Štajerski
Ptuj, četrtek, 3. julija 2003
letnik LVI . št. 26 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 250 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993
Gospodarstvo
Ne hitite na banko Stran 32
Kidri~evo	Ptuj
Združiti znanje in moči Najlepša je Maja Stran 4	Stran 14
Benedikt
4. občinski praznik Stran 9
Nogomet
Močan turnir v Ptuju Stran 24
^RELAX'
SPECIALIST ZA ADRIATIC
Haložan
•aster za zdravje opozarja: Prdiomemo pitje aMwh skoége zdra^
Natatarica
Več na stranil?	^flllP
Ljutomer . Dolgovi vse večji
Bodo ministrstva ukrepala
Stran 2
Videm . Seja občinskega sveta
Na pocitnice z zamerami
Stran 5
Tehnični pregledi,
registracije in zavarovanja vozil
Ponedeljek - petek: 7-19 ure Sobota: 7 - 12 ure
Ogled povsem avtomatiziranega proizvodnega procesa v novi, 3,2 milijarde vredni Tovarni pripravljene hrane Perutnine Ptuj. Na sliki od leve: Enver Šiško, vodja nove tovarne, dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj, in predsednik vlade RS mag. Tone Rop.
RADIOPTUJ
89.8-98,£'I04t3
KidriCevo . Rok za oddajo ponudb se je iztekel
Novi lastnik Taluma še ni znan
V ponedeljek, 30. junija, se je iztekel rok, do katerega sta morala domači konzorcij Sinal naložbe in madžarski Magiar Aluminium oddati zavezujočo ponudbo za nakup 85,78 odstotka Taluma.
Daii«s prîlesa
Kot je znano, je vladna komisija za prodajo sredi maja zavrnila nezavezujoco ponudbo švicarskega podjetja Glencore International AG, čeprav naj bi ta ponudil okoli 18 milijard tolarjev.
Javnost pa so razburile neuradne informacije, da je v letni bilanci Taluma "skritih" okoli 9
do 10 milijard tolarjev dobička, ki ga vodstvo naj ne bi želelo prikazati in bi se pojavil šele po prodaji domačemu kupcu, novi lastniki pa naj bi si ta denar razdelili oziroma izplačali najete kredite za nakup Talu-ma. Z drugimi besedami, padel je očitek, da naj bi talumovci kupili Talum s Talumovim de-
narjem.
Direktor Sinal naložbe Zlat-ko [poljar, predsednik uprave Impola Jernej Čokl in direktor T-Investa Danilo Toplek so ta očitek zavrnili. Pojasnjujejo, da je bilo Talumovo poslovanje v zadnjih letih nenehno predmet pregledov in presoj domačih in tujih resorskih hiš, bank,
davčnega urada in ministrstev. Na ta način se je lahko prodajalec natančno seznanil s predmetom prodaje, podana pa je bila tudi dobra osnova za pripravo ponudb.
Ugotavljajo, da je Talum relativno majhen proizvajalec aluminija, a se mu je kljub temu uspelo obdržati na evropskem trgu. To je bilo mogoče le z nenehnim razvojem ter vlaganji v posodobitev proizvodnje in razvoj novih izdelkov. V zadnjih treh letih je Talum izvedel že drugo fazo projekta modernizacije, v katero je investiral 110 milijonov ameriških dolarjev. Ta projekt in še vrsto drugih investicij je bilo mogoče izvesti tudi zaradi odločitve do-
sedanjega lastnika, da Talumo-va zadolženost ni zanemarljiva, saj ima družba več kot 80 milijonov dolarjev obveznosti iz kreditov, porabljenih za izvedbo modernizacije.
Dodatno oviro predstavljajo ekološka bremena iz preteklosti, ki so nastala kot posledica takrat poznanih in po svetu uporabljenih tehnoloških rešitev. Zahteve smernic za integralno preprečevanje onesnaževanja in nadzor IPPC, ki veljajo za aluminijsko industrijo v Evropski uniji, bodo lahko v Talumu izpolnili le, če bodo do konca leta 2007 odpravili vsa stara ekološka bremena in zmanjšali vplive na okolje.
Stran 11
Dogodki V juliju 2003
'34. slovenski festival domače zabavne glasbe Ptuj 2003
poletje.obdravi.com
■^rm

IVIestni trg Tia Ptuju, 11. julij 2003 ob 20.00

«B znebili lujca.?
^ torek, 15.7., Terme Ptuj
raunega polja
u je stal en beli grad...
obote 5.7. ob 21:30 o polje, KimpS na Dravskem polju
Prodajna mesta: Ptuj: Menjalnica Luna, Radio Tednik Ptuj, Terme Ptuj Gorišnica: Bencinski servis Žiher Maribor: iVIenjainica Luna
Več na strani 16.
9770040197060
Doma
Več moči glasu ljudstva
Ljubljana - Predsednik največje opozicijske stranke SDS JanezJanša seje odzval na napovedi predsednika vlade Antona Ropa o tem, da bo vlada ta teden obravnavala spremembe volilne zakonodaje in t.i. protikorupcijski zakon. Po Janševih besedah so socialdemokrati na področju volilne zakonodaje pripravljeni sprejeti takšno rešitev, ki bi šla v smeri večje moči ljudskega glasu oz. absolutnega prefe-renčnega glasu. Z nekaterimi pripombami in ne glede na večletno zamudo pozdravljajo tudi predlog zakona o preprečevanju nasprotja interesov in omejevanju korupcije. Namesto ustanavljanja nekakšne etične komisije, ki bi bila neučinkovita, tako Janša predlaga zlasti spremembe na področju tožilstva. Nedavno uveljavljeni zakon o javnih uslužbencih kot tudi celotna reforma na področju javne uprave pa bo po Janševem prepričanju invalidna vse dotlej, dokler ne bo sprejet ustrezen zakon o plačah v javnem sektorju.
Pogajanja z vlado neuspešna
Ljubljana - Vladna pogajalska skupina in reprezentativni sindikati javnega sektorja so nadaljevali pogajanja o aneksu h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti, na katerih so obravnavali tudi novo vladno ponudbo. Potem ko je vlada zavrnila predlog sindikatov za premijo kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja v višini 7900 tolarjev, je v četrtek sindikalnim pogajalcem predložila novo ponudbo, in sicer premijo v višini 5900 tolarjev na zaposlenega. Kot je za STA dejal vodja sindikalne pogajalske skupine Bojan Hribar, je nova vladna ponudba, ko je predlog glede premije zvišala s 5596 na 5900 tolarjev na zaposlenega, za sindikate nesprejemljiva. Ob tem so tudi sami sindikalisti pripravljeni nekoliko znižati svojo prvotno zahtevo. Tako so vladi ponudili, da bi premija kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja na zaposlenega znašala 7600 tolarjev. Pogajanja se bodo predvidoma nadaljevala v četrtek.
Konec afere Depala vas?
Ljubljana - Predsednik sodnega sveta Gorazd Fabjančič je v zadevi Depala vas izrekel oprostilno sodbo Darku Njavru, Robertu Suhadolniku, Simonu Krejanu in Andreju Podbre-garju. Sodišče si je namreč pred sodbo zastavilo dve vprašanji: ali je prišlo v omenjenem primeru do protipravnega odvzema prostosti Milanu Smolnikarju in ali je bil po kvalifikaciji ta odvzem prostosti grozovit. Za slednje vprašanje po besedah Fabjančiča ni bilo dokazov, do protipravnega načina prostosti pa je prišlo, vendar pa je omenjeno dejanje zastaralo, zato četverica, čeprav je prekoračila svoja pooblastila, zanj ni mogla biti obsojena. V obtožnici, ki jo je sestavil okrožni državni tožilec Gorazd Fišer, je bilo zapisano, da naj bi omenjene štiri osebe v "najbolj znani slovenski vasi' 20. marca 1994 civilni osebi Milanu Smolnikarju na grozovit način odvzeli prostost. Obe strani, tako obramba kot tožilstvo, sta bili po svoje zadovoljni s sodbo, obe pa bosta še premislili, ali bosta v naslednjih petnajstih dneh vložili pritožbo.
Po svetu
Napadi na Ameri~ane se nadaljujejo
Bagdad - Ameriška vojska, kije v nedeljo sprožila obsežno vojaško operacijo zaradi vse številnejših napadov na ameriške cilje, je po navedbah poveljstva ameriških sil v Bagdadu med iskanjem voditeljev oboroženega upora v Iraku v enem dnevu aretirala 180 Iračanov. Ameriška vojska je aretirala tudi začasnega guvernerja iraškega mesta Nadžaf, Abu-Hajdarja Abdula Munima, ki ga med drugim obtožujejo ugrabitve, zajetja talcev, podkupovanja in siljenja sodelavcev v gospodarski kriminal. Kljub temu se napadi nadaljujejo. Tako je bil v noči na ponedeljek v napadu na ameriško patruljo v zahodnem Iraku ranjen nek novinar, na zahodu Iraka v kraju Hadita pa je prišlo do eksplozije v skladišču streliva, pri čemer naj bi umrlo najmanj 25 Iračanov.
Obtoženi za genocid se je predal
Beograd - Srbskemu notranjemu ministrstvu se je predal bosanski Srb Željko Meakič, ki ga obtožnica haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije bremeni, da je kot poveljnik ujetniškega taborišča v Omarski izvršil genocid, zločine proti človečnosti in da je kršil ženevske konvencije in vojno pravo, je poročala beograjska radijska postaja B92. V obtožnici proti Meakiču je med drugim navedeno, da je bilo med vojno v BiH v taborišču Omarska skupno 3000 bosanskih Muslimanov in Hrvatov, ki jih je osebje taborišča mučilo, ubijalo in spolno zlorabljalo.
V. Britanija ne podpira napada na Iran
London - Britanski zunanji minister Jack Straw je v pogovoru za BBC zatrdil, da Velika Britanija nikakor ne bo privolila v napad na Iran. Straw, ki je končal dvodnevni obisk v Teheranu, je dejal, da Irana, četudi ga je ameriški predsednik George Bush uvrstil med države na t.i. osi zla, ni mogoče primerjati z Irakom, ko gre za politični sistem ali nevarnost, ki jo predstavlja za regijo. Iz Teherana je nato odpotoval na dvodnevni obisk v Kabul, kjer je po pogovoru z afganistanskim kolegom Abdulahom Abdulahom dejal, da se "soočamo z velikimi izzivi, med katerimi je najpomembnejši zagotovitev varnosti'. /sta/
Videm • Imenovali častna občana
Dr. Janez in dr. Ivanka Brglez
častna občana občine Videm dr. Janez Brglez in dr. Alenka Brglez sta rojena Videmča-na, s svojim življenjskim delom pa sta zaslovela v veterinarskih znanstvenih krogih.
V rojstnem kraju in občini so se z imenovanjem za častna občana spomnili brata in sestre, ki sta šolske klopi gulila najprej na Vidmu, nato pa ju je življenje, tudi vojna leta, odneslo v svet.
Dr. sci. Janez Brglez je bil rojen 6. oktobra 1927. Po osnovni šoli na Vidmu je obiskoval gimnazijo v Ptuju, Daruvarju in Sisku. Maturiral je leta 1948 na ptujski gimnaziji, nato pa v Zagrebu leta 1954 diplomiral na Veterinarski fakulteti. Svojo prvo zaposlitev je našel na Veterinarskem zavodu v Celju. [tiri leta po diplomi je odšel na specializacijo iz predmeta parazitologija in invazijske bolezni domačih živali, leta 1960 je doktoriral, nato pa leta 1962 opravil še specialistični izpit.
Leta 1965 se je zaposlil na takratnem Veterinarskem zavodu v Ljubljani, kjer je na Oddelku za mikrobiologijo vodil parazitološki laboratorij. Tu je bil najprej izvoljen za višjega znastvenega sodelavca, leta 1974 pa mu je bila priznana vnaprejšnja habilitacija za naziv izredni profesor iz parazitolo-gije. Pri Veterinarskem zavodu Slovenije je bil leta 1975 izvoljen za znavstvenega svetnika. Dve leti kasneje se je zaposlil na Veterinarskem oddelku Biotehniške fakultete v Ljubljani, kjer je predaval predmet "pa-razitologija z invazijskimi boleznimi pri domačih živalih". Predaval je tudi na podiplomskem študiju, leta 1979 pa je bil izvoljen za rednega profesorja.
Dr. Brglez je bil tehnični urednik Zbornika Bitehniške fakultete - Veterinarstvo oz. Zbornika Veterinarske fakultete. Uredil je Zbornik 4. kongresa veterinarjev Jugoslavije, sodeloval je v uredniških odborih periodičnih časopisov Praxis veterinaria, Acta parasi-tologica iugoslavica, Veterinarskega glasnika in Veterinaria.
Na znanstvenem področju je dr. Brglez raziskoval zajedav-
sko favno pri sladkovodnih in morskih ribah, pri pticah in tudi domačih živalih ter divjadi. V svojih monografijah je poročal o več kot 300 vrstah zajedavcev, ki v Sloveniji dotlej niso bili poznani. O svojem delu je poročal v več kot 600 bibliografskih enotah. Njegovi raziskovalni dosežki so bili povzeti v 21 prestižnih svetovnih monografijah in učbenikih v angleščini, nemščini, francoščini in ruščini.
Dr. Brglez je bil mentor pri 27 magistrskih in pri treh doktorskih disertacijah, bil je avtor 10 učbenikov parazitologije. Za svoje delo je leta 1974 prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča za delo Zajedavci in zajedav-ske bolezni sladkovodnih rib v Sloveniji. Leta 1983 je dobil Kidričevo nagrado za dve monografiji o ugotovitvah zajedav-ske favne pri pticah v Sloveniji. Dr. Janez Brglez se je upokojil leta 1997, leta 2000 pa je bil imenovan za zunanjega dopisnega člana Hrvaške akademije znanosti in umetnosti.
Dr. sci. Ivanka Brglez je redna profesorica Veterinarske fakultete Univerze v ljubljani v pokoju. Rojena je bila leta 1929 na Vidmu pri Ptuju, kjer je obiskovala osnovno šolo, gimnazijo pa v Daruvaru in na Ptuju, kjer je maturirala. Vpisala se je na Veterinarsko fakulteto v Zagrebu, kjer je diplomirala leta 1955 in se zaposlila na Veterinarskem znanstvenem zavodu v Ljubljani. V času do leta 1960 je opravila specializacijo iz mikrobiologije in imunologije ter doktorirala. Od leta 1960 je bila zaposlena na Veterinarski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1980 postala redna profesorica za specialno mikrobiologijo in to delo opravljala vse do upokojitve leta 1997.
V svojem 42-letnem strokovnem delu se je ukvarjala s pedagoškim, raziskovalnim in diagnostičnim delom. Skupaj s prof. Batistom je napisala skripta iz splošne in specialne
Foto: Langerholc
Občina Videm ima od letošnjega praznika tri častne občane. To so: France Forstnerič, dr. Janez in dr. Ivanka Brglez.
mikrobiologije in priročnik za vaje iz mikrobiologije. Bila je mentorica pri petih doktorskih disertacijah in šestih magistrskih nalogah. Pri raziskovalnem delu je raziskovala predvsem kužne bakterijske bolezni in mikoze pri domačih živalih in mastitis pri kravah. S tega področja je objavila več kot 200 znastvenih in strokovnih člankov v domačih in tujih strokovnih revijah. Za raziskovalno delo je v letih 1982 in 1988 prejela nagradi Sklada Borisa Kidriča. Že več kot 30 let sodeluje pri pripravi Veterinarskega terminološkega slovarja, ki izhaja po zvezkih. Od leta 1985 vodi komisijo za veterinarsko terminologijo. Rezultate in izsledke svojega raziskovalnega dela je predstavila na več kot 50 simpozijih doma in v tujini. Na področju diagnostičnega dela je vodila Oddelek za bakteriologijo in laboratorij za mikoze Inštituta za mikrobiologijo na Veterinarski fakulteti, kjer je opravljala preiskave povzročiteljev kužnih bolezni.
Osem let pred upokojitvijo je bila predstojnica inštituta za mikrobiologijo in parazitologi-jo, od leta 1970 tudi članica uredniškega odbora strokovne revije Veterinarskega zbornika, nekaj leta tudi tehnična urednica tega zbornika, ki ga izdaja Veterinarska fakulteta v Ljubljani.
Za svoje delo je prejela več priznanj s strani Veterinarske fakultete in Veterinarske zveze Slovenije, prejela pa je tudi državno odlikovanje orden dela z zlatim vencem. Dr. Ivaka Brglez je bila tudi urednica strokovnega področja za vetarinarstvo pri Enciklopediji Slovenije, ki jih je izdala Mladinska knjiga Slovenije.
[e vedno je navezana na rojstni kraj in haloške gorice. Na Vidmu si je uredila priložnostno stanovanje, kjer često prebiva. Zelo jo veseli, da Videm in drugi kraji v občini zadnja leta lepo napredujejo in se razvijajo. (Vir: obrazložitvi na 6. prazniku občine Videm).
JB
Ljutomer • Dolgovi občin vse večji
Bodo ministrstva ukrepala?
Na predlog opozicijskih svetnikov občine Ljutomer je ljutomerska občinska uprava pripravila pregled stanja po občinah Upravne enote Ljutomer za skupne programe po zaključnem računu in aneksu številka 1 sporazuma za Dom starejših občanov v Ljutomeru na dan 31. december 2002.
Po ustanovitvi novih občin na območju Upravne enote Ljutomer nekateri javni zavodi v Ljutomeru še vedno opravljajo delo za vse štiri občine, te pa svojih obveznosti ne plačujejo. V zbirniku za leta 1999, 2000, 2001 in 2002 je zapisano, da občina Križevci pri Ljutomeru za skupne programe po zaključnem računu dolguje nekaj več kot 10 milijonov tolarjev, občina Razkrižje dobrih 15 mi-
lijonov tolarjev, občina Veržej pa nekaj več kot 10 milijonov tolarjev. Zaradi nepokritih obveznosti s strani omenjenih treh občin je nekaterim javnim zavodom ter tudi za skupne investicije in skupne službe iz leta 1999 izgubo pokrila občina Ljutomer, in sicer v višini nekaj manj kot 14 milijonov tolarjev.
Agenciji za šport Ljutomer občine Križevci pri Ljutomeru,
Razkrižje in Veržej dolgujejo več kot 4,5 milijona tolarjev, Zavodu za kulturo in izobraževanje Ljutomer pa več kot 15 milijonov tolarjev. Vse štiri občine Upravne enote Ljutomer, torej tudi občina Ljutomer, dolgujejo Zdravstvenemu domu Ljutomer za investicijsko vzdrževanje 2,7 milijona tolarjev. Odprte pa so tudi številne druge postavke.
Na minuli seji občinskega
sveta občine Ljutomer so člani sveta sprejeli sklep, da se občine Križevci pri Ljutomeru, Razkrižje in Veržej ponovno opozori za nepokrite obveznosti ter se jim naloži, da obveznosti poravnajo, pristojna ministrstva pa so že seznanili s problemi financiranja javnih služb ter na njih naslovili apel, da urgirajo v skladu s svojimi pristojnostmi.
Miha Šoštarič
Turnisce • Odprta tovarna pripravljenih jedi
Pripravljeni na Evropo
Sobotne slovesnosti na Turnišču pri Ptuju so se udeležili številni gostje, med njimi predsednik vlade RS Tone Rop.
Z odprtjem najsodobnejše tovarne pripravljene hrane na Turnišču pri Ptuju je Perutnina Ptuj kon~ala pomembnem investicijski ciklus, ki ga je za-~ela z gradnjo nove valilnice v Markovcih in ga nadaljevala z modernizacijo perutninske klavnice. V minulih letih je Perutnina vlagala v razvoj po 10 milijonov evrov in postala tehnološko najbolje opremljeno živilsko-predelovalno podjetje v Evropi. "Če smo se še pred nekaj meseci ponašali s statusom edinega izvoznika perutninskega mesa in izdelkov na evropski trg, z vsemi potrebnimi inšpekcijskimi in drugimi certifikati, bo jutri to že zgodovina. Evropa je nepreklicno prišla k nam in s tovarno pripravljenih jedi jo čakamo še bolje pripravljeni, kot smo si upali napovedovati nekaj let nazaj," je na sobotni slovesnosti dejal dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj.
Nova, najsodobnejša tovarna pripravljene hrane je nadaljevanje razvoja proizvodnje gotovih izdelkov, ki se je v Perutnini Ptuj začel pred 13 leti in je posebno vzpodbudo doživel leta 1994 z začetkom oskrbovanja McDonaldsovih restavracija v Sloveniji in pozneje tudi v državah bivše Jugoslavije. Vse večje povpraševanje po pripravljeni hrani je vodstvo Perutnine vzpodbudilo k razmišljanju o povečanju proizvodnih zmogljivosti, za kar pa v obstoječem predelovalnem obratu ni bilo prostora. Leta 2002 so tako začeli z gradnjo nove to-
varne pripravljenih jedi na mestu nekdanje valilnice, ki je v bližini perutninske klavnice, obenem pa je bilo mogoče izkoristiti del infrastrukture nekdanjega perutninskega objekta.
Predsednik vlade RS mag. Tone Rop je ob odprtju nove tovarne dejal, da je ta največja investicija v živilsko-predelo-valni branži simbol tržne usmerjenosti tega dela slovenskega gospodarstva. Poudaril je, da take podvige zmore samo podjetje z jasno razvojno vizijo in uresničevanjem strategije, ki je odraz pogumnega menedžmenta in sposobnih sodelavcev."Več kot tri milijarde vredna naložba, financirana predvsem iz lastnih sredstev, dokazuje tudi izjemno kondi-cijsko sposobnost sistema Skupine Perutnina Ptuj".
Nova tovarna pripravljenih jedi ima najsodobnejšo linijo za predelavo perutninskega mesa. Proizvodnja, prvega pol leta poskusna, bo tekla na 4.100 kvadratnih metrih površin, sicer pa se nova tovarna skupaj z dvoriščem razprostira na dveh hektarjih. Zgrajena je tako, da ima ločena vhodni in izhodni del, vanjo je vgrajenih 250 ton kovinskih elementov, 9 tisoč kvadratnih metrov keramike, prav toliko je asfaltnih površin. V povsem avtomatiziranem procesu bo 50 delavcev proizvedlo 2 toni pripravljenih jedi na uro. Gre za tri skupine proizvodov: panirani, marinirani in proizvodi, pripravljeni za peko na žaru.
Nova tovarna pripravljenih
Foto: Črtomir Goznik
Tovarno pripravljene hrane so simbolično odprli predsednik vlade RS mag. Tone Rop, župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan ter predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj, dr. Roman Glaser.
jedi predstavlja velik tržni izziv, je na konferenci za novinarje dejala Nada Krajnc, članica uprave in direktorica trženja. Prodati bo potrebno 4-do 5-krat več izdelkov kot doslej. Program pripravljenih jedi je v svetu eden najhitreje rastočih programov. V Perutnini ocenjujejo, da imajo velike prodajne možnosti tako na slovenskem trgu kot na trgih Evropske unije. Ključni kupec bo McDonald's, že sedaj v tem programu najpomembnejši partner. Po dobrem sodelovanju v Sloveniji in v državah nekdanje skupne države so že stekli pogovori z McDonald-
som Evropa. Sicer pa najpomembnejši kupec ostaja Velika Britanjija, kjer bo Perutnina s tamjakšnjim partnerjem konec letošnjega leta ustanovila podjetje Perutnina Ptuj - Velika Britanija. V letu 2002 je Perutnina s prodajo pripravljenih jedi ustvarila milijardo in pol prihodka, od tega največ na domačem, slovenskem trgu. Z novo tovarno se bodo prihodki povečali. Že v letu 2003 bo proizvodnja pripravljene hrane trikrat večja kot doslej, kar tri četrtine prihodka od njene prodaje pa bodo dosegli na tujih trgih.
J. Bracic
Perutnina Ptuj je na osrednjem državnem ocenjevanju mesa in mesnih izdelkov v Gornji Radgoni postala Nosilec kakovosti za leto 2003, ta naslov je dosegla že petič v zadnjih sedmih letih. Kot smo poročali v prejšnji številki, je Perutnina že osvojila naslov šampiona kakovosti v kategoriji svežega mesa, vodilno mesto pa je na ocenjevanju pripadlo tudi mesnim izdelkom Perutnine Ptuj. V tej konkurenci so strokovnjaki ocenjevali 430 izdelkov 27 proizvajalcev iz Slovenije in Hrvaške. Izdelke Perutnine so odlikovali kar z 22 zlatimi medaljami, 41 srebrnimi in 3 bronastimi, za šampiona kakovosti med mesnimi izdelki pa so razglasili Perutninino čajno klobaso.
Foto: Črtomir Goznil<
V novi tovarni je 4.100 kvadratnih metrov proizvodnih površin s povsem avtomatiziranim procesom, ki ga bo nadziralo 50 delavcev.
[
]
Bi ptujsko mestno jedro povsem zaprli za promet?
a)	Da
b)Ne
c)	Kot sedaj
ODGOVORE zbiramo na www.radio-tednik.si
Odgovori na zadnje vprašanje:
Nogometni klub Drava seje uvrstil v prvo ligo. Se vam zdi to pomembno za razvoj športa v Sp. Podraiju?
54% Zelo pomembno 24% Pomembno 22% Nepomembno
Ta teden
Za skupno mizo
Včasih razmišljam o prehrambenih navadah našega okolja in ugotavljam, da po prstih, dsto potiho, tudi za domačo mizo tradicijo počasi jemlje vrag. Hrana je pri nas pregrešno draga. Sploh tista, ki bi jo lahko označili za zdravju manj škodljivo: z manj maščobami, manj sladkorja, iz kontrolirane pridelave, gensko nespremenjeno, brez dodatnih barvil in umetnih snovi. Hrana, ki je poceni, je v večini primerov tudi cenena, uvožena iz eksotičnih dežel in z dodatki kdo ve česa. V času pohoda najrazličnejših bolezni in afer v zvezi s hrano smo pač postali skeptični in nezaupljivi do domačega in še bolj do tujega.
Tudi zato, ker je hrana draga in se je ne splača pripravljati le za enega ali dva, naše družinske nedelje pogosto preživlja več generacij za isto mizo. Saj veste: več pujsov rajši je. Prihrani se čas, denar, več se družimo in bolj veselo je. Po drugi strani pa ostaja vse več štedilnikov mladih družin pokritih s prtički in so v kuhinji zgolj dekorativne narave, ker mlade gospodinje ne kuhajo več. Zato ker jim ni treba, ker živijo v časovni stiski, ker so komod in ker, veste, kuharija uniči še tako dober lak za nohte. Druga resnica pa je tudi ta, da veliko mladih žensk in tudi moških z družino preprosto ne zna kuhati. Ker so matere in babice vedno vse naredile namesto njih, so jih pripeljale v situacijo, da svojim otrokom ne znajo speči niti domačih piškotov.
Miza in hrana na simbolni ravni združujeta družino. Mati nahrani otroke in moža. Vonjave, ki se širijo iz kuhinje, vabijo domače v kuhinjo na klepet. Ljubezen, s katero je pripravljena najljubša jed za vsako ljubo osebo posebej, diha toplino doma. Nekoč so opevali kruh in z njim povezovali dom, ker ga je bilo tako malo.
Danes je kruha spet malo. In topline tudi. Glede na število ločitev v naši lepi deželici je morda le kaj na tistem simbolnem reku, ki je bil včasih izvezen na prtičkih naših babic, namreč, da mož rad ostaja doma, če žena dobro kuhati zna.
Viki Klemencic Ivanusa
Mercator
Sprejemamo prednaročila učbenikov in delovnih zvezkov!
VPapirnici-Galanteriji na Ptuju, Slomškova ulica 12, telrfon: 749 54 40
V Blagovnici Ormož, oddelek Drogerija, Kerenčičev trg 7, telefon: 741 56 02
V Papirnici Lenart, Kraigherjeva ulica 2, telefon: 720 09 04
Blago prevzamete v naši prodajalni. Mohiostplačila ob prevzemu blaga:
-	z gotovino
- s plačilnimi karticami
-	na obroke
Ptuj • Novi poslovni prostori podjetja Dominko
Odslej tehnični pregledi
V soboto so na Zadružnem trgu na Ptuju v firmi Dominko svečano odprli nove poslovne prostore, ki bodo služili za tehnične preglede osebnih vozil, motorna vozila ter dostavna vozila do tri in pol tone skupne teže.
Foto: Črtomir Goznik
Nove poslovne prostore so poleg Zvonka Dominka, direktorja družbe, odprli direktor občinske uprave MO Ptuj mag. Stanko Glažar in Dominkovi otroci (od leve): Zvonko ml., Aleksandra in Matjaž.
Kot nam je dejal lastnik in direktor firme, Zvonko Dominko, je današnja družba nastala iz servisne delavnice za servisiranje mercedesov leta 1976, temu so kasneje dodali trgovino vozil iste znamke, na Zadružnem trgu na Ptuju pa prodajajo in servisirajo volkswagne. S sobotno pridobitvijo bodo strankam omogočili še kompletnejšo ponudbo s tehničnimi pregledi.
Pri pridobivanju dovoljenj za dejavnost tehničnih pregledov niso imeli problemov, saj je Ministrstvo za promet in zveze to dejavnost sprostilo in licenca ni več potrebna, potrebno pa je izpolniti vse pogoje, ki jih postavlja Ministrstvo in upravna enota. Investicija je vredna 58 milijonov tolarjev, zaposleni na tehničnih pregledih pa so se morali dodatno izobraziti za to delo. Na
Novi poslovni prostori za tehnične preglede
Foto: Črtomir Goznil<
novo je zaposlenih šest delavcev. Zaenkrat imajo dogovor za opravljanje vseh uradnih zadev v zvezi z registracijo vozil samo z Upravno enoto Ptuj, dogovarjajo pa se tudi z drugimi sosednjimi upravnimi enotami: Slovensko Bistrico, Lenartom in Ormožem. Zastopajo tudi zavarovalnice: Triglav, Maribor in Sloveniko.
Na slavnostnem odprtju je novo pridobitev predstavil direktor, Zvonko Dominko, spregovoril pa je tudi direktor občinske uprave Mestne občine Ptuj mag. Stanko Glažar.
V kulturnem programu so sodelovali: Komorni moški pevski
zbor pod vodstvom Franca Lačna, Folklorna skupina iz Podgorcev, prireditev, ki jo je vodila Nada Koter, pa so popestrili vozniki oldtimerjev s svojimi dvo- in štirikolesniki.
Poslovni prostori za tehnične preglede pa niso edina pridobitev družbe Dominko, saj so v soboto odprli tudi center rabljenih vozil, ki bo popestril njihovo ponudbo jeklenih konjičkov.
Na otvoritvenem prostoru pa je bilo na družabnem srečanju številnih gostov zelo živahno vse do poznih sobotnih ur.
Fl
Kidričevo • Srečanje podjetnikov in obrtnikov
H ■	VHHH ■	v	■	■	VH
Združiti domače znanje in moci
Med odmevnejse prireditve, ki so jih pripravili v okviru 6. praznika občine Kidričevo, sodi srečanje malih obrtnikov in podjetnikov, ki so jih povabili na pobudo odbora za gospodarstvo pri tamkajšnjem občinskem svetu.
Od okoli 230 obrtnikov se jih je v petek, 20. junija, v kidričev-ski osnovni šoli zbralo okoli 30, poleg župana Zvonimirja Holca pa se je srečanja udeležila tudi direktorica občinske uprave Eve-lin Makoter Jabločnik.
Čeprav je predsednik občinskega odbora za gospodarstvo Zoran Žunko uvodoma pojasnil, da je bil glavni namen srečanja predvsem, da bi se med seboj spoznali in povezali, se je v poznejši izmenjavi mnenj pokazalo, da je bilo to koristno tudi z drugih zornih kotov.
Ob medsebojnem spoznavanju so opozorili tudi na nekatere težave in probleme, s katerimi se srečujejo pri svojem delu, izrazili željo po nekaterih oblikah izobraževanja, seznanjanja z novo zakonodajo in predpisi iz določenih področij, predvsem pa z možnostmi za pridobitev ISO in drugih standardov, ki zagotavljajo boljše delo in plasma na tržišču.
Med konkretnimi akcijami so se dogovorili, da bodo v okviru odbora za gospodarstvo razpisali kreditiranje za mlade podjetnike, za kar imajo v občinskem svetu na voljo okoli 7 milijonov tolarjev. Te bodo do koriščenja vezali in oplemenitili. Sicer pa so na občinskem svetu pred kratkim že sprejeli poseben pravilnik o dodeljevanju in koriščenju sredstev za razvoj drobne obrti in podjetništva, v katerem so določeni vsi pogoji za pridobitev sredstev pa tudi za njihovo kori-ščanje in vračanje.
Med večjimi in zahtevnejšimi nalogami pa je zagotovo priprava elaborata za obrtno cono v Kidričevem, za kar si v občini prizadevajo že osem let in za kar je v prvi fazi predvideno okoli
3 hektare zemljišča. V ta namen so člani odbora za gospodarstvo skupaj z vodstvom občine že obiskali občino Markovci, kjer so uspešno uredili in zgradili obrtno cono Novi Jork. Med ukrepi za vzpodbujanje obrti in podjetništva so menili, da bi vsak, ki bi obrt odprl na novo zagotovili določena sredstva, tudi če gre le za samozaposlitev.
Med konkretnimi skupnimi akcijami bodo organizirali obisk Mednarodnemga obrtnega sejma v Celju, posebej ko bo tam dan občine Kidričevo. Če bo dovolj zanimanja, pa bodo organizirali tudi ogled mednarodnega sejma obrti v Munchnu. Da bi poslovnim partnerjem in drugim obiskovalcem poenostavili delo, so se dogovorili, da bodo postavili posebne napise z imeni firm in naslovi vseh obrtnikov, da bodo lažje vedeli, kje je kdo.
Župan Zvonimir Holc je izrazil veselje, ker se je od okoli 230 registriranih drugega srečanja udeležilo blizu 30 obrtnikov in podjetnikov, ter obljubil vso podporo občine pri prizadevanjih, akcijah in ukrepih, s katerimi bi zagotovili, da bi se med seboj bolje povezali. Vse je pozval, naj sodelujejo z občino in njenimi organi, kajti le tako bodo lahko o vsem, kar se na območju občine dogaja, pravočasno in pravilno obveščeni.
Menil je, da bi bilo potrebno še letos ponoviti podjetniško razvojno konferenco, ki se je pred leti izkazala za zelo koristno, ter predlagal, da bi zagotovili skrbnika Integralnega razvojnega programa občine, saj bi tako lažje sledili njegovi vsebini.
Prizadevanjem po tesnejšem sodelovanju in medsebojnem povezovanju se je med prvimi
Foto: IVI. Ozmec
Srečanje so vodili člani odbora za gospodarstvo (z desne) Zoran Žunko, Marjan Hvalec in Franc Planinšek.
pridružil podjetnik Franc Planinšek, sicer svetnik občine Kidričevo in član odbora za gospodarstvo, ki je povedal, da so že dalj časa čutili potrebo po tem srečanju in povezovanju. Ko so pred nekaj leti pripravili prvo razstavo obrti in podjetništva občine Kidričevo, se je namreč pokazalo, da nekateri sploh niso vedeli za posamezne dejavnosti, usluge in obrti, ki bi jih lahko bili deležni kar v lastni občini. Tudi zaradi tega je potrebno, da združijo moči in tesneje sodelujejo, tako na poslovnem kot na drugih področjih delovanja. Podjetnike je pozval naj sodelujejo tudi z odborom za gospodarstvo, kjer pričakujejo njihove pobude za boljše delo in povezovanje.
Med težavami, s katerimi se zadnje čase ubada tudi njegovo podjetje, pa je opozoril na pomanjkanje delovne sile, predvsem fizičnih delavcev, saj jih enostavno ne more dobiti. Ker se na objavljene razpise ni javil nihče iz domačega okolja, je moral delovno silo poiskati na območju Občine Ormož.
Podjetnik Marjan Hvalec, sicer tudi član odbora za gospodarstvo, je v razpravi izpostavil nujnost čimprejšnje ureditve in gradnje obrtne cone ter pri tem poudaril, da morajo biti v občini posebej pozorni na morebitne apetite po nečednih poslih oziroma na to, da ne bi kdo kupoval več parcel ali več zemlje, kot je potrebno za njegovo dejavnost in jo potem prodajal dražje drugim interesentom.
Podjetnik Zvonko Milošic je pozdravil odločitev, da bodo v občini vzpodbujali vsako novo zaposlitev, pomembno pa je tudi, da prek odbora za gospodarstvo združijo vso znanje in pamet iz domače občine, kar je dobra osnova za nadaljnje delo in razvoj obrti in podjetništva. To bi lahko s pridom izkoristili tudi pri izmenjavi izkušenj ob pridobivanju raznih standardov, ob vsem pa je potrebno upoštevati že sprejeti inegralni razvojni program, ki so ga v občini sprejeli pred leti.
V razpravi je bil zanimiv tudi predlog podjetnika Draga Kore-
na, da bi se povezali s katero od bližnjih obrtnih zbornic, menil pa je še, da bi bila za to najprimernejša prav ptujska, ki dobro deluje in skrbi za svoje člane. S tem bi lahko obrtniki in podjetniki pridobili na vseh področjih.
Podjetnik Darko Vidovič je opozoril na negotovosti, ki spremljajo obrtnike in podjetnike pred vstopom v Evropsko unijo maja prihodnje leto. Zagotovo se bo z vstopom marsikaj spremenilo, zato bi bilo prav, ko bi takšna srečanja pripravili večkrat in povabili tudi strokovnjake, ki bi jim lahko postregli z informacijami o vseh nejasnostih. Podjetnik Vlado Premzl je predlagal, da bi se povezovali tudi navzgor proti Ljubljani, da bi našli ""svoje" veze in ljudi tudi na raznih ministrstvih in državnih odborih, kjer imajo v rokah škarje in platno. Predlagal je tudi, da bi čimprej pričeli koristiti možnosti kapitala, ki se ponuja prek raznih evro programov. Občini, odboru in obrtnikom je predlagal, da pri tem pohitijo, saj je časa manj kot leto.
Na pomembnost medsebojne povezave podjetnikov in obrtnikov, predvsem pa na iskanje "hitrejših" poti do Ljubljane in državnih organov je opozorila tudi direktorica kidričevske občinske uprave Evelin Makoter Jabločnik in pri tem ponudila vso svojo pomoč. Ob tem pa poudarila, da je tudi pri iskanju in zagotavljanju sredstev iz Evropske unije in njenih programov potrebno zagotoviti kvalitetne, vsebinsko bogate in strokovno podprte programe oziroma projekte. To je po njenem mnenju eden ključnih elementov, ki vodijo do napredka.
M. Ozmec
Na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev smo v tem tednu zaznali nekoliko povečan promet z vrednostnimi papirji, toda na žalost je optimistično trgovanje trajalo le en dan.
Promet se nikakor noče premakniti iz mrtve točke, večina prometa pa še vedno sloni na obveznicah, s katerimi se je tudi v tem tednu precej več trgovalo kot pa z delnicami.
Vrednost slovenskega borznega indeksa, SBI20, se je od začetka tedna znižala z3.115 točk na3.080 indeksnih točk. Za razliko od indeksa SBI20 se je vrednost indeksa pooblaščenih investicijskih družb zvišala, in sicer iz 2.640 točk na 2.650 indeksnih točk.
Na borznem trgu se ni zgodilo nič nepričakovanega.
V četrtek je padla cena delnice Gorenja, saj nakupi delnic niso več prinašali upravičenosti do izplačila dividend. Tečaj je padel pod mejo 4.000 SIT oziroma na vrednost 3.880 SIT.
Na skupščini Gorenja je bil podan tudi odstop člana Nadzornega sveta Antona Majzlja. Delnica Merkurja je bila ena izmed najpro-metnejših delnic, saj je bilo z njo ustvarjenih za 165 milijonov prometa, tečaj pa seje le rahlo zavihtel navzdol. Merkur je tudi objavil, da trenutno nima nikakršnih namenov, da bi v kratkem prevzel kakšno novo družbo, saj trenutno ni nikakršnih razlogov za kaj takšnega. V Slovenj Gradcu pa je družba odprla nov trgovski center, vreden 4,5 milijona evrov.
Tudi s Krkino delnico je bilo ustvarjenega relativno veliko prometa, če upoštevamo dejstvo, da je trgovanje z delnicami precej zamrlo. Za dobrih 76 milijonov tolarjev ga je bilo v prejšnjem tednu, tečaj pa se je zavihtel navzdol za slabega pol odstotka. Krki je uspelo v prvih treh mesecih letošnjega leta prodati za 21,4 milijarde tolarjev, kar je za 5 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Letos pa nameravajo v Krki dokončati tudi gradnjo proizvodno distribucijskega ter razvojnega centra v bližini Moskve.
Za malenkost manj prometa je bilo ustvarjenega z delnico Merca-torja, kateremu je cena delnice prav tako malenkostno padla, in sicer za dve desetinki odstotne točke. Merca-tor je prodal 100-odstotni lastniški delež v družbi Mercator-KZK Kmetijstvo Kranj. Za ta korak so se v Mercatorju odločili zato, ker se nameravajo osredotočiti na svojo temeljno dejavnost trgovine z živili.
Delnica Zdravilišča Moravske toplice je bila ena izmed redkih, ki ji je uspelo povišati enotni tečaj. Tokrat za 1,19 odstotka.
Republiška obveznica 26. izdaje je bila najzanimivejša obveznica za vlagatelje, saj je bilo z njo sklenjenih za skoraj 600 milijonov tolarjev poslov, tečaj pa je rahlo padel na vrednost 106 odstotkov nominalne vrednosti. Tako, kot je to običajno, je bilo tudi z obveznico Slovenskega odškodninskega sklada ustvarjenega veliko prometa. Vrednost pa seje nekoliko povišala in se tako še bolj približala nominalni vrednosti.
Med delnicami PID-ov je največ prahu dvignila delnica Mercate, s katero je bilo v četrtek ustvarjenega za 400 milijonov tolarjev poslov, in sicer v svežnju. Tečaj se je vrtoglavo povzpel za 300 odstotkov nad enotnim tečajem. Tudi delnica Nacionalne finančne družbe 1 je bila precej zanimiva za vlagatelje, saj je njen enotni tečaj porasel za 3,67 odstotka.
Nadzorni svet NLB bo odločal o sklicu izredne skupščine s predlogom o neizplačilu nagrad članom uprave in nadzornemu svetu.
Na mednarodni razpis za prodajo bihaške tovarne hladilnih naprav Bira, se namerava prijaviti tudi Gorenje.
Vlada Republike Slovenije je sprejela Murin predlog za dodelitev pomoči v višini 10 milijonov evrov.
Jaka Binter
Videm • Predpočitniška seja občinskega sveta
Na pocitnice z zamerami
Zadnja seja sveta obCine Videm pred počitnicami je županu in svetnikom občasno nekoliko zvišala krvni tlak. Ce se na seji na nekaterih področjih niso mogli poenotiti, jim je morda to bolje uspelo na polletnem zaključnem pikniku.
Med osrednje točke tokratnega zasedanja lahko uvrstimo predlog odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje občine Videm. Svetniki so odlok potrdili, saj je osnova za načrtovanja na številnih področjih. Ker je dokument medresorsko (državno) usklajen, naj bi ga po pričakovanjih v naslednjih dneh podprla tudi slovenska vlada, nato bo šel v objavo in v življenje. S tem bodo legalizirani tudi nekateri projekti, ki so že v izvajanju. V občini pa že napovedujejo nov postopek prostorskega planiranja, saj sedanji odlok zaradi dolgotrajnosti postopka priprave in usklajevanja ni več odsev dejanskih potreb občine in občanov.
Med zanimivejše točke lahko uvrstimo tudi informiranje svetnikov o energetski zasnovi občine Videm. Študijo je občina naročila že v prejšnjem mandatu, pripravila pa jo je Agencija za prestrukturiranje energetike. Njen namen je pripraviti dolgoročno strategijo energetike v občini Videm, zagotoviti učinkovitejšo izrabo energije ter sočasno rešiti okoljske in ekološke probleme. Predstavnika Agencije sta navedla številne možnosti: od ukrepov za varčevanje
z energijo, raziskave na področju geotermalne energije, daljinsko ogrevanje s pomočjo bioplina, gradnjo solarne elektrarne, postavitev malih hidroelektrarn in tako naprej. Ker je zadeva v fazi prve informacije, bodo o njej videm-ski svetniki zagotovo še temeljito razpravljali. Tokrat je večina menila, da so predstavljene možnosti energetska perspektiva jutrišnjega dne.
Med pobudami svetnikov smo slišali več zahtev za večjo transparentnost dela občinske uprave in komisij, ki jih imenuje župan, predvsem ko gre za odločitve o izvajalcih pomembnih investicij. Nekateri svetniki so pokazali očitno nezadovoljstvo in ogorčenost, da nekatere pomembne odločitve gredo mimo njih oziroma z njimi niso seznanjeni, pomirili jih niso niti argumenti direktorice občinske uprave, da je vse izvedeno v skladu z ustrezno zakonodajo. Ker gre očitno za začetne težave v medsebojem komuniciranju svetnikov na eni in župana ter uprave na drugi strani, se bo, upajmo, po poletnem oddihu in izvedenih načrtovanih delih vse skupaj uredilo samo od sebe.
Zanimivo nasprotovanje županovemu predlogu se je zgodilo pri navidezno manj pomembni
odločitvi. Šlo je za to, da bi nekoliko spremenili prostorsko razporeditev kletne etaže novega zdravstvenega doma. V konkretnem primeru so v projektu predvideni trije skladiščni prostori, ki pa niso potrebni. Z njihovo združitvijo bi pridobili prostore za dejavnost Kulturnega društva Franceta Prešerna Videm. Za županov predlog so od dvanajstih glasovali samo trije svetniki. Tako posega ne bo mogoče uvrstiti v sedanjo fazo urejanja novega objekta, ki je prvenstveno namenjen zdravstveni, zobozdravstveni in lekarniški dejavnosti, v zgornji etaži pa dvema stanovanjema. Svetnikov ni prepričalo dejstvo, da osrednje kulturno društvo po zgraditvi občinske stavbe nima lastnih prostorov. Misli se jim tudi niso usmerile v možnost, da razkošnemu poslovno-stano-vanjskemu objektu grozi neizko-riščenost. Vse kaže, da je bil v ospredju gnev, da sedanji župan posega v odločitve prejšnjega in da bi si center spet rad privoščil nekaj, kar zunanjim društvom ni dano. Odločitev bodo sicer še lahko popravili, toda pri tem bo občinska blagajna še nekoliko bolj prazna.
J. Bracic
Ptuj • Ob dnevu državnosti
Torta za Slovenijo
Socialdemokratska mladina Slovenije je 25. junija, ob dnevu državnosti, organizirala projekt, imenovam "Torta za Slovenijo".
Projekt, ki je potekal po vsej državi, si je ambiciozno zastavil tudi odbor SDM na Ptuju in v Kidričevem. K sodelovanju so povabili slaščičarje in gostince s ptujskega območja, da spečejo največjo, najizvirnejšo, najlepšo, ... skratka naj torto na temo dvanajste obletnice samostojnosti Slovenije. Vabilu so se prijazno odzvali v Sladkem butiku na Ptuju ter spekli velikansko torto na temo Slovenija v EU. Torto pa je spekla tudi mlada socialdemokratinja iz Kidričevega. Ob dnevu državnosti so opoldne razdelili torti kopalcem v Termah Ptuj ter skupaj počastili samostojnost Slovenije.
Mestni odbor
Torta za rojstni dan nase države
Foto: AS
Radenci • S seje obcmskega sveta
Svetniki proti agenciji
Na 8. redni seji obCine Radenci so svetniki med drugim obravnavali odlok o ustanovitvi javnega zavoda Podjetniško razvojna agencija (PORA) Gornja Radgona.
Ustanoviteljice agencije so občine Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščav-nici, radenski svetniki pa so na predlog odloka podali kar nekaj pripomb. Motilo jih je predvsem dejstvo, da bo sedež PORA v Gornji Radgoni in ne v Radencih, kot nasprejemljiv pa
so označili tudi člen, ki določa, da se direktorja zavoda imenuje brez javnega razpisa. Obenem so svetniki izrazili dvom, ali Radenci Podjetniško razvojno agencijo sploh potrebujejo, saj so doslej dobro sodelovali tako z Muro kot Prleško razvojno agencijo ter drugimi. Ob
koncu razprave so odločili, da odloka ne sprejmejo, oblikovali pa bodo pogajalsko skupino, ki bo glede predlogov in zahtev radenskih svetnikov skušala izposlovati čimboljši rezultat.
Natalija Škrlec
Borl • Proslava ob dnevu državnosti
Vredno se je bilo truditi
Na predvečer dneva državnosti so v občini Gorišnica pripravili slovesnost v kapeli borlskega gradu.
V kulturnem programu so nastopili člani Kulturnega društva Ruda Sever Gorišnica, in sicer mešani pevski zbor pod vodstvom Ernesta Kokota, mlade Lukarice iz Moškanjcev, tabmu-raši iz Zagojičev ter folkloristi iz Gorišnice, vsi skupaj so poskrbeli za kulturni užitek kakih sto udeležencev prireditve.
Slavnostni govornik je bil župan občine Gorišnica Jože Kokot, ki je omenil nastanek slovenske samostojne države pred 12 leti kot enega najpomembnejših dogodkov v 1.400 letni zgodovini slovenstva.
Spomnil se je navdušenja, s katerim smo takrat razglasili svojo odločitev o samostojni državi in jo slovesno sporočili svetu. "Danes je Slovenija uve-
Foto: jb
Na proslavi na Borlu je govoril župan občine Gorišnica Jože Kokot.
ljavljena in spoštovana država, del prihodnosti in del tistega sveta, ki spoštuje svobodo, demokracijo, varnost, blaginjo, razvoj in solidarnost. Za tak svet se je vredno truditi, zavedati pa se moramo, da do njega vodijo zahtevne poti."
Dodal je, da sta Slovenija in slovenska družba sedaj bis-
tveno spremenjeni, sta del Evrope, ki se združuje. Svet je Slovenijo sprejel kot enakopravno in verodostojno sogovornico. Ko upravičeno ponosni praznujemo dvanajsto obletnico samostojne države, ki je gospodarsko in socialno stabilna in demokratična, se moramo zavedati, da dosedanje spremembe ne pomenijo spremembe na boljše za vse državljane. Socialna povezanost mora zato ostati enako visok cilj kot gospodarski napredek. Pri tem je omenil pomembno vlogo občin, ki morajo s svojim zavzetim delom omogočiti vsem svojim občanom še kakovostnejše delo in s tem povezano lepše življenje.
JB
Ptuj • Borci so zborovali
Ne sramujmo se
"Borcem, udeležencem narodnoosvobodilnega boja v letih 1941-1945, ni potrebno naših dejanj, žrtev, odpovedovanj, pripovedovati samim sebi. Prav pa je, da povemo pravo resnico tistim, ki so prihajali in še bodo prihajali za nami!"
Tako je v svoji razpravi razmišljal najstarejši udeleženec narodnoosvobodilnega boja na Ptujskem, 91-letni Bogomir Ko-stanjevec na volilni skupščini Območnega odbora združenja borcev in udeležencev NOB Ptuj, ki je bila v ponedeljek, 23. junija, v Domu Franca Kram-bergerja na Ptuju. Okrog 40 delegatov in gostov, ki so zastopali 351 borcev in 97 zagovornikov vrednot NOB, je v uvod prisluhnilo petju domovinskih pesmi, ki so jih zapele Spominčice. V svojem poročilu je dosedanji namestnik predsednika Območnega združenja Mitja Mrgole izrazil zahvalo za dolgoletno vodenje borčevske organizacije Milanu Lacku in Ivu Rau ter pokojnemu Mihaelu Gobcu, z minuto tišine pa so se poklonili ves umrlim v prejšnjem obdobju.
Po njegovem poročilu in predlogih usmeritev za nadaljnje delo so sledila še druga poročila: poročilo Feliksa Bagarja, predsednika Odbora za proslave in prireditve, ter Stanka Le-peja, predsednika Komisije za varovanje spomenikov in spominskih obeležij NOB na Ptujskem ter Statutarne komisije. Vsebinsko bogata razprava dvanajstih razpravljalcev je v celoti potrdila programske usmeritve, ki so jih predlagali poročevalci. Še več! Podprli so usmeritve za krepitev borčevske organizacije, obeleževanju pomembnih pomnikov iz obdobja NOB, skrbi za zdravstveno in socialno ogrožene člane, povečano sodelovanje z občinami, Pokrajinskim muzejem Ptuj, Zgodovinskim arhivom Ptuj, sodelovanje z Veterani vojne za Slovenijo, Združenjem častnikov in poveljstvom Slovenske vojske v ptujski vo-
Foto: M. Ozmec
Novi predsednik območnega odbora ZZB je Mitja Mrgole.
jašnici in sprejeli spremembe in dopolnitve Statuta.
Po sprejemu programa dela so izvolili še novo vodstvo Območnega združenja, tako so za predsednika soglasno izvolili Mitjo Mrgoleta, za podpredsednika Feliksa Bagarja in Jožeta Križančiča, za tajnika Franca Simeonova in sedem članov odbora Območnega združenja, petčlanski nadzorni odbor in tričlansko častno razsodišče.
Stanko Lepej
Ljutomer • Zdravsteni dom
Manjka 3,12 milijona
Za lansko leto je ljutomerski zdravstveni dom predložil soustanoviteljicam zavoda - to so vse štiri občine Upravne enote Ljutomer - poslovno poročilo, iz katerega je razvidno, da je bilo poslovno leto zaključeno s primanjkljajem v višini 3,12 milijonov tolarjev, kar pomeni 0,54 odstotka celotnih prihodkov.
Zdravstveni dom Ljutomer pridobiva sredstva za izvajanje dejavnosti od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), zavarovalnic, proračuna Ministrstva za zdravje Republike Slovenije, ustanoviteljic ter z dotacijami, darili in drugimi viri. Primanjkljaj je nastal zaradi preseganja obsega programov, ki bremenijo Zdravstveni dom Ljutomer in jih ZZZS ne obračunava, prav tako so v strukturi cene prenizko priznani materialni stroški, sredstva za laboratorijske storitve pa ne pokrivajo stroškov. Svet zavoda ljutomerskega zdravstvenega doma je že sprejel sanacijski program za odpravo vzrokov za nastanek izgube v lanskem letu.
Po zagotovilih direktorja ljutomerskega zdravstvenega doma doktorja Jožeta Šumaka bodo v letošnjem letu uspeli pokriti izgubo iz lanskega leta, vendar jim vse le ne bo šlo po načrtih. Doslej še namreč niso uspeli pristopiti k Skupnosti zdravstvenih zavodov Murska Sobota ter se tako rešiti plačevanja davka na dodano vrednost. Občina Ljutomer, ena izmed soustanoviteljic Zdravstvenega doma Ljutomer, je že sklenila, da se k skupnosti še ne bo pristopilo, saj naj bi bilo premalo znanega o skupnosti ter interesih, zakaj prihaja do omenjenega združevanja zdravstvenih domov.
Miha Šoštarič
Ptuj • Ob dnevu državnosti
Preteklost za prihodnost
Slovenija je 25. junija praznovala 12. rojstni dan. Počastili so ga s številnimi slovesnostmi. Osrednja slovesnost v Mestni občini Ptuj je bila na Mestnem trgu na Ptuju.
že po tradiciji je bila povezana z zaključkom teka ob mejah Slovenije. Člani Tekaškega kluba Maroton so jo obtekli že dvanajstič. Na pot so odšli 21. junija, start je bil izpred Mestne hiše, dogodek je spremljala peščica Ptujčanov in naključnih obiskovalcev. Ob vrnitvi jih
je bilo mnogo več.
Vzdušje je bilo takšno, kot se prazniku pritiče. Moteče pa je bilo, da so na številnih stavbah (med njimi je bilo veliko javnih ustanov) pozabili izobesiti zastave, manjkale so tudi na zasebnih hišah. Kot kaže, tudi Ptujčanom državni simbo-
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski župan dr. Štefan Čelan je Tekaški klub Maraton Ptuj nagradil s plaketo Mestne občine Ptuj.
li niso ljubi, čeprav imajo svojo samostojno državo radi, ji te svoje ljubezni ne izkazujejo. Kot da bi se je na drugi strani bali.
Slavnostni govornik na osrednji slovesnosti ob dnevu državnosti v Mestni občini Ptuj je bil župan dr. Štefan Čelan. "Kljub splošni solidarnosti, ki smo jo Slovenci izkazali ob osamosvojitvi, je prav, da se danes hvaležno in spoštljivo spomnimo ljudi, ki so v naši zavesti najtesnje povezani s tem dejanjem. To so predvsem vsi tisti, ki so pri teh dejanjih izgubili svoje zdravje ali celo življenje. Hvala vsem, ki so ob osamosvojitvi sodelovali v enotah Teritorialne obrambe, policije, gospodarskih in javnih službah. Za prihodnost pa se je potrebno predvsem zavedati, da so rezultati iz preteklosti zgolj zgodovina, na katero nimamo vpliva, nalagajo pa nam veliko
Ptujski tekači so že dvanajstič obtekli meje Slovenije.
Foto: Črtomir Goznik
obveznosti. S samostojno državo Slovenci postajamo del prihodnosti znotraj tiste družine narodov, ki so jim pri srcu svoboda, demokracija, varnost, kakovost življenja, inventivna in inovativna ustvarjalnost in solidarnost. Za današnji in predvsem jutrišnji dan si je vredno zapomniti, da smo državo ustanovili zaradi državljanov in državljank. Človekovo dostojanstvo, svoboščine in pravice ljudi naj bodo tudi jutri temelj naših ravnanj. Kot državljani
Ptuj • Slovesnost ob blagoslovu zvonov
Prvo zvonjenje po 58 letih
V nedeljo, 29. junija, je bila v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju velika slovesnost.
Naslovni škof Ptuja dr. Anton Stres je blagoslovil tri nove zvonove, težke 744 kg, 542 in 312 kg, posvečene zavetnikom župnije in samostana sv. Petra in Pavla, zavetniku province Jožefu in sv. Antonu Padovanske-mu, ki je zavetnik pri gradnji in obnovi minoritske cerkve na Ptuju. V zvonik so dvignili najprej najmanjši zvon, dar Ignacija Janžekoviča. Drugi zvon so pred dvigom preizkusili škof dr. Anton Stres, provincialni minister p. Slavko Stermšek in gvardijan minoritskega samostana p. Milan Kos. Tretji zvon, ki je največji in ima največ botrov, so v zvonik dvignili naza-
dnje. Med njegovimi botri je tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki je bil tudi med govorniki na nedeljski slovesnosti na svečano okrašenem dvorišču minoritskega samostana. Skupnemu župnijskemu zvonu je dodana tudi skrinjica s certifikatom za zvonove družinskega podjetja Grassmayer iz Insbru-cka, kjer so zvonove izdelali, in spominska listina vseh darovalcev zanje. V delno obnovljeni cerkvi so v nedeljo po 58 letih ponovno zazvonili zvonovi.
Uvodni nagovor na nedeljski slovesnosti je imel cerkveni ključar Janez Rožmarin, v imenu župnije je govoril p. Tarzi-
cij Kolenko. Iz otroštva mu je ostal najbolj v spominu žalosten prizor porušene cerkve in jokajoči ljudje, je povedal uvodoma. To je bila prva skrunitev cerkve, sledila pa ji je druga, gradnja nesakralnega objekta na temeljih, ki so bili že posvečeni, kot simbol nasprotovanja cerkvi. Zgodil pa se je čudež, ki ga skorajda nihče ni več pričakoval, da je namreč prišlo do porušenja poštnega objekta in gradnje nove minoritske cerkve. Kot je poudaril p. Tarzicij Kolenko, je to predvsem zasluga vseh ljudi, ki so dobro mislili in imeli posluh za obnovo objekta, ki je bil nekoč ponos
Foto: Črtomir Goznik
Zvonove je blagoslovil naslovni škof Ptuja dr. Anton Stres in v nedeljo, 29. junija, so po 58 letih v cerkvi sv. Petra in Pavla ponovno zazvonili.
Ptuja.
Za blagoslovitev zvonov so se odločili predvsem zato, da bi polovico prehojene poti, temeljni kamen za gradnjo nove cerkve je bil položen natanko pred dvema letoma, zaznamovali z nekim dogajanjem, ki blagoslavja njihovo delo. Z nedeljsko slovesnostjo so se tudi zahvalili vsem, ki jim pomagajo pri obnovi in vsem, ki jim še bodo, ker bodo za dokončanje gradnje cerkve potrebovali še veliko sredstev in dela.
V letošnjem letu bodo uredili njeno notranjost, zato se bodo morali začasno iz cerkve izseliti. V tej fazi bodo porušili vmesni zid med zdajšnjim pre-zbiterijem in cerkvijo. Dokler dela ne bodo končana, bodo cerkveni obredi potekali v re-flektoriju. V cerkveno notranjščino želijo namestiti tudi nekatere največje umetniške kipe, ki so bili med bombardiranjem poškodovani. V prvi vrsti gre za čudovito minorit-sko Madono iz 13. stoletja, ki je eden najlepših Marijinih kipov na Slovenskem. Na Ministrstvo za kulturo so v zvezi s to obnovo naslovili že dva dopisa, vendar odgovora še niso prejeli. Prav tako so obnove potrebni tudi štirje baročni kipi Josefa Strauba. Dela pri baročni fasadi potekajo počasneje tudi zaradi počasnega dotoka sredstev, ki jih za omenjena dela zagotavljajo v Mestni občini Ptuj in na Ministrstvu za kulturo. Ko bo končana baročna fasada, bodo cerkev predali namenu.
in predvsem kot država bodimo občutljivejši za spodbujanje priložnosti za delo in izgradnjo racionalnega sistema socialnih pomoči nemočnim. Po letu 2004 postaja Slovenija del Evrope. Slovenci imamo tokrat priložnost, da kot samostojna država vpišemo in zarišemo svojo sled v del novega sveta. Prvi pogoj za doseganje tega cilja je spreminjanje lastnih vrednost. V kolikor ne bomo dojeli, da je kakovost našega življenja predvsen odvisna od naše pripravljenosti za lastne spremembe v smeri razumevanja soodvisne ustvarjalnosti, nimamo veliko razvojnih priložnosti v družbi evropskih narodov," je med drugim povedal ptujski župan na osrednji
slovesnosti ob dnevu državnosti v Mestni občini Ptuj. Tekaškemu klubu Maraton Ptuj je ob 12. jubilejnem teku ob mejah Slovenije in za vztrajno delo podaril plaketo Mestne občine Ptuj ter jih tudi obdaroval. Nekaj priznanj so podelili tudi maratonci. Prejeli so jih: Mestna občina Ptuj, Športni zavod Ptuj, Talum Kidričevo, Petlja, Policijska postaja Ptuj in Radio-Tednik Ptuj. S priznanji so se jim zahvalili za podporo v vseh teh letih.
V kulturnem programu so nastopili: Pihalni orkester Ptuj, Akademski pevski zbor Kluba ptujskih študentov pod vodstvom Robija Feguša, Plesni center Mambo in Karate klub Ptuj.
MG
Komentiramo
Ptujska poletna zmeda
Letošnje ptujsko poletje ima vse poletne značilnosti: visoke temperature in poletno zmedo. Ni dovolj, da so se poletne prireditve preselile na zunanje lokacije, dodatno zmedo sedaj vnašajo orgnizatorji prireditev, ki pa ostajajo zvesti mestnemu jedru.
V soboto, 21. junija, sta se na primer skoraj sočasno v prireditveni prostor spremenila dva osrednja ptujska trga, Slovenski in Mestni. Na Slovenskem trgu je bila že skoraj pol leta napovedana prangerijada, na Mestnem pa so koncert imeli ptujski godbeniki, ki so prišli na prireditveni oder tako rekoč inkognito, saj skoraj nihče ni vedel za njihov koncert. Še tisto malo gledalcev, ki so imeli v soboto dopoldne čas za kulturne užitke, so tako prireditelji razdelili v dva tabora, pri čemer so izgubili vsi. Pa bi človek mislil, da gre za začetnike pri orgnizaciji prireditev, ki ne bi vedeli, kje se zbirajo prijave in kje naj bi potekala koordinacija. Da o odhodu maratoncev, ki so že dvanajstič obtekli meje samostojne Slovenije, niti ne govorimo. Župan Mestne občine Ptuj jih je nagovoril na skoraj praznem Mestnem trgu.
Tudi na praznik dneva državnosti so si organizatorji skočili v zelje. Na Mestnem trgu seje ob 19. uri pričela osrednja prireditev ob dnevu državnosti v MO Ptuj kot že dva-najskrat doslej. Ob 20.30pa so se s prireditvijo napovedali cidovci, ki so vabili na koncert skupine Sathya na dvorišču ptujskega gradu, čeprav je bil za 21. uro na Mestnem trgu že dobrega pol leta napovedan za izbor mis Štajerske, ki je na osrednji ptujski trg privabil nekaj tisoč ljudi.
To so le najnovejši primeri neusklajenosti v tem prostoru, ko gre za prireditve. Pri vsem tem pa je najslabše, da nihče ne najde zdravila za to. Ni ga imel GIZ Poetovio vivat, pa tudi LTO nima prave moči, da bi med organizatorji naredil red. Ker gre za prireditve brez vstopnine, je grenak priokus še toliko večji. Velikanska energija, ki je šla v organizacijo nekaterih od omenjenih prireditev, seje izgubila v prazno, ni prišla do tistih, ki jim je bila namenjena. Povrhu zbode tudi podatek, da gre za prireditelje, ki se financirajo oziroma sofinancirajo iz proračunskega denarja. Jih lahko zdisciplinira tretji organizator ali pa morda še manj javnega denarja, kot ga prejemajo sedaj, in večja prisotnost na trgu, ki pa zahteva tudi prave marketinške prijeme? Tudi zato bodo za pisce strategije oživljanja starega mestnega jedra prireditve poseben izziv, saj mesto bolj kot kdajkoli stavi na premično kulturo.
Lancova vas • 20 let folklornega društva
Dediščina Lancove vasi v knjigi
V Lancovi vasi so konec minulega tedna nadvse slovesno nazdravili 20-letnici ustvarjanja v folklornem društvu, kjer že od leta 1983 skrbno ohranjajo ljudsko kulturno izročilo.
Ob praznovanju so priredili slavnostni koncert, predstavili knjigo z naslovom Dediščina Lancove vasi in okolice - noša, plesi maske, katere avtorji so dr. Marija Makarovič, Mirko Ramovš in dr. Aleš Gačnik, praznovanje pa zaključili z nedeljskim folklornim srečanjem in nastopom skupin iz Markovcev, Cirkovc, Dolene in Češke, s katerimi imajo prijateljske stike vse od leta 1988.
Svečan začetek praznovanje je bila petkova predstavitev knjige, ki je plod dolgoletnega raziskovalnega dela. Dr. Marija Makarovič je opravila nadvse pomembno raziskavo noš v Lancovi vasi in okolici. Raziskavo je
pričela 1991 med ljudmi, ki so o tem še kaj vedeli povedati, ob tem ji je bil v veliko pomoč predsednik društva Janko Jerenko. Raziskava je obrodila sadove in že 1993, ko je društvo praznovalo 10-letnico, so bile predstavljene nove - praznične noše.
Mirko Ramovš je kmalu po tem, ko so v FS imeli raziskano nošo, raziskal še plese, čeprav jih je nekaj na terenu pred njim že uspela poiskati umetniška vodja skupine Nežka Lubej. Med posebnostmi teh krajev je izpostavil ples s "kuhljami", ples s siroto, ples s korpico, nekaj posebnega pa je odkritje pobreške polke, ki jo ponavadi plešejo po-
breški plesači.
O tradicionalni pustni kulturi Lancove vasi in okolice pa piše dr. Aleš Gačnik, sicer tudi urednik knjige, ki bo, tako je prepričan, našla široki krog bralcev ter bo dobra promocija tudi za folklorno društvo, kraj in občino Videm.
Dve desetletji uspehov
Petkov jubilejni koncert so lancovovaški folkloristi namenili obujanju spominov na dogodke, ki so jih združili dve uspešni desetletji. Vseskozi je bilo v ospredju ohranjanje ljudskega izročila, običajev in navad, je ob jubileju posebej poudaril pred-
Dobitniki zlatih in častnih priznanj
Zlata priznanja so prejeli: Erne^^ Kupčič, Janko Mi-helac, Janko Mohorko, Jožica Habjanič, Jože Vidovič in Franci Sitar. Častna - jubilejna priznanja so prejeli: Ivan Malek, Marija Jus, Pepca Klinc, Janko in Sonja Jerenko, Roman Habjanič, Marija Lozinsek, Olga Plajnsek in Miran Jerenko.
sednik FD Lancova vas Janko Je-renko. Spomnil je na leto 1983, ko so nekateri v Lancovi vasi začutili, da bi v društvu lažje ohranjali ljudsko blago, sicer pa so že mnogo prej to počeli napredni vaščani, saj so leta 1938 v Lancovi vasi ustanovili skupino oračev, ki se je v tistih časih uspešno predstavljala na pustnih karnevalih, orači pa predstavljajo tudi glavni povod za ustanovitev folklornega društva. Prvi predsednik le-tega je postal Franc Drobnič mlajši, a kmalu ga je zamenjal Janko Jerenko, ki društvu predseduje še danes, ves čas pa je folkloristom Lancove vasi kot umetniški vodja stala ob stra-
ni Nežka Lubej. S posebnim ponosom pa povedo, da imajo ob odrasli folklorni skupini, pevcih, pevkah in muzikantih, korantih in ostalih pustnih skupinah zdaj še v društvu otroško in odraslo folklorno skupini, in obe sta se uspešno predstavili tudi na jubilejnem koncertu.
Praznik folklore so v Lancovi vasi zaključili z nedeljskim srečanjem folklornih skupin, na katerem so še posebej navdušili folkloristi iz Češke, že dan prej, v soboto, pa so v Lancovi vasi pripravili slovesnost ob krajevnem prazniku in jo združili s simboličnim odprtjem novih pridobitev v komunalni infrastrukturi (pločni-
ka, javne razsvetljave in modernizirane ceste). Domače gospodinje so pripravile bogato kulinarično razstavo in jo obogatile z izdelki ročnih del. Nove pridobitve je v Lancovi vasi blagoslovil pater Benjamin Mlakar iz župnije sv. Vida, domačini pa so se za ves trud in prizadevnost posebej zahvalili domačinu, občinskemu svetniku in nekdanjemu članu sveta KS Antonu Jusu, ki je bil tudi vodja investicijskih del.
Ob krajevnem prazniku sta zbrane na slovesnosti nagovorila še sedanja predsednica sveta KS Manuela Klinc in nekdanji predsednik Martin Vidovič.
Tatjana Mohorko
Knjigo so med prvimi v roke vzeli njeni avtorji dr. Aleš Gašnik, dr. Marija Makarovič in Mirko Ramovš.
ikrjanec
Folkloristi so na jubilejnem koncertu predstavili nekaj odličnih odlomkov iz spletov zadnjih štirih let.
Lancovovaščani so ob krajevnem prazniku simbolično odprli nove pridobitve.
Podgorci • Krajevni praznik
Obnovili svoj praznik
Minuli konec tedna so v KS Podgorci praznovali prvi krajevni praznik v samostojni Sloveniji.
Da so krajani praznik že težko pričakovali, je pokazal zelo dober obisk osrednje prireditve, ko je bila vaška dvorana skoraj pretesna za vse domačine in goste. Kakšnega posebnega vzroka ali dogodka, na katerega bi se navezoval krajevni praznik, Podgorčani sicer nimajo, vendar za dobro praznovanje razlog res ni potreben.
Praznovanje so začeli v petek s športnimi prireditvami. Na nogometnem turnirju so se pomerili otroci, mladinci in veterani za pokal KS Podgorci. V soboto se je izkazala lovka družina, ki je pri lovskem domu Polenci pripravila streljanje na glinaste golobe in bežečo lisico, nato pa so tako tekmovalce kot gledalce pogostili s srnjakovim golažem. V osnovni šoli je bila razstava, ki so jo pripravili domači obrtniki in kmetovalci, v vinskem ambijentu Bombek pa so pripravili de-gustacijo vina. Omenimo le še vaške igre, pri katerih so bili najboljši tekmovalci Bresnice, drugi so bili Podgorčani, tretji pa ekipa Osluševcev. Tekmovali so v iskanju krompirja v slami, vožnji z avtobusom, prenašanju jabolk z usti in hoja na smučeh v trojkah.
Priznanja krajevne skupnosti Podgorci so prejeli z leve: v imenu PGD Cvetkovci ob 80-letnici delovanja Zvonko Dominko, Drago Kelenc za požrtvovalno delo v PGD Bresnica in Cvetka Krabonja za svoje izjemne kulinarične dosežke.
Na osrednji prireditvi, za katero so prisrčen kulturni program pripravili otroci, so podelili tudi priznanja KS Podgorci. Za svoj čudoviti kruh in prispevek h kulinariki, ki je ponesla ime Podgorcev tudi v vladne in diplomatske kroge, je priznanje dobila Cvetka Krabonja. Za svoje nesebično delovanje v PGD Bresnica in pomoč sočloveku je priznanje prejel Drago Kelenc. Priznanje so ob 80-letnici delovanja podelili tudi PGD Cvetkovci. Priznanja je izročil predsednik krajevne skupnosti Janko Meš-ko, ki je opozoril na nekatere
pridobitve, ki se obetajo domačinom v kratkem. V naslednjih mesecih bo dokončana telovadnica, izdeluje se lokacijski načrt za KS, pred izvedbo je tudi namakalni sistem. Kmalu pa bo rešeno tudi vprašanje ureditve središča vasi. Priznanja KS je izdelal Slavko Prejac, ki je na njih simbolno združil oba pomenska simbola Podgorcev, podrti gater in Durerjev kelih.
Na pogostitvi in zabavi, ki je sledila je prišlo do izraza bogato družabno življenje v skupnosti in angažirano sodelovanje vseh društev.
vki
Videm • Obrtniki pri županu
Želijo delo in plačilo
Avtoprevozniki in lastniki gradbenih strojev v občini Videm zahtevajo, da dobijo delo pri občinskih investicijah. Po zagotovilu župana jim je to zagotovljeno.
Avtoprevozniki in lastniki gradbenih strojev so prejšnji četrtek zahtevali sestanek z županom občine Videm Friderikom Bračičem. Kot razlog so navedli svoje razočaranje na njegovimi potezami, ki naj bi omenjene obrtnike s sedežem na območju občine zapostavljale pri pridobivanju dela na cestah in drugih objektih, ki jih financira občinski proračun. Izvedeli so namreč, da je občina za izvajalca asfaltiranja cest na svojem območju izbrala Cestno podjetje Ptuj, to pa je prevzelo tudi pripravljalna zemeljska dela in navoz gramoza, kar so v prejšnjem obdobju opravljali domači obrtniki. Kot so poudarili, cene storitev prilagajajo zgolj za preživljanje svojih družin, zato njihove storitve nikakor ne morejo biti dražje od drugih.
"Prišli smo, da se dogovorimo, da nas vključite v delo in da za to dobimo primerno plačilo," je poudaril njihov predstavnik Dušan Serdinsek. Drugi so dodali, da bi bilo od občine pošteno, da jim zagotovi delo tudi za naprej, saj so v prejšnjih letih s svojim delom pomagali na cestah v najzahtevnejših delih Haloz.
Župan Friderik Bračič je od-
govoril, da so informacije, s katerimi razpolagajo obrtniki, neresnične in napihnjene. Poudaril je, da so doslej, v prvih mesecih njegovega županova-nja, vsa dela pri vzdrževanju cest opravljali domači prevozniki, kar je razvidno tudi iz računov in druge dokumentacije. "Tujega" izvajalca je občina najela le v primeru, če med obrtniki v občini ni bilo ustreznega. Tudi v naprej bo tako, prednost bodo torej imeli domači obrtniki, ki pa morajo zagotavljati konkurenčne pogoje, saj je potrebno s proračunskimi sredstvi ravnati gospodarno.
Glede modernizacije cest na območju občine Videm je res izbrano Cestno podjetje Ptuj kot najugodnejši ponudnik. Zaradi zahtev nove zakonodaje na področju gradenj pa je potreben nekoliko drugačen pristop. Tako mora investitor, v tem primeru občina, zagotoviti varnost na gradbišču, za kar nima zagotovljenih kadrovskih pogojev in je to nalogo s pogodbo zaupala izvajalcu del. Ta mora nuditi tudi ustrezno garancijo, prvo in drugo pa je mogoče samo v primeru, če Cestno podjetje prevzame celotno gradnjo. Vendar je župan
zagotovil, da bo občina ob podpisu pogodbe (isti dan) z izvajalcem podpisala tudi že usklajen dogovor o tem, da bo za pripravljalna zemeljska dela in navoz gramoza najel prevoznike in strojnike z območja občine Videm (sedem prevoznikov in strojno-zemeljska dela).
Pred tem nekoliko razburjene obrtnike je zagotovilo župana pomirilo. Izrazili pa so bojazen, da jim bo CP Ptuj postavilo nesprejemljive pogoje, bali pa so se tudi dolgega čakanja na zasluženo plačilo. Tudi pri tem so dobili s strani župana, predsednika občinskega odbora za okolje in prostor mag. Janeza Merca ter od direktorice občine uprave Darinke Ratajc zagotovilo, da bodo v tem primeru posredovali pri vodilnih ljudeh Cestnega podjetja, s katerimi se da, po njihovem prepričanju in dosedanjih izkušnjah sodeč, o vsem dogovoriti.
Ob koncu je župan še poudaril: ^"V vsakem od nas imate sogovornika. Želim si dobrega sodelovanja in strpnosti." Dogovor je torej sklenjen, na vrsti je njegovo izvajanje v praksi. Upajmo, da v skupno zadovoljstvo.
J. Bra~i~
Sikoie • 110 let gasilstva
Nov prapor in avtomobil
Gasilstvo ima v Sikolah bogato tradicijo, saj je letos minilo že 110 let od ustanovitve prostovoljnega gasilskega društva v tem kraju.
Visok jubilej so proslavili v okviru 6. praznika občine Kidričevo na osrednji slovesnosti pod novim občinskim šotorom v soboto 21. junija, ko so blagoslovili in predali namenu tudi gasilsko vozilo in razvili nov prapor.
Gasilsko društvo Šikole vseh 11 desetletij pridno skrbi za požarno varnost v treh vaseh, saj poleg Šikol sodita v njihov požarni okoliš tudi Stražgonj-ca in Gaj pri Pragerskem. Kot je povedal sedanji predsednik društva Rajko Rober, so se na ustanovnem občnem zboru zbrali 2. februarja 1893 in že naslednje leto postavili leseno lopo za gasilsko opremo. V letu 1899, ko je gasilcem predsedoval Franc Pernat, so s skupnimi močmi zgradili zidani gasilski dom. Leta 1928 so prodali ročno brizgalno iz Cirkulan in isto
leto nabavili prvo motorno bri-zgalno, upravljal jo je le Franc Vidonja, pridno pa jim je služila kar 33 let. Svoj prvi gasilski avtomobil so kupili šele leta 1930 in ga uporabljali vse do druge svetovne vojne, med vojno pa so ga imeli Nemci v svoji enoti v Mariboru. Takoj po vojni so doživeli velik udarec, saj jim je leta 1946 pogorel gasilski dom, v njem pa tudi orodje in veliko dokumentov. Rešiti jim je uspelo le brizgalno in troje cevi. Dokler niso zgradili novega doma, so opremo hranili pri Francu Trčku, poveljevanje pa je prevzel Simon Pernat.
Poglavje zase pomeni vstop prve članice v njihove vrste; prva gasilka je postala leta 1947 Marija Medved. Od leta 1956 je gasilsko društvo vodil Janez Vidonja in bil poveljnik kar 18
Foto: M. Ozmec
Nov gasilski avtomobil sta blagoslovila duhovnika Franc Je-mec in Karel Pavlic.
Rajko Rober, predsednik PGD Šikole
let. Nov razcvet so doživeli v letu 1957, ko so razvili svoj prapor, in leto zatem, ko so dobili prvo električno sireno.
Leta 1964 so kupili novo motorno brizgalno, leto zatem pa nov gasilski avtomobil. V letih 1960 do 1964 so zgradili gasilsko garažo, v letu 1965 pa ustanovili prvo žensko desetino. V letu 1973, ko so praznovali 80-letnico društva, je bilo v Šikolah tudi prvo praznovanje gasilcev takratne občine Ptuj. Praznik so proslavili z novo 800-litrsko motorno bri-zgalno, istega leta pa so ustanovili tudi prvo pionirsko desetino. Naslednje leto je postal poveljnik društva Albin Br-glez, v letu 1975 so kupili nov gasilski avtomobil, leta 1978 pa pričeli gradnjo novega gasilskega doma.
Pred visokim jubilejem so
Cvetkovci • Blagoslov kapele
V ponos kraju
Veselemu dogodku blagoslovitve obnovljene kapele družine, ki jo po domače imenujejo Komahejevi, je pred štirinajstimi dnevi v Cvetkovcih prisostvovalo veliko število zbranih. Posebnost trenutka pa je na dan sv. Rešnjega telesa obeležila tudi prisotnost kar štirih domačih duhovnikov.
Prvotna kapela, ki je stala na tem mestu, je bila uničena minulo leto v prometni nesreči. Na srečo sta oba udeleženca preživela, kapela pa je ob naporih Viktorja Ozmeca in Ko-mahejevih spet takšna, kot je bila. Morda celo lepša. Danes kapelo na obeh straneh krasita podobi sv. Ambroža, enega izmed cerkvenih očetov, to pa zato, ker je ime Ambrož v družini. V notranjosti pa je s cvetjem ovita podoba device Marije. Kapelo je blagoslovil dekan Jože šipoš, v prisotnosti Lojzeta Klemenčiča, Avgusta Laha in Marjana Plohla, duhovnikov, ki izvirajo iz domače fare.
Prvotna kapela je bila zgrajena okrog leta 1865 ob posvetitvi novomašnika Boštjana Kovečeca. V dolgih letih, ko je
Ob blagoslovitvi kapele so bili prisotni kar štirje duhovniki.
stala samotna ob ravni cesti, je postala kar neke vrste kažipot. Ker je veliko lažje podirati, kot graditi, je vsaka tovrstna obnova več kot razveseljiva. Si-
cer pa, kot je rekel eden izmed številnih govornikov: "Ljudje, ki imajo radi preteklost, jim ni težko živeti v prihodnosti."
vki
nabavili kombi vozilo, zgradili dvorano, uredili okolico doma, ob gasilsko-reševalnih akcijah pa so se udeležili številnih gasilskih tekmovanj, se izpopolnjevali in izobraževali, poleg tega pa opravili veliko prostovoljnih delovnih ur.
Na slovesnosti ob 110-letnici je 146 članom prostovoljnega gailskega društva Šikole čestital župan občine Kidričevo Zvonimir Holc in jim zaželel, da bi jim novo gasilsko vozilo čimvečkrat služilo v dobrih in čimmanj v slabih trenutkih. Pridružil se mu je podpredsednik Gasilske zveze Kidričevo Branko Korez, ki je izrazil veselje ker v letošnjem letu praznujejo okrogle jubileje kar tri gasilska društva in vsa tri bodo ob praznovanju posodobila svojo gasilsko tehniko. Zagotovo pa so bili najbolj veseli čestitke predsednika gasilske zveze Slovenije Ernesta Eorya, ki jim je ob ugotovitvi, da je delo 110.000 slovenskih gasilcev premalo cenjeno, ob jubileju izročil visoko gasilsko odlikovanje.
Novo gasilsko vozilo in prapor, na katerega so pripeli 21 trakov, 87 zlatih in 33 srebrnih žebljičkov, sta blagoslovila domači župnik Franc Jemec in lovrenški župnik Karel Pavlic. Ob jubileju so zaslužnim gasilcem izročili gasilska odlikovanja in zahvale za večletno sodelovanje, razglasili rezultate gasilskega tekmovanja, slavje pa sklenili z veselico.
M. Ozmec
Križevci
Sprejem najboljših
župan občine Križevci pri Ljutomeru Feliks Mavrič je sprejel odličnjake in učence OS Križevci, ki so v šolskem letu 2002/2003 dosegli nadpovprečne rezultate.
Sprejema seje udeležilo 45 učenk in uěencev, kar je za {olo, ki šteje okoli 385 učencev, izjemen dosežek. Kot je dejal župan Feliks Mavrič, se zavedajo, da je izobražen kader pogoj za razvoj občine. Po besedah ravnatelja osnovne šole Križevci Marijana Topolnika med največje uspehe šole letos spadata zlati priznanji v Veseli šoli Blaža in Nine Mikl, prav tako pa so bili učenci izredno uspešni na tekmovanjih za Cankarjevo in Vegovo priznanje, pri podjetniškem krožku ter številnih športnih, likovnih in ostalih aktivnostih. Kot je pojasnil župan Mavrič, je uspeh v osnovni šoli prvi korak pri uresničevanju zastavljenih ciljev, za dosego teh pa je treba uporabiti prav vse znanje, ki so ga učenci pridobili v šoli.
Natalija Skriec

Rabljena vozila
LETNIK CENA
TIP
AUDI A4 2,6 TIPTRONIC	1997	2
AUDI A6 2,8 guattro	1994	1
CHRYSLER VOY 3,3 LE	1996	1
KIASP0RTAGE2,0MRDi	1998	1
KIASP0RTAGE2.0MRDÍ	1999	2
0PELVECTRA1,8-16VKAR	1998	1
R LAGUNA 1,6-16VRXE	1998	1
SEAT LEON 1,4 - 16V 5V	2000	1
R SAFRANE 2,5 RXE	2000	2
.400.000 .500.000 .800.000 .700.000 .250.000 .850.000 .900.000 .950.000 .450.000
Testna vozila
R VEL SATIS 2,2 dCI CLIO EXP 1,5 dCI, 5V TWIN60 1.2 - 16V MEGAN PRIV. LUX. 1,9 dCi
2002	6.990.000
2002	2.290.000
2002	1.600.000
2002	4.245.100
KANGOO PRIV. 1,5 dCi,80KM 2003 2.990.000 LAGUNA GRA. PRIV. 2,0 - 16V 2002 4.850.000
RENAULT
OBUUBA KUPCU:
-	Brezplačen preizkus
-105 točk kontrole na vozilu
-	Tehnična kontrola po 2000 prevoženih kilometrih
-	Pomoč na cesti, vleka ali popravilo
-	3 mesečna tehnična garancija
(za določena vozila)

Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 38; www.petovia-avto.si
VODNE ČH
iz Meta'
Ročna črpalka za vodnjak................10.999.-
Črpalka potopna TSN 300/S............16.090.-
Črpalka potopna TLG 400/S............ 22.299.-
Črpalka potopna TF 1000/S........... 33.490.-
H id ropa k 1 faz. CAM 60/251...........34.890.-
T5N300 5 SLG40() TFIODOS
Pletivo plastifiera no 1 m višine...........278,35
rola 25 m...................................... 6.958,75
Pletivo plastificirano 1,25 m višine.... 350,55
rola 25 m....................................... 8.763,75
Ugodna ponudba: ceuizavodo, cevnih priključkov, razpršilcev za zalivanje „
Metalka Trgovina d. d.
Prodajni center Ptuj
Rogozniška 7, [61:02/749 18 00
METOLKA^ TRGOVINA
Benedikt • Ob 4. občinskem prazniku
Štiri leta plodnega dela
V 14 naseljih občine Benedikt (Benedikt, Drvanja, Ihova, Ločki Vrh, Negovski Vrh, Obrat, Spodnja Bačkova, Spodnja Ročica, Stara Gora, Sv. Trije Kralji, Štajngrova, Trotkova, Trstenik in Ženjak), kjer živi nekaj manj kot 2.200 prebivalcev, v teh dneh praznujejo občinski praznik.
"Za nami so štiri leta plodnega dela in v letošnjem letu se v glavnem pripravljamo na investicije, ki bodo kraju prinesle razvoj v naslednjih {tirih letih. Zato se bomo letos ob občinskem prazniku bolj posvečali športnim in seveda tudi kulturnim prireditvam. Kljub temu pa smo nekaj pridobitev predali namenu.
Pred nekaj dnevi smo odprli obnovljeno kulturno dvorano, v kateri že potekajo prireditve. Prav tako te dni potekajo zaključna pripravljalna dela za pričetek investicije, ki bo imela širši pomen v našem prostoru, to je gradnja večnamenske dvorane ali telovadnice. Prav tako končujemo pogovore s prodajalcem oziroma investitorjem novih prostorov za zdravstveno ambulanto. Vzporedno s tem pa se intenzivno pripravljamo na de-vetletko. V tem projektu moramo znotraj vrtca dodatno urediti igralnico in opremiti tri nove učilnice.
V glavnem bomo ob občinskem prazniku pregledali štiriletno prehojeno pot naše samostojnosti, za katero lahko rečemo, da smo jo zelo dobro izkoristili. Storili smo vse tisto, kar smo ljudem na začetku obljubili, oziroma še nekaj več. Posebno zadovoljni pa smo, da nam v
Salamun
Župan občine Benedikt Milan Gumzar
samem centru lepo rastejo objekti v obrtno-industrijski coni. V tem trenutku zaključujemo drugi stanovanjski blok, v katerem bo osem stanovanj, zdravstvena ambulanta in še dva poslovna prostora," razmišlja ob 4. občinskem prazniku župan občine Benedikt Milan Gumzar.
O investicijah, ki so zaznamovale minulo skoraj petletno obdobje, pa župan Gumzar pravi, da je glavna vsekakor gradnja čistilne naprave in obeh kanalizacijskih kolektorjev, ki omogoča tudi širitev in priključitev še naselij Sveti Trije Kralji in
V Benediktu so bogatejši za prenovljeni dom kulture
I MIM golf)«
Drvanja 25 2234 BENEDIKT Tel.: 02/70312 93 GSM: 041 / 426 862 www.gradbenlk-sb.si
Ob občinskem prazniku občine Benedikt vsem občankam in občanom iskreno čestitamo!
Tomažič Angela s.p. Trstenik g, 2234 BENEDIKT Tel: 02 703 60 46, GSM: 041 723 581
Vsem občankam in občanom ter poslovnim partnerjem čestitamo ob prazniku občine Benedikt.
Benedikt je poznan po benediški slatini, saj je v globinah mineralna in termalna voda. Domačini jo poznajo že od leta 1932, ko je Dravska banovina zagotovila sredstva za izvedbo slatinske vrtine. Slatino so si ljudje prosto natakali. Vrtina je bila kasneje opuščena. V letu 1997 so v Benediktu ponovno izvrtali tri vrtine in jih imenovali po lepih ženskah (Heleni, Pavli in Ani). Vrtine so zacevljene, nad njimi pa je zgrajena nadstrešnica. Pri razvoju turizma v Benediktu stavijo prav na mineralno in geotermalno vodo.
Štajngrova. V teh letih je bilo asfaltiranih kar nekaj kilometrov lokalnih cest in javnih poti. Narejenih pa je bilo tudi več manjših investicij, kot je prizidek k vrtcu, prizidek k mrliški vežici, ureditev slatinskih vrelcev, ureditev avtobusnih postajališč itd.
O investicijah za naslednje štiriletno obdobje Milan Gumzar pravi: "Prioriteta bo šolski prostor. Zgraditi moramo večnamensko dvorano in prizidek k šoli in tako zagotoviti njeno normalno delovanje, z vsemi 21 učilnicami, ki so potrebne za devetlet-ko. Vzporedno s tem želimo širiti industrijsko-obrtno cono in prav tako individualno stanovanjsko gradnjo, saj se zavedamo, da brez novih družin oziroma novih občanov razvoja Benedikta ni.
Pohvalimo se lahko, da nas je pred skoraj 5 leti bilo nekaj več kot 1800, danes pa nekaj manj kot 2.200 prebivalcev. Ta podatek potrjuje, da je naše okolje prijazno, vanj se radi priseljujejo ljudje iz sosednjih občin, saj radi pri nas kupijo parcelo za individualno gradnjo in tudi za obrtno gradnjo."
Zmago Šalamun
Osiusevci • Se letos namakalni sistem
Namakanje vse potrebnejse
Septembra se bo pričela II. faza gradnje namakalnega sistema Ormož - OsluSevci in bo predvidoma končana v dveh mesecih.
Skupna vrednost investicije brez namakalne opreme znaša 160 milijonov tolarjev. Nakup namakalne opreme je strošek uporabnikov namakalnega sistema.
Gradnja II. faze namakalnega sistema Ormož-Osluševci zajema 232 hektarja kmetijskih površin, na katerih nameravajo položiti cevnorazvodno omrežje z 81 hidrantnimi priključki. Dela bodo potekala na treh katastrskih občinah — Cvetkovci, Osluševci in Podgorci. Lani je bila že zgrajena črpalnica, a je do pričetka obratovanja naprave mrtvi kapital.
Kot pogoj za izgradnjo II. faze je bilo treba zagotoviti vsaj 80 % pokritost kmetijskih zemljišč na namakalnem področju z izjavami lastnikov ali dolgoletnih zakupnikov. Z notarsko overjenimi izjavami so se ti zavezali, da bodo najmanj leto dni po pridobitvi uporabnega dovoljenja pričeli uporabljati sistem ter da bodo pokrivali stroške za redno delovanje in vzdrževanje. Izjave je podpisalo 39 kmetov in Jeruzalem SAT, d.d.
Predvideni stroški za uporabo sistema bodo za kmete
6000 tolarjev na hektar površin letno in seveda poraba vode. Cena le-te po besedah župana Vilija Trofenika ne bi smela preseči 25 tolarjev za kubični meter. Ker je bilo kar nekaj nevšečnosti pri organizaciji gradnje, zdelo se je namreč, kot da si uporabniki kljub vedno večjim sušam sistema ne želijo, je Trofenik povedal, da novih pristopnih izjav ne potrebujejo, iz sistema pa se bodo lahko namakali tisti, ki bodo želeli. Občina že ima koncesijo za rabo vode iz kanala.
Izgradnja sistema zajema položitev cevovoda v dolžini 9800 metrov, od tega 2160 metrov povezovalnega cevovoda, ki bo omogočal nadaljnje širjenje namakalnega sistema na območje Trgovišča in Velike Nedelje, kjer je živo zanimanje za namakanje. Gradnja bo kar zahtevna, saj bo cevni razvodni sistem poleg kmetijskih zemljišč prečkal tudi reko Pesnico in magistralno cesto Ormož -Ptuj.
Bodoči uporabniki namakalnega sistema bodo v zimskem času opravili strokovni tečaj, na katerem se bodo seznanili z racionalno rabo sistema ter
varovanjem okolja. V skladu s pravilnikom o uporabi namakalnega sistema bodo dolžni voditi tudi namakalne dnevnike. Tako bodo spremljali namakalne parametre in stroške namakanja.
V občinski kmetijski službi so mnenja, da bo po izgradnji namakalnega sistema in uvedbi namakanja prišlo do spremembe kolobarja poljščin in vrtnin. Prepričani so, da se bo povečal delež njivskih zemljišč z vrtninami in sladkorno peso ter semensko koruzo. Z namakanjem bo namreč izginila pomembna ovira pri pridelavi vrtnin — suša. Povečuje se tudi zaupanje kupcev v doma pridelano hrano in spreminjano se prehrambene navade kupcev. Izgraditi pa nameravajo tudi skladiščno-dodelovalni center za vrtnine na območju namakalnega sistema Ormož, ki bo omogočil hitrejše prestrukturiranje kmetij in razvoj zelen-jadarstva. Nedaleč od Ormoža namreč nastaja največja organizirana strnjena pridelava vrtnin na mariborskem območju, skupno na skoraj 200 hektarjih.
vki
Hajdoše • 11. mednarodno gasilsko tekmovanje
Ženska zmaga olimpijkam
Prostovoljno gasilsko druStvo HajdoSe je predzadnjo junijsko soboto na nogometnem igriSču in karting progi pripravilo že 11. mednarodno gasilsko tekmovanje za pokal HajdoS 2003 in hkrati četrto od sedmih tekem za pokal Gasilske zveze Slovenije.
Tekmovanje je pritegnilo kar 35 ekip iz Slovenije, med njimi tudi ekipo iz avstrijskega Him-berga in žensko iz Sigeteca na Hrvaškem.
Pokalno gasilsko tekmovanje je v hudi konkurenci članov A največ uspeha prineslo desetinama Kebelj in Korovci, ki sta si po končanem tekmovan-
Grajena • Gasilsko tekmovanje
NajuspeSnejSi domačini
Prostovoljno gasilsko društvo Grajena je tretjo junijsko soboto na grajenskem športnem igrišču organiziralo peto pokalno gasilsko tekmovanje pionirjev in mladincev za pokal PGD Grajena.
V tekmovalnem delu se je pomerilo 14 ekip pionirjev in deset ekip mladincev. Pionirji in pionirke so se preizkusili v vaji z vedrovko in v štafeti s prenosom vode, mladinci in mladinke pa v vaji z ovirami in štafeti na 400 metrov z ovirami.
Med dvema ekipama pionirk je ekipo Stojncev le za nekaj
točk premagala ekipa Šmartne-ga na Pohorju, med pionirji, kjer je bila konkurenca kar huda, pa so slavili domačini -ekipa Grajena II. Prvo mesto med mladinkami je osvojila ekipa iz Loč I., med mladinci pa so slavili spet domačini iz Grajene. Prvouvrščeni so na tekmovanju prejeli prehodni pokal, vsi ostali na stopničkah pa še tudi kolajne in diplome. Druženje mladih gasilskih upov so v Grajeni zaključili družabno in s povabilom že na prihodnje, šesto gasilsko tekmovanje.
TM
ju delili 1. mesto, z zelo majhno razliko pa so se za njimi uvrstili člani PGD Steklarna Rogaška. Pri članicah A so po pričakovanju slavile domačinke, dvakratne olimpijske prvakinje - članice PGD Hajdoše, na 2. mesto se je uvrstila desetina PGD Sinkov Turn, na 3. pa ženska desetina PGD Petrova vas. V konkurenci članov B je tekmovalo šest ekip; na 1. mesto se je uvrstila desetina PGD Strekljevec, na 2. mesto domačini - desetina PGD Hajdoše, 3. mesto pa je na koncu pripadlo desetini PGD Srednja vas.
Po četrtem tekmovanju za
pokal GZ Slovenije pa je trenutni vrstni red naslednji: pri moških A je v vodstvu PGD Steklarna Rogaška, pri članih B vodi desetina PGD Strekljevec in pri ženskih desetinah z veliko prednostjo desetina PGD Hajdoše. Do sredine poletja bodo še tri tekme, ko bomo tudi izvedeli za letošnje zmagovalce slovenske gasilske lige, ki vsako leto znova privabi zares najboljše moške in ženske desetine iz vse Slovenije, mnogi od njih pa so si izkušnje nabirali tudi na zadnjih dveh gasilskih olimpijadah.
TM
Tekmovalci so se za dobro uvrstitev morali zelo potrditi.
Foto: TM
Hajdina • 90 let kulture
Kultura in njeni ljudje
Na Hajdini so si letošnji junij izbrali za praznovanje jubileja Kulturno prosvetnega društva, kajti letos mineva 90 let, odkar so napredni krajani združili moči in ustanovili Bralno društvo.
V zgodovini društva so imeli zelo ustvarjalna leta, pa tudi leta zatišja, a delo društva ni nikoli povsem zamrlo, pi{e v kroniki, za katero zadnjih nekaj let skrbi kronist Du{an Ore{ek. Ob jubileju so 90-letno prehojeno pot v ljubiteljski kulturi podrobneje predstavili v knjižici Časi, zlati časi in na jubilejni prireditvi, ki so jo združili s praznovanjem dneva državnosti. V kulturnem programu so nastopili člani domačih sekcij in kulturne skupine iz haj-dinske občine ter učenci OŠ Hajdina.
Nataša Štumebrger, predsednica KPD Stane Petrovič Hajdina, je dejala, da so na Hajdini lahko ponosni, da imajo ljudi, ki si že 90 let prizadevajo ohraniti bogato kulturno preteklost in širiti kulturno obzorje. V haj-dinskem kulturno-prosvetnem društvu deluje lepo število sekcij, med temi so v ospredju ljudske pevke, ki jih vodi Marta Sitar, 10-letnico letos praznuje moški pevski zbor, zanj je zaslužen Maks Kampl, zelo aktivna je dramska sekcija, vodi jo Ida Markež, v društvu pa so v času pusta aktivni še člani sekcije Kurent, zelo pa si želijo, da bi znova pričela delati glasbena skupina Mladi Hajdinčani.
O kulturnem ustvarjanju na Hajdini, pa tudi o pomenu
Foto: T. Mohorko
Skupina hajdinskih ljudskih pevk je med uspešnejšimi v društvu.
slovenske besede, še posebej zdaj, pred vstopom naše države v Evropsko unijo, je razmišljal hajdinski župan Radoslav Simonič.
Nekaj svojih spominov sta ob jubileju kulturnega društva zapisala tudi Julij Ošlovnik, znan slikar, nekdaj tudi uspešen gledališki igralec na hajdinskem odru, in Maks Kampl, prav tako igralec in dolga leta režiser na Hajdini. Z raziskovalnim delom pa se zadnjih nekaj let v kulturnem društvu ukvarja dolgoletni član Dušan Orešek, ki je zelo uspešen kronist. Delček društvene kronike je spravil v knjižico, ki je izšla ob 90-letnici, vanjo pa strnil vse pomembnej-
Foto: T. Mohorko
Dušanu Orešku je za dobro vodenje kronike in ob izdaji jubilejne knjižice čestitala predsednica KPD Hajdina Nataša Štum-berger.
Sedem (ne)pomembnih dni
Ropova brzina
Po svoje različni, nepredvideni dogodki, med katere - žal - sodijo tudi nesreče, poskrbijo za razloč-nejše zavedanje, da smo vsi kljub vsemu navadni smrtniki. Zadnja prometna nesreča avtomobila s slovenskim premierjem Antonom Ropom v Prekmurju je seveda samo najnovejša potrditev tega. Tudi predsedniški avtomobili so ranljivi, tudi predsednik se lahko spotakne in pade, kot se je pred mnogimi leti zgodilo ob izstopanju iz letala ameriškemu predsedniku Nixonu in indijskemu premierju Nehruju ... Predsednikom in njihovim avtomobilom se lahko zgodi še marsikaj drugega.
Seveda je javnost upravičena, da
še kulturne dogodke od 1913 pa do danes ter dodal veliko zanimivih fotografij in citatov iz različnih časopisov, predvsem iz Tednika, kjer se je o kulturnem ustvarjanju na Hajdini skozi desetletja veliko pisalo.
Hajdinsko kulturno-prosve-tno društvo je ob jubileju nekaterim svojim zvestim članom podelilo posebna priznanja. Prejeli so jih: Anton Kajič, najstarejši še živeči igralec v društvu, Maks Kampl, najstarejši režiser, Dušan Orešek, prvi kronist društva, Milena Stojadino-vič, ki je veliko pripomogla k obuditvi društvenega dela in s kulturniki organizirala ustvarjalne počitniške delavnice za otroke, posebna zahvalo pa so izrekli tudi občini Hajdina, OŠ Hajdina, domačemu gasilskemu društvu in društvu upokojencev, JSKD - območni izpostavi Ptuj, Društvu žena in deklet občine Hajdina ter še mnogim sosednjim kulturnim in drugim društvom, s katerimi že vrsto let dobro sodelujejo.
Ob jubileju je Nataša Petrovič, vodja območne izpostave JSKD na Ptuju, predsednici društva Nataši Štumberger podelila posebno priznanje in ob tej priložnosti zaželela, da bi srčnost in kulturni navdih haj-dinski kulturniki še dolgo prenašali na mlade.
Tatjana Mohorko
Razkrižje • Podelili občinska priznanja
Priznanja zglednim
Na osrednji slovesnosti ob 5. občinskem prazniku občine Razkrižje so podelili občinska priznanja občanom, ki so po besedah župana Stanka Ivanušiča sloves in dobro ime Razkrižja ponesli po Sloveniji ter pripomogli k razvoju in prepoznavnosti občine.
Zlato plaketo je prejel mladi rokometaš Robert Hedžet iz Gibine, ki je z mladinsko ekipo Gorenje iz Velenja osvojil naslov mladinskih državnih prvakov, posebno občinsko priznanje pa Boris Novak z Gibine, državni prvak v triatlonu moči. Županovo priznanje je dobil predstavnik mlade generacije Oton Makovec za aktivno delovanje na kulturnem področju, po besedah župana občine Razkrižje Stanka Ivanušiča pa je tudi izredno priljubljen in dober zgled mladim. Podelili so tudi naziv častne občanke prof. dr. Cvetki Hedžet Toth za dosežke na znanstvenoraziskovalnem področju ter za delovanje v dobro občine Raz-križje.
Občinska priznanja so prejeli: družinska kmetija Žižkovih
Foto: Natalija Skrlec
Župan občine Razkrižje Stanko Ivanušič (levo) z nagrajenci.
s Šafarskega, podjetnik Anton Džuran iz Razkrižja, dolgoletni višji gasilski častnik Jože Makovec za ativno delo na področju požarne varnosti ter območna obrtna zbornica Ljutomer za 35
let uspešnega delovanja. Vsako leto pa občinsko priznanje podelijo tudi najlepše urejenemu kraju v občini - letos je to priznanje prejel Šprinc.
Natalija Škrlec
Hajdina • Sprejem za najboljše
Letos same odilčnjakinje
Hajdinski župan Radoslav Simonič je 10. junija v prostorih občine Hajdina pripravil sprejem za odličnjake - učence, ki so dosegli odličen uspeh v vseh osmih letih šolanja in v 9. razredu.
Barbara Zajc, Tina Cestnik in Nina Hernec iz OS Hajdina so bile odličnjakinje v vseh osmih letih, odličen uspeh v 9. razredu pa so dosegle: Anja Hasemali, Ivana Fekonja, Maja Krepek in Polona Skreblin. Eva Hojski in Evelin Skaza pa sta odličnja-kinji iz občine Hajdina, ki obiskujeta OS Breg.
Župan jim je čestital za doseženi uspeh, v spomin na srečanje jim je izročil knjige in jim zaželel uspešno šolanje tudi v bodoče. Sprejema sta se udeležila tudi ravnatelja OŠ Hajdina Jože Lah in OŠ Breg Darja Radičevič ter predsednik odbora za družbene dejavnosti pri občinskem svetu Andrej Tkalec.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Hajdinski odličnjaki pri županu Radoslavu Simoniču
jo tudi o nesrečah in drugih neprijetnih zadevah njenih predstavnikov pravočasno in natančno seznanjajo. Glede tega Ropu in tistim, ki skrbijo za informacije o njem, ni kaj očitati. Očitno tudi policija in drugi državni organi niso padli na izpitu - voznika državnega voditelja so v javnosti tretirali na enak način kot vse druge državljane, morda celo za spoznanje bolj kritično (in podrobno), kar pa v načelu ni slabo. Slovenski mediji, tako rekoč brez razlike, so iz dogodka napravili novico dneva, tega pa jim v bistvu niti ni mogoče zameriti. Predsedniški avtomobili se končno vendarle ne zaletavajo vsak dan. V podrobnostih pa je bilo kljub temu
vendarle marsikaj narobe.
Predvsem zaradi prometne nesreče ne bi smeli potisniti popolnoma ob stran ali pa celo ignorirati dogodkov, zaradi katerih je predsednik Rop sploh potoval v Prekmurje. Normalno in potrebno poročanje o nesreči skratka ne bi smelo izključiti in banalizirati poročil o drugih dogodkih, ki so bili povezani s premierom. Rop je imel v Pomorju nekaj inspirativnih nastopov. Njegov nastop na zboru preko 15 tisoč slovenskih upokojencev je bil po dolgih letih marsikdaj nesamozavestnega komuniciranja z Evropsko unijo nabit s prepričanjem in konkretnimi dokazi, da Slovenija tej zvezi lahko tudi kaj ponudi, da lahko prispeva k njeni večji kvaliteti. Rop je to dokazoval na primeru skupnega dogovarjanja vseh zainteresiranih partnerjev pri pripravi in izvajanju slovenske pokojninske reforme in drugih socialnih projektov. Rop je celo prepričan, da bo Evropa o teh slovenskih
potezah nekoč govorila kot o nekakšnem ""slovenskem modelu". Nekateri so druženje upokojencev in Ropov govor preprosto zamolčali. Kakšen profesionalizem je to?
Rop se je istega dne ustavil tudi v prekmurskem industrijskem gigantu (in resnem invalidu) Muri, kamor je vlada pravkar usmerila pomembno finančno injekcijo in predvsem izkazala zaupanje vodstvu, ki naj bi opravilo sanacijo. Rop je javno pohvalil usmeritve in delo novega prvega človeka Mure, kar se med slovenskimi državnimi voditelji redko dogaja, saj se večina med njimi nereda javno opredeljuje, da ne bi bili morda kdaj pozneje ""soodgovorni". Rop se je tokrat jasno opredelil, kar je nova kvaliteta in spodbuda za mnoge vodilne v gospodarstvu, ki se marsikdaj brez ustreznih moralnih priznanj spopadajo z na videz nepremostljivimi težavami in zaradi tega marsikdaj nosijo na prodaj tudi svojo glavo. Žal pa so mediji tudi to Ropovo po-
tezo v glavnem spregledali.
Premier Rop se je v Prekmurju pogovarjal tudi o posledicah suše in možnih ukrepih za blažitev škode.
Program enodnevnega obiska predsednika vlade v Prekmurju je bil vsekakor nabit z obveznostmi in glede tega Ropu pač ni mogoče očitati, da je šel v Prekmurje na nekakšen izlet. Rop tudi pri svojih mednarodnih programih uvaja izjemno nabit in časovno skrčen program, kar ga ločuje od vseh drugih aktualnih in bivših slovenskih predsednikov. Kljub vsemu temu pa je eden izmed televizijskih poročevalcev "duhovičil", da je prometna nesreča zaustavila predsednikov avtomobil, ki naj bi hitel tudi na nekakšno razkošno gostijo.
Nekatere reporterje je nesreča Ro-povega avtomobila tako "prevzela", da se je na trenutke zdelo, kot da bi jo povzročil sam predsednik vlade. Tudi Ropa je zadeva očitno prizadela, saj se je žrtvi nesreče, ki v bistvu sploh ni bila huda in razen gmotne
škode ni povzročila nikakršnih ran, javno opravičeval, kot da bi vozil sam in ne njegov uradni šofer. To pač lahko štejemo med lepe geste slovenskega predsednika vlade. Toda, če smo dosledni, Rop vendarle pri vsem skupaj ni brez soodgovornosti. Kot predsednik vlade je vsaj posredno odgovoren za ravnanje svojega šoferja, če je res, kar je javno trdil policaj, ki se je znašel na mestu nesreče, da je do nje prišlo zaradi prehitre vožnje predsedniškega avtomobila. Čeprav Rop ni edini predsednik oziroma visoki funkcionar, ki očitno uživa v divjih vožnjah (ali pa svojim šoferjem vsaj ne preprečuje, da bi na ta način izkazovali svojo pomembnost), je najnovejša nesreča izjemna priložnost, da se tudi na tem področju napravi večji red in dokaže, da so prometni predpisi, tudi omejitve hitrosti, za vse enaki (če ne vozijo po posebnem policijskem režimu). Je Rop tu sposoben dokazati?
Jak Koprive
Terme Ptuj • Četrti Bazeni energije
Spet mokro in vroče
Težko pričakovana velika tradicionalna zabava s seksi programom in zabavnimi igrami je eden najodmevnejših projektov Kluba ptujskih študentov. Kombinacija glasbe, plesa, zabave in rekreacije je prava osvežitev za poletne dni.
Bazeni energije, ki jih organizira Klub ptujskih študentov, so že tradicionalna ptujska poletna zabava velikih razsežnosti. V Termah Ptuj je vsako leto še posebej živahno prvi petek po izpitih; letos bo torej 4. julija. Organizatorji tudi tokrat ob naklonjenem vremenu pri-cakujejo kar do 3.000 mladih obiskovalcev.
Prireditev se bo začela ob 15. uri in trajala do jutra, organizatorji pa letos obljubljajo nekoliko spremenjen program. House in hiphop iz preteklih let bodo tokrat zamenjali vroči latino ritmi, za primerno vzdušje pa bodo poleg didžejev poskrbele še različne ptujske plesne skupine od hiphoperjev do orientalskih plesalk. Obetajo se tudi
Zabava, ki se je ne splača zamuditi.
Mini Poii v žametni perutninski omaki Juiiene
Za štiri osebe potrebujemo: 4 Idobase MINI POLI, 20 dag zelenjave, narezane na tanke rezance (korenje, por, gomolj zelene, rumena koleraba), 2 dl perutninskega fonda, 2 dl sladke smetane, masleno kocko (zmes masla in moke v razmerju pol-pol), maslo, konjak (stock), belo vino, majaron, sol, beli poper.
Klobase MINI POLI olupimo, jih opečemo na maslu, dodamo narezano zelenjavo, nel<olil<o prepražimo, da zelenjava pridobi na aromi, flambiramo s konjakom (zalijemo s konjakom ali stockom in prižgemo, da alkohol zgori). Dolijemo belo vino in maio pokuhamo. Dodamo perutninski fond, sladko smetano in majaron ter zavremo. Po nekajminutnem kuhanju na blagem ognju omako zgostimo do poljubne gostote z masleno kocko, začinimo s soljo in poprom. Vsako klobaso enkrat^ poševno prerežemo in serviramo s širokimi rezanci ali
nastopi padalcev in potapljačev ter privlačna ritmična capoeira. Obiskovalci si bodo lahko privoščili eksotične koktejle ali se pomerili v številnih bolj ali manj mokrih športno-zabavnih igrah; med zanimivimi novostmi v programu bo na primer vodna košarka.
Vseh sočnih podrobnosti o programu letošnjih Bazenov energije na Klubu ptujskih študentov še nočejo izdati, tako da lahko poleg vsega naštetega pričakujemo tudi kar nekaj presenečenj. Morda ne bo odveč, če spomnimo še, da so vstopnice za prireditev v pred-prodaji po 1.000 SIT za člane KPŠ (na Klubu ptujskih študentov, Vodnikova ulica 2) oziroma 1.200 SIT za ostale (v Kolnkišti in v Big bangu na Ptuju). Na dan prireditve bo cena vstopnice 1.400 SIT. Najvztrajnejši žurerji lahko kampirajo v Termah Ptuj, kjer imajo z vstopnico 50% popusta.
Nina Milošič
1
Zg. Partinje
5. šaljive igre
Društvo podeželske mladine Slovenske gorice je v soboto, 28. junija, pripravilo 5. {aljivozabavne igre Slovenskih goric s piknikom. Organizirali so jih v Zgornjem Partinju nad kmetijo Senekovic.
Sodelovalo je pet ekip: Jurovski Dol, Jakobski Dol, Voličina, Sv. Ana in Lenarta. Tekmovalci so se pomerili v zabijanju žebljev, košnji trave, grabljanju trave, "pajsanju" hloda s cepini in v molži umetne krave. Za konec so se ukvarjali z ribarjenjem rib iz stiropo-ra.
Najboljša je bila ekipa Jurovskega Dola pred ekipo Jakobskega Dola in Voliči-ne. Kot je povedal predsednik DPM Slovenske gorice Vito Kraner, bodo sestavili dve ekipi za regijske kmečke igre, ki bodo v soboto, 5. julija, na Zgornji Polskavi.
Zmago Šalamun
Kidri~evo • Rok za oddajo ponudb se je iztekel
Novi lastnik Taluma še ni znan
Brez odprave starih ekoloških bremen in zmanjšanja sedanjih vplivov na okolje ne bodo dobili dovoljenja za obratovanje. Vse te tehnološko in finančno zahtevne projekte bo mogoče realizirati le v daljšem časovnem obdobju, zato so za njihovo izvedbo v skladu z odločitvijo lastnikov oblikovali tudi ustrezne rezervacije. Višina teh rezervacij je znana,
saj je razvidna iz Talumovih bilanc in je znana tako prodajalcu kot potencialnim kupcem. Njihova poraba je lahko le strogo namenska, za znane projekte, in bo trdna pogodbena obveza med prodajalcem in bodočim lastnikom Taluma.
Vse to naj bi bili osnovni razlogi za to, da za nakup Taluma ni večjega zanimanja. Tudi nekateri Talumovi dolgoletni po-
Ptuj • Zadnja letošnja premiera v gledališču
"Art" za zaključek sezone
Letošnjo sezono bodo v Gledališču Ptuj zaključili z uspešnico Yasmine Reza Art v atriju Hotela Mitra. Uprizoritev je nastala v režiji hrvaške režiserke Nen-ni Delmestre, ki je na Ptuj pripeljala svoje stalne sodelavce Lino Vengoe-chea, Ireno Sušac in Zorana Mihanovica.
Francoski pisateljici in dra-matičarki Yasmini Reza je prinesla mednarodno slavo njena predzadnja igra "Art" (1994), ki je v istem letu doživela krstno uprizoritev v Parizu in si prislužila Molierjevo nagrado za najboljšega avtorja, najbolj-
še besedilo in najboljšo uprizoritev. Prevedena je v več kot petintrideset jezikov in je bila uprizorjena na številnih tujih odrih.
V ptujski uprizoritvi bodo poleg režiserke in scenografke Nenni Delmestre, ki je sloven-
Foto: Lina Vengoechea
Utrinek z vaje: Tadej Toš, Irena Sušac, Kristijan Ostanek, Nenni Delmestre, Vojko Belšak.
ski publiki znana predvsem po režijah v Drami SNG Maribor (Območja somraka, King Kong Palace, Peep Show), sodelovali še asistentka režiserke in glasbena opremljevalka Lina Ven-goechea, dramaturginja Tatjana Doma, lektor Arko, kostumo-grafka Irena Sušac in oblikovalec luči Zoran Mihanovič. V vlogah prijateljev, ki se sprejo zaradi nesramno drage bele slike, bodo nastopili: Tadej Toš, Vojko Belšak in Kristijan Ostanek. Ob tokratni uprizoritvi se je v ptujskem gledališču prvič zbralo toliko ustvarjalcev iz tujine.
Z inteligentno in tankočutno komedijo, ki razkriva šibke točke treh odraslih, bolj ali manj uspešnih moških, bo Gledališče Ptuj zaključilo letošnjo sezono. Premiera bo 7. julija ob 21. uri v atriju Hotela Mitra, tej pa bo julija sledilo še sedem ponovitev.
GP
Juršinci • Društvo rojaka Janeza Puha
Vse več privržencev
člani društva rojaka Janeza Puha iz Juršincev so v soboto pripravili 3. srečanje ljubiteljev starodobnih vozil. Po udeležbi sodeč, je teh veliko pri nas in v Avstriji, saj se je zbralo več kot 300 udeležencev.
Vožnja je potekala proti Pacinju in nato Ptuju, kjer jih je pozdravil župan dr. Štefan Celan, nato so vožnjo nadaljevali v Gorišnico in se ustavili pri Dominkovi domačiji. Daljši postanek so imeli v Dor-navi, kjer jih je pozdravil Franc
Zagoršak, podžupan občine Dor-nava, društvo kmečkih žena jim je pripravilo pogostitev, predsednica Angela Janžekovič pa jim je izročila simbolično darilo. Karavana "lepotcev", med katerimi jih je bilo nekaj se je pomaknila pro-
Puchovo žensko kolo, darilo Jožefa Ciraja.
Foto: M. Slodnjak
ti končnemu cilju, ki je bil v Saku-šaku pri Puhovem muzeju.
Društvo želi povečati število razstavljenih eksponatov, zato so iz sponzorskih sredstev kupili motorno kolo letnik 1936, S4 PUCH 250. Še posebej pa so bili veseli darila, ki jim ga je poklonil Jožef Ciraj, konzul in vodja konzularnega oddelka veleposlaništva Republike Slovenije v švicarski konfederaciji - ženskega kolesa Puch. Rudolf Kladnik iz Ljubljane pa je spominsko sobo Janeza Puha v Sakušaku obogatil s šivalnim strojem in tako so začeli snovati zbirko šivalnih strojev.
Župan občine Juršinci Alojz Kaucic in Vladimir Slodnjak, predsednik društva rojaka Janeza Puha, sta ob koncu srečanja povedala, da si bodo še naprej prizadevali z ohranjanjem dediščine, povezane z njihovim rojakom.
M. Slodnjak
slovni parnterji, ki so jih mnogi pričakovali kot verjetne ponudnike, so ocenili, da je tveganje, povezano z zagotavljanjem dolgoročne proizvodnje in razvoja, preveliko. K vsem rizikom pa je potrebno dodati še tiste, s katerimi se sooča celotna aluminijska industrija: velika nihanja cene aluminija na Londonski borzi, izraziti dolgoročni trend padanja, velika
valutna izpostavljenost in zmanjševanje porabe na nekaterih področjih.
Družba "SINAL naložbe", ki so jo ustanovili Impol, d.d., iz Slovenske Bistrice, Infond Holding Maribor in T-invest, d.o.o., iz Ptuja ima dolgoročne cilje, vezane na obstoj in nadaljnji razvoj družbe Talum. Prav sodelovanje z Impolom in T-investom, v katerem je združenih 29 vodilnih in vodstvenih delavcev Taluma, daje po njihovem mnenju veliko mero zanesljivosti, ki temelji na merljivih rezultatih dela vodstvenih ekip obeh družb. Pri tem
so iskali tudi druge partnerje, a ga ni bilo junaka, ki bi bil pripravljen sprejeti tveganja, ki jih prinaša takšna naložba. Prepričani so, da je kupnina le eden od ciljev postopka prodaje, še posebej v primeru, ko je prodajalec država, poleg tega pa so tudi drugi vidiki, katerih skupni imenovalec je predvsem dolgoročno poslovanje, ohranjanje delovnih mest in sona-ravni razvoj podjetja.
Vodstveni ekipi Taluma in Impola sta z dosedanjim delom in doseženimi rezultati dokazali, da se zavedata svoje odgovornosti in da si kljub težavam
znata izboriti mesto na trgu. Vse kar so naredili, so naredili sami, brez državnih in drugih pomoči in prav zato ne vidijo nikakršnega razloga za to, da bi pristajali na vse preveč prisotno hlapčevsko tezo o superiornosti tujcev, pravijo v izjavi za javnost.
Vladina komisija za prodajo Taluma, ki jo vodi državna podsekretarka v Ministrstvu za okolje in prostor Jasna Kalsek, se je sestala v sredo, odločitve o tem, kdo bo lahko kupil Ta-lum, pa bo znana čez kakšen mesec.
-OM
Velika Nedelja • Predstava na prostem
Mlinarjev Janez
KD Simon Gregorčič je ob svoji 110-letnici delovanja pripravilo zgodovinsko igro na prostem Mlinarjev Janez. Rež^ral jo je Lojze Matjasič, po predlogi J. Tomažiča pa je tekst priredil Tonček Žumbar.
Premiero je minuli petek malo poškropil dež, ponovitve pa so bile oziroma še bodo 28. in 29. junija ter 4., 5. in 6. juli-
ja, vedno ob 21.15 uri.
Velikonedeljski amaterski gledališcniki se z velikimi projekti na prostem ukvarjajo že
Martinačka (Danica Cvetko) se v eni svojih nepozabnih vlog, v družbi Mlinarjevega Janeza - levo (Tonček Lah) in Pengarja -desno (Franček Cajnko). Pravo dekle z leve na klopi je Marjetica (Aleksandra Dominko).
vrsto let. Že okrog 30.000 ljubiteljev tovrstne gledališke zvrsti je lahko uživalo v njihovih nepozabnih predstavah - Mi-klova Zala, Celjski grofi, Jezusovo življenje ter komedijah Zadrega za zadregoj in Pricop-rani ženin z Amerike.
Prizorišče letošnje predstave so s prostora izpred cerkve in šole, ki jim je nudil zavetje v minulih letih, premaknili na še boljšo lokacijo. Na eni strani prizorišče zaključujejo mogočni zidovi velikonedeljskega kri-žniškega gradu, na drugi strani jim zavetje daje domača cerkev Sv. Trojice, ki jo v nekaterih prizorih uporabijo kot prizorišče. Na travniku med obema zgodovinskima zgradbama je zrasla podeželska vasica z vodnjakom in večno lipo. Možnost naravnih kulis so tokrat izkori-
stili do perfekcije. Kostumi so iz obdobja zadnjega celjskega grofa iz 15. stoletja. Masko je dodal profesionalni masker iz Celja Vinko Tajnšek. Predstavo so obogatili, kot smo že razvajeni, številni svetlobni, zvočni in glasbeni efekti. V predstavi s svojimi vložki starih ljudskih običajev, pesmi in plesov sodelujeta tudi folklorna skupina KD Alojz Žuran iz Podgorcev in tamburaška skupina KD Simon Gregorčič Velika Nedelja. Igralci uporabljajo mikrofone, tako da je za slišnost odlično poskrbljeno.
Zgodba o Mlinarjevem Janezu (Tonček Lah) govori o zadnjem celjskem grofu Ulriku (Peter Kirič) ter preprostih slovenskih in narodno zavednih ljudeh, ki so živeli v tem času. "Govori o njihovi borbi s Turki in trpljenju preprostih ljudi pod vladavino okrutnega in brezbrižnega grofa. Govori tudi o ljubezni med mladimi ljudmi in o neskončni zvestobi ljubljeni osebi," je o vsebini igre v gledališkem listu zapisal Anton Žumbar. Sicer pa si jo lahko ogledate na kateri od preostalih ponovitev v naslednjih dneh.
vki
Kidričevo • Vrtec je praznoval
Petdeset let otroškega varstva
Sredi junija so v Vrtcu Kidričevo pripravili slovesnost ob petdesetletnici otroškega varstva in ob peti obletnici samostojnega vrtca v Kidričevem.
Ob tej priliki so pripravili razstavo otroških izdelkov na temo S knjigo in pravljico skozi letne čase. Cilj projekta je bil opazovanje in spoznavanje značilnosti vseh letnih časov, vremenske spremembe v na-
ravi, v oblačenju, spoznavanju plodov, seznanjanje z rastlinami in živalmi, poudarjanje lepote in bogastvo barv in pokrajine, doživljanje prazničnih dni v posameznih časovnih obdobjih.
Ravnateljica Neža Šešo z mladimi pevci
Foto: Fl
Kot je dejala ravnateljica vrtca Neža Šešo, so 5. praznik Vrtca Kidričevo letos hoteli obeležiti na nekoliko drugačen način. Z razstavo so želeli preko otroških izdelkov prikazati otrokove sposobnosti in spretnosti ob spoznavanju okolja, sprememb v njem in doživljanju le-teh, saj otrok doživlja okolje z vsemi svojimi čuti. Ob odprtju razstave so se mali na-debudneži predstavili s pesmijo in plesom.
Spregovoril je tudi kidričan-ski župan Zvonimir Holc, ki je napovedal za vrtec boljše čase, saj je sedanji kar utesnjen in ne more sprejeti vseh otrok, ki bi ga želeli obiskovati.
Na slavnostni seji, ki je bila v dvorani Taluma, je ravnatelji-
ca orisala zgodovino vrtca ter dodala, da vrtec vseskozi dela v dveh projektih - Zdrav vrtec in Fitklub. Navezali so stike tudi z vrtci na Švedskem, v Estoniji, Italiji, Hrvaški in na letošnji obletnici so imeli goste iz Paga in Doberdoba. Letos je vrtec prejel nagrado iz natečaja Naravne in druge nesreče. Lani so dobili nagrado kot najaktivnejši vrtec v Republiki Sloveniji s področja osveščanja otrok o naravnih in drugih nesrečah, ki jo podeljuje Ministrstvo za obrambo.
Na slovesnosti so podelili jubilejne nagrade svojim delavcem, za tridesetletno delo so jubilejne nagrade prejele: Ivanka Kovačič, Marija Jančec in Anica Lampret.
Franc La~en
Tednikova knjigarnica
Dve super za počitniške dni
Kako težko je izbirati počitniško branje! Ce vam priporočim najnovejše knjige, boste težko prišli do njih, saj so ali že izposojene, ali so še, kakor pravimo knjižničarji, v obdelavi. Ce pobrskam med starim, dobrim branjem, pa tudi ni enostavno: knjigoljubi imajo skorajda vse prebrano, vestni dopustniki že krepko praznijo knjižne police v knjižnici. Seveda so okusi tako različni, da je sila težko zadovoljiti vse branjaželjne obiskovalce knjižnice; dobrih, aktualnih knjig pa tako in tako ni nikoli zadostno število. Morebiti bi lahko knjigarji in založniki razmislili o dostopnejših cenah knjig za počitniško branje? Kakorkoli že, izbrala sem dve novi, odlični, ki sta me navdušili in z njima želim vsem učencem, dijakom, učiteljem, staršem, skrbnikom, vzgojiteljem pestre, prijazne, živahne, radovedne, nasmejane, sproščene, zabavne počitniške dni.
Prva je avtorska slikanica Ti si moj ljubi medvedek, izpod peresa in čopiča Guida van Genechtna. Slikanice velikega, precej velikega formata je kakor nalašč za vroče poletne dni, kajti zgodbica se dogaja med mamo, belo medvedko in njenim otročkom. Slikanica je vsa blažilno snežena, modrikasto bela ter polna toplega, ljubeznivega dialoga med malim, brihtnim Snežkom in njegovo mamo. A veste, zakaj so snežinke tako prijetne v ustih? Hja, ker voda zanje prihaja iz morja! Slikanica Ti so moj ljubi medvedek je takšna, da tudi odraslega bralca premami s svojo ljubkostjo besede in slike. Mali medvedek pa je narisan tako, da se tudi po otipu loči od mame medvedke. Slikanico je prevedla Jana Osojnik in je izšla pri založbi Kres iz Ljubljane.
Druga knjiga je presenetljiva novost Cankarjeve založbe. Prevajalka, odlična pisateljica za velike in male, Maja Novak, in urednik z neizmernim posluhom za presežno leposlovje, Zdrav-ko Duša, sta poskrbela za imenitno knjigo izven znanih, preverjenih knjižnih zbirk. Tudi zato mi je bila zbirka zgodb Ovca Dolly in druge zgodbe za otroke presenečenje in jo zelo priporočam vsem knjigoljubom od najstniških let dalje. Avtorica Dacia Maraini je z neverjetnim pravljičnim posluhom, ki spominja na žlahtnega Andersena, zapisala deset zgodb. Toda kakšnih! Vse kar drhtijo od pravljičnih sozvočij z modernim upovedo-vanjem. Predvsem to niso zgodbe čisto za otroke, saj izredno subtilno podajajo smisel prijateljstva, partnerstva, ljubezni, starševstva, odnosa do živali, ...
Naslovna zgodba, Ovca Dolly, kakor je pričakovati, razmišlja o kloniranju in na luciden način sprašuje o etiki tehničnih možnosti, ki jih poseduje sodobni človek. Zgodba (pa zgodba sploh ni najboljši izraz za pričujoče delo Dacie Maraini). Popotnik zelje neverjetno umešča svetopisemsko angelsko ozna-nenje Mariji z željo zeljnate glave, da bi letela po ptičje. Lakasti čevlji, druga zgodba, se začenja takole:
Dvoje lakastih čevljev je srdito bolščalo drug v drugega. Bila sta par, mož in žena, in nadvse sta se imela rada, ampak imela sta to grdo navado, da sta nenehno spotikala drug drugega. Zato je njuna gospodarica, zelo visoka, silno spotegnjena in na moč raztresena gospodična, dostikrat izgubila tla pod nogami.
A ste začutili, dragi bralci knjigarnice, prefinjeno, pa tako enostavno upovedano partnerstvo - simbolna moč avtorice in neumestljivost zgodb je prav presenetljiva. Enako velja za zgodbo Iz kraljeve kuhinje, kjer je kuhinjska posoda podoba neuslišane, sprva zavržene, neupoštevane in neuslišane ljubezni. Kanadska vrana je pripoved, ki bo občutljivemu bralcu z veliko zmožnostjo empatije, privabila solze v oči. Enako velja za Lisičje krzno, kjer avtorica najbolj trpko soočenje z živalsko smrtjo zavije s pravljičnim srečnim koncem. Družina v čevlju je zgodba o največjih grdobijah med ljudmi, o maščevanju in vojni do bridkega konca, a je povedana tako, da se bralcev šele proti koncu zave vse dramatične globine prebranega.
Knjigo Ovca Dolly in druge zgodbe za otroke priporočam knjižnim sladokuscem. Prijetno počitniško branje želi,
Liljana Klemen~i~
Spoznavajmo novejšo zgodovino Ptuja
Skozi kroniko dogajanj /10
Povezovanja narodnoobram-bnih sil v Ptuju režim ni uspel zlomiti. Slednje sta pokazala 30. obletnica septembrskih dogodkov in 700-letnica minoritskega samostana leta 1939.
Ob 30. obletnici septembrskih dogodkov je Ptuj doživel veličastno manifestacijo slovenstva kot odgovor na izzivalnost nemške manjšine. Mesto je bilo preplavljeno z letaki, ki so ponazarjali fašistično nevarnost in pozivali "borbeno slovensko mladino", naj "ignorira ptujske nemčurje". Številni lističi so klicali: "Svoji k svojim!", "Maščujmo septembrske dogodke!", "Parola današnjih dni: 1908-1938 Borba proti fašizmu!"
In fašistično zlo je z okupacijo doseglo Ptuj. Pregoni zavednih Slovencev in padec slovenskogo-riške Lackove čete so ohromili odpor.
Odpor se je oživljal pred 60-imi leti. Poleti 1943 so prihajali politični aktivisti na ptujski teren, med njimi Tone Žnidarič - Štefan, Cvetka Praprotnik - Štefka, Bel-šak Franc - Tone in Milko Golob - Jožko, ki so s pomočjo zaupnikov ustanavljali odbore OF.
12. nov. 1943 se je 15 vodilnih članov bivšega Kulturbunda iz Ptuja mudilo pri šefu civilne uprave na Spodnjem Štajerskem dr.Siegfriedu Uiberreitherju. Za svoje predvojno delovanje so bili sprejeti v NSDAE
15. julija 1948 je pod organizacijskim vodstvom Okrajnega odbora OF izšla prva številka Našega dela, "ogledala življenja in dela v okraju".
Tega leta se je 500 vaških mladincev in sto iz vrst šolske mladine udeležilo gradnje avtomobilske ceste Zagreb -Beograd in izgradnje Novega Beograda. Metode pridobivanja brigadirjev niso bile vselej primerne.
Pionirji ptujskega in dravograjskega okraja so avgusta meseca v skupni delovni brigadi Ivana Mi-čurina, ki je štela 70 mladih, tri tedne nabirali zdravilna zelišča v okolici Črne vasi pri Ljubljani. Pod vodstvom komandanta Fran-ja Rebernaka je brigada nabrala
čez deset tisoč kilogramov preslice. Proglašena je bila za udarno.
In še pogled v petdeseta leta preteklega stoletja. Leta 1953, pred pol stoletja, se je polpo-klicno gledališče pod vodstvom prof. Jožeta Gregorca oblikovalo v poklicno. Po petih letih je bilo zagnano gledališko snovanje iz nerazumljivih razlogov prekinjeno.
Leta 1958 je pod okriljem DPD Svoboda Ptuj začelo delovati amatersko gledališče, v katerega so se vključili tudi igralci ukinjenega pokiicnega ptujskega gledališča.
Tega leta je prišlo do prve večje reforme slovenskega povojnega šolstva. Z odlokom občinske skupščine o ustanovitvi novih šol se 7.avgusta ob dveh obstoječih osnovnih šolah ustanovita v mestu še dva (začasno imenovane Ptuj I., II., III., IV.). Danes so to ptujske mestne šole.
V tej reformi se je preoblikovala osemrazredna gimnazija: nje-
ni nižji razredi postanejo višji razredi osemletne osnovne šole, gimnazija pa z višjimi razredi štiriletna srednja šola.
Op. Zapis, ki izpostavlja le najpomembnejša dogajanja do srede preteklega stoletja, sloni na pub-
licističnih virih, na virih, na virih domoznanskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, ki jih hranita Zgodovinski arhiv in Pokrajinski muzej Ptuj ter na ustrezni literaturi.
Dr. Ljubica Šuligoj
________, .
Arhiv: fototeka Zgodovinskega oddelka PMP
V dneh nacistične nevarnosti je slovenstvo na Ptuju leta 1938 nadvse slovesno proslavilo 30. obletnico septembrskih dogodkov.
foto vki
Ptuj • Problemi osnovnega šolstva
Kako rešiti prostorsko stisko
Prejšnji torek je Odbor za družbene dejavnosti Mestne občine Ptuj, ki ga vodi Vladimir Čuš, obravnaval problem prostorske stiske v ptujskih osnovnih šolah pred prehodom šol na devetletko.
Analizo stanja in predlog reševanja situacije je pripravil oddelek za družbene dejavnosti. Sedanje stanje kaže, da je na OŠ Breg vpisanih 18 oddelkov otrok. Šola nima ustreznih prostorskih pogojev, z delno prilagoditvijo pa se da pridobiti dve manjši, začasni učilnici za pouk v naslednjem šolskem letu in s tem zagotoviti enoizmenski pouk. Že v letu 2004/2005 pa bo zaradi izbirnih vsebin in diferenciacije potreben pouk v več kot eni izmeni. Podružnična šola Grajena ima nove šolske prostore in vse pogoje za enovzporednično devetletno šolo. OŠ Mladika se je že pred dvema letoma vključila v program devetletke. Ima dovolj učilnic, nima pa ustrezne kuhinje z jedilnico, večnamenskega prostora, specialnih učilnic in kabinetov. Oš Ljudski vrt in OŠ Olga Meglič nimata pogojev za devetletko.
Oddelek za družbene dejavnosti je pripravil tudi predlog ukrepov za reševanje problemov. Šola Olga Meglič je potrebna obnove zaradi pokanja zidov. Julija se bo začela rekonstrukcija in novogradnja šole, ki bo predvidoma končana leta 2005. Oddelek predlaga, da se v naslednjem šolskem letu del učencev z nižje stopnje preseli v šolo Mladika, ravnatelj šole pa predlaga uporabo prostorov bivše upravne zgradbe Kmetijskega kombinata Ptuj.
V OŠ Ljudski vrt bo šest oddelkov moralo imeti pouk v več kot eni izmeni, prostorska stiska pa bo tudi dopoldne, saj mora šola zagotoviti tudi varstvo otrok oziroma podaljšano bivanje. Kot možno rešitev oddelek predlaga izvedbo pouka v objektu stare policijske postaje na Ptuju, kjer bi se začasno uredile učilnice, kot možnost pa ponuja tudi koriščenje pro-
storov šole Grajena.
Zanimiv je tudi podatek, da se je v desetih letih število otrok, ki začno obiskovati osnovno šolo na Ptuju, zmanjšalo skoraj za sto in vpis v ptujske osnovne šole ni enakomeren, saj je največji v šolo Ljudski vrt, ki ima prostorsko najslabše pogoje.
Vpis v prvi razred devetle-tke za naslednje šolsko leto kaže, da bi naj šola Ljudski vrt imela 3 oddelke, Grajena enega, Olga Meglič 2, Breg 2, Mladika, ki ima najboljše pogoje, pa samo enega. Zato oddelek predlaga v bodoče enotni ptujski šolski okoliš, kot ga ima Maribor, saj bi tako bilo lažje razporejati otroke na posamezno šolo.
Na odboru so sodelovali tudi ravnatelji vseh šol, člani odbora pa so bili zelo kritični do reševanja problematike osnovnošolskega prostora, pri čemer
Lenart • Sprejem odličnjakov
Zupan podelil zlate petice
V ponedeljek, 16. junija, je župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin sprejel odličnjake iz vseh štirih lenarških osnovnih šol.
Odličnjaki lenarških osnovnih sol skupaj z učitelji in ravnatelji
Kulturni program so pripravili učenci OŠ Lenart. Župan je odličnjakom podelil zlate petice in knjižne nagrade. Odlični uspeh je v tem šolskem letu doseglo 33 učenk in učencev; iz OŠ Lenart: Jovita Šalamun, Teja Šosterič, Nuša Kramberger, Tadeja Golob, Amanda Muršec, Monika Senčar, Maja Fridau, Jernej Brunec, Alfonz Bauman in Lea Črnčič; iz OŠ Sv. Jurij:
so podali številne predloge za reševanje. Večina se jih je strinjala s skupnim šolskim okolišem, predlagali pa so spremembo ustaljenih šolskih okolišev: učence iz Kicarja bi lahko vozili v Mladiko, ne na Ljudski vrt. Predlagali so tudi, da Mestna občina najame kredit in uredi osnovnošolski prostor. Nekateri člani odbora so opozorili tudi na vsebinsko plat devetletne šole, kjer mnoge občine šolam nudijo dodatne nadstandarde in omogočajo svojim učencem s tem tudi boljše možnosti za dodatno znanje.
Člani odbora so bili enotni, da mora biti reševanje osnovnošolskega prostora in šolstva nasploh na Ptuju naloga vseh političnih strank. Dejstvo je, da se je kljub vlaganjem v šolstvo s strani MO Ptuj v zadnjih letih na tem področju precej zamudilo.
Franc Lačen
David Satler, Iztok Verbošt, Martina Robič in Aleksandra Verbošt; iz OŠ Sv. Trojica: Katja Črnčec, Urška Demšar, Tanja Družovec, Andreja Heric, Jernej Hren, Tatjana Padovnik, Gregor Senekovič, Nina Tuš, Mihaela Rozman, Marko Gungl, Mitja Duh, Sandra Dobaj in Al-jana Novak ter iz OŠ Voličina: Aljaž Jurša, Tomaž Levak, Tinka Valenta, Rok Čuš, Aleksandra Papež in Katja Zrim. Po končani podelitvi pa je bilo družabno srečanje v avli občine Lenart.
Odličnjaki pa so se v sredo, 18. junija, odpravili na izlet na Dunaj, ki jim ga je poklonila občina Lenart.
Zmago Šalamun
Ptuj • Aktivne pocitnice v [trku
Šport, likovno in literarno ustvarjanje
Ob iztekajočem se šolskem letu smo obiskali Center šolskih in obšolskih dejavnosti Štrk v Spuhlji, kjer nam je vodja centra, Darja Frim, predstavila dejavnosti centra, ki je eden od dvaindvajsetih v Sloveniji.
V Štrku izvajajo šolo v naravi za osnovne in srednje šole ter terenske vaje za fakultete. Delo poteka med šolskim letom,
med počitnicami pa organizirajo tri tedne aktivnih počitnic -dva tedna v juliju in teden dni v avgustu. Prvi udeleženci so pri-
Foto: F
Kolesarjenje je pri mladih zelo priljubljeno.
šli že konec junija, tema prvih aktivnosti pa je Življenje in veselje v in ob vodi. Udeleženci se bodo vozili s kanuji po reki Dravi, plavali, plezali po umetni steni, začutili vesolje, streljali z lokom, tekmovali v različnih športnih igrah ter uživali v družabnih večerih. Drugi teden, od 7. do 12. julija, bo namenjen športu. Udeleženci bodo ob tem spoznali Haloško planinsko pot, kulturne znamenitosti Ptuja, ustvarjali v kiparski in likovni dejavnosti, pisali in brali poezijo, ogledali si bodo staro panonsko hišo, veliko časa pa bodo posvetili športnim aktivnostim v veslanju, plavanju in rekreaciji v ptujskih Termah. Avgustovski udeleženci počitniških aktivnosti pa bodo ob športnih dejavnostih spoznali oblikovanje siporeksa, slikali in risali ter ustvarjali v kiparski de-
lavnici, obiskali pa bodo tudi lončarja in likovne razstave. Tabor se imenuje Mladi v vrtincu barv.
Aktivnosti so namenjene otrokom od desetega do petnajstega leta starosti, cena bivanja je osemnajst tisočakov, okrog 2500 tolarjev pa bodo veljale najrazličnejše vstopnine.
V centru Štrk v Spuhlji, katerega ustanovitelj je Vlada RS skupaj z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport, je zaposlenih devet delavcev, od tega štirje učitelji: dva za šport, eden za naravoslovje in eden za družboslovje. Center lahko sprejme 56 udeležencev, dom pa je redno zaseden od septembra do konca junija. Udeleženci prihajajo iz vse Slovenije, devetdeset odstotkov pa jih je iz osnovnih šol.
Franc Lačen
Pa brez zamere
Z zamero!


Najboljši atiji
Na valovih mestnega radia lahko zadnje čase zasledimo nezaslišano sporno reklamo, ki oglašuje prostor, kamor se ponavadi odpravite ohladit, kadar se temperaturam utrga, v njej pa nas sladek dekliškootroški glasek nagovori nekako takole: "Moj ati je najboljši ati, ker me vsak dan pelje v T. Ptuj" (na bazen, da se bomo razumeli). Kaj je tu tako spornega, vprašate. Ne vprašanje, zakaj mora to pupiko peljati na bazen ravno ati in ne mami (ali tega morda ni zmožna ali kaj?). Pozabite na to. V nebo vpijoče spornega je nekaj drugega. V oči bije in bode sam argument, zakaj je ati te punčke najboljši ati. Najboljši ati je zato, ker jo vsak dan pelje na bazen. Ta punčka torej trdi, da je njen ati najboljši ati (med vsemi atiji - tiha predpostavka), to pa utemeljuje s tem, da jo vsak dan pelje na bazen. Ni kaj, punčki se godi zelo lepo. Blagor njej. Ampak, po tejle logiki premislite zdaj tole temeljno in ključno vprašanje: Kaj pa tisti atiji, ki svojim punčkam in fantkom ne morejo nuditi tega, da bi jih vsak dan peljali na bazen? Ker preprosto nimajo dovolj finančnih sredstev za take reči, saj jim že zagotavljanje golega preživetja pobere vsa finančna sredstva! So ti atiji zato kaj manj dobri kot tale, ki si lahko privošči vsakodnevno namakanje?!? Je dejstvo, da lahko pelješ dete vsak dan na bazen, kar je seveda neizogibno povezano z denarjem, odločujoče merilo tega, da si dober (najboljši) ati?!? Ali ne moreš biti najboljši ati (ali mami) tudi, če enostavno ne premoreš denarja za ta (zasoljeni) špas? Torej, da udarimo direkt v srce problema, ali, po tej reklami sodeč, reven ati nikoli ne more biti najboljši ati? So lahko dobri atiji samo bogatuni?!? Po tej reklami ter njeni logiki sodeč tako in nič drugače: če nimaš denarja za vsakodnevno dvojno karto (ati + dete), potem deteta ne moreš peljati vsak dan na bazen, torej: nisi najboljši ati. Nikoli ne moreš biti in nikoli ne boš! In samo spomnite se, kako smo v rosnih letih tekmovali v pomembnosti atijev (in mamic, seveda), ter si predstavljajte tole:punčka v najnovejših oblačilih svetovnih znamk, ki ji ne manjka prav ničesar, v vrtcu zabrusi svoji vrstnici v zakrpanih, dvajset let starih zlizanih kavbojkah: "Moj ati je pa najboljši ati, boljši od tvojega, ker me vsak dan pelje na bazen, tebe pa tvoj ne! Kakšnega atija sploh imaš?'
Si predstavljate uničujoč efekt, ki ga mora to imeti na psiho revne deklice?!? Grozovito!
Včasih so bili najboljši atiji tisti, ki so te ujčkali, vozili na sprehode, se s tabo igrali, te nosili štuporamo, se s teboj podili po travniku, te včasih stisnili tako močno, da ti je skoraj pošla sapa, se smejali in prekopicevali s teboj, skratka, včasih so bili najboljši tisti atiji, ki so te imeli radi. Nič več. Sedaj, v našem, z denarjem obsedenem svetu so najboljši ati-ji tisti, ki te lahko vsak dan peljejo na bazen. Vsi ostali so ničeti, nič, nihče.
Gregor Alič
Podlehnik
Za nagrado polet z letalom
Ludvik Maucic, častni občan občine Podlehnik, sicer pa pilot z dolgoletnim stažem, je pripravil šestim učencev Osnovne šole Podlehnik svojevrstno presenečenje. Ko so ga učenci osmega razreda obiskali s prošnjo za kakšno darilo za njihov srečelov, jim je ponudil dve vožnji z letalom.
Rečeno, storjeno. V soboto je svojo obljubo uresničil. Kot je povedal njihov učitelj Rudi Jerenec, ki je učence sprem-
ljal, so srečno šesterico učencev zbrali z žrebom. Tako so se z Ludvikom za krmilom letala Aerokluba Ptuj popeljali: Damjan, Mitja, Marjan, Branko, Petra in Bojana, verjetno pa tudi njihovi spremljevalci. Upamo, da jim je bil polet in pogled na "njihove" Haloze iz zraka všeč, prav tako, da bo starosta ptujskih pilotov še kdaj tako dobrosrčen.
JB
Pred poletom {e nekaj teorije o letalih in pogojih letenja
Foto: zs
Ptuj • Mis Štajerske 2003
Lento si je pripela Maja
Ptujcani so 25. junija se enkrat dokazali, da so naklonjeni dekletom, ki se podajajo na lepotne in manekenske odre. Izbor mis Štajerske 2003 je spremljala vectisocglava množica in toplo pozdravila vsak njihov izhod.
Na oder so prišle petkrat, v treh športnih izhodih v oblačilih s.Oliver, prodajaln Belvi sport in Dominus, kopalkah Beti in {portnih obuvalih Kopitarne, v petem pa so nosile obla~ila Naf Naf za popoldanske priložnosti in letos zelo čislana modna pokrivala iz ptujske prodajalne Klobuk. V tem izhodu so še posebej navdušile, bile so prave dame. Nekaj posebnega je bila letos tudi komisija, ki jih je ocenjevala. V njej so sodelovale tri dosedanje mis Štajerske, iz leta 2000 Antonia Novak, druga spremljevalka mis Slovenije v tem letu, mis Štajerske 2001 Mihaela Novak, prva spremljevalka mis Slovenije v letu 2001, in mis štajerske 2002 Nataša Krajnc, ki je postala tudi mis Slovenije 2002. V komisiji pa ni sodelovala mis Štajerske 1999 Adelina Bom-bek, ki je tekmovanje le spremljala, saj se je odločila, da se bo letos ponovno potegovala za naslov mis Slovenije. Prvo stopnico je 27. junija že premagala, ko si je pripela lento mis Koroške 2003. V komisiji, ki jo je vodil ptujski župan dr. Štefan Čelan, je sodelovala tudi Barbara Cenčič, Ptujčan-ka z največ lepotnimi naslovi doslej, ki pa je nov izziv našla v marketingu. Drugi člani komisije so bili mag. Stanko Glažar, Tadej Bojnec, Davorin Toplo-vec, Majda Goznik, Silva Čuš in Tomaž Čretnik.
Za mis Štajerske 2003 se je v prelepem okolju Mestnega trga potegovalo enajst deklet v starosti od 17 do 22 let, lani jih je bilo trinajst, med njimi so bila tudi štiri dekleta s Ptujskega: Monika Zajšek,
21-letna	študentka s Hajdine, Maja Žnidarič, 17-letna dijakinja s Ptujske Gore, Martina Mlinarič, 17-letna dijakinja iz Kidričevega in Maja Tofant,
22-letna	zlatarka iz Ptuja. Ostale tekmovalke so prišle še iz Maribora, Celja, Oplotnice, Ljubljane in Zgornje Kungo-te. Člani komisije so pri vseh ocenjevali obraz, postavo in splošni vtis. Delo ni bilo lahko. Za tri najlepše, ki so s tem dobile vstopnico tudi za polfi-nalni izbor, ki bo 8. avgusta v Termah Olimia Podčetrtku, so bile izbrane Monika Zajšek, ki je postala druga spremljevalka, Nives Brauner, 17-letna dijakinja iz Maribora si je nadela lento prve spremljevalke, mis Štajerske pa je postala 22-letna ptujska zlatarka Maja Tofant. Cvet Štajerskih deklet je bil po proglasitvi skromen v izjavah. Monika je dejala, da je brez besed, Nives je prese-
Foto: Črtomir Goznik
Lepotice so se občinstvu predstavile v petih izhodih, v zadnjem so bile oble~ene za obisk popoldanske zabave - k obla-~ilom iz prodajalne Naf Naf so si nadele klobuke iz ptujske prodajalne Klobuk. V tem izhodu so se posebej navdušile.
■oto: Črtomir Goznil<
Najlepše tri (od leve proti desni): Monika Zajšek, Maja Tofant in Nives Brauner.
Foto: Črtomir Goznil<
V hotelu Mitra je udeleženke letošnjega tekmovanja za mis Štajerske posebej pozdravil ptujski župan in med drugim povedal, da so zmagovalke v bistvu vse, ker so zbrale pogum za sodelovanje na izboru, ki je v prvi vrsti tekma.
■ : Črtomir Goznil<
25. junija so se na Ptuju srečale tudi vse dosedanje mis Štajerske (od leve proti desni): Antonia Novak, Mihaela Kukovec, Nataša Krajnc in Adelina Bombek; slednja si je v petek, 27. junija, pripela tudi lento mis Koroške ter se po štirih letih ponovno vrača na lepotni oder, trdno odločena, da po finalu leta 1999 doseže več.
Foto: Črtomir Goznil<
Priprave na posamezne izhode so bile izredno skrbne. Ksenja Pehlič ureja 20-letno Ljudmilo iz Oplotnice.
nečena nada rezultatom, ker se je prvič udeležila takšnega tekmovanja, zmagovalka Maja je bila brezmejno vesela, in ni vedela, kaj bi k vsemu, kar je doživela ta večer, še dodala. Zanimivo je, da je bilo že po prvem izhodu deklet jasno, da se bo vrstni red prvih treh odločal med tekmovalko s številko 1, nosila jo je Maja, tekmovalko s številko pet, ki jo je imela Monika in številko sedem, ki jo je nosila Nives.
Najlepše tri so prejele privlačne nagrade: oblačila s.Oliver, prodajalne Belvi sport in prodajalne Dominus, kreacijo Barbare Plavec, bone za kozmetične storitve kozmetičnega studia Olimpic, bone Mercatorja SVS Ptuj, modna očala optike Kuhar, cvetje Cvetličarne Roža in bone za kosilo s kopanjem v Termah Ptuj. Zmagovalki je pripadel tudi vikend paket TA Kurent v Umagu. Bone za kosila in kopanje v Termah Ptuj so prejele vse udeleženke letošnjega izbora za najlepšo Štajerko na Ptuju. Skupni nagradni fond letošnjega tekmovanja za mis Štajerske je znašal 500 tisoč tolarjev.
Tekmovanje za mis Slovenije 2003, finale bo 14. septembra v Cankarjevem domu v Ljubljani, bo nekaj posebnega. Doslej so dekleta s Ptujskega odnesle že dva naslova z regionalnih tekmovanj, za mis Štajerske in mis Koroške, v ognju pa je še nekaj želez.
Mis Štajerske 2003 in mis Koroške 2003 bomo predstavili v naslednji številki Štajerskega tednika.
Razmišljamo
Se enkrat o drogah
Zdi se, daje to neizpeta tematika. V medijih se pojavlja vedno znova, v različnih spektrih in različicah. Ponovno me je k razmišljanju o njej pognalo predavanje dr. Viljema [čuke na ptujskem Centru za socialno delo. Še mnogo bolj je segla v srce debata, kije sledila predavanju. Dr. Kolarič, najmi oprosti, če sem morda njegovo ime zapisala napačno, je odprl grozljivo tematiko o tem, kako so mu že praktično mrtve najstnike pripeljali k oživljanju.
V	zadnjih letih, je poudaril, je drog vse več, sam kot zdravnik mladim ne more pomagati, saj pridejo k njemu takrat, ko je že prepozno. Zdravnik je v bistvu zadnja instanca, ki bi mladostniku lahko pomagal. Izpostavil je manjkajoči element povezovanja različnih strokovnjakov, tako s področja psihologije, sociologije, socialnega dela, šolstva, psihiatrije kot tudi medicine. Medicina je žal zadnja, ki pri razraščenem problemu narkomanije lahko pomaga. In tako našim zdravnikom mladostniki umirajo na rokah.
Programov za pomoč in zdravljenje zasvojenih z drogami je vse več, pa vendarle učinka ni. Do mladine enostavno "nič ne pride", kakor da bi imeli zastrte oči in bolna ušesa. Izgovor v smislu negotove prihodnosti, ki jim po končanem šolanju ne zagotavlja nič lepega, je tukaj slaba tolažba. Podatek, ki so nam ga posredovali mediji, da je v Sloveniji samo sedem odstotkov najstnikov do 16. leta zdržalo, ne da bi poskusilo bodisi cigarete, alkohol, marihuano, ekstazi, hlape ali celo heroin, ne vzbuja ravno pretiranega optimizma.
V	vladnem uradu za droge so več let pripravljali predlog strategije celostnega lotevanja problematike drog, vendar le—ta do zdaj še ni ugledal parlamentarne obravnave. Zdravstveni minister Keber je ustvaril alkoholni zakon, problematika prepovedanih drog pa, se zdi, kot da ga ne zanima. Vladno komisijo za droge, ki naj bi se intenzivno ukvarjala z omenjeno problematiko, je kot njen predsedujoči sklical le trikrat. In od trikrat seveda ne moremo kaj dosti pričakovati. Zato pa smo zdaj tu, kjer smo. Na drveči cesti, brez zasilnega izhoda, z množico strah vzbujajočih stranpoti.
Vladna komisija in urad za droge iz leta v leto prelagata sprejem t. i. nacionalnega plana in akcijskih načrtov, ki bi celovito posegli na to področje. Zdaj se ukinja celo sam urad, tako da verjetno nacionalnega plana še nekaj časa ni pričakovati. V nebo vpijoča problematika še zdaleč ne bo dobila svojega epiloga, so pa zato vedno nova in nova nizanja tragičnih zgodb mladih posameznikov, ki so morali svoje življenje končati. Na račun bogve koga.
Bronja Habjanič
Knjiga meseca
Zbirka tujih avtorjev
Antonio Lobo Antunes: Spodbujanje krokodilov
štirinajsta knjiga v zbirki Moderni klasiki je roman portugalskega pisatelja z naslovom Spodbujanje krokodilov, ki ga je prevedla Barbara Jur{ič Terseglav.
Zbirka Moderni klasiki je vrhunska zbirka svetovne književnosti, ki izhaja že tretje leto. V tem letu je že izšel Pelevi-nov roman Čapajev in praznota, obljubljajo pa še: Antoni Libera Madame, Don DeLilo Beli šum in Claudio Magris Donava.
Avtor štirinajste knjige A. L. Antunes se je rodil leta 1942 v Lizboni, končal študij medicine in delal kot zdravnik v portugalski kolonialni vojni v Angoli. Po vojni seje posvetil pisanju in svoja dela začel objavljati po letu 1979. Takrat je izdal svoj prvenec Slonji spomin. Njegov bogati in cenjeni opus pa sestavljajo še: V spoznanju pekla (1980), Razlage ptic (1981), Ladij (1988), Razprava o strasteh duše (1990), Naravni red stvari (1992), Smrt Carlosa Gardela (1994). V slovenščino pa je bil preveden le roman Hudič v riti.
V romanu Spodbujanje krokodilov iz leta 1999 Antunes obračunava s skrajno desnico pod vodstvom nekdanjega predsednika, generala Spinole. Skupina teroristov, imenovana Krokodili, pripravlja atentat na predsednika vlade. Njihov namen je zrušiti "mlado" demokracijo in vzpostaviti stari režim. Te moške pa spoznavamo posredno skozi poglede štirih žensk, ki spregovorijo izmenično na vsaka štiri poglavja.
Gluha Mimi, ki zboli za rakom, je poročena z vodjem teroristične skupine. Fatima, škofova posvojenka, živi v jezi, saj je v zapletenem intimnem odnosu s škofom, ki pravi, da bojuje sveto vojno. Zapeljiva in lepa Celina je vdova po družabniku Miminega moža. Služkinja Simone pa je dekle voznika in izdelovalca eksploziva. Vse te ženske pa imajo tri lastnosti: ne poznajo usmiljenja, da bi bile srečne, brskajo po svoji preteklosti, vse njihove žrtve so zaman, odrešenja ni. Kot žene teroristov so žrtve grozot in so zanje tudi sokrive.
Ves čas so pasivne, podrejene moškim. Gluha in bolna Mimi vseskozi ponavlja, da so gluhi ljudje drugačni od ostalih, ker intenzivneje občutijo samoto. Mimi se ves čas spominja Galicije, pokojne babice in vrtnic na morju, ki ponazarjajo nekaj neuresničljivega. Pri Fatimi je samota drugačnega izvora. Tiho trpi ob možu in škofu, s katerim si deli tudi posteljo. Celina je obsedena s staranjem. Hrepeni po otroštvu in stricu, ki jo je metal v zrak, da je doživela občutek letenja. Svojega precej starejšega moža krivi za svojo žalost; odpeljal jo je iz srečnega okolja in ji ukradel otroštvo. V obupu naroči Celina njegov umor. Simone pa piše dnevnik o tem, kar beremo v romanu. Njena pisemska izpoved zaključi dogajanje v zadnjem poglavju.
Najbolj v romanu izstopa slog Antunesovega pisanja. Roman si prizadeva napisati kot sinfonijo in vsaka oseba bi naj predstavljala instrument. Besede je zapisal v ritmu, da jih dojamemo kot poezijo. Veliko je ponovitev, ki odzvanjajo kot refreni. Opisi so zelo živi, da se dotaknejo bralčevega čustvenega spomina. Tako nam Antunes posreduje resnico o svetu. Tudi metaforika je bogata in izrazita, polna vtisov iz narave. Skozi roman pa se konstantno ponavlja tema smrti.
Roman je preveden v več evropskih jezikov in si je prislužil kar nekaj nagrad.
Urška Hlupič
Literarno kolo (16) • France Forstnerič - 4
"Danes so te oblekli v ~rni gvant"
Srakač pa je pozabil na eno bistveno stvar. Vsako letalo ima tudi pilota. Pozabil je na živo bitje, na človeka. In ko se ta s padalom spusti z neba, ga pisatelj opiše takole: "Ampak padalec, ta bela roža izpod jasnega zimskega neba, je padal hitreje. Bil je že tako nizko, da so razločili vrvi, na katerih je visel kot vreča. Z na stran sklonjeno glavo je padal, kakor visi bogec na križu," nadaljuje pa še," Ampak človek izpod neba je padel žalostno. Priletel je na skrčene noge in si ni več pobral. Prevrnil se je na obraz in se zvil z glavo v sneg. Obležal je kot nepremičen kup, padalo pa je uplahnilo nekaj metrov vstran od njega ter zlilo z belino snega, da ga ni bilo več razločiti." Dečkovo navdušenje postopoma zbledi. Skozenj se razlije bolečina, s strahom opazuje bledo truplo mladega vojaka, ki se mu iz ust in nosa ulije kri. Pa vanj še vseeno merijo s puškami, kot na v snegu ležečega psa. Celo Srakaču in ostalim dečkom, ki so si prišli radovedno ogledovat trupla, grozijo žandarji z ubojem. Kolikšna grenkoba jim je napolnila srce, pove tudi nasprotje, ki se zdaj zbudi v njih. Če so si prej vsi želeli videti sestreljeno letalo, zdaj ne čutijo več tako. Prav na tem mestu nam pisatelj prikaže, kako občutljiva je otrokova duševnost. In kako so mladega Srakača in njegove vrstnike takšne in podobne izkušnje zaznamovale in globoko prizadele.
S podobnimi motivi je avtor vstopil tudi v naslednje mladinsko delo - zbirko pesmi Bela murva, ki je izšla pri Mladinski knjigi leta 1976 in jo je izvrstno ilustriral Ive Šubic. Tudi v zbirki teh pesmi se avtor poglablja v izjemno zahtevna tematska področja - smrt, izguba, minevanje. V zbirki smo priča dvema skupinama pesmi. Tisti, ki opi-
suje vojno, partizane in smrt širše, ter drugo, ki tem temam vendarle ubeži. Avtor spremne besede v zbirki, Andrej Brvar, pa je o tem zapisal: "V prvi skupini, tam do Hitre pesmi in vseh treh Spisov, nastopate v glavnem vsi tisti, ki živite v mestih, se pravi, vsi tisti, ki lahko vsak dan vidite semafor in banko in sekretarja in zlatarja in spomenik junaku in ukrivljen turški nož, na polici v muzeju itd. V drugo skupino - prepričan sem, da se boste strinjali -lahko uvrstimo naslednje pesmi: Otroci in gozd, Včasih moja hči pomisli, Kruh in kri, Bronasti vojak in Škilasta vetrovna hiša. Priznali boste, da so naštete po tem, kar pripovedujejo zelo blizu Srakačevim zgodbam. Vse po vrsti namreč obravnavajo takšne reči, kot so smrt, ubijanje, nasilje, sovraštvo, obenem pa proti njim na pesniški način tudi protestirajo, zakaj vse te reči res niso nič
drugega kot sestavni del vojne. Pesmi tretje skupine "pa bi lahko na kratko imenovali" pesnikovi spomini na otroštvo -spomini, sredi katerih še vedno kraljuje pesnikova babica, čeprav je že umrla."
Brvar tako znotraj "nevojnih" pesmi loči dve podskupini, vendar si velja najprej pobliže ogledati "vojne" pesmi. Nekatere so tako zelo izdelane in dovršene, predvsem pa zelo izvirne, da jih priporočam v branje, še zlasti, ko nanese med vami in otroki beseda o smrti. Zato je še zlasti primerna pesem Otroci in gozd, v kateri otroci celo zastavljajo retorično vprašanje: "Kaj je to, smrt?" In potem jim pesnik naniza vrsto poetičnih rešitev - "Mi smrti ne poznamo. / Ali je taka, / kot da bi pokrili / bel prt čez spečo mamo?" ali pa "Ali je tako, / kot da bi bilo / naokrog vse belo, belo / in bi v očeh / do solz skelelo?" Sinteza smrti in otro-
Kulturne revije IV
Dialogi, Odsevanja, Rast
Na [tajerskem koncu nam je najbolj znana revija Dialogi, širok spekter kulture predstavljajo Koroška Odsevanja, v južnem delu Slovenije pa revija Rast.
DIALOGI — revija za kulturo in družbo. Dialogi so člani EUROZINA, evropske kulture in literarne revije na internetu. Izdaja jih založba Aristej iz Maribora. Glavna urednica je Emica Antončič, v uredništvu pa najdemo ljudi, ki se ukvarjajo z gledališčem, družboslovjem, vizualno umetnostjo, literaturo in kritiko. Temeljna poglavja Dialogov sestavljajo: pogovor, razprava, branje (gre za poezijo in prozo), kulturna
diagnoza predstavlja knjige in razstave s področja Štajerske, sledi dnevnik oz. dnevniški zapis enega slovenskih umetnikov ter družbena diagnoza.
ODSEVANJA - revija za leposlovje in kulturo. Izhajanje literarne revije ima v Slovenj Gradcu že 35-letno tradicijo. Izdajatelj je Zveza kulturnih društev Slovenj Gradec in Kulturno društvo Odsevanja Slovenj Gradec. Predsednik KD Odsevanja je Niko R. Kolar. Na
^DEvflmn
približno stotih straneh najdemo bogato ustvarjalno bero izpod peres koroških pisateljev in pesnikov, esejistov, zgodovinarjev ter drugih sodelavcev. Hvalevreden je prispevek likovnih umetnikov, ki revijo obogatijo s predstavljanjem umetniških del. Revija si je zadala kar nekaj zahtevnih nalog, s tem upajo, "da bodo uspešno razvijali to kulturno področje in prispevali delež k rasti koroške in slovenske literarne tvornosti".
RAST — revija za literaturo, kulturo in družbena vprašanja. Izdajanje dvomesečne revije omogoča Mestna občina Novo mesto v sodelovanju z ostalimi občinami. Odgovorni urednik revije pa je Milan Markelj. V poglavju Literatura najdemo poezijo, prozo ter prevode. V poglavju Kultura
najdemo obširna poročila kulturnih dogodkov. Posvečajo se tudi aktualnim družbenim vprašanjem, sledijo odmevi in odzivi in na koncu še kronika. Revija je zelo kakovostna in bogato opremljena s fotografijami, ki so prava paša za oči.
Ur{ka Hlupič
ške miselnosti, ki je še neobremenjena in lahkotna. Ni kaj, tu je pesniku uspelo združiti dva tako različna pola. Tudi v pesmi Včasih moja hči pomisli, ki jo - zaradi izvirnosti - izpisujem kar v celoti: "Včasih moja hči pomisli: / boj. / Tedaj je zunaj januar / in vojske snežnik / vr-tinči vihar //. Včasih moja hči pomisli: / krogla. / Vidi kri iz rane vreti / in človeka, / ki je nehal peti. // Včasih moja hči pomisli: / smrt. / Tedaj se v gozdu že temni, / moja hči pa dolgo / tja strmi."
Tudi pesmi, ki jih je ob omenjenih dveh, naštel Brvar imajo podobne teme. Izstopa še zlasti pesem Bronasti vojak, ki je pravzaprav prispodoba mrtvega - kot kip - negibnega vojaka. Otroci ponavljajo vedno isto vprašanje: "Kaj imaš", nanj pa pesnik odgovarja skozi bronastega vojaka "Rano (na prsih), Dež (na čelu), Temo (v očeh) in Zemljo (v ustih)".
Smrt pa pri pesniku ni vedno povezana le z vojno, ampak tudi z naravno smrtjo. Izguba babice je že ena takih. Zadnja pesem v zbirki z naslovom Oblekli so te v črni gvant govori prav o tem. O slovesu od drage babice, ki jo "drobno in belo", oblečejo v črni gvant. "Danes so te oblekli v črni gvant, / drobno in belo. / Nič ti niso dali v žep, / le v sklenjene roke razpelo. / Na visokem črnem vozu / te peljejo na Videm / in med črnimi ljudmi za vozom / gre tudi fant, / sklonjen, sivolas in čudno priden." Pesem z več kot očitno avtobiografsko noto. Je pa to tudi pesem, ki je pomembna zaradi jezika.
Veliko je bilo povedanega o Forstneriču in njegovem ustvarjanju, le malo o jeziku. Pa je tudi ta vse pozornosti vreden - tako v mladinskih kot v delih za odrasle odkriva namreč svojo plastičnost in več-dimenzionalnost. Prežet je s prispodobami in simboli, prisotne so tudi številne besedne igre, naključne (v resnici, so natančno zastavljene in zelo premišljene) rime in množica okrasnih pridevkov. Zlasti je razvidna igra barv (črno, belo, rdečo), ki v nekaterih pesmih dobijo tudi globlji pomen. Pa tudi duhovitosti pesnikovemu jeziku ne manjka. Še zlasti v pesmih iz druge skupine, med katerimi je bralcem gotovo poznana. Dedkova slika, ki jo najdemo tudi v berilih za pouk slovenščine, ali pa Jaka s tovornjaka in Hitra pesem. Izstopa še pesem Kaj je trava: "Če je zemlja okrogla / ali obla kot buča, / potem so travne bilke / njeni zeleni lasje. // Če veter ziblje žito, / jaz pa hodim po travi, / tedaj kuštrava z vetrom / lase hudo veliki glavi."
No, verjetno ste opazili, da sem namenoma mešal besede avtor, pisatelj, pesnik. France Forstnerič namreč vse to je. In še več. Ali da zaključim z besedami Andreja Brvarja: "Pri koncu smo - čeprav bi se o pesniku in njegovih knjigah še dolgo pogovarjali. A za to bo priložnost tudi še kdaj drugič, saj sem prepričan, da bo France Forstnerič za vas napisal še dosti pesmi in zgodb, ki jih boste prav gotovo radi prebirali."
David Bedrač
poletje.obdravi.com
Festival
R)letje ob Dravi
festival naše debele
500SIT
Dogodki v juliju 2003
Festivá

(upon za )opust
34
>
R)leye ob Dravi
Kupon uveljavite pri nal<upu vstopnice za
SLOVENSKI FESTIVAL DOMAČE ZABAVNE GLASBE PTUJ 2003,
ki bo v petek, 11.7.2003 ob 20.30 na IVIestnem trgu na Ptuju. Ugodnost velja v predprodaji.
{I
34. slovenski festival domače zabavne glasbe Ptuj 2003 ^^

Ugodnost lahko uveljavite s kuponom Iz Štajerskega Tednika In Večera.
Ob tem veljajo vsi običajni prodajni pogoji organizatorja.
ŠtajerskiTEmK ^
RADIOPTUJ
^ e9.e-93.2-l04,3
Prodajna mesta: Ptuj: Menjalnica Luna, Radio Tednil< Ruj, Terme Ruj Maribor: Menjalnica Luna Goriěnica: Bencinsiti servis Žiiier
IVIestni tm na Ptuju, n. julij 2003 ob 20.00
Cena: 1.000 SIT* (i .500 sit)
predprodaji s kuponom Iz Štajeiskaga Tednika aH Večera

ŠtajershTEBHIK
...eUsoaie dežele
RADIOPTUJ
fci, 89.8-98.2-10«
500SIT
(upon za )opust
>
Tble^e ob Dravi
Kupon uveljavite pri nakupu vstopnice za koncert
skupine Y0-Z0,
ki bo v soboto, 12.7.2003, ob 20.00, v Termah Ptuj. Ugodnost velja v predprodaji.
Ugodnost lahko uveljavite s kuponom Iz Štajerskega Tednika In Večera.
Ob tem veljajo vsi običajni prodajni pogoji organizatorja.
Štajersku
.TEDNIK ^Djo™ iS
Prodajna mesta: Ptuj: Menjalnica Luna, Radio Tednik nuj, Terme Ruj Maribor: Menjalnica Luna GorISnIca: Bencinsid servis Žiher
Štefka ^tU/ešUin
Sreda 23.7. ob 21:30, OndPtaJ
Cena: 1.000 SIT* (1.500 sit)
*v predprodaji s kuponom Iz Štajerskega Tednika aH Večera
Generalni pokrovitelj Perutnina Ptuj mestna občina ptuj
Cena: 1.000 SIT* (i.500sit)
*samo v predprodaji s kupononn iz Štajerskega Tednika aii Vb£«i
VECER '^toyen^îTEDNIK congsHEiiiH
* "-"WW«*	... glas naše dežele
RADIOPTUJ
89.8-98.2-104=3

Poletje ob Dr^^i
Duh Ravnega polja
V okviru prireditev Poletje ob Dravi je tudi avtorski projekt Petra Srp~i~a Duh Ravnega polja.
Da bi kaj več izvedeli o predstavi, smo za razgovor zaprosili avtorja in režiserja Petra Srpčiča, ki nam je povedal, da zgodba v Duhu Ravnega polje govori o skrivnostih, ki jih je onostranstvo zapisalo v ljudske pripovedi. "Besedilo je nastalo po teh pripovedih, ki govore o duhovih, o čarovnicah, o mrtvih, ki se vračajo. Glavna oseba (protagonist) je duhovnik, ekstercist (izganjalec hudiča), ki je po rodu z gradu Ravnega polja in se vrača, ker so ga poklicali, češ da se nekaj čudnega dogaja. Veliko teh zgodb je zbranih v knjigi Farice. Ta motivika je zelo živa v ljudskem pripovedništvu. Zgodbe je zbral Zagoričnik. V tem sem dobil inspiracijo za to predstavo. Je pa zgodba čisto svoja, je kompi-
lacija, sestavljanka, zbrana po motivih in iz motivov je nastala zgodba, drama."
Za igralce je Peter izbral kulturno društvo Kungota oziroma Janka Vindiša, ljubiteljskega igralca. Delu je botrovala tudi ideja o oživitvi gradu, ki je že skoraj propadel. Tudi prizorišče je na dvorišču propadajočega gradu, ki so ga očistili, da se lahko igra predstava. Del gradu še stoji, drugi je porušen. Ambient je mističen in skoraj avtentičen.
Na voljo je tristo sedežev. Premiera je bila v nedeljo, 29. junija, ponovitve pa so bile oziroma še bodo od 1. do 4. julija vsak večer ob 21.30 uri, torej že v pravi temi.
Franc Lačen
Nova Tednikova akcija • Izbiramo najbolj priljubljeno natakarico
Polona Le{nik: natakarica iz Cheersa
Polona je simpati~na in prijazna 22-letna natakarica, ki dela v baru Cheers na Ptuju.
Končala je srednjo gostinsko šolo v Radencih, a pravi, da to ni delo, ki ga želi opravljati celo življenje. Želi si študirati in postati vzgojiteljica. Dodala je, da je težko biti natakarica, kajti to je poklic, v katerem moraš biti prijazen do vseh, ne glede na to, kakšni so oni do tebe.
Kako dolgo si že natakarica?
"Natakarica sem že od 1. letnika srednje šole. Delala sem že v Krškem, v Rimljanu, v Leski in sedaj sem dve leti zaposlena v baru Cheers."
Kje ti je bilo najbolj všeč?
"Najbolj všeč mi je tu, kjer trenutno delam. V Cheersu mi je všeč to, da imamo dobro organizacijo, dobre šefe, nikoli ni nobenih pretepov kot v nekaterih drugih gostilnah, pa tudi to mi je všeč, da imamo zelo raznoliko ponudbo pijač, sladoledov. Lepo je namreč, da se lahko posloviš od zadovoljnega gosta."
Kaj bi ti izboljšala, če bi bil to tvoj lokal?
"Najbrž ne bi spreminjala ničesar, ker se mi zdi ta lokal vreden pohvale. Veliko pove že to, da sem hodijo vsi, od najmlajših do najstarejših. Sama sem vesela, da je tako in da imamo veliko obiskovalcev, saj menim, da je veliko
boljše delati v lokalu, kjer dejansko delaš in ne sediš."
In kaj posebnega ponujate v Cheersu?
"Imamo pestro izbiro tako pijač kot tudi sladoledov, sadnih kup in frapejev. Pa tudi za mlade in mladem po srcu imamo pripravljene različne igrice, vse od namiznega nogometa do bilijarda in poker-ja."
Je naporno biti natakarica?
"Včasih je naporno, a pridejo tudi trenutki, ko se ti ves napor povrne v dobrih stvareh. In ravno zaradi takšnih trenutkov se splača vztrajati."
Koga bi ti izbrala za najbolj priljubljeno natakarico?
"Mislim, da je veliko dobrih natakaric, a če bi jaz izbirala, bi izbrala našo Janjo. Ona je namreč tista, ki ni resnično nikoli slabe volje ali pa to tako dobro skriva."
Bi morda raje opravljala kakšen drugi poklic?
"Zaenkrat ne, ker me resnično veseli to, kar delam. A človek se z leti spreminja in sebe čez nekaj let vidim v vlogi vzgojiteljice. To je tisto, kar me zraven gostinstva najbolj veseli."
Kaj storiš s provokativni-mi gosti?
"Poskušam jih ignorirati in ostati mirna. Včasih me res kdo tako razjezi, da bi mu najraje povedala svoje, a naš poklic je pač tak, da moraš marsikaj prenašati."
Kakšne lastnosti ti ljudje najpogosteje pripisujejo?
"Največkrat mi rečejo, da sem prijazna. Trudim se biti zmeraj nasmejana in dobre volje. Mislim, da je ena izmed mojih vrlin, s katero se lahko pohvalim, tudi hitrost."
Obstaj a morda kakšna misel, ki ti je posebej blizu?
"Obstaja, a se je trenutno ne spomnim v celoti. Govori pa nekaj v tem smislu, da je vedno potrebno vztrajati in da se vse reši, pa naj zgleda še tako zapleteno in nerešljivo."
Kako pa preživljaš svoj prosti čas?
"Tisti prosti čas, ki mi ostane, preživljam v Cheersu (smeh), veliko pa tudi berem. Najraje berem kakšne vojne romane in zgodovinske knjige nasploh."
Dženana Bećirović

^RELAXTUmiM
SPECIALIST ZA ADRIATIC AG NCIJA Z NAJUGODNEJŠO PONUDBO!
. Síatakarica
(trenutni vrstni red)
1.	Valerija Lampret, Dolina WInettu, Zg. Sveča
2.	Polona Lešnik, Bar Cheers, Ptuj
3.	Iris Zelenko, Club Maric 69, Ptuj
4.	Sonja Krajne, Terme Žila, Ptuj
5.	Zdenka Kocmut, Okr. pri Darinki Rižnar, Juršinci
Haložan
Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju
K
Glasovalni kupon za najbolj priljubljeno natakarico 2003 pošljite na naslov Radio-Tednik, d.o.o., Ralčeva 6., 2250 Ptuj
Glasujem za:_
Naziv in naslov lokala:_
Ime in priimelc glasovale
Naslov:
Telefonska
Kupon vel/a do srede, 9.7.2003
Tslaročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	popuste v obliki bonov v vrednosti 10.000 sit
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja. Prva prestava. Moda, Slovenske počitnice. Podravski gospodarski kompas. Osebne finance, Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe! __________________
NAROČILNICA ZA
v
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov:_
Pošta:_
V
Davčna številka:. Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj no o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
miSíŇ!?© ÍM®®
Ta teden prejmeta osem brezplačnih obiskov Centra aeroj
me in pkiimek:
ime in priimek:
Martin Deb
Muretinci g, 8878 GoriSnica
Franc Begak
naslov:
Spuh^a 115,8850 Ptty
Nagrajenca prejmeta nagrade po pošti.
»No, Mihec, povej mi, kaj rečeš, ko v razred vstopi ravnatelj?« vpraša učiteljica.
"Dober danf
"In kaj rečeš, ko zapusti razred?'
"Hvala Bogu!'
***
"Špela, povej mi, zakaj tvoj prosti spis o mleku obsega samo dva odstavka?' je jezno vprašala učiteljica.
"To je pa ja logično! Saj sem pisala o kondenzira-nem mleku!'
***
"Kaj? V drugem razredu osnovne šole imate že spolno vzgojo?' se čudi oče.
"Ja, ampak samo teoretično! Praktično bomo imeli v naslednjem šolskem letu!' je dejal sin.
Pri naslednji govorilni uri je oče rekel učitelju:
"Moj sin se naslednje leto ne bo udeležil praktičnega pouka iz spolne vzgoje!'
"Saj vas lahko pomirim," je rekel učitelj. 'Vašega sina ne bo zraven, saj če bo še naprej pisal besedo spolna vzgoja narobe, bo ponavljal razred."
***
Zidar Janez na zavodu za zaposlovanje.
'Pet gradbišč sem vam že našel, kjer bi lahko delali, pa niste še nikjer začeli z delom!'
"Saj nisem mogel! Pred vsakim gradbiščem je napisal: 'Vstop nezaposlenim prepovedan!'
***
"Tvoj zgodovinski spis je zelo dobro napisan!' je učiteljica pohvalila Bojana. "Ali si ga napisal popolnoma sam?'
"Ja, samo pri umoru Julija Cezarja mi je pomagal starejši brat!'
***
Po pouku biologije se je Marjan obrnil k sošolcu Ti-netu in mu rekel:
"Do danes sploh nisem vedel, da so dekleta tako pomembna!'
***
Jurček je vprašal učiteljico:
'Ima osem nog, zeleno je in pušča rumeno sled. Kaj je to?'
"Tegapa ne vem!'je rekla učiteljica.
"Jaz tudi ne, toda to vam
ravnokar pleza po obleki!'
***
Razgovor na zavodu za zaposlovanje:
"In kakšno delo iščete?'
"Rad bi bil novinar na televiziji!'
"Zakaj pa ravno novinar na televiziji?'
"Ker pet minut delajo in
55 minut počivajo!'
***
Moški umira: "Gospod župnik, če vse premoženje zapustim cerkvi, ali bom potem prišel v nebesa?'
'Vsekakor lahko poskusite."
Ptuj • Se zadnja generacija minimaturantov
V veselem mimohodu 320 otrok
Minimaturanti iz ptujskega vrtca ostajajo zvesti tradiciji. Letos so se po ptujskih ulicah in trgih skupaj s svojimi vzgojiteljicami v veselem sprevodu sprehodili že tridesetič.
320 jih je bilo v pisanih majicah, s piščalkami in drugimi rekviziti, s katerimi so oznanjali, da je neko obdobje za njimi, da zapuščajo vrtec in da bodo že jeseni gulili šolske klopi. Bili so
tudi zadnji, ki so vrtec zapustili s sedmimi leti, že prihodnja generacija bo predšolsko vzgojo zapustila pri šestih letih. Na Mestnem trgu, kjer so svoj mimohod končali, so jih pozdravili
številni starši in drugi, prisrčno pa jih je nagovoril tudi ptujski župan dr. Stefan Celan, ki jim je pripravil tudi okrepčilne napitke.
MG
Lenart • Zaključek šolskega leta
Srečanje z vojaki in policisti
V soboto, 21. junija, je Vrtec Lenart, ki deluje v šestih enotah in ima 20 skupin, obiskuje pa ga 360 otrok, na Poleni pri Lenartu pripravil zaključno prireditev ob zaključku šolskega leta. Zraven vzgojiteljic in otrok so se prireditve udeležili še očetje, mamice in babice.
Vsaka skupina se je zbranim predstavila s krajšo točko. Udeleženci so se seznanili z delovanjem Policijske postaje vodnikov službenih psov in konjenikov Maribor, ki so predstavili delo s službenimi psi. Lenarški policisti pa so otrokom delili brošuro z naslovom Otrok v prometu. Prireditve so se udeležili tudi vojaki iz mariborske vojašnice Generala Maistra iz 74. oklepno-mehaniziranega bataljona slovenske vojske. Vojaki so otrokom in staršem predstavili oklepno vozilo in nekaj vrst orožja. Tistim, ki jih zanima zaposlitev v Slovenski vojski, pa so delili gradivo. Vojaški kuharji so skuhali pravi vojaški golaž, ki ga je bilo dovolj za vse udeležence.
Srečanje so popestrili člani otroškega pevskega zbora iz vrtca, lutkarji iz Sv. Trojice in člani kul-
Ustvarjaicki
Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite re{itev ter jo po{ljite
turnega društva Babičina skrinja, ki so za otroke organizirali likovno delavnico. Vzgojiteljice so minimaturantom podelile športno značko zlati sonček in modro medaljo. Ob koncu uradnega dela pa so se starši še pomerili v teku na 1100 metrov za rekreacijo. Udeleženci, ki se jih je
na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RAIČEVA 6, 2250 PTUJ, s pripisom USTVARJALČKI. Med pri-
Najdite razlike med slikama!
na Poleni zbralo okrog 1500, so bili mnenja, da bi bilo potrebno organizirati še več takšnih druženj. Družabno srečanje se je na koncu ob zvokih ansambla Ajda zavleklo vse do popoldanskih ur.
Zmago Šalamun
spelimi rešitvami bomo izžrebali tri ustvarjalcke, ki bodo prejeli TRI KNJIŽNE NAGRADE ZALOŽBE Karantanija. Veselo na delo!
Rešitve nam pošljite do torka, 8. julija 2003, in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova!
Izžrebanci ustvarjalč-kov v 25. številki Tednika so:
1.	nagrado, knjigo založbe Karantanija prejme: Sergej Marin, Bresnica 70, 2273 PODGORCI,
2.	nagrado, knjigo založbe Karantanija prejme: Janez Jeza, Kajuhova 5, 2325 KIDRIČEVO,
3.	nagrado, knjigo založbe Karantanija prejme: Igor Golob, Ul. 5. Prekomorske 23, 2250 PTUJ.
Uredništvo Štajerskega tednika ~estita vsem nagrajencem, potrdila o nagradi pa bodo prejeli po pošti.
Pokrovitelj rubrike
KNJižín DISKONT
Savije 38,Ljubljana
Foto: Črtomir Goznik
Hura - zapuščamo vrtec, že jeseni bomo šolarji ...
Ljutomer
Sprejem za najboljše
župan občine Ljutomer in poslanec v državnem zboru Jožef Spindler je ob koncu šolskega leta 2002/2003 sprejel najboljše osnovno- in srednješolce.
Za odličen uspeh v vseh osmih letih šolanja, za dosežke na raznih tekmovanjih (Vegovo, Cankarjevo in Stefanovo priznanje) ter na športnih, kulturnih in tehničnih področjih je priznanje v Domu kulture v Ljutomeru prejelo 91 učencev iz osnovnih šol Janko Ribič Cezan-jevci, Stročja vas, Mala Nedelja, Ivan Cankar Ljutomer, Cvetko Golar Ljutomer ter iz glasbene šole Slavko Osterc Ljutomer. To so bili: Maja Vrbnjak, Sabina Kosi, Renata Murkovič, Katja Vunderl, Janez Magdič, Nina Gregorinčič in Mihaela Feuš (vsi OS Janko Ribic Cezanjevci), Maja Brenčič, Matej Novak, Daniel Mohorič, Tadeja Klenar, Tadeja Rožman, Darja Copot, Valentina Bohinec, Urška Hala-barec in Samo Fijavž (vsi OŠ Stročja vas), Igor Golob, Pavel Soster in Eva Korošec (vsi glasbena šola Slavko Osterc Ljutomer), Nuša Prša, Valentina Majer, Sara Munda, Leonida Filip, Zoran Tamara, Jenny Sle-kovec, Tanja Vrbnjak, Božena Džaič, Tadej Murkovič, Primož Razlag, Nina Gašparič, Ines Ga-šparič, Sabina Petek, Sabina Vr-bnjak, Boris Cvetko, Jasmina Heric, Dušanka Korošak, Jernej Filipič, Toni Megla, Klemen Far-kaš, Boštjan Žerdin, Mitja Filipič, Iris Prelog, Boris Suen, Almira Vrbnjak, Rok Krajnc, Aleš Mesa-rič, Matjaž Jerebič, Matej Puše-njak in Patricija Cvetko (vsi OŠ Mala Nedelja), Mateja Raščan (OŠ Cvetko Golar Ljutomer) ter Marko Strakl, Eva Prelog, Saša Kajdič, Maša Ozmec, Stefan Kohek, Tina Ceh, Tjaša Fotivec, Tomo Pozderec, Laura Kreslin, Melana Bogdan, Gregor Gruš-kovnjak, Igor Golob, Tej a Dre-
Zanimivost
ven, Mateja Dremelj, Maruša Pihler, Mojca Rauter, Davor Predan, Nino Jergovič, Veronika Feuš, Damir Tretinjak, Anja Kristl, Tamara Recek, Eva Rož-man, Diana Vozlič, Maša Ze-mljič, Jasmina Kotnik, Julija Lešnik, Marina Cesarec, Petra Habjanič, Tina Božič, Gregor Slana, Luka Prelog, Hana Kodba Ceh, David Žganc, Maja Nemec, Darko Kranjc, Marko Stih, Mihael Tarča, Sašo Lovrenčič, Jani Steržaj Koritnik in Jan Žibrat.
Najboljši dijaki ljutomerske gimnazije Franca Miklošiča pa so se zbrali v hotelu Jeruzalem v Ljutomer, priznanja za dosežke na tekmovanjih za Cankarjevo in Preglovo plaketo ter za ostale uspehe iz raznih področij sta najboljšim podelila ravnatelj ljutomerske gimnazije Ozvald Tučič ter župan občine Ljutomer in poslanec v državnem zboru Republike Slovenije Jožef Spin-dler.
Priznanja so dobili: Martina Kurbos, Robert Golob, Marko Ajlec, Petra Cesarec, Miran Korošec, Andreja Novak, Katja Krn-jak, Jerneja Babič, Mateja Crček, Tjaša Rajh, Melanija Županič, Nataša Siškin, Mateja Curič, Tanja Dominko, Urška Frančič, Jan Geder, Boštjan Hamler, Tomo Brus Hladen, Viktorija Hren, Matjaž Jaušovec, Martina Lebar, Marko Jan, Sabina Mavrin, Ivana Novak, Jasmina Opec, Tomaž Osterc, Matej Stuhec, Borut Ro-žman, Mirjana Ozmec, Doris Pahor, Mateja Ratiznojnik, Tadeja Sčavničar, Vanja Lebar, Tamara Elbl, Miha Tibaut, Staša Tkalec, Miloš Vittori, Andreja Žalik in Leon Žunec.
Miha [o{tarié
80 milijonov Američanov je nemškega porekla
Dortmund (STA/AFP) - Več kot četrtina od 288 milijonov ameriških prebivalcev ima nemške korenine, osem milijonov pa jih še vedno govori nemški jezik, je v torek ob 40-letnici obiska ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja in njegovem znamenitem stavku "Berlinčan sem" (Ich bin ein Berliner) v letni študiji objavilo Združenje zapromocijo nemškega jezika. Po mnenju združenja so tako Američani nemškega porekla najštevilčnejša skupina v ZDA. Med najbolj znanimi osebnostmi v ZDA, ki imajo nemške korenine, so nekdanji predsednik Dwight Eisenhower, plavalec in igralec - znan zlasti po vlogi Tarzana - Johnny Weissmueller in sedanji obrambni minister Donald Rumsfeld.
Istra • Potep med kamnito zgodovino
Slikovita istrska mesteca
Istrski polotok na Hrvaškem je poznan po bogati kulturni dediščini, katere pomemben del je arhitektura, ki ima mediteranski vpliv in jo sestavljajo v glavnem kamnite hiše.
Te lahko najdemo v vaseh in v tipičnih naseljih na vrhovih hribov v notranjosti Istre, kjer si lahko popotniki ogledajo mnoge spomenike iz preteklosti. Med {tevilnimi istrskimi vasicami in mesti, ki so vredne ogleda in kjer vam bodo z veseljem postregli z istrskim vinom in domačo hrano, so zagotovo tudi Pazin, Motovun in Grož-njan.
PAZIN
če se boste med svojim letovanjem potepali po hrva{ki Istri, se vam zagotovo splača ogledati Pazin, starodavno mesto z bogato tradicijo, ki se nahaja
stoletja gostovala prva istrska srednja {ola, ki je poučevala v hrva{kem jeziku. Arhiv v Pazinu naj bi bil glede na svoje arhivsko gradivo najbogatej{i arhiv na Hrva{kem, po zapisih nekaterih notarjev pa celo eden bogatej{ih na svetu.
Starodavno istrsko mestece pa se poleg vseh arhitekturnih znamenitosti pona{a tudi s {tevilnimi kulturnimi prireditvami, ki se odvijajo skozi vse leto. Tako kot pri nas na Ptuju pa ima izmed {tevilnih prireditev poseben pomen pustovanje, ki ga ovekove-čijo, podobno kot mi, z večdnevnimi norčijami in veseljačenjem.
MOTOVUN
Motovun je slikovito istrsko mestece, ki z 270 metrov nadmorske vi{ine ponuja odličen razgled po dolini reke Mirne, ohranjenem okoli{kem gozdu in {tevilnih vinogradih. Na grič, kjer se razteza ohranjeno srednjeve{ko istrsko mesto, se lahko obiskovalci po {te-vilnih stopnicah podate pe{, medtem ko vam bodo prevoz s turi{tičnim vlakcem, va{im avtobusom ali osebnim avtomobilom seveda dobro zaračunali. Danes je Motovun priljubljeno shaja-li{če književnikov in likovnih umetnikov, mesto pa je znano tudi po poletnem filmskem festivalu. Letos ga bo gostilo med 28. julijem in 1. avgustom.
GROŽNJAN
Ko vas pot zanese v Grožnjan, ki leži na 260 metrih nadmorske višine, se nikar na začudite posebnosti doživljajev. Čarobna enostavnost in umetniški navdih v številnih obiskovalcih zapustita nepozabljive vtise. Malo istrsko mestece živi v popolnem nasprotju z urbanimi središči in številnimi metropolami. Grožnjan se je iz ruševin svoje preteklosti povzdignil na krilih prije-
v samem osrčju istrskega polotoka. Pazin je mesto, ki je od večjih turističnih sredi{č oddaljeno dobrih 30 kilometrov, najbolj pa se vam ga splača obiskati prvi torek v mesecu, saj takrat na mestnih ulicah poteka tradicionalni pazinski sejem. Poleg sprehoda med stojnicami, pa se v tem znamenitem istrskem mestecu velja ustaviti tudi v Pazinski jami, kjer je vidna domala večina podzemnih kra{kih znamenitosti. V mestu, kjer živi okrog 5300 domačinov, vam med {tevilnimi zanimivostmi ne sme uiti znameniti pazinski grad, največja in najbolj ohranjena sre-dnjeve{ka istrska utrdba. Prvič je kaštel omenjeni leta 983, med vihro zgodovine pa je poleg tega, da je menjaval lastnike in najemnike, bil večkrat tudi oropan, požgan in porušen. Danes se v znamenitem poslopju nahajajo razstave Etnografskehga muzeja Istre in Muzeja mesta Pazin. Poleg jame in gradu pa si je v Pazinu vredno ogledati še farno cerkev sv. Nikole, ki je bila v prvotni obliki zgrajena leta 1266, frančiškanski samostan, ki izhaja iz sredine 15. soletja, ter Državni arhiv Pazin, kjer je ob koncu 19. in v začetku 20.
teljstva in umetnosti. V poletnih mesecih je med prireditvami najbolj znana grožnjanska glasbena šola, mesto izžareva svoj umetniški sijaj, diha in živi s svojimi 193 prebivalci in umetniki ter tako med številnimi obiskovalci zapusti nepozabna doživetja, zaradi katerih se ponovno in ponovno vračajo.
Med arhitekturnimi znamenitostmi pa si velja v Grožnjanu zagotovo ogledati srednjeveški grad, cerkev Sv. Marije in mestna vrata z ostanki obzidja iz 15. stoletja.
Mojca Zemljarič
poglej in od potuj!
PORTOROtSon£kov klub
2* penzion Forma Viva, bogata vsebina, tudi večposteljne sobe
do2.8y5D/POL 32.500
DIKLO pri Zadru
3* apartmaji Vilctor, apartma 2-4 osebe, 250 m od motja
simm 49.000
MURTER,Tisno
Sončiiov Idub, 3* hotel Borovnik, do 12. leta brezplačno
i2.7y7D/P0L 54.900
KORČULA, Lumbarda
3* apartma za 3-4 osebe, novo, tik ob morju, garaže, žar...
iimm od 59.900
TURČIJA, Antallja/Bodrum
3* hotel, več odhodov v juliju, iz avstrijskih letališč
do 20.7y7D/AI 69.900 TUNIZIJA
letalo z Brnika, 2/3* hotel, letališka pristojbina doplačilo
7.7y7D/POL 76.900
KENIJA
3+* hotel, ugodna doplačila za safari izlete, letalo iz Avstrije
6.7714D/P 139.900 EGIPT, kriîaijenje
S* hotel in ladja, vstopnine vključene, odlično slov. vodenje
i5.8y8D/poL+p 149.900
SONČEK
PTUJ,KrenipljevaS Telefon: 02/749 32 82 MARIBOR. 02/22 080 22 EUROPARK, 02/33 00 915 m
\j TUl potovalni center
Nagradno turistično vprašanje
V starem mestnem jedru, kjer bi se v tem času moralo največ dogajati, je po prireditveni plati suša, polno živijo le poletne terase.
Odmevna prireditev in prireditev z največ obiskovalci v tem poletju je bil doslej izbor za mis Štajerske, ki ga je spremljalo več kot tri tisoč ljudi od blizu in daleč.
Že po tradiciji se bo največ obiskovalcev zbralo na ptujski poletni noči, ki je ena od prireditev praznika Mestne občine Ptuj, 5. avgusta. Po letošnjem poletju čaka ptujske organizatorje prireditev odgovorna naloga, da se končno poenotijo o konceptu le-teh in o tem, kaj bo te prireditve povezovalo. Pa smo že mislili, da je obdobje poigravanja mimo. Kot da se ne moremo ničesar naučiti od bližnjega Lenta.
Prevetritev potrebuje tudi koncept razvoja ptujskega turizma. V letošnji sezoni pada mesto že na majhnih stvareh, četudi je bilo v zadnji strategiji razvoja ptujskega turizma zapisano, da bodo te najmanj stale in da jih bo mogoče najhitreje izboljšati. Pa ne. Ponos ptujskega turizma in mesta, grad, še vedno skrivamo, ponoči je postal "neviden" - vsaj tako je bilo prejšnjo soboto. Pa ne gre za osamljen primer. Je mesto ostalo brez denarja
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski turizem se še vedno išče. Načrti za ptujsko jezero so stari skoraj tri desetletja, pravega vetra pa {e ni.
za plačilo osvetlitve gradu ali je v ozadju kaj drugega? Klavrno za ptujski turizem je tudi dejstvo, da Turističnoinformativni center ob nedeljah ni odprt. V nedeljo, 29. junija, so številni obiskovalci Ptuja zaman čakali, da se bodo njegova vrata odprla. Še dobro, da kot informatorji ob nedeljah delajo zaposleni v podjetju Ptujske vedute, ki imajo sedež na gradu, kjer je mogoče kupiti tudi spominke. Tudi cvetlične grede, ki so lani zacvetele, da bi očarale komisijo Entente Florale, so čudežno poniknile, čeprav so nas prepričevali, da bodo "živele" še naprej in da niso muhe enodnevnice.
Nagrado za pravilen odgovor na prejšnje vprašanje prejme Vilma Angel, Ptujska Gora 92, ki je vedela, da je Orfejev spomenik iz drugega stoletja. Danes vprašujemo, katera po vrsti je letošnja kopalna sezona v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 11. julija. Nagrada sta bona za kosilo s kopanjem v Termah Ptuj.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Katera po vrsti je letošnja kopalna sezona v Termah Ptuj? _
Ime in priimek: Naslov:
Davčna številka:
Eturistična oge^o^r^l agency ^ MARIBOR, LJUBLJANA, CELJE, PTUJ, TV|	^ MURSKA SOBOTA, SLOVENJ GRADEC,
-m- \ SLOVENSKE KONJICE, VELENJE, ■ 114= I ^	SLOVENSKA BISTRICA
SLOVENIJA, HRVAŠKA, BIH
nnE-
! Punta, 7 X polpenzion = 53.900,00 SIT, v času 12.07. - 23.08.2003.
UGODNO
otok Murter, htl. Colentum***, otok Korčula, htl. Poseidon**, Poreč, Ml. 6aleb** Velika ponudba apartmajev na Jadranu, last minute ponudbe In ugodni plačilni pogoji!
DMD®ira®@ïr ©©[^[i^SsííMMcM [LeutôMaRDciM im ©©[SOCSSB
Enka d.o.o., Trstenjakova ulica 7, tel.; 749 34 56; 749 34 57

Varnost in donos
Borut: Vprašanje premoženjskemu svetovalcu: Kaj menite glede var~evanja v Nacionalni stanovanjski var~evalni shemi (NSVS)? Odgovor: Tako kot vsaka naložba ima tudi NSVS dobre in manj dobre strani, pa tudi pasti, ki prežijo na nepremišljene vlagatelje, ki so se za nekaj odločili zato, "ker je tudi sosed stal v vrsti".
Dobra stran sheme je zagotovo relativno visoka donosnost varčevanja (4,9%), predvsem po zaslugi letne premije v višini mesečnega obroka, ob predpostavkah mesečne temeljne obrestne mere 0,7%, obresti na petletno varčevanje v višini TOM+ 1,65% in obresti na desetletno	varčevanje
TOM+3,00%.
Slaba stran sheme so pogoji za pridobitev posojila v 2,1-kratniku (pri varčevanju na 5 let) oziroma 2,2-kratniku (pri varčevanju na 10 let) privarčevanih sredstev. Možnost pridobitve posojila je povezana s kreditno sposobnostjo vsakega varčevalca (in njegovih družinskih članov oziroma porokov), doba odplačevanja pa je relativno kratka glede na nepremičninsko namebnost tega posojila (5 ali 10 let). Torej je NSVS le delna rešitev za ureditev nepremičninskega vprašanja vsakega posameznika.
Zelo verjetno je tudi, da bodo cene nepremičnin za prve varčevalce, ki bodo v letu 2004 začeli s črpanjem bančnih posojil veliko bolj neprijazne, kot si trenutno mislijo, saj je težko pričakovati, da bo na voljo dovolj nepremičnin za omenjeno maso svežega denarja na trgu. ZAKAJ VLAGATI V TUJE VZAJEMNE SKLADE?! Stroški vplačil v tuje vzajemne sklade v okviru varčevalnega programa Eurofond so nižji kot pri neposrednem investiranju v domače vzajemne sklade (3% vstopne provizije in samo 0,5% upravljalske provizije). Med trajanjem varčevalnega programa in zavarovanja lahko polico prilagajate vašim življenjskim potrebam in ciljem. Omogočene so vam naslednje spremembe: povišanje ali znižanje zavarovalne vsote (ob znižanju zavarovalne vsote se pričakovani dobiček poveča, ob zvišanju zavarovalne vsote pa zmanjša), spreminjanje naložbene politike (zamenjava vzajemnega sklada), možnost dviga dela vloženih sredstev, če potrebujete denar, podaljšanje zavarovanja brez nadaljnjega plačevanja premije, začasno zavarovalno kritje, indeksacija premije, možnost odkupa zavarovanja že po 1 letu. "Vsak naj koga uči — to je moj moto za prihajajoča leta." Marian Diamond
Mitja Petric, premoženjsko svetovanje, mitja.petric@donos.net, GSM: 041 753 321
'Donos
premoženjsko svetovanje
Prejeli smo
Zupan kot poglavar
župan bi naj bil poglavar lokalne skupnosti, mar ne? Pa je?
V zelo kratkih orisih tolma~e-nja Zakona o lokalni samoupravi in ob uporabljenih {e drugih podlagah: Ustava RS in drugi javno dostopni in veljavni uradni akti, sem v svojih dveh sestavkih opredelil koristno vlogo župana v skupnosti, pod naslovom "Ali je funkcija župana v skupnosti res politi~na funkcija?", da se lahko skupnost hitreje razvija. Prav takega župana, kot je zapisano v zakonodaji in si jo znajo tolma~iti preprosti ljudje, ki so v ve~ini, želijo videti in imeti žive~i v vsaki skupnosti, tudi ti, ki jih sre~uješ med drugim na ulicah zakladnice ti-so~letij in ti tožijo. Kandidatu za bodo~ega župana skupnosti podelijo ob~ani svoj glas na volitvah z željo, da jim bo pod njegovo ali njeno taktirko lepše v življenju kot doslej in dvomim, da jih je ve~ina, ki dajo glas kandidatu iz povsem poli-ti~nega prepri~anja, pod potencialnim sloganom: Glavno je da zmagamo, potem pa bomo že po ustaljenem redu nadaljevali z delom, kar je zna~ilnost zadnjega desetletja in našega poli-ti~nega sistema! Trdim, da je to najve~ja zavora napredka tudi v tej skupnosti in predvideva se, da bi jo lahko zdajšnji župan (doktor tehniških znanosti) z znanjem na hitro popustil, kar pa vidim, da ne gre to tako enostavno! Izhajam namre~ iz lastnih izkušenj in dodatno pridobljenih znanj vse od leta 1994.
Avtor ~lanka g. Mirko Kostan-jevec, pod istim naslovom ~lan-ka v prejšnji številki Štajerskega tednika, skozi tolma~enje iste zakonodaje, ki pa pripada poli-ti~nim odlo~itvam, izredno dobro dopolnjuje in nadgradi moja sestavka, za kar sem mu prisr~no hvaležen, kajti vidim, da tudi drugim takšna neopredeljena vloga župana v skupnosti ne odgovarja, še iz drugih razlogov. Gospod Kostanjevec je prav tako kot jaz ugotovil, da je kandidat za župana lahko iz politi~ne opcije, prav tako pa politi~no neorientiran, s ~imer je moje navedbe potrdil in jih v dolo~enih delih podkrepil z zakonodajo. Dejansko pa ta plat zakonodaje ljudi v vsakdanjem življenju niti toliko ne zanima, zato je bila iz mojih misli odmi-šljena in ni bila javnosti vedoma predstavljena. Iz iste zakonodaje namre~ tudi izhaja, kar tudi sami ugotavljate, da je ni poli-ti~ne odlo~itve v državi (v kolikor se smatra, da je župan tudi politi~na funkcija), kateri
se ljudstvo, v kolikor ni zadovoljeno njihovim osnovnim pravicah in obveznostih države do njih (živeti in ne le preživeti!), ne bi moglo upreti ali prepre~i-ti torej politi~ne odlo~itve, kar je omogo~eno s tako imenovano izkazano nezaupnico, kot ugotavljate, v kakršnikoli obliki, koliko glasov je za to potrebno in na kakšen na~in se to dejanje izvede je drugo vprašanje. Samo po sebi se poraja vprašanje in isto~asno obrazložitev mojih navedenih trditev v prejšnjih objavah, kar omenja g. Kostanjevec kot brez ozadja: Ali je profesionalno opravljanje funkcije v obliki zaposlitve 1/1 le: 1/1 ali je to lahko tudi " + " oz. 2/3 + 1/3 ali celo obratno. Je to tudi možno? Sicer pa pustimo politiko, ljudem je potrebno dati delo, torej vsakdanji kruh, kar je bolj pomembno, v nasprotnem bo porast števila kaznivih dejanj v naslednjih desetletjih neizpodbitno dejstvo, na prav to pa sem v svojih ~lankih opozarjal že pred leti!
Ne glede na to, si ljudje nas-plošno želijo, da bi jim bilo in šlo iz dneva v dan lepše, torej da bi imeli vsi delo, da bi se s tem izboljševal splošni socialni in življenjski standard, s tem bi si lahko marsikje privoš~ili še kak podmladek, s ~imer bi še lahko prepre~ili statisti~no že dokazano samoizumiranje Slovencev, _, k ~emur pa politi~ne odlo~itve, ki jim je mo~ slediti že od odcepitve Slovenije, zaenkrat žal še niso doprinesle k pozitivnim rezultatom.
Pove~evanje brezposelnosti je na pohodu po celem svetu. To je povsem logi~no, saj si želimo že skoraj vsepovsod avtomatizirane ali celo robotske sisteme, da zmanjšujemo stroške in pove~amo donos na proizvod, kar nam današnje tehnologije že skoraj brezmejno omogo~ajo, ~e seveda imaš denar, in to ne pelje ravno korak naprej v razvoju skupnosti, ~e ve~ina, ob takšnem tempu uvajanja novih spoznanj stroke na vseh podro~jih življenja, že v nekaj desetletjih, ne bo imela ve~ za preživetje.
O tem bi si morali že v~eraj zastaviti vprašanja na vseh instancah državne oblasti, tudi župani, in na njih z znanjem iskati odgovore, kajti problem zaposlovanja bo vedno ve~ji, v kolikor se ne bo vlagalo ve~jih naporov v odpiranje novih delovnih mest v skupnostih, ljudem pa je potrebno dati kruh in vesel sem, da si prav to prizadeva tudi g. Mirko Kostanjevec, ki pa zagotovo ni osamljen primer.
mag. Viljem Muzek, univ. dipl. inž. el.
Zanimivosti
Microsoftove pametne ure
še letos bodo naprodaj pametne digitalne ure, ki bodo lahko prikazovale elektronsko posto in ostala sporočila ter množico različnih informacij ter novic. Podatki se bodo vanje prenašali enosmerno prek oddajne mreže FM radijskih postaj. Zasluge za to ima Microsoftova tehnologija SPOT ter storitev MSN Direct, naročnina na slednjo pa bo stala dobra dva tolarska tisočaka mesečno. Žal bo na začetku SPOT deloval le v ZDA, trenutno pa potekajo intenzivni preizkusi v osmih ameriških mestih.
Pentium 3.8 je dokončan
Intel naj bi v celoti zaključil razvoj čisto sveže 3,8 GHz različice procesorja Pentium 4, vendar z njim čaka na prihod AMD-jevega At-hlona 64. Novi Intelovi Pentiumi so zasnovani na jedru Prescott, delovali bodo pri taktih: 3,2, 3,4, 3,6 in 3,8 GHz. Intel je uporabil arhitekturo NetBurst ter tehnologijo večnitno-sti HyperThreading. Dodanih je trinajst milijonov novih instrukcij. Za vse navedeno je zaslužen tudi čisto nov 0,09 mikronskiproiz-vodni proces.
Acrobat 6
Na trgu seje znašel sveženj programov Adobe Acrobat 6, ki je tokrat na voljo v precej različicah za različne tipe uporabnikov. Poleg brezplačnega Readerja je klasiki še najbolj podobna različica Acrobat Standard, ki je izboljšava napram predhodniku. Dodane so nekatere nove funkcije, cena pa je 299 oziroma 99 dolarjev za nadgradnjo. Z 29 dolarji je poceni Acrobat Elements, prilagojen enostavni pretvorbi dokumentov iz "pisarniških" aplikacij v format PDF
Vse več spletnih nakupov
Raziskava družbe MasterCard, v kateri je sodelovalo 1000potrošnikov v ZDA, je pokazala, da obseg in pogostost t. i. on-line nakupov prek interneta neprestano narašča, in sicer na račun obstoječih kupcev, ki jim je ta način kupovanja čedalje ljubši ter na račun novih kupcev, ki do sedaj tega načina kupovanja niso sprejeli za svojega.
Canon PowerShot G5
Canon je poslal na trg nov digitalni fotoaparat PowerShot G5 s 5,0 milijona točk ter z izredno hitro 4-kratno optično povečavo f2,0. Ta Canonov kompaktni digitalni fotoaparat je namenjen predvsem zahtevnim ljubiteljskim in profesionalnim uporabnikom, saj prek 12 načinov fotografiranja prinaša enako prilagodljivost in raznovrstnost uporabe, kot jo nudijo le SLR-digitalni fotoaparati visokega razreda.
PlayStation 3 prihodnje leto
Težko pričakovana Sonyjeva igralna konzola bo na trg prispela prihodnje leto. Nosila bo novo ime — PSX in ne PlayStation 3. Po dolgotrajnih skrivalnicah je Sony v Tokiu novo konzolo tudi uradno predstavil. Pod prikupnim ohi{jem se skriva tehnolo{ka zver. Vse podrobnosti niso znane, a je razkrito dovolj za burjenje domi{ljije. Tako je znano, da bo PSX imel velik trdi disk, kapacitete 120 GB ter Ethernet priklju~ek.
512 MB xD-Picture flash kartice
Olympus je začel tržiti 512 MB xD-Picture pomnilni{ke kartice. V trgovinah se bodo te kartice zna{le konec junija. Ob poplavi flash pomnilni{kih medijev so kartice xD omejene predvsem na proizvajalca Olympus in Fujifilm, ki pa sta pri vrhu po količini prodanih digitalcev. V tem hipu kartice xD podpirajo Olympusi C-5050ZOOM, C-750 Ultra Zoom, C-740 Ultra Zoom, C-730 Ultra Zoom, ^10 Digital, ^20 Digital in X-200.
Mobilniki ne povzročajo raka
Morebiten {kodljiv vpliv elektromagnetnega sevanja mobilnih telefonov in baznih postaj mobilne telefonije intenzivno preučuje več ustanov. Zadnji izsledki z Wellingtonske medicinske fakultete v Novi Zelandiji kažejo, da tovrstno elektromagnetno sevanje ne povzroča rakavih obolenj. Raziskave so zajele obdobje od leta 1987 dalje, ko so se na Novi Zelandiji pojavili prvi mobilniki. Analize so pokazale, da pojav mobilnih telefonov ni povzročil povečanja {tevila rakavih obolenj.
Krvodajalci
16. junij - Alojz Ivanuša, Frankovci 30; Vida Muršec, Locki Vrh 52/a; Marjan Grabar, Podvinci 100; Ivanka Vidovic, Kraigherjeva 27, Ptuj; Janez Vidovic, Klepova 28, Ptuj; Vladimir Fras, Hlaponci 25/a; Andrej Flajs, Pobrežje 85; Jože Fi-deršek, Tržec 34/a; Ivan Lesjak, Nova vas pri Markovcih 17; Rajko Jaklin, Rabelcja vas 23/e, Ptuj; Andrej Vugrinec, Markovci 33/a; Janez Šel, Jurovci 20/a; Anita Slana, Stojnci 102; Majda Zmazek, Ribiška pot 20, Ptuj; Boris Spindler, Prarad 40/a; Silva Klinc, Spuhlja 67; Ivan Kukovic, Suha Veja 7; Janez Černivec, Podvinci 119; Vlado Bedrac, Zagrebška 81, Ptuj; Ivan Auer, Pobrežje 151/a; Janez Žnidaric, Lancova vas 96; Robert Bruncic, Minoritski trg 2, Ptuj; Franc Šegula, Polenšak 17; Marjana Kmetec, Sovice 17.
19. junij - Zvonko Kosic, Gomila pri Kogu 19; Janez Trofenik, Ljutomerska 22, Ormož; Srecko
Puklavec, Obrež 82; Aleksander Trancar, Loperšice 19; Roman Mo-horko, Ptujska Gora 20; Leopold Zabukovšek, Dragonja vas 2; Branko Mlinaric, Štuki 35; Martin Sok, Bukovci 92; Marjan Hlušicka, Ob Grajeni 1; Stanko Lah, Pongerce 15; Alen Milinović, Cirkovce 49/a; Anton Strmšek, Zg. Jablane 28; Rozalija Sobotic, Sp. Jablane 32; Jožef Štumberger, Osojnikova c. 26, Ptuj;Branko Ferlež, Lackova 7, Kidriecvo; Jure Novak, Cirkovce 22; Tomislav Korez, Sp. Jablane 51; Danilo Unuk, Zg. Jablane 38; Franc Medved, Zg. Jablane 10; Verica Golenko, Dragonja vas 2/b; Zvonko Šlamberger, Slovenja vas 11; Bogomir Mandl, Sp. Jablane 437e; Martin Golenko, Sp. Jablane 10/a; Janko Beranic, Pongerce 3; Damijan Golenko, Sp. Jablane 10/a; irko Dolenc, Dragonja vas 2/b; Tomaž Jevšovar, Šikole 64/a; Matjaž Ribic, CMD 14, Ptuj; Ivan Bedenik, Žetale 56; Slavica Veršic,
Selce 30; Natalija Bauman, Potrčeva 28, Ptuj; Daniel Gojkošek, Haj-doše 42/b; Danilo Jevšovar, Šikole 64/a; Matej Goljat, Cirkovce 19; Marijan Milinović, Cirkovce 49/a; Franc Kuncnik, Ormoška 70, Ptuj; Franc Štih, Savinjsko 39; Srecko Baklan, Sp. Jablane 16; Rajko Fajt, UI. Stanka Brencica 9, Ptuj; Mladen Sobotic, Sp. Jablane 32; Brigita Draškovic, Cankarjeva ul. 2, Ptuj; Irena Gajšek, UI. Borisa Kraigherja 6, Kidricevo; Robert Belca, Dragonja vas 22; Francek Ljubec, Tagojici 27; Milan Munda, Pongr-ce 28/a; Andrej Kos, Locki Vrh 60; Zvonko Perkovic, Starošince 28; Zvonko Cesar, Zg. Jablane 36; Anton Sagadin, Gerecja vas 61; Anton Valentan, Starošince 13; Ivan Lah, Mihovce 30; Slavko Vrbanić, Voš-njakova ul. 1, Ptuj; Simon Gomzi, Novinci 33; Ivan Zemljaric, Strmec pri Polenšaku; Martin Novak, Cirkovce 49/a; Bernard Kotnik, Stražgojnca 25; Anton Lamberger, Cesta ob Ribniku 23, Miklavž na Dravskem polju.
Duševno zdravje
Ljubosumje
Kje so korenine ljubosumnosti in kako jih je mogoče zdraviti?
Res je, da je vsakdo, ki ljubi, tudi ljubosumen. Toda ljubosumnost je lahko tudi bolestna in tedaj nima prav nič opraviti z ljubeznijo, pač pa z željo po obvladovanju partnerja in po gospodovalnosti. To nam postane jasno, če pomislimo, da je bistvo take ljubosumnosti v ukazovanju partnerju, kaj naj poč-
ne ali govori, dolžan je celo polagati račune za vsako časovno obdobje, omejiti mora stike z ljudmi, zožiti interese zgolj na ljubosumnega partnerja in podobno. Seveda takšna nevrotična ljubosumnost spremeni v pekel vsako, še tako veliko ljubezen ali zakon. Taki ljudje niso prepričani v lastno vrednost in so zelo negotovi. Če se ozremo v njihovo otroštvo, vidimo, da je večina odraščala v hladnem čustvenem okolju, da ljubezni bodisi sploh niso dobili bodisi so se morali zanjo stalno boriti. Mnogi med njimi so čutili v otroštvu tudi veliko tekmovalnost, nevoščljivost ali ljubosumnost v odnosu do sester in bratov.
Ljubosumnost je le eden od simptomov v zgrešenem osebnostnem razvoju. Ne pomagajo nobeni razumski nasveti in dokazi, zato je mogoče odpraviti ljubosumnost le spsihoterapevtskim načinom zdravljenja.
Posebno bolezensko obliko ljubosumnosti predstavlja tista, ki jo opazimo pri osebah, odvisnih od alkohola, kot posledico zasvojenosti, in tudi pri nekaterih duševnih boleznih, in jo zdravimo vzporedno z zdravljenjem duševne bolezni oziroma odvisnosti od alkohola.
Mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
četrtek • 3. julija 2003
Odraslim prepovedano
ŠtajerskiTEDUlK 21
Info
Glasbene novice!
V sredo, 9. junija, bo v ljubljanski hali Tivoli največji letošnji koncert, saj bo v sklopu koncertne turneje Home nastopila skupina SIMPLY RED.
Nemška popstars atrakcija NO ANGELS pripravlja tretji studijski projekt Pure, katerega je napovedovala že uspešnica No Angel. Kvartet izvaja ponovno lahkotno poletno srednje hitro pop pesem SOMEDAY (****).
Nizozemska studijska skupina 2 UNLIMITED je oboževalce klubske techno glasbe najprej navdušila s hitom Get Ready For This, medtem ko njihov največji hit nosi naslov No Limits. Brez omejitev pa se duet vrača na sceno z prirejenim in z sodobnim ritmom nabitim remiksom komada NO LIMITS 2003 (***), pri katerem je imela prste vmes produkcijska skupina Master Blaster.
Britanska zasedba KOSHEEN je letos koncertirala v Ljubljani, kjer je predstavila vse hite z albuma Resist in nekaj priredb. Ljubiteljem plesne glasbe pa je trio najbolj ostal v spominu s hiti Hide U, Catch You in Harder. Zasedba si v novem komadu ALL IN MY HEAD (***) ne upa preveč ekpe-rimentirat, vendar se zanaša na znane prijeme elektronske plesne godbe.
Sodobna plesna scena dobesedno bruha nove in nove izvajalce ter komade, izmed katerih iztopajo naslednji Music - DARUDE, Paradise - NOVASPACE, Sexy Girl - BROTHERS, Sounds Like A Melody - LICHTENFIEDS, Rainbow To The Stars 2003 - DUNE, Not A Sinner Not A Saint - ALCAZAR, La Fiesta Loca - ESTRELLA in Long Way Home - ATB.
Prvak govorjene besede EMINEM ima vzorno urejeno spletno stran na naslovu www.eminem.com.. Rap zvezdnik je z lanskega albuma The Eminem Show snel že tri hite Without Me, Cleanin Out My Closet in Sing For The Moment, katerim moram dodat še letošnji filmski hit Lose Yourself. Mojster vibrira in nas poučuje v novem komadu BUISSNES (****).
Nemška pevka SARAH CONNOR trenutno vztraja na lestvicah s hitom He's Unbelivable, medtem ko so njeni trije največji hiti Lets Get Back To Bed Boy, One Nite Stand in From Sarah With Love. Izzivalna blondinka ima novi komad BOUNCE (***), ki bazira na sočnem sodobnem groovy r&b-ju.
Ameriški soul in r&b veteran LUTHER VANDROSS je trenutno v bolnišnici, saj ga je v začetku leta zadela kap. Legendarni glasbenik je v preteklem tednu prvič v 22-letni karieri prišel na 1. mesto lestvice albumov s petnajstim studijskim albumom Dance With My Father. Glavni razlog za ta uspeh pa je naslovna pravljična soul balada DANCE WITH MY FATHER (*****), ki ima izredno življenjsko besedilo, iz katerega se lahko marsikaj naučimo!
Prodaja albumov v Sloveniji zelo niha in v mesecu juniju je bila kar dobra. Glavni razlog je izid novega albuma skupine Bepop in naslednjih glasbenih projektov Komar - ČUKI, Pika Style - PIKA BOŽIČ, St. Anger - METALLICA, You Gotta Go There To Come Back - Stereophonics, Best - The Greatest Hits -S CLUB 7, Bare - ANNIE LENNOX, Half To The Thief - RADIO-HEAD, 0304 - JEWEL, Meine Welt YVONNE CATTERFELD in 9 -EROS RAMAZZOTTI.
David Breznik
MDZIDNFPEH' —y/^ / y Eros Hamazzotti ^ X A u MAKE ME WANNA - BlnX N WHERE ANYPLACE ANYTiaMB-Nena & Kim Wild^ ^ ^
_, '4. LIBERTINE - Kate Ryan
5. BRING ME TD LIFEIEV" B. CHIHUAHUA-DJBd RISE & FALL - Craig Bavid & Stini
B.J'ENAIMARRE-AIizEE 9.-/FÍ&HŤER - Christina Aguilèra: TANGO-In Grid \
Vsaki? s>o\?o\:o m<ed 21. in	uro
Katera je glavna igralka v filmu Frka v bajti?
Odgovor:_
K
in
nagradno
vfraSakje
O
Ime reševalca: Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenec prejšnjega tedna je Alenka VaupotiC, Mestni trg 17,2250 Ptuj. Izžrebanec bo prejel dve vstopnici za predstavo v ptujskem kinu (vstopnici ga čakata v kinu za predstavo v petek ob 20. uri).
Odgovore pošljite do tmnedelika, 2. Junija, na nasiov: Radio-TednikPtuj, Raičeva S, 2250 (za Info).
Glasbeni kotiček
Pika: Style
Dallas Records, www.pikabozic.com
Zdelo se je, da je Pika Božič se ena čakajočih v vrsti. Tistih namreč, ki bi rade nekaj bile, se uvrščajo nekam med Anjo Rupel in Alenko Godec, so srednje popularne pevke, ki lepo v ozadju delajo svoje pop komadeke. Pa smo se ušteli. Namesto resnobne Anje Rupel, funky Alenke Godec z wannabe imidžem in vseljudske Nuše Derende smo dobili seksi kombinacijo mladostnega, resnega in ravno prav sočnega, da je všečno vsem generacijam od dedcev v krizi srednjih let pa navzdol do otročkov iz osnovne šole.
Pika je dokazala ne le viden napredek v svojih glasovnih sposobnostih (če primerjamo njen vokal s tistim iz časov dueta Sound Attack), ampak tudi najbolj dodelano celostno podobo nasploh med slovenskimi izvajalci. To se kaže ne le v mikavni vizualni podobi ovitka albuma, kjer Pika razkrije tudi ritko in eno stran oprsja, ampak tudi v os-
talem promocijskem materialu: vabilih na promocijo, ki so bila skrbno zapakirana v srebrne ma-pice, značkam, ki so jih delili na promocijskem koncertu, plakatih in še čem. Vidi se, da za Piko stojijo najboljši stilisti, frizerji in tudi nekatere blagovne znamke, ki se jim sodelovanje s tako atraktivno mladenko nedvomno iz-pla~a. Velik del zaslug pa ima tudi Pika sama. @e v pogovoru z njo postane v hipu jasno, da punca ve, kaj ho~e. Kljub svoji
Filmski kotiček
Frka v bajti
Odvetnik Peter Sanderson (Steve Martin) je ločen deloho-lik, ki ne more pozabiti svoje bivše žene (Jean Smart) in ugotoviti, zakaj ga je zapustila. Da bi jo čim prej pozabil, se v spletni pravni klepetalnici zmeni za slepi zmenek s postavno in pronicljivo svetlolasko. Namesto nje pride k njemu na večerjo temnopolta in precej zajetna Charlene (Queen Latifah), pobegla zapornica, ki od Petra zahteva, da opere njeno ime in dokaže njeno nedolžnost. Peter se je seveda hoče čim prej znebiti, kar pa mu zaradi njene odločnosti ne gre najbolje od rok. Glasna in zgovorna Charlene vnese v njegov urejeni svet zmedo, zaplete pobotanje z ženo ter ogrozi več-milijardni posel s staromodno in nadvse tečno bogato dedinjo (Joan Plowright). Da je zmeda popolna, se v bujno Charlene zagleda Petrov sodelavec Howie (Eugene Levy), ki ga njeni čari popolnoma prevzamejo.
Opozarjanje na neupravičenost medrasnega ali socialnega razlikovanja je v Ameriki že dolgo priljubljena tema, bodisi v dramah ali komedijah. Ljudje
Frka v bajti
Bringing Down The House komedija, romantični Dolžina: 105 min Režija: Adam Shankman Producent: Ashok Amritraj, David Hoberman, Todd Lieberman Scenarij: Jason Filardi Igrajo: Queen Latifah, Steve Martin, Eugene Levy, Joan Plowright, Missi Pyle
mladosti. In da zna ren~ati, kadar ni vse po njeno.
Kritika gre predvsem na ra-~un oponašanja Kylie Minogue (v odrskem gibanju ter oblekah), toda kljub temu zadeva funkcionira, kot je treba, oponašanje gor ali dol. Zlobni jeziki se sprašujejo tudi to, na katerem mestu je zanjo družina, ki se je v velikem pompu po odhodu iz dueta Sound Attack pove~ala za eno družinsko ~lanico, malo Liu. Toda Pika se ne da, suvereno nastopa tako v medijih kot na odru in za sabo puš~a mo~no sled. Tisti, ki ne marajo njene lahkotne pop glasbe, pa~ padajo na njene noge in tega se dekle zaveda.
Album Style prinaša enajst zanimivih skladb v pretežno pop maniri, od katerih jih kar nekaj poslušalstvo že pozna, za~enši z veliko uspešnico iz letošnje Eme, Ne bom ~akala te. Sledita Vem, da misliš name iz filma Moja obilna grška poroka (še ena dobra marketinška poteza) ter Vse zvezde neba. Potem pa si skladbe sledijo pravzaprav v zaporedju do vedno boljše. Tako bi lahko nedvomno izpostavili Srca kupiti se ne da in pa Naj ~as se ustavi. Morda je prav zato presenetljivo, da se je Pika odlo~ila za single in videospot Jaz in ti, ki si ga že lahko ogledamo na malih ekranih. Pod avtorstvo so
se poleg Pike, ki je napisala vsa besedila (ki so, resnici na ljubo, najšibkejša to~ka albuma) podpisala priznana imena: Jani Hace, Aleš Klinar, Franci Zabukovec in Aleš Čadež. Dodaten plus pa gre seveda spremljevalnim vokalom, brez katerih si projekta ne bi mogli zamisliti. Morda na trenutke zmotijo barve vokalov, ki so preve~ prepoznavne - jasno zaznamo, kje poje Alenka Godec, kdaj poje Sendi in kdaj ostale spremljevalne vokalistke. Tako bi nepoznavalec na trenutke lahko celo pomislil, da to ni Pikina pesem, ampak pesem katere druge izvajalke (Ljubezen mo~ ima).
Pika je ne glede na zgoraj napisano svoje sodelavce dobro izbrala. V kombinaciji z njimi je njen seksi imidž pravi potencial za uspeh in jasno je, da bo Pika segla višje od rivala Simona, ki s svojim Sound Attackom in novo pevko ne dosega takšne medijske pozornosti. Že v prvih dveh tednih po izidu se je zavihtela na lestvico najbolje prodajanih albumov. Pika je postala zrela izvajalka, neprimerno boljša kot pred leti in ve~ kot o~itno je, da je bila njena vloga v skupini Sound Attack zgolj stopni~ka na njeni zmagovalni poti. Zdaj je jasno, da je Pika rojena za solo kariero.
Grega Kavčič
smo pač ljudje, ne glede na to, kakšne barve je naša koža, koliko imamo pod palcem ali kako se izražamo. In prej ko začnemo sprejemati drugačnost drugih, kot nekaj, na kar lahko gledamo z zanimanjem in ne nekaj, česar nas mora biti strah, prej bomo lahko zadovoljni tudi sami s sabo. Frka v bajti je film, ki že s svojim neobičajnim naslovom pritegne gledalčevo pozornost. Tokrat so se prevajalci zares potrudili in ustvarili naslov, ki je hkrati trapast, a po svoje zadene bistvo celotnega filma.
Frka v bajti nam prikaže dva pola ameriške družbe: na eni strani je ugledni poslovnež in novodobni japi Peter Sanderson, ki je vse svoje življenje posvetil svoji službi in vzpostavljanje ne-omadeževanega ugleda, večinoma na račun zapostavljanja svoje družine. Na drugi strani pa je velika, gobcava, vsiljiva, neolikana, nepremišljena, a hkrati ponosna in preprosta Charlene, ki zamaje temelje Sandersonovega življenja. In ko taki nasprotji naletita druga na drugo, si kaj drugega kot katastrofe skoraj ne moremo predstavljati. Film vsebuje kar nekaj zelo aktualnih iskric, ki dodajo filmu tudi malce resnejšo tematiko, od dejstva, da živimo v družbi, kjer se moramo bolj kot samega zločinca bati, da ljudje, ki nas poznajo, ne izvejo, da smo imeli opravka s tem zločincem. Pa do dejstva, da nekateri ljudje še vedno mislijo, da so druge rase (ali pa zgolj drugačni ljudje) manjvredne in jih za nobeno ceno ne bi pustili v svojo sosesko. A glavno je predvsem spoznanje, da človeka ne smemo soditi po zunanjosti in po svobodi njegovega izražanja, temveč po tem, kaj čuti in kaj misli.
Da pa stvar vendarle ne bi bila preveč resna, poskrbijo predvsem komični igralci, od lucidne-
šejske scene, od terminatorskega pretepa, dodajanja odvajal v hrano, pa do povsem trapastega konca, kjer je edino pametno spoznanje, zakaj je mobilnik iz titana za 600 dolarjev v resnici uporaben (razen za razkazovanje seveda). Frka v bajti je komedija, ki veliko obeta in še ve~ pove, a na koncu postane žrtev hollywoodske stereotipi~nosti.
Grega Kavčič
ga Steva Martina, ki je že sam po sebi zagotovilo za obilico smeha, Queen Latifah s svojim stasom in glasom v gledalcu bolj kot simpatije vzbuja strah (seveda v komi~nem smislu), omeniti pa velja še Eugena Levyja, ki vse od Ameriške pite dalje velja za malce prismuknjenega, a zvestega prijatelja.
Na žalost pa film dodobra pokvarijo nekatere nepotrebne kli-
CID
POCITNICE 2003
-	ŠOLA JIADRANJA - od 23. 6. dalje, Brodarsko društvo Ranca, tel. 041 791 005,
-	ŠOLA VESLANJA - od 23. 6. dalje, Brodarsko dru{tvo Ranca, tel. 041 791 005,
-	GOLF - Golf invest, info 788 9110 vsak dan od 8. do 19. ure -za vse starosti,
-	POLETNA POTEPANJA -10. 7., ob 10.00, CID - Gozdna uôna pot za osnovnošolce,
-	BADMINTON -10. 7., ob 19 00 - Badminton klub Ptuj in OŠ Breg za vse starosti - ČE IMAŠ SVOJ LOPAR, BREZPLAČNO,
-	HIŠA EKSPERIMENTOV - 5. in 12. 7., Ljubljana - CID, tel. 780 55 40 - za osnovnošolce.
ENOTEDENSKE DELAVNICE -7. do 11.7.2003:
-	RAČUNALNIŠKI TEČAJ ZA ZAČETNIKE - CID in OŠ Olge Meglic, tel. 780 55 40 - za vse,
-	NADALJEVALNA RAČUNALNIŠKA DELAVNICA Z IZDELAVO SPLETNE STRANI - CID in OŠ Olge Meglic, tel. 780 55 40 - za
vse,
-	GRAFIČNA DELAVNICA - CID, tel. 78055 40 - za osnovnošolce,
-	RAZISKOVALNI TABOR DRAVA 2003 - Raziskovalno društvo Zlatovranka, tel. 040 391 668,
-	FOTO DELAVNICA - CID, tel. 780 55 40 - za mlade,
-	TABORJENJE V BLIŽINI TERM - Društvo Praha - za osnovnošolce - ZASEDENO.
POLETNE ULICNE DELAVNICE Z MLADIMI PROSTOVOLJCI
7. -11.7. 2003 od 10. ure dalje - Arbaiterjeva - BREZPLAČNO Za srednješolce: Če imaš idejo, za uresničitev katere med šolskim letom nimaš časa, se oglasi - poskusili ti bomo pomagati! Center interesnih dejavnosti je odprt za vse obiskovalce: od ponedeljka do četrtka od 8. do 20. ure, v petek od 8. do 23. ure, v soboto od 10. do 13. ure. V tem času je na voljo brezplačen dostop do interneta in možnost pošiljanja elektronske pošte, poleg tega pa še mnoge informacije v tiskani obliki. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt. Informacije vsak delovni dan med 8. in 15- uro osebno, telefonsko na št. 780 55 40 ali po elektronski pošti: cid@cid.si
Kuharski nasveti
Maline
Maline spadajo v skupino mehkega jago-dičevja, za katerega je značilno, da ga čim prej uporabimo, saj imajo nabrane kratko življenjsko dobo.
Za nekatere je najboljše sadje jagoda, drugi posegajo po malinah, saj so zelo okusno jagodi~evje, ki pa zrelo hitro propade, zato ga je te dni smiselno ~im ve~ vklju~evati v pripravo jedi. Jagode malin se po velikosti zelo razlikujejo med seboj in so ponavadi rde~e barve, v~asih pa najdemo tudi ~rne in rumene maline.
Tudi glede na hranilno vrednost so zelo ugoden sadež, vsebujejo pomembne ogljikove hidrate, vitamine, kot so: vitamin C, B2 in B3, in mineralne snovi. Od teh vsebujejo najve~ natrija. Pri dobrih sortah malin se stožasti plodovi zlahka lo~ijo od ~epa, tako da v plodu nastane majhna luknjica. Pri nabiranju malin moramo biti zelo pazljivi, saj krhko, nežno lupino poškodujemo že z nekoliko bolj grobim obiranjem in s tem nam ste~e kar nekaj okusnega malininega soka.
Maline lahko uporabimo za razli~ne slaš~ice. Uporabimo jih lahko za znamenito linško torto iz mandljevega testa ali jih uporabimo za krašenje sladic. Pretla~ene maline so tudi osnova za pogosto omako mel-ba in so pomemben nosilec okusa pri mnogih sladoledih in šerbetih. Zaradi svoje mehkobe maline le redkokdaj kuhamo, razen za marmelade, želeje in džeme. In ~e jih kuhamo pri premo~ni temperaturi, celo izgubijo del svojega tipi~nega okusa in tudi izrazito barvo.
Ljubitelji malin najraje uživajo kar presne maline, ki jih na-
makajo v rahlo sladkano sladko smetano. Maline in smetana pa so lahko izvrstna kombinacija tudi za lahke poletne torte. Kot živilo jih uporabljamo skoraj vedno pri pripravi slaš~ici, le redke izjeme narekujejo uporabo malin pri slanih jedeh in še takrat jih uporabimo zgolj kot sredstvo za popestritev barve. Zraven svoje lepe temnor-de~e barve se ponašajo še s svojo mehkobo in izrazitim okusom. Zaradi nežne lupine ne zahtevajo daljše toplotne
Malinov kolač
Za testo potrebujemo: 2 skodelici moke, 2 žlici sladkorja, pol čajne žličke soli, 5 žlic vode, 15 dag margarine. Sestavine med sabo pomešamo v testo in takoj ko se zlepijo, damo testo v hladilnik in pustimo počivati vsaj 15 minut.
Posebej si pripravimo 2 skodelici malin in jajčno kremo.
Jajčno kremo pripravimo tako, da v posodi segrejemo 2 jogurtova lončka mleka, dodamo 1 žlico sladkorja in zavremo. Postopoma med mešanjem dodamo 4 jajca, 2 vanilija.
Testo razporedimo v omaščeni pekač, na testo damo maline in čez prelijemo jajčno kremo. Pečemo pri 160 C, 45 minut. Pečen kolač ohladimo in preden ponudimo, po-tresemo s sladkorjem v prahu.
Avtorica: Marica Štumberger
pri pripravi jedi, le redkoma uporabimo kaj drugega, razen sladkorja. Tako si iz malin lahko pripravimo malinino pito, zavitek, torto, sladoled, mali-nov narastek in sladke skutne cmoke, polnjene z malinami.
Zavitek iz malin pripravimo tako, da si pripravimo vle~eno
Foto: M. Ozmec
obdelave, in ko ne želimo uporabiti celih plodov, jih v posodi preprosto zme~kamo z vilico. V kolikor pripravljamo malinin sladoled ali sorbet, jih je pri-poro~ljivo pretla~iti skozi fino cedilko.
Zaradi svoje izrazite barve in okusa jih pogosto kombiniramo z drugimi vrstami sadja. Tako jih v kipnikih kombiniramo z jabolki, lahko tudi murvami in svetlimi slivami. Po okusu se ujemajo z mandlji in lešniki, jogurtom, skuto, smetano in slivami. Od za~imb pa
testo iz 50 dekagramov gladke moke, ki ji dodamo pol žličke soli in 3 žlice belega olja ter po potrebi prilivamo mla~no vodo. Testo gnetemo tako dolgo, da je dovolj elastično, nato ga po vrhu premažemo z belim oljem in ga pustimo počivati dvajset minut do pol ure. Med tem časom naberemo pol kilograma malin, jih v cedilki pod tekočo vodo rahlo spla-knemo in počakamo, da se dobro odcedijo. Spočito testo razvlečemo in po njem potre-semo oprane maline, po mali-
Mokri smrček
Vprašanje bralke Anice: Na vrtu imamo ježa. Zanima nas, ali je možno ježa udomačiti in ali dela jež na vrtu tudi škodo.
Odgovor: V našem podnebnem pasu živi samo ena vrsta ježa, t. i. vzhodni jež. Je prebivalec naših gozdov in sodi med divje živali. Odrasel meri v dolžino med 25 in 30 centimetrov in tehta okoli 800 do 1200 gramov. Zimski čas (konec oktobra do meseca marca, aprila) prespi v svojem podzemnem rovu. Da bo zimo uspešno prebrodil, je pomembno, da ima ob začetku zimskega spanja vsaj 500 do 600 g telesne teže (telesne rezerve, ki bodo omogočale normalno prezimljan-je).
Dnevno potrebuje okoli 100 g raznovrstne hrane. Jež je vse-jed - v naravi velja za eno najkoristnejših živalskih vrst (je naravni sovražnik številnih škodljivcev tako na vrtu kot na polju, travniku in v gozdu).
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovicem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošiljajte na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 PTUJ ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si.
Njegov jedilnik je zelo pester. Najraje se posladka z deževniki, polži, hrošči, gosenicami, tekne pa mu tudi ves mrčes, muhe, molji, pajkovci, ptičja jajca idr. Zelo rad ima sladko sadje, hruške, jabolke, marelice, robide in maline ter gozdne jagode, ki pa mu rade povzročajo želodčno-črevesne težave v obliki drisk, črvičenja ipd. Zgodi se, da se na ježevem jedilniku znajde tudi močerad, slepič, belouška, kobranka ali celo gad, ki bo v boju z ježem
prav gotovo potegnil krajši konec (tam, kjer so ježki, ni kač).
Ježa se da "udomačiti", vendar se bodo poskusi, da ga s primerno ograjo zadržimo na našem vrtu, izjalovili, saj je jež izvrsten plezalec in mu nobena ograja ne pomeni večje ovire pri njegovem gibanju (zagotovo jo bo preplezal). Za prezi-mljanje mu lahko pripravimo zaboj velikosti 60+60+40 cm, v katerega damo suho listje, seno, klobučevino ali stare krpe. Zaboj postavimo v zračen, miren prostor (klet, garaža) in ga pustimo pri miru -naš prijatelj bo spomladi sam našel pot na prosto - narava je
nah potresemo 30 dekagramov na lističe narezanih in popra-ženih mandljev, rahlo sladkamo in po mandljih potresemo še 2 pesti piškotnih drobtin ali navadnih krušnih drobtin. Testo dobro zavijemo, ga položimo na pomaščeni pekač ali pekač, ki smo ga obložili s peki papirjem, po vrhu premažemo s tekočo sladko smetano in v pečici pri 180 C pečemo 30 minut. Še rahlo topel zavitek po-tresemo s sladkorjem v prahu, ga razrežemo in ponudimo.
Iz malin pa si lahko pripravimo tudi malinino strjen-ko. Pripravimo jo tako, da 6 decilitrov navadnega jogurta dobro premešamo. Posebej v hladno vodo namočimo 4 dekagrame mlete želatine in jo nad soparo stopimo. Stolče-mo 4 decilitre sladke smetane in iz treh beljakov naredimo trdi sneg, ki mu dodamo 15 dekagramov sladkorja. Posebej si pripravimo pol kilograma malin. K jogurtu med mešanjem prilivamo stopljeno želatino, nato dodamo trdi sneg beljakov, nato smetano, premešamo in na koncu dodamo maline. Zmes vsipamo v podolgovati model, obložen s tanko folijo, in damo v hladilnik za 2 do 3 ure, da se strjenka strdi. Nato jo narežemo, okrasimo s smetano in malinami ter ponudimo.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
njegov dom in tam se bo tudi najbolje počutil.
Bolezen, ki jo jež lahko prenaša na ljudi, je predvsem salmoneloza , ki sodi med zoo-noze - (obolevajo ljudje in živali - želodčno-črevesna oblika, driske, krči v trebuhu, vročina, dehidracija). Pogosto najdemo na ježih bolhe in klope, kapila-rije ter različne glivice, katere pa se da lepo odpraviti z ustreznimi antiparazitiki, antimiko-tiki in antihelmintiki.
Če je treba, jež tudi zaplava. Da bi si namenoma nabodel sadje na igle in ga nesel domov, kakor so včasih mislili, je pa bosa.
Vojko Milenkovi~, dr. vet. med.
w
AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI V.M.V.
V vrtu
S sušo še ognjevka
čeprav se je poletje že prevesilo v drugo polovico, pa je še prezgodaj ocenjevati, kakšno je letošnje vrtnarjevo leto. Po dolgi in precej hladni zimi je v začetku pomladi ob začetku vegetacije ostalo nekaj vrtnega, na zimske razmere občutljivejšega rastja zaradi zmrzali neprebujenega, lepa, topla in prijetna cvetoča pomladpa je naravo in vrtove zapustila v sušnih razmerah, katerim se je pridružila še nevarna bakterijska bolezen hruševega ožiga ali ognajevke. Rastlinska bolezen ognjevka stroki ni nepoznana, je pa zaradi nepoznavanja in pa njenih izredno hitrih okužb vznemirila vse, ki imamo opravka s sadjarjenjem in okrasnim rastlinjem, ker prav na tem področju povzroča največ škode. Ni še vsaka pega na listu ognjevka, je pa opozorilo, da moramo biti pozorni in zaznati, da je z rastlino nekaj narobe. Vzroki so lahko različni, najpogostejši pa so suša, velike toplotne spremembe ali prehrambene motnje, škodljivi vplivi v zraku, najpogostejši pa prav gotovo bolezni in škodljivci. Da gre za okužbo ognajevke na mladih poganjkih hrušk, jablan, kutin, nešpelj med okrasnimi pa panešpljic, ognjenega trna, jere-bike ter mnogih drugih opazimo ob nenadnem venenju na listih sprva bele, kasneje pa oranžne bakterijske izcedke. Napadeni poganjki se prično zvijati, sušiti in kmalu potemnijo. Vrtove redno in skrbno pregledujemo, vsak sum pa nemudoma prijavimo službi za varstvo rastlin, ki bo odredila nadaljnje ukrepe. Širjenje bolezni in nove okužbe zadržimo na način, da obolele nadzemne dele rastlin na kraju okužbe se-žgemo.
Paradižnik
V	SADNEM VRTU nadaljujemo z opravili pri sadnem drevju, ki se nanašajo na zdravo rast in razvoj drevesne krošnje ter normalen razvoj sadnih plodov. Izrezujemo poganjke, po potrebi pa tudi veje, ki drevesno krošnjo preveč zgoščuje-jo in zasenčijo plodove. Poškodovane veje po viharju in po-lomljenepo obiranju sproti, takoj po nastanku saniramo, da preprečimo okužbe, do katerih prihaja na odprtih drevesnih ranah. Beli metulji, ki še obletavajo krošnje sadnega drevja, v plodove polagajo jajčeca, iz katerih se razvije črvivost sadja, so znamenje, da škodljivca še nismo zatrli. V tem času se razvija in širi mokasta ali krvava uš na sadnem drevju. Uničujemo jo z enim od insekticidov z globinskim delovanjem, škropivu pa obvezno dodajmo pripravek za boljšo mo-čljivost, da škropivo ne spolzi iz vataste prevleke, s katero se je ta vrsta uši zavarovala.
V	OKRASNEM VRTU nadaljujemo z opravili pri negi okrasnih rastlin. Pri okrasnih drevninah, ki so odcvetele, podobno kot pri sadnem drevju, vršimo zeleno rez, ki je predvsem vzgojna, opravimo pa tudi redčenje vsega, kar okrasno dre-vnino zgoščuje, in prikrajšujemo veje, ki so se razrastle v škodo okolju in sosednjim rastlinam. Okrasne rastline, ki so vidno zaostale v rasti, dognojimo z lahko topnimi gnojili, zemljo pa zrahljamo. Žive meje, zasajene iz grmovnic listavcev, strižemo, preden poganjki olesenijo, ker se na ta način živica najbolje zgoščuje.
V	ZELENJAVNEM VRTU nadaljujemo s pletvijo plodovk, pri kumarah s krajšanjem vodilnih stebilk, da se bolje razraščajo stranske, pri paradižniku pa odstranjevanjem zalisnikov in spodnjih listov, če se dotikajo tal, da bodo rastline zrač-nejše in da uspešejše preprečujemo okužbe s peronosporo, pe-pelasto plesnijo in drugimi boleznimi. Ko je zemlja dovolj vlažna, v juliju nadaljujemo s setvami in posaditvami vrtnin, ki jih bomo pobirali v jeseni in pozimi: radič endivijo, motovilec, por, brstični ohrovt, kitajsko zelje in rdečo peso.
Miran Glu{ič, ing. agr.
3-Četrtek è	4-Petek #	5-Sobota	6-Nedelja
7-Ponedeljek	8-Torek	9-Sreda	
Foto: JB
Rešitev prejšnje križanke: Vodoravno: strop, trasa, Resta, Festa, galloper, Pankracij, Karamela, shavasana, osnažitev Imrali, ajdnica, lest, eks, LN, Aila, Mirko, Edo, acisal, Končno, Simon iz Praš, motnivo, Ajaja, konsenz, titan, Danes, Antili, AK, RO. Ugankarski slovarček: EBBELAAR = nizozemski plesalec in koreograf (Han, 1943), AICHHORN = starejši avstrijski nogometaš (Gerhard, 1953), IMI = mesto v Etiopiji, MASKARON = maskota kot stavbni ornament, OPISTODOM = pri grškem templju prostor na hrbtni strani cele, ORBITAL = britanski klavirski duet, OTELO = portugalsko moško ime, SROKI = hrvaški kraj pri Kastavu nad Reko, TARATOR = bolgarska jogurtova juga.
iOVORI SE ...
... DA smo dan državnosti praznovali tako zavzeto in s srcem, da smo ob tem pozabili izobesiti zastave. To se je med drugimi zgodilo Policiji, Ljudski univerzi, Bistri, {e marsikomu in nam, Radio-Tedniku.
... DA je leto{njo ptujsko misico pomagala izbirati tudi komisija pri {anku, ki je županu poslala podkupnino z SMS vabilom na špri-cer in navodilo: glasujte za številko 1, 5 ali 7. Zmagala je enica. Dajte županu obljubljeni špricer!
... DA prometni minister Kidričanom ni nič obljubil. Kako tudi bi, saj ne ve, ko-
liko časa še bo. Minister namreč.
... DA so v Ormožu preložili začetek poletja. Prireditev se bo začela 6. julija. Takrat bo menda manj vroče.
... DA se bomo čez dve leti poslovili od tolarja. Morda ga država zato tako zapravlja.
... DA je zasoljena cena ptujskega sejmišča po svoje razumljiva: gre namreč za dolga leta izdatno gnojeno zemljišče.
... DA državljani upamo, da bomo zdržali še morebiti vroč julij. Avgusta bo zagotovo vse lažje, parlament in ostala politika gre na počitnice.
... DA se Slovenci odpravljamo v Evropo, kljub temu pa smo zelo srečni, da so nam Hrvati za nekaj kilometrov avtoceste približali Dalmacijo.
... DA se je namesto uprizorjenega Duha ravnega polja, po temperaturah sodeč, prebudil duh Panonskega morja.
Aforizmi
by Fredi
Pa ne, da bo treba spet v hosto, če bomo želeli priti na zeleno vejo?
Prostitutke z dobro postavo
nikoli dolgo ne postavajo.
***
Bolj ko je mož robat, prej bo
postal rogat.
***
"Da me le ne bi koklja brcnila," je dejal petelin, ki je mladi
putki prezgodaj zapel.
***
Razvoj delavk v najstarejši obrti gre od cenjenosti do
cenenosti.
***
Kaj ti pomagajo lepe navade, če
nanje nisi navajen.
***
Prej kot politiki bodo prišli s svojo pravo barvo na dan
kameleoni.
***
Iz vsakega norca ni priporočljivo norcev briti.
Lujzek / Dober den vsoki den
Ha, ha, malo nas je dežek obiskal in hica se je tudi malo ohladila in naše škrge razveselila. Tudi naš gospod pes je bojše vole in drgoč z repom moha, saj je tudi jega mon-trala hujda pesja vročina. S hladno vodo smo hladili jegovo kosmoto kožo, jaz pa sen si s špricarom ali pa tudi s pivom hladija svojo kosmoto dušo.
Za nami je polovica letošnjega leta, z julijom pa se je začela druga polovica. Ječmen smo že poželi in zaj je pred nami žetev pšenice. Letos bo boj žalostna, saj nam je suša več kak dve tretjini kruha pojela, tak ke bomo boj kak zrje resnično prozno slamo mlotili. Tak provimo tudi za tiste lidi, ki dosti gučijo in nič pametnega ne povejo.
Poleg splošnih, šolskih in drugih počitnic se bodo začele tudi parlamentarne počitnice, ko bodo za nekaj cajta vtihnoli tudi naši poslanci in drugi
proznoslamomlatci. Najbrž bi blo pametno, če bi tudi jaz vtihna in si odiša na morje, v toplice ali kokšno drugo mlako nabirat nove moči za nove ročne in jezične delovne zmoge. Pa kon te naj grem, revež kmečki, če pa ob morji in v toplicah še neso naredli hotelov za krave, svije in druge domoče živoli, za kere je treba skrbeti vsoki den, vsoki petek ali svetek. Kaj bi si naša Šeka mislila, če biji na dverijenega hlevskega apartmaja napisa: "Zavolo dopusta zaprto. Idi na pašo in pij vodo iz suhega jorka." In kaj bi si misla in loja naš hišni čuvaj pes, če bi ga samega duma pustili?
Kak vidite, je zaj drgoč aktualen tisti pregovor, ki provi: "Tisti, ki ma dnare, koplje se v morji, tisti brez tolarov pa duma v lavorji!"
Gnes, v nedelo, 29. junija, je nekšni megleni den. Tudi Mica me nekak obločno gleda, vena zato, ker sma snoči s sosedom Jožom malo boj dugo domu hodla. Pa kaj, ko so tote naše ceste tak duge in majo tejko ovinkov!
Vas podavlja vaš ovinkasti LUJZEK
RADIOPTUJ
89,8 »98,2 »10473
POLETNI PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
ČETRTEK, 3. julija:
5.00 [TAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom [krjancem in dežurno novinarko, do 9.00). 5.15 Novice (se ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 HIT STYLING. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 [PORT. 14.45 Varnost. 17.30 Poročila. 20.00 ORFEJCEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice).
PETEK, 4. julija:
5.00 [TAJERSKA BUDILKA. 5.15 Novice (še ob
5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 Za več zdravja (profesor Vlado Čuš). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napo-vednik prireditev in potrebe po delavcih. 13.10 [port. 14.45 Varnost. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan [inko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETA NOČ (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio).
SOBOTA, 5. julija:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOIP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva: Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole
- Jukič). 13.10 [port. ČESTITKE POSLUÍALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: BAR BAZA ter [PORT in POPULARNIH 10 (Janko Bezjak in David Breznik). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio). NEDELJA, 6. julija: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOIP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUÍALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO PO[TI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav). PONEDELJEK, 7. julija: 5.00 [TAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom [krjancem). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00
Varnost v Ptuju. 8.45 Varnost na območju Policijske uprave Maribor. 9.10 ODMEVI IZ [PORTA (Danilo Klajnšek). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 [port. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjž-nih založb. 16.30 Mala ptujska, ormoška, bistriška in lenarška kronika (Martin Ozmec in Zmago [alamun). 17.30 POROČILA. 19.30 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman - Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Vladimirjem Kajzovarjem). 22.00 GLASBENE ŽELJE (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav).
TOREK, 8. julija:
5.00 [TAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom [krjancem). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAV-
NI[KI NASVETI. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 [port. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Trbovlje). SREDA, 9. julija: 5.00 [TAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom [krjancem). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 [port. 17.30 Poročila. 18.00 Vrtičkarije (Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko). 20.00 [krjančkov ropot. 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Trbovlje). Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz!
POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Energije vam še ne bo zmanjkalo, čeprav boste malo manj živahni, kot ste bili v preteklem tednu. Za obnovitev poslovnih dogovorov izkoristite predvsem petek, delno lahko tudi torek.
BIK
Pred vami je zelo lep teden saj, boste vitalni, samozavestni in zdravi. Ker boste imeli vsak dan več energije, boste veliko naredili tako v službi kot doma, kjer boste nekam romantično razpoloženi.
DVOJČEK
^^ Ljubezenske zvezde vam bodo v teh dneh naklon-f	jene, zato boste vsak dan
bolj veseli in razposajeni. Za zabavo in romantiko bo najprimernej{a sobota, po ponedeljku pa boste morali zopet po nakupih.
RAK
Nemir ki se je zavlekel v vas v preteklem obdobju, se bo počasi polegel. V drugi polovici tedna boste lahko še občutili neugodnosti, ki so vas razdirale in vam dajale občutek, da se vam podira svet.
LEV
V	teh dneh je zelo dobro, da daste večji poudarek na imetje in finance, katere skrbno hranite, saj trenutno ni pravi čas za
večje nakupe. Kaj lahko se vam zgodi, da dobite vrnjen dolg.
DEVICA
Teden ki je pred vami, vam bo naklonjen, čeprav ne bo ugoden za nove dogovore. V petek boste združevali prijetno s koristnim, v ponedeljek pa se boste zopet začeli ubadati s poslovnimi zadevami.
TEHTNICA
V	prvih dneh tedna bodite še previdni s poslovnimi izjavami in dogovori, ki bi vam lahko prinesli več škode kot koristi. V teh
dneh se bo izkazalo, da je molk res zlato. Ugoden dan bo torek!
ŠKORPIJON
Zelo lep, moči poln teden je pred vami, ko boste v poslu uredili vse zadeve.
V	osebnem življenju boste prav tako blesteli, saj
boste pravi magnet za nasprotni spol. Petek in soboto izkoristite za zabavo!
STRELEC
Še kak dan pa vam bodo zvezde ljubezni prinesle v naročje novo veliko ljubezen ali pa se bo stara poglobila. Kaj lahko, da dobite kak nepričakovani dar, največ sreče pa vas čaka v domačem okolju.
KOZOROG
V	teh dneh vam bo manjkalo energije pa tudi pri uveljavljanju novih projektov bi utegnili naleteti na več težav, zato potrpíte in
se sprijaznite s tem, da vam časi pač trenutno niso naklonjeni.
VODNAR
Pred vami je rahlo kritičen teden, saj boste malo "izgubljeni", kar vam bo dajalo občutek, da ste malo zapostavljeni. V četrtek se z nekom ne boste dobro razumeli, bo pa že v ponedeljek bolje.
RIBI
Pred vami je nekaj negotovih dni. Počakajte do ponedeljka, ki bo prinesel spremembe, potem se boste lažje dogovarjali. Zasebno pa sta vam najbolj naklonjena ponedeljek in torek.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net.
Poiščite jo tudi na spletni strani: www.astrostudio-majda-sp.si.
ŠPORTNI ZAVOD PTUJ
2250 PTUJ, ČUČK0VA7, TEL: 02 787 76 30
www.sportnizavod-ptuj.si
črnobelo in bar
VliŽ
fotokopiranje
LASERSKO PRINTANJE DO A3 COLOR
SEMINARSKIH, DIPLOMSKIH I^OG IN OSTALIH TISKOVIN
Vladimir Sifar s.p.	(T Info Tel.: 02) 78 78 766
Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si
Piše: Danilo Klajnšek
Promocija
V vročih poletnih mesecih, ko ljudje še največ časa posvetijo preživljanju zasluženega dopusta ali zbiranju denarja zanj, so monotonost prekinili nogometaši Ptuja Drave. Da ne bo pomote, bomo naprej pisali samo besedo Drava, ki je pojem in sinonim za ptujski nogomet in šport nasploh.
Pojavilo se je kar precej »modrecev«, ki se naenkrat vsi po vrsti zavedajo, kaj pomeni igranje v prvi slovenski nogometni ligi. Ptuj je bil do sedaj prepoznaven samo po kurentova-nju, izboru misic itd., a te prireditve trajajo samo nekaj dni na leto, največ teden dni. Z igranjem Drave v 1. SNL pa se bo ime Ptuja najmanj triintridesetkrat pojavilo v vseh medijih, ki v Sloveniji kaj pomenijo, seveda brez Štajerskega tednika tudi ne gre in ne bo šlo. Slavje na Mestnem trgu ob uvrstitvi nogometašev Drave v prvo slovensko nogometno ligo je mimo in je bilo nagrada za nekaj, v kar je verjel le malokdo. Večina se je pridružila nekaj krogov pred koncem. Kdo od teh »modrecev iz domačih logov« bo v resnici priskočil na pomoč ptujskemu prvoligašu, je vprašljivo. Na žrebanju parov za 1. kolo 1. SNL se NKLjubljana ni našla v bobnu, ker ni imela urejenih zadev. Verjemite, da tudi Drava ne bi bila tam, če ne bi nečesa ponudila. Vendar Drava je član slovenskega elitnega nogometnega razreda. Prej smo o tem sanjali, sedaj je resničnost. Morda nekateri niso verjeli v sodelavce tega velikega projekta, vendar so le-ti dokazali, da znajo vsi, od nogometašev, trenerjev do uprave, narediti svoje.
Zato v bodoče naj ne omenjajo promocije Ptuja, če ne mislijo sodelovati v velikem projektu. Pri promociji Ptuja so nekateri pretogi in živijo še v predpreteklem času. Gospodje, natočite si čistega vina in recite že enkrat bobu bob!
Zreb za 1. in 2.SNL
1. kolo: Domžale
Na Brdu pri Kranju so minuli julija proti Domžalam; v dru-
četrtek izvedli žrebanje parov za gem krogu pa bodo gostje NK
1. in 2. SNL. Pred tem je bilo kar nekaj zapletov, saj je NZS odločila, da v prvoligaškem bobnu ne bo Ljubljane, ob tem pa je 2. SNL zmanjšala na samo dvanajst klubov, ki bodo igrali po trikrožnem sistemu. Torej bodo v 2. SNL igrali po istem sistemu kot v prvoligaški konkurenci.
Usoda žreba je hotela, da bodo nogometaši Ptuj Drave prvo srečanje v 1. SNL igrali na domačem igrišču, in sicer 27.
Maribor Pivovarne Laško.
Nogometaši Aluminija bodo v 1. krogu 2. SNL gostili Izolo (10.8), v drugem pa ekipo kranjskega Triglava (17. 8.).
Ob ligaškem žrebu so izvedli tudi žreb 1/16 finala za pokal NZ Slovenije. Srečanja bodo odigrana 30. julija. Drava Ptuj bo gostila ERA Šmartno, Kidričani pa Muro iz Murske Sobote.
Danilo Klajnšek
E
A
* * i ««f^
RADIOPTUJ
89.e'9e,e.io43
Štajerski
TEDNIK
12. TEK OB MEJAH SLOVENIJE SO PODPRLI TUDI:
športni zavod Ptuj, Radio Net FM, Nova ljubljanska banka d.d., Petovia avto Ptuj d-d, Raiffeisen Krekova banka d.d., Perutnina d-d., Dominko d.o.o., NES, Copy studio Sitar, Astra NOVA d.o.o., Carrera Optyl d.o.o., Zavarovalnica triglav d.d., Zidarstvo Vinkovič, Svržnjak Ivan s.p., Držaj Boris s.p.. Občina Gorišnica, Ambrož Anton s.p., Luci Irena s.p., Ko-Trans d.o.o., Simonič Mitja s.p., Ekart Design d.o.o., Žiher d.o.o., Avtopralnica Metka Kline s.p., in Trgovina Vrtnica.
Nogomet • Močan turnir na Ptuju
V gosteh Olimpija, Hajduk in Zagreb
Nogometaši Ptuj Drave so se vrnili s šestdnevnih priprav, ki so jih opravili na Rogli.
Pod vodstvom trenerja Silva Berka in njegovih sodelavcev je vadilo 21 nogometašev. Med njimi je bil tudi Jugoslav Tasič, sicer nogometaš iz Srbije in Črne Gore, ki je na preizkušnji. V tem tednu bosta na preizkušnjo prišla še Ni-jaz Fejnič in Kedir Smajič iz Slobode Dita iz Tuzle. Drugače pa so bili ptujski nogometaši zelo marljivi, saj so izpolnjevali navodila
svojega strokovnega štaba. Nekaj težav je povzročilo iskanje nasprotnika za sredo na domačem igrišču. To se ni zgodilo, saj bodo prvo pripravljalno srečanje Ptujča-ni odigrali v Beltincih, kjer bodo gostje domačega tretjeligaša.
Do sobote in nedelje bodo tako marljivo vadili in nato nastopili na močnem nogometnem turnirju, ki ga sami organizirajo.
Nekoč so bile sanje, danes pa je resničnost, da Olimpija, Hajduk in Zagreb igrajo na Ptuju. Vse gostujoče ekipe na tem turnirju pa so udeleženci evropskih pokalnih tekmovanj. Turnir bo vsekakor dobro obiskan, saj navijači in ljubitelji nogometa komaj čakajo domače tekme, kjer bodo svoje ljubljence videli na delu. Tudi poškodbe Matjaža Majcna in Jakoba
V ponedeljek se je na treningu na ptujskem stadionu zbralo 27 nogometašev.
Tenis • Državno prvenstvo v Radencih
Ajda dvakrat finalistka
Teniški center Radenci je pretekli teden s Teniško zvezo Slovenije organiziral poletno člansko državno prvenstvo v tenisu v ženski in moški konkurenci, v kategorijah posamezno in dvojice. Članica Teniškega kluba Ptuj Ajda Brumen je z uvrstitvama v finale obeh tekmovanj ponovno potrdila, da sodi v sam vrh slovenskega ženskega tenisa.
Na osrednjem teniškem dogodku sezone v Sloveniji je imel Teniški klub Ptuj samo eno predstavnico - Ajdo Brumen, ki je letošnja članska dvoranska prvakinja, v moški konkurenci se je nastopu zaradi poškodbe in šolskih obveznosti odpovedal Matej Rus. Ptuj je zastopala tudi Nena Vukasovič, ki je registrirana za TK Branik Maribor in nastopa za člansko ekipo TK Ptuj z dvojno registracijo.
Na državnem prvenstvu, kjer v ženski konkurenci zaradi nastopov v Wimbledonu niso na-
stopale slovenske "svetovne top 50" igralke Maja Matevžič, Katarina Srebotnik in Tina Pisnik, je za nekatere presenetljivo slavila 16-letna Maša Zec - Peškirič (Top-ten Mojstrana), ki se je v zadnjih mesecih letošnje sezone uspela uvrstiti med 100 najboljših mladink na svetu na turnirjih ITF (International tennis federation) do 18 let, kjer trenutno zaseda 88. mesto ter je v polni formi in turnirskem ritmu. Za razliko od Ajde, ki je v zadnjih mesecih teniške treninge in udeležbo na mednarodnih 1TF/WTA turnirjih podredila zaključku 4. letnika športnega oddelka Gimnazije Ptuj in maturi, s katero je zaključila dan pred prvenstvom, ter manj obremenjujočim klubskim nastopom v 1. ligi TZS . Čeprav se ni mogla optimalno pripraviti za prvenstvo, se je Ajda, potem ko je bila kot nosilka prosta v prvem kolu, z zmagami 6:0, 6:2 proti Smrekarjevi (TK Triglav Kranj), Maji Senica (TK Branik Maribor) s 6:1, 6:4 in v polfinalu proti Tini Obrez (TK Olimpija Ljubljana -1. nosilka) s 4:6, 6:4 in 6:2, uvrstila v finale prvenstva. V finalnem dvoboju proti Maši, ki je na poti do finala premagala tudi 2., 3. in 8. nosilko Nino Knavs, Bredo Kovač (obe TC Ljubljana) in Aleksandro Lukič (ŽTK Maribor), je Ajdi preostalo moči samo za
Ajda Brumen
Foto: Danilo Klajnšek
prvi niz, v katerem je imela iniciativo in pozitiven rezultat do 6:6, v podaljšani igri (tie break) pa je izgubila niz s 7:5. Drugi niz je brez večjih težav dobila Maša s 6:1 in, kot najmlajša teniška igralka v samostojni Sloveniji (Ajda je naslov leta 2001 osvojila s 17 leti), osvojila naslov poletne članske državne prvakinje. Nena Vukaso-vič je po gladki zmagi v prvem kolu proti domačinki iz Raden-cev v drugem kolu morala priznati premoč kasnejši polfinalistki Bredi Kovač s 5:7 in 4:6.
Tudi v igrah dvojic se je Ajda, ki je v odsotnosti stalne soigralke Nine Šuvak (odhaja na študij v ZDA) igrala z Nino Knavs, uvrsti-
Albin Jug, trener vratarjev
Poštraka niso take narave, da ta dva nogometaša ne bi mogla vsaj malo zaigrati na turnirju.
V	soboto in nedeljo bodo Ptuj-čani torej organizatorji močnega turnirja, na katerem bodo ob Dravi sodelovali še Vega Olimpija, Hajduk Split in Zagreb.
URNIK TEKMOVANJA: SOBOTA - ob 16. uri: Vega Olimpija
-	Hajduk; ob 18. uri: Ptuj Drava
-	Zagreb.
V	nedeljo bo srečanje za tretje mesto ob 16. uri, za prvo pa ob 18.00.
Danilo Klajnšek
la v finale, kjer sta v dveh nizih izgubile proti Maši Zec - Peškirič in Tini Obrez.
V	moški konkurenci je zmagal Matic Omrzel (TK Triglav Kranj), ki je v finalu s 3:6, 5:7, 6:3, 6:3 in 6:4 premagal Anžeta Kapuna (ŽTK Maribor).
1. LIGA TZS 2003 - ČLANICE TK PTUJ V KONČNICI 1. LIGE
Ženska članska ekipa TK Ptuj je v zadnjem kolu letošnje 1. lige Teniške zveze Slovenije s 3:1 premagala ekipo ŽTK Maribor in je brez poraza s 13 točkami osvojila 1. mesto po rednem delu lige, pred ekipo TC Ljubljana, s katero se bo v končnici pomerila za naslov državnih prvakov za leto 2003. Tretje mesto je osvojila ekipa TK Branik Maribor, četrto TK Iskratel Triglav Kranj, peto TK Olimpija Ljubljana, zadnje šesto, s čimer je izpadla v 2. ligo, pa ŽTK Maribor.
V	zadnjem dvoboju lige je na prvi deski Ajda Brumen s 3:6, 6:0 in 6:2 premagala Lukičevo, Nena Vukasovič na drugi Zoreče-vo s 6:0 in 6:2, Daniela Berček pa Osvaldičevo s 6:0 in 6:1, Mariborčanki pa sta bili uspešnejši v dvojicah.
Zaradi nastopa TC Ljubljana na klubskem evropskem prvenstvu v Franciji na razpisani datum končnice bo novi datum dvoboja za naslov državnih prvakov določen na seji Tekmovalno registracijske komisije Teniške zveze Slovenije.
TK
Kolesarstvo
Vsi naenkrat
Minuli konec tedna je bil zelo kolesarsko obarvan.
V vseh državah, ki so vključene v Mednarodno kolesarsko zvezo UCI, potekajo na isti dan državna prvenstva, tako da lahko na njih sodelujejo tudi najboljši kolesarji. V petek so se kolesarji potegovali za državne naslove v posamičnem kronometru v Tišini v Prekmurju, v nedeljo pa na cestni dirki v Ga-brju na Dolenjskem.
PO LANSKI "SU[I" SPET
KRONOMETER
Petkova prireditev se je zaradi specifičnosti discipline zavlekla čez cel dan, na štartu se je zbralo nekaj manj kot 100 trenutno najboljših kronometristov v Sloveniji. Tekmovalci so kolesarili po ravninskem Prekmurju, rezultate pa je po svojih najboljših sposobnostih krojilo vreme, ki se je iz minute v minute spreminjalo. Dirka v organizaciji KK Tropovci ni prinesla večjih sprememb med najboljšimi, saj sta naslove izpred dveh let (lani te discipline ni bilo na sporedu) ubranila najboljša ptujska kolesarja v vožnji na čas, in sicer Mitja Mahorič med člani in Gregor Ga-zvoda med mlajšimi člani do 23 let. V kategoriji mlajših mladincev je bil prepričljivo najboljši Gorazd Bauer, popolno zmagoslavje Perutnine pa je pokvaril domačin Simon Špilak, ki tekmuje za kolesarski klub Radenska Rog, in zmagal med starejšimi mladinci.
MAHORIČ, GAZVODA, [PILAK IN BAUER
Med člani se je do zadnjih metrov bila borba med branilcem naslova in enim najboljših kolesarjev v samostojni Sloveniji Valterjem Bončo. "Srečnejši" Mahorič je na koncu 40 kilometrske preizkušnje zlato medaljo odnesel za pičle tri sekunde in se znova veselil zmage, ki ga je pred dvema letoma pripeljala na svetovno prvenstvo. Stopničke je zaključil prav tako Pe-rutninčan Dean Podgornik, specialist za kronometer in že tudi udeleženec SP.
Zalo zanimiva tekma se je obetala tudi v kategoriji mlajših članov med Gregorjem Gazvodo (Perutnina Ptuj) in Juretom Zrimškom (Krka Novo mesto), kronometris-toma evropskega ranga. Bolj{e je za~el Zrimšek, po drugem krogu je vodstvo prevzel Makol~an v ptujskem dresu, ki je boljše razporedil mo~i in si na cilju prikolesaril 27 sekund prednosti. Gazvoda je vozil z najbolj{im povpre~jem (46.82 km/h), kar je pomenilo slabega 0.5 km/h hitreje od Mahori~a, na sicer 10 km kraj{i progi. Selektor Go-razd Penko je po tekmi izjavil: "Rezultata najboljša dva mlajša ~lana vodita na svetovno in evropsko prvenstvo, slednjega se bo udeležil tudi tretje uvrš~eni Novomeš~an Jani Brajkovi~, ki pa bo verjetno tekmoval le v cestni preizkušnji."
Za doma~ine najzanimivejša dirka je potekala med doma~inom Simonom Špilakom in Blej~anom Gregorjem Boletom, oba ~lana kombiniranega ljubljansko - tro-povškega kluba. Izjemno je presenetil Gregor Rakar (Hit casinos Nova gorica) in se vrinil med glavna favorita. Sekundo prepo~asi na kilometer je kolesaril Ptuj~an Matej - Tilen Červek in pristal tik pod stopni~kami na ~etrtem mestu. V
tej kategoriji so imeli svojega favorita tudi Lenart~ani, njihov najboljši Jože Senekovi~ je bil peti.
Na najkrajši progi je tekmece deklasiral Gorazd Bauer (Perutnina Ptuj), drugi je bil slovenski reprezentant Jakob Čargo (Hit casinos), tretji pa Tilen Tozon (Sava). Davorin Bukvi~ (TBP) je vozil od-li~no in za slabih deset sekund zaostal za medaljo. Najboljše v letošnji sezoni je kolesaril Ptuj~an Matic Robi~, ki je z zaostankom 52 sekund zasedel sedmo mesto.
Trije najboljši na »sporni« cestni dirki članov: Boštjan Mervar, Tadej Valjavec in Valter Bon~a
Gorazd Bauer, dvakratni zmagovalec med mlajšimi mladinci
ZAHTEVNO PROGO PREŽIVALI LE NAJBOLJ[I
Do nedelje so se vsi najboljši kolesarji preselili v Gabrje pri Novem mestu na cestno dirko, ki sta jo pripravili KD Papež Podgorje in KK Krka Novo mesto. Razgiban teren z težkimi vzponi in nevarnimi spusti so premagovali tudi nekateri v svetovnem merilu priznani kolesarji (Valjavec, Derganc, Murn, Klemenčič in ostali). Pomembnost tekmovanja in močan dež pa sta botrovala mnogim padcem predvsem med manj izkušenimi kolesarji.
Na 143 km (13 krogov po 11 km) dolgo progo sta se skupaj podali obe kategoriji članov. Ptujska ekipa, ki je bila z osmimi kolesarji najmočneje zastopana, je takoj po štartu prevzela pobudo, v prvem krogu se je v beg podal Dean Pod-gornik. V petem krogu se mu je pridružila še četverica, ki si je do polovice proge prikolesarila že več kot 4 min prednosti. Razmerje tekmovalcev med ubežniki ni bilo po godu trenerju "perutninarjev" Srečku Glivarju (poleg utrujenega Podgornika je bil v ospredju le Sašo Sviben), zato je prišlo do močnega napada v glavnini, beg pa je uspel Valterju Bonči in Tadeju Va-ljavcu (Fassa Bortolo, ITA), ki sta v enem krogu ubežnike ujela in prehitela ter si do konca privozila veliko prednost. Zaradi utrujenosti je več dela v begu opravljal Bon-ča, Valjavec pa je ohranil moči za konec in v šprintu dvojice osvojil svoj prvi naslov državnega prvaka. V drugi ubežni skupini je bil najhitrejši Boštjan Mervar, ki je na ciljni črti prehitel Svibna.
V glavnini se je odločala dirka do 23 let. Najbolje je bil pripravljen Leon Makarovič (Radenska Rog), ki je bil že v ubežni skupini, v šprintu pa je zbral dovolj moči in za centrimetre premagal Gregorja Gazvodo. Tretji je bil Matej Mugerli (Filmop, ITA), drugo uvrščeni z zadnje dirke za svetovni pokal U23 v Kranju.
Dirka mlajših mladincev je prinesla nov izreden uspeh Gorazda Bauerja, ki je spet slavil, tokrat na razmo~enem terenu Dolenjske. V pobegu si je prestižen naslov skušal prikolesariti perspektiven Ptuj-~an Ciril Pernek, žal neuspešno. V glavnini je bil najhitrejši Davorin Bukvi~ (TBP) in osvojil drugo zaporedno ~etrto mesto.
REZULTATI:
Kronometer:
Člani (40 km): 1. Mitja Maho-ri~ 52.49 (povp. 46.34 km/h), 2. Valter Bon~a (+3s), 3. Dean Pod-gornik (+52s), 5. Matej Marin, 6. Miran Kelner, 7. Branko Filip (vsi PP), 9. Urban Plej (Branik);
U23 (30 km): 1. Gregor Ga-zvoda 39. 12 (povp. 46.82), 2. Jure Zrimšek (Krka, +27), 3. Jani Brajkovi~ (Krka, +60s), 4. .Andrej Omulec, 5. Boštjan Krevs (oba PP), 10. Denis Inamo, 12. Denis Zorko (oba TBP Lenart);
Mladinci (20 km): 1. Simon Špilak 26.37 (Radenska Rog - Tropovci, povp. 45.98 km/h), 2. Gregor Rakar (HIT, +0.12), 3. Grega Bole (RR - Tropovci, +31s), 4. Tilen - Matej Červek (PP), 5. Jože Se-nekovi~, 9. Niko Ču~ek (oba TBP), 13. Davorin Topolovec, 15. Boris Kerši~ (oba PP);
Mlaj{i mladinci (10 km): 1. Gorazd Bauer 14.21 (PP, povp. 42.63 km/h), 2. Jakob Čargo (HIT, + 23s), 3. Tilen Tozon (Sava, +33s), 4. Davorin Bukvi~ (TBP), 7. Matic Robi~, 10. Kristjan Hajnži~ (Branik), 14. Aleš Vidovi~, 15. Maks Poli~ (oba TBP), 22. Leon Pivec (TBP), 23. Renato Ivan~i~ (PP), 24. Miha Puklavec (Branik), 25. Dejan Vrzel (TBP), 27. Nelej Brun~i~, 28. Ciril Pernek (oba PP), 30. Sebas-tjan Jurendi~ (Branik).
Cestna dirka:
Člani (143 km): 1. Tadej Valjavec (Fassa Bortolo, ITA), 2. Valter Bon~a, 3. Boštjan Mervar, 4. Saša Sviben, 7. Mitja Mahori~, 8. Matej Marin, 9. Miran Kelner
U23 (143 km): 1. Leon Ma-karovi~ (RR), 2. Gregor Gazvoda (PP), 3. Matej Mugerli (Filmop,
ITA);
Mladinci (99 km): 1. Grega Bole (RR - Tropovci), 2. Vid Ogris, 3. Marko Hlebanja (oba Perftech Bled), 5. Niko Ču~ek (TBP), 12. Boris Kerši~, 15. Davorin Topolo-vec (oba PP), 17. Jože Senekovi~ (TBP);
Mlaj{i mladinci (66 km): 1.
Gorazd Bauer (PP), 2. Kristjan Haj-nži~ (Branik), 3. Dejan Bajt (Sloga), 4. Davorin Bukvi~ (TBP), 17. Matic Robi~ (PP), 18. Miha Puklavec, 19. Sebastjan Jurendi~ (oba Branik), 20. Nelej Brun~i~ (PP).
IZJAVE PO DP:
Srečko Glivar, trener profesionalcev: "V kronometru ni bilo prave konkurence, zato prva tri mesta niso presenetljiva. Cestno dirko smo imeli ves ~as pod kontrolo. Tudi v zaklju~nem delu smo imeli ugodno pozicijo, zmaga je bila že prakti~no naša. Valjavec se je strinjal z drugim mestom, saj so ga mu~ili kr~i v nogah. Bon~a je opravil skoraj vso delo v zadnjih krogih in mu je na koncu zmanjkalo mo~i, da bi "spo~itega" Valjav-
ca ugnal v šprintu. Na splošno je ocena o obeh preizkušnjah za državno prvenstvo odli~na".
Valter Bonča, dvakrat drugi: "Z obema rezultatoma sem zelo zadovoljen. Grenak priokus k drugemu mestu je neprofesionalnost Valjavca, ki sem do sedaj zelo spoštoval. V kolesarstvu velja pravilo, da si tekmovalci v kriznih trenutkih pomagamo za uspešnost pobegov, vendar bi se v tem primeru Valjavec moral zadovoljiti z drugim mestom.
Tadej Valjavec, državni prvak: "Čutil sem utrujenost še od dirke po Švici. Zadnja dva kroga pred koncem so me celo za~eli grabiti kr~i. Bil sem prepri~an, da bo Bon-~a zmagal. O~itno pa je tudi njega na koncu zmanjkalo".
Mitja Mahorič, državni prvak v kronometru: "Dirkati ni bilo lahko, saj mi ustrezajo bolj razgibani tereni, Bon~a in Podgornik pa sta veljala za favorita. Kot branilec naslova sem našel dodatno motivacijo. Sem v dobri formi od kvalitetnih dirk v prejšnjih tednih, na krono-meter se nisem posebej pripravljal. Državni naslov bi sicer moral zadostovati za pot na svetovno prvenstvo, saj nimamo druge dirke v tej disciplini, kjer bi lahko izbrali pravega kandidata. Vozovnice še nimam, vendar sem optimist".
Uros Gramc
Piše: Uroš Gramc
Zgodba o uspehu
Kolesarstvo je znano kot eden najkolektivnejsih športov, če ni celo prvi na lestvici. Na največjih dirkah se zbere po 20 in več ekip tudi s po desetimi tekmovalci. In šteje samo eno: zmaga! Zaradi izredne zahtevnosti dirk, ko kolesarjiprese-dijo tudi po osem ur na dan na kolesu več dni zapored, je pomembno, da se varčuje z energijo. Kot v večini športov, so se tudi v kolesarstvu v procesu razvoja te športne panoge izoblikovale različne strategije, taktike, filozofije, kdaj je pametno napadati, kdaj si je moč prikolesariti najvišjo, odločujočo prednosti, koga poslati v beg in v katerem trenutku naj na "sceno" stopijo favoriti.
Najlažje se dirke kontrolirajo pri pobegih, saj pri skupinskih šprintih dostikrat pride do velikih presenečenj. Mnoge ekipe pa tudi posamezniki se v skladu s svojimi interesi večkrat dogovorijo za posamezne pobege, ni pa nujno, da so ti uspešni. Pomembni dejavniki so številčnost in složnost ekipe ter pripravljenost kolesarjev, kjer morajo posamezniki večkrat preseči lastne interese za dosego ekipnega rezultata. Ti dogovori se večinoma dogajajo med samo dirko in se oblikujejo glede na obstoječe stanje (kateri ubežnik je boljši, komu je boljša uvrstitev pomembnejša, katera ekipa lahko spreminja potek dirke itd.).
Če se lotimo nedeljske dirke, ni težko ugotoviti, da je bila ekipa ptujskih profesionalcev v najboljšem položaju z močjo ekipe (8 tekmovalcev, naslednja Krka s tremi), ne pa po moči posameznikov, kjer so nastopili tekmovalci z izkušnjami z največjih svetovnih etapnih in enodnevnih dirk (Valjavec, Murn, Derganc). Ptujčani so bili v takšni zasedbi nesporni favoriti ne glede na zahtevno progo, ki je favorizirala boljše pripravljene tekmovalce. Idealnega pobega, ki bi "garantirat' zmago ni bilo in v drugi polovici dirke so priložnost začeli iskali tudi drugi. Najmočnejša sta bila v tem trenutku Valjavec in Bonča, ki sta se v odločilnih kilometrih prebila v ospredje in ob "pravem" dogovoru zaključila dirko. Valjavec je privolil v zmago Bonče, saj bi v nasprotnem primeru "Perutninarji" ubežnika ujeli. Zgodba o krčih je nudila državnemu prvaku možnost vožnje v zavetrju in s tem prihranek moči za sklepni del. Zelo pametna, racionalna in profesionalnapoteza ali pa ukor zaradi kršenja nepisanega pravila? Še bo Valjavec kdaj dirkal v Sloveniji in potegnil še kakšno iz rokava, ali pa ga mogoče domače okolje ne zanima več?
Na drugi strani pa: ali še sploh veljajo moralna načela in dogovori tudi v športu, se je začelo prezirati vse človeške vrednote za ceno uspeha ali pa je taktiziranje res preseglo zdravo mero razuma?
Niti kolesarstvo ni več to, kar je včasih bilo.
Kolesarstvo • Za XI. veliko nagrado Lenarta
V	šestih dirkah nastopilo 175 kolesarjev
V	sredo, 25. junija, je kolesarski klub TBP Lenart organiziral kolesarsko dirko za XI. veliko nagrado Lenarta.
Generalni pokrovitelj dirke je bilo podjetje TBP Lenart, sopokro-vitelja pa podjetje Prevent Halog in ob~ina Lenart. Kolesarji so vozili krožno po 1.100 metrov dolgi progi, po ulicah Lenarta. V prvih treh dirkah so startali de~ki A, B, C, dirke pa štejejo za Pokal Slovenije. V drugih treh za kriterij slovenskih mest pa so se pomerili mlajši in starejši mladinci, ~lani do 23 let in elite.
Pri de~kih C (do 12 let) se je najbolje med 17 kolesarji uvrstil Mark Džamastagi~ iz KK Perftech Bled, drugi je bil David Trempuš iz KD Bela krajina, tretji pa Jaka Kle~ iz KK HIT Casino. Pri de~kih B (do 13 let) je bilo med 24 kolesarji napeto do konca dirke, saj so po 15 krogih kolesarji prevozili ciljno ~rto v strnjeni skupini. Slavil Tomaž Šer-nek iz KK Sava Kranj, drugi je bil Nejc Avbej iz KD Radenska Rog, tretji pa Matias Kumar iz KK HIT Casino. Tudi pri de~kih A (do 14 let) je bilo napeto do konca, starta-lo je 27 kolesarjev, zmagal je Nejc Rakuš iz KK Perftech Bled. V boju za drugo mesto pa je bil v zadnjem šprintu Primož Črešnik iz KK Perutnina Ptuj hitrejši od Aleša Čižma-na iz KD Radenska Rog.
Najboljši v kategoriji starej{ih mladincev.
V ostalih treh dirkah, kjer so si kolesarji nabirali to~ke z lete~imi šprinti v vsakem petem krogu, pa je bilo tudi zanimivo. Pri mlajših mladincih je po 20 krogih najve~ to~k, kar 20, zbral Jure Žagar iz KK Krka Novo mesto, drugi je bil Jakob Čargo iz KK HIT Casino in tretji Blaž Furda iz KK Krka Novo mesto. Pri starejših mladincih je brez prave konkurence po 30 krogih slavil Grega Bole iz KK Radenska Rog Tropovci, drugi je bil njegov klubski kolega Rok Buko-
vec, tretji pa Sašo Barantin iz KK Krka Novo mesto.
V zadnji dirki ~lanov do 23 in elite je po 40 krogih zmagovalca prinesel zadnji šprint. Slavil je Borut Boži~ iz KD Radenska Rog Sidi mix, za njim je za dve to~ki zaostal Igor Kranjec iz BK Kamen Crem kava, tretji pa je bil Rok Jer-še iz KK Sava Kranj. Pokale sta podelila športni direktor KK TBP Lenart Ven~eslav Ču~ek in predsednik kluba Bogdan Šavli.
Zmago Šalamun
Kasaštvo • Dirke v Ljutomeru
Inter v izredni formi
Na ljutomerskem hipodromu je 600 gledalcev spremljalo osem preizkušenj, v katerih se je za najvišja mesta potegovalo 59 kasa~ev.
Največ zanimanja so pritegnile kvalifikacije za trinajsti slovenski kasaški derbi, ki bo 10. avgusta na ljutomerskem hipodromu. Kvalifikacij se je udeležilo devet štiriletnih kasačev, nastop v derbiju pa si je zagotovila osmerica. Preostali štirje udeleženci največje slovenske dirke bodo glede na kilometrske dosežke znani teden dni pred derbijem. Nekoliko presenetljivo je brez težav slavil Rodondo Vita (Martin Mars, Krško Posavje), poleg njega pa bodo 10. avgusta nastopili še Lili White (Brane Bevc, Ljubljana), Fenita (Milan Seršen), Fax (Rene Hanžekovič), Davos MS (Marko Slavič), Fidel (Daniel He-ric), Lucijan (Stanko Sraka) in Lana (Simon Jerebic, vsi Ljutomer). S kilometrskim časom 1:17,8 na 2100 metrov dolgi progi je najboljši čas tokratne kasaške prireditve v Ljutomeru postavil Inter (Dušan Zorko), ki je slavil v drugem predteku za pokal Panatlantica. Inter je tako dokazal, da je v odlični formi, s tem doseženim časom pa si je zagotovil že tudi
nastop na letošnjem derbiju, kjer bo sigurno eden izmed favoritov za najvišja mesta.
Poleg Interja so minulo nedeljo zmage za ljutomerski klub zabeležili še Perla (Jože Osterc), Denver MS (Marko Slavič), Fanta II (Jože Hojs), Labiska (Silvester Moleh) in Paterson (Primož Kristl), ki si je prvo mesto po "mrtvi dirki", ko tudi fotofiniš ni mogel določiti
zmagovalca, prvo mesto delil z nemškim žrebcem Nightstar Yankee (Milan Žan, Ljubljana).
Rezultati, prva dirka za 2 letne kasače na 1600 m: 1. Perla (Jože Osterc, Ljutomer) 1:20,6, 2. Ellene OZ (Zvonko Osterc, Slovenske gorice) 1:20,9, 3. Loti I (Bojan Kukolj, Ljutomer) 1:23,2; druga dirka za 3- do 12-letne kasače na 2100 m, zaslužek do 100.000
Foto: MS
Karting
Inter z Dušanom Zorkom (desno) je z odličnim finišem premagal Davisa MS (Marko Slavič, Ljutomer), levo.
Rokoborba
tolarjev: 1. Denver MS (Marko Slavič, Ljutomer) 1:22,1, 2. Merlin (Davorin Filipič, Ljutomer) 1:22,8, 3. Formula AS (Simon Slavič, Ljutomer) 1:23,2; tretja dirka za 3-do 12-letne kasače na 2100 m, zaslužek do 300.000 tolarjev:
1. Fanta II (Jože Hojs, Ljutomer) 1:20,7, 2. Art November (Jože Sagaj ml., Ljutomer) 1:20,7, 3.Diola MS (Daniel Heric, Ljutomer) 1:21,0; četrta dirka za 3- do 12-letne kasače na 2100 m, zaslužek do 500.000 tolarjev: 1. Labiska (Silvester Moleh, Ljutomer) 1:21,1, 2. Diamond (Jože Sagaj st., Ljutomer) 1:21,2, 3. Daisy MS (Marko Slavič, Ljutomer) 1:21,4; peta dirka Panatlantic pokal, II tek (3-do 12-letni kasači na 2100 m): 1. Inter (Dušan Zorko, Ljutomer) 1:17,8, 2. Davis MS (Marko Slavič, Ljutomer) 1:18,2, 3. Pernila (Franc Novak, Ljutomer) 1:18,3; šesta dirka za 3- do 12- letne kasače na 2100 m, zaslužek do 1,200.000 tolarjev: 1. Racy Vita (Martin Mars, Krško Posavje) 1:19,6, 2. Feničanka (Janko Sagaj, Ljutomer) 1:19,7, 3. Fidelia (Sašo Seršen, Ljutomer) 1:19,8; sedma dirka kvalifikacije za 13. slovenski derbi (4-letni kasači na 2100 m): 1. Rodondo Vita (Martin Mars, Krško Posavje) 1:19,0, 2. Lili White (Stane Bevc, Ljubljana) 1:19,8, 3.Fenita (Milan Seršen, Ljutomer) 1:20,0; osma dirka za 3- do 12-letne kasače na 2100 m: 1. Paterson (Primož Kristl, Ljutomer) in Nighstar Yankee (Milan Žan, Ljubljana) 1:18,7, 3. Dave MS (Marko Slavič) 1:18,8.
Miha Šoštarič
Aleš Damiš zmagal v Zagrebu
V Mičevcu pri Zagrebu je bila na znani karting progi 4. dirka za državno prvenstvo Slovenije in Hrvatske ter za Pokal CRO-SLO.
Organizacija tekmovanja je bila v rokah AK INA Zagreb. Nastopilo je samo 49 voznikov iz Slovenije in Hrvatske. Malo{tevilni gledalci so kljub vro~emu nedeljskemu popoldnevu uživali v drznih in zanimivih vožnjah najboljših, med njimi tudi .Aleša Damiša, ki je pre-pri~ljivo zmagal v obeh dirkah. D. Klobasa je bil v prvi vožnji tretji, v drugi pa sedmi zaradi okvare motorja, J. Vežnaver je žal moral v prvi vožnji odstopiti in je bil v drugi peti, T. Mlinari~ si je v obeh vožnjah privozil tretje mesto, T. Ja-neži~ je bil drugi, A. Vežnaver pa ~etrti. V ekipnem seštevku so Ptuj-~ani premo~no zmagali. V treh razredih so si Slovenci privozili prva mesta, le v ICC 125 ccm je zmagal Hrvat.
Uvrstitve po dveh dirkah: razred 60 ccm: Ž. Lajkovi~ - Slander CE, B. Banovi~ GB Zagreb, Mom-~elovi~ KK Podravinja ... A 100 ccm juniorji: A. Damiš Ptuj, R. Rauš N. Marof, J. Jemc Plamtex Sport ... ICA 100 ccm: L. Jurko-vi~ Straže, H. Habulin AK Zagreb, M. Kova~ AMD Lucija ... ICC 125 ccm: M. Koroš N. Marof, N Vuceli~ - AK Zagreb, A. Repi~ AMD Moste.
Ekipna uvrstitev: AMD Ptuj 110 to~k, sledijo AMD Moste 62, AMD Lucija 60, AMD Slander Celje 58 ...
Peta dirka za državno prvenstvo bo 3. avgusta na kartodro-mu v Hajdošah.
anc
Mali nogomet
Titaniku derbi prvenstva proti Holermusu
Poletna liga Miklavž pri Ormožu
Rezultati 3.kroga: Prevozništvo Pesrl - Pušenci 2:2, Mladost Miklavž - Kog 3:1, Šalovci - Nova Slovenija 5:2, Holermuos - Titanik 1:3, Prevozništvo Pesrl - Kog 0:1, Pušenci - Mladost Miklavž 1:3.
1.	TITANIK 4 4 0 0 13:7 12
2.	MLADOST 5 3 11 15:9 10
3.	HOLERMUOS 5 2 2 1 13:7 8
4.	[ALOVCI 4	2 11	11:12	7
5.	N. SLOVENIJA 4	1 1 2	11:13	4
6.	KOG	5	113	3:9	4
7.	PU{ENCI 5	0 3 2	7:10	3
8.	PREVOZ. PESRL 4	0 1 3	7:13	1
Pari 4. kroga (petek, 4.7.):
19.00 Šalovci - Kog, 19.40 Nova Slovenija - Pušenci, 20.15 Titanik - Prevozništvo Pesrl, 20.55 Ho-lermuos - Mladost Miklavž, 21.35 Šalovci - Pušenci, 22.15 Nova Slovenija - Titanik.
Uroš Krsti~
Spremembe na ~elu RZ Slovenije
Predstavniki rokoborskih klubov iz Hoč, Razvanja, Lenarta, Dob-rovnika, Wrestling Teama Mlekop-romet Ljutomer in Mlekoprometa Ljutomer so maja sklicali izredno volilno skupščino Rokoborske zveze Slovenije, ki je potekala v ljutomerskem hotelu Jeruzalem. Na skupščino opravičeno ni bilo pred-stavika Maribora, vabilu pa se niso odzvali predstavniki rokoborskih klubov Ivan Pirher Lenart in Murska Sobota. Do volilne skupščine Rokoborske zveze Slovenije je prišlo zaradi številnih nesoglasij ter nesprotovanja sklepov iz prejšnjih skupščin. Leta 2001 je bilo namreč razrešeno staro vodstvo na čelu s predsednikom Jožetom Šumnom in sekretarjem Borisom Baračem, po izvolitvi Jožefa Kranjca za predsednika in Rudija Šeferoviča za sekretarja pa je Boris Barač vložil ugovor, zato potrditve novega vodstva ni bilo.
Sklicatelji tokratne skupščine so v letošnjem letu poslali številne dopise, med drugim tudi varuhu človekovih pravic, Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport ter Olimpijskemu komiteju Slovenije -Združenju športnih zvez, vendar spora med določenimi ljudmi ro-koborskih klubov niso odpravili. Prav zaradi tega je prišlo do te skupščine, na kateri so opravili volitve organov Rokoborske zveze Slovenije. V sedemčlanski izvršni odbor so bili izvoljeni: Rudi Šefe-rovič (RK Razvanje), Peter Vaupo-tič (RK Mlekopromet Ljutomer), Jožef Jagarinec (RK Lenart), Rok Merkuš (RK Hoče), Miloš Horvat (Wrestling Team Mlekopromet Ljutomer), Drago Šišek (RK Razvanje) in Edi Vogrinec (RK Dobrovnik). Za predsednika Rokoborske zveze Slovenije je bil soglasno potrjen Peter Vaupotič, sekretar pa bo v naslednjem štiriletnem mandatu
Peter Vaupotic, novi predsednik RZ Slovenije
Rudi Šeferovič. Po izvolitvi za predsednika Rokoborske zveze Slovenije je Peter Vaupotič povedal: ^"V svojem štiriletnem mandatu bom poskušal urediti razmere v slovenski rokoborbi, ki so bile dosedaj nevzdržne. Dosedanji sedež Roko-borske zveze Slovenije smo iz Murske Sobote preselili v Ljutomer, v prihodnje pa si poleg vzpostavitve rednega tekmovalnega sistema želim, da se nam priključijo tudi ostali slovenski rokoborski klubi, ki tokrat niso bili na skupščini. Novo vodstvo čaka veliko dela, predvsem bomo morali spremeniti nekatere akte, vsekakor pa bomo delali v interesu tekmovalcev oz. slovenske rokoborbe."
V nadzornem odboru Roko-borske zveze Slovenije so Andrej Lipovec (Wrestling Team Mlekop-romet Ljutomer), Damjan Pihler (Wrestling Team Mlekopromet Ljutomer) in Tomo Jagarinec (RK Lenart), v disciplinski komisiji pa bodo delovali Stanislav Kozar (RK Razvanje), Damjan Vogrinčič (RK Lenart) in Dezider Sekereš (RK Dobrovnik).
Miha [o{tari~
Sportne novi~ke
Žrebanje parov 3. SNL - sever
V petek, 27. junija, je vodstvo tekmovanja 3. SNL- sever v prisotnosti predstavnikov ekip izžrebalo pare za naslednjo sezono. Tekmovanje se bo pričelo 9. avgusta. Pari 1. kroga pa so: Hajdina
-	Pohorje, Središ~e - Zre~e, Šoštanj - Železni~ar, Male~nik - Bistrica, Pesnica - Kozjak Radlje, Šmarje pri Jelšah - Holermuos Ormož, Stojnci
-	Paloma.
Tenis v Žabjaku
Tenis center Luka v Žabjaku je na dan državnosti organiziral tretji turnir (v seriji od štirih). Udeležba je bila tudi tokrat zelo velika, saj je nastopilo 28 igralcev, med njimi pa tudi dva iz sosednje Hrva{ke. Dvoboji so bili zelo zanimivi. Fredi Kolari~ je v finalu še drugi~ izgubil, tokrat je bil boljši Grabar.
REZULTATI - POLFINALE: Grabar - Kocjan 9:7, Kolaric - Zavec 9:7
FINALE: Grabar - Kolaric 9:7
VRSTNI RED PO 3. TURNIRJIH: Kolaric 26, Žitnik 24, Zavec in Lah 20 itd.
Športno plezanje
Minulo soboto je v Gozdu Martuljku potekala druga tekma v športnem plezanju, v disciplini težavnost za mlajše in srednje kategorije. Zelo dobro so se odrezali tekmovalci in tekmovalke, sicer clani športno-plezalnega odseka Planinskega društva Ptuj. Med cicibani je 1. mesto osvojil Vili Koderman, enajsto mesto pa je pripadlo NinU Cestniku. Med mlajšimi decki je Antonio Koderman zasedel sedmo mesto; pri kadetinjah je zmaga ponovno pripadla Mini Markovič.
Danilo Klajn{ek
Odbojka / Ljutomerčanke ostale brez Drevenškove
Ljutomerska ženska odbojkarska vrsta Zavarovalnice Maribor je v prestopnem roku doživela številne spremembe. Klub sta zapustili Andreja Drevenšek, ki odhaja k prvoligaški ekipi Sladki greh Ljubljana, ter perspektivna kadetinja Saša Granfola, ki bo odslej nastopala v Radencih. Za ljutomersko ekipo bodo v sezoni, ki se bo pričela 4. oktobra, med drugim kot novinke zaigrale 15 -letna Mateja Kadiš in 18 - letna Janja Jozelj, ki prihajata iz Puconcev, ter 15-letna Živa Drvarič iz Radencev. S pripravami pod vodstvom trenerja Bojana Novaka bodo ljutomerske odbojkarice pričele 15. avgusta.
Tek prijateljstva
Letošnjega drugega teka prijateljstva, ki sta ga pripravili občini Raz-križje in Štrigova (Hrvaška), se je udeležilo 62 tekačev iz Slovenije in Hrvaške. Lani je bil štart in cilj na Razkrižju, letos pa v Štrigovi. V skupni razvrstitvi sta bila najboljša - Jože Ceh (.AK Lenart) in .Anka Pugelj (TS Velenje). Po starostnih kategorijah so zmagali: člani A do 19 let: Matjaž Soklič (TS Radenska) ; člani B 20-29 let: Zdenko Klemenčič (TS Radenska), člani C 30-39 let: Jože Ceh (AK Lenart), člani D 40-49 let: Branko Lehner (AK Lenart), člani E 50-59 let: Edvard Doljak (Maraton); člani F 60 in starejši: Dimitrij Trpin (ŠD Ježica); članice B 25-39 let: Suzana Sulek (DTV Partizan, Lovrenc); članice C 40-49 let: Anka Pugelj (TS Velenje); članice D nad 50 let: Lojzka Bratuša (TS Radenska).
MŠ
Memorial Branka Šenekarja
Klub malega nogometa Sv. Trojica je v soboto, 28. junija, organiziral nogometni turnir - memorial Branka Šenekarja. Na turnirju, ki ga je spremljalo okrog 500 gledalcev, je nastopilo 12 ekip iz Slovenskih goric.
Zmagala je ekipa KMN Sv. Trojica in tako osvojila denarno nagrado (55.000 SIT), pokal in prehodni pokal. Drugo mesto je osvojila ekipa KMN Remos in tretje Trgovina Marko.
Naj strelec Danilo Pukšič
V	nedeljo, 29. junija, je na športnem igrišču v Trnovski vasi potekal dnevni nogometni turnir v malem nogometu, ki ga je organiziralo lani ustanovljeno športno društvo Kenguru iz Trnovske vasi. Na turnirju je nastopilo 12 ekip. Zmagala je ekipa iz Selc, ki je tako osvojila denarno nagrado (50.000 SIT), pokal in prehodni pokal. Drugo mesto je zasedla ekipa Bara Osmica, tretje pa domačini, ekipa ŠD Kenguru. Naj strelec turnirja je bil Danilo Pukšič iz Trnovske vasi, ki je kar 11-krat zatresel mrežo.
Z[
Miha Brodnjak odličen peti
V	nedeljo, 29. junija, je bila v Celju 2. tekma slovenskega pokala v triatlonu. Od ptujskih tekmovalcev se je prireditve udeležil le Miha Brodnjak, sicer član TK Ljubljana, ki je po 16. mestu na 2. ptujskem triatlonu dosegel svojo najboljšo uvrstitev na triatlonih v Sloveniji, in sicer 5. mesto.
S tem nastopom se je prebil med prvih deset v točkovanju za slovenski pokal. Po plavanju je kazalo še boljše, saj je 750 metrov preplaval takoj za Gregom Hočevarjem, enim naših najboljših triatloncev. Le-ta je naredil zelo hitro menjavo iz plavanja na kolo in tako je Miha ostal sam na kolesu. Na polovici kolesarskega dela, ki je meril 20 kilometrov, ga je dohitela skupina 6 kolesarjev, s katero je tudi zaključil ta del tekme. Na tek se je podal zelo pogumno. Skupina se je kmalu razbila in Miha je bil po pretečenih dveh kilometrih na 6. mestu. Nato se je z izjemnim zadnjim kilometrom teka prebil na 5. mesto. Po lastni besedah pa v boju za 4. mesto, od katerega so ga ločile le tri sekunde, po eni uri ni imel več moči. Tekmovanje je končal v 1 uri in 40 sekundah ter za zmagovalcem Urošem Semetom zaostal le 4 minute.
Kljub študijskim obveznostim v zadnjem mesecu je Miha Brodnjak tako pokazal dobro pripravljenost pred najpomembnejšimi triatloni v sezoni, in sicer državnem prvenstvu v kratkem in šprint triatlonu.
Mihael Toš
četrtek • 3. julija 2003
Sport, rekreacija
ŠtajmkiTEDHVK 27
Ptuj • Matjaž Gojcic predstavil svoje dosedanje dosežke
Zelja postati prvi Slovenec na turu
Dan pred dnevom državnosti je Golf klub Ptuj, katerega predsednik je Franc Gojčič, organiziral tiskovno konferenco, na kateri so predstavili najnovejše dosežke najboljšega slovenskega amaterskega igralca golfa Ptujčana Matjaža Gojčiča.
V skoraj desetih letih, odkar se je zapisal golfu, je igral na številnih tekmah, udeležil se je že tudi dveh svetovnih in treh evropskih prvenstev. Doslej je zmagal na več mednarodnih tekmah, sicer pa se redno uvršča med 10 oziroma 50 najboljših golfistov. Enega najodmevnejših uspehov je dosegel na letošnjem odprtem prvenstvu Velike Britanije, ki velja za najmočnejši turnir na svetu in kjer je Slovenija letos prvič sodelovala. Med 300 igralci se je uspešno prebil čez kvalifikacije in dalje v razigravanje v tekmo za zmagovalca. Kot mladinec pri 16 letih je prvi vidni uspeh dosegel v Franciji, kjer je na neuradnem svetovnem pr-
venstvu zasedel drugo mesto. Matjaž kot svoj največji dosedanji uspeh ocenjuje 49. mesto na britanskem prvenstvu, tudi zato ker je to najve~ji amaterski golf turnir na svetu, po rangu takoj za profesionalnimi turnirji tudi po kvaliteti igralcev. Letos je uspe{no igral tudi že na nemškem prvenstvu, kjer je bil ~etrti, zmago je izgubil za las na petnajsti luknji. Kot ekipa pa so bili slovenski golfisti od-li~ni tretji, s ~imer so premagali dvanajst zelo mo~nih ekip. Uspešno je Matjaž letos igral tudi na ekipni tekmi v Španiji, kjer je bil kot posameznik 13. Njegov trener je Dragan Tan~i~, ki je tudi glavni trener slovenske reprezentance. Abe-
Foto: Črtomir Goznik
Matjaž Gojčič (levo) in Franc Gojčič (desno) na tiskovni konferenci, na kateri je Golf klub Ptuj predstavil najbolj{ega slovenskega amaterskega igralca golfa, sicer tudi ~lana ptujskega kluba.
Slovenska A reprezentanca, katere član je Matjaž Gojčič (desno), zastopa barve Slovenije na mednarodnih tekmah. Posnetek je s ptujskega igri{ča za golf.
Ptuj • Prvi turnir trojk
Košarka na ulici
Od 26. do 28. junija se je v organizaciji KPŠ, Športnega zavoda Ptuj, LTO Ptuj in CID na Mestnem trgu odvijal prvi, ne pa tudi zadnji veliki košarkarski vikend.
cedo golfa je za~el spoznavati pri ptujskem u~itelju golfa Adamu Os-man~evi~u. Trenira vsak dan, naj-ve~krat na blejskem igriš~u, skupaj z ostalimi ~lani A reprezentance. Ptujsko igriš~e za golf pa mu je še vedno najljubše tudi zato, ker je najbolj urejeno.
Letošnje leto in prihodnje bo Matjaž Goj~i~ še igral med amaterji. V letu 2005 na~rtuje prestop med profesionalce. Do takrat želi svojo igro še izboljšati. Želi si, da bi se v zgodovino slovenskega golfa zapisal kot prvi Slovenec, ki je igral na turu.
^"V golfu moramo narediti to, kar smo v smu~anju, moramo do-
biti Bojana Križaja. V ptujskem golf klubu si prizadevamo pridobiti kvalitetne mlade igralce. Omo-go~amo jim brezpla~no igranje in tedenske treninge. Vse s ciljem popularizacije igre in razvoja tekmovalnega golfa. Samo na ta na~in bomo našli nove, mlade igralce, ki bodo šli po Matjaževi in poti drugih slovenskih igralcev golfa. Že jutri pa se bodo dokazovali v svetu," je o na~rtih ptujskega Golf kluba povedal predsednik Franc Goj~i~. Letos praznuje ptujski golf klub 10-letnico uspešnega delovanja.
MG
priznanja in prakti~ne nagrade, organizatorji pa so vse povabili na drugi turnir trojk pred ptujsko
mestno hišo, ki naj bi bil konec avgusta.
Nina Milošič
V	~etrtek, 26. junija, sta se pred ptujsko mestno hišo pojavili dve igriš~i za igro trojk, ki sta ptujske ljubiteljske in tudi tiste resnejše košarkarje vabili k preizkusu svojih sposobnosti in dokazovanju športne premo~i nad nasprotniki kar sredi mesta. Središ~e mesta je za prijetno spremembo poživljala bolj urbana glasba, na voljo je bila info to~ka z brezpla~nim dostopom do interneta.
V	petek pa naj bi se po zbiranju prijav za~elo zares. Zaradi nenadne plohe je bil glavni dan turnirja sobota, ko se je pomerila ve~ina od 18 prijavljenih ekip. Na vseh tekmah sta sodila profesionalna sodnika, pravila igre pa so bila jasno opredeljena. Tekmovanje je potekalo v dveh kategorijah (do in nad 16 let). Žoge so neutrudno poskakovale ves dan, v premorih med tekmami pa so se na odru vrstile športno-plesne to~ke. Center za aerobiko Karate-do centra Ptuj je predstavil svoje programe, zanimive so bile jazz plesalke iz plesne šole Mambo, gledalce pa je najbolj navdušila števil~na in energi~-na hip hop skupina iz iste plesne šole, v kateri plešejo tudi državni prvaki in viceprvaki. Ta je še posebej lepo dopolnila uli~no košarko, ki je pojem igre urbanih središ~, in mimoido~im turistom se je vsaj v tem ~asu zdelo, da je Ptuj svetovljansko mesto.
Čeprav pri vsem skupaj seveda ni šlo samo za tekmovanje, borbenega duha udeležencem ni manjkalo. V skupini do 16 let, v kateri se je pomerilo 6 ekip, so se najbolj izkazali fantje z vzdevkom Biggies team. V skupini nad 16 let je v finalu ekipo Voda v kolenu premagala ekipa Jager in prijatelji, ki so jo sestavljali .Aleš Jagarinec, Filip Majal, .Aljoša Hodnik in Boštjan Rojko. Najboljše ekipe so dobile
Foto: Nina IVliiošic
Ulična ko{arka je minuli vikend popestrila utrip starega mestnega jedra.
Strelstvo • DP
Kidričani šokirali strelsko srenjo, mladinci Ptuja prvi
Malo{tevilna, vendar uspe{na ekipa SD Kidričevo Tenzor.
Minuli vikend je v Ljubljani potekalo državno prvenstvo v streljanju z malokalibrskim orožjem. Vedelo se je, kdo so favoriti, vendar na strelce iz SD Kidri~evo Tenzor nih~e ni ra~unal. Fantje, sicer bolj poznani v streljanju z zra~no pištolo (na državnem prvenstvu drugo mesto, v ligaškem delu prvi, Boštjan Simoni~ je prišel do tekem svetovnega pokala in uvrstitve na EP, vmes pa še bil najboljši posameznik), so z zelo malo vadbe na malokalibrskem orožju zmešali štrene velikim favoritom. V ekipnem delu so v streljanju z malokalibrsko pištolo proste izbire osvojili drugo mesto, med posamezniki pa je Boštjan Simonie osvojil prvo, Simon Simonie ~etrto, Jurček Lamot pa štirinajsto mesto.
Da je bil uspeh popolnejši je med pionirji poskrbel najmlajši ~lan SD Kidri~evo Tenzor na tem tekmovanju, Tomaž Podgoršek, ki je šokiral vso strelsko srenjo in osvojil naslov državnega prvaka. Seveda so zadovoljstvo in uspeh z njim delili stari ma~ki, trener Gorazd Maloi~ in starši.
Danilo Klajnšek
Mladinci SK Ptuj
ponovno
nepremagljivi!
Na istem tekmovanju so uspešno nastopili tudi tekmovalci Strelskega kluba Ptuj. V skladu z visokimi pri~akovanji so bili takšni tudi njihovi rezultati. Mladinska ekipa je ob zmagah na državnem prvenstvu in v državni ligi v streljanju z zra~no pištolo osvojila
še tretji državni naslov, tokrat v streljanju z malokalibrsko pištolo. Zmagovalno ekipo so sestavljali: Sebastjan Molnar, Domen Solina in Simeon Gonc. V posamezni konkurenci so ptujski mladinci prav tako nanizali odli~ne rezultate. Simeon Gonc je postal državni podprvak, na odru za zmagovalce pa sta mu družbo delala še pre-sene~enje tega prvenstva Domen Solina z odli~nim tretjim mestom in zmagovalec Uroš Taškar iz SD Dušan Poženel. Sebastjan Mol-nar si je pristreljal 4. mesto.
Med ~lani pa ne gre prezreti niti Milana Stražišarja, ki je v izredno mo~ni konkurenci pristal na 18. mestu. Milanu pa gredo ~es-titke tudi za odli~no 4. mesto na državnem prvenstvu v streljanju z revolverjem velikega kalibra, ki se je odvijalo pretekli vikend, prav tako v L.jubljani.
Potrebno je poudariti, da so tekmovalci SK Ptuj, ~eprav niso imeli možnosti treniranja na lastnem streliš~u v Rabel~ji vasi in so bili primorani voziti se na treninge v Kidri~evo in Maribor, dokazali, da sodijo v državni vrh tudi v streljanju z malokalibrskim orožjem. Prav bi bilo, da jim v prihodnji sezoni omogo~imo, da bodo lahko trenirali in tekmovali na lastnem streli-š~u!
Tako se je za ptujske strelce kon~ala še ena uspešna sezona, v kateri so bili uresni~eni prav vsi tekmovalni cilji, ki so si jih zastavili tekmovalci in strokovno vodstvo. Prav vsi pa za prihodnjo sezono na~rtujejo in obljubljajo nove uspehe!
Marjan Gril
Spuhlja
Ustanovili turistično-rekreacijsko-športno društvo
Konec junija je bilo v Spuhlj i ustanovljeno turistično-rekreacijsko-športno društvo, ki si bo v prvi vr-
Gregor Šmigoc
Atletika
Predstavil se je podmladek AK Ptuj
Na 7. atletskem mitingu PRILOŽNOST ZA MLADE v Murski Soboti, na katerem je nastopilo ve~ kot tristo mladih atletov, ki pridno trenirajo v slovenskih atletskih klubih, je nastopilo 28 tekmovalcev Atletskega kluba Ptuj. Osvojili so dve prvi mesti, tri druga in {tiri tretja mesta.
V pionirski konkurenci je nastopilo najve~ ptujskih atletov - ti v glavnem trenirajo v selekcijah ali pa so pri~eli s treningom na osnovi dobrih rezultatov, ki so jih dosegli na {olskih atletskih tekmovanjih. Tukaj velja izpostaviti Samuela Rajtarja Čuša, ki je v teku na 800 m zasedel drugo mesto z lepim ~asom za to starostno ka-
sti prizadevalo za izgradnjo športnega igrišča, ki ga krajani Spuhlje že nekaj let pogrešajo. Odkup zemljišča za gradnjo igrišča naj bi po besedah predsednika društva Gregorja Smigoca stekel že letos.
Kot je v nadaljevanju povedal Šmigoc, so društvo ustanovili, ker imajo v vasi veliko športnikov in ker jim za izglasovano zemljišče za center za ravnanje z odpadki pripada tudi športno igrišče. V prvi vrsti se želi novoustanovljeno društvo v Spuhlji aktivno športno udejstvovati in imeti prioritetno vlogo pri izbiri lokacije za novo športno igrišče. Poleg športnega igrišča, kjer želijo mladim zagotoviti številne športne aktivnosti od malega nogometa, košarke, odbojke in v prihodnje mogoče celo
tegorijo 2:08,54. Prav tako drugo mesto v skoku v daljino je dosegel Rok Grdina z rezultatom 5,19 m.
V konkurenci mlajših mladincev je Rok Bezjak dosegel tretje mesto v teku na 300 m s ~asom 38,30, poleg tega pa še ~etrto mesto v šprinterski preizkušnji na 100 m. Dve tretji mesti si je v skoku v daljino in višino priskakal Darko Majcen. Naslednje tretje mesto je z rezultatom 5,31 m dosegla Nina Kolari~, ki pridno pili svojo formo in svoje najboljše rezultate pri~a-kuje na naslednjih tekmovanjih.
Najuspešnejši pa so bili ptujski atleti v kategoriji starejših mladincev, kjer je Nina Čeh v suvanju krogle slavila z okroglim rezultatom 10,00 m. V disciplini 1500 je pri dekletih zmagala Natalija Sbull, pri fantih pa je drugo mesto zasedel Maks Laura, sicer specialist za 2000 m zapreke.
Solski šport
Najboljši športniki OS MO Ptuj
Konec šolskega leta je ~as, ko potegnemo ~rto pod dosežki in nagradimo tiste, ki so z njimi izstopali. Tako so minuli teden predstavniki mestne oblasti, ravnatelji, športni pedagogi in Športni zavod Ptuj s pomo~jo organizatorja prireditve Osnovne šole Breg odlikovali najboljše športnike v MO Ptuj. Ena od temeljnih navedb Simona Star~ka, slavnostnega govornika na prireditvi, pove, da je Športni zavod Ptuj letos sodeloval pri organizaciji ve~ kot petdesetih šolskih športnih tekmovanj s skupaj ve~ kot 3500 sodelujo~imi u~enci.
Šolski šport se razraš~a glede na število vklju~enih osnovnošolcev v šolska športna tekmovanja, kakor tudi vsebinsko (organizacija tekmovanj v novih športnih panogah). Tukaj pa tr~imo na vprašanje
ustrezne športne infrastrukture v MO Ptuj; kaj in kako graditi v pogojih omejenih sredstev. Ne smemo pozabiti, da je bilo letošnje leto zelo uspešno za šolski šport, ki je temelj za kvalitetno delo v športnih klubih in društvih.
PRVAKI MO PTUJ NA MEDOBČINSKIH TEKMOVANJIH
KROS
5. razred: Kristjan MARKEŽ (GRAJENA), Maja VESELIČ (LJUDSKI VRT) ; 6. razred: Davorin ČEH (LJUDSKI VRT), Aleksandra HRGA (mladika); 7. razred: Andrej PI-HLER (MLADIKA), Mateja GOLOB (LJUDSKI VRT); 8. razred: Nejc ŠEMNIČKI (LJUDSKI VRT), Vita LUNEŽNIK (LJUDSKI VRT).
Mladi upi ptujskega športa
Foto: Langerholc
tenisa, pa je kratkoročni načrt društva, da se v društveno življenje vključi čimveč krajanov in da uspejo v športnem duhu povezati starejšo in mlajšo generacijo.
"Društvo se financira iz rente, ki jo Spuhlja prejema kot nadomestilo za zemljišče centra za ravnanje z odpadki, iz vpisnine in članarine, redno se bomo prijavljali na razpise, nekaj dobička pa pričakujemo tudi od organizacije športnih prireditev. Zaenkrat imamo v načrtu organizacijo različnih turnirjev in ostalih športnih prireditev, v želji dobrega sodelovanja pa pričakujemo tudi povezavo s športnim zavodom in Centrom interesnih dejavnosti," je dodal novoizvoljeni predsednik.
Mojca Zemljarič
Omenjeni rezultati kažejo, da se v Atletskem klubu Ptuj kvalitetno dela z mladimi, ne glede na dejstvo, da je Ptuj zadnje mesto v Sloveniji, ki še nima ustrezne atletske steze z umetno maso in pri-padajo~imi objekti.
Dva reprezentančna nastopa
Minuli konec tedna je v Čakovcu potekal mladinski ~etveroboj med reprezentancami Češke, Hrvaške, Madžarske in Slovenije. Slovenske barve sta zastopala dva ptujska atleta, David Hameršak in Natalija Sbull. Slednja je v teku na 3000 m zasedla 4. mesto s ~asom 10:29,89, njen klubski kolega pa 8. mesto z novim osebnim rekordom 2:00,18.
Oba atleta že vrsto let trenirata pod strokovnim vodstvom Franca Ivan~i~a, dolgoletnega trenerja v Atletskem klubu Ptuj.
Uroš Esih
ATLETIKA
60 m: Davorin ČEH (Ljudski vrt), Matjaž VESENJAK (Ljudski vrt), Anja SELINŠEK (Breg), Janja ČRNKO (Grajena).
300 m: Izidor TIKVIČ (Breg), Jernej ŠEMNIČKI (Ljudski vrt), Katarina LOTRIČ (Ljudski vrt), Janja ŠRAJNER (Olge Megli~).
1000 m: Mitja JUPIČ (Ljudski vrt), Damir KOKOL (Grajena), Maša KODELA (Ljudski vrt), Mateja GOLOB (Ljudski vrt).
Daljina: Rok Grdina (Ljudski vrt), Matej MLAKAR (Olge Megli~), Nina TETIČKOVIČ (Ljudski vrt), Katja BEDRAČ (Ljudski vrt).
Vi{ina: Živa SABO (Ljudski vrt), MARČIČ Peter (Olge Megli~).
Žogica: Uroš KRAJNC (Olge Megli~), Matej ŠIBILA (Ljudski vrt), Jana KOPŠE (Ljudski vrt), Danijela MARKEŽ (Grajena).
Krogla: Denis KONCILIJA (Breg), Barbara ČUČEK (Mladika).
4x100 m: Ljudski vrt (Uroš Pe-šakovi~, Jernej Šemni~ki, Aleš Ve-senjak, Matjaž Vesenjak), Mladika (Katarina Muhi~, Tadeja Ploj, Katja Sevšek, Marina Stermšek).
EKIPNI PRVAKI v kolektivnih športnih panogah (u~enci):
KO[ARKA: Olge Megli~, ROKOMET: Olge Megli~, ODBOJKA: Olge Megli~, MALI NOGOMET: Breg.
U~enke: KOŠARKA: Olge Me-gli~, ROKOMET: Ljudski vrt, ODBOJKA: Breg, MALI NOGOMET: Grajena.
Judo (vseekipno): Olga Megli~ Uroš Esih
Gorski tek
3. gorski tek čez Pohorje
Tek ~ez Pohorje je v letošnjem letu postal mednarodni. Teka se je namre~ udeležil Madžar Mihaly Molnar, odli~en ultra maratonec, ki je pred dvema letoma na Trans Avstralija zasedel peto mesto. Na teku ~ez Pohorje je Molnar pritekel na cilj kot tretji.
31. maja, ob 8. uri se je na startu v Slovenj Gradcu zbralo 79 te-ka~ev, kar je manj kot v preteklih letih, a za eno najtežjih tekaških preizkušenj v Sloveniji ni pri~ako-vati, da bi postala množi~na prire-
ditev. Vro~e vreme je na poti od Slovenj Gradca preko Kremžarje-vega vrha, Kop, Ribniške ko~e, Ro-gle, Šumika, Areha, Bellevuea do Snežnega stadiona premagala nekatere manj pripravljene teka~e, saj je odstopila ve~ kot tretjina te-ka~ev. Prvi je progo pretekel Marko Vojska s ~asom 5:10:26, med ženskami pa je slavila Silva Vivod s ~asom 5:58:40. Že po tradiciji pa so se teka udeležili tudi ~lani TK Maraton Ptuj, tokrat sta 65 km razdaljo pretekla Albina [mid, ki je v ženski konkurenci zasedla odli~-no tretje mesto in Boris Zmazek, ki je to progo pretekel že tretji~.
Andrej Cafuta
Albina Šmid in Boris Zmazek
Sportni napovednik
SESTI DVOBOJ DEJANA ZAVCA
V soboto, 5. julija, bo v nemškem mestu Dessau v šestem profesionalnem dvoboju v ring stopil Dejan Zavec. Njegov nasprotnik bo Ikene Kamel iz Luxemburga, ki je imel v dosedanji karieri 11 dvobojev, od tega je {estkrat zmagal (petkrat z k.o.), enkrat boksal neodlo~eno in štirikrat izgubil. Dejan se dobro po~uti, je dobro pripravljen in seveda upa, da bo ponovno uspešen.
MALI NOGOMET / SKORBA
Športno društvo Skorba bo jutri (petek), s pri~etkom ob 20. uri na svojem igriš~u organiziralo turnir v malem nogometu. Organizator je za najboljše ekipe pripravil lepe nagrade. Vabljeni!
VETERANSKI TURNIR V APAČAH
Športno društvo Apa~e na Dravskem polju bo v soboto, 5. julija, organizator zanimivega turnirja veteranov v nogometu. Ves dan bodo merili mo~i veterani Apa~, Bistrice, Prepolj, Dubravke, Borove vasi in še ene ekipe, ki bo znana na dan tega turnirja. Tako bodo ljubitelji nogometa v Apa~ah in okolici prišli na svoj ra~un, ter spremljali zanimive in atraktivne tekme.
Danilo Klajnsek
OBRTNIŠKI TURNIR V MALEM NOGOMETU
Na igriš~u ŠD Gorišnica se bo v soboto, 12. julija, ob 20. uri, pri~el že enajsti obrtniški no~ni turnir v malem nogometu za lovoriko obmo~ne-ga prvaka. Organizirajo ga Obmo~na obrtna zbornica Ptuj in obrtniki - pokrovitelji nogometnih ekip. Zmagovalec bo prejel prehodni pokal, prve tri ekipe pa ob pokalih v trajno last še denarne nagrade. Lovorika Obmo~nega prvaka bo zmagovalcu turnirja omogo~ila sodelovanje na regijskem oziroma državnem prvenstvu obrtnikov.
MG
Planinski kotiček
DVA ZANIMIVA IZLETA
V Planinskem društvu Maks Mesko Ormož pripravljajo v juliju dva zanimiva izleta. @e jutri ob 5 uri se pri~ne tridnevni izlet na Triglav, ki je namenjen predvsem dijakom, študentom in drugi mladini s primerno kondicijsko pripravljenostjo. Z vlakom bodo potovali do Ljubljane, nato do Jesenic in Dovjega, prihod v Aljažev dom v Vratih načrtujejo okrog 13. ure. Nato se bodo podali po Tominškovi poti do Kredarice, kar je približno 6 ur hoje. Prenočitev v koči. Drugi dan se povzpnejo na vrh Triglava na 2863 metrov, nadaljujejo do koče na Do-liču, čez Hribarice in Sedmera jezera, kjer bodo v koči tudi prenočili. Tretji dan pa mimo Črnega jezera čez Komarčo do Bohinjskega jezera, kjer se bo mogoče okopati in potem domov. Hrana bo iz nahrbtnika, prenočitev na skupnih ležiščih stane 1150 tolarjev. Za varnost na izpostavljenih mestih bodo poskrbeli vodiči Matej Trstenjak, Milan Perko, in Andrej Rakuša, ki izlet tudi vodi in je za dodatne informacije na voljo na tel. 031 663 693.
Drugi izlet pa bo od 26. do 27. julija, in sicer po slovenski planinski poti. Začeli bodo v Bovcu, nato do planine Goričica in na Rombon, čez Krišno glavo na Ribežov vrh, preko Črnelske špice in Prevala do koče Gilberti na italijanski strani, kjer bodo prenočili. Drugi dan se pot nadaljuje po zelo zahtevni varovani poti čez Visoki Kanin, preko ledenika na Kutar, Prestreljenik na Škrbino, od koder pa gredo s kabinsko žičnico v Bovec. Prvi dan načrtujejo 11 ur hoje, drugi dan pa 6. Gre za zahtevno pot, ki je priporočljiva za planince s polno pripravljenostjo za visokogorje. Hrana bo iz nahrbtnika, cena prevoza je 5500 tolarjev, prenočitev pa stane 15 eurov. Izlet vodi Marjan Kukovec, ki je za informacije na voljo na tel. 041 698 741 ali 741 15 16.
vki
RADIOlllTEDNIK
Direktor: Božidar Dokl Naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, d.o.o., p.p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35.
TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak četrtek. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih.
Odgovorni urednik:
Jože Šmigoc
Pomočnica odg. urednika:
Liljana Vogrinec Urednik športnih strani: Jože Mohorič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Graficno-tehnicni urednik: Jože Mohorič Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji:
Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec Lektor: Boštjan Metličar
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02)749-34-16.
Cena izvoda je 250 tolarjev. Celoletna naročnina: 12.920 tolarjev, za tujino 25.400 tolarjev.
Transakcijski račun: 042020000506665 pri Novi KBM, d.d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.
Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV, Uradni list 23.12.1998, št. 89.
E-mail uredništva: tednik@ amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si
RADIOPTUJ
89,8»98,e'l04;3
Odgovorni urednik:
Ludvik Kotar Uredništvo:
Marija Slodnjak, Anemari Ke-kec, Tatjana Mohorko, Majda Fridl, Zmago Šalamun Telefon uredništva: (02) 749 34 25
Vodja studia:
Zvonko Žibrat Telefon studia
(za oddaje v živo): (02) 771-22-61, (02) 771-22-60 E.mail:
nabiralnik@radio-tednik.si OGLASNO TRŽENJE Mali oglasi:
Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Vodja marketinga: Simona Krajnc Pavlica Tel.: (02) 749-34-30, (02) 749-34-14, (02) 749-34-39 narocila@radio-tednik.si Internet:
www.radio-tednik.si
www.tednik.si
www.radio-ptuj.si
Foto: MZ
Naši dragi babici in prababici
Elizabeti Mlakar
iz Lancove vasi
želimo ob 80. rojstnem dnevu obilo sreče, zdravja in zadovoljstva.
Tvoji vnuki in pravnuki
poletje.obdravi.com
^NOVO NA STAREM MESTUIK
GOTOVINSKA POSOJILA
po najnižji obrestni meri -poidičite in preverite
tel.: 02/22-82 335 Garancija: pokojnina, plaia, kartice...
Mensa d.o.o., Cankarleva 21, Maribor

ÚHU). TMOTINA, SERVIS n»Il,MEDIUIH)DNiraEt(BI
KAASS-AVTO d.o.o.. Puhova ul. 12, 2250 PTUJ
RABLJENA VOZILA
Vozilo_
VW PASSAT OPEL ASTRA OPEL CORSA OPEL ONEGA KAR. DAEWOO RACER ŠKODA FELICIA ŠKODA FAVORIT RENAULT R5
Mali oglasi
MOTORNA VOZILA
Prodam KIA PRIDE 1.3 GLXI, l. 1998, registrirano do januarja, prevoženih 72.000 KM, zimska oprema. Cena:550.000 SIT. Tel. 070-360-443._
OPEL KADETT 1,6 S, letnik 89, registriran do januarja 2004, prodamo. Tel. 041 484-564.
Letnik	Cena
99	2.695.000
98	1.750.000
02	1.770.000
94	1.030.000
96	560.000
95	620.000
93	185.000
91 v...	250.000
	
Razpored dežurstev	
zobozdravnikov	
	5. 7. 2003
Irena [kornik Kostanjevec,	
	dr. stom.
	ZD Ptuj
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN, d.o.o.. Dunajska 21, Ljubljana
Maribor tel.: 041 830-065 02/25 00 953 02/25 17 489
(med 13. in 15. uro)
REALIZACIJA TAKOJ!!
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
AVTO-RAK, NA ZALOGI VEČ VOZIL, MENJAVA RABLJENO ZA RABLJENO, UREDIMO KREDIT ALI LEASING NA POLOŽNICE. UGODNO PRODAMO: accent 1.3,
2000,	mazda mx 5 1.6 cabrio,
2001,	peugeot 106, 1993, golf 1.4, 2001, peugeot 605, 1995, xantia 1.8, 1993, uno 1.0, 1997, renault 19, 1993, felicia 1.6 karavan, 1999, peugeot 307, 2002, honda stream 2.0, seat inca, 1996, felicia, 1996, mercedes-benz c 180, 1994, ax 1.0, 1997, sharan 1.9 tdi,1996, felicia 1.6, 1997, frontera 2.2 dti, 2000, kia pride, 1998, matiz s, 2000, marea 1.8 karavan, 1997, honda civic 1.5, 1990, laguna 2.0 rxe, 1995, audi a6 2.4, 1999, polo 60, 1996, felicia 1.3 lxi, 1995, felicia karavan, 1996, rover 214, 1995, golf 1.9 tdi karavan, 1994, punto 55, 1994, passat 1.8, 1993, vectra 1.8, 1998, escort 1.6, 1994, kadet, 1986, tipo 1.4, 1993, laguna 1.8 rt, 1994, tipo 1.6, 1993, scenic 2.0 rt, 1996, clio 1.2, 2002, ... in se več!!! Kekec Radko, s.p., Nova vas pri Ptuju 76 a, tel. 02/7800-550.
POBOT
Poboti in poravnave v odškodninskih zalitevkih v vašo korist š
Brezpiačno teiefonsico svetovanje
MelJskac.3,Marlbor
ELEKTRO MERITVE
Elektra Ivančič s.p., tel.: 755 05 31, GSM: 041 / 739 197
meritve, pregledi streiovodov in eieictroinstaiacij
MONTAŽA, HITRI SERVIS
domofonoVj zaščit pred strelo, elektroinstalacij
parkirišča in cOf^ie
V ® Umbuška c. 2, Umbuš(l(omplel(s Maries) ^CPCIfN X tel. 02 429 20 00, www.ferina.si
RADIOlllTEDNIK
nabiralnil<@radio-tednil<.si vvww.radlo-tednil<.sl
M
Strgar IVlajda s.p., Štuld3B, 2250 Ptuj, tel.: 02/751 51 81
- Športna konfekcija za otioke in odrasle: trenirice, teiovniid, maje, itratiie iiiače,... ■ šivanje po meri (icriia, biuze) iz vašega aii našega materiaia -tudi za moiinejše postave.
Vsak četrtek ob 20.00 uri
maočm^
n I
01	Ans. DINAMIKA - S harmoniko v gore
02	Ans. BOBRI - Senožet moje mladosti
03	Ans. KORENINE - Pismo Iz stare skrinje
04	Ans. B. GAŠPERIČ - Grozdek kriv je za ljubezen
05	Ans. LIPOVŠEK - Rad bi se postaral s teboj
06	Ans. RUBIN - Srce gozdarja
07	Ans. SIJAJ - Ljubiti je nisem smei
08	Ans. UNIKAT - Sedem večerov
09	Ans. BRODNIKI - Stare citre
10	Ans. POGUM - Zapoj prijatelj stari
11	Ans. ZARJA - Rada bi mamo 12Ans.VIGRED-BM si edini 13 VITEZI CELJSKI - Zapuščina naših staršev Zmagovalec meseca JUNIJA: ALFI IN NJEGOVI MUZIKANTJE - Slovenci Še eno možnost v JULIJU lma{o: Ans. DINAMIKA - S harmoniko v gora Glasovanje s sporoiili SMS: 041/818-666
Za POSKOČMIH13 od20.00 do 22.00 Za VEUĆASTNIH 7 od22.00 do 24.00 Orfejčkom SMS glasbene želje: 041/81B-6ee
SMS
1 2
3
4
5
6
7
8
9
10 11 12 13
s^veučňírm. _ . 7
1	ROK'N'BAND - Ljubezen na prvi dotik
2	HERVIN JAKONCIČ - Adios amigo 3BALKY -0dpoietja pa do zime
4	PETOVlO - No zaijubi se v obraz
5	AVIA BAND - Kako ji je ime
6	ROK KOSMAČ - iMaia
7	YUHU BANDA - Siadka kot čokolada Zmagovalec meseca JUNIJA: ČUKI & PIKA BOŽIČ - Komar
Še eno možnost v JULIJU Ima: ROK'N'BAND - Ljubezen na prvi dotik
SMS
1 2
3
4
5
6 7
Poskočnih 13
Veličastnih 7
Iceponjlteo».«
MEGA MAKKETINa d.o.o. Ji.p. 318. 2250 Ptuj
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNiŠČE Previjanje eieidromotorjev vseh
vrst, tudi za praine stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjsitih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
Roletarstvo ABA
Anton Arnuš, s.p. iUlaistrova 29, 2250 Ptuj «02 771-40-91,041 716-251 PE Štuki 26/a « 02 787 86 70 fai<s02 787 86 71
izdelujemo in montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČil-A.
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno.
Izdelava betonskih tlakov In estrihov Pero Popovic, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gorisnica
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonovica v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNA OR-TODONTIJA ZA OTROKE IN ODRASLE.
ZOBOZDRAVNIK ■ ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ruj (ob Mariborski c.) tel.: 02 780 67 10
Možnost plačila na obroke, gotovinski popust in popust za upokojence
ZOBODENT, d.o.o., zobozdravstvo, Ul. Heroja Lacka 10, Ptuj samoplacniska zobna ambulanta tel.: 787 75 12
AKTAL doc. industrijsi<o naseiie 14 2325 Kidričevo Tei.: 02/799 04 30 Fal<s: 02/799 04 31
©CSUGfl DKl WiaSňT Dg [fW©
F
I
ill
za vse zaposlene ter upokojence (01; 09) za dobo do 6 let. Možnost obremenitve osebnega dohodka preko 1/3, stari kredit ni ovira.
VIVA posredništvo In trgovina, Matej Praprotnik s.p., Pivkcva ul. 19,2250 Ptuj, p.e. Calcva 4,2000 Maribor
tel.: 02/25 25 152, GSM: 041/325 923

Nagrado založbe MANDARINA preime: Tomi Vogrlnc, Žetale Z4/a, 2287 Žetale
1
TROCAL
TROJNO TESNENJE
Izdelujemo in montiramo:
PVC OKNA, VRATA
ROLETE in ŽALUZiJE
(Evropska kakovost s cert. â. c 1688/98-520-2 SIST1018 ZAG, Ljubljana)
Ivan Arnuš 8.P.
Povodňová ul. 3,2251 (Ob Mariboiski c.) Tel.: 02^83-00-81, Gsm: 041/390-576
Prireditvenih
četrtek, 3. julij
vabimo @radio-tednik.si
18.30 plato pred gledališčem na Ptuju, gledališka predstava za otroke "Prihaja cirkus". Vstop prost. V primeru dežja bo predstava v gledališču.
21.00 koncert moškega in ženskega pevskega zbora NKBM, dvorišče
gradu Ormož ali dom kulture 21.30 na gradu Ravno polje, Kungota pri Ptuju, ponovitev Duh Ravnega polja.
Petek, 4. julij
15.00 v Termah Ptuj, Bazen energije, organizira KPS.
18.30 plato pred gledališčem na Ptuju, gledališka predstava za otroke "Pika nogavička". Vstop prost. V primeru dežja bo predstava v gledališču.
21.00 monokomedija Matjaža Javšnika Od boga poslan, dvorišče gradu Ormož ali dom kulture
21.15 pred gradom v Veliki Nedelji, zgodovinska igra Mlinarjev Janez.
21.30 na gradu Ravno polje, Kungota pri Ptuju, ponovitev Duh Ravnega polja.
Sobota, 5. julij
10.00 na ptujskem gradu, Ohranjanje in razvijanje dediščine v Občini Markovci
18.00 v dvorani glasbene šole Karol Pahor na Ptuju, bo zaključni
koncert 10. poletni šole za mlade violiniste 18.30 plato pred gledališčem na Ptuju, gledališka predstava za otroke "Vrtiljak". Vstop prost. V primeru dežja bo predstava v gledališču. 21.00 monokomedija Hagada, dvorišce gradu Ormož ali dom kulture 21.15 pred gradom v Veliki Nedelji, zgodovinska igra Mlinarjev Janez.
Nedelja, 6. julij
16.00 otroška predstava Prihaja cirkus!, dvorišce gradu Ormož ali dom kulture
21.15 pred gradom v Veliki Nedelji, zgodovinska igra Mlinarjev Janez.
Ponedeljek, 7. julij
Atrij hotela Mitra, premiera Art.
Torek, 8. julij
21.00 Atrij hotela Mitra, repriza Art.
Sreda, 9. julij
21.00 Atrij hotela Mitra, repriza Art.
TV PTUJ
Sobota, 21.00 In nedelja, 10.00: Glasbena oddaja - Koncert ansambla Goličnik z gosti, Poljudna oddaja: Kako biti zdrav in zmagovati.
KINO
Ptuj
3. do 6. julija, 21.00, Frka v bajti.
8. in 9. julija, 21.00 Telefonska govorilnica.
Maribor
PARTIZAN
3., 4., 5., 6., 7., 8. in 9. julij, 17.30 in 20.00, Charlijevi angelčki 2. UDARNIK
3., 4., 5., 6., 7., 8. in 9. julij, 17.00 Tečnoba v hlačah, 19.00 in 21.30, Prehitri in predrzni.
UDARNIK
3., 4., 5., 6., 8. in 9. julija, 18.00, Frka v bajti, 20.30 Pravkar poročena. 22.30, Identiteta.
7. julija, 17.00, Bovling za Columbine. 20.30, Pravkar Poročena. 22.30,
Identiteta. GRAJSKI VRT
3., 4., 5., 6., 7., 8. in 9. julij, 22.00, Ljubezen v mesečini.
íPoítuá-ajtE naí na inÍExnziul
RADIOPTUJ
www.radio-ptuj .si
RADIOIITEDNIK

:radioptuj
89,8 »98,2 »104,3 ... glas naše dežele
%atttnoseštvo^Mali oglasi
(DanieC^rbcmcic s.p.
MOŠKANJCI 114B, 2272 CORIŠNICA, TEL.: 02 743 02 40, FAX: 02 743 02 4I
Delavnica: Bukovci 83,2281 Markovci pri Ptuju, tel: 02 766 39 71, GSM: 041712 043
• IZDELAVA IN MONTAŽA NAGROBNIH SPOMENIKOV • IZDELAVA OKENSKIH POLIC • IZDELAVA IN MONTAŽA STOPNIC, TLAKOV, MIZ, PULTOV ITD.
Vrata»
as GM
ZA GARAŽE, DELAVNICE .
Z daljinskim upravljanjem
PODVINC115, PTUJ
TEL 02 746 03 81 GSM 031 341 532
KMETIJSTVO
TELICO, brejo 6 mesecev, simen-talko, prodamo. Tel. 041 523-845.
KMETIJA PO@EGAR, Bi{e~ki vrh
30	a, Trnovska vas. Predelava in prodaja mesa, dopolnilna - obve-{~a cenjene stranke, da imajo 30 % znižane cene doma~ega svinjskega mesa,(do razprodaje zalog). Na zalogi imajo {e nekaj belega vina razli~nih sort. Informacije na tel. 041 212 408._
MLADE NESNICE, tik pred nesnostjo, rjave, grahaste in ~rne, opravljena vsa cepljena, prodajamo. Sor{ak, Podlože 1, Ptujska Gora.
Prodam devet mesecev brejo telico ter pra{i~e od 50 do 90 kg. Tel: 757-0851._
TELICO, simentalko, v osmem mesecu brejosti, prodam za 140.000 SIT ali po dogovoru. Tel: 761-08-45.
DRVA, bukova, prodamo, metrska ali žagana. Tel. 041 529-984.
DRVA, suha, bukova, prodamo. Tel. 769-35-61.
TELICO za pleme, prodamo. Tel.
031	201-285.
FREZO GORENJE z vsemi pri-klju~ki, ugodno prodamo. Tel. 040 755 839.
BIKCE simentalce za nadaljnjo rejo, težke 120 kg, kupim. Tel. 787-20-32.
Kupimo bikce simentalce, za nadaljnjo rejo. Tel. 041 263-537.
Nesnice, stare 16 tednov, rjave, grahaste, ~rne, cepljene, prodam za 600 SIT ter grahaste peteline, težke nad 1 kg, 300 SIT/kom. Dostava na dom. Mar~i~, Staro{ince 39. Tel:-792-3571._
Prodajamo vi{nje, vrhunske kakovosti. Štefan Ga~nik, Bodkovci 11 a, Jur{inci, tel. 041 206-444.
KOKOŠI, nesnice, rjave, za nadaljnjo nesnost, po 200 SIT, in mlade jarkice, tik pred nesnostjo, po 800 SIT, prodajamo. Megli~, Skorba 23.
Prodam bikca, starega 10 dni, ~rno-bele barve, in ro~ni lu{~ilec koruze. Tel.: 041-936-157.
R@ENO ŠKOPO za streho in {e stoje~o rž na njivi, prodam, tel: 757-21-91.
Prodamo ostre{je oziroma ru{t in fosne, 6 kubikov, debele 5 cm, in 5 kubikov, debele 4 cm; prodamo manj{e posestvo ali menjamo za stanovanje. Tel. 764 02 61 ali 031 646 291, 040 537 168.
VRTNO KOSILNICO s ko{em in otro{ko pisalno mizo, ugodno prodamo. Tel.: 031 256-656.
Prodajo bikca, starega 10 dni, ~rno-bele barve in ro~ni luš~ilec koruze. Tel. 041 936-157.
STORITVE
30 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s.p., Vito-marci. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporo~amo se! Tel. 757-51 -51, GSM 031 383-356.
POSOJILO PO VAŠI MERI:- hipo-tekarno, nakup, kredit, leasing, obremenitev ni ovira, do 20 let:-gotovinska: podlaga OD, prosta 1/3 ni pogoj, do 2 leti. Svetujemo in pomagamo pri pridobitvi! Tel. 03 49 000 49, FMC You-re, Podjetni{ko in poslovno svetovanje, Ul. XIV. divizije 14, Celje.
POPRAVILO TV video, radio aparatov. Servisiranje avtoradijskih sprejemnikov. Servis GSM aparatov -baterije, displeyi, polnilci ... Storitve na domu. Juri~ Ljubo, s.p., Borovci 56/b, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571.
TESARSTVO: postavljanje ostre-{ij, vgrajevanje stavbnega in drugega pohi{tva iz lesa. Marjan Mi{ko, s.p., Kog 49, 2276 Kog, tel. 02 719 62-73, GSM 031 582 938.
DELNICE - po uradnih borznih cenah, izvenborzno tudi Perutnine Ptuj. CBH, d.o.o., poslovalnica DOMINO, Trstenjakova 5, Ptuj, tel.: 02/ 78 78 190._
Knauf, suhomontažna gradnja (stene, stropovi, suhi estrihi, suhi ometi), mansardna stanovanja, vam uredimo z vsemi pripadajo~imi deli. GSM: 051-213-084._
GSM- in RTV-servis na Ptuju Branko Kolari~, s.p., PE., Gub~eva 23 - ob Mariborski cesti, pri baru Mitrej. Tel. 041 677-507.
PREVOZI PREMOGA iz Velenja, samo {e do 11. 7. 2003, zelo ugodno. Tel. 629-10-95. Prevozni{tvo Vladimir Pernek, s.p., Sedla{ek 91, Podleh-nik.
HITRI kredit - gotovina takoj. Tel: 02 320-48-30, GSM 041 -539-663. Share, d.o.o. Trža{ka cesta 65, Maribor.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676-971, Prevoz-ni{tvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj.
ODKUP VSEH VRST DELNIC! Preknjižbe, nakupi in informacije. Agencija CEKIN (za GBD, d.d.), Marijan KUJAVEC, s.p., Osojniko-va 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56.
DELO
KUHARICO, KV, zaposlijo takoj. Gostilna Beno, Beno Premzl, s.p., Star{e 90, 2205 Star{e. Tel. 688-23-01.
/N !li
KNAUF, montaža, spu{~eni stropovi, suhi estrihi. Kompletna ureditev mansardnih stanovanj. KLAS GM, d.o.o., Podvinci 15, Ptuj, telefon: 7460381, GSM 031 341 532.
ASFALTIRANJE,TLAKOVANJE dvori{~ in parkiri{~, nizka gradbena in zemeljska dela, Ibrahim Ha-sanagi~, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
Hercog Stanko, s.p., Krovstvo, kleparstvo, izolacije Hermanova 3, Ptuj. Tel.: 02 787 88-30, 041 328-440 - pokrivanje vseh vrst streh - poobla{~eni krovec za bra-mac gerard, tegola, trimo, decra ... - kleparske storitve - polaganje stropnih in stenskih oblog.
FRIZERSTVO "BRIGITA", prameni na sto na~inov, nova volumen-ska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pušnik, s.p., Trstenjakova 5, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61.
íPoJuía/tz
naú. na inÍEinetu!
RADIOPTUJ
(MríÍHC
32k Tune In!
www.radio-ptuj .si
PREROKOVANJE ONIKS
§44*73
TBI
ZEMITE SI CA
Komitentom Nove KBM se zahvaljujemo za dosedanje razumevanje pri prenosu na TRANSAKCIJSKE RAČUNE. Za nami vsemi je velilc del zahtevnega projekta, ki omogoča komitentom prijaznejše poslovanje. Zakon zahteva, da podpišete pogodbe o vodenju transakcijskega računa. To lahko storite do 30. oktobra v katerikoli enoti Nove KBM. Do takrat pa lahko storitve Nove KBM opravljate nemoteno ne glede na to ali imate podpisano pogodbo o vodenju
transakcijskega računa. Skratka vzemite si čas in uredite prenos no TRR brez čakanja v vrsti.
PRODAJA IN POPRAVILO
Malih kmetijskih strojev^ Kosilnic Škropilnic Motornih žag Kultivatorjev
Servis Peteršičsp.
Dornava 76a, tel.: 755-0941
Najboljši v akciji!
že od leta 1990	«
SENČILA MARIBOR
Ružica Levar, inž, gr., s.p. Suhodoičanova ui. 10 2204 MIKLAVŽ
Tel.: 02 629 23 78
•	MARKIZE (TENDE)
•	ALU ŽALUZIJE
•	ROLOJI SOLTIS
Velika izbira konstrukcij markiz in platna za markize
Hvala
za razumevanje.
:vNova KBM d d
Nova Kreditna banka Maribor
Mali oglasi
NEPREMIČNINE
PRODAMO:ZG. PRISTAVA - prodamo novejšo, komfortno, zelo lepo urejeno enodružinsko hišo, stanovanjske površine 160m2,l. gr. 1985, parcela 440m2 za 23.000.000,00 SIT. IVANJKOVCI - manjši bivalni vikend, stan. površine 40m2,l. gr. 1980, parcela 6181m2,lepa sončna lega, asfalt do hiše, prodamo za 6.800.000 SIT. Takoj vseljivo. PTUJSKA GORA -komfortno stanovanjsko hišo, biv. površine 100m2 z gospodarskim poslopjem, dve garaži,l. gr. 1962, obnovljena 1999, parcela 0.5ha, prodamo za 7.000.000 SIT Hitro vseljivo. POLJČANE - stanovanjsko hišo, l. gr. 1985, sta.površine 150m2, komfortno, parcela 800m2,brez fasade, prodamo za 15.000.000 SIT, takoj vseljivo. KUPIMO: dvosobno ali eno-inpolsobno stanovanje v Ptuju,do 8.000.000 SIT_
VIKEND (dva objekta), z gorico, v Slatini 4 a pri Cirkulanah, ugodno prodamo. Pokličite GSM: 031 465-217, po 19. uri.
STANOVANJE, 84 m2, v centru Ptuja, prodamo. Tel. 041 317-361.
Prodam hišo, l. 2000, takoj vseljiva 700m2, s parcelo. Tel: 051-206-497.
HIŠO, enodružinsko, z lepim in urejenim gospodarskim poslopjem, namenjenim za kakšno družinsko obrt. Ob hiši je tudi velik vrt. Vse to je naprodaj v Spodnjem Gaju pri Pra-gerskem. Lahko pokličete ali pa pridete osebno. Tel. 02 803-74-52.
Prodam hišo v 4. podaljšani fazi, urejena okolica, 48 arov, v Preradu 36a. Ponudbe pod šifro: ugodno.
Prodam bivalni vikend 72m2 in 2179m2 pripadajočega zemljišča (vinograd + sadovnjak), na atraktivni lokaciji, Gorca pri Podlehniku. Tel: 331-5496,(041-655-517).
DOM - STANOVANJE
Hišo z vinogradom, 10 km iz Ptuja, menjam za stanovanje, do 6 milijonov. Šifra "Stanovanje".
Ugodno prodamo kombinirani športni voziček, z velikimi napihljivimi kolesi. Tel: 771-02-39, 041-502-338.
LJUBITELJU ŽIVALI prodam psičko, pasme pekinezer, staro dva meseca. Tel.: 041-953-710.
Kupim teleta, bikce simentalce, težke 120 kg, tel: 758-10-61.
NEMŠKE OVČARJE, mladiče, čistokrvne, brez rodovnika, prodam. Tel. 031-623-013._
IŠČEMO varstvo za dveletno deklico na našem domu, v Gradiščah pri Cirkulanah. Tel. 041-899-872.

Super ponudba: amerško treking kolo SCHWINN, alu-okvir, 21 prestav, sedežni in sprednji amortizer cena 66.200,00 SIT Čelade KED in MET - 20% gotovinski popust! Kolesarski center BIKE EK, Jadranska ulica 20, Ptuj, tel. 771 2241.
KUPIM STARINE: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo in drobnarije. Plačam takoj! Tel. 041 897-675 ali 779-50-10.
POPRAVEK	
Pri zahvali za	
Marijo Feguš	
S SELSKE CESTE 10, PTUJ	
Iskrena hvala ... govorniku g. Seguli.	
Za neljubo napako se opravičujemo.	
	Uredništvo
RAZNO
Prodam zažagana in nasekana bukova drva. Dostava na dom, tel: 031-885-154, 769-16-11._
PRODAM kosilnico Gorenje - Muta z okroglim priklopom in velikimi kolesi za 120.000 sit. Tel. 031-407-116.
V duši me boli ob spoznanju, da več Te ni. Zdaj v grobu mirno spi, večna lu~ Ti naj gori.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, brata, botra in strica
Antona Štumbergerja
S SELSKE CESTE 45
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sovašcanom rojstnega kraja Gradi{ca, ki ste ga tako v velikem {tevilu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, sv. maše in številne izraze sožalja.
Iskrena hvala g. patru Emilu iz Vidma za opravljeni obred, govorniku g. Seguli za ganljive besede slovesa, Društvu upokojencev Turnišče, pevcem in godbeniku za odigrano Tišino. Hvala pogrebnemu podjetju MIR iz Vidma. Se enkrat hvala vsem.
Žalujoči: žena Lizika, sestra Milka z družino in ostalo sorodstvo
Vedno boš ostala v naših srcih in trajnem spominu.
SPOMIN
Kristina Šamperl Purg
IZ PTUJA
Boleč je spomin na slovo 5. julija 2002.
Hvala vsem, ki s svečo in mislijo postojite ob njenem prera-
nem grobu.
Vsi njeni
Skromno si Uvel, v življenju mnogo delal in trpel. Nisi umrl zato, ker ne bi hotel živeti, umrl si zato, da bi nehal trpeti. Le srce in duša dobro vesta, kako boli, ko te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, ata, sina, brata, tasta, zeta in dedka
Franca Fladunga
IZ DESENCEV 9
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi prerani, zadnji poti, darovali cvetje, sve~e in sv. ma{e, nam izrekli sožalje ter nam v težkih trenutkih pomagali in stali ob strani.
Zahvaljujemo se g. župniku za lep obred in ma{o ter govorniku za poslovilne in tolažilne besede in pevcem za odpete žalostinke.
Zahvala tudi sodelavcem kolektiva Perutnine Ptuj ter upokojeni{kemu dru{tvu Destrnik. Posebna zahvala pogrebnemu zavodu Jančič iz Lenarta.
Njegovi najdražji in ostalo sorodstvo
Spomin ...
Edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne.
SPOMIN
Veronika Zagor{ek
IZ SAVCEV 61
Hvala vsem, ki jo ohranjate v spominu, prižgete svečko, podarite cvet. Dokler bomo živeli, boš tudi ti vedno z nami.
Vsi tvoji
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in pradedka
Janeza Sven{ka
IZ RODNEGA VRHA 3, PODLEHNIK
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in sv. maše, nam pa izrazili soža-lje.
Posebej se zahvaljujemo podjetju Perutnina Ptuj — promet, sodelavcem IMP Maribor, družinama Glažar in Žerak, pevcem za odpete žalostinke, g. patru Klemenčiču za opravljeni obred in sv. mašo ter podjetju Mir.
Žalujoči: vsi njegovi
V SPOMIN
Hitro, hitro čas beži, že šest let je, odkar te ni, kako je hiša strašno prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj otožna se mi zdi, nihče ne sliši, kadar jočem, nihče ne ve, kako mi je hudo,
pa naj mi nihče ne reče, da vse mine. Prišel bo čas, ko bova skupaj srečna, takrat za naju bo ljubezen večna.
Elizabeta Podgor{ek
IZ LO@INE
Žalujoči - tvoji najdražji: mož Janez, sinova Janez in Štefan, hči Marija z družinami
Skromno si živel, v življenju mnogo delal in trpel. Nisi umrl zato, ker ne bi ^tel živeti, umrl si zato, da bi nehal trpeti.
ZAHVALA
ob boleči izgubi moža, očeta, dedka in pradedka
Janeza Domanjka
IZ MALE VASI 35
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter za izraze soža-lja.
Iskrena hvala govornikoma, g. župniku za opravljeni cerkveni obred, pevcem za odpete pesmi, godbeniku za odigrano Tišino, PGD Mala vas za opravljene pogrebne storitve ter ostalima gasilskima društvoma.
Žalujoči: vsi njegovi
Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine.
(Dante)
V SPOMIN
1. julija je minilo 5 let, odkar smo izgubili dragega
Milana Murka
IZ SVETINCEV 10
Hvala vsem, ki se ga radi spominjate, mu darujete cvetje in mu ob njegovem preranem grobu prižigate sveče.
Vsi njegovi najdražji
Ostalo grenko je spoznanje, to je resnica, niso sanje, da te nazaj nič več ne bo, ker si za vedno vzela slovo! Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat hvala ti, dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, stare mame, sestre, svakinje in tete
Ljudmile [krjanec
IZ KIDRIČEVEGA,
nazadnje stanujoče na Bresnici 79
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Se posebej hvala sestri Verici in svaku Francu za neizmerno pomoč pri negi ter osebju Internega oddelka SB Ptuj in patro-nažni sestri Alenki.
Zahvaljujemo se tudi govornici ge. Veri, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, g. župniku za opravljeni obred in Komunalnemu podjetju Ptuj. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Vsi tvoji, ki so te imeli radi
Ptuj • Transakcijski račun ni razlog za preplah
Nikar ne hitite na banko
Včeraj se je iztekel zakonsko določen rok, do katerega so morale slovenske banke svojim varčevalcem preoblikovati vse njihove sedanje tekoče, devizne in žiro račune ter hranilne knjižice v vlogi prilivno-odlivnih računov v nove, transakcijske račune. Varčevalci smo tako dobili nove bančne kartice in nove številke transakcijskih računov, preko katerih bomo odslej poslovali.
Kot so nam zatrdili na Novi kreditni banki Maribor (NKBM) in Novi Ljubljanski banki (NLB), se poslovanje s strani uporabnikov ni v ni~emer spremenilo, le da bomo odslej namesto ve~ ra-~unov in hranilnih knjižic imeli odprt le en ra~un.
Marsikoga je verjetno zmedlo obvestilo banke, ki ga je dobil po posti in v katerem so ga obveš~ali, da so mu zaprli ta in ta ra~un. Tako so nekateri morda domnevali, da so sedaj ostali brez denarja, to pa, kot so nam zagotovili pri bankah, nikakor ni res. Vaše stanje na ra~unu in vsi prihranki so ostali popolnoma enaki, le da so sedaj na vašem novem transakcijskem ra~unu.
Var~evalci NKBM so dobili tudi obvestilo, da se morajo oglasiti v svoji ban~ni ekspozituri in podpisati pogodbo v zvezi z odprtjem in vodenjem transa-kcijskega ra~una. Zato so se v njenih prostorih pojavile dolge vrste var~evalcev, ki so ure in ure ~akali na podpis pogodbe, kar pa sploh ne bi bilo potrebno, saj se rok, do katerega morajo biti pogodbe podpisane, izte~e 30. oktobra 2003. Kot pravi Cvetka Gobec iz NKBM: "Našim strankam želim povedati, da imajo za podpis pogodbe štiri mesece ~asa in da jim zato, ~e nimajo ~asa, ni potrebno posebej hoditi na banko. Podpis naj opravijo ob prvi priložnosti, ko bodo morali na banko iz drugih, pomembnejših razlogov. Pomem-
Črna
Gneča na bankah je povsem nepotrebna ...
^iřÉMmoír
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata -daljinsld pogoni -ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
bnejših pravim zato, ker lahko naši var~evalci nemoteno poslujejo s svojimi transakcijskimi ra~uni od 1. 7. 2003 dalje, ~e imajo podpisano pogodbo ali ne. Pogodba je namre~ samo pravnoformalna zadeva, s katero želi banka zavarovati svoje in var~eval~eve pravice." In dodaja, da je pomembneje, da se na banki oglasijo tisti, ki še niso prinesli dav~ne številke, saj poslovanje brez te ne bo mogo~e. To pomeni, da boste na svojem ra-~unu sicer imeli denar, vendar ga ne boste mogli dvigniti.
Na NLB podobnih pogodb, kot pravi Marija Planinc, niso uvedli: "Pravniki so ugotovili, da le-te niso nujno potrebne, saj je bilo preoblikovanje ra~unov zakonsko dolo~eno, kar pa ne pomeni, da jih v primeru, ~e bi se izkazale za potrebne, nismo pripravljeni podpisovati z našimi strankami. Vendar za zdaj te potrebe ni bilo in zato tudi nismo želeli vznemirjati svojih strank." Tudi ona nam je zagotovila, da ni bil pri prenosu izgubljen noben tolar njihovih var~evalcev in da bo transakcijski ra~un olajšal poslovanje tako njim kot strankam. "Za vodenja vsakega izmed
ra~unov je banka odtegnila do-lo~eno provizijo. To sicer niso bili visoki zneski, pa vendar bo imetje enega ra~una med drugim tudi var~nejše," dodaja Pla-nin~eva. In prav tako poziva tiste, ki še nimajo urejene dav~-ne številke, da se oglasijo na eni izmed enot NLB in to uredijo.
Novi zakon pa ni olajšal dela samo bankam, ampak bo morda prinesel tudi kak nov tolar v državno blagajno, saj bo imela država slej ko prej ve~ji vpogled v poslovanje posameznika. Vendar kot pravi Planin~eva iz NLB: "Gre za to, da bo država najverjetneje pri~ela, kot je to praksa v tujini, pobirati odstotke od obresti. Vendar pa se nam, majhnim var~evalcem, ni potrebno bati, saj bodo obdav~ene le obresti zelo visokih zneskov."
Z uvedbo transakcijskega ra-~una se torej ni spremenilo tako reko~ ni~, banke bodo imele lažje delo, uporabniki boljši pregled in enostavnejše poslovanje.
Zaradi novega ra~una vam torej ni potrebno skrbeti, poskrbite raje, da bo na njem kak tolar viška za dopust.
Polona Šemniiki
Z novimi premoženjsltimi zavarovanji 3 x VEČ za vas Večja varnost vašega premoženja, vei rizikov, ki jih zavarovanja loijejo, in več variant zavarovanj, med katerimi lahko izbirate.
I d.d.l ZAVAROVALNICA MARIBOR
Icankaijm 3,2507 Maribor
kronika
Po nasprotnem voznem pasu v smrt
28. junija ob 17.40 uri se je na A1, izven naselja Fram, zgodila prometna nesre~a zaradi nepravilne smeri vožnje. M. Š., star 74 let, doma iz Vidma pri Ptuju, je po vstopnem kraku za smer Maribor—Slovenska Bistrica zapeljal po kraku v napa~no smer - proti Slovenski Bistrici. Vozil je po pre-hitevalnem pasu, kjer je po nekaj metrih vožnje ~elno trčil z voznikom osebnega avtomobila M. K., starim 38 let, doma iz Pesnice, ter voznico H. K., staro 21 let, doma iz Ljubljane. Obe vozili sta vozili pravilno iz smeri Slovenske Bistrice. Trčenje je bilo tako silovito, da je M. Š. dobil hude telesne poškodbe in zaradi njih umrl, dve osebi sta bili lahko telesno poškodovani in ena huje. Zaradi prometne nesreče je bila avtocesta zaprta od 17.40 do 20.30 ure.
Smrt kolesarja
28. junija ob 22.41 uri je A. P!, star 22 let, doma iz Ptuja, vozil svoj osebni avtomobil po regionalni cesti iz smeri Vidma pri Ptuju v smeri Leskovca. Ko je pripeljal izven naselja Spodnji Leskovec v blagi desni pregledni ovinek, je na neosvetljenem delu vozišča dohitel kolesarja Š. D., starega 17 let, doma iz okolice Ptuja. Pri tem je s prednjim desnim delom vozila trčil v zadnje kolo kolesarja, tega je ob tem vrglo na pokrov motorja, na ve-trobransko steklo, od tam pa nazaj na vozišče. V trčenju je kolesar dobil tako hude telesne poškodbe, da je na kraju nesreče umrl.
Vlom v gospodarsko poslopje
Neznani storilec je v času od 27. do 28. junija med 23. in 4. uro vlomil v gospodarsko poslopje v kraju Mihovci, ukradel samohodno vrtno kosilnico Ramda s košem, sa-mokolnico, varilni in vrtalni stroj ter rezalko, iz kurnika pa šest kokoši in štiri purane. Lastnik A.Z. je utrpel škode za okoli 300.000 SIT.
Strela zanetila požar
Med neurjem 25. junija je strela udarila v streho gospodarskega poslopja v kraju Ge-rečja vas, last K.S. Ogenj je uničil streho, zgorele pa so tudi bale sena. Škoda, ki je pri tem nastala, znaša po nestrokovni oceni 800.000 SIT. Ogenj so pogasili gasilci.
Osebna kronika
Rodile so: Olga Malek, Industrijsko naselje 1, Kidričevo - Do-doris; Bernarda Mrčinko, Zakl 30la, Podlehnik - Jureta; Zvonka Kitak, Prvenci 19, Markovci pri Ptuju - Saro; Nataša Sušenj, Sko-librova 6, Ormož - Niko; Jasmina Forjan, Fulneška 6, Ljutomer - Alino; Andreja Tasovec, Župančičeva 4, Ptuj - Josipa; Milojka Gungl, Gočova 47, Sv. Trojica v Slovenskih Goricah - Hano; Milena Špec, Dragonja vas 1/c, Cirkovce - Miha; Simona Horvat, Vinski Vrh 22, Miklavž pri Ormožu - Saro; Damjana Brunčič, Vol-kmerjeva 2/a, Ljutomer - Anejo; Marta Kladušek, Ješovec pri Kozjem 28/a, Kozje - Jana in Jožefa; Slavica Košar, Biserjane 9, Sv. Jurij ob Ščavnici - Lucijo; Daniela Fridrih, Ul. Ksaverja Meška 8, Ormož - Daniela-Ivota; Mateja Šeruga, Slovenski trg 3, Ptuj - Tja-šo; Sabina Marčič, Starošince 29, Cirkovce - Simona. Poroke - Prtuj: Andrej Podgoršek, Dežno pri Podlehniku 5 in Valerija Zaranšek, Videm pri Ptuju 2/d; Bogdan Gojčič in Sabina Jelen, Zgornja Hajdina 128/a; Matej Gajzer, Sodnice 14, Ptuj in Katja Vrtič, Potrčeva c. 35, Ptuj; Peter Marinič in Katarina Pulko, Zgornja Pristava 12; Robert Martin Jurkas in Mateja Slaček, Kve-drova ul. 41, Gaj; Sebastijan Kovačec in Darja Ivanuša, Gori-šnica 88; Viktor Hotko, Zidanškova ul. 17, Ptuj in Sabina Leljak, Skorba 32.
Poroke - Lenart; Gorazd Hafner, Zg. Voličina 75/d, in Jožefa Do-miter, Sp. Voličine 68; Ivan Maučec, Negova 45, in Irena Potrč, Negova 45.
Umrli so: Vincenc Pšajd, Ormoška c. 9, Ptuj, rojen 1946 - umrl 13. junija 2003; Viktor Drevenšek, Pleterje 67, rojen 1936 - umrl 20. junija 2003; Janez Domanjko, Mala vas 35, rojen 1930 - umrl 22. junija 2003; Janez Petek, Strejaci 4, rojen 1928 - umrl 19. junija 2003; Ana Hrženjak, rojena Potočnik, Placerovci 2, rojena 1924 - umrla 21. junija 2003; Stanislav Skok, Goričak 37/a, rojen 1956 - umrl 22. junija 2003; Ivan Lazar, Podvinci 98/b, rojena 1942 - umrl 21. junija 2003.
Slovensko okno prihodnosti
OKNA - VRATA - SENČILA
Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica Tel.: 02/656 6101, 656 9531 Fax.: (02) 656-1611
• TRGOVINA •VODOVOD
d.
o-.o-.
• CENTRALNA KURJAVA • PLINSKE INSTALACIJE
Ugodni krediti od enega do petih let!
Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85,2281 Markovci, Tel.: 02/788 8812
Punto Aktiv
Izdelan za prefinjen okus. K bogati serijski opremi smo omejeni seriji vozil Fiat Punto Aktiv dodali posebno oblazinjenje sedežev v bež ali antracitno sivi ban^i, daljinsko zaklepanje, impulzivni električni pomik stekel na voznikovi strani, električna in ogrevana vzvratna ogledala v ban/i karoserije, meglenke, deljivo zadnjo klop, po visini nastavljiv volan, ter ogledalce na senčniku voznika.
ze
od 1.663.469 SIT
Punto Aktiv s klimo
1.799.900 SIT
Avto Prstec d.o.o.
Ob Dravi 3a, 2251 Ptuj
telefon 02-782 3001, faks 02-780 5910

Napoved vremena za Slovenijo
Ako je dež na Cirila In Metoda (5., 7.), 25/17 oreh In kostanj domala ogloda.
24/14	'
Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno, s pogostejšimi krajevnimi plohami in nevihtami. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 18, najvišje dnevne pa od 20 do 26 stopinj C.
Obeti
V petek bo oblačno, občasno bo deževalo, deloma s plohami in ne-vithami. Sveže bo. Popoldne bo dež postopno ponehal. V soboto bo večinoma sončno. Zjutraj bo po nižinah megla ali nizka oblačnost. Popoldne bo v notranjosti Slovenije še kakšna ploha.
Štaierski iskre (no)
Ce ljubiš življenje, ne zapravljaj časa, kajti čas je snov, iz katere je zgrajeno življenje.
Benjamin Franklin
Štajerski
TEDNIK