REČICA OB SAVINJI MOZIRJE Leto XXIII Številka 4 April 1991 Cena 15 din ' g§giig§& Mfps GL mBm Jgjfji mm . mjg LJUBNO GORNJI GRAD ume Začetek petkovega zasedanja ter 30 odstotkov sredstev, name-zborov skupščine občine Mozirje je njenih za delo družbenega pravo- bil nekoliko nenavaden. Nenava- branilca samoupravljanja. Glede den zaradi dejstva, da se doslej na slednjega je bilo precej razprave, na osmih skupnih zasedanjih v mozir- koncu je obveljal predlog, glede ski občini nikoli niso srečevali s občinskega praznika pa takole: po-problemom sklepčnosti, tokrat pa slanci se niso preveč spraševali o je bilo prav zaradi tega zelo zaple- načinu bodočega slavja in so tako teno. Poslanci iz krajevnih skupno- elegantno (skoraj) zapečatili njego-sti so bili skoraj polnoštevilni, vo usodo, čeprav je predsedstvo družbenopolitični zbor je bil na ro- občinske skupščine že napovedalo bu sklepčnosti, zbor združenega de- javno razpravo in okroglo mizo o la pa daleč od tega. Od 21 poslan- tem, občinski praznik da ali ne. cev jih je prišlo celih 8. Kljub temu, da so jih z vabilom posebej prosili Sredstev za kulturno dejavnost za udeležbo. Prvič zaradi tega, ker po krajih je bilo tudi premalo, po je za volitve podpredsednika in čla- mnenju razpravljalcev pa soraz-na izvršnega sveta potrebna dvo- memo temu preveč za občinsko tretjinska udeležba, drugič pa žara- knjižnico. Zneska niso povečali, di nujne obravnave proračuna ob- kulturniki bodo morali sredstva čine Mozirje. Volitve podpredsed- sami prerazporediti. Vprašljivo je nika IS so seveda takoj umaknili z izobraževanje, saj je sredstev le za dnevnega reda, ostale točke pa naj zagotovljeni program, na dogovor-bi obravnavale le oba sklepčna jenega pa lahko najbrž pozabijo, zbora, zbor združenega dela pa ta- Naštejmo še nekaj pripomb: ni koj v prihodnjih dneh, zlasti prora- sredstev za intervencije v gospodar- čun seveda. Končno niti to ni bilo stvu, za investicije na področju in-potrebno, ker so po uri in pol po te- frastrukture, za raziskovalno in lefonu le priklicali še tiste manjka- inovativno dejavnost so zgolj sim-joče poslance in se tako izognili za- bolična, ni sredstev za izdelavo pletom v zvezi s sprejemanjem le- programov za razvoj demografsko tošnjega proračuna. ogroženih področij, kar nekaj po- Pa pojdimo po vrsti, s pregledom slancev pa se je spotaknilo ob sred-zapisnika prejšnje seje. Izvršni svet stva za borčevsko organizacijo, je izpolnil obljubo glede stopnje za pravzaprav v pomen in upraviče-občinski samoprispevek, za katero nost te organizacije. Razprava je biše na prejšnji seji niso mogli spora- la žolčna in mučna in si zasluži po-zumeti. Po novem bodo tako zapo- sebno mesto, borci pa so predvi-sleni plačevali 1,0 odstotka od dena sredstva (vsaj) letos dobili. BOD (doslej 1,8 od netto), obrtniki Proračun je bil torej sprejet, zdaj pa 2,4 odstotka od brutto zavarovalne se naj vsak znajde, kakor se ve, zna osnove (doslej 1,8 od dohodka in more. obratovalnice) in kmetje 2,6 odstotka od katastrskega dohodka Predlog odloka o davkih obča-(doslej 1,5 od oddanega lesa), nov je bil sprejet brez pripomb, ne-Sprememba je bila potrebna zaradi kaj več jih je bilo glede dogovora o sprememb davčnega sistema in ne usklajevanju davčne politike v le-pomeni dodatnih obremenitev. tošnjem letu, vendar je bil tudi ta Odlok o zaključnem računu pro- sprejet. Precej pomembne so spre-računa občine Moziije za lansko le- membe in dopolnitve odloka o or-to so sprejeli brez pripomb, s tem, ganizaciji in delovnem področju da so ostanek sredstev namenili za upravnih organov. Skupščina je turistično dejavnost (2 milijona di- namreč ustanovila Zavod za urba-naijev) in v tekoče rezerve (679.000). nistično načrtovanje in razvoj ob- Potem se je začelo zares z obravna- čine Moziije. Sestavljajo ga domači vo predloga letošnjega proračuna, strokovnjaki, ki se bodo najprej Predsednik izvršnega sveta je ob spoprijeli s perečim problemom predstavitvi predloga takoj pove- obnove doline. V upravnih organih dal, da ne bi rad poslušal vsakega so združili dosedanja sekretariata posebej, daje dobil premalo, ker to za gospodarstvo, plan in finance ter vsi vemo in ker je številka takšna za urejanje prostora in varstvo oko- kot je, naj povedo, komu vzeti in lja v nov sekretariat za gospodar-komu dati. V tej smeri je razprava stvo, razvoj, finance in urejanje tudi stekla. Kar precej dolga in na prostora, trenutke mučna je bila, na koncu pa so proračun sprejeli. Najbolj ostre V nadaljevanju so pospešeno in konkretne so bile pripombe iz obravnavali in sprejeli med drugim krajevnih skupnosti, saj naj bi vsa- še poročilo o lanski turistični sezoni ka od desetih za svoje redno delo in program turističnih prireditev za prejela letos (celih) 15.000 dinar- letos, poročilo o izvajanju 4. samo-jev. Komu torej vzeti, da bi dobile prispevka po posameznih krajevnih več? Poslanci so izglasovali aman- skupnostih v zadnjih treh letih, po-dma, ki pravi, da bodo za te name- ročilo o delovanju sveta za preven-ne namenili še 10 odstotkov letoš- tivo in vzgojo v cestnem prometu in nje proračunske rezerve, predvi- pregled poslovanja v občini Mozir-dena sredstva za slavje ob občin- je na podlagi zaključnih računov za skem prazniku in občinsko nagrado leto 1990. Okužena zemlja? Prebivalce naše doline močno skrbi, če je med poplavo poplavljena zemlja morda nasičena z nevarnimi snovmi, ki bi lahko povzročile škodo zdravju ob uživanju, denimo vrtnin s takšnih površin. Seveda je skrb kar upravičena, ker je vodna ujma marsikje razdejala skladišča raznih surovin, ki vsebujejo nevarne snovi. Zgornjesa vinjska kmetijska zadruga je vsled tega poslala Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor vzorce poplavljene zemlje v analizo in plačala stroške tega postopka, ki mimogrede ni poceni! Izvid analize poslanega vzorca je pokazal, da tla niso prekomerno onesnažena in nasičena s škodljivimi snovmi, takole so zapisali. »Iz rezultatov preiskav tal na vsebnost toksičnih kovin je razvidno, da so izmerjene koncentracije nižje od mejnih vrednosti za onesnažena tla.« Iz navedene ugotovitve lahko tedaj sklepamo, da so vrtna tla vendarle do te mere uporabna, da ne bodo povzročala kakšnih obolenj, ki so posledica težkih kovin v zemlji. A. V. Malo zgodnji smo ta mesec, pa nil hudega, pomlad je in vse brsti. Nova številka je pred vami in nov urednik. Savinjske novice pa ostajajo. Takšne, kot ste jih v vseh letih radi vzeli v roke in jih z zanimanjem prelistali in prebrali Seveda si želimo, da bi bila vsaka naslednja številka še boljša, pri čemer brez vaše pomoči ne bo šlo. Pišite več, pa ne po številu vrstic, več jedrnatih in krajših sporočil pošljite o svojem in skupnem delu in življenju, o zanimivih dogodkih in ljudeh in še o čem, kar sami najbolje veste in radi v Novicah preberete. Tudi večjega števila naročilnic si moramo vsi skupaj želeti, saj bodo Savinjske novice le na ta način redno prihajale v vaše domove, še bogatejše in bolj pestre, še bolj vaše. O ostalih načrtih več v mesecu ljubezni, v majski številki, ki jo tudi sprejmite z ljubeznijo. Klic kresov! Časi se spreminjajo, običaji ostajajo. Kot vsa leta smo tudi letos žegnovali, vendar tokrat bolj sproščeno in dostojno ter se veselili darov v družini in med sorodniki Dobrote so bile letos prav tako dobre kot veliko let nazaj, vendar veliko slajše. MGA ne odpušča redno zaposlenih Mozirsko občino so spet razburile govorice, tokrat povezane z Gorenjem Mali gospodinjski aparati v Nazaijah. V podjetju naj bi menda zaradi zmanjšane proizvodnje začeli LJUBNO OB SAVINJI Pomoč avstrijske Štajerske V župnijskem uradu na Ljubnem ob Savinji je bila v ponedeljek popoldne priložnostna slovesnost, na kateri so 68 poplavljenim družinam razdelili 1,7 milijona šilingov, ki so jih zbrali na avstrijskem Štajerskem. Zbrali sojih na pobudo čas-nikaijev dnevnika Kleine Zeitung inje bil zato njegov glavni urednik na Ljubnem deležen posebnega priznanja, prispevke so zbirali in dali člani Katoliškega moškega gibanja iz Gradca, svoje pa je prispevala deležna vlada Štajerske, ki je zbrano vsoto podvojila, kot je v Avstriji za te namene v navadi. Prav zato je pomembno dejstvo, daje denarna nakazila družinam iz Polzele (14), Petrovč (9), Nazarij (2), Rečice ob Savinji (2), Ljubnega (12) in Luč (29) razdelil sam deželni glavar avstrijske Štajerske dr. Josef Krainer, ki je ob tem poudaril koristno sodelovanje med Štajersko in Slovenijo, v imenu slovenske vlade tajnik slovenskih krščanskih demokratov Peter Reber, kije dejal da predsednik vlade Lojze Peterle ni pozabil na težave v tej dolini in jo bo kmalu obiskal, spregovoril pa je tudi Branko Maček, vodja mariborske škofijske Karitas, kije obisk in podelitev organizirala, (jp) odpuščati delavce. Kakor nam je povedal direktor MGA, Jože Kuder, ne gre za odpuščanje delavcev, ampak je sto petim začasno zaposlenim delavcem z zadnjim marcem potekel rok zaposlitve. »Torej ne gre za odpuščanje rednih delavcev,« je poudaril Kuder, »ampak za popolnoma normalno prekinjeno delo začasno zaposlenih. Z nekaterimi bomo sklenili nadaljnje pogodbe, pač odvis- no od potreb.« Tudi glede govoric o nižji proizvodnji je Jože Kuder pojasnil, da gre za popolnoma normalno stvar, saj imajo dogovoreno 30-odstotno možnost nihanja plana. Dejstvo je, da so v MGA zaradi manjše prodaje v Vzhodni Nemčiji in Ameriki znižali plan, torej začasno tudi ne potrebujejo toliko delavcev. UK. _ V Elkroj — odcepitev Šoštanja Na zadnji seji občinske skupščine so se pogovaijali tudi o problematiki Elkroja. Sklep poslancev je bil, da mora izvršni svet občine Moziije stopiti v stik z velenjskim izvršnim svetom in razrešiti vse nastale težave zaradi nameravane odcepitve Elkrojevega obrata v Šoštanju. Po poročilu Marije Vrtačnik (ta trenutno ni v.d. direktorja, ker seje sodišče odločilo, na podlagi tožbe Pavla Dolaija, da je bila nezakonito imenovana, ker prej ni bila zaposlena v Elkroju) in predsednika izvršnega sveta Alfreda Božiča družbeni pravobranilec samoupravljanja za velenjsko in mizarsko občino ter velenjska vlada pritiskata na matično podjetje v Nazarjah, naj dovoli odcepitev obrata v Šoštanju. Božič je med drugim povedal, daje bil šoštanjski obrat vzgojen na račun Elkroja in da nima moralne pravice, da bi se odcepil. V mozirskem IS so podprli prizadevanja novega vodstva Elkroja, saj se vidi, da se stvari premikajo na bolje. Nekateri poslanci v mozirski občini so_ menili, da je poskus odcepitve obrata v Šoštanju kraja mozirske imovine in da mora skupščina to preprečiti. Marija Vrtačnik je povedala, da so na matično podjetje v Nazaijah resnično hudi pritiski na vseh ravneh, vendar pa meni, da si delavci, ki so Šoštanj ustavili, zaslužijo določeno odškodnino. Delavec, ki pošteno dela, si poleg obveznosti zasluži tudi svoje pravice, je zaključila Vrtačnikova. V velenjskem izvršnem svetu pravijo, da ne izvajajo pritiskov na Elkroj. Pred- vama obzidja cerkva in sednik IS Franjo Bartolac je povedal, da so le prosili za informacije, kaj se v Elkroju sploh dogaja, saj je končno sedež šoš-tanjskega obrata v njihovi občini. Povedal je še, da bodo vsekakor sprejeli iniciativo mozirskega izvršnega sveta za skupno razreševanje problema. URSA KOLENC Naši davni predniki, verujoči v bogove in demone, so iz strahu pred zlobnimi duhovi in v zahvalo bogovom kurili kresove in darovali žgalne darove. Če se je dim dvigal navpično v nebo, so vedeli, da so bogovi sprejeli njihovo daritev in zahvalo. V času turških upadov v naše kraje so kresovi obveščali ljudi o prihodu Turkov tako, da so se ljudje lahko pravočasno umaknili za gradov. Ko je v deželi spet zavladal mir, so kurili kresove v pozdrav pomladi, poletju in cvetoči naravi Na kresni večer se je ob kresu zbrala vsa vas. Priljubljena je bila igra preskakovanje kresa. Samo najbolj pogumni in spretni so to zmogli In spet so v naših krajih zagoreli kresovi! Prižgaljih je okupator. Domovi in cele vasi so zagorele. To so bili kresovi strahu in žalosti Z leti so te strahote tonile v pozabo in spet so začeli kuriti kresove. Nekaj let so bili kresovi lepi in iskreči Blagostanje, kijez leti rastlo,je spremenilo kresove v kadeče grmade. Odsluženi in visoko naloženi avtomobilski plašči so se spremenili v kres, ki bi mu ne bil kos niti olimpijski zmagovalec. Črni dim, ki se je valil iz njega, je spominjal na atomsko gobo. Kresovalci pa se se spremenili v dimnikarje. Pogorišče in okolica je še več dni kazala žalostno podobo kresovanja. Naj bodo letošnji kresovi spet svetli in lepi Obrežje Savinje in njenih pritokov je zatrpano z naplavinami lesa, vejevja in dračja. Vse to kliče in ponuja kurjavo za kresove. Čujmo ta klic. Daljša bodo očiščena obrežja naših voda, višji bodo kresovi Iskreči dišeči po lesu in smoli v ponos kresovalcev. Nabrežine bodo lahko spet ozelenele in zacvetele in vrnjen bo vsaj del lepote naše doline. VERA POLIČNIK Občinski praznik — DA ali NE! Razgovor o tem, kdaj in kako bomo praznovali praznik občine Moziije, bo na predvečer slovenskega državnega praznika v PETEK, 26. aprila 1991, ob 19. uri v Delavskem domu v Nazaijah Pridite in povejte svoje mnenje, da bo odločitev lažja. Poštnina plačana na pošti Mozirje Novo trško jedro in postaja V Moziiju je bila v ponedeljek popoldne in dolgo v večerne ure okrogla miza, ki so jo sklicatelji namenili nekaj pomembnim zadevam za sam kraj in dolino. Najprej je bila na vrsti obravnava zasnove idejnega projekta za obnovo starega trškega središča, ki mu nekateri pravijo revitalizacija. Zanimivo je, da je bil projekt narejen že leta 1974, vendar se je izgubil, kar pa navsezadnje ni preveč hudo. Ta projekt je namreč zajemal le ozko središče Moziija, sedanji pa je razšiijen na širši del zaradi izgradnje obvoznice. Obnova predvideva celovito obnovo ožjega središča, prepoved tranzitnega prometa skozi mozirski trg, ob tem pa izgradnjo najrazličnejših lokalov. Vse je pravzaprav lepo in prav, vendar se urbanisti in graditelji srečujejo z včasih že kar nemogočimi in nesmiselnimi zahtevami zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, čeprav je cilj vseh skupaj enak. V nadaljevanju so gostitelji in strokovnjaki obravnavali lokacijo za novo avtobusno postajo. Prostor zanjo že imajo ob križišču obvoznice s cesto proti Savinj- skemu gaju, med dvema možnima zasnovama ureditve pa so se odločili za primernejšo. O obeh zadevah bodo odločali krajani v bližnji javni razpravi. V Mozirju upajo, da jih bo svoje pripombe prispevalo več kot lani, saj je javna razprava pravzaprav ponovitev lanske in neuspešne. Posebej vroča je bila razprava o idejnem projektu dograditve Rekreacijsko-turistič-nega centra Golte. Pri tem se vsi skupaj srečujejo s svojevrstnim nasprotjem. Vsi so si namreč enotni, da je center nedograjen in takšen, kot je, ne more preživeti, obenem pa je za novogradnje bolj malo razumevanja. Tudi ob dejstvu, da je predvidena dograditev zmanjšana na najmanjšo možno mero in upošteva najstrožja naravovarstvena in druga merila. Največ pomislekov je glede umetnega zasneževanja in akumulacije, povezane s tem, pa glede prizidka k sedanjemu hotelu in podobno. Ta gordijski vozel bo nekdo moral presekati. Razprava o plinifikaciji v spodnjem delu občine Mozirje je zaradi pomanjkanja časa odpadla. <°P£LCS Predlog lokacij za novo avtobusno postajo v Mozirju, ki bo kmalu dokončno izdelan in dan v javno razpravo. Pred koncem zime na dvatisočaka Zadnjo zimsko soboto v marcu se je okoli 250 ljubiteljev gora zbralo na Raduhi. Prišli so domačini iz Luč in okolice, Solčave, Ljubnega, Rečice ob Savinji, Prebolda, Dobrteše vasi, Zabukovice, Šoštanja, Velenja,’ Raven na Koroškem, Radelj, pa tudi iz Zagreba, Ljubljane, Litije, Šentvida pri Stični, Kopra in Lendave. Udeleženci so se najprej ustavili pred spomenikom slovenskemu skladatelju Blažu Arniču pri osnovni šoli v Lučah, zatem pa krenili po poti proti Loki. Da je zimski pohod varno potekal, gre zahvala odbornikom PD Luče, pa tudi šestim članom alpinističnega odseka Luče, ki so v dveh poiskusih zgazili pot na vrh, kjer je bilo še nad meter snega. Pokrovitelja, Gorenje Servis in Gorenje MGA, sta pravočasno poskrbela za zado- stno število plakatov, izkaznic in za spominski žig. Plakat in izkaznico je oblikoval Jože Horvat-Jaki, g. Margaret Davis iz Ljubljane pa je predstavnikom PD Luče izročila denarni prispevek za osnovno šolo v Lučah. Tudi g. dekan, zdravnik, predstavniki turističnega društva, trgovci, gostilničarji, pek, gasilci, domačina pa poti proti Loki so s svojim ravnanjem pokazali, da živijo in čutijo s krajem. Luče so bile in še bodo eden najbolj mikavnih turističnih krajev v Sloveniji! Zato vabilo vsem tistim ljubiteljem narave in gora, ki ste letos ob prvi izvedbi pohoda iz najrazličnejših razlogov ostali doma: drugi Arničev zimski pohod iz Luč na Raduho bo v soboto, 21. marca 1992. Sicer pa 50 tednov hitro mine. Miroslav Žolnir Cvetna nedelja, Velika noč, 27. april, 1. maj... Prazniki, kijih sprejemamo tako ati drugače. Ob tem se vendarle moramo zavedati, daje največja vrednota biti človek človeku, prijatelj prijatelju, sosed sosedu, biti dober. Ljudje smo. S prejšnjega zasedanja zborov »Zaradi vas ne bomo rušili davčnega sistema« Poslanci zborov skupščine občine Mozirje so na skupni seji med drugim obravnavali osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1991. Na osnutek ni bilo bistvenih pripomb, zanimivi (in žalostni) pa so bili odgovori na vprašanja predstavnika Gorenja-MGA. Vprašal je namreč, kaj je z oprostitvijo plačila dajatev za najbolj prizadeta podjetja (MGA, GLIN, Elkroj) in kaj je z oprostitvijo carine za uničeno opremo in rezervne dele, ob poplavi seveda. Predsednik IS Alfred Božič je pojasnil vse številne poti, prošnje, vloge in še kaj, odgovori pa so vse prej kot spodbudni. Pisnega odgovora še ni ne za eno ne za drugo, čeprav so ukrepali takoj po poplavi in čeprav je bilo veliko obljubljenega. Stvar pa je taka, da so jim na republiških financah povedali, da ni nobene možnosti, ker zaradi tega pač ne mislijo spreminjati davčnega sistema; naj še vztrajajo, so še dodali. S carinami je pa tako, da zvezni izvršni svet še ni dal so- Rekli so: TONI BREZNIK iz Luč: »Po vsem, kar se dogaja v zvezi z gradnjo ceste Ljubno — Luče, ki seveda ni več cesta, smo v Lučah jezni, razočarani, že kar panični. Prav so imeli pesemisti, ki so že na začetku trdili, da iz vsega skupaj ne bo nič. Upam, da so vseeno bili preveliki pesemisti. V Lučah se sprašujemo, če bo potrebna gladovna stavka, v šali seveda, dokaj resna pa so razmišljanja, da bi cesto enostavno blokirali. Tako resnično ne gre več. Naj pridejo gospodje, naj se vidijo in poslušajo svoja zagotovila in svoje obljube, ki jih požirajo kot za stavo« LEOPOLD SUPIN iz Luč: »Ostanke ceste sedaj samo pluži-jo, seveda nastajajo kupi ledu, s tem luknje in jame; se teh ne da malo zravnati ali zasuti, se ne da vsaj zavarovati najbolj nevarnih mest na cesti, ki kar vabijo nesrečo, čeprav jo ponuja vseh deset kilometrov. Le upanje ostane, daje ne bo.« glasja, daje bila to res naravna katastrofa. Delegacija vseh republik si je sicer ogledala dolino in vso dokumentacijo. Za slednjo so člani ugotovili, da je najboljša v Sloveniji, da pa manjkajo popolni sanacijski načrti (z vsakim kubičnim metrom gramoza!). Glede na trenutne razmere se veijet-no lahko na zvezno pomoč v mozirski občini požvižgajo, morda pa se ponuja možnost z uveljavitvijo slovenskih carinskih predpisov. V nadaljevanju seje so poslanci sprejeli odlok o organiziranju javnega podjetja, zatem pa še odlok o zagotavljanju sredstev za zdravstveno varstvo v letu 1991. Za izvajanje programa na ravni občine so sprejeli enako stopnjo kot lani, to je 0,49 odstotka od brutto osebnega dohodka. Za konec so potrdili poročila o delovanju inšpekcijskih služb, s pripombami seveda, sprejeli pa tudi polletni program dela občinske skupščine. J. P. JOŽE POZNIČ iz : »Ali nam res pošiljajo nalašč tako futuristične projekte (obvoznica Ljubno), za katere vedo, da jih ne bodo zmožni financirati. »Dest« projektov že imamo za Ljubno—Luče, zdaj naj bi projektanti služili še enkrat.« FRANC MIKLAVC iz Bočne: »Smo občinski parlament ali debatni klub? Razpravljali in odločali naj bi o vsem, ko pa pridemo do najpomembnejših zadev, davkov, inšpekcijskih služb, zdravstva, šolstva, proračuna..., je vse odvisno od stare, nove in bodoče zakonodaje, vse je v rokah republike, mi ne odločamo o ničemer. Bo res siromaštvo temelj naše poti naprej?« FRANC BASTL iz Gornjega Grada: »Zakaj le poslušamo republiške zapovedi in neumnosti, povejmo jim še mi kaj?!« bomo samo protestirali ali bomo končno še kaj zahtevali?!« petsto metrov višinske razlike je bilo pravo merilo vzdržljivosti in dobre planinske volje. Izraziti problemi invalidov sluha in govora Gluhota je po klasifikaciji UNESCA druga najtežja invalidnost. Na, prvi pogled nenavadna opredelitev postane bolj logična, če ji dodamo pojasnilo, da biti gluh (pogosto tudi praktično nem) pomeni doživljenj-sko izolacijo iz slišeče družbe. Slušno prizadeti, ki ne obvlada glasovno-govorne komunikacije, je izločen iz socialnega okolja, izgubi stik s sočlovekom, za človeka edinim referenčnim bitjem. Zato tudi govorimo pri slušno prizadetih o trajni ovira-nosti v govomo-socialni komunikaciji. Zaradi težkih posledic invalidnosti sluha in govora so organizacije slušno prizadetih med najstarejšimi invalidskimi organizacijami tako pri nas kot po svetu. Najpogostejše ovire, na katere naleti invalid sluha in govora v življenju, so: Ovira v komuniciranju Vsi, ki se srečujemo z gluhimi, si moramo prizadevati, da bomo to oviro čim bolj ublažili ali pa jo celo popolnoma odpravili. To bomo dosegli, če bomo upoštevali naslednje: — Čim širšo javnost moramo obveščati o tem, kakšnih načinov komuniciranja se poslužujemo ob stiku s slušno prizadeto osebo (pisno, gestikulacija...) — Slušno priz. osebi, ki ne obvlada govora, moramo zagotoviti tolmača povsod, kjer je potrebno. — Vse večje javne prireditve bi morale biti organizirane tako, da bi jih lahko spremljali tudi slušno prizadeti (besedilo na monitoiju, grafoskopu, prisotnost tolmača, natisnjena besedila). — PTT bi morala usposobit telefonsko omrežje za priključitev posebnih telefonov za gluhe, ki so danes v svetu že močno razširjeni. Brez takšnega telefona ne bi smela biti nobena postaja milice, reševalna postaja, gasilci. — Vsi pripomočki, ki slušno prizadetemu pomagajo pri premagovanju težav, ki izhajajo iz njegove invalidnosti, bi morali biti brezplačni. Pomanjkljivo informiranje Edini vir informacij je časopis, ki pa nikakor ne zadošča. Prizadevati si moramo, da bo na TV čim več izobraževalnih in informativnih oddaj podnaslov-ljenih, saj je le na ta način gluhemu razumljiva vsebina oddaje. Slušno prizadetim bi morali omogočiti čim ugodnejši nakup in uvoz vseh tehničnih pripomočkov, ki jim pomagajo priti do različnih informacij (TV aparat s teletekstom, videorekorder, računalnik, videokasete z izobraževalno vsebino...) Seveda pa moramo slušno prizadetim najprej dati možnost izobraževanja na njim dostopen način, da bodo vsa različna pomagala znali tudi uporabljati. Mednarodno leto komunikacije 1983 se počasi pozablja, postopki in pripomočki komuniciranja in informiranja pa z velikimi koraki napredujejo. V širši — slišeči sredini seveda! Slušno prizadeti dobijo, na žalost, od tega samo drobtinice. Pri nas so še vedno v času pred Bellom, pred izumom.telefona... Pomen društva slušno prizadetih Društvo kot socialno-huma-nitaraa organizacija je pomemben dejavnik emancipacije slušno prizadetih oseb. Društvo je tisto okolje, ki je občutljivo za dejanske potrebe in interese slušno prizadetih ljudi. Ti ljudje se morajo povezovati med seboj, da lahko zastopajo svoja stališča, interese, vendar ne ločeno od ostalih ljudi. Povezovati se morajo tudi navzven. Priznati jim moramo pravico do različnosti in posebnosti, vendar jim hkrati dati enake možnosti za razvoj, kot jih imajo drugi ljudje v družbi. Društvo ne predstavlja le pomembnega področja in angažiranja slušno prizadetih, predstavlja tudi pomembno povezovanje med specifičnimi potrebami in interesi slušno prizadetih in splošnimi družbenimi interesi. Ima pomembno vlogo tudi v procesu rehabilitacije invalidov sluha in govora. To je mesto, ki je dostopno gluhi osebi vedno, ob vsaki stiski in vsakem veselju. Je mesto, kjer se lahko na neformalen način srečujejo in si med seboj pomagajo prizadeti, je pa tudi mesto, kjer lahko tajnik, ko zazna stisko oziroma problem slušno prizadetega, naveže stik s strokovnjakom v strokovni ustanovi in tako poskrbi za neposredno ali posredno pomoč prizadetemu. V društvu moramo slušno prizadetega kljub njegovi prizadetosti naučiti, da bo znal živeti ustvaijalno, človeka vredno življenje, to pa poleg dela vključuje tudi kvalitetno preživljanje prostega časa, druženje s sebi enakimi kot drugimi ljudmi, dostop do informacij, kontinuirano izobraževanje, možnosti napredovanja pri delu kot v družbi in še kaj. In še to: društvo je odprto invalidni osebi vse življenje. DARINKA MEH Razgovor v nazorski trgovini Savinje delala tu že 26 let. V Nazaije je prišla pred dvajsetimi leti, poslovodja pa je kakih enajst let. Tako pozna razmere v kraju dobro in vesela je, če so kupci zadovoljni. Pripoveduje, kako kupna moč upada, to se pozna celo v trgovini z živili. Takšne okoliščine pa silijo delavce trgovine še k večji pozornosti do kupcev. Tudi tekma s privatnimi trgovinami je zdrava, meni Foštneijeva, kupci imajo tako več možnosti izbirati in presojati sposobnost trgovcev. Sedaj je na voljo dosti različnega blaga, je pa denarja manj, zato je treba Nekaj let nazaj je bila trgovina zaloge skrbno uravnovešati s po-podjetja Savinja v Nazaijah pred- trošnjo, namreč, treba se je hitro met številnih kritik in pripomb, prilagajati v pogledu vrste blaga, Tedaj je dejansko zaviral njeno ki ga nudijo. Seveda se da še veli-šiijenje lastninski odnos, namreč ko narediti, kar se tiče same pes-poslopje je pripadalo podjetju trosti izbire, le spremljati je treba Merx iz Celja. Takoj, ko so stav- želje potrošnikov, njihove pribo prevzeli v Savinji, so se odloči- pombe pa ocenjevati kot dobro-li za gradbene posege z namenom namerne in takšno sodelovanje povečati prostor in s tem razširiti lahko pomeni le dobro za obe ponudbo. Tako nekako je pripo- strani, tako za kupce kot za vedovala poslovodkinja Fanika trgovce. Foštner, ki meni, da je sedanji obseg blaga ustrezen krajevnim In končno, meni Foštneijeva, potrebam, si pa seveda želi mnenj živimo v času, kije kar za pretežni potrošnikov, ker je pač vsak pred- del ljudi težak, pa si vendarle lah-log dobrodošel in napotek za iz- ko marsikaj pomagamo, če smo boljŠanje ponudbe. drug do drugega človeški, bodi- Fanika Foštner je že dolgo let mo to. trgovka, v Savinji seje izučila in A. V. Kakovost mleka nenehno pada! Če smo smeli nekoč s ponosom trditi, daje mleko iz naše doline visoke kakovosti, kažejo sedanje ugotovitve, da temu že dolgo ni več tako. Razumljivoje, da v času, ko.je na trgu dovolj nekega pridelka, postane nadzor kakovosti ostrejši, pač v skladu z obstoječimi uzancami. Nečisto in potvorjeno mleko ne najde več kupca in v zaostrenem tržnem boju bo glede tega čedalje resnejše! Vsakomur je znano, da se naše mlekarne borijo za prostor na evropskem trgu, tam pa veljajo strogi predpisi in teh ni mogoče obiti. Zgomjesavinjska zadruga že redno ugotavlja pojave, ki kažejo, da so v mleku razne primesi, teh seveda ne bi smelo biti, da je čistoča zelo pomanjkljiva in zato prihaja do težav pri prevzemu mleka v mlekarni. Zadruga je preko svoje strokovne službe sproti opozaijala na red pri oddaji mleka, žal pa se stanje še slabša, zato je morala po- nuditi pridelova’cem mleka nove pogodbe, ki so seveda vsebinsko take, da bi zagotavljale čistočo, pristnost in brezhibnost mleka. Gre za pravilno krmljenje krav, za pripuščanje le k li-cenciranemu plemenjaku, upoštevanje določil Pravilnika o kakovosti mleka in mlečnih izdelkov in končno gre za skrb glede mikrobiološki neoporečnosti živali. Krave, ki niso zdrave oziroma njihovo mleko, ne sme v zbiralnico, skratka gre za temeljno čistočo tudi v hlevih samih. Nič posebnega, bi dejai saj je vse to povsem razumljivo, če nekdo prideluje mleko z občutkom odgovornosti, končno pa, vsaka potvorba se lahko takoj ugotovi in seveda potem sledijo ukrepi, ki niso za nikogar prijetni, so pa nujni, če hočemo spet povrniti dolini sloves pridelovalcev dobrega in zdravega mleka. A. V. Od Solčave do Letuša v teh dneh potekajo akcije širjenja telefonskega omrežja. Zapletov že dolga leta ne manjka in jim tudi ni videti konca, vsa volja pa ob tem ljudem vendarle še ni pošla. Eden od primerov iz Sp. Rečice. Prva obletnica, materinski dan... V dragi polovici marca je mozirski občinski odbor slovenskih krščanskih demokratov obeležil prvo obletnico ustanovitve in delovanja, obenem pa počastil tudi materinski dan. Za to priložnost so pripravili okroglo mizo, na kateri je predavatelj na teološki fakulteti v Mariboru in Ljubljani dr. Vinko Potočnik uvodoma spregovoril o »družini v znamenju časa«, s tem pa osvetlil družino z vseh zornih kotov. Po uvodnem delu seje razvila zanimiva razprava s povsem življenjskimi pogovori, žal pa je bilo v dvorani na Ljubnem premalo udeležencev prav z Ljubnega. Materinski dan in prvo obletnico so obeležili tudi krščanski demokrati v Mozirju, ki so na podobno okroglo mizo in na podobno temo, se pravi družino, povabili ljubljanskega zdravnika Toneta Kunstlja, ki je udeležencem spregovoril o družini in materi z vidika skuščinskih razprav in predvidene zakonodaje, torej bolj s praktičnega in političnega področja, tudi glede ugodnosti v zvezi s tretjim otrokom v družini. Slovenski krščanski demokrati imajo v občini Moziije trenutno 165 članov, ki so organizirani v štirih krajevnih odborih, ustanovili so tudi mlade krščanske demokrate, vsi skupaj pa so bili v letu dni zelo delavni. Redno so se srečevali, se udeleževali republiških in regijskih srečanj in spravnih slovesnosti, njihovi člani so se in se še bodo udeleževali strankine politične šole za vse, ki doslej niso bili politično aktivni, radi bi pridobili še več novih članov, zagotovili so si prostore v Moziiju, kijih bodo še razširili, za člane stranke so izdali doslej tri in-formatoije, na vseh omenjenih aktivnostih pa temeljijo tudi njihovi bodoči načrti, ki jih razumljivo želijo še obogatiti. Povejmo še, da bodo ta petek, se pravi 12. aprila, člani slovenskih krščanskih demokratov iz velenjske občine na Ljubnem pripravili očiščevalno akcijo, pomagali pa jim bodo seveda tudi domačini. (jp) ________________________________J »Turistična slovenščina« Da turizem v mozirski občini šepa in nazaduje, je splošno znano. Tudi zato, ker razpravljajo o njegovi nadaljnji poti na približno takle način: »poudarek je treba dati ljudskemu faktorju in realizirati globalno definicijo turističnega programa in produkta«, ali pa malo bolj konkretno: »karkoli si zamislimo, je nekje v zraku«, dodajmo še bolj konkretno: predvsem v zraku. Druga plat medalje Petinštirideset let je veljala in bila zveličavna v Jugoslaviji seveda, Slovenija ni bila nikakršna izjema, ena in edina resnica, ki naj bi ostala zapisana kot taka za vselej. Resnica po meri monolitne partije, ki se je dokopala do oblasti v najbolj tragičnih trenutkih naše polpretekle zgodovine. Bog ne daj, da bi kdo poskušal obelodaniti tudi drugo, za vladajočo garnituro veijetno sila neprijetno plat medalje, največkrat poškropljeno s krvjo lastnega naroda. Vsaka vojna in tudi naša ni bila nikakršna izjema, pa naj jo imenujemo državljanska ali narodnoosvobodilna, je bila polna krutosti, nepotrebnega ubijanja in vsega, kar zraven sodi, za kar imata skoraj brez izjeme zasluge obe nasprotni si strani. Po vojni sije seveda vso pravico do resnice prilastila v vojni zmagovita stran. Da ta dostikrat ni avtentična pravim dogodkom, je seveda znano vseskozi, dejstvo pa je, da se o tem ni smglo niti razmišljati, kaj šele govoriti. Zal so še danes med nami ljudje, ki tega ne dojamejo oziroma niso sposobni priznati. Kogar pot zanese skozi Gornji Grad, bo morda opazil na pročelju Stekla tablo, dovolj pregledno sicer, s katere je moč razbrati, da je v hudih bojih 30. in 31. 7. ter 1. 8. 1944 Zidanškova brigada zbojevala eno svojih največjih zmag in po treh dneh hudih bojev zavzela močno utijeno policijsko postojanko v graščini ter osvobodila Gornji Grad. Takšna naj bi bila torej zgodovinska resnica. Domačini pa imajo te tragične dogodke za poznejši razvoj Gornjega Grada za čudo v spominu nekoliko drugače. Po njihovem ni bila graščina nikakršna utrjena postojanka, v njej pa naj bi bilo približno deset do petnajst nemških policistov, katerim je bilo ukazano naj predvsem očuvajo umetnine, katere so se nahajale v prostorih graščine. Marsikomu je $g danes v spominu arhitektonska dovršenost kapele in škofijske dvorane. Se posebej naj bi bili pozorni na lončene peči v škofovskih prostorih. Do tistih usodnih dni je življenje teklo bolj ali manj ustaljeno brez hujših pretresov oziroma teroija nad prebivalci s strani policije. Kot že rečeno, so se v omenjenih dneh v okolici Gornjega Grada res pojavili partizani, ki so z občasnim streljanjem proti graščini opozaijali nase. Od nekod so privlekli tudi star minometalec, s katerim so obstreljevali »utijeno postojanko«. Seveda so z ognjem odgovaijali tudi policisti. Vse skupaj naj bi izgledalo bolj igranje kot resna borba. Da jim brez zvijače ne bo uspelo priti v graščino, je kaj kmalu postalo jasno tudi vodstvu oz. komandantu partizanske čete (?!), zato je poslal svojega človeka z belo zastavo na pogajanja s policisti. Kaj so se pogajalci pogovaijali, ni znano, dejstvo pa je, daje bil rezultat teh pogovorov vdaja policijske posadke in seveda vse takratne oblasti z županom na čelu. Pijani Pirove zmage so se hoteli »osvoboditelji« ta- koj znesti nad stavbo graščine, celo cerkvi naj ne bi bilo priznešeno. Po milostnih prošnjah domačinov, med katerimi seje še posebej zavzemal za ohranitev cerkve in graščine pokojni Urank, se je komandant oziroma komisar, vsekakor pa mož, kije imel vso zadevo v svojih rokah odločil, da bodo požgali samo graščino. Po pričevanju naj bi bil ta človek domačin, doma iz Moziija, po vojni ugleden politik v diplomatski službi, po katerem seje imenovala celo ulica v Moziiju. Dejstvo je, daje ostalo poslopje med samo bitko, če to sploh zasluži ta naziv, skoraj nepoškodovano. Kulturni in visokocivilizirani pripadniki narodne vojske sojo torej zažgali po vsem tem. Menda seje iz ruševin kadilo še cel mesec po dogodku. Po končani vojni so hoteli domačini obnoviti, kar je pač ostalo. Za ta namen so imeli pripravljen material, predvsem les. Žal se tudi to ni smelo zgoditi. Neke praznične nedelje leta 1948 oz. 1949, pričevalec se ne spominja točno, nedvomno pa v teh letih, so med mašo oblastniki polni ideološkega primitivizma s svojimi pomagači zminirali in porušili, kar je pač še ostalo za porušiti. V svoji vnemi so bili tako temeljiti, da niso pozabili streljati na znamenje križa in Boga. Ti isti ljudje so se leta 1942 ponosno slikali skupaj z vodjo v nemških uniformah kot pripadniki Wehrmanschafta. Kaj se je zgodilo s policijsko posadko, žal ni znano. Nekaj časa so bili zaprti v prostorih, imenovanih kajha. Zupana, ki je bil po rodu Čeh, sicer pa dober človek, kot zatijujejo domačini, Lukana, vodio Wehrmanschafta, in njegovo še ne polnoletno hčerko ter državnega uradnika Ota Rupa pa so po kratkem sojenju, na katerem niso niti enemu dokazali, daje izdal partizane, na brutalen način ustrelili. Njihove Jcosti počivajo v gozdičku nad Novo Štifto. Kot rečeno, ta zapis temelji na pričevanju domačinov in nikogar ne zavezuje, navsezadnje so si tudi partizani predvsem s pričami uveljavljali svoje pravice in dobro plačane privilegije. Dokončno resnico naj obelodani komisija, postavljena s strani občinske skupščine in katera ima nalogo, da razišče dogodke med vojno in neposredno po njej. Dejstvo je, da je bila Gornjemu Gradu s tem prizadejana krivica, katere razsežnosti se komaj moremo zavedati. Slovenija pa je izgubila enega najlepših kulturno-zgodovinskih spomenikov, in to v imenu napredka, blaginje, v imenu do kraja hinavske in krute ideologije. Imena akteijev teh dogodkov so seveda znana. Mnogi med njimi že počivajo na njivi pravice, kamor jih je popeljala posledica biološkega ritma. Ni jih malo med njimi, ki so si sodili sami. Zakaj, nam je moč le ugibati. Vsekakor pa je vest človeka najbolj pravičen in obenem najbolj krut sodnik. Njeni sodbi ne uide nihče! EDI MAVRIČ Posameznik lahko dosti uniči V mozirski občini je poplava marsikaj odnesla, še.več pa prinesla — prepiri, očitki, ceste, vprašanja o prihodnosti celotne Zgornje Savinjske doline... O nekaterih nejabolj žgočih temah smo se pogovaijali s predsednikom izvršnega sveta Alfredom Božičem. Obvoznica in most na Ljubnem? »Za most na približno stari lokaciji so sredstva že zagotovljena. Ob vseh teh vprašanjih se mi zdi pomembno, da se zavedamo trenutka, v katerem smo. Danes rešujemo državo Slovenijo, vedeti moramo, kaj je pri tem reševanju najbolj pomembno. Poleg poplave obstajajo tudi druge težave, ponekod še hujše, in s tem dejstvom se moramo preprosto sprijazniti. Nikakor nisem vrgel puške v koruzo, toda takšna je realnost. V tem času bi najbolj potrebovali zagotovilo vlade, da ne bodo pozabili na poplavljena območja, ko se bo položaj v Sloveniji izboljšal.« Možnosti rešitve težav? »Nekje bi bilo potrebno dobiti sredstva, ki bi bila namenjena izključno za obnovo Zgornje Savinjske doline. Najbolje bi bilo, takšen je tudi naš predlog, da bi letos in naslednje leto delali po dve soboti, sredstva pa bi bila namenjena za mozirsko občino in njeno obnovo. Vem, da na republiki razpravljajo o našem predlogu, vendar odgovora še nismo dobili. V tem času bi lahko izdelali ustrezne sanacijske načrte in vse potrebne programe, izvedli razpise in izbrali najboljše ponudnike. To bi bilo po našem mnenju najbolj smotrno, tako bi tudi na najboljši način uporabili sredstva. Na občini smo že ustanovili posebno skupino, ki se bo ukvaijala izključno z odpravljanjem posledic poplave v Zgornji Savinjski dolini. Skupino sestavljajo strokovnjaki s posameznih področij, ki bodo delali v povezavi z ustreznimi republiškimi institucijami.« Očitki o premalo odločnem IS? »Ni problem vsak dan telefonirati, dosežeš pa le večje stroške za telefon. Vendar so povsod določene težave. Tako bo na primer cesta Ljubno—Luče na novi lokaciji, marsikje bo višje, kot je danes. Potrebne so temeljite priprave, ki jih je mogoče izvesti v dveh dnevih ali v dveh mesecih, to lahko traja več let. Dejansko delajo, kar je trenutno potrebno, vendar bodo cestni načrti po vsej veijetnosti gotovi šele junija. Treba bo rešiti vprašanje lastnine, zemlje... Nič ni preprosto, računam vsaj še na tri leta. Posameznik lahko postavlja hude ovire, dosti lahko uniči ali prepreči. Ni res, da se ničesar ne dela, moramo pa biti strpni in upoštevati zakonodajo.« Pomoč poplavljenim? »Ti podatki niso nikakršna skrivnost. Na občinski žiro račun je s strani republike prišlo 220 milijonov dinaijev, posamezniki in drugi pa so darovali še 6,5 milijona dinaijev. Od teh sredstev je 37 odstotkov prejela industrija, 12 odstotkov kmetijstvo, 7,5 odstotka drobno gospodarstvo. Za stanovanjsko gospodarstvo smo namenili 5 odstotkov, 4 za komunalo in za plazove v gozdovih. Za obnovo občinskih cest in mostov smo namenili 28 odstotkov, za druge drobne stvari pa ostanek, to je 2,5 odstotka prejete pomoči. Pričakujemo še nekaj pomoči, sredstva pa bomo namenili za sanacijo cest in mostov.« Problemi gozdnih cest? »V proračunu ni denaija za obnovo in vzdrževanje gozdnih cest. Vsak zasebnik bo moral poskrbeti za ceste v svojem gozdu, če pa bo gozdove pobrala republika, bo po vsej veijetnosti prispevala tudi za gozdne ceste. Sedaj se vidijo določene prednosti nazarskega Gozdnega gospodarstva, saj so zgradili vse te kilometre gozdnih cest in jih tudi obnavljali. Ne oporekam, da so gozdaiji včasih sekali preko mere, vendar so spoštovali zakone in potrebe. To pa jim je nekdo določil.« Nelikvidnost podjetij? »Dogovorili smo se, da morajo tri najbolj poplavljena podjetja, MGA, Elkroj in Glin, do sredine maja poravnati vse zaostale prispevke. Za vsa podjetja v občini bo privatizacija podjetij prinesla velike spremembe, za manjša se že sedaj pojavljajo interesi. Podjetja bodo našla svoje lastnike, ki se bodo s firmo identificirali, kar bo gotovo vplivalo tudi na poslovanje in likvidnost podjetij.« Turistična delniška družba? »Na izvršnem svetu smo predlagali ustanovitev te družbe, seveda pa mora predlog potrditi še skupščina. V podjetju Turist pripravljajo program dela te delniške družbe, in če bo program sprejemljiv, bo tudi izvršni svet odkupil določeno število delnic. Delniška družba bo normalen gospodarski subjekt, v izvajalsko funkcijo se IS ne bo mešal. Končna organizacija in oblika te delniške družbe še nista točno določeni. Najbrž se bodo vključevale firme, ki imajo na področju turizma svoje interese.« Poslovanje Elkroja? »Za Elkroj ne bi trdil, da sem nanj čustveno navezan, vendar so me ljudje, ki sem jim bil nekoč direktor, prosili, naj jim pomagam. Dolgo sem se upiral, nato pa sem se odločil, da bom poskušal pomagati, kolikor je v moji moči. Bivše vodstvo smo neštetokrat opozaijali, daje politika v podjetju zgrešena. Več vzrokov je za slabo poslovanje, tako zunanjih kot notranjih. Med zunanje sodijo tečaj, obresti, davčne obremenitve, neustrezna delovna zakonodaja. Poleg tega pa se je pojavila tudi kopica notranjih slabosti. Če bi jih staro vodstvo razrešilo, bi bilo manj težav. Žal pa vodstvo ni ničesar ukrenilo. Dejstvo je nezaupnica direktoiju Krameiju, treba pa je povedati, da so ob poplavi v podjetju delali hude napake. Ni bilo popisa zalog, inventure, ogromno je bilo primanjkljaja blaga, česar niso razčistili. Poleg tega je bila tudi neustrezna politika, še naprej so sodelovali s kooperanti, ki so ustvaijali le izgube. V Elkroju so ustvaijali velike zaloge, saj prodaje ni bilo, potem pa so blago prodajali po sezonsko znižanih cenah. Vse to je nekaj vzrokov, ki so v lanskem letu pripeljali do izgube 43 milijonov dinaijev. Ob vsem tem ne moreš biti ravnodušen, še posebej, ker določene stvari kažejo tudi na kriminalna dejanja. Osebno se ne vidim v Elkroju in se vsaj zaenkrat zagotovo ne bom vrnil.« , Delo izvršnika? »Če bi bil refrendum, bi večna ljudi glasovala zame, to pa mi je osebno naj večja uteha in zadoščenje. Nimam slabe vesti, rezultati pa bodo pokazali svoje, tudi v Elkroju.« URŠKA KOLENC Bo končno storjenega vsaj pol koraka? NOVA GENERACIJA ZA LEPŠE PRIHODNJE DNI — Škoda, so dejali veseli in obenem srečni predstavniki RTC Golte v ponedeljek popoldne, ko so krstili dva nova teptalca za sneg znane firme Leitner, ki sodita v najnovejšo generacijo takšnih strojev in jih je trenutno v Sloveniji še zelo malo. Škoda seveda zato, ker so ju dobili s precejšnjo zakasnitvijo, zimske sezone s smuko je bilo namreč skoraj konec, veseli in srečni pa so bili zaradi dejstva, da bodo prihodnje zime zadovoljili vse potrebe smučarjev in občasnih negodovanj zaradi urejenosti prog zagotovo ne bo več. Botra sta bila Alfred Božič, predsednik izvršnega sveta SO Mozirje in Žare Frančeškin, podpredsednik KPO sozda Merx, med gosti, ki so nova stroja tudi lastnoročno popeljali po strminah, pa sta bila tudi direktor velenjskega premogovnika Franc Avberšek in pomočnik direktorja LB Celje Jože Veber. (Veliki) Rogatec: še enkrat Pred nedavnim je izvršni svet skupščine občine Moziije sklical okroglo mizo, ki so jo namenili strategiji razvojnega programa turizma v Gornji Savinjski dolini. Osnova za razpravo je bila študija o razvoju turizma v občini Mozirje iz leta 1987. V nazarskem delavskem domu seje zbralo presenetljivo veliko število vseh, ki so s turizmom v dolini kakorkoli povezani. Prišli so pravzaprav vsi, razen ministrov Inga Paša in Mihe Jazbinška, ki sta se (znova) opravičila, morda tokrat celo upravičeno. Okrogla miza gotovo ni bila prva, ki sojo sklicali za to, že kar boleče področje nadaljnjega razvoja doline. Upajmo, da tudi ne zadnja, saj je vendarle navrgla nekaj za vnovični začetek skrbi za razvoj turizma otipljivih sklepov. Prejšnje občinske vlade z vsemi ostalimi niso bile uspešne, ob vsem pisanju in govorjenju o pomenu in možnostih turizma se stanje iz leta v leto slabša. Tudi tokrat je bila skoraj štiriurna razprava dovolj konkretna, vendar znova (kar je razumljivo) ni bilo slišati kaj bistveno novega, ali takšnega, o čemer vsa leta nazaj in tudi še pred kratkim ne bi govorili in pisali, znova pa je bilo največ časa namenjenega Logarski dolini. Vsega ne bi še enkrat ponavljali, nekaj sklepov pa vendarle. Omenjena študija je lahko samo osnova za nadaljnje napore, saj je po eni plati zastarela, po drugi pa delno nesprejemljiva, saj predvi- V Ljubljani so se v okviru prireditve Alpe Jadran predstavili tudi naši kraji s turistično ponudbo. Zadružna zveza Slovenije ima svojo agencijo Vas, ki si prizadeva za uveljavitev turističnih kmetij. Na gospodarskem razstavišču v Ljubljani so imeli svoje mesto, kjer so ponudili vsakemu od kmečkih turističnih območij tako imenovan dan predstavitve. Tako je tudi Zgornjesavinjska kmetijska zadruga dokaj nazorno predstavila naše turistične kmetije. Tri kmečke gospodinje, ki se ukvaija-jo s turizmom, to so Anica Grmelj-Zavratnik, Rozika in Matija, mlajši Petrin (slednji je predstavil turistični kamp), in Betka Žager so postregle obiskovalce z našimi domačimi jedmi. Zanimanje je bilo res veliko in prijaznost je naredila svoje, vse skupaj pa je bilo popestreno z vižami, ki jih je na citre igral Franc Roban. Nemalo pozornosti pa so zbudile ljubenske »potice«, ki so bile razstavljene, pred obiskovalci pa jih je delal Jože Brglez-Kogovnik. Vse skupaj so popestrili še s predvajanjem raznih videokaset s pri- deva tudi precej novogradenj na tem kočljivem področju. Skupen dogovor je torej bil, da v Logarski dolini novih objektov ne bodo gradili, oživiti in usposobiti je treba obstoječe objekte in dolino ohraniti, kakršna je. S tega stališča so jo že »zaprli«, ko bodo to uresničili, pa jo bodo za javni promet zares zaprli. Takšno je bilo mnenje večine razpravljalcev, ki so izvršni svet in skupščino občine Moziije zadolžili, da do maja pripravita in sprejmeta osnove možnega razvoja turizma in jih »zacementirata«, kot je bilo rečeno v razpravi, da bo končno vsem jasno, kakšen turizem je in kakšen ne. Obenem so spregovorili tudi o konkretnih ukrepih, ki jih je možno uresničiti takoj, se pravi še pred letošnjo sezono in med njo, pri čemer so bili najbolj otipljivi predlogi firme Epsi, kije v zadnjem obdobju na tem kočljivem področju tudi največ naredila. S tem, kaj je kdo naredil, bolje rečeno ni, je treba tudi skleniti prispevek. Nekdo je namreč dejal, da je bila »najboljša« poteza občine to, da v Logarski dolini ni nič naredila. Naj si vsak misli, kar hoče, zelo dobronamerno pa sedanji občinski vladi želimo, da tako »dobrih« potez ne bo vlekla v nedogled. Nekaj je vendarle treba narediti in upajmo, da bomo konec maja končno vedeli, kaj sploh in. zares hočemo z Logarsko dolino in s turizmom v vsej Gornji Savinjski dolini. 0'P) zori iz naše doline. Skratka, dostojna predstavitev, h kateri je seveda veliko pripomogla pobudnica in pospeševalka kmečkega turizma Marija Bezovšek, ki je sicer že v pokoju, pa je za to priliko rada pomagala. Razna pojasnila je dajal še inž. Lojze Plaznik, ki spada med ljudi z velikimi zaslugami za razvoj turističnih kmetij pri nas. Popoldne istega dne so vse skupaj predstavili še v paviljonu PS Mercator, tudi tam so želi veliko pozornosti in odobravanja. Agencija Vasje izdala izredno lep katalog slovenskih turističnih kmetij, kije ne le grafično popoln, je tudi primer sodobnega predstavljanja turistične ponudbe. Katalog je natisnjen poleg slovenskega še v nemškem, srbohrvaškem in angleškem jeziku. Naj ob tej priliki poudarimo, da so na tem sejmu predstavili našo turistično ponudbo tudi iz podjetja EPSI, ki ima svoj sedež v Nazaijah. To torej pomeni, daje naša dolina bila enkrat le ustrezno zastopana. A. VIDEČNIK Ljudski godci in pevci na radiu V času, ko nas pestijo najrazličnejše težave, se ljudje radi oprijemajo starih navad in obudijo kulturna izročila svojih prednikov. Opaziti je izredno zanimanje za razne običaje, ki so že davno pozabljeni, ne le da jih ljudje spet obnavljajo ob raznih turističnih prireditvah, vse bolj se spet pojavljajo kot delček življenja na vasi. To je hvalevredno dejstvo, ki daje upanje, da bomo vendarle do naše bogate ljudske zakladnice kulture bolj pozorni. Radio Slovenija si že dolga leta prizadeva na glasbenem področju ohraniti razne stare naprave in govorna narečja. Seveda spadajo sem tudi stara glasbila. Urednica za ljudsko glasbo pri Radio Slovenija je muzikologinja Jasna Vidakovič. Velikokrat je že snemala razne glasbene izvajalce v naši dolini. Tokrat smo se z njo srečali na Ljubnem, kjer je s svojo snemalno skupino posnela ljudske godce in pevce iz okolice Ljubnega. Prijazno nam je odgovarjala na naša vprašanja in povedala, da je dan pred tem snemala v Lučah tamkajšnje ljudske pevce. Zatrdila je, da le-ti v slovenskem merilu prednjačijo zaradi ohranjanja starinskega večglasja, ki se razpleta v nekaterih pesmih do šestglasja. To je dejansko ljudsko izročilo,. nekako iz roda v rod! K ohranjanju te kulturne znamenitosti gotovo veliko pripomore tudi pevovodja pevskega zbora v Lučah prof. Mitja Venišnik, saj gojijo to zvrst petja v zboru samem. Vida-kovičeva meni, če bi podobno skrb izražali še drugje po Sloveniji, bi marsikaj ostalo živo. Ta bogata kulturna dediščina pa žal ni transkribirana. To nas gotovo še čaka! V Lučah je po besedah prof. Vidakovičeve razveseljivo, da se za tovrstno petje zanimajo tudi mladi, kar pomeni, da bo živelo naprej. Pri tem gre za fantovsko pesem, kije nekoč donela po naših vaseh in spet jo je slišati. Na Ljubnem je prof. Vidako-vičeva posnela kakih 10 godcev in pevcev po predlogu Jelke Ma-rovtove; ta si že vrsto let prizadeva za povezovanje ljudskih godcev na Ljubnem in v okolici. Domače turistično društvo je z razumevanjem podprlo dejavnost ljudskih godcev tudi v javnosti in vsako leto pripravijo javno prireditev, na kateri se predstavijo ljudski godci in pevci s starimi vižami in navadami. Med slednje sodijo godčevske šale, ki so nekoč razveseljevale domala vse svate na raznih ohcetih in drugih družabnih srečanjih. Posnetke naših godcev in pevcev bomo lahko poslušali na radijskih oddajah, ki so posvečene ljudski glasbi. Ljubno bo s prireditvijo godcev in pevcev tudi turistično pridobilo, to je pokazala številna udeležba na lanski prireditvi. K »poticam«, ki so ljubenska posebnost, bodo še veliko prispevali tudi godci in pevci. Pomembno je namreč odkrivati prvobitnost ljudskega izročila v vseh oblikah. To je stvar kulturne zavesti. A. VIDEČNIK Vsem ljudem ni nikoli in z ničemer mogoče ustreči. Kdor to poskuša, bo prav zagotovo prej ali slej razočaran. Razočaranje pa kaj lahko rodi malodušje, zaradi katerega človeka vse mine, kot pravimo. Pri meni se to ni zgodilo, ne bi pa mogel reči, da meje kot markacista PD Gornji Grad članek razveselil. Menim, daje v njem stanje preveč dramatizirano. Razumem sicer pisca, ki je obupal nad potjo Luče — Zg. Špeh — le kdo ne bi? — ni mi pa jasno, zakaj v isti koš tlači tudi pot Gornji Grad — Lampreč-nik — Zg. Špeh — Kal — Lepenatka, saj sem prepričan, da še nikoli ni bila bolje urejena, kot je zadnja leta. Strinjam pa se, da odsek Zg. Špeh — vrh Rogatca lansko sezono ni bil urejen, kot bi moral biti, saj mi čas enostavno ni dopuščal, da bi šel od Zg. Špeha proti Rogatcu. Na tem koncu sem namreč urejal starodavno romarsko pot Ljubno — cerkev sv. Lenarta, na odseku Budna — Zg. Špeh, ki jo uporabljajo predvsem lovci, lahko pa bi jo tudi planinci. Na odseku, ki sem ga uredil, je čudovita pot po razvodnici med Savinjo in Dreto. Izkoriščam priliko, da naprošam PD Ljubno, da odsek od Ljubnega do Budna markirajo oni, tam, kjer menijo, da je najbolj prav. Hvala. Če se povrnem k poti Zg. Špeh — vrh Rogatca, moram reči, da ob njej nikakor ni stalnih ovir, grmovja ali smrek. Se pa v sezoni rasti, na za lučaj dolgem odseku nekje na sredini poti, pojavi g(> sto rastlinje, med katerimi je še najbolj moteče malinovje. Takrat bi bilo treba priti s srpom in ga požeti. Žal pa včasih ni razpoložljivega časa ali pa ni ustreznega vremena. Se o žigu, skrinjici in stebru s smerno tablo. Žig je privarjen na koncu vbeto-niranega in navzdol ukrivljenega droga, kar ni izjema v naših planinah, je pa nujnost, kajti planinski žigi na verigah takoj izhlapijo. Dokler je skrinjica le zaijavela, še ni tako hudo. Huje bo, če bodo popustili spoji, kar se tudi dogaja, kajti nove ni mogoče kupiti. Že pred leti sem si prizadeval, da bi PZS našla izdelovalca zanje. Nekaj se menda dela na tem; naročene imamo tri... Če bi na steber napisali; »Prosimo, pustite ga pri miru,« bi seveda dosegli ravno nasprotno. Kaj nam torej preostane drugega kot potrpeti s tistimi, ki nimajo kulture, kot tudi s tistimi, ki pričakujejo, da bo povsod vse kulturno urejeno. Nekaj se mi je le zdelo potrebno napisati v svojo in našega PD obrambo, kljub temu, da iskreno povedano, zamere s strani članov UO ni bilo čutiti. Če bo vreme dopuščalcvbomo vse pomanjkljivosti na relaciji Črnivec— Rogatec — Gornji Grad do izida sestavka v časopisu že uredili. Skrinjica bo pobarvana, steber s smernimi tablami bomo pač tudi postavili, če ne bo bolje rešitve. Da bomo povsod in vedno sproti poželi vso enoletno podrast, pa ne zagotavljam. Tudi drugod tega ne pričakujem, zato pumparic pač ne nosim. Kaj naj še napišem? Vsekakor to, da naj se nihče ne ustraši naših poti. Ljubitelji planin, ne boste razočarani! Tako je lepo, da bi ta užitek privoščil tudi tistim, ki v naravi ne znajo uživati. JANEZ MAVRIČ P.S.: Izraza »veliki« nihče ne uporablja. Nov prospekt Zgornjesa vinjska kmetijska zadruga je kot pobudnik turističnih kmetij v dolini pred nedavnim izdala ličen prospekt kmetij, ki se ukvarjajo s turizmom. Da bi bila ponudba te dejavnosti približana tudi tujcem, je del prospektov tiskan v angleškem in nemškemjeziku, drugi pa so v slovenskem in srbohrvaškem jeziku. Lahko trdimo, da je prospekt zapolnil vrzel v trženju na području turizma v Zgornji Savinjski dolini Vsaj kar se tiče turističnih kmetij. Res paje tudi, da smo sicer glede podobnega gradiva bolj slabo ali nič založeni Jasno je, da želi vsakdo, ki se zanima za določeno turistično območje, vsaj prospekt z najvažnejšimi podatki o vsebini ponudbe in krajini sami, pa še razne druge kulturne in splošne informacije so pri ponujanju turističnih uslug zanimive in neobhodne. Naj navedemo še izvajalce pri izdelavi prospekta. Oblikovanje in organizacijeje opra vil Kompas International EPS in Kompas Design v Ljubljani, fotografijeje naredil Egon Kaše iz Ljubljane, tiskala pa tiskarna Gorenjski tisk v Kranju. Prospektje v svoji izvedbi prav ličen, zelo pregleden in pove najvažnejše o kmetiji, ki so predstavi tudi na sliki, seveda pa so še navedene podrobnosti o dodatni ponudbi, kot so športni objekti in podobno. Stroške izdelave prospekta so skupaj krili tako v zadrugi, kot ponudniki turističnih uslug na kmetijah. A. V. Turistične kmetije so skoraj edini ponos Zgornje Savinjske doline. KOZ(L)ERIJA Turizem se predstavlja ( 'j .TURISTIČNO DRUŠTVO MOZIRJE želi postaviti svoje delovanje na trdne temelje. Zaradi tega seje upravni odbor odločil, da povabi k sodelovanju vsa društva in organizacije ter podjetja, ki so v Mozirju prisotna. Občni zbor društva bo v četrtek, 25. 4. 1991, ob 19.00 uri v sejni sobi SO Mozirje. Po zboru bo imel predavanje z diapozitivi g. Hazier Vito iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje o znanih in malo manj znanih zanimivostih Moziija z okolico. V_______________________________Z___________________________________J Zaprtje je nerodna zadeva. Precej te boli in zvija, pa še tja ne moreš, kamor sicer moraš. Če te zaprejo, je še slabše, razen za tiste, ki so te tja spravili. Zaprt si pač in moraš delati, kar ti ukažejo, pa še ko te »odprejo«, imaš ponavadi težave. Zelo moteči so tudi zaprti lokali in uradi ob povsem nepravem času, zaprte ceste, vodovodi... Seveda je takšnih oblik zapiranja in zaprtosti še veliko več in zlasti v Gornji Savinjski dolini so zadnje čase posebej v modi. Zapr- li bodo za promet cesto skozi Moziije, kar je seveda prav glede na novo obvoznico. Pa nekateri spet nergajo — ni jim všeč sedanja zmeda in gneča na trgu, ni jim všeč zaprtje, naj se odločijo, kaj bi radi. Zaprli naj bi Golte, ker v tem središču nikakor ne morejo predreti z načrti za usposobitev, čeprav vsi vedo, daje to nujno. Zaprt je most na Ljubnem, ker ga enostavno ni, zaprta je cesta od Ljubnega do Luč, razen za junake, ki se jim ob vsej korajži ne smili avto, končno bo zaprta še Logarska dolina. Pravzaprav je že in to dvakratno. Prvič zato, ker tam ni nič odprto in drugič, ker jo je občina začasno zaprla za vse novogradnje. Ko bodo obstoječe zmogljivosti odprli, bodo dolino še enkrat zaprli, se pravi tretjič (za javni promet, da ne bo pomote). Seveda je na tem področju še kar naprej zaprt mejni prehod na Pavličevem sedlu — za promet seveda. In tako sta v tej ljubi dolini kot kaže neločljivo povezana zaprtje in promet. Če torej ne bo drugače, bodo po vsej dolini kmalu hodili le še peš ali se vozili S kajaki in kanuji pa hudourniški Savinji, če seveda ribiči ne bodo zaprli tudi kajakaškega športa, kar bi najraje storili. Ob vsem tem bi bilo seveda edino pametno, da bi se končno odločili, kaj kje hočejo in zaprli dolgoletne razprave brez haska in, kar je edino najpomembneje, v tem trenutku pa še posebej, odprli in podprli delo. Petintrideset tisoč udarniških ur Bo delavski praznik z delovno zmago slavila tudi mozirska obvoznica Plinifikacija v dveh možnih variantah Lučani smo hvaležni in obupani Morda ni najbolj primerno, pa vendarle za začetek nekaj številk za krajšo »osebno izkaznico« gasilcev v Gornji Savinjski dolini. Gasilskih društev je v mozirski občini petnajst, njim pa moramo prišteti še industrijsko enoto v nazar-ski lesni industriji. Operativnih članov je 1.883 — od tega 340 pripadnic nežnega spola — prišteti pa jim moramo še 2.247 podpornih članov, skupaj torej 4.130 od dobrih 16.000 prebivalcev mozirske občine. Seveda lahko k številu »pravih« gasilcev dodamo skoraj vse občane, ki gasilcem prav zares nikoli ne odrečejo pomoči, ti pa jim v enaki in še večji meri vpračajo. Le stavek: prvi, ki so pomagali reševati premoženje in življenje ob novembrskih poplavah — in pri tem tvegali svoja — so bili gasilci. Kar 35.000 prostovoljnih ur so žrtvovali, pa sem prepričan, da to niti slučajno ni prava številka, ker je mnogo večja ; in že z njo so na prvem mestu v Sloveniji. Kar takoj — za ves ta trud in napore niso prejeli nobenega priznanja, razen vzvišenih ustnih pohval. V vseh 15 društvih so letošnje občne zbore že opravili, letna konferenca občinske gasilske zveze pa bo zaradi objektivnih razlogov šele v drugi polovici aprila. Ne glede na to lahko zapišemo, da je stanje požarne varnosti za- Že kot mlad mule sem rad prepeval in guncal afne na odru in še kje drugje. V (starem) šolskem sistemu sem bil v to pre-nekaterikrat tudi prisiljen. Pa nisem bil pretirano hud, tudi tovarišica mije bila še kar všeč in še zelo dobra in pridna je bila. Zlasti v kraju, kjer je vodila pevske zbore, pa dramsko skupijo in še kaj, kar sodi v kulturo. Zato seveda nisem nastopal samo na »prisilnih« šolskih prireditvah, ampak tudi na krajevnih, iz čiste ljubezni seveda. Kar lepo je bilo, pred leti namreč, koje bila polna dvorana in so nam lepo ploskali in smo bili srečni ter veseli. Vsi skupaj. Danes, malo sem že odrasel, s čimer ni rečeno, da mladih ljubiteljev kulture ni za mano, žal ni več tako. Še vedno se »mučimo« dneve in tedne na vajah, povsod nas »rabijo«, sami si kupujemo vse, kar rabimo, raznašamo plakate, silimo šolaije, da nosijo vabila po hišah, dvorane pa so prazne. Morda pridejo mama, pa sta, pa kakšna teta, da vidijo kako odpiram svoje zijalo in spuščam nedoločene zvoke, morda nas gleda in posluša še kakšen od drugih sodelujočih, druga- dovoljivo, lani je bilo požarov manj kot predlani in tudi posledice teh požarov niso hude. Preventivno dejavnost so lani še okrepili, pri čemer posebej poudarjajo, da so vzorno urejena skladišča naftnih derivatov in vnetljivih tekočin, pa tudi shranjene količine so v normalnih mejah; ni pretiranih zalog glede na pričakovano inflacijo. Vsa društva so zastavljene načrte uresničila, velik napredek so ponovno dosegla pri opremljanju in na vseh drugih rednih področjih svojega dela, kljub vsem prizadevanjem pa so v zaostanku na področju izobraževanja in usposabljanja. Velika aktivnost v novembru in decembru je namreč preprečila, da bi izvedli vse predvidene oblike usposabljanja za nižje gasilske častnike, izprašane gasilce in gasilske sodnike, vendar jih bodo opravili do letošnjega maja. Seveda se vsi gasilci že sedaj vneto pripravljajo na bližnja tekmovanja. Najprej bo na vrsti ob« činsko, nato regijsko in septembra še republiško, ki mu gasilci pravijo kar predkongresno, zaradi republiškega kongresa slovenskih gasilcev prihodnje leto v Slovenj Gradcu, temeljiteje pa bodo o vsem spregovorili na aprilski konferenci. če pa živa žalost. Tako je bilo popoldne, zvečer je bila dvorana nabito polna in uživala v trdi erotiki. Krasno, sedaj razmišljamo, kdo in koliko se jih bo v pevskem zboru sleklo, kakšne spolne vratolomije sploh lahko zganjamo med petjem, pri igranju je to lažje, sploh pa razmišljamo, če ne bi poslej samo seksali in se nehali brezvezno zafrkavati »z ubranim petjem, lepo slovensko besedo« in podobnimi nepristnimi neumnostmi«. Pa vendarle ni vse tako črno. Po kulturni predstavi smo se iz čistega veselja napotili v gostilno (še prej smo zbrali prostovoljne prispevke za dvorano, pa elektriko, pa za šopek, ki smo ga kar tako postavili na oder), zmetali smo na mizo, kar in kolikor smo pač še imeli in zapeli. Malo smo torej pili in malo peli, ljudi je bilo polno, prišli so tudi oni z erotike, in smo še kar naprej pili in peli, vsi skupaj. Bilo je krasno in še sleči se ni bilo treba. Torej na odru ne bom pel, se ne splača, ni ljudi, ni denaija in še česa, v oštariji je pa vsega dovolj, pa še za kakšno rundo kdo (prostovoljno) da. A ni krasno! Že v 1. letošnji številki Savinjskih novic smo pisali o možnosti plinifikacije spodnjega dela naše občine. Razlogov za intenzivno razmišljanje o alternativnih virih ogrevanja prostorov, priprave tople sanitarne vode, pa tudi za potrebe tehnoloških procesov je prav gotovo več. Kot prvo v nizu le-teh se prav gotovo pojavlja prekomerno onesnaževanje okolja, katerega vsi občutimo še posebej v času kurilne sezone. Točnih podatkov za potrditev navedene trditve žal nimamo, saj ustrezne meritve niso bile opravljene. Nadalje lahko omenimo relativno visoko ceno goriv, ki jih trenutno uporabljamo, glede na njihovo energetsko vrednost. Poleg tega pa kurjenje s trdimi gorivi zmanjša stopnjo ugodnja v prostoru zaradi fizičnega dela, ki gaje potrebno v zvezi s tem opraviti. Glede na to, da smo se odločili, da je perspektiva te doline turizem, je uporaba manj škodljivih goriv skoraj nuja, saj ni realno pričakovati razvoja turizma v ekološko spornem okolju. Plinifikacija bi bila v zvezi s tem pravi korak naprej, pri čemer pa se sedaj pojavljata dve varianti. Kot prva varianta nastopa zemeljski plin, ki je«ekološko prijazno« gorivo, ima relativno visoko energetsko vrednost, je cenen, varen, saj je lažji od zraka in zaradi odoriranosti z markapta-nom lahek za indikacijo netesno-sti, njegova uporaba pa bistveno zviša stopnjo ugodja v prostoru. Možnost, da zemeljski plin pripeljemo v našo občino, je povsem realna, saj v sosednji občini Velenje že poteka akcija plinifikacije, ki bo zemeljski plin pripeljala do vasi Gorenje. Kapaciteta tega plinovoda bo dovolj velika, da bo zadovoljila tudi potrebe odjemalcev plina v občini Mozirje. Gledano s tehnične plati je v tem trenutku jasno to, da bi se na plinovod priklopili pri tovarni Gorenje Keramika v Gorenju, od koder bi tekel plinovod v našo občino, kjer je glede na stroške razvodnih instalacij realna plinifikacija v KS Mozirje, Nazarje in Rečica ob Savinji, ki so dovolj strnjeno naseljene. V vsaki KS bi bila instalirana merilno-reduci-rana postaja, kjer bi se tlak iz primarnega plinovoda, ki znaša 10 bar, reduciral na 1 bar, od tu pa bi plin po plastičnih cevovodih pripeljali do potrošnikov. Cena ta-kevariante znaša od 4.000 do 6.000 DEM in vsebuje vse stroške do izločilnih naprav pri porabnikih. Cena je odvisna od odobritve kreditov, ki naj bi pokrili približno polovico stroškov za infrastrukturne naprave, možnosti pridobivanja ekoloških sredstev in eventuelne oprostitve plačila carine za uvoženo opremo, ki se proizvaja v Nemčiji. Kontakti s proizvajalcem te opreme so že vzpostavljeni. Druga varianta, ki seje pojavi-lašele pred kratkim, je ogrevanje z naftnim plinom propan-butan. Ta izvedba ima to prednost, daje povsem neodvisna od poteka akcije plinifikacije v velenjski občini. S podjetjem Evropllin d.d. potekajo razgovori o izgradnji pilotne plinske postaje za omenjeni plin. Razvodne instalacije do porabnikov bi bile prilagojene zemeljskemu plinu za primer kasnejšega priklopa na plinovod. Cena te variante znaša približno 5.000 DEM, vendar je tudi tu še potrebno preveriti možnost even-tuelnih carinskih olajšav pri uvozu opreme. Dodatna ugodnost te variante je možnost najema cistern za plin za 5 let, pri čemer se lahko v posameznih primerih iz ene cisterne oskrbuje več porabnikov. Po krajevnih skupnostih bodo v bližnji bodočnosti organizirani informativni sestanki, kjer bodo lahko zainteresirani občani dobili vse potrebne strokovne podatke. Že sedaj pa je potrebno poudariti, da je uspeh akcije plinifikacije odvisen predvsem od interesa med občani, saj le dovolj velika množičnost lahko v končni fazi zagotavlja zaželjene rezultate. FRANCI KOTNIK Krajevna skupnost Luče je bila v novembrskih poplavah med najbolj prizadetimi. Prizadela je ni le vodna ujma, ampak tudi zemeljski plazovi ogromnih dimenzij, S ki so drseli dobesedno z vseh okoliških pobočij, tako da praktično ni bilo krajana, ki ne bi bil tako ali drugače prizadet. V ujmi so bile popolnoma porušene 4 stanovanjske hiše, pod vodo je bilo 5 stanovanjskih hiš, 3 stanovanjske hiše pa so bile zaradi vode ali plazov tako poškodovane, da so praktično neuporabne za bivanje. En stanovanjski objekt je ostal nepoškodovan, vendar je zaradi ogroženosti po mnenju strokovnjakov tudi odpisan. Poleg tega je bilo poškodovanih še več gospodarskih poslopij, odnesenih ali drugače prizadetih pa še vrsta drugih manjših objektov in materialnih dobrin. Poleg tega je bila močno poškodovana, na več delih pa popolnoma uničena komunalna, cestna in ostala infrastruktura v krajevni skupnosti. Pomoč, ki je po poplavah prihajala v Luče, je bila resnično velika inje presegla vsa pričakovanja krajanov. To je bila pomoč, ki sojo pošiljali posamezniki, razne organizacije (predvsem humanitarne), društva in podjetja iz Slovenije in zamejstva. Največ te pomoči je bilo v obliki hrane in oblačil, tehničnega in gradbenega materiala ter finančnih sredstev in sponzorstva. O razdeljevanju pomoči smo v okviru kriznega štaba oz. krajevne skupnosti vodili točne evidence, ki so vsem krajanom, darovalcem in drugim zainteresiranim vseskozi na voljo na sedežu KS v Lučah. Ker vlada med krajani največje zanimanje za prispelo finančno pomoč in njeno razdeljevanje, navajam na kratko prihodke in grobo razdelitev te pomoči: 1. Pri KS Luče je evidentirana pomoč, ki so jo posamezniki, društva, razne organizacije in podjetja osebno izročili poplav-ljencem, vendar evidenca zajema le pomoč od tistih darovalcev, ki so KS prosili za nasvet pri razdeljevanju. Višina te pomoči znaša 4.542.911,00 din, 403.000 ATS in 17.073 DEM. Pri razdeljevanju te pomoči je KS imela le posredno vlogo s tem, da je darovalcem svetovala, kdo od poplavljencev je pomoči najbolj potreben, če se darovalci že sami niso predhodno odločili, komu bodo namenili sredstva. 2. Na žiro račun KS Luče je bilo osebno-poimensko za prizadete v poplavi nakazano 756.096,00 din, razdeljeno pa 856.096.00 din. Razlika 100.000,00 din izhaja iz tega, ker eno podjetje, kije svoji delavki obljubilo pomoč preko ZR KS (KS ji je to pomoč tudi izročila) še do danes ni poravnalo svojih obveznosti do KS. 3. KS Luče je od občine Moziije prejela 3.544.500.00 din iz naslova solidarnostnih sredstev — stanovanjski del. Poplav-ljencem smo iz tega naslova razdelili 3.582.000,00 din, in sicer po kriterijih, ki so jih priporočile strokovne službe SO Moziije. Predlog zarazdelitev je pripravil 5 članski odbor pri kriznem štabu, potrdil pa Svet KS. 4. Poleg tega je bilo na ŽR KS Luče od raznih darovalcev nakazano še Pozabi oteto 1.835.000,00 din za odpravo posledic poplav v KS Luče ter od občine Moziije iz solidarnostnih sredstev — za sanacijo infrastrukture 4.500.000,00 din. Ta sredstva se bodo porabila za sanacijo najnujnejših infrastrukturnih objektov v KS Luče po programu, ki ga je na zadnji seji (dne 8.3. 1991) sprejel Svet KS Luče. SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI LUČE SE V IMENU VSEH POPLAVLJENCEV VSEM DAROVALCEM ZAHVALJUJE ZA IZKAZANO HUMANITARNO POMOČ. Preveč je bilo darovalcev in vseh tistih, ki so pomagali s fizičnim delom odpravljati posledice poplav, da bi se lahko vsem osebno zahvalili, zato vzemite vsi, ki ste kakorkoli pomagali pri popoplavni sanaciji Luč, gornji suhoparni stavek vendarle kot izraz iskrene zahvale vseh Lučanov. Po poplavi so se v sanacijo vključila podjetja in obrtniki. Največja dela so bila opravljena pri čiščenju vodotokov ter izdelavi provizorijev uničenih infrastrukturnih objektov. Z manjšimi motnjami so dela potekala nekako do sredine decembra, nato pa skoraj povsem zastala. Nastopila je zima. V času po poplavi smo imeli v Lučah celo vrsto najrazličnejših strokovnjakov, ki so nam obljubljali, da bodo preko zime ustvarili najnujnejše projekte, da bi se spomladanska sanacija lahko nemoteno začela. V istem času smo imeli v Lučah celo vrsto političnih in strankarskih veljakov, ki so nam prinašali pomoč in predvsem obljube. Skoda v naši krajevni skupnosti so si prišli pogledat predstavniki številnih vladih resoijev, v Lučah sta bila predsednik vlade gospod Lojze Peterle in predsedik predsedstva republike Slovenije gospod Milan Kučan. Vsi so nam obljubljali pomoč, obljubili so, da bo republika letos začela z gradnjo ceste Luče—Ljubno in sanacijo ceste v Podvolovljek. Žal pa dogajanja kažejo, da letos ne bo s cesto Ljubno—Luče nič, niti cesto v Podvolovljek. Se več, ni baje denaija niti za sanacijo plazov, za popravilo in sanacijo gozdnih cest. Se več, zmanjkalo je celo obljub! In še to: na območju nerazvitih in obmejnih krajevnih skupnosti Luče in Solčava so nam v slabem letu dni ukinili okrog 150 delovnih mest, kjer so si ljudje iz teh demografsko ogroženih predelov služili kruh. Kljub temu, da smo Lučani postali apatični zaradi navedenega in pozabljenih obljub in obupani, nam beseda zahvale za vse, kar nam je bilo dobrega stoijeno, ne zastane v grlu. Ob vsaki besedi zahvale pa spontano dodamo še besedo prošnje, da nas, za božjo voljo, ne morete pustiti same v nesreči in opozorilo, da moramo biser, ki nam je padel v blato očistiti, sicer bo izgledal slabše kot navaden kamen. To pa bi bila škoda, kajne?! SDP O EKOLOGIJI Stranka demokratične prenove Slovenije je na kongresu v Novi Gorici opredelila način organiziranja interesnih oziroma frakcijskih oblik dela znotraj stranke. Te interesne oblike imajo zagotovljeno avtonomnost, pravico do ločenega mnenja in do avtonomnega nastopa. Najdaljši staž delovanja ima pri SDP Slovenije zelena frakcija. Na pobudo številnih naših članov smo tudi v Mozirju ustanovili frakcijo zelenih. Na ustanovnem zboru smo opredelili osnovne smeri delovanja in izvolili vodstvo. V poslovniku smo zapisali, da je to združba somišljenikov za spodbujanje, konkretizacijo in izvajanje ekoloških in iz njih izhajajočih političnih iniciativ. V frakciji lahko deluje vsakdo, ki sprejema njen program in poslovnik, v njo se prostovoljno povezujejo člani in nečlani stranke. Na prvem sestanku vodstva zelene frakcije smo začrtali prve korake in se dogovorili o metodah delovanja. Ne želimo nikomur konkurirati, ampak zbrati okoli sebe ljudi, ki jih varstvo okolja zanima ne glede na politično prepričanje. Svoje ugotovitve in stališča bomo propagirali predvsem skozi javne medije, opozarjali in dajali iniciative vsem tistim, ki so sistemsko povezani in odgovorni za varstvo okolja. Frakcija bo v stalnem stiku s Klubom delegatov stranke in bo na ta način prenašala pobude in ugotovitve na lokalne oblastne organe. Člani frakcije smo prepričani, da je tudi p našem okolju marsikaj takšnega, kar kaže odpraviti ali izboljšati, pa za to ni potrebnih velikih sredstev, temveč le osveščenost in dosledno izvajanje že sprejetih zadolžitev. SDP MOZIRJE Predsednik sveta KS Luče: TONI BREZNIK Ljudsko izročilo je bogastvo vsakega naroda. Iz njega se učimo modrosti in poznavanja naših prednikov. Vsako desetletje, ki mine, poraja nevarnost pozabe raznih pregovorov, verovanj, vraž, in še bi lahko naštevali, koliko tega pobere čas. Številni omikani ljudje so si prizadevali ohraniti ljudsko izročilo te ali one vrste s tem, da so zapisovali razne pesmi, opisovali običaje, ohranjali viže in podobno. Med takevsodi tudi učitelj Franjo Mlinšek, kije služboval zunaj doline, bil pa je poročen z Mozirjanko in je tako marsikaj zabeležil na obiskih po dolini Velenjski muzej pripravlja izdajo njegovih zapisov, ki bodo tudi za nas zanimivi saj marsikaj omenja, kar so mu povedali stari ljudje v krajih ob Savinji in Dreti Pa prisluhnimo! \s Pesem od Nove Stifte Jezus je ženin naš, ljubi gospod, cerkvi zaročeni in tudi povsod, žegnani mašniki božji namestniki so starešnet gospodov na svet Jezus pa tudi prantferetje ima, srečen je tisti kir to srečo ima, to je vsak tisti fant, kir 'ma nedovžen gvant, pušelček bev, ko Jezus vesev. Cerkev tud’ nuca veliko družic, kolikor jih pride nedolžnih deklic, Ona vse rada ima, vsaki svoj krancel da, deb’ ga na svet nosile več let Lepa je svatovšna, lubi kristjan, vsi ste povabljeni danes ta dah, saj ste vsi farmani cerkvi prilagali saj ste lepo obcirali jo. Cerkev je bila pa stara poprej, kot lepa mlada nevesta je zdej, vsa je premalana, lepo obcirana, to je zares podoba z nebes. Dolgo prepevati cajt ne pusti, maler je vreden tud’ svoje časti Bog mu je pamet zbrav, dab’ mu še zdravje dav, ■ da znav je lepo izmalati jo. Ker boste farmani vsi pokopani v cerkev hojdili vsi verni kristjani — najdli bodo ta cir, vošli vam večni mir, Bog nam daj, vsem skupaj svet’ raj. Pesem je zapisana kot v Mlinškovem zapisu. Po premišljanju bi jo lahko uvrstili v & okoli 1856. leta, koje Fantoni poslikal novozgrajeno cerkev (1854), saj govori ljudsk pesnik o »maleiju«, ki da jo je obciral. Stara, lesena cerkev v Novi Štifti je bila leta 185( žrtev ognja, zato pesem tako poudaija lepoto in veličino nove cerkve. Tako bi nekaki lahko sklepah, daje pesem nastala ob otvoritvi nove, že poslikane cerkve sv. Marije \ Novi Štifti. A. VIDEČNIK (jp) Kulturnemu prazniku »v spomin« OBVESTILO ŠOFERJEM Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in avto šola TRAFFIC d.o.o. organizirata v mesecu maju 1991 za vse voznike vozil na motorni pogon preverjanje znanja o cestno prometnih predpisih. Preverjanje se vrši na testnih polah, je brezplačno in anonimno, po želji pa lahko vsak dobi še dodatno pojasnilo »desnega pravila« vožnje v križiščih. Izvaja se dvakrat tedensko, vsak torek in petek od 17.00 do 20.00 ure v učilnici avto šole TRAFFIC Mozirje. Pozivamo vse voznike in jim priporočamo, da se v čim večjem številu udeležijo ter preizkusijo in obnovijo svoje znanje iz cestno prometnih predpisov. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu VODLAN FRANC Vojvode Stepe 148 11000 BEOGRAD Prodam novozgrajeno stanovanjsko hišo, visokopritlično s podstrešjem v Varpoljah št. 43. Izdelana dva dvosobna stanovanja, vseljiva takoj. Zemljišča okrog hiše cca 7 arov —ograjeno. Cena po dogovoru. Informacije na tel. 011-492-902 — Vodlan Franc. Osebno pa sem dosegljiv v Varpoljah 43 od 10. do 28. aprila in od 20. maja do jeseni 1991. OPOZORILO Opozarjamo rejce prašičev v občini, da ne kupujejo prašičev, ki jih pripeljejo na naše območje, z dokumenti sumljivega izvora, trgovci — prevozniki. V republiki Srbiji razsaja klasična prašičja kuga. VETERINARSKA INŠPEKCIJA Košnjo oddamo na površini hektarja in pol. Deleja, Brdce, Mozirje ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mame, stare mame in prababice Jožefe Vertot iz Florjana se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in svete maše, gospodu župniku za opravljen obred in govorniku Petru Potočniku za poslovilni govor. Hvala vsem, ki ste jo številno pospremili na njeni zadnji poti, nam pa v iskrenem sočutju stali ob strani in nam nesebično pomagali. Iskrena hvala Mici in Ivanu Pergovnikovima za vso pomoč. Vsi njeni ZAHVALA Ob težki in neozdravljivi bolezni seje pretrgala nit življenja 83-letnemu očetu Francu Potočniku iz Juvanja Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v teh bolečih trenutkih. Iskrena hvala sosedom, vaščanom, sorodnikom, gospodoma — župniku in nečaku Janezu za opravljen cerkveni obred, gasilcem in govorniku za poslovilne besede ter vsem ostalim za darovano cvetje in za izrečeno sožalje. Žalujoči: žena Marija, sin Branko z ženo Marijo ter vnukinja Branka, Darija in Marija POGREBNE STORITVE Hitro in solidno že dalj časa opravljamo kompletne storitve s področja pogrebne dejavnosti, in sicer: — dobava kompletne pogrebne opreme (krste, križi, žare) — postavitev mrtvaškega odra na domu — vse vrste prevozov, vključno prevozi na upepelitev v Ljubljano — dobava in montaža betonskih žarnih niš s prevleko za primer žarnega pokopa — ureditev kompletne dokumentacije v primeru smrti Vse vrste krst se nahajajo: — mrliška vežica Mozirje, kijih lahko izda Florjane Franc, Cesta na Vrhe 28, Mozirje, tel. 831-617, in — mrliška vežica Ljubno, kijih lahko izda Golob Janez, Ter 7, Ljubno, tel. 841-089 ali 841-211 ali 841-289. Delamo non-stop, če nas potrebujete, pokličite telefonsko številko 721-667 ali 721-395. IVAN STEBLOVNIK, Parižlje 11/c, 63314 BRASLOVČE MERCATOR — ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE objavlja JA VNO LICITACIJO za prodajo naslednjih rabljenih osnovnih sredstev: Zap. št. Predmet Izklicna cena din 1. Kamion TAM 130-11 6 t letnik 84 60.000,00 2. Kamion MAGIRUS 310 90.000,00 3. Trosilec hlev. gnoja Krpan 40 20.000,00 4. Sortimi stroj za jajca (12000 kom/uro) 70.000,00 5. Sortimi stroj za jajca (6000 kom/uro) 30.000,00 6. Izkopač krompirja 4.000,00 7. Pomivalni stroj Kovinastroj 15.000,00 8. Razmnoževalni stroj REX ROTARY 2.500,00 9. Kamion TAM 110 T 10, kiper, letnik 1979 120.000,00 Licitacija bo v petek, dne 10. 5. 1991: — ob 11. uri v Ljubiji za pomivalni in razmnoževalni stroj, — ob 12. uri v Sp. Rečici za vsa ostala osnovna sredstva. Ogled je možen 3 dni pred licitacijo v Sp. Rečici in Ljubiji. Interesenti morajo vplačati varščino 10% od izklicne cene eno uro pred licitacijo pri blagajni mehanične delavnice oz. blagajni v Ljubiji. Prometni davek je vkalkuliran v ceno. Kupec mora plačati kupnino pred prevzemom, vendar najkasneje v roku 3 dni po licitaciji. Licitacija bo po sistemu videno-kupljeno. Morebitne informacije lahko dobite po telefonu 831-338. ELKROJ Moziije p.o. Razpis kadrovskih štipendij za šolsko leto 1991/92 Naziv šole Smer izobraževanja Štev. štipendij SŠBK Celje konfekcionar 15 Kandidati morajo prijavi za štipendiranje na obrazcu SPN-1 (DZS 8,40) priložiti potrdilo o vpisu v šolo in fotokopijo zadnjega šolskega spričevala. Prijave sprejemamo v kadrovsko splošnem sektorju do vključno 30.6.1991. S funmpuLerl Osebni računalniki z nemškim A-testom, tiskalniki ter ustrezna periferna oprema RAČUNALNIŠKI INŽENIRING Zastopa in prodaja MEGA COMPUTER računalniški inženiring Solčava 50/a, 63335 Solčava Fax: 061 314-394 ,' - m * lipi! !t#tj|g Krasna si, bistra hči planin brdka v prirodni si lepoti, ko ti prozornih globočin, obnove nujne trud ne moti. Reorganizacija kmetijske pospeševalne službe Sorazmerno dobri politični in gospodarski pogoji za razvoj kmetijstva so v sedemdesetih letih pogojevali sprejetje družbenega dogovora o organizaciji in delu kmetijske pospeševalne službe. Služba je delovala v kmetijskih zadrugah, območnih kmetijskih zavodih in Republiškem centru za pospeševanje kmetijstva pri Zadružni zvezi Slovenije. Delala je predvsem na uvajanju tehnoloških novosti (nove sorte poljščin, intenzivne načine rabe travnatega sveta, nove pasme, kmetijsko mehanizacijo, novi gospodarski objekti ipd.), za katere so bili na voljo ugodni investicijski-krediti. V osemdesetih letih je gospodarska kriza povzročila zastoj v razvoju kmetijstva. Za to obdobje so značilne močne intervencije države, t.j. pogojevanje spodbud za razvoj kmetijstva in nabavo repromaterialov z oddajo kmetijskih pridelkov. Ker je interveniranje države potekalo preko kmetijskih zadrug in kmetijske pospeševalne službe v zadrugah, je ugled služb močno padel. Spremembe, ki so se v naši družbi pričele v zadnjem času (uvajanje tržnega gospodarstva, nove oblike lastnine) so zajele tudi področja kmetijstva. Pospeševalci v osnovni pospeševalni mreži pri ZKZ Moziije smo z letom 1991 zasedli delovna mesta kmetijskih svetovalcev na oddelku pospeševanja pri območnem kmetijskem zavodu Celje. Za področje občine Mozirje so po republiškem ključu predvideni štiije kmetijski svetovalci in kmetijsko gospodinjska svetovalka. Kmetijski svetovalec dela z vsemi zainteresiranimi za kmetijsko dejavnost na območju, za katerega je zadolžen, ne glede na proizvodno sodelovanje kmeta s kmetijsko zadrugo. Težišče dela bo še vedno na strokovnem delu pri iskanju najugodnejših gospodarskih reštiev, učinkovitem usmeijanju različnih spodbud za povečanje obsega pridelave in prireje na kmetijah ter s tem povečanje dohodka kmetije in izboljšanje kakovosti življenja kmečke družine. Služba bo izdelovala usmeritvene programe za kmetije, pripravljala in izvajala izobraževalni program za kmete in člane njihovih družin (predavanja, tečaji, ekskurzije), svetovala pri izvajanju zemljiških operacij in uveljavljala družbene spodbude za kmete. Sedež službe je v Moziiju, za pokrivanje terena gornjega dela doline pa na Ljubnem. Zaradi kadrovske problematike trenutno delata na terenu le dve svetovalki, za področje Moziija, Rečice, Ko-karij, Šmartnega in Bočne je zadolžena Štefka Goltnik, ža področje Gornjega Grada, Nove Štifte, Ljubnega, Luč in Solčave pa Bernarda Prodnik. Za vse zgoraj navedene informacije nas lahko dobite na kmetijskih obratih po sledečem razporedu: Moziije Rečica Šmartno Ljubno Luče Gorenji Grad vsak ponedeljek vsak ponedeljek vsak četrtek vsak torek vsak ponedeljek vsak torek od 7. -od 11.-od 8. -od 8,-od 8,-od 11.- 10. ure 13. ure 10. ure 10. ure 10. ure 13. ure Od julija dalje pa bo delitev terena sledeča: 1. Ribič Vida za področje Radmiija, Luč, Solčave (Luče ob ponedeljkih od 8. — 10. ure, Ljubno ob sredah od 7. — 10. ure) 2. Prodnik Bernarda za področje Ljubnega, G. Grada in Nove Štifte (Ljubno ob ponedeljkih od 8. — 10. ure, Gornji Grad ob torkih od 8. — 10. ure) 3. Mikek Marjana za področje Rečice in Moziija (Moziije ob ponedeljkih od 7. — 10. ure, Rečica ob ponedeljkih od 11. — 13. ure) 4. Goltnik Štefka za področje Kokarij, Šmartnega in Bočne (Moziije ob ponedeljkih od 8. — 11. ure, Šmartno ob četrtkih od 8. — 10. ure, Bočna ob četrtkih od 10. — 12. ure) 5. RITHER Milena za področje gospodinjskega svetovanja in kmečkega turizma, sedež bo v Moziiju (za informacije na voljo ob ponedeljkih od 7. — 10. ure). Tak plan dela smo določili zato, da bomo več časa lahko prisotni na terenu in zagotovili tesnejši stik z zainteresiranimi. Prav je, da povemo, da na enega svetovalca v občini pride 3.200 ha kmetijskih zemljišč ali 2.000 ha obdelovalne zemlje, nekje 350 kmetij z nad 0,5 ha kmetijske zemlje. Gre za prehodno obdobje, ko je še veliko nejasnosti in nedore- čenosti glede globalnih družbenih sprememb. Tako v bodoče, predvsem pa sedaj, bo potrebno tesno sodelovanje službe z ZKZ, ki je do sedaj vodila te akcije. Svetovalna služba se zaveda zahtevnosti poklica svetovalca, saj so zahteve le na videz enostavne, še posebej, če upoštevamo sedanje ekonomsko stanje slovenske družbe. SVETOVALNA SLUŽBA SERVIS HLADNILNIKI, ZAMRZOVALNIKI VSEH VRST NON STOP ČE SKRINJA LEDENI ALI ROSI pokličite: MILAN TERGLAV Polzela 137 a tel. 063 721-406 J V PISMA BRALCEV Mesec pravijo, je najlepši mesec v letu. Prvi maj, praznik delovnega ljudstva, Cerkev ga posveča Mariji, MAJ 1945 pa je nam in svetu prinesel mir in svobodo. Veselje, da smo živi in svobodni v svojih domovih je kalila samo žalost za tistimi, ki niso dočakali tega maja in so se v krstah vračali domov. Potem so se vrstili maji, tekla so leta v delu in odrekanju, vse pa z geslom »Za boljšo prihodnost naših otrok«. Geslo seje uresničevalo in iz ruševin se je dvigala naša domovina obnovljena in prenovljena. In spet je prišel MAJ 1980. Prvi Občinski praznik? dnevi maja in zadnji dnevi človeka, ki nas je petintrideset let varno vodil v razburkanih tokovih svetovne politike. Zahtevane od VZHODA in snubljene od ZAHODA nas ni prodal, ostali smo SVOJI. Še njegova smrt je izpričevala mir. Ob njegovem grobu so stali eden zra-' ven drugega sprti državniki sveta in se bolj kakor mi spraševali, kaj bo z Jugoslavijo brez Tita. In MAJ 1991, ali nam bo prinesel mir, varnost in kruha za vse? VERA POLIČNIK Na vse bolj glasna vprašanja o tem, ali se naj občinski praznik, ki obuja spomin na zaključne boje za osvoboditev doline, praznuje še v tem smislu ali ne, bi želeli dodati tudi mnenje borčevske organizacije v občini Mozitje. Smo odločno za to, da gledamo na dogajanja v naši bližnji preteklosti z očmi objektivnosti in zgodovinskih resnic. Kritični oceni se nikakor ne kaže izogibati, vendar pa je po našem mnenju to stvar stroke, ki mora na določena vprašanja v zvezi z vojnimi časi odgovoriti. Vsevprek ne kaže ocenjevati stvari z negativnim poudarkom, ker bi na ta način spet lahko govorili o enoumju, za katerega se tudi mi ne navdušujemo. Tedaj je treba strpno in razumno razmišljati tudi o prazniku, ki dejansko spominja na veliko dejanje, saj osvobajanje najmočnejše okupatorske, postojanke v dolini Mozitja ni bila lahka, niti enostavna naloga. To priznavajo celo tedanje okupatorske izjave in poročila. Torej gre za vojaško dejanje proti okupatoiju, ki je zagrešil številne zločine nad našimi ljudmi in premoženjem. Mislimo, daje treba v teh okvirih ocenjevati pomen občinskega praznika, vsaka politizacija pa bi pomenila le neprimerno zanikanje zgodovinskih dejstev in z njimi vred tudi naših naporov za osvoboditev izpod jarma okupatoija. Poudaijamo posebej in še enkrat, da smo za objektivno presojanje dogajanj med zadnjo vojno, vendar pa menim, da občinski praznik tak, kakršnega smo doslej praznovali in spomin na osvoboditev doline, s tem, koje padlo Mozirje, ne more vznemirjati nikogar, niti zbuditi nejevolje med nepristransko mislečimi ljudmi v naši občini. Sicer pa smatramo, da je oblika praznovanja stvar nadaljnje presoje. Občinski odbor ZZB NOV Mozirje Kaj naj bi slavili? Kot je znano, so nekatere skupine v Sloveniji prevzele nalogo za pripravo in izvedbo proslave in praznovanja petdesetletnice OF. Vse lepo in . prav, če se ne bi potem zgodilo to, kar seje zgodilo. Še prej pa je potrebno vedeti, da 27.4.1941 ni bila ustanovljena frontna organizacija z imenom OF, ampak je bila tega dne v Vidmarjevi vili pod Rožnikom ustanovljena »protiimperialistična fronta«, naperjena zoper Angleže in tudi zoper ostale zahodne zaveznike. Ohranjeni so pisni dokazi, da so slovenski komunisti še takrat bili na strani Nemcev in Hitlerja, zaradi pakta, ki gaje ta sklenil s Stalinom. In potem se je zgodilo tisto najhujše: — daje OF, ki jo je vodila KP, izrabila tujo okupacijo za izvedbo komunistične revolucije in s tem pognala slovenski narod v bratomorno vojno; — daje OF neizvana pričela izvajati krvavo likvidacijo zvestih sinov našega naroda, posebno še nosilcev katoliških struktur in to krvoprelitje povzdignila do približno tisoč žrtev, preden je bil osnovan proti njej kakšen oborožen odpor; — da se je OF borila zgolj za oblast, odnosno monopol oblasti, je razvidno tudi iz njenega ukaza po nemškem napadu na SZ, da se morajo vsi Slovenci boriti proti okupatorju le pod vodstvom OF. Kdor bi se boril izven tega okvira, je že veljal za narodnega izdajalca in zaslužil smrtno kazen. Zato slaviti ustanovitev OF pomeni, slaviti nezaslišano prevaro in laž. Vse ljudi je mogoče varati nekaj časa, nekaj ljudi je mogoče varati ves čas; ni pa mogoče varati vseh vedno! IVAN GLUŠIČ »Zganjanje politike zastonj« Nepodpisani članek z gornjim naslovom smo lahko prebrali v marčevskih Savinjskih novicah. Sama vsebina pa me spominja na podobne članke v Novi Dobi. Rad bi opozoril predvsem na stavek, kije zavedel marsikaterega bralca, pa tudi kakšnega skupščinskega poslanca. Avtor namreč piše: »V osnutku proračuna občine Mozirje za letošnje leto je (bila) precejšnja postavka za financiranje strank....)«. Škoda, da niso bile navedene tudi konkretne številke. Da bi imeli bralci realne številke sredstev, ki so iz občinskega proračuna namenjena strankam, naj navedem nekaj podatkov iz osnutka proračuna. Proti koncu leta 1990 so štiri stranke Demosa prejele mesečno 41.000,00 din. V osnutku letošnjega proračuna pa piše: lanskoletna sredstva za obdobje maj-december 1990 so preračunana na celotno obdobje, ter zmanjšana za 16%. Vsem sedmim strankam v naši občini je bilo po osnutku letošnjega proračuna namenjeno 752.197 din ali 0,7% celotnega proračuna, od tega je bilo namenjeno štirim strankam Demosa 429.828,00 din, kar je mesečno 35.819,00 din. Ta že za 16% zmanjšana sredstva pa so bila na predlog predsednika izvršnega sveta zmanjšana še za 40%. Skupno zmanjšanje na-pram lanskemu letu je torej 56%. Na novo izračunana sredstva naj bi bila za Ljubno si želi sodobne prometne rešitve vseh sedem strank v občini 468.776,00 din, ali 0,4% proračuna. Od tega naj bi štiri stranke Demosa prejele 260.000,00 din, ali mesečno 21.666,00 din. Naša stranka Slovenskih krščanskih demokratov bo v letošnjem letu prejela mesečno 5.416,00 din, od članarine pa zberemo mesečno še okoli 2.500,00 din. Za primeijavo lahko navedem, da mesečno plačamo za stroške najemnine poslovnega prostora, ogrevanje, elektriko in telefon okoli 3.500,00 din. Ne morem si zamisliti, kako naj s tako skromnimi sredstvi uspešno delujemo? Ne verjamem pa, da se bomo strankarski aktivisti zaradi 283.000,00 din, ki so bili odvzeti strankam, v prihodnosti vozili po kaj boljših cestah kot danes. Čudi pa me, da so člani izvršnega sveta in avtor članka spregledali pod točko 4.4. kjer piše, da znašajo priznavalnine borcem 8% več kot v letu 1990 in so planirane za leto 1991 v višini 3.772.294,00 din, kar je 3,6% proračuna. Menim, da bi bil zanimiv tudi podatek, koliko je stalo proračun zganjanje politike nekaj zadnjih let. Mogoče pa bodo v naslednjih Novicah tudi ti podatki? ŠTEFAN MATJAŽ V članku pod gornjim naslovom, ki je bil objavljen v tretji številki »SAVINJSKE NOVICE«, marec 1991, avtor članka dr. Jože Zagožen med ostalim ugotavlja, da ni slišal kakšnih zares prepričljivih argumentov proti obvoznici. Gre za krajšo varianto obvoznice ter bi v zvezi s tem opozoril na nekatera dejstva, ki so vsaj po mojem mnenju le pomembna. Ljubno ob Savinji zaenkrat še nima ureditvenega načrta ter tako tudi še ni urejen njegov bodoči razvoj. Gradnja obvoznice brez predhodnega ureditvenega načrta lahko za vedno onemogoči normalni razvoj kraja. Obvoznica normalno »obvozi« celotno naselje. Predvidena krajša obvoznica bi se naj priključila na obstoječo cesto pri »Janezovem kozolcu«, to je sredi naselja, ki se širi proti Lučam z novimi gradnjami. Tako bi težak promet še vedno vozil skozi del naselja (Lah, Papeža, Češ-povci itd.) ter bi tako del krajanov še vedno bil prizadet s težjim prometom, samo naselje pa bi bilo nenormalno razdeljeno. Ljubno in Zgornja Savinjska dolina imata svojo perspektivo le v razvoju turizma, kar je tudi določeno v veljavnih aktih Občine Mozirje in kar mora upoštevati tudi ureditveni načrt kraja. Da bi zgornja Savinjska dolina ostala ohranjena, je Skupščina občine Mozirje sprejela odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 27 z dne 10. 7. 1987). Po tem odloku je med ostalim zaščitena kot naravni spomenik Savinja od izvira do Ljubnega, kot naselbinski kulturni spomenik celotno naselje Ljubno in kot umetnostni spomenik župnijska cerkev sv. Elizabete na Ljubnem. Kdor pozna Ljubno, ve, da je enkraten pogled iz Kolovrata ali od kje drugje na jez »pod cerkvijo« (ki gaje povodenj odnesla in ga bo nujno obnoviti), na cerkev sv. Elizabete, na Rosule, na cerkev sv. Primoža in v ozadju na Raduho. Izvršni svet Skupščine občine Celje je v pismu z dne 17. 12. 1990, poslanem izvršnemu svetu Skupščine občine Mozirje in Krajevni skupnosti Ljubno, med ostalim navedel: »Opozarjamo, da nestrokovne in ne dovolj premišljene odločitve urejanja prometa lahko vnesejo v dolino več škode, kakor pa jo je naredila poplava. Obremenjeni s hudimi posledicami poplave ne smemo pozabiti na nadaljnji usklajeni razvoj Zgornje Savinjske doline in na posledice tako v funkcionalnem kot predvsem v krajinsko ambientalnem smislu. Menim, da je izgradnja obvoznice grob poseg v prostor.« Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Celja je v svojem dopisu z dne 21. 11. 1990, poslanem Republiški upravi za ceste v Ljubljani, med ostalim navedel: »Ljubenska obvoznica je po svoji trasi in gradbeno arhitektonskem značaju agresiven poseg v sicer dobro členjen in v merilu uravnotežen prostor naselja Ljubno, ki ima kvalitete^ naselbinskega spomenika, ... Če je predlagana trasa iz vseh ostalih vidikov dokazana kot edina možna in sprejemljiva varianta, potem kljub navedenim pomislekom soglašamo z obvoznico.« Predlagana krajša obvoznica ni edina možna obvoznica, iz česar izhaja, da ne obstaja soglasje pristojnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Celja, ki je skladno z veljavnimi predpisi potrebno. Možna je veliko primernejša, sicer daljša obvoznica, ki bi obšla celotno naselje Ljubno in ki jo je predlagal dr. Marko Breznik v svojem pismu z dne 13.1.1991 Republiškemu komiteju za varstvo okolja in urejanje prostora v Ljubljani. Ta daljša obvoznica bi bistveno manj prizadela naravno okolje, ohranila bi vrednote, ki jih je zaščitila občina Mozirje z navedenim odlokom, ohranila bi enotnost naselja in omogočila njegov nadaljnji razvoj v smeri proti Lučam; Vsi krajani pa bi bili rešeni težkega tovornega prometa. Obvoznica bo nedvomno potrebna še zlasti tedaj, ko bo na Pavličevem sedlu odprt mednarodni mejni prehod z Avstrijo. Turizem je bil že pred drugo svetovno vojno razvit na Ljubnem, na kar med ostalim kaže tudi trojezični prospekt (v slovenščini, srbohrvaščini in nemščini) iz tistega časa, ki opisuje Ljubno in ponuja sobe za letoviščarje v gostilni Aloj z Juvan, Franc Kolenc, Franc Serbela, Podpečan, Petek, Petrin, v trgovini pri Jakobu Semu in v Penzionu Majcenovič v Radmirju. Ljubno je imelo pod cerkvijo sv. Elizabete urejeno naravno kopališče s kabinami in teraso za sončenje. Na trgu ob cerkvi je bil velik napis »Kopališče«, od koder so vodile stopnice (ki še obstoje obnovljene) do kopališča. Vse to je počasi izginilo po letu 1945. Po letu 1945 je še nekaj časa živel turizem na Ljubnem. V Krajevnem leksikonu Slovenije, tretja knjiga iz leta 1976, je še navedeno, da ima turizem na Ljubnem tradicijo in da je na razpolago 180 ležišč. Turistični delavci so še bili aktivni ter so zgradili v »Vrbju« bazen, ki pa zaradi mrzle vode in brez čistilne naprave ni zaživel. Danes je zasut ter bi ga bilo možno še vedno usposobiti, saj je danes problem ogrevanja in čiščenja vode z ozirom na napredek tehnike hitro rešljiv. Ljubno je danes delno poznano le še po Cvetni nedelji, po v Evropi edinstvenih »poticah« —butarah, kar ugotavlja tuja literatura, in po »Flosarskem balu«, ki obuja stare običaje. Vrbje, čeprav je neurejeno, je edini predel Ljubnega, laje namenjen turizmu. Tukaj se v poletnem času odvijajo vse prireditve. Ob sobotah in nedeljah prihajajo družine na piknik. Ob sončnem vremenu so bili na jezu pod cerkvijo številni kopalci. To je tudi edini prostor za kopanje na Ljubnem (Ljubnica je že močno onesnažena). Pod jezom je bila globoka voda in napravljena skakalnica. Predvidena krajša obvoznica naj bi peljala prav preko Vrbja ter tako uničila edinstveno lepo pokrajino in edini prostor, namenjen turizmu na Ljubnem. Obvoznica bi peljala po mostu, dolgem 80 ali celo 130 m in to v višini 10 m nad Savinjo. Do mostu bo od Ledenice dalje preko Kolovrata napravljen nasip, ki bo na desnem bregu Savinje visok že najmanj 5 m, na levem bregu pa še bistveno več. To bo očitno gigantski tujek v naravnem okolju, ki si ga krajani zaenkrat še ne predstavljajo. Če bi krajane res hoteli seznaniti, kaj pomeni ta obvoznica, bi morala biti napravljena maketa, saj se v načrte le redko kdo spozna. Pod takšnim mostom in v tako spremenjenem okolju ne bo več prostora za turizem. Zaradi krajše obvoznice bo tudi potrebno v Vrbju posekati več okrog 20 m visokih smrek, ki so dajale senco klopem, namenjenih turistom. V samem kraju pa bo potrebno podreti 2 kozolca toplaija, ki sta med redkimi preostalimi spomeniki starega Ljubnega, odpadla pa bo tudi dovozna cesta v Vrbje mimo Janezovega mlina, ki je nujna pri organizaciji prireditev. Nisem strokovnjak za vodo-gradbena dela, vendar bi opozoril, daje prostor na desnem bregu Savinje nasproti Vrbja, med Kolovratom in Krilezom poplavno območje. V november-ski poplavi leta 1990 seje Savinja razlila vse do ceste, ki pelje od Kolovrata proti Krilezom ter tako izgubila del svoje udarne moči. Ker ni bilo nobenih ovir, je iz tega predela voda tudi hitro odtekla. Z napravo visokega nasipa bo na tem predelu nastal »žep«, kjer voda ne bo mogla odtekati. Ker bo istočasno z nasipom tudi zožen pretok Savinje pod predvidenim mostom na krajši obvoznici, bo pri katastrofalni poplavi Savinja pridobila na udarni moči ter bi verjetno nastala nevarnost za brežino naselja, ki ni ustrezno utrjena, in to zlasti še pod cerkvijo sv. Elizabete. Nekaj podobnega se je že zgodilo leta 1730, koje narasla Savinja izpodkopala brežino pod cerkvijo in odnesla del pokopališča. Takrat je bilo pokopališče preseljeno na Rosule. Kako visoke so bile poplavne vode Savinje leta 1730, je dobro vidno na kamnitem znamenju na Režalovem bregu ob Vrbju. V članku je tudi navedeno, da naj bi bil most na starem mestu namenjen le osebnim avtomobilom. Opozoril bi, da povsod, kjer je zgrajena obvoznica, avtobusi kljub temu vozijo v središče kraja, kar je koristno za potnike, pa tudi več denarja ostane v samem kraju (trgovine, bifeji itd.). Naj še omenim, daje v teku ureditev smučišč z Golt v smeri proti Rastkam. Tako bo postala pomembnejša cesta Ljubno—Rastke, kije prav zaradi tega bila že pred časom delno obnovljena kot široka asfaltirana cesta. Ob upoštevanju krajše obvoznice in da bo most na starem mestu namenjen le osebnim avtomobilom, se postavlja vprašanje, kako se bo odvijal avtobusni promet proti Rastkam, ki ga bo sčasoma verjetno potrebno uvesti zaradi možnosti zimskega turizma na Ljubnem. Ker bo marsikateri Ljubenc v bodoče lahko živel le od turizma, ker od drugega ne bo mogel, čeprav se tega danes verjetno še ne zaveda, je vse to pomembno. Oglejmo si podobne kraje in razmere v sosednjem alpskem svetu ter upoštevajmo naše gospodarske razmere. Čeprav nekdo uporablja »domačijo« za počitniški objekt in mu morda kakšen ureditveni predlog tudi osebno ni všeč, kljub temu lahko dobro želi kraju, do katerega nekaj čuti in da ga v razpravi opozarja na dejstva, ki bi jih bilo potrebno upoštevati. Končno pa še tole, g. dr. Zagožen. Mislil sem, da pomeni dolgo čakani pluralizem tudi kulturni dialog z argumenti, brez diskvalifikacij, ki naj bi bile stvar preteklosti. Nujno je, da o strokovnih stvareh končno odločajo strokovnjaki ob upoštevanju vseh argumentov za in proti in da se pri tem spoštujejo veljavni predpisi. Kam pripelje »evforično« odločanje brez argumentov, že dolgo občutimo. PETER BREZNIK Ljubljana, Rimska c. 14 Duhovitosti v nekdanjih trgih Pred prvo svetovno vojno je življenje v večjih središčih potekalo po nekem ustaljenem redu. Strankarske razprtije med Slovenci so bile značilne za čase po prelomnici stoletja. Po štajerski deželi pa še narodnostnih zdrah ni manjkalo, saj so Nemci v tistem času imeli večji del gospodarske dejavnosti, vsaj industrijske, v svojih rokah. Tudi denarni zavodi v središčih so bili pod močnim vplivom njihove politike, kije bila seveda raznarodovalna. V takih razmerah so v mestih in trgih iskali tako Nemci kot Slovenci svoje sredine, v katerih so se počutili domače. Gre za razna društva, nekatera izobraževalna, druga spet telovadna in ne nazadnje so se močno uveljavila gasilska društva. Na deželi so bila ta slovenska, v mestih pa zvečine pod nemškim vplivom. Takšen politični vrvež pa je marsikoga tudi utrujal. Zato so skupine, predvsem duhovitežev, ustanavljale razne klube, v katerih pa politika ni imela mesta. tako so v Mozirju že leta 1909 ustanovili Klub lenih, že ime samo pove, da je šlo za duhovitost svoje vrste. Kot znak kluba so si omislili sodček piva. V Gornjem gradu, kjer je bilo pred prvo svetovno vojno razmerma dosti urad-ništva, saj je tam delovala sodnija, davkarija, po drugi strani pa je tudi škofijska uprava imela uredništvo, največ iz gozdarske stroke. Seveda so med uradniki takratne avstrijske oblasti bili številni Nemci ali bolje nemčurji. Zato se ni čuditi, da seje v Gornjem gradu pojavil Slovenski samski klub, ki je imel za svoj znak velik ključ, kot je videti na sliki. Takšnih skupin veseljakov in duhovitežev ne gre jemati kot neko organizirano društvo, pač pa je treba njih dejavnost smatrati kot neke vrste »uporniško« in na-pram tedanjemu malomeščanstvu »napredno«. Znano je, da so podobne skupine delovale tudi v Solčavi in še kje. A. VIDEČNIK V današnjem času sije I težko predstavljati razmere, v katerih so naši predniki živeli tja do prve svetovne vojne. Ni bilo potrebne povezave z vasi v večja središča, malo je bil razširjen tisk, sosedje so se obiskovali zaradi stalnega dela na kmetijah le ob posebnih prilikah, glavna srečevanja so bila vsako nedejo in ob praznikih pred cerkvijo, kjer so možje radi izmenjali novice in seveda razna gospodarska vprašanja. V takih okoliščinah je povsem razumljivo, da so prebivalci, predvsem hribovskih vasi, radi prihajali na svatbe, razna žeg-nanja in druge prireditve, kjer so se tudi malo poveselili Vse pa je družila slovenska pesem. In, naši ljudje so bili od nekdaj dobri pevci, pa tudi narodno zavedni! Kaj vse so prepevali je danes težko ugotavljati ker je veliko premalo tega zapisanega. Vemo pa, da so gojili narodno pesem in ko je med nje prihajala slovenska knjiga, so se predvsem ravnali po Drobtinicah in mohorskih knjigah, ki so tudi skrbe- | le za širjenje slovenske i pevske omike. Prav Mohorjeva družba je bila, ki | je prva založila in razširila slovenske pesmarice. Na Koroškem, kjer je bila resnična zibelka našega ljudskega izročila, je pridno zbiral narodno blago, tudi pesmi, okoli sredine prejšnjega stoletja Matija Majar-ZilskL Tam je živel tudi ljudski pevec Franc Leder-Lesič-jak, ki je prepeval narodne pesmi, tudi najstarejše. Tako so ljudje marsikdaj prisluhnili njemu in nato prepevali pesmi v svojih sredinah. V Šmihelu pri Šumeč-niku so radi prepevali in bili so nekako središče pevske in glasbene dejavnosti tistih časov. Znano je, da je stari Šumeč-nik redno pošiljal nekoga, ki je bil znan po dobrem posluhu, tja na Koroško, da je prisluhnil petju Lesičjaka, nato pa so naučene pesmi posredovali krogu pevcev v Šmihelu. Prav začudeni smo lahko nad veliko željo naših ljudi po ljudski omiki A. VIDEČNIK Ignac Orožen o Okonini Za cerkvijo v Radegundi prihajata na vrsto dve podružnični cerkvi radmirske cerkve sv. Frančiška na Stražah, m sicer najprej okonin-ska in potem cerkev sv. Mihaela v Radmirju, tako kot ju je v nemški knjigi Das Dekanat Oberburg (Dekanija Gornji Grad) leta 1877 opisal Ignac Orožen. Ekspozitura sv. Jakoba v Okonini. Tudi ta podružnična cerkev, kije do približno leta 1787 spadala v župnijo Rečica, je bila imenovana že v gornjegrajskem opatijskem urbarju iz leta 1426, in sicer na strani 33, kjer piše: »Zum Weyngarten. Wbokowynye Jantschecz servit marcam 1/2 graecensem, pullum 1 ecClesie s. Jacobi.« (1) Več izvemo o tej cerkvi iz vizitacijskih zapisnikov iz let 1631 in 1690. V njih piše: »Cerkev sv. Jakoba v Okonini (2). Ima tri oltarje: prvega sv. Jakoba v prezbiteriju, drugega na ženski strani sv. Križa, tretjega na moški strani sv. Antona. En oltar je pred vrati. Poveča naj se prezbiterij in povečajo okna, oltarji pa naj bodo primerne velikosti. Oltar pred vrati naj se uniči. Ima dva vinograda, 23 krav in 4 ovce.« Leta 1690 je bilo zapisano: »Cerkev sv. Jakoba Apostola ima en vinograd in dajatve nekaj ovc in njiv. (...)« Sedanja cerkev v Okonini ima tri kupole: enonad prezbiterijem in po eno nad obema stranskima kapelama sv. Janeza Nepomuka na severni strani in sv. Ignacija Lojolske-ga na južni strani. Kapela sv. Ignacija je bila zgrajena leta 1722, kapela sv. Janeza leta 1724 in prezbiterij s kupolo leta 1730. Najbrž je bila vsaj kapela sv. Ignacija zgrajena s posebnim prizadevanjem župnika Jurija Schwollerja, Li je bil v letih 1719—1720 pomočnik na Rečici, saj je bil, kot pripovedujejo, utemeljitelj in pospeševalec romanj k tej kapeli. Vsekakor je moral biti obisk te cerkve zelo velik, ker je bil tudi tu (tako kot pri sv. Frančišku Ksaveri-ju) postavljen lastni dušni upravitelj. Za prvega dušnega pa-stirja tukaj je bil imenovan ravnokar navedeni duhovnik Jurij Schwoller, za drugega pa duhovnik Marko Volovšek. Ta duhovnik Volovšek je tu ustanovil beneficij (3) sv. Ignacija s kapitalom 3750 gol-dinaijev, vsakokratnega bene-ficiata pa je obvezal, da naj bosta v cerkvi v Okonini vsak teden brani zanj dve sveti maši in vsako leto na dan njegove smrti eno. Ta ustanova je stopila v življenje 6. decembra 1758. Tukajšnji beneficij je ustanovitveni kapital 3750 goldinarjev, kije bil naložen pri pokrajini v Ljubljani, zaradi francoske zasedbe Kranjske izgubil, potem koje Avstrija dobila Kranjsko nazaj, pa je bil dan na razpolago denar od obresti. Medtem pa je bil tukajšnji beneficiat subvencioniran iz štajerskega verskega fonda. 1766, 1. marca, je cerkev v Okonini od gospoščine v Žov-neku za 1000 goldinaijev v župniji Mozirje kupila žitno desetino. (...) 1787, 19. decembra, je komisar in župnik v Mozirju Anton Krobath poročal, da küra-cija v Okonini ni ravno potrebna, bi pa imela velike dohodke, saj bi bilo v njej kakih 500 duš. V Okonini tudi že kakih 50 let obstaja beneficij. Okonino je potem 10. septembra 1789 vlada določila za lokalijo, vendar pa je bila potem spet razglašena za nepotrebno, tako daje tu bila dovoljena le ekspozitura. Leta 1791 je posestnik Valentin Ampach položil 200 goldinarjev kot ustanovitveni kapital za 7 maš vsako leto. Od posestev ima ta ekspozitura njivo z 864 kvadratnimi sežnji, dva travnika, velika skupaj 1385 kvadratnih sež-njev, vinograd z 806 kvadratnimi sežnji, vrt z 32 kvadratnimi sežnji, pašnik z 283 kvadratnimi sežnji in gozd s 7 orali in 362 kvadratnimi sežnji (4). K temu spada še velika stanovanjska hiša. OPOMBE: (1) Nemško Zum Weyngarten bi pomenilo Pri vinogradu, Wbokowynye pa bi bilo V bukovini Latinsko besedilo določa, da tam »Jan-čec da pol graške marke in 1 pišče cerkvi sr Jakoba«. Graška marka je bila tedaj, v prvi polovici 15. stoletja denarna enota.— (2) V izvirniku: in Okonina — (3) Beneficij je trajno ustanovljena cerkvena služba z rednimi dohodki, beneficiat pa uživalec beneficija — (4) En kvadratni seženj meri 3,60 kvadratnega metra in oral 57,55 ara — Na dveh označenih mestih so izpuščeni odlomki, ki govorijo o finančnih zadevah. Prevod, uvod in opombe PETER WEISS Z leve: Alfonz Rihič, Karel Mikuš, Ciglnov Egi, Jernej Videnšek, Anton Ribič, Franc Presečnik-Prodnikov, Tugo Rakuš, kije bil še kapelnik gornjegrajske godbe na pihala. (Iz zbirke Janeza Mavriča) Veterinarsko dežurstvo 22. 4. do 28. 4. Lešnik Marjan, dipl. vet., Ljubija, tel. 831-219 29. 4. do 5. 5. Zagožen Drago, dipl. vet., Ljubno, tel. 841-769 6. 5. do 12. 5. Kralj Ciril, dipl. vet., Ljubno, tel. 841-410 13. 5. do 19. 5. Lešnik Maijan, dipl. vet., Ljubija, tel. 831-219 20. 5. do 26. 5. Zagožen Drago, dipl. vet., Ljubno, tel. 841-769 Dežurna služba Elektro Celje za mesec maj 1991 Od 29. 4. do 5. 5. Marolt Marko, Mozirje, tel. 831-877 Od 6. 5. do 12. 5. Tratnik Franc, Pusto polje, tel. 831-263 Od 13. 5. do 19. 5. Nadvežnik Srečo, Nizka, tel. 831-706 Od 20. 5. do 26. 5. Jeraj Franc, Prihova, tel. 831-910 Od 27. 5. do 2. 6. Lever Peter, Paška vas, tel. 884-150 V slučaju kakšnih sprememb pokličite Elektro Celje, tel. 25-841, kjer dobite vse potrebne informacije. Kino »Dom« Mozirje v maju 2. VOJNA ROŽ — ameriški film 4. 5. HENRIK V. — angleški film — zgod. drama 9. VAMPIRKA IN SOSEDA — ameriški film — grozljivka-11. 12. BRATSKA KRI — ameriški film — akcijski r ’ 16. SENATOR IN STRIPTIZETA — ameriški film — komedija 18. 19. LJUBČEK PO NAROČILU — ameriški film — ljubezenski 23. ODPOREN PROTI STRELIVU — ameriški film — akcijski triler 25. 26. BOGOVI SO PADLI NA TEME II. DEL — ameriški film — komedija 30. AMERIŠKI KICKBOKSER — ameriški film — karate Kino »Jelka« Nazarje v maju 1 VEČ POŽELENJA, ameriški film — erotski 4 — 5 DOBRO JUTRO VIETMAN, ameriški — triler 8 PEKEL V ŠOLI, ameriški — akcijski 11 — 12 GORILE V MEGLI, ameriški — spektakel 15 SMRTONOSNI STREL, ameriški — kriminalka 18 — 19 STRELJAJ, DA UBIJEŠ, ameriški — akcijski 22 LJUBEZEN Z DIHOM, francoski — erotski 25 — 26 PRIJATELJSKA KRI, ameriški — akcijski 29 MLADI AJNŠTAJN, avstralski — zabavna komedija Kino Ljubno v maju L — 2.V. SICIUANEC — ameriški film 4. — 5. V. POLICIJSKA AKADEMIJA IV. — ameriški film, komedija 18. — 19. V. IZZIVALEC — italijanski film 25. — 26. V. AKCIJA TERORIZEM Nove knjige v knjižnici I. STROKOVNA LITERATURA: Cvetlični koledar, Zalokar: Mavrična kača, Z Veneti v novi čas: odgovori, odmevi, obravnave, Veneto in Slovenija, Šeligo: Prehajanja, Peck: Ljubezen in duhovna rast, Stele: Popotni psalmi, Kunaver: Pisanica rdeča, Kosič: Modrost ukročenih sanj, Batagelj&Golli: Tex. Povabilo v TEX, LATEX, BIBTEX, PICTEX, Spiler: AutoCad 11. Šija-k&Lončarek: Škola MS DOS-a, Poliščuk: Oracle, Župančič: Vodnik zdrave prehrane, Bohanec: Literarno omizje, Grum&Pleško: Vetrinjska tragedija, Sporočila iz onstranstva, Zbirka Sprehodi v naravo: Žita in poljščine, Alpske živali, Listavci, Sladkovodne ribe, Zdravilne rastline. II. MLADINSKA LITERATURA: Kunaver: Ob bregovih Soče, Oxlade: Pogled skozi mikroskop, Spurgeon: Ekologija, Whalley: Metulji, Parker: Ribniki in reke, Vegri: Kaj se zgodi, če kdo ne spi, Grafenauer: Mahajana, Blyton: 15. del zbirke 5 prijateljev: Skrivni rov, Burroughs: Tarzan, kralj džungle, Za-marovski: Sinuhet, Izplesani copatki: pravljice, Bitenc: Leseni ptiček, Gutierrez: Cocori, Škrinjar: Ulica prednikov, Slikanice: Asteix: okrog Galije z Asteri-xom, Prišel je lev, Povodnjak in makov škrat, Zaljubljeni zmaj, Kapljica, Prečudovite pesmi o dežju, Prečudovite pesmi o soncu, Prečudovite zimske pesmi. ID. LEPOSLOVJE: Doctorow: Svetovna razstava, Coscarelli: Popolnost, Fritz-Kunc: Grand Fouette, Mauser: Ljudje pod bičem 1—4, Košir: Ženska pisma, Makarovič: Krizantema na klaviiju — pesniška zbirka, Kralj: Poslavljanja — pesniška zbirka, Holt: Italijanka, Holt: V Risovi senci. Matična kronika za mesec marec 1991 ROJSTVA: Rojenih je bilo 6 deklic in 9 dečkov. POROKE: Weisseisen Primož, star 22 let, iz Kranja in Bezjak Saška, stara * 21 let, iz Maribora. SMRTI: Napotnik Jožef, star 72 let, iz Ljubnega ob Savinji 136; Ermenc Jožef, star 48 let, iz Primoža pri Ljubnem 26; Potočnik Frančišek, star 83 let, iz Juvanja 22; Vertot Jožefa, stara 87 let iz Florjana pri Gornjem gradu 20; But Ana, stara 57 let, iz Mozirja, Zaškerčeva ul. 24; Žerjav Alojzija, stara 65 let, iz Mozirja, Ul. Slandrove brigade 5; Krivec Neža, stara 88 let, iz Solčave 15; Dobrovc Jožefa, stara 83 let iz Nazarij 189; Cigala Tatjana,stara 26 let, iz Solčave SSS3N0VICE »Savinjske novice« izhajajo mesečno—Izdaja SZ občine Mozirje — Glavni in odgovorni urednik Janez Plesnik — Tajnica urednika Mija Pavlin—Fotografska priprava Ciril Sem — Tehnični urednik Niko Kupec — Telefon (063) 831-850 — Žiro račun pri SDK ekspozitura Mozirje številka: 52810-678-54000 — Savinjske novice, glasilo SO Mozirje — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do 10. v mesecu — Stavek, filmi in prelom Grafika Novo mesto — Tisk na rotaciji Ljudske pravice v Ljubljani — Po mnenju IS SRS, Sekretariata za informacije (št 4211/72 z dne 9. maja 1973) je časopis oproščen davka na promet proizvodov.