GOSPODARSTVO _ IVINA ♦ F I N A N C E ♦ I NDUSTRIJA ♦ O K R T ♦ KMETIJ > . ■irm ^IJIIJI^BIIJ_ ; I II n» I—ii.rm ............n«. —II———— i r ' lin .ti ■ i ii.iij.im. i _ I. ... l. Ig^jgg—aigjglHJgl^lljag^JggggggBHBiaggH-1--m-.ii...—w»» .................. 'Tl o XII ŠT. 282 SREDA, 25. JUNIJA 1958 ___________________________________________________________TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 Drzni načrti Benečanov ‘^led pristanišči ob Jadranskem in Se-l'lnejn morju še ni bil boj za tranzit trgovino iz Srednje Evrope in Poglavja tako oster, kakor je danes, "tsdvojnim tekmecem tržaškega pri-^nišča se je po drugi vojni pridruži-,‘1 še Reka, ki ni več v območju itali-lattske carinske in tarifne politike. Zad- »Sič — smo omenili Padovance, ki bi si t,(U zagotovili posredovalno vlogo v tr-?0vini med podonavskimi deželami in Anicami Enotnega evropskega tržišča, l;,,ies nekaj besed o eni izmed bene-^'h gospodarskih pobud, ki utegne j^čno prizadeti tržaške gospodarske Kristi in nas mora zaradi tega zanihati. Benečani proučujejo dva načrta, da 1 Prevoz petroleja s Srednjega vzhoda 'l Srednjo Evropo usmerili čez Benet-e' Po prvem načrtu, ki ga je izdelala jjvstrijsko-italijanska petrolejska druž-^ SIRIP, bi iz Benetk speljali okoli 7 km dolg naftovod do Dunaja. Po "lani bi se iz novega petrolejskega pristanišča S. Ilario v Benetkah prelilo na Vlaj 2,2 milijona ton nafte na leto. el surovega mineralnega olja bi pre-v?ele avstrijske rafinerije, preostalo tafto pa bi prevažali po Donavi navzgor ta Bavarsko in navzdol v balkanske težele. Brugi italijanski načrt predvideva Pijavo naftovoda iz Benetk naravnost ?Munchen in od tod do Regensburga, a naftovod bi speljali po novi avto-habilsld cesti Benetke - MUnchen, ki tt V načrtu; napajal bi nemške rafine- V v Regensburgu, deloma pa bi po Viavi prevažali nafto proti Dunaju. Vvažanje nafte po naftovodu Benet-k5 ■ MUnchen - Regensburg in dalje po Viavi do Dunaja bi bilo po računih ^govornikov tega načrta za 250/o cenej-e kakor prevažanje petroleja na Du-"■ij po naftovodu Benetke - Dunaj, ker J' Bila zmogljivost naftovoda Benetke-"iinchen - Regensburg večja; njegov Jremer bi znašal 28 palcev, premer naf-°Voda Benetke - Dunaj pa 17 palcev. Pri obravnavi teh načrtov beneški tisk ,e omenja Trsta; pač pa poudarjajo Vejši beneški komentarji v listih in Vopisih, da je lega severnih jadranjih pristanišč za preskrbo Srednje Ev-hp£ s petrolejem s Srednjega vzhoda l11 slasti iz Perzijskega zaliva ugodnej-h kakor lega pristanišč ob Severnem hocju. Ta imajo prednost samo v ko-Vr gre za prometne zveze med Sred- V Evropo in Atlantikom. Od jadran-jih pristanišč do bavarske meje je v kačni črti okoli 240 km, od pristanišč Severnem morju do Dunaja oziro- V Miinchena pa okoli 700 km. Med jadranskimi pristanišči je po Ven ju nekega beneškega časopisa naj-Mj ugoden položaj Benetk, čeprav še Vo te prometno po železnici in cesti, Volj povezane s »svojim naravnim ev-hpskim zaledjem«; prav Benetke se po Venju tega pisca dajo najlaže poveza-1 evropskim zaledjem s hitrimi pro-Vtnimi zvezami. Benetke si torej prisvajajo glavno Vgo v prometu med Srednjim vzho-?0th in Srednjo Evropo ter postavlja-zdaj nove zahteve zlasti glede pre-[Va nafte. Jasno je, da s tem posegajo naravno zaledje tržaškega prista-hšča, ki je navezano predvsem na tran-!|tni promet, saj znaša njegov promet z hledjem v drugih državah 70°/o celotna prometa, medtem ko živi beneško Vtanišče od domačega zaledja, ki se-^ globoko v Lombardijo. 'ko se omejuno samo na petrolej, Vramo ugotoviti, da predstavlja do- V nafte v Trst in to pretežno s Sred-Vga vzhoda, približno eno četrtino hega dovoza po morju (v letu 1957: do- V petroleja 1,250.000 ton, celoten pre-°Z po morju 3,987.000 ton). Trst ima ’v® rafineriji, ki predelata nad milijon V surovega mineralnega olja na leto; J? Petrolejskih proizvodov, ki so name-Jleni izvozu v zaledje, gre okoli 98° j Avstrijo in Zahodno Nemčijo. . faradi takšnega pomena petroleja za |zaško gospodarstvo je jasno, da bi se B°rali tržaški gospodarski krogi, zla-f' Pa njihove strokovne organizacije J1'j zanimati za vprašanje graditve htovoda Benetke-Dunaj oziroma Be-;etke - MUnchen, s katerim bodo Be-le,ke posegle globoko v staro tržaško ^edje. ■BlHIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll BlDROCENTRALI PRI SPLITU je / nakazan kredit v vrednosti 365.000 hlarjev, da bo lahko nabavila razne ®3dbene stroje. Uvoz strojev bode predla razna gradbena podjetja (Kon-huktor iz Splita, Hidroefektro iz Za-^ha in Tunelgradnja iz Beograda), ki Prevzeli gradnjo omenjene hidro-■ei«rale. v BOSNI IN HERCEGOVINI so pred , atkim odkrili važna ležišča urana, ti-J&a in drugih redkih kovin; ležišča hdo naknadno bolj temeljito preiskali. ''BD ITALIJO IN JUGOSLAVIJO Preteklo leto so italijanske tovarne davile Jugoslaviji za okoli 90 milijo-1 v dinarjev raznih poljedelskih stro-„tV' Okvirni načrt za uvoz kmetijske 'treme v Jugoslavijo za leto 1958 še opravljajo. Tovarna dušika - Ruše je pripravlje-a. Pogajati se z italijanskimi tovarna- i I glede odstopa proizvodne licence , opreme za proizvodnjo fosforja. To-ariia bi rada dvignila letno proizvod-10 na 5.000 do 7.000 ton fosforja. Ali ubira Francija lastno pot? Ob lO-letfiici tržaškega velesejma Članice Evropskega enotnega tržišča precej vznemirja položaj Francije v okviru te organizacije. Francoski državniki so že poprej postavljali določene pogoje za pristop k Evropskemu enotnemu tržišču. Uveljavljenje pravil te mednarodne gospodarske organizacije bi pomenilo odpravo carin in popolno sprostitev trgovine med članicami. Francoska zunanja trgovinska politika pa se ne razvija v tej smeri, temveč teži čedalje bolj za omejevanjem uvoza zlasti, odkar se je v Franciji pojavil velik primanjkljaj v zunanji trgovini. Francija je omejila uvoz tudi blaga, ki bi moralo biti sproščeno v smislu pravilnika Organizacije za gospodarsko sodelovanje v Evropi. Tik pred nastopom De Gaulla je francoska vlada sporočila Evropski gospodarski skupnosti in Organizaciji za gospodarsko sodelovanje v Evropi (OEEC), da bo morala še letos omejiti uvoz v Francijo za nadaljnjih 10J milijard frankov. Novi minister za finance Pinay je izjavil, da bo Francija spoštovala svoje mednarodne obveze, med temi tudi obveze, ki jih določa pravilnik Evropskega enotnega tržišča. Seveda gre samo za načelno izjavo, ki dopušča začasne izjeme. Med tem časom, ko je francosko umikanje očitno, se opaža čedalje večje zbliževanje med Nemci in Američani. O tem govorijo pogosti obiski nemških predstavnikov v Ameriki in nemški stiki z ameriškimi gospodarskimi krogi. Nemci iščejo nove zveze tudi s Sovjetsko zvezo Tudi na tem trgu so pričeli izpodrivati podjetja iz drugih zahodnih držav. Zanimivo je, da je bil prav Alfred Krupp, ki ga je še pred 10 leti zavezniško vojaško sodišče obsodilo zaradi sodelovanja s Hitlerjem, med prvimi velikimi nemškimi industrijci, ki je našel pot v Moskvo. Tam je prišel v stik tudi s podpredsednikom Anasta-som Mikojanom, ki je tudi na Zahodu zaslovel kot spreten diplomat v gospodarskih zadevah. Kruppove tovarne in druge, ki so povezane v Krup-povem koncernu zaposlujejo okoli 100.000 delavcev. Krupp ne proizvaja Sestanek predstavnikov Kot smo poročali, so v maju ustanovili v Rimu delegacijo Italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice v Milanu za Srednjo in Južno Italijo. Podobna delegacija te zbornice posluje v Trstu. Predsednik delegacije za Srednjo in Južno Italijo je prof. Ni-cola Tridente, ki ja hkrati predsednik levantskega sejma v Bariju. Te dni se je delegacija za Srednjo in Južno Italijo prvič sestala v Rimu, da bi proučila pobude, ki bi utegnile pospešiti gospodarsko sodelovanje med srednjimi in južnimi predeli Italije in Jugoslavije. Upravni svet je obravnaval tudi nedavno izjavo glasnika italijanskega zunanjega ministrstva glede pospeševanja itaiijansko-jugoslo-vanske izmenjave v trenutku, ko so v zadnjem času zaradi sovjetskega gospodarskega pritiska na Jugoslavijo dane še večje možnosti za razvoj trgovine med Jugoslavijo in zahodnimi deželami. Na sestanku so ugotovili, da se je vodstvo levantskega velesejma nenehoma prizadevalo, da bi se stiki z Jugoslavijo utrdili. Nato so razpravljali o ukrepih, ki bi bili potrebni, da se Srednja in Južna Italija bolj vključita v italijansko- jugoslovansko trgovinsko izmenjavo. Poudarili so tudi potrebo, da se omogoči večji uvoz blaga iz Jugoslavije, da bi se tako zagotovil izvoz italijanskega blaga v Jugoslavijo; treba je poiskati nove možnosti za povečanje jugoslovanskega uvoza v Italijo. Upoštevati je treba tudi okolnost, da je bil že v enem letu izčrpan kredit za izvoz italijanske industrijske opreme v Jugoslavijo. Da bi se lahko pospešil italijanski izvoz v Jugoslavijo, je treba čimbolj sprostiti uvoz jugoslovanskega blaga v Italijo, zlasti uvoz živine in mesa. Glede na izčrpanje kredita za izvoz italijanske industrijske opreme bi bilo potrebno omogočiti finansiranje italijanskega izvoza v Jugoslavijo. V Bariju, Neeplju in Palermu naj bi se ustanovile delegacije Italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice v Milanu. Med velesei-mom v Bariju naj bi se organiziral italijansko-jugoslovanski sest nek. Posebno odposlanstvo, italijanskih gospodarskih operaterjev iz Srednje in Južne Italije naj bi obiskalo Jugoslavijo in si ogledalo jugoslovanska industrijska podjetja. Za podrobnejša obvestila je vselej na razpolago delegacija v Rimu, (Dalegazione centro sud della Ca-mera di commercm italo-jugoslava, Rim, Ul. Treviso št. 33). U.C.IJM.U. PRIPRAVLJA f. RAZSTAVO ORODNIH STROJEV Predsednik Združenja graditeljev orodnih strojev (Unione costruttori italiani macchine utensili — U.C.I.-M.U.) je v posebni izjavi govoril o namenih združenja in pomenu industrije orodnih strojev v Italiji. Omenil je, da italijanski trg prevzema čedalje več orodnih strojev, ki so potrebni za industrializacijo dežele. Letos bo v Italiji I. italijanska specializirana razstava orodnih strojev, in sicer od 11. do več topov, temveč dobavlja Sovjetski zvezi opremo za industrijo potresnega blaga. ZBLIŽANJE MED ANGLIJO IN NEMČIJO Francosko umikanje v zadevi Evropskega enotnega tržišča in še posebno glede organizacije svobodnega evropskega področja, ki je v rokah V. Britanije, je dovedlo tudi do tesnejšega sodelovanja med Angleži in Nemci. Tako so Nemci podprli v glavnem angleške zadevne predloge in skušali vplivati na Francijio, da bi jih sprejela tudi ona. Vse kaže, da se v zahodnem svetu ustvarja čedalje bolj trdna podlaga za sodelovanje med Nemško posojilo V Bonnu in Frankfurtu se je mudil predsednik Mednarodne banke za obnovo Black, ki je s predstavniki nemške narodne banke Deutsche Bundesbank zaključil posojilo v znesku 115 milijonov dolarjev. Prvih 40 milijonov dolarjev, za katere bo Mednarodna banka plačevala obresti 2,5%, pojde za podaljšanje posojila v istem znesku, ki zapade 11. julija. Drugih 75 milijonov dolarjev, ki jih bo posodila nemška narodna banka, predstavlja nov kredit, ki ga bo Mednarodna banka vračala v obrokih po 25 milijonov dolarjev, in sicer po prvem, drugem in tretjem letu. Tudi to posojilo bo nemški banki donaša!o obresti 2,5%. Dosedanji krediti nemške narodne banke Mednarodni banki za obnovo dosežejo s sedanjim posojilom 250 milijonov dolarjev. Predsednik Black se je sestal tudi z ministrom za gospodarstvo prof. Erhardom in ministrom za finance Etzlom. Komentarji nemških gospodarstvenikov pravijo, da je predsednik Mednarodne banke prikazal nemški vladi vso zadevo v obliki nekakšne moralne obveze, češ da je Zahodna Nemčija, ki je obnovila svoje gospodarstvo in razpolaga z velikimi kapitali, dolžna postaviti na. razpolago več denarja, ki je potreben za Srednje in Južne Italije 21. septembra. Sejmišče bo obsegalo 22.00J kv. metrov. Razstava naj pokaže napredek te italijanske industrije. Tudi na zunanjih trgih ta italijanska industrija lahko konkurira tujim. Zato se ne plaši Enotnega evropskega tržišča, seveda pod pogojem, da bodo vladali enaki carinski, davčni in kreditni pogoji. Poleg tega bo treba težiti še vedno za tehnično izpopolnitvijo industrije orodnih strojev. Promet čez Reko narašča V zadnjem času je reško pristanišče zaradi povečanja prometa preobremenjeno. Zmogljivost pristanišča ne ustreza več naraščajočemu prometu. Včasih morajo ladje čakati pred pristaniščem, ker ni v njem dovolj prostora za manipulacijo. V prvih treh mesecih letošnjega leta se je tranzit sukal približno v istem V povojnem času se je promet med Hamburgom in Vzhodno Nemčijo razvijal zelo ugodno; tudi promet z ostalimi vzhodnimi državami je zbujal v Hamburgu najboljše nade. Toda v zadnjem času se v Hamburgu pritožujejo, da je začel promet iz vzhodnih držav čez Hamburg močno pešati, čeprav je Hamburg oddaljen samo 50 km od vzhodnonemške meje. Danes je Hamburg še vedno največje pristanišče v Nemčiji, toda v povojnem času se promet čez to pristanišče ni dvigal več tako naglo kakor v ostalih evropskih pristaniščih. Tako je dosegel promet v Hamburgu leta 1956 135% prometa iz leta 1936, medtem ko se je promet v Bremenu, Rotterdamu in Antwerpnu povečal kar za 200% in še več. Jasno je, da bo najnovejše nazadovanje prometa z vzhodnimi državami neugodno vplivalo na podatke o celotnem prometu. Prva leta se je promet z Vzhodno Nemčijo razvijal razmeroma ugodno: leta 1953 1,15 milijona ton, leta 1954 1,4 mil. ton, leta 1955 1,49 mil. ton in leta 1956 1,85 mil. ton. Ko bi se bil promet razvijal v tej smeri, bi kmalu dosegel polovico prometa Srednje in Vzhodne Nemčije iz leta 1936, ki je znašal 4,12 mil. ton. Namesto tega je v prvem polletju 1957 nenadoma začel padati ter je znašal samo še 862.000 ton, v kolikor se nanaša na Vzhodno Nemčijo; V istem razdobju leta 1956 je znašal 1,8 mil. ton. Podobno se je razvijal promet med Hamburgom in drugimi vzhodnimi državami. Vse kaže, da so Vzhodna Nemčija in ostale vzhodne države pričele sistematično pospeševati promet čez svoja pristanišča, in sicer Wismar, Rostock, Angleži, Nemci in Američani, medtem ko hodi Francija zaradi svojih posebnih gospodarskih težav v veliki meri po lastni poti. Značilen je tudi najnovejši obisrk francoskega državnika Reneauja v Moskvi. PRVA NEMŠKA POŠILJKA ZA RUSIJO Te dni so v Hamburgu vkrcali prvo nemško pošiljko za Sovjetsko zvezo, odkar je bila zaključena nemško-so-vjetska trgovinska pogodba. Pošiljka tehta okoli 2350 ton ter predstavlja vrednost 65 milijonov nemških mark, (marka velja okoli 148 lir). Gre za opremo, ki jo potrebujejo Rusi za izgradnjo ladij za lov na kite. Mednarodni banki gospodarsko obnovo zaostalih dežel. Predsednik angleške vlade Mac Miilan je za časa svojega obiska v Ameriki izjavil, da morajo zahodne države bolj sodelovati na finančnem področju in bolj pomagati nerazvitim deželam. Po njegovem mnenju dela V. Britanija to že po svojih močeh; zato bi bila potrebna večja finančna pomoč iz Združenih ameriških držav in Zahodne Nemčije. K temu gledišču pripominjajo nemški gospodarstveniki, da Zahodna Nemčija ni še finančno tako močna, kakor misli zunanji svet, ker ji je vojna prizadela veliko gospodarsko škodo. Zdaj postavlja svet proti njej nove denarne zahteve, ker zlasti države, ki jih je vojna prizadela in ki so se zaradi slabih gospodarskih razmer v prvih povojnih letih v Nemčiji odpovedale vojni odškodnini, že z. zavistjo gledajo na gospodarsko in finančno obnovo v Nemčiji, Mnogo izmed teh držav naglašajo, naj Nemčija, ki ni plačala zadostne vojne odškodnine, pomaga zdaj pri obnovi drugih držav vsaj s posojili. Te države, ki so pomagale Nemčijo so prepričane, da se jim godi krivica, ko danes živijo v slabših gospodarskih razmerah kakor Nemčija. okviru kakor lansko leto. Največ blaga so izvozile oziroma uvozile čez Reko Cehoslovaška, Avstrija in Madžarska. V prvih treh mesecih tega leta je bilo čez Reko uvoženih v tranzitu 105.000 ton, medtem ko je izvoz v tranzitu dosegel 138.000 ton. Računajo, da se bo tranzit letos še povečal. To sodijo na podlagi pogajanj z Avstrijo in čehoslo-vaško. Avstrija bo čez Reko uvozila o-koli 300.000 ton rude, približno toliko bo dosegel izvoz njenih industrijskih izdelkov. SODELOVANJE MED ITALIJANSKIMI IN JUGOSLOVANSKIMI RIBIČI Beograjski listi poročajo, da je na pobudo italijanskega sindikata prišlo do razgovorov o možnosti sodelovanja jugoslovanskih in italijanskih ribiških podjetij za skupen lov. Sodelovanje bi se vršilo na določenem predelu jugoslovanskih voda, v glavnem pred Du-gim otokom. TRGOVINSKI RAZGOVORI MED JUGOSLAVIJO IN EGIPTOM. Te dni je prispela v Kairo jugoslovanska gospodarska delegacija, ki se bo pogajala za sklenitev trgovinskega sporazuma na daljši rok. Stralsund, Ščečin in Gdinjo. V Hamburgu imajo vtis, da uporabljajo zdaj vzhodne države hamburško pristanišče samo v presledkih, in sicer v primerih, ko so vzhodnonemška in poljska pristanišča preobremenjena s prometom. Kako hudo je ta razvoj prizadel Hamburg, kažejo naslednje številke; v prvem polletju 1957 se je promet v Bre- menu in Bremenhavenu povečal za 11,4 odst, v Emdenu za 14,3% in v Brakeu za 16,8%, medtem ko je v tem razdobju promet čez Hamburg nazadoval za 5,1%. Glavni vzrok tega nazadovanja prometa čez hamburško pristanišče jt nazadovanje prometa z vzhodnimi državami. že leta 1955 je postalo jasno, da hoče Vzhodna Nemčija razviti Wismar in Rostock v prava pomorska pristanišča. Pred vojno se je čez Wismar in Rostock ter Stralsund razvijal promet z državami ob Vzhodnem morju in Skandinavijo. Leta 1955 je promet v teh treh pristaniščih dosegel 5 milijonov ton, medtem ko je pred vojno znašal samo če že 13 let govorimo in pišemo o tržaški gospodarski krizi, je za samo vodstvo in za vse tržaške gospodarske kroge vsekakor uspeh, da je tržaški velesejem dočakal 10-letnico. Ni dvoma, da je sejem s tem najbolj učinkovito dokazal svoj »raison d’elre« — svojo sposobnost in pravico, da se ohrani. Ni odločilno, ali se je morda v tem ali dragem letu število razstavljalcev in obiskovalcev za nekaj enot povečalo ali zmanjšalo; prav tako bi bilo nespametno ocenjevati pomen sejma samo po vrednosti in številu zaključkov. Za tr- ENTE FIERA Dl TRIESTE TRŽAŠKI MEDNARODNI VELESEJEM Nova tržišča preko Trsta X. TRŽAŠKI MEDNARODNI VZORČNI VELESEJEM OD 22. JUNIJA DO 6. JULIJA Včlanjen v Union des Foires Intemationales Popust na železnicah! Informacije pri upravi TRŽAŠKEGA MEDNARODNEGA VELESEJMA, Viaie Ippodromo, 18 in pri naših predstavnikih v Italiji in inozemstvu žaško gospodarstvo je važno, da se velesejem ohrani kot središče gospodarskih pobud, ki vnašajo v obtok tržaškega gospodarskega življenja nove krvi, čeprav pogosto ne dovedejo takoj do učinka in jih javnost pogosto niti ne opazi. Vodstvu velesejma je treba priznati, da je kljub velikim težavam in razočaranjem, ki jih je Trst sicer že vajen, vztrajalo in da je zlasti vselej skušalo utrditi obstanek sejma z iskanjem gospodarske opore v tradicionalnem in naravnem tržaškem zaledju, in to tudi v časih, ko je tvegalo svojo patriotič-nost v očeh nacionalističnih krogov. Danes je led prebit, čeprav kažejo periodične gonje določenega tiska proti gospodarskemu sodelovanju z najbližjimi sosedi, da se ta iz čisto političnih računov ne more pomiriti z gospodarsko resničnostjo in z resničnimi željami ogromne, večme tržaškega prebivalstva. Ni slučajno predsednik velesejma pri odprtju naglasil, da so zaledne države, kakor Jugoslavija in Avstrija, ostale zveste sejmu. Močan obisk predstavnikov jugoslovanskih gospodarskih ustanov in organizacij na tržaškem sejmu pristanišča 700.000 ton. Pristanišče v Wismarju so poglobili na 10 metrov, tako da lahko sprejema ladje z nosilnostjo do 12.000 ton. Pred vojno so prevažali kalij iz Vzhodne Nemčije v velikih količinah čez Hamburg, danes se ta promet razvija čez Wismar; prav tako prevaža Vzhodna Nemčija les in petrolej čez VVismar, kjer so zgradili petrolejsko pri- stanišče. Za prevoz premoga, žita, rude in kosovnih pošiljk so izbrali Rostock, kjer trenutno lahko pristajajo ladje do 7000 ton. Do konca tega leta bodo pristanišče tako izpopolnili, da bodo lahko pristajale 10.000 tonske ladje. Trenutno ni na razpolago podatkov o najnovejšem razvoju prometa čez Wismar in Rostock, vendar čutijo v Hamburgu vedno bolj to konkurenco. V Vzhodni Nemčiji so vpeljali enotno tranzitno tarifo, ki bo gotovo vplivala tudi na razvoj prometa med vzhodno-neriiškimi pristanišči in sosednimi državami na vzhodu. K. R. pa tudi primeren odziv predstavnikov tržaških političnih in gospodarskih o-blasti jamčita za še tesnejše gospodarsko sodelovanje Trsta s sosedno državo, ki bo gotovo v prospeh tržaškega gospodarstva in hkrati najboljši porok za obstanek tržaškega velesejma. Z ladjo »Ausonia«, ki pripada beneški družbi »Adriatica« in plove na progi Trst - Benetke - Aleksandrija, se je prejšnjo sredo pripeljalo v Trst iz Egipta tudi nekaj Slovenk, ki so službovale v Kairu oziroma v Aleksandriji. Naše bralce gotovo zanima, kako živijo v Egiptu naši ljudje in Evropejci sploh, odkar je prevzel oblast polkovnik Naser. Egipt ne vzbuja pozornosti samo zaradi svoje zunanje politike, zaradi sporov v zvezi s Sueškim prekopom in svojega delovanja za združitev vseh Arabcev, temveč tudi zaradi svoje notranje gospodarske in socialne preobrazbe. Eden izmed naših sodelavcev je nabral iz razgovora s Primorkami, ki so se vrnile z »Ausonijo« iz Egipta, naslednje vtise o današnjem življenju v Egiptu. (Prip. uredništva). Evropejcev v Egiptu je čedalje manj. V času ostrega spora zaradi Sueškega prekopa in še posebno v dneh, ki so sledili oboroženemu spopadu z Izraelom, Francijo in Anglijo, so se zlasti izselili Judje, Francozi in Angleži. Tu pa tam so še ostali mlajši Židje, ki so bili rojeni v Egiptu in imajo egiptovsko državljanstvo. Tudi Slovenk in Slovencev iz Vipavske doline in od drugod, ki so bili uslužbeni v Egiptu, je vedno manj. Starejše Slovenke se vračajo domov, novih pa ni več, ker se je k sreči izseljevanje te vrste z Vipavskega v Egipt po vojni prenehalo. Ko se razgovarjaš s katerokoli izmed teh naših žensk, ki so zapustile svoj rojstni kraj, da bi kaj prislužile v tujini, in se zdaj vračajo po dolgih letih zopet domov, ti ne prikrivajo svojega razočaranja nad vsem, kar so preživele v tujini, in blagrujejo tiste, ki so lahko ostali na videz v skromnejših razmerah pod lastno streho v svojem domačem kraju. Življenje v tujini, daleč od svojcev in v odvisnosti od tujca, je mnogo mnogo bolj 'trdo, kakor si ga zamišljajo tisti, ki se odločijo na pot v tujino. Mnogo teh Slovenk je odhajalo v Egipt z namenom, da si tam kaj prislužijo in da se nato po kratkem zopet vrnejo, toda v resnici je ostala večina tam do svoje starosti ali svoje onemoglosti. Primorke so bile na zelo dobrem glasu kot gospodinjske pomočnice. Med samimi delodajalci prevladuje mnenje, da so pravzaprav nenadomestljive. A-rabkinje, ki prihajajo zdaj na mesta izseljenih Evropejk, jih v gospodinjskem delu niti zdaleč ne dosežejo. Zanimivo je, da se Arabkinje zlasti potegujejo za službe pri Evropejcih, ki so še ostali v Egiptu, ker jim evropski način življenja bolj prija; pri Evropejcih se tudi bolje počutijo zaradi boljšega ravnanja z njimi. Prihod na oblast Naserja in njegovih pristašev je povzročil velike gospodarske in socialne spremembe. Značilen je zlasti velik dotok prebivalstva z dežele v mesta. Mesta so kar poplavljena z novimi ljudmi, ki iščejo srečo v njih in zapuščajo deželo. Po mestih je tudi vse polno otrok; ljudje iz preprostejših slojev imajo več otrok-kakor drugi stanovi; pogosto imajo tudi po več žen, ki pa jih z veliko lahkoto zapustijo. Dotok v mesta je takšen, da ni lahko V Moskvi so objavili podatke o gospodarskem razvoju v Ruski sovjetski republiki. Ta obsega tudi nekdanje predele Vzhodne Prusije, ki so bili priključeni k Sovjetski zvezi. Gre za področja okoli Kaliningrada, nekdanjega Konigsberga. Objavljeni podatki zadevajo gospodarski razvoj od leta 1950 do leta 1956. Ob koncu leta 1956 je na tem področju živelo 621.000 civilnih prebivalcev, od tega 388.000 v mestih. V Ka-liningradu je bilo 188.000 ljudi. Med prebivalci je 6.000 ljudi s strokovno aka- demsko izobrazbo, in sicer 1400 inženirjev, 700 agronomov, 1100 zdravnikov in 2800 drugih akademskih poklicev; 12.100 je tehnikov raznih vrst, 5600 pomožnega zdravstvenega osebja in 82.100 učencev. Od 1,3 milijona hektarov kmetijske površine obdelujejo 729.000 hektarov zemlje, od tega 350.000 za poljedelstvo. Površino 394.000 hektarov obdeluje 146 kolhozov, površino 322.000 pa 57 sovhozov, to je državnih podjetij, leta 1950 je bilo 160 kolhozov. Postaj s kmetijskimi stroji je 31; na razpolago imajo 5290 traktorjev, 1027 mlatilnic itd. Danes obdelujejo večje površine žitnega polja, kakor leta 1950, in sicer 197.000 hektarov (153.000 leta 1950). »GOSPODARSTVO« ZARADI TRŽAŠKEGA VELESEJMA JE IZŠLA TA ŠTEVILKA DVA DNI POPREJ. TUDI PRIHODNJO ŠTEVILKO, KI IZIDE ŽE PRIHODNJI TEDEN, POSVETIMO SEJMU. najti v njih zaposlitve. Pogosto pridejo tudi izobraženci težko do kruha. Tudi v Egiptu je naval na šole velik, vse bi rado študiralo. Šolske sestre še vedno vzdržujejo svoje zatočišče za slovenska dekleta v Kairu, vendar so se morale prilagoditi novim razmeram s tem, da sprejemajo v oskrbo tudi egipčanska dekleta, ki študirajo v Kairu. V zavodu organizirajo tudi slovenske prireditve, ki jih včasih poselijo tudi predstavniki jugoslovanskega poslaništva v Kairu. Zanimivo je, da Slovenke in Slovenci še po dolgih letih svojega bivanja v Egiptu, popolnoma ohranijo svoj materin jezik, ki ga v tujini gojijo prav z ljubeznijo; prav pogosto se dogaja, da stare matere naučijo otroke svojih hčera, ki se poročijo v Egiptu, slovensko. Slovenci so v Egiptu službovali zlasti kot šoferji in obrtniki. Med potniki, ki so se vrnili z »Ausonijo« je bil mlad slovenski krojač iz Gorice, ki je pripeljal s seboj tudi šivalni stroj in ki se bo zdaj naselil v Milanu. Izseljenci iz Egipta se čutijo močno prizadeti zaradi strogih deviznih določb, ki ne dovoljujejo, da bi si lahko vzeli s seboj pridobljeno premoženje. Potnik sme vzeti s seboj samo 20 egiptovskih funtov (egiptovski funt velja danes okoli 1100 lir). Stroški za vožnjo niso všteti v tem znesku. Vožnja na italijanski ladji stane v kabini s 6 potniki 18 funtov, na jugoslovanskih ladjah, ki imajo navadno po 12 potniških kabin, stane vožnja do Reke 14 funtov, vendar traja nekoliko delj časa. m n n r-\ — lafe&fš J J * i ! 1 Pešci, vaš dan je blizu! Tisti dan sem v svoje veliko zadoščenje doživel prvo zmago pešca nad avtomobilom. Bilo je na križišču med ulicama Cecilije Rittmager in Karla Ghege v času živahnega uličnega prometa. Ugledal sem častitljivo sloko Tržačanko, ki je počasi nosila čez ulico Cecilije Rittmayer svojih 75 let. Mestni avtobus, ki je hotel zapeljati iz ulice K. Ghege v ulico C. Rittmayer se je na moje začudenje ustavil in šofer je mirno čakal, da starka s svečano počasnostjo prekorači ulico. Torej tudi mi pešci imamo nekaj pravic na ulici? Kakor vidite, jih na žalost lahko uveljavimo pred avtomobilom šele nekako pri 75 letih, sicer te preganjata šofer in policaj in si srečen, če med Scilo in Karibdo odneseš srečno svojo kožo čez ulico. Noge pač niso več v modi, ker ne dohitevajo tehnike; zato tudi nimajo več pravic pred motorjem na ulici. Sicer pravijo ljudje, ki mnogo potujejo po svetu, da ni tako povsod, da so vozači nasproti pešcem ponekod bolj obzirni in da radi ustavijo vozilo in pustijo pešcu prosto pot, ako ga je promet zalotil nekje sredi ulice. V Londonu so pešce celo povišali nad vozače. Najbolj prometni del mesta, ki mu pravijo Barbican, bodo tako preuredili, da bodo pešci popolnoma zavarovani pred vozniki vseh vrst. Sest metrov nad ulico bodo zgradili »galerije za pešce«; tu jim vozači ne bodo mogli do živega. Pešcem ne bo treba več prenašati pomilovalnih in pogosto prezirljivih pogledov vozačev, ko brezobzirno švignejo z avtomobilom mimo njih. Svoji zavisti in gnevu zaradi te avtomobilske nadvlade bodo lahko dali duška, saj bodo oni tisti, ki bodo gledali na vozače od zgoraj navzdol. Res škoda, da ni tržaški občinski komisar prišel na misel, da bi tudi v Trstu zgraditi takšne galerije za pešce, kakor jih bodo v Londonu. Pravzaprav sreča, da ni prišel na to misel, sicer bi morali tudi to novost prav gotovo plačati z.novimi taksami. 1. h. ŠIBKEJŠI SiPOL? Treba priznati, da so imele žene pri najbolj civiliziranih narodih vedno veliko oblast nad svojimi možmi. O Rimljanih so govorili, da so gospodovali vsem narodom, a da so bili pokorni svojim ženam. (Montesqieu) Kaže, da bodo žene na Angleškem kmalu zagospodarile na trgu. Raziskovanje, ki so ga izvršili lansko leto glede vprašanja, v kakšni meri je ženska udeležena pri nakupu nekaterih vrst blaga in v prvi vrsti moških modnih potrebščin, je pokazalo, da v 71% primerov kupujejo pižame in puloverje možem njihove žene, kravate v 40% primerov, zobne paste 71% primerov in rezila za brijanje v 43% primerov. Če žene v takšni meri vplivajo na nakup moških potrebščin, je jasno, da vplivajo na moške tudi na drugih področjih. Raziskovanje na Angleškem je pokazalo, da ženske izvršijo 60% nakupov in da popolnoma nadvladajo pri nakupih električnih gospodinjskih aparatov, oblačil in živil. (»Financial Times«) Hamburg zgubila promet z vzhodnimi deželami Okoli Kaliningrada Vzhodna Nemčija gradi nova tiilS ROSTOCK POIMKA Št Eti H N E MU J h m ^ ^nodu v MAGAZ1NE ANGLEŠKEGA blaga in konfekcije ali Illilnu a&i&bite aa&e Trst, Ul. S. Nicolo 22 * Telei. 31-138 izbi'ta [EsJlihiSfa uiiijlvbhih in domačih, tli a ni n Milan, Piazza IV Novembre, 4 (Angolo via Sammartini = Stazione Centrale = Pri glavni železniški postaji v Milanu = Tel. 680=682 7A&h&CMjlMCi> d. d. IMPORT - KXPORT VmttU vr«t len«, trdili goriv in atro-jev aa leauo industrijo TRST - S«d«£ i ni. Oieerone 8/II - Telefon: ni. Cieerou« 30814 - Seale JLegnaml 0071« JAZBAR STflmSLAU U V O Z-IZ V O z vseh vrst blaga za staubeništuo VEZANE PLOŠČE VSEH VRST iinlvitn 1MP0RT - EXPORT IZVOZ IN UVOZ VSEH ARTIKLOV PO GORIŠKEM IN TRŽAŠKEM SPORAZUMU aožana, fe/o/. 4, 62, 66 Podjetje G. Vatovec Succ. TRST via Torrebianca 19-21 TRIESTE Telefon: 23-587, 37-561, priv. 26-736 Telegram: Glacomo Vatovec ■ Trleste Uvaža in izvaža kolonialno blago In prehranjevalne artikle. Podjetje je »p©-cializirano za izvoz vseh vrst darilnih pošiljk JRANS - TRIESTE" s..,.. 7mi:ST5-THST V, Oonota 3 - Tel. 38-827 31-906 95-880 UVAŽA: vee lesne sortmane in produkte gozdne industrije IZVAŽA : vse proizvode FIATOVE avtomobilska industrije in rezervne dele. — Vse vrste gum tvornice CEAT in vsa produkte najvažnejših italijanskih industrij. Kmetijska nabavna in prodajna zadruga Sedež v Trstu, Ul Foscolo 1 Podružnice: Trst, Ul. Flavia 23 Milie. Ul. Roma 1 Nudimo Vam vso potrobšiiue za vinogradništvo, poljedelstvo In živinorejo! MEHANIČNA DELAVNICA Simič Marij in Bernarda predstavništvo motociklov „CIMATTI“, ..NASSETTI" ,,ATALA“ in dvokoles. Ti motocikli nimajo evidenčnih tablic OPČINE, NARODNA 46 Telefon 21-322 Ribarič Ivan UVOZ ♦ IZVOZ VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV TRST - ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-502 ULICA DELLE MILIZIE 19 - TEL. 96-510 Zadružna poslovna zveza Slovenije n mm UPOM’ UUBUANA - TITOVA cesta 19/VII Telefon 20-365, 20-547 - Telex 03-117 uvaža in izvaža: govedo, konje, prašiče, drobnico, živalsko krmo, kazein itd. JUGOLINIJA gglJEKA - Jugoslavija Poštanski pretinac 379; Telex 02526; Telefoni 26-51, 26-52, 26-53, 27-02 Održava sedam teretno-putničkih linija iz jadranskih luka za: SJEVERNU EVROPU, SJEDINJENE DRŽAVE AMERIKE, BLISKI ISTOK, PERZIJSKI ZA-LJEV, SREDNJI ISTOK, DALEKI ISTOK i za SJEVERNU KINU i JAPAN. Prihvacamo terete, s izravnom teretnicom, za i iz skandinavskih luka, s prekrcajem u Hamburgu. Za luke Chicaga, Halifaxa, Toronta, Montreala i drugih, u ovom području, obavljamo prekrcaj u Rotterdamu. Za luke u Zapadnoj Africi vršimo pre-tovar u Antvverpenu, a za luke Južne Koreje u Moji. Naš zastupnik u Trstu je: »NORD ADRIA« - V. Ber-toluzzi, P.zza Duca degli Abruzzi 1, Tel. 37-613, 29-829. "-N TRST, Ulica (licerone 8 - Telefon 38138 37-225 Telegram 1 M L' E X P 0 R T - TRIESTE UVAŽA: VSAKOVRSTEN LES, DRVA ZA KURJAVO, (iRADBENI MATERIAL IZVAŽA: TEKSTIL, KOLONIALNO KLARO IN RAZNOVRSTNE STROJE Operira po tržaškem in goriškem sporazumu Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije Vapitl(H*s. za ženske Adik&ti za moške TURISTIČKI URED PUTNIK - ZAGREB ZAGREB - Praška, 5 - Telef. 34-266 Dati če Vam sve turističke i saobračaj-ne informacije za pu to vanj a po Jugoslaviji. 2elltc-I3 upoznati Jugosiaviju? Za Vns priredju jamo velika kružna pu tovanja po Jugoslaviji sa posjetom Zagreba, Beograda, Skopija, Ohrida, Titograda, Dubrovnika 1 Splita. KorislUe naše brodove za ribarsko kr-starenje duž Dalmacije! Čevlji za občutljiva stopala onaa TRIESTE - Largo Barriera Vecchia - ' 'v - ' E-h s> trgovini Magazzini Verhitz Piazza Ospedale, 3 o _a o c > CB ■on boste našli najbogatejšo izbiro manufak-turnega blaga in tkanin najbolj priznanih tovarn: kotenine, volnene odeje, pregrinjala, damask za žimnice, volnene in bombažne pletenine, nogavice, srajce, dežnike in zavese. Vse po najnižjili cenah! Po izredno nizkih cenah prodajamo ženske konfekcije TVRDKA US IANOVIJENA LETA 1866 Jče-t&i' TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO Peči trajnogoreče na premog, plin in elektriko — Najmodernejše peči, štedilniki ZOPPAS Emajlirani štedilniki najmodernejših oblik na vsa goriva. I-opoina oprema za kuhinje, jedilnice, restavracije iz emajla, nerjavečega (Inox) jekla, stekla itd. Električni likalniki, sesalci za prali, pralni stroji, grelci za vodo, hladilniki. Dekorativni predmeti umetne obrti, od keramike do brušenega kristala. Lestenci ter vseh vrst električnih luči, klasične in moderne oblike. TRST Piazza S. Giovanni 1. Telefon 33019 Gondrand TRST - TRIESTE, VIA CARDUCC110 Telefon: 37-157 T•l•graml : GONDRAND - TRIEST« PODJETJE S POPOLNO USTREZAJOŠO OPREMO ZA PREVOZ GOVEJE ŽIVINE, KONJ, PERUTNINE, MESA IN J A JO L»stna obmejna postaja na Proseku (Gondrand Prossoco) a hlevi za počitek živih živali KMEČKA BANKA r. z. z o, j. . GORICA Ulica MoreRi U - Telefon 22-OG Ustanovljen« lata 1SOO PAliiA HELILLO ALFREDO TRIESTE-TRST, VIA A. CACCIA 3 - 10, TEL. 96032 Motorji ..PARILLA”, „NSU”, ..M0T0BI” Bogata izbira koles in nadomestnih delov Specialne cene za izvoz Tttldha Sit A J O Ž13 IT uvoz IZVOZ Vsakovrstni ies za predelavo, rezan mehki In trdi le Si jamski les In za kurjavo TRST — Riva Grumula 6-1 - Telefon 37-004 SRB0C00P is i: o g it v ■» ulica p n vi maj 15 SPLOŠNA PLOVBA Sedež Piran Predmet poslovanja: pomorski prevozi dolge in obalne plovbe. Centrala Piran — Telefon 57, 58 Komercialni oddelek: Ljubljana - Tal. t3»147 Telex: 031 85 Breojav: PLOVBA Piran oz. PLOVBA Ljubljana IZVOZ STOKIO i stočarskih proizvoda za Stočarski savez MBS PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE LA GORIZIA.NA S0R1ZIA - VIA 0UCA D AOSTA N. 88 TEL. 28-45 - SORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji so prevoz blaga v Jugoslavijo KtAOE KlARK TRGOVSKI IZVOZNO PODJETJE ZA DOMAČO IN UMETNO OBRT LJUBLJANA, Mestni trg 24 - Telefon 21-407, 20-308 Telegrafski naslov: Domexport Nudimo: ročno kleklane čipke, leseno galanterijo, zobotrebce, izdelke umetne obrti in lončarstva. Na drobno prodajamo v naših trgovinah v Ljubljani, Cankarjeva ul. 6, Kardeljeva 4, Trg Revolucije 5, Mestni trg 24 in sezonski trgovini na Bledu. Predstavništvo za Italijo: ing. COK ANDREJ, via Beato Angelico 8, tel. 48-057. Za ročno kleklane čipke: JOSIP DIDIC, Trst, via Carducci 10, tel. 64-178. (kufmim odjemalcem, ie i/iKU/ioKocmio. ta. nalaifi! T E CII IV A Zastopamo za Jugo-slavijo razno industrije strojev, orodja (MPORT- EKPORT in tehničnega materiala TRST - ULICA FABIO FILZI 17/1 Vršimo vsakovrstno izvozne in uvozne Tel. 35-907 - Teleg. TECHNALUIN operacije VSEM TRŽAČANOM DOBRO ZNANA 90 LET STARA GOSTILNA TRST VRDELSKA C. 1400 TELEFON 95-577 Trgovsko podjetje z lesom Bor KOPER (Postaja) ZaSoge vseh vrst lesa in drv za kurjavo UFFICIO MPPRESENTMZE COMMERCIALI ADAMIČ TRST. Ul. S. Uazzaro 33 - Telef. 31-99C,’38-449 Vam nudi sledeče proizvode: distributorje za olje in silose za kavo stroje za praženje kave mline za kavo, mikserje stroje za ekspresno kavo računske stroje, avtomat, blagajne bencinske pumpe posode iz poletilena avtomatične tehnice ribiške mreže „F0RY0N“ glutaminat za pripravo kondensirane juhe gumbe in mehanične igrače UVOZ ZIIMME Cattimar Umberto TRST ■ Ut r. Severo 3 - Telet: 34-089 .Peta kolona prinaša živila ,ezi- ^ da 'od’ iz Milana, ki sodi med °P' cijske liste, je prejšnji teCie. priobčil članek, ki zasluži, ga zabeležimo. Pisca, ki je , skal Trst, je zanimal predvs^ odnos do slovenskega dela ^ žaškega prebivalstva. Podal je osebno v Ferneče, kjer od blizu opazoval obmejni P met in seveda ugotovil, da u ža jugoslovanska »peta kol° v Trst samo pridelke, k' L vno''cl' lahko 'pri nas ugodno v .. da pa se v enakem številu daja .na jugoslovansko stran žaško prebivalstvo, ker se j lahko preskrbi z nekaterimi P trebščinami, ki so onstran ^ nejše. Pregledal je tudi ne^ ne volilne podatke, ugol°-^ število preferenčnih glasov, so jih volivci oddali sloven® , ma kandidatoma, in pri®01 jj podatke s prvimi volitvami jih je doživel Trst pod Ita tj pred 37 leti. Z ironijo se j® tem spomnil požiga Nai'0®,,. ga doma, katerega ceno čuje danes država z grad Kulturnega doma. ta mu je s nevarnost. Glej: ska banka, številna slove® Pisec je najbrž mnogo s'1 o tako imenovani slovanski ^ varnosti, ki da preti iskal jo je namreč in je se da ni našel. Šel je celo k n® mu poslancu, misinu G® j„ Wondrichu, da bi ga poučit ^ prstom pokazal sl< nskf podjetja, slovenske šole, ‘Nj turni dom, usoda italijn11 manjšine v Jugoslaviji! Pa se pisec ie ni dal p1'®111, titi. Zapisal je pošteno, lijanskega prebivalstva v - ^ slaviji nihče ne preganja, vanske nevarnosti pa da v ^ liji sploh ni in da gledajo kajšnji šovinisti na to vp nje nerealno. Kljub tej simpatični poteZj’ katero je skušal izbiti mu šovinizmu .napadalno °s da i'9' juV 1 H-prasu e/ u no, se pisec le ni mogel oh nekih predsodkov in do logičnih zaključkov, priznanje in spoštovanje nm8', nih in človečanskih pravic slovensko prebivalstvo v 1' ji. žal mu je, da se sosedi, 1 lija in Jugoslavija, pri njih za rešitev meja nista dinili na zamenjavo obmej11®, drugorodnega prebivalstva) narf' Sle ta. da Ovj bodočnost pa računa z no mlačnostjo tukajšnjih vencev, češ da se obisk slove„. skih šol itak čedalje bolj - .0 in z asimilacijsko sposobno5 italijanskega življa. Članek »Europea« je še v .l"l čem poučen: da so tukajšnJ1. šovinistom trn v peti tudi H ^ osnovnejše pravice slovenskeyEle prebivalstva in da jih bode v5 tla ka pridobitev na gospodarske®' jezikovnem ali prosvetnem P° ročju, pa čeprav je bila i2" jevana pri centralnih obla5', v korist narodnostnega P0®1^ jenja na meji in v interesu 5 delovanja med obema so: njima državama. osd DEŽJA ŠE NI BILO DOV1 vr® Med zadnjim deževnim menom, ki je na Tržaškem cer trajalo 3 dni, ni Pa(K dovolj dežja, da bi voda P,., drla globlje v zemljo. Suša ' že zopet čuti. žito je pod P tj tiskom vročine dozorelo Prls no. Zato ga ne bo mnogo. ročali smo že, da se obeta^ , di sadju slaba letina. je bilo razmeroma precej, ^ dar manj kakor običajno, zorele so kasneje in cene trgu so razmeroma dobre. UVOZ • IZUOZ cUu za IcuKjauo ut Vremec R. Opčine - Narodna 7^ Talef. 21-388 Zalofa prvovrstnih briškik vipavskih in domačih via BRIC IVAN Gorica ■ Ul. Croce 4 Telefon pisarna 34-97 n dom 20-70 Sos L toz 'hiter lin hls ie j tia ‘ro, trn Joz io hš fets S Ma !etr hs tila 'ast kkr tul tod j- t uii/m iv ii si im: k m " ”'F"" ra DSMEIVIH IZDELKOV 1 O l< O DOiVlŽiSCE, JIIGOSLAVIJiS 1 ^ ^ ^ Tel.: Domžale 19 - Telegr.: Toko Domžale Jugoslavija Naši izdelki: Letalski kovčki, listnice aktovke, denar* niče, mape, torbice, potovalne torbe, cigaretne doze, pasovi, toki za naočnike in za nalivna peresa itd. Vse izdelano iz prave svinjske kože. j. G. M. COLOMBIN 0 FIDlU UVOZ - IZVOZ PJLUTOVIjST in IZ OSTI, KO V Trst, Porto Industriale - Zafll6 TEL. 99-182 Ttgr. C0LINTER - TRIESTE S. N. c. TRIESTE - VIA 1)0 IV OTA M. 1 llfoz in izvoz vseh vrst kož illllOPlOTOR T, IMPORT . KXPORT PREDSTAVNIŠTVO mm *»*' dauaatn« del« ncfiukili, anglsakili in viakik avtomobilov mestnik dolov oo OtS*** motovje, parna o, iajokto*/* tor tvaJeto^jo TUESK-TRST, Vis Udiat 15 TELEFON 39-1957 titapcundhi FE Ll C E, ** cm4mu Bogata izbira vseh vrst konfekcij IlEIllE fANFANI, PREDSEDNIK NOVE I-pUlANSKE VLADE. Vse kaže, da bo Publiški predsednik Gronchi poveril aUdat za sestavo nove vlade glavne' J11 tajniku krščanske demokratske tanke Fanfaniju. Ta namerava sesta-' \ koalicijsko vlado s sodelovanjem .^ialnih demokratov. Ako bi ti stran- I Ue imeli zadostne večine, ni izključe-da bo Fanfani iskal oporo tudi pid t°vellijevih monarhistih, ki naj bi se Sai vzdržali glasovanja v primeru nežnosti. Fanfanijeva vlada naj bi bila _*ada sredine in levice. Fanfaniju na-Protuje desno krilo v krščanski demonski stranki, zlasti Pella in Scelba. Med NEMCI IN ITALIJANI NA u2NEM TIROLSKEM. Zadnje voli-.Ve so pokazale razmerje sil med Nemci II Italijani na Južnem Tirolskem. Za ;6rnško ljudsko stranko je bilo odda- 130.955 glasov, (60,76% oddanih Sasov); leta 1953 je ta stranka zbra-a,118.412 glasov (59,94%); letos je to-Prejela 12.583 glasov. Od leta 1948 je :po podatkih avstrijskih listov “iselilo na Južno Tirolsko (v bocen-.'° pokrajino) mnogo Italijanov tako je bilo letos število oddanih glasov ia 70.000 večje kakor leta 1948. Kljub .ai priselitvi je število glasov za nem-j 0 ljudsko stranko nazadovalo samo a 2,1% nasproti vsem oddanim gla-l°Vom. Krščanski demokrati so preje-.l letos 37.463 glasov, leta 1953 34.818 F leta 1948 37.487 glasov (v odstot-1948 21,70%, 1953 17,38 in 1958 .”>92). Napredovali so neofašisti (1953 M66, in letos 11.940) in komunisti 1953 8.021 in letos 8.888). Italijani “Pajo večino v nekdanjih nemških “'eptih Bocnu (30.194 italijanskih gla-rv in 10.950 nemških) in Meranu j^-266 italijanskih in 4.215 nemških), ^emci so ohranili večino še v mestih ®rbcen, Bruneck, Sterzing in Klausen; deželi imajo Italijani večino v sedlih občinah (Branžo!!, Kurting, Faf-ai1. Salurn, Brenner in Pranzensfe-‘el- V mestecu Innichen so Italijanki kandidati pri lanskih občinskih Mitvah prejeli večino glasov, pri le-°anjih parlamentarnih volitvali pa so k>nške stranke zopet pridobile večino, l znaša 31 glasov. Izvoljeni so bili M j e poslanci: dr. Ebner, dr. Ritz in ž' Mitterdorfer. demonstracije in protide- 'OnjstraCUE. V prestolnici Zahod-Nemčije so demonstrirali pred po-žništvom Sovjetske zveze zaradi usmi" ■tev v Budimpešti. Sovjetska zveza je Žotestirala proti temu. Isti dan so Ru-* demonstrirali pred nemškim poslanstvom v Moskvi. Nosili so tudi napi-6: »Ne pozabite na Stalingrad!« Zaostritev zaradi dogodkov ^A MADŽARSKEM. Napetost zaradi SiJirtitve Nagya, Maletra in dveh so-‘nisljenikov ni v zadnjem tednu prav dc popustila. Jugoslavija je izročila v udimpešti protestno noto, ki zavrača madžarske obtožbe. Italija je odpoklica iz Budimpešte svojega odposlani-a> Predsednik Eisenhower je izjavil, a bodo smrtne obsodbe v Budimpešti žiraie razgovore med vzhodnimi in gj Ciodnimi državami za razorožitev in \isf rcIe atoruske energije. Sovjetski in poLl' %\)0 stel> ni'r' s» ,$ei ^idžarski tisk še vedno napadata Jugoslavijo. Libanon se noče pomiriti, o- fozicija je v Bejrutu v boju proti semnji vladi posegla po orožju. Na dnev-Mni redu so atentati z bombami in žnamitom. Uporniki so zasedli Baai-,ek v vzhodnem Libanonu. V Bejrutu ie posredoval glavni tajnik OZN Ham-žarskjoeld, ki je odpotoval tudi v Kako. Nevarnost je tudi v tem, da bi se Ciešala ameriška mornarica na Sre-°zemskem morju. Američani podpira-j® sedanjo vlado v prepričanju, da jo risijo Naser pa tudi somišljeniki Sov-'žske zveze. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA I A KOROŠKEM bo letos proslavila 50-etnico svojega obstanka. »Slovenski JjStnjk« piše, da je zveza vztrajno bod-, *a slovensko ljudstvo v ljubezni do ijstne kultura in “krati Poživitev obmejne trgovini slovenskega naroda, ' l pa tudi priporočila spoštovanje 11 fu‘lure sosednega naroda in vseh na- ŠTEVILNA DELEGACIJA IZ JUGOSLAVIJE Jugoslavija je letos poslala na naš velesejem izredno močno odposlanstvo in s tem pokazala, kako velik pomen pripisuje gospodarskemu sodelovanju s Trstom pa tudi z Italijo sploh. Delegacijo vodi M. Maiežič, član izvršnega sveta LR Slovenije. Med ostalimi člani so: D. Dragosavac, član izvršnega svela NR Hrvatske, D. Marič, predsednik Trgovinske zbornice Hrvatske, B. Premeič, pomočnik državnega sekretarja za blagovni promet, ing. F. Kneže-vič, predsednik Jugoslovanske-italijanske zbornice v Beogradu, nadalje njen podpredsednik P. Rankovič in glavni tajnik K. Zoričič; delegat Zvezne zunanjetrgovinske zbornice v Milanu S. Rihtar, ing. M. Vehovar, glavni tajnik Trgovinske zbornice LR Slovenije, dr. I. Ples, prvi svetnik te zbornice in svetnik Fr. Burger, dalje V. Valič; predsednik trgovinske zbornice v Kopru M Rožanc, predsednik Trgovinske zbornice v Novi Gorici A. Kruh. Kot predstavnik Trgovinske zbornice v Zagrebu je prišel tudi ing. I. Karli. Poleg teh osebnosti so prispeli ravnatelji oz. vodje najvažnejših velikih podjetij kakor J. Furlan (»Slovenijales«), I. Vu-ietin in U. Ozegovič (»Export-drvo«), I. Rozman (»Toko«), J. Veklič (»Lesnina«), B. Bukovec (»Jadran«), M. Rešič (»Primorje-export«), J. Dolničar (Turistična zveza Slovenije), L. Lesjak (Delamaris). Tržaška trgovinska zbornica je priredila jugoslovanski delegaciji v svoji dvorani sprejem, ki so se ga udeležili tudi predstavniki tržaškega gospodarskega življenja pa tudi generalni vladni komisar dr. Paiamara. Sprejemu so prisostvovali s tržaške strani predsednik zbornice Caidassi, glavni tajnik dr. Addobbati, predstavniki drugih Jržaških gospodarskih ustanov, kakor rotacijskega sklada, industrijskega pristanišča pa tudi predstavniki Italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice v Milanu (G. Ecchio, G. Rankel) in tržaške delegacije te zbornice, kakor dr. Vatta, dr. Kuchier, dr. Spinotti, M. Kocijančič, dr. Glass, ing. Zuccoli, ing. Šturm in predsednik Slovenskega gospodarskega združenja švagelj, nadalje predsednik Združenja trgovcev Zigiotti pa tudi konzularni predstavniki Avstrije, ZDA, Švice, Anglije in Francije. Sprejem je potekel v domačem ozračju ter je mnogo pripomogel k osebnemu spoznavanju predstavnikov tržaškega in jugoslovanskega gospodarstva. Kasneje je uprava velesejma priredila jugoslovanski delegaciji kosilo. NA DNEVNEM REDU VPRAŠANJA OBMEJNE TRGOVINE Popoldne je bilo v prostorih trgovinske zbornice važno posvetovanje predstavnikov Itaiijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice in njene delegacije ter predstavnikov Jugoslovansko-itali-janske trgovinske delegacije v Beogradu. Sestanek je vodil dr. Vatta iz Trsta. Udeleženci so proučili tekoča vprašanja in razne predloge, ki težijo za pospešitvijo obmejne trgovine na Tržaškem v okviru avtonomnega računa. Vse kaže, da se bo ta trgovina še bolj razvila, ker je rimska vlada precej povečala kontingente za nekatere vrste blaga. JUGOSLOVANSKI KONTINGENT ZA VELESEJEM Italijanska vlada je letos odobrila jugoslovanskim podjetjem, ki so se udeležila tržaškega velesejma kontingent 350 milijonov lir, se pravi, da je letošnji kontingent za 50 milijonov lir večji od lanskega. Uvozniki vina se pritožujejo, da obsega kontingent samo industrijska vina. SPREJEM NA JUGOSLOVANSKEM KONZULATU Konzul M. Kožul je zvečer priredil sprejem na vrtu jugoslovanskega ge~ neralnega konzulata. Poleg predstavnikov tržaških, goriških in videmskih političnih oblastev in gospodarskih ustanov se je sprejema udeležil tudi tržaški generalni komisar dr. Paiamara, nadalje predsednik pokrajinske uprave prof. Gregoretti in tržaški poslanec Vidah. UMETNIŠKO - GLASBENE . RIREDITVE V OKVIRU TRŽAŠKEGA VELESEJMA V okviru tržaškega velesejma so na sporedu tudi številne umclniško-glasbe-ne prireditve, ki bodo prav gotovo zvabile številno občinstvo na razstavišče in na grad pri sv. Justu. Televizijska napovedovalca Mike Bo.ngiorno in Enzo Tortora, ki uživata veiik sloves ludi pri tržaški publiki, bosta s svojo navzočnostjo dvignila raven napovedanih predstav. Mike Bongiorno bo 4. julija na Gradu predstavil zmagovalce natečajev »Kronajmo ljubezenski sen« in »Dobro dejanje v 50 letih ljubezni«. Za veselo glasbeno razpoloženje bosta poskrbela umetnika Gianni Caiafa in Barimarter orkester Franchina Camporeala. Enzo Tortora pa bo nastopal kot napovedovalec na tridnevnem glasbenem izločilnem tekmovanju med diletantskimi orkestri, ki bo od 25. do 27. junija. V .nasprotju s preteklimi leti bo vsak teden igral na zabavišču velesejemske razstave drug orkester. Prvi dan, to je 22. junija, je že nastopil orkester »Mavrica - Arcobaleno« mojstra Grave. Sledil mu bo kralj bateristov Franchino Camporeaie, ki bo nastopil tudi na Gradu. Oba orkestra bosta imela za napovedovalca znanega igralca To.nyja Martuccija. j.i- DVE ŠOLSKI RAZSTAVI Drž. nižja industrijska strokovna šola s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Rojan, ul. Montorsino 8/III.) priredi ob zaključku šolskega leta razstavo deških in dekliških izdelkov ročnega dela in risanja. Razstava bo odprta od nedelje, 29. junija do vključno petka, 4. julija t. 1. vsak dan od 9. do 12.30 in od 15. do 19. ure. Slovenska industrijska šola v Nabrežini priredi tudi letos razstavo izdelkov svojih učencev in učenk; razstava bo odprta 28. in 29. junija. JtlUBIl&lbtvO JUGOSLOVANSKE NAPOVEDANE LADJE Jadransko morje - Levant: Sarajevo odhod iz Trsta 5. julija, Skopje 10. julija, Romanija 16. julija, Zagreb 20. julija. Jadransko morje - Indija - Pakistan: Triglav odhod 7. julija, Romanija 16. julija. Jadransko morje - Indonezija - Daljni vzhod: Trepča odhod 8. julija, Romanija 16. julija. Jadransko morje - Severna Kitajska-Japonska: Trepča odhod iz Trsta 8. julija. Jadransko morje - ZDA: Slovenija odhod iz Trsta 26. junija. Črna Gora, 26. junija. jadransko morje - Španija r Severna Evropa: Užice odhod iz Trsta 1. julija, Pula 15. julija, Bratstvo 20. julija, Ri-jeka 25. julija. Jadransko (morje - Severna Afrika: Slovenija odhod iz Trsta 26. julija, Črna Gora 26. junija, Rijeka 25. julija. Jadransko morje - Perzijsid zaliv: Vis odhod iz Trsta 5 julija, Topusko 5. avgusta. Jadransko morje. - Grčija (Jadrolini- ja): Lastovo odhod iz Trsta 24. junija. »GOSPODARSTVO” izhaja vsak drugi petek. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, ul. Geppa 9, tel. 38-933. — CENA: posamezna številka lir 30, za Jugoslavijo din 15. — NAROČNINA: letna 700 Ur, polletna 400 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-9396; za Jugoslavijo letna 420 din, polletna 250 din; za ostalo inozemstvo 2 dolarja ietno. Naroča se pri ADIT, DRŽ. ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/1, tek. rač. pri Komunalni banki št. 60 KB-1-2-375. — CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 50 lir, za inozemstvo 60 lir. Odgovorni urednik: dr. Lojze Bero« Založnik: Založba »Gospodarstva« Tiskarna »Graphis* v Trstu VELETRGOVINA - IMPORT - EXP0RT MERCATOR Ljubljana, Titova 31, Jugoslavija IZVOZ IN UVOZ industrijsko prehranjevalnih in kolonialnih artiklov ter mineralne vode C. I. G. E. M, iColtoro. Irt tiova premiera SNG S premiero, ki nam jo je poklonilo Slovensko narodno gledališče ob nastopu poletnih počitnic, se je vneslo živahno razpravljanje tudi v krog ljubiteljev dramske umetnosti na našem ozem lju. Sodimo, da je s tem delo »Dežurna služba« sodobnega poljskega dramatika Jerzyja Lutowskega doseglo svoj smoter: razmišljati o problemu človeka in njegove družbene vloge v času socialnega humanizma, ki ga zdaj doživljamo. Književno delo, ki takšnega zanimanja no more vzbuditi in nato sprožiti nujnega razpravljanja o raznih nakazanih vprašanjih, ki tarejo našo družbo, ni umetnina, zlasti če se ravnamo po načelu, da ima vsako književno delo tudi določeno socialno nalogo, ki jo mora izpolniti. Jerzy Lutowski je dramo »Dežurna služba« napisal v okoliščinah, ki so bile precej drugačne od tistih, ki vladajo danes na Poljskem, in sioer v času sta-linovstva. Brez ovinkov je nakazal ali bolje rečeno postavil problem zaupanja v človeka in njegovo vest. Zdravnik Tadeus Osinski bi moral o-perirati državnega in partijskega veljaka. Vodstvo varnostne službe pa ni naklonjeno misli, da bi omenjenega funkcionarja operiral njegov nekdanji politični nasprotnik. Zdravnika ta sklep močno prizadene. Jasno mu postane, da je prišlo do takšne odločitve, ker mu nc zaupajo. Zato odkloni izvršitev kirurškega posega, čeprav so se pri vodstvu varnostne službe premislili in ga prosili, naj bolnega prvaka operira. V trenutku ko dospe iz drugega mesta llllltlllll!llllllllllil!llllll||||||||||ll|||||||i||!|||||||t||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||ii|| S. G Z. POVIŠANJE DRUŽINSKE DOKLADE Generalni, vladni komisar za Tržaško ozemlje je v vezi z odlokom ministrstva za delo in socialno skrbstvo, pooblastil tržaški zavod za socialno skrbstvo, da poviša družinske doklade in tozadevne prispevke za industrijski, trgovinski in obrtniški sektor. Ta povišek znaša 11 lir dnevno za vsakega otroka od 1. maja 1958 dalje. Višina družinske doklade za delavce in uradnike v trgovini in industriji je določena tako-le: za sinove in podobno — dnevno 178 lir, tedensko 1.068 lir, štirinajstdnevno 2.136, petnajstdnevno 2.314 lir in mesečno 4.628 lir; za ženo — dnevno 127 lir, tedensko 762 lir, štirinajstdnevno 1.524 lir, petnajstdnevno 1.651 in mesečno 3.302 lir; za starše in druge — dnevno 55 lir, tedensko 330 lir, štirinajstdnevno 660 lir, petnajstdnevno 715 lir, in mesečno 1.430 lir. Na podlagi istih določb in v zvezi z omenjenimi poviški, so bili določeni tudi povišani prispevki za razne socialne dajatve. V industrijskem sektorju je povišan od 1. maja dalje za 0,20% prispevek za sklad družinskih doklad, tako znaša tozadevni odstotek namesto prejšnjih 23,90% sedaj 24.10%; v industrijskem sektorju je bil uveden od 1. maja 1958 dalje tudi novi povprečni minimalni znesek plače za obračunavanje socialnih dajatev, in sicer za moške 1000 lir dnevno, namesto dosedanjih 900 lir in za ženske 800 lir dnevno namesto dosedanjih 750 lir. Ta novi znesek velja tudi za plačevanje prispevka za sklad za dopolnitev zaslužka. V trgovinskem sektorju, obrtniškem in navadnih poklicih je od 1. junija dalje zvišan družinski prispevek za 4,50 odst. tako, da odstotek znaša namesto dosedanjih 21% sedaj 25,50%. OBVESTILO Obveščamo, da poteče 30. junija rok za odpoved naročnine za radioaparate (pri registrskem uradu), ki so bili prodani ali pa niso v rabi iz kakršnegakoli razloga. življcrije »ČIPK It” IdMia JUGOSLAVIJA Izdelava klekljanih eipk IVoduzioue dl pizzi a tombola lildppelspitzen Erzeugung Predstavništvo za Italijo tvrdka OTTO KRAINER (iORIZIA - Via Rastello n. 31 • Tei. 35-24 Soc. a r. I. TRGOVINA, INDUSTRIJA I MINERALI UVOZ - IZVOZ 1 PRETSTAVNIŠTVA TR1ESTE - Piazza della Liberta 3 - Tei. 29-212 Telegrafski naslov: C1GEM - TRIESTE SPECIJALIZOVANI - UGLAVN0M NA PEIBAVLJANJU P0U0-PRIVREDNIH STROJEVA, ALATA I INDUSTRIJSKIH ARTIKALA Moto Cimatti HMW Izključni zastopnik M. SIMIČ OPČINE - TELEFON 21-322 - TRST najboljših znamk: Najnovejši M0TURJI SPRINT in SUPER SPRINT 49 cc - ATAI.A VITTORIA - ženska in moška kolesa. Dobite tudi nadomestne dele za motorje in kolesa Cene ugodne, olajšave pri plašilu CkU IJ M 0 Z I Z U 0 Z TRIESTE - l/ia Crispi 8-9 Tei. 93-902 Predstavništvu svetovno znsnih znamk: BIMICHI, BOTTECCHIA, ATAM, neizpodbitne cene za uvoznike in grosiste v Jugoslaviji. Nadomestni deli za motocikle, vespe, lamhrcte itd. Odpošiljamo kolesa in darilne pakete. II lisi assii? II 8T1 iiiifgr i »lil« prai 111« »\l\l 11-21 56«.^$ Lrh.1 .T ODDELEK ORODNIH STROJEV: s pripravo za odmetavanje ostružkov $ za predelavanje ODDELEK STROJEV IN PRITIKLIN: ^ mehanični orodni stroji pritiklino in opreme za orodno strojo ^ najrazličnejši stroji ulivanje in stroji za topilnice ^ električne, elektronske, pneumatično, in hidravlične priprave ^ pomožni stroji ^ materiali in proizvodi za mehanične delavnice Za informacije obrnite se na: E NT E FIERA - MILANO Via Domodossola - Telefone 487636 (inf. 56) telegrammi EIMU - Milano U. C. I. M. U. - MILANO Vili Palestro 22 - lelsfoni 700167 - 700353 telegrommi UCIMU • Milano zdravnik, ki naj bi izvršil operacijo, se je globoko v svojem ponosu užaljeni kirurg že odločil po svoji vesti: storil bo svojo dolžnost kot človek in državljan, opravil bo svoje družbeno poslanstvo kol zdravnik. To je v skopih besedah osnovna fabula drame »Dežurna služba«. Problem, ki nam ga je .nakazal Jerzy Lutowski, zasluži, da o njem razmišljamo. Primerna rešitev takšnega vprašanja bo vsekakor blagodejno učinkovala v vsakem času in kjerkoli. Tadeus Osinski se je vključil v novo življenje. Pomagati mu je treba, da bo ta vključitev smotrna in koristna. Razne okoliščine, ki jih posameznik v večini primerov ne more spregledati in usmerjati, spravijo Tadeusa Osinskega v sklopu meščanskega osvobodilnega gibanja v borbo proti partizanskemu. Po koncu vojne in zmagi partizanskih idealov na Poljskem se Tadeus Osinski pomiri z novim redom in stavi svoje znanje v službo skupnosti. Nastane pa vprašanje zaupanja vanj v konkretnem primeru obolelosti političnega voditelja. Jerzy Lutowski reši nakazani konflikt po dramatičnem boju ponosa, volje in vesti skladno z logičnim razpletom družbenega člana v tir rednega narodnega življenja. Ta konflikt je Jerzy Lutowski prepričljivo podal in izpeljal. Režiser Jože Babič je ob asistenci Jožka Lukeša dal primeren poudarek avtorjevim vodilnim mislim ter scenografom Jožetom Cesarjem dal dramat-skemu razpletu prikupno scensko obeležje. V posameznih članih Slovenskega narodnega gledališča je našel režiser Babič sposobne in spretne tolmače svojih zamisli. Stanetu Starešiniču gre posebna pohvala za prepričljivo podajanje notranjega boja in zmage vesti pri Tadeusu Osinskemu. Prevod drame iz poljščine je oskrbel Uroš Kraigher. jj- PRIZNANJE SLIKARJU SPACALU Na beneški bienali, ki je bila odprta 14. junija in se zapre novembra, so umetnikom razdelili 6 nagrad, in sicer po dve za kiparstvo, slikarstvo in grafiko. Druga nagrada (250.000 lir) za grafiko je bila podeljena tržaškemu slovenskemu slikarju iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiii>iiiiiiiiiiiii;!ii!iiiiiii!iiri:!i:illiliiliiii>i:iiiilii!!;!i!iilliin Iftadedi/iji hoteli 'm [Mpolocajo Hotel COLOMBIA Trst, UL Geppa 18 - Tel. 23-741 in 31-083 II. kategorije. — Sedemdeset postelj. Vse hotelske udobnosti. Enoposteljne sobe od 1100 do 1400 lir, dvoposteljne 'od 2200 do 2600 (davki in postrežba vključeni). Hotel ADRIA Trst, Capo di Piazza 1 - Tel. 36-478 (Piazza Unita) III. kategorije. — Popolnoma obnovljen. Vse hotelske u dobnosti. Enoposteljne sobe od 950 do 1360 lir, dvoposteljne od 1900 do 2500 (davki in postrežba vključeni). Hotel POŠTA Trg Oberdan 1 (v centru mesta) - Tel 24-157. — Vse udobnosti, mrzla in topla tekoča voda, centralna kurjava, telefon v sobah. Dvigalo. Cene od 750 lir dalje. Hotel ABBAZIA Trst, Ul. Geppa 20 - Tel. 23-068 III. kategorije. — Vse hotelske udobnosti. Enoposteljne sobe od 875 do 1100 lir, dvoposteljne od 1700 do 2200 (davki in postrežba vključeni). Hotel SLON Ljubljana, Titova 10 - Telefon 20-643 do 46. — Priporočamo obiskovalcem svoje obrate: kavarno, restavracijo in bar. Hotelske sobe od 350 din dalje. Hotel MOSKVA Beograd. Kategorija A. Razpolaga s 100 udobno opremljenimi sobami, a-partmani, sobami s toplo in mrzlo tekočo vodo, telefonom, restoranom z domačo in tujo kuhinjo, kavarno, barom, salonom za bankete in konference, vodiči in šoferji. Popust za skupine! Vozni red avtobusov za Jugoslavijo Proga: Trst - Sežana - Ljubljana: Odhodi iz TRSTA: od nedelje do petka ob 7,30 (Opčine 7,50). Ob sobotah ob 10,50 (Opčine 11,10). Proga je od sobotah in nedeljah podaljšana do BLEDA. (S.A.T.) PROGA: Trst - Sežana: Ob petkih in sobotah odhod iz TRSTA ob 7,00 in 15,30; z Opčin ob 7,20 in 15,50; iz Sežane ob 9,30 in 18,30. (S.A.T. - SARA) Proga: Ljubljana - Postojna - Goric« Ob delavnikih. Odhod: iz LJUBLJANE ob 6.30 Odhod: iz GORICE ob 14.30 (SAP) Proga: Trst - Opatija - Reka Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob 17.30, ob nedeljah ob 7.00 in ob 17.30. (SARA - AUTOTRANS) Proga: Trst - Herpelje-Kozina Odhodi iz Trsta: ob sobotah ob 7.30 in 13.10, ob torkih pa ob 9.30 in 19.00. (AUTOVIE CARSICHE) Proga: Trst - Pesek Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob 7.45, 13.10 in 17.30, ob praznikih pa ob 11.30 ter ob 17.30. (AUTOVIE CARSICHE) Proga: Trst - Femeče Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob 7.30, 13.10 ter 18.00, ob praznikih ob 10.00, 13.10, 14.30, 18.00 in 20.30. Proga: Trst - škofije Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob 5.40, 6.00, 7.00, 8.15, 9.15, 11.15, 12.00, 13.15, 14.30, 16.15, 17.15, 18.30, 19.15, 20.00, 22.15. Ob praznikih ob 6.00, 7.00, 8.15, 5.15, 11.15, 14.30, 17.15, 18.30, 20.00 in 23.00. Avtobusi odpeljejo s Trga Stare Mitnice (Largo Barriera Vecchia). Proga: Trst - Koper Odhodi iz Trsta: ob 7.00, 10.30, 12.00, 13.00, 15.30 in 19.00 uri. Proga: Trst - Buje, Odhodi iz Trsta vsak dan: ob 7.30 in 16. (C. TORTA - ISTRA AUTO) Proga: Trst - Umag Odhodi iz Trsta: ob 8.00, 12.20, 14.45 ter 18.30. Lojzetu Spacalu. Spacal je razstavljal v Benetkah zbirko lesorezov. V beneškem »Gazzettinu« je Nino Perizi, ki tudi sam razstavlja na bienali, napisal laskavo kritiko o Spacalovih delih ; kritiko ilustrira Spacaiova »Kovačija na Krasu«, v časopisu »Epoca« pripominja kritik R. Carrieri, da bo Spacalu posvetil poseben članek. Na I. mednarodni razstavi za barvno gra- fiko v mestecu Grenchen v Švici je Spacal razstavil tiri dela. Podeljena mu je bila druga nagrada (1000 švicarskih frankov), medtem ko je prvo nagrado prejel Francoz Manessier.. Prvo nagrado (predsednika vlade) v znesku 2 milijona lir za slikarstvo je prejel italijanski slikar O. Licini, prvo nagrado za kiparstvo pa kipar U. Mastroiani. SpzdicifaUo. padietie 'ssasss ttv “llL Wel- Bled IAA^AAAAAA/^VW\AAA/^AAAAAAAAAAAJ Motal 'Toplico BLED, tel. št. 17 nudi svojim gostom prijeten oddih. 320 postelj —- lastno kopališče — termalno kopališče — čolni — jadrnice — tenis. — Predsezonske cene od 1240 do 1840 din. V sezoni od 1550 do 2330 din. Po sedemdnevnem bivanju 10% popusta. Park Motel Mleti največje gostinsko podjetje Vas vabi v sezoni 1958. Dancing - casino - bar - restavracija -prvorazredne sobe in kuhinja. Penzion v predsezoni od 930 din dalje do 1230 din. V juliju in avgustu od 1350 din dalje kio 1550 din. Tel. 338 Bled. Hotel Krim - Bled Telefon 415, Gorenjska AMS 951-415, brzojavni naslov: KRIM BLED V vseh sobah tekoča topla in mrzla voda ter krasen razgled na jezero, Julijske Alpe in Karavanke. — Cene v predsezoni od din 750 do 900. V sezoni od din 950 do 1300. — Turistična taksa se računa posebej. Zdravilišče Rogaška Slatina s svojimi izvirki zdravilne vode »DONAT«, »STVRIA« in Rogaška 35 »TEM-PEL« Vam zajamči zdravljenje: zapeke, zlate žile, želodčnega katarja, čira na želodcu in dvanajsterniku, črevesnega katarja, jetrnih bolezni in žolča (zlatenica, ciroza), sladkorne bolezni, tolščavosti. Zdravljenje s pitjem zdravilne slatine, s kopanjem v zdravilnih kopelih in fizikalno terapijo. Zitlitcvajie vodo pri svojih trgovcih Znižane cene Vam nudi prvorazredni HOTEL »A« Kategorije I SLOVENSKI DOM z depandansami v »Rogaški Slatini«. Uspešno zdravljenje jeter, živčevja obisti, diabetisa ter črevesnega katarja s svetovno znano Rogaško zdravilno slatino. Dnevni penzion v predsezoni in po sezoni od 650 do 950 din in v sezoni od 800 do 1350 din. Telefon št. S. Najlepše in najceneje boste preživeli svoj letni dopust v ROGAŠKI SLATINI Hatd Soča s svojimi depandansami. — Vam nudi ugodne pogoje za Kasa vašega letovanja. Cene penziona v predsezoni in Jpo sezoni od din 570 do 800. Cene v sezoni (julij in avgust) od din 700 do 1100. — Skupno 165 postelj, hladna in topla tekoča voda in druge hotelske udobnosti. — Solidna postrežba, pristna ku-.hinja, odlični kraji in dobra vina. MOHIJSTJ Biser slovenskih letovišč Vas vabi, da preživite svoj letni odmor v udobno opremljenih hotelih, kjer boste vsestransko dobro postreženi. Hotel ZLATOROG 100 postelj. Cene penzionu v sezoni |od 750 do 1050 din. Izven sezone od 500 do 850 din. Hotel t,Jezeeo" 60 postelj. Cene penzionu v sezoni od 720 do 1000 din. Izven sezone od 500 do 765 din. Hotel POD VOGLOM 70 postelj. Cene v sezoni od 800 do 1250 din. Izven sezone tod 550 do 980 din. TRŽNI PREGLED Trasaslcl trgf KAVA TRST. Brazilska kava kvotira visoko, čeprav so zaloge starega pridelka velike in so precejšnje količine novega pridelka že dospele na trg. Izvozniki so nepopustljivi pri sklepanju kupčij. Na italijanskem trgu s kavo se grosisti zlasti zanimajo za indonezijske vrste. Trgovanje ni dovolj razgibano, ker kupci računajo, da bodo cene popustile. Na tržaškem tranzitnem trgu vlada skoraj popolno mrtvilo. Navajamo cene na viru proizvodnje za 50 kg fob. (minimalna količina 50 vreč): Victoria N.Y. 7 good to large bean proti takojšnjemu vkrcanju 258 šil.; Victoria N.Y. 5 good to large bean proti vkrcanju v juliju-avgustu 259; Santos Fancy ser. 17 proti takojšnjemu vkrcanju 405; E-cuador proti takojšnjemu vkrcanju 44 dol.; Ecuador extra superior proti vkrcanju v juniju-juliju 41, proti vkrcanju v juliju-avgustu 40,25, v novembru-de-cembru 39,25; Kostarika high grovvn Atlantic proti takojšnjemu vkrcanju 57 dolarjev. Cene za 50 kg neto cif. Trst (minimalna količina 50 vreč): Victoria N.Y. 7 281 šil. proti takojšnjemu vkrcanju, id. proti vkrcanju v juliju-avgustu 277, id. proti vkrcanju v novembru- decembru 266; Santos Fancy ser. 17 430 šil. proti takojšnjemu vkrcanju 420; Sierra Leone faq. proti takojšnjemu vkrcanju 297; Madagascar Superior Rob. proti vkrcanju v juliju-avgustu 510 lir kg; Honduras »A« 50,50 dol. proti takojšnjemu vkrcanju; Haiti ZX 46,50 dol. proti vkrcanju v oktobru-novembra; Haiti XXX 48 dol. proti vkrcanju v okto-bru-novembru, i.d 47,5 dolarja; Tanga-nika »A« 405 šil. proti vkrcanju v no-vembru-decembru; Tanganika »AA« 415 proti vkrcanju v novembru-decembru; Kenya »A« faq. 420 šil. proti vkrcanju v novembru decembru; Guatemala SHB 63.50 dol. proti takojšnjemu vkrcanju; Kostarika high grown Atlantic 62 dol. za takojšnje vkrcanje. KAKAO TRST. Cene kakava padajo. Navajamo oene na viru proizvodnje v šilingih za 50 kg cif. italijanska pristanišča: Accra good za vkrcanje v juniju-avgu-stu in juliju-septembru 390, id. za vkrcanje v oktobru-decembru 347/6, id. za vkrcanje v novembru-januarju 341/3; Lagos good 2/6 šil. cenejši od Accra; Bahia Superior proti vkrcanju v avgustu 375 šil. SLADKOR TRST. Na krajevnem trgu je bilo v prejšnjem tednu skromno število sklenjenih kupčij. Angleški sladkor, drobno zrnje proti takojšnjemu vkrcanju 41/9 funta šterlinga za tono cif. Trst; Francoski sladkor drobno zrnje, v papirnatih vrečah proti takojšnji izročitvi 72.50 lire kg fco Ventimiglia, id. proti izročitvi po septembru 71,50 pod istimi pogoji. Belgijski sladkor drobnega zrnja proti vrkeanju v juniju v vrečah iz jute 546 belgijskih frankov za stot cif. Trst. Mehiški sladkor v bombaža-stih vrečah 110 dolarjev za tono cif. italijanska pristanišča proti vkrcanju v juniju. Češkoslovaški sladkor drobnega zrnja 39/2 funta šterlinga za tono f.co Trbiž proti takojšnji izročitvi; id. srednje zrnje 38/15 f. šter. pod istimi pogoji. Italljžanslcl tr«j Na italijanskem trgu s kmetijskimi pridelki je pšenica popustila za 100-200 lir pri stotu. Cene riža so ostale neiz-premenjene; povpraševanje je večje po finejših vrstah. Koruza se. težko prodaja, cene so lahno padle. Razpoložljivost z uvoženo koruzo je precejšnja in je neugodno vplivala na razvoj tržnih cen. Živo je povpraševanje po otrobih. Krma ne gre od rok. Cene krmnih pogač so ustaljene. Na trgu z vinom je. mirno. Večje zanimanje je le za vino v steklenicah. Kupčevanje z olivnim oljem se omejuje na manjše količine za sprotno rabo. Slabše vrste olivnega olja so se pocenile in s tem vplivale na pocenitev semenskega olja. Cene klavne živine se držijo krepko zaradi omejenega uvoza iz inozemstva. Alaslo se je podražilo, isto velja za sir vrste grana. Za sadje in povrtnino je veliko povpraševanje. Tudi mandeljni se dobro prodajajo. Paradižniki so se pocenili, kar je sezonskega značaja. Cene surovih kož so nekoliko popustile. KRMA Milan. Seno majske košnje 2500 do 2600; detelja 2300-2400; stlačena slama 950-1000; pogače iz zemeljskih lešnikov 4900-5000; kokosove pogače 5800-6000; koruzne pogače 3500-3600; lanene pogače 5250-5400; pogače iz tropin 950-1050; moka iz zemeljskih lešnikov 4500-4600; koruzna moka 3300-3400. VALUTE V MILANU 12-6-58 23-6-58 Dinar (100) 82,— 82,— Funt šter. 5900,— 5975,— Napoleon 4750.- 4600 — Dolar 623,75 623,75 Franc. fr. 137,— 138,60 Švicarski fr. 145,65 145,70 Funt šter. pap. 1746,50 1745.— Avstrijski šil. 24,— 24.— Zlato (gram) 709,— 709.— BANKOVCI V CURIHU 23. junija 1958 ZDA (1 dol.) 4,28 Anglija (1 funt šter.) 11,96 Francija (100 fr.) 0,94 Italija (100 lir) 0,68 Avstrija (100 šil.) 16,52 ČSR (100 kron) 11,50 Nemčija (100 DM) 102,17 Belgija (100 fr.) 8,60 Nizozemska (100 fl.) 112% švedska (100 kr.) 82 5/8 Španija (100 pezet) 7,83 Argentina (100 pezov) 10,30 Egipt (1 funt šter.) 7,70 Jugoslavija (100 din) 0,69 PERUTNINA MILAN. Živi piščanci krajevne vrste extra 850-880; zaklani piščanci 850; zaklane kokoši 900; inozemske kokoši zaklane v Italiji 650-700; inozemske zmrznjene kokoši 500-650; zaklane pegatke 1100; mladi golobi 750; zaklani golobi 850-950; inozemske pure zmrznjene 500 do 600; purani za rejo 750-800 lir puran; zaklane race 400-550; račke za rejo 250-420 lir račka; gosi za rejo 650-1250 lir gos po teži; živi zajci 420430, id. zaklani s kožo 450-530, zaklani brez kože 480-600; danski zmrznjeni zajci 500; piščeta 100 lir komad. Sveža jajca I. 24,50-26,50, navadna 23-24; inozemska sveža jajca 18-24. MLEČNI IZDELKI BRESCIA. Prvovrstno maslo 620 lir kg, maslo II. 540; sir grana krajevne proizvodnje 2-3 mesece star 510-530; sbrinz 2-3 mes. star 470490; emmenthal 50 dni star 470-500; provolone 40 dni star 450470; stracchino 310-320; grana 2 leti star 790-820, 1 leto star 740-780; sbrinz do 6 mesec, star 600-630; emmenthal do 6 mes. star 580-630; gorgonzola postan 570-600. OLJE FIRENZE. Olivno olje extra do 1% kisline 560-590, do 1,50% kisline 530-560, do 2,50% kisline 510-530, do 4% kisline 490-510; dvakrat rafinirano tipa »A« 490 do 500, tipa »B« 4450455; prvovrstno semensko olje 350-355; olje iz zemeljskih lešnikov 365-368. VINO ALESSANDRIA. Cmo namizno vino 9000-9800 lir hi; belo .namizno 10-12.000; Barberato 10-11.000; Barbera 12.500 do 13.500; Barbera extra 14-15.000; Freisa extra 13.500-14.500; beli moškat 15.000. FORLI. Cene za stop/stot za vino od 9-12 stopinj: navadno belo 800-850; črno 780-800; Albana 13-17.000 lir hi; San-giovese 9-10.000 lir. ZELENJAVA IN SADJE MILAN, česen 84-108 lir kg; korenje 40-55; ohrovt 35-45; čebula 34-39; fižol v stročju 100-130; cikorija 60-70; gobe 1150-1200; krompir iz Neaplja 55-65; grah 130-160; paradižniki iz Sicilije 40-130; peteršilj 70-80; zelena navadna 40-50; špinača 60-70; bučice 100-120. Marelice extra 500-600 ; navadne marelice 120- 150; breskve 150-350; jagode 90-120; češnje navadne 50-70; pomaranče 220-250, II. 140-150; limone 105-115; jabolka Delicious I. 210-250. PARADIŽNIKOVA MEZGA PIACENZA. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah 10 kg 155 lir, v škatlah 5 kg 160, v škatlah 1 kg 175, v škatlah % kg 185, v tubah 200 g 53,50 lir tuba, v tubah 100 g 33,50. Trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v sodih 155, v škatlah 10 kg 165, v škatlah 5 kg 170, v škatlah 1 kg 185, v škatlah % kg 195, v tubah 200 g 57,50 lir tuba, v tubah 100 g 35,50; olupljeni paradižniki krajevne proizvodnje v škatlah 1200 g 115, v škatlah 500 g 67,50 lir škatla. KOŽE MILAN. Surove kože z repom: krave do 30 kg 225-235, id. nad 30 kg 210-220; Cene lesa previsoke? Na tržaškem in sploh na italijanskem trgu je povpraševanje po smolnatem lesu pičlo, čeprav je sezona, ko je po navadi največ kupčij, na višku. Mnenja so, da je v glavnem temu vzrok pomanjkanje gotovine pri kupcih in pa visoke cene lesa. Pri gradbenih delih vedno bolj nadomeščajo les z drugim gradivom, ki je bolj poceni, kakor železo, plastične mase itd. V nekaterih predelih Italije pa tudi manj gradijo kot v prejšnjih letih, kar povzroča mrtvilo na trgu z gradbenim lesom. Po zadnjih vesteh naj bi se znižala cena avstrijskemu lesu na mestu proizvodnje, in sicer naj bi znižanje doseglo največ 500 lir pri kub. metru za neocarinjeno blago f.co meja. Po novi ceni bi stala vrsta O-III okoli 26-26.500 lir (v obdobju april-maj 27.000). Enako velja tudi za ostale vrste lesa. POLOŽAJ NA BOMBAŽNEM TRGU V New Yorku se cena bombaža suka okoli 36,30 stotinke dolarja za funt. Po podatkih mednarodnega posvetovalnega komiteja za bombaž je svetovna proizvodnja v sezoni 1957-58 znašala 27,3 milijone bal (lansko sezono 29 milijonov). V Združenih ameriških državah bo dosegla samo okoli 10,9 milijona bal, to je 2,1 milijona bal manj kakor prejšnjo sezono. 'To bo v zadnjih osmih letih najpičlejši pridelek. Svetovna potrošnja je v sezoni 1956-57 dosegla vrhunec 29,5 milijona bal te rse bo v sezoni 1957-58 skrčila na 29,4 milijona bal. Omenjeni odbor je mnenja, da se bodo zaloge ob koncu tekoče sezone, to je meseca avgusta, skrčile za 10,6 milijona bal, to je za 2,5 manj kakor avgusta leta 1957. Po letu 1950 se bo zdaj potrošnja prvič skrčila. Izvoz iz tako imenovanih svobodnih držav bo dosegel v sezoni 1957-58 12 milijonov bal ter bo nižji kakor v lanski sezoni, ko je dosegel 14,3 milijona bal. junci do 30 kg 295-305, 3040 kg 230-240; voli 40-50 kg 185-195; biki mladi 30-40 kg 200-210; biki nad 40 kg 145-165. Surove osoljene kože: teleta brez glave in parkljev do 4 kg 750-770, 3-6 kg 760-790, 6-8 kg 690-710; žrebeta 340-360; konji 160-200; mezgi 140-150; osli 100-110; jagnjeta z belim krznom 750-780, z drugobarvnim krznom 550-580; ovni 550-570; kozlički 26-31 kg 1850-1950, nad 31 kg 1900-2000; koze 800-900. Suhe kože iz čezmorskih dežel: Cor-dova Sierra 330-350; Buenos Aires ame-ricanos 380400, id. 10-11 kg 365-175; Ca-petotvn suhe kože 370-380, id. osoljene 315-325; Addis Abeba do 8 funtov 370-380; kože iz Angleške Somalije 8-16 funtov 430450 lir. KONOPLJA FERRARA. Konoplja fina 37.000 lir stot, dobra 34.000, srednje vrste 29.000, navadna 20.000, slabše vrste 16.000 lir. POPER Saravvak special črni London quality 167/6 šilinga za cwt. cif. Trst proti vkrcanju v juniju-juliju; Saravvak beli 272/6; Sarawak special tipa »Asta« 175; Tellicherry 196/6, id. »extra bold« 201. ŽITARICE MILAN. Mehka pšenica fina 7300 do 7400, srednje vrste 7000-7100, navadna 6900-7000; pšenična moka tipa »00« 10.400-10.500; krušna moka tipa »0« 9400 do 9600, tipa »1« 8800-8900; moka za testenine iz trde pšenice 9800-10.000; pšenični zdrob tipa »0« 11.400-11.500, tipa »1« 11-11.100; pšenični otrobi 3100-3200; rumena koruza fina 5300-5400, id. srednje vrste 4300-4400, navadna 4000-4100; inozemska koruza 43004600; inozemska rž 4100-4500; inozemski ječmen 4200 do 4500; oves 3700-4200; inozemski oves 3600-3800; proso 4600-5100; inozemsko proso 40504150. Neoluščeni riž: Arborio 9000-11.000; Vialone 9200-10.7000; Gigante Vercelli 8800-10.500; R. B. 9100-9800; Rizzotto 8500-9100; G. Rossi 9000-9500; Maratelli 9000-9200; Roncarolo 8000-8200; Balillone 7400-8100 lir. Oluščeni riž: Arborio 18.200-19.200; Vialone 18.500-19.500; Gigante Vercelli 18.500- 19.000; R. B. 15.500-16.000; Rizzotto 14.900-15.100; G. Rossi 15-15.2000; Maratelli 15-15.200; Balillone 12.900-13.000; riž krajevne vrste 10.800-11.100, slabše vrste 10.500-10.700 lir. ŽIVINA FORLI. Živina za zakol: voli I. 32.000 do 35.500 lir stot, II. 24-28.000; krave 32.500- 36.000, II. 25.500-29.500; biki I. 35.500- 38.000, II. 29.500-35.500; junci in junice I. 35.500-38.000; mladi junci 37.500 do 41.500, II. 29-34.250; telički 54.250 do 59.250, II. 37.250-49.250. Vprežna živina: voli 335455.000 lir par; krave za rejo in delo 385-620.000 lir par; plemenski biki 350475.000 lir glava; mladi biki 235 do 375.000 lir; molzne krave 110-217.500 lir glava. Prašiči: prašički za rejo 470-520 lir kg, id. 3040 kg težki 430460; suhi prašiči 41-70 kg 350420, 71-100 kg 330-350, nad 100 kg 300-320; debeli prašiči 130-170 kg 280-300, 170-200 kg 300-320; mlade svinje za rejo 350400 lir. Ovce 115-215; koštruni 210-225; jagnjeta 385415 lir. OPEČNI IZDELKI V ITALIJI Italijanska industrija opečnih izdelkov je še deloma sezonska in zaposluje v poletnih mesecih največ do 67.000 delavcev. Pozimi je njihovo število za polovico nižje (okoli 30.000 delavcev). Letos so zaradi vremenskih neprilik nekatere tovarne začele z delom s 30 do 40 dnevi zamude. Tako bo 10% letne proizvodnje izostalo. Zaloge so se medtem znatno skrčile in jih bodo do konca sezone le s težavo nadoknadili. Letošnja proizvodnja bo verjetno znašala 2 milijona ton manj kakor lani. Za prihodnje leto pa se zdi, da bo v državah Skupnega evropskega tržišča, posebno v Franciji, narastlo povpraševanje po italijanski opeki. Zaradi zmanjšanja proizvodnje v začetku letošnje sezone so se cene opečnim izdelkom na italijanskem trgu nekoliko dvignile in tudi ne kaže, da bi v kratkem popustile. ,= „VISTfl‘ ^ TEST, Ul. Carducci 15, tel. 29-656 Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala. PRIZNANA GOSTILNA REPENTABOR TEL. 21-360 Domača kuhinja in pristna vina — Gene ugodne . Skrbna in vestna postrežba MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO 28. 5. 12.6. 23.6. Pšenica (stot. dol. za bužel) . . . 1877« 185,— 183 3/4 Koruza (stot. dol. za buiel) . . 129.7, 13178 1325/s NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) . . . 24.25 26 — 26.50 Cin (stot. dol. za funt) ... 9450 94.75 95 75 Svinec (stot. dol. za funt) . . . 11.50 11.— 11.50 Cink (stot. dol. za funt) . . 11.25 11.25 10,25 Aluminij (stot. dol. za funt) . . . 28.10 26.10 26.10 Nikelj (stot. dol. za funt) . . . 74.— 74.- 74 — Bombaž (stot. dol. za funt) . . . 36.00 36 30 36.30 Živo srebro (dol. za steklenico) . . . 231,— 231.— 231 — Kava (stot. dol. za funt Santos 4) . . . . . . . 50,— 48.50 48.50 LONDON Baker (funt. šter. za d. tono) 182— 2027, 19472 Cin (funt šter. za d. tono) . 73072 730.72 73072 Cink (funt šter. za d. tono) . 61.7« 64.3/4 65.— Svinec (funt šter. za d. tono) 71.78 72.3/4 74.72 SANTOS Kava Santos D (kruzejrov za 10 kg) . • ■ ■ • 468.— 477.40 477.40 tftnik KMEČKE ZVEZE JeinoHivino moramo izločiti! ^Država bo pomagala slpodporami S sredstvi, ki jih je stavilo na razpolago ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo v smislu zakona št. 1367 z dne 27. novembra 1956, ima pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo v načrtu sledeče pobude: 1. izločitev iz hleva jetične živine — izdatki 2.000.000 lir in 2. izboljšanje higienskih pogojev za vzrejo goveje živine 1.500.000 lir, skupaj torej 3.500.000 lir. I. IZLOČITEV LZ HLEVA JETIČNE GOVEJE ŽIVINE Da se čim uspešneje prepreči naglo širjenje okužb, je potrebno izvesti ozdravitev v toč-no določenih okoliščih. V ta namen se pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo pogaja z eno vasjo področja, da bi tam preprečilo — po navodilih, ki bodo o pravem času objavljena — z ozdravitvijo goveje živine s postopnim nadomeščanjem po jetiki okužene živine z arugo zdravo sivo — rjave pasme. Živinorejci bodo deležni prispevka v višini 30% kov in največ do 60.000 lir za glavo, pod pogojem, da so prej izločili iz hleva vse jetične živali. II. IZBOLJŠANJE HIGIENSKIH POGOJEV ZA VZREJO GOVEJE ŽIVINE Vsi živinorejci, ki imajo hleve, kateri ne ustrezajo higienskim pogojem, lahko predložijo kmetijskemu nadzorništvu prošnjo za privolitev, da lahko izvršijo v hlevu majhne izboljšave, in sicer; a) napravo oken in zračnikov; . b) napravo novih jasel; c) razširitev vrat; d) popravilo stropa; e) preureditev ležišča; f) napravo stajic za teleta; g) napravo odvodnih gnojiščnih kanalov in gno-jiščnih jam in h) ter drugih izboljšav. Omenjena dela bo kmetijsko nadzorništvo pregledovalo in nato odmerilo prispevek v najvišjem iznosu 75% kov za nakup materiala, ki je bil uporabljen za izvršene izboljšave v hlevu. Da živinorejec lahko izkoristi ta prispevek mora predložiti pokrajinskemu kmetijskemu nadzorništvu prošnjo (prošnje se bodo prejemale, dokler ne bo izčrpana v ta namen razpoložljiva vsota) s sledečimi dokumeti: 1. Prošnjo na kolkovanem papirju za ICO lir, v kateri pro> si zainteresiranec za privolitev, da lahko izvrši v hlevu izboljšanja. 2. Sintetično poročilo o izvršenem delu, kakovosti in količini materiala, ki bo v ta namen uporabljen. Po prejemu prošnje in poročila bo kmetijsko nadzorništvo ugotovilo stanje hleva ter svetovalo živinorejcu, ali so potrebne ali ne v hlevu nekatere spremembe. Po izvršenih popravilih bo Kmetijsko nadzorništvo izvršilo pregled dela ter naknadno izdalo nakazilo za izplačan je prispevka. UKREP JE BIL NUJNO POTREBEN Dr. Piccoli, načelnik ravnateljstva za kmetijstvo in gozdarstvo pri generalnemu vladnemu komisariatu, je ob zaključku živinorejske razstave v Bazovici sporočil, da je ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo odobrilo 3 in pol milijona lir kot državni prispevek za izboljšanje živinoreje. Ta vsota je namenjena za izločitev iz reje jetične goveje živine in za izboljšanje higienskih razmer v hlevih. Radi ugotavljamo, da je ta ukrep vsekakor zelo pozitiven in se vključuje v tovrstne ukrepe, na podlagi katerih so nastali po nekaterih naših vaseh lični hlevi za govejo živino. Ukrep je bil nujno potreben, saj se je na našem ozemlju v zadnjih letih močno povečal odstotek jetičnega goveda. Leta 1948 je bilo na našem področju le 1% jetične goveje živine, v zadnjih letih pa je odstotek narasel na 10. Vzroke za tako visoko povečanje števila bolnih živali moramo iskati v nehigienskih razmerah, v katerih žive naše živali in mogoče tudi v neprimerni prehrani mlade živine in visokomlečnih krav. Zavedati se moramo, da tako mlada živina kot visoko mlečne krave poleg svežega zraka, sonca in gibanja na prostem, nujno potrebuje primerno prehrano za ohranitev zdravja in proizvodnjo mleka. Ne smemo pozabiti, da mleko bolnih krav prenaša bolezenske klice na človeka in zato moramo zatreti razvoj bolezni že v kali. če hočemo ohraniti pri zdravju še neokužene živali moramo vse bolne krave brez oklevanja izločiti iz črede. Razumemo, da ne bo lahko to storiti. Navadno so prav najboljše molznice najmanj odporne in zato je verjetnost, da bo treba, izločiti prav najboljšo kravo, zelo velika. Kmeta ne bo lahko prepričati, da je to nujno potrebno. Zavedati se moramo, da oklevanje povzroči še večjo škodo ne samo posameznikom, ampak tudi vasi ali celo celotnemu področju. Če pomislimo, da je na našem področju približno nad 300 glav okužene živine, katera bi morala takoj v zakol, lahko samo zaskrbljeno gledamo na bodočnost, ako ne bomo posegli po skrajnih sredstvih. Za vsako glavo izločeno iz črede prejme živinorejec prispevek 30 odstotkov cene živali. Ta prispevek nikakor ne more preseči zneska 60.000 lir. Težko bo kmetu ločiti se od živine še, ker zasilni zakol jetičnega goveda in nakup zdra« vih krav predstjavlja precejšr njo denarno izgubo. Kljub temu se moramo zavedati, da le z nemudno izločitvijo . bolnih bomo lahko ohranili pri zdravju še neokužene živali. Kmet in vrtnar konec junija Na njivi: Okoli krompirja bomo zemljo rahljali in dopolnjevali osipavanje. S tem bomo zadrževali talno vlago in povečali zračnost zemlje. Gomolji potrebujejo zračno zemljo zato, da se pravilno razvijajo. Zatirati moramo koloradskega hrošča, čas žetve je tu. Ne pozabimo načela, da, kosi mora takoj slediti krožna bra« na ali drugi stroj, ki razrahlja strnišče. Obdelano zemljo moramo takoj zasejati. Najboljše bo, če sejemo krmne rastline. Letos, ko je suša močno zmanjšala pridelek sena, mora skrb za krmo biti še večja kot sicer. V vinogradu: čistiti moramo zalistnike (bastardine). Privezovati moramo dolge mladike, da jih eventuelni veter ne polomi. Pregledovati moramo trte. če opazimo oidij ali peronosporo, moramo izvesti žve,planje in škropljenje. Na sadnem drevju: Izvšuje-mo zeleno rez. Pri tej rezi pri-krajšujemo lesne mladike, ki nam ne služijo za gradnjo krone. Tudi vodne poganjke in mladike, ki nam zgoščujejo krono, moramo prikrajševati oziroma odstranjevati, če še ne bo padlo kaj več dežja, bomo morali pomisliti na namakanje. V vrtu: Zalivanje in razbijanje skorje je vsakdanje opravilo, ki terja precej časa,. Sadimo jajčevec in zeleno ter pripravljamo zemljo za setev in sajenje zelenjadnic, ki bodo rastle do zime in tudi v zimskem času. UMETEN DEŽ NA JUŽNEM TIROLSKEM V okolici Brixena na Južnem Tirolskem so speljali napravo za umeten dež, da bi namakali polja v primeru suše. Vodo so napeljali iz treh studencev, na višini okoli 1000 metrov. Vse omrežje za namakanje obsega okoli 70 km. Z njimi je mogoče namakati površino okoli 1000 hektarov. Stroški za napravo znašajo 400 milijonov lir. Državni podtajnik Pugliese je izjavil, da bo vlada storila vse, kar je v njeni moči za pospeševanje kmetijstva. NA SICILIJI BODO ODPRAVILI TROŠARIN O NA VINO Sicilski deželni zbor je pripravil načrt za zakon, s katerim bodo odpravili trošarino na vino, ki jo pobirajo občine. V smislu tega načrta bo notranji minister s posebno podporo nadomestil občinske dohodke od tega davka, ako bodo to občine izrecno zahtevale. Kakor znano, uživa Sicilija avtonomijo in ima avtonomno vlado. Pogosto so že pisali, da bodo odpravili po vsej Italiji trošarino na vino, torej ne samo na Siciliji; vendar so v zadnjem času utihnili glasovi o tem načrtu. VODA IZPODJEDA PLODOVITNO ZEMLJO Zaradi povodnij je v Jugoslaviji v nevarnosti -okoli 6 milijonov hektarov kmetijske zemlje. Voda najbolj odnaša rodovitno zemljo v Bosni in Hercegovini. Ponekod naplavine tudi že nevarno zasipavajo struge za jezovi novih elektrarn. v gornjem Posavju na Hrvatskem med Zagrebom in Staro Gradiško je veliko poplavno področje, ki obsega 220.000 hektarov. Dosedanja melioracijska dela so pokazala, da je tu mogoče pridobiti najrodovitnejšo zemljo v državi. Zdaj znaša vrednost kmetijskih pridelkov na tem področju 6 milijard dinarjev na leto; če bi izvršili nameravane melioracije, bi lahko dosegli pridelke v vrednosti 21 milijard dinarjev. SVOJEVRSTNA BIKOBORBA V BOSNI V nekaterih gorskih krajih v Bosni niso še dandanes popolnoma opustili bikoborb. Znane so zlasti bikoborbe na gori Vlasič. Za takšno bikoborbo zberejo dva približno enako močna bika. Ne gre torej za boj med bikom in bikoborcem (toreadorjem);, kakor na Španskem. Te bikoborbe so podobne petelinjim bojem, so pa seveda bolj krvave. Pri tem gre bolj za čast lastnika živali. Oba lastnika s svojimi pristaši spodbujata bika, kakor gledalci nogometne igralce. Vendar živinorejci niso tako krvoločni kakor včasih navijači na športnih igriščih, če se n. pr. pokaže, da bik ni dovolj močan nasprotnik druge živali, boj takoj zaustavijo. Z zmagovitim bikom se potem pomeri drugi. Zmagqva}ca bančno vodijo domov (Po »Kmečkem glasu«). Splošna trgovska u v o * IZ TO Z KOPER (CAPODISTRIA) TELEFON 43 in 100 VSE USLUGE M C.T0 AUTONOMO OBVESTILO Kmečke zveze in zveze malih posestnikov Opozarjamo vse dvolastnike, ki nameravajo vložiti prošnjo za sečnjo drv za leto 1959, da se bodo te prošnje vlagale do vključno 31. julija tega leta. Ker se po preteku tega roka prošnje več ne bodo sprejemale, vabimo vse prizadete, da se do tega dne zglase v uradih Kmečke Zveze in Zveze Malih posestnikov v Ul. Gep.pa 9 - pt. od 8.30 do 13. ure i” 15. do 18. ure vsak dan ra* sobote popoldne. VINO V OSMICAH točijo vinogradniki na 71 škem (v tržaški občini) P0 lir. Doslej kaže trta dobi0' tajništvo' K.Z. in Z.W ZA UNIČEVANJE , KOLORADSKEGA HROS‘ Pri Kmetijskem nadzoruj v Ul. Ca,rlo Ghega v % prejmejo kmetovalci lahko kazilo za brezplačen nf praška »Citox«, ki ga razto/ in uporabijo za uničevanj6 loradskega hrošča. A6R0IMPEX Uvozno - izvozno podjetje Impreso per esportozione - importozione BUJE Vrši vse posle po Videmskem sporazumu Specializirano za izvoz: VSEH VRST ŽIVINE PERUTNINE IN JAJC VSEH VRST LESA SADJA IN POVRTNINE MLEČNIH PROIZVODOV RIB IN RIBJIH KONZERV Sedež tvrdke: Telef. 18, 36, 76 Telegr.: AGROIMPEX, Buje Intraprende affari in materja dl tutti gli articoli previsti nella lista merceo-logica delTAccordo dl Udine Specializzazione particolare nelLesportazione di: BESTIAME D’OGNI SPECIE POLLAMI E UOVA OGNI SPECIE Dl LEGNA FRUTTA E ORTAGGI PEŠCE E PREPARATI Dl PEŠCE VINI ISTRIANI Sede delPimpresa: Buje, ul. JNA No. 8 Telef. 18, 36, 76 Telegr.: AGROIMPEN, Buje Rappresentanze: Predstavništva: Beograd — Belgrado ul. Stevana Sremca 2/III. Telef.: 31494 Zagreb — Žagabria Torbareva ul. 14/1. Telef.: 36-590 Trst — Trieste Via Machiavelli 17/1. Telef.: 24-964 Največja svetovna proizvodnja motoskuferiev ORIGINALNI NADOMESTNI DEU PIAGGIO Posebni popusti za izvoz v Jugoslavijo. Zahtevajte ponudbe in prospekte pri agenciji: TRST UL. S. FRANCESCO 46, TEL. 38940 Bufet Pino „Prl Jožku" TRST USica Ghega St. 5 Telef. 24 280 Prvovrstna istrska in briška vina. Dober prigrizek in pristna domača kuhinja NOVI NASLOV SPEDICIJSKEGA PODJETJA Fratelli PRI0GLI0 Trieste, Ulica S. Anastasio 2 (V neposredni bližini glavne postaje) TELEFON ŠT. 3M67, 24-853 - TELEGRAMI: PRI0GLI0 TRIESTE PREVOZNA IN SPEDICIJSKA TVRDKA Giorgio Vitturelli GORICA DL ALITBIU, 17/1 Telet 5004/5404 TRST DL LADATUIU 2 Telefon, 2 4 ■ 091 VOČE ZAGREB Izvaža: Sve vrste voča, svežeg I suvog sočiva i njihovih proizvoda, naročilo sveže pečurke, suve dalmatinske maraske, maraskin sok, suve šljive, mekčinu, badem, orahe. lešnike, med, rakiju (šlji-vovicu), šumske plodove, mekinje i drugu krmu Uvaža: južno voče, kolonijalne i druge poljoprivredne proizvode IZVOZNO PODJETJE LJUBLJANA, DALMATINOVA 1 Telelon 22=212 Teleg. „Slovpromet” izvaža vse vrste živine, konj, prašičev, mesa in mesnili izdelkov ter vse vrste mesnik konzerv, prvovrstne kranjske klobase in kraško šunko. Živina je stalno na zalogi v depoju, Prestranek - Telefon štev. 3 Trgovina semen Furlani Edvard Ul. Milano št. 18 - Telef. 35=169 TRST I. E L MAT. I NI P O R T - E X P O R T Trst-Trieste - Via F. Filzi 23 T#l, 20-970 Teleflr. IELMAT-Trleste VO' o^1' ni!'1 Tli 10' i# ;tOP: Je RADE KONČAR TVORNICA ELEKTRIČNIH STROJEVA 'Z A O REB PROIZVODI I IZVOZI Elektromotore, generatore, translormatore, aparate za niški i visoki napon, razvodne i komandne ploče Fallerovo ‘šetalište broj 22 Poštanski pretinac broj 304 Telefon 34-051 Teleprinter 02-104 Telegram: KONČAR ZAGREB VRŠI PROJEKTIRANJE I M0NTAŽU KOMPLETNIH ELEKTRIČNIH POSTROJENJA SVIH VRSTA ZA: Hidro-i termo elektrane, transformatorske i razvodne stanice, valjaoničke uredjaje, pogonske instalacije u svim vrstama industrije i rudarstva, prenosila i dizala svih vrsta, pumpne stanice i slično k gg o 0. >< Ul k GG IZVOZIMO UVOZIMO PODJETJE G3 IVm/a Gorica - Jugoslavija jg. Telefon: šl. 07 Nova Herica, 12 Šempeter pri Gorici ^ Brzojavi: Primorje ilzport = Tekoči račun 635-T-62 pri Narodni banki Nova Gorica NOVA GORICA — telefon 07 {frči vse posle v zvezi z izvozom in uvozom po videmskem in tržaškem sporazumu. — Sprejema vsakovrstna prevoze blaga zrn ino zemstvo, predvsem za Italija. Podme za izvoz drva i Orati proizvoda ZAGREB, MARULIČEV TRG BROJ 18 Telegram: EXPORTDRVO — Zagreb Telef. 36-251, 37-323 - Pošt. pretinac 197 Filijala i skladišta: Rijeka Delta 11 Obavlja naj^ovoljnije 'putem svojih razgromatih veza i*\i»{iin»itvA) JV IZVOZ REZANE GRADJE LIŠČARA, REZANE GRADJE ČETINARA, DUŽICA HRA-STOVIH, CELULOZNOG DRVA, OGRI-JEVNOG DRVA, UGLJA ŠUMSKOG I RETORTNOG, ŠPERPLOČA I PANEL-PLOČA, FURNIRA, PARKETA, SANDU-KA, BAČAVA, STOLICA IZ SAVIJE-NOG DRVA, NAMJEŠTAJA RAZNOG, DRVNE GALANTERIJE, TANIN EKSTRAKTA. SPORTSKIH ARTIKALA. — Esportaziorie legnami e prodotti del legno in tutto il mondo. POSJETITE NAŠE IZLOŽBE E DRVE-NOM PAVILJONE NA TRŠČANSKOM V ELE SAJ ME! SIOOMJMS LJUBLJANA - BEETHOVNOVA 11 Največje slovensko podjetje za izvoz lesa in lesnih izdelkov .iiišE Izvažamo: ==~'|H Mehak in trd žagan les — Zaboje — Gozdne proizvode Celulozni les — Drva za kurjavo — Vezine in panel plošče — Lesovinske plošče - Stole iz upognjenega lesa Oglje — Furnirje — Parkete — Lesene hiše — Lesno galanterijo — Pisarniško in stanovanjsko pohištvo Serijsko in luksuzno pohištvo znamke «0 P E X» VINO MOPER MAGAZZINI Triesle.VOTOttobreS ______šili ________ VELIKA IZBIRA pletenin, nogavic, srajc, perila in kopalnih oblek Gene egodne - zajamčeno blago AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE a. POŽAR TRST - ULICA M0RERI ŠT. 7 Tel. 28-373 Prevzemamo vsakovrstna prevaža za to in inozom-stve. — Postrežba hitra. Gana ugodne VELETRGOVINA Z ALKOHOLNIMI PIJAČAMI IZVOZNO IN UVOZNO PODJETJE TVRDKA TRST - TRIESTE ULICA ROMA 20 TELEFON 35-108 Zaloga istrskih vin kot: refošk, malvazija, barbera, pinot, merlot, kabernet, itd. ter žganja in likerjev mednarodna špedicija in transport Glavna direkcija Koper tel. 141; 184 telex 03—176 Brzojav: Intereuropa Koper, Tek. rač. 60-JUB-19-T34 Jugobanka, Ljubljana Se Vam priporoča in zagotavlja hitre in cenene špedicijske in transportne usluge. — Prevzema vse špediterske posle v zvezi z mednarodnimi velesejmi! Direkcije: Beograd Ul. M. Tita 7, tel. 31617, 32445 Zagreb: Smičiklasova 22 tel. 39758, 39691, telex 02 — 148 Rijeka: Ul. Blaža Poliča 2 tel. 2711, 3781, telex 025-15 Filiale: Ljubljana, Maribor, Sarajevo in Jesenice. Izpostave: Nova Gorica, Kotoriba, Subotica, Kozina, Podgorje, Sežana. Največje trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki in pohištvom za tuzemstvo in izvoz I e s n i n a I j u b I j a n a • Telefoni: direktor 32-465 komerciala 30-702, 30-704 izvoz 31-046 30 703 sprejema naročila za serijsko in individualno proizvodnjo Za vse informacije se obrnile na naše poslovalnice ali direktno na Centralo za FLRJ, Ljubljana, Parmova ulica 41 Telegram: LESNINA LJUBLJANA Poštni predal: 364. e E < 3 Poslovalnice redno poslujejo v vseh večjih mestih in gospodarskih središčih Jug slavije LESNINA LJUBLJANA nudi pohištvo vseh vrst, les, furnir, vezane in panel plošče, lesonit, parket, lesno vo'no, zaboje vseh vrst, lesene montažne hiše, lesno galanterijo i t d. OPREMLJAMO hotele, šole, restavracije, kinodvorane, gledališča, laboratorije, trgovske hiše, bolnice, ladje JESENICE MA GGIREMJOTEM Produciamo per Vindustria meccanica: NASTR0 D’ACCIAIU LAMINATU E TRAEILATO - LA Ml ERE Ul l/ARl SPESSOHl NA STRI D’ACEIAIU LAMINATI A EREDD0 - FILI D’ACCIAI0 TRAEILAT0 TEIH SALDATI - ELETTR0DI-SEMILAF0RATI PER ELTERIHR1 ELABURAZI0NI Dl TUTTE LE QUALITA: ATTREZZI IN ACCIAI0 SEC0NDU LE VIGENTI NORME DIN PER C0STREZI0NI E PER L’INDDSTRIA MECCANICA - ATTREZZI IN ACCIAIO PER LA LANO RAZ1UNE A MANIJ E MECCANICA DEL LEGNO, METALCI ED ALTR1 MATE RIALI - SPECIAL1 QGAL1TA Dl ACCIAIU PER PR0DEZI0NI PARTTCOLARI PER INFORMAZIOM DETTAGLIATE CIRCA LE QUALITA, LA LAV0RAZI0NE TERMICA, DIMENSI0NI E C0NSEGNE DELLE DIVERSE QUALITA Dl ACCIAIO chiedete il catalogo della produzione Železarna Jesenice PO PAVILJONIH 10. TRŽAŠKEGA VELESEJMA Predsednik^Sospislo o uspehih m težavah sejma Preteklo nedeljo so v navzočnosti zastopnika rimske vlade senatorja C. G!ar dine, podtajnika za zunanjo trgovino, ter najvišjih predstavnikov krajevnih civilnih in vojaških oblasti in ustanov odprli deseti tržaški vzorčni velesejem. Uvodno besedo je spregovoril predsednik velesejemske ustanove ing. Ernest Sospisio, ki je z zadovoljstvom naglasil, da je mogel velesejem zaradi bogatih izkustev iz zadnje dobe in ;z preteklosti uveljaviti in povečati svoj ugled, čeprav zadnje desetletje ni bilo brez resnih trzajev. Izrazil je upanje, da se bo velesejem uspešno zaključil navzlic zastoju, ki se kaže na nekaterih področjih mednarodnega gospodarstva, pa najsi ga je pripisati ameriški tako imenovani recesiji ali pravi gospodarski krizi. Prav ta zastoj pa nas sili, je poudaril ing. Sospisio, k budnemu opazovanju njegovih simptomov; potrebno je, da sledimo gibanju svetovnih cen za surovine, ki teži navzdol, depresiji brodarin in z njo v zvezi težnji za zmanjšanjem ladjedelniških naročil, kakor tudi spremenjeni politiki cen v pogledu zamejskega masovnega blaga, s katerim se zalaga Podonavje čez tržaško pristanišče. Potem ko je omenil uspehe, ki so jih članice OEEC dosegle v dviganju narodnega dohodka, je izrazil zaupanje v povoljen vpliv organizacije Evropskega skupnega tržišča na gospodarski razvoj ter željo tržaškega mesta, da se vključi v nova prizadevanja. Toda, če naj Trst izpolni svojo nalogo, je nujno potrebno, da se kar najhitreje in brez birokratskega zavlačevanja uresničijo obljube, ki jih je dala italijanska vlada Trstu, predvsem da se zgradi av- Kakor vsako leto, tako vzbuja tudi letos jugoslovanski paviljon veliko pozornost občinstva. Arhitektonska izvedba paviljona je zelo zanimiva ter se odlikuje po prostornosti, funkcionalnosti^ in preglednosti razstavljenih predmetov. To je zasluga dveh mladih arhitektov, in sicer arh. O. Jugovca in arh. Sv. Križaja, ki sta se tudi lani odlikovala s svojo izvirno zamislijo. Aranžer Lozič Ivan je poskrbel za okusno namestitev izdelkov jugoslovanske obrti in industrije, tehnično organizacijsko delo pa je nadziral M. Demšar. Na velesejmu so zastopana podjetja iz raznih delov države, torej ne samo s področja trgovinskih zbornic, ki sta to razstavo priredili. Jugoslovani so dali velik poudarek prehranjevalnim artiklom in končnim industrijskim izdelkom. Prejšnja leta smo namreč videli mnogo vzorcev rud, polizdelkov ter proizvodov težke kemijske industrije. Razstavljeno je tudi blago, katerega prodajo ne predvideva trgovinski dogovor med Italijo in Jugoslavijo. Ker pa pripisujejo jugoslovanski gospodarski krogi tržaškemu velesejmu mednarodni pomen, ne žele s temi proizvodi seznaniti le italijanske gospodarstvenike, temveč tudi tuje interesente. Raznovrstne kovinske izdelke razstavlja 6 podjetij. Tovarna »Saturnus« iz Ljubljane prikazuje pločevinasto posodo in sorodne proizvode iz pločevine, podjetje »TANG« iz Nove Gradiške razno orodje, ljubljanska tovarna »Rog« pa kolesa. Emajlirana kuhinjska posoda, sodobni parni lonci ter jeklenka za utekočene pline govorijo o kvalitetnih izdelkih »Tovarne emajlirane posode« iz Celja. S centrifugalno .nizkotlačno črpalko, ki je izdelana za vodno skupnost »Prespansko jezero« je »Litostroj« iz Ljubljane predstavil del svojega obsežnega proizvajalnega programa. Tvorni-ca »Boris Kidrič« iz Šibenika razstavlja razne izdelke iz lahkih kovin, a tudi profilno pločevino. Veliki kombinat »Tovarna glinice in aluminija« iz Kidričevega je na velesejmu prisoten z vzorcem kalcinirane glinice ter velikimi odlitki aluminija. Mnogoteri proizvodi iz lahkih kovin, od katerih naj omenimo profilne izdelke, kovinske plošče, pločevino, palice, cevi in žico, nam tomobilska cesta proti Benetkam in Trbižu, elektrificira in podvoji železniška proga Cervinjan - Mestre in ugodno u-redi vprašanje blagovnih prevoznih tarif. Predsednik velesejemske ustanove se je zavzel tudi za olajšanje davčnih bremen in za raztegnitev sicilskega zakona o delnicah na prinositelja na Tržaško ozemlje. Končno se je ing. Sospisio zahvalil vsem, ki so vsako leto v desetih letih počastili z navzočnostjo in zaupanjem tržaški velesejem, in se imenoma spomnil tistih dveh držav, ki nista noben-krat izostali, Jugoslavije in Avstrije. VLADA PODPIRA VELESEJEM Za ing. Sospisijem je senator Giar-dina označil Trst za poslovno križišče v posredovanju trgovine in prometa med vzhodom in zahodom ter med Srednjo Evropo in čezmorskimi deželami in zagotovil, da je italijanska vlada prav zaradi teh posebnih funkcij mesta vedno podpirala tržaška velesejem-ska in trgovinska prizadevanja. Zahvalil se je prirediteljem, domačim in tujim razstavljalcem pa želel obilo uspeha. Blago iz 26 držav Čeprav so obiskovalci prve prireditve tržaškega velesejma v letu 1948 z nezaupanjem gledali v bodočnost, smo letos le dočakali desetletnico sejma. Prve prireditve v tesnih prostorih se je udeležilo 7 držav, na letošnjem sejmu pa je razstavljeno blago iz 26 držav. Iz tržaškega srednjeevropskega zaledja so uradno prisotne Avstrija, Čeho-sldvaška, Jugoslavija, Madžarska in Za-padna Nemčija. Poudariti moramo, da na vse te dežele odpade 82% celokupnega tržaškega železniškega prometa. Na prvem mestu je Avstrija, ki je bila lani udeležena z 2% milijona ton. pričajo o dejavnosti podjetja »Impol« iz Slov. Bistrice. »Cinkarna-Celje« pa je razstavila vzorec modre galice ter cinkove lingote. »Utensilia« iz Ljubljane se je specializirala v izdelovanju vreten in čolničev za tkalne stroje. Področje industrije, ki izdeluje električne stroje ter razne električne naprave (telefone, števce, telefonske centrale, elektromotorje), je tokrat zastopano s tovarnama »Iskra« iz Kranja , ter »Rade Končar« iz Zagreba. Plastični proizvodi so izdelek splitskega podjetja »Jugoplastika«, dočim tovarna »Ris« iz Zagreba razstavlja higienske izdelke iz gume, očala za smučarje in motocikliste ter gumaste igrače. Jugoslovansko steklarsko industrijo zasto-.pajo steklarna »Boris Kidrič« iz Rogaške Slatine (kristalno steklo in kozarci iz barvanega stekla), »Srpska fabri-ka stakla«, Paračin (kozarci iz brušenega in običajnega stekla) ter »Industrija stakla«, Pančevo (steklene šipe v različni površinski obdelavi). »Jugomi-neral« iz Zagreba predstavlja občinstvu svojo dejavnost na področju gradbenega materiala. Raznovrstno usnje ter krasno usnjeno galanterijo razstavljata podjetji »Tobus« iz Ljubljane in »Toko« iz Domžal. PREHRANJEVALNA INDUSTRIJA Zelo močno je zastopana jugoslovanska prehranjevalna industrija. Vino, žganje, likerji in druge alkoholne pijače razstavljajo »Sloveni j a-Vino« in »Vinag« iz Ljubljane, dalje »Vi-no-Koper«, »Vinopromet«, Zagreb, »Ma-raska«, Zadar, »Istra-Vino«, Rijeka, »Na-vip«, Beograd, »Jugovino«, Novi Sad ter »Vinoexport« iz Umaga. Mesne konzerve ter prekajeno meso razstavljajo »Gavrilovič«, Petrinja, »Sljeme«, Zagreb in »Slovenija-Živinopromet«, Ljubljana. Jugoslavija je tudi izvoznica raznih vrst konzerviranih rib. To področje zastopata podjetji »Jugoriba« iz Zagreba in »Delamaris« iz Izole. Ljubljansko podjetje »Mercator« izvaža znano Radensko vodo, na katero opozarja velikanska značilna zelenka. »Voče« iz Zagreba razstavlja kocke za juho, suhe gobe, vloženo sadje in zelenjavo, »Go-sad« iz Ljubljane prikazuje svoj tipični izvozni artikel, namreč suhe gobe in zdravilne rastline, »Bovex« iz Zagre- ba se pa predstavlja z jajci ter osušenim jajčnim rumenjakom v luskah. Zastopana so podjetja, ki izvažajo izdelke narodne in umetne obrti. »Dom« iz Ljubljane prikazuje pletene koške, lesene folklorne izdelke, suho robo ter čipke. S krasnimi pilotskimi preprogami vabi obiskovalce »Ponišavlje« iz Pirota, zagrebško podjetje »Ivančiča« pa razstavlja umetno cvetje. »Državna založba Slovenije« je razstavila nekaj svojih knjig, ki si jih lahko nabavite tudi v »Tržaški knjigarni«; »Tobačna tovarna« iz Ljubljane pa razstavlja tobačne izdelke. PODJETJA V OBMEJNI TRGOVINI Posebno skupino tvorijo podjetja, ki se bavijo z obmejno trgovino. Podjetje »Jadrana« iz Sežane je pokazalo vzorce suhih gob, šipka, suhih češpelj, masla, šunke, mleka, vina, sena, slame, kazeina, zobotrebcev, bogato zbirko prelepih plošč kraškega marmorja, opeke ter oglja. »Agroimpex« iz Buj opozarja na testenine in paradižnikovo konzervo. Podvodne barve, marmor, cement ter ribje konzerve so artikli, s katerimi je zastopano podjetje »Intercommerce« iz Umaga. Ena največjih privlačnosti ženskega sveta pa so prekrasne idrijske čipke, s .katerimi je ustvarjen dragoceni prt s prtiči, ženska obleka in še nekateri drugi čipkasti izdelki, ki jih razstavlja »Primorje-export« iz N. Gorice. Marsikateri Tržačan je pohitel na velesejem z željo, da po sprehodu skozi dolge paviljone uteši žejo z jugoslovanskim pivom ali vinom in prigrizne odlično kranjsko klobaso; vendar so obiskovalci velesejma tokrat razočarani: na gastronomskem oddelku letos ni tistega vabljivega paviljona, v katerem so prejšnja leta prodajali jugoslovansko jedačo in pijačo. Vse kaže, da je tokrat pri podjetjih »Slovenija Vino« in »Vino-Koper« prevladala bojazen pred velikimi stroški in slabo kupčijo nad pomenom reklame. Turistična razstava opozarja obiskovalce na naravne lepote Jugoslavije. Razstavo je priredila Turistična zveza Jugoslavije, izvedla pa jo je Turistična zveza Slovenije, ki je poslala v Trst svojega informatorja. Tisti, ki žele na letovanje v Jugoslavijo prejmejo v turističnem uradu informacije in lepe pro spekte. V paviljonih drugih držav ČEŠKOSLOVAŠKA ZAH. NEMČIJA IN INDIJA Razstavo češkoslovaške republike je priredila Trgovinska zbornica v Pragi. Prikazani so razni tipični izdelki češkoslovaških industrijskih podjetij. Vsakdo ostrmi nad lepoto umetniško brušenega kristalnega stekla, ki slovi po vsem svetu. Lepi so tudi okrasni stekleni izdelki, prekriti z osteklenino. Keramična industrija je zastopana s porcelanastimi obložnimi ploščicami. Nadalje je razstavljen Dieslov motor, fotografski povečevalni aparat, potem razni tekstilni izdelki (kretoni, prti, brisače), izolacijski material, živilska industrija pa prikazuje vzorce piva, likerjev, sladkorja, mesnih in sadnih konzerv. Zapadna Nemčija ni razstavila blagovnih vzorcev, temveč je zastopana s trgovinskim in turističnim informacijskim uradom. Indija razstavlja izdelke indijskega folklora in to predvsem dragocene izdelke srebrnega filigrana, rezbarije in kipce iz slonove kosti, preproge itd. Od indijskih industrijskih proizvodov naj omenimo tiskane tkanine, vrečevino, ploščice iz sljude, smole ter končno vzorce čaja in kave. Avstrijska razstava Obširno in arhitektonsko odlično urejeno kolektivno razstavo je priredila Avstrija. Stene, okrašene z velikimi fotografijami ter geometrijskimi dekorativnimi vzorci, ki se barvno skladajo s črnim stropom vabijo obiskovalce sejma k ogledovanju mnogoterih vzorcev, katere prikazujejo avstrijska podjetja.. Tu se lahko seznaniš z daljnogledi, optičnimi instrumenti, fotografskimi aparati in povečevalniki, kinematografskimi in projekcijskimi aparati. Industrija gumija je zastopana s higienskimi, gumijastimi izdelki, pnevmatiko ter športnimi artikli. Strojna industrija prikazuje traktor, plug, nadalje Močna udeležba Jugoslavije Lična oprema paviljona - Plodovi gospodarskega napredka Že prejšnje leto sem opozarjal na krivico, ki se dela našemu velesejmu s tem, da se ga potiska v sezono, ki ni za to prav nič primerna. Letna sezona je vendar sezona za kopališča in gore, ne pa za velesejme, ki se prirejajo spomladi ali pa v jeseni, ko so meščani doma. To potiskanje tržaškega velesejma v sezonski kot pomeni podcenjevanje našega mesta in velesejma, kakor da bi hoteli reči: Vaš velesejem ni prav nič potreben, ali ako ga hočete na vsak način imeti, imejte ga v mrtvi sezoni. To krivico nam je letos nekoliko ublažilo vreme, vsaj za prva dneva sejma, dež je ohladil ozračje in oblaki so nas zaščitili pred prevročimi sončnimi žarki, kar je prav gotovo že prvi dan privabilo proti večeru mnogo občinstva na sejmišče. Ko sem si površno ogledal letošnjo prireditev in se toliko utrudil, da bi mi bilo prijetno nekoliko se odpočiti in okrepčati, sem se napotil v tisti kot sejmišča, kjer sem prejšnja leta našel kranjske klobase in ljubljansko pivo »Union«. Lahko si predstavljate moje razočaranje, ko sem zaman iskal in ko sem v jugoslovanskem oddelku izvedel, da so letos opustili jugoslovanski bufet, ki je bil za naše ljudstvo pomembna privlačna točka tržaškega velesejma, kanse je posebno jasno pokazalo prva leta, ko se je velesejem prese« lil v Rocol. Tedaj je bila v jugoslovanskem bufetu taka gneča, da je človek le z veliko težavo prišel do klobase in piva. V naslednjih letih je postajal bufet vedno lepši, toda gostov je bilo vedno manj. Zakaj? Ne vem. Morda je več vzrokov in ne samo eden. Predvsem je bilo v prvih letih med ljudstvom več denarja, kot ga je danes, potem ne smemo pozabiti na pregovor, ki pravi, da je »svako čudo za tri dana«; tržaški ve; lesejem ni za našo javnost več novost, ki si jo želi vsakdo ogledati, in slednjič imamo sedaj propustnice, katerih Tržaški sejem v prej nismo imeli in ki nam omogočajo, da si preskrbimo onkraj meje mnogo več, kot nam je mogel nuditi jugoslovanski bufet na velesejmu. Vsekakor je bilo v nedeljo mnogo manj ljudi kot prva leta, vsaj jaz sem srečal enega samega znanca. POTREBNE BI BILE TUDI SLOVENSKE FOLKLORNE PRIREDITVE Razen tega je treba upoštevati, da vsebina tržaškega velesejma ne ustreza gospodarskemu položaju našega ljudstva, ki je po večini kmet ali delavec, medtem ko so razstavljeni predmeti bolj za srednji sloj in za gospodo. Kdo od naših si bo šel izbirat luksuzni avto na sejem, samo gledati jih pa nima smisla, saj se jim že na cestah in po mestnih ulicah komaj izogne. Naše ljudstvo bi tudi bolj privabili, ko bi mu omogočili tesnejše sodelovanje. Povabili so že n. pr. razen Italijanov tudi furlanske in nemške folklorne skupine, ki so na sejmu plesale in prepevale, toda Slovencev ne. In vendar bi bil prav tržaški velesejem poklican za to, da bi se v njegovem okviru Slovenci in Italijani spoznavali in sprijaznili. Tržaški velesejem je bil ustanovljen v dobi, ko je bil Trst glavno mesto Tržaškega svobodnega ozemlja, v katerem bi bil igral zelo važno gospodarsko vlogo. Sedaj ko Svobodnega ozemlja ni več, bi se moral tudi velesejem, kakor smo se mi, prilagoditi novemu položaju; ne morem vedeti, ako si voditelji prizadevajo, da bi to dosegli. Na vsak način ni še razvidna nujno potrebna sistematizacija, ki bi jamčila, da se bo tržaški velesejem razvijal in napredoval, kakor si vsi Tržačani iskreno želimo. novih razmerah NEKAJ NOVOSTI O letošnjem velesejmu bi se na sploh dalo povedati, da ima premalo novosti in preveč takih predmetov, ki jih lahko gledamo čez vse leto v mestnih izložbah in trgovinah. V prvem paviljonu na desno, kjer so šivalni stroji, je letos tudi mnogo modernih strojev za pletenje ,tam je tudi zelo lepo urejena razstava »Snie Viscose« (najlon in podobno). Takoj naprej je razstava »Fin-mare«, državne ustanove v katero je včlanjen tudi »Tržaški Lloyd«. Znana tvrdka za harmonike »Hohner« prikazuje električno harmoniko ali harmonij, pravzaprav ni ne eno ne drugo, nekaj novega je pač: majhna stvar, samo klaviatura, toda električni tok daje tej stvarci tako moč, da se pred tem pritlikavcem lahko skrijejo velike cerkvene orgle. Lesna razstava je v drugi veliki lopi na levo. Jugoslavija je poudarila letos največ lesne izdelke, ki so vsako leto lepši. Zanimivo je primerjati jugoslovansko pohištvo s tržaškim in sploh italijanskim pohištvom. Tam, v Jugoslaviji, sam les, tukaj pa bodo kmalu same kovine. V prvi največji lopi so hladilniki in druga električna oprema za stanovanja, seveda bolj gosposka stanovanja. Med jugoslovansko in avstrijsko razstavo v stekleni palači narodov so predstavništva Češkoslovaške, Indije in Zah. Nemčije. Pod stopnicami, kjer so prejšnja leta prodajali jugoslovanske preproge, ponuja tržaška tvrdka Esche-nasi orientalske preproge. V zgornjem nadstropju je razstava za prehranjevalno vzgojo. Drago Godina vodno zapiralko ter običajna in motorna kolesa. Nadalje so razstavljeni ob liči, žage za gozdarje, obdelovalni in orodni stroji, sanitarni porcelan, profilno jeklo (sodoben gradbeni element), elegantna namizna steklenina, kuhalniki sodobnih oblik za kavo, usnjena galanterija ter oprema za športnike (goj-zerice, puloverji, veterni jopiči, puške, smuči itd.). Turistične informacije daje Avstrijska vsedržavna ustanova za turizem. Kadilci se lahko seznanijo z avstrijskimi cigaretami, ki so v prosti prodaji. Avstrijsko kolektivno razstavo je organiziral »Wirtschaftsfdrderungs-institut« Zvezne trgovinske zbornice na Dunaju. Razstave Bližnjega vzhoda Nadaljnje uradne kolektivne razstave so prirejene v II. nadstropju »Palače narodov«. Tamkaj namreč razstavljajo Mehika, Libanon, Jordanija ter Združena arabska republika. Obširno kolektivno razstavo republike Libanona je priredila vlada v Bei-rutu. Seznanja nas z industrijskimi proizvodi in z izdelki folklora. Na kolektivni razstavi vidimo vzorce sadja, alkoholne pijače, sadne in zelenjavne konzerve, tobak, bombaž, vzorce rožne vode in vode pomarančnih cvetov in parfume. Opozoriti pa moramo tudi na dragocene svilene brokate, ki so prepleteni z nitmi iz pravega zlata, izvirno namizno orodje ter znamenite umetniško okrašene nože, katere izdelujejo v kraju Jezzine. Velik relief nas seznanja s pristaniščem v Beirutu, katerega nazivajo »Vrata Azije«. To pristanišče ni. pomembno le za Libanon, temveč tudi za Sirijo, Jordanijo, Irak pa tudi za Iran in Saudsko Arabijo. V Beirutu so lani pretovorili 2 milijona ton blaga. Vladna razstava Mehike prikazuje vzorce kave, bombaža, alkoholnih pijač, konzerve sadja in sadnih sokov ter steklene izdelke. Kolektivno razstavo Združene arabske republike sta priredili poslaništvi Sirija in Egipta v Rimu. Prikazani so vzorci tipičnega izvoznega blaga. Ta razstava kakor tudi razstava Jordanije sta bili odprti z zakasnitvijo; zaradi tega ju ne moremo opisati. ŠE DRUGE RAZSTAVE V paviljonu, ki je namenjen mednarodni razstavi lesa se seznanimo z u-radno razstavo Brazilije. Prikazani so vzorci brazilskega lesa ter kave. Kdor želi, lahko kavo te države tudi pokusi. Razstava madžarskih proizvodov se nahaja v paviljonu »A«. Priredilo jo je neko tukajšnje zastopstvo madžarskih državnih kompleksov »TERIMPEX« in »FERRUNION«. Na razstavi grških proizvodov vidimo izdelke živilske industrije (konzerve o-liv, zelenjave, rib, potem vino, žganje), vzorce kolofonije in terpentina, tobak v listih, morske gobe, moške in ženske tkanine ter lepo zbirko izdelkov sodobne narodne obrti. Na posebnem prostoru izven osrednjega dela sejmišča pa je uradna razstava Združenih držav Amerike, katero je priredil USIS iz Trsta. »Brezmejno vesolje« je 'geslo te razstave, ki nazorno pouči obiskovalce o naporih in uspehih človeka v boju za zavojevanjc vesolja. Tu se boš seznanil z umetnimi sateliti, modeli raznih vrst raketnih izstrelkov, pa tudi z vsemirsko ladjo. Vse.modele je z izredno natančnostjo izdelal Augusto Doria. Samo za izdelavo modela vsemirske ladje je porabil 100 ur dela. Seznaniš se pa tudi s posebno obleko letalcev, ki se podajajo v tolikšne višine. V okviru »Brezmejno vesolje« vrte na prostoru pred pa-vilijonom vsak večer filme, ki prikazujejo zgodovino razvoja poletov v vesolje in ponazarjajo znanstveno udejstvovanje, ki je z njimi tesno povezano. VII. mednarodna lesna razstava Ker sodi Trst med važna tržišča za mednarodno trgovino z lesom, prireja tržaški sejem vsako leto mednarodno lesno razstavo. Letos je že sedma in zavzema površino 1201 kv. metrov. Razstave sta se uradno udeležili Avstrija in Jugoslavija. Jugoslovansko lesno razstavo je organiziralo podjetje »Ex-port-Drvo« iz Zagreba, in sicer je organizacijo vodil Ivo Vuletin, šef oddelka za sejme pri tem podjetju. Za okusno izvedbo razstave same je poskrbel inž. arh. Stjepan Planič iz Zagreba, čigar izvirne zamisli smo lahko občudovali že na prejšnjih sejmih. Letošnje razstave so se ude^žila podjetja »Slovenijales«. »Lesnina«, Export-Drvo«, Lignum-Koop« iz Zagreba (prvič letos v Trstu) in »šipad« iz Sarajeva. Letos v jugoslovanskem oddelku skoraj ni surovin in noloroi-vodov. Jugoslovani so namreč dali vsa težo končnim izdelkom. Zato so predstavili celotne sobne opreme, študrsko sobo, manjše stanovanjske in vrt'e pritikh-ne. Med razstavljenimi predmeti op'-zimo raznovrstne omarica, podstavke za radijske in televizijske aparate, stole v običajni mizarski izdelavi tor stole iz upognjenega lesa, vrtne garniture za odrasle in otroke, bogato izbiro raznovrstnih lesenih, pritiklin za otroke ter igrače (konjiči, gugalnice), leseno galanterijo, športno o ramo (palica za hokej, smuči, dva, kajaka) pa tudi pisalno mizo za dijake. Prikazani lopi vzorci pstrketev. Jugoslavija letos prvič razstavlja lamelne parketa. nadalie so razstavljeni zaboji, vezane plošče, lesna volna in lesna moka ter celuloza. Izdelki jugoslovanske lesne industrije so razstavljeni tudi izven pavilijona na prostem. Zunanjost paviljona je arhitekt okrasil na izviren način z Usti furnirja,. AVSTRIJSKA KOLEKTIVNA LESNA RAZSTAVA si je izbrala geslo »Les je vedno sodoben«. Avstrijci so dokazali, da ima les izreden pomen v sodobnem življenju. O tem nam pričajo tako tipični proizvodi lesne industrije kakor tudi lična in v modernem slogu izdelana lesna galanterija. Na avstrijski lesni razstavi vidimo stopnišče, ki ne škriplje, potem lesene okenske okvirje in okna, nadalje razne vrste lesenih vrat, gradbene in izolacijske elemente razložljivih hiš, konstruktivni model lesene hiše, železniške pragove, parkete, vzorce lesenih desk, čolniče za statve, furnir, umetne lesene plošče itd. Celokupno lesno razstavo pa prijetno dopolnjujejo velike fotografije, ki nas seznanjajo z uporabo lesa v preteklosti kakor tudi v sedanjosti. Brazilija je v tem paviljonu razstavila vzorce južnoameriškega lesa. V tem prostoru je tudi razstava ital. državne ustanove za les in celulozo. Na njej je zlasti poudarjen pomen topola za narodno gospodarstvo in industrijo papirne industrije. Ker pa to drevje v Italiji primanjkuje, pripisujejo gospodarski krogi velik pomen topolu, s čigar gojenjem nimajo kmetovalci ni-kakih preglavic. Na nedavnem pado-vanskem velesejmu je bil poseben dan posvečen gojitvi topola. Posebno razstavo je priredilo tudi ministrstvo za kmetijstvo in gozdove. Na lesni razstavi se seznanimo tudi s tipičnimi proizvodi italijanske lesne industrije. Predvsem želimo opozoriti na raznovrstne izolacijske plošče ter na obložne plošče iz lesnih vlaken, furnirje, vezane plošče in panele. V prihodnji številki še nekaj o ostalih paviljonih. Ing. M. P. (Druga poročila, kakor poročilo o »jugoslovanskem dnevu«, glej na 5. str.!) Preusmeritev italijanske zunanje Ireovine Učinek ameriške krize - Uvoz surovin pojema Poročali sm.o že, da so ss posledice ameriškega gospodarskega zastoja začele odražati tudi v italijanski zunanji trgovini. Po uradnih statisričnib podatkih, ki so bili nedavno objavljeni, je bilo y prvem letošnjem tromesečju posebno izrazito upadanje uvoza. Dočim je bil namreč lani uvoz vsak mesec večji od uvoza v enakem mesecu prejšnjega leta, se je letos v obdobju januar — marec v enaki primerjavi z letom 1957 zmanjšal po količini za 4,89, po vrednosti pa za 13,26%; padel je namreč od lanskih 577 na 503 milijard lir. V januarju je padec znašal 14, 75%, v februarju 11,07%, v marcu pa 13,83%, kar kaže, da ne gre samo za prehoden pojav. UVOZ SUROVIN NAZADUJE Značilno je, da je bilo v omenjenem obdobju uvoženih znatno manj industrijskih surovin. Tako je po količini sicer narasel za 2,12%, po vrednosti pa padel za 18,16% uvoz kovinskih rud in odpadkov, dečim je padel tako po količini kakor po vrednosti uvoz nekovinskih rudnin. Uvoz potrebščin sa tekstilno industrijo in tekstila samega je padel od lanskih 16.002 na 13.304 tone ali za 16,86%; prizadet je bil predvsem uvoz bombaža (razen surovega), volne in odpadkov svile, v lesni industriji in industriji plute je uvoz zdrknil po količini za 11,99%; prevoznih sredstev je bilo uvoženih za c7,94°/o, naftnih derivatov in derivatov iz premoga za 76,67%, proizvodov industrije gume za 31,6% manj kot lani v istem tromesečju. Po drugi strani je količinsko narasel za 6,47%, padel pa po vrednosti za 3,31% uvoz poljedelskih, gozdnih, zootehničnih proizvodov ter proizvodov lova in ribolova. Znatno se je zmanjšal uvoz pšenice (za '62,80% >, surovega tobaka, jedilnega olja in mesnih konzerv, v splošnem pa se je uvez prehranjevalnih artiklov povečal; značVen je porast v uvozu prašičev od lanskih 2.771 na 19.249 glav. UVOZ PO DRŽAVAH Kar zadeva izvor blaga, je Italija v odnosu s tistimi državami, ki imajo znaten delež v njeni zunanji trgovini, zabeležila porast uvoza iz Avstrije za (0,3%), Danske, Holandske, Kanade. Padel pa je uvoz iz ZDA za 16,1%, iz Zah. Nemčije za 12,6%, iz Francije za 30,9%, iz Vel. Britanije za 3,3%, iz Belgije za 14%, iz Jugoslavije sa 13,2%, iz Grčije za 42,6%, iz Turčije za. 26,8%, iz Švice za 10,5% po vrednosti uvoženega blaga, kakor tudi uvoz iz skandinavskih držav ter večine srednje — in južnoameriških dežel. Z državami vzhodnega bloka Italija ne trguje dosti, vendar je letos tudi uvoz iz teh držav padel, in sicer od lanskih 24 na 14 milijard lir. Italijanski izvoz se je v omenjenem tromesečju v odnosu do tradicionalnih partnerjev bistveno zmanjšal v smeri Francije -(za 34,9%), Tunizije, Danske, Finske, Španije, Mehike ter večine južnoameriških držav: zato pa je več ali manj narasel v drugih sme-:eh, tako da je bil v prvih treh mesecih letos v celoti večji od lanskega izvoza v enakem obdobju, in sicer po količini za 4,77%, po vrednosti pa za 3,16%. če upoštevamo, da je celokupni lanski izvoz bil za 18,4% večji od izvoza v letu 1956, je seveda vpliv ameriškega gospodarskega nazadovanja n\ italijanski izvoz očiten, čeprav ni zdrknil pod lansko raven kakor njen uvoz. Zanimivo je, da je bilo tudi v. izvozu zabeležiti znaten padec, če ga razčlenimo po strokah. To velja predvsem za poljedelske, zootehnične in gozdarske proizvode, za rudniške proizvode, za industrijske prehranjevalne artikle, za proizvode tekstilne, lesne in papirne industrije. Tako je n. pr. znatno zaostal za lanskim izvoz agrumov in drugega svežega sadja, tekstilnih surovin in prediv in klobukov. Zato pa je bil tem večji izvoz v drugih strokah, n. pr. v poligrafični in sorodnih industrijah, v metalurški industriji, izvoz strojev in aparatov, pre-cizijskih instrumentov, prevoznih sredstev, kemičnih proizvodov. Izvoz naftnih derivatov v omenjenem obdobju je od lanskih 10,8 mil. narasel na 14,6 mil. stotov. Avtomobilov je Italija izvozila 37.084 (proti lanskim 21.315), koles za 9.955 stotov, motociklov in sestavnih delov za -6,574 stotov, traktorjev pa nekaj mani kot lani, namreč 886 proti lanskim 1.231. Izvoz strojev in aparatov je narasel za 23,94% (po vrednosti), izvoz naftnih derivatov pa za 34,81% po količini in 18,91% po vrednosti. Vina so izvozili v tujino 435. 817 hi proti lanskim 396.462 hi, vermuta pa 67.234 hi proti lanskim 50.235 hi. Izvoz bombažnih tkanin je narasel za 31,81%, izvoz volnenih tkanin pa upadel za 22,80%. Toliko po uradnih statističnih podatkih za prvo letošnje tromesečje. Pp drugi poročilih posnamemo, da se je težnja upadanja zunanje trgovine nadaljevala tudi v aprilu, saj je odstotek uvoza za vse štiri mesece v primerjavi z lanskim letom padel celo na 14,7 (v prvem četrtletju 13,26), dočim je vrednost izvoza v teh štirih mesecih bila samo za 2,8% višja od izvoza v enakem lanskem obdobju. Seveda J ta okolnost vplivala po drugi st'rai!j ugodno na samo trgovinsko bilanco, K je bila lani konec aprila pasivna z 278, letos pa le za 152 milijard lir- PROIZVODNJA ŽELEZARSKE INDUSTRIJE JE NAZADOVALA Assider (Združenje italijanskih žde' zarskih proizvajalcev) je objavila P0" datke o razvoju železarske industrij6 v mesecu maju. Po teh podatkih, ki n1; so še dokončni, so v Italiji proizveo1 v maju tega leta 530.000 ton jekla pl0" ti 565.000 v maju 1957. Zmanjšala se J6 tudi proizvodnja litega železa, ki je ^ segla 180.000 ton proti 197.000 v lansken’ maju. V prvih petih mesecih tega leta je proizvodnja jekla znašala okoli 2 nl1' lijona 698.000 ton proti 2,756.000 v iste”1 obdobju lanskega leta, dočim je proiz' vodnja litega železa dosegla letos tisoč ton proti 831.000 ton v prvih Pe' tih mesecih leta 1957. Motel METROPOL BEOGRAD Novo otvoreni hotel »METROPOL« raz-polaže sa restoranom, kafanom i salonom za doručak, variete barom, posebnim salama za bankete i druge prijeme, kao i hotelskim salonima i salama za konferencije. Sobe hotela »METROPOL« su najsavremenijeg konfora sa kupatilima i tele-fonima. • Hotel »METROPOL« pruza svojim posetiochna prvorazrednu uslugu u pri' stupačne cene. HOTEL ZAGREB & ESPLANADE Opatija — tel. 375 otvoren čitavu godinu. U turističkom centra na mora, uz ravne plaže. Ukup-no 160 ležaja, 28 soba sa kupatilom. Tople morske kupke i masaže. Restoran prvorazredni, bečka i internacionalna kuhinja. Nacionalna jela i riblje speci j alitete. Hote! ATLANTIK Opatija (Center) Telef: 346 - 407 - 517 Moderan, konfor, riblji restoran sa poznatim gurmanskim specijalitetama. Otvoreno čitavu godinu. Cijene umjerene. 'Istra vabil ISTRSKI HOTELI VAS BODO TUDI LETOS POSTREGLI Z VSO POZORNOSTJO. PRIPOROČAJO SE CENJENIM OBISKOVALCEM: Motel (Palače PORTOROŽ Najmoderneje urejen hotel z vsem sodobnim konfortom; reprezentativna restavracija) bar; KAVARNA JADRAN s TERASO Oh MORJU Glasba; ples; razne prireditve; obširen subtropski park ob morju; kopališče; nad 400 postelj. Hotel CENTRAL PORTOROŽ c dependansami SLOVENSKI DOM — RIVIERA — JADRANKA. Sodobna ureditev, slikovita terasa ob morju, ribja restavracija, nad 260 postelj. Hotel Koper najmoderneje urejen hotel: velika restavracijska terasa ob morju; kavarna, glasba, ples, nad 100 postelj. • Motel Galeb KOPER Izbrana istrska vina in istrske specialitete v hrani, odlična postrežba, glasba, restavracijski vrt v muzejskem parku. Hote, Metropol Piran z depandanso »ROTONDA« in depandansami v »FIJESU«; kavarna, ribja restavracija, glasba, ples, kopališče, 220 postelj. HOTEL PORTOROŽ ,HELIOS" z depandansami PIRAN, BRISTOL in ISTRA. Moderna ureditev; vrtna restavracija VESNA; Kavarna in slaščičarna KEKEC; glasba; ples; nad 150 postelj H 0 T E t Ankaran Odlični pogoji za razvedrilo: peščina, kopališke naprave, drevoredi, restavracije, letne hišice, prostori za taborjenje. TURIST (ex Sv. Nikolaji Restavracija in kavarna Jadran v PORTOROŽU nudi gostom vse ribje specialitete na ražnju. Vsak dan godb na vrtu. V nočni kavarni dnevno, razen ponedeljka godba do 3 ure zjutra; Obiščite gostilno JPl*ji 9° I X) E C* I! v Seči pri PORTOROŽU, kjer dobite vse ribje specialitete, kraški pršut, odlična domača in istrska vina po zmernih cenah. ti ti Si P v n v ti p ti b P j: i k 1 4 n Šl Sl t: 0 P n p P 1 d v Zi tl p p Zl ž v It 2 Z: k it t: 1e si t< ci P' ti ši ti 0| V ti Se .it ki k; ir sc iz Pl k; cle sv Ai ne se ži ttf ta za IVt k Ki sk s še to sli Pr vi: žr; ie. Po Za (3' ki Oti k< la Pr 60 go Pa Pili Zol 23, «k: Pii ) ka; Prt ‘D, se Pre »je »Fj k; ki Po Pic ep- str ip Pi kv, koi Po sta švi Pai ias teg