GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJ
LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsak četrtek - Posamezna številka 15 din - LETNA NAROČNINA 600 din, polletna 300 din, četrtletna 150 din; plačljiva Je vnaprej. Za inozemstvo 1200 din oziroma ♦ amer. dolarje - TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici - Komunalni banki v Novem mestu Štev. 606-70/3-24
Stev.23 (491) LETO X.
NOVO MESTO, 20. AVGUSTA 1959
UREJUJE uredniški odbor - Odgovoi OV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo me
PoStni predal Novo mesto 33 - TELEFON uredništva in uprave St 127 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - TISKA Časopisno podjetje
»Delo* v Ljubljani
POZDRAV MLADINI IN TABORNIKOM SLOVENIJE NA PARTIZANSKEM ROGO!
Videm-Krško revolucionarju in heroju Djuru Salaju
Na zgodovinskem kraju, kjer je bil 17. maja 1943 ustanovljen Glavni iniciativni odbor Zveze slovenske mladine, bo od sobote do prihodnjega ponedeljka veliko srečanje: zbor mladine In tabornikov Slovenije. Prišli bodo predvojni In medvojni skojevski aktivisti, Skojevei iz nekdanjih odredov, brigad In terenskih organizacij. Nekdanjim mladinskim organi t ator jem se bodo pridružile množice naiih borcev, aktivistov, rezervnih oficirjev in delovnega ljudstva, ki bo na Fodstenlcah manifestiralo naSo trdno odločnost, da zvesto nadaljujemo slavno pot, na kateri smo pod vodstvom Partije uresničili s pletne sanje slovenskega ljudstva. V bratski skupnosti jugoslovanskih narodov, trdno združeni v socialistični domovini, gradimo sebi in potomcem srečno sedanjost in bodočnost. Slavje mlađega rodu na Podste-nicah, kjer so pred 16 leti zrasli trdni temelji slovenske mladinske organizacije, bo hkrati mogočna počastitev 40-letnega delovanja KPJ In SKOJ, slavne Zveze komunistične mladine Jugoslavije.
Na Fodstenlcah in v Novem mestu je te dni nadvse živahno. Danes dopoldne so odšli na Rog prvi novomeški taborniki. Jutri jim sledijo taborniki iz Straže; 600 slovenskih tabornikov pa bo prišlo na Podstenice v soboto, kjer st bodo uredili tabor, ki bo odprt popoldne ob 16. uri. Zvečer bodo zagoreli na Fodstenlcah taborni ognji, ob katerih bodo za pester spored poskrbeli taborniki, aktivisti SKOJ pa bodo pripovedovali svoje bogate spomine. Zbor mladinskih aktivistov SKOJ, ki bo postavljen na
pltcah; zvečer bodo Imeli po zaključenih taborniških proslavah družabni večer v taboru aktivistov SKOJ, ki bo postavljen na Podstenloah.
V nedeljo zjutraj bo ob šestih budnica; do 10. ure se bodo zbrali na Rogu ostali udeleženci slavja. Ob 10.45 bodo prišle na Podstenice partizanske patrole,
ob 11. url pa se bo začelo veliko zborovanje mladine in tabornikov. Po raportu partizanskih patrol bo govoril član Izvršnega komiteja CK ZKS tov. Janez VI-potnlk. Ko bo zaključen krajši kulturni spored — sodelovali bosta godbi garnizona JLA Novo mesto in »Celuloze« iz Vidma-Krškega ter pevski zbor PD Du-
France Mihelič: PARTIZANI
Pripravimo se na setev
Le kraliko razdobje nas še loči od jesenske setve. To spoznanj« je tem važnejše, ker je od priprave setve odvisen pridelek. Će bodo priprave na setev res temeljite, bo delo bogato poplačano. Zato naj velja: kjer priprave za seetv še niso v teku, takoj začeti s pripravami! Dobro pripraviti setev se pravi: kar najboljše pripraviti zemljo — zoreti čim globlje, dati zemlji hranila v najboljšem razmerju tn obliki ter v usedeno zemljo zasejati čisto, visoko kalji-vo seime tiste sorte, ki se je pokazala kot visokorodna.
Lanska setev italijanske pšenice nam ni le v lokalnem, temveč v državnem merilu pokazala, kje je pot k večjemu in boljšemu kosu kruha, k večji proizvodnji- Prvič smo pridelali toliko pšenice, da nam je ne bo treba uvoziti. Ta uspeh naj nam bo spodbuda Ln vodilo pri le-
Taborniška brigada — prvič udarna
Izi Blagovice pri Trojanah nam sporočajo novomeški taborniki (deset jih je v taborniški MDB), da je bila v prvi avgustovski dekadi njihova brigada edina proglašena za udarno brigado. Naši fantje kopljejo odvodne jarke pri obnovljeni cesti, v prostem času pa se pridno udHtstvujejo v krožkih za fotografiranje in šo-firanje. Po končanem delu bodo odšli na veliko taborniško slavje v Zagreb, kjer bo konec avgusta prireditev Zveze tabornikov Jugoslavije v počastitev 40-letnice ustanovitve KPJ.
nin-
PRIHODNJIČ:
% Po čem so kalorije Novem mestu? % 202 ženski in 11 ških v 7 prostorih
# NOVOTEKSOVO presenečenje za Bršljin in Novo mesto
# Spomini parli/.aiin Vrbe
# Kaj delajo v Podhosti
tošnji jesenski setvi, hkrati pa dokaz, da je možno pospeševati kmetijsko proizvodnjo najuspešneje v sodelovanju z zadrugo, ki je nosilec najnaprednejšega kmetovanja.
Izkušnje iz lanske setve ln letošnje žetve kažejo, da je italijanska pšenica sposobna predelati velike količine neorgam-skih snovi — hranil v obilno zrnje. Kmetovalci, ki so ji dobro pripravili zemljo, U dali osnovni gnojilni obrok. j.i dogno-jevali in zatirali plevel, so dobili svoj trud bogato poplačan. Pa še eno odliko ima italijanka pred domaČimi sortami: izredno ie odporna moti poleganju, njena rastna doba pa ie krajša kot pri domačih sortah. Zaradi razmeroma zgodnje žetve lahko dobro pripravimo zemljo za naslednjo kulturo. Iz zemlje lahko še isto leto izvlečemo en pridelek živinske krme. Zato se kmetom ne bo težko odločiti za setev priznanega semena italijanskih pšenic. Zadruge, ki so pravočasno začele sklepati pogodbe o sodelovanju proizvodnje pšenice, bodo zlahka opravile svoje delo in izpolnile postavljeni plan.
Pri letošnji setvi t>a moramo povedati, da je priprava zemlje za setev še važnejša kot lani. Tega se morata zavedati kmetovalec ln zadruga. Količine padavin v letošnjem letu in njihova razporeditev na posamezna obdobja so pustile zemlji nekatere posledice, ki bi se pri slabi pripravi utegnile pokazati. Težke zemlje so zaradi padavin zbite, lahke zemlje pa izprane in osiromašene na hranilnih snoveh. Zato je izvedba osnovnih agrotehničnih ukrepov tem važnejša. V zemljo je treba pravočasno in globlje zaoral, dobro prebranati ln v določenem roku pred setvijo posipati osnovni obrok gnojila in l.ato preko rastne dobe red 'n pravočasno, dognojevatt. Med rastno dobo je treba sproti zatirati p'evel. ki se je letos močno za-sejal na naših njivskih površinah in je za Italijanko nevaren .spodjedalec,
Pri sklepanju pogodb bodo morale zadruge odpraviti še ono pomanjkljivost: s pogodbo bodo morale vezati  kmetovalca, da
pridelanega semena ne bo sam prodajal kot semensko blago ali pa zamenjal kot semensko blago, kajti semenska služba je lahko upešna le tedaj, če jo vodijo strokovnjaki, ki pri svojem o-pazovanju ugotovijo ocene pridelku z ozirom na odpornost proti boleznim, na čistost semena itd.
Da bi bila proizvodnja laže nadzorovana, da bi se lahko uveljavila mehanizacija ter da bi bila lažja zaščita rastlin, naj ei kmetijske zadruge prizadevajo, da bodo dobile skupno komplekse oziroma sklop parcel.
M. Senica
fian Jereb, bo predsednik OLO Novo mesto, tov. Niko Belopav-lović na kraju, kjer je bil 17. maja 1043 ustanovni sestanek Glavnega Iniciativnega odbora ZSM, odkril spominski steber. V varstvo ga bodo prevzeli taborniki čete zelenega Roga iz Straže, ki domujejo pod vznožjem partizanskega Roga.
Po zaključenih proslavah bodo izleti v okolico: k Bazi 20, na Jelendol, Hrastnik, Daleč hrib in na druge znamenite kraje Iz let NOB. Domačini-vodiči bodo razlagali skupinam, kakšno je bilo življenje v bazah, tehnikah in partizanskih bolnišnicah v letih NOB. Medtem ko bodo udeleženci proslave odšli z Roga od 17. do 19, ure, bodo taborniki preživeli pod svojimi šotori še eno noč na Fodstenlcah; le-ti se bodo razšli v ponedeljek zjutraj.
Pripravljalni odbor za zbor mladine In tabornikov Slovenije na Podstenlcah je s svojimi komisijami poskrbel, da bo ta velika manifestacija tudj organizacijsko lepo potekla. Okusni plakati vabijo mladino ln odrasle že več kot teden dni po vsej Sloveniji. Natiskan je poseben prospekt o Rogu, ki bo naprodaj na Podstenlcah; udeleženci bodo dobili tudi spominske razglednice, na voljo pa bo tudi spominski žig proslave na Rogu. Prostor glavnegi^iinrovanja bodo do nedoiVro^vno&tno okrasili In ozvočiil. Okrašene bodo tudi vasi in kraji pod Rogom. Informacijska pisarna bo v prostoru zgradbe KGP na Podstenlcah, kjer bo tudi ambulanta. Na Podstenlcah bo poskrbljeno ta dan tudi za elektriko, prostor pa bo ozvočil Okrajni odbor Ljudske tehnike. Za vodo, drage pijače in hrano bo seveda prav-tako poskrbljeno, komisija za promet pa bo zagotovila dovolj prevoznih sredstev.
Lepo bo na Rogu v soboto In nedeljo; poročila iz številnih krajev govore o velikem zanimanju tabornikov ln mladine za srečanje z mladinskimi aktivisti na Podstenlcah. Lahko si vroče želimo samo še prijaznega vremena!
Vsem starim znancem partizanskega Roga, borcem NOV, mladinskim  ln drugim aktivi-
stom ter organizatorjem ZSM, kakor vsem mladim tovarišem In tovarišicam, ki bodo tokrat prvič v življenju stopili na zgodovinsko pomembni Rog ln njegove Podstenice, želimo v imenu prirediteljev kar največ lepih doživetij in prijetnih srečanj v nepremagljivi partizanski trdnjavi — našem Rogu!
Jutri skupna seja obeh zborov ObLO Novo mesto
Jutri ob 9.30 bo v kino dvorani Doma JLA v Novem mestu 3. skupna seja obeh zborov občinskega ljudskega odbora Novo mesto, na kateri bodo razen drugega pregledali problematiko blagovnega prometa v občini, lovskim družinam pa bodo dodelili v upravljanje lovišča. Poročale bodo tudi komisije za gospodarstvo\ volitve ln imenovanja ln za razpis direktorskih mest. Na ločeni seji obeh zborov bodo odborniki sklepali o odloku za dobočitev območij, za katere se lahko ustanovijo stanovanjske skupnosti. Prav tako bodo sklepali o odloku o pogojih oddajanja stanovanj v družinskih stanovanjskih hišah, ki so last državljanov- Sprejet bo tudi odlok o posesti psov na območju občine Novo mesto.
Z zaključnimi proslavami ob 20-letnici obstoja tovarne celuloze in papirju je bilo v nedeljo dopoldne končano letošnje proslavljanje občinskega praznika Videm-Krškega. Zjutraj je bila v tovarni najprej slavnostna seja delavskega sveta, katere se je udeležil tudi predsednik ObLO Stane Nunčič. Predsednik Ivan An-
tolič je kratko opdsal dosedanjo zgodovino nastajanja in rasti podjetja, nakar je 40 najzaslužnejših delavcev in nameščencev kolektiva nagradil, 75 pa pohvalil. Po seji so se zaceli zbirati na dvorišču pri tovarniškem vhodu domaćini in gostje; posebno lepa je bila udeležba članov kolektiva Kovinarske zadruge, ki so prišli na proslavo k papirničarjem s tremi zastavami in v dolgi povorki. Med gosti smo opazili
Člana IK CK ZKS Janeza Vi-potnika, člana CK ZKS tov. Ariglerja, predsednika OLO Nika Belopavloviča, vdovo in hčerko pokojnega narodnega heroja Djura Salaja, predstavnika CS ZSJ Deleona Ašerja, sekretarja ObK ZKS Milana Ravbarja, zastopnike časopisnih podjetij in predstavnike domačih kolektivov, katere je v imenu tovarne pozdravil Rado Barovič.
Slavnostni nagovor ob 20-letnici obstoja tovarne je imel direktor Lado Trampuš, ki je med drugim dejal, da bo kolektiv tovarne vedno častno izpolnjeval vse naloge, ki mu jih bo maložila socialistična skupnost; tako bo hkrati tudi najlepše izpričeval zvestobo velikim idealom, za katere je živel in delal pokojni tovariš Djuro Salaj, po katere ima tovarna ime. O pomenu občinskega praznika je govoril nato tudi predsednik ObLO Starte Nunčič, za njim pa je • toplimi besedami orisal pokojnikov lik sodelavec Ašer De-leon, ki je spomenik — delo akad. slikarja Borisa Kalina —• nato tudi odkril. S polaganjem vencev in igranjem državne himne tovarniške godbe na pihala je bil slavnostni del zaključen.
Gostje in številni domačini so si ogledali nato proizvodnjo papirja. Popoldne je kolektiv z družabno prireditvijo zaključil proslavo 20-letnice obstoja modernega kombinata celuloze in papirja.
Slavje tudi na Bohorju
V nedeljo množična proslava pod pokroviteljstvom člana zveznega izvršnega sveta tov. Sergeja Kraigherja na Bohorju
VREME
od 21. do 30. avgusta 1959. Nekako do 23. avgusta bo prevladovalo lepo vreme. V nadaljnjem poteku pa bo nestalno V. M.
V nedeljo bomo imeli v okraju kar dve pomembni slavnosti: medtem ko se bo več tisoč ljudi zbralo na Podsteni-cah na zboru slovenske mladine in tabornikov, bo sprejel množico obiskovalcev rudi mogočni Bohor na levem bregu Save. Odbor za proslavo 40. obletnice ustanovitve KPJ in SKOJ občine Senovo bo priredil pod pokroviteljstvom člana zveznega izvršnega sveta tovariša Sergeja Kraigherja na Bohorju množično proslavo v počastitev 15. obletnice Zbora kozjanskih aktivistov, združeno z otvoritvijo nove planinske koče in elektrifikacije. Ob desetih dopoldne se bo proslava začela pri planinski koči nia Bohorju (1023 metrov). Po slavnostnem govoru bodo odkrili spominsko ploščo, nato pa novo kočo in elektrifikacijo. Ob sodelovanju rudarske
godbe na pihala s Senovega, pevcev, recitatorjev in drugih se bo razvil kulturni spored, zatem pa ljudsko rajanje. 2e od nedelje 16. avgusta prireja prizadevno Planinsko društvo »Bohor* na Senovem planinski teden, ki bo v nedeljo popoldne slovesno zaključen.
Na Bohorju se bodo tokrat sešli številni nekdanji borci in aktivisti NOB in OF, prijatelji zasavskih planin in ljubitelji čudovite narave, ki nudi obiskovalcu prav na Bohorju najrazličnejša prijetna presenečenja. Ljudstvo se bo udeležilo zborovanja nekdanjih kozjanskih aktivistov, ki bodo ob tej priložnosti obudili spomine na pomembno zborovanje pred 15 leti. Udeleženci proslave na Bohorju bodo imeli redno avtobusno zvezo od vseh vlakov na železniški postaji Brestanica, prav tako pa je poskrblje-
no za prevoz nazaj. Pripravljalni odbor je poskrbel tudi za vse drugo, tako da ne bo pri novi planinski postojanki na prelepem Bohorju res ničesar manjkalo. Velika mani. festacija prebivalcev Spod. Po-savja, posebno pa še senov-ške občine, bo hkrati največja letošnja prireditev, s katero bodo delovni ljudje tega področja počastili 40. obletnico ustanovitve KPJ in SKOJ.
Kot za Podstenice, želimo tudi za slavje na Bohorju: lepo vreme in kar najboljšo udeležbo, vsem udeležencem pa prijeten oddih in obilo razvedrila.
Med obiralci hmelja
V četrtek 13. avgusta sta zagoreli obe peči hmeljske sušilnice v Črnomlju, ki je bila dan prej popolnoma dograjena. Vse je bilo pripravljeno za sprejem hmelja.
— Belokranjsko gradbeno podjetje morate pohvaliti. Sušilnico so zgradili do milimetra natančno tako, da monterji sušilnih naprav niso imeli z montažo nobenih sitnosti, — mi je povedal ing. Dvoržak med ogledovanjem sušilnice, ki je stala
nad 11 milijonov dinarjev. *
— Traktorist je že dvakrat zapeljal po 20 žensk na obiranje. Upam, da bo prišlo obirat okoli 60 žensk. Zdaj bomo zapeljali na križišče še šotorsko
Deveta novomeška MDB se pripravlja
Približno 80 fantov in deklet, kmetov, delavcev in vajencev, se je do včeraj prijavilo Okrajnemu komiteju LMS Novo mest.;> zr delo v IX. novomeški MDB Karla Kolmana-Maroka. Brigada bn odšla na gradnjo avtoceste v Srbijo 30. avgusta zvečer iz Novega mesta.
OK LMS sprejema prijave za brigado do 28. avgusta. Brigada bo imela 120 članov.
krilo in kole. Postavili bomo zasilno streho, kamor bodo šle ženske, če bo slabo vreme.
Na prikolico traktorja so naložili še koše za hmelj, deske in drogove. Na prostor, ki je ostal prazen, je sedel Ing. Dvoržak, Luka in jaz. Mlad fantič pa se je naslonil na stranico prikolice in traktorist je pognal, da smo poskakovali po slabi cesti proti hmeljišču.
— Bi hotel postati traktorist? — je vprašal inženir fanta, ki je pogledoval traktor.
— Bi.
— Če boš priden ln pameten, te bomo poslali na tečaj.
Na hmeljišču je bilo že vse živo.
— E, stric, bo ta košara za mernik? — je vprašalo dekle z majhno košarico nadzornika.
In druga:
— Nabrala bom mernik hmelja in dobila denar za kino.
Nadzornik:
— Rom jaz plačal kino.
— Ja. ko bo treba, vas pa m bo nikjer.
Obirale so ženske, dekleta ln otroci. 110 obiralcev. Torej več kot so jih pričakovali. Inženir Goloh jih je učil:
— Vidite, takolp se obira. Košaro Imejte spodaj. Najbolje pa j t, da si jo pri vezete za pa«.
Vejico imejte obrnjeno tako, da bo hmelj visel proti tlom. Trgate lahko tudi po dve ali tri skupaj. Tako. Pecljl ne smejo biti daljši od enega in pol centimetra. Tele Črne plodove pa mečite v drugo košaro. Potem pa je nekoga pobaral: — Hmelj se ne &me smukati, ampak trgati.
Takole je bilo pretekli četrtek zjutraj v Črnomlju; prvi dan obiranja »zlate rože« — hmelja je minil v splošnem zadovoljstvu in prijetni ugotovitvi, da je ta industrijska rastlina v Beli krajini opravičila vsa naša pričakovanja: hmelj je izredno lep, bogato je obrodil in tako najg
bo vračal vložena sredstva
Takole pa je bilo prvi dan obiranja hmelja v Srebrničah minuli petek. Tudi v Srebrničah jc dal drngoletnik izredno lep in kvaliteten, zdrav pridelek!
Zadrnžnice v proizvodnji
Prelomnica, ki je nastala v zadružništvu ob Izidu resolucije Zvezne ljudske skupščine, je nekoliko omrtvila delo sekcij zadružnic pri zadrugah. Zene se niso takoj znašle, pa tudi vodstva zadrug jih niso takoj usmerila v novi način dela, saj marsikje tudi njim nova vloga ni bila takoj jasna. Prav tako so bile žene v prvih letih po osvoboditvi vajene samostojnega dela in so Imele svoj program dela tudi pozneje, v sekcijah zadružnic. Ne bi mogli trditi, da je bilo delo sekcij samostojno povsod. Kjer so upravni organi zadrug od vsega začetka njihovega delovanja delo podpirali in nudili pomoč, so se dokaj hitro znašle. Težave so bile pa tam, kjer »e vodstva zadrug niso zanimala za delo sekcij in so bile pri vseh akcijah v drobni proizvodnji samostojne.
V proizvodnem letu 57/58 — so s« žene vkj učile v proizvodno sodelovanje le pri sedmih zadrugah. Danes pa imamo na področju okraja Še 6 zadrug, kjer ne sodeluje v pogodbeni proizvodnji nobena žena. To so zadruge, kjer nimajo organiziranega dela z ženami, članic zadrug je 4.404 žena ali 2W/o. Od tega je včlanjenih z polnimi deleži 3.815 in nepopolnimi 523 žena. V letu 58/59 ge je vključilo, v članstvo KZ 845 žena.
Vsa leta nazaj je bilo v upravnih odborih zadrug zastopanih največ 27 žena, v preteklem letu pa je bilo izvoljenih v upravne odbore 34 lena ali 14.3°/&, v zadružne svete pa 277 žena ali 12.8%. Večje število žena, zastopanih v organih družbenega upravljanja pri kmetijskih zadrugah, Ima brez dvoma ugodne posledice tudi v proizvodnem sodelovanju s KZ. Niso izjemni primeri, ko so Žene-članice zadružnih svetov — prve začele s pogodbenim sodelovanjem in s tem pozitivno vplivale na ostale.
Število žena, ki sodelujejo v pogodbeni proizvodnji, se je povečalo od lani za več kakor 100°/o. Razumljivo je, da žene sodelujejo v pogodbeni proizvodnji v večjem številu pri zadrugah, ki imajo aktivne sekcije zadružnic in so s cilji sodelovanja tudi seznanjene. Odbori so organizirani pri 30 zadrugah s 429 članicami. Od skupaj sklenjenh pogodb pa odpade na zadruge z aktivnimi odbori (31 KZ) 1.231 žena ln 192 na zadruge, kjer sekcije slabše delajo sli jih sploh ni.
Po posameznih panogah je sodelovanje žena v pogodbeni proizvodnji naslednje:
rastlinska proizvodnja:
za pšenico je sklenilo pogodbe 334 žena na površini 68.8 ha, za koruzo je sklenilo pogodbe 104 žena na površini 18.7 ha, za krompir je sklenilo pogodbe 142 žena na površini 41.3 ha, za travnike je sklenilo pogodbe 33 žena na površini 26.4 ha, za vrtnine je sklenilo pogodbe 26 žena na površini 2.8 ha.
Skupaj sodeluje v rastlinski proizvodnji 639 Žena na skupni površini 156 ha ali 19.2°/o od skupnega števila sklonjenih pogodb.
Živalska proizvodnja:
za pitane prašiče je sklenilo pogodbe 738 žena za 3.017 prašičev, za plemenske prašiče je sklenilo pogodbe 41 žena za 53 prašičev, za plemensko perutnino je sklenilo pogodbe 48 žena za 670 živali.
V organizirani živalski proizvodnji sodeluje skupaj 825 žena, kar predstavlja 37,4»/» od skupnega Števila sklenjenih pogodb v živinoreji.
Skupaj sodeluje v pogodbeni proizvodnji s kmetijskimi zadrugami 1.464 žena ali 33,2*/» od skupnega števila članic zadrug.
To so uspehi. Zadovoljni pa z njimi ne smemo biti in potrebno bo še naprej delati za čim številnejše vključevanje kmečkih proizvajalcev v organizirano proizvodnjo, še posebej pa vključevati v ta proces žene proizvajalke.
Zadružnih sestankov se udeležujejo pretežno moški člani družine in prenašajo na ostale doma vsebino teh, kar je posledica, da cilja organizirane proizvodnje zaradi napačnega tolmačenja ne razumejo prav. Zato je zlasti v zimskih mesecih naloga sekcij, da te nejasnosti odpravr ljajo in seznanjajo s cilji organizirane proizvodnje vse žene na svojem področju.
Tudi izven zadružnih organizacij žene aktivno delujejo. Skrbijo za izobraževanje žena na področju zdravstva in gospodinjstva. Prirejajo v okviru SZDL razne tečaje, predavanja in posvetovanja itd. Prirejajo razne poučne Izlete na urejena socialistična posestva. Denarna sredstva prispevajo žene same ali pa v ta namen prirejajo skupne akcije.
Ogled kmetijskih obratov z mehanizirano proizvodnjo je dal ženam pobudo, da so se pričele vključevati v sodobni proces proizvodnje in sodelovanja s kmetijsko zadrugo.
Jožica Cudovan
Ni dolgo tega, ko so dobile gospodarske organizacije, zbor. niče in sindikati osnutek sprememb za zakon o združevanju v gospodarstvu. Nedvomno gre za temeljite spremembe, ki bodo omogočile veliko širši razmah združevanja gospodarskih organizacij, saj so dosedanji predpisi sodelovanje utesnjevali. Zlasti važno pa Je, da novi zakon predvideva tudi pri združenjih delavsko samoupravljanje. To Je bila doslej pomanjkljivost, ki Je slabo vplivala na gospodarjenje ln sodelovanje podjetij, ki so se združevala.
Združevanje
Združene gospodarske organizacije bodo lahko sodelovale na različnih področjih, bolj ali manj povezane. Nekatere bodo sprejemalo samo skupne gospodarske načrte, druge se bodo združevale samo zaradi organizacije prodaje svojega blaga, podjetja, ki bodo stopila korak naprej, pa bodo združevala svoja sredstva zato, da bi lahko hitreje razširjala proizvodnjo. Take osnove gospodarskega združevanja so nedvomno precej širše kot so bile doslej. Predlogi o spremembah bo plod Izkušenj, saj so že obstoječa poslovna in gospodarska združenja dokazala, kako koristno Je za gospodarstvo in družbo tako sodelovanje. Povsod, kjer so dobro sodelovali, so se stroški proizvodnje znatno zmanjšali, pocenili so proizvodnjo in povečali storilnost. Toda kljub tem prednostim so se podjetja izogibala združevanju, ker so Imela pomisleke. Mnoge je skrbelo slasti to, da združena podjetja ne bodo disciplinirana in ne bodo izvršavala svojih pogodbenih obveznosti. Take in druge slabosti so dopuščali tudi nepopolni zakonski predpisi
Zato, da bi so združevanje na gospodarski In poslovni osnovi čimbolj razširilo, bo treba omogočiti, da bodo združene gospodarske organizacije prenašale del sredstev iz svojih posameznih ali vseh skladov, pa tudi del amortizacije v skupne sklade, kjer bodo potem skupni organi odločali o razdelitvi ln uporabi toga denarja. Zakonski osnutek daje potem tudi možnost, da se združena podjetja dogovore o skupnih merilih za razdelitev čistega dohodka ln skupnih osnovah za Izplačevanje osebnih dohodkov delavcev, ki so zaposleni v podjetjih poslovnega združenja* Zakon bo dopuščal, da gospodarske organizacije združijo tudi del čistih dohodkov, s katerimi naj bi skrbele za povečevanje proizvodnje, pri kateri sodelujejo.
To bo gotovo nudilo večjo gospodarsko osnovo za živahno sodelovanje, ki bo imelo trajnejši pomen. Strahu, da ffre za združevanje, kjer bi posamezno podjetje izgubilo samostojnost ne bo več, ker bodo lahko izbirali v teh oblikah najprimernejšo, vsekakor pa takšno, ki bo nudila vsem skupaj večji gospodarski m finančni uspeh.
Zakonski osnutek dopušča, da se pri poslovnih združenjih v bodoče organizirajo tudi posamezni obrati ln skupne poslovile enote. Tako na primer naj bi poslovna združenja v bodoče H-ganizlrala če se jim bo zdelo to koristno, skupne oddelke za načrtovanj« proizvodnje, skupne komercialne in prodajne oddelke itd. Prav nobenega dvoma ni, da bi se na ta način lahko znatno znižali stroški poslovanja. Prav tako pa bo koristno, Če bodo združena podjetja organizirala tudi skupne proizvodne obrate, na primer take, ki bodo delali določen polizdelek za vsa sodelujoča podjetja. Ce Je moralo doslej vsako podjetje delati določen proizvod zase, Je bilo to prav gotovo dražje, kot tfl bilo, če bi v skupnem obratu Izdelovali tako stvar za vse. Dosedanje poslovanje v združenih podjetjih marsikdaj po nepotrebnem podvoji komercialni, tehnični aparat in podobno.
Se slasti pa jev aino, da osnutek zakona predvideva pri združevanjih tudi osnovanje organov delavskega samoupravljanja. Združenja, ki bodo združevala sredstva, bodo morala imeti delavske svete, medtem ko je za ostale sodelujoče predvidena le možnost, da si izberejo delavski svet. To naj bi določala pravila združenja podjetij. Delavski sveti pri združenjih SO nujen pogoj za boljše sodelovanje in boljše gospodarjenje z osnovnimi in obratnimi sredstvi, zlasti pa s čistim dohodkom. V prihodnjih tednih bodo morale gospodarske organizacije poslati pripombe na predlog. Pričakujejo pa, da bo Zvezna tfu4ska skupščina o temu zakonu razpravljala že v novembra.
temteditu nabiramo
Cvetje rdeče deteljice (100 dinarjev), rmana brez peci jev (5 D dinarjev).
list hirlbske rese (500 dinarjev), breze brez rumenih listov (30 dinarjev), divjega kostanja bre« debelega peci j a (40 dinarjev), slezenovca (180 dinarjev), meliso (140 dinarjev), trpotca ozkolistnega (70 dinarjev), robide (40 dinarjev), maline (40 dinarjev), bršljlna — bršlan (70 dinarjev).
Rastlina zlate rozge (80 dinarjev), čmobine — črnabll (80 dinarjev), gladlšnika (38 dinarjev), brlbsk« rese C200 dinarjev), ko-pitnika s korenino (75 dinarjev), tavžentrože (70 dinarjev), rmana (30 dinarjev), vodne kreše (150 dinarjev), ptičji dresen — moravka (40 dinarjev), bresko-vega dresna brez debelih stebel (30 dinarjev).
Korenine srnlke (350 dinarjev), blušč rezan kot gobe (160 dinarjev), regrat rumeni (125 dinarjev).
Plodove Česmina (120 dinarjev), čmega trna — oparnlce (50 dinarjev) bezga (100 dinarjev).
Oglašujte v
DOLENJSKEM LISTU I
7 U NA NJE P (1L I T I C HI T,f O E N S KI PREGLED
Časnikarska pravda, kdo je pravzaprav •zdelal prvo francosko atomsko bombo, s« nadaljuje z vso ostrino. Znano je, da bodo Francozi v kratkem preizkusili svojo prvo atomsko bombo v Sahari. V zadnjem času so jeli britanski časniki na veliko pisati, da to pravzaprav ni francoska bomba, ampak francosko-nemška bomba.
»Adenauer morda ni prekršil črko sporazuma, ki prepoveduje Nemčiji Izdelovati atomsko orožje,« piše britanski laburistični dnevnik »Dailv Herald«, »drži pa, da je pognal skozi sporazum atomski naboj.« Časnik poziva Bonn, naj pove, aH je res aH ni res, da »imata obe državi skupno postajo za preizkušanje raket v Aizacljl,« Pariz pa naj pove, ali je res ali ni res, da »Zvezna republika Nemčija v skupni oboroževalni komisiji prispeva k vzdrževanju področja za preizkušanje atomskih bomb v Sahari.«
Britanski dnevnik »Dally Herald« ni osamljen. Tudi na desni pišejo v tem smislu. Reakcija Bonna in Pariza je zelo ostra. Iz Bonna celo poročajo, da Adenauer ne bo obiskal Londona, dokler britanska vlada ne bo uradno zanikala pisanja britanskega tiska. Z druge strani pa je značilno za britansko-franeoske odno-šaje to, da de Gaulle nikakor ni hotel priti v London na sestanek s Elsenho-werjem In da je tudi odklonil predlog, da bi Macmillan prišel v Pariz. Očitno gre za večje stvari kot pa samo za atomsko orožje in kdo ga je vse Izdelal. Gre za vedno tesnejše sodelovanje med Francijo ln Zvezno republiko Nemčijo ln za vedno večje izključevanje Velike Britanije iz evropskih zadev, o Čemer pričajo tudi težave s skupnim evropskim trgom.
Toda najhujša preizkušnja za Francijo v očeh svetovnega javnega mnenja se pri-
bližuje z zasedanjem generalne skupščine Združenih narodov, ki bo jeseni spet razpravljala o Alžiriji. V svojem zadnjem govoru je francoski ministrski predsednik Debre jasno povedal, da ima Francija prav in da se nima nihče pravice vmešavati v »njenp notranje zadeve« (Alžirijo). V tem smislu bo tudi predsednik de Gaulle, ki sicer misli sprejeti predsednika ZDA EisenhowerJa v Parizu z vsemi slovesnostmi, zahteval od ameriškega predsednika, naj ZDA podpro fran-
V priprave za obisk Hruščeva v ZDA sodi tudi potovanje predsednika Elsen-hovverja v Evropo konec avgusta, ki ima v glavnem namen potolažiti nezaupljive duhove predvsem v Bonnu in Parizu in še kje. Eisenhovver ne bo imel lahkega dela, posebno še ker sta Bonn In London trenutno sprta na videz zaradi pisanja tiska, v resnici pa zaradi globljih vzrokov, Izmed katerih je politika do Vzhoda morda najvažnejši. V Bonnu bo moral Eisen-hower prepričati Adenauerja, naj ublaži
NESOGLASJA
cosko stališče. Iz ameriških krogov pa prihaja novica, da bo predsednik Eisen-hower odločno povedal de Gaullu, da v tem primeru ZDA pač ne morejo ugoditi Franciji in da ne bodo glasovale za francoski predlog v generalni skupščini. Vse namreč kaže, da se bodo ZDA ponovno vzdržale pri glasovanju.
Medtem pa teko priprave za obisk Hruščeva v Združenih državah. Značilno je, da se vedno bolj množijo glasovi tako odgovornih državnikov in politikov kakor tudi navadnih državljanov (pisma uredništvom), ki pozivajo ljudi, naj bodo vljudni do sovjetskega gosta. Celo sam podpredsednik ZDA Richard Nixon poziva Američane, naj bodo vljudni In spoštljivi do visokega gosta. To je vsekakor nov In razveseljiv pojav v ameriškem političnem ln javnem življenju. Take Izjave že same ob sebi vzbujajo večje zaupanj« na drugi strani ln čistijo ozračje za poznejše uspešnejše razgovore.
svojo politiko do vzhodnih držav, v Parizu bo moral povedati de Gaullu, da so ZDA že site vojne v Alžiriji, v Londonu pa bo najbrž imel še najmanj težav. Ce bi pa bila Bonn in Pariz le preveč nepopustljiva, je tukaj še zmeraj grožnja, da lahko ZDA navsezadnje tudi brez zahodnoevropskih zaveznikov na enakopravni osnovi govorijo z ZSSR. Razumljivo Je, da ta grožnja ne bo izrečena, pač pa bo visela nekje nad glavama Adenauerja ln de Ganila kot najmočnejši ln zadnji Eisenhowerjev adut.
Tok dogodkov se tonej precej naglo pomika proti sestanku na najvišji ravni Berlinsko vprašanje je vsaj začasno tako izgubilo svojo ostrino In upati je, da ga bodo poglavarji držav znali rešiti. Vsekakor pa ni dosti verjetnosti, da bi Zahod ali Vzhod šel v vojno zaradi Berlina. Vsaj tako kažejo znamenja, če že ne v zvezdah, pa vsaj v politiki.
O nabiranju in sušenju zdravilnih zelišč
JOurtke
^^^s^^^^ss»
IZ RAZNIH STRANI
Rastline nabiramo samo tiste, ki jih dobro poznamo. Najbolje je, da nabiramo samo eno vrsto rastlin, da je'ne zmešamo z ostalimi. Shraniti pa jih moramo tako, da niso dostopne ne otrokom ne živalim. Po končanem nabiranju strupenih rastlin si moramo dobro umiti roke v topli vodi.
Najbolje je nabirati rastline v suhem vremenu, ko je roža osušena. Tako nabrane rastline se ne pokvarijo tako kmalu in se tudi hitreje sušijo. Da dobijo rastline naravno barvo, moramo poskrbeti pri sušenju. Nadzemni deli rastlin tudi pri mali vlagi hitro izgube naravno barvo, počrnijo in so brez vrednosti. Nabirati smemo le take rastline oz. njihove dele, ki nisp poškod^janj. Stare, rja-ste lrt kako drurafe poškodovane rastline ne VVabiramo, ker so brez vrednosti. Ob poteh, cestah, tovarnah, železnicah rastlin ne nabiramo, ker te niso uporabne. Pri trganju moramo paziti, da nekaj rastlin pustimo za seme. Cvete, nežne liste in plodove pri nabiranju ne smemo tlačiti v vreče ali druge posode, ker se lahko zmečkajo — tako blago ni kvalitetno. Rastline, ki jih izkop-ljemo, moramo očistiti zemlje in jih oprati v čisti vodi. Rastline imajo tudi svoj čas, ki je najprikladnejši za nabiranje, takrat imajo največ zdravilnih snovi. Plodove pa nabiramo takrat, ko so dozoreli. Lubje nabiramo takrat, kadar se lahko odstrani od debla.
Za sušenje rastlin so najprikladnejši senčni in zračni prostori kot so skednji, sušilnice, shrambe za žita, ki se lahko po potrebi zapro, da ne pride notri vlaga. Posebno rosa, dež in vlaga škodujejo rast-
linam in jih hitro kvarijo. Zdravilna zelišča morajo biti osušena tako, da povsem obdržijo svojo naravno barvo. Na soncu lahko sušimo le korenine, plodove, semena in lubje. Posušene rastline zavarujemo pred vlago, svetlobo ln
sončnimi žarki, vročino, plesni-jo in nečistočo. Cvete hranimo v lesenih zabojih, ostale dele rastlin pa lahko tudi v vrečah. Najbolje pa je posušena zelišča čimprej oddati najbližji kmetijski zadrugi.
F. Kopic
6 ljudi: 2000 litrov vina »na črno«
Crno gostinstvo ali nedovoljeno točenje alkoholnih pijač na drobno je letos precej razširjeno. Lanska vinska letina je bila obilna. Tudi letošnja dobro kaže. Mnogi vinogradniki skušajo v prepovedani maloprodaji prodati vino čim draže. Tudi prekupčevalci se najdejo. Posebno cveti ta lepa obrt v Regrči vasi pri Novem mestu.
J. F., posestnica iz Regrče
vasi 57, je točila vojakom in drugim iz okolice na svojem domu vino po 100 in 110 dinarjev liter. Priznala je, da ga je tako prodala 40 litrov.
M. S., posestnica in upokojenka iz Regrče vasi 21, nima vinograda. Kupovala je večje količine vina od proizvajalcev ter ga prodajala na drobno doma in tudi oddaljenejšim strankiam. Vino je plačala proizvajalcem od 60 do 90 dinarjev liter, prodajala ga je po 115 dinarjev. Priznala je, da je prodala *na črno*- 45 litrov vina. Ko je podpisala zapisnik, je izjavila, »da bo prodajala vino odslej le svoji sosedi*. Izjava je po svoje zanimiva, ker kaže veliko neres-
Domačega sladkorja dovolj
Letos se nam obeta tudi rekorden pridelek sladkorne pese: pričakujemo, da bo znašal okrog 250 tisoč vagonov ali 70 tisoč vagonov več kot predlanskim, ko je bila rekordna letina. Iz letošnjega pridelka bomo dobili pribl. 300 tisoč ton sladkorja, medtem ko smo ga predlanskim 234 tisoč ton ali 12 kg na prebivalca- To nam bo pomagalo, da se bomo razen uvoza pšenice odrekli tudi uvo-
Razstava našega napredka
V Beogradu bo odprt od 23. avgusta do 2. septembra III. mednarodni sejem tehnike. Jugoslovanska podjetja strojegrad-
Tri stanovanjske skupnosti v Novem mestu?
Na Jutrišnji seji ObLO Novo mesto bodo odborniki sklepali o predlogu odloka, s katerim bodo določena območja, za katera se lahko ustanovijo stanovanjske skupnosti. Kakor smo zvedeli, je ObLO pripravil predlog, da se na območju občine Novo mesto lahko ustanovijo stanovanjske skupnosti v Novem mestu, Gor. Straži, Dol. Toplicah in Šentjerneju. Na območju samega mesta pa so 'jpredvidene tri stanovanjske .-kupnostl: Novo mesto - center, Novo mesto - Bršljin in Novo mesto - Kandija. Ko bo predlagani odlok sprejet, bomo o njem obširneje še poročali.
nje, kovinsko-predelovalne, kemične in elektroindustrije bodo pokazala na tem sejmu več novosti.
»Prvomajska« bo razstavljala ultrazvočni vrtalni stroj. Zagrebški nuklearni inštitut »Rud-jer Boškovlć« in podjetja »PAE« bosta prikazala elektronske instrumente in naprave za vodenje strojev, tovarna »Ivo Lola Ribar« bo razstavljala vodoravni 35-tonsk| vrtalni stroj. Podjetje »Goše« iz Smederevske Pa. lanke bo pokazalo prvo serijo »šinobusov« in vagon-cisterno, ki ima 45 ton nosilnosti, tovarna vogonov iz Kraljeva pa vagone, težke 35 ton-
Brez Dolenjskega lista ne boste poznali in ne spremljali razvoja, uspehov in načrtov našega okrajal
zu sladkorja, za katerega smo lanj porabili 15 milijonov dolarjev.
Pridelek sladkorne pese seveda ni slučajen, niti posledica ugodnega vremena; to je posledica načrtnega, nenehnega vlaganja skupnih sredstev v naše poljedelstvo ln skrb za pravilno uporabo vseh agrotehničnih ukrepov. Prihodnje leto naj bi pridelali že nad 350 tisoč vagonov sladkorne pese.
Z novim avtomobilom se je zapeljal v smrt
V soboto 15. avgusta ob 13.30 url se le pri naselju Gmajna smrtno ponesrečil Momčilo Stanič iz Ti-tograda. Pokojni se Je peljal po avto cesti Ljubljana — Zagreb z osebnim avtomobilom Lloyd, model 1959, ki ga je kupil v Zahodni Nemčiji. Bil je verjetno utrujen in je za trenutek zadremal, zato je zadel s prednjim desnim delom avtomobila v obcestni mejnik, zapeljal po travnatem pobočju in se ponovno zadel s prednjim delom v nasip pod avtocesto. Pri trčenju je močno zadel s prsnim košem v drog volana, kar Je povzročilo smrt. Na avtomobilu Je škode za ZOOOOo dinarjev.
Šofer, ki bi rad Se dolgo vozil avto. naj upošteva, da počivalniki ob avto cesti niso samo zato, da tam lahko popraviš avto, temveč tudi zato, da se Šoferji odpočlje-.|o in potem okrepljeni nadaljujejo vožnjo!
Vlak ga je povozil
V soboto 15. avgusta ob 21.30 se Je vračal 2l-letni progovni delavec Jože Požun iz Blance po železniški progi domov v Krajna brda. B!l Je nekoliko vinjen. "00 m od Blance proti Sevnicj ga je podrl vlak, ki ie pelj.il iz Zagreba proti Sevnici   B;l Je takoj mrtev.
Železniška proga Je »a vlak, ceste ln poti pa so za peScel
nost »črnogostinke*, ki vrhu vsega ni niti vinogradnica.
A. R. iz Regrče vasi 15 Je priznala, da je stočila doma na črno 100 litrov vina.
M. S. iz Gotne vasi 51 je točila vino delavcem iz kamnoloma. Priznala je, da je tako prodala 100 litrov.
J. B., posestnica iz Novega mesta, Volčičeva 4, je priznala, da Je prodala doma od jeseni do pregleda orgtanov tržne inšpekcije 200 litrov vina. Vino je točila po 120 dinarjev liter.
J. M. iz Vinjega vrha 36, delavec v kamnolomu Luknja pri Prečni, je edini moški v tej skupini črnogostincev. Za točilnico je uporabljal kar zasilno delavsko menzo pri kamnolomu. 29. maja letos je pripeljal tja 300 litrov vina in priredil vinotoč. V treh dneh je prodal 100 litrov vina, torej toliko, kot proda gostilna v Prečni ves mesec. Vino je točil po 120 dinarjev liter.
Zasačeni črnogostinci so priznali, da so prodali 585 litrov vina. Sklepamo tanko, da so ga prodali vsaj 4-krat toliko, torej več kot 2000 litrov. Vsi se bodo zagovarjali pred sodnikom za prekrške. V bodoče jih bo veselje do nastavljanja pip gotovo minilo. Ti primeri naj bodo resno opozorilo vsem >*črnogostincem* in hkrati dokaz, da se prepovedano točenje alkoholnih pijač ne izplača.
S sejmišča
V ponedeljek, 17. avgusta, Je bil promet na novomeškem sejmišču slabši zaradi slabega vremena. Naprodaj so pripeljali 415 prašičev, prodali pa so jih 328. Cena se je gibala med 3000 ln 11.000 dinarjev.
■ Te dni praznuje Indonezija 14. obletnico svoje neodvisnosti. Ob tej priložnosti Je predsednik Indonezije Sukamo Imel govor, v katerem je dejal, da stopa Indonezija le v eno leto revolucije, ki bo s pomočjo usmerjene demokracije Se bolj posegla v vse oblike političnega, gospodarskega ln kulturnega življenja države.
■ V bonnsklh političnih krogih so povzročile veliko zanimanje vesti, da Je sovjetska vlada predlagala ameriški vladi kompromis glede Berlina, ki naj bi bil v tem, da bi Zahodna Nemčija dobila pravico nadzorstva nad zahodnim Berlinom in hodnikom med Berlinom tn Zahodno Nemčijo s pogojem, da bo koneo okupacijskega režima v Beril« iiu ln da se bodo tuje čete umaknile.
■ Združena arabska republika in Jordanija sta obnovili diplomatske   stike  po precej
(toigk prekinitvi.
■ Predsednik začasne alžirske vlade Ferhat Abas je Izjavil, da Je njegova vlada zmeraj pripravljena sestati se z zastopniki francoske vlade zaradi pogajanj o alžirskem vprašanju brez prejšnjih pogojev in določenega dnevnega reda. »Ne moremo pa privoliti,« je dodal Abas, »da bi se vrnili v kolonialni ali polko-lonlalni položaj po petih letih bojevanja. Edina mogoča rešitev ,ie neodvisen Alžir«.
■ Na Kubi so zatrli poskus zarote proti novemu režimu Fldela Castra. Vrhovno poveljstvo kubanske vojske Je sporočilo, da ao uničili neko letalo, ki Je priletelo iz Dominikanske republike, ln Je prevažalo orožje za protlrevolu-clonarje. V letalu je bilo U ljudi.
■ Britanska laburistična voditelja Gaitskell in Bevan bosta 29. avgusta prispela na obisk v Moskvo.
■ Indonezijska vlada Je odredila, da mora KP Indonezija odložiti svoj VI. kongres, ki je bil napovedan za konec avgusta.
■ V Jugozahodnem delu Bavarske so se utrgali oblaki ln sose nad 40 ur ulivale plohe, kakršnih ne pomnijo. Cez noč je ostalo brez strehe na tisoče prebivalcev. Cestni ln železniški promet Je na mnogih krajih prekinjen, mnogo mostov pa Je podrtih.
Pohnilijonsko škoda
V soboto, 8. avgusta, Je peljal šofer sevniSke Kopitarne iz Zagreba v domačo tovarno nov stroj. Pri sevniškem podvozu ni upošteval, da ima tovor višino 3,40 m. medtem ko Je dovoljena višina tovora prt tem podvozu 3,20 m. Zaradi tega je zadel z naloženim strojem v nadvoz. Na novem stroju je za 500 000 din škode; vzrok nepazljivost voznika.
RAZPIS DELOVNIH MEST
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri
GOZDARSKO LESNI POSLOVNI ZVEZI NOVO MESTO razpisuje
naslednja delovna mesta:
1. delovno mesto SEFA RAČUNOVODSTVA
2. delovno mesto MEZDNEGA KNJIGOVODJE
3. 9 delovnih mest SKLADIŠČNIKOV za želez, postaj. Gradac, Črnomelj, Semič - Rožni dol, Vršna sela -Blrčna vas, Trebnje, Mirna, Mokronog, Straža in Radohova vas.
Pogoji: ad 1. Ekonomska srednja šola aH njej enaka izobrazba z najmanj 5-letno prakso v finančni stroki.
ad 2. ustrezajoča praksa
ad 3. najmanj 5-letna praksa v manipulaciji s lesom. Prednost Imajo lesni manipulanti kmetijskih
zadrug.
Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj aH po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite do 30. avgusta 1959.
s
Te dni na našem Bogu
Danes so roški gozdovi mirni in tihi. Le veter ziblje zelene krošnje dreves; šepet vej in škripanje debel prekinja spokojno tišino. In včasih' odjekne Še brnenje osamljenega avtobusa, ki je po stari gozdni eesti pripeljal izletnike na ogled Baze 20, bolnišnice Je-lendol in ostalih še ohranjenih ■pomenikov iz narodnoosvobodilnega boja. Tak je Rog danes. Ponosen in miren, tih v temnozeleni odeji drevja, vabeč, skrivnosten in silen zaradi razsežnosti stoletnih gozdov.
Pred vojno je tod odmevala pesem žag. Jek sekir je lovil svoj odmev med hribovjem. V vse to so se mešali zategli vzkliki voznikov, ki so z vpregami odvažali bogastvo Roga — les. Tako je bilo do 1. 1941. Vojna  je  prekinila enolično
življenje, vendar takrat do Roga ni segla. Sovražna vojska se je razlila po mestih in vaseh; toliko junaška, da bi se spustila v gozdove, ni bila ...
Ko so odjeknili streli prvih partizanskih pušk, se je sovražnik še bolj izogibal gozdov. Kakor poosebljeni upor so se mu zdeli. Prav zato so bili največji prijatelj in zatočišče 'partizanov, ki so se čutili varne pod zeleno streho stoletnega drevja; mrak in ti-hota v objemu drevesnih velikanov sta jim bila domača. Gore in gozdovi so bili njihovi največji zavezniki.
Posedli smo na gozdnem pa-robku ob cesti, Maks Vale pripoveduje. Njegov glas se izgublja v tišini, pred nami pa oživljajo slike iz prvih dni vstaje.
Prvi borci
»V začetku marca 1942 smo prišli sem — skupina 23 tovarišev iz Šentjernej skega področja. Med nami so bili fantje iz Šentjerneja in okoliških vasi, ki so se že prej zbirali na Gorjancih. Vsi smo bili oboroženi. Na Topli rebri v Rogu smo se sešli s topliško skupino. V njej so bili fantje s področja Dolenjskih Toplic, pa tudi iz Mirne peči in Novega mesta. Ti so bili le deloma oboroženi. Na Topli rebri smo imeli neke vrste »rekrutsko taborišče«. Med nami je bilo mnogo mladih fantov, ki še niso služili vojaščine. Zato smo jih morali najprej tega, vsaj malo naučiti, da so dobili osnovno znanje. S Tople rebri smo se pozneje premaknili na Rdeči kamen, kjer smo z vajami nadaljevali. Komandir taborišča je bil Moretov Zan, politični komisar pa Dušan Pirjevec-Ahac. To je bila tudi prva oborožena partizanska skupina, ki se je na Rogu pojavila. Vojaško urjenje, obenem s političnim študijem in pripravo borcev, je trajalo do konca marca ali začetka aprila. Takrat smo se razdelili na dve četi. Ena je odšla na levi
breg Krke, druga na desni. Iz
te je pozneje nastal Gorjan-
France Mihellč: BOJ
ski bataljon. Se pred ločitvijo smo skupaj odšli na Ojstri vrh, od tam pa na Žužemberk, kjer smo napadli karabinjersko postajo in preživeli ognjeni krst.*
BAZA 20
Na Bazi 20 smo. Majhne barake so takšne, kot so bile takrat, ko so jih zgradili. Le na nekaterih so zamenjali lesene skodlje na strehah, ki so v več kot desetletju že preperele. Gradnja Baze 20 je bila zaupana Rudiju Ganzitlju, sedaj predsedniku republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev. To je bil star komunist, Član KP od leta 1925. Bil Je izkušen človek, prekaljen komunist, vajen dela v pogo-
»Tule sem pisal prvi članek v življenju...« je dejal časnikarjem v soboto dopoldne na Rogu tovariš Niko Belopavlovlč, predsednik OLO
jih stroge konspiracije. Prav zato mu je CK zaupal to nalogo. Prvo barako je znesel tja, kjer stoji zdaj Baza 20, na svojem hrbtu. Nekatere dele je izdelal v Ljubljani in jih od tam pripeljal. Človek se nehote vpraša, ko stoji pred to vasico barak, kje so dobili partizani gradbeni material in kako so ga znosili sem. Lojze M um nam je odgovoril:
»Nekatere dele, posebno šipe, okna in vrata, smo dobili v opuščenih, na pol razbitih hišah nekdanjih kočevarsklh naselij v bližnji In daljnji okolici. Nekaj gradiva so nam pustili celo Italijani. Ti so leta 1941, takoj po prihodu, pričeli v Rogu sekati les, pa ga zaradi partizanov niso utegnili odpeljati. V gozdu so ostali ob-tesani trami, ki smo jih zbirali in nosili na gradbišča bolnišnic in Baze 20. Tam smo jih s pridom uporabili. Manjše delovne skupine partizanov so podirale primerna drevesa, klestile veje in debla rezale na primerne kose. V teh skupinah so bili zaposleni tudi lažji ranjenci in rekonvalescenti. TI niso vedeli, zakaj in kaj delajo. Gradbeni material nismo pripravljali na strnjenem kompleksu, temveč na razsežnej-Sem področju. Partizani so ga nato odnašali v razne smeri in tam zbirali, toda le manjše količine. Od tu so zbrano gradivo do gradbišč prenašali in gradili baze in bolnišnice le najbolj zaupni tovariši, ki Jih je bilo na gradbišču največ 6.
Pazili smo na to, da svojih gradbenikov nismo menjavali, ampak so isti tovariši zgradili večinoma vse baze in bolnišni-
ce. Tako je bilo število ljudi, ki so te postojanke poznali, zelo omejeno in možnost, da bi jih sovražnik odkril, zelo majhna.-
»Moj prvi mladinski članek«
Niko Belopavlovič pokaže z roko v dolino, kjer je bila baraka Agitpropa. »Poglejte: na tisti klopi sem napisal svoj prvi članek v življenju. To je bil tudi prvi mladinski članek, objavljen v našem partizanskem tisku. 21. julija 1943 je bil na Pugledu formiran novi pokrajinski komite SKOJ. Ze na konferenci glavnega iniciativnega odbora ZSM smo za vsako področje napisali poročilo o delu mladine. Ta poročila smo nato izročili pokrajinskemu komiteju. Tisti dve baraki zgoraj na vrhu smo imeli mi mladinci in AFZ. Pokojni tovariš Kidrič, ki je mo-
je poročilo o delu belokranjske mladine prebral, je rekel: ,To mora v tisk. Niko, napiši članek.' Ne morete si predstavljati, kako mi je bilo težko, ko sem dobil to nalogo. Raje bi jurišal na bunker kot pisal članek, saj ga nisem do takrat še nikdar v življenju 'napisal. Sedel sem na štoru poleg tiste klopi, tuhtal in krčevito premišljal, kako naj napišem. Bil sem tako nesrečen kot še nikdar v življenju. Nazadnje sem članek le sestavil in od takrat mi niso dali miru. Potem sem moral vedno pisati. To mi je bilo v začetku najteže!-« ' \
nadaljevati še 30 korakov. Nato se je ustavil in opravil teh 30 korakov ritenski nazaj. Tukaj je dal zriak in skrivni stražar mu je iz posebne priprave spustil neke vrste vzdižni most. To je bila lestev, ki se tal na gazi ni dotaknila. Obiskovalec se je lestve oprijel, splezal nanjo in nato pot nadaljeval nekaj časa po lestvi. Šele nato se je spustil na tla in po skrivni stezici odšel v bazo. Pod vzdižnim mostom so bile napete odeje, da ne bi pozimi ali v deževnem vremenu sneg oz. blato, ki bi obiskovalcem padla s čevljev, izdala skrivnega prehoda. Tako je tudi v tem  primeru  partizanska iz-
France Mihelič: Partizanovo slovo
najdljivost zmogla težavno nalogo najstrožje konspiracije.«
Partizanske bolnišnice
Skrivni vhod v Bazo 20
Od leta 1943, ko je Baza 20 sprejela prve goste, in vseskozi do leta 1945, do osvoboditve,
kjer zdaj pripelje obiskovalca vanjo markirana pot. Z roške ceste še malo naprej, od tam,
V baraki leži na pogradih skupina ranjencev. Spomladno jutro 1944 je. Kurir je pravkar prispel s pošto. Prinesel je tudi radijski vestni k, Slovenskega poročevalca in druge časopise. Fantje so ga stežka pričakovali. Sale, dovtipi in vse drugo, kar spada v običajni dnevni red, jim tega jutra,
Podstenice danes in
včeraj jutri
Ta misel se ml utrinja v možganih. Včeraj, to pomeni težko dobo štirih let boja, ki smo ga zmagovito zaključili pred štirinajstimi leti. Danes, to je resnični danes. Jutri pa pomeni veselo hučanje mladine, ki bo napolnila to travnato, z redkim gr-mičjem poraslo Jaso, ki Be pod ostanki vasi kot naravni amfiteater spušča proti gozdu. Jutri., to bo 22. in 23. avgusta, ko bo prihitelo sem tisoče mladih ljudi Iz Slovenije. Zakaj se bodo sešit prav tukaj?
Podstenice so bile pred 18 leti od sveta odtrgana samotna vas v zavetju roških gozdov. Trinajst hiš ln gozdarska lugarnica. Danes je tu le še logarnlca z nekaj gozdarji, o vasi pa le še posamezni kamni in osameli zidovi pričajo, da Je stala, Italijani so Jo v roški ofenzivi požgali, nemški okupator je njene popolnoma zapuščene ruševine oktobra 1943 skoraj teden dni nepretrgoma bombardiral.
Ob ruševinah vasi bodo v soboto in nedeljo spet oživeli spomini starih borcev na Rog. Oni najbolj vedo, kaj jim je pomenil. Te skrite doline in nemi gozdovi so prispevali toliko, da Jih lahko pojmujemo kot poosebljeni spomin na dni, ko se je majhen narod uprl neprimerno močnejšemu osvajalcu. V teh gozdovih so našli zatočišče prvi partizani in prav tu na Podstenlcah je slovenska mladina Jasno začrtala svojo pot boja ln povedala, da bo v njem vztrajala in ne bo klonila. Tisoči mladincev, ki so trosili listke no okupiranih mestih, pisali gesla, prenašali pošte, obveščali partizane in opravljali številne druge akcije so mislili na kolone partizanov, k) se bojujejo v gozdovih zelene Dolenjske. Posebno po neuspeli italijanski roški ofenzivi so se misli mladih upornikov v okupirani deželi z ljubeznijo mudile na Rogu. V majhnih tehnikah v Ljubljani so mladinci v tesnih, zadušiJlvih prostorih tiskali letake, gesla in časopise, zavedajoč se. da opravljajo sprejemni izpit za v partizane. Postati partizan, to je bil takrat življenjski smoter mnogih mladincev. Vsak, ki je prispel na Dolenjsko, je najprej vprašal: »Kje je Roe?« in se s pogledom ustavil na visokem hribu, ko so mu ga pokazali.
Reka tisočev ljudi bo obiskala Podstenice. Vrvež teh dni bo drugačen od onega v času boja, ki je bil, čeprav razgiban, tih in skrit, toda oba imata pečat svobode: prvi težkega napornega boja vanjo, drugi pa resnične priborjene svobode. Zagoreli bodo številni taborni ognji, mladina so bo zbrala ob njih in prisluhnila doživetjem starih partizanov. Tudi od »brače Kramarič« bosta gotovo vsaj eden ali dva pripovedovala mladini: — Sest nas Je bilo. Vse nas je oče nagnal v partizane z besedami: »Bejžte se mulci tepst!« in smo šli drug za drugim. Dva od nas sta se udeležila slavnega pohoda XIV. na Štajersko. Ker nas je bilo šesl in so nas težko ločili, so nam vsi na kratko rekli »brača Kramarič«. Iz Dragomelj, majhne vasice v Beli krajini, smo doma...« Tako nekako bo stekel pogovor ob tabornem ognju v soboto ali v nedeljo.
Dolge kolone ljudi bodo odhajale na pokopališče pri bolnišnici Pesjak, obiskale bodo Bazo 20, Bazo 21 in številne druge objekte, ki Se stoje. Mladi rod bo tako na najlepši način spoznal zgodovino tistih mladih ljudi, ki so mu omogočili srečno življenje, ki ga živi danes. Spomnil se bo napornih dni, ki so jih preživeli njegovi, takrat mladi predniki, In številnih tovarišev in tovarišic, ki so za svobodo darovali svoja življenja.
MILOŠ JAKOPEC
komentarji marsikomu vzbudili tiho domotožje po domačih, jlTT vseeno spremlja zdrav, odprt smeh. Se kratek prepir, kdo bo bral poročila, in že je v baraki tišina. Eden izmed ranjencev, ki po mnenju ostalih najbolj gladko bere, je pričel. Časopisov je malo, vsaka baraka dobi le po en izvod. Branje, ki ga prekinjajo navdušene razlage položaja pa tudi ponosno hvalisanje ranjencev iz enot, ki so v poročilih omenjene, prekine prihod Ti-neta.
Molčeč fant iz zaščitnega voda je to. »Tone, Miha in Cuj-nar, pripravite se!« Samo to je rekel in Izginil. Branje je za hip prekinjeno. Tišino pretrga   veseli   krik imenovane
je sovražnik nI odkril. Neštete njegove ofenzive in sunki, ki so prečesali neizmerne gozdove Roga, so bili zaman. In vendar bi lahko prav sneg pozimi aH blato v deževju izdala varno bivališče v gozdu. Slučajen popotnik, kmet-domačin bi sledil stopinjam in prišel do barak.
Partizanska iznajdljivost je tudi to vnaprej onemogočila.
Prisluhnimo pogovoru Lojzeta Murna in Nika Belopav-loviča o tem:
»Vhod v bazo ni bil tukaj.
kjer se maskirana pot prične, se odcepi druga stranska pot desno v gozd. To pot smo uporabili za konspiracijo. Pozimi, kadar je padal sneg, smo po njej naredili gaz, ki se je pozneje zopet pridružila roški cesti. Enako je bilo v deževnem vremenu. Vsak, ki je šel na bazo, je moral po tej gazi.«
Medtem smo prišli po stari poti, ki so jo med vojno uporabljali, do te stranske poti. Tukaj se je pričela prava pot na bazo. Vsak, ki je bil vanjo namenjen, je moral  po gazi
kar so vedeli, da prispe kurir, ni šlo tako od srca kot sicer. Trije, ki so bili že pokretni, Tone, Miha in Cujnar, stoje pri vhodu in Tamari kar iztrgajo iz rok časopise. Salji-vec Mandeljc se kot poštar postavi pri vhodu in deli pošto. »Tebi pismo od mamice; tebi je pisal stari, zate nič; no, ti naš lepotec, vendar je prispelo pismo od tvoje ljube Cilke. Ni te še pozabila!.. .«
Tako se vrsti Šala za šalo. Mandeljc ima seveda v rokah i !e časopise. Čeprav so njegovi
Napis   na  spominskem kamnu pred vhodom v bolnišnico Zg. Hrastnik
trojice. »V enoto gremol« Hitro poberejo tistih nekaj malenkosti, ki jih ima vsak partizan, in že so ležišča prazna. Medtem so pritekle bolničarke v septično operacijsko sobo. Tudi zdravnik je že vstopil. Vsi so takoj uganili: nova pošiljka. Ranjenci! Kmalu se vrata odpro in bolničarji pri-neso dva bleda partizana na nosilih, eden s povito roko pri-šepa sam.
»Kdo ste? Iz katere enote? Kako je v brigadah? Poznaš tega, je še ta komandant?« Vprašanja ' kar dežujejo. Novinci se komaj otepajo. Tone, Miha in Cujnar so se medtem pričeli poslavljati. Pri prvih dveh lajša grenkobo slovesa zavest, da se vračata v boj, Cujnar pa se seli v bolnišnico za rekonvalescente. Pri izhodu jih že čaka Tine s povoji.
»Tako fantje, zdaj vam bomo zavezali oči. Držite se za roke, da ne bi kateri padel. Preveze čez oči ne bo nihče popravljal. Gremo!«
Kolona je počasi krenila. Tine opozarja »slepce« na štore, na kamenje, skale in vse nevarnosti na poti. Slučajni opazovalec bi se čudil, ko bi videl, da so se od bolnišnice oddaljili le 100 m, nato pa uro in pol hodili v krogu. To je konspiracija. Vzdihi: »Prekleto, ali bo že tega konec,« trga-
jo tišino. Toda Tine ne odgovarja. Le Tonetu, ki je razlagal, da je star partizan in da ve kaj je konspiracija ter je zahteval, naj mu snamejo prevezo, Je kratko odgovoril: »Ti greš v boj. Najbrž se ne boš več vrnil sem. Pred teboj bo le še sovražnik, za tabo pa ostaja 63 ranjencev, ki bi jih lahko z neprevidno besedo po-gubil in izdal!«
Končno so prispeli na javko. Vzdih olajšanja se je zvil lz prsi vsem, ko so spet »spregledali«. Starejši, pol vojaško opremljen možak, jih bo vodil naprej do naslednje javke. »Kje smo?« je prvo vprašanje vseh treh. »To ni važno,* je miren odgovor.
Za pot, ki bi jo lahko prehodili v dobri uri, so zaradi neštevilnih ovinkov in kroženjj torej zaradi konspiracije, potrebovali tri debele ure... — Zdaj gredo spet v koloni po eden, nasproti boju, zmagam in svobodi. V bolnišnici Zgornji Hrastnik, »Pesjak« so jo nazivali partizani, boste še danes našli na zidu v aseptični operacijski sobi humoristično sliko in verze, delo neznanega partizana. Pod obojim je napisal: »V spomin na 29. 9. 1944« in dal le svoji kratici S. S. Slika in. verzi pričajo o izredni življenjski sili in volji naših borcev, ki v najtežjih dneh niso zgubili smisla za zdravi humor, ki jim je lajšal težke ure. Naši ranjenci — ob teh besedah se je zdrznilo srce vsakega partizana in borca v vrstah upora. Za ranjence so Sli vedno najboljši zalogaji hrane, sol, tobak, cigarete in sladkor. Borci so pogosto žrtvovali življenje, da so rešili ranjene tovariše s položajev. *
Se partizanske bolnišnice obiščemo; zadnji, tihi kraj, kjer spe roški junaki — mladi in stari partizani, zaščitniki, kurirji, ranjenci. Lepo je tu, kjer »mrtvi spe nevzdramno spanje« — spoštljiv molk nas ponese v spominu nazaj za dobro poldrugo desetletje...
»Skoz mesečino, veter, sneg, ko mornarji plovete v neznana obzorja...
Morda nas viharna morja na>. plavijo na čeri časa. Naša telesa bodo bratom stopnice v svobodo. Nekoč bodo legli pod sončna drevesa, gledali v spo-mladne oblake, in vodo, pojočo pod vrbami, poslušali. Morda bodo v travah zaspali, rastočih iz naše krvi, in sanjali o nas, ki smo pali zanje...« Zdaj globje razumemo Borove besede ... Tu sredi partizanskega sveta še prav posebej. , Skrivnostno češe, veter nad nami polne, temne krošnje dreves, ki se sklanjajo nad skrita roška partizanska pokopališča.
Kurirske poti je prerasel mah. Fantje — partizani so postali možje, dekleta-borke so žene in matere. Svetli Ideali revolucije so uresničeni. Naša partizanska trdnjava Rog pa je taka kot takrat — in taka, vsa naša, polna svobodoljubnega duha, bo pozdravila v soboto in nedeljo drage goste.
M. J.
»Mladina, kaj si vendar naredila iz naše nekdaj mrtve vasi...«
18, junija 1943 Je tovariš France Luhej, referent IOOF .Slovenije za ZSM s položaja (na Rogu) poročal Izvršnemu odbora OF o delu Zveze slovenske mladine, katere Glavni iniciativni odbor se je 17. junija 1943 sestal na »točki 14« (na Rogu). Konferenco je vodil tajnik GIO ZSM tov. Dšuro (Stane Kavčič), razen zastopnika IOOF Franca LubeJa pa so se je udeležili člani GIO ZSM za okrožja Ljubljana, Vrhnika, Cerknica, Ribnica in Bela krajina, medtem ko so zastopnike okrožij Kočevje in Novo mesto ovirali premiki okupatorjev, da niso mogli priti pravočasno. Iz poročil članov Glavnega iniciativnega odbora ZSM o stanju mladinske organizacije v posameznih področjih povzemamo danes nekatere glavne ugotovitve, ki so jih za takratno belokranjsko okrožje podali na konferenci tovariši Niko, Hilda in Jože. Brez kakršnega koli pojasnjevanja daje poročilo .izredno jasno sliko, kako je mladina Bele krajine pomagala pri osvobajanju domovine.
»Ustanovili smo okrožni iniciativni odbor s člani: Hildo, Tončko, Zofko in Jožico ter dva rajonska odbora po 4 člane- V rajonu Semič, kjer je italijanska posadka, smo začeli z org. sedaj... V Metliki je mestni odbor s 5 člani, v Črnomlju je 10-članski odbor, v Adlcšičih g-ftlanski ln v Gradacu 4-51pn*k] Odbor- V Gribijah so odlični ppnlrjl. Vse delto je razdeljeno W*aR08amezne sekretarje: za hi-
gieno, za zbiranje, za delavske čete Itd. Mladina je org. po vseh vaseh v delavske čete, te pa so združene v delavski bataljon s komandanti in komisarji. Tako je n. pr. vas Lokvice zabeležila 3500 delovnih uir od februarja do junija, rajon Drašiči 1482 ur. V glavnem obdelujejo prazna posestva partizanov In belogardistov. Oe pridejo v vas partizani, jim v najkrajšem času operejo perilo
ln oddajo nabrane zaloge lipovega cvetja in zdravilnih zelišč. V rajonu Suhor so delavske čete v Vseh vaseh ...
PrebIvaflstvo z velttcoljubeznijo gleda polet mladine, starši j t dajejo ved podporo. Zato je tudi morala po vaseh odlična ln ni opažati strahu pred okupatorji ali belo gardo. Posebno so junaška dekleta. Nekoč so v vas, v kateri so bili partizani, nenadoma prišli Italijani. Pred premočjo 60 se morali tako hitro umakniti, da so v vasi pustili mulo z mitraljezom. Tako so na enem koncu odhajali partizani, v vasi pa so že bili Italijani. Dekleta so gnala mulo za partizani, ki ni hotela ubogati, ko je zaslišala riganje svojih italijanskih tovarišic. Brez strahu so se vrnile v vas. Mladina bo izdala list »Mlada Bela krajina« pod uredništvom tov. Ililde.
Zblralpe akcije zelo dobro napredujejo. Mladina zbira tudi živež, ki ga na karte sprejema prebivalstvo od okupatorja, kakor sladkor, olje, z Izjavo, da
prebivalstvo tega nujno ne potrebuje, da Pa mora žrtvovati bolnim partizanom. Naša propaganda se s pridom uveljavlja v vrstah belogardistov. Tako Smo pritegnile k udeležbi na naših kulturnih prireditvah tudi dekle nekega belogardista. Ko je prišel v vas, jO je zaslišal, če Je bila ona zraven. Odgovorila mu je: »Bila sem in bom še šla, če ti ni všeč, pa pojdi!-'.« Neki belogardist je ustrelil našo najboljšo mladinko Fančko. Cela vas je pletla vence za njen pogreb ln dvignila pravi odpor proti beli gardi...
K sodelovanju pritegujemo tudi bivše italijanske vlačuge. Tako smo tem dekletom določili delo na njivi, kamor je prišlo delo gledat 400 ljudi iz več vasi. Deklet ni bilo sram, pač pa so izjavile, da jim OF z delom daje možnost, da operejo svoj greh ln se z delom lahko vključijo v narodno skupnost. •.
Za mladino prirejamo skupne Izlete s petjem ln Igrami, katerih se včasj udeleži tudi 100 mladine. Pri nabiralnem tednu je mladina to sporočila prebivalstvu na tako temeljit način, da je na vsakem drevesu in vsakem plotu bil pritrjen listek z oznanllom. Veliko vasi že Ima svoje mladinske domove, opremljene z gesli, slikami Tita, Stalina itd. V njih se zbirajo, čitajo, pojejo ln sklepa-
jo... Vsaka vas hoče imeti svoj mladinski dom.
Ob cesti Metlika—Gorjanci smo zajeli 90 do 93 odstotkov mladine. Odnosi med nami ln prebivalstvom ne morejo biti boljši. Dostikrat sm0 v vaseh, ko pridejo v nje Italijani. Ni nam treba bežati, prebivalstvo nas samo skriva pred njimi.-.
V neki vasi, ki je ' dala 7 belogardistov, so vse njihove sestre naše vnete mladinke. Med mladino je prodrlo stališče: ne izdajajmo ne eni, ne drugI, vsaj mladina ne! Prav odločno se kažejo ti uspehi pri kulturnih prireditvah; tako mladina belogardistov v Igrah zahteva vloge partizanov ln v njih-zabavlja čez. belo gardo...
Posledica takih odnosov je, da razen v Metliki in Črnomlju nI več sredine. Dokazanim izdajalcem žele vsi smrt. Od dveh bratov je eden v partizanih, e'den v beli gardi. Brat partizan je prišel domov in našej v sestrinem žepu izdajalsko pismo, ki ga je hotela nesti v Metliko. Nastopil je tako odločno proti sestri, da je celo mat; izjavila, naj jo ustreli, če ne bo ubogala.
Mladinski agltprop dela zelo uspešno. Sestajamo se, da si naložimo delo |n ga takoj izvršimo. Tako je vse okrožje že v treh dneh vedelo, da so angleška letala v Liki odvrgla orožje In letake, kar je bilb namenjeno slovenskim partizanom •..
Higiena: ker smo na meji, kjer razsaja bolezen, želi prebivalstvo največjo snago. Hiša, ki se noče držati zdravstvenih navodil, je izpostavljena sramoti. Otroci sami nadzorujejo higieno v vseh hišah. Tako so v neko hišo, ki ni hotela izvršiti predpisov o snagi, prišle mladinke, pobelile stene, osnažile i« porlbale pod In potem na šipo nabile »listek«: to hišo osnažile mladinke OF, ker njeni prebivalci ne želijo sebi In nam dobro.
Kulturno delo: v vsaki vasi je določen nekdo, ki skrbi za dopisovanje mladine. Tako smo dosegli, da skoro vsa mladina vneto piše. Na izletih in sestankih avtorji čitajo svoja dela, najboljša mladina sama oceni ln pohvali: »sposobno za mladinski list«. Enako je z igrami. Hoteli smo igrati, ni bilo napisanih iger; sklenili so, da jih napišejo sami. Zdaj že mnogo vasi sestavlja lastne igre, ki jemljejo snov lz narodnoosvobodilnega boja v domači vasi. Igre dajejo v cenzuro okrožnemu odboru ZMS. Tako smo zdaj dobili lz vrst mladine že 11 iger, ki krožijo po vsem okrožju .
V veseh je zavladalo doslej še nepoznano življenle Starčki pravijo:
»Mladina, kaj si vendar naredila iz naše nekdaj mrtve vasi!«
Pa je res veselo. Sredi grmenja topov mladina dela, a tudi poje in pleše. Tako so začeli * mladino tekmovati tudi starejši, pišejo Igre ln Igrajo, tekmujejo % mladino in se tako na medsebojnih igrah vasi obiskujejo. Ob nedeljah smo že Imeli prireditve, katerih se je udeležilo do 400 ljudi lz najbolj oddaljenih vasi...
V Bell krajini je nastalo pravo kulturno tekmovanje. Vse delo je Izraženo najbolje v temle stavku iz teksta take Igre:
»Vidiš, žena, ti Jokaš, ker Je tvoj sin pri beli gardi, meni se ni treba jokati, ko sta mi mož ln sin v partizanih.«
Tako Je delala, žlvela in se borila slovenska mladina spo-' mlađi in poleti 1943 v srcu okupirane Evrope, ko je fašizem z vftoko dvignjeno glav0 in s trdo okovanim škornjem gazil po narodih sveta in teptal v blato njihovo ln našo svobodo. Tako je bilo njeno življenje vsa vojna leta, ko se je iskreno odzvala klicu Partije In OF ter šla pogumno in neustrašeno v boj ob ramenih starejših tovariševi
Taka je bila naša mladina, ki i« v boju za novo življenje ena. koprnvno sodelovala ln resnlf«. no ustvarjala novi svet.
PAR
(Po podatkih, ki jih je zbral Muzej narodne osvoboditve Ljudske republike Slovenije)
Rog se razprostira rned srednjo dolino Krke, Ribniško-kočevskim poljem ter Belo ln Suho krajino. Po svojem značaju Je valovita kraška planota, katere pobočja se dvigajo v oblik! ravnin in teras, prepreienlh s kraškimi vrtačami in kotllči ter suhimi dolinami. Porasel je z obsežnimi bukovimi in. iglastimi gozdovi ter je v prečni smeri zaradi velikih udolbin in strmih hrbtov težko prehoden. Najvišji vrh nosi lm© ROG — (1100 metrov), ostali višji vrhovi pa so na severowhodni strani Sv. Peter (889 metrov), Pečka (912 metrov) Pogorelec (822 metrov), Kragulji vrh (686 metrov), Gače (1029 metrov), na jugovzhodu Mirna gora (1048 metrov), proti zahodu pa predvsem Kamenjak (723 metrov) in Kraljevi kamen (777 metrov), da imenujemo le nekatere, lz partizanstva najbolj znane.
Roški gozdovi bo prepreženi z vrsto cest ln potov, od katerih so najvažnejše: Od Podturna pri Toplicah se vzpenja Roška cesta, ki vodi mimo Podstenic in 2age na Rogu proti" Kočevju. Od te se v tretjem ovinku odcepi C*r-vanova cesta v smeri proti Travniku, kjer se od nje odcepi Golobinjska cesta, ki pelje proti Sredigorl in Mirni gori. pied Reso pa cesta na Komamo vas in Crnrošnjice. Pri Podistenicah se od Roške ceste odcepi Primož ka pot proti Topli rebri z odcepi proti Podhosti in Smuki, pri Fab-erjevem križu pa se od te odcepi Vinska pot v smeri proti Staremu logu. Nad Pod-stenioaimi se od Roške ceste odcepi Cinkarska pot, ki se nad Cinkom združi z Vinsko potjo.
Ta gozdnati svet je bU že od davnine rodko ali sploh nenaseljen. Selo v 14. stoletju so bili na tem ozemlju Ln dalje mlrmo Kočevja proti Kolpi naseljeni nemški kolonisti iz Koroške, Tirolske in Firankovskega ter Tu-rinškega. Ti so predniki. Kočevarjev. Nastajale so vasi: Podstenice, Pogorelec, Topla Reber, Rdeči kamen, Rampoha, Topli v: h,  Komama  vas. Smrečnik,
Ribnik, Travnik Resa, Jelenica. Novi in Stari Breg, Pogled, Raj-ftenav itd. Ob vznožju roikih gozdov so večja naselja Crmoš-njice s Starimi žagami in Srednjo vasjo. Smuka in Stari log ter Planina pod Mimo goro. Zahodno od .roiikega masiva leži ob-ponikalnici Rinžl mesto Kočevje.
Prebivalci teh vasi so se ie deloma ukvarjali s 'poljedelstvom, nfljveč na s trgovino z lesom in s krošnjarjenjem. Ko-čevarji so dolga stoletja živeli v mirnem sožitju z obdajajoč i m jih slovenskim ljudstvom. V času Hitlerjeve propagande so postali zagrizeni nacisti in potO-kolonašl. V začetku sovražne okupacije so bili novembra 1941 preseljeni na spodnje Posavje ln ob Sotlt, odkoder so Nemci nasilno teseMi vse slovensko prebivalstvo. Po načrtih nacistične osvolevalne in raznaro-dcvalne politike naj bi Koče-varji ob Savi in Sotlj ustvarili nacionalno zafiriaeno narodnostno mejo tretjega raj ha ln s tem razpolovili živi oranizem slovenskega naroda, po nacizmu ln fašizmu obsojenega na 6mrt. Ko pa s« je razbita nemška vojska umikala z Balkana ln iz Po-donavja, so se z njo vred umikali tudi Kočovarji ln tako sami .odstranili šeststoletnl tujerodni otok lz osrčja slovenskega naroda.
Po preselitvi Kočevarjev je vso njihovo nepremično posest prevzela italijanska delniška družba »Emona«. Ta je želela razprodajatl kočevarsko obrobno posest sicer tudi našim ljudem, v glavnem pa je bilo vse kočevarsko področje namenjeno za poselitev z italijanskimi kolonisti. Predvsem pa je družba hotela pospraviti bogat dobiček z Izkoriščanjem roških gozdov. Nakupovanje nepremičnin je zabranjevail poseben odlok IO OF, Izkoriščanje gozdov ln Italijansko kolonizacijo pa 1e preprečil osvobodilni boj našega ljudstva ln končna zmaga. V osvobodilnem boju le .postal Rog s svojimi gozdovi in naselji naše najpomembnejše oporišče.
kanjonom Kolpe, nudil razmeroma varno zatočišče predvsem partizanskim bolnišnicam in delavnicam, obenem pa je nudil mežnost trajnejšega in dosti varnega prebivanja za vodilne organe osvobodilnega boja in njihove ustanove. Rog namreč zlasti po veliki italijanski ofenzivi leta 1942 ni nikdar imel v sebi taborišč kakih večjih vojaških enot, ki bi nujno pritegnile nase sovražno pozornost in vojaško aktivnost, temveč je bil pridržan le za gori označene namene. Zaradi tega ni v Rogu samem z izjemo dveh sovražnih ofenziv — italijanske v letu 1942 in nemške v oktobru 1943 — prišlo do nobenih večjih borb. Le čisto na koncu vojne, v aprilu 1945 so poizkušale nemške in domobranske enote vdreti v Rog iz smeri Suhe krajine ln je prišlo do težjih spopadov predvsem na področju Sv. Petra in Tople rebri.
Pod imenom Partizanski Rog pa ne smemo razumevati samo gorskega dn gozdnatega masiva Roga samega, temveč tudi Širšo okolico ob vznožju Roga bodisi v predelih med Sotesko ln Poljanami, Starih žag' ln prehoda nad Crmošnjicami v Belo krajino, bodisi ob vznožjih vzhodnih in jugovzhodnih vzpetin nad Belo krajino in' Kolpo, ali ob prehodu iz doline Krke v Kočevsko dolino mimo Smuke ln Starega loga. V vseh teh obrobnih dolinah ln prehodih je bilo od leta 1942 pa do osvoboditve nameščenih veliko število raznih taborišč, skladišč, delavnic itd., kar vse skupaj z bazami ln partizanskimi naselji na Rogu
ustvarja šele pravi pojem in daje pravo predstavo Partizanskega Roga z vsem velikim pomenom, ki ga je za osvobodilno gibanje imel.
Vso to dejavnost na Rogu in v njegovem okolju pa je razen prirodne zaščitenosti in oddaljenosti od večjih okupatorjevih postojank olajšalo tudi dejstvo, da se je kočevarsko prebivalstvo, ki je bilo Po večini zagrizeno* nacistično že v novembru 1941 izselilo in so bile kočevarske vasi v spomladi in poletju 1942 povsem prazne. V italijanski ofenzivi so bile te vasi sicer po večini od sovražnika požgane, vendar je marsikje bilo še možno postaviti vsaj zasilna bivališča za manj konspirativne baze, delavnico itd.
France Mihelič: KURIR
ROG PRED OFENZIVO 1942
POMEN KOČEVSKEGA R0OA V MINULI VOJNI
Pomen Roga 2» narodnoosvobodilno gibanje je bil predvsem
v tem. <1« ie kot obširen gozd-
nat kompleks, ki je položen na kraško planoto med dolino Krke, Ri'hnHko-kočevsko dolino in
Iz spredaj omenjenih razlo-dov varnosti ln nenaseljenostt je razumljivo, da je Rog že v začetku osvobodilnega boja nudil primerne terene za taborišča prv'h partizanskih skupin. Tako so se sicer maloštevttnd preživeli borci Prve belokranjske čete kmalu po katastrofi na Gorenjih Lazah zatekli v logarsko kočo pod Suhim vrhom oziroma na GaČah. V januarju 1942 je bilo na Jelenlcd taborišče borcev Novomeške čete, ki so se tja preselili e taborišča pri Topli Rebri, pa se čez kake tri mesece zopet premaknili v bli-
\0f -m-
Al
%1'
osvobodilnega gibanja: CK KPS, IOOF in Glavne poveljstvo partizanskih čet. Maja meseca so odšli lz LJubljane, ki j« bila obdana z bunkerji in žično ograjo, ter preko Podlipoglava pod Ljubljano in.Tisovca v Suhi krajini prišli v štab v. grupe na Cinku, nato «1 pa na Kraljevem kamnu uredili prvo bivališče. Na Cinku je bila med 3. ln 7. julijem 1942 pomšmbna partijska konferenca. Med Kraljevim kamnom in vasjo Novi breg je bil takrat v kiraškd vrtači napravljen poseben bunker, namenjen prvotno *a skladišče, ki pa je med sovražno ofenzivo v avgustu ime/razredno važno vlogo kot zatočišče našega vrhovnega vodstva ter je kot »Bunker 42« prešel v zgodovino partizanstva.
Vse okolje Roga do desnega brega Krke s pretežnim delom Bele krajine kot tudi Kočevsko. ribniške doline j6 bilo v poletju 1942 osvobojeno Ozemlje. Med večjimi osvobojenimi kraji so bile tudi Dolenjske Toplice (od 27. maja dalje). Večje sovražne postojanke pa so bile samo V NoVem mestu, Metliki, Semiču, Črnomlju, na Vinici ln v Kočevju ter Ribnici, iz Žužemberka pa so Italijani pobegnili 13. julija 1942. .
• .t\j ......
IVE SUBIC: PREVOZ MUNICIJE
NOVOMEŠKA MLADINA MED NOB
Vesela naključja
Kljub resnosti položaja so se med vojno, pogosto v naj-težkih trenutkih, primerila vesela naključja, ki so še dolgo nato vedrila duha »na terenu* in v bojnih vrstah. Nekaj takih veselih etogodkov in doživetij nam je povedal Miha Gosttša, ki je v letih 1941, 1942 in 1943 kot mladinec sodeloval v številnih akcijah novomeške mladine.
Spomladi 1942 je dobil s še nekim mladincem nalogo, da pišeta gesla po zidovih. Sklenila sta popisati tudi stavbo karabinjerske postaje. Miha je stal' ob fantu, ki je sklonjen nizko pri tleh po zidu pisal velike črke OF. Takrat Je iznenada stopil iz karabinjerske postaje karabinjer. Bila sta z »delom« že blizu vrat. Miha se je hitro sklonil in si pričel zavezovati čevelj, da Je sklonjen zakril tovariša pri delu in mu obenem dajal znake, naj miruje. Karabinjer je dolgo stal pred vrati in nazadnje odšel mimo njiju ne da bi kaj opazil. Miha še danes trdi, da si ni nikdar pozneje tako dolgo zavezoval Čevljev kot takrat...
Drugič je z nekom zgodaj zjutraj, še v mraku, vtikal Poročevalce in letake za okenske polknlce, pod vrata in druge špranje po hišah od gostilne na Bregu do prof. Turko-ve hiše pod Kapitljem. Iznenada so se za njinaa odprla hišna vrata. Na vrat na nos sta jo ubrala po ulici navkreber, preganjalec pa je vztrajno copotal za njima. Ker jo bila huda poledica, jima je močno drselo. Tekla sta, padala, ne pobirala in spe'; bežala, toda zaradi poledice sta zelo počasi napredovala. Končno sta se vsa mokra od napora, nato potuhnila za' nekim zidom. Preganjalec ju je kmalu nato dohitel v obliki stare ženice, ki je šla v Kapitelj k prvi masi... Nasmejala sta se in akcijo nadaljevala. '
Mladinci so opravljali tudi kurirske naloge. Miha je dobil nalogo, naj hitro odide v gostilno Per, vpraša tam za tovariša Zveiičarja in mu pove, naj ne gre na neki dogovorjeni sestanek, ker je bila hiša, kjer je bil sestanek sklican,   mV Smuk J ^n" Starim Togom
ž ino Rdečega kamna pri Topli Rebri. V tem taborišču bo se zbirali borci prvih partizanskih skupin, da bi formirali Dolenjski bataljon. Med Podstenicaml in Pogorelcern je spomladi 1942 bilo taborišče Roške čete, ki je v juniju 1942 zaradi stalnega dotoka novih borcev prerastla v 3. bat. Zahodnodolenjskega odreda. V maju ln juniju 1942 Je bilo nad Podstenicaml taborišče treh čet, ki so Jim poveljevali Pero, Jurček in Jošt, medtem ko je bilo na Daleč hribu taborišče Zanove čete. Ta čas je bila ustanovljena še V. grupa odredov, katere štab je bil najprej v bližini Podstenic, kasneje pa na Cinku. V. grupa odredov Je Imela v svoji sestavi tudi poseben delavski bataljon, pri Podstenlcah pa so bile urejene v Pogačnikovl žagi še po-8ebne delavnice: orožarska, mi-zarsko-kolarska, čevljarska in krojaška. V vili kneza Auer-6perga na Podstenlcah je organizator partizanskih bolnišnic dr. Pavel Lunaček — Igor uredil tudi 'posebno ambulanto, ki je bila tako odliično opremljena, da bi v primeru sovražnega vdora mogla zavesti sovražnika v mnenje, da je odkril pravo partizansko bolnišnico, medtem ko je resnična bolnišnica bila urejena v logarski koči na Daleč hribu kot Glavna partizanska bolnišnica Slo^aij^. j*rav tako aVii brli v Tem času urejeni tudi novi bolnišnici nad vas-
ROŠKA OFENZIVA
V  splošnem  radi imenujejo »roška ofenziva« vso veliko italijansko ofenzivo proti narodnoosvobodilnemu gibanju in partizanskim bojnim enotam, ki je trajala od 16. julija 1942 d0 S. novembra 1942.   Ta ofenziva se je začela z obkolltvijo i^ napadom na Krim južno od Ljubljane,  divjala potem preko Notranjske, Bele krajine  bi Do-1 tujsko ter se zaključila 2 napadom na Gorjance. Svoj višek je dosegla z obkolitvljo Roga med 7. in 24. avgustom 1942, kar je pravzaprav »roška ofen-slva« v pravem pomenu besede. Ta čas so italijanske bojne enote, ki so štele nekaj divizij ln celo vrsto pomožnih oddelkov ter bile opremljene z najmodernejšo vojno   tehniko, v nekaj zaporednih  sunkih   v strelcih prečesale vse- roške gozdove ne toliko z namenom, da bi uničile partizanske bojne enote, o katerih so Italijani vedeli, da
jih v večjem številu v Rogu ni pač Pa predvsem zato, da b! ujele ali uničile vrhovno politično in vojaško vodstvo osvobodilnega gibanja, o katerem so vedeli, da je na Rogu.
Ko se je naše vodstvo v teku napada na Rog hotelo ob zori-, 16. avgusta prebiti iz sovražnega obroča, je pri Faberjevem križu padlo v globoko zasedo, iz katere 60 se pa srečno vsi rešili. Večina se j'h je potem zatekla v »Bunker 42«, nekaj članov pa se je prebilo in preko Dolenjske ali Notranjske prišlo na Podlipoglav pod Ljubljano. Fo končani ofenzivi na Rog so odšli tja tudi preostali člani vodstva, nakar je bil njih sedež do marca J.943 v Dolomitih nad Ljubljano. Prav ob koncu napada na Rog, 24.- avgusta, je pri vasi Pogled padel pesnik in pisatelj Miran Jare. V teh bojih se je posebej izkazala 3. četa III. bataljona Tomšičeve brigade, ki se je prebila na notranjo stran italijanskega obroča, prekrižarila med samimi Italijani ves Rog, pomagala Iz obroča nekaterim članom našega vodstva, Glavnemu poveljstvu pa prinesla prva zanesljiva poročila o razvoju dogodkov.
V času velike italijanske ofenzive so bile ustanovljene prve slovenske brigade: 16. julija Tomšičeva pri vasi Cesta db vznožju Roga, v septembru Pa še Gubčeva Ln Cankarjeva
LuihfctlO; U/.UANO JJKKVO
brigada; vse tri so Imele 16. septembra na Lapinjah nad Kolpo svoj zbor, kjer so bile končno urejene. Do večjih spopadov s sovražnikom v teku ofenzive Je na področju Roga prišlo le na Planini pod Mirno goro 16. septembra 1942. tik pred ofenzivo pa 9. julija 1942 Pri Topli Rebri, kjer se je ta-, krat še Tomšičev bataljon pod poveljstvom Daklja spopadel z Italijani. .
V Rogu po ofenzivi
Marca 1943 se vrhovno vodstvo osvobodilnega gibanja z Dolomitov vrne v Rog. Za njegov sedež nI bilo več Izbrano področje Kraljevega kamna, temveč severni rob Roga pod Kraguljim vrhom. Nedaleč nad Crvanovo cesto je bila v kraški globeli postavljena prva baraka bodoče Baze 20, ki je vse do konca 1944 bila pravzaprav prestolnica svobodne Slovenije. Takoj po italijanski kapitulaciji septembra 1043 se Je vodstvo za nekaj časa preselilo v grad Sotesko ob vznožju Roga, zatem pa se zopet vrnilo na svojo bazo. V dneh od 28. aprila do 1. maja 1943 je bilo v vasi Pogled nad Starim logom veliko zborovanje aktivistov OF. Ustanovni sestanek Iniciativnega odbora ZMS je bil 17. maja 1943 na Podstenlcah. Od 1944 je vse do aprila 1945 na Podstenlcah de-
lovala partijska šola. Septembra in oktobra 1943 je v Cr-mošnjicah pod Rogom bila formirana Oficirska šola, na Rogu samem ali v vaseh pod njim pa so bili sedeži štabov VII. korpusa ln Glavnega štaba Slovenije. Blizu Baze 20 so bile še baze 21, 23, in 80. Baza 80 je imela nekaj svojih oddelkov v barakah nad Toplim vrhom, nekaj Pa v Srednji vasi nad Crmošnjicami. Bila je sedež odsekov, komisij in ustanov SNOS ter Znanstvenega Inštituta. V Začetku 1945 so se ti odseki, komisije in ustanove ter sedeži vodstva preselili deloma v Črnomelj, deloma pa na Dobllško goro. Oficirska šola je od 1944 dalje imela sedež pri Metliki, Glavni štab in njegovi oddelki pa deloma v Dragatušu oziroma na Bazi pri Lokvah ter v okoliških vaseh.
BOLNIŠNICE
Takoj po italijanskem napadu na Rog so začeli z obnavljanjem bolnišnic na Rogu. Prvi sta bili Jelenbreg  pri  Podstenicah in jelenžleb   pod   Daleč hribom-Prva je delovala do aprila 1945 ln razpolagala s 45 ležišči, druga pa do septembra 1943 in razpolagala z 20 ležišči. V marcu 1943 so bile urejene bolnišnice Pugled nad Zago na Rogu, ki je blla'po Nemcih uničena 27. oktobra 1943 in je imela 50 ležišč. Prav tako je Od marca do 28. oktobra južno od Podstenic delovala bolnišnica Spodnje Lašče, ki je imela 50 ležišč. Jugovzhodno od Podstenic so bile Zgornje Lašče, ki je imela 25 ležišč ln je delovala od junija 1943 do aprila 1945. Jelendol pod Daleč hribom je bila osnovana 1943 ln delovala do aprila 1945 "ter imela 40 ležišč.   V njej je bila tudi uprava SCVPB. Blizu Ribnika je bila bolnišnica Vinica, ki je delovala od marca 1943 do aprila 1945 in imela 60 ležišč. Severozahodno od Ribnika je od aprila 1943 do aprila 1945 delovala bolnišnica Leseni kamen ln imela 50 ležišč. Nad Komamo vasjo je bila bolnišnica Zgornji Hrastnik, ki je delovala od maja 1943   do aprila 1945 in imela 30 ležišč, v njeni bližini   pa   bolnišnica Spodnji Hrastnik, ki je delovala od junija 1943 do aprila 1946 ln Imela 50 ležišč. Jih. ■ '"'Ji:~
Pri Travniku je bila bolnišnica Gaj, v kateri je bil kasneje sanitetni oddelek Glavnega štaba Slovenije. Pod Jelenl-co je bila bolnišnica Stari log, ki je delovala od aprila 1943 do
aprila 1945 ln imela 30 ležišč. V vasi Stale je bila urejena bolnišnica za lahko ranjene, imenovana Skril, ki je imela 150 ležišč. Enaka bolnišnica je bila vzhodno od Crmošnjic, Imenovana Novi tabor ter je imela 180 ležišč. V Komarnl vasi Je bila glavna uprava vseh bolnišnic, na planini pod Mirno goro pa rekonvalescentni oddelek s 160 ležišči in je deloval od Junija 1944 do aprila 1945. V tem oddelku je bil osnovan tudi partizanski Invalidski pevski zbor, ki ga je vodil skladatelj Karel Pahor. Pod Komolcem sta med oktobrom 1944 ln aprilom 1945 delovali bolnišnici Stari in Novi Ajdovec, blizu Travnika pa od januarja do aprila 1945 bolnišnica Kremen.
Pri Nemški Loki je delovala od julija 1943 do aprila 1945 bolnišnica Bobovec s 30 le: išči, ki je imela svoj rekonvalescent-
Tabornikom novomeškega okraja!
j Udeležite se polnoštevilno velikega slavja slovenske mladine In tabornikov na Podstenlcah! Ne zamudite srečanja na partizanskem Rogu in zanesljivo pridite v soboto zjutraj na določena zbirna mesta. Odredi ln čete lahko določeno število ude. ležencev tudi presežejo. Glede prevo*ov, šotorov, suhe hrane in osebne opreme upoštevajte vsa izdana navodila. SREČNO!
Okrajno starešinstvo ^TS Novo mesto
pod kontrolo. Ker je šlo za sekunde, je stekel kolikor je mogel, seotorna pa je pozabil naziv tovariša, ki ga je moral obvestiti" V razburjenju mu je spomin popolnoma odpovedal. Ves zasopel je pritekel k Perovim v kuhinjo. BiH so zbrani pri večerji.
Vprašal je: »Ali je tukaj Kri^'us?« Ljuban Jak.še, je V8tal ln rekel: "Kristusa ni. jaz sem pa Zveliča;.« Vsi so se teveda od srca nasmejali, toda Miha je nalogo kljub temu pravočasno izpolnil.
konspirativnim nazivom Smuka in Novi log. Na Pogorelcu j p bila urejena sprejemna bolnlšk3 postojanka, Vse te bolnišnice fle razpolagale skupno s 180 ležišči, bile pa ao ob italijanski ofenzivi uničene,
V začetku poletja 1942 je prišlo na Rog vse osrednje vodstvo
ni oddelek na Mlklarjih (gozd Koče), v Starih žagah je bil od julija 1943 do konca junija 1944 saniteni ekonomat s svojimi delavnicami, ki se je odtod preselil v Srednjo vas pri CrmošnjL cah in tam deloval do aprila 1945. V času med Italijansko kapitulacijo in nemško ofenzivo septembra in oktobra 1943, so delovale tudi nekonsplrativna partizanske bolnišnice v Dolenjskih Toplioah, Kočevju in Ribnici. Pri vasi Ribnik na Rogu je bilo leta 1943 tudi spušča-llšče zavezniškega vojaškega in sanitetnega materiala.
DELAVNICE
Razen bolnišnic so začeli po ofenzivi obnavljati tudi partizanske delavnice. Njihovo najpomembnejše središče od 1943 dalje so bile Stare žage, ozka soteska med Občinami in Crmošnjicami, kjer ee je v opuščenih mlinih in žagah preseljenih Kočevarjev razmestila cela vrsta delavnic In skladišč: orožarske, mehanične, usnjarske, krojaške, mizarske, stolarske Itd. Znana je bila flnome-hanična delavnica v ČnmošnjL cah s konspirativnim nazivom »99 D«, radiotelegrafska delavnica v Srednji vasi, kjer je bil nameščen tudi fotooddelek z grafičnim ateljejem. V Novi gori je nekaj časa delovala Centralna tehnika, med Srednjo vasjo ln Vrčlcami pa so bila ▼ vaseh Brezje in Blatnik urejena skladišča živil in opreme. Za potrebe delavnic oziroma za pogon strojev so pri Ppdsteni-cah kuhali oglje, kasneje pa Je bil v nekaterih delavnicah ure-rjen električni pogon. Prav tako so bile urejene male elektrarne v Partizanski tiskarni pri Podstenlcah in na Bazi 20. V sklopu teh delavnic je bila urejena tudi posebna pekarna, ki je dobavljala kruh predvsem za bolnišnice na Rogu.
V vasi Obrh med Podrumom ln Podhosto so bila urejena posebna preskrbovališča za meso ln mesne Izdelke za potrebe bolnišnic ln partizanskih bojnih onot ter urejena milarna.
TEHNIKE IN TISKARNE
Najstarejša teknlka na področju Roga pod Kraljevim kamnom je bila Tehnika 14 (T 14), imenovana tuđi »Urška«. Ta Je začela delovati marca 1943 najprej kot ciklostilna tehnika ln je izdajala vsa centralna glasila ln množico manjših letakov in lepakov. Po kapitulaciji Italije je dobila iz novomeške tiskarne stroj znamke Tigei in odslej tiskala tudi večbarvne tiske ter kot Centralna tehnika izdajala vsa osrednja glasila za vso Slovenijo v nekaj tisoč Izvodih, letake pa tudi v 8.000 iz-
(Nadaljevanje na 5. strani)
SREČANJE MLADINSKIH AKTIVISTOV
Okrajni komite LMS Novo mesto vabi vse sko-jevske aktiviste, ki so pred vojno, v času NOB in po osvoboditvi delali v mladinski organizaciji na terenu in operativnih partizanskih enotah, na
tovciriško srečanje mladinskih aktivistov,
ki bo v okviru praznovanja 40. obletnice KPJ In SKOJ ln v okviru proslave obletnice Glavnega iniciativnega odbora Zveze slovenske mladine.
Proslava bo 22. in 23. avgusta na Podstenlcah v Kočevskem Rogu. Skupni odhod za vse skojevske aktiviste, bivajoče v okraju Novo mesto, je v soboto, 22. avgusta ob 14.30 z avtobusom z Glavnega trga v Novem mestu. Ob 15.30 bomo prisostvovali otvoritvi plavalnega bazena v Dolenjskih Toplicah, nato pa odšli na Podstenice, kjer bo skupni tabor.
Okrajni komite LMS Novo mesto
Mir sredi kraških host na Rogu pri Bazi 20 zmotijo le koraki obiskovalcev
Ferdo Godina
Podstenice so po krivici
V naglici, v kateri na željo urednika pišem te vrstice, brskam po spominu in z začudenjem prihajam do zaključka, kako je mogoče, da smo na Podstenice skoraj čisto pozabili. Saj jim tisti, ki so že pisali spomine na NOB in naši kronisti v teh štirinajstih letih niso dali mesta, ki jim gre. Mislim, da so Podstenice po krivici pozabljene. Mogoče bo praznovanje obletnic mladinskih konferenc zdaj le popravilo to našo napako.
Podstenice! Zdijo se mi podobne tistemu človeku, ki tiho in skromno čaka na svoj čas, za katerega ve, da bo prišel. Ne toži, ne jezi se, ni prizadet. Skratka moder je, ker ve, da se za bliščem in hrupom premvnogokrat skriva praznota. Take se mi zdijo zdaj Podstenice, ko smo se spomniili nanje. Ob spominu nanje se poraja v človeku nekaj pomirjajočega. Take so Podstenice tudi vedno bile. Njih se je dotaknil leta 1942 dih osvobojenega ozemlja. Bri-
gade so našle tu vsa vojna leta počitek na poti z Dolenjske v Suho krajino in nazaj, posebno pa so pomembne po tem, da je skozi Podstenice šla v roške bolnice večina naših ranjencev. Velika jasa s cerkvico in nekaj požganimi hišami sredi Roga res ne sme ostati pozabljena.   Poskrbimo za to!
Pa še nekdo je našel na Pod-stenicah vedno prijeten počitek. To so bili skojevci, ki so hodili na tečaje v skojevsko šolo, ki je bila skoraj leto dni v bližini Cinka. Teh njihovih počitkov tu na Podstenlcah se rad spominjam. Podstenice so bile nekaka čudna meja med divjanjem, ki je zajelo ves svet, in med Rogom, ki je nudil skrivnostno varnost in mir. Vedno se mi je zdelo, ko sem skojevce v tistih nočeh na Podstenlcah opazoval, da se jih je oprijemal nenavadno topel občutek. Vsak mesec so prihajali v šolo za Cinkom novi skojpvci, a bili so si v tem vsi zelo podobni. Pričakovali so od Roga nekaj posebnega.
j- rance Miheiić;   NA   J U K I S
Polni so bili velikih upov. Saj so bili še skoraj otroci. Stari so bili od štirinajst do osemnajst let. Danes nas za take otroke skrbi, če ostanejo zvečer predolgo na ulici. Tisti pa so se pretolkli iz Trsta, Primorske, Koroške, Štajerske, Dolenjske in Notranjske. Vsaj polovica od njih je bila že ranjena, kajti ko so jih v brigadah in na terenih zbirali za tečaje, so izbirali najboljše.
Vsak mesec so se tečajniki menjali in vsak mesec sem sedel na Podstenlcah z njimi, ko so prihajali na Rog in ko so odhajali. Ti spomini nanje seveda niso romantika. Saj so ti odrasli otroci pomagali nositi na ramenih usodo svojega naroda in so pomagali s svojim velikim trpljenjem usmerjati našo zgodovino. Njihovi veliki ideali so bili zgrajeni na trpljenju.
Kaj so pričakovali od šole za Cinkom, kamor še ni stopila noga Nemca in Italijana? Selast gozdov in pestrost glo-bač? To, kar so našli tisti pesniki m pisatelji, ki jvm je bila tuja nesebičnost teh odraslih otrok? Ne, na Podstenlcah tega ni nihče pričakoval. Ko so ostale univerze s svojimi profesorji v zagati, so iskali ti veliki otroci rešitev svojih velikih problemov tu na Rogu. Pravim velikih problemov, ker je. šlo za njih življenje. Pričakovali so v teh trenutkih od Roga seveda več, kakor pa bi jim mogla dati kakršna koli šola in tudi šola na Cinku: ključ do miru, ključ do gotove poti v srečo, v blaginjo in zadovoljstvo. Cas so prelomili. Bodočnost je bila takrat dejansko podobna glini, ki jo je bilo treba samo še izoblikovati po svoji volji in želji. Oni so
Partizanski Rog
(Nadaljevanje s 4. strani)
vodih. Kot Centralna tehnika je imela konspirativno oznako »13 A«. Junija 1944 je bila pri Podstenlcah urejena Partizanska tiskarna, ki je dobila stroje iz PavliČkove tiskarne v Kočevju. Imela je stroje na električni pogon ln je izdajala liste: Slovenski poročevalec, Ljudska pravica, Naša vojska, Delavska enotnost, Vestnik novomeškega okrožja, Radijske vesti, ter celo
vrsto brošur, letakov ln lepakov, partizanskih pesmaric itd. Mesečno je ta tiskarna samo redno izhajajočega tiska (časniki in Radijske vesti) natisnila nad 60.000 izvodov. Za tisk potrebni papir so dobavljale partizanske bojne enote v posebnih akcijah, od katerih Je najbolj znana ona na Platnikovo tovarno papirja pri Radečah.
V Podhosti pod Rogom je bila 1943-44 tudi okrožna tehnika novomeškega okrožja.
KURIRSKE ZVEZE
♦
Clm so se na Rogu začele ustanavljati stalne bolniške postojanke in urejevati delavnice, in ko so tam od časa do časa prebivali štabi večjih bojnih enot, zlasti pa po preselitvi osrednjega vodstva slovenskega narodno osvobodilnega gibanja na Bazo 20, je bilo treba skrbeti tudi za stalno zvezo z vsem slovenskim ozemljem, s sosednjo Hrvatsko ter z Vrhovnim štabom. Dokler in v kolikor niso te zveze bile vzdrževane s posebnimi radijskimi postajami, so to opravljale kurirske zveze. 2e v jeseni 1942, ko je bil sedež Glavnega štaba in drugih vodilnih organov še v Dolomitih, Je bila urejena kurirska zveza preko Notranjske in Dolenjske do Sele krajine. V decembru 1042 je na tej poti delovalo okoli dvajset postaj s 140 kurirji. S preselitvijo osrednjih organov na Rog spomladi 1943 je bila tu urejena tudi osrednja postaja, imenovana »TV 15«. Preko postaj Teren-
skih) V(odov) je dnevno hitela pošta v vseh smereh Slovenije. Kurirji so prenašali poleg uradne pošte civilnih in vojaških organov tudi njihovo zaupno pošto in poleg zasebne pisemske pošte tudi denarne pošiljke ter opravljali paketno pošto, predvsem pa ves partizanski tisk. S temi kurirskimi zvezami je bilo osrednje vodstvo ln njegovi organi ter ustanove povezano s prav vsemi slovenskimi pokrajinami do Ljubljane,- Trsta, Celovca ln Maribora. S skrajnih meja Slovenije pa do osrednjih Organov na Rogu je n. pr- pisemska pošta potrebovala največ sto do stodvajset ur, to je dobrih 4 do 5 dni]
V 1944 je bila urejena na vsem osvobojenem ozemlju od Kolpe do Stične posebna vozov-na zveza Imenovana »Etapna vožnja«. S temi nekakšnimi partizanskimi poštnimi vozovi je bil možen tudi prevoz večje količine materiala kakor tudi osebni prevoz predvsem bolnih
partizanov ln civilnega prebivalstva. Proga te vožnje je potekala lz Bele krajine po cesti skozi Stare žage ln Podhosto do Soteske, kjer je bil urejen prevoz s splavi in potem dalje po cesti skozi Žužemberk proti Stičhl.
Razumljivo J«> da je sovražnik vedel za vso to živahno delavnost na Rogu in v njegovih obrobnih predelih. Zato je že v času nemške oktobrske ofenzive leta 1943 bila ena glavnih smeri prodiranj nemških kolon skozi Stare žage po cestah skozi Rog. Pri tem Je bilo sicer marsikaj uničenega, kar je takrat obstajalo, ali takoj po ofenzivi je bilo vse na novo urejeno ln delavnost mnogih omenjenih delavnic itd. še povečana. Dokaz velike zmogljivosti partizanskih delavnic, ki so bile v glavnem razmeščene prav okoli Roga, je bila razstava Izdelkov teh delavnic marca 1945 v Črnomlju, ki je imela v nekem pogledu kar značaj pravega partizanskega velesejma.
Tudi v letih 1944-45 je bilo okolje Roga večkrat prizorišče težkih bojev s sovražnikom, ki je skušal prodreti v Stare žage in okolje Toplic ter Podhoste, prav tako kot je bil Žužemberk, ena najpomembnejših strateških točk v bližini Roga, pozo-rišče mnogih borb z menjajočo se bojno srečo. Vendar sovražniku nikdar ni uspelo prodreti na Rog sam, ki Je vse do osvoboditve ostal varno zatočišče predvsem partizanskih bolnišnic, delavnic in kurirskih postaj. J. J.
bili voljni to storiti. Ti odrasli otroci za svoje delo niso nič zahtevali, samo nudili so. Tudi življenje so mnogi izmed teh deklet in fantov do konca vojne izgubili. To so vedeli, ker to dmmo niso bili več otroci in niso poznali iluzij. Prehiteli so vsi do zadnjega svoja leta.
Tako je bilo vedno z njimi, ko so prihajali skozi Podstenice na Rog. In ko so odhajali, so skrivnosti Šole za Cinkom poznali. Kdo je to vedel, če jih je zadovoljila. Gotovo je bilo samo, da je bil za nami Rog, pred nami pa nemirna Dolenjska, grenka in neizprosna.
Vidite, take Podstenice imam v spominu. Poznam jih sicer tudi po brigadah, toda Podstenice z mojimi odraslimi otroci so bile mnogo lepše. Polne so bile upov, načrtov in vere v dokončno spametovanje človeštva, ko vojn ne bo več, ko ne bo nasilja, ko bo sleherni človek enak pred zakonom, ki ga bo ščitil pred krivicami.
... Umrli smo, ki v grobu tu ležimo. A nad svobodo vašo še bedimo, ker hočemo, da raste ln živi, za kar smo dali svojo srčno kri!... Rdeče črke vklesanih besed na spomenikih. Dolge vrste tovarišev in tovarišic, ki so v cveta mladosti prelili kri za svobodo. To Je bila mladina novega rodu, ki je v štirih, petih letih vojne z neštetimi junaštvi, s samoodpovedjo ln z brezmejno požrtvovalnostjo dala Domovini največ, kar ji lahko damo. Tudi tu, na tihih roških pokopališčih, počiva prenekatero mlado, zvesto srce, ki Je kot ti in jaz ljubilo življenje, sonce, smeh, veter m sinje, prostrano nebo nad nami. Odmev njihovih besed: »... ker hočemo, da raste in živi, za kar smo dali svojo srčno kri!« šumi te dni čez poletni Rog in njegove zelene h os to — mladini v pozdrav in spodbudo!
S tovarišem Murnom v roških gozdovih
Doraščajoča mladina, predvsem dijaška, »poznava dogodke lz naše polpretekle zgodovine. Posebno jo zanima narodnoosvobodilna borba, zato so dijaki iz Novega mesta pred kratkim obiskali Rog, kjer <e v letih okupacije delovalo politično ln vojaško vodstvo slovenskega naroda.
Ko smo se vozili proti Rogu, smo že pred Podturnom srečali znanega partizanskega borca tovariša Murna, ki ima danes razen drugih funkcij tudi skrbništvo zgodovinsko pomembne Baze 20 in ostalih partizanskih postojank na Rotfu. Kmalu smo se zapletli v zanimive pogovore. — Tovariš Mura nam je pripovedovali o prvih partizanskih ak-
cijah v letu, 1941 ter o osvobodilnem boju vse do pomladi leta 1945. Skoda, da njegovi partizanski spomini niso zapisani, ker bodo tako prej ali slej pozabljeni.
Posebej nas je opozarjal na osebna doživetja na Crvanov! cesti, dobro znani vsakemu partizanu. V živahnem razgovoru smo kmalu prišli do odcepa ceste na Bazo 20. Svoječasno je bila ta pot strogo konspirativna, danea pa je povsem Izhojena, kar priča o velikem številu obiskovalcev. Čez dobrih deset minut smo bili na cilju. Pred nami Je bilo pravo naselje barak pod varstvom mogočnih stoletnih jelk ln bukev. Baza leži na mali strmini, takoj pod vrhom
Rog obiskujejo
Skoraj ni dneva, da ne bi partizanske kraje na Rogu obiskala skupina izletnikov. Tudi preteklo nedeljo »o obiskali te kraje člani RK Iz Ivančne gorice s svojimi družinami. Vodil jih je tovariš Murn, ki je tudi sicer izletnikom vedno na razpolago kot vodič po partizanskih krajih v okolici Toplic. Ogledali so si vse postojanke in grobišča, kjer so zapeli nekaj žalnih pesmi. Z zanimanjem so poslušali tovariša Murna, ki jim j« pripovedoval o borbah in partfzanskih akcijah. Vsi so bili res zadovoljni s tem lepim izletom.
D.G.
na levi strani. Vrh menda nima Imena — partizani so ga imenovali Sokolski vrh. Skoda, da nima razglednega stolpa, od koder bi bil prav gotovo edinstven razgled, ki ga zdaj ovira drevje.
Nato smo si ogledali Bazo 20, ki je bila ustanovljena spomladi 1943. Marca meseca Istega leta se je na Rogu spet zbralo vodstvo slovenskega naroda ln ostalo tukaj skoro dve-leti. V tem času je baza doživela velik stavbeni napredek. Zgrajenih je bilo okoli 25 objektov, v katerih je bilo stalno naseljenih okoli sto ljudi. Vse barake so bil« dobro grajene in oskrbovane i električno lučjo. V .prvi baraki pri vhodu je bil dežurni, na desni baraka zaščitnega bataljona, na levo pa baraka Ivana Mačka-Matlje. Malo dalje ie baraka tovariša Luke In nekoliko niže v vrtači stara baraka CK. Petrova, kjer je neumorno delal pokojni Boris Kidrič, leži više.
Od te barake se vidi nova baraka CK, ki j* bila menda zadnja zgrajena. Onkraj čudovitih kraških skal ln jam stoji baraka »Ljudske pravice«, Izvršnega odbora ln predsedstva SNOS. — Na sredi naselja le dolga miza, okoli katere smo posedli. Pripovedovanje tovariša Murna J« dopolnil tovariš Viktor Stopar. ki je kot član CK KPS leta 1944 deloval in živel na Bazi 20, tokrat Pa Jo .obiskal kot turist.
Nasproti miza je baraka Agit-
propa, plenuma OF, AFZ ta mladinskega vodstva, v kotanji pod jelko pa je bila kuhinja ta obednica. Radiooddajnja ln sprejemna postaja sta nekoliko viša, tik pod koto 717- Jugovzhodno ob Baze 20 |e Kragulji vrh, kjer
Svoboda je vera — kdor zanjo umira vstane v življenje, ko pade v smrt J
(Oton Zupančič)
Iz vaše krvi skovana svoboda — večna Vam slava od roda do roda! (Napis na spomeniku žrtvam NOB)
je b tla baza Glavnega štaba ln
zavezniških vojaških misij. Severozahodno, v smeri proti Fod-stenlcam. je bila partizanska bolnišnica.
Dokaj utrujeni, vendar dobra volje, smo se vrnili v Podturon. Tu smo se poslovili, krepko stisnili desnico vodniku tovarišu Murnu in si zaklicali: na svtdenjel
Ivo Kal
BOŽIDAR
JAKAC:
V ROŠKEM
BUNKERJU
OKTOBRA
1943
(risba
lz jeseni
1943)
OBVESTILO udeležencem proslave v Rogu glede prevoza
Odhod posebnega vlaka Iz Novega mesta je v nedeljo, 23. avgusta ob 7JLT zjutraj z železniške postaje Novo mesto do Straše. Nadalje bo za vse udeležence preskrbljen prevoz do Roga z avtobusi in kamioni.
Povratek s Podstenic je Istega dne ravno tako a kamioni in avtobusi do Straže, od tu pa x vlakom do Novega mesta. Odhodi vlakov Is Straše ob 15.30» 18.48 In 19.00 ari.
Pripravl|alnl odbor
Partijska konferenca osvobojenega ozemlja Je bila od 5. do 7. julija (1942 - op. uredništva) na Rogu pri Podstenlcah. Udeležili so se je zastopniki vseh okrožnih komitejev z osvobojenega ozemlja ln vseh bataljonskih birojev iz III. (notranjske) in V. (dolenjske) grupe odredov. Glede na udeležbo je imela konferenca ožji pokrajinski pomen, dejansko pa je bila pomembna za celo Slovenijo, zlasti še, ker smo bili neposredno pred najtršo preizkušnjo osvobodilnega boja v Sloveniji: sovražno ofenzivo, povezano z bdkritlm oboroženim nastopom domačih izdajalskih oddelkov — bele garde.
O konferenci nas jc Peter — Boris Kidrič prvič obvestil okrog 20. junija, ko sva se z Ivanom Erjavcem-Cenelom, grosupeljskim sekretarjem, z njim sešla v Znojil a h. Povedal nama jc, da se konference udeleži iz vsakega okrožja sekretar ln še en član okrožnega komiteja ter drugi politični delavci, ki jih povabi Centralni komite. Ccz nekaj dni smo prejeli uradno vabilo na konferenco in tam je bilo rečeno, da moramo biti 5. julija do 8. ure zjutraj v Podturnu.
Naš pohod na konferenco sc je začel iz Ambrusa. Tu so se sliškim delegatom — sekretar Tone Gorjanc m Lojze Hralj-Bol tek, član okrožnega komiteja, in povabijo nec Primož — Edo Turnher pridružila delegata grosupeljskega okrožnega komiteja sekretar Cene in Franc Stlbernik-MIklav* in delegati I. prolctarskega u^arneprn ba tal Jona »Tone TomS'č«.
8 kolesi smo se odpeljali preko ^virč in HinJ na Smuko — tam je bil takrat štab Zahodno dolenjskega odreda — kjer smo
Redko Polič:
Nil OBLAKI
spravili kolesa in se prepustili nogam. Pred nami je bil Rog, temačen in mogočen. Cez Toplo reber smo se povzpeli na Komolec, kjer nas je dohitel mrak. Odločili smo se, da kar nadaljujemo v dolino proti Podturnu, zakaj po karti se nam je zdelo to kar najbolj enostavno. Trdno smo bili prepričani, da bomo čez dve uri v vasi in sc bomo po obilni večerji zleknili na svežem senu,
Toda Rog je Rog: kmalu je bilo temno ■k.>' v rogu« in nešteto poti je švigalo sem in tja, navzdol in v hrib in naše partizanske stezosledske sposobnosti so morale kmalu odpovedati. Poskušali smo sicer zdaj to, zdaj ono smer, navsezadnje pa smo uvideli, da bo najpametneje. če bomo prenočili v hostl in si pri belem dnevu poiskali pravo pot. Takšen sklep ni bil za stare prekaljene partizane prav nič težaven: poiščeš si prostor pod smreko, nahrbtnik za vzglavje, zaviješ se v odejo in zaspiš kot lord. Toda tokrat jc bila stvar nekoliko Vldkejša: noč jc bila za poletni čas nenavadno hladna, ml vsi pa brez odej, Primož, itromak. pa za nameček Se v kratkih hl;i-čafo. Mi tako smo do zore bolj šklepetali z zobmi in koleni, kot pa spali. Ko se je težko pričakovano sonce le pokazalo izza
Gorjancev, smo ga pozdravili z največjo hvaležnostjo. Globoko pod nami smo zaslutili pramene doline okrog Toplic in Podturna in se brez pomislekov spustili naravnost po strmini čez drn in strn. Cez dobre pol ure smo že bili v Podturnu. toda kolikšno je bilo naše razočaranje in ogorčenje, ko nam je dežurni partizan na jav-ki povedal, da moramo takoj naprej nu sledečo javko na Podstenlcah.
■»To je Čisto navadna potegavščina.-" sino soglasno preklinjali. »Ne, to jc konspiracija, tovariši.« nas je skušal •►vljudno« pomiriti partizan. »Vrag vzemi tebe in tvojo konspiracijo,« je Cene tehtno zaključil naš jutranji razgovor na tešče. Vendar dejstvo je ostalo dejstvo: pred nami se je spel strmo dvigal Rog, nekje visoko za obronkom po bile Podstenice in tja smo morali prtrt do desetih dopoldne.
Na Podstenlcah smo našli že celo kopico delegatov. Natanko ob desetih smo krenili. Pol ure po vijugavi stezi in nenad'mri ie stala pred nami v prijetni kraški dolinici, pod mogočnimi jelkami in bukvami 7. malim, veselim travn'kom, nova baraka V«a je še dišala po sveži jelovini in smoli V baraki: klopi, prav tako še smolnate, nizek oder in na njem miza in stoli aa pred-
sednlštvo konference In govorniški puit;
slike, zastave, zelenje.
Po kosilu se je konferenca svečano začela ob prisotnosti predstavnikov' ustanovnih skupin OF, se pravi celotnega Izvršnega odbora OF. S tem se je dal poudarek enotnosti ■ Osvobodilne fronte in vodilni vlogi Komunistične partije v osvobodilnem boju, kar sta v svojih pozdravnih govorih tud! podčrtala Jože Rus v imenu sokolske in Edvard Kocbek za krščansko socialistično skupino v Osvobodilni fronti.
Naslednji dan se je konferenca nadaljevala z delovnim programom. Otvoril. jo je Jože Mazovec — Tine Dolgan, načelnik ob-veščevalnegn oddelka Glavnega poveljstva, in predlagal častno in delovno predsedstvo. Nadvse sem bil prijetno presenečen, ko sem začni poleg Aleša Beblerja — Primoža Tratnika tudi svoje Ime v predlogu za poslovodeča predsednika.
Konferenca je trajala do drugega dne 7. julija zvečer. Glavna referenta sta bila Boris Kidrič — Peter Kalan s političnim in Franc LeskoSek — Peter Strupar z vojaškim poročilom. Po obeh poročilih je bila bogata razprava.
S konference se spominjam tudi tele ve sele anekdote:
Po Petrovem poročilu se je udeležil razprave tuđi Ante Novak in med drugim govoril tudi o preklinjanju, ki se Je med partizani zadnje čase zelo razpaslo. Ante je dober diskutant in je znal to duhovito in prepričljivo povedati.
Po razpravi Je Imel Boris Kidrič naključno besedo. Njegova bogata in blesteča analiza je povzročila v dvorani tako popolno tišino, da smo slišali čmrlje. ki so se sprehajali zunaj pod Jelkami. Nekje proti koncu svojega izvajanja, ko je še prej pogledal v beleške, je Peter nadaljeval: »Da, še nekaj besed o preklinjanju, o čemer Je že govoril tovariš Ante.« In ko je povedal v tej zvezi še nekaj svojih misli o tej nekulturnosti, kateri morajo napovedati zlasti komunisti boj, je zaključil: •Hudiča, res ne vem, kaj za vraga je treba toliko preklinjati!«
V baraki se je sprostil vesel in bučen smeh, ki se mu ni mogel ubraniti niti Luka — Leskošek, čeprav se je za predsedniško mizo trudil, da ga skrije za svojimi mogočnimi brki.
Ko je zadnji dan konference prispeta vest. da Italijani napadajo z večjimi silami z Grosupljega, Višnje gore In Stične proti osvobojenemu ozemlju, so nas podvizali domov. Na hitrieo smo povecerjali, vodiči <o nas pospremili na cesto na Vinski poti, ;«» njej pa nisiw mogli zgrešiti, pripeljala bo naravnost na Smuko.
Ko smo se drugi dan zarana pripeljali s kolesi v Ambrus, je bila vas že polna beguncev In mukajoče živine iz vasi okrog Muljave in iz doline Krke. Prvi črni oblaki, znanilci nevihte, so bili tu.
(Odlomek iz knjige Čudežna pomlad.)
Med obiralci htnelia
(Nadaljevanje s 1. strani) raeanall predvsem zaradi prevelikega dežja, ki povzroča peronosporo.
— Vse leto je padali dež, zato smo upali, da bo vsaj ob trgatvi lepo vreme. Ce bi verjel v bpga, bi dejal, da nam bog oče nalašč nagaja, — je dejal nekdo.
Neka ženska je povedala:
— Vsaj kakšno kantino bi tukaj postavili in nam točili pe-llnkovec.
— ... za šolske knjige ...
— ... za najlonce ..,
— ... za Brezje.
— Mar bi Sli v kino, mati!
: *  , ' t* ;'4     y- "     ■ ■■■ ' V Srebrničah pri Novem mestu ima svoje  nasade grm&ka kmetijska šola. Inženir Bračika Je povedal:
— Peronospora je napravila le malo Škode. Pričakujemo pridelek 1200 do 1300 kg na ha in morda tudi več, pri drugem letniku seveda, ki ga imamo 5 ha. Obirali bomo 10 dni. Hmelj je pri nas boljši kot v Savinjski dolini. Zemlja In podnebje ustrezata. Tudi sušilnico Imamo ž-e svojo. Izgotovljena je bi-
la dan pred obiranjem.
Stara mamica je prinesla merilcu nabrani hmelj. Ta ga je zmeril in pregledal. Vmes je našel nekaj slabih, od peronospore načetih plodov, ki jih je vrgel v drug koš. Mamica se je opravičevala:
— Ne zamerite, če je kakšen slab vmes. Stara sem in že bolj slabo vidim.
— Nič hudega mamica, da bi le vsi tako dobro prebirali kot ste vi.
_ ''^"   m ■ '.'.'<
Inženir Vengust na OZZ je povedal o hmelju in hmeljarstvu;
— S hmeljem smo uspeli. Na
Dobili smo nov rudarski zakon
Zadovoljne Belokranjice ob »zlati roži«
— O, ne. Potem bi pa preveč lepo videle in bi ves hmelj metale v košare, kjer imate hmelj prve kategorije.
»•
Poslovna zveza ima zemljo, na kateri so hmeljevi nasadi, v najemu za 25 let. Kmetje namreč niso verjeli v uspeh hmeljske akcije, zato so raje odstopili Poslovni zvezi zemljo, za katero dobivajo odškodnino 35.000 din za ha na leto. Kmetom je zdaj seveda žal, kajti če bi šli v kooperacijo, bi dobili precej več.
— Boste tudi mene slikali pri obiranju?
— Mlade naj slika, da bodo videli, kakšna lepa dekleta imamo. Kaj bi nas stare babe, ki smo prišle že iz mode!
—- Ja, za delo pa še nismo prišle Iz mode.
V hmeljišču preks ceste Je traktorist Škropil hmelj. Škropilnica ima pritisk 18 atmosfer, a kljub temu ne doseže tekočina nekaj plodov pri vrhu, ker Je tako gost.
Obiralke za Salo ln za res:
— Zaslužila bom za kino ...
— ... za sladoled ...
— ... za aktovko ...
Pred kratkim Je »prejela Zvezna ljudska skupščina nov zakon o rudarstvu, s katerim Je odpravljena velika vrzel, ki je bila v tem pogledu v rudarstvu. Do izida novega zakona so bili v veljavi različni predpisi, ki so velj»ll 1« za določena območja in so se med seboj močno razlikovan. Ti predpisi s0 bllj stari 60—SO let in v njih so -Vi' odražali druzbeno-poli-llčnl odnosi lz sredne 19. stoletja. Pomanjkanje enotnega rudarskega zakona za vso državo se Je občutilo na vseh področjih rudarske dejavnosti.
Novi zakon v osnovi razčiščuje vsa vprai&nja, ki so bitne vaino-st<i za pravilno usmerjanje ln razvijanje rudarstva v Jugoslaviji ter za tehnično pravilno izvajanje raziskovalni del ln eksploatacijo rudnin* Zakon nakazuje upravni postopek za pridobitev pravice raziskovalnih del in eksploatacije rudišč, dalje zajema predpise o hlglensko-tehnlčnl zaščiti in varnosti pr,l delu ter dokončno urejuje vipraSanJe inšpekcijskih organov.
Zakon zaostruje predpis« o higiensko-te h nI f ni varstveni službi ter določa, da mora delavski svet slehernega rudnika izdelati ln sprejeti pravilnik o hlgiensko-teh-
ničnih In varstvenih ukrepih ter ga prilagodili pogojem in nevarnostim svojega rudnika. Podjetja so dolžna zagotoviti finančna sredstva za osebno ln tehnično varstvo ter za njeno stalno izpopolnjevanje.
Omenjeni pravilnik mora določati delokrog, pooblastilo in odgovornost vseh zaposlenih od direktorja pa do samostojnega kopača. Delavski svet mora najmanj vsake tri mesece analizirati stanje higienske ln tehnične varnostne službe ter odrediti ukrepe, ki jih je treba Izvesti.
Zakon predvideva, da se mora vse nove delavce pred zaposlitvijo seznaniti s prilikami in delom, ki ga bodo opravljali, s higienskimi in tehničnimi varnostnimi ukrepi pri deln ln nevarnostmi, k) se lahko pojavijo pri delu. Tehnični vodja podjetja mora najmanj enkrat na leto preveriti poznavanje predpisov o higienskih in tehničnih ukrepih pri delu pri vseh tehničnih delavcih in samostojnih kopačih.
Določeno Je tudi, kaiksno strokovno znanje ln prakso morajo Imeti osebe na vodilnih delovnih mestih ln sploh vsi tehnični delavci. Pb
okoli 40 ha nasadov drugega letnika bomo pridelali 40.000 kg hmelja, verjetno pa tudi več. Zaradi obilne moče smo letos škropMi nasade po 7 do 8-krat, namesto 3 do 4-krat, kot je običajno. Na splošno kaže naš hmelj bolje kot savinjski. Najboljši letošnji nasadi drugega letnika so v Črnomlju, Srebrničah in Kostanjevici; najboljši prvega letnika, ki ga je v okraju posajenega na 110 ha, pa v Straži, Skocjanu in Srebrničah. Rdeči pajek se v naših hmeljiščih ni pojavil, pač pa je naredila nekaj škode peronospora — največ v Klevevžu.
Proizvodnjo naših posestev bo treba še bolj specializirati, da ne bodo pridelovala vsake kulture nekaj in šla potem škropit vinograd namesto hmelj ali pa okopavat peso namesto hmelja in podobno. Ponekod so namreč letos bili taki primeri.
To leto bomo v nekaterih zadrugah postavili še nekaj nasadov, tako da bo Imela vsaka kmetijska zadruga, ki že ima nekaj hmelja, 10—12 ha hmelj-skih površin, kar bo primerno zmogljivosti ene sušilnice. Seveda pa moramo skrbeti, da parcele ne bodo razmetane.
P. J.
V kombinatu celuloze 4n papirja na Vidmu pripravljajo prav te dni postavitev novega kuhalnika za celulozo
Vse za povečanje proizvodnje
Delovni kolektiv novomeške Industrije obutve je letos zastavil vse sile za povečanje proizvodnje. 2e samo v prvem polletju jim je uspelo z manjšo delovno silo več ustvariti kot lani v istem času. Tako
Avtoprevoz.no podjetje »Voj vodilna« v Novem Sadiu si bo zgradilo avtocenter, prv[ veliki ln sodobni objekt za vzdrževanje ln vsa popravila motornih vozil v naši državi. V teh delavnicah za popravila s skupno površino 22.833
Zakaj odlašanje?
Kako |e z združevanjem manjših obrtnih podjetij v črnomaljski občini?
Na predlog sveta za industrijo in obrt je občinski ljudski odbor Črnomelj na zadnji seji obeh zborov razpravljal o združitvi črnomaljskih mizarskih podjetij »Mizarja in »Mizarske zadruge« z žago »Zora*1. Takć združeno podjetje bi bilo sposobno, da uredi in utrdi notranje razmere ter odnose v
NOTRANJEPOLITIČNI TEDENSKI  PREGLED pSi
Zunanja trgovina Je za splošen gospodarski razvoj izredno pomembna. V preteklih letih, ko smo se borili za industrializacijo dežele in ko smo imeli znane težave z uvozom ln Izvozom v vzhodne dežele, se je naša plačilna bilanca s tujino poslabšala. Plačilni deficit, to je razlika med vrednostjo blaga, ki smo ga Izvozili, in vrednostjo blaga, ki ga uvažamo, je bil velo velik, kajti uvoz je vedno presegal vrednost Izvoza. Zato smo si z gospodarskim načrtom 1957-1961 zadali nalogo, da zmanjšamo plačilni deficit na najnižjo možno stopnjo. 2e po dveh letih in pol ugotavljamo, da bomo v tem uspeli ln plan celo znatno presegli. Po petletnem načrtu za gospodarski razvoj se bo moral izvoz povečati za 71 odstotkov. Lansko leto smo povečali izvoz že za 37 odstotkov, predvidevanja za letošnje leto pa obetajo, da bomo Izvozili celo za nekaj več kot 54 milijard dinarjev blaga. Namesto za letnih 11.6 odstotka, se povečuje izvoz v vsakem letu sa 15.3 odstotka. Tako bomo morali v prihodnjih dveh letih povečati izvoz le še za 17 milijard, to je za vsega skupaj
Uspešen izvoz
11 odstotkov nad raven, ki je dosežena v letošnjem letu. Ker je letošnja letina zelo bogata, bomo v prihodnjem letu lahko izvozili precej več kmetijskih pridelkov in zato bomo selo blizu izpolnitve petletnega načrta. Kako pomemben je izvoz, pove tudi podatek, da bo letos obsegal 18 odstotkov narodnega dohodka. Istočasno pa prav to dokazuje, da je razvoj gospodarstva, »lasti pa zboljševanje življenjske ravni v prihodnjih letih v mnogo-čem odvisno od Izvoza.
Zelo naglo se povečuje tudi uvoz. S petletnim načrtom smo računali na 40-odstotno povečanje. Vsako leto bi se moral povečati uvoz za 7.3 odstotka, dejansko P» se je povečal v letih 1957-1959 za 14.7 odstotka. Lani smo uvozili že za 195 milijard dinarjev, letos pa bomo kupili v tujini za nekaj več kot 200 milijard dinarjev blaga, čeprav smo s planom predvideli ls 197 milijard dinarjev. Torej, pri uvozu smo dosegU peltetnl gospodarski načrt že v treh letih in si ne bomo prav nic prizadevali, da ga v prihodnjih dveh letih kdovekaj presežemo. Tako bomo namreč 8e bolj zmanjšali plačilni deficit v tujini. SIcer pa omejevanje ne bo niti težko, saj v prihodnjem letu ne bo treba več uvažati prehranbenih artiklov, zlasti ne pšenice ln drugih žitaric, za kar smo porabili v prejšnjih letih velikanske vsote. Sicer smo uvažali največ reprodukcijskega materiala, to Je surovin, ki jih potem v tovarnah predelujejo. Tudi v tem se kaže napredek naše dežele, saj smo pred leti uvažali veliko več končnih proizvodov kot pa materiala za predelavo.
Seveda se bo morala Jugoslavija tudi v uvozu še vedno posluževati tujih kreditov. Ker nam v prihodnjih letih ne bo treba uvažati hrane, bomo lahko uvažali več opreme, to je strojev za predelovalno industrijo, ki jo prav sedaj gradimo. Pri Izvozu imamo še veliko in odgovorno nalogo. Kot socialistična dežela je naša dolžnost, da pomagamo zaostalim deželam, zlasti deželam v Aziji in Afriki. Razumljivo, da države na teh kontinentih nimajo velikih sredstev ter lahko kupujejo le na osnovi kreditov. Povečanje Izvoza v te dežele In sploh sodelovanje z njimi bo v dobršni meri odvisno od naših kreditnih sposobnosti. Splošni gospodarski uspehi nam bodo že v letošnjem letu omogočili, da damo nekaterim zaostalim deželam, ki se borijo s težavami, kakršne so težile nas pred leti, prve manjše kredite. V prihodnjem letu bomo lahko kredite oziroma nakup na kredit za te dežele še povečali.
V minulih pregledih smo naše bralce seznanili z Izpolnjevanjem petletnega gospodarskega načrta. O nekaterih stvareh bomo še pisali, vendar pa je sedaj že znano, da bomo petletko izpolnili prej v industriji, gradbeništvu, kmetijstvu, Izvozu in nvozu, pri povečevanju narodnega dohodka in potrošnje prebivalstva. Vse to narekuje vsem gospodarskim organizacijam, okra-f*m, republikam in zvezi, da se čimprej lotijo pripravljanja novih perspektivnih načrtov. Vsak zamujen mesvc bi pomenil I0sestaj&nje in nepopravljivo škodo. Gospodarski načrti bodo morali biti pripravljeni že ob koncu prihodnjega leta, morda še jerej, saj vse kaže, da bo petletka izpolnjena v- Štirih letih.
novem kolektivu, da organizira poslovanje na osnovi smotrne gospodarnosti z morebitno potrebo investicijsko dogradnjo obratnih prostorov, skladišč in strojnega parka, ter da pripravi smotrno komercialno služb/), ki naj bi usmerjala proizvodnjo in življenje novega podjetja. V najkrajšem času bi moral kolektiv začeti s postopnim uvajanjem dela po učinku, o čemer so do sedaj v posameznih obratih bore malo razpravljali in ukrepali. Po predlogu občinskega ljud.skega odbora naj bi 6e izvedla omejena združitev g 1. julijem letos.
Medtem, ko sta kolektiva »Zore* in »Mizarja* soglašala z omenjeno združitvijo, pa se je jelo nekaj članov kolektiva •►Mizarske zadruge« posluževati taktike zavlačevanja. Začeli
so iskati zapreke tam, kjer jih ni. Poleg osebe, ki naj bi prevzela mesto direktorja združenega podjetja, jih skrbi še vrsta vprašanj, ki pa so skoraj izključno le osebnega značaja, in pravijo ,naj bi se to rešilo do konca leta 1959. Natančnejše zasledovanje življenja in delovanja tega kolektiva pa nam pove, da je glavni vzrok zavlačevanja popolnoma drug. Ve4 članov kolektiva ima namreč različne obveznosti do sebe in svojih znancev, za katere je treba napraviti različne mizarske izdelke — seveda za svoj račun. Ta čas ni v njihovi delavnici v popoldanskem času skoraj nič manj živo kot v rednem poslovnem času in več jih je, ki s tem postavljajo svoje lastne interese pred interese skupnosti!
kvadratnih metrov bo zaposlenih nad 200 delavcev.
Tovarna vagonov v Kraljevu Je
doslej Izvažala v Burmo. Turčijo ln sovjetsko zvezo razne tiipe vagonov. Te dni je izdelala tudi vagone za ZAR in sklenila pogodbo z vzhodnonem&klmi in madžarskimi železnicami.
V Kumanovera so začeli graditi tovarno konzerv in sadnih sokov. Gradnja te tovarne bo stala okoli 1S0 milijonov dinarjev, njena zmogljivost pa 'bo 1620 ton raznih konzervnih proizvodov.
Na 9. sejmu v Skopju so bile po približnih podatkih sklenjene pogodbe v vrednosti nad 3 milijarde dinarjev. ^Približno polovica poslov odpade na proizvode tekstilne Industrije, Največji promet sta imeli tovarni »Teteks« iz Tetova m »Makedonka« lz Stlpa.
Komsija za odboravanje investicijskih programov /is je odobrila investicijskd program za zgraditev prve etape severne luke v SipMitu. V tej etapi bodo po-' vsem dogradili obalo, ob kateri bo lahko   pristalo 5 prekooceanskih
so z desetimi manj zaposlenimi, kar pomeni 13.158 produktivnih ur manj kot lani, proizvedli za 13,29% več kot lani v istem času. Produktivnost pa je; v isti primerjavi porasla za 18,86%.
Pri tem ima največje zasluge nagrajevanje po enoti proizvoda, na katerega so letos prešli. Sicer so imeli že prej 94% vseh delovnih mest normiranih, vendar pa delavci v star način nagrajevanja niso imeli pravega zaupanja, ker so se norme večkrat spreminjale. To pa ni spodbujevalno vplivalo na delavce, pač pa v večini primerov prav nasprotno.
Danes pa je stvar seveda drugačna. Vsi, razen petih zaposlenih — to so vratarji in snažilke — so tako ali drugače vezani na učinek. To pa jim že prinaša prve sadove. Po prvih podatkih so izračunali, da se je produktivnost prav zaradi novega sistema nagrajevanja povečala za okrog 13%. Danes delavci nimajo več bojazni, češ če bom preveč naredil, mi bodo pa normo zvišali, pač pa vedo, da bodo v
ladlij do 12.000 ton nosilnosti. Stroški bodo znašali skoraj 2 milijardi^ primeru, če bodo več naredili, dinarjev. "' končana
Dela prve etape bodo t začetku leta 1SG1. Razen tega bodo zigradillii' tudi skladišče zA dušična gnojila in drugI tovor, tako da bodo veljali vsi objektt, zgrarjenil v prvi etapi, sko"-raj 3 milijarde dinarjev.
Upravni odbor Kmetijske poslovne zveze v Ljutomeru je na zadnji seji sklenil, da bo gradil tovaamo močnih krmil. Graditev te tovarne utemeljujejo potrebe po konoen/tratlh, kajti sedanja tovarna močnih krmil v Ljubljani ne zadovoljuje več potreb.
V Celovcu je bil v nedeljo, 16. avgusta, zaključen Korožlki sejem, ki je trajal 10 dni. Na njem je razstavljajo nad 1000 razstavljavcev, od tega 50 podjetij iz Slovenije ln Hrvatske.
Obmejni promet na Goriškem Je zelo porasel. V prvih sedmih mesecih letos Je prestopilo mejo že 038.925 tltalijanslklh in 4fr7.7S3 juigoslovanskHh državljanov, povprečno po 2808 oseb dnevno. Največji promet Je na solkanskem obmejnem bloku, zatem pri Rdeči hlSl, v Mlitnrru l<tđ.
tudi več zaslužili. Pa ne, da samo vedo. V to so tudi popolnoma prepričani, saj zaslužijo po novem povprečno od 2000 do 2500 din mesečno več kot so prej.
Prav tako pa so v tem podjetju nekoliko izboljšali tudi organizacijsko delo in sicer tako, da so izdelavo nekaterih
predmetov, ki so jih prej izdelovali samo ročno, zdaj kombinirali s strojno. Tako na primer delo, ki ga je preje opravljalo deset delavcev, zdaj v istem času opravijo trije delavci. V nekaterih primerih se je skrajšal tudi proces izdelave.
Kljub uspehom pa imajo v novomeški Industriji obutve tudi še precej težav. Večina strojev, ki jih imajo, je starih in bi potrebovali precej nadomestnih delov. Imajo sicer nekaj novih strojev, vendar pa niso polno zaposleni, ker jih bo treba z nekaterimi deli še dopolniti. Tu so za povečanje produktivnosti še precejšnje rezerve, kajti zdaj lahko opravijo strojno samo nekaj faz dela, potem pa, ker nimajo primernih strojev za dodelavo, nadaljujejo z ročnim delom. Tega se v podjetju tudi popolnoma zavedajo, saj upajo, da bodo še letos premostili vse težave in s prihodnjim letom ustanovili oddelek popolne strojne izdelave lahkih čevljev.
Po vseh teh pokazateljih bodo v novomeški Industriji obutve letos največ proizvedli, odkar obstoji podjetje. Po perspektivnem planu se bo proizvodnja do leta 1961 povečala še za 10—15%. Prav za toliko pa tudi produktivnost, ker za to povečanje ni predvidena zaposlitev nove delovne sile.
Rihard Šoper
OBVESTILO
Tudi tile dve sta med pridnimi obiralkaml v Črnomlju
Razpisna komisija okrajnega   ljudskega odbora
NOVO MESTO
razpisuje delovna mesta
3 čistilk
Pogoj: stanovanje v Novem  mestu.  Prošnje je treba vložiti do 1. septembra   1959   pri okrajnem ljudskem   odboru Novo mesto. Raspisna komisija OLO NOVO MESTO
VSEM PODJETJEM, GOSPODARSKIM ORGANIZACIJAM, USTANOVAM, ZADRUGAM, UPRAVNIM ODBOROM, DELAVSKIM SVETOM, STROKOVNIM ŠOLAM ITD.
Nova proizvodnja, glasilo Zveze inženirjev in tehnikov LRS, je izdala v prejšnjih letih že dvakrat »Gospodarski adresar LRS«. Vsi ti adresarji so pošli, zaradi sprememb pa je našemu gospodarstvu nujno potreben nov sodoben adresar. Zato se je »Nova proizvodnja« že lotila dela za izdajo novega sodobnega »Gospodarskega adresarja LRS«.
Pozivamo v.se gospodarske organizacije, naj nam pošljejo svoje podatke za objavo v »Gospdarskem adresarju« in sicer:
1. Temeljna dejavnst
2. Planska grupa, podgrupa in stroka
3. Natančen naziv podjetja, kraj, pošta, železniška postaja, telefonske številke, telegramski naslov, številko tekočega žiro bančnega računa
4. Poslovalnice, obrati, skladišča
5. Popis proizvodov, trgovskih artiklov, uslug itd.
6. Imena upravičenih in pooblaščenih podpisnikov.
Za tisk teh podatkov naj podjetje nakaže na tekoči račun »Nove proizvodnje« znesek din 1000. Hkrati naj vsako podjetje in gospodarska organizacija sporoči koliko izvodov adresarja naroča. Približna cena bo adresarju 1500 din.
Obenem vabimo vse naslove, naj se naroče na »Gospodarski koledar 1960«, ki je že v tisku. Cena enemu izvodu bo 1000 din.
»Nova proizvodnja«,
glasilo Zveze inženirjev ln tehnikov,  Ljubljana, Trubarjeva 15, p. p. 407, tek. rač. 600-70/3-1142, telefon št. 32-472.
wmiihi^ .....iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiffliiiiimiiiii.....iiiiMniin
Vrana vrani oči ne izkljuje
— ALI ENKRAT NAROBE
Zgodba je resnična, le da je
ne morem postaviti v okolje, kjer se je resnično zgodila. Zakaj ne? Ljudje ne prenesejo kriitike, zlasti če so vročekrvni in enostranski, zato jo raje preberimo in poglejmo, če ni tudi pri nas kaj podobnega.
Prišel je v podjetje, mlad in poln energije. Prišel je od daleč, zaslužka je iskal, doma mu ga borna zemlja ni več nudila. Zagrabil je za lopato, delal pošteno in pridno, zaslužil pa ni preveč. Saj vemo, da je lopata premalo, potrebne so kvalifikacije, znanje, učenje. Kljub temu je bil srečen; imel je delo, ki mu je odprlo poglede v svet, živel je med sebi enakimi, bral in rad razpravljal z ljudmi. Tako je prišlo, da so ga ob volitvah videli sodelavci, postal je predsednik sindikata. Se naprej je delal, se učil in vedno bolj energično razpravljal o problemih. O nekaterih zadevah je razpravljal te kar na »višji rav-
nin, saj je sleherno prosto urico porabil za izobrazbo.
V podjetje so sprejeli tudi drugega, starejšega človeka, neznanega porekla, priliznjenega vedenja. Zrinil se je »navzgor«, postal je nabavlja-lec. Imel je opravka v menzi, na delovišču v Ljubljani, Mariboru — skratka — nabav-Ijalci so večni potniki. Dobro je planiral svoja pota, le opore mu je manjkalo. Zato se je začel dobrikati predsedniku sindikata. Najprej sta se srečala pri -kozarčku, nato ga je »snel« z delovišča, mu preskr-bel delo pri pisalni mizi, ga (kot je rekel eden njegovih dotedanjih prijateljev )— zbtro-kratizlral.
Potem sta se kmalu zmenila — potrebno je nakupiti te in fe stvari za delavce. Mar ni to skrb za delavce? Odšla sta skupaj v Ljubljano, dva dni sta porabila. In tu se je stari lisjak izkazal. Hej) mar nisva nakupovala za ljudi? Naj da sindikat dnevnico, saj je skrb
za delovnega človeka zadeva sindikata. Predsednik je izdal nalog, ga sam overil in sam pobral denar, ki sta si ga razdelila. Ccz dva dni je enak postopek uporabil nabavni pri podjetju, spet sta si delila. Predsednik je potreboval denar za kolo. Kje ga naj dobi? Eh, kaj, saj ima sindikat denar! Spet si je podpisal blagajniški izdatek, vzel denar in kupil kolo. Kaj vse je delal nabavni, ni izredno govoriti. Dejstvo je, da so ga lepega dne zasačili, kaznovali in spodili.
Takrat je zatožil — predsednika sindikata. Ta je ostal sam, brez opore. Priznal je tisto o dnevnicah in o posojilu zA, kolo, ne čuti se pa krivega, je rekel.
Ne sprevidi, da sindikat ni posojilnica, kjer se lahko dobivajo brezobrestna posojila, ne molzna krava, ki daje človeku dopolnilne zaslužke, da ni liič kaj prida pajdaš"tvo s priliznjenci. Vse tiste visoko-
doneče besede, ki jih je kot
predsednik govoril svojim članom, so se razblinile v nič; požrl je svojo čast in ugled. ■ Ljudje se ga Izogibajo, nihče mu več ne verjame, delovno mesto »birokrata« se mu maje, na vidiku je spet — lopata. Pa je vreden? Bo še kdaj imel ugled v tem kolektivu? Zasluži, da ga tovdriši, ki so ga volili, še naprej trpijo med seboj?
Kdo ve, kaj bo. Morda postane po tej šoli najboljši delavec, najboljši tovariš. Za sedaj še ni bilo javne razprave o tem. Nekje je zadeva obtičala. Ima morda še kakšnega drugega botra v vodstvu, ki mu drži lestev? Je tudi z njim kaj delil? Delavci pa godejo, potihem kritizirajo, med seboj razpravljajo. Čudili so se sožitju, ki je tako hitro nastalo, še bolj se čudijo sedaj, da jim nihče tega ne pojasni na glas. Nadzorni odbor molči — so tudi tam kaj delili med seboj? Slišati je bilo glasove o popravljenih računih, zneskih, seštevkih. Kdo bo napravil red?
Ce se človek sprašuje, zaka) lahko pride tako daleč pri ravnanju z društvenimi sredstvi, se mu nehote vsiljuje misel: kaj če bi stopili na prste
še komu, da bi povedal o drugih? Torej spet — vrana vrani Itd.... Ali poklicati tovariše »od zgoraj«, da pregledajo poslovanje in napravijo red? Kdo ve, kaj je bolje. Mislim, da je najbolj pošten predlog, ki sem ga ujel mimogrede: Naj gredo vsi skupaj, ki so se dotakmM skupnih sredstev, k vragu! Ne potrebujemo jih, če ne znajo ločiti svojega od tujega, če niso vredni zaupanja, ki smo jim pa'izkazali na volitvah.
Doslej sem slišal samo en glas, ki je tako govorii. Jutri jih bo morda že pet, prihodnji teden sto. Ko bodo v večini, bo izbruhnila ta zadeva na dan jasno in glasno. Ljudje, ki so se zanašali na naivnost preprostega delavca, bodo morali poiskati drugje svoj kos kruha. Mogoče jim bo ta šola dala misliti. Morda bodo spoznali, da se danes že najpreprostejši delavec z lopato, brez šole in posebno učenih besed zna postaviti v bran za poštenost. Krniti pravice preprostega delavca, ga izkoriščati v tej ali oni obliki, postaja vsak dan težje. Ljudje pošteno delajo, zato pričakujejo poštenja pov* sod, pri vsaki »malenkosti«.
Pa je to res tudi bila nwi* lenkost?
M.
Festivalska srečanja
# Bulajić in »umazano perilo«
$ Mil ton Mnnaki i*1 njegova »kamera 3*10«
% Bert Sotlar — razočaran ...
0 František Cap brez vizuma za inozemstvo
# Pogačićeva »pogača«
Ena od številnih konferenc Za tisk, ki so bile malone sleherni dan, je potekla v znamenju »Vlaka«... Skoraj kompletnu ekipa, ki je ustvarjala ta film, na čelu z režiserjem Veljkom Bulajičem, je odgovarjala na vprašanja novinarjev več kot eno uro. To zanimanje je bilo razumljivo. Predvsem je šlo zia film, ki je bil odlično ocenjen že na festivalu v Cannesu. Dejstvo, da je tudi v Pulju bil med najboljšimi, ki so bili predvajani, Je samo še povečalo zanimanje ne le naših, ampak tudi tujih novinarjev, ki so bili na tej konferenci v »kompletni se-itiavi«.
Najbolj zanimivo, kar je mladi režiser povedal, je bil odpor nekaterih producentov, katerim je bil svoječasno ponudil realizacijo filma.
— Eden od njih — je rekel Bulajić — je vrnil scenarij s kratkim pojasnilom: »To je zame umtazano perilo!« — Drugi je bil malo obširnejši — je
Cit'rpl
film realizirati.
Komentar vsekakor ni potreben.
Prvega avgusta se je na festivalu pojavil tudi Milton Ma-naki s soprogo in svojo slavno »-kamero 300«. V Pulj je prišel na povabilo -Zagreb filma«, v čigar produkciji je posnet dokumentarni film o življenju in delu tega našega 80-letnika, ki od leta 1905 dela kot »prvi dokumentarni filmski snemalec na Balkanu«.
»Veste,« je rekel Manaki novinarjem, »doslej se nikakor nisem mogel odločiti za tako dolgo pot. Toda tega ljubeznivega vabila nisem mogel zavrniti. Vsekakor bom srečen, če bom lahko tudi drugo leto prišel iz Bitolja v Pulj.«
Manaki jeva kamera je do sedaj posnela vse pomembnejše dogodke, ki so se zgodili v naši deželi, zlasti v Makedoniji. Od obiska turškega sultana ReŠada, preko ilindenskih upornikov, vojne na Balkanu i« $t?*i><Trt'n -1-"»-trikov ^ dm-
največji in najprivlačnejši oder, scenarij, ki bi ga malokdo mogel naoisati.«
Med uglednimi igralci, ki so prisostvovali festivalu, je bil Bert Sotlar. ki je igral v filmu »Tri četrtine sonca«, v filmu, ki ga je občinstvo odlično sprejelo.
»Kot stari znanec Arene,« je rekel Bert Sotlar, »sem globoko razočaran nad letošnjim festivalom. Prva leta je bil res dejanski pregled naših umetniških dosežkov. Sedaj pa se je spremenil v festival direktorjev, filmskih distributerjev, komercialistov in generalnih direktorjev posameznih filmskih podjetij. Komercialna plat je dobila prvenstvo. Tak festival se ne bi nikoli več smel ponoviti. Festival je bil zamišljen kot nekak dogovor, kot nekaka možnost za vse tiste, ki delajo na našem filmu, da bi si izmenjali izkušnje in da bi služU za pobudo v nadaljnjem dviganju umetniške kvalitete. Toda letos festival ni bil tak.«
Tako se je o festivalu izrazil Bert Sotlar.
Režiser František Cap sicer ni hotel konkretno odgovoriti na to vprašanje, bil pa je nedvomno zadovoljen z občinstvom, ki je lepo sprejelo njegov film »Vrata ostanejo odprta«.
»Doslej niti enkrat še nisem razočaral svoje publike. Bal sem se, da se mi bo to zgodilo tokrat, kajti kritika je, navzlic nekaterim nedvomno dobrim stvarem, film kratkomalo »pokopala« že pred predvajanjem v Areni. To je film, ki
sem ga ustvarjal brez kakih večjih zahtev, zato ni čudno, dia mnoge stvari nekaterim kritikom niso ugajale. Občinstvo je to sprejelo manj hladno in film pozdravilo. Upam, da bom prihodnje leto lahko zadovoljil ene in druge. Seveda, če dobim v roke dober scenarij.«
Ta pogovor smo imeli s Capom pred nekaj dnevi. Potem pa je v Pulj prišla novica, da je film prepovedan za prodajo v inozemstvo. Nekatere stvari v filmu so bile le malo preveč nerodne...
Mimo presenečenj, ki so nas vsak dan ugodno ali manj ugodno zabavale, se je na festivalu odigral tudi prav neljub »špektakel«, katerega glavni igralec je bil Vladimir Pogačic. Rezultat: predvajanje filma »Sam«, kateremu je bilo najprej treba izbrisati na začetku ime avtorja scenarija. Po vsem, kar smo lahko tukaj zvedeli, se bo epilog k vsemu temu odigral pred sodiščem v Beogradu. Pogačic je tožen, da je povzel scenarij za ta film od Vukašina Erakoviča. Pogačic je v Pulju odločno zavračal vse obtožbe in dodal, da ni nobenega dokaza za to Era-kovičevo trditev. »Jaz sem,* je rekel, »»adaptiral za film Renovčevićev roman in sem torej edini pravi avtor scenarija. Erakovičeva trditev ne ustreza resnici. Jaz njega sploh ne poznam in žal mi je, da se nisem z njim prej našel v Pulju — iz oči v oči.«
Kaj bo pokazala razprava pred beograjskim sodiščem — bomo videli.
Ivan CEHIĆ
PAVEL GOLIA
15. avgusta je v starosti 72 let umrl v Ljubljani slovenski pesnik, dramatik, dolgoletni direktor Drame in zaslužni slovenski kulturni delavec Pavel Goli a, lolenjskl rojak. Rodil se je 10. aprila 1887 v Trebnjem; študiral je v Novem mestu, po častniški šoli pa je bil aktivni častnik in je med prvo svetovno vojno ušel s fronte v Rusijo. Tam je bil časnikar; seznanil se je 8 slavnim gledališčem »Hudožestvenikov« in se nato sam posvetil teatru'.*. Med obema vojnama je bil vrsto let direktor ljubljanske Drame In ima velike zasluge za njen razvoj ln dvig. Izdal je več pesniških zbirk ln iger. Pred dvemi leti mu je Novo mesto priredilo lepo proslavo ob sedemdesetletnici rojstva. Naša slika kaže pokojnega pesnika na tej proslavi v spremstvu sestre ln brata.
Studijska knjižnica Mirana Jarca bo konec tedna odprla v svojih prostorih v Novem mestu spominsko razstavo o pokojnem pesniku.
Severin Šali:
PESEM 0 ZftftARIlTCM POLETU
(Pavlu Goliu za 70 let)
Ta jadro sanj si je pripel
astavo In emblem: -Odjadram!« dal je znak, zapelt »Svet poezije bom zavzel, jaz, pomorščak — boem!«
7,venel je čudni ocean, razlit v objem celin, kot je poet, kot kapitan, čez svet iskan, neraziskan, lovil odmev globin.
Za valom val, ko v pesmi stm,
mu v rimah je šumel,
iz rojev zvezd skrivnostni plh
zajel je jadro; in plamtet
v temah je bajni cvet - navdih*
»Napni se, jadro! Sred morja« v vesoljstva krog zaprt, rastoč vekovom iz duha, preplavljen z mavrico srca, je poezije vrt!...«.
In v čas zoreč je dan na dan lovil si čudno pot, iščoč tečaj, meridian, iščoč vetrovov za pristan, kjer bi usidral brod.
O, čas spoznanj, iskanj, besed* prejadranih smeri!... O, čar globin, ki jih poet obsije ko blodeč komet, da zre v srce stvari.,.
»Kdo meni je enak! Vladar voda sem ln kupnin, obzorja gnetem, sem krmar, in val in jadro; sem vihar, ki orje molk daljin!...«
Tako je pel, na val oprt, zroč pesmi, bajk začaran cvet, ki tuja sta mu čas in smrt, zapreden v zven in glas besed, popotni mag, sanjar-p o e t!
(Pesem je bila v posebni brošuri izdala Studijska knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu ob proslavi pesnikove 70-letnice.)
Jesenski program
Delavske univerze
Branko Tatic v vlogi upokojenca-ribiča v filmu »Razpoka raju«, novem delu režiserja Vladimira Pogačica (JADRAN-FILM, Zagreb)
»Menim, da Je tema (!), ki Jo scenarij obravnava, nekaj, kar ni značilno za kraj, v katerem naše filmsko podjetje deluje« (gre za agrarno reformo pri nas po osvoboditvi). Prav tako značilna je Izjava tretjega producenta: »Film bo drag in njegova vsebina ne zasluži, da se zanj potroši toliko denarja.«
Na srečo se je bil vendar našel nekdo, ki je sklenil ta
ge svetovne vojne in med njo, do vrnitve predsednika Tita iz obiska daljnih dežel Azije in Afrike. Manakijeva kamera je je na svoj trak zapisovala vse, kar ji je prišlo pred objektiv.
Na vprašanje, ali je kdaj poskušal snemati tudi igrani film, je slavni snemalec odgovoril:
»Nikoli me nI mikal. Življenje samo po sebi je bilo zame činskem
Področje dela Delavske univerze, Jd je bila ustanovljena pred dvema mesecema, je zelo pestro.
Upravni odbor Delavske univerze Videm-Krško oziroma njene komisije so že izdelale celoletni program dela. itn s tem dale možnost, da bo že v septembru začelo izobraževalno delo v redu potekati.
Komisija za družbeno ekonomsko in strokovno izobraževanje je že izdelala osnutek za potek seminarjev za vodilne člane delavskih svetov, zadružnih svetov, svetov pri ob-Ijudskem odboru,
V JESEN C ORGANIZIRANA IZOBRAZBA ODRASLIH
Povzetki z zadnjo soje sveta za Šolstvo pil ObLO Sevnica
Svet za šolstvo pri ObLO Sevnica je na zadnjd seji pregledal poročila o uspehih v preteklem šolskem letu za vse sole. Končni uspeh — 87.3«/o pozitivno ocenjenih dijakov bi •Icer resda lahko bil boljši, vendar so za nekatere šol* ugotovili (resnično težke pogoje, v katerih naše najmlajše vzgajajo. Tudi udeležba pri pouku, ki znaša v občini le 89 odstotkov, ni naj'boljša. Razprava je odkrila, da je udeležba v veliki meri odvisna od upraviteljev šol, saj se tam, kjer upravitelji pravilno delajo, te težave ne pojavljajo. Največ uspeha so dosegli tam, kjer so --I
Naši glasbeniki v Ženevi
Od 9. septembra do 3. oktobra bo v Ženevi 15. mednarodni glasbeni natečaj, za katerega se je prijavilo 264 kandidatov iz 36 držav. Našo državo bodo zastopali štirje glasbeniki.
člani šolskega odbora sami posredovali pri družinah, ki so svoje otToke neredno pošiljal* v šolo. Pogovorili »o se tudj o tem, da delo na domu ne more biti opravičilo za izostanek °d pouka. O tem «o »prejeli tudi ustrezne sklepe, ki jih bodo prejeli vsi upravitelji.
Izredno pomembna je bila tudi razprava o ustanovitvi centra za izobrazbo odraslih. Ta se bo v jeseni pričel načrtno ukvarjati z vprašanji splošnega strokovnega in družbenopolitičnega izobraževanja vs«h prebivalcev. 2e sedaj So namestili na odseku za, šolstvo referenta, ki bo do jeseni zbral podatke o željah ln potrebah državljanov, v jeseni pa se bo izobraŽevanje redno pričelo. Prve oblike bodo morda bolj šibke, vendar bo pri tem moč uporabiti bogate izkušnje podobnih ustanov v sosednjih občinah. Idejno podlago temu izobraževanju bo dajala ideološka komisija pri občinskem komiteju ZK, ki Je to vprašanje tudi načelo.
Vzdrževanj« centra, ki bo verjetno samostojna ustanova, bo urejeno lz dela sredstev podjetij za kadre. En del bo dal tudi občinski proračun, jasno pa mora biti, da j* izobrazba ljudi naloga vseh činiteljev v občini. Sele ob podpori vseh in n« samo podjetij bo omogočeno, da bo dejavnost tega centra ubrala pravo smer. Koristi, ki jih daje znanje človeku, so tolikšne, da pričakujemo res poln odziv na Akcijo, ki se je bodo lotili za dvig splošne in strokovne ravni prebivalstva, —ok
medtem ko bo več tovarišev obiskalo razne republiške seminarje, ki jih prireja Zavod za izobraževanje v delavskem družbenem upravljanju. Razen tega bodo sindikalne podružnice pripravile načrt strokovne in ideološke izobrazbe, ga dale v razpravo in potrditev delavskim svetom. Vso skrb bodo posvetili tudi splošnemu izobraževanju. Zato že zbirajo kandidate za dopolnitev osnovne Šole, ki bo prav tako pričela delati v jeseni. Za učenje jezikov bo še vnaprej skrbelo DPD »Svoboda«, ki bo kakor prejšnja leta tudi zdaj poskrbelo za tečaj angleškega in nemškega jezika.
Delavska univerza bo poskrbela za strokovni dvig članov kmetijskih zadrug na ta način, da bo priredila po vseh večjih vaseh šest predavanj o kmetijstvu m kooperaciji.
Roditeljski sestanki so bili doslej po vseh šolah dobro obiskani. Zato bodo v šolskem letu v vseh šolah predavanja za starše v obliki ciklusa, kjer se bodo le-ti v celoti seznanili z vzgojno problematiko otrok.
V mestu Videm-KrŠko bo 10 poljudno - znanstvenih predavanj pod naslovom »Domače in tuje dežele v sliki in besedi«.
V okviru Delavske univerze deluje tudi večerna politična šola, ki ima zelo važno vlogo pri izobraževanju odraslih.
Predvidena so tudi zdrav-
stvena predavanja po vaseh. Močan aktiv predavateljev bo žrtvoval mnogo večerov za izobraževanje odraslih. V tem pa je tudi jamstvo, da bo zastavljeno delo uresničeno.
Razpis Industrijske rudarske šole v Zagorju
Delavskim kolektivom!
Ze dve leti Je v Novem mestu šola za odrasle — »Večerna ali delavska gimnazija«. Tudi letos bo s svojim delom nadaljevala. Zato vabimo vse delavce In uslužbence, ki žele dovršiti ali izpopolniti svojo srednješolsko izobrazbo, da se prijavijo za eno naslednjih šol:
a) osemletka (bivša nižja gimnazija)
b) gimnazija
c) ekonomska srednja šola
d) srednja kmetijska šola
e) srednja tehnična šola Vpisovanje je v pisarni I. osemletke
vsak dan dopoldne. Za osemletko bosta letos odprta dva tečaja: nižji In višji Nižji tečaj bo obsegal 5. in 6. razred osemletke (bivši 1. in 2. razred nižje gimnazije), višji tečaj bo obsegal 7. in 8. razred osemletke (bivši 3. in 4. razred nižje gimnazije.) Pouk v vsakem tečaju bo trajal od oktobra do maja in to trikrat na teden v popoldanskih urah.
Učni predmeti v teh dveh tečajih bodo slovenski jezik, matematika, spoznavanje družbe, spoznavanje prirode; tuj jezik je neobvezen predmet.
Ostale tečaje bodo odprli le ob zadostnem številu pri-Javljencev.
Ker današnje življenje zahteva sposobnih kvalificiranih ljudi, daje naša ljudska oblast vsem možnost, da si svojo Izobrazbo zaključijo siroma svoje znanje izpopolnijo in tako dosežejo sebi ustrezno kvalifikacijo.
v Novem mestu (bivšo gimnazijo)
INDUSTRIJSKA RUDARSKA ŠOLA V ZAGORJU OB SAVI
rtipii«ji
vipls učencev v I. letandik rudarskega, kovinarskega ln elektro odseka za šolsko leto i«69-W. Pogoji za vpis;
L Dokončana osemletka ali nižja giinnaeij a. v izjemnem primeru bodo sprejeti v rudarski odsek tudi kandidata z manjšo feolako izobrazbo, 6» uspešno opravijo sprejemni iaplrt.
2. Starost od 13 do 17 let, za rudarski odsek do IS let.
3. Da Je kandidat telesno m duševno zdrav.
Kandidat mora predložim za vpis naslednje listine;
a) prošnjo. koikovano s 30 din;
b) izpisek iz rojstne matične knjige;
c) zadnje Šolsko spričevalo;
d) mnenje osnovne šole o sposobnosti m nagnjenjih kandidata.
V prošnji obvezno navedite točen naisflov (mesto, kraj, hišno številko, pošto ln najbližjo železniško postajo) ter poklic, katerega se želi kandidat izučiti. V primeru velikega števila prijavljencev za določeni odsek toodo morali kandidati opravljati sprejemni izpit da slovenskega jezika ln matematike.
V času šolanja prejemajo učenci redne mesečne nagrade v znesku od »00 do 4700 din ter posebni Jamski dodatek. Sola nudi učencem vae šolske potrebščine ter za izvajanje prakfcicneiga pouka po trebno delovno obleko, rudarskim učencem pa tudi delovno obutev In perUo.
Pouflc Je teoretičen in pralktlčen ter traja tri leta. Po uspešno kon čanem pouku dobi absolvent naziv kvalificiranega delavca v enem od zgoraj navedenih poklicev.
Pri Šoft Je internat, ki nudi učencem popolno oskrbo. Kandi-
dati, ki žele stanovati v internatu, morajo to v prošnji posebej navesti. Priložiti morajo potrdilo o premoženjskem stanju staršev oz. oskrbnikov ter potrdilo o višini otroškega dodatka, kolikor g„ prejemajo.
Pri »prejemu v Internat imajo prednost učenci rudarskega odseka; tisti, ki se obvežejo, da se bodo po končanem šolanju zaposlili pri Rudniku rjavega premoga Zagorje, pa posebne olajšuve.
Prošnje Je vložiti na ravnateljstvo do 21. avgusta 1950.
Ravnateljstvo Industrijske  rudarske šole Zagorje
Poezija na gramofonskih ploščah
Tovarna gramofonskih plošč »Jugoton« je izdala prvo izmed najavljene serije plošč, ki ima naslov »Panorama jugoslovanske poezije«. Na tej plošči je v izdaji »Lvkosa« poezija Gustava Krkleca, Do-briše Cesarica, Dragutina Ta-dijanoviča, Dragutina Ivani-ševića, Bore Pavloviča, Zvonimira Goloba, Stjepana Miha-liča, Josipa Upačiča, Zlatka Tomičtća, Irene Vrkljan, Cede Priče, Ivana Slamniga, Krste Spoljara, Ivana V. Laliča in Dubravka Ivančana. Letos bo »Lvkos« izdal še 6 plošč jugoslovanske poezije. Poezijo so pesniki brali sami. Snemanje poezije živih pesnikov je vsaj za zdaj še redek pojav; nekaj podobnega imajo edinole v nordijskih deželah.
»Jugoton* bo izdal tudi samostojno serijo plošč z naslovom »Antologija jugoslovanske literature«.
Šesti puljski filmski festival je razdelil nagrade
V četrtek, 8. avgusta Je bil v Puli zaključen VI. festival Jugoslovanskega filma, hkrati pa so bile podeljene tudi nagrade. Slovenska filmska proizvodnja Je dosegla tokrat lep uspeh. Trije najboljši letošnji jugoslovanski filmi so: VLAK BREZ VOZNEGA REDA Veljka Bulajiča, TRI ČETRTINE SONCA Jožeta Babica ln PET MINUT RAJA Igorja Pretnarja. — Nagrada za najboljšo režijo je bila podeljena Jožetu Babiču, na. grado za najboljši scenarij so prejelj Veljko Bulajić, Ivo Braut ln Stjepan Perovič za film »Vlak brez voznega reda«. Marjan Ll-povšek Je dobil nagrado za najboljšo filmsko glasbo (Dobri, stari pianino), za najboljšo scenografijo Vojislav Popovlć (Miss Stone), za najboljšo fotografijo Milan Nedič (Sam). Nagradi za najboljšo žensko ter moško vlogo sta prejela Olga Splridonovič sn Peter Prlič-ka, oba za vlogo v filmu »Miss Stone« Za najboljšo epizodno vlogo sta bila nagrajena Milan Mlloševič (Vlak brez voznega reda) in Dara Calenič (Gospa Minstrica).
Prizor lz novega jugoslovanskega filma »SAM«
Letošnji filmski festival v Pulju je končan, nagrade so razdeljene. Čeprav malo kasno, vendar ne bo odveč, če bralcem našega lista posredujemo nekaj vtisov in doživetij s te manifestacije jugoslovanskega filma.
Pulj privablja sleherno leto več ljudi. Ljudi vseh poklicev in letnega »staža«, brez ozira na spol in dolžino letnega dopusta. To velja tudi za tiste, ki so prišli na festival »pod plačo« in katerim dovoljujejo dnevnice, da sleherno noč po predstavah v stari Vespazianovi areni poklepetajo v družbi Marije Kohn, Antuna Vrdoljaka, Františka Capa, Berta Sotlarja ali čarobne lepote Michel Rosignoll - v baru hotela »Riviera* ki je že vsa festivalska leta središče filmskega sveta v Pulju.
Zato ni bilo naključje, da ste vsak dan na puljskih pločnikih lahko srečavali številna komaj godna dekleta, ki so oponašala Olivero Markovič ali letošnje odkritje - Ingo Ilin, ali da ste naleteli na De Santisa, zakonski par Markovič ali na popularnega Serafima (Ziko Zivuloviča), ki je vsak dan poslal svoje humoristično poročilo "-Borbi*. Novinarje, filmske producente in distributerje ste lahko takoj spoznali po že tradicionalno izumetničenem izrazu obraza, ki naj bi pokazal popolno nezainteresiranost za vse, kar se dogaja okrog njih. Toda ko so se začeli vrteti filmi, so se vsi ti ljudje, pa naj so se še tako razlikovali na plaži, v mestu, v hotelu ali na sprejemih, spreminjali v Areni v sedem tisoč parov oči ki so vsak večer bile otožne, vesele, nasmejane ali polne solz, kakor oči tistih, ki so se pojavljali na velikem cinemaskopskem platnu. 26. julija zvečer je Arena že šestič  zasijala  s svetlobo
L ČEHlCt
V PULJSKI ARENI IN OKROG NJE
reklamnih napisov, pisanimi zastavami, s hrupom prodajalcev razglednic, oranžad in drugih »osvežilnih* pijač, z velikimi panoji in z vsem, kar pač spada v okvir take prireditve. Danes pa je Pulj spet prazen.
Pulj, ki se je bil Čez noč spremenil v našo filmsko metropolo, je prav tako naglo začel utripati s svojim starim počasnim pulsom.
Pregled »potrošenega filmskega traku« je zaključen. Nagrade so razdeljene.
Ne glede na vrstni red zmagovalcev ln tistih, ki so s svojimi stvarmi spakirali tudi svoje upe za prihodnji, sedmi festival, lahko ugotovimo eno: storili smo velik korak naprej. Kajpak to nikakor ne pomeni, da je to vse, kar o letošnjem festivalu lahko rečemo, toda jaz nimam namena, da poleg »pridnih čebelic« in »jamskih delavcev«, kakor so tukaj krstili novinarje in filmske kritike, dam resnejše in obširnejše ocene vsega kar je bilo mogoče videti v trinajstih dneh.
Sicer pa skoraj noben večer (čast izjemam!) niste mogli hkrati slišati ploskanje iz novinarskih lož in lože žirija — in občinstva. Tukaj je postalo že tradicionalno, da se sodbe prvih in občinstva ne skladajo. Kaže, da to nikogar več ne moti. Ljudje iz tega raje zbijajo dovtipe. Eden od njih je bil bolj stvarna ugotovitev kakor smešen: oče opozarja sina, ki je po »zvezi« dobil vstopnico za novinarsko ložo:
»Saj veš, da te lahko odkrijejo. Zato vsakokrat, ko je prikazovanje filma končano, reci na ves glas: Ni vreden niti prebite pare! Potem gotovo nihče ne bo podvomil, da nisi novinar.«
Pulj je mimo tega vsem, ki so prišli tu na dopust, nudil v festivalskih dneh še to zadovoljstvo, da so docela spremenili svoje dnevne navade: če ste bili vajeni vstati ob šestih, ste tukaj lahko spali najmanj do desetih. Ce ste večerjali ob osmih, ste morali to prestaviti na drugo uro zjutraj ali pa, v najboljšem primeru, pol ure prej, če ste poznali kakega natakarja. Ce ste menili da se »Rio« ali restavracija na Starem gradu zapira okrog polnoči, ste morali spremeniti svoje mnenje, kajti ob tej uri so se lokali odprli!
Vsekakor ni bilo ne dolgočasno ne običajno. Pulj je v teh dneh VI. festivala spadal ponoči med najbolj hrupna in naj-zabavnejša mesta.
ARENA V ŠTEVILKAH
Na festivalu je bilo predvajanih 18 celovečernih umetniških filmov. Od teh sta s po štirimi filmi nastopili podjetji AVALA film in BOSNA film, s tremi VARDAR film, s po dva pa JADRAN, UFUS in TRIGLAV. LOVCEN film je dal samo en film, ker drugi, »Beli vrag«, ni bil predvajan.
Prijavljenih je bilo nad 90 kratkometražnih dokumentarnih in risanih filmov. Večina so jih predvajali v Areni, nekaj pa v kino dvoranah.
Od igralcev, ki so igrali v največ filmih, so »rekorderji«« Pavle Vujisić, Antun Vrdoljak in Nikola Popović. Igrali so v štirih filmih. V treh so igrali Ilija Džuvalekovski, Milan Sr-doč, Milivoje Zivanovič in Milan Puzič. Zanimivo, da so se naši »stari« filmski veterani — Bert Sotlar. Severin Bijelič in Dragomir Felb, pojavili na tem festivalu po dvakrat na ►špici« igranih filmov. Prav tako so se v Areni pojavili mnogi mladi igralci, ki so bili prvič stopili pred filmsko kamero. Med njimi je bila vsekakor ha.ibolj opažena Inge Ilin. ki igra v »Vlaku brez voznega reda«.
Bilo je še okrog 70 mladih igralcev in igralk, ki so se orvič pojavili na platnu v glavnih ali stranskih vlogah. Dobili mno torej mnogo novih moči. Treba jih bo le uspešno izkori«. i biti in ne pozabiti nanje, kakor se je te dogajalo prej.
Y
SPORI IN TELESNA VZGOJA • SPORI iN :EL£Srt£ VZGOJA $ SPORT IN TELESNA VZGOJA
Ocenjevalna vožnja na Vinici
Napredek športnikov V.dma
V tednu občinskega praznika so se pomerila vsa športna društva iz Videm-Kr&kega in skoraj vsi športniki za najboljše športne rezultate svoje občine. Občinski ljudski odbor je v ta namen priskrbel 5 prehodnih pokalov: za zmagovalno moštvo v nogometu, odbojki, namiznem tenisu, malem rokometu in šahu. Prav tako je pripravil tudi diplome za najboljše lahkoatlete, strelce, plavalce in bicikliste. Rezultati so bili naslednji:
V nogometu Je zmagal TVD Partizan s tem. da Je premagal moštvo Celuloze z rezultatom 3:1 (2:1) drugo mesto Je zasedlo moštvo Celuloze, tretje pa moštvo Kovinarske.
V odbojki si je med štirimi moštvi priborilo 1. mesto moštvo TVD Partizan, ko Je premagalo akoraj enakovredno moštvo Celuloze z rezultatom 2:1 (12:15, 17:15, 15:13). Drugo mesto je zasedlo moštvo Celuloze, tretje pa moštvo Kovinarske.
V namiznem tenisu so tekmovala štlrj moštva. Prvo mesto Je z lahkoto zasedlo moštvo Celuloze v postavi Turna, Istenlč. Naroglav, drugo mesto moštvo Kovinarske, tretje pa TVD Partizan.
V malem rokometu sta nastopili le dve moštvi. Zmagalo Je moštvo TVD Partizan proti Celulozi z rezultatom 10:8.
V šahu si Je med šestimi ekipami priborilo prvo mesto moštvo Celuloze pred Partizanom Lesko-vec m moštvom Kovinarske I
Enako zagrizene borbe so se razvijale tudi med posamezniki, ki so tekmovali v lahki atletiki, streljanju, kolesarjenju ln plavanju.
Met krogle: i. Burja Erno 1213 m, 2. Petakovič Kari 9.92 m, 3. Koncilja Gilbert 9.81 m;
Met diska: l. Burja Erno 27-98 m, 2. Petakovič Kari 23.21 m, 3. Me-sesnel Janez 22.89 m:
Met kopja: 1. Burja Erno 48.25 m, 2. Vardjan Stine 38.10 m, 3. Petakovič Kari 35.80 m;
Skok v višino: l. Koncilja Gilbert 156 cm. 2. Vardjan Stine 154 cm. 3. KuselJ Jože 154 cm;
Skok v daljino; l. Kreutz Milan 537 cm, 2. Ridl Kari 519 cm, 3, 2upevc Stane 482 cm.
V teku na 1.500 m Je zasedel prvo mesto Avsenak Mirko pred Oplotnikom ln Pircem.
V streljanju z malokallbrsko puško je med člani ln mladinci zmagal Rlhter Stanko pred Grmekom Stanetom in Božičem.
Med pionirji Je zmagal Grmek Franci pred Zemljakom in Pribo-
žičem.
Prvo mesto med članicami Je zasedla Komočar Marija.
V kolesarski dirki z dirkalnimi kolesi Je zmagal Arh Ivan pred Račlčem ln Požgajem, s turnimi kolesi pa SkulJ Jože pred Hrib-škom in Korbarjem.
V plavanju so se pomerili že znani tekmovalci, ki so dosegi! naslednje rezultate:
50 m prsno m. 1. Sulc Toni 38.9, 2. Iskra Rudi 39.5, 3. Vardjan Stine 39,8; 50 m metulj m. 1. Ivačič Tomo 33.5, 2. Sulc Toni 35.4, 3. Iskra Rudi 36.8; 50 m metulj ž. 1. Koncilja Meta 43.5, 2. Pečnik Milica 48.5; 50 m hrbtno 2. 1. Haj-noš Mara 47.7. 2. Koncilja Meta 52.1, 3. Gregorič Benka 55.8; 50 m prosto ž. 1. Koncilja Meta 36.0. 2. Gregorčič Andreja 41.8, 3. Gregorčič Benka 41.9; 50 m hrbtno m. 1. Bendaršek Taso 36.1, 2. Humar Franci 38.2. 3. Dimnik Tonči 38.8; 50 m prsno ž. 1. Pečnik Milica 45.0. 2. Veble Anka 50.8, 3. Vrčko Vera 54.6.
Pred zaključkom tekmovanja Je bila odigrana vvaterpolo tekma med a ln b moštvom PK Celuloze,
Olimpijski ogenj ugasnila
kjer so pokazali vsi igralci zelo lepo in solidno igro (zmaga pa je ostala doma).
V času tekmovanj Je bilo opaziti velk kvalitetni napredek vseh športnikov, predvsem pa je bila razveseljiva udeležba moštev in posameznikov, saj je nastopilo vkljub sorazmerno slabemu vremenu nad 170 tekmovalcev.
Od delovnih kolektivov se je udeležilo tekmovanja največ športnikov lz Celuloze. Odstotno na število zaposlenih pa Je brez dvoma največ športnikov sodelovalo iz kovinarskega podjetja. Med nastopajočimi je prijetno iznenadu številne gledalce novoustanovljeni kolesarski klub. ki je med dirko Krško-Dobrava-Kr-ško (okrog 40 km) počastil prvotno grobišče prvih krških žrtev.
Na slavnostnem zaključku Je pozdravil vse športnike predsednik občine tov. Nunčič Stane, jim čestiti! k uspehu ter razdelil prehodne pokale zmagovalnim moštvom, posameznikom pa diplome.
Ob tej priliki je razdelil tudi medalje, plakete in diplome, katere so si priborili plavalci na zletu Partizana v Beogradu. V zaključnem govoru je pozval vse športnike, naj tudi v bodoče marljivo vadijo v svojih društvih, odnosno klubih, da bodo ob naslednjem občinskem prazniku pokazali še lepše rezultate ter na ta način počastili zgodovinske dni naše občine, katere slavi občinski praznik. St.
Avto-moto društvo Črnomelj je že leta 1957 ustanovilo svoj -idsck na Vinici z namenom, da pozivi tehnično dejavnost, predvsem pa na željo domačinov, ki bi ** radi udejstvovali v tem odseku.
Delo v viniškem odseku Je postalo zelo živahno zlasti v zadnjem času. Razen mlajših članov je vključenih tudi precej starejših, ki se prej niso nikjer udej-stvova 11.
V letošnjem letu se je članstvo tako pomnožilo, da so Viničani ustanovi h lastni avto-moto krožek. Za predsednika je bil izvoljen kmet Franc Kalčevič iz Ufakov-cev, ki si Je zelo prizadeval za napredek krožka. Nič pa ne zaostajata za nJim Franc Mal'č z Vinice ln Jože Majetič iz Drenov-ca. k| v glavnem arganlzirata delo, zato gre tudi njima vse priznanje za napredek tehniko v vi-nlški okolici.
Viniški avto-moto krožek Je organiziral že dva tečaja, ki ju Je obiskovalo okoli 80 tečajnikov, 40 pa jih je tudi opravilo amaterske izpite za A ali A m B kategorijo vozačev. V programa imajo ietos še en tak tečaj.
Da bi se ljudje čimbolj seznanili s športno tehniko v vožnji in z delom avto-moto krožka, je ta organiziral 9. avgusla ob 14. uri ocenjevalno vožnjo za mo.».liste, za srednjo l(n težjo kategorijo motornih koles ln za osobne avtomobile. Tekmovanja se Je udeležilo 35 voznikov, med katerimi Je bilo tudu nekaj voznikov lz sosednj" republike Hrvatske. Proga Je bila dolga 30 km, povpreijni čas pa določen za vsako kotegorijo posebej. Na prevoženih 15 km je bila razen starta še posebna kontrola.
Prvi Je začel tekmovati 50-letini Franc Stegne z Vinice z mopedom, kar Je bilo za vso vinsko
okolico povsem nenavadno saj takih tekmovanj še nismo videli. Tudi drugi tekmovalci so stvar resno vzel; čeprav nj šlo za hitrostno vožnjo Tekmovanje Je uspelo, dosežem so b:li dobri časovni rezultati, prometnih nesreč pa m bilo
Po zaključku tekem Je bila vrtna veselica prj Maltču na Vinici, kjer so razdelili dvanajstem najboljšim vozačem manjše denarne nagrade.
Taka ln podobna tekmovanja bi bilo dobro organizirati še v drugih krajih Bele kradine, M*»
Zmaga Avstrijcev
Vsa tri prva mesta V. mednarodnih moto dirk v Vidmu-Krškem so odšla s hitrimi Avstrijci
»CELULOZA«
Letošnje Vin. športne igre pa-
Eimičarjev LRS so bile v Slađem vrhu nad Mariborom. Odvijaj« so se v športnem-tovariškem duihu, združene s plemenitimi de-
ianji. Igor se je udeležilo 194 portniikov iz tovarne Celuloza Videm-Krško. Radeč, Količevega, Vevč. Goričan ln Sladkega vrha, V nogometu, odbojki, atletiki, streljanju, namiznem tenisu, kegljanju, plavanju in šahu. povsod *o b:la velika prizadevanja za najboljša mesta.
Mimogrede naj omenim, da Je pred začetkom iger prevladovalo mm en je. da so moči Izenačene. Le dober poznavalec športa je dal majhno prednost Celulozi Videm-Krško.
Posredujemo tehnične izid«: 100 m: Zalokar Vlado, Količevo, 12.6, Mlhel Karel, Količevo, 12,6, Novak Franc. Radeče, 12,7.
1.500 m: Zalokar Vlado, Količevo, 4.43,2, Benje Jože, Videm-Krško. 4.52,8. Zadravec Jože,, Gori-čane 4.54 2.
Skok v daljavo; Novak Karel, Videm-Krško, 5.9(3 m, Korošec Metod, Koliičevo. 5.64 m, Srbič Ivan, Videm-Krško. 5.55 m.
Skok v višino; Pleteršek Fredi, Sladki vrh, 1.82 m. Hiršel Ivan, Radeče, 1.60 m, Tatic Drago, Vevče. 1.55 m.
Troskok; Novaflc Karel. Videm-Krško, lil.99m, Hiršel Ivan. Radeče, 111.08 m, Tramte Anton, Vevče, 10.9il m.
Met kopja; Kosnnač Vilo, Količevo. 4,1.50 m Novak Franc, Radeče, 38.25 m, Petakovič Karel, Videm-Krško, 38.04 m — Celuloza osvojila m, mesto.
Met diska: Rlhter Samoi, Količevo, 31.15 m, Ru/movec Samdi, Videm-Krško. 29.S7 m, Novak Franc, Ra-
	NAS OBISK	
......................		
Trideset let
V hotelu Metropol v Novem mestu dela že nad 26 let kuharica Pepca Hrovat, doma z Vršnih sel. Nekaj let je bila zaposlena še pri dveh delodajalcih, tako da ima skupne delovne dobe nekaj nad trideset let. V hotelu jo
imajo vsi radi, saj je pridna in vestna delavka.
S 23 leti je prišla v Novo mesto. Domači so hoteli, da bi se izučila za šiviljo, njena želja pa je bila — kuharica. Gostinstvo jo je vedno veselilo. Doma so ji branili še zato, ker je bilo po takratnem ljudskem mišljenju sramotno služiti pri drugih ljudeh. Danes ji bo služba prišla prav, ker bo dobivala pokojnino.
— Pa ne bi šla rada v pokoj, saj še lahko delam. Zdaj, ko bom v časopisu, me bodo pa v penzijo zrinili. Ne morem si misliti, da bi samo sedela in dobiuala denar. Vsaj kakšno leto bi še rada delala. Tu se vsi razumemo Jfces je, da se včasih tudi malo $pričkamo,   pa   se obrnemo
okoli in pozabimo. V hotelu se počutim tako, kot da sem v njem doma.
Tudi s prejšnjimi lastniki hotela sem se razumela. Res sem delala od jutra do noči, a sem imela vedno dovolj jesti. V hiši je bila tudi partizanska tiskarna, ki jo je vodil Polajnerjev Ciril. Sploh so bili bivši lastniki hotela napredni ljudje.
Delo v hotelu je bilo naporno. Prostega dne nisem imela. Sicer sem pa navajena delati. Zdaj je bolje, ko smo plačani po učinku. Popoldne sem večkrat prosta in tudi dela proste dneve  imam. —
Pri drugem nemškem bombardiranju Novega mesta leta 1943 je bila ranjena v nogo, ko je na hišo blizu hotela padla bomba. Operirali so jo brez narkoze. Nemci so pravzaprav merili na hotel, ker je bil v njem partizanski štab, ki mu je kuhala. Tri dni je ležala v kapiteljski kripti, potem pa je šel dr. Perko, ki jo je zdravil, v partizane, njo pa so na vozu odpeljali v Dolenjske Toplice. Doma je bolehala 18 mesecev. Večkrat se je morala skrivati pred Nemci, ker je bilo precej njenih sorodnikov v partizanih ali pa interniranih.
Po vojni je nastopila službo v novomeški gostilni Na vratih (Hrovatovi). Tu je razen za ostale goste kuhala še za 120 abonentov, ki so bili z njenim kuhanjem zadovoljni.
Ko je bil po vojni obnovljen hotel Metropol, se je spet zaposlila v njem. Za njo je šlo tudi vseh 120 abonentov.
— Pa ste doživeli v službi tudi kaj veselega?
— O, sem. Najbolj sem bila vesela, če je bilo dosti prometa in če smo prodali vse, kar smo skuhali. Tudi na izletih je lepo. Zdaj gremo večkrat kam, prej tega ni bilo.
Kmalu bom morala odstopiti mesto mlajšim. Saj vem. Tako je pač. Ampak nekaj časa bi pa le še rada delala, — je zaključila pogovor Hrovatova Pepca.
deče, 28.08 m — Celuloza osvojila II. mesto.
Met krogle: Runovec Sandi. Videm-Krško, 10.40 m. Rihter Sandi, Količevo, 10.40 m. Petakovič Karel, Videm-Krško, 10-27 m — Celuloza osvojila I. mesto.
Odbojka: Videm-Krško : Goriča-ne 2:0, Količevo 2:0, Tržič 2:0, Radeče 2:0, Sladki vrh 2:0, Vevče 0:2 — Celuloza osvojila II. mesto.
Nogomet: Videm-Krško ; Goričane 3:0, Vevče 4:1, Količevo 0:1, Radeče 1:2. Sladki vrh 0:3 — Celuloza osvojila IV. mesto.
Namizni tenis; Videm-Krško : Goričane 5:1, Vevče 5:0. Količevo 5:1. Tržič 5:0, Radeče 5:0, Sladki vrh 5:1 — Celuloza osvojila I. mesto.
Sah: Videm-Krško : Vevče 3:0, Količevo 1:2, Radeče 3:0, Sladki vrh 3:0. Goričane 2:1 — Celuloza osvojila n. mesto.
Kegljanje: Celuloza osvojila V. mesto s 519 podrtimi kegljl za pr-voplasiranim Sladkim vrhom s 539 podrtimi keglji.
Streljanje — moški: prva Celuloza, ženske: Celuloza druga. Najboljša 'strelca  Krošelj  Pavel in Komočar Marija, oba iz Celuloze. Plavanje: prva Celuloza. Ves doseženi uspeh Je treba pripisati vsem sodelujočim tekmovalcem. Zlasti Pa moramo omeniti • Še igralca v namiznem tenisu Na-I raglava Marjana, kl je a svojo igro : prav vse presenetil. To J* resnlč-E no nadarjen  igralec.  Za športne s igre se skoraj ni nič pripravljal,
Takole so merili moči na viniSkem trgu stari in mladi ljubitelji motori zaci je. Njihovo vnemo Je treba vsekakor pohvaliti; le tako bomo pravilno razširjali smisel za tehniko ln sodobni promet!
odkar obstaja moderna speed-way dirkalna steza na krškem stadionu, se menda še ni oziralo pod preteče, temne oblake tolika parov oči kot v nedeljo dopoldne ln popoldne. Čeprav je hud naliv ponoči In dež dopoldne stezo temeljito premočil, jI vendarle nI mogel do živega; tekme so bile, popoldne dežja nI bilo. 7000 navdušenih gledalrev — med njimi smo opazili tudi predsednika OLO Nlka Belopavloviča, polkovnika Slma Livado, predsednika ObLO Videm-Krško Staneta Nunčiča in več drugih predstavnikov ljudske oblasti, organizacij m delovnih kolektivov — Je bilo zadovoljnih. Ne sicer z dejstvom, da napovedanih Angležev nI bilo, od Dancev pa je nastopil samo eden, zaradi česar Je v ve-člh tekmah manjkal četrti vozač; reči pa Je treba, da Je bila organizacija tekem zopet zelo dobra. Presenečenje dneva: nov rekord steze v letečem startu Je dosegel zmagovalec Hans Gelderer (poskus po dirkah, da bi rekord zrušil, mu ni uspel).
Ce bi sodili stopnjo napetosti dirk po razburljivosti gledalcev, bi Jim morali prisoditi srednjo oceno. Bilo je nekaj zelo lepih voženj, pri katerih sta se zlasti odlikovala Stanislav Zovko in domačin Franc Bablč (slednji bi z novim ali vsaj boljšim motorjem, kot ga Ima, prav gotovo dosegal drugačne rezultate kot jih zmore zdajt — kakor smo zvedeli, mu bodo v Krškem nakup novega dirkalnega motorja zdaj omogo-gočill, kar nadarjeni Franci nedvomno zaslužil). 2al dirka nI minila brez nesreče: vozača Ivana Jamo so odpeljali s steze z zlomljeno nogo (do tega verjetno ne bi prišlo, če bi se takoj umaknil s proge). Preizkušeno tehnično vodstvo dirk, ki so bile tokrat pod pokroviteljstvom Tovarne celuloze bi papirja ĐJURO SA-LAJ, bo v prihodnje sicer moralo le nekaj ukreniti, da bo steza na savski strani obvarovana pritiska preradovednlh gledalcev, ki bi z nosovi radi narav-
nost pod motorjel Jeza in prigovarjanje med dirko pri množici navadno ne zalezeta dostij pravočasno bo treba onemogočiti, da bi še hitrejši potek dirk ovirali nad  stezo  viseči gledalci!
Nastopili so 4 Nemci, 4 Avstrijci, 8 Jugoslovanov ln 1 Danec Rezultat dirk:
1. Hans Geiderer (A) — 15 točk; 2. Valentin Unterkofler (A) — IS točk; 3. Josef Bossner (A) — 12 točk; 4. Stanislav Zovko (J) — 11 točk; 5. Peter Kern (N) — 9 točk; S. Franc Bablč (J) — 9 točk; 1. Tone Mlakar (J) — 8 točk itd.
Pokali In trije častni venci sO tokrat odšli z Avstrijci. Veselje nad napredkom domačih dirkačev pa Je vsaj za zdaj za nas prav toliko vredno.
Tg
TUDI VI ZAHTEVAJTE V VAŠI TRGOVINI
2ENA IN DOM 6 SODOBNO GOSPODINJSTVO * 2ENA IN DOM * SODOBNO GOSPODINJSTVO
vendar  Je  dosegel  velik uspeh.
Nobene igre nI izgubil. Vsekakor I je Naraiglaiv igralec z veliko bo-I doonostjo. Veliko odobravanje je
• žel tudi Novak Karel pri troskoku. S Odibojkarji bi se lahko plasirali J na prvo mesto. Oškodoval jih Je I neobjektivni sodnik. Moški strelci
• še dolgo ne bodo imeli konkuren-| ce, Potrudili pa so se tudi naši
• šahisti. Plasma drugega mesta je ! lep m nepričakovan uspeh. Pla-« valcem se pozna, da imajo na i Vidmu bazen. Tu so absolutni go-: spodarji. Kar pa Celulozo tura, : je nogomet. Nogometaši so poka-: zali lepo igro proti Kollčevem. I Vse ostale tekme so bile raztrga-: ne m nezanimive. S tem ne mi-| s lim dolziti Igralce, da se niso i trudili. Temveč nasprotno[ Prav i nogometaši so al močno prizade-: vali.   Niso pa bili kos tehnično
• boljšim moštvom. V teh moštvih i igrajo mladi, hitri igralci. Ta mo-| štva imajo dobro rezervo. Celu-š loza pa Je proti koncu tekmovanja S morala dai£ v igro tekmovalca za
• trosflcok Novaka, kd sploh ni no-: gometaš. Menim, da so v tovarni 1 Celulozi vsi pogoji, da se osnujeta ! diva nogometna kluba, tembolj, s icer sedanji direktor tovarne moč-I no podpira športno dejavnost in : je tudj saim navdušen športnik-: gledalec.
Sicer pa Je Celuloza Videm-Kr-i ško lahko ponosna. Njenu šport-: niki 60 na Vni. športnih igrah za-: slutženo osvojili prehodni pokal i In s tem postali zmagovalci. Kot i zmagovalec športnih iger Je Celu-j loza Videm-Krško ugasnila olim-l pijski ogenj. V imenu republiškega
• sindikata Je tov. Plazar izročil [ športnikom Celuloze Videm-Krško
• za priznanje kar 17 pokalov in : polno diplom, Občinstvo kot ostali
• tekmovalci so ta uspeh nagradili s z burnim ploskanjem. Vsa utru-i j en ost je tedaj izginila, ves napor
• v štirih dnevih tekmovanja Je bil i pozabljen. Z godbo na pihala Iz i tovarne Celuloze Videm-Krško so I Športniki lz Celuloze mladostno : odkorakali s prelepega stadiona. e Trdno so v roki držali poikale — i znamenja zmagi
Drago Kastellc
i
V NOVEM MESTU:
Gospodinjska poklicna šota
Na pobudo novomeškega Zavoda za pospeševanje gospodinjstva bo takoj, ko bo OLO sprejel sklep o ustanovitvi, začela delati gospodinjska šola v Novem mestu. Ta bo gojen-kam po končanem šolanju dala poklic kuharice družbene prehrane ali gospodinje. Pouk bo trajal tri leta in bo deljen na teoretični ln praktični del. Pet mesecev v enem letu bodo učenke sedele v Šolskih klopeh, pet mesecev pa bodo pridobivale praktično znanje v večjih obratih družbene prehrane. Zadnje leto bodo imele možnost specializacije za kuharico družbene prehrane ali gospodinjo. Vsaka izmed deklet, ki bo to šolo z uspehom dovršila, bo sposobna voditi večji kuhinjski obrat.
Tudi za starejše kuharice bo poskrbljeno. Zanje bo šola organizirala tečaje, ki Jim bodo dali ustrezno kvalifikacijo.
Nedvomno bo nova šola velika pridobitev za naš okraj, saj bo njene sadove čutiti v obratih družbene prehrane in v menzah, razen tega pa bo
mnogim dekletom, ki bi si sicer kot nekvalificirana delovna sila težko služila kruh, omogočila poklic in kvalifikacijo.
SODOBNO GOSPODINJSTVO št. 6
Šesta, Junijska številka »Sodobnega gospodinjstva« Je morda pestrejša in vsebinsko Še tehtnejša kot prejšnje številke.
V nji najdemo kopico člankov ne le z ožjega, gospodinjskega torišča, ampak tudi s področij, posredno povezanih z gospodinjstvom, kar daje reviji še širši značaj Uvodni članek »O vzgoji potrošnika« Je napisala direktorica CZNG 2iva Beltram. Z osnovnimi določbami zakona o stanovanjskih skupnostih seznanja bralce in bralke izvleček iz tega zakona, ki določa mesto ln vlogo stanovanjskih skupnosti. O barvah in uporabljanju barv Je napisala Inž. M. Vovkova zanimiv Članek »Naše pisano okolje«. A. Sebaher-jeva piše o kuhanju z elektriko, M. Kregarjeva pa podaja preprost oris omare za čistila. Vzgojen, ko-
imHHHHII
.....I...........IM1MMIMI.....IIII,
Uganke iz Trdinove »VINSKE MODROSTI«
Mati je slaba, da brez palice ni mogla stati, pa je rodila junaka, ki ves svet pre-jaiaga? (Trta, vino)
Iz kože je prišel, nima kože, za kožo leze? (Vino)
Sam sem lahak. da me vsak Otrok zvrne; če se človeka primerni, pa dobim težo, da ga ni korenjaka, k« pod njo ne bi omagal? (Vino v steklenici, pijanost)
Jaz sem tako dober, da ga fcosim, v zahvalo me po tleh
meče, pa mu vendar ostanem prijatelj? (Vino in pijanec)
Katera žival človeku nič ne stori, če je zunaj, ako pa noter pride, pa ga rada pobode in v gnoj vrže? (Vino, dokler se ne pije in potem, ko je popito)
Mati zakopana, oče obešen, s«in pa po svetu hodi pa ljudi moti? (Trta, grozdje, vino)
Jaz sem čuden popotnik: navzdol tečem, pa navrh pridem? (Vino, firrlo, glava)
RAZPIS
Poklicna gospodinjska šola za poklic kuharice družbene prehrane in gospodinje v Novem mestu
sprejema prošnje za vpis do 30. septembra 1959.
Pogoji za vpis:
1. dokončana osemletka,
2. starost 16—18 let,
3. zdravniško potrdilo. Kandidatinje morajo
prošnji, kolkovani s SO din, priložiti še naslednje listine:
1, izpisek iz rojstne matične knjige, 2. zadnje Šolsko spričevalo, 3. kratek življenjepis.
Pouk bo teoretičen ln praktičen ter traja 3 leta. Mesečna vzdrževalnina bo približno 5.500 din.
Prijave pošljite na Okrajni zavod za pospeševanje gospodinjstva Novo mesto, Sindikalni dom.
Za solo: Zavod za pospeševanje gospodinjstva Novo mesto
risten in potreben Je prispevek »Obvarujmo oU'oke pred nesrečami«, kt se nadaljuje iz prejšnje številke. Sleherna mati bi ga morala pazljivo prebrati. O praktičnih delovnih oblekan za tovarno in urad piše in podaja skice Cveta Gale. Prehrani ,e kot vselej tudi tokrat namenjeno precej prostora. O siru Je prispeval zanimiv članek dr. A. Stefamčič. Prav tako z zanimanjem bodo bralke in bralci prebrali članek o ieku do jedi izpod peresa zdravnika. Saša Jakša Je prispevala štiri poletne Jedilnike. Ker smo sredi sadne In zelenjavne sezone, bodo gospodinjam prišla prav tudi navodila za konserviranje paradižnikov, paprike in stročjega fižola ter nekaj času primernih Jedi za katere je napisala recepte Klara Stern. O poletnem zalivanju vrta razglablja Hortulanus v članku »Vrt Je treba zalivati«.
Razen omenjenih prispevkov najdemo še nekaj manjših člankov, tako da Je ta številka res pestra in zanimiva in Jo bodo gospodinje z veseljem in s pridom prebirale.
Obleka s širokim krilom, primerna za mlajša dekleta in žene.
Dvodelna obleka za poznopoletne dni
Paradižnik za zimsko shrambo
Vzamemo drobne, enakomerno debele in trde plodove. Odstranimo jim previdno peclje, tako da plodu ne poškodujemo. Paradižnike večkrat prebodemo z zobotrebcem ali vilicami ln jih zložimo v patentni kozarec. Zalijemo z ohlajeno orekuhano vodo in Jih kuhamo v sopari 30 minut pri 85 stopinj Celzija.
Tako pripravljen paradižnik uporabljamo predvsem za oblo-
— Zdravo, ženka! In nauči ae
go narezkov in drugih mrzlih kuhat, medtem ko boš pri svoji prigrizkov. materi!
Enako za hčerko kot za sina Je pripravna divolelna obleka, ki bi Jo lahko nazvali počitniški komplet. Najbolje Jo doraščajoči otrok seveda nosi. če Je iz blaga, Id se ne mečka. Lahko j« torej iz platna, šantunga ali živobarvnega bombažev i na stega blaga, če bo otrok v njej potoval, prebil proste popoldneve na igrišču ali ob obali; iz lažjega pralnega blaga pa se obnese celo kot nadomestilo za pižamo. Vsestransko koristno bo torej uporabno, Če bo materin žep prenesel zdaj, pred koncem poletja, še ta izdatek V lepi Jeseni pa bo tudi še dovolj topla ln nam naj torej ne bo žal truda, da Izdelamo t« komplet same.
Za 112 do 13-letnega sina alti hčerko potrebujemo 3 m biaga širine «0 cm. Kroj povečamo tako, da preračunamo, kolikšni na; bodo kvadrati, da dobimo potrebno velikost (normalno raščenim preračunaj mo kroj tako da naj ima vsaik kvadrat s slike 10 cm).
Na Jopiču je ovratnik, ki spominja na kroj italijanskih športnih srajc Vrhnja dela ;op;č„ imata na prednjiku pri oznaki »a« a cm širok razporek, da Je ovretni izrez dovolj velik za oblačenje. Kot Je razvidno s siMke. se tu srajca zapenja z dvema gumboma. Na prednjih delih naredimo čez prsno širino 8 cm globoko gubo (črtkasta oznaka na kroju). Gornja dela prednjika urežemo dvojno Dvojen je torej tudi ovratnik.
Hlačam naredimo ?0 cm globok razporek. v pasu pa jih stisne ši-
roka elastika ali močan trak (kot za krila). Lepe so seveda šele, ko so pravilno zalikane.
Hčerko bomo 33 posebno razveselile, če bomo k hlačam 'zdelale še krilo, nabrano v široke zalikane gube. z. g.
KAJ NAJ KUHAM
KOSILO: kostna juha z zdro-bom in zelenjavo, teletina s papriko, krompir s peteršiljem, glavnata solata, jogurt z breskvami.
VEČERJA: zdrobova strnjen-ka. obložena s hruškami.
KOSILO: zelenjavna juha, sirovi žličniki, mešana solata, kompot.
VEČERJA: testenine v paradižnikovi omaki, sadje.
KOSILO: džuveč brez mesa, zelena solata, iabolčna Čežana,
VEČERJA: omlete s sirovim nadevom, sadje.
KOSILO: Argo juha z rezanci, telečji zrezki, riž. paradižnlkKH va solata sadje.
VEČERI A: jajca s paradižniki In papriko, 'aj.
^711
Zadnja pot Franca Mirtiča
V nedeljo popoldne t-n»o spremili na zadnjo ot na šmihelsko pokopališče FRANCA MIRTlCA, Poslovodjo podružnice »Odpada« v Ncjvem mestu. Pokojnik je preminil v petek, 14. avgusta, zvečer, nekaj ur potem, ko se Je, vrnil z dela.
Franc Mirtič je bil sin želez niškega delavca. Rodil se je 30. avgusta 1900 v Cegelnici pri Novem mestu. V prvem letu prve svetovne vojne mu je tragično umrl oče, nakar ga je mati đal'i učiti kovaške obrti. S sedem najstim letom je moral v avstrijsko vojsko. Dodeljen je bil regimentu v Judenburgu, kjer se je tudi udeležil upora slovenskih fantov in mož. Upor je bil zadušen 'n on je pobegnil, a ■o ga prijeli in poslali na Italijansko fronto, kjer je dočakal razpad stare Avstrije.
Ko se je vrnil domov, se je spet posvetu svojemu poklicu. Vse do svoje aretacije leta 1942 je bil zaposlen pri zasebnikih.
Ze v stari Jugoslaviji je delal tovariš Mirtič v raznih naprednih političnih organizacijah, saj Je bil od svoje mladosti napred no politično usmerjen. V enakem duhtt sta z ženo vzgajala tudi svoje otroke. Z aktivisti Osvobodilne fronte se je povezal kmalu po prlčetku okupacije. Zaradi tega sodelovanja je bil aprila 1942 s še nekaterimi Novomeščanl aretiran in odpeljan v novomeške, nato v ljubljanske zapore, a kasneje v in-
ternacijo v Italijo. Domov se je vrnil spet tik pred kapitulacijo Italije.
Po italijanski kapitulaciji je odšel v partizane, kjer je ime) razne politične funkcije. Leta 1944 je bil odpoklican iz vojaške enote in bil dodeljen v partizanske orožarske delavnice v Starih Sagah.
Po končani vojni je tovariš Mirtič opravljal razne odgovorne naloge v upravnih organih in podjetjih. Nikoli ni miroval, čeprav je bil bolan, saj se je tudi v petek popoldne, nekaj ur pred smrtjo, vrnil s terena, kjer je organiziral odkup.
V Komunistično partijo Slovenije je bil tovariš Mirtič sprejet septembra 1943. V njegovi družini je Šest Članov Zveze komunistov. Za svoje delo med vojno je bil tovariš Mlrtlc odlikovan t redom za hrabrost in medaljo zaslug za narod III. stopnje.
Iz Tuzle nam pišejo
»Oglašamo 6e iz Tuzle, kje: služImo • vojaški rok. Kljub temu, da smo tako daleč c- doma je našel pot k nam naš najboljši prijatelj — Dolenjski list Vedno ga nestrpno pričakujemo, ker nas razveseli z novicami od doma ln nam poroča o uspehih naše mladine pri izgradnji av. tomobilsk« ceste,
Ob branju velikih uspehov naše mladine se nam je porodila misel, da preko Dolenjskega lista Čestitamo vsem brigadirjem ln brlgadirkam. Hkrati bi radi pozdravili domače ter znane fante ln dekleta: Franc Sest, Anton Simončič, Franc Hočevar, Milan Zivkovic ln Vidko Zore.«
Pozdravi iz Paračina
Fantje, ki služIjo vojaški rok v Paračinu, pozdravljajo vse svojce, sorodnike ln prijatelje: Jože Jeriček, Alojz Perušič. Janez Hočevar ln Franc Cin-kole.
V TEM TEDNU
Z
Drobne iz Šentlovrenca
Na območju občine Trebnje sta potrebna vsaj dva kombajna, ker se kmetovalci pri sklepanju pogodb sklicujejo le na to.
Letos so na področju kmetijske zadruge Šentlovrenc kljub pogostemu dežju dosegli kar lepo hektarske donose. Frančiška Grabnar lz Biča 1e pridelala na hektar 6.600 kilogramov pšenice.
Avgust Jerlah iz Velikega Gabra 5.500 kilogramov (letos pa je sklenil pogodbo 8 kmetijsko zadrugo za 3 hektare pšenice), Franc Smole iz Zublna 5.00 kilogramov. Sever iz Zagorice 4.500 kilogramov. Gerdemova mama iz Gornje Nemške vasi pa 4.000 kilogramov na hektar.
Kmetovalci, ki so se ravnali po navodilih strokovnjakov ln
Vozijo ko
Z okrajnega tekmovanja traktoristov v Brežicah
— Fantje, obleci te kombinezone, je pozval novomeške tekmovalce traktoriste vodja ekipe,
... In potem...
— Fantje Novomeščanl, postavite se v vrsto, da bomo Imeli vsaj eno kompletno ekipo, je začel delati red predsednik ocenjevalne komisije.
Tudi Brežlčane so kmalu zbrali, s CrnomaHjcl pa je bilo teže, ker so jih morali še poiskati v Brežicah. Zgrešili so namreč pot na tekmovalni prostor.
Ob desetih se je začelo tekmovanje, ki je bilo napovedano za ob pol devetih.
Okoli tekmovalcev - oračev se je nabralo precej gledalcev: kmetov, meščanov, funkcionarjev ]n otrok, k* so ugotavljali:
— Dobro orje ta mašina.
— Ne, takrat še s plugom.
Pri progi za spretnostmo vožnjo je tudi nabralo precej gledalcev in kmetovalcev.
«Gledailec tekmovalcu:
— To progo moraš prevoziti v največ dveh in pol minutah!
— Pa bom vse kole podrl.
— Nič podrl. Naložiti jih moraš na prikolico ln pripeljati sem.
Med gledalci je bilo tudi več deklet, zato Je nekdo pobaral eno:
— So vam traktoristi všeč? Gotovo Izbirate fanta.
— O, nel Ta, ki pravkar tekmuje, je moj mož.
Mlad traktorist s« Je potil pri spretnostnl vožnji. Vzvratna vožnja s prikolico mu je nekaj nagajala. Končno je uspel. Do cilja je bilo le še dvoje lažjih vrat. Traktorist "je pritisnil na plin in zavriskal:
— Jujujuhuhul Vozi Marjan-cal... in i speljal skozi cilj, da je neki kmet začudeno pripomnil:
— Vozijo kot vragll      J. P.
izvedli vse agrotehnične ukrepe so dosegli lepe uspehe pri italijanskih sortah. Hibridna koruza na območju kmetijske zadruge šentlovrenc se tudi lepo razvija in obeta lep pridelek-
Kmetijska zadruga Šentlovrenc je odstopila del svojih prostorov v zadružnem domu Mlekarni Novo mesto, ki jih bo preuredila za Svoj obrat. Dnevna kapaciteta bo predvidoma od 1500 do 2000 litrov mleka, ki bi ga zbrali na območju zadrug-Šentlovrenc. Velika Loka, Trebnje, del Dobmlča ln Sela-Sum-berk. Ta obrat bo proizvajal pol nemasten sir ter surovo maslo.
J. J.
Prijeten in cenen dopust v Materadi
Na pobudo sindikalne podružnice tovarne celuloze in papirja Videm-Krško so lani vzeli v najem lepo poslopje v Materadi pri Poreču aa dobo treh let. Okolico so lično preuredili in že lani nudili članom   sindikata   in njihovim
Ni šala, peljati traktor s prikolico skozi ozka vratca..
svojcem .udoben dopust. Pravico do letovanja so Imeli lani, kakor tudi letos, vsi člani sindikate občine Videm-Krško.
Ze v zgodnji spomladi je prevzel občinski sindikalni svet ta dom, medtem ko je sindikalna podružnica tovarne nosila glavno breme pri izboljšanju in urejevanju letovišča.
Ze lani je bilo za to letovanje precejšnje zanimanje. Letos pa se je še potrojilo. Zato niso mogli nuditi vsem interesentom 14-dnevnega dopusta, temveč so se morali omejiti tudi na 7 dni. Kupili so tudi 10 novih lesenih hišic i 4 ležišči in tako povečali Število ležišč.
Vsa ležišča so že oddana do konca sezone, tako dta bo dana možnost   čimvečjemu številu
delovnih ljudi občine Videm-Krško cenenega letovanja ob morju. — Dnevna oskrba za odraslega stane 200, za otroka pa 100 dinarjev. Razliko krijejo podjetja oz. ustanove.
Miaterada je oddaljena od Poreča le slabe 3 km. Ker uprava pogosto organizira večerni prevoz, se lahko ljubitelji glasbe in pjesa prijetno zabavajo. V okolici točijo tudi dobro črno vino po zmernih cenah, tako da ; lahko kratke izlete združijo I Zabavo. *■ i—"%
Tudi kantina v Materadi je zelo dobro oskrbljena. Na razpolago imajo hladne pijiače po sorazmerno nizkih cenah. Tudi hrana v počitniškem domu je telo dobra, tako da doslej ni bilo slišati še nobenih pritožb.
M.
CetrteK, ut). avgusta — Bernard Petek, 21. avgusta — Ivana Sobota, 22  avgusta — Timotej Nedelja. 23  avgusta — Zdenka Ponedeljek, 24. avgusta — Jernej Torek. 25. avgusta — Ludvik Sreda   26   avgusta — Aleksander
Brezice: Oa 21 do u. s CeS* film »Peto kolo*. Od 23. do 24. 8. francoski film »To je čas morilcev«. Od 26. d0 27. 8. ruski film »Novoletni ples«.
Črnomelj: Od 21. do 23 8. ameriški film »Človek v sivem«. Od 25. do 26. 8. ameriški Mm »SUri korake v oblake«.
Kostanjevica: 23. 8 francoski film »Mihael Strogov«. 26. 8. angl. film »Jokaj, ljubljena dežela«
Metlika: Od 22. do 23. 8. »Ni prostora za divje živali«. 26. 8. »Pod sumnjo«.
Mokronog: Od 22. do 23. 8. italijanski film »Nesmrtne melodije«.
Novo mesto »Krka«: Od 21. do 25 8. angleški barvni film »Bodimo srečni«. Od 25. do 27. i. ameriški film »Potemneli angeli«.
Dom JnA Novo mesto: Od 21. do 27. 8. jugoslovanski film »Skozi veje nebo«.
Semič- 23. 8. jugoslovanski film »Tuja zemlja«.
Sevnica: Od 22 do 23 8. Jugoslovanski film »Ne obračat se, sinko«.
Trebnje; Od 22. do 23. 8. mehiški film »Mladi Juarez« Predstava v nedeljo ob 16. ln 19. uri.
Žužemberk; 23 8. jugoslovanski film »Ne čakai na maj«.
Ijlvo, v mestu, Kandijt, na Grmu ali na Koloniji takoj kupim    Naslov    v    upravi lista
(753-58)
ISCEM KMEČKEGA FANTA, vojaščine prostega ki bi pomagal po službenem času na kmetiji. Preskrbljeno stanovanje ln hrana, event. tudi zaposlitev. Ivan Blažun, Zg. Kašelj 18. Ljublja-na-Polje.
SPREJMEM VRTNARSKEGA VAJENCA. Hrana in stanovanje po dogovoru. Vrtnarstvo Merile. Novo mesto
ISCEM PRAZNO SOBO, tudi pod-atreSno, v Novem mestu ali bližnji okolici. Visoka nagrada, pomagam pri delu. Naslov v upravi  lista (7SS-59).
GUMI VOZ, 20 col. prodam ali zamenjam za 16 col. Prodam par konjske opreme. Jože Snoj, Ježa 11. Črnuče.
mmm
Ob hudi izgubi našega dragega ln nepozabnega
LEOPOLDA MATOHA
se Iskreno zahvaljujemo kolektivu SGP Pionir Novo mesto, vsem organizacijam gasilcev za njihovo požrtvovalnost ln vsestransko pomoč.
Lepa hvala govornikom za po-
slovilne besede, pevskemu zboru ln godbi za žalostinke, vsem darovalcem vencev ln cvetja, ter vsem ki so nam izrekli ustne aH pismeno sožalje. Hvala vsem, ki so ga tako mnogoštevilno spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoča žena ln »in.
Na vajenski Soli trgovinske stroke v Brežicah bodo popravni in sprejemni Izpiti 27. m 28. avgusta. Vpisovanje v vse razrede 4. septembra, prlčetek rednega pouk« 5. septembra
Ravnateljstvo Sol*
Čestitka
K 59-letn1ci čestitajo Alojzu Skedlju lz Kota pri Semiču lena Ana ln prijatelji.
BP3BEB
Podpisana Ana Križe. Nova gora 5. posta Dolenjske Toplice, prtu klicujem s tem izgubljeno zdravstveno izkaznico stev. 475915, ki sem Jo izgubila verjetno doma aH v bližini.
Ana Krize
BLIZU    KANDIJSKE POSTAJE
prodam enostanovanjsko hišo, takoj vseljivo, s 63 a zemlje, kozolcem — vse na eni parceli, ki se lahko   razdeli.   Irca vas
Stev. 2.
POCENI PRODAM dobro ohranjen klavir. Jazbec, Cltalniska Stev. 1-1.
PRODAM HISO V CELJU, primerno za obrtnika. Dvosobno stanovanje vseljivo in primerni lokal. Naslov v upravi lista (754—56).
PRODAM ENOSTANOVANJSKO HISO Z LOKALOM, primernim za obrtnika, v centru Krškega. Stanovanje takoj vseljivo, lokal ni nacionaliziran. Prav tam Je naprodaj kompletna spalnica Ogled hiše 23. VIII. 1859 od 8. do 11. ure Cesta krških žrtev Stev. 27.
PRODAM DVE OMARI, mizo, stole, posteljo z zimnico na vzmeti, deljen! posteljni vložek lz žime ter kuhinjsko kredenco. Zglasite se v Volčieevi 5, Novo. mesto.
PRODAM NOVO HISO, podklete-no, s skednjem, kozolcem, 40 a zemlje na Vel. Loki. Cena 1,200.000 dinarjev. Informacije prt Ignacu Dimiču, na Velik) Loki 13.
HiODAM    25 a    TRAVNIKA IN
NEKAJ NJIV. Poizvedbe v ponedeljek od IS. do 18. ure na Cesti komandanta Staneta 38.
PRODAM ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK ln otroško posteljo. Naslov v upravi lista (755-59)
ŠTUDENTKI ODDAM SOBO. 21-bert. Zagrebška 23, Novo mesto.
NOVO ALI NOVEJ50 ENOSTANOVANJSKO HISO,  takoj vse-
NOVO MESTO
V preteklem tednu je bilo rojenih 15 dečkov in 11 deklic.
Poročili *o se: Franc Blažič, uslužbenec iz Družinske vasi, ln Silvestra Pjntarič z Rake. Franc Brajdlč, delavec, ln Breda Braj-dič, gospodinja, oba lz Podbrega. Anton Starič, kleparski pomočnik iz Novega mesta, in Amalija Bar. bonč. tkalka iz Regerče vasi, Alojzij Barborič. mizarski mojster s z Kt\y,erce vasi, in Pavla Kovač, šivilja z Broda, Milan Fir, ključavničarski pomočnik lz Irce vasi, ln Frančiška Hrovat, uslužbenka z Broda.
Umrli so: Zofija Maraž, učiteljica v pokoju iz Novega mesta, stara 73 let. Marija Hrovat, gostil-mčarka z Dvora, stara 52 let. Janez Gliha osebni upokojenec lz Vel. Loke, star 58 let. Niko Kralj, kmet iz Okljuke. star 72 let. Franc Ban, čevljarski pomočnik iz Sel, star 51 let. Frane Mirtič, uslužbenec iz Novega mesta, star 58 let. Jožefa Gole, užitkarica iz BirČne vasi, stara 89 let. Marija Golobic, osebna upokojenka z Rateža. stara 60 let. Leopold Matoh. soboslikar Iz Novega mesta, star 54 let. Črnomelj
V mesecu juliju je bil rojen I deček ln 1 deklica.
Poročili so sej Alojzij Radovan lz Prlbišja ln Dragica Ivanetrč iz Se-mlča. Marko Draženovič z Letina-ca in Frančiška Stariha lz Rožnega dola.
Umrla sta: Anton Kamblč iz Praproč, star 63 let. Ana Poč iz Vrtače, stara 74 let,
ske Reke dečka. Ljubica Vivodt-nac lz Dobllč — deklico. Milka BimenU iz Šentjerneja - dečk*, Angela Franko s Sel — dečka, Malči Skufca z Mirne — dečka, Ana Muhič iz Malenske vasi — deklico  Anica Rome iz LJubljane
— dečka, Slavka Skrbe lz Žužemberka — dečka, Anica Stular I Dolža - dečka. Anica Hrovat 1* Bučne vasi — dečka, Antonija Skala z Osojnika — deklico, Pavla Vončina iz Novega mesta — deklico, Ivanka Kern lz Slinovca —-dečka, Fant Turman iz LJubljana
— deklico, Ana KraSevec lz Pre-doslja — deklico. Mara Badovlna« lz Metlike — dečka. Slavka Via* disman iz Stranske vasi — deklico, Vilka AvguStin ln Lokve — dečka. Katica Hrovat iz Kota — deklico, Marija Debeljak iz Ga-berijel — deklico, Milka Dolinar iz Novakov — deklico.
V preteklem tednu so v novomeški porodnišnici rodile: Anica Zaje lz Hrastja — deklico, Angela Kobe z Jugorja — dva dečka, Frančiška Božič iz Vel. Podljubna — dečka. Marija Papež iz Kočev-
V preteklem tednu so se ponesrečili ln iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Vin k« Butara, rudar iz Dobllč, ie padel m si poškodoval desno nogo. Stanko Grl-Car lz Hrastovlce je padel s kolesa in si poškodoval iev0 koleno. Feliks Gliha, pleskar iz Jame, j« padel z balkona in si poškodoval glavo. Ana Bizjak lz Krškega si ]e pri nogometni tekmi poškodovala desno nogo. Alojz Bratkovlč. Žagar is Dol. Brezovice, je med pretepom dobil pretres možganov. Jože Lojk, sin posestnika a Pan-gerčgrma, ie padel z vrta ograje in si poškodoval levo roko Marija Mlkllč. hči posestnika Ji Volčje njive, je padla ln si poškodovala desno nogo. Alojz Jaklič, mizar iz Kočeva, je padel z voza in s poškodoval levo roko, Pavla 7>leznik. hči posestnika iz Novega grada, Je padla z voza ln se poškodovala
V tovarni čokolade imajo nove hladilne naprave
— Le koliko stane oranja na uro?
— Globoko orjel
— Ta lepo sklada brazda.
— Oni pa je naredil na sredi ajlve hrbet.
HALO! 65, prosim!
»KOT NOV JEJ«
— Traktor se obnese na velikih njivah, na manjših pa ne, zato jih bo treba združiti.
Star kmet, verjetno bivši ruski ujetnik, je razlagal:
— Oral sem v Rusiji. Tam so bile tako velike njive, da sem od jutra do opoldne zoral samo •tiri brazde.
— Pa ste orali s traktorjem?
SINDIKALNA PODRUŽNICA IN UPRAVA
INDUSTRIJE OBUTVE NOVO MESTO
SPOROČATA, DA JE UMRL C LAN KOLEKTIVA
FRANC BAN
DOBREGA DELAVCA BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU.
INDUSTRIJA OBUTVE NOVO MESTO
NOVO MESTO, 13. AVGUSTA 1959.
Halo! Kdo tam? Videm-Krško 3, telefon 657 In kdo Je pri aparatu?
Uslužbenec »Elektro« Videm -Krško, mojster Matevži Kdo kll-Cet
Elektrarna Brestanica! Javljam vam, da je nastala ob 23.40 url okvara na daljnovodu Brestanica — Mokronog.
Tovari* Matevž Je o tem takoj obvestil vodjo pogona tov. Lojzeta t«r ostale monterje. Po petnajstih minutah so P«d poslopjem »Elektro« Krško zabrneli motorji. Monterji «0 se napotili proti Sevnici Vodja pogona Lojze Je med tem časom iskal zvezo s Sevnico. Klical Je Stev. 33, Hitro Je dobil stik s tov. StumerJem, vodjem tehnične izpostave v Sevnici, k| Je takoj po razgovoru odklopil ločilno stikalo proti Brestanici. Nato Je obvestil elektrarno Brestanico naj zopet vklopi električni tok proti Sevnici. Medtem so se že zglaslll mojster Matevž, Adam in ostali monterji pri tov. Zumerju, ki Jim Je Javil, da je okvara v smeri proti Mokronogu. Tov. Jane Je vklopil ločilno stikalo v Kr-melju, nakar so ugotovili, da je okvara tam blizu na daljnovodu. Strela Je v bližini Mokronoga petrgala vse štiri žice. k| so ležale na tleh. Vsi monterji so začeli delati. Pri umetni svetlobi so vezali žice, tako da Je bila napaka po dveh in pol urah po obvestilu že odpravljena. Pr|  delu Jih Je
močno motilo močvirno področje, kajti marsikdo Je zabredel do kolen v blato.
Monterji so v naporni noči opravili važno delo in s tem zagotovili preskrbo z električno energijo rudniku KrmelJ, ki bi v nasprotnem primeru lahko postal žrtev poplave.
Taklnl primeri so letos precej pogosti zaradi pogostih neurij. Ce vprašaš starejšega mojstra »Elektro« Krško, kako Je bilo včasih z okvarami, se globoko oddahne, čel, sedaj smo skoraj vsako noč prosti, medtem ko smo pred leti bili vsako noč na terenu zaradi okvar. Zdaj Je omrežje bolje vzdrževano, ker so na razpolago večja amortizacijska sredstva. Koristno Je tudi premiranje delavcev na izpade, kakor tuđi penale. »Elektro« Videm-Krško »e zdaj ukvarja bolj % preventivo kol z odpravo okvar, za kar Je dal pobudo delavski svet, ker Je želja delavcev, da se okvare na elek-tricnem mrežju stalno znižujejo.
V tovarni Čokolade in likerjev »Imperial«, Videm-Krško, izdelajo letno okrog 170 ton čokolade. Letošnji polletni plan so dosegli 45 odst. in pri tem imeli 63 milijonov dinarjev prometa. Plana niso v celoti dosegli zaradi pomanjkanja surovin. Vse pa kaže, da
bodo zamujeno nadomestili, ker jim je pred kratkim izvršni svet LRS dodatno dodelil devizna sredstva za nabavo kakaovca.
Delovni kolektiv je posvetil v zadnjem letu mnogo skrbi izboljšanju in preureditvi delovnih prostorov. Pred nedav-
Zunanja podoba tovarne čokolade na Sotelskeni je vedno lepša
Najlepše ie delati z mladino
83-letni Slavko Srlbar je he-dil v gimnazijo v Vidmu-Krikem, 2* takrat se je vključil v delo s pionirji in Je bil razredni starešina Razen tega Je vodil tud, odred na osnovni šoli. v tretjem razredu
Novomeški taborniki odidejo na Rog že danes
Prva četa novomeškega Partizanskega odreda gorjanskih tabornikov bo danes dopoldne odšla na Podstenice, kjer bo postavila za svoj »Dolenjski odred« tabor, pripravila pa bo tudi šotore za taborno vodstvo ZTS na Rogu. Jutri odide na partizanski pohod čez Brezovo reber, Frato ln Sotesko na Podstenice druga /kupina novomeških tabornikov, medtem ko bo odšlo nad 30 tabornikov iz No-
vega mesta na Rog še v soboto
zjutraj.
Člani in Članice ostalih odredov in samostojnih čet v okraju, ki bodo na Podstenlcah se-6tavWi »Tomšičevo brigado«, pridejo na Podstenice v soboto zjutraj. Clanl Čete zelenega Roga iz Straže bodo že danes In jutri pripravili za »Tomšičevo brigado"« prostor in pomagali urejati naselje tabornikov.
gimnazije Je Wl sprejet v mladinsko organizacijo, kjer Je vse do danes opravljal razne funkcije Vključil se Je v mestni aktiv, kjer je bil tri leta predsednik, razen tega Je le Član občinskega ln okrajnega komiteja Ljudske mladine.
Pred odslužitvijo vojaškega roka je služboval na pošti v Vidmu-Krškem In Brežicah, nato pa se je namestil kot skladiščni manipulant v Kov narski zadrugi. Tam je ustanovil aktiv Ljudske mladine in se posvetil izključno orga nlzacljskemu delu aktiva
Pred meseci Je bil izvoljen za sekretarja obč.nskega odbora SZDL m organizacijskega sekre tarja občinskega komiteja ZK Vi. dem-Kriko. Razen tega opravlja tudi funkcijo podpredsednika občinskega komiteja LMS.
Tovari! Slavko pravi;
»MoJ konjiček Je mladina kei )e bilo moje prvo akt vlstično de. lo prav z mladino. To delo z veseljem ln zlahka opravljam, ker poznam vsakega mladega človeka.
kajti živim v okolju, ki ml je poznano že iz mladih let. Čutim osebno zadovoljstvo, če posredujem mladincem vse tisto, kar sem sam pogrešal v iseljeništvu. Vem, da Je mladina tista, ki bo prevzela delo sedanjih voditeljev, zato mora biti sposobna in vredna, da to delo prevzame.«
TovartS Slavko nima dovolj časa za privatno življenje. Najraje se ukvarja z umetniško fotografijo, zato si Je tudi opremil lastno temnico. Zelo uživa v naravi in se vozj na dalJSe izlete s kolesom, kler ga vedno spremlja foto.apa-rat.
In skrita želJaT Da b1 Študiral na ekonomski srednji Sob ln se tako še Izpopolnil
PRIHRANEK
nim so imeli velike težave zaradi premajhne hladilnice, ki je imela kapaciteto le 200 kg na 8 ur. Zato so preuredili večjo hladilnico s kapaciteto 800 kilogramov na 8 ur in tako začeli izdelovati mnogo več čokolade malega formata. Ob tej priložnosti so uredili Še notranji transport, ki je sedaj precej skrajšan.
Tudi z vodo so imeli velike težave. V poletnih mesecih je skoraj niso imeli, čeprav bi jo najbolj potrebovali, predvsem v hladilnici Sedaj so tudi to oviro odstranili: uredili so lastno zajetje in napeljali nad 400 metrov cevi v lastni režiji, delno pa tudi na račun udarniškega dela, komunalno podjetje Videm-Krško pa bo dogradilo dva vodna bazena. Na ta način bodo po dolgih letih dobili zdravo vodo in tako lahko povečali Čistočo v podjetju in laže opravljali delo.
Pred kratkim so v tovarn! čokolade kakao kolače drobili z mlinom. To delo je potekalo zelo počasi. Zato so nabavili stroj za sejanje in drobljenje kakaovih kolačev v prah.
Vso skrb so posvetili tudi srtrokovnemu dvigu članstva. Nedavno je pet delavk opravilo izpit za kvalificirane delavce. Znanje so si pridobile na štirimesečnem tečaju.
Upravni odbor kakor tudd delavski svet se pogosto sestajata in sproti rešujeta vse za* deve. Letos so znižali cene od 60 do 100 dinarjev pri kilogramu čokolade, in to vse na račun znižanja proizvodnih stroškov. Z vso vnemo si prizadevajo še vnaprej za čimbolj šo kvaliteto r o jih izdelkov.
Z Izboljšanji, ki so jih dosegli v zadnjem letu, kolektiv Še ni zadovoljen. Nameravajo nabaviti še dva nova stroja, kar imajo že zagotovljeno z investicijskim elaboratom. S tem bi dobili po planu večji odstotek kakaovca, hkrati pa
bi tudii povečani letno* proizvodnjo za 50 ton. Omenjeni stroji so že na razpolago v Zagrebu, žal pa podjetje ne dobi od banke dovoljenja za nakup deviznih sredstev. Upajo, da bodo v kratkem rešili tudi to vprašanje in se nekoliko laže spustili v konkurenco z drugimi tovarnami čokolade. M
UGODNO PRODAM
najboljšemu ponudniku odlično ohranjeno
motorno kolo
Tomos-Puch acooter RL 125. Prevozilo je 7400 km. Pogoj: plačilo v gotovini. Ponudbe z navedbo kupnine poslati upravi Dolenjskega Usta pod »Motorno kolo 7.460«.
NOV1 STENOGRAFSKl IN STROJEPISNI TEČAJI
Društvo strojepiscev In stenografov Novo me«to organizira tečaj za strojopis ter začetni in nadaljevalni tečaj za stenografijo. Kandidati za oba tečaja naj se prijavijo na Občinskem komiteju ZK Novo mesto, Jenkova ulica l-II pri Dragici RotaTjevi.
Podjetja in ustanove: pošljite na tečaja svoje uslužbence ln uslužbenke!
Prijave bomo sprejemali do 25. avgusta, točen datum začetka tečaja pa bomo objavili naknadno.
Društvo stenografov
ln strojepiscev Novo mesto
LADO SMREKAR:
Rad te imam, Dolenjs
Po desetih letih službe sem doživel počitnice. Res prave počitnice. Bil sem nekaj dni v Gorjancih. Kako lepo je, če si vsaj nekaj ur brez vsake skrbi, če se zaveduš, da nihče ne ve kje si. Kako lep občutek je za majhen hip biti kakor bukev med gorjanskimi bukvami in poslušati pesem njihovih kroženj. Na Polomu sem bil, v tisti prelepi gorski postojanki, ki Šele nastaja, in ki bo jutri lahko nudila gostom pravi užitek. Duli so mi lepo sobo in zvečer, ko sem se utrujen vračal z dolgih sprehodov, ko sem upihnil svečo, ki mi je svetila, sem odprl okna in poslušal srnjad, ki se je klicala med seboj, poslušal drobne murne, ki so peli v nepokoše-ni travi, polni gorskega cvetja. Čez dan si zakuril ogenj in gledal dim, ki .se je leno vlekel po gozdu. Tretji dan sem se numenil v Pogano jamo. Tam izvira Studena, tista, ki teče mimo naše šole v Kostanjevici in ima vse leto stalno toploto — dvanajst stopinj! Tamkaj so cele poljane ami-ke, tam rastejo brusnice, nad spiljo pa se dviga Ječmenišče, ki Je v davni preteklosti dalo dom preganjanim, katerih potomci žive danes nekje v okolici Sarajeva! Prav počasi sem stopal po zuveznjenih gorskih poteh. Spotoma sem si natrgal nekaj rož in, ko sem prišel do Pogane jame, sem sedel. Ozrl sem se po košenicah in zagledal oskrbnika planinskega doma na Polomu, ki je prav hitro stopul proti jami. Skoraj preplašen sem vstal, bal sem se, da mi ne nese kakega brzojava. Brzojav človek zmeraj odpira z nezanesljivo roko.
»Ladko Korošec vas je prišel obiskat!« mi je zadihuno rekel oskrbnik. Takoj sem se dvignil in šel za njim. Mož je
vajen delati velike korake in jaz sem moral skoraj teči, da sem ga dohajal. Na Polomu sva bilu kakor bi trenil. Naravo sem si prej dodobra ogledal in tako sem utegnil, da sem nazaj grede premišljeval.
Ladko Korošec, prvak ljubljanske operne hiše, ki s svojimi enkratnimi upodobitvami Kecala, Sanča Fiansa, Don Bartola, Don Pasquala... že šestnajst let bogati slovensko operno zgodovino, je prišel v Gorjance. Več kot sto njegovih predstav sem videl, vendar niti ene take, da me ne bi povsem zadovoljila, zakaj Ladko Korošec je umetnik velikega kova. Pred nedavnim je v Ljubi juni odpel stotič Kecala v Smetanovi »Prodani nevesti*. Nedvomno je to eden najvidnejših uspehov, ki jih more basist doživeti. Površno sem preletel vse podobe, ki jih je f.bl.kuval ta svojski umetnik. Vsaka je bila drugačna, toda vse so imele skupno potezo: zrastle so iz slovenskega človeka. :z slovenske duše, pognale SO iz preprostega slovenskega srca. Ali ni tak Krjavelj? In Kecal in toliko drugih? Za gledališkega umetniku je pomembno, da ga je v dvorani poln zrak, da je ta zrak prežet z njegovo osebnostjo, z njegovo umetniško enkratnostjo!
Seveda se to posreči le redkim pevcem, redkim umetnikom. Ladko Korošec je med njimi, zakaj z njegovo osebnostjo je prežet ves slovenski svet!
Tako premišljujoč sem stopil v predsobo planinskega doma. Umetnik, ki je sedel za mizo med furmani, se je Široko nasmejal. Segla sva si v roko in predno sva sedla, je oskrbnica prinesla žganja, možakarji okoli mize pu so že ponujali vina.
Prva etiopska znamka je bila dana v promet 1. 1894. Na njej je bil upodobljen cesar Mene-lik H., ki Je konec minulega veka uspel združiti vsa etiopska vojvodstva v eno državo. Danes se v etiopskih znamkah zrcalijo njeni problemi ln vprašanja, s katerimi se mora spopadati ljudstvo in vlada te prijateljske dežele v Afriki. Tako kaže ena znamka na sliki
Novozelandski Industrijalec William Hamllton je izumil presenetljiv motorni čoln na turbinski reakcijski pogon, ki bo daleč nadkrjlil dosedanja podobna vozila na vijak. Da bi to dokazal, se je izumitelj spustil z novim vozilom po deročem Koloradu skozi Grand Canyon v ZDA. Reka Je izredno deroča ln plitva, vendar 1e čoln premagal vse zapreke. Zadostuje mu namreč samo deset centimetrov vode, pa že plava. Nosi lahko šest oseb.
izgradnjo cest in poti, kar je bil eden izmed najbolj nujnih gospodarskih problemov, ki jih Je bilo treba rešiti, druga pa Je posvečena spominu konference osmih neodvisnih afriških držav v Akri. vsega skupaj so v Etiopiji Izdali v 65 letih nekaj nad štiri sto poštnih znamk.
Druga zanimivost Prage so
njeni znani vrtovi in parki. V toplih gredah in ogrevanih steklenih lopah gojijo tudi redke vrste kaktusov, ki sicer uspevajo le v toplih zemeljskih področjih. Na sliki je videti redke vrste cepljenih kaktusov, kakršni redko uspevajo celo v naših toplih krajih.
V znanem kopališču Long Beach v ZDA so doživeli presenečenje: obiskal jih je kit, ki Je v oseki nasedel na pesek. Tvegajoč svoje kosti so kopalci s pomočjo kopališkega osebja belega velikana omotali z vrvjo, nakar ga Je motorni čoln potegnil v rešilno globino. Se zamah z repom — ln že Je velikan odplaval. Pravijo, da je bil tako prestrašen, da se le povsem pozabil zahvaliti svojim  rešiteljem ...
Galebi niso samo obmorska zanimivost: živijo tudi na celini, kar dokazujejo njihove jate ob reki Vltavi sredi češkega glavnega mesta Prage.
Turisti po vsem svetu se skušajo kar se da osvoboditi vseh hotelov in podobnih ustanov na svojih potovanjih. Posebno so se ttveljavila prevozna »stanovanja«, ki Jih avtomobilistl lahko pri-Jtlopijo na svoje vozilo in brez težav potujejo z lastno streho po vsem kopnem svetu. Pri nas takih hišic še ne delamo, lah-ho pa jih vsak dan vidimo na npših cestah, ko jih vozijo s *•-boj tuji turisti.
»Furarjev Lojze me je pripeljal na motorju! Krasno je tukaj, lepšega ne najdeš!*« mi je dejal in izpraznil kozarec. Gledal sem ga in se spomnil, kukc sem mu nekoč v kosta-njeviški garderobi ponujal cvička pa ga ni maral.
»Eja, ne bom pil, imam veliko teksta! T?ga nikoli ne delam pred predstavo! Zdaj pa ga je pil. Tudi njemu se prilezejo počitnice.
»Kuko se počutite v Šentjerneju?« sem ga vnrašal.
»■Čudovito! Ze tretje leto sem tamkaj na počitnicah. Dolenjska je lepa, rad jo imam. Nikjer drugje si ne želim preživeti letnega počitku.*
«-Kako pa preživljate svoje proste ure?«
»■Hodim po okolici, vsak dan se po malem učim. ker bom nastopil v Musorgskega operi
bo jeseni pokazal kostanjevi-škim šolarjem filme o Dolenjski.
Potem sva sedla v senco in se pogovarjala. Ladko Korošec je v pretekli sezoni ponovno z velikanskim uspehom niasto-pil v Parizu in Wiesbadenu, kier so ga povabili na gosto-
Dal mi je roko in se poslovil s prav tako širokim smehom kot prej, ko sva se srečala. Dal sem mu šopek gorjanskega cvetja, ki sem ga nabral na poti k Pogani jumi, kjer me je presenetila vest o njegovem obisku.
Lojzetov motor je drsel po
Zapuščene njive
Na Spilarjcvi špici ln na Kalu se na košenicah še danes vidijo njive, ki so jih nekoč obdelovali ljudje, ki so se zatekli v ta del Gorjancev. Na njivah še vidiš brazde in kamenje, ki so ga odstranjevali z njiv. Ohranile so se predvsem zato, ker v ta del Gornjancev le poredko zahajajo ljudje. Njive sodijo v čas. ko so se stara ilirsko-keltska plemena umikala novemu slovanskemu življu, ki je okoli leta 600 naseljeval te kraje. O naselitvi teh hribov pričajo tudi izkopanine, ki so jih raziskovali na tem področju domačini in arheologi pred vojno. Pretekli teden pa so delavci, ki delajo cesto od ♦Tovarne« do Gospodične na Garjancih, našli pri izkopu zemlje bronasto puščico. Je zelo dobro ohranjena in ne bi ji prisodili, da je ležala v globini šestdesetih centimetrov polni dve tisočletji. Velika je približno petnajst centimetrov, široka pa do šest. Prenesena je bila v Dolenjski muzej v Novem mestu.
Prvak ljubljanske Opere LuUko Korošec
»Boris God u nov«. Peti moram v ruščini. V decembru bom pel štiri predstave v Barceloni na Španskem! Potem pa fil-mam, suj veste, da je to največje veselje mojih prostih ur. Ze več filmov sem posnel na Dolenjskem. Posnel sem Trdinov vrh, Polom in Miklavža, posnel sem Šentjernej in Kostanjevico. Kako lepi filmi so to. Vse je v barvah. Zadnjič sem pri Recljevih, kjer stanujem, posnel dve mladi srni, ki jim Recljeva daje mleka s cuc-ljem in stekleničko.* Vzel je aparut in ga pokazal.
»-Bova šla ven, da narediva nekaj posnetkov,« mi Je dejal. Pa tudi tele strice bova filma-la!« Pri tem je pokazal na fur-mune in gozdarje, ki so bili zbrani okoli miz.
Nekaj minut kasneje smo že snemali.
»Kdaj se bo pa kaj videlo od tega?« so povpraševali ljudje, ki so bili zbrani pred hišo.
»To bo kmalu gotovo!* je odvrnil umetnik.
»Saj res, sem prekinil pogovor, to bi bilo lepo, če bi te filme videli moji otroci, saj veste, da jih imam štiri sto petdeset!*
»Prav lahko, rad jih bom pokazal!« In domenila sva se, da
vanje v Španijo, Pel je v Beogradu, Novem Sadu in drugod, največ pa doma.
»Jaz sem preveč navezan nu Slovenijo, da bi za stalno kam šel. To ni zame. Gostujem že, gostujem, najrajši pa pojem doma!*
»O, ko bi bilo kaj več umetnikov, ki bi se jih tako krčevito držala zemlju, s katere so izšli!« sem si mislil na tihem, glasno pa sem dejal:
»Vi niste samo velik umetnik, marveč tudi velik Slovenec!« Čez čas pa sem dodal, kakor bi se sramoval, da ne morem vsega poveduti kar čutim: — »In to je lepo od vasi«
Furarjev Lojze je medtem pripeljal motor iz sence in s tem opozoril, da bo treba na pot.
»Kdaj se vidiva?«
»O, pridem v Šentjernej, tako dobre kave kot pri Reclju nimajo nikjer, prav rad bom prišel!« Tako sem mu odgovoril. Med tem sd je oblekel vetrni jopič in si naluknil kapo, ki mu Jo je posodil Lojze.
klancu. Gozdar "in umetnik sta se odpeljala. Premišljeval sem. Mnogi njegovi tovariši doma in po svetu se vozijo z avtomobili po prvovrstnih hotelih, on pa žrtvuje vse svoje prihranke za to, da v svojih prostih urah filmu našo pokrajino, naše gričke in vasi in polja, kakor bi se zavedal, da se je dvignil kot škrjanček iz teh valujočih žit in trav, visoko pod nebo slovenske umetnosti, s katero je nerazdužljivo povezan.
»Zdajle sta nu ovinku pred žičnico,« sem si mislil. »Poznam ga, vidim ga, kako gleda v dolino in strmi nad razkošno lepoto, s katero je narava tako obdarila te kraje. V rokah pa drži šopek gorjanskega cvetja, ki mu je dražji od blišča rivier, zukaj v Korošcu se družita velik umetnik in velik človek.
In jeseni, ko se prične spet nova sezona, ga bodo znovu poslušali tisoči in tisoči, navdušeno mu bodo ploskali, zakaj njegova pesem je polna zvokov in lepote naše zemlje.
Da bi spojili Sibirijo in Aljasko
Skupina sovjetskih strokovnjakov izdeluje načrte, da bi povezali Sibirijo in Aljasko oziroma Azijo in Ameriko. Imajo dva načrta: po enem naj bi čez Beringov zaliv zgradili orjaški most, drugi načrt pa predvideva, da bi pod to morsko ožino izvrtali predor.
Najmanjši radio
Popoln radijski sprejemnik, ki ni večji od običajnega nalivnega peresa, je začela izdelovati neka ameriška tovarna. Ta radio igra kot drugi sprejemniki, pogon mu pa dajejo tranzistorji
6000 televizorjev
Po planu Združenja jugoslovanske industrije bodo letos naša podjetja dala na trg 6000 televizijskih aparatov. Te aparate izdeluj erno po licenci holandstkega podjetja »Phi-l'ips~<. Televizorje izdelujejo v kooperaciji naša podjetja *Ra-dioindustrija* v Zagrebu, »Nikola Tesla*. V Beogradu, »Telekomunikacije* v Ljubljani, »Rudi Cajevac* v Banja-luki in Zavodi RR v Nišu. Letos že vse mehanske dele televizorja izdelujemo doma.
Naša najmodernejša oljarnica
V okviru tovarne mila »Me-rina« v Kruševcu Je začel delo-
vati obrat za proizvodnjo jedil, nega olja. Ta oljarna bo predelala letno 100 vagonov semena oljnih rastlin. Delo tega obrata je povsem mehanizirano in potrebuje le dva delavca. Za to našo najmodernejšo oljarno je bilo porabljenih 10 milijonov diinairjev.
Izvoz in uvoz električne energije
Jugoslovanska elektrogospodarska skupnost in Avstrijska elektrogospodarska družba sta sklenila nov dogovor o mednarodni izmenjavi električne energije do leta 1962. Avstrija bo dajala električno energijo naši mreži v mesecih, avgust, september in oktober, ko ima Drava nizko stanje. V ostalih mesecih, zlasti pozimi, pa bodo naše hidrocentrale na Dravi dajale električno energijo Avstriji. Električno energijo izvažamo tudi v Madžarsko, iz energetskega sistema v severni Hrvatski. Letos smo v prvih petih mesecih dali madžarski energiji 30 milijonov kilovat-nih ur električne energije.
Svetleči krožniki
V Ameriki so v modi krožniki in skodele, ki imajo robove premazane z barvo, ki v temi sveti. Uporabljajo jih pri večerji v zatemnjeni sobi, da jdm m treba (z lučjo) prekiniti gledanje televizijskega programa^
V Bregenzu postavijo na Jezeru vsako leto tradicionalni oder vsepovsod številne gledalce. Med njimi je veliko tujih turistov, prireditev. Pravijo jim »1001 noč«. Temu nazivu je prilagojen z Johannom Straussom«. Morda bo podobna zamisel Izvedljiva Krke, kjer bi s taksno atrakcijo lahko privabili gledalce od turizem nam bo moral dajati veliko več kot
za letne prireditve, ki a svojimi predstavami privablja od ki obiskujejo vsako leto Bregenz nalašč zaradi teh kulturnih tudi oder. Leto« so prireditve v znamenju »Tisoč in eno noč kdaj v prihodnosti tudi pri nas na slikovitih bregovih zelene blizu in daleč. Seveda bi bil začetek skromen, a vendarle — nam nudi zdaj na začetku svojega razvoja
V letu 1942 je bila organizirana tehnika Glavnega štaba NOV in PO Slovenije v gozdarski koči na Jelenici v Kočevskem Rogu. V tej postojanki so tovarlšice in tovariši neumorno tipkali matrice in vrteli ciklostllne stroje in tako tiskali našo partizansko literaturo. Dne 15. avgusta pa je to neumorno delo prekinil strel iz italijanske puške — napadel nas je italijanski okupator.
Ze prejšnji dan Je krenila patrola dveh mož proti Cmomošnjicam, kjer sta sporočila, da se v dolini Starih žag nahaja veliko število italijanskega vojaštva. Takoj je bilo sporočeno v Glavni štab, sami pa smo hitro začeli pospravljati stroje in ves material v bunkerje, katere smo imeli zgrajene v skritem kraju. 15. avgusta 1942 ob pol 11. uri se je sovražna predhodnica približala naši postojanki Jelenici. Za borbo nismo bili oboroženi, ker smo imeli »amo nekaj pušk za stražo. Zato smo takoj vzeli vsak svojo opremo in krenili proti taborišču Glavnega štaba. Italijani so že streljali po nas. V tem trenutku pa je naša kuharica Vida, doma iz Jezice, še skočila v kuhinjo in odnesla lonec, kjer je kuhala' meso in fižol.
Ko smo prišli v Glavni štab, je bilo že vse pripravljeno za pohod in tako smo proti večeru s celo kolono krenili proti Topli rebri. Naše vodstvo je imelo namen, da se prebijemo proti Notranjski. V tem času pa je okupator sklenil obroč okrog kočevskih gozdov, saj je v tej ofenzivi sodelovalo okrog 80.000 sovražnih vojakov. Ponoči smo prišli v bližini Tople rebri v zasedo, kjer je sovražnik odprl na nas močan ogenj. Iz tega ognja' smo se umaknili na neki hrib ter počakali jutra. Naslednji dan je naša kolona šla proti vasi Rajhenau, kjer smo proti večeru prišli skupaj s Kočevskim odredom. Zelo smo bili veseli, ko smo prišli v stik z večjo enoto, ki je bila bolj močno oborožena. V tem hudem in težavnem pohodu nas je najbolj mučila žeja, ker ni bilo nikjer vode. Komandant Kočevskega odreda tov. Ante Novak je takoj dal povelje, da odidemo na vrh Kočevskega Roga k žagi, kjer je bil vodnjak. Pri tem vodnjaku je potem šla mimo več ur kolona, da smo se vsi napili. Nekoliko
vstran od žage na Rogu smo potem počakali jutra. Zjutraj je prišlo povelje, da se bomo počasi prebijali proti dolini. Odrejene so bile pobočnice, predhodnica ln zaščitnica. Jaz sem bil odrejen v zaščitnioo, ki Je dobila nalogo, takoj odpreti ogenj proti sovražniku in tako kriti kolono, če se predhodnica spopade s sovražnikom.
Pripomniti moram to, da smo v naši koloni imeli veliko ranjencev iz bolnišnice. In res se je med 8. In 9. uro predhodnica srečala z Italijani, nakar se je začelo močno streljanje. Ko je bilo konec streljanja, smo se dvignili iz zaklonov. Bilo nas je samo 6 tovarišev in 3 tovarišice. Ostalih pa nI bilo nikjer, tako da smo ostali čisto sami brez vsake zveze. Tako smo zgubljeno tavali po gozdu. Kot sem
popoldan razjasnilo. Jaz sem splezal na visoko smreko, da bi ugotovil, kje smo. Prav lepo sem videl, kje so Podstenice, kje Novo mesto, in tako smo potem vedeli, v katero smer moramo iti. Odločili smo se, da gremo v dolino proti Starim žagam, kjer bi potem dobili zvezo. Ko smo potem prebili še eno noč, smo drugi dan zjutraj krenili proti Starim žagam. Najbolj nas je skrbelo, kako bomo prišli preko ceste, ki pelje iz Podturna na Ribnik, katjti po tej cesti so se stalno premikale motorizirane enote sovražnika. Ko smo se približali cesti, smo ugotovili, da Je prazna in tudi zasede ni bilo v bližini. Tako »mo nadaljevali pot proti dolini. In ko smo prišli na rob gozda, smo zagledali vasico Rampoho. Okrog his je bila košenlca, vsa prekopana v bun-
Spomin na roško ofenzivo
že omenil, je hllo najhuje to, ker ni bilo nikjer nobene vode. Seveda, tudi lakota je bila huda, ker nismo Imelih rane. Začeli smo stiskati trhle ostanke bukovih dreves, ki so bili kot goba in prepojeni z vlago. Na ta način smo si v celem dnevu nabrali dve čutari goste brozge. To je bila potem naša zaloga vode, katero smo delili tako, da j« dobil vsak po dva pokrovčka od Čutare.
Zgubili smo tudi orientacijo in sploh nismo vedeli, kje smo. Tako smo tavali po gozdu in prisluškovali, kje bomo naleteli na Italijane. Ko se je zmračilo, smo pogrnili šotorska krila kolikor smo jih Imeli ln šli k počitku. Zaspati pa nismo mogli, ker je okrog nas sovražnik vso noč močno streljal. Zjutraj smo vzeli vsak svoj nahrbtnik in se začeli ogledovati po gozdu. Kar naenkrat zagledamo, da' visijo na drevju italijanske vojaške porcije za me-nažo. Takoj smo spoznali, da smo prenočili dobrih 100 melrov od italijanskega taborišča, Hitro smo pobrali vsak svoj nahrbtnik in se neslišno umaknili od tega kraja. Kazalo je, da bo nekoliko lepše vreme, in res se Je
ker je. Počasi smo se približali, korak za korakom, in opazovali, saj nismo vedeli, ali so bunkerji prazni ali pa so v njih sovražne zasede. Ko smo prišli v bližino in ugotovili, da sovražnika ni, sva šla s tovarišem do prve hiše, da bi dobila podatke o ostalih partizanih. Drugi pa so počakali v grmovju. Ko sva prišla do hiše, je bilo po tleh polno hrušk in sliv. Padla sva kar na kolena in začela pobirati; ker nisva Imela posode, sem slekel jopič In nabrala sva sadja, da ga odneseva ostalim, ki so naju čakali v gozdu, saj že peti dan nismo nič jedli. Eno tova-rišico je obhajala že taka slabost, da je omedlevala.
Pri hiši sva vprašala, če bi bilo mogoče dobiti tople hrane. Gospodinja je rekla, oa nima kaj skuhati, ker so ji Italijani vse pobrali. Pripomnila pa je, da bo skuhala krompir v juhi, le masti nima. Takoj sva se vrnila k ostalim in jim prinesla sadje, da so se malo opomogli.
Ko smo se nekoliko okrepčali ln odpočili, smo začeli misliti, kam naj gremo, da dobimo zvezo. Nenadoma pa zagledam, da prihaja Iz gozda po poti
proti nam neki tovariš brez ene noge, z bergljaml. Oblečen je bil samo v hlače in srajco, na glavi je imel črno baretko. Stopil sem k njemu ln ga ustavil. Odpel je srajco na prsih in začel pripovedovati pretresljiv dogodek. Ta partizan se je pisal Janko Brodari« lz Rosalnic pri Metliki. Takole je povedal: sodeloval je pri napadu na postojanko Stari trg ob Kolpi ter bil ranjen v nogo. Nato je prišel v bolnišnico v Kočevskem Rogu, kjer so mu amputirali nogo. Ta bolnišnica nI bila daleč stran od Jelenice, tako da so Italijani že ob 11. uri napadli bolnišnico. V tej naglici je Janko pozabil vzeti suknjič, vzel pa je berglje in v zadnjem trenutku še kuhinjski nož, ki je ležal na mizi, kajti ranjenci niso imeli nobenega orožja. Ko je prišel lz hiše, je že zagledal na nekaj metrov Italijane, ki so v strelski vrsti obkoljevali hišo, v kateri je bila bolnišnica. Ko sta se za trenutek spogledala z Italijanom, si je Janko Broda-rlč zasadil v prsa nož. Ko je Italijan videl, kaj si je partizan naredil, se je obrnil proč. Janko pa je urnih korakov odhitel v gozd, se zavlekel med skalovje in tu prebil 5 dni in 4 noči brez vsake odeje, v sami srajci in brez hrane. Zgubil je tudi veliko krvi. Sreča je bila, da si je z nožem prebodel prsi pod srcem, če bi bil zadel malo više, bi b! zasadil nož točno v srce.
Ko Je končal s svojo pretresljivo zgodbo, smo mu takoj dali hrane, kolikor smo jo še imeli. Trenutek za tem pa je po isti poti prišel komisar štaba 5, Grupe odredov tov, Span in bili smo zelo veseli, da smo spet dobili zvezo s svojim poveljstvom. Takoj smo poskrbeli, da smo dobili konja za tov. Janka In smo ga spremili na Mirno goro nad Semičem, od tu pa je odšel potem na zdravljenje. Kajti še isto noč, ko smo bili skupaj, se mu je odprla rana na prsih in je ponovno izgubil precej krvi.
Večkrat sem se spomnil na Janka Brodarica, videl ga pa nisem nikoli več. Leta 1943 je odšel na Kordun v delavnico, kjer so izdelovali orožje za partizansko vojsko. Tam je leta 1944 umrl za tifusom.
To so moji doživljaji v času roške ofenzive.
Stane Zura-Džuro