pmiuitti In u^ravnUkt pro-•tur k; HM7 S. Uw*4ale »V. UtfOT 80. UwaonuvfJa* ^ -fr!*. rl Kot j« (gotovo te znano *»0t tlakom i« ta uaaelbina maj M Tor«* 99n Kamo eno miljo. Slovencev jo tukaj natf&Jonih okrog 71 družin ml' kadrih je 34 oseb driaarlja aov, Torej v tem odru te nbouo t*ko nazadnjaSki Mo bi billi Jm ko za\f<-dni tudi v politiki, da bi val prinadhli fc delavski politiku atmAl. w>ajalnrtiem, bi Mlo v marstfem Wlj<- to bi loJiko te)t-mrfM z marsikako vetfjo aloven »ko naselbino. AH žal) da ni tako. ^ ^ ^ --------- ■ Volitve, ki hO t*c vfAile 2. no-i^ iuiyv fa m,pi*iii «ledoCe pi-v<^pt»ra € L «o pykaxale, da dela v-. Cenjeno uredništvo. . . nivo Ae vedno ne mzume, da bc obvezani vaa, da tai t»koj uuta-je tr«** organizin^ti tudi politi- viU). . . in ^r iz tega razno, da Je trebft Pilati v jmme U- loRflt ^ ll1B maram v mojem aU-radc in poatavodlajiu* zbornice uovanju obrazfkov .vetepodjettt-fcatitftpnike, ki bodd ^atopali »»»Jife^ kiAH^a. Toliko v pojaani-de4avee in ne vdepodjetnttce, ^k« lav Krr mi pa ti goapodje Se se-lio^emo, db ia^oljlbmo »edanji daj p^a^jo m, katerega pofii-podo£aj. Izvoljeni so kojuiklatj« s(>ln odpovedal, »m J*V \ . Us|>odjiUHiln» Branko, itttek L-j^ dali to v javuont. »tebri ao v ^'illl' Htreetu.j ^ploli ne morem razumeti, ka-V-itiAijfaiji naselbini-od-^ko naj bi delavei podpirali talke danih 225 flflaaov jzu irpubltkatviu^ \\ v nujva^nejSem trenutku vko sira ikn. V2A za demokratko, pr4.Hi.,Hnj0 in podpirajo naitprot-U za airt,ti liste, "ki ho ostali zvesti ni-koliko pojaanim. i^nraoa^niLvojHn f^rineipoin in zvesti delav-god(KKlje ao za. to fttevtto glasov Lem i« ti so Prosveta. Proleta-v tukajšnjo na*t*Mni» ti- L^-ia niesevna re\ija Caa, ki so ao« dolarjev. Najeli so 11 hlap- v rtwnici podufljivi. Agitlrajmo eev, da so kupovali glasove in > Lu-ta lfcte. da IhkIo zahajali v ste pU»V\'aK po VNifrv rtitnih ji^urna slovensko hišo. «ena;h od «iega dolarja napi4j.|r ddo, rojaki, da ae bodo ti-Na razpolago so bile VHftkovrst- pri prfhod- ne pijane, aamo da ao jih volitvah 1 In prepnean sem, 'aije zapeljali, da volifW4 nt*> ve- (lu ho ^^ dan, ko bomo mi deli, .kajto trlasovati Da je to n na volifieu in -bodo »tare imiea, naj na^edwn »ledoei d^ f^^a^ko stranke poražene, kot godek, . 04 drugih lahko prioakuflfco le to, kar siuo /e dobili in nam' 6e tajno obljubuj^jo." Toda 'zaman smo pričakovali takega apela, talke izjave in po-alanfce. J?dal jc pa apel, da naj delavci volijo' kandidate, kateire je postavila velemeifanaka stramka, da naj volijo "delavske prijilteijf'V katere naj iMejo x velenn^ans^h strankah. Al in-ijateljl trpini, kolJko prijate- ja vesti. Po volitvah v Arstriji Reaklina pohodni! Man*)kontu j, zdrda presimi^ljiva vest, da soetjalni demokratje pri voIUvmIi narodno skupftiMno dne 17. okt lobili manj mandatov, kakor pri prvih volitvah 1. 1919. V celim so dobili uamireČ 7 mandatov manj, doeim ao Jili ki^iinski so-cijaliei dobiK 14 ve<}, iu -sicer n. le na «kodo sotfjaane ijeinokra. i je, tenivcu" tudi drugih 'mev-un skih arraaik. Soi-ialna 6smokra>'■.. ja ima v novi1 narodni skupini 62 mandatov, krftdanski1 socijalci pa 78. " -V Kljub temu, da na prvi uiah zdi, kakor da je socijatna demo krači ja podlegla, se more vseeuu reci, da je pri 1eli volitvah njena zmaga ttprav sijajna. Upoštevajmo dejstva! Tri pivih volitvah 1. 1919, ko m, je pravkar ivoneaila krvava vojua. so bili predpogoji, da zmaga so eijahui demokraeija pii volitvaii, najugodneje. Ljudstvo ae je, iz-, . straduno iu obupano vsled nivlo Ijev J jtiArto " velMnf^Bnrikih veških vojnih muk obračalo v strankah o tem miuo so le n^^ do so^jalui* demokrurij.. prepričali v zadnjih dveh le- prikuj*, od nje lutrega fcfrblj. tih, konnio dobili Htavkarji in- ^auju razm)M-. kar je v revni Av žunksne, ko »p nad nas poSUjali ltfti-iji i*>mia3a težkoftT MsSftniski profesijonaliio pretepače in ras- ^rartke so btie v 1. I9l9 razdrapu bojnfki', ko so nas istirali iz sta- in nfoi-ganiziranc, kar je v%e-novanj, pošiljali v jcJo, ker smo kak«»r mi talkratni volilni izid zahtevali ihali boljši fco&Vk'kru- pra^Jiko mnogo vpliv-ilo. Pdgoji ha. Da, take prijatolje je tudi v teh volitvah pa šo bHi v priau psiporoČal Gompers sam, pred-sedifik ameriSke ddavrfke federa->ijc.' 6n ni dravski boriteVj, *nn ne more Uiti -pifcAsfclnilk delale strokovne organizacija lloženje ljudskih ma* tekot. P-a^a uneslo in da so se med tem motfanake jrtranke na novo or Toda kljub temu smo delavci fcaiUziralo, je presojanje položa tvnltii imnrodo- i« . ./I »O ni I ,11/lubilritiOL: L i m>.. pak njeno delo zdi j opravlja zbornica". .« ^ "Alif,,'-;^W Tudi zbornica ie poslužuje napraui oi'ganiziranemu delavstvu tiste taktike, po kakordni ae je preje ravnala zvesiL Ona ne pravi, da nasprotuje otgartJzirairhi delavcev, ampak je le proti "organizirani" delavnici. V tej izjavi se zrcali njena zvijača! Koliko je pa za delavce vredna delavska organizacija, ako se podjetnik ne zaveže s pogodbo, da bo najemal le organizirane delavce in pod takimi pogoji, ki so dolo- tedaj lahko najame neorganizirane delavce in jih plača, kakor mu drago. Dogodilo bi se tudi, da bi nekateri delali samo osem ur, drugi pa mogoče devet ali pa deset ur. Kadar bi podjetnik spoinal, da lahko meri s tistimi organiziranimi delavci, ki delajo v njegovi tovarni ali njegovem podjetju, bi organizirane delavce pometal na cesto in jih nadomestil z neorganiziranimi delavci. Delavska organizacija bi ne imela za.delavce drugega pomena, kot da plačujejo prispevke vanjo ln vzdržujejo odbornike. Ko bi delavci apoznali to rcanico, bi pričeli zapuščati organizacijo, ker bi organizacija ne bila več zanje fičit, slu- H5 jim za napad ali obratnbo, ampak bf bila samo he-kien okrasek, od katerega bi delavci ne imeli nobene kftHaU ' , • - - > ■ t . TTT-^T, ,7 " kar no nadlleguje s takimi beda- ti. H|K>minjamo «e nedodJhie "H^ čeni v pogodbi? Ce j>odjetnik ne podpi&e take pogodbe, sloPlulli dft ,mj raje braid ti-kve, ki ao p«dnle kroglami pijan in ** \-pwW, ako sem ht j« tt^af alabj^ipžbe nam vedno vol«. Odgovofti sem mu, da' *« I obdjubujej»r-da bomo prihodnji ne. in da ^akam na žeiio, da.se o- teden prišli ddati s polilo |Mrro. pm>-i. Vedel je pa doibro, da sentlTeda vedno \t 4lpr«io • • < "i proč, ako ga oddam no< ijaJist4^ni | ' t>Ul»t niea zadnjega vettkega dranki. iPonujail ml jo dc«et 4o- jeklarskega fttrajka . . . Spomin 'ar je v. ako glasujem ?a republi-jnam nlunja na tefcko ^-SHe, katere kansko stranko. Jaz mu takoj je moralo delaVutvo, vpoaleno v w Ml.lloeno poreta, da naj me ni-h*Wai-nah in Mezamab premriia- U(rbCneni drugem -potu ne bbmo i---------• "" ut-----—prišli do svojega cilja, o t«n smo tndi na političnem polju napredo vali pri zadnjih ^litvah. Lahko smo ponosni. Toda nafte delo ie ni konSaho, in imamo se precej trdega dela pred seboj, orati moramo fie ledino in s« jati^seme ao-eijalizma. Agitirati moramo za ao-i.ijalisti?no "toliko, pridobivati ji «!aie, agitt*irtl za delavsko Sašo-t>1sje, faabi)i6je, ki ne fzda v od-To^ilhem' trenutku delaveev, poet Hšrati ga 111 širiti. Čim bolj bomo delali, tem ptej homo priAli do S% l^ladnjo volitve «0 pokarale, |dem«h^i in Htedmana, ji pi-iAu« Iu boritiUv ameriAke delavske "fc opiti binlak praviti, da bo o nadaJjuH^jpersa in druge voditelje ameriike hvojem "BUniau". Iz tega se delavske federaeije, ki so izdali razvidi, kalko koi-upi-^ ao se •b-l 0Oet na vse «Saturtvo te organiza-sluievali \eleixxijetniki, in dalji' rij,. « «aj ob prihodnjih voli-dolar 7iiuigal. . nvi^t valimo samo (kandidate, ki In m ranim«m. da moTajo biti Iprifikjajo i/. delavskftjrjftjHl^ Mapad na delavske oi^anizacije ni dkektei!! ^^o^^jiViJ" -- ta apel! HL AI ^ , voHivah? P ora*ja, glasovnic »aJblTa amerifika delavska federaei-volitev, in da ne dajo •aiNhlja" Kj. je bil (iompi rs in drugi I jati agentom iu podrepni-koin vodil,r3ji ameridke dela%nke h- —^ - - .1M11 ____L. .KT- Ja. .1........T' • i »i____ ■ .7. , .-----da no rniajo poraziti svojega nn j ' Ju 1,-tos. ob ampak je zavraten, zaradi tega je tudi nevaren, kajti šp boij*eg» " " ^ celo med delavci ne najdejo, ki verjamejo, da je pogodba med jMHljKnikoni in delavsko organizacijo nepoUrbna, Ali;;^, ker hc lahko pinijetnika prisili, da sprejme delavske, M „ ^-^u .v^-Uaten, ga m> izdali Pred htomi zahteve. Noben organiziran delavec^ki ima akužnje, ne ga v«k>laja, ako bi ae savotiali N>! n^glaaitl ao xa edino zveli-trdi, da se podjetnika brez pogodbe ne mor« prisiliti, da »o*1* v ^ft^S? roimbiikamiko aH prizna delavce zahteve, ali on k Umu doHavlja, če je bil podjetnik prisiljen s HUvko ali na drug MČio spre je« delavske zahUve in ni podpisal pogodbe, da jih prizna do določenega in dogovorjenega jih lahko podjetnik Se prihodnji dan zavrte, ne da bi s tem s*be moralno pontlal ' • • • ti iK>Uin-n(., 8evski z1»0r, ki^MSbe v kratkem delovati. " i ClanU Slovenskega doma naj ae mleldMljo polno^tevHhio prihodnje seje 2S. novembra t Na Kje je dnevnem mdn Jo ve-e, \-afaih zadev, leo« oddaja prostorov, mesnice in%roeieTijMkp trgovina sa leto \m. y?4ed teu.i na ja« ude leži te aeje sleherni eian, t>a demokral^ko. Oompem sam j« _____________ J 'ij^tlHl «a dem..^ratuko stranko^ »el poluAjij in btm VMkkvgti tn^u ln to je WM\ davni idmmm Toda not Ka> krmijo tm tHietAi, amertot. Maifte aabavljajo \w*rp>refc. mdikalnl tako, Ae huje kot vjff aiji, toda ko jo prtl^a tukaj, da 14 israbili moe. katero imajo, pa Te resnice^ zavedajo tudi. pod jetniki in z^egatie napenjajo Vit svoje sile, da odpravijo "organUtrahu ' delavnico in« njo tudi vac- im^kUr«, ker u^ajp, tV s< jim U> da tako onlab«' (U la\Tike sUt>kovm» organizacije, da ne bodo več sposobne voditi bo j ta delavske interese. . »a vetrpnrfjei nlMf O iftlldkkt«. Na lahko Dobra primera! — VVuci liWni profesor, ki je podtt-^vnl kemijo, je pričel pitnlajati kolačke, kar ni mogil s sN»Ojo profesorsko plačo dostojn,, prrhraniU aebe In svoje družin«. Profesijonalni pretepal "Jack1* Dempsey pa prej. me za eno uro pretepanja tri sto tisoč dolarjev! KoHko daleč smo Ar od prave civilizacije* ta na^iu ie r*«*geaM> delavsko x-pra4anj«> it« in iUtoi 1K, pa , in^rati ar, afitiran med aa amrljplMi^. atraak«. pHSo. >lrati jI novOi iM«v«r. podpim. HMs a t bo potem kaAcega nepotrebnega Ufl v vea^e borioaaje /.a1>avljBiija. Seja pri<'iie 1 ob drugi uri popoklio ------ organ ixaeij<>. AfUirat "Je sa velep«ljetni-utraniko. In \~prasam vaa«i 'lani ameriike delavske fedwviete ljdiko Za ee- ne ia ne vemo. Krdaj fatide in ee-na bo pravtrfmnio objavljena. in »vest borildj »a delavske klte jVVLDUL POŠTNA TATVINA V me. bt on utJpi) prslo!i pričakovati V teh vrftt-vah naunre^ 'so Jo T»faWcnial« lazrediui zavednost proletarijata In resuliat imrfau ln jpaalj«™ mo^an. V Avstnji ,i>o sedaj aavhuUla moMamka koalicija Ia ***** dempkiaeija vlade ae bo ode leieval*. Mfd^j. bo p^maaU avstrijska bnrfarta av^jo m*** iu franeoaka bor pomagala Czernini rmajajo. .. Poaabaa Wadja, ki Ja V* ^ m rbo pnauvljaaa od H^H aa ttoa ia ladimtHJo»J« pri Izviri ( Uphcu V nov ia ialatm Llffl-fjl intereaira med dragim tPf1 tmst Uri 00 akaww> bi »a okraa do naa. Val oaavatl ao • kroapla*««, kilro In ajboljie in najkoriitneji« flt nit muditi y fUrom kraj« Jt tear. »fiod pošljemo » wMm Hf*nO. VUta tntfm darujU Ulolno mnitoo trt plMto.0 obmti te nt hrmnllna rlo POZOE ROJAKI' Ni prtvltj Inum nokftj JUNAK ("'KOV ifokrv* |NMmi (o l#pr raatl, Itor dthri Prodati jih po i IfMarniftni/ftMjan r v««- krti« tednikih drlav. »m t« 1 : Mf M Mrak, VI* *. OtkV Ht , CtrUnvUJi>; IM i||ii nav< d» iM-iiu, lur mu la aaprlartrm Ujavi« ubliko, V km*ri *K> ljudatve miiuo odločilni činitelj, uejvttji zakonodajalec, nadsornšc tako-ikov in sodo*. Zaktavapo demokracijo. Dve besedi itojemo danes povsod. CenirsHsem In svtonomi j«. U vaeh teh b«eed ne dobimo nobenega jssnega pojma. Kaj Je centraluemf Kaj J« avtonomija i«, fedcralfcemt Praktično te it-viti« zadnje v. ftrid, Ameriki, Nemčiji, in po novi ustavi tudi v Avstriji. Kateri teb sistemov naj bo primeren sa nsnT -- Jeano je, da ne moremo v Jufporfaviji pre-wjati razmer dragih drfav, tem-viV' moramo na teb tleh apoznavati, kaj je na teb tleh potrebno. Tn iiiMuno atvari, ki morajo biti e-notno upravljan«, ker «e osmo*i-rno. «ko jih raibijemo le v ta namen, da bi komu ne kori«tile. Na primer želeanlee.. Ali naj iarnjo Slovenija, Jlrvamks, Nosna In druge pokrajine vaaka avoje Isat-uo ielemi&o omrežje. Kam bi na« to pri vedlo T Daije iotatvo. Ali naj Mipnvaa nama odločuje o avojih Aol.hf Na U nefin bi «e kaj lahko vrnili v srednjeveške namere. (Medklie • Živela tretja iuter-naekmala! OovomHt vpraša. kaj ima tretja int«rnackmala opraviti ■ trmo govora ter nadaljuje); TJ Imeti moramo saken, ki velja rs v«o državo in ki omogoča na /lufiijakom, da bi ebili Šolstvo. Vendar ne ememo metati vaega ua en kup. Slovenija ni Maeedo-ni j«. Zagreb ni Otinje. Imeti moramo zakone. M jih lahko ime mi jemo okvirne zakone, ki dolo rajo nadela *a v«o državo, ki p« dajejo poeamesnim pokrajinam • avobodo v njihovem delokrogu. ; Ako mo cele pokrajine, da le celeta pri tem ne trpi iko-de Da ae najde ca vaa vpcašanja potrebna pot, je treba atvari temeljito p študirati in ugotoviti, kaj zahtevajo raim*rv 1 Glede avtonomije povemo to: Avtonomija ae prtfeJJa že pri po Muiutniku, pri driavijanu, Nekateri bi i« naa r«di zopet rtsfcra vili podanike, kakor v starih časih. Mi niamo podaniki, mi smo člani države, katero hočem« imeti t« ko urejeno, d« bomo v ujej vsi e-nakopravni. One, ki opravljajo naše posle, ai moramo imeti pravi j eo aami t^Uti. Imamo le pravico voliti' poslance v koustituanto j \l$m\m omejitvami. Volilni za kon ni teko lep, kakor trdijo go^ npodje, ki ao g« sklsmfali. Ven dar nam daje pravico, da volima poalance. Kaj pa z onimi, ki zakone izvr »pjejo! Znan goepod iz demo kratek« «trani je dejal, da mora kralj imenovati avojega nastopni ka v Ljubljani iu d* sirski general lahko v«akeg« zapodi in vrže v ječo, ki ne uboga. To je povra čanje v črno-rumeno \ vat ri jo. R<* je, da potrebujemo uradni kov. Potrebujemo tudi sodnikov Prav tako pa je tudi res, da bo ljudatvp, ki Je »poaobno voliti poslance, da delajo zakone, menda tudi toliko spoaobno, d« samo voli uradnike', Id iivržujejo te »ako-ne bi sodnika, ki «odijo po teh zakonih. Ako hočemo postati demo kreitični, je t« pravica neizogibna. 3 ■ ;Vi j ;; rj^J&i Za demokracijo ne zadostujejo k politične, temveč tndi je trebe Menjalnih pravic nKo je hrumela svetovng vojna preko Evrppe, in poloviee sveta, ni poruftila le nekaj bajt in strelskih jarkov, pre vrnila ni« lc nekaj trgnov in kron temveA t«-vojna je porušila ver stari siatem mižljeuja, atari siaten prodrtelranj« in izmenjavanja, ka tero ae v kapttahstični družbi naj drjfava sKiži na Mu »iti eentrali/irana do. take krize avojih letnih poalov ae more izvrševati Prišla Je vojna, ki j« bila gotovo kapitalistična, ki «o Jo vodile vlade, zastopnice kapitalizma. Vae te zaatopniee ao morale priti do spozneuja, d« na podlagi čistefs kapitalističnega sistema ne morejo voditi vojue in ne morejo amftfStl Najpriuu i nejše kapitalistično nadelo je bilo, da je privatni lastnik neomejen gospodar v svoji hiši DelavJ cem ae jo veduo dejalo: MMenl ne bo niM<* koraandiral, jaz sem g« spodar." Prišla pa jp vojna in vlada je dejal«: Ce ne komandi-. a iv, privatnega kapitala jaz, m M&flPItf Militalizirala ao se podjetja. Vojska bi bila pomrla fd lakote, da ni prišla vlada rek«*-s svojim žitom ne razpolagaš ti, vzamem ga jaz, itd. Podrža vile so m' Železnice in v*a iudu-strija naših mogotcev. \'se je pri-Šlo pod oblaat generalov in maršalov. Te metode so se izvajal« po vaeh državah Bile izpon«. , jene iz Wk1adiAča HOcializiaa in zmagala je kleja, da je nad privatno pravico nekaj visje«^ Seveda kapitalistične vlade niso smatrale za vOijo pravico volje h int^lreaov naroda, temveč avoje interese, katere ao izdajali za iu-tereae cele države. Ka»>italisem je dokazal, da z lastnimi sredstvi ne more več izhajati, kadar pride v krizo. Naatopi sedaj vprašanje, ali Je življenj* V miru manj važno kot življenje v vojni. Vojna, *e tudi traja šest let, je le izje, men slučaj, mir pa je trajno stanje iu je za to v miru treba trajnih uredb, ki naj narodu koristilo, kakor v vojni. Ako vidimo, da kapitalizem sam ne more izhajati • svojimi sredstvi, imamo pravico trditi, do ao ae stare uredbe pre živele in so v mnogih ozirih posta !e tako trhle, da se ne morejo voč ohraniti. Zato moramo zahtevati, 1a ae državne uredbe v socialnem rziru postavijo na novo podlago. kapitalizma. Č, pa vem, kam "J11™™ J^^tS^S^ je trvba iti, hočem pozpati tudi PO0LATI 10ŽKM DA10-pot, ki me najhitreje pripelje tjg.| VI 8V0JC1M V STARI Iskati pot y vprašanje taktike. Na tej poti ao poataje socialne I Nanaimo, B. C. Cauada, okt. reforme. Z oaenkurnim delavni- slavoiik lmmigrant Banka, kom ni rešen naš trroblem. Ve* Ne*r York, N. Y. dar ga je bilo treba, ker je rezil-|Cenj«l»i gospodje: k«, če dela «ovek dvanajrt ali o- Nižrpmlpisani ae čaatim nazna-sem ur. V prvem elučaju mu ne ^ Vam> ^ ^ ^ 19. julija preostaja niti minute, d« bi to Jijel poalani mi prejemno pot?^ razmišljal o svojem «Unju. 0 aenaijn, katerega «te po- odtrga nekaj ur kapitalizmu, jih L^jj mojemu bratu na Beku Orno-lahko izrabi «ebi in gibanju v I ^ y ^ ^oro. Prejel sem tu-prid, ako jih posveti razml&lje-l jj y BVOjem prejemna potr-vanju in delu za socialne prefele- ^ ^ujib moJih poŽUJatvah, mg; Tudi nI vseeno, v ktkih ras- k;tere ^ bile tudi 0 pravem času ■■B menuje trgovin«. Ne d«mo se varati da je kapitalistični sistem h na tem, da propade natančno v 24 arah, 30 minutah in 35 sekun duh.' Vemo pa tudi, da kapital! zem nima več tiste moči, kakor jo je imel nekdaj. V tej dobi ji kapitalizem dok«z«l, da v časiV ------ ■ V"" * merah živi delavstvo. A^o veste, L Jgg o^Mfg kakih «tro*kov da je i-udnik zavarovaii da iiua- ^ Moja p^Ujatev te tovariše za iiadzonuk^, je to Ji ia^aaa v Iimjkraj6em pač nekaj ihmgega, kakor če a^ in ^ dall< ^ kar ^.n v strahu,| da vas vsak trenot«* T^^ J ^ Vani Mt0 po^bno podauje, to m dovolj varnostnih ^ naprav. Zahtevati moramo, Ua sc JJ-JS teden sem Vam poslu 1 » 9. doUrjevto «5 ^ Vi.7 ^ Tjr? J_ | centov, katerega ste gotovo do r^s-srr* t Km ^ daj začno pripravljati za tiste na- » , ♦ loi, katere bo imelo, k*dif bol Ker vem da bodo tudtosUd industrijo, promet itd., vodilo se- rojaki te dni gotovo pošiljali mo. Zahtevati nuiramo po vsA Uvojccmjv domovino ^en- ds--^AiftViLirifl delavstva. Mve, priporočam pri tej pnlilo, zato da se delavec pouči, kako *e j Pravem ^hovim rodovinam, dela, da se nauči upravljati, da z rojakom in znancem v roke in da dnem,, ko preneha IcapitiUfrtifcm «e JM» i«pUča točna poslana «vo-produkdja, stopi lahko na vodH-ltt. ker tem se že parkrat obrnil ,10 m(*t„. ua to banko, — Vašo cenjeno u- Ako imamo upanje, da se ure- kanovo, — in Jraakirat so moji v (li jugoslovanska država v temUtarfem kraju prejeli točno toliko, smislu, moramo imeti to upanje I kolikor sem poslal v najkrajšem] ^Zuo iu prijut le, aiko odvzamemo 'jkapitalistič- Uasu. | \ - v - Tlim strankam moč in jo vzame- Slavonic lmmigrant Banka ni mo v svoje roke. Od posameznih kakor so druge židovske in razne volitev seveda ni pričakovati ta-1 banke, ki prejemajo naše krvavo nimaju ,JnORt ^^ m rftyomci^ talnem smislu. v so«*! Vernih da kar jutri ne- moreno prevzeti phKlukcije, prons ta v svoje roke, Zato riam )e trel)a vzgoje iu organizacije. Pripravi-I moramo ljudi za službo v inte-~ reau narotla namesto y interesu Josip IT—t—Jffm NA TLEH. -F O V E S T (Nadaljevanje V . KI/s ae Je okrenUa. Is materinih besed je zve nelo nekaj, česar dozdaj še ni alutila idkoli. V hipu jr spoznala, da mati ni arečna, a da je njeuo «rrc v. liko in bogato, flklonila ae je nad njeno roko ter dejala: /x * ' ^ ] * f 7\, J "Odpusti mi, msms. ako sem te žalila!" Ničesar nimam odpuščati, otrok. Toda, da povedati prej. Poln samo zato, da is* •' M ulla orim končam, kar sem m ti namer *l«»s*j>e še nekoliko! Oovo polnim željo ivojeg« očet«. Poslušam, mama." ^ »Prvi vzrok, olkaj želi oče, da vzanu-š Kabrs, «em H ravnokar potedals. Toda ju še drugi in nič manj važen po njegovem mnenju. Kakor v«Š, je Inla le (Uvfto.nJ«fov« želja, d« zavzame tudi kako rastno meato v Javnosti, ua primer mesto po sl«ne«. 4fco ne drftavuegs, pa vsaj tukajšnjeffs Nič M ne Mlo na poti. ako 14 bile rasmert v me »tu šr takšne kot so bile pred nedavnimi. časom, ko so nkasovaH in odločevali še sami Italijani. A »daj je druga*«, širi »e alovenaki Dvelj v vae naše življenje in tu pojde težko, ker je oče zu«u kot pristen Lah In »ovratnik vaeh tujcev. lVjaeuo je k«i«l to svoje mišljenje vodno in povsod. In tu jr «»pet Kabro, ki Je priljubljen tudi tem. zlasti pri voditeljih. On mu utegne a svojo Bfovornoetjo in s svojim vplivom nakloniti vollloe. d« mu vsaj ne Is«lo nasprotovali Vidiš torej, to ao rasiogi, d«si ne toliki, d« M popolnoma opravičili ravnanj* očetovo." KI za dolgo nI odgovorila n*e««r. Kakor bi ne bilo v njej življenja Je rt«l« otrpla in strmel« r tla. Holnfni žarki so s« AotJ okno ispletll v njene Isse in poljubili V> 1 • -• li i^rsz. Tedaj s« Je »trsmila in dejala odločno in počaal, povdarjaje vsako besedo skoro trdot "Puskmda hočem, d« storim, kar ml «wtu-jri. Mradi ti*be. KJulmvati hošem sama sebi — as radi očrta. Morda ml kedaj pomaga nakljačj« d« «e rdttm Ve n«treše«<*.^ v , ( ^ \ « kollk*» časa Je aopet u mol niha, prsi so sr jI t»umo dvigale. Potem pa je nadaljevala hitro 1*1 V r*i«ayA: •srdaj t« pa prosim, kar m t« hotela prositi le v začetku najinega razgovora IzpoaluJ mi tolik«, da grem nakoliko Aaaa Is Trsta, vsaj aa meaaa dal M klim. da hI Ha k teti t Kadsr. Tam •ai pridejo morda Ispfta misli Toda takoj, jmH. kvečjemu pojutrišnjem. In nočsai. da pridem pr«d svoji® odhodsaa a nJim ▼ dotiko Nstvesite mil kar fcofet«, tekaj da mm adfla " t M.tl Je ur kolik o pomislila :; •r- " l)obro. Takoj ko se vrne oče od tvojih poslov, mu povem tvojo željo in kako si se odločila. ; Upam, da se ue proti vi, gaj vidi v tem svojd zma- Vrata ao se odprla, prihajali sta iz šole mlajši aestri Klzinl, Elvira in Ana. Vesels ih brezskrbna sta bila drobna obrazka, vesele svetli velike oči. Obesili sta se materi na roko, ena na desno, druga na levo in sta hoteli zaplesati z^tjo po dvorani. M»tl pa se jih je rahlo otresli in gladila z mehko roko njih dolge svetle lase.,Odšla je z nji-ma iz dvorane v posebno sobo, kjer je stala na mizi pripravljen« dehteč« kava. ".laz ostanem SO nekoliko časa tukaj." je de-jala KI za iu mati je mol(rr< Mla r morje Al*>^ala Je morski gladina pred njo Ir«. kor «re%n» t si«trnu pomršane. posls\ljala so «r od nje brla v varno ssvetje prisUaiš^ hlteša Jadra. Kisa ar je nekaj hipov, tndi dam* vt^iiU v ts krasen |H>*l«d kakor \-mkokrst. k« se je po-ja\ Ijals ta «nA>na slika pred njenimi ošmi. Nekaj rahlega ji je aopet aUilo v dušo. kskor upanje In ajeti ultra« ni bll.vt^ tako trd kakor prej. «t*š*o smehljaj se Je M«ibal aa njen* uatih.~ (Dalje prihodnjih) AVSTRIJSKI VOJAKI, r >15 Moški, ki so Ull vojaki ▼ atrijski vojaki sa fesa svetovne mojna, sedaj lahko prida jo is Jugoslavije v Ameriko, te vaa *»> pravi Itiaiifna prošnje ti drug« potrebne listine MATIJA S K K N D S K Javni notar ao Amariko in star« kroj. mil Bntls Str., Pittsbnrgb, Pa. k M tj! " 1 ' • t V: • :• J* On vam jam6i, da vide oaebo, ki ti Jo šalita k sebi, — aH pa van povrne denar. — V vseh pravnih in notarskih poslih pa v zadevah, ki so v svesi i potovanjem vaših ljudi is stsraga kraja, se obrnite nanj, pa boste v vseh zadovoljni, zakaj, on je za Vlz, a vi bodita zsnj. V HO tO afektrUas laUrijc, i; je »varovana proti ognju « ts najftnejfitgu jeklu, in ima po«obcn proatoi Hranitev vaših krag«eeaoiti. V nori; pritUnate na gomb in ara jo rauvetljena po etoktrUni lu«i, kar vam vrihmai iskanjo užigalic. Ima tndi nvifan zvonoc, ki vaa prebudi, pa de is tako trdno upito; JaUio v pora t* tudi aa Uicnt.jo o»«be, ki jo ialite is droge sofee 1 if^rišf-poiom katera vetmja ws» ia petem se lahko prodnimi in stane le 50 . ^»ne' uro, kot za BOIICKO darilo. Te ure emp 1 psrtimK o is -JftSMJfJ' no trpežpe, drle pravi Aa« iu eo dobro kot isMHfK ilnL 'N!!!'' bislte in poffljlke vale Hsroi«l||;i.takoJ, ker ta-?/ ponudba je le za kratko dobo NK 1'OHILJ A.1TK DENABJA SH KA PUKJ. Pošljite nam hu sto ta ogla« ia vU pravi na» durilo. Pftite m« ; " VAJUBTT aAT.Ba OOMPAJnr 101« KUwaukee Am! Dpf. 006 H. m CHIOAGO. mmmmtf 1LL ansl l Pismo lahko vsaledo piie. *Todm potrdilo poiU v Umrmm krnju o prs vilnem doato Na temu potrdilu je podpia naslovi j enca, podpis radn ega u- a in pečat urada. vljenju denarja m ne more ponarediti Tukaj Imata pravi t ^ ................mjMtrn^ poAtneirs ki pričajo, da jo n aslovl j enoc prejel denar. Denar je bil poslan 3. Ijenec m! ZA DOBIVA-NJE OSEB v Ameriko, vam bomo navedli ia druga (nkasila, ki so ffotorajAa in imajo več jamstva kot imena v časnikih. Za dobavo svojcev a stare '^"ja s|e sestavno ftem. Za vae. kar'podrbujeU, mo. da vrnemo denar ako aa alovenakemu bankirja Obavijest vrhu dostave mi"oBvaauji • k svejemn — bi mogla prit; HENRY C ZAKO