Tjaša Javornik iz Medvod Foto: Tina Dokl KOLOFON SO­TOC­JE­(ISSN 1580 - 0547) je priloga Gorenjskega glasa za obcino Medvode. Prilogo pripravlja: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, Kranj Odgovorna urednica: Maria Volcjak Urednica priloge: Maja Bertoncelj (maja.bertoncelj@g-glas.si) Oglasno trženje: Robert Aleksic, telefon: 040/508 891 E-pošta: robert.aleksic@g-glas.si Delovni cas: ponedeljek, torek, cetrtek in petek od 8. do 15. ure, sreda od 8. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto Priprava za tisk: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj Oblikovanje: Matjaž Švab Tisk: Tisk Žnidaric, d. o. o. SOTOCJE številka 5 je priloga 37. številke Gorenjskega glasa, 9. maja 2025. V nakladi 6150 izvodov jo dobio vsa gospodinjstva v obcini Medvode brezplacno. Naslednja številka Sotocja izide v petek, 13. junia 2025. Obcina Medvode, C. komandanta Staneta 12, Medvode IZ VSEBINE STRANI 4 IN 5 Pobuda, da bi šli pod Upravnoenoto Škofja Loka STRANI 6 IN 7 Seja razlicnih porocil in sprejetja pomembne namere STRAN 14 Iskali bodo rešitve za današnjo mladino STRAN 17 Trije festivalski dnevi, bogat program STRAN 18 Pogled v globine vesolja STRANI 20 IN 21 Od preprostega križca do mojstrskih vezenin STRAN 23 Praznicni kres, budnica in starodobniki STRAN 25 V spomin na borca za severno mejo STRAN 29 Prvic v zgodovini najboljši klub v državi STRAN 32 V Medvodah prvi kadri nove igrane serije NEJC SMOLE, ŽUPAN OBCINE MEDVODE Pobuda, da bi šli pod Upravno enoto Škofja Loka Iz pogovora z županom: Pred zacetkom gradnje kanalizacije na Senici – Pricakujejo gradbeno dovoljenje za novo Osnovno šolo Preska – Po aprilski seji obcinskega sveta – Kako poteka crpanje državnih sredstev za sanacijo po poplavah – Dolinckova hiša v Dolu v obcinski lasti MAJA BERTONCELJ . Eno bolj aktualnih vprašanj v za­dnjem obdobju je vezano na Krajev­no skupnost Senica. Krajane verjetno najbolj zanima, kako po vseh zapletih z razpisi kaže gradnji kanalizacijske­ga omrežja na tem obmocju? Je bil novi razpis uspešen? Razpis je zakljucen. Prijavili so se štirje ponudniki, znova pa je bilo izbrano pod­jetje V3, ki je dalo najnižjo ponudbo. V razpisu so bile odpravljene ali dodatno pojasnjene vse tocke, ki bi lahko povzro­cile nesoglasja. Naša odlocitev je v za­cetku tega tedna postala pravnomocna. Tega smo res zelo veseli. Ena kljucnih in glede na dogajanje tudi zahtevnej­ših faz pri tem projektu je tako uspešno zakljucena. Delo na terenu bomo zaceli konec maja oziroma v juniju. Gradnja bo morala potekati hitro, saj moramo projekt zakljuciti do junija 2026. Racu­namo na podporo in razumevanje kra­janov. . Vprašljiva so tudi državna sredstva za športno igrišce pri prihodnji novi Osnovni šoli Preska. Je bil narejen ka­kšen korak naprej tudi pri tem pro­ jektu? Prejeli smo odlocbo o placilu degradaci­je in uzurpacije prostora, kar je obicajno zadnji korak pred izdajo gradbenega do­voljenja. Pricakujem, da ga bomo prejeli v kratkem. Že vnaprej apeliram na vse, da se v primeru kakršnih koli odprtih vprašanj ali nejasnosti obrnejo na ob­cino, da skupaj najdemo rešitve, hkrati pa dopustimo, da gradbeno dovoljenje postane pravnomocno. Priprave na gradnjo športnega igrišca potekajo in upam, da bomo lahko kmalu objavili razpis za izbiro izvajalca del. Gradnja športnega igrišca ni tako velik poseg in za te potrebe bo v uporabi ostala obsto­jeca cesta. Drugace bo ob gradnji nove osnovne šole. Nacrtujemo (in tako smo obljubili tudi tamkajšnjim prebival­cem), da bo promet že v casu gradnje potekal po novi cesti, ki bo šolo poveza­la s cesto ob železniški progi. Smo v fazi priprave variantnih rešitev. Cakamo na zeleno luc ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in nato spre­jetja obcinskega prostorskega nacrta. Gradnja nove šole, s katero je povezana tudi gradnja nove ceste do nje, je eden strateških projektov obcine. . Aprila je bila nova obsežna seja ob­cinskega sveta. Naknadno ste nanjo uvrstili namero, da obmocje obcine Medvode preide iz krajevne pristojno­sti Upravne enote Ljubljana pod kra­jevno pristojnost Upravne enote Škofja Loka. Svetniki so to soglasno potrdili. Kako je sploh prišlo do te možnosti? Upravna enota Ljubljana se že nekaj casa srecuje z velikim prilivom vlog in – kot vecina javnega in tudi zasebne­ga sektorja – s pomanjkanjem kadrov. Pobuda je prišla z naše strani, posluh pa so pokazali tako na Upravni enoti Škofja Loka kot tudi župani vseh štirih obcin z obmocja, ki ga pokriva. Ce tega ne bi bilo, o tem ne bi niti razmišljali. Sprememba bi bila po mojem prepri­canju dobrodošla tako za obcane kot za gospodarstvo in tudi obcino. . Stavba Obcine Medvode je še v fazi obnove. Kje bo po koncu del imel pro- store krajevni urad upravne enote? V primeru, da bi prešli pod krajevno pri­stojnost Upravne enote Škofja Loka, jim lahko ponudimo prostore, da lahko pri nas zacnejo delati v številnejši ekipi. Za te namene bi lahko uredili stavbo, kjer je sedaj naš Režijski obrat. Je v centru, urejen je dostop tudi za invalide ... Se­veda bi morali vložiti nekaj denarja za ureditev prostorov, a preprican sem, da bi skupaj z državo našli voljo, da se to naredi. Po zakljucku obnove stavbe ob­cine so prostori za krajevni urad sicer predvideni v novem delu z locenim vho­dom. Ce bomo ostali kot krajevni urad Upravne enote Ljubljana, kakšne širitve Župan Medvod Nejc Smole se je posebno razveselil novice, da je njihova odlocitev o izbiri izvajalca za gradnjo kanalizacijskega omrežja na Senici v zacetku tega tedna postala pravnomocna, kar pomeni, da se bo gradnja vendarle lahko zacela. / Foto: Peter Košenina ne moremo pricakovati in bodo ti pro­stori zadošcali. . Ko sva že ravno pri obnovi stavbe obcine. Pogodbe za dela z državo še vedno nimate podpisane. Kaj to po­ meni? S strani države pogodba res še ni podpi­sana, je pa sedaj vse usklajeno s strani ministrstva za naravne vire in prostor in ministrstva za finance, tako da pri­cakujem, da se bo to zgodilo v kratkem. Potem bomo šele lahko crpali sredstva. Racuni za opravljena dela prihajajo me-secno in zneski niso majhni. Trenutno nam jih še uspe poravnavati iz obcin­skega proracuna. . Sprejet je bil zakljucni racun pro­racuna obcine za leto 2024. Ste leto za­kljucili po željah? V letu 2024 je bilo postorjenega mnogo, hkrati pa je bilo prenesenih še vedno dovolj sredstev, da lahko sedaj investi­cije izvajamo. Imamo pa tudi v letu 2025 veliko izzivov – nekaj postopkovnih, upravno-pravnih, nekaj pa tudi glede izvedbe projektov. Slednji so marsikdaj sladki, ker vemo, da nam je uspelo pre­magati tiste izzive prej. . Boste lahko izvedli vse nacrtovano ali ste kakšen projekt za nekaj casa že pospravili v predal? Za zdaj nismo crtali še nobenega pro­jekta, zagotovo pa se bo pokazalo, da vsi ne bodo mogli iti v realizacijo. Vesel sem zadnjih sestankov z državnimi služba­mi. Posebej bi rad pohvalil Direkcijo za vode. Uspelo nam je najti vse odgovore na vprašanja o mostovih v Locnici, kjer so bila dela ustavljena. V kratkem prica­kujemo tudi soglasje Državne tehnicne pisarne za most pri obcini. Popisi del so pripravljeni in v najkrajšem možnem casu bomo objavili poziv za izvajalca. . Torej se bo gradnja mostu pri obci­ni zacela še letos? Ce bo šlo vse po nacrtih, bi rušenje ob­stojecega mostu in postavitev zacasne povezave za komunalno infrastrukturo lahko zaceli že poleti, gradnja novega mostu pa bo nato trajala slabo leto. . Kako pa v sklopu popoplavne sana­cije kaže s selitvijo nogometnega igri­šca na lokacijo prihodnjega športnega parka? Imeli smo sestanke z lastniki zemljišc v prihodnjem športnem parku. Z nekate­rimi je bil dosežen dogovor o zamenja­vi, z dvema pa se pogovarjamo o odku­ pu. Smo v zakljucni fazi projektiranja novega nogometnega igrišca. Cakamo na pogodbo države za odškodnino, ki bo podlaga, da bomo lahko zaceli dela­ti. Verjamem, da se letos lahko pripravi projekt, odkupimo zemljišca ..., zakopa­lo pa bi se prihodnje leto. . Za sanacijo po poplavah ste dobili odobrenega kar nekaj denarja. Ste za­dovoljni s porabo? Glede projektov, vezanih na popoplavno sanacijo, so v teku dela na stavbi obcine, na brvi v Vikrcah, zacenjamo gradnjo prvih dveh mostov v Locnici, cakamo na soglasje za Bergantovo cesto proti Studencicam, kjer bo prav tako odlicen projekt, ocenjen na vec kot pol milijona evrov. Hvaležen sem za vsak evro, ki ga prejmemo od države. Investiramo ga v boljšo odpornost skupnosti. Brez držav­nih sredstev vse to ne bi bilo možno. . Svetniki so se seznanili s porocilom o delu Policijske postaje Medvode za leto 2024. Kako ocenjujete sodelova­nje? Naše sodelovanje s Policijsko postajo Medvode je bilo vedno korektno. Vemo, da se vedno lahko obrnemo drug na drugega. V zadnjem obdobju me najbolj skrbi pojav vandalizma, ki pa je izraz stanja v družbi. Glede cestne problema­tike vec sodelujemo z medobcinskim inšpektoratom in redarstvom, posta­vljenih je bilo kar nekaj prikazovalni­kov hitrosti, iz katerih mesecno preje­mamo podatke, na podlagi katerih se nato nacrtujejo skupne akcije. . Na seji je bilo tudi porocilo sku­pnega medobcinskega inšpektorata in redarstva. Ste zadovoljni z njihovim delom? Ves cas so odprta vprašanja. Opažam, da so pricakovanja naše in škofjeloške obci­ne nekoliko vecja od tega, kar nam uspe narediti. Želimo si še vec odlocnosti na terenu pri inšpekcijskih nadzorih – tako na lokalni kot tudi na državni ravni. Dr­žavne inšpekcije postopkov ne izpeljejo, ce ni nadzorovana oseba obcina. V tem primeru so zelo hitri, sicer pa imajo veli­ ko takšnih in drugacnih izgovorov. To, da objekti, ki so crne gradnje in brez ustre­zne dokumentacije, lahko celo poslujejo, je zagotovo slabo sporocilo vsem drugim. . Bolj pozitivni pa ste glede izvajanja storitve pomoc družini na domu, ki poteka pod okriljem Javnega zavoda Sotocje Medvode. Verjamem, da je to eden paradnih pro­jektov, ki jih imamo v naši obcini. Po­trudili se bomo, da bomo na junijski seji obcinskega sveta Javni zavod Sotocje Medvode doregistrirali še za dolgotraj­no oskrbo na domu. Gre za zelo komple­ksno novost, ki jo država vzpostavlja pr­vic, zato ne gre pricakovati, da bo vse že od zacetka potekalo gladko. Seveda tudi sam vcasih nisem zadovoljen, kako so nekatere zadeve vnaprej premalo do­recene, a po drugi stvari je takšno ži­vljenje. Naredili bomo vse, da bo tudi ta storitev, ki jo je predpisala država in mora zaživeti s 1. julijem, cim bolj ka­kovostna. Naš cilj je, da bodo ljudje, ki oskrbo na domu potrebujejo, do nje pri­ šli – in to v najkrajšem možnem casu. . Kdaj boste zaceli urejati vrticke v Preski? Sklad kmetijskih zemljišc in gozdov Re­publike Slovenije je zakljucil agromelio­racijo zemljišca. Izvajalec je po naši oceni ni izvedel optimalno. V tem se razhaja­ mo. Menimo, da je na obmocju ostalo še zelo veliko. Zavrnili so dodatno sanacijo, kar pomeni, da bo ta dela obcina izve­ dla na lastne stroške. Še v tem mesecu nameravamo objaviti javno narocilo za postavitev hišk in ureditev obmocja. V poletno-jesenskem casu bodo potekala dela, najemniki pa bodo vrticke lahko zaceli uporabljati prihodnjo pomlad. . Novost je, da je Dolinckova hiša v Dolu prešla v obcinsko last. Kakšne nacrte imate? Pred kratkim smo prevzeli kljuce hiše. S stroko se je treba dogovoriti glede del, ki jih bo treba izvesti na objektu, pripraviti konservatorski nacrt in nacrt obnove, hkrati pa tudi resen vsebinski projekt in se potem tega držati. Ne smemo pono­viti napake z Rojstno hišo Jakoba Alja­ža, kjer ni bilo jasne vizije in so temu primerno potekala tudi dela. Dolinck­ova hiša je bila tudi s pomocjo sredstev, pridobljenih na javnih razpisih obcine, vsa leta korektno vzdrževana, veliko je bilo vloženega truda, zagotovo pa bo ne­kaj sredstev še treba vložiti. Dolinckovo hišo vidim kot živi muzej z zelo jasno definirano vsebino. Ta mora temeljiti tudi na zgodovini in kulturni dedišcini tega celotnega prostora. . Pred vrati je Medvoški kulturi fe­stival. Potekal bo že v osmi izvedbi in bo še do­datno nadgrajen. Posvecen bo našemu obcinskemu zavetniku Jakobu Aljažu, saj letos zaznamujemo 180. obletnico njegovega rojstva. Vidi se, da vsi, ki fe­stival pripravljajo, dihajo z njim. Verja­ mem, da ga tudi Medvošcani vedno bolj jemljejo za svojega in da ta tudi na ta nacin raste od znotraj navzven. Poteka­le bodo številne prireditve in lepo pova­bljeni, da se jih udeležite. . Pretekli mesec je po celem sve­tu odmevala smrt papeža Franciška. Udeležili ste se njegovega pogreba. Šlo je za povsem osebno odlocitev, šel sem kar sam. So trenutki in ljudje, ki jim je preprosto treba reci hvala. In pa­pež Francišek je bil eden izmed njih. Ži­vel je polno življenje in ta svet zapustil v zelo cudnem trenutku, v katerem je bil po mojem mnenju ena redkih sve­tovnih moralnih avtoritet, nekdo, ki je tisto, kar je govoril, z vso bitjo tudi živel. Svetu je dajal moralni kompas in vsem nam postavljal ogledalo. Bil sem med zadnjimi, ki se nam je od njega uspelo posloviti že v petek. Sobotni pogreb pa je bil res lep obred, vreden cloveka, od ka­terega se je poslavljalo. Pred kardinali je zdaj velika odlocitev o njegovem nasle­dniku. Dela bo imel ogromno. Seja razlicnih porocil in sprejetjapomembne namere Medvoški obcinski svetniki so na aprilski seji najvec casa namenili razlicnim porocilom, sprejeli so zakljucni racun proracuna za leto 2024 in soglasno podprli namero, da obmocje obcine Medvode preide pod krajevno pristojnost Upravne enote Škofja Loka. MAJA BERTONCELJ Aprila je potekala 16. seja Obcinskega sveta Obcine Medvode. Svetniki so se tokrat sestali v Galeriji Sora. Dnevni red je bil obsežen, na njem pa je bilo naj­vec razlicnih porocil, s katerimi so se seznanili. PREŠLI BI POD UE ŠKOFJA LOKA Na predlog župana je bil dnevni red razširjen s tocko, vezano na spremem­bo krajevne pristojnosti upravne enote. »Prišlo je do ideje, da bi Obcina Medvo­de zaprosila za spremembo krajevne pristojnosti pokrivanja upravne enote, da bi z Upravne enote Ljubljana prešli pod Upravno enoto Škofja Loka. Osnova za nadaljnje pogovore mora biti jasno izražena namera lokalne skupnosti. S tem izpolnimo prvi pogoj. Namero bomo posredovali ministru za javno upravo. Potrebne bo veliko dobre volje ministrstva. Ne spomnim se, da bi se vsaj v zadnjem casu v Sloveniji zgodili takšni postopki. Kot vem, pa trenutno nismo edini s tovrstno pobudo,« je po­jasnil župan Medvod Nejc Smole. Sve­tniki so namero podprli soglasno. Do poplav v avgustu 2023 je Krajevni urad Medvode kot del UE Ljubljana deloval v pritlicju Obcine Medvode. Poplave niso prizanesle niti stavbi obcine, pod vodo je bilo tudi pritlicje in krajevni urad je od takrat zaprt. Po prenovi bo nove pro-store dobil v novem delu objekta. REALIZACIJA ODHODKOV 75-ODSTOTNA Sprejeli so tudi predlog zakljucnega ra­cuna obcinskega proracuna za leto 2024. Katja Gomboši Telban, vodja oddelka za proracun, finance in gospodarstvo, je predstavila, da so bili skupni prihodki nacrtovani v višini dobrih 21,3 milijona evrov, realizacija pa je bila dosežena v višini dobrih 20,2 milijona evrov ali do­brih 94,9 odstotka planiranih prihod­kov. Skupni proracunski odhodki so bili realizirani v višini dobrih 20,5 milijona evrov, kar predstavlja 75,20 odstotka plana. Pojasnjeno je bilo, da nižja reali­zacija izhaja predvsem iz naslova sana­cije po poplavah, ki zaradi dolgotrajnih potrjevanj projektov s strani Državne tehnicne pisarne in izdaje soglasij s strani Direkcije RS za vode poteka poca­sneje, kot bi sicer lahko. Ob koncu leta je bil izkazan proracunski presežek iz preteklih let s krajevnimi skupnostmi v višini 5.707.939 evrov in je bil prenesen v integralni proracun za leto 2024. V presežku je 2.380.955 evrov namenskih prihodkov – sredstva za po­plave, 71.306 evrov namenskih prihod­kov – požarne takse, presežka krajev­nih skupnosti je v višini 359.822 evrov, ostalo so proracunska sredstva v višini 2.895.856 evrov. Stanje dolga proracuna Obcine Medvode je bilo 31. decembra 2024 2.658.429 evrov. V letu 2024 so se poleg sanacij po popla­vah dokoncali naslednji vecji projekti: cesta Trnovec 28a–Setnica 9, izgradnja plocnika Ladja, izgradnja fekalne ka­nalizacije in obnova vodovoda na Ladji, sanacija poškodovanega vodovoda na mostu cez Soro na državni cesti, sanaci­ja plazu na lokalni cesti Trnovec–Topol 1, sanacija plazu Trnovec 17a, sanacija plazu Brezovec, prva faza projekta e­-kolesa ter nadzidek k Osnovni šoli Jela Janežica v Škofji Loki. Poleg odprave posledic škode na obcin­ski infrastrukturi in objektih v obcinski lasti, ki bo trajala še vsaj prihodnji dve leti, ostajajo med vecjimi investicijami odprti še naslednji projekti: Vodovod Polhograjski Dolomiti – faza Studenci­ce, sofinanciran s sredstvi iz Nacrta za okrevanje, ki se je zacel izvajati konec leta; Komunalna infrastruktura Senica, ki je prav tako sofinancirana s sredstvi iz Nacrta za okrevanje in se bo zacela na terenu izvajati v kratkem, ter Poko­pališce Smlednik – projekt bo zakljucen v letu 2025. Za nadomestno gradnjo Osnovne šole Preska izdajo gradbene­ga dovoljenja še cakajo, za prizidek k Zdravstvenemu domu Medvode pa je gradbeno dovoljenje že bilo pridobljeno, gradnjo bodo zaceli letos. KOMUNALA KRANJ BO GRADILA Svetniki so sprejeli sklep za izdajo so­ glasja k zadolžitvi podjetja Komunala Kranj, javno podjetje. Med drugim so soglašali, da se javno podjetje dolgoroc­no zadolži najvec do višine šest milijo­nov evrov za investicijo v Park krožne­ga gospodarstva Zarta, kredit pa lahko najame za obdobje najvec do dvajset let. Kot je bilo pojasnjeno, je ta investicija v novo upravno stavbo s celotno prome­tno ureditvijo in parkirišcem ocenjena na osem milijonov evrov. Od tega imajo do dva milijona evrov lastnih sredstev, za preostanek se morajo zadolžiti. »Za­dolžitev bo brez poroštva obcin, mora­mo pa kljub temu dobiti soglasje vseh sedmih, ki so lastnice,« je pojasnil Mitja Jarc s Komunale Kranj. Sprejeli so tudi Porocilo o realizaciji Na­crta ravnanja s stvarnim premoženjem Obcine Medvode za obdobje od 1. janu­arja do 31. decembra 2024. VARNOSTNE RAZMERE, CESTE Porocilo o delu Policijske postaje Med­vode za leto 2024 je predstavil nacelnik Klemen Jurjevcic. Ena izmed njihovih temeljnih dejavnosti je preprecevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih de­janj. »Na obmocju obcine je bilo obrav­navanih 193 kaznivih dejanj, raziska­nost je skoraj 40-odstotna, kar je zelo v redu. Glede prometne varnosti smo obravnavali 120 prometnih nesrec in na sreco ni bilo nobene smrtne žrtve. Smo pa obravnavali tri hude telesne poškod­be, petindvajset lahkih in 92 prometnih nesrec z materialno škodo. Na podrocju javnega reda in miru oziroma splošnih policijskih nalog smo izvedli 62 ukrepov pri ugotovljenih kršitvah zakona o var­stvu javnega reda in miru in petnajst kršitev zakona o javnih zbiranjih. Po­licijska postaja Medvode sodeluje tudi v poostrenih nadzorih na obmocju Po­licijske postaje Ljubljana pri ugotavlja­nju zlorabe prepovedanih drog. V letu 2024 smo policisti PP Medvode opravili 106 zasegov prepovedanih drog, kar pa ne pomeni, da je bilo to vse na obmocju Medvod. Gre za celotno Policijsko upra­vo Ljubljana,« je povedal Jurjevcic. Veli­ko pozornost namenjajo preventivnim dejavnostim. V lanskem letu so se jih udeležili kar 83-krat. Svetniki so imeli kar nekaj vprašanj in pobud: na temo medvrstniškega nasi­lja, znova je bila izpostavljena prometna problematika v Verju, vprašanje je bilo glede prekoracitev hitrosti v Preski pri cvetlicarni in problematike avtobusnega postajališca na tem obmocju, kjer otro­ci med cakanjem pocnejo stvari, ki niso dopustne (metanje plastenk pod avto ...), vecjega nadzora na Bonovcu, povecanja tovornega prometa od krožišca na Svetju proti Senici, vprašanja so bila glede van­dalizma in tudi divje arheologije v Polho­grajcih. Kot je povzel Jurjevcic, so varnostne razmere v obcini Medvode tako na po­drocju kriminalitete, javnega reda, pro­metne varnosti kot tujske problemati­ke dobre, stabilne in obvladljive. »Tako subjekti obcine, centra za socialno delo, prostovoljnih gasilskih društev, civilna zašcita kot tudi policija skrbijo za hitro in odlocno odzivanje na varnostne do­godke, ki se pojavljajo. Odzivanje vseh služb skupaj je hitro, ucinkovito, stro­kovno ter podkrepljeno z veliko mero partnerskega sodelovanja, saj je skrb za varnost na pomembnem mestu. Do­bro sodelovanje bomo nadaljevali tudi v prihodnje. Velik del svojega dela bomo še naprej namenili preventivni aktiv­nosti v lokalni skupnosti, ozavešcanju obcanov ter organizacij in opozarjanju na samozašcitno ravnanje.« MEDOBCINSKI INŠPEKTORAT IN REDARSTVO Predstavljeno je bilo tudi Porocilo o delu Medobcinskega inšpektorata in redar­stva obcin Radovljica, Škofja Loka, Med­vode in Naklo (MIR) za leto 2024. Skupna uprava je zacela delovati z januarjem 2022. Sedež ima v Radovljici, delo pa opravlja tudi v dislociranih prostorih v Škofji Loki. Na sedežu MIR v Radovlji­ci deluje šest zaposlenih, v dislocira­ni enoti Škofja Loka pa sedem. Slednji opravljajo svoje naloge na obmocju ob­cin Škofja Loka in Medvode v razmerju, dolocenem v dogovoru. Za obmocje ob­cine Medvode je ta okrog 30 odstotkov. Svetniki so menili, da je to premalo in da pogrešajo predvsem vecjo prisotnost in tudi ukrepanje inšpektorja. Tomaž Dolar, vodja skupne uprave, je povedal, da so bile naloge v vecjem delu realizirane ali so še v reševanju. V in­špekcijskih zadevah je bilo v letu 2024 obravnavanih 83 dogodkov, v 77 zadevah je MIR uvedel inšpekcijski postopek. Po­stopki nadzora so usmerjeni na podro­cja: zbiranje in odlaganje komunalnih odpadkov, posegi v cestišce in varovalni pas kategoriziranih obcinskih cest, po­segi na javne površine, priklopi na javno vodovodno in kanalizacijsko omrežje in oglaševanje oziroma postavitev plaka­tnih panojev. Opaziti je bilo tudi vec po­segov v površine javnega dobrega. Gre za postavitev posameznih samostojnih predmetov na javno dobro in prav tako posege z vkopi, izkopi ob cestišcu in na samem cestišcu, ki so izvedeni brez so­glasja, naknadno pa zavezanec zacne postopek pridobivanja potrebnega do­voljenja oziroma soglasja. S strani sve­tnikov je bilo povedano, naj inšpektorat odlocneje poseže na podrocje spoštova­nja obcinskega odloka o cestah, ki pred­pisuje tudi obrezovanje vegetacije ob ce­stah. Inšpektorat je lani obravnaval kar trideset takšnih primerov. Dodali so, da ni malo primerov, ko je krivec za slabšo prometno varnost zelenje, ki se prevec razrašca na plocnike in cesto. Tudi redarstvo je pri svojem delu v letu 2024 evidentiralo kršitve, izvajalo ukre­pe in aktivnosti ter vodilo postopke v zvezi s prekrškovnimi zadevami. Evi­dentirana sta bila 1302 prekrška, od tega jih je bilo kar 954 povezanih s prekora­citvijo hitrosti. Te merijo na sedemnaj­stih lokacijah. Iz naslova izrecenih glob in sodnih taks je bilo Obcini Medvode v letu 2024 nakazanih 40.965,20 evra, leto prej 37.325,21. Dolar je prav tako pouda­ril sodelovanje v preventivnih akcijah. IZVAJANJE POMOCI NA DOMU Odzivi svetnikov na izvajanje storitve pomoc družini na domu, ki je od leta 2022 dalje v pristojnosti Javnega zavoda Sotocje Medvode, so bili pozitivni. Pov­precno mesecno število uporabnikov se je v letu 2024 zvišalo na 89 (povprecno mesecno število uporabnikov v prete­klih letih: v letu 2021 – 58, v letu 2022 – 75, v letu 2023 – 79). V preteklem letu je bilo v storitev pomoc družini na domu vkljucenih 136 uporabnikov (v letu 2021 – 79, v letu 2022 – 130, v letu 2023 – 140). V primerjavi s preteklimi leti se je zviša­lo tudi število opravljenih efektivnih ur cez leto, in sicer na 14.345 ur. Obcinski svetniki so se seznanili tudi s Porocilom o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe vzdrževanje obcinskih cest ter prometne signaliza­cije in prometne opreme za leto 2024, z Letnim porocilom o izvedenih ukrepih iz akcijskega nacrta lokalnega ener­getskega koncepta Obcine Medvode in njihovih ucinkih in z Letnim porocilom Osnovne šole Preska. Ponudba na tržnici se širi Prva redna mesecna izmenjevalnica oblacil je bila dobro obiskana, ob sobotah na novo Art tržnica. MAJA BERTONCELJ Tržnica Medvode postaja vse bolj priljubljeno zbirališce obca­nov ter obiskovalcev iz sosednjih krajev. V pomladnih mese­cih so v Režijskem obratu Obcine Medvode, ki je upravljavec tržnice, uvedli kar nekaj novosti. IZMENJEVALNICA OBLACIL Aprila je potekala prva redna mesecna izmenjevalnica obla­cil. »Izmenjevalnice oblacil so bile v Medvodah že prej. Lan­ska jesenska je bila prvic na tržnici, obisk je bil dober in tako smo se odlocili, da bi tudi Medvode postale eden izmed krajev z redno izmenjevalnico. Z odzivom smo tudi tokrat zelo zado­voljni. Ljudje so prinesli veliko lepih stvari, veliko so jih tudi odnesli. Najvec je oblacil za otroke in ženskih oblacil manj­ših številk. Tudi za tiste kose, ki so ostali, bomo našli nove­ga lastnika ali namen,« je pojasnila pobudnica Barbara Bališ Markovic, ki je zelo vesela, da je obcina tudi izmenjevalnico prepoznala kot zanimivo. Obiskovalci so bili s ponudbo zadovoljni. »Izvedela sem, da bo iz­menjevalnica odslej potekala mesecno, kar je cudovito. Imamo prevec zavrženih oblacil. Zakaj ne bi tukaj našla novega lastni­ka? S ponudbo sem zelo zadovoljna. Nekaj stvari sem prinesla in nekaj jih tudi odnašam. Izbrala sem jih za celo družino. Iz­menjevalnica ima vec namenov: financnega, ohranjanje naše­ga planeta, s tem, ko ne kupuješ novih oblacil, prispevaš tudi k zmanjševanju izkorišcanja delavcev v tekstilni industriji v drža­vah v razvoju ...« je povedala Ana, obcanka Medvod. Na izmenjevalnici je bila tudi Karin Elena Sánchez iz Dra­gocajne. »Izmenjevalnica ni le dobrodošla, ampak nujna popestritev za vsako obcino, ne samo za Medvode. Ne gre le za izmenjavo, gre tudi za ozavešcanje. Pred leti sem gledala zanimiv dokumentarni film, iz katerega sem izvedela, da je na svetu toliko oblacil, da ce 150 let ne bi vec nicesar novega izdelali, bi bilo vsega dovolj. Izmenjevalnica oblacil pomeni prijazen odnos do okolja, s tem receš ne potrošništvu, je tudi srecevanje ljudi z enakimi pogledi, skrb za socloveka ... Našla sem veliko lepih in dobro ohranjenih stvari – tudi zase. Nekaj sem jih tudi prinesla. To bom pocela še naprej. Ne kupujem novih oblacil,« je dejala. Poudarila je, da je vesela, da za izme­njevalnico stoji tudi obcina, kar ji daje še dodatno vrednost. »Želim si, da bi že prihodnjic prišlo še vec ljudi. Izmenjeval­nica je sticišce krasnih ljudi, ki naredijo nekaj dobrega za naš planet, za socloveka in širijo dobro energijo.« Naslednja izmenjevalnica bo v petek, 23. maja, med 16.30 in 19. uro. Barbara Bališ Markovic je dodala še, da z majem zacenjajo tudi redne bolšje sejme, ki bodo potekali dvakrat mesecno. V maju bo 11. in 25. maja, 11. maja skupaj s sejmom gramofonskih plošc. Vabljeni prodajalci in obiskovalci. Infor­macije dobite na telefonski številki 041 972 278, kjer se prijavi­te tudi za brezplacno stojnico. SOBOTNA ART TRŽNICA Ob sobotah dopoldne ob lepem vremenu pa je ponudba na tržnici v Medvodah bogatejša za umetniške, rokodelske, obrtniško rocno narejene izdelke. Poteka Art tržnica. Med po­nudniki imajo že vec kot deset domacih ustvarjalcev, ki po­nujajo najrazlicnejše izdelke. Poleg obiskovalcev vabijo tudi ustvarjalce, obrtnike, da se predstavijo v svojem kraju. Kupujmo domace naTRŽNICI MEDVODE Vabljeni na Tržnico Medvode, kjer vam pridelovalci in izdelovalci nudijo pester izbor hrane in izdelkov. Za vas pripravljajo sveže sadje in zelenjavo, mleko in mlecne izdelke, med, mesnine, kruh in pekovske izdelke, suho robo in razlicne sezonske artikle. Prodajalci lahko na tržnici izdelke ponujajo od ponedeljka do sobote, najbolj pestra ponudba pa je vsako sredo in soboto v jutranjih in dopoldanskih urah. Živimo zdravo in trajnostno, kupujmo lokalno! Išcejo najboljše Urejenost bo pod drobnogledom podjetniške ideje Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije je objavila nov razpis za vkljucitev v projekt Podjetno nad izzive v Ljubljanski urbani regiji, na katerega se lahko prijavijo fizicne osebe z inovativni­mi in naprednimi podjetniškimi idejami iz obcine Medvode. Projekt nudi štirimesec­no zaposlitev. Tudi tokrat bo priložnost dobilo enajst oseb. Razpis, objavljen na spletni strani www.rralur.si, je odprt do 23. maja. Izbrani udeleženci bodo delo zaceli predvidoma 1. septembra. Vsi po­tencialni prijavitelji vabljeni na predsta­vitev projekta, ki bo potekala po video povezavi Zoom, in sicer 13. maja ob 11. uri. M. B. Prenos vodovodov V zacetku letošnjega leta se je formalno zakljucil proces prenosa dveh vaških vodo­vodnih sistemov na Golem Brdu na novega upravljavca. VS Golo Brdo – hrib in VS Golo Brdo – Polana, ki sta se združila v VS Golo Brdo, po novem upravlja javno podjetje Voka Snaga. M. B. Stalno obvestilo Na podlagi prejetih porocil o spremljanju zdravstvene ustreznosti pitne vode iz vaških vodovodnih sistemov (VVS) in javnih vodovo­dnih sistemov (VS), uporabnike pitne vode iz naslednjih VVS in VS obvešcamo, da je zaradi varovanja zdravja ljudi v veljavi stalen ukrep prekuhavanja pitne vode in je zato potrebno do nadaljnjega vodo za uporabo v prehrambne na­mene obvezno prekuhavati: VVS Žlebe – Senicica (Žlebe) VVS Žlebe – Jeterbenk – le hiše, ki so prikljuce­ne na vodovodni sistem pred vodohranom VVS Vaše – le hiše, ki niso prikljucene na javni vodovodni sistem VVS Sora – le hiše, ki niso prikljucene na javni vodovodni sistem Porocila o spremljanju zdravstvene ustreznosti pitne vode iz posameznih VVS in VS ter poroci­la o preskusih posameznih vzorcev pitne vode so stalno dostopna na spletnih straneh Obcine Medvode (http://www.medvode.si/objave/31). Navodila, priporocila in mnenja glede vzdrževa­nja sistemov za oskrbo s pitno vodo ter hišnih vodovodnih sistemov so objavljena na spletnih straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje (http://www.nijz.si/sl/podrocja-dela/moje­-okolje/pitna-voda/pitna-voda-za-splosno-jav­nost). Eko društvo Trnovec, Eko društvo Vodovod Senicica, Zavod Vodovod Preska, Društvo za varstvo voda Žlebe, Vodovodni odbori VVS in Obcina Medvode MAJA BERTONCELJ Turisticna zveza Medvode v sodelova­nju z Javnim zavodom Sotocje Medvode znova organizira akcijo Moja dežela – lepa in gostoljubna, v kateri s priznanji nagradi najbolj urejene objekte v obcini – zasebne hiše, javne, gostinske, turi­sticne, industrijske, kmetijske in druge objekte ter tudi izletniške kraje, javne površine, naravno in kulturno dedišci­no ... »V letošnjem letu posebej poudarjamo kategorijo izletniška tocka, saj želimo izvedeti, kam obiskovalci najvec zaha­jajo, ali so tam zadovoljni in se tudi vra­cajo. Temu pritice tudi kategorija turi­sticni produkti, ki so lahko in naj bi tudi bili del ponudbe na izletniški tocki,« je pojasnila Vanja Locniškar, predsednica Turisticne zveze Medvode. Predloge bodo zbirali od 15. maja do 30. junija, in sicer na spodnji prijavnici, ki jo lahko v casu uradnih ur oddate v TIC Medvode ali pa skenirate in pošljete na e-naslov tz.medvode2@gmail.com. Oce­njevalna komisija se bo na teren odpra­vila predvidoma zadnji teden v avgustu. Sledila bo še zakljucna prireditev s po­delitvijo priznanj. Prihaja delegacija iz Ponta San Nicolň Ob praznovanju letošnjega obcinskega praznika bo v Medvodah podpisana uradna listina o pobratenju Medvod in Ponta San Nicolň. Odbor za mednarodno sodelovanje zato obcane vabi, da postanete gostitelji obiskovalcev, ki bodo v ta namen prišli iz tega italijanskega mesta. MAJA BERTONCELJ Obcina Medvode je od leta 2015 v duhu evropskega povezovanja pobratena s francoskim mestecem Crest, lani decembra pa je bila podpisana še listina o pobratenju z italijanskim mestom Ponte San Nicolň. V tem mestecu v bližini Padove sta jo v priso­tnosti tudi številne medvoške delegacije na celu s predsednico Odbora za mednarodno sodelovanje Ane Barle podpisala župan Medvod Nejc Smole in župan Ponta San Nicolň Gabriele De Boni. S tem je bil storjen tretji od štirih formalnih korakov na poti k pobratenju obeh obcin. Zadnji bo podpis uradne listine o pobratenju v Medvodah. Kot so napovedali že ob podpisu v Italiji, se bo to zgodilo v petek, 4. julija, na slovesnosti ob ob­cinskem prazniku. Podpisala jo bosta oba župana. Medvode bo takrat obiskala številna italijanska delegacija, zato v Odboru za mednarodno sodelovanje obcane vabijo, da postanete gostitelji. »Ker je smisel pobratenja spoznavanje no­vih ljudi, njihovih navad, kulture in nacina življenja, obisko­valce iz pobratenih mest vedno nastanimo pri domacinih, da tudi oni pristneje spoznajo nas in naš nacin življenja. Na ta nacin se je vzpostavilo že veliko stikov, ki so se obdržali tudi po Vse, ki bi bili od 4. do 6. julija pripravljeni gostiti predstavnike italijanske delegacije, prosijo, da se javite Odboru za mednarodno sodelovanje Obcine Medvode na e-naslov: mednarodni. odbor@medvode.si. odhodu obiskovalcev domov. Tu pa potrebujemo vašo pomoc, spoštovane obcanke in obcani. Prosimo vas, da odprete vrata svojih domov za dva dneva in jim ponudite prenocišce z zajtr­kom, za vse ostalo bomo poskrbeli clani Odbora za mednaro-dno sodelovanje,« je v imenu odbora povabila Nada Prešeren. Goste iz Italije v Medvodah pricakujejo v petek, 4. julija, pozno popoldne, saj se bodo zvecer udeležili slovesnosti ob podpisu uradne listine. »V soboto in nedeljo bodo sodelovali na vec do­godkih, Medvode pa bi predvidoma zapustili v nedeljo, 6. juli­ja, popoldne. Vse, ki bi bili pripravljeni gostiti naše italijanske obiskovalce, prosimo, da se javite Odboru za mednarodno so­delovanje Obcine Medvode na e-naslov: mednarodni.odbor@ medvode.si. Slovenci smo znani po gostoljubnosti, radi tudi pokažemo lepote naše lepe dežele tujcem, ki jo znajo ceniti in so nad njo vedno navdušeni. V nemirnih casih, v katerih živimo, je še pomembneje kot kdaj prej sodelovati, se povezo­vati, poslušati in razumeti drug drugega, da bomo ohranili in ubranili evropski duh sožitja in povezovanja, ki nam je vsem prinesel veliko dobrega,« je še poudarila Nada Prešeren. Tri nove zunanje mize za namizni tenis Obcina Medvode se je odzvala pobudi Namiznoteniške zveze Slovenije. MAJA BERTONCELJ »V okviru projekta 'Gibam.se – z giba-Namen omenjenega projekta je postavi­ njem do zdravega telesa in pozitivnih tev zunanjih miz za igranje namiznega V okolici treh osnovnih šol so postavili tri misli' smo postavili tri kakovostne tenisa v cim vec slovenskih obcin. Cilj nove zunanje mize za namizni tenis, in si-mize znamke Tibhar, ki nam jih je Na-je, da ta šport postane del vsakodnevne­cer v parku Osnovne šole Pirnice, za objek-miznoteniška zveza Slovenije ponudi-ga življenja in da se z njim ukvarja cim tom Osnovne šole Simona Jenka Smle-la po znižanih cenah. Pripraviti je bilo vec ljudi. Vabijo, da prinesete loparje in dnik in na igrišcu Podružnicne osnovne treba tudi ustrezno ravno podlago. Vre-žogice ter preživite kakovosten prosti šole Sora. Osnovni šoli v Medvodah in Pre-dnost celotne investicije je sedem tisoc cas na prostem ob igri, ki je primerna ski sta zunanje mize postavili že pred leti. evrov,« so pojasnili na Obcini Medvode. za vse generacije. MAJ JUNIJ’25 11. 5. ob 10.00 / NEDELJA Tržnica Medvode SEJEM gramofonskih plošc 15. - 17. 5. MEDVOŠKI KULTURNI FESTIVAL “Legende #medvodami” glasba, umetnost, krožna tematska pot “KUL tura”, “Igrišce kulture”, kulinarika, razstave, vodeni ogledi, Mišje uganke izpod Triglava z nagradami in še in še Tržnica Medvode 15. 5. ob 20.00 Koncert Godbe Medvode z Jano Šušteršic 22. 5. ob 18.00 / CETRTEK Klub Jedro “ADOLESCENCE” Okrogla miza z gosti Obvezna prijava na dogodek: mladina@zavodsotocje.si Vabljeni na okroglo mizo, na kateri se bomo pogovarjali o nasilju med mladimi z eminentnimi gosti: dr. Miha Mazzini, dr. Andreja Poljanec, mag. Uroš Metljak, Borut Marolt. VSTOP PROST 23. 5. ob 18.00 / PETEK Kulturni dom Medvode KINO DAN za otroke MACEK MURI Vstopnice: 3 eur za otroke, 5 eur za odrasle TIC Medvode, BAR KULTURE 313,6 in na blagajni KULTURNEGA DOMA uro pred predstavo - 23. 5. ob 21.00 / PETEK Klub Jedro Masharik + Ember Vstopnice na vseh prodajnih mestih Eventim 24. 5. / SOBOTA prireditveni prostor ob tržnici Medvode FESTIVAL KRANJSKE KLOBASE 6. 6. / PETEK Svetje MINI OLIMPIJADA Obcina Medvode, C. komandanta Staneta 12, Medvode Stari Petrol porušili, gradijo novega Dela so se zacela sredi marca, zakljucena naj bi bila do konca julija. MAJA BERTONCELJ V Medvodah so na Gorenjski cesti Petrolovi trije bencinski servisi. Prodajno mesto Medvode Gorenjska 14 bo dobilo pov­sem novo podobo. »To prodajno mesto je bilo zgrajeno leta 1993. Glede na starost objekta, njegovo umestitev ter željo po nadgradnji ponudbe smo se odlocili za izvedbo novogradnje. Dela so se zacela 17. marca, zakljuciti jih nacrtujemo do konca julija. Pred zacet­kom gradnje je bila izvedena popolna rušitev starega objekta, vkljucno z izkopom podzemnih rezervoarjev in odstranitvijo vseh tehnoloških instalacij. Na istem mestu bo zgrajen sodo­ben objekt z novo vizualno podobo in sodobnim konceptom, ki odraža Petrolovo vizijo prodajnega mesta prihodnosti,« so sporocili iz slovenske energetske družbe Petrol. Novo prodaj­no mesto bo imelo šest tocilnih mest, na katerih bodo nudi­li pet vrst visokokakovostnih goriv in dodatek za cisti izpuh AdBlue. Skupna površina novega prodajnega objekta bo nekaj vec kot 300 m2. Kot so pojasnili, bo v njem moderna prodajalna z iz­boljšano uporabniško izkušnjo in širokim naborom izdelkov ter storitev. Na voljo bo tudi bar. Na zunanjem delu prodaj- Pred zacetkom gradnje je bila izvedena popolna rušitev starega objekta. Na istem mestu bo zgrajen sodoben objekt z novo vizualno podobo in sodobnim konceptom. / Foto: Peter Košenina nega mesta bodo rocna avtopralnica s tremi pralnimi mesti, vec klasicnih parkirnih mest, polnilna mesta z elektricnimi polnilnicami in objekt za prodajo plinskih jeklenk. www.brinox.si Prosta delovna mesta v inženiringu: v proizvodnji: • Projektni inženir • Vizualni preglednik (VT2) • Projektni vodja • Varilski inženir (IWE) / tehnolog (IWT) • Elektro projektant • Tehnolog proizvodnje • Projektant strojnih • TIG Varilec inštalacij Zakaj izbrati Brinox? • dolgorocna zaposlitev v stabilnem in rastocem podjetju • uvajanje v delo ob strokovni podpori mentorjev in sodelavcev • možnost kariernega in strokovnega razvoja • izpopolnjevanja in dodatna izobraževanja • delo v mladem kolektivu ter v urejenem sodobnem delovnem okolju • stimulativno nagrajevanje in konkurencno placilo, izplacilo poslovne uspešnosti • timsko delo in družabni dogodki z bogatim programom (šport, zabava, pikniki, novoletni dogodki za zaposlene in njihove otroke, idr.) BRINOX d.o.o. Skreniraj QR kodo Sora 21 in obišci našo spletno stran SI-1215 Medvode https://www.brinox.si/zaposlitve. t:+386 1 361 97 30 HR@brinox.eu Prijavi se! Iskali bodo rešitve za današnjo mladino Strokovnjaki z razlicnih podrocij se bodo na okrogli mizi v Medvodah lotili konkretne analize odmevne serije Adolescence. MAJA BERTONCELJ Netflixova serija Adolescence je odmev­na tudi v Sloveniji. Njena vsebina bo tema okrogle mize, ki bo 22. maja z za­cetkom ob 18. uri potekala v klubu Jedro Medvode. Namenjena je vsej zainteresi­rani javnosti. PRIVABILI PRIZNANE STROKOVNJAKE Organizatorja sta Iniciativa za duševno zdravje Medvode in Javni zavod Soto­cje Medvode. Veseli so, da jim je uspelo privabiti priznane strokovnjake z razlic­nih podrocij. Gostje okrogle mize bodo pisatelj in publicist dr. Miha Mazzini, psihologinja dr. Andreja Poljanec, psiho­terapevt mag. Uroš Metljak in ravnatelj Strokovnega centra Logatec Borut Ma­rolt. Povezovala jo bo psihoterapevtka in predstavnica Iniciative za duševno »Dotaknili se bomo analize serije Adolescence in preko nje razmišljali o sodobni družbi, o institucijah, o družini v trenutnem casu ter o posamezniku – odraslem in mladostniku.« zdravje Medvode (IDZ) Ksenja Kos, ki je pojasnila izbor tematike: »S temo naj­stništva se v IDZ ukvarjamo ves cas in išcemo poti, kako se ji približati. Odra­sli smo zelo nerodni pri vzpostavljanju stika z najstniki. Težko nam je poiskati ravnovesje v odnosu – da ne vstopamo prevec ali pa premalo v prostor mlado­stnika. Slednje lahko raziskujemo le na konkretnem primeru, kar pa je za javne predstavitve eticno sporno, saj gre za iz­postavljanje ranljivosti. Tako smo v IDZ zagrabili priložnost konkretnega prime­ra, ko se je pojavila serija Adolescence. Gre za primer, ki je igran, a posnet zelo realno ter umetniško kreativno na pod­lagi resnicnih dogodkov, ki se pojavlja­jo v svetu. Dotaknili se bomo analize te serije in preko nje razmišljali o sodobni družbi, o institucijah, o družini v trenu­tnem casu ter o posamezniku – odra­slem in mladostniku. Razmišljali bomo, zakaj se je mladostništvo ovilo v tancico nihilizma in kje so vzroki za zaton re­volucionarnega duha. Zakaj se ne zmo­remo dotakniti svojih globin in živimo površinsko življenje brez kompasa? Do­taknili se bomo vsesplošne izcrpanosti in zmanjšanja kapacitete psihicne od­pornosti. Kako to, da ob helikopterskih starših govorimo o zapušcenih mlado­stnikih, ki so vrstniško usmerjeni? Iskali bomo rešitve za današnjo mladino.« Ksenja Kos pojasnjuje, da so to teme, ki nas posebno nagovorijo v današnjem casu in so pomembno družbeno vpraša­nje. »Danes se najstniki srecujejo z izcr­panimi in zbeganimi odraslimi, ki jih ne znajo in ne zmorejo vec dostojanstveno ter z notranjo mocjo voditi, kar pa otroci in najstniki potrebujejo. Njihova naloga je upirati se odraslim in naloga odrasle­ga je njihov upor ustrezno 'držati', kar pa zahteva od odraslega vsaj toliko energije, kot od mladostnika zahteva upor. Odra­sli danes išcejo sami sebe. Kako lahko Gostje okrogle mize bodo pisatelj in publicist dr. Miha Mazzini, psihologinja dr. Andreja Poljanec, psihoterapevt mag. Uroš Metljak in ravnatelj Strokovnega centra Logatec Borut Marolt. podprejo nastajajoco osebnost najstni­kov? In ko umanjkajo odrasli, imamo 'Gospodarja muh'. Najvecji izziv naših mladostnikov je najti pot zase, ko vanjo vdirajo odrasli ali pa jih ob tej poti sploh ni. Osnovna potreba custvene naveza­nosti ostaja vedno bolj nepotešena. Ugo­tavljamo, da se ne poznamo vec. Kako lahko vplivamo en na drugega, ce smo si odtujeni? Živimo v obdobju ekstremov in ta crno-beli svet postaja za mlade one­snažen. Kjer ni palete barv, jih bodo mo­rali iz nekje potegniti ali pa se podrediti crno-belemu,« je jasna Ksenja Kos. OBVEZNE PRIJAVE Pomembno vlogo pri najstnikih imajo tako starši kot pedagoški delavci. »Me­nim, da starši in pedagoški delavci po­trebujejo najprej drug drugega. Najprej je naloga obojih, da se zacnejo druži­ti in spoštljivo komunicirati. Zacnejo lahko s tezo, da nihce nima pojma, kaj narediti. Od tu naprej pa je s skupnimi mocmi treba opredeliti dolocen korak, ki ga lahko nastavijo in opazujejo, kam jih pripelje. In tako pocasi korak za ko­rakom lahko spoznajo, da tvorijo po­membno okolje za rast najstnika,« je še povedala psihoterapevtka Ksenja Kos. Obeta se zanimiva okrogla miza. Ude­ležba na njej je brezplacna, obvezne pa so prijave na mladina@zavodsotocje.si. Tržnica znanj bo že štirinajstic Medvode so eden izmed triindvajsetih krajev v Sloveniji, v katerih bo 21. maj v znamenju ucecih se skupnosti. MAJA BERTONCELJ Tedni vseživljenjskega ucenja (TVU) so najvidnejša kampanja na podrocju izobraževanja in ucenja v Sloveniji. Letos bodo potekali med 12. majem in 16. junijem. Najbolj pestro dogaja­nje bo v sredo, 21. maja, ko bo v triindvajsetih krajih po Slo­veniji Parada ucenja – dan ucecih se skupnosti. Med njimi so znova tudi Medvode, za kar kot koordinator skrbi Kulturno društvo Sejalec umetnosti. Na 14. Tržnici znanj – paradi ucenja v Medvodah boste spo­znali lokalne ustvarjalce, mojstre, predavatelje, prostovoljce in vse, ki želijo deliti svoje znanje in izkušnje. Od 13.30 do 15. ure bo v Knjižnici Medvode predavanje in delavnica z naslo­vom Potovanje skozi vrednote – osebna rast in moc skupnosti v izvedbi Klin, poslovno svetovanje. Ob 15. uri se bo zacel vo­den ogled razstave v Galeriji ob Sori. Hkrati se bo zacelo tudi pestro dogajanje na odru in stojnicah na Tržnici Medvode. Ob 15.15 bo predstava za najmlajše Mojca Pokrajculja v izvedbi KUD Fran Saleški Finžgar Senica, ob 16. uri bo uradno odprtje Tržnice znanj, ob 18. uri bo sledila podelitev nagrad natecaja Vrtiljak spretnosti TVU, ob 18.15 koncert glasbene skupine En­tuziastik bend, ob 19.30 pa bo v Knjižnici Medvode še delavni-ca Tao joge obraza – naravna pot do svežega videza in dobrega pocutja. V primeru dežja bodo dogodki, ki so nacrtovani na tržnici, prestavljeni v klub Jedro Medvode. Agata Trojar, predsednica Kulturnega društva Sejalec ume­tnosti, je pojasnila, da bodo letos del sredstev, predvidenih za obmocno koordinacijo TVU, namenili Knjižnici Medvode za pomoc pri nakupu štirih e-bralnikov. Na ta nacin bodo pri­spevali k promociji in razvoju bralne kulture ter krepili spre­tnost izražanja v lokalni skupnosti. Išcete hlace? www.leny.eu T: 04/59 55 200 Udobje, stil in kakovost – Leny. V Sloveniji izdelane hlace. Za ženske in moške. Tudi vecje konfekcijske številke in podaljšani modeli. Zoisova 1, Kranj (nasproti sodišca). Delovni cas trgovine: pon., sre.: 9–15, tor., cet.: 9–18, pet.: 9–13, sob.: 9–12. 30 30 let tradicije let tradicije Ob izgubi Vaših najdražjih Vam priskocimo na pomoc in Vam v celoti opravimo kompletno pogrebno storitev. POGREBNE STORITVE, HIPNOS d.o.o., Žlebe 98, 1215 Medvode, P.E. Barletova cesta Preska - Medvode telefon: 01/ 361 35 89, www.hipnos.si www. hipnos. si 24-urna dežurna št.: 051 620 699 hipnos@hipnos.si Novosti na policah Knjižnice Medvode RYSZARD KAPUSCINSKI: IMPERIJ Kapuscinski, poljski pisatelj, novinar in fotograf, nas v knjigo uvede z esejem, kako je leta 1939 kot sedemletni decek doživel zacetek druge svetovne vojne. Travmaticno krutost so povzrocili ruski vojaki, ki so prišli v mesto Pinsk. Vsa poglavja se zacno z vsakdanjimi, drobnimi doživetji, nadaljujejo pa se s pogloblje­nim poznavanjem materije, o kateri piše. Seznani nas s svojimi potovanji po Sovjetski zvezi (leta 1958 in 1967), seže v cas njenega razkroja (poti konec osemdesetih let) in zacetka Ruske federa­cije (do leta 1993). Spoznavamo rusko zgodovino, kulturo, poli­tiko. »Pesnik Fjodor Tjutcev je zapisal, da 'Rusije ni mogoce do­jeti razumsko … v Rusijo je mogoce samo verjeti'. Dostojevski je preprican, da je Rusija za Evropo nekaj skrivnostnega in nedo­umljivega.« Zdi se nam, da je Kapuscinskemu uspelo Rusijo pri­bližati zainteresiranemu bralcu. Potopis, ki je veliko vec kot to! (pripravila Tatjana Mavric) MIRIAM DREV: PO POTI SE JE ZVECERILO Književna prevajalka, publicistka, kriticarka, pesnica in pisa­teljica Miriam Drev v svojem najnovejšem delu pravi: »O vojni odlocajo stari moški, umrejo pa mladi, godni za boj, našcuvani, pozvani k osvajanju ali k mašcevanju. In umre na tisoce civili­stov.« Luciino otroštvo, ki ga bogati nežna ljubezen oceta Liba­nonca, nasilno prekine vojna. Z bratom in mamo, Slovenko, se vrnejo v Ljubljano, a boj se za Lucio tu ne konca – nadaljuje se v njenem osebnem življenju. Stiska zaradi izgube varnega doma in oceta, ki je ostal v Bejrutu, pomanjkanje ljubezni, ki jo njena KOTICEK ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ Za manj odpadkov MOJCA FURLAN V maju zaznamujemo vrsto mednarodnih dni, ki nas vsako leto vnovic spomnijo, naj bo vsak od nas s svojim odnosom odgovoren do narave in okolja. Dne 20. maja bo potekal sve­tovni dan cebel, 21. maja evropski dan Nature 2000, 22. maja mednarodni dan biotske raznovrstnosti in 24. maja evropski dan parkov. Petega junija bomo bogata sporocila zakljucili z mednarodnim dnem okolja. Ljudje moramo razumeti pomen trajnostnih odlocitev in dejanj ter jih sprejeti kot del vsakdanjega življenja. Pomem­ben izziv so tudi odpadki. Deponije polnimo z raznovrstnimi zavrženimi predmeti. Ogromne kolicine se kopicijo, a novih sežigalnic v nobenem kraju ne želijo. Kam z odpadki? Zato je najboljši odpadek tisti – ki ga NI. Odpadke dosledno razvršca­mo, predvsem pa jih zmanjšajmo na minimum. Katere odpadke lahko vsak dan srecamo (in pobiramo) na medvoških ulicah in tudi v naravi? Vrece od cipsa in slad­karij, plocevinke razlicnih napitkov, pogosti so tudi zavrženi baloni. Vsi se razkrajajo v mikroplastiko. Najvec pa je na tla odvrženih cigaretnih ogorkov. Pogosto poletijo kar skozi okna avtomobilov. Ali pa so »z najboljšimi nameni« odvrženi di­rektno v odtoke, kar direktno v vodo. Cigaretni ogorki vsebu­ mama namenja samo njenemu bratu, ter preizkušnje ob po­ trjevanju svoje poklicne poti doseže vrh v zapletenem odnosu z Alecom. Pretanjena pripoved o izgubi, odtujenosti, iskanju smisla, krhkosti družinskih vezi in potrebi po razumevanju svojih korenin z vso obcutljivostjo razkriva zapletenost medse­bojnih odnosov in pot dozorevanja v iskanju lastne identitete. Globoka intimna spoznanja, razkrivanje drobcev spomina iz preteklosti ter posledicno razumevanje svoje lastne življenj­ske usode Lucio vodi do zahtevne, a edino prave odlocitve. (pripravila Meta Potocnik) ELLE MCNICOLL: KOT ISKRICA Adeline (Addie), glavna junakinja, je izredno bistra 11-letna deklica z avtizmom. Pisateljica, tudi sama avtistka, skozi Addienino razmišljanje in doživljanje okolice prikaže zna­cilnosti oseb z avtizmom, ki so po navadi za okolje moteci in nerazumljeni. Tudi oseba z avtizmom mora sprejeti svo­je lastnosti in se uciti vkljucevanja v družbo. Ko Addie v šoli sliši, da so v njihovem kraju v preteklosti sežigali carovnice, se vsa posveti raziskovanju teh dogodkov. Dekleta se ji smi­lijo, ker so jih obsodili zaradi njihove drugacnosti, ker niso imele nikogar, ki bi se zavzel zanje. Zdaj jim želi popraviti krivico s postavitvijo spomenika. Prepricati mora župana in svetnike. V svojem prizadevanju je odlocna in vztrajna. Za­vzemanje za carovnice je v resnici metafora in držanje ogle­dala sodobni družbi, ki še vedno težko sprejema drugacnost. (pripravila Marija Rovtar) jejo veliko nevarnih težkih kovin. Škatlice so ovite s plastic­nimi ovoji, ki sodijo v dobro zatesnjene rumene zabojnike, da jih ne odnese v naravo. Škatlice sodijo v zabojnik za papir, ogorki pa v zabojnik za mešane odpadke. Narava je za nas in za naše potomce, naše otroke in vnuke, iz­jemno dragocena. Prepoznajmo, da ob trendih urbanizacije, po­zidav, tlakovanj, postavljanja žicnih ograj do tal, zidanih ovir, vnašanja kemikalij in strupov v prst, z onesnaževanjem vodo­tokov in zraka, izsekavanjem drevja, odlaganjem velikih kolicin odpadkov in posledicno siromašenjem naravnega okolja nismo naslovili pravih dejanj za ohranitev okolja, v katerem živimo. S svojimi osebnimi prizadevanji poskušajmo cim bolj zašciti­ti ali na novo ustvariti razlicne habitate in zavetja za živali in rastline. KULTURA Trije festivalski dnevi, bogat program Osmi Medvoški kulturni festival bo zaživel med 15. in 17. majem. Vsebino bo obarvala 180. obletnica rojstva obcinskega zavetnika Jakoba Aljaža. MAJA BERTONCELJ Bliža se Medvoški kulturni festival – Legende med vodami, ki bo znova prinesel pestro festivalsko dogajanje. KROŽNA TEMATSKA POT »Z majem smo vstopili v praznovanje 180. obletnice rojstva Jakoba Aljaža, ki bo obarvala tudi vsebino 8. Medvoškega kulturnega festivala in njegov program Potujoce ustvarjal­nice, ki se je tokrat prelevila v krožno tematsko pot KUL­tura. Festival je lani vstopil v novo vecletno tematiko, ki daje poudarek cloveku in zgodbam ljudi ter t. i. trilogiji in­dustrije, dedišcine in narave. Slednja naše kraje v novejši zgodovini tudi najbolj oblikuje, zato smo ji namenili še po­sebno pozornost in tematsko krožno pot oblikovali tako, da se industrija, dedišcina in umetnost srecajo v povsem novi interakciji,« je pojasnila Sabina Spanjol, koordinatorka in organizatorka kulturnega programa v Javnem zavodu So­tocje. TRIDNEVNI PROGRAM Festival bo tudi tokrat postregel z dogodki za razlicne okuse s poudarkom na glasbi, vizualni umetnosti, raziskovanju dedišcine, okušanju jedi izpod rok medvoških ustvarjalcev novih okusov sotocja in reševanju ugank izpod Triglava. »V treh festivalskih dneh od 15. do 17. maja bomo prisluhnili dvema koncertoma: v cetrtek, 15. maja, zvecer bo nastopila Festival bo tudi tokrat postregel z dogodki za razlicne okuse s poudarkom na glasbi, vizualni umetnosti, raziskovanju dedišcine, okušanju jedi izpod rok ustvarjalcev novih okusov sotocja in reševanju ugank izpod Triglava. Godba Medvode z Jano Šušteršic, dan kasneje pa Maja Keuc, ki se ji bodo pridružili medvoški osnovnošolski pevski zbo­ri. V cetrtek bo zaživela tudi krožna tematska pot okoli me­stnega jedra Medvod oz. t. i. mini transverzala KUL tura, na katero se lahko odpravite z otroki vseh starosti. Ljubitelji rekreacije lahko pot, ki skupaj z ogledi zanimivih postaj traja slabo uro, v soboto združijo tudi z ogledom rojstne hiše Jakoba Aljaža v Zavrhu, kjer bo potekal dan odprtih vrat. Za ljubitelje vizualne umetnosti bosta v cetrtek orga­nizirana vodena ogleda po razstavah Jeterbenški gradovi in Vecplastnost, v soboto zvecer pa bomo ob zakljucku fe­stivala odprli novo razstavo Bargalerije v Kulturnem domu Medvode. Zelo pestro dogajanje nas caka v petek zvecer, ko si bomo pred koncertom lahko ogledali starodobnike in se preizkusili v razlicnih igrah na Igrišcu kulture ter degusti­rali okuse sotocja. Sobota, 17. maja, bo dan za sprošceno Kulturno sobotkanje na cajanki v družbi Marješke Pehte, društev, ustvarjalcev rocno narejenih izdelkov in drugih animatorjev,« je program predstavila Sabina Spanjol. V izvedbo festivala so vpeti številni posamezniki, društva in organizacije. KULTURA Pogled vglobine vesolja Turisticno društvo Žlebe - Marjeta je novo razstavo v Galeriji pod kozolcem povezalo z vstopom Slovenije v Evropsko vesoljsko agencijo. PETER KOŠENINA Galerija pod kozolcem v Žlebeh gosti razstavo astrofotografij Globine vesolja. Svoje fotografije razstavlja šest sloven­skih astrofotografov, ki predstavljajo objekte globokega vesolja, pa tudi Sonce in komete. Razstavo so odprli 25. aprila. Vesolje cloveka navdušuje že od pradav­nine. Z napredkom tehnologije so mo­žnost njegovega fotografiranja dobili tudi obicajni ljudje, ki niso astronomi na delu v dragih observatorijih. Razvoj teleskopov, kamer, pripomockov za sledenje zvezd in programske opreme za obdelavo fotografij je bil v zadnjem desetletju izjemen, zato je danes z do­macega dvorišca mogoce posneti pri­merljive fotografije tistim, ki so vcasih prihajale iz najboljših observatorijev. Astrofotografija je zvrst fotografije, ki od cloveka zahteva izjemno mero po­trpljenja in znanja. Kadar so na pra­vem mestu pravi ljudje s pravo opremo Razstavljene fotografije prikazujejo milijone svetlobnih let oddaljene galaksije, nekaj tisoc svetlobnih let oddaljene meglice ter mnogo bližje komete in Sonce. in ko sodeluje tudi vreme, so rezultati osupljivi. Razstavljene fotografije pri­kazujejo milijone svetlobnih let odda­ljene galaksije, nekaj tisoc svetlobnih let oddaljene meglice ter mnogo bližje komete in Sonce. »Astrofotografija je posebna zato, ker zbiramo minimalno svetlobo, ki je s prostim ocesom sploh ne moremo zaznati. Narediš ogromno število fotografij, ki jih zložiš eno na drugo, poseben program pa jih porav­na. Tako ojacaš svetlobni signal in šum senzorja fotoaparata izgine. Vcasih za eno fotografijo uporabiš tisoce foto­grafij, vcasih le petdeset,« je postopek »zlaganja« astrofotografij opisal Gregor Kresal, eden od šestih avtorjev razstave. Razstavo Globine vesolja so v TD Žle­be -Marjeta povezali s polnopravnim clanstvom Slovenije v Evropski vesoljski agenciji ESI in praznovanjem njene pet­desetletnice. »Vsi radi gledamo v nebo, predvsem kadar je jasno, ni lune in so zvezde svetle. Kozolec je objekt, skozi ka­terega vidiš. Njegova okna smo tokrat napolnili s fotografijami nocnega neba odlicnih slovenskih astrofotografov. Mi-slim, da je razstava zanimiva z vec plati, upam pa, da bodo morda tudi z njeno pomocjo nekateri spoznali, da je vesolje ogromno – preveliko za razmišljanje o tem, kam bi se preselili, ampak mora­mo poskrbeti za Zemljo, da ostane pri­merna za bivanje,« je ob odprtju razstave dejal idejni vodja Galerije pod kozolcem Lado Vidmar iz TD Žlebe -Marjeta. Foto­grafije razstavljajo fotografi Peter Koma­tovic, Bogdan Vuk, Miha Schrott, Gregor Kresal, Zoran Vidrih in Marko Emeršic. Razstava Globine vesolja bo v Žlebeh na­slednjega pol leta, nato pa se za enako dolgo obdobje seli najprej v Medvode in nato še na obalo Zbiljskega jezera. Odprtju razstave je sledil še koncert v cerkvi sv. Marjete v Žlebeh. Nastopili so kvartet klarinetov Jukebox in Žlebska vokalna skupina. KULTURA Razstava na temo velike noci Razstava Društva kmetic Medvode z naslovom Nesemo k žegnu in poudarkom na velikonocnih prtih MAJA BERTONCELJ V Društvu kmetic Medvode so v sodelo­vanju s klekljarskim krožkom iz Smle­dnika pripravili velikonocno razstavo z naslovom Nesemo k žegnu. V Galeriji KUD Sora je bila na ogled 12. in 13. aprila. Poudarek razstave je bil na velikonoc­nih vezeninah, ki jih imajo clanice dru­štva na domacijah in so dragocena de­dišcina njihovih prednikov. »Lani smo praznovali štirideset let društva in to nas je nekako ponovno spodbudilo k ak­tivnejšemu delovanju tudi z organizaci­jo dogodkov, kot je tokratna razstava. Njena tema je velika noc s poudarkom na vezenini. Ideja je bila, da pogleda­mo po svojih domovih in prinesemo velikonocne prte, ki so jih imeli že naši predniki. Razstavljenih je kar veliko iz­vezenih prtov, ki so z redkimi izjema­mi narejeni rocno, nekateri so tudi že zelo stari. To je kulturna dedišcina, za K sodelovanju so povabile tudi Sonjo Porenta iz Medvod, ki je udeležence po razstavi popeljala s svojim strokovnim komentarjem in povedala marsikaj zanimivega o vezeninah in kulturni dedišcini. katero je prav, da se ohranja in prenaša iz roda v rod, da se predstavi in ovre­dnoti. Prti so razlicnega izvora. Nekaj so jih izvezle naše clanice, vecina pa so dedišcina naših prednikov. Poleg prtov je predstavljena vsebina žegna: šunka, kruh, potica, hren, pirhi ... Razstavo po­pestri še velikonocna dekoracija, ki je vsa izdelana rocno,« je predstavila Pe­tra Podgoršek s Skarucne, predsednica Društva kmetic Medvode. K sodelovanju so povabile tudi Sonjo Porenta iz Med- Nagrajenci križanke iz revije Soto­cje št. 4 so: Danica Kopac Maletic, Evgen Novak in Janko Rebolj, vsi iz Medvod. Geslo je bilo Krute in resnicne usode. Cestitke! vod, ki je udeležence po razstavi pope­ljala s svojim strokovnim komentarjem in povedala marsikaj zanimivega o ve­zeninah in kulturni dedišcini. Njeno ljubiteljsko delo je zadnjih petnajst let usmerjeno k ohranjanju oblacilne de­dišcine. Posebno ljubezen goji prav do ljudske vezenine. Poudarila je tudi po­men velikonocnih prtov. Društvo kmetic Medvode šteje okrog štirideset clanic. »Izhajamo iz aktiva kmeckih žena, ki je bil ustanovljen pri Kmetijski zadrugi Medvode, tako da delujemo na obmocju, ki ga pokriva za­druga,« je dejala Petra Podgoršek. Raz­stavo je sooblikovalo vec clanic društva. »Prinesle smo vecinoma tisto, kar ima­mo doma, kar je družinska zapušcina. Vesele smo, da se vezeni velikonocni prti ohranjajo, da gre tradicija naprej,« je povedala Katja Svoljšak iz Zbilj. Obi­skovalcem so predstavile tudi obica­je, vezane na cas velike noci. »Na naši kmetiji imamo na veliko soboto ob pol štirih žegen velikonocnih jedi za celo­tno vas. Ljudje prinesejo košare z jedmi, postavimo oltarcek, uredimo okolico. Je zelo domace, srcno in povezovalno. To je dolgoletna tradicija, ki se ohranja,« je pojasnila Majda Kopac iz Medna, s kmetije Pr' Kodran. Razstava je bila dobro obiskana. POGOVOR Od preprostega križca do mojstrskih vezenin Rozalija Strojan iz Zgornjih Pirnic je mojstrica vezenja po štetih nitih s križnimi vbodi, s križci. Za svoje strokovno delo je v desetletjih svojega delovanja prejela številne nagrade in priznanja, njene vezenine pa so prepotovale skorajda cel svet. Med drugim je kot nosilka znanja vezenja po štetih nitih vpisana v Register nesnovne kulturne dedišcine Slovenije in je nosilka naziva priznana rokodelka. MAJA BERTONCELJ V vezeninah Rozalije Strojan se odraža­jo izjemna natancnost dela, bogastvo vzorcev in mojstrske interpretacije tra­ dicionalnih vezenin. Pogovarjali sva se v Rokodelskem centru Škofja Loka, kjer je pred kratkim imela samostojno raz­stavo. . V Medvodah takšne samostojne razstave še niste imeli, so si pa obisko­valci vaša dela lahko ogledali v Roko­delskem centru Škofja Loka. Kako to? Z Rokodelskim centrom Škofja Loka sodelujem nekaj manj kot dve leti in že od zacetka sem bila navdušena nad prijaznostjo, podporo in spodbudnim okoljem. Lepo je biti del takšne skupno­sti. Center je res poseben. Vanj je vklju­cenih vec kot dvajset mojstrov rokodel­cev. Vsak ima svoj koticek, v katerem se predstavlja s svojimi izdelki, možnost pa imamo tudi za samostojno razstavo. Tokrat sem bila na vrsti jaz in zelo sem vesela, da sem dobila priložnost. Doslej sem sodelovala že na številnih skupin­skih ali samostojnih razstavah po raz­ licnih krajih. Razstavljala sem tudi na vec lokacijah v medvoški obcini, a ne s tako obsežno razstavo. V Medvodah po­grešam takšen rokodelski center, kot ga imajo v Škofji Loki. Menim, da nas je kar precej rokodelcev, ki bi imeli kaj pokazati. Takšni centri so dragoceni, a jih je še vedno veliko premalo. Vecina rokodelskih izdelkov pristane v trgovi­ »Za vezenje po štetih nitih s križnimi vbodi sem bila v register vpisana kot prva, sem nosilka. Vpisan je nacin vezenja po štetih nitih, vkljucno z izvorom in razvojem. Gre za pomemben del naše kulturne identitete. Cutim dolžnost, da to znanje ohranjam in predajam naprej.« nah, kjer jih obicajno prodajajo z visoki­mi maržami, kar ni sprejemljivo ne za ustvarjalce ne za kupce. . Kako pomembno se vam zdi, da se rokodelstvo ohranja? Izjemno pomembno. Ce ne bomo mi cenili slovenskih izvirnih izdelkov, jih tudi drugi ne bodo. Gre za ohranjanje naše dedišcine, naše identitete. Roko­delstvo ima dolgo zgodovino, nacin pre­nosa znanja iz roda v rod pa se vedno bolj razvija in rokodelstvo v celoti bolj priznava tudi država. . Kdaj ste se zaceli ukvarjati z veze­njem? Z vezenjem se ukvarjam že skoraj vse življenje. Prvih vbodov sem se ucila od svoje mame. Spomnim se, da sem se pri vezenju pridružila tudi starejšim ženskam. Bila sem radovedna, poslu­šala sem njihove pogovore in se hkrati ucila osnov vezenja. Moja mama me je pri tem spodbujala. Kasneje smo imeli v šoli krožek vezenja. Vezenje sem nato opustila, ker sem vec pletla in kvacka­la uporabne stvari. Ko so otroci odra­sli in sem imela vec vecernih ur zase, sem se spet vrnila k vezenju. Po nekaj prvih vbodih sem vedela – to je to. Ta­krat sem zacela znova in pocasi sem si gradila znanje, izkušnje, tudi samo­zavest. Poglabljala in raziskovala sem ta bogati svet. Za svoje vezene izdelke sem prejela vec certifikatov Rokodelstva Art & Craft Slovenija, sodelovala sem tudi na bienalnih razstavah domace in umetnostne obrti v Slovenj Gradcu in na Ljubljanskem gradu ter na vec Med­narodnih festivalih vezenja v Velenju. Videla sem, kako raznoliko in bogato je naše rokodelstvo. To me je še dodatno spodbudilo. . Ste mojstrica vezenja po štetih ni­ tih s križnimi vbodi, s križci. Nam lahko to bolj približate? Vezenje po štetih nitih je ena najstarej­ših in najbolj prepoznavnih tehnik roc­nega vezenja. Vzorec nastane z natanc­nim preštevanjem niti na tkanini in z vbadanjem vezilne niti vanjo. Ta tehni­ka omogoca ustvarjanje geometrijskih in simetricnih vzorcev in vkljucuje vec POGOVOR razlicnih slogov vezenja. Med njimi je najbolj prepoznavna in razširjena tehnika vezenja po štetih nitih s križnim vbo­dom. Nitka se prekriža v kvadratku po diagonalnih smereh in nastane znacilni križec. Tak nacin vezenja je posebno pri­meren za rocno tkana groba platna, kjer je štetje niti lažje. S posameznim križcem se da delati zanimive vzorce, ki so se ponavljali, še posebno na Gorenjskem. Pogosti so nageljni, srce, stilizirane druge rože, vzorci v vrsti, živalski motivi, ki pa so redkejši. Z vezenjem so krasili prte, posteljnino, brisa­ce ... Tudi jaz z njim olepšam razlicne uporabne izdelke. Na prvem mestu je prt. Tu so še razlicni predmeti za v kopalnico, torbice, prijemalke ... Veliko izdelkov združuje tradicionalne vzorce z uporabnostjo. To mi je zelo pomembno – da niso iz­delki samo za gledanje, ampak tudi za uporabo v sodobnem vsakdanu. Tudi doma imam mize in police okrašene s svoji­mi prti. Lep prt se poda v vsako, tudi sodobno stanovanje. Za praznike pa uporabim še posebno lepo vezenino. . Koliko se vas še ukvarja z vezenjem? Težko recem. Mislim, da nas je zelo malo. Mogoce nekateri mojstri, povezani z obrtno zbornico, pa v društvih upokojen­cev še delujejo krožki rocnih del, kjer se lotevajo tudi vezenja s križci. V šolah pa tega skoraj ni vec. Ko sem še ucila, sem vodila krožek vezenja in ucenci so s svojimi izdelki celo preje­li certifikate domace obrti. Narejen je ucni nacrt za vezenje in lahko bi se izvajal kot izbirni predmet. Potrebnega pa je dovolj interesa otrok, da lahko sploh zaživi. Rozalija Strojan je svojo poklicno pot posvetila pedagoškemu poklicu. Sicer uciteljica matematike je pedagoški pristop vseskozi vpletala tudi na podrocje vezenja in v šoli vodila krožek vezenja. . Pa se otroci radi lotevajo takega dela? Se, še posebno starejši osnovnošolci. Ugotovili smo, da jih vezenje umirja, razvijajo natancnost in potrpežljivost. Sicer pa tudi sama opažam – ob vezenju se clovek res umiri. To je sprostitev, umiritev, seveda pa nisi vedno razpoložen. Vca-sih lahko vezem vec ur, spet drugic samo pol ure, pa imam dovolj. V koticku imam pripravljeno vse za vezenje, da lahko hitro zacnem in nadaljujem, kadar se mi zazdi. . Svojo poklicno pot ste posvetili pedagoškemu poklicu. Bili ste uciteljica matematike na pirniški osnovni šoli. So med vezenjem in matematiko kakšne pomembne vzpore­dnice? To je kar pogosto vprašanje. Vezenje po štetih nitih zahteva natancno štetje, simetrijo, prostorsko predstavo. Kot v mate­matiki – potrpežljivost, natancnost, vztrajnost. In tudi v vzor­cih je ogromno matematicnih struktur – središcna in osna simetrija, vzorci, zaporedja … Nekaj vzporednic je. . Kot soavtorica sodelujete tudi pri pripravi prirocnika o vezenju po štetih nitih s križnimi vbodi. Pripravljamo ga v Rokodelskem centru Škofja Loka. Je tik pred izdajo. V njem bodo natancni opisi postopkov, ilustra­cije, fotografije izdelkov in vzorcev. Zbranih bo vec kot dve­sto vzorcev. Dodatek bo digitalna oblika, tako da bo možno vzorce tudi natisniti. Za delo potrebuješ papirno predlogo. Gledati iz knjige ni tako prakticno. Prirocnika v tem stilu še ni, bo nekaj novega. Bo res prava mala zakladnica znanja za zacetnike in vse, ki bi radi nadaljevali tradicijo. Veselim se izida. . Vpisani ste v Register nesnovne kulturne dedišcine Slo­venije in ste nosilka naziva priznana rokodelka. Za vezenje po štetih nitih s križnimi vbodi sem bila v regi­ster vpisana kot prva, sem nosilka. Vpisan je nacin vezenja po štetih nitih, vkljucno z izvorom in razvojem. Na razsta­vah pogosto dobim odzive ljudi, da je to delala tudi njihova mama, da imajo to še doma ... To je živelo, je naše. Je prav, da je zapisano. Gre za pomemben del naše kulturne identitete. Cutim dolžnost, da to znanje ohranjam in predajam naprej. . Kaj bi svetovali nekomu, ki se želi nauciti vezenja? Naj zacne brez strahu. Vzame naj osnovne materiale – iglo, platno, nit – in zacne s preprostim vzorcem. Naj si vzame cas, potrpi pri napakah. Vsak zacetek je težak, ampak obcu­tek, ko vidiš, kako pod tvojimi prsti nastaja vzorec, je nekaj posebnega. KULTURA Poleteli so papirnati avioncki V rojstni hiši Jakoba Aljaža so na ogled postavili zanimivo razstavo Papirnati avijoncki, ki je nastala v sodelovanju KUD JaReM in Foto kino in video kluba Mavrica iz Radomelj. SAMO LESJAK Trenutki nostalgicnih mladostnih iger, ujetih v fotografski objektiv / Foto: arhiv KUD JaReM, Gregor Meglic Mavrica že vec kot pol stoletja navdu­šuje s fotografijo in filmom ter bogati Leta 2019 je klub praznoval svojo pet-ška igra prepletla s svetom fotografije. kulturno življenje lokalnega okolja. desetletnico. V tem casu so clani Ma-Igra je osnovna potreba vsakega otroka Sodelovanje s številnimi društvi, med vrice posneli vec kot 200 dokumen-– tako je danes, tako je bilo tudi nekoc. katerimi ima pomembno mesto tudi tarnih, igranih in eksperimentalnih Ob Hujskem potoku so tako na soncen KUD JaReM, je prineslo mnoge skupne filmov ter sodelovali na številnih fe-poletni dan otroci, starši in clani Ma­projekte, razstave in delavnice. Prav na stivalih v Sloveniji in tujini. Poleg bo-vrice oživili otroško navdušenje nad pobudo pokojnega podpredsednika KUD gate filmske dedišcine se danes pose-papirnatimi letali. Skozi objektiv so uje-JaReM Janeza Meglica je Mavrica Slo-bej posvecajo mladim in njihovemu li trenutke, ko domišljija dobi krila, in venskemu filmskemu arhivu izrocila ustvarjalnemu razvoju. Tako je v okviru ustvarili iskrive fotografije, ki združuje­dragoceno zbirko 161 filmskih trakov, ki programa Mlada Mavrica nastala tudi jo preteklost in sedanjost, igro in ume­pricajo o bogati preteklosti in ustvarjal-poletna fotografska delavnica Papirna-tnost, mladostno iskrivost in fotograf­nosti njenih clanov. ti avijoncki, kjer se je preprosta otro-sko ustvarjalnost. DOMACI KRAJI Praznicni kres, budnica in starodobniki Predvecer praznika dela in praznicni dan vsako leto popestrijo tradicionalni dogodki. PETER KOŠENINA Ob 1. maju, prazniku dela, so v obcini Medvode tudi letos po­tekali tradicionalni dogodki, kot so kresovanje v Goricanah, prvomajske budnice Godbe Medvode in panoramska vožnja ljubiteljev starodobnikov. Na predvecer praznika je Turisticno društvo Goricane -Vaše pripravilo kresovanje pri goricanskem gradu. Zabava z an­samblom Lesarji se je zacela ob 19. uri, najvecji kres v obcini pa so prižgali ob 20.30. Kresovanje je bilo tudi letos dobro obi­skano. Ceprav so medvoški godbeniki s koracnicami sodelovali ob prižigu kresa v Goricanah, so bili na praznicno jutro spet prvi pokonci. S prvomajskimi budnicami so zaceli že ob 5.30 pri godbenem domu, nato pa odšli na pot proti še 17 lokacijam po obcini Medvode, ustavili pa so se tudi v Dragi v obcini Škofja Loka. Zadnjo budnico so zaigrali na Starem gradu nad Smle­dnikom nekaj minut cez eno popoldne. Zadnjih pet let so nepogrešljiv del prvomajskih dogodkov tudi medvoški ljubitelji starodobnikov. Letos se jih je praznicne panoramske vožnje zaradi lepega vremena in dopustov si­cer udeležilo nekaj manj, a so jih obcani vseeno z veseljem pozdravili. Vsako letos se zberejo v Goricanah, pocakajo, da godbeniki odigrajo budnico, nato pa se odpravijo na vožnjo po obcini. Prvi postanek so vsakic Vaše, kjer jih že cakajo va­šcani. Malo pred poldnevom se nato na medvoški tržnici spet srecajo z Godbo Medvode. V Goricanah vsako leto zagori najvecji kres v obcini. / Foto: Peter Košenina Letovali na Debelem rticu MAJA BERTONCELJ Pred kratkim so bili tudi starejši iz medvoške obcine na eno­tedenskem letovanju v Zdravilišcu Rdecega križa Slovenije na Debelem rticu. Izvedbo programa je sofinancirala Obcina Medvode. »Starejši, ki se pogosto soocajo s socialno izkljucenostjo in materialno ogroženostjo, so pogosto prezrti pri vkljucevanju v organizirane oblike letovanj. Po naših izkušnjah prav ta skupina potrebuje dodatno podporo in spodbudo za aktivno vkljucevanje v okolje. Letovanje kot oblika socialnega vklju­cevanja predstavlja izjemno pomemben dejavnik za ohranja­nje psihofizicnega zdravja, krepitve socialnih stikov in dviga kakovosti življenja starejših,« so pojasnili na Rdecem križu Slovenije, Obmocnem združenju Ljubljana. Program letovanja je bil celostno zasnovan z namenom spodbujanja telesne aktivnosti, sprostitve in socialnega po­vezovanja. »Udeleženci so dneve preživljali v zdravem in spodbudnem obmorskem okolju, ki je nudilo številne ak­tivnosti: od jutranje vadbe, plavanja in sprostitvenih teh­nik do kulinaricnih delavnic istrske kulinarike. Poleg skrbi za telesno zdravje je bil velik poudarek namenjen medse­bojnemu druženju in krepitvi obcutka pripadnosti, kar po­membno prispeva k socialni vkljucenosti in dobremu pocu­tju posameznikov,« so še dodali. Obvešcajo, da jih, ce poznate osebo, ki bi potrebovala podobno obliko podpore ali pomoc potrebujete sami, lahko poklicete po telefonu številka 040 858 052, pridobite informacije od pro­stovoljk KORK Medvode ali se jim oglasite po e-pošti info@ rdecikrizljubljana.si. Kobranka na obisku v knjižnici MAJA BERTONCELJ Knjižnica Medvode je na Sotocju rek Sore in Save, kjer domuje tudi kobranka. To je nestrupena kaca iz družine gožev. Živi ob ribnikih in cistih tekocih vodah z bogatim obrežnim rastli­njem. V Sloveniji je uvršcena v kategorijo ranljivih vrst. Pred kratkim je v knjižnico znova prišla na obisk. »V naši knji­žnici se obcasno znajde tudi kakšna kobranka. Gre za nenevar­no, nestrupeno kaco, ki najde pot tudi v naš atrij, na teraso, v iskanju zavetja pa zaide celo v knjižnico,« so v Knjižnici Med­vode zapisali na družbenem omrežju. Njihova sodelavka Mira Vidic je poskrbela, da je kaca knjižnico varno zapustila. Knjižnicarke so bile pod objavo deležne pohval tudi zaradi skrbi za živali. »Hvala, drage naše knjižnicarke. V vsaki situa­ciji ravnate nadvse plemenito – tako do ljudi kot do živali. To­rej je ob reki Sori vsaj še nekaj življenja. Na to je treba nujno spomniti, ce bo kdaj prišlo na vrsto urejanje obrežja – da ne unicimo domov za živalske prebivalce, ki sobivajo z nami,« so zapisali v medvoškem društvu za varovanje okolja in pomoc živalim v stiski Reks in Mila. V spomin na borca za severno mejo Spominske plošce opominjajo na grozote vojn in velik davek, ki ga terjajo. PETER KOŠENINA Maistrov borec Andrej Košenina s Spo­dnje Senice je leta 1919 pri Dravogradu padel v bojih za severno mejo. V ponede­ljek, 5. maja, 106 let po njegovi smrti, so na procelju njegove rojstne hiše odkrili spominsko plošco. Andrej je bil sin Petra Košenine in Lu­cije Veber in se je na Sp. Senici rodil 28. novembra 1899. Bil je cetrti od devetih otrok. Takoj ko je dopolnil 18 let, so ga vpoklicali na usposabljanje v avstro­-ogrsko vojsko. Dve leti prej je na fron­ ti že padel njegov starejši brat Jožef. Ni znano, kje se je Andrej uril in ne v ka­tero enoto vojske je bil po urjenju raz­ porejen. Prvo svetovno vojno je preživel, po kapitulaciji avstro-ogrske vojske pa se je prostovoljno pridružil nastajajoci slovenski vojski, ki jo je vodil general Maistrov borec Andrej Košenina s Spodnje Senice je leta 1919 pri Dravogradu padel v bojih za severno mejo. V ponedeljek, 5. maja, 106 let po njegovi smrti, so na procelju njegove rojstne hiše odkrili spominsko plošco. Rudolf Maister. Tam so ga postavili v Slovenski planinski polk, ki je deloval najprej v Mariboru, nato pa v smeri Ko­roške. V bojih z Nemci na Gori sv. Lo­vrenca pri Dravogradu je padel 2. maja 1919, star še ne dvajset let. Spominsko plošco Andreju Košenini sta odkrili podžupanja Obcine Medvode Mojca Murnik in predsednica ZDGM Slovenije Lucka Lazarev Šerbec. / Foto: Peter Košenina Pobudnika namestitve spominske plo­ šce sta bila Domoljubno društvo general Rudolf Maister iz Žirov in Zveza društev general Maister Slovenije, pri odkritju pa so sodelovali še Obcina Medvode, Kra­jevna skupnost Senica, KUD Fran Saleški Finžgar Senica, praporšcaki in protoko­larna enota Slovenske vojske. Spomin­ sko plošco Andreju Košenini sta odkrili podžupanja Obcine Medvode Mojca Mur­nik in predsednica ZDGM Slovenije Luc­ka Lazarev Šerbec. »Vidimo, da vojne vi­ hrajo blizu nas. Odkritje take plošce nam je v opomin, kaj terjajo. Terjajo življenja, pustijo grozote. Prva svetovna vojna je bila do vojakov izjemno kruta, a so se po njej vseeno pridružili Maistru. Vede­li so, da gre za domovino, za slovensko ozemlje, za katero so dali najvec, svoje življenje,« je po odkritju dejala Lucka La­zarev Šerbec iz ZDGM Slovenije. Maistrov borec Andrej Košenina je pri­tegnil zanimanje Janeza Jereba iz Do­moljubnega društva general Rudolf Maister Žiri. S podatki iz krstne knjige Župnije Sora in informacijami vašca­nov, ki so poznali njegovo sestro in naj­mlajša brata, je potrdil, da gre res za vojaka, ki se je rodil v hiši na naslovu Spodnja Senica 2 (danes 14). Velika narecna raznolikost Na spletni Interaktivni karti slovenskih narecnih besedil najdemo tudi zapis govora, ki je bil posnet na Osolniku. Ana Jagodic Dolžan Slovenski jezik ima kar 37 narecij in znotraj teh še dvanajst podnarecij, po­leg teh pa tudi krajevne govore. S to raznolikostjo, ki je posledica razlicnih dejavnikov in se kaže v izgovarjavi gla­sov, naglaševanju, besedišcu ..., se uvr­šca med najbolj razclenjene evropske jezike. Razlike med govori lahko sli­šimo tudi na spletni Interaktivni karti slovenskih narecnih besedil, vzpostav­ljeni pred sedmimi leti s sodelovanjem Filozofske fakultete ter Fakultete za ra­cunalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. »Interaktivna karta je nastala kot sodoben in nujno potreben študijski pripomocek, v katerem je možno poslu­šati govore razlicnih slovenskih narecij, videti posamicne znake za zapis (narec­nih) glasov in jih slišati, hkrati pa imeti besedila in zglede za analizo, ki je zahte­vana na izpitih pri nekaterih predmetih na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete,« nam je povedala profesorica na omenjenem oddelku dr. Vera Smole, med drugim tudi avtorica izhodišcnega besedila o stari kmecki hiši, s pomocjo katerega so študentje leta 2013 zaceli pri­dobivati posnetke na terenu. V prvi fazi je na tej podlagi pod mentorstvom dr. Smole in deloma asist. dr. Mojce Kumin Horvat nastala brošura, v kateri so zbra­li 31 narecnih besedil. Toliko so jih leta 2018 objavili tudi na interaktivni karti, dostopni na naslovu narecja.si. Najvecja dopolnitev je sledila dve leti kasneje, ob stoletnici Univerze v Ljubljani, ko so si zadali cilj dati na splet vsaj sto posnetkov in zapisov. Postopoma so jih oddali še okoli dvajset, približno toliko pa jih po besedah dr. Smole še caka na vnos. Kot je ob podatkih še pojasnila dialek­tologinja, je bilo eno izmed vodil pri izdelavi spletne aplikacije izkoristiti možnosti sodobnih informacijsko-ko­munikacijskih tehnologinj in s tem približati pestrost slovenskih narecij širšemu krogu uporabnikov. »Naša na­recja, ponekod že v odhajanju, so brez dvoma velika t. i. nesnovna kulturna dedišcina in jih moramo ohranjati dos­topna mladim in starim, zdaj in v pri­hodnje. Aplikacija na enem mestu pred­stavlja raznolika slovenska narecja na vsem slovenskem govornem obmocju s posnetki in poenotenim zapisom v slo­venski nacionalni transkripciji za zapis narecnih besedil, pridano pa ima tudi glasovno poknjižitev, torej zapis, ki na­tancno sledi povedanemu, le da so nare­cne glasovne posebnosti odpravljene in zapisane v knjižnem crkopisu, narecne oblikoslovne in besedne posebnosti pa v pomenskih oklepajih pojasnjene s knji­žnimi ustreznicami. To je bilo narejeno tudi z namenom, da besedila lahko pos­lušajo tudi tujci, uceci se slovenšcine na vec kot petdesetih univerzah po svetu, in seveda kdor koli, ki ga naša narecja zanimajo.« Na spletnem zemljevidu so obmocja po­sameznih narecij oznacena z barvami, podnarecja pa še z dodatnimi graficni­mi simboli. V pomoc pri spoznavanju raznolikosti slovenskega jezikovnega prostora je legenda narecnih skupin, ikone z oznakami krajev pa vodijo do posnetkov, besedil in drugih podatkov. Ob kliku na ikono s kratico Os uporab­nik aplikacije med drugim izve, da je govor, posnet na Osolniku, del škofjelo­škega narecja, ki spada v rovtarsko na­recno skupino. In med narecnimi bese­dami poleg izrazov za zdravilo (arcnija), shrambo (špajza), stopnice (štenge) ... lahko sliši tudi morda danes nekaterim manj znani poimenovanji za omaro – marejna in sušilnico za meso – ravfka­mra. ZDRAVJE Zdravje prebivalcevv medvoški obcini Obcina Medvode se je letos uvrstila med finalistke v izboru Obcina zdravja 2025. MAJA BERTONCELJ Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je pripravil posodobljene podat­ke o zdravju prebivalcev v slovenskih obcinah. Z namenom krepitve zdravja, preprecevanja bolezni in s tem zmanj­ševanja neenakosti v zdravju v lokalni skupnosti ter omogocanja boljše do­stopnosti in dosegljivosti zdravstvenih podatkov v vseh slovenskih obcinah že deveto leto zapored pod okriljem strokovnjakov NIJZ nastajajo vsebine Zdravje v obcini. Kateri so kljucne ugotovitve za kazal­nike zdravja za obcino Medvode? Na podrocju zdravstvenega stanja in umr­ljivosti so naslednje: bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprecno 15,8 koledarskega dneva na leto, v Sloveniji pa 19 dni; delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi poviša­nega krvnega tlaka, je bil nižji od slo­venskega povprecja, za sladkorno bole-zen velja enako; stopnja bolnišnicnih obravnav zaradi srcne kapi je bila 1,5 na 1000 prebivalcev, starih od 35 do 74 let, v Sloveniji pa 1,9; pri starejših prebival­cih obcine je bila stopnja bolnišnicnih obravnav zaradi zlomov kolka 5,8 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 6,1, de­lež uporabnikov pomoci na domu je bil Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev obcine Medvode je trajala povprecno 15,8 koledarskega dneva na leto, v Sloveniji pa 19 dni. blizu slovenskemu povprecju; stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 16 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 18. Pri dejavnikih tveganja za zdravje in preventivo za Medvode veljajo nasle­dnje znacilnosti: telesni fitnes otrok je bil blizu slovenskemu povprecju; stopnja bolnišnicnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 1,3 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,0; delež pro­metnih nezgod z alkoholiziranimi pov­zrocitelji je bil blizu slovenskemu povpre­cju; odzivnost v program Svit – presejanju za raka debelega crevesa in danke je bila 67,7 odstotka, v Sloveniji pa 65,3 odstotka, udeležba v programu Zora – presejanju za raka maternicnega vratu je bila 72,2 od­stotka, v Sloveniji pa 74,5 odstotka. Nacionalni inštitut za javno zdravje je šesto leto zapored podelil priznanje ob­cini, ki je bila v preteklem letu še po­sebno aktivna v pristopih za izboljšanje zdravja svojih prebivalcev. V ožji izbor devetih obcin so se uvrstile tudi Medvo­de. Kot so zapisali, jo – tako kot druge – odlikuje aktiven odnos lokalnih sku­pnosti do zdravja svojih prebivalcev in razumevaje zdravja v najširšem pome­nu te besede. Naziv obcina zdravja 2025 so prejele Ravne na Koroškem. Medvode bodo tudi letos v gibanju Festival Medvode v gibanju bo potekal 6. in 7. junija, ko bo 8. Nocni tek na sotocju znova privabil množico tekacev in drugih obiskovalcev. MAJA BERTONCELJ Festival Medvode v gibanju je eden naj­ vecjih športno-družabnih projektov v medvoški obcini. Povezuje šport, kuli­nariko in zabavo ter športna društva, krajevne skupnosti, medvoški turizem in druge gospodarske subjekte. Tudi le­tos bo potekal prvi konec tedna v juniju. UVOD Z MINIOLIMPIJADO Obeta se pester program. Uvod bo v petek, 6. junija, z Miniolimpijado, ki se bo zacela ob 9. uri in bo potekala na Svetju. To je športno-izobraževalni projekt, ki ga Javni zavod Sotocje organizira v sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije – ZŠZ in Športno zvezo Medvode. Vsako leto se Vrhunec bo 8. Nocni tek v organizaciji Športne zveze Medvode in Javnega zavoda Sotocje Medvode. Start bo ob 20.30. Tekli boste lahko na 10 ali 5 kilometrov dolgi progi. ga udeleži vec sto ucenk in ucencev prve triade iz osnovnih šol Medvode, Preska s podružnicama, Simona Jenka Smlednik in Pirnice ter Vrtca Medvode. Zasnovan je Nocni tek vsako leto privabi veliko tekacic in tekacev. / Foto: Peter Košenina v želji po spodbujanju otrok k zdravemu in aktivnemu nacinu življenja. V sodelo­vanju s številnimi športnimi društvi in klubi bo za udeležence pripravljenih vec kot trideset gibalnih izzivov. PESTRO SOBOTNO DOGAJANJE Festival se bo nadaljeval v soboto, 7. junija. Zdravstveni dom Medvode bo od 17. ure v centru Medvod brezplacno opravljal meritve krvnega tlaka in ho­lesterola ter izvajal promocijo zdravja, otroci se bodo lahko zabavali na napi­hljivih igralih ali si dali poslikati obraz, istocasno bo na tržnici potekala Žoga­rija – tokrat celotne družine. Ob 18. ure bodo starti ciciteka in otroških tekov v organizaciji Atletskega kluba Medvode. Vrhunec bo 8. Nocni tek v organizaciji Športne zveze Medvode in Javnega za­voda Sotocje Medvode. Start bo ob 20.30. Tekli boste lahko na 10 ali 5 kilometrov dolgi progi. Prijave se zbirajo na portalu Prijavim.se. Na dan tekmovanja se bo mogoce prijaviti do 19. ure. Tudi letos bo del festivala Medvode v gibanju odlicna kulinaricna ponudba s kulinaricno tržnico Okusi Sotocja. Medtem ko ocki in mamice še pridno vihajo rokave v Miha Ivancic na službi, je za otroke že cas pocitnic. V teniškem klubu Spin Medvode se bomo v poletnih mesecih družili z vsemi, ki svetovno prvenstvo jih veseli vse, kar je povezano s poletjem in športom. Badmintonist Miha Ivancic, ki je bil razgla­ VSE STARŠE VABIMO, DA NAS CIM PREJ POKLICETE IN SI ZAGOTOVITE SVOJE MESTO NA NAŠIH SKUPNIH TENIŠKIH POCITNICAH! VABI OTROKE OD 5. DO 12. LETA NA 5- DNEVNO šen za športnika Medvod leta 2024, je do­ segel nov velik mejnik – tudi slovenskega badmintona. S Petro Polanc sta se v me- POCITNIŠKO VARSTVO S ŠOLO TENISA 30.6. - 4.7.2025 7.7. - 11.7.2025 14.7. – 18.7.2025 25.8. - 29.8.2025 Rok za prijave: ZDAJ! (do 1 tedna pred zacetkom termina) CENA AKTIVNIH POCITNIC: 160 EUR šanih dvojicah uvrstila na svetovno clan­sko prvenstvo. Slovenija bo predstavnika na tem tekmovanju imela znova po dolgih enajstih letih. Svetovno prvenstvo bo v Pa­ rizu med 25. in 31. avgustom. Pretekli me­ sec sta na evropskem clanskem prvenstvu, Dodatne informacije in vpis: 040 343214 Nik ZAVOD TOPSPIN, DRAGOCAJNA 83, SMLEDNIK ki ga je gostil danski Horsens, osvojila 9. mesto. V prvem kolu sta premagala dvoji­ co iz Azerbajdžana, si priigrala svojo prvo zmago na evropskih prvenstvih in se uvrsti­ la med šestnajst najboljših. Za uvrstitev v cetrtfinale sta nato morala priznati premoc favoriziranima Dancema. M. B. Opomba: Najmanjše število prijav za izvedbo posameznega termina je 6, najvecje pa 20. www.tenis-medvode.si Prvic v zgodovini najboljši klub vdržavi V NŠD Medvode so na ta uspeh zelo ponosni. Za njimi je sezona presežkov. Svojega predstavnika so prvic imeli tudi na svetovnem clanskem prvenstvu. MAJA BERTONCELJ Na Vinjah pri Dolu je potekala podelitev najboljšim v skupni uvrstitvi Pokala Ar­ geta Junior v teku na smuceh za sezono 2024/2025. Najboljši klub je NŠD Medvode. »Zelo smo ponosni na ta dosežek, ki nam veliko pomeni. Imeti moraš popol­njene vse starostne kategorije, od otro­ških do clanskih, tekmovalci morajo dosegati dobre rezultate, da je skupna zmaga dosegljiva. Smo klub, ki temelji na prostovoljstvu, tudi nimamo profe­sionalnih trenerjev, zaradi cesar je to sploh izjemen dosežek. Po tihem smo ga pricakovali, ker smo bili lani drugi in smo vedeli, da imamo široko in kva­litetno bazo tekmovalcev. Tocke jih je k temu rezultatu prispevalo okrog štiri­deset. Tako tekmovalcem kot njihovim trenerjem in tudi staršem gredo vse pohvale in zahvale,« je vesel Marko Lu­štrek, predsednik NŠD Medvode. IMAJO TEKACE, KI VELIKO OBETAJO Smucarski tekaci NŠD Medvode so se iz­kazali tudi med posamezniki. V Pokalu Argeta Junior je bila med clanicami naj­boljša Tinkara Gros, med clani tretji Va­lerij Gontar, med starejšimi mladinkami se je na drugo mesto uvrstila Zala Zupan, na tretje pa Mija Kastelec, med mlajšimi mladinci je zmagal Jaka Berdajs, med starejšimi decki je bil Tone Šušteršic tre­tji, med mlajšimi deklicami je zmagala Hana Kuralt, klubski uspeh je s tretjim mestom dopolnila Neža Sitar. »Prvic v zgodovini je naš klub imel udeleženca na svetovnem prvenstvu v nordijskem smu­ canju v Trondheimu. Valerij Gontar je s tem izpolnil svoj cilj v sezoni. Zelo smo lahko ponosni tudi na zmago clanske moške štafete na državnem prvenstvu in na tretje mesto ženske clanske štafete. To sta pomembni medalji, ki kažeta, da nimamo le dobrih posameznikov, am­pak smo mocni tudi kot ekipa. Tudi na mednarodnih tekmovanjih smo dosegali visoke uvrstitve,« je dodal Luštrek. V preteklosti so v medvoškem klubu že imeli tekace, ki so obetali – med njimi je bila tudi Anamarija Lampic – a so nato odšli v druge klubske sredine. V Medvo­ NŠD Medvode (na fotografiji je v sredini le del tekmovalcev) je najboljši smucarskotekaški klub v Sloveniji v pretekli sezoni. Razglasitev je bila na Vinjah pri Dolu. / Foto: arhiv SZS »Prvic v zgodovini je naš klub imel udeleženca na svetovnem prvenstvu v nordijskem smucanju v Trondheimu. Zelo smo lahko ponosni tudi na zmago clanske moške štafete na državnem prvenstvu in na tretje mesto ženske clanske štafete. To sta pomembni medalji, ki kažeta, da nimamo le dobrih posameznikov, ampak smo mocni tudi kot ekipa. Tudi na mednarodnih tekmovanjih smo dosegali visoke uvrstitve.« dah se bodo trudili, da pri generacijah, ki jih imajo, ne bi bilo tako. Letošnji dosežki so tudi izziv za naprej. »Potrebni so sred­stva, dobra trenerska ekipa, dobri pogoji za trening. Veliko stroškov je na starših. Upamo, da bodo tudi medvoška podjetja v vecji meri videla, da imamo perspektivne tekmovalce, da delamo dobro, in nam fi­nancno pomagala, da bomo ohranili vsaj ta nivo. Kar nekaj sredstev bomo potrebo­ vali še letos, saj bomo morali kupiti novo vozilo,« pravi Luštrek. PRIPRAVE NA NOVO SEZONO Trenerski kader ostaja. To so glavni tre­ner Jure Petek, Tjaša Trampuš, Manca Mašic in Jakov Kovalenja. Za zimske športnike je pocitka po lanski sezoni konec. Priprave na novo so se zacele po prvomajskih praznikih: najprej s kon­dicijskimi treningi. V NŠD Medvode si želijo, da bi lahko cim vec treningov tako poleti kot pozimi opravili na do-macem terenu. »Dobri pogoji za trening so kljucni za doseganje dobrih rezulta­tov. Ideje so, da bi se Nordijski center Bonovec razvil v športni center, ki bi ži­vel celo leto, kar pomeni, da bi del prog preplastili. Najprej moramo priti do re­ snega projekta, da bi potem zanj morda lahko kandidirali tudi za državna sred­stva,« je zakljucil Luštrek. Po poteh spominov in prijateljstva Turisticno društvo Smlednik pohod ob državnem prazniku pripravlja že vec desetletij. PETER KOŠENINA Turisticno društvo Smlednik je na dan boja proti okupatorju pripravilo tradicionalni pohod Po poteh spominov in prija­teljstva. V za hojo prijetnem vremenu se ga je letos udeležilo petdeset pohodnikov. Smledniški pohod Po poteh spominov in prijateljstva je dolg okrog deset kilometrov in poteka od parkirišca pod Starim gradom proti Skarucni in nazaj. Trasa se s parkirišca po gozdni poti spusti do ceste, ki povezuje Zavrh in Skarucno. Tam se pohodniki pri spomeniku ob avtocesti poklonijo pa­dlim borcem in po krajšem postanku nadaljujejo pot po str­mejši poti nazaj proti Staremu gradu. Vmes se ustavijo še pri spomeniku partizanu Crtu pod Jermanovim hribom. Pohod po poteh spominov in prijateljstva ima dolgo zgodovino in je vedno imel tudi družabni pridih. Letos se ga je udeležilo pet­deset pohodnikov, s cimer so bili organizatorji zadovoljni, saj je zjutraj pred zacetkom še deževalo. »Na Starem gradu nas po vrnitvi vsako leto caka malica, letos sta bila to ricet in klobasa. Ce je vreme lepo, se ljudje dolgo družijo. Neka­teri se srecajo le enkrat na leto in takrat ura pogovora hitro mine,« pravi Marjan Mali, predsednik Turisticnega društva Smlednik. Pohod po poteh spominov in prijateljstva je dobro organiziran in primeren za vse starostne skupine, od udeležencev organi­zatorji pricakujejo le dobro voljo, ki pa je praviloma ne manj­ka. Za varnost pohodnikov vsako leto skrbita dva vodnika, na Skarucni pa je pripravljeno tudi vozilo, ki bi morebitnega onemoglega pohodnika lahko peljalo nazaj na izhodišce. CISTILEC - UREJEVALEC NOTRANJIH PROSTOROV (M/Ž) Kraj dela: Medvode Delovnik: 40 urni delovnik Delovni cas: Popoldanski delovni cas Dobrovita smo socialno usmerjeno invalidsko podjetje, ki nudi urejeno in stabilno delovno okolje svojim zaposlenim. Socialna varnost, kvalitetna storitev in dobri odnosi med nami in z narocniki so vrednote, ki jih živimo in udejanjamo vsak dan. Nudimo: Delo v urejenem in stabilnem podjetju Konkurencno placilo Nagrade za uspešnost, božicnico Ce se najdete v opisu, se nam javite! PRIJAVA: preko spleta: dobrovita.com/zaposlitev e naslov: zaposlitev@dobrovita.com Za vec informacij lahko poklicete: 051 342 180 (Neža) V gibanju sTimotejem (69) TEKAŠKI COPATI IN POŠKODBE Tako kot je vožnja, pa naj bo to z avto­mobilom ali pa s kolesom, nevarna, ce imamo obrabljene pnevmatike, tako je tudi tek s ponošenimi copati nevaren. Pravzaprav gre za dve nevarnosti – prvo v smislu zdrsa zaradi premalo profila, drugo pa kot poškodbo zaradi disfunk­cionalnosti tekaških copatov. Tekaški copati so najpomembnejši kos opreme vsakega tekaca, saj predstavlja­jo stik s podlago, ne nazadnje pa nosijo našo celotno težo. Ustrezna obutev po­membno vpliva na udobje, ucinkovitost in predvsem varnost med tekom. Upo­raba ponošenih tekaških copatov lahko namrec hitro postane tihi povzrocitelj težav, ki jih sprva morda sploh ne opa­zimo, vendar se kopicijo na našem te­lesu. Ena kljucnih funkcij tekaških copatov je blaženje udarcev ob stiku s tlemi. Materiali scasoma izgubijo to sposob­nost. Ceprav je podplat morda na videz še vedno v redu, pa notranja struktu­ra pogosto ni vec sposobna absorbirati sil, kar povecuje tveganje za poškodbe predvsem v kolenih, kolkih in hrbteni­ ci. Po drugi strani pa so lahko na videz uniceni copati še povsem dobri. Na pri­mer jaz sem z novimi zapel za koreni­no in strgal nekaj mrežice na zgornjem delu copata – potrebno je bilo le nekaj šivanja in copat je bil znova kot nov. Vidne spremembe se zgodijo, ko se co­patom obrabi podplat. Obrabljen pod-plat, ki je naceloma iz gume, zmanjša stabilnost tekaškega koraka. To je po­sebej nevarno na neravnih ali spolzkih terenih, kjer je tveganje za zvin gležnja, zdrs ali padec precej vecje. Mnogi tekaci se zanašajo zgolj na videz obutve – ce copati niso raztrgani, se zdi­jo še uporabni. V resnici pa notranja ob­raba pogosto nastopi precej prej, kot je opazna na zunaj. Povprecna življenjska doba tekaških copat se giblje med 500 in 800 kilometri, odvisno od vrste teka, površine in pa tudi teže tekaca. Povsem logicno je, da lepa podlaga, recimo lep makadam ali pa asfalt, ne unici copa­tov v tolikšni meri kot gorski teren, kjer se copat dobesedno razreže. Sam bi rekel, da je celo bolj nevarna ti­sta »nevidna« obrabljenost tekaških co­patov, ki vpliva na našo biomehaniko. Ce ima copat obrabljen podplat, to že opazimo in smo zaradi tega bolj previ­dni, zbitosti pene v podplatu pa ne mo­remo ugotoviti kar tako – navadno jo šele takrat, ko zacne nekaj boleti. Redna menjava in celo rotacija vec parov je najboljša preventiva. Investicija v nove tekaške copate ni zgolj vprašanje udobja, ampak tudi zdravja. V Medvodah prvi kadri nove igrane serije Konec aprila so v Medvodah zaceli snemati novo igrano serijo Pošast za železno zaveso, ki jo kot scenarist in režiser podpisuje Tomaž Gorkic. IGOR KAVCIC Poleg Medvod, kjer so novo igrano serijo Pošast za železno za­veso zaceli snemati v tednu po veliki noci, bodo predvidoma v dvajsetih dneh snemanja potekala še na razlicnih lokacijah v Tržicu, Ljubljani in na Vrhniki. V senci socialisticne Jugosla­vije se odvija napet psihološki triler, ki razkriva temne plati življenja na robu družbe. Pocasi se izrisuje lik tihega, na videz neškodljivega posameznika – cloveka, ki se zliva z okolico, a v sebi nosi pošast. Režiser Tomaž Gorkic je o razvoju in vsebini serije povedal: »Ce­loten proces razvoja zgodbe in projekta je trajal skoraj deset let, preden je dobil svojo koncno podobo v obliki serije, ki zajema obsežno zgodovinsko casovno obdobje. Zgodba prepleta usode posameznikov, umešcenih v družbeni kontekst tistega casa, in jih povezuje v celoto, ki deluje kot svojevrsten, izkrivljen odsev cloveške družbe. Prav ta izkrivljenost prispeva k oblikovanju – in celo malikovanju – kulta serijskega morilca.« V glavnih vlogah nastopata Svit Stefanija in Saša Pavlin Sto­šic. Ob njiju se v epizodnih vlogah pojavljajo: Marko Mandic, Sebastian Cavazza, Luka Cimpric, Andrijana Boškovska, Ka­rin Komljanec, Boris Kerc, Katarina Stegnar, Alenka Kraigher, Marinka Štern, Nebojša Pop Tasic in številni drugi. Gorenjski glas v vsak dom na Gorenjskem 14 dni brezplačnega časopisa Akcija 14 dni brezplacnega casopisa je namenjena vsem, ki Gorenjskega glasa še ne poznate ali ga kupujete v prosti prodaji. Podatke za dostavo pošljite na narocnine@g-glas.si ali poklicite 051/682 217. Po preteku 14-dnevnega obdobja vam casopisa ne bomo vec pošiljali, vas bomo pa poklicali, povprašali za mnenje in predstavili pogoje za narocnino. Pridružite se naši veliki družini narocnikov, ne bo vam žal! V akciji ne morejo sodelovati obstojeci narocniki in tisti, ki živijo na istem naslovu kot narocnik. Prav tako ne morejo sodelovati tisti, ki so obdobje brezplacne narocnine v zadnjem letu že izkoristili. Gorenjski glas je najbolj bran regionalni casopis v Sloveniji. GLASBA Tiasha ostaja zvesta slovenšcini in sebi Za umetniškim imenom Tiasha stoji Tjaša Javornik, pevka iz Medvod, ki se odlikuje po tem, da ne išce bližnjic. Namesto tega se trudi graditi svoj svet glasbe pocasi, iskreno in predvsem po svoje. Pred kratkim je izdala novo pesem Le ti in jaz, s katero napoveduje tudi album. NIKA TOPORIŠ Tjaša Javornik težko doloci trenutek, ko se je njena glasbena pot zares zace­la. »Res bi težko rekla, da se je vse za­celo ob nekem konkretnem trenutku. Glasba je bila preprosto vedno z mano,« pravi. Eden prvih mocnih spominov, ki jih povezuje z glasbo, se je zgodil, ko je bila stara približno pet let. »Takrat sem prvic slišala pesem Naj pada zdaj dež skupine Foxy Teens. Nekaj v meni je kliknilo. Preplavil me je obcutek topli­ne, moci, odlocnosti. Vedela sem, da je to tisto, kar želim poceti.« Kljub temu ni hodila v glasbeno šolo ali pela v zbo­rih. Njena pot je bila bolj intuitivna, or­ganska. Pomembno obdobje v njenem ustvarjanju je zaznamoval hip hop, a z odrašcanjem se je v njej prebudila dru­ga energija. »Zacutila sem, da želim po­vedati nekaj bolj nežnega, bolj ženske­ga. In takrat sem zacela s solo petjem,« pripoveduje. NAVDIH CRPA IZ SEBE Svoj ustvarjalni navdih crpa predvsem iz notranjega sveta – iz obcutkov, ki jih lju­dje pogosto ne znamo ali ne zmoremo iz­raziti. Tišina, dvomi, razocaranja, a tudi drobne iskrice upanja in trenutki miru – vse to so deli custvenega zemljevida, po katerem se umetniško giblje. Njeno ustvarjanje ni nacrtovan proces, ni stvar strategije ali ciljev, temvec globoko intu­itivno dejanje. Ko se usede k pisanju, ne razmišlja, kako bo nekaj zvenelo ali ka­kšen vtis bo naredilo – preprosto pusti, da pride, kar mora priti. »Nekaj v meni vedno ve, kaj želi povedati,« pravi, »in ko pride pravi trenutek, to stece samo od sebe.« V tem toku zaupanja vase in v proces nastajajo pesmi, ki nosijo pecat iskrenosti in nežne odlocnosti. PRISEGA NA SLOVENŠCINO Za ustvarjalko je pisanje v slovenšcini samoumevna in globoko osebna odlo­citev. Verjame, da lahko samo v ma­ternem jeziku zares izrazi vse odten­ke svojih misli, obcutkov in notranjih stanj – tistih, ki jih je težko ubesediti že v lastnem jeziku, kaj šele v tujem. Pri ustvarjanju ne išce zvenecih rim ali tujega blišca, temvec iskrenost in pri­stnost, ki ju najde prav v jeziku, s ka­terim je odrašcala. »Ne vidim smisla v tem, da bi pisala v tujem jeziku. Ko ustvarjam, želim biti iskrena do kon­ca,« pravi. Pisanje v slovenšcini zanjo ni omejitev, temvec osvoboditev – je nacin, da ostane zvesta sebi in poslu­šalcem. Medtem ko se mnogi avtorji odlocajo za anglešcino zaradi širšega trga, Tiasha ostaja zvesta jeziku, ki ga cuti. Tiasha svojo glasbo gradi premišljeno in avtenticno, z mocno navezanostjo na slovenski jezik, ki ji omogoca najglobljo obliko izraza. Namesto da bi sledila uveljavljenim potem ali trendom, zaupa lastnemu ritmu, intuiciji in custvom. LETI IN JAZ Nedavno je izdala novo pesem Le ti in jaz, ki ne predstavlja zgolj nove skladbe, temvec simbolni zacetek novega ustvar­jalnega poglavja. Pesem govori o razho­du, a ne ostaja v žalosti – ponuja pogled naprej, v sprejemanje, v razumevanje, da se stvari dogajajo z razlogom. Ni naklju­cje, da je prav ta skladba znova priplava­la na površje po skoraj desetih letih, saj je nastala že v njenih zgodnjih ustvarjalnih letih. Ceprav je pesem stara, je zdaj doži­vela nov izraz. Tiasha jo je namrec ovila v sodobnejšo zvocno podobo, a vsebino pustila takšno, kot je – intimno in ran­ljivo, a po drugi strani zelo opolnomoce­no. Pesem je nastala skupaj s še dvema skladbama, ki bosta tudi vkljuceni na njen prihajajoci album, ki bo predstavljal še bolj celosten vpogled v njen ustvarjal­ni svet. Kdaj bo album izšel, še ni pov­sem razkrila. A kot vse v njenem glasbe­nem procesu bo tudi to prišlo ob pravem casu, za zdaj pa obljublja, da bo še naprej ustvarjala in sledila svojemu notranje­mu ritmu, brez hitenja, brez prilagajanja trendom, z iskrenostjo, ki jo postavlja v središce vsake pesmi. PO NASVET K MARJEŠKI PEHTI Moj vrt, moje veselje MARJEŠKA PEHTA Ce me kdo vpraša, kaj najraje pocnem in cesa se nikoli ne navelicam, je moj odgovor vrtnarjenje, stik z zemljo, uži­tek ob sejanju, sajenju zelenjave in po­tem pridelek, ki je bil vedno vsaj tako bogat, da sem ga imela za celotno dru­žino in za prijatelje. Željo po vrtnarjenju sem kazala že zgo­daj. Osnov me je naucila mama. Poma­gala sem na domacem vrtu – od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Ko sem odšla od doma, mi je bilo v veliko veselje, da sva z možem imela toliko zemlje, da sem veselje po prekopavanju in sajenju še naprej gojila na ne prav majhni njivi. Vedno smo bili preskrbljeni z domaco zelenjavo, tudi krompirjem. Ni boljšega od domacega krompirja, tistega, ki ga izkoplješ iz zemlje, opereš in takoj spe­ceš. Sproti sem se ucila, kaj kje posaditi, kako poskrbeti, da je bila sveža domaca solata vedno na našem jedilniku. Do­mace zacimbe, ki jih nabereš za dobro govejo juho, niso nikoli manjkale, in se­veda vse moje »rožce« za pripravo cajev. Njiva in ogromno plevela in voluhar – vse to me je kasneje prepricalo, da bo treba na mojem vrtu nekaj spremeniti. Prepricala sem moža, da mi je naredil prvi visoki gredi, in postavila sva manj­ši rastlinjak. Obljubila sem mu, da bo to dovolj in da mu zemlje odslej ne bo vec treba prekopavati. Glede na dobre pri­delke v visokih gredah se je mož odlocil izpeljati projekt ureditve celotne njive z visokimi gredami, dodala sva še en ve­cji rastlinjak, kjer cez celo zimo nabiram svežo solato, radic, motovilec, rukolo in seveda svež peteršilj in druge zacimbe. Mož zelo zgodaj spomladi pripravi pro­stor za sajenje paradižnika. Pri nas je letos že v zemlji in lepo raste od sredine aprila. V dveh visokih gredah je krom­pir, ki zadošca za sprotno kuhanje, nekaj pa sem ga posadila v mali rastli­njak, kjer ga bom lahko nabirala že ko­nec maja. Za zalivanje skrbi mož. V mojih visokih gredah ni pretiranega reda, ceprav jih imam dovolj. Med ko­renjem in solato najdete trenutno tudi nadzemne kolerabice, cvetaco in zgo­dnje zelje. Takoj, ko odrežem nekaj so-lat, posadim tisto zelenjavo, za katero vem, da ne bo ovirala drugih rastlin pri rasti. Kasneje se bo v vsej tej zmešnjavi našel tudi por, cakam, da dovolj zraste v malem rastlinjaku, kjer vsako spomlad poskrbim za svojo zalogo sadik. Rdece redkvice sem že pospravila na kompost, sem pa veliko zelenih listov porabila za popestritev solat. Med cebu­lo obvezno sejem tudi solato, ki bo na vrsti za presajanje malce kasneje. Med vso zelenjavo sem zadnja leta zacela saditi ognjic, med paradižnike pa bazi­liko in še nekatere druge rastline, kot so šetraj, timijan, sivka in rožmarin, ki vsi odganjajo škodljivce. Obilica pridel­ka je zame zadosten podatek, da delam pravilno, ceprav se ne držim pravil ko­lobarjenja, upoštevam pa pravila dobrih in slabih sosedov pri sajenju. Zemlja se v visokih gredah vsako leto po­sede. Z možem jo na jesen dobro pogno­jiva z domacim gnojem in pustiva cez zimo, da vreme dela svoje. V visoke grede rade pridejo tudi mravlje. Na mesta, kjer se pojavijo, lahko natresemo sodo bikar­bono, pomešano z mletim sladkorjem. Vcasih me sprašujejo, ali se vrt doma splaca. Z možem sva o tem prepricana. Vem, kaj posadim, kaj vzgojim in kaj pojem, zato se splaca. Tabla opozarja na vec vrst prašicev PETER KOŠENINA Skrb za okolje bi morala biti v letu 2025 nekaj povsem samoumevnega. Da se tega vsi še ne zavedajo, vsako leto po­kažejo spomladanske cistilne akcije. Obcani Medvod smo na Polhograjce in njihovo lepoto upraviceno ponosni, a tudi tam ob koncu zime in spomladi vidimo vse prevec sledi nemarnežev. V Brunarici Osolnik so jih imeli dovolj in so na tocke, mimo katerih gre najvec obiskovalcev Osolnika, postavili zgovor­ne table, ki onesnaževalce opozarjajo na njihovo malomarnost. Upajmo, da se jih vsaj malo prime! Župnija Sora je konec aprila organizirala romanje v Italijo. V Cortoni so romarji obiskali rojaka, kapucina Štefana Kožuha, in skupaj odšli v Assisi, kjer je nastala tudi zgornja skupinska fotografija. Romarsko pot so podaljšali do mesta San Giovanni Rotondo, kjer je živel sv. pater Pij, na poti domov pa so se ustavili še v Loretu in Osimu. P. K. / Foto: Peter Košenina Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da se ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F. PRIREDITVE Prireditve v maju in juniju 2025 Podroben opis dogodkov najdete v obcinskem koledarju dogodkov na https://www.mojaobcina.si/medvode/dogodki/. Od petka, 9. maja, ob 10.00 do petka, 30. maja 2025, ob 9.00 Cetrtek, 15. maj 2025, ob 10.00 • Knjižnica Medvode • Knjižnica Medvode BARKA V KNJIŽNICI RAZSTAVA ROCNIH DEL VRTCA MEDVODE: TRADICIJA V TRENDU @knjiznica-medvode.si, +386 (0)1 361 30 53 info@knjiznica-medvode.si, +386 (0)1 361 30 53 Petek, 9. maj 2025, ob 19.00 • Dom krajanov Sora, Sora 6a, 1215 Medvode SORŠKI ORGLICARJI – VECER Z USTNO HARMONIKO – »ORGLICAMI« KUD Oton Župancic Sora, zdenka.bergant@gmail.com, 041 934 034 Petek, 9. maj 2025, ob 19.00 • Mladinski center Klub Jedro FOTOGRAFSKA RAZSTAVA: VECPLASTNOST KUD Fofité in Javni zavod Sotocje Medvode, mladina@zavodsotocje.si, +386 (0)1 361 43 46 Petek, 9. maj 2025, od 19.30 do 21.00 • Kulturno-umetniško društvo Smlednik, Smlednik 55 OKROGLA MIZA O DUHOVNIKU JAKOBU ALJAŽU Z DUŠANOM ŠKODICEM IN PETRO BANDELJ Župnija Smlednik, v imenu Župnije Smlednik Janko Jelenc, 031 344 415, janko.jelenc.112@gmail.com Od cetrtka, 15. maja, ob 10.00 do sobote, 17. maja 2025, do 20.00 • Medvode TEMATSKA KROŽNA POT KUL TURA Javni zavod Sotocje Medvode, kultura@zavodsotocje.si, +386 (0)1 361 43 46 Od cetrtka, 15. maja, ob 10.00 do sobote, 17. maja 2025, do 22.00 • Tržnica Medvode 8. MEDVOŠKI KULTURNI FESTIVAL LEGENDE MED VODAMI Javni zavod Sotocje Medvode, kultura@zavodsotocje.si, +386 (0)1 361 43 46 Cetrtek, 15. maj 2025, ob 18.00 • Mladinski center Klub Jedro VODEN OGLED PO FOTOGRAFSKI RAZSTAVI VECPLASTNOST Javni zavod storitve Sotocje Medvode, kultura@zavodsotocje.si, +386 (0)1 361 43 46 Cetrtek, 15. maj 2025, od 18.20 do 20.00 • Zdravstveni dom Medvode Sobota, 10. maj 2025, ob 16.00 • Trg sv. Urha Smlednik, Smlednik 55 PRIPRAVA NA POROD IN STARŠEVSTVO MAJ 2025 FLANCANJE 2025 Zdravstveni dom Medvode, (01) 361 99 46 ali Društvo za ustno zgodovino, 040 878 640 solazastarse@zd-medvode.si Nedelja, 11. maj 2025, ob 10.00 • Tržnica Medvode BOLŠJI SEJEM GRAMOFONSKIH PLOŠC Javni zavod Sotocje Medvode, mladina@zavodsotocje.si +386 (0)1 361 43 46 Torek, 13. maj 2025, ob 17.00 • Knjižnica Medvode PRAVLJICNA URICA info@knjiznica-medvode.si, +386 (0)1 361 30 53 Torek, 13. maj 2025, ob 19.30 • Knjižnica Medvode 28. DOMOZNANSKI VECER: PREDSTAVITEV STRIPA O JAKOBU ALJAŽU info@knjiznica-medvode.si, +386 (0)1 361 30 53 Sreda, 14. maj 2025, od 13.15 do 14.15 • Zbiljska cesta 15, 1215 Medvode SLIKANJE NA PANJSKE KONCNICE Deos, d. o. o., Center starejših Medvode, Blaž Razvornik, infotocka@deos.si, +386 (0)1 362 54 00 Sreda, 14. maj 2025, od 18.00 do 19.00 • Kulturni dom Medvode PREDSTAVITVENI KONCERT UCENCEV GLASBENE ŠOLE FRANCA ŠTURMA IN SESTANEK PRED VPISOM Glasbena šola Franca Šturma, www.gsfrancasturma.si, Polona Vratanar Sreda, 14. maj 2025, ob 19.30 • Knjižnica Medvode PREDSTAVITEV KUHARSKE KNJIGE RASTLINSKA KUHINJA ZA VSAK DAN info@knjiznica-medvode.si, +386 (0)1 361 30 53 Cetrtek, 15. maj 2025, ob 19.00 • Knjižnica Medvode VODEN OGLED PO RAZSTAVI JETERBENŠKI GRADOVI Javni zavod Sotocje Medvode, kultura@zavodsotocje.si, +386 (0)1 361 43 46 Cetrtek, 15. maj 2025, ob 20.00 • Tržnica Medvode, KONCERT GODBE MEDVODE Z JANO ŠUŠTERŠIC Javni zavod Sotocje Medvode, kultura@zavodsotocje.si, +386 (0)1 361 43 46 Petek, 16. maj 2025, od 16.30 do 19.00 • Tržnica Medvode IZMENJEVALNICA OBLACIL NA TRŽNICI MEDVODE obcina@medvode.si, 041-972-278 Petek, 16. maj 2025, od 17.00 do 20.00 • Tržnica Medvode KARAVANA NA KOLESIH: RAZSTAVA STARODOBNIKOV Javni zavod Sotocje Medvode, kultura@zavodsotocje.si, +386 (0)1 361 43 46 Petek, 16. maj 2025, od 18.00 do 22.00 • Tržnica Medvode STICIŠCE OKUSOV SOTOCJA #MEDVODAMI Javni zavod Sotocje Medvode, kultura@zavodsotocje.si, +386 (0)1 361 43 46 Petek, 16. maj 2025, ob 20.00 • Športna dvorana Medvode KONCERT: TEA TAIROVIC IN EDITA ARADINOVIC B&L Events, info@visitmedvode.si, +386 (0)1 361 43 46 PRIREDITVE Petek, 16. maj 2025, ob 20.00 • Tržnica Medvode KONCERT MAJE KEUC Z ZBORI MEDVOŠKIH OSNOVNIH ŠOL IN MLADINSKO VOKALNO SKUPINO MEDVODE Javni zavod Sotocje Medvode, kultura@zavodsotocje.si, +386 (0)1 361 43 46 Sobota, 17. maj 2025, od 8.00 do 18.00 • Zavrh pod Šmarno goro, 2, 1211 Ljubljana Šmartno DAN ODPRTIH VRAT ROJSTNE HIŠE JAKOBA ALJAŽA Javni zavod Sotocje Medvode, kultura@zavodsotocje.si, +386 (0)1 361 43 46 Sobota, 17. maj 2025, od 9.00 do 13.00 • Tržnica Medvode KULTURO SOBOTKANJE Javni zavod Sotocje Medvode, kultura@zavodsotocje.si, +386 (0)1 361 43 46 Sobota, 17. maj 2025, ob 19.00 • Kulturni dom Medvode BARGALERIJA PREDSTAVLJA … Javni zavod Sotocje Medvode, kultura@zavodsotocje.si, +386 (0)1 361 43 46 Torek, 20. maj 2025, ob 17.00 • Knjižnica Medvode PRAVLJICNA URICA Z AMBROŽEM KVARTICEM info@knjiznica-medvode.si, +386 (0)1 361 30 53 Sreda, 21. maj 2025, od 11.00 do 20.30 • Medvoška cesta, 1215 Medvode 14. TRŽNICA ZNANJ – PARADA UCENJA V MEDVODAH, TEDNI VSEŽIVLJENJSKEGA UCENJA 2025 Kulturno društvo in Sejalec umetnosti Sreda, 21. maj 2025, od 13.30 do 15.00 • Knjižnica Medvode POTOVANJE SKOZI VREDNOTE – OSEBNA RAST IN MOC SKUPNOSTI; PREDAVANJE IN DELAVNICA Kulturno društvo in Sejalec umetnosti, agata.trojar@gmail.com, 041 511147 Sreda, 21. maj 2025, od 18.15 do 19.15 • Medvoška cesta, 1215 Medvode KONCERT: GLASBENA SKUPINA ENTUZIASTIK BEND Kulturno društvo in Sejalec umetnosti Sreda, 21. maj 2025, ob 19.30 • Knjižnica Medvode TAO JOGA OBRAZA – NARAVNA POT DO SVEŽEGA VIDEZA IN DOBREGA POCUTJA info@knjiznica-medvode.si, +386 (0)1 361 30 53 številki Sotocja, ki izide drugi petek v mesecu, je treba oddati obvestilo o dogodku do 30. v mesecu. Vse informacije o vpisu dogodkov so na voljo Cetrtek, 22. maj 2025, ob 18.00 • Mladinski center Klub Jedro ADOLESCENCE: OKROGLA MIZA Z GOSTI Iniciativa za duševno zdravje Medvode in Javni zavod Sotocje Medvode, mladina@zavodsotocje.si, +386 (0)1 361 43 46 Cetrtek, 22. maj 2025, ob 20.00 • Kulturni dom Medvode KOMEDIJA: PANDEMENCA: BORIS DEVETAK IN BORIS KOBAL Jerman Booking Petek, 23. maj 2025, ob 18.00 • Kulturni dom Medvode MACEK MURI – KINO DAN ZA OTROKE Javni zavod Sotocje Medvode, kultura@zavodsotocje.si Petek, 23. maj 2025, ob 21.00 • Mladinski center Klub Jedro KONCERT: MASHARIK + EMBER Javni zavod Sotocje Medvode, mladina@zavodsotocje.si, +386 (0)1 361 43 46 Sobota, 24. maj 2025, ob 9.00 • Tržnica Medvode, v primeru slabega vremena 31. maj FESTIVAL KRANJSKE KLOBASE Kranjska klobasa in Javni zavod Sotocje, info@kranjskaklobasa.eu, www.kranjskaklobasa.eu Torek, 27. maj 2025, ob 17.00 • Knjižnica Medvode PRAVLJICNA URICA info@knjiznica-medvode.si, +386 (0)1 361 30 53 Sreda, 28. maj 2025, ob 19.30 • Knjižnica Medvode DRUŽENJE OB KNJIGI S CVETKO SOKOLOV info@knjiznica-medvode.si, +386 (0)1 361 30 53 Cetrtek, 5. junij 2025, ob 17.00 • Knjižnica Medvode OTVORITEV RAZSTAVE ROCNIH DEL UCENCEV OŠ MEDVODE info@knjiznica-medvode.si, +386 (0)1 361 30 53 Petek, 6. junij 2025, od 10.00 do 13.00 • Športna dvorana Medvode MINI OLIMPIJADA Ines Iskra, ines@zavodsotocje.si, 041 600 717 Sobota, 7. junij 2025, od 16.00 do 20.00 • Tržnica Medvode ŽOGARIJA Ines Iskra, ines@zavodsotocje.si, 041 600 717 Sobota, 7. junij 2025, od 16.00 do 23.30 • Tržnica Medvode 9. FESTIVAL MEDVODE V GIBANJU Ines Iskra, ines@zavodsotocje.si, 041 600 717 Sobota, 7. junij 2025, od 20.30 do 23.30 • Tržnica Medvode 9. NOCNI TEK MEDVODE Ines Iskra, ines@zavodsotocje.si, 041 600 717 Vse, ki želite najaviti prireditve in razne dogodke v koledarju prireditev, prosimo, da jih vpišete na portalu MojaObcina.si. Za objavo v redni v TIC Medvode, E: info@visitmedvode.si. Javni zavod Sotocje Medvode, Ostrovrharjeva ulica 4, SI – 1215 Medvode V Smledniku bo znova Flancanje Društvo za ustno zgodovino v soboto, 10. maja, na Trgu sv. Urha v Smledniku pripravlja že 21. Flancanje. Zacelo se bo ob 16. uri. Lah­ko boste izmenjali blagoslovljene domace sadike in semena, poleg tega pa bo potekal tudi zanimiv spremljevalni program z ljudskimi pesmimi, razstavo, brezplacnim svetovanjem zelišcarja Mirana Ce­baška, delavnico izdelovanja gorenjskih nageljckov iz papirja ... Vsakega otroka, ki prinese svojo »flanco«, caka darilce. V primeru slabega vremena bo prireditev v dvorani KUD Smlednik. M. B. www.gorenjskiglas.si Knjiga navdušuje z bogatim naborom receptov, ki segajo od preprostih jedi, kot je tenstan krompir, do slavnostnih potic in prekmurske gibanice. Vsebuje tudi cudovite fotografije in je na voljo v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku. Mehka vezava, 144 strani, 228 fotografij, samo 1490 EUR GORENJSKI GLAS °LOVEŠKO TELO GLEDE NA VIDEZ SNOV,KI VZBUJA ALERGIJO KITAJSKA (STAR.) IMETJE (KNJIŽNO) STANE PE°EK TROPSKO DREVO GRŠKI JUNAK, AJAS STROJ, APARAT SESTAVIL: KALAN SUHAVELIKA ŠPORTNI TRAVADRŽAVAV KLUB IZ PRVEAZIJI LJUBLJANE KOŠNJE 4 16 NOGOME­TAŠ KARI. POPEK KAPROVCA 5 ORATAR, ŠPANSKI ORA° NOGOMETNI KLUB PESNIK NAJBOLJ BESEDA, RAZŠIR-ALENKA KI VEŽE JENA RAST-GOTAR STAVKE LINA ZLATKO KRANJ°AR POSNEMO­VALEC 18 LETOVIŠ°E PRIOPATIJI NARAVA (STAR.) KME°KO NASELJE (MANJŠ.) GLAVNO MESTO TUR°IJE SLOVENSKI TENISA° (BOR) DOLAR Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, upit or , RJAVINA Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo narocite po telefonu ranju, jo narocite po tel. št.: št.: 04 201 42 41 ali na narocnine@g-glas.si. 04/201 42 41 ali na nar .si. 2. IN 1. NEKD. JAP. VOKAL DROBIŽ Ce želite, da vam jo pošljemo po pošti, 14 RUSJANOVO LETALO se poštnina zaracuna po ceniku Pošte Slovenije. PRVINA PRI MORSKA ŠIVANJU RIBA SIMBOL ZA 3 NAJEMNO NEPO-DALJŠA RUDARSKO KALCIJ GORENJSKI UDAREC ZVONE PEVKA VOZILO Z EPOHA MEMBEN SKUPINA MESTOV GLAS PRITENISU TOMAC ERBUS VOZNIKOM °LOVEK VVRSTI BOSNI RASTLINA RADI°EVKA LABIRINT 15 ŽENSKO SPODNJE POLOPICA OBLA°ILO ZMADA­GASKARJA KIRKINA 13 PRAZNIK DOMOVINA ŠOLSKANAPAD, SULTANATOB DOZO­JE OD ENANASKOK VAZIJIRETJUVINA HLOD ZA DO PET PREDELAVO VOJAK S ZAREK, °ELADO 17 2 ZDELO LUKA V IZRAELU CELI°NO OBISKOVA­ZRNCE LEC DELOVNO SAMICA 7 PODRO°JE TIGRASTANE SEVER TALNA IGRANA OBLOGA SRE°O ELEMENT, KOVICA, OTROK 19 12 JUŽNO-KI NIHA ZAKOVICA CVETJA, AMERIŠKA HIPPY ŽELVA IGRALEC SIMBOL ZA NOVARRO TANTAL MESNA ANA IZUMITELJ 1 11 JARINEC JUHA KLAŠNJA THOMASRIBOSOM ZID? PLIN V ŠNJUR HRAM, EDISON SVETIŠ°E NAFTI MEDICIN­SKA IGLA DRŽAVAV MEDVED PIRENEJIH (SLABŠ.) PESEM HVALNICA OSAMLJE­ 6 1234567 NOST SIMBOL ZA LANTAN DAVID AMARO VODOVOD-8 8 9 1011121314 NI INŠTA­LATER (ŽARG.) 15 16 17 18 19 DRŽAVA AKVARIJ­VINDIJI, SKARIBICAASSAM 1. nagrada: darilni bon za trgovino Obi v vrednosti 20 EUR, 2. in 3. nagrada: zvezek, cokolada in kemicni svincnik Gorenjski glas Rešitev križanke – geslo na kuponu – lahko pošljete po pošti na naslov Gorenjski glas, Nazorjeva ulica 1, Kranj, ali jo oddate v nabiralnik na tem naslovu. Rešitve pa lahko pošljete tudi po e-pošti. To storite tako, da z mobilnim telefonom slikate kupon z geslom in ga pošljete na naslov krizanke@g-glas.si. V elektronsko sporocilo ne pozabite napisati svojih osebnih podatkov. Rok za oddajo je cetrtek, 29. maj 2025. OGLAS Glasbena šola Franca Šturma vabi k vpisu novih ucencev Glasbo štejemo za prvo od umetnosti in so jo poznale že starodavne civilizacije. Že v antiki je uživala globoko spoštovanje in ceno. Kdor je želel veljati za izobraženega, ni smel biti neuk v glasbi. Z glasbo namrec prodreta najgloblje v dušo ritem in harmonija, jo najmocneje prevzameta in naucita cloveka plemenitega vedenja. Pravi razcvet je glasbeno šolstvo na Slovenskem doživelo po drugi svetovni vojni. Tako je bilo tudi na Glasbeni šoli Franca Šturma s sedežem na Celovški cesti 98 v Ljubljani, kjer smo v minulem šolskem letu obeležili 75-letnico delovanja s koncertom v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. V vsem tem casu je šola s svojo glasbeno vzgojo in skrbjo za vsestranski razvoj ucencev pomembno zaznamovala številne generacije mladih ljudi. V šolskem letu 2024/25 glasbeno šolo obiskuje 1012 ucencev na sedmih enotah. Ena od podružnic, kjer šola deluje, je tudi podružnica Medvode. Na Cesti na Svetje iz ucilnic lahko slišite igranje klavirja, harmonike, flavte, kljunaste flavte, klarineta, kitare, trobente, tube, roga in violine. Vztrajnost in drobni koraki so pri ucenju instrumenta bistvenega pomena in to pripelje vsako leto do številnih nastopov ucencev, kjer se lepota glasbe izrazi še v vecji meri. Tekom šolanja se ucenci vkljucujejo v šolske orkestre, pevski zbor in komorne skupine. Ob podpori predanih uciteljev se udeležujejo tekmovanj, kjer dosegajo številne uspehe. S pridobljenimi vešcinami ucenci razvijajo vrednote, ki jih v današnjem hitrem tempu življenja nemalokrat pogrešamo, ko prisluhnemo drug drugemu, se drug drugemu prilagajamo, spoštujemo in navsezadnje obcutimo veselje življenja ob skupni ljubezni in predanosti glasbi. Zato vse lepo vabimo, da se udeležite katerega izmed številnih koncertov. Otroke vabimo, da se nam v naslednjem šolskem letu pridružite v glasbeni šoli. Da bo odlocitev o izbiri instrumenta lažja, bo v Kulturnem domu Medvode v sredo, 14. maja 2025, ob 18.00 predstavitveni nastop ter informativni sestanek za starše pred vpisom. Vec informacij o vpisu si lahko preberete na spletni strani šole www.gsfrancasturma.si/vpis in na facebook profilu, kjer boste tudi še na drug nacin spoznali utrip šole. Veselimo se skupnega sodelovanja in novih glasbenih doživetij. Glasbena šola Franca Šturma vabi k vpisu novih ucencev za šolsko leto 2025/2026, na podružnici Medvode, Cesta na Svetje 16. Informacije o vpisu in poteku šolanja so dostopne na šolski spletni strani: www.gsfrancasturma.si Mladi, bodoci glasbeniki, prijazno vabljeni! Vabimo na predstavitveni nastop in sestanek v sredo, 14. maja 2025, ob 18.00, v Kulturnem domu Medvode. KZ MEDVODE ZADRUGA in ŽELEZNINA *10% popust velja ob enkratnem nakupu v prodajalni MEDVODE ZADRUGA in ŽELEZNINA. Popust ne velja za kmetijski repromaterial kot so semena KUPON ZA (koruza, krompir, žita, poljšcine), gnojila (mineralna 25kg, foliarna 1l), krmila, ffs (250ml in vec), lesni peleti, 10% POPUSTA* naftni derivati in gradbeni material. Predviden je za prodajo v kolicinah, obicajnih NA CELOTEN NAKUP V za gospodinjstva in ne velja za pravne osebe ter samostojne