53. številka
Ljubljana, v torek 6. marcu.
XXVII. leto, IK94.
izhaja vsak dan ife«er, izimši nedelje in praznike, ter velja po pot ti prejeman sa avatr o-ogersk e dežele ca vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden oiier 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pofiiljanje nadom računa ae po 10 kr
na mesec, po SO kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša, /a osna ni 1 a plačuje se od četlristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni stvo je na Kongresnem trgu st. 12. Dpravniitvu naj se blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Resnico zavijajo 1
»Slovenec* se nekaj časa sem zaletuje ob naše deželno gledališče, ter meni, da nam gledališča, prej kot ae zategadelj ker škofje ia duhovniki ne zahajajo k predstavam, niti potreba ni! če pa že mora biti kazališče, naj ga plačajo .kavalirji". Daai nam to pisarenje proti gledališču, ia za gledališče Že preseda, moramo vender spregovoriti o ti zadevi. Nepremišljeno in hudobno je, če »Slovenec" trdi, da nam Slovencem gledališča treba ni. Dokazovati, da je ravno nam Slovencem potrebno in koristno, pač ni treba, posebno v tem Času ne, ko vidimo, kako blagodejno vpliva ravno naše gledaliŠČe na razvoj narodnega mišljenja, ia ko skoraj pri vsaki predstavi opazujemo goste, ki prihajajo z dežele, ter ne pri lepih slovenskih predstavah utrjujejo v veri, da ni obupati nad našo milo slovenščino, ki še celo ■a gledališkem odru uspešno tekmuje s tujo nem« Icino. Gola in Cista hudobija pa je, (e .Slovenec" pobožno zavija oči, ter piše, da ae je deželno gledališče zgradilo s kmetskimi iulji, in da za slovensko inteligencijo ni »kavslirsko*, da si puSČa nepotrebno gledališče plačevati po bornih kmetih To je ravao skrajša perfidnoat, če se kakor pri druzih zadevah, tako tudi pri deželnem gledališču svoj pot trobi v rog, da kmet za gospodo vsa plačuje, in da bi leta niti Živeti ae mogla, ako bi kmet za njo ■e žrtvoval avojih grodev. Tako pisarenje je v toliko hvaležno, da kmetako ljudstvo, ki razmer ne pozna in tudi ni v stanu, vsako atvar tako pravično presoditi, kakor bi jo labko a Slo ven če v i" uredniki presodili, končno VBako besedico, ki ae čita v klerikalnem glasilu, vzame za pravo zlato, in to tembolj, ker nafti kaplani Se vedno po lečah reklamo naprav-Jjajo za vse časopise, koje tiska »Katoliška tiskarna". Človekoljub pa mora s celega srca obsojati, če se na tak frivolen način meče plamen antipatije in so* vraštva mej nerazsodno maao, ter se hoče mej inteligencijo ia nadim kmetskim narodom zanetiti raz-dražeaost, kakor je bila v navadi v tistih dobah, ko so kmetje-tlačani sovražili graščinsko gospodo, ki je več ali manj od kmetskih grošev živela. Ali razmerje mej graSčakom-tlačiteljem in kmetom-tla-čanom pa ae nikakor ae da primerjati z razmerjem mej Bedarijo inteligencijo in kmetskim našim ljud-
stvom. In ravno to ljudstvo ne more ae nikakor pritoževati, da je intelgencija, ki ima veČino v našem deželnem zboru, zanemarjala koristi kmetskoga naroda, če se podere kje kak moatiček, in ga občina obilokrat za svoj denar zgraditi noče, ce je treba vravnati ta ali oni potok, ia če naj ae popravi občinski pot, ki dostikrst Se za najbolj udeleženo vas nimn poaebnega pomena — vselej se prosi dežela, da naj s svojega zdatno pripomore k dotični napravi. Tukaj niti ae gjvorimo o deželnih cestah, o vodovodih, vodnjakih, o kmetijski Soli, o kmetijski družbi, trtnicah, bikoreji iu drugih jednakih zelo dragih pripravah, a vselej je naS deželni zbor imel odprto roko ia skoraj prošnje ni bilo, ki je prihajala iz kmetskih krogov, da bi ne ne bila uilifiala! Zanimivo bi bilo —-r* če ae ne motimo, je posl. Suklje že jedenkrat aapravil računček, s kojega se je rasvidelo, koliko je dala dežela aa kmete is koliko sa iateligeacijol — če bi se pri tem pisa-renju saiega klerikalnega daevnika z nova vsaj za zadnjih deaet let aentavil skupai račun o vseh svotab, koje je aaS deželni zbor privolil za deželno-kulturne is poljedelske namene. Potem bi ae pokazalo, da |s v resnici golo obrekovanje, če »Slovenec1 piSe, da je deželno gledališče sezidalo se za grofie, ki ao ae vzeli malemu kmetu ia žepa. Pri tem naj se pomisli, da plačuje safla dežela vaega direktnega davka k večjem 1 000000 gld. aa leto, ia ds od tega davka naš kmet niti 600 000 gld. ne plača. Ker pa se deželni doneski pokrivajo več ali manj iz doklad na direktne davke, razvidno je, da je naša inteligencija, koji naši duhovniki tako grdo deželno gledališče predbacivalo, pri vsakemu podjetju , koje podpira dežela, skoraj z dvema tretjinama udeležena, tako da — Če naj že rabimo izraz »Slovencev* — res kavalirski postopa nasproti kmetskemu narodu! Taka je resnica I Ali gospodje pri »Slovenci" ji ne bodo dali veljave, ker je sicer dobro poznajo, pa jim vender ne kaže, odkriti to resnico kmetskemu ljudstvu, ker bi ai potem sami sebi izvili iz rok najboljše agitacijsko sredstvo. NaSemu ljudstvu se pač ne more lažje ucepiti sovraštvo do slovenskih »liberalcev", nego s tem, da ae mu laže, da ti »liberalci" zapravljajo deželni denar — ki je itak samo kmetski denar — za take nepotrebne in pregreSne zavode, kakor je Ljubljansko deželno gle-
dališče. In zategadelj pobija se to deželno gledališče, mej tem, ko se o različnih vodovodih — kakor bo na primero AmbruSki vudodvig, — vodnjakih, novib cestah, mostovih, občinakih  potih ničesar ne zine!
Ti nepoštenosti nasproti se tolažimo b tem, da mora stranka, ki zavija resnico, ter Bkuša na tak način razbrzdati strast mej kmetskim ljudstvom, živeti v aventi, da ginejo njeni vplivi, ker bi drugače ne posegala po nepoštenih agitacijakih sredstvih, prav kakor bi ae ravnala po načelu, da namen opravičuje vaako in tudi najgrae sredstvo. Pisarite torej, kolikor hočete proti našemu deželnemu gledališču, prepričali nas bodete a tem le Se bolj, da je bil ta zavod prepotreben in za slovensko narod -nost prekorittea, ker bi ga sicer ti Mahničevi di-jački tako zelo ne sovražili!
Politični razgled.
Matiranje dežele.
V Ljubljani, 6. marca.
Spinčlceva afera. Poljaki klub je imel včeraj zaupno sejo, v kateri je razpravljal o Spinčićevi aferi. Ukrepi njegovi so tajni, a kaže ae, da ae izvenparlameataroa rešitev cele zadeve ni posrečila. Sinočua »Neue Freie Presse" pravi celo, da je morda Spi uči ć to nameraval, da pa ae je to izjalovilo ter da se ima daaes vrSiti razprava o tej aferi v plenumu. Povsem resnično to pač ni, kakor je vidno iz včerajšnjega našega članka. »Wiener Allg Zeitung" pravi, da se boji vlada, da bi ae ta stvar s strani Mladočebov politično fruktificirala ia da želi zato, da bi ae izvenpariauientarno poravnala.
Volilna reforma, »Vaterland" pravi z ozirom na vesti, da se je Hohenvvartov klub Že izrekel zoper načrt volilne reforme, da to ni resnično. Klub se o tem načrtu še ni posvetoval in konference me) ntinisterukira predsednikom in zaupnimi možmi kluba tudi še ni bilo, nego se bode vršila, kadar pride ministerski predsednik \t Budimpešte. Šele po tej konferenci pride atvar prad klub. — To je gotovo resnično, ni pa dokaz, da so klubovi člani zadovoljni z načrtom in da ga ne poznajo. Gorenjeavstrijski klerikalci bo v Bvojem glaBilu natanko povedali, kaj imajo načrtu ugovarjati in če ostanejo pri tem, kar zatrjujejo sedaj, potem je vladni predlog mrtvo rojeno dete. Sicer pa bode treba še dol tro čakati, da pride vsa ta stvar na vrsto.   »Kurjer Warszawski"
LISTEK.
Medvedov album.
(Album 12 pesniij za vifiji  glas s spremljevanjem klavirja, zložil Anton Nedved. Izdala in založila ,,Glasbena Matica" v Ljubljani, 1898. Cena 1 gld. 50.) i Konec.)
Ako sedaj z označenega, jedino pravega stališča natančneje pregledujemo Nedvedov »Album", priznati moramo pred vsem, da nekateri teh samospevov daleč prekaSajo vbo, kar se je do sedaj pri naB pojavilo v tej vrsti skladeb, in da bi pesmi, kakeršneson. pr. »Ljubici", »Njega ni!* in »Pogled v nedolžno oko*, prenesle tudi najBtrožje merilo. Vbq pesmi so dobro muzikaliSke, vse se lahko pojo, vse so plemenitega čustva. Nekatere izmet prvih so nekoliko sentimentalne — saj je vsa lirika, sosebno ljubavna, a večine sentimentalna, iu zato bi labko rekli, da pesmi le besedno podlago pristno izražajo — ali ta aentimentalnost ni nikjer tolika, da bi zaradi nje smeli zavračati pesmi, zlasti ko nas v toliki meri odškodujejo prelepe melodije. Samo po sebi umljivo se pesmi ne smejo prednašati mehkužno
sentimentalno, ampak treba jih je peti pristno liriški z odločnim poetiškim vznosom. Njih glavna moč tiči v melodiji iu v tem, da sicer preprosto, toda baš zato neprisiljeno in zdravo muzikališki izražajo po-etiško podlago teksta. Nedvfid mojsterski razume VBako čustvo, vsako situvacijo označevati s samo melodijo. Vse pesmi kažejo pravilno zložene, jasne stavke in prirodno izvedeno modulacijo.
Da so pesmi priproste, zlasti v spremljevanji, j m nikakor ne smemo šteti v zlo. Preprostost ni nikdar sama na Bebi Že slaba, V glasbi je prav tako kakor pri slikanji: od množine raznih barv izvestoo ni nikdar savisna lepota kake slike. In pesmi svojstvo je baš, da deluje s preprostimi sredstvi, v prvi vrsti z melodijo. Ko bi glasbeno slikanje v spremljevanji mero prekoračilo in celo ko bi se to slikanje dosezalo s kompliciranim aparatom v vseh podrobnostih, tedaj bi vkh skupaj ne bilo več to, kar razumevamo pod besedo peaem, ampak trebalo bi že orkestra. Tem večje veljave so torej NedvSdovi samospevi, ker brez mnogega slikanja v spremljevanji s samo melodijo doaezajo jasno, mestoma celo plastično karakterizovanje vodilne misli in raznih sprememb v situvaciji. — Da je pa skladba z lepo me-
lodijo kljubu preprostemu spremljevanju veoder lahko visoke umetniške vrednosti, dokazujejo klasiki sami v premnogih slučajih, katerih bi se lahko navedlo na stotine. Seveda, da se pri takih pesmih pokaže vsa lepota poezije, treba je, da jih prednaša moister pevec, ki jim z dobrim tolmačenjem vdihne življenje.
Male kvarna je zbirki neka zunanja slučajna okolščina, namreč razvrstitev, da so boljše pesmi zadaj, slabše spredaj. Kako lahko se pripeti, da kdo kmalu po začetku, ker mu ne ugaja, odloži knpgo, predno je dospel do daljnih pesem, ki bi ga izvestno zadovoljile. Po našem mnenji so namreč najlepše štev. 12. »Pogled v nedolžno oko", št. 11. „Njega ni!" in št. 9. „Ljubici". To so pravi biBeri mej slovenskimi samospevi in vsaka teh petimi je zaRe velike samostalne vrednosti. Spregovorimo o teh ue-koliko več !
»Pogled v nedolžno oko". Divna poezija veje iz besed to pesmi. Pesnik zre v oko nedolžnemu otroku. Ob pogledu v to oko se spomui svoje prošle mladosti, ouih čarobnih let, ko bil in u v cvetji ves je svet. Ali ne sme, ne more več nazaj, zakleujena so vrata. Pa če prav ne more več nazaj: ko gleda detetu v očesa, bo zdi mu vsaj, du gleda v raj,
javlja, da je pogoj, da ae prej rešijo novi davčni zakoni, potem šele pride volilna reforma na vrsto, češ da volilna reforma ne sme biti sestavljena na podlagi starih davčnih zakonov. Predao pridejo novi davčni zakoni v veljavo, mine vsaj jedno leto; razprave o načrtu volilne reforme pa se bodo tudi dve leti zav?ačevalp, tako, da se bo najbrž drž. zbor še le po preteku sedanje legis-lativne perijode volil na podlagi uovega volilnega reda. —
Proračunski odsek.
V zadnji seji proračunskega odseka se je razpravljalo o točki »vseučilišča". Poročevalec Beer ]e povdarjal, da se je že več let aem postavljal v proračun znesek 600 gld. za lektorja slovenskega jezika in slovenske literature na Gntškem vseučilišči, da pa se ta znes» k ni porabljal, ker ni bilo dob ti sposobnega učitel,a. Ker |e sedaj taha moč na razpolaganje, je predlagal, naj bo v proračun zopet postavi dotični znesek. Posl. Šuklje je ta predlog vzel z veseljem na znanje, povdarjajoč zajedno, da s t m še ni dovolj storjeno. Slovenci so jedini na rt d v Avstriji, katerih jezik se ne uči na vseučilišči. Predlagal je resolucijo, 8 katero se vlada pozivlje, na| na GraŠkem vseučilišči UBtnnovi profesuro za slovenski jezik in literaturo. O pravni akademiji fdovenski, o alovenskih juridičnih predavanjih na Dunaji in v Gradci se ni spregovorila nobena beseda.
Vnanje flržave.
Prememba v angleškem minister stvti. Gladstoneov odstop je gotova stvar. Kraljica je vzprejela njegovo demisijo in imenovala lorda Hoseberrvja ministerskim predsednikom. Ministerstvo unanjib del prevzame lord KimberU y, ostali ministri pa ostanejo vsi, samo Gladstoneov sin, Herbert Gladstone, vstopi kot novinec. Državni tajnik za Irsko ostane Morl»y in to je dokaz, da se mini-hterBtvo ne misli izreči zoper home rule. Finančni miuister Harcourt ostane na svojem mestu in prevzame vodstvo liberalne stranke v poslanski zbor-Diet. Predvčerajšnjim popoludne se je novo ministerstvo konstituiralo, te dni pa predstavi Roseherry nove ministre kraljici.
Anarhisti
V Boehumu uprizorili so anarhisti dinamitni atentat, ki je prouzročil veliko škodo. V Parizu je pol cija zasltdila več anarhistov, katerih zveze z angleškimi anarhisti so jej bile znane. Izvršila je pri njih hišne preiskave in našla več pisem, iz katerih se je uverila, da so anarhisti nameravali te dni narediti nov atentat. Vsled skrbne preiskave in s pomočjo angleške policije se je posrečilo dobiti tudi že pripravljene bombe. — Tudi na Češkem, in sicer v Mladi Boleslavi so anarhisti položili pred neko cerkev dioamitno bombo, ki pa na srečo ni eksplodirala.
Pisma iz Hrvatske.
V Zagrebu, 4. marca. Kukor sem napovedal, razvila se je v našem saboru živahna razprava o pogodbi glede* svilo-gojstva. Trajala je tri dni. Od opozicije bo govorili: Jakčin, Folnegović in KumiČić, z vladne strani pa: poročevalec Jagić, dr. Pliverć, oddelni predstojnik Stankov'ć in ban. Ugovori opozic<je ae niso nanašali samo na gosjiodarako, nego tudi na pravno in na poiitičoo stran te pogodbe. Poročal sem že svoj čas o tej pogodbi, četudi bolj na kraiko, in zato danes te stvari nečem ponavljati. Vsi kompetentni faktorji so bili proti pogodbi, a vlada jo je vender Bkleuiia. Pri razpravi je bil posebno drastičen po-slanec Kumičie, ki je s svojim sarkazmom in s svojim prestrižeujem govorov postal za večino neki
odprta zde se mu nebeaa. — Vredna visoko poetiške te vsebine je melodija. Kvišku kipeči, večkrat stopnjevani nje izraz lepo označuje koprnenje po odšli mladosti „Viseči11 ritem uspravlja melodijo tem pri-srčnejAo in nežnejšo. Modulacija je prirodnB, stavki bo pravilni. Srednja kitica »Zgubljen je, oh, zgubljen moj raj" ae s svojim krepkejšim, dramatskim izrazom zelo učinito loči od lirike drugih kitic. Dekla-movanje v njej na jednem tonu »Zaklenjena so vrata, proč, proč je doba zlata" (najprvo šestkratni d, nato v stopujevaoji šestkratni e) nam Živo povdarja neizprosnost trpke usode in neizpulnjivost pesnikovega hrepenenja. Tako vidimo, da melodija sama brez drugih sredstev izborno slika in karakterizuje to, kar je hotel pesnik označiti s svojimi besedami. Glasba in pesem se torej popolnoma ujemati v umetniško celoto. Ko bi to pesem predaval pravi pevec, kateri ne bi pel samo not, ampak bi v istini znal izraz ti vbo ljubkost in prisrčnost, ki veje iz nje, preverjeni smo, da bi napravila na vsacega velikanski UtlH.
»Njega ni!" Ta pesem se že sedaj moogo poje v glasboljubnih zasebnih krogih. Melodija nam v zvezi z modulacijo izborno slika misli teksta, oni
fl a tre li u m. Dokazujoč, kako Brno pod kuratelo Madjarov, rekel je banu, da je ta na svojem mestu le dokler to hoče ministeraki predsednik ogerski in da ga more ta odpustit'. Kadar hoče Ban je zmajal z glavo b prepričanjem človeka, ki Bodi, da je bolj siguren od Wekerla, in rekel: »Misli* — ali na pol pota se je skeaal in zadnji zlog — »te?" izrekel samo polglasno. To bo ni zabeležilo, dasi je karakteristično.
Mej pravniki se sedaj pretresa vprašanje: Ali veže ta pogodba Hrvatsko in je li vlada, ki pride za sedanjo, dolžna, držati se je? Vzlic vsemu dokazovanju dra. Pliverići mislijo nepristrani pravniki, da ta pogodba ni pravoveljavna To je tudi moje skromno prepričanje V tem slučaju, mislim, je politični moment važnejši od ekonomičnega. Pomislite, da se naša vlada b to pogodbo odreče nadzorstvu nad tako važno stroko gospodarstva, kakor je svilo-gojstvo; pomislite, da bodo to delali uradniki, imenovani po madjarskem poljedelskem ministru, na hrvatskem teritoriju v avtonomnem poa'u pod nadzorstvom madjarske vlade. Zaman je vse besedi čenje dra. Pliverića. Razlaganje je jako jednostavno, kar pa je jednostavno, se ne sme komplicirati. Svilo-gojstvo je gospodarska struka, ki spada pod javno upravo, in sicer mej notranja dela. Sedaj je izročeno ogerski vladi — in s tem je premenjena nagodba. Ni pa premenjena potem, katerim se ima preminjati
— namreč po regnikolarnih deputacijah — in zato prememba ni pravno veljavna.
Tu se z neko radovednostjo pričakuje, kako se bode obnašal ogerski dri. zbor, kadar piiie na razpravo tiati paragraf zakonskega načrta o civilni poroki, kateri zmatra Hrvatsko za inozemstvo. Znano je, da je Szapary že naznanil popravek a tudi Kos-suth je v svojem pismu na skrajno levico zavzel stališče, protivno tej določbi- Skrajna levica ae bo brez dvoma po njem ravnala. Jaz bi ae ne čudil, ako bi ogerski parlament to določbo premeni!, ker je na Ogerakem jako popularno vse, kar je proti Hrvatski naperjeno. Ako se tudi to premeni, bode res treba a avečo iskati nagodbeno določbo, katera še ni premenjena. Nagodba navaja vse zadeve, ki so Ogerski in Hrvatski skupne, in potem še pravi, da so avtonomne vse tiste, ki niso navedene mej vkupnimi. Državljanstvo ni mej vkupnimi zadevami
— glede njega obstoji celo h p e c i j a Ina določba, po kateri ima vkupni parlament določiti načela, na temelju katerib se pridobi ali zgubi. Državljanstvo, pridobljeno v Hrvatski na temelju teh načel, je hrvatsko — na Ogerskem pa ogersko. Po nagodbi je Hrvatska političen narod, ki ima posebni svoj teritorij. Ali morete pojmiti političnega naroda na svojem posebnem teritoriju brez svojega državljanstva?
Sicer pa, verujte mi, ne bo dolgo in vprašamo o civilni ženitvi bo tudi pri nas na dnevnem redu. »Agramerica" je to vprašanje že sprožila, povdarjajoč, da je treba urediti razmere glede tistih zakonov, katere bodo Hrvatje sklenili v Ogerski, za-devši doma ob zapreke.
Kakor vidite, obstoji nagodba samo za to, da ae krši na škodo Hrvatake, pa vender nam vladni pristaši prepovedujejo: Delujte za zjedinjenje z Dalmacijo na temelju nagodbe, pa Vam bodemo tudi mi pomagali. To je v ostalem samo izgovor, ker je nagodba nam vsem zaalomba, ali smešno bi bilo, če
tolikrat se ponavljajoči ljubavni roman mlade deklice, ki je trpko okusila prevaro ljubezni. Izraz skladbe pa nikakor ni mehkužno-aentimentalen, kakor bi kdo sodil, ampak resnost prevladuje v njej prav kakor tudi v besedah. Na tej pesmi se zlasti kaže, kako Nedvetl vsako, tudi najmanjšo spremembo v situvaciji takt za taktom mojsterski karakterizuje. »Rože je na vrtu plela" recitativno-nežno označuje idilako situvacijo. »Pela pesmico glasno" kaže z živahnejšim postopanjem tonov v melodiji veselost njenega petja. Njena zadrega in zarudeloBt, ko „nn" prihaja, je izražena v nemirnem povzdigovanji melodije, njena sramežljivost pa zopet v padanji melodije. Besede: »Ko je stopil on pred njo", se dvakrat ponavljajo z vedno rastočo dinamiko nalik rastoči zadregi dekličini. Njegov nagovor : »Daj mi cvetko, dete zalo", je poln najslajše ljubezni. Isto čustvo je izraženo v naslednjih besedah: „Kito cvetja mu je dala". Zdaj se kratko označuje otožnost deklice, ko bo vidi zopet samo; a takoj sledi živahnejši ritem, oznanjajoč drugačno situvacijo: »On po svetu šel od nje". — Taku bi se dalo do konca zasledovati, kako se melodija vaeakozi oprijema teksta in kako plastično jasno označuje vsako najmanjšo apremeno situvacije.
bi vse pogodbe, prisege in zagotovila opustili za jedino nagodbo Poživljati 89 jedino na nagodbo, bi pomenilo priznavanje stanja, katero je nagodba ustvarila, priznavanje vsega nagodbenega sistema, a kateri rodoljub more to storiti ?
Veselilo Vas bode slišati, da se v opoziciji deluje z najboljšim upanjem na jedinstven program, po katerem bi bila vsa opozicija jedna jedina stranka.
Domače stvari.
— (Zaupnica posl. dru Gregorcu.) Iz Lutomera se nam piše: Tukajšnji župani in vo-
lilci poslali so svojemu državnemu poslancu: č. g. dru. L Gregorju za njegovo odločno postopanje v državnem zboru itd zaupnico.
— (Osebne vesti.) Poštni komisar dr. Hugon Micula premeščen je iz Zadra v Trat; poštnimi koncipisti v Trstu bo imenovani: praktikanta K. Seitner in Fr. Vidmar iz Trsta, dr. Th. Sweceny iz Prage in K. C zar da iz Prage.
— (Slovensko gledališče.) Jutri je, kakor smo že omenili, benrfična predstava neumornega in velezaslužnega kapelnika »Dramatičnega društva" g. prof. Frana Gerbič a. Ne dvomimo, da bode tudi jutri gledališče razprodano, kakor je bilo pri vseh dosedanjih predstavah prekrasne »Prodane neveste". Saj pa marljivi beniiieijaut to tudi zasluži v polni meri.
— (Koncert »Glasbene Matice") »Glasbena Matica" priredi dne 12 in 14. marca v deželni redutni dvorani koncert pod vodstvom goapoda M. Hubada. Sodelujejo: gospodična Berta Leščioeka, operna pevka slovenskega gledališča; goBpod C-cil Vašiček, operni pevec slovenskega gle« dališča; pevski zbor »Glasbene Matice"; drugi in tretji oddelek šolskih zborov »Glasbene Matice" iu slavna godba c. in kr. pešpolka Leopold II., kralj Belgijcev, št. 27. Proizvajalo se bode »S t v ar j en j e", oratorij v treh delib, zlož 1 Jos. H a y d s.
— (Prvi redai občni zbor »Slov. planinskega društva") bode — kskor smo že naznanili — v četrtek dne 8. t. m. ob 8. uri zvečer v goatilni »pri L 1 o y d u" na sv. Petra cesti a običajnim dnevnim redom.
— (Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani) priredi jutri v sredo 7. t. m. v salonu pivarne g. Hafnerja (sv. Petra cesta št. 47) društveni večer. Predavala bodeta gosp. E Gangel (»Šola in svet") in gospod, kateri noče biti imenovao (»Kaj je učitelj ?"). K večeru so uljudno vabljeni vsi prijatelji društva.
— (Kronski darovi družbi sv. Cirila in Metoda.) Uredništvu našega lista sta poslala: Iz Cbicaga g. Ivan G rilec 2 kroni 76 vin nabrane v društvu »Tarok". — Vesela družba »pri Zelenem hribu" v Ljubljani 1 krono- — Skupaj 3 krone 75 vin. — Živili rodoljubni darovalci in njih nasledniki!
— (Za »Narodni Dom") v Ljubljani poslal je uredništvu našega lista g. Ivan G rilec iz Cbicaga 2 kroni 75 vin., nabrane v društvu »Tarok". — Živili vrli darovalci in njih nasledniki!
— (Nove ceate v Ljubljani.) Dne* 1. marca t. I. vršil se je magiatratski ogled v sadovi odpretja dveh novih cest na Poljanskem pred-
L'i o koncu naj še omenimo, kako strastni vzklik: .Njega od nikoder ni", pomenljivo na dominantnem tonu v visočini obviai in s tem Brčno bolest in zajedno še neko iskro upanja izraža.
»Ljubici". Pese in je kakor iz jednega liva: hoteč izraziti, koliko mu je vredna izvoljenka, pripoveduje pesnik brez odmora strastno in drveče, da bi ves svet ne zadoščal v njeno last, da bi temveč trebalo z nebes strgati solnce, luno in zvezde iu sedmeropisan raavre žar. In prav ta jednotni, strastno drveči značaj kaže tudi melodija, spremljana od valovitih harmonij. Tu ni mnogo situvacij, kakor v prejšnji pesmi, ampak neprestano jednotno teče v mogočnem toku siavoBpev »ljubici". Po našem razumevanji bi pa trebalo v tempu »andante con moto" bolj se ozirati na „con moto" nego na »andante", da se pokaže pravi značaj pesmi.
Vso zbirko pozdravljamo kar najarčneje in ji želimo, da bi se skoraj povsod razširila is udomačila* Prijatelji prave poezije in zdrave glasbe bodo imeli na njej krasen in trajen užitek, in izvestno ne bode ostala brez upliva na splošno našo glasbeno izobrazbo.
s. h.
mestji, mej Poljansko cesto in Streliškimi ulicami, ter so bili povabljeni k temu og'edu tudi vsi posestniki, čez kater h zemljišta ae imata otvoriti novi cesti. Vsi posestniki teh parcel pripozoali so nujno potrebo odpretja teh cest, posebno one, ki se ima Izpeljati iz Streliških ulic na glavna vrata deželno-brambovake vojašnice,  kamor vodi že Bedaj pešpot. Ker so se vse stranke soglasno za odpretje te ceste izrazile, soditi bi bilo, da je ta zadeva pač lahko izvršljiva, ker ugovorov ni bilo in se je vsestransko povdarjala nujnost odpretja; a žali bog temu ni tako, za grajenje ceste odstop ti bo občini nekoliko sveta, po katerem bo ona cesto gradila, napravila kanal, položila vodovodne cevi, sploh skrbela z* to, da se zgradi današnjim zahtevam ustrezajočo cesto. Drugod prepuste za grajenje  novih cest  posestniki drage volje občini potreben svet brezplačno, le naši some-Sčanje, kateri so tako srečni, biti posestniki njivam, čez katere bi ae imeli otvoriti imenovani cest', so druzega mnenja; njihov zdaj prav malo vredui svet odkupi naj mestna občina za kolikor mogoče visoko ceno. Neverojetuo skoraj se bo zd-lo, a pripoveduje se že, da nameravajo zahtevati dotični posestniki oit 5—20 gld. odškodnine za vsak kvadratni sež nj. Ce že zahteva petih goldinarjev za vsak kvadratu« suženj ni ravno preskromna, kaj naj si mislimo o drugih, ki budo zahtevali še več!  Resnično obžalo vaoja vredni so ti posestniki, če sami ne uvidijo, da bodo nove ceste v prvi vrsti le njim v korist; njihova sedaj malo vredua zemljišča spremene novi cesti v drage stavbinske prostore in da teh ne bo težko prodajati, to menda vsak pri nas lahko sam ve.   Dvomno je, da bo treba, če sedanji posestniki tega cen.ti ne vedo, počakati potomcev, kateri bodo vedeli bolje izkoristiti vsako ugodno priliko; le žal, da ostane ta za zidanje najpripravuejši avet vsled takega čudnega postopanja še dolgo nezazidan in bo treba iskati še naprej stavbioskih prostorov ob periferiji mesta. — Mestni občini se kaj rado pred-bac va, da ona skrbi le za jeden del mesta, da ae na tem mestu grade" javna poslopja in palače, da bo stavb nski proBtori tam veliko več vredni, nego skoraj v sredini mesta itd., — zdaj  pa je jasno, na kateri naslov uaj vračamo taka in jednaka predbaci van ja. Upanja imamo ubogo malo, da bi te vr stiče dosegle tisti uspeh, katerega nameravajo, zato pa z veseljem pozdravljamo vest, da si bo že v najkrajšem času tudi naše stolno mesto pridobilo lastni stavbinski red, kakor jih imajo malone vsa večja mesta, kateri mu bo dal pravico in moč, odstraniti zapreke, ki se stavijo do sedaj občni koriati na pot.
— (Naznanilo.) Poštni in brzojavni urad naznanja, da bo ae nabiralniki pisem, katere je po noči od 4 do 5. t. m. nekdo oskrunil in s cer na cesar JoŽ^fovem trgu, pred Skoti,o, na Francovem nabrežji, mestnem trgu, starem trga, Bregu, turjaškem trgu in v Gradišči odstranili, da ae popolnoma prelakirajo in še le potem zopet razpostavijo.
— (Slovenščina na Francoskem ) Kakor javlja „Offici el", se dovoljuje, da se sm? rabiti sa brzojave tudi alovenaki in hebrejski jez k pri vseh brzojavih, ki se oddajejo na Francoskem.
— (Domači gostilničarji, pozor!) Gostilničar na južnem kolodvoru v Ljubljani, g. Rudolf Ko ni g, znan naš narodni nasprotnik, prevzel bode kolodvorsko restavracijo v Solnogradu ter zapusti Ljubljano, čim se najde pripraven naslednik. V interesu potujočega domačega občinstva bi bilo pač želeti, da vodstvo južne železnice izroči gostilno na Ljubljanskem kolodvoru možu, ki je zmožen obeh deželnih jezikov in ki bode imel nasproti slovenskim potnikom one obzire, ki jim po vsej pravici priatu-jejo v našej kronovini. Slovenske gostilničarje pa, kateri bi morebiti radi prevzeli Ljubljansko kolodvorsko restavrac.jo, opozarjamo, naj se pravočasno zglaso.
— (Izpred sodišča.) Kakor znano, bilje v predzadnji porotni eeziji glasov ti ponarejalec papirnatega denarja J Ura nič od Ljubljanskega porotnega si dišča obsojen v dosmrtno ječo. Uranič pritožil se je zaradi previsoke kazui pri c. kr. nad sodišču v Gradcu, katero pa je — kakor bo nam poroča — potrdilo obsodbo tukajšnjega sodišča.
— (Zdravstveno stanje.) V Litijskem okraji je hripa popolnoma ponehala in je zdravstveno stanje prav povoljno.
— (Odhodnica,) katero bo priredili prijatelji in narodna društva iz Celja odhajajočemu dr. Roaini v goatilni pri Jezerniku, je pokazala, koliko simpatij uživa dr. Rusina mej štajerskimi brati. Po-posebao navdušeno sta bila vzprejeta govora g. šol. svetnika Krušiča, ki je povdarjal ozko vez mej
posvetno inteligenco in duhovništvom, kakor je na Štajerskem in pa dr. Roiine, ki se je zahvaljeval prijateljem in nazdravil neupogljivi gardi Celjskih Slovencev.
— (Petindvajsetletnico) svojega župa-novanja bode praznoval po želji tržanov Št. Jurskih g. dr. Gustav I pa vic. Dne 24 m. m. je bilo namreč 25 let, odkar je zasedel županski stol v Št Jurji ob južni železnici. Uspešno njegovo delovanje se vidi povBod v prijaznem trgu.
— (Otrovana rodbina.) V Celji zboleli bo Člani rodbine oficiala Š e b e r - j a, ko so zaužili neko močnato jed. Konstatovalo se je, da je bila moka otrovana z arsenikom. Sodi bo, da se je kdo botel osvttiti nad S'berjem.
— (Novo gasilno društvo) bo bode osnovalo v Bučečovcih pri Ljutomeru in so se pravila že predložila v potrjenje. Poveljstvo bode imelo Bloveusko. To je osmo gasilno društvo v ljutome r-skem okraju.
— (Kadetska šola v Mariboru) otvorila se bode že letošnjo jesen ter se bodeta aktivirala za sedaj dva tečaja.
— (Hrvatske novice.) Oj>erna Rtagione v Zagrebu ae prične dne 1. aprila in se bode dalo tekom aprila 12 predstav oper: A i da, Car-men,Cavalleriarusticana,Faust,Mignon, Pagliacci, in Romeo in Julija. SoliBti so večinoma italijanski umetniki, nekaj pa je tudi doma čib brvatskih. V zboru poje 21 moških in 15 žensk. — To dui zgodil ae je čudež, da je bila konfnko-vaua ofioijozoa „Agramer Zeitungu, ker je po-lemizujoč proti „Obzoru* prijavila odlomek iz kon-fiskovanega članka. — V Zagrebu s • bode tudi le tos zidalo mnogo novih hiš, ali pa se bodo prezidale in povzdigoile na več nadstropij stare hiše. — V letnem zboru družbe sv. Jeronima se je vzprejel predlog, da se dajejo društvene knjige manj imovitim članom, posebno dijakom, delavcem in kmetom za polovico članarine, to je za 5o dovč. mesto za 1 gld. Poskusilo se bode, se li na ta način da izdatno pomnožiti število članov.
— (Baronica Jvka Vranyezauy,j soproga barona Dragana Vranyczanya, hči nekdanjega Ilirca odvetnika Gavra pl. Jskopov ća, je včeraj zjutraj umrla po dolgi bolezni v Zagrebu. Pokojnica je bila jako simpatična in ljubezniva žena, ki ie imela vedno odprto roko za vsakega, kdor je pri nji iskal pomoči. Kar je pa za njo posebno značilno, to je njeno č sto rodoljubje, katero je manifestirala o mnogih prilikah, a po svojem čustvu in po svojih načelih je bila navdušena privrženka stranke prava. Pogreb je jutri pojioludue v Dubovcu pri Karlovcu. Lahka ji bila hrvatska zemljica, katero je tako goreče ljubila!
— (Italijanske vojne ladije v Reki.) Iz Rima se poroča v Reko, da bodejo priplule tri italijanske vojne ladije v Reko. ako bi za Čas bivanja nemškega cesarja Viljema v Opatiji prišel tja tudi ctsar Franc Jožef.
— (Razpisane službe.) Na medicinskem oddelku deželne belo ce v Ljubljani popolniti je služba sekundarija z letnim adjutom 600 gld. Prošnje za to službo poslati je vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani do 22  marcija 1894. I.
				
				
		Slovenci in Slovenke! ne z&bite družbe av. Cirila in Metoda!		
				
				
Razne vesti.
* (Slovanske vesti.) V spomin 70. roj-stvenega dno" pokojnega B Mir ena S m e t a n e je bila v p< tek dne 2 t. m. slavnostna predstava v češkem narodnem gledališči v Pragi. Pela se je Smetanova opera aLibuša" V nedeljo se je Blavnost ponovila in se je pela „Prodana ue vesta." iu sicer 2 5 7 11 k r a t, odkar .-e p< je, gotovo najsijajnejši dokaz nje popularnosti. — V proslavo Slovvackega, Velikega jiesnika in pisatelja poljskega, priredil se bode v Krakovu slavnostni večer, pri katerem sodeluje član češke opere v Pragi g. VI. Florjansk'. — V Poznanju je umrl pisatelj in Član uredništva „Dziennik* Poznanskegau Vladialav Molty. Bil je tudi izboren ilustrator iu so se njegove podobe prijavljale v Pariškem, „J> Monde illustre". — Wa-wel, slavno bivališče poljskih kraljev v Krakovu, v katerem so zdsj vojašoics, ječe in vojna bolnica, naj bi se po predlogu ,Gaz. Nar." odkupil od vojnega erara, restavr.ral iu kot narodovo darilo poklonil cesarju povodom 50letnega jubileja. Vsi polj ski listi pozdravljajo to misel z navdušenjem. — V
Varšavi umrl |e glavni urednik „Kurjera Cjdzen-uego" dr. VI. Olendzki, jeden odličnejših Žurna-listov poljskih, posebno kot pisatelj zgodovinsko-pol i ti čn ih spisov.
* (Bogata zapuščina.) V Levovu je umrl te dni g. Kajetan Zakaszewaki, ki je ostavil vse svoje imetje, to je 400 000 gld za ustanovitev zavoda za slejice. Pokojnik je bil jako znana osobnost v Levovu.
* (Demonstracije na  Pariškem vse učil išči.)   Ko je novovoljeni član francoske aka demije Brunetičr e hotel   predavati na Sorhonni, zabranili so dijaki to z giasnim krčanjem. Nemir je bil tolik, da je morala posredovati policija. Mnogo dijakov je upilu: Živin Žila!
* (Delavski izgredi v Milanu) so postali prav resni. Dne 3. t. m. bila je večja praska mej vojaki ia demonstranti in je bilo več ranjenih in mrtvih. It R<ma odšli bo vojaki v podkrepljenje posadke.
* (Umor v železniškem kupeju) Mej Luksemburgom in Nancy-em našli so graščaka M >-reau a iz Nancya mrtvega v kupeju prvega razreda. Ker je bila denarna liatnica prazna, se soli, d* je postal žrtva roparskega umora.
Književnost.
— „Os veta* listy pro rozhled v unči', \6 le a politice ima v 3. zvezku to-le vsebino: Pantata BezouŠek. O jt ho radoBtech i staroBtech vypravu«e Karel V. R*is; — Delnici na dtaze. Od Jana Vf's-nickeho ; — Na rozhraui Od Jos. Proška; — Z nove" literatury ruske. Piše Joeef M kš. II. Veterini proBy;
— Z nyDejši Černe* H»ry  Piše prof. Josef Wtiusch;
— Pfirao volby tio r šske rady H'Btoricko-politicka" studu* od Jo«. J Toužimskćho. III. Prevrat ze dne 6 t.fezna 1873; — Era Taaffjva. Piše Adolf Srb. III Oesky stem. Znepokojov&uf nSmeckćho lidu. Zmč y v mioisterstvu. Ćeska univeraita. Novela Školska. Navrhv \VurmbranilUw allerbstu/. Konec prvniho obdnbi fišske rady; — Na železnicich amenck^cb. Turistička causerie. Napsal dr. Jifi Guth; — Zla-toh'iivek ohni\y. Z Ptačich motivu od Adolf* II y-duka ; — Mčkka zencš. Od Karla Červinky; — Ci-noberni ooviuky v Narodnim divadle. Posuzuje Fran-tišek Zakrejs; — Zasedam' sne nu čeakeho. Piše Vlad. Svoboda; — Volne rozhledv. 01 FrantiŠka Za<rejse;
— H idka vojenska OJ I  H Đučovabćho.
— „Vatrogasac" ima v št. 5. to-le vsebino: Okrožnica na avstrijske gasilne zaveze; — Požari slamom pokrivenih krovove; — Josip Huzek; — Jedinstveni vježbenikov ; — O zvezi cevi; — I* va-trogaanih zajednica; — Iz vatrogasnih družtava; — Naši dopisi; — Svaštice; — Iskrice.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 6. marca. Spinćićeva zadeva se je po dogovorih, vršivsih se mej naučnim ministrom, grofom Franom Coroninijem, dr. Ferjančičem in dr. Laginjo na predlog dr. La-ginje postavila raz dnevni red.
Dunaj 6. marca. Ministerstvo je zauka-zalo zopetno otvoritev Graške tehnike z motivacijo, da se je uverilo: da znane, čast profesorjev žaleče brošure niso izdali dijaki, da so za bodočnost normalne razmere na tehniki zajamčene in da so v brošuri navedene pritožbe zoper profesorje povsem neosnovane.
Praga 6. marca. Predsednik češke akademije stavbeni svetnik Hlavka, poklonil je za češko slikarsko akademijo 100.000 gld.
Beli grad 6. marca. Splošno se pričakuje, da bo kralj pri današnji slavnosti rehabilitiral Milana kot člana kraljevske rodbine in srbskega državljana ter ga imenoval generalom.
Rim 6. marca. Finančni odsek volil predsednikom posl. Vacchellija, tajnikom posl. Carcana. Vladna kandidata sta propadla. Odsek je sklenil, da imajo biti razprave tajne. Posvetovanja se bodo končala šele po Veliki noči.
London 6. marca. Parlament se je včeraj z nenavadno kratkim prestolnim nagovorom zaključil.
Poslano*)
K premeni v uredništva uradnega lista.
Dasi »erad stopam v javnost in propria causa, prisiljen sem verni«?, spregovoriti nekoliko besed v obrani io, ker me govor g. deželnega predsednika v de že i.e m zboru kraiijekem ter postopanju uralnega lista, kateri jo pač obširno in tendencijoiuo ta govor priobčil, pojasnila mojega pa ni hotel vzprejeti, k temu naravnost sili.
*) Za vBebino tega sestavka je uredništvo le v toliko odgovorno, v kolikor zakon veleva.
Ko sta dne 16 februvarja v 14. seji deželnega zbora kranjskega gospoda poslanca Ivan Hribar in dr. Ivan Tavčar v svojih govorih omenjala tudi postopanja g. dež-dnega predsednika barona II e in a nasproti meni kot bivšemu uredniku uradne »Laibacher Zeiturg", odgovoril l« g baron Hein — kakor poroča njegovo uradno glasilo — da me je moral iz službe odpustiti, .da, abgesehen davon, dass ihm (t. j. meni) die notbigen Eigenschaften zur Bekleidung des Redacteurpostens mangelten, ihn (t. j. mene) die Veldeser Affaire unmoglich ge-macbt bat','
D.i li Imam potrebne lastnoBti, katere ho smejo in morajo zahtevati od urednika uradnega glasila, o tem soditi pač jaz mi m nisem poklican; kons'ato-vi>ti pa vender-le smem, da mi je prejfinji deželni predsednik, gospod baron W i n k 1 e r , povodom njegovega odstopa (d vodstva deželne vlade kranjske dal laskavo spričevalo, da sem skozi deset let vodil ui "dri štvo uradnega lista v njegovo „popolno zado-voljnost". Mislim, da mi tudi g. baron Hein ne bode ugovarjal, ako naglašam, da je v tej zadevi gospod baron VVinkler gotovo najkompetentnejša oseba.
Obširneje pa mi je spregovoriti glede tako imenovane .Bleske afere*, VBled katere sem po iz-r. k u uradnega glasila postal kot urednik nemogoč. Glasom stenografskega zapisnika glasi se dotični, ne baš klasični stavek g. barona H dna tako-le: „Und wenn ich vveitera sage, dass der unmittelbare Anlass zur Vetanderung (namreč v uredništvu uradnega lista) ein sotcher war, dass ich glaube, die Mehr-heit des hoheu Hauaes mir vollkommen zugestehen wird, wenn ich nur andeute, er (t. j. jaz) vvurde ein O j fer, v/elcbes der Veldeser See verBchlungen hat." Nikdo mi ne bode oporekal, da v tem stavku tiči neka skrivnost, kajti nehote' vriva se poslušalcu in čitalcu tega govora misel, da so se morale pri tej aferi god«ti jako čudne reči, katerih g baron Hein niti omenjati ne mara, in ta misel zdi se tem bolj opravdana, ako ae pomisli na posledice te .afere", da me je namreč g deželni predsednik po dolgoletnem Blužbovanji brez pomisleka in brez pardona z rodbino vred potisni na cesto.
Kaj pa sem vender zakrivil jaz pri tej .aferi" ? Ker je g. baron Hein o tem molčal, naj jaz povem resnico, glasno in jasno. Dne 15. aprila lanskega leta bila je uradnemu listu priložena neka izjava g. Adolfa Muhra (v slovenskem prevodu bila je ta izjava istega dne priložena tudi „Slovenskomu Narodu") glede1 nekih servitutnih pravic na bleškem jezeru, katera g. deželnemu predsedniku ni bila po volji; pripomniti pa moram, da je dotično izjavo kot iuserat sprejela administracija (ne uredništvo) liata, in sicer po običajnem inBeratnem tarifu, ter da je administracija lista dotično izjavo brez moje vednosti priobčila. To je torej tiati skrivnostni zločin, valed katerega sem postal po besedah barona Heioa Žrtev bloškega jezera. Čudno, prečudno, posebno, ako se pomisli, da ni bila moja dolžnost nadzirati administracijo in da jaz nisem bil odgovoren za inserate, kakor to sploh ni nijeden urednik, če bolj čudno pa, ako se pomisli, da je g. baronu H inu jako dobro znano, da — kakor že omenjeno — mene v tej zadevi nikaka krivda ne zadene
Jasno je torej,  da je treba povsem drugod iskali jiravega uzroka trdemu postopanju g. barona Heina nasproti meni. Kaj se je za kulisami godilo, mi Beveda avtentično ni znano, omenim pa naj, da mi je g  baron koj  pri  prvi „avdijenci*, tretji ali četrti dan po  njegovem  pribodu v Ljubljano, ne kako jezno rekel: „Die „Laibacher Zeitung" iat ein Parttiblatt, bo w e bisher darf Bie nicht mehr redi-girt werdeu, sonat wird ein Redacfronsvvechsel ein-treten mlUsen" ter mi potem mej drugim dal neka navodila, kako naj postopam nasproti raznim društvom. To ja bilo pač dosti jasno; bil sem oprezen, ali vender se je kmalu zabela širiti mej Ljubljanskimi Nemci govorca, da dobi uradni list drugega ured o U a.    Iu ko sem čez par mesecev dobil oVkiet, s katerim se mi ie odpovedala služba, ko mi je gosp. deželni   predsednik   sam  rekel,  da  mi je bleska .sfera' spodkopala tla, in ko sem opozoril g. barona, da se mi zdi popolnoma nemogoče, da bi tista af tu opravičevala ta skrajni korak, odgovoril mi je baron Hein:   „Ich hin froh, das ich Sie lo« bin!B
Da so razlogi, katere je g. deželni predsednik v deželnem zboru navel v svrho, da opraviči svoje postopanje nasproti meni, jako neumestui, čutil je pač sam, kajti koncem svojega govora pridejal je v podkrepljmjo svojega postopanja še zatrdilo, da je bila premena v uredništvu neobhodno potrebna, kar baje dokazuje tudi okolnost, da setn bil koj vzprejct kot sotrudnik .Slovenskega Nareda", trudna, pre-čudna logika!
Končno izrazil jf baron Hein svojo nevoljo nad tem, da nisom molčal o njegovih izjava!) tudi potem, ko sem izstopil iz vladne službe. Gospod baron se torej Sestra svojih lastnih besedi j] to je umevno a pomagati ne morem; pa naj pazi na tu, da se bodo njegove intimno in javno izjave vedno soglašale, potem ga n* bode ženiralo, ako se o njegovih intimnih pogovorili tudi kaj Sporoči — radikalnim poslancem.
V Ljubljani, 4. marca 1894
Ivan Naglic,
blvii urednik „Latbachcr Zeitung".
Listnica uredništva.
Gospod J. E. BorStnik, nadnCitelj v Šmariji: Potrjujemo, da Vi niste pisali notice o volitvi župana v Šmariji.
Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo io ohranitev dobrega prebavljenja so priporoča raba mnogo desetletij dobroznanega, pristnega „Moll-ovega Seidlitz iiraška", ki se dobi za nizko ceno in kateri upliva najbolj trajno na vae tež kote prebavljenja. Originalna Skatljica 1 gld. h. v. Po poštnem  povzetji razpošilja ta prašek  vsak dan lekar
A. MOLL, c. in kr. dvorni zahigatelj, na DUNAJI, Tuch-lanbeu 9. V lekarna!) na deželi je izrecno zahtevati MOLL-OV preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. P 1 (16-4)
0SF~ Zaletele ob '/a®« U**! zvečer. "SJaj
štev. 52.    Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.58o
V Bredo, dne 7. marca 1894. Na korist kapelniku „Dramatičnoga društva' prof. Franu Oerblć-ii.
Predplacanl sedeli ne veljajo in to predstavo X
Prodana nevesta.
Komična opera v treh dejanji!). Spisal K. Sabina. Uglaabil
B. Smetana. Po češkem izvirniku preložil A. Funtek. Kapelnik g. prof. Fr. Gerbič.   Uprizoril režiser g Jos. Nolli.
Nov« koštana« ladelala sta voeskoml po flg-urlnlh narodnega gledali*«* v Pragi garderobier »Dramatičnega društva* g J. Atiiriu in garderoberka g. Wldmajer.
Začetek točno ob
/,8. uri, konec po 10. uri zvečer. nDraiaa.a.tlčiaa.o ćLrvLStTro.
Pri predstavi svira orkester Blavnega peapolka Leopold II,, kralj Belgijcev št. 27.
TJnt<»i>iiIim :
Parterni sedeži od I. do III. vrste 1 gld. 40 kr., od IV. do VIII vrste 1 gld. 20 kr., od IX. do XI. vrste 1 gld. — Balkonski sedeži I. vrste HO kr., II. vrate 70 kr., III. vrste 60 kr. — Galerijski sedeži I. vrste 50 kr., od II. dd V. vrste 40 kr. — Ustopnina v lože 70 kr. — Parterna stojišča 50 kr. — Dijaške in vojaško ustopnice oO kr. — Galerijska stojišča 2) kr.
Sedeži, lože in uatopn:ce se dobivajo v stari čitalnični trafiki v Selenburgovih ulicah in na večer predstave pri blagajnici.
V abonement na sedeže se ustopl lahko vsak dan. Blagajnica     odpre ob 7. url sTsdsr.
Prihodnja predstava bode v soboto, dnč 10. marca 1894. I.
Velečastiti gospod serueoiski profesor A. Znpanolč daroval je društvu tiskarjev, kamnotiskarjev in kamno-piscev za Kranjsko vebkoduSno 200 kron v alata, za
kar se mu v imenu društva najiskrenejše zahvaljuje
odbor.
Slavna posojilnica ▼ Mariboru je blagovolila nakloniti akad. društvu „Triglav" podporo 60 gld., da si popolni svojo knjižnico z leposlovnimi in strokovnimi deli. Na tem daru se najiskrenejše zahvaljuje
odbor akad. društva „Triglav*.
V Grade i, dnč 3. marca 1894.
„LJUBLJANSKI IW
sa vse leto 4 gld. 60 kr.; sa pol leta 2 gld. 30 kr.; aa četrt leta 1 gld. 15 kr.
Umrli so v Ljubljani :
2. marca: Viktor vViesmajer. krčmarjev sin. 9 mesecev, Rožne ulice št. 15. — Ana Wieamajer, gostilničar jeva žena, 36 let, Kotne ulice št. 15. — Karol Cerar, šol-skega sluge sin, 2'/* leta. Streliško ulice št. 11. — Ana Cerar, šolskega Bluge hči, 4 leta, Streiiške ulico št. 11. — Jera Zieglur, oerkvetdkova žena, (J8 let, Marije Terezije cesta št. 18.
8. marci: Ana Ale-', delavčeva hči, G mesecev, Streiiške ulice št. 11. — Friderik Strus, posestnikov sin, I dan, Llngove ulic^ št 7. — Frauca Darovid, delavka. 46 let, Kravja dolina Št. 11. — Alojz Novak, aodar, 45 let, Hrenove ul ce št. 16.
Meteorologično poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometru v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v mm.
* 1 a 1ui"	7. zjutraj 3. popol 9. avsoer	35*5 wm. 186 7 mm.	2 2° C    si. vzh. 0 0" C     Št bvz. .'{•o1 C    ti. vzh.		obl. dež. obl.	I3'20as. dežja. 1
rfrednjs temperatura B^f*, za 1*11 nad d rrinalotv.
XDuL3na.jsl5:a. borza
doc 6. niaicu t. I.
Skupni državni dolg v notah..... VI* gld. 50 kr.
Skupni držnvni dolg v srebru    .... 98 „ 40 ,
Avstrijska zlata renta....... 120 n tO „
Avstrijska kronska renta 4'1/,...... 97 „ 75 ,
Ogerska zlata renta 4u/0...... 118 „ 20 ,
Ogeraka kronska renta 4u/0..... 95 „ 40 ,
Avatro-ogersku bančne delnica    .... 1026 „ — „
Kreditne delnice......... 368 , 75 „
London vista........... 124 „ 55 „
Nemški dri. bankovci za 100 mark    .   . 60 „ 92". ,
20 mark............ 12 . 19 ,
20 frankov........... 9 . 90'/, „
Italijanski bankovci........ 13 n 10 r
C. kr. cekini .   . ........ 5   _ 8U _
148 gld.	fiO	kr
196 ,	50	
128 ,	—	k
122 „	SO	1*
197 ,	—-	n
24 ,	75	n
23 ,	75	p
157 ,	PO	
v 83 „	—	^
1 .	34	
Dnć 5. marca t. i.
4*/, državne srećke iz 1. 1854 po 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld.. . Dunava reg. srečke 5°/0 P° 10° • ■
Zemlj. obč. avstr. 4t/*°/o zlati zAst listi
Kreditne arećke po 100 gld......
Ljubljanske srečke........
Rndolfove srečke po 10 gld......
Akcije anglo-avBtr. banke po 200 gld. . . Tramvrav-društ. valj. 170 gld. a. v. . . . Papirnati rubelj.........
C. tr. glavno ravnateljstvo avstr. drž. želčiBii
Izvod iz voznega reda
•v-elioL-v-zieg-a. oćL Xi oletolora, 1893.
Nastopno omenjani prihajal U in odhajalnl čaii označeni »o ■ §nxtt\}mrropak«m hamu. Srodnjoovrupski 6«a j« krajnomn fiaan t IijiO. Ijani %m 3 minuti naprej.
Odhod la LJubljane ijna. kol.).
Ob 1)1. uri S min. po noti oaebni tlak ▼ Trhli, Pontabet, Holjak, O« lovec,  K ran« on »fante, Ljubno, Dunaj, čei Selit hal T Aunee, Itohl Omiimlen, Solnograd, Iiend-Gaitein, Zeli na jeaaru, Stejrr, Lino, Bo dejovice, PUanJ, Marijine vara, Kger, Krancove Tara, Karlove var«;. Prago, Draidane, Dunaj vl» Amatettan.
OS 7. uri 09 min. tjutraj oeebni vlak v Trhli, Pontabel, lloljak, O«-lovno, Framenifeate, lijuhnn, Dunaj, £ea Selsthal t SolnogTad, Dunaj vi a Amttetton.
OS 11. uri SO tnin. dopotudne oaabnt vlak ▼ Trhli, Pontabel, Heljak. Oeloreo, Pranaanafeate, Ljubno, Dunaj.
OS 4. uri »O min. popoludtui oaabni vlak ▼ Trhli, Beljak, Celovec Solnograd, bend-Gaatein, Zeli na jeiaru, Inomoit, Breffnio, Ourih, Oenavo, Paria, Lino, Iiohl, Hudojevico, Flaenj, Marijine vsre, K«er, Krancove vare, Karlova Tare, Prago, Draidane, Dunaj »la Amatatten,
Prihod ▼ Iajnbljano (juž. kol.).
OS B. uri S3 min. mfutraj oaebni vlak a Dunaja Tla Amttotten, Drai-dan, Prage, FranooTih varov, Karlovih tutot, Kgra, Marijinih varoT, Planja, Bndejevlo, Solnog-rada, Llnoa, Sterra, IiohU, Ornundena, Zeli* na jeaeru, Lend-aaateina, Ljubnegat lleljaka, Celovca, Franaamafeate, Trbiia.
OS 11. uri U7 min. dopolurine oaebni Tlak ■ Dunaja via Amitettau, Draidan, Prage, Franoovih varov, Karlovih varov, Bgra, Marljlnil varov, Planja, BudajeTio, Solnog-rada, Iaohla, Ornundena, Linoa, Steyra, Pariaa, Oeneva, Curiha, Breguioa, Zella na jeaeru, Iieud-Claateina, Ino-m o »ta, Ljubnege, Oelovoa, Pontabla, Trbiia.
OS 4. uri 83 min. popoludnm oaebni Tlak • Dunaja, Ljubnaga, Beljaka, OalOToa, Franienafeite, Pontabla, Trblaa.
OS B. uri V7 min. mveier oaebni vlak ■ Dunaja, Ljubnege, Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiia. _
Odhod ls Iajabljano Qnl. kol.).
OS  S. uri )ša min. mf*$traj    v Kočevja. „ lit.   ,,   OO   „    opoludne „ n ,,   O.        10   „    • večer      „ n
Prihod ▼ Izubijano (juž. kol.).
OS B. uri 10 »nln. ajutraj       ia Kočevja. „  1.   m   Ol   „    popoiudne „ * ,.  Si   .,  4)6" eiwSer        „ „
Odhod la lajnliljaao (dr*, kol./
(M)
7. uri 19 min. zjutraj v Kamnik. H.   „    OS     m     popotudn« „
•      n     BO n
Prihod ▼ LJubljano (dr*, kol.).
OS   S. uri SI min. mjutraj       ii Kamnika. „   11.   n   15    „     do polu d n*   „ ,, „   S.   ,i   90   ,,    eveeei' ,,       ,,
(4-52)
Hiša
v Trnovski ulici it. 7, z velikim vrtom, a pro-dHJa'n'Co in trafiio, ae la proste roke proda.
— Natan&neJH ne poizv*i pri laBtniku. (228—3)
Prodaja tise s kramarijo.
V nekem manjšem iupnijakem krnju, 8/4 uru od neke postaje južne železnice, z lepo lego, proda se takoj in po ceni prav dobro ohranjena hisa, v kateri se že dlje čaaa kramarska obrt izvršuje, zajedno z vrtom in poljem
Pri kupu se potrebuje a»mo svota 800—1000 gld. Posebno priporočilno je to posoBtvo /n penzijoniato, vdovo ali pa zasebnike, ki iščejo Se r-alib dohodkov.
Več se i/.ve v A. Kal lisi plsiarui sa poaredo« vanje pri Baaebnlh oprav IH I* um Predlrnovein trgu v IJnblJanl. (214-1)
se da v najem (247-d
na (M.eli v jako pripravnem kraju, tik farne cerkve 11 štiri razred ne ftole, kjer ni do sedaj nobenega pnka. — Kie?  pove  upravnifitvo nSlov. Naroda*.
Orehe po 18 gld., češ-plje po 8 gld., namizna jabolka po 12 gld. %a IOO
kil, dobro slivovko po 45 kr. liter prodaja (,401,
Jos. Errath v Mokronogu.
Podpisanec si usoja na Dunaj i biva-jočini Slovencem namanjati, da je dobiti v njegovi gOBtilni
,Zum goldenen Lamm'
III., Easumofskygasse 2 b
točno Slovensko postrežbo in cenena kranjska jedila.
Z velespoštovanjem
(348-1) Jurij Huber.
Izdajatelj iu odgovorni ureduik: Josip Nolli.
Lastniua in tisk „Narodne Tiskarne".