OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemq vsakovrstne tiskovine
AKOPRAVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Commercial Printing of All Kinds
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO
VOL. XXXI. — LETO XXXI.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), JANUARY 15, 1948
ŠTEVILKA (NUMBER) 10
DomaČe vesti
Uradniki SND na St. Clair Ave.
Prošli četrtek se je vršila ^6tna delničarska konferenca Slov. nar. doma na St. Clair ■^ve., na kateri je bilo izvolje-'lih sedem direktorjev, katerih doba je potekla. Izvoljeni so bi-' ^John Tavčar, Charles Vr-tovšnik, Janko N. Rogelj, Mrs. Josephine Petrič, Andrej Te-kauc, Frank Plut in Joseph Fi-folt.
I^ne 13. januarja se je vršila '"edna direktorska seja, na kate-je konstituiralo razne odseke. V upravni odbor so bili izvoljeni; Janko N. Rogelj, predsednik; Frank Plut, podpredsed-John Tavčar, tajnik; John enta, blagajnik; Mrs. Joseph-^"^e Petrič, zapisnikarica; namestnik podpredsednika Joseph ifolt, namestnik tajnika An-Zakrajšek, namestnik blagajnika Frank Oglar; namest-zapisnikarja Victor Jakopič, Nadzorni odbor: John Pollock, ^ton Zupan, Andy Turkman, °sie Zakrajšek in John Filipič; gospodarski odbor: Krist Stool'	Vrtovšnik, Joseph om, Felix Strumbelj, Frank irant, Frank česnik in Andrej e auc. Direktorske seje se vr-®'Jo vsak drugi torek v mesecu.
Zadušnice
Jutri v petek ob 8:30 uri zju-3 se bo brala zadušnica v cer-yi sv. Vida v spomin 11. oblet-pokojnega Victor J.. ar. Sorodniki in prijate-rabljeni, da se opravila
plina v tovarnah ^'»^ana vsled mraza
mrazni val, ki je pov^	v tekoči zimi, je
plinska družba ske^^ a rabo plina za industrij-^ svrhe za polovico. Če se bo iia/'r	izvršila še kaka
nik'^ redukcija, bodo urad-^es^	družbe odločili da-
^ aba plina na domeh za en-se ni prizadeta, do y^eme, ki smo ga imeli gv.^^'^aj, se je včeraj nenadoma P^ed poldnem je 10	v dveh urah padlo
■PadLT"^'	zjutraj pa
skoro na ničlo.
operaciji
haia	bolnišnici se na-
terloo Sluga iz 15803 Wa-ki se je v torek mo-Piču	operaciji na sle-
obiig /Uateljice jo sedaj lahko ji pa želimo sko-
okrevanje!
'6Č
klicnih svetilk
oljjj^^^^and bo v tekočem letu cah
dobij K 1 v
_ razsvetljavo na uli-
župa^ aKor je naznanil včeraj nove	A. Burke, bodo
®kuDri	dobile ulice s
bo^o ° ^^Ijavo 75 milj. Stroški grai^ ^.^ašali $600,000. Ta pro-kar obširnejši kot pa vse, du y^ napravilo v tem pogle-®ku zadnjih 15 ali 20 let.
Amerika ponovno odprla letalske baze v Afriki
Baze, ki so bile zgrajene za časa vojne se nahajajo blizu Tripolija, nasproti Italije
LONDON, 14. jan.—Zračna sila Zedinjenih držav je danes naznanila, daje ponovno odprla zapuščene letalske baze blizu Tripolija (Libija), v severni Afrirki, baš nasproti Italije in Grčije.
Iz evropskega ameriškega* '
glavnega stana v Wiesbadenu so naznanili, da je baza pri Tripoli ju bila ponovno odprta za zveze s Srednjim vzhodom. Zaprta je bila pred enim letom, ko je zračna komanda ukinila polete v Karachi preko severne Afrike.
sose zglasile pri
JJucii^'	Stermole iz
Zalo hx' ?.■' pustile v spomin ob fQ. ^ '®o-Pi^orojenko, ki je tov.	^®btala sedem fun-
fiooth V ^®te se nahajata v <Ja jiia ^'^orial bolnišnici. Mla-feb iz'^OR^® hči Mr. in Mrs. Je-®titkei	170 St. Naše
ce-
iiriic in čitajte ^P^avirtost!"
Ponovno odprte baze bodo oskrbovale letala z gorivom, in sicer tista letala, ki se nahajajo na potu k ameriškim misijam v Atenah in Dahranu.
Večje število ameriških častnikov prihajajo v Grčijo
Z ameriškim programom za "pomoč Grčiji," se je zračni promet zopet zvišal. Številni ameriški častniki odhajajo v malih skupinah v Grčijo kot svetovalci za grško monarhistično armado.
Neki predstavnik angleškega zunanjega ministrstva je izjavil, da je Amerika vprašala, Anglija pa da je dovolila ponovno p<)voritev baz. Istotako se je vprašalo angleškega vojaškega admnistratorja v bivši italijanski koloniji, da-li bi bili kakšni ugovori proti otvoritvi letalske baze v MeljUhi.
(Meliso so zgradili za časa vojne Američani. Preteklega leta je ameriška vlada ponudila bazo naprodaj, toda se ni zglasil noben kupec).
Mellaha bo baza za .
največja vojna letala
Predstavnik angleškega zunanjega ministrstva je izjavil, da je Anglija obvestila Zedinje-ne države, da nima nobenih ugovorov proti ponovni otvoritvi baze v Mellahi, da pa mora biti otvoritev "začasna," ker je treba upoštevati, da je bodočnost Libije odvisna od sklepov Sveta zunanjim ministrov.
Londonski "Daily Express" pa poroča, da je ameriški komandant zračnih sil leut. gen. Curtis Le May odpotoval v Mel-laho z namenom, da ugotovi možnosti za ustanovitev baze za leteče trdnjave B-29.
"Baza v Mellahi bo preurejena, da bo lahko sprejemala največje ameriške vojne zrakoplove. Strategični položaj pa bo ponaagal, da se bo kontroliralo vzhodno in srednje Sredozemlje," pravi "Daily Express."
*
Moskovski'radio napada ameriške manevre
LONDON, 14. jan.—Istočasno z razkritjem, da bo Amerika ponovno odprla letalsko bazo v Mellahi, iz angleških virov po rbčajo, da bo veliko število angleških vojakov v Palestini (kjer jih je okrog 70,000) premeščeno na Kiper, iz katerega s6 bo ustanovilo glavno točko pri angleškem obrambenem sistemu v Sredozemlju.
' Moskovski radio pa je nedavno začel napadati manevre ameriške mornarice v Sredozemlju.
Nov Stalingrad se dviga iz razvalin
MOSKVA, 12. jan. — Pred petimi leti je bil Stalingrad popolnoma razdejan. V mestu, kjer se je bila slovita borba, katera je spremenila tok druge svetovne vojne, ni skoro ostal kamen na kamnu.
Danes, kakor poročajo, je že polovica Stalingrada iznova izgrajena. Zasebne hiše in velika stanovanjska poslopja so bila zgrajena z vladno pomočjo.
Velika tovarna za izdelovanje traktorjev, katera tvori bazo vsega življenja v mestu, obratuje zopet s polno paro in pro-ducira danes več traktorjev kot pa jih je pred vojno.
Iz razvalin se dviga popolnoma novo mesto
Koče iz hlodov in druga zasilna bivališča, kjer so stanovali vračajoči se prebivalci, ko se je začelo delo obnove, se stop-njema podirajo, ko raste število razpoložljivih stanovanj.
Mesto je imelo pred vojno 500,000 prebivalcev.
Novi Stalingrad, ki je simbol povojne obnove v Sovjetski zvezi, je popolnoma novo mesto in nima s starim skoro ničesar skupnega.
V	soglasju s skupnimi načrti, katere je pripravilo 50 vodilnih arhitektov, se bodo sredi mesta, ob širokih ulicah nahajala velika javna in stanovanjska poslopja. Na bregu Volge pa bodo promenadne ulice, ob katerih se bodo nahajale gledališča in druge kulturne ustanove, kakor tudi nekatera javna poslopja.
V	teku so tudi velika gradbena dela v industrijskem okrožju, zlasti v bližini velike tovarne traktorjev, kjer je zgodovinska bitka prikipela na višek.
Druga stalingrajska borba se končava z zmago
Hitro se obnavlja tudi Me-talogorod, drugo važno industrijsko okrožje, kjer se nahaja kovinska industrija, kakor pove ime samo.
Traktorska tovarna proizvaja traktorje z dieselovimi mot-torji. Vsega skupaj je danes v obratu 120 industrijskih podjetij.
Dejstvo, da je velika tovarna traktorjev danes zopet v polnem obratu, pokazuje, da se druga stalingrajska bitka -bitka za mirovno obnovo, končava z zmago, prav kakor se je prva.
ŽIVILSKA DRAGINJA DOSEGLA SVOJ VIŠEK
NEW YORK, 14. jan.— Kot razvidno iz privatnega tifeovinskega indeksa Dun & Bradstreet; so cene živilom pri prodaji na debelo danes dosegla svojo rekordno višino.
Po indeksu za teden, ki se je končal 13. januarja, so se živilske cene zvišale za 7 centov, oziroma na $7.28. Toliko namreč stanejo danes živila, ki so v istem tedhu minulega leta stala $6.23.
Živilske cene so padle na rekordno nižino 31. januarja 1933, ko je ista količina hrane stala $1.49.
Živilski indeks predstavlja povprečno ceno enega funta 31 različnih živil v splošni uporabi,
Bast cen je poročana za moko, pšenico, koruzo, riž, oves, ječmen, govedino, šunke, marmelade, mast, sir, sladkor, bombažno olje, kakav, bike in prašiče. Nazadovale so cene jajec, jag-njetine, krompirja in surovega masla. Nespremenjene pa so cene kave, čaja, fižola, graha, peanut, riža, mleka, molasses, rozin, jagod in sliv.
JAVNO ZANIMANJE ZA WALLACE-A RASTE, PRAVI RUSKI ČASOPIS
MOSKVA, 12. jan. — Tekoča izjava "Moscow News", kakor se imenuje edini v angleščini pisani sovjetski list, ki izhaja dvakrat na teden, poroča, ■ da' ameriško ljudstvo posveča predsedniški kandidaturi Henry A. Wallace-a čedalje večjo pozornost.
To je prvi uredniški komentar sovjetskega tiska glede Wallace-ove kandidature. Prejšnje ugodne opazke so bile podane samo v depešah časniške agencije "Tass".
"Moscow News", ki ima obsežno cirkulacijo v inozemstvu, pravi, da "vsi resnični prijatelji miru pozdravljajo Wallace-ovo politično platformo," in da bo "Wallace-ova borba proti reakcionarnim imper i alističnim krogom in volilna kampanja, katero je začel, nedvomno pomagala združiti demokratske sile v dežeh."
anglija bo podala tajno poročilo z. n.
LAKE SUCCESS, N. Y., 13. jan. — Organizacija Združenih narodov je danes naznanila, da bo Anglija jutri podala tajno poročilo glede svojih načrtov za umik čet iz Palestine.
Angleški delegat Aleksander Cadoga je zahteval od posebne komisije za delitev Palestine, da se njegovo poročilo drži v tajnosti, ker da bi obelodanjenje poročila utegnilo poslabšati položaj v Sveti deželi.
PARAZITNA LETALA NA VELIKIH BOMBNIKIH
V svojem predavanju glede razvoja letalstva je polkovnik Robert E. McDonald v Towne Hallu včeraj izjavil, da bodo v bližnji bodočnosti veliki bombniki nosili s seboj tudi mala pa-rasitna letala, ki jih bodo branila pred napadi.
pet ubitih v
Letalski nesreči
WASHINGTON, 13. jan.— Neko DC-3 letalo, ki je bilo na poti iz Houstona, Tex., v Boston, je danes treščilo v predmestju Washingtona, nekoliko milj od letališča, v skupino dreves.
V nesreči je bilo ubitih pet oseb, štiri pa so bile poškodovane.
Bivši poljski ambasador v Vatikanu priporočil Vajtho
-#
4,000 radovednežev na pozorišču umora
Potem ko je policija včeraj privedla Harolda Beacha iz Bal-timora nazaj v Cleveland, je bilo objavljeno naznanilo, da ga bo proti večeru vzela na pozo-rišča umora 8-letne Sheila Ann Tuley, da od koraka do koraka pojasni svoje kretnje na novoletni dan, ko je izvršil izpoveda-ni zločin.
To naznanilo je privabilo snoči v okolico E. 124 in Super rior Ave. kakih štiri tisoč ljudi, ki so očividno pričakovali, da bodo imeli priliko videti morilca. Policija pa je prekrižala načrte teh sadistično radovednih ljudi. Beacha, ki je 22 let star, ne pa 23, kakor je bilo prej po-ročano, je vzela na kraj zločina dobro uro in pol prej. Javni organi so namreč slutili, da se utegne zgoditi kaj podobnega in niso hoteli riskirati kakih morebitnih izbruhov nasilnosti.
"To smo napravili radi Beach-ove varnosti," je rekel detektivski poročnik David Kerr. "Ljudje v dotični soseščini so tako razpaljeni, da ni mogoče prerokovati, kaj bi se znalo zgoditi. To je navsezadnje zločin, ne pa kak karnival. Naš posel je, da ščitimo one, ki so v naši oskrbi."
Preliminarno zaslišanje proti Beachu, ki je podal sedem strani obsegajočo izpoved in jo podpisal, se je vršilo danes dopoldne pred sodnikom John E. Sweeneyom na policijskem sodišču.
ARMADA VRŠI NABOR ZAMORCEV
WASHINGTON, 13. jan.— Armada je danes naznanila nov naborni program za zamorce, po katerem bo v drugem armadnem področju sprejeto 115 zamorcev na teden v armadno službo.
Drugo armadno področje obsega Ohio in šest ostalih držav.
Nov grob
frank kocjancič
V Casseville, W. Va., je umrl po kratki bolezni Frank Kocjan-čič, star 62 let. Bil je samski ter je bil doma iž vasi Podgrad na Primorskem. V W. Va., se je nahajal 39 let. Pogreba, ki se je vršil prošlo soboto, so se udeležili Mr. in Mrs. Joseph Stanič iz 15912 Corsica Ave. in Mrs. Mary Maurič iz 195 Arrowhead Ave., katerim je bil pokojnik stric.
Požar v iovarni
Snoči je nastal v tovarni in skladišču Elliott Electric Co. na 2178 W. 25 St. požar, ki je del tovarne popolnoma uničil. Ceni se, da znaša škoda okrog' četrt milijona dolarjev.
GRŠKI MONARHISTI ARETIRALI 800 "KOMUNISTOV"
ATENE, 13. jan.—Grške mo-narhistična vlada je danes naznanila, da je v teku zadnjih 24 ur bilo aretiranih 800 "komunističnih osumljencev."
Skupen sestanek
Vabi se odbor krožka št. 1 Prog. Slovenk, pevskega zbora "Jadran" in dramskega zbora "Anton Verovšek" na sestanek jutri večer ob 7:30 uri v Slov.
del. domu na Waterloo Rd.
*
Jutri zjutraj ob 7. uri se bo brala zadušnica v cerkvi sv. Vida za pokojnega Anthony Champa.
Madžarskemu vojnemu zločincu so pomagali tudi ameriški uradniki

WASHINGTON, 14. jan.—Danes je bilo razkrito, da je madžarski vojni zločinec Ferenc Vajtha, ki je odgovoren za smrt 20,000 oseb, prišel v Ameriko z vizo za "diplomate."
Imigracijske oblasti so dovo-*f	~
lile Vajthi vstop v deželo celo i lije v Španijo pomagal neki brez vsakega potnega lista. Imel j častnik American Army's Coun-je le neko "karto identitete," ki I ter Intelligence Corps. Na vizi jo je podpisal šef italijanske po- pa, ki jo je dobil na ameriškem
konzulatu v Madridu, je bilo njegovo ime "prevedeno" v
licije v Rimu.
Bivši nacistični prvi konzul na Dunaju je bil zasliševan tri j španščino in sicer v "Francesco ure v kongresnem odboru za ne-' Vaita."
ameriške aktivnosti, v pododboru za fašizem.
Svet je poln političnih morilcev, pravi McDowell
Zasliševanje glede tega slučaja je vodil predsednik pododbora kongresnik John McDowell, ki je rekel, da je ta slučaj z Vajtho bolj "zapleten in presenetljiv" kot pa se je mislilo.
"Človeku se dovoli, da pride v Zedinjene države brez vsakega drugega papirja kot izkaznico, ki jo je podpisal neki policijski uradnik v Rimi) in sicer v časih, ko je svet poln političnih morilcev," je rekel McDowell, ki je tudi izjavil, ,da se je imigracij-ski komisar Watson E. Miller nahajal v zadregi, ko je pojasnjeval Vajthin lahek vstop v deželo.
Vajtha dobil priporočilo v Vatikanu za Madrid
Predsediiik pododbora za fa-Gizem je podal poročilo o zasliševanju Vajthe, katerega se je izpraševalo potom tolmača. Na zasliševanju je bilo razkrito, da je Vajtha prišel iz Madrida v New York že 16. decembra in sicer z istim letalom, s katerim je dospel ameriški podkonzul v Madridu Terrel W. Fondren.
Vajtha je ameriško vizo dobil od nekega nižjega konzularnega uradnika v Madridu, toda po ukazu višjih. V prostoru, kjer se na vizi označa poklic prosilcev, je bilo zapisano, da je nacistični zločinec Vajtha "diplomat."
Vajtha je na zasliševanju izjavil, da je odpotoval v Španijo iz Italije in da ga je s posebnim pismom priporočil poljskemu ambasadorju v Madridu bivši poljski ambasador v Vatikanu.
"Verjetno je, da je to pismo omogočilo Vajthi, da je bil sprejet v ameriški ambasadi v Madridu," je izjavil McDowell.
(V poročilu ni natančno pojasnjeno, na kakšen način je Vajtha dobil stike z Vatikanom, dejstvo pa je, da je tam dobil priporočilna pisma, ki so ga spravila v Francovo Španijo. V Španiji se nahajajo številni vojni zločinci in begunci. Kot je razvidno iz nekega poročila v "Ameriški Domovini," živi v Madridu tudi skupina slovenskih beguncev).
Ameriški uradnik pomagal Vajthi pri odhodu iz Madrida
Karto identitete, ki jo je Vajtha imel pri sebi, je podpisal šef policije v Rimu in sicer na pri poročilo podpredsednika italijanskega parlamenta Fausto Pecorari, je izjavil McDowell.
Nadalje je sam Vajtha izja vil, da mu je pri odhodu iz Ita-
Zasliševanja, ki so tajna, se bodo nadaljevala verjetno do konca tedna.
"Nekaj tajinstvenega se dogaja tu," je rekel McDowell, ki je še pristavil, da je prvi cilj zasliševanja, da se ugotovi da-li je Vajthi pomagal pri vhodu v Ameriko neki "visok uradnik vlade."
Delničarska seja slov. posojilnice
Prošli ponedeljek večer se je vršila letna seja delničarjev slovenske poswjilnice St. Clair Savings anu Loan Co. v družbi-nih prostorih na 6235 St. Clair Ave. Predsednik Joseph Plevnik je podal splošno poročilo o napredku posojilnice v minulem letu.
Podrobnejše poročilo o finančnem stanju je podal tajnik Paul J. Schneller, ki je poročal, da se je pripisalo po 2 odstotka obresti na hranilne vloge. Posojilnica je ob koncu leta izplačala svojim 5,000 vložnikom okrog $100,000.00 v obrestih. Med vložniki je bilo 621 novih. Iz njegovega poročila je bilo tudi razvidno, da se je sklad hranilnih vlog povečal za $750,000.-00, ter da je bilo v tem skladu ob koncu leta $5,455,471.40.
Posojilnica je tekom leta povečala svoje investicije za $1,000,000 in sicer v varna posojila na vknjižbe. Skupno ima posojilnica investiranih $4,632,-660.25 na vknjižbe, ^n od te vsote je bilo okrog $1,200,000 posojenega na vknjižbe, ki so jam-čene po veteranski administraciji.
Ob koncu leta, v katerem je ta domača ustanova praznovala 30-letnico svojega plodonosnega delovanja, je bilo imetje inštitu-cije na višku — $6,538,998.04. Sklad preostanka se je povečal na $75,000.00. V vladne bonde ima posojili^ce investirano vsoto $1,500,000.00.
Vsi uradniki so bili ponovno izvoljeni, v direktorij pa so bili zopet izvoljeni za tri-letno dobo F. J. Kern, M.D., Math Braidech in Frank Oglar.
trumana baje ne skrbi, ako bo predsednik
PAWTUCKET, R. I., 13. jan. —Predsednik narodnega demokratičnega odbora senator Howard McGrath je danes izjavil, da je predsedniku Trumanu vseeno, ako bo izvoljen pri novem-berskih volitvah za predsednika, ali pa ne.
Baje je Truman McGrathu izjavil, da ga ne zanima predsed-ništvo in da je edino kar želi, da vidi na svetu mir.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
15. januarja 1948
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN lUGCSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HfiNDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po taznasalcu in po pošti v Clevelandu in izvpn mesta): For One Year—(Za eno leto) -
FOl Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto) -
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 — 6.00 — 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
. MIKOLAJCZYKOVE STARE ZGODBE
Bivši predsednik Poljske kmečke stranke Stanislav Mikolajczyk je začel za "Cleveland News" pisati serijo propagandnih proti-sovjetskih članokov. Ti članki se popolnoma nič ne razlikujejo od serije podobnih člankov, ki že dve leti dajejo barvo velikemu ameriškemu tisku in ki imajo namen, da onemogočijo slehernemu Američanu, da bi dogodke v svetu in doma presojal po svoji lastni pameti. Mikolajczyk v svojem brezmejnem sovraštvu do Sovjetske zveze in nove ljudske demokracije v (nekoč klerikalno-fašistični) Poljski, svari pred "rdečim terorjem" kot, da bi to bilo neko popolnoma novo razkritje za nas, ki že dve leti drugega sploh ne čitamo v velikih ameriških dnevnikih!
Ta Mikolajczyk spada v tisto pisano družbo predvojnih evropskih politikov, ki'so s porazom nacistične Nemčije in fašistične Italije dokončno odigrali svoje vloge in sedaj, kot črni krokarji, krožijo nad razvalinami starega sveta in ponavljajo svoj enolični: kvar, kvar, kvar. . . Izgleda, kot da je baš naša dežela postala neki muzej, v kateri se pridno zbira takšne "spomine" na predvojno Evropo, kot so to Mikolajczyk, Nagy, Maček, Krek, itd.
Navzlic svojim zagotovilom, da nikoli ne bo odšel iz Poljske, je Mikolajczyk vseeno pobegnil, ne vsled nekega "terorja," ampak vsled opozicije, ki se je proti njemu dvigala v vrstah njegove lastne stranke. Mikolajczyk je zbežal iz Poljske, toda Kmečka stranka je še vedno tam. Nihče se v Poljski ne vznemirja vsled tega brezpomembnega begunca, ki sedaj po Ameriki hujska proti Sovjetski zvezi in sedanji poljski vladi. Značilno je, da je istočasno, ko je Mikolajczyk, kot ""voditfelj" Poljske kmečke stranke, de-zertiral z "bojnega polja," je drugi voditelj dr. Vladislav Kiernik, pomočnik ustanovitelja Kmečke stranke, Vin-centy Vitosa, iz Amerike sklical konvencijo Kmečke stranke in izrazil svojo soglasnost z resolucijo novega vodstva, ki je bo begu Mikolajczyka prevzelo stranko. Tudi dr Kiernik, ako bi bil res prepričan, da v Poljski vlada "rdeč teror," je imel vse (in še boljše!) prilike, da ostane v Ameriki kot Mikolajczyk. Toda dr. Kiernik, ki se je iz osebnih razlogov nahajal v Zedinjenih državah, se je vrnil nazaj v Poljsko. Kiernik, ki je pripadal isti stranki kot Miko-kolajczykovo politiko, in da se z njo niso strinjali ne člani značilno izjavo, da je sama Kmečka stranka kritizirala Mikolajczyk politiko, in da se z njo niso strinjali ne člani izvršnega odbora in ne članstvo stranke na splošnem. Saj je še pred Mikolajczykovim begom 46 članov izvršnega odbora zahtevalo izvanredno sejo, z namenom, da Mikolajczyka odstranijo iz stranke!
Seveda tu v Ameriki se še vedno Mikolajczyka predstavlja za "voditelja" poljskega ljudstva, za edinega "pravega" rodoljuba. Toda to ne more spremeniti dejstev. Slučaj Mikolajczyka se povsem nič ne razlikuje od slučajev ostalih "voditeljev," ki kot begunci hujska j o proti svojim lastnim narodom in proti Sovjetski zvezi v prvi vrsti ameriško ljudstvo. Toda ameriško ljudstvo se slabo zanima za takšne "voditelje." Ameriškemu ljudstvu so deseta briga korita bivših politikov in njihove izgubljene pozicije. Zato ie bilo potrebno, da "Cleveland News" to propagando Mikolajczyka poudari tudi z nekimi fotografijami. Prvi članek je bil priobčen skupaj s sliko poljskih rodoljubov, katere so nacisti ustrelili. "Cleveland News" pa je bil tako previden, da ni pojasnil čitateljem, da €o dotične ustrelil nacisti, ampak, je baš s tem hotel podati neko sugestijo, da so omenjene Poljake ustrelil—Sovjeti! Well, propaganda res ne pozna mej. . .
Toliko smo hoteli o temu slučaju spregovoriti, da bodo stvari postavljene na pravo mesto. A. D. nas namreč obtožuje, da smo mi "oglašali" članke tega poljskega begunca, ker smo v našem časopisu priobčili plačan oglas. Ne, mi Mikolajczyka nikoli nismo "oglašali," oglašala ga je agencija, ki je za oglas plačala. Pred štirimi meseci je na pr. New York Times priobčil oglas komunistične stranke. Ali bi A. D. mogla trditi, da "New York Times" oglaša komunistično stranko? Izgleda, da A. D. posebno skrbijo naši oglasi, ki so glavni vir dohodkov, s katerimi se vzdržuje časopis, ki nima nobene podpore od cerkve in škofij.
Torej, naj še enkrat ponovimo: nad ruševinami predvojnega reda v Evropi, ki se je sesul kot staro iztrohnjeno deblo, krožijo črni krokarji. Njihov "kvar" je poslednja žalostna in brezupna beseda, ki je ne bo slišati v bližnji
UREDNIKOVA POŠTA
POROČILO ODBORA ZA SVOBODNI
TISK
Poroča John Pollock, blagajnik
Dobro je, če se pogleda nekaj ' Anton Krapenc, Chicago, 111. let nazaj, še za časa JjPO. Ta-' poslal $5.
krat so fantje hoteli samo 10 tisočakov iz blagajne jugoslovanskega pomožnega odbora. Pisali so: "Dajte nam 10 tisočakov in mi jih bomo poslali kar lepo skozi Rim in ne bo nobeden vedel." Takrat so rekli: "Za uboge, ki trpijo pomanjkanje."
Povedali seveda niso, da bo za ta bele, mogoče črne ali pa celo sive. Včasih so jim neki rekli
Mrs. Julia J. Pire, v uradu "Enakopravnost" izročila vsoto $92.50. Prispevali so: Drmptvo Ribnica št. 12, SDZ $43, Anton Malnar, E. 74 St., $10. Po $5: Frank Vrček, Maple Heights, John Samsa, Maple Heights, Frank Mramor, E. 173 St.; Mr. in Mrs. Louis Sadar, Bliss Ave.; Frank Gustinčič, E. 61 St.; Matt Petrovich, E. 150 St.; dva po
domobranci, neki švabobramci,; $2, trije po $1.50 in eden $1. oni pa jih nazivajo ubežnike—le I Anton Wapotich, tajnik dru-s pravim imenom jih je sram' štva Lunder Adamič nabral na imenovati: izdajalci svojih bra- i društveni seji vsoto $60 od sle-
tov in sester. Tudi Judež ni hotel slišati imena izdajalec, raje se je obesil, vsaj tako je povedano v svetem pismu.
Takrat fantje niso vjeli ribce, ni šlo in ni šlo, in 10 tisoč je šlo po vodi . . .
Pa so bili fantje prefrigani. Jaka že ve. Pa so katoliško ligo ustanovili, pa so se ribce spet prepočasi lovile, pa so se zopet skup zbrali, pa so med seboj dejali, da bomo ljubljanskega bankirja v Cleveland dobili. Fran-con je pa kamplc in tič. Pa so sklenili, da bodo dobili 200 tau-žent, ker denarce bi krvavo rabili, da bi izdajalce semkaj dobili.
Ker še ni šlo, so še Mihca, semkaj dobili. Mož je od fare do tare govoril, copakov vseeno ni dosti dobil. Pa so zopet sklenili, da še en cel milijonček bodo dobili, katerega bi sveto rabili, da bi še ostale begunce v Cleveland dobili.
Kaj so fantje potem napravili: na uredniški strani vsak dan
dečih: Joseph Birk, Florida, sedaj na obisku v Clevelandu, $10, James Rugel, Dillewood , $7, John Marn, Arms Ave., $6; po $5; Stanley Dolence, Armiston, Matt Filipič, Dennison Ave., Senkar Max, Farrell Ave. in John Renko E. 76 St.; pet po $2, sedem po $1.
M. Vidrich, tajnica za 1 Progresivnih Slovenk
Mrs.' krožek $15.
Joseph F. Durn, tajnik podružnice št. 48 SANS, $38, prispevali Krožek 7, Progresivnih Slovenk $25, Jacob Strekel $10 in Mrs. Anna Chervin $3.
Novoustanovljena podružnica Progresivnih Slovenk krožek 10 v Johnstownu, Pa., $207. Nabi-ralke: Johana Kluchar, Mary Lunka, Mary Vidmar in Mary Cerv; prispevali so sledeči: Krožek 10, Progresivnih Slovenk iz blagajne $25;' društvo št. 289 SNPJ $15, društvo Ciril in Metod, št. 16 ABZ, $16, društvo Adrija, št. 3 SNPJ, $10, društvo
se vidi. Po Jugoslaviji dan za:št. 168 SNPJ, $3; Jennie Jan
dnem zlivajo požlindran zos, da backi njih drže se vsi za nos.
Ce ne verjamete, pa poglejte v A. D., v največje svetovne caj-tunge, kjer pišejo samo resnico, čisto resnico . . .
čar, Boro, Pa., $10. Po $5: Mrs. Mary Mencigar, Mihael Tomec, John Kluchar, Mrs. Mary Lunka, John Hribar, Frank Klučar, Anton Mele, Louis in Mary Cerv, Andrej Dolgan, Frank Mikolič,
Zato nam je pa Mrs. Rose Se- Matt Vidmar in Frank Mikuš. lak iz Star City, W. Va., posla-1 Louis Pimer $4. Po $3: Ciril la vsoto $34, katero je nabrala j Klemenčič, John Bombač in
od sledečih: Društvo št. 388 SNPJ je prispevalo $15, Lau-renc Selak $5, Frank Pelan $4, Jerry Franetich $3, dva prispevala po $2 in trije po $1.
Anton Blatnik, Fontana Cal., je poslal $5, katere' je nabral med prijatelji.
Joseph Pasarich, Linden, N. Y., poslal $2.
Louis Pečenko iz Richmond Rd. $5. Frank Česnik izročil Joe Okorna $2.
Clevelandska federacija SNPJ $100, izročila tajnica Josephine Tratnik. Društvo Delavec, št. 44 SNPJ, Park Hill, Pa., $10, poslal Frank Mele.
Mrs. Mary Sumbert irročila $16, tudi ona je od Progresivnih Slovenk, prispevali so po $5: Jim Doršak in Mrs. Mary Lum-bert, in trije po $2.
Mrs. Josie Zakrajšek, tudi od Progresivnih Slovenk kro::' k št. 2, izročila $35. John Tavčar $25. Društvo Excelsior, št. 721 PNPJ Aliquippa, Pa., $10. / nton Skufca, New Castle, Pa., y.oslal
Frank Koss. Deset po $2, eden $1.50, eden $1.25, 37 po $1, dva po 50 centov in eden 25 centov.
John Perme, Witt, 111., je nabral med prijatelji vsoto $9.50.
Društvo Orel, št. 21 SNPJ poslala Rose Radovich $25.
Iskrena zahvala vsem prispe-vateljem kot nabiralcem in na-biralkam. To je najboljši odgovor vsem klevetam A. D. To je tudi najboljši odgovor kaplanu Gabrovšku in Mihi Kreku.
Poročilo podružnice št. 39 SANS ^
V decembru so prispevali v podporo SANSu sledeči:
Klub društev SND $25, društvo Slovan, št. 3 SDZ $15. St. Clair Rifle and Hunting Club $10. Društvo Lipa, št. 129 SNPJ $5.
Mrs. Ma,ry Zaverl, Metta Ave. $5, V spomin pokojne Ane Er-bežnik.
Anton Wapotich izročil vsoto $3. Leo Poljšak izročil 3 [ $13, prispevala po $5 sta Joseph
sledečih: Društvo Vodnikov Venec, št. 147 SNPJ $25, po $5: Frank Mramor iz E. 173 St., Frank Bečaj iz E. 176 St., John Dseničnik, Neff Rd., Anton Meznarsič, Glass Ave^, trije po $2 in dva po $1.
Društvo Washington, št. 32 ZSZ, $25 izročil Frank Fende. Anton Glavan $2. St. Clair Rifle and Hunting Club $25, izročil Stanley Dolence.
Merhar in John Renko in John R#gel $3.
V sklad otroške bolnice v Sloveniji pa so izročili v uradu Enakopravnosti Mrs. Juliji J. Pire sledeči po $5: Frank Krnc v spomin pokojne Jennie Renko; Ml. in Mrs. Louis Belaj v spomin Angelo Levstik, Joe Skrobut, Girard, Ohio, v spomin Paul Kolesar, Matt in Josie
(Nadaljevanje na 4. stran1>
bodočnosti, kajti nad njihovim preteklim svetom se poraja nova zarja. Tega ne more sprementi ne Mikolajczyk, ne Krek, ne Maček, ne Nagy, ne Dimitrov in ne ostali krokarji, ki oplakujejo zrušeni tiranski svet, ki je vladal pred vojno Poljski, Bolgariji, Madžarski, Jugoslaviji in Albaniji.
KAJ PRAVI ŠKRAT O NAŠEM TISKU?
Kaj je narobe z našim liBkom?
Zadnje čase je postalo popolnoma jasno, da dva naša slovenska dnevnika in en tednik ne sledijo duhu časa. Uporno vztrajajo pri idejah, ki so stare dve ali pa celo štirideset in več let. Namesto, da bi bili resnično svobodni, so sužnji ideje. Vsi trije časopisi na primer trmasto vztrajajo, da so se Titovi partizani borili na strani zaveznikov. To je le ena tistih dve leti starih idej. Danes je večini ameriškega tiska znano, da se prijatelji naše dežele nahajajo v Nemčiji in Italiji in s tem dejstvom skušajo seznaniti naše ljudstvo. Duh časa je v tem slučaju za dve leti prehitel ^aše tri časopise.
Poglejte samo naslove teh naših časopisov! Vzemimo "Enakopravnost." Že sam naslov je skrajno izzivalen v današnjih časih, ko je enakopravnost tako nepopularna. Ali pa na primer "Prosveta." Kaj vraga hoče ta časopis prosvečati? Danes pro-svečajo v Bosni in Makedoniji, tu v naši demokratični deželi pa ne maramo biti sopotniki bosanskih in makedonskih prosvetg,-šev. Kaj pa s "Proletarcem ?" Kakšen je vendar ta proletareo^ ki se nahaja v tesni zvezi s pol milijonsko afero? Nekoč se je smatralo za proletarca tistega, katerega je izkoriščala kapitalistična brezdušnost in lakomnost; proletarci so bili tisti, ki so garali in garali, živeli v težkih razmerah, zaslužili toliko, da niso ne, živeli ne umrli. Tiste pa, ki so imeli deleže pri pol milijonskem poslu, je socialistična terminologija navadno označala za "kapitaliste," "plutokrate" ali pa "buržuje."
Naši časopisi potrebujejo novih, svežih idej. Potrebujejo novih smernic, ki se bodo spreminjale tako kot se spreminja oblast. Temu se pravi slediti duhu časa. Temu se pravi biti "prožen." Naši časopisi bi ne smeli imeti hrbtenice, kajti ta jih samo ovira pri njih "prožnosti."
Zdi se mi, da naši časopisi nimajo potrebnih skušenj, kot jih imajo na primer naši veliki ameriški dnevniki, ki izhajajo v polmilijonski ali pa celo večji nakladi. Zato bi se morali vedno pbrniti za informacije na velike dnevnike z velikimi skušnjami. Tam jih bodo poučili. Potrebujete na primer informacije glede jugoslovanske petletke? Obrnite se na velike časopise z velikimi skušnjami! Tam vam bodo povedali: petletka je šla k hudiču! O. K. Poročajte to novico tudi čitateljem; petletka je šla k hudiču!
Ni čuda, da so trije naši časopisi postali predmet splošnega zanimanja takozvane klerikalne reakcije, ki se na vse mogoče načine trudi, da bi jih zbolj-šala. Koliko je že "Ameriška domovina" poučevala in svarila te naše časopise, da tako več ne gre. Koliko časa je ta reakcija posvetila vprašanju, na kakšen način bi se dalo spraviti te liste na pota, ki vodijo v zveličan je in odrešenje. Pa ni nič zaleglo. Potrebni so bili bolj strogi ukrepi, ki naj bi te uporne in svojeglave časopise spravili k pameti.
Sedaj je cela ta reakcija stopila v akcijo za zboljšavo razmer v našem slovenskem tisku. Na čelu teh bojaželjnih reformatorjev se nahaja kaplan Franc Gabrovšek, ki visoko drži zastavo "užaljene časti" in poskuša združiti koristne s prijetnim—reorganizacijo našega tiska, z malenkostno vsoto $1,200,-000 (čitaj: en milijon, dvesto tisoč dolarjev) v gotovini.
Mar Franca Gabrovška in družbo, ki se nahaja v ozadju, skrbi samo materialna stran pri njih prizadevanju, da bi reformirali naše pohujšljive časopise, ki pišejo, da so njihovi domobranci polagali prisego Hit-
(Ta članek o naših sodobnih tiskovnih vprašanjih je napisal našim čitateljem dobro znani Škrat, ki ga kaže gornja slika.
(V članku so podani nedo-statki.dveh naših dnevnikov in enega tednika, s priporočilom za reorganizacijo vseh treh časopisov na bolj sodobni podlagi.
(Zaradi izredne važnosti Skratovih priporočil upamo, da bodo naši čitatelji, posebno pa javni in kulturni delavci, pozorno prečitali ta vsekakor pomembni članek. Ured.)
lerju? Kaj še! Denar je sicer denar, posebno, ko gre za $1,200,000, toda to končno ni vse. Gotovo ne gre zgolj za "užaljeno čast," katere je danes po vsem svetu na koše. Gre za nekaj več. Gre za temeljito "reorganizacijo" naših časopisov, in kot izgleda, bi se morala ta reorganizacija izvršiti na način, ki ga bom za posamezne časopise v glavnih obrisih podal.
Zakaj "Enakopravnost" ustreza duhu časa?
ne
Še enkrat moram poudariti, da bi temeljita reorganizacija naših treh časopisov, kar se tiče njih smernic, odpravila vse spore in razburjanja. Zavladala bi ^ prava enotnost. Vsi bi složno | udarili po novi Jugoslaviji, po Rusiji, po deželah vzhodne Ev- ^ rope, ki nočejo sprejeti ameri- j škega načina življenja skupaj z j našim požrtvovalnim' kapitalističnim sistemom, ki je toliko prispeval, da ima danes naša dežela odločujočo besedo pri zadevah Grčije, Turčije, Italije, Francije, Kine, Južne Amerike in da budno motri oba tečaja, katera danes ogroža komunistična nevarnost.
Začnimo z reorganizacijo "Enakopravnosti." Rekel sem že, da naslov časopisa ne ustreza duhu časa. Preveč izziva. "Enakopravnost" je v današnjih časih, ko so za to besedo slišali celo kolonijalni narodi, zelo popularna. V naši deželi imamo v zvezi s tem tudi precej preglavice. Tudi na našem jugu so si neki malopridneži vtepli v glavo nede ideje o enakopravnosti, tako da zahtevajo enakopravnost celo za zamorce!
Kaj storiti? Ker "Ameriško Domovino" že imamo v Clevelandu, ne more "Enakopravnost" biti "Ameriška domovina," razen če bi oba časopisa sklenila sporazum in izhajala z istim naslovom. Sedanja "Ameriška Domovina" bi na primer izhajala zgodaj zjutraj, "Enakopravnost," odnosno druga "Ameriška domovina," pa bi bila neki "Final—Home Edition" prve "Ameriške Domovine." Lahko pa bi cc uredilo tudi na ta način, da bi sedanja "Ameriška Domovina" sploh ne bila "ameriška," ampak recimo "Vatikanska Domovina." Lahko pa bi celo prevzela lop in mičen naslov "Domobranec." Oba naslova, ki jih tu podajaln le kot sugestijo, bi končno zelo dobro odgovarjala smernicam in idejam/ ki jih zastopa sedanja "Ameriška Domovina."
Nova "Ameriška Domovina" bi morala posvečati posebno pozornost gradivu. Paziti bi morala, da to gradivo no bo pohuj-šljivo. Zato bi potrebovala veščega duhovnega svetovalca z' večletnimi skušnjami pri prvi "Ameriški Domovini," odnosno
"Vatikanski domovini," odnosno "Domobranqu." Lahko pa ga naroči naravnost iz Vatikana, kjer jih imajo toliko, da jih izvažajo v večjem številu celo v Argentino in Španijo.
Druga "Ameriška Domovina" bi morala preskrbeti izvirne članke iz begunskih taborišč v Italiji in Avstriji, pisati o hra-, bri borbi domobrancev, na primer, kako so se borili s Hitlerjem in udrihali dan za dnevom po Rusiji in satelitih. To je danes strašno rodoljubno.
Če bo sledila tem smernicam, ki sem jih tu označil le površno, bo gotovo v Clevelandu zavladala enotnost in prisrčno sodelovanje med novo "Ameriško Domovino" in "Vatikansko Domovino," odnosno "Domobrancem." Ta enotnost pa bo verjetno še bolj poudarjena, ker se utegne pridružiti še eden bolj postranski časopis, ki bo soglasno s pravili objavljal samo nagrobne govore žrtvam "kontunistične diktature" v Jugoslaviji, ali pa objavljal članke glede stanja kulture v Jugoslaviji, ki je eno še ne preveč izkoriščano vpraša* nje proti-jugoslovanske gonje.
Kakšno pa naj bi bilo glasilo sodobne podpbrne organizacije?
Seveda je potrebno, da tudi Slovenska narodna podporna jednota postavi svoje glasilo, odnosno dnevnik "Prosveto" na bolj sodobno podlago. Nevaren in izzivalni naslov "Prosveta" bi se moral takoj odstraniti, ker je že storil velikansko škodo fla-šemu življu v Ameriki. Vsak mora objektivno pripoznati, da ta naslov nikakor ne odgovarja slovenskemu časopisu v Ameriki. Vprašajmo se: ali so naši Slovenci prišli v Ameriko, da se prosvetljujejo ali pa, da kopljejo premog in garajo po tovarnah?
Temu vprašanju se mora posvetiti največjo pozornost. Na ta način ne gre več. Glavni odbor Jednote, ki je odgovoren za časopis, bi se moral takoj sestati, povabiti izkušene strokovnjake za poneumnevanje ljudstva, se z njimi posvetovati in, kot določajo pravila, dati na referendum članstvu sledeče vprašanje: Ali želi članstvo biti po-neumnevano? Ko bo, v kar n' treba dvomiti, večina članstva izrazila željo, da se želi osvoboditi slehernih znakov prisvitlje-nosti, bi se moralo ukiniti naslov "Prosveta" in ga zamenjati z bolj sodobnim "Amerikanski Grupec."
Kaj pa z gradivom? Tudi gradivo bi moralo odgovarjati naslovu. Priporočljivo bi bilo, da "Amerikanski Glupec" od časa do časa odpre takozvano javno tribuno, ki bo odražala uspehe pogljupljevanja članov in čita-teljev časopisa. Za takšne javne tribune (ki bi obenem bile neka vrsta Gallupovega urada za ugotavljanje javnega mnenja), bi se morale izbrati primarne diskusije, ki bi namenu najbolj koristile. To bi šlo približno tako:
Dva filozofa (da ne rečemo baš glupca), ki glede kakega vprašanja ne soglašata, napišeta vsak svoje mnenje o dotičm zadevi, ki je predmet občega zanimanja. Na eni strani, kot »a primer pri "Cleveland News-u,' ki je zelo resen, vzoren in vpO' števanja vreden časopis, se nahaja filozof s takozvanim afi^' mativnim stališčem, kar se označi s sliko filozofa, ki drZi palec gori. Na drugi strani pa j® filozof z negativnim stališčem, kar se zopet označi s sliko filO' zofa, ki drži palec dol. Ko sta oba filozofa pojasnila svoja stališča, se celo zadevo predloži javnemu mnenju na glasovanje-
"Prosveta" odnosno "Ameri' lianski Glupec" bi lahko začel % zelo interesatno, zelo pogluplj®' valno diskusijo. Ta diskusija (Dalje uu 3. strani)

15. januarja 1948
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
KAJ PRAVI ŠKRAT O NAŠEM TISKU?
(Nadaljevanje z 2. strani) ze v srednjem veku bila pred-Wet ogorčenih kontroverz med dvema skupinama odličnih glupcev, ki so takrat urejevali svet. Vprašanje, ki se nanaša na to zelo važno in še vedno kon-troverzno zadevo, se glasi:
"Ar • .
Ali imajo zamorski katoliča-ko pridejo v nebesa, bela ali pa črna krila?"
"Amerikanskem Glupcu" jiapiše glavni urednik članek, v aterem bo poskušal dokazati, ^tudi zamorski angeli v esih bela krila. (Temu se znanstveno pravi: razvijati te-Njegov članek, ker je afir-®ativen (potrjevalen), bo pri-° ^^upaj s sliko glavnega urednika, ki drži palec gor ®ak potrjevanja). Glavnemu I'^dniku bo ugovarjal na pri-glavni predsednik. Napisal anek, v katerem bo zavra-a tezo glavnega urednika in os ušal dokazati, da je z biolo-^Sa in medicinskega stališča eniogoce, da bi tudi zamorski
tud	bela krila. (Lahko
1 priobči za potrditev svoje ® uradno spričevalo glavne-^^avnika jednote). Slika predsednika bo seveda skupaj z. njegovo stveno razpravo, ampak n	da bo na sliki držal
p	namreč na ne-
gativni strani.
nik	zelo enostavno. Taj-
„1 ^ l^ruštev se pošlje toliko imajo v svo-
uštvu članov. Predsednik
odpre
in po kratkem klica-
niu	^ n.iaLn.ciii Aiivd-
ve ^Tt^tvenega patrona pozo-prečita vpraša-Dra' ° ^^terem se bo mlatila slama. Tajnik čita: "Ali Ppj zamorski katoličani, ko kriia^" v i^ebesa, bela ali črna
«kaniem ^
^Ui h' P i®otni člani pozdra-vprašanja, bo Ko i ^ Prečital oba članka, zopgi^ končano, predsednik troji-	društvenega pa-
PoelnK-	prisotne, naj se
^ razmišljanje. (Naj-®klon razmišljati, ako se jo p J slavo nad kolono in se gi bor^ obema rdkama. Dru-da Se vf ^^°®^aven način pa je, ^ališ	kazalec v usta). Po
jiijj razmišljanju predsed-re	glasovnice, na kate-
če c,f^. .^lan s križcem označi.
§iin^	s prvim ali pa dru-
(Treba je takoj ku p ^porabo križcev, ker v te-Več J ^janja prosvete bo vedno ftigg ^pismenih). Ko so glasov-roci t	predsednik iz-
hvau	ria kratko za-
ti^kio .^^^^^Gnemu patronu za in zaključi sejo.
tajnik ° bili prisotni, pa 'jasai ^°®®bno obišče in jim po-urart	s katero se glavni
^^varja.
glavjjg glasovnice vrnjene bor 2 ii^adu, se izvršni od-^®stane, da ugotovi devi D °diiosno kaj o zase slu/^^^ javno mnenje. Ako etiako ^godi, da so glasovi '"^tia J^^^^ljGni, se skliče izbo °iivencija, na kateri se
Seved^^ ^'^Pet prerešetala. ^%er izredno, važno, da je anski Glupec" zasledu-P^^^oča o poteku cele tarje n Najbolj glupe komen-'"lobča na prvi strani in
rje
spoab
JUia	^
^dgovar' ankete, ki bodo
laštijih '^sem zahtevam da-
lenje i-j, ^^"^^kovnjakov za slep-
®e stva. Ni dvoma, da bi
^ '^ačin še bolj ojačilo
iio," vatikansko Domovi-i)l	"Domobrancem"
Oba	Glupcem.
'^Gkeni
'opisa bi si bila namreč
Idejnem sorodstvu
Potih
tudi^ obrisih moram po-nasvete glede ki na popolnoma
napačen način vzbuja razredno zavest delavstva. Brez dvoma je poudarjanje razrednih razlik v naši dobi zelo potrebno in pri-porpčljivo. Toda zakaj bi moral baš "Proletarec" stati na strani delavskega razreda, ko pa je čez 99 odstotkov celega našega ameriškega tiska na strani kapitalističnega ? Ta štiridesetletna upornost "Proletarca" nikakor ne odgovarja duhu časa. '
Ali ni jasno, da mora tudi "Proletarec" spremeniti svoje ime? Ne sme več biti "Proletarec," ampak "Plutokrat," ali pa "Glas Kapitalista," kajti navzlic dejstvu, da je čez 99 odstotkov našega tiska "gl^ kapitalista*" se tega naslova nikjer ne vidi. Tudi glasilo "Jugoslovanske socialistične zveze" ne sme biti. "Glas Kapitalista," naj bo glasilo "Zveze užaljenih ravnateljev zadrug in posojilnic." No-vopečeni "Glas Kapitalista" pa bo moral predvsem urediti malo formalnost. Ustanoviti bo moral sklad v znesku $500,000 za podpiranje članov "Zveze užaljenih ravnateljev zadrug in posojilnic." Takšni skladi so v današnjih časih resnično svobodnega tiska zelo popularni.
Prva stran "Proletarca," hočem reči "Glasa Kapitalista,"' naj bo posvečena borznim špekulacijam, transakcijam in delnicam. Vmes pa naj bodo priob-čene novice glede mednarodnih dogodkov, ki bodo soglašale s strogo poslovnim gradivom, posnetim iz "Wall Street Journa-la." To bi šlo približno tako: "Grški gerilci napadajo pri Atenah." Podnaslov k temu bi se glasil: "Delnice Standard Oil Co. padle za 8.7 odstotkov." Ali pa "Ameriška vojaška misija v Grčiji." Podnaslov: "Delnice Standard Oil Co. se dvignile za 8.6 odstotkov."
Namesto "Iverjev," bi moral "Glas Kapitalista" imeti redno prilogo "Blesk Milijonov." V "Blesku Milijonov," naj se predvsem opisujejo čudoviti uspehi Rockefellerjev, Fordov, Morga-nov, itd. Zelo primerna za to kolono je tista znana anekdota, ki jo bom tu (samo za primer) na kratko ponovil:
DELAVEC IN ŠIVANKA
Nekega dne se je neki brezposelni mladenič ustavil pri uradu tovarne. Dolgo je stal v vrsti z ostalimi brezposelnimi delavci. Ko pa je prišla vrsta tudi na njega, je ponižno vstopil v urad in se globoko priklonil.
"Kaj želiš?" ga je vprašal prijazni kapitalist, kateremu se je na polnem okroglem trebuhu svetila zlata verižica. (V anekdotah "Glasa Kapitalista" lahko kapitalisti še nadalje obdržijo poln in okrogel trebuh, na katerem se sveti zlata verižica. Brezpogojno pa morajo biti prijazni) !
Delo . . ." je zašepetal brezposelni delavec. (V "Glasu Kapitalista" morajo brezposelni delavci vedno šepetati).
"Ni dela," je odgovoril prijazen kapitalist in z velikodušnim zamahom roke pokazal brezposelnemu delavcu vrata. Mladenič je povesil glavo in se tiho zahvalil za prijaznost.
Ko je korakal preko dvorišča, prevzet od globoke hvaležnosti, ker mu je bila usoda tako naklonjena, da je mogel o svojih problemih govoriti s prijaznim kapitalistom, je mladenič nenadoma opazil, da se nekaj na tleh blešči. Sklonil se je in takoj ugotovil, da je to šivanka. Niti od daleč ne sluteč, da mu bo docela spremenila njegovo življenjsko pot, jo je mladenič pobral. Ko pa se je napotil dalje, se je odprlo okno in nekdo je za njim zaklical:
"Hej, pridi sem . . ."
Ves presenečen se je brezposelni mladenič obrnil. Pri oknu je sj.al prijazni kapitalist. Na
njegovem okroglem in rdečem licu je igral pomemben nasmeh. Kako pa se je mladenič začudil, ko mu je povedal, da ga je opazoval.
"Vedi," je dejal kapitalist, nalašč sem položil šivanko na tla. Vsi so bili tako leni, da se jim ni ljubilo pripogniti se in jo pobrati. Edini ti si pokazal odločno vztrajnost in marljivost in si šivanko pobral. Mladenič, jutri se zglasi na delo!"
Mladenič je ganjen molčal. V njegovih očeh sta se lesketali dve kot grah debeli solzi. (Brezposelnim delavcem se vedno v očeh lesketajo dve kot grah debeli solzi, ko dobijo delo).
Tako je mladenič začel delati za prijaznega kapitalista. Pozneje se je naglo vzpenjal in ni bilo dolgo, ko je bil že solastnik tovarne. Posrečilo se mu je celo, da je ustanovil svoje lastne tovarne in postal znan po celem svetu.
Kdo je bil ta brezposelni mladenič? Nihče drugi kot sam sloviti milijonar Henry Ford!
Takšno čtivo je posebno primerno za "Glas Kapitalista" v časih depresije. Spodbujalo bo
brezposelne delavce na pobiranje šivank pred vratmi zaprtih tovarn.
Dobro bi bilo tudi, če bi "Glas Kapitalista" priobčal zanimive in poučne romane. Seveda bi morali ti romani biti iz življenja kapitalistov. Že večkrat sem opazil, da se tako zvani delavski ali pa socialni romani začenjajo I približno tako-le:
j "Z morečo slutnjo, da se bo v j bližnji bodočnosti zgodilo v njegovem življenju nekaj strašnega, je Jakob Glad sam in žalosten korakal po pustih ulicah. V pesti je krčevito stiskal 25 centov, ki so mu z vso brutalnostjo predočili temno sliko tiste pro-klete bodočnosti, v katero ga je vodila prazna in mokra ulica..."
Ni dvoma, da so delavci potrti in žalostni in da korakajo po pustih ulicah. Toda tudi kapitalisti imajo svojo žalost. Tudi oni doživljajo tragedije in tudi njim se od časa do časa prikaže temna slika tiste proklete bodočnosti, v katero jih vodijo ponesrečene špekulacije.
Zakaj bi se ne začel roman v "Glasu Kapitalista" približno tako-le:
"Z morečo slutnjo, da se bo v bližnji bodočnosti zgodilo v njegovem življenju nekaj strašnega, je Pavel Požeruh stal pri oknu svoje pisarne. Poslednji
letni izkaz mu je brez vsakega usmiljenja zgovorno pričal, da se bliža tragedija. Cisti dobiček njegove tovarne na koncu tekočega leta je bil le $2,450,750.75! Lansko leto pa je bil $2,450,-751.50!
"Za celih $0.75," je zamrmral Pavel Požeruh. Nemirno je korakal gor in dol po pisarni, od pisalne mize do okna. Že davno je slutil, da bo za celih $0.75 v deficitu. Zdaj pa se je to zgodilo!
"Moj Bog, moj Bog . . ." je venomer ponavljal, čuteč kako njegova žalost raste in raste, ga pritiska k tlom in mu ne da dihati , . .
To je! Kaj je 25-Cetna žalost Jakoba Glada proti tej 75-cent-ni žalosti Pavla Požeruha?
Naravnost ogromno gradivo nudi "Glasu Kapitalista" sijajne možnosti. Od optimističnih romanov iz življenja ameriških kapitalistov do tragičnih zgodb iz vsakdanjega življenja francoskih in italijanskih kapitalistov, do ogrskih baronov, ki se zvijajo v krčih pretekle slave in veličine, pa dalje do avtobiogra-fičnih romanov znanih pustolovcev—vse je to še neizkoriščeno polje kulturnega udejstvova-nja "Glasa Kapitalista."
'go in široko razpravljam tudi o nekaterih drugih nedostatkih naših časopisov in da podam še nekoliko mojih osebnih idej, ki bi jih naš današnji tisk moral resno vpoštevati. Tu sem podal le v glavnih obrisih nekatere splošne ideje. Vem,, da bi se moralo o tem še precej razmišljati, še precej razmotrivati. Upam pa, da sem našim jnero-dajnim kulturnim in javnim delavcem podal vsaj megleno predstavo o celi zadevi. Naj pa tisti, ki so pozvani, rečejo svojo končno!
y "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
Odbor društva sv. Ane šiev. 4 S. D. Z.
Odbor za leto 1948 je sledeči: Predsednica Julija Brezovar, 1173 E. 60 St.; podpredsednica Jennie Stanonik; tajnica Jennie Suvak, 1415 E. 51 St., EN 8104; blagajničarka Josephine Ora-zem - Ambrožič; zapisnikarica Angela Virant; nadzornice: Mary Bradač, Rose L. Erste in Frances Okorn; rediteljica Mary Pristov.
Seje se vrše vsako drugo sre-3o v mesecu. Društveni zdrav-Ni bil moj namen, da na dol- iniki so vsi slovenski zdravniki.
m
M
m

m
/

v KONTRASTU z življenjskimi stroski, ki so se v splošnem zvišali v tej okolici v zadnjih sedmih letih za več kot za 50%, se je povprečna cena za elektriko, ki jo zalagamo za rabo na domovih, znižala za 18%.
NAŠI DOMAČI ODJEMALCI dobivajo da nes povprečno 22% več za svoj denar, kot pa je bil slučaj leta 1939. To je le eden izmed mnogih vzrokov zakaj je moderna električna postrežba vaš najboljši nakup za moderno življenje!
U>/

r
i

ef
a/
VEDNO VAM NA USLUGO
Poslušajte "TEN O'CLOCK TUNES"—najnovejše skladbe—Najboljši umetniki—15 predstav na teden—Vsako jutro ob 10.
WGAR in WICA—Ob večerih ob 10. WHK
PAPIRAMO IN BARVAMO
Prvovrstno delo, zmerne cene. Pokličite, da vam damo prost proračun.—Se priporočamo.
Geo. Panchur in Sinovi
16603 Waterloo Rd. — KE 2146
Trgovina s stenskim papirjem in barvo.
WATERLOO WALLPAPER
STORE 15404 Waterloo Rd. KE 3648
Polna zaloga stenskega papirja. Imamo izkušene papirarje, ki vam napravijo prvovrstno delo. Cene zmerne.
iPrijaters Lekarna!
j St. Clair Ave., vogal E. 68 St. !
!PRESCRIPTION SPECIALISTS!
ENdicott 4212	|
Zastonj pripeljemo na dom 1
f
Ulle Plumbing and Heating Co.
Ipiamo boilerje na plin, burner je na plin in forneze na plin, ter vse potrebščine za grelne in monterske naprave.
15601 WATERLOO RD. KE 7248

Ko prodajate ali kupujete
dom, farmo, loto ali trgovino, pokličite nas za vljudno in zanesljivo postrežbo.
JOHN KNIFIC
820 EAST 185th ST. IV 7540 ali KE 0288
ZAVAROVALNINO
I
j	proti
i ognju, tatvini, ! avtomobilskim nesrečam itd.
preskrbi	j
JANKO N. ROGELJ I
6208 SCHADE AVE. 1
POKIČITE:
ENdico+t 0718
Oblak Mover
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
John Oblaka
1146 East 61 Street he 2730
■Copyright 1947 The Cleveland Electric Illuminating Company,
V priporočilo
Za vljudno in točno postrežbo ter zmerne cene
OBIŠČITE
DAVID'S
na 934 E. 152 St.
GLenvilU 8287
kjer si boste lahko izbrali iz njih obširne zaloge zlatnino, stenske in zapestne ure, srebrnino, radio aparate in električne predmete.
VABIMO VAS, DA SI OGLEDATE NAŠO TRGOVINO IN SE SEZNANITE Z NAMI
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
15. januarja 1948
PREŽIHOV VORANC:
Ljubezen na odoru
Urednikova pošta
(Nadaljevanje)
"Kaj si pa počel, ko si bil pri vojakih ?"
"Nič! — Drugi so hodili k podržavkam, jaz pa! ne."	j
Voruh je izgovoril to s težkim, nekdKko udušenim glasom, a prav ta glas je Radmanco skoraj zmedel, da se je nehote oprijela tesaškega stola, kakor bi se bala, da se ne bi sesedla na treske, iz katerih je kipela smolnata razkuhana vročina. Nekaj trenutkov je miže slonela, potem se je zavedela in se težko diha je zravnala. Skozi ble-ščobo je uzrla tesača, še zmeraj nepremično stoječega na trskah, š e zmeraj razkrečenih, neumno se režečih čeljustih.
"Zakaj si me pa zadnjič zagrabil za nogo ... T'
Voruh se še vedno ni zganil. Tedaj se je RadmanČino telo streslo, iz njenih oči je švignil sovražen blisk. Urno je odsko-čila nekaj korakov na rjavo zemljo, se ustavila in s sovražnim glasom bleknila:
"Mec, zakaj si pa potem na svetu . . . ?"
"He, he, he; ..." se je s treskajočim glasom zakrehetal Voruh za njo.
Ta šmokajoči smeh jo je še bolj razdražil ter jo nagnal v beg. V nekaj skokih je dosegla plot in izginila. Ko je prišla na vrh strmine, kjer sta z Voru-hom sedela po končani roboti, se je vsa tresla in morala se je usesti. Dolgo je tiho sedela na toplem vresju in ni mggla misliti, le čudnemu težkemu valovanju svojega telesa je neprestano prisluškovala. Trajalo je precej časa, preden se je umirila. Ko se je naposled dvignila, si je skušala vdano dopovedati: "Kaj pa naj počnem s takim pržganom . . .
In zažugala je proti gozdu: "še žnurati ti več ne grem!" Ko pa je že drugi dan spet poklicalo iz gozda, se niti hip ni obotavljala ter takoj sledila pozivu. Bila je mirna in hladna, ko je prišla y gozd. Toda komaj se jd znašla pri razgretih tres-kah in začela vdihavati smolnati vzduh Voruhove prisotnosti, jo je popadla včerajšnja opojna dremavica. Gredoč je mislila, da bo po žnuranju takoj odšla in pustila to tesarsko govedo samo v gozdu. Zdaj se je pa zgodilo kakor včeraj. Ko je izpustila vrv, je obstala kakor včeraj. Voruh je tudi danes počasnih korakov prišel na njeno stran in se tik pred njo malomarno prekrižanih rok naslonil na bruno.
Skrivaj je mežurkala vanj. Čez nekaj časa jo je vprašal: "Ali te tudi danes premagu-je?"
Zopet je poslušala tisti tres-kasti, vznemirjajoči glas. Odgovorila ni, le zaspano je pome-žurknila vanj.
Voruh se je odkolcal, potem pa izjecal:
"Škoda, da ne smeš ostati tu."
"Zakaji bi ti bila?" se je začudila.
"Pomagala bi mi!" je jecnil tesač.
Iz tresak je izhlapeval^ neznosna smolnata sopara in napajala ter razgrevala Radman-
co, da se je komaj branila dre-mavice. Jezik ji je postal težak in ni mogla več govoriti. Nehote se je nagnila z zgornjim delom telesa nazaj čez stol in zaprla oči . . . Nenadoma jo je nekaj močno zgrabilo za rame. Skozi dremotne trepavice je videla Voruhov bledi, drgetajoči obraz . . . Na svojem licu je začutila močno sapo.
"Voruh, pusti te bajže," je dahnila in narahlo stresla rame, toda le prvi hip; potem jo je zalila kalna zmes in lahna omotična utrujenost jo je prevzela. Iztegnila je roke in objela znojni, trepetajoči tilnik ter ga ni več izpustila. . .
Odslej je dan za dnevom klicalo iz lesa:
' 'Pom—p o m—pom, r o m— pom—pom!"
Skraja je Radmanca kot nora hitela v gozd, toda čez nekaj dni je rekla Voruhu:
(Dalje prihodnjič)
(Nadaljevanje z 2. strani) Krašovec, Norwood Rd., v spomin Mary Zorman, Lovšin družina iz Bridge Ave., v spomin Anton Stariha, Anthony Pugel, v spomin Mary Skerl; Mr. in Mrs. D. Dekleva, v spomin Anton Krištof; družina Johna Er-bežnika, v spomin Joe Tomažin.
Nadalje sta darovala vsoto $5 Louis in Mici Pečenko, v spomin pokojne Mary Pucel. Stanko Dolence pa je izročil vsoto $10, prispevala sta Mr. in Mrs. Joe Su-starsič in Mr. in Mrs. Mike Žan-dar, vsak po $5, v spomin pokojnega Steve Malovašiča.
Mr. in Mrs. Peter Lustrik, v spominm pokojnega Antona La-cha, $10.
V imenu podružnice št. 39 vsem prisrčna zahvala.
John Pollock, blagajnik.
George Štimac preminil
Dne 9. januarja 1948 je preminil član društva "V boj" št. 53 Slovenske narodne podporne jednote, George štimac, ki je stanoval pri svoji hčeri Zori Malnar, 25442 Chardon Road (Euclid Hgts) Cleveland, Ohio Pokojnik je bil rojen 23. aprila 1873 v selu Požar, okraj Gorski Kotar, Hrvatska, Jugoslavija, pred 75 leti in tam tudi zapušča ženo Frančiško, sinova Antona in Petra, hčer Dana je v Fran-
DomaČi mali oglasnik
GOSTILNA
HECKER TAVERN
John Sustaršič in Frank Hribar 1194 EAST 71st ST. ENdicott 9779 pivo, vino in žganje ter okusen prigrizek.
Odprto do 2:30 zjutraj
I GAY INN
I Frank in Emily Svigel J I 6933 ST. CLAIR AVE. J I Fiiv> pivo, vino in žganje, ter | I }kusen prigrizek. — Za prijetno a družbo obiščite nas.	1

Mike's Cafe
1297 EAST 55th ST.
Serviramo najboljše pivo, vino in žganje ter okusen pregrizek. Odprto do 2.00 zj. Se priporočamo za obisk. Pauline Kocjan, lastnica
DANICA'S CAFE
Vogal E. 169 St. in Grovewood Ave.
Danica in Joe Hrvatin Priporočamo se za obisk.
Fine pijača in prijetna družba.
Mr. & Mrs.
JOE SUSTARSIC
GOSTILNA 5379 ST. CLAIR AVE.
Postrežemo z izvrstno pijačo in okrepčili
PRI NAS DOBITE VEDNO DOBRO PIVO, ŽGANJE IN VINO ter okusna domača jedila.
Se priporočamo JOHN MODIC
Blue Dine Cafe
6911 ST. CLAIR AVE.
Gostilna naprodaj
Nahaja se v sredini slovenske naselbine v Collinwoodu. Ima D 1 in D 2 licenci. Poleg gostilne so tudi sobe za stanovanje. Dober promet. Lepa prilika za rojaka, katerega veseli gostilniška obrt.
Matt Petrovich
261 E. 150 St., KE 2641
CVETLIČARNE
GOSTILNA
Frank Mihčič Cafe
71 i4 ST. CLAIR AVE. Dobro pivo, žganje in prigrižek ter slastno vino ENdicott 9359
Odprto od 6. zj. do 2.30 zj.
Three Corner Cafe
1194 EAST 71st ST.
Frank Baraga in John Levstik,
lastnika
Izvrstno pivo — vino — žganje in okusen prigrizek. Pri rtas dobite vedno dobro Se priporočamo
Mr. & Mrs.
Frank J Novoselc
preje Frank Kopina
GOSTILNA 481 EAST 152nd ST.
Priporočamo se vsem za obisk Sveže pivo, dobro vino in pristno žganje ter prijetna družba
AVTOMOBILSKA POSTREŽBA
Re-Nu Auto Body
CO.
982 EAST 152nd ST.
Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fender je. Welding!
J. POZNIK GLenville 3830
SLOVENSKA CVETLIČARNA
felcrctc Jf Iori£it£(
15302 WATERLOO RD. IVanhoe 0195 Imamo še nekaj pravih naglenov in več vrst vrtnic.
RAZNO
Parker Hardware
7502 ST. CLAIR AVE.
HE 9418 Trgovina z vsakovrstno ielesnino; hišnimi predmeti, plumbersko opremo, orodjem, električnimi pripomočki, semenom in gnojili. — Se priporočamo.
ANTON HIBLER
6530 ST. CLAIR AVE__EX 8316
priporoča v naklonjenost svojo zlatarno vsem Slovencem in Hrvatom
Kot izučen urar v stari domovini, prvovrstno popravi ure vseh izdelkov ter zlatnino.
Elyria Auto Repair and Welding
Joe Mrhar, lastnik Towing, Parts, Batteries, Painting Body Fenders 6815-31 SUPERIOR AVE. ENdicott 9361 Moderna slovenska popravljalnica Prodajamo tudi nove Willys avtomobile in truke
Superior Body & Paint Co.
Popravimo ogrodje in fender je. Prvovrstno delo.
Frank Cvelbar 6605 ST. CLAIR AVE__EN 1633
E. 61st St. Garage
FRANK RICH, lastnik
Se priporočamo za popravilo in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro.
HERMAN'S TEXACO SERVICE
920 EAST 185th ST. — IV 9568 Popravimo generatorje, starterje, voltage regulacijo, carburetorje, itd.
ciji in Zora omožena Frank Malnar pa tukaj v Clevelandu. V Ameriko je prišel leta 1910, torej bil tukaj 37 let. Poleg društva št. 53 SNPJ, je bil tudi član W.O.W. slovenski collin-woodski "Camp". Pokopan je bil v ponedeljek 12. januarja.
Pogreb se je vršil iz Bolton pogrebnega zavoda, 19309 Nottingham Road na Euclid pokopališče in sicer po civilnem obredu ob 2. uri popoldan.
Društvo "V boj" je zopet izgubilo dobrega člana, žena Frančiška, dva sinova in dve hčeri pa očeta. Naj pokojnik blago počiva v ameriški zemlji njegovim članom družine, ki jih zapušča, naše društveno soža-Ije.
Frank Barbič,
predsednik št. 53 SNPJ.
221 St. in mi je povedal, da je poslal svojim sorodnikom v Jugoslavijo 168 paketov. Prav lepo, Jože in Mary! Jaz sem jih pa poslala samo 70, ker ko sem zvedela, da je bila vsa moja banda na nasprotni strani, sem prenehala pošiljati.
1948
LETO ODLOČITVE
Slišite
Popravek
V včerajšnji dopis Mrs. Mary Spendal se je vrinila neljuba pomota, katere je bil kriv tiskarski škrat, ki je zmešal par vrstic. Dotični stavek bi se moral glasiti:
Mr. Jože Anzelc se nahaja na
NAZNANILO!
Cenjeni javnosti sporočam, da sem prevzel
GAYSON BEVERAGE STORE
NA 8906 ST. CLAIR AVE.
Pivo v zabojih, vino in mehke pijače ter razna jedila dobite vedno pri nas. Dova-žamo na dom.
ZA TOČNO IN POŠTENO POSTREŽBO, OBIŠČITE NAS
AUGUST KRISTANČie. lastnik
IMATE
ZDRAVNIŠKE PREDPISE?
Ko vam zdravnik predpiše zdravila, je važno, da so isla skrbno in pravilno sestavljena. Naša lekarna je za natančno in dobro sestavo zdravniških predpisov prejela že štiri tro feje. Prinesite vaše predpise k nam
Mandel Drug
LODI MANDEL, Ph. G., Ph. C.
SLOVENSKI LEKARNAR 15702 WATERLOO ROAD
Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah
V blag spomin
ob 11. obletnici prerane smrti našega ljubljenega in nikdar pozabljenega soproga očeta in starega očeta
VICTOR OPASKAR
ki je odšel v večnost dne 16. januarja 1937 leta
Minulo je že enajst let,
odkar zapustil si ta svet in odšel si tja, kjer ni nadlog, predragi naš soprog in oče.
Počivaj v miru, nam nepozabni, Spomin na Te bomo ohranili, dokler tudi mi ne pridemo za Teboj,
na kraj večnega miru in blaženstva!
Žalujoči ostali:
Agnes Opaskar, soproga Victor, sin
Albina poročena Richter, hči in dva vnuka
Cleveland, Ohio, dne 15. januarja 1948,
William Z. Foster-ja
vrhovnega načelnika Komunistične stranke na
Leninovem spominskem shodu
V NED. 18. JANUARJA
ob 2. pop.
V Mestnem avditoriju
(Ballroom)
GOVORIL BO O:
Wallace-u in tretji stranki: Načrtu za Marshallovim načrtom; Kako inflacija pospešuje prihajajočo ekonomsko krizo: O borbi za zvišanje plač in kontrolo cen; O ne-ameriške-mu odboru in "Bili of Rights." Kazalo se bo tudi najnovejši sovjetski film v barvah.
"RUSSIA ON PARADE"
VSTOPNINA 40c
Razno
JOHNNY SILKS
11118 GREENWICH AVE.
se priporoča cenjenim gospodinjam v okolici za obisk njegove nove trgovine, kjer si lahko nabavite najboljša jedila, meso, pivo in vinq, za na dom.
Uposlenca United Airlines,
mož in ena, želita dobiti takoj stanovanje na zapadni strani m^ta. Imata najboljša priporočila.
Pokličite MA 2170 podnevi ali BO 5108 zvečer.
Išče se stanovanje
z 2 spalnicami; duplex ali za 2 družini hiša. Na vzhodni ali zapa-dni strani mesta. Plačamo do $75 mesečno. Imamo dobra spričevala in ekrbimo za dom.
EV 3121 — Mr. McGrew
Eksekutiv in žena
hočeta stanovanje z 2 spalnicami; v Lakewfoodu ali Rocky River; $125-$135; v zameno in na željo oddamo v najem naše stanovanje v Pittsburghu. Pokličite CH 3557
Električni inženir
z ženo in dvema otrokoma želi 5 ali'6 sob v najem. Vse življenje živi v Lakewoodu. Pri volji smo podpisati pogodbo glede oskrbe stanovanja. Najraje v Lakewoodu.
BO 7254
Eksekutiv
nujno potrebuje v najem 5 sob. Imamo dva dobro vzgojena otroka. Pripravljeni smo podati bond proti poškodovanju hiše.
DI 6881
Zanesljiva dvojica
brez otrok želi dobiti v najem stanovanje s 4 ali 5 sobami v prijaznem kraju mesta. Imam dobro službo ter najboljša spričevala.
MU 3213
Ker imamo dva otroka
imamo težkoCe pri dobavi stanovanja. Smo tu eno leto in iščemo hišo s 6 sobami. Tudi kupimo primerno hišo po pravi ceni. Uposlen pri Reevre Copper & Brass Co. CH 6745
IŠČE SE STANOVANJE
z 3 ali 4 spalnicami: za eno ali dve družini hiša na vzhodni strani mesta. Družina je zanesljiva in bo vzela stanovanje na "lease" z 1. februarjem ali 1. marcem. Sporočite na Waverly Petroleum Products Co., 327 Citizen Bldg., SU 6700.
Zanesljiva dvojica
z majhnim otrokom želi dobiti v najem 3 do 5 neopremljenih sob. Stalno zaposlen in z najboljšimi spričevali. Najraje na zapadni strani mesta. — ON 6412.
Trgovina z železnino
se žrtvuje za 'hitro prodajo; zaloge je za $35,000. 5-letni "lease." Pokličite
RA 7299
Mr. Parks
Mlada dvojica
z 19-mesečnim sinčkom nujno potrebuje stanovanje s 4 ali 5 sobami, ter plača do $45 rnesečno. Prosi se, da pokličete
SU 5838
Dela za moške
Tool Gauge Maker
Mora biti prvovrsten; nočni šift od 4. pop. do 12.30 zj. 40 ur. Plača od ure. Vprašajte za Mr. Jacobs. ERICKSON TOOLS 2309 HAMILTON AVE.
LIVAR
ali "sticker man" za fino delo na splošnih in posebnih vzorcih; delo je stalno; dobre delovne razmere in plača; unijska delavnica.
Zglasite se samo pismeno; navedite izkušnjo.
THE HARVARD LUMBER CO.
6000 Harvard Ave.
■V	■■■w
Zemljišča
POGLEJTE TE POSEBNOSTI
Hiša za eno družino, 6 sob; na 17101 Grovewood Ave.; družabna soba, obednica in kuhinja, spodaj; 3 spalnice in kopalnica zgoraj; Klet pod vso hišo. Garaža. Cena tako nizka kot $10,400.
1024 E. 171 St.—rzaprt porč, 6 sob, ena soba na 3. nadst.; dve loti, dve garaži. Blizu Lake Shore Blvd. Tako nizka cena kot $11,500.
Za 2 družini na 16001 Grovewood Ave. Vsako stanovanje ima 5 sob; 2 spalnici; 2 nova forneza, podstrešje, 2 garaži. Ocenjena za hitro prodajo, $13,850.
Kovač Realty
960 E. 185 St., KE 5030
Trgovine naprodaj
Barvarski biznes
Radi slabega zdravja sem primo-ran prodati moj dobro-idoč biznes. Na razpolago je tudi stanovanje s pohištvom v kraju, kjer se nahaja urad. Pokličite HE 8349.
Dela za ženske

Razno
Inženirski mehanik
zaposlen pri Standard Oil Co. želi stanovanje zase, za ženo in enega otroka. Se obveže skrbeti za vzdržavo stanovanja. Pokličite Mr. Cornett med 8. zj. in 5. pop. MA 7400—Extension 415
Poštena in mirna dvojica
želi dobiti v najem stanovanje s 5 sobami. Pokličite med 8.30 in 5. pop.
Mr. Anderson, M A 3412
Mlada dvojica
z otrokom želi dobiti neoprem-Ijeno stanovanje. Ima najboljša priporočila. Najraje na zapadni ali južno-zapadni strani mesta.
SU 2842
Mlad, pošten veteran
z ženo, došla iz New Jersey, želita 2 ali 3 opremljene sobe; ne pijeta in ne delata nepotrebnega ropota. Imata zelo dobra trgovska in osebna priporočila. Mr. Leffle, CH 8400, Line 346.

Zavarovalnina
proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
15813 WATERLOO RD. KE 1934
Delavka
ZA DELO V TOVARNIŠKI KAFETERIJI.
Bryant Heater Co.
17825 ST. CLAIR AVE.
Knjigovodkinja
Burroughs Moon Hopkins stroj; 5 dni tedensko. Tedenska plača.
Full well Motor Products Co,
4005 CLARK AVE.
Dekle za splošno delo v pisarni
Kratke ure; 6 dni tedensko. Stalno delo. Tedenska plača. Zglasite se pri
ACME PIE CO., 3747 Carnegie Ave.
Ženska za hišna opravila
in pranje; da bi tu ostala. Lep dom, privatna soba. Dobra plaS^' Pokličite
CE 5281
Klerkin j a-stro j episka
z prilično izkušnjo; "captions,' "schedules," "statistics." Tedenska plača; stalno. STANDARD BRANDS, INC. 1375 EUCLID AVE.
Kuharica
Da bi živela tu. 6 dni tedensko: tedenska plača, uniforme in vzdržava. Zglasite se tekom ted#
11105 Euclid Ave.
Operatorice
ŠIVALNIH "POWER" STROJEV
Izurjene na oblekah. Plača od ure in bonus. Delo skozi celo leto.
G. ENDSLEY, INC. 6523 Euclid Ave., soba 2!
Dela za mošk<
Hammer Driver
IZURJEN NA FLAT DIE KLADIVAH.
Plača od ure poleg bonusa^
Brooker Bros. Forging CO'
_3120 E. 79 ST. ^
Zidarji
VISOKA PLAČA OD URE-STALNO DELO.
The H. L. Vokes Co.
5300 CHESTER AVE., HE 1®^
Mladenič
0\
za splošno delo v pisarni. za fanta, ki je malo preje do% čal šolo ter ima znanje v tipka™ U. S. PLYWOOD 3131 St. Clair Ave.
.m
if
Locomotive Crane Opera
Za Browning parni dvigal' ^ kušnja je potrebna; stalno delo r leg nadurnega dela.
THE M. COHEN & SON CO 16700 St. Clair Ave. ^
International Grinder Turret Lathe operatofj'
Plača od ure.
ROTOR TOOL CO.
17325 Euclid, 3. nads^^

Delavec za
Vertical Boring Mill za nočno
Mora biti izurjen. Dobra PV od ure. Prednost ima , stano^ na zapadni strani mesta.
2711 Church St.
KADAR POTREBUJETE ZAVAROVALNINO
proti ognjUj viharju, za avtomobile, šipe itd., se lahko in zanesljivo obrnete na
L. Petiich
19001 Kildeer Ave.—IV. 1874
DomaČe klobase
Imamo fine doma narejene mesene in riževe klobase, domačo mast, ajdovo moko, domače kislo zelje in repo ter Diamond orehe po 39c funt. Odprto imamo ob večerih. Se priporočamo za obisk.
MRS. JOHANNA HEMIC
921 E. 185 St.
KE 1846
PRODAJALEC i" KOLEKTOR
Mora imeti avto; ima no minimalno plačo $4^ |,| teden za začetek. Dobi no treningo.
Sun Life Insurance C"' 2123 E. 9 St., sobaj^
Layout Inspek+of
izurjen na
CASTINGS FORCINGS FINISHED PARTS PLATE INSPEKTOBJ*
The Oliver Corp'
prejo The Cleveland 19300 EUCLID
OGLAŠAJTE V--
"ENAKOPRAVNO^