Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Aimriki in glasilo K. S. K. Jednote. Številka 95. JOJLIET, ILLINOIS, 27 OKTOBRA 1914 LETNIK XXIII V prvi bitki na Poljskem pred Varšavo Nemci poraženi. Izgubili nad 60,000 mož na mrtvih, ranjenih in ujetnikih ter se morali umikati, dokler jim niso prišli na pomoč Avstrijci, nakar so se spet postavili proti Rusom. Sedaj se vrši velika bitka med ruskima trdnjavama Ivangorod inRadom. Avstrijci v Galiciji se bojujejo sijajno, kakor priznava Petrograd. Pariz, 22. okt. — Brzojavka iz Rima pravi, da so prejeli tam poročilo " Vidma. Italija, ki naznanja, da je bil avstrijski general Bruderman, bra-mtelj Lvova, odstavljen od svojega Poveljstva in postavljen pred vojno sodišče. London, 22. okt. — Nasproti ruskemu poročilu o povoljnih razvojih v palici ji zatrjujejo na Dunaju, da so b,li Rusi pognani nazaj še dalje. Nepotrjene brzojavke iz Budimpešte nasanjajo, da so bili Rusi izgnani iz Ogrskega, iztirani iz Sereta in Černo-VIC v Bukovini .kronovini ob vzhodni Galiciji, ter se umikajo v severovzhod-n> smeri proti ruski meji. Berlinska brzojavka pravi: "Uradno naznanjajo iz Dunaja, da Je bojevanje v osrednji Galiciji postalo še srditejše. Avstrijsko-nemške čete pridobivajo tal, in vsi ruski poskusi. zopet zavzeti Magierske višine, so bili brezuspešni. Naše čete so z naskokom vzele važno višino Baum,-hoehe, severozapadno od Tyszkowic. Mnogo Rusov je bilo ujetih, med njimi neki ruski general. Strojnih pušk smo tudi zajeli. "Južno od reke Strwiaz ni bilo nadaljnjih - rayiiojex. ■ .Zouet, z^p^Usmo Koeroessezoe in Seret." Rusi izgnani iz Ogrskega. Uradno naznanilo, izdano včeraj v avstrijskem generalskem glavnem sta-nu glede bojevanja v Galiciji, vsebuje brzojavka Reuter's Telegram-družbi iz Dunaja črez Amsterdam, namreč: "Pridobili smo tal na več točkah v trdovratnem napadu na utrjene pozicije sovražnikove od Plotzyna do velike ceste vzhodno od Medyke, dočim ni "•ogel ruski protinapad nikjer prodreti. "Snoči so naše čete zavzele višine severno od Nizankowic, kar je sledilo goče resno1 ogroziti nemško mejo v bližnji bodočnosti. Nemci se umikajo v izbrane pozicije, kjer se lahko obdajo z okopi in začno obležno bitko, slično bitki na Francoskem. Nemci trdijo, da so odbili Ruse za-padno od Avgustowa, Suwalki, v smeri Osovca, kar kaže ,da Nemci poskušajo prodirati od Vzhodne Prusije z namenom, da prisilijo Ruse k ojačenju svoje armade v tem okrožju ter se tako olajša pritisk na nemške čete v varšavskem okrožju. Nemci se umikajo pred Rusi. Uradno naznanjajo v Petrogradu, da so ruske armade na Poljskem in v zavzetju vasi, ležečih nasproti višin. Na južnem krilu glavne bitke so grme-. ......, , , . li tof>ovi. Ker uporabljamo v veliki J Gahciji Počele meri moderni sistem bojnih utrdeb, je ' ško levo krilo na Poljskem je v pol- bitka zelo podobna trdnjavski vojni. "Včeraj smo v Karpatih zavzeli prelaz Jablonki, zadnjo točko, ki so jo tamkaj zasedali Rusi. Sedaj ni več nobenega sovražnika na ogrskih tleh." Nemci tepeni pri Varšavi. nem umiku. Središče, armada, ki je prodirala proti Ivangorodu, se drži na levem bregu Vistule, toda oslabeva pod težkim pritiskom. Desno krilo je bilo odbito. Uradno dnevno naznanilo se glasi: "Odločna ofenziva naših armad je prodrla črez Vistulo na veliki fronti. London, 22. okt. — Predhodna bitka Nemško prodiranje na Poljskem se je med ruskimi in avstrijsko-nemškimi jZpremenilo v naglo in ponekod ne-armadami na vzhodnem vojnem tori- , redno umikanje. To umikanje je v šču se razvija hitreje. Poročila iz ru- I prvi vrsti prov^ročii oddelek ruskega skih virov naznanjajo danes, da je bil konjjštva od Novega Georgijevska. ki prvi nemški napad na Varšavo, polj- je pregazil yistulo in obrnil sovražni- na' fronti ceni nemške izgube na mrtviti,- ranjenih in ujetnikih v bojevanju pri Iv, (orodu in zapadno od te utrjene pozicije na ne manj nego 60,000. Sr'oi in Črnogorci poraženi. London, 24. okt. — Kakor poročajo iz Dunaja črez Amsterdam, je avstrijski glavni stan naznanil sledeče: Močni srbski in črnogorski bojni oddelki, ki so vpadli v nezabranjene mejne okraje jugovzhodne Bosne, so bili dne 22. okt .po tridnevni vroči bitki pri Nokru poraženi in prisiljeni k umiku. Sijajni uspehi bitke se dajo v svojem solnem obsegu dognati šele po dokončanju odločno izvedenega zasledovanja. Podmaršal Potiorek. Nova bitka na Poljskem. London, 25 .okt .— Na Poljskem se vrši zdaj srdita bitka med trdnjavama Ivangorod in Radom, kjer so se Nemcem, ki so bili poraženi v svojem prvem poskusu prebroditi Vistulo pred prvoimenovanim mestom, pridružili Avstrijci in skupaj ustavili Rusom, ki so zasledovali prve v nadi, da jih uničijo. Na 4beh straneh je bilo ujetih mno go vojakov in zajetih mnogo topov, ali 'bitka, ki se razteza črez fronto šestindvajsetih milj, še ni odločena. Avstrijci se še vedno na moč trudijo prebroditi reko San in se sijajno v nadi, sko glavno mesto, in trdnjavo Ivangorod odbit in sovražnik pognan nazaj več nego osem milj. Poročila govore o veliki zmagi. Uradno naznanilo, izdano nocoj v glavnem stanu ruskega generalnega štaba v Petrogradu, pravi: "Hitro umikanje Nemcev od Varšave se nadaljuje. Bombardovanje po težkih topovih sovražnikovih ni napravilo bistvene škode na utrdbah Ivan-goroda ali na mostovih. "V Galiciji se še vršijo obupni spopadi. Med prodiranjem v okrožju med Przemyslom in Vistulo smo ujeli več nego trideset častnikov, 2,000 vojakov in mnogo brzostrelnih topov. Južno od Przemysla se rusko bojevanje razvija tudi uspešno. Nadaljnje vesti o nemškem porazH. London, 23 .okt. — Naznanjeni poraz glavne nemške armade pred Varšavo je glavni predmet novicam z vzhodnega vojnega torišča. Resni poraz Nemcev in njihovo nadaljnje umikanje od reke Vistule, zasledovano po Rusih, se tolmači kot pretrganje nemške ofenzive na Ruskem Poljskem. Toda dvomno je, ali bo Rusom mo- kovo levo krilo. "Umik levega krila bo prisilil nemško armado okrog Kozlenice in Ivan-goroda tudi k umiku, kakor tudi ar mado v bližini Sandomira in proti jugu. Puščajo strelivo za seboj. "V svojem umiku so Nemci opustili mnogo orožja, streliva in zalog ter puščajo za seboj tudi mnogo ranjencev. V okopih niže Ivangoroda smo zaplenili velike množine vojnih po trebščin in streliva, ki jih je opustil reservni voj pruske garde. Ujeli smo mnogo Nemcev, a nismo poskušali preceniti njihovega števila. "Avstrijske armade nadaljujejo trdovratno bojevanje ob Vistuli, Sanu in zlasti južno od Przemysla. Naše čete so uspešno naskočile višine pri Ra-dymnu, ob reki San, severno od Przemysla. Avstrijci so bežali v neredu in ujeli smo dvaindvajset častnikov. "Na Vzhodnem Pruskem ni nobene izpremembe v položaju." Avstrijci prodirajo dalje. Nasproti ruskim trditvam o napre dovanju v Galiciji navaja Reuterjeva brzojavka iz Amsterdama sledeče av strijsko uradno poročilo, izdano na Dunaju v četrtek opoludne: "V bitki na obeh bregih reke Str wiaz južno od Przemysla se nam je posrečilo potisniti naprej naš napad južno od reke. Na višinah jugovzhod no od Svanta in Sambora smo zavzeli dve utrjeni ruski poziciji, ki držita vzporedno. Severoz-Hpadno od Svanta in Sambora se je naša bojna linija pijbli žala cesti v Starosol. Naše čete prišle v Černovice, Bukovina." Rusi bežijo iz Čemovic. Pariz priznava, da Nemci prodirajo proti Dunkirk Strašna bitka se vrši ob liniji južno od Nieuporta, Belgija, do reke Lys na Francoskem. Nemške izgube ogromne. 600,000 reservnimi vojaki ojačeni Nemci lomastijo naprej. bojujejo južno od Przemysla da do.-ežejo in vzamejo nazaj Lvov. Avstrijci se bojujejo sijajno. Iz i'etrogradno se uradno poroča: "Ob reki San in južno od Przemysla se nadaljuje obupno bojevanje. Poskus Avstrijcev, zajeti rusko levo krilo južno od Przemysla, se je ponesrečil in Avstrijci so utrpeli velike izgube. Neki avstrijski oddelek, ki je prišel črez Karpate do mesta Dolina, dvaindvajset milj od Stryja, je bil poražen in razpršen. Avstrijci se bojujejo trdovratno in uprav sijajno." Avstrijci ujeli 20.300 Rusov. Berijn, 25. okt. (Brezžično črez Say-ville.) ,— Na vzhodnem bojnem torišču ša ni prišlo do odločilne bitke. Boji \zhodno od Przemysla se nadaljuje.! , s trdovratno srditostjo. Tam je ruska bojna fronta zavzela oblikp polumeseca, čegar severni in južni konec tvorita napadni točki avstro-ogrskih čet. Dne 24. okt. je šlo 5,300 ruskih ujetnikov mimo glavnega stana, dočim se nahaja 15,000 nadaljnjih ujetnikov medpotoma od Przemysla in aroslawa v notranjost dežele. Od največjega uspeha so bile ukre-nitbe od strani avstro-ogrskega vojnega vodstva proti razširjanju kolere. Odstotni postavek slučajev v prizadetem okrožju je vedno manjši in nevarnost izbruha splošne epidemije je popolnoma izginila. O bojih na Srbskem. London, 22 .okt. — Zasebno pismo, prejeto v Amsterdamu od nekega visokega uradnika v Berlinu, pravi, da je generallajtnant grof Helmuth von Moltke, načelnik nemškega generalnega štaba, nevarno bolan in utegne u-mreti za boleznijo na jetrih. Mnogi nemški častniki pripisujejo zaustavo nemškega prodiranja prisiljenemu odstopu generala von Moltkeja. Berlin, 22. okt. — Zadnji imenik nemških izgub vsebuje 11,5000 imen u-smrčencev ,ranjencev in pogrešancev London, 22. okt. — Brzojavka iz Haaga na Exchange Telegraph Ca pravi, da je bil Magna Bell, poglavar domačinov v Nemškem Kamerunu, od nemškega oblastva po naglem sodstvu ustreljen, ker je izkušal med domačini 600,000 mož. Zavezniki tudi pošiljajo na fronto vse svoje reservne čete. Poročila iz raznih virov opisujejo trašne izgube l^a obeh straneh. Število mrtvih in ranjenih med zavezniškimi četami je ogromno, a na nemški strani še večje. Eno poročilo pravi, da so Nemci ponovno napadli na neki točki ob reki Yser in jo končno prebrodili šele potem, ko so njihovi mrtveci napolnili reko. Drugo poročilo pravi, da je bilo 30,-000 Nemcev usmrčenih in ranjenih jugovzhodno od Dunkirka; da jih je 5,-000 utonilo, ko so bili nasipi reke Yser pretrgani, in da je bilo nadaljnjih 1,-500 pokopanih na polju blizu Ostenda. Pariz priznava prodiranje Nemcev. London, 25. okt. — Nemci počasi a gotovo prodirajo v bitki ob severni brežini. Francosko uradno naznanilo, izdano v Parizu nocoj, priznava, da so napadniki prebrodili reko Yser med Nieuportom in Dixmudom. Splošna bitka se vrši ob liniji, držeči južno od Nieuporta do reke Lys na Francoskem. Drugod ob bojni črti se zavezniki držijo v svojih pozicijah in ponekod se nasnovati upor proti Nemčiji. Topo- jim je posrečilo iti naprej, tako pri ročilo prihaja baje od nemškega guvernerja Ebermeyerja. Berlin ,22 .okt. — Pruski deželni zbor se je danes sešel in je sprejel vojne predloge, vštevši eno, ki dovoljuje $375,000,000 kredita za prebivav-stvo na Vzhodnem Pruskem. London, 22. okt. — Nemci v soseščini Nieuporta in Ostenda imajo strašne izgube vsled dobro namerjenega streljanja iz zavezniških topov na mokrem in suhem, po brzojavki z bojišča črez Amsterdam. V nekaterih slučajih so bile cele stotnije postreljene. Trupla žrtev leže raztresena po bojiščih in mnogi ranjenci so podlegli pomanjkanju o-skrbe. Toda Nemci se ne dajo užugati, prti- Soissonsu in v okraju Craonne. V Alzaciji Francozi pridobivajo. jZa-vzeli so mesto Thann, dolino Moen-ster, dolino Wesser in vse tamošnje prelaze, kakor poročajo iz Pariza. Lorimer in dr. obtoženi. Chičago ,111., 23. okt. — Del žalostne povesti o polomu "La Salle Street Trust and Savings"-banke je posebna velika porota snoči zaključila. Sodnik Adelor Petit je sprejel posebne porotnike, ki jim je bila poverjena preiskava razmer Lorimerjeve banke. Pomožni državni pravdnik je predložil sodniku poročilo o njihovem trimesečnem preiskovanju. Zaključek preiskave ni presenetil pač nikogar, ki je vedel, na kakem glasu sta bila poglavarja vi brzojavka. Sveže čete polnijo vrze- goriomenjene banke. Podanih je bilo li v nemških vrstah in napad se nada- 13 obtožeb, ki se tičejo več nego 20. ljuje ,a brez uspeha. Nemške čete pri toček. Glavna obtožba se glasi na za- Middelkerku ob Severnem morju, sre- roto v svrho krivične prisvojitve pre- P_ 'I I ...................."T^j^^Pl^ri ih—- *"»Otu« by American Pr«H Auaoctatlon. Nemški in ruski vojaki, ki se zdaj merijo v pitki na ru. SKEM POLJSKEM. Nemški m avstrijski vojaki se »daj bojujejo v velikanski bitki na Ru-Poljskem. Glavno ulogo »a ravnem bojnem polju igra pehota, in slika *«e[ nemške in ruske peke. Zgoraj je oddelek nemške pehote, spodaj so •»»slikani ruski peici. Berlin, 23. okt. (brezžično črez Say ville>. — Iz Dunaja uradno naznanja jo, da so Avstrijci nazaj pridobili Cer novice, glavno mesto kronovine Buko vine, ki se je nahajalo izza pričetk vojne v ruski posesti. Obenem so bili Rusi izgnani iz dveh bojnih utrdeb, ležečih blizu skupaj jugovzhodno od Sambora. Severoza padno od Sambora prodirajo avstrij ske čete v smeri Starosola. Tekom zadnjih bojev so Avstrij ujeli 34am delal ponoči v kaznil-riškcin dvorišču. Ubežnik je izurjen vlomilec. Dobili ga še niso. — Molitvenik edina tolažba. Frank 'Repetto, ki je bil pred kratkim obsojen na smrt kot morivec svojega prijatelja v kaznilnici ,je miren v svoji celici in ima ves dan v rokah molitve-nik, ki mu je edina tolažba. Obsojencev! rojaki, Italijani, v Jolietu in Chicagi nabirajo denar za njegovo zago-vorništvo v novi Sodni razpravi. Plin se rad užge. Gospa Andrej Vičevič, 608 Summit st., je v soboto zjutraj zavohala, da plin uhaja. Preiskala je stvar z vžigalico, škode $10. Roka hudo opečena. — Pisma na pošti koncem zadnjega ti dna so imeli: Bole Jakob, Gaspič Ana, Juvan Vincenc, Kanunič Josip, Klinar Steve. Cleveland, Ohio. — Zopet je zagrnila šolo sv. Vida žalost v svoj črni plašč ter napolnila več kot tisoč mladih src z otožnostjo in s strahom. Priplaval je namreč smrtni angel, pogledal iz visočine na naš "Vrtec", ugledal je tam tri žlahtne cvetke, se spustil navzdol, dihnil, in prej ko so pretekli trije dnevi, odnesel je v nebeške višave troje nedolžnih duš, troje žlahtnih cvetic, da jih podari nebeški Kraljici in njenemu Sinu, dočim je pustil sta-rišem, sorodnikom in prijateljem le še zvenelo perje, ki ni za druzega kot da se zagrebe. Žalost je prešinila srca šolarjev in drugih prijateljev in znancev, ki so slišali v nedeljo zjutraj, da je ponoči umrla Alojzija Peček, iz petega razreda naše šole. V petek je bila Lojzika še v šoli. Igrala, smejala in učila se je kot po navadi. V soboto zjutraj hodila je doma okrog. Pozneje začela je tožiti, da jo boli glava in se je zato ulegla. Kmalu pa je izgubila zavest, iz katere se ni več prebudila. Zdravniki ji niso mogli pomagati in ponoči, rano v nedeljo zjutraj, je zaspala za vedno. Lojzika Peček je bila priden in pobožen otrok. Par dni pred svojo prerano in hitro smrtjo prejela je, kakor po gosti navadi, lepo in spoštljivo svojega Zveličarja in Boga. Nekaj ur pred smrtjo je bila previdena s sv. zakramenti za umirajoče in tako se ie ločila njena čista duša iz tega sveta, ne le v družbi angelov, ampak v naročju Gospoda samega, ki je prišel iskat, kar je bilo Njegovega. Blagor otroku, ki umrje tako! Drugo mlado življetfje, ki je je upih-nil angel miru, je bila Angelica Lon-gar. Tudi ta je bila šolarica, toda letos jo je zadržala bolezen, tako da ni mogla priti med veselo družbo šolarjev. V svoji dolgi bolezni je sedela dan za dnem pri oknu, poslušala iz ceste prihajajoče vesele glasove svojih sošolarjev, a med nje revica ni mogla, ker ji niso služile noge. Potrpežljivo je prenašala svojo bolezen in ni se pritoževala, ampak bila je celo vesela, posebno ko se ji je nekoliko zboljšalo, da je začela upati na okrevanje. A Bog je imel druge načrte. Naenkrat se ji je obrnilo na slabše in čez par dni, predno je bila Alojzija Peček pokopana, je že zletel drugi angel iz te solzne doline ter položil drugo cvetko, enako prvi, Materi nebeški v naročje. Tudi ta je bila previdena z vsemi sv. zakramenti in tudi njo je gotovo sprejel z neskončno ljubeznijo sam Zveličar, ki še vedno kliče: "Pustite male k meni priti." "Oj srečna duša, blagor ti!" Tretje mlado življenje, ki je preminulo tudi med tem časom, je bil Ivan Kužnik, istotako šolarček iz prvega razreda. Njega je zgrabila huda sovražnica otrok — vratica. Zbolel je bil tako hudo, da so 'ga mislili prepeljati v bolnišnico, a je bilo vse zaman; njegova duša je bila pred v večnosti, kot telo v bolnišnici. Radi nalezljive bolezni je bil pokopan iz bolnišnice, dočim sta bili prvi dve pokopani iz cerkve s polno udeležbo šolarjev, ki so jima tudi napravili dolg in krasen >prevod od doma do cerkve. To so zopet trije iz naše srede, ki so se poslovili od nas ter se preselili v rajsko veselje. V naši šoli so trije prazni sedeži, na katere se bodo šolarji in učiteljice z otožnostjo ozirali. Na njih domih pa so praznote pri igrači-cali, pri mizi, v njih posteljicah, posebno pa v srcih žalujočih starišev, bratcev in sestric, ki se ne dajo napolniti in nadomestiti. Vsekane so rane, katerih pekočo bolest olajšati more le pogled v nebo in misel na neminljivo blaženost svojih dragih. Težje kakor tem trem družinam pa bode gotovo prizadetim sorodnikom pozabiti pretresljivo žaloigro, ki se je odigrala v pondeljek zvečer, 12. okt , torej med istim časom, kot so se godili zgoraj omenjeni dogodki. Mlada Slovenca, poročena šele tri mesece, prišla sta do besed. Kaj je povzročilo prepir, se le uganjuje tu in tam. V svoji razburjenosti je mladi soprog prijel za samokres in ustrelil trikrat na svojo ženo, tako da se je ta zgrudila mrtva na tla. Potem je obrnil samokres nase ,a bil je že prazen. Zato /grabi za nož in začne mesariti sebe. Zadal -i je 16 ran in se nazadnje v krvi zgrudil na tla. K sreči jc bil nož slab in rane niso bile preveč nevarne. On se nahaja sedaj v zaporu, kamor je bil prepeljan iz bolnišnice, ona pa jc bila pokopana kot članica Dr. Srca Marije (staro), katero ji je (udi priredilo dostojen sprevod. Kaj je dalo povod tej tragični igri, se ne ve, sklepa se pa po vedenju in govorjenju pomilovanja vrednega mladega moža, da se mu jc zmešalo. Vsaj človek pri polni pameti bi se ne bil šel "kosat" z navadnim kuhinjskim nožem in bi se tudi ne bil tolikrat ranil, ampak po enem ali par poizkusih bi bil prenehal. Tudi njegovo zmedeno govorjenje kaže na to, da je storil ta strašni čin le po blaznosti. Bog bodi milostljiv njemu in njej! Naš č. g. župnik, Rev. M. Poni-kvar, se je pred kratkim povrnil iz stare domovine, kjer je bil na obisku pri svoji starr materi in sorodnikih. On je popolnoma prepričan, po tem, kar je videl in slišal, da je bila Avstrija primorana napovedati vojsko proti Srbiji, ki je z Rusijo za hrbtom vedno dregala proti avstrijski vladi. To tudi vsak "Slovenec, ki je vreden svojega imena, ve in čuti. Koliko časa bodeš ti trpel ,da ti muha seda na nos? Spodil jo bodeš enkrat, dvakrat, trikrat; v četrtič pa jo bodeš "vsekal", da se bode zvalila, če tudi nos pri tem nekaj trpi. Avstrijski Slovenci nimajo mo- rebiti nebes pod Avstrijo, a pri vseh njih težkočah in "zatiranju" (??) imajo boljše življenje kot vsak drugi narod, ki ni samostojen. In kdor je danes zoper svojo, ali pa bivšo svojo vlado, kaže", da mu kolesa v glavi ne delajo in da se je skregal s pametjo. Slovenci v starem kraju so pokazali, da so narejeni iz pravega "tiniberja", ker so hrabro priskočili domovini na pomoč v njeni zadregi, četudi imajo kako pritožbo proti ni i. Živeli Slovenci, živela Avstrija, skrijejo, naj se izdajalci, sram naj jih bo, k;,,pravijo ha, ha! X. Savoy, Mont., 21. okt. — (Nekaj o naši farmarski naselbini v Montani.) Mi tukajšnji farmarji smo sedaj vse pospravili, kar smo pridelali. Gotovo, letošnje poletje druzega nismo dobili ko sam krompir, ali takšen krompir, da še nikoli nismo tacega v družili državah pridelali ko v Montani. Zelo debel je, da nekateri tehta čez t\va funta. In pa tudi sena imamo dovolj. Gotovo, letošnje ko prvo leto ni bilo nobene druge reči pričakovati, zato ker ni bilo časa za drugo oranje in setev« Mi Slovenci smo sem prišli v sredi marca meseca in najprvo smo potem ko smo vzeli homestead, vozili les za granjenje hlevov in koče .kopali vodnjake, ogradili si nekaj vsaki za pašnike. In zdaj v jeseni si je vsaki nekaj izoral in smo pripravljali za spomladansko setev. Vreme je bilo ugodno, tudi deževalo je dosti, tako da se je lahko oralo, kdor je imel živino in orodje. Mi, kateri sino prvi sem prišli, smo dokončali naših 7 mesecev živeti na naših homesteadih. Po državnih postavah nam je dovoljeno, iti proč za 5 mesecev in potem se pet vrniti nazaj v koncu marca meseca. Tako nam je dovoljeno vsako leto za tri leta, in pa izorati zemlje 40 a-krov v treh letih. In potem dobimo deed ali lastninsko pismo od 320 akrov zemlje. Tukaj nas je zdaj 9, kateri smo vzeli homesteade in veliko jih je, ki nam zmeraj dopisujejo, da bi radi sem prišli. Jaz imam izkušnjo in jim svetujem, če nima petnajststo ali več, mu ni treba sem priti, zato ker mora vse kupiti za gotov denar. Ali zemlja je zelo rodovitna. Prvo leto je najtežje, potem je že boljše. Tistim pa, kateri imaste že kmetijsko orodje, konje in živino, pa ni toliko denarja potreba, toliko mora imeti, da se prvo leto preživi in da se malo hišo, hlev in malo ograje naredi. Dne 19. okt. se je vrnil Jakob Plut k svoji družini v Joliet po 7. mesecih v Montani na farmi. Danes se pa ravno tako tudi midva vrneva, Jos Stukcl in John Zimerman, tudi 12 Jo'ieta, k našim družinam, samo za 5 mesecev. V marcu mesecu pa bomo vzeli naše družine s seboj uživat "frišen" zrak na farmah v Montani. Zadnje poletje jo bilo jako lepo, ne velike vročine kot drugod, noči so hladne, lepo pripravne za počitek, zdravo, ne ena oseba ni bila bolehna celo poletje, tukaj je vse zdravo, in stari naseljenci tukaj pravijo, da tukaj tudi ljudje tako ne umirajo ko drugod, kjer se posuši in ga veter odnese. Nadalje omenim vsem tistim, kateri mi želite pisati, da od danes za naprej 5 mesecev pišite mi na tale naslov: Jos. Stukel, 209 Indiana St., Joliet, 111., in po petih mesecih zopet: Savoy, Montana ,to bo po prvem aprilu. Pozdravim vse slovenske farmarje v Ameriki v imenu slov. farmarske naselbine v Savoy, Mont. Želim či-tati farmarskih dopisov v Atn. SI. Jos. Stukel. IZ SLAVNIH BOJEV 17. PEŠPOL-KA V GALICIJI. Bitka pri Gologarcu in Grodeku. Ljubljanski "Slovenec" z dne 1. okt. t. 1. prinaša pod zgornjim naslovom listek, ki se glasi: Vojak 17. pešpolka nam je tako-le opisal boje, katerih se je sam udeležil: Tri dni smo korakali po tej pusti Galiciji, preden smo prišli do sovražnika. Po cestah je bilo pedenj visoko prahu; kadilo se je tako, da >e drug drugega nismo videli. Po obrazu nam je lil pot, na katerega se jc prijemal ; prah, da se jc skorja po obrazu naredila, ki sem jo sproti luščil. Nekega jutra gremo skozi revno vas, ki je štela kakih 40 številk. Hiše so/ bile nizke, iz ilovice narejene in s slamo krite. Človeka ni bilo nobenega, le kaka lačna krava in prešle je letal krog svoje koče. Skozi vas jc tekla umazana voda, v kateri je bilo nekaj rac in gosi, ki so se neprestano drle. Potem smo korakali naprej med velikimi njivami krompirja in požetc-ga ovsa, ki jc bil pripravljen za mla-tev, pa so ga ljudje pustili in zbežali. Zelo utrujeni, lačni in žejni smo korakali dalje; vsakemu se je glava pove-šala, nobeden ni izpregovoril besede. Krog 2. ure popoldne smo imeli kratek počitek ob kraju ceste, da je šla artiljerija naprej. Naenkrat zaslišimo gromenje topov in ropotanje strojnih pušk. Začeli smo vriskati in peti in v hipu smo pozabili na težo tornistre, 11a lakoto in žejo; vsak je tiščal naprej in želel prej ko mogoče priti do sovražnika.' Gromenje topov in ropotanje strojnih pušk se nam je zdelo kakor bi godba igrala. Vsi veseli smo korakali še cel popoldan in celo noč. Ponoči smo opazovali na nebu otUvii ognja; vse nebo jc žarelo. Krog 3. ure čez polnoč smo dospeli čez neki hrib, kjer smo imeli lep razgled proti sovražniku; opazovali smo, kako so gorele vasi. Naštel sem sedem ^gore- čih vasi. Ko je napočil dan, smo z nepopisnim veseljem in najlepšo disciplino, ki so jo naši fantje dobro držali, odkorakali v ogenj. Komaj smo korakali 1000 korakov, so nas že začeli obsipati šrapneli in granate. A kranjski fantje se niso dosti zmenili za to; še z večjim navdušenjem smo tekli naprej. Tedaj so nas začele muhe obletavati — krogle iz pušk. Sedaj je bilo treba pred vsem dognati, odkod te muhe lete. Takoj zagledamo pred seboj krite postojanke, v katerih o bili Rusi do glave zakopani. Tekli smo še kakih 200 metrov naprej, ko dobimo salve iz strojnih pušk, ki so bile čisto zakopane v tleh. Hitro smo jim odgovorili iz pušk, nato pa zopet hitimo naprej. Kmalu zagledamo, da se Rusi umičejo. Imeli smo že precej izgub, pomoči od zadaj nobene; komaj se pripravimo k naskoku, nas že obsujejo šrapneli. Ko so malo prije-njali, smo naskočili Ruse z bajoneti. Ko smo prišli do njih, so puške proč pometali 111 s povzdignjenimi rokami prosili milost, a razjezeni naši fantje niso bili razpoloženi za prizanašanje. Naposled smo morali nazaj, ker je Rus pomoč dobil, mi smo (bili pa že izmučeni, ker se je naš bataljon boril proti treni ruskim polkom. Izgub so Rusi imeli štirikrat več nego mi. Ru-pešci slabo streljajo, nasprotno so pa pri nas izvrstni strelci; katerikoli Rus je glavo pokazal, je padel. , Bojevali smo ie neprenehoma 13 dni. Najhujši boj je bil dne 8. septembra pri Grodeku v bližini Lvova. Dva dni smo varovali mesto Grodek, ki je povečini gorelo. Dne 8. septembra zjutraj smo dobili povelje, da primemo sovražnika južno od mesta Gro dek in ga zapodimo nazaj. Ko je napočil dan, smo v vojnih vrstah odkorakali naprej. Komaj pridemo kakih 500 korakov od mesta, so že začeli leteti šrapneli in granate in padati kakih 100 korakov od nas. XTorčevali smo se, češ, poglejte, kako je Rus neumen; več kot 100 šrapnelov in granat je mislil nam poslati, pa ga je goljufalo. Rekel sem tovarišem: "Fantje, to je ruski 'kofe'." Tulenje granat j ebilo tako, da se je kar zemlja tresla. Mi smo pa z nekim sveti mnavdušenjem korakali 111 se pogovarjali med seboj: "No, danes jih pa bomo!" Bil sem na levem krilu bataljona; krogle so padale kakor dež, a zadela me ni nobena. Med potjo smo se večkrat ustavili ter sem z daljnogledom opazoval sovražnika, ki je bil pred nekim gozdom v tla zakopan. Ker pa na tako daljavo še nismo mogli streljati na tako skritega sovražnika, smo moral iiti vedno in vedno zopet naprej. Ko smo prišli na 500 m, smo pričeli streljati. V tem hipu dobimo iz bližnjega gozda hud o-genj iz strojnih pušk, ki nam je veliko škode napravil. Držali smo se na tem mestu kaki 2 uri; naprej nismo mogli, ker nismo dobili pomoči. Imel sem 11a levi strani dve krdeli in sem večkrat zakričal, naj hitro streljajo, a nihče me ni več slišal. Samo enega kor-porala sem še imel, ki mi je pomagal streljati; neprestano sva streljala 1 uro, potem je korporal padel, jaz sem ppa dobil v levo nogo dve krogli. Vendar sem še dvema mrtvima tovarišema poleg sebe pobral patrone in streljal še kake pol ure; potem prileti granata, mi prelomi puško čez pol in me zadene v desno nogo v spodnjo piščal. Potem sem se plazil na desno k nekemu kadetu, ki je imel še par mož; kQniaj sem mu sporočil, so nas že zajeli Rusi, ki so komaj prilezli čez kupe Svojih mrtvih. Pobrali so nam vse, kar smo imeli; kadeta in dva pešca so vzeli s seboj. En poddesetnik, jaz in en pešec srno pa ležali med Rusi 4 ure v najhujšem ognju. Opazoval sem, v kakšnem neredu so Rusi šli naprej. Častnika sploh nobenega niso imeli. Lačni so bili tako, da bi mi bili kmalu še tornistro pojedli. Imel sem še par konzerv notri .katere hitro kar surove pojedli. "Potem so naše čete Ruse pognale nazaj. Mi trije smo ostali 11a bojnem polju) nobene pomoči od nikoder. Noč >e jc delala. Ogenj je malo pojenjal. Vzel sem zlomljeno puško in šel kaki 2 uri, da sem prišel v Grodek, kjer so me obvezali in na kolodvor odpeljali. Potem smo se peljali tri dni in tri noči; ko smo dospeli v domovino, sem bil tako slab, da so me tu pustili. Tu se mi dobro godi; rane sc mi dobro celijo in jesti imamo dovolj. Vrh tega nas pa še ljudje pridno obiskujejo 7 raznovrstnimi darovi. Bog daj, da bi se kmalu pozdravil, da bi zopet mogel iti pomagat našim fantom, ki so se tako hrabro borili, da si tega ne more nihče predstavljati, razen tisti, ki jc bil zraven. Cenj. naročnikom v Chisholm, Minn. Pošta nam javlja, da sedaj list raz-našajo po mestu pismonoše, zato ne bo ljudem treba nič več poštnih box. Prosimo, da nam naznanite svoje naslove, to je: hišne številke in imena cest, da bodo naslovi prav urejeni in da boste list redno dobivali na svoje Uprav. "A. S." dome. Bol v hrbtu. Tiste, ki 'trpijo vsled bola v hrbtu, katerega povzročajo obistne neprilike bi zanimalo izvedeti, da je g. Frank Gargttlek, Samoa, Cat. odpravil svojo nepriliko z rabo Severovega Zdravila za obisti in jetra (Sevcra's Kidney and Liver Remedy.) On nam je pisal: "Mil setn presenečen, ko je moj bol v hrbtu izginil predno sem porabil eno steklenico Severovega Zdravila za obisti in jetra. Sedaj se počutim popolnoma zdravega in brez bolečin," — Zoper obistne in mehurne neprilike, gosto vodo, zadrževanje vode, bolestno puščanje vode, bolečine v hrbtu, oteklost nog, omotico in kisel želodec priporočamo Scverovo zdravilo za o-bisti in jetra. Cena 50 centov in $1. v vseh lekarnah ali od W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la.—Adv. Tucs. Ok Zahvala. Za vse blage dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom pre-rane smrti naše ljubljene hčerke, oziroma sestrice MARJETICE ŽELKO, ki je umrla dne 16. oktobra t. 1. v tretjem mesecu svoje starosti, izrekamo vs^m znancem, prijateljem in sorodnikom najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo vsem tistim, ki so se udeležili pogreba, in jo spremili k večnemu počitku. Bog povrni vsem stotero! V Jolietu, 111., dne 26. okt. 1914. Žalujoči ostali: John in Barbara Želko, stariši, ter sestre in bratje. DENAR SE VLAGA NAJBOLJE iN NAJSIGURNEJE V Prvo Hrvatsko Stedionico U ZAGREBU, CROATIA, EUROPE. in nje podružnice v: Belavaru, Brodi na S. Crkvenici, Delnicama, Djakov«. Kraljeviči, Novem Vinodolu, Osijeko« Požegi, Rieki, Sisku, Varaždinu, Velik' Gorici, Virovitici, Zemunu i Senju. Delniška glavnica in pričuve K 16,250,000. Nasvete in navodila pošljemo zastofl)' Is: stonj- Ma biša ii soto tU STORM DOORS 1J AND WINDOWS (rešetca za okna in vrata) najhitreje in najceneje vam jih priprl J. W. LOVE CARPENTER 204 Scott St., poleg italijanske cerk"1 Chicago tel. 1001. JOLIET, ILLINOIS. Bi Bi a m s K Bi Sfi s Bi Bi Bi Sfi a? S Bi H; m K Buchanan-Daley Co. Desplaities and Allen Sts. JOLIET, ILLINOIS Les za Stavbe in Premog Največja zaloga v mestu predno naroČite dobite našo ceno TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu ffi S Bi ffi m m a; m K m w Bi K Bi H Bi Bi Bi B; m B; m Bi Bi m Bi §3 Bi Bi SR K Bi S Bi Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod Ustanovile. L 1895. Anton Nemanich in Siti 1002 N. Chicago Street Konjušniica na 205-207 Ohio St.. Joliet, 111* Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden največjih * mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepša v Jolietfl in tvaške vozove in kočije. Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevu. Kadar rabite kaj v nasi stroki »e oglasite ali telefonajte. Chictf" tel. 2575 |in N. W. 344. Naši k»čijaži in vsi delavci so Slovene1. Jadranska Banka Popolnoma vplačena glavnica 8,000,000 kron. Prihranki 780,000 kr°n' Glavni urad: TRST. Podružnice na Dunaju, Dubrovniku, Kotoru, Ljubljani, Metkovi^u' t Opatiji, šibeniku, Spljetu in Zadru. Priporoča se za vse bančne posle- Sprejema denarne vloge in jih obrestuje, kupuje in prodaje vi nostne papirje in daje informacije vseh vrst. Frevjtemlje menjice, dokumente in tirjatve za Avstro-Ogrsko, .. Srb«0' , in Hercegovino, Albanijo, Črno goro, Grško, Runju^J0' Turčijo i. t. d. — BRZOJAVNI NASLOV: JADRANSKA- lega skill ai-li je o zem, »ec Na : «4 h ltk ■ Prec s hr , »om si-e i Irak. Ijani Krai »»če ski ž upa »odi sk; Strj j t m krst m g je v H! 01 'sf.re šcai; UtMf cvet —t>c je t. bili, seda tem se l »wož se j dobi iaki lici. steij lifai niv; vse* vijo Dež ko j oka; :skrt , JOlc k* m liki r»uj da . «zit je, « na, boj, Ileg leji v t< v, st. slec stoi Pili 4. , Mi, mol Miš )>

eš »je ški kol iz ] l>ui fie So rai M He Cji iz V< At r*i »i« Pe sit Pr ie »i U 1« »i, «1 H M "j »i < ti. iz stare domovine. — Pogreb prvega v Ljubljani umrlega hrvatskega vojaka. V ljubljanskih bolnišnicah se nahaja več ranje- hrvatskih vojakov. Dne 22. sept. Je od teli ranjencev umrl Matija Vu-zem, hrvatski varaždinski domobra-Hec, doma iz Maruievca, okraj Ivanec. Na zadnji poti je za domovino umrle-' S* hrvatskega junaka spremljal oddelek voja-štva, ki je oddal častno salvo, i Pred krsto so vojaki nosili lep venec s hrvatskim trobojni mtrakom in čr-" niienini trakom, katerega je na kr-položil kranjski deželni odbor. Na trakovih je bil napis: "Prvemu v Ljub-umrlemu hrvatskemu vojniku — kranjska dežela". Za krsto so stopali "»čelnik Slov. Ljud.-ke Stranke kranjski deželni glavar dr. Ivan ŠusterŠic, žut>an ljubljanski dr. Ivan Tavčar z Podžupanom dr. Trillerjem, ljubtjan-ski občinski svetniki Slov. Ljudske Stranke z načelnikom Ivan Kregar-in mnogo drugega občinstva* Na kršti je ležal tudi krasen venec gospej M< gospodičen iz "Mladike". Sprevod Je vodil č. gosp. mornariški superior »tonsg; Kokolj. Na pokopališču so Sprevod čakale članice "Slovenske krščansko socialne zveze", ki so grob umrlega hrvatskega junaka obsule s cvetjem. — Deželni glavar dr. Ivan Šusteršič sporoča "Slovenec" z dne 24. sept. — te dni ponovno obiskal ranjene in ®%e vojake v deželni bolnici. V do-sedaj posečenih oddelkih — kirurgič-"""i, medicinskem in okulističnem — Se Je zgovarjal z vsakim vojakom, po Možnosti v materinskem jeziku. Zlasti je temeljito podučil, če so z vsem dobro preskrbljeni in postreženi. Vojaki brez izjeme niso mogli prehvaliti, kako lepo se zanje skrbi v deželni Bol- Hvalijo zdravnike, strežnice, po-stelje in še posebej izborno in obilo ''"auo., "Vsega imamo zadosti!" je a*vaden zadovoljen odgovor junakov Vseh avstrijskih narodnosti, ki se zdraho v deželnih dobrodelnih zavodih, deželni glavar je že pred dalje časom, je prvikrat obiskal bolnico, izrecno •Aazal, da se ima vrle bojevnike preskrbeti z vsem, kar jim more olajšati Položaj, zlasti tudi s tobakom, sinodami, svalčicami, pipami itd. Zdrav-n,ki in strežnice se kar kosajo v Iju-''ieaivosti in postrežljlvosti napram ri'»iencem in bolnikom, ki zatrjujejo, da so srečni, da se nahajajo v vsakem ®ziru prvovrstnem zavodu. Naravno ie. da se v deželno bolnico oddajajo '■'sitežji slučaji". Vse, tudi najtežje volne; pa navdaja trdno upanje popolna okrevanja — in to je najtolažil-n,iiši moment za vsakega, ki pristopi * teh dnevih k posteljam naših ljubih •«tnikov. . V poročilu o ranjenih in bolnikih 14 se nahajajo med drugimi tudi Sedeči: Poročnik Likar Anton, 79. *esPolk, iz Idrije, bolan, v Zagrebu; stotnik Obereigner Henrik, 18. peš-J^'k, ranjen, na Dunaju; Druks Janez, ' doni. polk, iz Šoštanja, ranjen, v '?kolczu; Enčimier Janez, 27. do-polk, iz okraja Krško, ranjen, v ■'skolczu; Ilinič Matija, 27. domobr. j0"5, iz Tolmina, ranjen, v Miskolczu; ^Pun Konrad, 4. domobr. polk, iz j^tersberga, ranjen v Miskolczu; Andrej, 97. pešpolk, iz Tolmina, "Jjen, v Miskolczu; Keržan Janez, 87. ^sl>0lk, iz Globokega, bolan, v Za- PoJt'- Kla^nček Anton, 4. domobr. '' iz Sv. Lovrenca pri Ptuju, ra-len, v Miskolczu; Kodelja Jožef, 27. jomobr. polk, iz Loža, ranjen, v Mis- ifcfell n )nt°n' 8' 1,0ljski £ t'2,, l0VeKa' ''•">K>i, v Miskolczu; kolbesen Mihael. 27. pešpolk, Ljubljane, ranjen, \ Miskolczu- 1 c 5|Ct PaVd' 4' dbmobr """<■ okraj e'Jak, ranjen ,v Miskolczu; Manija- raim01\27- doinob1' POlJs, iz Gorice, 40,« '!' V Mlsko!czu; Mole Anton, 27. Misko,r' P°lk' " Vrhnike, ranjen v tPDnfžL- ' Pisanec J:moz- 7. poljski - P9lk, iz Sv. Eme pri Celju, ra- Janez, 17. CZU- P ■ —"ftwij.i ,ianjcil, V Miskol-iz 0". ?»«& Franc, 27. domobr. polk, PUHJajaGonca, bolan, v Miskolczu; Horijaii, 4. domobr. polk, iz ovca »'en , i: ' ov- liine P1"1 ^'olktS70lCZU; 1>rim°" cZu. p '. 'f. Zagorja .ranjen, vajo v domači občini, na vsak način, v domači občini bivajoči pa samo na posebno prošnjo. — Rezervni častnik Bogumil Brin-iek padel na bojišču. Z bojišča je do-šla žalostna vest, da je padel rezervni lastnik Bogumil Brinšek smrtno zalet. Za vse je ta vešt hud udarec, kajti kdor je ranjkega poznal, je vedel, da je bil pokojnik blaga neprecenljiva luša. Vedeli so ga ceniti posebno tovariši, ki so z njim tvorili klub "Dren" in skupaj polazili na nešteto naših krasnih gora in preiskali podzemski svet čudovite Notranjske in Dolenjske. Kjer je veljalo tvegati za tovariše in znanost življenje, je bil prvi zraven in. kadar so po etžavnem podzemskem delu odreveneli trudni udje, bil je najljubeznjivejši družabnih. Marsikdo je užival njegove umotvore: bil je, drznem se trditi, najboljši slovenski amaterfotograf. Svoji umetnosti, za katere je motive iskal le v planinah in odzemskih jamah, je žrtvoval vse. S svojimi slikami je krasil "Planinski Vestnik" in planinske koče in tudi marsikateri navdušen planinec je o-krasil svoje stanovanje z njegovimi u-motvori. Nenadomestljiv bo starišem, a nenadomestljiv tudi tovarišem. — O njegovi smrti je znano to: Padel je v boju s Srbi. Kroglja ga je zadela v srce, nakar je živel še pet minut in mrtvega so pokopali na bojnem polju z vojaškimi častmi. Žalostno vest ie njegov stotnik naznanil starišem in tovarišem. — Dan molitve dne 4. oktobra 1914. Kn. šk. ordinariat v Ljubljani je izdal naslednjo odredbo: Vsled priporočila predsedništva škofovskih konferenc naročam vsem cerkvenim predstojnikom ljubljanske škofije, naj na god našega presvetlega cesarja Franca Jožefa I., nedeljo, 4. oktobra, po jutranji božji službi izpostavijo presveto Rešuje Telo in naj bo ves dan dan molitve. Zvečer od 5. do 6. ure naj bo slovesna ura molitve z blagoslovom; potem naj se sv. Rešnje Telo shrani. — Slovenka — profesorica. Naslov "profesorice" je podeljen dr. Ani O-grinčevi na javni posebni ženski gimnaziji društva za širjenje ženske na-obrazbe na Dunaju. — Ponesrečen avtomobil. Avtomobil Železniki—Škofja Loka, ki je vozil 27. sept. popoldne okrog pol dveh v Ljubljano, se je kake pol ure od Loke razbil. Utrgala se je veriga na nekem klancu in avtomobil je z vso silo strbunknil nizdol. V njem se je peljalo sedem oseb, ki so vse več ali manj poškodovane. — Kap zadela je 16. sept. zvečer ob pol 6. uri v tivolskih nasadih umirov-Ijenega sprevodnika vdovelega Frana Fajdigo, roj. v Zaklancu ter stanujo-čega v Ljubljani. — V poročilih o ranjencih in bolnikih št. 12 sejiahajajo med drugimi tudi sledeči: Major Balzar Hugo iz Ljubljane, bolan, na Dunaju; Colleux Karel, 27. dombr. polk, iz Gorice, bolan na Dunaju; Garbaz Nikolaj, 17. pešpolk, ranjen, na Dunaju; Grabner Janez, 7. lovski bat., iz Motnika, ranjen, na Dunaju; Krlek Jožef, 27. dombr. polk, iz Trebnjega, bolan, na Dunaju; Treiber Matija, 7. pešpolk, iz Marija Zilj, bolan, na Dunaju; Trpin Jakob, 47. pešpolk, bolan, na Dunaju,; Teka-vec Alojzij, 17. pešpolk, ranjen, na Dunaju; Papež Jožef, 75. pešpolk, iz Vodic, ranjen, na Dunaju; Perin Marij, 97 pešpolk, Trst, ranjen, na Dunaju; Pegarc Jožef, 7. poljski topniški polk, iz Trsta, bolan, na Dunaju; stotnik Rueling pl. Ruedingen, 67. pešpolk, iz Ljubljane, ranjen, na Dunaju. — Na severnem bojišču je padel štabni narednik Jaklič, doma iz Velikih Lašč. Ondi so padli tudi: bančni uradnik Lacko Klaič, sin svetnika baltskega stola v Zagrebu, mestni uradnik v Zagrebu V.latko Hafner in profesor zagrebške trgovske akademije Ivan Kovačevic, "dgar AntonV57 ranje"' v Jaroslavu; kutar r»„jc ' domobr. polk, iz Tolmina, lij j'' v Miskolczu; Šinkovec Aloj- !Z ZagJJja' ra- Zr^ XZ Staresa trga, ranjen, v Mili, Slana Anton, 87. pešpolk, iz Nedelje, ranjen v Miskolczu. 1>re8ledovanje črnovojnikov. V ie v ."°lovici meseca oktobra 1914 se i * pri vseh c- kr- domobranskih »^'"'tyenih poveljstvih pred poseb-(w bralnimi komisijami izbiranje i^stcr»»K) vseh v letih 1892, 1893 in črni vojski podvrženih »kr ' siccr za Kranjsko za politične H0vJe Radovljica, Kočevje, Krško, •»ca V"68.10" I'ilija' Ljut>!janska oko-V (• anj> Kamnik, mesto Ljubljana "ltra-rn°meIj v Liubli»ni. politična Logatec in Postojna pa v Op-"^Trstom. V svrho proste vož-sj>ir"a železnici iz bivališča na kraj te ,, in nazaj so dobile dotične, čr-podvržene osebe pri občin-posebne črnovojniške legi- škega sprevodnika v gozdu pri Drav-ljah, poročajo, da je bil vsled padca z vlaka na Dolenjskem postal slaboumen in da je v takem stanju našel nesrečno smrt. — Začetek šolskega pouka. C. kr. učno ministrstvo je želji deželnega odbora kranjskega ustreglo in odredilo, da se prične šolski pouk na vseh šolah, ki jih obiskujejo večinoma kmečki otroci, začetkom novembra, na drugih pa takoj. Okrajnim šolskim svetom se naroča, da imajo za to šolsko leto porabo šolskih otrok pri poljskem delu smatrati kot opravičbo pri šolskih zamudah. — Gospodarska pomožna pisarna za Kranjsko. Po naročilu njegove eks-celence gospoda ministra za notranje zadeve se je ustanovil v Ljubljani za zasebne zadeve vpoklicanih gospodarski deželni pomožni odbor, imenovan "gospodarska deželna pomožna pisarna za Kranjsko", z nalogo dokončati vse one pravne, gospodarske in druge zadeve vpoklicanih, ki jih isti vsled vpoklica niso mogli urediti. — Podružnice Rdečega križa so se ustanovile na Viču, v Tržiču in v Tr-novem-Bistrici za ilirsko-bistriški sodni okraj. — Poročil se je profesor Alfona Eisenberg z gdčno. Zofijo Mulley, hčerko deželnega poslanca g. Karola Mulleya z Vrhnike. — Težko ranjen in pogrešan. Po poluradnih obvestilih in po izjavah, ki se vjemajo, se pogreša c. in kr. nad-poročnik in začasni poveljnik 16. vojne stotnije 17. pešpolka Friderik Kren. 31. avgusta se je s svojo stotnijo junaško branil blizu Lvova proti pet- ali šestkratni ruski premoči in je bil nevarno ranjen. Od takrat ga pogrešajo. Nadporočnik Kren je rojen Ljubljančan, sin adjunkta pomožnih uradov c. kr. deželnega sodnega predsedstva v Ljubljani. — Poročil se je g. Andrej Horvat, c. kr. finančni nadpaznik, sedaj pri poljskem topničarskem polku št. 7, nad. bat. v Ljubljani, z gdč. Minko Vosanovo, učiteljico na Banjaloki. — Obesil se je. V gozdu pri Drav-Ijah so našli 27. sept. obešenega Luka Cuznarja, železniškega sprevodnika iz Sp. Šiške št. 117. Cuznar je odšel še 19 .sept. od doma. — Krasna je bila 20. sept. procesija od sv. Petra na Rakovnik. Ob haj-lepšem vremenu se je pomikala velika množica ljudstva po mestnih ulicah vun na zeleno. Ker je bilo ljudstva tolika množica, da nikakor ni mogla na Rakovniku v cerkev, se je množica razprostrla po prostranem prostoru pred cerkvijo in je bil govor izpred cerkve. Cerkveni govornik je poudarjal ,da je poleg molitve v teh hudih časih treba tudi pokore, da pa nekateri še nič ne kažejo, da bi jim vojska šla kaj do srca, ampak veseljačiio dalje, kakor bi nič hudega ne bilo. Našteval je dalje, v čem naj bi se kazala naša pokora in kako bi bilo treba, da se ljudstvo obrne k Bogu "s celim srcem, postom, jokom in plakanjem". Po petih litanijah, pri katerih je množica mogočno odpevala, in po končanih molitvah se je podelil blagoslov z Najsvetejšim izpred erkve ter se je vrnila množica po istem potu v lepem redu nazaj k sv. Petru. Vsa prireditev je trajala dobre tri ure. — Slovesna zaprisega. 20. sept. je bila v Ljubljani slovesna zaprisega vseh tam bivajočih rekrutov. En del vojakov je imel sv. mašo v šentpeter-ski cerkvi in je bil nato zaprisežen na dvorišču šentpeterske in domobranske vojašnice. Glavni del vojaštva je pa imel sv. mašo v frančiškanski cerkvi. Ker je bilo v cerkvi veliko civilistov, niso mogli vsi vojaki noter; zato so jih razpostavili po Prešernovi ulici, na Marijinem trgu, po Sv. Petra cesti in .Miklošičevi cesti. Po sv. maši je imel mornariški superior v pok. č. g. Kokolj nagovor, nakar je podelil blagoslov z Najsvetejšim. Nato je rezervna vojaška godba intonirala cesarsko pesem. Po končani službi božji so vojaki odkorakali v topničarsko vojašnico,v kjer so jih slovesno zaprisegli. PRIMORSKO. J — Francozi zarublii avstrijski par-nik. Trst, 24. sept.: Neka francoska ladja je zarubila parnik Dinorab družbe Marco U. Martinolich z Malega Lošinja, ki je peljal žito v Hamburg. Dinorab je Francoz odpeljal v Cherbourg, od tu pa v Havre, kjer so žito izložili. Od takrat nima lastnik od ladje in mornarjev nobenih poročil več. — Prihod ranjencev v Trst. Poleg že imenovanih, poročnika 4. bosanskega pešpolka Bogomira Zgaga, zdravnika dr. Pavla Monti in stotnika 4. bosanskega pešpolka A. Peternela, so dne 17. sept. došli v Trst še sledeči: prostak 47. pešpolka Gašper Matrošič prostak 10. pešpolka Iginij Lesta; kor-poral 97. pešpolka Leopold Lisjak (11. stot.); Josip Roman, prostak 47. pešpolka (7. stotnija); prostak 1. poljskega lovskega bataljona (11. stot.) Josip Danieli; Ivan Drole, od 20. lovskega bataljona; Ivan Marašič, od 8. poljskega topnič. polka; Fran Medved, od 11. stotnije 27. pešpolka; Maksimilijan Baje, od 3. stotn. 27. pešpolka in železničar Josip Masemk črnovojnik, ki pa je le bolan, dočim so drugi ranjeni. HRVATSKO. — Hrvatje odločili Auffenbergovo zmago. Splošno se priznava sijajen nastop hrvatskih polkov na severnem bojišču, ki so zlasti odločili veliko Auffenbergovo zmago pri Komarovu, ki je bila odločilna. Bilo je 8. septembra. Avstrijske čete so strahovito trpele v sovražnem artiljerijskem ognju in le z največjim naporom držale svoje postojanke. Tedaj je stopil v boj tudi zagrebški 14. zbor in čete so se pripravile na ponoven naskok. Hrvatje so s svojim nepopisnim ognjevitim junaštvom potegnili za seboj tudi vse ostale čete; z razvitimi zastavami se je vse zagnalo v "juri", katerega je arti-ljerija že preje čvrsto pripravila in ga podpirala. Vnela se je strahovita bor-bar na nož, o čemer je bilo veliko Rusov ujetih. Sovražniku so neprestano dohajala ojačenja, a vse mu ni nič pomagalo — zmagalo je brezprimerno junaštvo hrvatskih polkov. Tako poročajo in priznavajo enoglasno vsi očividci. — Znani "junak iz Like", atlet Marijan Matijevič se je prostovoljno javil za vstop k Jelačičevemu polku št. 79. — Banov bratranec padel v boju. Grof Bela Csaky, poročnik domobranskih huzarjev, bratranec hrvatskega bana dr. barona Škrleca, je padel 15. avgusta pri Stojanovu v boju proti Rusom. Photo by American Press Association. ZRAKOPLOVNA BOMBA, SMRTONOSNO OROŽJE V VOJNI. Zrakoplovno vojskovanje je postalo velik činitelj v evropskem klanju, in Francija ima baje nič manj nego 200 zrakoplovov pripravljenih za rabo proti Nemcem. Zrakoplovi se rabijo za ogledovanje in za metanje bomb. Na tej sliki je videti najnovejša oblika smrtonosnega nastroja. To je zračen torpedo. Pritrjen je na spodnjem delu zrakoplova, in ko ga spustijo doli, razpoči s strašno silo. Ta nastroj je francoska iznajdba. zlogovaje: "Ali ti, Mihec, kadar si lačen, tudi materi praviš: Ma-ti, daj-te mi ma-lo kru-ha?" Deček odkima, da ne. "No, kako pa vendar prosiš kruha?" vpraša dalje nadzornik. "Nikakor," odgovori deček, "ker ga niti nimamo." i Uradu telefon Chicago 100 X Stanovanja telefon Chicago 3Ž47 josip klepec JAVNI NOTAR 1006 N. Chicago St. JOUET, ILL. v uradu ivečer do 8. ure ob nedeljah od 9-12 ! Za k r a 11 k Čas. ,--- io*04040++<»0*0«0*0*e«C*C i Četrti element. Učitelj: "Povej mi, Lukec, koliko elementov ali prvin je?" Lukec: "Elementov je čvetero." Učitelj: "Kako se imenujejo?" Lukec: "Prvi ogenj, drugi voda, tretji zrak in četrti... četrti..." Učitelj: "No, na čem pa stojiš?" Učenec: "Četrti moji škornji." N. W. Phone 348 1 t; radih ,ac>jske liste, i in sicer oni, ki ne bi- — Utonil. Dne 21. sept. zvečer se jc vozil s čolnom po Ljubljanici pri Selil mizarski pomočnik Pavel Šetina. Ker ni bil vajen veslali, se m uje čoln preobrnil, Šetina je padel v vodo in utonil. Truplo so potegnili iz vode 22. sept. zjutraj. — Pasja steklina v črnomaljskem okraju. V črnomaljskem okraju je pred nekaj časom stekel neki pes in obgrizel več drugih prosti bin priklenjenih psov, katere je konjač potem obstrelil. Le-ti psi so tudi ogrizli in ranili več oseb, katere so na odredbo okrožnega zdravnika morali prepeljati v Pasteurjev zavod na Dunaj. — Z južnega bojišča se je pripeljal ranjen c. kr. rez. poročnik dr. Ivan Gogala, uradnik c. kr. drž. policije v Ljubljani. Sovražnikova krogla mu je šla skozi nogo. — Umrli ranjenci. O pogrebu v Ljubljani umrlega hrvatskega ranjenca pišejo hrvatski časopisi. Jako lepo je tiplivalo na vse Hrvate, da je kranjski deželni odbor položil na grob ve-nec s trakovi v hrvatskih in cesarskih barvah in napisom: "Hrvatskemu junaku — Kranjska vojyodina". — O smrti Luke Cuznarja, želozni- —Umrli so v Ljubljani: Karel Hlad-ky, sin oficijala tobačne režije, 13 dni. — Rajko Sever, sin stol.irskega pomočnika, 19 dni. — Ivan Škafar, reje-net, 5 tednov. — Franc Andolšek, tovarniški delavec, 28 let. — Marija Re-bernik, gostija, 56 let. — Matija Jakopin, barvar, 40 let. nik. Umrla je v hiralnici Marija Las- — Ljubljančanom in tudi Gorenjcem krog Kranja znani stotnik Klei-noseheg, ki je poročen s hčerko iz znane ljubljanske Recherjeve rodbine, je bil v bojih s Srbi ranjen na roki. Med obvezovanjem jc priletel šrapnel, ki ga jc ranil na prsih. Medtem pa ga jc zajelo srbsko vojaštvo in se nahaja sedaj v srbskem vjetništvu. Po premestitvi iz Ljubljane se je nastanil gospod stotnik z rodbino v Gradcu. Prihajal je pa z družino čez poletje na letovišče v Prevolje pri Kranju. — Izpuščeni duhovniki. Iz vojaškega sodišča v Gradcu so izpustili tudi g. Petra Zirovnika) župnika iz št. Vida pri Ptuju. Iz prirodopisja. I. Učitelj: "O katerih domačih živalih smo se že učili?" Učenec: "O kravi, o svinji, o psu, konji, mački, oslu..." Učitelj: "Kakšna žival je konj?" Učenec: "Konj je kopitovec." Učitelj: "Ali je samo konj kopitovec?" Učenec: "Tudi osel in mula." Učitelj: "Ali znaš, kako smo opisali vsako teh živalij?" Učenec: "Vse se rnsi dobro zapomnil." Učitelj: "Povej mi, katera žival je oslu najbolj v rodu?" Učenec: "Oslica." II. V šoli je bil govor o dvoživkah aH amfibijah. "Prosim, gospod učitelj, kaj je to amfibija?" oglasi se jeden v zadnji klopi. Učitelj: "Vidite ga, zopet kaže, da si ni ničesar zapomnil. Amfibije so živali, ki morajo živeti v vodi, kakor na kopnini." Učenec: "Aha, zdaj vem, to so go-ske in race!" III. Učitelj: "Lisica in pes sta si v životu podobna, ker sta si v rodu, vendar pa se razločuje lisica od psa, ali veste, otroci, po čem?'* Mihec (iz zadnje klopi): "Po svojem dolgem repu." Učitelj: "Kaj pa, če si lisica kje rep odkrizne ali odtrga, n. pr. v pasti? Po čem pa se potem razločuje od psa?" Vrbljačev Jurček: "Tedaj pa potem, da nima repa I" IV. Učitelj: "Kdo mi pove tri živali, ki žive v Afriki?" Dobečarjeva Marica: "Dve opici in jedila papiga." Učinek gorkote. Učitelj: "Povej mi, kakšna svojstva ima gorkota?" Učenec: "Gorkota vse reči razteza,' mraz pa jih krči in stiska." Učitelj: "Povej nam vzgled!" Učenec: "Po leti so dnevi dolgi, po zimi pa kratki." john m SJJFANICH :.:Slovenska Gostilua::: vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke. | 915^N. Scott J5t„ Joliet, III ]JMMlMJ®®MlMlM]l!lj Korist vode. V šoli so dobili nalogo, popisati korist vode. Učenec konča svoj sestavek z besedami: "Voda pa je tudi zato koristna in potrebna, ker bi brez nje ne mogli do otokov." Iz spisja. Na višji dekliški šoli so dobile učenke nalogo, naj popišejo svoje življenje. Xeka deklica je pisala: "Ko mi je bilo štiri mesece, zapustila sem hišo svojih roditeljev in šla v Celje." Niso doma. Joliet StBam Dye House *C9(«scional Cleaners and Dy«r« STRAKA ft CO. Office and Works, 642-644 Cais Oba telefona 488. Iz zemljepisa. Učitelj: "Zadnjič smo se učili o zemlji, o solncu in o luni. Povej mi sedaj Jernejček, ali nam je solnce potreb-nejše ali luna?" Učenec: "Lna nam je mnogo po-trebnejša nego solnce, zakaj ona nam razsvetljuje noč, po dnevi pa je itak vedno svetlo!" "Ali so gospod doma?" "Niso ne; rekli so mi, naj vam povem, da jih ni doma!" "To je res ljubeznivo! No, povejte tudi vi gospodu, da se jim priporočam. Zajedno jim recite, da me ni bilo tukaj!" To je druga. Mati pošljejo Tončeta k peku po dve zemlji. Tonče pride in prinese le jedilo žemljo. "Kje pa imaš drugo žemljo?" vpraša mati. "To je druga," odgovori Tonče. "Pa sem ti rekla, da prineseš dve zemlji," reko mati, "kam si dejal drugo?" "Jedno sem snedel, to pa je druga," odgovori Tonče. Učitelj: "Naše mesto ima mnogo mostov; čemu so neki ti mostovi?" Učenec: "Da se pod njimi reka odteka." X S S » W S » » » » S » S! Geo. Svttlecich gj^M^SSBSuSjgiiDSS ^ PRVI SALUN ONKRAJ MOSTA ^ isš^is^MMffiMSS Chicago Telephone 3868. 107 RUBY STREET, JOLIET, ILL. DOBRODOŠLII Pri izkušnji. Pri očitnem izpraševanji vpraša nadzornik učenca, ki jc kral zelo počasi in Oba telefona 215. WERDEN BUCK 511-13 Webster Street, JOLIET, ILL. Tu dobite najboljši cement, apno, 52 Tu dobite najboljši CEMENT, AP NO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOG Pazite na brez-vredue ponaredke in glejte da dobiti pristni Richterjev Pain-Expeller z znamenjem Anchor Trade Mark, kot kaže slika. Cena 25 in 50c v vseh lekarnah ali pri naravnost nam pišite ponj. Fifl. liter & Co. 74-80 Washington St. New York. Chicago Phone 225. w. J. BRADY ADVOKAT. Posojuje denar in prodaja posestva. 508-9 Joliet National Bank Building JOLIET, ILL. ESPIRITU SANTO. EPOVEST Angleški spisala Henrietta D. Skinner. Z dovoljenjem Harper & Bros. prestavil za A. S. Rev. P. F. Remškar. Translation of ESPIRITU SANTO. By Henrietta Dana Skinner. Copyright, 1899, by Harper & Brothers. (Dalje.) XXVII. POGLAVJE. Lady Ainsworth in njena mati sta se vrstili pri bolnici, da, etkmovali ste .druga z drugo, katera bi mogla Espiritu bolje ustreči. Mali Maksim in njegova mati sta bila v vili pri Pepili, da bi ne bilo nobenega motenja. Dis-dier in Gentile sta stopala na lahko okoli in vedno bila pripravljena pomagati. Espiritu je ležala bleda in nepremakljivo, vendar se je zdelo, da je zavestna in da ne trpi preveč. Njen pogled je bi lmiren in udan. Sem in tja je pogledala po modri vodi spodaj, kjer se je veter igral z valčki. Griči ob obrežju so bili zaraščeni z oljko, mirto in citronami. "Raj!" je šepnila komaj slišno. "Margara, kmalu ga bodem videli!" "Ali greš rada?" "Ah, tako rada!" "Kaj bode pa Teodor, dragica? Ali ga ne zapustiš nerada?" "Ne bodeva ločena!" je šepnila tako tiho, da je Margara še komaj razločila besede. Nekoliko pozneje je zopet odprla oči, katere so se svetile. "Adrijan je tu," je šepnila. "Margara, pošlji ga k meni!" Lady Ainsworth ni čula nobenih gla sov. Ko je pa šla od bolnice skozi prednjo sobo, so prišli na njeno uho tihi glasovi konverzacije. Vstopila je v sobo. Videla je Darettija s pismom v roki in zemljevid na mizi. Razlagal je nekaj Disdierju in kneginji. "Sel bode čez Modeno v Boscolun-go," je razlagal. "Od tam gre v San Marcello, kamor pričakuje priti danes zvečer. Do San Marcello se je treba peljati pet ur navzgor iz Lucca. Brzo-javil sem že Bindo, da se poda takoj na pot, da ga sreča. Teodor mi je pisal, če bi se zakasnil, da ne bi mogel priti v San Marcello danes zvečer, bi šel naravnost iz Boscolungo v Pra-chia, kjer bi vzel brzovlak. Ce bi bilo tako, potem ga Bindo zgreši. Če pa jaz vzamem prvi vlak v Prachia, se mi zdi, da pridem še ob pravem času. Sta samo ti dve poti. Oba ga ne moreva zgrešiti. Pripeljal sem se sem pred svojim odhodom, da zvem najnovejše, in da vidim še enkrat njen ljubki o-braz." "Vprašala je za vas, grof Adrijan," je rekla lady Ainsworth, ko je prišla bliže. "Sedaj vas pričakuje." K bolnici je šel sam. Ko je videl bledo obličje, je vse upanje zapustilo njegovo srce, ali smejala se je prijazno in nežno, kakor po navadi. Ko se je sklonil nad njo, da jo poljubi, je zacepetala: "Dragi Adrijan, hotela sem uliti še srečo, da ti povem, da te ljubi." "Margara?" je vzkliknil neverjetno. "Da, dragi brat," je zopet zašepeta- la. "Ko sem bila se zdrava, nisem |r\ro | Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. mnmmnmmmm i »♦♦♦GERMAN**** * Loan & Savings Bank* MAETIN WESTPHAL S 21» N. Kluff Street JOLIET, ILL.V stffitmimimntmw ROST &KRET7 — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5t Ma drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson Street. Joliet. Ill Cena 25 centov. SVETOVNA VOJNA z 33 slikami in zemljevidom Avstro-Ogrske je izšla in se dobi pri: V. J. KUBELKA, 538 W. 145th Street, New York, N. Y. Union Coal & Transfer Co 515 CASS STREET, JOLIET, ILL. Piano and Furniture Moving Chicago tel. 4313. Northwestern tel. W. H. KEEGAN POGREBNIK. Slovenci v La Salle in okolici: Kadar potrebujete pogrebnika se obrnite na to tvrdko in prepričani bodite, da boste najbolje postreženi, ker ta zavod je najboljši ter mnogo cenejši kot drugi. V slučaju potrebe rešilnega voza (ambulance) pokličite nas po telefonu, ker smo vedno pripravljeni — po dnevi in ponoči. Vse delo jamčeno. POSTREŽBA TOČNA VSAK CAS. W. H. KEEGAN, Telefona št. 100 — vsak ča». Cor. 2nd and Joliet St., La Salle, 111. POZOR, ROJAKINJE! Ali veste, kje je dobiti najboljš®'* so po najnižji ceni? Gotovol V m*''' J. & A. Pasderti se dobijo najboljše sveže in t^ jene klobase in najokusnejše Vse po najnižji ceni. Pridite t*"'' poskusite naše meso. Nizke cene in dobra poitreft* naše geslo. Ne pozabite torej obiskati n* našej mesnici in groceriji na v0** lu Broadway and Granite Stre«'*' Chic. Phone 2768. N. W. Phone l ( h. tel 3399 N W tel 1257 Louis Wise 20ii Jackson St JOLIET. IL1 gostilničar vino, žganje in smodke. Sobe v naiem in Lunch Room 3111 Chi. Phone: Office 658, Res. 3704 Uradne ure: 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m. Ob nedeljah od 10. do 12. Dr. S.Casparovich Dentist Zobozdravnik Joliet National Bank Building 4th Floor, Room 405. JOLIET, :-: ILLINOIS. ill....................................................................... Joliet, ill. PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sta. Both Tel ephones 26. JOLIET, ILL*' N. W. Phone 809. MIHAEL KOCHEYAP SLOVENSKI GOSTILNIČAR Cor. Ohio in State Sts. Joliet, 1» Bray-eva Lekarj! Se priporoča slovenskemu v Jolietu. Velika zalo** Nizke cene. 104 Jefferaon St., blizu most«. Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se imemtje T7f 3%. gri X TT* JAA .ML VJC JLa Jtu ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Company Otl telefon 405, S. Nlff St.. MletJ*