Leto 1S91. 67 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos XV. — Izdan in razposlan dné 1. aprila 1891. (Obsega štev. +4.-46.) 44. 45. kflzglas trgovinskega ministerstva z dne 7. marca 1891.1, da Se kovinske shrambe za špirit pripuščajo v preskus in kolkovanje. i Podstavi ukaza trgovinskega ministerstva februvarja 1872. 1. (Drž. zak. št. 17.) »ov Sl a Prvomôrska komisija tu spodaj ime-ne predmete v preskus in kolkovanje, namreč: Ifrpse ' tr^"° stoječe kovinske shrambe ra2(l |,^are) za špirit brez uradno poverjene trdno stoječe kovinske shrambe špirit z uradno poverjeno razdelltvo; « 3-šPirit. Prenosne kovinske shrambe za špirit V6^e’ *)ot^ katerimi se bodo take shrambe z.. Pošto*, !*’u^ale v preskus in kolkovanje, potém Ptedm(lfJe' katerega se bo držati pri preskusu takih °bjavj, . v* in pa pristojbine, katere bo plačevati, 0 Ukaznik za méroskustvo. lliicquohcm s. r. Ukaz ministerstva notranjih stvar z dne 17. marca 1891.1., s katerim se razglaša ordinacijski in dispenza-cijski pravilnik pri zapisovanji in oddaji zdravil na račun državnega zaklada in kakega po državi upravljanega zaldga, ter gledé javne nége ubožcev in ljudomfle nége sploh. Oziraje se na določila v ukazu ministerstva za notranje stvari z dné 1. julija 1889. 1. (Drž. zak. št. 107.) o sedmi izdaji avstrijskega lekarskega pravilnika in pa na določila v ukazu ministerstva za notranje stvari z dné 12. decembra 1889. 1. (Drž. zak. št. 191.) o zdravilski, na tem lekarskem pravilniku osnovani odredbini, izdajejo se v naslednjem tista določila, po katerih se je zdravnikom in lekar-nikom ravnati pri zapisovanji in oddaji zdravil na račun državnega zaklada in kakega po državi upravljanega zalôga, ter gledé javne nége ubožcev in ljudomlle nége sploh. §. 1. Zdravniki in lekarniki, kateri na račun države ali kakega po državi upravljanega javnega zaloga zapisujejo, oziroma naréjajo zdravila ali obezlla, morajo se natančno seznaniti s postavki sedaj veljavne zdravilske odredbine tako gledé na zdravila, kakor glodé na receptarska opravila in na odredbino za posode, ter se morajo natančno držati j naslednjih določil, — ako gledé določenih zavodov ne obstojé ali se v bodoče ne izdadô posebni izjemni predpisi. §. 2. Zdravniki so pri dotičnih ordinacijah omejeni praviloma na zdravila in obezlla, katera obsega sedaj veljavni lekarski pravilnik in vsako-časna zdravilska odredbina. Samo izjémoma dovoljeni zapis neoficinalnih zdravil in obezil je treba na kratko obrazložiti na receptu ali na zdravilskem računu, ki ga mora tudi zdravnik podpisati. §. 3. Zdravila, o katerih pripravljanji v lekar-skem pravilniku ni nobenega predpisa, morajo se vsak krat zapisovati magistraliter. §. 4. Pri zdravljenji kake bolezni se sméjo zapisavati samo zdravila in obezila, kar jih je ré s tréba; ob enem bodi zapis vsak čas kar se dâ preprost in cén, tako gledé sredstva, kakor glede oblike zdravila. Od dveh ali več zdravil, katera na enak način ustrezajo terapevtičnemu (zdravilnemu) namenu, smé se vselej zapisovati samo cenejše. g. 5. V vodi raztopile soli, kakor Kalium bromatum, Kalium chloricum, Kalium jodatum, Natrium hydrocarbonicum itd., zapisovati je, ako zdravnik nima pomisleka proti temu, v raztopini (soluciji) samo prvi krat; ako se zdravflo ponovi, zapisavati je v dotični množini samo v vodeni raztopini uporabljano sol zâse (v substanciji) ; poslednjo naj v vodi raztopi bolnik sam ali njegovi strežniki, pri čemer bodi posoda od prve ordinacije za méro, koliko je vode treba v raztopitev. g. C. Ako zapisovanje zdravil, katera delujejo že v malih dozah, ni pripustno ali primerno v raztopini, temuč se oblika v praških vidi najprimernejša, zapisovati se morajo zdravila v praških, porazdeljenih po posebnih jemljajih (dozah), nasproti pa je pri praških iz takih sredstev, ki delujejo še le v večih jemljajih, pri zapisovanji opustiti delitev na posebne jemljaje, ako le mogoče. g. 7. Dodatek cukra pri razdeljenih praških naj ne presega 05 pro dosi. Guker sâm se ne smé zapisavati iz lekarnic. §. 8. V ohrano, oziroma v poboljšek okusa kakemu zdravilu, sméjo se pri praških zapisavati nebarvani oblati, pri tekočih zdravilih za tekočinsko množino do 2000 gramov pa k večemu 20 0 gramov kakega sirupa ali očiščenega medli (Mrl deputat um). Dodajati cuker v substanciji ali Pa ext ractum liquiritiae ni dovoljeno. Tudi u> dovoljeno, dodajati kakih sladil močno grenkim zdravilom n. p. kininu v' takih jemljajih, vsléd katerih še ni pričakovati, da bi se okus bistveno zboljšal. §. 9. Kakor preproste raztopine, naj se tudi napoji, nalivki in obare takih sredstev, ki v zdravilski odredbini niso postavljena na videž z debeli® tiskom, potém tudi okladki kaš in gorušično testo , ako le mogoče ne dajo napravljati v lekar* niči, ampak po ukazilih zdravnikovih na domu bolnikovem po njegovih svojcih, oziroma po strežniškem osebji. V bolniških zavodih v večih množinah uporabljane raztopine najnavadnejših razkužil, izvze®51 tista, ki so navedena v tabeli I. lekarskega pravl ’ nika, naj se tamkaj napravljajo pod zdravniški1® nadzorom po strežniškem osebji. g. 10. Obliži (flajštri) naj se dajejo naleplj®^ v lekarnici samo tedaj, kadar tega ne more opravl 1 bolnik sam ali kak njegov svojec. V bolniških zav° dih naj se za tö uporablja strežniško osebje. g. 11. Za okladke je praviloma rabiti san® vodo. Za napravo okladkov s kašo od lanénega semena je zapisavati samo moko lanenih kravaj*® ’ Farina placentae lini. • 1» g. 12. Raba pijavek naj se omeji na nujnejšo potrebo. §. 13. Ako se v eni bolniški sobi kakega^ nišča ob istem ordinacijskem času potre®< i ^ taista zdravila, posneti jih je v en zapis takö, zaznaménijo številke postelj se številkami (on1 število kosov pa s črkami. g. 14. Ako se kako zdravilo vnovič za^rS. sestaviti je praviloma nov recept; ako pa s® ,e. večemu zdravniku zdi potrebno, zaukazati ne . a e menjeno ponovitev kakega zdravilskega zaP •„)-katerem se je bil v zmislu g. 7. v ukazu ^ sterslva za notranje stvari z dné 12. ^eCC' vil 1889. 1. (Drž. zak. Št. 191.) v lekarnici «ar^ prepis, smé se njega oddaja ukreniti s tena-pristavi datum in podpis. •n Hélih P® g. 15. Recept mora biti v vseh svoji11 ^ obstoječih občih določilih — gl. ministerstve® ^ z dné 12. decembra 1889. 1., §. 4. in 5- da ter podpisan tako razločno in lehkö br ^gitf' ne more biti nikakega dvoma o sredstvu, ° in pa o osebi ordinujočega zdravnika. §. 16. Prav tako se je pri taksaciji naprav-jenih zdravil natančno ravnati po določilih mini-sterstvenega ukaza z dné 12. decembra 1889. 1. §.17. Med shrankami (steklenicami, lončki, ^atlami) se smejo zaračunjati samo tiste, ki so v zdravilski odredbini navedene za najcenejše la. 10. ministerstveneea ukaza z dné 12. decembra 1889. l. Za zdravila, katera se morejo oddajati v papir-n'h vrečicah, naj se té uporabljajo. niki ravnati tudi pri zapisu in oddaji lékov, kadar so v službi javne bolniške nége ubožcev, potém kadar se uporabljajo pri zdraviščih in ljudomllih zavodih, upravljanih po deželah ali občinah, in pa pri narédovanji in oddaji zdravil zavarovanju zavezanim udom bolniških blagajnic, vravnanih po zakonu o bolniškem zavarovanji z dné 30. marca 1888. 1. (Drž. zak. št. 33.), ako bi to zahtevali deželni odbori, občine ali druge poklicane uprave téh zavodov. Taaffe s. r. §• 18. Steklenice in lončki se ne sméjo znova zaračunjati, ako se posoda od kake prejšnje ordina-očiščena kakor treba, donese nazaj v lekarnico. (travniki naj jemljejo ozir na zopetno porabo posod naj v ta namen na receptu dodevajo opomnjo «ad vitrum, ad latum'1. 46. Razglas ministerstev za finance in trgovino z dné 27. marca 1891.1. §•19. Zdravniki, kateri se bodo pri svojih ordinacijah izognili zgorenjim predpisom, pa tega *!e bodo mogli veljavno opravičiti, bodo se prisilili, a plačajo, kar nastane večih stroškov vsled takih Zapisov. Spredaj stoječa določila bodo veljala tudi za • T*6 zdravnike, kateri po ukazllu ali z vednostjo ^ učnega oblaslva poslujejo kot namestniki kali1 Ustavljenega ali plačanega zdravnika. Prestopki predpisov ordinacijskega in dispen- j 'Jskega pravilniku po lekarniškem osebji se po- j é v zmislu §. 22. v ukazu c. k. ministerstva za 0 lanje stvari z dné 12. decembra 1889. 1. (Drž. ak- št. 191.). Je na: §• 20. Po spredaj stoječih določilih, katerim 04 InCn' kolikor mogoče varovati za javno bolniško Un tlamenjena sredstva države ali po državi v|janih zalogov, morajo se zdravniki in lekar- o izrecflu gledé predmetov, ki iz jutrovih dežel dohajajo na Lloydovih parnicah ter se morajo pošiljati za potovalci. Zopet se déva v veljavo v §. 3., lit. d izvršit-venega predpisa k obči čolni tarifi iz leta 1878. (Drž. zak. št. 148.) podana, a v izvršitveni predpis z dné 25. maja 1882. 1. k čolni tarifi iz leta 1882. (Drž. zak. št. 49.) ne vzprejela ugodnost, po kateri naj se izrecilo o predmetih, ki dohajajo iz jutrovih dežel na Lloydovih parnicah in se morajo za potovalci pošiljati ter v prevoz ali na kako colnijo notranjih dežel nakazovati s prigledom spremnice, smé podajati z nazivdlom „blago“, ako se dâ na tovorcih namestiti popolnoma varujoča zapora in se zagotovilo plača po najvišem' colnem postavku tarife. Steiubach s. r. Baequehem s. r. Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane izhaja v zalogi c. k. dvorne in državne tiskarnice na Dunaji, I. okraj, Singerstrasse št. 26, tudi leta 1891. v nemškem, italijanskem, češkem, poljskem, malornskem, slovenskem, hrvaškem in romunskem jeziku. Naročnina Državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za vse leto 1891. za en izvod — bodi, da se hodi ponj ali da se poštnine prosto pošilja — : tedaj, kadar se kedô nanj naroči pred koncem junija 1891. L, 2 gl. 50 kr.; kadar pa se kedö naroči še le po 1. dné julija 1891.1" plačati mora za ves letnik povišano naročnino 3 gl. Kadar kedö kupi Državnega zakonika eno celo desetletje ali še več desetletij na enkrat, tedaj stane v nemški izdaji: . 16 gl* . 20 , Desetletje od 1. 1819. vštevši do 1. 1858. . , 1859. „ , , 1868. 25 gl. 12 , Desetletje od 1. 1869. vštevši do 1. 1878. » , , —............., ! , , , 1879. , , „ 1888. . Vsa štiri desetletja od 1. 1S4-9. vštevši do 1. 1888. pa stanejo . . . . 60 gl. V izdajah drugih jezikov stane: Desetletje od 1. 1870. vštevši do 1. 1879. ... 16 gl. Desetletje od 1. 1880. vštevši do 1. 1889. Desetletji od 1.1870. vštevši do 1. 1889. pa staneta . . . . 30 gl. Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo počenši z letom 1891. po teh-le cénah: tnik 1849. za . . . 2 gl. 10 kr. Letnik 1863. za . . . 1 gl. 40 kr. Letnik 1877. za . . 1 gi* 1850. n 5 Ji 25 r 1864. , • • • 1 , 40 1878. . 2 , 1851. K * • . 1 I* 30 tl 1865. 2 ti 1879. . 2 , 1852. •2 60 VI K 1866. 2 , 20 1880. . 2 „ 1853. H • • . 3 VI 15 n JI 1867. 2 1881. .2 , 1854. . 4 20 ji n 1868. 2 18S2. . 3 , 1855. n . 2 „ 35 * VI 1869. . • • .3 ti 1S83. . 2 , 1856. . 2 v* 45 n 1870. .... 1 , 40 r 1881* . 2 , 1857. . 2 VI 85 VI 1871. 2 ti 1885. . 1 » 1858. . 2 40 v* VI 1872. , • . .3 , 20 ti 1886. • • • .2 , 1S59. . 2 VI — J, VI 1873. , • • *3 , 30 1887. . 2 , 1860. . 1 „ 70 „ VI 1874. 2 . 30 VI n 1888. . 4 , 1861. r> • • . 1 „ 50 « n 1S75. 2 1889. . 3 , * 1862. * • • . 1 , 40 n 1876. .... I , 50 tl tl 1890. ti • • . 3 » . 20 gl* 30 30 20 20 50 50 SO 30 50 20 Letnik 1890. se bo dobival še le potem, ko se izdasta tudi kazali k tej jezikovni izdaji. Letniki 1870. vštevši do 1890. v ostalih sedmih jezikovnih izdajah se dobivajo p° ceni, kakor dotični letniki v nemški izdaji. vij NB. Tisti kosi Državnega zakonika, kateri naročniku celö niso došli ali pa so m11 liedostatno, naj se reklamirajo (pooglašajo) najdalje v štirih tčdnih. Kadar ta rok izteče, tedaj se bodo kosi Državnega zakonika izročevali samo proti plačil11 P dajne cene (l/% pole, t0 je 2 strani, stane 1 kr.). Ker so v nemški izdaji vsi letniki počenši od 1. 1849. do 1890., v ostalih ^ ^ jezikovnih izdajah pa vsi letniki od leta 1870. vštevši do 1890. popolnoma dopo^^j more se ne samo vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno ceno, anip