ISSN 0350-5561
za konectedna
V četrtek, petek, soboto bo delno, v nedeljo pa pretežno oblačno. Možne so plohe in nevihte.
številka 32
četrtek, 13. avgusta 2009
Ce izvzamemo nepredvidljive nevihte, ki so naredile veliko škode, potem je letošnje poletje prijazno, saj nam „; nudi tudi obilo prijetnih, sončnih dni, ki jih je večina izkoristila za oddih in nabiranje novih moči. Seveda pa delo , -tudi v tem letnem času ne zastane. Med tistimi, ki morajo marsikakšen vroč dan žrtvovati za delo pod milim soncem, so tudi kmetovalci. Takole so se ta teden lotili pridelka na njivi kmetijskega posestva v Škalah.
• ■ - - '_ " -
Smallfest
Dvodnevni glasbeni festival ob Družmirskem jezeru, ima že kar dolgo brado. Kljub temu se še vedno otepa s številnimi težavami, med katerimi je seveda najosnovnejša pomanjkanje denarja. Ta pa danes opredeljuje tudi kakovost. Vendar pa to organizatorjem zaenkrat ni pobralo volje, iznajdljivosti pa jim tudi ne manjka. Zato so v zadnjih letih uspeli postoriti marsikaj, pa tudi obisk počasi narašča. A kanček več denarja bi gotovo prineslo še marsikaj.

* ■ _
RT T . .12
v ■ J Jfr . _ L v krt
1,30 EVR
IIADIO
VELENJE
Turistični razcvet?
MiraZ akošek
Želja po hitrejšem in uspešnejšem turističnem razvoju je v tem okolju že dolgo veliko, pa tudi poskusov skupne in celovitejše organiziranosti, a tako velikih uspehov, kot bi želeli, še nismo želi. Mnogi posamezniki so v tem času naredili sicer pomemben preskok, kar vsekakor velja za Zdravilišče Topolšica in Solčavsko. A turizem je panoga, v kateri je treba delati z roko v roki. Kaj ti koristi, če postaviš odličen hotel, če ni druge turistične infrastrukture, ki jo turisti, ki seveda postajajo vse zahtevnejši, pričakujejo. Ce na primer zgradiš kolesarske steze v svoji občini, na meji pa se te nehajo ... Zapečkarstvo se nikakor »ne obnese«, saj se bo želel turist ustaviti še kje drugje kot v »svojem hotelu«, pogledati bo želel še druge zanimivosti in obiskati prireditve.
To so spoznali v odboru za razvoj, ki deluje pri Savinjsko-šaleški območni gospodarski zbornici, in postavili celovit razvojni turistični program (ki so ga tudi že izdelali) v ospredje svojih aktivnosti. Ugotavljajo, da je možnosti za turističen razcvet veliko, le povezati se je treba, združiti moči in seveda še marsikaj postoriti. Rezultat takšnega skupnega dela je pripravljen projekt Golt, s katerim se bodo potegovali za nepovratna sredstva evropskih strukturnih skladov. Vanj se vključujeta tudi občini Mozirje in Ljubno, ki sta (oziroma še bosta) poskrbeli, prav tako z nepovratnimi sredstvi, za ustrezno cestno povezavo. Takšnih priložnosti pa je bilo v preteklosti še veliko, a jih je večina »šla« mimo nas, saj ni bilo veliko pripravljenih projektov (zelo uspešno jih je na primer pridobilo Zdravilišče Topolšica). V drugih slovenskih okoljih so bili doslej bolj aktivni, tako da je izčrpanega večino za te namene predvidenega denarja. Trenutni razpis pa naj bi bil zadnji vse tja do leta 2013. Zato je zadnji čas, da tudi mi pošteno zavihamo rokave, strnemo moči, zastavimo razvoj in pripravimo projekte, takšne, s katerimi bomo pritegnili v svoje okolje dodatna nepovratna evropska sredstva, pa tudi takšne, ki tega denarja ne potrebujejo, odstirajo pa bogatejšo turistično ponudbo v tem okolju.
Asfaltirajo in dokončujejo
Šoštanj, Črna na Koroškem -
Obnova razgibane gorska ceste, ki od Zavodenj preko Slemena vodi v Črno na Koroškem, bo po napovedih predstavnika podjetja Sle-menšek, vodje del Marka Lampre-ta, končana v mesecu in pol. Na polovici 2.000 metrov dolgega odseka je že položen tako grobi kot fini asfalt, delavci pa asfaltirajo že tudi preostali del odseka in urejajo še zadnje metre pločnikov in priključkov.
Zaradi del je bilo treba to cesto v zadnjih štirih mesecih večkrat polovično zapreti za promet.
Rudarji na vrhu

Odločite se za OPA!, edino premoženjsko zavarovanje z dodano osebno in pravno asistenco ter asistenco doma. Ob izbiri zavarovanja na novo vrednost si namreč zagotovite zamenjavo poškodovane ali uničene stvari z novo in dva nasveta letno pri odvetniku - na katero koli temo!
000
PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE Z OSEBNO IN PRAVNO ASISTENCO
NA NOVO VREDNOST
SVOJE PBEMOZENjE
ZAVAROVALNICA MARIBOR
9770350556014
""has
lokalne novice
Reberšakovi in Molanovi spet doma
Šoštanj -Ves julij so pod vodstvom predstavnikov občine Šoštanj predstavniki Nivoja in drugih izvajalcev odpravljali posledice neurja, ki so najbolj prizadele Molano-
ve in Reberšakove. Ti so bili prisiljeni zapustiti svoja domova. Pregledali in počistili so vse vodotoke in hudournike, v Penku regulirali strugo in brežino Pake ter obstoječi jez. Odstranili so plavine pri Pesjaku, pri Floijancu (na hiši so se pojavile razpoke) so okrepili temelje z injektiranjem. Poskrbeli so za sanacijo plazu, ki je ogrožal Reberšakovo in Molanovo domačijo, tako da so se 5. avgusta člani teh družin lahko vrnili na svoja domova.
Športno igrišče bodo prenovili
Šoštanj - Prejšnji torek sta župan Darko Menih in direktor podjetja Cigrad Branko Vrtačnik podpisala pogodbo o rekonstrukciji rokometnega igrišča v Šoštanju s spremljevalnima objektoma. Dela
Med odstranjevanjem naplavin pri Celcerju
Medp odpisomp ogodbe
bodo opravili do konca oktobra. Občino bodo veljala dobrih 215 tisoč evrov. Od tega bo 6.000 evrov prispevalo Ministrstvo za šolstvo in šport, 13.000 pa Fundacija za šport.
Zavodnje dobivajo dom krajanov
Zavodnje - Občina Šoštanj bo začela prihodnji mesec graditi dom krajanov Zavodnje. Najprej bodo porušili poslopje nekdanje osnovne šole in tam zgradili 833 kvadratnih metrov velik dom krajanov. V njem bodo našla svoj prostor vsa društva in organizacije, ki delujejo v kraju. Računajo, da ga bodo predali namenu prihodnje leto.
Ob policijski postaji še en trgovski center
Velenje - Septembra bo stekla gradnja še enega trgovskega centra, in sicer ob policijski postaji v Velenju. V njem bo imel prostor Eurospin (zaradi gradnje novega poslovno stanovanjskega objekta na Gorici potrebuje nadomestno lokacijo), tu pa bo tudi Kalia, JYSK (oprema za dom - posteljnina ...), na kar 3000 kvadratnih metrih pa se bo razprostiral še razstavno-prodajni salon Lesnine. Računajo, da bodo center odprli že marca prihodnje leto.
Še prosta mesta
Velenje - Iztekel se je prvi rok izbirnega postopka za vpis v univerzitetne in visokošolske programe. Letos je bilo v Sloveniji razpisanih 27.253 mest za bodoče študente, prijavilo se jih je 23.039, v prvem roku pa je bilo sprejetih 16.259. V drugem razpisnem roku, bi bo od 20. do 28. avgusta, je tako na voljo še blizu 11 tisoč prostih mest. Natančnejše podatke o tem bodo univerze v Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici, univerza na Primorskem ter samostojni visokošolski zavodi objavili na svojih spletnih straneh 20. avgusta.
Na Fakulteti za energetiko, enota v Velenju, so za študijsko leto 2009/2010 razpisali 40 mest za redni in prav toliko za izredni univerzitetni študij ter po 40 mest za redni in izredni visokošolski študij. Na Visoki šoli za varstvo okolja v Velenju so z vpisom zelo zadovoljni. Za 50 prostih mest za redni študij so prejeli precej več prijav, za prav toliko prostih mest za izredni študij pa so v prvem roku prejeli 11 prijav.
■ tp
V znamenju 50 let mesta Velenje
Kar nekaj razlogov za 21. mednarodni raziskovalni tabor v Škalah - Novost: zgodbe o Velenju
Tatjana Podgoršek
Od 17. do 26. avgusta bosta Inštitut za ekološke raz iskave ERICo Vele nje in Zavod RS za zaposlovanje pripravila tradicionalni raziskovalni tabor za Zoisove štipendiste. Ta bo v Škalah, prostore tamkajšnje podružnične osnovne šole pa bo napolnilo blizu 50 udeležencev. Med njimi tudi po dve dijakinji iz Češke in Irske.
»Lani smo bili na Golteh, letos pa smo se zaradi jubileja - 50-letnice delovanja mesta Velenje, preselili v njegovo neposredno bližino - v Škale. Tu smo sicer gostovali že leta 1994, vendar imamo za vrnitev v ta kraj kar nekaj razlogov,« je pojasnil vodja tabora mag. Emil Šter-benk in nadaljeval: »Škale so po eni strani slaba vest Šaleške doline, ker so v veliki meri plačale davek razvoju Velenja, razvoju doline nasploh, zapisale so se v zgodovino kot kraj, kjer so našli okostje mastodonta, nenazadnje
Mag. Emil Šterbenk: »Na taboru v Škalah sem bil prvič mentor tabora, ki so ga takrat še vodili kustusi velenjskega muzeja. Izdajali so časopis Škalatida, ki ga bomo na letošnjem ponovno pripravili.«
pa imajo z nastankom jezer in ureditvijo rekreacijskega območja nove razvojne možnosti.« Tudi tokrat bodo mladi raziskovalci delovali v
več skupinah, rdeča nit njihovega raziskovanja pa bo že omenjeni jubilej mesta. Tako bodo - na primer - naravoslovne skupine ugotavljale stanje okolja danes v primerjavi s stanjem pred 50 leti, novinarska skupina bo pripravljala taborski časopis, v kateri bo v vsaki številki vsaj en prispevek na temo 50 let Velenja. Družboslovna skupina bo »obdelala« mesto priložnosti kot turistično mesto, kije ob svojem nastanku privabljalo ljudi iz cele Jugoslavije, ga primerjala z današnjim stanjem na omenjenem področju in dodala še njegove nadaljnje tovrstne razvojne možnosti. Tudi ostale skupine bodo v svoje delo (kolikor bo le mogoče) vpletale 50-letno obdobje. Emil Šter-benk je še pove dal, da bodo seve da na tabo ru obdržali prireditve, ki so se doslej izkazale za dobre: TV dnevnik, Lepo je biti mladi raziskovalec, Zupanov pršut ... Letošnja novost bodo zgodbe o Velenju. Gre za predavanja, kijih bodo pripravili strokovnjaki z različnih področij: arhitekt Rok Poles, zgodovinar Damjan Kljajič, geolog Igor Veber ter strokovnjaki z Erica. Novost bo tudi prireditev v nedeljo, 23. avgusta, na Velenjskem gradu. Poimenovali sojo Raziskovalni tabor Velenju za 50. rojstni dan. Na njej bodo predstavili delo na taborih in zgodovino mesta.
Glede na to, da ostanejo mladi raziskovalci na enem mestu dve leti, bodo svoja obzorja tudi prihodnje leto širili v Škalah.	■
Gradbišče novega nakupovalnega centra, ki ga gradi podjetje Toming-Consulting, v Šoštanju hitro dobiva končno podobo, sicer pa bo po
napovedih Tomaža Ročnika zgrajeno že do konca oktobra, 15. novembra pa naj bi ga tudi že odprli. V njem bo velik Tušev supermarket, trgo-
vina Mana, cvetličarna PUP, trafika, prodajalna in kava bar Presta, Raifaisen banka, na vrhu pa veliko kegljišče s spremljajočimi objekti. ■
Vsi so naši, samo eni so bolj
Elektrika v šaleških rokah - Zares tudi napenjanj e političnih mišic? - Če ni dela, j e treba telovaditi - Sladkanje s sadovi tujega truda - Steklarska nova se j e razbila
Kako se bomo pa zdaj lahko jezili na Holding slovenskih elektrarn?! Tako razmišljajo nekateri po zadnjih kadrovskih spremembah v vrtu te družbe. Treba je priznati, da je prišla povsem v šaleške roke. Najprej je vodstvo nadzora prevzel Franc Žerdin, potem je bilo pri izbiri direktorja povsem vseeno, koga bi izbrali. V obeh primerih bi zadeli v naše gore list. Ali Rotnika ali Meha. Izbrali so Meha, po nekaterih tolmačenjih le zato, da se bo drugi kandidat lahko še naprej posvečal izgradnji bloka 6 šoštanjske termoelektrarne. Ce bi imel na hrbtu obe ti pomembni funkciji, bi bilo breme verjetno le malo pretežko. Drugi pri tem izboru seveda vidijo politiko. In pravijo, da je krajši konec potegnila stranka Srečka Meha, daljšega pa v Velenju izvoljenega svetnika in poslanca, sedaj pa ministra Lahovnika. Vendar naj bi bile to le nianse, važno je, da ima ta pomembna družba trdno vodstvo. In da ne bo več kakšne visoke napetosti, kakršni smo bili priča v preteklosti. Razen tiste prave, potrebne v ustreznih daljnovodih. Ce pa bo prišlo še do združitve obeh stebrov, bo sploh vse OK. Vsaj odločitve, kije za dolino najpomembnejša, novemu vodstvu (menda) ne bo treba več izrekati. Blok 6 bo in s tem bo tudi še dolgo življenje Premogovnika. Upajmo, da tudi srečno. Kljub temu da slišimo, da premalo vlagamo v razvoj, da ni dovolj visoke tehnološke proizvodnje, bi bili mi radi razviti. Pa morda zato domala povsod zelo skrbijo za mesta za šport. Za športne dvorane in igrišča. V Šoštanju so se lotili obnove rokometnega igrišča ... ne, o drugih tovrstnih naložbah na našem koncu še vedno enotne statistične regije
niti ne mislim pisati, saj naš tednik dovolj poroča o tem. Podatkih o naložbah na športno-rekreacijskem področju v vzhodnem koncu regije pa kažejo, da tam na vzhodu za tem območjem nič ne zaostajajo. V Celju nekateri pravijo, da bi imeli v primeru, da se kak športni klub malo »razbije«, dvoran že preveč. Novo so dobili na Vranskem, pred kratkim veliko v Rogatcu, novo gradijo ta čas v Podčetrtku; tam v bližini še atletski stadion. V Rogaški Slatini so dobili celo dvorano za balinanje, v Šmarju pa za začetek vadbišče za golf, kmalu pa bi radi uredili še pravo golf igrišče. In s tem uresničili več kot dve desetletji dolge sanje. V marsikaterem kraju dobivajo seveda večnamenske dvorane, ki sijih športniki delijo z ostalimi krajani. V Podčetrtku pri naložbi sodelujejo Terme Olimia, saj bo služila tudi njihovim gostom. S takim sodelovanjem je naložbe tudi lažje uresničiti, boljša pa bo tudi zasedenost in tako tudi lažje vzdrževanje. Prav slednje je pogosto težava. Objekt še zgradijo, še posebno, če dobijo tudi sredstva iz raznih drugih virov, ne le občinskega, a vzdrževanje...
V teh toplih dneh pa se mnogi razvijajo v naravi. Ne le na bazenih in na trim stezah, tudi na njivah in vrtovih. Ali vsaj vrtičkih - kjer jih še imajo. Nekaterim postaja obdelava koščka zemlje res že nuja, saj je kljub reklamiranim akcijam zelenjava po trgovinah še vedno draga. Da o cenah na tržnicah ne govorimo. Predvsem v večjih mestih nekatere branjevke že kar malo pretiravajo. Pa ni čudno, če se nekateri raje odločajo za rabutanje. Saj to poznate. To je skoraj tatvina, če seveda ostaja le v simbolični količini. A žal se nekateri odločajo tudi za pravo praznjenje vrtov in njiv. Ali pa sadovnjakov. Tujih, seveda. To pa je že hujša stvar in za lastnike nič kaj prijetna.
Nič kaj prijetne poletne dni tudi niso imeli v že tako vročih prostorih Steklarske nove v Rogaški Slatini. Mnogi so upali, da bodo rešili vsaj del proizvodnje, pa jim ni uspelo. Zdaj nekaj delavcev želi ohraniti vsaj simbolično »zdravo jedro«. Vsaj jedrce!
■k
rT/T^Am NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,30 € (8,5% odstopni DDV, 0,1 €, cena izvoda brez DDV 1,20 €). Pri plačilu letne naročnine 20 %, polletne 15 %, četrtletne 11 % in mesečne 7 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR- Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.sl
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Ob Rdeči dvorani bodo zabrneli stroji
Gradnja garažne hiše in trgovsko-poslovnega centra bo stekla takoj, ko prestavijo avtobusno postajo na novo lokacijo - V času gradnje več dodatnih začasnih parkirišč - V objektu naj bi Mercator uredil velik trgovski center
Nov prometni red
V času gradnje bo dostop do Rdeče dvorane urejen s Celjske ceste. To bo omogočalo dokaj nemoten potek športnih prireditev in rekreativnih aktivnosti v dvorani. Stanovalcem blokov ob Šaleški cesti, ki so zaradi pomanjkanja parkirišč uporabljali parkirišče pri Rdeči dvorani, bodo omogočili parkiranje tudi v novi garažni hiši pod bazenom. Tam bo še vedno v uporabi tudi začasno parkirišče na travniku pod Vilo Herberstein. Če bo pomanjkanje parkirišč še veliko, bodo začasno parkirišče uredili tudi v Trebuši na območju nekdanjih vrtičkov. V mesto pa bi voznike od tam vozil Lokalc.
Tu bo verjetno nastal nov trgovsko-poslovni objekt, ki naj bi bil zgrajen v dobrem letu dni.
BojanaŠ pegel
Velenje - Ena večjih investicij v središču Velenja bo gradnja velike garažne hiše in trgovsko-poslovne-ga centra ob Rdeči dvorani. Začetek gradnje bo sovpadal s selitvijo stare avtobusne postaje na novo lokacijo, gradnja pa naj bi bila končana do novembra prihodnje leto. Zanimale so nas podrobnosti o novogradnji, ureditvi prometa v času gradnje ter lokacijah nadomestnih parkiriščih, pa tudi to, kam se bo selil lokal Mladost. Odgovore nam je dal velenjski župan Srečko Meh.
Na začetek gradnje ob Rdeči dvorani so se na MO Velenje dolgo pripravljali. Opravili so tudi javne razprave in stanovalcem blokov ob Šaleški cesti na njih predstavili projekt in prometne rešitve v času gradnje. Ti so v prvi fazi razprave
podali precej pripomb. Veliko so jih pri nadaljnjih postopkih upoštevali. Županje dodal: »Projekt je sedaj v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja in sklepanja pogodb med MO Velenje in soinvestitorjem ter izvajalcem del, podjetjem Toming Consulting. To je bilo na javnem razpisu izbrano kot najugodnejši ponudnik. Nekaj parcel v okolici Rdeče dvorane smo morali na novo odme ri ti in raz meji ti, pogodbe naj bi bile sklenjene v nekaj dneh.«
Po sedanjih dogovorih bo gradnja res velikega objekta, v katerem bo garažna hiša ter trgovsko--poslovni objekt, stekla sredi sep-
tembra. »To bo mogoče, ker bo nova avtobusna postaja začela poskusno obratovati že v začetku sep-
r-
te MA
tembra. Najprej bodo porušili objekte na mestu gradnje, zavarovali gradbišče, investitor pa mora

urediti tudi dodatna začasna parkirišča. Zaenkrat smo določili lokacijo na travniku pred velenjskim gasilskim domom, parkirišča pa bodo maka dam ska,« je dodal župan. In tudi to, da bo v garažni hiši kar 667 garažnih boksov.
Otvoritev novembra2 010?
Kot kaže, bo v trgov skem delu novogradnje Mercator, ki naj bi uredil velik Mercator center po vzoru številnih, kijih že imajo po večjih in manjših mestih v Sloveniji. Pogojnik pa je zato, ker v času našega pogovora pogodba še ni bila
podpisana, dogovori pa so bili končani. »Mercator je največja slovenska trgovska družba, v Velenju pa primernega centra še nima. Zato je prav, da v mestu dobimo velik Mercatoijev center, v katerem bo vse na enem mestu. S tem bomo v mestu zaključili z gradnjo večjih trgovskih centrov. Investicijo bo v celoti financiral zasebni kapital, občina ne bo investirala nič. Prodali pa smo zemljišče, mesto pa bo dobilo tudi komunalni prispevek. Gre za okoli 1.5 milijona evrov, ki smo jih v letošnjem mestnem proračunu tudi predvideli kot prihodek,« je dodal Srečko Meh. In tudi to, da naj bi bile vse pogodbe, tudi z Mercatorjem, podpisane v tem mese cu.
Gradnja celotnega objekta bi po županovih besedah morala biti končana v dobrem letu, tako da bi ga po načrtih uradno odprli novembra 2010.
Od 1. septembra poskusno obratovanje
Z mesecem septembrom in začetkom novega šolskega leta se število potnikov, ki se v Velenje in iz njega vozijo z avtobusi, poveča. Z njimi se namreč v šolo še vedno vozi veliko dijakov. Letos od 1. septembra dalje bodo že izstopali in vstopali na novi avtobusni postaji, čeprav bo ta uradno končana 18. septembra.
Velikop arkirišče,a vtobusnap ostaja ind revored obR dečid vorani bodok malup reteklost.
Žes eptembra bodo na tejl okacijiz abrnelig radbenis troji.
Mladost »gre« k Paki
Lokal Mla dost bodo, kot kaže, septembra prestavili na konec Rudarske ceste, v bližino mostu čez Pako, pri Erini poslovni stavbi. »Mladost je lokal, ki se je »prijel«. Škoda bi bilo, če bi ga izgubili, zato smo skupaj z lastniki iskali primerno lokacijo za preselitev,« pravi župan Sre čko Meh.
Iz občine Šmartno ob Paki
Odgovori na vprašanja velenjskih svetnikov
Ob obisku na Upravni enoti Velenje smo poiskali odgovora tudi na vprašanji, ki sta jih v zvezi s tujo delovno silo zastavila velenjska svetnika
V Šaleško dolino priteka vedno več delovne sile. Kakšen je status teh delavcev? Gre za sezonske delavce, ki imajo urejeno vse potrebno za bivanje? Si ti lahko pridobijo državljanstvo, ali lahko pripeljejo svoje družinske člane in ali potem njihovi otroci obiskujejo tu šole? Status teh delavcev je odvisen od tega, kakšno delovno dovoljenje jim je izdal Zavod RS za zaposlovanje. Če imajo izdano dovoljenje iz razloga zaposlitve in dela, imajo status tujca z dovoljenjem za začasno prebivanje do takrat, ko imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Prav tako je s statusom tujca z dovoljenjem za začasno prebivanje zaradi opravljanja sezonskega dela.
Državljanstvo RS ureja Zakon o državljanstvu. Če je imel svetnik v mislih delavce, ki bodo v prihodnjem letu prišli v RS, potem je prvi pogoj za pridobitev državljanstva 10 let dejanskega prebivanja v RS, od tega zadnjih 5 let brez prekinitve.
Združitev družine ureja 36. člen Zakona o tujcih. Ta določa, da mora
tujec zadnje leto prebivati v RS na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje, veljavnost izdanega dovoljenja za začasno bivanje pa mora biti najmanj eno leto. Tem tuj cem se ob pogojih in po zakonu prizna pravica do združitve družine z ožjimi družinskimi člani. Seveda pa morajo biti izpolnjeni še drugi pogoji iz 27. člena istega zakona. Eden od pogojev je, da ima družina zagotovljena zadostna sredstva za preživljanje v RS (najmanj višino minimalnega dohodka na družinskega člana v RS na mesec).
Na osnovi izdanega dovoljenja in prijave začasnega prebivališča starši mladoletnih otrok po prihodu v RS lahko vpišejo šoloobvezne otroke v izobraževalni proces. Ali obstaja možnost odloka o prepovedi nastanitve prevelikega števila sezonskih delavcev na enem mestu?Ali lahko posreduje oziroma opravlja večji nadzor nad tem tudi upravna enota? Tujec mora po določilih Zakona o prijavi prebivališča prijaviti začasno prebivališče v RS v treh dneh od dneva naselitve, odjaviti pa pred odselit-
vijo. Tujec lahko prijavi začasno bivališče na osnovi najemne pogodbe, ki jo predloži upravnemu organu, ali z izrecnim soglasjem lastnika nepremičnine.
Pristojnost izvajanja nadzora nad morebitnim prevelikim številom prijavljenih tujcev ne enem naslovu oziroma dejansko opravljanje dela na osnovi veljavne pogodbe o zaposlitvi imata policija in inšpekcijske službe. Dejstvo je, da gre pri omenjenem za pereče zadeve, ki bi jih morali reševati predvsem na državni ravni. Tam je pravi naslov za zakonske rešitve. Zaradi splošno znanih slabih bivalnih razmer tujcev, predvsem sezonskih delavcev, ki prebivajo na območju RS, bi bilo potrebno v zakon zapisati določila o minimalnih standardih stanovanjskih prostorov. Pred leti je to urejal Stanovanjski zakon. Prav tako bi se morale pristojne institucije okrepiti z ljudmi, ki bi se posebej ukvarjali z omenjenimi zadevami, saj bodo sicer vse zakonske rešitve le mrtve črke na papirju.
Da bi v čim večji možni meri rešili omenjene težave v Upravni enoti Velenje, bo načelnik Upravne enote Velenje Fidel Krupic po svojih pooblastilih v kratkem sklical sosvet načelnika. Nanj bo povabil predstavnike vseh pristojnih služb, organov in predstavnikov lokalne skupnosti, ki se jih težave tako ali drugače dotikajo. Dejstvo je, da bo vsak zase v svojih prizadevanjih neuspešen, s skupnimi močmi in ob primerni koordinaciji pa se lahko uredijo bistveno boljše.
■ tp
Uspešni na razpisu
Občina Šmartno ob Paki je bila uspešna na razpisu ministrstva za okolje in prostor, saj je za obnovo cestne infrastrukture pridobila dodatnih 56 tisoč evrov. Denar bo lokalna skupnost namenila za posodobitev dovoza do osnovne šole, in sicer na severovzhodni strani nogometnega igrišča in za asfaltno prevleko na cesti v Gavce. To sta tudi projekta, ki jih je občina prijavila na omenjeni razpis.
Bo NIVO le šel nad Hudi potok
Zaradi težav, ki jih povzroči ob vsakem večjem neurju Hudi potok, je šmarški župan Alojz Podgoršek tudi na željo ogroženih vaščanov iz Rečice ob Paki povabil na pogovor predstavnika kon-cesionarja za urejanje vodotokov in hudournikov NIVO Celje.
Ta je povedal, da budno spremljajo dogajanje na potoku in da so načrti za sanacijo zgornjega dela hudournika v glavnem končani, rešitve za spodnji del pa še pripravljajo. Po prvotnih načrtih naj bi strugo potoka očistili prihodnje leto, hkrati pa je dodal, da načrte zaradi splošne finančne krize spreminjajo in tako ni odveč bojazen, da se načrtovane aktivnosti lahko tudi odmaknejo, še posebej ob dejstvu, da ima koncesionar na voljo polovico manj denarja od potrebnega.
Je pa predstavnik Nivoja potrdil prizadetim občanom, da župan oziroma lokalna skupnost nenehno opozarjata pristojno ministrstvo in Agencijo RS za okolje na potrebo po čim prejšnji rešitvi te res pereče težave. Če ne bo šlo drugače, bodo izkoristili druge ukrepe, tudi politične, za dosego postavljenega cilja.
Šmarčani za večji nadzor
Šmarški svetniki so že večkrat poudarili potrebo po večji prisotnosti policije v tamkajšnjem okolju. Na eni od prihodnjih sej občinskega sveta naj bi bila tudi ena od točk dnevnega reda poročilo o stanju varnosti in kršitvah v občini v minulem letu. Da bo potrebno poostriti varnost, izvajati pogostejši nadzor, so v tukajšnjem okolju danes prepričani toliko bolj. V zadnjem času je namreč zaznati precej poškodovanih prometnih znakov, znova so razbita stekla na kontej ner-ju nogometnega kluba ob pomožnem igrišču, na zasebnem vodnem zajetju v Podgori je nekdo zlomil ključavnico in odprl jašek, nepridipravi so prerezali tudi kable na delu javne razsvetljave v Rečici ob Paki. Vprašanje pa je, če bodo vsi ti prekrški dovolj za bolj poostren nadzor policije.
Dva oddel ka vrt ca mor da v prostorih šole
Prihodnje šolsko leto bosta v osnovni šoli v Šmartnem ob Paki dva oddelka otrok starejše skupine tamkajšnjega vrtca Maja. Zato v počitniškem času izvajajo na šoli vsa potrebna dela za zagotovitev zahtev Pravilnika o prostorskih normativih za izvajanje predšolske vzgoje.
Kljub temu občinska uprava išče rešitve za razširitev vrtca. V naslednjih dneh naj bi pristojni proučili možnost za širitev s kontejnerji. Ta rešitev je prisotna v svetu že kar nekaj časa, v Sloveniji pa jo šele uvajajo. Je pa cenovno bolj sprejemljiva kot klasična izgradnja prizidka. Več o rešitvi prostorskih težav vrtca naj bi bilo znano dokaj kmalu.
■ tp
""HAK
V vodstvu HSE Žerdin in Meh
Holding Slovenske elektrarne ima novo vodstvo. Pred nedavnim je bil imenovan nov nadzorni svet, ki ga vodi Velenjčan dr. Franc Žerdin, v petek pa so imenovali tudi novega direktorja, prav tako Velenjčana Boruta Meha. Oba zagovarjata tudi že zastavljen energetski razvoj Šaleške doline.
Vodenje Holdinga zaupali strokovnjaku, ki ni obremenjen z energetiko
Dr. Franc Žerdin je bil dolgoletni direktor Premogovnika Velenje in je tudi sodeloval pri oblikovanju takrat enotnega Holdinga Slovenske elektrarne, tako daje skoraj vse svoje življenje vpet v to problematiko.
Holding Slovenske elektrarne ima povsem nov nadzorni svet, ki ga vodi dr. Franc Žerdin. Že takoj ob imenovanju se je ta soočil s številnimi zahtevnimi in pomembnimi nalogami, med drugim so izbirali tudi novega direktorja. Pomeni nov nadzorni svet tudi nov program ? »Nadzorni svet je dejansko povsem nov. V petek smo se sestali šele na drugi seji, prva je bila konstitutivna, na drugi smo izbirali direktorja, na tretji, kije sklicana za 5. september, pa bomo odločali o nadaljnjih korakih izgradnje bloka šest Termoelektrarne Šoštanj. Vse skupaj je zelo »tempirano«, pred nami je dinamičen delovni program in vsebinsko o nekem novem programu dela nadzornega sveta ne bi mogel govoriti, saj je za to še prezgodaj. Zdaj, ko ima holding novega direktorja, ki bo dolžnost nastopil 15. septembra, bomo najprej podrobno pretehtali njegove poglede na razvoj holdinga. Menim, da bo šele takrat mogoče oblikovati nek koncept, ki ga bomo člani nadzornega sveta potem tudi skušali uresničevati.« Kolikor sem spremljala vaše delo v energetiki, ste zagovarjali enotno organiziranost, zdaj pa sta dva energetska stebra. Kako bo v bodoče? »Vedno sem zagovarjal oblikovanje holdinga, ki bi bil pristojen za celotno slovensko energetiko, preprosto zato, ker je naš elektroenergetski sistem silno majhen in razdrobljen po virih energije. Če ne bo deloval strnjeno, bo težko konkurenčen v zahtevnem evropskem prostoru.
A zgodilo se je, da je bil ustanovljen drugi steber, ki se je izločil iz Holdinga Slovenske elektrarne. Po moje je bilo to slabo in to slabi slovensko energetiko. Težko odgovorim na vprašanje, kako naprej, saj imamo v tem trenutku novi direktor, nadzorni svet in vodstva vseh družb, ki delujejo v holdingu, toliko raznih zahtevnih nalog, da najbrž takoj ne bo smiselno odpirati še vprašanja združevanja. Vlada ima sicer pripravljen tovrstni predlog, a se bomo skušali z ministrom dr. Matejem Lahovnikom dogovoriti, da s sprejetjem odloka o ponovnem združeva-
nju nekoliko počaka. Seveda pa bomo najprej naredili analizo, ali je to združevanje potrebno takoj izvestti. Meni se v tem trenutku zdi pomembno, da bomo z GEN I energijo dobro sodelovali in da bomo skušali zastaviti aktivnosti tako, da ne konkuriramo eden drugemu in da GEN I ne trži le najcenejše slovenske energije in s tem povzroča v sistemu nelojalno konkurenco. Seveda pa so ta vprašanja v pristojnosti lastnika; mi le razmišljamo, kako bo odločila vlada, pa je seveda drugo vprašanje.«
Vtem okolju ne dvomimo več, da do izgradnje šestega bloka ne bi prišlo, pa vendar se v Sloveniji vsake toliko časa pojavijo dvomi in nasprotna mnenja.
»Mislim, da dvomov tudi v slovenski javnosti ni več, so pa takšni, ki tej gradnji še vedno nasprotujejo, a to ni del strokovne in politične javnosti, ki bi bila odločilna v tem primeru. Vsekakor pa gre za izjemno zahteven investicijski projekt in trdo ter zelo odgovorno bo treba delati, da ga izvedemo. Zagotoviti milijardo in 100 ali pa celo 200 milijonov evrov ne bo enostavno in potrebno bo dobro sodelovanje politikov in parlamenta, saj bomo potrebovali soglasja za najem kreditov. Prepričan sem, da bo holding
to investicijo zmogel. Prav tako pa sem prepričan, da bodo v TEŠ tudi naprej peljali projekt tako pogumno razvojno in ekološko naravnano kot doslej.« Do jeseni naj bi bila pokrita finančna konstrukcija, kako kaže?
»Mi smo sicer na petkovi seji nadzornega sveta zelo na kratko preleteli pogoje, ki jih mora holding izpolniti v letošnjem letu, in ugotovili, da imamo zagotovljeno finančno konstrukcijo. Septembra bomo na seji nadzornega sveta celotni projekt ponovno obravnavali in mislim, da bomo brez posebnih težav del obveznosti, ki jih mora TEŠ v septembru izpolniti do tujih bank, tudi uspešno realizirali.« Ustaviva se še pri imenovanju direktorja. Izbrali ste Boruta Meha, izbirali pa ste med dvema Šalečanoma. Kaj je pravzaprav prevladalo? »Pravzaprav so bili prijavljeni štirje kandidati, vsi iz tega okolja, a v finalni izbor sta prišla dva, ki sta imela res popolne prijave. Poleg Boruta Meha, ki smo ga izbrali, še dr. Uroš Rotnik, direktor TEŠ. Oba sta predložila zelo kvalitetna programa, ki smo ju temeljito pretehta li. Prevladalo je mnenje, da vodenje holdinga zaupamo strokovnjaku, ki ni obremenjen z energetiko. Tudi osebno mislim, da bo to dobro, seveda pa bo moral izbrati ustrezne sodelavce. Za dr. Uroša Rotnika pa smo ocenili, daje tako močno vpet v investicijo bloka šest, ki je zelo zahtevna in bi bila narejena škoda, če bi vodjo te investicije zamenjali.« V javnosti je bilo in je še vedno veliko polemik in različnih mnenj, med drugim mnogi namigujejo o opoziciji takoimenovanega šaleškega energetskega lobija.
»V nobe nem pri me ru ne bi želel, da bi se ustvarjal kakršenkoli šaleški lobi. Res pa je slučajno naneslo tako, da sva tako v vodstvu HSE in njegovem nadzornem svetu Šalečana. Vendar osebno zagotavljam in prepričan sem, da velja to tudi za Boruta Meha, ne misliva delovati tako, da bi v holdingu deloval kakršen koli šaleški lobi. Holding je slovenski in zagovarjali bomo slovenske interese. O kakršni koli opoziciji, ki bi prihajala iz energetskih podjetij tega okolja, prav tako ne morem govoriti in se s to tezo nikakor ne strinjam.«
■ mz
Vlogo lahko vloži tudi delodajalec
Na Upravni enoti Velenje poskušajo skrajšati čas izdaje dovoljenja za prebivanje tujcev - Letos prejeli 2700 zahtevkov
Tatjana Podgoršek
Sredi meseca junija so začele veljati spremembe in dopolnitve Zakona o tujcih. Z njimi je zakonodajalec uskladil določila na tem področju s pravnim redom EU, odpravil pa je tudi nekatere dosedanje pomanjkljivosti, ki so se pokazale v dosedanji praksi.
So spremembe in dopolnitev pri-nes le morda več reda na tem področju? »Ne. So pa v primerjavi s prejšnjimi bolj pisane na kožo delodajalcu. Po novem lahko namreč ta že na osnovi same ga zakona, torej brez tujčevega pooblastila, vloži namesto delavca zahtevek za izdajo dovoljenja za začasno bivanje zaradi zaposlitve ali
opravljanje sezonskega dela ter izvajanja storitev z napotenimi delavci. Prav tako lahko opravlja še vsa druga dejanja v postopku, kar je ugodnejše tudi za stranko v postopku za izdajo dovoljenja. V veljavi pa še ostaja določilo, da mora izdano dovoljenje biti vročeno tujcu osebno,« je povedala Andreja Trnovšek, vodja referata za migracije na Upravni enoti Velenje.
Zakonskih možnosti vlaganja zahtevkov za izdajo dovoljenj za prebivanje tujcev v RS delodajalci v Šaleški dolini ne koristijo v tolikšni meri, kot bi lahko. So pa sami in tudi ostale stranke nemalokrat neza dovolj ni zara di tega, ker je potrebno čakati na izdajo dovolje-
nja dalj časa, sploh ob oddani nepopolni vlogi. Kot je poudarila Trnov-škova, se na upravni enoti odzivajo kar se da hitro. Zato, da bi čim prej rešili vlogo za izdajo dovoljenja za bivanje v RS, so na okencih, kjer se oddajajo vloge, uvedli stalno prakso: "Uslužbenka namreč vlogo takoj pregleda in stranko pisno obvesti, katera dokazila mora še predložiti za posamezno vrsto dovoljenja. S tem smo se izognili težavam v zvezi s pošiljanjem dopisov za dopolnitev vloge po pošti, saj pošiljke v večini primerov niso bile vročene tujcem, ker niso imeli ustrezno urejenih oznak na poštnih nabiralnikih oziroma poštnih nabiralnikov sploh ni bilo.« Prav tako se z oddajo popolne vloge pro-
W- -i
h
Andreja Trnovšek: »Odzivamo se kar se da hitro.«
silci lahko izognejo številnim osebnim klicem ter obiskom.
Do sedaj so na velenjski upravni enoti prejeli 2700 vlog, rešili pa blizu 2100 zahtevkov s področja migracij, kar je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem nekoliko več, zlasti pri razveljavitvah dovoljenj za prebivanje tujcev v RS.
»Energetika Šaleške doline ima prihodnost«
Velenjčan Borut Meh (po novem je Škalčan) je gospodarstvenik, ki se je kalil v različnih slovenskih podjetjih. Delal je v vodstvu Ere, Gorenja, Nove ljubljanske banke, Petrola, Mure, Preventa in NKB, zdaj pa je imenovan za direktorja Holdinga Slovenske elektrarne. Zagovarja večjo energetsko samooskrbo Slovenije, pri tem pa ima pomembno vlogo izgradnja šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj. Energetika je za vas novo področje, zakaj ste se zanjo odločili? »No, če sem čis to odkrit, energetika zame ni čisto novo področje, saj sem delal dob ra tri leta na Petro -lu, kjer sem bil pristojen tudi za področje energetike. In to je bilo tisto področje energetike, ki je povsem izpostavljeno trgu. Šlo je za plinsko dejavnost, posegali pa smo tudi na področje električne energije. Poleg tega pa sem rojen v tem okolju, in kdor živi celo življenje tukaj, ne more mimo energetike in premogovništva. Tako mi je to področje vseeno blizu.« Pri izbiri za direktorja so člani nadzornega sveta dejali, da je vaš program zelo dober, kaj pa je njegovo bistvo? »Seveda nisem mogel pripraviti natančnega razvojnega programa. Pripravil sem svoj pogled na razvoj slovenske energetike. Ne bi upal trditi, da je moj pogled bistveno drugačen od neke splošne percepcije, ki jo imamo Slovenci za področje razvoja tega področja. Vsi se zavedamo, da so potrebne v energetiki določene strukturne spremembe, še posebej to velja za oblikovanje cen električne energije. Govorim seveda o električni energiji, ki jo v Sloveniji proizvedemo sami, upoštevati pa je pri tem treba tudi, da je naša država odvisna še od uvožene energije. Zato je treba storiti več, da bomo od uvoza čim manj odvisni. Prav zato je tudi ena od prioritetnih nalog vlaganje v blok šest termoelektrarne Šoštanj. To je projekt, ki že teče, in tudi če bi ga kdo skušal danes ustaviti, tega ni več mogoče.« Kaj pa sama organiziranost elektrogospodarstva in proizvajalcev električne energije, boste zagovarjali en ali dva stebra? »Sama organiziranost elektro go spodarstva je zelo širok pojem in bi o njej težko govoril, kar pa se tiče organiziranosti proizvajalcev električne energije, pa je to absolutna stvar lastnika. Vemo, da je lastnik tako Holdinga Slovenske elektrarne kot GEN I država in ta bo povedala, kaj želi na tem področju.« Pa vaše mnenje?
»Nimam posebnega mnenja. Še enkrat pravim, daje to stvar lastnika, seveda pa verjamem, da bo lastnik pretehtal argumente za in proti sedanji organiziranosti in potegnil pravo potezo.« Boste zagovarjali zastavljen razvoj obeh elektroenergetskih kolektivov tega okolja?
»Vsekakor. Šaleška dolina je že doslej veliko prispevala k energetski bilanci Slovenije in nujno je, da gre zastavljeni razvoj, ki napoveduje vtem okolju še 50-letno rudarjenje in proizvodnjo električne energije, naprej.«
■ mz
Nakupovalni center Trebuša bo odprt septembra
Velenje - V teh poletnih dneh nov nakupovalni center v Trebuši že dobiva končno podobo. Znano je že, kdaj bo uradno odprt. Na dan, ko se bo v Mestni občini Velenje začelo veliko tridnevno praznovanje 50-letnice odprtja mestnega središča - torej 18. septembra letos ob 10. uri dopol dan.
Večina bodočih najemnikov je z lastnikom objekta že podpisala pogodbe. Znano je že, da bodo v centru naslednje trgovine: NewYorker, Tri-umpf, H&M, Fabiani, Interspar, C&A, TechnoMarket, Cafe Zepp, Weni-ce, Mass, Slowatsch, DM drogerija, Cafe L com, Vogele, Spekter, Baby center, Hervis, Beti, Roma, Cokan, Hitex, Prva liga, Svilanit, Vetpet, Acron, Mobitel, Pup cvetličarna in enota lekarne Velenje. Slednja bo že četrta v mestu.
■ bš

NASI KRAJI
Na Gorici kmalu veliko gradbišče
Med prebivalci blokov na Gorici anketa o problematiki parkiranja, interesu za nakup ali najem garažnih boksov v novi garažni hiši - V času gradnje vsaj dve nadomestni začasni parkirišči - Prometni režim se bo spreminjal
BojanaŠ pegel
Velenje - Že nekaj časa napovedovan začetek gradnje poslovno--stanovanjskega objekta na Gorici bo konec avgusta, najpozneje pa v začetku septembra, res stekel. Še prej pa bo Mestna občina Velenje stanovalce v okoliških blokih povabila k izpolnitvi anketnega vprašalnika, s katerim bodo ugotavljali tudi, koliko tamkajšnjih prebivalcev ima namen najeti ali kupiti garažni boks v varovani garažni hiši novega objekta. Kmalu pa jih bodo tudi seznanili s potekom gradnje, predvsem pa z možnostjo parkiranja v tem času. Znano je namreč, da prav v blokovskem naselju na Gorici močno primanjkuje parkirišč, kar naj bi rešila prav garažna hiša, v kateri bo 657 parkirišč.
MO Velenje kot soinvestitor objekta - investitor in izvajalec del bo podjetje Kograd IGEM, d. o. o. - v teh dneh izvaja vse potrebne aktivnosti za začetek izgradnje poslovno-stanovanjskega objekta Gorica, ki bo stal na lokaciji sedanjega trgovskega objekta ob osnovni šoli, v katerem je le še Eurospin. V novem, po obsegu veliko večjem objektu, bo stanovanjski del s 147 stanovanji ter trgovsko-poslovni del, v katerem bo večji del namenjen trgovini. Poleg trgovine je v objektu predvidenih tudi nekaj manjših lokalov in prostori za delovanje Krajevne skupnosti Gorica. Znano je že, da naj bi v objektu
verjetno kar okoli 100 stanovanj odkupila Mestna občina Velenje in Republiški stanovanjski sklad, ostale naj bi prodali na trgu. Zato bodo na občini še to jesen objavili nov stanovanjski razpis, na osovi katerega bodo oblikovali prednostne liste za najem stanovanj. Prva v mestu zgrajena stanovanja bodo prav ta na Gori ci, kma lu za tem pa še na Selu, kjer naj bi prav tako odkupili precej stanovanj.
Prviči nteresa ni bilov eliko
V garažni hiši bo okoli 300 parkirišč namenjenih stanovalcem nove-
Redarji bodo manj strogi
Na MO Velenje računajo, da bodo pre bi val ci blo kov na Gorici lahko v času gradnje garažne hiše in poslovno-sta-novanjskega objekta v nočnem času parkirali tudi na parkiriščih novega nakupovalnega centra Trebuša. Z lastniki se o tem še dogovarjajo. Če bo med gradnjo novega objekta parkirišč še vedno močno primanjkovalo, bodo poskušali urediti še kakšno začasno parkirišče.
K- -
Skromnejši obisk
Na Solčavskem poleti več tujih, v ostalih letnih časih več domačih gostov - Bo avgust boljši kot julij? - Poleg nastanitvenih zmogljivosti in kulinarike pomembni tudi programi

mm/A
'- ■ rjti'-- i Sv*

;t.	~	K? i ? j

F m
Tudi na Solčavskem letos beležijo za blizu 5 odstotkov manj gostov kot v enakem
obdobju lani.
Tatjana Podgoršek
Letošnja turistična sezona je na vrhuncu, slovenski turistični delavci pa za zdaj tožijo o manjšem številu turistov v primerjavi z lani. Junija je slovenske turistične kraje in zanimivosti obiskalo 243 tisoč turistov ali 11 odstotkov manj kot junija lani. Po podatkih državnega urada za sta-
tistiko je bilo v prvih letošnjih šestih mesecih v Sloveniji 1,12 milijona turistov, ki so ustvarili skoraj 3,36 milijona nočitev, kar je pet odstotkov manj kot lani. Zmanjšalo se je število nočitev tujih turistov, število nočitev domačih gostov pa se je, predvsem na slovenski obali, povečalo.
»Letošnja poletna turistična sezona, ki je za nas najpomembnejša, je na Solčavskem takšna
Brez strpnosti bo težko
Verjetno bodo morali pustiti tudi parkiranje po pločnikih, če bodo vozniki znali vozilo nanje spraviti tako, da ne bodo ovirali prometa. Vsekakor redarji v času gradnje ne bodo tako strogi, kot so bili doslej. Bo pa to novogradnja, ki bo zahtevala kar nekaj strpnosti. Sploh med najbližjimi sosedi. Te bodo sproti obveščali tudi o spremembah prometnega režima, ki bo sledil fazam izgradnje objekta.
ga bloka, ostala pa obiskovalcem trgovine in lokalov ter prebivalcem okoliških blokov, ki imajo danes zelo veliko težav z iskanjem prostega parkirišča. Na občini so se odločili, da še pred začetkom gradnje med krajani Gorice opravijo anketo, kakšen je interes za zakup ali najem garažnih boksov. Kmalu pa jih bodo tudi obvestili, kakšen bo režim parkiranja v času okoli 15 mesecev trajajoče izgradnje objekta.
Dogovorjeno je že, da bodo uredili dve začasni nadomestni parkirišči. Prvo bo ob cesti, ki vodi do šole in naprej proti Lipi. Travo bodo pokrili z makadamom in utrdi li. Dru go bo na travni ku pri
Belem dvoru, kjer vsako leto zagori kres ob 1. maju. Tega bodo uredili po tem, ko bodo zrušili sedanji objekt, saj bodo ruševine zmleli in uporabili za utrditev terena. Tako
naj bi pridobili 80 dodatnih parkirišč, v prvi fazi gradnje pa bo še vedno odprto tudi parkirišče pri osnovni šoli.
kot v Sloveniji,« je povedal Marko Slapnik,vod-ja TlC-a in projektni vodja v krajinskem parku Logarska dolina in nadaljeval: »Beležimo približno za pet odstotkov manj obiskovalcev kot v enakem lanskem obdobju. Težko ocenjujem v tem trenutku, ali je tako zaradi posledic gospodarske recesije ali slabega vremena v juniju. Natančnejšega podatka o zasedenosti blizu 700 postelj na Solčavskem v tem še nimamo, znan bo čez dober mesec. Lani je Solčavsko obiskalo 68 tisoč gostov ali za 7 odstotkov manj kot leto prej. Morda bo avgust naredil svoje, vendar dvomim, da bi lahko dosegli številke predlanskega leta, ko smo zabeležili 80 tisoč obiskovalcev.«
V	poletnem času obišče Matkov, Robanov kot in Logarsko dolino več tujih, v preostalih letnih časih več domačih turistov. Med enodnevnimi gosti prevladujejo Avstrijci in Hrvati. Slednjih je več tudi med stacionarnimi, pridružujejo se jim še nemško in angleško govoreči turisti, ki prihajajo od vsepovsod. »Angleži, Španci, Francozi prihajajo z avtodomi, tako da večina ne koristi naših nočitvenih zmogljivosti.«
V	letošnji poletni turistični ponudbi namenjajo osrednjo pozornost produktu Solčavsko -harmonija treh dolin, za katero so prejeli naziv Evropska destinacija odličnosti 2009.
Na vprašanje, kaj bi morali turistični delavci v Zgornji Savinjski dolini še storiti, da bi privabili še več gostov, je Marko Slapnik dejal: »Konkretno za Solčavsko lahko rečem, da gradimo turistično ponudbo na doživetjih, ki vključujejo naravno in kulturno dediščino območja, naše ciljne skupine so predvsem bolj umirjeni turisti, kot so družine z otroki, posamezniki in manjše skupine, ki iščejo sožitje z naravo, planinci, pohodniki... Zato menim, da bi morali turistični ponudniki skupno delovati pri ponujanju produktov Solčavskega. To pa niso le nastanitvene zmogljivosti, kulinarika, ampak tudi predstaviti Solčavsko s programi, pripravljenimi aktivnostmi ali tem, kar še pripravljamo.«
MALA ANKETA
Kam bi ga dal?
Tako se vsak dan sprašujejo prebivalci blokovskega naselja na Gorici. Naši sogovorniki gradnjo garažne hiše pozdravljajo.
Zvonko Kostreš: »Vsak dan imam težave z iskanjem parkirnega prostora. Parkirišč je vse manj. Pogosto moram parkira-
ti na zelenici, ob cesti, na robniku, kjerkoli lahko. Stanovalci smo uničili že skoraj vso zelenico. Velikokrat moramo zaradi nepravilnega parkiranja plačati kazen. Mis lim, da bi kak šna garažna hiša prišla prav. Pa ne le na Gorici, kjerkoli v Velenju. Potem sem tudi pripravljen najeti parkirno mesto v garažni hiši, vsakodnevno pa bi parkirnino pla čeval le, če bi bila poce ni, sicer pa ne.«
Nan de Korpnik: » Že zdaj imam velike težave s parkiranjem na Gorici, ko pa se bodo pričela gradbena dela za garažno hišo, bo našemu bloku pripadalo le še štirinajst parkirnih prostorov. Sem tudi predstavnik hiše in z nadzornim svetom smo že ime li sesta nek, na kate rem smo se pogovarjali o tej težavi. Menimo, da bi morali lastniki te parkirne hiše, ki jo bodo zgra-
dili, stanovalcem našega bloka dati posebno nalepko, s katero bi parkirnino plačevali po dvajset ali trideset odstotkov nižji ceni. Do sedaj smo avtomobile parkirali povsod. Nekateri sploh nočejo več avtomobila, ker jih je strah. Ob grad nji pa bomo izgubili skoraj dvesto parkirnih mest. Če bom imel mož nost mesečnega najema parkirnega prostora v garažni hiši, ga bom zagotovo najel, ne bom ga pa odkupil.«
Slavi ca Madjar: » Zdaj, ko so stanovalci na dopustih, še gre. Sicer pa je parkirno mesto težko najti, sploh po šesti uri. Ob osmih pa se ne da parkirati nikjer več. Parkiramo sredi ceste, povsod. Včasih dobimo kazen, včasih poškodbe na avtomobilu. Ne vem, kaj bomo sedaj, ko
nam bodo zaradi gradnje vzeli še to parkirišče. Če bo cena garaž ne hiše pri mer na, bom zakupila svoj boks.«
■ tf, vg
Mestna občina Velenje
objavlja
Javno povabilo za oddajo prostora in izvedbo gostinske ponudbe ob praznovanju 50-letnice mesta Velenje.
Besedilo javnega povabila je objavljeno na spletnih straneh Mestne občine Velenje (www.velenje.si - priložnosti, javni razpisi, natečaji).
Rok za oddajo ponudbe je 28. avgust 2009.


Od srede do torka - svet in domovina
a

Sreda,5. avgusta
Novica dneva je v hipu postala prodaja delnic Pivovarne Laško in Mercatorja, ki jih je NLB zasegla Infond Holdingu. Nova Ljubljanska banka je namreč prodala vseh svojih 23 odstotkov delnic Pivovarne Laško in deset odstotkov delnic Mercatorja, kupca pa sta bili družbi Publikum Fin in Fin-Do.
Šrotov imperij se je začel sesedati.
Državna revizijska komisija je razveljavila del javnega razpisa, s katerim so Slovenske železnice več kot pol leta iskale ponudnika za izpeljavo 40 milijonov vrednega sistema.
V	ljubljanskem kliničnem centru so se pospešeno pripravljali na morebitno jesensko pandemijo nove gripe in izdelali poseben pandemij ski načrt.
V	ZDA so iz Severne Koreje prispeli nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton in izpuščeni ameriški novinarki, ki ju je pomilostil Kim Džong Il.
Zaskrbljeni pa so bili v Pentago-nu, saj sta ob vzhodni obali ZDA v zadnjih dneh namreč patruljira-li dve ruski jedrski podmornici. V Moskvi so zatrdili, da vse skupaj ni vredno novinarske pozornosti.
V	iranskem parlamentu je za svoj drugi predsedniški mandat slovesno prisegel Mahmud Ahmadine-džad, pred parlamentom pa se je zbralo veliko privržencev opozicije, a so jih razgnali.
Četrtek,6. avgusta
Spet smo šteli po neurjih. Po ocenah zavarovalnic so neurja na začetku tedna največ škode povzročila na območjih Krškega, Celja in Maribora, kar naj bi finančno predstavljalo okoli 2 milijona evrov.
Sindikat delavcev energetike je za 24. avgust napovedal dveurno opozorilno stavko, saj jih država ni vključila v reorganizacijo elek-trodistribucijskih podjetij. Po besedah predsednika sindikata Franca Dolarja je glavna težava v nestri-njanju s samovoljnim ravnanjem direktorata za energetiko - v sindikatu bi namreč radi, da se upošteva tudi zahteve računskega sodišča ter evropsko direktivo.
V	Steklarski novi, ki je od maja letos v stečaju, so okoli 10. ure začeli prazniti steklo iz najpomembnejše peči. Stečajni upravitelj podjetja Štefan Rola je ob tem pojasnil,
no vprašanje med državama rešilo s kondominijem. Hrvaška tako ne bi izgubila nobenega ozemlja, Slovenija pa bi ohranila svoboden izhod na odprto morje in razširjeno območje za ribolov.
Ruski premier Vladimir Putin in njegov turški kolega Recep Tayyip Erdogan sta podpisala sporazum o sodelovanju na področju pridobivanja in distribucije zemeljskega plina: Ankara je dala zeleno luč Juž ne mu toku.
Petek, 7. avgusta
Vodstvo Vzajemne je predstavnikom upokojencev predalo okoli 4200 pooblastil za sklic izredne skup šči ne, ki so jih pod pis ni ki pomotoma oddali na sedež družbe.
Kapitalska družba je zahtevala posebno revizijo vodenja posameznih poslov skupine Pivovarne Laško v zadnjih petih letih zaradi suma škodljivih ravnanj.
Na čelo Holdinga Slovenske elektrarne je bil imenovan prihaja Borut Meh, ki bo štiriletni mandat nastopil 15. septembra.
Mura je prejela ponudbo švicarskega vlagatelja, ki naj bi s svojim kapitalskim vložkom rešil več kot polovico delovnih mest v ljutomer-s k e m obratu tega tekstilnega podjetja.
+
Švicarski vlagatelj naj bi ohranil polovico delovnih mest v ljutomerskem obratu Mure.
Šestindvajsetletna Grkinja je čez noč postala skoraj narodna junakinja, ko je zažgala spolovilo pijanega Britanca, ki jo je domnevno hotel napasti v nekem baru na Kreti.
Junakinja povsem druge vrste pa je postala Sonia Sotomayor, ki jo je ame riški senat potrdil za čla ni co vrhovnega sodišča, kar pomeni, da bo postala prva sodnica latinskoa-meriškega izvora in tretja ženska v zgodovini sodišča.
Sobota,8. avgusta
Medije je polnilo petkovo streljanje, ki se je zgodilo po posredovanju policije in se končalo s smrtjo napadalca ter ranjenima policisto-
9
h steklarska i nova
Peči so ugašale.
da se je za ta korak odločil, ker še vedno ni prejel nobene zavezujoče ponu dbe za najem opre me in proizvodnje.
Kljub dogovoru premieijev Slovenije in Hrvaške o tihi diplomaciji je v javnost pricurljala novica, daje v Trakoščanah padla odločitev o skupni upravi nad Piranskim zalivom. Borut Pahor in Jad ran ka Kosor naj bi se tako na petkovem sestanku dogovorila, da bi se mej-
Po streljanju v Ljubljani smo razmišljali o nasilju v družini.
ma. Spraševali smo se o nevarnem porastu nasilja v družinah.
Na cestah so čez dan nastajali zastoji proti turističnim ciljem in na mejnih prehodih.
Pariz in London sta obsodila sojenje iranskim protestnikom, med katerimi so iranski uslužbenci britanskega veleposlaništva v Teheranu in fran coska lektorica.
Ob obletnici začetka rusko--gruzijske vojne je Dmitrij Medved-jev dejal, da je vojna za vedno spremenila zemljevid Kavkaza, Gruziji pa zažugal, da jo zaradi vojne čaka »stroga kazen«.
Med tekmecema za naslednika ubitega voditelja pakistanskih tali-banov je izbruhnilo streljanje, pri tem pa je bil eden od njiju ubit.
Ivo Sanader je bil sprejet v zagrebško bolnišnico, njegovo zdravstveno stanje pa so strokovnjaki označili za nestabilno. Tamkajšnji mediji so poročali, da ima Sanader še vedno povišano temperaturo, po nepotrjenih podatkih pa naj bi se okužil z legionelo.
Nedelja,9. avgusta
Da jim za Muro ni vseeno, so dokazali člani sindikata žerjavis-tov Luke Koper, ki so sklenili, da bodo za počitnice otrok 32 kolegov iz Murske Sobote darovali pet tisoč evrov. Ideja, ki jo bodo uresničili s pomočjo Zveze prijateljev mladine, se jim je porodila po tem, ko so zavrnili solidarnostni nakup majic »Mure ne damo.«
Drago Kos je zatrdil, da so dokazi, kijih imajo Finci o aferi Patri-
Drago Kos pravi, da obsodbe bodo.
a, dovolj trdni, da bo nekaj oseb obsojenih - pa čeprav še ni znano, kdaj bo sojenje. Kos je še dodal, da je še vedno prepričan, da so marčevske hišne preiskave pri neka-te rih posa mez ni kih na Fin skem dokaz, daje šlo pri nakupu oklepnikov za korupcijo. Na vprašanje, ali je iz vseh dokumentov, ki jih je imel možnost videti, mogoče sklepati, ali je tedanji slovenski premier Janez Janša prejel podkupnino, je odgovoril, da komisija za preprečevanje korupcije pri svojem delu imena Janše ni zaznala, kaj šele, da bi videli kakšne podatke in dokaze za to.
Izvedeli smo, da so v prvih šestih mesecih prihodki državnega proračuna znašali 3,5 milijarde evrov, odhodki pa skoraj 4,5 milijarde evrov. Rezultat: 992 milijonov primanjkljaja.
Kitajske oblasti so na jugovzhodu države evakuirale okoli milijon ljudi, saj se jim je naglo približeval uničevalni tajfun Morakot.
Statistični podatki so nam kazali, da naj bi naraščajoče število priseljencev iz muslimanskih držav in nizka rodnost Evropejcev prispevala k temu, da bo leta 2050 vsak peti Evropejec musliman.
Ponedeljek, 10. avgusta
Šokirale so nas cene goriv, saj smo izvedeli, da se bo liter 95-ok-tanskega bencina opolnoči podražil za skoraj pet centov in bo tako stal 1,146 evra, prav tako pa tudi 98-oktanski, za katerega bo treba odšteti 1,165 evra.
Policisti so ministrico Kresalovo opozorili, da za svoje delo potrebujejo novo opremo in neprebojne jopiče ter poudarili, da bi za
ceno enega oklepnika lahko opremili okoli 3500 policistov.
Delnice Infond Holdinga sta zasegli tudi Banka Koper in Gorenjska banka. Tokrat je bilo zaseženih 5,86 odstotka delnic Mercatorja in 8,8 odstotka Laškega.
Zmago Jelinčič, SNS, je na vlado naslovil poslansko vprašanje v zvezi s po njegovem mnenju previsokimi nadomestili za še brezposelne poslance prejšnjega sklica. Kot je navedel, si v času od poteka mandata več kot tretjina nekdanjih poslancev in devet nekdanjih ministrov še ni našlo nove zaposlitve, zaradi česar država za bruto nadomestila porabi 200 tisoč evrov mesečno.
V zgodnjih jutranjih urah so prebivalce Iraka zbudile štiri bombne eksplozije, ki so zahtevale okoli 40 življenj, ranile pa več kot 200 ljudi.
Hrvaški minister za turizem Damir Bajs je dejal, da so letošnjo turistično sezono, na katero je vplivala globalna kriza, rešili Nemci, Slovenci, Avstrijci in Italijani.
Torek, 11. avgusta
UKC Ljubljana je dobil novega generalnega direktorja: to je postal Simon Vrhunec. Ob primopredaji je dejal, da bo potreboval nekaj časa, da preuči tako velik sistem, zato tudi konkreteje o prvih korakih vodenja ni želel govoriti, napovedal je le skrajšanje čakalnih dob.
Močan potres z magnitudo 6,5 je stresel Tokio in njegovo okolico, vendar o žrtvah in večji gmotni škodi niso poročali. Je pa tresenje tal sprožilo zemeljski plaz na avtocesti, ki pelje juž no od japon ske pres -tolnice, za kratek čas pa je bil ustavljen tudi promet s hitrim vlakom.
Slovaški reševalci so našli trupla šestih rudarjev, ki so po požaru ostali ujeti v premogovniku v osrednjem delu države.
Nekdanji nemški poveljnik pehote je bil zaradi svoje vloge pri poboju 14 civilistov v Italiji med drugo svetovno vojno obsojen na dosmrtno kazen.
Medvedjev je odkrito zapisal, da upa na zamenjavo Juščenka.
Ruski predsednik Dmitrij Med-vedjev je v pismu Viktorju Juščen-ku izra zil upa nje, da bo nje gov naslednik na mestu ukrajinskega predsednika bolj pripravljen na sodelovanje z Moskvo. V nadaljevanju je administracijo Juščenka obtožil protiruskega delovanja.
žabjcr
perspektiva
Morci
KajaA vberšek
Že dva dni poslušam tole bedarijo: "Ce se želite izogniti zastojem na mejnih prehodih, sledite avtomobilu Zmaga Jelinčiča, za njim gotovo ne boste prišli na Hrvaško."... Joj. Ljudje vendar niso država! Dalmatinec Darko ne more slišati ekavščine, pa mu rečem: toda jezik ni država. Jezik je kultura! Jezik ni postrelil vaših sinov. Tisti so jih, ki bi tudi svoj lasten jezik, ker ga ne potrebujejo, ker jim je za komunikacijo verjetno dovolj nekaj prvinskih krikov. Ampak ne bom pisala o vojnah na Balkanu, svinjariji v Kninu ali Srebrenici, so že pisali in še bodo. Pisala bom o lepem, na ta nevihtni avgustovski večer. O morju, algah, jodu in morskih deklicah, ki se rodijo iz pene in zamenjajo rep za noge zato, da bi našle princa na obali (in se potem razočarane vrnejo v morje... ah, tudi to bom tokrat izpustila). In o drugačnih Hrvatih. Ni jih veliko, ki pišejo o takih, ni res? Carinik na meji nas sicer usmeri na uradno parkirišče za zadržanje in nato v zatohli čumnati dolge minute nad šoferjem izvaja psihološki pritisk: bolje, da priznate, da imate opojne substance, lažje bo. Ce kaj najdemo, je z vami konec. Nič nimamo. Ce najdem eno bilko, ste opleli. Nič nimamo! Pravim jaz, z bilko sivke za zobmi. Tole sivko. Pa se odpeljemo na jugovzhod, z opojnimi substancami ali brez njih, brezpredmetna podrobnost. Na rt Kamenjak se gremo navajat na sonce, sol in na drug drugega. In na to, da preprosto SMO. Da se človek navadi, da JE in nič drugega, je hudo zapleten proces. Najprej nekaj noči sanja hude sanje in se čez dan nenehno opominja na svojo neuporabnost. (Nekega dne portugalski prijatelj reče, da je družbeno koristnih ljudi že tako preveč.) Potem se počasi vpelje v prostor in čas in si poskusi dovoliti postati svoj lasten prijatelj. Po fazi konzumiranja lignjev na žaru je čas za pravo morsko divjino, na Darkovi leseni, skoraj gusarski barčici (in ne beli jadrnici s skiperjem v finih jadralskih krem čeveljcih). Odplujemo od Visa proti... daleč. Kamor turisti v belih rokavičkah ne upajo. Sidramo se na najbolj nepredvidljive otoke. Se sploh pojavijo na zemljevidu? Jasno, dobim odgovor. Na Biševem nam najboljšo ribo z najboljšo krompirjevo solato z olivami postreže Denis, kije pozimi chef de cuisine nekje na Pohorju. Moj hrbet medtem požrejo komarice (samci se s tem ne ukvarjajo). Brusnik je otok iz jajčastih bazal-tnih kamnov, ob katere se lahko brusi nože. Od daleč je videti kot velika neuporabna čer, ko stopiš nanj, pa ugotoviš, da je poln bazenčkov, ki so jih ribiči postavili za shranjevanje jastogov. Jabu-ka je nadrealna črna piramida sredi ničega. Zakaj ima piramida tako ime? Ker se tako imenuje zgornji del jambora piramidaste oblike. Prespimo ob Jabuki, pečemo palačinke z babino marmelado ob Jabuki, z ribičema, ki nam ponudita filane paprike, pijemo bevando ob Jabuki. In meša se nam od sreče. Morje barve turkiza ali žada in morski ježki v belih podvodnih pokrajinah. Ženičke ježevke se okrasijo s kamenčki. To je zona parangalov, vrš in ribiških mrež. In ti morski ljudje niso Hrvati. Ne govorijo hrvaško. To je čuden in blagozveneč jezik morjeplovcev, s poudarjenimi zadnjimi zlogi in zmehčanimi vsemi glasovi, kar se jih zmehčati da. (Jaz nič ne razumem, pravi mlada Zagrebčanka, ko se z gumenjakom prebijemo v Plavo špiljo, jamo, obsijano z neverjetno čarobno modro lučjo.) Jaz te morske ljudi imenujem kar Morci. Darko vse pozna in vsi poznajo njega. Otok Svetac je last njegovih daljnih prednikov, ki so prišli iz Italije. Tu spečemo rožmarinov kruh v krušni peči, se najemo mureninih ocvirkov, si opraskamo noge ob bodeči borovini in naberemo rožmarin za dolge zimske urice. Proti Pala-gruži plujemo celo noč in jaz doživim bližnje srečanje z ogromnim črnim tankerjem. Palagruža je že skoraj Italija. Luna pade krvavo rdeča v morje. Ribič Vedran nam čez krov pošlje sveže ulovljene jastoge. Inšpektor za jastožere nam iz uradnega bleščečega službenega gliserja vrže paradižnikovo mezgo za ribji brodet. Ob pala-gruškem svetilniku nore kokoši lovijo kobilice. Si že vonjal kaprin cvet? Tako nekako diši cvetlična princeska ... Na Sušcu živi ovčji pastir, nesemo mu steklenico domačega belega vina. In izvemo, da so Lastovčani "nahval"; ne bi se smeli toliko razmnoževati med seboj. S krožniki zaveslamo v votlino, kjer so živeli zadnji jadranski tjulnji. Pomislimo, kako bi se bilo gugati nad stometrskim morskim breznom. Mastimo se s komiško pogačo, nadevano z inčuni, in se s pomočjo ingverjevega žganja izgubimo v komiško noč... In nočemo, da je konec. In razumemo, da iz morja izvira vse, kar obstaja. In vemo, da je to šele začetek...
Pogled na cene goriv nas ni razveselil.

V SREDISCU
Gremo v Bruselj ali Strasbourg?
Čestitamo! Če ste začeli brati te vrstice, ste eden redkih bralcev, čigar oko vsaj ošvrkne evropsko obarvane teme. Nima se namreč smisla pretvarjati, daje zanimanje za dogajanje v evropskih institucijah v naši dolini kaj večje kot v ostali državi, saj so tudi nedavne volitve evropskih poslancev v volilnih okrajih, ki jih doseže naš časopis, pokazale približno 28-odstotno volivno udeležbo. A nič zato! Splošno znano nezanimanje nam ni vze lo pogu ma, da bi pokli ca li sloven ske evrop ske poslan ce in jih vprašali o najbolj aktualnem, zanimivem. In: ni bilo zaman. Vi ste pričeli brati in ste torej točno tisti, zara di katerih je pri spevek nastal. Pa začnimo zdaj še enkrat bolj zares: sedem slovenskih evropskih poslancev. Nekateri (štirje) so bili izvoljeni prvič, drugi (trije) so en mandat v Evropskem parlamentu (EP) že sedeli. A vsi začenjajo na novo. So že začeli, trenutno so na počitnicah. Po julijskem zasedanju, izvolitvi predsednika EP, podpredsedikov, kvestorjev, predsednikov političnih skupin, članov in predsednikov odborov in dodelitvi še kakšne funkcije so vrata Parlamenta do zadnjega tedna v avgustu zaprta. Slovenskih evropskih poslancev pa to ne ovira - brez pomisleka so si vzeli čas za pogovor.
Tanja Fajon je tista poslanka, ki jo mnogi interesenti evropske tematike morda še najbolje poznajo. Skoraj osem let je živela v Bruslju in delovala kot poročevalka RTV Slovenije iz evropskih institucij, tokrat pa se je odločila za korak v poslansko življenje. »Ja, sem nekako na drugi stra ni tega, kar sem počela osem let v Bruslju,« je dejala in še povedala, da ne dvomi, da ji je lažje kot morda drugim poslancem, saj evropske hodnike dobro pozna. Pri svojem novem delu si želi predvsem vzpostaviti dober stik s Slovenkami in Slovenci, saj »se mi zdi resnično žal, da ni takšnega zanimanja, kot bi si ga želela za evropske teme, za evropske institucije.«
Hm. Pa smo spet tam. Ali, kot je dejala Maja Kezunovič Krašek, tiskovna predstavnica Informacijske pisarne EP v Sloveniji (ki smo jo, mimogrede, tudi zmotili na družinskem dopustu): »Proces odločanja v Parlamentu je rahlo kompliciran, zato se zdi veliko stvari, o katerih oni odločajo, državljanom popolno ma nepo memb nih in jih ne poznajo. Ne poznajo tistega končnega učinka. Večinoma, kadar sku-
šamo državljanom razložiti, kaj evropski poslanci delajo, govorimo o stvareh, ki nas neposredno udarijo po žepu, kot je znižanje cen mobilnih pogovorov ali pa znižanje vsebnosti živega srebra v termometrih, skratka stvari, kijih res v vsakdanjem življenju najbolj obču-
značilno.«
Izkušnje s slovenskim nagajanjem ima tudi Jel ko Kacin, zdaj tudi že izkušeni evropski poslanec. Prosili smo ga za komentar nove sestave EP in odvrnil nam je: »Imamo celo vrsto novih kolegov in kolegic, imeli smo tudi že nekaj pri-
jo poslanci tudi glasovalno pravico, vsak pa bo sedel vsaj še v enem odboru. Ali povedano drugače: to je nekaj področij, na katerih bodo aktivni slovenski evropski poslanci, obstaja pa jih še več. In ni dvoma, starejšim bo lažje.
»Na začetku, prve tedne, je vse
Tega nedvomno nima Romana Jordan Cizelj, ki v EP ni novinka in začenja drugi mandat. Poudarila je, da mora parlament v prihodnje nadaljevati oblikovanje skupne energetske in vesoljske in politike. Lizbonska pogodba je po njenem mnenju le prvi korak do učinkovi-tej še Evrop ske unije, pre cej pa je mogoče narediti z ustrezno organizacijo dela v posameznih institucijah. Prosili smo jo tudi za
Romana Jordan Cizelj
Lojze Peterle
Milan Zver
Tanja Fajon
prijeten gospod z zelo bogato politično izkušnjo. Ob njegovi izvolitvi se je brez dvoma zgodil prelom, ker je postal predsednik EP državljan nove države in to moramo tudi mi doživljati kot naci onalni up.« Hm? Da bi Slovenec postal predsednik EP? Ivo Vajgl pojas-nuje: »Ne, mis lim, da ni nobe ne, niti teoritečne možnosti, da bi Slo-venc postal predsednik ali zasedel kakšno vidno mesto v EP, dokler veljajo pravila, ki veljajo. Ta sistem daje namreč vsaki skupini toliko veljave, kolikor ima članov, in kot maj hna država bomo tukaj ime li ved no mož nos ti za neke nižje, manjše funkcije.« Je pa res, da so mnogi videli podobnosti med Buzekom in Peterletom (oba iz nove članice, drugi mandat v EP, oba nekoč premierja). A ta pravi: »Jaz bi bil vesel, če bi enkrat izbira padla tudi na Slovenijo, vendar včasih število vseeno prevlada in mi smo v tem sistemu premajhni.« Sicer pa je Peterle dejal, da je bilo lepo spet srečati kolege in videti tudi nove obraze. Povedal
timo. Je pa seveda ogromno odločitev, kijih ne občutimo takoj, jih pa bomo občutili čez nekaj časa.«
Pa osta ni mo raje opti mis tič ni, kot je tudi Zoran Thaler. Nekdanji zunanji minister bo naslednjih pet let evropski poslanec in je nad nalogo, ki ga čaka, precej navdušen. »Že prvi dan zasedanja je bilo dobro organizirano - sprejem novih poslancev, seznanitev s celotno strukturo Parlamenta, predvsem pa to pome ni, da si zasut z goro papiijev. Sam Parlament je precej velika institucija, vendar ne glede na to presenetljivo dobro deluje,« je dejal. Izrazil je še prijetno presenečenje, da »je v Bruslju zelo veliko pametnih, sposobnih, tudi duhovitih ljudi, ki si prizadevajo, da se zgodi kaj dobrega, pozitivnega za celot no Evro po in seve da tudi za svojo državo.« Kot nam je pojasnil, se v EP ljudje manj ukvarjajo s tem, »kako bi nagajali drug drugemu, kar je včasih v Sloveniji kar
pravljalnih sestankov za delo v odborih in nekateri so zelo prodorni, ambiciozni, nekateri delujejo zelo preplašeno, ampak jim je treba dati nekaj časa, da se razgleda-jo.« Kacin bo, kot v prejšnjem mandatu, tudi tokrat član Odbora EP za zunanjo politiko. »To je sicer največji odbor EP, glede na moje dosedanje delo pa menim, da smo res dobili optimalni iztržek,« je še dejal. Tudi Romana Joran Cizelj in Lojze Peterle sta ohranila mesti v odborih, ki sta jih imela v prejšnjem mandatu (poslanka v odboru za industrijo, poslanec pa v zunanjepolitičnem odboru), Zoran Thaler bo sedel v odboru za zunanje zadeve, Tanja Fajon v odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, Milan Zver v odboru za kulturo in izobraževanje, Ivo Vajgl pa v odboru za razvoj. Sliši se veliko in zapleteno, a bi lahko brez težav še bolj zapletli. To so namreč le članstva, v katerih ima-
Jelko Kacin
novo,« je ocenil Milan Zver, ki je vodja delegacije EPP (kamor spadata še Peterle in Jordan Cizljeva). Tudi on je opazil raznolikost evropskih poslancev: »Razlike so vidne že v načinu oblačenja, pa tudi sicer so tu starejši politiki z velikimi izkušnjami, so pa tudi zelo mladi. Včasih vidiš kakšen 'baby face',« je pove dal.
Ivo Vagjl
komentar novega vodstva: »Vesela sem, da novi predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek prihaja iz ene nekdanjih socialističnih držav. Z nami deli osebno izkušnjo, ki je pomemb na za nadalj nji skladen razvoj Evropske unije,« je dejala.
Tudi Ivo Vajgl je zadovoljen z novim predsednikom EP: » Je zelo
Zoran Thaler
je še, da bo » ... vesel, če se bomo še kaj slišali ali pa mogoče pridete enkrat z vašimi bralci gor v Bruselj ali Strasbourg pogledat, kako in kaj delamo.« Morda pa res? Če nas bodo evropske tematike le dovoljz animale.
■ Mojca Štruc
na?o9W	X 1 \ 1 í	IS
Za naročnike kar 9 številk zastonj! j		
Izkoristite ugodnosti, ki jih imajo naročniki tednika Naš čas. Ne vabi le dostava na dom, ampak tudi nižja cena.
Plačilo celoletne naročnine vam prinaša kar devet številk zastonj. Za naročnike pa so ugodnejše tudi cene malih oglasov in zahval.
Izkoristite dobro ponudbo.
In kako se lahko naročite na Naš čas?
Pokličite 03/89817 51.
Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.
POLeue POP Kozolcem
2009
HiSa mladih Šmartno ob Raki
OTVORITEV 3. POLETNEGA FESTIVALA
Dalmatinska klapa Mali Grad
Petek, 21. avgusta, ob 20. uri, vstopnina 51.
V primeru slabega vremena bo prireditev v Kulturnem domu v Šmartnem ob Paki.
Sfiis
íHcmniHrapr
ífrrmaájc in rotli
fUtt.MKftUi J L" pU Mliv LuIm.) tudi rij it idinvelcnjc-com, * *fc*cncft m IflkD
8
USTVARJALNO MESTO VELENJE

13. avgusta 2009
Uvodnik
Stanko Blatnik
Odzivov na prilogo 'Velenje ustvarjalno mesto' ni. Vsaj v pisni obliki. Srečajo pa me znanci in pravijo, to je bilo dobro, to pa ne. Drevi sem se pogovarjal z znancem, ki mi je hudomušno dejal: »Mislil sem, da se ukvarjate z znanostjo, vendar organizirate delavnice plesa.« Mislil je na članek, ki je bil objavljen zadnji prilogi. Res je, da se z znanostjo že precej dolgo ne ukvarjam, tudi ne plešem. Se pa zelo dobro zavedam, da napredka ni brez izobraževanja in ustvarjalnosti. In tu pride do izraza ples. Pravijo, da naši možganski polobli opravljata različni funkciji. V levi je center za jezik, matematiko, logiko, vse linearno; splošno rečeno, to je znanstveni del. V desni polobli je center za glasbo, barve, sintezo, poezijo, paralelno oziroma umetnost. V primeru, da sta obe polobli aktivni, nastanejo učinki sinergije, ko dobimo, da je 1+1 = 5 ali več. Zato smo organizirali delavnico plesa, ki jo je izvajala Nicole Speletic, magistrica filozofije. Pri nas plesa kot sestavnega dela pouka ni v nobeni šoli. Pravijo, da je ena od najboljših šol v Bronxu - za katerega je rečeno, da ni med »najboljšimi« predeli New Yorka - tista, v kateri so se učenci pri
zgodovini oblačili v obleke iz obdobja, ki so ga se učili, in brali zapise ter dela pisateljev iz teh obdobja. Zgodovina, ki sem se je jaz, učil je bila bolj usmerjena na ideologijo, zato se veliko tega, kar sem se učil, ne spominjam najbolje.
In še nekaj, prof. Howard Gardner je skupaj s svojimi sodelavci na harvardski univerzi preučil pojem večkratne inteligence ter zgradil teorijo. To je nov pristop k pojmu inteligentnosti. Teorija zastopa mnenje, da obstaja vsaj nekaj različnih inteligenc, ki so relativno neodvisne med seboj, so pa vse enako pomembne. Sposobnosti, kot so pisanje pesmi, dokazovanje matematičnega izreka, gradnja hiše, igranje šaha, popravilo ročne ure, izdelava dobre slaščice, organizacija podjetja ipd. zahtevajo določeno vrsto inteligence, ki ni nujno enaka za vse naštete sposobnosti. Inteligenco lahko opredelimo kot zbir sposobnosti in veščin. Gardner je oblikoval seznam sedmih temeljnih inteligenc:
■	logično-matematična;
■	jezikovna;
■	glasbena;
■	gibalna;
■	prostorska;
■	avtorefleksivna oz. intrapersonalna;
■	medosebna.
In pri plesu uporabljamo vsaj glasbeno, gibalno, prostorsko in verjetno tudi medosebno inteligenco. Zato bomo ples še naprej podpirali.
USmfc3M.NO
r/
Izobraževanje in kriza
Drevi sem se pogovarjal z bratom, ki živi v Kanadi v provinci Ontario. Pravi, daje kriza zelo prizadela to področje, ker ima močno avtomobilsko industrijo, v kateri je delalo veliko dobro plačanih delavcev (avtomobilski sindikat sije to izboril). Večina teh delavcev so bili osipniki, ki so se hitro naučili opravljati določene operacije na tekočem traku. Toda ko so ostali
brez dela, je izred no tež ko naj ti novo delovno mesto, če nimaš ustreznega znanja in veščin, ki se pridobijo z izobraževanjem.
Upam, da se bomo iz tega primera kaj naučili. Brez izobraževanja nimamo prihodnosti. Veliko pomena dajemo izobraževanju, vlagamo v nove tehnologije in metode izobraževanja, kot so e-učenje, učenje na daljavo, miselni vzorci, nev-
rolingvistično programiranje, super učenje ... Vendar pozabljamo na zelo pomembno dejstvo, ki sem se ga spomnil lansko leto, ko sem poslušal predavanje o novih pristopih k učenju, izobraževanju in podobnih rečeh. Ko sem predavate lju pove dal, da menim, da vse te zadeve niso toliko pomembne, ampak daje najpomembnejši učitelj, je osupnil, se zamislil in rekel:
r* i
verjetno imate prav.
Svojo trditev lahko podkrepim z zgodbo, ki sem jo prebral v neki knjigi. Ne vem, ali je resnična, vendar je zadela v jedro problema.
V neki ameriški šoli so naredili raziskavo o tem, kako uspešni bodo učenci v življenju. Šola ni bila v najboljši četrti, starši niso bili bogati, testi so pokazali, da učenci ne morejo veliko pričakovati od življenja - kot bi rekli danes, bodo »luzer-ji«. Po tridesetih letih je raziskavo gledal psiholog in se odločil, da poišče te učence. Presenetljivo se je večina teh otrok izredno dobro odrezala in postala zelo uspešna. Ker to ni bilo v skladu s pričakovanji raziskave, je psiholog vse osebe vprašal, kako to, da so uspele, čeprav so testi kazali, da ne bodo. Vsi so odgovorili: »Imel sem dobrega učitelja«. Psiholog je poiskal tega učitelja. Bila je učiteljica. Vprašal jo je, kako to, da ste uspeli narediti iz otrok, ki niso bili perspektivni, tako uspešne osebe. Nasmejala se je in odgovorila: »Preprosto, rada sem jih ime la«.
Zgodbi verjamem. Menim, da bi morali bistveno več pozornosti posvetiti osebam, ki izobražujejo, da bi morali povečati njihovo število, jih resno pripravljati za ta odgovo ren poklic in potem se nam ne bo treba bati za prihodnost.
P. S. Mislim, daje bila najboljša šola v antični Grčiji, ko so se učitelji in učenci sprehajali, razpravljali in risali geometrijske like po pesku. Nikoli nisem imel priložnosti, da učim na ta način. Verjamem, da bi bilo zelo uspešno. ■
Kaj se lahko naučimo od neprofitnih organizacij
Peter Drucker je po mnenju mnogih oče sodobnega menedžmenta. Zanimivo je, da ga zanima tudi menedžment neprofitnih, nevladnih organizacij, o katerih pomembnosti smo že pisali v naši prilogi. Drucker ugotavlja, da se podjetja lahko veliko naučijo od neprofitnih organizacij in njihovega delovanja. Poskušala bom v kratkem povzeti njegove ideje.
V ZDA so nekatere neprofitne organizacije (Girl Scouts, Rdeči križ, nekatere cerkve) postale vodilne na področju menedžmenta. Na področjih, kot sta strategija in učinkovitost, daleč prekašajo ameriški podjetniški sektor. Na ključnih področjih, kot so motivacija, produktivnost delavcev, njihovo znanje, pa so te organizacije pravi pionirji, od katerih se bo »biznis« moral še veliko naučiti.
Neprofitni sektorje v ZDA največji delodajalec. Vsak drugi Američan povprečno prostovoljno dela tedensko 5 ur za katero od neprofitnih organizacij. To je enako, kot je 10 milijonov delovnih mest, oziroma če bi njihovo delo bilo plačano, kot je minimalna plača, bito pome-
nilo 150 milijard dolarjev. Prav zato so v zadnjih dvajsetih letih učinkovite neprofitne organizacije veliko pozornost posvetile menedžmen-tu, ker se njihovo poslovanje pravzaprav ne razlikuje od poslovanja profitnih organizacij.
Prednost uspešnih neprofitnih organizacij je v njihovem zelo jasnem poslanstvu. Za razliko od podjetij, ki pogosto za poslanstvo napišejo lepo frazo, uspešne neprofitne organizacije postavijo jasne cilje, za uresničitev katerih delajo njeni zaposleni in prostovoljci. Ti cilji so lahko ohranitev narave in bioraznovrstnosti, vključitev marginalnih skupin, delo z osebami s posebnimi potrebami ipd. Jasno definirano poslanstvo spodbuja inovativne ideje in pomaga njihovi uresničitvi.
Upravni odbori neprofitnih organizacij so bistveno bolj učinkoviti kot v »biznisu«, prostovoljci so bolj motivirani, čeprav niso plačani. Veliko neprofitnih organizacij veliko pozornost posveča usposabljanju svojih članov. Ko je Drucker vprašal ljudi, zakaj delajo prostovoljno, je dobil presenetljiv odgovor: Na mojem plača-
nem delovnem mestu ni veliko izzivov, ni velikih možnosti, da se nekaj doseže, ni dovolj odgovornosti, ni poslanstva, samo preračunljivost.
Pri nas neprofitni sektor še ni toliko močen, vendar upamo, da se bodo stvari spremenile in se bo tudi pri nas poslovni sektor lahko nekaj naučil od neprofitnega.
■ Biljana Mecava
Albert Einstein o izobraževa
Večina učiteljev zapravlja svoj čas tako, da učence sprašuje vprašanja, s katerimi bi ugotovili, kaj učenec ne zna. Prava umetnost pa je znati zastavljati vprašanja z namenom, ugotoviti, kaj učenec zna ali pa bi lahko znal.
Nikoli na svoje učenje ne glejte kot na dolžnost, ampak kot na priložnost, da spoznate, kako osvobajajoča in prijetna je lahko lepota na področju razuma in kaj vse lahko prispeva k dobrobiti skupnosti, kiji vaše prihodnje delo pripada.
Če gnorantski in sebični učitelji ponižujejo in
miselno zatirajo svoje učence ter nanje stresajo jezo, tega nikoli ne moremo popraviti in to ima škodljive ter žalostne posledice v njihovem kas-nej šem življe nju.
Cilj vzgoje in izobraževanja mora biti usposabljanje neodvisno delujočih in mislečih posameznikov, ki pa bodo v služenju skupnosti sami videli največji življenjski dosežek.
Učenje mora biti takšno, da je prejeto videno kot dragocen dar, ne pa kot težavna dolžnost.
TURIZEM
Turizem odpira številne še neizkoriščene priložnosti
Poleg pospešitve izgradnje hitre ceste je v ospredju prizadevanj odbora za razvoj, ki deluje pri Savinjsko-šaleški območni gospodarski zbornici, hitrejši in celovitejši razcvet turizma - V tej dejavnosti bi lahko našli številna nova delovna mesta
Mira Zakošek
Med svoje najpomembnejše aktivnosti sije odbor za razvoj, ki deluje pri Savinjsko-šaleški območni gospodarski zbornici, zastavil tudi hitrejši in uspešnejši razvoj turizma. Teh aktivnosti so se lotili, kot ugotavlja predsednik dr. Milan Medved, sistematično in s celovitim skupnim načrtovanjem in razvojem turistične dejavnosti v celotni Saša regiji. K sodelovanju so povabili Savinjsko-šaleško razvojno agencijo, v kateri so že pripravili programska izhodišča. »Najprej smo pripravili sporazum, ki ga je
podpisalo vseh deset občin in štirje ključni nosilci turističnega razvoja (Gorenje Gostinstvo, Premogovnik Velenje, Termoelektrarna Šoštanj in Terme Topolšica), pa tudi SŠGZ in obe obrtni zbornici, tako da je zajeto tudi področje male-
strukturiranja gospodarstva. Možnosti za to je veliko, in sicer v zim-sko-letnem rekreacijskem in šport-nema turizmu, zdraviliškem in wellness turizmu v povezavi z zdravstvenimi storitvami, etnološkem in ekološkem turizmu, doživljajskih
Izobraževanje ne sledi turističnemu razvoju
Podobno kot v drugih panogah tudi za turizem velja, da mu izobra ževa nje ne sle di. Največja težava je, da seje število razpisanih mest v visokošolskih in univerzitetnih programih v zadnjih letih tako povečalo, da v nekaterih primerih celo presega število srednješolcev. Pa ravno teh v turizmu in gostinstvu najbolj primanjkuje.
Oblikovati je treba skupne turistične proizvode, jih skupaj promovirati in tržiti
Solčavsko je že evropska destinacija odličnosti - to mora postati celotna Saša regija
Sredstva za razvoj turizma v glavnem že porabljena
Kot je pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo mag. Darja Radič, je Slovenija v zadnjem času sicer slabo črpala sredstva evropskih strukturnih skladov, a to nikakor ne velja za turizem. Ta čas kaže, da je trenutni razpis - nanj se je mogoče prijaviti do konca meseca - zadnji za celotno obdobje do leta 2013, pa še zdaj so razpisana sredstva bolj skromna, na voljo je le 23 milijonov evrov. Razpisi bodo mogoči le, če bo kdo odstopil od že zastavljenih investicij ali če se bodo sprostila kakšna druga sredstva.
Jasna Klepec
ga gospodarstva. Bistvo tega sporazuma je, da poskrbimo za čim bolj načr tovan raz voj turis tič ne dejavnosti. Najprej pa je bilo treba seveda zbrati vse podatke obstoječega stanja in pripraviti projektne predloge,« pravi direktorica Savinj-sko-šaleške območne agencije Jasna Klepec. Cilj je seveda načrten pristop pri spodbujanju razvoja turizma in njegove konkurenčnosti ter razvoj turizma kot oblike pre-
in domišljijskih aktivnostih in seveda nadgradji že obstoječega poslovnega, kongresnega in mladinskega turizma. Seveda bo treba za preboj regije v skupino prepoznavnih in konkurenčnih turističnih destnacij zgraditi nastanitvene zmogljivosti ter žičniško infrastrukturo ter infrastrukturo na področju vodnih površin, poskrbeti pa tudi za športno-rekreacijske objekte (kolesarke, pohodne, učne poti...) Pomemben je tudi celovit sistem informiranja, označevanja informacijskih točk... razmišljajo pa tudi o vzpostavitvi menedžmenta turistične destinaci-je, ki bi poskrbel med drugim tudi za skupno promocijo in trženje na osnovi skupnih produktov in programov.
Za doseganje zastavljenih ciljev bodo morali ključni nosilci razvoja preveriti dosedanje razvojne namene projektov, uskladiti načrtovanje, pridobiti razvojna sredstva in oblikovati skupne turistične proizvode ter poskrbeti za skupno promocijo in trženje (skupni menedž-ment). V naslednjem koraku pa nameravajo v Savinjsko-šaleški razvojni agenciji gradivo dopolniti s karto obstoječih turističnih zmogljivosti in celotne infrastrukture ter vanjo vnesli tudi vse načrtovane objekte.
»Za sam razvoj infrastrukture si tudi v našem okolju prizadevamo, da bi pridobili tudi razvojna sredstva zunaj regije, se pravi na osnovi razpisov posameznih ministrstev, pri teh gre potem seveda tudi za kombinacijo Evropskih sredstev,« pravi Klepčeva in dodaja, da so z nekaterimi projekti že uspešno kandidirali. Največja sta apartmajsko naselje in welnes center v Topolši-ci. Ravno v tem času pa je odprt nov razpis, na katerega se bo s svojim dobro izdelanim programom prijavil rekreacijski center Golte, in sicer tako za nastanitveno kot žičniško infrastrukturo. Klepčeva je prepričana, da so projekti pripravljeni dobro in da bi morali uspeti.
MALA AM KETA
Velenje - dobra turistična destinacija?
Velenje se je začelo tudi turistično razvijati. Rudarski muzej, Velenj ski grad in jeze ra postajajo vse bolj priljubljene točke in pogosto tudi prireditveni prostori, kamor se zatekajo tako domačini kot tudi obiskovalci. Številne prireditve, ki jih tudi to poletje ne manjkalo, pa dodatno popestrijo dogajanje v našem okolju. Zanimalo nas je, kateri kotički v Velenju so našim sogovornikom najbolj všeč in kam bi peljali gosta iz tujine.
Staša Ana Uranjek: »V Velenju mi je všeč na Titovem trgu, pred domom kul tu re. Sem bi povabila tudi svojega gosta. Peljala bi ga na grad, peš, po stop-ni cah, da vidi še našo skakalnico, nato nazaj, na avtobus, ki je zastonj, da ga lahko peljem na jezero. Ustavila bi se še pri rudniku in mu pokazala Muzej premogovništva. Tudi ob jezeru bi se sprehodili peš, ogledali bi si konje, naše ribiče. S
tem bi bil moj gost gotovo zadovo ljen, pa tudi prijetno utrujen. Velenje je lepo mesto, sploh mi je všeč, ker je tako zeleno. Pogrešam več glasbe v centru, sploh klavir, ki smo ga poslušali tu pred leti. Vsekakor bi bila glasba dobrodošla popestritev dogajanja.«
Marinka Gajšek: »Meni je turi zem v Velenju všeč. Včasih ga ni bilo, zdaj pa se veliko razvija na novo. Goste bi povabila na jeze ro, kljub temu da za zdaj tam še ni rekreacijskega centra. Takrat bomo tam gotovo preži ve li več časa. Kaj posebnega v mestu ne pogre šam. Mogo če bazen. Letni bazen, to pa res.«
Olga Hriberšek: »V Velenju imamo kar nekaj turističnih točk: jezero, grad, galerije... Goste bi gotovo peljala tako na grad kot na jezero, tudi po centru mesta in okolici. Skoraj ne vem, če kaj pogrešam, kar se turizma tiče. Mogoče sem pogre-
šala hotel za mlade, kije zdaj v pripravi. Prav je, da lahko mladi popotniki kje prenočijo in da je takšen hotel cenejši od ostalih.«
Urša Tič: »Grad, Titov trg, jezero . Na ogled bi turista peljala na grad, da bi videl razgled na celo mes to, tudi skakalnico bi mu pokazala. Mislim, da nič ne pogre šam, razen diska, ki bi prav prišel predvsem mladim. Sicer je v Velenju kar vredu.«
Vili Romih: »Najbolj mi je všeč naše jezero, ker tam vidim počitniške hišice, labode . Večkrat grem na grad gledat večerne predstave, skakalce, drugega ne. Goste smo imeli enkrat iz Nemčije. Šli smo v Logarsko dolino, obiskali smo Velenjsko jezero in grad. Večkrat je bilo veliko nastopov v centru, godba, kitare. Petje ... tega bi lahko bilo v mes tu več.«
■ vg, tf
Najpomembnejši razvojni projekti
Apartmajsko naselje v Termah Topolšica
Tam že gradijo 29 apartmajskih enot dveh tipov, in sicer velikosti 55 in 104 kvadratne metre, v katerih bo skupaj 98 postelj. Naselje bo visoke kategorije, štirih zvezdic, vanj pa bodo vložili 3,9 milijona
Wellness terme Topolšica
Tudi ta projekt je že v izvajanju. Razprostiral se bo na 4 700 kvadratnih metrih v štirih etažah, vreden pa bo 7,3 milijona evrov.
Občinski razvojni projekti
V Velenju tečeta dva projekta, in sicer ureditev Vile Biance in Eko muzej Grilova domačija. V Šoštanju urejajo Muzej usnjarstva, v Šmartnem ob Paki pa Center za mladinski turizem. Občina Solčava je nosilka projekta Vas Solčavsko in Rinke, občina Mozirje pa ceste na Golte (od Šmihela do Planinske Ravne), za nadaljevanje do Golt pa bo poskrbel Turistično-rekreacijski center Golte.
Rekonstrukcija in razširitev hotela Golte
Prihodnje leto naj bi stekla razširitev in posodobitev hotela Golte. Pridobili naj bi 30 novih ležišč in tako razpolagali skupaj s 116 posteljami, seveda višje kategorije.
8 depandans v 4 hišah
Naslednja investicija naj bi bila gradnja osmih depandans v štirih stanovanjskih enotah, velikih od 39 do 66 kvadratnih metrov.
Šestsedežnica Kladje ...
Na Golteh imajo v ognju še več razvojnih projektov. Med drugim naj bi, ko bodo zaključili prej omenjene, zgradili šestsedežnico Kladje, garažno-skladiščni objekt in cesto Ljubno-Golte. Skupaj nameravajo na Golteh v razvoj vložiti 20 milijonov evrov.
Ureditev ob Velenjskem jezeru
Občine naj bi v sodelovanju z obstoječimi gospodarskimi subjekti in drugimi partnerji v prihodnjih letih ob Velenjskem jezeru uredile marino s čolnarno in velik prireditveni prostor Jezero, namenjen kulturnim, zabavnim, športnim in drugim prireditvam. Nosilec aktivnosti je Mestna občina Velenje.
Mladinski hotel
Prenova je že stekla, veljala bo pol drugim milijon evrov, sklenili pa jo bodo v dveh letih.
Prenova skakalnice in stadiona
Mestna občina Velenje je nosilka aktivnosti za ureditev in dograditev smučarsko skakalnega centra in prenove stadiona, na oboje se že pripravljajo.
Kolesarske poti Sa-ša regije
Vseh deset občin Savinjsko-šaleškega območja naj bi sodelovalo pri izgradnji 47 kilometrov novih kolesarskih poti. S to izgradnjo bi uspeli povezati celotno območje Šaleške in Zgodnje Savinjske doline, ki bi imelo skupaj kar 140 km kolesarskih poti.	■
Citre spet vabijo
Danes se začenja 21. Festival Prešmentane citre Letos trije dogodki
Velenje, 13. avgusta - Drevi ob 19.30 uri bodo v atriju Velenjskega gradu zazvene-le citre. S koncertom študentk citer pa se bo hkrati začel že 21. festival Prešmentane citre, ki ga pripravljata Festival Velenje in Citrarsko društvo Slovenije. Program zanj je tudi letos pripravil Marjan Marinšek, vanj pa uvrstil tri dogodke.
Na koncertu, ki so ga poimenovali Naše študentke citer, bodo drevi nastopile Mateja Avšič in Alenka Ilijaš iz Brežic, Janja Brlec iz Laškega, Doroteja Dolšak s Ptujske gore in Franja Kočnik iz Oplotnice. Vse so študentke ali pa diplomantke uglednih citrarskih šol.
V okviru festivala se bo v sredo, 19. avgusta, ob 19.30 na Velenjskem gradu predstavil Slovenski citrarski kvartet, ki so ga leta 2000 ustanovili učitelji citer. Kvartet nastopa po vsej Sloveniji in tujini. V njem igrajo Janja Brlec, Peter Napret, Tomaž Plahutnik in Irena Zdolšek.
Zadnji, najbolj množično obiskan dogodek - 21. srečanje citrarjev in citrark Slovenije - bo tokrat v četrtek, 3. septembra, ob 19.30 v domu kulture Velenje. Tudi letos bo posebna komisija Citrarskega društva Slovenije izmed številnih nastopajočih izbrala prešmentanega citrarja in prešmentano citrarko.
■ bš
Kunigunda bo pometala pred lastnim pragom
Velenje, 21. avgusta - V letošnjem letu so vsi velenjski javni zavodi program svojih dejavnosti prilagodili petdeseti obletnici odprtja novega mestnega središča, praznovali jo bodo septembra. V Mladinskem centru Velenje so se odločili, da bodo tudi program letošnjega 12. Festivala mladih kultur Kunigunda pripravili v znamenju domačinov, tako da bodo dobesedno pometa li pred lastnim pragom. Program festivala, ki se bo začel v petek, 21. avgusta, ob 01. uri zjutraj s svojevrstnim per-formansom na vpadnicah v mesto, končal pa v soboto, 29. avgusta, z bogatim celodnevnim programom, bo zanimiv in pester. V njem ne manjka številnih glasbenih dogodkov, modne revije, ustvarjalnic, plesa in likovne umetnosti.
Letošnja Kunigunda bo ulice in različna prizorišča v Velenju, med njimi tudi pred kratkim obnovljen letni kino ob Škalskem jezeru, spremenila v mesto dogodkov. Največ se jih bo zgodilo na ploščadi pred Mladinskim centrom Velenje, zelo veliko pa tudi na Titovem trgu in v njegovi okolici. Uradna otvoritev festivala bo dan po začetku, v soboto, 22. avgusta, ob 19. uri. Začela se bo na ploščadi pred Centrom Nova, nadaljevala pa pred barom Mozaik v domu kulture. Podrobnejši program festivala vam bomo predstavili prihodnji teden, dan pred uradnim začet kom.
■ bš
Spev za Slakom
Zgoščenka po Slakovi poti
Prijatelji ansambla Spev in hkrati prijatelji legende narodnozabav-ne glasbe, ansambla Lojzeta Slaka, so v teh poletnih dneh gotovo prišli na svoj račun. Konec junija je pri založbi Vox izšel CD z naslovom Po Slakovi poti, na njem pa ste zagotovo zlahka prepoznali deset Slakovih viž, ki so jih z dovoljenjem prvotnih avtorjev zapeli in zaigrali fantje ansambla Spev. Hkrati je v skladbi Minili sta že leti
dve z lahkoto prepoznati vokal pevke Tanje Žagar. Zgoščenka je torej med poslušalci, kako je do nje prišlo, je seveda zgodba zase.
Za Spevovce je sam Lojze Slak izjavil, da so ansambel, ki seje najbolj približal njegovemu načinu igranja, to je trio z diatonično harmoniko in štiriglasnim fantovskim petjem. Za Kristjana Kolenca je rekel, da je njegov glas identičen tenoristu Jožetu Šiftarju. Skratka...
Tudi fantje iz ansambla priznavajo, da jim je bil Slak vzornik že od začetka, in ko so se v svojih glasovih preizkusili na Slakovih melodijah, so jim ti resnično lepo zaz-veneli. Ker so tudi sicer prijatelji in med njimi vlada prijazno sodelovanje, je ideja po zgoščenki desetih Slakovih pesmi naletela na dober sprejem na obeh stra neh. Ali pa kar na treh, kajti svoje rečejo na koncu poslušalci, ki so z veseljem prisluhnili lepim melodijam, kot so Glas harmonike, Lep je spomin, Pa spet bom vzel harmoniko .in drugim.
Kot kaže, priljubljenost ansambla Spev, kljub temu da v zadnjem letu zavestno niso sodelovali na nobenem festivalu, nezadržno ras-
te. Skupina, kije leta 2007 praznovala pet let obstoja in to počastila s tretjim svojim CD Pet pomladi, za leta 2004 izdanim albumom Klic ruševca, in drugim Reci da boš moja v letu 2006, je z zgoščenko Po Slakovi poti hkrati dokazala dvoje. Ob 45. letnici obstoja ansambla Lojzeta Slaka je to svojevrstno darilo in posvetilo temu sestavu, hkrati so v ansamblu Spev dokazali, da so resnično pravi »muzikanti«, ki znajo dati priznanje dobremu, ostati prijatelji in predvsem služiti ideji svojega obstoja - prinašati veselje med ljudi. In mimogrede. Prvič jih vidimo slikane v narodni noši, kar je za ljubitelje domače glasbe pomemben simbol.
■ Milojka Komprej
Zanimiv
Njivski
kvintet
Ljudski godci iz Podkraja pri Velenju igrajo na inštrumente, narejene iz njivskih buč - Odlični pevci ohranjajo predvsem ljudske pesmi, ki jih priredijo svojim inštrumentom
Velenje - Zagotovo ste jih na kakšnem srečanju ljudskih pevcev in godcev že slišali. Če ne, ste bili morda med tistimi, ki smo se prejšnjo soboto dopoldne ustavili na kmečki tržnici in jim prisluhnili med njihovim nastopom. Zanimivi so, ni kaj. Skladbe, ki so jih predstavili, pravzaprav poznamo prav vsi. A so v njihovi izvedbi vseeno drugačne.
Član Njivskega kvinteta Ivo Borovnik nam je po uspešnem nastopu povedal več o skupini: »Delujemo že skoraj 8 let, točnega dneva pa se ne spomnemo. Podkraj je znan po dob rih pevcih, mi pa smo
Njivskik vin tet jen avdušil tudi zn astopom nav elenjskik mečkit ržnici.
začeli precej spontano. Malo za šalo sem izdelal dva inštrumenta iz njiv skih buč, nato pa poiskal sokrajane, da jih »sprobamo«. In tako je kmalu nastal naš kvintet. Že takoj smo se odločili, da bomo ohranjali ljudsko izročilo. Vsi člani smo dobri pevci, predznanje pa v glavnem izhaja iz pevskih zborov. Sam sem tudi član Podkraj-skih fantov, naša harmonikarka pa je tudi učiteljica, zato ima veliko glasbenega znanja.«
Skladbe, ki jih pojejo in igrajo, so slovenske ljudske in narodne. »Priredimo jih za naš sestav, saj so naši inštrumenti specifični. Pristnost nastopu da tudi naša obleka; predpasniki, kijih nosimo, so značilni za Štajersko, tudi klobuki so
narejeni doma, v teh krajih. Le naša harmonikarka nosi nošo,« še doda Borovnik.
Kmaludr ugi CD?
Njivski kvintet je izdal prvo zgoščenko že pred tremi leti. Seveda si želijo, da skladbe, kijih izvajajo, zapišejo še na tonski trak in tako iztrgajo pozabi. Harmonikarka Zlat ka Lampret Kompan nam je v uvodu povedala, da se v Njivskem kvintetu odlično počuti, čeprav je edina ženska v sestavu. »Od začetka smo vadili veliko več, da smo se uskladili. Ker pa smo vsi imeli predhodno znanje, sčasoma ni bilo potrebnih več toliko vaj. Dobivamo se še pred nas to pi. Teh pa je veliko. Včasih nastopamo le dva-
krat tedensko, zgodi pa se, da imamo tudi po tri na en dan.«
Radi se udeležijo tudi srečanj ljudskih pevcev in godcev, saj tam lahko pred stavijo svoje poseb nos ti. »Vsak član ansambla je pomemben. Če enega ni, že zvenimo drugače. Veseli smo, da sedaj že skoraj 7 -et tudi nismo imeli menjav članov, to seje dogajalo le na začetku, ko še sami nismo verjeli, da bomo tako dolgo skupaj. Poslušalci pa so bili na naših nastopih vedno navdušeni. Nekako so oni tisti, ki nas »vlečejo« naprej. Zato smo se stalno izpopolnjevali in dosegli sedanji nivo. Seveda bomo nadaljevali,« je še dodala naša sogovornica.
■ bš
P^ET
KOLONA
Svinje na cesti
Matjaž Šalej
Pravijo, da denar leži na cesti. Potrebno ga je samo znati pobrati. Na to se večkrat spomnim, ko se vračam iz tujine, pa naj bo to dopust ali kakršen koli obisk druge vrste. Zakaj? Zato, ker se mi po navadi v tujini zgodi potrošništvo, ki ga iz turista izvabijo podjetni trgovci. Nakup drobnega spominka, tipične drobnarije za pokrajino, kakšen kulinarični presežek v tekoči ali trdi obliki in obvezno pisanje razglednic.
In ko smo ravno v času kislih kumaric in z njim obveznimi dopust-niškimi potovanji, me je tudi letos doletelo nekaj prijetnih turističnih presenečenj. Kaj se lahko v tujini prodaja kot turistična znamenitost, spominek in nekaj, kar lahko turist odnese kot spomin domov. Tega, kar prodajajo naši sosedi, smo že vajeni. Ostali, malo bolj oddaljeni narodi, pa so že bolj nepredvidljivi. Še posebej na jugu (tudi vzhodu). Ob tem se vedno znova sprašujem, kaj lahko nudi Slovenija in moj kraj. Znova in znova pri sebi naletim na podoben odgovor. Glasi se: Slovenija ima precej nerazvito turistično prepoznavnost, čeprav bi lahko imela mnogo bolj jasno. Tudi za Velenje kot peto največje mesto v Sloveniji velja podobno. Ni potrebno obnavljati dejstev, ki govorijo o tem, da v našem »industrijskem in socialističnem čudežu« lahko mnogo pokažemo, samo bolj se moramo potruditi. Tudi domači zgodovinski spomeniki presegajo marsikatere v Evropi, da o Ameriki ne govorimo. Veliko je bilo napisanega, kaj vse bi lahko doma tržili, pa se mi zdi, da podjetnost prebivalcev še ni tako daleč, da bi lahko prodajali košček predelanega premoga v trafikah ali majice in kavne lončke enega znamenitejših državnikov in hkrati diktatorjev po drugi svetovni vojni, ki smo mu namenili nekoč ime mesta in ohranili skulpturo na trgu (da namenoma ne uporabim izraza spomenik). Ali pa, da bo za mesto bolj značilna knapovska in kmečka kulinarika kot burek iz Mladosti in Friškota ali kebab. Dokler bo mesto bolj mrtev kot živ organizem, vsaj kar se tiče lokalov in trgovin, do takrat bo najznamenitejši domači spominek le razglednica, mini mastodont ali užitek ob pleskavici. Načeloma pa bomo morali za turistično prepoznavnost delati povsod, saj Slovenija ni tako rajska država, kot se mnogokrat dozdeva. Še kje drugje se najde na manjšem prostoru podobna ali večja biološka in pokrajinska raznovrstnost, pestrost - takšna in drugačna. Malo pa bi morali tudi pomisliti, kaj bi lahko in morali prodajali gostom in turistom, saj se včasih zdi, da prodajamo kot univerzalno turistično vrednoto le zelenje in mir. To pa je včasih premalo. In če ob obali že ne moremo prodajati čistega morja in neokrnjene narave kot ponekod v notranjosti, pa lahko vsaj zabavo in stvari za želodec. In ko smo že pri stvareh, ki božajo želodec, kulinarika je zaščitni znak vsake turistične ponudbe. Pravzaprav imamo Slovenci kar srečo, da ležimo na prepihu narodov in križpotju kulinarično značilnih regij (germanske, italijanske, balkanske in madžarske kuhinje), ker se nam pozna vsaj pri kolikor toliko zdravi in raznoliki prehrani. To bi lahko bolje tržili in še bolj oblikovali kulinarične posebnosti, kot so potica, štruklji... Spomnimo se, recimo, jagenjčkov, ki se ob cesti vrtijo (in vrstijo) skoz ves Balkan. Tam, kjer vera to dopušča, so ob njih seveda tud odojki. In če vas paprika, ki se suši ob hišah, ne premami, da si v lokalu ne naročite pečeno papriko, ljutenico, pindjur ali ajvar, imate od vsega skupaj lahko vsaj vizualni užitek. Na največjem »francoskem« otoku Korziki ti recimo njihova kulinarična specialiteta, napol divje svinje, ki so v prosti »gozdni« reji, dobesedno prekrižajo pot in slikovito gorsko cesto. Stvar je potrebno seveda s fotoaparatom ovekovečiti. In potem se človeku ni težko odločiti, da kupi kakšno klobaso ali suhomesnat proizvod iz napol divjih svinj. Svinje so v hribih dobesedno na cesti, denar in turistični produkt pa tako dobesedno ležijo na cesti. Krmijo pa ga turisti. Ni čudno, da turizem danes predstavlja najpomembnejšo naraščajočo gospodarsko panogo na svetu.

107,8 MHz
tadüjsko ido čas@pdsd0l m@z¿w
Glasbene novičke
Željka Gaber
Željka Gaber je Šmarčanka, ki stanuje v Celju, na delo prihaja v Velenje, kjer nekaj svojega prostega časa namenja tudi konjičku, kot je mode-ratorstvo na Radiu Velenje. Naša sodelavka je, z manjšimi prekinitvami, že skoraj 18 let.
»Dežurstvo na radiu jemljem kot celoto, zato bi težko izločila rubrike, ki so m i
blizu. Bolj pri srcu mi je predvsem stik s poslušalci, pogovor v gosti v studiu, ampak ... To bom sedaj počela pogosteje kot nekoč, saj sem se dogovorila za petkova popoldanska in najbrž tudi sobotna dopoldanska dežurstva.« Željka pravi, da seje v času, ko prijateljuje z radijskim mikrofonom, zelo spremenila tehnika, spremenili pa so se tudi poslušalci. Vse več je med njimi takih, ki so bolj ozaveščeni, vedo, kaj želijo slišati.
Delo na radiu ji je zlezlo pod kožo. Zanjo je kar majhna zasvojenost, ki ji bogati prosti čas, širi obzorje, tudi marsikatera informacija ji pride prav. »Vse kaže, da je sin, ki je minulo šolsko leto končal prvi razred, nekaj podedoval po meni. Namreč rad govori, kar pa me še posebej veseli, tudi lepo. Trudi se posneti kakšno reklamno sporočilo.« Nekaj dopustniških dni je že za njo. Preživela jih je v Portorožu z družino. Pred njo pa so novi izzivi, med njimi tudi prijateljevanje z Radiom Velenje, njegovimi poslušalci in poslušalkami.
■ Tp
»Željka Gaber: Radijsko delo mi jez lezlo pod kožo.«
... na kratko...
3. POLETNI FESTIVAL POD KOZOLCEM
V Šmartnem ob Paki bo tudi letos potekal Poletni festival pod kozolcem. Tokrat bo to že tretjič, različni glasbeni dogodki pa se bodo vrstili od 21. avgusta do 10. septembra. Letos se bodo v okviru festivala predstavili dalmatinska klapa Mladi grad, Iva Stanič z Big bandom Radovljica, skupina Malibu in Jože Krajnc, Orlek ter ljudski pevci in godci Šaleške doline. Zaključek festivala s prireditvijo Po doma če pod kozol cem bo v četr tek, 10. septembra, ko bodo nastopili ansambli Šibanc, Minutka, Navdih, Vagabundi, Grajski muzikanti, Vajn-štajn, Prijatelji ter Jodler Lojz in Meta Malus.
ATOMIK HARMONIK
Sku pi na je pre de la la zna no uspeš ni co Julie, s katero je Jugoslavijo leta 1983 na E vrosongu zastopal Daniel Popovic. Skladbi so Atomiki aran-žmaj sko doda li mal ce več rock and rolla in poudarjen ritem, v atomski ver zi ji pa bese di lo pojeta Špe la in Tej -či in ne Jani, kot bi morda pričakovali.
JAN PLESTE NJAK
Na televizijske ekrane prihaja videospot za drugi single z Janovega albuma Klasika. To je spot za skladbo Pride, pri de dan, ki ga je reži ral Bran ko Gra bo vac, pri tem pa upo ra bil vide o material s koncertov v okviru promocij ske turneje Klasi ka tou r.
GAL GJURIN
Po singlih, Kaj vse bi dal in Čas bo na moji strani, z albuma Srce, je Gal v vro čih polet nih dneh je pos nel popol -no ma novo sklad bo z naslo vom Daleč. Gre za pesem hit re ga rit ma s spevnim refrenom, ki bo objavljena na tretjem ponatisu albuma Srce kot poseben dodatek.
DAN D
Nov vide os pot novo meš ke sku pi ne Dan D za aktu al no sklad bo Love Song je ponovno ustvaril mojster režije Klemen Dvornik, s katerim so sode lo va li že pri spotih Goo gle me, Roke, Ple šeš ... Po visokoproračunskem videu Google me je bila tokrat v ospredju dobra ideja, ustvarjanje animiranega videa pa je zahtevalo 10 dni dela.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	ANDY MADADIAN, JON BON JOVI, RICHIE SAMBORA & FRIENDS - Stand By Me
2.	FRAMASONS feat. SOPHIE ELLIS BEXTOR -Heartbreaker
3.	U2 - I'll Go Crazy If I Don't Go Crazy Tonight
Sredi nemirov, ki so spremljali letošnje iranske predsedniške volitve, je nastala nova verzija znane uspešnice pevca Ben E. Kinga Stand By Me. Tokrat sta jo skupaj zapela iranski pevec Andy Madadian in Jon Bon Jovi, do sodelovanja pa je prišlo spontano, potem ko se je Bon Jovi slučajno znašel v bližini studia v Los Angelesu, kjer je producent Don Was z Madadianom nameraval posneti pesem. Po besedah slednjega skladba ni bila nareje na za to, da bi pos ta la uspeš ni ca, ampak so jo pred vsem namenili iranskemu ljudstvu.
n i ko L i sami
107,8:
^Lestvica doma
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
1.	Ansambel Minutka - Čas je da se spuntamo
2.	Veseli svatje - Svet je že od pamtiveka tak
3.	Ans. Mladi upi - Le zapoj srce
4.	Ansambel.si - Pismo z morja
5.	Ansambel Storžič - Mandoline
6.	Tamburaška skupina Dupljak - Ljubiti je luštno
7.	Kozjanski zven - Ko te v solzah spet objamem
8.	Ansambel Odpev - Kam odšle so sanje
9.	Dejan Praprotnik - Sestavljena polka
10.	Ansambel Zarja - Fejst d'kle
www.radiovelenje.com

/
i ■
i ■
i
lokalni partner za promocijo koncerta, nastalo situacijo obžaluje, saj bi nastop kraljice popa na ljubljanskem hipodromu prav gotovo postavil novi mejnik v zgodovini organizacije koncertnih dogodkov v Sloveniji.
Padel z odra
Pevec skupine Aerosmith Steven Tyler je med koncertom na shodu motoristov na zahodu ameriške
Lady GaGa, Beyonce in Britney za MTV video nagrade
13. septembra bo v New Yorku prireditev, na kateri bodo podelili nagrade MTV Video Music Award. Med glavne favorite za dobitnike letošnjih nagrad sodita pevki Lady GaGa in Beyonce, ki sta si obe prislužili po devet nominacij, tesno za njima pa je letošnja povratnica na glasbeno sceno Britney Spears s sedmimi nominacijami.
Dekleta se bodo med drugim pomerila v kategoriji za video leta, v kateri bodo tekmovali njihovi videospoti Single Ladies, Poker Face in Womanizer. Podelitev letošnjih nagrad bo vodil Britanec Russell Brand, novinarji z vsega sveta pa se že sprašujejo, s kakšno pikantno podrobnostjo bo postregel letošnji šov. Pred šestimi leti je tekmovalno plat prireditve zasenčil incident, ko je Madonna na odru poljubila Britney Spears.
Madon ne ne bo v Ljubljano
Agencija Live Nation, glavni organizator Madonninih evropskih koncertov, je sporočila, da je koncert Madonne v Ljubljani odpove-
zvezne države Južna Dakota padel z odra. Tyler je padel z odra med plesom, s katerim je zabaval občinstvo, potem ko je med skladbo Love In An Elevator odpovedalo ozvočenje. 61-letni pevec je s hrbtom pristal na skupini oboževalcev. Na pomoč so mu priskočili varnostniki, ko se je znova postavil na noge, pa ga je občinstvo pozdravilo z aplavzom.
Tyler je ob padcu staknil lažjo poškodbo glave, vratu in ramena, ob prevozu v bolnišnico pa je bil dobre volje in se šalil z zdravnikom. Naknadna preiskava je pokazala, da sije zlomil ramo.
Maya jutri v Velenju
Jutri, petek, 14. avgusta, bo na prostoru ob Kulturnem domu v Velenju, pred barom Mozaik, nastopila odlična slovenska r&b pevka Maya. Ze leta 2001 je izdala prve nec z naslovom Taka kot sem, ki ga je posnela v sodelovanju z znanim slovenskim basistom Jani-jem Hacetom. Kasneje se je spomnimo po radijski uspešnici Letela bom, s katero seje predstavila na
festivalu Melodije morja in sonca 2004. Nekaj časa o pevki nato ni bilo slišati veliko, v tem času pa se je ukvarjala z gledališčem in kabaretom ter pripravljala material za nov album. Ta naj bi izšel do konca letošnjega leta, na njem pa bi bilo v primerjavi s prejšnjim nekoliko več funkovskih ritmov. Pevka, ki se je pred kratkim preselila na Dunaj, je sodelovala tudi z znanima didžejema Umekom in Shar-kom, v Velenju pa bo jutri nastopila ob spremljavi benda.
V Ljubljano prihaja Joss Stone
4. septembra bo v Ljubljani velik glasbeni dogodek, ki ga tako kot lansko leto pripravlja največje slovensko telekomunikacijsko podjetje. Lani so ob podobni priložnosti v goste povabili Gorillaz, letos pa bo poleg vrste slovenskih izvajalcev na prireditvi nastopila mlada britanska soul diva Joss Stone. Pred priljubljeno britansko zvezd-
nico bodo na koncertu nastopili še Siddharta, Neisha, Leeloojamais, Zlatko in drugi izvajalci.
Letos bo dogodek dalj ši, saj se bo začel že v popol dan skih urah. Ker so organizatorji lani zaprli Slovensko cesto, vozniki niso bili ravno navdušeni, zato so letos našli drugo rešitev. Koncertni prostor bo med Vilhaijevo cesto in železniško progo, kjer je zdaj parkirišče.
dan. Nastop kraljice popa, napovedan za 20. avgust na ljubljanskem hipodromu Stožice, je odpovedan zaradi nepredvidenih logističnih težav. Tako je sporočila agencija Live Nation, katere lokalni partnerje hrvaška agencija za organizacijo koncertnih dogodkov Lupa promocija, d. o. o., Iz Live Natio-na so še sporočili, da se bodo napovedani koncerti pred ljubljanskim terminom in po njem, v Muenchnu ( 18. avgusta) in v Budimpšeti (22. avgusta) odvijali nemoteno. Vsem kupcem vstopnic bodo vrnili kupnino na vseh prodajnih mestih Eventima, vračati pa jo bodo začeli v ponedeljek, 17. avgusta.
Agencija Lupa promotion kot
d Duška Lah, novinarka RTV poslancu Bojanu Kontiču: »Ga vidiš Lihtija, še predno pozdravi »potegne z rokava« kakšen nov vic, ko mu jih pa zmanjka, je pa takole zaskrbljen.«
d Ko kje zadiši po okusni hrani, zagotovo ni daleč stran znani velenjski arhitekt Pavli Šifer. Čvek ga je ujel, ko je pri članicah društva podeželskih žena poizvedoval, kako zdravo in predvsem kako
kalorično je domače kislo mleko. To, da zadnje čase šteje tudi kalorije, se mu že vidno pozna.
* Velenjska modna kreatorka Suzana Nešič (na sliki v ospredju) je lani na ploščadi pri Domu kulture pripravila prvo samostojno modno revijo in z njo močno navdušila. Tudi zato, ker so njene zanimive, mladim všečne kreacije, nosile domačinke, ki sicer niso manekenke. Letos v času Kunigunde bo Suzana ponovno predstavila svojo kreativnost. Zato zagotovo v teh dneh veliko dela. Glede na to, da je letošnjo revijo naslovila Srečno, ji to v času priprav na veliki dogodek privošči tudi čvek. Sploh, ker jo kmalu čaka še en lep, veliki dogodek. Suzana je namreč v sladkem pričakovanju.
Zares razvajena najstnica
Komaj 11-letno Brogan bi brez težav razglasili za najbolj razvajeno britansko najstnico. Deklica se ponaša s skoraj 200 tisoč evrov vredno garderobo, njena aktualna želja pa so umetne prsi. Brogan Mackay se je rodila z dizajnersko Burberry dudo v ustih, danes pa je njena garderoba polna modnih kosov prestižnih znamk, kot so Gucci, Dior, Jimmy Choo ipd. Deklica nedvomno ni običajna najstnica. Njena soba je polna Chanelovih, Pradi-nih ter Vuittonovih torbic, veliko steno njene otroške sobe krasi najnovejša plazma, deklica ima v lasti iPhone ter za več kot 1500 evrov vredno računalniško opremo, s katero lahko redno spremlja najnovejše trače svojih idolov. Med slednjimi najprej izpostavi Paris Hilton, Katie Price ter Lady Gaga, vse tri so znane po pomanjklivem stilu oblačenja, ki ga komaj 11-letna Brogan vestno posnema. Umetni nohti, podaljšani lasje, brezhiben makeup in še bi lahko naštevali, vse to ji brez obotavljanja redno plačujejo starši. Alison in Stephen, oba sta stara 28-let, sta za hčerko do zdaj zapravila vrtoglavih 170 tisoč evrov! »Ko se ozreva nazaj, ne moreva verjeti, koliko denarja sva vrgla skozi okno za njene obleke, čevlje in ostale modne muhe,« sta sama nad sabo zgrožena starša. Medtem ko ima Brogan vse, kar si zaželi, in še več, se drugi člani družine, poleg 11-letne razvajenke imata starša še 5-letno Carys, oblačijo v nizkocenovna oblačila. »Ne morem iz trgovine, ne da bi kupila kaj za Brogan. Veliko ji pomeni, kako izgleda, in rada jo vidim srečno,« pravi Alison in doda, da mlajša Carys na srečo ni podobna svoji starejši sestri ter ne zahteva veliko. Zato pa ima Brogan 35 različnih parov dizajnerskih čevljev, večino pa preraste po le nekaj nošenjih, saj pri 11 letih še raste in se razvija. Starša krivdo za hčerkino razvajenost nedvomno prevzemata nase, a izgovarjata se, da sta postala starša že pri 17 ter da sta želela svoji mali princeski nuditi prav vse, česar sama nista imela. Alison zato večere ponavadi preživi s škarjami v rokah ter striže svoje redne stranke in tako zasluži še nekaj dodatnega denarja.
PAPICAP AfflETHEJŠA CDB ORZfllHV LACATELJEV
movanju v Južni Koreji, kjer so se tekmovalci preizkusili v znanju iz borznega trgovanja, je 5-letna papiga dokazala, daje pametnejša od večine borznih vlagateljev. Papiga Ddal-

Vro če ve tov no rven stvo

Na Finskem se je te dni končalo svetovno prvenstvo v savnanju, kjer je v moški konkurenci zmaga ostala doma, pri ženskah pa je slavila Rusinja. Svetovna prvaka sta tako postala Timo Kaukonen in Tatjana Arhipenko, ki sta se v savni, ogreti na 110 stopinj Celzija, potila več kot tri minute. Kaukonen seje v savni »grel« tri minute in 46 sekund oziroma dve sekundi dlje kot njegov rojak Ilkka Poyhia. Arhipenko-va je v savni ostala tri minute in devet sekund. Na tekmovanju, ki ga od leta 1999 organizirajo v mestu Heinola, približno 140 kilometrov severno od Helsinkov, se je zbralo 150 tekmovalcev iz več kot 20 držav.
gi (Jagoda) iz Papue Nove Gvineje se je na tekmovanju, kije trajalo šest tednov, pomerila z desetimi borznimi vlagatelji, na koncu pa je zasedla zavidljivo tretje mesto. Na tekmovanju je imel vsak udeleženec na začetku 60 milijonov vonov (skoraj 35 tisoč evrov) navideznega denarja, v vsaki transakciji pa je moral v delnice vložiti 10 milijonov vonov. Tekmovalci so lahko vložili v katerokoli delnico, papiga pa je s kljunom naključno izbirala kroglice, ki so predstavljale 30 različnih vrednostnih papirjev. Na koncu se je papiga s skoraj 14- odstotnim dobičkom uvrstila na tretje mesto. Prekosila sta jo le dva investitorja, prvi je imel 64,4, drugi pa 21,4 odstotka dobička.
Oboževalci prehoda
Na londonski Abbey Road je pred kratkim vladalo obsedno stanje, saj so oboževalci Beatlov ob 40. obletnici nastanka »tiste« fotografije ohromili promet. Na fotografiji, ki je postala del zgodovinskih učbenikov, najprej pa krasila naslovnico albuma Abbey Road, zadnjega, ki so ga Beatli posneli skupaj, John, Paul, George in Ringo odločno prečkajo cesto. In čeprav je fotografiranje pred 40 leti trajalo le nekaj minut, so oboževalci tako natančno preučevali simboliko naslovnice, da so nekateri prišli do sklepa, daje Paul McCartney- na fotografiji je bos, njegov korak pa ni skladen z drugimi - umrl. Zarote gor ali dol, enostavno posnemanje prizora z naslovnice na Abbey Road vsak dan pritegne množice turistov, ulica paje postala nekakšno »svetišče Beatlov.«
Bo Borut Meh, nekdanji direktor Mure, zdaj, ko -e postal prvi mož HSE, rešil Muro? Da na njej ne bo hidroe-ek-trarn.
(Ne)turistična
Vsaj na policijskih postajah se lahko pohva-i-jo, da -e pri njih števi-o nočitev močno poras-o.
Kratko poletje
Če sodimo po tem, koliko časa bo velenjski zimski bazen zaprt, traja v našem mestu poletje -e od 1. avgusta do 20. septembra. Če bi bilo več denar-a (-n obiska), bi zimski bazen deloval ves čas in v Velenju dejansko poletj a sploh ne bi bilo.
Drago ločevanje
Med ločevanji j e vendar-e precejšnja raz-ika. Tisto zakonsko lahko marsikaterega drago stane. S pravilnim ločevanjem odpadkov pa lahko precej prihranimo.
Razlika
Nekaterim se ne zdi poteza nazarskih svetnikov, ko so odločan-i o pomoči delavkam, ki so v Elkro-u ostale brez dela, nič kaj svetniška.
Nič čudnega
Le zakaj bi bilo kaj čudnega, če j e pri nas vse več zanimanja za jahanje. Saj j e vse več takih, ki bi se komu radi povzpe-i na hrbet.
Strah
Nekatere, ki imaj o velike oči, j e strah, da bi na neurej enih zelenicah lahko koga piči-a kača. Drugi, ki ima ostre oči, menij o, da lahko tam koga piči kvečj emu kakšna - -gla.
Kaj jim 'nuca'
Za mnoge so tudi 50-ali celo 70-odstotno znižane cene previsoke. Predvsem za tiste, ki so se -im plače zniža-e za 100 odstotkov -n so na cesti.
Na napakah starejših
Pravij o, da še vedno velja rek-o, da se na napakah učimo. Mladi, ki urej aj o nekdanje vrtičke ali čistij o okolico kje drugod, se učij o predvsem na napakah starejših.

NASI KRAJI IN LJUDJE
Ponudbaje raznolika
Od lanskega leta novo vodstvo - Osnovna dejavnost je vzgoja mladih jahačev - Rekreativno jahanje in športno treniranje
Vesna Glinšek
Konjeniški šport je v Sloveniji vedno bolj priljubljen. Skoraj vsak, ki rad kdaj pa kdaj na konjskem hrbtu smukne v naravo, ima doma vsaj majhen hlev s pašnikom. Tisti, ki prostora nimajo, konja vhlevijo v konjeniškem klubu. Tudi v Velenju se veliko ljudi odloča za to možnost, ki je le ena od mnogih, ki jih tukajšnji klub ponuja. Njihova osnovna dejavnost je izobraževanje kandidatov za opravljanje tečaja Jahač 1 in Jahač 2 ter v nadaljevanju tudi tekmovalnih licenc. Matic Lašič, član upravnega odbora in odgovoren za šolo jahanja, je na kratko predstavil oba tečaja: »Jahač 1 je začetni tečaj jahanja, pri katerem vse kandidate najprej seznanimo s pravilnim pristopom
www.kk-velenje.si kkvelenje@gmail.com
in odnosom do konja, potem spoznajo vso opremo, nato konja tudi zajahajo. Naučijo se pravilno sedeti v sedlu, konja voditi, na koncu pa morajo obvladati vse tri osnovne hode: hod, kas in galop. Nadaljevalni tečaj se imenuje Jahač 2, ki vsebuje osnove terenske ježe, preskakovanja manjših ovir in obnašanje jahača v prometu.« Oba obsegata približno 15 ur in sta pogoj za opravljanje tekmovalne licence. Trenutno sta v klubu dva inštruktorja jahanja, Matjaž Čik in Robi Skaza. »Vsekakor nameravamo v prihodnje izobraziti tudi mlajše, da bodo učili pri nas in na naših konjih. V lasti imamo tri: Arsisa,
Maxa in Carata. Vsi so šolski konji, primerni za oba tečaja in za terensko ježo, ki je prav tako del ponudbe. Pod našim okriljem deluje tudi Šaleška konjenica, ki organizira tako enodnevne kot večdnevne pohode.«
V tekmovalnih vodah so najuspešnejši v preskakovanju ovir, zadnje leto pa se je povečalo zanimanje za dresurne treninge. »Trenutno imamo okrog 20-25 aktivnih tekmovalcev, ki se udeležujejo tekem doma in v tujini. Sami organiziramo letno najmanj en večdnevni turnir. Letošnji je bil eden najuspešnejših, saj smo v treh dneh zabeležili več kot 600 štartov. Ker imamo v parkuiju kvalitetno podlago in ker imamo pokrito jahalnico, nismo več odvisni od vremena. Tekmo lahko izpeljemo v vsakem primeru. In lahko jo
drugi klubi izpeljejo pri nas. Konec poletja bo tako na naših prostorih tekmovanje v preskakovanju zaprek organiziral KK Slovenj Gradec. Naša želja ostaja organizacija še enega
turnirja letos v mesecu septembru. Vendar je vse skupaj še v zraku, saj še nimamo zagotovljenih sredstev. Brez sponzorjev namreč klub nima nobenih možnosti, da bi izpeljal
tako zahtevno tekmovanje.«
Poleg tega glavni cilj kluba ostaja uspešno nastopanje na tekmah ter izobraževanje mladih in talentiranih jahačev.
Prva predstava v obnovljenem letnem kinu
Velenje, 6. avgusta - Velenje ima ponovno letni kino. Še vedno je v gozdnem zavetju ob Škalskem jezeru, le da so stare temelje obnovile mlajše roke. Čeprav danes nismo več navajeni na trde klopi brez naslonjal, si je prvo predstavo prišlo ogledat precej ljudi. Nekaj tistih, ki so prišli obujat spomine na prve dneve delovanja letnega kina, nekaj radovednežev in nekaj tistih, ki so ga v prostovoljni delovni brigadi pomagali obuditi.
Prva filmska predstava v obnovl-
jenem letnem kinu, ki sta jo ustvarila Stane Špegel in Črt Valenčak, je zdrznila prav vse obiskovalce. Film z naslovom Revizija mesta priložnosti je pravzaprav lepljenka arhivskih posnetkov o nastajanju mesta Velenje - mesta priložnosti - in porajajočem se življenju v njem. Tudi tisti, ki rojstva mesta niso spremljali, so ga s tem filmom lahko doživeli. Nanizanim dejstvom o rušenju hiš in cerkva ter betoniranju zelenic so odgovarjale parade v novo
nastalem mestnem jedru in predstave na novem kotalkališču. Brez oklevanja je prikazano prav vse in vsak trenutek je spremljala močna glasba, ki je ob nekaterim bolj, drugim manj znanih prizorih ježi-la kožo. Popolnoma realen prikaz bi se tistemu, ki ne bi poznal Velenja in življenja v njem, morda zdel morbiden. Prebivalci pa ga lahko razumemo kot iskreno izpoved ali spomin kot tak.
■ Tina Felicijan
Kotalkalisce 9002 živahno do Kunigunde
Velenje, 10. avgusta - V ponedeljek popoldne se je spet razživelo organizirano dogajanje na velenjskem kotalkališču. Mladinski center Velenje (MC) bo z animatorji vse do prihodnjega četrtka skrbel za številne športne in družabne igre ob nekdanji garderobi, na ploščadi kotalkališča in v okolici.
Že v ponedeljek popoldne je bila
udeležba mladih dobra. Ob glasbi so igrali namizni tenis, šah, ustvarjali v kreativnicah, igrali košarko in se učili pravil rolanja. Mitja Gre-gorič iz MC-ja nam je povedal, da so bili z udeležbo v julijskem delu Kotalkališča 9002 zelo zadovoljni, ta in prihodnji teden pa pričakujejo vsak dan več mladih.
Letošnje dogajanje se bo zaključi-
lo prihodnji četrtek z velikim turnirjem v košarki, ki ga MC pripravlja skupaj s ŠRZ Rdeča dvorana. Poskrbeli bodo tudi za dodatno glasbeno dogajanje, ki bo hiphop obarvano. Ker se prihodnji petek že prične festival Kunigunda, bodo s turnirjem tudi zaključili letošnjo sezono na kotalkališču.
■ bš
V ponedeljek je po počitnicah v času kolektivnih dopustov spet zaživelo Kotalkališče 9002.
Meh poročil Meha
Dolgoletnemu članu PGD Velenje Marku Mehu in njegovi izvoljenki Branki Tratnik - Meh so po poročnem obredu moker obred pripravili tudi gasilci
Medv odnimic urki sta sem ladoporočencap ripeljala predv elenjskig asilski dom..


Hf H
Ko sta že prejela darilo, sta se zakonca Meh fotografirala še skupaj z gasilskimi kolegi.
Velenje, 1. avgusta - Za člane gasilskih društev velja, da držijo skupaj v slabem in dobrem. Ko se na novo življenjsko pot, torej v zakonsko življenje, odpravi kakšen od njihovih članov, mu vedno pripravijo svojevrsten obred, pa tudi darila ne manjkajo. Tako je bilo tudi v soboto, 1. avgusta, ko sta si po dolgih letih poznanstva in ljubezni poročni »da« izrekla Marko Meh iz Velenja in njegova izvoljenka Branka Tratnik iz Kavč. Svatje so se najprej zbrali na
Markovem domu, potem pa krenili po nevesto v Kavče. Tam so jim pripravili tudi šrango in tako »prodali« lepo nevesto. Poročni obred je potekal na Velenjskem gradu, na željo mladoporočencev pa ga je vodil velenjski župan Srečko Meh. Cerkveni obred so opravili še v cerkvi sv. Martina v starem Velenju, od tu pa je mladoporočenca in svate pot vodila naravnost pred velenjski gasilski dom. Markovi društveni kolegi so kolono avtomobilov sprejeli z gasilskimi
curki in jima tako zaželeli veliko sreče v skupnem življenju. Dobila sta še dve darili in se seveda za spomin tudi fotografirala s fanti, ki so pripravili obred. Tako je nastala dobesedno gasilska fotografija, ki bo zagotovo lep spomin tudi zakoncema Meh. Slavje do zgodnjih jutranjih ur so svatje in mladoporočenca nadaljevali v velenjskem Hotelu Paka.
■ bš
»Če ni denarja, ni veliko »muzike«
V Plešivcu razočarani, ker investicije prelagajo iz leta v leto - Ceste cvetijo, oporni zid pod pokopališčem močno propada, želijo si urejeno kanalizacijo - Lepo zaživelo novo športno igrišče
Bojana Špegel
Velenje - Krajevna skupnost Plešivec je ena najvišje ležečih krajevnih skupnosti v mestni občini Velenje, saj sega tja do vrha Graške gore. Krajani pravijo, da se v zadnjih letih v njihov kraj premalo vlaga, da je razvoj prepočasen. Opozarjajo predvsem na cesto, ki preko Graške gore povezuje tudi s Koroško, saj je to, če je cesta skozi Hudo luknjo zaprta, edina pot iz Šaleške doline proti Koroški. Cesta, ki je državna, je namreč na nekaj delih že tako dotrajana, da predsednik sveta Krajevne skupnosti Plešivec Martin Prosenjak pravi, da bodo lahko v luknje začeli saditi vrtnice. Dotrajanih pa je tudi nekaj odsekov lokalnih cest, ki čakajo na obnovo.
Več o krajevni skupnosti Plešivec, njihovih željah in potrebah, pa tudi kulturno-umetniškem društvu Ivana Cankarja, ki že dolga leta deluje v kraju, smo izvedeli ob obisku kraja. V dolini je bilo peklensko vroče, tam gori pa prav prijetno sveže. Poleg predsednika KS Plešivec nam je življenje v kraju, sploh kulturni utrip, predstavila tudi predsednica kulturno-umet-niškega društva Dragica Oderlap.
Letos (verjetno) ne bodo praznovali
V krajevni skupnosti Plešivec so vsako leto zadnjo soboto v avgustu ali prvo soboto v septembru pripravili krajevni praznik. Letos ga, kot pravi Martin Prosenjak, verjetno prvič po dolgih letih ne bodo. Predvsem zato, ker letos niso v kraju prav nič pridobili. Ob krajevnem prazniku so namreč vedno predajali namenu nove pridobitve. K temu je dodal: »V zadnjem letu se pri nas ni veliko spremenilo. Iz leta v leto prelagamo načrtovane investicije. Ni kriva krajevna skupnost, dejstvo je, da če občina nima denarja, se tudi delati ne da. Najbolj nujne investicije namreč prelagamo iz leta v leto že tri, štiri leta. Nekateri projekti so že potekli, smo jih že obnovili. Tudi taki so, ki ne bodo uresničeni; vložili smo denar v izdelavo projektov, pridobili zemljo, potem pa so nam povedali, da investicije ne bo. To velja za javno razsvetljavo na Graški gori in kanalizacijo. Pri slednji je prvi projekt že zastaral, naredili smo novega. Sedaj pa se govori, da naj bi namesto kanalizacije urejali male čistilne naprave, ker naj bi bile cenejše.«
In kaj je tisto, kar je v Plešivcu po mnenju krajanov najnujnejše? Prosenjak pravi: »Kanalizacija se mi zdi najhujša težava. Tudi podporni zid na pokopališču je močno dotrajan, bojimo se, da bo popustil. Za ureditev bi potrebovali vsaj 50 tisoč evrov. Na naši šoli je še vedno salonitna kritina, ki bi jo morali čim prej zamenjati. Skoraj 800 metrov lokalne ceste, ki je še brez asfalta, čaka na dokončanje. Javne poti v našem kraju so na mnogih odsekih tako dotrajane, da spominjajo na ruševine. Ker občina nima denarja, kaže, da letos ne bomo rešili nobene od teh težav.« Ob tem doda, da so sami nemočni, saj krajevna skupnost nima dovolj svojih sredstev, da bi brez pomoči občine lahko karkoli spremenila.
Ohranjajo ljudsko
•	V* ■
izročilo
To nam potrdi tudi predsednica KUD Ivana Cankarja. Dragica Oderlap najprej obudi zgodovino društva. »KUD je bil ustanovljen leta 1970, ko so začeli organizirati srečanja narodnozabavnih ansamblov na Graški gori. V društvu imamo več interesnih skupin, največ pozornosti pa posvečamo obujanju starih šeg in navad na vasi, ker počasi tonejo v pozabo. Vsako leto obudimo ljudske šege ob obisku Treh kraljev, pripravimo pustovanje, ki je bilo včasih čisto drugačno kot danes, pa tudi miklavževanje. Čez poletje žal nismo najbolj aktivni, že kar nekaj časa pa načrtujemo, da bi pripravili kakšno večjo glasbeno prired-
Naša sogovornika, predsednik sveta KS Plešivec Martin Prosenjak in predsednica KUD Ivana Cankarja Dragica Oderlap, pred brunarico, na katero so v kraju prav ponosni.
Zgradili so jo krajani sami.
Športno igrišče živi
Ob novem športnem igrišču so uspeli urediti še odvodnjavanje, pa tudi del asfaltne prevleke, da so uredili okolico šole. »Težav nam ne zmanjka, še posebej, ker bi radi pomagali do višjega standardu tudi tistih naših krajanov, ki živijo na bolj osamljenih lokacijah. Poleti se veliko družimo na športnem igrišču, tudi brunarica, ki smo jo uredili sami, je dobrodo šla in izkoriščena. Več težav imamo pozimi, ker nimamo doma krajanov. Tega si res že dolgo želimo,« še doda Prosenjak. V kraju je trenutno že več kot 100 domačij, nekatere na zelo osamljenih, oddaljenih mestih. A to pri druženju ni ovira. »Pred leti so se mladi odločali za novogradnje, sedaj ne več. Vidi se, da se v kraj premalo vlaga, zato se naši mladi težje odločajo, da bi si tu ustvarili dom,« še doda Prosenjak. In doda, da so veseli, da je k ljub temu še dovolj otrok, da se za prihodnost podružnične šole - otroci lahko doma obiskujejo prve štiri razrede - vsaj pet, šest let še ne bojijo.
itev. Eno pripravimo konec decembra, to je srečanje harmonikarjev, ki je vedno dobro obiskano.«
Izvedeli smo še, da je v društvu aktivnih od 50 do 100 krajanov, odvisno od aktivnosti, ki jih pripravljajo. V kraju deluje tudi mešani pevski zbor Ivana Cankarja, ki popestri kulturne programe različnih prireditev, pa tudi cerkveno petje jim ni tuje. Zbor uspešno vodi Andrej Fišer. Dragica Oderlap pravi, da bi društvo še bolj zaživelo, če bi imeli dvorano, v kateri bi lahko uresničevali svoje zamisli. Gledališka dejavnost je bila včasih zelo živa, še vedno je nekaj krajanov, ki bi radi igrali. Prostore za prireditve v zimskem času jim odstopijo v gostišču Vovk, za kar so jim zelo hvaležni. »Tam pripravljamo tudi srečanje harmonikarjev, lastniki nas vedno prijazno sprejmejo, da vsakič lepo zaključimo leto.«
Sicer pa v Plešivcu dobro deluje tudi športno društvo, krajevni odbor Rdečega križa, pa tudi upokojenci so dejavni. Če bi imeli svoje prostore za druženje, bi bili, sta prepričana oba sogovornika, še veliko boljdejavni.
Lani več najavljali, letos več delali
V Občini Luče menijo, da je razlogov za zadovoljstvo veliko -Med najuspešnejšimi občinami na razpisih EU - Razpis za najboljše ideje
Tatjana Podgoršek
Luče, 6. avgusta - Tudi v Občini Luče so slavnostno sejo tamkajšnjega občinskega sveta v počastitev občinskega praznika izkoristili za pregled odpravljenega dela v zad-
drugim povedal, če so lani več najavljali, so letos več delali. Zato je letošnji občinski praznik bogatejši po pridobitvah, kot je bil lanski. Največ so postorili v cestni infrastrukturi. Asfaltirali so več kot 10 kilometrov cest, ki so povezale najvišje ležeče kmetije v Lučah z dolino. Najbolj ponosni so na cesti skozi Raduho in Konjski vrh. Poleg evropskih sredstev in občinskega proračuna so se v prizadevanja vključili tudi domačini. »S hitrim tempom zaključujemo desetletja in pol dolg projekt asfaltiranja občinskih cest in počasi »selimo« vlaganja v občinsko središče, kjer je potrebno še marsikaj postoriti.« Tu so se že lotili izgradnje pločnika od odcepa za Kumrovo njivo do konca Luč proti Solčavi. Pod pločnikom so uredili
pločnikov ter parkirišč na zgornji vasi želijo končati z gradnjo tržnice za prodajo domačih izdelkov med Barom Moličnik in samopostrežno trgovino. Do konca leta naj bi med drugim obnovili še 1,5 kilometrov ceste od Rogačkega mostu do Krničkega Loga. Za naložbe so poleg sredstev občinskega proračuna pridobili v zadnjih 2 letih več kot 1,2 milijona evrov na razpisih EU, kar lokalno skupnost uvršča med najuspešnejše občine po pridobitvi nepovratnih sredstev.
Tudi prihodnje leto bodo - po besedah Cirila Rosca - največ vlagali v nadaljnje posodabljanje komunalne infrastrukture. »Sicer pa veliko dobrih idej ostane neuresničenih, ker zanje bodisi ne zvemo, bodisi ne pridejo do organov odločanja v obči-
Letošnji nagrajenci Občine Luče s tamkajšnjim županom Cirilom Roscem (prvi z leve)
njem letu, za predstavitev ciljev nadaljnjega razvoja in za podelitev občinskih priznanj in nagrad nekaterim najzaslužnejšim občanom. Takšni so bili štirje, in sicer naziv častni občan so podelili Tonču Žun-terju, dr. med., zlato plaketo Petru Ježu, priznanje občine pa sta prejeli Erika Breznik in Ana Marolt.
Zupan Občine Luče Ciril Rosc je v slavnostnem nagovoru zbranim v avli tamkajšnje osnovne šole med
vso pripadajočo infrastrukturo -vodovod, ločeno fekalno in meteorno kanalizacijo, toplovod, javno razsvetljavo. V kratkem se nadejajo začetka izgradnje pločnika na zgornji strani. Prav tako zaključujejo dela pri obnovi vodovoda na Spodnji vasi. Še ta mesec bodo začeli gradnjo pokritega parkirišča in zunanje ureditve pred občinsko stavbo. Po projektu je tu predvidenih 37 parkirišč, od tega bo 11 pokritih. Ureditev
Tudi pod Plešivcem MIC?
Mladinski dom pod Plešivcem je bil zadnjih nekaj let znan po srečanjih mladih oziroma taborih, delavnicah zanje. Tudi velenjski prostovoljci so ga uporabljali za tovrstne namene. Pred nedavnim pa ga je njegov lastnik Silvester Verhovnik iz Lokovice podaril Filozofski fakulteti v Mariboru. Verhovnik je znan donator oziroma zunanji sodelavec Šolskega centra Velenje. V minulih letih je tvorno sodeloval v nekaterih mednarodnih projektih centra, v prejšnjem šolskem letu pa je v okviru interesnih dejavnosti vodil krožek nemškega jezika za velenjske gimnazijce.
Na vprašanje, zakaj se je odločil za donacijo doma pod Plešivcem, je odgovoril: »Sem v letih. Kaj naj človek pri 77-ih počne z objektom, ki ga bo potrebno obnoviti. Zame je bilo torej breme. Ze dve leti sem se o tem pogovarjal z županom občine Slovenj Gradec Matjažem Zanoškarjem. Dom namreč sodi pod to občino. Ponudil sem ga tudi velenjskemu šolskemu centru, vendar takrat niso pokazali zanimanja zanj, ker so gradili Medpodjetniški izobraževalni center (MIC). Čakal sem na priložnost in najprej se je odzvala Filozofska fakulteta Maribor.« Kot je še poudaril, je razumljivo, da je objekt ponudil izobraževalni ustanovi. Sam je danes upokojeni pedagoški delavec, prej pa je vrsto let poučeval na srednjih šolah v Muenchnu. Pri izbiri pa je bilo zanj pomembno tudi, da zna ustanova črpati denar iz raznih skladov in da ima primerne programe za mlade.
V zvezi z namembnostjo objekta se za zdaj ni nič spremenilo. Celo več je srečanj, povezovanja mladih, kot je bilo prej. Zeli si, da bi mladinski dom na Plešivcu nova lastnica uredila v nekaj podobnega, kot je MIC v Velenju - v učni center za mlade in odrasle.
Po nekaterih informacijah mora mariborska univerza objekt najprej legalizirati, nato pa naj bi ga uredila v protokolarne namene, za organizacijo raznih seminarjev, sestankov in podobno.
■ tp
ni. Zato smo v občinskem glasilu prvič objavili razpis za najboljše ideje v lokalni skupnosti. Najboljše tri bomo bogato nagradili.« Ob koncu slavnostnega govora se je zahvalil vsem za dobro sodelovanje, dobro voljo in optimizem ter pozval občane k složnosti.
Prisrčen priložnostni program so pripravili učenci tamkajšnje osnovne šole.
Trendi
zasaditve
grobov
Park cvetja v Mozirju, ki je lani praznoval 30-letnico delovanja, bo v dneh od 15. do 23. avgusta znova razlog več za obisk. Prizadevni slovenski vrtnarji in upravljalec mozirskega gaja - Ekološko-hor-tikulturno društvo Mozirje - bodo namreč pripravili tradicionalno razstavo cvetja. Tokrat bodo predstavili trende v zasaditvi grobov. »Vrtnarji in vrtnarska podjetja iz Slovenije so za ta namen zasadila več grobov, s katerimi želijo pokazati, kako naj bi grobove tudi vrtnarsko uredili. Zavedamo se, da je ureditev slednjih pri nas na zelo visoki ravni, vendar pa se, tako kot drugod, moda tudi tu kaj spreminja,» je povedal podpredsednik omenjenega društva Božo Plesec. Poleg zasaditev grobov si bodo obiskovalci parka cvetja lahko ogledali še različne razstave in predstavitve umetnikov. Dogajanje bodo popestrili še s pro-dajno-razstavo orhidej in novostjo -»šovom pitonov«, kot so poimenovali ogled največjih kač v Sloveniji. Med njimi naj bi bil tudi 100 kilogramov težak in 7 metrov dolg piton.
■ tp
89.1 MHz 98.3 MHz 105.0 MHz

POTOPISA, NASVET
Po spomine v Benečijo
Ime Beneška Slovenija nam nekako nežno poboža dušo prav tako kot milo zveneče melodije dolgoletnega ansambla Beneški fantje. Zato ni čudno, če smo si te kraje planinci UNI 3 Velenje že nekaj časa želeli pobliže ogledati.
Avtobus nas je popeljal mimo Ljubljane proti Idriji, kjer smo sprva vijugali po nešteto ovinkih vse tja do mejnega prehoda Livek v Posočju in izstopili v najvišji vasi v Beneški Sloveniji Mata-
po počitku smo se spustili do koče Rigu-gio Pelizzo, ki je, tako kot ostale, bila (med tednom) zaprta. Ob vkrcavanju na avtobus nas je prišel pozdravit kozliček, ki mu zvedavost ni dala miru in je našel izhod iz ograde sredi rož.
Prepeljali smo se do vasi Landar in si odšli ogledat Landarsko jamo s pomočjo lokalne, italijansko govoreče vodnice. Njena razlaga nam je kaj malo koristila in prisluhnili smo našemu
ob poti nas je avtobus popeljal skozi lepo mesto Čedad, kjer smo s skupnimi močmi našli odcep za Staro Goro, kjer se nahajajo veličastna poslopja. Tu najdejo uteho številni romarji k Materi Božji. V njej posvečeni cerkvi je množica votivnih spominkov ljudi, ki so srečno preživeli nesrečo ali ozdraveli po priporočilu njej. Tu je tudi samostan, prvotno poslopje pa je sprva bila rimska vojaška postojanka.
jur (Montemaggiore) ob sv. Lovrencu. Takoj smo se soočili z značilno kmečko arhitekturo, ki jo marsikje krasijo nabožne freske ljudskih malaijev. Hudo prizadeti v zadnjem potresu ji je bila vrnjena nekdanja lepota. V solidnem, dokaj sončnem vremenu smo sledili smerokazom po zahodni strani planote in si ogledovali razglede, ki se sproti odstirajo proti Vidmu in naprej mimo Ogleja vse do morja. Bližnji Kobariški Stol »preskoči« Kobarid in gore se dvignejo v Krnsko pogorje, konec maja še vedno pobeljeno s snegom. Na vrhu nas je prijazno sprejela značilna kapelica in
Andreju, ki se je za izlet spet skrbno pripravil. »Slikovit zgodovinski, umetnostni in verski spomenik spominja na naš Predjamski grad, le da tukaj v skalo ni vklesan grad, ampak cerkev. Spodaj v Nadiški dolini se je spletlo lepo število legend o langobardski kraljici Teodolini ali slovanski kraljici Vidi, ki se je zatekla v jamo pred hunskim kraljem Atilo in ga z zvijačo ukanila, da je prenehal obleganje«. Ogledovali smo si zanimivo sožitje skalovja in starodavnih svetišč, ki segajo v davnino in še vedno privabljajo romarje.
Po ogledu in odžejanju pri studenčku
Vrh Matajurja s prikupno kapelico.
Zelo lep izlet je povsem izpolnil naša pričakovanja in z vožnjo mimo Nove Gorice smo prispeli v Velenje, hvaležni vodniku Andreju za odstrt košček naše nekdanje domovine.
■ Marija Lesjak
Kam na izlet?
- petek, 14. 8.: Peca - Klub upokoj. Gorenje; - sobota, 15. 8.: Zelenica -BEGUNJŠČICA - Roblek - Sekcija Premogovnik; - v soboto, 22. 8.: srečanje planincev in borcev na Graški Gori - vse PD Velenje! Vabljeni!
Zavod za gozdove svetuje
Lubadar na pohodu
Smrekovi podlubniki predstavljajo stalno nevarnost za gozdove v Šaleški dolini, saj je v njih velik delež smreke. Poleg tega pa na razvoj podkubnikov vplivajo tudi klimatske spremembe, ker jim ugaja toplo in suho vreme. In tako vreme je bilo v juliju. Zato na Zavo du za goz dove v zadnjih dneh ugotavljamo povečan ulov podlubnikov v kontrolnih pasteh ter vse več smrekovih lubadark. Vse kaže, da je lubadar na poho du.
Zato je v tem času zelo pomemb no, da last ni ki goz dov čim večkrat kontrolirajo svoj gozd. Poletni znaki napa da so sla bo vidni, zato priporočamo, da lastniki obhodijo svoj gozd vsaj vsakih štirinajst dni. Le tako lahko pravočasno odkrijejo morebiten napad podlubnikov na posamezna drevesa ali skupine dreves v svojem gozdu. V poletnem času se podlubniki razvijajo zelo hitro, v ugodnih pogojih, taki so sedaj, samice večkrat zalegajo jajčeca. Pri hitrem razvoju poletne generacije podlubnikov lahko zaustavimo njihovo prekomerno širjenje le s hitro (pravočasno) sanacijo žarišča. Zato mora lastnik sanirati žarišče najkasneje v desetih dneh od odkritja žarišča oziroma od izdaje odločbe.
Sanacija žarišča pomeni, da je treba napadena drevesa (lubadarke) posekati in izdelati ter pri tem izvesti vse predpisane zatiralne
ukrepe. Zatiralni ukrepi so odvisni od stopnje razvoja zalege, in jih za vsako žarišče posebej določi ter predpiše revirni gozdar.
Pomembno je, da se na žarišču posekajo in izdelajo vsa ogrožena drevesa oziroma vsa drevesa, ki jih je odkazal gozdar. Tudi tista, ki so »samo malo napadena«. Drevesa, katerih krošnje so v stiku s krošnjami očitno napadenih dreves, dajejo včasih videz zdravih, nenapadenih dreves. Posebno, če je žarišče večje, jih nekateri lastniki gozdov ne posekajo, ker mislijo, da bodo preživela napad. To je
seveda narobe, saj so tudi ta drevesa napadena v taki meri, da se bo v njih lubadar razvil do konca. Posledice se pokažejo kasneje, ko žarišče "izbruhne" še enkrat, velikokrat še z večjo močjo.
Pri tem pa nastane še večja ekonomska škoda. S podlubniki napaden les je manj vreden, stroški sanacije pa so večji od stroškov rednega poseka in tudi samo delo je bolj zamudno. Cilj vsakega lastnika gozda je nedvomno imeti zdrav, stabilen gozd, ki bo dajal optimalne donose. Zato je vsako odlašanje pri zatiranju lubadarja nedopustno in škodljivo.
■ Marijan Denša
Na potep v deželo piramid v iskanju izgubljene olimpijade
Piše: UrošK uzman
Oglje se že pošte no smo di, tudi vonj po čevapih se razlega daleč naokoli, najrazličnejše neslovenske fraze pa kot za stavo letijo iz ust. Seveda, to je piknik »after Bosna«, ki smo si ga priredili člani mladinskega odseka PD Velenje, slaba dva tedna po naši novi trofeji z divjega Balkana. Za Tat-rami, Črno goro, Bolgarijo in Makedonijo se na jubilejni peti planinski tabor niti nismo odpravili tako daleč - dobesedno in kako drugače - v Bosno in Hercegovino. In čeprav je tega, kot sem rekel, že slaba dva tedna, so spomini znova oživeli...
Zanimivo je bilo, da je pred taborom že samo dejstvo, da se Velenjčani odpravljamo v Bosno, na izrazih sogovorcev izzvalo hudomušen nasmešek. Takšen kot moj, ko smo malo čez polnoč krenili iz Velenja proti Biha ču. Pot je bila tokrat pre cej krajša in zarana zjutraj smo že stali na nevtralnem območju bosansko--hrvaške meje. Zakaj? Naš šoferje namreč pozabil dokumente za prehod meje. V kakšnem »jugo« filmu bi se verjetno dalo dogovoriti s cariniki. A kaj ko Hrvati, verjetno zaradi približevanja Evropi, nimajo več tega smisla za humor. K sreči je bilo na jedilniku prvega dne raftanje po reki Uni in nas je na meji pobral kar lokalni avtobus, s katerim smo kasneje odšli tudi na, resnici na ljubo, slabo kombinacijo divjih brzic Soče in kilometrskih ravnic Kolpe. Ze po tej avanturi je bilo začutiti, da se tam doli znajo iti turizem »dao sam, plati!« in tako smo za en DVD slik odšteli dober plato piva, seveda pretvorjen v evre. Če vse skupaj dobro preračunaš, je to dražje kot v Gardalandu. Ampak kot ničkoli-kokrat na naših avanturah smo bili znova zadovoljni, da je vse skupaj, kljub neneh-
sedaj. Pravcata dežela olimpijskih iger, za katere sem sam prespal v maminem trebuhu, večino pa so očetje še nosili v . No, v Bosni zagotovo ne bi bil greh tega tudi zapisati, a se bom temu vseeno raje izognil. Predvsem, ker je bila ta dežela tokrat zares pred nami, prelepa, divja in na žalost opu-stošena. In film seje odvil prehitro - Luko-mir ali bosan ski Mat chu Pic chu, Vre lo Bune, Mostar ... in kar naenkrat voznik taxija pred redčo dvorano: »Kamo, dečko?«
... čevapi so prav tako začinjeni kot na jugu, v pepelniku se znajde tudi kak cigaret znamke Drina, kitara znova zaigra. Petje je v naši družbi, kakopak, že v navadi,
nemu praskanju po naših denarcih, za študenta prav »carsko.« Vse do doma na Vla-ši ču. Med vse mi biva li šči, po kate rih so nas vodila čezmejna popotovanja, ta zagotovo dobi oskarja za najslabše stranske učinke. Mravlje, pajki in divji kašelj vseh nas, ki smo vsaj malo alergeni na prah, so potonili v spanec šele pozno ponoči, pa še to zaradi velike utrujenosti. V dneh bivanja tu smo prekrižarili planoto, si ogledali nekdanjo prestolnico Travnik ter tu in tam s kakšno rakijo poskrbeli za mirnejši spanec v nezavidljivih posteljah. Da je bilo naše gibanje v neznani deželi, kije še danes ponekod prekrita z minami, varno, sta poskrbela naša dva vodiča. Halima, superba-bica, namazana z vsemi žavbami bosanske turistične kuhinje, in Mirsad, nekoliko bolj tih vodnik, kije s svojo pojočo govorico dokazoval, da je pravi avtohtoni prebivalec te dežele. Sledil je premik proti Sarajevu. Na poti sem skozi steklo avtobusa uzrl zeleno piramido, ki me je navdala z mislijo, da si pravzaprav sploh nisem
predstavljal Bosne in da je mladi nikakor ne poznamo. No, razen v vicih o Bosancih, knjigah o čefurjih in kletvicah v garderobah telo-vad ni ce. Da ne bo pomote, šlo je le za nižjo z gozdom pora-šče no vzpeti no, na videz pravcato piramido. Moj pre miš ljujo či preblisk se je kmalu razblinil. Kot trop ovac smo se podali na Baščaršijo v središču Sarajeva in v lovu za čevapi, zeljanicami, sirnicami, baklavami ter cenenim kičem verjetno izgubili kakšen evro ali dva proti našim izkušenim nasprotnikom, prodajalcem slovitega središča mesta. Čutiti je bilo, da je nedelja, saj je tudi sarajevski Tivoli - Vrelo Bosne - mrgolel od obiskovalcev, ki so se tod sprehajali, poležavali, igrali nogomet, v daljavi pa je celo odme-
vala pesem Hare Krišne. Po turističnem dnevu smo se bali pristanka v kakšnem zanikrnem kotu. A strah je bil tokrat odveč. Povsem nov planinski dom na Igmanu nam je nudil pravcato evropsko nastanitev. Daje tod utrip Bosne drugačen, smo začutili ob pogledu na zares kraljevsko smuk progo ob vznožju vrha Bjelašnice. Turistična naselja, bogati apartmaji in hoteli so pravo nasprotje vsega videnega do
repertoar pa seveda prilagajamo ambien-tu. Bos na je spet bli zu - dobe sed no in kako drugače - čeprav smo na pikniku v Vinski Gori. Ne rabiš veliko in oči vidijo drugačno zgodbo kot prej. Res, najlepša so doživetja, v katera ti uspe, tako za hip, tu in tam spet pobegniti.
16
ŠPORT IN REKREACIJA

13. avgusta 2009
Rudar (vsaj) do sobote prvi
Velenjski in koprski prvoligaš zmagala še četrtič - Zaradi boljše razlike v golih rudarji prevzeli vodstvo - V soboto veliki derbi v Kopru
Nogometaši Rudarja še naprej navdušujejo z igro. Skupaj s Koprom so po četrtem krogu, v katerem so gostili moštvo Domžal, dvakratne državne prvake, še brez izgubljene točke. Enako Koper, ki pa je v tem krogu v primorskem derbiju premagal Hit Gorico na njenem igrišču 'samo' z 2 : 1. Rudarji so zmagali s 4 : 1 in zaradi boljše razlike v danih in prejetih golih zamenjali Koprčane na prvem mestu. Moštvi sta še edini neporaženi v ligi in edini z največjim možnim številom zbranih točk. V soboto pa bosta na derbiju v Kopru med sabo
odločili, kdo je trenutno boljši, ali pa tudi ne, če ne bo zmagovalca. Ni pa več v ligi obrambe brez prejetega zadetka. Rudarjevega vratarja Bobana Saviča je v 69. minuti, potem ko so domači vodili s 3 : 0 premagal gostujoči 'rezervist' Janez Perme. Vseeno pa imajo Velenjčani še vedno najboljšo obrambo v ligi, skupaj s Koprčani pa tudi najboljši napad.
Zmagovalec ob jezeru je bil znan že po prvih 45. minutah, a prve pol ure tekme ni kazalo na to, saj so gostje igrali dokaj zaprto in domači nikakor niso našli prave poti do njihovega vratarja. Še
sodnikovem dodatku mojstrsko (podobno kot v Ljubljani proti Olimpiji) zadel Denis Grbič, so se sanje gostov, da bi se domov vrnili vsaj s točko, razblinile. S tem rezultatom so se rudarji po razliki v golih izenačili s Koprom, ki pa je bil še vedno pred njimi, ker je dal več golov. Zato so domači v nadaljevanju igrali za razliko. Po visokem vodstvu za zaigrali nekoliko bolj sproščeno, gostje pa so se morali odpreti, zaigrali so pogumnejše, a zaradi dobrih Savičevih posre-
	
REKLI	EM"!
najbolj vroče je bilo v tem delu igre med 10. in 11. minuto, ko so izvedli tri kote zapored, a brez želenega učinka.
43. minuto pa bo najbrž še dolgo pomnil Mirza Mešic, letošnja Rudarjeva okrepitev. Nik Omladič je prodrl v kazenski prostor in sijajno podal žogo Mešicu, ki jo je s približno šestih metrov neubranljivo poslal v mrežo gostujočega vratarja Darka Brljaka. Gledalci so ga nagradili z močnim ploskanjem in vzkliki, sodnik pa zaradi nešportnega vedenja (po zadetku je slekel majico) z rumenim kartonom. Ko je v enominutnem
dovanj niso uspeli zadeti, v 50. minuti je domačega vratarja rešila tudi leva vratnica. Zadel jo je Dalibor Stojanovic, ki je vstopil v igro na začetku drugega polčasa. Ukrepal je tudi Marijan Pušnik. Najprej je na igrišče poslal Dejana Triikoviča, v polno pa je zadel z novincem Timom Lo Ducem, ki je zaigral že proti Olimpiji, v nedeljo zvečer pa prvič pred domačo tribuno. Zamenjal je že nekoliko utrujenega Mešica in se trenerju oddolžil s svojima prvima goloma v Rudarjevem dresu. Vmes pa so gostje le dokazali, da niso pozabili tresti mreže. Po prostem udarcu je pred Savicem najvišje skočil Janez Perme, ki je prav tako dobil priložnost za igro v drugem polčasu, in z glavo poslal žogo v mrežo za 1 : 3.
■ vos
Konkurenca jih žene
Marijan Pušnik: »Moji fantje so si danes resnično stoodstotno zaslužili čestitke. Premagati Domžale s tako visokim rezultatom ni mačji kašelj. Resnično vsi so opravili svoj del naloge. Napadalcem sicer prve pol ure ni šlo, potem pa se jim je odprlo.«
Na dobre dosedanje Rudarjeve igre je gotovo vplivala tudi velika konkurenca za posamezna mesta. V nedeljo, med drugim, med osemnajst niso prišli niti Alem Mujakovic, Darko Djukic in Petar Stojnic, ki so pred tekmo trenirali na pomožnem igrišču. Trener je to pojasnil: »To je naša stalna praksa. Tako bo tudi v bodoče. Nihče nima zagotovljenega mesta med najboljšimi osemnajstimi oziroma enajstimi. Tisti, ki ne igra, ne sme izgubiti dneva, zato trenira in s tem se
konkurenca še zaostruje. Za zdaj to daje rezultate. Upam, da bodo fantje to sprejemali še naprej. Če bo tako, nas čaka lepa prihodnost.«
Koper?
»V Kopru smo vedno igrali dobro. Upam, da s kančkom sreče lahko iztržimo pozitiven rezultat
Prva SNL, 4. krog
Rudar Velenje - Domžale 4:1 (2:0)
Stadion ob jezeru, gledalcev 1200. Sodniki: glavni sodnik: Jože Vehar (Žiri); pomočnika: Edo Rešek (Kranj), Borut Rep (Radovljica), Darko Čeferin (Kranj). Delegat: Branko Gros (Kranj). Strelci: 1:0 Mešic (34.), 2:0 Grbič (45.), 3:0 Lo Duca (65.), 3:1 Perme (70.), 4:1 Lo Duca (85.). Rudar Velenje: Savič, Jeseničnik, Dedič, Cipot, Sulejmanovič, Tolimir, Golob, De Moraes (od 46. Trifkovič), Mešič (od 60. Lo Duca), Grbič (od 68. Kolsi), Omladič. Domžale: Brljak, Zec, Elsner, Hanžič, Vučkič (od 46. Topič), Vidovič, Teinovič, Zatkovič (od 46. Stojanovič), Bengez, Pekič, Čavuševič (od 59. Perme).
Drugi izidi: Interblock - CM Celje 1 : 2 (1 : 1), HIT Gorica - Luka Koper 1 : 2 (0 : 0), Nafta - Labod Drava 3 : 1 (2 : 1), Maribor . Olimpija 1 : 0 (1 : 0).
Vrstni red: 1. Rudar 9 (8 : 1), Koper 9 (8 : 3), 3. CM Celje 7 (5 : 4), 4. HIT Gorica 6 (7 : 5), 5. Maribor 6 (4 : 3), 6. Interblock 4 ( 5 : 5), 7. Nafta 4 (6 : 8), 8. Domžale 2 (4 : 10), 9. Olimpija (-2) 1 (3 : 6), 11. Labod Drva 1 (4 : 9).
Nenapisano nogometno pravilo je, da rezultati postavljajo in odstavljajo trenerje. Ta krog je bil usoden za trenerja (od junija) Olimpije Braneta Oblaka, ki jo je pred tem že trikrat vodil. Po porazu z Mariborom, že tretjem v tem prvenstvu, se je Oblak moral posloviti od trenerskega stolčka Ljubljančanov. Zamenjal ga je dosedanji pomočnik Safet Hadžic. Na njegov odhod pa so vplivali tudi nogometaši Rudarja, ki so Olimpijo na njenem igrišču premagali v predprejšnjem krogu.
Ekipe se ne da narediti čez noč
Članska vrsta NK Šmartno 1928 v novi sezoni precej spremenjena - Cilj stroke prvo mesto
_
V ekipi NK Šmartno 1928je osem novih igralcev, trije pa so se vanjo vrnili.
V sezoni 2009/2010 bodo barve NK Šmartno 1928 nosili: Matej Kolenc, Rok Kusterbanj, Gre ga Klad nik, Matic Volk, Dragan Vasic, Nejc Lamut, Sebastjan Jelen, Dejan Plesnik, Rok Jelen, Rok Cizej, Miha Oblak, Anže Podgoršek (vsi že v prejšnji sezoni; na novo so okrepili moštvo: Andrej Reber-nik, Tomaž Veler, Luka Verboten, Baškim Hajdari, Joviša Kraljevič, Alen Mujanovič, Žiga Jamnikar (dvojna registracija), Damir Avdič; vrnili so se: Tilen Kompan, Denis Klinar, Tadej Pusovnik.
V nedeljo, 16. avgusta, bo na sporedu prvo kolo jesenskega dela sezone 2009/2010 v tretji slovenski nogometni ligi. Članska ekipa NK Šmartno 1928 bo na doma-čemi griščug ostilae kipoČ arde.
Drago Kostanjšek, trener šmar-ške enajsterice, je povedal, da so priprave na novo prvenstveno sezono začeli nekoliko prej kot običajno. »V prejšnji sezoni nismo dosegli zastavljenega cilja, zato je bil premor kratek. V pri-
pravljalnem obdobju smo odigrali več kot 10 prijateljskih tekem tudi z močnejšimi nasprotniki. Ker je analiza spomladanskega dela prejšnje sezone pokazala, da smo slabo igrali v gosteh, smo večino tekem odigrali zunaj. Oblikovali smo ekipo, ki je pokazala napredek v igranju in to, da bomo močnejši kot v spomladanskem delu prvenstva.«
V primerjavi z enajsterico min-u le sezo ne bo tokrat moš tvo pre-
cej spremenjeno. Ostali so praktično le nosilci igre, tem se je pridružilo osem povsem novih igralcev, trije pa so se vrnili v ekipo. Večino novih so pridobili v dogovoru z velenjskim Rudarjem. »Ali je skorajda nova ekipa prava, bodo pokazale prve tekme. Dejstvo je, da se moštva ne da narediti čez noč in daje za spoznanje potreben čas. Imena ne igrajo. »Kot je še poudaril Kostanjšek, tudi z 10 enakovrednimi igralci ne moreš obli-
kovati dobre ekipe, ker so za različne vloge na terenu potrebni različni igralci. V klubu so doslej imeli preveč enakovrednih, ki jih je bilo potem potrebno razporediti na druga mesta, kjer pa niso dali od sebe tis te ga, kar so spo sob -ni.
Čeprav je bila v spo mla dan -skem delu prejšnje sezone ekipa med boljšimi v napadu, zelo šib-
DragoK ostanjšek:» Zapolnili smo vsam esta in tudi klop imamod aljšo.«
ka pa v obrambi (prejeli so največ zadetkov med tekmeci v tretji ligi), so z okrepitvami zapolnili vsa mesta tako v obrambni kot vv eznil iniji inn apadu.
Cilj članske ekipe NK Šmartno 1928 v novi sezoni? »Stroka želi prvo mesto na prvenstve ni lestvici. Sam pa menim, da cilj moštva
ne sme biti le uvrstitev v drugo nogometno ligo, ampak tudi, da za klub zaigra čim več mladih, doma vzgojenih igralcev, ki bodo privabili na tribune še večje število ljubiteljev nogometa,« je še dejal DragoK ostanjšek.
■ TatjanaP odgoršek
Mednarodni odbojkarski turnir v Mozirju
Od 13. do 16. avgusta bo v Mozirju potekal 9. mednarodni turnir Hervis Oaza Mozirje open v odbojki na mivki, ki je tudi eden največjih turnirjev 'Slovenian Beachtoura'. Turnir poteka v organizaciji Beach Wolley kluba Mozirje. Letošnji nagradni sklad znaša 5800 evrov, nagrada za prvo mesto pa 1500 evrov. Ženski turnirji dvojic bodo na sporedu ob 17.30, moški pa ob 19. uri. Rok za prijavo na turnir se je že iztekel, še vedno pa se lahko prijavite na amaterski turnir trojic, ki bo na finalni dan, 16. avgusta.
■ tf
ŠPORT IN REKREACIJA
13. avgusta 2009
Okrepljeni v novo sezono
Košarkarski klub Elektra je eden prvih v Sloveniji, ki je že 3. avgusta pričel priprave na novo tekmovalno sezono 2009/10. Od ponedeljka dalje dvakrat dnevno na skupnih treningih vadijo člani in mladinci kluba, ki jih vodita domača strokovnjaka Borut Cer-ar in Franci Rupreht, ki sta ekipo uspešno vodila že v sezoni 2008/09, ko je ekipa Elektre
Esotecha z uvrstitvijo v finale pokalnega tekmovanja dosegla največji uspeh v svoji več kot 60-
letni zgodovini.
Poleg aktivnih priprav na novo tekmovalno sezono vodstvo kluba v teh dneh pospešeno zaključuje sestavo članske ekipe. Tako sta pretekli teden pogodbi o sodelovanju s klubom podpisala Dejan Cup in Siniša Bilič. Predsednik Košarkarskega kluba Elektra Darko Lihteneker je po podpisu pogodbe dejal, da "... je klubu uspe-
lo v Šoštanju zadržati jedro članske ekipe iz pretekle sezone, novi igralci v ekipi pa so mladi in perspek-
tivni slovenski igralci, kar je bil eden od ciljev pri sestavi članske ekipe za sezono 2009/10. Z dvema novima igralcema je sedaj članska ekipa kluba zasedena do te mere, da se lahko v celoti posveti pripravam na naslednjo sezono, ni pa izključeno, da se ekipi v bližnji prihodnosti ne bo priključil še kakšen igralec."
Za vstop v člansko ekipo se
poteguje še nekaj igralcev iz mlajših selekcij, ki pridno vadijo s člansko ekipo in se potegujejo za mesta v
Trenutna sestava članske ekipe Elektra Esotech v sezoni 2009/10:
organizatorji igre: Tadej Koš-tomaj, Andrej Podvršnik in Denis Čosič
branilci: Tadej Horvat in Luka Golež
krila: Siniša Bilič
krilni centri: Dejan Cup in
Brane Lekič
center: Luka Sjekloca
ekipi, ki že kar 8 sezon zapored uspešno nastopa v 1. A slovenski košarkarski ligi.
Prenovljena ekipa Elektre Esotecha se bo domačemu občinstvu prvič uradno predstavila na 6. memorialu Matjaža Natka, ki bo 4. in 5. septembra 2009 potekal v športni dvorani Šoštanj. Svojo udeležbo na turnirju so poleg
domače ekipe potrdile tudi ekipe Hopsov Polzela, Zlatoroga Laško in Mašinca Kraljevo (Srbija).
Mladi perspektivni igralec na položaju krila Siniša Bilič je svojo športno pot pričel na Ptuju in v sezoni 2005/06 prestopil v Košarkarski klub Geoplin Slovan. Za člansko ekipo iz Kodeljevega je v sezoni 2008/09 igral 4,5 min na tekmo in k uspehu ekipe prispeval 2 točki na tekmo. 20-letni igralec s Ptuja, ki že nekaj let živi in se šola v Ljubljani, je zelo uspešno nastopal tudi v ŠKL-ju za ekipo Gimnazije Bežigrad. Poleg tega je bil član kadetske in mladinske reprezentance Slovenije in član reprezentance mlajših članov Slovenije. Po podpisu pogodbe je dejal: "Zelo sem zadovoljen s podpisom dveletne pogodbe s Košarkarskim klubom Elektra, saj sem seznanjen s tem, da imajo v klubu odlični pogoje za športni razvoj mladih igralcev in so hkrati tudi dobro organizirani."
Dejan Cup, 25-letni in 202 cm visoki krilni center iz BIH, je za ekipo Elektre Esotecha zelo uspešno nastopal že v pretekli sezoni in je nastopil na vseh 36 prvenstvenih tekmah Lige UPC. V povprečju je igral skoraj 30 min in dosegal kar 15,6 točke in 4 skoke na tekmo. Poleg tega je bil eden najzaslužnejših igralcev za uvrstitev Elek-tre Esotecha v finale lanskega Pokala SPAR. Dejan je v Elektro Esotech prišel iz ekipe Igokea Partizan iz BIH, kjer je poleg državnega prvenstva nastopal tudi v FIBA EuroCupu ter bil v sezoni 2006/07 razglašen za najboljšega igralca Republike Srbske. Po podpisu pogodbe je Dejan Cup dejal: "Vesel sem, da smo se dogovorili za podaljšanje sodelovanja še za eno sezono, saj je bilo dosedanje sodelovanje korektno in uspešno za obe strani. Želim si, da bi v novi sezoni ponovili ali še izboljšali tekmovalne uspehe iz pretekle sezone."
Zadovoljni obrazi - vodstvo kluba in novi okrepitvi (z leve): Bojan Brešar, Dejan Čup, Borut Cerar, Siniša Bilič in Darko Lihteneker
»Ležeče poganjanje naj postane življenjski slog« Državni rekord in 32 medalj
Damjan Zabovnik uporablja lezikolo -Nosilec več svetovnih rekordov - V Sloveniji okrog 150 lezikolesarjev
Vesna Glinšek
Hitrost, udobnost, atraktivnost, varnost, lažje dihanje in dober razgled so lastnosti, ki jih je Damjan Zabovnik iz Velenja izpostavil kot prednosti prav posebnega kolesa. Po njem menda posežejo tisti, ki si upajo preizkusiti kaj novega. To je lezikolo. Nikoli slišali? Videli? Ali pač? Lezikolo v Sloveniji še zdaleč ni tako razširjeno, kot so »navadna« kolesa. »A če kakšnega kje opazite, potem je to znak, da se nekaj le premika. Po moji oceni je v Sloveniji trenutno okrog 150 lezikolesarjev,« pravi svetovni rekorder. Doda, daje takšno kolo odlično za daljše poti. »Zelo dobro se obnese na potovanjih, ko ste dolgo na zadnji plati. Poleg tega je veliko udobnejše in hitrejše od navadnega kolesa.« Hitrost je torej ena od stvari, ki Damjana privlači. »Odvisna je od tipa kolesa in od kolesarja samega. S svojim kolesom dosegam 20 % višje hitrosti po ravnini kot z dirkalnim.« Kljub temu je lezikolo varnejše od navadnega. »Bistvena prednost glede varnosti je, da so spredaj noge. Pri nes-re čah s kla sič nim kole som naj večkrat posledice trpi glava, medtem ko je pri lezikolesih ponavadi poškodovana le zadnja plat.«
Kaj pa treningi? »Večinoma treniram pet dni v tednu po dve uri na dan. Potrebujem kar veliko ogrevanja, da lahko nato z veseljem premagam kakšen daljši klanec. Pozimi, posebej pa pred pomembnejšimi tekmami, treniram več časa tudi v tekmovalnem kolesu Eivie II, na tre-
nažeiju (suhi trening).«
Rezultati, s katerimi se Damjan lahko ponaša, so več kot odlični: je večkratni evropski rekorder na 200 m z letečim startom, evropski rekorder na eno uro, svetovni rekorder na eno uro ... Konec meseca, 31. julija,
tu še ni dosegel vsega. »Svetovni rekord na eno uro želim nazaj, saj sem ga letos izgubil. Mislim, da mi bo to uspelo, ko bom kolo bolje nastavil. Predvsem ventilacijo. Verjamem, da sem v eni uri sposoben prevoziti okrog 91 kilometrov.«
prebiranju teh vrstic zamikalo, pa še drobna skrivnost za uspeh: »Veliko veselja pri ležečem poganjanju in obilo vztrajnosti. To naj postane življenjski slog, ne le sla po rezultatih.«
J e
postavil tudi nižinski svetovni rekord na 200 metrov z letečim startom. Na stezi Dekra Test Oval v Nemčiji je dosegel hitrost 107,2 km/h. Dan kasneje je na isti stezi izboljšal svoj lastni rekord na eno uro, ta je zdaj 87,54 km. To je tudi drugi najboljši rezultat v zgodovini tega športa.
Damjan pravi, da kljub številnim naslovom, kijih je osvojil, vtem špor-
Končala so se letošnja prvenstva Slovenije. Pretekli četrtek, petek, soboto in nedeljo je bilo v Radovljici odprto absolutno, mladinsko in kadetsko državno prvenstvo. Med 361 plavalci iz Danske, Madžarske in Slovenije je nastopilo tudi 20 plavalcev Plavalnega kluba Velenje, ki so v navedenih kategorijah dosegli izjemen in hkrati odmeven uspeh. Doseženi rezultati in uvrstitve so presegli najbolj optimistične napovedi. Dobro načrtovano delo obeh trenerjev - Vere Pandža in Jureta Primožiča, prizadevnost plavalcev in podpora staršev - vse to je pripomoglo k odličnim dosežkom in rekordnemu številu medalj, saj so plavalci osvojili skupno 32 kolajn, in sicer: 10 zlatih, 12 srebrnih in 10 bronastih. V absolutni kategoriji je Nina Drolc zmagala na 50 m in 100 m prosto. Mladinka Tina Meža pa je k zmagi na 50 m prsno dodala še absolutni rekord Slovenije (32,10) in dotedanji rekord Tjaše Vozel iz Ilirije izboljšala za 0,35 sekunde. Po prihodu v cilj je Tina novinarjem povedala: »Rekorda nisem pričakovala, saj nisem vedela, da sem še tako dobro pripravl-
Vsi, ki vas je morda lezikolo ob
Dobitniki medalj
jena. Zelo si želim, da se prvič v karieri preizkusim tudi na evropskem prvenstvu, ki bo letos decembra v Carigradu.« Ženska štafeta 4 x 100 m prosto (Nina Drolc, Kaja Vrhovnik, Tamara Govejšek, Tina Meža) je osvojila bronasto medaljo. V absolutni finale so se uvrstili še Tamara Govejšek, Jana Koradej, Tamara Martinovic, Kaja Breznik, Žiga Cerkovnik, Žiga Hudournik in Jože Blažina. V mladinski konkurenci je Tina Meža zmagala v treh disciplinah: 200 m mešano, 50 m in 200 m prsno. Medalje so osvojili še: Tamara Govejšek (50 m prosto, 100 m prosto, 50 m hrbtno in 50 m delfin), Jana Koradej (50 m, 100 m in 200 m prsno), Žiga Hudournik (50 m prsno) in štafeta 4 x 100 m mešano (Borut Lampret, Žiga Hudournik, Jaka Gorišek, Jan Verdnik). V kadetski konkurenci sta postala državna prvaka Žiga Cerkovnik (50 m delfin, 50 m in 100 m prsno) in Kaja Breznik (50 m prsno). Medalji si je priplavala tudi Kaja Vrhovnik (50 m in 100 m prosto). Poleg navedenih uvrstitev so plavalci dosegli še 10 absolutnih, 4 mladinske in 4 kadetske klubske rekorde. Vsem plavalcem in obema trenerjema za odlične dosežke in uvrstitve iskreno čestitamo, plavalcem in njihovim staršem pa želimo prijeten oddih in brezskrbne počitniške dni.
■ Marko Primožič
Nova avtobusna postaja v Velenju je praktično že končana. Trenutno opravljajo le še zadnja zaključna dela in urejajo okolico. Sedaj asfaltirali cesto mimo novega objekta proti Herbersteinu, za prihod-
nji četrtek pa je predviden že tudi tehnični pregled. Če bo šlo vse po načrtih, bodo začeli avtobusno postajo uporabljati že takoj 1. septembra, torej z novim šolskim letom, ko bo avtobusnih prevozov
znova veliko. Uradno pa bodo nov objekt, ki je pomembno spremenil podobo Velenja, odprli ob prazniku Mestne občine Velenje, 18. septembra.
Vrtoglavica
Vrtoglavica je lažen občutek vrtenja ali občutek, da se gibajo ali vrtijo predmeti okoli nas. Vedno je le simptom, ki spremlja različna organska in funkcionalna obolenja. Prava vrtoglavica je posledica motenj v delovanju ravnotežnega sistema. Poznamo dve vrsti vrtoglavice: difuzno, pri kateri se bolniku zmrači pred očmi in pade v nezavest, in sistematsko, pri kateri zazna obračanje zunanjega sveta v vodoravni ali navpični smeri. Vrtoglavico pogosto spremljata slabost in bruhanje, pogosto tudi tesnoba in depresija. Zaradi vrtoglavice trpi v Ameriki kar tretjina prebivalcev. Ponavljajoči napadi močno poslabšajo kakovost bolnikovega življenja.
Bolniki opišejo vrtoglavico kot občutek vrtenja, nagibanja ali zibanja samega sebe v okolju ali okolja okoli sebe. Včasih ima bolnik občutek, kot da se mu vrti v glavi, kot da se vrti okoli svoje osi ali kot da se ziblje v čolnu na nemirnem morju. Sistematsko vrtoglavico pogosto spremljajo slabost, bruhanje in drugi vegetativni pojavi. Vrtoglavico lahko sproži vsako gibanje, predvsem premikanje glave. Prava vrtoglavica vzbuja občutek vrtenja. Pojavlja se v napadih, ki počasi minejo. Je znamenje nepravilnosti delovanja čutil v notranjem ušesu. Najpogostejša je vrtoglavica vrtečega tipa. Spremljajo jo težave, podobne morski bolezni, in strah pred padcem. Včasih gre za bolj ali manj izrazito izgubo ravnotežja, drugič le za zanašanje v eno stran ali nihanje -od blagega do zelo motečega. Najpogostejša je v starosti, ko je zaradi spremenjenega žilja prekrvitev možganov slabša.
Z ravnotežnimi organi, ki ležijo v notranjem ušesu, človek zaznava lego telesa in nadzira ravnotežje. Ravnotežni organi so z živci povezani z določenimi predeli možganov. Vrtoglavica lahko nastane pri nenormalnostih v ušesu, živcih ali samih možganih. Povezana je lahko s težavami z vidom ali z nenadnimi spremem-
bami krvnega tlaka. Številne bolezni lahko vplivajo na notranje uho in povzročajo vrtoglavico. Pogoste so okužbe z bakterijami ali virusi, tumorji, nenormalen krvni tlak, vnetje živca ali strupene snovi. Pri virusnih okužbah ravnotežnega organa se vrtoglavica pojavi nenadoma ter v nekaj dneh brez zdravljenja izzveni. Pogost vzrok vrtoglavice je »morska bolezen«, ki se razvije, kadar je notranje uho preobčutljivo za zibanje ali sunkovito gibanje.
Menierova bolezen povzroča nenadne napade vrtoglavice s šumenjem v ušesih in napredujočo naglušnostjo. Napadi trajajo od nekaj minut do več ur, spremljata pa jih slabost in bruhanje. Vzroka
i
CO
co
še ne poznamo. Kadar je vrtoglavica posledica okvare ravnotežnega organa v notranjem ušesu, govorimo o periferni vrtoglavici. Pri centralnai obliki vrtoglavice gre za okvaro v možganskem deblu, v malih možganih ali senčnem režnju velikih možganov. Za vrtoglavico, ki izhaja iz možganskega debla, je značilen sočasen pojav drugih simptomov: dvojni vid, nehoteno gibanje zrkel, kolcanje, težave s požiranjem in hripav glas. Vrtoglavico iz malih možganov spremlja značilen glavobol in zanašanje na eno ali drugo stran. Za vrtoglavico iz velikih možganov je značilen čuden občutek nestabilnosti brez prave vrtoglavice in videnje predmetov, »naloženih« drug na drugem. Bolnik z vrtoglavico, povzročeno zaradi okvare centralnega živčnega sistema, ima precej manj slabosti in manj bruha kot bolnik z okvaro notranjega ušesa.
* ~	IVI
Občasne vrtoglavice še niso znak za zaskrbljenost in ne zahtevajo posebnih preiskav. Povzročene so lahko zaradi znižanega krvnega tlaka ali stranskega učinka zdravil. Vzrok je lahko tudi alkohol, lahko pa je vrtoglavica znak duševnih težav. Pri četrtini vrtoglavic gre za psihogeno vrtoglavico, ki nastopi le v neprijetnih situacijah. Spremlja jo močno znojenje, hitro bitje srca, težko dihanje in občutek praznine v glavi. Prizadeti jo najpogosteje občutijo kot nihanje. Nekaterim oblikam višinske vrtoglavice botruje strah.
Za opredelitev narave in vzroka vrtoglavice bomo poleg natančne anamneze in kliničnega pregleda potrebovali še laboratorijske preiskave, preiskavo sluha in ravnotežnega organa, rentgensko slikanje glave in vratne hrbtenice, ultrazvok vratnega in možganskega žilja, CT, scintigrafijo ali magnetno resonanco. Ob sumu na vnetje bo potrebno opraviti še mikrobiološko analizo vzorca tekočine iz ušesa, obnosnih votlin ali hrbtenjačnega kanala.
Zdravljenje je vedno odvisno od vzroka bolezni. Na prvem mestu so vaje za povrnitev ravnotežja, ki pospešujejo prilagoditev možganov na delovanje okvarjenega čutila za ravnotežje. Bolnik jih začne izvajati že v ležečem položaju. Ko mu bolezen dopušča sedenje, nadaljuje z vajami sede in končno tudi stoje. Vaje je potrebno večkrat ponoviti in izvajati redno ter večkrat dnevno, dokler traja vrtoglavica. Na potek bolezni ugodno vpliva manj slana hrana. Pomagalo bo tudi zdravilo betahistin (Betaserc). Pri centralni vrtoglavici je potrebno včasih uporabiti še druga zdravila: antiepileptike, antidepresive. Samo v najtežjih primerih pride v poštev operacija organa za ravnotežje.
■ Janez Poles
"Čisto moje Velenje"
V	ponedeljek, 10. avgusta, je s počitniškim delom v projektu "Čisto moje Velenje" pričela že četrta skupino dijakov. Sedemdesetih mladih bo nadaljevalo čiščenje okolice na območju Trebuše, avtobusnih postajališč, Kardeljeve ploščadi, parkirišča ob stadionu, naselja Šalek, barvanje in čiščenje avtobusnih postajališč v Paki ...
V	času letošnjih šolskih počitnic je v projektu "Čisto moje Velenje" počitniško delo opravilo že 220
dijakov, ki so skupaj delali približno 15 tisoč ur. Do konca meseca septembra
bodo počitniško delo v Mestni občini Velenje opravljale še tri skupine.	■
Modrobela kronika
Preblizu roba vozišča
Vinska Gora, 5. avgusta - V sredo je pri naselju Vinska Gora prišlo do nesreče, ki ji je botrovala vožnja voznice, ki je vozila preblizu desnega roba vozišča. Zaradi nesreče je bila cesta začasno zaprta.
Vlomilec v Lepi njivi
Mozirje, 6. avgusta - Na okoli 1.500 evrov materialno škodo povzročeno z vlomom, ocenjuje lastnik počitniške hiše v Lepi Njivi pri Mozirju. Vlomilec pa ni obiskal samo počitniške hiše, ampak tudi vrtno uto ob njej.
Neznanec je odtujil kolo z motorjem znamke Malaguti phantom F12, sivo črtne barve, letnik 2002, registrskih oznak CE A3-557, motoristično čelado in mobilni telefon.
Umrl med čiščenjem poti
Gornji Grad, 7. avgusta - V petek okoli 13.30 se je v Gornjem Gradu pripetila delovna nesreča, v kateri je umrl 45-letni član planinskega društva Gornji Grad.
Skupaj s kolegom iz društva je čistil planinsko pot med Lenartom pri Gornjem Gradu in Rogatcem. Ko je z motorno žago žagal hlod na planinski poti, se je nad njim sprožil večji panj, zdrsnil proti njemu ter ga stisnil ob deblo drevesa.
Zaradi težke dostopnosti so za reševanje aktivirali helikopter nujne medicinske pomoči. Zal pa je poškodovani planinec umrl že pred njihovim pri-
hodom na kraj.
Okradli bivšo Tekstilno
Prebold, 7. avgusta - V petek ponoči je bilo vlomljeno v prostore bivše Tekstilne tovarne. Neznanci so odnesli dva LCD monitorja in povzročili za 600 evrov škode.
Nesreča v krožišču
Velenje, 8. avgusta - V soboto popoldan je prišlo do prometne nesreče v krožnem križišču pod skakalnicami. V nesreči so bila udeležena tri vozila, zgodila pa se je zaradi prekratke varnostne razdalje voznika tovornega vozila.
Ukradel kolo
Polzela, 9. avgusta - Konec tedna je neznanec vlomil v garažo na Polzeli. Odtujil je gorsko kolo znamke Scott in lastnika oškodoval za 2.000 evrov.
Podjetni vlomilec
Velenje, 9. avgusta - Vlomilec, ki je vlomil v delavnico v Podkraju (v delavnico je vstopil tako, da je s strehe odstranil salonitno ploščo), je odnesel za blizu 5.000 evrov različnega elektro orodja, med drugim varilne stroje, visokotlačni čistilec za pranje tovornih vozil, pnevmatski pištoli in nekaj drugega orodja..
Izp olicistoveb eležke
Cik-cak do posebnih pro sto rov
V	soboto, 8. avgusta, so velenjski policisti odvzeli prostost vozniku osebnega avtomobila, ki je vozil sem in tja po vozišču. Da pa bi tako tudi hodil, je potrdil alkotest. Taje pokazal 1,16 mili-grama alkohola v litru izdihanega zraka.
Izklo pi li so ga
V	nedeljo, malo pred 2. uro, je imel eden od stanovalcev bloka
na Kersnikovi v Velenju tako glasno naravnan televizijski sprejemnik, da stanovalci niso mogli spati. Policistom, ki so prišli, da ga spomnijo, daje treba sprejemnik utišati, ni odprl vrat, zato so zaprosili delavce Elektra, da prekinejo električno energijo. Kršitelja zdaj poleg globe, ki jo bo moral plačati, čaka tudi poravnava stroškov izklopa in ponovnega vklopa elektrike.
Nasilje v družini
V zadnjem tednu so velenjski policisti obravnavali pet kaznivih dejanj nasilja v družini. Zoper eno
osebo so odredili pridržanje in jo privedli preiskovalnemu sodniku, kije zanjo odredil pripor.
Naj de no
eksplozivno telo
Na območju pristojnosti Policijske postaje Velenje je bilo letos najdenih že kar nekaj neeksplodiranih eksplozivnih teles. Nazadnje prejšnji teden. Policisti opozarjajo vse, ki bi morda našli tovrstne predmete, da se jih zaradi lastne varnosti ne dotikajo, o najdbi pa naj jih takoj obvestijo.

UTRIP
m
orosKoo
Oven od 21.3. do 21. 4.
Kar bojite se že, kaj bodo prinesli dnevi da kanca avgusta, ko se bo življenje po vašem počitniškem obdobju spet vrnilo v stare tirnice. Tudi zato, ker vas je neka novica precej razburila, a ste se še pravočasno vzeli v roke in se umirili. Teden bo mineval brez večjih pretresov, kakšen dan bo lep, naslednji pa morda malce zagrenjen zaradi rahlih zdravstvenih težav. Držite se navodil zdravnika in se izogibajte vsega, kar vam škodi. Da se izplača, boste ugotovili že po nekaj dneh. Novo prijateljstvo vam bo pomenilo vsak dan več, zato ga boste znali tudi negovati. Pazite le, da pri tem ne boste preveč vsiljivi. In tudi na to, da ne boste preglasni. Raje se kdaj ugriznite v jezik.
Bik od 22. 4. do 20. 5.
Moč, ki ste jo v preteklih tednih našli v sebi, bo počasi kopnela. Zato, da se boste bolje počutili, potrebujete več kot le lep pozno poletni dan in malo sonca. Največ pa vam še vedno pomeni dobro opravljeno delo in občutek, da ste dobri v svojem poslu. Zato bo še najbolje, če se čim prej lotite dela, ki ste ga morali postaviti na stranski tir. Sorodniki se bodo trudili, da bi vam lepšali dneve, vam pa se bo zdelo, da vam gredo vse bolj na živce. Nikar se ne umikajte v samoto, to bo najslabše, kar lahko naredite. Prva priložnost za dobro družabno srečanje se obeta že konec tega tedna. Sprejmite povabilo in se prepustite dobremu razpoloženju.
Dvojčka od 21.5. do 21.6.
V teh dneh bo postalo jasno. Veliko pričakovanje je za vami, zavrtelo pa se ni tako, kotste želeli. Žal se19 vam vaše sanje niso v celoti uresničile, a bodo težavice, s katerimi se trenutno ubadate, prehodne narave. Spoznali boste nekoga, ki bo več kot simpatičen, zato se boste vse pogosteje zalotili pri misli, kako všeč vam je. Nikar pri tem ne razmišljajte o primernosti zveze in o tem, kaj bodo rekli drugi. Sorodnik vas bo prosil za pomoč. Preden rečete da, dvakrat globoko vdihnite in premislite. Zadeva se namreč lahko zelo zaplete in uniči tudi dolgotrajno prijateljstvo.
Rak od 22.6. do 22.7.
Živeli boste iz dneva v dan, poleg tega se vam bo dogajalo, da se boste vse pogosteje zalotili pri maščevalnih mislih. To ne bo prineslo čisto nič dobrega, zato bo bolje, če se za nekaj časa potuhnete in molčite. Čas bo prinesel svoje in spet bo vse tako kotsi želite. Nekaj prostih dni bi tistim, ki so počitnice izkoristili na začetku poletja, v drugi polovici avgusta spet več kot godilo. Tem je namreč energija spet pošla. Kar se čustev tiče, bodo občutki zmedeni. Ne boste več prav vedeli, kaj hočete in kaj si želite. Poskusite biti vsaj prijazni do partnerja in domačih, drugače bo vse skupaj še slabše. Zdravje? Solidno, kaj več pa žal ne.
r	—
Lev od 23.7. do 23.8
Vzemite se v roke. Še vedno se boste bolj kot s sabo ukvarjali z drugimi, pri tem pa sploh ne boste spregledali, da vam to prej škodi kot koristi. Šele, ko se vam bo zdravje precej poslabšalo, boste verjeli opozorilom. To pa se zna zgoditi kar kmalu, Pazite, kaj boste sorodnikom in prijateljem obljubili ob koncu tedna, da vam ne bo žal. Dnevi so vse krajši, vi pa ste si spetnaložili kopico obveznosti, ki bi jih radi uresničili še v avgustu. Lepi pozno poletni dnevi bodo kot nalašč za sanjarjenja, ki si jih zelo radi privoščite. Všeč vam bo
tudi, če bo deževalo.
Devica od 24. 8. do 23. 9.
Letošnja druga polovica avgusta se vam bo vtisnila v spomin po kar nekaj dogodkih. Za ta letni čas boste precej zaposleni, utrujenosti pa vseeno ne boste čutili. To vas bo čudilo, že kmalu pa boste spoznali, zakaj. Očitno ste si nekaj tako močno želeli, da je podzavest delala namesto vas. Sedaj, ko se bo želja uresničila, pa boste nesrečni. Ker se boste bali jutrišnjega dne in ker se boste utrujali z milijoni vprašanj, kako bo to vplivalo na vaše življenje. Vaše življenje se bo res precej spremenilo. In to na bolje. Zato nikar ne bodite nestrpni. Vsakega novega dne se raje veselite že zjutraj, z velikimi načrti za prihod-
nost pa še počakajte.
Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.
Doma nekaj dni zagotovo ne bo tako, kotsi želite. Nekdo od sorodnikov bo potreboval veliko nege in pozornosti. Vi pa se boste vrteli v začaranem krogu želja, ki bi lahko bile uresničene in sanj, ki so še nedosegljive. Izkazalo se bo, da vam bo to v naslednjih dneh, ki ne bodo prav naporni, tolažba. Imate pa lepo priložnost, da si privoščite vse tisto, kar ste si že dolgo želeli. Naslednji dnevi bodo kot nalašč za razvajanje. Godilo vam bo, zato boste še bolj ustvarjalni. Edina stvar, ki vam ne bo šla na roko, bo čas. Tega boste imeli še vedno premalo za vse tisto, kar si želite uresničiti. Nekaj ovir bo tudi zaradi denarja.
Škorpijon od2 4.10 do2 2.11.
Življenje se počasi za vas vrača v stare tirnice. Prijatelj vas že dolgo pričakuje, saj se vse preveč zadržujete doma, obisk pa ste obljubili že pred tedni. Tisti, ki vas dobro poznajo, niso vajeni, da ste zapečkar. Res se vas bo malce lotilo malodu-šje, prav nič vam ne bo šlo od rok. Morda bo še najbolje, če se poskusite spet pridružiti kakšni veseli družbi, večjih nalog pa si še nikar ne nalagajte, saj ste trenutno precej brez energije in jih zagotovo ne bi bili sposobni izpeljati. Sicer pa se dobro poznate, zato to zagotovo že čutite. Pri delu boste dobili nekaj dobrih idej. Ali jih boste lahko uresničili, pa ni odvisno le od vas, ampak tudi od šefov. Pazite, kako jih boste predstavili.
Strelec od 23.11. do 22.12.
Naslednjih dni v avgustu se veselite kot majhen otrok. Tudi zato, ker imate vsega dovolj. Tudi zato, ker ste letošnje poletje delali veliko več kot prejšnja leta. Oddahnili si boste le za kratek čas, saj veste, da si več ne morete privoščiti. Prav bi bilo, če v teh dneh res prisluhnete svojim željam in se jim prepustite, saj sploh niso tako zahtevne, da ne bi bile uresničljive. V družbi, ki bo tokrat res odlična, boste zagotovo spoznali nekoga, ki vam bo v prihodnosti še veliko pomenil. Lahko da bo povezan z vašim delom, še bolj verjetno pa ga boste spoznali preko skupnih prijateljev. Ker ste trenutno zelo dojemljivi za čare nasprotnega spola, boste hitro popustili. Prehitro? To bo pokazal šele čas.
Kozorog od 23.12. do 20.1.
Rekli ste si, da je vredno tvegati. Čeprav vas bo verjetno strah kakšnega koraka, za katerega se v teh dneh odločili zavestno, vas bo kmalu preplavilo neizmerno zadovoljstvo, ki bo na vaše nestabilno čustveno počutje vplivalo naravnost blagodejno. Kar veliko stvari vam bo uspelo izpeljati, nekatere le začeti, druge tudi dokončati. Neko srečanje bo povzročilo veliko spremembo v vašem razmišljanju in počutju, saj vam bo končno odprlo oči. Čeprav ne bo lahko, pod neko poglavje v vašem življenju končno potegnite črto. Boste videli, koliko lažje vam bo!
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Odlično se počutite tudi zato, ker vam je uspelo nekaj, v kar so vsi dvomili, tudi vi po malem! Sedaj pred vami ne bo več nepremagljivih ovir. Še nekaj časa vam bodo zvezde tako naklonjene, da boste uspeli uresničiti prav vse, česar se boste lotili. Nekdo bo sicer zavisten in bo poskušal nagajati, a mu ne bo uspelo. Sploh, ker bodo vsi na vaši strani, saj boste sejali dobro voljo in nesebično ljubezen. Tudi počutje se vam bo močno izboljšalo. Ljubezen pa bo prav kmalu dobila krila. In to proti vašim pričakovanjem. Za povrhu pa še drugje, kot pričakujete. Ves čas ste jo namreč imeli dobesedno pred nosom.
Ribi od 20. 2. do 20.3.
Večina dogodkov, ki jih boste doživeli v naslednjih dneh, ne bo po vašem okusu. Preveč stvari, ki vam trenutno zapolnjujejo misli, se vam je nabralo, zato težko načrtujete za dolgo vnaprej. Predvsem pa se morate več ukvarjati sami s seboj in to na način, ki vas umirja. Sprehodi in ukvarjanje s športom, pa čeprav ne zelo aktivno, bodo veliko doprinesli. Pri delu boste opažali naveličanost, doma pa vas prav ničvečne bo presenetilo. Najhujeje za vami, zato bo počutje iz dneva v dan boljše. Če si bosta s partnerjem znala vzeti čas drug za drugega, teden sploh ne bo tako slab. Drugače ga boste raje hitro pozabili.
šoštanjski »rock otočec«
Smallfesta se mladi veselijo celo leto -pravijo, da je to šoštanjski Rock otočec
Smallfest se je rodil v Šoštanju, kjer je potekalo prvih sedem festivalov. Zadnja tri leta pa se je ta vsako leto težko pričakovani dvodnevni glasbeni festival preselil ob Družmirsko jezero, kjer so pogoji tako za koncertiranje kot tudi za kampiranje bolj primerni. Vsak dan festivalsko dogajanje spremlja več kot dvesto obiskovalcev, med katerimi so predvsem mladi, navdušenci nad rock in metal glasbo, iz Velenja in okolice. Vsako leto pa
ar, kar je žalostno. Vendar mi tega ne pripravljamo zaradi denarja, ampak za to, da mladim ponudimo, kar jih zanima.« Festival je namenjen predvsem mladim neuveljavljenim in alternativnim glasbenim skupinam, zato se tudi imenuje Smallfest, saj razen starih velenjskih rockeijev Res Nullius niso nastopila velika imena. Velikokrat se skupine za nastop ponudijo same in pridejo nastopat z veseljem. Letošnje leto pa je bilo kar nekaj obiskovalcev razočaranih nad odpovedmi, ki so jih nastopajoči najavili tik pred zdajci.
Na vprašanje, kako se je festival razvijal v teh letih, je Kajetan Čop odgovoril kratko in jedrnato: »S 150 evrov na 6000 evrov. Na prvem festivalu pred Mladinskim centrom Velenje stroškov v primerjavi z zadnjimi festivali praktično ni bilo. Res
je, da je bil prvi festival brez prave varnosti, postavljenega šotora in odra. Danes pa imamo vse urejeno po predpisih. Varnost je zagotovljena, oder ima streho, ozvočenje, ki je sicer izjemno drago, pa po festivalskih merilih. Še najmanjši strošek so nastopajoči, kar je spet žalostno. In kljub temu da veliko vložimo v organizacijo, držimo mladim primerne cene. Seveda pa izkupiček vstopnin ne pokrije investicije.«
Najbrž pa redni obiskovalci, ljubitelji Smallfesta, na njegov razvoj ne gledajo iz istega zornega kota. Tisti, ki se spominjajo samih začetkov, povedo, da je bil vsako
no. Pred nekaj leti sem sodeloval tudi pri organizaciji. Z nastopom na Smallfestu me tako rekoč povezuje nostalgija. Pridejo ljudje, ki jih ne vidim celo leto in se imam tu priložnost družiti z njimi. S skupino se vračamo predvsem zaradi ozračja, in če bomo povabljeni, bomo prišli tudi v prihodnje.«
Rollin Bastards je mlada tričlanska skupina s Koroške, ki je na Smallfestu doživela prvo pravo pre-miero. Prvič so nastopali na motorističnem srečanju, koncert na Smallfestu pa je bila prva predstavitev pred vrstniki. Še ena potrditev, da je to festival za mlade neuveljavljene, perspektivne skupine. O občutkih pred koncertom sta govorila vokalist in basist Aleks Paradiž in kitarist Luka Igerc: »Celi skupini ta koncert veliko

Člani skupine Rollin Bastards Luka Igerc, Aleks Paradiž in Tone Roženičnik.
jih več pride tudi od drugod. Tako je - dober glas seže v deveto vas.
Idejni vodja festivala je Gorazd Planko, ki se je pred devetimi leti s skupino prijateljev lotil priprave festivala. Prvi festival so pripravili pred Mladinskim centrom Velenje. Leta 2003 pa je organizacijsko odgovornost prevzel Zavod za kulturo Šoštanj. Direktor Zavoda za kulturo Šoštanj Kajetan Čop je o organizaciji povedal: »Odkar je festival pod našim okriljem, Gorazd poskrbi za nastopajoče, jaz pa uredim ostalo. Glavni finančni delež pride iz sredstev našega zavoda, velik del pa tudi od donatorjev. Po devetih letih pa še vedno nismo zanimivi za sponzorje. Čeprav imamo tradicijo, delamo za mlade ljudi in pomagamo neuveljavljenim glasbenikom, nismo zanimivi za nikog-
Mojca Mlakar: »Všeč mi je na Smallfestu. Moti me le to, da letos ni celoten prostor ograjen. Lansko leto je bil ograjen tudi kamp, ne le koncertni prostor. Sicer pa je super in bom ostala tudi jutri. Z veseljem bi se udeležila takih prireditev v Velenju in okolici, če bi jih bilo več. Smallfest je zame šoštanjski Rock otočec.«
Člani skupine Inmate Jure Grudnik, Andrej Bezjak in Sašo
Bandalo.
Nežka Cestnik in Tim Pušnik: »Res se je bolj pozno začelo, je pa vseeno odlično vzdušje. Letos sva prišla prvič in nama je zelo všeč, tako da prideva tudi prihodnje leto. Pogrešava pa nekaj skupin, ki bi morale nastopiti, a so koncert odpovedale, in še tri osebe, ki bi prav tako morale biti tu!«
pomeni, ker je naš prvi pravi »špil«. Prišli smo, ker so nas povabili. Seveda imamo malo treme, ampak upamo, da bo vredu. Ne, zakon bo! Z veseljem se bomo odzvali povabilu tudi prihodnje leto.«
■ Tina Felicijan
leto boljši in zato tudi vsakič več pričakujejo.
Za skupino Inmate je nastop na Smallfestu že tradicija. Sašo Ban-dalo, basist pri Inmate, je o nastopanju na Smallfestu povedal: »S Smallfestom imam že zgodovi-
Zgodilo se je
od 14. do 20. avgusta
• • •
-	14. avgusta 1990 so s krajšo slovesnostjo zaznamovali dokončanje izgradnje stopnic na Velenjski grad; 235 stopnic so s pomočjo dijakov velenjske Rudarske tehniške in poklicne šole naredili delavci Rudarskega praktičnega pouka pod vodstvom zdaj žal že pokojnega Draga Bizjaka ter Valterja Hudournika in Jožeta Zalarja;
-	prve povojne volitve v Krajevne narodnoosvobodilne svete okraja Šoštanj so bile 12. in 15. avgusta 1945;
-	15. avgusta 1974 so v Velenju začeli graditi novo osnovno šolo s prilagojenim programom, ki se je nekaj časa imenovala osnovna šola 14. divizije, danes pa se imenuje osnovna šola Šmartno;
-	od 17. do 24. avgusta 1985 je v
Velenju potekal prvi turistični teden, ki se je začel z veliko, prvo tovrstno prireditvijo v Velenju, Nočjo ob jezeru;
-	krajani Starega Velenja so 17. avgusta 1991 praznovanje svojega krajevnega praznika združili z otvoritvijo obnovljenega starega trškega jedra Velenja;
-	18. avgusta 1929 so v Šoštanju oziroma v Družmirju poleg cerkve sv. Mihaela odprli in posvetili Slomškov dom, kije kasneje skupaj s cerkvijo in celotno vasjo Družmirje zaradi izkopavanja premoga potonil pod jezersko gladino Družmir-skega jezera;
-	18. avgusta 1999 je po hudi bolezni umrl župan občine Šoštanj dr. Bogdan Menih;
-	19. avgusta 1955 je bila v Šoštanju zadnja seja Okrajnega ljud-
Josip Broz Tito vVelenju( arhivM uzejaV elenje)
skega odbora Šoštanj, ki seje odtlej imenoval Občinski ljudski odbor Šoštanj, iz njegovega sestava pa je bila izločena Zgornja Savinjska dolina;
■ 19. avgusta 1958 je Velenje na poti v Maribor obiskal Josip Broz - Tito s spremstvom, v katerem so bili podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, predsednik ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Miha Marinko, podpredsednik zvezne ljudske skupščine Franc
Leskošek - Luka ter član izvršnega sveta LRS Tone Bole;
- 19. avgusta 1962 so v Velenju potekale zaključne prireditve turističnega tedna; zjutraj so v hotelu "Paka" odprli kulinarično razstavo, popoldne je bila tradicionalna tombola, zvečer pa še zabava s plesom v restavraciji "Jezero".
Pripravlja:D amijanK ljajič
"»HAS
ČETRTEK, 13.a vgusta
TV SLO (T
06.55 Kultura 07.00 Odmevi Na zdravje! Finka Malin, 42/52 3.25 Risanka
Male sive celice, kviz Totalna razprodaja: vila iz Srila, 6/10
10.45 Zdravje v Evropi, norec v naši soseski, 8/8 Sveto in svet Poročila, šport, vreme Računalnik, hotel poldruga zvezdica
07.40
10.10
11.40 13.00 13.15
13.50
15.0 15.10 15.45 16.10
17.00 17.20 17.30
18.40
Cez planke: Portugalska In "ideii
Madeira Poročila Mostovi
Animalija, 20/40 Plezanje po ledu, dok. film 16.25 Enaj sta šola 16.50 Rožnati panter, risanka Novice, šport, vreme Tv pogled
Jasno in glasno, kont. odd. za mla de
Žrebanje deteljice Nuki in prijatelji, risanka 18.45 Pujsa Pepa, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Tednik
20.50 Vrnitev v Evropo: Albanija, dok.
21.40 Ura, slovenski kratki film 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.00 Osmi dan 23.30 Transnacionala, dok. film 01.25 Tv dnevnik 13.8.1991 01.45 Dnevnik
02.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.45 Infokanal
TV SLO E
06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal 08.00 Otroš ki info ka nal 09.00 Zabav ni info ka nal 11.00 Tv prodaja 11.30 Poletni mozaik: partnerski odno si
12.00 Tv dnevnik 13.8.1991 12.20 Izjemne živali, 1/10 13.15 Na lepše 13.40 Slovenska jazz scena 14.30 Tv pro da ja 15.00 Evropski magazin 15.30 Med valovi, tv Koper 16.00 Brez reza, dr. France Bučar, dr. Janko Prunk, Tone Kuntner, Tone Pavček, pogo vo ri o domo ljubju pri pred sed ni ku države
16.35 Mosto vi, moj gost, moja
gostja... 17.05 Za prste obliznit, 9. del 17.30 To bo moj poklic:
avto ka ro se rist, 1. del 18.00 Želite Milord?, 16/26 19.00 Dru žin ske zgod be: dru ži na
Isakovič, ponov. 20.00 Zmeš nja va po Irsko, am. film 21.30 Jasnovidka, 17/22 22.10 Zaščitniki živali v Afriki, nizoz. film
23.35 Dedi šči na Evro pe, dok. film 00.30 Zabav ni info ka nal
pop
06.30	Tv pro da ja
07.00	24ur
08.00	Kamen hladnega ognja, ris. film
09.15	Altair v Zvez do lan diji, ris. serija
09.35	Rachael Ray, pog. odd.
10.25	Tv pro da ja
10.55	Ricki Lake, pogov. oddaja
11.45	Beli očnjak, am. film
13.40	Tv prodaja
14.10	Zlo či ni pred doma čim pra gom, nan.
15.05	Ukradeno srce, nad.
15.55	S cukrč kom do sre če, nad.
16.55	24 ur popold ne
17.05	Do zadnjega diha, nad.
18.00	Angeli brez kril, nad.
18.55	24 ur vre me
19.00	24ur
20.00	Naša mala klinika, nan.
21.00	Civilna žrtev, am. film
22.55	24ur zve čer
23.15	Eno ta za poseb ne pri me re, nan.
00.10	Striptiz, am. film
02.15	24 ur, pono vi tev
03.15	Noč na pano ra ma
©
09.00 Dobro jutro, informativna
10.25 Vabimo k ogledu 10.30 Hrana in vino, kuharski
nasveti, ponovitev 138. oddaje 11.00 Čas za nas, mladinska oddaja 11.40 Iz našega arhiva: Ko oči slišijo, 70 let Jožeta Napot ni ka, posnetek 2. dela prireditve 12.40 Videospot dneva 14.00 Vide ostra ni, obvesti la 18.25 Vabimo k ogledu 18.30 Regi o nal ne novi ce 18.35 Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja za najmlajše -leti, leti , leti ... 19.15 Janezek in srebrne drsalke,
risa ni film 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz odda je Dobro jut ro,
informativna oddaja, ponovitev 21.25 Regi o nal ne novi ce 21.30 Noč ob Jezeru:Proarte in Čobi,
pos netek nas to pa v Vele nju 22.50 Hra na in vino, kuhar ski nasvet,
139. odda ja 23.20 Iz naše ga arhi va: Na obis ku pri
... Majdi Menih 00:20 Vabimo k ogledu 00:25 Videospot dneva 00:30 Vide ostra ni, obvesti la
tv slo rr
06.55 Kul tu ra 07.00 Odmevi 07.45 Na zdravje! 09.00 Srebrnogrivi konjič, 13/39 09.25 Žogarija, 4/10 09.55 Plezanje po ledu, dok. film 10.10 Enajsta šola 10.35 Radovednost, oddaja za mlade 11.35 To bo moj poklic: stavbni steklar in steklopihalec, 2. del To bo moj poklic: avtokaroserist, 1. del 12.25 Osmi dan 13.00 Poročila, šport, vreme
12
13.20	Razgaljeni: Colin Powell, 3/7
14.15	Pogled na.. bizan tinski slo no ko šče ni skri nji ci
14.25	Slovenski utrinki
15.00	Poro či la
15.10	Mos to vi
15.45	Doktor Pes, 19/30
16.00	Simon v deže li risb, ris.
16.05	Iz popot ne torbe: zvok je
vsepovsod
16.25	Lese ni pes, 1/7
17.00	Novi ce, šport, vre me
17.20	Poseb na ponu dba
17.40	Tv pogled
17.50	Duhov ni utrip
18.05	Izjem ne živa li, 6/7
18.30	Loj zek, risan ka
18.40	Bacek Jon, risan ka
18.45	Zakaj?, risan ka
19.00	Dnev nik, vre me, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Hotel pol dru ga zvez di ca
20.30	90. obletnica združitve prek mur skih slo vencev z matič nim naro dom, pre nos iz Belt in cov
22.00	Odme vi, šport, vre me
23.00	Pol noč ni klub
00.15	Duhov ni utrip
00.30	Tv dnevnik 14.8.1991
00.55	Dnev nik, pon.
01.25	Dnev nik Slo ven cev v Ita liji
01.50	Infokanal
TV SLO [?
06.30	Zabav ni info ka nal
07.00	Info ka nal
08.00	Otroš ki info ka nal
09.00	Zabav ni info ka nal
12.50	Tv pro da ja
13.20	Tv dnevnik 14.8.1991
13.45	Podo ba podo be
14.40	Evrop ski maga zin, tv Mari bor
15.10	Črno beli časi
16.00	25 dni v Evropi - Finska, tv Mari bor
16.30	Za prste obliz nit, kuharska odda ja
16.55	Minu te za ... , tv Koper
17.25	Mos to vi
17.55	Prija te lji, osta ni mo prija te lji, tv Koper
18.50	Zla ta šest de seta: nostal gija z
Jožetom Kam pi čem
20.00	Ugan ke svete ga pis ma, 4/4
20.50	Vražji fant, 1/3
21.40	Enig ma, am. film
23.35	Čez planke: Črna Gora, ponov.
00.40	Sose di, norv. film
01.55	Gandža, 10/22
02.25	Zabav ni info ka nal
POP
06.35	Tv pro da ja
07.05	24ur
08.05	Veliki mraz, ris. film
09.25	Altair v Zvez do lan diji, ris. serija
09.45	Racha el Ray, pog. odda ja
10.35	Tv pro da ja
11.05	Ric ki Lake, pog. odda ja
11.55	Tvegan posel, am. film
13.40	Tv pro da ja
14.10	Zlo či ni pred doma čim pra gom,
ang. nan.
15.05	Ukra de no srce, nad.
15.55	S cukrč kom do sre če, nad.
16.55	24 ur popold ne
17.05	Do zadnjega diha, nad.
18.00	Ange li brez kril, nad.
18.55	24 ur vre me
19.00	24ur
20.00	Naša mala kli ni ka, nan.
20.50	Tomb Raider, am. film
22.25	24ur zve čer
22.45	Enota za poseb ne pri me re, nan.
23.40	Drakula, am. film
01.55	Sest modelov, nan.
02.50	24 ur, ponov.
03.50	Noč na pano ra ma
©
09.00 Dobro jut ro, inf. odda ja 10.25 Vabimo k ogledu 10.30 Hrana in vino, kuharski
nasveti, pono vi tev 139. oddaje 11.00 Moj ca in med ve dek Jaka, otroš ka odda ja za naj mlaj še -leti, leti , leti ... 11.40 Vide os pot dne va 11.45 Iz naše ga arhi va: Na obis ku pri
... Majdi Menih 14.00 Vide ostra ni, obves ti la 18.25 Vabimo k ogledu 18.30 Regi o nal ne novi ce 18.35 MIS MAS, otroška oddaja,
Smu čar ski sko ki 19.15 Bilo so mla di upi, otroš ka
odda ja 19.50 Videospot dneva 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro,
infor mativna oddaja, ponovitev 21.25 Regi o nal ne novi ce 21.30 Popot niš ke raz gled ni ce : S kole som po Mon go liji, pono vi tev
22.20 Hrana in vino, kuharski nasvet,
140. odda ja 22.50 Iz našega arhiva: Kvartet Svit:
S pesmijo na vasi 23.50 Vabimo k ogledu 23.55 Videospot dneva 00.00 Vide ostra ni, obves ti la
SOBOTA, 15.a vgusta
TV SLO R
06.15 Kul tu ra 06.20 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke 07.25 Risanka
07.35 Iz popotne torbe: zvok je
vsepovsod 07.55 Strahima velike oči, ris. film 08.25 Klapa Olsena mlajšega in
zaklad v Rud ni ku, nor veš ki film 10.00 Prenos prazničnega bogoslužja
iz župnije Čatež-Zaplaz 11.20 Sveta ogra ob Sotli, dok.
11.35	Zvočnost slovenske duše -poleti
11.50	Skrivnostna sončnica
12.00	Tednik
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Dr. Who, 11/13
14.00	Risanka
14.10	Rožnati panter, risanka
14.15	Moja Antonia, am. film
15.55	Sobotno popoldne
sledi	O živalih in ljudeh, tv Maribor
16.10	Labirint
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	Ozare
17.20	Sobot no popold ne
sledi	Zakaj pa ne
17.35	Na vrtu, tv Maribor
18.00	Popolna družina
18.10	Z Damjanom
18.40	Mala kraljična, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Filmski spodrsljaji
20.05	Na sončni svetlobi, ital. film
21.35	Plamen žive vere, portret msgr.
Franca Boleta
22.05	Prvi in drugi - oči nostalgije
22.30	Poročila, vreme, šport
23.00	Sveta gora ob Sotli, dok.
23.20 Noč s kraljem, am. film 01.20 Prebujena trnuljčica, nemški tv film
02.50 Tv dnevnik 15.8.1991 03.15 Dnev nik, pon. 03.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 04.00 Info ka nal
TV SLO f?
06.30 Zabav ni info ka nal 07.50 Tv pro da ja 08.20 Sko zi čas 08.30 90. obletnica združitve prek murskih slo ven cev z matičnim narodom 09.35 Tv dnevnik 15.8.1991 10.00 Vzporedna ekonomija, 1.
10.55 Polnočni klub
12.05 Posebna ponudba potr. odd.
12.25 25 dni v Evropi - Finska, tv
Maribor 12.55 Minute za..., tv Koper 14.00 Samo bedaki in konji, 22/45 14.30 Samo bedaki in konji, 23/45 15.00 Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem 16.00 Uganke svetega pisma, dok.
serija 16.50 Tv prodaja
17.20 SP v atletiki, hoja 20 km (M) in kvalif. slovenskih nastopov, posnetek iz Berlina 18.10 SP v atletiki, prenos iz Berlina 11.30 Alpe, Donava, Jadran 22.05 David Nolande, 3/6 22.55 Barbara Hendricks, posnetek
koncerta 23.55 Številke, 7/24 00.45 Zabavni infokanal
POP
07.45	Tv pro da ja
08.00	Slonček Benjamin, ris. serija 08.25 Krofko, ris. serija 08.35 Drobižki, ris. serija 08.45 Brata Koalček, ris. serija 08.55 Na drevesu smo doma, ris. serija
09.20	Bratz, ris. serija 09.45 Bakuganski bojevniki, ris. serija
10.10	Kim Possible, ris. serija
10.35	Konj lede ne dobe, dok. odda ja
11.40	Največji slapovi, dok. oddaja
12.45	Upor ni ca na konju, nan.
13.40	Mori ti je eno stav no, ang. film
15.20	Zgodba o Mary Bryant, nad.
16.20	Raines, am. nan.
17.15	Čudež v malem kraju, am. film
18.55	24ur vre me
19.00	24ur
20.00	Igraj svojo igro, am. film
22.00	Prvin ski nagon, am. film
00.15	Žrelo-maščevanje, am. film
01.50	24ur, ponovitev
02.50	Noč na pano ra ma

09.00 Miš maš, otroš ka odda ja,
pono vi tev, Smu čar ski sko ki 09.40 Vabi mo k ogle du 09.45 Mala miš ka in veli ko rde če jabol ko, pos netek pred sta ve 10.05 Hrana in vino, kuharski
nasveti, pono vi tev 140. odda je 10.45 Vide os pot dne va 10.50 Asova gibanica, inf. oddaja 12.00 Vide os tra ni, obvesti la 18.30 Vabi mo k ogle du 18.35 Mojca in medvedek Jaka,
otroš ka odda ja - kuž ki 19.20 Otro kom za lah ko noč: Glas ba
za otro ke 19.55 Vabi mo k ogle du 20.00 Novi ce tega ted na, inf. odda ja 20.25 Iz naše ga arhi va:10 let ansam bla Robija Zupa na -posnetek 1. dela prireditve 21.55 Vabi mo k ogle du 22.00 Pogo vor s p. Fran cijem
Kov šetom, fran čiš ka nom 22.50 Iz našega arhiva: Frankie Lane,
pos netek 2. dela nasto pa 23.45 Vabi mo k ogle du 23.50 Videospot dneva 23.55 Vide os tra ni, obvesti la
NEDELJA, 16.a vgusta
TV SLO fi
07.00 živžav
sledi Telebajski, 19/90
sledi Cofko cof, 14/26
sle di Marči hla ček, 11/26
09.50 Žogarija, 5/10
10.20 Zgodbe iz divjine, 16/20
10.50 Plamen žive vere, portret msgr.
Franc Boleta 11.20 Oza re 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja, tv Maribor 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Slovenska polka in valček 2009
14.40 Domači ansambli 15.00 Prvi in drugi 15.25 Čar Balija, nem. film 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Kristina Oberžan in trio
Grooveyard, posnetek koncerta 18.15 Bilo je ... 18.25 Žre ba nje lota 18.40 Maks in Rubi, risan ka 18.45 Jani Nani, risan ka 18.55 Vre me
19.00 Dnev nik, vre me, šport
19.50 Tv pogled
19.55 Nasmeh pod pajčolanom,
slo ven ski tv film 21.25 Legen de veli ke ga in male ga
ekra na: Met ka Cen trih Vogel nik 22.30 Poro či la, vre me, šport 23.00 Družinske zgodbe: bratje Olip 23.55 Sedem de se ta, am. film 01.50 Tv dnevnik 16.8.1991 02.10 Dnev nik, pono vi tev 02.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 03.00 Info ka nal
TV SLO
06.30 Zabav ni info ka nal 07.05 Tv prodaja 07.35 Sko zi čas 07.45 Tv dnevnik 16.8.1991 08.05 Polet ni mozaik: part ner ski odno si
08.35 29. sre ča nje tam bu ra šev in mandolinistov Slovenije, 2/6 09.35 Med valovi, tv Koper 10.05 Alpe, Dona va, Jad ran 10.40 Na obisku, tv Koper 11.10 Zdravje v Evropi: norec v naši
soseski, 8/8 12.00 Tv prodaja 12.30 Dragi Frankie, ang. film 14.25 Nogomet, ang. liga, Manchester united -Bri ming ham, pre nos 16.30 Pragersko: svetovno prvenstvo v streljanju s šibrenico, finale, pre nos
17.30 Nogomet, kvalif. za SP 2010, Slovenija - San Marino, pos netek iz Mari bo ra 18.30 Berlin, SP v atletiki, prenos 21.45 Pokvarjena dekleta, 13/16 22.35 Na utrip srca: Rusal ka, ope ra 00.45 Bot ri in sino vi, dok. film 02.25 Zabav ni info ka nal
POP
07.45 Tv prodaja 08.00 Slon ček Benja min, ris. serija 08.30 Krof ko, ris. serija 08.40 Dro biž ki, ris. serija 08.45 Bom baž ki, ris. ser. 08.55 Bra ta Koal ček, ris. serija 09.05 Na drevesu smo doma, ris. serija
09.35 Bratz, otr. serija 10.00 Baku gan ski bojev ni ki, ris. serija
10.25 Kim Possible, ris. serija 10.50 Puc ca, ris. serija 10.55 Preverjeno, ponov.
Upornik brez razloga, am.fim Moto GP, prenos dirke za VN Češ ke
Razgaljeni, an. dok. serija 16.20 Sve že loče na, nan. 17.15 Betho ven 3, am. film 18.55 24 ur vreme 19.00 24ur
20.00 Šest dni, sedem noči, am. film 21.40 Eli Sto ne, am. nan. 22.35 Škan da loz no pero, am. film 00.45 24 ur, pono vi tev 01.45 Noč na pano ra ma
11.40 13.45
1 5.1 5
©
PONOVITEV ODDAJ TEDEN. SPOREDA 09.00 Moj ca in med ve dek Jaka :
sorodstvene vezi - kužki 09.40 Nekoč na Piki nem festi va lu 10.15 1763. VTV maga zin, regi o nal ni
-infor ma tiv ni pro gram 10.20 Kultura, informativna oddaja 10.25 Šport, šport na infor ma tiv na
oddaja 10.30 Novi ce tega ted na, informativna oddaja 10.55 Vabi mo k ogle du 11.00 Skrbimo za zdravje, svetovalna oddaja-Končna odpoved led vic in nad omest ne obli ke zdravljenja 11.50 Iz našega arhiva: 10 let ansam bla Robija Zupa na -posnetek 1. dela prireditve 13.15 Hrana in vino, kuharski nasveti
- teden ski izbor 14.30 Vide ostra ni, obves ti la 19.00 Vabimo k ogledu 19.05 Ustvarjajmo skupaj, oddaja za otro ke
19.45 Noč ob Jeze ru: Pro Arte in Čobi, pos netek nas to pa v Velenju
20.35 Na obisku ... pri Ivanu Atelšku 21.25 Iz našega arhiva: 50 zvez za otroke(6) - Davor Borno, Vili Res nik, Andrej Šif re r, 6 pack Čukur
22.20 Vabi mo k ogle du 22.25 Vide ostra ni, obves ti la
PONEDELJEK, 17.a vgusta
tv SLO rr
07.15	Utrip
07.25	Zrcalo tedna
07.40	Na zdravje!
09.00	Smrkci, 5/30
09.20	Animalja, 20/40
09.45	Risanka
10.00	Zogarja, 5/10
10.30 Dogo div šči ne Sarah Jane, 9/10
Brez smrti zemlja nikdar ne posta ne domo vi na, dok.
Ljudje in zemlja Poročil
oro či la, šport, vre me 13.25 Izjemne živali, 2/10 13.50 Legen de veli ke ga in male ga ekrana: Metka Centrih Vogelnik Poro či la
Dober dan, Koroš ka 15.45 Grimmove pravljice: gosja pasti ri ca, nan. Risanka
Bisergo ra, 7. oddaja
16.30 Hiša ekspe ri men tov: 17.00 gNoosvtiocteo, lšopgoijrat, vre me
17.20 Tv pogled
17.30 Glas be ni spo mi ni z Bori som
Kopitarjem 18.25 Žrebanje 3 x 3 plus 6 18.40 Gospod čarov niš ki klo buk,
risanka 18.45 Toni in Boni, risan ka 18.55 Vre me
19.00 Dnev nik, vre me, šport
19.50 Tv pogled
19.55 Vzporedna ekonomija, 2.
15
15.10
16.10 1 6.1 5
20.55 Total na raz pro da ja: dve akciji v
enem, 7/10 21.25 Na lepše 22.00 Odme vi, vre me, šport 23.00 Pisave-portret Franceta Balan ti ča
23.30 Glas be ni večer: tar ti ni festi val 00.50 Tv dnevnik 17.8.1991 01.10 Dnev nik, pono vi tev 01.45 Dnev nik Slo ven cev v Ita liji 02.15 Info ka nal
TV SLO f?
06.30	Zabav ni info ka nal
07.00	Info ka nal
08.00	Otroš ki info ka nal
09.00	Zabav ni info ka nal
10.10	Tv pro da ja
10.40	Sobot no popold ne, ponov.
12.55	Tv pro da ja
13.25	29. sre ča nje tam bu ra šev in
man do li ni stov Slo ve nije, 2/6
13.50	Slo ven ski utrin ki
14.20	Tv dnevnik 17.8.1991
14.45	Poseb na ponu dba, potroš niš ka
15.05 Osmi dan 15.35 Alpe, Dona va, Jad ran 16.10 Za prste obliznit, 11. del 16.35 Prvi in dru gi 16.55 Tv pro da ja 17.30 To bo moj poklic:
avto ka ro se rist, 2. del 18.00 Berlin, SP v atleti ki, pre nos 21.45 Knji ga mene bri ga:
Oddo go de nje zgo do vi ne -pri mer Jugos la vije, ponov. 22.05 Upanje vedno zmaga, am. film 23.35 Tem na stran mese ca, 3. del
dok. fil ma 00.50 Zabav ni info ka nal
POP
06.35	Tv pro da ja
07.05	24ur, pono vi tev
08.05	Pot k veli ki vodi, ris. film
09.20	Altair v Zvez do lan diji, ris. serija
09.40	Racha el Ray, pogov. odda ja
10.30	Tv pro da ja
11.00	Ric ki Lake
11.50	Dotik krz na, am. film
13.40	Tv pro da ja
14.10	Zlo či ni pred doma čim pra gom,
ang. nan.
15.05	Ukradeno srce, nad.
15.55	S cukrč kom do sre če, nad.
16.55	24 ur popold ne
17.05	Do zadnjega diha, nad.
18.00	Angeli brez kril, nad.
18.55	24 ur vre me
19.00	24ur
20.00	Naša mala kli ni ka, nad.
20.55	Zdrav nik s srcem, am. film
22.55	24ur zve čer
23.15	Enota za poseb ne pri me re, nan.
00.10	Kome dijant, am. film
02.20	24ur, pono vi tev
03.20	Noč na pano ra ma
©
09.00 Dobro jutro, inf. oddaja
10.25 Vabi mo k ogle du
10.30 Hrana in vino, kuharski nasveti
- teden ski izbor 11.30 Ustvarjajmo skupaj, oddaja za
otro ke 12.10 Vide os pot dne va 14.00 Vide os tra ni, obvesti la 18.25 Vabi mo k ogle du 18.30 Regionalne novice 1 18.35 Mladi upi, otroška oddaja 19.20 Muca Copa ta ri ca, pos netek pred sta ve v izved bi Vrt ca Vele nje
19.40 Pravljice za otroke: Ups, jaz sem pa zelen. Gre gor in dino za vri, Čebe li ca Meli, Jan ček ježek 19.55 Vabi mo k ogle du 20.00 Iz odda je Dobro jut ro,
infor mativna oddaja, ponovitev 21.30 Regi o nal ne novi ce 2 21.35 49. skok čez kožo, pos netek
prireditve v Velenju ob 3. juliju 23.05 Hrana in vino, kuharski nasvet,
141. oddaja 23.30 Kad bi bio Bije lo dug me, pos netek 2. dela kon cer ta 00.30 Vabimo k ogledu 00.35 Videospot dneva 00.40 Vide os tra ni, obvesti la
TOREK, 18.a vgusta
TV SLO (T
06.55	Kultura
07.00	Odmevi
07.40	Na zdravje!
09.00	Waitapu, 3/5
09.25	Bisergora, 7/15 .
09.40	Grimmove pravljice: Žabji kralj
10.05	Hiša eksperimentov:
Gosto to lo gija
10.30	Zgodbe iz školjke
11.00	Portret Otona Župančiča, dok. odda ja
12.00	Družinske zgodbe: bratje Olip
13.00	Poro či la, šport, vre me
13.15	Eutrinki
13.35	Pisave-portretFranceta
Balan ti ča
14.05	Duhovni utrip
14.20	Obzorja duha
15.00	Poro či la
15.10	Mostovi
15.45	Marči Hlaček, 13/34
16.10	Zlatko Zakladko: Istrski čaj
16.25	Zgod be iz divji ne, 16/20
17.00	Novi ce, šport, vre me
17.20	Tv pogled
17.30	Rjavi medved, dok. oddaja
18.00	Ključ do svetlobe, 1/3
18.25	Odpeti pesniki
18.30	Žrebanje Astra
18.40	Milan, risan ka
18.45	Hup ko, tro bil ka in pihec, risanka
19.00	Dnev nik, vre me, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Čez pianke: Belorusija
21.05	Ango la, prez rta deže la, dok. odda ja
22.00	Odme vi, šport, vre me
23.00	Charles Darwin in drevo
življenja, dok. oddaja
23.55	Pra va ideja!, poslov na odda ja
00.35	Rja vi med ved, d
01.05	Tv dnevnik 18.8.1991
01.25	Dnev nik, pono vi tev
02.00	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.25	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabav ni info ka nal
07.00	Info ka nal
08.00	Otroš ki info ka nal
09.00	Zabav ni info ka nal
12.35	Tv pro da ja
13.05	Glas be ni spo mi ni z Bori som
Kopitarjem
13.55	Na lepše
14.20	Dober dan, Koroš ka
15.25	Tv dnevnik 18.8.1991
15.50	Na obisku
16.50	Za prste obliz nit, kuhar ska
odd.
17.15	Mosto vi
18.00	Berlin: SP v atletiki, prenos
21.00	Pra va ideja!, poslov na odda ja
21.35	Dedi šči na Evro pe: Cara vag gi o,
dok. film
23.30	DoktorŽivago, 1/10
00.25	Zabav ni info ka nal
POP
06.35	Tv pro da ja
07.05	24ur, ponovitev
08.05	Skriv nos ti zaj ca Dol gouh ca, ris. film
08.30	Legenda o veliki šapi, ris. film
09.55	Rachael Ray, pog. oddaja
10.45	Tv pro da ja
11.15	Ricki Lake
12.05	Vse o Sari, am. film
13.40	Tv pro da ja
14.10	Zlo či ni pred doma čim pra gom, nan.
15.05	Ukradeno srce, nad.
15.55	S cukrč kom do sre če, nad.
16.55	24 ur popold ne
17.05	Do zad nje ga diha, nad.
18.00	Ange li brez kril, nad.
18.55	24 ur vre me
19.00	24ur
20.00	Naša mala klinika, nan.
20.55	Preverjeno
21.40	Monk, nan.
22.35	24 ur zve čer
22.55	Eno ta za poseb ne pri me re, nan.
23.50	Joe proti vulkanu, am. film
01.35	24 ur, ponovitev
02.35	Noč na pano ra ma
©
09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 09.55 Vabimo k ogledu 10.00 Hra na in vino, kuhar ski
nasve ti, pono vi tev 141. odda je 10.30 Mla di upi, otroš ka odda ja 11.10 Kad bi bio Bijelo dugme, pos netek 2. dela kon cer ta 12.10 Vide os pot dne va 14.00 Vide ostra ni, obvesti la 18.25 Vabimo k ogledu
dneva
18.35 Nano vo, mla din ska odda ja -
prva pomoč 19.20 Otro kom za lah ko noč: glas ba
za otro ke 19.40 Pravljice za otroke: Zajec
Ludvik in zaklad, Trije metulji 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz odda je Dobro jut ro,
informa tiv na odda ja, pono vi tev 21.00 1764. VTV magazin, regionalni
- informa tiv ni pro gram 21.25 Kul tu ra, informa tiv na odda ja 21.30 Sport, infor ma tiv na šport na odda ja
21.35 Skrbimo za zdrav je, sve tovalna
odda ja - o kilah 22.35 Hra na in vino, kuhar ski
nasveti, 142. odda ja 23.05 Aso va giba ni ca, informa tiv na
odda ja 23.35 Vabimo k ogledu 23.40 Videospot dneva 23.45 Vide ostra ni, obvesti la
SRE DA, 19.a vgusta
TV SLO H
06.55	Kul tu ra
07.00	Odmevi
07.40	Na zdravje!
09.00	Nekoč je bilo ..., 26/26
09.25	Grimmove pravljice: Gosja
pasti ri ca, ris. nan.
09.55	Risan ka
10.05	Zlat ko Zaklad ko: Istrski čaj
10.20	Slovenja, 12/12
10.35	Slo ven ski vod ni krog: Vipa va
11.00	Oddo go de nje zgo do vi ne -
pri mer Jugos la vije
11.25	Rjavi medved, dok. oddaja
11.55	Ango la, prez rta deže la, dok. oddaja
13.00	Poro či la, šport, vre me
13.15	Vzporedna ekonomija
14.15	Alpe, Dona va, Jad ran
15.00	Poro či la
15.10	Mos to vi
15.45	Ferdi, 4/13
16.10	Pod klo bu kom
17.00	Novi ce, šport, vre me
17.20	Tv pogled
17.30	Matič ne celi ce, dok. odda ja
18.25	Žre ba nje lota
18.35	Tin ček, risan ka
18.40	Ozi Bu, risanka
19.00	Dnev nik, vre me, šport
19.55	Tv pogled
20.05	Prodajalka, am. film
22.00	Odme vi, šport, vre me
23.05	Brez reza: Amunira Subašič, Zijad Bečirovič, Amor Mašovič, reso lu cija o Sre bre ni ci
23.30	Matič ne celi ce, dok. odda ja
00.20	Tv dnevnik 19.8.1991
00.50	Dnev nik, pono vi tev
01.25	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.50	Infokanal
TV SLO f?
06.30	Zabav ni info ka nal
07.00	Info ka nal
08.00	Otroš ki info ka nal
09.00	Zabav ni info ka nal
11.50	Tv pro da ja
12.20	Tv dnevnik 19.8.1991
12.50	Prava ideja!, poslov. oddaja
14.10	Rusal ka, pos netek ope re
16.20	Za prste obliz nit, kuh. odd.
16.45	Tv pro da ja
17.15	Mos to vi
17.45	Črno beli časi
18.10	Berlin: SP v atleti ki, pre nos
21.45	Prijat. tekma v košarki,
Slovenija - Litva, posnetek iz Sevil le
23.15	Slovenska jazz scena
23.50	Zbo gom princ, lut kov na pred.
za odra sle
00.40	Zabav ni info ka nal
POP
06.35	Tv pro da ja
07.05	24 ur, pono vi tev
08.05	Žabja prerokba, ris. film
09.40	Kopal čki, ris.serija
09.55	Racha el Ray, pog. odd.
10.45	Tv pro da ja
11.15	Ric ky Lake, pog. odda ja
12.05	Učna leta izu mi te lja Pol ža,
slov. film
13.40	Tv pro da ja
14.10	Zlo či ni pred doma čim pra gom,
an. nan.
15.05	Ukra de no srce, nad.
15.55	S cukrč kom do sre če, nad.
16.55	24 ur popold ne
17.05	Do zadnjega diha, nad.
18.00	Ange li brez kril, nad.
18.55	24 ur vre me
19.00	24ur
20.00	Naša mala kli ni ka, nan.
20.55	Kočljiva ugrabitev, am. film
22.25	24ur zve čer
22.45	Enota za poseb ne pri me re, nan.
23.40	Kres ničevosti, am. film
01.50	24ur, ponovitev
02.50	Noč na pano ra ma
©
09.00 Dobro jut ro, informa tiv na
09.55 Vabi mo k ogle du 10.00 Hrana in vino, kuharski
nasveti, ponovitev 142. oddaje 10.30 Nanovo, mladinska oddaja -
prva pomoč 11.10 1764. VTV magazin, regionalni
- informa tiv ni pro gram 11.30 Kultura, informativna oddaja 11.35 Šport, informa tiv na šport na
11.40 Vide os pot dne va
11.45 Skrbimo za zdravje, svetovalna
oddaja-o kilah 14.00 Vide ostra ni, obves ti la 18.25 Vabi mo k ogle du 18.30 Regi o nal ne novi ce 18.35 Čas za nas, mla din ska odda ja -
mla di pro sto voljci 19.20 Nekoč na Piki nem festi va lu,
otroš ki pro gram 19.55 Vabi mo k ogle du 20.00 Iz oddaje Dobro jutro, infor ma tiv na odda ja 20.55 Regi o nal ne novi ce 21.00 Odprta tema, 3. TV mreža -Živeti s kro nič no vnet no čre ves no bolez nijo 22.00 Iz naše ga arhi va: Nastop
sku pi ne Fly ing Pickets 23.40 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 143. odda ja 00.10 Vabimo k ogledu 00.15 Vide os pot dne va 00.20 Vide ostra ni, obves ti la
PRIREDITVE
Knjižnik otiček
Neuringer Levy, Myrna: On je poseben
Desetletna Karen preživlja počitnice z babico ob jezeru, le da so to leto počitnice drugačne. Njen
mlajši brat je zaradi poškodbe ostal s starši doma. Karen namerava počitnice preživeti mirno ob branju knjig. V sosednji hišici je na počitnicah gospa z majhnim dečkom, kije, če ga primerja s svojim bratom, nekoliko drugačen. Zdi se ji malce čudaški, saj čudno govori, zna pa čudovito risati in graditi iz kock, kamna in peska. Karen se v začetku noče igrati z njim, a se sčasoma vseeno med njima razvije prijateljstvo. Ko pride Karen med vikendom obiskat mama, Karen izve, daje Tommy resnično malce drugačen od drugih otrok, ker ima motnjo v govornem razvoju.
Knjiga sodi med tista dela za otroke, ki vzpodbujajo strpnost do drugačnosti, zato jo priporočam otrokom od 9.leta dalje in njihovim staršem.
Withers, Pam: Do Zadnjega diha
rj~i linhm
Do zadnjega
dS«
Glavna junakinja knjige je Kanad-čanka Beverly, kije doma iz hladnega Winipega. Sama sebe ima za debelo in grdo, pravzaprav pudin-
gasto petnajstletnico. Med božičnimi počitnicami jo stric povabi k sebi na Havaje, kjer vodi potapljaški center. Beverly seje potapljanja učila na jezerih okoli Winipega in tako naj bi stricu pomagala med počitnicami. Dekle si zastavi dva cilja, kiju želi doseči med počitnicami, izgubiti vsaj pet kilogramov in dobiti fanta. Garth, od nje nekaj let starejši potapljaški inštruktor, se začne sukati okoli nje in ni daleč trenutek, ko bo dosegla vsaj enega od ciljev. Tudi drugemu cilju se približuje, a Beverly se ne zaveda, da za potapljanje potrebuje energijo. Ker preskoči skoraj vsak obrok, je nesreča skoraj usodna.
Toma, Hil de gard: Moja prva knjiga o bale tu
V tej knjigi boste našli vrsto pomembnih informacij o baletnih oblačilih, baletni dvorani, ogrevanju, vajah, slavnih plesalkah in najlepših baletnih predstavah. Skupaj z Lili, Minko, Karlom in drugimi boste izvedeli, zakaj je v baletni dvorani drog, zakaj so plesalke vedno tako strogo počesane, kateri so glavni položaji rok in stopal, kako postaneš prava balerina ter o najlepših in najbolj znanih baletnih predstavah. Poleg tega so v knjigi še nasveti za vašo prvo predstavo in še veliko drugega.
Kie ri, Kata ri na: Ne ravno grški bog
Švedinja Laura je petnajstletna učenka, ki živi popolnoma običajno najstniško življenje in se spopada z navadnimi najstniškimi težavami. Ob petih zjutraj se ni zbudila zaradi obraza, oči ali las kot sama pravi, zbudila se je zaradi nekega starejšega moškega, učitelja matematike. Anders Strandberg je star malo čez tri de set let in ne izgle da kot grški bog, pa ven dar se je v trenutku, ko gaje videla, zaljubila vanj. Tega ne more povedati svoji najboljši prijateljici Leni, ki nekaj sumi. Lena ima sama doma težave v družini in tako pride med njima do razdora. Laura in Anders se zbližata, pomaga ji celo, da v časopisu objavi članek. Potem pa na šolski proslavi sliši peti sošolca Stefana in njegovo petje jo gane do solz. Stefan jo prosi, da napiše besedilo h glasbi, ki jo je sam skompo-niral. Laura naenkrat ne več, h komu jo bolj vleče srce.
Roman se konča z Laurino pesmijo in je lepa zgodba o ljubezni in prijateljstvu za najstnike.
Pripravila:B ernarda Lukanc
KARBON d.o.o.
Čiste tehnologije
Partizanska cesta 78,3320 VELENJE, SLOVENIJA Telefon: 03 8982 119, Fax: 03 8996 412 E-pošta: ¡nfo@karbon.sl Internet: http://www.karbon.si
UGODNO!
Odpadni les za kurjavo
do 1. 9. - 20%
Telefon: 03 8982 129.
VELENJE
Četrtek, 1 3.a vgusta
17.00 - 21.00
Kotalkališče v Sončnem parku Poletje na kotalkališču 9002 18.00 - 24.00
Park pred gimnazijo Park s5 dogaja 19.30 Atrij velenjskega gradu
25. Poletne kulturne prireditve 21. Festival »Prešmentane citre« -Naše študentke citer 20.30 Park pred Vilo Herberstein 25. Poletne kulturne prireditve Polet na večerna bra nja
Petek, 14. avgusta
18.00 - 24.00
Park pred gim na zi jo Park s5 doga ja 21.00 Ploščad pred Domom kulture Vele nje
25. Poletne kulturne prireditve Koncert - Maya (r'n'b)
Sobota, 1 5.a vgusta
8.00 - 13.00
Atrij pri Centru Nova Kmečka tržnica 10.30 Ploščad pred Domom kulture Vele nje
Lutkovno-igrana predstava O ljudeh, živalih in kamnih 18.00 - 24.00
Park pred gim na zi jo Park s5 doga ja
Nedelja, 1 6.a vgusta
14.00 Graška Gora - športno igrišče 25. Poletne kulturne prireditve 34. mednarodni festival - Graška Gora poje in igra 16.00 Vila Cira-čara (TRC Jezero) 25. Poletne kulturne prireditve Pikas to popold ne za otro ke -
Kdaj - kje - kaj
Poletje pri vili Cira-čara 18.00 - 24.00
Park pred gim na zi jo Park s5 doga ja
Ponedeljek, 17.a vgusta
8.00 - 14.00
Bela dvorana in stadion ob jezeru Športni tabor Zmaga Kuštrina -Športne počitnice za vse 9.00 Kuni gun da - regi o nal ni
mul ti me dij ski cen ter Vele nje Začetni in nadaljevalni tečaj -Brez plač ne vide o delav ni ce 17.00 - 21.00
Kotalkališče v Sončnem parku Poletje na kotalkališču 9002 18.00 - 24.00
Park pred gim na zi jo Park s5 doga ja 21.00 Plo ščad pred Domom kul tu re Velenje
25. Poletne kulturne prireditve Zvezde pod zvezdami - Juno, roman tič na kome di ja
Torek, 18. avgusta
8.00 - 14.00
Bela dvo ra na in sta di on ob jeze ru Šport ni tabor Zma ga Kuštri na -Šport ne počit ni ce za vse 10.00 - 12.00
Trav nik pred Domom kul tu re Velenje
25. Poletne kulturne prireditve 15.00 - 18.00
Otroški program - Poletje na trav ni ku -Pos ta ni mo foto gra fi 17.00 - 21.00
Kotalkališče v Sončnem parku Poletje na kotalkališču 9002 18.00 - 24.00
Park pred gim na zi jo Park s5 doga ja
Sreda, 19.a vgusta
8.00 - 14.00
Bela dvorana in stadion ob jezeru Športni tabor Zmaga Kuštrina -Športne počitnice za vse 17.00 - 21.00
Kotalkališče v Sončnem parku Poletje na kotalkališču 9002 18.00 - 24.00
Park pred gim na zi jo Park s5 dogaja 19.30 Atrij Velenjskega gradu
25.	Poletne kulturne prireditve 21. Festival »Prešmentane citre« -Slo ven ski citrarski kvar tet
Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Festival Velenje (03/898 25 71) ali Turistično-informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60).
Petek, 14. avgusta
X Obretanovo - Koroška
Tabor mladih planincev - nižja stopnja (tabor traja do 20.8.) 19.00 Kulturni dom Šoštanj
Svečana seja PGD Šoštanj mesto 21.00 Gasilski dom Šoštanj
Kon cert sku pi ne Orle ki ( pod šoto rom) Sobota, 15. avgusta 16.00 Gasil ski dom Šoš tanj
26.	tek mo va nje sta rih roč nih in motornih briz galn
19.00 Gasil ski dom Šoš tanj
Gasil ska vese li ca z ansam blom ČUKI(pod šotorom)
Nedelja, 1 6.a vgusta
16.00 Gasil ski dom Šoš tanj
Prevzem gas. vozila, blagoslov pri zid ka in vese li ca z ansam blom MALIBU z gostom, ansamblom LOJZETA SLAKA (pod šotorom)
Koledar imen
Avgust/veliki srpan
13	• četrtek - Lilijana,
Poncijan, Hipolit
14	• petek - Maksimiljan
15	• sobota - Marija
(Marijino nebovzetje - veliki šmaren)
16	• nedelja - Rok,
Štefan
17. ponedeljek - Pavel
18	• torek - Helena
(Alenka, Jelka)
19	• sreda -Janez,
Ljudevit
Lunine mene
Spomeniki - Grafiti - Sprava
V Galeriji Velenje bodo v sredo odprli dve povezani razstavi domačina Staneta Špegla - V pritličju Spome(j)niki -MOnuMENTS, v nadstropju skulpture na temo sprave
Velenje, 19. avgusta - V okviru letošnjega festivala Kunigunda, na katerem bodo program oblikovali predvsem domačini, bodo v sredo, ob 20.30, v Galeriji Velenje odprli dve povezani razstavi Velenjčana Staneta Špegla. V spodnji etaži
galerije bo avtor predstavil multimedijski projekt Spome(j)niki (2) - Import-Export, s katerim velenjske spomenike s sintezo različnih umetniških izrazov predstavlja slovenski in evropski javnosti. Tokrat so se spomeniki v prostoru in času nas-
tavili fotografskemu objektivu pred arhitekturnimi in umetniškimi stvaritvami mest, ki so med letoma 1985 in 2008 bile evropske prestolnice kulture, gostujejo pa tudi v Velenju. Poleg izbranih fotografičnih manipulacij, ujetih na velikih slikah, projekt spremljajo video vsebine in Špeglova avtorska glasba.
V nadstropju galerije bo avtor predstavil skulpture na temo sprave - glavna »junaka sta gospod Rdeči in gospod Črni - ki so začele nastajati že pred desetletjem. Ta del razstave nosi naslov Sprava- grafitarska deideologizacija in/ali kolektivna pozaba. Skulpture bodo tako prvi teden razstave na ogled v svoji »naravni« podobi. Nato jih bodo z barvno preobrazbo in deideologizacijo na Titovem trgu poizkušali spraviti grafitarji, ki bodo gostovali na festivalu Kunigunda. Če tudi ti ne uspejo, bodo skulpture ob zaključku razstave na avkciji najprej v odkup ali posvojitev ponujene res sprave željnim.
Umetnostna kritičarka in publicistka dr. Mojca Puncer je v tekstu za katalog, ki bo izšel ob odprtju razstave, med drugim zapisala: »Stane Špegel je zastopnik nove strategije v sodobni umetnosti in (audio-vizualni) kulturi, ki učinkuje prostorsko in projektno premišljeno, formalno večrazsežno in vsebinsko kompleksno. Njegov koncept dela presega dekonstruktivistično metodo, ki bi se gibala zgolj na nivoju estetike; tako pri obravnavi nadvse aktualnih in perečih tem, kot so skulpture v javnem prostoru in narodna sprava, skupaj z estetsko in etično dimenzijo razpira tudi dimenzije ideologije, politike in kapitala.«
KINOVELEN JE:: SPORED
VELIKA DVORANA HOTELA PAKA :
TRANSFORMERJI2: MAŠČEVANJE PADLIH
(Transformers: Revenge of the Fallen)
ZF akcijski spektakel, 147 minut Režija: Michael Bay. Igrajo: Shia LaBeouf, Megan Fox, Hugo Weaving, Rainn Wilson, Josh Duhamel, John Turturro, Isabel Lucas, Tyrese Gibson idr.
Petek, 14. 8., ob 19.00, Sobota, 15. 6., ob 21.15 Nedelja, 16. 8., ob 17.45
ZADNJA HIŠA NA LEVI
(The Last House on the Left) Triler, grozljivka, 110 minut Reži ja: Den nis Ili a dis Igra jo: Garret Dillahunt, Michael Bowen, Joshua Cox, Riki Lindhome, Aaron Paul, Sara Paxton, Monica Potter, Tony Gold-wyn
Petek, 14. 8., ob 21.45, sobota, 15. 8., ob 19.00
BRALEC
(The Rea der)
Drama, 124 minut
Reži ja: Ste phen Dald ry. Igra jo: David
Kross, Kate Winslet, Ralph Fiennes,
Alexandra Maria Lara, Bruno Ganz,
Lena Olin, Hannah Herzsprung idr.
Nedelja, 16. 8., ob 20.30
S podporo Ministrstva za kulturo
BELI PRAMEN:
dogodivščine malega bobra (-MCCHE BLANCHE: Les aventures du petit castor) Sinhronizirani dokumentarec, 85 minut. Režija:Philippe Calderoni Nedelja, 16. 8., ob 16.00 PLOŠČAD PRED DOMOM KULTURE VELENJE : Ponedeljek, 17.8.,ob 21.00 ZVEZDE POD ZVEZDAMI (poletna DVD projekcija):
JUNO (Juno)
Romantična komedija, 92 minut Režija: Jason Reitman. Igrajo: Ellen
Page, Michael Cera, Jennifer Garner, Jason Bateman, Allison Janney, J.K. Simmons, Olivia Thirlby idr. V primeru slabega vremena bo predstava v četrtek ob 21.00 (ob vsakem vremenu)
Naslednji vikend, od 21. 8. do 23. 8., napovedujemo:
triler PREROKBA, akcijsko komedijo TAXI 4, romantično dramo SOMRAK, srednjemetražni film v produkciji Kunigunde UKRIVLJANJE PRIHODNOSTI. V ponedeljek, 24.8. na ploščadi pred Domom kulture Velenje - Zvezde pod zvezdami, romantično komedijo PUNCA MOJEGA BRATA
na
h:as
Nagradna križanka prodajalne Mobtel
JAPONSKA ZNAMKA AVTOMOBILOV
SESTAVIL PEPS
FIŽOLOV PLOD, PLOD STROČNIC NASPLOH
KDOR DOLOČI, ZAČRTA TRASO
TLAKA, GARANJE (EKSPR.)
MATERIJA, TVAR
t, •Wo.
o*
OTROŠKO VOZILO, TUDI SKIRA
SKLADI IN
OBVEZNOS. V
BILANCI
NEMŠKA AVTO-MOTO ZVEZA
NEMŠKI PISATELJ-
HANS HELLMUT (1914-1989)
AMERIŠKI IGRALEC (PACINO)
1ô
«V
o*
JEKLEN NOSILEC ZA ŽELEZNIŠKE PROGE
KRAVICA,
ICIKA, TELIČKA
PLOŠČICA
PRI HOKEJU
SPAČENA, NENARAVNA PRIKAZEN
K
ANGLEŠKA MANEKENKA (CAMPBELL)
VRSTA, ZNAČILNA OBLIKA
PROSTOR NAMENJEN KAJENJU
NEGATIVNA ŠOLSKA OCENA
REKA V NEMČIJI
ORIENTALS. RIŽEVO ŽGANJE
"JEKD. SLOVEN, SMUČARKA-URŠKA
RUSKI SLIKAR-ALEKSANDER A. (1899-1969)
SORTA JABOLK, I DARED
GLAVNO MESTO JAPONSKE
ANTON HAJDRIH
SATURNOV SATELIT ,
DROBIŽ V NEKD. KOLON, MAKAO
TIP RAZNIH VISOKIH SOL
SOL URANSKE KISLINE
VZDEVEK RADKA POLIČA
SLEPO POSNEMANJE ČESA
POGAN, VELIKAN
OTROČEK, DOJENČEK (ANGL.)
CIMA,
KLICA, POGANJEK
NIELS ABBEL
REKA
V ITALIJI
O
OSEBNI DOHODEK
SKUPEK CELIC V TELESU
TONE SVETINA
ANGLEŠKA PLOŠČINSKA MERA
GOVORNIŠTVO, LEPOREC-JE
VAS PRI ROGATCU
LASTNOST, ZNAČILN. URADNEGA
FOND. DENARNA SREDSTVA
MOBITELOV POOBLAŠČENI PRODAJALEC
Prodajalna MOBTEL
Interspar Šalek, Velenje Tel.: 03/ 587 63 57 GSM: 041/ 703 699 Irscom Romeo Šalamon s.p.
•sklepanje in podaljševanje naročnin z družbo Mobitel •prodaja Mobi-paketov in Mobi-kartic
•prosta prodaja mobilnih telefonov in dodatne opreme
Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 24. 8. na naslov: Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«. Izžrebali bomo 3 lepe nagrade: mobilni telefon, avto-polnilec in torbico za GSM (nagrajenci bodo prejeli potrdila po pošti).
Nagrajenci križanke Jagros, objavljene v tedniku Naš čas dne 30.7.2009, so:
-	Silva Dermol, Lokovica 35, Šoštanj;
-	Peter Kobal, Ravne 150, Šoštanj;
-	Bojan Knez, Tomšičeva 55, Velenje. Nagrajenci bodo prejeli potrdila za nakup v vrednosti 10 EUR v Centru Jager Velenje priporočeno po pošti. Rešitev gesla: JAGER VELENJE
Nasmeh ribiške sreče
Šoštanj, 23. julija - Članu Ribiške družine Paka Šoštanj Bogdanu Red-naku se je 23. julija nasmehnila ribiška sreča. V Šoštanjskem oziroma Družmirskem jezeru je ujel kapitalnega tolstolobika. Utrujal ga je 35 minut. Na ribiški palici je imel debelino najlona 0,35 mm. Tolstolobik je bil težak 15,24 kilograma, dolg pa 103 cm.
Ponosni ribič s kapitalnim tolstolobikom
Želvaki Pončo, Joško in Vinko se odločijo za piknik in Joško napolni košaro s piškoti, pijačo in sendviči. Ker je park 20 kilometrov stran, hodijo do njega kar deset dni in ko končno prispejo na cilj, so že popolnoma izmučeni in lačni. Joško začne prazniti košaro, in ko potegne ven steklenico, ugotovi, da je pozabil odpirač. Z Vinkom začneta prepričevati Ponča, naj gre ponj nazaj domov. Pončo ugovarja, ker se boji, da bosta medtem vse pojedla, po dveh urah prepričevanja pa končno
popusti in se počasi odpravi proti domu. Mine 20 dni, a Ponča še vedno ni. Ko mine še en dan, se Joško in Vinko vsa sestradana začneta spraševati, kod hodi, a obljuba je obljuba in hrane se ne dotakneta.
Minejo še trije dnevi in Vinko zatarna: "Moram jesti!" "Ne, obljuba je obljuba," obotavljivo reče Joško, ko pa mine še pet dni, me zdržita več.
Ko odpreta usta, da bosta ugriznila v hrano, skoči izza skale Pončo in reče: "Evo, glih zarad tega ne grem!"
Ponosen na paradižnike velikane
Velenje - Ivan Kortnik iz Stare vasi je letos več kot zadovoljen s pridelkom paradižnika. Za razliko od mnogih, ki so ga že morali odstraniti s svojih vrtov, ker je sadike zaradi obilnega dežja konec junija in v začetku julija napadla plesen, je paradižnik na Kortnikovem vrtu lep kot še nikoli. »Vrtnarim, odkar pomnim, kar je ob tem, da sem nedavno stopil v 80. leto življenja, res dolgo. Tako lepega in velikega paradižnika pa na našem vrtu še nismo imeli. Ze nekaj let ga sadim pod streho, saj sicer ni pridelka. Letos sem sadike kupil pri treh
različnih vrtnarjih, a sedaj vem, kam se bom vračal,« nam je povedal, ko je bil paradižnik še na steblu. Ker je bil že zelo zrel, je Ivan največje potrgal in stehtal takoj po tem, ko je nastala fotografija. Rekorder je bil težak kar 930 gramov, sledil mu je dobrih 800 gramov težak sadež. Da je bil tudi okusen in ne le lep in velik, pa vam lahko potrdim sama. »Trofejo« sem dobila v dar, že isti dan pa je končala v loncu. Drži, ni ga čez domači paradižnik. Če jed za štiri pripraviš iz enega samega sadeža, pa je okus še boljši.
■ bš
Ivan Kortnik s Koroške ceste v Stari vasi letos z veseljem opazuje rast in zorenje paradižnika na svojem vrtu. Pridelek na eni sami sadiki, ob kateri je na fotografiji, bo presegel
nekaj kilogramov.

Radio Velenje
RADI O V E LE NJ E
ČETRTEK, 13. avgusta:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 14. avgusta:
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 15. avgusta:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 16. avgusta:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 17. avgusta:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 18. avgusta:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 19. avgusta:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 3. avg. 2009 do 9. avg. 2009 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro--g SO2/m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 3. avg. 2009 do 9. avg. 2009 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
1
M
I
ŠOŠTANJ TOPOLŠICA ZAVODNJE GRAŠKA VELENJE LOKOVICA - ŠKALE PESJE MOBILNA-GORA	VELIKI VRH	SKORNO
i 03.avg o 04.avg B 05. avg □ 06.avg □ 07.avg □ 08.avg m 09.avg
25
20
15
10
OBVESCEVALEC
mali OGLASI
DEŽURSTVA
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom gsm: 031/443-365 (-AA).
RAZNO
ŽENSKO kolo, navadno, rabljeno, kupim. Telefon: 5869-558, gsm: 041/969-210.
NUDIM
KMETIJSKE stroje, staro železo, razne peči brezplačno odpeljemo. Elektromotorje plačamo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214.
VOZILA
FIAT GRANDE PUNTO, 2006, črne barve, vsa oprema, 1. lastnica. 6990 €. Gsm: 041/430-990
STIKI-POZNANSTVA
35-LETNA punca se preseli k dobremu fantu, lahko na kmetijo. Spoznajte se z njo. Gsm: 031/807-376. PODJETNIK z otrokom želi spoznati sebi ustrezno preprosto punco za skupo življenje in delo. Pokličite, ne bo vam žal. Gsm: 041/240-403. ŽENITNA posredovalnica Zaupanje za vse starosti, zastonj za mlajše ženske. Telefon: 03/5726-319.
PRIDELKI
JABOLČNIK, medenovec, borovniče-vec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883.
KORUZO domačo, luščeno prodam. Gsm: 041/261-676. KORU ZO za silažo, 40 a in domač krompir prodam. Gsm: 031/358-605.
031/547-337.
JAHALNO kobilo z boksom prodam ali oddam. Gsm: 041/344-883. MLADO kravo sivko, brejo 7 mesecev in telico simentalko, staro 14 mesecev, prodam. Gsm: 031/865-552. ŽREBIČKA, svetlorjave barve z belo liso na čelu, starega 5 mesecev, meša-nec med posavcem in toplokrvnim konjem, vajen čiščenja in sprehodov, razgliščen, prodam. Gsm: 031/848980.
TELIČ KO simentalko, staro 1 leto, prodam. Gsm: 031/542-798.
habit
nepremičnine
HaML d.0.0., Kersnikova 11. Vrtenje
ŽIVALI
KOZLIČKA za zakol prodam. Gsm:
tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223
PRODAMO
3-sobno stanovanje v Velenju, popolnoma obnovljeno, v petorčku, zelo prostorno z vso opremo, letnik 1956, kvadratura 88 m2, prvo nadstropje, cena 120.000 evr.
2-sobno stanovanje v centru Velenja, 2. nadstropje, kvadratura 56 m2, letnik 1960, 75.000 evr. Stanovanje je popolnoma obnovljeno in se prodaja skupaj s kuhinjsko opremo. Dvo in pol sobno stanovanje, v Šaleku, 3. nadstropje, kvadratura 68 m2, letnik 1989, 83.000 evr. Stanovanje je popolnoma obnovljeno in opremljeno.
več na *** ■ ™ ■ ■ ■ ■ ■
www.habit.si
BELJENJE ZOB
Zoom
O
PEČNIKIMPLANTATI wwwjmplantatr.net
04 i 791 754
TTÏÏ1
Zdrav stve ni dom Vele nje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zava rovan ci, obve šča mo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogro že no življe nje in je potreb no takoj -šnje ukre pa nje eki pe za nuj no medi cin -sko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Lekarna v Velenju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob
nede ljah in držav nih praz ni kih je organi zi ran odmor za kosi lo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Zobozdravniki:
15. in 16. 8. - GORDANA ČIŽMEK, dr. dent. med. (Dežurna zobna ambulanta, ZD Velenje, Vodnikova 1, od 8. do 12. ure).
Veterinarska postaja Šoštanj:
Dežurni veterinar - gsm 031/688600.
Delovni čas: ponedeljek-petekod 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrtek od 13. do 17. ure.
GIBANJEP REBIVALSTVA	
1 Upravna enota Velenje	1
	■ Smrti: ■
1 Poroke:	Ivan Sevšek, roj. 1954, Velenje, Ker-
Mirela Nezirovic, BiH, Gnojnica b.b. in Nihad Lukavačkic, Velenje, Koroška c. 8 c.	snikova c. 15; Alojzij Podlunšek, roj. 1933, Sv.Lovrenc 78; Marija Šibanc, roj. 1923, Polene 30, Slovenske Konjice; Marija Čulk, roj. 1918, Loke 31, Tabor; Ivan Lamot, roj. 1937, Vele nje, Konov ska c. 42.
Keramičarstvo ■ j :: ■■ :■■■■■:■:■ mozaiki
Kvalitetno in estetsko položene ploščice v dogovorjenem roku in po ugodni ceni.
S 041483 692
ab agencija
šaleška 19 a, Velenje tel: 03.897 17 00
jA^iv^gjgj^cija-ab.si infojjagencija-ab.com
ËANAZEI
NA POKOPALIŠČU PODKRAJ IN ŠKALE SMO EDINI, KI IZVAJAMO V CELOTI:
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE PREVOZE POKOJNIKOV NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA UREDITEV DOKUMENTACIJE MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS
Tel.: 03/89 64 490, GSM 031/390138; 041/390138; 031/375 041; Dosegljivi smo 24 ur na dan.
Žalostni sporočamo, da nas je v 89. letu zapustil naš dragi oče, dedi in pradedi
FRANC SEME
Bevkova 8, Velenje
Od njega se bomo poslovili v četrtek, 13. avgusta 2009, ob 14. uri na pokopališču v Podkraju, v družinskem in prijateljskem krogu.
Na dan pogreba bo žara od 10. ure naprej na pokopališču v Podkraju.
Žalujoči: Vsi njegovi
Svojo življenjsko pot je v 80. letu starosti sklenila draga mama, stara mama in tašča
PAVLA NAVERŠNIK
Oglasi se zvon in obmolkne srce.
roj. RANCAN 13. 1. 1930 - 27. 7. 2009
Žalujoči: Roman, Magda in Nina
VLADOTU
možu in očetu
Če bi vedeli, da je zadnjič... ... bi ustavili čas!
Eva, Matic in Boštjan
VLADOTU MEŠIČU
20. 3. 1961 - 1. 8. 2009
Ni besed in ni dejanj... Ostale so le solze, ki spirajo bolečino. Te bodo tekle še dolgo, dolgo...
Zahvaljujemo se vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, g. Pribožiču, g. Semetu, g. Mazeju ter Ireni Vrčkovnik in Ivanu Hudniku ob njegovem prehitrem slovesu od nas.
Mama Marija in vsi njegovi
Dimitrij ali Peter?
* Kupon za predlog naj osebnosti julija
4
Obrazložitev
• Glasujem za.
9 Moj naslov .
Dimitrij Amon, Vaše sodelovanje tudi nagrajujemo
naj prostovoljec, ki je uspešno vodil tudi mladinsko delovno brigado, ki je očistila letni kino
poveljnik CZ v Šoštanju, ki je dobro koordiniral intervencijske ukrepe ob zadnjem neurju v Šoštanju

Med tistimi, ki boste glasovali na kuponu številka 4, bomo izžrebali dve toaletni torbici Bvlgari.
Nagrajenci prejšnjega tedna pokrovitelja Drogerije parfumeriji Beauty World -damski torbici Ingrid Millet prejmeta Ahac Pustinek, Škale 16, Velenje in Jaka Breznik, Jenkova 19, Velenje
Akcija za vse člane Beauty cluba - ob nakupu celodnevne vstopnice za Terme Lendava se kopata dva. 1=2.
Zdaj pa smo že pri mesecu juliju. Tokrat sta največ vaših predlogov dobila Peter Radoja in Dimitrij Amon. Zanju boste lahko glasovali vse do konca avgusta.
Glasujete lahko na kuponu Našega časa (upoštevali bomo vse kupone številka 4, ki bodo v uredništvo
prispeli do torka, 18. avgusta) glasujete pa lahko tudi vsak delovni dan malo pred 17. uro na Radiu Vele-
VELENJE
Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2a, Velenje
nje na 107,8 MHz ali 88,9 MHZ po telefonu 897 50 03 in 897 50 04.
Ekskluzivni pokrovitelj
DROGGRUe /Q^ PARfHjneRue VJ^RLD
BVLGARI Rose Essentielle
Parfumska voda, 50ml _
_____________I
M Lr_>" ■
DARILO
--- Lotion za telo 200ml
Velenje, Standard in Center Nova
Šaleška cesta 9 a, Šaleška 91, tel»; 898 57 90	tel.: 898 57 91
Celje, Planet Tuš in Celeiapark Mariborska c. 198 Aškerčeva c. 14, tel.: 03/ 495 99 85 tel.: 03/ 485 99 80
Konec tedna bodo glavni gasilci
v
Vse pripravljeno za veliko slavje ob 130-letnici Prostovoljnega gasilskega društva Šoštanj mesto - V nedeljo pride med gasilce ministrica za obrambo dr. Ljubico Jelušič
Šoštanj - Za veliko slavje enega najstarejših gasilskih društev v Sloveniji, PGD Šoštanj mesto, ki bo konec tega tedna, je vse pripravljeno. Praznovanje bodo začeli s svečano sejo društva v kulturnem domu v petek, ob 19. uri, in koncertom skupine Orleki s predskupino On-Off , dve uri za tem pod šotorom pri gasilskem domu. V soboto ob 16. uri se bo pred gasilskim domom začelo 26. tekmovanje v rokovanju s starimi ročnimi in motornimi brizgalnami ter veselico s Čuki. V nedeljo ob 16 h, ko pride v Šoštanj tudi ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič, ki bo tudi slavnostna govornica na prireditvi, pa bodo pred gasilskim domom prevzeli novo gasilsko vozilo GVC 24/50 in namenu predali prizidek h gasilskemu domu in praznovanje zaključili z veliko veselico z ansambloma Malibu in Lojzeta Slaka.
»Posebej ponosni smo na pridobitvi. Za gasilsko vozilo, vredno 250.000 evrov, je občina namenila 238.000 evrov, ostala sredstva smo zbrali sami s pomočjo krajanov, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Prizidek k gasilskemu domu je stal blizu 81.000 evrov in tudi tu je glavnino sredstev, 70.000 evrov, prispevala občina. Gasilci smo poskrbeli za zunanjo ureditev. Veselimo se tudi kipa sv. Florjana, zavetnika gasilcev, ki so nam ga ob jubileju v naravni velikosti podarila društva povezana v Gasilko zvezo Šaleška dolina,« razlaga predsednik društva Boris Goličnik.
Gasilstvo na slovenskem je letos praznovalo 140-letnico obstoja. Prvo gasilsko društvo je bilo ustanovljeno v Metliki, samo deset let za njim pa so gasilko društvo ustanovili v Šoštanju.
■ Milena Krstič - Planinc
Tudi mladi šoštanjski gasilci se veselijo praznovanja. (foto: M. T.)
»Občinski«v rtičkarji žep obirajop ridelke
Prvo urej eno vrtičkarsko naselje med Gorico in Bevčami se j e dobro prij elo - Občina napoveduj e ureditev novih vrtičkarskih naselij
Velenje - Letos spomladi je MO Velenje z javnim razpisom začela deliti »parcele« v prvem urejenem vrtičkarskem naselju, ki so ga uredili na meji med KS Gorica in KS Bevče. Zemljo, ki jo je občina prej odkupila, so preorali, naredili lesene okvire okoli posameznih parcel, v hrib do naselja »zarezali« novo cesto, uredili pa so tudi začasno parkirišče. Vrtički so kmalu
Večina vrtičkov v urejenem kompleksu, ki ga pridno zaklepajo, je lepo urejenih. Tudi pridelek bo marsikje bogat.
dobili tudi ograjo in svoj hišni red, ki se ga najemniki lepo držijo. Uredili so jim še kemična stranišča in cisterne z vodo.
Če se boste danes sprehodili do vrtičkarskega naselja, se boste lahko na last ne oči pre pri ča li, da so vrtičkarji pridni. In da se ob tem, ko pridno pridelujejo vrtnine, radi tudi družijo. To bo še lažje, ko bo občina v kompleksu postavila večnamenski objekt, v katerem bo tudi prostor za druženje, sanitarije in prostor za skladiščenje vrtnega orodja.
Župan Srečko Meh je zadovoljen, ker so do danes od 81 vrtičkov oddali že 72 »parcel«. Najemniki so zanje odšteli le 20 evrov letne najemnine. Letos zemlja še ni bila naj bolj ša, saj je nekaj let vmes
ga bo bolj malo.
Sicer pa velenjski župan pravi, da bodo prvi urejen občinski vrti-čkarski kompleks do konca uredili še letos in drugo pomlad. Dodal je: »Napeljati moramo vodovod,
gih lokacijah v mestu uredili še nekaj manj ših komplek sov, saj ne želimo, da so vrtički le na eni lokaciji. Veseli me, ker so vrtičkarji zadovoljni. Zadovoljen sem tudi jaz. Še naprej bomo vztrajali pri
mirovala. A vendarle so se potru-	zgraditi skupen prostor in dokonč- dokaj strogem redu na vrtičkih, ki
dili in rezultati so lepo vidni. Le	no urediti dovozno cesto in parki- ga predpisuje tudi občinski odlok.«
paradižnik je letos bolj kilav, saj ga	rišče. To področje bomo leta 2010	■
je tistim, ki ga niso pokrili s streho,	še razširili in uredili nekaj dodatnih
napadla rja. In pridelka ne bo ali pa	vrtičkov. Poleg tega bomo na dru-
VT rebusi» aktivnih« le še nekajv rtičkarjev
V četrtek, 30. julija 2009, so dijaki, vključeni v projekt "Čisto moje Velenje", pričeli čistiti območje Trebuše na področju, kjer je bilo do letos veliko divjih vrtičkov. Uporabniki vrtičkov tega območja niso počistili za seboj, čeprav je večina upoštevala obvestilo občine in letos vrtičkov ne obdeluje več. Ostala je velika količina lesenih kolov, klopi, ograj, vrtnih ut, polivinila... To v teh dneh odstranjujejo dijaki. S pomočjo sodelavca, zaposlenega na Mestni občini Velenje preko javnih del, in podjetja PUP Velenje bodo na tem področju pokosili tudi visoko travo in odstranili vse pomožne objekte nekdanjih vrti-čkarjev.
Župan Srečko Meh nam je še povedal, da priporočila občine za prenehanje uporabe vrtičkov v Trebuši ni upoštevalo le pet ali šest vrti-čkarjev. Letos jim bodo pustili, da poberejo pridelane vrtnine, so jih pa že obvestili, da bo to področje v prihodnje namenjeno drugim dejavnostim. Na občini pravijo, da bodo v času novogradnje pri Rdeči dvorani morda tukaj uredili še nekaj začasnih parkirišč, ki bi jih z mestom povezali z Lokalcem.
Pomagajte najti slogan
Šoštanj - V Šoštanju so objavili javni natečaj za oblikovanje slogana občine, ki bo v prihodnje prepoznavno predstavljal Občino Šoštanj na internetnih straneh, v oglasih, čestitkah, skratka v vseh primerih medijskega pojavljanja.
Besedilna oblika lahko šteje največ pet besed, pravico sodelovanja v natečaju pa imajo občani s stalnim bivališčem na območju občine Šoštanj. Komisija bo predloge sprejemala do 10. septembra. Avtor izbranega slogana bo nagrajen z denarno nagrado v višini 300 evrov. Pogoji in pravila sodelovanja so objavljeni na spletnem naslovu: www.sostanj.si, lahko pa se o njih pozanimate tudi na sedežu Občine Šoštanj.
■ mkp