98. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 30. aprila.
XVI. leto, 1883.

Izhaja vsak dan are^er, islmii  nedelje in praznike, ter  velja po posti prejeroan  za avstrijsk o-ogerske  đežele za vbo leto 10 gld., za pol leta 8  gld., za  četrt  leta 4 gld., sa jđden meBec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pofiiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld.  30 kr,, za jeden mesec  1 gld.  10  kr. Za pofiiljanje na dom računa se po
10 kr. za mescc, po 30 kr. za četri leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina znafta.
•              Za oznanila plaiuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če Be oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr.   Ce se dvakrat,  in po 4 kr., če se trik rat ali vcfikrat tiska.
Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — DredniStvo in upravnifitvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hifii „Gledali&ka Btolba". C pratnifitvn naj Be blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne utvari.
V  Ljubljani  30. aprilu.
Pretekla sobota bila jo v tem pomenljiva, da je storila konec že skoro neprijetnemu, ker v nika-kej razmeri z vsebino predmeta stojećemu parlamentarne mu boju o šolskej noveli, katera je bila v tretjem branji 8 170 proti 167 glasom, tedaj s tremi glasovi većine vzprijeta.
Večina bila je mala, a bila je većina in to je dovolj. Uzrok da je desnica zmagala s tako malo glasi — ko je še pri drugem branji razmerje glasov bilo 173: 160 — iskati je v tem, da je na levici bil odsoten jedini dr. Iloffer, da sta jej pa v zadnji hip prišla na pomoć še poslanca Kupi in Wittmano ter 86 jej pridružili: Mludočeh TilSer in parlamen-tarična Ajaksa Ftirnkranz in Schonerer, kit<ra slednja sta pri vsej specijalnej debati glasovala za novelo, naposled pa se odlofrila proti njej in tako dokazala, da njima nedostaje potrebne resnobe. Izmej desnice pa so bili odsutni dalmatinski poslanci Conte Barelli, grof Pozza, dr. Šupuk in Vojnović, dalje baron Loudon, grof Rom. Potocki in Trojan; ponlanci Gniewosz, Ozarkievticz in grof Vetter zdržali 80 se glasove.nia.
Ne bodemo se već spuščali v razpravo o šol-skej noveli, ker ima za nas bolj podredjeno važnost in ker se je že itak do sita pisalo o njej, opomnimo torej jedino to, da je glavno težišče vse debate ka-kor tuđi glasovanja to, da sta levica kakor desnica v Bicer ne odlično hvaležnem vprašauji poskušali Bvoje sile, da je desnica prav dobro prestala ta svoj zreloBtni lzpit, levica pa zaradi neuspeha v be-sede pravem pomenu besnelu in izzivala strasti in nedostojnosti, kakerSnih bi sicer v parlamentarnih zborib ne pričakovali. Res je sicer, da je neugodno, da ćelo mučno biti v manjini in to brez upanja, da ee zopet priđe na krunilo, a zaradi tega Se ni treba   tako   razsajati,   kakor   sta  n.   pr. Plenei   in
Herbst, marveč levičnjiki morali bi kajati svojo dr žavniško sposobnost ravno mirnim, hladnokrvnim in vio stoj uim debatovanjem.
In tak im dogodkom nasproti, katere je zakri-vila levica, mora vsacega Slovana užaliti, da je Mla-dočeh Tilšer ostavil domaći prapor in vsleđ nekoga napačnega, recimo samoilopadljivega liberalizmu s svojim glasom pomnožit nasprotne vrste in da sicer izvrstno glasilo Mladočehov v tem vprašanji nema objektivnega vida, teraveč v svojej zadnjej številki jadikuje, da nad tem glasovanjem Čehov ves svet zmajeva z ramami in se jim od vseh Btranij očita, da so se prodali reakciji, konci svojega članka pa se obraća ćelo do Nemcev, naj bodo spravljivi s Slovani in potem bodemo Hvobodni vsi.
Žalostno je, da po tolikih trpkih izkušnjab Mladočehi še goje vero in upanje v nemško sprav-ljivost in da nasproti Že tolikrat premlevanemu očita nj u o reakciji kažejo tako nervozno občutljivost. Saj so vender imeli dovelj prilike, preveriti se, da se vsa vpraSauja sučejo o nad vladi, o hegemoniji Nemcev, kateri reakcijo le kot strašilo lahkovernim kalinom stavijo v politični svoj zelnik, hoteČ pri tem doseči le svoje eminentno sebične nameće, od ka-terih pa je do svobode še nekoliko Sirijevih razdalj.
Kakor pri levici občutljivost o parlamentarnih porazih ni koristna, isto tako je uervoztiost vsled očitanja reakcije naravnost škodljiva, posebno, ako to očitanje pnhaja od Nemcev, ki so reakcijo od nekdaj že vzeli v zakup iti ki s tucimi zbadljaji ne nameravajo ničesa dru/.egu, nego odkrušiti par ni čemurnih članov od sicer tesno in krepko spojene desnice.
Še boli Čudno in po polnem nerazumljivo pa se nam doudeva, ako se ta občutljivost kuže tuđi Magjarom nasproti in se s strahom citira, da nPe-ster L!oyiiu pruvi, ka Slovanstvo podpira reakcijo, da   bode   nastala   popolna   noč   itd. —   isti  rPeut.
Ll.tt, ki nema niti žale besedice o tem, da hote Magjari v Marmaroftkej županiji — kjer so sami Ma-lorusi in Rumunci — kar „snns phrase" odpustiti 24 narodnih učiteljev, ker magjarski ne znajo. Je-li to Bvoboda, ali reakcija, nećemo razprav-Ijati, dovolj  bodi,  da je istina!
LISTEK.
Stotnikova hči.
(.Roman A. S. P u S k i n a, poslovenil —r.)
IX. Poglavje.
Ločitev.
(Dalje.)
—  Čitaj na glas, rekel je samozvanec. Tajnik je zacel  glasno slovkati sledeče:
„Dve suknji, platnena, svilnata in pasasta: šest rubljev.u
—   Kaj to pomenjaV rekel je Pugačev in na-gubančil čelo.
—   Ukazi dalje čitati,   odgovoril  mu je mirno Saveljič.
Tajnik je nadaljeval:
„Uniforma iz tankega zelega sukna: sedem rubljev."
„Hlače bele suknene: pet rubljev."
„Đvanajst 8raje iz holaudskega platna z man-Seti: deset rubljev.
„Omarica za čaj: dva in pol rublja ..."
—    Kaka   neumnost?    zaklical   je   Pugačev. Kaj je meni  mari za omarice, hlače in manžete'«*
Saveljic se je odkašljal in začel mu je raz-lagttti:
—  To, oče, je zapisnik blaga mojega gospoda, katero so pokradli razbojniki ... ki ...
—  Kuki razbojniki V   zakričal   je   grozno   Pu-gačev.
—  Ne zamerite,  zagovoril   sem se,   oilgovoril je Saveljic. Ne razbojniki, a tvoji fantje so tako atikali in ropali. Ne zameri, konj se še na štirih nogah spod-takne. Ukazi čitati do kouca.
—  Čitaj dalje, rekel je Pugačev. Tajnik je nadaljeval:
„Jedno katunovo in jedno tafetovo odejo s pa-volnato podlogo: štiri rublje".
„Lisičji kožuh, podvlečen z rudečim suknom; Bto  rubljev1'.
„Zajčji kožuh, darovan vašej milosti v stepnej gOBtilnici:  petnajst rubljev".
—  Kaj fie! zakričal je Pugačev in oči  80   se mu zabliskale.
Reci moram, da sem Be bal za Bvojega slugo. Hotel je zopet začeti objaBnjevati, a Pugačev je za-
In vedno nemški.
V soboto (21 t. m.) priseglo je slovesno sedem uradnikov iz finaučne stroke, ki no pretc-kle dni avansirali. Pri prisegi bila sta prisotna p. n. na-mestnik Jovanović in finanfni ravnatelj svetnik Beden.
Da je bil kak inostranec navzočen pri tej prisegi, ne bi nikdar trdil, da ti uradniki službujejo v zemlji hrvatskej in da jim je naloga, občevati z narodom v Dalmaciji. Prisega bila je oddana nemški kljubu temu, da ta zemlja ni nem$ka, in da ti uradniki neso Nemci. Kaj še večV Dvojica izmej njih ne zna niti besede nemški, tt'daj nesta razumela tega, kar sta prisegala. Vsled tega utegnil bi kdo staviti vprašanje, je-li za to dvojico prisega veljavna; a to vpiafianje mi povsem opuščamo, ker smo pre-verjeni, da bode vsa sedmoricu na isti način vestno ojuavljalu svoje dol/no.sti. Tuđi jim niti od daleč ne maremo pripisovati krivde zaradi nemčke prisege; oni so pač ponavljali slova, katera so drugi govorili, a inače neso mogli, ko bi bil kateri izmej njih tuđi ielel inače.
Ta prisega, izrečena v nemSkem jeziku, napo-tuje nas danes na tista razmotrivanja, katera smo tolikrat izrekli o našem položaji, osobito pa o baronu Jovanovići in kateru ponavljati bilo bi odvišno. Kaj pomenja ta nemška prisega? Ali da se ta naša de-Žela smatra netuško, ali ako se ne smatra, da se želi nemška uprava. V jednem in drugem slučaji merodajni krogi neso na pravem potu in ne hodijo po onej cesti, katera jedina bi zadovoljila narod ia zajamčila dobre odnošaje mej narodom in vlado.
kričal nad njim: „Kako si se pretlrznil lesti k meni s takimi neumnostnii !a I/trgal je tajniku list iz rok iu ga zulučil Saveljiću v obrais: nTepec! Ca ao vaju obrali, to je prava nesreča. Ti sivec, bi moral vedno Boga prositi za me in za moje tovariSe zato, da s tvojim gospodom ne visit'i skupaj z druzimi nepokorneži .... Zajčji kožuh! Ali ne vefi, da bi jaz lahko ukazal tebi živemu odreti kožo, in iz nje narediti kožuh V"
— Kakor je va£a volja, odgovoril je Saveljic, a jaz nesem sam svoj človek in odgovoren sem za gospodovo blago.
Pugačev bil je ravno pri volji. Obrnil seje in odjahal, ne da bi bil izustil še kako besedico. &vab-rin in starešine šli so za njim. Njegove čete odšle so po vrsti iz trdnjave. Narod spremljal je Pugačev«. Ostal sem sam s Suveljičem na trgu. Moj sluga držal je v rokah zapisnik pokradenega blaga in pregledoval ga je žalosten.
Videč moje dobro sporuzumljenje s Pugače-vom, hotel je porabiti to v korist; modri namen se mu je pa ponesrečil. Začel sem ga ofitevati radi njegove neumestne gorečnosti, a nesera se mo-gcl   zdržati   sineha.   „Le   smejaj   se, gospod," od-
Je li še potrebno praviti, da ta dežela ni nemšku, da nemška biti neče, da nemška nikdur ne bode? — Dalmacije ni nikdo mogel poitulijančiti, Še manj pa, jo bode kdo ponemčil. Itulijani so nam neposredni sosedje, njihova knjiga bolj prija našej čudi, našemu nebu, našim čustvom, aV — A ostali smo Hrvatje vsled vsakeršnih poskusov poitalijan-čeuja. In ako nas nihče ni poitalijančil, Se manj nas bode ponemčil. Divno naSe * ;--morj e, vedro naše nebo, naša narava, vzleti našega srca in našega uma: vse to samo ob sebi vojuje proti jeziku, ki bi nam došel i mrzlega, oblaćnega in na-mrgodjenega severa.
No, zaksj govorimo o tem? Ampak, ako hipotezo, da se naša dežela v nekuterih krogih smatra neraško, pustimo na stran, nam to daje dokaz, da Be naša uprava malo po malo nemči in da se tako mej njo in narodom snuje nekak jez, kateri ne more biti na korist niti narodu, niti državi. V nemlkej prisegi torej mi vidimo novo znamenje one težnje, ki se opaža že dlje ('asa, da se z upravo napravi nekaj tuje^a, narodu nepristojnega, nekaj od naroda popolnem razlićnega. Narod in uprava morala bi biti jedna celota, a ako Mani uprave govore jezik, ki ni jezik uarodov, preneha ta celota: vsako složno delovauje je onemogočeno in narod smel bi slutiti, da se njegov jezik ne spoštuje, de se smatra za nekaj podredjenega (nižom vrsti), da za stalno vladi ni prikladen. Kako ^e strinja z ncmško prisego v hrvatskej deželi ravnopravnost kako razvoj vseh narodnostij, zajamčen v državnih osnovnih zakonih, kako program  pomirjenja sedanjega niiniaterstva V
Ražen tega pa imu nemška prisega, o katerej govorimo, v tom času še poseben pomen. Ta posebni pomen prihfaja iz tega, ker se že ve, kuko se narod protivi nemškemu jeziku v upravi, ker se je proti temu pojavilo toliko glusov, — a d.i se kljubu temu blažena nemščiuu vedno bolj goji.
Ta nemška prisega nalaga narodu vedno večo dolžnost, da se pri volitvah Se bolj slovesno in energično izjavi za obrambo svojih pravic.
-Narodni list".
Politični  razgled.
ftotraiije <lcžcl**.
V Lj u blj u u i 30. aprila.
Državni zbor konČal je svojo 14 dnij trajajoi'o debato o šol.ski noveli ludi v tretjeni či • tanji. Uesolucija, zadevajO'*ii reformo ljudskog;« šol-stva se je vzprejelti; večina pn ni bila izdatnn, ker je na desnici manjkalo mnogo posluncev. Levica po-grešala je samo llollerj'*, desnica pa posUnca: 13j-relli, Gnievo-z, It. Potocki, Po/,za, Šupuk, Trojan, Vojnović; Loiulon, 0/arkiowicz in Vt-tter. Scho'ne rer, Fiiinkranz in Tilčrr glnsovali ao proti noveli Ko se je ob/.uanil resu!tat glasovanja, je bila levicN zelo iznenudjenu in popaljenu, do zadnjega je mislila, da se ji  bode  j.usrećilo   rnzrušiti „žele^ni   ob
ročB, ki veže posamezne stranke na desnici; a morala je na žalost uvideti, da je soUdarnost većine vsled njenih brezobzirnih in neutemeljenih napadov postala le še močneja. Konečno odgovoril je mini-Bter-prvosednik grof Taaffa na surove napade Ple-nerja, ter odločno poudarjal program svoje vlade, katere smoter da je bi vedno in bode sprava narodov avstrijskih; većina, v katerej so za-stopani vsi narodi Avatrije, je jedino prava avstrij-ska, in vlada je na to ponosna.
Prvotno za konec maja nameravane volitve v dalmatinski deželni zbor so Be preložile. V dan 12. junija volijo kmetske občine, 14. junija mesta in trgovske zbornice, dne 1G. junija pa velepo-sestniki.
Shod Itiislnov v Lvovu, ki je bil namera-van v 10. dan maja, pa se je preložil v negotovi čas, bode se imel po sklepu skličujočega ga odbora baviti s sledečiroi resolucijami: 1. jedno resolucijo glede kalendra, 2, jedno o jezuvitib, 3. jedno v šol skih zadevah 4. jedno v gospodarskem oziru iu slednjič 5. jedno v zadevah prihodnjih deželnozbor-ekih volitev. Oficijelna razglasila odbora priobčila se bodo ta teden v rusinskih listih.
Iz Bosne in Hercegovine: „Nemzetu" se poroča iz Sarajeva dn se je v Rimu posrećilo dognati dierence mej nadškofom Sfadlerjem iri bo-senskimi frančiškani. Pod tursko vlado bile so nam-reč katoličke zadeve vse v rokah oo. frančiškanov, kateri so imi'li tuđi pravico nastavljati župnike in vzprejemati dotične dohodnine. Po preustroji bosen-ske cerkveso bili oo. franči^kani voljni nekoliko žup-nij prepustiti nadškofu, ta pa je zahteval vse. Sedaj se je. to vprašunje v Rimu reSilo, vsled česar obdrže oo. frančiškani 39 žup; oddajo pa jih 34, ampak dohivajo še vedno odnosno dohodnino. — Bcgunci, ki se vračajo iz Črnegore. v Hercegovino, repatri-jujejo se v okrožjih Bilek, Trebinje in Gacko. Doslej je doSlo v Hercegovino dvanajststo du5 z ženaini in otroci. Okrožni predstojnik Mostarski, Major Sauer wald, pO'Jal se jo v rečene okraje, prej pa ja po-zdravil kneza črnogorskega v Nikšidu.
1', Cetliija poroča se „Pol. Corr", da bode knez Nikita crnogorski, potujoft k slavnostim kro-nania, počenšim z dnem 27. maja v Moskvi, oglasil se tuli na Dunaji. kj?r s« bode mudil kakih os em dnij.   Domov prede bod« fiel   baje tuđi  skoz Dumij.
Curjev ukaz ruskcmii upravljitjo^emu senatu nalaga, da se ima jedni njega df.-l začasno preložiti v Mo.skvo, /a časa kronunja, da bode ondu mogel promulgirati manifeste, ukaze in carske naredbe ter reševati tekoče zadeve. Naredba ministra za notranje stvori (Joločuje, da se imi na povelje carjevo iz vsakega okraja poslati po jeden kmet kot zastopnik kmetskej^a stunu h kronanju v Moskvo, čegur program je tak-le: V d*n 10. (22) maja slavnosti ubod carja h carico, dne 23. blagoslovljenje zastave, 24. 25. in 20. staroobičajni posti. V 26. dan se bodo pienesli državni insigniji, 27. bode kronanje, 28. čestitanja kneževstva, diplomatičnega zbora in visokih državnih dostojanstvenikov, 29 voj-ištva in 30. drugih kategorij V dan 31. maja in 1. junija svečani ob^di, 2. junija ljudska veselica, 3. junija obiskovanje Sergijevega samjstana, dne 5. junija diner, 6. b.il, 7 bld^oslovljenje Izve.lii^arjf;ve cerkve, 'J. junija vojuški pregled, tlne 10. vrnitev v Petro-grud. Sporeći teh slavnostij se ne bod« spremenil, tako se zatrjuje,   pac pa je mogočo,   da so prelože.
Španlja in Angleška imati, kakor se razvidi iz priobcenih listin diplomatičnih, zanimljivo pravdo o pravičan gibraltarskih voda Anglija zahteva si pomorsko pravosodje nad tremi miljami okolu gibraltarske skale, Španija pa smatra to zahteva nje za pravno fikcijo, staro jedva 60 let, ki je nastala v glavi Canninga pa se v Utrechtski pogodbi ni podkrepila. Obravnave o tej točki mejnarodnega prava so trajale pet let in jih je konečno prekinil lord Granvdle, kajti niti on niti ikoji Anglež ni mogel pritrditi, da bi bila posest Gibraltara mogoča brez sosednjih pobrežnih voda. Za Španjce pa je omejitev vodne crte zato važna, ker jo potrebujejo pri preganjaji tihotapcov.
Dopisi.
Iz Radoslavoc 26. aprila. [Izv. dop,] Na dopis slav. c. kr. okrajnega glavarstva imam dostaviti, ka moja izjava v štev. 84 „SIov, Naroda" ni bila glede na imenovano pritožbo „hudobno popa-čena" kakor se mi očita, marveČ vseskozi istinita in opravičena. Stavnemu c. kr. okrajnemu glavarstvu je biio dobro znano, da je volitvena pritožba bila že zaradi tega ničeva, ker je bila podpisana od dveli Alojzijev Vrbnjakov kot neposestnikov, a pet drugih podpisov b'lo je brez vednosti posestnikov ponare-jenib, to je tedaj 7 izmej 12 podpisanih Kuršenskih posestnikov.
Ako smo tedaj na to,   da   se je vender taka ponarejena pritožba sprejela, sumili, da je temu še [ kak drug uzrok, bilo je čisto opravičeno.
Dalje 80 mi tuđi predbeciva „laž", daje urad-nik M v nekej občini 24 gld. za občinsko volitev zaračunil, in da že „dve perijodi" vse obfiine same svoje volitve opravljajo.
Na to imam dostaviti, da slavno c- kr. okr. glavarstvo tega stavka ni prav razumelo, ker tam se ne čita, da bi uradnik „M.u, ampak, da je urad-' nik v občini M. (in to trdim, kakoi kaže občinski račun 1.1877) brez malih krajcarjev zaračunil imenovano vsoto.
Dalje se tam tuđi nahaja stavek od slavnega c. kr. okrajnega glavarstva. da baje že dve perijodi občine same vse svoje votitve opravljujo, koji ne more se resničnim smatrati, ker je ravno v nuši občini Radoslavski uradna pobotnica od c. kr. okrajnega glivarstva v znesku 15 gld., katere je g. okrajni komisar Tax za ondotno občinsko volitev  zaračunil.
Božič Anton.
Domaće stvari.
— (Definitivni program o prihoda Nj. Veličanstva.) Presvitli cesar priđe v Rredo 11. juli ja ob V2 5. uri popoludne v Lj ubijano, kjer ostane včetrtek, pe-tek in soboto ter pregleda vse zavode in javno naprave. V Cetrtek slovesna sv. masa, potoni vzprejem deželiipgfa zbora. — V nedeljo zjutraj ob G. uri odpelje se cesar   v   Logatecin   Idrijo,   od   koder   se
govoril je Saveljič; „ako bos mariti v^e stvari z nova napraviti, potem bo.^ videl, je li res smežno." llitel san v popovo hižo, da bi videl Marijo Ivanovuo. Popinja srečhlu me je z žalostno novico. Po noči jo je hudo mrzlica trt-sla. Ćelo noč se jej je mcialo. Popinja peljala me je v sobo. Tiho šel sem k njeneij postelji. Premena na njenom obrazu me je jako potrla. Ni me spoznala več. Dolgo stal seui pri njej, in nesem poslušal ne očeta Gerasima, ne njegove dobre žeue. Otožue misli naudajale so me. Stanje uboge sirote brez varstva, ^apuščene sredi hudobnih puutaijev in moja bre^nožnost sta me mučili. Največ skrbij mi je nuprnvljul Švabrin. Sedaj, ko inu je duna oblast od samozvunca in je poveljnik trdnjuve, kjer biva nesretno dekle — ne-dolžni predmet njegovega sovra^tva — utegnil bi se odločiti na vae. Kuj sem hotel? Kako jej pomoči V Kako jo osvoboditi od vraga V Ostalo mi je samo jedno sredstvo: sklenii sem še to uro odpotovati v Orenburg, da bi, kolikor je moč, pospešii osvobo-jeuje Belogorske trdnjave. Poslovil sem se od popa in njegove soproge, priporočil jima njo, ki sem jo že ftel za svojo Ženo. Prijel sem roko uboge de-klice in jo poljubil, roseč jo s solzami. „Z Bogom,"
je rekla popinja, ki me je spremila iz hiše: „z Bogom, Peter Andrejič. Morda se vidimo v boljšem času. Ne pozabite nas in često nam pišite. Uboga Marija, ražen vas sedaj nema ne tolažbe, ne pokrovitelja."
OdSel sem na trg, tara obstal sem jeden tre-nutek, pogledal na vešala in priklonil se njim, potem sem pa odpotoval v Orenburg; spremljal me je Saveljič, ki se ni hotel ločiti od mene.
Šel Bern ves zamišljen, kar zaslišim za seboj ropot konjskih kopit. Ozrl sem se nazaj in videl, da je iz trdnjuve ilirjal kozak na konji in peljal dru-zega konja za uzdo, ter dajal mi z roko znamenja. Obstui sem in hitro spoznal našega narednika. Ko me je dotekel, zle/.el je s konja in dal meni uzdo druscg'i rekoč :
—  Vaše blagorodje! Naš oče posije vam tega konja in kožuh s svojih pleč (k sedlu bil je  privezan ovčji kožuh).   In daruje vam pol   rublja .... a jaz sem ga zgubil po potu: odpustite mi   velikodušno.
Saveljic" pogledal ga je po strani in zamrmral:
—  Zgubil po potu! Kaj ti pa cvenka v žepu? Nesramnež 1
—  Kaj mi cvenka v žepu ? odgovoril je kozak pogumno. Bog te sprejmi starček! Tu v žepu žvenklja uzdica, pa ne pol rublja.
—  Dobro,   rekel sem,   in tako naredil   konec prepiru. Povej, da se jaz zahvaljujem temu, kdor te je   poslal;   a zgubljeni   deuar   poidči   na   ovratnem potu in imej ga za vodko.
—  Zahvaljujem se vam vaše   blagorodje,   odgovoril je obračajoS svojega konja: vedno bodem za vas Boga molil.
To izgovorivši oddirjal je nazaj, držeč se a jedno roko za žep in čez jedno minuto ga nesem več videl.
Jaz sem oblekel kožuh in usel Be na konja, sebi za hrbet posadil sem SaveljiČa.
„Zdaj vidiš, gospod," rekel jestarec: „da nesem zastonj podal aleparju prošnje. Da si baškirska kleka in ovčji kožuh nesta polovico tega vredna, kar so pokrali nama in kar si mu dal ti sam, a vse je dobro; od hudegapsaje dosti, če dobiš čop dlake."
X. Poglavje. Oblega mesta.
Ko £va prišla v Orenburg, videla sva ćelo trope hudodelnikov z obritimi glavnini,  z neznanim i
vrne popoludne naza.j. — V ponedeljek odpelje se ob 7. uri zjutraj v Kamnik, od tod v Kranj, kamor dospe ob I. uri popoludne. Od tod po železoici v Leace, Begunje in zvečer na Bled.
—    (Dnevni    red     mestnega    odbora 8ej i), katera bode v torek 1. dan maja 1883 letu Ob 5. uri popoludne v mesrni dvorani.   I. Naznanila prvosedstva.    II   Personalnega   in   pravnega odseka porotila: 1. o izvršenih letoSnjih riopoloilnih volitvah za mestni   odbor:   a) o volitvi   III. volilnega   razreda; b) o volitvi II. volilnega razreda; c) o volitvi I. vo-lilnega razreda.   2. o volitvi podžupana.  3   o volitvi odsekov mestnega odbora.
—  (Pismo   dra. Legera).    Akad. društvo „Slovenija"  na Dunaji poslala je profesorju dru. Legerju zaupno pismo, v katerem  izreka se priznanje za njega   spis „Lnybach  et le peuple sloveneu. Na to odgovoril   je   te  dni   dr. Leger iz Pariza s pismom, katero glasi se v slovenskim prevodu tako-le: „Gospodje!   —   Vrlo   ganejo   me   simpatije   članov ^Slovenije", zato prosim Vas, vzprejmite srčno mojo zahvalo.   Štel aem si v srečo, opozoriti svoje rojake na lepo Vašo deželo.   Ljubljana utisnila je v me najlepše spomine. Morda bodem keilaj v stanu, priti zopet tja dol'. Za sedaj prosim Vas,  izporofcite Slovencem moje priarčue pozdrave. Predraga mi bo vsaka prilika,  kadar Vam bodem mogel storiti kako uslugo. —   Bodite gospodje   uverjeni vseh  simpatij Vašega preudanega Phil. dr. Leger m/p.u
—  (Profesorski   izpit) iz klasične   filolo gije napravila   sta   na   dunajski   univerzi   oui teden dva Slovenca:   g. Franjo  Novak s  Kraojskega,   in pa g. Matej Suhač s Štajerskega.
—  (Gg. odborniki   „Sokola")   vabijo se najuljudneje k seji,   kutera   bode danes   pouedeljek
,. dne 30. aprila t. 1. zvečer ob 8. uri v fiitalmčnej pevskej BObi (I. nadstropje). — Riđi važnih obrav-navatij protoni so vsi &:. gg. ođborniki, da se izvo-lijo navedene seje udelefciti  polnošteviln<).
—  („Ljublj an sk ega   Zvonau)   pet*   šte-vilka izšla je danes.
—   (Ko6evska poštu) prevniila. se je vče-raj popoludue tako nesrećno, da «ta bili dve v nj ej Bedeči ženski   prav mofcno   pošltodovaiii   in   so   obe prepeljali  v bolnico.
—  (Izredni občni zbor celjske   poso-jilnice)   dnu 29. t. m.   je nasvet   ravnatelja,   naj Be omejeno poroštvo apremeni v  neomejeno,   jelno glasno sprejel kot aklep  ter ravnateljstvo pooblastil dotične točke sedanjib pravil  primerno predrugačiti Posojiluica ateje že sedaj ve6 nego 500 udov, vefcji-del kmetske posestnike.
— ( A v a n c e m e n t v c. kr.urmadi.) Vladn „Wiener Zeitung" povzujnemo v tem oziru le to kar se tiče c. kr. polkov, ki iinujo nabiralne okraj< mej Slovenci in aicer za 17. peilpolk buron Kuhi (Ljubljana), za 22. peSpolk buron Weber (Trst), zi 47. pešpolk barou Bpck (Maribor),  za   87. pefcpoll
knez Hohenlohe SchiUingsfiirst (Celje),   za  97.   pešpolk (Pulj,  nabiratna okraja Kranjsko in Primorsko), za 7. in  19. lovski bataljon (Kranjsko) in kar je v dr^ih polkih  imenovanih Slovencem znanih vojakov. Podpolkovnikoro v  17. peš polku imenovan je  ranjor generalnega štaba Eivard Iteitz,   ki   je že dozdaj služboval v polku;  pri konjici pa; Leo grof \V u r m-brand-Stuppacb,   huzarskega   polka St. 6.,   sin v Šiški bivajočega grofa Wurmbrauda.   Majorjcm imenovan   je   stotnik   I. reda  17.  pečpolka,   Aloj/jj Tor nago, kat eri  je bil mnogo let adjuUnt   polka pri vlastitelju našega domaćega polka FZM. baronu Kuhnu,  in  sicer pri poiku at. 20.   Dosedunji  provi-zorični   vodj*   c. kr. fabrike   za  smodnik   v Kamnik u, stotnik Edm. Allexin, imenovanje major-jem   in   definitivnim    poveljnikom   c. kr. fabrike za smodnik.   Stotinkom  prvega razreda imenovani so sledeti stotoiki druzega razreda,  pri  pešcih:  Anton Heidler, pri 47. polku; Josip Gressel, naš ro-jak,   pri   41.  pešpolku;   Frau Bude in Julij \V e ninger   pri   97.   pešpolku.     Stotinkom   druzega razreda imenovani so nadlajtenanti: Lovio Janšek in Knrl G a b r i j e 1, oba 47. pešpolka; Alfred B e c k, 17. pefipolka ; Ferdinand pl. Uugelmanii, 87. peS-polka; Alojzij Nahlik,   97. pešpolka,  vsi v svojih dosedanjih polkih. Nadćastnikom imenovani so čast niki: Albert ltosovič,   Franjo M;msutti,   Emil Mazorana in Friderik Ha s ii h , vsi štirje 22. peA-polka; Anget vitez Jedina, 87. pešpolka  in Filij Liebezeit, 47. peSpolku.    Častuiki   imenovani so kadetje:   Karol Scotti, 47. pešpolka;  J.  Uiipsl, 17. pešpolka;   Jurij   Ćora,   22.   pežpolka;   O.skar baron Siber,   17. pešpolku; MihaSkotir, 47. peS-polka; Adolf I? vi b y 1, 97.  pešpolka;   Vilj. Heinz 87. pešpolka;  Ludovik D it rili,  22. pešpolka;  Vilj Weingart,    17. pešpolku   in  Ivan   Ilzihanzek 22. pešpolka. Pri lovcih so častnikom imenovani kadetje:   Hugo   Bor os s,   19.   lovskega   batiljoua  ir Ivan    HelvBi'se«,     7.   lov>kega   bataljuna.    Pr konjici   imenovan  je ča-tnikoni:   ktidet Viljem grof W ur m bran d-St u ppah ,    v   dragonskem    polku grof Neipporg št.  12. Pii  pijonirskem polku imenovan je tastnikom : kadet Fr.  Eržen, brut umrloga slovenskega pisiitelja Vi k t orja Eržena. V reservi imenovani so   nadcastniki:  Jo.sij>   Muha,   Friderik Pol laj in  Ivan Itossetti <ie Seamler, vsi trije v 17. pešpolku;   Frunee Glaser   iu  ltuggero Mitri v 97. pešpolku.    Pri   reaervi   konj ce   imenovan   je nadćastuikom : ćastuik Hugo princ W i n d i s c li g r ti t z v huzurskem  polku št. 7, princ Frideiik Karl pruski. Štabnim zdravnikom imenovan je polkovni   /druvnik ilr. Franc Štangl,   ki   priđe   v   vojadko bolnico v Ljubljuno.
— (Pogled v veliko banko) nam daje letno porobilo avstrijske „Liinderbanku. Mej drugimi vsotami nahajumo, da zna^ujo plače vsega osobju ua leto 267 070 gld. G'J kr. Za najemniuo, za pisar-ni^ke potrebšfine, „Priisenzniarke" in dru^e stroške trebalo   je   v   pn-teklem   letu   248.759 gld,  1)1  kr.
za davke in pristojbine 651.755 {?ld. 54 kr. Bilančni konto znaša 88,599 096 gld. 96 kr., gotovina v blagajnicah 1,881.157 gld. 20 kr, v menjicah 12,431.929 gl. 04 kr., v efektih 7,845.703 gl. 57 kr. V menjicah je ražen Avstrije največi promet v An-glijo (954 338 gl. 23 kr.), zatem v Rusijo, Nemčijo, Holandežko itd.
— (Močljubezni.) V Bitežih nad Grgar-jem je trkal pretekli teden v noći od nedelje do ponedeljeka neki mladenič na vrata deklice, ki je prebivala sama v neki hifli. Ker trdoarčna ni hotela ualianti njegove proinje, da bi mu odprla, jej jehišo zažgal, ki je popolnem pogorela. Iludobneza so od-peljali v Kanal, ker premišljuje inoč Ijubezui v okrajni ječi.                                                 nSo»'au.
Telegrami „Slovenskomu Narodu44:
Berolin 29. aprila. Vesti v časopisih, da namerava minister dela Maybach odstopiti, so  neistinite.  — Sclmlze-Delitsch je umri.
Toulon   29.   aprila.     Od    vojne    ladije
Ocean"   odpluli čoln,   v   katerem   je   bilo   17
mornarjev, prijela je morna sapa, da se je po-
topil.    Deset mornarjev  bilo  je rešenih, sedem
jih je utonilo.
Kajira 29. aprila. Uradni list proglasa novo egiptovsko ustavo.
Portsaid 30. aprila. Povodom Veliko-nočnih praznikov nastal je mej Grki in Arabci boj, pri katerem je bilo več Grkov, Arabcev in egiptovskih žandarjev uhitili in ranjenih. An-gleški vojaki in angle/ki inornarji obkolili so grško cerkev, da jo vjirujejo. Giski konzul tibežal je na krov angleske ladije „Falcon". Zdaj  zopet mir.
Meteoru lozicu«  poruči Iu.
A. V Ljubljani:
B. V Avstrljl sploh:
Zračni   pritisk jo   ostal   voOitiouiii   povnod   skoro  no-
spreiuenji'tii   r;ix<lelitcv   So   vudno   prect'j   nt'ji'ilnnk(>iiu;rim;
rH'/.loč-ck  iiuul  inaksitnoin   in   uiiitiinoui   hc  jo   z:t   Hpu/.nanjo
Kvifiiil.    Toniporatura   ho   ju   utjkoliko   vz<li^nil:i  trt  puntala
normalnti, po nokatorih krnjili  pa žo iiadnoruiiiliia; ra/.ločok
■ inuj  maksimom in  luiniinoin jo »jstiil pri Htan-in ; («Mii]»rmtura
j postala je   okstremiiojia.    Vetrovi   ho  bili   fin  vudno preeuj
i nioi-tii, s'ieur pa tu ii zolo   »prumuiiljivi;   pruvLidovali   ho pa
šu vudno južni, »om pa tja  tmli zahodni.     Nel)o  zt'lo Hpro-
tuouljivo,    najvefkrat   delouia   jasno:    vroni«    iieataiiovitno,
Hcin pa tja malo dt^.uvito.
obrazi, pokvečeuimi z rabljevimi kltščami. Delali so utrdbe in nadzorovaii so jih invalidi. Jedni so vozili v samokolnicah profi pesek, ki je napolnjeval nasip, drugi so pa z lopatunii kopali zemljo. Pri vratih so ntiju ustavile tstraže in zahtevale potua liBta. Ko je zvedel naddesetnik, da prideva iz Belo goruke trdnjave, peljal me je nuruvnost k generalu. Dobil sem ga ua vrtu. Ogledoval je jablane, katerim je večerna sapr. bila že odnesla listje, in ovijal jib a potnotjo atarega vrtnarja s »lamo. Njegov obraz kazal je mir, zdravje in zadovoljnost. Razvfselil se me je in. zaćel me je povpraševati o dogodkib, katerim sem bil priča. Povedal sem mu vse. Stare«; me je jako pažljivo posluSal, in mej tem obrezoval nuhe veje. „Ubogi Mrauov!" vzdihnil je, ko sem končal svojo fcalostno povest. „Škoda zanj, dober častnik je bil; in gospa Miranova bila je jako dobra dama, pa kako je ona znala gobe pripravljati! A kaj pa Mrtša, stotuikova hći?" Povedal Bern mu, da je ostala v trdnjavi pri popinji. „Aj, aj, aj!u opomnil je general. „To je slabo, zelo slabo. Na disciplino razbojnikov se ni zanašati. Kaj bo z •ubogo  deklico?" Odgovoril sem mu,  da Belogorska
trdnjuva ni dak'fi ter da se njega prevzviženost puč ne bo obotuvljala poplati vojsko tja, da osvobodi uboge prebivolce. General zmuhnil je dvomljivo z glavo: „PoCakrtjmo, počhkujrao," rekel je, no tem se bova že Še pogovorila. Prosim te, pozneje pridi k meni na čašo čaja, daues bo pri meni vojni svet Ti nam lahko poves zanesljive vesti o tem roparji Pugatevu. Zdaj pa pojili  domov in we oddahni1-'.
Podul »em se v meni odkaiuno stanovanje, kjer je že Saveljifi vse uredil, tužko sem čakal na-znaćenega časa. Čitatelj si aum lahko misli, da »era točno prišel k vojuemu svetu, ki je bil tako odloćiven za mojo osodo   Dolofceni  čas bil sem že pri generalu.
NaSel aem pri njem jednega civilnega uradnika, carioskega ravnatelja, če se prav spomitmm, debeloga in rudečega starca v s srebrom vezenem kafianu. Jel me je popraševati o osodi Ivana Kuzmiča, Ita-terega je nazivljul kuma, veCkrat je pretrgal moje pripovedovanje z do|iolnilnitni vpraSanji in nravhtve-niuii opombami, katere so, 6e tuđi neso kazale tlo-veka izvedenega v vojnih stvareh, vendet* prifiale, da je prebrisan i u moder. Mej tem so se zbral drugi povablj^ni.    Ko so ae u^edli, prineali so vsa-
cemu CaSo ftaju, in gi-neral je jako obzirno ra/Jožil, zakaj da se m-e. „Zdaj gospodi'," ntidnljeval je: „treba se jk odloćiti, kuko se borno vojevali s punturji: ofenzivno ali defenzivno. Vsak teh dveli nafcinov vojevanja ima svojo dobro in svojo slabo stran. Ofenzivno vojevanje duje veft upaiiju, da hitro razbijemo sovražnika; dvleii/.ivno j« pu bolj gotovo in bolj varno . . . Tako pričnimo posvetovanje po zakoni* tem redu, to je začen$i z mlajsim po ^:inu. (Jospod praporsiik !u naduljoval je k meni obrneu : „poveita inim bla^ovoljno svoje mnenje.**
Ustal sem in v kratkih be.sedah opisal Puga-Čeva iu njegove pristaše; trdil Hem, da se samozva-nee ne bo mogel ustavljati državnej  vojski.
Moje mnenje ni dopalo navzofcnim fcmovnikora. Videli so v njem samo predrznost in repenčenje mlailegti človeka. Nastalo je mrmrauje in sliSal sem razlotno besedo: nmlekose8,u ki jo je izustil nekdo bolj natihoma. General obrnil se je k meni in rekel smehljaje se: „Gospod praporščik! Prvi glasovi v vojnih svetih so vselej za ofenzivno vojevanje: to je že stara navada. Gospod aodnijski svetnik! povejto vi svoje mneoje."                                       (Dalje prih.)
vi svoje mneoje.
1                                  1                                   1 rt                           i                                                    (                 ■ j   -c   |7. zjutrajT,i2Mmm.   +   4(»JC'   si. vzh.     jaH.     oOOmm. «" 1 2. pop.     7>'i0''l<imni.   -j- l<i"7Jt!    •/.. ']/..       ja«. ,-    9. zvefior 77JO-42nm.   +   iM»"U j z.'\z.    ilja«. \ doija. M   !                  1                    i                     i                             1 ,4                                                                 ;              i              1 ',   —    7. 7-jutraj 7^S»-82mm.   +   (J(J°(J  »K^or.;    ohl.     ()-20raBi. B*     2. pop.    T^iVJmra.   + l.rr2uC ;«l. vzh.1    obi. oo«   9. zvečer 72.VO0m«.   4-W'6°U   brozv.     obi.     uotja. os                                                                         i ^C   ;7. Zjutraj 721-73 mm.   -f   9o°()   hrozv. |   ohl.     4-OOraa. g- i  U. pop.'   71K"4timni. ; -f lH.'J'CJ !»1. ^or.1 d. jua. -j    9. zvučur 71!» 90 mm.   -\- l.l'J'C ! hrezv. \   ol»l.      đ«*ja. ! <M :                                              !
IiOterljne srećke 28. aprila. V Trstu:   37,       77,       23,       52,       61. VLinci:    53,       80,       84,       87,       40.
Tržne cene \ Ljubljani
dne 28. aprila t. 1.
ZD-cm.£osl5:£i boiza
dne  30. aprila. (Izvirao telegrafično poroci lo.)
Papirna renta..........     78 gld. 75      kr.
Srebrna renta.........      79     „    10
Zlata renta..........      98    ,    70
5°/0 uiarcna renta.........      93    ,    15
Akcije narodne banke.......    8at>     „    —
Kreditne akcije........    310     „    60
London    .               .......          119     „    75
Srebro      ...          .......      —    „    —
Napol.           ...........        9    „    50
C. kr. cekini.......         .             5    „    BG
Netnške marke           .....                     58    „    50
4°/0 državne srećke  iz 1. 1854    250 gld.     119     .    25
Državne srećke iz 1. 1864.            100    „       16«     „    25
4°/„  avstr. zlata renta, davka prosta.    .      98    „    55
Ograka zlata lenta 6°/0......    120     n    15
r,       4°/8......      89    „    30
„      papirna renta 5n/0.....      87     „    (K)
5% štajerske zemljišč. odvez. oblig. .    .     103     „    —
Dunava reg.  srećke 5°/0     .    .     100 gld.    114     „    —
Zemlj. obč. avstr. 4Vj70 z'»lti zast.  listi .     117
Prior, oblig. Elizabetino zapad, železnice     10'>
Prior, oblig. Ferdinandovo sev. železnico     104
Kreditno srećke......100 gld.     174
Kudolfove srećke.....10    n        19
Akiije anglo-avstr. banke .    .    120    „       114
Traiumway-<lrušt. velj.   170 gld. a. v.     .    22.'J
gld.   kr. Rež,                 „            .........       5       4 Oves,               „            .........       3     25 Ajda,               „            .........       4     39 Koruza,           „            .........       5     60 Leća                n                 ........       8     — Grah                „            .........       8|  — Fižol                „            .........       9     — Ktonipir, 100  kilogratnov.......       3     21 MhsIo,                kilogram........—     96 Mast,                         „        ........—     88 Špeh frišen              „        ........—     70 „     povojen,         „         ........—     78 Surovo maslo,         r        ........—     85 Jajca, jedno............—   13/S Mleko, liter............—       8 Goveje          meso, kilogram......—     60 Telečje              „            „            ......—     48 Koštrunovo       „             „            ......—     36 KokoS......         .......—     40 Golob..............—     17 Seno,    10O kilograinov........       2     86 Slama,    „              „           .    ,.....1     96 Drva      trda, 4 kv. metre   .......       6     — melika,   _    _         „.......        4     —
75 40 75 S0 50
Poslano.
(4—10)
GLAVNO SKLADIŠTE
KISELINE
poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
I kat Izkaiaa liek proti trajnom kašlju plućevlne I Žsfidoa bolesti grkljana I proti mfihurnlm kataru,
*■ ;:rsr» (pasti llen)
MkMi Hinke Mattonija auri©* vuiu c«»kOj).
"Va,"bilo
k
okrajne posojilnice v Ljutomeru,
uknjiženoga druStva z neoinejeno zavezo.
V  posvetovanje in  sklepanje priđe:
1.   Račun za leto 1882 z določilom o letnem pridobičku in odvezi načelstva zastran te^a ničnna;
2.   izločitev društvenih uduv,  ki društvenih pravil ne izpol-nujejo;
3.   nadomestenje 5 udov nadzornega svetovalstva;
4.   volitev 3 udov v cenilno komisijo.
Seja bo v |»ouedellek 14. uiujuiku t. 1. v šol-skem poslopji v Ljutomeru m  su  začuo  ob 8. uri dopoludne.
V  Ljuto ine ni, dnć 16. aprila 1883.
Ivan Kukoveo,
načelnik.
Jože Ctomiliek,
prcffleduik.
Matlja Zemljič,
denartiičar.
(283)
„Pesnij venec"
za glasovir uredil T7"Ilctor Farma.
V zulo^.bi podpisanc^a izšlo ju h tein naslovom novo delo tega priljubijeiie^a skladatelja, čigar ime je že /.imno po   prijetnili   ukladbah   Milica-polka   in  Jour-fixe-koračnica.
Uentt 90 kr., po posti 96 kr.
(250—10)                      Iv. (jiioiitini  v  Ljubljani.
se daje na dobrein prostoru v IJubljuiii
(259—5)
prodaj alnica
z vso opravo za prodaju Hi»w<*rijNk«*K» blagu^ ali p:i »e tuđi opraia (stelnže itd) tttkoj i»ro«lu. — Natan-čneje <> tem  pove #.  Lninovcc.  I'red Hkolijo St. 16.
Valvazor-jev
„Ehre des Herzogthums Krain"
prvotne i'^KltiJ«1*
proda se za 30 gld.  KjeV pove upravništvo „Slovenskoga
Naroda".                                                                    (279 - 11
'L dobrimi šolskiroi   Bprićevnli   se  v moji prodajalniei meŠa-nega blaga takoj  vzume za učmieu.
J. "Wagner,
(28'2—1)               trgove« v f^aiuriji pri JelŠali (Štajersko).
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
!       FRAN VERSEC,
* c- fer. notar v 3e*vaaici,
odprl je svoj**
(280—1)
Rogaska Blatlna.
Sp o In j e Štajersko.
Južno  žel. postaja: Poljčane.
♦♦»♦♦♦♦♦»♦♦■»♦+♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»<»♦♦♦♦
Salicilna- ustna voda,
aroiiiiitičnn,   vphva   ožlvljajoče,  zapreci  pokon-Čanje   zob   in   od prav i  slab  duh  iz uat.    1  staklenica  :")()  kr.
Salicilni zobni prašek,
sploSno priljubljiiii, vp'i\:l zelo oživljajoče in napravi zobe blestede bele, u :tu kr.
\&0F Najnovejše spričalo. "Wf!
Vuše blaj^orodjo!
Muogo let vpnrabljiiui VuSo suliriluo umIuo todo in HU.icIlni /,ol>ni prašek z i/.vrstu im \ H])i'lioni in priporoiHti ja morciii vsakemu najtopleje. Poiljitu xopet od  vHukcga .'i  Htekli^iuce.
SpoAtovanjeoi (39—9)                      «A_n.-toix Slsta^D-o., župnik.
Vsn navedena Hietlstva im:i vedno frlina v zalomi in jili rnzpožilja proti   pošttieum  povzt'tjn
lekarna „pri samorogu'S
v lijubljimi, MoNtui  (r» At. I.
?&&&$
*r;*»>:
^f^^^l

H. HAUPTMANN,
"V l^jiiljljaiii,   -v woiii«^iiiišlioiii   i>o.-<lopji.
^razlicnih barv za hiše,
oljnatih barv, lakov in firnežev.
Prodaja na «lebolo   In drolino.
1            Tiuci:
30. aprila.
Pri Sloua: Mordlinger z Dnnaja — Baroo Tauferer iz Višnje gore. — Gasser iz Gorice. — Pokornv z Dunaja. — Hing iz Rakeka. — Fahr iz Darmgtadta. — Dr. Vrećar z Dunaja.
Pri Mallći: Nussbaum z Dunaja. — Verbas   iz Trsta   — Hayda iz  Gradca. —
Gratti iz Trsta. \— Baumgartner z Duuaja — Gorenka iz Starega trga. — Scbwarz i Dunaja.
Glasovite klallne z ^lavber-Jevo SOlJO, tforko podalpinsko obnehjc, slatina, železne ko-pell, zdravllnloa z mrzlo vodo. ('htvim označenjo: bole Žnl prebavljilnlh organov. Krasni izleti, topliški salon, godba, koncerti, tonjbola itd. itd. Prospekti gratis. Stanovanje in voda naj se naroča pri vodstvu. (110—2)
IVajstarojMa  In najgrlaiiovitejša
firma za sukno
MORIC-a BUM-a
ponuja
za l>oletxio   sozijo:
Za ćelo obleko:
3 metre 20 ctm. đobrega  brnskega   blag«,   meter po
1  gld. 50 kr., znaSa.....4 gld. 80 kr.
3 metre 20 ctm. boljšega  brnskega  blaga,   meter po
2  gld., znaSa........6 gld. 40 kr.
3 metre   20   ctm. finega   brnskega   blagu,   meter   po
2  gld. 50 kr.,  znaša.....8 gld. —   kr.
3 metre 20 ctm. finejjoga brnskega   bla^a,   meter po
3  gld., zna5a.......9 gld. 60 kr.
Potem zelo fino blago, po 3 gld. 60 kr. do
7 gld. meter.
Za jeden ogrtač:
2 metra 20 ctm. Coachmen a ali pa drugačnega blaga
za suknje,  po H gld. meter,   znaša 6 gld. 60 kr.
Fino sukno za ogrtade od 3 gld. 60 kr. do
7  gld. 60 kr. za jeden meter.
Velika zaloga blaga za hlaoe in suknje po vsakej ceni.
Bogata izbćr pravili, angleških popotnlh, plal-dOV, 3 m -ti 50 ctm. dolgih in 1 meter HO ctm. širokih, 3 gld. 60 kr, iz ciste volne 6 gld. 26 kr.,
8  gld   60 kr. do 16 gld.
Vedno na prodaj vsakovrstno sukno za olvll in vojaštvo, po vsakeršnej ceni.
Naročila zvršujem po poštnem povzetji najsolid-neje ter ćelo brezplaćno, če presežejo vreduost 10 gld.
Uasorce potiiljam franco,   krojačem karte z uzorci.                       (1,'}5—9)
Marijinceljske kapljice za žeiodec,
nejtresežnu  izvrstno zdravilo zo^ei  vse bo-lozni  v želodci,
in ii<>prcHcžno zoper ne slast do Jedi, slabi ielodeo, smrdečo sapo, napihne-nje, kislo pođlranje, idi-panje, katar v želođol, zgago, da se ne nareja pesek in pSeno in slez, /opiM zlatenloo, gnjus In bljuvanje, da glava ne boli (će izvira bolečina iz /i-iodcii), /.opći- krč v £e-lođol, preobloženje že-lodoa z Jeđjo ali pijaco, crve, /upti bolezni na vra-niol, Jetrah in zoper zlato žilo.]
Lekar €'. Bra«l}> Kremsicr, Moravsko.
Jedua HkU-nioi /, navodilom, kako se rabi, stane
.7 5 ki-.
I^reu-ve ima samo: V Ljubljani: lekarna Gabriel l'iccoli, na dunstjskej cesti; lekarna .losip Svolioda, na PreSirnovem trgu. VNovem mestu: l(Lk;nn;i Dom. Rizzoli; leknrna Josip Hergiuann. V I1 os toj ni: Anton Leban. V Gorici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Micliael Guglielmo. V Oelji: lekar J. K u u f e r» c h m i e d. V K r s> n j: lekur 1) r a g. Ša v n i k. V Kam niku: lekar Josip Moćnik. V Kadov ljici: lekar A. vKoblek. V Sežani: lekar Ph. Kitsi'liel. V f'rnouilji: lekar Ivan Blažek.
ffl^F" SV£trit6V! Ker se v zadnjom 6a8U naš iz-delek posncmlje in ponareja, zato prosimo, naj bo kupuje samo v zguraj navedenib zalogab in pazi naj 8e osobito na ta znamenja: Prave Marijincoljske kapljice zu želodee morajo i meti v sklenico vtisnene be-Bedo: Echte Mariazeller Magentropfen — Urady & DosthI _ Apottieker, sklenica mora biti zapeoatena z našim originalnim pečatom, na navodi!u za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijiucoljske matere božje, mora biti poleg te podobe utisneno sod-nijsko spravljeno vttn*tvt'no Eiiauieuje in zavoj mora biti zapečaten z našim v«r»l\eiiiin iname-njciu. lzdelki podobnoga ali istega imena, ki ne-majo teb znakov istinitosti, naj se zavržejo kot po-uareje.ni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj na-znaiiijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci.                     (148—86)

Izdatelj  in odgovorni urednik Makso Armič.
Lastnina in tisk -Narodne tiakarne'