26. številka.
Trst v četrtek 1. februvarja 1900.
Tečaj XXV
..SđinoBt"
i ziiHiH enkrat nu dan. razun nedelj m praznikov, oh »>. uri zvečer.
Narodni 11:1 znača :
Za ct-ln leto........24 kron
z a pol leta.........
zsk «'-etrt leUi................«;
za en m«*see................2 kroni
.\nru(i.i»u .e ( imcoVi»U n*t>r«-j, .N* n«. joćbe brez prilou-ne naročnine ** uprava re ozira.	_
Po to1<akan>ah v Trstu se prodajejo po--umezne itevilke j»o 1» stotin k nvc-.i; izven Trsta pa po S siotink (4 nvć.)
IVifluil <ll>. Ni«,
&din c s t
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč!
Oglasi
se račimaio i>o vrstah v petitu. 'An ve<5 kratno naročilo s primernim popustom Poslana. osmrtnice in javne zahvale, do maci oeiasi it«l. se raruuajn po pogodhi
Vsi donisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upramištro. Naročnino in oglase je plačevati loiro Trst.
Uredništvo i it tiskarna se nahajata v ulici Carintia -tv. 12. 1'pravnistvo. in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo s t v. .'!. II. nadstr.
Iidaiatelj it i dgovorni urednik K ran Godni k.
Častnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Tru.
Proračunska razprava v hrvatskem saboru.
Z a gre 1». 21». jannvarja 11H M»
Ze nekoliko <lni traja v našem saboru razprava o proračunu, in ne bi vara mogel reči, kako dolgo lw> še trajala. V parlamentih na kontinentu je preračunska razprava cisto političke naravi ter daje strankam povoda, da -e ob tej priliki čim obširneje bavijo s jnditiko dotičnih vlad. In vendar je med razpravami na Francoskem in v Italiji ter onih v parlamentih nase monarhije zopet i jedna razlika. V Parizu in Rimu n. pr. se kritika Im»1i vrti »»kolo pojedinih poglavij, < ločim v parlamentih nase monarhije važnost specijalne razprave izginja pred važnostjo splošne razprave. Vsa važnost je v splošni razpravi., Da-Ii je t«» dobro ali zlo. nočemo zasledovati sedaj.
Naj bo jedno ali drugo, v nas je potrebno tako iz važnih razlogov. Prvi razlog je sama narav proračuna ter ustrojstvo naše vlade, kjer ban nekako objema vse tri samostojne resorte. I>rugi razlog je ta. da naše predsedništvo s testu »srčnim tolmačenjem po--lovnika t«*r kršenjem parlamentarizma ne dopušča pri vsakem resortu razprave o vse--kupnem resortu, češ, da bi se tako obnovila splošna razprava. Tretji razlog je, da mi nimamo svol>ode tiska, vsaj v praksi ne, in da je vsled tega naravno, da zastopniki naroda j>orabljajo priliko proračunske razprave, da jtovedo vse ono, česar časniki ne smejo povedati. Četrti razlog je, da vse nadlog*. nase prihajajo slednjič od zistema samega, a kritika tega spat la v sol osno razpravo.
Ni >e torej čuditi, da se ista tudi letos tako zateza. Vsako[leto je težje, in vsako leto daje novega gradiva. S tem nočem reči, da >e ne bi na razpravi jnuiavljala tudi kaka stara ]»esem ; ali opozicija donaša v razpravo vedno novih argumentov, novih tožeb, novih dejstev. Ne more biti naša naloga, da bi vam ]*oroeali o teku razprave. Ako bi jo hoteli zbrati tudi v najširše črte, bi to prekoračilo meje t»*ga dopisa. Najvažneji dan je bil vsa-kako oni. ko >ta govorila predsednik kluba koal i rane opozicije, tir. Bresztienszkv, in ban irrot' Khiien-Hedervarv. Dr. Bresztienszkv je bil nekdaj unijonist. To je zgodovinsko in on -am ne o|>oreka temu. Danes pa ni več ter zavzema odločno stališče proti nagodbi. To stališče je jel zavzemati že davno in je je razvil na grobu pokojnega dra. Uačkega. Tedaj je bil Še vseučiliščni profesor. \ sled tega govora je bil umirovljen.
PO D I, I S T K K.
Zdravnika.
Spiral Stanetinski.
Vidiš ono-le rudečo kepo mesa? Kako trej>eče! To je srce. Tukaj nek a j ni v red u . . . Hočeš, da Ti dajem lekcije? To je zelo zamotan kapitelj. < ile<lč tega vprašanja so menenja kaj različna. Nekateri trde, da je tu sedež duše. Bedaki, saj je sploh ni, duše! Mar si prepričan, da ima iz vestna go-spica — dušo? Ali bi te mogla potem tako trpinčiti! Ne bodi neumen!
Sicer pa, veruj mi, človek živi tudi lahko brez duše in srca. Tudi ta del trupla se da
amputirati . . .
»Će te jezi tvoja roka, vrzi jo od sebe«, pravi nekje sveto pismo. Ce tc jezi ssee, iiruj •o je. Operacija, mala operacija, kakor če smo odrezali )>olni prst . . .
Ali naj jtoskusim ?
li naj je celo odstranim ?
Vidiš, s to-Ie Ianceto je primem, žile
To je bila velika škoda za vseučilišče, kajti vzela v svoje roke upravo dežele ter izve-1 u a s Jugoslovane. Na shodu na Trsatu dr. Bresztienszkv je umen in naobražen denje nagodbe. No, narodna liberalna stranka so se izjavili Slovenci solidarnimi z hrvatskimi
pravnik: pridno in oduševljeno je vršil svojo
di žavnopra vnimi težnjami. Te solidarnosti j i m
V SVOJI "ukupnosti — na žalost — ni izvela dolžnost. No, to je l>ila velika pridobitev za svoje nah>ge^;.,boKj4 nje del je odstopil od nje ni narekovala samo idejalua slovanska vza-naše javno življenje, kateremu se je dr. fcer ustvaril današnjo neodvisno ali obzoraško J jemnost, temveč tudi politika prak-Bresztienszkv res posvetil ter zastavlja sedaj fftranko, da nadaljuje tradicije narodne stranke. I ti č n e koristi. Mi želimo Hrvatom, da svoj patrijotizem in svoj ugled, da na te- No, pustimo to na strani za sedaj. Faktum j izvojujejo čim preje svoje pravice in svoje
melju hrvatske državne misli drži složni dve je, da je zasluga današnjega zistema, da se veji opozicije. Okolnost, da je kakor pro-1 vsi patriotje dvigajo proti nagodbi in da
fesor izpovedoval ista načela, katera izpoveduje danes, vsakako izključuje tudi Vsaki
imajo Madjari danes več nasprotnikov v Hrvatski, nego so jih imeli leta 1S4<S. Zistera sum glede tega, da bi se bila evolucija v njem zjedinjuje povsod i vse hrvatske patrijotične izvršila iz osebnih razlogov. Neoraadeževanost življe v tesne vrste ter polagoma kristalizuje in neodvisnost njegovega karakterja stoji nad hrvatske stranke v dve veliki skupini: na vsakim takim sumom. Kako se je ta evolu- jedni strani pristaše hrvatske državne misli, eija zgodila v njem? Unija, ki jo je v zgo- j na drugi oni madjarske. To se kaže jasno dovini Hrvatska sklenila z Ogersko, bila je v sedanji proračunski razpravi. Zistem ima bujemo zaslombe in opore, — in ne mo'ili bi čisto |>ersonalna. Leta 17 J M), je postala i svoje neod pustne grehe, ali — kakor vidite <si želeti krepkejše, nego bi bila močna
pravo, želimo jim to iz bratske ljubezni in v svojem lastnem interesu. Obkoljeni smo od vseh strani od pohlepnih in brezobzirnih tujcev, — narod mal in utrujen od neprestanih bojev. Pogum nam ne upada; kajti, komur upada pogum, že stoji z jedno nogo v grobu. Ali zavedamo se popoluomn jasno nevarnosti, ki nam preti; celo veči narodi, nego smo mi, so '.e izginili s površja zemlje. Zato potre-
bna tudi svojo dobro stran.
I) i n k o Polite o.
Bosanske stvari.
h r v a t s k a d rž a v a, s katero bi stopili v tesnejšo politično zvezo. To niso utopije, to niso sanjarije. Noben resen boj še ni bil brezvspešen in tako tudi ne ostane brezvspe-šen boj hrvatskega naroda za državno pravo, za zjedinjenje vseh hrvatskih pokrajin v pri-
realna. Tega leta so Hrvatje na skupni ogersko-hrvatski sabor prenesli večino dr- | žavnih atributov. Zakaj so storili to ? Zato, j d a b i s e O g e r s k a in H r v a t s k a m o g 1 i z z 1 o ž n i m i sila m i v s p e š- i n e j e o b r a n i t i d u n a j s k e g a j o z c-
f i n i z m a in c e n t r a 1 i z m a. Ta misel	<I>opis iz krogov konservativnih slovenskih poslancev.)	rodno celoto.
je po u me vanj li dra. Bresztienszkega vodila j y teku letošnjega zasedanja avstrijske in	K tem pokrajinam spadata »okupirani
unijonistiško stranko od leta I a zveza	ogerske delegacije se je govorilo izredno mnogo	deželi« Bosna in Hercegovina. Doslej so ja
mej Ogersko in Hrvatsko je bila zveza dveh	0 bosansko-hercegovinskih razmerah in t) pri-	Hrvati reklamirali samo po svojih časopisih;
paritetnih kraljevin, zveza dveh sester, od	hodnjosti okupiranih dežel. Čuli ;smo najraz-	ti glasovi seveda niso mogli imeti posebnega
katerih je Hrvatska vsakako stareja. Je-li ta	ličnejše nazore in zahteve, nekatere tako	vspeha. Včasih se je o tej stvari tudi v hrvatskem
zveza odgovorila svojemu namenu ? Ni. Pari-	čudne, da jih ni mogoče smatrati resnimi. De-	saboru govorila kaka beseda, ali znano je.
teta se je prelevila v gospodstvo Madjarov	legat Ugron n. pr. je reklamiral v ogerski	kakšne razmere vladajo v tej korporaciji : v
in v podložnost Hrvatov. Nagodba ni to. kar	delegaciji Bosno in Hercegovina za — Oger-	hrvatskem saboru se [hrvatske težnje in hr-
so mislili unijonisti, zlasti ni to po izvajanju	sko ter podpiral svojo zahtevo z različnimi	vatski interesi jako malo upoštevajo. Na je-
današnjega zistema današnje vlade. Naravno	zgodovinskimi argumenti. Očital je ministru	dino pristojnem mestu, ki ima tudi dovoljno
je torej, ako je nekdanji unijonista postal	Kallavu, da vodi svojo upravo v avstrijskem	resonanco — v delegacijah — se ni culo do
danes nasprotnik nagodbe.	smislu ter zahteval, da se ta smer spremeni	letos o hrvatskih državnopravnih zahtevah
Te misli je obrazložil in razvil tir. Bresz-	nemudoma. Minister Kallav mu je odgovoril,	skoro ničesar. In prvi, ki je izrekel v tej
tienszkv v jako krasnem govoru, oprši svoja- da ne upravlja ne v avstrijskem in ne v	stvari odločno in jasno besedo, je bil slo-
razlaganja na nepobitne dokaze, na proučena	ogerskem smislu, temveč v — b o sa n s k e m!!	venski delegat
tolmačenja zgodovinskih dogodkov. Govor	Kako si minister prav za prav misli to cisto
dra. Bresztienszkega je razburil živce bana	bosansko upravo brez ozira na prihod-
grofa Khuena Hedervarvja, kateri mu je,	njost, tega ni povedal.
v obrambo nagodbe, odgovoril na mestu. O Da sedanji položaj Bosne in Hercego-	tem -e na ,]ostojen nagin manifestiral hrvat-
tem (m! govoru se more samo reči, daje bil	vine ni in ne more biti definitiven, to je	sk<>-slovensko vzajemnost, a povdariti se mora,
nervozen, ali svojega vspeha ni dosegel. Ban	jasno; jasno pa je tudi, da se svojedobna; da je g svojirai odvažnimi besedami koristil
je hotel dokazati, da se personalna unija ni	sprememba tega položaja1 ne more izvršiti	uu]\ stvaH fsamj Ako se hoče doseči kak
v strahu pred centralizmom premenila v realno,	"a vrat na nos, brez vsacega pripravljanja.	smoter je ireba da se govori, mnogo in od-
Ta dokaz se mu *i posrečil. Vprašanje je	Ne dvomimo, da so tisti takozvani »visoki	j0gn0 gOVOrj. Ušesa avstrijskih »krogov« so
zgodovinske naravi, a za to ban nima za-	krogi« vsaj kolikor toliko na čistem gledč	precej^luha, kadar gre za slovanske težnje;
dostno sposobn.tsti. No, tudi ko hi je imel,	prihodnjosti okupiranih pokrajin, četudi se je	zato je treba govoriti glasno in ponavljati ne-
saj tudi najbogateja sj>osobnost ne more	Kallav v svojih izjavah vestno čuval, da bi	ntruano. Znamenito pa je, da je reklamiral
ovreči nepobitnih dejstev. Mej ostalim je	ne odkril svojih mislij o tej prihodnjosti ter	Bosno ilt Hercegovino za Hrvatsko prav ti-
rekei ban, da se je leta 1*7.'». ves narod je izognil vsem vprašanjem z opomnjo, da	gti ,]eie^att Vej je bil ob jed nem refe-
s plebiscitom izjavil za nagodbo. To ni res.	so te misli njegova privatna stvar.	Iren t o tal^zvanem okupacijskem kreditu. Narod se je onega leta, ako hočemo tako Mogoče je res, da za Kallava vprašanje pa ^ je poverilo to delo baš jugoslo-
reči, s plebiscitom izjavil za nar« hI no libe-	o bodočnosti Bosne in Hercegovine nima po-	vanskentu delegatu, je dejstvo, ki ga v
ralno stranko, naj bi le-ta z revizijo nagodbe	sebne važnosti, a toliko večo ima za današnjih razmerah ne smemo podcenjevati.
e r j a n c i c. Čas je bil, da se je to enkrat storilo in tla se je zavzel slovenski poslanec za opravičene zahteve bratskega naroda hrvatskega. S
Velike svoje oči upira v zarudelo lice
moje.
prevezeni m spojim, zašijem arterije in ve ie. Vidiš sledi tiste verige ? Gnoj, sam gnoj !	stopinje... Zdajci je pozvonila... Zdaj od-
j potem pa naj gledajo same, kako bodo oprav- Desinticirati bo treba... Evo ti brizgalniee	j,ira nizka vrata bolnikove sobice...
ljale | m »sel očiščevanja krvi brez te »kamere najnovejšega sestava. Nastaviš jo na levo	____ ^ sj re< j)0]an
obskure«.	sence, pritisneš s prstom, in čudotvorna »pi-
Ali pa naj morda celo zamorim živce v lula« zleti skozi glavo, zbriše ves gnoj, de-njein? Vidiš tako, kakor na zobu, če te boli, sinticira možgane. Na drugi strani skoči v
pa ga iz estetičnih ozirov nočeš izdreti. Nerv zid, baš na mestu, kjer je električni zvonec.	°na' JC m,-,a 1 : *
se zamori, pa »mirna Bosna«! Tvoja gospodinja prihiti, pa ji ne bo več	°J' kako gorki so Tvoji poljubi, kako
Glej, to-le bodalce nastavim prav nad treba, da ti postreže: Ti si zdrav, popolnoma	skulak I voj objem,
srcem, med rebrima. Sedaj vdari z roko po zdrav!...	— Ostani, ostani!
njem, saj je težka dovolj. j In tiščal mi je brizgalnico v roko, hu- j	" A,i sraem uPati ?
Hsk! . . . Kaj je to! V srcu se skriva , dobeCt brizgalnico — človek bi rekel, da je	~ Xe vem-
nekak trd predmet. Glej, glej : kamen, cela ! revolver.	— Vzemi tisto-le brizgalnico, pa naredi
štatua. Boga mi, to je podoba Junone.. . j hy/ pa 9em se listrašjl7 ol>rnil sem se	trpljenju!
lo treba odstraniti, potem 1 »o vse dobro. I	• ,	,.,
1	-proti steni ter — molil.
Seveda, če nosiš takšen balast seboj, ne	w	r
. v-,.- •	i	*	»Oče naš, . .. pridi k nam Tvoje kra-
mores biti cil in vesel ...	1	J
Ijestvo ... ne vedi nas v skušnjavo, ampak reši nas zlega, amen!«
Molil sem vroče, vroče ... Oj, te solze, kako dobro denejo duši! Kekor dežie laliak, ki po dolgi suši rosi raz-pokano zemljo . . .
»Pridi k nam Tvoje kraljestvo!« In kraljestvo se je približalo . . . Ciljem
Samo na to Te opozarjam: o izvlečanju tega čudnega petrefakta bo tq>ela vsa konstrukcija srca. Operacija je pretežavna. Mnogo se mora parati in rezati, srce bo na vsak način odslej za nič... Svetoval bi ti torej, pustimo je, kakoršno je ! . . .
— Pojdiva k glavi, o kateri tožiš, da te boli.
A revolverja ni bilo več. Doktor je bil
z vso svojo ropotijo . . . Midva pa sva še dolgo, dolgo sladko šepetala.
Ah, tak-le ljubeznjiv zdravnik ! Pa je še ljudij, ki nasprotujejo emancipaciji, ženskim študijam. Nerodneži! . . .
(Zvršetek.)
ski
\
Kakor tudi je morda čudno : -- te žalostne razmere so nas napravile optimistične, tako, da se nam zdi vsaki korak naprej že znatna
pridobitev. Feijančič je 1 ► i 1 brez prigovora izvoljen referentom o bosanskem proračunu in se je - tem nekako priznalo, da je bosanski« vprašan i e stvar, ki se tiče v prvi vrsti
•1 u g o s 1 o v a n o v----
Od priznavanja in spoznavanja, upamo, pride konečno tudi do dejanj in do ugodno rešitve l>osanskega vprašanja. Tudi minister K a Ha v je enkrat za vselej obupal nad »bošnjaštvom« in »bosanskim narodom« ter povedal v ogerski delegaciji, da se katoličani v Bosni pričenjajo zavedati svojega hrvatstva. T<» je za nas jako veselo znamenje. Kadar !>o narod sam zahteval zgodovinsko in naravno opravičenega zjedinjenja z Hrvatsko, potem pač ne bo več dolgo do uresničenja teh teženj. Ali mi živimo v Avstriji in zato je treba čakati. Kar je pri rod nega in samo ob sebi umevnega, to se pri nas zgodi naj-jiozneje.
Politični pregled.
TK.<T. 1. tebnivarja 1300.
K položaju. Spravna konferenca se otvori dne ."). febmvarja o poludne. Konferenca se odpre z nagovorom ministerskega predsednika Korberja. Prva seja čeških in moravskih delegatov bo skupna, meritorne razprave pa se IkmIo puteni vodile ločeno. Za
<	eško bo 22 odposlan<*ev, za moravsko 12. Ako pride na konferenci do sporazumljenja glede načrta za jezikovni zakon, predloži vlada — kakor javlja »Neue Freie Presse« — ta načrt zbornici v sestavi, sklenjeni od konference. Ako pa ne pride do sporazumljenja, pa predloži vlada tak jezikovni zakon na podlagi lastnih sklepov.
Mej tem, ko je nemško-radikalna stranka konečno vendar sklenila, da posije na kon-ferenco svoje zaupnike, je odgovoril poslanec \\olf po-.i. Funkejn, da ne pride na konferenco ni on ni kdo drugi njegovih somišljenikov. ker smatra konferenco brez smotra in škodljivo za Nemce, dokler ne bo nemščina ] >ri [h »znana državnim jezikom. U} »ošteva j oči upliv, ki ga ima posl. \Volf na vse nemško-radikalno gibanje, moremo reči, da je \Vol-fova roka dvakrat vzela, kar je roka nemško - radikalne frakcije dala.
»Neue Freie Presse« vprašuje na adreso \\ olfovo, kako si mož pri|»oznanje nemščine kakor državnega jezika misli brez delujočega parlamenta ? — No. mi bi lahko vpraševali dalje na adreso »Neue Freie Presse« : kako si v Avstriji more misliti parlament, ki bi privolil v tako pripoznanje. dokler večina prebivalstva jtošilja v parlament poslance, ki o takem pripoznanju nočejo in ne smejo ni čuti ?
Še o navodilih Korberjevih Še
nam n<»če iz misli soeebno oni odstavek v navodilih Korl»erjevih, kjer priporoča podrejenim organom, naj rešujejo uloge kolikor le možno hitro in brez nepotrebnih fbrmalitet. Res potrebno bi bilo, da bi enkrat tistega >tarega »šimelna avstrijske birokracije poslali v ]M»k< »j, ki tudi najU>Ijega in naj prid-nejega uradnika veže na rokah in nogah in mu ne dopušča nikake pametne inicijative.
<	elo v slučajih najhujih elementarnih nezgod, Ko je le hitra |M#moč v resnicif (toinoč, ko nesrečno prebivalstvo koprneče pričakuje del usmiljenja, tudi v Lakih hI o čaj i h zahteva stara tradicija neizprosno, da klici za pomoč prehodijo vso glasovito predpisano pol instaneij. lles potrebno l»i bilo, da Iti se komplicirani aparat pi šarjenja umaknil čim najjednostavne-jemu poslovanju.
Mi pa bi tu prosili gosjMmla ministerskega ; ■••:-'inika. da ne bi |>ošiljal le »doli« takih lepih navodil, ampak da bi v lastni bližnji okolici pričel s kuro. Jako potrebno bi bilo. Interj»ei:»cije v parlamentu je tudi smatrati za prošnje, oziroma j>eteeije in pritožbe, došle iz prebivalstva. Utegne biti res, da je marsikatera mej njimi, ki je izšla le iz kljubovalno-sti. ali mnogo, velika večina jih je, ki so zelo važne in ki r-o v tesni zvezi z javno blaginjo. A baš nedavno temu smo čuli, da je na stotine takih interpelacij, ki še danes čakajo na odgovor go~|M»dov ministrov!'. Se-li to strinja z načelom hitre uprave in točnega reševanja ulog. St je-li čuditi, da se podrejenemu uradniku ne mudi, da bi ustrezal željam -trank, ako vidi. da njegov šef gori na Ibinaju tako bagatelizira celo vprašanja izvoljencev naroda ? !
In ko go->po<lje veinlar odgovarjajo na i n te rj relacije, kako redki so slučaji, da bi se
; to godilo z ono resnostjo in stvarnostjo, kakor bi zaslužila važnost predmeta?! Kedki slučaji, fla bi se minister potrudil, da bi prišel stvari na dno, da bi se u veri 1, koliko je resnice na nepristojnostih, o katerih govori interpelacija! Navadno tirajo nemarnost in brezbrižnost tako daleč, da sestavljajo svoje odgovore le na podlagi pojasnil onih, proti katerim je interpelacija naperjena!! Ne treba praviti, kolike vrednosti so taki odgovori. Kako se to strinja z izrekom v navodilih gospoda Korberja, da uradnik mora iineti odprte oči za potrebe prebivalstva in da inora posredovati, da se odpravijo nedostatki ?! In minister je menda tudi — uradnik !
»Information« opaža: Drugo vprašanje je, ako birokratiški štab. ki je ministru na razpolago, tudi izvrši mentamorfozo, ki jo minister zahteva. Avstrijskega povprečnega uradnika je strah pred odgovornostjo. On najraje ne naredi ničesar, ker mu tako ne treba za nič odgovarjati navzgoraj.
Angležhi parlament in vojna v južni Afriki. Tudi v gospodski ali gornji zbornici v Londonu je prišlo včeraj do debate o vojni in kar je žnjo v zvezi. Lord Kimberlev je povodom debate o adresi, ki se ima poslati kraljici v odgovor na prestolni govor, izrazil svoje veselje, da je razmerje s tujimi državami prijateljsko. Ni pa odobraval dejstva, da se na (ta dom inozemskega novinstva na Anglijo pripisuje prevelika važnost ter da angležke novine odgovarjajo na te napade.
Govornik je čestital lordu Salisburv-ju zaradi sprave z Nemčijo ter naglašal resnost položaja, ki še ni bil nikdar takšen, kakor je sedaj. Anglija mora biti pripravljena na celo vrsto nesreč, dasi upa zmago. Tudi na prihodnjost treba misliti, čeprav so sedanje politične zveze prijateljske. Tudi Kimberlev se pridružuje kritikom vlade, vendar izjavlja nekako humoristično, da ti grajalci niso imeli nujnejšega opravila, nego da obljubljajo vladi pomoč v nadaljevanje vojne.
Tržaške vesti.
Poziv uprave lista. Podpisana uprava uljudno prosi vse one cenjene naročnike, ki za tekoče leto niso še poslali naročnine, da to čim prej store, kajti drugače bi bila uprava primorana ustaviti jim list.
Uprava «E d i n ost
Tržaški mestni svet je imel predsinoči svojo tretjo javno sejo, v kateri je Lilo dogodkov, ki bržkone ne ostanejo brez nadaljnjih {»osledic, ker pomenjajo oster afront zbornice proti županu. Povod tej eklatantni nezaupnici je bil navidezno jako nedolžen : poročilo o pokrivanju izdatkov za nove naprave v mestni plinarni. Poročilo, podpisano (»d župana, kritikuje upravo mestne plinarne in zaključuje namreč s predlogom, naj ta denar odslej plačuje mestni plačilni urad in sicer v proračunanih mejah. Ta predlog je vzbudil vihar nevolje, ker so videli v njem krivična žaljenje uprave plinarne. Venezian je rekel n. pr., da se mu tako postopanje vidi podobno prizoru v »Brivcu iz Šivilje , kjer se poučuje na peklenski način, kako se more druge staviti v krivo luč ! ! Mestni svčt ne more dopuščati, da bi se s takimi poročili sumničili ljudje, katerih postopanje je čisto kakor kristal. Predi ga torej, naj se preko gori navedenega predloga kar preide na dnevni red.
Sosebno hud je bil svetovalec Ra vasi n i, ki je člen upravnega sveta plinare. Mož je kričal zbok ogorčanja in bil s pestjo ob mizo. Župan da bi se bil lahko prepričal, da so knjige plinarne v popolnem redu. Temu nasproti je povdarjal župan, da je večkrat prišlo do navskrižij med plinarno in mestnim računiščein. < >:» bi hotel imeti čiste račune in zato je hotel provocirati kakov sklep mestnega svetil. Župana je branil ravnatelj mestnega računišča, Carnera, proti županu pa so nastopili še Venezian, Angeli, Bratos, Morpurgo ob neprestanem vrišču in hrupu. Zupanu niso dali ni toliko odduška, da bi komentiral oni predlog, marveč so ga uprav prisilili, da je dal Venezianov, proti županu naperjeni predlog na glasovanje, ki je bil iitdi vsprejet z vsemi proti dvema glasoma.
Zupanov jtoraz je torej popoln. «Piecolo» je rekel že včeraj, da je to logična posledica eele vrste dogodkov. Poživlja torej župana, naj i/, včerajšnjega glasovanja izvede posledice. In danes ga isti list zopet zhada z vso ostrino svoje kritike, očitaje županu, da njegovo vedenje kaže babjo trmo.
\ isti seji je mestni svet storil še nastopne važneje sklepe: za občinsko posredo-
i valnico, za odstop nekega zemljišča, da se napravi zveza med rotundo pri bošketu in ulico S. Cilino, in za nakup zemljišča za 6;KXK) kron za gradnjo laškega šolskega vrtca v bošketu. Slednjič so izvolili jednega člena v šolski odsek za kamnoseško šolo v sv. Križu, katero šolo zasnuje društvo «Lega Nazionale».
Zadnja dva predmeta sta tako važna, da se bomo prihodnjič posebej bavili žujima.
Iz sv. Ivana nam pišejo: In še vedno ta večerja po veselici ! Otročje se nam že zdi. Kdo naj nam more braniti jesti in piti na vesolicah ?
Nerad sem prijel zopet za pero. A ker sem že začel, moram dovršiti, četudi se ne maram prepirati.
Gosp. dopisnik v 22. št. »Edinosti« je odgovoril, da je mislil na pevke pred 12 leti.
»Pevkam ni treba večerje po veselici«, tako je moral vendar vsak sklepati iz 16. št. »Edinosti« v dopisu: »Dobrohotna besedac.
In jaz mislim, da je mislil vsakdo, kdor je čital tisti člančič, da je naperjeno vse to proti sedanjim pevkam.
Le prečitajte, gospod opazovalec, še je-denkrat svoj dopis v 10. št. »Ed.« in videli boste, da ni mogoče drugače sklepati iz njega, nego je omenjeno zgoraj !
Torej večerja naj že bo, pravi g. dopisnik v 22. št. »Ed.« A biti mora improvizirana, ne smejo se določiti že pred veselico mize in stoli. Je to čuden človek. Kakor da še ni bil na nobeni veselici ! Meni sploh ne gre v glavo, kako naj bi se upal kdo poditi ljudi od mize! Tako bi menda hotel g. dopisnik !
Za božjo voljo! Vendar ni smeti, vsaj iz prijaznosti ne, poditi ljudi po veselici od mize, da bi se tako pripravil prostor za pevke in pevce. Kajti na vsaki veselici v sv. Ivanu sem do zdaj zapazil vedno, da se natlačijo sobe takoj po veselici. Ali naj bi ljudi, ko so že poseli, gonili proč od mize? To bi bilo surovo I Naravno torej, da treba pred vese-! lieo preskrbeti stole in mize za pevce in pevke. Naj li mar stoje, kakor se je zgodilo zaradi nekaterih oseb zadnji dan leta 18^».?
Kakor smo rekli : večerja ostane, pa —-. amen.
Tako je. Jedli bomo, pili tudi, zraven pa peli navdušeno pesem, da bosta odmevala »Griža« in Ferdinandov gozd, glas pa naj se bo va-i lil doli proti morju, da bodo čuli tudi nasprotniki naši.
Borimo se za sveto stvar kakor levi; nas n<- ustraši nevihta, a hočemo tudi —jesti !
I v a n.
Pozor! Neki naš trgovec nam je do-poslal vabilo, katero je prejel od nekega «Comitato», ki dne 20. t. m. prireja ples v gledišču « Armonia». Na tem vabilu pa je znamenito to, tla so med podpisi tudi imena : Ferfolja Fran, Košmerlj Ivan, Podberšič Anton, Žagar (Sager) Anton, Štrekelj Leopold in Zelen Andrej ! ! !
To so imena naših trgovcev, ki so — tako se hočemo nadejati — le po zvijači prišla na ono vabilo naših nasprotnikov!! Mož, ki nam je doposlal to vabilo, je zavrnil isto, rekši, da naši trgovski pomočniki bodo imeli dne 4. februvarja svoj ples v Armoniji*, ne pa dne 20. t. m. kakor stoji na laškem povabilu ! Oni mož pa, ki raznaša laška vabila, je rekel: «I>ne 4. februvarja imajo svoj ples — peki in čevljarji, ne pa trgovci, tako so nam vsaj zagotovili v gledišču cArmonia* ! ! !
Iz vsega tega je razvidno, da naši nasprotniki gledajo, kako bi prevarili naše trgovske kroge in s tem škodili našim trgovskim pomočnikom."
Pozor torej ! I*les naših trgovskih pomočnikov bo v nedeljo dne 4. februvarja v «Armoniji», kar naj vzame na zna nje vsakdo, ki želi podpirati našo mladino!
Nekaj za pošto. Na Josipovem trgu (Giuseppina) je podružnica tuk. c. kr. pošte. Na tej podružnici imajo nemško-slovenske sprejem niče, dočim nimajo nobenih drugih tiskovin tudi v našem jeziku?! Tako nam poroča prijatelj. Mi pa poročamo onim, ki imajo besedo v teh stvareh !
Se nekaj za postno ravnateljstvo. Iz
Komna nam poročajo, da na tamošnji pošti ni dobiti «zalepk», pač pa se dobe «Bigiieto !>ostale»č!! Živeli — zavedni Komenci!
Pameten ukrep. V včerajšni štev. glasila tržaškega magistrata itd. itd. v brezsramnem «Piccolu< čitamo, kako izliva svojo težko prikrito jezo na tržaškega župana, dr. Doin-pierija. Ni na kraj misli nam ne prihaja, da bi branili gospoda župana, ker nam je on baš tako antipatičen kakor Spadoui ali «Pic-
colo» sam. Stvar je namreč taka: Sorodniki pokojnega tržaškega patricija Petra de Burlo so izročili županu 6000 kron, naj jih on po svoji volji razdeli med koristne in dobrodelne naprave mesta tržaškega. In glejte, g. župan je razdelil ta denar res med vse italijanske naprave, a «horribile dietu*, pozabil je (po c Piccolu») »napravo, ki je vsem Tržačanom najpriljubljenejša, najsvetejša in ker je gotovo bila tudi pokojnemu patriciju, ki se je ponašal z nad dvatisočletnimi predniki Trža-čani, t. j. na «Lego nazionale». Mi, ki ludi nekaj poznamo zgodovino mesta tržaškega iti bijografijo skoro vseh tržaških starih patri-ških his, moramo priznati, da je g. župan ravnal posebno pravilno. Pokojni Burlo je bil mož stare šole ; morda edini do sedaj živeči Italijan, kateri je spajal pojm italijan-stva z avstrijstvom; in skoraj mislimo, tla se ne motimo, ako trdimo, da je g. župan rav-; nal sporazumno se sorodniki pokojnika. Tudi pok. Rossetti, katerega sedaj tako nemoralno zlorabljajo v svoje agitatorične in provokato-rične svrhe, je bil mož, kateri ni samo spoštoval Slovencev, ampak celo pravilno govoril naš jezik. Tako bi hoteli naši privandrani i sodeželani, da bi vse služilo le njih ideji pe-terožarne zvezde, ter ne puste na miru niti spomina onih mož, katerih predniki so z veseljem pozdravljali leta 1 oS2 gospodstvo Leopolda III. nad Trstom, ki je položil temeljni kamen, da je iz malega gnezda nastalo sve-
i
tov no mesto.
«Uredništvo Edinost Trst — Triest* — ali še ne bo konec takih naslovov celo na takih pismih, ki prihajajo iz bližine, iz slovenskih pokrajin?! Čemu tako poniževanje i našega jezika s tem, da mu pridajemo nemški komentar?! Toliko že smemo zahtevati, da so poštni uradniki od Ljubljane do Trsta vsaj v toliko vešči slovenščini, da u mojo naša krajevna imena. Teopazkesmo napisali, ker smo baš danes celo neki slovenski list dobili s tistim »Triest». Pa še nekega druzega slovenskega pisatelja in pesnika bi radi ošvrkali, ker otroke svoje muze pošilja iz Kranjske v Trst dosledno pod naslovom: cSpettabile Re-dazione — Trieste». No, za danes nočemo prihajati z imeni. Vsem nemarnežem v tem pogledu pa kličemo v spomin resnične besede našega pesnika Koseškega : « Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti*.
Laška predrznost. Pod tem naslovom nam pišejo: Te dni je prišel v neko tukajšnjo narodno trgovino neki gospod, ki je bil. sode po obleki, salezijanec. Prosil je milodarov za šole «par la nostra nazionalita» (za našo narodnost). Tako je rekel in dostavil: «Per la nostra Lega», kar je navzoče osupnilo! I me se, da ni dobil ničesa, ker bi bila sramota podpirati tuje šole, ko nam isti tujec noče dati niti jedne toliko potrebne narodne šole! Predrzni pa so ti gospodje, kaj ? !
Kraševski.
Povožen. 41-letni kočijaž Fran Marusič iz ulice Sette Fontane št. 1 je včeraj prišel pod voz, katerega konji so se splašili. Težko ranjenega so ga spravili v bolnišnico.
Samomorilko Ivano Oblak, ki je nedavno v ulici Solitario skočila z okna tretjega nadstropja, so morali spraviti v bolnišnico, ker se je njeno stanje znatno poslabšalo. Zlomila si je obe nogi, ter jej bodo morali isti bržkone odžagati.
V pretepu ranjen. 30-letni Josip Marci li iz ulice S. Lazzaro št. 24 je dobil sinoči o prepiru v neki ljudski kuhinji v ulici Torretta nevarno rano na glavi. Zdravnik iz zavoda «Igea» mu je podelil prvo pomoč ter ga dal prenesti v bolnišnico.
Veselica pevskega društva «Lipa , ki se je imela vršiti prihodnjo nedeljo dne 4. februvarja, se je morala odložiti, ker zbok neugodnega vremena ni bilo možno dovršiti tlel v novi dvorani. Ista se bo vršila na zadnjo pustno nedeljo, t. j. dne25. februvarja 1900 z nespremenjenim razporedom.
Veselica pevskega društva Adrija* v Barkovljall, ki je bila naznanjena za nedeljo dne 2"). februvarja 19O0, se je morala preložiti na nedeljo dne 18. februvarja t. 1. in sicer iz ozirov na preloženje veselice pev. društva <Lipa» v Bazovici, ker bodo na obeh imenovanih veselicah pomožno sodelovale one in iste (»sebe.
Prihodnjo nedeljo dne 4. februvarja priredi pevsko društvo «Adrija» v dvorani «Xa-rodnega doma* svoj «plesni venček*. Začetek ob 5. uri zvečer.
Zaveza tržaške slovenske mladine priredi v soboto dne 10. t. m. v dvorani l »Mallv , ulica Torrentešt. 16,svoj prvi plesni
veneek. Začetek ob H, uri zvečer. Vstopnina a trir. člene same ali z jedno damo 1 K ; za dame same 40 st.
Otroška veselila v cSlor. eitalnifi <.
Se enkrat o|N>zarjamo slavno ol>einstvo na veselico, ki jo prire<li učiteljstvo deške narodne šole pri >v. Jakobu v korist ženske podružnice družlie sv. Cirila in Metoda jutri pojtoludne oh ."». uri v prostorih ""-i'.v. čitalnice*. Vstopnina na veselico 40 -t., sedeži pak 2<> st. Ker so bili stroški za nakup oblek in obuval uprav ogromni, se nadejamo mnogoštevilne udeležbe od strani po-žrt\ovalnih prijateljev naše mladine. Najpri--rčneje vabi torej : vodstvo slov. deške šole sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu.
Plesoi odsek Skedcnj-ki priredi v petek dne 2. febrtivarja t. 1. plesni venček v dvorani gosj»e Marije Sancžn-Cemot. — I stop ni na za gospode HO stot., za gospe ♦ ><> -tot. K plesu svira tamburaški zbor ške-denjski. Začetek ob 6. uri in traja do polu-noči. Vstop je dovoljen samo čednim maskam. Na <»bilno udeležbo uljudno vabi
o <1 b o r.
izgredih proti Cehom v Celju, pošilja mu vrli hrvatski trgovec cenike nazaj z dostav-kom : »Zaradi celjskih dogodkov ne sprejmem«. Kako hitro bi se stajala, sedaj za Slovenec tako trda, ledena nemška in nem-šktitarska srca, ako bi vsi slovenski trgovci postopali tako proti svojim nasprotnikom. Spametujmo se!
Vesti iz ostale Primorske.
)( Gospod Anton C e r n e, župan v Tomaju. nas prosi, naj priobčimo njegovo izjavo, da ; n ni «ne živo ne mrtvo agitiral za Coroninija».
' Iz Sežane nam pišejo : Buren dan je bil dan dopolnilne volitve. No, tudi ta dan razburjenja, jeze in strasti ni minol brez komičnih situvacij in smešnih epizod. Takov drastično smešen prizor je bil ta, ko je neki agitator za Coroninija došel v neki lokal ter začel volileem Staničevim z govorancijo, pripoveduje, kako da on že celih 10 let čita slovenske liste!! Ker pa ga volilci poznajo in vedo, da mladi mož trpi na tej bolezni, da vidi samega sel»e vsaj za V, večega nego v resnici je. in ker vedo, da ta inož sploh še le nekaj nad 2<> let to grešno zemljo tlači, jim ni prav nič imp«»niral s« svojo povdar-jano 10-letno politiško prakso, marveč si ga odslovili na način, da se je kar upogibal pod težo smešnosti in ob viharni veselosti onih, katere je hotel |M>učevati tudi o — učiteljski bandi. I)a, dragi gospod urednik: ta srditi agitator -tranke, kateri je jeden glavnih stebrov gos;>. Peter iz sv. Križa, tisti patentirani rtševatelj učiteijstva goriškega in vseh l>ed in nadlog, je v javnem lokalu na dan volitve v Sežani počeščal učiteljstvo z epitetom — »učiteljska banda«. Pač dokaz, kakova zmešnjava j»ojmov nastaja tam, kjer se jM»litiške agitac^e vodijo radi osebnosti'! Radovedni smo, da-li izvestni gospodje v Gorici nič ne slutijo, kako jih nekateri njih preg«»reči agitatorji po deželi le kompromi-tujejo pred razsodnimi ljudmi.
Mladina »Slovenske čita 1-n i e e v Gorici vabi na sijajni ples, katerega priredi dne 3. februvaija 1900 točno ob 1». uri zvečer v prostorih »Slovenske čitalnice«.
Vesti iz Kranjske.
*	II. Bistriško-i r n o v s k a č
t a 1 n i c a priredi dne 4. februvarja z sodelovanjem tamburaškega kluba »Ilirska vila« veselico v prostorih Jelovškove gostilne v 11. Bi-triei. Oisti »loloeek je namenjen v korist Prešernovem;! sjMuneniku. Začetek ob pol S. uri zvečer.
*	Železnica Novo mesto — Hre-v i e. Železniško ministerstvo je gosp. Štefanu pl. Da u bach iju v Zagrebu dalo dovoli.-nje za <l«»b«> jednega leta, v izvrševanje tehniških priprav za zgradbo železnice iz Novega mesta v Brežice. Ta železniška proga bo mnogo koristila prometu na Dolenjskem.
*	Tovorni promet dolenjske železnice je bil minoli mesec znatno veči in živahnejši, nego lansko leto v istem me--ecu. V prometu je bila velika množina različnega lesa in kočevskega rujavega premoga. Prevažalo se je tudi precej živih prašičev in govedi.
Vesti iz Štajerske.
—	Okrožnim zdravnikom v Velenju je imenovan g. dr. Viktor Kae, vrl
naroden mož.
—	P o s n e m a n j a vredno je vrlo |m stopanje hrvatskega trgovca Drag. Broza v Klanjcu. Ta ugledni trgovec je namreč do-,'daj naročal železo pri celjskem trgovcu z /elezjem. Kadakovitsu. Od tedaj pa, ko je ta proslavil svoje ime v znanih nemškutarskih
Brzojavna poročila.
Odrska zbornica poslancev,
BCDIMPKŠTA 31. (O. B.) Zbornica poslancev je odobrila naknadne prispevke k skupnim izdatkom za I. I*«)?, in 1*9*. ter sprejela poročilo o sklepnem računu za leto 1*98. in predlog o p »kritju stroškov za gradnjo raznih stavb za odposlanstva, mej drugimi v Cetinju. Prili. seja jutri. Na dnevnem redu : debata o proračunu.
Stavke.
OPAVA 31. (K. B.) Položaj v okrajih Ostrova-Karvin je postal z«»pet neugodnejši. Skupno število delavcev v stavki znaša 2S.IMKI.
PRAGA 31. < K. B.) Položaj v okrajih, kjer je stavka, nespremenjei.
KARLOVE VARI 1. (K. B.) V podjetjih v okolici je «lelo deloma ustavljeno, deloma reducirano. V šolah je poduk samo 3-krat na teden.
MORAVSKA OSTRA V A 1. (K. B.)
Listi poročajo, da sta poslanca d'Elvert in Pražak konferirala z ravnatelji in o tem so se zahteve delavcev ponovno proučavale. Ravnatelji so izjavili, da je vpeljava osern-urnega dela iz tehničnih ozirov nemogoča. Začasno prikrajšanje dela, nasvetovano po d'Elvertu, bilo je iz tehničnih ozirov odklonjeno. Gle<lč zvišanja plače izjavili so ravnatelji, da je to stvar rudniških lastnikov.
MOSTI 1. (K. B.)u V 2H rovih, kjer bi imelo priti na delo 3810 delo 3*10 delavcev, oglasilo se jih je samo 1S7I5. Položaj je nespremenjen.
PILZEN L (K. B.) Družabniki rudnikov so izjavili, da so pripravljeni priti k sobotni seji urada za pogajanje. Dali se o tem pride do meritornega pogajanja z delavci, je še negotovo.
TEŠIN 1. (K. B.) Razprave urada za pogajanje so bile brzo končane, ker so družabniki rudnikov izjavili, da se z delavci ne spuščajo preje v pogajanja, dokler se delo ne bo nadaljevalo. Delavci pa so izjavili, da raje nadaljujejo boj do skrajnosti, nego da bi pred pogajanjem počeli delati.
■ Izgnan bivši nemški častnik.
PARIZ 1. (K. B.) Včeraj so spravili nekega bivšega nemškega častnika na belgijsko mejo, ker je bilo proti njemu izdano povelje za izgon. Že prej je bil v preiskavi, vendar so isto ustavili, ker na njegovem stanovanju niso našli nič sumljivega.
Overjene volitve v Rimu.
RIM :»1. (K.' B.) Komora je z veliko večino odobrila volitve poslancev Turati, Dc Andreis in Chiesi.
Nacionalisti in liberalci razdraženi.
LONDON 31. (K. li.) Današnji sklep, da se zopet združijo vsi oddelki irske stranke, je provzročil popolno ločitev nacijonalistov in liberalcev.
Aretiran iznajditelj.
PARIZ 1. (K. B.) Kakor javljajo listi, je bil aretiran Oger Orika, ki je nedavno francoskemu vojnemu ministerstu ponudil neko zavoro lastne iznajdbe, ker se ga dolži, da je pred 15 leti pobegnrl iz legije tujcev. Vojna v južni Afriki.
Angleži v hocrskili četah.
LONDON 31. (K. B.) »Reuter< javlja iz Kimberleva: Vsi britanski podaniki v Barklv\vestu morajo vstopiti v vojno službo pri Bocrcih ; jutri se imajo oglasiti pri vojnem poveljstvu. Kdor ne bi ubogal, mu bo plačati visoko globo ali pa ga zaprejo v trimesečno ječo oziroma prisilno delo. Ta naredba je prizadela 300 Angležev.
Gospodska zbornica o vojni.
LONDON 31. <K. B.) (Gospodska zbornica.) Lord Kimberlev je izjavil o posvetovanju adrese kraljici, da mora čestitati lordu Salisburv-ju, da se je sporazumel z Nemčijo glede Samoa. Današnji čas je poln globokih in resnih skrbi. Vlada mora biti pripravljena na vse mogoče slučaje. Govornik naglasa, da so tudi tisti, ki kritikujejo vlado, pripravljeni tla jo podpirajo v svrho, da konča vojno.
IMiata o adresi v zbornici poslancev.
LONDON 31. (K. B.) V zbornici poslancev je lord Balfour omenjal govora opo-zieijonalca Campbella Bannermana ter ga
razlaga v zmislu, da hočejo tudi opozicijo-nalci nadaljevati vojno, dokler ne bo z britanske zemlje odklonjena invazija.
Lad.vsiuith lahko čaka!
LONDON 31. (K. B.) Druga izdaja lista »Times« javlja iz Ladvsmitha z dne 28. januarja: Vest o neuspehu Bullerjevem so tukaj sprejeli s pogumom. Mesto lahko vstraja. Zdravstveno stanje garnizije se je zboljšalo. Angleži v Johaniiesburgu. LONDON 31. (K. B.) »Reuter« javlja iz Johanneshurga dne 27. m. m.: Tukaj vlada najlepši red. Dovolilne liste, izdane an-gležkim podanikom, so revidirali. Predsednik Kriiger je izjavil o tej priliki, da so se Angleži, ki bivajo v Johannesburgu v zadnjih težavnih dneh vedli kakor povsem miroljubni in zakonom pokorni meščani. Ni toraj vzroka, da bi morali koga izgnati iz dežele, vendar naj so pripravljeni, če bi prišlo do lakote, da bodo morali v tem oziru z Boerei deliti usodo.
i
Samo t ste, ki bi se prpgrešili proti vojnemu pravu, bi se moralo izgnati.
General Buller — optimist.
LONDON 31. (K. B.) Kakor javlja »Dailv Mail« iz Capstadta dne 30. m. m., je general Buller \Varrenovim četam čital to-le poslanico kraljice: »Vsem četam, zlasti pa polkom, ki ste mi jih imenovali, izražam svoje občudovanje, da so se tek«»m zadnjega težavnega tedna držali tako junaški ter da so vztrajali na truda pol ni poti.« General Buller je o tej priliki baje nagovoril čete ter dejal, naj ne mislijo, ker so se morali umakniti s& svojega stališča, tla je bil njih trud zastonj. On meni, da so našli ključ za p o t v L a d v s m i t h, kamor da pridejo v enem tednu. (Oudno; da so se, čim so našli ključ do Ladvsmitha, obrnili — od Ladvsmitha. Gospod Buller je na najboljem potu, da se svetu ne bo kazal samo od svoje tepene, ampak tudi od svoje — smešne strani. Čred.)
Ladvsuiitliii preti po vod en j.
LONDON 1, (K. B.) Listu »Times* javljajo iz Lourenzo Martpieza dne 30. ni. m.: Glasom vesti iz Transvaala so tamkaj prepričani o tem, da bi bilo brezuspešno, če bi poskusili naskok na Ladvsmith in bi nadaljevali brezpotrebno obstreljanje mesta. Vojni oddelek boerski je torej sklenil, da spremeni svojo taktiko v tem pogledu. — Iz Johannesburga in Pretorije so poslali velike količine lesa in vreč s peskom ter 100 u rojen cev (kafrov). Pravijo, da hočejo Boerei nekaj milj pod Ladvsmithom zajeziti reko Klip-River ter tako preplaviti Ladvsmith; vsled tega bi morali vojaki in prebivalci zapustiti kleti in kazemate ter I »i boerski topi lože streljali nanje.
Tržne cene.
Cene se razumejo na debelo s carino vred.
Kolonijalno blago:
Kava : Santos I.......
II.......
Rio I.......
II.......
Santos iti Rio lavo I.
„ . „ „ TI-
Laguaira lave I. . . .
„ II. . . .
Maraeaibo......
Guatemala ......
8. Salva«lor.....
t'ostariccn......
Portoricco......
S. I>omingo.....
Jama) ca.......
Malabar Plant . . . .
Java J. B.....
Moka....... .
Poper: Singapore......
Penang .......
Tellieherv ......
beli . . '.......
Piment:..........
Sladka skorja: (cimet) . . .
„ eleeta . -. .
Riii: italijanski.....
Indijski.......
Japonski ......
za fc^. v kronali.
.....98.—
.....!il.—
. . . . . 05.—
.....*M>.—
.....llf>.—
.....103,—
.....136.—
.....<>S.—
.....106.—
.....166.—
.....107.—
.....141.—
.....157.—
.....10,s.—
.....!>6.—
.....166.—
.....185.—
.....153.—
.....Vi,—
.....88.—
.....93.—
.....138.—
.....66.—
.....83.—
.....88.—
. . . 16.75 24.— . . . 10.2515.50 . . . 15,— 17.—
Trgovina in promet.
Tarifna politika ogerskili državnih železnic.
Od več strani so zahtevali, naj bi oger-ske državne železnice spremenile svojo tarifo v zmislu, da bi se pomnožili dohodki istih, ki bi se potem lahko porabljali tudi na drugih poljih državne uprave, kakor se to godi na pr. na Pruskem. A ogerski trgovinski minister Hegedus stoji na drugem stališču. On meni, da morajo biti tarife državnih železnic tako urejene, da se v železnicah naložene glavnice obrestujejo, sicer pa da je v prvi vrsti namen državnih železnic ta, tla Čuvajo in pospešujejo narodno - gospodarske koristi <ležele. Na ta način prinašajo posre«l-uim potom hasek tudi državnim financam samim. Tudi nam se zdi to stališče edino J pravo.
Tarifa za rudniški les.
Državne železnice dovoljujejo že dalj časa lesu, namenjenemu za podpore itd. v rudnikih, znatne olajšave gle«lč voznine. Sedaj pa se je pokazalo, da so razni lastniki rudnikov, zlasti inozemski, zlorabljali to priliko ter zaznamovali tudi debelejše hlode kakor namenjene za v jame, jih prevažali po ceni ter potem dali v svoje žage, kjer so izdelovali deske :z njih.. Vsled tega so državne železnice z ozirom na želje, izražene v že-ezuiškem svetu, skrčile olajšave takemu lesu ter s tem pomagale tudi našim žagam, katere so tloslej imele trpeti pod tujo konkurenco.
Denarni trg.
Položaj na javnem trgu na Dunaju se ni spremenil. Stavki za bančne akcepte prve vrste so znašali tudi predvčerajšnjim 47s°/o '■> denarja dovolj ua razpolago. Novih menic se je na dunajskem glavnem zavodu avstro-ogerske banke uložilo za 3.G milijonov kron, ; dočim je bilo z ozirom na ultimo zapadlosti za 15.3 milijone kron.
J u ž n o sadje:
Rožici :...............8.50 9.50
Datelji:.................35.—
Smokve: (Calamata) v vencih.......16.—
„	proste .....10.—16.50
puljske (Puglia).........11.5012.50
smirnske (v škatljicah)........48.—
| Mandeljni: sladki I. Bari......92.— 116.—
i Lešniki: siciljski.............37.—
istrski...............60.—
levantinski otupljeni....... 77.— 78.—
Suho :rr«>zdje (cibibe): Eleme.....25.— 55.—
Sultanine...........31.— 68.—
iz Perzije......42.— 49.—
črne Cisme......... . 23.75 24.—
Moren.......... 26.— 27.50
Lipari..........—.--.—
Po me rance (zaboj)..........4.— 12.—
Jaffa [zaboji........—--.—
j Limone	- ..........3.— 6.—
! Olje oljkiiio italijansko I. Bari.....81.— 8-S.—
^ albansko.........41.— 47.—
dalmatinsko........ 43.— 45.—
bombaževo amerikansko .... - .37.5039.50
bombaževo angleško ........ —.— 34.50
sesamovo..........• . . 40.— 53.50
I
Trgovinske vesti.
Budimpešta 1. Pšenica za oktober K. 7.89 do 7.90. Pšenica za april K. 7.7;") «lo 7-7») Rž zsi oktober K. —*- - do —*—. Rž za april K. 6*43 do 6*44. Koruza za juli K. —.— do —.— Koruza za maj 1900 K. 4*97 «!«» 4-9S. Oves za oktober K. —*— do Oves za april K. 5*03 <lo 5*04. Pšenica: ponudbe zmerne, povpraševanje slabo, mirno. Prodaja: 35.000 met. st. nespremenjeno. Vreme: jasno.
lfamhimr 1. Trg za kavo. Santos g«»od average za marc 36.75 za maj 37.50, za september 38.50. za december 39.25 Denar.
Ha vre 31. Kava Santos good average za januar 50 k. frankov 43.—, za maj 50 k. frankov 44.—.
Dunajska borza dne 1. februvarja.
ilanes	včeraj
Državni «l«»lg v papirju 99.75 99.60 „ .. v srebru 99.55 99.55 Avstrijska renta v zlatu 99.15 98.90
„ kronah 4°/0	98.95	98-65
Kreditne akcije . . .	235.—	235.40
London 10 Lsr. . . .	242.20	242.20
20 mark . . . . .	23.62	23.62
Napoleoni..... 19.22	19.22
100 italijanskih lir . .	89.80	89.81»
Cekini ......11.42	11.42
Sladčičarna in pekarna
HENRIK STIB1EL-A
TRST - Piazza S. Oiacomo št v. 3, < «»r>«» - TRST
priporoča za pustni čas svoj veliki izbor vsakvrstnega najtinej-ega peciva in sicer za poroke, pojedine, krste, pogostovanja kakor, sladčice, konfete, čokolado. fine pijače: rozoljo, maršala, malaga, ciper, rum itd. itd.
Velika pekarna, kruh vedno svez.
Sprejemo naročbe od zasebnikov za vsakovrstno pecivo. Postrežba točna. Cene nizke.
S
X
Alessandro Levi Miazi v Trstu
Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje).
Boirat izbor v tapetarijah, zrcalih in >Iikali. Ilustriran cenik srratis in franko vsakemu na zahtevo.
Cene brez konkurence.
Predmeti stavijo se na l»ro«l ali železnico brez tla bi se za to kaj zaračunajo.
Proti kašlju,
grlololu. hripavosti, upaiaiiju glasu, kataru itd.
zahtevajte vedno
Prendinijeve paštilje
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-nikih, učiteljih itd.
Dobivajo se v škatljicah v Prcndinijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi.
1 »rzovl.
po^t.
hraovl
omn.
pO^t.
Prihod in odhod vlakov.
Južna železnica.
O«1 h o <1 iz Trsta :
6.20 pip	omn NVbrežina. tervinjan. Benetke
•S.— _	brzo vi. Dunaj, zveza z Hekn
s ir) _	_ Nabrežina. V dem, Benetke, Rim
— _	omn. Nabrt žina. Videm, Benetke. Verona
!♦">."> _	IHinaj, zveza Budapest in Zajrreh 1^.4"» pop. omn. Kormin. zveza t ervinjan. Benetke
4.35 _	_ Nabrežina. Vi<lera, Benetke, Kim
5>J30 _	Benetke t vin ( ervinjan in via Videm)
Kim (via Bisiji naravnost.
♦».2."» _	po*t. Dunaj, zveza z Reko
8.15 zve.	brzovl. Kormin
s 15 „	_ I hi naj, zveza s Pest m, Keko
S.45 _	meš. Nabrežina, Videm. Benetke
9.45 _	_ do Murzusehlaga
6.10 _	(aamo ob sredahl ekspres v Ostende
Dohod v Trst:
i -L Miirznsehlajra. Beljaka itd. iz Italije. Kormina, Nabrežine iz Kormina
Dunaj, zveza s Pešto, Mnihim Dunaj, zveza z Heko iz Italije preko Kormina iz Benetk (via < ervignjan) Duiinj. zveza z < »orieo iz Italije preko Kormina brzovl. iz Italije preko Kormina
1 >unaj, zveza z Heko omn. iz Italije preko Kormina samo v sredo) ekspres iz Ostende
Državna železnica.
Odhod o <1 Sv. Andreja
Hrpelje, Ljubljana, Dunaj, Beljak Hrpelje, Rovinj. Pulj, Dunaj Hrpelje, Divača, Rovinj. I'ulj. Dunaj brzovl. Pulj, Divača, Beljak, Dunaj Herpelje, Divača (samo ob nedeljah in praznikih i.
Dohod k sv. Andreju. Divača I'ulj. Rovinj
Hrpelje, Ljubljana. Dunaj Pulj, Rovinj, Dunaj. Ljubljana brzovl. Pulj, Rovinj, Dunaj Hrpelje, Divaea (samo ob nedeljah in praznikih.)
Furlanska železnica.
Odhod iz Tržiča:
1.53. 6.25 pop. preko Cervinjana v Italijo in 10.48 zvečer do Cervinjana.
D o h o <1 v Tržič: predp., o.48, 10.33 pop. iz Italije preko injana. 1.35 pop. iz Cervinjana.
Pahor Ivan
v ulici t'onti He\. '1 ima j pekarno >n sladčičarno. j Svež kruh večkrat na dan. Prodajanje moke in spre- J jemanje domačega kruha v pecivo. Postrežba točna. |
Kliiioavnipar i~"r 2 st:ll,li'<lelslvca" ve^il
rVIJULdVlllUctl vsakemu Ujučarskemu delu. Naslov pri upravi lista „Edinost*1.
C. Klemt.
Tovarna za zatvornice (Jalousien)
Braunau na Bavarskem.
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
Rafaela Italia
TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST
Zalosra pohištva za jedilnice, spalnice in s prejemnice. ž i ni n i c in peresnic. ogledal in železnih blacajn. po cenah, da se ni bati lconkurenee.
o
oo
o
o o
o
o o
Nova drogerija
DRACOTIN-A JENULL
1 Priporoča svoja n-k rat no odlikovana no. j v Trstu. ViaGeppa voiral Via Carradori <>. vo vrstna lesena zastirala (Rouleaus), in je preskrbljena z vsem v to stroko spadaj očim
6.56 pdp. 7.33 _ 8.45 _ 9.28 „ 1025 „ J0.40 _ 11.20 _ .'>.')."> p°p-
7.45 zvč. -
—
11.35 -lo.38 pdp.
žaluzije. — Ceniki jrrati>
Agentje
za privatne odjemalce se povsod iscejo
F I L I J A L K A
c. kr. mi avstr. MMm zavofla
za trgovino in obrt v Trstu.
Novci za vplačila. V vrednostnih papirjih na	V napoleonih na
4-dnevni izkaz 21 4°„ 3<>-	- 3»/°L
30-dnevni odkaz 20,'ou„ 3-mesečni _ -lu7o „ _ ž1.0,..
blagom. Priporočam zlasti vse predmete za čiščenje, j barvanje in zboljšanje vina. Specijaliteta v zdravilih za govejo živino, konje, prešiče itd., razkužilo proti i bubonični kugi, raz- kui'.jiva mila in razkuži}-vi j prah za oblažiti zrak v vodnikih, straniščah, jamah itd. Za svečnico velik izbor sveč i/, pristnesra voska ■ kakor tudi barvane sveče. Sprejemam liarnčbe t za slikanje svetnikov itd. na svečah.
Vse po nizkih cenah Oziraje se na svoje 26-letno službovanje v droge-; rijali v ulci Ghega in Benvenoto ter obljubuje točno j in pošteno postrežbo se priporočam slav. občinstvu v mestu in na deželi.
Spoštovanjem
I)mgotin Jenull.
Najboljše berilo in darilo |oo o°o je vsestransko jako pohvaljena
LVzpja in omika ali izvir sreče"
| (neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, ka-j teri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potreb-; nega. da more sebe in druge blažiti in prav olikati> ter se dobi za predplačilo 1 gld. 50 kr., po t»o>ti 10 kr. več. ali [»roti po štnemu povzetju pri Jožefa Valenčiču na Dunaju HI., Steingasse N. 9 I. St., Th. 10.
Založnik ozir. prodajalec je voljen vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo se nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno znižana, knjiir je malo več.
Acquedotto 21.
Acguedotto 21.
- 15 4 fift 7 45 2.30
S.O.>
:J5 11 15
♦>.15 9.50 9.25
7.48 10.42
pdp. pop.
pdp.
pdp..
7.2»),
9.45, Cerv
Odhod in prihod parnikov.
V	Zavije preko Sv. Marka. Skednja. Sv. Sobote,
.Milj ob 7.15, 11.30 predp. 2.15 pop. Prihod 8.—, 10.— predp. 12.1«». 3.25. 4.45 pop.
V	Milje 8 (pošta(.	12 Ipo^ta* predp. 2.30,
4 1"» preko Sv. Marka) <>.1~> pop. Prihod 7 preko Sv. Markat, 8. 9.30 (postat predp.; 1.30, 3.30 (posta), 5.30 pop- Ob ti e d. in prazn. s i postni. i»..'JO. \-J (postat predp. ; 3.—, 4.30.7.15 pop. Prihod: K.30 (preko Sv. Marka) 8.— posta) predp.. 2. —. 3.45 (pošta) 6.30 pop.
V	Koper 7.50 predp.. 12.05 fpošta) 3.—, 4.15 ipo-
šta) pop- Dohod ♦;.4~>, 9.— (posta) predp. 1.30. 3.— (pošta). <>b ne d. in prazn. 7.50 predp., 12.05 (postal. 5.— P°l>- Dohod: *>.45, — (poštai predp.. 4.— (pošta) pop.
V	Piran preko Izole 12..">0. 3.— P°P- Dohod
preko Izole <».;»0, 7.— predp. Ob n e d. in prazn.: ll..'»o in opoldne. Dohod: 6.30, 7.— zjutraj ;parnika ..Istria" in ..Portorose~.>
V	1'majr vsak dan razun nedelj ob 4 pop. Dohod
•i.— zjutraj.
V	Rovinj preko Pirana. Cittanove, Poreča vsaki
pond.. sredo, petek T.riO zj. I) o h od torek, četrtek. sol»oto ob 7. uri zjutraj.
V	Pulj preko Pirane, Cittanove, Salvore, Poreča,
Vrsara, Rovinja in F asa ne ob f».4.~> zjutraj vsak dan. Dohod 2 pop.
V	M i r a m a r 10.4.r» predp. 3.1o pop. Dohod 1 .-'JO. pop.
Rinnione Adriata di Siciirta v Trstu
zavaruje
proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toči. na življenje v vsih kombinacijah.
Glavnica in reser?- druživa dne 31. itehr 1892.:
Glavnica društva......gld. -1.000.000*—
Premijna reserva zavarovanja na
življenje........
Premijna reserva zavarovanja proti
ognju.........
Premijna rezerva zavarovanja Ulaira
pri prevažanju . .....
Keserva na razpolaganje Heserva zavarovanja proti premi-njanju kurzov. bilanca iA) . . Keserva zavarovanja proti premi-
njanjn kurzov. bilanca (IJi . Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje . . * )bčna reserva dobičkov
na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta t. i. po dotičnih objavah.
Okrožni o d d. e 1. v vredn. papirjih 2° „ na vsako svoto. V napoleonih brez obresti.
Nakaznice na Dunaj, Prago, Pesto. Brno. Lvov. Tropavo, Reko kako v Zagreb. Arad. Uielitz. Gablonz. Gradec, Sibinj, Inomostu, Czovec. Ljubljano, Line, Olomuc, Reichenberg, Saaz in Sol n ograd, brez troskov.
Kupnja in prodaja bitku 1°„0 provizije. Inkaso vseli vrst pod najumestnejšimi pogoji.
Predujmi, .lamčevne listine p<t dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu. Berolinu ali v drugih mestih — i provizija p«> jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto.
Vložki v pohrano. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati ali •»rebenii denar. — inozemski bankovci itd. p<» pogodbi.
. D — MEJNARODNI
S I ANORAMA
I
l l
1
trst - Borzni trg 14 - trst
Od 22. do 28- junu v arij;, Jako zanimivo potovanje po mestu Florenciji. najlepšem mestu Italije. Palača Pitti Ulice galerije itd. 50 podob 50. Vstopnina 20, otroci 10 kr.
Vojaki in otroci .
Velika zaloga
solidnega pMštva in tapecarij
Viljelma Dalla Torre v Trstu
Trsr San Giovunni list. •'>. (Iiisa IMana). Absolutno konkurenčne cene.
Moje pohištvo done sreč o
100 do 300 goldinarjev
zamorejo si |>ridol>iti useln* vsake«;« stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kajiiutla in rizika vrazjieeavanjem zakonito dovoljen ili državnih papirjev in srek. Pnnudee ]><h1 naslovom Ludwig Oester-reicher v. Budimpešti. VIII Deutshegasse 8.
Priznano na.jlH>ljjli z vtiuinu patentiranimi novostmi lastne iznajdbe tehnično ilnvrteui
gflasovirji
dolte itajlMiljf in najceneje direktno pri tovarnarju
Henrihu Bremitz
e. kr. dvornemu zalag-ateljn.
Trst; — Borzni trsr številka » — Trst
Ilustrirani katalogi na zahtevan je franko.
VELIK PANO PTIK
Ivana Hermann-a
poznan že po slojih umetnih in mehunieniii po<lol>nli. izloženih ol> uhodu lokala.
\iijvrf-ji izbor mojsterskih dol Q O O O l/ iiirtiauiono plastike.
Vse podote so od voska izdelane v naravnih —
---velilostiti od največjih umetnikov sedanjega ^ n
Non plus ultra mehanične umetno: IL
V S E It I X A :
Avstrijski resar, rimski [tapež, deklica - povajočimi (»ti. . umirajoči ninjeni rojak, tr|iittčenjc ilt-vice ii<l.
--, Vse se giMjo. kakor da l>i l>ilo živo.	1 ■
Poseltnost: Posnetek <m! voska Tletne »The Spote I Giil« afrikauskega plemena, ki bo živa izložena letos u.: pari/ki razstavi. Panorama: Bursko-angleSka vojna, potapljanje liur-gignou , Špansko-amerikanska vojna itd.
Vsak dan od 9. zjutraj do lO zvečer
Vstopnina . . . . 10 nvč.
Najboljša domača zabava
e o N o G R A r
Orkestralne in
druge godbe

NAJIMENITNEJŠIMI CILINDRI
Tle Anglo-Italian Commerce-Coinpany t Milani.
■ /ključno zastopstvo /.a Avstro-Osjersko ima:
Preinovani grafični zavod E. Freisinger
v Trstu, Corso štv. 2.
» »
l
i »
»
>
l >
»
Govori in deklamacije izvrstnih dramatikov
I »
» I
1W lOD.OOO kron
5X20.(MM» kron itd. itd.
izzltu-ljivi nsi željo po -JO " „ odbitku v gotovini, zumorejo se dohiti z eno samo srečko
velike dobrodelne loterije
v korist poliklinike (bolnišnice) v Budapefiti
Vsak Hst ki je veljaven /a 6 kratilo srečkanje
Urez narlaljnih doplačil, stane
--——— 1 krono -
Četrto srečkanje neprekljicno 3. febrnvarija 1900.
Srečke prodajo: Jon. Kol a Tli o, Aleks. Levi. Mandel & <".. SeliilTmaiui. Irii. \eu-
maiiii. ..II Mereurio Triestino".
S d ■ti
ti N

C<? ve(?V(pe\(p(? vge Ve<? vee vee V(pe Vec? vgc5 vp^ vc?g> v^e vcpcp vcc? v<?<p
m
4i».4tj;»-(>7
M K M »•—
^43.3:-) 1*83
i.iJST.i »;4
l rad ravnateljstva: Via Valdirivo št. 2, (v lastni hiši;
LINEMENT. CAPSICI COMP
Iz RiHiterjcte lekarnp v Pnuri
pripozuano izvrstno, holrčint* h luže će msueilo dobiva se po 4<> nove.. 7<» nve. in 1 irld. po vseh lekarnah. Zahteva naj se to
splošno priljubljeno domače sredstvo
vedno le v origin. steklenicah z našo varstveno znamko „siilm" i/. Richterjeve lekarne ter vzame previdnostno samo steklenice s to varstveno znamko kakor originalni izdelki.
materina lekarna pri zlatem ievn v Pragi.
Eliztbetne ulice S.
Naznanilo.
Slavnemu olieinstvu in i». n. trgovcem vljudno na/nanjam, <la sem ustanovil in otvoril eisto na noto veliko tvornisko podjetje |>o<l lirmo
• •
Hi 111 Bil
Dragotin Hribar
LJubljana * Tržaška cesta št. 57 Ljubljana.
Ta tvorniea opremljena je z najnovešimi stroji na roko in ironilno električno silc», tako, <la mi je rnoe že letos izdelati nnjmanj 15.0110 do *2lMMI> tllCSltOV VSSlkojilkilt IlO^JlVli' od JH"i]H*0Still do Ililjtilicjsill za irospe in arosiMMle. otroke itd.
Izdelujem pa tudi vse drupe izdelke iz volne in liomUazevine in sicer: jopice, obleke za otroke, rute za na irlavo in za ogrinjati, rokaviee. štueke. telovnike za gospode kakor tudi vse potrebščine za iro^pode bicikliste.
Tvorniea postavljena je na stališče, da lahko konkurira z vsemi češkimi kakor tudi saksonskimi tvornieami I »od i glede izdelka kakor tudi cene.
Priporočam se gospodom trg«»veeni za obila naročila in zagotovljam, tla bodo postrežem v vsakem oziru najposteneje.
XB, (iosjiotle trgovce prosim, da pri letošnjem na roče vanju jemljejo ozir na gornjo obvestilo in ker potovalee z vzorci ne more biti hkrati povsod, počakajo, da jih obišče. Ako kedo želi kak poseben vzorec, prosi se, da sra v pošlje, napravi se takoj proti vzorec s ceno: naročiti pa se mora najmanj 10 tueatov.
c)e5\ G)g)A (DGA <DGT\ (DGTV <D<£T\ ^GA (DGA <DeT\ e)eT\ cDeA e)eA e)