Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 20. aprila 2017 - Leto XXVII, št. 16 stran 2 Šolske kulturne skupine za ohranjanje jezika in izročila Umetnost kot način izražanja paraplegikov stran 5 Ilustracije Karmen Smodiš stran 10 Če zdravdje mam, te mam vse stran 8 2 MLAJŠI SO NAŠO VÜPANJE? Šolske kulturne skupine za o Dobro vejmo, ka brezi mladi pa mlajšov nejga bodočnosti (jövő), tak je tau v družbi, v rosagi, tak je v držini pa tak je v narodnostni skupnosti (nemzetiségi közösségben), se pravi pri nas, pri Slovencaj na Vogrskom tö. Kakšni so naši mlajši pa kakšna bau naša mladina, od nas tö odvisi. Vsi priznamo, ka nej samo od nas, ka je globalizacija dosegnila našo krajino, naše vesnice tö. Mlajši pa mladi skurok vse majo, vse si leko privauščijo. Nej je več tak, kak je bilau pred trestimi, štirdesetimi lejti, ka si »v svejt« te prišo, če si pleso ali popejvo v kakšni slovenski skupini, pa si na leto dvakrat-trikrat leko išo gorstaupit v Slovenijo. Tau je bilau plačilo za tau, ka si cejlo leto na probe ojdo. Pa mi smo tau trno cejnili. Gnešnje mlade je težko vcüj dobiti h kakšni skupini, najbole zatok, ka tau pomejni, ka trbej redno na probe ojti. Ništrni raj dejo na koncerte, fešte ali samo tak langnivat kak na probe. (Seveda so izjeme tö.) Zatok je pa nej vseedno, kak se spravlamo z mlajši (z mlašečimi skupinami) po šaulaj. Če ji že od maloga mau vcüjvčimo, ka na tau, če delajo pri slovenski skupini, če plešejo, špilajo, popejvajo, morajo biti ponosni (büszkék), te je vejndrik ležej zdržimo pri odrasli skupinaj tö. Dapa za tau jim moramo peldo kazati, mi odrasli. S tejm, ka smo mi tö členi kakšni skupin ali s tejm, ka poštüvlemo slovensko kulturo, slovensko kulturno dejavnost. Odimo na programe, prireditve, pa naše šaulare tö včimo na tau. Na šaulaj že od nekdaj delajo slovenske skupine, ništrni mlajši delajo celau v dvej-trej skupinaj. Tistoga ipa, gda je tau amatersko kulturno dejavnost organizirala pa mejla prejk Slovenska zveza, je trno skrb mejla na tau, ka naj z mlajši delajo slovenski mentorge, če svoji nejsmo meli, te smo si pomagali z mentorami iz Slovenije. Najbole zavolo jezika, naj mlajši čüjejo vse več slovenskoga guča. Pa naj krožki, delo v skupinaj majo slovensko vsebino (tartalom). Vej pa te aktivnosti pa mentore je plačüvala večinoma Slovenija. V zadnjom cajti se mi nikak tak vidi, ka vse menje mentorov odi iz Slovenije na šaule k mlajšom. Srečo majo v tisti skupinaj, gde je leko nadomestijo z učitelji-asistenti ali pa z domanjimi lidami. Nika bi pa nej škaudilo, če bi si šaule poskrbele za mentore iz Prekmurja, steri bi strokovno pomagali domanjim, kak stranski učinek (mellékhatás) pa bi prinesli več slovenskoga duha na šaule, med mlajše. Vej pa dosta-dosta odvisi od posameznoga človeka, dostafart od enoga samoga. Dobra pelda je za tau senička šaula, gde se že čüti, ka majo učitelja, asistenta, pri sterom se vidi, ka ma je delo na šauli dosta več kak slüžba. Če bi se mlajši (pa dostafart odrasli tö) od njega pa od nejmi podobnih navčili, kakšen odnos morajo meti do svoje kulture, bi – gda gorzrastejo – namesto probe v folklorni skupini nej v disko šli. Ta bi šli po probi, kama bi radi ojdli. Pa z veseljom bi ojdli nastopat, ranč tak, kak smo tau vidli pri senički mlajšaj prejšnjo srejdo. Marijana Sukič Na Gornjem Seniku je že večletna tradicija, da se proti koncu šolskega leta s krajšim programom predstavijo kulturne skupine na DOŠ Jožefa Košiča. 12. aprila so se v Kulturnem domu v največji porab- Učence, starše in goste je pozdravila ravnateljica šole Ildikó Dončec Treiber ski vasi zbrali učenci in učitelji domače vzgojno-izobraževalne ustanove ter nekateri starši in stari starši šolarjev. Med gosti smo našli tudi predsednika nosti. Poudarila je pomen popoldanskih krožkov pri učenju slovenskega jezika in ohranjanju porabske tradicionalne kulture. Na oder je najprej stopil pevski zbor, ki deluje pod vodstvom učiteljice Ibolye Neubauer. »Nikjer drugje ni tak’ lepo, kot tukaj je« - so gornjeseniški učenci zapeli o svoji vasi, sledili pa sta porabski ljudski pesmi »Preozke so stezice« in »Micika v püngradi«. Pevskega nastopa se je udeležilo šestnajst šolarjev, kar je pohvalno število. Največ jezikovnega znanja je vsekakor zahtevala kratka predstavitev slovenske ljudske pravljice »Sedem laži«. »Mati ni hotela dati svoje hčere fantom. Rekla je, da jo bo dala tistemu, ki jo bo pripravil k temu, da bo rekla: ’To je laž’. Najmlajši fant je bil najbolj pogumen in je materi dovolj dolgo lagal. ko. »Pripravili smo oder, obleke in glasbo. Vadili smo besedilo in gibanje na odru ter malo ples. V pevskem zboru poje kar 16 učencev. N Bilo nam je lepo, ker radi igramo na odru.« Mentor dramskega krožka, učitelj-asistent na gornjeseniški šoli Nino Gumilar Dramski krožek dela pod mentorstvom Nina Gumilarja, učiteljaasistenta, ki je posrečeno »mešal« na odru domačo govorico in knjižno slovenščino (vzdrževalke gornjeseniške šole) Državne slovenske samouprave Martina Ropoša in višjo svetovalko za porabsko šolstvo mag. Valerijo Perger. Prisotne je pozdravila ravnateljica gornjeseniške šole Ildiko Dončec Treiber in povedala, da je namen vsakoletnih prireditev tudi pridobitev več učencev za izvenšolske dejav- Za nagrado je dobil lepo mlado dekle z Gornjega Senika« - je vsebino pravljice povzel mladi igralec Máté Labritz, ki je sprejel vlogo najmlajšega fanta, sicer pa sodeluje v vseh kulturnih skupinah. »Za nastop smo se pripravljali z vajami na šoli in v kulturnem domu« - je dodala učenka Eliza Nagy, ki je zaigrala lepo Seničan- Porabje, 20. aprila 2017 Citrarji so zaigrali in zapeli le eno pesem je izpostavil, da so kulturne skupine pomembne zaradi uporabe slovenskega knjižnega jezika ali porabskega narečja izven učnih ur. »Šolarji se pri gledališki igri poleg učenja besedila naučijo tudi tehnike nastopanja, kar jim je v pomoč tudi v položajih, ko je potrebno javno nastopati« - je povedal mladi 3 Šauli za pet let brez finančnih brig ohranjanje jezika in izročila pedagog. »Naš načrt je bil, da letos nadaljujemo lansko pravljico izpod peresa Ferija dejo z veseljem. Nagovarjamo jih že leto dni prej, naj pridejo h gledališki skupini. Ko sami vidijo, da jim je igra uspela, navdušijo tudi svoje sošolce« - je zaključil Nino Gumilar in še pripomnil, da bi z igro radi nastopili na partnerskih šolah in v drugih porabskih vaseh. Tistega dopoldneva sta na mentorico Margito Mukič Gyécsek, zaplesali pa so tako v parih kakor v krogu. »Res imamo nekaj učencev, ki so skoraj povsod zraven. Vsako leto pa je manj otrok v krožkih« - je potožila ravnateljica Ildiko Dončec Treiber. »Ogromno delamo na tem, da bi pridobili čim več šolarjev, da bi jim naredili Njihova mentorica je Ibolya Neubauer Lainščka, vendar sta dva učenca izbrala drug krožek« - je razložil Nino Gumilar in nadaljeval: »Odločili smo se za novo, za Folklorno skupino vodi domačinka Margita Gécsek, ki že zelo dolgo pleše pri gornjeseniški odrasli skupini Gornjem Seniku sledila še nastop citrarske skupine pod mentorstvom Lászla Cservéka iz Őriszentpétra, ki poučuje madžarske ljudske pesmi, ter pred- Znano je, ka je od 1. julijuša 2012 vzdrževalec obej porabskih dvojezičnih osnovnih šaul Državna slovenska samouprava (DSS). Od tistoga mau je tak, ka približno 40 procentov penez, ka jih šauli nücata za svoje delo, dobivata na podlagi posebne izobraževalne pogodbe (szerződés), stero so vsakšo leto podpisali z Ministrstvom za človeške vire (EMMI). Od zdaj naprej de tau ovak, vej pa je DSS ob pomauči Erike Köleš Kiss, zagovornice Slovencov v madžarskom parlamenti, dosegnila, ka so pogodbo z ministrstvom podpisovali za pet let. Predsednik DSS Martin Ropoš (pauleg njega sta pogodbo podpisali ške ravnateljici gornjeseniške in števanovske dvojezične osnovne šaule, Ildikó Dončec Treiber in Agica Holec) - nam je raztolmačo, ka je ministrstvo lani té dodatne peneze dalo trno kisnau, meseca junijuša: bijo 540 gezero forintov dodatne podpore (kiegészítő támogatás). »Najbolje fontoško je tau, ka se kaže, ka de zdaj tau financejranje stabilno. Tak do šaule leko dolgoročno planerale, pa tüdi za stariše de ležej, če zdaj znajo, ka pet let nede nikši finančnih problemov šaula mejla,« Martin Ropoš, predsednik DSS, med podpišüvanjom pogodbe je ške cujdau Martin Ropoš. Predsednik DSS vüpa, ka do v naslednji lejtaj, tak kak so že voljo. Razmišljali smo, da bi na koncu šolskega leta vse sodelujoče peljali na izlet.« Delovanje ljubiteljskih kulturnih skupin na gornje- Pogodbo sta podpisali obejdvej ravnateljici, na kejpi Ildikó Dončec Treiber, ravnateljica gorenjeseničke šaule m pod vodstvom vodstvom Lászla Cservéka ljudsko pravljico. In ker imamo učenca, ki dobro govori domačo besedo, smo dodali vmesne vložke v porabskem narečju.« Člani dramskega krožka se srečujejo vsak petek popoldne. »Za nekatere učence je to malce obremenjujoče« - je priznal mentor iz Slovenije. »Če pa se dobro razumejo med sabo, pri- Ravnateljica upa, da bodo pritegnili tudi ostale otroke, naj se včlanijo v ljubiteljsko kulturno dejavnost na šoli stavitev otroške folklore. Mladi folkloristi so svoj nastop začeli s petjem zimzelene slovenske pesmi »Mi se ’mamo radi«, nato se pa zavrteli na ritme porabskih plesov rejzke, rozinke in ajnccvajdraja. Na odru smo v vrstah folkloristov našli tudi njihovo seniški dvojezični osnovni šoli popestri vsakdan učencev ustanove, obenem pa jim omogoča ohranjanje izročila njihovih (starih) staršev. -dmfoto: K. Holec »Če bi nej mele šaule oziroma mi neka penez v rezervi, bi meli velke nevole. Znamo, ka smo na tau že večkrat opozarjali, tüdi na zasedanji mešane manjšinske komisije. Petletna pogodba, stero smo zdaj podpisali, vala od 1. januara. Tau pomeni, ka do za té cajt zagotovleni penezi za obedvej šauli in obadva vrtca na Gorenjom Seniki in v Števanovci.« Za vsakšoga šaulara na obej porabski dvojezični osnovni šaulaj v enon šolskom leti do- Porabje, 20. aprila 2017 v zadnji, daubili ške peneze za investicije. Že konec lanskoga leta so daubili sedem milijonov forintov za tau, ka na nauvo asfaltejrajo šolsko igrišče na Gorenjom Seniki. Najkesnej do konca majuša do tau tüdi napravili. Ovak pa že brodijo, ka bi trbelo napraviti drügo leto. Tak naj bi vöminili strejo na števanovskom vrtci, prenauvili notranjost gornjeseniškoga vrtca, za zvünešnji tau pa mora poskrbeti občina (prijavila se je na en razpis), vej pa sta zidini njeni, tak šaula kak vrtec. Silva Eöry 4 Ostati človek tüdi če si bogat Petanjci: Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija s prijatelji PREKMURJE Lendava Zadnje dni se je v Prekmurji največ vsega godilo v Lendavi. O športi se ponavadi guči na konci, naj bo zdaj na začetki. Derbi 18. kroga v tretji slovenski nogometni ligi je ške ednauk več pokazo, kak fontoški je té šport v Prekmurji. Na tekmo med vodilnima kluboma tretje lige vzhod, med domanjo Nafto in soboško Muro, je v športni park v Lendavi prišlo skor tri gezero lidi. Tak je bilou kak dvajsti let nazaj, gda sta ške obadva kluba špilala v najvišiši ligi. Za pravo vzdušje so poskrbeli tüdi navijači, stere sta vodili navijaški skupini, domanje Gorgone - na tekmi so proslavile svoj 26. rojstni den - in soboški Black Gringosi. Mura, stera je vodila z 2:0, je na konci zgibila s 5:2. Etak ali ovak pa je zmago (győzött) fotbal. V novinaj, sploj tisti športnij, je bilau dosta komentarov o tom, kak si po cejloj Sloveniji želejo, ka bi ena najbole fotbalsko naurih krajin v rosagi sken prva dobila prvoligaško ekipo, vej pa je dosta žalostno gledati tau, ka gnesden telko navijačov, kak jih je bilau na prekmurskom derbiji, nisterni prvoligaši komaj v šesti tekmaj naberejo. Drüga tema, o steroj se je dosta gučalo zadnje dni, je povezana z gospodarstvom. Lendavska občinska kotriga je na svojom djilejši popravlala prostorske plane. Tau je napravila zatau, ka naj bi pouleg varaša, ob poštiji, stera pela do granice z Rovaško, na njivaj, stere so v lasti slovenskoga rosaga, avstrijska firma Herneth Gartenbau KG iz Gradca napravila rastlinjake (melegház). Ta firma, stera pauvle rauže, začimbnice in zelenje, sodelüvle z velkimi bautami, med njimi tüdi z znano švedsko firmo IKEA. Avstrijci bi radi küpili 40 hektarov zemle, guči pa se tüdi, ka naj bi do leta 2019 zaposlili okauli 600 lidi. Vüpajmo, ka rejsan bau kaj iz toga. Silva Eöry SIMBOLI DREVES - VRBE IN HRASTA Vranova povešena vrba, Vranov hrast dob, drevesi, ki sta se pridružili dosedanji zasaditvi Vrta spominov in tovarištva na Petanjcih, dolgo prakso Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije. Ker mi je bilo onemogočeno, da sam opravim svojo dolžnost, katero sem z za- Vratuševa vnukinja Sonja pri sajenju vrbe, Ernest Ebenšpanger, predsednik Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije, Franc Horvat, župan občine Tišina, in Gizi, soproga pokojnega Vratuševega brata ki ga je zasnoval dr. Vanek Šiftar, temelji pa na dveh vrbah žalujkah, ki jih je mati Apolonija posadila v spomin na sinova, ki se nista vrnila iz morije II. svetovne vojne (vrbi, ki sta po sedemdesetih letih izživeli svoje življenje). Mladi drevesi, vrba in hrast, sta bili svečano zasajeni v lepem sončnem popoldnevu, ko so ostala drevesa (že) vzbrstela, nekatera zacvetela. Prijeten, dobro obiskan, s kulturnim programom popestren dogodek, posvečen sto drugi obletnici (21. februar 1915) akademika, dr. Antona Vratuše (z ilegalnim imenom Vran). Spočetka je bilo predvideno, da bo drevesi simbolično posadil akademik Anton Vratuša, vendar tega zaradi nekoliko slabšega zdravja ni mogel storiti. Zato je zbranim na slovesnosti sporočil: »Pozdravljam vse, ki ste se ob tem dogodku zbrali, da vam zaželim dobro zdravje in da se tudi brez moje navzočnosti vse dobro izteče in se Vrt še dalje obnavlja z Vanekovi načrti in že dovoljstvom pričakoval, pa se lahko le na ta način priključim vsem, ki so doslej ob raznih priložnostih pozdravili odločnost mame Apolonije, da je zasadila sinovoma v spomin dve vrbi žalujki. Njen najmlajši sin Vanek se je pridružil materini s posaditvijo drugih cepik in z geslom „Vsem mrtvim fašističnega in drugega nasilja v večni spomin, živim pa v trajni opomin”. Vanekovemu geslu sva se pridružila tudi njegov sin Marjan in jaz osebno s posaditvijo najinih vrb žalujk... Vrt pa postaja šola v naravi za mlade in stare ter center kulturnih in drugih prireditev, ki odmevajo v ožji in širši okolici pa tudi izven meja Slovenije. Skratka: vrt se stalno obnavlja in postaja pravi naravni in kulturni spomenik.« Vrbo in hrast sta posadili Vratuševi pooblaščenki vnukinja Sonja in soproga njegovega pokojnega brata, Gizi. Tekst in foto: Ernest Ružič Kak smo v našij novinaj (Porabje) leko šteli pa tüdi v oddaji Slovenski utrinki na televiziji vidli, je 23. marciuša zadvečerka gorički podjetnik pa bautoša Srečko Kalamar v Slovenskom daumi v Monoštri pripovejdo o svoji potovanjaj v Likijo. Tudi jaz sem ga šla poslüšat. Radovedna sem bila, saj ga poznam že dolga leta. Ko sem delala še na šoli na Gorenjom Seniki, sem ga spoznala kot mladoga svetnika sosednje vesi, Martinja. Že te smo sodelovali s šolo Kuzma. Dosta in rada hodim v Prekmurje. Spomnim se, kak je začno z malim podjetjem, ki je gračüvalo od leta do leta vekšo. Nej me presenetilo, da potuje tüdi v Turčijo, saj si je »pridelo maudoš« za to. Presenetilo pa me je, ko sem slišala, da je cilj njegovi potovanj iskati lidi z njegovim priimkom (Kalamar). Zelo zanimivo ga je bilo poslüšati in videti kejpe o dalečnjoj krajini Likiji. Ka mi je bilo zelo prijetno, da je Srečko ostano tak skromen (szerény), prijazen, kak je biu prej, denar ga nej pokvaro. Tau cenim za veliko, saj leko opazujem tüdi v svojom okolji, da lidgé, steri hitro dosežejo uspehe, postanejo »slepi«, ker jim »nagla svetloba penez« vzame jasno videnje. Vemo, da denar odpira poti. V tem primeru so se odprle dobre poti. Antični modrec Prodik pravi: »Imetje je blagoslov dobrim ljudem in tistim, ki ga znajo izkoristiti v dober namen«. Rdeč nagelj, ki sem ga dobila tudi jaz, je še lep. Hvala! Erika Glanz VELIKONOČNI KONCERT V ŠTEVANOVCIH Porabje, 20. aprila 2017 9. maja, na cvetno nedeljo, je Zveza Slovencev na Madžarskem organizirala velikonočni koncert v kulturnem domu v Števanovcih. Na koncertu je sodeloval Pevski zbor Maranata, binkoštne cerkve Nuskova pod vodstvom zborovodkinje Nade Kisilak Vouri. Zapeli so priredbe mednarodnih skladb, ki so vse povezene z velikonočnimi prazniki. Gyöngyi Bajzek 5 UMETNOST KOT NAČIN IZRAŽANJA PARAPLEGIKOV »Rezbar lesa je gospodar, nareže, pili, brusi, ga oblikuje, da spregovori. Izdelki pa so kot otroci, vsak je delček tebe, ki ga ne daš rad od sebe ...« - je 7. aprila v razstavnem prostoru monoštrskega Slovenskega doma svojo pesem povedal Jakob Kavčič, tudi sam rezbar. Naslanjal se je na bergle - odprtje najnovejše razstave na sedežu Zveze Slovencev je bilo namreč nekaj posebnega: svoje umetnine so pripeljali člani Likovne sekcije pri Zvezi paraplegikov Slovenije. V majhni monoštrski dvorani je tako bilo več oseb v invalidskih vozičkih ali se opiralo na palice. »Zveza paraplegikov izvaja posebne socialne programe ravno za ljudi, ki smo v glavnem vezani na invalidski voziček« - je po krajšem pozdravu prisotne goste na- nikov in asistentov, je povedal predsednik Kastelic in dodal, da imajo tudi najetega arhi- področjih, združujemo kar 30 likovnikov« - je izpostavil vodja sekcije in dodal, da Generalni konzul dr. Boris Jesih, Andrea Kovács, Jakob Kavčič, predsednik ZPS Dane Kastelic, predsednik ZSM Jože Hirnök in vodja likovne sekcije Metod Zakotnik tekta za vključevanje paraplegikov v domače in širše okolje. Kot nevladna organizacija je Zveza samostojna, vzdržuje rehabilitacijski center v zaselku Pacug na slovenski Obali. so člani uspešni na natečajih Zveze likovnih društev ter so osvojili že marsikatero »Zlato plaketo«. Zveza paraplegikov Slovenije prireja vseslovenske likovne kolonije, posamezna njihova pokrajinska društva (ki jih je devet) pa organizirajo enodnevne likovne delavnice. Delo spremljajo priznani men- torji, ki izobražujejo likovnike paraplegike. Razstavljali so širom po Sloveniji, tokratna pa je njihova prva skupinska predstavitev v Porabju. Razstava z naslovom »Barvni odtenki skozi prizmo slovenskih paraplegikov« prinaša bogat in kakovosten izbor stvaritev likovne sekcije. Ob grafikah, akvarelih in oljnih slikah so na ogled tudi lesene umetnine rezbarjev in kiparjev. Osupljiva so dela, ki so jih paraplegiki naslikali z usti ali nogami. Generalni konzul RS v Monoštru dr. Boris Jesih je dodal: čeprav je Zveza paraplegikov Slovenije številčno majhna organizacija, o njej slišimo zaradi aktivnosti članov veliko. »Tudi Porabski Slovenci so maloštevilčni, toda dejavni« - je vzporednico potegnil slovenski diplomat in zaključil: »Vsi člani družbe lahko prispevamo svoje v skupno dobro«. -dm- Dvajset let nemškega pevskega zbora na Dolnjem Seniku Odprtja monoštrske razstave so se udeležili tudi nekateri umetniki iz bolj oddaljenih slovenskih krajev govoril predsednik vseslovenskega združenja paraplegikov Dane Kastelic in nadaljeval: »Med dejavnostmi sta glavni obnovitvena rehabilitacija in osebna asistenca. Podpiramo tudi športne aktivnosti in seveda interesne dejavnosti, ki jih izvajajo naši umetniki, nekateri z usti ali nogami.« V Sloveniji živi blizu tisoč sto paraplegikov, ki so jim zaradi poškodbe hrbtenjače popolnoma ohromele nekatere okončine (roke, noge ali oboje). Zveza paraplegikov zaposluje skoraj osemdeset pomoč- Ponosni so tudi na svoje športnike (tretjina vseh članov), ki so se izjemno lepo izkazali na lanskih paraolimpijskih igrah v Riu (zlata in srebrna kolajna v streljanju). »Ima pa seveda pomemben delež kultura - pisanje proze in poezije ter likovno ustvarjanje« - je Dane Kastelic predal besedo vodji Likovne sekcije pri Zvezi Metodu Zakotniku. Škofjeloški gost, ki je že 23 let priklenjen na voziček, je poudaril, da deluje likovna sekcija že vrsto let. »Kjub svoji invalidnosti smo dejavni na mnogih Na prvo aprilsko soboto se je do zadnjega sedeža napolnil kulturni dom na Dolnjem Seniku, kjer so skupaj praznovali 20. obletnico nemškega pevskega zbora mali, mladi in starejši. Skupino – na obletnici jih je zapelo 17 – je s toplimi besedami pozdravil župan Dolnjega Senika Zsolt Monek. Člani pevskega zbora, ki deluje pod predsedovanjem Hilde Škaper Czuczai, so se spomnili tudi vseh tistih članov, ki jih več ni med njimi, ki že pojejo v »nebeškem zboru«. Na obletnici so ob jubilantkah nastopili tudi domači otroci in nemška folklorna skupina iz kraja Pornóapáti. László R. Horváth Porabje, 20. aprila 2017 ŽELEZNA ŽUPANIJA Dragša stanovanja v Železni županiji Dragša, dapa dosta stanovanj baude na odajo v Železni županiji, pravijo strokovnjaki. Najslabše leto je 2013 bilau, tau leto so najmenja nauvi stanovanj prejkdali, dapa od tistoga mau je od leta do leta več. Tau je nej zato, ka je več je državni investicij, liki zato, ka privatniki so začnili zidati, zavolo tauga je lani 70 procentov več nepremičnin bilau na odajo kak prejšnja lejta. Že zdaj sprtulejt dosta stanovanj baude na odajo, dapa največ do prejkdavali konca leta. Zavolo tauga do se cejne tö spremenile, lani je že mala bila razlika med nauvimi pa med rabljenimi stanovanji. V Somboteli je edno nauvo 50 m2 stanovanje za 140 % več koštalo kak edno rabljeno, ka je pred dvömi, tremi lejtami dvakrat telko bilau. V Železni županiji se kvadratni meter rabljenoga stanovanja za 200-260 gezero forintov prodaja, nauvoga pa za 280-330 gezero forinov, tü je že vcuj zračunani prometni davek. Dapa strokovnjaki pravijo, ka še od tauga dragše baudejo stanovanja, zato ka se zdigava cejna parcel pa gradbenoga materiala. Zdaj od sprtulejti se še zavolo tauga tö leko zdigavajo cejne, ka dosta je lüstva, steri stanovanje iščejo. Dapa velka je razlika, če po regijaj gledamo. V Budimpešti pa v zahodni regiji se eden za drugim zidajo nepremičnine, dočas na vzhodnem tali rosaga samo tü pa tam. Nej gnauk pa dvakrat je tak, ka stanovanja se že te odajo, da so še samo na papiri, gda so še samo v plani. Tau je pa zato, ka je skrak avstrijska meja pa dosta je tisti, steri tü küpijo hišo ali stanovanje pa tak odijo prejk v Avstrijo delat. Karel Holec 6 OD SLOVENIJE... Mednarodna vojaška vaja Ščit 17 Predsednik Borut Pahor si je skupaj s hrvaško kolegico Kolindo Grabar-Kitarović ogledal mednarodno vojaško vajo Ščit 17, na kateri je poleg 600 hrvaških vojakov sodelovalo tudi 50 pripadnikov Slovenske vojske. »Iz izkušenj smo se naučili, da je dobro imeti prijatelje povsod po svetu, zlasti pa pri sosedih,« je opozoril slovenski predsednik Borut Pahor. V nagovoru je še dejal, da niti Hrvaška niti Slovenija nista neposredno vojaško ogroženi in izpostavljeni v teh varnostno bolj zapletenih časih, kot smo jih poznali pred nekaj leti. Vendar sta kot članici EU in zveze Nato ter sosednji in prijateljski državi dolžni in odgovorni, da po svojih najboljših močeh pripravljata svoje oborožene sile in vse druge strukture nacionalne varnosti, da sebi in vsem zaveznicam v EU in Natu zagotovijo varnost, je poudaril. Slovenski vojaki so se vaje Ščit, ki jo njihovi hrvaški kolegi organizirajo že 23 let, udeležili četrtič. Gre za najstarejšo vojaško vajo na Hrvaškem, ki je zaradi udeležbe slovenskih vojakov postala mednarodna in je zato uvrščena na seznam Natovih vaj. Pahor gostil McCaina Predsednik republike Borut Pahor je gostil ameriškega senatorja in nekdanjega republikanskega predsedniškega kandidata Johna McCaina. Poudarila sta nujnost nadaljnjega sodelovanja ZDA in Slovenije ob trenutnih razmerah po svetu. Kot je dejal Pahor, mu je obisk McCaina še posebej v zadovoljstvo zato, ker Slovenija in ZDA zaznamujejo 25. obletnico vzpostavitve diplomatskih odnosov. Poudaril je, da imata z McCainom zelo dolgo dobo sodelovanje. Pahor je po lastnih navedbah namreč kot delegat prve slovenske skupščine na začetku leta 1991 obiskal McCainovo pisarno. VELIKONOČNE DELAVNICE V VRTCIH GORNJI SENIK: V četrtek, 6. aprila 2017, je v Vrtcu Gornji Senik potekala velikonočna delavnica, ki smo jo za starše in otroke pripravile tukajšnje vzgojiteljice. različnim materialom izdelovali velikonočno voščilnico in »skakajočega« zajčka. Zelo sem bila vesela pogovora z mamicami v slovenskem jeziku. Večina mamic je govorila slovensko in tako da bodo z njimi okrasili dom ob pričakovanju bližajočega se praznika. Ob uspešno izvedeni delavnici bi se rada zahvalila obema vzgojiteljicama in varuški za lepo sodelo- Gornjeseniški malčki se predstavljajo mamicam in babicam Otroke in starše je najprej vzgojiteljica Kristina nagovorila v madžarskem jeziku, nato pa sem tudi sama povedala nekaj besed v slovenskem jeziku. V slovenskem jeziku so se otroci predstavili staršem z dramatizacijo pesmice o Zajčku dolgouščku, pesmijo, plesom in deklamacijo o zajčku ter dramatizacijo pomladne pesmice o Zvončku in trobentici. Zatem so sledile deklamacije in pesmice v madžarskem jeziku. Po končani predstavitvi so potekale delavnice po mizah. Otroci so skupaj s starši izdelovali različne izdelke: zajčke, košarice za smo med izdelovanjem izdelkov lahko prijetno pokramljale in Skupno delo mamic, vzgojiteljic in otrok vanje in pomoč. Naj še omenim, da za mesec maj Dramatizacija pesmi o Zvončku in trobentici v števanovskem vrtcu »Glej, glej, vzgojiteljica nas slika.« bombone, odtiskovali so motive pisanic s krompirjevimi pečatniki in s tempera barvami, barvali in krasili so plastična in izpihana jajca na različne načine ter z se nasmejale. Naše druženje je bilo sproščeno in prijetno in se je končalo šele proti večeru. Otroci so bili nad izdelki navdušeni in so jih z veseljem odnesli domov, ŠTEVANOVCI: Tako kot v ostalih vrtcih v Porabju smo vzgojiteljice tudi v Vrtcu Števanovci pripravile velikonočno delavnico za starše in otroke. Delavnica je potekala v torek, 11. 4. 2017. Otroke in starše sem najprej nagovorila v slovenščini. V slovenskem jeziku so se otroci predstavili staršem (mamicam) z rajalno igro o Zajčku, pesmijo, plesom in deklamacijo o zajčku ter dramatizacijo pomladne pesmice o Zvončku in trobentici. Po končani predstavitvi so potekale delavnice po mizah. Otroci so skupaj s starši izdelovali zajčke. Izdelovanja zajčkov so se otroci zelo veselili, še posebej pa so bili veseli končnega izdelka, katerega so lahko odnesli domov. Lepa hvala za prijetno druženje vsem »Mamica, pomagaj mi« načrtujemo praznovanje materinskega dneva v Vrtcu Gornji Senik in zato starše otrok že sedaj prijazno vabim, da se nam takrat znova pridružijo. Porabje, 20. aprila 2017 mamicam, ki so se udeležile delavnice. Vzgojiteljica asistentka Andreja Serdt Maučec 7 PIŠEJO NAM MALI GIMNAZIJCI V künji inda in gnes (15) Pisker – lonec – fazék »Mali« gimnazijci monoštrske gimnazije so pri slovenščini obravnavali opis. Nekatera njihova dela bomo objavili tudi v našem časopisu. Za posredovanje hvala učiteljici asistentki Metki Perger. (Uredništvo) Opis progaste britanke Progasta britanka je lepa in prijazna hišna muca. Njeno telo je bolj mišičasto, ima krajše noge od navadnih mačk. Njena dlaka je svetlo sive barve z različnimi črnimi progami. Ima rumeno-zelene oči in majhen gobček. Tudi njen rep je krajši kot pri drugih mačkah. Ker je pasemska mačka, živi v stanovanjih. Rada jé surovo piščančje meso in različno mačjo hrano, na primer: brikete, paštete in Pisker, šteri je biu spodkar vausek, so nücali v črnoj künji na gniški. Nej je biu oblejani nej znautra, nej zvüna. Zvüna je biu sajavi. Na gniški so ga postavili na drajfus (trinožnik - vasháromláb), pod šterim so kürili s parkaulami, gda je že vaugardje gratalo. Piskre so nut v peč tö dejvali, pa od tistec vödjemali z börklami (burkle – kemencevilla). koščke mesa v omakah. Skoti enega do šest mladičev, ki postanejo odrasli šele po treh letih. Njeni sovražniki so nezaželeni gostje in sosedovi psi, ki preveč lajajo. Jaz imam že drugo muco te pasme. Prva je bila Lili, druga pa je Moly, nad katero sem zelo navdušen, saj me vedno spravi v dobro voljo, ko sem žalosten ali jezen. Samuel Bekő, 8.g (gimnazija) Na špajeti na plautnini so takšne piskre nücali, šteri so spodkar šurki bili. Te so že od znautra pa zvüna oblejani bili. Sledik smo nücali plejatne, aluminijaste piskre pa emajlirane. Slejdnji so aklavi bili, ka so se leko dojvdarili, pa ridjavi gratali. Gnes so takšni piskri, šteri ne gratajo ridjavi. Dugo držijo toplauto, pa se brž leko v nji sküja gesti. Sploj pa v ekonom lonci (kukta). Marija Kozar Vüzemska prauška v Sakaluvce Spejvali so pasijon Cerkveni zbor Števanovci ZSM se je na cvetno nedelo pri meši v domanjoj cerkvi med liturgijov s pasijonom spaumno na Jezušovo trplenje, tak so se leko eške bole svetešnjo počütili vsi vernicke. Na kejpi členi zbora z domanjim župnikom Tiborom Tóthom (v prvi vrsti na srejdi) pa z zborovodjem Gáborom Sebestyénom (v zadnji vrsti drugi s prave). Na pozvanje Drüštva porabski slovenski penzionistov se je 10. apriliša 27 varaški pa slovenčarski penzionistov napautilo z avtobusom na malo prauško v Sakaluvce, gde so nas čakali domanji penzionisti. Vrejmen je tü dobro bilau, tak smo mi tö meli dobro volau pa smo radi bili, ka smo si pred vüzmom že naprej leko malo pripravlali našo düšo na vüzemske svetke. Začnili smo na križnoj pauti štacije moliti pa spejvati do vöposvejtlenoga križa. Pri križi smo molili raužen venec. Na konci smo že malo trüdni bili, smo meli priliko, ka smo leko na stolice doj sedli. Tau zavalimo občini Sakalovci pa županji Valeriji Rogan, ka eške za tau tö mejla brigo. Čas je brž mino pa smo se napautili nazaj, dapa so naši sakalovski penzionisti nas pozvali v kulturni dom, gé nas je čakalo cejlo gostüvanje. Vsi smo se dobro počütili, z lejpimi spomini smo prišli domau. Tak domanjim penzionistom kak županji pa občini se trno lepau zavalimo, ka so nas tak lepau gor prijali. Marijana Kovač Porabje, 20. aprila 2017 ... DO MADŽARSKE Za obnovo monoštrske cerkve več kot 530 milijonov forintov Vlada bo podprla obnovo monoštrske baročne cerkve (cerkev Marijinega vnebovzetja) z več kot 530 milijoni forintov, smo lahko prebrali med sklepi vlade v uradnem listu. Vlada je pooblastila gospodarskega ministra, naj po usklajevanju z ministrom za človeške vire zagotovi potrebno vsoto monoštrski župniji. S tem je novinarje seznanil tudi državni sekretar za narodnostne, civilne in verske zadeve Miklós Soltész na tiskovni konferenci v Budimpešti, na kateri je sodelovala tudi slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss, ki si je veliko prizadevala za podporo vlade monoštrski cerkvi. Ustavno sodišče preklicalo sklep občine Ásotthalom Ustavno sodišče je prejšnji teden preklicalo odredbo občine Ásotthalom, v katerem je le-ta prepovedala delovanje islamskega duhovnika mujezina na javnih prostorih, nošenje oblačil, kot sta burka in čador v javnosti. Prepovedala je tudi vsako propagando, ki o zakonu govori drugače kot o skupnosti moškega in ženske. Župan občine je podpredsednik desničarske stranke Jobbik László Toroczkai. Sporno odredbo je poslal ustavnemu sodišču varuh za človekove pravice. Ustavno sodišče je bilo pri zavrnitvi odredbe enotno, v obrazložitvi je zapisalo, da o temeljnih človekovih pravicah (vera, pripadnost določeni veri, rasi ali skupini) lahko odločajo le ustava ali zakoni. Vivicitta z monoštrskimi uspehi Vivicitta – polmaratonski tek, ki so ga priredili 8. in 9. aprila v Budimpešti, je prinesel lep uspeh dvema monoštrskima tekačema. Na 10-kilometrski progi, na kateri je tekmovalo več kot 6 tisoč tekačev, je zmagal Zsolt Koszár s časom 30 min. 34 sec. Njegov mlajši kolega Márton Karsai je zasedel osmo mesto. 8 Če zdravdje mam, te mam vse Tetico Anuško Ropoš iz Števanovec dobro pozna vsikši, zato ka s svojimi papirnatimi raužami je že nutzopojdla cejlo Porabje, zvün tauga odijo po Sloveniji pa na Vogrskom tö. Dapa zdaj sem je nej zavolo tauga gorpoisko, poisko sem je zato, ka zdaj so svetili osemdeseti rojstni den. Dja sem tau sploj nej vedo, gda sem se 25. marciuša, edno soboto tam pri njij stavo. Samo tau mi je bilau špajsno, ka na stauli puno gesti, piti pa rauž bilau, tak ka sem mogo pitati, ka tak fejst svetijo. - Tetica Anuška, ka tak fejst svetite? »Tau svetimo, ka sem 80 lejt stara, pa zdaj te popodneva so mlajši, žlata pa spoznanci prišli pa so me pozdravili. Tü smo meli eden obed, gde smo si vsi k stauli seli pa se malo veselili, ka smo vküper.« - Vi ste znali kaj od tauga, ka se mlajši pripravlajo, ka do svetili vaš rojstni den? »Nika sem zato znala, dapa vse nej, ka se tü pripravla, dapa na tau sem sploj nej mislila, ka telko dosta daril dobim.« - Tau vidim, ka edno darilo, ka ste dobili, s pantlikom prejkzvezano, pa je tak velko, ka tau človek ne more zdigniti. Ka je tau? »Tau je mašin, ka gvant peré, do tejga mau sem ga tö mejla, samo nej tašoga modernoga. V tauga gvant nutskladém, nutra ga zakapčim pa že pere, samo tau se še moram navčiti. Tak mislim, če mi pokažejo, te de zato šlau. Zvün tauga sem še sploj dosta rauž tö dobila, zato ka nas je dvajsti bilau, pa vsikši nika prineso.« - Dja tak vejm, ka nišo muziko ste tö meli. »Iz Slaskoga (Slovenije) je Stanko Črnko prejšo pa on je nam igro. On namé dobro pozna pa zato, gda so ga zvali, včasin prišo pa za šenki je igro mena. Tak dobro pa koražno bilau, ka že sonce dolaodišlo, gda so še venej na dvauri plesali.« - Kak tau, ka ste vi vsigdar tak koražni, odkec je vsigdar ta dobra vola? »Če mo djaukala pa se taužila, tau nika ne pomore, dja tau den samo darvenili. Mi smo mogli delati, nam je tau nej bilau, če sem zazrankoma prišla domau, te sem ranč nej spala, včasin sem üšla delat. Deset plügov zemlé smo meli, Anuška Ropoš je 80 lejt stara pravim, če je stoj bola veseli, duže de živo, zato sem pa te dja vsigdar vesela. V življenji je dosta dobroga pa dosta lagvoga tö, tau tak mora biti, tau se vcujdrži k življenji. Tau Baug tak dá, ka tau tak mora biti, pa sto kakšno naturo ma, tak prežive.« - Po možej ste vi Ropoš, kak se pa zovete dekliško? »Dja se dekliško Rüšič zovem, dja sem se tü v Števanovci naraudila, nejdaleč kraj, kak smo zdaj doma, samo mati so odali ram. Mi smo pa tü zidali, nejsmo steli na tisti ram cerati, zato ka tisti bi zato vsigdar stari ram austo, kakkoli bi ga obnovili. Te je pa zdaj nauvi ram pa skrak pri poštiji pa na gnakom mesti.« - Kelko bratov ste vi meli? »Štiri brate sem mejla, dja sem sama dekla bejla pa najmenša. Dva brata sta bila v Budimpešti, eden na Židovi, eden, steri še žive, je pa v Švajci, on je 85 lejt star. Kak mlajšom nam je dobro bilau gorrasti, zato ka te je še drügi svejt bejo kak zdaj. Te je nam vse dobro bilau, nikdar smo se nej žaurgali, zdaj, gda je vse bola gospočko, zdaj se dosta več taužimo. Zdaj, če mladi na kakšno veselico dejo, te do oni drügi den cejli ka je nej bilau tak dosta, dapa delati je zato vsigdar trbelo.« - Ka ste potistim delali, ka ste šaulo vözopojdli? »Dja sem doma bejla, kak tistoga reda vsi drügi, zato ka te če si se tadale sto včiti, te je k taumi pejnaze trbelo. bejla, dobivam penzijo.« - Tetica Anuška, tau mena povejte, gde ste se vi tak dobro navčili pečti? »Najbola sama od sebe sem se navčila, moja mati je tö pekla reteše, dapa tak pa taše nej kak dja. Človek gnauk töj, gnauk tam vidi kaj pa koštave, te doma sproba, pa če ma k tauma volau, te se posreči, če nej sprvoga, te drügo ali tretjo paut. Mena nej trbej vage ka bi vagala, gda pečem, dja tau že vse v rokej pa v malom prsti mam.« - Vi kak nagausti pečete? »Dja na tjeden dvakrat, trikrat pečem, gda kakši kaup, gda kakše raje reteše ali raje pogače, dapa dje tak, ka kukrčni ali dinski kaup, gda pojep dé delat, zato ka on neštje mesau. Najbola kukrčnoga pečem, v steroga djaboke nutra zribam, zato ka pojep toga najbola rad s seuv nese, istina, on vse rad ma, samo aj nede mesau.« - Tau sem gledo, če se kaj v S cejlo familijo pa z darili Te smo radi bili, če stoj koga kama leko nutspravo pa je leko delo. Tau je tistoga reda vekšo delo bilau, kak če bi se včijo, zato ka nej bilau pejnez. Zavolo tauga, ka mi smo nej meli pejneze, dja sem doma delala, zmejs sem kaj odla na Rönök pa na Jakabháza flanco sedit, tak na dva tjedna. Gda sem se že oženila, potistim se üšla delat na števanovsko zadrugo. Dja zdaj za tisto delo, ka se tam čistilka vesi dogaja, vi ste skur vsigdar tam, odkec mate telko moči? »Dja sem tak kak pestji rep, dja dem kamkoli, dja nikoga ne pitam, če kama štjen titi, te dem, če vejn, ka kaj dje. Dja se bejo v Međugorji tö pa še v dosti mejstaj, zato ka prvin, gda so mlajši mali bili pa mara bejla, te sem tak nikan nej mogla titi. Zdaj je dobro, zdaj sem že v penziji, zdaj že leko dem pa Baudji hvala, Porabje, 20. aprila 2017 dotejga mau sem še tak kak zdrava tö.« - Vejn tau rejsan valá, kak ste prajli, ka sto je bola taši veseli, tisti zdravdje tö bola ma. »Kak sem že prajla, dja se dosta ne čemerim, pa tau leko, ka valá, drügo pa tau, ka namé rauže fejst veselijo, najbole pa te papirnate, ka je delam. Dja, če svojo življenje gledam, sem zato zadovolna, dja sem vsigdar taša bejla, če sem kaj mejla, te sem mejla, če se nej melja, te sem nej mejla. Dja sem nikdar nej bejla nevoškena na drüge, na tiste, steri so kaj več meli kak dja. Dja sem vsigdar tak mislila, če zdravdje mam, te mam vse. Mena nej trbej bogastvo pa dosta pejnez. Mena je tau že dobro, če telko mam, ka den do dneva si leko notavtalam. Ka mi valá, če mo milijauntje mejla, pa sem nej zdrava, te mena tau nika ne valá. Zdaj pa če mam par filerov, te leko dem kama koli, če sem zdrava. Tak ka brezi pejnez tö leko veselo žive, sploj pa tak, če človek taše dobre mlajše ma, kak sta mojiva. Tau je sreča, ka obadva sta tašiva kak dja, najbola pa pojep, on če malo spidje, te de tak gučo kak mlin.« - Zdaj gda ste svetili rojstni den, te tak mislim, oči so tö malo skonznate gratale, nej? »Ranč ne vejm, kak se leko za tau njim zahvalim, vej pa na rokaj so me nosili, ranč mi je tjöjati nej trbelo, zato ka so tjöjarce prišle pa so stjöjale. Malo sem skonznatne oči dobila, gda so mi na torti svejče vožgali, kaulak mene so pa mlajši, vnuki pa spoznanci stali. Tau je sploj lejpo bilau, vejn nikdar ne pozabim, ka so se oni za tau brigali pa držali mene rojstni den.« Tetica Anuška dja vam dobro zdravje, dobro volau želejm, pa še dosta taši lejpi rojstni dnevov, kak ste ga gnes doživeli. Karči Holec 9 Slovenske zgodovinske pripovejsti – 16. Od nauvoga absolutizma do duplanske monarhije Leta 1848 je na Slovenskom žali, ka so bili Slovenci prvo cveu politični žitek, gda pa lüstvo v tej krajinaj (avtohtoso revolucijo dojspotrli, se nistične teorije). Med lidami je začno nauvi absolutizem. s slovenskim čütenjom smo Niške je nej smo gučati od najšli vsefelé lüstvo s cejle rabuke: policija je skrb mej- politične palete: ništerni so la na knige, štere so odavali, se trüdili za gezik, drügi so ojdla je v vsa gledališča pa na drüžabne programe. Če je biu štoj med revolucijov bole aktiven, so ga sprevajali špiclinge. Novine so pisale o tihinski rosagaj pa nika o domanji pitanjaj. Zavolo sigurne cenzure so več nej vöprišle na priliko »Celske slovenske novine« pa list »Slovenija«. V Püšpek Anton Martin Slomšek je zdrüžo štajerske Ljubljani so do- Slovence, kisnej pa je grato prvi slovenski blaženi püščenje mele samo Bleiwei- propagerali Zedinjeno Slosove Novice, katoličanjska venijo, tretji so bili radikalni. Zgodnja Danica ino vladni V praksi se je enakopravnost Ljubljanski časnik. Zakon je slovenskoga gezika nej čütitak naprejspiso, ka má dežel- la. Tau se je najbole kazalo na policija pravico zaprejti v kancelajaj pa birovijaj, vsikše novine, štere so po gde sta kralüvala nemški dvej opozorilni pismaj nej ino taljanski gezik. Pri šaubaugale. Gratala je krepka laj je bilau malo baukše: samocenzura. leta 1855 je eden konkordat Politična drüštva so nej mej- prejkdau vse osnovne šaule la več šanse: drüštvo »Slove- katoličanjskoj Cerkvi, štera nija« v Beči je gorenjalo de- je dopistila dvojezične pa lati že geseni 1848, drüštvo z slovenske šaule. Leta 1849 je gnakim imenom v Gradci pa reforma srejdnjoga šaulstva je aprila 1849 gratalo literar- naprejspisala, ka se na gimno. Slovensko nacionalno nazijaj slovenski dijaki mujs gibanje je iz politike prišlo morajo, nemški pa se leko nazaj v kulturo. Če rejsan včijo slovenski gezik. Tau je je nej bilau politične publi- znamenüvalo dvej vöri na cistike, je literatura gratala keden, tak je ležej gratala najvekša pomauč narodni, inteligenca, štera je gučala socialni ino politični misli. slovenski. Pet lejt so na pravPisati je bila dužnost vsikšo- noj fakulteti v Gradci ništerga intelektualca, ništerni ne vöre držali v slovenskom mladi pisateli pa so se zvün geziki. prausnoga lüstva obračali V prvom leti po revoluciji se na slovenske varašance tö. je vlada odlaučila, ka uradVsikdar več čednjakov je pi- ni list (hivatalos közlöny) salo - dostakrat nekritično vödá slovenski tö. Eške bole - od slovenske zgodovine, važno pa je bilau, ka je za ništerni so za sveto istino dr- té dokumente naprejspisala standardni (knjižni) slovenski gezik, šteroga so mogli nücati v vsej šaulski knigaj ranč tak. Tak se je slovenska rejč v uradni pisanjaj donk enjala cejpiti na dialekte. Na konci absolutističnoga časa se je zgaudilo eške nika sploj veukoga: lavantinski püšpek Anton Martin Slomšek je leta 1859 center svoje püšekije iz Št. Andraža prejkpostavo v Maribor. Tau je ranč tak dosegno, ka so grajnce püšpekije tak prejknaravnali, ka so štajerski Slovenci vsi pod edno cerkveno krajino prišli. Februara 1861 so vözglasili februarsko ustavo (alkotmány), slovenski narodnjaki so pá daubili vüpanje. Začnili so kauli pošilati peticijo: prosili so osnovne šaule samo v slovenskom geziki, enakopravnost slovenske rejči po višiši šaulaj pa kancelajaj ino zdrüžitev vsej slovenski dežel. Do aprila je peticijo podpisalo skoro dvajsti gezero lüdi, trikrat več kak leta 1848. Na volitvaj (választások) tistoga leta pa je lagvo organizerana »narodna stranka« nej mogla gviniti, ranč na Kranjskom nej - pavri kak najvekša skupina so meli najmenje glasov. Gda je slovenska parlamentarna delegacija državnomi ministri Antoni Schmerlingi prejkdala peticijo, je té obečo enakopravnost. Ta pa je nikdar nej istina gratala. Nemške novine so pisale o separatizmi, panslavizmi in želenji po Jugoslaviji, tak je narodna stranka kisnej v svojom programi več nej terdjala zdrüžitve slovenski krajin. Marca 1862 je pravosodni (igazságügyi) minister odlaučo, ka morejo po birovijaj s slovenskimi lidami gučati slovenski, če nemški ne razmejo. V prvoj polovici šestdeseti lejt je narodno gibanje donk krepše gratalo: za prebüditev narodnoga čütenja med varašanci so napravili kulturna drüštva ino »čitalnice«. Té so organizerale kulturne pa vesele programe pa tak obüdile drüžabni žitek v narodnom geziki. Prvo »slavsko« čitalnico so napravili v Trsti januara 1861, do konca leta smo »slovenske čitalnice« najšli že v Ljubljani ino Maribori, za par lejt pa po vsej malo vekši varašaj vu vsej slovenski krajinaj. Bile so center narodne agitacije, Agitacija od gospaudov je za pavre malo špajsna bila, če rejsan so jim gučali slovenski. Prejk narodni novin, knig ino drüštev pa so pomalek gorprišli, ka jim je slovenska kultura bližiša od tihinske. Tak je vsikdar več konfliktov bilau z nemškim liberalnim taborom, šteri je vüdo v narodnom gibanji velkoga protivnika. Tisti varašanci, šteri so gučali badva gezika, so po mestaj bole Nemci gratali - zavolo penez, kulture ali politike. Takše lüdi so v slovenskom tabori imenüvali »nemškutari«. Po »septemberskom patenti« leta 1865 so pá prišli svetlejši časi za Slovence. Vlada je stejla federalizem, zatok so slovenski politiki iz vsej dežel v »mariborskom Plakat drüštva (Južni) Sokol, štero je zvün športa programi« želejli obnovitev Nopropageralo narodno čütenje tö tranje Avstrije, v sploj dosta lidam so okrepša- šteroj bi vküper živeli vsi Slole narodno čütenje. venci (zvün prekmurski pa Ranč takši ciu so mela ništer- beneški). Gda pa je Avstrija na drüga drüštva (zvekšo- leta 1866 zgibila bojno s Pruga na Kranjskom): drüštvo sami pa Taljani, so slovenski »Južni Sokol« je želejlo prejk voditeli pá terdjali Zedinjeno telovadbe (torna) napraviti Slovenijo. Tau je eške krepše vörne Slovence, sploj važna gratalo po avstro-ogrski »napa je bila takzvana »Slo- godbi« (Kiegyezés). venska Matica« tö, štera je s Če rejsan je na volitvaj leta svojimi knigami za čednjake 1867 na Kranjskom gvinila, pa prausne bralce želejla po- indrik pa krepka gratala slokazati bogastvo slovenskoga venska stranka, po vpelanji gezika. Leta 1852 so stvaurili dualizma so bili slavski na»Mohorjevo družbo«, štera je rodi prepüščeni hegemoniji vödavala knige za paversko Nemcov ino Vaugrov. Skoro lüstvo (té so naši starci v Po- vsi Slovenci so slišali k naurabji tö radi šteli). voj Avstro-ogrskoj monarhiji Tak so politični aktivisti Slo- do konca prve svetovne bojvencov za en malo gorpri- ne, štera je pripelala veuke šli, ka trbej cilati na pavre, spremembe v žitek srejdnješteri je največ bilau, pa so evropski narodov. bili »zdrave korenjé naroda, -dmštere vsikdar liste poženéjo«. Porabje, 20. aprila 2017 10 Nekaj lepega za otroške duše ILUSTRACIJE KARMEN SMODIŠ Otroštvo… Že kar nekaj časa je, odkar smo se izmotali iz njegovih krhkih ovojev. Najbrž pa je redko komu že v otroškem vrtcu jasno, kaj bo počel, ko bo odrastel. Tu in tam se kakšnemu otročku svetlika žarek hrepeneče vizije, da prihajajo njegovi »zlati časi«, ko bo počel stvari, brez katerih že sedaj ne more zaspati. Karmen Smodiš nam lahko pove, da to ni zgolj želja, ampak potreba po ustvarjanju tistega, kar si želiš početi vse življenje. Prav do likovnega ustvarjanja je Karmen čutila največ sposobnosti, najvišjo nadarjenost svojega duha ter ljubezen srca, za kar pa je potreben trud, da izpolniš svoj namen. In ta želja ji je potrka- Ilustracija knjige la na vrata že v otoškem vrtcu. Umetnico Karmen Smodiš predstavljam kot ilustratorko literature in revij, namenjene otrokom, saj so skrivnosti njenega dela in uspeha v veliki meri predstavljiva z določenimi posebnostmi, ki jih je dograjevala in razvijala postopoma. Z obvladovanjem lastnih pravil ilustratorskega ritma je povezovala izkušnje, ki si jih je pridobila pri študiju likovne pedagogike, nadaljevala pa v lastnem slogu. Zaznamuje jo zelo živahna barvna lestvica, tako da je topla, včasih bleščeča, drugič motna svetloba, ki prežarja njene podobe, postala pravcati zaščitni znak njenega ustvarjanja. Ob njenih ilustracijah s sveto- pisemsko vsebino, ko Karmen Smodiš izpostavlja človeške vrednote oziroma človeške zgodbe, lahko vidimo, da umetnica obvlada globoko čutnost dogodkov, ki jih mojstrsko vnese v samo dogaja- sliki je žarek svetlobe, košček dobrote, nekaj hudomušnosti in veliko resnice. Karmen siplje otrokom polna prgišča srečnih metuljev, pomladnega cvetja, ljubkih živalic, drobnih lučk, ki jim prinašajo miren Karmen Smodiš nje ter v osebe, ki v dogodku nastopajo. To so detajli, ki jih ustvarjalka čudovito izpostavi, kot pravi način umetniške resnice. Slikarka je svoje najzgodnejše ustvarjanje pričela pri otroški katoliški reviji Mavrica, kjer je mogoče najti njena dela še sedaj. Sledijo knjižne ilustracije, kjer se pogosto srečujemo s figurami, kot so angeli, ki jih Karmen upodablja prijazne, polne rajske razigranosti, kot znamenje njihove sreče. Tudi ostali naslikani liki so polni vedrine in veselega razpolo- sen, toplih ognjišč,… skratka polno mero čustveno nabitih detajlov. Vse upodobljeno izraža tisto neverjetno moč, ki bi rada obvarovala cel svet v svojem toplem krilu. Slikarkino razumevanje otroškega Ilustracija Pred spanjem ženja. Med najljubeznivejše poti do otroških src pa sodijo njene družinske ilustracije, ki jih prepleta nagajivi duh vsakdanjega žanra. Na vsaki veselja, joka, tolažbe in vzpodbude je povsem nazorno. Ob ustvarjanju ji vidno stoji ob strani tudi njena družina s petimi radoživimi otroki. Te svoje vrline ilustratorka venomer podarja vsem otrokom, ki se ne sprenevedajo. Čisti so in vsi potopljeni v skrivnost nedeljivega. V nas zrejo iz drugačnega sveta, ki pa jim ga je usojeno zapustiti. Ustvarjalka pa želi ta svet ohraniti čim dlje nežen in ja- sen. Ko ena generacija otrok odraste, pridejo drugi, morda še bolj potrebni njenih del. Sprejema jih z nenasitno željo po njihovi bližini. Med njenimi deli se pogosto srečujemo z očaki, preroki in apostoli, ki so s svojimi atributi večinoma upodobljeni v globokem premišljevanju. To lahko spontano navdihne naše mlajše, da začnejo premišljevati tudi oni. Predvsem otroška ilustracija namreč ceni takšnega slikarja, ki je vrhunec ustvarjanja dosegel tako, da se notranjost, kolikor je pač mogoče, zna izraziti na zunanjosti, še posebej na obrazih upodobljenih oseb. Upodobljene podobe so s slikarkinimi rokami in z njenim duhovnim razvojem vred rastle v vedno bolj odrasle, izpovedne in izdelane ljudi. Karmen Smodiš se je z lastnim stilom svojih portretirancev dokazala že zelo zgodaj v svojem ustvarjanju – njihove postave so ljubke, njihov svet pa prijazen in domač. Ob upodobitvi zgradb, predmetov, cvetlic in drevja na papirju slikarka dogodku ne vdihne le samo naslova, ampak tudi življenje, ki potencira samo dogajanje. Upodobitev je zapolnjena ob ploskovito oblikovanih figurah še s krajinskimi segmenti. Z iskanjem globine, ki čustveno sakralnim vsebinam dodajo pridih razgibanosti, doda še primeren dinamični utrip. Lirika, ki umetnici v izpovedi še posebej leži, uspe iz src upodobljencev izvabiti vso njihovo bodisi dramatiko bodisi nasprotno. A da opazovalca ne bi preveč ganila, denimo ob križevem potu, zna bolečino oseb oplemenititi z lepoto, primernimi barvami Porabje, 20. aprila 2017 in hkrati z milino oseb. Torej, v celoti ne gre za nič pretiranega – saj ponovno izstopa le lepota njenih rok. Sama je ob tem dejala: »Ilustracijam križevega pota sem določila takšno barvno tonaliteto, da kri preveč ne izstopa, čeprav smrti na križu ne moreš upodobiti milo. V razlagi je bil ves poudarek na tem, da je Jezusova težka pot prinesla veliko daril – jezik, ki ga otroci razumejo.« Ob vsem povedanem pa je predvsem bistveno, ko slikarka spregovori, v čem je pravzaprav bistvo ilustracije in kaj želi s svojimi deli povedati tistim, ki si polnijo svoje duše z impulzi njenih barv, simbolike, lepote, mnogovrstnih duhovnih motivov in njenega poslanstva. Navajam del citata, ki ga je na enem izmed intervjujev navedla slikarka Smodiševa: »Zgodilo se je, da so mi otroci ob opazovanju nastajanja ilustracije namignili, češ da to »ne more biti zares«. Kako da ne? V otroški ilustraciji je kot v sanjah. Nekaj »zares« in čez to mejo. V takšni ilustraciji najbolj uživam. Joj, kako me dražijo besede:»Česar oko ni videlo, uho ni slišalo in v človeško srce ni prišlo. »Najraje bi se predajala tipanju tega neslišanega, barvanju nevidenega, prisluškovanju srca. Ko bi še pero ujelo črke v pravem zaporedju in bi še zavel veter skozi vse to… takrat se zaveš, da je Umetnik nekdo drug. Torej ilustracija mora hoditi z roko v roki s pisateljem, s prosto roko pa spuščati krila domišljiji, ker se iz razdalje slika lepše vidi. To ve vsak ptiček. Takrat zmaga dobro, vrata več nimajo ključavnic, zvezde podnevi mežikajo, pogum jezdi v galopu, zavese plešejo z vetrom… Saj se ne bom ustavila!« Mojca Polona Vaupotič 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 21.04.2017, I. spored TVS 5.55 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!, kviz, 11.50 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 12.20 Nagelj, japonska nadaljevanka, 12.35 Nagelj, japonska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Tarča, Globus, Točka preloma, 15.20 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 16.05 Duhovni utrip, 16.25 Profil, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Slovenski magazin, 17.55 Novice, 18.00 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 18.10 Pujsa Pepa: Sadje, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Dnevi slovenske zabavne glasbe 2017: Poprock, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Kinoteka: Kdo se boji Virginie Woolf? 23.20 Kdo se boji Virginie Woolf?, ameriški film, 1.30 Profil, 2.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 3.15 Info-kanal PETEK, 21.04.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.30 To bo moj poklic: Arhitekt, inženir gradbeništva, dokumentarna serija, 9.15 Bleščica, oddaja o modi, 10.00 Hišica v preriji (I.), ameriška nadaljevanka, 10.50 Sledi: Posvetitev časa s cerkveno pesmijo, dokumentarna oddaja, 11.30 Halo TV, 12.20 Dobro jutro, 14.55 Dober dan, 15.40 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 16.20 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.00 Hišica v preriji (I.), ameriška nadaljevanka, 18.00 Halo TV, 18.55 Otroški program: Op! 20.05 Moje nepozabno poletje, ameriški film, 21.50 Med valovi, 22.20 Polnočni klub: Nogometaš-ica, 23.40 Judo: evropsko prvenstvo, 0.30 Svetovni popotnik: Nigerija, 1.25 Glasbeni spoti, 2.30 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti SOBOTA, 22.04.2017, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 10.50 Vina sveta, razvedrilno potopisno kulturna oddaja, 11.45 Terra Madre - Mati zemlja, dokumentarno izobraževalna oddaja, 12.40 Kaj govoriš? = So vakeres? 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.50 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.20 Ambienti, 15.05 Sanje o prihodnosti: Šport prihodnosti, francoska dokumentarna serija, 16.00 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Jernej Šugman, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Neverjetna živalska čutila: Tip, češko-ameriška dokumentarna serija, 17.45 Taksi, kviz z Jožetom, 18.00 Pregreha brez greha, kuharska oddaja, 18.30 Ozare, 18.40 Kalimero: Ustavite tatu, risanka, 19.00 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Viktorji 2017, 21.50 Nočni receptor, angleško-ameriška nadaljevanka, 22.55 Poročila, Šport, Vreme, 23.25 Nova prijateljica, francoski film, 1.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.40 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 2.35 Info-kanal SOBOTA, 22.04.2017, II. spored TVS 6.30 10 domačih, 7.00 Najboljše jutro, 9.00 Dober dan, 9.40 TV poroka, 10.10 Hišica v preriji (I.), ameriška nadaljevanka, 11.15 Nagelj, japonska nadaljevanka, 12.30 Med valovi, 13.15 10 domačih, 14.00 Dobrodelna prireditev Olimpijskega komiteja Slovenije, 15.15 Moj narobe svet, dokumentarni film, 16.25 Hišica v preriji (I.), ameriška nadaljevanka, 17.20 Magazin Fifa - Pot v Rusijo, oddaja o nogometu, 17.55 Košarka: liga za prvaka - Helios Suns : Union Olimpija, 20.05 Umori na podeželju (XVII.): Ruleta umorov, angleška nanizanka, 21.40 Zvezdana, 22.30 Nocoj v Palladiumu, 23.25 Judo: evropsko prvenstvo, 0.20 Popšop, 0.55 Aleksander Mežek - Ljubljana po Londonu, koncert v Cankarjevem domu, 2.25 Bleščica, oddaja o modi, 3.00 Glasbeni spoti 4.00 Košarka: liga za prvaka - Helios Suns : Union Olimpija, 5.25 Glasbeni spoti, 6.25 Popšop, NEDELJA, 23.04.2017, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 10.10 Nabriti detektivi: Ninina skrivnost, nemška otroška nanizanka, 10.45 Prisluhnimo tišini: Zgodbe, ki jih piše življenje z okvaro sluha, izobraževalna oddaja, 11.20 Ozare, 11.25 Obzorja duha: Umor otroka, 12.00 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Prelepa Gorenjska, koncert ob 35. obletnici ansambla Gašperji, 15.00 Čarokuhinja pri atu: Šaleška dolina, 15.25 Modna hiša Velvet: Velik dan, španska nadaljevanka, 16.45 Kino Fokus, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.40 Dinotačke: Kar je padlo dol, risanka, 19.00 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Medičejci, gospodarji Firenc, koprodukcijska nadaljevanka, 21.05 Intervju: dr. Janez Juhant, 21.55 Poročila, Šport, Vreme, 22.25 Dežela kartelov, ameriška dokumentarna oddaja, 0.05 Festival Seviqc Brežice - Violino fantastico (J. S. Bach: Brandenburški koncert št. 3), 0.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.50 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.40 Info-kanal NEDELJA, 23.04.2017, II. spored TVS 7.00 Duhovni utrip, 7.15 Posebna ponudba, izobraževalno-svetovalna oddaja, 7.50 Glasbena matineja, 9.45 Neverjetna živalska čutila: Tip, češko-ameriška dokumentarna serija, 10.30 Hišica v preriji (I.), ameriška nadaljevanka, 11.15 Nagelj, japonska nadaljevanka, 13.05 Čarovnija v mesečini, ameriško-angleški film, 14.40 Zvezdana, 15.35 Avtomobilnost, 16.20 Ambienti, 16.50 Hišica v preriji (I.), ameriška nadaljevanka, 17.50 Rokomet (Ž) - pokal Slovenije, finale, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Sanje o prihodnosti: Hrana prihodnosti, francoska dokumentarna serija, 20.55 City folk - Obrazi mest: Daka, dokumentarna oddaja, 21.25 Časnik, hrvaška nadaljevanka, 22.20 Dnevi slovenske zabavne glasbe 2017: Poprock, 0.05 Vikend paket, 1.30 Glasbeni spoti, 2.30 Rokomet (Ž) - pokal Slovenije, finale, 3.50 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti PONEDELJEK, 24.04.2017, I. spored TVS 5.55 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.15 Pregreha brez greha, kuharska oddaja, 10.45 10 domačih, 11.15 Vem!, kviz, 12.00 Kaj govoriš? = So vakeres? 12.20 Nagelj, japonska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Panoptikum, 14.25 Osmi dan, 15.00 Dober dan, Koroška, 15.30 Armanova skrivnost: Ujeta, nemška mladinska nadaljevanka, 15.55 Z glasbo in s plesom, 16.30 Profil, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Adrenalinci: Skok s padalom, dokumentarna serija o mladostnikih, 17.55 Novice, 18.00 eRTeVe, 18.10 Vila Mila: Obleka za Nežo, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio city, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, 23.05 Umetnost igre, 23.40 Glasbeni večer, 0.10 Profil, 0.30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.55 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.50 Info-kanal PONEDELJEK, 24.04.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.15 To bo moj poklic: Vzgojitelj predšolskih otrok, učitelj razrednega pouka, dokumentarna serija, 8.50 Jože Ciuha, slikar svojega časa, dokumentarni portret, 10.00 Hišica v preriji (I.), ameriška nadaljevanka, 10.45 Halo TV, 11.35 Dobro jutro, 13.20 Polnočni klub: Nogometaš-ica, 14.45 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 15.35 Avtomobilnost, 16.15 Judo: evropsko prvenstvo, 17.00 Hišica v preriji (I.), ameriška nadaljevanka, 18.00 Halo TV, 18.55 Otroški program: Op! 20.00 Svetovni popotnik: Nizozemska, 20.55 Shetlandske skrivnosti (II.), škotska miniserija, 23.00 Stranpoti evgenike, francoska dokumentarna oddaja, 0.35 Glasbeni spoti, 1.35 Športni posnetki, 2.25 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti TOREK, 25.04.2017, I. spored TVS 5.40 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.00 Vem!, kviz, 11.35 Obzorja duha: Umor otroka, 12.15 Nagelj, japonska nadaljevanka, 12.35 Nagelj, japonska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Studio city, 14.40 eRTeVe, 15.00 Kanape - Kanapé, oddaja TV Lendava, 15.35 Otroški program: Op! 16.30 Po Sloveniji, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Posebna ponudba, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Novice, 18.05 Poldi: Dan, ko je svet napadlo kolcanje, risanka, 18.15 Lepši svet: Obnovljivi viri energije, animirana risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Oproščen (II.), norveška nadaljevanka, 20.50 Rojeni v Siriji, špansko-danska dokumentarna oddaja, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Pričevalci: Janez in Angelca Žakelj, dokumentarna oddaja, 1.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, Po Sloveniji, 2.10 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 3.05 Info-kanal TOREK, 25.04.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.45 To bo moj poklic: Medijski tehnik, dokumentarna serija, 9.30 Utrinek - zgodbe priseljencev: Maha in Talha Ahmed, izobraževalno- Porabje, 20. aprila 2017 OD 21. APRILA DO 27. APRILA -svetovalna oddaja, 9.55 Hišica v preriji (I.), ameriška nadaljevanka, 11.00 Halo TV, 11.50 Dobro jutro, 14.00 Dober dan, 14.45 Viktorji 2017, 16.30 TV poroka, 17.00 Hišica v preriji (I.), ameriška nadaljevanka, 18.00 Halo TV, 18.55 Otroški program: Op! 20.00 Modra energija, francoska dokumentarna oddaja, 20.55 Prava ideja, 21.35 Nocoj v Palladiumu, 22.30 Antoine in Colette, francoski film, 23.00 Streljajte na pianista, francoski film, 0.25 Glasbeni spoti, 1.30 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti SREDA, 26.04.2017, I. spored TVS 5.40 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!, kviz, 11.45 Umetnost igre, 12.20 Nagelj, japonska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Intervju: dr. Janez Juhant, 14.35 Duhovni utrip, 15.00 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 15.35 Male sive celice: OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica in OŠ Gornja Radgona, kviz, 16.30 Po Sloveniji, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Novice, 18.05 Čarli in Lola: Oprostite, to je moja knjiga, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Državna proslava ob dnevu upora proti okupatorju, 21.05 Križ in kladivo, dokumentarni film, 22.00 Poročila, Šport, Vreme, 22.20 Tannbach - usoda neke vasi: Moja država, tvoja država, nemška miniserija, 0.15 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja, 0.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.20 Po Sloveniji, 1.40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.35 Info-kanal SREDA, 26.04.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.20 Kanape - Kanapé, oddaja TV Lendava, 8.50 To bo moj poklic: Avtoserviser, dokumentarna serija, 9.20 10 domačih, 10.10 Hišica v preriji (I.), ameriška nadaljevanka, 10.55 eRTeVe, 11.10 Halo TV, 12.15 Dobro jutro, 14.35 Vikend paket, 16.10 Prava ideja, 16.55 Hišica v preriji (I.), ameriška nadaljevanka, 17.55 Košarka: liga za prvaka - Union Olimpija : Zlatorog Laško, 20.05 Žrebanje Lota, 20.10 Na sever, finski film, 22.00 Bleščica, oddaja o modi, 22.40 Aritmija, 23.20 Aritmični koncert - Janai Kopupevadančič - Jani Kovačič in Ana Pupedan, 0.35 Glasbeni spoti, 1.35 Košarka: liga za prvaka - Union Olimpija : Zlatorog Laško, 3.20 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti ČETRTEK, 27.04.2017, I. spored TVS 7.00 Dobro jutro, izbor, 9.00 Na juriš in the mood! Od koračnic do swinga: Carmina Slovenica, dirigentka Karmina Šilec, posnetek koncerta, 10.55 Vem!, kviz, 11.40 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja, 12.20 Nagelj, japonska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Otroci iz socialističnega bloka, dokumentarni film, 14.30 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV, 15.00 Moj gost/Moja gostja - Vendégem, oddaja TV Lendava, 15.35 Svetovni popotnik: Nizozemska, 16.30 Ko mislim nate: Jurij Reja – samospevi Rada Simonitija, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Eko utrinki: Vetrnica pod Nanosom, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.30 Moj pogled na znanost: Prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dokumentarna oddaja, 17.55 Novice, 18.00 Utrinek: Zavod Ypsilon, 18.05 Zu: Zu je kralj, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Dnevnikov izbor, Šport, Vreme, 20.05 Tri četrtine sonca, slovenski film, 21.40 Poročila, Šport, Vreme, 22.05 Citizenfour, ameriška dokumentarna oddaja, 0.00 Moj pogled na znanost: Prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dokumentarna oddaja, 0.30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.55 Dnevnik, Dnevnikov izbor, Šport, Vreme, 1.50 Info-kanal ČETRTEK, 27.04.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 10.00 Hišica v preriji (I.), ameriška nadaljevanka, 11.05 Kino Fokus, 11.15 Dobri stari časi, dokumentarni feljton, 12.00 Slovenski magazin, 12.45 ... Za svobodo, za kruh – Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič z gosti, posnetek slavnostnega koncerta, 15.00 Posebna ponudba, izobraževalno-svetovalna oddaja, 15.55 Neverjetna živalska čutila: Tip, češko-ameriška dokumentarna serija, 16.25 Hišica v preriji (I.), ameriška nadaljevanka, 17.25 Shana, glasba volka, kanadsko-švicarski film, 19.00 Otroški program: Op! 20.00 Vina sveta, razvedrilno potopisno kulturna oddaja, 20.55 Avtomobilnost, 21.25 Ambienti, 22.00 Akcija, slovenski film, 23.20 Slovenska jazz scena, 0.30 Glasbeni spoti, 1.35 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti Peskovci VELIKONOČNA RAZSTAVA REMENK Kulturno turistično društvo Vesele vidre Peskovci je pripravilo 3. velikončno razstavo iz gornjepetrovske občine (in nekatrih sosednjih občin). Razstava je bila prvi dogodek Razstava pisanic-remenk, dekoracije z zajci, ki bojda remenke prinašajo, je pritegnila zavidljivo veliko obiskovalcev, starejših in tudi mladih. TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za človeške vire (EMMI) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB v razširjenem in obnovljenem vaško-gasilskem domu, v lepi dvorani za različne prireditve. V kulturnem programu so sodelovale učenke in učenci iz Osnovne šole Šalovci, zbra- ne pa je pozdravil tudi župan gornjepetrovske občine Franc Šlihthuber. Pohvalil je prizadevne Vesele vidre in zaželel, da bi bilo v obnovljenem vaško-gasilskem domu kar največ različnih prireditev. Do uradne otvoritve doma so potrebna še nekatera manjša obrtniška dela. S svojimi kreacijami: pisanicami-remenkami, v različnih tehnikah barvanja in porisav, s potico, šunko in še s čim, kar sodi v velikonočno praznovanje, se je predstavilo 18 razstavljalk in razstavljalcev. Največ je bilo pisanic-remenk, ki so bile pobarvane z barvo iz različnih rastlin, recimo čebulne lupine in tudi drugih. Vesele vidre vsekakor zaslužijo pohvalo, da so se lotile priprave razstave, ki je pritegnila kar veliko število obiskovalcev. Tekst in foto: E. Ružič