St. 50.
V Mariboru, četrtek 2. maja.
V. tečaj. 1872.
SLOVENSKI NAROD
Izhaja trikrat na teden, vtorok, četrtek in suboto, tor volja po pošti prejouian, za avstro ogerske dežele ali v Mariboru s pošiljanjom na dum. za eelo loto 10 gold., za pol Ifl 5 eul'd za fietrt leta 2 gold. 60 kr. Za tuje dežele za oelo leta 12 gold., za pol leta 6 gold., za ćotrt lota 3 gold.. 25 kr. a. v. — Za oznanila se pladnje od »jetiristopne peti vrsto 6 kr. 6e K oznanilo enkrat tiska. 5 kr. 8e »o dvakrat in 4 kr. 8e so, tri- ali voćkrat tiska. Vsakokrat B6 plaia Itompelj za 30 kr. — Dopisi naj so izvoli; fr.-uikiran. -
Kokopisi bo ne vračaju. — Uredništvo je v Mariboru, v koroški uiioi hišn. štev 220. O pravn i st v u. na ktero naj se hlairovoiiio nošiiiari naročnini',  rekiauiaeiie.  n/.naiiiia. t. i. auiuinisrrarivno reći. io_y ti kami.i: F. Skaza in dr., v koroški ulici hišn št 229
ta t i t-
Voliliiu tiffltnrlju im llrialskoiii
kakor se nam te dni predstavlja — se
una
vse čudncja podobo nego je bila baš minola na Čcskem ali zadnja pri nas Slovencih. Nemce in ncmškntar je v politiki brezobziren, krivičen, stra-Bten in egoističen — vendar Magjaru iu magjaronu ipak niti jermenja na nogah odvezati nij vreden. Naši nasprotniki imajo poleg vse svoje nesramnosti vsaj še toliko človeštva v sebi, da izkušajo čuvati, če ne prava in pravice, barem videz pravice. Drugače se bori azijatski Magjar in njegov polubrat, izrodek magjaron.
Prebirajočim novine obeh strank na Hrvatskem, prihaja nam vsak dan cela kopica tacih volilnih dogodkov, ki menda nijso dan denes na vsem evropskem svetu, kjer koli narod v parlament voli, nikjer mogoči, nego samo pod magjar-sko vlado, ki Hrvate tare. VakanoviČeva vlada podkupuje, kar se podkupiti da, kar ne, to se ima surovi sili umekniti. Namestil prava vlada samo volja uradnikov v uajskrajni meri. Vlada, ki bi imela za moralo naroda skrbeti, demoralizuje ga, porablja strasti in slabe nagone ljudi za svojo svrho: tisoče potroši za pijančevanje, na katero se seljak vabi, da bi pijan za vlado gla soval, ker trezen neče. Volilne listine činovniki sestavljajo po svoji glavi, ne po zakonu. Kdor obeta za vlado glasovati, ta je volilec, drug zastonj rcklamuje, zastonj dokazuje, da plača davek, da je državljan. Tako se godi, da kjer je bilo lani 187 volilcev, prizna jih letos vladen pandur samo 16 (Martinskavcs), kjer jih je bilo lani 108, letos jih magjaroni puste samo 22 (Topolovec) In vse pritožbe pri magjaronstvu ne veljajo nič, ker ono hoče zmagati, nevprašaje kako in s kakimi sredstvi.
Poleg tega pišejo hrvatske vladne novine v takem tonu, kakor ga zastonj iščemo drugod. Dunajski listi zares nemajo rokavic, kadar pišejo proti Slovanom, ali tudi v tem jih prekosc vladni
magjaronski novinarji. Dan denes, ko se posebno v naši monarhiji občni boj med strankami, res da je težko pisati mirno in povse hladnokrvno. Dosti se lehko stavi v račun trenotnega ognja in vedne razdraženosti. Ali kaj se more reči, ako hrvatski vladni list pod zaščitom grofa (!) Er-diklija govori o čestitih gradjanih kakor o „kranjskih priteputih", katere naj narod z „volovsko žilo" odžene; ako ta „aristokratični" organ govori o najpremožnejih samostojnih možeh tako, kakor bi bili sami tatovje, roparji in lopovi. Jc-li so to izlivi magjar8kega „vitežkega naroda" in njegove vitežke aristokracije V — Isto tako je „Agr. Ztg". organ hrvatskega banskega namestnika, torej kraljevega namestnika pisan v tacem nemškem grdilnem jeziku, kakor ne poznamo zares nobenega glasila več. In to so glasovi vlade, glasovi onih, ki bi imeli skrbeti za red in dosto janstvo !
Kljubu vsej tej raagjarski divjaščini je ven dar vse upanje, da zopet zmaga poštena slovan ska stvar na Hrvatskem.  Razumljivo jc samo ob sebi,   da hrvatsko narodno stranko spremljajo v boji  najvročeje želje  od  strani vseh Slovencev Veseli nas, da naši slovenski rojaki,   katerim je Hrvatska druga domovina postala, skoro povsod v volilnem boji svojo rodoljubno dolžnost store dc lujoči z vsemi močmi za narodno stranko.   In če magjaronski bedaki mislijo še denes „Kranjca" za psovko rabiti,   vidiu.o da  večina  hrvatskega na roda prizna ,  da smo „Slovenci  za res jugoiztok „antemurale"   proti   poplavi   germanskega življa, da bi bilo gorje tudi za Hrvatsko, ako bi Nemec slovenske planine pregazil in na sotelskem mostu s pikelhavbo stražil (glej  „Obzor 29. apr.)". — vidimo,   da  se ukreplja  zavest jugoslovanskega cdtnstva  —   naše bolje bodočnosti — za to naj bog ojači iu ohrabri hrvatske brate v volilni borbi in   naj jim   dade   zmago junaško, katera je tudi naša zrnata!
Dopisi.
z ToillIiftMkojfffi. 28. aprila, jlzv. dop. j (T o m i u s k a Wi nklerjeva zaupnica g. Črnetu in njeni podpisatelji.} V prilogi Vam pošiljam dotično zaupnico, katero je tako imenovana „slovenska vladna stranka" na Tomin-skem tiskano  menda po vseh županijah na Goriškem razposlala.   Ne zdi se nam vredno ponatisniti to delo c. kr. „Slovenca" Winklerja; omenjamo samo, da \Vlnkler hvali Črncta za to da je za zasilno volilno postavo z Nemci glasoval, ob enem pa izkuša neslogo med Slovence širiti s tem, da na Kranjce zabavlja). (Pisana je, kakor vidite, ravno tako kot ona zloglasna brošura g. A. Črneta, v materijalno-rodoljubnem smislu in sofistično, tako, da kdor nema drugih pojmov o slovenski politiki, in kdor ni čital drugih slovenskih časnikov, bode menil, da so volilci, ki so mu nezaupnico podpisali, največjo krivico  učinili.   Vsi nemški federalistični in ostali slovanski  časopisi so postopanje Crnetovo v  drž.  zboru  obsodili ,  kajti znano je, da je sedajno  „ustavoverno in Slovane na zid pritiskovalno ministerstvo" *) ono postavo zato v drž. zboru predlagala, da bi   se  Slovani z njo ložje   „kontumacirali  in   ustavoverci  bi  ne bili nikdar za njo glasovali,  ko bi  bila tista proti nemškim   ustavakom"   obrnena.    Obrncna je pa proti  Tsem  nemškim in slovenskim federalistom, h katerim se štejemo tudi mi Slovcuci,   — razen ces.  kralj.   Winklerjevcev,   t. j.   onih   v zaupnici Črnetovi podpisanih  Tomincev.   S to kraško nezaupnico se vjemajo  ostala župaustva na Goriškem, kakor nam javlja ,.Soča" v predzadnjem in poslednjem   listu in vsi   zavedni „Slovenci", kateri ne morajo  poslušati nemške  vladne komande , kakor  „patrijot" Winklcr,  ali  kateri ne prodajajo svetih narodnih pravic za lOzavovo lečo.
* Glej njegovi sedanji neeliiani terorizem in nRolle-
rizom" na Ceskeiu.
Listek.
Pisma   ix Itvitsij«*.
(Pile prof. dr. Cel os t i u. i I.
No Btrannoe delo: sredi Roesil ja poeti
ne uvida! RoiBU*.
<u'i^olj, lipoved avtora.
(Daljo.)
Veseli mladi gospod dopada posebno precej tolsti gospej sedeči na drugi strani. Oblečena je brez posebnega okusa, kar kaže, da nij „blago-rodna", zakaj ruske dame umejo oblačiti se prav okusno. Pričesana je ko znana trojica graeij Kanove: lasje so priSesani nazaj, in na sredi glave s trakom privezani v šop; druge podobnosti z gracijanii pa nij. Med prsti drži cigareto in sem ter tja pokadiva. Njej nasproti spi mož v obleki moskovskih kupcev, čisti a ne dragi: na videz zakonska polovica dame. Takoj po vstopu v vagon je za s j »al.
Nemec se nazadnje upokoji. 1'gcnil je, da sem tujec, in jel mi grajati ruske železnice: da nij na njih nikakega reda, da z občinstvom ravnajo preveč surovo, da so mašiuisti iu konduktorji po letu in po zimi pijani, da so šine samo belgijski izmetki, ki se krive, če vlak gre le kolikaj
bolj hitro itd. Mož se jc zopet razvnel, in zabav-Ijicc ubogi železnici da je kar sipalo iz nemških ust. Imel je v marsičem prav. ..Peterb. V jed." so letosi napisale nekaj uvodnih člankov, kjer so potrdile skoraj skozi in skozi tožbe našega Nemca. Po njihovih besedah so pijani mašinisti neredki, in, kar je najhuje, za to se ne menijo „načalniki" postaj in odpuščajo z njimi vlake. Za tu bo pa nesreče tako pogostem, da po računu tega časnika bode Brez deset let uevarnejc voziti se po ruski železnici ko iti v boj, ako bodo nesreče raslr v taki progresiji ko do sedaj. Veliko jc krivu te brezskrbnosti to, da tu ne kaznujejo ostro oseb krivili nesreče: društev pa. ki jih imajo na službi, celo nič ne, če se ne motim.
Med razgovorom sem izvedel, da jc naš Nemec glavni mašinist na veliki fahriki v vladimirski guberniji. Ob železnici se vidi nekoliko 1'akrik: moskovska iu vladimirska gubernija ste znani po svoji obrtnosti. Fabrike so večjidel gromadne, in po besedah mašinista tam navadno dela na vsaki po S—K) tisoč delavcev. Osuda teh Ijudij se sedaj nekoliko zboljšuje, ko so častni ljudje in čas-ništvo, skrbč za p o v z d igo nar 0 d n i h mas, jeli spodbujati fabrikante ne zanemarjati materijalnoga in duhovnega stanu delavcev. Sad take skrbi so užc precej  obile fabričuc šole,  knjižnice, čista,
zdrava stanovanja delavcev. ..Obščestvo gramot-nosti" pošilja svoje agente, ki fabrike ogledujejo, grajajo, kar jc graje vredno, hvalijo očitno, kar zasluži hvale, in sploh se svojimi sveti pomagajo tam, kder je sicer dobra volja pa ni izkušenosti. Z veseljem ti moram sporočiti, da častna inicijativa v narodnem obrazovan j i se v 1! u si ji /učenja živo. Ta predmet je ministerstvo »narod-nago prosvcščeuija" prej nekako zanemarjalo, vsaj očitalo se mu je to, nekoliko zavoljo pomanjkanja sredstev, a nekoliko, ker je prigotovi jalo važno reformo gimnazij iz gimnazij brez starih jezikov ali samo z latinskim v gimnazije z obojimi. Znano ti bode. da je po goreči polemiki ..klasikov" in ..realistov" ta reforma uvedena. Ob obrazovanji sploh, o častni inicijativi v narodnem obrazovanji posebno, in o teh peresni!: bitvah za stare jezike in proti njim. ki so bile prav zanimive, ker so pogo-stuma pokazale horizont vsega občestva, bodem skusil drug pot ti načitati kolikor bo mogoče jasno podobo.
„ Da", dejal je moj Nemce, ,,r u S k i d e lave c ima bister um, to se ne da tajiti. A on ima drugo napako. Prosti človek, ki ga jc veselje, videti pri delu, ki si brez težave dopolni svoje znanje, da mu lcliko daš v roke mašino, in sčasoma vso fabriko, naenkrat — sam bog ve, zakaj?
Koliko jo pa Črne pripomogel do blagostanja in ravnopravnosti na Goriškem, to ve .sleherni , in tudi ve, ođ kod prihaja ona vladna blagohotnost. Če je kaj v občo Slovencem ska/.uje. Ne samo Tomince a bode predelsks železnica koristna, ampak sploh goriškim Slo vencem , tedaj jim je nobeden trh ne zavida, ampak jfm jo siv no privošči. Lažje pa, da jo je, ali jo hode Crne pridobil zarad onega njegovega glasovanja za posilno volilno postavo: in ako bi ta pridobitev tudi istinita bila, ne vem, jeli sme kteri pravi De laži-rodoljuh bodisi zarad začasnih ali dolgotrajnih gmotnih koristi od slov a n s k o g a programa odstopiti.
Poglejmo, kateri možje in k;«Ki so tej za-; upnici svojo podpise posodili, kakšni rodoljubi soj neki, kje so se Že s svojim rođoljubjem odlikovali? Mar so tisti res narodnjaki? Mar narodnost in njegovo slovstvo podpirajo? ali čitajo slovenske Časnike ali narodne zavode podpirajo in kaj cuaeega .- Nič v obče, razen 1 ali 2 od vsega tega! iz totninske županije jih je med podpisi samo 28. Koliko teli se sme s katerim koli rodo -Ijnbjem ponašati in zavednostjo, da so Slovenci in rodoljubi, to sleherni ve, kdor tominake značaje p zna, kakor jih jaz poznam. Kakšno slovensko rodoljttbje cvete po Bovškem , kjer so nekatera Županstvo tudi ona kozarsko zaupnico podpisala, tO sleherni ve. kdor je hodil iu bival med onimi bovškimi ..haiisirarji", kateri BO iieniškutarji, in vse drugo, samo Slovenci ne. Podpisali so jo nadalje na Kanalskem t. j. v istem Kanalu, kjer je kacib 13 podpisov, potem v Deskli In Uočinn. Kakšni so ti podpisani kanalski rodoljubi, je Vaš dopisnik iz Kanala omenil: vsi so večjidel „alla Bior Pierin" (reote: Peter Carnelli). Isto velja o roeinskih podpisih. Ko je neki rodoljub vprašal , čemu to zaupnico podpisujejo, mu je g. F. Kregati (od katerega je že davim clo vladna ranjca „Dom." pisala , da sc je s pametjo ,, skregan" V odgovoril tako le: ,,Ich halte es mit keiner Partei: dass sind nur Dummheiten . wir Behen diea bei den Ceohen, der Pttbel liisst Bioli am Gilngelbande leiten etc." In rodoljub mu odgovori tudi nemški: „Dass ist wohl die grOsste Dummheit sich von einem BeanfEen (Winkler) pudeln zu iassen". Tako so oni ljudje brez vse politične zrelosti tisto zaupnico podpisali. Ravno taki Bp tudi pni deveteri zadnji podpisi, od sv. Lucije (na Mostni kjer je g. Kovačič župan . ki je menda prvi bogatin na Tominskeni ali v djanskem rodo^jubji prvi revež, kot podžupan in posestnik A Vuga, slovenski l>o-nečan, po laško v Vidmu izrejen. A kaj bom od taoih govoril, ki niti slovenskih niti drugih časnikov ne bero in katerim miglja le železnica in novci pred očmi,   kteri se bodo potem po Tomiu-
skem vsipali kot ploha? Vse te jc bivši rodoljub \Vinkler prevaril.
Najbolj se pa čudimo g. dr. žl. Premor-s t e i n u, da jo ono kozarsko zaupnico podpisal: on , ki je govoril na v i ž m a r s k c m taboru javno za z j e din jen j e Slovenije, je sedaj nasprotniku zed. Slovenije s svojim podpisom zaupanje skazal! Kje je doslednost?
Z /.adostenjem  in   pohvalo   pa    naj bodejo tudi oni kraji omenjeni, kjer niso zaupnice hoteli podpisati, in to v Kobarida, na [drskom, iu v tako imenovanem „kotu", kakor tudi na Cerkljanskem, od koder sc ravno nasprotni glasi slišijo.    Kje je tedaj tistih 30.000 prebivalcev, tominskci a glavarstva, s katerimi se g, Urne, v svoji brošuri ponaša, češ, da so z njim vsi zadovoljni?  In  ko bi bilo tudi res, (kar pa nij. ker je na tej zaupnici samo si* podpisov) da ves Tomin za Ometom Btoji, kje jc pa ostala   Goriška .  namreč  goriška vipavska dolina, ves Kras in Brda, koji se vsi z nezaupnico vj.majo, kakor  nam pričajo  njih objavljanja? Zakaj se ni g. Orne 14. t. in. pred ljudsko sodnijo nič opravičiti mogel? Zakaj je moral tako grenke požirati?   Zakaj je pristopil  clo  njegov poprejšni zagovornik g. dr. Ostertag k nezaupnici itd.
Sicer je tudi veselo slišati, da se na omenjeno zaupnico nij n o b e n d u h o v n i k podpisal, ker Sp vsi odločno proti njej. II koncu kozarska zaupnica žalostne g a s p o m ina slove n-s k c s o 1 i d a r n o s t i, med drugim opominja g. Ometa k vztrajnosti, da tam, kamor je Vas poslal dež. zbor ..tani zastopajte, kakor ste dolžni, z Avstrijo vred našo drago domovino". To je, pomagajte nadalje nespravljivemu Auerspergovemu ministarstvu in njegovemu ustavovernemu drz. zboru, ki nema niti trohico pravicoljubja za uboge na zid priti-skauc Slovane, t. j. niti za vrle Cehe, katere sedaj po svoji nemoralni Pvrrliovi zmagi z železno roko in mečem vlada, niti za Poljake, ki že davno po zastonj ugodne rešitve svojih terjatev v resoluciji zahtevajo, niti za raztrgane, od nemškega in laškega moloha tlačeno, Slovence, kateri naj bi sc le s sivo teorijo ravnopravnosti zadovolili, Veste tedaj sedaj dragi in nedragi Tominci, k čemu s temi besedami g. Grneta spodbujate? Z Vašo mršavo laži-domoljubno zaupnico ste pokazali, kaj Vam je pri srci in kakšno da je Vaše rodoljubje. Lepa ta slovenska solidarnost od Vaše strani zares! Komur nij mar za .javno mnenje in kateri se v časnikih zarad udrilianja po njem nič ne zmeni, češ, da „ima le čisto vest \ katera pa je morda kosmata kot medved, za tega in za nas bi bilo res boljše, da bi tak človek rojen ne bil, ali saj za slovenskega poslanca ne. To je imel Vam povedati nen revež" (po Cernetovi brošuri) ki jc
že med Vami živel in ki je Vašo kozarsko zaupnico z povekševalnim steklom pregleda! in preštudiral. S takim domoljubjem se pač nemate uzroka pred svetom hvaliti in Vašo zaupnico po Goriškem raznašati: kajti z njo ste si zares spričevalo ubožtva v djanjskem domoljubja podpisali: Da ste mi pri vsem tem zdravi in veseli, dokler ne bode „Inkamatija" po sočki dolini in mimo Tomina brizgal' Slobodno dajte temu oddelku Ru-dolfove železnice v večen spomin ime: IVedilsko-Crnetova železnica, da ko bode zgodovina Sez-nj na dnevni red prešla, mu saj to ime v zahvalo pridobitve (?) predilske železnice v večen spomin ostane. Ne razlaga zastonj neki slov. etimolog imena Tinin iz ..teme", kajti Vaše čudno domoljubje res po temi tava.
Iz I*rai»-<» 30. marca. |Izv. d<>p.] Vsled znanih operacij Koller-Chabrusovih je Čehom bila vzeta nc samo večina v deželnem zboru svoje domovine, temveč storilo se jc tudi. da morajo Čehi zapustiti parlamentarno delovanje za zdaj in se povrniti v pasivni upor. Vprašanje nastane, kaj zdaj? Kaj početi, da sc vspeh Chabrusov uniči? 8 preudarjanjem teh vprašanj se pečajo sedaj Seski listi — obravnavanje Ghabrusarjev v deželni zbornici nas nc more zanimati — in iščejo najpoprej bojni načrt političnih nasprotnikov]. Po postopanji ustavovercev pred ravno minolimi volitvami je lehko razvidno, kako hoče Nemec Čeha ob vso politično moč spraviti. Prav p<» izgledu Prusov na 1'oznanjskeni, kateri so že več ko tretjino vse pozuaujske zemlje v svojo last spravili, hočejo Nemci na Češkem posestva kupovati. Spoznavši , da je češko velikoposestVO odločilno za sestavo deželnega zhora , da je od volitev v češkem velikoposestvu odvisna vsa avstrijanska politiku, nameravajo Nemci pokupiti kolikor le mogoče velikih posestev. <d) enem pa tudi si mislijo prilastovati mala zemljišča kmetov. Sploh koloni z i r a n j c C c s k e z N e m c i — kjer in kolikor mogoče, to je svrha Nemcev. Vidi se precej, da so si Nemci izbrali naj obupniše orožje. Ali to orožje je ostro in pokazalo se je na Poznanj« skem zmagonosno.
Kako ta pruski vojni načrt prekrižati , pot k temu sc podaje sam. „Ako je geslo protivnikov izdirati nam posestva , mora naše geslo biti si ohraniti jih", pravi „ Pok rok". Ob enem opominja imenovani list , naj se kinet-tvo posebno varuje bipotekamib dolgov, ki imajo prodaj zemljišča za nasledek.
Iz vsega pa se vidi, da so Nemci prijeli za najohupniše pomočke! Hoj se bije med Slo-V a n s t v o m   i n   Ne m š t v o m  u a  C c s k c in
— popusti vse in začne piti in je večjidel izgubljen na vselej. Ljudje niso vajeni reda in nemajo trdega značaja'* pristavil je moj sobesednik s tem precej jasnim preziranjem ruskih, ki ga tako težko skrije tukajšnji Nemec. Pri vsem tem pa vendar nij tajil, kar te bo gotovo veselih« : da jc tujcev po ruskih iabrikah zmerom inenj.
Hotel sem Se kaj več poizvedeti o življenji na fabriki, pa ko se. je vlak ustavil, sta mlađa prijatelja jela tako nežno jemati slovo, da Sta oči nas vseh prikovala nase. Prav za prav je le „Sada" razkrival pred nami svoje ljubeče srce, „Kostja" je bil bolj pasiven. „No, Kostja, ljubček ti moj, govoril je Saša. ..golobček, ti moja duška, daj, da te še enkrat objamem, da? — Da, ti zlodej še ne veš, kako te imam rad. Hočeš, pa grem s toboj na konec sveta, hočeš šc dalje? No, kaj že molčiš, ti butec, ti štor, ti kamen, ti led prokleti! Ti šc nazaduje iic bodež hotel piti za slovo, kaj ?" Od poslednjega se molčeči Kostja nij odpovedal, iu oba prijatelja sta užc čez minuto v „bufetu" prvič trknila za slovo.
Vlak je stal samo nekaj minut. Ko je uže jel počasi pomikati se, naša prijatelja se ne moreta posloviti se in nazaduje oba sedeta na prejšnja mesta. ,,Vidite, Kapitolina Kapitonovna", pravi Saša k tolsti dami, ime in   „otečestvo" katere je
bil užc izvedel od nje. ..ne morem se ločiti od njega. Delo zanemarjam zaradi njega na fabriki, vsi vprašujejo, kje je denes mladi gospod? Da, Kapitolina Kapitonovna, smem reči, da ne živim zastonj. Moji delavci so moji otroci. Jaz zaničujem te tirane tabrikante, ki pijO kri svojih sužnjev, da, zaničujem jih. Ko bi jaz bil car, jaz bi vse pognal v Sibirijo, vse. O jaz vem kaj je . . kaj je . . progres! Moja fabrika je raj mojim delavcem, da raj, Kapitolina Kapitonovna".
„Nc verjemite mu", mirno izpregovori Kostja, ..delavce in tabriko si je izmislil".
,,.Jaz tudi svojemu sinu govorim**, nadaljuje Saša, „o pustu bode tri leta izpolnil. — Mitro-fanužka, pravim, ti boš pošten človek, boš? — Poni, pravi sinek. — Iu nc bodeš zatiral delavcev, nc boš, ne boš? — Nc poni, odgovarja moj Mitrotanuška".
nTi tudi sina ncinaš", pravi Kostja.
„Ti me I,očes ponižati pred Kapitolino Kapi-tonovno, kali?" odgovori Saša. „Da, Kapitolina Kapitonovna, mislite si o meni, kar hočete, pa to vam smem reči, da sem blagoroden človek. Da, to vam potrdi tudi moj prijatelj. Kostja, povej, ali sem jaz blagoroden ali ne, pripravljen trpeti za pravico in resnico? — Pa k čemu praviti? Kostja, poljubi me! Gospoda", pristavil je in sc
obrnil k nam. ,.smeni li vam predložiti vprašanje ne hočete li morda kartati?"
Nikdo se ne oglasi. Samo činovnik, ki si je dal na postaji zopet napolniti čajnik, ter je vlekel svoj čaj, da je bil rudeč ko rak, je bistro postavil kupico s čajem na mehki sedež, da sc jc skoraj prekucnila, pogledal vabilca, pomislil, lice nagr-bančil, potem odkimal in počasi zopet vzel v roke kupico z čajem.
Preoej dolgo smo vsi molčali. Nemec je začel svoje reči vleči izpod klopi, ker je imel izstopiti na prvi postaji, činovnik se je pečal samo s svojim čajem, drugI pa smo molčali brez vidnega razloga. Nepričakovano se obrne k meni moj vis-a-vis.   Obraz nij kazal več prejšnjega ponosa,
v očeh sc je videlo nekaj dobrodušnega in glas, s katerim meje ogovoril;  „Dovolite vas vprašati:
vi ste tujec?" jc bil mehek, skoraj ženski.
,.Tujec", odgovorim. „Nijste še dolgo tu?" „ Nij sem".
„Tujcu mora pač težko biti, kadar pride iz dežel stoječih na visoki stopinji kulture k nam v Kusijo, kder še vso diši po Aziji, da ?"
„Tajiti sc nc more , da jc Rusija zaostala* pa tudi ne, da je sedaj začela resno truditi so, da bi dosegla drugo Evropo".        (Daljo v prilogi.)
Priloga „Slov. Naroda" h Št 50., 2. maja 1872.
— I d e n a rj i I Velik uauk za vse  ne - nemške narode v Cislajtaniji!
Iz 1-tUT. 28. aprila, (Izv. dop.j Pomilovanja vredni so vendar i s t r i j s k i Slovani, da med tem ko se na svčti   zemlji njihove domačije dve tuji, jim jako sovražni narodnosti za svoj obstanek borite in se vedno bolj širite, še oni vedno v omamiei nezavednosti ležijo, in, med tem ko se tuji življi  razvijajo in   v inaterijalucm in dušnem blagostanji  napredujejo,   še  oni  v svojih revnih bajtah životarijo in vseh Ugodnosti sedajnega modernega življenja  pogrešajo.   Oni 80 tako zanemarjeni   in nevedni,  da ne   zapopadajo pomena narodnosti in  ne spoznajo nevarnosti,  katera jim od  lahonskc preširnosti in  prusko-ncniškc vlado-željnosti žuga in da jim tuji vsiljenci ošabno črez glavo rastejo.   In vsled te njihove narodne neza vesti je  bilo mogoče,   da se je  v njihovi lastni hiši lahonska gad jad vgnezdila; vsled njihove zaspanosti  se je  posrečilo  tudi pomorsko-ncinški stranki na slovanski obali jadranskega morja — seme germanizma zasejati, in  politična nezrelost istrijskih Slovanov pospešuje ra/vitek in rast, od pomorskih nemčurjev na koneini istrijskega polu otoka zasejan, cele Kvropc lačen pangermanizem| edino njihova malomarnost je kriva, da tuje na rodnosti slovanski živelj po Istri zadušujejo in iz podrivajo.   Pa istrijski Slovani ne zaslužijo graje nego sočutno pomilovanje, ker jim nijso po sredki in pomočki za razvoj svojih spretnosti dani, brez katerih jim nij mogoče k spoznanju in spre videnju nevarnosti za ujihov lasten  obstanek dospeti : v šolah, katero so jako redke in zanemar jene po Istri se po talijansko dcea podučeva; v cerkvi čuje  ljudstvo   le —  laško  besedo, (sem ter tja so pridiga sicer tudi po slovansko — pa to je slovanščina, da se Bog usmili!) in po urad nih področjih veje, se ve da,  uradna lahonščina s katero zagrizueui  sovražniki slovanskega plc mena nad ubogim, prostim seljanom lajejo, kateri jih čuda malo razume in v svoji plahi osupneuosti boječi: „Si Signor!" odgovarja.
CbogO ljudstvo  ne zna  citati   in  pisati in tedaj  ga ti lahousko-zvijačni lisjaki   le lik o preva njo in splašijo, da jim po všečnosti stori vse, kar mu v zlobni zvitosti ua rame nakladajo in na ta način se je ugnezdilo   in vrinilo lahousko samo sil je v slovanski Istri in na tak način se ojačuje tudi pomorsko nemčurstvo tukaj v Pulju:  na bro dovih, v kasarnah, sosebno  pa v pomorski oro žarnici vlada  edinozveličen nezmotljiv in visoko učen jezik — uemški, s katerim se slovanskemu ljudstvu zaukazuje in črez njihov blagor in gorje odločuje. — Iz zgol zavisti   in tekmestva si pri zadeva, toliko — lahonska klika koliko — nemšk
pomorstvo na slovanski zemlji in ua stroške slo-1 po poročilu nekega moravskega lista onokrat v anskega stanovalstva v Pulju svoje središče usta-1 pogovoru z nekim časnikarjem rekel: „Mnogi čla-uoviti in se zediniti: pomorsko Lemčurstvo si je nek v vladi prijaznem listu se lehko imenuje re-, tabor prusaške dejavnosti ravnokar postavilo I sničen in odkritosrčen, v opozicijonalnem listu pa rasen kazino, kjer ima svoje uemškutarsko I se lehko konfiscira kot ironičen. Konfiskacije ka-sredopičje in odkodar se razširja po obrežji jadran-1 kega opozicijonalnega lista nij treba s posebnimi kega morja pruska blagovest pangermanizma; in I razlogi potrjevati, sam Izrek je dosti, da se sme rimljanskomestno", že precej zastarelo lahonstvo |konliscirati. Zakaj? to nij nikomur mar, oblast je
pa se je nagromadilo v „rokodelskem društvu", kjer ravno d e n e s veliki' svečanost obhaja in ponosuo z lahonsko bojno zastavo po „ rimskem mestu" korači in revne, zaslepljene — Slovane vi svoji zvitorepnosti ua njihove lastne stroške z la-honskimi pesmami zabavlja ter svojo zmago uad | atrtimi slovanskimi istrijani demonstruje.   In is-
„Tujec to vidi?  —  Nam  ruskim je tak opazka se ve prijetna, pa dovolite vas vprašati, čem vidite naš napredek?"
„Se  ve da v reformah poslednjih deset let najbolj".
„Ah  da, v reformah. — Reforme so se ve potrebne  in tako  rekoč  v  principu jih panieteu človek   ne  bode  grajal.   Pa  povejte,  prosim, v mislite, da glavna reforma, osvobojenjo kmetov nij bila prezgodnja? — Vidim po vašem lici, se čudite takemu vprašanju, pa dovolite,   da jaz ki uže dvajset let živim v svoji vasi, in torej po znani ruskega kmeta in njegove potrebe,  kar ua ravnost po ruski imenujem  uevedneže in fantaste te ljudi ,  ki se v petrogradskili salonih  pred da mami ljubeznjivo vrte,   ln potem mislijo,   da po znajo Rusijo i u vedo, česa jej je treba".
„Vaša misel mi nij popolnem jasna, ali raji
„ Ali raji , vi ne morete verjeti, da bi se našli pri nas ljudje, ki v kmetski roformi vidij nesrečo za svojo Rusijo? Imam čast, predstavit se vam kot takega čudneža, in smem vam zago toviti, da med ljudmi , ki najbolj poznajo naro t. j. med posestniki, vi najdete, pri uas velik takih čudnežev".
Tu  sem se zares jel čuditi,  in molče po slušal. (Dalje iu konec prih.)
prosta iu samostalna, ona lehko stori, kar se jej dobro zdi." — Tako govori naš „minister pra-\ ice" ! Pač res Bach Mlajši!
Protestčeških velikoposestnikov, s katerim so 22. aprila izrekli, da se ne udeleže volitve za deželni zbor češki, je prišel kljubu temu, da je Kollcr dal vse Češke liste konfiscirati
trijski Slovani še vedno spe in se ne zmenijo za I tedaj, ko so ga prinesli, v javnost. Deželni odbor njihovo prihodnost, nego še pomagajo — malikalga je namreč sprejel v poročilo o volitvah v ve-tnje narodnosti poveličevati ter se pohlevno svojim I likeni posestvu in nemški poslanci v češki deželni nesramnim krotilcem iu samosilcem uklanjaju in I zbornici so ga morali poslušati, kakor je tudi ponižno pred tujo oblastjo (pretcževalno nesram-1 Koller moral nanj odgovarjati. Glasi se pa protest nostjo) svoje ponosne slovanske tilnike pripogibajo, I v bistvu tako-le: Konservativna stranka je hotela
— njihovi nasprotniki pa se v njihovi lastni hiši I ostati na volitvenem bojišči, dasi se je volitvena ošabno šopirijo. I svoboda zatirala, dasi je obljavljeno pismo na-
Ije Dilimjtl« 25. apr. |Tzv. dop.] Vselmestniškcga tajnika Kotky-a pokazalo, da vlada tukajšue novine so denes polne člankov, ki slave I s ponudbami ua volilce deluje, kar je prepovedano nemškega pregnanca Ilans Kudlicha, kateri se je I v vseh ustavnih deželah in kar postave javne po 24-letnem bivanji zunaj Avstrije vrnil iz Ame-1 nravnosti obsojujejo • dasi so naredbo, kakor ona rlke v domovino iz katere je bil prognan, in ka-|v Kolinu dokazale, da izraz političnega menenja terijc zdaj v Lineuveliko slavje obhajal. Kudlichlni dovoljen; da si jo proganjanje novinarstva iu ima zaslugo, da je v državnem zboru stavil na-1 društev izjemna stanja ustvarilo, katera izvrše-svet, naj se tlaka in desetina odpravi. Kdo tudi I vanje političnih pravic nemogočo delajo. Konser-izmed nas, ki smo kmetski sinovi, ki po pripo-1 vativna strauka je hotela stanovitna ostati ker ve, vedih svojih dedov vemo, kako krvavo so naši I da ima veČino v Češkem velikoposestvu; pa 17. očetje trpeli pod roboto, kateri so delati morali I aprila proglašen zapisnik volileev je tak, da se tujim  plemcnitašem in  domačini privilegirancem I konservativna stranka volitev udeležiti ne more.
— kdo tudi izmed uas bi temu možu rad roke I— Kollcr je v deželni zbornici z vso ustavoverno ne podal, kateri je za svojo idejo trpel, kateri jelsofistiko odgovarjal.
kakor sam pravi, jedva vešalom in smrti izbežal. I Znani vodnik ogerske levice, Gkyczy, Ali če govor beremo, katerega jo ta slavljen Ne-1 je pred svojimi volilci govoril dolg govor o svoji meo govoril, če vidimo kako se niti on, živeč v 1 delavnosti. Priporočal je na to delati, da bode najsvobodnejši državi iu ne udeležen v naših no-lOgerska od Avstrije popolnem odtrgana, tranjih bojih — nij oprostil sovraštva do Slovanov; I Včeraj se je v S t r a s b u r g u odprlo novo če vidimo, da tudi tak mož opravičuje „liberalne" I vseučilišče, katero so Prusi ustanovili. Ustanovuo pripomočke, s katerimi je ucmštvo zmagalo na J pismo starega Vilhelma pravi da se bode na tej Češkem, vrglo Hohcuvvartn iu napravilo največji I univerzi gojila „prava bogaboječnost" (menda tista, razpor v državi: potem bi morali pač obupati nad I s katero so Prusi po Francoskem nepotrebno tem, da nam more Nemec kedaj pravičen biti. I palili iu morili). Od vseh nemških vseučilišč so v Gole fraze so, Čeprav lepo zvcueče, ako ta nemški I Strasburg k tej pruski svečanost poslano deputa-slavljeuec priporoča „notranji mir" v Avstriji, ako|cijc.  Tudi iz Avstrije iu sicer na državne|stroške.
priporoča naj bodo vse narodnosti skupno za svobodo, naj vsi ljubijo Avstrijo v slogi — gole fraze, dokler ta mož hvali ustavoverno stranko in njeuje krivice nad nami. Kdor hoče namen, mora hoteti tudi sredstva
Sicer pa uam je ravno ta nemški slavljenec uova priča, kaka strašna nevednost vlada med nemškimi politikarji o nas. Saj pač sam ta Kud-lich, ki je bil   eden glavačev v kroinerižkem dr
Dobro! bodemo tudi mi na državne stroške I vali v Moskvo ?
poto-
Razne stvari.
* (Slovensko   gledališče)  v Ljubljani bode končalo ta teden vrsto izrednih predstav. V četrtek 2. maja je predstava ua korist marljivega in priljubljenega našega komika  g. I'ere lavnem zboru, misli (kakor njegov govor kaže), da IS r 1 n a K a j z e 1-a.  Igrala se bode „Županova so Dalmatinci iu Jugoslovani dve različni narod-1M1 c 1 k «■">   nova komična scena s petjem
nosti!   Tako kakor on, sodijo tudi drugi Nemci, posebno filisterska mestna masa, ki politiko „vodi" To so zakrivili liberalno-nemški časopisi, ki so iz zlobe, pa tudi iz prave nevednosti zatrosili krive pojme o uas iu naših prizadevanjih. Na ta uačin Nemci o Slovaustvu tako krivo mislijo  iu sodijo, kakor so Francozi o Nemcih. Dokler se to ne po pravi, ne bodemo čuli iz tega taborja druga nego — fraze, in pravičnost te stranke bode nam ua sproti vedno le siva teorija, med tem ko nas bodo v dejanji tlačiti izkušali iu zatirali.
se sicer vsem de-na du-
Politični razgled.
Minister S t r e m a y r , kateri UStavovernim škofom sladka , je ukazal /rli lim   predsednikom  naj   ostro pazijo hovnikc  in  vse   politične  pregrešnike med njimi hitro sodni jam izroče. — Ob istem času pa ucki škofje izdajajo kureude, naj duhovniki prosijo za „poboljšek", dovoljen po rajhsratu za ustavoverno I venskih študentov na dunajskih visokih šolah „Slo-nižje duhoveustvo. Ivenija", katere pravila je vlada nedavno potrdila,
Naš pravosodni minister dr. G laser je [je imelo 27. aprila zbor, v katerem je bil voljen
,V nedeljo pri gledališki kasi" in veseloigra .Medeni tedni." Mi srčno voščimo g. Kajzelu, ki že več let nentrudljivo dela ua polji slovenske dramatike, najbolji vspeb, katerega gotovo tudi zasluži. — V nedeljo 5. maja bode zadnja predstava na korist igralca dramatičnega društva g. Schmidta, ki je bil prav izdatua moč v preteklej saisoni. Igrala se bode igra „Jurau in Sofija" ali „Turki pri Sisku". Ker je ravno pred sejmom, je posebno vuanjini domoljubom podana Ugodna prilika pogledati to igro, za katero je posodilo zagrebško kazališče vso garderobo, ki je večjidel prav krasna. Pričakujemo, da bode gledališče obakrat dobro obiskano, kar obema be-neficijantoma srčno želimo.
* (Dunajski „Vaterland") ima v številki od 2^. t. m. zopet en mali nasrtaj na „Slovenski Narod". Kaj pošiljatelji tacih glasov v dunajski organ doseči hote, to je nam uganka.
* („Slovenija na Duuaji".) Društvo slo-
uov odbor. Ker je dosedanji prvosednik gospod drd. pbil. šuklje odšel iz Dunaja, je bil za pr-vosednika voljen jrosp. stud. pbil. Širok. Nadejati se je, da bode društvo sedaj, ko je potrjeno, vspeŠuo in še bolj vspešno delovalo, ko do sedaj in da postane shodište vseli slovenskih visoko-šolcev na Dunaji. Kolik vpljiv na delovanje v domovini ima izgled visokošolcev, to smo v minolem desetletji videli. Zato na noge in srčno naprej!
* (Slave vredna oporoka.) Nedavno je v Zagrebu umrl posestnik Kukovič in je sporočil jugoslovanskemu vseučilišču 10.000 zlato v, za semenišče 6000 zlatov iu za odgojališče 1200 goldinarjev. Umrli je bil posestnik grada Topolovca blizu Siska.
* (Profesor Pl o h e 1 j) je prestavljen iz višje realke v Gorici ua višjo realko v Ljubljaui.
* (Potres) je lo\ apr. zopet bil v Mokrot uogu ua Dolenjskem. Pišejo, da se je zemlja tako tresla, da ljudje skoro po konci niso mogli stati.
* (Wandcrcr",) znani najstarši dunajskih večjih listov in v zadnjem času vrl zagovornik federalizma in Slovanov, ki je bil ravno zarad svojega krepkega in odkritosrčnega zagovarjanja pravice od ministra Uugerja blizu treh tednov zatrt, je začel pod naslovom „Neuer \Vanderer" zopet izhajati.
* (Razbite ladje.) Meseca marca t. 1. je vkup 239 jadralk v nesrečo prišlo \ med temi nahajamo največ angleških ladij (94), amerikanskih (59), ruske 8 in 2 avstrijanski.
* (Nov red za rigoroze) je objavljen v „Wien. Ztg." od 27. t. m. in bode s šolskim letom 1872/3 veljavo dobil. Po tem redu bode za doktorat prav potreba treh rigorozov in sicer iz sledečih predmetov: I. rimsko, kanonično in nemško pravo; II. avstr. civilno pravo, trgovsko in raenjiško pravo, avstr. civilni proces, avstr. kazensko pravo, s kaz. postopnikom ; III. občno in avstr. državno pravo, mednarodno pravo in pol. ekonomija (t. j. narodno gospodarstvo in finančna znanost). Disputacija je na vseh univerzah [odpravljena, za vsak rigorozum in za promocijo se plača (50 gld. Med dvema rigorozoma ima preteči čas treh mesecev. Vsi rigorozi se delajo na eni univerzi. — Za medicinski doktorat je potreba treh rigorozov iz teh-le predmetov: 1. Fizika, kemija, anatomija iu fizijologija; II. Občna
patologija in terapija, patologičua anatomija, farmakologija iu notranja mediciua. III. kiruivija. zdravljenje orostiiii bolezni, porodoslovje in sodniška medioina. Taksa za I. rigorozum znaša 66 gld., za II. 60 gld., za III. 66 gld. na \ soli um verzali. Za promocijo se plača taksa v zuesku 60 gl. Kdor hoče biti pripušten k medicinskim rigorozom, mora poprej tri predskušnje napraviti iz botanike, zoologije iu mineralogije. — Za doktorat filozofije je treba d v (Hi rigorozov iu ene pisane znanostne razprave o svobodno izbranem predmetu. I. rigorozum ima za predmet filozofijo, II. po volitvi kandidata eno iz teh-le vrst predmetov : a) zgodovino z grščino ali laeiuščino, bj klasično filologijo z zgodovino starega sveta, c) matematiko in liziko ali eno teh dveh strok s kemijo, d) botaniko, zoologijo ali mineralogijo z matematiko, liziko ali kemijo. Za I. rigorozum se plača 40 gl., za II. 20 gl., za znanostim razpravo 20 gld., za promocijo 30 gld. — Ta red za rigoroze velja od leta 1872/73 naprej; za oue, ki so pred začetkom imenovanega leta že rigoro-tirati začeli, velja dosedanji red.
* (Gora Vezuv) je v zadnjih dneh zopet strašno ogenj iz sebe metala. Mnogo vasi in posameznih hiš blizu gore je od lave in od pepela bilo zasutih ali sežganih. V Neapoli je padalo toliko gorečega pepela na ulice, da skoraj ni, bilo
mogoče dihati. Take hude erupcije, ko sedanja, ni bilo v vmmii tem stoletji. Ljudi je okolo 200 smrt našlo.
Dunajska borna 2. maja.
Srebro........ 110   „   40 „
0. k. oekini.......6   „   88 a
Hotel Evropa.
5. maja 1.S72 odtvori  se v Ljubljaui nova Tavčarjeva gostilnica
„Hotel Evropa"
Z lipo
kavarno in restavracijo,
bogato opravljenimi sobami za popotne, prostornim dvoriščem, hlevom za konje in shrambo za vozove, in da bo od tod prihajal k vsakemu vlaku lep nmrjibus za L2 osob. (So— 1)
Prof. Dr. Lappierre-a
Vbrizgovalno zdravilo
ozdravi*) V II «Im«'Ii vsak lok iz seavnika, kakor tudi lioll itiU. pri ženskah, čo jo tudi zastarel, CeUa z .'i steklenico B podukom o rabljcnji 1 tolar 30sreb.gr. Za poslan denar ho strogo skrivno dobi po
A. Witi-ii.
Lin d en-Str as se is. Berlin. •) Na stotino ozdravljenih. 0r>9—34)
. — — ,'       '.        ■      ,' ^ ' ^ ' '. ^. _ . / ' . — » •
.    ,   . .    ,    i        :   : .    .   ,   ,   . .
linnrrlijn
advokata dr. J. Kotzmuth-a |
jo od 211. aprilu 1S72 počenši v gospod Kri*1- jj[
liiihnrji'vi   niši,   nasproti   predmestno   farno ♦
cerkve v. Tegstthotov) ulici, »
v l. nadstropji. i
(81—2) I
Primarij med. in chirurg.
dir. I3ej-*totnilc
stanuje v Oradifoah v Zwdyer4evl hiši, št. 41, i. nadstropje, ordinira od jo.— li. pred« in od 1—.'$ popoldne.
(80-2)
Avviso asili llaliani.
(84 -1)
La Hegia Legazionc d'Italia in Vienna invita tiitti i suddhi di S. M. il Re Vittorio Emmanuele II., di qualsiasi sesso, eta t' condtaione, di volersi pioscnlare aH' I. R. Autoriia Politica del Mstretto ovc <\ssi risicdono allo stopo d'iserivere sulic schede del Ceiiso ivi depositate i loro nomi, iioiiclic tutte le a I tre indicazioni in esse preseritte.
Si avverte Inoltre oh« il censimento hoii ha scopo di leva o di liseo.
'it ft»t U cl«B !
Pravi prostor najboljše ure najceneje kupovati,   je fovorilicu WA\ ili*€k FjHjIjPA FltOiflifl.%
Vse uro, na sekundo regulirano,  se prodajajo m f»letno garancijo.
Samo 17 ali 18 tild '"'av 'ii>kri«'»ioi prefln« » ognji po-
o ' zlneettu srebrna kromom-trska ura z dvojnim plaičeiii, prrtiuo cmailiruna, /. vartlloo iz tulmizlatii in medaljonom vred.
Samo 14 ali 17 old. 1,ruv »ssjlsiks. srebrn«, kioiioiiit!-
" * trska ura / enojnim pluiaein in kristalnimi .stekli z verižico in incilalIonom v toku.
Samo 19 ali 20 old.        »»mentonri,VT* .kVH?S
«•      za navijanji', x krlstnluiiiu stekli
liothottlmroistrassf, A'/'. 9,gedehUber der Wollteile na DutmjL
\   11 n P 11 11. . -
in in toku.
Samo 8 ali 10 a d |iniv *n«i»iki» oiundrMt« ura, >•
» ti rubinih, kristuliH'in steklu, lln.i vuri/ii-o iz tulinixlatii, iiHiijastim tuktiui iu pismenim .'.letnim (raraiitilniiit listinu.
Samo 14 ali 18 Old. ,,1uv m^MIm remont^iursk« uru
■ a la priiu-e of \Vale.s N;i jnioenej-ifff« kalibra s kristalniai steklimi, kulesjem iz nikla v pravem, eistem zlatu; le ure imajo proti ilrittfilii pr.'iliiust. .In .se ilajo l.iez kljm a naviti ; k tatom uram dobi vsak vmlžiio i/, talini/lata z ineilatjunoiii iu Karaniilnini listom /.iHtonj.
Samo. 12 nld U,H v oilmiziatu z đvcjnttn plaSOem,
u,u" vulielu, Kkakaleem, U i istalnimi stekli iu n i K lov i m kolesjem, / verUlen iz pravega taluiizlata. iiieiluljoninn,  tmiijastiiu   tukom iu Karani ilnim IihIoiii
Meil
Hi-eliiini Hiilriiio-renionloa rsku tiia, ki Ne ila  lirez kljuea naviti, z verl/iru i/, taluiizlata iu iiieilaljoiioin vred. Cnmn    |R    -, | j    Of|  r.lrl    prav  srelniui   siiieriia  u ni, m
aamo io an       gui. kriHlIlinilll NU.k|uni, eieKanou,
veri/ii n in nieilal julioill. 9otnrj   19     1^     \ft   nld    llr" /;l K"s|i<- iz sielua k kri-
oamo i£,   io,   I o  gia. itrtntm|^te«li, minijaturni ftu
mat. pielino v ..Kuji pozlačena z veri/.ieo za okolo viutii vreii, \ ie \ toku.
Iste z dvojnim   ptairem in vi: rlliOO m OkolO vratu, zlata ura MffOVPjn S k lista Ini in steklum   in  verlžieo  za ukolo
Samo 28 do 34 gld.
Samo 16. 18, 20 gld Samo 22, 25, 30 gld
vratu.
Samo 40 ali 48 old. ''A,tU'uiv »■«k"mi»-* «iiiiiiiuiui
o1"*   in verižnaini uokolo vrat ti,
Samo 60 ali 70 gld. ,sU ■ P»wem.
Cimn 7^ nli inn   nld reinontourl  za gospode
damo /o an iuu giu. „ ,ll.1M1„1 rCri«c»wl m
okolo vratu.
Samo 70, 80, 100 gld. j,1",'1. ','n,,,u,;i:v; '1 ■
*w' ww? .ww ym.   tiflstulnoil steklom.
Samo 90 ali 120 gld. lMi »dvojnim piaMem. Samo 200 ali 400 glr!. romontonri
g dvojnim plnicoin.
Srebrne urno verikioe gid. 2.r*o, :i, -i, r>, 6, 7, 10 tlo gld. 12.
Zlate urno veriltee gld. 1K, yo, 25, 80, 86, 40, f»o,
60, 7<>, sn, 90, 100 Budilo! /. uro 7 gld,
Uro za na steno s podulio, 'J, 8 iu A kose Igrajode,
gld. <<>, ho, 90. Ure s trcpotikcljeiii, :'.     in 4 koso IgrajoSe, gld, 80, IOO, 120.
Igralnico, 2.4,6, h kosov IgrajoSe, gld. 16,86,55,76, Album za fbtografije z muziko gld. o, 10,1J do gl. 15, Tobatmici' /. muziko 7 o(l kr.
Bmodksrnioo s musiko 18 gld,
Sivnlnico z ninziko Io jrbl.
Ure s trepetikeJjem lastnega izdelka h 5letno garancijo:
Tako. ki BO vsak dan navijajo tflil. Kl,  II. 12, Take, ki se vsak 8. dan navijajo gld. 16, 17, is, 19, 20, 23.
Takt', ki so vsak S. dan navijajo in vsako pol uro
bijojo gld, 80, :s:$, 86, Take, ki se vsak h. dan navijajo,  vsako Seui ure
Tako, ki ho vsak mesec navijajo #!d. 28, •'.!(), 82. Ure za pisarnico #kl, 10  15, 20. Uro za kavarno gld. 15, 25, ;M).
Velika delavnica za popravle.
Stan- uro,  ^ostokral  dra^i   rodovinski Spominki,  so  i»opravljajo  iu   narojajo  tako,   kakor bi
bile novo. Cene za popravke a 61etno garanoljo gld. i'/,.    5 d«» io gld.
l^lina iii .sama zaloga
prav anglefkih *r«* ««f §■:. i »t K, t: »miš* tu-ftt 1 mI«*cI |ii»M«Kl>»4ks:» Iiiii'imm ti njlii dvorna
salagarja Nj. Vel. kraljici' Viktorije, kralj. Visokosti princa VValeskega In vojvode Bdinburgskega, Nj. Vol. Sultana iu Nj. Vol. kralja l'ortu^alskofra.
Pismena naroČila
so za poštni  povzetek ali poslan znesek v 24 u rab
store, Na posebno željo so tudi uro in verlHoo pod povzetkom na izbir pošiljajo iu za nazaj poslano denar vrač uje.
EPd Utoio našo tovornioo so vodno nižjo ko DOVSOd najnižji'  in Stojimo  vedno h SVOJlml izdelki
na %■ rli n i ii-ii Saša.
Vml. ki novo naročiti želo,
VmI. ki Man' za nove zanmnjati želo,
ki slabo /a dobro Kamenjati žele, na
prošoui, naj BO u a to firmo obrnejo.
EMBl1 Staro   /.lato  iu »robro,   državni papirji, se za najvišji' crne namesto plačila jemljejo,
bijojo in ure ponavljajo gld. 48, >r»0
Tovornica za ure l<\ tVroiiiin-i» liotlienthurmsh'asso U, IIiiii;bj.
stt'fM f roiK ft nt i* t ! V najnovejšeni easu iiaznau jujo trgOVOi '/ igraSomi in liu/.arji, ki si inie lovorniearji tir pri-BVOJUJejo in celo svarila ua Bvitlo dajejo, popolnem navadne ure, lire/ vrednosti /a auuleške. Mnoge pritožbe, katere njun 0 tem dohajajo, nam dajejo povod svariti pred tetu sleparstvom in p. t. občinstvo varovati Škode. (30—7)
M g
CX5 CD
co
03
a
i-H
3 o
r: —
■ > E
■I -r =
s * g
o • .-
5 2 _
■ 'S § f
•s c
OS
iS
S .S WB
93 55
rt ~
9
bC
TO
— > I—*
ca
- -
i
s «J
m
■Z v
	t					—	,-„
	tj		š				
5	ti		—		-		
***.					E		
	>		—		S	te	
	rt						Se
•			Ji				
	1		*	T |		4	
				t j	>•	■fl	
	1	-i	.i	<*j	E «3	c; -	
■s
S<2 I-
- S   5 «
■
i
M
<3 i
1* =o £    m fiq « .S     ' 2    *   c3 I :
s i.       ■ -
s -
S
* w
s>
JE
I
	■ ■	i
	5	
r i	C et so >•	15 O —
«i g	K d h*	
'O	|	
■*	rt £	
		v.
		
		C
j?		v.
		T
	-5	
S	rt	
		
		v;
Ž I
c 2
a. S< 2 .
o=3 1=3
s'
P*
.— ^
. sil
t«
E
r!
te
il
"m
r .    = cm ( Oj   _ O
co - r=,
5P    S 2
v.
M       — B
O
ris«    e:  ™ H _
B  {j C ■-
"Si     es —
tU
rt
o tj) _. °>
•
Neverjetno, pa vendar resnično je,
Le gld.
ilayouom l
Le gld.
vivil i/. (m1
Le gld.
pisno.
Le gld.
It'sj«: vitli,
Le gld.
■ini Ionom i
Le gld.
v pntvctii
da se spodaj zaznamovane regulirane
in  iiruv anprlofika srebrna ulllntlraita tira s krlitaltitml ttekU, ka-zjiimii minut, ■ itno voriftco vrod i/, pravoga tulmi-zhita. i me«
n K'arniitilnim pisnima ; liolj Hm: gld. 1-, ti.
IQ        i"'1,v nnglelk, prefino v ognji poilnfien aroborn [kronomo-
I3.JU i,.;- z dvojnim plain-iii, prclino i'iuailiraii, /. lino Vorilioo mi/lata. IiiiiIkIjuii in garantllno pismo.
IC Cn   i»ni\ an^loik. prolino v iitfnj i pnzlai en .snOirii kro>ionii'tor
KliUU  z enojnim platoom z vorilioo vred, medaUon in garantllno
t a   prav anglotka dobra um \r. talmi-zlata, ollindrMta, najnovejil tasi.n, /. dvojnimi  kristalnimi stekli, Ui.-r      i.oli [snprtO ko-/. verižico, iiieiliiljoiiom iu ^arantiliiiiit pisiuom. t a   ura v tiiimi-ziiitii ■ Avojnliti  plnlčom, tavonoto^ ikakaloem iu
'       kristalnimi stekli, z veri/.ien   vrni iz pravega talmi-zlata, ine-
ii ga i:i nt i i ni m plamom.
|K  olj  |Q  prav angleik romontoar k la Prlnoa of \Vaie», nni-
«v' 'O   mofiuojic vrat© a kristulnlmi utekli, kolesjem iz nikla
Blatom tiilini-zliitli;   te ure imajo  preilliost, ila se  ialllCO Io. / kljuea
Ure   ]>(»   tako   nizki   ceni prodajajo.
navijajo; k takim uram dobi vMkJ verliioo la Iftlml-alata z nnilnljonom iu garatullnlm pismom vrod lastonj.
Le gld. 15 ali 18 JS \S"X, \U,,TV"' S/'"''"'^ s,'"'"'il
okoli vratu in garantllnlm plamom,
■ riliiiiir.istii ura s ekokal
i u gospo, u prai * ga
\r'i..-n  VFOlI   i/,  l.ilmi-zlata RS
Le	gld.	13
Le	gld.	22
Le	gld.	24
Le	gld.	30
Le	gld.	40
Le	gld.	24.
mu lit močnim kristalnim red iz talml-slata, rnblnov z preflno vorlllčo
proflna srobrna ilderna uru ua I
m iiieilaljiinoui iz l.i lun-zlata.
■rebrna rohiontoarna ura, ki se dn brca klJnSa naviti, z vo-ii/ien i/. talmUalata in medaljonoin vred.
zlata i i 1 i ml r:i st ,i ura It, ;in etliioo iz talmi-zlata, medaljonom iu garantllnlm plamom.
do 36
~?fl alata ilderna ura i verliioo i/, tnlml-ilata, meda-n"  #11  liomnn in garantllnlm pismom. OR   Oft  lista ma aa gospe r. verliioo iz talml-alata, me«
e*0   ilaljoiioin in ^ ara m ilui ni pismom.
olllndrasta ura s t rubini	n.l	gld.	10	do	11'	rcmoiiturne ure s Hidrom, pra-				
dottO z zlatim roliom.  ua skok	Oll	gld.	1	tlo	11	ve, ktero so dajo z obotlmn				
iietto ia gospe......	Oll	gld.	ta	ili>	IS		...i gld,	28	do	30
na cilinder, i dvojnim zaporom	Oll	gld.	1A	do	IT	r     romontarne uro z dvojnim aa*				
iietto s kli>lalniiiii stekli	od	gld.	14	(Io	17	pormn........	..,1 gld.	:i5	(lo	40
uro i siiin.m i>a t:> rabinov	Oll	gld.	10	do	IQ	.      remoiitoarne ure ■ kristalnimi				
detto, imij tine, ■ srobrnlm pla-						stekli.........	ml gld.	:i»	<lo	8fl
ieem.........	od	glđ.	20	do	L»:t	vojne remoiitoarne ure   . .	...I gld.	:is	.Io	4.r.
s ildrom ■/. dvojnim aaporom .	ml	gld.	is	do	S9	Zlate na cilinder, zlato it. :i, r. s rubini	Od (zlit-	BO	do	80
> sidrom, bolj Bde.....	Oll	gld,	L't	do	L's	„    ure za goapfl I i In B rnliini   . .	ini gld.	M	• Io	30
angloike s ildrom s kristalnim						,,     đettO i'ina ilirane.......	o.l gld,	BO	tla	BO
steklom........	o.l	gld.	1 s	do	L'.'i	M    iietto z zlatim plaifiom        .   . .	...1 gld.	B6	do	40
vojne ure s sidrom, il vojni z:;-						iietto einailiraiie l .iiainanti .	ml gld.	:'.s	do	4S
	od	»Id,	aa	da	10	„    detto s krUialm^n .steklom .   . .	...1 gld.	Bfl	do	45
/.Int.
iietto dvojni sapor, k rabinov . delto iinail i rane / .i iamatiti Sidemo ure s Ift rubini   . . detto Imij line, zini plaie,    . . s sidrom iu dvojnim zaporom delto z zlatim pla.eein gld, 66, detto ■ kristalnim steklom . . ure s ildrom za gOSpO     .   . . detto s kristalnimi stekli    . , detto r. dvojnim zaporom remontoarne oro . . . detto z dvojnim aapotom no ontoarhe ure, ploinatc,satc di t to, d v nju i plato ■  . . . gb
. o.l jrld.
. mi gld.
. Oll -l.i.
. od gld. . od gld. o. so. DO, . od gld. .  .  . od gld. .  . . od gld, . .  . o.l gld. od gld. 7«. 80, l orla. loo, i to, Ioni gld. 100, no.
40	do	•IS
Al)	ilo	li.l
8fi	•lo	11
4.r>	lin	lili
[tU	da	flS
IDO	do	180
45	•II)	7ft
10	• lo	4 S
ifi	• lo	•iu
flO	• lo	Bo
90	• lo	100
180	do	180
so.	1 0. do	101)
180		t BO
Srebrne urne verižice po gld. 8.50, 1,     <'.. 7. s <l«> gl<i. 10, Verižice iz talmi-zlata, kratl«\ po ^M.  I.  1.80, 1.60, 2,      4, 5, «lo!^t>,    *    g,    1,60, 2.60,     i. 6, 6 In T
1 r e w e m e nj nj rj o.
Z^E" Vsi' uro su    blaga prve vrsti' in se no smejo zamenjavati z drug
Za naprej poslan denar ali za poštno povzetje
si' v.sjiko naručilo v lil urah stori in 8e blago ni po vn'ji. rado volj no s 1 zamenja, —
Nercculirana ura za 2 gld. cenejša. — Naznanila con zastonj, 1 nuji. i4iu p     ulri r. urami najdejo veliko zalogo vsakovrstnih ur priprav* Ijcnili: lo ker ure iz prve roke i/, Angiežkega dobivamo ii ker jih mnogo prodamo.
nam je mogoče, jih taku po crni prodajati,
tm Uit ta II«) Uhrmu('lu-r,
inu navadne sort<
Wien, K&rntnertrsasse Nr. 51, Palais Todesco.
Praktično občinstvo zdaj le redko še kupuje in nosi lišp iz pravega zlata, Meri silo denarja požre, ker za |»i*i-«*ai«lno dobi>r B4ii|i imamo, kar pravo zlato popolnem namestuje (66—l.r>)
novo iznajdeD metal
1'rat l> Iv ttikiij
T a I m i - k I a i 4i!
1*1*11 v o
1«- t ii Kit J
i Jatam ira se, da se ta lisp t itd i po dolgoletni nosi no spremeni, da 86 ne da ločiti od prav zlatega in pripraviti zamori-.
da
A7*š'4'tt j.'iBiittffJj)»tjttrari!
po sled Ai nizki ceni prodaja, zato <la si ga vsakdo
iv, kr. su, glđ. I, l.sjo, i.s. . Klal. L'.r,o, :;, :i.r.u, 4, B,
0,
1 krasim br 7, S, !), It).
i par uhanov so kr., gld, I. 1.00, :', 8.50, :i, B.BO, 4, 1,60,
i garnitura broia iu ukani po enem okusu gld. i, 1.60, 8, 8.B0, B,
B.B0, I, 4..'.o. B, ;...'io, B, BJB0, 7, 7..rit), s, s..r>n, t), i mieeu ovratnik aa gospe, s kritoora sri kr,, t'm glđ, 1, profiti
nld. i.-io, nartinejki ^ld. -j, sr.r.o. i ti/ek sapeatnlk gld. t..r>u, B, BatO, B, B4M, 4, t..r.o, 5, 5.60, S, X, i krasen medaljon, kr. so, m>, gUl. i, i.so, im, 9, L'..r.o, B, narflnejl
gld. :i.r>o, 4, 6.
1 elcgunten prstan h kameni alt lrez njih kr. 50, mi), trl.l. 1.60, 1!, l'.Tio, B, B.BO,     4«60.
i inieen li.p aa okoli vratu a medaljonom gld. S.B0, B, BJIO, i, 4.50,
%«t »'4I»M|KMl4l-:
i elogantna, najmodernlia verilioa sa uro ^ni. i, i.so, l.OO, 8,
8,60, B, "'-a", t, z medaljonom, ^|d. l'..riO, B, :'...r.o. I. t.r,o, :"...'.o. ii. 1 ilolpii verižica za okoli vratu, neločljiva od prav zlate, tfld. I.so,
2,so, B.50, 4. 4.r>o, B. .r».f>ii, 8, 7. 1 lina Igla ia iale ali vratnike, kr. .rio, no, nld. 1, 1.50, 8.
i pretin medaljon aa na urne verliioo za gospode, gld. i, i,60, 8, a.5o, :t, BJB0, i, 5.
1 liti prstan za jrnspode s kameni ali l.rez    ;in   kr. r.o, So, ^1.1. v,.
t.Bo. 1.50, 8. t'.fio, :t. b.50, 4. 1 zvezek urnih nave-k,,\ 40, bo, 80 k r.
t par narboll modernih gumb sa raanlote i omalllranlml kameni
ali broa njih itd. kr, 50, so, t;ld. t. t.r.u, b, 8,60. i garnitura predsraJSotb in maniotnih gumb po enem okusu kr.
r.o, 7o, s:,, tfld. i, 1.50, i.so,     -j.5e. :i, :i.fii), 4, 4.60.
|C a« i I i ii ia il» IS t:lk"  i/pcljan,  ko  pravi, tuko
li.IMlll« ■!  11*1». IM,/M;,„.,j,. prekani. Ta
Hip je iz pravoga kineJkega irebra ali la pravega talmi-zlata, kameni iz gonkOjgA kristala, adlamantovimprahombruienega,
lako <la nikdar Klvega   bliiea ne BgUbljO. Najlinejie sorte so v
pravo Mrel.ro vkovane. 1 liroia irhl. 160, 2, prav lina gld        :l, bjso, 4, l.rn), b, ti, 7, s, :<, 10. t par uhanov trlil. 160, 8, popolnem finih gld. 8.60, :), iir.o, t. t.....
... •;, 7, s, -i, to, 1 par preilsrajeiiih minuli gld. 1.10, 1j10, -j.
i par manietnlh gumb, glđ. i.so, i'.so, b, S6o,
1 i^la za ovratnik gld. 1, 1.60, 8, 8.60, b,
1 liriljuiit.il prstan, pretin, gld, 1. 1,50, 8, 860, b, 4, b.
t zupestuik s briljantnim! kameni nastavljen, nld. a, 8.60, :i.so
4.60, 5.50.
Kdor tO rciii hoče, naj BO obrne pismeno ali osebno B8JU0
Lisi) za žalost in črni moiliii lisp ^
v nsjelegantnejilh faaonlh Is Jeta, lave), bivolovega rogu in ponarejenega jeta • i garnitura, broia In uhani po enem ni.asu le kr. BO, 40, i'.o, so,
gld, i. 1,80, 1.60, popolnem fina, srld. i s,,, >>, a.r.u, :i, :t.r,n, 4. i braseleta kr. :to. 60, ho, nld. i. 1.50.
l verižica za okoli  vratu s  križcem v bivolovem rogu kr. 46, v
ka veliku k r. 86, so. i Kurniiura prodaraJCne in manletne gumbo kr. 25, 35, 50, so. i urna veripiea kr. 80, BO, r,u. BO. 1 dolga urnu verižica kr. BO, BO, so. t gnmbg za ovratnik 5 kr. i eleganten obroB za lase gld, 86, BO, BO.
Voniin   rliwOri   Hwn   iz ,II"'IVI"'   imliike rastline, ki n.i-
VcLillU UI>cLil ll>|J ravno vonjavo vedno obdril In Je po najnovejil mudi naret, Blogantnejiega ko ta Hip nij in zavoljo vonjave'je aelo prHJubJon   Be gospa garnituro tega Hipa nosi
iu v kak sat.m pride, gii v mali h minutah  parfum ira.
i broia kr hi. i*id. i. i.»n, 1.50, :i.
1 par tibmnov kr. s» do gld, t, 1.80. i.r.o.
1 hrasleta kr. 50, 00, bo, tcld. 1, t.M), a, X
1 ovratnik kr. 60, su dO prid. 1, 1.50, 8, a.60, 3, 8.60,
t urna verižica za gospode, diSeeu |t:l«t. i.4o.
dino na
n. Glattau-ov prvi pariški bazar za Avstrijo na Dimaji,
\iiroriliia planin
0611 »o zastonj pošiljajo, če se žele.
t« #•#>#*##*#•'*'   ##/#<# .»#. §Hll4ti ii   #V><f#4"
hihko pišejo v vsakem jeziku.   Pošiljanje v provincijo so godi /n |»o»ir.«-tj<t- ali /.a |>r<eil poilskll (It-nnr,
Popolna kazala
1176
Pri 11. TI Hicu v Iju »»Iju ni na Starem trgu dobiva sc uova slovenska šolska knjiga
„Geometrija ali merstvo."
Za slovenske ljudske šole spisal
.intuz MmjMtfne, (82—2)
Tiatltičitelj v Ljutomeru.
Ta šolska knjiga s i>f> slikami je umevno pisana ter obsega na 84 straneh v mali osmerki vse važnejše oddelke geometrije, na kratko raz-razloženc. V dodatku ima dva praktična spisa o „metrični meri" in „risanjiu.
Priporoeujc se ta knjižica vsem slovenskim učiteljem in učencem ljudskih in tudi nižih sred-nih šol. — Velja trdno vezana 30 kr.
•s o. a
L.   >o N
8 J2 o
I,« I
& 2
IS
te
rt
rt
-   T£ =  ti ~
iTc" ■M .£
v :
• a
- - ~ %>
71 ti
5" il
1   sis
-r rE (fl  C 5
3 P H »a
-r ti
rt —: rt —
55 C
g g
i i u
rt ~
—" rt
8 9 >c
•d g 'te—.
I T
4
i* 5
t' »J
lil
AUeinige leJerlap lir Oesterreicb nenester ErMunpn.
ŠEBartuing.
Zieburfttutcb in ran-ttl gebractte Ptitit-Ponpftdoar, roeUbt in turjtftct Mcit bunt UjrtiBeitrffiiicbfeitar.. gemeine Knertennung gefunbcn bat, wub icit tiniger .^eit voit nub-rcrett Rittntii ,iti,in*t, ti blenVbabtr bem <P. Z. gecbrtctt 43ublitum tur «a<btid)t, bafj bit aOein <tbtt Oria.inat« wef1a)t«'<J$afta nur tu b«r gtfeitigteu 'Jiicrti • u.tir i it t ju babe« ift. JMtfeJJafta bicnl mi fAntl-(en ttntferttu g aUet tBtficbt« • ttu«f a)la t«, Ulit« effer, eommtrfvroffen, M rflccfe. llbctbaitbt Jur flcnlcrviruug, »er10)dneru:ig lino U'eiiun gung be« leinte. 1 Zicgel ft 1.80. •JkjjpŠk* >Mtlr« iti monlie*! B?« n-flvt c« frilber gcg .tiibt b,i('tu, ban man aucb rine ttrft -bitug nv.ibcn n>irb, ba« VI tur vi irbonen belnt lilinabelu te« ^tvim« m bic tel; buriti (in einiacbc* ubr finnreiite* 3uftru. ment ifl rf gtluugtti, ba« tiit fdovaaj«* Hugt fogar in ber Danimtruiij iu bit bilnnfte VfaMl obne ttnflrenaunn ctnfabeln Taitn. itttbtoitct bic-(ti 'Di.if.biiicttn famml Jlntoeiiuiig blo« ii tr., Utrne sorte 4 ti.
•njjnai"-> iHiillaniitu Vtilurr. tiit neue« WfWr gttntiatntt, itf«if* lufammcniiefeu« tt ii:«'a.i:iii<.,- luitr tccla)tl veitfon men 11 u ibui trt c 1 In J, a m 11 r.-il-: f. i ti.-t «m u)ivnu.i b jul ibltm ibtr uiubi-iu Dl.taD, '.vcuLC. libmtfig, 'tr.i't(tt uub unau bi:n\« tia>c ..le lfit   it. tr.m.j; m:r le »•• mit t
ticki
Bulvct llbttw(f(fil )u ' cri<«n uub cr cif^tt em b iiaiittt' -.'uieieen £ie M Vutvor iMttjt uub p.l vt i c:i t»«|icii|taiib mit tiner iibrrra-fibtubcii is(l)iielii.\'tii. i £<ba>Uc( famuit itin« trtifuug 11 h
silinu     i'iniM'i'itii n.   Om un-i.b i1 ..'.me r i .'m it tel, tvotillib Ot' termami mit grij KvV.iu tgttit cpiic .uu-rit ocvafttttn uub btittbgemerbcncn »u« o:-n fttu;« :t.
iit.-ii'i i' ' rclirfii taitn. Om (KaCOtt mit ^•iircrunfl, gtnŠ0titb fftr cittt g.iuje 3)iiJNI-IVatnitur, i;re t bO fr.
F- Zilbrr Vitofuarl,rin,lUfgettiititt' le« -."Ii tet, um alte bliiirgeivrrtntcti SRctaO'OIrgfiifltnbC btallt tlitb mu ju miilben, iiiirnt'cbitub t.r 0*cit>- tuie ftilberarbtittr. 1 s tiiit S fr.
Ta» l'an H'ti iirfl.-piiliu-r ci-tet V ilbt • u .1 .m., c. . ct>. i e i -1 i.'. bufcc i<cviibt'vT bauenO icitr JJJet'U iu fini« aeu tuiuiutcit n iu iiir t'Uerrtattitie <Vt\cn« ftinbe, »v t lit' r bic llarbe ,\ ,i te i bjbe , be> K-iiccr.' iu rntptofiltti, <4fgcuiidiibc au* t« fciifl friiueii m BttbCI cerivattbelt tv lbeu i  It.ifet 'r.
fr>rtJC--» Gat NcMItfator otler IIhren i(l £lj*BBF Me icgiiliite žPiittenut'r mit Poni' pajj Iftt teiiM.Hiii bcjtml ju emvfctlen. ta nuni ttaib tii'cr gtlbifi 'ibtieu Ubr >»lie mrita« ril'cu llbr.it ricbttlt faun. 1 €imt fcitl IS tr, Ainct-ifaiiitd) p-ileiitirte .iictirr-111' 11 ft idi..' (T* r. .i u • le je icbiu te 'i on« [trilttUn uitjer iCflOI tebni tSittbturt).   t ■žtiirt
rt uit ^ctte io, io,   o tr. t «tuct groftt
Scire Tu, uu f■. b« t m. i ^čiiicf .i;c(je mit M ŠcbfDnttn i ft. t 2tiiif fiir Jltcifetajcj.>cti a."., 4   bii' f.O tr
^'•t5>J»~ ?liir.]eicul"i-e v.i.r.ji.un. ;>.'ii-t>iv. UHBy mil AiJHlfibuf iHiiiirngt um to« •.. bet b.illbjr \\\ iin.veu    tiin« iCVacHtl (o;tt
Ufuni i a t..
Tie Aiil'i* uor 9tđff< 1" iHiiiijcii ifl .'.eretiiianii ju oiuftbleit, ta .3 ter tW.ini bticit jutr i.-.litb (ft. ^'ei Jliitvtutitng ter atttgtttiibntttn IJItboer'ttlen Vtber KppRttlr, n-eicbt ba« 1'ebtrircrt ireitb uub iiiitiira}rriiiglt(b norbt, o baG n.ifb tem l.uiafU'n t^cbrautV ber <Stbube in btr 'JiaffL' feine Seucbtigrtit ju ver ivuuu ifl uub tem .-inrctfe im L<oO)Pttt iDiatt - : il    t.' n tetrb.   1 „ l,:i.ii i.o tr.
(Sintn groftn tSortbdl aetrabreu rit uničil iUafctiiiihirifniie; man evii-att baf t-ifiiit l ri^en unb ifl gtgtn ta« Urccbeu btr @rij;c geiiebert, i @iiiit in $o!i grfafit io tr., 1 <£t<ict in «ein 16 tr., i €liiđ mit (V.tcrlinlter uub -Hfeifer iO fr., t JeaujeU ftituting, fiir brci ni.tiaie gintigenb, tO fr. l etiltf Unii'11 - Dtabirgiimnti fiir »Iti unb Sinte 5 tr
J&iihtKraiiflrn.flino* au< ."imora-■iiUMie. l* te t uđ »r. Ir. •SVaidipuloer, um blcnbmb febont ZDafcbe ju ccbaiten. Det fln»ni-bung ticfcO 'Viilvetl crfrart man Uit, VIČ. beit unb Wrtb, ber gr.f.te Vtortbvit babet ift neeb. t .il: bie 20a|d>< mebt ge(cbcnt miib. ali bei g.-U'i.'1'i.tubefjtcmetf ug. t i«funbvafct .'c tr. PJMlpK^*' £>i* .iauhrrriiite, ju .iet'tJiuben m^^F fiir o run m b i v«' • Uin Srief, ge. .tir eieu mit biefer Zlntt, btcibt felbft bem it .iiiieu viuge tiit ^'eb.imiuii; nur f)er.eni.ie •uu ibii le »i ber bie H ,ireiiuu.| bnju bat 1 Ataiibcbcit [oltbet ftlttt M tt
iU..ftna) r«rb 11: V'ufrin'ehiiefr, u-fi.tr bit t"oie tti tdjle.tteni HUtt* t?cr t trn iiciibmubtn fctuncn.   i'.iar & Ir, 9Icii(fl(b .»(iMtDiiloer, g.uautirt, Vlittel jur Untfcrnung atier iHojl. flccle auf IV m u.i u b, 4Btibc unb anbcru 6loff» gattungen, fonit attrb »en tStabt* unb tSijtii,ie gcuftaiibtn.   1 t-a'et 86Ir-MgjVto (^iLitifelicr   Vrberlatf, lorbureb Mr^-v     lete iM,it:uin i'ere. euit o'tfcbmtit 11-ttit unb bielibi'in'te »bie^cnađirnng ct|>alt. VEm ftlacon ilclti      fr.,grofi 45 tr.
JbliifTiflfr Veiin. Tii Untntbebr* ucbfit in ieber ^aulbaltuog, ba man fub (ltt»erfd)iebcnfttn in itbeui $>au\t rot« romnitnbcit Oteparaturen felbft btforgen tanit; tiefev Verni f)&\t fttb iabrclaita unb ift in f.iltem .Stft.iBte ju gcbraucben. 1 Olacon grofi SO fr ■k^PP*' <Bcrii<hlo|°« roniTerbiriitr JWtt«iii.
lancu, jur VrrbUtung bel ^Dunbnaf« fentf bei Jtinbem, Aranfcn unb KDocbnertnnen 1» i-eineub.u, 1 6t. 00 f r , ft. 1 ,»<i, l.fto, 1.7". yjpjir> It. f. er. Z.ipi>itiii-t5*tr.'Ilrth*r cntfemt in riuigcn ^tfunbtn aQe »te imtner Stamen babeiibcii ii leden non ieber €toftiattung obne tlutnabme. S)iefcf neue grobim Utertrifft in femtr tVirtung aiie abnii« <ben gdbritate, ba tt felbit bie tartefte ftarbe itnbefibabet IaQt unb fogleitb troden — gerutb* lei bicibt. SMuaj ifl t« gum ^uuen ber^anb. febttbe befenterfl ju lutpfeblcR. 1 ftlacon ncbfl viumeifung 4<> tr.
■j^pK^ 1)aiO>r llint>rrfal-«ltt, um uid)! mt^BW nur ©tat, *4JorjeClan, €tein, 5Dteer« {cbattntr tioi, ic. frbnenflene berart ju verbin« ten, f.'b.iti cl uiij.Ttr uuiicbiviib, fonbernumlUtr-(cbietent« »u toereini.ten, \ V. vo'j mit li.'ei.ui, Wa« mit ^lorjtUau te, fo bafi t« Kit tiu Jtorper u ii t. 1 'luirct ton bicfem in jot en. ^.mn- unettt' bebrlicbtn Siittel nur 10 tr. Trri'eibc Kiti ini iiufft.-tii ^iiftantc, febr autgiebig, 1 01acon 3t> rr.
OMeTtrifene   .iuhiihiin'irii, bur<b
irclrbe man oljne RtbjtpAfta ober (on-(lige i'leti .ui-iiiiL- • biro mit teiiiem IB.iffer) tie .-tabue reln, toeiu. »lerucblot uub gepiub tr Iv.neu tirni. Um arofieti llitif,u< ju eijitl.u, ifl ter t<reiO ver etiief bic« auf 60 Ir, gefttllt. gBLi>g^ Orieffttcjrlmcii fen, n^tlJ-e toegen ibrev iBeaueml tbfeit, 4'ir.lgfeit unb Ibttm fiebcin "J'tifcbluft beti C blaten unb bem kfiegellact iH>t",ti(ieben finb. iu'einfter CiMlitdl, mit Itlitbiger ffirnta, IPapVett. Jlaue i eter SHoiUMramm. M)u Stud fl. 1.30, IOtO StUcf ft. 1.60,
HflB1 "m l<arf 9o<U irifeb |it
*J*ejJ cru.iiteu unb liebteei obet graue.'va.ir bu.ifel tttflkrrtn, ifltttt|Slt m i ' e i l u •
batatf fiub iib biib. .i.t> let bic mul biemit bem bccbfleebrteu %t. I. pni ii um unjujciatn. boj M eni Va.ier »on tiuvetfalfebteni, friiebeit
t.\ ; r li,i ■•ui.ue.i  OilniL'l   L'.:b.     1 ,; 1.1 ■ eu II.111
Sle   neue« ^lohTonftnafetitnen
fiub pet CtfltJ • 30 fr. ju baten. W»fliilator-3fb«rn gum 8tit)tcn fiir tebe ©anb unb ju |tbem $«pirt, f p bat man mil bet einen Reber bi« fttnften tatica. ftf*en, foivie aua) bic ftartften tedjtiftjige auf -(iibren fann iu ©t. t« ft. Mpujp* -nuerho*ft petentirt«* «if* |Mff ■* • ^liilrottiiitg aQ«r TOdufe, «atteii, *eiitit't*r unb OTauliourfe. t>tt Httfauf ift unter Oatantit t grofic »Merbbilcbft 1 fl. b. tD. ■Mpjp> nabirale* •Ctittet, um ^Uhntr* ■b^" aiia'ii in tangftm« 8 Zagcn fpurlo« ju vcrtilgen; biefe« u tu trfuubene Viittct Uber-tiifft alle bi«btrigtn unb »Ub babtr unter Wa< rauiie verfauft. 1 *3a>a(|tct ncbfl OSebtaucb«' .iiiueifiiiig 40 tr.
Bacim ■ Sinjigel Tepot in Ccfterrtltt) brt t^""F uuotTfalfa)ten Urnirn-OctcC, toel-<te« bie EUunbtrnirfung in fitb bat, Hepflianl. teiien ju beftitlgeu, btnjf>aarboben unb bic Dltr« cen ju f ta i Tc u uub babureb ba« KDatbttbuni ber £>aair. jeibft auf fabltn Gttilen, in tlbcrta-Kbtub febnentt ,s*tt ju btfbrbern, auđj entftrnt ca bie eortomuienbc ttopfftbuppenbiibung. Hit $eilutittcl ift c« ju btaua>cn bei Cuetfcbiin.itn, Veirenfungen. •^Utbctreifjtn, fRbeuma, Uiraub ruuuten tc. 9tiib*tt« in ber bciatlegicn H'efebrei bung. l fjiacon i fl.
■Jp-t** Vebrrvarttiniit Jtautfrhur, um ta« m^^W Seberttert unvertoiifllia) ju ma^tn, beton ter« ju empfcbtcu t Ur $fctbegcfa)irce tc. (fine KMeibbiicbje ..u tr.
«Cfl_*P> ^etlc ?lafiriutfVtr V.ifla. fureb ■■■■r fciefe Vafla erjpart man, bat IHaitt uteffet feblei'cn ju laffen. t e<baa)tcl as tt. VjpMF" IIikiitbcbrli<t> tiir leten \>aii*h<il i mw^w finb bie neuen Vatent-lAleifer. Riotuvib man mit grb&ttt ecirbtigttit unb obne Uiilbt afle i.bueiteneifleuge, toivie 6(t'Ctrtti, Uieijev tc. in tinti Dirnute ftbltlfen faun. em ■t tutf blet 3.1 tr.
m^gp* Sa« beftt IBleiirr Aleefenoertil ■"■■Jr    sunge. • flBaffer foftet V« ftla|dje 10 fr.
C^neriopir  entfernt augenblicfticb aut Ulafcbe ober anbercit «iotf tat tuugeti ieben  frifd)cn 2inlenfect.   t filacen foftet 35 ft.
AlleaUnalohtbare wtrd alobtbarl bureb bic neuen Zafeticn • SOtifroffopr, tocube 10«, <0 , 30« bi« 11 ioni.il itbcn 0»c,iei!> [taub vtrgrbfjtrn, fo bafj uiau felbft bic Xbttre im rtinen Srintttaffcr beutiieb febeti fann, unb finb biefe Ullitrcffope febr viellacb ju ventin ben, |, 0. bei Šintaiifen »on Hiebl, Ijruebt, ^Ulfeiihiicbtcit, epejereitn, KDebcioaareii, j -Ibfcn, 9tatutfotf<bungen ic. i fetuct fr. 40, im, 8o( il. 1, i.so, i.6'i.
mrgr* Xob   ailen l.iOtatn   Snferten ! ■^■■F    burrb bic uen erfunbene, vinfe:te.t tbbtcitbe Qffcnj, liefe bat bie lii.ienfclM't, t.i -1 m c r t nubt nur fd>ntQ «u«jurotttn, fonttrn ub um au<b oor bem Ulttniften berfelden; amu = loeuben gegen   'J;'an,eu.   €d)abenf i'ictuit. fjtbbc ic. i rtlacrn groft 30 fr, nttlfMB*1 ^iDeet.iiiiHirt*t<erforfuiiij»-'3JI<i 'MfSF    fehinc  Ž)ura) biefe 'Jltafcbin" fanti man tebe (vtai.be febuell unb Urihubl verlorfeu. i  -tii.t bo fr.  1 etit.f fciufte 6orte fiir ivab.iren fl. 1 tO.
mu t«iinlifeh« CfiitrprFuitn« . 9J7a-Wt**V frbiiic mit »rbelbrittf. Vlit |. L er lU.i'iljiiif fann felbft cm Itiub c'b"e Vin* ure .iu tt bic flartft vetf. ittt .iui.lic euttorltu 1   • .mi feftel II. 1.
Mfl1* 9f(aeiim<inter <iu« ma er' ubitm *r*U ttitvtiioiiftlitbtm ©loffc ebne ftabt, tn.i nitc firjcuguig; biefer i'l.u:tci ift berart tcm.i.M. ba.- ma i u-n ielb't bei f^oiiflem iWei» ter aucb tr.igtn fann, ba er auf ter jmeittu <£t t bem febonften llebcrjteber gleirb fiebt, l lit.id, 43 .sea Vange foftet ft. lO.Ou, itbe »eitereiu p. I,— mepr. tt« ttiitb«rfu*t, bieie« r.ai'ii*«! uia)t mit uil.iiibifJjeu |it ver* nea)ieln.
iti t .u ,mf aufmertfam, bag nttr in   r ae|:i
'■i'-> tr , g icfi 4". fr
«™,___ -     Z>a benatinte Rttltd aucb aef.ilfd)t »cvben.fo m.itbc
—•■"■■i       nm f&m. tigttn fttcterfagiallcln feibe *»«it w babtnnnb.
VreitfbKitter .'. ei ade asu l«)tr beiiiibl tbc» tSe-tcnflante iverbctt gialt« abg geben. ni rt, m..rb'' 1.1 bic betbgeebittit •lrovutjbeto.l uer ani me n. iiemmif ■     ..-.i>:b i!ui'.i ,iif'mer:'ant, e« ift ba« cinuge'«eicb.i't bieler "/trt, iu Km (oio. bi ter tletujie tU aua> ber groiite vtutt;In tebe i«i.uute eiuttbl.igtiit, f.ui.u uub ItUig btfergt loirb.  tt« tmpflcblt fin) bal>er |u labticiebeii jlujirdatn
bat trsta i.i,ii'ii'iii i.is« in «'uiuiiitNntona>Cjlc«chttf4 bet
1789 A. l^rfeilntailll in Wien. Fraterstraase Nr. 26.
lzdatelj in odgovorni urednik Martin Jeluvšek.
Tiskar: P. rikaza iu druci.