I KULTURNO POLITIČNO GLASILO Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt |>a |jp gge LETNIK XXI / ŠTEVILKA 50 CELOVEC, DNE 11. DECEMBRA 1969 CENA 2.50 ŠILINGA Za zmanjšanje napetosti v Evropi Po zaključnih konferencah Evropske gospodarske skupnosti v Haagu, vrha NATO v Bruslju in vrha držav članic varšavskega pakta v Moskvi, se je razvila v številnih evropskih prestolnicah široka diplomatska dejavnost, katere osnovna tema je bila pomiritev na naši celini ter možnosti vzpostavitve novih odnosov med Vzhodom in Zahodom. Nosilci te diplomatske dejavnosti so bili zlasti člani ameriške vlade, ki so izkoristili priložnost zaključka vrha NATO za posvetovanje z evropskimi zavezniki. Ameriški zunanji minister Rogers je bil najprej v Bonnu in nato v Bruslju. V Bonnu se je Roigers sestal s kanclerjem Brandtom in zunanjim ministrom Scheelom. Na listkovni konferenci je Rogers dejal, da je izročil Brandtu poslanico predsednika N brona, v kateri je izražena popolna podpora Združenih ameriških držav novi Brandtovi zunanji politiki, ker po eni plati teži k utrditvi zavezništva z Zahodom, po drugi pa želi odpraviti vzroke napetosti v srednji Evropi. Ameriški zunanji minister je omenil tudi pogovore v Helsinkih ter zagotovil, da se bo Washington, predno bo v finski prestolnici sprejel kakršenkoli sklep, po- svetoval s svojimi zavezniki. Rogers je tudi pozitivno ocenil zaključno sporočilo moskovskega vrha varšavskega pakta, iz katerega je razvidno, da želi tudi Sovjetska zveza dati svoj prispevek k pomiritvi in iskanju novega sožitja. V Bruslju se je Rogers udeležil svečanosti ob 25. obletnici belgijsko-ameriškega društva. Tu je ameriški zunanji minister izrazil zadovoljstvo nad pozitivnimi rezultati baškega vrha EGS ter izrazil željo po razširitvi te skupnosti. Rogers je v svojem govoru med drugim tudi nepričakovano ostro odbil sovjetski predlog o vseevropski konferenci o varnosti. Dejal je, da bi taka konferenca v tem trenutku bila nerealistična in prenagljena ter da bi lahko povzročila razočaranja in morda celo poslabšanje odnosov med Vzhodom in Zahodom. V času od 28. do 30. decembra 1969 bosta priredili obe organizaciji koroških Slovencev znanstveni seminar pod naslovom KOROŠKI KULTURNI DNEVI V teh treh dneh nam bodo znanstveniki iz Slovenije ob sodelovanju predavateljev iz Koroške podali geografski in zgodovinski oris koroškega slovenskega prostora ter nas seznanili z doprinosom koroških Slovencev na jezikovnem, literarnem, glasbenem in umetniškem področju. Vse, ki se zanimate za preteklost ter za kulturno ustvarjanje koroških Slovencev, že danes vabimo, da se udeležite te edinstvene prireditve. Predavanja bodo v delavski zbornici v Celovcu. Podrobni spored bomo objavili v prihodnji številki. Pripravljalni odbor Nemško-sovjetski dialog o neuporabi sile Nemško-sovjetska pogajanja o odpovedi uporabe sile, ki jih je zvezna bonska vlada, s sovjetskim pristankom, predlagala za osmi december, so se pričela v ponedeljek popoldne v Moskvi. Nemški veleposlanik v sovjetskem glavnem mestu Helmut Allardt je v spremstvu svojega političnega svetovalca Rudolfa Wolfa imel enoinpol-urni pogovor s sovjetskim zunanjim ministrom Andrejem Gromikom v zunanjem ministrstvu na Smolenskem trgu. Po vesteh tiskovnega predstavnika nemškega veleposlaništva, je potekal pogovor v »stvarnem in dobrem« ozračju. Vendar sta se obe strani razšli, ne da bi se poprej zmenili za kak določen termin za nadaljevanje pogovorov o obojestranski odpovedi uporabe sile. Nemški veleposlanik je samo javil, da so bili soglasni v tem, naj bi kmalu nadaljevali s temi ,pogovori. Izgleda, da je prišlo do tega pogovora šele, potem ko so se za to zedinili na srečanju vzhodnega »vrha« v Moskvi. Na -tej konferenci držav varšavskega pakta, ki so se ga udeležili partijski in vladni voditelji Sovjetske zveze, Bolgarije, Madžarske, Poljslke, Vzhodne Nemčije, Češkoslovaške in Romunije, tako pravijo politični opazovalci, je bil »urh« v prvi vrsti posvečen položaju, ki je nastal v Evropi po socialdemokratski zmagi v Zvezni republiki Nemčiji. Tu so namreč določili, da se lahko prične z dvostranskimi pogovori z Bonnom. Iz poteka prvega pogovora sklepajo moskovski opazovalci, da je treba računati z dolgimi in zapletenimi .pogovori. Dejstvo, da Moskva še ni določila termina za drugo srečanje, daje slutiti, da hoče Kremelj pridobiti samo na času. In ker so pogajanja tajna, lahko Sovjetska zveza poljubno določa datume. Moskva želi s temi nemško-sovjetskimi pogovori o odpovedi uporabe sile očitno ustvariti najprej ugodno ozračje za zaželeno konferenco o evropski varnosti. Nemški problem, priznanje Ulbrichta (Vzhodne Nemčije) in vprašanje meja na Odri in Nisi, bodo gotovo kmalu prišli na dnevni red tajnih moskovskih pogovorov, zaključujejo politični opazovalci, in sicer čimprej, kakor hitro bi se izjalovili načrtovani nemško-poljski pogovori o odpovedi uporabe sile in vprašanje meja Odra—Nisa. EGS za čimprejšnje stike z Avstrijo V Haagu se je minuli teden .zaključila konferenca predsednikov vlad zunanjih ministrov Evropske gospodarske skupnosti, katere se je udeležil tudi francoski poglavar Pompidou. Po zaključku konference so objavili uradno sporočilo, ki v bistvu ni izraz stališč in razprav posameznih ministrskih predsednikov, zlasti še francoskega državnega predsednika Pompidouja. Francija je namreč v teku konference izrazila, da drugače gleda na osnovna vprašanja in težave, ki tarejo to gospodarsko skupnost, kot ostale članice, zlasti pa je njeno stališče glede sprejema Velike Britanije in drugih kandidatov v EGS (med njimi tudi Avstrije) v precejšnjem nasprotju s stališčem Italije, Zahodne Nemčije, Belgije, Nizozemske in Luksemburga. Zato je bilo tudi zaključno poročilo tako sestavljeno, da se je konferenca »na vrhu« šestih zaključila »Ibrez zmagovalcev in brez 'Poražencev«. V poročilu je med drugim rečeno, da so poglavarji držav in vlad ob skorajšnji dokončni fazi EGS ocenili, da je dolžnost oseib, ki nosijo v posameznih državah največje politične odgovornosti, da se sestanejo in da napravijo obračun o dosedanjem delu, da se obvežejo, da bodo s tem delom nadaljevale in da določijo osnovne smernice za prihodnost. Ko so proučili opravljeno delo in ugotovili, da še nobene druge neodvisne države niso uspele doseči tako tesnega sodelovanja, poudarja poročilo, so soglasno ugotovili, da je prišla gospodarska skupnost danes do zgodovinskega preobrata. Preiti v dokončno fazo gospodarske skupnosti, ne pomeni ugotoviti njene nenadomestljive vloge, marveč pomeni tudi1 pripravljati pot za združeno Evropo, ki bo zmožna prevzeti svoje odgovornosti v jutrišnjem svetu. Poglavarji držav in vlad, nadaljuje poročilo, so prepričani, da je združena Evropa, sestavljena iz držav različnih narodnosti, združenih v skupnih interesih, zvesta 'Svojim zunanjim prijatelj,em, zavedajoč se vloge, ki ji pripada v naporih ,za dosego mednarodnega popuščanj a in zbliževanja med narodi, zlasti pa med narodi evropskega kontinenta, nujno potrebna za zagotovitev napredka, kulture, ravnovesja v svetu ter za obrambo miru. Evropske skupnosti predstavljajo jedro, iz katerega se razvija evropska enotnost. Vključitev v Evropsko gospodarsko skupnost drugih evropskih držav, v skladu z določili rimskega sporazuma, pravi poročilo, !bo brez dvoma prispevala k razvoju skupnosti in k njeni okrepitvi v okviru sedanjega gospodarskega in tehnološkega napredka. Novo ozračje, ki vlada po skupnem »vrhu« že rodi sadove. Ministrski svet Evropske gospodarske skupnosti, ki se je sestal v ‘ponedeljek v Bruslju, je soglasno pooblastil Posebno komisijo, ki naj stopi v stik z avstrijsko vlado, da bi čimprej našli novo osnovo za gospodarska pogajanja med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Duna-J®m. Ta komisija naj bi ministrskemu sve-tu EGS do prve polovice januarja leta 1970 ‘Poročala o rezultatih pogovorov. Da je prišlo, do tako hitre odločitve rnini-strškega sveta »šestonice«, je verjetno doprinesla tudi izjava državnega tajnika v 'italijanskem zunanjem ministrstvu Maria hedinija, ki je v začetku te za Avstrijo tako ločilne seje izjavil, da njegova država 'j1 im a več .povoda, da bi nasprotovala pogajaj eim Avstrije z Evropsko gospodarsko Skupnostjo, zlasti še sedaj, ko je južnotirol- sko vprašanje stopilo v odločilno fazo. Kot je znano, so na Dunaju parafirali sporazum o rešitvi j užino t i rol s k ega problema. (Glej oba članka na dirugi strani našega lista). Tudi italijanski parlament je v četrtek, 4. decembra, z 296 proti 26 fašističnim in monarhističnim ter 88 vzdržanim glasovom odobril tako imenovani »južnotirolski paket«. Kot vidimo, v parlamentu (poslanska izbor,niča in senat) v bistvu ni prišlo, razen s strani skrajne desnice, do ostrejših naspro- tovanj, 'saj, .gre za ukrep, ki pomeni nadaljevanje demokratičnega ustroja italijanske republike in izvajanje osnovnih ustavnih določili Vse delegacije so pozdravile italijansko izjavo, saj so bile razen Francije za čim hitrejšo rešitev z Avstrijo vse države članice Evropske gospodarske skupnosti. Celo nizozemski zunanji minister Luins, ki je predsednik ministrskega sveta te skupnosti, je po seji čestital Avstriji k uspehu. IZ VSEBINE: »Minoritaten — nicht ,Fremdkorper’ sondern Briider« 2 Vse nekdanje celine so bile nekoč strnjene v pracelino 3 Sprejem kiparja profesorja Goršeta pri sv. očetu 3 Prehrana in zdravstveno varstvo brejih krav 5 Gripa nas bega 5 Iz vzgojeslovja: »Špricanje« — beg pred dolžnostjo 6 Šport doma in po svetu 6 Moji posteljni sosedje (6) 7 Radiotelevizijski program 8 Razstreliti hočejo vetrinjski grad Iz dnevnika »Rarntner Tageszeitung« povzemamo sledečo vest: Po telefonu se je v torek popoldne javil nepoznan človek, ki je zagrozil, da bo porušil vetrinjski grad, če bi le-ta prišel v posest Mohorjeve družbe. Kot je tajnica vetrinjske občine ga. Til-lian povedala, je bil to glas moškega, ki je izjavil, da bi razstrelivo, ki ga ima dovolj na voljo, popolnoma opravilo svojo nalogo, in da bi ostal Družbi sv. Mohorja samo še »zračni grad«. Vetrinjska žandarmerija je začela takoj raziskovati, kdo bi mogel biti ta neimenovani telefonski klicar. Nixon: Konec vojne v Vietnamu Čisto nepričakovano je imel ameriški predsednik v noči na torek tiskovno konferenco, na kateri je povedal, da bo končal vojno v Vietnamu, če bo položaj tak kot je leta 1969, vseeno, kaj bodo prinesli pariški pogovori o Vietnamu. Nixon je najavil za božični čas nadaljnji odpoklic ameriških enot iz vietnamskega bojišča. Dejal je, da vojaški položaj preteklih mesecev jasno priča, v nasprotju z letom 1968, da prihaja iz Severnega v Južni Vietnam zmerom manj komunističnih enot in da se število ameriških izgub manjša. Konec vojne bo rezultat načrta, po katerem bodo postopoma zamenjali ameriške z južnovietnamskimi silami. OBJAVA Državna gimnazija za Slovence je zaključila 1. trimesečje v soboto 6. decembra 1969, z razdelitvijo spričeval. V soboto, 13. decembra 1969, ob 10. uri dopoldne bo v modri dvorani Glasbenega doma (Konzerthaus) občni zbor Združenja staršev z običajnimi poročili, razrcšnico in volitvijo novega odbora. Istega dne popoldne bo od 13. do 16. ure na Državni gimnaziji za Slovence »dan staršev«. Starši naj bi izrabili priložnost, da se pomenijo s profesorji o učnem uspehu svojih otrok. Ravnateljstvo Državne gimnazije za Slovence OD TEDNA DO TEDNA ZNAČILNOST FINSKE ZUNANJE POLITIKE Politika Finske je znova v središču pozornosti svetovne javnosti. Sestanek predstavnikov Združenih držav Amerike in Sovjetske zveze v Helsinkih, kjer se pogajajo glede omejitve atomskega orožja, pripisujejo uspehu finske politike. To je, pravijo, odraz zaupanja do Finske, ki bi želela postati nekakšen povezovalni člen med obema velesilama. Prav tako predstavlja zaupanje do nje odiziv 20 držav na finski poziv v zvezi s konferenco o evropski varnosti. V svoji 50-letmi zgodovini neodvisne države je Finska skozi vsa leta nevtralna država, z izjemo leta 1918 in obdobja od leta 1941 do 1944, ko se je po naključju nesrečnih okoliščin znašla na strani Nemčije. Njena politika predvojne nevtralnosti je doživela poraz. Tedaj se je o Finski govorilo kot »skrajni trdnjavi Zapada«, medtem ko se danes govori o njej kot o »mostu sporazumevanj med Zahodom in Vzhodom«, kar predstavlja bistveno razliko. Potem ko je bila poražena v vojni, Finska ni mnogo govorila o nevtralnosti, šele ko je bil s Sovjetsko zvezo podpisan sporazum o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči, je predsednik Paasikivi poudaril važnost načela, po katerem je Finska imela ostati zunaj spopada med velikimi silami. Po prihodu Urha Kekikonena (predsednik) je nevtralnost .postala osnovna gibalna sila finske zunanje politike. Ta nevtralnost je zlasti pridobila na širini, ko je Sovjetska zveza sklenila odpovedati se oporišču v Porkkali in ga vrniti Finski. NA DUNAJU PARAFIRALI SPORAZUM O REŠITVI JUŽNOTIROLSKEGA VPRAŠANJA V torek, 2. decembra, so na Dunaju, t. ji. na sedežu zunanjega ministrstva parafirali avs trij slko-italijanski sporazum, ki predvideva, da bo pristojno mednarodno razsodišče v Haagu o vseh morebitnih sporih, do katerih bi. prišlo v zvezi z izvajanjem sporazuma Gruber — De Gasperi iz leta 1946. Za našo državo jse sporazum parafiral (podpisal) načelnik političnega urada zunanjega ministrstva veleposlanik Haiusa, za Italijo veleposlanik Ducci. S parafiranjem tega sporazuma je 'bil izvršen prvi akt, ki, ga predvideva »operativni koledar« v reševanju južnotirolskega vprašanja in tudi prvi 'korak k izvajanju tako imenovanega »paketa«. Na Dunaju je zvezni kancler dr. Josef Klaus v odgovoru na vprašanja poslancev med drugim izjavil, da želita Avstrija in njegovo ljudstvo živeti v miru in prijateljstvu z vsemi državami in še zlasti z sosednimi državami. V preteklih letih je prišlo v 'zvezi z jiužnotirolskiim vprašanjem do neodgovornih nasilnih akcij, ki iso .povzročile večje število človeških žrtev in veliko materialno škodo. Z vso odločnostjo je ponovil, da Avstrija oh soj a vsak poskus nasilja kot sredstvo za uveljavljanje političnih ciljev. Avstrijske odgovorne oblasti bodo v skladu z notranjim državnim pravnim ustrojem preganjale vse vrste nasilnih m terorističnih akcij. DR, WALDHEIM IN MORO STA SE SPORAZUMELA O JUŽNI TIROLSKI Zunanja ministra Avstrije in Italije doktor Kurt Waldheim in njegov kolega Moro sta se v nedeljo, 30. novembra, v Kopen-hagnu na Danskem dogovorila glede tako imenovanega »paketa« (skupek ukrepov za rešitev vprašanji južnotirolske manjšine) in »operativnega koledarja« (postopek za izvajanje »paketa« in uresničenje mednarodnih obveznosti), s čimer .naj bi šli na pot do končne rešitve spora o jiužinotirolski manjšini. Dogovor predvideva, da bi italijanska vlada v štirih letih izvedla vsa določila »paketa«, avstrijska pa se je obvezala, da preidejo sporna vprašanja v pristojnost mednarodnega razsodišča v Haagu. ŠKOFJE PROTI NASILJU NAD BASKI Monsignor A rigava, škof v San Sebastia-nu in moinsignor Cirarda, apostolski administrator v Bilbau sta v pastirskem listu obsodila nasilja nad Baski, Iki žive v Španiji, kakor tudi aretacije duhovnikov in laikov. Škofa zavračata tudi poskus, da bi nekateri krščanstvo izkoriščali ;za ureditev svoje politične oblasti. Cerkev se ne druži z nobeno politično skupnostjo in ni vezana na noben politični sistem. KAKO SO MOČNI »KITAJCI« V ITALIJI Prijatelji Kitajcev so se precej, razširili med študenti in dijaki. Težko je reči, v kakšni meri imajo svoje prste vmes v velikih demonstracijah in stavkah. Listi jih opisujejo sicer kot boječe, čeprav vroče pristaše Mao Ce Tun.ga. Izdajajo tednik »Ser-vire il popofo«, mesečnik »Bandi er a rossa« in od časa do časa »Le guarie rosse« ter imajo tudi založbo »Edizioni Serviro il po- iiiBHiiiiiiiiiiiininimniiimimiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiinnimuuiiiiNiiuijiBiniiai TEDENSKO OGLEDALO — REPORTAŽA — KOMENTAR — TEDENSKO OGLEDALO — REPORTAŽA — KOMENTAR BBBBBBBBBBBflBBBBBBBBBBBBHBBBBHBBBBBBBBBBBBBBEBBBEBBBBBBHBBBBBBBBBBBBBBBBBBSBBBBBBBiBBHBBBBBHBBI DR. ERICH KORNER: „Minorilalen - nicht jFremdkorper1 sondern Bruder!" Dne 25. novembra je nižjeavstrijski mladinski referat na Dunaju priredil spominsko proslavo v okviru večjega števila prireditev ob 50. obletnici ustanovitve avstrijske republike. Na tej proslavi je kot glavni referent govoril dr. Erich Korner, glavni tajnik Avstrijske lige za človekove pravice o temi »Minoritaten — nicht ,Fremdkorper’, sondern Brtider!« S tem je dr. Erich Korner hkrati zajel tudi zamisel dneva človekovih pravic 1969. Njegov govor bomo v naslednjih številkah v celoti ponatisnili. Uredništvo Im Jahte 1948 hat die Vollversammlung der Vereinten Nationen zu Pariš eine »All-gemeine Erklarung der Menschenrechte« bescihlossen. Trotzdem es sich nur um eine Empfehlung handelt, ist ihre geschichtliche Bedeutung groB! Erstmals wurde ein Min-destkatalog von Grund- und Freiheitsrech-ten festgelegt, der fiir alle Menschen unserer Welt giiltig s ein soli. Dennoch ist es er-sichiitternd, daB selibst in manchen UNO-Mitgliedsstaaten noch heute Menschen als Sklaven gehandelt, ohne ordentliches Ge-richtsverfahren eingekerkert, wenn nicht gar beseitigt, oder auf andere Weise ihrer primitivsten Rechte beraubt werden. Es gibt ja noch keinen Hochkotmmissar, der die Einhaltunig der Deklairation zu tiber-vvachen hatte und noch keinen International en Genchtshof, vor dem sich menschen-rechtsvvidrig handelnde Regierunigen ver-antvvorten muBten. Enveitern wir die von der UNO empfohlenen »klassischen« Grund- und Freiheitsrechte gar noch um jene Anspruche im privaten und sozialen Leben, die wir heute vernimftigervveise jedem volljahrigen Menschen bereits prak-tisch izubilliigen, dan,n vergeht wohl keine Sekunde, in der die »Menschenrechte im weiteren Sirni« nicht tausendfach verletzt vverden! Vielleicht werden Sl e denken: D as alles wissen und bedauern wir. Aber es gilt be-rung itnmer vvieder feierlich 'bestatiigt w.ird! stimimt nicht fiir d.ie Anerkennung der Menschenrechte in Osterreich, die doch von unserer Vollksvertretung und Regie-Sind vviir niicht ein Staat, in dem selibst all-taglich vorkommende Ehr enbe 1 eidigungen liber Antrag vom Gericht geahndet vver-den? Erfreuen wir uns nicht bereits seit 1867 fast aller in der UNO-Deklaration enthaltenen Grundrechte? In unserem Va-terland herrschen doch Glaulbens- und Ge-vvissensfreiheit, Presse- und Vereinsfreiheit, Gleichberechtigung von Mann und Fran, Gleiichheit aller Staatsbiirger vor dem Ge-setz? Haben wir nicht dariiber hinaius so- polo«. Organizirani so v združenju Unione dei comunisti italiani marxisti-leninisti. V svojih listih trdijo, da jih je 16.500. V njihovi organizaciji so poleg študentov tudi delavci in kmetje z juga. Pišejo tudi, da imajo poleg pionirjev 1500 ».rdečih stražnikov«. Sodelavec tuirinske »Stampe« jih je vprašal, ali je res, da prejemajo podporo od ameriške obveščevalne službe CIA. To so seveda zanikali, češ da vzdržujejo svoje organizacije z lastnimi prispevki. Domneva, da jih podpira CIA, naj, bi bila upravičena z okolinostjo, da razbijajo enotnost 'komunistične mladine. JUŽNI VIETNAMCI BI SE NE MOGLI BRANITI General William Westmoreland, ki je dolgo 'poveljeval ameriškim četam v Vietnamu in je zdaj načelnik glavnega stana ameriške vojsike, j,e izjavil, da bi se Južlni Vietnamci sami ne mogli braniti pred Severnim Vietnamom v primem, ko hi se ameriška vojska popolnoma umaknila. Gotovo bodo pretekla .leta, preden se bodo ameriške čete lahko umaknile, oziroma preden se bodo Južni Vietnamci lahko sami branili. Drugi Američani pripominjajo, da je del ameriške vojske še vedno v Južni Koreji, čeprav se j,e dežela pomirila. Tu je treba dodati, da se tudi Severni Vietnamci ne bi mogli toliko časa vojskovati, če j-ith ne bi tako krepko podprle komunistične sile, kot npr. Sovjetska zveza, rdeča Kitajska in druge. ALI JE STRAH KATOLIČANOV UPRAVIČEN? V Južnem Vietnamu živi okrog 1,5 milijona katoličanov; med njimi tudi 80.000 vernikov katoliške veroizpovedi, ki so pribežali iz Severnega. Vietnama. Nadškof v Saj gonu rnsgr. N.gujem Van Binh je odpotoval v Pariz, da bi iz ust predstavnikov Severnega Vietnama, ki se pogajajo z Američani, slišal mnenje s ev er no vietn antske vlade glede njenega stališča nasproti katoličanom. Katoliški begunci Severnega Vietnama živijo 60 km od Saigona v kraju Gia-Tiem. Pribežali so v letih 1954 in 1955. Nadškofa Nguyema Van Binha je na poti v Pairiz 'spremljal škof Da-Nang. Kaže, da ni msgr. Binh v Parizu prejel konkretnih zagotovil glede usode katoličanov. UMRL MARŠAL VOROŠILOV V Moskvi so pokopali 88-letnega maršala Vorošilova. Življenje Vorošilova je bilo neločljivo povezano z oktobrsko revolucijo. Po Stalinovi smrti, marca 1953 je bil maršal izvoljen za državnega poglavarja Sovjetske zveze. gar die Todesstrafe abgeschaifft und lassen wir praktisch nicht. obnebju jedermann »naah sc in er Fasson selig vverden«? Es list richtig und gereicht unserem Vater-land auch z ur Ehre, daB schon im (geiten-den) »Allgemeinen Burgerlichen Gesetz-buch« aus dem Jahre 1811, und zvvar in se in e m § 16 »jedem Menschen angeborene, schon durch die Vernunft einleuchtende Rechte« .zuge-bilUgt und dalher Sklaverei oder Leibeigenschaft ausdrucklich verboten werden. DaB ferner d as »Staatsgrundgesetz iiber die allgemeinen Rechte der Staats-biirger« aus dem Jahr 1867 infolge s ein er Gediegenheit 1920 auch in unser republi-kaniisches Bundes-Verfassungsgesetz uber-nommen vverden konnte. Und daB wir schlieBlich — seit der 1958 erfolgten Uber-nahme der »Europaischen Menschenrechts-koinvention« in unser e nationale Rechts-ordnung — nach Erschbpfung des inner-staatlichen Instanzenzuges auch noch die StraBbuiriger Mcnschenrechtskommission anrufen konnen, deren gerichtliche Ent-scheidungen von Osterreich voli und ganz anerkannt werden. D as ist ein vorbildlicher Souveranitatsverzicht unserer Republik, zu dem sich etwa Frankreich oder Italien noch nicht durchgerangen haben! Aber abgesehen davon, daB in der Praxis manches weniger erfreulich aiussieht und noch nicht einimal alle einfachen Bundes-gesetze d en grundsa tzlachen Geboten unserer Verfassung zur Ganze angepaBt wor-den sind, bedarf es zur uneingeschrankten Respektierung der Menschenrechte auch der aufricbtigen M-itarbeit der Staatsbiirger selbst! Nicht alles zwischenmenschliche Ge- Komu služi potvarjanje dejstev? Mariborski dnevnik .Vi-itr" ravzema v svoji številki z dlne 19. XI. 1969 stališče do praznovati ja 20-letnice Narodnega sveta korakih Slovencev. Dopisnik K. A. G. piše pod naslovom „,Pozabljena’ dejstva” tudi grobe neresničnosti. Zato smo poslali mariborskemu „Večeru” tozadevni popravek, ki ga pa list do danes ni prinesel, tako da smo prisiljeni odgovoriti v našem listu. „Večeru” smo pisali med drugim: P. n. uredništvu mariborskega »Večera« Svetozarevska 14. Prosimo za objavo sledečega stališča, ki sem ga primoran podati ob vašem deloma neresničnem poročanju v zvezi z dvejsetlet-nico NSKS. V »Večeru« z dne 19. XI. 1969 se bavite pod naslovom »,Pozabljena’ dejstva« z 20-letnico Narodnega sveta koroških Slovencev. Ker moja izvajanja pri slavnosti večkrat citirate, sem primoran, da odgovorim na vaša izvajanja. Nikakor ne drži, da sem posvetil večji del svojih izvajanj krščanski ideologiji. Vsakdo, ki išče resnice, se o tem lahko prepriča v »Našem tedniku«, kjer je govor v treh nadaljevanjih ponatisnjen. Res pa je, da temelji Narodni svet na krščanskem svetovnem prepričanju. Tega nikdar nismo prikrivali. Nasprotno: to sem poudaril 20. februarja t. 1. v intervjuju za vaš list. Kar se tiče »pozabljenih« dejstev (»organizirani odpor koroških Slovencev proti fašizmu«) pa bi z vso jasnostjo pribil: v kolikor gre za boj proti nacizmu, NSKS tega dejstva nikakor ne prezira; resnica pa je, da je skušala marksistična ideologija narediti iz boja proti nacizmu boj za socialistično revolucijo. Ker je to — govorim za Koroško — docela neresnično, sem se izognil v svojem govoru tozadevnim ugotovitvam, ki bi vsekakor v tem primeru morale biti povezane s polemiko. Vaš dopis citira nato pismo dr. Francija Zwittra, v katerem ugotavlja vzroke, zaradi katerih se proslave ne more udeležiti. Med njimi je baje najtehtnejši ta, da so ustanovitev NSKS narekovale »tedanje odločitve, želje in okoliščine zunaj naše narodnostne skupnosti«. Vaš dopis sicer dementira našo interpretacijo, da bi bile s tem mišljene izvenkoroške sile, ne pojasni pa zgo-rajšnje formulacije, kakor je tudi ni pojasnil komentar v koroškem »Slovenskem vestniku«. Mar misli dr. Zwitter tu na »zloglasno« emigracijo? Ali misli na dokončno državnopolitično ureditev avstrijskih meja? Če drži prvo, razumemo iznaša-nje, kajti nekdo mora biti »kriv« koroške mizerije. Mi smo se drznili iskati krivdo v brezobzirni povojni internacionalistični politiki. Če drži drugo, se moramo zelo čuditi, kajti to se ne bi ujemalo z dejstvom, da Zveza slovenskih organizacij poudarja lojalnost do avstrijske države in da je Jugoslavija sopodpisnica avstrijske državne pogodbe. Grobo in povsem nestvarno podtikavanje vidim v vaši ugotovitvi, da je zame edinole »katoliški politični koncept« pravilen za vse koroške Slovence. Kdor trdi take stvari, jih mora tudi dokazati. Resnica pa je ta: dejal sem, da krščanske (ne: katoliške) politike ni, da pa obstaja politično gledanje kristjanov. Ugotovil bi še, da naj si »Večerov« dopisnik ali komentator, ki sedi verjetno na Koroškem, ne lomi glave zaradi obstoječih ali neobstoječih simpatij za Narodni svet, naj si pa predvsem ne lomi glave zaradi političnega koncepta Narodnega sveta. Dr. Reginald Vospernik predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev schehen laBt sich gesetzmaBig erfassen. Das ist einerseitis gut, denn sonst ihatten wh ein en perfekten »Polizeistaat«, der letzten Endes eher einem «bewachten Staatsburger-kafig« a lis emem »Vaterland« gliohe, das als »groBere Heimat« auch in unsercn Herzen verankert sein und dafier notfalLs auch ger-ne verteidigt vverden solite! Zu jenen menschenrechtlichen Bereichcn, in denen es auBer einar toleranten gesetz-lichen Regelung ganz beso-nders auch auf das personliche Verhalten der Menschen selibst ankommt, zahlt beispielsvveise das Verhaltnis zu andersvolkischen (anders-sprachigen) Mitburgem. (Dalje prihodnjič) Vse nekdanje celine so bile nekoč strnjene v pracelino da je bila ta celina pred Sam videz severnega dela Južne Amerike nakazuje; davnimi časi povezana z Afriko Po newyorškem listu ,Times’ povzemamo zanimiv članek, ki govori, da nekoč nista bili dve pracelimi, ipač pa ena sama. Kaj pravi ncwyoreki list? Ali so bili današnji kontinenti nekoč strnjeni in so sestavljali eno samo velikansko pracelino? VVegener je imel prav Eno od najbolj privlačnih »velikih vprašanj« zgodovine geološkega razvoja našega planeta je tudi vprašanje, kako je nastala sedanja razporeditev celin na naši Zemlji. To vprašanje je postavil v začetku našega stoletja nemški strokovnjak za ledenike VVegener. Ta je rekel, da je nekaj zunanjih znakov, ki dokazujejo, da so nekoč Amerika in Afrika in dosledno s tem tudi Evropa in Azija sestavljale eno samo celino. Severozahodni del Južne Amerike, kjer je danes Brazilija, po svoji obliki kaže, da je nekoč ležal v velikem Gvinejskem zalivu na zahodni strani afriške celine. Afrika in Amerika sta nekoč sestavljali eno celino. Wegenerjeva teorija je vzbudila veliko zanimanje in imela precej pristašev, vendar so jo najbolj pomembni strokovnjaki odklonili. Poleg tega tedaj ni bilo še sredstev, s katerimi razpolaga sodobna znanost, da ibi to domnevo temeljiteje proučili. V začetku petdesetih let pa je ta domneva doživela svojo prvo rehabilitacijo z novimi metodami. Z novimi instrumenti so strokovnjaki začeli odkrivati dokaze, ki so mnogo bolj prepričljivi kot tisti, ki jih je postavil VVegener. Prepričljivi dokazi Edwarda Bullarda Eno najpomembnejših vlog pri tem je imel sloviti britanski geofizik Edward Bul-lard, profesor na Cambridgeu. On se tega vprašanja ni lotil z dokazovanjem teze, da so bile celine nekoč strnjene ali spojene, pač pa je hotel dokazati, da niso bile vedno na tistem mestu, kjer so danes. Bullard je začel proučevati magnetne silnice velikih pogorij, konkretneje silnice skalovij. Malone vse skale na Zemlji so bile nekoč v stanju magme, to se pravi v nekakšnem tekočem stanju. Nato so se po dolgih geoloških dobah strdile v sedanje stanje. Dokler je bila ta masa še v raztopljenem stanju, so magnetne silnice »bile usmerjene« v smeri osi, ki je spajala severni in južni magnetni tečaj. Ko je prišlo do strjevanja magme, so te silnice ostale v smeri, 'ki so jo imele, preden so se skale strdile in tako so se te silnice »fosilizirale«, če bi se mogli tako izraziti. In zato, ko se danes proučujejo posamezni vzorci starih kamenin, njihove »okamenele« silnice kažejo, v kakšni smeri sta nekoč stala nekdanji severni in južni magnetni tečaj. Ko je Bullard zbral na tisoče vzorcev kamenja po vsem svetu in nekatere vzorce potegnil tudi iz morskih globin, je postopoma dokazal, da so se kopenske mase nekoč »selile« in da sta se selila tudi magnetna tečaja. Nekaj podrobnosti, ki jih je Bullard odkril, so bile zares čudne. Severni magnetni tečaj je bil npr. pred nekaj sto milijoni let nedaleč od današnjega Havajskega o-točja, zato je povsem jasno od kod na Antarktiki velikanske količine premoga, ki so mogle nastati samo v primeru, če je ta predel Zemlje bil nekoč na Ravniku, vsaj na področju tropika. Analiza vzorcev skal z »okamenelimi« Magnetnimi silnicami pa ni bila edina tema proučevanja za rekonstrukcijo pretek- Gledališče v Trstu V kulturnem domu v Trstu je bila v soboto, 22. novembra, druga letošnja premiera slovenskega gledališča v Trstu. Po Levstik-M ahničevem »M artinu Krpa-n u«, s katerim so začeli 19. oktobra svojo letošnjo gledališko sezono, je bila sobotna premiera že druga predstavitev slovenskega gledališkega teksta v letošnjem letu. Uprizorili so burko tržaškega slovenskega dramatika Jake Stoke »Moč uniforme«. Pred dvema letoma so igrali njegovo burko »Anarhist«. Ponovna uvrstitev ^oke kaže na odločitev umetniškega vodiva gledališča, da postopoma predstavi celotni opus tega domačega avtorja, z njegovimi vobče priljubljenimi teksti pa hkrati mdosti željam po ljudskem repertoarju. losti celin. Novo sredstvo za proučevanje daljne preteklosti so tudi radioaktivne metode merjenja geoloških vzorcev, metode, ki omogočajo, da se točno ve, kdaj je kaka skala prešla iz tekočega stanja v trdno stanje in katera je nastala iz sedimentov, to se pravi sesedkov. Posebno pomembne podatke so strokovnjaki dobili s tako irneno-novanim radioaktivnim »datiranjem« prastarih vzorcev okamenelih koral, kjer so ponovno prišli do izraza elementi magnet-nik silnic. Zemlja menjuje svoje položaje Pri iskanju in vrtanju v preteklost celin sodelujejo številne zanstvene ekipe in tudi različne panoge modeme znanosti, kot so astrofiziki, botaniki, bolje paleobotani-ki, meteorologi, oceanografi, glaciologi itd. Razume se, da pri tolikšnih ekipah in tako različnih strokah ni moglo biti drugače, kot da so prej ali slej prilšli do senzacionalnih odkritij, n. pr. do odkritja, da sta severni in južni magnetni tečaj Zemlje v zadnjih treh milijonih 600 tisoč let, to se pravi v razmeroma kratki geološki dobi, kar devetkrat zamenjala svoj položaj. Strokovnjaki menijo, da bo do takih »pre-kucij« Zemlje prišlo še velikokrat, če se to ponovi, bo to pomenilo za človeštvo pravo katastrofo. Zakaj? Predem se magnetna tečaja, magnetne sillnice in vse ustrezne posledice po takem »iskoku« uravnajo, traja dolga doba in v tem »medvladju«, ko stare silnice odpovedo, nove pa še niso prišle v veljavo, ostane Zemlja brez magnetnih polj, magnetni polji pa služita Zemlji kot velikanski n cp robo j ni ščit, ki varuje vso površino Zemlje in vse, kar je na njej, pred ra- dioaktivnim žaičenjem, ki prihaja -s Sonca in druigih nebesnih teles, Sedaj, ikot kaže, je skupina geologov s Hanvardovega vseučilišča (in to geologov, ki so 'začeli svoja raziskovanja, da bi pobili Wegenerjevo in Bullardovo teorijo) našla dokončno 'potrdilo, da sta Afrika in Južna Amerika nekoč sestavljali enotno celinsko maso velikansko pracelino, kajti znano je že, da sta Afrika in Evrazija bili spojeni in da je torej vseh šest celin nekoč sestavljalo eno pracelino. Profesor Hurley potrdi pravilnost Bullardovih dokazov Prof. Hurley je poslušal neko Bullardovo predavanje in ker ni soglašal z njim, je organiziral odpravo ameriških in brazilskih strokovnjakov, ki je začela razporejati po radioaktivni poti »datirane« vzorce skal iz dveh celin, afriške in južnoameriške, predvsem z dveh določenih brazilskih področij ter s področja Gane, Toga in drugih predelov Afrike. Dve afriški področji loči točna geološka meja, ki gre skozi Gano, Togo, Dahomej, Gr. Vol to, Nigerijo in Mali ter končuje v Alžiriji. Vzhodno od tega pasu leži tkam. panafriško področje staro okoli 550 milijonov let. Po Bullardovi teoriji bi se ta meja morala, če sta bili Afrika in Južna Amerika nekoč spojeni, nadaljevati na področju Južne Amerike, in sicer nekje na severnem delu Brazilije. Ta ločnica bi morala iti tu od severovzhoda proti jugozahodu. Ko so to domnevo začeli konkretno proučevati s pomočjo analiz vzorcev kamenja s teh afriških in južnoameriških področij, so ugotovili, da je njihova geološka sestava enaka, kot je enaka tudi njihova starost. Pokazalo se je, da je imel Bullard prav. Brazilsko-ameriška geološka odprava je našla točno področje, kjer se v Južni Ameriki nadaljuje že omenjena »meja«, iki se na afriški celini razteza od Alžirje do Gvinejskega zaliva. Sprejem kiparja prof. Goršeta pri sv. očetu Dne 12. novembra je sv. oče Pavel VI. v posebni avdienci sprejel kiparja prof. Goršeta, slovenskega »Meštroviča«. Sv. oče dobro pozna njegovega učitelja Meštroviča še iz Milana, kjer je bil sam kardinal, in o njem sta se tudi razgovarjala ob sprejemu. Zanimivo pa je naključje, da je slovenski umetnik rojen istega dne, istega meseca in istega leta kot sv. oče. Ob tej priliki je sv. oče izročil prof. Goršetu osebno kolajno z napisom: — In fide vivo filii qui dilexit — Živim v veri sina, ki me je ljubil. Kipar Gorše se je več mesecev mudil v Evropi, sem pa je prišel iz Združenih držav Amerike, iz New Yorka, kjer ima svoj atelje in kjer večkrat razstavlja v »International Art Gallery«. Zadnje njegovo delo, ki ga je dovršil v Evropi, je »Križev pot«, »Sv. Družina« in »Križanje« — kot oprema nove kapele šolskih sester v Št. Jakobu v Rožu na Koroškem. Prof. Gorše je bil v Rimu gost hotela »Bled«, kajti z lastnikom hotela se pozna še iz domovine, kjer sta si bila soseda. Sem sta prišla profesorju izrekat dobrodošlico tudi prof Vodeb in msgr. Jezernik. Z mon-signorjem, rektorjem verskega zavoda v Rimu, sta razpravljala tudi o bodoči graditvi »Slovenika«. Ob prijetnem razgovoru in kramljanju z našim umetnikom sem bil prijetno presenečen: kljub visoki starosti je zelo mladosten — sam pravi, da je v svojem velikem duhovnem poletu slednjič našel samega sebe, svojo umetniško osebnost in sproščenost v ustvarjanju. Slovenci v svetu se lahko nadejamo, da bo v prihodnje naš umetnik Gorše še bolj obogatil slovensko likovno umetniško kulturo. GORŠETOVI RELIEFI ZA SLOVENSKO KAPELO V WASHINGTONU 'Glavni odlbor :za Slovensko kapelo v Wa-shiinigtonu v Združenih državah Amerike je odobril arhitektov more in zdaj bodo z delom pričeli. Slovenska kapela bo popolnoma ločena od sosednjih in bo odprta 'samo v glavni (prostor kripte. Osnovni tloris bo obstajal iz osmerokotnega prostora, odprtega na dveh straneh. N a eni strani ;bo vhod, na nasprotni pa oltar. Oltar bo iz marmorja. Nad oltarjem bo podoba Marije Pomagaj, obkrožena z zlatimi žarki. Na štirih straneh kapelice bodo v marmor vklesani reliefi. Reliefi so delo akademskega kiparja Fran- ceta Goršeta, ki bodo predstavljali slovenskega škofa Barago in Slomška ter slovenske izseljence, ki prihajajo v Ameriko in kako se v novem svetu udejstvujejo. Na ostalih dveh straneh bodo vklesani napisi s primerno vsebino v slovenskem in angleškem jeziku. Stene kapele bodo obložene z rožnatim marmorjem, strop pa bo okrašen z barvanimi slovenskimi motivi. Natančna kopija podobe Marije Pomagaj z Brezij je že narejena in !bo najtrdnejša vez med staro in novo domovino, v kateri živi, in a desettisoče Slovencev. Slovesna posvetitev kapele bo prihodnje leto. SLOVENCI cL&ma in krmnega ohrovta itd., se večkrat pojavijo motnje v zdravju živali, npr. k-osto- ča-sini porodi, za-s tajanj e o-treibkov itd. Tudi teleta so po- navadi slabotna. Slabo oskrbovane breje živali — zlasti če j-irn primanjkuje beljakovin — pogosto -izčrpane obležijo. Omenimo naj, da se v takšnih prime-rih plod oskrbuje izključno -na račun matere. Kaj to pomen-i, postane jasno, če vemo, da plod prirašča zadnje -tedne brejosti dnevno skoraj -po 500 g. Ni ču-dno, da podhranjene živali pri -tem močno shujšajo in o-sla-be. Naj omen-i-m še to, da utegne brejim kravam hudo škodovati -t-udi plesniva stelja, da ne govorimo -o- plesnivem senu in pokvarjeni ali slabo fermentirani s-ilaži. Nevarna je tudi -zmrznjena, ovela, pregreta ali hudo onesnažena krma. Kvarne posledice pa -utegnejo imeti tudi nagle spremembe krme. Črevesne .motnje, ki so večinoma posledica neustrezne prehrane, potekajo- večkrat neopazno. Pri omenjenih motnjah se lahko v črevesju čezmerno- razmnožujejo -nekatere bakterije. Zgodi se, da 'bakterije vdrejo v 'krvni obtok, ta -p.a jih -zanese v maternico in vime. Posledica je okužba rodil kljub higienično opravljenemu porodu, pa tudi -huda -vimenslka vnetja, ki si jih velikokrat drugače in e moremo pojasniti. Na paši nastopajo motnje zlasti tedaj, če breje krave ne -dobe dovolj rudnin. To se primeri -zlasti -na pašnikih močvirnih, barjanskih ,in peščenih področij. V -teh primerih pokl-adamo živalim predvsem kostno moko. Ta naj ho brezhibna, se pravi, brez nevarnih klic, -brez neprijetnega vonja in brez odvečnih maščob. Kostne moke dajemo 50—100 g dnevno. Na -pašniku ali v odprtih hlevih pokl-adamo rudnine v posebna korita, ki jih zavarujemo pre-d padavinami. Tu-di, -vitamini so brejim živalim neogibno potrebni. Zlasti sta važna karotin (provitamin A) in vitamin D. Ker ju v slabih letinah (-s-uša, deževje) v krmi praviloma primanjkuje, ju moramo dodajati. Breja krava -potrebuje dnevno 100—110 mg karotina. -če iga je manj kakor 60 mg, se porajajo slabotna in neodporna teleta, ki pogosto zbolijo za želodčno-čreves-nimi in pljučnimi obolenji. Pri pomanjkljivi oskrbi ,z vitami-no-m D nastanejo motnje v presnovi -rudnin; -te prizadenejo ne le brejo žival, marveč tudi plod ali tele. Edini -naravni vir ■ vitamina D je na soncu posušeno seno. Iz omenjenega je razvidno, da je od pravilne -prehrane odvisno ne le -zdravje in proizvodnost krav, marveč tudi zdravje in vitalnost -novorojenih telet. V neustrezni prehrani -brejih krav je -iskati poglavitne vzroke za razmeroma visoko- obolevnost in smrtnost -pri novorojenih teletih, ki jo ponekod še vedno ugotavljamo. (Kmečki -glas) GRIPA NAS BEGA Iz starih zapiskov vemo, da se je pojavljala gripa že pred 2300 leti, naprej pa v presledkih do danes. Več ali manj redno je vsako leto nekaj pojavov gripe v zimskih mesecih, večje epidemije opazujejo vsakih 2 do 3 leta, občasno pa zajema pandemično dežele po vsem svetu. Našim staršem je še v spominu pandemija 1918—19 z veliko obolevnostjo in smrtnostjo, nam pa »azijska« gripa iz leta 1957. Domneva, da gripo povzročajo- virusi, je ci-jo. Mrtvo cepivo dajemo podkožno ali v bila potrjena. Izolirani virusi so bili razporejeni v tri glavne serotipe: A, B in C. Večje epidemije povzročajo običajni v-irusi iz skupine A. Značilnost virusov te skupine je velika sposobnost delnega spreminjanja antigenskega mozaika v-irusa; -tako nastajajo nove iin nove inačice virusa, -s katerim prebivalstvo do -njih pojava seveda še ni pre-kužen-o in zato tudi -nima zaščitnih protiteles. Lani se je v Hon-g Kongu pojavil nov virus, ki sicer še nosi nekaj delnih anti-genu-sov subtipa A2, hkrati -pa se toliko razlikuje, da preku-ženoist za variantami A2, razširjenimi pred tem, ne varuje pre-d okužbo z vi-ruso-m Hon-g Ko-nig. Svetovni center za i-nfluen-co svetovne zdravstvene organizacije v Londonu je izolirani vi-ru-s Hong Kong ra-zposlal proizvajalcem cepiv proti influenci, da -bi lahko pripravili zaščitno cepivo. Cepljenje proti gripi doslej ni -nikjer zajemalo vsega prebivalstva. Imunost po cepljenju je kratkotrajna, -zato j-e -cepljenje potrebno ponavljati v-sako leto pred »sezono« gripe. Cepivo ščiti seveda- samo proti- gripi, ki jo povzroča isti tip virusa, kot tisti, ki je v cepivu. -Cepljenje ipo- dosedanjih izkušnjah prepreči -bolezen pri 70 do 85 odstotkov cepljenih. Poznamo -dve vrsti, cepiva. Živo cepivo vsebuje oslabljen virus -in ga Vbrizgavamo v nos; njfigova, prednost je v enostavnosti načina cepljenja, pomanjkljivost -pa v -tam, da pri okrog 10 odst. cepljenih povzroči lažji gripi podobno reak- -m-isičje. Reakcij po -cepljenju praviloma ni. Cepiva, pripravljena že iiz Hong Kong virusa je, ikot povsod po svetu, tudi pri nas malo. Iz poročil -povzemamo,, da v krajih, kjer -se iže pojavlja gripa, povzročena od virusa Hong kong, ho-lezenake slike niso ‘h-ude, smrtnost pa jie nizka. Tako je npr. v Angliji lani od 27. decembra do 4. januarja umrlo za griipo 993, letos pa za hongsenško gripo v istem razdobju 35 ljudi. -Gri-pa sodi- v skupino kapljičnih infek- cij. Povzročitelj vstopa in izstopa skozi dihala. Kolikor tesnejši je stik med ljudmi, -toliko hitreje s-e širi. Na hitrost in eksplozivnost širjenja vpliva tudi vneme, predvsem pa prekuženost prebivalstva. Za -nekomplicirano -gripo je običajno značilen nenaden začetek z narazen jam. in vročino, ki, se naglo dviga tudi do 40 stopinj Celzija in se na tej višini zadržuje -dan ali dva ter nato v dveh do štirih dneh pade na normalo-. Bolezen že od začetka spremljajo bolečine v mišičju i-n v sklepih ter močni glavoboli. Težave povzročata bolnikom tu- Ko hočeš na božični nakup, ne hodi, ko je direndaj ' po vseh trgovinah, da je kaj: izbira te spravi v obup! TO ZATE BI BILO SLABO, KOROŠKI TRGOVCI REKO! 8E* *$3*aieSBSB®Ci» di suho grlo in 'kašelj. Po gripi trajajo občutki oslabelosti včasih še precej, časa, čeprav objektivnih znakov -bolezni ni več. Komplikacije pri gripi -povzročajo predvsem dodatne infekcije z bakterijami. Rade se pojavijo -pri dojenčkih, starčkih in pri pljučnih in srčnih bolnikih. Komplikacije se pokažejo kot bronhitisi, pljučnice, vnetje srčne mišice, sinuzitisi ter vnetje ušes ter včasih tudi centralnega živčevja. Gripi podobna obolenja dihal povzročajo tudi drugi virusi. Zdravljenje nskomiplicirane gri-pe je simptematsko: ležanje, zdravila, ki znižujejo temperaturo in -blažijo bolečine, C vitamini in podobno-. Če se gr-ipi pridruži sekundarno še bakterijska infekcija, bo -zdravnik vključil še antibiotike. Prcbolevanje gripe »stoje« ni nobeno junaštvo ali odlika. Ležanje bolezen skrajša, ne »izziva« komplikacij ter omejuje širjenje gripe. Dr. D. M. ZASTRUPITEV ŽIVALI S KROMPIRJEM V krompirjevih listih in steblih, v semenu, -ki zraste na vršičku stebel in v kaleh se nahaja strup solanin. Tega strupa je precej tudi -po-d olupkom zelenega krompirja. Solanin je -strup za živali in človeka. Najpogosteje se zaistrupe prašiči, če jim kuhamo krompir, ki mu nismo postrgali poganjkov ali pa je med zrelimi -gomolji tudi precej -zelenega 'krompirja ali pa vode iz kotla, v katerem ise je kuhal. Hlevska klima in njen pomen za živinorejo ŽREBANJE V navzočnosti javnega notarja je 1. decembra 1969 v prostorih ravnateljstva bilo žrebanje, pri katerem so bile izvlečene naslednje številke 2 2 2 4 Vse za žrebanje veljavne zavarovalne pogodbe, ki imajo na zavarovalnem potrdilu omenjene številke na koncu njihovega številčnega zaporedja in tečejo vsaj že tri mesece, so s tem dozorele za takojšnje izplačilo brez odbitkov. Zavarovalne pogodbe, ki niso bile izžrebane, ostanejo še nadalje v veljavi. Naslednje žrebanje bo 1. junija 1970. JUPITER V.V.a.Q. Ravnateljstvo podružnice za Koroško in Vzhodno Tirolsko Celovec - Klagenlurt, St.-Veiter-StraBc 1 Neustrezna mikroklima — to je zrak v hlevu — je cesto vzrok številnih obolenj, predvsem pri mladih živalih. Običajno gre za bolezni dihal. Posledica tega so pogini in -slaba prireja, zlasti telet in pujskov. Primerna kanalizacija, tcrmoi-zolacija in ventilacija sicer podražijo gradnjo, vendar -pa pocenijo proizvodnjo. V starejših hlevih, ki jih ne -nameravamo adaptirati, moramo poskrbeti vsaj za pravilno ventilacijo. Posebno pozimi opazimo pri nekaterih rejcih, da na vse mo-goče načine, kolikor se da tesno zapro vrata in okna. Ne bojmo se svežega zraka, odprimo vrata ali okna, le da ne bo prepiha. Površina živalskega telesa je veliko večja kot človeška. Izdihana vlaga in prek kože izločeni znoj se nabirata na stenah in povzročata vlažno mikroklimo, ki je najbolj ugodna za razvoj pljučnih o-bolenj. Vpliv vitaminov na reprodukcijo Za nemoteno reprodukcijo so živalim potrebni tudi vitamini. Zlasti je važen vitamin A. Pri bikih je o-d tega vitamina odvisna kakovost in količina semena, pri kravah pa razvitost in pripravljenost maternice za sprejem in prehranjevanje oplojene jajčne celice. Govedo dobi vitamin A predvsem v zeleni krmi, pretežno v obliki provitamina A ali karotina. Pravilno posušeno seno vsebuje manj, karotina kakor trava, vendar še vedno dovolj. Od načina uskladiščen j a je odvisno, koliko časa se bodo ohranili -karo ti ni. Po 5 do 6 mesecih se izgubi v senu že -do 70 % karotina. Zla-sti je občutljiv -na ul-travijolicaste žarke, svetlobo, vročino in kisik. Pri ustreznem kisanju krme ostane do 90 % karotina. Zlasti je bogata s karotinom mlada silirana hrana. Iz- prano, obledelo in pokvarjeno seno pa je običajno brez karotina. Prebavljivost krme Hranilne snovi v volumino-zni krmi so navadno poceni, zato gledamo, da take poceni krme pokladamo čim več. Pri tem pa naletimo na oviro, namreč zmogljivost govejega vampa ni neomejena. Vamp odraslega go-veda drži okrog 200 litrov, vendar se pod najboljšimi pogoji normalno napolni le do polovice. Zato je pomembno, koliko hranilnih snovi vsebuje krma in koliko je prebavljiva. Prebavljivost je odvisna od surove vlaknine. Kolikor mlajšo krmo -pospravimo, toliko večjo prebavljivost ima. Pozno pokošeno seno je prebavljivo le 55% in zadostuje le za vzdrževalno krmo, če pa bi ga pokosili -pred cvetjem, ki ima prebavljivost 70 %, bi z isto količino -pri kravi že dobili tudi do 15 kg mleka. Kako ocenjujemo bike po potomstvu Pri oceni pasemskih moških živali za potomstvo se poslužujemo več ali manj ustaljenih metod. Te so seveda v različnih deželah prilagojene naravnim razmeram m gospodarskim možnostim. Povsod vrednotijo bike po: e oceni telet, ugotavljanju dednih napak pri teletih ter nenormalnih telitvah. e oceni rastnosti, tipu in obliki mlade živine ter mladih krav i-n po obliki vimena. e mlečnosti, količini, odstotku maščobe ter po molzne-sti. Kot rečeno, so to več ali manj ustaljene -norme. Po njih se lahko ravna le izkušen strokovnjak, ker nas lahko najmanjša napaka privede do tega, da potomci nepravilno izbranih plemenskih živali -niso taki, kot bi -pričakovali -po -dolgoletnih' analizah. v Spoet doma NOGOMET: V nedeljo so. morali zaradi slabih igralnih pogojev (igrišče nesposobno za igranje) dve tekmi odpovedati, in sicer Wacker-Wien — VVacker Innsbruck in Avstrija Wien — Vienna. Ostale tekme so se končale s temi rezultati: Sturm Gradec — Sportklu-b 1 : 1; Avstrija Salzburg - VOST Linz 2:0, FC Dornbirn — Sc Eisenstadt 1:1. WSG Wattens — Rapid 1:2 (0:1) Raipid je s to telkmo dokazal, da je še zmerom staro moštvo, ki se bo spomladi gotovo potegovalo za prvo mesto, v nacionalni ligi. Igralci iz Hutteldorfa so se na snež-so namreč v Watten-su), dobro znašli in nem terenu, prav tako kot domačini, (igrali zmagali sicer tesno, a zasluženo. Wattens je bil sprva boljše moštvo, toda po odmoru so prevzeli iniciativo Rapidovi nogometaši, zlasti je bil Bjerregaard v najboljši formi, saj je sam zabil dva lepa gola. Pred 1500 gledalci je dobro sodil Kessler. LASK — Avstrija Celovec 2 : 2 (1:1) V Linzu je celovška Avstrija v soboto dosegla lep uspeh proti LASK 2:2 (polčas 1:1), čeprav je moštvo Avstrije 36 minut moralo igrati samo z devetimi igralci. Da bodo Celovčani iz Linza prinesli domov eno točko, ni nihče pričakoval. Igrati lep čas samo iz devetimi igralci, pomeni resnično nogometni čudež. To pa še ni vse, gostje iz Celovca so bili, kljiub številčni podrejenosti, celo nevarnejši pred linšikimi vrati. Prve pol ure je bila igra precej mlačna, .kajti celovški Avstriji je šlo za to, da vsaj v začetku ne dolbi kakega zadetka; to se ji je tudi posrečilo. Medtem ko se je LASK omejil le na kratke pasove, so celovški napadalci operirali spretno s krili. Kmalu zatem, ko so Linčani dali prvi zadetek, je nato tudi gostom uspelo izenačiti. V 34. minuti je Girico (LASK) streljal prosti strel. Žoga j,e zletela v mali kazenski prostor, tu je bil na mestu Leitner II, ki jo je z glavo usmeril v celovško mrežo. 36. minuta: Azinovič je ostro streljal na vrata LASK, vratar Harreither je žogo samo odbil, branilci je niso mogli spraviti .iz kazenskega prostora. Pritekel je Reiter (Avstrija) in jo. z bližine poslal v nasprotnikovo mrežo. 46. minuta: Desno krilo LASK "VVieger je streljal pred gol, za žogo sta stekla Schaufler in Stemiberga, a zaman, .zato pa je bil uspešnejši 1 inski napadalec Leitner II, ki je ponovno zatresel celovško mrežo, že je bilo 2 : I. 49. minuta: Z nizkim strelom od daleč je Fendler dosegel izenačenje 2 : 2; vratar Harreither se je zaman vrgel za žogo. V 52. minuti je Leitner II napravil grob faul nad Stembergom. Sodnik je piskal prekršek, a Stembergu to ni bilo dovolj, temveč je izlil jezo nad sodnika; temu je pošlo -potrpljenje in je ce- ut svetu lovskega igralca izključil iz igre. 54. minuta: Leitner II je f avli ral Antricha (Avstrija), ta je obležal na tleh. Zaradi tega sta se obe moštvi sprli in pričeli celo obdelovati s pestmi. Dr. Buberniik (LASK) je podrl na tla Fen dl er j a, ki je nato dobil še .snežno kepo v obraz, vmešal -se je Adjanov in storilca sunil z -nogo. Ko se je vse pomirilo, je sodnik, ki je izgubil živce, poslal v kabino Adjainovca (Celovec), medtem ko je bil dr. Bubernik nekaznovan. Admira-Energie — GAK (Gradec) 3:0 (1:0) Admira-Energie je na domačem igrišču premagala graškega GAK 3:0 in -s tem pokazala, -da se njena igra boljša od tekme do tekme. Njena zmaga je popolnoma zaslužena, posebno v drugem -polčasu so nadigrali moštvo GAK in bi bil rezultat lahko še izdatnejši. Tekmo je gledalo samo 300 oseb. CEHI GREDO V MEHIKO V odločilnem srečanju za vstop v finalno kolo svetovnega prvenstva sta se danes pomerili reprezentanci Madžarske in češkoslovaške. Moštvi sta zaključili tekme svoje skupine z enakim številom točk .in tako je bilo potrebno tretje in odločilno srečanje. ČSSR si je zagotovila listek za potovanje v Mehiko z gladko in prepričljivo zmago. Čehi so odpravili Madžare s 4:1 (1:0). V prvem polčasu sta enajsterici predvajali lep nogomet s prodornimi akcijami, ki so jih zaključevali z močnimi streli. V tem delu sta se odlikovala predvsem vratarja. Madžarski vratar pa je moral kloniti enajstmetrovki, ki jo je realiziral Kva-snak. V drugem polčasu pa je Cehom uspelo še trikrat potresti -nasprotnikovo -mrežo in to dvakrat s -pomočjo prostih strelov, na katerih je odpovedal madžarski vratar, ki nosi krivdo za dva prejeta gola. V zadnji minuti igre pa so Madžari z enajstmetrovko dosegli častni gol. ARGENTINSKI NOGOMET Argentinski nogomet povzroča še vedno veliko neredov. Zadnje vesti celo govore o -mrtvih -in ranjenih. V tekmi -mladinskih enajsteric v mestu Resiistencia so se najprej spoprijeli -med seboj igralci, nato pa še občinstvo. Razjarjeni navijači so se posluževali -nožev, palic, steklenic in kamnov. Končna tragična bilanca pa je bila: eden mrtev, trideset ranjenih, od katerih eden v življenjski nevarnosti. IZRAEL - AVSTRALIJA 1 : 0 V prvem srečanju kvalifikacij za svetovno prvenstvo je Izrael premagal Avstralijo z I : 0 (1:0). Položaj je tako v 15. skupini še precej neja-sen, kajti skromna zmaga Izraelcev ne daje dovolj jamstev za povratno srečanje, ki bo 14. decembra v Sydneyu. Avstralci so tokrat nastopili z obrambno igro, saj je izraelski vratar posredoval le enkrat. Domačini so do-segli zmagoviti gol po prostem strelu. Isti igralec, ki je zabil ta gol, pa je zastreljal enajstmetrovko: streljal je naravnost v vratarja. KOŠARKA: RADENTHEIN - JUVENTUD BADA-LONA 87 : 93 (43 : 45) V prv.i tekmi za pokal .pokalnih prvakov v košarki je avstrijsko zvezno ligaško moštvo Raden-thein (Koroška) v Gradcu izgubilo tesno proti španskemu moštvu Juven-tud Badalo-ni z rezultatom 87:93 (43:45). Koroški košarkarji so -pokazali vse tehnične odlike in že je kazalo, da se bo tekma v drugem polčasu končala z veliko senzacijo, ko so Radentheinčani s šestimi koši prednosti vodili vse do štiri minute pred koncem. Potem -pa so napravili nekaj grobih napak, k.i so jih gostje takoj izrabili v svojo korist in na koncu zmagali. Pri Raden-thei-nu so bili najboljši metalci Konecny, Kratochvvill, Dobrowsky in Orel. Pri gostih pa Buscalo, Martinez, Margall in Oleat. HOKEJ: KAC IZGUBIL PROTI DUKLI IZ JIHLAVE V sredo, 3. decembra, je avstrijski prvak v hokeju -na ledu KAC v prvi tekmi četrt IZ VZGOJESLOVJA: v Pravimo, da so naši učni načrti na vseh stppnjah zahtevni, šolar ali dijak se mora prav pošteno -potruditi, da vse to zmore. Delati -mora dokaj marljivo in neprekinjeno, da si zgradi solidne temelje za nadaljnji študij. Znanje, ki ima vrzeli, se 'kaj -kmalu sesuje in na te ruševine je vsakršna -nadaljnja -gradnja — nesmisel. Žal pridejo dijaki do tega spoznanja mnogokrat prepozno. In zato so, -tudi po lastni krivdi, zagrenjeni. Življenje jim prekriža marsikateri -načrt. .. Ali pomisli ta šolar ali dijak, ko v času pouka -zapuščata šolske klopi-, da bosta tako k-mal-u -izgubila rdečo nit z razredom, z učno snovjo, z nepretrgano dolžnostjo? Res je, da sošolec morda -pojasni, kaj, so medtem novega spoznali, a -to je premalo, -skoraj bi rekli nič, v primerjavi z živo razlago učitelja ali profesorja, ki je enkratna. In končno profesorji kaj k-ma-lu spregledajo take »zamudnike«. Takim dijakom kratkoimalo ne verjamejo več, pa čeprav morda govorijo resnico. In tu je prisotno tudi -dejstvo, da negativne ocene ne -popraviš tako zlepa, še posebno ne, če -ni-maš priložnosti za to. finala tekmovanja za .pokal evropskih pr-v a ko v v celovški mestni hali izgubil proti češkoslovaškemu moštvu Du-kli iz Jihlave z rezultatom 4 : 7. Druga tekma pa je bila dan nato, to je v četrtek, 4. decembra, v tej tekmi so Češkoslovaški bokeisti prema- ■ gali avstrijskega prvaka 8 : 2 (0:3, 1:4, 1:1). Tako so morali Atletičarji od pokala evropskih prvakov v hokeju na ledu vzeti slovo za sezono 1969/70; Dukla iz Jihlave se | je torej s skupnim rezultatom 15:6 kvalificirala v semif-inale. KAC - ECG Kitzbuhel 2: 1 Avstrijski -prvak KAC j .e imel v soboto v j Kitzbuhlu težko tekmo in je -komaj zmagal 2 : 1 (1:0, 0:0, 1:1). S to tekmo je KAC svoje vodstvo v tekmovanju za državno prvenstvo v -hokeju na ledu še -bolj izboljšal. Od de- ! -vetih tekam ima 16 točk. Prilike :so bile v Kitzbuhlu tokra-t vse prej kot normalne. Med tekmo je močno snežilo, pa tudi- oster -mraz je oviral igralce KAC, da -niso mogli pokazati svoje lepe kombinacijske i-gre. Tekma je -bila zelo groba: pri Tirolcih je moralo enajst mož za dve minuti -na kazensko klop, pri KAC pa osem. IEV — WEV 4 : 2 (0:0, 2:0, 2:2) Feldkiirch - ATSE Gradec 7:5 (3:1, 1:2, 3:2). Dijak ali šolarček, ko gre po svoje, ali -pomisli na starše, ki, so prepričani-, da je z n j im vse v redu? Ali ni od otroka nepošteno, da staršem in -družbi tako vrača vse njih prizadevanje? »Spricanje« i-ma v -sebi -nekaj grdega, nekaj nepoštenega, kar ne bi smelo ostati nekaznovano. To postavlja na kocko tudi moralni lik mladega človeka. So tudi ta-ki starši, ki: v želji, da bi rešili otroka i-z zadrege, -napišejo lažno opravičilo-In kaj so -s tem dosegli? Odobrili so nepošteno dejanje svojega otroka in drugič, ko bodo zopet pred podobnim problemom, naj se ne čudijo, zakaj je -do tega prišlo. Z lažnim opravičilom so postavili prvo stopničko k nepoštenosti. Otroka -nikdar zagovarjati, če tega ne zasl-uži! In če je bil tako »junaški«, da si je upal »špricati« pouk, naj bo še tako junaški, da bo brez laži prenesel vse posledice v šoli in — doma! Svefo ccvzlccniU vdikasii dobite v Mohorjevi knjigarni ..Spricanje" - beg pred dolžnostjo Beseda »spricanje« (»sdmanzen«) je postala v dijaškem žargonu dokaj znana. Vsi vemo, da je to neopravičeno izostajanje od pouka. To vedo tudi naši šolarji in dijaki. Vedo tudi, da bo težko opravičiti take ure in še teže nadoknaditi zamujeno učno snov. Vemo tudi, da je »špricanje« beg pred kontrolo znanja, pred dolžnostjo. In tudi to vemo, verjetno dijaki tudi, da tako, krajše ali daljše izostajanje od pouka, ne ostane brez posledic. IVAN CANKAR: (doftet imef Tako stori, pa boš ubogal svetne postave in 'božje -zapovedi!« Jernej je poča-si zmajal z glavo. »Krivico si trpel, pa ti je legla na srce, da govoriš nespametne in brezbožne besede. Ampak ker si trpel, stopi k meni, kadar boš truden in lačen: postelja bo tam zate in žlica!« Tako je rekel Jernej, -pri srcu pa m-u je bilo hudo in težko. In sta šla vsak po svoj-i -poti. V. Pred krčmo -je stal župan, golorok, debel in vesel. »Kam, Jernej?« »K tebi, župan, -po opravkih!« Stopila sta v krčmo; široko je sedel župan, Jernej pa je stal. »Zdaj poslu-šaj, župan, kakor ti bom povedal, ter presodi -po pravici in postavah! — Tole mi je rekel mladi Sitar: pojdi in išči si gospodarja -drugod! To je rekel Jerneju: delal si, dodelal zame, pojdi zdaj in išči si drugod -poslednje postelje! To j.e rekel starcu: pomlad si mi dal in poletje s-i mi dal in jesen; vse sem spra-vil v shrambe, da so polne do -stroipa, ti pa pojdi zdaj na zimo, kamor te še poineso stare noge! Jaz nisem oral, tako je rekel, nisem sejal in nisem žel, ampak tvojo bogato žetev bom spravil; jaz bom jedel pogačo, ti pa glej, če najdeš pred pragom skorjo, ki jo je sonce posušilo. Ti si nam pripravil jed in pijačo, ti si nam pogrnil mizo; zdaj pa na tla poklekni, Lazar, ter lovi drobtine! Tako je rekel in nič ga ni bilo! sram! — Kje je zdaj pravica in postava, to raz-sodi, župan!« Župan je namršil obrvi, na-gubamčil je čelo in nje-gov pogled nn bil več vesel ne prijazen. »Dolgo si govoril, bil bi kratko povedal: Sitar te je spodil iz službe!« Jernej je položil klobuk predse, naslonil se je na mizo s pestmi. »Kako spodil? Kako bo hlapec podil gospodarja? Kdo je gradil tisto hišo, da je zdaj velika in imenitna? On ali ja-z? Kdo polje gnojil -s svojim blagoslovljenim potom, kdo širil polje, senožet i-n -gozd visoko v hrib, globoko v dolino? On ali jaz? Kdo je ustvaril to bogastvo s svojo veliko -močjo? Jaz, ki sem stal na polju gol in poten — on, ki je ležal v plenicah in kričal? Kdo ima pravico, da pravi: zadeni culo na pleča in pojdi brez -slovesa, zakaj velik je svet? Jaz ali on? Razodeni pravico, župan, razloži postavo!« Župan je naslonil plečati hrbet na klop in je gledal mrko. »Kaj hočeš, Jernej, to povej! Čemu si prišel?« Jernej je zra-vnal dolgi život in se je začudil. »Po pravico sem prišel! Nisem te prišel prosit ne kruha ne postelje! Poglej postave, razpečati -pismo in razodeni pravico! Tvoj posel je!« »Kaj hočeš?« »Kar sem povedal!« »Gos-podar te je s-podil iz službe?« »Kateri gospodar? Iz kakšne službe?« »Ne budali, Jernej! Star si, pa si že neumen, nič ti ne za-merim! Zakaj te je spodil?« »Kdo spodil? Od kod?« »Pojdi, Jernej, pastirjem pripovedovat svojo zgodbo, če ne maraš pametne besede! To razloži, drugega ne vprašam -nič: kaj misliš zdaj, Jernej, ko nimaš ne do-ma ne gospodarja? Kam poj deš?« »Kam pojdem?« je vprašal Jernej počasi in je široko odprl oči. »Tako jel« Odpri ušesa in nikar ne zijaj: spodil te je iz službe, ne doma nimaš ne gospodarja — kam zdaj?« Dolgo je molčal Jernej, preden je iz-pre-govor.il. »Kaj je to postava in pravica?« Župan se je razjezil. »Ne 'beseduj o pravici in -postavi — kaj je pravica in postava, kaj -so te reči hlapcu in -kaj -ga brigajo! — Zdaj se govori o tej stvari: kam nameriš svoje stare noge?« Jernej je -sklonil glavo, srepo in natanko je po-gledal. »Torej, -tako je -zdaj beseda, -tako je napisana: hlapcu ne pravice, ne postave!« »Ni-sem tako rekel, nikjer ni -tako napisano — ne obrekuj! Gospodar je gospodar i-n hlapec je hlapec; in če reče gospodar hlapcu: poveži culo, vstani in pojdi, je hlapcu uka-zano, da vstane i-n gre po svoji poti. Tako je bilo od vekomaj in tako bo na v-se večne čase, zakaj drugače bi bil svet narobe. — Ali te ni sram, da ti moram take reči razlagati -kakor otroku, ko imaš 'križev že dobrih šest?« Jernej j-e gledal v tla in je premišljeval. »Da torej povežem culo in vstanem in grem!« »Da -greš po -svoji poti!« »To je pravica!« »To je postava!« »Ampak še to mi povej, učenjak in župan: kako bom pa v culo -povil in -povezal svoje delo, kako, bom spravil -vanjo š ti riti esetero let? To mi razloži, pa pojdem!« Naš tednik 50 — 11. decembra 1969 I■ PISANO BRANJE Stran 7 Mirko Kumer: Moji posteljni sosedje 6 in da mi navsezadnje nič slabega v tem, če se dva rojaka srečata na tujem in poklepečeta v domačem jeziku. m Bolnik, ki mu je manjkalo žene Lep, krepak petintridesetleten mož se je ,pojavil v naši sobi. Sestra um je pokazala 'posteljo za dva soseda dalje od mene. Prijazno se ji je nasmcboval, ko ga je vpraševala po imenu. »Morbischer,« je dejal. Ime soproge? hoče vedeti sestra. »Samski!« se nasmeje. »Morda ste tudi ■ vi iše prosta?« meni novi pacient in ponuja sestri imeniten, v svilen papir zavit 'bombon. Spravil je svoje stvari v omarico-, nato vzel brisačo in milo in odhitel v kopalnico se umivat. To je delal nato vsak dan po večkrat. Tudi drugo njegovo obnašanje je bilo nenavadno. Posebno pozornost je vzbudil pri primarjiavii viziti, ko je iz lista, na-; tipkanega na stroj, bral vse svoje dozdevne težave. (Šef je povzdignil čelo in nategnil ušesa, nekaj časa poslušal, nato pa dejal, da bodo preiskave iže pokazale, kaj mu manjka. Vise preiskave so izpadle tako, da mu nič ne manjka.-Seštre so to kljub naročeni jim tajnosti vendarle nekako izblebetale. Niso se brigale več za njegovo dvorjenje m bonbone. Sopacienti pa so ga zaradi tega začeli vleči in mu nagajati. Strastno se je branil. Dokazoval je, da ima vsak deželan pravico do temeljite zdravstvene preiskave v bolnišnici, zato njegova zadeva nikogar nič n e briga. Oponašali so mu, da morda že s 35 leti hoče v rento stopiti, in iga vpraševali, zakaj je že nekaj časa bil 'brez posla. Zagovarjal se je, da ima prihranjen denar in umu ni ,treba neprestano garati. S svojimi prihranki pa lahko naredi, kar hoče. Lahko jih zaje, lahko jih tudi zapije, to : nikogar nič in e briga. Natoi so mu začeli svetovati, naj se čim- preji oženi. Od te strani je postal dostopnejši. Pustil si je dajati nasvete, kako bi si bilo mogoče nevesto dobiti. Najbolje je, dati se v časopis! Že so sestavljali besedilo inserata, ki naj bi mu prinesel uspeh. Pa tudi v dnevnem časopisju so zasledovali rubriko- »Ženitve« in mu jih glasno čitali. Izbir je bilo -mnogo in zelo različnih: blondinke, črnolaske od 18 do 60 let, brez in s premoženjem, same ali z enim ali več otroki. To je bilo smeha, ko se je prereše-tavalo, katera bi bila najboljša za našega ženitvenega kandidata. Če so ga le preveč vlekli, je pograbil brisačo in toaletno torbico in jo urnih korakov pocedil v kopalnico. Tam se je umiril. Ko je slutil, da so vse običajne preiskave že proti koncu, si je namislil, da ima bolečine v ledvicah, potem zopet v želodcu, šef je dejal, da bodo še tudi to temeljito preiskali, da mu ja ne bodo delali krivice. Šel j-e še večkrat na ron-tgen, izčistili so mu čreva, pa tudi tukaj niso nič našli. Primarij mu je povedal, da je bolnica zdaj na koncu svoje znanosti. Pri njemu vse v redu funkcionira. Če se pacient še vedno čuti bolnega, potem je njegova bolezen živčnega značaja. Tega pa na njegovem oddelku ne morejo ozdraviti. Zato je oddelek za živon-o bolne. Če hoče še dalje ostati v bolnišnici, ga mora on pustiti med živčno bolne prestaviti. »Tjakaj pa ne maram, tedaj pa rajši takoj izstopim!« Tedaj se je namuznil tudi šef sam. »Napisal bom pismo za vašega domačega zdravnika. Sami pa glejte, da se čimprej poročite«, je še dejal primarij in se prestavil h sosednji postelji. (Dalje prihodnjič) ZA NAŠE TENAGERJE: Sicilijanski trubadur Sam piše svoje pesmi — Salvatore Adamo " od prve besede teksta do zadnje note napeva. šestdeset približno jih je že zapel poslušalcem, takole za rezervo jih ima doma v predalu še kakih dvesto. Komaj meter -in Petinšestdeset centimetrov je visok in zares ne bi mogli reči, da je njegov nastop bleščeč. Kadar stoji na odru in posluša ovacije, ‘se smehlja ljubeznivo in skorajda malce nerodno, kot priden odličnjak pred šolsko tablo, kadar posluša učiteljevo -pohvalo. Tudi njegov glas ni resnično »velik« — pa vendarle ... Ni -ga bilo še tako -strogega kritika, ki bi našel za-nj besede graje. Saiva-tore Adamo ni jezni mladenič, kakršni so dandanes v modi. Tudi žalosten ni niti oblasten. Pravijo, -da je -bolj, podoben trubadurju, polnemu romantike, ki posrečeno združuje kultiviranost Francoza z j užnoi tali j anskim srcem. V nastopu je skro- men in njegovo petje ni predstava. Takrat govorijo sa-mo njegove pesmi. Še nikoli ni zapel cinično o ljubezni. Zgodbice, ki jih prepeva, so ljubke in naravne. Včasih se med njegovim petjem zdi, kot da si želi tolažečo, ljubkujočo besedo od vsake svoje poslušalke 'posebej. Ni ču-dno, da se ga je prijel vzdevek »Prince ch-armiinig«. Njegovo petje budi čustva Trnuljčic v minikrilcih in tistih, ki se oblačijo že po modi starejših letnikov. Celo o njegovi romanci z belgijsko princeso italijanskega rodu Paolo so nekaj šepetali, zlasti tedaj, ko je uvrstil v svoji program pesem »Sladka Paola«. Začeli so pravzaprav že -nekaj poprej, leta 1964, ko je Salvatore A-da-mo nastopil na veliki prireditvi belgijskega Rdečega križa in poklonil svoji kraljevski rojakinji rdečo vrtnico. Pa so morali tudi najbolj zlobni obrekljivci odnehati z ugotovitvijo, da so s-e pač zmotili Kdo -neki bi si tedaj, 31. oktobra 1943. leta, ko- se je očetu Antoniu Adamu v sicilski vasici Cami-so rodil prvorojenec Salvatore, mislil, da -bodo njegovo ime omenjali v isti sapi z imenom neke princese, -da bodo njegove zaslužke šteli v milijonih in da za šte-tje naklad, ki jih dosegajo njegove plošče, ne -bodo rabili nič nižjega števila! Takrat je vise kazalo, -da je Salvatoru namenjeno trdo in revno življenje malih ljudi. Njegov oče je bil sicer priden delavec in upoštevan strokovnjak, po vsej okolici je gradil vodnjake. Po vojni pa zanj doma ni bilo več dela. Odločil se j-e, da bo poskusil -najti srečo »tam zgoraj« in -postal je rudar v Ghlinu v Belgiji. Maja leta 1947 -sta tudi -mali Salvatore in njegova mama zamenjala sončno- Sicilijo za zadimljeni belgij-ski revir. Družina je živela Skromno, a zadovoljno. Salvatore je -z leti -dobil pet sestric iin še -bratca povrh. Vse je bilo v redu, dokler se -ni oče Antonio v rudniku ponesrečil. Moral se je ozreti za lažjim delom in družina se je preselila v Jemappes. Nesreča seveda nikoli ne pri-de sama. Kmalu po selitvi je težko zbolel Salvatore. Z vnetjem možgan in srednjega ušesa je -dolge m-esece preležal v kliniki, preden se je -mogel zdrav vrniti k domačim i-n v šolske klopi. V šoli je bil Ada-mo vedno dober učenec. V-sa družina je bila iponosna na njegove učne uspe-he in zares si je pritrgo-vala od ust, da .bi -najstarejšemu o-mogoči-la šolanje. »Tudi najboljši poznavalec žensk v očeh lepotice ne zna brati, marveč kvečjemu črkovati.« (Vitto-rio de Sica, itali-ja-nski filmski režiser) Študiral je -gimnazijo- in obenem se je na željo očeta, ki je bil velik ljubitelj glasbe, učil petja. Kmalu je bil že solist v cerkvenem zboru in nastopal je tudi na manjših prireditvah. Obenem je začel komponirati svoje lastne pesmi. Kmalu so v Jema-ppesu in okoliških krajih govorili o mladem -pevcu: »Iz tega fanta bo še nekaj!« In res je bilo tako. Prvi znak uspeha je bila njegova zmaga na natečaju velike tovarne mila, kjer je s -svojimi pesmicami zasedel prvo mesto. Kot namig usode je prav v tistih dneh, bilo je leta 1959, prišel s Sicilije paket: stari oče je vnuku poslal kitaro. Kot da bi bila kitara dedova oporoka — stari mož je kmalu zatem umrl. Na uspeh res ni bilo treba dolgo čakati. Nasied-nje le-to je Sal-vatore že pel v programu Radia Luksemburg, zmagal je na pevskem tekmovanju v Orleansu in se predstavil žiriji v Parizu. Znani Charles Azna-vour mu je predal nagrado. Leta 1962 so prišle na trg njegove prve -plošče in leto dni zatem so že dosegle rekordne naklade. Zares se je tedaj razljutil župan in s pestjo -udaril po mizi. »Ali -si prišel norce -brit? Z-beri paglavce na cesti, pa jim -pripoveduj, da se bodo smejali, da ti bodo jezik kazali in te vlekli Za suknjo! Z odraslimi ljudmi si opravil, še med babe ne sodiš več!« Jernej je čudoma poslušal. »še včeraj so bile v-se drugačne tvoje be-Sede, župan! Vse drugačen je bil tvoj poprav in še tvoj obraz, se mi zdi, je bil drugačen! Kako čudno je, da se človek izpre-meni kar pred očmi, ob belem dnevu — še včeraj je bil, pa ga ni več, nekdo drug sedi tam! Kaj sem ti storil, da mi pij uješ v lice, Lo si me še včeraj krščansko pozdravljal?« »Nisem ti dolžan ne besede ne odgo-v°ra, hlapec! Ne delaj nadlege ne meni ne °t>čini; poveži culo in se spravi po svojem Potu!« Tako je rekel župan in je vstal. VI. Ko sta se Jernej i-n župan tako pogovarjala in prerekala, so prihajali v krčmo se je okle- »Zdaj ste slišali, ljudje -božji, zdaj preidite! Po vesti vas vprašam, nikar se ne Prenaglite z besedo! Poznate me vsi in, ka-°r ste možje, ste bili mladež in otročad, In ko j.e bil Jernej ves užaljen, k njim in je izpregovoril. ko sem že oral ,in žel in -kosil. Moj dom je stal, moje polje je zorelo, ko niste imeli doma ni v maternem telesu! Tam -gori je moj dom, tam pod klancem, vse tisto polje je moje, doli do potoka, gori do hriba; in moje so tiste prostrane senožeti in moj je tisti gozd, ki gleda s hriba teman! Kdo je tam delal, če ni delal Jernej? Kdo je ukazoval hlapcem in deklam, če ne Jernej? Kdo je priklical iz nebes božji blagoslov, da je vzraslo bogastvo iz kamna kakor drevo iz gorčičnega zrna? Kdo, če ne Jernej? — Zdaj je štirideset let, zdaj je vse obdelano, požeto in pokošeno in spravljeno — Jernej, zdaj si opravil, zdaj -poveži culo in pojdi! Tako se je zgodilo: bodite vi moji sodniki, ljudje, premislite in presodite!« Lju-dje so- ga gledali, nekateri -so se smejali, vsi so- molčali. Jernej se je oziral od obraza -do obraza in strah ga je bilo. »Zakaj molčite iin me gledate kakor 'berača in nadležnega pqpo-tni!ka? Ljudje krščanski, le -molčite; natanko premislite, ne -prenaglite se ;z besedo i-n sodbo! Tam sedite po vrsti, vi porotni možje, -moji pravični sodniki; razložil sem vam svojo pravdo, kakor se je vršila od začetka do konca; ničesar primaknil, ničesar izpustil; vi pa zdaj premislite, s-poznajte resnico in jo razodenite!« Vejačev s-e je -zasmejal iin je rekel: »Ali se ti je zmešalo, Jernej?« Jernej -ni razumel, široko je gledal. »Čemu take besede? Nisem te vprašal o svoji pameti, o svoji pravici sem te vprašal! Pa če bi bil norec jaz i-n bi nečedne burke uganjal pred vami, v -zabavo -va-m in pohujšanje: moja pravica- bi ostala takšna, kakor je. Tudi -nore-c ima pravico!« »Naj raizloži, kar se je zgodilo!« je rekel Šelander. »če je znorel, ni znorel :na lepem!« Pa je osorno iizprego-voril župan. »Kaj ibi se -bilo zgodilo! Odpovedal mu je Sitar — gospodar je odpovedal hlapcu,. to se je zgodilo!« »Jerneju odpovedal?« se je začudil Še-lam-der. »Ni lepo, -da mu je odpovedal; na stara leta -odpovedal! Gre mu -kot za -pečjo in žlica pri, skledi! Še oslepelega konja bi ne -pognal iz hleva!« Jernej je visoko vzdignil košate obrvi. »Kako — oslepelega -konja? Ne gre za miloščino i-n za -vbogajme, za -pravico gre! če je človeška pos-tava -i-n božja zapoved, da mi ukaže: zdaj, ko si dodelal im ko se je nagnil vdčer, -poveži: culo in -pojdi, kamor ti je pot! — za to gre!« Kmetje so se 9jx>gleda-li in so molčali. »Ti govori, šelander!« je rekel Jernej. »Ali je to človeška postava in božja pravica?« »Tako ste ga slišali!« s-e je zasmejal župan. »Odgovorite mu!« In Šelander je odgovoril. Venceslav Winkler: r()lak Diha, diha kakor sto mehov, puha, puha kot sto dimnikov. Silno pesem poje črni tir v večer. Zdaj je v polju. To je kača, črna kača z rdečimi očmi, z bledo lučko sredi čela, da ne zmanjka ji jroti. Zdaj je v bregu. To je starec z osmim križem, to je zmaj brez nog in rok. Po premogu diši zemlja krog in krog. Zdaj gre mimo, švigne, da omahne ti korak. Črna kača ropotača v dalji, dim nad tirom: to je vlak. Šele takrat se je Salvatore dokončno -premislil. Opustil je novinarstvo, kateremu se je prvotno hotel jx>sve-titi, in -postal pevec. Odločitev je bila, kot vse kaže, dobra. Potrdilo jo j-e osem zla t ih plošč in še najv-iš j e priznanje, kar ga jaozna nizozemska zgodovina gramofonskih plošč — zlata plošča, okrašena s -sedemnajstimi diamanti. In kaj pravi k temu Salvatore? »Tudi če mi bo glas opešal, ne bom nikoli nesrečen. Ostalo m-i bo še pesnjenje in komponiranje. Saj nihče ne ve, koliko zamisli imam, koliko melodij im besed mi roji po glavi. Vse življenje ne bo dovolj, -da jih spravim na -papir.« No, mogoče bo kljub vsem idejam in vsem nastopom, zaradi katerih je Salvatore v zadnjih letih enkrat samkrat spal v domači postelji, vendarle našel čas, da bo pred oltar ipopelja-1 svojo ljubko dolgoletno prijateljico — Belgijko Nicole D-urant... Zagovoril ga je Ku-rnik ni dosti dal na Smolčevo prebrisanost. Dostikrat mu je zastavil kakšno računsko uganko, ki se ni dala rešiti, in to le -zato, da bi se iz njega ponorčeval, ko -bi kaj neumnega zinil. Toda Smoleč ni bil tako neumen, kakor si je Kurnik mislil. Nekoč -ga je Kurnik vprašal: »če je ta soba štiri metre dolga in tri široka in če nosim en -meter in dvajset centimetrov dolge progaste hlače, — koliko -sem -potem star?« Smoleč nekaj časa premišlja, potem pa pravi: »Štiri in štirideset let!« »Prav, Smoleč, prav! Kako si pa to izračunal?« Pa odvrne Smoleč: »Pri na-s doma imamo na pol -prismojenega hla-pca, ki je v dvaindvajsetem letu ...« »Človeška postava je in -božja zapoved, da hlapec ubogaj svojega gospodarja! Ampak tudi je postava, nikjer zapisana, povsod veljavna, in tudi je Kristusov uka-z, da ne ženi gospodar hlapca od hiše, kadar ti je doslužil in je star in nadiožen! Ti, Jernej, pa pojdi sam, pa -mu razloži in se te bo usmilil!« Jernej -pa je vzrojil in je govoril na glas. »Nič na vrata usmiljenja, na vrata pravice trkam, da se mi -odpro na s teža j! Ni berač in popotnik, kdor je gospodaril štirideset let; ni brez doma, kdor si je sam dom postavil; ni mu treba prositi kruha, kdor je sam obdeloval prostrana polja. Ti, ki si delal — tvoje je delo: to je postava! Našel bom pravico, -dodeljena mi bo; če mi je vi ne prisodite, sodniki nespametni, krivični: velik je svet, mnogo je sod-nikov nad vami; nad vsemi pa je Bog!« Kmetje so gledali -mrko, župan se je posmehni I. »Premisli, Jernej, preudari in -ne prenagli se!« je počasi izpregovoril Šelander. »Kar je -svet naredil, ti sa-m ne boš prena-redi-1! Če sta se sprla z mladim gospodarjem ,i-n se ti ne da prositi — morda bi še našli zate kot v ubožni hiši, čeprav nisi iz naše občine. Dolgo si bil med nami; ni treba, da bi na cesti poginil!« Ves, kakor je bil visok, je vztrepetal Jernej od srda. (Dalje prihodnjič) RADIOTELEVIZIJSKI PROGRAM RADIO CELOVEC NEDELJA, 14. decembra: 7.00—7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. - PONEDELJEK, 14. decembra: 14.15-15.00 Informacije — žena, Družina, Dom. — 18.00—18.15 Za našo knjižno polico. — TOREK, 16. decembra: 14.15—15.00 Informacije — Koroška kronika — Mali ansambli — športni mozaik. — SREDA, 17. decembra: 14.15—15.00 Informacije, 5 minut o gospodarstvu — Iz kulturnega življenja koroških Slovencev (Pevski spored prireditve ob 22-letnici ustanovitve NSKS 9. novembra 1969). — ČETRTEK, 18. decembra: 14,15—15.00 Informacije, vesti za kmetijstvo. — Zborovska glasba. — M. Rus: Novi časi, nova pravila obnašanja 3. — PETEK, 19. decembra: 14.15-15.00 Informacije - Prof. dr. N. Kuret: Po sledeh starih šeg in navad. Narodopisno kramljanje o jaslicah — Cerkev in svet. TELEVIZIJA LJUBLJANA PETEK, 12. decembra: 9.35 TV v šoli - 11.00 Angleščina — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 17.45 Nove dogodivščine Huckleberryja Finna — 18.15 Mladinski koncert — 19.00 Svet na zaslonu — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Mojstri besede na filmskem traku: Glad — dansko-norveški-švedski film. — 22.25 TAP-POPS — posnetek radijske oddaje,, — 22.55 Poročila. SOBOTA, 13. decembra: 9.35 TV v šoli - 17.45 Narodna glasba — 18.15 Obdobje svetovne vojne — oddaja Sprehod skozi čas — 19.40 Pet minut za boljši jezik - 20.00 TV dnevnik - 21.45 Rezervirano za smeh - 22.00 Novi rod - 22.50 TV kažipot - 23.10 Poročila. NEDELJA, 14. decembra: 9.30 Po domače z ansamblom Lojzeta Slaka - 10.00 Kmetijska oddaja — 10.50 Otroška matineja: Nove dogodivščine Huck-leberryja Finna, Stan in Olio - 18.25 Tretji glas -ameriški film - 20.00 TV dnevnik - 20.35 Humoreska - 21.35 Športni pregled - 22.05 TV dnevnik. PONEDELJEK, 15. decembra: 9.35 TV v šoli -10.30 Nemščina — 10.45 Angleščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 16.10 Francoščina — 17.45 e Tik tak: Mala čarovnica — 18.00 Po Sloveniji — 18.25 Reševanje iz ruševin — oddaja iz cikla: Da ne bo prepozno — 18.50 Dokumentarno glasbena oddaja — 19.20 Ne samo zaradi tisočerih jezer (Finska) — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Karel Čapek: Užaljeni ljudje — TV drama — Kruno Cipci: Koncert za oboo in orkester — Poročila. TOREK, 16. decembra: 9.35 TV v šoli — 10.30 Ruščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 16.10 Angleščina — 16.40 Oddaja za prosvetne delavce — 16.50 Risanka — 17.00 Od zore do mraka: Vojak v oklepu — 17.30 Prenos športnega dogodka — 19.30 Risanka — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Deset tisoč sonc — madžarski film — 22.25 Veliki mojstri: Jan Sibelius — 23.10 Poročila. SREDA, 17. decembra: 9.35 TV v šoli - 17.45 Trapollo hh 33 — nadaljevanje mladinske igre — 18.30 Pisani trak — 18.45 Človek — serijski film — 19.15 Majakovski: Oblak v hlačah — oddaja iz cikla: Niso samo rože rdeče — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Za vse otroke sveta — prireditev Gala Unicef — 22.05 Thula — oddaja iz cikla: Človek s kamero, nizozemski dokumentarni film. ČETRTEK, 18. decembra: 9.35 TV v šoli - 10.30 Nemščina — 11.00 Francoščina — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 17.45 Veseli tobogan — 18.15 Po Sloveniji — 19.10 Glasba Vatroslava Lisinskega — 20.00 TV dnevnik - 20.35 Th. Mann: Budden-brookovi — 21.10 Razgovor s Primožem Kozakom — 21.55 Shenandoah — serijski film — 22.20 Poročila. AVSTRIJSKA TELEVIZIJA SOBOTA, 13. decembra: 15.30 Za otroke od 6. leta naprej: »Kresnica Glimm” — 16.40 Za mladino od 14. leta naprej — 16.35 Za družino — 17.10 Klub seniorjev — 18.00 Tedenski magazin — 18.20 »Ribič Dagobert”, lahko noč za najmanjše — 18.25 Kulturne aktualnosti — 18.50 Dober večer v soboto ... pravi Heinz Conrads — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki in tedenski komentar Huga Portischa — 20.06 Šport — 20.15 Karl Zeller in Richard Heugerger — 21.15 Športni žumal — 21.45 Čas v sliki — 21.55 Naš nočni program: Kavbojska balada. NEDELJA, 14. decembra: 16.00 Za otroke od 6. leta naprej: »Poročno potovanje kralja pritlikavca” — 17.00 Za mladino od 11. leta naprej: Film za tč — 17.25 Za mladino od 14. leta naprej: Stik — 18.00 Karl Heinrich VVagerl bere iz svojega dnevnika — 18.25 »Ribič Dagobert”, lahko noč za najmanjše — 18.30 Marcel Prawy razlaga Verdijevo opero »Fal-staff” — 19.00 Čas v sliki in vprašanje tedna — 20.15 »juno in pav” drama Sean 0'Caseya — 22.25 Čas v sliki. PONEDELJEK, 15. decembra: 18.00 Aktualnosti iz krščanstva — 18.20 »Ribič Dagobert”, lahko noč za najmanjše — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Družina Feuerstein — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Simon Templar... »In srečen človek” — 21.00 Poštni predal 7000 — 21.10 Športna panorama — 22.10 Čas v sliki — 22.20 Posebno za vas. TOREK, 16. decembra: 18.00 Tečaj angleškega jezika — 18.20 »Kapetan Smoky”; lahko noč za najmlajše — 18.25 Kulturne aktualnosti — 18.50 Iskalci zakladov današnjih dni — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Prometni obzornik — 21.00 Veliki zvon; satirično-zabavna oddaja — 22.15 Čas v sliki. SREDA, 17. decembra: 10.00 Televizija v šoli: Zvok iz človeške roke — 10.30 Kaj lahko postanem? — 11.00 Program za delavce: Kavboj — 12.30 šport — 16.30 Za otroke od 6. leta naprej: »Neposlušni pes” — 17.15 Mala risarska umetnost — 17.45 Za mladino od 11. leta naprej: Mednarodni mladinski magazin — 18.00 Tečaj francoskega jezika — 18.20 »Kapetan Smoky”, lahko noč za najmlajše — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Dragi strac Bill — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Obzorja - 21.00 »St. Pauli v šentpetru”, podeželska burka Maximilijana Vitusa — 22.35 Čas v sliki. ČETRTEK, 18. decembra: 10.00 Televizija v šoli: Štajerska — 10.30 Svet atoma — 11.00 Steklo — 11.30 Bizantinski obred — 12.00 Gost pri Margret Bilger — 18.00 Tečaj italijanskega jezika za začetnike — 18.20 »Kapetan Smoky”, lahko noč oddaja za najmanjše — 18.25 Šport — 18.50 Inšpektor Leclerc odkrije — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki - 20.06 Šport - 20.15 »Die Kobibschen des Mr. Miggletwicher”, igra — 21.50 Svet knjige — 22.50 Čas v sliki. PETEK, 19. decembra: 10.00 Televizija v šoli: Gradbeni načrt življenja — 10.30 Zvok iz človeške roke — 11.00 Program za delavce: Tri resnice — 18.00 Znanstvene aktualnosti — 18.20 »Kapetan M , - POHIŠTVO JE DARILO TRAJNE VREDNOSTI! • TO LAHKO PODARITE TUDI V OBLIKI HANZEJ KOVAČIČ VILLACH - BELJAK, GERBERGASSE 6 Telefon 56 50 VREDNOSTNEGA PAPIRJA • V LASTNEM OBRATU IZDELANO POSEBNO POHIŠTVO • NAČRTUJEMO ZA VAS e PLAČILNE OLAJŠAVE DO 36 MESECEV ||g e PROSTA DOSTAVA NA DOM 4® Smoky”, lahko noč za najmanjše — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Skoki v zraku: »Bahač” — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Komisar, »pošast” — 21.15 Časovni potek dogodkov — 22.15 Čas v sliki. SLOVENSKE RADIOODDAJE VATIKAN so odslej; VSAK DAN OB 19. URI na kratkem valu 48,47, 41,38, 31,10 m na srednjem valu 196,2 m. Damska moda ScFvelSet v veliki izbiri v strokovni trgovini Klagenfurt-Celovec, Kramergasse 11 Telefon 83 3 95 Black & Decker Kadar žagate, vrtate, brusite ali polirate, vzemite Black & Decker orodje Kompletne zbirke, posamezne dele in tudi večje stroje dobite pri RUTARJU V DOBRLI VESI Podjunski trgovski center Bratje RUTAR & Co. Dobri* ves - Eborndorf Telefonska številka 04236-281 I.- Herren-Mode- Jerseyhemd 6 05 O Frauen- KrSnselstrumpfe, ht Plastikdoie ir 1 Herren-Helanca- 59“ „ 99.- 1.- Rollkragenpulli Kinderschihosen Herren- AA ar 4980 99.- 139“ Glorlette-Hemd mit Reservekragen Kaschmir-Tucher Frauen- Kleiderschiirzen Pellon oder Baumwolle Damen- Perlonstrumpfe, feMerfrei, in Modefarben 2r 5980 090 Kinderschipullover Kinderanoraks Madchen-Perlonvelours-Nachthemden ,b Kinder-Trikotpyjama ab 9580 99.- 48’»! 55’°! UNSERE SCHAUFENSTER DAHER.. Damen-HeJanca- Strumpfhosen Damen- Perlon-Unterkleider geMumt Damen-Fianell- oder PerlonplOsdi- Nachthemden Damen- Frottee-Pyjama Damen-PerlonrStepp- Schlaf ročke Damen-Poio- Blusen - der groBe Modeschlagerl I9“° 49.- 59“ 99.- 9580 14980 Damen- Modepullover Damen- Moderocke mit GOrtel Fianell-Lclntucher Herren- Flanellsporthemd Herren- Modepullover Herren-Seldenbarchent- Pyjama NOCH M E H R ZEIGEN I H N E N VILLACH, AM SAM O N IG-EGK Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: »Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt - Telefon uprave 82-6-69. - Telefon uredništva in oglasnega oddelka VlOS tedteilt ,* 3'58’ ''aročbma znaša: mesečno 10.- šil, letno 100.- šil. Za Italijo 3400,- lir, za Nemčijo 24,- DM, za Francijo 30,- ffr., za Belgijo 300.- bfr., za Švico 25.- šfr., za Anglijo 3. f. sterl., za Jugoslavijo 60.— N din, za USA in ostale države 7.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Tank0 Tolmajer, Radiše, p. Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.