SREDNJA
JJIŽNICA

yQÖ-nja g
o.

^eto»eI «
%oV°
/
&rsz\ oa
Leto XVII številka 10 cena 1,46 EUR 23. oktober 2015

Tudi Žalec najlepši in gostoljuben........................................3
Prednostne usmeritve zapisane, projekti še ne.............................9
09w»iKiW™;
„„■pan'»1'1®"
S 03/712 12 80 KI zkst.utrip@siol.net
www.zkst-zalec.si/utrip
Časopis Utrip Savinjske doline odkupujeta za svoja gospodinjstva občini Braslovče in Prebold.
ZKST Žalec pa zagotavlja, da jih prejmejo gospodinjstva žalske občine. Utrip Savinjske doline je mogoče kupiti v trgovinah Brglez na Vranskem in Davidov Hram v Andražu nad Polzelo, v TIC Tabor in na sedežu uredništva v Domu II. slovenskega tabora Žalec.
Juteks ponovno na vrhu
Med 100 najuspešnejšimi slovenskimi podjetji, lestvico je sredi oktobra objavila revija Manager, se je na sam vrh zaradi največje rasti prodaje in dobička v letu 2014 zavihtelo podjetje Juteks z Ložnice pri Žalcu.
To je še posebej razveseljivo, če pomislimo, da se je Juteks še leta 2010 spopadal s skoraj 7,8 milijona evrov izgube. Ob koncu leta 2014 je namreč beležil nekaj manj kot 4,5 milijona evrov dobička. Juteks je od leta 2012 del belgijske skupine
Bealiu International Group (B.I.G.) in je s trdim delom vseh zaposlenih uspel izkoristiti sinergije tako velike skupine za popoln preobrat. Več o tem generalni direktor Juteksa Dušan Štiherl na str. 11.
L. K.
Iz Milana z naročilom
Maja Štamol Drolje z ekipo manekenk v njenih kreacijah na EXPU 2015.
»Sanje vsakega oblikovalca so, da bi svoje delo predstavil v eni izmed prestolnic mode. Moje so se uresničile v Milanu!« pravi Maja Štamol Drolje iz Žalca, ki je na povabilo Urada RS za informiranje ter v organizaciji Spirita in Agencije Misson na modni reviji v slovenskem paviljonu na svetovni razstavi EXPO MILANO 2015 predstavila kolekcijo poročnih in večernih kreacij.
V Milano se je odpravila ce-
lotna ekipa, vključno s frizer-jem, vizažistko, koreografom in modeli, med katerimi je bila tudi aktualna miss turizma Anja Atnič, prav tako je bila v ekipi pevka Alenka Godec. Kot je povedala Maja Štamol Drolje, so odšli v Milano brez pričakovanj, vendar z vso odgovornostjo, da pripravijo čudovit modni dogodek: »Vzdušje in odzivi so bili neponovljivi, največ pa nam pomeni, da smo na sami modni reviji dobili naročilo za izdelavo poročne
kreacije za nevesto s Karibov.«
Po vrnitvi iz Milana je Maja Štamol Drolje svojo kolekcijo v slogu Milana predstavila tudi v Ljubljani in nato skupaj s poslovnimi in z osebnimi prijatelji ter seveda družino proslavila svoj uspeh.
K. R., foto: arhiv Maje Štamol Drolje
v
Žalec
V OBJEMU ZELENEGA ZLATA
Ko smo še bosi tlačili grozdje
Pogrešam tisti preprosti način življenja, ki smo ga poznali pred tridesetimi, štiridesetimi leti in še več. Pogrešam čas, ki ni bil okužen z balastom zbirokratiziranega tržnega gospodarstva in namišljenih potreb. Čase, ko smo imeli v omari samo dva para dolgih hlač, kavbojke in žametne, za poleti pa kake kratke. Ko smo znah ceniti pomarančo in čokolado za Miklavža in hrenovko za šolsko malico. Ko smo se igrali indijance in kavbojce, pepčka, gumitvist, gnilo jajce, se skrivah in plezali na drevesa, se lovili in »gonih« kolesa - ponije ter brcali žogo. Ko je bilo nekako nenapisano pravilo, da si šel zgodaj spomladi po teloh, zvončke, poleti po borovnice v najbližji gozd in obirat češnje k sosedu, po dežju po gobe, rabutat koruzo za peko in na trgatve pa po kostanj in na ličkanje jeseni, pozimi pa na kepanje, ribanje in v akcijo za največjega snežaka. Pogrešam čase, ko je bilo normalno doma ribati zelje za kisanje, imeti koline in se je še splačalo pripravljati ozimnico na veliko, ker se sicer ni dobilo v trgovini oziroma smo vedeli, da je tisto naravno z vrta ah od kmeta boljše kot kupljeno, ne da bi nam posebej propagirali, da je treba kupovati »domače« ali »slovensko«. Pogrešam čase, ko ni bilo treba na predavanje ah pridobiti evropska sredstva za projekt, ki nam prodaja »zeleno« in »eko« in ostalo logiko, ki smo jo včasih že itak živeh. Pogrešam tiste čase, ko še nismo imeli uradno demokracije, smo pa imeli veliko bolj preprosta pravila za življenje in delo. Ko so učitelji še imeli avtoriteto in otroci v šolah niso poznah samo svojih pravic, pač pa tudi svoje obveznosti. Pogrešam čase, ko sta še veljala dana beseda in stisk roke. Ko smo se več družili in se nam je manj »dogajalo«.
Spet brezvezna melanholija, boste rekli. Ja, mogoče. Samo v časih, ko nam na novo prodajajo tisto, kar smo nekoč živeh po zdravi kmečki pameti, in ko podiramo, kar smo nekoč že zgradili, pa ko nam prodajajo, kar sploh ni vredno nakupa, čedalje bolj razmišljam, kako naprej, kako preživeti in ostati zvest sebi, kako ostati normalen v čedalje bolj kaotičnem svetu nezaupanja in dvomov. In da ne bo pomote, nisem rekla, da smo tista desetletja nazaj živeh idealno! Marsikaj je bilo narobe, a žal mi je, da nismo ohranili tistega, kar je bilo preizkušeno dobro, slabo pa smo nadgradili v še slabše!
A ni škoda, da se zdaj večinoma starih dobrih običajev spominjamo zgolj na »organiziranih« javnih etnoloških prireditvah, namesto da bi jih oživeh v vsakdanjem življenju?
(»Odprite oči za krasoto, s katero je Stvarnik našo pokrajino bogato obdaril, odprite svoja srca ljubezni do te lepote, ki naj daleč naokrog izžareva tako toploto, da bo privabila k nam čim več sveta. Zbudite se, dvignite zaklad, poberite zlato, ki se valja okrog nas. Pripravite se, kultivirajte sebe in okoheo, da boste naš narod dostojno predstavljah tujcem in dokazali, da smo prebivalstvo, ki je vredno lepote svoje zemlje,« je odbornikom deželne zveze, predhodnice Turistične zveze Slovenije, pred 110 leti svetoval dr. Valentin Krisper, ki velja za prvega človeka turistične propagande. Nanj so se ponovno spomnili na zaključni prireditvi zveze Moja dežela - lepa in gostoljubna, na kateri je Žalec v kategoriji majhnih mest prejel priznanje za prvo mesto. Upanje zato ostaja. Tudi zaradi Maje Štamol Drolje, Juteksa, Uniforesta, Odela in številnih inovativnih podjetnikov, kmetov, družin in posameznikov, ki se trudijo in kljub vsemu uspevajo. Preberite na straneh tokratnega Utripa! In naj vas spomini praznikov v naslednjih dneh spodbudijo k razmisleku, da imata tudi slabo in žalost smisel, če na njimi dediščini zgradimo kaj dobrega.
Lucija Kolar
matjciž
Ustvarjamo pozdrave
Matjaž d.o.o.
Petrovče 115b 3301 Petrovče 03/71 20 600 www.matjaz.si info@matjaz.si
PE MARIBOR
02/48 00 141
GLASBENA ŠOLA "RISTO SAVIN" ŽALEC VAS Z BALETNO PREDSTAVO VABI NA
ODPRTJE BALETNE DVORANE
ČASTNA POKROVITELJICA DOGODKA: BALETNA SOLISTKA SNG LJUBLJANA *
ANA KLAŠNJA
TOREK, 10.11. 2015, OB 18. URI V DOMU II. SLOVENSKEGA TABORA. VSTOP PROST!
111/!?»!
Spoštovani obiskovalci prireditev v Domu II. slovenskega tabora Žalec!
Žalski kulturni dom bo v jubilejnem letu 2015 dobil prizidek.
V času gradbenih del boste obiskovalci v kulturni hram vstopali skozi stranska vhoda na severni in južni strani zgradbe, prodaja vstopnic uro pred predstavo pa bo v pisarni uredništva Utripa Savinjske doline.
Prašimo za strpnost in razumevanje.
ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, www.zkst-zalec.si
Na trgatvi Nikolaje in Arnovčanke
Ob 500 let starem obrambnem stolpu pri župnijski cerkvi sv. Nikolaja v Žalcu in na pročelju gasilskega doma v Arji vasi, kjer že nekaj let rasteta potomki najstarejše vinske trte na svetu, ki raste in rodi na mariborskem Lentu, so tudi letos pripravili trgatev.
V četrtek, 1. vinotoka, so v Žalcu pripravili že deveto trgatev Nikolaje. Na začetku je zbrane pozdravila vinska kraljica Suzana Čakš, ki je poudarila, da se je letos dogajalo nekaj čudnega s trto, saj je najprej nastavila le nekaj grozdov, nato pa si je premislila in pozno, celo prepozno pognala veliko "martinčkov". Vinska kraljica se je pošalila, da je trta pač ženskega spola in je najprej zamerila, ker se je zamenjal njen skrbnik, nato pa si je premislila, ko je videla, kako novi skrbnik Jože Sopotnik lepo skrbi zanjo. Doc. dr. Barbara Čeh z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu je pojav strokovno pojasnila s prehranjenostjo zemlje in predlagala, da trte nadaljnjih pet let ne gnojijo. V nadaljevanju sta zbrane nagovorila skrbnik trte Jože Sopotnik in žalski župan Janko Kos, nato pa so prve grozde odtrgali vinska kraljica Suzan Čakš, župan Janko Kos, skrbnik trte Jože Sopotnik, predsednik Silvo Marič in drugi. Za veselo vzdušje je z igranjem
Zbrane pred obrambnim stolpom je nagovoril žalski župan Janko Kos.
na harmoniko poskrbel Miro Klinc, prireditev pa je vodil David Sopotnik.
TD Petrovče je v sodelovanju s PGD Arja vas pripravilo peto trgatev Arnovčanke, ki krasi gasilski dom v Arji vasi. Zbrane je najprej nagovorila Darka Dimitrovič Uranjek, prve grozde pa so odtrgali gospodar trte Iztok Uranjek, ki mu je na pomoč priskočila predsednica TD Petrovče Marija Vaš, predsednik Društva savinjskih vinogradnikov Silvo Marič, vinska kraljica Suzana Čakš in drugi. Tudi v Arji vasi so poskrbeli za praznično trgatev, saj so bile mize polne dobrot, ob zvoku harmonike Roka Kresnika pa so
Pred gasilskim domov, kjer raste Arnovčanka, je bilo zelo veselo, vinska kraljica Suzana Čakš in gospodar trte Iztok Uranjek pa sta tudi zaplesala.
Gospodar Iztok Uranjek na trgatvi v Arji vasi
Prvi grozdje na trgatvi v Žalcu odtrgala vinska kraljica Suzana Čakš.
poskusili lanski pridelek. Dva čebriča nabranega grozdja so nato odnesli v Žalec, kjer so
ga skupaj z Nikolajo predelali v rujno kapljico.
Pokušanja mladih vin, ki
jo bo Društvo savinjskih vinogradnikov organiziralo ob letošnjem martinovanju, bo
v sredo, 11. novembra, ob 16. uri pred obrambnim stolpom v Žalcu.	T. Tavčar
Najprej pravilnik
Pilotni projekt ureditve poti
Žalski občinski svetniki so imeli na dnevnem redu včerajšnje seje tudi prvo obravnavo predloga pravilnika o spodbujanju razvoja malega gospodarstva v Občini Žalec za programsko obdobje
2015-2020. Ker Občina Žalec doslej še ni dodeljevala sredstev po pravilu »de minimis« pomoči, še ni imela tega pravilnika.
S tem pravilnikom bodo podrobneje določeni nameni, pogoji in postopki za dodeljevanje občinskih proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini. Za uresničevanje ciljev občine na področju razvoja malega gospodarstva se bodo sredstva po tem pravilniku dodeljevala' po pravilih tako ime-
Včeraj seja
Včeraj so se na svoji 7. redni seji dobili žalski občinski svetniki in obdelali obsežen dnevni red. V času seje je bil naš časopis že v tisku, zato bomo kaj več o sklepih zapisali v naslednji številki časopisa.
L. K.
novane pomoči »de minimis«.
Sredstva pomoči po tem pravilniku se ob upoštevanju državnih, regionalnih in občinskih razvojnih načrtov in prioritet zagotavljajo iz občinskega proračuna v višini, ki bo določena z odlokom o proračunu občine za posamezno leto, in sicer kot nepovratna sredstva v obliki donacij.
Za uresničevanje ciljev ohranjanja in spodbujanja razvoja malega gospodarstva bodo finančna sredstva usmerjena preko pravil državne pomoči, ki imajo podlago v uredbi komisije EU, ki omogočajo pomoč v obliki treh ukrepov: pomoč za odpiranje novih delovnih mest in za samozaposlitev, pomoč za spodbujanje začetnih investicij in investicij v razširjanje dejavnosti ter pomoč za spodbujanje udeležbe na sejmih in razstavah.
Do te pomoči bodo upravičena mikropodjetja, ki imajo sedež na območju žalske občine in imajo v celoti izpolnjene vse obveznosti iz davkov in prispevkov, ter fizične osebe s stalnim prebivališčem v žalski občini, kadar gre za samozaposlitev. Po tem pravilniku pa ne bodo dodeljevali pomoči podjetjem, ki delujejo na področju
ribištva in akvakulture, na področju primarne proizvodnje ter predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v prilogi 1 k pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti. Pomoč bodo dodeljevali na osnovi javnega razpisa.
•	K.R.
V bližini šole in vrtca na Trju bodo na javnih površinah, cestah, pločnikih in ob njih v sklopu magistrskega dela Uroša Brumca na Fakulteti za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani opravili pilotni projekt ureditve varne šolske poti s prometnimi in
neprometnimi znaki. Z deli so začeli oktobra.
V okviru projekta, v katerem med drugimi sodeluje tudi Občina Žalec, bodo namestili urbano opremo in prometno signalizacijo v skladu s konceptom predvidljivih cest, ki temelji na upoštevanju člove-
Župan sprejel državne prvakinje
Ženska ekipa strelk Društva upokojencev Vrbje, ki jo sestavljajo Pavlina Glušič, Karolina Ferme, Romana Jurhar in Tilka Breznik, je na državnem prvenstvu upokojencev v streljanju z zračno puško osvojila naslov državnih prvakinj, članica Karolina Ferme pa je s 170 krogi postala državna-prvakinja v posamezni konkurenci. Ta naslov je Karolina Ferme osvojila že tretjič.
Ob tem visokem dosežku strelk iz Vrbja je župan Občine Žalec Janko Kos v sejni sobi zanje pripravil sprejem, ki se ga je udeležila tudi Nataša Gaber Sivka, vodja Urada za negospodarske javne službe. Župan je vrbenskim strelkam čestital za osvojeni naslov, v znak pozornosti pa jim je izročil praktična
škega dejavnika pri načrtovanju prometnih ureditev. Urbana oprema je bila zasnovana posebej za ta projekt, sestavljajo pa jo table s prepoznavnimi ilustracijami, talne označbe na pločniku in vozišču ter pisani stebrički. Njen cilj je soustvarjati podobo ceste in obcestnega prostora, ki vozniku posreduje jasne informacije in ga opozarja na morebitne nevarnosti ter tako vpliva na njegove odločitve in odzive med vožnjo.
L. K.
Župan Janko Kos, Romana Jurhar, Tilka Breznik, Pavlina Glušič in Karolina Ferme
darila in jim obljubil, da bodo v najkrajšem času prejele novo zračno puško. Za sprejem se je županu zahvalila Pavlina Glušič, ki je tudi predsednica Društva upokojencev Vrbje.
Zanimivo je tudi to, da je ta
ženska ekipa do zdaj kar trinajstkrat sodelovala na državnih prvenstvih, od tega je šestkrat osvojila naslov državnih prvakinj, štirikrat je zasedla drugo in trikrat tretje mesto.
T. Tavčar
S 03/712 12 80 El zkst.utrip@siol.net
www.zkst-zalec.si/utrip
Tudi Žalec najlepši in gostoljuben
Župan Janko Kos je s ponosom prejel priznanje iz rok predsednika TZS Petra Mišje.
Turistična zveza Slovenije je na zaključni prireditvi v Novi Gorici razglasila najbolj urejene in gostoljubne v akciji Moja dežela lepa in gostoljubna. V kategoriji manjši kraji je Žalec prejel priznanje za prvo mesto.
»Mesto, kjer boste izvedeli vse resnice o hmeljarstvu in pivu. Na račun skladatelja Rista Savina in Fanny Hausmann, prve slovenske pesnice, pa je Žalec tudi mesto glasbe in kulturne dediščine. Pozdravljamo Podeželsko tržnico z izdelki kmetij Spodnje Savinjske doline. Ponudba mesta se dobro trži z rimsko dediščino Rimske nekropole, Jamo Pekel, Ribnikom Vrbje in Bio parkom Nivo, kjer nam
je - ne glede na zadnje dogodke - še posebej všeč prva piramida v Sloveniji, zgrajena iz konoplje. Glede na bogato zgodovino hmeljarstva pa pogrešamo butično pivovarno, ki zadnje čase vedno bolj rastejo po Sloveniji,« je v obrazložitvi priznanja zapisala ocenjevalna komisija Turistične zveze Slovenije.
Takoj po prireditvi v Hitovem hotelu Perla je župan Občine Žalec Janko Kos povedal: »Tekmovali smo pod geslom Slovenija - prijazna, lepa in gostoljubna in točno tak si želi biti Žalec, prijazen, urejen, gostoljuben za ljudi, ki k nam prihajajo, in če takšnega vidi strokovna komisija Turistične zveze Slovenije, potem smo
lahko samo navdušeni. Verjamem, da se ne bomo ustavili in da bomo delali še naprej. Žalec je lep, naj ljudje pridejo v Žalec in si ga ogledajo. Žalec v objemu zelenega zlata, odprt za naprej, predan novim izzivom. Je fino, ko dobiš takšno priznanje, to je priznanje ne županu, ampak občanom in številnim turističnim delavcem.«
Zbrane sta nagovorila predsednik Turistične zveze Slovenije Peter Mišja in minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. Kot je povedal Peter Mišja, sodeluje v projektih TZS 278 turističnih društev, ki so povezana v 24 regijskih oziroma območnih zvezah in v katerih deluje približno 28 tisoč članov. Še 300 društev se v akcije turistične zveze vključuje občasno. Skupno turistični prostovoljci organizirajo več kot 3000 prireditev na leto, veliko skrb pa namenjajo urejenosti in čistosti okolja, kar je bistveno za turistično podobo dežele.
Minister Zdravko Počivalšek je napovedal nekaj ukrepov, s katerih naj bi Slovenija priliv od tujskega turizma z dveh milijard na leto poveča-
la na tri milijarde, kar je bil že cilj strategije iz leta 2012. Kljub temu cilju so vlade sredstva za promocijo na tujih trgih zmanjševale, letos pa jih je vlada z nekaj manj kot 6 milijonov evrov povečala na malo manj kot 12 milijonov Poleg tega je ponovno osamosvojila Slovensko turistično organizacijo (STO), saj si po besedah ministra branža, ki ustvarja 13 % družbenega bruto proizvoda, zasluži svojega nacionalnega promotorja. STO bo poleg proračunskega vira pridobila nov vir financiranja iz turistične takse, po vzoru sosednjih držav, ki del turistične takse namenjajo za promocijo na nacionalni ravni. Relativno nizka turistična taksa se bo tako povečala, to povečanje pa bo namenjeno promociji Slovenije na tujih trgih. Poleg tega bodo lahko posamezne turistične destinacije, turistični kraji in mesta, če bodo to želeli, uvedli tudi svojo turistično takso.
Zaključna prireditev že 24. ocenjevanja Moja dežela - lepa in gostoljubna je bila namenjena tudi 110-letnici Turistične zveze Slovenije. Njena predhodnica je Deželna zveza za pospeševanje prometa tujcev
na Kranjskem, za prvega človeka slovenske turistične propagande pa velja dr. Valentin Krisper, ki je odbornikom deželne zveze pred 110 leti svetoval: »Odprite oči za krasoto, s katero je Stvarnik našo pokrajino bogato obdaril, odprite svoja srca ljubezni do te lepote, ki naj daleč naokrog izžareva
tako toploto, da bo privabila k nam čim več sveta. Zbudite se, dvignite zaklad, poberite zlato, ki se valja okrog nas. Pripravite se, kultivirajte sebe in okolico, da boste naš narod dostojno predstavljali tujcem in dokazali, da smo prebivalstvo, ki je vredno lepote svoje zemlje.«
K. R.
Prejemniki priznanj na letošnjem ocenjevanju Turistične zveze
Slovenije v posameznih kategorijah:
-	Petrolovi bencinski servisi: bencinski servis Kranj Labore;
-	tematske poti: Solčavska panoramska pot pred Razkriškim kotom in potjo skozi Zako, glas ljudstva: Zdravilni park Sveta Trojica;
-	mladinska prenočišča: Hostel Pliskovica;
-	kampi: Kamp Koren;
-	vaška jedra: Kog pred Marezigami in Frankolovim;
-	trška jedra: Zgornji trg v Šentjurju pred Mežico in Podsredo;
-	mestna jedra: Kamnik pred Idrijo in Krškim;
-	turistični kraji: Bled (tudi po glasovanju ljudi) pred Piranom in Kranjsko Goro;
-	zdraviliški kraji: Rogaška Slatina, ki jo je nagradil tudi »glas ljudstva«, pred Čatežem ob Savi in Dolenjskimi Toplicami;
-	izletniški kraji: Mozirje pred Olimjem in Bohinjem;
-	manjša mesta: Žalec pred Ljutomerom in Črno na Koroškem;
-	srednje velika mesta: Nova Gorica pred Slovenj Gradcem in Postojno.
-	velika mesta: Velenje pred Ljubljano in Celjem.
Na srečanju predsednikov turističnih društev in zvez v Novi Gorici so najzaslužnejšim prostovoljcem podelili priznanja Turistične zveze Slovenije. Med prejemniki priznanj je bila tudi dolgoletna članica in nekdanja predsednica Turističnega društva Šempeter Metka Vočko.
Začasno v kulturni hram s severne in južne strani
Čeprav je osrednji žalski kulturni hram že od poletja v fazi prenove, pa so prejšnji vikend v njem vendarle začeli s prireditvami, najprej s predstavo za cici abonma, nocoj pa jih čaka premiera avtorske monodrame Lidije Koceli Moj glas, moja pot. Nekoliko priredili so dostop in vse servisne prostore, saj prenavljajo ravno avlo Doma II. slovenskega tabora, kjer je glavni vhod. Direktor ZKŠT Žalec Matjaž Juteršek verjame, da bodo ob začasnih rešitvah vsi dogodki potekali normalno, vse obiskovalce pa prosi za razumevanje v času prenove avle.
Na ZKŠT Žalec so uredili dva rezervna vhoda: na južni (nasproti vhoda v Glasbeno šolo Risto Savin Žalec) in na severni strani doma (nasproti Športnega parka Žalec). Prodaja vstopnic uro pred predstavo je urejena v pisarni Utripa Savinjske doline, vhod vanjo je skozi službeni vhod na ZKŠT Žalec nasproti glasbene šole, to je desno od začasnega južnega vhoda v dvorano. Zaradi prenove avle ne bo toliko prostora za zadrževanje ljudi pred vhodom v dvorano, prirejeni garderobi na obeh
Začasen glavni vhod je s severne strani Doma II. slovenskega tabora.
Vhod z južne strani doma (nasproti vhoda v glasbeno šolo); desno je še vhod v upravo ZKŠT, kjer je v pritličju prodaja vstopnic v pisarni Utripa Savinjske doline.
straneh in prav tako sanitarije prireditev prosijo za razume-pa bodo na voljo. Obiskovalce vanje ob nekoliko bolj ute-
snjenih vhodih, a glede na to, da bodo s prenovo zagotovili boljše pogoje za prireditve, se vendarle splača »stisniti zobe«. Matjaž Juteršek nam je povedal, da so se z izvajalci del dogovorili tudi, da v času predstav ne bodo opravljali del, ki povzročajo hrup, prav tako pa so v skladu s pravili poskrbeli za varnost in nov požarni red.
L. K., foto: T. T.
ZKŠT Žalec objavlja
Javni poziv za sodelovanje na prazničnih sejmih.
ki bodo v decembru 2015 v Dvorcu Novo Celje in na Šlandrovem trgu v Žalcu.
Več o prijavi in pogojih sodelovanja na www.zkst-zalec.si.
I
■R
Vabimo vas
na grajsko obarvano prireditev ob zaključku izbora Najlepši kraj, hiša in kmetija v Občini Žalec s podelitvijo priznanj za najlepše urejene v letu 2015, ki bo v četrtek, 12.11. 2015, ob 19. uri v Domu II. slovenskega tabora Žalec.
Čas grajske gospode bodo za vas obudili:
- scenaristka Tanja Kastelic,
- Skupina za obujanje starinskih plesov in glasbe Galiarda iz Celja, - ansambel Mladika in
alee	- voditelj Franci Podbrežnik.
fi
- • tacat
ggl k» i
Jiff; Hi
V OBJEMU ZELENEOA ZLATA
www.turizem-zalec.si
Vstop prost!
www.zkst-zalec.si
Novi kilometri sekundarne kanalizacije
Gradnja vodovoda na Dobrovljah
Trak so prerezali župani Jože Kužnik, Branimir Strojanšek in Franc Sušnik ter v imenu izvajalcev Boris Širše.
V občinah Polzela, Braslovče in Vransko so uspešno zaključili projekt Odvajanje komunalnih odpadnih voda v Spodnji Savinjski dolini - II. faza. Skupaj so zgradili in na čistilno napravo priključili 7.649 metrov sekundarnega kanalizacijskega omrežja.
Novo kanalizacijsko omrežje so uradno predali namenu v Ločici ob Savinji, kjer so investicijo predstavili vsi župani sodelujočih občin, nosilka projekta pa je bila Občina Polzela. Kot je povedal župan Jože Kužnik, je bilo pri načrtovanju, izvedbi in financiranju kar nekaj težav, zato so ob uspešnem zaključku še toliko bolj veseli nove pridobitve, za katero so na osmem javnem pozivu ministrstva za gospodarski razvoj pridobili večji del potrebnega denarja.
Projekt Odvajanje komunalnih odpadnih voda v Spodnji Savinjski dolini - II. faza je bil razdeljen na tri sklope. V Občini Braslovče so v okviru druge do sedme faze zgradili kanalizacijo Male Braslov-če-Preserje, v Občini Polzela kanalizacijo v središču Polzele in starem delu Ločice ob Savinji, v Občini Vransko pa drugo fazo kanalizacije Stopnik. Novozgrajena kanalizacija v občinah Braslovče in Polzela je priključena na osrednjo čistilno napravo v Kasazah, v Sto-pniku pa na malo čistilno napravo v Prekopi. Skupaj 7.649 m nove kanalizacije omogoča okrog 220 hišnih priključkov v štirih naseljih, na novo pa se bo v sistem čiščenja odpadnih voda lahko vključilo približno 700 oseb.
Le malo manj kot 2 milijona evrov vredna investicija brez DDV je nadaljevanje regijskega projekta Celostno urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanje vodnih virov na povodju Savinje. Po sklepu ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo je Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval 1.371.025 evrov, kar je dobrih 70 % celotne investicije brez DDV (Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013, za obdobje 2013-2015, razvojne prioritete Razvoj regij, prednostne usmeritve Regionalni razvojni programi). Ker pa so bile na podlagi izvedenih javnih naročil dosežene nižje pogodbene vrednosti, kot so bile ocenjene v vlogi, znaša končna vrednost projekta 1.807.031 evrov.
Gradbena dela je izvajalo podjetje Plima, investicijsko dokumentacijo je izdelal RC Inženiringi, razpisno dokumentacijo je pripravil SIB, za nadzor nad gradbenimi deli je
bil zadolžen Paritet, za vodenje in koordinacijo projekta pa Razvojna agencija Savinja Žalec.
Tudi s to investicijo skušajo občine skupaj z Javnim komunalnim podjetjem Žalec, ki v Spodnji Savinjski dolini upravlja s komunalno infrastrukturo, ohranjati naravne vire in ekološke sisteme, izboljšati kakovost podzemnih vod kot vira pitne vode ter zmanjšati negativne vplive na okolje oz. varovati okolje pred škodljivimi vplivi odvajanja odpadnih voda, ob tem pa tudi zagotoviti pogoje za gospodarski in turistični razvoj regije ter doseganje ciljev regionalnega razvojnega programa.
Ob uradni predaji nove kanalizacije v Ločici ob Savinji svojemu namenu je zapela domača vokalna skupina Eros, novo pridobitev pa je blagoslovil polzel-ski župnik Jože Kovačec. Trak so prerezali župani Jože Kužnik, Branimir Strojanšek in Franc Sušnik, v imenu izvajalcev pa Boris Širše.
K. R.
Polzela praznovala
Preboldska zlata maturanta
Na Dobrovljah gradijo drugo fazo vodovodnega odseka B v dolžini okrog 1 km, ki poteka od južnega Podvrha proti Dobrovljam.
Vrednost predvidene investicije je 29 tisoč evrov, sredstva pa bodo v celoti zagotovili iz letošnjega proračuna Občine Braslovče. Nadzor nad gradnjo opravlja JKP Žalec, dela vaja gradbeno šek.
Gradnja sicer potek razmerah, saj kamnita tla ovirajo izkop, vendar bodo dela kljub vsemu izvedli v predvidenem roku. Na javni vodovod se bo lahko priključilo pet gospodinjstev iz tega dela občine,
Pri gradnji vodovoda
kar je še posebej dobrodošlo, pogosto zmanjka vode.
saj v tem predelu v sušnih dneh	T. Tavčar
Preboldski župan Vinko Debelak je ob koncu prejšnjega meseca v prostorih občine pripravil tradicionalni sprejem za zlate maturante splošne in poklicne mature. Letos je to uspelo dvema srednješolcema iz te občine.
Letos je zlati maturant postal Nejc Maček iz Dolenje vasi, dijak Gimnazije Celje - Center.
Zlati maturant poklicne mature pa je postal Luka Babič iz Matk, ki je obiskoval Srednjo šolo za storitvene dejavnosti in logistiko na Šolskem centru Celje. Sprejema pri županu se žal ni mogel udeležiti, ker je imel obveznosti glede nadaljnjega študija. S šolanjem bo nadaljeval na Višji prometni šoli Maribor, smer logistično inženirstvo.
Je pa zato več o tem, kako postati zlati maturant, in o svoji nadaljnji poti povedal Nejc Maček, ki je bil tako v
Župan Vinko Debelak in Nejc Maček
osnovni kot tudi v srednji šoli ves čas odličen učenec in dobitnik številnih priznanj v znanju na državnih tekmovanjih in tudi v tujini. Povedal je, da se je za dosego takšnih rezultatov potrebno učiti med letom, delati sproti in si zastaviti cilj postati zlati maturant. Pomembna je samospodbuda
in pomembno je tùdi sodelovanje v dejavnostih oziroma krožkih na šoli, kjer pridobiš dosti znanj. Nejc nadaljuje s študijem v Mariboru, na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, smer računalništvo in informacijska tehnologija.
D. Naraglav
Dobitniki priznanj
Na predvečer praznika Občine Polzela je na dvorišču Gradu Komenda potekala slavnostna akademija ob letošnjem občinskem prazniku, ki ga občina praznuje v spomin na 2. oktober, ko je bilo leta 1942 v Mariboru ustreljenih deset Polzelanov.
Slavnostni govornik je bil župan Občine Polzela Jože Kužnik. V svojem govoru je izpostavil dejo, ki so ga opravili od lanskega do letošnjega praznika, poudarek pa je bil namenjen gradnji kanalizacije in prizidka k vrtcu, urejanju in asfaltiranju krajevnih cest itd.
V nadaljevanju so najzaslužnejšim občanom podelili občinska priznanja. Županovo priznanje so prejeli Gasilsko poveljstvo Občine Polzela in družine Čremožnik, Likeb in Satler iz Andraža. Priznanje inovator so podelili Mateju Podbregarju, dr. med., plaketo pa Društvu tabornikov rod Pusti grad Šoštanj, Četi zelenega zlata Polzela in Tadeju Zupanu. Grb občine sta letos prejela Jože Vrečko in
Ernest Obermayer. Naziv častni občan Občine Polzela je pripadel Konradu Brunšku iz Andraža, in sicer za posebno pomembna dejanja, družbeno angažiranost in zasluge na področju ohranjanja kulturne dediščine, kulture in športa, ki pomenijo izjemen prispevek k razvoju lokalne skupnosti ter prispevajo k ugledu, prepoznavnosti in promociji občine v Sloveniji in svetu.
V kulturnem programu so sodelovali libojske mažoretke, učenka Glasbene šole Risto Sa-
vin Žalec Lara Tanšek in člani družine Štih s Polzele, in sicer Zmago Štih na harmoniki ter Diana in Iza Štih na flavti. V pevskem nastopu sta se predstavila Nives Vertovšek Miklav in Destrniški oktet. Akademija, ki jo je vodila Jolanda Železnik, je bila tudi priložnost za podpis listine o sodelovanju in prijateljstvu med občinama Destrnik in Polzela. S podpisom listine sta župana Vladimir Vindiš in Jože Kužnik uradno potrdila dobro sodelovanje.	T. Tavčar
Potrjen rebalans proračuna
Braslovški svetnice in svetniki so na 8. redni seji občinskega sveta obravnavali poročilo o izvajanju trenutnih investicij v občini. Po precej dolgi razpravi, največ pripomb so imeli svetniki Stranke modernega centra (SMC), so potrdili imenovanje Milana Šoštariča kot predstavnika Občine Braslovče za člana skupščine JKP Žalec. Imenovali so še predstavnike Občine Braslovče v Svet zavoda OŠ Braslovče za štiriletno mandatno obdobje, in sicer Tajo Steblovnik, Josipa Ivanoviča in Marjana Maka.
Svetniki so v nadaljevanju potrdili prodajo dveh parcel v k.o. Grajska vas in Letuš. Predsednica nadzornega odbora Helena Gajšek je podala poročilo o opravljanjem nadzoru porabe sredstev občinskega proračuna za delovanje Prosvetnega društva Braslov-
če. Po podatkih je društvo v obeh letih poslovalo pozitivno, poleg občinskih sredstev si je prizadevalo pridobiti tudi sponzorska sredstva.
V nadaljevanju seje so svetnice in svetniki razpravljali in na koncu tudi potrdili predlog rebalansa letošnjega proračuna. Popravek finančne biblije, kot je proračunski dokument imenoval braslovški župan Branimir Strojanšek, je na prvi pogled ugoden, saj se občinski prihodki povečujejo, odhodkov pa bo manj. Tako bodo prihodki po rebalansu znašali nekaj več kot 5,6 milijona evrov, kar je za dobrih 70 tisoč evrov več, kot so svetniki predvideli ob sprejetju temeljnega finančnega občinskega dokumenta v začetku leta. Z rebalansom so popravili tudi nekaj postavk na strani odhodkov. Ti se bodo znižali za dobrih 92 tisoč evrov. Je pa občina iz naslova dohodnine prejela za pri-
bližno 17 tisoč evrov manj od prvotno načrtovanega. Povečali so se prihodki in odhodki, vezani na dokončanje in predvsem opremljanje braslovške-ga kulturnega doma ter opremo prostorov, namenjenih za podjetniški center obrtnikov in kmetovalcev, ki bo v prostorih poleg knjižnice. Temu so z rebalansom namenili dodatnih 61 tisoč evrov. Več denarja bo občina namenila tudi za socialne transferje.
Sledile so pobude in vprašanja svetnikov, med drugim pa so potrdili tudi terminski načrt za pripravo in sprejem proračuna za leto 2016.
T. Tavčar
ODKUP HRASTOVE HLODOVINE
c't O*
tj
AIDA, d.o.o., Prekopa 3, Vransko
Iz Tabora do Kaplje vasi	Osrednja točka problem divjadi
S pitno vodo so nazdravili (od leve): direktor Občinske uprave Občine Braslovče Milan Šoštarič, koordinator projekta v Občini Tabor Simon Jan, župan Občine Tabor Anton Grobler, župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek, župan Občine Prebold Vinko Debelak in podžupan Občine Prebold Franc Škrabe.
Od lanskega aprila do letošnjega septembra je na območju občin Braslovče, Prebold in Tabor potekal projekt obnove transportnega vodovoda. Z večino evropskega denarja so obnovili 7.814 m dotrajanega vodovoda, ki so ga uradno predali namenu na priložnostni slovesnosti pod Ribičevim kozolcem ob izvirih oziroma vodnem rezervoarju v taborski občini.
Investicijo so predstavili župani v projektu sodelujočih občin: župan Občine Braslovče, ki je bila nosilka projekta, Branimir Strojanšek, župan Občine Tabor Anton Grobler in župan Občine Prebold Vinko Debelak, zlasti dobro sodelovanje občin pri črpanju evropskih sredstev pa je pohvalil direktor Razvojne agencije Savinja Žalec Stojan Praprotnik.
Splošni cilji projekta so izboljšanje oskrbe z zdravo, neoporečno pitno vodo, zvišanje kakovosti bivanja ter skrb za okolje od zajetja Tonetov izvir v taborski občini do naselja Kaplja vas Občini Prebold. Transportni vodovod na tem odseku, ki ga v Taboru napajajo kar trije zelo kakovostni vodni viri s skupno kapaciteto 400 kubičnih metrov vode na leto, je bil zgrajen v letih od 1967 do 1969 z azbestnimi cevmi, zaradi dotrajanosti oziroma porozno-
V Svetem Lovrencu se vsako leto oktobra srečajo najstarejši občani preboldske občine. Srečanje organizirata KO RK Prebold in Občina Prebold, pri prevozih starejših pa jim pomagajo gasilska društva. Najprej so udeleženci srečanja v tamkajšnji cerkvi prisluhnili sveti maši, ki jo je daroval preboldski župnik Damjan Ratajc.
Kot nam je povedala predsednica KO RK Prebold Nuša Stergar, živi v občini trenutno 245 ljudi, starih nad 80 let. Od tega jih 33 živi v domovih za starejše bodisi v Savinjski dolini ali drugod po Sloveniji, kar nekaj pa jih jesen življenja preživlja v preboldskem domu starejših, med njimi tudi naj-
sti materiala in okvar na stikih pa je bilo letno tudi do 40 % izgub vode. Kot je povedal Anton Grobler, je voda iz teh virov zelo kakovostna, tako da je za oskrbo prebivalcev potrebno le minimalno kloriranje.
Občine so se na pobudo preboldskega župana dogovorile za prijavo projekta obnove na
8.	javni poziv ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, pri čemer ni bilo potrebno pridobiti oz. predložiti gradbenega dovoljenja, kar je precej poenostavilo postopek. Zaradi poznega prejetja sklepa o sofinanciranju in pogodbe o sofinanciranju je izbrani izvajalec z deh začel šele oktobra 2014.
Z javnim naročilom je bilo za gradbena dela izbrano podjetje Hidroplanum, za izdelavo investicijske dokumentacije RC Inženiring, za nadzor nad gradbenimi deh Paritet, za vodenje in koordinacijo projekta pa Razvojna agencija Savinja Žalec.
Celotna vrednost operacije znaša 861.090 evrov (brez DDV), po sklepu ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo je prispevek Evropskega sklada za regionalni razvoj 705.088 evrov, kar predstavlja dobrih 80 % celotne investicije brez DDV.
Financiranje med občinami partnericami pri projektu je bilo razdeljeno po ključu, ki so
starejša občanka Angela Žagar, ki je v 104. letu starosti. Leto dni mlajša je Fanika Raček, ki živi na svojem domu v Latkovi vasi. Med moškimi ni nobene-
ga dogovorile v pogodbi o ureditvi lastništva, upravljanja in vzdrževanja dela gospodarske javne infrastrukture v skupni rabi (župani so jo podpisali 23. aprila lani): Občina Braslovče (naselja Grajska vas, Gomilsko, Šmatevž, Šentrupert in Trnava)
29,00	%, Občina Prebold (naselja Kaplja vas, Dolenja vas, Prebold in Latkova vas) 55,00 % in Občina Tabor (naselja Loke, Tabor in Ojstriška vas) 16,00 %.
Skupaj je bilo v okviru projekta obnovljenih malo manj kot 8 km dotrajanih salonitnih cevi, ki so bile zamenjane s cevmi iz nodularne htine, ponekod je bil povečan premer cevovoda in znaša zdaj od 150 do 200
mm.	S tem so zagotovili kakovostnejšo in varnejšo oskrbo s pitno vodo za 4.669 Savinjčank in Savinjčanov (779 v Občini Tabor, 1.221 v Občini Braslovče in 2.669 v Občini Prebold).
Na priložnostni slovesnosti so v kulturnem programu nastopih učenci Osnovne šole Vransko - Tabor in žalske glasbene šole, za pogostitev pa so poskrbele članice Društva žena in deklet Občine Tabor. S prerezom traku so obnovljen transportni vodovod odprh župani in koordinatorji projekta v sodelujočih občinah, ki so nazdravili s pitno vodo iz zajetja v Taboru.
K.R.
ga stoletnika, zastavo najstarejšega občana pa nosi Jože Flere iz Kaplje vasi, ki bo marca prihodnje leto praznoval 98 let. Letošnjega srečanja se ome-
V četrtek, 15. oktobra, so se na 10. redni seji sestali svetniki Občinskega sveta Občine Prebold. Obravnavali so 12 točk dnevnega reda, osrednja pa je bila obravnava poročila o izvedenih ukrepih za zmanjševanje škode, ki jo povzroči divjad na kmetijskih površinah. V zvezi s tem pa so obravnavali tudi predlog za dodelitev finančnih sredstev za sofinanciranje dejavnosti trajnostnega gospodarjenja z divjadjo v letu 2015. Za še poglobljeno razlago tega problema so na sejo povabili starešino Lovske družine Prebold Mirana Vedenika.
Na 9. seji občinskega sveta je bila dana pobuda, naj LD Prebold poda poročilo o izvajanju ukrepov za zmanjševanje škode, ki jo na kmetijskih površinah povzroča divjad. Iz poročila in dodatnih pojasnil, ki jih je na tokratni seji podal Miran Vedenik, so ugotovili, da je škode v zadnjem času precej več. Gre predvsem za škodo, ki jo povzročajo divji prašiči. Porast populacije divjih prašičev v zadnjih desetih letih, ne samo pri nas, ampak v celotni Evropi, je pogojena z ugodnimi klimatskimi pogoji, ki so povzročili visok obrod plodnih rastlinskih vrst, predvsem bukve in hrasta, v zadnjem času pa tudi kostanja. Divji prašiči so se kot izredno prilagodljiva vrsta na to odzvali s populacijsko eksplozijo. Ukrepi, predvsem preprečevanje dostopa do hrane in povečan odstrel, so sicer to zajezdi, bo pa potrebno še nekaj časa, da bodo vplivali tudi na zmanjšanje šte-vda divjih prašičev. Kot je dejal Vedenik, je potrebno te ukrepe izvajati na širšem področju, načrtovano in usklajeno, saj so migracije te divjadi .precejšnje. Pregnani trop lahko v eni noči preteče do 40 ldlometrov. K povečani dejavnosti divjadi prispeva tudi nemir v gozdu, pogojen s človekovo prisotnostjo in z dejavnostmi (pohodništvo, kolesarjenje, motoristi, snežne
njeni sicer niso udeležili, med udeleženci pa je bdo kar nekaj starostnikov, ki so že prestopili 90 let. Med njimi je 93-letna Marta Vozlič iz Dolenje vasi, ki še vedno vozi avto in tudi hitro hodi, da ji nikakor ne bi mogli prisoditi toliko let. Srečanja se je udeležila slaba polovica vabljenih, vse, ki se veselega dogodka niso mogli udeležiti na primer zaradi bolezni, in tiste, ki so v domovih za starejše, pa bodo aktivistke Rdečega križa obiskale ob božično-novole-tnih praznikih.
Zbranim je spregovorda koordinatorica srečanja Emdija Črnda, ki je sodelovala tudi v kulturnem programu, ki so ga s pesmijo in z glasbo bogatdi ljudski pevci Prijatelji 6 Še in
sani ...). Zaradi tega se divjad več giblje in posledično išče več hrane. Kot so zapisali v poročilu in kot je bilo povedano na seji, se škoda po divjih prašičih v lovišču LD Prebold nanaša predvsem na ritine na travinju in deloma tudi v nasadih koruze. Za preprečitev te škode izvajajo več ukrepov: od postavljanja električnih ograj za preprečevanje dostopa do njiv in preprečevanja krmljenja na krmnih njivah do odstrela preko celega leta predvsem na ritinah in intenzivnega odlova v celotni dobi, intenzivneje pa jeseni. Eden od najučinkovitejših ukrepov je postavljanje električnih ograj (električnih pastirjev). Ob vsem tem so v zadnjih treh letih v preboldskem lovskem društvu bistveno presegli načrtovani ulov. Leta 2013 so iz lovišča odvzeli 47 prašičev od načrtovanih 42, lani so jih odstrelili 62 od 36 načrtovanih, letos pa so jih do konca septembra že 52. Glede na to, da večino odstrela opravijo jeseni, pričakujejo letno realizacijo blizu 200 % glede na načrtovani odstrel (49 odstrelov). Lovci so lani in letos porabili že več kot 2000 delovnih ur in okrog 80 traktorskih ur. Letos so kupili pet električnih pastirjev, žico za pastirje, travniško seme in poplačali mulčenje, za kar so porabili nekaj manj kot 2500 evrov. K tej vsoti pa je potrebno dodati še stroške povračila škode po divjadi, ki pa še ni vsa poravnana. Med drugim gre za nakup 8000 kg koruze v zrnju, odpraviti pa morajo še kar nekaj škode na približno 7 hektarjih travnatih površin. Vsega tega bremena ne bodo zmogli sami, zato se je odbor za kmetijstvo in gozdarstvo na podlagi poročila odločil, občinski svet pa tudi potrdil, za delno sofinanciranje trajnostnega gospodarjenja z divjadjo v letu 2015 in LD Prebold dodelil 445 evrov.
V nadaljevanju seje so svetniki obravnavali predlog za dodelitev finančnih sredstev za
harmonikarja Stanko in Fonzi, starejše pa je nagovoril preboldski župan Vinko Debelak, ki je postregel tudi z nekaterimi informacijami o delovanju občine in novih pridobitvah preteklega leta.	D. Naraglav
ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja. Sredstva za posodabljanje kmetijskih gospodarstev bo prejelo 13 vlagateljev, 7 kmetovalcev pa pomoč za plačilo zavarovalnih premij. Pod osmo točko so svetniki obravnavali predlog za dodelitev finančne pomoči Sonji Hribar iz Marije Reke pri obnovi staleža živine. V razpravi pri podanem predlogu za večjo pomoč so se na koncu odločili in sprejeli predlog, kot ga je pripravil odbor za kmetijstvo. Iz proračunske rezerve bo prosilka dobila 600 evrov, s temi sredstvi pa bo lahko kupila dve teleti.
Po obravnavi točk, ki so bile povezane z odborom za kmetijstvo, so se svetniki seznanili s pogodbo o najemu infrastrukture, z razmerji v zvezi z javno infrastrukturo, izvajanjem in financiranjem gospodarskih javnih služb med Občino Prebold in JKP Žalec ... Po dokaj pestri obravnavi so sprejeli sklep o seznanitvi občinskega sveta s to pogodbo in pooblastili župana Vinka Debelaka, da usklajeno pogodbo tudi podpiše.
V nadaljevanju seje so se svetniki v 10. točki dnevnega reda seznanil tudi s poročilom o kopalni sezoni 2015 na Bazenu Prebold, ki ga je na predlog župana pripravil podžupan Franci Škrabe. Iz poročila je razvidno, da je bil letos bazen odprt 83 dni, od tega je bilo 56 kopalnih dni. Prihodek od prodanih kart je znašal 18.732 evrov (neto 17.106), stroški pa znašajo 31.133 evrov. Za vzdrževanje in obnovo so porabili dobrih 3.000 evrov, materialni stroški (klor, potrošni material, zdravstveni pregledi vode, servis) znašajo nekaj manj kot 7000 evrov, voda in komunalne storitve so v višini dobrih 4.000 evrov, zavarovanje 700 evrov, reševalec 6.000 evrov in počitniško delo 18 študentov 10.316 evrov (neto 6.171 evrov), Razlika med prihodki in odhodki znaša 14.027 evrov.
Svetniki so ob tem podali nekaj predlogov, ki naj bi v naslednji sezoni izboljšali rezultate poslovanja in tudi znižali stroške, kar je predvideno v občinskem proračunu.
Ob koncu seje je bilo podanih še nekaj odgovorov na pisno zastavljena vprašanja, pod točko razno pa so prisluhnili tudi poročilu o počitniškem delu v letu 2015, ki ga je pripravila Klavdija Kač.	D. Naraglav
OBČINA PREBOLD
ZBIRANJE POBUD IN PREDLOGOV ZA SPREMEMBE IN DOPOLNITVE OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
Občina Prebold obvešča občane in vso drugo zainteresirano javnost, da bo v času do 1. 12. 2015 sprejemala pobude in predloge za spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta (OPN). Več na spletni strani http://www.obcinaprebold.si.
Preboldsko srečanje najstarejših občanov
Del udeležencev tokratnega srečanja (93-letna Marta Vozlič peta z desne)
Za zdravje dojk
Dan odprtih vrat laboratorijev
V Savinovi hiši v Žalcu že dalj časa potekajo predavanja iz cikla Narava in vloga žensk, s katerimi so začeli marca letos, nadaljujejo pa tudi v jesenskem času. Srečanja so namenjena ženskam, da bi poglobljeno in pristno razmišljale o sebi in svojem življenju, da bi opustile slabe navade in zaživele zdravo ter se pri tem medsebojno spodbujale. Oktobrsko predavanje je bilo posvečeno dojkam.
Udeleženkam je predavala Zlatka Jambrovič, profesorica pedagogike, predavateljica in terapevtka z dolgoletnimi izkušnjami s področja celostnega pristopa k zdravju. Ker že vrsto let v tem času v svetu dejavnosti ozaveščajo o bolezni dojk, so tokratno srečanje posvetili dojkam. »Moja želja je, da bi preusmerile težišče pogovorov o naših dojkah iz »zgodnjega odkrivanja raka dojke« v »kako ohranjati zdrave dojke in uživati v njih« ter ta mesec posvetile vsakodnevnemu izražanju ljubezni dojkam,« nam je povedala predavateljica Zlatka Jambrovič, nato pa nadaljevala: »V simbolnem in dobesednem smislu predstavljajo dojke vir hranjenja, nege in globoko čustveno vez z drugim bitjem. Ob dojenju občutimo ženske globoko duševno izpolnitev in telesno ugodje. Ti občutki pa niso prisotni le ob dojenju, ampak jih lahko ženske doživljamo tudi takrat, ko v ljubečih odnosih negujemo, spodbujamo in skrbimo za svoje drage. V poetično simbolnem jeziku bi lahko rekli, da teče iz naših dojk poleg biološkega tudi »mleko človeške prijaznosti«. Tukaj pa se paradoksalno skriva tudi past, v katero se ujame mnogo žensk. V želji, da bi poskrbele za druge, gredo predaleč v svojem razdajanju in pozabijo nase. Tako se znajdejo v odnosih (s partnerji, z otroki, s starši, prijatelji, sodelavci), kjer dajejo več, kot pa sprejemajo. In ko dajemo več, kot v resnici zmoremo, se to neravnovesje odrazi v našem počutju in zdravju. Postajamo preutrujene, izčrpane, nezadovoljne s sabo in z drugimi. V sebi kopičimo zamere, jezo nase in na druge
ter praviloma o tem ne spregovorimo. Poskrbeti zase - počivati, se rekreirati, zdravo jesti, se družiti, zabavati, ukvarjati se s konjički itd., je mnogim ženskam težko, ker doživljajo to kot sebično početje. Zato ima mnogo žensk slabo vest in občutke krivde, ko naredijo nekaj zase. Seveda pa jim pri takšnem doživljanju mnogokrat »pomaga« tudi okolica, ki z blagimi in očitnimi pripombami še krepi občutke slabe vesti,« poudari naša sogovornica in doda: »Ob tej priložnosti vabim ženske vseh starosti, da začnejo drugače razmišljati -poskrbeti zase ni sebično, ampak odgovorno delovanje, ki bistveno prispeva k boljšemu počutju, zdravju in harmoničnim odnosom. Novejša znanstvena področja, kot so psiho-nevroimunologija (raziskave o povezanem in vzajemnem delovanju načina razmišljanja, čustvovanja in neposrednega vpliva na imunsko in hormonsko delovanje v telesu), epige-netika (preučuje vplive okolja na delovanje genov), medicinska antropologija idr., nam ponujajo znanstvene dokaze o tem, kar intuitivno že vemo, da okolje, čustvovanje, psihična stanja, način razmišljanja vplivajo na delovanje organov in življenjskih procesov v telesu. Bodisi spodbudno ali pa zavirajoče. Takšno razumevanje nam lahko bistveno pomaga pri ohranjanju našega zdravja.« V nadaljevanju je predstavila sedem točk - priporočil, kako ohranjati zdravje svojih dojk, zaključila pa s pozivom, naj v mesecu oktobru in tudi preko celega leta z užitkom in veseljem »vzamemo zdravje svojih dojk v svoje roke«.
Kako ohranjati zdravje svojih dojk?
1. Ljubeče se dotikajmo svojih dojk. Vsak dan se masirajmo, da prekrvavimo tkivo dojk, jih obogatimo s kisikom in hranilnimi snovmi ter spodbudimo pretok limfe, ki odnaša odpadne snovi, in se pri tem spomnimo, da so v času, ko smo bile še zarodek, tkiva rok in srca še povezana - torej se res
Predavateljica Zlatka Jambrovič, prof.
pedagogike in terapevtka z dolgoletnimi
izkušnjami s področja celostnega
pristopa k zdravju
preko rok z ljubeznijo srca dotikamo svojih dojk. Ob takšni masaži ne iščemo morebitne bolezni, ampak spoznavamo svoje dojke, smo z njimi v rednem stiku in dajemo s tem svojemu telesu drugačno sporočilo.
2.	Prenehajmo negativno misliti in govoriti o svojih dojkah (niso dovolj velike, čvrste, okrogle ...). Namesto tega jim raje povejmo, da so lepe in zdrave, kakršno koli obliko že imajo.
3.	Redno se gibajmo (ples, sprehod, telovadba ...). Gibanje namreč pomaga presnavljati stresne hormone in uravnava nivo estrogena.
4.	Optimalne količine vitamina D so bistvene za zdravje dojk. Primerno izpostavljanje soncu in dodajanje vitamina v zimskih mesecih je zelo priporočljivo.
5.	Čim večkrat odložite modrček. Nobena znanstvena raziskava namreč ne potrjuje, da preprečuje povešenost dojk, svoboda pa je dobrodejna.
6.	Uživajmo varovalna živila, ki ne povzročajo zakisano-sti telesa, in živila z nizkim glikemičnim indeksom, ki vzdržuje enakomerno raven sladkorja v krvi čez dan.
7.	Pristno in sprotno izražajmo svoje občutke. Povejmo, kar nam »leži na prsih«, odložimo čustva zamere, jeze, žalosti. Vsa čustva so zdrava, če jim dovolimo, da se izrazijo, namesto da se kopičijo v nas.
D. N.
Na slovenski dan klinične kemije in laboratorijske medicine, 2. oktobra, so v laboratoriju ZD Žalec v okviru vseslovenskega projekta odprli svoja vrata, da bi predstavili laboratorijsko dejavnost širši javnosti.
Laboratorijska medicina je namreč pomemben sestavni del zdravstvenega sistema, a žal pogosto manj prepoznaven širši in tudi strokovni javnosti. Kot je povedala vodja laboratorija Jerneja Štojs, je njihovo poslanstvo skrb za razvoj stroke in predvsem odgovornost za zanesljive laboratorijske rezultate, ki ob ustrezni interpretaciji prispevajo kar 70 odstotni delež pri odločitvah o diagnozi in zdravljenju bolezni. Pri delu jih zavezujejo visoka etična merila, ki so opredeljena v Kodeksu deontologije v laboratorijski medicini.
Na dan odprtih vrat so pacientom delili zloženke z informacijami o njihovem delu, strokovnjakih, poslanstvu, brezplačno so opravljali analizo krvne slike in urina, pacienti pa so si lahko ogledali laboratorij.
V laboratoriju ZD Žalec so trenutno redno zaposlene štiri strokovnjakinje medicinske
biokemije in en pripravnik. V zadnjem letu se je ekipa pomladila, saj so se tri zaposlene upokojile. Leta 2014 so obravnavali 32.780 naročil (130 pacientov na dan) in opravili 245.013 preiskav. V zadnjih petih letih se je število naročil povečalo za skoraj 30 odstotkov.	T. Tavčar
V domu odprli vrata
Med nastopom domskega pevskega zbora Šeneški glas, ki ga vodi Breda Kralj, za glasbeno spremljavo pa skrbi Mojca Florjančič.
Dom upokojencev Polzela že tradicionalno 30. septembra odpre svoja vrata za vse, ki želijo pobliže spoznati življenje v njem.
Dopoldan so lahko stanovalci in obiskovalci najprej prisluhnili kulturnemu programu. Predstavila sta se domski pevski zbor Šeneški glas in dramska skupina Trema. Ob tej priložnosti so si skupaj ogledali reklamni spot, ki so ga aprila snemali v domu in v katerem so nastopili tudi sta-
novalci doma.
Popoldan so ponovili dopoldanski kulturni program za svojce stanovalcev, povabljene in druge goste. Pridružili so se jim tudi učenci Glasbene šole Risto Savin iz Žalca, ki so prijetno popestrili dogajanje. Kulturni program, ki so ga zaokrožili s klepetom ob čajanki, je povezovala delovna terapevtka Petra Kos.
Letošnja novost je dan odpr-
tih vrat tudi za svojce zaposlenih. To je eden izmed projektov, ki si ga je zadalo vodstvo doma ob prejetju osnovnega certifikata družini prijazno podjetje. Zbrane sta pozdravili direktorica Eva Lenko in koordinatorica certifikata Družini prijazno podjetje Špela Jerman. Svojci zaposlenih so se odzvali v lepem številu, si z zanimanjem ogledali dóm in poklepetali.	T. T.
Nevarni odpadki
Martinov plašč po vzoru sv. Martina
V okviru natečaja Planetu Zemlja prijazna občina se je Turistično društvo Žalec na pobudo Občine Žalec odločilo organizirati humanitarno zbiranje oblačil in obutve.
Pobuda Martinov plašč izhaja iz zapuščine sv. Martina in njegove skromnosti ter zavzemanja za reveže. Legenda govori, da je razrezal svoj vojaški plašč in ga delil s človekom, ki si tako toplega oblačila ni mogel privoščiti.
S postavitvijo stojnice in z
zbiranjem oblačil ter obutve drugo oktobrsko soboto so tako pomagali brezdomcem in pomoči potrebnim v žalski občini.
Kot je povedala Maja Šalekar iz TD Žalec, so pri tem humanitarnem dogodku sodelovali z Rdečim križem Žalec, Občino Žalec, Javnim komunalnim podjetjem Žaleč, Mestno skupnostjo Žalec ter Društvom za nenasilno komunikacijo Mavrica.	T. T.
Pri zbiranju oblačil na žalski tržnici
Celjska družba za ravnanje z odpadki Simbio je prejšnji teden v nekaterih občinah v Spodnji Savinjski dolini pripravila akcijo zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev.
Večjih sprememb pri poteku akcije ni bilo, kljub temu pa velja omeniti dve novosti, in sicer nove piktograme oz. simbole, ki se uporabljajo za označevanje nevarnih snovi, ter povsem nov premični zabojnik za pobiranje nevarnih odpadkov.
Danes, v petek, 23. oktobra, bo potekala akcija na Ponikvi, v Veliki Pirešici, Galiciji in
Drešinji vasi, jutri, v soboto, 24. oktobra, v Levcu, Goto-vljah, Vrbju in Petrovčah ter v ponedeljek, 26. oktobra, v Žalcu in Gotovljah.
Nevarni odpadki, ki jih bodo zbirali v času akcije, so baterije, zdravila (mazila, posipi, tablete, sirupi, termometri), čistila in kozmetika (pršila, ličila), ostanki lakov, barv, lepil, topil, odpadna olja (ostanki motornih in jedilnih olj ter maščob), akumulatorji in škropiva (pesticidi, insekticidi, fitofarmacevtski pripravki), neonske cevi, tonerji in odpadna električna in elektronska oprema. T. Tavčar
Z akcijo Drobtinica zbrali 4.447 evrov
*
Prejšnjo soboto so prostovoljci, mentorji in člani osnovnošolskih krožkov Mladi člani Rdečega križa na osmih lokacijah pred trgovskimi centri v zameno za prostovoljne prispevke mimoidočim ponujali kruh, pekovske in ostale domače izdelke.
Kot je povedal sekretar Območnega združenja RK Žalec Matjaž Češnovar, so bile stojnice lepo urejene pred Merca-
torjevimi trgovinami v Levcu, Žalcu, Šempetru in Preboldu, Tuševimi trgovinami v Petrovčah, na Polzeli in Vranskem ter pred trgovino Jager v Braslovčah. Skupaj so zbrali 4.447 evrov, denar pa bodo namenili otrokom, ki jim starši zaradi utemeljenih razlogov ne morejo plačati kosil v osnovnih šolah po Spodnji Savinjski dolini.
T. Tavčar
r>*oivrinK.A
Drobtinica v Braslovčah
v Preboldu,'
v Petrovčah
in na Polzeli
Ko spregovori srce, zmore glava...
Trinajsti dobrodelni koncert
Nastop Irene Vrčkovnik
Savinjski kvintet med nastopom
V Medobčinski splošni knjižnici Žalec so v začetku oktobra pripravili deseto druženje stanovalcev Doma Nine Pokorn Grmovje, Doma upokojencev Polzela in Našega doma Vransko in ob tej priložnosti zapeli z Ireno Vrčkovnik.
Žalska knjižnica že od leta 2002 prostovoljno in redno obiskuje stanovalce omenjenih domov in pripravlja zanje bralne oz. pogovorne urice. Varovance Doma Nine Pokorn Grmovje je trinajst let obiskovala Anka Krčmar, zadnje leto pa je dvakrat na mesec z njimi Irena Štusej. Dom upokojencev Polzela sta najprej obiskovali Jolanda Železnik in Laura Jelen, že nekaj let pa je z njimi Darja Baloh. Varovance Našega doma na Vranskem pa s svojim obiskom razveseljuje Valerija Jerman.
Starejši so hvaležni poslušalci in sogovorniki, ki radi prisluhnejo pravljicam, življenjskim zgodbam, še posebej tistim iz preteklosti. Radi se spominjajo običajev, navad, dogodkov ... Vselej pa radi zapojejo. Brez pesmi ne mine nobeno druženje.
Enkrat na leto se predstavniki vseh treh domov družijo na prireditvi v žalski knjižnici, ki jo pripravijo posebej zanje. Na ogled postavijo razstavo njihovih ročnih del, ki jih ustvarjajo v okviru ustvarjalnih uric v domovih, in tudi tokratna razstava je bila bogata. Dogodek je povezovala direktorica knjižnice Jolanda Železnik, zbrane pa sta pozdravila župan Občine Vransko Franc Sušnik in podžupan Občine Polzela Igor Pun-
gartnik. Irena Štusej, Valerija Jerman in Darja Baloh so spregovorile o bralnih uricah, varovance domov pa je z igranjem na citre razveselila Živa Grobelnik, učenka Glasbene šole Risto Savin Žalec. Prijeten dogodek je popestrila tudi Irena Vrčkovnik in skupaj z njo so radi zapeli. Sicer pa imajo prebivalci teh
V Občinski knjižnici Prebold so v torek, 6. oktobra, odprli razstavo projekta Kino (o)živi. Projekt, ki ga vodi domačinka Katja Huš, so izvajali v preteklem in deloma v tem letu. V nekdanji kinodvorani je bilo kar nekaj filmskih predstav, organizirali pa so tudi posvet na temo o oživitvi kina.
Tokrat gre za razstavo 12 filmskih plakatov, ki so ostali na zaprašenih policah kina v Preboldu in so nekoč predstavljali predvajane filme. Teh plakatov je še veliko več, izbrali pa so jih le nekaj, saj je to dovolj za
domov tudi druge prijatelje, ne le knjižnico. Že vsa leta poskrbi za pogostitev zeliščarica Fanika Burjan, ki jim postreže s čajem in sadnim kruhom. Tudi tokrat pa je knjižnica vse obdarila z mehkimi piškoti in s kavo njihovega dolgoletnega sponzorja - žalskega podjetja Caffe Tropic.	T. Tavčar
vpogled v čas, ko je bil kino pomemben sopotnik družabnega življenja v skoraj vsakem malo večjem kraju.
Številne zanimivosti lokalne filmske kulturne dediščine sta obiskovalcem predstavili vodja projekta Katja Huš in vodja muzejskega oddelka Slovenske kinoteke Metka Dariš. Razstava bo na ogled do konca oktobra v času odprtosti knjižnice.
Prireditve se je udeležilo tudi nekaj članov Zgodovinskega in narodopisnega društva Prebold in drugih občanov, župan Občine Prebold Vinko Debelak pa je ob tej priložnosti vodji projekta
Medobčinsko društvo invalidov Žalec je 11. oktobra, v telovadnici I. OŠ Žalec izpeljalo že 13. dobrodelni koncert Človek človeku. Z zbranim denarjem bodo pomagali kupiti invalidske pripomočke osmim invalidom.
Katji Huš podelil občinsko priznanje za delovanje na kulturnem področju, Ivani Golič pa
Do zdaj so na ta način uspeli osrečiti in pomagati 50 invalidom. Poleg vstopnine nekaj sredstev prispevajo tudi sponzorji in donatorji, ob vsem tem pa se vrsto let trudijo, da bi bili oproščeni plačila avtorskega nadomestila združenju
občinsko priznanje za delovanje na društvenem področju.
D. N.
SAZAS, saj večina glasbenikov nastopa z lastnimi skladbami ali priredbami narodnih viž in se odpove honorarju.
Prireditev, ki jo je tudi tokrat vodil Tone Vrabl, je s folklornimi plesi začela Folklorna skupina Grifon, v nadaljevanju je nastopil citrarski orkester Glasbene šole Risto Savin Žalec, nato pa so zbrani prisluhnili ansamblu Vihar, harmonikarskemu orkestru Primoža Zvera, VS Cante-mus, VS Draž, ansambloma Savinjski kvintet in Slovenski express, pevki Majdi Petan in ansamblu Smeh. Občinstvo sta nagovorila podžupan Občine Žalec Robert Čehovin in predsednik MDI Janez Meglič, ki se je zahvalil prostovoljcem.
Voditelj Tone Vrabl pa je ob tej priložnosti predstavil pesmi iz nove pesniške zbirke Nuše Ilovar Vihravo ravnovesje, čemur je z veseljem prisluhnila avtorica sama, ki je članica MDI Žalec.
D. Naraglav
Ko kino (o)živi
Razstavljeni reklamni plakati
Raznolike zgodbe na grafikah
Ena najstarejših in najuglednejših prireditev, ki jih organizira 1. osnovna šola Žalec, je bienale otroške grafike. Od leta 1981 se jih je zvrstilo 17. Ob odprtju letošnjega bienala 9. oktobra je v telovadnici šole potekala slovesnost, na kateri sta desetim avtorjem najboljših grafik in njihovim mentorjem plakete in diplome podelili častna predsednica bienala mag. Nataša Mirtič in ravnateljica I. OŠ Žalec Tatjana Žgank Meža.
Letos so otroci ustvarjali na temo Razgibane zgodbe. Na razpis je 130 šol in vrtcev iz vse Slovenije poslalo skupaj 1700 grafičnih listov. Vse je pregledala komisija, v kateri so bili docentka za grafiko Zora Stančič, graf. spec, akademski slikar in grafik Todorče Atanasov in vizualna umetnica Nina Koželj. Člani komisije so imeli težko delo. 400 grafičnih listov so izbrali za razstavo na šolskih hodnikih, 40 jih je objavljenih v katalogu, avtorje desetih najboljših grafik pa je komisija nagradila. Nagrajeni učenci so prejeli zlato plaketo in diplomo, njihovi mentorji pa grafiko častne predsednice in diplomo.
Prva leta je za bienale na žalski šoli skrbela likovna pedagoginja Dragica Sajovic, njena odlična naslednica pa je zdaj likovna pedagoginja Neli Šuler, ki je povedala, da so s številom prispelih grafik in nji-
Nagrajen linorez Kolesarim, Klemen Hohnec, 6. r. III. OŠ Slovenj Gradec
Med prireditvijo ob odprtju 17. bienala otroške grafike
Likovna pedagoginja Neli Šuler
hovo kakovostjo tudi letos zelo zadovoljni: »Kakovost grafike je v osnovnih šolah na zelo visokem nivoju, kljub temu da je ur likovnega pouka manj, kot jih je bilo včasih, grafika pa terja več potrpežljivosti in časa. Tehnike so različne, kar
Avtorji nagrajenih grafik: Tjaša Pintar, 7. r. OŠ Danila Lokarja Ajdovščina, Luka Strmčnik, 9. r. POŠ Ankaran, Urh Stopin-šek, 6. r. II. OŠ Celje, Anja Metlikovec, 8. r. OŠ dr. Bogomirja Magajne Divača, Nejc Pšeničnik, 6. r. OŠ Koroška Bela Jesenice, Vita Vinski, 6. r. OŠ Metlika, Nuša Bertalanič, 9. r. OŠ Sveti Jurij Rogašovci, Klemen Hohnec, 6. r. III. OŠ Slovenj Gradec, Tia Vavh, 6. r. OŠ Šalek Velenje, in Sara Vajs, 7. r. OŠ Veržej.
pred 20 leti ni bilo moč videti. Mislim, da so likovni pedagogi zelo inovativni. Poskušajo tudi prepletati različne likovne tehnike - grafiko, risbo, sliko, kar pa pri našem bienalu ne gre skozi, saj skušamo ohraniti tradicionalno grafiko, to pomeni matrico in odtis.«
Častna predsednica bienala je letos akademska slikarka in specialistka grafike mag. Nataša Mirtič, ki je večer pred odprtjem bienala v Savinovem likovnem salonu pripravila samostojno razstavo svojih grafik. Nad grafikami je bila navdušena: »Vedno znova sem navdušena nad deli otrok, ker vedno pokažejo veliko mero inovativnosti, spretnosti in poznavanja teh zahtevnih tehnik. Vedno znova doživim kaj novega, ko si ogledujem otroško grafiko. Nekaj časa sem celo delala v šoli in vem, kako so to zahtevne tehnike in kako negotova je priprava matrice za otroke in potem je na kon-
Nastopili nagrajenki tekmovanj
V Grajski Megi pri Dvorcu Novo Celje se bo tudi v abonmajski citrarski sezoni 2015-2016 zvrstilo šest koncertov. Na prvem koncertu prejšnjo soboto sta nastopili citrarki Tajda Krajnc in Brina Gabrovec. Organizator abonmaja je ZKŠT Žalec, drugi abonmajski koncert pa bo 15. novembra.
Na začetku je poslušalce nagovoril umetniški vodja citrar-skega abonmaja Peter Napret, o citrarkah pa je zbranim spregovorila mentorica prof. Neli Kos Zidar. Tajda Krajnc obiskuje drugi letnik citer pri prof. Neli Zidar Kos in četrti letnik klavirja na I. gimnaziji v Celju, glasbena smer. Citre igra že 10 let, njeno glasbeno pot zaznamujejo mnogi koncerti in nastopi ter mnoga državna in mednarodna citrarska tekmovanja, na katerih je prejela več zlatih in srebrnih priznanj. Leta 2015 je postala tudi prvonagrajenka na mednarodnem citrarskem tek-
Citrarki Brina Gabrovec in Tajda Krajnc
movanju NachwuchsfÖrderpre-is I v Miinchnu. Želi se posvetiti študiju glasbe in s pridobljenim znanjem dozoreti v virtuozi-njo, ki bo publiki puščala pečat s svojo dovršenostjo in čutno glasbeno interpretacijo.
Brina Gabrovec je v okviru citrarskega abonmaja nastopila že v prejšnji sezoni. Igrala je v citrarskem triu žalske glasbene šole, ki si je koncert v citrarskem abonmaju prido-
cu res neprecenljiv občutek sreče, ko jim uspe odtis.«
Vse šole ne sodelujejo oziroma ne pošljejo grafičnih listov na razpis za bienale. Razlog je verjetno v tem, da je ta tehnika res zelo zahtevna tudi za mentorje, je dodala častna predsednica.
Pokroviteljica bienala je Občina Žalec, zato je avtorje grafik in njihove mentorje na slovesnosti ob odprtju nagovoril tudi župan Janko Kos. Čestital jim je za ustvarjalnost in spretnost ter izrazil željo, da bi na
Ena od nagrajenih grafik
prihodnjem bienalu sodelovale vse slovenske osnovne šole. Ravnateljica I. osnovne šole Žalec Tatjana Žgank Meža pa se je ob tej priložnosti zahvalila vsem, ki prispevajo k uspe-
hu bienala otroške grafike.
Žalski učenke in učenci z mentoricami so v nadaljevanju navdušili tudi s kulturnim programom.
K. R., foto. T. T.
Razstavlja častna predsednica bienala
bil kot nagrado na tekmovanju Svirel. Letos si je Brina to nagrado priigrala kot solistka. Brina Gabrovec se je igranja citer začela učiti pri osmih letih na Glasbeni šoli Risto Savin Žalec. Redno se je udeleževala citrarskih tekmovanj v solo kategorijah in tudi komornih zasedbah. Citre se je učila najprej pri Ireni Tepej in Doroteji Be-denik, zdaj pa jo poučuje Neli Zidar Kos.	T. Tavčar
V Savinovem likovnem salonu bo do 30. oktobra odprta razstava magistrice umetnosti Nataše Mirtič, akademske slikarke in grafične specialistke ter častne predsednice 17. bienala otroške grafike v Žalcu.
Številne ljubitelje te kulturne zvrsti je z življenjem umetnice seznanil Uroš Govek z ZKŠT Žalec, o njenem grafičnem ustvarjanju in razstavi pa je spregovorila magistrica Alenka Domjan.
Nataša Mirtič je bila rojena leta 1973 v Novem mestu. Odraščala je v Straži in Selih pri Dolenjskih Toplicah, obiskovala novomeško srednjo gradbeno šolo, kot slikarka končala Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani in se do leta 2001 med magistrskim študijem pri profesorju Lojzetu Logarju izbrusila v grafiki predano ustvarjalko. Razstavlja od leta 1998, za njo je več samostojnih in več skupinskih razstav oziroma sodelovala je na številnih izborih slovenske grafike v domovini in tujini.
Za svoje grafično ustvarjanje je prejela več nagrad. Na posebnem mestu je 6. bienale slovenske grafike leta 2000, takrat je namreč prejela nagrado Novega mesta. Kot samostojna umetnica živi v Novem mestu, grafični atelje pa ima na Selih pri Dolenjskih Toplicah. Nekaj časa je bila
Na dan odprtja razstave
delno zaposlena kot učiteljica likovne vzgoje na Osnovni šoli Otočec. Odprtje razstave so pospremili s kulturnim programom, v katerem so pod mentorstvom mag. art. Edvarda Rebernika sodelovali učen-
ci Glasbene šole Risto Savin Žalec, in sicer klarinetisti Klemen Kodrun, Jakob Ašenber-ger in Maks Medved, razstavo pa je odprl župan Občine Žalec Janko Kos.
T. T.
OFFSET TISK « DIGITALNI TISK » SITOTISK • GRAFIČNO OBLIKOVANJE
DARILNE VREČKE

Na voljo 84 razlifnih dimenzij darilnih mik !
HE
POSLOVNIK
DIM: 20 «24 cm
----------- r
Tiskarna Golc d.o.o.
Vrbje 80/a, 3310 Žalec tel.: 03/710 2460, gsm: 051/647 540 info@tisk-golc.si www.tisk-golc.si www.koledarjt.corn
KOLEDAR
Zdravilna zelišča
- stenski koledar -12 listov -natron vrečka dim.: 22 x 47 cm
VEZAVA DIPLOM • KNJIGOVESTVO • POSLOVNA DARILA
OSREDNJE TEME
oktober 2015
o
Prednostne usmeritve zapisane, projekti še ne
Stojan Praprotnik, direktor RA Savinja Žalec
Spodnja Savinjska dolina je s pomočjo evropskega denarja uspešno zaključila kar nekaj velikih projektov. Z novim programskim obdobjem bo denarja za infrastrukturne projekte veliko manj, ob tem pa tudi še ni povsem jasno, za katere projekte bo sploh mogoče pridobiti denar iz evropskih skladov. V novi finančni perspektivi sta minili že dve leti, razpisov pa še vedno ni. Neznank je še precej, opozarja tudi direktor Razvojne agencije Savinja Žalec Stojan Praprotnik.
Je bila finančna perspektiva 2007-2013 za občine Spodnje Savinjske doline uspešna?
»Finančna perspektiva 2007-2013 je z dodatnima javnima pozivoma trajala pravzaprav do konca leta 2015 in je bila razvojno usmerjena v osnovno infrastrukturo oziroma vse, kar predstavlja osnovo za delovanje gospodarstva, v izboljšanje in dokončanje javne infrastrukture, od prometne in komunalne infrastrukture do projektov izboljševanja življenjskega okolja. Vključeni so bili tudi projekti urejanja mestnih središč, vaških jeder in podobno. Na območju 14 občin naše regije smo izvedli zelo velik projekt, katerega skupna vrednost v vseh petih subregijah je bila več kot 35 milijonov evrov. V našem podprojektu smo dogradili čistilno napravo v Kasazah za 60 tisoč populacijskih enot za potrebe vseh šestih spodnjesavinjskih občin in zgradili preko 28 km primarne kanalizacije in pripadajočih objektov. Res smo imeli pri tem nemalo težav. Trije izvajalci so šli v stečaj in dokončali smo z drugimi izvajalci lansko leto, tik pred dvanajsto, bi lahko rekel. Za ta projekt smo črpali sredstva iz evropskega kohezijskega sklada in proračuna RS v višini približno 90 % upravičenih stroškov, 10 % in DDV pa so kot lastno udeležbo zagotovile občine.
Iz evropskega sklada za razvoj regij je bilo prav tako financiranih nemalo projektov. Denar je bil pripravljen za razvojne projekte občin, ki so kandidirale na javnih pozivih. Teh je bilo od leta 2007 osem, zadnja dva sta bila dodatna
razpisa za porabo sredstev, ki so ostala iz drugih regij. Občine Spodnje Savinjske doline so namreč porabile ves denar, ki je bil namenjen njihovim razvojnim projektom, na osmem javnem pozivu pa lahko rečem, da smo imeli tudi srečo in pogum, da smo v vseh šestih občinah prijavili štiri projekte, uspeli z vsemi štirimi, jih izvedli ter dobili financiranje v polni višini, za katero je bila sklenjena pogodba. Tako smo počrpali celo več sredstev, kot je bilo prvotno namenjeno za našo subregijo, samo iz osmega poziva kar 6,5 milijona evrov.«
Sestavni del razvoja podeželskih skupnosti je bil tako imenovani pristop oziroma program Leader. Kako uspešna je bila Spodnja Savinjska dolina na tem področju?
»Lokalna akcijska skupina Spodnje Savinjske doline je bila zelo uspešna tudi v programu Leader. Projekte, ki smo jih prijavili leta 2009, smo realizirali že do konca leta 2012 in tako v celoti uresničili zastavljeno strategijo. Izvedli smo več kot 40 projektov manjše in večje vrednosti, v katerih so bili udeleženi tudi občine, nekatera društva in posamezniki. Obstajajo še drugi mehanizmi in razpisi, na katerih smo uspeli z nekaj projekti, tako da lahko rečem, da smo z bero prejšnje perspektive zelo zadovoljni.«
So že znani konkretni projekti, ki bodo prišli v poštev za financiranje v novem finančnem obdobju?
»Za novo finančno perspektivo 2014-2020 je še kar nekaj neznank. Še do danes nimamo v celoti pripravljenih razvojnih dokumentov, ki so osnova za črpanje evropskih sredstev. Razvojne agencije in občine v Savinjski regiji so že leta 2013 pripravile Regionalni razvojni program Savinjske regije, ki je bil konec leta 2013 oddan, leta 2014 pa kot prvi v državi potrjen. Od 12 regij štiri niso niti pripravile tega programa, od ostalih osmih pa še maja letos štiri niso imele potrjenih regionalnih razvojnih programov.
Šele konec leta 2014 sta bila potrjena Operativni program Republike Slovenije in dogovor za razvoj med Slovenijo in Evropsko unijo. Aprila letos so bila pripravljena merila za izbor projektov za dokument, ki se imenuje dogovor za razvoj regij. Mi moramo zdaj pripraviti še tako imenovani dogovor za razvoj regij, kar je osnovni dokument, s katerim se 31 občin Savinjske regije dogovori, kako in katere projekte bodo umestile kot prednostne in najpomembnejše za regijo, ki se bodo izvajali brez prijavljanja na razpise, ampak bodo šli v tako imenovano neposredno potr-
jevanje na ministrstvo. Če bo ministrstvo projekt potrdilo, se bodo zanj črpala sredstva neposredno.«
Kaj določa državni operativni program, kateri projekti bodo financirani z evropskimi sredstvi?
»V Operativnem programu Republike Slovenije so zapisane tako imenovane prednostne osi, usmeritve, v katere projekte bo vložen evropski denar. To je Republika Slovenija izpogajala z Brusljem. Poleg operativnega programa sta Slovenija in Bruselj sprejela še en dokument, ki sem ga omenil prej, to je Dogovor za razvoj. Na regionalni ravni pripravljamo podobne izvedbene akte. Regionalni razvojni program smo sprejeli že pred operativnim programom, zato ga bomo morali zdaj dopolniti, navodila, kako pripraviti ta dokument, smo dobili šele pred dvema, tremi meseci. Pogoji in merila, ki jih morajo izpolnjevati taki projekti, pa so bili sprejeti, kot že rečeno, aprila.
V	novi finančni perspektivi denarja za infrastrukturne projekte praktično ni več, ni investicij, razen kakšnih pilotnih projektov. Iz sredstev EU bodo financirane bolj mehke vsebine, razne študije, strategije, projektne dokumentacije, ki bodo skupne več občinam ali regijam, sodelovanje regij iz več držav, prenos dobrih praks ... Ne vedo nam še povedati, kolikšen del investicij bo lahko financiran, do katere višine in za katere projekte.«
Kakšne možnosti ima na primer Eko kamp Vrbje?
»Tudi za Eko kamp Vrbje bo težko pridobiti sofinanciranje. To je turistična infrastruktura, po nazivu in vsebini ga uvrščamo tudi v ekološke in učne vsebine, da bi vendarle pridobili nekaj evropskega denarja.«
Ali se bodo na razpise za evropska sredstva lahko prijavljala tudi podjetja?
»Spet smo pri teh mehkih vsebinah, poudarek je predvsem na konkurenčnosti, inovativnosti programov in na povečevanju oziroma ohranjanju delovnih mest.
V	prejšnji finančni perspektivi je bilo nekaj takih projektov, Razvojni center informacijsko-komunikacij-skih tehnologij Savinja Žalec je dober primer. Ali bo tudi v prihodnje mogoče uspeti s takimi projekti, je iz dosedanjih dokumentov nemogoče ugotoviti. V operativnem programu imamo namreč navedena samo področja, ki bodo deležna podpor, kot rečeno, so to inovativnost, konkurenčnost, delovna mesta. V razpisih pa bodo določeni tudi pogoji, kateri projekti bodo prišli v poštev.«
Ali je znano, če bo mogoče z evropskim denarjem nadaljevati z gradnjo sekundarne kanalizacije, kjer so investitorice občine?
»Z župani smo na ministrstvih večkrat poudarjali, da mora država od Bruslja izpo-gajati tudi te infrastrukturne projekte. Izpolniti moramo namreč zahteve EU, da opremimo območja gostejših in tudi redkejših poselitev s kanalizacijo in čiščenjem odpadnih voda do leta 2015 in
2017.	Ti roki so zdaj podaljšani, ker tega nismo dosegli. V Spodnji Savinjski dolini smo veliko storili, nekaj pa še moramo, zato bi si želeli, da iz tega naslova nadaljujemo z gradnjo kanalizacije ter tako izpolnimo omenjene zaveze do EU.
Ne nasprotujem temu, da bi podjetja dobivala evropski denar. Bojim pa se, da toliko denarja, kot ga je v tej finančni perspektivi namenjenega inovativnemu gospodarstvu, večanju dodane vrednosti, zaposlovanju, ne bo porabljenega. Kajti z denarjem pridejo tudi zahteve tega programa, izpolnjevati je potrebno določene pogoje na primer še pet let po financiranju te operacije. To je pa običajno kar težko za podjetja.«
Ali je denar, ki ga je Evropska unija odobrila Sloveniji, razdeljen med regije?
»V prejšnjem finančnem obdobju je bil denar razdeljen po dvanajstih regijah, zdaj pa je razdeljen samo na vzhodno in zahodno kohezijsko regijo. Za vsako od obeh regij je opredeljena okvirna vsota posameznega sklada za posamezna področja ukrepov. Ni pa še na primer jasno, ali bo lahko neko podjetje prijavilo projekt v tisti regiji, kjer bo dejansko izvajalo prijavljeno dejavnost, ali pa bo lahko nekdo iz zahodne kohezijske regije v ta namen ustanovil podjetje v vzhodni regiji in tam črpal denar. V vzhodno regijo je vključena tudi skoraj cela Notranjska, ki geografsko sicer ne sodi sem, po razvitosti pa. So pa tudi župani vztrajali, da se izdelata dva operativna programa, za vzhodni in zahodni del, ker je stopnja razvitosti različna in so tudi potrebe v mnogih segmentih različne, zlasti kar se infrastrukture tiče. Na primer, za prvo prednostno os - raziskovalne institucije je namenjenega veliko denarja, vemo pa, kje je takšnih institucij največ.«
Za financiranje projektov za razvoj podeželja pa se tudi v tej finančni perspektivi ustanavljajo lokalne akcijske skupine (LAS). Tudi v tej perspektivi?
»Lokalna akcijska skupina za izvajanje lokalnega razvoja na območju občin
Spodnje Savinjske doline za programsko obdobje 2014-2020 je bila ustanovljena 30. septembra letos. V primerjavi s prejšnjim programskim obdobjem je organizacijsko razlika samo v tem, da mora biti porazdelitev javnega in zasebnega sektorja ter ostalih institucij v razmerju 6:4:3. Novost je tudi ta, da so bila prej vključena samo sredstva iz kmetijskega sklada, zdaj pa imamo kmetijski sklad, Evropski sklad za razvoj regij in ribiški sklad. Poleg tega je v prejšnji perspektivi Razvojna agencija Savinja izvajala strokovno-tehnične naloge za LAS kot upravljavec, zdaj pa je to opredeljeno kot vodilni partner. Vodilnega partnerja lokalne akcijske skupine izberejo na javnem razpisu ali ga določijo skupščine. Naša skupščina je določila, da je vodilni partner Razvojna agencija Savinja.«
Kdo so člani LAS Spodnje Savinjske doline?
»Trenutno je okoli 50 članov LAS Spodnje Savinske doline, še vedno pa se lahko včlanijo zainteresirane družbe ali posamezniki. Smo v fazi priprave lokalne strategije. Kot v prejšnjem programskem obdobju moramo pripraviti lokalno strategijo, v njej pa zapisati ukrepe in način, kako se bodo ti ukrepi - projekti izvajali. To bo strateški in operativni dokument, ki bo določal, kaj bomo v naslednjih sedmih letih na tem področju delali, katere projekte bo mogoče prijaviti, kako jih bomo ocenjevali in pripravili do faze črpanja sredstev. Lokalno strategijo pripravljamo v zelo širokem obsegu, izvajali smo že delavnice, izvedli bomo SWOT analizo potreb, priložnosti, nevarnosti in zahtev.
Ko bo lokalna strategija dokončana in jo bo potrdil upravni odbor LAS SSD, ki je tudi že izvoljen, jo bomo poslali v pregled pristojnemu ministrstvu, pristojno pa bo tisto ministrstvo, na področju katerega bomo črpali največ sredstev. Pričakujemo, da bo to kmetijsko ministrstvo. Ko bo ministrstvo strategijo potrdilo, bo to pomenilo zeleno luč za črpanje sredstev, lahko bomo objavili razpise, izvajali projekte in črpali sredstva. Je pa nekaj pogojev. Prvi pogoj je, tako kot v prejšnji perspektivi, da je potrebno sfinancira-ti projekt do konca in potem dobimo refundirana sredstva, omejitev pa je tudi v vrednosti projekta, največ 300 tisoč evrov.
Tu pridejo v poštev še zlasti projekti zasebnikov, samostojnih podjetnikov, kmetov, pa morda manjši infrastrukturni projekti, če se z njimi zagotovi razvoj kakšnega kmečkega gospodarstva ali se izboljšajo pogoji za nastop na trgu.«
Ali bodo lahko na teh razpisih sodelovali le člani LAS SSD?
»Članstvo za kandidiranje na teh razpisih načeloma ni pogoj, vendar v pogojih, bo pa to eden od kriterijev oziroma bodo imeli člani prednost. Član lokalne akcijske skupine namreč prevzema tudi nekatere odgovornosti in obveznosti, zato mora imeti neke prednosti. Članice so tudi vse občine, ki predstavljajo javni sektor, vseh šest ima v upravnem odboru po en glas. Člani so tudi razne ustanove in zasebniki, posamezniki. Z vsemi je podpisana konzorcijska pogodba. Obveznost članov je, da po svojih močeh prispevajo k delovanju LAS, da se vključujejo v razne projektne skupine, pripravljajo predloge za projekte, sodelujejo v izdelavi strategije, se vključujejo v razne organe delovanja. Članarina za letos ni predvidena, če pa bo v naslednjih letih, bo o tem na predlog upravnega odbora odločila skupščina. Iz evropskih sredstev bomo dobili tudi denar za delovanje LAS, ne samo za projekte.
Do kdaj mora biti sprejeta lokalna strategija in koliko denarja bo na voljo?
»Po sklepu naše skupščine moramo lokalno strategijo oddati do 31. januarja prihodnje leto. Prvi rok je sicer 31. oktober letos, vendar so bili člani skupščine previdni, saj še niso znani vsi parametri za pripravo strategije, čeprav bi jih moralo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pripraviti že do 1. 1. 2014. Iz znanih podatkov in osnov smo naredili finančni okvir: iz kmetijskega sklada in sklada za regionalni razvoj naj bi bilo za območje Spodnje Savinjske doline na voljo približno 1,6 milijona evrov za obdobje sedmih let. Tu je še ribiški sklad, vendar sta tu pogoja za črpanje sredstev določena količinska proizvodnja rib na našem območju ter najmanj pet registriranih proizvajalcev, trenutno pa so na našem območju samo trije. Se pa bodo sofinancirali projekti v vrednosti od dva tisoč do 300 tisoč evrov, kar pomeni, da so res namenjeni projektom malega gospodarstva in kmetijstva. V poštev za črpanje sredstev pridejo štiri tematska področja: nova delovna mesta, razvoj storitev na deželi, tu se predvsem omenja brezžični internet, morda tudi kaj infrastrukturnega, potem vključevanje ranljivih skupin in varovanje narave. Za ta področja bodo projekti lahko pridobili sofinancerska sredstva.«
K. R.
Praktično o davčnih blagajnah	Novi hali za optimalno produktivnost
Novi hali je s prerezom traku uradno predal namenu najstarejši zaposleni Ivan Kolarek, ob njem direktorica Pan tim Tanja Pintar Koreni in direktor podjetja Uniforest Drago Pintar.
Območna obrtno-podje-tniška zbornica - Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec je septembra in oktobra za svoje člane pripravila izobraževanja na temo uvedbe davčnih blagajn. Na šestih predavanjih se je zvrstilo več kot 100 slušateljev, ki so pridobili mnoge potrebne informacije o izvajanju zakona o potrjevanju računov in njihovih obveznosti v zvezi s tem. “Našim članom smo želeli približati sicer zelo tehnično napisan zakon, zato smo pripravili izobraževanja z bolj praktičnimi pojasnili, ki jim bodo pri vpeljavi v njihove dejavnosti tudi najbolj pomagala,” je o tem povedal direktor ZZG Žalec Danilo Basle, ki je skupaj s sodelavko Barbaro Mesareč Jakopič vodil vsa izobraževanja.
Od 2. januarja dalje bo namreč po zakonu o potrjevanju računov (ZDavPR) obvezna uporaba davčnih blagajn oz., formalno rečeno, uporaba sistema davčnega potrjevanja računov. Namen uvedbe tega sistema je omogočiti sledljivost in učinkovitost nadzora nad izdanimi računi, hkrati pa bodo s tem omejili sivo ekonomijo. Blagajne zavezancev se bodo namreč preko spleta povezale s centralnim informacijskim sistemom Finančne uprave RS, ki bo potrdila in shranila podatke o računih v postopku njihove izdaje v realnem času, torej v trenutku, ko bodo nastali.
Zavezanci za davčno potrjevanje računov so prav vsi dobavitelji blaga ali izvajalci storitev z gotovinskim poslovanjem (velja tudi za poslovanje s plačilno ali kreditno kartico, čeki, z darilnimi boni ipd., skratka za vsa plačila, ki niso neposredno vezana na transakcijski račun) na območju RS. To so tudi vse pravne osebe, ki so po 9. členu ZDD-PO-2 oproščene obračuna DDPO (denimo društva) in zavezanci za DDV z oproščeno dejavnostjo.
Od septembra je že mogoče testno preverjanje ustreznosti delovanja strojne in programske opreme za izvajanje postopka davčnega potrjevanja računov. Z novembrom pa bo mogoče pridobiti brezplačno namensko digitalno potrdilo za davčne blagajne. Ta predstavlja namreč prvo obveznost vseh zavezancev,
vlogo zanj pa lahko vložijo na portalu eDavki. Zavezanci morajo imeti tudi elektronsko napravo, ki omogoča internetno povezavo, ter ustrezen računalniški program za fakturiranje. Pred začetkom poslovanja po novem morajo popisati svoje poslovne prostore in sprejeti interni akt, s katerim bodo vsem poslovnim prostorom, elektronskim napravam in fizičnim osebam, ki izdajajo račune, dodelili oznake (pri terenskih storitvah je lahko »poslovni prostor« premičen prostor, denimo vozilo ali kiosk, in tudi elektronska naprava), ki bodo koristile pri natančni identifikaciji računov.
Vsi gotovinski računi bodo namreč po novem označeni z enkratno identifikacijsko oznako računa - EOR in zaščitno oznako izdajatelja računa - ZOI. EOR bo programsko ustvarjal informacijski sistem FURS na podlagi določenega niza podatkov in je potrdilo, da je bil izdani račun prijavljen davčnemu organu, ZOI pa označuje tistega, ki račun izstavi.
Za tiste, ki izdajajo zelo malo računov (1 na dan, nekaj na mesec) bo na voljo t. i. mini blagajna, za katero sicer vseeno potrebujejo namenska digitalna potrdila, namesto zahtevnejših in dražjih računalniških programov pa bosta zanje na voljo brezplačna aplikacija za zavezance in izdajanje računov preko spletne strani FURS.
Od 2. januarja do konca leta 2017 bo veljalo prehodno obdobje, v katerem bo še mogoča uporaba vezane knjige računov (VKR) namesto davčnih blagajn. Vendar pa bodo uporabniki VKR vseeno morali imeti namensko digitalno potrdilo in v roku desetih dni na FURS sporočiti podatke o posameznem računu. Prav tako je zanje obvezen interni akt, v katerega bodo morali zapisati uporabo VKR. Od 1. januarja 2018 bosta obvezna izdaja in potrjevanje računov pri gotovinskem poslovanju z uporabo elektronske naprave za izdajo računov in izpisom EOR na računu.
Predvidene so tudi kazni, če davčni zavezanec ne bo sprejel internega akta (19. člen ZDavPR), in sicer za srednja ali velika podjetja od 10 do 125 tisoč EUR, za ostale pravne
osebe od 4 do 75 tisoč EUR, za samostojne podjetnike od 3 do 50 tisoč EUR in za odgovorne osebe od 1.200 do 10 tisoč evrov.
Na izobraževanjih ZZG so slušatelji pridobili tudi informacije o tem, kako ravnati v primeru okvare naprave za izdajo računov ali izpada internetne povezave, ter mnoge druge praktične napotke za ravnanje po novem.
In kaj menita o izobraževanjih udeleženca?
Anica Brglez, Pekarna, slaščičarna, trgovina Brglez Vransko: »Predavanje je bilo zelo v redu in sem veliko izvedela. Predavatelj nam je tematiko pojasnil na razumljiv in dojemljiv način, kar je zelo pohvalno, saj se je že zgodilo, da sem kdaj bila na kakšnem predavanju, a na koncu skoraj nisem vedela nič več kot prej. Tokrat sem dobila veliko koristnih in razumljivih informacij, ki jih bomo s pridom uporabili. Bila pa sem tudi prijetno presenečena, ko sem še isti dan po elektronski pošti dobila odgovor na eno od vprašanj, na katerega predavatelj na predavanju ni mogel povsem točno odgovoriti. Kakšnih posebnih težav pri našem delu ne pričakujem, sicer pa se bosta še dve naši delavki udeležili tega izobraževanja in nato pomagali vzpostaviti poslovanje po novem v vseh naših lokalih.«
Robi Vasle, Avtoservis Rona Robert Vasle, Zgornje Roje, Šempeter: »Tokratno predavanje je bilo res na nivoju. Udeleženci smo pridobili veliko koristnih in predvsem razumljivih informacij, ki so vezane na uvedbo davčnih blagajn. Kot član žalske obrtne zbornice pa bom, če bo potrebno, kakšno dilemo razrešil na sedežu zbornice. Sicer pa moram povedati, da zame uvedba davčnih blagajn ni noben bavbav. Če imaš poslovanje urejeno, je vse skupaj potrebno le nadgraditi. Pri nas imamo programe že nastavljene in bomo v prihodnjem mesecu že začeli z njimi poskusno delovati. Človek se mora pač prilagajati in očitno se bomo prilagodili tudi na ta nov sistem. Res pa je, da bo za marsikoga to kar težko in tudi finančno zahteven zalogaj.«
L. K., D. N.
Podjetje Uniforest je v poslovni coni v Latkovi vasi postavilo dve novi hali. 2.300 kvadratnih metrov dodatnih proizvodnih in skladiščnih površin bo podjetju poleg širitve dejavnosti omogočilo prenovo in optimiranje poslovnih procesov, je povedal direktor Drago Pintar. V Lat-kovo vas bodo v začetku novega leta iz Dobriše vasi preselili tudi razvoj in prodajo. Ob odprtju novih prostorov so pripravili veliko praznovanje, na katerega so poleg drugih gostov povabili svoje dobavitelje in kupce, predstavili pa so se tudi vsi zaposleni.
Nova hala je za dan oziroma dva tako postala prireditvena dvorana, dovolj velika za množico obiskovalcev slovesnosti ob odprtju novih prostorih. V svojem govoru je direktor Drago Pintar poudaril: »Zavedam se, da je v zahtevnih časih, ki so pred nami, potrebno misliti predvsem na razvoj podjetja in da lahko samo z vlaganji v širitev in izboljšanje pogojev poslovanja ostaneš konkurenčen tako na domačem trgu kot na tujih.«
Za uspešno poslovanje je pomembno dobro sodelovanje tako zaposlenih v podjetju kot vseh poslovnih partnerjev: »V našem podjetju se prepletajo mladostna energija in izkušnje zrelih let. Sodelavci ste predani podjetju in noben izziv vam ni odveč. Zato lahko s ponosom rečemo, da znamo kupcem svetovati, ker vemo, da so izjemno pomemben člen v naši verigi. Trudimo se, da bi jim ustregli s kakovostjo in z dobavnimi roki; tega pa gotovo ne bi zmogli, če ne bi imeli prvovrstnih dobaviteljev. Celoten krog uspešnega podjetja torej vključuje motiviran kolektiv, zanesljive dobavitelje in zadovoljne kupce.«
V Uniforestu po besedah direktorja z zaupanjem zrejo v prihodnost. »Naši izdelki so vsako leto kakovostnejši, dobavni roki krajši. Boljši delovni pogoji za zaposlene pa so porok za to, da je proizvodni proces naravnan k optimalni produktivnosti. Pri našem delu nas bo tudi v prihodnje spodbujala zavest, da s svojimi izdelki omogočamo ekološko, energetsko učinkovito in človeku prijazno izrabo gozdov, večnega obnovljivega vira naravnega bogastva. Ponosen sem na ustvarjeno, vendar se vsak trenutek
zavedam, da bomo pravo zmago slavili le, če bo naše podjetje tudi v naslednjih letih raslo in ostalo pomemben proizvajalec in trgovec na domačem in tujem trgu,« je poudaril Drago Pintar in se zahvalil vsem, ki sodelujejo s podjetjem Uniforest.
Na prireditvi so svoje delo in oddelek predstavili vodja oddelka za razvoj Marko Polak, vodja komerciale Marjeta Podlesnik in vodja proizvodnje Zvonko Adrinek. Z novim letom se bodo vsi oddelki združili na lokaciji v Latkovi vasi.
V	nadaljevanju so se predstavili tudi nekateri poslovni partnerji.
Nove prostore so uradno s prerezom traku, ki so ga po odru s plesom napeljale plesalke OŠ Petrovče, odprli direktor Uniforesta Drago Pintar, direktorica podjetja Pan tim Tanja Pintar Korent ter najstarejši od zaposlenih, 58-letni Ivan Kolarek, ki je v Uniforestu zaposlen od ustanovitve podjetja, torej že 23 let. Halo je blagoslovil preboldski župnik Damjan Ratajc, ob tej priložnosti pa je podjetje petrovški in preboldski šoli do-niralo po tisoč evrov. Kolektivu in njegovemu vodstvu sta za poslovne uspehe in nove prostore med drugim čestitala preboldski in žalski župan, nastopila je Vokalna skupina Katrinas ob spremljavi Roka Goloba, program pa je vodila Mojca Mavec.
Več kot 6 odstotkov v razvoj
V	pogovoru za Utrip Savinjske doline je direktor podjetja Uniforest Drago Pintar povedal, da ima zdaj podjetje v Latkovi vasi dobrih 5.000 kvadratnih metrov poslovnih prostorov in da se tja seli tudi uprava s komercialo in z razvojnim oddelkom. »Poslovanje na dveh lokacijah je dražje in včasih manj učinkovito. Če hočemo biti uspešni in še bolj učinkoviti, si tega ne moremo privoščiti. V Dobriši vasi bodo ostali skladiščni prostori, saj jih potrebujemo, ker si moramo v času, ko ni sezone del v gozdovih, ustvariti določeno zalogo, sicer nismo sposobni »poservisirati« vseh kupcev v času sezone.«
Prva nova hala je namenjena varjenju in delno preoblikovanju pločevine. Z njo se bodo pogoji dela za zaposlene bistveno izboljšali, prav tako se bodo
povečale proizvodne kapacitete. Druga hala pa bo namenjena vmesnemu skladišču: »Naš cilj so namreč čim krajši dobavni roki in edino s takšnim skladiščem z vsemi komponentami je mogoče zagotavljati minimalne dobavne roke. S tem se bo sprostilo nekaj prostora v starih prostorih, tako da bomo pridobili znosnejše pogoje za montažo in delno tudi za končno skladišče. Dokončno ureditev teh hal načrtujemo v naslednjem mesecu.«
Vrednost naložbe v gradnjo dveh novih hal je dober milijon evrov, je povedal Drago Pintar. V podjetju je 54 zaposlenih, večjega povečanja števila zaposlenih pa direktor ne napoveduje: »Več smo zaposlovali lani konec leta, tudi prej. Kadrovsko in prostorsko se prilagajamo naročilom in včasih, ko je naročil res veliko, imamo resnično tako imenovano vitko proizvodnjo.«
Sicer pa Uniforest posluje skupaj s podjetjem Pan tim, ki je registrirano za trgovino na debelo s kmetijskimi stroji, priključki in opremo ter ga kot direktorica vodi soproga Draga Pintarja Tanja Pintar Korent. Obe podjetji skupaj sta leta 2014 ustvarili okoli 15,5 milijona evrov prihodkov.
Podjetje Uniforest dobrih 72 % proizvodnje izvozi, večinoma v Nemčijo, Avstrijo in Švico, poslovne partnerje pa ima tudi na drugih celinah. Novembra bo, na primer, svoj proizvodni program predstavljal tudi na sejmu v Peruju: »V gozdarstvu v Sloveniji marsikaj ni v redu, saj v tujino odhaja nepredelan les, ampak za to so pristojni drugi. Na področju proizvodnje kmetijske mehanizacije pa smo v Sloveniji kar trije močni proizvajalci gozdarskih vitlov in drugih strojev, tako da lahko rečem, da smo zdrava in pomembna konkurenca, smo eni večjih proizvajalcev gozdarskih strojev v Evropi, res pa kakšne velike globalne korporacije v naši panogi ni.«
Tak položaj seveda ni sam po sebi umeven. V Uniforestu stalno vlagajo v razvoj svojih proizvodov in tehnološko posodabljanje, njihovi gozdarski stroji imajo različne certifikate. »Nekako velja, da je potrebno vsaj tri odstotke od dobička vlagati v razvoj. Mi vlagamo najmanj dvakrat toliko,« je še povedal Drago Pintar.	K. R.
Anica Brglez
Dan odprtih vrat podjetja Odelo	Tehtnico obstoja zamenjal razvoj
Žalski Juteks po treh letih enakovredno soustvarja razvoj belgijske skupine.
Dušan Štiherl
Podjetje Odelo Slovenija je prvo oktobrsko soboto ponovno odprlo vrata številnim obiskovalcem iz bližnjih in tudi bolj oddaljenih krajev. Podjetje, ki si ga je ta dan ogledalo približno tisoč obiskovalcev, v letošnjem letu obeležuje že 10. leto obstoja proizvodnje v Preboldu, ima trenutno nekaj več kot 900 zaposlenih, za leto 2015 pa načrtuje 116 milijonov evrov prometa (lani je imelo 129 milijonov prometa).
Ob tej priložnosti so v Odelu k sodelovanju povabili Pihalni orkester Prebold in mažoretno skupino iz Liboj ter Društvo kmečkih žena Trnava - Gomil-sko, ki je poskrbelo za sladko presenečenje. Na svoj račun so prišli tudi otroci, ki so ustvarjali v ustvarjalnem kotičku in pod malimi prstki je do konca dne nastala prava avtomobilska mojstrovina. Odrasli obiskovalci pa so se pod okriljem Centra varne vožnje preizkusili na simulatorju prevračanja in moto simulatorju in si ogledali priložnostno razstavo ob 10-letnici delovanja podjetja.
Podjetje Odelo se že deset let
uspešno vključuje tudi v lokalno okolje. Z nenehno širitvijo in s tem ustvarjanjem novih delovnih mest pa je postalo tudi eno od najuspešnejših podjetij v Sloveniji. Na tokratni dan so si tovarno in proizvodnjo ogledali tudi družinski člani zaposlenih in njihovi prijatelji, znanci, predstavniki lokalne skupnosti, poslovni partnerji ter številni drugi obiskovalci. Obiskovalcem so strokovnjaki s posameznih področij predstavili procese izdelovanja zadnjih luči za avtomobilsko industrijo in odgovorili na marsikatero vprašanje. Posebno pozornost so namenili tudi predstavitvi varstva pri delu in novoustanovljenemu gasilskemu društvu, ki skrbi za požarno varnost v podjetju.
Povejmo še, da je podjetje Odelo Slovenija iz Prebolda, ki je del skupine Odelo z glavnim sedežem v nemškem Stuttgartu, uveljavljen proizvajalec visokokakovostnih zadnjih luči, tretjih zavornih luči in smernikov za avtomobilsko industrijo, tako imenovanega premium razreda. Odeloveluči odlikujejo visoka kakovost,
inovativnost, uporaba zahtevnih tehnologij in mnoge druge prednosti, vidite pa jih lahko v avtomobilih znamk Mercedes-Benz, BMW, Audi, Porsche, Volkswagen in drugih. Leta 2011 je skupina Odelo prešla v stoodstotno last podjetja Bayraktarlar Holding A.
S.,	ki ima sedež v Istanbulu in je eden vodilnih proizvajalcev avtomobilskih luči v Turčiji.
Podjetje je tudi prejemnik številnih nagrad za uspešno vpeljavo principov vitke proizvodnje, med drugim je prejemnik nagrade TPM »Total Productive Maintenance Award« in ugledne evropske nagrade »Automotive Lean Production Award« ter priznanja Republike Slovenije za poslovno odličnost in certifikata modela odličnosti EFQM. Nenehne izboljšave procesov, fleksibilna proizvodnja, močan in inovativen razvoj ter velik poudarek na izobraževanju in razvoju zaposlenih pa so dejavniki in vrednote, ki so glavno vodilo Odela in omogočajo podjetju napredek, konkurenčnost in prepoznavnost na tujih trgih.	D. Naraglav
Sredi oktobra je revija Manager objavila seznam 100 najuspešnejših slovenskih podjetij in ob tem izpostavila skupino Juteks, ki se je s 33. mesta za leto 2013 zavihtela na 1. mesto lestvice za leto 2014, in sicer zaradi največje rasti prodaje in rasti dobička. O tem, kako so s trdim delom in ob podpori belgijske skupine uspeli izkoristiti sinergije povezovanja v uspešno zgodbo, ki je Juteksu glede na lansko poslovno leto prinesla za četrtino večjo prodajo in izgubo pretopila v petkrat večji dobiček, smo se pogovarjali z generalnim direktorjem Ju-teksa Dušanom Štiherlom.
Proizvajalec vinilnih talnih oblog z Ložnice pri Žalcu Juteks je pred tremi leti kupila belgijska skupina Bealiu International Group (B.I.G.), ki je pred tem na globalnem trgu podjetju Juteks konkurirala. Novi lastnik je Juteks umaknil iz borzne kotacije in ga v začetku leta 2013 iz delniške družbe spremenil v družbo z omejeno odgovornostjo (d.o.o.). Juteks ima še vedno v lasti rusko tovarno Juteks RU in skupaj tvorita skupino, čeprav ruska tovarna v okviru belgijske skupine posluje samostojno.
Skupina Juteks je lani ustvarila okoli 110 milijonov evrov prihodkov, to je 50 % več kot leto prej, in 14 milijonov evrov čistega dobička. Juteks pa je lani ustvaril nekaj več kot 36 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, torej za četrtino več kot leta 2014, in nekaj manj kot
4,5	milijona evrov čistega dobička, kar je v primerjavi z letom 2013 skoraj petkrat več. Za primerjavo še zapišimo, daje še leta 2010 Juteks beležil skoraj
7,8	milijona evrov izgube. Podjetje je danes tudi znatno manj zadolženo.
Čemu pripisati takšno rast prodaje in dobička?
»Enostavnega odgovora na to preprosto ni. Zadeva je precej kompleksna, saj je Juteks že nekaj let del belgijske skupine B.I.G. Poslovanje v skupini je nekaj povsem drugega, kot če si samostojno podjetje. Skupina B.I.G je v sektorju poslovanja talnih oblog zelo velika skupina, kar ima svoje prednosti, velik tržni delež na prodajni strani, status velikega kupca na nabavni strani, skupen produktni razvoj, prepoznavnost na trgu itd. Juteks se je uspel uspešno integrirati v te v procese in dokazati, da je podjetje, ki je sposobno povsem konkurenčno nastopati znotraj skupine in kot tako je posledično deležno rasti, ki jo dosega skupina na svetovnih trgih. Poslovanje v skupini je neke vrste tekma na »lokalnem nivoju« in če si v njej uspešen, posledično tudi obseg poslovanja raste. To je pa že tudi eden od osnovnih generatorjev dobička. Stroškovno »očiščenje« in obvladovanje tekočih stroškov je drugi, če ne kar prvi pogoj, da si lahko
uspešen. Hiter prenos dobre prakse, skupna razvojna strategija, predvsem na produktnem razvoju - vse to je Juteks uspel opraviti enako dobro kot ostali člani skupine in vse to skupaj je prineslo rezultat.«
Ko je belgijska skupina B.I.G. leta 2012 kupila Juteks, je bilo veliko mnenj, da bo kmalu zaprla tovarno v Žalcu, saj jo zanima le Juteksova ruska tovarna. Predsednik Geert Roelens pa je takrat obljubil, da bodo racionalizirali in razvijali žalsko tovarno, rezultati dve leti kasneje kažejo, da je obljubo držal.
»V multinacionalkah, vsaj takšne so naše izkušnje, ni nič podarjenega. Tu ne gre zato, kaj je kdo rekel, če hočete, obljubil. Gre preprosto za to, kaj je kdo naredil. Juteksova usoda je bila ob vstopu v skupino negotova. Je pa Juteks dobil možnost, da se dokaže. Dobil je podporo skupine, da izboljša poslovanje in kot takšno podjetje postane član skupine, ki je poslovno zanimivo podjetje, ustvarja dobiček. Kot tako ni na tehtnici obstoja, ampak na tehtnici razvoja. Tako je bilo potrebno razumeti besede gospoda Ro-elensa. Noben poslovnež ne bo »bianco obljubil« da nekega podjetja ne bo zaprl. Bo pa vsak poskušal narediti podjetje dobičkonosno, in to je deviza obstanka podjetja. Seveda pa mora poleg podpore skupine največ narediti podjetje samo. Kot kaže, smo mi v tem uspeli, kljub temu da, zlasti v začetku, ni bilo vedno lahko. Bilo je potrebo narediti veliko, tudi neprijetnih sprememb.«
Od leta 2012 se je spremenila tudi struktura prodaje glede na trge. Kje so zdaj največji trgi Juteksa? Ruski trg oskrbuje ruska tovarna...
»Prodaja je integrirana na nivoju skupine. Juteks sam nima svoje prodaje in »svojih« trgov.
Pogled »od zunaj« na strukturo prodaje ne daje prave slike. Ogromno pri nas narejenih izdelkov se preko medpodjetne prodaje in centralnega skladišča skupine v Belgiji prodaja po svetu, v bilanci podjetja pa se vidi kot prodaja v Belgijo. Bistvo je, da so danes produkti, narejeni v Juteksu, povsem enaki, kot bi bili narejeni v Belgiji. To pa omogoča skupini izkoriščanje sinergističnih učinkov, balansiranje zasedenosti proizvodnje, produkcijo po načelu cenejše proizvodnje, veliko sinergističnih učinkov pri nabavi... «
Kakšni so načrti Juteksa za naprej (morda v povezavi z B.I.G.) in morebitne investicije?
»Načrti Juteksa so vsekakor v povezavi s skupino B.I.G. Imamo kar nekaj »lepih« načrtov, nekaj jih je že v teku, nekaj jih še pripravljamo. Vse se usklajuje na nivoju skupine in tu ne gre nič po načelu, kaj bi kdo želel, ampak kaj in kje je smiselno. Osebno sem zagovornik načela, da je bolje o načrtih manj govoriti in jih več uresničevati. Ko postanejo realnost in če so uspešni, pa tako ali tako postanejo vidni. Čas bo pokazal.«
L. K.
Odelo uspešno po prihodkih, slabše po rasti
Na 44. mestu Managerjeve lestvice najuspešnejših 100 slovenskih podjetij po rasti prodaje in dobička se je med spodnjesa-vinjskimi podjetji znašlo podjetje Odelo Slovenija s sedežem v Preboldu. Podjetje je sicer nominalno veliko večje od Juteksa tako po številu zaposlenih kot po prodaji in čistem dobičku, a slabše glede na njuno rast. Odelo, ki je imelo ob koncu leta 2014 dobrih 129 milijonov evrov prodaje in 901 zaposlenega, je glede na leto 2013 zaznalo 6-odstotni padec prodaje. Za 5 odstotkov nižji pa je bil tudi čisti dobiček, ki je znašal nekaj manj kot 9,3 milijona evrov.	L. K.
/17 dni flit aaettciia Sttdinin	utica heroje Staneta 3, 3310Želec, Slovenija
uyKIH/H «ruvin/M tei.: 03/T13 68 60; 7136864;fax: 03/71368 70 Gospodarsko interesno združenje	e- pošta: ra. savinja@ra-savinja. $i; www. ra-savinja. si
E&l_____________________________________________________________________________________________________
AKTUALNE INFORMACIJE - NOVEMBER 2015
JAVNI RAZPISI V TEKU
Razvojna agencija Savinjske regije
Javni razpis kreditov in garancij za mikro, mala in srednja podjetja v okviru Regijske garancijske sheme Savinjske regije (Ur. 1. RS, št. 67/2015). Rok: do porabe sredstev oz. do 15. 5. 2018. Informacije: 03/589 40 90, barbara.marzidovsek@rasr.si.
Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije
194. JR - Štipendije za deficitarne poklice za šolsko leto 2015/2016 (Ur. 1. RS, št. 55/2015). Rok: 30.10. 2015. Informacije: 01/434 58 97.	>
Slovenski podjetniški sklad
Javni razpis SK200 2015 - Semenski kapital - lastniški vstop za rast inovativnih podjetij v višini 200.000
EUR (Ur. 1. RS, št. 12/2015). Rok: 31. 10. 2015 oz. do porabe sredstev. Informacije: 02/234 12 61, nina.polanec@ podjetniskisklad.si.
Slovenski regionalno razvojni sklad, Ribnica
Drugi javni razpis za ugodna posojila projektom na področju obdelave in predelave lesa (Ur. 1. RS, št. 65/2015). Rok: 12. 11. 2015. Informacije: 01/836 19 53.
Eko sklad
Javni poziv 29SUB-OB15 - Nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb (Ur. 1. RS, št. 28/15). Rok: do 31.12. 2015. Informacije: 01/241 48 20.
Javni poziv 31SUB-EVOB15 - Nepovratne.finančne spodbude občanom za električna vozila (Ur. 1. RS, št.
24/2015). Rok: do 31. 12. 2015. Informacije: 01/241 48 20.
RAZVOINA AGENCITA SAVINIA. vstopna točka VEM, nudi mnoge brezplačne storitve.
Več na http:// www.ra-savinja.si/projekti/e_vem.html.
IMAŠ IDEIO/PROTEKT?
Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec,
tel.: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, e-pošta: ra.savinja@ra-savinja.si, spletna stran: http://www.ra-savinja.si.
Kožuhanje - ličkanje koruze kot nekoč
Ličkanje koruze
Turistično društvo Braslovče je drugo oktobrsko soboto pripravilo turistično-etnolo-ško prireditev Kožuhanje -ličkaje koruze kot nekoč.
Letošnja prireditev je potekala v dveh delih. Da pestra kulturna dediščina kraja ne bi šla v pozabo, so zgodaj popoldne organizirali delavnico z naslovom Oblikujemo iz ličkanja, koruznih storžev in zrnja. Mlajši udeleženci so pod vodstvom mentoric Franje Šporn in Malči Brinovec izdelali namizne podstavke, stenske okraske, lepljenke iz ličkanja in jesensko obarvanih drevesnih listov. Ob koncu delavnice so najmlajši svoje izdelke z veseljem predstavili in prav prijetno jih je bilo slišati, komu vse bodo izdelke poklonili.
Tako kot nekdaj na kmetiji pa so se v drugi polovici popoldneva začeli zbirati ob velikem kupu koruze tako mlajši
kot starejši. Eni so ličkali, drugi pa vezali koruzo v snope. Pravi magnet za najmlajše je bilo odkrivanje zaklada, skritega v kupu koruze. Ob koncu dela so se pogostili s pečenim kostanjem, slastnim domačim kruhom iz krušne peči Ane Turnšek, pečenimi bučkami, z jabolki, s poticami in drugimi dobrotami.
Predsednik TD Branko Ribi-zel je povedal, da so v okviru te jesenske prireditve letos prvič
dali priložnost lokalnim ponudnikom dobrot braslovškega podeželja. Na predstavitvi so sodelovali: Čebelarstvo Marovt iz Braslovč z medenimi izdelki, kmetija Cimperšek iz Podvrha s slastnim zavitkom in solato iz kislega zelja, Stanka Špegelj iz Malih Braslovč z ribjimi namazi in dimljenimi postrvmi, Eko kmetija Pšaker, Petrova jabolka z jabolki in Društvo podeželskih žena Braslovče z vloženimi proizvodi.	T. Tavčar
Ličkanje, kožuhanje ali lupanje koruze, kot pravimo po raznih krajih naše domovine, je spadalo med najpomembnejša jesenska opravila. Skoraj vsaka kmetija je imela posajeno koruzo, saj je bila pomembno živilo za ljudi in živali. Iz moke so pekli kruh, kuhali žgance, jo mešali z belo moko in tako prihranili nekaj pšenične. Iz koruznega zdroba pa so kuhali polento in jo zabelili z ocvirki, zraven pa za zajtrk ponudili še skodelico mleka. S takim obrokom so brez lakote zdržali do kosila, včasih so mimogrede pojedli še kakšno jabolko. Res, zdravo so nekoč živeli, čeprav mnogi pravijo, da so bili revni. Koruzo so sejali na vsaki kmetiji, jeseni je bilo treba pridelek pospraviti. Na vasi so živeli v sožitju z naravo in ljudmi. Pomagali so si pri delih na polju in ob koncu naredili likof, malico. Veselili so se ga stari in mladi, saj se je večkrat spremenil v pravo veselico, na kateri so fantje osvajali dekleta.
Podelili priznanja za urejenost okolja
Turistično društvo Občine Polzela je tudi letos v sodelovanju s Hortikulturnim društvom Polzela pripravilo natečaj za najlepše ocvetliče-no hišo, najlepši blok, najlepše urejeno kmetijo, objekte različnih dejavnosti in obnovljene objekte kulturne dediščine.
Prejeli so 29 prijav, štiričlanska komisija pa se je odpravila na teren in so na sejmu Dobrote s kmetij podelili dve bronasti, trinajst srebrnih in prav tako trinajst zlatih priznanj.
Dobitniki zlatih priznanj: Grad Komenda, Planinski dom na Gori Oljki, Občina Polzela, kmetiji Rakun iz Za-lož in Cevzar iz Andraža nad
Polzelo, Irena Mužič iz Ločice ob Savinji, Martina Bašič z Brega pri Polzeli, Jelka Oder, družina Krk, Kristina Jelen, Anica Jelen (vsi iz Andraža nad Polzelo), Zofka Zajc iz Orove vasi in Milica Meklav s Podvina. Posebno žlahtno priznanje pa so podelili Cvetki Mešič za zbirko kaktusov.
T. Tavčar
Kmetija Cevzar je prejela zlato priznanja.
Vodenja po Žalcu tudi v prihodnje
Od letošnjega aprila so tistim, ki si želijo turistične in kulturnozgodovinske znamenitosti Žalca natančneje pogledati, na voljo sobotna brezplačna vodenja po Žalcu. Do konca septembra, ko so »sklenila letošnjo sezono«, se jih je poslužilo 165 ljudi. Večinoma so bili to individualni obiskovalci, predvsem Spodnjesa-vinjčani, gostili pa so tudi štiri manjše skupine iz Ljubljane in Celja ter skupino Caravaning cluba Slovenije.
Organizator vodenj po Žalcu je ZKŠT Žalec. »Sobotna vodenja se začnejo pri Savinovi hiši v središču Žalca in se po ogledu hiše nadaljujejo s sprehodom skozi mestno jedro do spomenika in do talnih obeležij na Šlandrovem trgu, nazaj mimo turističnih znamenitosti, kot so Hausenbichlerjeva hiša, Zotlo-va kovačija, Štangar, podeželska tržnica in Savinjski hram,
kjer je tudi možnost nakupa izdelkov. Pot se nadaljuje do cerkve sv. Nikolaja z obrambnim stolpom in parkom zdravilnih in aromatičnih rastlin, nato do Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, kjer sledita ogled muzeja in pokušnja piva Kukec. Z vodenjem smo želeli prikazati del žalske zgodovine in hmeljarske dediščine ter v ljudeh spodbuditi zanimanje za turistične zanimivosti Žalca,« je vsebino vodenj predstavila vodja programa turizma na ZKŠT Žalec Sabina Palir in dodala, da so jih letošnji obiskovalci sprejeli pozitivno.
Z vodenji po Žalcu bodo v prihodnjem letu nadaljevali. »Želimo, da to ponudbo bolj izkoristijo vsi domači in okoliški ponudniki nastanitvenih kapacitet ter ostali predstavniki turističnega gospodarstva Spodnje Savinjske doline in okoliška zdravilišča in terme
Sabina Palir
ter s tem obogatijo programe svojim stacionarnim in ostalim gostom,« je še povedala Sabina Palir in dodala opažanje, da je bilo letos zanimanje za vodenja v času vročih poletnih dni nekoliko slabše. Tudi to pa bo najbrž ena od usmeritev za oblikovanje te turistične storitve v prihodnje.	L. K.
Nova terasa in sčasoma tudi senca
Privošnikovi, Franci st., Jožica, snaha Sandra, sin Franci in hči Saša, na prenovljeni terasi, ki jo je s hmeljsko kobulo poslikala Maja Grobler.
Septembra so se nove terase pred svojo staro furmansko gostilno veselili pri Privošni-ku v Šempetru. Za prenovo so se odločali že dlje časa, projekt gradnje kanalizacije in obnove vodovoda skozi Šempeter pa je vse skupaj pospešil, saj so zaradi poteka trase gradnje morali podreti stare kostanje pred gostilno in tudi obstoječo staro začasno leseno teraso.
Zgradili so torej sodobnejšo pokrito betonsko teraso v velikost 40 m2 za približno 40 gostov in v projekt posodobitve vložili 25 tisoč evrov. Občina Žalec je poskrbela za tri nova drevesa - kostanje, ki so nadomestili stara drevesa, med njimi 120 in 85 let stara kostanja. Z novo teraso, ki bi jo radi spomladi prihodnje leto še zaprli, in prijaznejšim ambien-tom, ki goste vabi že s ceste, so Privošnikovi razširili svojo ponudbo, z njo bi radi predvsem »ulovili« morda še kakšnega gosta več, ki pride na tako poznan »pir k Privošnik«.
Skupaj s staro teraso na dvoriščni strani in z notranjimi kapacitetami pa lahko v poletnem času sprejmejo 130 ljudi. Kot pravi gospodar Franci Privošnik, si želijo, da bi v prihodnjih letih pokrili, zaprli in posodobili še teraso s pogledom na dvorišče gostišča. »Stara terasa je bila zgrajena že leta 1987 in je bila takrat ena prvih, če ne prva terasa v gostiščih na tem območju,« pove Franci Privošnik in doda, da aktualna prenova terase s pogledom na cesto ni bila edina posodobitev zadnjih let.
Leta 2011 so povečali in posodobili tudi kuhinjo, ki je srce njihove ponudbe, saj v njej nastajajo mojstrovine domače kuhinje, po kateri je gostilna poznana. Še vedno je glavna v kuhinji žena Jožica, v zadnjem času pa je vse bolj dejavna tudi snaha Sandra, ki sicer skrbi tudi za administrativni del njihovega poslovanja. Gostilna, v kateri sta zaposlena tudi sin Franci in hči Saša, je prava domača družinska
gostilna, ki si je pred petimi leti ravno zaradi družinskosti (sin Franci pa je že peta generacija Francijev v družini in četrti, ki se ukvarja z gostilno) in kakovostne domače ponudbe prislužila naziv Gostilna Slovenija, ki ga podeljuje OZS. Domači štruklji, rezanci in testenine, domača svinjska in telečja pečenka in seveda najaktualnejši ocvrti piščanec pa so dobrote, ki jih že poznajo mnogi domačini in okoliški obiskovalci iz širše regije, čeprav k njim vse pogosteje zahajajo tudi tujci, denimo Nizozemci, Nemci, in drugi gostje iz bolj oddaljenih krajev, ki gostujejo v tukajšnjih kampih ali okoliških zdraviliščih. Če ponudbi dodamo še sladke dobrote, kot so na primer domači zavitki različnih okusov, in sezonsko aktualno hrano, kot je septembra denimo hmeljarska malica, v tem času pa koline, potem je razlogov za obisk Gostilne Privošnik od blizu in daleč vedno dovolj.	L. K.
Povrniti ljudem nasmeh na obraz
Prvo srečanje na Gori Oljki
Žalski lokalni odbor Stranke modernega centra, ki pokriva območje vseh šestih spodnjesavinjskih občin, ima novo vodstvo. Na septembrski seji so člani sveta za novega predsednika izvolili Slavka Šketa iz Braslovč, za podpredsednika pa Natašo Presečnik s Polzele in Nejca Šporina iz Žalca. Novi predsednik je na oktobrski seji sveta za novega sekretarja imenoval Uroša Škofleka iz Prebolda.
Svet žalskega odbora Stranke modernega centra (novo ime stranke, ki se je prej imenovala po predsedniku Miru Cerarju) je na septembrski seji volil novo vodstvo, ker je prejšnje odstopilo zaradi preobremenjenosti s službenimi obveznostmi. Novi predsednik Slavko Šketa je po poklicu univ. dipl. inženir gradbeništva, zdaj že upokojenec, v svoji aktivni dobi pa je delal na različnih področjih v gospodarstvu, negospodarstvu in v lokalni skupnosti, večinoma na vodstvenih delovnih mestih. Tako kot podpredsednik Nejc Šporin je v tem mandatu občinski svetnik (SMC ima v braslovškem tri,
v preboldskem in polzelskem po dva, v žalskem pa pet občinskih svetnikov).
»Vsi novoizvoljeni člani vodstva Lokalnega odbora Žalec smo prepričani, da se mora Stranka modernega centra uveljaviti kot vodilna sila in z aktivnim delom na vseh področjih uspešno predstavljati največjo vladno oziroma parlamentarno stranko. To velja za dejavnosti v posameznih občinah, predvsem pa za realizacijo skupnih projektov v Spodnji Savinjski dolini. Kombinacija ambicioznosti, znanja in zagnanosti mladih, združena z izkušnjami in preudarnostjo starejših, je prav gotovo uspešna kombinacija. Zavedamo pa se, da brez sodelovanja občank in občanov ne bo šlo, zato si želimo njihovega sodelovanja in podpore,« je povedal Slavko Šketa.
»Na lokalni ravni je potrebno povečati dejavnosti, pridobiti nove aktivne člane in se kar najbolj potruditi za kakovostnejše sobivanje naših občanov. Sprememb ni pričakovati preko noči, mora pa vsak po svojih zmožnostih sodelovati in prispevati svoj delež
Novi predsednik LO SMC Žalec Slavko Šketa
v mozaik našega sobivanja, ki bo veliko lepši, če bo imel veliko raznobarvnih kamenčkov. Povrnimo ljudem nasmeh na obraz,« je poudaril novi predsednik LO SMC Žalec.
K. R.
Člani sveta SMC LO Žalec so poleg predsednika, podpredsednika in sekretarja: dr. Tatjana Kovač, Alenka Omladič, Mihaelca Plahuta, dr. Hana Šuster Erjavec, Borut Cink, Iztok Derča, mag. Boris Kupec, Bruno Rednak, mag. Marjan Močnik in Bogdan Trop.
Drugo oktobrsko nedeljo je na Gori Oljki potekalo prvo srečanje občinskih odborov stranke SDS savinjsko-šale-ške regije. Srečanja se je kljub slabemu vremenu udeležilo več kot 200 članov stranke in somišljenikov.
Organizator in pobudnik srečanja, poslanec državnega zbora in predsednik OO SDS Polzela Ljubo Žnidar, je v nagovoru napovedal, da bo to srečanje odslej tradicionalno. Poleg ostalih predsednikov lokalnih odborov stranke iz celotne regije in poslanke držav-
nega zbora Nade Brinovšek sta se srečanja udeležila tudi podpredsednik SDS dr. Milan Zver in direktorica Inštituta za narodno spravo dr. Andreja Valič Zver. Zbrane so nagovorih vsi predsedniki in gosta, nato pa so nadaljevali z družabnim srečanjem.	T. Tavčar
Med pozdravnim nagovorom pobudnika srečanja Ljuba Žnidarja
Nova24T V že naprodaj
Nòvi prostori SLS v Žalcu
Del udeležencev odprtja novih prostorov z vodstvom stranke SLS
Občinski odbor Slovenske ljudske stranke, ki jo v Občinskem svetu Občine Žalec zastopajo trije svetniki, je prejšnjo soboto pripravil krajšo slovesnost, na kateri so uradno predali namenu svoje prostore v Ulici Ivanke Ura-njek 1.
Slovenska ljudska stranka je bila na zadnjih občinskih volitvah v Žalcu zelo uspešna, saj je dobila tri občinske svetnike, kar močno odstopa od dolgoletnega povprečja, precej svojih članov ima tudi v raznih odborih in svetih zavodov. Na letni skupščini so izvolili tudi novo vodstvo, ki mu predseduje Rok Sedminek, pri vodenju pa mu pomagata Darko Simončič in Jože Kruleč. Na novo so zastavili program dela, ob tem pa trčili na prostorski problem, saj stranka do zdaj ni imela svojih prostorov in so
se njeni člani srečevali pri svojih članih doma, kar pa zaradi obilice dejavnosti ni več mogoče. Ker tudi svetniška skupina potrebuje svoje prostore za sestankovanja in srečanja s člani in somišljeniki, so se odločili, da si uredijo svoje prostore.
Slovesnega dogodka ob odprtju novih prostorov so se udeležili tudi bivši predsednik stranke in sedanji evropski poslanec France Bogovič, sedanji predsednik SLS mag. Marko Zidanšek in njegov-namestnik Primož Jelševar ter predsedniki sosednjih območnih odborov. Zbrane je pozdravil povezovalec dogodka Darko Simončič, nato pa je zbranim spregovoril predsednik občinskega odbora SLS Rok Sedminek, ki je na kratko predstavil delovanje stranke in nove prostore. Njihovo delo je pohvalil predsednik stranke
SLS mag. Marko Zidanšek in ob tem dejal, da je žalski odbor stranke naredil velik korak na lokalnih volitvah, saj so bili v občinski svet izvoljeni trije svetniki, kar je glede na prejšnje volitve, ko niso imeli nobenega svetnika, res dober rezultat in hkrati spodbuda za vnovično vrnitev stranke v parlament. Podobno je menil tudi evropski poslanec Franc Bogovič, ki je zbranim predstavil svoje delo v Bruslju in dejavnosti, ki jih izvajajo v Evropski ljudski stranki.
Ob tej priložnosti so nazdravili in spregovorili o nadaljnjih poteh stranke, katere cilj je znova priti v parlament. Lahko pa se pohvalijo, da ima njihova stranka med slovenskimi političnimi strankami največ izvoljenih županov, skupaj 31, kar je za 11 več kot SD in za 12 več kot SDS.	D. Naraglav
Minuli ponedeljek se je začela javna prodaja delnic delniške družbe Nova24TV.si, ki bo izdajatelj medija Nova-24TV. Gre za projekt, ki ga je napovedala SDS, že pred časom pa ji izrekel podporo predsednik SDS Janez Janša. Naprodaj je 30.000 delnic z nominalno vrednostjo 100 evrov za delnico, ki jih lahko kupite na vseh večjih poštah po Sloveniji. Savinjčani lahko kupimo delnice na Pošti v Žalcu.
Novo24TV.SI vodi upravni odbor. Njegov predsednik je Aleš Hojs (ki je sicer podpredsednik NSi), namestnik predsednika dr. Božo Predalič, člani pa še Aleš Primc, dr. Janez Štuhec in Andrej Kregar, ki je tudi izvršni direktor.
V prospektu ob izdaji delnic so kot poslanstvo nove televizije zapisah, da bo svojim gledalcem ponudila profesionalno,
® 03/712 12 80 Ki zkst.utrip@siol.net
www.zkst-zalec.si/utrip
tehtno in argumentirano poročanje, pri čemer bo dodala svoj delež profesionalnega, tehtnega in argumentiranega poročanja, zainteresiranim pa ponudila možnost izbire. Večjo težo bo dajala dogodkom, ki imajo neposreden vpliv na kakovost življenja. »Vizija je postati najbolj profesionalna televizija, ki bo gledalcem posredovala relevantne informacije v najhitrejšem času. Vrednote: kakovost, odgovornost, profesionalnost, družbena odgovornost. Cilj:
Zagotovitev resne konkurence obstoječim programom TV SLO 1, TV SLO 2, TV SLO 3, POP TV in Kanal A.« Medijska hiša naj bi bila politično profilirana, ne pa strankarska. Sledila naj bi vrednotam evropske desnice.
Nova televizija, njen odgovorni urednik naj bi bil Uroš Urbanija, naj bi začela poskusno oddajati 1. decembra letos, v drugi polovici decembra pa naj bi že redno oddajala program.	L. K.

PRODAJALNA
freza MTD ME 66
REDNA CENA: 1007,11 € motor MTD SnowThorX 80, 4-takt 0HV 277 cm1 7,5 KS, širina 66 cm, elektro gon, prestave 6 naprej/2 nazaj
snežna freza MCCULLOCH ST 76 EP
UÜ#': ‘ I
motor B&S H50 Snow senes, 306 cm' 7,6 KS širina 76 cm, elektro zagon, prestave 6 naprej/2 nazaj
‘Si:
Jensered CS 2258
;
REDNA CENA: 767,00 €
59,8 cm3. 3,1 kW (4,2 KS), 18745 cm,
Jonsereo
PESTRA IN UGODNA PONUDBA GOZDARSKE OPREME!
■ T '	'	'	-	- ‘	«BCV®
PAN TIM d.o.o. Industrijska cona tatkova vas 81 d, 3312 Prebold T: 03 777 14 23 M: 051 665 566 E: trgovinaOumforest.si www.uniforest.si DELOVNI ČAS: ponedetjek-petek: 7.00-17.00, sobota: 7.00-12.00
Bilečanci v Galiciji
Bralno druženje na valovih časa
Večina udeležencev srečanja s Petrom Vipavcem (čepi prvi z leve)
V Galiciji so se prvo oktobrsko soboto zbrali člani Društva Bilečanci Slovenija. Člani tega društva so tisti, ki so služili vojni rok v Bi-leči v Bosni in Hercegovini kot učenci - pitonici šole rezervnih oficirjev »pešadije« ŠROP. Vanj pa so lahko vključeni tudi njihovi družinski člani in somišljeniki.
Društvo je bilo ustanovljeno lanskega februarja in šteje zdaj že več kot 360 učencev nekdanje vojaške šole JLA, v katero je bilo vključenih tudi veliko Savinjčanov. Med njimi je tudi Peter Vipave, predsednik Sveta KS Galicija, ki je skupaj s savinjskimi člani društva pripravil srečanje v Galiciji. Kot je povedal predsednik društva Zlatko Filej, so imeli takšnih
srečanj oziroma druženj že kar nekaj, in sicer v Ljubljani, Kočevju, Vipavi, v kraju nekdanje šole v Bileči, kjer so se srečali z nekdanjimi pitomci iz drugih držav nekdanje skupne države. Bili so tudi v vzhodni Bosni in Plitvicah, pred njimi pa je letos še kozjansko druženje, v okviru katerega bodo obiskali Kumrovec. Zelo pestro pa bo prihodnje leto, ko se bodo v Bileči ob 60. obletnici šole zbrali nekdanji pitomci iz vseh krajev nekdanje skupne države.
Na srečanju v Galiciji, kjer se je v športnem parku upokojencev Trnuljčica zbralo okrog 80 članov društva, je zbrane pozdravil in jim zaželel dobrodošlico predsednik Sveta KS Galicija Peter Vipave, ki je bil tudi sam učenec 95. klase nekdanje
vojaške šole v Bileči. Spregovoril jim je tudi žalski župan Janko Kos, Galicijo in občino pa jim je predstavil Jože Kruleč, nekdanji ravnatelj petrov-ške šole in učenec 19. klase v Bileči.
Udeleženci so se nato v koloni - kot nekdaj v času služenja vojnega roka - odpravili na kmetijo Podpečan, kjer so si ogledali sirarno in njihove izdelke tudi poskusili, v Domu krajanov Galicija so si nato ogledali slikarsko galerijo Do-reta Klemenčiča - Maja, ki je služil vojsko v isti kasarni še v stari Jugoslaviji pred 2. svetovno vojno; z druženjem pa so nadaljevali na Trju, kjer so se v sproščenem vzdušju pomerili v športnih igrah.
D. Naraglav
Pohod dveh jezer
Del udeležencev pohoda
S prvega druženja
Medobčinska splošna knjižnica Žalec in UPI - ljudska univerza Žalec sta v četrtek,
8.	oktobra, začeli novo sezono bralnih srečanj, ki so jih letos poimenovali Bralno druženje na valovih časa.
Pogovori o prebranih knjigah na določeno temo bodo v žalski knjižnici potekali vsak prvi četrtek v mesecu od oktobra do maja. Teme branja so javno objavljene na domačih straneh knjižnice in univerze, pogovore, ki se jim lahko brez predhodne prijave pridružite kadarkoli, pa vodita knjižničarka Irena Štusej in Biserka Neuholt Hlastec z ljudske univerze.
Teme branja bodo v sklopih po dva meseca za posamezno temo, za druženje v novembru in decembru pa bodo brali čtivo o beguncih, azilantih, izseljencih in podobno. Na domačih straneh knjižnice in univerze je objavljen seznam priporočenega branja, ki vključuje leposlovje, strokovna dela, članke, filme in podobno, lah-
Glasbena šola Risto Savin Žalec je v okviru meseca požarne varnosti in v sodelovanju s PGD Žalec 8. oktobra izvedla požarno vajo.
Zagorelo je v prostorih ku-
ko pa udeleženci bralnih srečanj berejo tudi literaturo po lastnem izboru, a v povezavi s temo. Sprva se bodo na druženju pogovarjali o prebranem, na naslednjem druženju pa bodo gostili gosta, ki je na nek način povezan s temo branja. Januarja in februarja bodo tema branja mladi. Na druženje bodo povabili nekatere starše, katerih otroci so po študiju ostali v tujini. Zadnja tema bo poezija. V knjižnici in na univerzi bodo pripravili pose-
rilnice, kjer so se vneli električni vodi. Še posebej ogroženi so bili učenci v prvem nadstropju. Glede na bližino gasilskega doma je gasilcem uspelo pravočasno prihiteti
ben zabojček, v katerega bodo lahko posamezniki odlagali svoje pesmi, ki jih bo na druženjih bral in komentiral gost, najbrž pesnik, maja pa bodo pripravili zaključno srečanje.
Na prvem druženju v knjižnici je bilo precej živahno. Predstavili so program branja, posamezniki pa svoje najljubše branje zadnjih mesecev. Organizatorji druženj vabijo, da se jim pridružite, če želite deliti misli o prebranem ali jim le prisluhniti.	T. T.
na kraj požara in evakuirati zaposlene in učence. Požarna vaja je odlično uspela in je plod odličnega sodelovanja med glasbeno šolo in gasilskim društvom.	T. T.
Vaja gasilcev v glasbeni šoli
Utrinek z vaje
V okviru praznika Občine Braslovče so pripravili tradicionalni Pohod dveh jezer, ki ga v sodelovanju z vrtcem in POŠ Letuš vsako leto organizira Društvo prijateljev mladine Letuš.
Kljub močnim nalivom prejšnji dan so se v soboto zjutraj iz Letuša odpravili do Preserskega jezera. Na poti jih je sicer spremljal dež, a tako majhni kot veliki pohodniki so bili pripravljeni tudi na to. Ob navihanem čofotanju po lužah so prispeli do prve postojanke v Preserjah, kjer so ob malici iz nahrbtnikov počakali, da se je nebo zvedrilo.
Potem je šlo vse po načrtih in pot so nadaljevali proti Braslovčam. Za varnost skupine v prometu so skrbeli pridni očetje otrok, na poti pa se jim je pridružila tudi podžupanja Danica Tajnšek. Ob vrnitvi v Letuš jih je pri žagi čakal prigrizek, postanek pa so izkoristili za klepet in prijetno druženje.	T. T.
Tečaj kaligrafije
Medobčinska splošna knjižnica Žalec že nekaj let sodeluje pri izvedbi tečaja kaligrafije, ki ga vodi Natalija Resnik Gavez s Ptuja. Z letošnjim tečajem kaligrafije so začeli 1. oktobra, namenjen pa je širokemu krogu ljudi, tudi tistim, ki mislite, da niste posebno umetniško nadarjeni.
Veseli jih, da tokrat na tečaju sodeluje kar 12 tečajnic, ki navdušeno zapisujejo črke pisav karolinške minuskule, unciale in copperplata. Lahko bi rekli,
da kaligrafija ni le lepopisje, je umetniško ustvarjanje s črkami. Pisanje s peresi in tušem pomirjevalno deluje na človeka, kar je dobra protiutež hitenju v današnjem svetu. Pravijo, da je kaligrafija meditacija, ki jo je treba negovati in si zanjo vzeti čas, tako so potem tudi rezultati veliko lepši. Z znanjem lepopisja je mogoče izdelovati praznične voščilnice, vabila, napise, priznanja in številne druge izdelke, na katere boste lahko še posebej ponosni.	T. T.
PO DOLINI
oktober 2015
Prvo desetletje LK Sokol Ložnica
Nedeljsko popoldne v znamenju košnje ■
Triglavu Tomaž Jevnikar, predsednik MoPZ Savinjski zvon iz Šempetra.
Na pot se je v družbi vodnikov Planinskega društva Šempeter podalo 50 pevcev, njihovih sorodnikov, prijateljev in podpornih članov pevcev. Proti slovenskemu očaku so krenili s Pokljuke. Pot jih je vodila najprej do Vodnikovega doma, kjer je iz ust pevcev MoPZ Savinjski zvon prvič na tej poti zazvenela pesem. Na vrhu Triglava seveda niso pozabili zapeti tiste Oj, Triglav, moj dom, Slovenec sem in drugih slovenskih pesmi. Njihovo petje so navdihovali bučni aplavzi obiskovalcev. Na vrhu Triglava so ob Aljaževem stolpu uprizorili še obiranje hmelja. Delo sta opravljala hmeljski starešina in pevec Ivo Povše, ki si je za hmelj sko princeso izbral kar zborovodkinjo. V vrečki je na vrh Triglava prinesel nekaj vejic domačega hmelja. V Triglavskem domu na Kredarici, kamor so se vrnili, pa je še dolgo zvenela slovenska pesem,
L. K.
Srečanje Založanov
Ob obletnici zapeli na Triglavu
S srečanja Založanov
V Založah pri Polzeli so prvo septembrsko nedeljo pri lovski koči pripravil že osmo srečanje vaščanov. Letos se je srečanja udeležilo več kot 150 Založanov.
Kot je povedal predsednik krajevnega odbora Sergej Zabukovnik, so izkušnje pokazale, da so taka srečanja zelo koristna, saj se krajani ob prijetnem druženju pogovorijo tudi o težavah, ki jih kot krajane tarejo, povedo svoje želje, obenem pa* se skupaj veselijo vseh pridobitev. Srečanje je tudi lepa priložnost, da se spoznajo z novimi sokrajani. Ob živi glasbi in dobrem prigrizku ter pijači so se pod velikim šotorom zadržali pozno v noč.	T. Tavčar
Lokostrelski klub Sokol Ložnica praznuje v tem jesenskem času 10-letnico svojega delovanja. Ob jubileju so za krajane Ložnice in druge obiskovalce pripravili dan odprtih vrat, v okviru katerega so izpeljali tudi prijateljsko lokostrelsko tekmo v streljanju na makete živali.
Člani kluba so sokrajanom predstavili delovanje svojega društva in društvene prostore, ki so si jih ustvarili s prostovoljnim delom. Seznanili so jih z lepotami lokostrelstva in s prikazom različnih stilov streljanja, udeleženci, še zlasti otroci, pa so se preizkusili v streljanju.
Prijateljska tekma je potekala po poligonu okrog jezera Tajht. Najboljši je bil Branko Starčevič iz LK Prezid, ki je prejel prehodni pokal LK Sokol, ki bo v njegovi vitrini do prijateljske tekme ob letu osorej. Tekmovalci so se nato pomerili še v streljanju na maketo pršuta, pri čemer so pokazali znanje v natančnem merjenju, kar je druženje ob jubileju še popestrilo.
Udeležence je nagovoril predsednik kluba Darko Simončič in predstavil kratko zgodovino kluba, ki se lahko pohvali z urejenostjo prostorov in uspešnim delom, od 27 slovenskih klubov so namreč
Moški pevski zbor Savinjski Zvon je z zborovodkinjo Metko Jagodič Pogačar začetek pevske sezone, v kateri praznuje 25. obletnico svojega ustvarjanja, sredi septembra zaznamoval z vzponom na Triglav in ob Aljaževem stolpu tudi zapel.
"Z lepim slovenskim zborovskim petjem smo povezani z
lepotami Slovenije, kijih vsekakor premalo cenimo, zato smo se letos ob 120-letnici Aljaževega stolpa in začetku praznovanja našega 25-letnega delovanja odločili, da skupaj praznujemo in zapojemo pod geslom Zapojmo na Triglavu, da se bo slišalo po vsej naši prelepi Sloveniji," je utemeljil odločitev savinjskih pevcev za praznovanje na
Srečanje starejših Letušanov
Krajevna organizacija RK Letuš in Krajevni odbor Letuš sta s finančno pomočjo Občine Braslovče pripravila družabno srečanje občanov, starih sedemdeset in več let.
Od 103 povabljenih se je srečanja udeležila dobra polovica. Po pozdravnem nagovoru predsednice KO RK Letuš Cvetke Kočevar je zbrane nagovoril bra-slovški župan Branimir Strojan-šek, ki je med drugim starejšim zaželel prijetno druženje in se jim zahvalil za njihov prispevek k razvoju kraja. Nekaj spodbu-
dnih besed sta dodala tudi predsednik KO Letuš Franjo Volk in predsednik Društva upokojencev Letuš Darko Žerdoner.
V kulturnem programu so nastopili učenci tamkajšnje podružnične osnovne šole in vrtca pod vodstvom svojih mentoric, pevci iz Letuša, Ljudske pevke Pušeljc in Ajnzarji iz Braslovč.
T. T.
Ut SOKOL 10 let
2005 — 2015
Tudi letošnja prireditev V nedeljo popoldan je luštno pri nas v izvedbi KD Ivan Cankar Tabor je bila nekaj posebnega.
Tokratna prireditev je bila v znamenju košnje in sušenja
sena. Občinstvo je najprej uživalo ob nastopu dramske skupine Teloh pod vodstvom Tanje Tkavc Kastelic. Prireditev je povezoval Franci Podbrežnik - Solčavski Franc. Z glasbo in s plesom pa so jo obogatili Na-
vihani muzikantje, ansambel Mladika, Savinjski rogisti in pevke Folklorne skupine Grifon Šempeter. Ob koncu so vsi nastopajoči zapeli Slakovo pesem V nedeljo popoldne, po kateri nosi prireditev ime. D. N.
Dramska skupina z režiserko
Predsednik Darko Simončič med svojim nagovorom
v samem vrhu, trenutno na katerega upajo, da bo vsaj tako 5. mestu. S takšno popotnico uspešno, kot je bilo prvo. gredo tudi v novo desetletje za	D. Naraglav
Lokostrelski klub Sokol Ložnica pri Žalcu je 25. oktobra 2005 ustanovila skupina vaščanov z Ložnice, glavni pobudnik pa je bil Franci Romih. Njihov namen je bil omogočiti članom organizirano vadbo, strokovno pomoč, rekreacijsko udejstvovanje ter udeležbo na tekmovanjih doma in v tujini, s tem pa tudi razvijati društveno in družabno življenje in preko športnega udejstvovanja vključiti v zdrav način preživljanja prostega časa čim več krajanov, še zlasti mladih. Na začetku delovanja so najprej nakupili lokostrelsko opremo za vadbo članov, nato pa so začeli urejati strelišče, kjer imajo zdaj dobre pogoje za izvajanje svoje dejavnosti. Na ograjenem prostoru, ki omogoča varne treninge, so uredili prostore za hrambo opreme in opravljanje drugih dejavnosti. Klub je postal član Lokostrelske zveze Slovenije. Člani kluba se udeležujejo tekmovanj v Sloveniji in tujini ter državnih šolskih prvenstev. Vsako leto spomladi organizirajo tekmovanje za slovenski 3D-pokal, ki se ga udeleži do 180 tekmovalcev, precej tudi iz tujine. Jeseni organizirajo prijateljsko 3D-tekmo-vanje, na katerem se pomerijo s tekmovalci iz drugih klubov.
D. N.
f* Žalec
OBjEMU ZELENEGA ZLATA

oktober 2Ó15
PO DOLINI
Šolski gladiator navdušil učence, starše in učitelje
Ekipa 9. a po tekmovanju
Premagovanje ovir
Zadnja ovira najatraktivnejša
Na Osnovni šoli Šempeter so organizirali poseben športni dan, ki so ga poimenovali Šolski gladiator. Poligon za gladiatorske igre so postavili v Športnem parku Zupanc ob Savinji v Šeščah. Na poligonu so se zadnjo septembrsko soboto najprej preizkusili učenci prve triade in njihovi starši, v ponedeljek, 28. septembra, pa tudi učenci in učitelji druge in tretje triade.
To je bilo za udeležence nekaj posebnega. Če je imel kdo sprva glede tega pomisleke, je na koncu kar kipel od navdušenja. Zavedanje, da so uspeli premagati vse ovire in skupaj s sošolci ustvariti izjemen kolektivni duh z željo po uspešno opravljeni progi, je odplaknilo nelagodnost, strah, težavnost in tudi mokroto ter blato, ki ga je prinašala zadnja ovira - vodna drča z milnico in blatno površino. Mnogi so se v navalu navdušenja povaljali po blatu in si z njim namazali obraz in glavo, ob tem pa ustvarili vrsto zanimivih fotografij.
Učenci so se v soboto na poligon pripeljali skupaj s starši, v ponedeljek pa so se po šolski malici v koloni in s transparenti razredov in rezervnimi oblačili peš podali v Šešče.
Organizatorji na čelu z Natašo Žukovec so učencem najprej razložili traso in postopek premagovanja posameznih ovir, nato pa so se podali na to adrenalinsko preizkušnjo. Ob koncu so vsi prejeli medalje, razred pa priznanje za uspešno opravljeno gladiatorsko nalogo, in se polni nepozabnih vtisov vrnili v šolo.
»Življenje je ena sama ovira od trenutka, ko se zavedamo, da imamo možnost stvari, dejstva ali situacije videti z negativnim ali s pozitivnim
pogledom. Vsak dan izbiramo, pa naj bo to le malenkost, kaj zjutraj obleči. Odločitve so tiste, ki nam krojijo življenje in vsakdan. Šolski gladiator pa je opomin, kaj vse zmoremo, da je vse lahko drugače in da nismo nikdar sami. Ekipno sodelovanje prinese mnogo pozitivnih misli, občutkov, spoznanj, spominov predvsem pa novih vezi in mavričnih nasmehov. Na poti gladiatorske trase posamezniki in razredi v sebi znova ali na novo najdejo moč v sebi, novo
upanje, pozitivno razmišljanje in sklenejo močnejše prijateljske ter družinske vezi, ob tem pa poskrbijo za dobro razgibanost telesa in koncentracijo uma. Na šolski gladiatorski trasi se lahko tako otroci kot učitelji odzovejo na ovire na različne načine, a cilj skupine ni le priti čez vse ovire, ampak najti skupno rešitev v drugačnem okolju s pozivno naravnanostjo in pravo odločnostjo. Ker na trasi skupinsko premagujejo ovire, se stkejo močne niti in lepši odnosi, kar jim omogoča lepše in prijetnejše šolanje vse šolsko leto. Ko vidimo in bolje spoznamo ljudi okoli sebe, se zavedamo, da je skupnost naša velika moč do-
sežkov in osebnih presežkov. Zato po uspešno opravljeni gladiatorski trasi vsi čutijo veliko več, kot si na startu sploh predstavljajo, in z novo pozitivno izkušnjo zmorejo skupaj in kot posamezniki rasti hitreje in močneje predvsem pa so motivirani za nove cilje in želje, ki pa so vodilo naših otrok in njihovih staršev, torej
vseh krajanov. Ovir ni, dokler si jih sami ne postavimo, in šolski gladiator je tisti, ki nam pokaže drugačno, a pravo pot učenja življenja, hkrati pa je tudi ključ do otroškega srca in uspeha,« pravi ravnatelj Uroš Vidmajer in se zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pripomogli k izpeljavi dogodka.
D. Naraglav
Zmagali braslovški upokojenci
Nošenje papirja med koleni
Vodilne tri ekipe na državno
Člani društev upokojencev Letuš in Braslovče se vsako leto zberejo na družabnem srečanju, ki ga popestrijo z raznimi družabnimi igrami.
Tokratno, že deveto srečanje je potekalo v dvorani Kulturnega doma Letuš, kjer so zbrane nagovorili predsednik DU Letuš Darko Žerdoner in predsednik DU Braslovče Andrej Korošec ter braslovški župan Branimir Strojanšek, vsi pa so udeležencem zaželeli prijetno druženje. V nadaljevanju so se upokojenci pomerili v zanimivih družabnih igrah, kot so metanje lizik in letal v tarčo, nošenje papirja med koleni, lu-
pljenje jabolk, zlaganje kozarcev v piramido itd. Najhitrejši
in najspretnejši pa so bili članice in člani DU Braslovče. T. T.
Na regijskem gasilskem tekmovanju Savinjsko-Šaleške regije, ki ga je organizirala Gasilska zveza Žalec, je nastopilo 43 ekip. Tekmovanje je za pionirke in pionirje potekalo v Športnem centru Žalec, za mladinke in mladince pa na Polzeli.
Pionirke in pionirji v starosti od 6 do 11 let so tekmovali v vaji z vedrovko, štafeti 400 metrov z ovirami in vaji razvršča-
nja, mladinke in mladinci od 12 do 16 let pa v vaji z ovirami, vaji razvrščanja in štafeti 400 metrov z ovirami.
Vrstni red: pionirke: 1. PGD Andraž nad Polzelo, 2. Mozirje,
3.	Kaplja vas, 6. Polzela; pionirji: 1. PGD Lokovica I., 2. Rečica ob Savinji, 3. Drešinja vas, 4. Letuš,
9.	Polzela; mladinke: 1. PGD Braslovče, 2. Andraž nad Polzelo, 3. Gaberke; mladinci: 1. Andraž nad Polzelo, 2. Lokovica,
3.	Drešinja vas ... Na državnem prvenstvu prihodnje leto bodo nastopile po tri ekipe z regijskega tekmovanja. T. Tavčar
|l VSTOPNICEPREKOSPLEt” "1
! zkst-zalec. kupikarto.si
I_____________Q
OBČINA ŽALEC
Sobota, 24. oktober, ob 20. uri
koncert VS ZaPet;
Zadružni dom Ponikva (VS ZaPet, 031 337 732).
Nedelja, 25. oktober, ob 17. uri
Namišljeni zdravnik, komedija; Amatersko gledališče Vrba Vrbje; Kulturni dom Liboje (KD Svoboda Liboje, 041 699 361).
Od ponedeljka, 26. oktobra, do srede, 28. oktobra
pravljična ura Po pravljici diši;
ponedeljek, ob 18. uri v Krajevni
knjižnici Liboje,
torek, ob 17. uri v MSK Žalec,
sreda, ob 18. uri v Krajevni
knjižnici Griže
(MSK Žalec, 712 12 52).
Ponedeljek, 2. november, ob 18. uri
Utrip domoznanstva: Medobčinsko društvo invalidov Žalec se predstavi;
Medobčinska splošna knjižnica Žalec
(MSK Žalec, 712 12 52).
Torek, 3. november, ob 19. uri
6. pogovor iz cikla Narava in vloga ženske, Zlatka Jambrovič;
Savinova hiša (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 4. november 2015, ob 18.30
2. javna produkcija; dvorana Glasbene šole Risto Savin Žalec
(GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60).
Sreda, 4. november, ob 19. uri
Jesen nam je zlata nasula, glasbeno--plesna prireditev;
Hmeljarski dom Šempeter (KUD Grifon Šempeter,
031 252 004).
Sreda, 4. november, ob 19.30
monodrama Moj glas, moja pot; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 5. november, ob 16.30
Bralno druženje na valovih časa, študijski bralni pogovor v sodelovanju z UPI - ljudsko univerzo Žalec; Medobčinska splošna knjižnica Žalec
(MSK Žalec, 712 12 52).
Četrtek, 5. november, ob 18. uri
odprtje razstave Zastrta erotika: Miha Maleš (slike in monotipije) in Todorče Atanasov (slike), Dialog med čustveno globino in likovno prvino ženskega telesa;
Savinov likovni salon (TIČ Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 5. november, ob 19.30
Vikend in Ognjeni muzikanti, gost: VS Sonus;
za narodno zabavni abonma in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 6. november, ob 19. uri
predavanje o prvi pomoči in potovanju po Zambiji;
Gasilski dom Žalec (Študentski klub Žalec,
031 847 645).
Petek, 6. november, ob 20. uri
94. kavarniški večer, gost:
Željko Perovič;
Grajska Mega pri Dvorcu Novo Celje
(GLD Aletheia, 031 659 485).
Sobota, 7. november, ob 5.30
pohod od Litije do Čateža; izpred pisarne PD Žalec (PD Žalec, 031 737 061).
Sobota, 7. november, ob 7. uri
Smrekovec-Komen-Travnik; odhod s Petrovega trga v Šempetru (PD Šempeter, 031 501 244).
Sobota, 7. november, ob 10. uri
družinska žalska avantura; zbor na Podeželski tržnici Žalec (TD Žalec, 040 609 888, in Društvo Vezalka Žalec).
Vsako soboto v mesecu med 8. in 12. uro
Podeželska tržnica Žalec (JKP Žalec, 713 67 73).
Sobota, 7. november, med 8. in 12. uro
kmečka tržnica pod stoletnimi lipami;
Gotovlje
(TOD Lipa Gotovlje, 041 809 589).
Sobota, 7. november, ob 17. uri
slavnostna akademija ob 40-letnici Karate kluba Žalec;
Hmeljarski dom Petrovče (KK Žalec, 051 428 421).
Sobota, 7. november, ob 18. uri
poslikava majic na eko način; Študentski klub Žalec (ŠK Žalec, 031 847 645).
Sobota, 7. november, ob 19.30
Tamburaši po domače, Petrovi tamburaši, koncert za izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 8. november, ob 13.30, 16.00 in 18.30
regijsko tekmovanje odraslih pevskih zasedb »Od Celja do Koroške«; dvorana Glasbene šole Risto Savin Žalec
(Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, OI Žalec, 491 38 40).
Ponedeljek, 9. november, ob
17.	uri
pravljične minute in ustvarjalnica; Osnovna šola Petrovče.
Ponedeljek, 9. november, ob
18.	uri
strokovno potopisno predavanje Ashrami v Indiji, Danilo Jesenik; Medobčinska splošna knjižnica Žalec
(MSK Žalec, 712 12 52).
Torek, 10. november 2015, ob 18. uri
baletni večer (ob odprtju baletne dvorane GŠ);
Dom II. slovenskega tabora Žalec (GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60).
Sreda, 11. november, ob 16. uri
martinovanje pri žalskem »Keudru« (Društvo savinjskih vinogradnikov, 051428 421).
Četrtek, 12. november, ob 17. uri
Kuba - potopisno predavanje Francija Horvata;
Krajevna knjižnica Griže (MSK Žalec, 712 12 52).
Četrtek, 12. november, ob 19. uri
zaključna prireditev Najlepši kraj, hiša in kmetija v Občini Žalec 2015 s podelitvijo priznanj najlepše urejenim;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 14. november, ob 10. uri
45-letnica Medobčinskega društva invalidov Žalec; telovadnica I. OŠ Žalec (MDI Žalec, 571 68 16).
Sobota, 14. november, ob 17. uri
4. Martinov nočni pohod na Brnico; odhod izpred Kili Liboje (PD Liboje, 031 627 932).
Nedelja, 15. november, ob 7. uri
po Celjski planinski poti;
odhod iz Migojnic
(PD Zabukovica, 041 688 055).
Nedelja, 15. november, ob 9. uri
Martinov pohod po vinskih poteh sv. Jedrti;
zbirno mesto pri lovski koči na Jedrti
(Društvo savinjskih vinogradnikov, 051428 421).
Nedelja, 15. november, ob 11. uri
fotografska delavnica z Rokom Tržanom;
Študentski klub Žalec (ŠK Žalec, 031 847 645).
Nedelja, 15. november, ob 14.30
vaško martinovanje z blagoslovom mošta;
faroški kozolec v Galiciji (TD Galicija, 030 185 086).
Nedelja, 15. november, ob 16. uri
koncert Elizabete Novak z gosti; Hmeljarski dom Petrovče (Zlatko Kerčmar, 041 478 984).
Nedelja, 15. november, ob 17. uri
harfistka Katja Škrinjar, koncert za citrarski abonma in izven;
Grajska Mega pri Dvorcu Novo Celje
(TIC Žalec, 710 04 34).
Ponedeljek, 16. november, ob 19. uri
dobrodelni koncert Rotary kluba Žalec z Orkestrom slovenske policije in operno pevko Ireno Yebuah Tiran;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 18. november 2015, ob 18.30
3. javna produkcija; dvorana Glasbene šole Risto Savin Žalec
(GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60).
Četrtek, 19. november, ob 7. uri
po Prekmurju;
odhod iz Migojnic
(PD Zabukovica, 041 763 288).
Četrtek, 19. november, ob 11.30
nastop godalnega in simfoničnega orkestra GŠ Risto Savin Žalec; dvorana KSEVT-a Vitanje;
(GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60).
Petek, 20. november, cel dan
dan slovenskih splošnih knjižnic -začetek devete sezone branja odraslih Savinjčani beremo in začetek tretjega branja predšolskih otrok Tudi mali Savinjčani berejo; Medobčinska splošna knjižnica Žalec
(MSK Žalec, 712 12 52).
Petek, 20. november, ob 18. uri
prireditev ob peti obletnici delovanja skupine Ljubitelji četrtkov pri PD Zabukovica;
Medobčinska splošna knjižnica Žalec
(MSK Žalec, 712 12 52, in PD Zabukovica).
Petek, 20. november, ob 18. uri
odprtje likovne razstave Franja Luca;
razstavni prostor KUD Svoboda Griže
(KUD Svoboda Griže, 031 447 623).
Sobota, 21. november, ob 7. uri
Zasavska pot, 6. del;
odhod s Petrovega trga v Šempetru
(PD Šempeter, 031 501 244).
Sobota, 21. november, ob 19. uri
Pogrešani soprog, komedija; gledališka skupina KUD Šempeter pri Novi Gorici;
Dom krajanov Vrbje -(KD Vrbje, 031 746 690).
Sobota, 21. november, ob 19. uri
Partnerska poroka, komedija; Društvo nagajivih lutk Lesično; Hmeljarski dom Petrovče (Društvo nagajivih lutk Lesično,
041 661 727).
Torek, 24. november, ob 17. uri
Po pravljici diši - pravljična ura z Andrejem;
Medobčinska splošna knjižnica Žalec
(MSK Žalec, 712 12 52).
Torek, 24. november, ob 20. uri
Alfa samica, Polona Požgan, komedija;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 25. november, ob 18. uri
Po pravljici diši - pravljična ura z Ireno Štusej;
Krajevna knjižnica Griže (MSK Žalec, 712 12 52).
Sreda, 25. november, ob 20. uri
Moška copata, Špas teater, komedija za izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 03 34).
Četrtek, 26. november, ob 18. uri
večer z Majo Gal Štromar, s katero se bo pogovarjal Zoran Pevec; Medobčinska splošna knjižnica Žalec
(MSK Žalec, 712 12 52).
Sobota, 28. november, ob 19.30
Dobri človek iz Sečuana, drama s songi;
za potujoči abonma in izven; odhod z Avtobusne postaje Žalec ob 17.30;
Mestno gledališče ljubljansko (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 29. november, od 10. do
16.	ure
Adventni sejem;
Dvorec Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 29. november, ob 7. uri
14. Bokotov pohod; odhod iz Migojnic
(PD Zabukovica, 041688 055).
Nedelja, 29. november, ob 18. uri
Adventni koncert;
Dvorec Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34).
Ponedeljek, 30. november, ob 18. uri
Po pravljici diši - pravljična ura z Ireno Štusej;
Krajevna knjižnica Liboje (MSK Žalec, 712 12 52).
OBČINA BRASLOVČE
Nedelja, 8. november,
pohod na najvišji vrh Velike planine - Gradišče;
PD Dobrovlje Braslovče (Darja Dobnik, 041 480 524).
Sreda, 11. november,
pohod po Martinovi poti;
PD Dobrovlje Braslovče (Jože Marovt, 041 570 151).
Petek, 13. november, ob 19.30
Vesela jesen na Gomilskem: literarni večer z gostom;
Dom krajanov Gomilsko;
TD Gomilsko
(Božena Kosu, 041 602 464).
Sobota, 14. november,
Vesela jesen na Gomilskem: med 9. in 12. uro podeželska tržnica pri Domu krajanov, ob 18. uri zaključna prireditev v Domu krajanov;
TD Gomilsko
(Božena Kosu, 041 602 464).
Sobota, 21. november, ob 19. uri
Dalmatinski večer;
Dom kulture Braslovče;
Prosvetno društvo Braslovče (Jerneja Kolar, 031 831 881).
Nedelja, 22. november,
izlet v neznano;
PD Dobrovlje Braslovče (Mojca Kodre, 031 480 258).
Nedelja, 22. november, ob 18. uri
zadnja ponovitev veseloigre Halo! Obirovke so tu!;
Dom krajanov Gomilsko;
KD Gomilsko
(Andrej Sram, 040 731 805).
Torek, 24. november, ob 18. uri
pravljična ura;
prostori Občinske knjižnice
Braslovče;
Občinska knjižnica Braslovče (Laura Jelen, 705 91 98).
Petek, 27. november, ob 17. uri
Pravljične igrarije: O darilu, ki ga nihče ni hotel,
predstava in ustvarjalnica ter adventna delavnica za odrasle; avla OŠ Braslovče;
DPM Braslovče
(Blanka Nerad, 041 512 954).
Sobota, 28. november, ob 9.30
adventni sejem z igrico za otroke (ob 10. uri);
Kulturni dom Letuš;
KD Letuš in POŠ ter Vrtec Letuš (Vanja Kretič, 040 363 955).
Nedelja, 29. november,
Pohod na Matkovo okno (Logarska dolina);
PD Dobrovlje Braslovče (Franci Kumer, 041 771 134).
OBČINA PREBOLD
Petek, 23. oktober, ob 17. uri
slovesnost pri osrednjem spomeniku žrtvam vojne; spomenik NOB Prebold (Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 24. oktober,
delavnica na temo noč čarovnic;
Občinska knjižnica Prebold;
KUD Svoboda
(Manja Holobar, 041 794 452).
Sobota, 24. oktober,
izlet v neznano;
PD Prebold
(Matic Pečovnik, 070 550 314).
Nedelja, 25. oktober, ob 16.15
spominska slovesnost v Mariji Reki za žrtve medvojnega in povojnega nasilja pri križu;
Marija Reka;
Župnišče Prebold (Damjan Ratajc, 572 41 83).
Ponedeljek, 26. oktober, ob 16. uri
vaja GZ Prebold;
Dom upokojencev Prebold;
GZ Prebold
(Darko Kranjec, 041 783 193).
Torek, 27. oktober, ob 18. uri
Prisluhnimo pravljici;
Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40).
Sreda, 28. oktober, ob 18.30
S knjižnico po svetu: Japonska -dežela prijaznih ljudi, templjev in vrtov;
Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40).
Četrtek, 29. oktober, od 7. do 10. ure
krvodajalska akcija;
Gasilski dom Prebold;
KO RK Prebold in RKS OE Žalec (Matjaž Črešnovar, 041 601 751).
Petek, 30. oktober, od 16. ure dalje
noč čarovnic na kmečki tržnici;
Režajeva domačija;
TD Prebold
(Občina Prebold, 031 722 250).
Petek, 6. november, ob 19. uri
Naš kraj lep in urejen;
Dvorana Prebold;
TD Prebold in članice komisije Naš kraj
(Občina Prebold, 031 722 250).
Sobota, 7. november, od 8. ure dalje
kmečka tržnica;
Režajeva domačija;
TD Prebold
(Občina Prebold, 031 722 250).
Ponedeljek, 9. november, ob 17.30
predavanje dr. Karla Geržana;
Anin dom;
Župnija Prebold (Damjan Ratajc, 572 41 83).
Torek, 10. november, ob 18.30
Večer na zofi: Z motorjem iz Latko-ve vasi do Vladivostoka in nazaj ter v Afriko; gost Ivan Lipičnik;
Občinska knjižnica Prebold in JSKD Žalec
(Lea Felicijan, 705 35 40).
Sobota, 14. november, ob 19. uri
predstavitev knjige dr. Ivana Dolinarja Vas Šešče skozi preteklost; Dom kulture Šešče;
KDP Šešče
(Milena Klasič, 041 971 755).
Nedelja, 15. november,
10. Serčev pohod v Marijo Reko;
PD Prebold
(Matic Pečovnik, 070 550 314).
Torek, 17. november, ob 18.30
potopisno predavanje s Pio Peršič Hodim, torej sem;
Občinska knjižnica Prebold; Občinska knjižnica Prebold in PD Prebold
(Lea Felicijan, 705 35 40).
Torek, 17. november, od 19. do 20.
ure
meritve holesterola, krvnega sladkorja, trigliceridov in RR; prostori RK Prebold KO RK Prebold.
Petek, 20. november, ob 17. uri
otroški gledališki abonma: Gnilko in Zdravko v iskanju diamantne zobne beline;
Dvorana Prebold;
KUD Svoboda Prebold (Manja Holobar, 041 794 452).
Sobota, 21. november, od 8. ure dalje
kmečka tržnica;
Režajeva domačija;
TD Prebold
(Občina Prebold, 031 722 250).
Torek, 24. november, ob 17.30
predavanje dr. Antona Stresa;
Anin dom;
Župnija Prebold (Damjan Ratajc, 572 41 83).
Torek, 24. november, ob 18. uri
Pravljična ura s Simono Žvikart Repnik;
Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40).
Petek, 27. november, od 16. do 19. ure, sobota, 28. november, od 9. do 19. ure in nedelja, 29. november, od 9. do 12. ure
smučarski sejem rabljene in nove opreme;
OŠ Prebold;
Smučarski klub Prebold (Aljaž Ramšak, 040 474 276).
Sobota, 28. november,
adventna delavnica s čajanko za žene;
GD Matke;
kulturna sekcija PGD Matke (Anja Stergar, 041 502 151).
Nedelja, 29. november, ob 9. uri
IV. odprti turnir v namiznem tenisu;
športna dvorana OŠ Prebold;
NTK Partizan Prebold (Aleksander Poropat, 040 560 405).
Rima, globina in spomin na umetnika Kvadrat in krog, kocka in krogla
Med nagovorom urednika Zorana Pevca
Del novega Salesinovega kotička; v njem Spomin, ležeči ženski akt iz leta 1938, eno najlepših kiparskih del Edvarda Salesina.
Na razstavi je 23 izbranih del, kijih je ustvarilo prav toliko avtorjev.
Medobčinska splošna knjižnica Žalec je v sodelovanju z Zavodom za kulturo, šport in turizem Žalec konec septembra v Savinovi hiši v Žalcu organizirala tradicionalni Večer rime in globine. Žlahtno druženje poezije, glasbe in govorjene besede je pospremilo izid 17. številke revije za književnost in kulturo Vpogled, ki jo izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, ter 105-letnico rojstva in 35-le-tnice smrti Edvarda Salesina, akademskega kiparja iz Žalca.
Članica uredništva Marija Končina je najprej spregovorila o reviji, uvodnik pa je predstavil avtor in odgovorni urednik Vpogleda Zoran Pevec, ki se je v uvodniku razpisal o književnih revijah pri nas od Pisanic do Vpogleda. Sicer pa v 17. številki revije objavljajo avtorice in avtorji z domačega in tudi s širšega slovenskega področja, in sicer poezijo, prozo, esejistiko, kritike, zanimiv je sklop revije, v kateri je predstavljeno delovanje drugih revij ali pomembnejših književnih prireditev ter likovnih razstav v Savinovem salonu, ki ga predstavlja Alenka Domjan. Kot že vrsto let je tudi tokrat zanimiv sklop Prevodi, v katerem predstavljajo poezijo Agniszke Bedkowske Kopcyk (prevedel Klemen Pisk in avtorica), Jetona Klemendi-ja (prevedel Robi Simonišek), Lenke Kuhar Danhelove (prevedel Peter Kuhar) in Jonasa Zborila (prevedla Anjuša Belehar) ter prozo Pavla Buste (prevedla Špela Kopitar). V sklopu esejistike piše Bojan Ekselenski o tegobah androidnih bralnikov, Kristian Koželj razmišlja o umetnosti in umetnikih, Polona Petek pa o filmu. Sklop Predstavitve je namenjen spominu na kiparja Edvarda Salesina, o njem piše Alenka Domjan, Peter Kuhar piše o slovenski poeziji na češkem literarnem festivalu, Barbara Žvirc pa o 15. Pesniški olimpijadi. Zaključek je namenjen recenzijam - članica uredništva revije Marija Končina je napisala kritiko Fri-tzove knjige Odgovornost poezije, Gaja Kos pa kritiko knjige Lihožerci avtorja Pavla Šrute. Na zadnji strani je izpostavljena pesem Iva Stropnika z naslo-
vom Lapa.
Svoje prispevke so brali Milojka B. Komprej, Ivan Dobnik, Aleš Jelenko, Kristian Koželj, Tanja P. Hohler, Nina Pečar, Veronika Šoster, Aljaž Selinšek, Zarja Vršič in Cveto Preželj. Prispevek Alenke Kveder je prebral Kristian Koželj, Julijana Kmeta Zoran Pevec, Lidija Ko-celi pa Spomin Alenke Domjan.
Zanimivost večera je bil Brane Mihajlovič Kosta, ki je iz lesene škatle za cigare izdeloval kitaro, ruski umetnik Andrej Lobanov je navdušil občinstvo s harmoniko, zbrane pa je ob koncu nagovoril tudi župan Janko Kos.
V spomin na umetnika
Del večera z odkritjem skulpture Spomin (1938, bron) je bil posvečen 105-letnici rojstva in 35-letnici smrti njenega avtorja Edvarda Salesina, akademskega kiparja iz Žalca. Njegovo življenje in delo je z besedami umetnostne zgodovinarke Milene Zlatar predstavila Lidija Koceli. Skulpturo so postavili v zgornje nadstropje Savinove hiše, kjer je v Galeriji savinjskih likovnikov že nekaj Salesinovih del.
Kipar Edvard Salesin (1910— 1980) izhaja iz rudarske družine iz Trbovelj, kjer se je pri mojstru Švageljnu izučil obrti in se zaposlil. Želja po slikanju in kiparjenju ga je vodila na obrtno šolo Probuda v Ljubljano, nato pa na študij kiparstva na Likovno akademijo v Zagrebu. Takoj po študiju je dobil še enoletno
štipendijo za specializacijo restavratorstva v Rimu. Z velikimi željami seje mladi mojster dleta in modeliranja vrnil v domovino, kjer ga je že čakal dekret za poučevanje na gimnaziji v Trebinju v Hercegovini, kjer je sredi industrijskega mesta kot umetnik živel v popolni izolaciji. Šele ob koncu 2. svetovne vojne se je vrnil domov, v Novo Celje, kamor so se starši preselili že leta 1933. Dobil je začasno službo učitelja risanja na gimnaziji v Celju, nato pa redno službo na osnovni šoli v Žalcu. Zaupali so mu nekaj zahtevnih restavratorskih del (na Attemsovem baročnem gradu in obnavljanje baročnih skulptur v Dvorcu Novo Celje), sicer pa je svoja bogata znanja prenašal na mlade rodove, z restavriranjem ohranjal kulturno dediščino in uresničeval redka javna naročila portretnih plastik politikov in kulturnikov. Čas med obema vojnama in po drugi svetovni vojni ni bil naklonjen umetnikom, ki so v svojih delih izražali humanizem ah bili kritični do družbenih razmer. V takih razmerah je Salesin ustvarjal malo tistega, kar ga je resnično klicalo, a je zapustil nekaj odličnih del, med katerimi je skulptura Spomin iz leta 1938, eno njegovih najboljših del, ki kaže veliko nadarjenost mladega kiparja. Finančna sredstva za odlitek v bronu je prispevalo ministrstvo za kulturo, zasluženo mesto pa je našel v stalni zbirki savinjskih likovnikov v Savinovem likovnem salonu.	T. Tavčar
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti je pripravil letos peto državno tematsko razstavo. Naslovno temo je ponudil kot izziv, ki lahko ustvarjalcem razširi likovno in miselno obzorje in jih spodbudi k iskanju novih rešitev in spoznanj o možnostih ustvarjalnega izražanja. V ta namen je razpisal javni natečaj, ki poteka na dveh nivojih. Letos potekajo regijske razstave, ki si jih bo ogledal državni selektor in izbral dela za državno razstavo prihodnje leto.
V sredo, 7. oktobra, so v prostorih preboldske knjižnice odprli regijsko razstavo na izbrano temo. Ob tej priložnosti je zbrane nagovoril vodja žalske območne izpostave JSKD Marko Repnik, ki prav tako razstavlja svoje delo. Dela za regijsko razstavo je na osnovi razpisa izbral akademski slikar Darko Slavec, ki je obiskovalcem podrobneje obrazložil tematiko razstave in ob tem med drugim dejal: »Vsebina natečaja je bila omejena z uporabo kvadratnih in /ah okroglih oblik kot prevladujočih elementov likovne kompozicije. /.../ Krog in kvadrat sta poleg trikotnika, ki pa ni bil predmet tega natečaja, osnovna geometrijska lika. Sta popolni obliki, ki imata dopolnjujoče simbolne pomene, in to tako v tradiciji ezoteričnih ved kot v zgodovini vizualne umetnosti. Sta tudi osnova nerešljivega matematičnega problema kvadrature kroga in klasičnega pojmovanja človeških proporcev. Pri Leonardu da Vincije-
Kulturno-umetniško društvo Polzela, Občina Polzela in žalska območna izpostava Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti so na Gori Oljki pripravili jubilejno 25. likovno kolonijo prijateljstva. Letos je dva dni pod strokovnim vodstvom akademske slikarke Terezije Bastlj ustvarjalo 48 slikarjev amaterjev iz raznih
vi risbi Vitruvijevega človeka, človek v kvadratu in krogu, ni le prikaz popolnosti človeških proporcev in skladnosti narave na splošno, temveč obenem simbolizira človekovo razpetost med zemeljskim in duhovnim kot tudi nujo po njuni neločljivi povezanosti.« Dovoljene so bile vse risarske, slikarske, grafične, kiparske in keramične tehnike, fotografija in novi mediji.
Ob odprtju, ki ga je popestril kitarski trio Glasbene šole
krajev, sodelovalo pa je tudi 8 osnovnošolcev OŠ Polzela z mentorico Regino Mratin-kovič.
Dela, ki so jih ustvarili, so postavili na ogled v mah dvorani Kulturnega doma Polzela, razstava pa je bila na ogled do 15. oktobra. Ob odprtju so zbrane nagovorih predsednik KUD Polzela Marko Slokar, vodja kolonije Terezija Bastlj
Risto Savin Žalec (Eva Pišek, Jaka Križnik in Urša Tekavc) je zbrane nagovoril župan Vinko Debelak in izrazil veselje nad dogodkom in razstavo, ki jo je nato odprl z željo, da bi kakšno delo našlo svoje mesto na državni razstavi. Morda bo to celo kdo od treh Savinjčanov, ki sodelujejo na razstavi, ob Marku Repniku razstavljata namreč tudi Irena Pevnik s Polzele in Jana Zagoričnik Žič-kar iz Griž. D. Naraglav
in predsednica likovne sekcije Mojca Korošec, priznanja udeležencem kolonije pa je podelil vodja žalske območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnost Marko Repnik. Razstavo je odprl župan Občine Polzela Jože Kužnik, v kulturnem programu pa je nastopil APZ Alojzij Mav pod vodstvom zborovodkinje Klare Koradin.	T. Tavčar
Razstavljalo 56 likovnih amaterjev
Mojca Korošec in Marko Slokar sta se zahvalila vsem, ki so kakor koli pomagali pri izvedbi 25. likovne kolonije prijateljstva.
Uresničila dolgoletno željo
Koncert Severe Gjurin
Nocoj se bo v produkciji Majnice in v sodelovanju z zavodom Amanart ter ZKŠT Žalec s svojim prvencem v pisateljskem in igralskem pomenu na odru Doma II. slovenskega tabora v Žalcu premierno predstavila Lidija Koceli. Moj glas, moja pot je naslov njenega avtorskega dela, monodrame v dramatizaciji in režiji Maje Gal Štromar, Lidija Koceli pa bo odigrala tudi oba lika, očeta in hči, Barbaro in Georga. Lidija Koceli pravi, da se ji je z realizacijo tega projekta uresničila dolgoletna želja, gledalci pa bodo udejanjanje lahko spremljali nocoj in jutri ob 19.30. Kako in zakaj je projekt nastal, nam je zaupala avtorica že pred premiero.
Monodrama je tvoj prvenec. Zakaj je dozorela odločitev, da se je lotiš?
»S Kajo in z Jašem (hči in sin, op. p.) vse od njunega otroštva naprej zapisujemo novoletne želje, jih dajemo v pisemca in jih ob naslednjem božiču radovedno odpiramo, se pogovarjamo o vsem, kar nam je preteklo leto prineslo. Recimo, da je tole že sredi leta uresničena novoletna želja. Seveda ni vezana na leto dni, ampak je skrita v meni živela leta in leta. Odkar vem zase, sem želela postati igralka. Ker pa sem odrasla v prepričanju, da nimam talenta, da nisem ne dovolj dobra ne dovolj pametna, sem željo potisnila nekam vase in tej možnosti obrnila hrbet. Danes sem drugačna. Močnejša, zrelejša in odločnejša. Danes uresničujem svojo srčno željo, saj, kot pravi junakinja Barbara: »Čas teče. V eno smer teče. In ni prijatelj.«
Tvoje besedilo in hkrati igra sta pravzaprav dvojni, še zahtevnejši zalogaj?
»Za tak zalogaj je treba imeti kar nekaj pogüma, vendar me je skozi grožnje strahov vodil moj lastni pogum, odločitev pa je bila podprta tudi s popolnim zaupanjem in spodbudo mojih otrok ter najbližjih prijateljev. Marsikdaj ljudje, ki te imajo radi, bolj poznajo tvoje zmožnosti kot ti sam. Sicer pa veste, kako je pel Pavček: »Če si močno želiš, se ti vse uresniči.« K dvojnemu in takojšnjemu delovanju me je nagovorila Maja Gal Štromar, ko sem jo vprašala, ali bi se od nje lahko učila igranja. Maja je moje prozno besedilo, ki je nastajalo dobre tri mesece, tudi dramatizirala, prevzela režijo in me varno vodila pri (skoraj) začetnih korakih v igralski svet. Če namreč odmislim nekaj vlog v gimnazijskih letih, je mono-, drama moj prvenec v vseh pogledih.«
Ali je Moj glas, moja pot zgolj plod tvoje domišljije ali ima kakšne avtobiografske elemente?
»Monodrama sega v tisti del medsebojnih odnosov, o katerem največkrat ne govorimo, v
Bojan Plevčak ob eni izmed razstavljenih fotografij
tisti prostor, ki ga pred svetom in seboj raje skrijemo, četudi nas močno zaznamuje in oblikuje naše poti. Iz svojega nezavednega tako dolgo vpliva na nas, dokler se ga ne odločimo prepoznati in potem lahko z njim nekaj naredimo. Spoznamo, daje pod grobim zunanjim ometom skrita čudovita freska, stkana iz zaupanja in ljubezni. Na ta način monodrama seveda korenini v mojem življenju, je pa postavljena v izmišljen okvir zgodbe, ki junakoma omogoči, da se izrazita in prerasteta omejitve svojih prepričanj.«
V monodrami igraš dva lika, Barbaro in Georga, hči in očeta, žensko in moškega. Kako si se spopadla s tako zahtevno vlogo in kakšno sporočilo nosi zgodba?
»Če bi razmišljala o zahtevnosti, bi strah prevzel vodstvo mojih odločitev in se projekta sploh ne bi lotila. Ko pa te vodi srce in ko vse v tebi vriska in se veseli naslednjega koraka, ne razmišljaš, samo greš. Kakšno sporočilo prinaša? Moja mama je rekla, da je zelo lepa in ganljiva zgodba, da njeno sporočilo velja za vse družine: od vsega na svetu je najpomembneje, da spoštujemo in sprejemamo sebe ter negujemo odnose z najbližjimi osebami. Vse ostalo je lahko samo dodatek, ki pa ne vpliva na resnično kakovost naših življenj. To spoznata tudi oba junaka: Georg odpre svoje srce, Barbara pa najde svojo pot.«
Kdo so soustvarjalci? Premiera je nocoj v domači dvorani razprodana, koliko ponovitev napoveduješ, gostovanja drugje?
»Delam z ekipo samih srčnih ljudi, ki se, če povzamem predstavitvene besede oblikovalcev svetlobe Črta Birse in Klemna Krajnca, »ne boji teme, ampak z njo raje eksperimentira«. Nepogrešljiv je vsak del celote, ki jo poleg že omenjenih sestavljajo še: skladatelj Miha Petrič, oblikovalka oblačil Maja
Štamol Drolje, pevka Marta Kosturska, oblikovalec zvoka Matevž Weber ter Aleksander Korber, ki skrbi za tehnično izpeljavo predstave. V ekipi ima posebno vlogo režiserka Maja Gal Štromar, ki drži skupaj vse niti in z njimi počasi ter varno tke tkanino predstave. Veliko smo parali in na novo tkali, danes pa je tkanina pripravljena stopiti pred prve gledalce. Maja pravi, da je »monodrama Moj glas, moja pot prostor spomina in soočenja, filigranska freska alkimističnega nastajanja in prehajanja. Življenja se ne da zajeziti kar tako. Ostaja nepredvidljivo in magično. Kot voda, ki vedno najde svojo pot, četudi skozi razpoke. »There is a crack in everything, that's how the light comes in...« poje Leonard Cohen.« Nocoj je premiera, zato je danes za nas čisto poseben dan. Ponovitve in gostovanja? Ne napovedujem, želim samo igrati, igrati...«
Kakšen je občutek programske direktorice ZKŠT, ki skrbi za mnoge kulturne vsebine v hiši, torej tudi različne predstave gledališč in izvajalcev od drugod, ko se sama pomeri v vlogi »izvajalca«?
»Skrbeti za kulturne vsebine, pri čemer je gledališče zame od nekdaj najprivlačnejše področje delovanja, ali ustvariti lastno izkušnjo, ni vprašanje izbora, temveč dejanje združevanja in bogatenja programa. Torej se eno z drugim organsko dopolnjuje in širi oz. poglablja programsko shemo. Seveda smo poskrbeli za formalnopravni okvir sodelovanja, saj produkcija ne sodi v okvir delovanja programskega vodje. Odprla sem popoldanski s. p., odvetnik pa je spisal pogodbo z ZKŠT Žalec, v kateri smo natančno dorekli pogoje medsebojnega sodelovanja. Vse vaje in drugo potrebno delo za projekt opravim seveda v prostem času.«
L. K.
Kot jo vidijo ptice
Razstavljala likovna sekcija
Večina likovnikov z mentorjem (četrti z leve) in predsednico Univerze za III. življenjsko obdobje Žalec (peta z leve)
V razstavno-prireditvenem prostoru Doma kulture Svoboda Griže so prejšnji petek odprli razstavo likovnih del likovne sekcije A in B ter njihovega mentorja, ki delujejo v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje Žalec.
Likovna sekcija deluje že vse od začetka delovanja Univerze za III. življenjsko obdobje, od leta 2000. Člani krožka pod vodstvom mentorja izražajo in razvijajo svojo umetniško nagnjenost, še najpomembneje pa je, da se radi družijo, zabavajo, smejijo in tudi razglabljajo o vsakdanjih stvareh. Kar nekaj članov krožka je že pripravilo samostojno razstavo, pogosteje pa sodelujejo na sku-
pinskih razstavah. Z veseljem se radi udeležijo tudi razstav, ki jih pripravljajo druga društva, slikarskih kolonij, tematskih razstav, razvijajo medgeneracijsko sodelovanje in ustvarjajo tudi skupaj z najmlajšimi in mladimi v vrtcih in šolah.
Njihova članica Fanika Grešak je letos v Cankarjevem domu v Ljubljani prejela tretjo nagrado za likovno delo - motiv hmelja, ki ga je (kot zanimivost) ustvarila v likovni koloniji v Izoli. Ob tej priložnosti so ji čestitali in ji podelili šopek zdravilnih zelišč. Mentor likovnega krožka je že osem let Zvone Brilej - Čorli iz Celja, ki se s slikarstvom ukvarja od leta 1975 in
je imel že 27 samostojnih razstav, s svojimi deli pa je opremil Novo ljubljansko banko v Celju in Žalcu ter Delavsko hranilnico v Rogaški Slatini in Slovenskih Konjicah.
Slovesno odprtje razstave je vodila Olga Markovič, ki je postregla tudi z zanimivo interpretacijo pesmi z naslovom Spominska soba avtorja Ervina Frica, likovni dogodek pa je s petjem obogatila mlada pevka Lara Tanšek. Avtorjem in drugim obiskovalcem so spregovorili predsednica žalske univerze za III. življenjsko obdobje Marija Masnec, ki je razstavo tudi odprla, podžupan Občine Žalec Ivan Jelen in Lidija Tamše. D. Naraglav
Turistično društvo Žalec je v okviru Roblekovega festivala v soboto, 3. oktobra, organiziralo koncert Severe Gjurin z akustično zasedbo.
Gre za aktualni kvartet, ki je svojo skupno pot začel leta 2013. Poleg odlične pevke Severe Gjurin zaokrožujejo kvartet kitarist Dejan Lapanja, kontrabasist Žiga Golob in bobnar Gašper Peršl. V izjemno akustični Roblekovi dvorani se je tako ob odlični glasbi in prijetnem vzdušju ponovno odvil čudovit sobotni večer.
T. Tavčar
V avli Gradu Komenda je bila od 1. do 16. oktobra v sklopu Društva ljubiteljev kulturne dediščine na ogled razstava fotografij Bojana Plevčaka z naslovom Polzela z naselji, kot jo vidijo ptice.
Bojan Plevčak je na ogled postavil 40 fotografij Polzele z vsemi naselji. Kot je povedal avtor razstave, se je pred dvema letoma, ko je fotografije v celoti posnel s pomočjo radijsko vodene platforme, dvignjene s posebnim balonom, napolnjenim s helijem, tokrat predstavil s posnetki iz letala. Predstavil je posamezna naselja in nekatere kmetije in šte-
Severa Gjurin na nastopu v Roblekovi dvorani
vilni obiskovalci so si razstavo tudi svoje hiše, kmetije, pod-
z zanimanjem ogledali, saj jetja itd.
so na fotografijah prepoznali	T. Tavčar
Osemnajst dirk in osemnajst zmag
Evropski veteranski zmagi
Žalčani v otroški atletiki četrti
Kolesar Rafael Končina iz Šešč pri Preboldu tekmuje letos v kategoriji kolesarjev, starih od 70 do 74 let. Sodeluje v vseh disciplinah, ki jih mednarodna kolesarska zveza in slovenska zveza razpisujeta v skupini cestnega kolesarstva, in sicer se udeležuje cestnih dirk, vzponov in kronometrov. Letos je na osemnajstih dirkah v vseh treh disciplinah zabeležil osemnajst zmag.
Vse dirke štejejo za slovenski pokal in Rafael Končina je s svojimi uspehi absolutni pokalni zmagovalec. Udeležil se je tudi vseh treh tekem za naslov državnega prvaka in osvojil vse tri prestižne majčke, ki jih bo s ponosom nosil eno leto. Cestna dirka je junija potekala v Gaberju, kronometer prav tako junija v Ljubljani, vzpona na Nanos pa se je udeležil pred dnevi.
To, da sodi med deset najhitrejših kolesarjev na svetu, pa je potrdil s tem, da je na mednarodnem kvalifikacijskem kronometru od Ljubljane do
Rafael Končina z vnukinjo Zarjo
Domžal in nazaj, 22-kilome-trsko progo je prevozil s povprečno hitrostjo 40,5 km/h, za 50 sekund premagal svetovnega prvaka Reina Opevalla z Nizozemske. Opevali je v začetku
septembra zmagal na svetovnem prvenstvu na Danskem, kamor se Rafael zaradi visokih stroškov ni odpravil in se ni udeležil svetovnega prvenstva.
T. Tavčar
Zadnjo septembrsko soboto je v Velenju v okviru Pikinega festivala potekal 2. Pikin miting mladih, v sklopu katerega so izvedli tudi tekmovanje v otroški atletiki. Na sedmih postajah različnih gibalnih spretnosti se je preizkusilo dvanajst ekip, od tega šest ekip domačega atletskega kluba in šest ekip selekcij drugih slovenskih klubov, med njimi tudi žalski.
Atletski klub Žalec so zastopali Teja Tičič, Leon Vignje-vič, Eva Vignjevič, Jan Ranziger, Pina Ačan in Teja Novak. Tekmovali so v metu vorteksa, poskoku v križu, skoku v daljino, Fl, metu težke žoge, sprintu čez ovire in osemminutnem teku. Ekipa AK Žalec
je osvojila četrto mesto, kar z ozko specializacijo že v naj-je dokaz, da je mogoče uspeti, mlajši starostni kategoriji, kot pravi trenerka Urška Kle-	D. N.
men, tudi z igro in ne vedno le
V francoski Nici so v začetku oktobra potekale evropske veteranske igre, ki so zajemale najrazličnejše športe. Udeležilo S’e jih je 7500 športnih veteranov, od tega več kot 1000 atletinj in atletov. V devetčlanski slovenski atletski ekipi sta bila tudi dva Savinjčana, Adi Vidmajer iz Prebolda (član AK Žalec) in Marko Božiček s Polzele (član AK Kladivar Celje).
Adi, ki je tekmoval v treh metalskih disciplinah, je postal evropski prvak v metu kladiva (43,16 m) in zasedel tretje mesto v metu diska
(34,26 m) in krogle (11,62 m).
Drugi Savinjčan Marko Božiček je tekmoval v teku z ovirami. V prvi disciplini 100 m ovire (15,10) je tudi on osvojil naslov evropskega veteranskega prvaka, na 400 m ovire
(61,64)	pa je osvojil tretje mesto.
S tremi kolajnami je Adi postal drugi najuspešnejši slovenski veteran v atletiki. Prvo mesto pa pripada najstarejšemu predstavniku Marku Slugi, ki je v starostni kategoriji M 80 osvojil štiri medalje, vključno z naslovom evropskega prvaka v metu kopja.	D. N.
Adi Vidmajer
Novi trener, spremenjena ekipa
Hopsi so pred novo sezono, ki so jo začeli prejšnjo sredo z gostovanjem v Škofji Loki, doživeli veliko sprememb. Najpomembnejši sta novi trener Boštjan Kuhar, ki je v preteklih letih že pokazal svoje sposobnosti, in prihod štirih mladih igralcev iz ZDA.
Veliko sprememb je na splošno v igralskem kadru, saj bo kar sedem novincev nosilo rumeno-modri dres, njihova skupna točka pa je mladost, tako da bodo Hopsi v novi sezoni zagotovo med najmlajšimi ekipami. Novinci so štirje Američani: prvi je 23-letni Royce Woolridge, 190 centimetrov visoki branilec, ki prihaja z univerze Grand Canyon, drugi je 22-letni Avery Dingman, visok 198 centimetrov in prihaja iz mesta Springfield v Misuriju, zadnja pa sta se- ekipi pridružila Amric Fields in Trey Mcdonald. Amric Fields prihaja iz Oklahoma Cityja, star je 23 let in
Trener Boštjan Kuhar
visok 206 centimetrov. Trey Mcdonald šteje prav tako 23 let, visok pa je 203 centimetre. Novinca sta tudi mladi 18-le-tni in 201 centimeter visoki Urban Durnik ter 23-letni Frano Marasović, ki meri v višino kar 214 centirhetrov. Oba sta v pretekli sezoni igrala v Laškem. Kot zadnji je prišel v rumeno-modri tabor 22-letni Žan Kosič, visok 186 centimetrov, igral pa bo na položaju
Novi kapetan Uroš Godler
organizatorja igre. Zadnjo sezono je igral v Mariboru, na štiriindvajsetih tekmah pa je v povprečju dosegal 4,8 točke.
Ob vseh novincih ne gre pozabiti tudi na novega kapetana Uroša Godlerja, na Polzeli prav tako ostaja mladi Jan Rizman, kandidati za člansko ekipo pa so tudi domači fantje Nik Stoj-nič, Urban Rat, Tim Rozman, Marcel Krašovic, David Ugov-šek in Andraž Štok. T. T.
V orientaciji 41 ekip
Liga Vrtine Palir 2015
Družina Sadnik (Joži, Tanja in Anže)
Košarkarsko društvo Koš Polzela bo od 22. ali 29. novembra do predvidoma marca 2016, odvisno od števila sodelujočih ekip, pripravilo ligaško tekmovanje Vrtine Palir 2015.
Tekmovanje bo potekalo po
Društvo upokojencev Andraž nad Polzelo je pripravilo športno srečanje oziroma meddruštveno tekmovanje upokojencev Spodnje Savinjske doline in pobratenih društev Desternik, Šentilj pri Velenju, Škale, Ostrožno, Slavko Šlander Celje in stanovalcev
enokrožnem sistemu vsak z vsakim, in sicer ob nedeljah od
8.	ure dalje v dvorani Košarkarskega društva Hopsi na Polzeli. Vsako nedeljo bodo odigrali celoten krog po razporedu, določenem na žrebu. Po končanem rednem delu se bodo prve štiri
Doma upokojencev Polzela.
Na tekmovanju je sodelovalo 194 upokojenk in upokojencev, ki so se posamezno in ekipno pomerili v metanju krogov, kegljanju na vrvici in streljanju z zračno puško. Ekipno je zmago slavilo (seštevek vseh treh disciplin) DU An-
ekipe pomerile za naslov prvaka v »play-offu« po sistemu 1 : 4 in 2 : 3. Zmagovalni ekipi se bosta nato pomerili za 1. mesto, poraženki pa za 3. mesto. Najmanjše število ekip za izvedbo tekmovanja je šest ekip. Prijave zbirajo še do 8. novembra. T. T.
draž nad Polzelo, druga je bila ekipa DU Ponikva pri Žalcu in tretja ekipa DU Žalec. T. T.
Planinsko društvo Polzela je v soboto pripravilo 1. tekmo v savinjski orientacijski ligi za sezono 2015/2016. Sodelovalo je 41 ekip oziroma 166 udeležencev iz sedmih planinskih društev in ene osnovne šole, ki so se pomerili v sedmih starostnih kategorijah. Po reševanju nalog v telovadnici OŠ Polzela so se podali na iskanje kontrolnih točk, zadnja pa je bila pod planinskim domom na Gori Oljki.
Vrstni red: kategorija A (učenci 5. in 6. razred OŠ): 1. Polzela, 2. PD Polzela, 3. PD Vransko; kategorija B (učenci
7.,	8. in 9. razred OŠ): 1. PD Dobrovlje Braslovče, 2. PD Žalec, 3. OŠ Petrovče; kategorija C (mladina od 19. do vključno
26.	leta starosti): 1. Polzela, 2. PD Vransko, 3. PD Zabukovi-ca; kategorija Č (od 15. do 19. leta starosti): 1. PD Dobrovlje Braslovče; kategorija D (mlajši
člani od 27 let in več): 1. PD Zabukovica, 2. PD Polzela,
3.	PD Šempeter; kategorija E (starejši člani od 40 let in več): 1. PD Polzela, 2. PD Dobrovlje Braslovče, 3. PD Zabukovica;
kategorija F (družine): 1. družina Sadnik (PD Polzela), 2. družina Jazbec (PD Polzela),
3.	družina Korent-Kugler (PD Dobrovlje Braslovče).
T. Tavčar
Andražani zmagovalci
ŠPORT
oktober 20Ì5
Udrih in Možic na svetovno prvenstvo Tamara svetovna podprvakinja
je zabeležila boljši izkoristek v žalskem golu (končni rezultat 26 : 31, ob polčasu 12 :15).
Žalske kadetinje in starejše deklice A so v ligaškem delu zabeležile boljši izkupiček in se v svojih starostnih kategorijah gibljejo pri vrhu. Kadetinje so sredi oktobra izgubile proti DRŠ Alen Mihalj iz Slovenj Gradca (30 : 26, ob polčasu 14 : 14), starejše deklice pa so mlajše kolegice iz istega kluba na-
digrale z rezultatom 16 : 32, ob polčasu 6 :15). Prejšnjo soboto so kadetinje v domači dvorani z rezultatom 33 :17 (17:8) nadigrale ekipo RK Brežice.
Danes začenjajo s tekmovanji že mlajše deklice B, ta vikend pa čakajo novi ligaški izzivi tudi članice in starejše deklice A (obe RK Velenje) ter kadetinje (ŽRK Ptuj). Mlajše deklice A začenjajo s tekmami šele naslednji teden.	T. T.
Rokometašice uspešne v pokalu
Članska ekipa RK Zelene Doline Žalec je konec septembra na prvi tekmi letošnjega pokala Slovenije zabeležila zmago. V Kopru je namreč v osmini finala pokala premagala ekipo Ž.U.R.D. Koper. V ligaškem delu je bila manj uspešna in je oktobra zabeležila dva poraza, proti favorizirani ekipi RK Zagoije in letos odlični ekipi ŽRK Mlinotest Ajdovščina.
Članska ekipa RK Zelene Doline Žalec je v razburljivi tekmi osmine finala pokala Slovenije v Kopru po dveh podaljških premagala domačo ekipo Ž.U.R.D. Koper z rezultatom 35 : 39 (14 : 16). V ligaškem delu tekmovanj v 1. ADRL je članska ekipa RK Zelene Doline Žalec dvakrat klonila, 3. oktobra v gosteh proti ekipi RK Zagorje 32 : 22 (16:9). Prejšnjo soboto pa je bila po sicer enakovredni tekmi zanjo naposled premočna ekipa ŽRK Mlinotest Ajdovščina, ki
Zmaga Braslovčank, poraz Alianse
Mladi slovenski par v odbojki na mivki Jaka Udrih in Rok Možič (SIP Šempeter) sta na turnirju Srednjeevropskega združenja MEVŽA v odbojki na mivki v kategoriji U16, ki ga je gostil Preddvor pri Kranju, osvojila drugo mesto.
Turnir z uradnim nazivom 2015 CEV U16 BEACH VOLLEYBALL CONTINENTAL CUP-ZONAL Event je v Sloveniji potekal prvič in je služil tudi kot kvalifikacijski turnir za svetovno prvenstvo do 17. leta starosti za tekmovalno sezono 2016. V Preddvoru je nastopilo 19 ekip iz 6 držav, Slovenije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške, Slovaške in Češke.
Pri dečkih sta za najboljšo slovensko uvrstitev poskrbela Rok Možič in Jaka Udrih iz OK SIP Šempetra, ki sta zanesljivo zmagala v skupini A. Premagala sta Avstrijca
Petrovčanka Tamara Tavčar, plesalka plesnega kluba Urška Celje, si je na svetovnem prvenstvu v street dance showu, ki je konec septembra potekalo v Ostravi na Češkem, priplesala naziv svetovne podprvakinje v kategoriji solo članice - street dance show. Tekmovanja se je v vseh kategorijah skupaj udeležilo več kot 2000 plesalcev iz 14 držav.
Street dance show je plesna zvrst, ki vsebuje plesne elemente disciplin hip hopa,
Ponovno uspešen v agilityju
Zaključila se je letošnja sezona tekmovanj v agilityju, v kateri je Milan Koren s Polzele s svojim psom šnav-cerjem ponovil lanski uspeh in postal zmagovalec pokala Slovenije. Uspeh sta s psom nadgradila tudi kot podprvaka na državnem prvenstvu.
Sezona tekmovanj v agilityju je potekala vse od aprila in se končala sredi oktobra. Milan Koren in njegov pes Boy, člana Kinološkega društva Pluton, sta vso sezono tekmovanj vodila v skupnem seštevku kategorije A2-small, vendar jima je zadnja tekma
v Kopru, na kateri sta zasedla
3.	mesto, odnesla tako želeni naslov državnega prvaka. Zadovoljiti sta se morala s skupnim, a še vedno odličnim 2. mestom.
Povsem drugače pa se je zaključila sezona tekmovanj za pokal Slovenije, v kateri sta v
skupnem seštevku sedmih tekem pa koncu zasluženo slavila prvo mesto v svoji kategoriji. V letošnji sezoni tekmovanj za pokal Slovenije je točke osvajalo kar 333 tekmovalcev iz 6 držav. Kot pravi Milan, je pot do uspeha dolga, vendar zabavna in atraktivna. T. T.
Miran Koren in Boy
Jaka Udrih in Rok Možič
Bodingbauerja in Ohayo ter Hrvata Stipanoviča in Poldru-gaca. Obe tekmi sta slovenska prvaka v kategoriji Ul5 dobila z 2 : 0 v nizih.
V polfinalni tekmi sta Jaka Udrih in Rok Možič zmagala proti Čehoma Manasu in Ha-vlini, prav tako z 2 : 0, v finalni
tekmi pa sta morala priznati premoč drugima češkima predstavnikoma Dzavornoku in Sedlaku.
Jaka Udrih in Rok Možič sta si tako priborila srebrno medaljo in si zagotovila mesto na svetovnem prvenstvu prihodnje leto.	T. T.
disco dancea in break dancea, združene v neko plesno zgodbo.
Tamara Tavčer, dijakinja
4.	letnika športnega oddelka I. gimnazije v Celju, aktivno in uspešno tekmuje že deset let, svoje znanje pa je začela prenašati tudi na mlajše plesalce. Plesna šola Urška Celje ima svojo podružnico tudi v Žalcu, kjer Tamara z velikim veseljem pripravlja mlade plesalce, da bi nekoč tudi oni stopali po njeni poti.
L. K.
Tamara Tavčar s svojima trofejama
Braslovške odbojkarice so v tekmi 2. kroga 1. DOL premagale Kemo Puconci s 3 : 2 ( -18, 20, -22, 13, 7), odbojkarice Alianse pa doma izgubile proti ekipi Vital 1 : 3 (-17, 22, -24, -17).
V Braslovčah sta se srečali ekipi s sredine prvenstvene lestvice. Zmage so se na koncu veselile domačinke, ki so odlično zaigrale v drugem nizu, v katerem so gostiteljice vodile že 17 :11. Toda bolj kot sta se ekipi približevali končnici, bolje je šlo Braslovčan-kam. Kerna je tudi tretji niz začela bolje, po prvem tehničnem odmoru je ekipa vodila z 8 : 5, nato je prednost povečala še za dve točki. Dolgo je držala štiri točke prednosti, si prvo zaključno žogo priigrala pri 24 : 21, jo zapravila, drugo pa izkoristila za vodstvo 2 : 1 v nizih. Braslovčanke so suvereno dobile četrti niz, peti, odločilni niz pa je bil povsem v znamenju domačih igralk. Hitro so si priigrale prednost štirih točk (7 : 3), jo še povišale in niz dobile s 15 : 7.
Odbojkarice Alianse, ki prav tako nastopajo v 1. DOL za ženske, so v 2. krogu izgubile proti Vitalu z 1 : 3. Prvi niz so Vitalovke začele bolje, predvsem po zaslugi servisov in začetnih udarcev, s katerimi so držale pritisk. Od prve minute so narekovale visok ritem igre, ki mu izbranke domačega trenerja Bena Božiča niso mogle slediti. V tretjem nizu pa so igralke Alianse ves čas vodile, imele vse vajeti igre v svojih rokah, dobro igrale v napadu in se borile za vsako žogo. Aliansa je imela zaključ-
domeni gostij, ki so popravile svojo igro, zaigrale veliko bolje in strle odpor domačink.
T. Tavčar
no žogo pri 24 : 22, vendar je ni izkoristila in z nekaj sreče so Vitalovke vodile z 2 :1 v nizih. Zadnji niz je bil povsem v
Cena minute pogovora je 2,19 € oz. po ceniku vašega operaterja.
UTRIPOV HOROSKOP
Niki Franjo Keder, s. p., Migojnice 3, Griže, 090 44 33 in 090 64 35.
Horoskop je pripravila astrologinja Dolores, (090 64 30 in 041 519 265 ter facebook dolores astro).
OVEN Večje število planetov v ognjenih znakih bo naredilo november
dinamičen, kar bo povsem v skl; bo do polovice meseca v marl Tehtnico. Zagotovo boste proi javi s preteklim obdobjem, kar novembra bosta ključna planeta
,šim okusom. Vaš glavni planet Mars Devici, nato se bo prestavil v getsko močnejši v primer-meri Izkoristite za delo. Večji del ra in Mars prehajala v vam
nasprotno znamenje. Zaradi tega boste na čustvenem področju izpostavljeni dilemam in izzivom.
Vladavina Škorpijona, znaka, ki leži nasproti vašemu, bo povzročila r, nn „ctla/iihri ,i,,],w',.rt|^ flaSpfotij v vašem življenju. Vaša energija fteUkvarjali simi s seboj, še zlasti okoli mlaja fenera bo prvrnovembrski teden v znaku De-jil\j|p<kfeev, v znak Tehtnice, iz katerega [o življenje bo ponovno pridobilo
* BIK '
potrebo po uskladitvi določei bo bolj ponotranjena, več se 11. v mesecu. Vaša vladarica vice, nato pa se bo selila v ene; bo odlično delovala. Zasebno na veljavi in dobro se boste počutili..
DVOJČKA Vaš vladar MerJ^u^ govo hitro gibanje bo prinesi zadnji tretjini meseca se v k'
25. novembra bo polna Lui tem času na vseh področjih1 nim v prvi polovici prve ddfeße L
nove
enjal kar tri znamenja. Nje-ivljenje, kar vam bo všeč. V Ustavljajte po nepotrebnem! u, zato boste morali biti v aturn bo nasprotoval roje-olifcJnižal nivo vitalne energije.
Uživajte dodatke vitaminov, mineralov in se dovolj gibajte na svežem zraku.
RAK Vladavina Škorpijona je v dobri kombinaciji z vašim znakom, zato izkoristite november za uvelj»Wt<j*,svojil^inžres()v. Merkur vam bo v odlično oporo pri delu, saj bo do ^Orpbtoval(prav po vašem znamenju. Zaupajte občutkom in jih upoštevajte! Sfilasti po ll. vajSi bo pot lepo odprta. V prvi tretjini meseca si lahko s prevelikim razčlenjevanjem upočasnite ugoden tok dogajanj v medosebnih odnosih. Bistveno bolj sproščena energija vas bo spremljala v nadaljevanju meseca.
LEV V pozno jesensko obdobi jih boste hoteli uresničiti še bo čas preganjal. Do 12. ni še zlasti pa do sebe. Dobro5 lozofski odnos. V naslednji zacvetelo bo tudi vaše družabno ii odličen okus.
: boste vstopili polni energije in načrtov, ki fm leta. Morali boste pohiteti, saj vas i preveč kritični do drugih, zavedate in zavzamete bolj fiocinerai tempo hitrejši, Do izraza bo prišel vaš
ko
mbra b
DEVICA Dobrohotni Jupiter bo spremljal vaše znamenje, še zlasti rojene
v drugi polovici druge dekade. Izk< vanje na želenih področjih. Intuii zato se potrudite usklajevati oboje zj binacija! V prvi tretjini mesca Mars prav v vašem znaku, zato val za vse zaljubljene in tiste, ki se ši
njegov odličen vpliv za napredo-močnejša, občutki bolj izostreni, ;umom, saj bo to zmagovita komina planeta za ljubezen Venera in Ijal zelo ugoden trend. Odlično
TEHTNICA November se bo začel odvijati v delovnem vzdušju in marsikaj boste lahko postavili na svojeimesto ter naredili nov red. V ospredju bodo medosebni odnosi in le finalu truda vam bo uspelo ohranjati zelo kakovostne odnose oziroma jihwftém času šehjhdgraditi. Vaša vladarica Venera bo potovala po vašem znafejjJaflJS. novembra dalje, kar je zelo spodbudna novica. Nekoliko kasneje, 13; vjprsecu, ie ji b6 pridružil Mars, zato se nad pomanjkanjem energije in ljubezni ne bi smeli pritoževati.
ŠKORPIJON November je čas vladavine vašega znaka, zato bo to obdobje
za vas produktivno. Vitalna energija bo dan boljše. Še zlasti po 11., ko-bp nasto] ste imeli podporo pri ureslfkžvantu «ito Vse do 20. bo potoval poleg Sunca po V bo podpiral pri delu. Ljubeze Predzadnji mesec v letu se * lahko veselite.
ščala, počutje bo iz dneva v (in mlaj v vašem znaku, bo-»jrtov, zato pogumno naprej, nenju tudi Merkur, ki vas pripravljene ali nepripravljene. 1 v prijaznih barvah, zato se ga
STRELEC Vaš glavni planet Jupiter, ki je v direktnem hodu in v kvadraturi z vašim znamenjem, postavlj/ija pot sicer določene izzive, vendar ne takšne, da jim ne bi bili kos. ZaveJtno boste morali vlagati v svoje delovanje več energije, pa bo. V zadnjj.tretjjni meseca tibsta vstopila v vaš znak Merkur, ki je zadolžen za delo, nato pa tildi sončno znamenje in začel se bo za vas najugodnejši čas v vsem letu. Saturn vas bo opozoril in varoval pred napakami, zato bi bilo dobro, da bi vas vodu razum in ne zgolj spontanost.
KOZOROG Vaš vladar Saturn bo potoval po ognjenem Strelcu, ki je v preteklem obdobju poskrbel za marsikatero lekcijo. Dobro ste se odreza li, čeprav sami niste mogoče tega(jntn^j|ijUtrujenost in izčrpanost bosta
kmalu preteklost in zelo smelo botte preživljali preostanek leta. Prekalili ste se, zato bo nagrada toliko bojj sladka! Uspeh se nasmiha in dnevov, ki so pred vami, se lahko resnično veselije. Hontoinično in lepo bo na čustvenem področju, kar vam bo še posebq-vVeswjfè.
VODNAR Vaš vladar Uran bo ves november še vedno retrogradno ubiral
:o ceno delovati na silo. Raje tokrat bo ključ do uspeha, lu. Zadovoljstva na čustve-njena Mars in Venera bosta podnevi prav prijetno izpopolnje-
pot po znaku Ovna. Naj se vam ne mudi uporabite dolgoročen in taktičen pri; še zlasti v drugi polovici meseca, nem področju ne bo primanjtovi skrbela za prijazno energijo,^aJO bodo ’ ni. Lahko se boste celo na novo zaljubili.
RIBI Vaš vladar Neptun bo končno nastopil direktno pot in tako bo konec določenim zastojem in blokadamftri ste jih bili deležni v zadnjem obdobju. Nekaj meglenih oblakov se bo raaj^snik&,m zlasti po 11. v mesecu bo čas ugoden za zastavitev noyäf okusov dogatali] in aktiviranje konkretnih načrtov. Pretirani kritičnosfiračuSvefiŽEi*^ področju bo botrovala opozicija Venere z vašim sončnim znakom, kar bo veljalo zlasti za prvi teden. Ne ogrozite svojih odnosov, bodite bolfTproščeni!
Piknik pri Andrejinem štantu
V naš elektronski poštni nabiralnik smo prejeli pismo Emilije Bekič Banfič na temo prijetnega druženja krajanov Latkove vasi.
Takole je zapisala: »Jesen je tu in narava spreminja svoje krzno. Dnevi se krajšajo, noči pa daljšajo. Nas, krajane Latkove vasi, to ne moti. Kolikor je le možno, si ta čas popestrimo z obilico smeha in dobre volje. Izkoristili smo lepoto jeseni in si pripravili mali jesenski piknik pod sloganom Piknik pri Andrejinem štantu. Z nami so uživali tudi naši najmlajši otroci, med njimi tudi najmlajša deklica, ki šteje komaj 8 mesecev.« Emilija je priložila tudi fotografijo, ki je dovolj zgovorna in še dodala: »Lep pozdrav in upamo, da se najdemo v vašem časopisu, ki ga tako radi prebiramo.« Emiliji se zahvaljujemo, da je z nami delila dogodek njene vasi, vse krajane Latkove vasi pa vabimo, da nas spremljajo še naprej.	Uredništvo
Super luna in mrk
Veselo pri Andrejinem štantu v Laikovi vasi.
TELEVIZIJA
Oh, ta naša televizija. Če sem odkrita, jaz osebno zelo malo gledam televizijo. Ampak zdaj v teh deževnih jesenskih dneh pa tu in tam le sedem pred ekran. In gledam, gledam reklame, vmes pa zavrtijo tudi kak film, nadaljevanko in celo dnevnik. Če potegnem črto, več kot polovico časa gledam reklame, ker se pač cenim. No, se Vam po vsem tem, kar sem ugotovila, namreč, da med reklamami gledamo tudi nekaj drugih oddaj, ki naj bi jim bila televizija v prvi vrsti namenjena, ne zdi, da tudi gledanje televizije ni več, kar je včasih bilo?
In ugotovila sem tudi, da če gledaš reklame, živiš ceneje, celo skoraj zastonj. Saj vam je znano, plačaš dva, dobiš tri, pol plačaš letos, drugo polovico šele čez eno leto, petdeset odstotkov ceneje za vso družino, deset odstotkov popusta na celoten nakup, tudi za izdelke v akciji, senior popusti. Da o skrbi za zobe sploh ne govorim, dvakrat poščetkaš in zobje so kot mlečni, zdravi in beli, adijo dragi zobozdravniki brez koncesije in dolge čakalne dobe s koncesijo in še in še. Kako sem bila včasih neumna, ko sem med reklamami preklapljala na druge programe, sem ugotovila šele zdaj, ko se cenim. Moram pa priznati, da je televizija poskrbela tudi za take, ki se nismo najbolj cenili, in je istočasno vrtela reklame tudi na drugih programih. To pa je marketing oziroma skrb za potrošnika.
Ali pa na primer, gledamo čudežne dečke z bajnimi donacijami v slabi banki pa raznorazne svetovalce, ki, ne oziraje se na protikorupcijsko komisijo, kot kosi preletavajo z veje na vejo in nam pritisk že skoraj odpre plafon, nas umirijo in zavrtijo reklamo za imunokoruptikan ali imunoneumnikan, ki nas zaščiti pred vsakršnim tveganjem in neželenimi učinki, seveda pa se moramo prej pogovoriti s psihiatrom ali patologom.
Pa še to, da tisti, ki ste radi gledali španske ali turške ali ne vem še kakšne pocukrane limonade, ne bi bili brez priljubljenih nadaljevank, so na naši televiziji res dobro poskrbeli z žlahtnimi štorijami z usodnim vinom s kmetije, ki išče šefa. Ja res, pri nas je vse mogoče. A bog ne daj, da bi crknu televizor.
In epilog vsega: Glejmo in spreglejmo, saj se vendar cenimo. Pa lepo vas pozdravljam.
Ola Mar
Tajnik Astronomskega društva Saturn iz Galicije Andrej Šuster nam je poslal zapis o t. i. super luni in popolnem luninem mrku, ki so ju člani tega društva opazili konec 27. septembra v zgodnjih jutranjih urah:
»Super luna pomeni, da je Luna v svoji elipsasti krožnici najbližje Zemlji in je od nje oddaljena 356 km. Zaradi tega je videti večja in svetlejša. Lunin mrk nastane, ko so Sonce, Zemlja in Luna poravnani. Normalno Sonce osvetljuje Luno, med mrkom pa gre polna Luna skozi senco, ki jo meče Zemlja. Luna bi morala tedaj postati nevidna, vendar
se to ne zgodi, saj jo doseže nekaj žarkov, ki se prebijejo skozi Zemljino atmosfero. Zato se obarva rdeče, lahko pa tudi rumeno, oranžno ali rjavo.
Astronomsko društvo Saturn iz Galicije je v ta namen priredilo javno opazovanje na parkirišču POŠ Trje. Udeležilo se ga je kar nekaj ljudi, večina opremljena z svojimi fotoaparati. Luno so lahko opazovali tudi skozi lovski daljnogled, astronomski daljnogled in velik teleskop. Naslednji popoln lunin mrk, viden iz Slovenije bo 27. julija 2018, popoln mrk s super luno pa šele 2033.«
Uredništvo
potnNijj«j
‘TVAkjaini
26.-30. OKTOBER 2015 9.00-11.00
Prispevek za material je 1 EUR. Število otrok je omejeno.
Informacije in prijave:	wm4
TIC Žalec. 710 04 34.	32
Za šolski sklad zbrali 1238 evrov	Na Štajersko gledat, kaj delajo
Pravljično v Schwentnerjevi hiši
Na Polzeli so v okviru občinskega praznika pripravili dve dobrodelni prireditvi. Na dobrodelnem malteškem teku so za dobrodelni županov sklad s startninami zbrali 868 evrov, na dobrodelni prireditvi v dvorani Kulturnega doma Polzela pa za šolski sklad tamkajšnje osnovne šole 370 evrov.
Nastopila je Helena Blagne skupaj z Mešanim pevskim zborom Oljka in Mešanim pevskim zborom župnije sv. Jožefa delavca iz Rač ter plesalkami Osnovne šole Polzela. Številni poslušalci so dvorano napolnili do zadnjega kotička, scenarij prireditve pa je pripravila Dragica Sternad Prašnikar, ki je vodila kulturni program.
T.T.
Začeli novo skavtsko leto
V soboto, 10. oktobra, je pri Aninem domu oziroma pod tamkajšnjim kozolcem potekal slovesen dogodek s sveto mašo, namenjen začetku novega skavtskega leta Skavtskega društva Prebold - Polzela.
Skavti so se skupaj s starši udeležili svete maše, ki jo je daroval preboldski župnik Damjan Ratajc, ki je zelo ponosen na tako veliko in delovno skavtsko družino, v kateri je več voditeljev - stegovodij skupin, glavni stegovodja ali koordinator med skupinami pa je Vid Pesjak.
Starši otrok, ki obiskujejo srečanja, pravijo, da skavtske dejavnosti zelo pozitivno vplivajo na otroke. Povedali so, da so otroci veliko bolj samostojni in odgovorni, red in disciplina, ki ju vzpostavijo na srečanjih, pa se poznata tudi doma in v šoli. Izoblikujejo svojo oseb-
Skavti med sveto mašo v naravi pod kozolcem
nost, ob tem pa se naučijo življenja v naravi in z njo, kar je v internetni dobi vsekakor ogromna prednost.
Ob uradnem začetku nove sezone, ki se ga je udeležilo re-
kordno število članov, je bilo kljub hladnemu vremenu zelo živahno. Po sveti maši in sprejemu novih članov pa so se skupaj poveselili in naredili prve skavtske korake.	D. Naraglav
Takšen naslov so si za skupno predstavitev ob 25-letni-ci Dnevov evropske kulturne dediščine v Sloveniji izbrali v vrtčevski enoti Žalec I. in v Šempetru. Osrednji prireditvi sta potekali v petek, 2. oktobra, že pred tem pa so v vrtcih počeli več stvari, povezanih s praznovanjem.
V	Žalcu so ob različnih dejavnostih spoznavali šege in navade ob poroki. Otroci so svoje starše in stare starše nagovorili, da so v vrtec prinesli svoje poročne fotografije, s pomočjo katerih so spoznavah oblačila ženina in neveste ter svatov. Poslušali so tudi glasbo, ki so jo na porokah izvajali nekoč, ob njej so zaplesali in spoznavali tudi slovensko glasbeno izročilo in instrumente, seveda pa niso pozabili na poročno kulinariko, poleg tega pa so se preizkusili v peki orehove potice.
V	Šempetru so otroci spo-
Pika, pika, piskrček
znavali delovne šege in navade. Osrednje dogajanje je potekalo na Falentovi domačiji v bližini antičnega parka, kjer domujeta Alenka in Marjan Vrenko. Povedala sta, da sta podedovala domačijo in zemljo, a ne kmetujeta, se pa zavedata, da zidovi in predmeti pripovedujejo zgodbe o življenju naših prednikov, kar z veseljem delita z mladimi rodovi. Na njuni domačiji so pod kozolcem in na dvorišču pripravili bogat kulturni program. Otroci so skupaj s starši ali starimi starši ob tem ličkali koruzo, luščili zrnje in spoznavali šege in navade, ki so spremljale to prijetno in družabno opravilo. Z ljudsko pesmijo so postregle Ljudske pevke treh vasi, mladi šolski folkloristi so zaplesali, uživali so ob zvokih harmonike in ljudske glasbe ter seveda ob sladkih in drugih dobrotah.
D. N.
Ob letošnji 25-letnici Dnevov evropske kulturne dediščine, ki so potekali med 25. septembrom in 3. oktobrom, so se na Zavodu za kulturo, turizem in šport Vransko odzvali povabilu in se pridružili ohranjanju in oživljanju kulturne dediščine. Letošnja tema praznovanje jim je bila še posebej všeč, saj obeležujejo 150-letnico rojstva Lavo-slava Schwentnerja, založnika slovenske moderne.
Pomembna veja njegovega založništva so bile otroške knjige. Med drugim so v Založništvu Schwentner izdali pravljice bratov Grimm in pravljice Frana Milčinskega. Tem pravljicam so prisluhnili otroci iz Vrtca Vransko. Pet skupin oziroma več kot 70 otrok med tretjim in šestim letom se je izmenjalo v Schwentnerjevi hiši in vsaka skupina je slišala eno
jr i UVIJU.C ji/ I//M» mwi uj/n/ro
pravljico izpod peresa Frana Milčinskega in eno, ki stajo zapisala brata Grimm. Želeli so, da bi bil dogodek medgeneracijsko obarvan, zato so pravljice pripovedovali predstavniki vseh generacij, od osnovnošolcev do upokojencev.
Pravljice so pripovedovali oziroma brali Marjetka Kapus, Franci Izlakar, župan Franc
Sušnik, Danijela Jeršič, Valerija Jerman, Vlado Rančigaj, Saša Semprimožnik, Samo Paulič in Lana Učakar. Otroci so obiskali Schwentnerjevo hišo in pol ure preživeli drugače kot običajno, predvsem pa so prisluhnili pravljicam, ki jih niso poznali, odrasli pa so podoživljali svoja otroška leta.
T.T.
V tednu otroka posvečamo posebno pozornost otrokom, igri in vsem tistim dejavnostim, ki jih otroci svobodno izberejo in v njih z veseljem sodelujejo. Tudi v Medobčinski splošni knjižnici Žalec so zato teden otroka obeležili s
pripovedno predstavo za najmlajše Pika, pika, piskrček v izvedbi mini potujočega gledališča Čaramesto.
Pravljičarka Maja je izgubila svoje pravljične čeveljce, brez katerih ne zna pripovedovati pravljic. Če jih ne najde, se
pravljica ne more začeti. In še sreča, da so bili tu otroci, ki so ji pomagali pri iskanju. In ko Maja najde in obuje čeveljce, se pravljica lahko začne. V zahvalo za pomoč so otroci dobili predstavo, ki so ji z veseljem prisluhnili.	T. Tavčar
Med nastopom Helene Blagne
Tudi za najmanjše nekaj zanimivega
V petih dneh z mopedom skozi deset držav
Člani AMK Savinjska dolina s sedežem v Vrbju pri Žalcu so se lani s Tomosi podali po srednji Evropi, letos pa so se zapeljali v drugo smer. Sprva so načrtovali krožno vožnjo po Bosni in Hercegovini, a je v zadnjem trenutku precejšnji del mopedistov udeležbo odpovedal. Ostala sta le Bojan Žolnir in Andrej Čehovin in odločila sta se, da se bosta s svojima mopedoma Tomos APN 6 odpeljala do Ohrida v Makedonijo, morda tudi do Soluna ali še dlje. Nazadnje ju je potegnilo celo v Turčijo, v azijski del Istanbula.
Po zadanem cilju so stekle priprave, manjši popravki na mopedih, prikolici za prevoz mopedov nazaj domov in pridobivanje sponzorjev. Tak podvig nekaj stane, zato je finančna podpora nadvse dobrodošla. Na začetku poletja, natančneje dan po najkrajši noči, sta krenila na pot iz Vrbja. Za njima sta se z avtom odpeljala David Bizjak in Andrejeva partnerka Sabina Cokan, ki je bila zadolžena za dokumentiranje vožnje, prehrano in ostalo pomoč. Njihova pot jih je v zgodnjih jutranjih urah vodila do meje s Hrvaško, ki so jo prestopili v Bregani, v Samoboru so dotočili gorivo in preko Zagreba, Petrinj, Hrvatske Kostajnice in Mosta na Uni, kjer je meja, prišli v Bosno in Hercegovino. Nadaljevali so proti Prijedoru do Banja Luke in nato do Doboja in Tuzle. Ko se je sonce nagibalo v pozno popoldne, so prispeli v Mali Zvornik v Srbijo. Prvo noč so prespali v kraju Ljubovija, za njimi pa je bilo 593 km.
Preko Kosova le motorista
»Z opravljeno potjo smo bili zadovoljni, malo manj najini telesi, saj celodnevno sedenje na motorju kljub krajšim postankom ni tako enostavno. Zjutraj smo se kolikor toliko spočiti podali naprej proti Užicam, kjer smo se morali za nekaj ur ločiti od spremljevalnega vozila, saj David ni imel potnega lista za vstop na Kosovo. Ponovno smo se dobili skupaj zvečer na avtobusni postaji v Tetovu v Makedoniji,« nam je povedal Andrej Čehovin in podrobno opisal razne zanimivosti na poti skozi Kosovo. Avto je iz Užic krenil po srbski strani mimo Niša v Skopje in do Tetova, Andrej in Boris pa proti Prijepolju v Črno goro, nazaj v Srbijo in čez Kosovo v Makedonijo do Tetova. Zadnji del poti ju je že lovila noč, povrhu vsega pa je na Bojanovem motorju odpovedala luč. Vozila sta tesno eden za drugim in na koncu uspešno pripeljala na dogovorjeno mesto. Nastanili so se v hotelu, si privoščili zasluženo večerjo in se odpravili spat. Za njima je bilo 498 km vožnje.
Tretji dan je bil njihov prvi cilj Ohrid. Iz mesta so se pripeljali naravnost na avtocestno
cestninsko postajo. Uslužbenec je povedal, da je minimalna hitrost 40 km na uro in vozila, ki jo dosegajo, lahko vozijo po njej, zato so lahko nadaljevali pot. Po 20 km ravnine so ponovno morali v hrib.
»Makedonci gradijo avtocesto proti Ohridu, a bo trajalo še nekaj časa, dajo bodo dokončali. Vijugasta, vendar dobra magistralka, ki se vije po hriboviti pokrajini, nas je pripeljala do odcepa za Strugo, kamor smo zavili, saj sva se z Bojanom odločila, da malo pogledava tudi v Albanijo. V Strugi ob jezeru smo imeli kosilo, naredili nekaj posnetkov, nato pa sva se zapeljala v hrib proti albanski meji. Po opravljenih mejnih nadzorih sva se zapeljala nekaj kilometrov v notranjost, od koder je bil krasen pogled na jezero in v notranjost dežele. Vrnila sva se v Strugo, od tam pa skozi Ohrid proti Bitoli. Pot do tja je bila polna neljubih presenečenj. Najprej smo zavili na napačno in že opuščeno tlakovano cesto, po kateri je bila vožnja kar srhljiva, a na srečo smo prišli pred prelazom na pravo cesto, po kateri smo že prej vozili. Pri enem od spustov navzdol proti mestu je pri polnih vrtljajih moj motor spremenil glas in začel zavirati. Hiter stisk sklopke je preprečil, da bi bat v valju zablokiral,« nam je razložil Andrej in dodal, da se rado zgodi, da zaradi dodatnih vrtljajev zaradi spusta v valj ne pride dovolj goriva in olja.
V Turčijo brez Davida
Iz Bitole so se podali čez mejo v Grčijo in proti Solunu. Prenočili so devetdeset kilometrov stran od tega grškega mesta, in sicer v kraju Edesse, čeprav so sprva mislili ostati v Fiorini, saj je nebo grozilo s padavinami. Štiripasovna cesta z oleandri na vsaki strani cestišča jih je naslednji dan vodila proti Solunu, ki šteje okrog 700.000 prebivalcev in je tudi največje pristanišče severne Grčije. Pot so nato nadaljevali proti 145 km oddaljeni Kavah. Znova so prišli do morja in se vozili ob peščenih plažah, ki so vabila njihova razgreta telesa, a ker so imeli pred sabo še velik del načrtovane poti, so se temu odrekli. Njihovo naslednje mesto je bilo Xsanthi, končni cilj tega dne pa Aleksan-dropolis, kamor so pripeljali že v mraku in prenočišče našli v manjšem hotelu pri železniški postaji.
»Po napornem dnevu in skoraj 500 km prevožene poti je bil že skrajni čas za prho in obilno večerjo. Za prenočišče smo skupaj odšteli 60 evrov. Večerno življenje se odvija predvsem na glavni ulici, ki poteka vzporedno z obalo in dve ulici stran od nje. Kraj je zadnje večje mesto pred turško mejo, uličice med glavno cesto in obalo pa so polne gostinskih lokalov in ponujajo pestro izbiro grških in drugih jedi. Večerjo so nam po-
stregli kar na listu debelejšega papirja, ki ga po obedu zavržejo. Sabina si je naročila kebab in je bila presenečena, ko je dobila malo večji čevapčič, nataknjen na palčko za ražnjiče. Moje ostanke od pečenih svinjskih reber pa je pohrustal ulični pes ovčar, ki je imel pred gostilno svoj revir. Naslednji dan je David ostal v hotelu, saj v Turčijo brez potnega lista ni mogel.«
Za krmilom avtomobila Sabina
»Krmilo avtomobila s prikolico je prevzela Sabina. Krenili smo bolj zgodaj, saj je do Istanbula skoraj 300 km. Malo pred mejo smo prišli na avtocesto in po njej naravnost do mejnega prehoda. Ograja mostu je bila v barvah zastav obeh držav, vojaki z avtomati na obeh straneh pa so nam ob pozdravu salutirali, a občutek vseeno ni bil ravno prijeten,« nam je zaupal Andrej.
Meja poteka po reki Meric Nehri, ki jo na obeh straneh obdajajo rodovitna in zelo lepo obdelana polja. Prva turška policijska mitnica je obdana z bodečo žico, čez vozni pas pa so na koncu v žlebu železni zobje za gume, ki v napačni smeri predrejo gume. Policist je preslikal osebne dokumente in dokumente vozil, na potne liste nalepil črtne kode in jih poslal naprej. Naslednjamitnicajebila carinska, kjer so jim ponovno pregledali dokumente vozil in pokukali v prtljažnik. Carinik je ob avtomobilu zahteval še Andrejevo prisotnost, saj je avto pisan na njegovo ime. Še zadnjo policijsko kontrolo so opravili na tretji mitnici, potem pa so lahko nadaljevali pot. Na prvi črpalki so natočili gorivo, tabla, ki je bila usmerjena proti Istanbulu (Carigradu), pa je kazala še 230 km. Zagnano so se zapodili proti svojemu končnemu cilju, pred Istanbulom še enkrat natočili gorivo in zatem prevozih še zadnje kilometre poti, ki pa so trajali kar nekaj ur. Bili so željni piva za osvežitev, a ga niso dobili, saj so zaradi muslimanskega praznika ramadana prodajah le brezalkoholne pijače, pitje alkphola je namreč v tem času v nasprotju z njihovo vero.
Istanbul - mesto dveh celin
»Ko smo se Istanbulu približali na slabih sto kilometrov, so se naselja in promet začeli gostiti. V večmilijonsko mesto dnevno migrira ogromno ljudi. To se pozna na vseh vpadnicah in 30 km pred mestom se je kolona ustavila. Ker še nismo imeli nalepke za plačilo avtoceste, ki vodi do mostov v Azijo, smo raje zavili proti obali, in sicer z namenom, da bi se prebili skozi zastoj po obalni cesti. Nekako nam je to uspelo, a nas je kmalu čakal nov prometni zamašek med evropskim in azijskim delom mesta. Pomikali smo se
Ob obali v Solunu

ifcjCjjUSKA p0j>;
Trasa vožnje
■ - vrbje
Tetovo -4 97 km 2, dan
Aleksandroi
meter za metrom dobre tri ure in pol. Očitno je kolona vsakodnevna, saj med stoječimi vozili hodijo prodajalci vode, kruha, cvetja, polnilcev mobilnih aparatov in še česa. Po dobrih treh urah smo zapeljali na črpalko, saj so bili mopedi, avto in posadka nujno potrebni počitka. Do cilja nas je ločilo le še nekaj kilometrov. Na črpalki smo si kupih tudi HGS-nalepko za elektronsko cestninjenje, ki naj bi zadostovala tudi za pot nazaj v Grčijo, nato pa smo zapeljah preko mostu Bosporske ožine, ki spaja evropski in azijski del mesta. S tem je bil naš cilj dosežen. Z motorjema in avtom smo se spustih do morja in sledilo je slavje, saj smo uspeh uresničiti svoj načrt,« nam je še povedal Andrej. Podvig je bil še toliko večji, saj jima je pot uspelo premagati brez ene same okvare motorja, čeprav sta jih poganjala do skrajnih zmožnosti. Za to gre zasluga Bojanu, ki je mopeda pripravil za tako dolgo pot.
V petih dneh 2284 km
Posnetki slavja so zgodba, ki je udeleženci tega podviga ne bodo nikoli pozabili. Srečni in veseh so na prikolico naložili mopeda, se preoblekli in odpeljali v center mesta na večerjo in nakup spominkov. Pozno zvečer so zapustili Istanbul
Sabina Cokan, David Bizjak in Bojan Žolnir
in se odpravili proti Grčiji. V sl Alexandroupolis, kjer jih je ča- p kal David, so prispeli ob dveh g: zjutraj. Pot jih je vodila do Ma- g; kedonije in nato v Srbijo, kjer k so v Bački Palanki večerjah pri V prijatelju Miču in prenočili v o’ njegovem lokalu Florida. Na-
slednji dan jih je čakala vožnja pò hrvaški Posavini, mimo Zagreba do Krapine in preko Rogatca, Rogaške Slatine do doma, kjer so zaokrožili svoj podvig. V sedmih dneh so prepotovali okrog 4000 km.
D. Naraglav
Nedelja, 15. november 2015, ob 17. uri
KATJA SKRINAR, HARFA
Koncert za citrarski abonma in izven
Grajska Mega.pri Dvorcu Novo Celje Vstopnice: TIC Žalec, 710 04 34, www.zkst-zalec.si
Večer z dobitnikom zlatega grba
V gosteh grkokatoliški duhovnik
Drago Lobnikar (levo) in Marko Repnik
V Občinski knjižnici Prebold so na oktobrskem Večeru na zofi gostili Draga Lobnikarja iz Marije Reke, dobitnika letošnjega zlatega grba Občine Prebold, sicer pa vsestranskega društvenega in družbenega aktivista, kulturnika in človeka, ki rad pomaga-
Tokratnega večera se je udeležilo veliko Dragovih sorodnikov, prijateljev, znancev, njegovih nekdanjih sočlanov Občinskega sveta Občine Prebold, v katerem je bil Drago kar štiri mandate. O tem se je med drugim z gostom pogovarjal Marko Repnik. Drago Lobnikar je že od nekdaj aktiven udeleženec in pobudnik dejavnosti v organizacijskem, gospodarskem, političnem in družbenem okolju preboldske občine, pred tem pa tudi nekdanje skupne Občine Žalec. Kot eden od organizatorjev, neposrednih graditeljev in finančnih ter materialnih podpornikov je sodeloval pri gradnji električnega omrežja, telefonskih napeljav, gozdnih in lokalnih cest v Ma-
Darinka ob svojih delih na razstavi
Nakit je skupno ime za predmete iz kristalov, plemenitih kovin ali drugih materialov, ki so namenjeni okraševanju telesa. Poleg dragih kamnov se v te namene uporabljajo tudi predmeti rastlinskega ali živalskega izvora ter neplemenite kovine. Oblikovno je nakit odvisen od časa, v katerem je nastal, in veščin izdelovalcev. Darinka Obrez iz Griž pa izdeluje klekljani nakit.
Njen nakit in druge klekljar-ske izdelke smo občudovali na letošnji razstavi ročnih del sekcije Jelke, ki deluje v okviru Društva upokojencev Gri-že-ZabukoVica. Darinka se že 12 let ukvarja s klekljanjem, za kar jo je navdušila članica sekcije in domačinka Zinka Okorn, ki je bila pobudnica, da so se leta 2003 začele ukvarjati tudi s klekljanjem.
riji Reki in po celotni Savinjski dolini. Njegova vloga pa je bila zelo pomembna tudi v času osamosvajanja in nastajanja samostojne države. V tem času je skril orožje Teritorialne obrambe, s čimer je postavil v nezavidljiv položaj sebe in celotno družino, če bi to odkrila JLA, ki je hotela že maja 1990 odpeljati orožje v svoje vojašnice. Gost je spregovoril tudi o svoji družini, ki mu pomeni največ na svetu in je zelo ponosen na vse, zelo vesel pa je, ker je na kmetiji ostal sin Milan, ki zdaj skupaj
»Klekljanje je tako postalo del mene in vsak prosti čas izkoristim za tovrstno ustvarjanje in tudi druga ročna dela, kot je šivanje ali kvačkanje prtičkov, prtov in drugih predmetov, kar sem počela tako rekoč vse svoje življenje,« pravi Darinka Obrez, ki je bila od vseh članic najvztrajnejša pri učenju klekljanja in tako se je lotila tudi izdelovanja nakita. »Za to sem se navdušila ob obisku pri klekljaricah v Žireh na Gorenjskem, kjer sem prvič videla klekljani nakit. Bilo je zanimivo, hkrati pa tudi nov izziv. Tamkajšnje klekljarice so mi velikodušno odstopile vzorce in po prihodu domov sem se takoj lotila dela. Ni bilo enostavno, a sem vztrajala, kmalu pa bila tudi vesela nad tem, kar mi je uspelo ustvariti. Zdaj ustvarjam od ogrlic, uhanov, zapestnic, prstanov do drugih okrasnih dodatkov,« nam je za-
z ostalimi družinskimi člani uspešno nadaljuje njegovo delo.
Precej besed je bilo ta večer namenjenih tudi kulturi in njegovemu kulturnemu udejstvovanju. Drago je namreč velik ljubitelj petja in prepeva v Moškem pevskem zboru KUD Svoboda Prebold, v cerkvenem pevskem zboru in tudi pri skupini Reški slavčki, ki je ta večer zapela nekaj ljudskih pesmi, njegovi najbližji pa so poskrbeli za razne dobrote, s katerimi so postregli obiskovalcem.
D. Naraglav
upala sogovornica.
Darinka skupaj s članicami Jelke vsako leto obišče razstavo ročnih del v Žireh, kjer vidi in izve še kaj novega in tako nadgrajuje svoje znanje, ki ga deli ali pridobiva tudi med klekljaricami v Šeščah, kjer deluje skupina Čipke.
»Delam pravzaprav vsak dan. Zjutraj se usedem in ustvarjam, potem grem malo ven, skuham kosilo in ko imam spet malo časa, še zlasti ob večerih, se ponovno lotim dela,« še pove Darinka, ki ima bogato zakladnico ročnih del, med drugimi tudi veliko vezenin. Med njimi je velik prt za griško župnijsko cerkev, ki ga je izdelovala skoraj dve leti in je prava vezena umetnina. Sicer pa so njeni izdelki, zlasti razni prti za poročna darila, našli pot v tujino, med drugim tudi v Avstralijo.	D. Naraglav
Nakit kot klekljarska umetnina
Dragica Sternad Pražnikar je na 6. Malteški čajanki na Gradu Komenda na Polzeli v začetku oktobra gostila po rodu Polzelana Gorazda Ba-stašiča, grkokatoliškega duhovnika v župniji sv. Petra in Pavla v Mrzlem Polju v Žum-berku.
Grkokatoliški duhovnik Gorazd Bastašič je odraščal na Polzeli, zdaj pa z ženo Ivko, ki je novinarka, in s tremi sinovi Petrom, Jakovom in Ivanom živijo v Zagrebu, kjer je tudi center grkokatolištva, in sicer v cerkvi sv. Cirila in Metoda, kjer sta se tudi poročila. Grkokato-liki se lahko namreč poročijo, preden so posvečeni, toda grkokatoliški škof lahko postane le nekdo, ki živi v celibatu oziroma je menih. Med grkoka-toliki, ki so polnopravni člani katoliške cerkve pod vodstvom rimskega papeža, je poročenih malo več kot polovica njihovih duhovnikov. Grkokatolištvo pa zaradi svoje vzhodne tradicije v glavnem bolj spominja na pravoslavje kot na rimokatoli-ško, zahodno cerkev. Že med rimokatoliškim in grkokatoli-škim mašnim obredom je velika razlika, saj je grkokatoliški bolj podoben pravoslavnemu bogoslužju, z veliko duhovnikovega petja, vendar brez orgel in ostalih glasbil.
Gorazdova mama Ema, rojena Vidmajer, prihaja iz Založ pri Polzeli, oče Milan pa je po verski pripadnosti grkokatolik. Gorazd je otroška leta preživel na Polzeli, kjer je obiskoval osnovno šolo, nato pa se je po gimnaziji v Celju vpisal na arhitekturo v Ljubljani, po enem semestru pa na mariborsko teološko fakulteto. Diplomiral je pri profesorju Maksimilijanu Matjažu na temo Jezusovega govora na gori iz Matejevega evangelija, naloga pa je bila nagrajena s Tomaževo nagrado v okviru fakultete. Nato je postal bogoslovec Grkokatoliškega semenišča v Zagrebu.
Gorazd Bastašič je povedal, da je imel zelo rad glasbo in zato je bil zelo vesel preseneče-
nja, ko mu je sredi čajanke zapela Vokalno-instrumentalna skupina Margareta s Polzele, ■ katere član in ustanovitelj je bil, nato pa je skupaj z njimi zapel in zaigral na kitaro pesem, za katero je sam napisal besedilo. Na čajanki se je zbrala njegova družina, ki je poskrbela za pogostitev, pogovora pa so se udeležili sošolci in prijatelji, župnik in mnogi drugi. Gost je povedal, da je kot otrok vsak dan gledal grad, ki ga je videl z domačega dvorišča, in si nikoli ni predstavljal, da je sploh mogoče, da bo še kdaj tako zasijal, kot sije danes, zato si tisti, ki so zaslužni za »ponovno rojstvo« tega bisera zgodovine, zaslužijo vse spoštovanje in pohvalo.
T. Tavčar
Srečanje nekdanjih sošolcev
S srečanja nekdanjih sošolcev
Ob 45. obletnici zaključka šolanja na preboldski osnovni šoli so se v Hotelu Prebold v petek, 18. septembra, srečali nekdanji sošolke in sošolci, in to, kot je običaj, proslavili s šolsko zabavo - valeto.
Ob vstopu v prvi razred je bilo takratnih prvošolčkov za štiri razrede. Bili so daleč najmočnejša generacija letnika 1955/1956. V času šolanja so jih pogosto premestili iz razreda v razred, tako da so bili skoraj vsi pravzaprav sošolci in zato obletnice praznujejo skupaj. V petem razredu so dobili tudi sošolce iz Orle vasi, Grajske vasi in Šentruperta, toda od petega do osmega razreda so izgubili kar nekaj sošolcev
in ob koncu jih je bilo le še za tri razrede. Razredničarka razreda A je bila Ida Završnik, razreda B pokojna Rozika Kobale in razreda C pokojna Marija Remše. Srečanja ob 45. obletnici valete se je udeležila razredničarka Ida Završnik, s svojim obiskom pa sta nekdanje učence počastili tudi učite-
ljici Marija Dežnikar in Anica Skok, ki sta bili njihovi razredničarki v nižjih razredih.
Obujali so spomine na tiste čase in se ob tem veliko smejali, šalili in v prijetnem vzdušju ter ob kulinaričnih dobrotah in glasbi domačina Romana Zeli-ča - Jeryja vztrajali do zgodnjih jutranjih ur.	D. N.

MIHA ZAGORIČNIK S.R Nad tovarno 20, 3312 Prebold
Čreta v spomin na bitko
Filatelistično društvo Žalec se predstavi
Prva oktobrska sobota je tudi letos mnoge Savinjčane z obeh strani Dobrovelj privabila na Čreto, kjer je 26. oktobra 1941 potekala I. frontalna bitka slovenskih partizanov z okupatorjevo vojsko.
Spominsko slovesnost so tudi tokrat organizirali združenji borcev za vrednote NOB Žalec in Mozirje, žalska območna organizacija Društva izgnancev Slovenije, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline, žalski odbor Veteranskega združenja Sever in Društvo generala Maistra Žalec. Za lačne in žejne želodce so poskrbeli člani Planinskega društva Vransko, v kulturnem programu pa so nastopili Pihalni orkester Prebold pod vodstvom Marka Repnika, Mešani pevski zbor Pevskega društva Tabor pod vodstvom pevovodje Karla Leskovca ter recitatorka Jožica Ocvirk, ki je prireditev tudi povezovala. Svoj delež k ohranjanju spomina na ta zgodovinski čas so prispevali praporščaki s prapori vseh treh veteranskih organizacij, partizanska četa Kulturnozgodovinskega društva Triglav iz Ajdovščine in govorniki, ki so osvetlili nekdanji in tudi sedanji čas, ki od nas znova zahteva velike napore in preizkušnje.
Zbrane je najprej nagovorila voditeljica Jožica Ocvirk, ob igranju koračnice pa so na prireditveni prostor prikorakali praporščaki. Nekaj stoglavo množico sta pozdravila predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Žalec Marijan Turičnik in župan Občine Nazarje Matej Pečovnik. Slavnostni govornik je bil dr. Marjan Žnidarič, zgodovinar in član Sveta glavnega odbora ZZB za vrednote NOB Republike Slovenije. Poleg zgodovinskega orisa razmer v vojnem času, o bitki na Čreti in njenem pomenu je ob koncu svojega govora dejal: »Oditi v partizane leta 1941 je bilo veliko, pogumno, za marsikoga tudi avanturistično dejanje, korak v neznano, kot je to v svojih spominih označil Ante Novak. Obeti za peščico pogumnežev niso bili rožnati. Čakala jih je neizprosna borba z ogromno sovražnikovo premočjo, nenehno preganjanje, spanje pod drevesom ali milim nebom, v podzemni luknji, morda na kakšnem skednju ali kozolcu, pretili so jim glad, mokrota, mraz, sneg ... A so vseeno šli. Kdo so bili ti pogumneži? Večinoma ljudje s trdno zavestjo in z neizmernim domoljubnim nabojem, da je treba narodovo in osebno čast ter svobodo in dostojanstvo braniti za vsako ceno ne glede na žrtve. Vmes se je našlo tudi nekaj zanesenjakov, ki pa sta jih že prva burja borb in trpljenje strla in odpihnila. Vsi pa so bili optimisti in večina jih je verjela, da bo vojne konec še pred zimo. Vera v njihovo narodnoobrambno poslanstvo jim je dajala veliko moč. Na svoj
mnogo jm je na oren ooujaio spomine na vojm cas.
Slavnostni govornik dr. Marjan Žnidarič
način so bili lahkomiselni in si niso belili glave, kako rešiti kakšen problem. »Bo že kako!« je postala vsakdanja partizanska krilatica za reševanje težav. In je res bilo. Psihično stabilnost jim je krepilo tudi spoznanje, da so njihovi komandirji in komisarji ljudje z močnim čutom odgovornosti in so se pripravljeni raztrgati za svoje borce. Ravno zato je partizan, če so mu razpadli čevlji, znal svoje bose noge zaviti v cunje in vztrajati v borbi. Kljub pogostim in dolgim pohodom ter hudi utrujenosti je partizan potrpežljivo nosil svojo opremo, ki nikdar ni bila lažja od 20 kg. Brez pomisleka in godrnjanja je nosil ali vlekel s sabo bolnega ali ranjenega tovariša - soborca. V prvih partizanskih četah so bili vsi borci brez pravih partizanskih izkušenj, zato so jim še kako prav prišla znanja redkih španskih borcev, pomagala pa jim je tudi peščica vojakov in podoficirjev, ki so že služili v kraljevi jugoslovanski armadi. Prvi partizani so črpali življenjske izkušnje kmetov, gozdarjev, drvarjev, lovcev, skavtov, predvsem pa iz lastnih borb in preizkušenj. Naučili so se zabrisati sledove, biti nevidni in neslišni, hoditi v temni noči, kašljati brez hrupa, kuriti brez dima in sija; naučili so se vse, kar jim je nudila in od njih zahtevala »hosta«. Skratka borci v prvih partizanskih enotah pa tudi tisti, ki so se za ta korak odločili pozneje, so bili res junaki, ki jim bo slovenski narod večen dolžnik. Zato bodimo ponosni nanje, na njihove žrtev, pogum, na njihov tovariški odnos do soborcev, na njihovo zvestobo svojemu prepričanju in lastnemu narodu. Zato ne dovolimo, da kdorkoli omalovažuje in blati slovenski osvobodilni boj ter pači zgodovinsko resnico o tem boju. Slovenski osvobodilni boj v drugi svetovni vojni bo še dolgo nepresežena vrednota v slovenski zgodovini, moralni kapital, ki edini nekaj velja tudi zunaj naših meja, kapital, s ka-
terim se lahko enakovredno in ponosno postavimo ob bok velikim. Kdor tega ne dojame, ve o življenju zelo malo, o zgodovini pa še manj,« je sklenil svoj govor dr. Marjan Žnidarič, nato pa je znova zadonela partizanska pesem.
Slovesnost se je zaključila z odhodom praporščakov. Tako ali še slovesnejše bo zagotovo tudi prihodnje leto, ko bodo proslavili 75-letni jubilej te zgodovinske borbe.
D. Naraglav
V Medobčinski splošni knjižnici Žalec se je na prvem jesenskem Utripu domoznanstva predstavilo Filatelistično društvo Žalec.
Najpreprosteje bi filatelijo lahko opredelili kot zbiranje in proučevanje filatelističnega gradiva, ki ga sestavljajo poštne znamke, druge poštne vrednotnice in poštni obrazci ter druge listine, povezane s poštnim prometom. Zbirateljstvo je plemenita strast, je želja po pridobivanju, posedovanju, zbiranju, razvrščanju, proučevanju, študiju in estetskem uživanju. Žal-čani so zbirali znamke že pred drugo svetovno vojno, vendar pa so društvo ustanovili šele leta 1968. Prvi predsednik je bil dr. Matjaž Meznarič, danes pa društvu, ki šteje 63 članov in 10 mladincev, predseduje Veni Ferant.
Med pogovorom, ki sta ga vodili Karmen Kreže in Tanja Pilih, so predsednik Filatelističnega društva Žalec Veni Ferant, mentor filatelističnega krožka na Osnovni šoli Žalec Toni Cetina in tajnik društva Srečko Meh predstavili društvo, delo v mladinskih krožkih in na razstavah. Obiskovalci so izvedeli mnogo zanimivega o znamkah in njihovem zbiranju ter shranjevanju, dogodek pa so popestrili s projekcijo fotografij o društvenem delu. Tako kot drugod v Evropi tudi pri nas upada množično zbiranje znamk. Poudariti je treba, da
stoletja - Železnica tud» v talcu
Industrijska resolucija prinesla itevilne novosti. Transport je postal pomemben zaradi vsevecjega razvoja industrije. Avstrija sol. 1841 pričeli z radnjo železniške proge Dunaj • Trst.

Prvi vlaki so bili nekoliko drugačni od teh. ki jih poznamo danes.
Zgodovšna železnice m naših tleh se pričenja z odprtjem železniške proge Gradec * Celje, ko je prvi vlak uradno prispel v Mje2. junija 1846, dobrih 14 dni prej pa so opravili poskusno vožnjo.
Delavci na železniški progi
Iz zbirk filatelistov
Z leve proti desni: Veni Ferant, Srečko Meh in Toni Cetina
je vse več resnih zbiralcev, ki se poglabljajo v svoja tematska področja in jih ne zanima zgolj polnjenje in kopičenje albumov, ampak proučujejo različne vidike poštne znamke, še zlasti zgodovinske okoliščine, v katerih je ta nastala ozi-
roma bila uporabljena. Veseli nas, da imamo takšne filateliste tudi v Žalcu. Filatelističnemu društvu Žalec želimo še veliko uspehov pri njihovem zbiranju in čim več odkritih filatelističnih posebnosti.
T. Tavčar
Muzejska zbirka praznovala 15-letnico
Zadnjo septembrsko nedeljo je'bilo na dvorišču Muzejske zbirke Prebold skozi čas v Dolenji vasi zelo slovesno in prijetno. Zgodovinsko-na-rodopisno društvo Prebold je namreč pripravilo prireditev ob 15-letnem jubileju zgodovinske zbirke.
Zbirka je sestavljena iz več tematsko zaokroženih celot, ki predstavljajo pomembna društva, posameznike in domačine, ki so sooblikovali dogajanje v Preboldu v .preteklosti in ga sooblikujejo danes. Na ogled so postavili kmečko orodje in predstavih naslednje obrti: kovaštvo, čebelarstvo, čevljarstvo, tkalstvo - razvoj nekdanje preboldske tekstilne tovarne od začetka v prvi polovici 19. stoletja do zadnjih dni obratovanja. Pripravili so tudi dokumentarno predstavitev življenja v Preboldu in okolici v času prve in druge svetovne vojne ter osa mosvojitvene vojne.
Jubilejno slovesnost, ki so jo posvetili tudi svetovnemu dnevu turizma, je začel Pihalni orkester Prebold, ki ima v štorih zbirke saj bo prihodnje leto že 90-letnico svojega delovanja. Zbrane sta pozdravila voditelja prireditve, mlada člana društva Gašper Hriberšek in Neja Pla-
skan, nato pa je pod vodstvom Bojane Hrovat zadonela ljudska pesem mladinske pevske skupine OŠ Prebold, pevce pa je pri naslednji pesmi s kitaro pospremil ravnatelj šole Oton Račečič. Program so v nadaljevanju ob spremljavi harmonike obogatili ljudski pevci Prijatelji 6 Še, nato pa je zbrane nagovorila predsednica ZND Prebold Nuša Stergar. Predstavila je namen tokratnega srečanja, ki je namenjeno tudi predstavitvi društev, ki so zastopana v zbirki. Zbrane je nagovoril tudi župan Vinko Debelak in ob tem izrazil veselje nad zbirko, ki omogoča zgodovinski prikaz življenja in dela v tem okolju z bogato zgodovino.
Osrednji govornik slovesnosti je bil glavni pobudnik zbir-
ke in društva Vlado Skok, ki je med drugim povedal: »Do nastajanje zbirke je prišlo povsem spontano, predvsem pa zaradi spoznanja, da marsikaj propada in izginja v pozabo. Okrog sebe sem zbral skupino ljudi, prijateljev, nekdanjih sodelavcev in znancev in začeli smo zbirati vse, kar je bilo povezano z našo materialno, kulturno in etnografsko dediščino. S pomočjo občine smo tudi uresničili zastavljeni cilj, da zbrani material postavimo na ogled. Zbirko smo postavili v prostorih preboldske graščine, ki je že sama po sebi zgodovinski pomnik in pričevalec nekdanjega časa, in jo ves čas dopolnjevali in urejali. Žal nas je denacionalizacija in nezmožnost ustrezne rešitve
z novimi lastniki postavila v nezavidljiv položaj. Zahvaljujoč dejstvu, da se je občina odločila odkupiti domačijo v Dolenji vasi, je zdaj zbirka na tej lokaciji in mislim, da smo lahko ponosni nanjo. Zbirka tako ostaja pomemben pomnik nekdanjih časov in bližnje preteklosti. Dobila je neko celostno podobo in jo bomo še dopolnjevali. Želim si, da bi znali mladi to ceniti, da nas bodo posnemali, zbirko dopolnjevali in jo čuvali za prihodnje rodove.«
V nadaljevanju so si lahko udeleženci ogledali zgodovinsko zbirko, izdelke ročnih del sekcije Čipke KD Šešče in se družili ob stojnicah in tako preživeli prijetno nedeljsko dopoldne.	D. Naraglav
Glavni pobudnik zbirke in društva Vlado Skok obuja spomine na začetke njihovega delovanja.
ODILE: francoska igralka ORTOKLAZ: glinenec LEAS: nemški filozof OERTER: ameriški atlet ILEANA: romunska pevka SALERNO: ita. pristanišče ALATRI: ita. mesto NORNE: germanske boginje
Nagradna križanka »BRGLEZ«
Rešitev križanke »KMETIJA FLIS«, objavljene v septembrski številki Utripa: MLEČNI-IZDELKI-S-KMETIJE-FLIS-PRI-NAS-SE-KRAVICE-SAME-POMOLZEJO. Izžrebani nagrajenci: 1. Kristina Fik, Zabukovica 18 b, Griže; 2. Marija Matko, Braslovče 41, Braslovče; 3. Amalija Hriberšek, Cankarjeva 5, Žalec.
Nagrajence bo o nagradi obvestila KMETIJA FLIS, Spodnje Grušovlje 6, 3311 Šempeter v Sav. dolini. Pokrovitelj tokratne križanke je podjetje Brglez, d. o. o.,Vransko 17, Vransko. Vrednost nagrad je 21 €, 13 € in 8 €. Rešitev križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 16.11. 2015.
BANKA. KI OSVAJA
PRIDITE V SKB IN IZKORISTITE SUPER UGODNOSTI ZA NOVE STRANKE!
Ob zamenjavi banke vam do 31. 12. 2015 za dobrodošlico pripadajo ugodnosti, s katerimi lahko prihranite do 162 EUR.
Izkoristite tudi brezplačno odobritev stanovanjskega ali gotovinskega kredita (za poplačilo obstoječega kredita pri drugi banki) in dodatno prihranite do 450 EUR.
Sodelujte tudi v nagradni igri za glavno nagrado 300 EUR!
Več o ponudbi in nagradni igri: www.skb.si/celje
Ponudba velja za vse nove stranke, ki v SKB še nimajo odprtega osebnega računa ali imajo odprt Osnovni osebni račun. Pogoj za pridobitev ugodnosti iz posebne ponudbe je odprtje Standardnega, Pokojninskega, Zlatega ali Prestige osebnega računa v poslovalnici SKB v Celju, Velenju, Žalcu, Mozirju, Rogaški Slatini ali Slovenj Gradcu.
Izračun prihrankov je pripravljen po veljavnem ceniku SKB na dan 1.9. 2015.
SKB produkte odobrava skladno s poslovno politiko banke.
SKUPAJ DOSEGAMO VEČ
Hmeljarski likof v Petrovčah, pridelek manjši
Potem ko so v sod zabili pipo, so tako nazdravili novi starešina Alojz Jelen, predsednik Društva hmeljarskih starešin in princes Slovenije Anton Rožič, predsednik odbora za promocijo hmeljarstva Janez Oset, predstavnik Pivovarne Laško Jaka Rezec in žalski župan Janko Kos.
Hmeljarski likof je prireditev, ki jo vsako leto ob soor-ganizaciji Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec ter Občine Žalec pripravi Društvo hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije. S prireditvijo, letošnja je bila 3. oktobra v dvorani Zadružnega doma v Petrovčah, želijo organizatorji ohranjati
pomen hmeljarstva v Spodnji Savinjski dolini in hmeljarjem ob koncu sezone pripraviti srečanje, na katerem podajo oceno letine in se ob koncu tudi poveselijo.
Zbrane je najprej nagovoril župan Občine Žalec Janko Kos in poudaril, kako pomembno je, da hmeljarji kljub neugodnim razmeram na trgu vztra-
jajo na svoji poti in da jim bo občina stala ob strani in po svojih najboljših močeh pomagala pri uspešnejšem hme-ljarjenju. V svetu so slovenski hmeljarji po številu nasadov na petem mestu in tako uspešno tradicijo je treba v Spodnji Savinjski dolini vzdrževati in nadaljevati.
Oceno o letini, ki je letos sicer nekoliko slabša od lanske, sta podala specialistka za področje hmeljarstva pri KGZS Irena Friškovec in predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk. Ta je v svojem nagovoru pohvalil hmeljarje in jim čestital za njihov trud pri ohranjanju hmeljarske tradicije.
Irena Friškovec: »Letos je 111 hmeljarjev pridelovalo hmelj na 1406 hektarjih.
Letina je ena slabših v zadnjih desetih letih, po ocenah je pridelanega hmelja okoli 1500 ton (40 odstotkov manj kot lani). Vzrok za tako majhnem pridelek je letošnja vročina, pri sorti aurori pa že tudi lansko mokro leto. Hmelj je bil letos zaradi vročine v stresu kar 44 dni, od tega jih je bilo julija kar 16. Ti stresi pa so se seveda odražali v rasti in razvoju hmelja. Rastline hmelja so v večini hmeljišč ostale ozke, s kratkimi stranskimi poganjki, zaradi avgustovske vročine pa so tudi storžki ostali drobni in lahki, zato lahko rečemo, da je letošnji avgust hmelj vzel, ne pa dal.«
Poleg hmeljarjev pa za pro-
mocijo hmeljarstva skrbita tudi hmeljarski starešina in princesa. Vsako leto ju izberejo na prireditvi Dan hmeljarjev v Braslovčah, na likofu pa sta prejšnji hmeljarski starešina Ivan Jani Bizjak in princesa Barbara Bosnar ta naziv predala Alojzu Jelenu in Ani Zupanc. Aktualni starešina in princesa sta tako dobila tudi vgraviran napis s svojimi imeni na hmelj ev list in sliko.
Na prireditvi so v društvu podelili priznanja, ki jih vsako leto prejmejo najzaslužnejši člani. Letos so jih iz rok predsednika Društva hmeljarjev,
hmeljarskih starešin in princes Slovenije Antona Rožiča, predsednika komisije za priznanja pri društvu Slavka Leskoška in tajnice Pavle Gostečnik prejeli hmeljarji Alojzij Završnik iz Topovelj, Vinko Cokan iz Spodnjih Grušovelj in Marjan Kupec iz Sv. Lovrenca pri Preboldu. Vsi so priznanje prejeli za uspešno hmeljarjenje in prenašanje tradicije slovenskega hmeljarstva na mlajše rodove.
Da pa je likof ostal zvest tradiciji, so novi starešina Alojz Jelen, predsednik Društva hmeljarskih starešin in princes Slovenije Anton Rožič, pred-
sednik odbora za promocijo hmeljarstva Janez Oset in predstavnik Pivovarne Laško Jaka Rezec skupaj z županom Jankom Kosom zabili pipo v sod in nazdravili z vrčkom piva, ki ga je društvu prav za to priložnost podarila Pivovarna Laško.
Kulturni program so pripravili člani Mladinskega pevskega zbora Osnovne šole Petrovče, pevci Moškega pevskega zbora Savinjski zvon in voditeljica prireditve Saša Pukl, za zabavni program ob koncu uradnega dela pa so poskrbeli člani ansambla Veseli Savinjčani.
T. Tavčar
Predsednik Društva hmeljskih starešin in princes Slovenije Anton Rožič podeljuje priznanje Vinku Cokanu iz Spodnjih Grušovelj.
Med nastopom MoPZ Savinjski zvon iz Šempetra
Zadnjo besedo imajo potrošniki
Slovenski kmetje so v soboto v osmih slovenskih mestih, med njimi tudi v Celju, pripravili protestni shod, na katerem so opozorili na slabšanje položaja kmetov zaradi padanja odkupnih cen večini kmetijskih pridelkov ter zahtevali pošteno in pravično plačilo. Ob tem so potrošnikom priporočili: Kupujte domače.
Protestni shod je organizirala Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije skupaj z Zadružno zvezo Slovenije, Sindikatom kmetov Slovenije, Zvezo slovenske podeželske mladine, Zvezo kmetic Slovenije in Zvezo lastnikov gozdov Slovenije. Opozorili so na vse večje težave v kmetijstvu in gozdarstvu ter na posledice, ki jih ima to
na gospodarstvo, razvoj podeželja in celotno družbo. Prenizke odkupne cene kmetijskih pridelkov in izdelkov ne zagotavljajo preživetja kmetij, to pa bo negativno vplivalo tako na kmetijstvo kot na življenje državljanov, so opozorili.
»S shodom želimo pri potrošnikih spodbujati kupovanje slovenske hrane, saj to pomaga tako kmetijstvu kot gospodarstvu. Opozoriti želimo na neravnovesje v verigi od njive do mize. Še posebej pa pozivamo državo, da vzpostavi mehanizme za boljši nadzor nad poreklom hrane, zato da bo potrošnik jasno vedel, od kod je hrana, ki jo kupuje,« je med drugim poudaril predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič.
Savinjski hram
Bogata ponudba dobrot savinjskih kmetij!
Pričakujemo vas:
ponedeljek-petek: $.00-16.00, sobota: 8.00-12.00 Tel.: 05 572 06 26, E-pošta: savjftjski.hram@sjol.net
Svoje zahteve so na shodu strnili v sedem točk. Poleg poštenih razmerij in praks v verigi preskrbe s hrano ter želje, da potrošnik lahko brez dvoma izbere živila slovenskega porekla, je tu še ustavitev uvoza pridelkov po nizkih cenah in previdno ravnanje pri liberalizaciji kmetijskih trgov. Poleg tega si želijo, da je domača agroživilska veriga dobavitelj hrane v javne ustanove, hkrati pa pričakujejo ustreznejše ukrepe in zakonodajo v primerih naravnih
nesreč ter učinkovitejši odziv EU in države na stanje v kmetijstvu.
Slovenija potrebuje kmete, so poudarili, saj zagotavljajo slovenskim potrošnikom kakovostno hrano. Kmetijstvo in gozdarstvo ustvarjata delovna mesta zase in za z njima povezane dejavnosti. Sta varuha poseljenosti slovenskega podeželja, ohranjata potencial kmetijskih zemljišč za prihodnje rodove in zagotavljata prehransko neodvisnost.
K. R.
Najnovejši izračuni kažejo, da ima Slovenija 482.650 hektarjev kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU), kar predstavlja 24 odstotkov glede na celotno površino ozemlja. Glede na celotno površino ozemlja ima Slovenija 9,8 odstotka obdelovalnih površin, vrtov in trajnih nasadov. Po deležu KZU je na 23. mestu glede na EU-28, po deležu obdelovalnih površin, vrtov in trajnih nasadov pa na 26. mestu. Po podatkih Eurosta-
ta imamo 2.357,8 m2 kmetijskih zemljišč v uporabi na prebivalca oziroma 962,1 m2 obdelovalnih površin, vrtov in trajnih nasadov na prebivalca. Razmere v kmetijstvu nam torej ne dovoljujejo, da bi lahko kmetijska zemljišča brez temeljitih analiz prostora in izbire variant, ki bodo najmanj prizadele kmetijska zemljišča, uporabili za druge namene in ne za pridelavo hrane.
V prvem četrtletju 2015 so bile cene kmetijskih pridelkov v povprečju za 9,3 % nižje kot v prvem četrtletju 2014. Cene rastlinskih pridelkov so bile v povprečju nižje za 9,1 %, cene živali in živalskih proizvodov pa za 9,3 %. V drugem četrtletju 2015 so bile cene kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih v povprečju za 5,4 % nižje kot v drugem četrtletju 2014. K razliki prispeva padec cen Živah in živalskih proizvodov, ki so bile v prvem četrtletju za 10,1 % nižje kot v drugem četrtletju 2014.
Velik je tudi padec odkupnih cen mleka na ravni EU in Republike Slovenije. V EU je povprečna odkupna cena julija 2015 znašala 29,30 € za 100 kg
surovega mleka, medtem ko je julija 2014 znašala 36,92 €, kar pomeni 20,64-odstotno znižanje na letnem nivoju. V RS je juliju 2015 znašala odkupna cena 27,30 € za 100 kg surovega mleka, julija 2014 je znašala 33,79 €, kar pomeni 19,21-odstotno znižanje na letnem nivoju (vir: Evropska komisija). Modelne kalkulacije prireje mleka kažejo na to, da trenutna odkupna cena ne pokriva stroškov prireje. Julija 2015 je bilo pokritje stroškov prireje mleka pri mlečnosti 4.5001 na kravo letno 63 % in pri mlečnosti 6.5001 na kravo letno 79 % (vir: KIS).
Tudi pregled trga s prašičjim mesom kaže na padec odku-
pnih cen. V EU je povprečna odkupna cena avgusta 2015 znašala 150 evrov za 100 kg klavnega trupa razreda S, medtem ko je avgusta 2014 znašala 172,35 evrov, kar pomeni 12,95-odstotno znižanje na letnem nivoju. V RS je avgusta 2015 odkupna cena znašala 166,16 evrov za 100 kg klavnega trupa razreda S, medtem ko je avgusta 2014 znašala 180,54 evrov, kar pomeni 7,96-odsto-tno znižanje na letnem nivoju (vir: Evropska komisija). Avgusta 2015 je pokritje stroškov pri prireji prašičjega mesa pri kombinirani krmi znašalo 77 % in pri močni krmi 78 % (vir: Kmetijski inštitut Slovenije).
Pregled trga pšenice sicer
kaže, da je bila povprečna odkupna cena krušne pšenice v Sloveniji v času žetve leta 2015 16,75 evrov/100 kg (za 80.162.873 kg krušne pšenice), kar je za 2,06 % več (podatek odkupovalcev, ki so odkupili več kot 1000 t pšenice) kot leta 2014, ko je bila cena 16,41 evrov/100 kg, povprečna cena krmne pšenice pa je bila 14,50 evrov/100 kg. Odkupne cene pa že od leta 2013 ne pokrivajo stroškov pridelave (kljub plačilom iz ukrepov neposrednih plačil). Stroški pridelave pc podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije znašajo 17,60 evrov/100 kg, kar pomeni, da so za 5 % višji, kot je odkupna cena.
V Latkovi vasi brnele motorne žage
V	podjetju Uniforest v Latkovi vasi je bilo konec prejšnjega tedna zelo zanimivo. Po petkovem odprtju novih poslovnih prostorov so v soboto pripravili hišni sejem s predstavitvijo podjetja in njihovega proizvodnega in prodajnega programa, od novega rezalno-cepilnega stroja do cepilcev, gozdarskih vitlov, žičnic in druge gozdarske opreme/ Vzporedno s tem je potekalo 2. sekaško tekmovanje društev lastnikov gozdov.
V	zraku je bil vonj po bencinski mešanici in čutiti je bilo tekmovalno mrzlico, ob tem pa so se s svojo glasbo oglašale motorne žage 36 tekmovalcev društev lastnikov gozdov Spodnje Savinjske doline, Šaleške doline, Dravinja-Hudinja, So-pota-Laško, Lisjak, Gornji Grad in brežiške območne enote, ki so želeli prikazati svoje znanje in čim bolje opraviti s tekmovalnimi disciplinami.
Na tekmovanju, ki so ga organizirali Društvo lastnikov gozdov Spodnje Savinjske doline, celjska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije in podjetje Uniforest, so se tekmovalci pomerili v petih disciplinah, in sicer v kombiniranem rezu, natančnem rezu, v disciplini zasek in podžaganju, natančnem podiranju drevesa na balon in v kleščenju.
Moderator prireditve Franci Podbrežnik je predstavil potek dogajanja in organizatorje, o tekmovanju in pravilih pa je zbranim spregovoril predsednik tekmovalnega odbora Edvard Kugler. Tekmovalce in gledalce so v nadaljevanju nagovorili direktor podjetja Uniforest Drago Pinter, župan Občine Prebold Vinko'Debelak in vodja žalske krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije Uroš Petrič. Predsednik spo-dnjesavinjskega društva lastnikov gozdov Rok Sedminek je povedal, da je njihovo društvo zaživelo pred tremi leti, pomemben del njihovega dela pa je tudi sekaško tekmovanje.
Tekmovanje je spremljalo lepo vreme, obiskovalci pa so si lahko ogledali gozdarske stroje in opremo. Poskrbeli so tudi za jedačo in pijačo, zbrane pa je zabaval ansambel Veseli Savinjčani. Ob tekmovališču je prijel v roke harmoniko tudi Dani Aubreht, ki se je izkazal tudi na tekmovanju.
Skupni zmagovalec 2. se-kaškega tekmovanja je postal Janko Mazej iz Belih Vod nad Šoštanjem, že sedemkratni državni prvak lastnikov gozdov. Drugo mesto je osvojil Stanko Goličnik, tretje pa Dani Aubreht, vsi člani šaleškega društva lastnikov gozdov. Prvou-vrščenemu je zmaga prinesla gozdarski vitel, drugemu univerzalno zajemalko in tretjemu kaminsko peč.
Na društvenem tekmovanju članov lastnikov gozdov Spo-. dnje Savinjske doline je bil najuspešnejši predsednik društva Rok Sedminek, drugo mesto je zasedel Aleksander Bobovnik in tretje Darko Uratnik. Rok Sedminek, ki je imel tekmovalno številko 12, je imel še posebno srečo. V žrebanju številk, ki sta ga opravila Drago Pinter in gost, evropski poslanec Franc Bogovič, je namreč prejel posebno nagrado - motorno žago. Nagrade pa so podarila sodelujoča podjetja.
Sedemkratni državni prvak Janko Mazej je ob tem povedal: »Če hočeš postati res vrhunski tekmovalec, ti morajo ležati vse discipline. Meni je na kožo sicer
najbolj pisana disciplina klešče-nje, toda danes sem imel nekaj težav zaradi poškodbe na levi roki, a se je vseeno izšlo za skupno zmago, zahvaljujoč drugim disciplinam, v katerih sem bil najboljši, v eni pa drugi.« Janko Mazej ima doma veliko kmetijo s 130 hektarji gozda, 12 hektarji obdelovalnih površin in v hlevu trenutno 27 govedi, seveda pa je glavni dohodek kmetije gozdarstvo.
Uroš Petrič iz žalske krajevne enote ZZG Slovenije: »Res gre za organizacijo, v katero je vloženega veliko truda, a če stopi skupaj takšna organizacijska ekipa, kot je bila tokratna, se vse skupaj bistveno lažje in uspešneje izvede. Danes nam je šlo na roko tudi vreme, tako da smo kot soorganizatorji res veseli, saj smo pripravili zanimivo prireditev. Veščine z motornimi žagami, s katerimi so se spopadli tekmovalci, so tiste, ki jih vsakodnevno uporabljajo pri delu v gozdu, seveda ne v tekmi s časom, ampak v smislu varnega dela, čemur je namenjena še posebna pozornost.«
Podobno meni tudi predsednik društva Rok Sedminek: »Tekmovanje je dokaz, da je mogoče nekaj organizirati, če stopijo skupaj ljudje, ki so pripravljeni pomagati in tudi finančno podpreti takšno organizacijo. Kot tekmovalec sem prav tako zelo zadovoljen, saj mi je uspelo doseči svoj najboljši rezultat in hkrati zmago med tekmovalci našega društva.« D. N.
Skupni zmagovalec tekmovanja Janko Mazej med akcijo
Na hišnem sejmu so prikazali dela na novem rezalnem stroju podjetja Uniforest.
Janko Mazej
Uroš Petrič

Na razstavi kar 182 sort sadja
Občina Polzela in Kulturno društvo Andraž nad Polzelo sta v dvorani Kulturnega doma Andraž pripravila sadjarsko razstavo starih sort sadja, sadnih jedi in pijač, starega orodja za pridelavo sadja, dogodek pa popestrila z likovnimi deli 26 likovnih amaterjev s Polzele in iz Andraža ter z risbicami učencev tamkajšnje podružnične osnovne šole in vrtca.
Dobrodošlico na sadjarskem prazniku je izrekel predsednik KD Andraž Vili Pižorn, zbrane pa je pozdravil tudi župan Občine Polzela Jože Kužnik. Konrad Brunšek je v nadaljevanju spregovoril o Milošu Levstiku in o razstavi ter poudaril, da
je Levstik kot nadučitelj 1902. leta v Andražu mnogo naredil za razvoj sadjarstva, vinogradništva in vrtnarstva v tem kraju. Po njegovi zaslugi se je kraj zelo spremenil, saj so v petnajstih letih zrasli številni sadovnjaki, viri pa poročajo tudi, da so iz Andraža vsako leto odpeljali po več vagonov namiznega sadja.
Tokrat so predstavili 182 sort starega sadja, zbrane pa so pozdravili in organizatorjem čestitali za odlično pripravljeno razstavo predsednik Kmetij-sko-gozdarske zbornice Slovenije Cveto Zupančič, v imenu Zadružne zveze Slovenije Sonja Anadoli in predsednik Državnega sveta RS Mitja Bervar,
ki je odprl razstavo. Gostje so se še posebej zahvalili Konradu Brunšku in njegovi ekipi ter andraškim gospodinjam, ki so pripravile tudi kulinarič-
ne sadne specialitete. Odprtje razstave, ki je bila na ogled do torka, 13. oktobra, so popestrili Andraški oktet in Vaški godci iz Andraža.	T. Tavčar
Razstavo je odprl predsednik Državnega sveta RS Mitja Bervar.
Utrinek z razstave

Četrtek, 5. 11. 2015, ob 19.30
Dom II. slovenskega tabora Žalec
VIKEND, OGNJENI MUZIKANTI in VS SONUS
Koncert za abonma narodno-zabavne glasbe in izven. VSTOPNICE PO 12 EUR V TIC-u ŽALEC
Tlrè*
s ZKŠT ŽALEC, Aškerčeva 9 a, www.zkst-zalec.si
Vabljeni na ogled drame s songi
DOBRI ČLOVEK IZ SEČUANA
v MGL v Ljubljani v soboto, 28. 11. 2015, ob 19.30
(za potujoči abonma in izven, odhod iz Žalca ob 17.30).
•wwjrèfw	1 w 1	■ **
Pokličite TIC Žalec, 710 04 34.
POSEBNA PONUDBA ZA NOVE NAROČNIKE UTRIPA
Ob odločitvi za letno naročnino na Utrip Savinjske doline do preklica prejmete 2 številki Utripa brezplačno. Postanite naročnik na edini tiskani časopis, ki izhaja v Spodnji Savinjski dolini!
Utrip Savinjske doline izhaja mesečno, razen julija, skupaj torej izide 11 številk. Polna letna naročnina znaša 16,06 EUR.
POSEBNA PONUDBA DO PREKLICA
9 številk + 2 številki brezplačno 13,14 EUR
ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9 a, Žalec
NAROČILNICA
ZA UTRIP SAVINJSKE DOLINE
Želim postati naročnik časopisa Utrip Savinjske doline za obdobje enega leta. Strinjam se s plačilom letne naročnine (11 številk - julija časopis ne izide) po položnici v enkratnem znesku 16,06 € z 9,5 % DDV, in sicer pred prejemom prve naročene številke časopisa. Na Utrip Savinjske doline se lahko naročite tudi na www.zkst-zalec.si/utrip.
*Ime in priimek (ali naziv podjetja)
*Naslov
*Poštna številka
*Pošta
ID za DDV (samo v primeru podjetja)
Telefon/gsm
Elektronska pošta
I *Podpis (v primeru podjetja tudi žig) naročnika
I Polja, označena z zvezdico *, so obvezna. Izdajatelj bo s podatki . ravnal v skladu z zakonom o varovanju osebnih podatkov.
Utrip Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, tel.: 03 712 12 80, I zkst.utrip@siol.net
LIDIJA K0CELI
J
24. 10. 2015 ob 19.30	%
29. 10. 2015 ob 19.30 4. 11. 2015 ob 19.30
Dom II. slovenskega tabora Žalec
Vstopnice: TIC Žalec, tel. 710 04 34, www.zkst-zalec.si
MALI OGLASI
ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPOSTELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli. Info.: 041 645 555
TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s. p.
Info.: 031 746 700,041 746 700
Nudim NEGO NA DOMU starejšim in pomoči potrebnim.
Info.: 041 821 218 (Mateja)
Prodam SUHA BUKOVA DRVA in SUHE SEKANCE. Možna razrez in dostava.
Info.: 041 684 847.
Pomagam vam pri PREKOPAVANJU VRTA in pripravi na zimski počitek. Info.: Darko, 040 682 521.
PRODAM TRAKTOR JOHN DEERE 5080G, letnik 12/2012,2.100 ur, odlično ohranjen.
Info.: www.merks.si, 041 317 092
—n 0	jymm
O——O-J
SKRITA ŽELJA VAŠEGA VOZILA
REZERV-MIREU 7A VSA VOZILA 031-323-441 in 71Q-4Q-13.
Naročnik oglasa: Goleč - Dolar Romana s.p., Šlandrov trg 11, Žalec
DAVIDOV HRAM
Zakladnica vsega dobrega www. davidovhram.si
Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski Izdelava izolacijskih fasad Peskanje kovinskih predmetov
DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO
SLIKOPLESKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s, p,
Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.terglav.si
DANILO PIKL, s. p., Starovaška ulica 1,3311 Šempeter T: 03 570 20 70, M: 041 709186, E: danilo.pikl@triera.net
MONTAŽA, SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV NAČRTOVANJE IN MONTAŽA REGULACIJE OGREVANJA SERVIS BELE TEHNIKE
ČIŠČENJE IN POPRAVILO ELEKTRIČNIH BOJLERJEV
Z vami že 23 let
Simona KODRIN, s. p.	Delovni čas:
Rimska cesta 35,	pon.-pet.: 8.-18. ure
3311 Šempeter	sobota: 8.-12. ure
Tel.: 03 700 06 30 Mob.: 051326 677
OKULISTIČNI PREGLEDI VIDA (BREZPLAČNO OB NAKUPU OČAL): dr. Arsen Janjič in dr. Miran Falež Pregledi vida za očala in kontaktne leče v torek, 10., 17. in 24.11. 2015. Naročite se! Tudi na zdravstveno kartico!
NOVEMBRA ZA UPOKOJENCE 5-ODSTOTNI GOTOVINSKI POPUST NA KOREKCIJSKA OČALA ! POPUSTI NA SONČNA OČALA SE NADALJUJEJO !
Obiščite nas in videli boste bolje!
IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA
proizvodnja in montaža
MARN, s. p.,Vransko 18 b, 3305 Vransko
Tel./faks: 03 572 51 06, 041 508 655, 031 814 999 e-naslov: slavica.marn@siol.net, www.marn-vransko.si.
dobrodelno
društvo
FUNDACIJA
SVEČKA
DOBRODELNA AKCIJA 2015
Manj svečk za manj grobo
Zaustavimo pretirano krašenje grobov.
Namesto sveč se naših pokojnih spomnimo s prostovoljnim prispevkom, ki bo reševal življenja.
Zbrana sredstva bomo namenili Zdravstvenemu domu Žalec za nakup CTG aparata za spremljanje nosečnic ter Gorski reševalni zvezi Slovenije za nakup profesionalnih nosil.
: o-,	/IAGAJMO TISTIM
	MOGLI VSEM, KI
Slovensko društvo Hospic Območni odbor Celje Korenova 4-8 tel: 03/54 86 011, 051 418 446
e-pošta: celje(S>hospic.si
VABILO NA UVODNI SEMINAR
pred začetkom usposabljanja prostovoljcev v Slovenskem društvu hospic, ki bo v sredo, 28.10. 2015, ob 17. uri v prostorih društva hospic Celje -Kocenova ulica 4-8, 3000 Celje. Na srečanju vas bomo podrobneje seznanili s programom in izvedbo usposabljanja. Skupaj bomo odkrivali motive, ki nas vodijo k odgovoru zakaj želim postati prostovoljec.
Vabimo vas, da postanete del tima Slovenskega društva hospic tudi vi in s tem postanete kamenček v mozaiku plemenitega človeškega poslanstva! Informacije: 03/548 60 11 in 041/365-731.
Hospic
Slovensko dfutUvo
ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB ŽALEC Savinjske čete 4, Žalec
Razpored komemoracij ob spomenikih ZB za vrednote NOB
KO ZB NOB	Datum in čas	Lokacija
ANDRAŽ	nedelja, 1.11.2015, ob 10.00	pri spomeniku NOB v Andražu
BRASLOVČE	petek, 23.10.2015, ob 09.00 petek, 23.10.2015, ob 11.00	pri spomeniku NOB v Letušu pri OŠ Braslovče
GALICIJA	petek, 23.10. 2015, ob 11.00	pri POŠ Trje
GOMILSKO	nedelja, 1.11.2015, ob 8.45	pri POŠ Gomilsko
G0T0VLJE	petek, 23.10.2015, ob 10.00	pri spomeniku NOB v Gotovljah
GRIŽE	nedelja, 1.11.2015, ob 14.00	pri spomeniku NOB v Migojnicah
GRIŽE	petek, 23.10.2015, ob 10.00	pri OŠ Griže
LIBOJE	petek, 23.10.2015, ob 16.00 pri POŠ Liboje	
PETROVČE	petek, 23.10.2015, ob 11.30	pri OŠ Petrovče
POLZELA	petek, 23.10.2015, ob 11.30	pri spomeniku NOB na Polzeli
PONIKVA	nedelja, 25.10. 2015, ob 10.00	pri spomeniku NOB na Ponikvi
PREBOLD	petek, 23.10.2015, ob 17.00	pri spomeniku NOB v Preboldu
ŠEMPETER	petek, 23.10.2015, ob 8.30	OŠ Šempeter
TABOR	petek, 23.10.2015, ob 11.00	pri spominski plošči OŠ Tabor
VRANSKO	sobota, 31.10.2015, ob 11.00	pri spomeniku NOB na Gorici
VRBJE	četrtek, 29.10.2015, ob 16.00	pri spomeniku NOB v Vrbju
ŽALEC	petek, 23.10.2015, ob 11.00	pri spomeniku NOB na Šlandrovem trgu v Žalcu
-		Marijan Turičnik, predsednik ZB NOB Žalec
		
Utrip Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net.
Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica uredništva: Karmen Vodovnik (v času odsotnosti Nina Juteršek), lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom: Grafex, d. o. o., Izlake; tisk: SET, d. o. o., Ljubljana Polje. Naklada: 11.400 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR z 9,5 % DDV. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Informacije in rezervacije tudi na tel. št.: 712 12 80, zkst.utrip@siol.net, www.zkst-zalec.si/utrip.
*j@8p
POGREBNE STORITVE IN CVETLIČARNA
ROPOTAR Ivan, s. p.
Starovaška 12, 3311 Šempeter
Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904
V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan
NAQROBM0
Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 15 % popust
na plačilo z gotovino.
MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE.
Naročila na GSM: 041 611 087
Kamnoseštvo Marjan Amon s p., Slatina v Rožni dolini 9 A, Šmartno v Rožni dolini
Kjer si ti,
tja pot nas vodi...
Nihče ne ubeži usodi, čas razdalje krajša...
V SPOMIN
13. oktobra je minilo leto dni, odkar nas je zapustil dragi sin, brat in oče
BOJAN TOPOLOVEC
Hvala vsem, ki se ga spomnite in postojite ob njegovem .grobu!
Žalujoči: Mama Eva, oče Franc, brat Miran z družino in Karmen z otroki
V SPOMIN
10. oktobra 2015 je minilo deset let, odkar nas je zapustil dragi in najdražji
MILORAD MILADIĆ
iz Žalca
Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in ga ohranjate v lepem spominu.
Vsi njegovi
Pogrebna služba - cvetličarna
'MORAMA'
GSM: 041 536 408 GSM: 041 672115
www.pogreb-morana.sf
E-mail: morana.steWovnlk@slol.net
Aleksander Steblovnik s. p.
Parižlje 11/c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec
Tel.: 03/700 06 40 Tel.: 03/571 73 00
Zahvale za novembrsko številko Utripa sprejemamo do 16. novembra 2015 oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec. (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80.
Mamina ruta zdaj v kotu visi, vsa mehka kot topla dlan.
Na črtah zbledelih pa kakor prej še vedno rdeč nagelj cveti...
ZAHVALA
ob izgubi drage mame, sestre, babice in prababice
MARIJE ČREŠNOVAR roj. ŠON
iz Liboj 58
(28.4. 1917-21.9. 2015)
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za cvetje, sveče ter izraze sožalja. Posebna zahvala medicinskemu osebju Doma starejših Laško za lepo nego in prijaznost. Hvala gospodu župniku Jožetu Planincu, pevkam, trobentaču, pogrebni službi Ropotar in gospe Ropotar za poslovilni govor.
Žalujoči: hči Mica in sinova Vili in Ivan z družinami, brat Tine ter njeni vnuki in pravnuki, ki jo bomo zelo pogrešali
Prižiga se luč spomina, a v srcu ostaja tiha bolečina. .
V SPOMIN
28. oktobra bo minilo osem let, odkar nas je zapustila ljubljena mama, babica, prababica, praprababica in tašča
ŠTEFKA CIZEJ roj. CILENŠEK
iz Migojnic
(23. 12.1912-28.10.2007
Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. Vsi njeni
Srečen je,
kdor dopolni dela vsa. Vsak dar 'ma svoje delo, žalostno pa tudi veselo. Kdor dolžnosti svoje stri, lehko spi.
(A. M. Slomšek)
V SPOMIN
v
dni odkar nas je zapustila draga mama, stara mama in prababica
ELIZABETA KODRE
iz Malih Braslovč (4.11.1925-14.9. 2014)
Hvala vsem, ki se je spominjate.
Vsi njeni
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
MILANA PETERNELA
iz Šempetra, Soseska 11 (4. 5.1956-11.10.2015)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za neizmerno pomoč v tem žalostnem trenutku. Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala pogrebni službi Ropotar za opravljen pogreb in izrečene ganljive besede slovesa, trobentaču za odigrano njegovo najljubšo pesem, Javnemu komunalnemu podjetju Žalec, cvetličarni Boža Šempeter, gospodu župniku za pogrebni obred in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala vsem in vsakemu posebej. Pogrešali ga bomo.
Žalujoči: žena Darja, hčerka Petra z družino, mama Marija in brat Matjaž z družino
Minilo je leto
Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin večno bo živel.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, atija, starega atija in dedija
BLAŽA PRISLANA
iz Malih Braslovč 12 a (4.11. 1930-21.9. 2015)
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali sveče in za svete maše. Iskrena hvala gospodu župniku Milanu Gosaku za opravljen obred, govorniku za besede slovesa, pevcem in pogrebni službi Morana Steblovnik. Hvaležni smo, da nam je bilo dano živeti z njim.
Žalujoči: žena Silva, hčerke Milena, Pavli in Martina z družinami ter sin Peter z družino
V SPOMIN
22. oktobra je minilo deset let, odkar nas je zapustila naša draga
MARTINA JEGRIŠNIK roj. METLIČAR
(18.4.1965-22.10. 2005)
Hvala vsem, ld se je spominjate, postojite ob njenem grobu in ji prižigate sveče.
Vsi njeni
Ne jočite ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpel sem in večni mir mi zaželite.
DRAGO MAROVT
(24.9.1947-13.10.2014)
Najlepši so srečnih dni spomini... Tvoji domači
Nije solze, ki bi te obudila, ni zemlje, ki bi te nam vrnila.
V srcu ostala je praznina, ostale so le slike, bolečina.
Čeprav sedaj spokojno spiš, z nami kakor prej živiš.
V SPOMIN
Minilo je deset let, odkar nas je za vedno zapustil dragi
ALES PADER
iz Migojnic
(15.11. 1968-15.10. 2005)
Hvaležni smo vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu ter ga ohranjate v lepem spominu.
Vsi njegovi
Veronikine izrezljane buče
Orjaški dežnik s premerom 40 cm
Jesenski čas je tudi čas buč, ki niso cenjene le v kulinariki, pač pa so primerne tudi za okras. In v tem času "zaživijo" pred domovi, lahko pa jih občudujemo na razstavah, na
tako imenovanih bučijadah.
Tudi Veronika Randl iz Šempetra je zavihala rokave in na Bregu pri Polzeli na ogled postavila svoja umetniška dela iz buč, ki so krasno uspele, za kar sta
zaslužna Anton in Štefka Bre-zovnik. Poleg lepih buč je bilo prav veselo, saj so pripravili tudi pogostitev za bližnje sosede, za glasbo pa so poskrbeli Vaški godci iz Andraža. T. Tavčar
Letošnje leto gobarjem ni naklonjeno. Le tisti najbolj zagnani so na svojih lokacijah našli kakšnega gobana ali drugo gobo, če je bilo teh več, pa je bila to že kar velika sreča. Gobja sreča pa je v petek,
9.	oktobra, doletela 13-letno Sandro Podbregar iz Marije oziroma Velike Reke, ki se je skupaj z očetom Damjanom in-z babico Slavico odpravila v gozd v neposredni bližini njihove domačije.
Našli so kar nekaj gob, z očetom pa sta naletela na orjaški dežnik, kakršnega doslej v družini, kjer vsi radi gobarijo, ni še nihče našel. Povrhu vsega je bila goba čvrsta in z lepim belimi lističi pod klobukom, ki sicer pri starih gobah porjavijo.
Kapitalni dežnik je rasel na opuščeni poti ób potoku, kjer je bilo dovolj vlage, merilo pa je pokazalo kar 40-centimetr-ski premer klobuka.
Sandra s svojim orjaškim dežnikom
Klobuk je zelo okusen zlasti ocvrt in je za marsikoga boljši od kakršnegakoli zrezka. Tako menijo tudi Podbregarjevi, ki
so naslednji dan orjaški dežnik pripravili za kosilo.
D. N.
Jabolka tako in drugače na Japki
Z namenom ohranjanja tradicije savinjskega jabolka je ZKŠT Žalec v sodelovanju z Občino Žalec že tretje leto zapored organiziral dogodek Festival Japka, festival savinjskih jabolk.
Na festivalu so razstavljali in prodajali svoja jabolka ter jabolčne izdelke Sadjarstvo Hru-stel, Sadjarstvo Gorišek, Kmetija Režaj, Sadjarstvo Mirosan, Marjan Žličar, Ekološka kmetija Pša-ker, Kmetija Pr Pirman, Kmetija Rakun, Jasmina Pepel in Kmetija Flis ter ZKŠT Žalec s promocijo blagovne znamke Zeleno zlato. Razstavljavci so razstavljali in prodajali stare in nove sorte jabolk: carjevič, moščanka, ka-nadka, lesnika, bobovec, kiku, gala, antares, mirka, fuji, idared, zlati delišes in druge.
Dogajanje so z razstavo in pokušnjo slastnih jabolčnih jedi popestrili članice Društva podeželskih žena Občine Žalec in JZ Petka, Turistično-kulturno društvo Levec pa je pripravilo
u-m**
Na festivalu savinjskih jabolk
otroške delavnice. Obiskovalce je zabaval Ansambel Krokodili, program pa je povezovala Saša Pukl. Trgovinica Savinjski
hram na Podeželski tržnici Žalec, kjer je potekal dogodek, je ta dan obogatila svojo ponudbo z jabolčnimi izdelki blagovne
znamke Zeleno zlato. Kljub hladnemu dopoldnevu je žalsko tržnico obiskalo kar lepo število obiskovalcev.	T. Tavčar
PEČENA JABOLKA Z OREHI IN MEDOM
Šolske storitvene
dejavnosti PETKA Žalec
PEČEN* PROSENA KAS» 'Z JABOLČNIH! KRHUI
Društvo podeželskih žeoa občine Žalec
Zadišalo je po jabolčnih jedeh.
:teS*
loA reo