WnSfiii r:

velenje, 18. oktobra 1990 številka 40, cena 9 dinarjev
NA GOLTEH PRIDNO DELAJO IN UPAJO
— Na rekreacijsko-turističnem centru Golte beležijo letos lepe uspehe, pred zimo pridno delajo, imajo pa velike in otipljive načrte. Čakajo le se na sneg.	STRAN 5
40 LET
KONCERNA
GORENJE
Na slovesnosti v Lai-šah je govoril tudi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle. »Slovenija računa na takšne koncerne kot je Gorenje in v vladi se zavedamo, da moramo dati takšnim jedrom vso podporo.«
STRAN 3
SUPER MOTOCROSS
Kaže, da bomo poslej na Trebeliškem gledali sodoben motocross.
STRAN 8
Druga izmena v četrtek ni hotela v jamo
Rudarji terjali pojasnila o plačah
Večja skupina rudarjev iz druge izmene, potem pa tudi iz tretje, prejšnji teden, v četrtek ni hotela v jamo, ampak želela nekaj pojasnil oziroma odgovorov v zvezi z osebnimi dohodki, ki so bili izplačani tisti dan.
Člani poslovodnega odbora so sicer ocenili, da z izplačilom osebnih dohodkov za september ne bi smelo biti težav in da bi na osnovi rezultatov dela lahko izplačali tudi poračun za zadnje štiri mesece, približno 20 odstotkov zadnjega osebnega dohodka oziroma 5,2 odstotka na mesec za zadnje štiri mesece. Žal pa so s.skrajnimi napori lahko zagotovili le redno izplačilo osebnih dohodkov, poračun pa naj bi bil izplačan z nekajdnevnim zamikom.
Takoj popoldan je bila na rudniku živahna aktivnost, predstavniki sindikata so se sestali z vodstvom rudnika, kjer so dobili zagotovilo, da poračun bo in to takoj, ko bo možno, najkasneje pa do konca meseca.
»To kar se je zgodilo v sindikatu popolnoma razumemo,« nam je rekel predsednik Svobodnih sindikatov na Rudniku lignita Velenje Jože Kožar, »vemo, da so naši delovni rezultati dobri, in da osebni dohodki niso sorazmerni temu. Vendar pa bi bilo možno to vprašanje postaviti na drugačen način, preko sindikalnih zaupnikov in izvršilnega odbora, kjer bi zaposleni dobili odgovore. Zdaj kar je je, dejstvo, da so ljudje nezadovoljni kljub dobremu delu, ostaja,« je izbruh nezadovoljstva pojasnil Kožar. (mkp)
Sanacijski program TEŠ ne bo v celoti uresničen do konca leta 1992
Do prihodnje pomladi 30 odstotkov manj SO2
Pogodba, ki zagotavlja šoštanjskim termoelektrarnam, da bodo dobile v letošnjem letu 113 milijonov dinarjev iz sredstev republiškega ekološkega dinarja, je podpisana.
Od teh sredstev je komite za energetiko namenil 21 milijonov dinarjev za zaključek naložbe aditivnega odžve-pljevanja na vseh blokih šo-štanjskih termoelektrarn. Povejmo, da je odžvepljevanje na petem bloku že v poskusnem obratovanju, na bloku štiri bo do konca leta, na preostalih treh pa v prvem četrtletju prihodnjega.
Ta naložba, predvidoma bo v celoti sklenjena pomladi prihodnje leto, bo šoštanjskim termoelektrarnam omogočila 30-odstotno zmanjša-
ZSMS — liberalne stranke devetih občin protestirale pri Babi
Vse poti vodijo v Rim, Celje—Ljubljana pa na britof
Vse poti vodijo v Rim, Celje — Ljubljana pa na britof ; Za Sloveniko magistrato Slovenije; Zahtevamo avtocesto; Obljube . . . Takšna je bila vsebina transparentov, ki so jih malo po 10. uri, pred tednom dni v četrtek, razpotegnili čez cesto Celje—Ljubljana, pri zloglasni Babi, predstavniki ZSMS—liberalne stranke devetih občin in za približno 15 minut ustavili promet v obe smeri.
Protestno zaporo so pripravili Svet ZSMS —liberalne stranke občin Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Velenje in Žalec.
»Gradnja tretjega pasu, kateri ste priča, je zgolj mašilo, metanje peska v oči. Zato ne bomo več izgubljali besed, postali bomo neznosno tečni, trmasti, uporniki z razlogom. Ste presenečeni, ko vstopate v Evropo '92, po cesti, ki si tega imena sploh ne zasluži? Naveličali smo se pripovedk o steklenem polžu, dovolj nam je čenč in blebetanja odstreljenih in prifrčanih oblastnikov ...« in tako naprej in tako naprej na letaku >Za Sloveniko magistrato Slovenije*, ki so ga delili voznikom prebral pa ga je Dragan Martinšek iz ZSMS—liberalne stranke Velenja.
Zanimivo — vozniki se ob zapori sploh niso jezili, no, redki so se. A večina je usklajeno akcijo pozdravljala.
»V novem predlogu prioritetnega reda izgradnje odsekov v Sloveniji je odsek čez Trojane uvrščen na 27. mesto, ali drugače povedano, v časovno nedoločeno prihodnost. Ob predpostavki, da bi začeli graditi odsek Arja vas—Šen-
trupert, ki je na prvem mestu prioritete in ob dejstvu, da se gostota prometa nenehno povečuje, je jasna perspektiva Trojan. Nastal, oziroma ostal bo, le malo moderniziran permanentni zastoj. Vse našteto je v direktnem nasprotju z le-porečjem najvišjih republiških funkcionarjev iz vladnega re-sorja za promet in zveze v
bližnji preteklosti, na sestankih s predstavniki lokalnih oblasti iz vzhodne Slovenije. Gospod Levičnik, direktor Republiške uprave za ceste je bil o prvenstvu avtoceste Celje— Ljubljana in izdelavi projektne dokumentacije do letošnje jeseni, tako zelo prepričan, da bi v primeru neizpolnitve obljub stopil pred zid. Vsi po-

»Ne bomo več izgubljali besed, postali bomo neznosno tečni, trmasti, uporniki z razlogom,« so zapisali £ia letak Za Sloveniko magistralo Slovenije. Takole pa so za 15 minut ustavili promet pri Babi.
nje emisij žveplovega dioksida.
Še vedno pa šoštanjske termoelektrarne nimajo pokrite finančne konstrukcije razžve-pljevanja. Direktor Jaro Vrtačnik sicer pravi, da bi bila ta naložba na bloku štiri v idealnih pogojih še lahko sklenjena do konca leta 1992. To pa seveda, če bi zbrali nemudoma potrebna sredstva in sklenili pogodbe z izvajalci del. S to naložbo bi emisije bloka štiri zmanjšali od 90 do 95-odstotno.
Predračunska vrednost teh del znaša 982 milijonov dinarjev, od tega naj bi dobili iz sredstev ekološkega dinar-
ja (to naj bi poleg amortizacijskih in namenskih sredstev elektrogospodarstva predstavljalo tudi osnovo za najetje kreditov) 316 milijonov dinarjev. Ta sredstva (razen za letošnj leto, ko je torej pogodba že podpisana) pa so vprašljiva, saj jih zbiramo v Sloveniji na osnovi zakona o zagotavljanju in uporabi sredstev za varstvo okolja. Ta zakon pa velja samo še v letošnjem letu.
Delegati občinske skupščine nenehno spremljajo uresničevanje sanacijskega programa soštanjskin termoelektrarn in o tem bodo govorili tudi na naslednjem zasedanju občinske skupščine in nedvomno sprejeli odločne usmeritve.
M. Zakošek
Festival zabavne glasbe
goji za takšno dejanje so izpolnjeni, vendar je nehumano
zahtevati eksekucijo, saj obstajajo tudi drugačne, manj krvave metode,« je rekel Robert Polnar iz Celja.
Tako so včeraj predstavniki ZSMS—liberalnih strank ponovno terjali odstop Andreja Levi-čnika, ob njem pa tudi odstop Marjana Krajnca ministra za promet in zveze v slovenski vladi.
Gregor Vovk iz ZSMS liberalne stranke Žalec pa je poudaril, da je bila četrtkova opozorilna zapora ceste res le opozorilna. 10. novembra bo minilo leto dni od prvega protesta v Arji vasi. Če tokrat zahtevam opornikov z razlogom< ne bodo ugodili do I. januarja, je rekel, bodo zaprli cesto s tovornjaki. Takrat za ves dan.
M. Krstič-Planinc
Sredi decembra se obeta Velenjčanom velika slovenska prireditev — festival zabavne glasbe. Predvidoma bo 14. decembra v
Obstaja cilj, ni pa poti (do njega). Kar imenujemo poti, je omahovanje.
Franz Kafka
Rdeči dvorani. Takrat naj bi bil gost našega mesta tudi slovenski politični vrh.
! riama
VELENJE
.. Tdefontkl nakup \V v Namll
853-500
Jubilejna zmaga gostiteljem
Trud je bil povrnjen na najlepši način. Velenjske atletinje in atleti so si pritekli vseekipni naslov na sobotnem 25. krosu za pokale »Dela« in s tem četrto zaporedno zmago. Pokal je kape-tanki domačih Slavi Poznič izročil Vlado Šlamberger v imenu »Dela«.
(Podrobno na 10. strani.)
„v-,. , « ^ °p *
Novice

UREDITVENI POGOJI SKORNA-FLORJA-NA IN BELIH VOD
(mz) Uprava za varstvo okolja in urejanje prostora nadaljuje s pripravami odlokov o prostorskih ureditvenih pogojih za tista območja, za katera ne bodo izdelovali zazidalnih načrtov, ker tam ni predvidenih strnjenih naselij. Takšne načrte izdelujejo predvsem za obrobne krajevne skupnosti, z njimi pa predvsem zavarujejo kmetijska zemljišča, varovalne gozdove in gozdove posebnega pomena, vodne vire ... in načelno opredelijo kje je mogoče graditi.
Sedaj je izdelan osnutek prostorskih ureditvenih pogojev Skorna-Florjana in Belih vod — pripravljen za obravnavo na občinski skupščini.
POMOČ DRUŽINAM PONESREČENIH V KREKI IZROČILI OSEBNO
(mkp) Tisto, kar so na Rudniku lignita Velenje obljubili družinam ponesrečenih rudarjev v Kreki, so izpolnili. Od 3. do 5. oktobra se je v tem in okoliških krajih mudila tričlanska delegacija predstavnikov rudnika in velenjskega Rdečega križa, ki so osebno, vsaki družini izročili denarno pomoč. Niso se odločili, tako kot so prvotno mislili, za naročilnice, ampak so družinam nesli gotovino. Vsak otrok, ki je ostal ob tej nesreči brez očeta, je bil deležen 1100 dinarjev pomoči, toliko pa so dobili tudi v družinah, kjer otrok niso imeli. Ljudje, ki so jih obiskali, so rekli, da so bili predstavniki rudnika prvi, ki so prišli s konkretno pomočjo do njih.
SREDSTVA INOVACIJSKEGA SKLADA
(mz) Pred nedavnim je republiški sekretariat za raziskovalno dejavnost objavil razpis o pogojih in načinih za delitev sredstev iz inovacijskega sklada v letu 1991. Za ta sredstva lahko poleg institutov in raziskovalnih organizacij kandidirajo tudi zasebna in družbena podjetja, obrtniki ter posamezniki.
Vse potrebne informacije v zvezi s tem dobijo interesenti na Sekretariatu za družbene dejavnosti na Efenkovi 61 v Velenju. Tu pa si lahko izposodijo občani tudi vzorčne modele za ustanavljanje mešanih in zasebnih podjetij, ki so bili izdelani z raziskovalno nalogo »Izdelava modelov za ustvarjanje malih podjetij«.
Odboru za urejanje prostora !
Da ne bo pomote, ni da ne bi cenil moje imenovanje v odbor za urejanje prosto'ra, vendar vseeno želim odkloniti sodelovanje in prosim, da me razrešite članstva. Čutim se dolžnega,
da pojasnim svojo odločitev.
Na prvi otvoritveni seji odbora, sem postavil vprašanje, ali ima ta odbor funkcijo oblasti, ali je izključno strokovno svetovalno telo. Pritrjeno mi je bilo drugo. Kljub temu je bilo treba pri polovici točk odločati, razsojati in soditi o stvareh, za katere osebno sodim, da kot arhitekt nisem in si niti ne želim biti pristojen. Povsem nesmiselno se mi zdi, da se jaz kot član odbora dogovarjam o sklenitvi pogodbe za izdelavo prostorskih ureditvenih pogojev za del mesta Šoštanja na eksploata-cijskem področju (6. točka), da obravnavam možno spremembo namembnosti strojne lope v stanovanjski objekt (7. točka) in celo da obravnavam možne lokacije nadomestne gradnje stanovanjske hiše za gospoda Zagradišnika iz Ceste talcev. Točke, v katerih o arhitekturi ni ne duha in sluha. Točke, v katerih ima vsaka odločitev lahko tudi politične posledice. Ta odgovornost pa je zame, samo navadnega davkoplačevalca, prehuda. Mislim, da so to stvari, za katere ima občina dobro plačane ljudi in red bi bil, da ta odgovornost pripada izključno njim.
Ni, da bi dvomil o gospodu Francu Avberšku, pa vendarle se mi zdi njegovo imenovanje za predsednika odbora nelogično in nedopustno. On je direktor RLV, se pravi podjetja, katera osnovna dejavnost nujno temelji na eksploataciji naravnega okolja. Istočasno se od njega pričakuje, da bi pravično predsedoval odboru, ki naj pa skrbi za okolje. Še huje, njegova firma ima v lasti večino lokalov v centru in je lastnica večine mestnega prostora. Še tak poštenjak težko pravično razsoja, ko pride do soočanja njegovih interesov s tujimi.
In nenazadnje je imenovanje tega odbora lahko razumeti ne kot pomoč v modrejšo delovanje Uprave za varstvo okolja in urejanja prostora, temveč kot nezaupanje v sposobnost pravilnega odločanja prej imenovane uprave.
Arhitektura je umetnost, je del kulture. Izgled našega mesta je ogledalo nas samih. Ocenjevanje in odločanje o arhitekturi v tovrstnih odborih, kjer se tarejo raznovrsni interesi, ji samo škodi. Njeno poslanstvo je v lepo oblikovani ulični svetilki, kvalitetnem objektu, logično urejeni prometni zasnovi mesta ... Vladajoča politika je tista, ki se mora sama po svoji presoji odločiti za arhitekturo, ki ji bo verjela. Seveda pa to pomeni, da je v družbi z njenim tvorcem, tudi odgovorna za posledice napačne odločitve in obratno zaslužna za kvaliteten izgled svojega mesta.
Nande Korpnik
Uporabnikom KRS Velenje
Obveščamo vse uporabnike kabelsko razdelilnega sistema Velenje, da lahko prijavijo morebitne okvare neposredno na telefonsko številko 854-229 ali 853-961 (ob delavnikih od 7. do 16. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure). Ob nedeljah, praznikih in dneh izven oménjeitega časa,'pa pokličite^» teltfcfesko.itavilk*' 856-273.	■ • -

Odprto pismo predsedstvu in skupščini republike Slovenije
Obdobje v katerem živimo imenujemo prehodno. V njem se situacija iz ure v uro spreminja in kaj je najhuje — zaostruje. Državljani Slovenije moramo svoj cilj svobodne, suverene in neodvisne države doseči na demokratičen in miren način. Ohraniti moramo dostojanstvo ljudi in našega naroda. Akcije, ki jih vodimo, morajo biti načrtovane, ne podrejene stihiji in sovraštvu, saj lahko v nasprotnem primeru nastane situacija, ki je ne bomo kontrolirali in se je bomo na koncu sramovali.
Naš namen ni kritizirati republiško vodstvo. Želimo le opozoriti na nejasnosti, ki so usodnega
pomena za mirno življenje v Republiki Sloveniji.
1.	V prehodnem obdobju moramo zagotoviti služenje vojaškega roka vojaškim obveznikom iz Slovenije v naši republiki, razen izjem, ko posamezniki sami zahtevajo oziroma predlagajo služenje v enotah, ki pa jih ta trenutek še nimamo v Republiki Sloveniji.
2.	Po hitrem postopku je potrebno sprejeti usmeritve kako naj postopajo rezervisti vključeni v enote j LA, ko prejmejo vpoklic. Mešane enote, ki jih sestavljajo redna vojska in rezervisti, se naj čimprej ločijo. Tako bodo rezervisti pod poveljstvom TO, v
primeru zunanje agresije pa se pridružijo obrambi meja z rednimi enotami JLA.
3.	Upoštevati je potrebno večnacionalno sestavo TO in opraviti razgovore s posamezniki oziroma člani TO drugih narodnosti o njihovem sodelovanju v TO Slovenije.
4.	Nujno je jasno opredeliti kateri členi zvezne ustave v RS nimajo veljave in to objaviti v uradnem listu RS in javnih medijih. Slovenski pripadniki v JLA so v težkem položaju, tako v RS kot v ostalih republikah, saj pri izpolnjevanju ukazov kaj hitro lahko postanejo okupatorji in iz-
dajalci (petkov primer). V primeru neizpolnjevanja ukazov jim grozi vojaško sodišče. Zato moramo upoštevati dejstvo, da so se danes v prelomnem trenutku nekateri naši državljani zaradi del in nalog, ki jih opravljajo, znašli v nezavidljivem položaju. Dokler ne bomo natančno opredelili njihovih postopkov in nalog, moramo imeti toleranten odnos do njih. saj proti slovenskemu narodu ne delujejo po lastni presoji.
Od pristojnih organov zahtevamo, da se do navedenih nejasnosti opredelijo in o tem obvestijo slovensko javnost.
DEMOKRATIČNI FORUM VELENJE
Občinski sekretariat za notranje zadeve
Stanovanje tu, bivališče drugje
Občinski sekretariat za notranje zadeve občine Velenje se poleg svojih pristojnih nalog zlasti v zadnjem času srečuje z ničkaj prijetno problematiko, to je z velikim številom neprijavljenih oseb v naši občini. Delo sekretariata je otežkočeno predvsem zato, ker se prišleki premalo ali pa sploh ne zavedajo, da so se dolžni po osmih (8) dneh prijaviti za to pristojnemu občinskemu organu. Tudi stanodajalci in hišni sveti bi morali vse osebe, ki se vselijo napotiti, da se prijavijo. Žal je tega zelo malo.
O tem vprašanju želimo podrobneje seznaniti naše bralce, predvsem osebe, ki še vedno niso prijavljene, pa opozoriti na njihovo dolžnost. Zato smo se odpravili na občinski sekretariat za notranje zadeve občine Velenje kjer nam je sekretar Drago Napotnik povedal naslednje: »Na osnovi pripomb in ocen o številu neprijavljenih oseb, glede na način reševanja in odgovornosti nastale problematike je občinski sekretariat za notranje zadeve opravil podrobno analizo, ki nam je pokazala naslednje:
• v občini Velenje prebiva približno 600 neprijavljenih oseb, največ v Velenju, zatem v Šoštanju in tako naprej;
9 med njimi prevladujejo predvsem delavci iz drugih republik, ki tu opravljajo različna priložnostna dela, delodajalci pa jih zaradi izmikanja plačila obveznosti in dajatev ne prijavljajo;
•	žal je veliko neprijavljenih otrok, kar vodstvom šol povzroča veliko težav; starši namreč pozabljajo, da zakon o evidenci in nastavitvi občanov velja tudi za najmlajše;
•	zanimivo je tudi to, da je veliko kršilcev JRM prav med temi neprijavljenimi osebami, pa še poiskati in kaznovati jih je težko, ker ne vemo za njihovo bivališče;
•	ob proučevanju te problematike naj omenim že naslednjo zadevo. Ugotovili smo namreč tudi, da imamo v velenjski občini precej občanov, ki so tukaj (v Velenju) zaposleni, imajo celo družinska stanovanja, stalno pa so prijavljeni v drugih občinah, oziroma republikah. Koristijo seveda vso infrastrukturo, prispevki iz njihovih OD pa odtekajo v občine kjer so stalno prijavljeni;
•	to področje ureja zakon o evidenci in nastavitvi občanov, ki je zelo jasen, saj je-v njem zapisano, da so hišni sveti, drugi organi, hišne samouprave, oziroma stanovalci in podjetja tisti, ki so dolžni napotiti osebe, da prijavijo stalno bivališče in imajo celo to pravico, ali so občani izpolnili to dolžnost.«
Dodajmo, da bo novi zakon o evidenci nastanitve občanov in o registru prebivalstva prinesel določene spremembe, s katerimi ne bo mogoče reševati problematike neprijavljenih oseb in »črnih« prenočišč, zato sekretariat za no-
tranje zadeve predlaga reševanje tega na naslednjih mestih;
•	vsa podjetja (kadrovske službe) naj v svojih okoljih preverijo, če so njihovi delavci tudi prijavljeni v občini Velenje;
•	delovni inšpektor naj od delodajalcev in vodij sezonskih delavcev zahteva, da te delavce obvezno prijavijo;
•	predlagamo, da se krajevne skupnosti, zaselki ali hišni sveti bolj povežejo z vodji varnostnega qkolisa z namenom preventivnega delovanja in odpravljanja takšnega stanja;
•	animiranje prebivalcev na območju, kjer je omenjena problematika najbolj prisotna za prostovoljno delo v manjših stanovanjskih skupnostih (časopis, radio, pisna opozorila hišnim svetom in podobno).
B. Mugerle
Aktivna politika zaposlovanja (3)
M "? >*''. . • IH
J
% 'i *s
•t 1 -t,. •<;
Racionalno obnašanje v podjetjih je postalo imperativ, zato se vsi nosilci politike zaposlovanja, tudi zavodi za zaposlovanje, prilagajamo spremenjenim razmeram.
Zaradi velikega obsega podzaposlenosti in nizke izobrazbene ravni kot dediščine dolgoletnega ekstenzivnega zaposlovanja, zaradi vse težjega vključevanja generacijskega priliva v zaposlitev, smo se lotili racionalne strategije ukrepov, ki z različnimi možnostmi strokovnega in finančnega delovanja zavodov skušajo povečati pretok delavcev na produktivnejša delovna mesta in odpiranje novih delovnih možnosti.
Socialna varnost brezposelnih oseb
Brezposelna oseba lahko na podlagi zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur. 1. S RS št. 8/78, 27/82, 48/87) uveljavlja eno izmed pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti.
Denarno nadomestilo
Pravico do denarnega nadomestila lahko uveljavlja brezposelna oseba, ki je delala najmanj 9 mesecev brez presledka ali 12 mesecev s presledki v zadnjih 18 mesecih in če ji delovno razmerje ni prenehalo po lastni krivdi.
Višina denarnega nadomestila znaša 60 % od povprečnega neto osebnega dohodka v zadnjih treh mesecih pred "pi'erìeliuhjènl delovnegVtaz-, merja.' Če'gza brezpòsfelnp osebo, ki ji je prenehalo de-
lovno razmerje zaradi stečaja ali likvidacije, znaša denarno nadomestilo 80 % od osnove.
Čas prejemanja je odvisen od predhodne delovne dobe in traja od 3—24 mesecev. Pravico do denarnega nadomestila se lahko uveljavlja od prvega dne od prekinitve, če se prijavi na Zavodu v roku 30 dni od prenehanja delovnega razmerja.
Pravica do denarnega nadomestila preneha z zaposlitvijo, upokojitvijo, zaradi prestajanja zaporne kazni dalje od 3 mesecev, z odkloni izobraževanja na katero je napoten, če se dvakrat zapored ne zglasi na narok in v primeru, ko dopolni 65 let starosti:
V času prejemanja denarnega nadomestila je brezposelna oseba zavarovana po 14. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. list SRS št. 27/83, 48//87), vendar najdlje za dobo enega leta, v primeru stečaja ali likvidacije pa najdlje dve leti.
Število upravičencev v devetih mesecih letošnjega leta je desetkrat večje glede na primerjavo z enakim obdobjem preteklega leta (v letu 1989 - 24). Največji je delež upravičencev stečajnikov ISKRA-DELTE in GORE-NJE-EKA.
Povprečni čas trajanja dajatve je znašal 3,2 meseca in je nižji kot v letu 1989, ko je znašal 6,7 mesecev. Povprečni znesek dajatve je 3.411,10 din (v letu 1989 145,50 din).
Izplačilo denarnega nadomestila v enkratnem znesku
, Tq jp pravica, ki jo je.pfine-pej jajcon.o sprpnjemljab jn dopolnitvah zakona o zapo-
slovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti in je v veljavi od 1. 1. 1989 dalje.
Denarno nadomestilo se lahko izplača upravičencu v enkratnem znesku (kapitalizacija denarnega nadomestila) v primeru, če namerava ta sredstva porabiti za razširitev materialne osnove dela, za razširitev že obstoječe materialne osnove dela, za opravljanje samostojnega osebnega dela ali za ustanovitev podjetja.
Medsebojne pravice in obveznosti dogovorita upravičenec (ali skupina upravičencev) in Zavod s pogodbo, odvisne pa so od vrste nove zaposlitve, ki je vedno pogojena s sklenitvijo delovnega razmerja za nedoločen čas.
Kljub dokaj skeptični pro-gnozi uveljavljanja te pravice ob nastanku (v letu 1989 le en upravičenec) je praksa že v letošnjem letu pokazala, da je ta oblika zaenkrat ena redkih možnosti, ki poleg lastnih prihrankov in bančnih kreditov soustvarja pogoje za zagon obrti ali podjetja oziroma odpira možnosti za razširitev materialne osnove dela v že obstoječih podjetjih. Hkrati daje možnost tudi tistim upravičencem, ki si s kmetijsko dejavnostjo rešujejo svojo zaposlitev oziroma tistim, ki si s članstvom v različnih društvih lahko samostojno plačujejo prispevke iz dohodka.
V devetih mesecih letošnjega leta je bilo realiziranih 79 enkratnih izplačil denarnega nadomestila. 46 delavcev je
J» * t» tj ».'f* * t	«v.*..- t»
sredstva vložila v razširitev materialne* osnove "dela, 17" v' zasebno obrt, 11 jih je pričelo
z delom v novo registriranem malem podjetju, 5 si plačuje prispevke s statusom inovatorja oz. kmeta-kooperanta.
Večini vseh upravičencev je delovno razmerje prenehalo zaradi stečaja, v dveh primerih je šlo za druge razloge kot je prenehanje dela za določen čas.
Denarna pomoč
Ob koncu prejemanja denarnega nadomestila lahko brezposelna oseba pridobi pravico do denarne pomoči, če izpolnjuje pogoje določene z zakonom. Njeni dohodki, skupaj z dohodki članov ožje družine, ne smejo presegati dogovorjene ravni socialne varnosti.
Pravico do denarne pomoči lahko uveljavljajo tudi pripravniki, ko so uspešno opravili pripravniško dobo.
Višina denarne pomoči je za vse prejemnike enaka in znaša trenutno 2.830,00 din. Denarna pomoč se izplačuje največ dve leti, pri čemer se v ta čas všteva tudi čas prejemanja denarnega nadomestila.
V letu 1989 je bilo 34 upravičencev denarne pomoči, v devetih mesecih letošnjega leta pa že kar 104. Kaže se izrazit porast upravičencev pripravnikov, ki jih je bilo v omenjenem obdobju 74 (v letu 1989 26 upravičencev). Do konca leta pričakujemo okoli 180 upravičencev.
Povprečni čas trajanja dajatve znaša 6,3 meseca, povprečni znesek dajatve je „I.995J30. ä va-,	.
V «. 4, 'r fi "j
(dalje prihodnjič)
r KOiNC
Štiri desetletja je dolga doba. Za delavce Gorenja pa tudi bogata, polna velikih preizkušenj, uspehov. Pa tudi edinstvena doba je to. V Sloveniji ne poznamo primera, da bi se iz majhne podjetniške združbe z delavnico, v kateri je bilo deset zaposlenih, razvil sodoben koncem z osemnajst tisoč zaposlenimi. Danes je Gorenje sodobna firma, uprta v svet, svoja podjetja, predstavništva, prodajalne in servisne izpostave ima po vsej Jugoslaviji in širom sveta.
Z uspehi, pa tudi s trnjem je bila posuta pot razvoja Gorenja. Najhuje je bilo pred desetletjem, ko so s sanacijo odločno krenili na sedanjo pot. Tudi ta je trda, tudi na njej je polno preprek, a Gorenje jim uspešno kljubuje. Odprtih problemov je v tem času veliko, tudi nezadovoljstva. Nekaj jih je strnil v
nega delovnika za sodelavke povsod tam, kjer bo to možno in smotrno. Tako bi v marsikateri družini zavladalo bolj sproščeno ozračje, saj bi bila mati več doma, kljul temu pa bi prispevala toliko v družinski proračun, da bi bilo omogočeno dostojno življenje,« je dejal Herman Rigelnik in se dotaknil tudi plač, ki delavce pogosto najbolj žulijo:
»Danes so povprečne plače v Gorenju od podjetja do podjetja različne, odvisno od okolja oziroma republike, kjer se podjetje nahaja. Če se zadržimo samo pri Sloveniji, je povprečna plača v dinarjih preračunano več kot 800 nemških mark. Seveda se pri tem čestokrat postavlja vprašanje, kaj je z obljubljenimi 1000 DEM. Na to sta možna dva odgovora: prvič, vse bomo naredili, kar bo v naših
nija preživela in se razvijala le, če bomo čim hitreje postali sestavina evropske in svetovne gospodarske strukture.
Razvojne ambicije pa je strnil takole: »Naša ambicija je, da se Koncem Gorenje takoj, ko bodo ustvarjeni vsi pogoji, transformira v delniško družbo. Temu naj bi sledila tudi izdaja delnic Gorenja. Naš cilj v zvezi s tem pa je, da naj bi naše delnice kotirale na borzi v Frankfurtu leta 1993.«
Na slovesnosti ob praznovanju 40-letnice koncema Gorenje so podelili posebna priznanja za delo tistim, ki so zanetili plamenico Gorenja, ki je ime Gorenja ponesla v svet. Prejeli so jih Ivan Atelšek, Vinko Stopar, Anton Zlo-vše, Franc Klančnik, Franc Vrhovnik, Zdravko Vreš. Priznanje pa so podelili tudi rud-
šani pevski zbor Gorenje, zbranim pa je govoril tudi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle. Ko je izrekal čestitke delavcem Gorenja je izrazil zadovoljstvo v prepričanju, da je to praznovanje samo uvod v nadaljnja praznovanja delovnih supehov tega kolektiva.
Tudi sicer je izrazil zadovoljstvo nad uspehi Gorenja in poudaril, daje zadovoljen, ko vidi njihove izdelke širom po svetu.
»Ta koncem ima delavnice, vendar delavnice posebne vrste. Takšne delavnice kot jih imajo danes uspešna podjetja v razvitih tržnih gospodarstvih. In takšne delavnice so tudi naša dota za prihodnost in vaš prispevek k preobrazbi slovenskega gospodarstva. Ta razvojna prenova je slej ko prej naša prednostna naloga v razvojni strategiji
Slovenije.« Gorenje je opredelil kot eno izmed tistih malo številnih potencialnih jeder s katerimi bo lahko vleklo slovensko gospodarstvo strateške poteze, da bomo obvladovali trge, tehnologije, programe ... V slovenski vladi se zavedajo, je dejal Peterle, da morajo dati takšnim podjetjem vso podporo, da ne bomo čez nekaj let postali tretjerazredni del Evrope.
Peterle je nanizal še druge probleme slovenskega gospodarstva, pri čemer je poudaril, da slovenska zadolženost ni problematična, da bi lahko dobili potrebne kredite za vlaganja, a zaenkrat se lahko v tujini zadolžuje le federacija. Izrazil je upanje, da bo tovrstna zakonodaja kmalu spremenjena, ob tem pa pripomnil, da bo slovenska vlada takšno zadolževanje dovoljevala podjetjem z donosnimi projekti, z optimalnejšo usklajenostjo cen produkcijskih sredstev, produkcijskih tvorcev in splošno sposobnostjo. Seveda pa bo treba še veliko naporov, da bo postalo slovensko gospodarstvo konkurenčno, da bodo potem tudi plače višje. Pri tem je Peterle pripomnil, da glede na trenutne rezultate, na ustvarjeno proizvodnjo, produktivnost ... slovenska vlada ne more zagovarjati drugačne politike izplačevanja osebnih dohodkov, treba jih je omejevati.
Slovenska vlada se zaveda, da je treba gospodarstvo razbremeniti, je dejal Peterle. Zato bodo preoblikovali institucije, javne Finance, davčni sistem. Namesto 50 davkov, ki jih doslej plačujemo pa naj bi jih bilo največ 5 do 6. Ker je izvoz slovenski razvojni imperativ, dosedanje 10-odstotne stimulacije izvoznikom pa problemov ne razrešujejo, bo Slovenija sama uvedla za izvoznike posebne spodbude.
Boris Zakošek
ISa slovesnosti ob štiridesetletnici Gorenja so podelili priznanja tistim sodelavcem, ki so zanetili plamenico Gorenja in njegovo ime ponesli v svet. Priznanja so prejeli Ivan Atelšefa Vinko Stopar, Anton Zlovše, Franc Klančnik, Franc Vrhovnik in Zdravko Vreš.
%Noj slavnostni govor predsednik poslovodnega odbora Herman Rigelnik, ki je še prej opisal uspešno razvojno pot Gorenja in se zahvalil njegovim začetnikom.
Veliko dilem pa tudi nezadovoljstva je povzročil v Gorenju evropski delovni čas. Prvi so ga uvedli.
»Ne pustimo se preplašiti prvim problemom, zavedajmo se, da vsaka novost terja svoj čas. Do konca leta bomo zaključili analizo, ki bo pokazala, ali so še naprej argumenti za ta delovni čas, ali ne, oziroma katere spremembe in izboljšave bi bilo treba napraviti.
močeh, ob spodbudni ekonomski politiki in zakonodaji, da bo delavec Gorenja ustvarjal čim boljši poslovni rezultat in na tej podlagi v čimkrajšem času tudi zaslužil
približno 1000 DEM v dinarjih. Treba pa je vedeti, da je po analizah, ki jih je delala ugledna tuja firma, plača delavca Gorenja danes v resnici precej višja od tiste, ki jo dobivamo. Zakaj?
Brez dvoma so pri tem mislili na urejenost naše prehrane med delom ter plačan prevoz na delo in na izdvajanje sredstev za stanovanjsko gradnjo, česar v tujini podjetja ne plačujejo delavcem.
Pred časom so se v naših kuvertah pojavile interne delnice. Vem, da je to povzročilo nekaj zmede in slabe volje med nami. Pri tem je treba jasno reči, da za to nismo krivi mi, storili smo samo to, kar smo morali glede na veljavno zakonodajo.«
Tudi enega večjih problemov, ki je pred delavci Gorenja, Herman Rigelnik v svojem govoru ni obšel, to je preveliko režijo. Ob tem je med drugim dejal: »Bodimo pošteni in priznajmo, da še vedno nosijo v Gorenju največje breme delavci v proizvodnji, da v pisarnah storimo manj, kljub temu, da imamo v primerjavi z njimi mnogo boljše pogoje za delo in osebnostni razvoj.«
Veliko je govoril tudi o razvoju Gorenja ter poudaril
Z namenom, da bi čim bolj omilili težave, ki jih prinaša ta delovni čas posameznim kategorijam ljudi, bomo proučili tudi možnost za uvedbo polovičnega, štiriur-
nujne povezave z razvitimi svetovnimi partnerji (General Electricom, BSHS, IKE, Quelle), ki jih nekateri ocenjujejo za razprodajo Gorenja, pri tem pa pozabljajo, da bo Gorenje in celotna Slove-
niku in termoelektrarnam in poudarili, da je Gorenje za-plamtelo tudi z razumevanjem in pomočjo teh kolektivov.
Lep kulturni program so pripravili Rudarska godba, Delavska godba Zarja in Me-
Gorenje Glin
Za prilagajanje so potrebni
• • •
pogoji in cas
_ V vseh podjetjih koncema Gorenje so letos izdelali strateške načrte. Že med pripravo teh načrtov, ki so jih oblikovali v okviru projekta Internacionalizacije Gorenja, so v podjetjih preobraževali komercialne in finančne funkcije, da bi tako podjetja kar najhitreje postala temeljne celice gospodarjenja s popolnim nadzorovanjem vseh poslovnih funkcij in odgovornostjo za lasten razvoj. Osnovni cilj vsem sprememb je skrajšanje komunikacij med tržiščem, razvojem, proizvodnjo, prodajo in marketingom.
Nekatera podjetja koncema Gorenje pa se zadnje čase srečujejo s težavami, na razrešitev oziroma odpravo katerih sama bistveno ne morejo vplivati. Tak primer je z Lesno industrijo Gorenje Glin. Direktor Janez Živko zatrjuje, da družba ni zagotovila realnih pogojev in časa za prilagajanje podjetij tržnim razmeram. Sprejetih je bilo celo nekaj takšnih odločitev, ki napore ovirajo oziroma celo onemogočajo. V tej zvezi v Gorenju Glin omenjajo zlasti še spremembo zakonodaje na področju gospodarjenja z gozdovi in trgovine z lesom. V zadnjih mesecih, po sprejemu moratorija na sečnjo, je ostalo to Gore-njevo podjetje kar brez 70 % prejšnjih količin lesa, pa čeprav naj bi si zaposleni v Gorenju Glin prav s predelavo lesa zagotavljali razvoj.
Zdaj so prisiljeni uvažati večje količine hlodovine. Le-ta je resda cenejša od domače, dejstvo pa je, da vse potrebne hlodovine od drugod ni mogoče dobiti. Seveda pa ni za natalo stanje edini krivec moratorij; gre tudi za nespoštovanje zakonodaje na področju trgovine z lesom, kar ima za posledico ogromen razmah prodaje na črno.
»Nadaljnji razvoj podjetja je torej v veliki meri odvisen od hitrosti delovanja družbenih mehanizmov na tem področju,« poudarja direktor Gorenja Glin Janez Živko. »Pri tem seveda ne terjamo nikakršne zaščite, temveč le preprečitev družbene kraje, ki ima za posledico bogatitev nekaj posameznikov.« Ob nadaljevanju sedanje prakse bo zagotovo postavljen pod vprašaj nadaljnji razvoj podjetja in socialna varnost tisoč zaposlenih in njihovih družin.
Janez Živko poudarja, da imajo v Gorenju Glin izdelane vse programe, tako kratkoročni program kot strateški načrt, katerega cilj je prilagoditev podjetja sodobnim svetovnim ekonomskim tokovom. V Gorenju Glin že izvajajo v podjetju vrsto aktivnosti za večjo ekonomičnost, organizacijsko uspešnost, kadrovsko primernost kot tudi za programsko čiščenje.
»Imamo trg in program, ki bi nam lahko zagotavljal nadaljnjo perspektivo,« ugotavlja Janez Živko. »V Gorenju Glin upamo, da nam bo dano ti dve dejstvi izkoristiti. Prepričani smo, da smo ta veliki korak sposobni opraviti. Storili bomo vse, kljub oviram, s katerimi se srečujemo na tej poti, da tudi uspemo!«
(ek)
Park slovenskih vrtnarjev
Gaj bo še lepši
Prelepo razstavo cvetja v naravi — Savinjski gaj ali Park slovenskih vrtnarjev — v Mozirju poznamo. Vemo tudi za veliko vnemo in neštevilne prostovoljne delovne ure prebivalcev Mozirja in okolice pri njegovem nastajanju pred dvanajstimi leti in v prvih letih urejanja, ki je pred časom nerazumljivo usahnilo, vemo za enkratne dosežke in napore slovenskih vrtnarjev, bolj malo znani pa so širši javnosti problemi glede sodelovanja med vrtnarji in druž-beno-politično skupnostjo. Na vso nesrečo je prišlo do večjih nesoglasij tudi ob letošnji enkratni prireditvi »Cvetje Evrope«. Celo tako daleč je že bilo, da so vrtnarji ob bodoči obstoj Savinjskega gaja postavili vprašaj.
Je bilo vse skupaj (ne)potreb-no? Slovenski vrtnarji so za gaj naredili ogromno, vse pravzaprav (Jožeta Skornška pri tem ni treba posebej omenjati). Veliko dela, sredstev in časa ne kaže seštevati, vse so delali zastonj in iz ljubezni do rož, narave in Savinjskega gaja, ostali pa so stali ob strani. Vse to se je pokazalo ob prireditvi v začetku septembra.
Razstava v gaju je bila enkratna, vsem v ponos, vse ostalo pa niti besede ni vredno, čeprav so jih desettisoči obiskovalcev izrekli veliko.
Tako je torej bilo in ne bo več. Sredi prejšnjega tedna so se v Mozirju na skupnem sestanku zbrali najvišji predstavniki skupščine občine Mozirje in člani odbora za urejanje Savinjskega gaja pri društvu slovenskih vrtnarjev. Stvari za nazaj niso pogrevali, čeprav so jih skušali pojasniti; v dveurnem pogovoru so ugotovili, da oboji enako mislijo in načrtujejo; obema stranema (na koncu je bila le ena — enotna) je jasno, da gaj mora nadaljevati svoje veliko poslanstvo, v ponos vrtnarjem, kraju in dolini; njegova »ukinitev« bi bila ogromna škoda za vse; vrtnarji bodo dela-
li še naprej, želijo pa podporo in pomoč. Dejstvo je, da je Savinjski gaj danes že prerasel oboje, vrtnarje in Mozirje. Poslej bo treba zagotoviti stalen vir financiranja, po vsej verjetnosti pa bo z Gajem treba ravnati na profesionalni ravni, v kakršnikoli obliki že. Dogovor je povsem jasen, prav konkretne rešitve pa bodo znane v prihodnjih mesecih, vsekakor pred pomladjo. Vrtnarji bodo posle} skrbeli za strokovno delo v gaju (kot so doslej), za vse ostalo (infrastruktura, del sredstev iz proračuna . ..) bo poskrbela družbeno-politična skupnost. Kako, bo jasno do novega leta, možnost pa se kaže v načrtovani ustanovitvi podjetja, ki naj bi skrbelo za celovito ponudbo Zgornje Savinjske doline in vse kar zraven sodi. Pogoj za nadaljnje delo je tudi opredelitev lastništva, ki pa je zopet odvisno od nove zakonodaje. Na prvi in-drugi strani (poslej eni, kot so zagotovili) bodo pripravili svoje predloge, delo bo usklajevala skupna komisija, predvsem pa je treba izdelati dokončni ureditveni načrt.
Načrtov je veliko in uresničljivi so. Vrtnarji želijo v gaju urediti rozarij, cvetlični vrt z vrtnicami, skoraj edini v republiki in državi, v načrtu je alpinetum na Golteh, razen manjšega v Trenti ga ni nikjer; alpinetum je seveda skalnjak ali cvetlični vrt z alpskim cvetjem in rastlinami v naravnem okolju (za okras in v znanstvene namene); v načrtih je kapelica (tudi za možnost porok v tem prelepem okolju); vodomet; tu je primerna ureditev obvoznice, ki bo obiskovalce pripeljala skoraj v gaj; še o veliko konkretnih in pomembnih zadevah so se pogovarjali. Razšli so se prepričani, da usoda tega sestanka ne bo podobna nekaterim v preteklosti.
Centralna čistilna naprava za občino Velenje .
Od septembra že poskusno obratuje
Od besed k dejanjem, počasi, a kolikortoliko vztrajno bi lahko zapisali v začetku zapisa o čistilni napravi v Šaleški dolini. Da se bosta vztrajnost in vložen trud obrestovala, v to ne dvomimo. Z nekoliko manj optimizma pa v trenutnih razmerah razmišljamo o njeni nadaljni izgradnji.
Čeprav je investitor, Vekos Velenje, prevzel objekte od izvajalcev gradbenih in strojnih del že julija, zaposlene namestil na delovne obveznosti v začetku avgusta, je prva etapa čistilne naprave pridobila dovoljenje za poskusno obratovanje šele v začetku septembra. Od druge polovice prejšnjega meseca dalje tako v reko Pako odtekajo mehansko povsem očiščene odpadne vode mesta Velenje, za 40 odstotkov je v njih manj tudi organskih snovi. V bljižnji prihodnosti pa se bo na čistilno napravo priključilo še Pesje, tik pred izgradnjo so tudi kanalizacijske poti Starega jaška. Odvisno od sredstev, pridobljenih za te namene, naj bi se nanjo še letos priključil del mesta Šoštanj, prihodnjo pomlad pa drugi del z obrobnimi naselji (Metleče, Pohrastnik).
Prvi mesec poskusnega obratovanja centralna čistilna naprava dosega projektirane parametre, tudi odvi-šno blato je po tehnologiji moč odstraniti od vode. Brez začetnih težav pa kljub vsemu ne gre. Te se pojavljajo predvsem na nekaterih delih opreme, ker je zaradi podaljšanega roka izgradnje ta »stala«, vzroki za nesorazmerno obremenitev odpadne vode pa tičijo predvsem v tem, ker je naprava prilagojena« na mešani del kanalizacije. »Kljub temu, da so odpadne vode v celoti očiščene me-
hanskih delcev, malo manj kot polovice tudi organskih, reke Pake ne bomo mogli uvrstiti v drugi kakovostni razred vse dotlej, dokler ne bomo v občini zbrali potrebnega denarja za izgradnjo
jonov dinarjev, z 9 milijoni je izpolnila svoje obveznosti v tej fazi izgradnje republike, od kolektivov v občini Velenje pa je zanjo največ prispeval Rudnik lignita Velenje.
Žal, po projektu prva etapa še ni dokončno nared. Treba je namreč asfaltirati še nekatere dovozne poti, ograditi prostor, s hortikul-turno ureditvijo objekta pa zadostiti zahtevam kraja-
druge etape, to je biološkega dela,« poudarja vodja čistilne naprave Štefan Pražni-kar.
Za izgradnjo prve etape objekta za ekološko čistejše okolje — za mehanski del čiščenja odplak, gnilišča, plinohram za deponijo odvisnega plina, s katerim bodo v kasnejši fazi kurili kotle ter ogrevali gnilišča napravo za dehidracijo blata s prešo, zgradnjo energetskih in komunalnih priključkov — je investitor odštel 58 milijonov dinarjev oziroma 8,2 milijona DEM. Največji delež sredstev je primaknilo vodno gospodarstvo, kar 57 odstotkov oziroma 33 mili-
nov krajevne skupnosti Skorno-Florjan. To naj bi uredili do konca tega leta, spomladi pa zgradili še upravno-pogonski objekt, potreben za nemoteno izvajanje vseh del. Namreč, delavci sedaj nimajo garderob, tudi prostora, v katerem bodo opravljali 24-ur-no dežurno službo ne,... Finančne zmožnosti investitorja so bile tudi za ta sicer načrtovani objekt prekratke.
Za občane Šaleške doline je vest o poskusnem obratovanju čistilne naprave gotovo razveseljiva in pomeni korak dlje k ekološko čistejšemu in varnemu okolju.
Malo manj pa je razveseljiv njihov prispevek k temu. 1,66 din za kubični meter odplak znaša zaenkrat prispevek vsakega gospodinjstva. Zaenkrat, smo zapisali zaradi tega, ker bodo z morebitno izgradnjo druge etape obratovalni stroški precej večji, pa čeprav bodo z odvisnim plinom kurili peči, pridobivali lastno energijo, pa tudi novih zaposlitev Vekos za obratovanje čistilne naprave, ni predvidel.
Doslej opravljeno delo pri naložbi na Vekosu ocenjujejo kot zelo velik uspeh. Po besedah vodje programsko-razvojne službe Marije Tekavec bo do končnega cilja moralo preteči še mnogo besed, potrebnih bo precej naprezanj, da bo voda ob izpustu v reko Pako dosegla 20 mg/ BPK 5 (namreč komunalna voda ni edini onesnaževalec Pake), da bodo na komunalni sistem in s tem na centralno čistilno napravo priključeni vsi porabniki vode. »Zalogaj pri izgradnji biološkega dela bo nadvse zajeten. Odtehtalo pa ga bo, če kaj drugega ne, naj priključitev močno organsko obremenjenih odplak Tuša. Tudi priključitev na kolek-tor, kanalizacijskih poti mesta Šoštanj z Metlečami, Pohrastnikom vred ne bo zastonj, pa naj si bodo napre-zaja za izločitev živih in meteornih voda iz omrežja še tako velika. Na Vesoku se bomo po svojih najboljših močeh trudili naložbo uresničiti do konca. Svoje pa bo morala pri tem narediti tudi občinska politika, ne samo v besedah, ampak tudi v dejanjih,« je sklenila pogovor Marija Tekavec.
T. P.
Gorenje na Sodobni elektroniki '90
Zanimiva predstavitev v Jurčku .
Med 603 razstavljalci iz 24 držav na Sodobni elektroniki '90, ki je bila pred dnevi na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču, je bilo tudi Gorenje.
V že tradicionalnem Gorenjevem razstavnem prostoru, v paviljonu Jurček, so se poslovnim partnerjem in drugim obiskovalcem Sodobne elektronike '90 predstavila podjetja Gorenje Elektronika, Gorenje Procesna oprema, Gorenje Telekomunikacije (ustanavlja jih Gorenje Servis) in Gorenje Point.
In kaj je predstavilo Gorenje na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču? Gorenje Elektronika je razstavljala barvne TV sprejemnike, sodobnega dizajna in visoke kakovosti, ki jih izdelujejo v različnih dimenzijah ekranov različne izvedbe. Vgrajena multistandardna šasija omogoča sprejem TV programov v vseh znanih izvedbah, kar zagotavlja geografsko univerzalnost aparatov. Kot možno središče video, računalniških, informacijskih in avdio naprav imajo Gorenjevi TV sprejemniki že vgrajeno tudi SCART vtičnico. Novosti je bilo še več, omeniti velja še video monitor, uporaben za različne prilike, posebej primeren pa je za sejme, različne prireditve in reklamne namene. Predstavljeni pa so bili na Sodobni elektroniki '90 tudi avdio sistemi in videorekor-
derji. Skupaj z Gorenjem Procesna oprema pa je Gorenje Elektronika razstavila še avtomatsko testno napravo.
Gorenje Procesna oprema je v
Ljubljani predstavilo sisteme za avtomatizacijo, posebej še za krmiljenje in nadzor tehnoloških procesov, krmilne in nadzorne sisteme v energetiki ker sinopti-ko tehnoloških procesov. Procesni računalniki Klas 4, ki predstavljajo najzahtevnejši procesni računalniški sistem, predstavljajo svojevrstno približevanje uporabnosti koristnikom; preko osebnega računalnika so dokaj enostavno programirljivi. Še posebej s pomočjo programske opreme s programirno napravo Fepro, sistemi pa omogočajo računalniške povezave na vseh nivojih. Med zadnje novosti Gore-
V močni konkurenci so se predstavili tudi podjetniki in obrtniki iz celjske občine.
Pozornosti sta bila deležna paviljona velenjskega »Kon-sala« — procesni sistemi ter »FBS — ELESTA« iz Velenja. Konsal je predstavil celoten program računalniškega krmiljenja procesnih sistemov elektro in agro usmeritev, FBS — Novak pa optosenzorje in električna stikala, tipala ter druge elemente.
nja Procesna oprema sodi tudi »industrijski terminal« Vt 52, primeren za okolja, kjer klasične terminale ni mogoče uporabljati zaradi dimenzij in teže, prav tako pa tudi žepni elektronski terminal, namenjen predvsem vnašanju Velikega števila informacij, ki jih nato obdela in uredi računalnik.
Gorenje Telekomunikacije so
med komunikacijskimi sistemi, med drugim, predstavile sistem za individualni sprejem satelitskih programov, kabelsko razdelilni sistem in interni TV studio. Kar zadeva kabelsko razdelilne sisteme so obiskovalcem predstavili možnosti za razširitev sistema z EPS 6000 in pa prenos informacij iz dislociranih mest v sistem. Obiskovalci sejma Sodobna elektronika '90 pa so se lahko podrobneje seznanili še s ponudijo Gorenja Telekomunikacije za vzdrževanje kabelsko razdelilnih sistemov.
V paviljonu Jurček se je med Gorenjevimi podjetji prvič predstavil tudi Gorenje Point, ki je bilo ustanovljeno za razvoj, proizvodnjo, trženje in vzdrževanje računalniške strojne opreme ter sistemske in aplikativne opreme, njegova dejavnost pa je tudi mehanska prototipna dejavnost v kovinski stroki. Obiskovalcem Sodobne elektronike '90 pa se je predstavilo s sistemi za registriranje delovnega časa, mikroraču-nalniškimi sistemi, trgovinsko informatiko, sistemi za obveščanje in z osebnimi računalniki.
(vš)
Omejitve nakupa deviz j
Čeprav so si na Ljubljanski banki zagotoviti dodatne količine deviz, »devizne lakote« ne morejo v celoti pokriti. Dejstvo je, da se je zaupanje v dinarsko varčevanje zaradi zadnjih političnih dogodkov omajalo in da nobeno prepričevanje, da se vloge na banki varne, ne zaleže.
S tem ko so se znižale dinarske vloge občanov, pa je manjša tedi likvidnost bank, tako imajo tudi manj sredstev s katerimi kupujejo devize pri narodni banki Jugoslavije.
Ker torej ne morejo zadostiti vseh potreb, so na Ljubljanski banki Splošni banki sprejeli nekaj ukrepov (začasnih) s katerimi skušajo zaščititi predvsem lastne varčevalce. Le ti lahko še naprej kupujejo devize in to v omejenih količinah (500 DEM dnevno) večje koli pa je treba naprej na:
Akrobatski smučarji imajo tudi domovanje na Golteh
»Zima, zima zelena,
vrh gore sedela, in tako
je pela, da nam bo Golte
vzela«.
Tako nekako bi lahko priredili znano kitico, pa brez vsakršne zlobe ali grdih namenov. Neizpodbitno dejstvo vsekakor je, da so zadnje mile in zelene zime izničile skoraj vse napore delavcev tega centra, pa teh ni bilo malo. Od snežne odeje je letos v vseh razsežnostih odvisna usoda tega centra, brez snega bodo težko preživeli. Skupaj z vsemi ljubitelji smučanja in snežnih poljan zaskrbljeno zrejo v nebo, ki jim edino lahko olajša težave. Če se po jutru dan pozna, potem letos ne bi smeli biti v skrbeh. Ob zadnjem psolabša-nju vremena je sneg že pobelil vrh Medvedjaka, srcu in upanju pa je bil prijeten tudi pogled na zasnežene Savinjske Alpe, na okoliške in tudi avstrijske planine. Naj se torej prvi obeti tudi uresničijo.
Jasno je, da na Golteh ne gledajo le v nebo in čakajo na milost ali nemilost. Že v zadnjih le tih so ogromno postorili za boljše poslovanje in nadaljnji razvoj centra, letos pa se še posebej trudijo, saj želijo z vlaganji v letošnjem in prihodnjem letu zaokrožiti center in ga kasneje le še posodabljati in krepiti ponudbo. Naj za začetek povemo, da prodaja obveznic teče spodbudno, sklenili pa jo bodo konec tega tedna. Poleg tega so na voljo še sezonske karte. Za odrasle sezonska karta velja 2.800 dinarjev, za otroke pa 1.960. Velja za neomejeno število voženj, lastniki lanskih kart imajo pri nakupu 15 odstotkov popusta, pred-prodaja pa bo trajala do novembra. Za dnevno karto bo treba letos odšteti 140 dinarjev.
Hotel v novi podobi
Sedanje nočitvene zmogljivosti so za uspešno poslovanje prvič premajhne; drugič pa niso na primerni ravni. Letos bodo na Golteh prodajali tudi zmogljivosti v bližnjih depandansah, zato bo takoj nujna obnovitev sedanjega hotela. Še letos bodo povečali restavracijski del in jedilnico in s tem odpravili preobilico stopnišč in drugih nekoristnih prostorov; uredili bodo nov izhod iz nihalke na smučišče in zaradi tega povečali teraso pred hotelom; prav tako bodo do pri-četka zimske sezone uredili sauno s prostorom za masažo. Naj ob tem dodamo, da so v teku nujna vzdrževalna dela, inšpektorji pa so vse naprave že pregledali in ugotovili, da so dovolj usposobljene in varne.
Za goste je pomembno, da bodo zgradili novo tehnično bazo, kar pomeni, da teptalni stroji in drugi stroji ne bodo več motili gostov v hotelu. Predstavili jih bodo na prostor ob domu velenjskih smučarjev, kjer je že črpalka z gorivom, zgradili bodo še vodni
čišč sploh še niso mogli prei-skusiti); za zimo ponujajo vse vrste tekmovanj, izposojevalnico opreme in servis; akrobatski smučarji in mono-ski imajo domovanje prav na Golteh, tu so še jadralni padalci; nove lepe možnosti pa so se odprle za smučarske teke, saj imajo poslej zagotovljeno krožno progo.
Logarska dolina
Dom celjskih planincev v Logarski dolini je v najemu RTC Golte in tudi letošnja sezona je bila zelo uspešna. Najlepši dokaz za to je dejstvo, da je prav ta dom osvojil prvo mesto v Sloveniji med nizkogorskimi postojankami za letošnje leto. Sezono bodo v Logarski dolini sklenili konec oktobra in jo ob
lepem vremenu skušali še podaljšati, vsekakor pa dom pozimi ne bo odprt. Žal bi lahko dejali, vendar objektivne možnosti tega ne dovoljujejo, v domu namreč ni primernega ogrevanja, izolacije praktično ni, tudi vode ne, zato bodo potrebni zelo zahtevni posegi, če si v Logarski dolini želijo tudi zimske sezone, glede na ogromne možnosti bi to morali zagotoviti in se s tem v zvezi že pogovarjajo s celjskim planinskim društvom.
Kakšne bodo torej Golte?
Za zagotovitev celotne in končne podobe Rekreacij-sko-turističnega centra na Golteh pripravljajo dva pomembna dokumenta. Že v decembru dobo razgrnili ureditveni načrt za stacionarni
del, v februarju pa še podoben načrt za celotno infrastrukturo tega središča, ki bo v skladu z dolgoročnim planom Republike Slovenije in vsemi ostalimi predpisi. Takrat naj bi bila poznana končna podoba tega centra, prav tako povezava z dolino, pa pogoji razvoja in trženja v zimskem in letnem času.
Prva naloga je ureditev infrastrukture. To je najprej izgradnja naprav za zasneževa-nje, zatem ureditev prometnih povezav v kombinaciji z izgradnjo in povezavo smučišč. Tako bodo v prvem obdobju zagotovili sistem zas-neževanja za 11 hektarov prog, računajo na cestno povezavo z ljubenske strani preko Praprotnice, kupili so tri-sedežnico z zmogljivostjo najmanj 1.500 smučarjev na uro in jo v teh dneh že vozijo na Golte; povezali bodo Ro-
ško planino z vrhom Starih stanov; vlečnico Ročka in kasneje še vlečnico Trije pioti bodo prestavili na Lahov-nico, kjer bo nastal nov center za učenje smučanja z možnostjo zasneževanja; s tem bi bila gradnja žičniške-ga sistema sklenjena in ga bodo kasneje le še posodabljali; pri tem je pomembno, da dodatnih posegov v zemljišče in okolje ne bo, torej ne bo naravovarstvenih preprek.
Druga pomembna naloga je ekološka sanacija. Zajema odpravo nestrokovnih in nepravočasnih posegov v obstoječa smučišča, pomeni torej odvodnjavanje in biološko obnovo tal na delu prog; izgradnjo čistilne naprave, ki bo zajela vse vire onesnaževanja in dosledno uporabo sredstev, ki ne onesnažujejo vode.
Tretje je zaokrožitev stacionarnega dela z izgradnjo vse infrastrukture za izvajanje programov letne in zimske ponudbe. V hotelu s prizidkom in depandansami bo 400 postelj, to pa je najmanjši pogoj za uspešno trženje v vseh letnih časih.
Ob vsem tem bodo seveda krepili marketinško službo v okviru podjetja in v nujnem sodelovanju z drugimi izvajalci in agencijami v dolini. Načrtujejo tudi oblikovanje informacijskega sistema s katerim naj bi se povezali vsi dejavniki v turizmu Zgornje Savinjske doline.
Vsi skupaj si torej lahko zaželimo le še radodarnosti narave.
Minulo poletje in bližnja zima
Letošnja poletna sezona je bila gotovo najboljša doslej. Že do oktobra so za 100 odstotkov presegli načrtovane nočitve, kar je največ v času delovanja centra, prepričani pa so tudi, da bodo do konca leta presegli številko 10.000, nočitev seveda. Glede na stanje objektov so se letos poleti usmerili v mladinski turizem. Bili so zelo uspešni in bodo obliko v prihodnje še krepili, v porastu pa je tudi izletniški turizem. Veliko šol iz vse Slovenije in od drugod je letos svoje izlete v Logarsko dopolnilo z obiskom Golt; morda tudi zaradi tega, ker zavod za šolstvo poslej k izletom prispeva tudi sredstva za prevoz z žičnicami, česar doslej ni bilo. Reči je treba, da je bil na Golteh za številne učence pravo doživetje, saj so se med drugim mnogi prvič sploh popeljali z žičnico, zlasti nihalko, na centru pa so ob tem ponudili poceni pakete za vožnjo in prehrano. S tem so v veliki meri zapolnili vrzel pri obiskih Zgornje Savinjske doline, zapolnili pa tudi vrzel v lastni ponudbi. Golte so »odkrili« tudi maturanti. Presenetljivo dejstvo je, da so imeli poleti, ki naj bi bilo »mrtva« sezona, veliko več obiska kot v septembru in začetku oktobra, prav na to pa so zaradi lepega jesenskega vremena, nabiranja gob in drugih sadežev najbolj računali. Sicer so vsi vikendi v oktobru v hotelu zasedeni, nato pa ga bodo zaprli in opravili že omenjena obnovitvena dela; za zimsko sezono bodo hotel odprli pred 29. novembrom. Naj povemo, da je hotel prodan do konca marca, možnost je torej še v depandansah.
Z bogatitvijo poletne ponudbe tudi v drugih oblikah so pričeli že letos, veliko no-
zbiralnik, garaže za vse stroje in hlev za konje. Zapisali smo že, da bodo letos končno prodajali tudi bližnje de-pandanse, v dokončno podobo stacionarnih zmogljivosti pa bodo sodile še štiri, ki jih bodo zgradili prihodnje leto, obenem s prizidkom k hotelu. Oboje bodo gradili v skladu z evropskimi normativi, se pravi tudi za zahtevne goste. Depandanse bodo apartmaj-skega tipa, visoki ravni ponudbe bodo razumljivo prilagojene cene.
vosti pa obetajo že za prihodnje leto. Pobudo za kajaka-štvo so pravzaprav dali na Golteh, pa jih je prehitel športni center Prodnik v Ju-vanju. Seveda to ni nikakršna nesreča. Pri nastajanju tega centra so pomagali s krediti za opremo, bolj pomembno pa je, da so se dogovorili za sodelovanje pri ponudbi in izmenjavi gostov, gostje z Golt pa bodo imeli pri kaja-kaštvu popust.
Zelo pomembna novost naj bi bila ponudba jahanja. Že
letos so našteli preko 50 ur šole jahanja, prihodnje leto pa bo v te namene na Golteh kakšnih sedem konjev. Seveda to niti ni najpomembnejše. V sodelovanju s Termami Topolšica in Konjeniškim klubom Mozirje načrtujejo začetek visokega turizma. Gre za takoimenovani tre-king iz Topolšice preko Mo-zirskih planin, Smrekovca, Raduhe do Logarske doline; obratno tudi do Rogle, pri
tem pa računajo na izmenjavo gostov in konjev med obema centroma. Takšno jahanje naj bi skupno trajalo pet dni in bi vključevalo vso možno ponudbo na poti z nočit-venimi zmogljivostmi vred.
Velike so možnosti tudi na drugih področjih, kamor sodijo vožnja z gorskimi kolesi z izposojanjem koles, kar se ponuja samo po sebi, tu je jadralno padalstvo in letenje z zmaji, tu so kampi v dolini, ribiči, lovci in še kaj. Skratka, vsa dolina bi morala imeti korist od celovite ponudbe. Te seveda v cejoti ne bo razvijal RTC Golte, v sodelovanju z vsemi ostalimi pa bo zanjo skrbel.
Če se lahko predamo upanju, da bo narava letos vendarle radodarna s snegom, potem tudi na Golteh ne bo dolgčas. Ob novih možnostih za množično smučanje (nove dvosedežnice in proge Blatnik ter novih povezav smu-
Bližnje depandanse letos vendarle dopolnjuje ponudbo
Trgovsko podjetje p. o.
'Savinjski magazin Žalec"
Šlandrov trg 35 - 63310 Žalec
-	TV SAMSUNG
-	ekran 51 cm,
daljinsko upravljanje kanalov
-	VIDEO SAMSUNG Vse to lahko kupite na potrošniško posojilo na 6 mesecev
BREZ POLOGA
s samo 1,9% obrestno mero na mesec!
RAČUNALNIŠKI | ^ INŽENIRING
N
EFENKOVA 61 |XJ VELENJE

NE ZAMUDITE UGODNE PRILOŽNOSTI V MESECU OKTOBRU
POSEBNA PONUDBA SAMO V OKTOBRU !
1.	Laserski tiskalnik HP Laser Jet III........
2.	Scaner HP Scan Jet plus, interface. ..
3.	Laserski tiskalnik HP Laser Jet IIP.
SMO POOBLAŠČENI DISTRIBUTER FIRME HP Nudimo preko 80 različnih vrst YU fontov za
.samo 33.950,00 din .samo 31.950,00 din samo 19.950,00 din
IN DAJEMO 3 LETNO GARANCIJO vse pomembnejše programske pakete
PONUDBA MESECA !
1.	ACER 1125 C100 PC računalnik ......... samo 75.950,00 din
80386 / 25 MHz .CACHE system, 2 MB RAM, 1,2 FD, 100 MB HD, ACER disk controller, ACER VGA, ACER 7015 multiscanning color monitor 800 X 600, 2 serijska in 1 paralelni pori, tipkovnica, miš, MICROSOFT DOS, WINDOWS 386 in dokumentacija sistema
2.	ACER 1133 C100 PC računalnik .......... samo 85.950,00 din
80386 / 33 MHz CACHE system, 2 MB RAM, 1,2 FD, 100 MB HD, ACER disk controller, ACER VGA, ACER 7015 multiscanning color monitor 800 X 600, 2 serijska in 1 paralelni port, tipkovnica, miš, MICROSOFT DOS, WINDOWS 386 in dokumentacija sistema
3.	ACER 7015 multiscanning color monitor samo 9.990,00 din
TREND, Računalniški inženiring d.o.o., Efenkova 61, RR 110, 63320 Velenje Tel: 063 851 610, Fax: 063 856 794
<2
nama
VELEBLAGOVNICA VELENJE, išče največje zbiralce
starega denarja, znamk, umetnin, značk . . .
Sodelujte v akciji »ZBIRAMO REKORDERJE«
Vsi, ki menite, da ste rekorderji, se oglasite do 5. novembra v Nami ali pišite na naslov: Nama Velenje, Šaleška 21, s pripisom »Zbiramo rekorderje«.
Prve tri zbiralce bodo bogato nagradili in pripravili v veleblagovnici Nama tudi razstavo!
FOTOKOPIRAMO
Naš čas
Foitova 10, Velenje
I
NIEGELHELL BORIS
I
■ Kovinska, papirna in ! plastična galanterija Iter tampo tisk	i
Paka 38 a, Velenje
I
I Hitro, kakovostno in po ugod-J nih cenah vam nudim usluge I TAMPOTISKA .. .
Informacije in naročila po telefonu: 063/858-597.
I I
I Se priporočamo!
___I
Gisiro JO
Privatno trgovsko podjetje POMIDORA
vas vabi v nov
SUPERDISKONT MARKET v Šaleku 90
otvoritev 19. 10. ob 7. uri
Delovni čas: vsak dan od 7. do 21. ure, ob nedeljah od 7. do 13. ure!
ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje_
LASTNIKI TEKOČIH RAČUNOV, NE DVIGAJTE OSEBNIH DOHODKOV PR7ÌD IZPLAČILNIM DNEVOM
Tekočega računa smo se že močno navadili. Težko bi ga pogrešali. Zdi se, da je za naš način finančnega poslovanja skoraj nepogrešljiv in nam nudi številne ugodnosti, katerim bi se težko odrekli. Toda, poslovati moramo pravilno, vedeti moramo, da tudi »papirnati denar« ne prenese vsega. Banka negativnih stanj, ki so posledica izdaje čeka brez kritja ne dovoljuje in jih tudi ne sme dovoljevati. Zato redno — dnevno spremlja liste nedovoljenih prekoračitev stanj tekočih računov, ki jih izdeluje ERC. Zmotno je mnenje občanov, ki živijo v veri, da se negativno stanje v banki ni pojavilo, če ga ni ob izdaji izpiska. Prav zato je marsikdo presenečen ob prejemu opomina. Vrste sankcij, ki se jih mora banka v primeru negativnega stanja na tekočem računu posluževati, so v največji meri odvisne od višine nedovoljene prekoračitve. Banka v nekaterih primerih omeji razpolaganje s čekovnimi blanketi ali prijavi imetnika pravni službi in ukine tekoči račun.
Torej, velja biti previden pri izdajanju blanketov, pa nam bo TEKOČI RAČUN v zadovoljstvo. Vsak lastnik tekočega računa mora vedeti za datum (valuto) nakazila svojega osebnega dohodka. Tudi, če dvigne osebni dohodek samo en dan pred tem, je izdal nekrit ček, če seveda nima že od prej imetja v dobro.
RUDNIK LIGNITA VELENJE, PARTIZANSKA 78, VELENJE, RAZPISUJE
JAVNO DRAŽBO
in natečaj za prodajo naslednjih poslovnih prostorov:
1.	Poslovni prostor v pritličju na Prešernovi 7, Velenje, v izmeri 56,47 m2, ki stoji na pare. št. 2648/2.
Izklicna cena je 649.784,00 din. Lokal je zaseden.
2.	Poslovni prostor v pritličju na Šaleški 18, Velenje, v izmeri 12,40 m\ ki stoji na pare. št. 2522. Izklicna cena je 180.134,00 din.
Lokal ni zaseden. .
3.	Tri poslovne prostore na Šaleški 16, Velenje, ki stojijo na pare. št. 2518.
a) poslovni prostor v pritličju severozahodnega dela objekta v izmeri 29,83 m2. Izklicna cena je 353.387,00 din. Prostor je zaseden.
b)	poslovni prostor v pritličju na jugovzhodni strani objekta v izmeri 54,24 m2.
Izklicna cena je 643.966,00 din. Prostor ni zaseden.
c)	poslovni prostor v pritličju na severovzhodni strani objekta v velikosti 30,69 m2.
Izklicna cena je 363.483,00 din. Prostor ni zaseden.
4.	Poslovni prostor v pritličju stanovanjskega objekta Kardeljev trg 3, Velenje, ki stoji na pare. št. 2457/1 v izmeri 21,30 m2.
Izklicna cena je 278.906,00 din. Protor je zaseden.
5.	Poslovni prostor v pritličju na Stantetovi 5, Velenje, ki stoji na pare. št. 2427/5 v izmeri 44,24 m2.
Izklicna cena je 350.292,00 din. Lokal je zaseden.
6.	Kletni skladiščni prostor na Prešernovi 7 a, Velenje, ki stoji na pare. št. 2648/2 v izmeri 48,53 m2.
Izklicna cena je 274.322,00 din. Prostor je zaseden.
7.	Del poslovnega prostora v pritličju na Kidričevi 7, Velenje, ki stoji na pare. št. 2525, v izmeri 16,93 m2.
Izklicna cena je 199.781,00 din. Prostor je zaseden.
8.	Kletni skladiščni prostor Kraigherjeva 6 c, Velenje, objekt stoji na pare. št. 3187. Koristna velikost 14,99 m2.
Izklicna cena je 117.854,00 din. Prostor ni zaseden.
9.	Natečaj za oddajo prostora za izgradnjo poslovnega prostora v pritličju na Kidričevi 7, ki se nahaja med krajšim delom izložbenega okna prodajalne Planika in lokalom Urarstva, namenjen za mirno dejavnost.
Velikost prostora znaša 3,06 m2, cena zanj pa 12.678,00 din.
Drugi pogoji isti kot pri javni dražbi.
Javna dražba bo 5. 11. 1990 ob 8h v sejni sobi upravne zgradbe Rudnika lignita Velenje na Partizanski 78 (Nove Preloge).
Ponudniki morajo pred pričetkom dražbe vplačati varščino v višini 10 % izklicne cene na žiro račun Rudnika lignita Velenje št. 52800-720/1-23430 pri SDK Velenje.
Dokaz o plačilu kavcije morajo kupci predložiti do pričetka dražbe. Najboljši bo tisti ponudnik, ki bo ponudil najvišjo kupnino. Kupnino bo moral kupec plačati v 30 dneh po izvedeni dražbi.
Varščina se vračuna v kupnino.
Neuspelim udeležencem bo varščina vrnjena v
osmih dneh po končani javni dražbi.
Vse stroške v zvezi s pogodbo (prometni davek),
plača kupec.
Informacije po telefonu (063) 853-435, Služba za stanovanjsko izgradnjo RLV, Kersnikova 11.
Forma viva na OŠ Gustava Šiliha
Iz zelenice kiparska kolonija
V Kostanjevici na Krki imajo svojo kiparsko kolonijo odrasli umetniki, v idilični vasici Zavod-nje kiparijo sredi septembra učenci osnovnih šol naše ohčine, na osnovni šoli Gustava Šiliha pa imajo tamkajšnji učenci svojo formo vivo. Izdelke zanjo ustvarjajo bodisi pri prostovoljni dejavnosti ali pri rednih urah likovnega pouka.
Ideja o svojstvenem kiparskem prostoru pred šolo se je porodila v glavi tamkajšnjega likovnega pedagoga. Zelenici oziroma parku pred šolo vdahniti nekaj življenja, ki ga nudi les, zapolniti praznino, hkrati pa »stopiti na prste« učencem z odvečno energijo sta bila razloga zanjo. Po štirih letih je forma viva osnovne šole Gustava Šiliha Velenje pre-rastla svoje okvire. Postala je sestavni del življenja ter dela učencev na šoli. »V svojih pričakovanjih smo povsem uspeli,« poudarjata ravnatelj šole Alojz Toplak in likovni pedagog Peter Matko. »Naš park pred šolo je postal svojstvena kiparska kolonija, dleto in kladivo pa je »zastrupilo« že mnogo učencev, ki nadvse radi oblikujejo kos lesa.« Tovrstna zaposlitev krajša prosti čas in druži prijetno s koristnim mlade kiparje od 5. do 8. razreda.
Idejo za motiv daje mladim kiparjem oblika lesa — del lipovega debla, malo debelejša veja. Vešči kiparji so izdelali tako že krokodila, Toteme, vrezane v masko,.. . Skratka, šest izdelkov različnih oblik in velikosti krasi prostor pred šolo, v kratkem se jim bo pridružil še eden.
S tem idej iz projekta o zeleni-
Iz muzeja Velenje
ci pred šolo, ki iz parka počasi prerašča v kiparsko kolonijo, še ni konec. Zbirko že razstavljenih izdelkov bodo učenci omenjene šole popestrili z izdelki kiparske kolonije, lesenimi maskami,. . . Tu in tam pa jo bodo krasili še kipi iz gline. Sicer pa, oktobra prihodnje leto bodo vse, kar so uspeli upodobiti iz kosa lipovega lesa z dletom in kladivom v roki in tisto, kar še bodo, postavili na ogled širšemu krogu ljubiteljev kiparske umetnosti. V galeriji
lega
tnika Velenje bodo namreč pripravili samostojno razstavo, v svoje zadovoljstvo, v zadovoljstvo likovnega pedagoga, ravnatelja šole, staršev učencev. Prepričani smo, da bodo njihovi izdelki pritegnili pozornost tudi drugih občanov.
(tap)
Zgodilo se je . .
18. oktobra
Leta 1958
so v teh dneh začeli z novo gledališko sezono z gostovanjem celjskega gledališča, ki je uprizorilo delo »Babilonski stolp«. V tem letu so v Vèlenju prvič imeli tudi gledališki abonma. V njem je šest predstav ponudilo celjsko gledališče, tri dela pa so pripravili člani amaterskega gledališča Svoboda Velenje.
Ob tem za primerjavo povejmo, da se tudi letošnji gledališki abonma začenja v oktobru. Število ponujenih predstav je manjše kot pred 32 leti, vendar bolj pester in kvaliteten, saj bodo po eno predstavo prispevali gledališča: primorsko, celjsko in mariborsko gledališče, SNG Drama, Mestno gledališče ljubljansko in zagrebški Teatar u gostima. Poleg tega bodo še dve glèdaliski predstavi v okviru mladinskega abonmaja. Domači gle-dališčniki pa nič ...
V istem časopisu je Večer poročal, da so v velenjskem premogovniku nakopali 5800 ton premoga dnevno in tako niso izpolnili planirane proizvodnje. V oktobru naj bi izkopali 6200 ton dnevno oz. 186.000 ton premoga mesečno.
Večer, 1. XIV, št. 243, Maribor 18. 10. 1958, str.4; Leta 1969
je Večer na današnji dan poročal o zabavno-kultur-ni ponudbi velenjskega Delavskega kluba. Na današnji dan je goste zabaval»priljubljeni zagrebški pevec Vice Vukov«, sicer pa so v klubu vsako soboto pripravili ples, enkrat na mesec pa so gostovali »znani jugoslovanski peci zabavne glasbe«.
Istočasno je Večer poročal, da je v galeriji Delavskega kluba v teh dneh razstavljal domači akademski slikar Alojz Zavolovšek. Velenjskemu likovnemu občinstvu se je predstavil z akvareli, olji in grafikami. Ob razstavi so o domačem umetniku, ki je bil hkrati tudi organizator številnih razstav v galeriji delavskega kluba, zapisali nekaj besed v Šaleškem rudarju: »Če je rokopis umetnika izraz njegove podzavesti, potem jo vidimo izraženo v široki ploskvi, poenostavljeni obliki, nalašč zabrisani niansi, kar združeno tvori organsko celoto, ta pa je izrez iz življenja, oglatega, kakršnega doživlja, v dobrodušni robatosti in oglatosti, vendar — poetičnega... V umetnikovi stilni formaciji, preoblikovani in pregneteni z doživetji, se borita pesimist v sivkastih odtenkih, ki prehajajo v temne, in optimist v rumenih in rdečih niansah ...«
Večer, leto XXV, št. 244, Maribor 18. oktobra 1968, str. 2; Šaleški rudar, leto V, št. 19, Velenje 31. oktobra 1969, str. 6;
Pripravil : Jože Hudales
Moški pevski
zbor Kajuh
Uspešna minula sezona, še uspešnejše praznovanje 70-le-tnice delovanja, obljuba, da bodo tudi v prihodnje razveseljevali ljubitelje ubranega zborovskega petja so za člane moškega pevskega zbora Kajuh iz Velenja velika obveza. Ze v sezoni, ki je pred njimi, jo bodo poskušali izpolniti v največji možni meri.
Za 36 »Kajuhovcev« je tako od torka tega tedna dalje pevska soba v domu kulture v Velenju
Smelo v novo sezono
prostor, kjer družijo prijetno s koristnim. Vaje in znova vaje so tiste — radi poudarjajo, ki bodo omogočile našemu sicer ubranemu petju še mesto višje med kakovostnimi tovrstnimi skupinami.
Za širši krog ljubiteljev zborovskega petja pa to ni dovolj, pomemben je tudi program. 12 novih pesmi, od narodnih do zahtevnih priredb tujih skladateljev naj bi — seveda ob že naštu-diranem programu slišali tisti, ki bodo prisluhnili Kajuhovcem
bodisi na koncertih v domačih dvoranah ali izven meja naše občine. Na okrog 60 vajah in približno 30 nastopih bodo dodobra izpilili pesmi, s katerimi bi se nato predstavili še na občinski reviji odraslih pevskih zborov ter na vseslovenski zborovski prireditvi v Stični junija prihodnje leto, da posebej ne omenjamo njihovega gostovanja v Nemčiji maja 1991. Sicer pa, pravijo člani moškega pevskega zbora Kajuh Velenje, se bodo ob prednostni nalogi trudili tudi razširiti svoje vrste,
predvsem pa pomladiti.
O financah zaenkrat še ne govorijo toliko, več besed jim bodo namenili na občnem zboru v začetku prihodnjega leta. Kako se bodo ravnali, pa dokaj zgovorno pojasnjuje stavek, zapisan ob koncu zapisnika o delu zbora v sezoni 1990/91: vse izdatke moramo prilagoditi zmožnostim naše blagajne. Upamo samo, da nas kljub neugodnemu gospodarskemu trenutku ne bo pustil na cedilu naš pokrovitelj — Rudnik lignita Velenje.	(tap)
Filmska kultura v občini Mozirje (in še kje)
Erotika DA, domači in otroški film NE!
Časi so pač takšni kakršni so in mi z njimi, žal tudi naša kultura, posebej filmska. Ko se ljubitelj dobrega filma ozira po plakatih, ki vabijo na filmske predstave v naših kinematografih, ga gotovo spreletava srh. Obisk v kinodvoranah širom naokrog se slabša, razlogi so več kot jasni in o njih ne bi razglabljali. Več vredno je nemara opozorilo glede na stanje že omenjene filmske kulture (in kulture nasploh tudi). Vse to se kaže v izbiri filmov, njihovi kakovosti in posledično na gledanosti.
Problematika je seveda mnogo globlja kot jo »prenese« takle zapis, zato samo primer »Kina Ljubno«, ki v pretežni meri velja za vse ostale kraje v Zgornji Savinjski dolini in širše tudi. V tem kinematografu so lani na 173 predstavah predvajali 105 filmov, od tega 10 domačih; povprečje gledanosti na film je bilo 81 ljudi, na predstavo 49. Akcijskih filmov je bilo 26, komedij 13, otroških 12, erotskih 12, dram 7, kriminalk 7, ostalih zvrsti 28. Do oktobra letos so imeli 118 predstav z 72 filmi, obiska-nost se je zmanjšala, izbor filmov pa se ni bistveno spremenil.
Pričnimo kar z erotiko. Na Ljubnem erotskih filmov niso
Sejem bil je živ ...
Prof. Jože Hudales
predvajali do leta 1988; takrat so jih drugi v obliki letnih kinov pričeli predvajati v Žekovcu. Obisk teh filmov je bil velik, ob tem je upadel obisk v ostalih kinematografih. Ti so seveda protestirali, dobili pa so odgovor, da takšnih filmov v dvoranah občine Mozirje naj ne predvajajo; želje obiskovalcev so bile seveda drugačne. Zato so se v kino sekciji Ljubno odločili, da vsak zadnji petek v mesecu predvajajo erotske (nočne) filme, ki so za mladino do 18 let prepovedani.
Takšno odločitev je podprl tudi izvršilni odbor tamkajšnjega prosvetnega društva, ki vsako leto potrdi izbor načrtovanih filmov, ta izbor pa je doslej opravljala
na podlagi katalogov (najmanj) tričlanska komisija gledalcev. Doslej zato, ker distributerji zaradi pomanjkanja sredstev, katalogov ne izdajajo več, ampak filme ponujajo na sejmih filmov, predstavnik kinematografa pa se mora v nekaj minutah odločiti za ta ali oni film. Prav tako doslej so se na podlagi kataloga odločali tako, daje bilo v enem mesecu na sporedu dovolj filmov različnih zvrsti, tudi domačih in otroških.
Žal je obisk nazadnje navedenih zvrsti tako slab, da ne pokrije niti stroškov predvajanja, ki se gibljejo od 700 dinarjev naprej. Problem je sedaj v tem, da komercialni (erotski) filmi z dobrim obiskom pokrivajo stroške kakovostnih, domačih, otroških in drugih filmov. Žalosten je pogled na'prazno dvorano ob predvajanju domačih filmov, in še bolj žalosten na polno dvorano pri razni erotiki in drugi navlaki. Pred letom dni na predvajanje erotskih in podobnih filmov ni
bilo preveč pripomb, v zadnjem času pa na Ljubnem dobivajo ostra anonimna protestna pisma staršev in drugih. Pri vsem tem večina ostaja mirna ob dejstvu, da že tudi najmlajši otroci doma na televiziji in rekorderjih gledajo erotiko, nasilje in klanje. Zato grožnje (anonimne), valjenje krivde na kinematografe (ki se prisilno obnašajo tržno) pač niso na mestu. Povedati velja, da so na Ljubnem edini že nekajkrat poskušali (po celjskem festivalu domačega filma) predstaviti domače filme, pa jim ni najbolj uspelo. Sedaj torej z (nočno) erotiko pokrivajo stroške (ne)obi-skanih domačih in otroških filmov, saj kinematograf razen vstopnine nima drugih prihodkov. Dejstvo je tudi, da distributerji kakovostnih filmov ne naro-čujejo več, raje ponujajo in kupujejo cenejše in slabe, ter jih drago prodajajo. Takšni smo torej, žal. •	(jp) Podpis: »Podpiramo otroške filme«
Domača obrt 8
IMflnllÉHIMiSMÉlÉ^k^A.'.	.
Äf11 ■ "'V ¥ & ■
Za konec pregleda obrti v predvojnem Velenju navedimo še odlomek iz zanimive pesmice Franja Mlinska, napisane »ob novem letu 1930«, ki na zanimiv način omenja tedanje velenjske obrtnike:
ki vsaka po svoje išče svoje kaline. Močno je zastopan tudi obrtniški stan. ki s svojimi izdelki je daleč na okoli znan.
Precej je tu šoštarjev ino čevljarjev, ki s popravljanjem švaplov si služijo denarjev, zato pa tem ljudem največja veselje narediš, če par novih čevljev naročiš.
So pa krojači že imenitnejši ljudje, ker po modi oblačijo se, pa predno obleko narede, za žepe vse pretipljejo te.
Tudi šivilje so imenitne gospe, ki iz deklet gospodične narede, One vedo prav vštimati krilo, da je dekle bolj zapeljivo.
Mesarji se drže vedno na smeh, a radi bi odprli vse na meh. Mesarske sposobnosti najbolje spoznaš, če z njimi za kako kravo barantaš.
Brez lončarja bi tudi težko obstali, kako bi si sami piskre vezali; se on prav močno razveseli, če kak počen lonec v popravilo se mu izroči.
Kovača sta pa dva, vedno sta v črno oblečena; ti mal s kladivom ropota, pa mu že desetak v žep zacinglja.
Sedlarje imamo sedaj kar tri. zato smo s komati dobro založeni, če pa kak jermen kje sfali, zato sedear pač odgovoren ni.
Imamo tudi še kolarja,
ki okrogle stvari ustvarja.
Njemu dela to največ skrbi,
da za okroglo robo čimveč okroglega dobi.
Smo letos dobili novega sodarja, ki se najrajši s starimi škafi ukvarja. Se njemu koj razjasni lice. če mu prineseš razsute čebriče.
Pozabiti tudi ne smem kleparja,
ki noč in dan po pločevini udarja.
Če bi mož kaj prijazen biv,
vse gasilce s čeladami bi pokril.
Omeniti mi je še mizarja.
ki se pa tudi z drugimi stvarmi ukvarja:
v delo tedaj nerad posega
in raje zdihuje: »Kšefta ni nobenega!«
Na brivca bi bil kmalu pozabil.
ki je že mnogim lesa pokradel
Je ta mož velik čarovnik.
ima inštrumente kot kak zdravnik . . .
Obrt v drugih krajih šaleške doline
Viri iz leta 1903 in 1905 navajajo tudi nekaj obrti v drugih krajih Šaleške doline. Za ta čas so to edini znani viri zato jim bo pač treba
verjeti, čeprav je hkrati jasno, da je število navedenih obrti bistveno manjše od resničnega stanja. Poleg tega v manjših krajih Šaleške doline lahko pričakujemo tudi več t. i. »fušerjev«, obrtnikov ki svoje obrti niso imeli prijavljene in večkrat tudi niso bili izučeni zanjo. Največje je število gostiln, ki jih deloma viri navajajo po številu, deloma pa po priimkih njihovih nosilcev:
Gostilne	ŠTEVILO NOSILCI	
Selo pri Paki	1	pri Pavlincu
Št. Janž	2	pri Cviklu, Jožef Krajnc
Šalek	2	Matevž Korun, Fran Korun
Št. Ilj	1	pri Krajncu
Penk (Skorno) '	2	pri Koradeju in Vidmarju
Gorenje	3	pri Gorjupu, Mihelcu in Kohnetu
Škale	2	rudarksi konzum in pri Švarcu
Šmartno ob Paki	4	pri Krajncu, Bizjaku, Roglu, Steblovniku
Rečica ob Paki	2	pri Pirtošku in Goričniku
Ravne	2'	pri Zapušku in Poštajnerju
Zavodnje	2	Ana Ročnik, Franc Vertačnik
Topolšica	2	Zdraviliška restavracija, Janez Zapušek
Pesje	2	pri Vrabiču in Deberšku
Družmirje	4	Gregorevčič, Rajšter, Rotnik, Tajnik
Lajše	1	pri Janezu
Št. Florjan	2	pri Grebenšku in Mostnarju
Plešivec	2	Ivan Kaš in Anton Rajšter
Cirkovce	1	Franc Ocepek
Št. Brie	1	Franc Berlizg
Gaberke	1	Jernej Hliš
Ravne	2	Franc Goršek, Helena Part
Št. Andraž	3	J. Krajnc, Anton Čobal, Martin Ograjenšek
Gora Oljka	1	Janez Tajnšek
Št. Vid	1	Jurij Jelen
Paka	2	Jurij Grobelnik, Marija Koren
Večji obrtni center je bil tudi v tedanji občini Šmartno ob Paki. Ustni viri govorijo, da so bile razen omenjenih še naslednje gostilne: na Velikem vrhu Pri Martinu, v Slatinah pri Žniderju, v Gorenju oz. Paški vasi pa pri Deleju, Korošcu, Mihelcu in Satlerju.
Navajajo še naslednje obrti: v Slatinah so bili 3 mlinarji (Drev, Irman, Košec), V Gorenju oz. Paški vasi 4 trgovine (Ježovniic, Satler, Brinovšek, Deleja), soboslikarstvo Plešnik, zidarstvo Korošec, 3 kovači (Primožič, Kovač, Špeh), tesarstvo: Letonja Miha, 2 krojača (Brinovšek in Ramšak) in 5 Žagarjev: (Bizjak, Bizjak, Košec, Irman, Glojek in baronova žaga). V Podgori je bilo pred vojno sedlarstvo in tapetništvo (Gaberšek) in čevljarstvo (Robida). V Šmartnem ob Paki je bilo obrti presenetljivo malo, razen že omenjenih štirih gostiln še čevljarstvo Kogoj in trgovina Mikuž. V Rečici ob Paki pa viri okrog leta 1930 navajajo tovarno bučnega olja Josipa Petriča in večjo apnenico, ki je bila v lasti Mihelčič R. & E. Josip Petrič je imel v lasti tudi podjetje »Oljka«, kjer je izdeloval krede.
Tudi v predvojnem Pesju je bilo precej obrti: večja je bila Košto-majeva »špenglerska« delavnica, kjer so imeli vedno zaposlena vsaj dva pomočnika, nekoliko manjši obrti so bile žage in mlini, ki so jih imeli Glušič Kari, Glušič Franc in obrat, ki so ga ljudje imenovali Pe-čova žaga. V istem času je delala v Pesju še stalna krojaška (Venek), čevljarska (Jakob Jože) delavnica in pekarna »Pri Jakobu« (Dolar in Petek). Pesje je ves ta čas imelo vsaj po enega mesarja (Lukman, Šu-šteršič, pozneje Poznič), precej žensk pa se je ukvarjalo s šiviljstvom.
Članek, ki se ukvarja predvsem z orisom obsega »domače« obrti v Šaleški dolini, na tem mestu zaključujemo, čeprav bi se dalo o obrti napisati še marsikaj. Vsekakor pa bomo v muzeju temo še podrobneje obdelovali, zato nam bodo dobrodošla vsa dopolnila in opozorila na napake. V naslednjih objavah bodo upoštevani in objavljeni vsi viri in informatorji, ki se jim za pomoč tokrat le zahvaljujemo.
x\x
Pri pisanju o velenjskih mizarjih smo napačno imenovali mizarja Vinka Pirša, ki je bil zelo cenjen pohištveni in ne stavbni mizar.
KONEC
Milanu Cojh-terju iz Šaleka 88, se je v petek nasmehnila gobja sreča. Samo nekaj korakov v gozd v bližini Vinske gore je stopil in v trenutku napolnil košaro. Med njimi je bil tudi ajdov ka-pitalec, težak nekaj »dek« več kot 2 kilograma.
(L. O.)
Anketa med uporabniki KRS	Rečica ob Paki
Izpolniti obljubo in uvesti oba avstrijska programa
Uporabniki kabelsko-razdelilnega sistema so že pred časom prejeli vprašalnike, ki jih je na gledalce naslovilo podjetje Gorenje Servis oziroma Gorenje Telekomunikacije. Z desetimi vprašanji so želeli zvedeti, kako so naročniki zadovoljni s tem sistemom, kaj največ gledajo, kaj bi želeli gledati v prihodnje ... Na osnovi odgovorov, ki so jih obdelali, bodo v Telekomunikacijah verjetno določili novo (začasno) programsko shemo.
Vendar so obdelali relativno majhno število vrnjenih anketnih lističev, na vprašalnik se je namreč odzvalo samo 418 naročnikov, kar je približno 6 odstotkov tistih, ki so uporabniki tega sistema.
Poglejmo kako so odgovarjali na vprašanja: 60 odstotkov zajetih v anketi je s kabelsko razdelilnim sistemom in sliko zadovoljnih. Večina jih spremlja domače TV programe — Sloveniji I in II, in I. program hrvatske televizije, med satelitskimi programi pa v glavnem tiste, ki predvajajo pretežno filmski spored in razne kvize (RTL, SAT I), tudi Eurosport je precej visoko. Zelo malo zanimanja pa je med našimi gledalci za francosko govoreči TV 5 in za klasični nemški 3 SAT.
(Ne)varen železniški prehod
Občan Milan Mavrer z Velikega vrha nas je poklical in prijavil pomanjkljivost pri zavarovanju železniške proge, bolje rečeno, križišča železniške proge ter ceste, ki pelje iz Rečice ob Paki proti Velikemu vrhu. Kot smo se lahko prepričali, (glej tudi sliko), sta odstranjena oba Andrejeva križa. Tako je proga za vse, ki niso tu domačini, nevarna past, saj sredi polja in v isti ravnini lahko spregledaš nevarnost. To pa ne pomeni, da znaka ni potrebno namestiti domačim ljudem. Še ko so postavljeni, jih ljudje včasih spregledamo.
In kdo je odgovoren za postavitev? Najbrž kar Krajevna skupnost, če nima drugačnega dogovora z vzdrževalcem cest ali železniško organizacijo. So pa v občini zadolžene za nadzor tudi druge osebe, ki bodo to pomanjkljivost najbrž reševale takoj, ko bodo zanjo izvedele. Pri več deset prehodih čez železniško progo je mogoče, da še kateri ni predpisano označen. Prav bi bilo, da bi občani to javili pristojnemu organu ali inšpektorju, ki je zadolžen za vprašanja cestnega in železniškega prometa pri SO Velenje.
J. Miklavc
so tekmovali
Tudi letos je Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d. d. v začetku oktobra organizirala tekmovanje za najboljšega delavca šolskih hranilnic. Gostiteljica tekmovanja je bila Osnovna šola Anton Aškerc, ki je poskrbela za izvedbo celotnega tekmovanja. Tekmovanja st je udeležilo 6 ekip in po krajšen kulturnem programu, ki so ga pripravili učenci podružnične šole iz Pesja se je začelo tekmovanje. »Mladi bančniki« so se pomerili v znanju iz zgodovine hranilništva, aktov, ki določajo poslovanje hranilnic in seveda samega dela v hranilnici.
Rezultati tekmovanja so pokazali, da mladi delavci zelo dobro-obvladajo delo v hranilnici in poznajo zgodovino hranilništva. Zmagala je ekipa Osnovne šole Veljko Vlahovič, ki stajo zastopali učenki Senka Blatešič in Marjetka Pevk. Ti dve učenki bosta zastopali šolske hranilnice LB Splošne banke Velenje na republiškem tekmovanju za najboljše delavce ŠH v Novi Gorici, ki bo 27. oktobra.
Prav tako so ob tej priložnosti podelili nagrade in priznanja šestim najuspešnejšim šolskim hranilnicam v šolskem letu 1989/90.
Ko je že kazalo, da na našem lepem rekreacijskem središču Trebeliško ne bo več zanimivih motokros prireditev, so iznajdljivi člani Šaleškega avto moto društva prišli na novo zamisel. *Z ameriških tal so k nam prinesli novo obliko tega športa — tako imenovani »super stadionski motokros«. V društvu zatrjujejo, da je tovrstna prireditev precej
cenejša od klasične, da so s tem dali svoj prispevek k ekologiji, saj so dosedanjo tekmovalno progo zmanjšali za približno dve tretjini. Na Trebeliškem so namreč zgradili poseben stadion za super motokros. Proga je dolga 620 m, ima več »nivojskih etaž«, večje število vzpetin, predvsem pa skakalnic ter zavojev, za gledalce je tako tekma na njej še
bolj privlačna in jim omogoča, da tekmovalce spremljajo od starta do cilja.
Blizu 2000 gledalcev je uživalo v drznih vožnjah, predvsem pa skokih tekmovalcev iz posameznih slovenskih društev, Zaboka, prišli pa so tudi motokrosisti iz Češke in Slovaške federacije. Med 19 tekmovalci je bil najboljši Janez Sitar iz Ljublja"ne (Kompas Ard) — državni prvak za leto 1989 v kategoriji 80 kubičnih cm, letos pa drugi v kategoriji 125 kubičnih cm. Poleg tega pa je temu odličnemu tekmovalcu tri točke uspelo osvojiti na letošnjem evropskem prvenstvu v starosti tekmovalcev do 21 let, kar doslej ni uspelo še nobenemu našemu tekmovalcu.
Sitarje bil najboljši v vseh treh vožnjah, drugo mesto je osvojil Urbanija (Kompas Hertz), tretje Peršuh, četrti Založnik (oba Slovenske Konjice) in peto Vindiš (Lenart). Organizator je na to prireditev povabil tudi miss Slovenije Vesno Musič iz Velenja, ki je na začetku vsakemu tekmovalcu podelila nageljček, še slajši pa je bil poljubček. Toda, če povzamemo besede uradnega napovedovalca, je bila vendarle prva dama nedeljskega popoldneva Nada Matič iz Brežic, ki se je s svojim motorjem kosala z moškimi tekmovalci. Na dirki pred nastopom na Trebeliškem se je namreč poškodovala, pa je kljub vsemu nastopila in osvojila 17. mesto.
Druga prireditev za pokal prijateljstva — v organizaciji AMD Šaleška dolina in Zabok — bo konec tedna v Zaboku.
(vos)
Mladi delavci šolskih hranilnic
Večina zajetih v anketi pa želi poleg domačih programov gledati tiste satelitske, ki predvajajo pretežno filme, obenem pa naročniki sami opozarjajo, da bo treba kar najhitreje izpolniti obljubo in uvesti oba avstrijska programa in še kakšen satelitski — recimo Teleclub.
(mkp)
Kdaj in kako bo vrnjeno premoženje?
i
t Katji gresta v Avstralijo
V nrpHnrpišnii «tpvilki «mn \n mpHtpm ip Katia skunai s Katia ie novedala. da
V predprejšnji številki objavili pogovor s Katjo Mijoč, našo odlično plavalko, ki si je na odprtem mednarodnem državnem prvenstvu na Hvaru priplavala vstopnico za nastop na prvem svetovnem prvenstvu v daljinskem plavanju — maratonu v avstralskem mestu Perth. Njeno odlično plavanje, močna volja, pa tedaj seveda še nista bili dovolj. Potovanje in bivanje v daljnji Avstraliji — vse to traja kar mesec dni, nujna je namreč prilagoditev na razmere — je zelo drago. Skratka, odvisno od denarja.
No, medtem je Katja skupaj s svojo trenerko Katjo Žibert že veselega obraza. Večino denarja ji bo za pot zagotovilo velenjsko Gorenje, pričakujeta pa tudi pomoč od drugih, zlasti zasebnikov.
V ponedeljek je Katjo in njeno trenerko, predsednico kluba Lojzko Mijoč (njena mama) in nekdanjega Katjinega trenerja Jožeta Prislana skupaj s Slavkom Hozjanom, sekretarjem sekretariata za družbene dejavnosti sprejel Pankrac Semečnik, predsednik skupščine občine Velenje.
Katja je povedala, da se že 1 od začetka avgusta, ko niti še ■ ni bilo znano ali bo odšla ali ■ ne, pridno pripravlja za to naporno tekmovanje. Svetovno _ prvenstvo bo 10. januarja pri-hodnje leto na Labodji reki, « preplavati pa bo treba 25 km. i Vsak dan preplava v dveh delih f (zjutraj pred šolo in zvečer) pri- ■ bližno 12 km, vmes izvaja seve- 1 da še posebne vaje za moč in izpolnjuje šolske obveznosti. g Prav ie. da omenimo, da ie Ka- g tja v svoji dosedanji 12-letni 1 plavalni karieri, aprila je bila I stara 17 let, osvojila približno ■ 220 medalj na različnih tekmo- I vanjih. Od tega je bilo, kot sta I povedali skupaj z mamo, več ■ kot 100 zlatih. Najžlahtnejše so ■ zanjo vendarle medalje z bal- I kanskega prvenstva v plavanju " pred dvema letoma, ko je v g mladinski štafeti na 4 x 200 m osvojila srebrno medaljo, na I 200 in 400 m pa bronasti.
Predsednik Pankrac Seme- ™ čnik je razveseljivo dejal, »da 3 se ne zgodi vsak dan, da gre kdo _ od naših športnikov na svetovno g prvenstvo. Prav zato si Mijočeva ■ zasluži vso finančno pomoč.« I Ker je do 17. decembra, ko bo- ■ sta s trenerko odpotovali v Av- ■ stralijo, še daleč, ji je zaželel 3 predvsem veliko zdravja in mo- g čno voljo, to pa ima, kar je do- i kazala že doslej.	a
(vos) *
V mozirski občini kaj pa možnosti?
Vrnitev tako ali drugače odvzetega premoženja ni nova zadeva, v zadnjem času pa še posebej vroča in (delno) možna. Razlog je seveda zakon o začasni prepovedi sečnje v gozdovih v družbeni lastnini in začasni prepovedi prometa z nepremičninami v družbeni lastnini. Trenutno veljavnih zakonov in vse problematike v zvezi s tem ni treba razlagati, saj se z njo več ali manj ukvarja kar precej ljudi, da o ostalih sploh ne govorimo, še manj pa o sedanjih in predvsem bodočih težavah na tem področju. Problemov je ogromno, nihče pa pravzaprav ne ve, kdaj in kako jih bo razrešil.
V mozirski občini so vloge za vrnitev na kakršenkoli način odvzetega premoženja pričeli sprejemati 16. avgusta in jih kljub enomesečnemu roku sprejemajo še sedaj (dobivali pa so jih že v prejšnjih letih). Doslej so prejeli 184 vlog oziroma priglasitev odvzetega premoženja. Podatki o priglasitvah naj bi predvsem služili upravljalcem nepremičnin, da bodo svoje poslovanje lahko prilagodili zakonu, pa tudi za evidenco obsega podruž-bljenega premoženja ob morebitnem vračanju teh nepremičnin. Na vso srečo imajo pri upravnem organu za premoženjskopravne zadeve na skupščini občine Mozirje ohranjen skoraj popoln arhiv iz obdobja agrarne reforme, nacionalizacije, zaplemb in tako naprej. V teh dveh mese-
veliko zahtev,
cih je bilo to izredno pomembno, saj so lahko vlagateljem hitro pomagali pri iskanju potrebnih dokumentov. Jasno seveda je, da je bila naloga upravnega organa v tem trenutku le, da prijave odvzetega premoženja zbere in posreduje sedanjim uporabnikom.
Vseeno težav ne manjka. Odločbe iz tedanjega časa so velikokrat delne in pomanjkljive, pravnomočno odločbo lahko spremeni le organ, ki jo je izdal (za mozirsko občino so to O LO Šoštanj, OLO Celje, ministrstvo za kmetijstvo SR Slovenije in nekdanje sodišče) in ga ni več, vprašanje je kdo bo nastopal kot stranka v postopku, saj pravih razlaščencev živi še zelo malo (dedičev je kolikor hočeš), veliko vprašanje je kaj pomeni takratna »pravična« razdelitev agrarnim interesentom in še bi lahko naštevali ovire, pomanjkljivosti in podobno. Kakorkoli že, obnove postopkov bodo preklemano zahtevna in dolgotrajna zadeva, zakona o denacionalizaciji še ni, niti nikakršnih napotkov s strani republiških organov v zvezi z na-daljnimi postopki. Edino, kar je v tem trenutku res možno, je vrnitev ob soglasju stranke, ki je pridobila določeno pravico in danes privoli v njeno razveljavitev. V to smer so v mozirski občini krenili najprej, kakšen bo odziv pa bomo še videli.
ÜP)
Od znakov so ostali le še drogovi
ŠTIRIINDVAJSET TISOČ CVETOV - V Vekosovem Vrtnarstvu vsako leto ob tem času namenijo veliko dela in časa gojenju cvetlic, s katerimi ponavadi okrasimo grobove. Tudi letos so se pridne roke vrtnarjev lotile gojenja krizantem (vsesvetnic), ki so različnih sort, barv in oblik. Vzgoja se prične že meseca julija in je dolgotrajna, ni pa preveč zahtevna. Letos so v Vekosovih rastlinjakih posadili 24.000 sadik krizantem (toliko kot lani), paj-kovk in marjetk raznih barv. Poleg krizantem gojijo v Vrtnarstvu
tudi drugo cvetje, ki sodi v cvetlični aranžma za 1. november.
(foto: bm) Čestitke zmagovalni ekipi
Za pokal prijateljstva
Tudi motokrosisti
visoko skačejo
MOJ SADNI VRT 10
r
Poškodbe in zaščita
dreves
Predvidevam, da smo vse sadje v svojem vrtu ter na večjih ali manjših plantažah obrali. Seveda tudi, da smo ga dobro uskladiščili, da bomo lahko sadove uživali celo zimo. Zato je zdaj čas, da povemo nekaj o pravilni negi sadnega drevja, da ga čimbolje pripravimo na zimovanje.
Ko smo sadje obirali, smo verjetno poškodovali določene veje, zato jih je potrebno odrezati, vendar drevo še ne smemo obrezovati, ker les še ni dozorel in še ni čas zimskega mirovanja. Našemu sadnemu vrtu se bliža kup nevšečnosti, ki so vezane preko celega zimskega obdobja. Vemo, da je
sedaj najbolj na delu voluhar, zato je prav, da spregovorimo nekaj tudi o njem in o tem kako ga pregnati. Voluhar v jesenskem obdobju nabira ozimnico za zimo, če je ta premala, se loti korenin našega sadnega drevja. Več -načinov je, kako ga pregnati. Obstaja cela vrsta raznih preganjalcev (tudi elektronski), razna škropiva ter mehanična sredstva. Od raznih strupov bi za manjše plantaže ali vrtove priporočil FOSTQXEN tablete, RATISTERIL ali namočene jabolke, korenček ali hruške v določena škropiva, ki ga ob tem, ko jih poje, tudi uničijo.
Naslednji velik zimski
sovražnik je divji zajec, ki lahko popolnoma uniči naše sadno drevo. Če nimamo vrta ograjenega z mrežo, je potrebno vsalco drevo (vsaj mlajše) oviti z raznimi sredstvi, starejša drevesa pa lahko pobarvamo tudi z apnom. Ne smemo zanemariti tudi srnjadi, ki je željna da obere zadnje brste in pa mladike, ki še niso popolnoma dozorele, zato je potrebno postaviti nekakšna odvračala, če že nimamo ograjenega vrta.
Če imamo na drevju razne razpoke ali poškodbe od raznih zajedalcev, jih je potrebno očistiti ter namazati s KAMISANOM, če tega nimamo pa vsaj s smolo.
Poškodba sadnega drevja, ki jo zaščitimo vsaj s smolo
Seveda se je potrebno odločiti tudi za obnovitev našega sadnega drevja, ali zaradi starosti, ali zaradi prehudih poškodb. Vsa ta drevesa odstranimo in pripravimo zemljo za saditev novih, o tem pa več naslednjič.
Matjaž Jenšterle
Prodaja vinskega mošta in vina
Kdor prodaja vinski mošt in vino, mora voditi o tem evidenco. Podatke mora sproti vpisovati v kartoteke, knjige, obrazce ali voditi računalniško. Vso dokumentacijo mora hraniti pet let.
Evidenca, ki jo vodijo organizacije, vsebuje podatke o proizvajalcu, o prevzemu mošta oz. vina, o dovoljenem dosladkanju mošta oz. drozge, o količini vina po končani fermentaciji, o negi, kakovosti in premikih vina pred stekleničenjem ter o porabljenih enoloških sredstvih, podatke o izklete-nju neustekleničenega vina ter podatke o uvoženem vinu.
Evidenca, ki jo vodijo zasebniki, vsebuje podatke o pridelkih grozdja, mošta in vina, o ocenitvi, prodaji in zalogah, kot je določeno v tabeli kletne in skladiščne ^vidence.
Poleg dodatkov o analizah donegovanega vina pred steKleničenjem morajo vsi, ki se ukvarjajo s prometom vinskega mošta ali vina izpolniti SPREMNICO za vsako izkleteno količino vina ali mošta, če jo prodajajo:
Spremnico je potrebno izdati v treh kopijah. Eno kopijo obdrži proizvajalec, drugo odda občinskemu upravnemu organu, pristoj-
za kmetijstvo, tretji pa spremlja vinski
nemu izvod mošt oz. vino.
Vino ali vinski mošt mora spremljati tudi ODLOČBA (analizni izvid) o ocenitvi vina, razen v primerih, ko se prevaža lastno vino za domačo porabo v manjših količinah.
Podrobnejša navodila dobite v pravilniku o načinu vodenja evidence o proizvodnji oz. prometu vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina (Ur. list SRS, št. 30/88), ustrezne obrazce (spremnice) pa pri referentki za kmetijstvo na občini.
Marija Jelen
Prikazi gašenja z gasilskimi sredstvi in tehniko
Požarna preventiva tudi v šolah
Ko se v mesecu varstva pred požari oziroma po storjenem na področju požarne varnosti, ne moremo mimo dejanj, ki so pomembne za usposabljanje mladine.
Prav to je izjemnega pomena, vendar se (pa najbrž) učencem nudi vse premalo protipožarne vzgoje. Mladi ljudje, pa so velikokrat povzročitelji požarov. Vendar tokrat ne namenjajo kritike njim, ampak želimo opisati primer, ki je pohvale vreden. Tako za gasilce Gasilskega društva Velenje kot za učitelje ter mentorje Centra srednjih šol iz Velenja, ki sodelujejo z domačimi gasilci že vrsto let.
Alojz KRIČEJ, učitelj prakti-
čnega pouka, ki je pred dnevi spremljal skupino dijakov v Gasilski dom Velenje, nam je povedal, da so gasilci te organizacije vedno pripravljeni opraviti demonstracijo gašenja, torej pouk o začetnem gašenju z ročnimi gasilskimi aparati. Ob tem pokažejo tudi vsa ostala tehnična in gasilska sredstva ter naprave, dijakom pa razložijo tudi način gašenja in reševanja, če pride do požara. Ta pouk izvajajo pri poučevanju predmeta praktični pouk _ in varstvo pri delu za učence (I. letnika elektro monterji ter II. letnik elektrotehnične usmeritve). Ob tem lahko zastavimo vprašanje, »kaj pa ostale usmeritve, oz. šole«? Odgovora ni, poiskali pa
naj bi ga načrtovalci učnih programov, predstavniki civilne zaščite ter gasilskih organizacij.
J. Miklavc
Razstava in prodaja
konj
Šentjur: Podružnica konje-rejskega društva Slovenije iz Šentjurja pri Celju in Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje pripravljata v soboto, 20. oktobra, v Šentjurju II. regijsko razstavo konj.
V programu prireditve je zapisano, da je od 8. do 9. ure predviden dogon živali, od 9.30 do 10.30 ocenjevanje živali, ob 11.30 bo uradna otvoritev razstave, ob 12. uri pa revija najboljših živali in podelitev priznanj.
MOZIRJE — Zgornjesa-vinjska kmetijska zadruga bo s pomočjo društva konjerej-cev Mozirje ter s sodelovanjem nepogrešljivih mozir-skih »majevcev« prihodnjo soboto (27. oktobra) na sejmišču ob Savinji pripravila sejemsko prodajo klavnih konj. Kupci so zagotovljeni, sejem pa je odvisen od prijav prodajalcev, ki jih zbirajo na sedežu zadruge v Mozirju.
Mešanega živinskega sejma tokrat ne bodo organizirali, saj so veterinarski in ostali predpisi prezahtevni in prestrogi, da bi organizatorji tvegali neuspešen sejem; dodatni razlog je tudi v tem, da v tem obdobju pretiranega števila kupcev, ni.
Prikaz gašenja za dijake Centra srednjih šol Velenje praktično in poučno
Nagradna križanka
Nagradna praznična križanka ERA VINO ŠMARTNO
Pravilna rešitev nagradne križanke ERA VINO ŠMARTNO iz 38. številke Našega časa:
ksilit, ratine, Aladar, vila, Aci, SS, etiketa, NG, ostalina, sar-kom, Parana, Pta, KN, Isonzo, Alexandre, Paka, frazer, Lane, aneksija, Ladd, AL, Abeli, mlakar, port, oči, tat, Izrael, ranar, retje, amalgam, nit, tuna, Trier, LA, dar, linolej, Zevs, Ocana, orka, ikra. Veseli Martin, AR, Santos, Psi, eolit, tipa, LTH, Urban, Ane, Sai, Črnina, akronim, AO, mik, lmeno, tvar, Krems, tar, Aare, akna, Sora, PS, nravi, Virštanj, TN, das. Laški rizling, NN, Ran, alka, AN, lega, Pusar, OK, RR, antropolog, Aneliese, Odessa, vabila, Rulandec, Marta, Osana.
NAGRAJENCI:
1.	nagrado: 100 litrov belega mošta Virštanjčan: HERMAN MAJERIČ, Konovska 21, Velenje
2.	nagrado: 50 litrov rdečega mošta Virštanjčan: MIHAELA RESNIK, Šmartno ob Paki 24, Šmartno ob Paki
3.	nagrado: kolekcija 2 kartona — polnitev Vino Šmartno: ANICA ŽUNTER, Brezje 57, Mozirje
4.	nagrado: kolekcija 1 karton — polnitev Vino Šmartno: IDA PEJOVNIK, Cankarjeva 24, Šoštanj
ANICA ŽUNTER, Brezje 57 Mozirje
5.	nagrado: 2 ročki Vino Smartho: SLAVKA ŠENTJURC, Cesta 111/11, Velenje
Vsi nagrajenci bodo dobili nagrade na sedežu ERA VINO ŠMARTNO v Šmartnem ob Paki: med tednom vsak dan od 6. do 14. ure, v torek in petek od 6. do 17. ure ali v soboto od 6. do 14. ure. Čestitamo!
Opto-	■>, - "in
me-	
ter	f "^BsPS?
RENTA
O odlagališču srednje in nizko radioaktivnih odpadkov bodo tekla pogajanja. Težje kot bo mesto za ta odpad najti, višja bo verjetno renta. Ker lahko taka ponudba koga zamika (zakaj ne — danes je naprodaj skoraj vse), bodo v končni fazi o odlagališču odločali ljudje z referendumom. Tisti, ki tam živijo seveda. Danes so povsod proti.
KAJ ME BRIGA, SAJ NI MOJE
Ste že kdaj videli, da otroci obmetavajo z blatom in podobnim materialom lepe bele stene svoje hiše? Težko bi to verjeli, da pa s podobnimi »materiali« krasijo stene stanovanjskega bloka, je bolj verjetno. Za nekaj takega je poskrbela skupinica otrok na enem novejših na-zarskih stanovanjskih blokov. Kar pridno so obmetavali steno in temu primerno popestrili njen videz. Kolikor se je dalo so starši packe sicer odstranili, pa vendarle ostaja grenak pomislek v stilu, kaj me briga, saj je družbeno! Mar ni potem naše, tudi tvoje, vaše, dragi otroci — in starši?
OB NESREČI ŠE SREČA
Na eni izmed sej v sejni dvorani, nekoč generalnega direktorja (v sozdu REK, sedaj ...?), je zaradi velikega prepiha padlo eni od sejalk na glavo steklo od razsvetljave. Izid: cela glava, razbita šipa. Posledica: zamenjava vseh svetlobnih teles v stavbi in novo delovno mesto — elektrikarja, ki bo odslej menjal žarnice.
NEUMEN JE, KDOR...
Dejstvo je, da količine oddanega lesa v Zgornji Savinjski dolini zadnja leta upadajo, da o zadnjih mesecih niti ne govorimo. Razlog je jasen, moratorij na sečnjo je zadeve dodatno zaostril, v škodo gozdnega gospodarstva seveda. Še ena ovira je : (pre)visoke dajatve na oddani kubik lesa. Iz družbenih gozdov dobi družba okrog 500 dinarjev od kubika, za les iz zasebnih gozdov pa vse te dinarje vknjiži »trgovina« takšne ali drugačne barve s skupnim imenovalcem »šverc«. Zato na nedavni seji občinskega izvršnega sveta gotovo ni bila odveč pripomba, da je pravzaprav neumen kdor ne šverca. Zanimiv je tudi lapsus enega od razpravljalcev, da je bilo gospodarjenje z gozdovi doslej na »nivoju« samoupravnih predpisov, mislil je seveda na nivo; kar pa je najbrž vseeno.
KOLEGIJI RAVNATELJEV IN "ČAS
Člani občinskega izvršnega sveta so menda na sejah pri obravnavah posameznih vprašanj hitri kar se le da. Dve uri sta dovolj za točke še tako obsežnega dnevnega reda. Seje kolegijev ravnateljev so pravo nasprotje. Tudi po več ur »premlevajo« kar pogostokrat eno in isto problematiko. Pa ne zaradi tega, ker bi »tema« to zahtevala, ampak ker se tako težko zmenijo oziroma uskladijo svoje poglede.
Bo morda bolje, ko bo »razpadel« VIZ?
VSI SO PLAČALI VODO! ZAKAJ?
Redni bralci Našega časa se bodo gotovo spomnili članka z naslovom »Kam odteka voda«, ki smo ga objavili avgusta. Med drugim je bilo zapisano, da stanovalci na Cankarjevi 5 v Šoštanju »porabijo« mnogo več vode kot v drugih enakih blokih z enakim številom stanovalcev. V avgustu je na primer štiričlanska družina omenjene stanovanjske hiše morala odšteti za nekontrolirano porabo vode kar 592 dinarjev. Stanovalci so bili prepričani (in so še), da je do tako drastično (pre)velil*e porabe vode prišlo zaradi malomarnosti nekaterih stanovalcev, ki niso pravočasno poskrbeli za dosledno tes-nenje pip, oziroma za zamenjavo dotrajanih straniščnih kotličev. Ko so stanovalci Cankarjeve 5 prejeli plačilne naloge, se s tako visoko vodarino niso strinjali, zato so sklenili, da vode ne bodo plačali v celoti. Obenem so zahtevali od Vekosa, da popiše krivce za tolikšno porabo in njim zaračuna razliko med povprečno in dejansko porabo vode. To se ni zgodilo, zgodilo pa se je nekaj drugega in sicer, da so vsi do zadnjega morali račune za »porabljeno« vodo nemudoma poravnati. Če tega ne bi storili jim je Vekosova Toplotna oskrba zagrozila, da jim ne bo priključila gretja.
Nekaj je ob tem neprijetnem pripetljaju vendarle pozitivnega. To je, da je prekomerna poraba vode močno upadla, saj račun za vodo za štiričlansko družino zdaj znaša polovico manj kot avgusta. Stanovalci pa so prepričani, da se bodo prihodnji računi za vodarino še zmanjšali. Kaj na kraju še dodati? Morda to, da je tiste, ki jim je voda nekontrolirano odtekala, zapekla vest in je prevladal razum, ali pa sta jih prestrašila grožnja in zapis v našem časniku, zato so odpravili napake in prekomerno porabo vode.
25. kros AZS za pokale »Dela«
Velenju tudi zlato za srebrni jubilej
Sobota je bila nadvse lepa, sončna, lepše si prireditelji, — Atletski klub Velenje in občinska telesno-kulturna organizacija, skupaj z blizu 1.000 tekmovalkami in tekmovalci niti ne bi mogli pričarati. Bila je kot nalašč za tek v naravi. Zato je bil ta dan resnično pravi praznik za vse, še zlasti za 47 reprezéntanc iz 47 slovenskih občin, ki so prišle v Velenje na jubilejni kros za pokale časopisa »Delo«.
Pred tem so se seveda povsod vrstili jesenski krosi po občinah, na lepi progi ob Jezeru v Velenju pa je bil sklepni »obračun.«. Da bo vse teklo, tako kot mora teči takšna prireditev, nihče ni dvomil. To so poudarili vsi gostje na sprejemu, ki ga je za predstavnike reprezentanc pripravil v restavraciji Jezero velenjski župan Pankrac Semečnik skupaj z organizatorji in glavnim pokroviteljem Rudnikom lignita Velenje, ki ga je zastopal direktor te delovne organizacije Franc Avberšek, hkrati tudi predsednik organizacijskega odbora. Naj omenimo samo besede Vlada Slamber-gerja, predstavnika »Dela« in Dušana Povha, predsednika od-
bora za izvedbo krosov pri AZS Slovenije, saj sta dejala: »Takoj, ko smo zvedeli, da bo sklepni kros v Velenju, smo se rešili vseh skrbi, saj ste znani in izkušeni organizatorji.« Podoben pozdrav je izrekla ob začetku teka prve skupine Dragica Kotnik, predsednica velenjskega atletskega kluba. Dejala je: »Pripravili smo vam vse, tudi lepo vreme, vi pa ste s sabo prinesli dobro voljo in športni duh.« Resnično so pripravili vse. Vsi nastopi so se odvijali do sekunde natančno po programu, brezhibno je delala tudi računska komisija, ki je sproti objavljala rezultate in tudi bilten z vsemi rezultati je izdala v najkrajšem možnem času po razglasitvi vseekip-
nega zmagovalca.
Krona vsemu temu zagnanemu delu 60-ih ljudi, ki so tudi tokrat utrdili ugled odličnih organizatorjev in v celoti upravičili zaupanje, pa je bila vseekipna zmaga domače reprezentance, četrta zapored in ob jubileju še toliko bolj pomembna in dobrodošla. Za vseekipni naslov so se morali domačini zelo potruditi. Najbližje so jim bili Mariborčani, na koncu drugi, in Tržičani (tretji), ki so za Maribor zaostali precej manj, kot tekmovalci štajerske prestolnice za Velenjem. Velenjčani so imeli hitrejše tekačice in tekače v pionirskih kategorijah, Mariborčani pa v starejših. Sploh pa je bila značilnost tega krosa (in vseh letošnjih) izredna množičnost v vseh mlajših kategorijah, precej manjša pa v starejših, kar kot kaže postaja problem slovenske atletike sploh.
S. Vovk J. Plesnik
Rezultati :
mlajši pionirji A (1978) — 1000 m, uvrščenih 115 tekmovalcev: 1. Miodrag Jovič (Piran) 3:16,23, 10. Uroš Žager (Velenje), 15. Domen Fricelj (Velenje), 47. Andrej Višner (Velenje); ekipno: 1. Tržič, 4. Velenje', 6. Žalec, 13. Celje, 14. Mozirje, 30. Ravne; mlajše pionirke A (1978) — 1000 m, uvrščenih 110 tekmovalk: 1. Dolores Moravec (Idrija) 3:24,73; 2. Jana Pugelj (Velenje) 3:25,23; 5. Stanka Šumah, 25. Edisa Omerovič (obe Velenje); ekipno: 1. Velenje, 2. Celje, 22~ Mozirje, 31. Žalec, 37. Ravne; mlajši pionirji B (1977) — 1000 m, uvrščenih 112 tekmovalcev: 1. Miran Ščančar (M. Sobo-
Tri domače posamične zmage
NATALIJA CESAR: »Zmago sem pričakovala in je nisem. Trenirala namreč nisem preveč redno, malo je na to vplivala šola, malo bolezen, pa tudi na počitnicah sem bila.
Vesela sem, saj sem lani že zmagala pri pionirkah, tokrat pa mi je bilo v precejšnjo pomoč tudi dejstvo, da dobro poznam progo in sem lahko pravilno razporedila moči.«
JOLANDA STEBLOVNIK:
»Pričakovala sem zmago, saj sem na tem krosu zmagala že dvakrat. Takšni teki so mi zelo všeč, rada tečem krose in se jih nisem nasitila. Za nagrado mi je ERA podarila kolo in naj povem, da znam tudi kolesariti tako dobro kot teči.
Moji želji za prihodnje leto sta nastopa na balkanskem in evropskem mladinskem prvenstvu, oba v Grčiji.«
IGOR FENKO: »Na dobro uvrstitev sem upal glede na dobre treninge in glede na nekaj dobrih letošnjih nastopov. Pričakoval sem, da bom enkrat vendarle dobro opravil ves tek. To se je na srečo zgodilo prav v Velenju na sklepni prireditvi. Sicer moram povedati, da atletiko treniram šele leto dni, prej sem se ukvarjal z drugimi športi, pa tudi to, da veliko treniram in žrtvujem prav za zmage.«
ta) 3:03,05, 7. Aleš Janžovnik, 12. Dušan Tešanovič, 90. Boštjan Lesnjak (vsi Velenje); ekipno: I. Velenje, 19. Slovenj Gradec, 22. Celje, 25. Žalec, 32. Ravne; mlajše pionirke B (1977) — 1000 m, uvrščenih jI I tekmovalk: 1. Mi-hela Sirk (Piran) 3:17,68, 2. Vla-sta Pražnikar (Velenje) 3:18,90, 13. Lidija Pražnikar (Velenje); ekipno: 1. Trbovlje, 3. Velenje, 6. Celje, 19. Žalec, 25. Mozirje, 26. Slovenj Gradec, 35. Ravne: starejši pionirji — A (1976) —
1000 m, uvrščen 101 tekmovalec: 1. Jože Kolar (M. Sobota) 2:50,87, 10. Vlado Brajer, 13. Robi Kusterbajn, 49. Tadej Frcelj; ekipno: 1. Maribor, 4. Velenje, 5. Celje, 14. Žalec, 19. Ravne; starejše pionirke A (1976) — 1000 m, uvrščenih 99 tekmovalk: 1. Jolanda Steblovnik (Velenje) 3:09,62, 7. Tina Steinbacher (Velenje); ekipno: 1. Vejenje, 20. Celje, 22. Mozirje, 24. Žalec: starejši pionirji B (1975) -- 1000 m, uvrščenih 68 tekmovalcev: 1.
Damjan Barič (Domžale) 2:44, 33, 9. Marko Štor, 11. Jure Štaj-ner, 16. Grega Štrancer (vsi Velenje); ekipno: 1. Domžale, 2. Celje, 4. Velenje, 5. Ravne, 6. Žalec; starejše pionirke B (1975) — 1000 m, uvrščenih 57 tekmovalk: 1. Natalija Cesar (Velenje) 3:14,50, 4. Nataša Bizjak (Velenje); ekipno:.!. Velenje, 5.
Celje, 6. Ravne, 18. Žalec; starejši mladinci (1971—72) — 3000 m, uvrščenih 29 tekmovalcev: 1. Boštjan More (Idrija) 7:55,69, 6. Gašper Suhadolnik, 12. Blaž Barborič, 25. Grega Do-beršek (vsi Velenje); ekipno: 1. Lj. Šiška, 5. Velenje, 7. Celje; starejše mladinke (1971—72) — 2000 m, uvrščenih 21 tekmovalk: 1. Marjana Zajfrid (Maribor) 6:04,39, 2. Natalija Mraz, 8. Nataša Raner (obe Velenje); ekipno: 1. Maribor, 2. Velenje, 4. Celje; mlajši mladinci (1973-74) - 2000 m, uvrščenih 42 tekmovalcev: 1. Igor Fenko
(Velenje) 5:21,77, 5. Robi Kožar, 24. Dušan Roš (oba Velenje); ekipno: 1. Velenje, 4. Ravne, 13. Celje; mlajše mladinke (1973-74) - 100 m, uvrščenih 34 tekmovalk: 1. Dijana Posel (Maribor) 3:04,97, 7. Melita Rant, 9. Simona Petek (obe Velenje); ekipno: 1. Maribor, 3. Celje, 4. Velenje; člani (1970 in st.) — 5000 m, uvrščenih 35 tekmovalcev: 1. Marjan KrempI (Maribor) 12:56,57, 2. Izudin Hrapič, 8. Mirko Ivšek (oba Velenje); ekipno: 1. Maribor, 2. Velenje, 3. Celje; članice (1970 in st.) -2000 m, uvrščenih 21 tekmovalk: 1. Silva Rožič-Vivod (Maribor) 5:45,88, 3. Slava Poznič, 9. Baderna Djedovič (obe Velenje); ekipno: 1. M. Sobota, 3. Velenje, 5. Celje;
Vseekipni vrstni red: 1. Velenje 958,2. Maribor 911,3. Tržič 895, 4. Celje 884, 5. Domžale 845, 14. Ravne 467, 17. Žalec 425, 42. Mozirje 201, 44. Slovenj Gradec 97 točk.
Kros ZTKO za pokal Našega časa
OŠ Veljka Vlahoviča tretjič zaporedi
Na občinskem krosu so učenke in učenci OŠ Veljka Vlahoviča tretjič zapored osvojili pokal, ki ga najboljši osnovnošolski ekipi že vrsto let podeljuje naše uredništvo. V vrhu skupne razvrstitve sta še OŠ Bratov Mravljakov in Antona Aškerca. Ob lepem in sončnem vremenu se je na stadionu ob Jezeru in progi zbralo preko 700 mladih ljubiteljev teka v naravi. Žal je bilo med njimi zelo malo dijakov srednjih šol, kar je edino neugodno presenečenje na tej uspešni prireditvi.
Zmagovalci po letnikih — pionirji 81: Pleše (VV), 80 — Napotnik (MPT), 79 - Sinanovič (VV), 78 - Ternik (SA), 77 - Lesnjak (KDK), 76 — Brajer (AA); pionirke: 81 - Srebotnik (MPT), 80 -Jovičič (VV), 79 - Pugelj (MPT), 78 - Šumah (BL), 77 - V. Pražnikar (BM), 76 - Steblovnik (ŠA); srednješolci: 75 - Steiner, 74 -Kožar, 72 — Suhadolnik; srednješolke: 75 — Bizjak, 74 — Rant; člani — Hrapič; članice — Mraz.
V. V.
Kolinska Slovan :ŠRK Velenje 28:17
Visok poraz v uvodni tekmi
ŠRK VELENJE: Stropnik, Čater 2, Krejan 2, Ramšak, Terglav 1, Plaskan 5, Požun 1, Rozman, Vrečar, Voglar 4, Šerbec 2, Vajdl.
Pričelo se je tekmovanje v drugi zvezni rokometni ligi. Igralci ŠRK Velenje so gostovali pri lanskem prvoligašu Kolinski Slovanu in izgubili s kar enajstimi zadetki razlike, čeprav so morda po tihem računali na presenečenje. Gostitelji so bili tokrat boljši, še posebej pa se je izkazal domači vratar z odličnimi obrambami, saj je med drugim ubranil kar 5 sedemmetrovk. V 2. kolu se bodo velenjski rokometaši doma srečali z Moslavino. Tekmo bodo pričeli v soboto ob 19.30 v Rdeči dvorani, že v sredo (24. oktobra) pa bodo gostovali v Celju.
Popustile v drugem polčasu
MTČ : Velenje 19:18 (8:10)
VELENJE: Lakič, Misaljevič 4, Zidar 10, Katič 1, Oder 1, Felle, Jan, Delič, Petek, Hrast.
V uvodnem srečanju letošnjega prvenstva so Velenjčanke gostovale v Čakovcu in tesno izgubile. V prvem polčasu so igrale veliko bolje in vse je že kazalo na njihovo zmago, v nadaljevanju pa so popustile in gostiteljice so tesno zmagale. V soboto ob 17.30 se bo v Rdeči dvorani pričela tekma z zagrebško Trešnjevko, v sredo pa bodo v Varaž-dinu odigrale srečanje 3. kola z VIS-om.
Dvojna zmaga Velenjčanov
Velenjski karateisti so se pred nedavnim v prijateljskih dvobojih v Celju dvakrat srečali z domačini. Eno srečanje so dobili in se enkrat borili neodločeno, še boljši pa so bili na povratnih srečanjih v Velenju. Obe tekmi so namreč dobili s 4:1 in s 4:2, za obe ekipi pa to pomeni pripravo na ligaške obračune. Povejmo še,-da>je-Bokur pred zvezno komisijo opravil vse izpite iti si pridobil naziv mojstra "karate športa.
- • •	D. H.
Elektra:Ježica 76:75 (42:38)
Tomic v zadnji sekundi
ELEKTRA: Sevšek, Mrzel 6, Leskovšek, Pečovnik, Pašič 4, Dumbuya 4, Mlinšek 14, Pipan 26, Kitak 6, Brešar, Plešej 61, Tomic 10
Izid srečanja kaže, da so si domači košarkarji pod vodstvom Janka Bukoviča težko priigrali zmago. Gostje so bili večinoma boljši. Domačim so pripadli samo zadnji trenutki prvega polčasa in zadnje pol minute tekme. Še 4 minute in 20 sekund pred koncem so gostje vodili s 68:60 in verjetno bili prepričani, da bodo iz Šoštanja odšli z dvema točkama. Očitno prehitro razmišljanje o zmagi, narejenih nekaj napak zapored se jim je maščevalo. Dobre 3 minute pred koncem je bil izid le še 66:68 v njihovo korist. Minuto za tem drugo izenačenje v drugem polčasu z zadetkom Pipana. Zadnji dve minuti sta bili nadvse razburljivi.
Minuto in 40 pred koncem je bil izid 72:72, nato 74:74, 74:75, gostje so imeli žogo in 25 sekund pred koncem je odlični Madrek (dosegel je kar 29 točk), odšel z njo v aut in priložnost za zmago
Elektre. Točno sekundo pred koncem se je Tomic dvignil, zadel in tako poraz spremenil v zmago.
Po dveh kolih imajo košarkarji Elektre 4 točke, skratka spodbuden start. V 3. kolu bodo gostovali pri ekipi Mavrica Ilirija.
(vos)
Rudar (T):Rudar (V) 2:2 (1:1)
Izjemno razpoloženi strelci
Rudar: Čanič, Polovšak, Skrbinek, Doler, Golač, F. Oblak, Cvikl (Kostanjšek), Pranjič, S. Oblak, Javornik, Goršek (Grajfo-ner).
STRELCI: 0:1 - Pranjič (28), 1:1 - Račič (33), 2:1 - Agatič (64-1 lm), 2:2 - Doler (74).
Nogometaši Rudarja so v 9. kolu izgubili vodstvo na lestvici, vseeno pa v rudarskem derbiju v Trbovljah niso razočarali. Tekmeca sta prikazala zelo dobro in borbeno igro, predvsem pa so bili strelci precej učinkoviti. Prav izredna učinkovitost je značilnost tega kola, saj so na osmih srečanjih dosegli kar 36 zadetkov. V Trbovljah so po začetnih
napadih domačinov povedli gostje, ko je Pranjič s prostega strela premagal domačega vratarja, gostitelji pa so pet minut kasneje izenačili. Po odmoru so imeli pobudo velenjski nogometaši, povedli pa so spet Trbovelj-čani z enajstmetrovko. Plod dobre igre je bil izenačujoči zadetek Dolerja.
Slovan je doma visoko zmagal in sedaj vodi s točko naskoka pred Rudarjem, Velenjčani pa imajo prav toliko prednosti pred tretjo Ljubljano.
V 10. kolu bodo »rudarji« ob Jezeru gostili ekipo Medvod, kj je na predzadnjem mestu, Slovan gostuje v Murski, Soboti, Ljubljana pa v Domžalah.
Izola:Topolšica 2:3
Nadomestili poraz doma
TOPOLŠICA: Jezeršek, Nahtigal, Mihalinec, Jerončič, Medved, Kugonič, Žigon, Čop.
Odbojkarji Topolšice so na gostovanju v Izoli popravili spodrsljaj iz 1. kola, ko so izgubili na domačem igrišču. Domačine so premagali po hudem boju v petih nizih s 3:2 (— 8, 3, 14, — 8, 12). Tekma je bila vseskozi borbena in napeta, v odločilnih trenutkih pa so bili spretnejši in srečnejši gostje. Konec tedna se bodo v sosedskem derbiju doma srečali z Mislinjo.
Rogoza .Topolšica Kajuh 1:3
Odločila je kakovost
TOPOLŠICA KAJUH: I. in M. Hojak, Stevančevič, Türk, Kavnik, Čelofi-ga, Goltnik, Pirtovšek, Ržen, Hasanovič.
Igralke Topolšice Kajuha so dosegle še drugo zaporedno zmago. V Mariboru so bile boljše od Rogoze s 3:1 (- 14, 13, 6, 9). Gostiteljice so dobile prvi niz in se dobro upirale v drugem, nato pa je prišla do veljave kakovost gostij, ki so zanesljivo dobile še dva niza in drugi par točk. Z njim so sedaj na drugem mestu. V naslednjem kolu bodo gostile Mislinjo.
Mislinja:Ljubno 0:3
Sreča
v prvem nizu
LJUBNO: Skok, Jeraj, Mihalinec, Donko, Detmar, Ven,ek, Jezernik, Rifelj, Rušnov, Košica.
Ljubenke so v Mislinji sicer zmagale s 3:0 (16, 9, 5), vendar pa je srečanje trajalo kar poldrugo uro. V prvem nizu so domačinke vodile že s 14:6 in imele kar osem zaključnih žog, na koncu pa izgubile, kar je najbrž odločilno vplivalo na nadaljnji potek tekem. Tudi Ljubenke imajo po dveh kolih dve zmagi in štiri točke, v 3. kolu pa bodo gostile drugo ekipo Palome Branika iz Maribora.
Karate - Jeličič in Šoštanj republiški prvaki
Na republiškem prvenstvu v karateju za kadete v Škofji Loki so mladi šo-štanjski karateisti dosegli velik uspeh. Varovanci trenerjev Tabakoviča in Smaj-loviča so v petih nastopih osvojili kar 9 medalj. V lahki kategoriji je najprej Bo-ško Jeličič osvojil naslov prvaka, drugi je bil Robert Petermanec, prvo mesto pa je osvojila tudi ekipa Šoštanja v izvajanju kat (Jeličič, Petermanec, Krajnc). Petermanec je v borbah osvojil še bronasto kolajno.
F.nako kolajno je v polsrednji kategoriji osvojil Jeličič in bil s tem naju-spe_šnejši tekmovalec prvenstva. V srednji kategoriji je Boris Crep osvojil tretje mesto. Samo Kranjc pa v težki bronasto in s tem zaokrožil dobre nastope. Šo-štanjčanov na tem prvenstvu. Vsi nosilci medalj so se uvrstili na državno prvenstvo, šoštanjski klub pa se lahko pohvali s tem, daje trenutno v kadetski in pionirski konkurenci najmočnejši v Sloveniji.
S. S.
V mlajših kategorijah je nastopilo tudi preko 100 mladih ljubiteljev teka v naravi, pri starejših mladinkah in članicah pa le po 22
snatu ÙÌ$ICLAL
Tel. št.: 853 451 _855 450.
IX
ZARADI PREUREDITVE STANOVANJA, prodamo dobro ohranjeno kotno sedežno garnituro. Cena po dogovoru. © 881-270.
MLADE TIGRASTE MUCE oddamo, podarimo. © 881-270. GRADBENO	PARCELO
800 m2, prodam za 25.000 DEM, din. protivrednost. Vsi priključki možni, na dobri lokaciji v Velenju. Naslov na upravi tednika ^^ciš čas
SEDEM MESECEV brejo teli-co, sivo rjave barve, težko 550 kg, prodam. © 891-136. ŠKODO 120 I, ter opel kadet, letnik 1970, prodam. Silvo Harnik, Lilijska 3, Velenje. NA PODROČJU VELENJA iščemo akviziterje za prodajo AR-GOS REPORTERJA in revije PM. © 855-922.
JUGO 60, letnik XI/89, prodam ali zamenjam za parcelo na sončni legi. © 853-231, interna 422 ali 853-312, interna 1521, dopoldan.
ZASTAVA 101, starejši letnik, registriran do 11/91, prodam za 12.000,00 din in kavč posteljo, 3 fotelje, otroško posteljico z jogi-jem, TV mizico, električni štedilnik ter BTV v okvari, vse skupaj za 6.000,00 din. © 882-817, po 19. uri.
ATX-50 C, star 2 leti, s čelado, prodam. © 881-295. GOLF JGL, letnik oktober 1983, bele barve, prodam. © 850-050. TIPKANJE DIPLOMSKIH NALOG, vseh vrst tekstov na PC računalniku. © 857-423, od 17. do 18. ure.
BARAKO 4x6, prodam. © 831-160, zvečer. OSEBNI AVTO ZASTAVA 850, XI./1984, ugodno prodam. Cr-nojevič, Koroška 27, Šoštanj. SKORAJ NOVO DIRKALNO FANTOVSKO KOLO »Amater Luxus«, 5 prestav prodam. © 851-546.
JABOLKA, primerna za jabol-čnik, ugodno prodam. «881-070.
BIKCA PRODAM. © 778-112. POGREŠAMO PSICO LIZO,
pasme škotski ovčar — Lesi. Informacije na Selo 18, ali © 856-905 Skaza, dopoldan. Najditelj bo nagrajen. LEPO OHRANJEN KOMBI 850 AK, nujno prodam za 22.000,00 din in pianino Trautwien za 7.000,00 din. Pesek, Cankarjeva 5, Šoštanj. NA NOVO UREJENO HIŠO, z nekaj zemlje, lokacija primerna za obrt, prodam. Alojz Pirtovšek, Studenci 46, Žalec, ob glavni cesti Pirešica, Velenje. ZA PRIJETEN POSLOVNI VIKEND na Gorci v bližini Rogaške nujno potrebujemo deset mladih prijetnih deklet. Honorar zagotovljen. ©811-816. Koky. ZASTAVA 128 GX 1,1, letnik 1987, registrirano do 5/91 in otroško posteljico z jogijem in preoblekami ter parni čistilec 100 gradi (Micika), ugodno prodam. © 850-204, zvečer. NOV ŠIVALNI STROJ RUŽA ELEKTRONIK, v lesenem ohišju, prodam. © 882-340. ŠTIRINAJST MESECEV STARO RJAVO BELO i ELICO, prodam za pleme. © 856-159. PARCELO ZA VIKEND, z začeto gradnjo in vso dokumentacijo na Trebeliškem, prodam. © 856-605.
MOTOR CTX-80, registriran do 7/91, prodam. © 857-592. MLAJŠA UPOKOJENKA, vitalna in delovna, sprejme kakršno koli delo (v lokalu, pri obrtniku, čiščenje prostorov itd ...) Pisne ponudbe na upravo lista pod šifro »VESTNA IN POŠTENA«. OSEBNI AVTO UNIS GOLF JL, letnik 1980, prodam za 5.000 DEM — protivrednost. ©856-199.
ZAMENJAM DVOSOBNO STANOVANJE v Šaleku za dvo in pol ali trosobno. © 853-41 1.
POMIVALNI STROJ prodam. © 853-019, popoldne.
NOVI DOM
Smo edina posredovalnica za promet z nepremičninami v Velenju. Če kupujete ali prodajate hišo, stanovanje, parcelo ali želite zamenjavo ali najem le teh, oglasite se v NOVEM DOMU Efenkova 61 Velenje, od 8. do 11. ure, razen sobote in nedalje. © 856-899.
GOSTILNA OBIRC
obvešča cenjene goste, da je lokal odprt vsak dan od 9. do 22. ure. Vabi tudi na dopoldanske malice!
ŽE 14 DNI iščemo našega Novofurlanca. Če kaj veste o
njem, pokličite na ® 854-027.
VW 1300 HROŠČ, letnik 1972, registriran do 4/91, prodam. ©0602-55-009 od 18. do 22. ure.
LOKAL, VELIKOSTI 34 m',
ugodno prodam. © 853-538, zvečer.
Onesnaženost zraka
V tednu od 8. koncentracije
10. do 14. 10. 1990 so bile izmerjene naslednje 24 urne SO: in maksimalne 1/2 urne koncentracije SO; v zraku:
AM P		8.10.	9.10.	10.10.	11.10.	12.10.	13.10.	14.10.
Šoštanj	1 2	0,00 0,01	0,00 0,05	0,04 0,74	0,08 0,69	0,02 0,26	0,00 0,00	-
Topolšica	1 2	0,00 0,02	0,02 0,15	0,10 1,31	0,15 1,83	0,07 0,51	0,02 0,09	0,03 0,19
Veliki vrh	1 2	0,05 0,28	0,03 0,22	0,15 1,89	0,10 0,52	0,14 0,44	0,06 0,35	0,14 0,91
Zavodnje	1 2	0,01 0.19	0,03 0,23	0,18 1,46	0,26 0,78	0,29 1,37	0,09 0,23	0,06 0,58
Velenje	1 2	0,00 0,01	0,00 0,01	0,02 0,13	0,02 0,08	0,03 0,18	0,01 0,02	0,01 0,02
Graška gora	1 2	0,00 0,00	0,00 0,01	0,05 0,44	0,04 0,22	0,06 0,40	0,06 0,31	0,01 0,10
1	povprečna 24 uma koncentracija SO2 v zraku (v mg/m')
2	maximalna 1/2 urna koncentracija SOi v zraku v dnevu (v mg/m1)
V dneh od 8. oktobra so se koncentracije SOi v zraku večje od 0,75 mg/ m' zraka, pojavile večkrat v dopoldanskem času in sicer:
10.	oktobra na Velikem vrhu na Zavodnjah
in v Topolšici
11.	oktobra na Zavodnjah v Topolšici
12.	oktobra na Zavodnjah 14. oktobra na Velikem vrhu
od 8.00 do 10.30 ure od 10.30 do 13.00 ure od 11.30 do 12.00 ure
od 7.00 do 7.30 ure od 10.30 do 12.00 ure
od 2.00 do 3.00 ure in od 8.00 do 9.30 ure od 2.30 do 3.00 ure in od 9.00 do 10.00 ure
V skladu z Odlokom o varstvu zraka na območju občine Velenje smo ukrepali in v teh dneh trikrat poslali v TEŠ priporočilo za znižanje emisije SOi v zrak. TEŠ je ukrepala na način, da je v času povišanih koncentracij SO; v zraku zniževala emisijo SOi v zrak na okrog 10 %.
KLEMENTINA
je bogato založena trafika na Kardeljevem trgu 1 ! Trafika Klementina Naš čas je odprta že od 6. ure zjutraj!
Rinoma
Namin kotiček

LE EIS OBRAZ IMATE, ZATO STORITE ZANJ NAJVEČ, KAR LAHKO! DAN IMA 24 UR - VZEMITE ENO SAMO ZASE!
Obiščite sT^^j^
salon za lepoto, zdravje in zadovoljstvo
Za nego vaše kože in telesa uporabljamo izključno naravne snovi kot so rastlinski izvlečki, eterična olja, vitamini in minerali. Uporabljamo najboljše preparate domače in tuje izdelave.
KAJ VSE BOMO STORILI ZA VAS?
•	nega obraza, vratu in dekolteja, prilagojena tipu in stanju kože
•	specialni postopek intenzivne nege za zrelo in utrujeno kožo
•	odstranjevanje odvečnega maščevja in celulita z učinkovitim novim aparatom BIOTHEMA, ki vključuje tudi IONOFOREZO (globinsko delovanje izključno temu namenjenih uvoženih preparatov).
•	fitoaromaterapija — suha naravna potilna kopel za očiščenje in razstrupljanje organizma s pomočjo naravnih fitoaromatskih preparatov
•	depilacija — odstranjevanje odvečnih dlak na obrazu ali telesu s preprostim postopkom, a dolgotrajnim učinkom
•	dekorativna kozmetika — z znanjem, s spretnimi rokami in veliko fantazije bomo pri nas znali poudariti, kar je na vas najlepšega in kar najbolj ustreza trenutku, kamor ste namenjeni.
Pokličite in obiščite STUDIO SKIN v HOTELU PAKA v Velenju, tel.: 853-351.
Pričakujemo vas vsak dan od 13. do 20. ure, vsako sredo pa od 8. do 14. ure.
TA TEDEN ZA VAS V NAMI
Zivilski diskont:
—	pomarančni sok uvoz 1/1	12,90 din
—	sladkor 1/1 kg	10,30 din
Samopostrežna trgovina:
—	dnevno sveža prepeličja jajca kom	3,70 din
—	mehčalec FIOCCO 4 I konc. in lutka	113,80 din
—	prašek PURIL (uvoz Španija) 5 kg	135,50 din
ODDELEK ŠPORTA:
—	otroški smučarski ogrevalni komplet od 796 din dalje
—	tenis loparji HEAD znižani iz 1.492,90 din na 1.025,30 din
—	tenis copati HEAD znižani iz 882,80 dih na 621,80 din
Moška konfekcija:
—	bombažne mikice za samo 246,40 din Ženska konfekcija:
—	krznene jakne — kozliček
— korejski pes
Metraža :
—	uvoz korejska svila meter
—	kopalniške garniture le
Oddelek obutve:
—	tenis copati od št. 23 do 27 samo
—	tenis copati od št. 28 do 33 samo
7.363,10 din 7.636,20 din
151,10 din 171,90 din
162,50 din 175,00 din
Zelo lepi, elegantni potovalni kovčki ECHOLAC — mali po 936,10 din
—	srednji 2.735,00 din
—	veliki 3.066,70 din
V SOBOTO, 20. oktobra, od 10. ure dalje vabimo vse, posebej še naše cenjene kupce na KOSTANJEV PIKNIK na ploščadi pred Namo!
Pokrovitelj v mesecu oktobru je BOR!
TAUS MARI-
Republiški zavod za zaposlovanje, enota Velenje
Na razpolago so naslednja delovna mesta
DELOVNA ORGANIZACIJA
POKLIC IZ ŠIFRANTA
PROSTA DELA IN NALOGE
DEL. IZK.
NČ ROK DČ P.
OD
ŠTEV. DEL.
OBČINA VELENJE
AVTIST — 5 R d.o.o.
Prevozi, izleti, šola in RENT A CAR
AVTIST - 5 R d.o.o.
Prevozi, izleti, šola in RENT A CAR
voznik inštruktor
ekonomski tehnik
voznik inštruktor tajnik—blagajnik
NČ NČ
30 30
8.000 2 7.000 1

E.
I
Trgovsko
podjetje
»LEASING«
I
Oglasite se na
telefon:
0602/53-683
Stalna, hitra in solidna ponudba in prodaja avtomobilov priznanih firm:
I DAIHATSU - SUZUKI - TOYOTA - MAZDA -B MITSUBISHI - OPEL
Po naročilu z dobavnim rokom 14 dni od dneva vplačila vozila. Izbira velika!
Cene ugodne, popust 5 % na neto avstrijske cene brez Mwst + jugo dajatve.
V oktobru poseben popust pri avtomobilih Daihatsu (Applause in Compact). Možni krediti za plačilo carine in davkov, ko bodo dani bančni pogoji.


Oglasite se
telefon:
0602/53-683
na
Pohitite z nakupom!
Določeni tipi in modeli vozil i/ dobavnih rokih omejeni.
Obiščite nas! T. P. »LEASING« Jože Lampret Šmartno 36 (pri Slovenj Gradcu) Delovni čas od 15. do 19. ure. ob sobotah od 9. do 12. ure.
m
gjgigffi^lgp
Zaradi velikega števila mnenj in odmevov, ki smo jih zelo veseli, pa smo vseeno prisiljeni omejevati njihovo dolžino. Omejili smo tudi dolžino lastnih prispevkov, saj smo ugotovili, da je mogoče vsebino velikokrat strniti in s tem narediti prispevek še zanimivejši.
Prosimo vas, da prispevke že sami skrajšate na največ štirideset tipkanih vrstic, sicer bomo to naredili v uredništvu, razen seveda v primerih, ko so prispevki strokovni ali pa odpirajo globalne probleme razvoja naše doline.
Uredništvo
-i:
Verjamem v »Pikin« trg!
Na našem, velenjskem Titovem trgu, je v soboto tri-umfirala Pika Nogavička. Pozvročila je množico otrok, helikopter, telefonski klic pisateljice in sploh še marsikaj. Ves ta dogodek pa se je dogajal nikjer drugje kot v samem mestnem cenjru. Modra izbira večne navihanke ni bila naključna. Saj ji je ta prostor nudil vse potrebno za njen spektakel. Ploščad pred Kulturnim domom zaživi v obliki odra, pročelje stavbe se uprizori kot scena potrebna odernemu dogajanju. Tu je še odprt avditorij in Velenje lahko doživi svoj cicidan.
Podcenili bi ta dogodek, če bi ga hvalili samo kot dan velikega veselja številnih otrok.
Mislim, da ga je potrebno označiti tudi kot spontano lekcijo meščanom Velenja in sicer kot lekcijo iz kulture mestnega življenja. Že večkrat povedano, danes na račun Pike ponovljeno; Titov trg je urbani prostor v ožjem središču mesta, ki nima funkcije vsakodnevnega družabnega srečevanja meščanov, kot ga hočejo danes zmotno označiti. Njegova funkcija so enkratni dogodki, prireditve ki potrebujejo množico ljudi, le mestni spektakel (pa kakršen koli že) je trgu primeren. Izbira je lahko velilča. Od političnih mitingov (Kramberger) do otroških prireditev (sobotni dogodek). Sploh se prostor ponuja za vsevrstne
predstave odprtega tipa (letni kino. gledališke predstave, koncerti,. . .).
In verjamite mi, malo je mest, ki imajo možnost tovrstnega dogajanja na tako atraktivni lokaciji. Namesto da bi bili na to našo posebnost ponosni, kar nekako nočemo verjeti svojemu mestu, ne želimo videti s čim razpolagamo in se ne potrudimo razumeti vseh mestnih funkcij. Mislim, da se je vredno zamisliti nad Pikino izbiro. Izbira, ki ni samo označila Titov trg kot vrhunec njene predstave, temveč je tudi dokazala, da trg ob primerni vsebini lahko dokaže upravičenost svojega obstoja.
Nande Korpnik
Veselje, ki je postalo razočaranje
29. septembra sta ERA in BP CYCLE Subotica organizirala kolesarski vzpon na Graško goro. Za najmlajšega in najstarejšega udeleženca vzpona je bila nagrada gorsko kolo. Ne pišem toliko zaradi nagrade kot zaradi krivice, ki sva jo s sinom, starim štiri leta občutila na svoji ko-
Na zbirnem mestu si ob prijavi moral plačati startni-no. Start je bil ob 10. uri. S sinom sva startala nekoliko prej, ker sin pač ni mogel več potrpežljivo čakati. S svojim malim kolesom je kolesaril ves čas, le na vzpon sem mu
pomagal tako, da sem ga potiskal naprej. Vesela, ker sva premagala vzpon na Graško goro, sva se veselila tudi tega, da bo sin kot najmlajši udeleženec dobil za nagrado kolo.
Toda glej! Namesto veselja je prišlo razočaranje. Gospod Lah je prepričal gospoda Silovška — vodjo kolesarskega vzpona, da sva se s sinom na vrh Graške gore pripeljala z avtom. Na vprašanje naj mi pokaže avto, je gospod Lah nemo strmel. Tako je kolo namesto mojega sina, dobil sin gospoda Laha.
Naj pripomnim, da so bili
udeleženci nad odločitvijo gospoda Laha in gospoda Silovška presenečeni. Ne gre mi toliko za gorsko kolo kot za poštenost, saj je poštenost, najlepša, ne pa poznanstvo, ki ga imata gospod Lah in gospod Silovšek (kolo bo dobil tvoj sin, da med nama ne bo zamere). Sin gospoda Laha je star pet let.
Za resničnost navedenega odgovarjam sam, hkrati pa prosim oba gospoda — Laha in Silovška, da mi na moje pisanje odgovorita.
S spoštovanjem, Zvone ŠOLINC
Neupravičeni očitki
V zadnjem času je bilo v nekaterih sredstvih obveščanja in tudi sicer v neposrednih stikih moč zaslediti s strani pripadnikov opozicijskih strank, posebno ZKS-SDP in ZSMS-LS dokaj ostre a neutemeljene kritike, podtikanja in neuprvičene očitke na račun zakonito izvoljene nove oblasti. Očitajo ji, da doslej še ni nič naredila in da še ni zvišala občanom življenjske ravni. (Kot da vspo-stavitev pravne države, neodvisnega sodstva, razglasitev deklaracije o neodvisnosti in suverenosti, uveljavitev Slovenije na mednarodnem področju nima zadnje nikakršne vrednosti!) Prejšnji oblastniki, ki so soodgovorni za državno zadolženost preko vseh razumnih meja, sedaj malo da ne zahtevajo, da bi morala nova oblast čez noč odpraviti vse nakopičene težave, rešiti vse probleme in ustvariti splošno blaginjo.
Ironično je tudi, da stranka, ki je desetletja monopolnega vladanja državljane delila na družbeno-politično neoporečne in oporečne in slednji niso dobili ustreznega delovnega mesta, sedaj zganja vik in krik, če bi moral biti kdo zaradi nestrokovnosti ali nesposobnosti premeščen ali odpuščen in preko svobodnih sindikatov nagovarja delavce, naj štrajkajo proti vladi. .- .
Prepričali sem, da vsak normalen človek ve, da je vzrok za sedanje težko go-
spodarsko stanje v zgrešenih političnih in gospodarskih odločitvah prejšnje komunistične oblasti. Zato tisti, ki dolži sedanjo vlado, z vsemi razpoložljivimi sredstvi hiti blažiti posledice prejšnjih zmot in ki neutrudno dela za narodov blagov, hote in namerno zavaja javnost. Če bi denimo 45 let vladali neko-munisti in bi državo zadolžili preko vseh razumnih mej, bi gotovo vsak vedel, kdo nosi odgovornost. Ali je sedanja vlada odgovorna ker je prejšnji sistem veleval in dopuščal zaposlovati v firmah in tovarnah za 30% več delovne sile, kot je bilo potrebno za polno 8 uro zaposlenost?; ker ni dajal pogojev za ustvarjalnost, izumiteljske in inova-torske dejavnosti in s tem posredno odpiranju novih (tudi privat) obratov in firm?; ker so (verjetno načrtno) z juga uvažali fizično delovno silo?; in končno, ali je sedanja vlada odgovorna ker je Marko-vičev program pahnil celotno slovensko gospodarstvo v nelikvidnost zaradi nerealnega tečaja dinarja?.
Usodnejše od gospodarskega, je moralno razsulo, ki je posledica načrtnega prevrednotenja tradicionalnih vrednot v družbi. Z materialističnim vzgojnim in učnim načrtom, so človeka razčlove-čili in ga oropali človeškega dostojanstva ter ga ponižali na raven razvite živali; z odstranjevanjem in smešenjem krščanskih vrednot in simbo-
lov, pa so v družbi izpodreza-li korenine evropske civilizacije, etike in kulture, zaradi česar so mnogi izgubili vsak smisel in čut za obče človeške vrednote kot so: poštenost, pravičnost, zvestoba, odgovornost, itd., kar vse je zgrajeno in temelji na krščanski etiki in kulturi. Svoj smisel življenja še vidijo zgolj v uživaštvu in zabavah. Vse to je neizbežno vodilo tudi v zgoraj omenjeni gospodarski polom. Z gotovostjo si upam trditi, da dokler se tu, na tem področju stanje ne bo bistveno izboljšalo, tako dolgo je nerealno in zaman pričakovati gospodarski vzpon, napredek in uspešnost.
Očitki, ki torej letijo na Cerkev, krščanske demokrate in DEMOS v celoti so le taktika in prefinjen poizkus zavajanja slovenske javnosti, da ne bi videli prvih problemov in resničnih vzrokov za sedanje težko gospodarsko stanje in zato želijo obrniti pozornost javnosti drugam. Samo tako in v tem sklopu je mogoče razumeti tudi njihove predsodke, da tam kjer gre za odprto in plodno sodelovanje ter dobre medsebojne odnose, denimo med Cerkvijo in državno oblastjo, tam že vidijo nekteri iz ŽSMS-LS klerikalizem, in tam kjer gre za resnično spravo in odpuščanje z obeh strani, tam že vidijo drugi iz ZKS-SDP rè-vanšizem — žal.
Ivan Glušič Mozirje
*
Jedrsko odlagališče v Sloveniji?
Že v prejšnji skupščini smo preko delegatov predlagali iskanje lokacije za jedrsko odlagališče izven Slovenije. Ta predlog ponavljamo: Ža jedrsko odlagališče je najprimernejši prostor z jedrskimi poskusi že kontaminirana puščava. Take predele imajo skoraj vse države z jedrskim orožjem (Kitajska, ZDA, SZ . . .) Ti predeli bodo zaradi poskusov neuporabni še tisočletja. Izbrali bi jih lahko v okviru OZN.
Države, ki so opravljale jedrske poskuse v vojne namene, so samovoljno kontaminirale z radioaktivnostjo ves svet, saj se je radioaktivnost po 2. svetovni vojni stokratno povečala na Zemlji, zaradi česar tudi narašča obolevnost za rakom pri celotnem prebivalstvu. Zato bi lahko v zameno za ogroženost, ki so jo povrzočile na Zemlji, dovolile na teh poskusnih območjih gradnje jedrskih odlagališč.
Če želimo v območju Al-pe-Jadran odstraniti vse jedrske objekte, potem tu tudi ne sme biti jedrskega odlagališča, ki z nizko in srednje radioaktivnimi odpadki onesnažuje prostor 500 let, z visoko radioaktivnimi pa milijon let.
Jedrsko odlagališče stvarno in psihološko onesnažuje prostor, kar nikakor ni v prid turističnemu razvoju Slovenije. Ekološka osveščenost tujih turistov je še večja kot domačih, kar bi jih odvračalo od naših turističnih ponudb, saj je Slovenija prostorsko tako majhna: kamorkoli bi postavili odlagališče, bi se turistom zdelo preblizu.
Vsaka občina se zaveda te grožnje psihološkega onesnaženja, ki bi povzročilo beg ljudi iz bližine odlagališča, kar bi sprožilo degradacijo razvoja te občine. Zato je nesmiselno iskati lokacijo odlagališča v Sloveniji, ker tu ni kraja, kjer bi ga prostovoljno sprejeli. Vsaka prisila pa bi vrgla težko senco na republiško vodstvo, predvsem pa na stranko Zelenih, ki bi morala že v svojih programskih usmeritvah nasprotovati tej lokaciji, saj Slovenija nima primernega neposeljenega prostora zanj, pa tudi ne področja z ustreznimi atmosferskimi pogoji.
Zato obstaja dvom v objektivnost kriterijev za iskanje lokacije, ki so lahko prirejeni slovenskemu prostoru. Še večji dvom o namenu odlaga-
lišča pa vzbuja njegova načrtovana velikost: od 60 000 m do 140 000 m', saj gradi Švedska samo 190 000 m1 veliko odlagališče za svojih 12 jedrskih elektrarn. Zato to vzbuja strah, da bi odlagališče sprejemalo tudi tuje odpadke, saj je take ponudbe Slovenija že dobivala.
Ves čas strokovnjaki, zadolženi za rešitev tega problema, govorijo o odlagališču za nizko in srednjeradioakti-vne odpadke. Toda ob zaprtju Jedrske elektrarne Krško bodo nastali tudi visokoradi-oaktivni odpadki. Ali bomo slovenski prostor onesnažili tudi z njimi — in to za tisočletja?
Jedrska energija nima prihodnosti, ker proizvaja preveč odpadkov z dolgo življenjsko dobo. Če bo n. pr. Francija po 20 letih jedrske energije gradila že drugo jedrsko odlagališče, koliko bi jih morala posuti po svoji deželi v tisoč letih jedrske energije? Zato si pustimo vsaj to ekološko prednost pred drugimi deželami, da v naši Sloveniji ne bo jedrskega objekta.
Šaleško ekološko društvo
WUWWPQt^VVWVWWIWWWWUMMMMIlirill^^
Odprto pismo Vanetu Gošniku
Spoštovani gospod Vane. Če bi imel vaš naslov, bi to pismo poslal tudi vam neposredno — tako pa moram storiti to le preko našega tednika. Res je tudi, da sva se včasih tikala. Toda s to novo demokracijo seje vse tako hitro pogospodilo, da pač raje ne tvegam bolj osebnega to-
Spoštovani gospod Vane Gošnik.
Prvič sem mislil pisati še pred nekaj časa, ko je vaš bojni sodrug Peter Rezman pisal o neupravičenih napadih na cene komunalnih storitev. Med drugim je zapisal, da ni slučaj, da ta napad vodijo sindikati, saj so tudi v preteklosti prihajali napadi od tam. V kontekstu je pravzaprav ta ugotovitev pripovedovala (ali dopovedovala), da so ti napadi prihajali s strani nekompetentne in nestrokovne organizacije, ki je povrh svega še rdeča. Seveda je Peter Rezman ob tem za-jnolčal, da je tedaj za temi napadi na komunalno in sta-
novanjsko gospodarstvo stal predvsem Vane Gošnik, ki si je v tistih nekdanjih črnih časih služil kruh na Občinskem sindikalnem svetu Velenje.
Torej tedaj se nisem oglasil. Zdaj pa sem v Delu, gospod Vane Gošnik, prebral vašo izjavo, da je na zadnji seji skupščina občine Velenje sprejela v zvezi z cenami komunalnih storitev nezakonit sklep. Ne bom trdil, da ni tako — formalnih zank ne poznam dovolj. Vsekakor pa se spomnim, da ste včasih, gospod Vane Gošnik, še kako oporekali kompetentnost in strokovnost tistim organom, ki bi naj takšne sklepe sprejemali. V času, ko ste delali na sindikatu, ste bili prepričani, da mora o cenah komunalnih storitev odločati še kdo drug kot strokovne službe komunalnega podjetja in izvršni svet občine. Kar dobro ste znali izvajati pritiske navzven in pri tem angažirati sindikalni aparat. Zato zdaj kar težko razumem, da so vam pomembne predvsem formal-
nosti in ne več vsebina. Zdi se mi, da pravi spor vendarle ne bi smel biti v zakonitosti ali nezakonitosti nekega sklepa, temveč v upravičenosti ali neupravičenosti predlaganih povišanj cen, v tem koliko izvršni svet občine upošteva ali ne upošteva še kakšne druge argumente, mnenja in interese.
Glede na to, da sem Včasih sodeloval v delu Občinskega sindikalnega sveta in vsaj nekoliko poznal tudi vaše delovanje, gospod Vane Gošnik,
bi res rad slišal, kako gre skupaj vaše tedanje in sedanje delovanje. Morda so se stvari res povsem obrnile in je dejansko belo črno in je tudi črno belo. Morda ste pa v tistih časih rdeči režim spodjedali od znotraj in je bilo zato prav tudi to kar zdaj ni. Ali pa gre vendarle le za to, da je oblast sladka in da je politično modro in moralno pač tisto, kar jo ohranja.
M. J.
«o«mywwwwwpppooooooooQ^^
Staro Velenje je sestavni del Velenja
Krajani starega dela Starega Velenja se že dlje časa ustno in pisno pritožujejo nad neredom v starem delu mesta. Po odprtju Diskonta v gostišču Pod gradom, je nered še veliko večji. Ob plačilnih dnevih prodajo podaljšajo tudi do 24. ure ali še dlje. Pri vseh možnih organih sem že zahteval, da bi v starem delu mesta prepovedali parkiranje in ustavljanje vseh vozil, kar je sedaj možno — pri vili Bianki je zarisanih več kot 30 parkirnih mest. S tem bi se gostota prometa bistveno zmanjšala.
Od IS zahtevamo takojšen pregled prostorov gostišča od inšpekcijskih služb, da jih o dejanskem stanju obvesti in prepove nadaljnjo uporabo prostorov, dokler ne bodo izpolnjeni pogoji za normalno poslovanje. Poslovni prostori, ki jih imajo, niso ustrezali
predpisom že v začetku 70. let, kaj šele danes.
Ob velikem številu gostov, ki jih privlači socialna cena piva, je tudi veliko mladoletnikov. Promet z vozilom pa je skoraj nemogoč. Gostje lokala so tudi zunaj, pred lokalom, na cesti, pred pekarno, železnino, kjer vršijo tudi manjšo potrebo (wc).
Pred kratkim so v starem delu nekateri že začeli z adaptacijami. Do konca leta bo dobilo lepši videz najmanj 6 objektov na zasebno iniciativo. Med tistimi, ki želijo lepši videz, pa žal ni gostinstva Pake in Ere. Z gotovostjo lahko trdim, da zadnjih 15 let niso investirali nič. Krajani seveda nismo proti dobro urejenemu lokalu, saj bi lahko bil v ponos vsem. Obiskovalcem bi lahko postregli s toplimi jedrni, za kar so dane vse prostorske mož-
nosti. V lokalu, kakršen je sedaj, pa normalen občan nima užitka popiti niti kave, kaj šele kaj pojesti. Ob večerih je po lokalu zakajeno, polito po tleh, za kar pa ni krivo strežno osebje, saj ni lahko po-streči toliko gostov, če upoštevamo samo pivo, ki kakšen dan presega tudi kamion.
Želimo, da zahtevate od gostinstva Paka, da nemudoma pristopi k ureditvi lokala — zunanji videz, o ostalih pogojih pa naj odločajo ustrezni organi.
V želji po lepšem videzu se vam že v naprej zahvaljujemo, če boste urgirali in vas prosimo, da enako zahtevo pošljete ERI za objekta Stari trg 25 in 27.
V imenu krajanov ožjega dela starega Velenja samopobudnik za adap-i tacijo S. F.
ČETRTEK I PETEK	| SOBOTA | NEDELJA | PONEDELJEK | TOREK
18. oktober I 19. oktober I 20. oktober 121. oktober I 22. oktober ■ 23. oktober
EEHfflMi EEgrnng
TV SLOVENIJA 1 ■ TV SLOVENIJA 1 ■ TV SLOVENIJA 1
ià'm.yj^m
8.50 Video strani
9.00 Grizli Adams, 27. del ameriške
nanizanke 9.2S Šolska TV — oddaja za učitelje
9.40 Pustolovščina slikarstvo — Umetnost in realnost, 2. oddaja
10.10 Muzzy, angleščina za najmlajše, 5/20 10.20 Mostovi
10.50 Zakon v Los Angelesu, 20. del
ameriške nanizanke 11.35 Video strani 14.35 Video strani
14.45 Muzza, angleščina za najmlajše, 5/20, ponovitev 15.00 Mostovi, Žarišče, ponovitev 16.00 Sova, ponovitev 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Šolska TV, ponovitev 17.55 Teleski 90, pripravimo se na
smučanje 18.30 Čudežna leta, 18., zadnji del
ameriške nanizanke 18.55 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 L. G. Buchheim: Podmornica, nemška nadaljevanka, 2/6
21.05 Tednik 22.10 Tv dnevnik 3 22.30 Sova — Vse razen ljubezni, ameriška nanizanka, 7/13, Studio 5 B, ameriška nadaljevanka, 6/10 23.50 Video strani
TV SLOVENIJA 2
17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Ljubljana. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Slovenija: Zima (Gorenjska), dok. oddaja, 5/6. 20.55 Koncert nagrajencev XIX, tekmovanja učencev in študentov glasbe Slovenije 21.05 Pigum za tveganje — pionirji sodobne kirurgije, angleška poljudnoznanstvena serija, 1/5. 22.05 Večerni gost 22.50 Retrospektiva — Komedija na slovenskem odru — Luigi Pirandello: Šest oseb iiče avtorja.
HTV 1
9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Smrkci, nanizanka za otroke. 10.00 šolski spored (do 14.25). 14.30 Poročila. 14.35 Ponovitev nočnega sporeda Program plus. 16.45 Poročila. 16.55 Smrkci, nanizanka za otroke. 17.25 Hrvatska danes. 18.25 Številke in črke. 18.45 Črna skrinjica, dokumentarni spored. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Spekter, politični magazin. 21.05 Eri kini podvigi, filmska nanizanka. 21.50 Tv dnevnik. H. 10 Poročila v angleščini. 22.15 Program plus, nočni spored. 0.25 Poročila.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni. Zdravje. 10.05 Teleshop. 10.30 Psi. bi radi večno živeli, nemški film 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Perrine. Kuhajte, Ladja ljubezni. Naslednji, prosim 15.55
Teleshop. 16.05 Kadeče pištole. 17.00
Poročlila. 17.10 Sosedje. 17.50 Duki serija 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 T. J. Hooker. 21.00 Nobody je največji, italijansko-nemški vestem, 1975 (Terence Hill). 23.00 Poročila. 23.10 Peklenski krog strahu, serijska kriminalka. 0.00 Zoodovina filma.
RTL PLUS
10.00 Dva 11.10 Tv butik 11.35 Tvegano! 12.05 Cena je vroča. 12.35 Policijsko poročilo. 13.00 Bogat in lep. 13.25 Santa Barbara. 14.10 Springfieldova zgodba. 14.55 Bogataši in revež 15.55 Murphyjev zakon. 16.45 Tvegano! 17.15 Cena je vroča. 18.00 Santa Barbara. 18.45 Poročila. 19.05 Moški za šest milijonov dolarjev. 20.15 Teta Trude iz Buxtehudefrika. nemška komedija. 1971. 21.50 Poročila 22.00 Sharks, ura odločitve, italijanski akcijski film, 1988. 23.40 Poročila 23.50 Upor v podzemlju, ameriška kriminalka, 1974. 1.30 Kapitan Power, serija.
mm
SL
8.50 Video strani
9.00 Delfin Flipper, 10. del ameriške nanizanke 9.25 Slovenija: Zima (Štajerska),
dok. oddaja, 5/6 9.50 Pogum za tveganje, pionirji sodobne kirurgije, angleška poljudnoznanstvena serija, 1/5 10.50 O. Osetinski—N. Nehorošev Mihailo Lomonosov, sovjetska nadaljevanka 12.10 Video strani 14.30 Video strani 14.40 Žarišče, ponovitev 15.10 Slovenija: Zima (Štajerska),
- dok. oddaja, 5/6 15.35 Sova, ponovitev 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Tednik, ponovitev 18.10 Gradovi — kako so rastli, 6/13 18.40 Hov, angleška nanizanka, 4/11 19.00 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 19.59 Zrcalo tedna 20.20 Nebu naproti, ameriška dokumentarna serija, 4/12 21.25 Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka, 23/42 22.15 Tv dnevnik 3 22.35 Sova: Družinske vezi, ameriška nanizanka, 7/22, Ciklus filmov J. Frankenhei-merja: Izziv, ameriški film ' 0.50 Video strani
TV SLOVENIJA 2
17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Maribor: Tele M. 19.00 Domači ansambli: Ansambel Slovenija. 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Koncert simfonikov RTV Ljubljana, 1. del. 20.50 Oči kritike. 21.30 Skupščinska kronika — satelitski programi — poskusni prenosi.
9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Kapetan Grom in vojaki bodočnosti, filmska nanizanka. 10.00 Šolski spored (do 14.25). 14.30 Poročila. 14.35 Ponovitev nočnega sporeda Program plus. 16.45 Poročila. 16.55 Družinski magazin. 17.25 Hrvatska danes. 18.25 Taxi, filmska nanizanka. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Popolni špijoni, filmska nanizanka, 21.05 Zaba-vno-glasbena oddaja. 21.50 Tv dnevnik. 22.10 Slike časa. 23.10 Poročila v angleščini. 23.15 Program plus, nočni spored. 1.15 Poročila. 1.20 Ekstra program plus.
SATELITSKA TV
6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni, Kufiajte. 10.05 Teleshop. 10.30 Duki. 11.20 Kadeče pištole. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Ghostbusters. Ladja ljubezni, Naslednji, prosim. 15.55 Teleshop. 16.05 High Chaparral. 17.00 Poročila 17.10 Sosedje. 17.35 Test. 17.50 Družina Adams. 18.15 Mini Max 18.45 Poročila 19.05 Kolo sreče. 20.00 Trije angelčki za Chariija. 21.00 Ujetniki zveri, ameriški pustolovski film, 1980 (Tom Skerritt, Michele Phillips). 22.35 Poročila. 23.00 Joy in Joan, francoski erotični film, 1985 (Brigitte Lahaine Isabelle Solkar),
RTL PLUS
6.00 Halo, Evropa. 10.00 Dva. 11.10 Tv butik. 11.35 Tvegano! 12.05 Cena je vroča. 12.35 Policijsko poročilo. 13.00 Bogat in lep. 13.25 Santa Barbara. 14.10 Springfieldova zgodba. 14.55 Tv kuhinja. 15.20 Ljudje in živali. 15.55 Oče Murphy. 16.45 Tvegano! 17.15 Cena je vroča 18.00 Santa Barbara ponovitev. 18.45 Poročila. 19.15 Bora-gora. serija. 21.05 Loterija. 21.15 Umor je njen hobby. 22.10 Nogomet 23.05 Poročila. 23.20 Rumeni vragi iz Los Antjelesa, ameriški akcijski film, 1986, 0.45 Rabelj jemlje mero, ameriški film, 1986. 2.15 Nočni tovor, angle-ško-francoska kriminalka, 1969.
LI	i		-iz-:	
5.00 Sky World Review. 6.00 Za otroke 9.30 Eurobics 10.00 Polo 11.00 Golf. 12.00 Tenis. Nemčija. 19.00 Športne novice. 19.30 Novice. 20.00 Tenis, Antwerpen, 23.30 Nogomet. 1.00 Kolesarstvo. 2.00 Novice
SUPER CHANNEL
9.00 Poročila. 16.00 Hotline 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Poročila. 19.45 Mednarodni filmski festival v Belgiji. 20.00 Zaman, belgijski film, 1982 (Mark Janssen). 21.45 Filmski festival v Belgiji. 22.00 Poročila. 22.15 Zgodba o Jacku Londonu, ameriški film, 1943 (Susan Hayward).
5.00 Sky World 6.00 Za otroke. 8.30 Avstralski nogomet. 9.30 Eurobics 10.00 Polo 11.00 Wrestling 12.00 Tenis, ženske, Filderstadt, Antwerpen 19.00 Tedenski pregled. 19.30 Novice 20.00 Tenis. 23.30 Formula ena na Japonskem. 0.00 Trax. 2.00 Novice.
EMI
EE
PRO 7
11.05 Harryjeve sodbe. 11.40 Hardcastle in McCormick. 12.25 Kaj je moral Wesley umreti?, ameriški film. 14.50 Sholos ranč. 15.15 Kmba. 15.40 Potepuh. 16.05 Waltonovi. 16.50 Družinske vezi. 17.15 Grk osvoji Chicago. 17.55 Lou Grant. 18.45 Tom in Jerry. 19.15 Hardcastle in McCormick. 20.10 Naš Willi je najboljši, nemška komedija, 1971 (Heinz Erhardt). 21.40 Hawai 05. 22.40 Obiskovalci, ameriška kriminalka, 1972 (James Woods). 0.15 FBI.
8.20 8.30 9.00
9.15
9.35 9.45 10.10
10.35
11.00 11.30 12.25 13.10 13.40 15.00 15.10
15.40 16.25 17.00 17.05 18.40
19.10 19.30 19.59 20.20 20.35
22.10 22.30
1.00
Video strani Nemščina, 17. lekcija Muzzy, angleščina za najmlajše, 4/20
Spored za otroke in mlade — Radovedni Taček: Gnezdo Lonček kuhaj: Jabolčna pena ZBIS: F. Bevk: Pestema Čebelica Maja: Maja in deževnik Maks.
Čudežna leta, 18., zadnji del
ameriške nanizanke
Zgodbe iz školjke, 29. oddaja
Pogledi
Večerni gost
Oči kritike
Video strani
Video strani
Karavana zapravljivčkov: Novigrad, zabavnoglasbe-na oddaja, 6/8
Pesem je ... A. Šifrer Sova, ponovitev Tv dnevnik 1
Veliki rdeči, ameriški film Zdravila, izobraževalna oddaja, 6/7 Risanka « Tv dnevnik 2 Utrip
Žrebanje 3x3
Titanic, kontaktna oddaja v
živo
Tv dnevnik 3
Sova: Zlata dekleta, ameriška nanizanka, 7/25, Studio 5 B, ameriška nadaljevanka, 7/10, Ko se veja zlomi, ameriški film Video strani
TV SLOVENIJA 2
14.30 Videonoč, ponovitev. 18.30 Danes, skupaj, oddaja HTV. 19.00 Alo, alo, angleška nanizanka. 19.30 Tv dnevnik 20.15 Filmske uspešnice — Tom Horn, ameriški film. 22.05 Borštnikovo srečanje, kronika. Satelitski programi — poskusni prenosi.
HTV 1
9.25 Tv koledar. 9.35 Čebelica Maja, risana nanizanka. 10.00 Hanibal Lucič in njegov čas. 10.30 Pri uri violine — Grožnjan. 11.00 Alles Gute, ura nemščine. 11.35 Poročila. 11.40 Dirka za. srečo, filmska nanizanka. 12.20 Spregledali ste, poglejte. 14.30 Ciklus filmov o psu Lassieju. 16.00 Operne zgodbe. 16.50 Poročila. 17.00 Oddaja narodne glasbe. 17.30 Kukavičja ulica, ponovitev dramske nanizanke. 18.20 Sedmi čut. 18.30 Prisrčno vaši, dokumentarna oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Zlo pod soncem, angleški film. 22.00 Tv dnevnik. 22.15 Športna sobota. 22.35 Poročila v angleščini. 22.40 Program plus, nočni spored. 0.50 Poročila. 0.55 Ekstra program plus.
SATELITSKA TV
SAT 1
7.30 Dobro jutro s Sat 1. 9.25 Horoskop. 10.05 Teleshop. 10.30 Ghostbusters. 11.00 Ujetniki zveri, ameriški
film 12.45 Kremenčkovi. 13.10 Zgodbe iz Shillingburga. 14.00 Čar gora.
14.30 Kuhajte, 14.40 Krambambuli,
avstrijski film. 1940 (Rudolf Prack). 16.00 Dvoboji stoletja 16.30 Znanost. 16.40 Glasba. 17.05 Potovalni magazin. 17.35 Poročila in vreme. 17.45 Dobitek na Sat 1. 17.50 Fantazijski otok. 18.45 Poročila. 19.05 Sat klub s Frankom. 20.00 Stingary (Nick Man-cuso). 21.00 Jake in McCabe. 21.55 Poročila. 22.05 Bolj mrtev kot živ, ameriški vestem, 1968 (Clint Walker). 23.50 Kukavica v gangsterskem gnezdu, nemška parodija. 1969 (Herbert Fux). 1.15 Joy In Joan.
RTL PLUS
6.00 Živalski vrt. 7.35 Tammy. 8.00 Za otroke. 10.15 Gadget. 10.45 Promet. 11.00 Otroška hit parada. 12.05 Fiin-stonovi otroci. 13.00 V deželi Saurir-jev. 13.25 C.O.P.S. 13.45 Želvice, risana serija. 14.10 Ragazzi. 15.15 Dakta-ri. 16.10 High Mountain Rangers. 16.55 Angel se vrača. 17.45 Sledge Hammer. 18.15 Novo v kinu. 18.45 Poročila. 20.15 Cincinati Kid, ameriški akcijski film, 1965. 22.00 Dall-as. 23.00 Krčmarica, nemški erotični film. 1968. 0.40 Nemoralna novinka, italijanski erotični film, 1977. 2.10 Yerma. nemška drama. 1984.
3 mnnm
7.00 Daybreak. 8.30 Pogled vizijo 9.10 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.45 Filmski festival v Belgiji. 20.00 Coca Cola Eurochart. 20.30 Belgijski teden. 22.00 Poročila. 22.15 Flip CD. 23.15 Nočni koncert. 0.15 Poročila. 0.30 Blue Night.
PRO 7
6.20 Ljubezen, laži, Kimba, Tom in Jerry, Potepuh, Waltonovi, Shiloh ranč. Lou Grant, Družinske vezi. 11.20 Grk osvoji Chicago. 11.55 Hardcastle in McCormick. 12.40 Naš Willi je najboljši, nemška komedija. 14.05 Shiloh ranč. 15.15 Kimba. 15.40 Potepuh. 16.05 Perry Mason. 17.00 Družinske vezi. 17.25 Barney Miller. 18.00 Bitje srca, družinska serija, 18.50 Tom in Jerry, 19.20 Hardcastle in McCormick. 20.10 Afera, ameriški film, 1973 (Natalie Wood. Robert Wagner). 21.50 Max Headrom. 22.45 M.A.S.H. 23.10 Puščavske podgane (The deserts rats), ameriški vojni film, 1953
6.00 Morski greben. 6.30 Leteči kivi. 7.00 Kolesarstvo. 10.00 Športne novice. 10.30 Formula ena na Japonskem. 11.00 Trax. 13.00 Tedenski pregled 13.30 Športno popoldne: Triatlon, železni mož, tenis. Antwerpen, prenos, kolesarstvo. 19.45 Jadranje. 20.00 Tenis. Antwerpen, prenos. 22.00 Formula ena na Japonskem. 22.30 Wrestling. 0.00 Boks. 1.00 Tenis, dvoboii dneva. 2.30 Tenis, Antwerpen. 4.30 Formula ena na Japonskem. 5.00 Formula ena na japonskem, prenos.
I» UMI
TT
!M!I?N1
7.00 Mix. 15.00 Za oba, ameriška komedija, 1971 (Olimpyja Dukakis). 17.00 Video moda. 17.30 Coca Cola Eurochart. 18.00 Ultra šport 20.00 Vreme. 20.05 Belgijski teden, mladi evropski modni kreatorji. 21.00 Private Buckeroo. komedija, 1942. 22.20 Cona somraka 23.20 Žena grofa Motite Crista, ameriški film, 1946
8.10 8.20 9.10
9.40 10.10
11.00
11.30 12.00 13.10
14.45
15.35 17.00 17.05
18.50 19.00 19.30 20.05
21.10 22.30 22.50
0.05
Video strani
Otroška matineja — Živ žav Hov!, angleška nanizanka, 4/11
Gradovi: Kako so rastli, 6/13 Zgodba o Hollywoodu, angleška dokumentarna serija, 3/10 Alo, alo, angleška nanizanka, ponovitev
Videomeh, 36. oddaja Kmetijska oddaja TV NS Show Rudija Carrella, ponovitev
M. Brautigam: Rosowski, nemška nadaljevanka, 5/6 Sova, ponovitev Tv dnevnik 1
Jetniški rock, ameriški čb film
Risanka Tv mernik Tv dnevnik 2
M. Materie—E. Kusturica: Strategija srake, nadaljevanka TV Sarajevo, 3/3
Zdravo Tv dnevnik 3
Sova: Dr. Doogie Howser, ameriška nanizanka, 8/13, Studio 5-B, ameriška nadaljevanka, 8/10
Video strani
TV SLOVENIJA 2
10.00 Oddaja za J LA in igrani film. 13.00 Športno popoldne. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Čudežna čutila, angleška poljudnoznanstvena serija, 6/7. 20.30 Beseda na strehi sveta, pogovor z Reinholdom Messnerjem in Tomo Česnom. 21.50 Športni pregled. 22.35 DP v nogometu — Olimpija:Budučnost, reportaža iz Ljubljane.
8.45 Kronika Rusinov in Ukrajincev. 9.10 Poročila. 9.15 Evoxi, ponovitev risane nanizanke. 9.40 Nedeljsko dopoldne za otroke. 10.40 Risanke. 11.00 Oddaja resne glasbe. 12.00 Zelena panorama, kmetijska oddaja. 13.00 Daktari, filmska nanizanka. 13.50 Poročila. 13.55 Živ ogenj, ameriški film. 16.05 Svet narave, poljudnoznanstvena nanizanka. 17.10 Pojoč v dežju, ameriški film. 18.45 Ewoxi, risana nanizanka. 19.10 Tv fortuna. 19.30 Tv dnevnik. 21.00 Rock-teatron, zabavna glasba. 21.30 Tv dnevnik. 21.50 Športni pregled. 22.20 Poročila v angleščini. 22.25 Program plus, nočni spored. 0.35 Poročila. 0.40 Ekstra program plus.
SATELITSKA TV
SAT 1
8.05 Kremenčkovi. 8.30 Fantazijski otok. 9.20 Kuhajte. 9.30 Glasbene novice. 10.00 Šport. 10.30 Potovalni magazin. 11.00 Krambambuli, avstrijski film. 12.15 Dvoboji stoletja. 12.45 Kremenčkovi. 13.10 Batman. 14.00 Tv tip. 14.10 Ljudje in živali. 14.45 Hokej: Rosenheim—Preussen Berlin. 17.05 Dobitek na Sat 1. 17.10 Tharus, Atilov sin, italijanski akcijski film, 1961 (Jerome Courtland). 18.45 Poročila. 19.05
Hawk. 20.00 Mali raj, francoska kriminalka, 1981 (Yolande Folliot). 21.40 Poročila in šport. 22.00 Pogovor. 23.15 Prekletstvo juga. ameriški film, 1959 (Yul Brynner, Joanne Woodward). 1.05 Haek. 1.55 Tenis, Tokio. Frankfurt, Tel Aviv.
El
6.00 V deželi Saurirjev. 7.00 Yogi 7.30 Scooby Doo. 8.00 Za otroke. 9.30 Potovanje v Bärnsdorf, nemški otroški film. 10.15 Otroški film. 11.00 Teden z Geerom Müllerjem. 12.05 Klasika 12.30 Sledge Hammer. 13.00 Moj oče vesoljec. 13.25 Munsterji. 13.50 Ultra-man. 14.20 Smrt se pelje zraven. 15.50 Kralj smeha, ameriška komedija, 1957. 17.45 Narodna glasba. 18.45 Poročila. 19.10 Potovalni kviz. 20.15 Riviera, ameriški akcijski film, 1987 22.00 Spiegel T. 22.35 Prime Time 22.55 Tutti Frutti. 23.55 Kriminalistične zgodbe. 0.45 Pulaski.
IL
7.00 Za otroke. 9.00 Dan na plaži. 10.00 World Jet Ski Tour. 10.30 SP v aerobatiki. 11.00 Svetovni šport. 12.00 Boks. 13.00 Magazin za deskarje 13.30 Športno popoldne: Formula ena na Japonskem, tenis Antwerpen, prenos. tenis, Filderstadt, prenos. 19.00 Moto šport. 20.00 Nogomet. 22.00 Tenis, ženske in tenis, moški, pregled. 1.00 Formula ena na Japonskem
ESffll
8.50 9.00
9.15 9.40
10.10 10.25 10.40 10.55
11.05 15.25 15.35 17.00 17.05 18.30
18.45
19.10 19.30 20.05
20.55 21.45
22.05 23.05
0.20
Video strani
Miti in legende islamskih ljudstev, 5/13
Mačkon in njegov trop Slovenski ljudski plesi, Dolenjska, ponovitev Utrip
Zrcalo tedna Tv mernik
Borštnikovo srečanje, kronika,
ponovitev
Video strani
Video strani
Sova, ponovitev nadaljevank Tv dnevnik 1 Zdravo, ponovitev Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček: Sladkorček Čebelica Maja, risana serija, 8/18 Risanka Tv dnevnik 2
Novica Savič: Beg, drama TV Beograd Osmi dan
Tv dnevnik 3
Veliki koreografi: Alvin Ailey Sova: Hitchock vam predstavlja, 8/16, Studio 5-B, ameriška nadaljevanka, 9/10 Video strani
8.50 9.00 9.30
10.00
10.30 11.05 11.25 12.10 14.20 14.30 15.05 17.00 17.05 18.05
18.20 19.00 19.30 20.05
21.00
22.05 22.25
23.45
Video strani
Zgodbe iz školjke, 30. oddaja Šolska TV — Človekovo telo, 2/12
Boj za obstanek: Življenje orlov
Nemščina, 19/25
Sedma steza, športna oddaja
Osmi dan
Video strani
Video strani
Nemščina, 19/26, ponovitev Žarišče, ponovitev Tv dnevnik 1 Šolska TV
Lonček kuhaj: Krompirjevi hlebčki
Klic v sili, ponovitev
Risanka
Tv dnevnik 2
Nespodobno vedenje, angleška nadaljevanka, 3/4 Mestne zgodbe: Karlovac, zabavnoglasbena oddaja, TV NS, 2/5 Tv dnevnik 3
Sova: Dekameron, slov. nanizanka, 8/14, Studio 5-b, ameriška nadaljevanka, 10/10
Video strani
TV SLOVENIJA 2 ■ TV SLOVENIJA 2
17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Ljubljana. 19.00 Bili Oddie v raju. angleška poljudnoznanstvena serija, 2/3. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Po sledeh napredka 20.55 Sedma steza, športna oddaja. 21.15 Carnei Thropy, 4., zadnji del dokumentarne oddaje- 21.50 Omizje. Javna RTV v Evropi in pri nas.
9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Sedmi veter, oddaja za otroke. 9.45 Idi tja, ne ve se kam, oddaja za otroke. 10.00 Šolski spored (do 14.25). 14.30 Poročila. 14.35 Ponovitev nočnega sporeda Program plus. 16.50 Poročila. 16.55 Tri glasbena srečanja v Istri. 17.25 Hrvatska danes. 18.25 Številke in črke. kviz. 18.45 Morje, dokumentarna oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Ciklus dram mladih avtorjev — S. Kapič: Časovna stiska. 21.05 Argumenti, zunanjepolitična oddaja. 21.35 Tv dnevnik. 21.55 Poročila v angleščini. 22.00 Program plus, nočni spored. 0.10 Poročila.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni, Potovanje. 10.05 Teleshop. 10.30 Mali raj, francoska kriminalka, 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Kazimir, Horoskop, Ladja ljubezni. Naslednji, prosim. 15.55 Teleshop. 16.05 Danie Boone. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.35 Narava. 17.50 Hotel. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Traper John 21.00 Ko cvetijo alpske vrtnice, nemški domovinski film, 1955 (Claus Holm). 22.40
Poročila. 22.50 Magazin. 23.35 Čakanje na otroka, ameriški film, 1962 (Burt
Lancaster, Judy Garland). 1.15 Traper
John M D., ponovitev.
RTL PLUS
6.00 Halo, Evropa. 10.00 Dva. 11.10 Tv butik. 11.35 Tvegano! 12.05 Cena je vroča. 12.35 Policijsko poročilo. 13.00 Bogat in lep. 13.25 Santa Barbara. 14.10 Springfieldova zgodba. 14.55 Bogataš in revež. 28. nadaljevanje. 15.40 Poročila. 15.55 Potnika v času. 16.45 Tvegano! 17.15 Cena je vroča. 18.00 Santa Barbara. 18.45 Poročila. 19.15 A-Team. 20.15 Airwolf. 21.10 21 Jump Street, pilotska zgodba k novi ameriški akcijski seriji (Johnny Dep. Peter DeLuise). 22.55 Poročila. 23.05 Kulturni magazin. 23.35 Playboy Late Night. 0.25 Wrestling. 1.00 Airwolf, ponovitev.
EUROjSPORT
5.00 Sky World 6.00 Za otroke. 9.30 Eurobics 10.00 Trax. 12.00 Formula ena na Japonskem. 14.00 Snokerji. 16.00 Dan na plaži 17.00 Veslanje. 17.30 Konjeništvo. 19.00 Magazin za deskarje 19.30 Novice. 20.00 Baseball. 21.00 SP snukerji. biljard. 22.00 Boks. 23.00 Študentski nogomet: Uc-la—Arizona. 0.30 Novice.
H'm-H!M!I.'H1
11.30 Krščanski magazin. 12.00 Mix 13.30 Hello, Austria. 14.00 Mix. 15.00 George Vanderman. 16.00 Turistični magazin. 16.30 E R P. 17.30 Jutrišnji svet. 18.00 Financial Times. 19.30 Video moda. 20.00 Fli CD. 21.00 Portret najetega morilca, ameriška kriminalka. 1977 (Jack Palancce. Rod Steuger).
PRO 7
13.25 Avstralija, dokumentarec. 14.20 Streljanje v Dodge Cityju. ameriški vestem. 16.45 Prijatelji za življenje, italijanski film. 17.10 Riptide. 18.10 Tisoč in ena arabska noč, ameriški risani film 19.40 Bill Cosby. 20.10 Sladka Irma, ameriška komedija, 1962 (Jack Lemmon).
16.40 Svet športa, oddaja HTV. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio 2 Koper. 19.00 Naša pesem. 19.30 Tv dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Žrebanje lota 20.35 Gradovi: Kako so živeli na gradovih, 7/13. 21.05 Borštnikovo srečanje, kronika. 21.25 Umetniški večer — BBC — Shakespeare: Cymbaline.
HTV 1
9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Mali svet. 10.00 Šolski spored (do 14.25). 14.35 Poročila. 14.40 Ponovitev nočnega sporeda Program plus. 16.50 Poročila. 16.55 Naši likovni ustvarjalci: Milan Steiner. 17.25 Hrvatska danes. 18.25 Številke in črke, kviz. 18.45 Znanstveni program. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 20.00 Žrebanje lota. 20.05 Lorca — smrt pesnika, filmska nanizanka. 21.30 V velikem planu, kontaktni spored. 23.05 Tv dnevnik. 23.25 Poročila v angleščini. 23.30 Program plus, nočni spored. 01.40 Poročila.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro s Sat 1 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni, Test. 10.05 Teleshop. 10.30 Ko cvetijo alpske rože. nemški domovinski film. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Kazimir. Ladja ljubezni, Naslednji, prosim. 15.55 Tv borza. 14.05 Kazimir. Ladja ljubezni, Naslednji, prosim 15.55 Teleshop. 16.05 Bonanza. 17.00 Poročila 17.10 Sosedje 17.35 Avto 17.50 Matt Houston, serija. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Veselo dalje. 20.30 Pravdne ribe. 21.00 Črna obleka za morilca, francoska kriminalka, 1981
(Annie Girardot. Claude Brasseur).
22.50 Poročila 23.00 Spiegel TV
23.30 V-zunajzemeljski, serija.
RTL PLUS
6.00 Halo, Evropa, dopoldanski spored 10.00 Dva 11.10 Tv butik 11.35 Tvegano! 12.05 Cena je vroča. 12.35 Policijsko poročilo. 13.00 Bogat in lep. 13.25 Santa Barbara, 416 nadaljevanje. 14.10 Springfieldova zgodba. 14.55 Bogataš in revež. 15.55 Buck Rogers. 16.45 Tvegano! 17.15 Cena je vroča. 18.00 Santa Barbara. 18.45 Poročila. 19.15 Knight Rider. 20.15 Štiri ženske in en umor, angleška kriminalka. 1964 21.55 Explosiv. 22.45 Poročila. 23.00 Fahrenheit 451, angleški film, 1966 (Oskar Werner, Julie Christie). 0.55 Angel varuh New Yorka.
U'I-MHJ.H.
7.00 Daybreak 8.30 Reportaže 16.00 Hotline. 17.00 On the Air 18.30 Blue Night. 19.30 Poročila. 19.45 Belgijski filmski festival 20.00 Turistični magazin 20.30 Unesco. 21.00 Perspektive 21.30 Fokus 22.00 Poročila. '
PRO 7
5.55 Ljubezen, laži. Kimba. Tom in Jerry. Potepuh, Perry Mason, Shilor ranč. Bitje srca. Družinske vezi, Barney Miller. 11.35 Hardcastle in McCormick 12.20 Plešoči Dunaj, angleški film. 14.00 Shilor ranč. 15.15 Kimba. 15.40 Potepuh, serija (Gary Reinecke) 16.05 Richmond Hill. 16.55 Družinske vezi (Michael J. Fox). 17.20 Murphy Brown 17.55 Velika dolina. 18.45 Poročila. 19.15 Hardcastle in McCormick. 20.10 Mrak na koncu stopnic, ameriški film, 1960 (Robert Preston). 22.20 Kitajska plaža, serija, 1988 23.20 Sladka Irma, ameriški film
5.00 Sky World 6.00 Za otroke. 8.30 Kolesarstvo. 9.30 Eurobics 10.00 Moto šport 11.00 Baseball 12.00 Snokerji. 13.00 Boks 13.00 Snukerji, evropsko prvenstvo. 16.00 Dviganje uteži. 17.00 Veslanje, Avstralija. 17.30 Ameriški nogomet: Ucla-Arizona 19.00 Španski goli 19.30 Novice 20.00 Kolesarstvo. 21.00 Tenis, Nemčija 22.00 Wrestling. 23.00 Formula ena na Japonskem. 0.00 Golf, Quinto do Largo, Algarvre. Portugalska. 1.00 Novice.
SUPER CHANNEL
7.00 Daybreak. 8.30 Reportaže. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air 18.30 Blue Night. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp. 20.00 Uitra šport, kotalkanje. Ì2.00 Novice 22.15 Ultra šport.
12.00 Tema na koncu stopnic, ameriški film 14.05 Shiloh ranč. 15.10 Kimba. beli lev. 15.35 Potepuh. 16.00 Tarzan. 16.50 Družinske vezi. 17.15 Alice (Linda Lanvin). 17.50 Simon Templar. 19.15 Hardcastle in McCormick 20.10 Masterson iz Kansasa. ameriški vestem, 1954 (George Mont gomery). 21.30 Mannix 22.30 Večna igra, nemški film, 1951 (Willy Bngpl) 0.10 China Beach
SREDA 24. oktober
EEExnmsM
8.50 Video strani 9.00 Živ žav
9.50 Novica Savie: Beg. drama TV HTV
10.35 Nespodobno vedenje, angleška nadaljevanka 11.25 Borštnikovo srečanje, kronika 11.45 Video strani 14.55 Video strani 15.05 Žarišče, ponovitev 15.35 Sova, ponovitve nadaljevank 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Judje na Slovenskem, dokumentarna oddaja 18.20 Spored za otroke in mlade 19.00 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 Film tedna: Del nesmrtnosti, kanadski film 21.45 Tv dnevnik 3 22.05 Videogodba
22.50 Sova: Alf, ameriška nanizanka, 8/24 Max Headroom, ameriška nanizanka, 1/14, Zgodba o Hollywodu, angleška dokumentarna serija, 4/10 0.05 Video strani
TVSLOVENIJA 2
17.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 18.30 Alpe Jadran. 19.00 Zdravila, izobraževalna oddaja, 7 oddaja. 19.13 Kriza, dokumentarna oddaja. 19.30 TV dnevnik 20.00 Danes v skupščini. 20.45 Športna sreda. 22.00 Operne zgodbe: Tosca, 5/10. 22.55 Svet poroča.
HTV 1
9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Vau, filmska nanizanka. 10.00 Šolski spored (do 14.30). 14.35 Poročila. 14.40 Ponovitev nočnega sporeda Program plus. 16.50 Poročila. 16.55 Fortis: pot po Dalmaciji 17.25 Hrvatska danes. 18.25 Številke in črke, kviz. 18.45 Letna roža vetrov, dokumentarna nanizanka. 19.30 Risanka, 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Filmskop Bagdad kaf-fe, nemški film 22.35 Tv dnevnik. 22.55 Poročila v angleščini. 23.00 Program plus, nočni spored. 01.10 Poročila.
HTV 2
17.50 Tv koledar. 18.00 Lorca — smrt pesnika, filmska nanizanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Športna sreda, nato poročila.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni, Gospodinjstvo. 10.05 Teleshop. 10.30 Črna obleka za morilca, francoska kriminalka. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza 14.05 Veter, Zdravje, Ladja ljubezni. Naslednji, prosim. 15.55 Teleshop 16.05 Nori Divji Zahod. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.35 Vrt. 17.50 Planet opic, serija, 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Mike Hammer (Stacy Ke-ach) 21.00 Železna devica, angleška komedija, 1962 (Michael Craigh, Anne Helm). 22.45 Poročila. 22.55 Tigri ne jočejo, južnoafriški film, 1976 (Anthony Quinn, Simon Sabela). 0.35 Mike Hammer, ponovitev.
RTL PLUS
6.00 Halo. Evropa 10.00 Dva 11.10 Tv butik, 11.35 Tvegano! 12.05 Cena je vroča. 12.35 Policijsko poročilo, 13.00 Bogat in lep, 13.25 Santa Barbara. 14.10 Springfieldova zgodba. 14.55 Bogataša in revež, 30 nadaljevanje. 15.55 Chips, serija. 16.45 Tvegano! 17.15 Cena je vroča 18.00 Santa Barbara. 18.45 Poročila. 19.10 Grad ob Vrbskem jezeru. 20.15 Gottshalk, zabavni spored, 21.15 Delo na črno (Bruce Willis) 22.45 Poročila. 23.00 Zmagoslavni pohod, nemško—italijanski film. 1975. 0.05 Angel varuh New Yorka.
EUROSPORT
5.00 Sky World. 6.00 Za otroke. 8.30 Kolesarstvo. 9.30 Eurobics. 10.00 Konjeništvo. 11.30 Formula ena na Japonskem. 12.30 Polo. 13.00 Namizni tenis, US Open. 14.00 EP snukerjev. 16.00 Golf, Portugalska. 17.00 Veslanje, Avstralija. 17.30 Konjeništvo. 18.30 Hitri čolni. 19.00 Wordl Jet ski Tour 19.30 Novice. 20.00 Svetovni šport. 21.00 Rokomet, Ystad. 22.00 Boks. 23.00 Nogomet.
SUPER CHANNEL
7.00 Daybreak. 9.10 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On The Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp. 20.00 Reportaže. 20.30 Pogled v Aziji. 21.00 Ruska enajstica. 21.30 Financial Times. 22.00 Poročila 22.45 Pogled v Azijo. 23.45 Financial Times.
PRO 7
6.20 Ljubezen, strast, Kimba, *om in Jerry, Potepuh, Tarzan, Shiloh ranč, Simon Templar, Družinske vezi, Alice. Hardcastle in McCormick. 12.40 Ma-sterson iz Kansasa, ameriški vestern, 14.00 Shiloh ranč. 15.10 Kimba. 15.35 Potepuh. 16.00 Naša hiša. 16.55 Družinske vezi. 17.20 Harryjeve sodbe 17.55 Kobra, prevzemite. 19.15 Hardcastle in McCormick. 20.10 Poni, ameriška drama, 1986 (Elizabeth Taylor. Robert Wagner)
Prireditve

GLEDALIŠKI ABONMA
V .petek, 26. oktobra bo v Velenju gostovalo Mestno gledališče Ljubljansko s komedijo:
JUNAK Z ZAHODA,
ki jo je napisal irski dramatik John Millington Synge. Režija: Edvard Miler Igraje: Milan Štefe, Mirjam Korbar, Srečo Špik, Ev-gen Car, Jože Mraz, Silvij Božič, Marjana Klanšek Jaklič, Zlatko Šugman, Vesna Lubej, Darja Reichman, Na-tača Barbara Gračner, Tanja Dimitrievska
Tokrat bosta izjemoma obe predstavi v istem dnevu. Ob 17.00 bo predstava za gle-
dališki abonma I. (bel krogec na izkaznici), ob 19.30 pa za gledališki abonma II. (zelen krogec na izkaznici).
GLASBENI ABONMA
V	četrtek, 25. oktobra ob 19.30 bo v dvorani glasbene šole v Velenju koncert ljubljanskega okteta, ki
ga vodi Igor Švara.
DUNAJSKI ABONMA
V	soboto, 20. oktobra ob 7. uri bo naša karavana krenila na Dunaj na koncert
valčkov in operetnih arij
dunajskega Hofburškega orkestra.
V	soboto, 1. decembra ob 16.00 je predviden ogled gala predstave
labodje jezero,
baleta Petra Iljiča Čajkovske-ga v veliki dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. V izvedbi ljubljanske opere bodo sodelovali tudi gostje iz tujine.
V	soboto, 8. decembra bo koncert
adventnih pesmi v dvorani Huga Wolfa v Leibnitzu (Lipnici).
V	soboto, 22. decembra odpotujemo zopet na Dunaj na ogled musicla fantom opere.
Pohitite s prijavami.
Pikina križanka
Pravočasno je na natečaj prispelo 124 križank.
Žreb je opravila sama Pika Nogavička — 10-letna Nina De Costa iz Velenja.
Prvo nagrado: knjiga ERAZEM IN POTEPUH prejme NINA ŠTUMBER-GER, KERSNIKOVA 1 VELENJE
Drugo nagrado: trenerko iz NAME Velenje prejme MITJA ROZENŠTAJN, CANKARJEVA 1 a VELE
NJE
Tretjo nagrado: darilni bon ERA — trgovina Zibka v vrednosti 300,00 din prejme MAJA GOLOB, GRA-ŠKOGORSKA 40 VELENJE
Četrto nagrado: lutkovni abonma prejmejo: TOMAŽ NEDELJKÒ, SERCERJE-VA 9 VELENJE; JANKO PETEK, FOITOVA 4 VELENJE; MOJCA DO-MANJKO, GRAŠKOGOR-
ska 6 VELENJE; bojan dimič, jenkova 5 VELENJE; maja napotnik, stantetova 5
VELENJE
Prvo in četrto nagrado prejmejo srečni dobitniki v Kulturnem centru Ivan Napotnik, dom kulture, pisarna 53/1.
Drugo in tretjo prejmejo v NAMI oz. ZIBKI.
Srečnim nagrajencem čestitajo Kulturni center, Občinska zveza prijateljev mladine in sama PIKA NOGAVIČKA.
HIYA FOLKSÜ
Medtem, ko boste brali današnji glasbeni kotiček, bo naše evropsko prvenstvo disc jockejev v Amsterdamu že za nami, kaj več o tem pa bom napisal prihodnjič.
Sicer pa je bil pretekli teden kar zanimiv, vsaj kar se novih plošč tiče in poglejmo si nekaj najzanimivejših . . . YO ... v prvi vrsti je to prav gotovo še ena filmska uspešnica ali kakor jo Angleži imenujejo Movie Soundtrack, prihaja pa iz novega filma TOM CRUISA — Days of Thunder. Da je zadeva res dobra je potrdil že visok skok na angleški lestvici in MARIA McKEE sama. Še
naslov melodije Show Me Heaven ... YO ... medtem, ko njen prvi hit Vision Of Love počasi drsi po lestvicah navzdol pa MARIAH CA-REY na ameriške lestvice pošilja novo hit balado Love Takes Time. Vsi, ki Mariah radi poslušate se nam boste sigurno pridružili na Radio Velenje v ponedeljek 22. 10. 90 od 18. ure dalje, ko bom predstavil njen prvi album . . . YO ... Že kar nekaj časa je minilo odkar smo vr-
teli SANDRINO ploščo Hiroshima in končno je ta teden izšla sveža plošča, ki je na posebno presenečenje izšla celo v remixu kluba DMC in se imenuje Life May Be/A
Big Insanity/......YO .. .
Prav veseli boste, ko bodo vaša ušesa slišala novi, že četrti hit dueta SNAP — Belive The Hype, ki je prav tako na prvem LP-ju WORLD POWER ... YO ... In, če sem se že ustavil pri house glasbi vas moram opozoriti še na eden tovrstni izdelek skupine TWENTY 4 SEVEN seveda v maxi izvedbi Are You Drea-ming? Kmalu pa bo na tržišču tudi njihov debitantski album Street Moves . . . YO . . . Toliko za danes še vedno ostajamo vaši na tel. številki 855-191. Lep pozdrav!!
TOP SO NETWORK SINGLES
1	(1) THE JOKER.........................................................The Steve Miller Band/Capitol
2	(13 SHOW ME HEAVEN.............................................................Moria McKee/Epii
3	(2 GROOVE IS IN THE HEART/WHAT IS LOVE?........................Deee Lite/Elektro
4	(7 HOLYSMOKE.......................................................................Iron Maiden/EMI
5	(18 l'VE BEEN THINKING ABOUTYOU.................................Londonbeal/Anxious
6	(4) WHAT TIME IS LOVE?...................KLF feoturing The Children Of The Revolution/
KLF Communications
(16) FASCINATING RHYTHM..................................................Boss-O-Matic/Virgin
8	(10 SUICIDE BLONDE.....................................................................INXS/Mercury
9	(6 GROOVYTRAIN................................................................The Farm/Produce
10	(3 THE SPACE JUNGLE.................................................................Adamski/MCA
11	(33 CULTOFSNAP.............................................................................Snop/Arista
12	(23 THEN.............................................................................TheCharlatans/Arista
13	(5 FOUR BACHARACH & DAVID SONGS EP..............................Deocon Blue/CBS
14	(14 BLACK CAT.......................................................................JanetJackson/A&M
15	(8 VISION OF LOVE................................................................Moriah Carey/CBS
Ii (44 ICANTSTAND IT.........................Twenty 4 Seven featuring Capi Hollywood/BCM
17 (12) ITSYBITSYTEENYWEENYYELLOW POLKA DOT BIKINI...........Bombalurina/
Carnet
MARIA McKEE -SHOW ME HEAVEN
18	(27)
19	(9
20	(25
THUNDERSTRUCK......................................................................AC/DC/Atco
LIVIN'IN THE LIGHT........................................................Caron Wheeler/RCA
FOOLS GOLD/WH AT THE WORLD IS WAITING F0R..............The Slone Roses/
(0 (D 0
cn
(D C
»Naš čas«, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Fran-tiška Foita 10.
»NAŠ C AS« je bil ustanovljen I. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ CAS« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 9,00 din, mesečna naročnina 46,00 din, trimesečna naročnina 99^00 din, polletna naročnina 199,00 din, trimesečna naročnina za tujino 170,00 din.
Ziro račun pri SDK, podružnica Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korektura, tisk in odpreme: CZP Mariborski tisk, Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine Republike Sloveni je, št. 421-1/72 po 8. februarju 1984, ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
15 let
Velenje
Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 87,2 megaherca (oddajnik Plešivec).
Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450.
PETEK, 19. OKTOBRA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljane); 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.30 V imenu sove (oddaja, ki jo pripravlja šaleški študentski klub); 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo.
NEDELJA, 21. OKTOBRA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Od vrat do vrat (najprej bomo odgovorili na vprašanja, ki ste nam jih zastavili pred 14. dnevi, takoj za tem pa sprejemali takšna vaša vprašanja na katera sami niste uspeli dobiti odgovorov); 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi.
PONEDELJEK, 22. OKTOBRA: 1500 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje, kaj: 16.15 Minute z domačimi' ansambli; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Lestvica Radia Velenje.
SREDA, 24. OKTOBRA: 15.00 Začetek sporeda: 15.15 Od hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi (oddaja v živo, ki jo bomo posvetili mesecu požarnega varstva); 18.00 Nasveti vrtičkarjem.
1 IKMNM I m
KINO VELENJE
REDNI KINO
Četrtek, 18. 10. ob 18. uri
HIŠA II — ameriški, grozljivka. Vloga: Arve Gross Petek 19. 10 ob 10. uri
HISA II — ameriški, grozljivka. Vloga-. Arve Gross Petek, 19. 10. ob 18. in 20. uri
SUROV UDAREC — ameriški, akcijski. Vloga: Arnold Schwarzenegger
Sobota in nedelja, 20. in 21. 10. ob 18. in 20. uri
ZALJUBIL SEM SE V VOHUNKO - ameriški, komedija. VI.: Tom Hanks
Ponedeljek, 22. 10 ob 18. uri ter torek 23. 10. ob 18. in 20. uri
ŠOFER GOSPODIČNE DAISY - ameriški, drama. Vlogi: Jessica Tandy, Morgan Freeman. Zgodba o prijateljstvu! OSCAR '90! Sreda, 24. 10 ob 18. in 20. uri
ČLOVEK ZA REŠETKAMI - ameriški, triler. Vloga: Tom Sel-
leck
NOČNI KINO V REDNEM KINU
Četrtek, 18. 10. ob 20. uri, petek, 19. 10. ob 22. uri ter nedelja, 21. 10. ob 22. uri
OSVOBAJANJE MISTY BETHOVEN — ameriški, trda erotika Sobota, 20. 10. ob 22. uri ter ponedeljek, 22. 10. ob 20. uri
SLADKO SPI SUZANA - ameriški, trda erotika KINO DOM KULTURE - ZA ABONMA IN IZVEN: Četrtek, 18. 10. ob 20. uri
TISTO MALO DUŠE - drama - PULA PO PULI '90. Film, ki je že dobil povabilo za sodelovanje na festivalu CANNES '91 Nedelja, 21. 10. ob 10. uri HEIDI, ameriška risanka Ponedeljek, 22. 10. ob 20. uri - NOVI HITI!
ŠOFER GOSPODIČNE DA1SY - ameriški, drama. Film št. 1 leta 1990. Zgodba o prijateljstvu! Vloga: Jessica Tandy, Morgan Freeman. OSCAR '90 za: najb. film, masko, ž. vlogo in adaptac. scenarija
KINO ŠOŠTANJ
Nedelja, 21. 10. ob 19. uri
ČLOVEK ZA REŠETKAMI - ameriški, triler Ponedeljek, 22. 10. ob 19. uri
ZALJUBIL SEM SE V VOHUNKO - ameriški, komedija.
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 19. 10. ob 20. uri
ZALJUBIL SEM SE V VOHUNKO - ameriški, komedija POSEBNO OBVESTILO!
ODSLEJ VSE PETKOVE PREDSTAVE (RAZEN NOČNIH) PO ENOTNI CENI 10,00 din!
KINO »DOM« MOZIRJE
J8. 10. - DRAGNET, ameriški film
20. in 21. 10. - HOLLYWOODSKE NORČIJE, ameriška komedija
25.	10. — VOAYER, ameriška trda erotika
KINO »JELKA« NAZARJE
20. in 21. 10. - POSILJENI ZAKON, ameriški akcijski 24. 10. - DESERT S SMETANO, ameriški erotični
KINO LJUBNO
20. in 21. 10. — RAMBO III, ameriški avanturistični
26.	10. - POHOD NA MERLIN, trda erotika»- NOČNI KINO
SERVIS
ZAMRZOVALNIKOV
če vam skrinja toči, rosi, ledeni, neprenehoma deluje, pokličite 062 — 511-743 ali 512-348 NON STOP. Garancija, kilometrine ne zaračunavamo.
DEŽURSTVA
Občina Velenje
V Zdravstvenem domu Velenje:
Zdravniki:
Četrtek, 18. oktobra — dopoldan dr. O. Renko, popoldan dr. S. Popov, nočni dr. D. Popov in dr. Žuber
Petek, 19. oktobra — dopoldan dr. O. Renko, popoldan dr. Grošelj, nočni dr. Lazar in dr. Vidovič
Soboto, 20. oktobra in nedeljo, 21. oktobra — dr. D. Popov, dr. S. Popov, dr. Pirtovšek
Ponedeljek, 22. oktobra — dopoldan dr. Grošelj, popoldan dr. Mijin, nočni dr. Zupančič in dr. Menih
Zobozdravnik:
V nedeljo, 21. oktobra, od 8. do 12. ure dr. Ranko Baku-lič v dežurni zobni ambulanti.
Na Veterinarski postaji v Šo-stanju:
Od 19. oktobra do 26. oktobra j« dežurni dipl. veterinar Milan Matko, Topolšica 15, tel.: 891-166.
Na Veterinarski postaji v Mozirju :
Do 21. oktobra — Drago Zagožen, dipl. vet., Ljubno, tel.: 840-179.
Od 22. oktobra do 28. oktobra — Ciril Kralj, dipl. vet., Ljubno, tel.: 840-112.
GIBANJE PREBIVALSTVA
OBČINA VELENJE Smrti:
Valent Svenda, roj. 14. 02. 1944, Velenje, Šercerjeva 9, Ana Podbrežnik, roj. 10. 01. 1918, Ra-duha št. 49, Marija Zamernik, roj. 28. 03. 1938, Podvolovljek št. 13. Marija Strahovnik, roj. 10. 02. 1922,'Podgora št. 47, Maksimilijan Plevnik, roj. 13. 09. 1942, Celje, Ljubljanska c. št. 62, Darij Bezlaj, roj. 06. 06. 1910, Celje, Milčin^kega 11.
OBČINA MOZIRJE Smrti:
Marija SEM, 1902, upokojenka z Ljubnega ob Savinji 141;
Marija ZAMERNIK, 1938, delavka iz Podvolovljeka 13; Ivan KLASNIČ, 1909, upokojenec z Rečice ob Savinji 111.
SPOMINU POKOJNIH
Sožalnice dobite na pošti in v NAMI, prispevek pa je vračunan v ceni.
se namestoz vencem ali cvetjem oddolžimo s SOŽALNICO in prispevkom za boj proti raku.
U MQkóù Vrtnarstvo
Cenjene stranke obveščamo, da v cvetličarnah in vrtnariji nudimo bogato izbiro okrasnih rastlin za grobove in predhišne vrtove. V tem času sprejemamo tudi naročila cvetličnih aranžmajev za prvi november. Se priporočamo!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in strica
Mihaela Zaponška
19. 9. 1919-26. 9. 1990
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in prijateljem ter vsem za darovane vence in cvetje, izrečeno sožalje ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Zahvaljujemo se tudi vsem govornikom za ganljive besede, godbi, pevcem in gospodu župniku za opravljen obred.
Še posebej se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Žalujoči: žena Fanika in nečakinja Andreja z družino.
ZAHVALA
Sporočamo vsem znancem, prijateljem, da smo ob prerani smrti izgubili našega sina, zeta, očeta, svaka
Ivana Hranjeca
5. 3. 1949-27. 9. 1990
Zahvaljujemo se DO ESO za vso pomoč, še posebej pa gospodu Vogrincu
za poslovilne besede.
Žalujoči: hčerka Ines in vsi ostali
Zapustila nas je naša dolgoletna sodelavka v pokoju
Marija Strahovnik
Od pokojnice smo se poslovili v sredo, 10. oktobra, ob 16. uri na pokopališču v Šmartnem ob Paki.
ELKROJ MOZIRJE PE Šoštanj
V SPOMIN
Z bolečino in žalostjo v srcu, se spominjamo 13. oktobra 1989, ko nas je sredi jeseni za vedno zapustil naš ljubljeni mož, oče in stari oče
Janko Pokorny
iz Šmartnega ob Paki 55 13. 12. 1913—13. 10. 1989
Ne mine dan, ne mine noč, da ti kdo izmed nas ne bi bil navzoč, tvojo dobroto,
iskreno ljubezen in ljubeče srce ti vračamo s cvetjem, in plameni svečk! Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate svečke in postojite ob njegovem mnogo preranem grobu.
Žalujoči: žena Marija, sin Milan in hčerka Sonja z družinama, vnuka Bojan in Lidija
in ostalo sorodstvo!
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža
Jožeta Voka
22. 8. 1928-2. 10. 1990
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče. Zahvala velja tudi zdravnikom, sestram ZD Velenje, bolnišnic Topolšica in Celje.
Iskrena hvala gospodu župniku za opravljen obred, pevcem, govornikoma. Hvala stanovskim kolegom, ki ste ga tako lepo obiskovali na domu in mu lajšali bolečino.
VSI NJEGOVI
Kako je hiša strašno prazna, od kar v njej več mame ni, prej bila je tako prijazna, sedaj tuja se nam zdi. Oj kje si mama draga, tako se toži nam po tebi, a ko bi se odprla vrata in se pokazal tvoj obraz.
V SPOMIN
Žalosten je spomin na 9. oktober 1989, ko si se za vedno poslovila naša ljuba mama
Jožefa Oštir
iz Šaleka
Hvala vsem. ki ji prižigate svečke in posvetite trenutek lepega spomina nanjo. Mama, zelo te pogrešamo!
Z ljubeznijo-se"*e| mamfi^ptorninjSmlb Všf, ki *te ifnamo radi.
i »
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage žene, mame, tašče, babice in prababice
Barbare Kompari
12. 8. 1911-22. 9. 1990
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste ji darovali
cvetje in vence ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo Domu za varstvo odraslih za nego in skrb, DO RLV, govorniku gospodu Mihi Valenciju, pevcem za odpete žalostinke ter gospodu župniku
za opravljen obred.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mož Miha, hčerka ter sinovi z družinami. ■
r -i -v '„ 1 . '.
MILIČNIKI SO ZAPISALI
Dve od desetih lokacij za radioaktivne smeti na območju občine Velenje
trn
I

Za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov pride v >po-štev< deset lokacij na območju Slovenije, so nas prejšnji teden seznanili v tisku. Dve od desetih sta v neposredni bližini Velenja — eno je v Arna-čah, drugo nejasno definirano >vzhodno< od Velenja, kar pomeni najverjetneje območje Bevč. Deset lokacij naj bi bilo v prvi stopnji izbiranja povsem enakovrednih, zato jih zaenkrat tudi še niso rangirali. Jasno pa je že, da bodo najresnej-še področje za odlaganje radioaktivnih smeti iskali prav med temi desetimi.
Cel vik in krik je nastal na področjih, ki so opremljena s črnimi lisami (glej >Primerna območja po prvi stopnji iz-ločanja< severovzhodni del Slovenije, kjer je vseh deset lokacij), še posebej hitri in odločni pa so bili na Koroškem (kar tri predvidene lokacije so na njihovem območju — Zgornja Jamni-ca, Pernice in Otiški vrh).
Kaj pa v Velenju? 8. novembra bo minilo tri leta, kar so Velenjčani in njihovi bližnji sosedje izrekli odločni NE. Šlo je za daleč naokoli edinstven protestni shod. Izrečen je bil odločen NE. Danes, kot da ga ne bi bilo.
»NE so rekli najprej v Zavodnjah, vasici, ki je zaradi ekoloških problemov Šaleške doline ena najbolj ogroženih. NE so rekli spet. Tokrat v zvezi z nameravano gradnjo odlagališča jedrskih od-paskov v Velunjskem
grabnu.« (Naš čas, 12.
novembra 1987, ko smo še mislili, da nam jedrske smeti tiščijo v Ve-lunjski graben).
V drugi polovici decembra, istega leta kot je bil ekološki shod v Velenju, je dvanajst člansko delegacijo imenovano na manifestativnem shodu sprejel predsednik republiške skupščine Miran
ZCORNJA JAMNICA PERNICE OTlSKI VRH
VZHODNO OD VELENJA ZAHODNE HALOZE SREDNJE HALOZE VZHODNE HALOZE BREZE
ZGORNJI LESKOVEC
PRIMERNA OBMOČJA PO PRVI STOPNJI IZLOČANJA - Na podlagi uporabljenih sedmih
6 -zahodne Haloze (84.2 kv. km). 7 - srednje Haloze (5.4 kv. km). 8 - vzhodne Haloze (3.6 kv. km), 9 - Breze (2.2 kv. km) in 10- Zgornji Leskovec (5.6 kv. km). Vseh deset naštetih območij je v občinah Ravne na Koroškem. Dravograd. Radlje, Velenje. Žalec. Ptuj. Slovenska Bistrica. Laško, Krško in Sevnica.
Potrč in predsednik IS Dušan Šinigoj ter njuni sodelavci... »Kako je z odlagališčem jedrskih odpadkov na našem področju? Odgovor je bil jasen. Odlagališča jedrskih odpadkov na našem področju ne bo.« (Naš čas, 24. decembra 1987, Odlagališča jedrskih odpadkov ne bo).
# Kaj menijo o tem tisti, ki morajo imeti mnenje?
Od tega bo tri leta in spet se pojavljamo v planih kot kraj, ki ima kar dve primerni lokaciji. Kaj o tem menijo v Velenju tisti, ki morajo imeti o tem svoje mnenje?
Na nek način se je zelo plastično izrazil Todor Dmitrovič predsednik velenjske vlade, ki je bil kratek, ker časa za dolge razprave še bo. »V zvezi s temi vprašanji predlagam javno radijsko oddajo, v kateri z mnenji in vprašanji sodelujejo poslušalci Velenjčani, okoličani, tisti, ki jih to zanima. V studiu pa naj bodo predstavniki Republiške uprave za jedrsko varnost, ki morajo poznati odgovore na tisto, kar Velenjčane zanima. Bodimo
torej kulturni, pa se najprej pustimo dobro informirat.«
• >Psihološko onesnaženje<
Reakcije v javnosti glede odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov so ves čas, odkar so bile objavljene, precej burne. »Ze skupščina prejšnjega sklica oziroma stara skupščina je sprejela ekološki program za sanacijo doline, kjer ni vključenega nobenega odlagališča jedrskih odpadkov.
Borili se bomo za uresničitev programa, ki ga je sprejela prejšnja skupščina. Je pa res, da je bilo tokrat govora o drugih lokacijah — to niso bile Arnače in Bevče, ampak Velunja. Žal danes vidimo, da so nove predvidene lokacije na še bolj občutljivem
predelu doline,« pa pravi Pankrac Semečnik, predsednik velenjske občinske skupščine, ki svoja razmišljanja sklenjuje takole: »Če tudi lahko verjamemo strokovnjakom, da imajo popolnoma varne načine odlaganja in obljubljajo rento prebivalcem in tako naprej, gre pri tem tudi za psihološko onesnaženje, ne pa za to, da strokovnjakom ne bi verjeli. Na tem najbolj naseljenem
Velenje, 8. novembru I9H7
območju v naši dolini si to še najmanj moramo privoščiti.«
• Je bil pred tremi leti NE
premalo glasen?
Na predvidene lokacije so takoj reagirali Zeleni Velenja. S posebno izjavo za javnost so sporočili prebivalcem Šaleške doline in vsem državljanom Republike Slovenije, da ne bodo dopustili nobenega kršenja sklepov in stališč skupščine občine Velenje glede odlaganja radioaktivnih odpadkov v naši bližnji in daljnji okolici. Sklepi skupščine so bili direktna posledica, pravijo v stranki Zelenih, vse-ljudske volje izražene na protestnem shodu v Velenju, 8. novembra 1987.
»Razmišljanja od takrat
do danes se niso spremenila.
Gre za to, da v velenjski občini, pa tudi na širših in bližnjih območjih nikakor ne bomo dopustili, da se to odlagališče napravi. Naše prepričanje je še vedno, da je treba to problematiko reševati skupaj s Hrvatsko. Mogoče bi bilo celo prav, glede na to, da imamo jedrsko elektrarno mi, da bi pa problem odlagališča radioaktivnih odpadkov rešili Hrvati sami. Se bomo pa Zeleni še naprej zavzemali za izvoz nizko in srednje radioaktivnih odpadkov pod nadzorom Združenih narodov,« pa pravi Peter Rezman, predstavnik Zelenih Velenja, ki obenem ugotavlja, da gre za lokacije v zanimivih predelih.
Kdor pozna karto občine lahko kaj hitro ugotovi, da gre v bistvu za zadnje, relativno ekološko neokrnjene predele.
»V tem trenutku ni potrebne nobene panike, kajti za nas so to kabinetne raziskave, ki tečejo skladno z aktivnostmi, ki si jih je pač zadala ta vlada. Gre za to, da se ta problem reši. Za nas pa NE ostaja, seveda, od 8. novembra 1987 naprej.«
M. Krstič-Planinc
POVZROČIL NESREČO IN ODPELJAL DALJE
Neznani voznik avtomobila 126 P zelene barve je 15. oktobra nekaj po 13. uri v križišču Kidričeve in Šaleške ceste izsilil prednost nasproti vozečemu Stanislavu Zebu. Ta je skušal trčenje preprečiti, močno je zavil desno, pri tem pa ga je zaneslo v osebni avtomobil Marine Deršak, ki je s tala z vozilom pred semaforjem na Kidričevi cesti. Nastalo je za okoli 6 tisoč dinarjev škode, voznik avtomobila 126 P pa je mirno odpeljal dalje in ga miličniki še niso odkrili.
SPET STA SE PREPIRALA
Jožica V. in CiriJ K. stara znanca velenjskih miličnikov, sicer pa bivša zakonca, sta se 15. oktobra spet prepirala in prosila za posredovanje miličnikov.
ODNESLI LE 16 SOKOV
Neznani storilci, verjetno so bili otroci, so 14. oktobra vlomili v bife na velenjskem zimskem bazenu. Odnesli pa so le 16 steklenic različnih sokov.
NAPADEL JO JE
Neznani moški, star od 15 do 20 let je 12. oktobra okoli 18. ure dohitel T. L. na Tomšičevi cesti. Prijel jo je, jo udaril po glavi in vrgel na bližnjo zelenico. Začela je kričati, še enkrat jo je udaril, nato pa zbežal.
Z VESELICE SE JE VRNIL »VESEL«
Tomo P. seje vrnil 13. oktobra zvečer z veselice okajen in dobre volje, pa tudi siten. Ni in ni ga bilo mogoče pomiriti in posredovati so morali miličniki. Vročekrvnežu so priskrbeli primerno prenočišče, zaračunali pa mu ga bodo pri sodniku za prekrške.
IZ AVTOMOBILA ODNESEL ŠPORTNO OPREMO
V	času kros prireditve v soboto na velenjskem stadionu je imel Mariborčan Jakob K. parkiran svoj avtomobil ob Cesti na jezero. Nekdo mu je vlomil vanj in mu odnesel dve trenerki, športne copate, torbo, moško usnjeno denarnico z dokumenti in 200 tisočaki.
ZAPELJAL S CESTE
Ljubljančan dvaintridesetletni Jože Napotnik ie peljal z osebnim avtomobilom 13. oktobra okoli 18. ure iz Skal proti Velenju. V bližini odcepa proti Turnu je prehitel lokalni avtobus in z veliko hitrostjo zdrvel proti desnemu ovinku, kjer pa je zapeljal naravnost, vrglo ga je preko obcestnega jarka. Približno 20 metrov je letelo vozilo po zraku, potem pa se je še nekaj časa prevračalo po sadovnjaku. Na srečo pa se je voznik pri vsem tem le lažje telesno poškodoval.
PLESALI STA, TORBICI PA PUSTILI
Na proslavi 40-letnice Gorenja sta odšli Stanka R. in Dragica S. plesat, torbici pa sta pustili pri prazni mizi. Nekdo ju je odnesel, ostali sta brez dokumentov in denarja.
IZ AVTOMOBILA IZGINILA TORBICA
Štefanija M. je parkirala svoj avtomobil pri pokopališču v Podkraju, torbico pa pustila pod sedežem. Ko se je vrnila, je ni bilo več.
ZNESEL SE JE NAD MILIČNIKI
Marko O. je imel v noči na 11. oktober opravek z miličniki. Očitno so se mu hudo zamerili in proti jutru se jim je hotel maščevati. Vzel je nož in odšel do Postaje milice ter prebodel gume na osebnih avtomobilih dveh miličnikov in enega službenega avtomobila. Seveda bodo miličniki ukrepali, saj se takšnemu predrznežu, ki se na takšen način maščuje pač ne pustijo preplašiti.
OSTALA BREZ VOZIL
Skoraj ne mine teden, da ne bi velenjski miličniki zabeležili kraj koles in koles z motorjem. 8. oktobra je nekdo odpeljal športno kolo Simonu G. iz Rdeče dvorane, izpred doma krajanov v Pesju pa motorno kolo Marku K.
PIJAČO MU JE NOSIL PRIJATELJ
V	bifeju upokojencev je bilo 11. oktobra že opoldne veselo in živahno, pa veliko »se je pilo«. Tomaž G. je bil že močno okajen in natakarica mu ni več postregla pijače. Nosil mu jo je prijatelj, Tomaž pa je začel razgrajati in razbijati. Brez pomoči miličnikov ni šlo. Ti so napisali prijavo zoper kršitelja pa tudi zoper natakarico, ki je sicer prekinila s strežbo alkohola, a takrat, ko je bil Tomaž že tako vinjen, da tega ni več razumel.
ZABODEL GA JE
Začelo se je otroško nedolžno, končalo pa hudo resno. Sedemnajstletni B. L. je prišel pred stanovanjski blok z nožem, saj je nameraval iti po gobe. Pridružil se mu je dvanajstletni D. D. Pogovarjala sta se, se sporekla in lovila. Pri tem je L. B. zabodel D. D. z nožem v spodnji del hrbta in ga hudo telesno poškodoval.
VLOM V KS C
Nekdo je v noči na 14. oktober skozi stranska vrata vlomil v KSC. Iz predala točilne mize je odnesel 700 dinarjev in ključe vhodnih vrat.
Zasedanje zborov
V torek 23. septembra bodo spet zasedali zbori občinske skupščine. Nadaljevali bodo 3. skupno zasedanje.
Na dnevnem redu imajo obravnavo analize in predloga smernic za delo izvršnega sveta na področju komunalnega in stanovanjskega gospodarstva. Govorili bodo seveda tudi o odstopu predsednika izvršnega sveta in poslušali poročilo o dosedanjem delu občinske vlade.
Poleg teh osrednjih točk pa bodo obravnavali še odlok o ustanovitvi delovnih teles skupščine ter izvolili "koBik^è za^statut in pravna vprašanja ter druga imenovanja/ ....