usta-J novIJena organizacija rezervnih vojaških starešin. Ta združuje | v vseh republikah in obeh pokrajinah 700.000 članov, od * tega jih kake štiri petine pripada povojni generaciji. s • V Sloveniji je 67.000 članov. Med njimi je največ | rezervnih nižjih oficirjev - 57 odst. Rezervnih oficiijev in > generalov je 41 odst. V organizaciji je za 2 odst. članov, ki so J starešine brez čina. Ugotavljajo, da je v naši republiki | včlanjeno 99 odst. rezervnega starešinskega kadra. > ' * | • Člani Zveze rezervnih vojaških starešin Slovenije v 783 > krajevnih in osnovnih organizacijah ter v 875 aktivih v I krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela, šolah in I drugod. To pomeni, da so s svojo dejavnostjo navzoči tako v rekoč povsod. ^ • Organizacija v novomeški občini je na Dolenjskem | največja. Njenih 2.900 članov deluje v 24 krajevnih o^aniza-s cijah, v okviru katerih je ustanovljeno tudi devet aktivov | (predvsem v samem Novem mestu). Med članstvom jih je 30 J brez čina. Zadnje čase vključujejo tudi ženske, predvsem I tiste, ki v krajevnih skupnostih in drugod opravljajo dol-| žnosti, katere bi zavoljo narave in zahtevnosti dela morali 5 rezervni vojaški starešine. Članstvo se vsako leto poveča | povprečno za 12 odst. - DELUJE ZA DANES, MISLI ZA s JUTRI s, TELEVIZIJSKI SPORED 24. XII. petek 10.00 POROČILA 10.05 TV V SOLI: Samoupravljanje, Kje je konec neba, Risanka, Orientacija. Znanstvena fantastika, Risanka, Izobraževalna reportaža, Zadnje minute 17.20 POROČILA 17.25 DVOJČKA, nadaljevank . za otroke 17..55 TELESTART 81, zabavnoglasbena oddaja 18.25 OBZORNIK 18.40 ZA ZDRAVEGA, SREČNEGA OTROKA, izobraževalna oddaja 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 NOVE TIGROVE BRIGADE, francoska nanizanka 21,05 ZRCALO TEDNA, pregled političnih in drugih dogodkov 21.25 NOČNI KINO: SKRIVNOST OBERWALDA, italijanski film Po uboju kralja se mora kraljica nenehno skrivati, saj tudi njej strežejo po življenju. Naročeni ubijalec vseeno pride do nje, a je ne pokonča, temveč se vanjo zaljubi Tako postane predmet izsiljevanja. Ed ini izhod vidi v tem, da kraljico končno res ubije in se še sam zastrupi. Romantično obarvana melodrama s takole vsebino ni nič posebnega, zanimivo je le to, da jo je kot televizijski film pred dvema letoma posnel znameniti režiser Michelangelo Antonioni. Igrajo Monica Vitti, Franco Branciaroli, Paolo Bonacelli, Elisabetta Pozzi, Luigi Diberti, Arna d Salta Alan in drugi. 23.30 POROČILA 17.25 Dnevnik - 17.45 Mali svet -18.15 Koraki — 18.45 Vaš šlager sezone 82 - 19.30 Dnevnik - 20.00 Naš čas - 20.45 Za grebška panorama - 21.00 Izbrani trenutek -21.10 Emil Komedijant (vzhodnonemški film) 25. XII. sobota 1 8.00 POROČILA 8.05 MIŠJE PRIGODE, poljska risanka 8.15 Z MODRIM ZAJCEM MED SLIKAMI 8.30 DVOJČKA 9.00 ARABELA, češkoslovaška nadaljevanka 9.30 VELIKI IN MAU O SAMOUPRAVLJANJU 10.00 POVEZAVE, poljudnoznanstvena oddaja 10.50 POZDRAVUE 4, MAKEDONIJA 1 1.00 PO SLEDEH NAPREDKA 1 130 PORTRETI: FERDO VESEL 12.10 in 14.00 POROČILA 14.45 Čarobna piščal, švedski film T. L filmano opero po W. A. Mozartu je posnel lngmar Bergman, glavni vlogi pa igrata Jo sef Ko-estilnger in Irma Urrila. 1 6.55 OLIMPIJA: JUGOPLASTt-KA, prenos košarkarske tekme 18.30 NAŠ KRAJ: PODLEHNIK 1 8.45 CICIBAN, DOBER DAN: HALO, TU REŠEVALO 18.55 ZLATA PTICA: PREPOVEDANA SOBA, japonska pravljica 19.05 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK *. 19.55 VREME 20.00 NARAZEN, ameriški film Po 15 letih zakona si začne žena prizadevati, da bi se našla kot osebnost. T udi mož si želi več svobode, zdi se mu, da ga zakonsko življenje siromaši. Otroka sta razdvojena . .. Režiser Delbert Mann jc na moč tankočutno, a hkrati duhovito pri- kazal zakonski brodolom, izstorta pa tudi Lee Remick kot nosilka glavne vloge, ob njej pa igrajo še Granville Van Dušen, Vicki Datvson, David Stambaugh in še kdo. 21.35 ZABAVA VAS BEBA SELI MO VIC 22.20 POROČILA 15.25 Željezničar:' Metaloplastika (prenos rokometne tekme) - 16.55 Dediščina za prihodnost: Notranji svet - 17.50 Naša leta - 18.55 Praznični dnevi slovenske folklore: Večer ljudskih plesov - 19.30 Dnevnik - 20.00 TV kaseta: Dragan Mijalkovski - 20.30 Poezija -21.05 Poročila - 21.10 Feljton -21.40 Športna sobota - 22.00 Operne arije 26. XII. nedelja 1 9.25 POROČILA 9.30 ŽIVŽAV, otroška matineja 10.20 M. Božič: CL0 fiK IN POL 11.15 KAŽIPOT 11.35 SREČANJE S TONČKO MAROLTOVO 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA Celotna oddaja bo posvečena temu, koliko smo letos pridelali na vseh področjih kmetijstva in kaj to romeni za našo oskrbo. 3.00 POROČILA 13.45 KVIZ GLASBENE MLADI- NE SLOVENIJE 15.15 PRISLUHNIMO TIŠINI 15.45 TORO fflA 15.50 ŽIVETI Z NARAVO, dokumentarna oddaja 16.35 ŠPORTNA POROČILA 16.50 GOSPOD SMITH GRE V WASHlNGTON, ameriški film Naslovni junak je mlad senator, katerega skorumpirani politiki in poslovneži pošljejo v glavno mesto, da bi se tam boril za njihove interese. Toda Smith je prepošten in o pravem času zve za spletko. Za ta film, ki ga je posnel 1939, je Frank Capra prejel oskarja, v glavnih vlogah pa nastopajo James Stevvart, Jean Arthur, Edw Claude Ra in s. 18.55 NE PREZRITE 1 9.10 RISANKA 19.25 ZRNO DO ZRNA idward Arnold . in 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 A. Šenoa: LJUBICA, zagrebška televizijska drama 21.15 GLASBA MOJEGA ŽIVLJENJA: MIRA TRAILOVlC , 22.00 POROČILA 14.50 F inalno srečanje na turnirju v malem nogometu - 16.00 Olimpijska kronika - 16.45 Finalna tekma za jugoslovanski pokal v odbojki -17.45 Operne arije - 18.30 Giasbe-no popoldne - 19.30 Dnevnik -20.00 Življenje na zemlji - 20.55 Poročila - 21.05 Lov za zakladom: Dubrovnik (francoski kviz) 27. XII. ponedeljek 1 10.00 POROČILA 10.05 TV V ŠOLI: Materinščina, Namesto odmora, Risanka, Islandi- ja, Mali program, Risanka, Ne vprašajte mene, Zadnje minute 12.00 OTROŠKI SPORED, prenos prireditve v beograjskem centru Sara ob jubileju Zveze pionirjev Jugoslavije in 90-letnice rojstva Tita 16.00 KMETIJSKA ODDAJA 17.00 POROČILA 17.05 POVEZAVE, poljudnoznanstvena oddaja 17.55 TRETJE OBDOBJE SPOZNAVANJA RAZISKAV 18.25 OBZORNIK 18.40 DEDEK MRAZ, IZPOLNI NAM ŽE1JO - N. Grafenauer: LOKOMOTIVA in K. Kovič: ZLATA LADJA 19.24 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 35 MM - FILMSKA DELAVNICA 21.30 V ZNAMENJU 17.25 Dnevnik - 17.45 Rdeče, rumeno, zeleno - 18.00 Narodne pravljice - 18.15 izobraževalna oddaja — 18.45 Sedem stopnic do glasbe: Jurij Raketa - 19.00 Športni grafikon - 19.30 Dnevnik 20.00 Znanost - 20.45 Zagrebška panorama - 21.05 Pojem pesnike 28. XII. torek 1 10.00 POROČILA 10.05 TV V ŠOLI: Baker, Namesto odmora, Risanka, Narodne pripovedke, Mali program, Risanka, Glasbena vzgoja, Zadnje minute 16.30 POROČILA 16.35 LOSKJTIK IN OBLAK, sovjetska risanka 16.55 MAU SVET 17.25 LJUDSKA GLASBILA IN GODCI NA SLOVENSKEM: OPRE-KEU 17.55 OBRAMBA IN SAMOZAŠČITA Današnja oddaja bo govorila o tem, kako se JLA vključuje v prizadevanja za udejanjanje stabilizacijskih ciljev, s čemer je povezano tudi vsestransko varčevanje. S tem pa se vojaki lahko pohvalijo. 18.25 LJUBLJANSKI OBZORNIK 18.40 DEDEK MRAZ, IZPOLNI NAM ZELJO - D. Zajc: LETEČA HIŠICA in K. Kovič: ZLATA LADJA 19.26 Z£NO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 AKTUALNA ODDAJA 20.45 D. H. Lavvrence: SINOVI IN LJUBIMCI 21.40 V ZNAMENJU 15.50 Dnevnik - 16.10 Palčki nimajo pojma - 16.40 Partizan: Crve-na zvezda (prenos košarkarske tekme) - 18.15 Knjige in misli -1 8.45 Glasbeni amaterji - 19.30 Dnevnik - 20.00 Zabavna oddaja -20.45 Na torišču: Krleževa ,.Budimpešta" - 21.35 Zagrebška pano- 29. XII. sreda 10.00 POROČILA 10.05 TV V ŠOU: Obale Donave, Mali gradbeniki Risanka, Čarovnik, Minsko polje. Risanka, Zdrav duh v zdravem telesu, Zadnje minute 17.05 POROČILA 17.10 CICIBAN, DOBER DAN: MALI ČAROVNIK IN SNEŽINKE 17.25 ARABELA, češkoslovaška nadaljevanka 17.55 NAŠA PESEM 82 18.25 ZASAVSKI OBZORNIK 18.40 DEDEK MRAZ, IZPOLNI NAM ŽELJO - M. Mate: ZMAJČKOV ROJSTNI DAN in K. Kovič: ZLATA LADJA 1 9.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 V ARENI ŽIVLJENJA: Prof. dr. JANEZ MILČINSKI 21.00 FILM TEDNA: PET LAHKIH KOMADOV, ameriški film Fantu ni do tega, da bi se ustalil, četudi ni reven. Začasno se zaposli kar na potovanju, se spet odpravi naprej, se ustavi pri bratu, kateremu prevzame dekle, a jo zapusti kot neznano natakarico. Kaj več kot to se v filmu ne zgodi vseeno pa gre za delo, ki na moč pritegne gledalca. Film je bil 1970 izbran za najboljše delo v Ameriki da ie bilo priznanje res namenjeno nesporni kakovosti, pove podatek, da je bil tedaj režiser Bob Rafelson še [»vsem neznan, pa tudi glavni igralec Jack Nicholson še ni bil bleščeča filmska zvezda. Ob slednjem nastopajo še Karen Black, Susan Anspach in drugi 22.35 POROČILA 17.25 Dnevnik - 17.45 Radost Evrope - 18.15 Aktualnosti - 18.45 Zeleni Kabaret — 19.30 Dnevnik - 20.00 Kultura v objektivu - 20.30 Zagrebška panorama - 20.50 D. Jelačič- Bužimski: Gpsnodar senc (posnetek gledališke predstave) 30. XII četrtek 10.00 POROČILA 10.05 TV V ŠOLI: Kemija, Vrba, Risanka, Pomoč otrokom sveta, Kako vaditi v majhnem stanovanju, Risanka, Veselimo se življenja, Zadnje minute 16.50 POROČILA 16.55 KURIRČEK 82 17.25 ZAPISI ZA MLADE: MIRA VOGLAR 17.55 MOZAIK KRATKEGA FILMA: ANTIČNE NAJDBE, ameriški film, ANDANTE, švicarski film Oba filma govorita o potrebi po ohranjevanju narave in zaščiti nekdanjih dosežkov. Tako ameriški pri- kazuje stara, pogosto izropana in uničena indijanska naselja, pred--vsem pa to, kako se Američani premalo zavedajo, da prav ta naselja izpričujejo prvobitno kulturo na tej celini Švicarski film nam kaže idilično podobo gorske pokrajine, kamor le redko zaide človek, in tisto, kar ta nevšečnega prinaša s seboj. 18.25 POMURSKI OBZORNIK 18.40 DEDEK MRAZ, IZPOLNI NAM ZELJO - M. Mate: ZMAJČKOV ROJSTNI DAN in K. Kovič: ZLATA 1AD JA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 NIHALO MED SMEHOM IN SOLZAMI, dokumentarna oddaja 20.40 ZRCALO TEDNA 20.50 P. I. Čajkovski: SERENADA, balet v izvedbi New York City balleta 21.30 v ZNAMENJU 17.25 Dnevnik -'17.45 Otroška oddaja — 18.15 Šola zelenega načrta - 18.45 Muppet shovv - 19.30 Dnevnik - 20.00 Črnka gospe X (senegalski film) 21.00 Senegal (dokumentarna oddaja)" Pomembno je biti pomemben, a pomembneje je biti prijazen Z računi, denarjem in vsemi drugimi denarnimi posli imam toliko dela in preglavic, da vse le z največjo težavo postorim. Rešitev je tu. Ljudje so v svoji dolgi zgodovini razvili ustanovo, ki ji pravimo banka, da zanje opravi kopico, večkrat tudi nadležnih ali morda celo nerešljivih denarnih problemov. Že, a vendar imam pri tem težave. Vse banke so si tako podobne, vse imajo enako tehnologijo in skoraj enake, pogosto zelo muhaste elektronske pripomočke. Res je, vsakomur med nami kdaj pa kdaj spodleti. Toda tisto, kar je najbolj pomembno, so stiki, odnosi med ljudmi. V Jugobanki to vemo in za to storimo kar največ. S strankami govorimo kot s sebi enakimi, kar ni težko, saj prihajajo k nam ljudje, ki so nam zelo podobni. Tudi oni so prijazni. Vsi skupaj vemo, da je sicer pomembno biti pomemben, a da je še mnogo pomembneje biti prijazen. V takšnem ozračju zagotovo ni nikoli težko rešiti tudi najtežjih denarnih problemov. BANKA PRIJAZNIH LJUDI JUGOBANKA \ ODKUPUJEMO SVINJSKE TER OSTALE KOŽE PO UGODNIM CENAHI VSEM KMETOVALCEM ŽELIMO SREČNO IN USPESNO NOVO LETO 19831 KOTO Koteks tobus in zbiralnic« kmetijskih zadrug 8 DOLENJSKI UST 23. decembr. kultura in izobra- ževanje Literarni klub bo Po dolgoletnem prizadevanju novomeški literati vendarle organizirani — Sklic občnega zbora za 6. januar 1983 Zamisel o ustanovitvi kluba, ki bi trajneje združil novomeška prizadevanja na kulturno-ume-tniškem področju, ni od včeraj. V povojnem času se je prvič porodila v krogu mladih izobražencev oziroma sodelavcem »Dolenjskega študenta1*, priloge, ki je sredi petdesetih let začela izhajati pri Dolenjskem listu. Pobuda je dobila prešibko podporo, zato ni bila nikoli ostvarjena. Propadel je tudi naslednji poskus, da bi se jedro za tak klub oblikovalo iz pešč ice srednješolcev, ki so hoteli z gmotno pomočjo okrajnega odbora mladinske organizacije v drugi polovici petdesetih let izdati pesniški almanah. Sele ob koncu petdesetih let se je nekaj najvztrajnejšim mladincem posrečilo preiti od besed oziroma želja k dejanju. Na hitro so pripravili občni zbor kluba, ki so ga imenovali po pesniškem bardu Ketteju. Kettejev klub, kakor je bilo njegovo pravo ime, je začel z literarnimi večeri novomeških besednih ustvarjalcev, priredil je razstavo del likovnikov, ki so tedaj delovali v Novem mestu, to pa je bilo vse. Očitno se usmerjenost kluba v literarno in likovno dejavnost ni skladala s pravimi interesi večine članov, zato je kmalu utihnil. Njegovo delo je poskusila nadaljevati kulturno umetniška skupina, delujoča krajši čas pod imenom Janeza Trdine in kasneje preimenovana v skupino Pro et contra. Ko je ta prenehala, je sledilo daljše zatišje. Ponovno je pobuda za oživitev Kettejevega kluba oziroma za ustanovitev novega prišla iz skupine na Dolenjskem živečih in delujočih. literatov, ki so v drugi polovici šestdesetih let v povezavi z novomeškimi slikarji začeli cikel literarno likovnih prireditev, sprva v okviru novomeške ZKO, nato pa pod okriljem Dolenjskega kulturnega festivala v Kostanjevici. Slednji je popeljal skupino med Slovence, živeče onkraj meje na Koroškem, in v Zagreb, sledilo je še nekaj tovrstnih prireditev, nakar je ta skupina skoroda utihnila. Kasneje jo je novomeška ZKO sicer poskusila obnoviti, vendar pri tem ni imela najbolj srečne roke. Šele v zadnjem času, oziroma letos, so sami literati spet prišli na dan z željo, da bi se vendarle nekako organizirali, s tem pa pridobili tudi možnost družbene dotacije za svojo dejavnost. Za ustanovitev literarnega kluba, ki bi deloval pod okriljem novomeške ZKO, so se javno izrekli na aprilskem sestanku v Študijski knjižnici Mirana Jarca. Ker je prizadevanje nekoliko zastalo, se je za ustanovitev kluba še posebej zavzel odbor za literarno dejavnost pri ZKO v Novem mestu. Ta je na sestanku, ki je bil prejšnji četrtek v Študijski knjižnici Mirana Jarca, med drugim sklenil, naj se skliče ustanovni občni zbor novomeškega literarnega kluba v četrtek, 6. januarja prihodnje leto. Poudarjeno je bilo tudi, da bi bili člani kluba poleg pišočih - seveda bi vključili tudi mladino in besedne ustvarjalce iz delovnih organizacij - še vsi tisti, ki bi lahko kakorkoli prepletli svojo dejavnost z dejavnostjo literarnega kluba. Na omenjenem sestanku je bese.da stekla tudi o prireditvah v počastitev kulturnega praznika prihodnje leto. Na literarnem večeru, ki bo pripravljen pod okriljem ZKO oziroma njenega odbora za literarno dejavnost, naj bi nastopili že uveljavljeni pesniki in pisatelji iz novomeške občine. Ostali člani literarnega kluba naj bi se javnosti predstavili kasneje. I. ZORAN Kočevci pomlajujejo svoj zbor Kulturni nastopi naj bi obogatili proslavljanje 40-letnice zbora odposlancev V Kočevju bi se radi prihodnje leto, ko naj bi se v tem mestu zvrstilo več pomembnih dogodkom Tn praznovanj, še posebej pa proslavljanje 40-letnice zbora odposlancev slovenskega naroda, izkazali tudi na kulturnem področju. O tem je bila beseda na ZKO in kulturni skupnosti, prav tako na sestankih kulturnih skupin, kjer so se tudi dogovorili, kakšne programe bodo pripravili ;za novo sezono. V „Krki”: z roko v roki Dobra ocena za delo KUD novomeških farmacevtov 16. decembra so se zbrali na občnem zboru člani kulturno-ume-tniškega društva novomeške tovarne zdravil, pretresli poročila o delu od lanskega novembra, sprejeli delovni program za leto 1983 ter izvolili novo vodstvo. Predsednica društva in programskega sveta je postala Marija Žveglič. Ugotovili so, da so zadovoljivo uresničili vse naloge, ki jih je za posamezna področja začrtal pro-g ramski svet Dobro je steklo širjenje knjig med zaposlene, dolenjski knjižni sejem je bil že petič, v avli poslovne stavbe so se vrstile različne likovne razstave, na ogled so bili akvareli, nastali v peti svobodni slikarski koloniji, zadovoljivi so bili obiski abonmajskih gledaliških predstav (Krka svojim delavcem regresira vstopnino), poleg tega pa je nemoteno teklo delo tudi v mešanem pevskem zboru, na katerega je delovni kolektiv tovarne zdravil še zlasti ponosen. Vlogo in delovanje društva so temeljiteje pretresli lani ob njegovi desetletnici Tedaj so lahko ponovno ugotovili, da živita kultura in proizvodnja v Krki v tesnem sožitju in tudi to, da se v tej delovni organizaciji nadaljuje pred leti zastavljena Komunistova akcija »Človek, delo, kultura**. O delovnih načrtih društva v letu 1983 pa več v prihodnji številki. Na moč lirično uglašena terakota Ob razstavi kiparskih stvaritev Julija Papiča v Dolenjski galeriji Razstava, ki jo je skupaj z Belokranjskim muzejem iz Metlike priredila Dolenjska galerija, je že druga, tokrat obsežna predstavitev kiparskih del belokranjskega rojaka kiparja Julija Papiča, ki letos praznuje svojo 70-letnico. Njegova zgodnejša dela, nastala ITled vojnama, imajo delno pečat ekspresionizma, kasnejša pa so, če ^vzamemo povojno obdobje, ko je Ustvarjal veliko spomeniško plastiko r stilu socialnega realizma, vseskozi urična tako po formi kot po vsebini. 0 velja zlasti za dela, ki so nastala v 'etakoti in se nam zaradi specifično-stl materiala zdijo skoraj brezčasna, kko da pomislimo na davno preteklost in se nam nehote ponudi Paralela z etr^ščanskimi in antični-ttt* kiparskimi dosežki. ^Prehod po razstavi nas prepriča, ča se je akademski realizem, ki si ga Je Papič pridobil kot diplomant Praške Visoke umetniško industrij-ske šole za kiparstvo in keramiko, Popolnoma umaknil in prepustil mesto poenostavljenim in izrazno močnejšim; bolj doživljajsko naglaše-nim formam. Toplina materiala, ki 8a že po naravi ponuja terakota, omogoča Papiču tisto, njemu tako testno nevsiljivo liričnost imaginar-Jtjh, predvsem ženskih likov, ki se kažejo kot matere, vdove, neveste, Prijateljice, mlade žene pri toaleti ali kot ženski akti. Posebnost njegovega kiparskega izraza so prav gotovo reliefi. Natančna in hotena perforacija, ki jo avtor »zastekli** z barvnimi stekli, daje izbranemu motivu mističen in kljub miniaturnosti močan vizualen efekt. Oživljanje gotske tradicije omogoča avtorju popolno izvirnost in novo stilno vrednoto, v kateri je naglašena liričnost motiva izražena v sceni muziciranja in ljubezni. Avtorjeve portretne upodobitve kažejo, da se je omejil izključno na upodabljanje glave. Umetnik svojih portretirancev ne idealizira, temveč ohranja tisto mero realizma, ki je potrebna, da v materialu ostanejo in se ohranijo poteze osebnosti. Svoje portretne upodobitve je avtor realiziral v polni, obli plastiki, nekaj pa jih je upodobil tudi v plitkem reliefu. Razstavo smotrno dopolnjujejo risbe imaginacije, ki obiskovalcem kažejo avtorjevo prostorsko in kompozicijsko snovanie. V svojem skoraj 50-letnem ustvarjalnem obdobju je Julij Papič ustvaril veliko del od monumentalnih javnih spomenikov d<5 male plastike. Lahko trdimo, da je v vsem. tem času ohranil specifičnost in kvaliteto, ki ga postavlja med pomembne ustvarjalce. Nikdar ni segal po ekstremnih formah, niti ni podlegel modnim novostim. Ustvarjal je in še ustvarja preudarno, prepričan v lastne sposobnosti in estetske kriterije- L. M. ZAGREBŠKI COLLEGIUM MUSICUM S HAYDNOM V NOVEM MESTU 14. decembra zvečer je v Kosinovi dvorani nastopil znani ^ollegium musieum iz Zagreba. Njegovi člani sopranistka Mirjana Bohanec, flavtist Theo Taba-ka (ustanovitelj in umetniški vodja ansambla), oboist Ivo O lup, violinist Ivan Pinkava in fagotist Marijan Kobetič so na celovečernem koncertu izvajali dela Franza Josepha Ha‘ydna, čigar 250-letnico rojstva slavi letos ves glasbeni svet. Prireditev, ki je uavdušila številne obiskovalce -nekateri so koncert poslušali Pred dvorano - je organizirala novomeška Zveza kulturnih organizacij v sodelovanju z Avstrijskim kulturnim inštitutom v Zagrebu. Vpogled v poročila pove, da so programi dokaj ubrani na proslavljanje omenjene obletnice, vendar tako sestavljeni, da jih bo moč predstaviti tudi na samostojnih prireditvah. Tu gre predvsem za nastope delavskega pihalnega orkestra, ki so mu med drugim dodelili- dodatno denarno vsoto za uniforme in instrumente, in za moški pevski zbor Svoboda, ki naj bi v prihodnjem letu stopil pred javnost številnejši in pomlajen. Pripravljajo nekakšen preporod zbora, ki je zadnja leta precej nazadoval tako po kakovosti kot po aktivnosti pevcev. V zboru, katerega povprečna starost se giblje blizu Abrahamovih let, je s pevovodjem vred vztrajnih le še kakih osemindvajset članov. Za dvig kakovosti je to odločno premalo. Zato so si naložili, da bodo pevske vrste ne le povečali, ampak tudi obogatili z glasovi mladih pevcev. Akcija za pridobivanje novih pevcev je stekla hkrati na več poteh, nove obraze ZA NAGRADO „IZVINITE“ Novomeški srednješolci Marko Boh, Gregor Forte in Davorin Gazvoda zmagovalci na letošnjem kvizu Glasbene mladine Jugoslavije v srbskem Leskovcu, še vedno čakajo obljubljeno nagrado 20.000 dinarjev za odlično uvrstitev na tem tekmovanju. Namesto denarja je pred kratkim prispelo iz Leskovca pismo (na ponovno urgenco novomeške Glasbene mladine, ki so jo omenjeni tekmovalci zastopali), s katerim se organizatorji yu-kviza opravičujejo za zamudo. Navajajo, da nikakor ne morejo zbrati nagradne vsote, da pa bodo to poskusili storiti v najkrajšem času“. Prizadeti Novo-meščani si s to „tolažbo“ ne znajo kaj prida pomagati, še zlasti pa jim je uganka ,.najkrajši čas". „Mar to pomeni, da bo treba na zvezno nagrado čakati še pol leta, kolikor je že do zdaj minilo-? “ se sprašujejo. privabljajo v zoor poleg njegovih dosedanjih članov tudi prek ZKO in mestnega kulturnega društva Svoboda. Vsakomur pravijo, da se lahko takoj vključi, naj pride kar na vaje, ki jih imajo vsak poViedeljek ob 18. uri v prostorih stare gimnazije (v pevski sobi glasbene šole), in zbor ga bo lepo sprejel. Pevci so program sicer že začeli izvajati, vendar še niso tako daleč, da jih novinci z marljivo vadbo ne bi mogli dohiteti. Želijo, da bi se vsi, ki želijo z zborom nadaljevati pevsko tradicijo v Kočevju, pridružili vsaj do novega leta, d^ibi lahko zbor v polni zasedbi - pričakujejo vsaj toliko novincev, da bo štel kakih 40 grl - poslej vadil še temeljiteje. I. Z. Nova spoznanja o izseljoncih Ob novem Glasniku SED Tretja številka letošnjega Glasnika Slovenskega etnološkega društva v Ljubljani (izšla pred tednom dni) je v celoti posvečena slovenskemu izseljenstvu. Slovenski etnologi, ki so se pričeli intenzivneje ukvarjati s Slovenci po svetu šele pred dobrimi tremi leti, so s svojimi dosedanjimi spoznanji bistveno osvetlili izseljensko problematiko. Glasnik prinaša nekaj ugotovitev mlajših slovenskih etnologov. Uvodni članek M. Ravnik nam prikazuje zgodovino etnoloških proučevanj slovenskega izseljenstva na oddelku za etnologijo na ljubljanski filozofski fakulteti. Sledijo zgoščeni povzetki seminarskih in diplomskih nalog študentov etnologije, ki govore o slovenskih izseljencih in njihovi kulturi. Tako nam M. Dražumerič predstavi vpliv izseljevanja na način življenja prebivalcev Vinice (Bela krajina) in okoliških vasi na način življenja med leti 1918 in 1941, S. Kerčmar izseljevanje iz Prekmurja v Francijo med obema vojnama, A. Bogovič in B. Cajnko pa govorita o Slovencih v Franciji. I. Slavec nam podaja zanimive ugotovitve o jeziku Slovencev v Mannheimu v Zvezni republiki Nemčiji, N. Sulič pa o načinu življenja Slovencev v Milvvau-keeju, Chicagu in Clevlandu. B. Čebulj piše o slovenskih izseljencih in povratnikih iz Avstralije, o osebnih izkušnjah in opažanjih v zvezi z izseljenci pa govori J. Strajnar. Etnologi, ki hočejo s temi raziskavami pokazati način življenja ih kulturo Slovencev izven meja domovine, se tako pridružujejo znanstvenim prizadevanjem, katerih cilj je prikazati popolnejšo in jasnejšo podobo slovenskega etnosa. A. DULAR Gibanje GM teče dalje O Glasbeni mladini govori njena dejavnost Julij Papič: POČITEK, barvna terakota, 1965 Občinsko konferenco Glasbene mladine v Novem mestu bo naslednji dve leti vodil 30-letni Tomaž Zorko, učitelj kitare na Glasbeni šoli Matjana Kozine. To dolžnost je prevzel od Zdravka Hribarja, ravnatelja novomeške glasbene šole, ki je letošnjo jesen postal predsednik Glasbene mladine Slovenije. Delegati so novo vodstvo Glasbene mladine za novomeško občino izvolili 15. decembra na seji v Kozino vi dvorani. Ob tej priložnosti je beseda stekla o dosedanjem delu novomeške Glasbene mladine. Pri tem so ugotovili, da se je samo letos zvrstilo šest vzgojno-izobraževalnih koncertov za mladino in druge obiskovalce, štiri nastope instrumentalistov je Glasbena mladina pripravila na otvoritvah likovnih razstav v Dolenjski galeriji, poleg tega je priredila dva obiska koncertov v drugih krajih. Skupine in posamezni izvajalci, ki jih je pridobila Glasbena mladina, so nastopili še na prireditvah domačih ustvarjalcev, predvsem na literarnih večerih. Še posebej je treba omeniti vključevanje v tekmovanja Glasbene mladine Jugoslavije in Slovenije in uspehe, ki sojih dosegli Novomešča-ni. Na jugoslovanskem tekmovanju v Leskovcu je dosegla novomeška ekipa prvo (do tretje) mesto, ekipi osnovnih šol Grm in Bršljin pa sta se nedavno na slovenskem kvizu Glasbene mladine o glasbenem baroku prebili v polfinale. Sprejet je tudi delovni program novomeške Glasbene mladine za leto 1983. Tako pripravljajo koncert študentskega komornega zbora, ki bo v Novem mestu predstavil zabavno glasbo velikih mojstrov, na Dolenjskem naj bi gostovala folklorna skupina maroltovcev, en koncert bo posvečen ljudskim pesmim in glasbilom, trije koncerti pa bi naj bili vzgojno-izobraževalnega in zabavnega značaja. Šestkrat naj bi Glasbena mladina s svojim programom sodelovala ob razstavah v Dolenjski galeriji (na teh komornih koncertih naj bi nastopajoči predstavili različne zvrsti in instrumente). Ob tem naj bi pripravili koncerte domačih ustvarjalcev in poustvaijalcev. Zvrstila pa naj bi se najrazličnejša vzgojna predavanja, zlasti o glasbenih slogih. Na seji so predstavniki ZSMS izrazili željo, da bi Glasbena mladina segla s svojo dejavnostjo tudi na podeželje, v Novem mestu pa pomagala oblikovati glasbeno življe nje v mladinskem klubu, ki naj bi ga naposled ustanovili. L Z. Mreža se oži Srednje šole usmerjenega izobraževanja v Novem mestu manjše za osem oddelkov Ko so na Dolenjskem in še posebej v Novem mestu uvajali usmerjeno izobraževanje in temu ustrezno razporejali vzgojno-izobraževal-ne programe, si ni nihče delal utvar, da je tako nastala mreža šol dokončna, za zmeraj. Prva lunkja v mreži, ki nikakor ni bila samo lepotna, se je namreč pojavila že na začetku, v minulem šolskem letu, ko sta ostala nezasedena skrajšani oddelek kovinske usmeritve in celotni srednji program cestnega prometa. V tem šolskem letu se je luknja še povečala, saj se ni posrečilo zasesti še več razpisanih oddelkov: skrajšanega in srednjega v kovinski in dveh strežbenih v gostimko-turi-stični usmeritvi. Ze ta neza-sedenost je bila dovolj, da so se v Novem mestu in hkrati v dolenjski regiji začele razprave o ustreznosti mreže šol usmerjenega izobraževanja, pa tudi prve zahteve po spremembi oziroma dopolnitvi le-te. Obenem so začeli javno izražati bojazen, kako bo v naslednjih šolskih letih, še posebej, ker z generacijo domačih osnovnošolcev sploh ne bo moč napolniti oddelkov v posameznih usmeritvah, in to ne glede na uspešnost poklicnega usmerjanja in interesov samih učencev. Podatki namreč kažejo, da bo že v prihodnjem šolskem letu manjkalo 117 učencev za zasedbo prvih letnikov. Glede m to se je pojavih upravičem zahteva po temeljitih popravkih mreže. Izdelali so predlog, po katerem bodo ustrezno zmanjšali število načrtovanih oddelkov, s tem pa vpis mhdine usmerili bolj v vzgojno-izobraževalne programe proizvodnih usmeritev, pač glede na potrebe združenega deh. Odbor za usmerjeno izobraževanje pri občinski izobraževalni skupnosti v Novem mestu je novembra sprejel sklep, da se ■ načrtovana oz. sedanja mreža skrči v Novem mestu za osem oddelkov. S tem predlogom so že seznanili republiško izobraževalno skupnost in tiste posebne izobraževalne skupnosti, v katerih mreži nameravajo Novomeščani zmanjšati število oddelkov. Če bo to obveljalo, bo poslej vpis za okoli 240 mest manjši. I. ZORAN milil §!» tli! 11 ■■mk „ŠVEJK“ V NOVOMEŠKI „KRKl“ - Znani slovenski gledali ški igralec Janez Hočevar - Rifleje minuli četrtek nastopil v novomeški tovarni zdravil kot »občinski kurir Švejk“ v istoimenskem delu Toneta Fornezzija - Tofa. Poročajo, da so sc farmacevti dobro razvedrili ob imenitni Riflejevi igri. SLIKE ČLANOV DSLU NAPRODAJ - Od minulega četrtka je v Galeriji DSLU v Ljubljani odprta razstava del članov Društva sloven-skiii likovnih umetnikov. Vsa razstavljena dela je moč kupiti naprodaj pa bodo vse do 30. decembra. »JEZIKOVNO RAZSODIŠČE" TUDI V „KRK1“ - V novomeški tovarni zdravil delujoče kulturna umetniško društvo si je med drugim naložilo, da bo poslej nastopalo tudi v vlogi internega jezikovnega razsodišča. Ugotavlja namreč, da se. pr; dogovarjanju in sporazumevanju pojavlja vse preveč tujk in nerazumljivih besednih zvez. Seveda njihovih »avtorjev" ne nameravajo preganjati,. pač pa so se odločili, da bodo o posameznih primerih jezikovnega pačenja pisali v svojem tovarniškem elasilu. POTA Ii\ STJt? poročajo Novo mesto: roparski napad Sredi Novega mesta je prišlo prejšnji teden do predrznega roparskega napada, nasilnega storilca pa miličniki in delavci UNZ še iščejo. 30-letni Novomeščan Stanislav Pugelj je šel v četrtek okoli 22. ure peš po Glavnem trgu mimo Mladinske knjige. Tam sta ga pričakala in napadla dva neznanca ter ga pretepla. Pugelj je po tem zbežal proti mostu, kjer pa sta ga neznana napadalca ponovno dohitela in mu iz suknjiča vzela hranilno knjižico z 2 tisoč dinarji gotovine. Roparja sta jo nato jadrno odkurila v noč, Pugelj pa se je skril v bližnjo vežo, kjer so ga zjutraj našli poškodovanega. Zaradi ran zadobljenih, ob napadu, je moral Pugelj v novomeško bolnišnico. Zaga pomagala odkriti pobeg Namesto da bi priporniku pomagala do pobega, je žaga na oknu kopalnice pomagala paznikom — Za Sajeta en mesec zapora DOMA RAZGRAJAL - Črnomaljski miličniki so 13. decembra zvečer pridržali do iztreznitve 39-le-tnega Marjana Trampuša iz Ogulina pri Vinici Možakar je doma razgrajal in bo moral o svojem početju poročati sodniku za prekrške. OB KOLO Z MOTORJEM - S šentruperške železniške postaje je 13. decembra izginilo kolo z motorjem. Oškodovanec je domačin Alojz Ramovš. VINJEN VOZIL - 14. decembra so trebanjski miličniki pridržali do izreznitve 47-letnega Avgusta Severja iz Velikega Gabra, ki so ga zalotili za volanom v nevsakdanjem stanju. Vinjenost je še potrdil z upiranjem miličnikom, tako da tem ni preostalo drugega, kot da ga odpeljejo na hladno. RAZBIJALI STEKLENINO -Veliko dela so imeli metliški miličniki v soboto zvečer z Antonom Kraljem iz Geršičec, Dušanom Tomcem iz Primostka, Božidarjem Malešičem in Martinom Kraševcem iz Metlike ter Antonom Malenškom iz Bočke. Skupina vročekrvnežev je v hotelu Bela krajina že okoli 13. ure razbijala steklenino, po plačanem računu pa so odšli še v gostišče Na Dragah in tam nadaljeval z razbijanjem. Umirili so jih šele miličniki. Z razbijanjem so naredili za 8.000 din škode. VLOMILI V BENCINSKO ČRPALKO Neznanec je v noči na soboto vlomil v bencinsko črpalko Trnje pri Brežicah. Storilec je na vhodnih vratih razbil steklo in skozi odprtino splezal v notranjost. Vlomilec je po prostoru brskal po nezaklenjenih predalih miz, omarah in na koncu s police odnesel 5 parov moških usnjenih rokavic, večje število vžigalnikov, medtem ko se blagajne, v kateri je bilo skoraj 25 starih milijonov, na srečo ni dotaknil. Za storilcem še poizvedujejo. Dogodki letošnjega marca v novomeških zaporih bodo marsikoga mogoče spomnili na kakšno kriminalko z malih zaslonov. Zaradi poskusa pomoči pri begu iz zaporov je namreč moral te dni na zatožno klop novomeške enote temeljnega sodišča 19-letni Stanislav Saje z Golobinjka. Saje je bil letošnjega marca v znal s pripornikom Marjanom Hudo- novomeških zaporih, kjer se je spo- rovcem. Dogovorila sta sc, da bo Saje, ki bo prej zapustil pripor, skušal Hudorovcu omogočiti pobeg iz zaporov. Po odpustitvi iz pripora bi naj namreč kupil žago za železo in jo nastavil na zunanjo stran svetlobnega okna kopalnice, kjer bi jo Hudorovac, ko se bodo zaporniki kopali, vzel in ob prvi priložnosti prežagal rešetke na oknu sobe. Približno tako je vse tudi potekalo!- Saje je žago res kupil in jo 27. marca ob 7.30 nastavil na okno kopalnice. Zatem je okoli stavbe odšel k vhodu v zapore in tam pazniku izročil zavojček cigaret in vžigalnik za nekega pripornika. Ko je temu paznik cigarete in vžigalnik Goljufije pri dviganju bonov se nadaljujejo Poostren nadzor odgovornih služb — Kaj pa pomoč občanov? Boni so hvaležna tema za razmišljanje. O tem, ali so sploh potrebni in ustavni, do tega, kako nekateri v vsakem ukrepu najdejo luknjo, skozi katero se izvlečejo domala povsem neprizadeti. Že prejšnji teden smo navedli imena nekaj goljufov, ki so z raznimi domislicami nezakonito prišli do bonov za gorivo. Za popolnejšo informacijo jim moramo tokrat prišteti še štiri nove: Mirko Klavs in Rafko Zupančič, oba iz Malega Lipovca, ki sta prišla do bonov za 15 litrov bencina, do enake količina pa sta neupravičeno prišla še Franc Gorišek iz Velikega Lipovca in Jože Kocijančič iz Trebče vasi. Tudi ti štirje so pristojnim organom dajali lažne podatke o imetju motornih koles. Uslužbenci uprave inšpekcijskih služb, postaj milic in uprave za notranje zadeve bodo nadzor nad seznami imetnikov bonov in vsem, kar sodi zraven, še poostri- li. Pa bi se verjetno goljufom dalo še bolj učinkovito stopiti na prste. Že nič kolikokrat smo pisali in slišali o besedah družbena samozaščita. Predvsem inšpektorji pri svojem delu večkrat pogrešajo pomoč občanov. Je res tako težko soseda, za katerega je več kot očitno, da ima bonov in bencina doma v obilju, v kleti pa le kolo z motorjem, prijaviti ustrezni službi? Tudi to bo naš delež, da bomo bremena stabilizacije in raznih varčevalnih ukrepov kar najbolj enakomerno porazdelili. izročil, je bilo to za Hudorovca znamenje, da je žaga za železo na dogovorjenem mestu. Istega dne je bilo tudi kopanje zapornikov. Zadeva je tekla kot po maslu. Neki drug zapornik, ki je imel nalogo kopalnico pripraviti za kopanje, je žago opazil in o tem obvestil paznika. Ta je žago vzel in na njeno mesto nastavil v papir zavit drug predmet. Vaba je bila torej nastavljena, vprašanje je bilo le, kdo bo nasedeL Marjan Hudorovac je ob kopanju pograbil zavitek, misleč, da je v njem žaga, in si ga zataknil za pas. Toda že pri vratih sta ga čakala paznika. Vse ostale podrobnosti so bile hitro pojasnjene. Senat sodišča je imel na voljo dovolj dokazov, poleg tega pa je Saje, ki je že bil kaznovan, tačas pa teče zoper njega še en kazenski postopek, dejanja v celoti priznal. Senat mu je odmeril kazen enega meseca zapora. OBVISEL PREKO MOSTU Novomeščan Avgust Shkreli se je v soboto zvečer peljal z osebnim avtom od Dobruške vasi proti Šentjerneju. Med vožnjo preko mostu v Dobravi pa ga je na mokrih deskah zaneslo v mostno ograjo, ki jo je prebiL Avtomobil je na srečo obvisel na mostu., škodo na avtomobilu so ocenili na 15.000 din, na mostu pa na preko 100 tisoč dinarjev. POŠKODOVANIH DEVET POTNIKOV V soboto zvečer je Samoborčan Drago Ku rpes, zdomec v Zahodni Nemčiji peljal osebni kombi od Ljubljane proti Zagrebu. Pri Dragi je zapeljal na bankino, kjer je trčil v ograjo betonskega mostu, od koder ga pa je odbilo na lokalno cesto, ki vodi pod magistralko. Pri nezgodi se je laže ali huje poškodovalo 9 potnikov; z rešilnim avtom' so jih prepeljali v novomeško bolnišnico. Na pločevini je bilo za 200 tisočakov . škode. Če je šofer še sprevodnik V soboto in nedeljo dve prometni nesreči avtobusov — V prvem primeru kriv sneg, v drugem pa sprevodništvo Nekaj zasnežena cesta, nekaj pa obremenjenost voznika z drugimi opravili sta prejšnji teden zakrivili dve avtobusni nesreči, ki sta se na srečo končali brez smrtnih žrtev. Zato pa je bilo veliko poškodovanih in tudi precej materialne škode. V 'oboto zvečer je Nikolaos Ganotis peljal avtobus grške registracije od Ljubljane proti Zagrebu, na zasneženi oesti pa je pričelo vozilo pri Lešnici zanašati. Avtobus je zdrknil čez rob ceste na njivo in se prevrnil na bok. V vozilu je bilo kar 50 potnikov, na srečo pa sta bili ranjeni le dve potnici, ki sta dobili pomoč v novomeški bolnišnici. Na avtobusu je bilo škode za preko 20 starih milijonov in ni bil sposoben nadaljevati vožnjo. Potniki so noč prespali v hotelu na Otočcu. V nedeljo dopoldne pa je do nezgode prišlo pri Stranjah. Voznik gornjanškega avtobusa Ivan Lokovšek iz Velikega Dola pri Koprivnici je med vožnjo od Senovega proti Novemu mestu vračal potniku drobiž. Zaradi sprevodniških opravil pa je avtobus zapeljal s ceste in se prevrnil po poldrugi meter visokem nasipu na bok. Pri nezgodi so bili ranjeni voznik in 12 potnikov. 45 potnikov je v avtobusu sedelo, kakih 15 do 20 pa stalo. Na avtobusu je bilo škode za okrog 30 starih milijo- ŽALOSTEN KONEC JESENI - Potem, ko je bilo po uvedbi bencinskih bonov tudi število prometnih nesreč na cestah vse manjše, je zadnje tedne ponovno vse po starem. Mokre in tudi zasnežene ceste, gostejši promet ob vrnitvah naših zdomcev so ob neprevidnosti ponovno vzrok, da se črne kronike vse bolj polnijo. PONOČI OBISKAL VELEBLAGOVNICO V noči na 15. december je nekdo vlomil v brežiško veleblagovnico. Storilec je prišel čez 4 metre visoko žično ograjo in v pisarnah po mizah in omarah brskal za denarjem. S seboj je odnesel 2.600 din in za 2 tisoč din bencinskih bonov. Veliko večja pa je škoda, ki jo je povzročil z dejanjem: cenijo jo kar na 20 starih milijonov. UMRLZA POSLEDICAMI NESREČE Iz novomeške bolnišnice smo prejeli obvestilo, da je tam 15. decembra dopoldne umrl za posledicami prometne nesreče 45-letni Ljubljančan Valentin Zoran. Zoran je bil kot voznik osebnega avta udeležen v prometni nezgodi tri dni popreje pri Žužemberku. SPOR SE JE TRAGIČNO KONČAL Že v prejšnji številki smo pisali o sporu, ki so mu verjetno botrovale zdrahe zaradi hoste, med mladoletnikom R. A. in 73-letnim Antonom Kalčičem iz Osrečja pri Škocjanu. Mladenič je Kalčiča udaril po glavi, prejšnji teden pa so nam iz novomeške bolnišnice sporočili, daje Kalčič 13. decembra okoli poldneva zaradi hudih poškodb po glavi umrl. Do spora je prišlo štiri dni poprej. Za nemoralnostjo pogodbe dokazana Se nezakonitost Pogodba med KZ Krka, tozdom Hmeljnik in Marijo Planinc dobiva tudi sodni epilog — Sodišče razveljavilo pogodbo Ker je bilo ob zaključku letošnje polemike v našem časopisu (verjetno je ni potrebno posebej ponavljati) od strani novomeške kmetijske zadruge Krka zapisano, da se bodo oglasili šele po končanem pravnem postopku pred sodiščem združenega dela, jih naj naslednje vrstice prav nič ne ovirajo pri izpolnitvi te obljube! Časnikarska dolžnost namreč veleva, da ob izdani odločbi sodišča, ki jd razsojalo o veljavnosti pogodbe o skupni proizvodnji med Krkinim tozdom Hmeljnik in njeno uslužbenko Marijo Planinc, poročamo kot v ostalih primerih sporov, ki se zmjdejo pred sodiščem združenega dela. Na kratko o preteklosti. Družbeni pravobranilec samoupravljanja iz Novega mesta je v letošnjem septembru predlagal sodišč u združenega dela, naj razveljavi pogodbo, ki sta jo sklenila tozd „Hmeljnik“ in Marija Planinc. Pravobranilec je v svojem predlogu navedel, da pogodba ni v skladu s samoupravnimi splošnimi akti temeljne organizacije, zakonom o združenem delu, ne z zakonom o združevanju kmetov, kot tudi ne z zakonom o zemljiških razmerjih. Zategadelj je pravobranilec že 30. avgusta poslal zboru delavcev v „Hmeljniku“ zahtevo, da pogodbo razveljavi vendar se v „Hmeljni-ku“ za to niso kaj prida zmenili. Na zboru delavcev so le spremenili ime pogodbene stranke: namesto upravnika tozda Franca Planinca so vinograd oddali v najem njegovi ženi Mariji Družbeni pravobranilec samoupravljanja je zategadelj 17. septembra izdal sklep o začasnem zadržanju uporabe in izvrševanja pogodbe. Naj takoj povemo, da je senat sodišča pritegnil mnenju pravobranilca in pogodbo razveljavil. Navzlic temu da so v „Hmeljniku“ zatrjevali sodišču, da je pogodba povsem zakonita, trditve družbenega pravobranilca samoupravljanja pa so opredelili kot nevzdržne in nerazumljive. Na opravljeni ustni obravnavi je zastopnik „Hmeljnika“ senatu pojasnil, zakaj sodišču niso predložili zahtevane dokumentacije, predvsem statuta. Pojasnilo se je glasilo; češ da je vsa zadeva že tako dovolj razjasnjena(I). Škoda le, da je „razjasnjenost“ temeljila na nezakonitostih, ki jih je obravnava odkrivala drugo za drugo. Nesporno sta obe strani na obravnavi pritrdili, da tozd Hmeljnik ni organizacija združenih kmetov in da ima v svojem statutu kot glavni predmet opredeljeno proizvodnjo grozdja in vina ter da Marija Planinc nima opredeljenega statusa kmeta, niti tega ni zahtevala. Ko je sodišče ocenjevalo zakonitost pogodbe, je izhajalo iz tega, da le-ta ni sestavljena in sklenjena v skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju kmetov in delavcev v KZ Krka, tozd Hmeljnik Novo mesto, ker takega sporazuma v Hmeljniku enostavno ni, da nadalje tozd Hmeljnik ni organizacija združenih kmetov in da konec koncev Marija Planinc ni kmet kooperant. V ustavi je natančno določeno, da je kmet tisti občan, ki se ukvarja s kmetovanjem in dela s sredstvi, do katerih ima lastninsko pravico. Tudi po zakonu o združenem delu je bistvena razlika med kmetom in kmetijskim delavcem v tem, da prvi opravlja dela s sredstvi v zasebni, drugi pa s sredstvi v družbeni lasti. Povsem drugotnega pomena pa je bilo za sodišče to, ali je pogodba sklenjena med Hmeljnikom in Francem Planincem ali Marijo Planinc (mimogrede: do spremembe imena pogodbene stranke je prišlo na podlagi dogovora pri za to nepristojnem organu). Kajti gre konec koncev za to, da mora Hmeljnik v prihodnje obdelavo svojih treh vinogradov opredeliti v samoupravni zakonodaji in upoštevajoč vse predpisane postopke uskladiti obdelavo zemljišč z veljavno zakonodajo in politiko. Moralnim obsodbam početja odgovornih mož v novomeški KZ Krka se tako ob bok postavlja tudi pravni epilog. Eno z drugim (čeprav odločba novomeškega sodišča združenega dela še ni pravnomočna), nikakor ni v oporo boju za razvoj bolj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v našem kmetijstvu. , „,m,, BOJAN BUDJA »Zaračunal” menjavo bankovcev Leto in 2 meseca zapora za Aleksiča — V bankah menjaval večje bankovce v manjše in pri tem goljufal blagajničarke PO DOLENJSKI DEŽELI • Prejšnji teden so trebanjski miličniki pridržali do iztreznitve 31-letnega Jožeta Pižmo z Luže. Že nekoliko v omami je možakar obiskal sosede, pričel pri njih razgrajati in jim groziti. Morda pa za tako početje v lastnem stanovanju ni imel dovolj poguma? • Zaman je Bojan Damiš, kot še nekaj podobnih nesrečnežev, varčeval z boni za bencin. Iz avtomobila v garažah na Cesti herojev mu je namreč nekdo prejšnji teden iztočil 20 litrov bencina, za nameček pa mu vzel še nekaj orodja. Kaj bi šele bilo, če bi imeli na bone tudi sladkor, meso, moko, pralne praške itd.!? • Kar hudo presenečen je verjetno moral biti Ljubljančan Herman Jesenšek, ki se je 14. decembra peljal z osebnim avtom iz zagrebške smeri. Pri Medvedjeku se mu je namreč nasproti prikotalilo pravo pravcato kolo in trčilo v vozilo. Kolo je, ne da bi za to vedel, izgubil Metličan Josip Štubljar, ki je proti Zagrebu vozil tovornjak s priklopnikom. Vse se je na srečo končalo le z lažjo poškodbo Jesenškovega sopotnika. Bi treba poslej na cestah paziti tudi na izgubljena kolesa? 32-letni Kraljevčan Mirko Aleksič je letošnjega oktobra skupaj z ženo pripotoval v Slovenijo, kjer naj bi v okolici Metlike poiskala ženino 13-letno pastorko, kije tjakaj pobegnila z nekim Romom. S seboj sta imela tudi 20.000 din, da bi v Sloveniji nakupila kave in nekaj kavbojk, ker tega v Srbiji baje ni moč dobiti. Vsa zadeva pa se je zasukala nekoliko drugače. Aleksič si je v Ljubljani z denarjem v žepu naročil taksi, ki ga je odpeljal v Ribnico. Možakar je med vožnjo popil nekaj krepkih požirkov vodke, nato pav Ribnici z denarjem v žepu stopil v prostore tamkajšnje poslovne enote Ljubljanske banke. Blagajničarki je pomolil pod nos 10 bankovcev po tisoč dinarjev in prosil, da mu jih zamenja za petstotake. Ta mu je denar zamenjala, Aleksič pa jo je nato zaprosil za novo uslugo: bankovce po 500 din naj bi mu zamenjala v petdesetake. Blagajničarka ni imela toliko denarja, zato si je možakar navidezno premislil (n. izjavil ženski, da denarja sploh ne bo menjal in naj mu vrne bankovce po tisoč dinarjev. Jasno seveda, da Aleksiču sploh ni šlo za menjavo, pač pa je le hotel na ta način premotiti blagajničarko, da bi mu izročila več denarja, kot ga je prejela. V Ribnici mu je to uspelo. PRETAKAL JE BENCIN Noč na 17. december je nekdo izkoristil za tatvine bencina v Gubčevi ulici v Krškem. Storilec je obiskal 3 osebne avtomobile. Marjanu Špecu je iztočil 20 litrov bencina, Kristini Zorko 15, medtem ko je najbolj ,,prizanesel“ Stanku Koritniku, ki je bil ob 10 litrov dragocenega goriva. Tat je v noč odnesel tudi pokrove rezervoarjev. Dokazno gradivo je odstranjeno. Zenska pri blagajni mu je namreč res izročila nazaj bankovce po tisoč dinarjev, pri tem pa spregledala, da ni dobila vrnjenega vsega denarja. Prebirsani Aleksič si je zadržal kar 5.000 din in jih odnesel iz banke. Še istega dne, 11. oktobra letos, je Aleksič na podoben način hotel pretentati uslužbenke banke v Straži Hotel je zamenjati 10 bankovcev po 500 din v stotake in nato še v petdesetake, pri tem pa si je na enak način kot v Ribnici skušal pridržati 59 bankovcev po 100 in 3 bankovce po 500 din. Na srečo so bile uslužbenke in tudi stranke v poslovni enoti Ljubljanske banke dovolj P®" zorne in so prevaro opazili Aleksič pa je moral denar vrniti. Takšen potek dogodkov je pokazala obravnava pred senatom novomeške enote temeljnega sodišča prejšnji teden. Resda se je obtoženec vseskozi izgovarjal, da je šlo le za pomoto, vendar sodišče takemu izgovoru ni moglo verjeti in je Aleksiča obsodilo na 1 leto in 2 meseca zapora. V olajševalno okoliščino mu je štelo tQ, da ima 4 nepreskrbljene otroke, v obtežilno pa, da gre za specialnega povratnika, ki je bil za podobna kazniva dejanja že obsojen- B.B- V. ZADEL MOTORISTA Hrastar z Velika Kala se Milan je 17. pripeljal na kolesu z motorjem domači Stanislav Brinjevec, ki ga je decembra dopoldne peljal z osebnim avtom po lokalni cesti v Mirni peči in v križišču zavil na regionalno cesto. Po njej se je ravno takrat kolesu z motorjer avtomobilist zadeL Brinjevca so odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, gmotne škode pa je bilo za 3.000 din. TRClL V STOJEČ TOVORNJAK - Šabčan Slavko Ceiva-novič je 13. decembra zvečer peljal tovornjak od Čateža proti Zagrebu, pri Prilipah pa je vozilo ustavil. Hotel je postaviti varnostni trikotnik, takrat pa sta za njim pripeljala tovornjak, ki je še utegnil zaviti mimo stoječega vozila, in Drage Muhič iz Orljevca pri Mirni pe . osebnim avtom. Muhič je silovito treščil v zadnji del tovornjaka, Pr' čemer sta se voznik in sopotnic Anton Kastelic iz Jablana huje P?" škodovala. Materialne škode je bito za preko 100.000 din. ZAMAN SE JE UMIKAL -J5' decembra se je Janez Kepa iz vra pri Litiji peljal z osebnim avtom po Velikem Gabru. Vozil je po le., strani ceste, takrat pa mu je nasPr? pripeljal z osebnim avtom domači Jože Piškur. Ta se je sicer umikal o rob ceste, vendar trčenja ni uspe preprečiti. Ranjeni so bili voznm Piškur, njegova žena Marija in sm v va, vsem pa so pomoč nudili novomeški bolnišn ici. Škodo na P1 čevini so ocenili na 80.000 din- Prvi derbi Novolesu Novomeški košarkarji dokaj srečno ugnali Helios s točko razlike — Gostje vodili že za 20 točk — Tesen poraz košarkaric Čeprav je bilo v derbiju doslej dveh edinih še neporaženih ekip slovenske košarkarske lige pričakovati tesen in izenačen boj, so domačini tokrat vendarle razočarali. Resda so tokrat po dokaj srečnem finišu na koncu osvojili obe točki, vendar ni bila njihova igra nič kaj prepričljiva. tfOVOLES - HELIOS 111:110 156:67) - Prav nerazumljivo je, da so novolesovci, ki jih je v soboto TOKRAT SKROMNEJE - Mladi Bajc, ki je po krajšem prisilnem odmoru ponovno zaigral v domači vrsti, tokrat ni bil tako učinkovit kot sicer bodrila povsem polna športna dvorana, zaigrali tako slabo. Čeprav je bilo po doslej nepisanem pravilu Drska: kolesarji so premagali vreme In progo y ciklo krosu zmagoslavje Novomeščanov in Rogov-cev Prizadevni delavci novomeškega kolesarskega kluba so °b pomoči mladincev Drske v soboto pripravili že tradicionalni ciklokros. Tokrat je organizatorjem in tekmovalcem v veliki meri ponagajalo vreme, saj je vseskozi deževalo, bilo pa je tadi nekaj snega. Navzlic temu j* je na startu prireditve pojavita preko SO tekmovalcev, ki se niso ustrašili ne vremena ne težke proge. Tako je med člani na 7,2 kilometra dolgi progi zmagal rogovec Mamun pred Novomeščanom Novakom. V kategoriji starejših mladinci ki so tekmovali na progi, dolgi prav tako 7,2 km, je slavil Šebenik pred Jeršinom (oba Rog), ostala raesta pa so si razdelili Smole, Črnič *!} Grah (Novo mesto). Mlajši mla-jhnci so morali voziti in teči po 6 kilometrov dolgi progi. Zmagoslavje vi* ° novomeško: zmagal je Udo- c pred Božičem in (se lanskim Pionirjem) Štangeljem; četrti je bil kdivar. Se pogled v pionirsko konku-ranco. Med pionirji A, ki so vozili na '■o km dolgi progi, je zmagal rogo-v®c Jakomin,, medtem ko je pri Pionirjih B na 3,6 kilometra dolgi crogi zmagal domačin P. Judež pred Judežem, Turkom, Krevsom in taulccm. Organizacija tekme je bila navzlic 'ekoukanj pičli udeležbi dobra, zadaja za to pa gre tudi 00 ZSMS iz . ke, ki je za tekmovalce pripravila topel čaj. novoteksu pokal OB DNEVU JLA . .^.a kegljišču JLA je bil najmoč-ier i dolenjski turnir v borbenih Jpah- Zmagala je ekipa Novoteksa z : “ Podrtimi keglji pred vrsto Borca jo brežiškega Partizana. Sodelovalo sbo ekiP- Vrstni red: 1. Novoteks Sso ^ Borac JLA 573, 3. partizan .o«, 4. Železničar 558, 5. Pionir 35, 6. Mercator Trebnje 543 itd. NOVOMEŠKI ŠAHISTI V SLOVENSKO LIGO . Od 10. do 12. in od 17. do 19. poembra je bilo v Ljubljani in v rapici kvalifikacijsko tekmovanje za l",0P v slovensko šahovsko ligo. V konkurenci osmih moštev zahodna dela Slovenije je zmagal šahov-v , klub Novo mesto v postavi: v^Pernik, Sila, Pucelj, V. Istenič, "““c, Škerlj, A. Istenič in Luzar ter ,e s tem po šestih letih vrnil v konkurenco desetih najboljših mo-v!ev Slovenije. Vrstni red ekip: 1. d oyo mesto, 2. Sežana, 3. Jesenice, x Slovan (Lj), 5. Lipa (Lj), 6. Tomo Zupan (Kranj) in 8. pričakovati v prvem polčasu izenačeno borbo kot z nekaj nasprotniki poprej, tudi nadaljevanje ni prineslo bistveno drugačne podobe. Kot da so bili domačini tokrat obremenjeni z zahtevo po zmagi za vsako ceno. No, na zadovoljstvo se je vse s precej športne sreče dobro končalo za domače. Z izrednim presingom v zadnjih desetih minutah srečanja so dohiteli Domžalčane, Id so vodili že za 20 točk, in tri minute pred koncem prvič prevzeli vodstvo. Ob bučnem navijanju gledalcev, ki očitno za nobeno ceno niso bili pripravljeni sprejeti poraza svojih ljubljencev, so minimalno prednost na koncu tudi obdržali. Novoles: Seničar 6, Munih 25, Peljhan 25, Cerkovnik 24, Bajc 9, Kramar 2, Balažič 2. Ta zmaga je za Novomeščane do zdaj gotovo najbolj dragocena'. Premagali so namreč edinega konkurenta v boju za vrh lestvice in si pred povratnim srečanjem spomladi zagotovili pomembno psihološko prednost. Lestvica: Novoles 12, Helios in Zapije 10, Jeklotehna 8, itd. V 7. kolu gostujejo Novomeščani pri zadnjeuvrsčeni Cerknici. NA PRAGU PRESENEČENJA -Pomlajena vrsta novomeških košarkaric je bila tokrat na pragu podviga v republiški ligi. Novomeščanke, doslej prepričljivo zadnje brez osvojenih točk, so bile na pragu prve prvenstvene zmage proti prvo-uvrščeni ekipi Pomuija. Rezultat: 66:68 (30:34). Brez pretiranja lahko tokrat zapišemo, da je le neizkušenost stala domačinke prvih prvenstvenih točk, saj so bile povsem enakovredne nasprotnice favoriziranim gostjam. Zurova s 16 in Sre-brnjakova ter Avguštinova s 14 koši so bile najučinkovitejše domačinke. Lestvica po 7. kolih: Rogaška in Pomuije 14, ... 12. Novo mesto 0. V naslednjem kolu gostujejo Novomeščanke pri Kladivaiju. PALOMA BRANIK (ml) - KOČEVJE 3:1 V gotovo najzanimivejšem srečanju republiške odbojkarske lige za ženske sta se v 9. kolu pomerili vrsti vodilnih igralk mariborskega Branika (mladinke) in Kočevk. Rezultat 3:1 (4, 6, —13,10) kaže na navidezno gladko zmago domačink, vendar so se, po poročilih iz Maribora, Kočevke srčno upirale favoriziranim gostjam. Po tem kolu so kočevske odbojkarice zdrknile na 4. mesto z 10 točkami, vodijo pa branikovke z 18 točkami. Jesenski del prvenstva odbojkaric je s tem končan. KOČEVARJEV MEMORIAL: ZMAGA GRADISA Kegljaška sekcija SD Pionir je letos pripravila že 4. memorialni kegljaški turnir v spomin na dolgoletnega glavnega direktorja SGP Pionir Ivana Kočevarja. Zaradi varčevalnih ukrepov se je letos turnirja udeležilo le 12 ekip, po zanimivih bojih na kegljišču Loka pa je prvo mesto pripadlo ljubljanskemu Gradisu, 2. je bil brežiški Partizan, 3. celjski Ingrad. Zmagovalna ekipa je podrla 902 keglja. G. R. Priznanja za dolgoletno delo Športnikom in športnim delavcem bodo danes izročili letošnja Bloudkova občinska priznanja Odbor za priznanja in nagrade i Telesnokulturni skupnosti ovo mesto je pripravil predlog letošnjih nagrajencev za dolgoletno delo na področju telesne kulture. Na podlagi enotnih kriterijev bodo priznanja prejeli: Bloudkove zlate značke: Nogometni klub Elan - za 60-letno delo, Rade Kalinovič — smučanje, atletika, Alojz Kralj -konjeništvo, Marjan Okroglič -strelstvo. Prejemniki zlatih značk so delali na področju telesne kulture več kot 20 let. Prejemniki srebrne značke: Kolesarski klub Novo mesto -kolesarska dejavnost, ŠŠD Katja Rupena Novo mesto - tekm. program v šoli, ŠŠD Martina Kotaija Šentjernej - tekm. program v šoli. Tone Avsec - smučanje, Slavko Kos - letalstvo, Slavko Kovačevič - košarka, Majda Slijepčevič - mentor ŠŠD, Janez Šepic - strelstvo, Peter Štor - odbojka, Miroslav Vute - atletika. Prejemniki bronastih značk: Janez Berlan — streljanje, Jože Brada - nogomet, Anton Kraševec - ŠŠD Otočec, Janez Mohorčič — mentor ŠŠD, Franc Pavlič - konjeništvo, Jože Pavlin — nogomet, Neno Peric -smučanje, Slavko Retelj - nogomet, Franc Zadravec - TVD Partizan Straža, Miran Zupančič - streljanje, Janez Selak - ŠD Šentjernej, Brane Trlep - TVD Partizan Straža, Radovan Protič - nogomet. Prejemniki občinskih priznanj: Jelena Pelko - taborništvo, Dolfe Mavrovič - kolesarstvo, Marija Šali - taborništvo, Ana Thorževski - planinstvo, Alojz Zupančič - planinstvo. Prejemniki letošnjih Bloudkovih občinskih priznanj bodo priznanja dobili danes ob 17. uri v mali dvorani Športne dvorane Marof Novo mesto. Vsem dobitnikom iskreno čestitamo! ODBOR ZA PRIZNANJA IN NAGRADE Mi h Hi i I (I Presenetljivo Novomeščanke Osmi tradicionalni rokometni turnir ob dnevu JLA presenetljivo pripadal Novomeščankam pred Olimpijo SMUČANJE V KRANJSKI GORI Novomeško smučarsko društvo Rog pripravlja od 9. do 14. januarja 6-dnevni smučarski tečaj v Kranjski gori. Prijave za tečaj, ki je namenjen mladini in odraslim, zbirajo vsak ponedeljek od 18. do 19. ure v prostorih SD Rog, pogoj za prijavo pa je članstvo v društvu. Cena z vsemi uslugami znaša za osnovnošolske otroke 5.500 din, za mladine in odrasle pa 6.000 d in. Ob prijavi je potrebno plačati 4.000 din akontacije. TEČAJI V ČRMOŠNJICAH SD Rog iž Novega mesta organizira v drugem in tretjem tednu zimskih počitnic smučarske tečaje v Crmošnjicah za mladino in odrasle. Cena tečaja 2.000 din zajema dnevni prevoz z avtobusom, topli obrok, šolo smučanja in tedensko vozovnico za vlečnico. Prijave sprejemajo v prostorih SD Rog vsak ponedeljek med 18. in 19. uro. Dolenjski rokometni delavci so v nedeljo pripravili že tradicionalni, osmi ženski rokometni turnir v počastitev dneva JLA. V konkurenci štirih ekip - Novega mesta, Olimpije, Metlike in šentjernejske Iskre — so presenetljivo zmagale domačinke. Poglejmo rezultate: Novo mesto - Metlika 18 : 15 (11:8), Olimpija - Iskra 23 : 16 (12:7), Olimpija - Metlika 27 : 12 (12:8), Iskra - Novo mesto 22: 24 (8:12), Iskra Metlika 26 : 12(12:7), Novo mesto - Olimpija 25 : 24 (11:7). Vrstni red: 1. Novo mesto, 2. Olimpija, 3. Iskra, 4. Metlika. Naj ob koncu omenimo, da v vrsti Ljubljančank tokrat ni nastopila najboljša igralka Željka Maraš, kar i Novomeščank prav nič ne a ipije bila za naj- je bila Cotaijeva zadetki, medtem ko boljšo igralko proglašena Kovačeva iz sentjemejske Iskre. Prva vratarka turnirja je bila Udovičeva iz Novega mesta, najbolj požrtvovalna igralka pa Metličanka Štrukljeva. Pokal za fair play je dobilo moštvo Metlike. Organizacija turnirja je bila tudi tokrat brezhibna. NOVOMEŠČANKE PRESENETLJIVE ZMAGOVALKE - Finalni obračun na osmem tradicionalnem rokometnem turnirju ob dnevu JLA v novomeški športni dvorani je presenetljivo pripadel domačinkam, ki so v odločilnem srečanju ugnale favorizirane igralke Olimpije. Na posnetku: obramba Novomeščank je tokrat zakasnila. (Foto: J. Pavlin) Kaj pa združeno delo? Novomeški športni dinar vse tanjši — Premalo sodelovanja klubov z združenim delom Po podatkih, ki jih jc moč zaslediti v gradivu za današnjo sejo obeh zborov skupščine telesnokulturne skupnosti Novo mesto, se danes ukvarja s telesno kulturo v Novem mestu preko 13.500 občanov. Ti so združeni v 73 športnih organizacij in se ukvarjajo kar s 35 športnimi panogami Kar zadeva množičnost in rekreacijo vsekakor spodbuden in pohvalen podatek. Drugače pa je, ko beseda nanese na tekmovalni šport in z njim povezano financiranje klubov in tekmovanj. Ne glede na vse večje stroške, ki jih zahtevajo danes mnogokrat neracionalni tekmovalni sistemi, denarja za telesno kulturo v novomeški občini zategadelj ni prav nič več. Celo nasprotno; sprememba sporazuma o temeljih plana novomeške TKS prinaša krčenje sredstev za programe, saj je znižana prispevna stopnja od bruto osebnih dohodkov od 0,46 na 0,45 odstotka. In kako v takih razmerah zagotoviti delitev sredstev, ki naj bi vsem tekmovalnim klu- bom in društvom zagotovila nemoteno delo? Ob današnji razdelitvi klubov, ko najdemo v perspektivi skupini štiri športe, za katere bo potrebno daleč največ denarja, v skupini tekmovalno-ligaških športov pa kar 22 klubov in 3 društva TVD Partizan, je denarja za vse odločno premalo. Z izjemo odbojkarjev Pionirja, košarkarjev Novole-sa in še nekaterih redkih izjem se vsi ostali klubi preveč zamšajo le na pomoč novomeške ZTKO, medtem ko je primerov neposrednega sodelovanja z združenim delom odločno premalo. Pravzaprav čudno, ko pa je vendarle jasno, da lahko le takšno sodelovanje v obliki pokrotiveljstva delovne organizacije nad posameznim klubom reši na videz nerešljive finančne zagate. In kar je mogoče še pomembnejše: na tak način bi dobili najbolj neposreden in odkrit odgovor združenega dela, ali je sploh zainteresirano za razvoj posameznega športa. B. BUDJA G HITROPOTEZNI ŠAH: ZMAGA NOVEGA MESTA V počastitev dneva JLA se je pred dnevi na tradicionalnem šahovskem hitropoteznem turniiju pomerilo 17 štiričlanskih ekip. Zmagali so Novomeščani z 52,5 točke ired šahisti Krke (48) in ZRVS ovo mesto (46,5 točke). LETNI PRVAK POVŠE, Na rednem hitropoteznem šahovskem turnirju šahovskega kluba Milan Majcen. Sevnica za december je Ludvik Cvirn kot prvi osvojil 6 točk, 2. mesto Martin Povše 5,5; 3. mesto Franc Derstvenšek 5 točk itd. V skupnem seštevku 12 hitropoteznih šahovskih turnirjev, od katerih se šteje za uvrstitev 8 turnirjev, je osvojil 1. mesto Martin Povše, 73. točk, 2. Cvido Šorli 66 (oba Radeče); 3. mesto Janko Blas (ŠK Milan Majcen Sevnica) 62 točk, 4. Franc Derstvenšek 61 (ŠK Milan Majcen Sevnica), 5. Zdenko Grahek (Radeče) 57 točk itd. Povše je osvojil pokal v trajno last. Sodelovalo je 25 sahistov iz raznih krajev Slovenije. ŠPORTNA TEKMOVANJA PRED DNEVOM JLA V počastitev dneva JLA je bil v Ribnici 5. tradicionalni rokometni turnir Rika. Rezultati: Inles-LAO 17:15, Jadran-LAO 23:30, Inles-Jadran 31:28. Vrstni red: Inles, LAO, Jadran. Tekmo si je ogledalo okoli 500 gledalcev, priznanje najboljšim pa je podelil komandant ribniške garnizije Miroslav Lilič. V počastitev dneva JLA so v Ribnici odigrali tudi hitropotezni šahovski turnir. Nastopili so igralci Ribnice, Kočevja, Ponikev in garnizije Ribnica. Zmagal je Ofak pred Čukom in Podkoritnikom. M. G. OB SREBRNEM JUBILEJU ŠC KRŠKO V počastitev 254etnioe Srednje šole kovinarske in elektro usmeritve v Krškem je tamkajšnje športno društvo pripravilo tri športne prireditve. Najprej so se na šahovskem turniiju pomerili dijaki in profesorji. Zmagali so slednji z le pol točke prednosti. V nogometnem srečanju predavateljev strojne in elektro šole so že kar po tradiciji zmagali strojniki s 6:5. Najpomembnejši dogodek pa je bil nedvomno rokometni turnir, na katerem so zmagali Krčani pred Celjani, Novim mestom in Brežicami. A. AJSTER ODBOJKARJEM KARLOVCA NASLOV V zaostali tekmi II. zvezne odbojkarske lige, v kateri nastopa tudi novomeški Pionir, sta se v derbiju jesenskega dela prvenstva pomenli moštvi Novega Zagreba in Karlovca. Karlovčani so bili boljši in so zmagali s 3:1 ter tako osvojili naslov jesenskih prvakov. Končna lestvica je takšna: Karlovac 16 točk, Novi reb 12, Šempeter, Kamnik in Bovec po 10, Ina Mlaka, Salonit, Uljanik in Pionir po 10 ter Lučki radnik brez točke. KOČEVJE: TURNIR MATUAŠEVIČU Namiznoteniški klub iz Kočevja je pred dnevi pripravil tretji republiški turnir najboljših mladincev SRS. V odsotnosti \ mladincev, ki so nastopil na zveznih tekmovanjih, je zmagal Mirko Matijaševič iz kranjskega Triglava. Omenimo še, da je v tretji skupini Novomeščan Hribar zasedel 5. mesto. RAZPIS ŠAHOVSKIH TEKMOVANJ Tekmovalna komisija republiške šahovske zveze razpisuje v decembru občinska moštvena prvenstva, medtem ko morajo biti januaija ali februaija odigrani turniiji za regionalna moštvena prvenstva. Tekmovanja bodo v obeh starostnih kategorijah pionirjev in pionirk. Argumenti so sedaj proti Mar v Ribnici res potrebujejo še nov zimskošportni center ? Od kod denar? Nedavna skupščina novoustanovljena ribniškega smučarskega društva je prinesla mnogo zanimivega gradiva za razmišljanje. Sila'ambiciozni delovni plan v naslednjih letih je šel celo tako daleč, da so se smučarski delavci, KS Ribnica in delovne organizacije znašali v dokaj neprijetnem položaju. Vzrok je samo eden: če gre verjeti sklepom skupščine, se v Bukovici pri Ribnici predvideva gradnja velikega zimskošportnega centra z vsemi potrebnimi objekti, za katerega so bojda že narejeni načrti Gre torej za veliko investicijo, ki postane še posebno v današnjem , družb eno-eko-nomskem položaju sila vprašljiva. Kje in kako dobiti potrebna sredstva? O tem na skupščini ni bilo govora, nekaj le o denarju, potrebnem za gradnjo vlečnice. Brez dvoma bi bilo lepo in tudi koristno, da Ribnica dobi takšen športni center, še posebej, ker je Ribniška dolina dobro povezana z os- talimi kraji, toda vendarle se zdi, da bo vse ostalo le pri dobrih željah. Pobudnikom gradnje zimskih objektov ne greplo na roko še nekateri argumenti Med drugimi tudi to, da imajo že danes v Loškem potoku kvalitetno zgrajeno veliko skakalnico, ki so jo preuredili pred dvema letoma, da v Sodražici predvidevajo obnovo svoje 60-metrske skakalnice, da so v Travni gori in Sodražici skoraj idealni smučarski tereni itd. In ob vsem tem sedaj ideja o gradnji novega zimskega centra v neposredni bližini Ribnice. Upravičena je bojazen nekaterih, da gre v tem primeru za rivalstvo med krajevnimi skupnostmi, ko hoče neka sredina za vsako ceno stopiti nad ostale. Za takšna razmišljanja in pobude pa danes ni čas ne mesto. Če pa vendarle ni tako, nas bodo morali pobudniki gradnje novega centra predvsem z argumenti prepričati o nasprotnem. M. GL AVON JIČ Holyjev memorial uspel Preko 100 telovadcev in telovadk na 11. telovadnem tekmovanju v Brežicah — Zmagi Maribora in Jesenic Osrednji nedeljski športni dogodek v Posavju je bil že enajsto gimnastično tekmovanje v spo- NOVO MESTO: MLADINKE MLINOTESTA PRVE Pet ekip se je pred dnevi pomerilo na odprtem republiškem prvenstvu mladih rokometašic. Finalni del tekmovanja v Novem mestu je prinesel vrsto zanimivih srečanj, prvo mesto pa je pripadlo igralkam iz Ajdovščine. Rezultati: Olimpija -Novo mesto 10:8, Mlinotest-Branik 19:8, Preddvor Olimpija 16:18,. Preddvor-Branik 17:15, Olimpija-Mlinotest 14:15, Branik-Novo mesto 6:15, Mlinotest-Preddvor 15:18, Branik - Olimpija 11:17, Novo mesto-Pred-dvor 12:7. Končni vrstni red: 1. Mlinotest, 2. Olimpija, 3. Novo mesto, 4. Preddvor, 5. Branik. min na znanega predvojnega brežiškega telesnokultumega delavca Josipa Hollyja. Tekmovanja se je udeležilo preko 100 telovadcev in telovadk iz Ljubljane, Maribora, Jesenic, Kopra, Sevnice in domačega društva TVD Partizan. Priznati je treba, da so najboljši telovadci in telovadke prikazali res dobro znanje, najboljši pa so se z zmagami uvrstili na republiško prvenstvo. Po pričakovanju so med pionirji daleč največ pokazali mladi Mariborčani, med pionirkami pa Jeseničanke. Rezultati: pionirke: Lipovž (LGZ) 38,30, S trgano vs ki (Jesenice) 37.90, Slamnik (Jesenice) 37,55; ekipno: Jesenice 147,75 LGZ II 14b, Zelena jama (Ljubljana) 135, 25; pionirji: Žibert (Trbovlje) 56.90, Turk (Maribor) 55,95, Ure-nik (LGZ) 55,90; ekipno GZ Maribor 217,55, LGZ 216,30 GZ Maribor H 215,25. SVET IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA ORGANOV ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE RAZPISUJE VPIS UČENCEV V KADETSKO ŠOLO ZA MILIČNIKE ZA ŠOLSKO LETO 1983/84 Na razpis se lahko prijavijo moški kandidati, državljani SFRJ, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: — da so uspešno končali osnovno šolo — da niso starejši kot 17 let — da so telesno in duševno zdravi — da obvladajo slovenski jezik — da jim ni bil s pravnomočno sodno odločbo izrečen vzgojni ukrep ter da niso v kazenskem postopku — da so po programu osnovnih šol pozitivno ocenjeni iz tujega jezika. V kadetsko šolo za miličnike bo sprejetih 220 učencev. V šoli se izvaja vzgojno-izobraževalni program v srednjem usmerjenem izobraževanju za pridobitev strokovne izobrazbe 5. stopnje zahtevnosti za opravljanje del in nalog miličnika. Izobraževanje za poklic traja štiri leta in se prične 1. septembra 1983. V tem času kadet služi vojaški rok, ki mu je priznan potem, ko opravlja delo in naloge miličnika najmanj tri leta. i Po končanem šolanju mora kadet delati v organih za notranje zadeve najmanj osem let. Med šolanjem živijo učenci v domu za učence in imajo pravico do brezplačnega stanovanja in hrane, uniforme, delovnih in učnih pripomočkov, do zdravstvenega varstva in do denarnega zneska za osebne potrebe. Starši oziroma skrbniki in učenci sklenejo z republiškim sekretariatom za notranje zadeve pogodbo o šolanju. Kandidati naj se prijavijo na razpis najkasneje do 31. marca 1983 na pristojni postaji ali oddelku milice. — Prijavo za vpis na obrazcu 1,20 kolkovano s 4 din, morajo obvezno podpisati starši ali skrbniki, kar je hkrati dokaz o njihovem privoljenju za vpis. — Priložiti je treba spričevalo o uspešno končanni osnovni šoli; kandidati, ki še obiskujejo osmi razred, naj predlože spričevalo sedmega razreda, spričevalo o končani osnovni šoli pa takoj, ko ga dobijo. — Priložiti morajo pisno priporočilo oziroma mnenje šole, v kateri so se zadnje leto šolali. Kandidati, ki bodo izpolnjevali vse razpisne pogoje, bodo vabljeni na zdravniški pregled, psihološki preizkus, preizkus telesnih zmogljivosti in preizkus iz znanja slovenskega jezika. Pri sprejemu v kadetsko šolo bodo imeli prednost kandidati z boljšim učnim uspehom in kandidati, ki bodo uspešnejši pri preizkusu znanja. O rezultatih sprejema bomo kandidate sproti obvestili, najkasneje pa do 20. junija 1983. Vsa pojasnila dajejo: 1. Kadetska šola za miličnike, Ljubljana, Tacen 48, tel. 59—666, in 2. vse postaje in oddelki milice. Izobraževalni center ONZ Ljubljana—Tacen Razpisna komisija za imenovanje individualnega poslovodnega organa „METALNE" MARIBOR—TOZD Tovarne lahkih konstrukcij v Krmelju javno objavlja razpis za imenovanje individualnega poslovodnega organa (za 4 leta) za dela in naloge^ VODENJE TOZD za vodenje, načrtovanje, usklajevanje poslovanja in reali-’ zacijo gospodarskega načrta TOZD in sodelovanje pri oblikovanju poslovne politike delovne organizacije. Pogoji: — visoka izobrazba tehnične, ekonomske ali gradbene smeri — 5 let delovnih izkušenj — opravljen preizkus znanja iz varstva pri delu • — aktivno znanje enega svetovno govorečega jezika — šola za poslovodne kadre pri GZS. Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati splošne pogoje iz 168. in 511. člena Zakona o združenem delu, 18. člena Zakona o delovnih razmerjih in imeti sposobnosti za ustvarjalno razvijanje socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj sprejema 15 dni po objavi kadrovsko-splošna služba Metalne—TOZD Tovarne lahkih konstrukcij, n. sol. o., Krmelj 51, Krmelj. Kandidate bomo o izidu obvestili najkasneje v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. 827/51-82 DELITEV BONOV ZA GORIVO Skupščina občine Novo mesto obvešča občane, da se bo delitev bonov za gorivo za prvo tromesečje 1983 za osebne avtomobile, motorna kolesa, kolesa z motorjem, traktorje, motokultivatorje, motorne žage in škropilnice opravljala: 1) v petek, 24. 12. 1982, od 8. — 18. ure — na sedežu sekretariata za notranje zadeve (nova stavba občinske skupščine), — vseh krajevnih uradih v občini, — od 14. — 18. ure na sedežih naslednjih mestnih krajevnih skupnosti: Kandija—Grm — Kristanova 16, Bršljin — Slakova 3, Ločna — Mačkovec — Gasilski dom, Majde Šilc — Zagrebška 11, Šmihel — Gasilski dom, Drska — Šegova 9, Žabja vas — bivša vojašnica; 2) v soboto, 25. 12. 1982, od 8. do 14. ure na istih delilnih mestih kot v petek, 3) v ponedeljek, 27. 12. 1982, torek, 28. 12. 1982, in sredo, 29. 12. 1982, od 12. do 17. ure na sedežu občine in v vseh krajevnih uradih; 4) v naslednjem letu vsako sredo od 12. do 17. ure na sedežu občine. Občani bodo lahko dvignili bone za registrirana motorna vozila z veljavnim prometnim dovoljenjem, za kolesa z motorjem s potrdilom o poznavanju cestno-prometnih predpisov ali vozniškim dovoljenjem, za ostala vozila in naprave pa s predložitvijo listine o lastništvu (račun, garancijski list, ipd.). Občane zaprošamo, da dvignejo bone že v petek in soboto, ko bo organizirana akcija delitve. Posameznik lahko dvigne bone za več občanov, v kolikor izkaže upravičenost z ustreznimi listinami. Delitev bonov za ostala vozila in naprave se bo opravljala po sprejetju sprememb oziroma dopolnitev zvezne in republiške uredbe v uradnih dnevih na sedežu občine. 830/51-82 GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO RAZPISUJE javno prodajo rabljenih osnovnih sredstev. Izklicna cena din 1. KAMION FAP 22 B, nevozen, letnik 1973 z dvigalom LIV-JAVORNIK 7, letnik 1978 270.000,00 2. KOMBI IMV 2200 D, letnik 1979, vozen 80.000,00 3. KOMBI IMV 1600, letnik 1978, vo^en 30.000,00 Licitacija bo dne 29. 12. 1982 ob 8. uri na TOZD GOZDARSTVO STRAŽA. Ogled možen dan pred licitacijo v Straži. Pred pričetkom je treba položiti 10-odst. varščino. 828/51 —82 J Služba družbenega knjigovodstva, podružnica Novo mesto, razpisuje javno dražbo za prodajo PRIKOLICE Adria 450 lux, nabavljene 1974. leta. Javna dražba bo v ponedeljek ob 12. uri v podružnici Novo mesto. Prikolica ni v voznem stanju. Izklicna cena je 20.000,00 din. Davek plača kupec. 831/51-82 Zbor delavcev GLASBENE ŠOLE „MARJAN KOZINA" NOVO MESTO razpisuje prosta dela in naloge: BLAGAJNIKA - ADMINISTRATORJA za polovični delovni čas Pogoji: štiriletna ali dveletna srednja administrativna ali ekonomska šola. Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izobrazbi 'ter kratkim življenjepisom v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: GLASBENA ŠOLA „MARJAN KOZINA", Jenkova 1, Novo mesto. SREDNJA ŠOLA TEHNIŠKIH USMERITEV NOVO MESTO Šegova ulica Komisija za delovna razmerja RAZPIS prostih del in nalog: 1. TAJNICE ŠOLE — zahtevana srednja izobrazba ekonomske ali upravno-administrativne smeri in 2 leti delovni!) izkušenj, poizkusno delo 2 meseca; r ? — 2. UČITELJA MATEMATIKE — visoka izobrazba naravoslovno-matematične ali strojne smeri, poizkusno delo 3 mesece; 3. UČITELJA ELEKTROTEHNIČNIH STROKOVNIH PREDMETOV — diplomirani inženir elektro-tehnike - elektronik, poizkusno delo 3 mesece; 4. SNAŽILKE — končana OŠ, poizkusno delo 1 mesec. Razpis velja do zasedbe del in nalog. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati bodo obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. , 834/51-82 C» emona hoteli terme Čatež NOVO! UGODNA CENA! TERME ČATEŽ nudijo sindikalnim organizacijam možnost ugodnega nakupa SINDIKALNIH VSTOPNIC ZA KOPANJE v Termah. CENA vstopnice za enkratno kopanje bo ostala ista kot leta 1982 tj. 30 din. Zadnji rok nabave sindikalnih vstopnic je 31. 3. 1983. Vse dodatne informacije daje prodajna služba TERME ČATEŽ, telefoni 068-610-11, 610-10, 618-11, telex: 35795. AVTO MOTO DRUŠTVO KRŠKO razpisuje javno licitacijo za prodajo osebnih avtomobilov: ZASTAVO 101 in ZASTAVO 750. Licitacija bo dne 25. 12. 1982 ob 10. uri na stadionu Matije Gubca v Krškem. Vozili bosta na ogled od 9. ure dalje. Interesenti morajo položiti 10 % varščine. 833/51-82 BREZ LESA NE BO MOSTA -Mostu čez Kolpo pri Zuničih, ki je bil že več let zaprt in se je pred kratkim podrl, očitno ne bom moč popraviti brez soudeležbe prebivalcev krajev z obeh strani Kolpe. Da bi zgradili nov most druge zasilne in začasne rešitve nikakor ne pridejo 8. MEMORIAL OSVOJIL PINOZA Kegljaški klub Rudi Kepa iz Sevnice je organiziral v nedeljo 8. memorial, katerega se je udeležili 54 tekmovalcev iz zasavske in posavske kegljaške skupnosti. 1. mesto je osvojil Marjan Pinoza (Sk Rudi Kepa Sevnica) z 860 podrtimi keglji, 2. mesto Oto Goljut, (ŠK Rudar Trbovlje) 855, 3. Bojan Laznik (ŠK Bratstvo Hrastnik) 834, 4. Franc Roštohar (ŠK Partizan Brežice 829; 5. Anton Roj (Šk Bratstvo Hrastnik) 824, 6. Stojan Pešec (ŠK Rudi Kepa Sevnica) 817; 7. Ljubo Čakič (Šk Bratstvo Hrastnik) 816, 8. Karel Bizjak (ŠK Partizan Brežice) 814, 9. Bogdan' Hribar (ŠK Proletarac Zagorje) 814, 10. Veljko Vižantin (ŠK Partizan Senovo) 814 itd. Marjan Pinoza je osvojil 8. memo-rialni turnir in s tem pokal v trajno last. DENAR JE IN NI Še nikdar se pri rebalansu občinskega proračuna niso znašli v tako nenavadnem položaju. Sevniška občina mora namreč uvrstiti v postavko ..omejevanje splošne porabe” reci in piši 6,049.582 dinarjev. Slednje bi krvavo potrebovali, denimo, za pomoč veterinarjem. Večino tega denarja jim po zvezni uredbi avtomatsko izprazni kar SDK, gredo namreč za izvozne stimulacije, nekaj nad 4,7 milijona dinarjev pa gre za intervencije pri proizvodnji hrane in za blagovne rezerve. Pri slednjih gr® 70 odst. za republiške in le 30 za občinske. SPOSOJENO TRNJE Ljudski pregovor pravi, da na mladih svet stoji. Vse drugo ja često privilegij starejših . . . (Iz Politike ekspres) — Novinarji lahko naredijo samo dve napaki: da o nečem ne pišejo, ako pišejo, pa da to naredijo slabo. (Iz Večernjih novosti) — Ko govorimo o šolstvu, se mnogi naredijo Angleže. Verjetno zaradi tega pošiljajo otroke na šolanje v Anglijo. (Iz Politike ekspres)' — Podatki pravijo, da naši otroci v Nemčiji dosegajo boljše učne uspehe kot otroci drugih zdomcev. Rojevamo se torej pametni, zakaj tako tudi ne živimo? (Iz Večernjih novosti) nTS ii Ti H V prodajalnah LOTERIJE SLOVENIJE lahko poskusite srečo na srečkah EKSPRESNE LOTERIJE Rešitev prejšnje križanke 2 a K n — ““S Š' SK ’8Sb iruo ¥ 3^ ij m 1 Si 6 ”a V visi M _T_ A 1 M 1 C \ A r J0_ ' L L A w m L A ■ . A m f (, P 1 K A A/ O f s> M u c A AJ J e H A p A R A T » A D 1 [0 i L A n k A V AJ 0 T_ fi O P A T A $ 'K A L r O j_i_ k' S K 0_ £1 0_ 2 _D_ OTV Aj T k. E JC h. K_ A R. 0_ A£ A R. E c 0 Š3? O K O A L c Z? prgišče Hijip & misli imM SHtu um.u::iF!!ur. j ideja o sreči ostaja venomer revolucionarna ideja. J. GAUCHERON Srečo vsakdo nosi v sebi S. BELLOW Človek, ki se brezuspešno ^di, začne na koncu sovražiti Sebe in vse svoje delo. PLATON i EK? KALIJ VZEEVB FRID6RI1 Šll$E BOG ZDRAV STVA 3MRDA) DL NAGON UNITED NAT ion: DESET iTISOČ OSTRI-VEČ D L m N Mm ► VSOTA L D L m DEL FOT. MAKAR- SKA 1 r VRSTA SIRA aLk, PIJAČA PRAVDA R&a !^ pl ► PRIPAD INDOEV plnT GL.M. ALBANIJE D L D L te NAČRT POKEG PRED- SEDNIK D L ML OBRI Pir DEL OBLEKE 0 IRIDIJ r__ ŽIME NADAV ■N PRVAK POLENf LUKA V JEMEN*. JANEŽ K) RTIČ D L SRB. M IME Namesto srca utripa črpalka Vrhunski dosežek v zgodovini kirurgije — Srce iz poliuretana in aluminija — Kdaj bolj priročno? ^ različna posnetka istega predela puščave. Prvi je narejen z _ adno kamero, drugi 7. radariem Tcmnp.^rtp m vtrite adn° kamero, drugi z radarjem. Temne.črte so skrite struge " davnih rek. ^eka pod puščavskim peskom Radarski posnetki iz vesolja so pokazali, da so v Sahari nekdaj tekle reke — Našli stara orodja Na jugu Egipta in severu Su-, ?lla, kjer se zdaj širi puščava in Jer pade dež le enkrat v 30 do ,.u letih, je bilo pred davnimi ^očletji vse drugače. Najno-ejse dokaze o nekdaj zeleni Puščavi so pred kratkim raz-strokovnjaki, ki so pro-gradivo, do ■ katerega so tak • S Pomo^j° vesoljskega rah ^a’ *cot Prav'J° večkrat upo-vesoljskemu plovilu lurnh*r°navti, ki so pluli v Co-rari • 'anskega novembra, so z a^em pretipali 50 kilomet- s‘roki pas Sahare na omen-obe.m. območju. Radarski žarki 'eajno prodro le nekaj centi-v|a r°v v tla, ker jih razprši PeliV zemlji> v*suhi puščavski inet Pa lahko prodro do 5 od l°V globoko in se odbijejo biji ite8a sloj3- Na Colum-oki:iS.° tako dobili podatke o 1 Plasti pod peskom. snetkov. Na bregovih pod peskom zasutih rečnih strug so izkopali orodja, katera je pred 200.000 leti uporabljal davni človekov prednik Homo erec-tus. Seveda pa zanimivo odkritje ni uporabno le za zgodovino, koristi si obetajo tudi sedanji prebivalci na robu puščave, saj upajo, da bodo radarske naprave na Columbiji leta 1984 odkrile tudi kakšno še živo reko pod puščavskim peskom. MiM (Vir: Time) Se bomo sami zdravili? Znano je, da nekaterim živalim odsekan ud ponovno zraste. Mnoga primitivna in razvitejša bitja imajo sposobnost regeneracije, kot se pojavu reče. Ima jo tudi človek, saj ni več zadnja novost, da so znanstveniki odkrili, da malim otrokom do prvega členka odsekan prstek ponovno zrase. Odrasel človek pa regeneracijske moči v takšnem pomenu nima več. Vsaj dotlej ne, dokler se ne bodo uresničile drzne zamisli nekaterih raziskovalcev. Če bi raziskovalcem uspelo dešifrirati genetski kod, preko katerega možgani zaukažejo telesnim celicam in tkivom,, naj se obnovijo, potem ne bi bilo težko nekoč umetno zaukazati regeneracije celih organov. Tako bi srčni bolnik sam obnovil svoje opešano srce, povečal zmogljivost pljuč, obnovil neučinkovita jetra ipd. Vse to je seveda zaenkrat le teorija in domišljija, ni pa rečeno, da morda kdaj ne bo postalo resničnost. Raziskave regeneracijskih procesov v živih bitjih veliko obljubljajo. Nosi in odvrzi Strokovnjaki za očesno kirurgijo in optiko so na nedavnem srečanju pogledali tudi malo naprej v prihodnost. Če se bodo novi dosežki na tem področju pojavljali tako hitro kot doslej, potem lahko zapišemo, da bodo naočniki izginili s sveta in jih bo mogoče videti le na arhivskih slikah. K temu bodo pripomogle nove operativne tehnike, o katerih smo v našem listu že pisali, nič manj pa izpopolnjene kontaktne leče. Strokovnjaki pospešeno poskušajo z izdelavo mehkih kontaktnih leč, ki bi jih človek z manjšimi okvarami vida lahko nosil zdržema dva do tri mesece, potem pa zavrgel in si nataknil nov par leč. Kontaktne leče, ki jih lahko nosijo po 100 dni, so že v uporabi, vendar le za bolnike, ki so prestali operacijo katarakte; z njimi ne popravljajo vida, temveč ščitijo bolnika pred oslepitvijo. Nič manj zanimivi niso poskusi in prve plastične kontaktne leče za albince. Barney Clark, 61-letni upokojeni dentist iz Seattla, je bil odpisan. Zaradi skrivnostne virusne infekcije mu je začelo odpovedovati srce, postajalo je vse.šibkejše, mlahavo in vse manj krvi je poganjalo po telesu. Nobeno zdravilo mu ni’ moglo "več' pomagati, hkrati pa je bil že prestar za presaditev drugega srca. Ko se je zadnji teden v novembru znašel na robu smrti, ga ni moglo rešiti nič takega, kar so bili do tega dne vrhunski srčni kirurgi vajeni narediti, rešilo ga je lahko samo kaj novega. In prav to se je dogodilo. Clarka je kritično stanje zateklo v medicinskem središču utaške univerze, kjer se je skupina kirurgov že nekaj let pripravljala na poseben podvig. Tako je bilo vse pripravljeno, ko je v sredo, 1. decembra,' Clarkovo srce skoraj povsem odpovedalo. Bolnika so uspavali in ga prepeljali v kirurško dvorano, kjer se ga je lotila skupina 14 vrhunskih kirurgov, kardiologov, medicinskih tehnikov in drugega osebja pod vodstvom dr. Williama C. DeVriesa. Točno ob 11.30. je glavni kirurg zarezal v Clarkove prsi, prežagal prsnico in razmaknil rebra. Pokazalo se je šibko utripajoče srce, ki je bilo dvakrat večje, kot je normalno. Z rutinskim postopkom so kirurgi na bolnika priključili napravo, ki med operacijami srca nadomešča pljuča in srce, nato pa Clarkovo srce odstranili, točneje: odrezali so oba srčna prekata. Medicinska sestra je DeVriesu podala nekaj zavitega v sterilno gazo. To je bilo umetno srce ,jarvik 7.“ Jarvik 7 je v bistvu dokaj preprosta srčna proteza. Narejena je iz poliuretana in aluminija, sestavljata pa jo dva votla prostora, ki ju na dnu zapira gibljiva opna, na vrhu pa sta odvoda z zaklopkama, ki se izmenično zapirata in odpirata, odvisno od tega, ali opna potiska navzgor ali se sprošča v prvotni položaj. Naprava je torej takšna, kot je naravna črpalka — srce. Gibljivi opni potiska stisnjen zrak, ki po dovodnih ceveh doteka do umetnega srca. Takšno napravo je DeVries vsadil v Clarkovo telo. Pri priključevanju umetnega srca na ohranjena srčna preddvora je prihajalo do hudih težav, ker je bil ta del hudo oslabljen. DeVries je porabil kar dve uri, preden mu je uspelo povezati umetno srce s preddvoroma in preko njiju z aorto, pljučnimi arterijami ter veliko veno. A težav tudi potem še ni bilo konec. Ko so poskusno pognali umetno srce, se je izkazalo, da leva umetna črpalka slabo deluje. DeVries se je hitro odločil; zavrgel je slabo delujočo in vsadil rezervno. Ob 16.04. uri popodlne so tehni- ki odklopili napravo, ki je ves cas operacije delovala namesto bolnikovih pljuč in srca. Clark je zadihal z ■ lastnimi pljuči, po telesu pa mu je poganjalo kri umetno srce. Pritisk se mu je dvignil na običajno raven, siva lica mu je obarvala prijetna rdečica in že po nekaj urah so zdravniki opazili, da bolnik očitno izgublja tudi odvečno vodo, ki se nabira v telesu, kadar je obtok krvi močno oviran. Naslednji dan se je Clark prebudil in že tudi spregovoril nekaj besed. Vse je kazalo, da se je operativni poseg dobro posrečil in svet je bliskovito obletela novica o izjemnem tehnološkem dosežku medicine. Kroniki razvoja medicine so k slavnim letnicam, kot so leto 1952 (prva umetna srčna zaklopka), 1967 (prva presaditev srca), 1980 (odkritje cyclosporina, ki preprečuje zavračanje vsadkov), zapisala še leto 1982, ko je prvi človek zaživel z umetnim srcem v svojih prsih. Clarkova usoda je sicer ta hip še nejasna. Ponovno so ga morali operirati, ker je ena od umetnih črpalk slabo delovala, pojavile so se še druge težave in motnje, tako da je te dni, ko to pišemo, Clarkovo življenje ponovno na nitki. Vendar je povsem jasno, da bi bil brez umetnega srca že precej časa v grobu. Za blestečim tehnološkim dosežkom leži precej težkih senc. Ni znano, kako dolgo in kako uspešno lahko deluje v človeškem organizmu. Prej sp ga sicer preskusili na živalih, vendar je človek le nekaj drugega, saj pri njem lahko pride do še nepredvidenih in nepoznanih psihičnih motenj, katerih posledice na zdravstveno stanje niso raziskane. Druga Stvar je visoka cena operacije in srčne proteze s spremljajočimi napravami za pogon. Jarvnik 7 je stal več kot 30.000 dolarjev, visoka pa je tudi vzdrževalnina. Že to daje slutiti, da najnovejši medicinski dosežek ne bo dostopen vsakomur,'to pa postavlja težka moralna vprašanja, na katere ne bo lahko najti odgovora. Preden bo umetno srce tako uspešno reševanje srčnih bolnikov, kot je dandanes presajanje src, bo pretklo vsaj eno desetletje. Pred strokovnjaki je zdaj predvsem naloga umetno srce zmanjšati tako, da bo bolnik z njim lahko svobodno hodil okoli. Clark je privezan na voziček in na zunanjo napravo, ki sicer res ni velika, vendar še vedno tolikšna, da je ne more nositi. Razmišljajo o pogonskih mehanizmih, ki bi temeljili na malih atomskih baterijah; bolnik bi lahko vse skupaj spravil v manjši nahrbtnik in tako živel kolikor toliko normalno življenje. 1 MiM (Vir: Newsweek) Janez Trdina Črtice in povesti iz n Ko r , so na Zemlji računalniki sm*rS'ce P°datke obdelali in jih žna nien'k v slike, se je pred PogSVen7iki, "“F*1 zanlfmiv kak« Ogledali so relief, o ^ snem niso niti sanjali, saj ske ZUnanjcm reliefu puščav-če ^a, Peska nanj ni bilo mogo-kan 1 ePati' Slike so razkrile °sta k’ P°P*avne ravnice in Pred11.6 stru8e> P° kateri Je Plan" kletji tekla reka, nič l0„jJsa °d sedanjega Nila. Geo-nCL | °mnevaj°, da so vse te te^j. anJe reke in vodni tokovi teg 1 v drugo smer, kot danes Porečje Nila. .Domnevajo da se je vodovje pradavnih ’h rek izlivalo v ogrom-°tanjo, kjer je usihalo. i kritje je geološki dokaz, naji * a puščava nekdaj dovolj terj^ °Ce*Ta in da so lahko na rast]j °bmočju rasle različne celo saha Po k, da Veri„j‘v’ živele živali in \jetneje tudi človek. da ‘d Sšii naj- , .— ---------- Res je, Je ogromni predel Afrike, danpQ pokriva Sahara, danes let"°V Pred dvema milijonoma *eden -*e naS plprret zajela pre(]la doba, vendar pa so sc lO.oon200 0()0’ 60 000 in dojjj, 0 leti zvrstila deževna ob-ler>ei ’ V katerih je puščava oze-Ijem, ln Privabila v svoje oživil naročje tudi človeka. Pah vkaze 0 človeških naselbi-arhe„i današnji puščavi so našli ■ °gi, ki so letos krenili po PTIČJI SVAT 7 udi sladkosnedec ni bil, ni klatil ne domačega ne tujega sadja. Če je videl ležati na tleh kako jabolko ali kaj drugega, kar mika otroke, je vselej vprašal gospodarja ali kakega drugega domačina, če sme pobrati. Metal se je za šalo prav rad, ali premaganega ni nikoli suval in pretepal ali se, kar je še hujše, pozneje iz njega norca delal. Ni dražil psov niti lučal kamenja kakor drugi. Če je kaj imel, je rad dal drugemu, naj ga je prosil ali ne. Ljudem ni dajal nikoli grdih pridevkov in besed. Kadar ga je kdo zmerjal ali kako drugače razžalil, je to kmalu pozabil; nikdar ni koval maščevanja. V vsem vedenju je razodeval priljudnost in obenem prijeten ponos in skoraj neko viteštvo. Njegovo blago, veselo in odkrito srce se je prikupilo ljudem tako splošno, da ni imel nobenega sovražnika ne med vrstniki ne med odraslimi. Vsi fantje so iskali njegove tovarišije, ker se niso nikjer tako dobro zabavali. Marko se je znal tako lepo in mikavno šaliti, peti in pripovedovati, da bi ga bili cele dni poslušali. Razumel je izvrstno vse narodne igre svoje okolice in je znal narodnih povesti in pesem na stotine. Najdaljšo pripovedko mu je bilo treba le enkrat slišati, pa je ni pozabil nikoli več . . Že zarana je zaigrala v njem prav živa pesniška žila. Ni se zadovoljil, da pripoveduje društvu samo to, kar je slišal od drugih, ampak je pravljice rad po svoji domišljiji preobražal in spreminjal; tu je kaj odjemal, drugje dodajal, vezal*je dve banki v eno, razvijal iz ene dve, preustvarjal kralje v pastirje, pastirje v kralje, nesrečo v srečo, zemljo v nebo in tako dalje brez konca in kraja; prav šegavo je vpletal med delujoče in trpeče osebe sebe samega, kakor da bi bil deležnik in priča vseh veselih in žalostnih, smešnih in strašnih prigodb, ki jih je razkladal. Pesmim je včasi predrugačil besede, včasi pa tudi napev, dajoč jim kakega drugega, dostikrat novega, ki se je rodil v njfegovem grlu. Dolgčas ga ni nikoli nadlegoval, niti če je bil sam s svojo kravico na paši. Poznala in ljubila sta se, da nista mogla drug brez drugaga prebiti. Marko je ni nikoli udaril, ni zarjul nikoli nad njo, ampak je ravnal z njo vseskozi kakor z milo tovarišico svoje usode, jo je spremljal in miloval, božal in češljal, se prijazno pomenkoval, ji razlagal svoje prigodke, misli in občutke, ji prepeval svoje najlepše pesmi, se ji je smejal, ji žvižgal in ukal in plesal polko. Krotka žival je šla pred njim brez palice, za njim brez vrvi. Če se ji je za šalo skril, ga je kmalu pogrešala; začela se je ozirati iskati ga in žalostno mukati. Ta nežna briga za čuho je bila gospodarni Burgi poglavitni dokaz, da ga nima cela duhovnija tako vrlega dečka, kakor je njen Markec. Drugi ljudje so ga tudi postavljali na prvo mesto med vrstniki, ali zaradi drugih, veliko krasnejših lastnosti, posebno zaradi neobične ukaželjnosti in spretnosti. Marko ni mogel ne eno uro mirovati; hotel je vse videti, vse izvedeti, vse poskusiti, navaditi se vsakega posla, nte. ČETRTKOV INTERVJU j j Pred prihodom dedka Mraza Novoletno veselje bo za novomeško otroke lotos organizirano z več zunanjega blišča — Prireditve na Glavnem trgu Medtem ko za novoletno slavje na območju celotne občine skrbi koordinacijski odbor pri SZDL z več komisijami, pa so za območje mesta ustanovili še poseben prireditveni odbor pri skupnosti krajevnih skupnosti. Tega vodi znani praktik za take stvari Niko Padevski, ki je tudi povedal, kaj si lahko letos obetajo novomeški malčki. »27., 28. in 29. decembra bodo med 17. uro in 19.30 vsak dan prireditve za otroke na Glavnem trgu, organizirane tako in s takim bliščem kot pred mnogimi •eti. Rotovž bomo dekorirali v pravljični grad po zamisli Društva prijateljev mladine v mestu, obenem pa poskrbeli še za vrsto ostalih dejavnosti, da bo novoletno vzdušje zares prisrčno.“ Nikola Padevski: »Prizadeva-11,0 si, da bi bilo letošnje novoletno slavje v Novem niestu lepše in bogatejše kot Prejšnja leta.“ ~ Kaj vse načrtujete poleg dekoracije Glavnega trga? »Postavljenih bo več stojnic v obliki kozolcev, kjer bodo nudili sladkarije, igrače, darilca, morda tudi lectarske izdelke in sladkorno peno, za kar pa se šele dogovarjamo. Šolski center za Sostinstvo bo nudil čaj in pecivo. Na postavljenem odru bodo pred prihodom dedka Mraza z bogatim spremstvom nastopale razne skupine. Višek prireditve bo pomenil prihod dedka Mraza z bogatim spremstvom, ki bo štelo čez 100 sodelujočih." - Bo letos dedek Mraz prišel v naše mesto res z vozovi? »Res, deloma zaradi bencinske krize, deloma pa zato, ker je tako spremstvo za otroke privlačnejše kot avto. V spremstvu bodo skupine z otrokom dobro znanimi liki, bodisi iz pravljic ali filmov. Tako bodo lahko videli živega Kekca z Bedancem pa snežno kraljico, Sneguljčico in sedem škratov in podobne skupine. Sodelovali bodo cicibani, šolarji, folkloristi, gledališčniki, učenci glasbene šole itd." - Kje bo dedek Mraz otrokom delil pakete? „Na prireditvah po krajevnih skupnostih, kot je to običajno. Stvar aktivistov v krajevnih skupnostih je pripraviti primerne programe in prireditveni prostor primerno okrasiti. Darila bodo letos ponovno za vse otroke enotna (po različnih starostnih skupinah), vsako darilce pa bo veljalo okrog 120 dinarjev. Verjetno sladkarij ne bo, pač pa igrače." - Prejšnja leta so bili otrokom v tem času na voljo tudi razni filmi. Jih letos ne bo? »Vse od 20. decembra dalje bodo po željah krajevnih skupnosti vrteli razne risanke za najmlajše in mladinske filme za malo večje otroke." Na kakšne težave računa vaš prireditveni odbor pri organizaciji tako zahtevne prireditve? »Upamo le, da se bodo predvsem starši otrok kulturno vedli in da ne bo nevšečnosti s prekomerno gnečo. Prireditveni odbor pa bo skušal tokratne izkušnje uporabiti še za druge prireditve. Morda za pusta." R. B. POŠTA ZA DEDKA MRAZA - Malčki iz Novoteksovega vrtca so prejšnji teden opravili sprehod do poštnega nabiralnika v Bršljinu. Pisemčka z naročili za dedka Mraza so sami nesli na pošto. Kajpak že ob tem dogodku veselja ni manjkalo. (Foto: R. Bačer) Dobra, vendar predraga šola Odprt pogovor komunistov je razjasnil zadevo s plinsko krizo v Novem mestu in dal tudi smernice za ravnanje v morebitnih podobnih razmerah — Prvotna ocena spremenjena Novotehni gre pohvala, da je organizirala tolikšne dobave plina, kot ga je na voljo potrošnikom zdaj, niso pa v delovni organizaciji in komunisti Novotehne naredili vsega, da bi se izognili navalu in dogodkom na Cikavi 9. novembra. Na skupni seji komiteja občinske konference ZK s komunisti Novotehne so 14. decembra dosegli soglasje. Glede dogodkov na »dnevu Cika-ve“ kot ga v pogovornem žargonu imenujejo občani, ko seje ob delitvi kartončkov za plin zbralo preko 1000 nejevoljnih čakajočih ljudi, so iskali odgovornost tako v komiteju, kot v osnovni organizaciji ZK Novotehne. V ocenah so se stališča obeh sprva razhajala, tokrat pa so v več ur trajajočem skupnem in odkritem pogovoru ugotovili, da zadeve spet niso samo črno-beie. Ugotovili so, da je informacija, ki so jo za naš Ust dah v Novotehni, češ da bo vsak potrošnik plina prišel na vrsto na novo jeklenko le vsakih 8 mesecev, izzvenela kot poziv za zbiranje ljudi pa Cikavi, ni pa bila hkrati vzpostavljena taka organizacija delitve kartončkov in plina, da bi prekomeren naval kupcev onemogočila. , Novotehna je dokazala (predvsem direktor Unetič), da se je ob nenadnem pomanjkanju plina v Sloveniji J(orak dlje od ugotavljanja balistična zveza mora v vseh svojih frontnih delih aktivneje in dosledneje posegati v ___ odpravljanje slabosti, so menili na programski konferenci v Novem mestu °cen; decembra so 113 občinski programski konferenci SZDL *a enoletno delo dokaj kritično, hkrati pa začrtali smernice deiav!r0če del°' u«otovitev: napredek je, vendar sledi številnim Javnostim še premalo učinkovitih rezultatov. z gradiva in uvoda o- in uvoda pred- g Bika občinske konference . Zlsa Škedlja je sicer zavzela • ična misel do opravljenega D 3 v okviru SZDL na raznih p, jih, še kritičnejšo besedo j! sp zastavili nekateri raz-cii jalci- V dobro je organiza-to h 3 obdmski ravni šteti zlasti s s’ K-Se vse manj ukvari3 sama ^ e°oj in organiziranostjo in da terl k vsebinskemu delu van- ičm presoji do lzpolnje- Ja programov. (jgi.dtem ko so bila mnenja erJena’ a*‘ Je programska, konf- sorstf Hbrala Pravo Pot z ,,re' im načinom dela, kot so Cr11 poročanje predali V Posamezmh komisij gn Odborov, pa so bili najkriti-telisk m*adl- Odtali so pokrovi-OrjL °bnašanje do mladinske sJL.H^acije, neuresmčevanje 'etih stališč in postavili tudi _ OEDEK bo °biskal otroke KS CENTER ntlari društva prijateljev Cent"10 krajevne skupnosti leto v Novem mestu so se 5n.s 3e posebej pripravili na sDr« dedka Mraza s jim tTlstvom- Vse otroke, ki vabiiJe dedek Mraz poslal leta pa tudi tiste do 7- prosti, ki jih je v tako vab: CtTI ^namn „pozabil“, v n I13 snidenje in obdaritev 1q delj°> 26. decembra, ob v dvorano Doma jasno in glasno zahtevo, kako ravnati v prihodnje, da mladina ne bo le formalno navzoča, ampak bo dejansko sredi vseh družbenih dogajanj in odločitev. V okviru občinske organizacije SZDL deluje zdaj 16 koordinacijskih odborov in 10 svetov, ki so se v zadnjem letu 46 krat sešli. Četudi število sej nikakor ne more in ne sme biti merilo dela, pa je vendarle pokazatelj aktivnosti sploh. In da nekateri sveti, predvsem za varstvo okolja, nimajo kaj pokazati, je bilo iz poročil in razprave tudi očitno. Obenem pa je bilo tudi premalo akcij za spremembo razmer po že sprejetih sklepih, za kar so v razpravi nave.dli primer lanske problemske konference o organizacijah in društvih. Po letu dm je kljub zajetnim analizam bore malo sprememb. Ko so obravnavali bodoče delo, pa so med drugim predlagali, da bi morala SZDL več pozornosti posvečati organizaciji preskrbe in drobni problematiki krajanov po krajevnih skupnostih. Ravno od teh stvari je predvsem odvisno politično razpoloženje in tudi pripravljenost ljudi, da bi sodelovali v družbenih akcijah, najsi jih organizirajo v krajevnih skupnostih ali v okviru delovnih organizacij. R. B. nedelj( Ju.uri DOGODEK: VODA V ŽABJEKU — Te dni so začeli prebivalci romskega naselja Žabjek uporabljati pitno vodo v naselju. Prizadevanja, da bi do tega prišlo, so trajala več let, uspeh pa seje pokazal šele zdaj. Romi so sami izkopali jarke, material in postavitev skupnih pip pod nastreškom pa je bila financirana iz družbenih sredstev. Čez zimo črpajo vodo iz jaška, pipe pa bodo iz bojazni pred zmrzaljo začele delati spomladi. (Foto: R. Bačer) in Jugoslaviji sploh trudila bolj kot kdorkoli zagotoviti dodatne količine plina, in ji je to tudi uspelo. Trenutno je plinska lakota v Novem mestu povsem potešena in na zalogi je plina več, kot ga lahko sproti prodajo. VABILO ZA ZDOMCE Delavce na začasnem delu v tujini (zdomce) vabimo, da se v ponedeljek, 27. decembra, udeležite informativnega dne, na katerem vam bomo posredovali informacije o možnostih za vrnitev v domovino. Informativni dan bo v prostorih občinske skupnosti za zaposlovanje, Novo mesto, Trdino-a 10, med 10. in 18. uro. Koordinacijski odbor za reševanje vprašanj delavcev na začasnem delu v tujini pri OK SZDL Novo mesto Pač pa je odpovedala osnovna organizacija ZK z aktivnostjo v tem pogledu, ker se niso pravočasno pripravili na izredne razmere. Nasploh je skupna razprava izzvenela v ugotovitev, da je bila celotna »plinska afera" za vse skupaj sicer dobra, toda zelo draga šola. Tudi v smislu ravnanja ob akcijah »Nič nas ne sme presenetiti". V bodoče bodo v Novotehni na morebitne podobne razmere pripravljeni. V Sloveniji sicer pripravljajo enoten sistem evidentiranja kupcev in potrošnikov plina; tudi če ta zamisel ne bo uspela, bodo v Novotehni podobno zamisel uresničili. S tem bodo preprečili kopičenje zalog plinskih jeklenk pri nekaterih in pomanjkanje pri drugih. Dosedanji kupci s kartončki so vsi evidentirani ni nihče se ne bo mogel izgovarjati, da plina ni dobil. Na tej seji pa so skušali priti do dna še pouličnim govoricam, češ da so v Novotehni kartončke za plin delili tudi mimo uradnih okenc prijateljem in nekaterim funkcionarjem. Ugotovili so, da to ni bilo res in da je šlo spet za zlonamerne novice. Tudi zaposleni v kolektivu Novotehne po izjavi prisotnih niso imeli nobene prednosti. R. BACER Po lanskih cenah GG prodaja na tržnici vsakovrstne jelke Na novomeški tržnici je tudi letos pred dnevi začel prodajati smrečice raznih velikosti Rudi Petan, ki ta posel opravlja že vrsto let in ga kupci poznajo. Najbrž pa bo marsikoga presenetila njegova uvodna izjava, da novoletne jelke letos niso nič dražje in da pri prodaji veljajo lanske cene. Rudi Petan: »Mnogi še vedno hodijo sami v hosto in delajo škodo s posekom smrečic.” „S prodajo na tržnici smo i začeli 16. decembra, in kot je že običaj, prve dni ni posebnega prometa, potem pa vsak dan več. Imamo veliko zalogo novoletnih jelk različnih velikosti, veljajo pa od 80 do 1400 dinarjev. Največje so 5 metrov visoke in so primerne zlasti za zunanjo okrasitev. Nabavljajo jih ali delovne organizacije ali pa krajevne skupnosti.” Kot je povedal prodajalec Petan, ima vsaka njihova smrečica pečat, ki daje zagotovilo, da ni šlo za črno sečnjo. Sicer pa pravi: »Izkušnje nam kažejo, da je ob lepem vremenu vselej manj kupcev legalnih smrečic, ker veliko ljudi še vedno kar v hosti seka in dela škodo. Marsikoga tudi ujamejo. Če pa je sneg in slabo vreme, prodamo več na tržnici.” - Prejšnja leta se je že dogodilo, da je bila izbira tik pred novim letom slaba. So za letos podobni obeti? »Menim da tega ne bo. Imamo na zalogi dosti smrečic, po potrebi pa jih bomo še posekali in pripeljali, tako da vse do zadnjega dne v letu prodaja na tržnici ne bo osiromašena.” R. B. Uspešen Dolenjkin jubilej Ob 30-letnici kolektiva slovesnost in podelitev priznanj 17. decembra so s slavnostno sejo družbenopolitičnih organizacij in delavskih svetov delovne organizacije Emona Dolenjka Novo mesto počastili tridesetletni jubilej. Slavnost, ki so ii prisostvovali tudi predstavnikixnekaterih dolenjskih občin in drugi gostje, je minila v prijetenm vzdušju. Dolenjka, ki je začela ob ustanovitvi s 7 prodajalnami in 26 zaposlenimi, ima danes 420-članski kolektiv. Poslujejo v 57 prodajalnah in bodo letos ustvarili okrog 1,2 milijarde dinarjev celotnega prihodka. Kot je v uvodnem govoru poudaril direktor Lojze Urbanč, so od leta 1969 do 1977 zgradili (pretežno z lastnimi sredstvi!) 11 trgovskih objektov z 8.000 m2 površine in odkupili 1.800 m2 skladišč. V tem času so adaptirali in preuredili tudi 8 prodajaln z več kot 2.000 m2 prodajnih in ostalih površin. Po krajšem kulturnem programu so podelili tudi jubilantska priznanja za 10, 20 in 30-letno delo v kolektivu, s posebnimi priznanji pa so se oddolžili tudi 12 sodelavcem za izredno prizadevnost. Prav tako so posebna priznanja podelili tovarni IMV, Krki tovarni zdravil, SGP Pionir, Hotelu Metropol in Iskri Semič za dolgoletno uspešno poslovno sodelovanje. Bronasta, srebrna in zlata priznanja so ob letošnjem jubileju prvič podelili 9 zaposlenim, ob tej priložnosti pa so tudi razglasu' li zmagovalce septembra razpisanega SLOVESNOST V GASILSKEM DOMU 15. decembra je bila v gasilskem domu v Ločni podelitev nagrad avtorjem najboljših spisov in risb na temo Vse za požarno varnost. Iz naše šole se je natečaja udeležilo 6 učencev, eden pa iz podružnične šole v Birčni vasi. Osvojili smo dve prvi, dve četrti in dve peti nagradi. DUŠICA STOJlČIC;7. b OŠ Milka Šobar-Nataša Novo mesto tekmovanja med prodajalnami glede urejenosti, založenosti in doseganja plana. Tako priznanje, denarno nagrado, je kot najboljša prodajalna dobil Market na Drski. Med jubilanti, ki so od začetka v kolektivu, pa so trije: Fanika Kuhelj, Jože Novak in Anica Švajger. Novomeška kronika SE ŽE SELIJO — Te dni so se začele seliti v obnovljeni Dom TVD Partizan na Loki pisarne raznih športnih organizacij in društev. V tej stavbi bodo imeli po novem vsi svoje prostore, kar bo tudi pripomoglo k boljšemu sodelovanju. Sicer pa: z obnovo tega doma je spravljena s sveta ena največjih novomeških sramot. BOLJŠA PRESKRBA Medtem ko je mesa pred tedni (do 20. novembra) hudo primanjkovalo, pa je zadnje čase oskrba z njim boljša. V mesnicah imajo vsak dan kaj prodajati, čeravno izbira ni taka, kot bi jo kupci želeli. Važno pa je, da meso je in tudi v vrstah nanj ni potrebno čakati. NOVOLETNI PLES ZA MLADE V športni dvotani bo 29. decembra med 17. in 24. uro novoletna zabava za mlade, v mali dvorani pa bo hkrati potekal program med 18. in 21. uro. Predvajali bodo risanke, predviden je nastop humoristov in podobno. TA TEDEN ŠTIRJE - V novomeški porodnišnici so z območja mesta pretekli teden prišli na svet 4 otročički, od teh 3 fantje in eno dekletce. Rodile so: Jelka Božič iz Kristanove 60 - Petro; Vilma Turk iz Koštialove 31 Blaža; Alijana Guculovič, Majde Šilc 19 Denija in Meri Rajer iz Adamičeve 37 -Jureta. LEPE POMARANČE - Tržnica je bila v ponedeljek spet malo bolje založena kot nekajkrat poprej, kar je običaj pred prazniki. Kupci so imeli precej izbire, na voljo pa so bile na stalnih stojnicah tudi lepe in debele pomaranče po 140 din kilogram. Tudi kramarski del tržnice je bil okrepljen s prodajo obrtniških izdelkov raznih vrst. Mnogi so kar tu nakupili novoletna darilca. Je namreč ceneje kot v trgovinah. Ena gospa je rekla, da zadnji poračuni v nekaterih novomeških sisih znova dokazujejo, da se bolj kot znoj izplača prelivati črnilo. j #r\\ • * »Dejanja nas izdajajo” Zmaga v boju proti razlikam pri obdaritvi otrok »Kot dolgoletni dedek Mras" pripoveduje Ludvik Metelko Iz Brežic, „sem najbolj vesel tega, da smo odpravili razlikovanje pri novoletni obdaritvi otrok. Ena prvih slovenskih občin smo, kiji je to uspelo, in zdaj jih že več sledi našemu zgledu. Ljubljane in nekaterih ni med njimi, pri nas pa je poziv Zveze prijateljev mladine hitro rodil sadove, saj smo bili deležni tudi politične podpore. Sedem let je tega, odkar imamo samoupravni sporazum, po katerem združeno Ludvik Metelko: »Samo obleko dedka Mraza sem menjal, nagovora ne, ker so otroci vedno enaki.'4 delo prispeva dogovorjeni znesek na zaposlenega v skupno blagajno ZPM. Izjeme so še, vendar redke. LetQS dajejo kolektivi za novoletno jelko po sto dinarjev na delavca. To danes nič ne pomeni, vendar se še najdejo taki, ki vsoto znižujejo. Pa ne reveži, ampak ljudje z visokimi plačami. Tisti z 80-odstotnimi osebnimi dohodki so brez nerganja namenili otrokom celoten znesek." Tovariš Metelko je prepričan, da bo izjem vedno manj in da bosta tudi tista dva odstotka zaposlenih spremenila svoj odnos do novoletne jelke ter se enako kot on nekoč vprašala, zakaj naj bi' otroci v Pišecah dobili manj kot otroci v mestu. „Na svojih obhodih po občini sem te razlike videl in občutil," je pripomnil, „direktorji pa ne, ker gledajo le vsak svojo organizacijo." Letos si bo Metelko že dva-indvajsetič nadel obleko dedka Mraza. V začetku je bil sam za vso občino, zdaj ima pomoč. Na vseh osnovnih šolah imajo že svojega dedka. Njemu je ostalo mesto z bližnjo okolico. S spremstvom, ki mu ga vsako leto dajo šole, bo obšel Mrzlavo vas, Skopice, Čatež v Brežicah pa se bo ustavil v vrtcu, v Prosvetnem domu, v Glasbeni šoli in v Domu upokojencev. Ostareli se ga posebej razveselijo, čeprav to ni njihov praznik. Tudi na otroke v bolnišnici nikoli ne pozabi. Letos se bo vozil v sneženem avtu. V Tovarni prikolic IMV bodo vozilo enako kot lani oblekli v stiropor in ga spremenili v belo gmoto. Upa, da jim tokrat na obhodu ne bo nagajal dež Pred leti se je vozil s kočijo, ki so jo njemu in njegovemu spremstvu odstopili v mokri-škem gradu, konja pa jim je posodil neki kmet. Tovariš Metelko uživa v tej vlogi in prepričan je, da mora biti vsak, kdor jo prevzame, vsaj malo igralca. Tisti hip, ko obleče slovesno dedkovo obleko (zadnja štiri leta leta narejeno po Gasparijevi zamisli), zaživi drugo življenje, zniža glas, upočasni kretnje in se spremeni v mit dobrega, ki daje in nič ne jemlje in ki vsakič najde prisrčen stik z otroki. J. TEPPEY NOVO V BREŽICAH NAJPREJ UPRAVA. Občinska jprava naj bi se prva prilagodila novim razmeram, zato se njen dclov-u čas in uradne ure spreminjajo. Začetek delovnega časa je pomaknjen na osmo uro zjutraj in traja ‘do štirih popoldne, ob sredah pa do šestih. Uradne ure so od 9. do 12. ure in od 13. do 16. ure, razen ob posloval ne bodo naleteli na zaželje-ni odziv. sredah, ko sprejemajo stranke do j bo 18. ure. Zdaj bodo zaposleni občani lahko marsikak opravek odložili na popoldanski čas. Zlasti v proizvodnji, kjer delajo v izmenah, si bodo oddahnili, saj bodo imeli mani iz-avkov. gubljenih ur zaradi takih oprav SPET BI RADI KINO. Bencinska križa je v Dobovi ponovno vzbudila rahteve po rednih filmskih predstavah. Mladina si želi tovrstnih prireditev, >aj si zdaj le redkokdo lahko privošči vožnjo do Brežic. S svojo željo so že seznanili vodstvo kina. Krajevna konferenca SZDL je to njihovo željo podprla, vendar se krajam boje, da zaradi ,.izgube", s katero je njihov kino prejšnje čase NA MESTNIH STREHAH. Pred zimo so brežiški komunal-ci popravili napeljavo javne razsvetljave, zaradi varčevanja z energijo pa so mestne ulice le za silo razsvetljene. (Foto: J. T.) Resolucija ni pravljica Čaka nas več dela za skromnejše plačilo DRUŽBENI SEKTOR PONUJA ROKO ZASEBNIKOM. V tem srednjeročnem obdobju bodo v brežiški občini spodbujali predvsem tiste obrtne dejavnosti, ki dopolnjujejo proizvodne programe industrije. Posnetek je iz Livarne v Dobovi, ki želi sodelovati z obrtniki mizarske, kovinarske in elektro stroke. Vključevanje zasebnega sektoija planira tudi Tovarna pohištva. ,,Zapišimo v resolucijo za 1983 samo tisto, kar je res, pa če nam gre še tako težko z jezika!“ je na nedavni seji izvršnega sveta občinske skupščine v Brežicah opozoril eden od razpravljalcev. Pri tem je mislil na to, da jo bodo delovni ljudje lahko uresničili samo s tehtnimi programi, s povečanjem storilnosti ob približno enakem številu delovnih mest in zniževanju osebnega standarda. Gre predvsem za boljše izkoriščanje dosedanjih zmogljivosti pa tudi za uspešno sanacijo obeh izgubarjev, Dekorlesa v Dobovi in Tovarne avtomobilskih prikolic IMV v Brežicah. Sestavljalci se v osnutku resolucije sklicujejo na devetmesečno gospodarjenje in oceno poslovanja do izteka leta ter predvidevajo da se bo družbeni proizvod v gospodarstvu pomnožil za 1,6 odst. in da bo proizvodnja najhitreje naraščala v industriji in kmetijstvu. Zaposlovanje naj bi se v gospodarstvu povečalo za okoli 60 delovnih mest, kar je približno 1 odst. V negospodarstvu naj bi ostalo pri starem. Sredstva za osebne dohodke se bodo nominalno sicer povečala za 12 odst., realno pa to pomeni zmanjšanje za 6 do 7 odst. Izvoz se mora razširiti za 5 odst. ob enakem uvozu kot letos. Vrednost v tujino prodanega blaga naj bi torej dosegla 137 milijonov dinarjev, vrednost uvoza pa 75 milijonov. Delegacije čaka do seje skupščine odgovorno delo, če hočejo resolucijo temeljito pretresti skupaj s strokovnimi službami in samoupravnimi organi in z zornega kota svoje delovne organizacije, svoje krajevne ali interesne skupnosti oceniti možnosti za uresničevanje zapisanih zahtev, da se potem nihče ne bo mogel izgovarjati. Pri porabi se bodo marsikje morali zadovoljiti s skrčenimi programi, ker združenemu delu ne bo mogoče nalagati še večjih bremen. Čaka nas težko leto, leto z več dela za manjše plačilo. Prav je, da se tega zavedamo vnaprej in si prihranimo razočaranja. J. TEPPEY POVABILO ZDOMCEM NA NOVOLETNO SREČANJE Koordinacijski odbor za zdomce pri Občinski konferenci SZDL v Brežicah prireja v četrtek, 30. decembra ob 9. uri, razgovor z delavci, ki so zafčasno zaposleni na tujem, in bodo te dni obiskali domovino. Najbrž bodo tudi tokrat želeli dobiti odgovore na vprašanja, ki jih zanimajo, zato bodo prisostvovali sestanku predstavniki izvršnega sveta in upravnih organov občinske skupščine v Brežicah, skupnosti za zaposlovanje, strokovne službe za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, družbenopolitičnih organizacij, banke in carine. Srečanje bo v dvorani Turist hotela v Brežicah. DOKLEJ ŠE RAZCEPLJENOST NA VSE VETROVE? Posavje ima 70 tisoč prebivalcev in to je po izjavah zdravstvenih delavcev že lahko zaledje za skupen zdravstveni center, za enotnejšo in racionalnejšo samoupravno organizi-rnoast. Javna razprava o tem teče in večina soglaša s tem, da sedanja razdrobljenost ni racionalna, da jc potrebna boljša izkoriščenost kadrov, prostorov in denarja, to pa pomeni predvsem željo po tem, da bi dali večji poudarek strokovnosti znotraj regije in širili delokrog možnih storitev. Samo zidovi in samo aparati brez usposobljenih ljudi ne vračajo vloženega dinarja. , OGLAŠUJTE V DL! SREBRNI JUBILEJ SREDNJE TEHNIŠKE ŠOLE - Tehniško šolo v Krškem, kot poljudno pravimo vzgojno—izobraževalni ustanovi, ki je v 25 letih opravila pomembno poslanstvo, je doslej končalo 1715 dijakov. Nekateri od teh in seveda nekdanji in sedanji učitelji so se zbrali na slovesni akademiji prejšnji petek v Krškem. Od številnih točk pestrega sporeda, ki so ga pripravili učenci, obogatili pa godbeniki Celuloze in nekdanji učenec, je najbolj ogrel dlani v delavskem domu Edvarda Kardelja nastop fantov s puškami (na sliki). O ZAŠČITI OB NEZGODI V NUKLEARKI Vsi trije zbori krške občinske skupščine bodo na zadnjem zasedanju v tem letu, to je 28. decembra, poslušali dvoje poročil, in sicer o pripravljenosti, pogojih in možnostih zaščite v primeru izrednih dogodkov v jedrski elektrarni ter poročilo o uresničevanju naborne politike v letu 1982. Eden ciljev za večjo učinkovitost V primeru jedrske nezgode je tudi ta, da bi še pred koncem tega srednjeročnega obdobja v štabe in enote civilne zaščite vključili okoli 16 odstotkov prebivalcev. Večjo veljavo izvozu in kmetom Živahne razprave o osnutku resolucije za leto 1983 — Plani naj bodo stvarni „Če bomo dosegali izvoz kot v tem letu, bodo težave prihodnje leto še večje. Nekateri za izvoz še vedno ničesar ne naredijo ali pa se usmerjajo le na klirinško področje. Toda če ne bi povečali izvoza, bi si žagali vejo, na kateri sedimo," je med drugim poudaril na seji občinskega sveta Zveze sindikatov v Krškem predsednik komiteja za gospodarski razvoj in družbeno planiranje Igor Dobrovnik. V uvodni besedi k osnutku občinske resolucije za leta 1983 je Dobrovnik še dejal, da je treba dati kmetijstvu veliko večjo veljavo, saj bi samo kmetijstvo lahko bistveno prispevalo k hitrejši rasti družbenega proizvoda. Za njegovo (predvideno) 2-odstotno rast sicer v občini pravzaprav ni čvrste osnove. Precej več naporov bo potrebnih za preusmeritev proizvodnih programov. Toda čeprav naj velja za vse temeljne nosilce planiranja obveza,' da naj bo resolucija odraz največ- Na starost niso ostali osamljeni D. Stupar o delu upokojencev v Krškem V krški občini je okrog 2900 upokojencev, od tega jih je organiziranih približno 1600. Med petimi društvi upokojencev, ki so v Kostanjevici, Brestanici, Krškem ter na Raki in Senovem, so najuspešnejši Senovčani. ,,S predsednikom Antejem Horjakom in tajnikom Radom Kozoletom na čelu so Senovčani razvili pastro kulturno in športno dejavnost. Imajo svoj pevski zbor, strelce, kegljače in še bi lahko naštevali. Res pa je, da tudi v Krškem ne zaostajamo veliko," pripoveduje Dušan Stupar, predsednik koordinacijskega odbora društev upokojencev krške občine. Čeprav republiška Zveza društev upokojencev hoče, da bi ustanovili namesto odbora občinsko zvezo, se za kaj takega ne navdušujejo, kajti vedo, da bi bila nova organiziranost dražja. Denarja pa tudi upokojenci nimajo odveč. „Pri krškem društvu je okrog 500 članov. Poleg pevskega zbora imamo še šahiste in gobarje. Ti so z nedavnega republiškega tekmovanja gobarjev prinesli dve priznanji. Precej je tudi ribičev," razlaga Stupar, še posebej pa poudari, da so ostareli, tisti nad Dušan Stupar: »Pomagali smo tudi pri nabavi kurjave." 80 leti, in bolehni zelo veseli vsakoletnih obiskov in skromnih daril. »Nekaterim uide solza ra-dostnica, ko rečejo: .Glejte, pa se nas je nekdo spomnil! P. P. jih možnosti, kot so dan pozneje (15. decembra) poudarili v predsedstvu občinske konference Socialistične zveze, niso nikjer pozabili hkrati tudi na besedo — realno. Stvarno pomeni tudi to, so dejali na zasedanju občinske konference Zveze komunistov, da bo treba za neuresničevanje planskih listin terjati ugotavljanje osebne odgovornosti. Le tako bo dobila resolucija večjo veljavo. Sindikati opozarjajo, da tudi konkretizacije stabilizacijskih programov skupne in splošne porabe ni bilo, čeprav se v zaostrenih gospodarskih razmerah zastavlja vprašanje, kako vsaj zadržati sedanji standard. Skupna poraba, zlasti občinska izobraževalna skupnost, ječi pod bremenom, kajti prihodnje leto imajo samo odplačil za posojila okrog 30 milijonov. Ob tem, da sta občinska zdravstvena skupnost in izobraževalna skupnost zabeležili skupaj približno 25 milijonov nekritih odhodkov, kot pri službi družbenega knjigovodstva imenujejo izgube sisov, je razlogov za za- • Že v več listinah je doslej v krški občini govor o centralnem ogrevanju Krškega in brestaniško-senovskega bazena. V teh časih je ogrevanje se posebej pereče, zato ljudi tem bolj zanima, kaj je s projektom, ki bi ga naj izdelala občinska raziskovalna skupnost. skrbljenost več kot dovolj. Upa' nje, da bi se črni oblaki v prihodnjem letu razkadili, ie zgolj želja. Ko gre gospodarstvu slabo, pač ni moč pričakovati, da ne bi občutili posledic tudi drUg0d- p. PERC ODLAGALIŠČE PEPELA Prve dni decembra so pričeli obrtni^ kooperanti metliške obrtne zadruge, z zemeljskimi deli za °dlaS^ šče pepela tovarne Djuro Salaj. Agrokombinatov sadovnjak lesnem skladišču Celuloze pri Stari vasi se je moral umak gradbenim strojem, kot pred časom pri nuklearki, kajti obrtniki, sn dobili nnnnpmhnn deln mnrain velik n nrlhionliščp in ma J, SO pomembno delo, morajo veliko odlagališče m m“ E pretočni bazen zgraditi v tridesetih delovnih dneh. Na dobrih . hektarih brnijo stroji, če je vreme količkaj primerno, saj bi obrt radi končali delo v rekordnem času. (Foto: P. P.) KRŠKE NOVICE „SAMOBEG” SE NI POSEL Prvenec krškega pesnika Silva Mavsarja „Samobeg“, ki so ga lahko pred kratkim na literarnih večerih GRAMOZNICE SE SIRIJO . ■■ Kljub bistveno manjšemu ot)S fe. gradenj Industrija gradbenega vsaj bežno spoznali Brcžicačni in Tča - “ ...... riala Sava v Krškem očitno po je še precej gramoza. To bi ^ ta sklepali tudi po vprašanju deieff*.. krškega Agrokombinata pa Krčani, je še na voijo vsem ljubiteljem sodobne slovenske lirike. Mavsarjevo knjigo lahko najdete tudi v krški Valvasorjevi knjižnici, kjer imajo naprodaj le še nekaj izvodov. seji občinskega zbora združene^ PREHRANA IN STRANIŠČA Delavci v jedrski elektrarni imajo precej smisla za humor. Tako nekateri, ki očitno niso zadovoljni z dela. Delegata je zanimalo, * IGM Sava odkupuje od kmetovz ljo za razširitev gramoznic in soglasja občinskega izvršnega , in neusklajeno s prostorskim P i malicami, predlagajo, da bi k vsake-objavili mu obroku objavili še njegovo ime. Le redki »strokovnjaki” namreč prepoznajo čorbo, ki jo včasih dobijo za obrok. Uredništvo glasila nuklearke pa je razpisalo nagradno uganko. Delavce je pozvalo, naj čim-prej sporočijo, koliko stranišč je uporabnih. Zmagovalcu so za nagrado obljubili zavitek toaletnega papirja .. . SKRATEK IN ZAMUDA ^ smo že o tem, da bi v Pr0?J gj Tobaka po besedah Milke K°<3 J v jo je tiskarski škrat „Pre ,e(ia-Kojan, lahko prodali namesto , njiii 120 izvodov »Dolcnjsk E. lista,," vsaj deset izvodov ve ■ lista," vsaj deset izvodov - v merilo pa se je, da so dobili p ^ toliko manj izvodov, zadnji p pošiljka kasnila en dan. • . Cjj številni bralci v četrtek zaman svojega prijatelja »Dolenica. Jezni učitelji Pismo iz osnovne šole Iz sevniške osnovne šole je prispelo na naslov občinskega izvršnega sveta precej dolgo pismo z vsemi pečati in podpisi o nezavidljivem položaju šole, predvsem šolnikov zaradi novih oddelkov, podaljšanega bivanja ■n COŠ, kar vse se nešteje pri masi za OD, kaj še da bi jih kdo razen ob dvestoletnici obiskal, kot so obiskovane druge delovne organizacije. To je povedano res hudo zgoščeno, je pa poleg drugih podobnih problemov šol navedlo izvršni svet k vsestranski mzpravi o teh vprašanjih že Smo pri pregledu sklepov s prejšnje seje. Več o tem drugič. A. Ž. DRUŽNO V PESMI IN 08RAMBI — Na prosiavi ob dnevu JLA v Sevnici so minuli petek podelili priznanja občinskega štaba TO -republiška so bila podeljena na osrednji proslavi za Posavje v Krškem — in sporočili napredovanja rezervnih vojaških starešin. V kulturnem delu sporeda so nastopili: mešani pevski zbor iz Loke pod vodstvom Tatjane Gorišek, šolarji iz sevniške osnovne šole, srednje tekstilne šole in vojaki garnizije iz Cerkelj. Sledmi so bili dopoldne dobrodošli gostje šol iz vse občine. (Foto: A. Železnik) Program, ki naj ne zadene mimo Tokrat zajetih vseh enajst krajevnih skupnosti občine - Šolstvo je imelo že dvoje referendumov — V minulem obdobju posojila „dala" 75 milijonov dinarjev Po sicer razgibanih razpravah zadnje mesece je v občini zavladalo ■*j*akšno zatišje, ki je bilo, kot kaže sedaj pripravljeni program bernskega samoprispevka, vseeno dobro izkoriščeno. Javna raz- rnT-1 namreč Prvotno predloženi program v mnogočem dopol-b"3 in pomagala tudi k razčiščevanju nekaterih vprašanj. , ®no talcih ključnih je bilo ne-v°mno: ali tudi tokrat nameniti Glas javne razprave ..Javna razprava o pro-Pamu za uvedbo novega občinskega samoprispevka v sevniški občini je navedla Predsedstvo občinske kon-•erence SZDL k oceni, da snio se lotili izdelave novega Pr°gvama, Jci upošteva predam pripombe in predloge občanov in delovnih ljudi iz oe razprave. Večina zborov čanov je zahtevala črtanje Programa šolstva, predvsem Pa taj akcije zajamejo vse '0'ajevne skupnosti v naši ob- °dbor ske, Vse to je upošteval za pripravo investicij-/Sa programa, ki je od jomnlega ponedeljka ponov-0 v javni razpravi. To raz-Pravo naj bi zaključili v prva POioviei januarja novega le- ko n- • • • ta ta L ■ KO naj bi končno, če bo program sedaj ugodno prejet, šli pred glasovalne ntijice. Zato referenduma ‘zvec^‘ 12. decembra, . je bilo prvotno predvi-i n°.'‘ meni član teea od-°°ra in , j0|tferenci Lupšina. meni član tega od-sekretar občinske e SZDL Drago kaj za šole? Na večini zborov občanov so ljudje kratkpmalo menili, da sta bila za to v preteklosti dva samoprispevka kar dovolj. S tem denarjem je bilo mnogo narejenega. Do konca tega leta, s tem pa tudi do izteka 3. samoprispevka, je bilo zgrajenih objektov v vrednosti 132.790.000 dinarjev. Od tega so delovni ljudje in občani združili s samoprispevkom 57,780.000 dinar; jev, kar 75.010.000 dinarjev so za te gradnje dobili posojil. Denar so znali vsekakor gospodarno pridobivati in obračati. Zatrjujejo, da bodo za odplačila teh posojil zadoščali denarji, ki se natekajo iz amortizacije. In kaj načrtujejo sedaj s popravljenim naložbenim programom, o katerem se je minuli teden pričela ponovna javna razprava? Krajevna skupnost Blanca naj bi posodobila del ceste Poklek Blanca tako, da bo sklenjen krog ceste Blanca Podvrh Vranje. Na območju KS Bučka naj bi ravno tako rekonstruirali nekaj cest, katere, se morajo še domeniti. Novost v programu KS Boštanj naj bi bila mrliška vežica. Krmeljčani naj bi posodobili cesto Hinjce Gabrje, ki je tudi pomembna obvoznica ceste Tržišče Sevnica. Za KS Loka je predlagano sofinanciranje pri posodobitvi ceste Orehovo Breg. Tudi krajevna skupnost Primož bo znala kar najbolje obrniti pomoč, če bo samoprispevek izglasovan, za cesto Kojn-sko - Laze. V sevniški KS naj bi razširili in uredili cesto od nadvoza v Šmarju s križiščem in mostom čez Sevnično. Ta krajevna skupnost naj bi zgradila še preostali del ceste, ki prihaja s KS Blanca, namreč od Lončarjevega dola do Marofa. Studenčani, ki so bili v prvotnem programu nekako preslišani, so sedaj vključeni s cesto med Hubajnico in kraji Zavratec Vrh-Križe Osredek Primož. Tudi pri šentjanški KS je vnesena sprememba: posodobili naj bi cesto Šentjanž Veliki Cirnik. V KS Tržišče naj bi nadaljevali s posodabljanjem ceste Malkovec-Telče. Zabukovčani se navezujejo na ceste sevniške in blanške KS s cesto Marof-Trnovec. Kot objekta posebnega pomena sta v predlogu novega programa navedena most (pešpot) čez Savo in oddajni stolp za sevniški radio, ki naj bi pojačal tudi signal TV. Javna razprava torej ni bilo besedovanje tja v dan, temveč je bistveno spremenila prvotni program. Računajo, da bi s 4. samoprispevkom zbrali 84.660.000 dinarjev. A.ŽELEZNIK SPOSOJENO TRNJE - V nekaterih naših pisarnah so res složni. Deset jih dela dobesedno kot eden. (Iz Politike ekspres) Izsiljevanje s kurjavo Z obljubljeno selitvijo tudi tokrat ni bilo nič „Podpišite!" sicer ni ključev — Nenavadna izjava Z obljubljeno selitvijo v prvega od niza blokov na nekdanjem sevniškem sejmišču minuli četrtek ni bilo nič. Marsikdo od 35 pričakovalcev teh dragih stanovanj odkrito izjavlja, da bodo v to verjeli šele, ko bodo dejansko lahko stopili skozi vrata, ne le držali v rokah ključe. Prof. Mirko Ognjenovič, predsednik začasnega odbora bodočih stanovalcev, sicer pa načelnik oddelka za ljudsko obrambo in član občinskega izvršnega sveta, je moral pove- SEVNlSKI paberki mraz vabi v vrtec nja J ^^novoletnega razpolože-kpaki • J° v mest0 °h Sav> Učni nilul Prizadevnih vzgojiteljic iz sev-hloiK* otroškega vrtca Ciciban. Iz Mraz palčke namreč že vabi dedek štabi,-,10 Jih 1)0 tudi letos sprejel ^drin ^ko, zato pa z nič manj kot ^ 111 v Pravlj>cnem vzdušju, PriDMi-,Znaj0 pričarati samo v vrtcu. ttaMiJ- malčke! Sprejem bodo po-t dokler bo kaj mladine. P^KA jeklenk Dobra *aDis~r onemogoča mrzlico smo je to v naslov minuli teden. Kako plin. JCs> so se prepričali trgovci s Je ’ kjer jim sedaj bolj kot tega, thanjifne.davna tako iskanega goriva Jeklenk. Izvršni svet sevniške ja n„ ke skupščine še nadalje vztra-Zaradi aZn'caI>. To bo koristno še nečesa. V teku let bi namreč s plinarji radi dobili pregled nad stanjem in vzdrževanjem plinskih na; ve govorimo. aprav. Takšna skrb lahko prepreči efikaroko škodo, da o življenjih ne ne le nagice kung fu enačice hongkonških ravsov ~ ‘ mične Čeprav so islji ■ ■ga isidl predvsem slednje najzanesljvejši ob-ku (nemški film ,.Resnične zgodbe" so vrteli kar od petega nadaljevanja nazaj: dober trik, zakaj ne bi za spremembo najprej videli konec, če je pri tem sploh mogoče govoriti o koncu). Šteti pa jim je v dobro tudi skrb za slovenski film. Pred nedav, nim smo lahko videli našega Krjavlja v graščinskem salonu, konec minulega tedna pa je šolska mladina lahko uživala ob „l)čnih letih izumitelja polža.” dati bridko resnico, zakaj je propadla tudi ta vselitev. Tisti, ki so namreč minuli četrtek pohiteli na pristojno mesto po ključe, so bili nemalo presenečeni. V podpis so dobili nekakšno čudno listino, kjer jft pisalo, da prevzemajo obstoječe ogrevanje. Kaj je s tem ogrevanjem, so žolčno ugotavljali že na petih sestankih. Enoglasno so se ga odpovedali, ker je pač na kurilna olje. Kako je z njimi, je bilo vsem jasno, samo tistim ne, ki so ga veleli vgraditi. Bodoči stanovalci se niso zadovoljili niti s pojasnjevanji, da kurilno olje bo, (po kakšni ceni verjetno ne ve niti zvezna vlada). Ljudje so se seveda spraševali, zakaj so se mudili z vsemi temi sestanki, kjer so jasno povedali, da bodo kurili vsak po svoje. V ponedeljek, ko smo že končevali redakcijo te strani, je bil ob 16. popoldne sklican ponovni sestanek s temi stanovalci. A. Ž. MiVNIŠKI VESTNI! ŽIVINO NAJPREJ ZAVAROVATI Občinski izvršni svet je imel tudi tokrat posluh za pogorelko Bolhanovo. Vdovi je to jesen strela upepelila veliko gospodarsko poslopje, februarja se je smrtno ponesrečil gospodar. S 5.000 dinarji so sklenili pomagati Danijelu Aupiču iz Vrhka 8, KS Tržišče, ob poginu krave v visoki brejosti. Zahtevku nekega večjega kmeta, ki je že večkrat prosil za pomoč v takih primerih, niso ugodili, češ da bi si ta živino lahko zavaroval. O slednjem bi lahko razmislili vsi. Sindikat: ohraniti samoupravljanje Trebanjsko združeno delo načrtuje precej višjo rast dohodka, kot predvideva resolucija — Skrb za delavčev standard — Preprečiti vse poskuse centralizma V zaostrenih gospodarskih razmerah ima sindikat bržkone še bolj odgovorne naloge, kot bi jih imel sicer, saj bodo težave prizadele tudi, če ne predvsem, delavce. Toda prav tu je marsikaj še nedorečenega, ne dovolj razjasnjenega, kar pred člane sindikata, zlasti pa občinska in vodstva osnovnih organizacij, postavlja še težje naloge. V trebanjski občini, kjer je bila pred dnevi seja občinskega sveta Zveze sindikatov, so ponovno obravnavali resolucijo o gibanju družbenoekonomskih odnosov ter o izvajanju družbenega plana v občini Trebnje v prihodnjem letu, hkrati so se v razpravi ustavili tudi ob delitvi dohodka, o porabi, o delavčevem standardu. In izkazalo se je, da je bila ponovna razprava potrebna, saj je predlog republiške resolucije o razvoju v prihodnjem letu še bolj okleščen, kar se tiče porabe - skupne splošne, naložbene in osebne — hkrati pa postavlja pred združe- no delo precej bolj zahtevne naloge pri povečevanju izvoza in omejevanju uvoza. Toda trebanjsko združeno delo je v planih-zastavilo precej višje stopnje rasti dohodka, hkrati načrtuje tudi večji izvoz na klirinška področja, medtem ko je splošno sprejeto navodilo, da je treba povečati izvoz predvsem na konvertibilo. Skratka, v organizacijah združenega dela, tako se zdi, se ne zavedajo težavnosti položaja, v katerem smo, zlasti pa ne upoštevajo napovedi za prihodnje leto. Zelo malo je bilo narejenega tudi na področju planiranja na Izboljšave zemlje so drage Kljub temu da trebanjska zemljiška skupnost nima dosti denarja, je bilo opravljenih veliko del — Načrti tudi za prihodnje leto - V celoti je del za dvajset let „Vse nas gleda, ko začnemo govoriti, da bi bilo treba v trebanjski občini zaradi večjega pridelovanja hrane izboljšati toliko in toliko hektarov zemljišč. Pri tem pa pozabljajo, da naša skupnost niti kadrovsko niti finančno ni sposobna za velike projekte," pravi inž. Janez Resman iz trebanjske kmetijske zemljiške skupnosti. ,Jn ker ni denarja in tudi ne kaže, da ga bo v bližnji prihodnosti kaj več, se bo treba sprijazniti s takšnim ritomom del, kakršen je bil doslej. Če bi hoteli na mah izboljšati tistih 3500 hektarov zemljišč, ki bi bila potrebna takih posegov, bi namreč potrebovali veliko več denarja. Tako pa se bomo mo- Janez Resman Delovne akcije, kjer je potreba Trebanjske mladince je na kongresu ZSMJ zastopal Dušan Skerbiš — Govoril je o slabostih na mladinskih delovnih akcijah Kot delegat trebanjske občine je na 11. kongresu ZSMJ sodeloval Dušan Skerbiš, sekretar občinske konference ZSMS Trebnje. V referatu, ki ga je pripravil za kongres, se je lotil mladinskih delovnih akcij, ki so se doslej pokazale kot pozitivna oblika dela v mladinski organizaciji, a se je obnj^ prilepilo tudi nekaj slabosti. Predvsem je v njem kritično ošvrknil dosedanjo prakso, ko so ponekod mladinci prevzemali velika investicijska dela, ko je šlo samo za ekonomske učinke, ne pa tudi za druge kvalitete. Posebno močno kritiko naj bi doživeli vsi pojavi birokratizacije na mladinskih delovnih akcijah - preštevilni štabi in profesionalno zaposleni „akcijaši". V prihodnje naj bi več akcij organizirali na področjih, ki so pomoči mladinskih rok v resnici potrebna, ne pa da se nekatere delovne akcije vlečejo iz leta v leto, ker je pač taka tradicija. rali kar sprijazniti, da bodo ta dela trajala še naslednjih dvajset let." Toda vzrokov za pesimizem še ni, saj dela trajajo iz leta v leto, rezultati izboljšav pa so vidni po vsej trebanjski občini. Seveda bi bilo še bolje, če bi že doslej bolj mislili na kmetijstvo in ne bi zaradi ..višjih družbenih" interesov zidali na najbolj plodni zemlji. Štiri in pol milijone dinarjev, kolikor jih kmetijska zemljiška skupnost na leto dobi za svojo dejavnost, je za taka dela malo. Vendar so v trebanjski občini tudi s tem denarjem veliko naredili. Letos je bila regulirana Radu-lja, zgrajeni so bili stranski melioracijski jarki in tam je zdaj že za 20 hektarov travnikov več. Dela so potekala tudi ob Laken-ščici, Sevnici, Cedilnici, pa okoli Sel Šumberka in drugje. Skratka, opravili so’ hidromelioracije na 50 hektarih zemljišč, agromelioracije pa na 150 hektarih. Vse skupaj je veljalo skupnost 2,6 milijona dinarjev, zemljišča pa so vsaj za 30 odst. izboljšana. Prihodnje leto naj bi se lotili hidromelioracij na desnem bregu Mirne in v okolici Šentruperta, ob Vejerju in Temenici, pripraviti pa bo treba še projekte in denar tudi iz virov skupnosti republiške skupnosti. Agromelioracijska dela pa bodo opravljali še v okolici Sel Šumberka, morda pri Velikem Gabru in še kje. Vse pa je.spet odvisno od denarja. J. S. drugih področjih življenja in dela, da ne govorimo o nagrajevanju po delu, kjer še zmeraj vlada uravnilovka. Ne samo znotraj neke delovne organizacije, ampak tudi med njimi. Ne dogaja se namreč tako redko, da imajo delavci v organizacijah združenega dela, ki slabo poslujejo, enake ali celo boljše osebne dohodke kot v dobrih. Podobno je tudi z nagrajevanjem poslovodnih kadrov in ustreznih služb, ki prejemajo enake osebne dohodke tudi v primerih, ko niso poskrbeli za fiemoten potek proizvodnje. Sindikati morajo pri organizaciji političnega dela med delavci računati z vsem tem, še posebej pa morajo poskrbeti za angažirano in zavestno spopadanje z vsemi težavami. Pomembna naloga je tudi, da ohranjajo samoupravljanje kot prevladujoč družbenoekonomski odnos, da se upro slehernim poskusom centralističnega upravljanja gospodarskega in političnega življenja. Čeprav v trebanjski občini ni kričečih primerov preseganja pri izplačilih osebnega dohodka, bo treba v prihodnje tudi na tem področju zaostriti ravna-. nje. Tako naj bi vsem, ki so za 5 odstotkov presegli dogovorjeno naraščanje osebnih dohodkov, še dopustili poračun, za vse ostale pa bi morali sprejeti ukrepe družbenega varstva. J. SIMČIČ POHVALE ZA PROSLAVO OB 40 LETNICI GUBCEVCEV V Ljubljani je bila pred nedavnim seja Odbora Gubčeve brigade, na kateri so ocenili delo v iztekajočem se letu. Med drugim so ocenjevali tudi izvedbo proslave ob 40-letnici brigade in ob tej priložnosti dali priznanje občinski konferenci ZSMS Trebnje, vojni pošti Novo mesto, občini Trebnje in krajevni skupnosti Trebelno, ki imata tudi precej zaslug, da je proslava na Trebelnem, kjer je bila brigada ustanovljena, tako uspela. NAJBOLJŠI SO BILI BRŠUINČANl Na kvizu ,,MLadost v pesmi, besedi in spretnosti", ki je bil v Trebnjem, so se najbolje odrezali mladinci iz osnovne organizacije Bršljin, ki so tekmovali skupaj z vojaki iz novomeške garnizije. Za njimi so se uvrstili mladinci s Ponikev in vojaki iz Mokronoga, tretji pa so bili mladi iz črnomaljske gimnazije ,,Edvard Kardelj" in črnomaljski vojaki. IZ KRAJA V KRAJ POTREBEN BI BIL HERKUL-SK1 NAPOR Nedavno so v trebanjskem kulturnem domu predvajali domači film Akcija, ker pa ni bilo propagandnega materiala zanj, so preprosto napisali, da bo akcija, in datum in uro. Ker so Trebanjci menili, da bo to delovna akcija, med katero bodo obnavljali dom kulture, tisti dan na filmsko predstavo ni bilo niti enega gledalca. Pa ne da bi se Trebanjci bali delovnih akcij, samo za obnovo kulturnega doma, ki na vseh straneh kaže rebra, bi bili potrebni herkulski napori. Zanje pa Trebanjci, očitno, v teh časih niso pripravljeni. IMENIK NIC NE VE O NAROČNIKIH - Vse lepo in prav, Sentru-perčani so dobili novo avtomatsko telefonsko centralo, dobili so telefone, v novem telefonskem imeniku za prihodnie leto pa je le nekaj novih naročnikov. Kje in kako bodo objavljene telefonske številke novih naročnikov, se pa za zdaj še ne ve. OBNOVILI BODO POT NA PAVLINOV HRIB - Prebivalci stanovanjskega naselja na Pavlinovem hribu v Trebnjem so morali lani sami napraviti pot do svojih blokov. No, po enem letu je pot pokazala rebra in tamkajšnji prebivalci se že pripravljajo, da jo bodo te dni temeljito obnovili. Pesek je že pripravljen, prizadevne gospodinje pa tudi že vlečejo vkup silne količine pijače in lirane, s katero sc bodo vrli popravljalci poti lahko okrepili. Skratka, popravljanje ceste bo osrednji družabni dogodek za prebivalce tega naselja. ZDAJ JE NA VRSTI DOMAČA PERJAD - Nekoč smo že poročali o nekem lovcu iz Gorenje vasi, ki je prizadevno pobijal pse in mačke. Ker pa je teh domačih živali zmanjkovalo, se je ta občasni prebivalec vas pri Mimi lotil še petelinov. Razlika je samo v tem, da so pse in mačke pokopali, medtem ko je petelin končal v loncu. Ni kaj, kar koristen lov v časih, ko povsod manjka mesa. Za plenom pa niti v gozd ni bilo treba iti. TREBANJSKE NOVICE DOLENJ SPREMEMBE IN DOPOLNITVE DRUŽBENEGA PLANA Za zadajo sejo zborov občinske skupščine Črnomelj - danes zaseda družbenopolitični zbor, jutri pa ostala dva - bodo največ pozornosti posvetili predlogu sprememb in dopolnitev družbenega plana občine za to srednjeročno obdobje. DEDEK MRAZ PRIHAJA Vse predšolske otroke iz črnomaljske občine bo tudi ietos obiskal in obdaril dedek Mraz. Obisk dedka Mraza in obdarovanje bodo pripravili po šolah, razen v Črnomlju, kjer bo prireditev v kulturnem domu, in sicer v ponedeljek, 27. decembra; najprej bo dedek Mraz ob 15. uri obdaril otroke iz okolice Črnomlja, ob 17. uri pa bo prišel med otroke mestnih krajevnih skupnosti. Otroci iz vrtca pa pripravljajo za to priložnost igrico. PRIDNE DOMA IN V SLUŽBI - V viniškem Novoteksovem tozdu nimajo težav z neupravičenimi izostanki. Pravijo, da so tamkajšnje delavke pridne in delavne doma in na delovnem mestu. V devetih letošnjih mesecih so dosegle za 111 odstotkov večji prihodek kot v enakem lanskem obdobju, dohodek je bil večji za 40, čisti dohodek pa za 25 odstotkov. Izvoz presegel pričakovanja Novoteksov tozd Konfekcija iz Vinice med najuspešnejšimi delovnimi kolektivi v občini - 2e v 9 mesecih presegli letni izvoz — Investiciji se niso odpovedali Tekstilce so hudi časi pred leti primorali, da se že dalj časa obnašajo stabilizacijsko, da so poiskali notranje rezerve, močno povečali produktivnost, se usmerili v izvoz. Zato tudi sedanje težko gospodarsko stanje ne občutijo tako hudo kot ostali. Tako ni čudno, da je Novoteksova temeljna organizacija Konfekcija Vinica kar se tiče devetmesečnega poslovanja in obetov za poslovanje v letošnjem letu sploh eden najboljših tozdov v črnomaljski občini. Ta delovni kolektiv, ki šteje morajo bolj znajti in potruditi 240 članov -- v glavnem so to ženske z obeh strani Kolpe — je že v devetih mesecih presegel letošnji izvozni plan; medtem ko so v lanskih devetih mesecih izvozili dobrih 89.000 hlač, so jih v enakem letošnjem obdobju kar 129.000, in to vse na konvertibilno tržišče. Vrednost devetmesečnega izvoza je blizu 40 milijonov dinarjev, pol je klasičnega izvoza, druga polovica pa gre na račun tako imenovanega John posla“. • „Letos nismo imeli nobenih večjih težav, proizvodnja ni stala niti en dan, s surovinami nimamo skrbi, sicer pa za te stvari v glavnem skrbijo naše skupne službe v Novem mestu ir, tudi njim gre zasluga, da mi dobro poslujemo," pravi direktor tozda Mirko Mihelič. Malo sicer občutijo pomanjkanje rezervnih delov, vendar najnujnejše dobijo, vzdrževalci se pa gre. Čeprav v Vinici nimajo težav z neupravičenimi izostanki z dela, tudi ob sezonskih kmečkih delih ne, pa jim bolniški izostanki povzročajo precej skrbi. Ker je to v glavnem ženski kolektiv, in to dokaj mlad, je vsak dan precej delavk na porodniški ali bolniški zaradi nege otroka; ta odstotek znaša blizu 12, se pravi, da vsak dan manjka več kot 25 delavk, od tega jih je kakšnih 15 na porodniškem dopustu. V srednjeročnem načrtu so za letos predvideli gradnjo še ene proizvodne dvorane, vendar so splošne težave to preprečile in so investicijo preložili na kasnejša let tega ali celo v naslednje srednjeročno obdobje, nikakor pa se ji niso odpovedali. Tako bi delo dobilo 60 do 100 delavk. „Za delovno silo v naših krajih ni težav, saj vsak Referendum v številkah Od 12.510 volilnih upravičencev v črnomaljski občini jih je na nedavnem referendumu o uvedbi samoprispevka za obdobje 1983-1987 za uresničitev programa javnih del glasovalo 11.687 ali 93,4 odst. Za uvedbo je glasovalo 9.384 občanov ali 75 odst., proti 2.129, neveljavnih pa je bilo 174 glasovnic. Po krajevnih skupnostih so bili izidi taki (prva številka je odstotek udeležbe, druga pa pove, koliko odstotkov od vpisanih volilcev je glasovalo za samoprispevek): Loka 96,5 odst., „za“ 70,2 odst; Griček 86,4 odst., „za“ 62,4 odst.; Heroja Starihe 86,1 - 69,9; Adlešiči 92,6 - 72,5; Butoraj 99,3 - 90,5; Draga-tuš 97,1 - 79,4; Dobliče-Kanižarica 95,9 - 80; Griblje 99,4 - 80,3; Petrova vas 96 - 84,6; Semič 96 -75,6; Stari trg 99,4 - 92,6; Talčji vrh 97,9 - 71,2; Tribuče 94,8 •- 81,8; Vinica 92,4 - 79,9. Tako po udeležbi kot po odstotku „za“ so se najbolj izkazali v KS Stari trg, sledi pa KS Butoraj. Najbolj so se odrezali na voliščih Planina, Bojanci, Perudina in Vu-kovcu, kjer so prišli na volišče vsi upravičenci in vsi so glasovali za. Stoodstotno udeležbo sp imeli tudi na voliščih: Otavec, Rožič vrh, Stari trg, Vrčice, Štrekljevec, Nestoplja vas, Ručetna vas, Rožanec, Grič, Zapudje, Golek, Dragovanja vas, Marindol, Gorenci, Fučkovci, Seia pri Adlešičih, Svibnik, Vr&noviči. Najslabši odstotek so zabeležili na voliščih v Kočevju in Žuničih. Spet seje izkazalo, da so rezultati tako po udeležbi kot po izidu najslabši v razvitejših mestih krajevnih skupnostih, znotraj krajevnih skupnosti pa so zabležili slabše rezultate na voliščih v krajevnih središčih. ČRNOMALJSKI DRORIR NOVO LETO, RES? - Tako se je še v začetku tega tedna spraševal _ marsikateri občan, ko je šel skozi ’ občinsko središče. Nobenega znamenja vrtoglavo bližajočega se novega leta ni mogel »paziti, razen redkih sramežljivih obeskov po trgovinah. Ne novoletnih jelk, ne malo bolj pisano razsvetljenih pročelij glavnih mestnih stavb pa tudi nobenih kaj bolj razposajenih sindikalnih zabav ne. Skratka: za ta čas kar Seveč stabilizacijsko razpoložanje. orda bo pa dedek Mraz v zadnjem času prinesel težko pričakovane pakete. Samo da ne bodo v njih kakšni novi ukrepi... ZASEDEN HOTEL - Da prav aičhe ne misli na novo leto, tega pa le ni moč trditi. Edini črnomaljski hotel Lahinja je za tako imenovano najdaljšo (in marsikdaj tudi najdražjo) noč že razprodan. V njem bo silvestrovanje priredilo Združenje samostojnih obrtnikov. Sto članov je že plačalo po 750 dinarjev, kolikor velja vstopnina, večerja in nekaj pijače. Da se bodo obrtniki veselo zavrteli v novo leto, bo poskrbel Silvo Mihelčič s svojo harmoniko. RUMA DOVOLJ, KAVA PA .. . - V teh prednovoletnih dneh so tudi v nekaterih črnomaljskih trgovinah poskrbeli za reklamne prodaje. Trgovci tako ponujajo po nižjih cenah razne stvari, od keksov, rdeče pese do ruma. Kave in praškov pa niti pod pultom ni. . . dan sprašujejo za zaposlitev. Doslej smo lahko iz naše krajevne skupnosti po končanem šolanju zaposlili vse, ki so za delo v konfekciji sposobni, letos pa jih nismo mogli; smo pa vsem 7 dekletom, ki so končale osemletko in sq se želele zaposliti, dali štipendijo za poklicno oz. srednjo šolo. To gre že na račun načrtovane investicije," je povedal Mihelič. A. BARTEU Manjši porabo Za prihodnje leto nekaj več sredstev za SIS, ki jih tarejo izgube, ter za raziskovalno skupnost Gospodarsko stanje črnomaljske občine se seveda odraža tudi na področju skupne porabe oz. družbenih dejavnosti nasploh. Težave na tem področju izhajajo predvsem iz tega, ker so osnovni kazalci iz srednjeročnega plana precej pod zastavljenimi; tako je dosežena rast družbenega proizvoda le 50-odstotna, isto velja za zaposlovanje in rast produktivnosti, izvoz pa je 20 odst. pod pričakovanji, veča se nezaposlenost. Poleg tega so ob polletnih obračunih namenili 10 milijonov dinarjev za pospeševanje izvoza, to pa predstavlja 3 odstotke vseh sredstev skupne porabe v črnomaljski občini v tem letu. Ob ugotavljanju 9-mesečnih rezultatov gospodarjenja v občini so glede na gibanje dohodka programe interesnih skupnosti povečali za 2 odst., kar je zneslo okoli 5 milijonov dinarjev. Ta „dodatni“ denar pa so dali tistim interesnim skupnostim, ki so v izgubi: zdravstvu, izobraževanju, kulturi in telesni kulturi. Pri zadnjih treh imajo na izgubo velik vpliv visoke amortizacijske stopnje, kar je še posebej občutno pri srednji šoli Edvarda Kardelja. Pri izdelavi programov in določanju prispevnih stopenj za interesne skupnosti za prihodnje leto so izhajali iz tako valoriziranih letošnjih programov. Tako so več sredstev namenili tem štirim interesnim skupnostim, poleg tega so za 50 odst. povečali program raziskovalne skupnosti, s čimer so poudarili vlogo in pomen te skupnosti oziroma raziskovalne in splošne inovatorske dejavnosti v občini. Programi interesnih skupnosti so usklajeni z osnutkom občinske resolucije za prihodnje leto, ki vsem oblikam porabe namenja precej manjši delež družbenega proizvoda kot prejšnja leta. Povedati je treba še, da so prispevne stopnje, ki sojih skupščine interesnih skupnosti sprejele, začasne, saj še niso znane vse stvari o skupni porabi iz republiške resolucije. A. B. Ni denarja za lepšo Metliko Metličani seznanjeni z ureditvijo trgov v starem delu mesta — Različna mnenja — Najprej ureditev ozkih grl — Do prihodnjega leta le doprsni kipi Na zboru občanov, ki je bil pretekli teden v metliški krajevni skupnosti, je arhitekt prof. dr. Jože Koželj iz Ljubljane, sicer metliški rojak, seznanil krajane z idejno zasnovo ureditve Partizanskega trga in Trga svobode ter križišča CBE z ulico Na trg. S tem bi bistveno posegli v urbanistično ureditev starega dela Metlike. Park na Trgu svobode, kjer slovni objekt ter s tem uredili stoji spomenik borcu, bi dopol nili z doprsnimi kipi metliških narodnih herojev in tovariša Tita. Da bi omejih avtomobilski promet ali vsaj ustavili parkiranje, bi tlakovali trg s kamni ah kombinacijo asfalta in granitnih kock v različnih višinah, torej v terasah. Znova bi postavili na trg vodnjak, ki bi stal ali na sredini trga in bi predstavljal osrednji prostor ah bi bil pomaknjen na rob trga ah pa bi stari vodnjak postavili tja, kjer je stal, preden so ga odstranili — ob zidu pod parkom. Tako bi ostal ves trg prost za prireditve. V križišču ulice Na trg in CBE bi, po besedah dr. Koželja, postavili 7,20 metra visok trikoten obelisk kot simbol treh narodov in spomin na dogodke v mestu juhja 1944. Na vrhu stebra bi stal stihziran metlišk grb. Na Partizanskem trgu naj b dokončali dela, ki so bila zače ta. Vzdolž trga proti Trgu svo bode bi obnovili pločnik, kakr šen je pred staro šolo, na na sprotni strani ceste postavili stopnice, Obrtnemu domu prizidali ozek stanovanjski ah po- v imenu razvoja V Metliki pripravljajo od>ok, ki bo napravil red pri širjenju mesta Iz marsikdaj prehitrega, nebrzdanga in tudi nekontroliranega širjenja naših mest (pri tem so zagovčrniki in spodbujevalci takega početja tako radi zamenjevali pojem razvoj oz. rast z napredkom) so se v Metliki, ki v zadnjem desetletju ni doživela takega gradbenega burna, očitno precej naučili Jasno je, da mesto nurra rasti, da 'se število prebivalcev povečuje, da jim je treba zagotoviti stanovanja in možnosti za gradnjo. Seveda pa je pri tem treba upoštevati več zadev, na to rast gledati ne samo iz enega zornega kota. V mestih, kot je Metlika, je pri širjenju treba upoštevati in obvarovati podobo starega mestnega jedra, zaokroženost in funkcionalnost novih stanovanjskih sosesk, eden od zelo pomembnih vidikov pa je tudi varovanje plodne zemlje. Pri tem ne sme prevladati noben kratkoročen interes posameznikov ali skupin. Rečeno je: kratkoročen, kajti dolgoročnih interesov pri zazidavi dobrih kmetijskih zemljišč ni Še prihodnji mesec bo v javni razpravi osnutek odloka o prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parceli-zacije in gradnje na območju Bočke, Srange in Strmca, se pravi na območju, ker gre za kmetijsko manj vredna zemljišča in kamor sc naj bi širila Metlika. Ker urbanistični načrt še ni narejen, nameravajo to območje zavarovati, dokler ne bodo pripravljeni vsi potrebni dokumenti, najdlje pa za tri leta. Izvršnemu svetu pa so naložili, da v tem času oziroma čim prej zagotovi vso potrebno dokumentacijo, da bi lahko potem začeli opremljati . zemljišča za stanovanjsko in drugo gradnjo, ki jih sedaj v Metliki tako rekoč sploh ni A. BARTEU dvokapnico tudi na drugi strani strehe, obnovili vse fasade hiš, v centru vhoda v staro šolo pa postavili kamnito stilizirano knjigo v spomin na prvo oficirsko šolo v Sloveniji. Glavna bi bila ureditev tlakov, kar bi pozneje onemogočalo parkiranje avtomobilov.^ Čeprav scT Metličani s temi predlogi načelno soglašali, pa so v razpravi odpirali mnoge dileme. Tako so poudarili, da v časih varčevanja omejujemo sredstva za mnoge bolj potrebne objekte, ter ne nazadnje, da ima Metlika še mnogo ozkih grl, ki ne le da kot zgoraj omenjeni trgi kazijo mesto, ampak so tudi življenjsko nevarna in zato O RESOLUCIJI ZA PRIHODNJE LETO Zadnja letošnja seja zborov občinske skupščine Metlika bo v petek, 24. decembra, ko se bosta ob sedmih zjutraj sestala zbora združenega dela in krajevnih skupnosti, danes pa bo seja družbenopolitičnega zbora. Na obeh sejah bo tekla beseda o rezultatih devetmesečnega gospodarjenja v občini, na dnevnem redu je predlog resolucije za prihodnje leto, ocena stanja in razvojnih možnosti kmetijstva in gozdarstva 'v metliški občini, predlog dopolnitev družbenega plana občine za to srednjeročno obdobje. V POČASTITEV DNEVA JLA Me tličani so v ponedeljek s slavnostno akademijo počastili dan naših oboroženih sil. Na slovesnosti je predsednik občinske skupščine Janez Gačnik izročil Ivanu Želetu priznanje republiškega sekretariata za ljudsko obrambo. Nekaj posameznikov je prejelo pohvale za uspehe v teritorialni obrambi, izrečena pa so bila tudi napredovanja. gotovo zaslužijo ureditev pred temi trgi. Ureditev metliških „placev“ bi potegnila za sabo tudi adaptacijo stare šole, stare kino dvorane in gradu, s tem pa bi se eni milijardi in 700 milijonom starih dinaijev, kolikor bi po današnjih izračunih potrebovali za navedena ureditvena dela, moralo pridružiti še veliko dodatnih sredstev.^ Zato so krajani menili, da do prihodnjega leta, ko bo v Metliki osrednja republiška proslava ob 40-letnici ustanovitve 15. SNOUB Belokranjske, na kateri se bodo srečali tudi borci 14., 15. in 18. divizije, postavijo le doprsne kipe, ki so že naročeni in ki jih je plačal občinski odbor ZZB, vsa ostala dela pa naj se odmaknejo na poznejši čas. Predvsem pa naj bi bili pri ureditvenih delih čimbolj realni- M.BEZEK DEDEK MRAZ MED OTROKI Letos bo dedek Mraz obiskal predšolske otroke v metliški občini po naslednjem razporedu: 26. decembra ob 13. uri na Radoviči, ob 15. uri v Drašičih ter ob 17. uri v Rosalnicah. 29-decembra ob 16. uri na Lokvici (prireditev bodo pripravili učenci OŠ Suhor), isti dan ob isti uri pa bo dedek Mraz tudi v telovadnici metliške osnovne šole. 30. decembra ob 13,30 se bo dedek Mraz ustavil na Suhorju. Vse prireditve pripravlja v sodelovanju z osnovno šolo iz Metlike in Suhorja ter metliškim otroškim vrtcem Zveza prijateljev mladine iz Metlike. 20 NOVIH TERITORIALCEV V okviru usposabljanja mladincev teritorialcev so metliški mladinci v soboto poslušali predavanja o mladinski organizaciji in delu mladih v teritorialni obrambi se urili v streljanju in metanju bombe, v telovadnici osnovne šole pa so si ogledali orožje. Ob tej priložnosti so sprejeli v vrste teritorialne obrambe 20 mladincev prostovoljcev. I V DOMU POČITKA TUDI PLEŠEJO - Vodstvo metliškega dom* počitka poskrbi, da se gojenci doma občasno tudi poveselijo. P° raznih proslavah — kulturni program jim ponavadi pripravijo metliški šolarji - se radi tudi Zavrtijo. Posnetek je s proslave za dafl republike. SPREHOD PO METLIKI OKTET VITIS BI RAD PRIDOBIL dva fanta, ki bi pela prvi in drugi tenor. Postavljajo tudi nekaj pogojev, ki bi jih bilo dobro izpolnjevati. Poleg [»sluha in glasu bi bilo zaželeno, če bi bila fanta doma iz Metlike ali njene okolice, stara naj bi bila 20 do 30 let, po možnosti naj bosta neporočena (ali pa z ženama, ki sta navajeni biti veliko sami), imeti morata veselje do petja, poleg tega pa ne bi bilo odveč, če bi bila družabna, zabavna in sploh vesela. Zahtev je sicer veliko, vendar se bosta našla dečka, ki jim bosta kos. VODSTVO 1NTEGRALOVEGA GOS TINSTVA je pripravljeno sodelovati z vsakomer, ki namerava organizirati v njihovih objektih družabni ples ali večer, namenjen razveseljevanju ljudi. Te vrste zabave je zadnje čase v Beli krajini vse premalo. V hotelih (Lahinja, penzion Smuk, Bela krajina) bi se dalo pripraviti zanimive večere, ki gotovo ne bi ostali brez gledalcev. Spomnimo se samo na kabaret V vinu so resnica-ljubezen in ženske, ki je imel prec! letom močan odjek med vsemj obiskovalci! Veljalo bi pripravit kal podobnega. ŽE BRNIJO TELEFONI LJUDJE SPRAŠUJEJO po višini konsumacij za silvestrsko norenje-Poleg zasebnih gostincev, ki sicer groze, da bodo zaprli vrata svojm lokalov za najdaljšo noč, pripravlja' jo čakanje novega leta v Integralovm lokalih. Kdor se bo odločil Plesa,JJ[ Semiču, Črnomlju, ali Metliki, bo moral potegniti iz denarnice 900 dinarjev, kar je enako lanskoletne; mu znesku. Vztrajanje pri lanski cen* zasluži pohvalo, zdaj je le vprašanje, če bodo ljudje zagrizli v vabo-Rezervacije so Še na razpolago. metliški tednik Množičnosti ni, a je kvaliteta V kočevski občini sicer niso zadovoljni s številom mladih teritorialcev, zato pa so z njihovo prizadevnostjo Čeprav v enote kočevske te-rotiroalne obrambe še ni vključenih dovolj mladincev - pri tem bi se morala prav gotovo malo bolj vključiti tudi občinska konferenca ZSMS - je vendarle res. da so v občinskem štabu z mladinci, ki so vključeni zdaj, sms* lagsIgL zadovoljni. Komandant Ivan Mihelič je Povedal, da je bila lani v mladinske enote teritorialne obrambe vključena poldruga stotnija fantov in deklet, letos pa je v njene vrste vstopilo še 12 novih članov. Čeprav je evidentiranje za vstop v te enote potekalo vse leto, rezultati niso najbolj spodbudni. Ravno prav bi namreč bilo, če bi se v enote priključilo vsaj še enkrat toliko mladincev. Toda že ti, ki so člani mladinskih enot teritorialne obrambe, f° se letos v novembru posebej izkazali pri usposabljanju. Na Predavanjih so se seznanjali z ustrojem naah oboroženih sil, splošno ljudsko obrambo, družbeno samozaščito in vprašanji iz družbenopolitičnega življenja. Hkrati so se seznanjali tudi s eisto vojaško-strokovnimi veščinami, posebno dobre rezultate P* so dosegli pri steljanju. Ce-Prav je bilo učenje sorazmerno kratko in izvedeno v času, ki ni bil najbolj primeren, je v celoti “spelo, kar se kaže tudi v tem, ua so se mladinci dobro vključili v vojaške kolektive. Kljub temu v štabu kočevske teritorialne obrambe načrtujejo vzgojo v poletim času, ko bi se vanjo lahko vključilo še več mladincev in bi bili tudi učni rezultati prav gotovo še boljši. Da je sodelovanje v teh enotah v prid vseh mladincev, ki tudi na ta način lahko zapolnijo svoje življenje s koristnimi aktiv-“ostmi, bi morali spoznati tudi mentorji mladinske organizacije P° šolah, odkoder doslej ni bilo pravega pritoka mladih. MLADI OBVLADAJO VOJAŠKE VEŠČINE — Novembra so imeli v kočevski občini nekajdnevno usposabljanje za mlade pripadnike teritorialne obrambe. Usposabljanje je v celoti uspelo, najbolj pa so se mladi izkazali pri streljanju. (Foto: J. P.) Vsako leto dražje zdravje Kljub ukrepom za varčevanje kočevska zdravstvena skupnost še vedno ne shaja z denarjem - Višja stopnja? Še pred dvema letoma je kočevska občinska zdravstvena skupnost razpolagala s presežki denaija, zdaj pa se že dve leti otepa s precejšnjimi primanjkljaji in nič ne kaže, da bo kmalu bolje. Denaija namreč manjka tudi po tem, ko je skupnost letos julija sprejela ukrepe, s katerimi naj bi privarčevali nekaj denaija. V kočevski občini namreč v primerjavi z drugimi porabijo kar veliko denaija za zdravstveno varstvo, s tem pa še ni rečeno, da je njegova raven kaj višja. Resnica je ravno nasprotna, veliko denaija gre zaradi slabe organiziranosti pa tudi SPOSOJENO TRNJE — Imamo občutek, da če bi se ob vseh težavah angažirali tako, kot se ob tisku, težav kmalu ne bi bilo več. — Tisti, ki je svoja najlepša leta preživel med točkami in boni, je imel za kaj živeti. — V tujino odhajamo kot Jugoslovani. Tako bi se morali ponašati tudi, kadar gremo iz republike v republiko. (Iz Svijeta) toe PRAZNE — Kočevje, ki je znano po ostri klimi, kar se opozna tudi po številnih boleznih dihal in še bolj številnih dneh-** Pr' zdravnildh ter bolniškem staležu, je v poznih jesenskih jjj ’n ob bližajoči se zimi vse bolj prazno. TU in tam kakšen avto . samoten pešec, vsi ostali pa se držijo doma, če imajo to srečo, s° si pravočasno dobili dovolj kuijave. (Foto: J. Simčič) DROBNE IZ KOfiEVJA N(riAK0, ŽIVETI S SLADKOR-sjje ‘. ~ Sladkorni bolniki iz kočev-ribniške občine imajo svoje „3 Da to društvo ni kar tako j. Papirju, kažejo tudi številna pre-Se»n ■*?’. na katerih se ti bolniki telilanjai° s tem, kako živeti s to h *ko »ie ? predavanje - bržkone zad-nim t°s - je bilo tudi pred nedav-Met i v Kočevju predaval dr. kakn Koselj. Govoril je o tem, se ® morajo ti bolniki živeti, s čim j^iorajo hrasti jn podobno, da bi Uu . v vsakdanjem življenju čim težav. Podobna predavanja saj j Pripravili tudi prihodnje leto, hian' Za tn predavanja veliko zani-6 met* sladkornimi bolniki in *dravimi občani. skih izpitov ni upadlo. Tudi ni opaziti, da bi bilo zaradi tega kaj manj članov Avto-moto društva. In zvestoba za zvestobo bi lahko rekli ob darilih, ki so jih v AMD pripravili za svoje člane. Vsi, ki so v tem društvu, bodo za novo leto dobili darilo, v katerem bo tudi brošura, kako ostati zdrav in varen na cesti. Hkrati bodo člani dobili zbirko prometnih predpisov, knjigo o motoro-znanstvu, cestne zemljevide in podobno. M(YrAR‘LA za Člane avto V.ko& DRUŠTVA - Čeprav je tudi citla • °^'n' pomanjkanje ben-’ Zanimanje za opravljanje šofer- BO ODLOK UKINIL TUDI CESTNE DIVJAKE? V Kočevju je bilo slišati kar precej pritožb čez mlade motoriste, Ki niso spoštovali cestnih predpisov in so se vozili po parkih in pločnikih ter nekaznovano ogrožali varnost pešcev. Zdaj pa, ko je skupščina sprejela odlok o urejanju prometa v mestu, upajo, da se bodo tudi mladi divjaki malo umiriti. Zaradi tega so letos poleti v Kočevju sprejeli program ukrepov, s katerimi naj bi precej zmanjšali stroške za zdravstveno varstvo. V kratkoročnem programu so zapisali predvsem, da bo treba izboljšati organizacijo dela, disciplino, nekatere zdravstvene postaje pa, ki so blizu dobrih cest in večjih središč preprosto ukiniti. V prihodnosti naj bi bilo tudi manj-nadurnega dela, manj hospitalizacij, manj specialističnih pregledov izven občine, manj nepotrebnega izdajanja zdravil, več participacije. Še posebej pa naj bi se z enotno družbeno akcijo lotili manjšanja bolniškega staleža, ki se je doslej iz leta v leto povečeval in je zdaj za okoli 2 odst. večji kot v republiki,. Čeprav so v večjo participacijo - ta je za okoli 40 odst. večja, kot je bila prej - deloma povečati prihodke, je to še vedno premalo za pokrivanje vseh izdatkov. Zato ostaja naloga za prihodnost tudi povečanje prispevne stopnje, s katero doslej nikakor ni bilo moč pokriti vseh stroškov. To bi bila po vsej priliki tudi edina možna rešitev, saj je težko pričakovati, da se bo okoli 20 tisoč zavarovancev - manj kot polovica od teh je aktivnih - lahkega srca do zdaj odreklo pridobljeni ravni zdravstvenega varstva. J. SIMČIČ Steklina prihaja Steklina se bliža tudi kočevski občini — Več previdnosti Potem ko je steklina iz srednje Evrope preko Avstrije in Madžarske prišla tudi v Slovenijo, se vse bolj bliža tudi kočevski občini. O tem imajo zbrane podatke na veterinarski inšpekciji v Kočevju, na bližnji obisk stekline pri nas pa opozarjajo tudi stekle živali, ki sojih našli v ribniški občini. Ker steklina nikakor ni nenevarna bolezen, je potrebna vsa previdnost. Ker pa je bolje preprečiti, kot lečiti, so tudi v kočevski občini že razdelili več prospektov, kjer priznani strokovnjaki s sliko in besedo opozarjajo, kako se pred steklino branimo in kako ravnamo, če smo njene žrtve. Prospekt „Ste-klina nas spet ogroža je izdal Rdeči križ Slovenije, o steklini E a v njej govorita priznana stro-ovnjaka dr. Stefan Gruškovnjak in dr. Karel Senker. Pomembno nalogo pri obrambi pred steklino imajo zlasti lastniki psov in mačk. Mnogi med njimi kljub resnim svarilom namreč ne upoštevajo, da je treba pse privezati na verige, mačke pa zapreti. To je žal opaziti tudi samem Kočevju, kjer je klateških psov in mačk še vedno dosti opaziti. ANDREJ ARKO Delavska univerza naj ostane Pomanjkanje denarja, kadrov in programov je pripeljalo delavsko univerzo pod družbeno varstvo — Ukrep bo trajal eno leto Troje glavnih vzrokov je pripeljalo do tega, da je bilo treba v ribniški Delavski univerzi uvesti ukrep družbenega varstva: financiranje te izobraževalne organizacije ni bilo urejeno, primanjkovalo je predavateljskega kadra in s tem je bilo ogroženo tudi izvajanje programov, pa tudi na razpis za direktoija se ni nihče javil. Vse to je po svoje vplivalo, da so se začeli kaliti odnosi v kolektivu, ki seje zaradi težav znašel v slepi ulici je več kot jasno, da v enem letu ne bo mogoče vsega urediti. Zdaj je glavna naloga, da se univerza vključi v izobraževalne programe delovnih organizacij, treba je urediti njeno flnanci- prekomernega trošenja dobrin, ki so vsak dan dražje, še posebej, če bolniki potujejo preko občinskih mej. Znano je namreč, da je kočevska občina med vodilnimi v Sloveniji po bolniškem staležu, po poškodbah izven dela pa nesporno vodi. Resda je občina tudi med največjimi, kjer pa je naseljenost sorazmerno redka. Toda to še ne more biti vzrok za primanj-klaje, ki gredo v milijone dinarjev. Septembra letos je bil zato na čelo Delavske univerze postavljen kolektivni organ družbenega varstva, katerega člana sta Prvin Lavrič in Marijana Radivojevič predsednik pa Vinko Bojc. „Čeprav so vzroki za nastalo situacijo več ali manj znani, pa je vendarle tudi res. da smo o njih preveč govorili in pisali, a le malo ukrepali. Zaradi tega se nam je na začetku delovanja ponujalo več variant. Med drugim tudi ukinitev delavske univerze, njena združitev s katero Najprej „lzvir” Sodražica turistično spet oživlja — Obnova gostilne Turistično društvo Sodražica se vse bolj vključuje v turistično ponudbo, za to pa ima tudi potrebne gostinske in druge objekte. Ti so v sami Sodražici in na Travni gori. Da je Sodražica v resnici zanimiva tudi za druge goste, kaže zanimanje ljubljanskega Integrala, Id bo v času zimskih počitnic v Sodražico in na Travno goro vozil šolsko mladino iz vse Slovenije. Integral je pripravljen vložiti tudi nekaj denarja. Se posebej se v Integralu zanimajo za Travno goro, ki bi z obnovo lahko dobila nekdanji sloves in ugled. Tam je namreč objekt, v katerem je 100 ležišč, z njimi pa se uvršča med največje v tem delu Dolenjske.. Novi upravni odbor in predsednik društva Vinko Drobnič so v zadnjem času veliko dela vložili tudi v obnovo gostinskega objekta pri Izviru. Ta stavba je bila namreč že precej načeta, zato so vsi člani društva krepko zavihali rokave. Okoli objekta so nasuli okoli 100 kubikov različnega materiala, v gostinskem objektu pa so obnovili toplotno in zvočno izolacijo. Obnova je veljala 100 milijonov starih dinarjev, kar četrtino tega pa so s prostovoljnim delom prispevali člani tega društva. Predsednik društva Vinko Drobnič je dejal, da bodo poskrbeli za ceste. Za asfaltiranje 800 metrov dolgega odseka ceste, ki vodi proti Izviiu pa so zagotovili 20 milijonov starih dinarjev. Vsega tega gotovo ne bi uresničili, je poudaril Drobnič, Če jim ne bi priskočile na pomoč tudi delovne organizacije. Med njimi so bile Riko, Inles, Brest iz Cerknice, Gramis, Tekstilana, Velana in Tran-sport gradnje. Pri obnovi gostilne v Izviru so se še posebno dobro odrezali tudi člani društva: Rudi Mihelič, Stane in Jože Petrič, Stane Rigler, Roman Ogrinc, Dare Vesel, Marjan Zajc, Ivan Francelj in Anton Mihelič. MILAN GLAVONJIČ AKCIJA PO MERI ČASA Akcija, v kateri ribniško Avto-moto društvo preverja porabo goriva v avtomobilih, je prišla v pravem času. Na testiranjih porabe goriva, ki so jih pripravili v Sodražici in Ribnici, se je namreč pokazalo, da mnoga vozila potrošijo veliko več goriva, kot bi bilo treba, hkrati pa se je pokazalo, da mnoga med njimi niso bila dobro tehnično vzdrževana in regulirana. Zato so sklenili, da bodo akcijo testiranja porabe goriva in nastavitve vžiga še nadaljevali. V SODRAŽICI SO IZDELALI 2200 TRENIRK ZA IZVOZ . izmed drugih ustanov, ali pa, da deluje še naprej. Odločili smo se za zadnjo možnost, saj tako izobraževalno ustanovo zelo potrebujemo/4 je dejal Vinko Bojc. »Seveda bo treba v načinu dela marsikaj spremeniti. Predvsem moramo urediti financiranje, poskrbeti moramo, da bodo delavne organizacije predložile načrte izobraževanja, kar so v Inlesu in v Riku že uredili. Hkrati mislimo še bolj kot doslej prisluhniti željam in potrebam občanov. Organizirali bomo tečaje za obrtnike, za kmete in druge. Seveda vsega tega ne bomo zmogli, če ne bomo imeli predavateljev. Zato moramo poskrbeti, da bomo imeli več zunanjih sodelavcev. Predvsem pa moramo poskrbeti, da bo delo teklo nepretrgoma, in ne tako kot doslej, ko je bilo marsikaj odvisno tudi od naključij," je dejal Bojc. Vsem, ki so nase sprejeli breme sanacije v delavski univerzi, Vinko Bojc ranje, jo samoupravno konsolidirati in poskrbeti, da bo nekdo profesionalno skrbel za njeno usodo. To pa pomeni, da bo treba dobiti direktoija zanjo, saj se na dosedanje razpise za to vodilno funkcijo nihče ni javil. Ureditev razmer v univerzi namreč teijajo vse večje potrebe po izobraževanju za delegate, za člane družbenopolitičnih organizacij itd. MILAN GLAVONJlC Priljubljen med domačini Gostilničar Liman Gjekiqi je priljubljen med Sodra-žani - Njegov lokal med najbolj obiskovanimi -Dogodki na Kosovu prizadenejo vse poštene Albance Med najbolje obiskovalnimi in priljubljenimi gostinskimi lokali v Sodražici je gostilna Limana Gjekiqija, ki je blizu smučarskih terenov Izvir. Nekateri ta lokal imenujejo Kosovo ali Priština, pač zato, ker lastnik izvira iz tistih krajev. »Da, tudi jaz sem slišal, da ljudje tako imenujejo mojo gos- tilno. Verjetno zaradi tega, ker sem doma s Kosova," pravi Gje-kiqi, šestindvajsetletni natakar, zdaj pa zasebni gostilničar. Kako dobro se je že privadil življenju v Sodražici, kaže tudi to, da se je dobro naučil slovenskega jezika. Pa tudi sicer je Gjekiqi priljubljen in cenjen. „V Slovenijo sem prišel leta 1973. Najprej sem živel pri stri- cu v Mariboru, potem pa v Ljubljani, kjer sem končal gostinsko šolo. Po njej sem se zaposlil v znanem ljubljanskem hotelu Slon, kjer sem ostal tri leta. Pred tremi leti me je pot zanesla v Sodražico, kjer sem nekaj časa delal v zasebni gostilni Kaprol. Zamikalo me je, da bi začel s svojo gostilno, in po pogovoru s prijaznimi ljudmi na turističnem društvu sem obnovil ta lokal. Vanj je vloženega dosti skupnega dela in truda, rezultat pa je takšen, kot ga vidite. Mislim, da nam je uspelo narediti prijeten lokalček," pravi ne brez ponosa. Na vprašanje, kako se je znašel v Sloveniji kot priseljenec iz druge republike, pravi, da mu je tu izredno lepo. Čeprav ga je brat vabil v Prištino, se mu je za vabilo lepo zahvalil. Kot je dejal, na Sodražico ni navezan samo zaradi gostilne, ampak tudi zaradi žene, ki je domačinka in pomaga v kuhinji. V pogovoru, ki se je dotaknil tudi dogodkov na Kosovu, je Gjekiqi dejal, da vse poštene pripadnike albanske narodnosti ti dogodki globoko prizadevajo. „Težko nam je, da se tisti nepošteni ljudje, ta manjšina ekstremistov, tako obnaša. Mene je teh ljudi sram!” je dejal na koncu razgovora. MILAN GLAVONJlC RIBNIŠKI ZOBOTREBCI »POGUMNI" VLOMILCI - Neznanci so letos že tretjič razbili steklo na kiosku Dela v Ribnici. Resda so odnesli samo nekaj malenkosti, kot so cigarete, žvečilni gumi-ji, elektronski računalniki in podobno, toda »pohvaliti" je treba njihov pogum. Ta kiosk stoji namreč v strogem središču Ribnice in je z vseh strani osvetljen, zraven je tudi avtobusna postaja. Zakaj se vlomilci vojašnice narodnega heroja Mirka Bračiča je že dolga leta zelo priljubljen in zaželen gost v vseh krajih ribniške in kočevske občine. Vojaki - glasbeniki sodelujejo na zabavah in podobnih prireditvah, največ dela koncu leta. Vendar 1 pa bodo bržkone imeli prav zdaj ob ................bodo ti i idanhh nastopoi nici, Kočevju, Kočevski Reki, Po- ti nastopi „krona“ dosedanjih nastopov v Rib- kar naprej lotevajo prav tega kioska, še niso odkrili, bržkone pa ni kriva samo nedavna podražitev cigaret. nikvah, Loškem potoku, Sodražici in drugje. Zato si bodo vojaki po koncu prednovletnih in novoletnih zabav prav gotovo zaslužili malo počitka. V sodraškem obratu ljubljan-| ske Pletenine je začetek tega meseca minil v znamenju velike delovne vneme. V 120-član-skem delovnem kolektivu je bilo okoli 80 delavcem naročeno, da v najkrajšem možnem času izdelajo 1200 trenirk za Kuvajt in 1000 za Švico. V tem času so opravili 550 nadur. Seveda se bodo te nadure prav gotovo poznale pri deviznem učinku, saj so trenirke izvozili za konvertibilno valuto. RIBNIČANI IMAJO RADI GLEDALIŠČE — Ob nedavnem gostovanju Mestnega gledališča ljubljanskega, ki se je v Ribnici predstavilo s komedijo Dušana Jovanoviča Pritožba Franca Mrzleža, se je pokazalo, da imajo Ribničani radi komedije. Polna dvorana ribniškega doma JLA je namreč prav „vpila" podobnih prireditvah. po VOJAKI SO PRILJUBLJENI - Vojaški zabavnoglasbeni ansambel iz TUDI GASILCI BODO ZAKLJUČILI BILANCO - Pred nedavnim je bilo v Ribnici občinsko tekmovanje pionirskih gasilskih desetin, najboljši pa so bili pionirji iz Ribnice, medtem ko so se na drugo in tretje mesto uvrstili pionirji iz Dolenje vasi in Bukovice. To je bila hkrati zadnja prireditev v nadpoprečno bogatem »gasilskem" letu. Septembra so namreč organizirali tudi 2. srečanje gasilcev Jugoslavije. Kočevske novice REŠETO IkSj I Jr » f ® 12. ameriški film Shovv strahu in Četrtek. 23. decembra Viktorija Petek, 24. decembra Eva Sobota, 25. decembra Božidar Nedelja, 26. decembra Štefan Ponedeljek, 27. decembra - Janez Torek, 28. decembra Živko Sreda, 29. decembra Tomaž Četrtek, 30. decembra Branim^ LUNINE MENE 23. decembra ob 15.16 prvi krajec 30. decembra ob 12.32 - ščip KlN[i BRESTANICA: 25. 12. nemški barvni film Ljubezen pred 17. BREŽICE: 24. in 25. 12. hong-konški barvni film Nepremagljivi iz pekla. 26. in 27. 12. hongkonški barvni film Mister Boo. 28. in 29. groze. ČRNOMELJ: 23. 12. ameriški film Zbogom, Djidi. 24. 12. film Stan m Olio.v tujski legiji. 24. 12. film Ton Horn. 26. 12. hongkonški film Zlati zmaj in srebrna kača. 26., 27. in 30. 12. ameriški film Navadni ljudje. 28. 12. ameriški film Na desno ramo. KOSTANJEVICA: 25. 12. ameriški film Uragon. 26. 12. jugoslovanski film Gostje iz Galaksije. KRŠKO: 25. in 26. 12. ameriški film Vsi smo bili hipiji. 28. 12. ameriški film Poslednji shovv E. Pre-islyja. 29. 1 2. ameriški film Xanadu. 30. 12. ameriški film Hallo, Dolly. NOVO MESTO - KINO JLA: Od 24. do 26. 12. film Nemoralna. Od 27. do 30. 12. jugoslovanski film Klip klop. SEVNICA: 24. do 26. 12. jugoslovanski film Maratonci tečejo častni krog. 29. in 30. 12. argentinski film Skrivnost zapuščene hiše. SLUŽBO DOBI AVTOKLEPARJA, samostojnega, zaposlim takoj. Naslov v upravi lista (5357/82). DRUŽABNIKA za obrt, avtomehanika ati avtokleparja, iščem v Novem mestu. Šifra: „PRQSTOR ZAGOTOVLJEN”. STANOVANJA MLADO DEKLE išče sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (5359/82). SAMSKA išče garsonjero ali eno- 1 sobno stanovanjc v Novem mestu. Naslov v upravi lista (5360/82). SOBO, opremljeno, ogrevano, z dvema ležiščema, oddam. Božo Šušteršič, K Roku 82, Novo mesto. ZOBOTEHN1K išče samsko sobo ah garsonjero v Novem mestu ah bližnji okolici. Telefon 22 -124, interna 348, od 7. do 13. ure, Zoran Rajčič. GARSONJERO, centralno ogrevano, in s toplo vodo, v novejšem bloku, prodam najboljšemu ponudniku. Naslov v upravi lista (5353/82). Motorna vozila MAT 850, registriran do septembra 1983, prodam. Djaip, Cesta herojev 60, Novo mesto. VRSTNI RED za ZASTAVO 750 oddam. Informacije na tel. 24 6 0 3. po 14. uri. ZASTAVO 101 eomfort, letnik 1979, prodam. Telefon 22 582. Kličite od 17. ure dalje! ZASTAVO 750, letnik september 1979, dobro ohranjeno, prodam. Viktor Hrovat, Dol. Susice 10, Dolenjske Toplice. R 4, letnik 1979, ugodno prodam. Telefon 25 656, po 15. uri. TOMOS 15 SLC, letnik 1981. pro- DOLENJSKI LIST IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list. Novo mesto. USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar. UREDNIŠKI ODBOR: Ksenija Khalil (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Zdenka Lindič—Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Iztok Gačnik in Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 12 din. Letna naročnina 430 din, plačljiva vnaprej - Za delovne m družbene organizacije 960 din — Za inozemstvo 960 din al< 23 ameriških dolarjev oz. 62 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) -Davizni račun 52100-620-170-32000 -009-8-9 (Ljubljanska Panka, Temeljne dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 220 din, ztr razpise, licitacije ipd. 300 din, 1 cm na določeni, srednji ali zadnji strani 330 din, 1 cm na pivi strani 440 din. Vsak mali oglas do 10 besed 100 din, vsaka nadaljnja beseda 10 din. Za vse druge oglase valja do preklica cenik št. 13 od 1. 11. 1981 dalje. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421 — 1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SOK v Novem mestu: 52100-603-30624 — Naslov uredništva 68001 Novo mesto, Glavni trg 7, p p. 33 (telefon (068) 23-606- Naslov uprave Jenkova 1,p. p. 33 tel. (0681 2Z-365 - Naslov ekonomske propagande in molih oglasov: Glavni trg 3, p p. 33, telefon (068) 23-611 - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo Časopisni stavek, filmi in prelom DITC tozd Grafiko Novo mesto Barvni filmi in tisk: i juoska nr^iica, Ljubljana. in verige za ZASTAVO 101. Telefon 24 055, po 19. uri. ZASTAVO 750, letnik 1976, ohranjeno, prodam za 6,5 M. Informacije dopoldne po telefonu (068) 62 -476. Motorno kolo TOMOS 15 SLC prodam. Rdeči kal 8, 68211 Dobrnič. KREIDLER 50 ccm ,,Moto cros“, malo vožen, pripravljen za tekmovanje, prodam ali zamenjam za fička (novejšega). Dušan Žbogar, Semič l. || Kmetijski stroji ji ■ ss •• dam. Zoran Kastelec, Gotna vas 76, Novo mesto. ZASTAVO 101, letnik 1975, na novo obnovljeno, prodam. Ogled vsak dan popoldne. Stane Župan, Veliki Ban 1, 68310 Šentjernej. FIAT 850, registriran do oktobra 1983, prodam. Stane Kolenc, Trstenik 6. 68233 Mirna. FIAT 126, letnik 1977, dobro ohranjen, prodam. Zupančič, Stavča vas 20, 68361 Dvor. LADO 1300 S prodam. Kostrevc, Mestne njive 7, Novo mesto, telefon 22 387, popoldne. LADO KARAVAN, staro dve leti, prodam ah zamenjam za manjši avto. Informacije ■ na telefon 22-713, Od 7. do 8. ure. R 16, letnik 1976, prodam za 12 M. Telefon (068) 25 167. GOLF JGL, star štiri mesece, bordo barve, prodam. Potok 32, Straža.' FAP 13, dva pogona, prodam kompletnega za dele. Eržen, Vel. Strmica 3, Trebelno. ZASTAVO 750 de !uxe, letnik 1978 prodam. Medle, Velike Brusnice 47. STOENKO, letnik 1974, poceni prodam. Strajnar, Sela pri Rate-žu. TAM 5500, kason kiper, z generalno na motorju, ugodno prodam. Telefon 85 756 ali naslov v upravi lista (5361/82). PRODAM zimski gumi za Z 750. Kristanova 32/28, Novo mesto, popoldne. ZASTAVO 750, letnik 1970, neregistrirano, celo ali po delih, in ZASTAVO 750, letnik 1974, prodam. Vidic, Šegova 20, Novo mesto. ZASTAVO 750, letnik 1976, prevoženih 58.000 km, po ugodni ceni prodam. Vse informacije dobite po telefonu (068) 55 345. ZASTAVO 750, letnik 1976, prodam. Katica Lulič, Partizanska 29, Novo mesto. Osebni avto ZASTAVA 1300, starejši letnik, registrirano do julija 1983, in 13-colski gumi voz ugodno prodam. Anton Može, Dol. Kamence 41, Novo mesto. PRODAM novo moško kolo, motor TRAKTOR MAN (16 KS) s kosilnico in plugom ter moped TOMOS APN na štiri prestave prodam. Franc Conta, Htastje 16, Šentjernej (grad Vrhovo). PRODAM traktor DEUTZ, nov (45 konjskih moči), s prednjim nakla-dačem Riko Ribnica. Ogled pri Mesojedcu, Maršeča vas 1, 68310 Šentjernej. PLUG za traktor Tomo Vinkovič in več moralov (3 X 5) prodam. Naslov v upravi lista (5356/82). TRAKTOR ZETOR 4718 s kabino, letnik 1977, prodam ah zamenjam za IMT 35 ferguson, mlajši letnik. Telefon 25 -449. KOSILNICO BCS in grablje za BCS ugodno prodam. Franc Fabjančič, Dolnji Maharovec 13, 68310 Šentjernej. IMT 539 s priključki zelo ugodno prodam. Prvi servis opravljen. Boro Spasojevič, Gabrje 85, Brusnice. TRAKTOR CORM1CK (36 KS) prodam. Informacije na telefon (068)61-863. PRODAM VARILNI AGREGAT (500 amperov), obnovljen, in dve namonti-rani gumi michelin radial Z X 185 X 13, za FIAT 132, ugodno prodam. Telefon 24 -900. PLOHE in DESKE (bor, smreka) prodam. Božo Šušteršič, K Roku 82, Novo mesto. PRODAM telico, staro eno leto,-in kravo jalovko. Informacije na telefon 22 -200. ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK (tri plošče) prodam. Trdinova 21, Novo mesto, telefon 24 - 309. KOSTANJEVE KOLE, suhe, prodam. Albina Jordan, Groblje 34, Šentjernej. PRODAM rjav plašč (15 let) za 1.000 din in plašč semiš- usnje (15 let) za 2.000 din. Telefon 22 248, popoldne. UGODNO PRODAM kombinirani štedilnik (dva plin, dva elektrika) in hladilnik (130 1). Telefon (068) 71-924, od 16.'do 18. ure, vsak dan. KRAVO, brejo v devetem mesecu, z drugim teletom, prodam. Alojz Jaklič, Dol. Straža 63. JUKE BOKS poceni prodam. Srečko Kumer, Prečna 52, Novo mesto. PRODAM eno rabljeno in eno novo prikolico za prevoz živine. Jožef Krevs, Veliki kal 10, Mirna peč. TV GORENJE COLOR, barvni, z novim ekranom, pod garancijo, prodam. Telefon (068) 22 578, popoldne. FLIPER BAL1.Y »ALIGATOR” prodam. Gostilna Špolar, Mirna Jieč. NDO (puhovko), malo rabljeno, številka 48, ugodno prodam. Telefon 24 368, po 16. uri. STEREO RADIO I1SR 48 in KINOPROJEKTOR REVUE 2000 S ugodno prodam, inforamcije po telefonu (068) 24 -410, po 18. uri. PRALNI STROJ Ei Niš, nerabljen, prodam. Podržaj, Štraž.a 26, 68232 Šentrupert. PRODAM solčavske ovce z mladiči, eno brejo, in plemenskega ovna. Cena zmerna. Telefon (061) 852 467. SENO in KORUZO prodam. Mirko Bajec, Smolenja vas 62 (Petelin-jek), Novo mesto, telefon 25 096. VINO (črno in belo) prodam po nizki ceni. Maks Petkovič, Brezovica 8, Suhor pri Metliki. AVTORADIO s kasetofonom, rabljen, prodan. Tel. 22 178, popoldne. BARVNI televizor Gorenje Selcclo-matic (nov ekran) pro (.lam. Telefon 22 502, od 16. ure dalje. KONJA, starega 8 let in težkega 600 kg. prodam, Ivan Murn. Korita 17 pri Dobrniču. PRODAM trajnožareči štedilnik ..Calofeks” in plinski štedilnik na štiri gorilce. Zvonk« Jerele, Senovo, telefon 79 357. PRODAM odlično novo harmoniko (Zgonc) C, F, B ali zamenjam za druge dure. Dušan Žbogar, Semič 1. kupim KRAVO mlekarico, ki zna voziti, kupim. Anton Lovšin, Križevska vas, Metlika. ZAZIDLJIVO_ZEMLJIŠČE v Pra-prečah pri Žužemberku na levem bregu kupim. Dam 400 do 500 N din za m2. Možna zamenjeva za večje kmetijsko zemljišče. Stupar, Prapreče, telefon 84-219. KUPIM otroški zložljiv športni voziček. Naslov v upravi lista (5352/82). PARCELO (22 arov) na Vinjem vrhu, primerno za vinograd in vikend, prodam. Dostop z vsakim vozilom, elektrika na parceli. Mu-har, Orešje 14. Šmarješke Toplice. V bližini Krmelja prodam MANJŠE POSESTVO z gospodarskim poslopjem in novejšo stanovanjsko hišo, vseljivo takoj. Informacije dobite pri Ladislavu Močniku, Lukovec n. h., Boštanj. VIKEND, nedograjen, adaptiran, s parcelo, ob vznožju Gorjancev prodam. Telefon (068) 22 178, popoldne. HIŠO, večjo, enodružinsko, kom-fort, garaža, telefon, v središču mesta Brežice, primerno tudi za določeno obrt ali podobno dejavnost, ugodno prodam. Maks To-polišek, Ulica 21. maja 6, 68250 Brežice. PRODAM zazidljivo parcelo (2200 m2) na Ratežu, ob glavni cesti. Naslov v upravi Usta (5354/82). PRODAM 4900 m2 zemlje s starejšo hišo in gospodarskim poslopjem v Ljubljani na Ižanski cesti. Informacije dobite po telefonu (061) 327-741. VINOGRAD in KLET (od Krške vasi-Gomila) v bližini Cateških Toplic prodam. Idealno za vikend. Oskar Markevič, Vila Rita, 52394 Umag. VIKEND in 5 arov vinograda v Trški gori prodam. Telefon (061) 5 7 2 7 25,(06 8) 22 216. GRADBENO PARCELO v Novem mestu, na Grmu, prodam. Arsič, Zagrebška 8 a, Novo mesto. DRUZINSKO dvostanovanjsko hišo'na lepem kraju, v okolici Novega mesta, z vrtom in sadovnjakom, prodam takoj najboljšemu ponudniku. Popovič, Stopiče ! /b. VINOGRAD z novo zidanico, na Tolstem vrhu (v Globokem), prodam. Elektrika je v zidanici. Informacije dobite pri Jožetu Antončiču, Praproče 1, Šinarješ-ke Toplice. POSLOVNO STAVBO v Škocjanu, primerno za obrt ah skladišče, prodam. Informacije dobite po telefonu (068) 85-223. VINOGRAD (8 arov) v Golobinjku, dobro obdelan, primeren tudi za gradnjo vikenda, prodam. Elektrika v vinogradu, dostop z vsakim vozilom. Naslov v upravi lista (5349/82). PRODAM enodružinsko (štirisobno) hišo 4 vrtom v Vinici pri Črnomlju ah zamenjam za hiso ah stanovanje v Ljubljani. J. Podgorelc, Kržičeva 4, Ljubljana. HIŠO, starejšo, z gospodarskim poslopjem, v bližini Otočca - Šmarješke Toplice, primerno za stanovanje, vikend ah obrt, prodam. Telefon (061) 50-077. PARCELO v Semiški gori, delno zasajeno z vinogradom, ostalo primemo za gradnjo vikenda, ugodno prodam. Elektrika in cesta do parcele. Naslov se dobi v upravi Usta (5350/82). GRADBENO PARCELO na Dvoru prodam. Naslov v upravi lista (5351/82). RAZNO ISCKM primerno osebo za varstvo 64etnega fantka na domu - v izmeni. Lahko nudim tudi stanovanjc. Franc Pirš, Titova 110, 68281 Senovo. V SOBOTO dopoldne sem v blagovnici na Glavnem trgu kupil sanke in album. Stvari sem dal v zeleno stoenko (katera pa ni bila prava). Prosim lastnika avtomobila, da sporoči svoj naslov na upravo Usta (5355/82), da bom lahko dvignil stvari. IZGUBIL se je lovski pes istrski gonič na Treski (Škocjan). Zadnjikrat je bil viden v vaseh okoli Telčic. Poštenega najditelja prosim, da sporoči v Škocjan Bobiču ali Zupetu ah pa na naslov: Stane Novak, Orehovica, n. h., Šentjernej. V VARSTVO vzamem dva otroka. KAJIC, Kettejev drevored 49, Novo mesto. MARTINA CIMPRIČ, Regerča vas 60, Novo mesto, opozarjam ROZO m IGNACA GOLOBA iz Regerče vasi 61, naj prenehata obračati z avtomobilom in širiti pot po mojem zemljišču. Ce tega ne bosta upoštevala, jih bom sodno preganjala. Roza pa naj prekliče vse besede, katere je govorila o meni, ker so neresnične. Račje vasi deklico, Božica Stiper-ski iz Kapelskega vrha - deklico, Natalija Levičar z Goleka - Mojco, Katica Todorovič iz Brežic - Uroša, Verica Herakovič iz Vel. Rakovice - Vjekoslava, Ana Milečki iz Molvic - Sanjo, Andreja Tomažin iz Boršta - deklico, Marica Marjanovič iz Luga — Petro, Antonija Jazbec iz Prcsladola Martino, Dragica Černelič iz Bojsnega - Šandro, Jožica Geršak iz Studenca - Natašo, Snje-žana Bošnjak iz Zagreba - Andrejo, Ivanka Brus iz Črnomlja - Mojco, Jožefa Vajdič iz Lončarjevega dola - Ksenijo, Albina Jazbinšek iz Za- bukovja - Draga, Kata Rajič jz Krškega - dečka, Jagica Gane iz Krškega - Matejo, Silva Možic iz Vrha - Matejo in Ljubica Šimec iz Male Gorice - Mileno. ČESTITAMO! E'. vi Dragi, dobri in skrbni mami ALBINI BOLTE Z iz Gabrja pod Gorjanci iskrene čestitke za dvojni praznik in še veliko zdravih ter srečnih let v krogu svojih domačih. To ji iz srca želijo otroci Marija, Cvetka in Jožica z družinami. DRUŽINI KOPIC IZ ZUERICHA žehmo srečno in zdravo novo leto 1983 ter skorajšnje snidenje v domovini. DRUŽINA BUDJA. I Ml BRIVSKO FRIZERSKI SALON JURIJ PESTNER, Novo mesto, obvešča cenjene stranke, da bo dne 31. decembra 1982 salon odprt od 6. do 14. ure. Priporočam se za obisk in želim vsem srečno novo leto 1983’ LAŽJI INVALID sprejme delo na domu, katerega bi lahko opravljal sede. Naslov v upravi Usta (5358/82).- 12 BRtŽIŠKL.B PORODNIŠNICE ' V času od 13. do 26. novembra so v brežiški porodnišnici rodije: Jožefa Bizjak iz Zavratca - Mitjo, Marinka Puntar iz Leskovca - Marijo, Vesna Jandrečič iz Novakov -Danijela, Elizabeta Kunej iz Osredka - Martina, Sonja Lepesič iz Prudnic - Denisa, Branka Grilec iz Risviee -Andrejko, Karmen Lisec iz Boštanja - Alana, Danica Erban iz Bojsnega - Simona, Hedviga Špan i/. Lončarjevega dola - Vesno, Andreja Fab-jen s Senovega - dečka, Mirjana Bckič iz Samobora - Miroslava, Ljudmila Rožman z Malega vrha -Franca, Milena Podvinski i/. Jcrcslav-ca - Srečka, Ljubica Lukič iz Viher . - Dušana, Ana Vogrinc z.Bojsnega - Andrejo, Štefica Filipčič iz Pri-goija - Tomislava, Vlasta Miholič iz Rakitja Ivana, Hikmeta Plevko b. Rud - Maria, Ana Pavlovič b Brestanico - Gvida, Vesna Povhe iz Dramelj - Aleša, Marija Štefanič b Bregane Ivico, Milka Benič iz, Brežic - Marino, Veronika Ajster b. Od 27. 11. do 2. 12. 82 so v brežiški porodnišnici rodile: Marija Škofljanec iz Brežic - Patricijo, Pavica Srdar b. Dubrave - Božico, Marija Curman b Samobora - Zorana, Marija Požgaj b Male Doline -Andreja, Ljiljana Vojvodič b Nova; kov - Miroslava, Štefica Grdanjski iz Grdanjcev - Tino, Ivanka Škiljaa iz Gradišča - Marijana, Tatjana Dragič s Senovega - Ando, Marica Novak b Vukovega.sela - Mihajla, Nada Stadler iz Hrastja - Janeza, Marija Avguštin b Veniš - Lucijo, Lidija Zorenč b Hrastja - Marij0 Valerijo, Breda Ajdovnik b Malega Kamna - Moniko, Štefica Prosen# iz Novih Dvorov — Marjana, Anica Levičar b Gore - Martina, Dubravka Z bukvi č b Laduča - Martino-V času od l. do 8. decembra sb v novomeški porodnišnici rodile: M3' rij a Smrekar iz Semiča - Tomaža, Nevenka Pelich iz Semiča - Sandro, Sonja Gracar b Trbinca - Mojco-Marinka Lipogravšek b Šmavra Aljaža, Ljubica Peretin b Požuna ' Stjepana, Ljudmila Zupančič b S®' nice - Darjo, Zdenka Kožamelj “ Mokronoga - Milojo, Jožica Podlogar iz Trstenika - Hedviko, Brank3 Mlakar s Senovega - Marka, Manj" Jakše b Uršnih sel - Davida, Manj3 Jelenc iz Semiča - Sebastjana, Sta' nislava Bobnar b Gorenje Straže ' Matica, Ivanka Mežek b. Hrastja ' Boruta, Milka Markovič b Otočca ' Nedeljka, Anica Zupanič b Krasin®3 - Jožeta, Marija Janežič b Škocjana — Tonija. Pavla Veselič b Belčjef vrha Fredija, Anica Skrinj31 Kašče - Eriko, Cvetka Pintar B Starega trga - Mihaela. Martin* Hribar s Tolstega vrha - Natašo-Marija Novinec b Drganjih sel ' Boštjana, Anica Božič iz Kostanj® vice - Janjo, Dragica Kočevar B Brihovega - Šintijo, Jožica Klo°u' čar b Dolenjskih Toplic - Marjan3, Nada Grm b Male Sevnice - Judito* Jožica Blažič b Družinske vasi ' Urško. Dušanka Virant b. Goref, Straže - Davida, Marija Zaloka/ * Brezovice - Mojco, Vida Štukelj ® Sadinje vasi - Romana, Marija b Mačkovca - Antona, Saliha Ko jeljič b Črnomlja - Saša, Jožica j’# b Velike vasi — Natašo, Sibn® Oberč b Smečic - Mateja, Mil®n Vodopivec b Armeškega — decK 1 Anica Fink iz Podgore - deklico* Martina Matkovič b Kanižarice dve deklici, Marjana Tudija b N\, ževske vasi - deklico, Marija Ro*"# b Štavberka - deklioo in Mil®3 Jagrič b Gorjan - dečka^^; ZAHVALA V 86. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, babica, sestra in teta ALOJZIJA JERMAN roj. Kralj iz Cešče vasi Iskrena hvala vsem, ki ste nam pomagali v težkih dneh. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, pokojni darovali cvetje in vence in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja župniku za obiske in pogrebni obred. Še enkrat iskrena hvala vsem za vse, kar ste dobrega storili naši dobri mami. Žalujoči: hčerka Mici, Pepca z družino in Ivan z družino ZAHVALA V neizmerni žalosti sporočamo žalostno vest, da nas je v 47. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat in stric SLAVKO ILAR z Male Cikave 6 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam' težkih trenutkih stali ob strani, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili na ijj1 zadnji poti. Prisrčna zahvala velja tudi zdravniškemu osebju in župniku za opravljeni obred- Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 96. letu starosti je umrla naša edina teta ANA ZAGORC iz Orehovice 36 pri Šentjerneju Zahvaljujemo se vsem za udeležbo pogreba in darovano cvetje. Iskreno se zahvaljujemo Rezki in Francu Zagorče-vima za večletno pomoč. V zahvalo gre tudi sosedom Bevčevim in Radeščkovim, pevcem pevskega zbora Orehovica in kaplanu za lepo opravljeni obred.' Žalujoča nečakinja Alojzija v imenu vsega sorodstva Orehovica, Šmartno pod Šmartno goro V SPOMIN (24. 12. 1980 — 24. 12. 1982) 24. decembra bosta minili dve leti, odkar nas je zapustil NIKO BADOVINAC gostilničar iz Metlike Čas hitro beži, a bolečina za teboj je iz dneva v dan vse večja. Pogrešamo te, toda nihče te nam ne more nadomestiti. V globoki žalosti: tvoja mama, oče, hčerki Petra in Danica, brat in sestra ZAHVALA Ob veliko prerani izgubi dragega IVANA GAŠPERIČA iz Metlike se zahvaljujemo vsem, ki so darovali vence in cvetje na njegov grob, nam izrekli sožalje ter ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebna zahvala velja govornikoma in sodelavcem iz delovnih organizacij, v katerih je pokojnik delal, družbenopolitičnim organizacijam občine Metlika, prijateljem, znancem in sosedom. Enako velja za zdravnike iz Ljubljane, Novega mesta in Metlike. Hvala vsem, ki ste z nami sočustvovali. Vsi njegovi ZAHVALA V 72. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta MARIJA JENIČ iz Konca S pri Podgradu Zahvaljujemo se vsem dobrim sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem za pomoč, izraženo sožalje, darovane vence in cvetje ter spremstvo pokojne na njeni zadnji poti. Iskrena hvala GG Novo mesto, tov. Murnu za poslovilne besede in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njeni Podgrad, Konec, Ljubljana, Semič Dom je prazen, dom je tih, čas prišel je za oddih, tebe, ata, zdaj več ni, da bi skupaj še bili. V SPOMIN 16. decembra je minilo leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi mož, ata in stari ata IGNAC PRPAR Dolenji vrh 7 pri Dobrniču Hvaležni smo za vse, kar si dobrega storil za nas, in te bomo ohranili v najlepšem spominu. Zahvaljujemo se vsem, ki se ga spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate svečke na njegovem preranem grobu. Žalujoči: vsi njegovi Kje si ti, naš zlati ati, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas? V SPOMIN 21. decembra je minilo žalostno leto dni od tragične smrti našega nadvse dobrega moža, očeta, brata in strica MILANA VIDMARJA iz Straže, Jurka vas 20 Ne moremo verjeti, da se ne boš nikoli več vrnil med nas. Praznina v našem domu je vse vetja. Iskrena hvala vsem, ki se ga na kakršenkoli način spominjate. Neutolažljivi: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in tasta ALOJZA PIRCA iz Dol. Vrhpolja pri Šentjerneju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in nas tolažili. Hvala delovnim kolektivom Elektra, IMV, tovarni zdravil »>Krka“ in „Kovinotehni“ iz Celja za podarjeno cvetje in izrečeno.sožalje. Posebno zahvalo dolgujemo Društvu upokojencev in krajevni skupnosti za organizacijo pogreba in poslovilne besede, šentjernejski godbi in zdravnikom za lajšanje bolečin. Žena Marija, sin Darko, hčerka Vida in sin Tone z družinama ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta, dedka in tasta JOŽETA JUREJEVClCA iz Boršta 13 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom v Črnomlju, vaščanom Boršta, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in pomoč. Posebno zahvalo smo dolžni zdravniškemu osebju ZD Črnomelj in patronažni sestri Anici za pomoč med dolgotrajno boleznijo. Zahvaljujemo se delovnim organizacijam Iskri Črnomelj in Beti Črnomelj za podarjeno cvetje in izraze sožalja. Iskrena hvala sosedu Niku Rožmanu za tople besede slovesa, župniku za opravljeni obred in godbi na pihala iz Črnomlja. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: sin Slavko, hčerke Anica, Malka in Mimi z družinami, brat in sestri z družinami ZAHVALA V 45. letu nas je zapustil mož, oče, sin in brat ANTON RATAJC iz Rodin 26 pri Trebnjem Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so pokojnega spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali Vence in cvetje, nam pa izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo vaščanom za vso pomoč v naJtežjih trenutkih. Prisrčna hvala pevcem in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Umrla nam je naša EVICA KORBAR iz Novega mesta, Ljubljanska 38 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali, nam izrazili sožalje, pokojni darovali vence in cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja sosedom, delavcem Komunalnega podjetja in IMV, kakor tudi župniku za tolažilne besede in lepo opravljeni obred. Vsem skupaj še enkrat prisrčna hvala! Žalujoči, mama, oče, brata Matjan in Jernej z družinama ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice ANICE SAVNIK j* iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem in sosedom, ki ste v tem težkem trenutku ocustvovah z nami, nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje in jo spremili ob slovesu dr d n8 zahvala vclia zdravstvenemu osebju internega oddelka novomeške bolnišnice, zlasti • Romani Gunzekovi, ki ji je v zadnjih dneh življenja nudilo zdravniško oskrbo in pomoč, Zknt'rU. V.°dniku za dolgoletno zdravstveno nego, občinski organizaciji ZB NOV, kolektivu l'A>, pihalnemu orkestru, Šentjernejskcmu oktetu in govorniku za poslovilne besede. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, moža, brata, strica, starega očeta FRANCA TURKA s Hriba 7 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in prijateljem, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje in pokojnemu darovali vence. Zahvala velja tudi DO Zapori Dob ae"'“ SP,Cmi" k Hvala Žalujoči: žena Frančiška, sinovi Branko, Milan in Miha z družinama ter ostalo sorodstvo DOLENJSKI UST 23 NOVA KONJENIŠKA STEZA V KRŠKEM? Konjeniški klub „Posavje” v Krškem si je že ob ponovni ustanovitvi leta 1980 (ta občni zbor je sledil večletnemu mrtvilu) postavil za enega izmed ciljev ureditev konjeniške steze. Ta naj bi bila tam, kjer je že bil nekoč hipodrom. Ob sodelovanju s šentjemejskim konjeniškim klubom naj bi v Posavju razvili močno konjerejsko športno dejavnost. ZADUŠILA SE JEZ MONOKSIDOM V Gorenjcih pri Adlešičih se je v noči na 14. december zadušila z monoksidom 61-letna Marija Požek. Kot je pokazala preiskava, si je Požekova ponoči rada prižigala svečo, čeprav je imela v hiši električno napeljavo. Stabilizacija pač! Tako je bilo tudi usodno noč. Tokrat pa je sveča, kot kaže, vnela posteljnino, ki je pričela tleti. Monoksid, ki je uhajal med tlenjem, je bil za Požekovo poguben. konstruktor in pisec v Sevnici Z domevnega predavanja inž. Milivoja Jugija „Vedno rad zahajam med pri' jatelje," je 'uvodoma pojasnil pred polno dvorano poslušalcev v sevniškem gasilskem domu inž. Milivoj Jugin iz Beograda, naš ugledni konstruktor vojaških letal ,,Galeb“ in „Jastreb“ in znani publicist o osvajanju vesolja-Prizadevni a^tronavtični rake-tarski klub Vega iz Sevnice je vsekakor naredil dobro potezo s povabilom tega doma in v svetu priznanega strokovnjaka, številni poslušalci med njimi niso manjkali tudi visoki častniki iz cerkeljskega garnizona, so lahko odšli iz sevniške dvorane bogatejši za prenekatero spoznanje-Ini Jugin je izredno neposreden in pronicljiv predavatelj-Bil je priča prve uspešne izstre- ŠKROMNI ZNANSTVENIK — Inž. Milivoj Jugin se bo Semičanom v bližnji Pn' hodnosti predstavil tudi k°* uspešen slikar. litve in tudi pristanka »vesoljskega taksija1* - „Space ShU' ttla“ v ZDA. Na predavanjih vedno pokaže svoje edinstvene barvne diapozitive o tem dogodku, prinese pa tudi še kakšen drug zanimiv film. Tokrat je b» to film o misiji Appolla 15« znamenitih prvih korakov človeka na mesecu. Predavatelj se vedno trudi pojasniti koristnost vesoljskih raziskav za človeštvo, kar je na ekranih beograjske televizije, v dvanajstih knjigah in na številnih predavanjih vedno znova nazorno pojasnil. Bo lahko tudi kateri od Jugoslovanov kmalu med prvimi 72 potniki ameriškega vesolskega taksija? „Malo verjetno,“ je zbadljivo pripomnil, ne sicer zaradi depozita, temve® predvsem 15 milijonov dolarje''« kolikor zaenkrat velja karta. P®“ pa tudi mi na Balkanu tudi že sedaj izkoriščamo številne znari' stvene izsledke vesoljskih raziskav, kot nam pač dopuščaj® skromna sredstva. Ugotovitvesa telitov iz vesolja so že mnog® krat povečale kmetijske dono^ v povolžju, v ZDA so po dr®?1 strani povečali prirast koru*®’ ker je z občutljivimi kameram1 satelitov mogoče ugotoviti boje zni na koruziščih vsaj dva do tedne prej kot to opazi člove** oko z Zemlje! Seveda to še n® najpomembnejše koristi. ^ i NEDELJKO I $ % * 1 Vojaški poklic si je podpolkovnik Nedeljko Ivkovič izbral pri petnajstih letih. O življenju in delu v armadi je malo vedel, vendar vseeno več kot o drugih poklicih, saj so 1948 načrtno usmerjali mlade edino v vojaške šole. Kot skojevec je znal ceniti čut dolžnosti pri sebi in svojih vrstnikih, to pa je lastnost, ki ga spremlja še danes. Za svoje delo v armadi živi podpolkovnik Ivkovič z duhom in srcem. Iz rodnega Mostarja je odšel najprej na šolanje v Zadar, na akademijo za artilerijsko raketne enote in proti: letalsko obrambo. Pozneje je tam predaval elektroniko. Kot mlad starešina je služboval najprej na letališču Plešo v Zagrebu, nakar je obšel številne druge kraje Jugoslavije od Bihača do Beograda in Cerkelj ob Krki. V Cerkljah je že petindvajset let in je zdaj komandant aerodroma. Stanuje v Brežicah. Četrt stoletja že prebiva med Slovenci, zato se čuti kot eden izmed njih. Oba sinova sta odraščala v Sloveniji in obiskovala slovenske šole. Eden je elektro-inženir v Mariboru, drugi živi v Krškem in slovi daleč naokoli kot odličen športnik, nogometaš. Podpolkovnik Ivkovič ima rad armado, zato mu ni težko, kadar mu dolžnost jemlje proste ure. Delo, ki ga opravlja, ne pozna običajnega delovnega časa. Vsak trenutek mora biti pripravljen, če je to potrebno. Zelo rad dela v enoti, v četi med vojaki in starešinami. Življenje .< z ljudmi je dinamično, stalno se nekaj dogaja. Spremljajo ga tudi številni problemi. Tako je povsod, kjer se pri delu srečuje veliko ljudi. V armadi je še bolj kot drugje pomembno, da ne odpove nobeno kolesce, da vsak pozna in vestno izpolnjuje svoje dolžnosti. Starešina Ivkovič je tudi človek, ki ima zelo rad naravo. Ribolov na Krki je zanj najljubša rekreacija. Šele tam se zares spočije. Kadar mu je najteže, ko se nakopiči največ problemov, gre čisto sam sedet na rečno obrežje. V družbi z naravo se mu misli kmalu zbistrijo, utrujenost izgine in spet se povrne čilost duha. Vsak komandant aerodroma deluje tudi navzven in to širi krog Ivkovičevih dolžnosti na vso posavsko regijo. Garnizija Cerklje namreč slovi po tem, da je vse povojno obdobje razvijala kulturno, športno, družbenopolitično in gospodarsko sodelovanje z brežiško občino in obema posavskima sosedama. Za te dosežke ji je brežiška občinska skupščina za letošnji občinski praznik podelila oktobrsko priznanje. To spodbuja garnizijo k poglabljanju medsebojnih stikov, tovarištva in prijateljstva, saj je po Ivkovičevih besedah prav armada tista najvplivnejša kovačnica bratstva in enotnosti, kjer so vse narodnosti popolnoma enakovredne. JOŽICA TEPPEY \ i I * $ 0 0 0 i t Nočni obisk blagovnice PUJS OBSOJEN NA SMRT — Upajmo, da bo vsaj med zimo manj žalostnih obrazov pred praznimi kavlji v mesnicah in da bodo marsikje dodobra napolnili zmrzovalnike, prijetno pa bo zadišalo iz šij. Marsikateri meščan, ki je čez leto, ko je veliko kmečkih opravil, pozabil na svoje poreklo, se bo zdaj spomnil svojih korenin. Štiriinsedemdesetletni Rozaliji Kraševec iz Jelš pri izpiranju črev v mrzlem potoku pomagajo sosede, saj so navsezadnje tudi koline težko delo. (Foto: Janez Pavlin) Bogatela s šolskimi dinarčki Novembra vložena obtožnica zoper Magdaleno Setinšek — Kot šolska blagajničarka naj bi si v 19 mesecih prilastila 679.000 dinarjev K novi obleki pristoje tudi novi čevlji, zraven pa še diplomatski kovček — Vlomilec nosi čevlje št. 39 O dogodku, ki še danes ni povsem umiril duhov v Posavju, smo pred dvema letoma v našem listu na kratko že poročali. No, vsa zadeva je danes tako daleč, da o njej lahko zapišemo kakšno besedo več. Te- VARNEJŠA SMUČIŠČA Telesnokulturna skupnost iz Novega mesta je pripravila seminar za 26 delavcev, ki delajo ob smučarskih vlečnicah. Predavali so strokovnjaki republiškega zavoda za promet in zveze. Slušatelji so morali opraviti tudi izpit iz prve pomoči, poznavanja strojnega in elektro dela vlečnic, obvladovanja predpisov na vlečnicah, iz varnosti pri delu in pripravo prog. Tako bodo dolenjska smučišča Javorovica, Gorjanci, Gabrje, Regerča vas, Semiška gora, Črmoš-njice in Trebnje veliko varnejša. RAČKA V KOČEVJU Z lutkovno igrico ,.Račka" bo v okviru novoletnih prireditev za otroke nastopala te dni po Kočevju lutkovna skupina osnovne šole Stara cerkev, ki jo vodi Matija Glad. V soboto, 25. decembra, bodo ob 10. uri nastopih v Inkopu; v nedeljo, 26. decembra, ob 10. uri (za vse otroke iz mesta) v hotelu Pugled; v sredo, 29. decembra, ob 16. uri pa za otroke članov kolektiva občinske skupščine. , NOVOLETNI PLES NA DVORU V soboto, 25. decembra, bo ob 19. uri na Dvoru pri Žužemberku 00 ZSMS priredila tradicionalni novoletni ples. Gost večera bo Sončni zahod iz Žužemberka. meljni javni tožilec iz Novega mesta je namreč prejšnji mesec vložil zoper Magdaleno Setinšek iz Spodnjega Starega gradu obtožnico pri krški enoti temeljnega sodišča Novo mesto. Že marca 1980 smo zapisali, daje vodstvo osnovne šole Jurij Dalmatin v Krškem obvestilo krško postajo milice o tem, da naj bi 244etna Magdalena Sc.inšek iz Spodnjega Starega gradu poneverjala denar, pri čemer naj bi se ,izgubilo" kakih 50.000 din. Kmalu zatem se je izkazalo, da je ta številka neprimerno večja. Delavci krške UNZ so ob pregledu dokumentacije, ki jo je Setinškova kot šolska blagajničarka vodila, že po dveh dneh dela prišli do številke 360.000 din. Že takrat je obstajal sum, da je Setinškova denar pobirala od vplačil za malice in kosila. To naj bi počela tako, da je dvojnike potrdil o vplačilu uničevala, od šolarjev sprejetega denarja pa ni potem nikjer prikazovala. Koliko teh ugibanj je zadelo v črno, bo pokazala obravnava pred sodiščem, danes le nekaj podatkov iz obtožnega predloga. Na podlagi preiskovalnega postopka je temeljni javni tožilec obtožil Setinškovo kaznivih dejanj grabeža^in ponarejanja poslovnih papirjev. Obtoženka naj bi si namreč v samo enem letu in tričetrt kot šolska blagajničarka po navedbah obtožnice pridržala kar blizu 68 starih milijonov. Ta denar naj bi si prilaščala od posameznih zneskov, ki so jih učenci in tudi učitelji vplačali za prehrano. Preprost izračun kaže, naj bi si Setinškova od septembra 1978 do marca 1980 prilastila mesečno 40.000 din. Izredno visok znesek, ki med drugim postavlja tudi vprašanje (to več ne zajema obtožnice - op. p.), kako da je grabež v ustanovi, ki nima tako velikega denarnega prometa, da bi se milijonski zneski v njem izgubili, ostal tako dolgo neodkrit? B. B. Vlomilec, ki je v noči na nedeljo obiskal blagovnico v Ulici 4. julija v Krškem, je, po sledovih sodeč, dejanje izredno dobro zrežiral. Poglejmo, zakaj. Zaenkrat še neznani storilec je najprej obiskal tehnični oddelek blagovnice. V nočnih urah je imel dovolj časa za ogledovanje in zagotovo kasetofon, ki ga je odnesel, ni bii slabe znamke. To potrjuje tudi dejstvo, da je s seboj odnesel še zvočnike in nekaj kaset. Se mnogo bolj odkrit je bil ob obisku v tekstilnem oddelku. Svojo identiteto je označil s krajo moške obleke in čevljev številka 39. Med dvometraši vlomilca torej ne gre iskati. Konec koncev je miličnikom olajšal delo s tem, da je svoja oblačila pustil kar v blagovnici. Dosedanji dogodki pa imajo še svoje logično nadaljevanje. Z LUTKAMI V NOVO LETO Na novoletnih prireditvah za otroke v šolah, vrtcih in kulturnih domovih po vaseh brežiške občine bo letos gostovalo lutkovno gledališče iz Maribora, amaterska lutkovna skupina iz Dobove, vzgojiteljice iz vzgojno varstvene ustanove iz Brežic pa pripravljajo predstavo Mojca praznuje novo leto. Gledališke predstave za najmlajše se bodo začele 26. in bodo trajale do 30. decemhra. Trobčeve krušne peči Natanko tako se imenuje zagrebški punk ansambel, ki je nedolgo tega nategoval strune, mučil instrumente, sebe in gledalstvo na koncertu v Ljubljani. Na glasbo se ne razumem, kakor se tudi najbrž oni ne, sicer mladež ne bi pljuvala vanje, zato te njihove plati ne nameravam ocenjevati. Pri nas imamo tozadevnih strokovnjakov že tako preveč, gnoj, to tako iskano kmečko sredstvo, bi se lahko delal iz njih. Pozoren sem postal na ime zagrebških punkovcev: Trobčeve krušne peči. Koliko mi- zerije, neizvirnosti, puhlosti, človeške zlobe, nizkotnosti, nefantazije je v njem! Trobčeve krušne peči! Priznam: smejal sem se ob tej duševni revščini, ob želji po šoku, ki je zletek v prazno. V zrak, v nič, v črno, kajti v mojih možganskih zavojčkih se je v trenutku porodilo več imen, ki bi si jih lahko nadeli snujoči se punkovski ansambli. Nazivov, s katerimi bi jim bila odprta vrata na vse koncertne odre, v vse snemalne študije, ne samo pri nas, ampak si upam trditi, da tudi v tujini. Zavoljo odsevajoče se sedanjosti, balkanske in -evropske, če hočete: svetovne. Zainteresirani si lahko iz« berejo katero koli predlagano ime, brezplačno, brez pogojev, tudi avtorja ni treba navesti Tule so: Prerešetani papež, Preluknjani Reagan, Zaklani palestinski otroci in starci, Ameriški embargo, Varšavska policijska ura, Klinika doktorja Medenice, Pobegli Inin šejk, Bencinski infarkt. Študirani, brezposelni in v pogodbenem razmerju, 2560 pobitih Iračanov, Jugoslovanski depozit, Živeči na bone, Do- Lepi obleki in novim čevljem pri-stoji tudi diplomatski kovček, ki si ga je vlomilec , .sposodil" na sosednjem oddelku, le da je v kovček namesto papirjev, ki jih v trgovini ni imel kje najti, zložil nekaj jedilnega pribora, največ nožev. Vse ostale podrobnosti, predvsem pa to, kdo je vlomilec, preiskujejo delavci krške UNZ. TANKA LOČNICA — Neznani objestneži so očitno menili, da ljudje še nimajo dovolj najrazličnejših težav, pa so na avtobusnem postajališču pri Novolesovem upravnem poslopju v Novem mestu takole upognili tablo z voznim redom. Seveda so se morale pripogniti tudi utrujene, branja ne najbolj vešče oči. Kako tanka je včasih ločnica med smešnim in žalostnim. (Foto: J. Pavlin) KJE JE JAKŠA? Že od 13. novembra naprej mačini pogrešajo 28-letnega R° na Jakšo iz Mršeče vasi. pogrešanega so se pred dnev> P ključili tudi miličniki in gasilci, dar do danes še brez uspeha. P0111! vsakogar bi bila iskalcem v ve pomoč. jenčki v smeteh, Splošeni n3 cesti, Otroci brez vode in hrane, Posiljeni in abortirani. Bomba v želodcu, Milijarderji socializma, Afganistanska svoboda, Zaspani brez kave, Sto korakov do praška, Kamen v čelado, Buzaranti in lezbijk®« 1260. razoroževalno zasedanje, Slovenski samomorilci Od vseh pozabljeni starci, N®' uvoženi repromateriali, Skik' san turizem, Bela tehnika meji, Prazni mesarski kavlji« Izseljeni s Kosova, Redukcij električnega orgazma, Sari1® še flam in tako naprej. Ne Pa: Trobčeve krušne peči, četu « ne gre tudi temu imenu zaiv kati predvsem zažigalnost' IONI GAŠPER^ # # # # 9 9 9 9 #i 9 9