šle¥. t9 Cetra IS (Hn РТШ, 15. imiia 1959 L«tiirkXTI Sružbeni plan občine Ptuf za ietolSSS Razpoložtfiva Investidiska sredstva bo občina uporabila predvsem za razvoj tistih dejavnosti, ki najbolj vplivajo na družberti standard prebivalstva Na zadnjti sejti Obč.inis3cega Ijud- sik-ega odbora Ptuj sta občinski zbor in zhar prcizivajaicev spre- jela diružibenii plan ,.in paxracim ob- čine Ptuj za lebo 1959. Pripraw ;n diskusije o predlogu družbe- nega plana in piroračuna so tudi letos potakaiLe v posebnih in no- vih okoliiáoi'neh, ki so v določeni m-ert povzrcčiile za.mudo, a so ob- enem vip].:vate na vssbiino in zna- čilnost letošnjega družbenega plana. Zaradi zmatnih te!r;tor.ialn.h sprememb, ki so nastade z ukinit- vijo ctóúne Lešje in Gocišnica, je bilo treba predbjcdno ztorati in ured t gospcdainsko dcikumenta- ci:jo za novo cibrnočjie sedianj-e ob- čine, k- šteje 64.405 prebivalcev. Le na ta naön so lebko organ: občisRskega ljudskega odbora opra- vili realno ocenitev doseiženega gasjpcdars'kega razvoja v letu 1950. ki je osnova m ¿ahodiišče za razvoj gospodarstva v letu 1959. Gled« na dosedanji družbeno- ekonomstó razvoj iij glede na go- spodirsko-poLtične ci-lje, ki so postavljeni v družbenem planu gospodarskega razvoja ofcčine Ptuj za razdobje od 1957. do 1961. leta, lahko označimo leta 1959 ne le formalno, ampak tudi vsebin- sko kot ci-reilnje l-eto perspek- tivnega pJana. Ta značiJnast je močno poudsirjena in izražena v osnavni^ nalogah in smermcah družbenega plana za leto 1959. Te osnovne naloge pa so predvsem sl«d'eče: — z večjo gospodamsko aktiv- rwstjo je treiha povečati skupni narodni dohodek v obč-'n,. za 10"/o Y primerjavi z Jetom 1958; — olDssg prctzvcdnje in stori- tev se bo najibalj, povečali v kme- tijstvu, gradbsnfištvu in obrti; — več^ obseg proizvcdnje^ in storitev je treba doseči predvsem z boljšo tzrabo obstoječ h proiz- vodnih z-mcigljiivKssti in s povpreč- no 8®/o večjo delovno storilnostjo v primerjavi z Istom 195в; — obseg osebne potrošnje пкига biti odviisen od razvoja delorvne stcrMnosti in od otosega proizvođe- nje; na tej osnovi predwideva družben.' plan, da se bo reaJna osebna potrošnja na eno zaposle- no osebo v sociali ilstičnem sektorju povečala za ö®/o, medtem ko se bo realna c&ebna potrošnja na enega prebivalca v občini pove- čalla za 7®/o v primerjavi z letom 1958; — razpoložljiva denarna sred- stva v občimi je treba usmeriti predvsem v kcnist razvoja kme- tijstva, trgovine, obrti ш gostin- stva kakor tudi v izgradnjo osnov- nih šol in objektov komunalne dejavnosti. Da bi bila dosežena večja učinkovitost čnvesticijskih naiožb in smotrnejša uporaba raz- poLožLjivih sredstev, priporoča družbeni plan zožitev investicij- ske deji&vnosti na mar^jše število večj.;!h gradiiiiišč in investicijskih objektov. V ta namen je predvi- deno tudi zdiruževanje srediten^, s katerimi razpolagajo g^ospodar- ske organizacije v občini ter od- ločen prehod na široko kombina- cijo vseh razpoložljiivih sredstev. V skladu £ temi osnovnimi cilji in nalogami bo za razvoj gospo- darskih deja'vnosti v letu 1959 na razpolago 1,7 mii'ijarde dinarjev investicijskih sredstev a.li 121''/o več v primerjavi z letom 1958. PdloviOD teh sredstev odpade na indutstriijo, ki bodo uporab':j-sn a predvsem za razširitev pro'zvod- nje glinice in aluminija. Kmetij- ske orgamzaoije bodo ime'e na raizpolaigo v tem letu 551 m lijo- ncv dćna,rjev invesfcijisk h sred- stev aii 3-'krat več. kot so zna- šale investicije v letn 1958. Ta sredstva bedo uporabile kmetij- ske organizacije predvsem za ži- vinorejo, ureditev hmel,.jskih na- sadov lin za nakup opreme. Grad- beništvo bo razpoložljiva invest-- ciijsfca sredstva v znesku 7 mili- jonov- dinarjev uporabilo za na- kup oprem? in za razširitev obrt- nih deilavniic, kar bo pripomoglo k hitrejši dograditvi in î>oceniitvi gradbenih objektov. RazDoložlj:iva sredstva v znesku 54 m ilii jonov, fai so namenjena za trg-ovino, bodo gospodarske organizacije UTKjrabi- ie predvsem za ureditev obstoje- čih trgovskih lokalov, medtem ko bo predviidoma 20 m'liijonov di- narjev up>orabljenih za začetek gradnje novih trgovskih lokalov v Ptuju in v Kidričevem. V go- stiinstvu bo večina sredstev pred- vsem iiz obči^nskega investicijske- ga sklada porabljena za ureditev sanitarnih in hladilnih naprav, m'ed,tem ko bo za razširitev in zboljšanje hotelskh zmogljivosti porabljeno predvidoma le 7 m'-, lijonov dinarjev. Večja sredstva bcxîo na razpolago za povečanje nočitvenih kapacitet šele v pri- hodnjem letu, ko je predvidena novogradnja hotela v Ptuju. V obrt bo investirano predvidoma 62 miliijonov dinarjev. Ta sred- stva bodo uporabljena deloma za nakup strojev, delcma pa za za- četek gradnje nove pekarne v Ptuju, k; se bo fdnansirala "z ckrajnrih. občinskih in lastnih sredBtev. Za ra'zvoj negospodarskih de- javnosti oziroma za investicije na področju družbenega standarda bo v letu 1959 na razpolago 552 mLliijonov dinarjev, ali 27 odst. več kakor je biilo porabljeno v le- tu 1'958. Od teh razpoložljiv h sredstev bo vloženo v stanovanj- sko graditev 257 milijonov dinar- jev, za objekte ožje komunalne dejavn'osti in za ceste 140 miilijo- nov dinarjev, za gradnjo osnovnih šol 78 mil'jenov, za zdravstvo in ßooiiatlno varstvo 58 milijonov -П za gradnjo bančnih poslovnih prostorov 17 milijonov di.narjev. 'Večina in\iei3ticijskih sredstev za investicije družbenega standarda bo zagotovljenih uZ dbč.nskih skladov. Nekatere objekte s pod- ročja dnižbenega standarda pa bodo finansiraile gospodarske or- ganizacije iz lastnih sredstev sklada skupne porabe, v katere so vložile dkrog 90 mitlijonov diinar- jev čistega doh-cdka. V letu 1959 bo občina Ptuj pri- čela z gradnjo nove osnovne šole v Kozmincih ,in nadz daila osnovno šolo na Bregu. V te objekte bo v tem letu vloženih okrog 50 milii- jonov dinarjiev investicijskih sred- stev. medtem ko bo za velika po- pravila Ln rekonstrukcije šol v Vitomarch, Polenšaku in Zetalah na razpolago 10 milijonov denar- jev. Iz družbenega plana občine Ptuj za leto 1959 je torej razvidno, da bodo za obje:kte družbenega stan- darda v tem letu na razpolago razmer cm a veliika finančna sred- stva. Zaito bo potrebno, da vsi odgovorni činitelji, pristojni orga- ni in zavodi pravočasno pripravi- jo tehnično in drugo dokumenta- cijo, ki je predioiisana za koirišče- nje inveôtic-ii-k'h sredstev. P. A. Prvi uspeh večmesečnega di- plomatskega pripravljanja na srečanje štirih zunanjih mini- strov so zabeležili z začetkom konference v Ženevi. Drug po- memben uspeh se kaže v tem. da so v zadnjem trenutku pokazali zahodnjaki in sovjeti toliko strp- nosti, da so začeli konferenco, čeprav se v osnovi niso strinjali s predlogi glede nemäcih pred- staivnikov. Že samo dejstvo, da so na vsak način hoteli ostati кктчзчј, dokazuje, da bo morda konferenca usp)ešna in da bodo že poleti sklicali konferenco na najvišji rawfci. E*rve seje so seveda precej formalnega pvomena, namreč gle- de vprašanj, o katerih so raz- prevljali, če pa pomislimo, da v takđi formalnih vprašanjih pre- tresaijo odnose med Vzhodom in Zahodom, so tem bolj zanimiva in važna. Na prvi pogled ni vi- deti niti najmanj važno, kje se- dijo Nemci, ali za okroglo, ali za štirioglato mizo, ko pa so našli kompromisno rešitev, je postalo vsem jasno, da hočejo predstav- niki iz Zahoda in Vzhoda nekako opravičiti svoj prihod v Ženevo z delom na konferenci. Drugo takšno vprašanje je udeležba Poljakov in Čehov. Sedaj je vpra- šanje, kdo bo popustil, ali kdo bo pristal na kompromis. Z ženevsko konferenco, ki se je seveda komaj začela, so začeli drugo obdobje stikov med dvema blokoma. Kaže. da so na obeh straneh uvideli, da je reševanje problemov z vojno nesmiselno, ker je enostavneje, da ljudje se- dejo za konferenčno mizo in se pomenijo. Drug dogodek tega tedna so bile volitve v Avstriji. Obe vo- d.lni stranki sta dobili nekako enako število glasov in zato vo- lilni rezultat ni n.ti tako zanimiv. Bolj zanimivo ja ozadje avstrij- skih volitev, ki bi morale bit. ne- kaj kasneje. 2^radi notranjih te- žav, ki nastajajo na gospodar- skem področju, se je začela kr- hati koalicija med socialisti in črnimi. V prejšnji sastavi niso mogli rešiti vseh problemov m odločili so se za volitve. Težave so nastale na petrolej- skih poljih. Pred vojno so bili vrelci v Ziestersdorfu v ameri- ških rokah. Po vojru so jih nacio- nalizirali, tako da so avstrijski proračun gradili na osnovi do- hodkov na petrolejskih poljih. Poleg tega so jim prejšnja Ista nudili Američani izdatno gospo- darsko pomoč, ki je tvorila dobr- šen del proračuna. Toda Ameri- čani bi radi zopet dobili polja, ki so medtem postala državna. Kaj sedaj? Zaradi splošnega političnega in gospodarskega položaja bi bilo zelo nespretno, če bi polja dali Američanom, le-ti pa so ustavili svojo gospodarsko pomoč. Nasta- lo so težave, ki jih skušajo Av- strijci prikriti s svojo zunanjo politiko, t. j. z zakonom o šol- stvu na Koroškem in s pospešno gonjo na Južnem Tirol.skem. Ljudje naj bi usmerili svoje za- nimanje na ta problema, da bi jih odvrnili od notranjepolitičnih. Kaj bodo storili sedaj, še ne moremo reči, kajti število f>os1an- skih mest obeh vodilnih strank je približno enako. Vprašanje je sedaj samo to. če bodo prišli v parlament novi ljudje, ki naj bi z novimi prijemi skušali urediti razmere. LET0i''4 PTUJSKI TURIZEM Glede na začetek letošnje turi- stične sezone smo se obrnili na člana sveta za turizem in bla- govni promet tov. Jožeta Mauče- ca, ki nam je na nekaj vprašanj -odgovoril v naslednjem: »Kakšna izboljšanja bo v Ptuju v letošnji sezmi opazil gost iz domovine aJi inozemstva, k« ob- išče naše kraje?« »Redni obilSikovalec Ptuja in nj'egove ckohce, k» ceni vse naše prizadevanje za napredkom, i>-> nedvomno bolj odprtih oči hodil ali vozil skozi Ptuj in окаУсо ka- kor drugi, ki gia mnogo ne zanima niti preteklost pa tudi ne seda- njost in ocenjuje svoje okolje le po tem, kolikor to lahko njemu neposredno koristi in ugaja. Svet za turizem in blagovni promet občine Ptuj, Obrtna zbornica in Turistično in olepševalno društvo pri vseh svojih prizadevanjih upo- števajo želje n predloge doma- čega prebiva'stva pa tudi pred- loge več ali manj zahtevnih go- stov in si zalo prizadevajo, da bi bil Ptuj vsaj v sredini lestvice privlačnih in urejenih turističnih krajev. Tozadevne uspehe vidimo sami, enako pa tudi vrzeli, ki so na tem pc-dročju še odprte. Gost, ki pride z vlakom ali av- tom iz severne strani, bo ne- dvomno prijetno presenečen nad novogradnjami v kolcdvorski če- trti, Lahko jih našteje 10 in po- trdi, da je njihova lega za Ptuj kar posrečeno izbrana in bo pre- pričan, da se stanovalci v teh novih zgradbah kar udobno pvo- čuti|p. Kdor pa se bo pripeljal v Ptuj z vlakom ali avtomobiJcm iz južne strani, bo nedvomno obču- doval nad 1 km dolgo novo cestno speljavo skozi Ptuj skupno z no- vima mostoma čez Studenčnico in Dravo. Vozača iz Zagreba ali ro- gaške strani bo presenetil novo asfaltiran del zagrebške ceste. To oboje je za Ptuj res novo pcleg ostalih sodobnih ustvaritev v sa- mem miestu. Popotnika, ki se je podal po svetu občudovat tur stične in zgo- dovinske zaniimivosti. bo že od daleč opozoril nase Ptujski grad. na čgar dragocenost in zanimi- vosti opozarjata sicer skromno opozorilo v veži na ptuj.3-ki želez- nškt pristaji in večji naipcsni de- ski med SpUhljo in Bud no ter med Hajd no n Zq. Bregom. Kj-?ir ni opozoril in potckazov k zani- mivostim, prijazni prebivalci go- stom r.adi pokažej'o najb'ižjo pot k mtrejem, v muzej n na grad, da jim ni treba iskati poti po mestu. Ljudje najraje pokažejo pot na grad pD Rsičavi in Graj- ski ulici čsz Srcieki trq, mimo ob- činskega ljudskega odbora tn mi- mo Vajenske šole, ne pa po ozk uldci s Slovenskega trga ali iz Prešernove ulice. Svet za turizem ln Turistično društvo si že da je časa prtizadevata. da bi se dali podreti hlev=kfi prostori v kotu giiajskega obzdja na severni stra- ni pod gradom, ki še kazijo tam- kajšnje okolje. Ko se bo še to zgodilo, ob severni poti na grad ne bo ničesar, kar bi kaz''o to okolje. Avtomobilska cesta tn peš- pot na tej stran; pripeljeta naj- več izletnikov na najvšjo ptuj- sko zanimivo izletniško točko z muzejem in z na novo urejeno restavracijo »Slovenskih goric«. Lepa je tudi pot na grad sem od arheološke zbirke na Dominikan- skem trgu. Kdorkoli je iskal in našel pot-i do ptujskih zgodovn- .skih zanimivosti, je tudi odšel iz Ptuja zad^ovoljen.« »Kaj pa gostje, ki obiskujejo poleg zanimivosti tudi trgovske lokaie in gostoišča?« »Lahko rečem, da je dobila vrsta trgovskih lokalov z novo opremo in z vedno izkušenejšim trgovskim naraščanjem prijaznej- še lice in ob njem tudi prde bolj do izraza zailoženoet trgoun. Ena- ko je z večino gosfšč v Ptuju. Trgovine podjetij »Panonije«, »Iz- bire« in »Merkurja« se' že lahko pcistavijo s svojo nctranjo uredit- vijo, založenoetjo, pa tue no- tranje varnosti so zahtevale razne organizacijske izpre- membe, vendar je ostal osnov- ni oilj dela te shižbe vedno tisti, ki ji je ha dan v času njenega nastajanja. Zaščita splošnih in posameznih koristi in pravic državljanov, njihove svobode m dostojanstva, za- ščiita socialističnega družbene- ga siistcma ob polnem spošto- vanju zakonitosti — to je bila svetla naloga, ki jii jo je za- stavila revolucija. Služba notranje varnosti se se гагуаја skladno z interesi delavskega razreda. Bila je vedno adekvaten odraz poli- tičnega stanja v dokjčeni raz- vojni etapi. Nikdar ni zavira- la demokratičnega razvoja v državi in nikdar ni zahtevala zase posebnega po'ložaja v družbi, kar bi vplivalo na zna- čaj države. To je dokaz, da so bili na čelu te službe vedno ljudje z marksistnčno izobraz- bo, iti so težili za zboljšanjem te službe v cilju zaščite kori- sti delovnega ljudstva. Takšen revolucionarni in de- mckr-atični značaj službe no- tranje varnosti kot izraz so- cialr.stične varnosti v naš: družbi je nujno moral imet' vso j>odporo v delovnem ljud- stvu naše države, katerega ko- risti ed no brani in katerega vsestransko podporo uživa. Ob splošnem socialističnem razvoju, v katerem se vs*> ljudstvo bor: proti raznim sla- bostim in nesocialističnim po- javom tudi služba notranjr' varnosti laže izvršuje svoje naloge. mvsoi? MESTA, ^E Zadnji plenum Občinskega ko- miteja LMS Ptuj, ki so mu pri- sostvovali predsedniki in sekre- tarji mladinskih aktivov, je na- kazal jasno pot dela aktivov Ljudske mladine. Predsedniki ak- tivov so i>oročali o svojem delu ter seznanili člane občinskega komiteja o vseh problemih mla- dine na terenu. Vsak udeleženec je lahko spoznal, da je največja ovira aktivnosti Ljudske mladine pomanjkanje prostorov in zavira- nje starejših posameznikov. Or- ganizacije in društva na vaseh še odlašajo s pripuščajem mladih na tista mesta, ki jim pripadajo, ter s tem ovirajo trdnost m delo organizacije. Predsedniki so na- vedli toliko najrazličnejše proble- matike iz terena, da bo moral občinski komite LMS vložiti mno- go truda, da se bo stanje izbolj- šalo. Zanimiv je primer mladin- ske organizacije Cirkovei, kjer je širok krog mladine zainteresiran za delo mladinske organizacije Л1 si vodstvo prizadeva, da bi se mladina v organizaciji čim- boljše počutila in od nje dobila tisto, kar pričakuje. Predsednik na seji ni podrobneje analiziral problemov, pač pa so poznejše ugotovitve p>okazale, da je pro- blem še večji in da delo mladin- ske organizacije zavirajo posa- mezniki, katerih dolžnost bi bila mladini pomagati in ji svetovati pri» delu. Po izvajanju predsednikov ak- tivov Ljudske mladine se je raz- vila živahna razprava. Člani ob- činskega komiteja so ostro obso- dili dejanja nekaterih društev in organizacij in priporočili vaškim organizacijam Zveze komunistov in vaškim odborom SZDL, da se zavzemajo za mladino in' ji pri delu pomagajo. Prostore, ki jih uporabljajo organizacije in dru- štva. naj prevzame v upravljanje SZDL ter jih da na razpolago vsem organizacijam in društvom, k: so zainteresirana za najrazlič- nejše deja\Tiosti, ne pa kot jo sedaj, da upravljajo ponekod z dvoran?(mi razni upravljalci, ki ne dajo na razpolago teh prostorov drugim organizacijam in dru- štvom. Po mnenju občinskega ko- miteja LMS naj se ti prostori koristijo tako, da jih bo lahko uporabljal čiriivečji krog ljudi. Plenum je obravnaval sprejem mladih v LMS, SZDL m ZKS. V zadnjem času se je število čla- nov Ljudske mladine že precej dvignilo, vendar so še velike mož- nosti za nadaljnjo razširitev mla- dinske organizacije. Ustanovlje- nih bo še 16 novih mladinskih aktivov, nekateri pa se bodo raz- širili. Posebno pozornost so člani komiteja posvetili tudi sprejema- nju v SZDL. Predsedniki so se predvsem zanimali za kolektiven vstop v članstvo SZDL ter v zvez; z olajšavo pri članarini, ki je za člane LM samo 2 din. Sklepi plenuma bodo nedvom- no koristno služili nadaljnji utr- ditvi mladinske organizacij«^ v občini. Z. F. IVfuzeaid in Sconservatorji v Ftuju v dneh od 7. do 11. maja so se zbrali v Mariboru muzealci in kon- servatorji iz vse države na svoj III. kongres, kjer so razpravljali o vprašanjih teoretičnega, organi- zacijskega in praktičnega dela. Za uspešnejše delo na posamez- nih področjih muzejske stroke je društvo razširilo svojo dejavnost na nove sekcije, ki bodo skrbele za kvalitetno delo naših muzejev in konservatorskih ustanov. Dru- štvo je v preteklem letu še bolj utrdilo in poglobilo sodelovanje z ljudsko oblastjo in družbenimi or- ganizacijanii. Po ogledu zgodovinskih poseb- nosti Maribora so se udeleženci kongresa na enodnevnih ekskur- zijah spoznali s kulturnimi značil- nostmi Slovenskih goric in Po- murja. Poleg tega so se seznanili z gospodarskimi posebnostmi Dravske doline, kjer so si ogleda- li Tehniški muzej na Ravnah. Zadnji dan svojega kongresa pa so muzealci prišli v Ptuj, in so z zanimanjem pregledali arheološke, zgodovinske in kulturne posebno- sti našega mesta. Popoldne pa so se odpeljali na grad Štatenberg, kjer so se vsi zadovoljni razšli in odnesli s seboj lepe spomine na vzhodni del Slovenije. MM STRAN ? P'^UJSKI TEDNIK PTUJ, D\T 15. МЛЈА r^T Uspehi letošnjega pogodbenega sodelovanja na območju ptuj- ske občine Na območju ptujske občine je sedaj v teku setev hibridne koru- ze, pod katero bi moralo biti po občinskem družbenem planu 98t¡ ha na zasebnem sektorju, v sode- lovanju s kmetijskimi zadrugami in 120 ha na kmetijskih gospodar- stvih. Doslej je bilo sklenjenih 343 pogodb s skupnimi površinami 125 ha na zasebnem sektorju, med tem ko so kmetijska gospodarstva svojo plansko obveznost izpolnila. Priprave na setev so bile teme- ljite. Kmetovalci in kmetijska go- spodarstva .so bila o v3:m pravo- časno in pravilno pouc.-na. Naraz- polago je bilo pravočasno seme- nje in umetno gnojilo pa tudi strojne usluge in strokovni kader, tako da s te strani ni bilo ovir innezastoja. Kmetovalci, ki so na pod'aqi lastnih in drugih izkušenj prepričani o koristnosti sejanja hibridne koruze in so izdelali gle- de nje ekonomski rsčun, so so tudi za letos pogodbeno vez;îli na sejanje koruze v sodelovanju s kmetijsko zadrugo. Nekateri kme- tovalci so ostali pri starem glede sejanja navadne domače koruze in tudi pridelka ter dohodka. Zadruge Videm, Slovenja vas, Juršinci, Rogoznica, Polenšak, Mo- škanjci, Muretinci so med zadru- gami na območju ptujske občine, ki so letos v razmerju z lanskim letom bistveno po\'ečale površine pod hibradno koruzo in so tudi sklenile največ pogodb za sodelo- vanje s KZ. Glede na različno ka- kovost zemlje na Dravskem in Ptujskem polju ter v Slovenskih goricah, je bilo potrebno priskr- beti odgovarjajoče seme Viscon- sin 270, Visconsin 355 A in Vis- consin 464 A. Prav odgovarja za setev po inkarnatki na Dravskem polju, pa tudi na območju Haloz in Slovenskih goric. Druga sorta je najprimernejša za rano setev po Dravsko-Ptujskem polju ter soostalih predeMh občine. Zadnja sorta tj. 4M A pa je primerna za zelo rano s^iev po Dravsko-Ptuj- skem polju ali pa za poznejšo se- tev za silazno krmb, ker zrastejo visoke bilke in imajo visoko kr- milno vrednost. Vsa semena so bila pravilno razkužena. Škropiti bo treba le s herbicidi proti ple- velu (Deherban 1 do 2 kg po ha). Zadnje deževje bo zelo ugod- no vplivalo na samo kalitev ш poznejšo ra,st koruze in je priča- kovati tudi letos ob ugodnem vremenu lepe hektarske pridelke... ItaHj^ska pšenica debro kaže z italijansko pšenico se letos lahko postavi celotno območje Kmetijske proizvajalne zveze Ptuj pred vsa ostala kmetijska območ- ja Slovenije, saj je pod italijan- sko pšenico največ površin in tu- di njena sedanja rast obeta od- lično žetev. Po njivah se vidi, da se je italijanska pšenica pri nas dobro udomačila in je verjetno, da bo sčasoma izpodrinila vse ostale sorte. ! Kromjiir lepo raste Krompir je že povsod zunaj in s tem je tudi že začela borba pro- ti n1e?70vemu sovražniku — kolo- radskemu hrošču. Pod krompirjem bi moralo biti po občinskem druž- benem planu 469 ha. jih pa je 224 ha ob 525 pogodbah za sode- lovanje s kmetijskimi zadruqami. Za kromioirjew sem^e s Koro- ške. iz Krania ter iz Tolmina (Merkur, Fpjehmuelem. Boemov rani) je bilo letos veliko zanima- nje in je tudi za kooperacijo sklenjenih veliko več pogodb kot lansko leto. Naivečje krompirje- ve površine bodo tudi letos na območju KZ Crkovci. Slovenja vas in Moškeinci. Samo v Cirkov- cih ie bilo sklenjenih 139 pogodb za skoraj 70 ha površin. Fo dosedanjih ugotovitvah letos ni. toliko kol-ora-dsikega hrošča kot lani, ker ga je kot kaže mnogo uničila suha zima. Ta ugotovitev pa kmetovalcev — pridelovalcev krompirja ne bi smela uspavati. Tudi letos bo skoraj povsod po- trebno koloradarja uničevati z za- ščitnimi sredstvi (Lindan olje. Lindan prah. Pantakan olje in prah). Vsa ta sredstva so na raz- рк)1ад.о pr; Zadružnr poslovni zvezi Ptuj, kjer so jih nekatere zadruge tudi že nabavile. Shdkorna pesa KG Kidričevo Glede sladkorne peso pa se la- hko postavimo z večjim zanima- njem za njo tudi na Dravskem in Ptujskem polju, kjer lansko leto za tovrstno kulturo ni bilo zani- manja. Pridelka pese letos lahko pričakujemo več zlasti na Kmetij- skem gospodarstvu Kidričevo, ki je posejalo sladkorno peso na po- vršini 33 ha na novo preoranih zapuščenih vaških gmajnah pri Lovrencu. Pesa je že zunaj, pre- redčena in okopana. Letos gnojeni in škropljeni tudi travniki Zanimivo je, da je letos poleg ostalega največje zanimanje гл izboljšanje travniških površin z umetnimi in domačimi gnojili in da je bilo za 245 ha travniških površin v sodelovanju s kmetij- skimi zadrugami sklenjenih 329 pogodb. Najbolj bomo letos gno- jili travnike na območjih KZ De- sternik, Cirkovce, Slovenja vas. Videm ter Cirkulane. Slednja je glede na število sklenjenih pogodb na tretjem mestu v občini. Trav- nike so tudi škropili s herbicidi, da bi iztrebili ves plevel in ohra- nili samo žlahtno travo z visoko škrobno vredn-ostjo. Dobro pogno- jen in pravilno negovan travnik bo zelo vplival na izboljšanje sta- nja plemenske in klavne živino. Sadjarstvo zopet po storem? Za izboljšanje stanja v sadov- njakih in vinogradih se je zani- malo vsega le 7 kmetijskih za- drug, največ pa KZ Cirkulane in Zavrč. Za izboljšanje nad 40 ha površine je bilo sklenjenih 130 pogodb za sodelovanje z zadrugo. Najslabše je z izboljšanjem sta- nja sadjarstva, saj je bilo skle- njenih za kooperacijo le 14 po- godb in to največ na območju KZ Cirkulane in Stoperce. V ostalih sadnih predelih se bo sadno drev- je moralo še dalje zadovoljiti z malenkostnim gnojenjem aH celo brez tega. Lansko leto je bilo za kooperacijo v sadjarstvu sklenje- nih mnogo več pogodb glede na ugodnejši trg z rfnom In sadjem. Reja prašičev za industrijsko predelavo V živinoreji je bHc doslej naj- \"ečjie zammainje za pogodbe v so- d^eJovainje pr- rejii prašičev za indu- stri jskp predelavo teže do 120 kg in za rejo pršutarjev ter pitan- cev. Skupno je bilo sklenjenih v občini Ptuj za kooperacijo pri 25 kmetijskih zadrug za vzrejo 4676 prašičev vseh kvalitet 1754 pogodb Te pogodbe bistveno vplivajo na ponudbe tega blaga na sejmih, ker gre prodaja le preko KZ. Sčaso- ma se bo tudi bistveno spremenila dosedanja slika • pitanja goveda. Kmetijska gospodarstva. KZ in kmetovalci bodo v bodoče pitali govedo s koncentriranimi krmili do teže 200 — 250 kg in do 600 kg. Pri pitanju bodo pomagale kmetijske zadruge s kreditira- njem za nabavo koncentriranih krmil v pogodbenem sodelovanju. Tako bo preprečena gospodarska škoda naši živinoreji, ki je nasta- jala s tem, da ne bodo živinorejci dajali več v zakol telet do 60 kg ampak pitano mlado živino, ki jim bo dala boljši dohodek, za potrošnike pa bo na razpolago več kvalitetnejšega mesa. ZGODOVINSKO DRUŠTVO PTUJ JE PRIREDILO PREDAVANJE ZA 40-LETN1CO KPJ Okrog 500 poslušalcem je v po- nedeljek, 11. maja t. 1., na pova- bilo Zgodovinskega društva Ptuj v Titovem domu predaval tov. dr. Jože Potrč o 40-letnem uspeš- nem delu KPJ in o razvoju, bor- bah in uspehih socialističnih sil v svetu FK) oktobrski revoluciji in po drugi svetovni vojni. Tov. dr. Jože Potrč je zelo za- nimivo predaval in je prav škoda, da tudi tokrat ozvočenje ni funk- cioniralo. Vse kaže, da bo Občinski ljud- ski odbor Ptuj euspelim ozvoče- njem ob večjih prireditvah na- pravil konec z nabavo nove apa- rature in z ozvočenjem mesta. DVORANA SZDL TUDI V STOJNCIH Krajevni odbor SZDL Bukovci- Stojnci namerava v Stojncih zra- ven gasilskega doma dograditi dvorano SZDL. Prebivalstvo v Stojncih (dkrog 700 ljudi) močno pogreša dvorano za sestanke in prireditve, ki je sedaj nimajo. Dvorana bi bila velika 8x7 m. Uprava az ceste Maribor je že dovolila graditev glede na p>otreb- no oddaljenost > od ceste. Nekaj sredstev bodo zbrali vaščani, enaico tudi nekaj materiala, za pomoč pa se je krajevni odbor SZDL obrnil na Občinski ljudski odbor Ptuj. »PERUTNINA« PTUJ IMA INDUSTRIJSKO KLAVNICO Zvezna uprava za veterinarske posle v Beogradu je izdala Tr- govskemu izvoznemu podjetju »Perutnina« Ptuj odločbo, po kateri se smatra, da lahko na- stopa to pK)djetje kot izvozno, ker ima urejeno industrijsko klavnico perutnine in oddelek za predelavo jajc. Pred kratkim je bila v Ptuju pri »Perutnini« po- sebna komisija gornje uprave, ki je pregledala obratne prostore »Perutnine« in je ugotovila, da je potrebnih nekaj dopolnitev seda- njega stanja in da izpolnjuje podjetje pogoje, ki so potrebni za izvozna podjetja za perutninno. Štirideset let od ustanovitve KPJ Spominski dnevi KPJ 15. maja 1920 — izide v Ljubljani prva številka »Rdečega prapora«, gfei.ila silovenskih komunistov (preneha z »Obznano« konec 1920). 15. maja 1921 — oborožen odpor vaščanov Mat-ezng pri Kopru proti fašistom; fašisti zbeže iz vasi (šest fašistov ubitih) 15. maja do 5. junija 1955 — stavka v tovarni verg v I^escah. 15. maja 1945 — likvidacija ustaško-četniVike skupine na področju Mežica-Poljane. 17. maja 1942 — izda IO OF odlok o vzpostavitvi oblasti na osvobojenem ozemlju. 21. maja 1936 — izide prva števlllka »Stare pravde«, »tednika za slovenska vprašanja«; »Stara pravda« prevzame vlogo »Ljud- ske pravico«; 30. julija 1936 se združita konzorcija »Slovenske zemlje« in »Stare pravde« ter začneta izdajati list »Slovenska zemlja« pod geslom »za staro pravdo« kot giasHo slovenskega delavsko-kmečkega gibanja (izhaja do 10. septembra 1936). 21. maja 1942 — ustreljen Tone Tomšič, organizacijski se- kretar CK KPS. NAD 500 2RTEV JE PADLO IZ PTUJSKEGA OKOLIŠA ZA NASO OSVOBODITEV PRICBCUJEMO NJIHOVE KRATKE ŽIVLJENJE- PISE V POČASTITEV NJIHOVEGA SPOMINA. (Nadaljevanje) POŠTRAK ALOJZ se je rodil 22. februarja 1910 v Grajenščaku na mali kmetija. Po osnovni šoL je ostal doma do osemnajstega leta, ko je odšel v podofidirsko šolo Ob razsulu jugoslovanske armade se je vmij v Slovenijo, kjer je našel pisarniško služ^bo v rudni'ku v Hrastruiku. Že junija 1941 se je pxovezai z OF. Delal je skupaj z Albinom Dušakom, An- tonom Ктајпс&т, Slavkom Srše- nom, Konradom Pevcem ;n Juli- jano Jemko. V rudnišk pisarni je razmnoževali radijeka poročcda, v njegovem stanovanju so imeld taj- ne sestanke. Spomladi 1944 je od- šel v NOV. Padel je kot kapstan 25. novembra 1944 v Gornjem gradu. PAHOR FRANC-DUŠAN se je rodril 17. januarja 1919 v Motziirju ob Savtinjfi V Ptuju je bdi urairsk: pomočnik, kjer je deloval pri So- kolu. Maja 1941 je odšel v rojstn. okdiiš, kjer je sodeloval pri or- ganiziranju OF in pomagal pri zbiranju maftertala za partizane z Antonom in Vladkom Mklavcem. Januarja 1942 so prišli delovanju OF v Mozirju m okolici gestaipov- c; na sled. Aretirali so nj^ega in neikatere diruge sodelavce. Zaprl» so ga v mariborske zapore rn ga 4. aprila 1942 ustretjuli v Mar'.boru. PODHOVNIK HEDVIKA se je rodila letja 1903 na Prevailjah. Nj^en тот je b:I v Ptuju us!užben na sodišču. Okuipaior ga je z družino izselnl na Hrvatsko leta 1941. Hed- viika je bila v Ptuju v službi v tiskarn:. Sodelovala je pri Glas- ben matic, v pevsikem zboru. V izšeljenstvu je živela v Vairaždi- nu, kjer je delala v tiskamd Kra- Ljeik-Vez'č, ki je podpiraía NOV, od leta 1942 do svoje smrti dne 24. maja 1944, ko je padla pri bombnem nap>adu. PODHOVNIK SILVA se je rodila 1928 v Ptuju, kjer je bil oče scdm uslužibeniec, mati pa uslužbenka v tiskarni. Ob prihodu okupatorja je Siva hodila v 4. razred me- ščanske šole, kar je nadaljevala v izgnanstvu v Varaždinu. Pri l>omh- nem napadli na Varaždin je padla' 24. maja 1944. PUKŠIČ JANEZ se je rcdil dne 11. maja 1913 v Kicarju na maJi kmetttjii. V šolo je hodil v Ptuju, nato pa je {»magai doma pri deiu na kmetij; in tud'i na drugih kme- tijah. Po vojaškem rciku se je vrnil dom.ov, kjer je sipet nwrljivo kmetoval. Že leta 1941 se je po- vezal z OF skuipaj z Janezom Ze- lenkom in Jožetom čehcm. Maja je odšel v I. slovenjegoriško aiM Lacim.iik , ki so pre- živijaili -iste dni skupaj s Pukši- čem v zaiporu in biéi pri zasliše- vanjih, so povedali nasprotno. — Pukšiča je okupator ustrelil v Mariboru 2. oktobra 1942. obnovljene pre- NOV v Srečah 1944 OF zopet razmahnila. Na tem pcdročju je dolavala 4, TV postaja, ki je imela bunker v Sesteržah v gozdu Sagadàna Ludvika. V Sto- govcih je biJa največja oi'kl'ostilna tehnrika v ptujiskem oikraju, v Sre- čah pa prehodna partizanska bol- niién-ca, v vseh pa so delovali vaški odbori OF. Pri BoLfenku se je leta 1944 zadrževal okrajni od- bor OF m KPS za ptujsko okrož- je. Tam so tudi borci Kozjisnskega odreda pc!k'Ončali 13 gestapovcev januarja 1945. Okupator je do konca poirkušal zatreti OF v ma- kolskem okolišu, zato so padli talci v Maikolah, borci NOV na I>edn€m vrhu, v Srečah in dru- god. Mskole so ta'ko s svojo širšo m bližnjo okolico dopr^ne&le mno- go žrtev in neiporov za osvobodi- tev in za novo socialistično do- movino. OKUPATORJEV ZLOČIN V SRE- ČAH 13. APRILA 1945 Lastnika hiše v Srečah, ki se danefs uvršča med spomemike NOB, sta btâa Sagadin Ludvik n Mari- ja, oba naipredna Slovenca, na- sprotnika faišističnega okuipatorja. Hišo so leta 1944 uporabljaili za partizansko bolnišnico, ker sta se tu zadrževala dva zdravnika dr. Rožca Sagadin in dr. Mile Lavic- ki. Mož dr. Rožce Sagad n.-Gojko je bolnišn.ci dobavljal iz Avstnje zdravila. Prostor za ranjence je bil v kletnem bunkerju. Dne 12. aprila 1945 so ponoči obkolili Sagadinovo domačijo nemški vo- jaki. Sagadin Zvonko, of cir NOV, k» se je tisto noč mudil v hiši svojega .Hrica, je ustrelifl nem- škega oficirja in zibežaJ. Drugi dan je okupator privezal k hišnim vratom Sagadin a Ludvika, Ma.nijo in dr. Lavickega, jih pali'1 s petro- lejem in zažgal. Z nj mi je zgo- rela tudi hiša; v kletnem bunker- ju pa so umrli: dr. Rožca, mladi Sagadin Miran, kurir Lackove teh- nike in obveščevalec NOV, Gojko Sagad:n in Sagadin Jože. Grozen okupatorjev zločin v Srecaih je poleg drugih zločinov za vedno ožigcsal našemu narodu nenišiki fašizem. V. Ro- Pred otvoritvijo hodne bolnišnice V ned-eljo, 17. maja, bo ob 2. ur popoldne svečana otvoritev spo- menika narodncosvobcdilne borbe — obnovljene prehodne bolnišni«- ce NOV v Srečali. Le v primeru zelo slabega vremena bo otvoritev preložena na naslednjo nedeljo, 24. maja. Iz Ptuja bo odpeljal av- tobus udeležence ob 12.30 v Sreče s Titovega trga. Svečano otvoritev prirejata KO ZB NOV Makole in 00 Slovenska Bistrica skupaj z otvoritvijo elektriifikac je v Sre- čah. Proslava v Srečah 17. maja Se uivršča m?d proslave, prirejene v počastitev 40, obletnice KPJ. V nedeljo bomo v Srečah obno- vili spomin na velike dogodke iz nairodnocsvobcdilne vojne, v ka- teri je sodelovalo tud: zavedno prebiva'stvo Makol tn» njego\«e okolice, povezano v narcdnocsvo- bodülnem gibanju s sosednimi okoliši Lešja, Majšperka, Ptujske gore in drugimi. PRVI BORCI IZ PTUJSKEGA OKRAJA V SREČAH Že polet' 1941 se je zadrževala v Srečah v Sagadnnovi hiš, prva partizanska skuptna iz ptujskega ptujisika Icnčarja Nemec m Her- nja in drugi. Dsžele, ki se bavijo s turizmom, majo za spo-minčke dovolj pobud m domislic. Turi- stično društvo Ptuj je že izdalo svoj vodič po Ptuju. Leipo bo, ko bo izdalo še Muzejsko društvo vodiič po muzejskih zb:rkah. Se- daj je v tisiku še tur.stični album, ki ga je tudi pripravilo TOD Ptuj. Tozadevno še v Ptuju nošo z- črpane v&c možnosti :n le ob teh bo Ptuj deležen še mnogo večje pozornost-' domačih in tujih go- stov.« »Ali bo Ptuj imel pisarno za turistične informacije?« Vsa prizadevanja gredo v tej smer:, da bi imel Ptuj primeren turistični urad za dajanje tur - stičnih informacij. Tozadevna že- lja Sveta za tur-.2em in Turistič- nega društva obstaja že več let, vendar upajmo da bo prišlo tud-i do tega uresničenja. S tem bo imelo TOD Ptuj večjo možnost prodaje vod-.čev, albunwv, sipo- m nčkisv, razglednic in vsega osta- lega, kai je zvezano s turizmom. Obö:nski ljudski odbor Ptuj kaže ze vse to dokaj razumeva- nja, vendar še doslej ni bilo mo- goče iztaknito primernega Ickelč- ka, lei bo po svoja ureditv,, do- stopnost; m oetailem miora-l b t' đ-o«rtojen t?>ko v^žri« turistične točke kot je Ptu¿.« okraja na pot na Pohorje, Sku- pino je vodil Zvonko Saigad'.n. V njej sta biJa dva partizana s Po- horja, Boris Čižmek-Bor, vodnik iz I. pohonske čete, in Jaka Špen- ga-Vo!ga, k, sta prišla po orožje, zakopano v hajdinskih gozdovih. Prespara sta pri Bren čiču v Žab- jeku. V hajdnsk h gozdovih so se zbrali: Zvorako Sagadin, njegov oče Jože, Mal. Tomšič in Karel Arnuš. Zvečer jih je pri delu pre- senetil policijski avto. ki je ob- s ve ti jeva 1 gozd. Zvonko Sagad n. ki je šel nasproti avtu, v katerem naj bi se pripeljal dr. Špndler z Vinko Meglo, je presenečen opa- ziti gesta-povski voz in začel v avto streljati. Avto je takoj odpeljal, gotovo je bil kdo ranjen, a se je kmailu vrnil. Med tem časom s-o bcroi izko(pal: tri mitraljieze in tn puške z munio jo ter h tro kre- nili prof Ptujsiki gori, kjer so se ustavili v hiš« Antone Kuipčiča. Ker so Nemci pcetavili zasede, so se borci zadržali ne Ptujek. gor 14 dni, nato pa krenali proti Sre- čam k Ludviku Sagadinu, v hišo, ki je danes spomenik NOB. Med potjo so si nadeli part;za.nska imena: bltzu 40 let starega Jo- žeta Sagad'ina so imenovali »Oč- ka«, Tomšiča, viničarja, doma od Tomaža pri Ormožu, so imenovali zarsd- majhne raeti »Mali«, Kare! Arnuš, predan borec-komun ist, krojaški pomočnrik iz Ptuja, je dobi'1 ime »Sav nj&ki«. Zvonko Sa- gadin pa »Mužik«. V Srečah so se borci odpočili, nato pa nadaljeva'« oot prct' Pragerskemu in nato na Pohorje, kjer so dosegli borde 1. pohorske čete. OSVOBODILNA FRONTA V MAKOLSKEM OKOLIŠU Že leta 1941 se je mnogo na- predn h ljudi v makolskem pod- ročju pndružiilo OF. Med najak- tivnejš mr sodelavci so brli Ivan Skale. inž. Hnbern k. Jože Novak. Franc Šoba, dr. Peče s Ptujske gore in drug:i zaivedni Slovenci. Zbiral so orožje, muniajo in dru- ge potrebščine za partizane. Po- leti 1942 je padla večina členov makolske skupine OF v roke oku- patorja, ki je najaktivnejše bcrce za svobodo ustre'il, mnoge p« od- peljal v taborišča. Leta 1943 so delovatli v OF бе nekateri posamezniki, m«d njim; členti Sagad.nove družine. Ko so ble ob koncu leta 1943 posUvlje- ne vez: z Mariborom Slovensko Bistr.00 .n Ptujem, se je v l«tu SLAVNOSTNA PROSLAVA 40. OBLETNICE KPJ Sindikalna podružnica Pekov- skega podjetja »Vinko Reš« v Ptuju, ki je v soboto, 9. maja 1959, v veliki dvorani Občinskega ljudskega odbora slavnostno pro- slavila 40. obletnico Koenunistič- ne partije Jugoslavije, ki so se je udeležili vsi člani delovnega kolektiva, sekretar Občinskega komiteja ZKJ Ivo Kranjčič, taj- nik Občinskega sindikalnega sve- ta, predstavnik mariborskih pe- kov in organizator štrajkov v stari Jugoslaviji Kari Rakuš iz Maribora in najstarejša peka iz Ptuja Franc Leber in Franc Šprah. Slavnostni govor je imel se- kretar osnovne organizacije ZKJ »Vinko Reš« Ivan Vauda. o spo- minih na štrajke pekov pa je go- voril Jože Sotlar. Nato je govoril še Karel Rakuša iz Maribora, or- ganizator in voditelj štrajkov vseh pekov. Ob tej priložnosti je bilo dano priznanje najstarejši- ma delavcema — pekoma, ki sta že v pokoju, ki sta sodelovala v velikih štrajkih v stari Jugosla- viji. Na slavnostni proslavi sta Franc Leber in Franc Šprah pre- .iela zlati plaketi. Proslava je bila zek) dobro pripravljena. PRVA DVA PREDLOŽENA TARIFNA PRAVILNIKA Prvi tarifni pravilnik v ptujski občini je predložil Občinskemu ljudskemu odboru in Občinskemu sindikalnemu svetu v Ptuju de- lovni kolektiv Tekstilne tovarne in barvarne v Ptuju 30. aprila 1959. Drugi tarifni pravilnik pa je bil predložen v torek, dne 12. maja 1959. Prcdložiil ga je de- lovni kolektiv Tovarne Avtoopre- me Ptuj. Komisija za proučeva- nje tarifnih pravilnikov sedaj predložene tarifne pravilnike pro- učuje in računa, da bodo ob II. plenumu Občinskega sindikal- nega sveta, že dana soglasja in da bosta to prva dva tarifna pra- vilnika v ptujski občini, ki bosta že v tesn tednu vstopila v velja- vo. F. B. USTANOVLJENE SO PRVE SINDIKALNE GRUPE V KZ Pri kmetijskih zadrugah v ptuj- ski občini se že ustanavljajo sin- dikalne grupe, volijo predsedniki sindikalnih grup in delegati za ustanovni občni zbor sindikalne podružnice »Kmetijskih zadrug občine Ptuj«. Med prvimi kmetijskimi zadru- gami v ptujski občini, ki so usta- novne svoje sindiikaine gfupe, so: Tmovska vas, Lovrenc na Drav- skem polju, Moškanjci, Slovenja vas, Muretinci, Rogoznica in Jur- šinci. Ustanovni sestanki so bili zelo plodni in so na vseh obravna- vali naloge, ki jih imajo kmetijske zadruge na vasi v sodelovanju s kmetovalci in naloge za razvoj in napredek naših vasi. Postavlja pa se vprašanje, kaj čakajo v ostalih kmetijskih za- drugah. ker je za rok ustanav- Ijánje sindikalnih grup že za na- mi. Zato je treba z ustanovitvijo pohiteti, kajti ustanovni občni zbor bo kmalu. F. B. Rojstva, porake In smrti Rojstva: Marija Rozman. Sp. Hajdina — héerko; Mariija Kovač, Gomilice 71 — Janeza; Miri ja Roud:, Polene: 14 — sina; Silver stra IJek, Makole 1 — Alojza; Viktorija Belšak, Janški vrh 54 — hčerko; Leopold na Firbas, Drbe- t nei 9 — Vilmo. Smrti: Ljubo Lubec, Ptuj, roj. 1959, umrl 8. та.т.а 1959; Ana Vert č, Ptuj, roj. 1959, umrla 29. aprila 1959; Katarina Klringer, Ptuj, roj 1878, umrla 3. n»ja t. 1. Poroke: Franc Godec, Rabeljčja va.s 4 in Julijam Sch..cho, Rabeljč- ja va£ 4. (Nadaljevan.ip s 1. strani) »Svet za turizem in blagovmi promet 'n TuPLStično n olepševal- no društvo se ne zadovoljujeta več samo s tem, da bi izletnik IZ Ptuja odnašali s seboj !e bu- teiljke s prvovrstnim;! vini tukajš- nj h S''c-večih Haloz in Slovenskih gonič. Prizadsvata si, da bi bila Z3 Ptuj večja Izbira spominkov (пбкај jih že ima TOD Ptuj), k: bi jih leJiko prodajalo TOD v svojem bodočem paviljončku na Grajskem hribu tudi v času, ko so zaprte trafike m trgov:ne. Se- danja izbira razgledrac je pre- skromna ob toLiJcih krasn-ih nx>ti- vih mesta in okolice. »Slovenske gorice« so se dobro domisilile ma- lih sa imajo tud. Vinarska zadruga, Petovia, kmetigska go- sipoderstva »Haloze«, »•Polje« in »Kidričevo«. Primerne spominčke hi iaihko izdetlaia tuda »Pletarna«, PTUJ, DNE 15. MAJA 1959 PTUJSKI TEDHIK STRAN 3 Zokol seîe odločil Kranf cev Jože? Jože, živahen petnajstleten de- ček, stoji pred domačo hišo. Prav- kar je mislil mahniti sošolcem, da bi se malo pozabaval z Ž030, saj je nedelja in za pašo je na vrsti mlajši brat, kar prategne njegovo pozornost kolesar v vojaški oble- ki, ki se mu naglo približuje. Jo- žetu se zazdi obraz nekam znan, vendar je gledal bolj na lepo ob- leko kot na lice prihajajočega in še le prijazen »Zdravo, Jože, kaj me ne poznaš več?« ga bliskovito spomni na Kovačevega Pavla, bra- tranca iz sosednje vasi, ki je lan- sko leto odšel v podoficirsko šo- lo. »Pavle, če se ne bi oglasil, te ne bi spoznal!« »Kaj sem se tako spremenil?« »Seveda si se, moč- nejši si, večji in ta lepa obleka te je naredila celega fanta«, je Jože občudujoče dejal. »Veš«, se na- smehne Pavle, »vojska dela čude- že iz mladih ljudi. Red, snaga, šport, kopanje, okusna in obilna hrana se pri vsakem mladincu hi- tro pokaže že na obrazu«. »Pavle, po pravici mi povej, ali si zado- voljen v podoficirski šoli?« Le zakaj ne bi bil? V dveh letih bom dovršil šolo, imel bom lepo plačo, osem urni delovnik in do- volj časa za šport in za zabavo. ATli veš, da grem že sedaj vsak te- den v kino? Sleherni dan sè udej- stvujem v športu, čitam različne zabavne knjige, seveda to še le potem, ko naredim naloge in se pripravim po urniku za naslednji dan. »Ali se moraš veliko učiti? Kaj pa disciplina?« »Učiti se mo- raš povsod, naši predmeti so pa tudi zelo zanimivi in nam ne de- lajo težav. Disciplina je pa v vsa- ki šoli. Kakšna pa bi bila naša vojska, če ne bi bilo v njej dis- cipline? « Jožg in Pâvl© ste sg Šg dolgo pogovarjala, Pavle je komaj nasitil bratrančevo radovednost. Jože je ostal sam in je premiš- ljeval v tem, kar je slišal in o se- bi. Vedno je rad gledal vojake, silno rad bi streljal in samo zato hodil kot gonjač na lov, ker so ga lovci spominjali na vojake. Mislil je tudi o revnem očetu in števil- nih bratih in sestrah, o vojaški šoli, kjer bo dobil hrano in oble- ko zastonj in kjer ga čaka lepa bodočnost v službi domovine, če bo disciplinirano in v redu oprav- ljal svojo dolžnost. In Jože se je odločil za podoficirsko šolo. Spomnil se je pa, kar mu jf Pavle še posebej naročil: Vse in- formacije boš dobil na oddelku za narodno obrambo ObLO Ptuj, šviijiKerjeva veseloigra »Ognjeno srce« m odru v RogoznIcI Prosvetno društvo Rogoznica je uspešno uprizorilo v nedeljo, 3. maja 1959 vesèloidro Ivana Švajn- cerja »Ognjeno srce«. Z njo je dramatska skupina igralcev ama- terjev Prosvetnega društva doka- zala, da se je resno lotila dela in da obeta še več dobro naštudira- nih del za domačo hvaležno pub- lilco, ki je ob premieri do zadnje- ga kotička napolnila dvorano Za- družnega doma v Rogoznici. V nedeljo, 17. maja 1.1. ob 15. uri bo v Zadružnem domu v Rogoz- nici ponovitev predstax'^, da bodo Švanjcerjevo delo »Ognjeno srce« lahko videli tudi tisti, ki ob pre- mieri niso več dobili vstopnic. Ob premieri je bila tudi prosla- va 40 letnice KPJ, na kateri so se spomnili heroja Jožeta Lacka in članov njegove čete ter vseh članov KPJ z območja Slovenskih goric, ki imajo svoje častno me- sto v 40 letni zgodovini delova- nja in zmag KPJ. Dve novi ri SCI ^k! Od Vseh naš h libnskih dejav- nosti se je najbolj uspel v med- narodnem merilu afirmirati prav naš risani film. Zdaj priprav- ljajo v Zagreb-filmu dve novi risanki — pfvo po scenariju in v režiji Dušana Vukotiča »De- ček in deklica«, drugo pa po scenariju Vatrc-slava Mimice in v režiji Dušana Vuketiča »De- za vse«. Letos pet izmen otrok na letovanje v Biograd v letošnjem počitniškem času se bo v otroški počitniški kolo- niji občine Ptuj v B..ogradu na morju zvrstilo pet ¡zmed otrok, ki bedo na letovanju po 14 dni. Na letovanje bodo Siprejeti predvsem sodalno in zidrarvstveno ogroženi otroci, ki jdm bo občina plačala vsaj večji del vzdrževanja. Koli- kor bo prostora, bodo lahko šli v Bi'ograd na letovanje tudi drugi otroci, katerih starš; ali redniki bedo plačali zanje naenkrat ali pa v treh zaporednih obrokih 5500 dinarjev, pni čemer je všteta tudi vožnja do Biograda. Nad 20 otrok bo pcslainih na 14-dnevno letovanje v R bnico na Pohorju. V občin; E4uj je nad 1000 otrok, ki jim je {x^trebno letovanje na morju aiU pa na planinah. KoliSkor je bik) mogoče, bo dbčina tudi letos da<1a v te namene nekaj nad pol miliijôna dinarjev, \%(ndar ta vsota ne bo zadoščala za zasedbe letovišča v B.ogradu v vsej sezo- rni, zato bodo ob vseh petih iz- menah imeli dostop otroci družin, ki želijo ob lastnih stroških po- slati svoje otroke na počitn.C€. „Otrok in družina'' - št. 4 Takoj za uvod številke nas opo- zori dr. Vlado Schmidt na sledt če: »Ko tehtamo pridobitve štiri- desetletnega organiziranega boja naših komunistov, moramo uvr- stiti mednje tudi napredek na področju našega vzgojnega dela. Ta napredek izvira iz izboljšanja objektivnih družbenih pogojev za vzgojo... ter iz bolj razvite za- vesti o usmerjanju vzgojnih pri- zadevanj, iz resničnejše pedago- ške znanosti, ki nastaja na teh temeljih.« Pri nas pa so se ti po- goji spremenili po zaslugi komu«- nistov. Te misli je razvil v svojem članku naš pedagog ,dr. Schmidt in nas pri tem spomnil na 40- letnico Komunistične partije Ju- goslavije. V vrstah učiteljev in drugih družbenih delavcev vedno več go- vorijo o ustanavljanju družin pio- nirjev zadružnikov ali šolskih zadrug. Kakšne so te zadruge? Na to vprašanje je odgovoril učitelj Milojko Vidmar. Janez Kromar pa piše o šolskem vrtu. Marsikoga bo zanimalo, kaj je pokazala anketa na območju sta- novanjske skupnosti Stadion. An- keta je bila izvedena letos v fe- bruarju, anketni listi pa so vsebo- vali vprašanja o družinskih članih, njihovih poklicih in starosti, o velikosti stanovanj, o prehrani, o varstvu in vzgoji otrok ter o že- lji staršev, kako urediti njihovo zaščito in varstvo, kako organizi- rati razne servise dejavnosti itd. Odgovori so zelo zanimivi. Zbrala jih je Ančka Čerinova in nam o tem poroča. Ob pregledu ankete je ugotovila, da se želje in po- trebe stanovalcev v marsičem razlikujejo od plana dela, ki si ga je že pred anketo zastavil svet stanovanjske skupnosti Stadion. »Bolj redko spregovorimo na straneh naše revije o razveseljivih prizadevanjih naše mladine,« pra- vi prof. Jovita Podgornikova in piše o mladinski radijsko-televi- zijski oddaji »Spoznavajmo svet in domovino«. Prof. Franc Strmčnik pa zaklju- čuje svojo razpravo o kaznovanju otrok s to mislijo: Zelo važen je kontakt med vzgojiteljem ln otrokom in sicer pred in med kaznovanjem ter po njem. Notra- nja vez med njima ne sme biti nikoli v resnici pretrgana. Vzgo- jitelj mora dati otroku, da ni iz- gubil zaupanja vanj, da ga spo- štuje kljub njegovim slabostim in da mu je hudo, ker ga mora ka- znovati. To gotovo ni lahko do- seči. Je pa potrebno, da otrok ne izgubi vere in zaupanja vase, da lahko premaguje občutek manj- vrednosti in obup, ki se ga loteva med kaznovanjem.« Marsikdo bo preiskal vse prejš- nje zvezke revije, v katerih se nadaljuje omenjena razprava o kaznovanju in jo bo še enkrat v celoti prebral. V Sloveniji imamo več vzgoj- nih domov, ki jih imenujemo tu- di vzgajališča. Vanje prihajajo mladoletniki in mladoletnice za- radi socialne in moralne ogrože- nosti, pa tudi zaradi že storjenih kaznivih dejanj. Bogo Germovšek nam piše o tej mladini in o nje- nih problemih po odpustu iz vzgojnih domov. Zelo živ primer zapuščenega otroka je opisala učiteljica Marija Brezovec. Starši in mladina, ki se pripravlja na zakon, se bodo ob tem članku zamislili. O filmu »Primer dr. Lau- rentisa« so še vedno živi razgo- vori. Revija objavlja pismo neke naročnice in odgovor nanj. O vzgojnih težavah z invalid- nim otrokom je pisal Rot Srečko v Pomenkih s starši. Pri nas je mnogo invalidnih otrok zaradi bo- lezni, največ po prestani otroški paralizi. V Kamniku imamo zavod za usposabljanje invalidne mladi- ne. Rot Srečko, ki je upravnik tega zavoda, je v svoji dolgoletni izioišnji prišel do važnega za- ključka, da moramo ravnati z invalidnimi otroki glede zahtev in oblik dela po možnosti enako, ka- kor z zdravimi. Helena Puharjeva piše o rodi- teljskem domu kot o prvem tori- šču spione vzgoje in na zadnjih straneh revije v rubriki »Midva« o nesporazumu med zakoncema (avtor je Stanko Holy). Vsekakor je 4. številka revije Otrok in družina vsebinsko in sli- kovno zelo pestra. 18. mala zaêefek seminaria za sindikalne delavce v Ptufu Občinski sindikalni svet Ptuj je zaključil vse priprave za se- minarje za sindikalne delavce v Ptuju, Kidričevem in za področje Majšperka. Za področje Etuja se prične seminár v ponedeljek, dne 18. maja, ob 16. uri v veliki dvorani Občinskega ljudskega odbora. Se- minarja v Ptuju se bodo udele- žUi vsi člani Občinskega sindikal- nega sveta, predsedniki in tajniki sndikalnih podružnic in pred- sedniki osnovnih organizacij Ljud- ske mladine iz tovam in podjetij iz pK>dročja Ptuja. Na seminarjih bo enajst izbra- nih predavanj, po vsakem pre- davanju bodo udeleženci semi- narjev razpravljali in sprejeli za- kl^čke. Ob začetku seminarja bo prvo predavanje pod naslovom: Vloga Občinskega sindikalnega sveta v komuni in vloga sindikalne po- družnice v delovnem kolektivu. V seminarje sindikalnih delav- cev bodo Vključeni tudi pred- sedniki osnovnih organizacij Ljud- ske mladinç iz tovarn in podje- tij, tako da se bodo skupno s sindikalnimi voditelji seznanili z vlogo delavskega razreda, kot proizvajalcev in upravljalcev in z vsemi ostalimi gospKjdarskimi in političnimi vprašanji v komuni in delovnem kolektivu, ter z vlogo sindikatov in mladine v na- šem družbenem življenju. Seminarji za sindikalne delavce v ptujski občini imajo namen usposobiti sindikalne delavce za uspešno in samostojno izvajanje nalog, ki se postavljajo pred vse organizacije Zveze sindikatov Ju- goslavije, v komuni in v delovnem "kolektivu. F. B. ŠE VEDNO VELIKA POTROŠNJA LESA TUDI NA DRAVSKEM POLJU Na območju Krajevnega urada Cirkovei je vložilo prošnje za sečna dovoljenja za gradbeni les in kurivo v letu 1959 skupno 156 kmetovalcev, ki imajo lastne gozdne površine. GORIŠNICA Prostor za veterinarsko ambulanto še ni določen s pomočjo Veter.narskega zavo- da v Ptuju bo v kratkem dokonč- no odločeno, kje bo veter.narska ambulanta za obm^očje KZ Goriš- nica in GajevcL za katero je že nabavljenega materiala za nad sto tisoč dinarjev in pripravljenih nad 350.000 din iz sredstev bivše ob- čine Gonšnica n OLO Maribor. Prvotno v ta namen izbran pro- stor po mnenju veterinarja ne od- govarja, zato bo potrebno v krat- kem določiti primeren nov pro- stor, da bo mogcCe dokončno ure- diti ambulanto, pKJirabiti v ta na- men določena sredstva in začeti z delcm. HALOZE Graditev daiinovodöv in trafopostaj v letošnjem letu bo podjetje Elektro Maribor-okolica zgradilo iz svojih sredstev daljnovode in traio postaje, za kar bo vložilo nad deset mikjonov dinairjev lastnih sredstev. Proračun za vsa letos Trglavčnik Kristina, Bratuša Marija, Žagar Alojz, Zelenik Li- zika, Cizerl Terezija, Štumberger Terezija, Vrtič Janez, Kokol Jože, Murko Marija, Polanec Jože, .Ma- rinič Marija, Bela Terezija, Pola- nec Alojz, Vavpotič Marija, Vuk Marija, Kolarič Rudolf. Kramber- ger Franc, Bolčevič Marija, Ve- drač Franc, Breznik Jožefa, Kline Katica, Koren Terezija, Jurič An- gela, Šestan Jožefa, Fras Kari, Hole Marija, Lacko Pavla, Grego- rec Antonija, Kolarič Julijana, Pukšič Feliks, Satler Marija, Ko- vačič Terezija, Potočnik Marija, Karo Alojz, Letonja Marija. Ostali so še: Knez Viktor, Ku- har Anton, Mataj Marija, Borov- ec Frančiška, Furman Cvetko, Maučič Albert, Klemenčič Alojz, Nemec Pavla, Nemec Ana, Gajzer Elizabeta. Postaja za transfuzijo krvi predvidena dela pa znaša nad 13 milijonov dinarjev. Daljnovcd Podilehnik—Žetale z odcepi Kozmtnci m Dobrina bo stal nad devet miilgonov dinarjev, v načrtu pa so' tudi trafo postaje in daljnovodi: Dolena, Plansko n Velika Varn ca, kar bo stalo nad štcr; in:Иjone dinarjev, trafo posta- je Žetale, Kozm:nci m Dobrina, k: bodo stale skoraj štiri milijone dnarjev, ш daljnovod ter trafo postaja Garca, k. bo stala nad dva milijona dinarjev. Kolikor ne bo takoj sredstev za istočasno izdelavo vseh planira- nih objektov, bo Občinski ljudsk; odbor Ptuj po svoji posebni ko- msij; določil prednost zgradb, k. pridejo cakoj na vrsto, ter vrstn; red za graditev ostalih objektov. Nekateri objekti so že v gradnji, pa jih zaradi pomanjkanja sred- stev prej m bilo mogoče dokon- čati. Takim bo sedaj prznana prednost dovršitve. TI^MOVSKÄ VAS ^ivji prašič pokončan v B;šu m okoil ci je povzročal po njivah zadnje čase divji pra- šič kmetom večjo škcdo. V skup- nem interesu, da bi pokončali tega v Slovenskih goricah redkega škodljivca, se je 14 kmetov skup- no s članr lovske družine tn z organi Ljudske mil ce 5. maja od- ločilo za ponoven p^hod nad d v- jega prašiča, ker so ga prej za- man zasledovali m lovili. V рк>- hodu se jim je parkrat zmuznil, nazadnje pa ga je le podrl s ka- rahmko organ LM Destemik tov. ^Л^lan Slemenjak, ki ga je zadel z en m strelom v glavo, z en m pa v pleče. Pokončani divj prašič je imel očiščen 65 kg, je bil star okrog dve let", m je bil deležen vse po- zornosti otrok, mladine m odra- slih, ko so ga nesh mrtvega iz lovskega revrja. Za nosač: se je zbral cel sprevod radovednežev, ki so hoteli na lastne oč videt; divjega prašiča, ki je povzročil zlasti otrokom ve'iko strahu, odra. slim pa zarad; škode na njivah veliko jeze in nevolje. D;vj prašič je za ta del Slo- venskih gor e prava redkost in je zanimivo, od kod se je prikradel v siovenjegoriške gozdovih Še vednc iz Haloz in Slo- venskih gone največ îu- berkuloznih Iz ptujske občine se največ pljučno b^lmh občanov zdrav: v bolnišnici za pljučne boleznii v Ormiožu, kjer je bilo aprila na zdravljenju 46 boln.c in bolnikov. Bol™C je nad polovico. Od vseh pacientov pa j.'h je največ iz Slo- venskih goric in Haloz (30), ostali pa so iz Ptuja in okolice ter s Ptujskega :n Dravskega polja. Samo za april bo občina Ptuj plačala za njihovo zdravljenje 1,177.000 dm, saj stane v tak h bolnišnicah oskrbnina na mesec nad 35.000 d.:n na osebo. Nekaj pljučno boln:h iz ptujske občine se zdravi na Pohorju, v Poh'orskem domu. v Novem Celju, v Topolščici in v Valdoltri, kjer se suče mesečna oskrbn:na na csetbo okrog 40.000 din. V zadnjem odloku o plačilnih olajšavah za bolnke je Občinski IjU'dski odbor Ptuj razširil svojo plačilno obveznost tudi na bcilnike z zlatenico m na otrcke. obolele v otroških kolonijah. 50 odstotkov stroškov zdravljenja pa bo nosil Obč:nsiki ljudski odbor Ptuj tudi pri ostalih obi kah TBC. Otrocc do treh let in vse otroci do dokon- čanega študija bodo imeH brez- plačne zdravniške stcritve v občinskih zdravstvenih ustano- vah. LOVRENC (DRAVSKO POLJE) 23C pitancev v štirih mesecih za KZ 64 posestnikov z obm^cčja KZ Lovrenc na Dravskem polju bo v juliiju, avgustu, septembru ;n ok- tobru dobavio KZ Lovrenc 230 pitancev za industrijsko prede- lavo. Največ pitancev bodo po sklenjenih pogodbah dobavili juli ja (68), ostale kol;čme pa v avgu- stu, septembru m oktoijru 1959. Dežurstvo zdravnikov 15. V. 1959 glav. dež. dr. Franc Rakuš, pom. dež. dr. Nada Pavli- čev; 16. V. 1959 glav. dež. dr. Milan Carli, pcm. dež. dr. Ladiislav Pire; 17. V, 1959 glav. dež. dr. M Isn Carli, pcm. dež. dr. Ladiislav Pire; 18. V. 1959 glav. dež. dr. Nada Pavliičev, pcm. dež. dr. Fran Bru- men; 19. V. 1959 glav. dež. dr. Emil Blagovič, pcm. dež. dr. LadiGlav Pire; 20. V. 1959 glav. dež. dr. Andrej Lusicky, pom. dež. dr. Franc Ra- kuš; 21. V. 1959 glav. dež. dr. M:ian Carli, pcm. dež. dr. Led slav Pire. Pomožna ambulanta v Juršincih posluje vsako sredo od 14. ure dalje. Pomožna ambulainita Pc-dlehnik F>osluje vsak ocnedeljsk od 14. ure dalje in vsak petek od 12. ure dalje. Otroške posvetovalnice : 15. V. 1959 v Ptuju -od 14. ure dalje. 19 V. 1959 v G-ajeni, 20. V. 1959 v Markove h, 21. V. 1959 v Podlehnritku in Tržcu cd 13.30 dalje. Vsaki prv. petek v mjesecu je v Juršincih pros vet ovalni ca za žene od 14. ure dalje. Vse informacije daje in naro- čila za hišne obiske sprejema de- žurni center Zdravstvenega doma Ptuj, številka telefona 70 in 80. H šne obiske na,ročajte v do- poldanskih urah. Pozneje narečen. hSšnn ob'jski se b-^do izvrš-ili samo v nujnih primierih. Uprava ZD Ptuj Marija Kolarič, Smolinci 17, je padla in se poškodovala po glavi; Marija Kranjs. Hajdina 35, je padla in si poškodovala roCušenjak Ljubo, Kopše Lizika, Drevenšek Ana, Pajenk Helena, Veselic Matilda, Petek Helena, Veselič Matilda, Petek Le- nart (45-krat) Rodošek Neža. Rajh Terezija, Rajh Jože. Nadižar Fani, Mihalič EX)rica. Dne 7. 5. 1959 so darovali kri prebivalci iz Desternika in okolice. Iskrena hvala vsem posebno pa organizatorju tov. Simcmiču Fran- cu. Darovalci SOJ STT»« 4 PTUJSKI TEDNIK PTCrj, ^NE 15. M&iA. MS9 Znanost o san lah Znanost se je z anaALzo sanj f>oli4>6je je po vsej verjetnosti zanemarjala zaradi tega, ker so sanje mnogokrat fantastične, ne- logične in neresne. V zadnjem času pa se je posvetil temu vpra- šanju erlangenski profesor Miller, ki je v obsežni ra^zpravi obja^""'] dosežke svojih raz'stovanj. Profesor Milter pravi, da če ho- čemo sanje natančno proučiti, jih moramo takoj zjutra^j zapisati. To pa ni tako preprosto. Ljudje nam- reč sanje kmalu pozabijo in se zjutraj največkrat ne spominjajo, kaj so sanjali. Le grozljive in ne- prijetne sanje zapuščajo globlji vts tn se jth ljudje spominjajo dalj časa. Mehanizem nastanka sanj še vedno ni natančno znan. Gotovo pa je, da gradijo možgani sanje iz vtisov, k so ostali v spcminu, vendar tako, da človek, ki spi, ne ve, kako se to dogaja-. Iz različnih čutnih vtisov prav tako nastajajo sanje, ki pa se mnogokrat zelo jzprevržejo Pr nastajanju sanj delujejo možgani aktivneje kot pr: razmišljanju. Sanje so še najbolj podobne halucinacijam umoboln h, ker nastajajo spontano in spet iz- puhtijo. Velikega р:тепз je, da misli in predstave, ki se pojavljajo/v sa- njah. ntso vedno brez vrefinost. Mozart je rekel, d-s je vse, kar je stvarno v glasbi, -»stvarno kot v s-njah«. Tudi Göthe je svo.jeaa Prcmeteiá zam-'isLil v sanjah. Znan. stv^nik Kekule trd: celo, da je videl v sanjah, kako so atom' onHika razvrščeni v benziclu v ob'ik pr-tsna in je tako rešil va T en probi sm organske kemije. Zanim vo je, da tudfi start l.iudje prv^rN-to sanjajo o dcgcdk-'h '^z misKiosti, pri tem pa se počutijo mlad: in .'^e popolnoma vživijo v da^md čas, to pa zato, ker sta za'vest Л spomin v mdadih !etih mnogo bolj sveža, doživetja iz t - stega časa zapuščajo globlje vtise kot prožneje. V sanjaih je vse mogoče. Človek lahko potuje v dežele, ki jih ni- koli ni videl, lahko pleza na vi- soke gore, leti v vesolje :'td. Ljud- je najpogosteje sanjajo o tistem, kar so videli ali slišal prejšnji dan. Včasih pa tudi o tistem, kar se je samo p>ovršno dotaknilo nji- hove zavestL Čeprav raz\im in lo- gika nmata v sanjah nikakršne vloge, čeprav je v njih f>opolno- пга izgubljen smisel za prostor n čas, s mora človek priznati, ko se je zbudil, da mu možgani in vsi njegovi čuti ne zadostujejo, da bi si ustvarü prav Ino predstavo o svoji okolic . skratka o vsem ti^ stem, kar se okoli njega dogaja v sanjah. Ођг^шћи pred hrypptn Kdor je bil kdaj na fronti, go- tovo ve, kako pogoste eksplozije vojaka. Podobne posledice so opa- žali tudi pri delavcih, ki so delali ob nenavadno hrupnih motorjih, na primer pri sodobnih reaktivnih letalih. Zato so začeli razmišljati, kako bi rešili problem hrupa. Strokovnjaki so pripravili dvoje rešitev. Z eno naj bi se zaščitili pred njim, z drugo pa naj bi ga dušili in tako nevtralizirali. To sta aktivna in pasivna obramba pred hrupom. Pri avtomobilih na primer du- šijo hrup posebne cevi, preklopke in gumijasta podlaga, na katero montirajo motorje. Hkrati pa tisti del vozila, ki v njem sedijo ljudje izolirajo od brnenja motorjev. Nekatere tovarne so pri tem do- segle že tolikšne uspehe, da se na primer številni kupci angleš- kih avtomobilov pritožujejo, da jih moti tiktakanje ure zraven krmila. Pri mšenju hrupa so se uvelja- vili tudi številni sistemi, pri ' ka- terih gre za to, da se ohladijo plini, ki imajo pri izstopu iz mo- torja temperaturo 700" C, na hladnem pa se močno zmanjša njih prostornina. Problem hrupa še niso rešili pri sodobnih reaktivnih letal, kjer je neznosen že pri piitisku 2 do 5 ton v notranjosti pogonskih delov. Strokovnjaki predlagajo aparate, ki bi nevtralizirali hrup s tem, da bi proizvajali različno dolge zvočne valove. Oddajanje zvočnih valov bi regulirali elek- tronski avtomati. Podobne načrte imajo strokovnjaki tudi za d.iši- tev hrupa po velikih mestih z močnim prometom. Kino MESTNI KINO РТШ predvaja cd 15. do 17. maja češk barvni film »Kje in kam« in cd 19. do 21 maja francoski barvn fiilm »Očka, mamica, moja žena in jaz«. KINO MURETINCI predvaja 16. in 17, maja jugcsio- van-s.ki film »Tuja zemlja«. LJUBLJANA NEI>ELJA. 17. M.IVJA 6.00—7.00 ved€r nedeljski jutranji pozdrav — vmes ob 6.05—6.10 Poro- čila, vremenska napoved in dnevni ko- ledar. 7.00 Napoved časa, poročila, vre- menska napoved in ot)java dnevnega spo- reda. 7.15 Reklame. 7.30 Radijski kole- dar in prireditve dneva. 7.35 Vedri zvo- ki 8.00 Mladinska radijska igra — Oli- ver Butterwost: Dogodek v Freedonnu. 8.50 Simfonični p'lesi in rapsodije. 9.20 Zabavna matineja. 10.00 Se pomnite, to- variši . . . Sergej Epih: Cez Liko in Uno. 10.30 ,.I2 domače skrinje" (prenos javne oddaje iz velikega studia RTV Ljubljana). 11.30 Intermezzo z orkestrom Steve Allen. 11.45 Poioveški plesi iz Dorodinove ope- re „Knez Igor". 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo I. 13.00 Napo- ved časa, poročila, vremenska napoved Ш objava dnevnega spoieda. 13.15 Za- bavna glasba, vmes obvestila. 13.30 Za našo vas. 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.00 Napoved ča- sa, poročila in vremenska napoved. 15.10 Reklame. 15.25 Od melodije do^ melodije z orkestrom Cedric Dumont. IS'.OO Polde Majdič: To je bila prva izmena (repor- taža). 16.30 Zabavni godalni ansambel p. v. Boruta Lesjaka. 16.45 Pojeta Re- nata Tebaldi in Mario de! M'onaco. G. Verdi: Duet Othella in Dcsdemcne iz 1. dej. opere Othello — G. Pucciai: IV. de- janje opere Manen Lescaut. 17.15 V ritmu cha-cha-cha. 17.30 Radijska igra — Charles Dickensf Oliver Twist 1. del (ponovitev). Režija: Hinko Košak V na- slovni vlogi: Vlado Muhar. 18.23 Pianist Cor de Groot izvaja virtuozne skladbe za klavir. 18.45 Domače popevke. 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in rekla- me. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Revija zabavne glasbe z orkestrom Mas Gregei in Rudy Risavy (prva izvedba). 21.00 ..Srečanje z mrtvimi, ki žive" Modest Musorgski. 22.00 Napoved časa. poro- čila, vremenska napoved in pregled spo- reda za naslednji dan. 22.15 Zaplešite z nami! 23.00 Poročila in pregled tiska. 23.10 Popevke se vrstijo. 23.40 Zoltan Kod?lv: Sonata za violončelo in klavir. 24.00 Zadnja poročila in zaključek od- daje. Največji ženitveni goljuf Joseph Weiinz eri, 43 leí star, šofer, SI j.3 pridobili »ime« naj- večjega ženitbenega goljufa v Nemčiji. Prevairal je 600 žensk, ki jim je obljubil zakon. Ta škilavt človek opičjega obra- za, kot ga je imsnoval tisk, je opravljal svoj posel zelo zvito n spretno. Žrtve si je poiskal med ženskami, ki so dajale ženitbene oglase v nemške časnike. Odgo- varjal je na oglase, pisal pr.srč- na pisma in obljubljal zakon. Čez nekaj časa je od vsake zaročenke zahteval nekaj denarja, da bi ga »vložir v novi dom«. Na ta način je udobno žtvel več let. Pc-J cija je našla v njegovem stanovanju cele kupe pisem, ki so mu jih pi- sale ženske, v gla:vnem iz Ham- burga m Frankfurta.- Računajo, da je goljuf samo v zadnj.h dveh let.h na ta način »zasluži!« sto tisoč mark. Dej- stvo pa je, da so vse prevarane ženske molčale. Le dve energični vdovi sta prijavili tega »profesio- nailnega zaročenca«. P'ssîîiî po telefenu Pariška posta je uvedla zadnje dni lanskega leta zanimivo novost. Kdor je zavrtel določeno številko, je poslušal ploščo s kako priljub- ljeno pariško melodijo. Že po nekaj tednih pa je morala pošca ukiniti to svojo zamisel, ker je promet nove vrste preveč obre- menjeval telefonsko centralo. fí^ísirsturrii sucigîietcîfon v Nemčiji so izdelali posebno vrsto magnetofona. Imenujejo ga »minofon«. Tehta samo 75 dkg in ga lahko spravijo v žep suknjiča. Minofon ni nič večji od moške ure. Z njim lahko posnemajo 5 ur trajajoči govor ali glasbo, ki traja tri ure. ВЊћпш iisErost Na novem avtomobilu s plinsko turbino, ki ga dokončujejo v An- gliji, bo poskušal Donald Camp- bell, ki velja za najhitre,išega človeka na svetu na vodi, doseči nov svetovni rekord v hitrostni vožnji avtomobilov. Avtomobil bo imel nenavadno velika kolesa s .127 cm premera, poganjal pa ga bo turbinski motor s 4.000 konj- skimi silami. Campbell bo posku- sil doseči novi rekord na slanih ravninah Utahe v ZDA. Na teh ravnicah je postavil pred deseti- mi leti John Cobb sedanji svetov- ni rekord, ki znaša 6,34,4 km na uro. , Mesî coz fîlfercîlîsârsko čez Gibra'íarako ožino namera- vajo zgraditi 14 km dolg in 30 metrov širok mo3t. Držalo ga* bj 14 stebrov. ČPzenj pa bosta vozili dv? ¿elozniski pro;ii, avtocesta ter dve peSpoti. Ped mostom bodo iahko plule tudi največje ladje. Španija računa, ñ bo ta most prinaša! velike dobičke. Afnkç: ¡0 nsifîîrncj Južno od Lcopo'dvilla v Belgij- skem Kongu je lev iztrgal otroka iz materine.ga naročja in ga od- nesel v prago-'l. Vaščani so se oborožili in tek'i za njim, pa so пазИ v pragcr'' ; samo še otro- kovo alavo. Nebotičniki v enem iBúm v Ameriki že uvajajo montažne hiše tudi v industrijskih in trgo- vinskih gradnjah. Tako so na primer v Manhatanu sestavili 26-nadstropno hišo iz jekla, be- tona in 1.800 aluminijevih plošč, od katerih je vsaka visoka dve nadstropji in 1.30 m široka. Zu- nanje stene so zgradili v šest in pol dneva. Za enako zgradbo iz opeke bi potrebovali 8 mesecev. V 45 umh sveta Trije severnoameriški bombniki B-52 »Stratofortres« so 18. janu- arja uspešno zaključili polet okoli sveta brez vmesnega pristanka. Pri tem Američanom seveda ni šlo ^mo za rekord, temveč predvsem za vtis, ki naj bi ga s to »mirno« demonstracijo dosegli v vzhodnem svetu. S tem so hoteli dokazati, da. imajo ZDA letalo s katerim lahko vržejo vodikovo bombo ka- morkoli na svetu. Vsa tri letala so vzletela in pristala na letalski bazi Casti v Californiji. 39.000 kilometrov so bombniki preleteli v 45 urah in 19 minutah, s povpreč- no hitrostjo 840 kilometrov na uro. Ossmnajstkraî ga je ugrizrsii isti pes Nekega ameriškega pismonošo je v enajstih letih osemnajstkrat ugriznil isti pes Pri zadnjem ugrizu je padel v jarek in si po- škodoval hrbtenico. Tožil je last- nika tega psa za 100 tisoč dolar- jev odškodnine. K razpravi na vrhovnem sodišču se je poštar pripeljal v invalidskem vozičku Sîlen mzvo? zračnega prometa Po izstrelitvi sovjetskih umet satelitov le oživelo tudi delo tako imenovanih interplanetamih po- tovalnih agencij. V mnogih deže- lah so .1ih ustanovili že pred leti. zdaj pa rasejo kot gobe po dežju Nedavno so ustanovili podobno družbo tudi v Parizu. Ta je že na- tisnila vozne listke /a Mesec in prvega slavnostno nodarila znan- oevki Mariii Candido. STAREJŠI UPOKOJENEC tšče do- bro druž'ino, kjer bi inisi po- pC'lno oskrbo, Ostalo po dogo- voru Pismene ponudbe poslati n-a upravo ksta pod šifro 1880. PRODAM VOZ SENA. Vprašajte v Rabeljčjii vasi št. 2. Ptuj. 20 PANJEV ČEBEL skupaj ргои- dam. Nasliov v uprav. Leta. PRODAM zaradi selitve kuh njsko opremo in trodelno sobno oma- ro, v dobrem stanju. Ogled do- poldne in popoldne. Kobai; Ma- ribor, Cesta zmaçie 113. KUPIM MALO DVOSOBNO HIŠI- CO s pritiklinami in vrtom v dobrem stanju. Vseljivo 1. sep- tembra. Leopo-ld na Murko, 2a- vrh št. 84., VoKana. NAGROBNI SPOMENIK ugodno prodam. Naslov v upravi. AGILNEGA PODZASTOPNIKA za prodajo srečk Državne loter je za okolico Ptuj sprejme za- stopstvo Državne ioterije Ptuj. ENODRUŽINSKO VILO s pritikli- nami in sadovnjakom prodam. Vprašajte Ivana Kaučiča, Ptuj, Vičava 30. HIŠO S POSESTVOM v Krčevtn: prod.am. Margia Caiuta, Krčevi- na 47, OBVESTSLO Obveščamo rib če ptujskega okoliša, da bo v nedeljo. 17. maja, rib.ško športno tekmovanje za prvenstvo v letu 1959 v lovu živih rib, v metu obtežilnika n umetn« muhe na suhem Tekmovanje v lovu živih rib bo ob 7. ur: zjutraj na birih (niže mestnega parka). Pr.jave spreje- ma tekm^Tvalna komisija pred pr - četkom tekmovanja. Ribiški pribor prinesite s seboj. Tekmovanje na suhem bo ob 14. uri na stadionu »Drave«. Vljudno vabljeni! Dober prijem! Zveza ribiških družin Ptuj AVTO-MOTO DRUŠTVO PTUJ razpisuje mesto horsorarnega bfagciinilca. Delovni čas po dogovoru. Po- nudbe pošlji-te Avto-moto društvo ¥elik razmak â^ii^sluii ¡ser V. že več tednov je na športnem polju v Ptuju živahno razprav- ljanje in razna tekmovanja v po- častitev 40. obletnice ZKJ. Komi- sija za telesno vzgojo pri Občin- skem sindikalnem svetu z veli- kim zanLmanjeon zasleduje spore- de prireditev, ki jih je razpisala po sindikalnih podružnicah pod- jetij. Pred nekaj dnevi se je končalo polfinalno tekmovanje v odbojki. V odločilni tekmi je ekipa sindi- kalne podružnice IKLIP brez ve- likih težav premagala odgovarja- jočo ekioo Avtoopreme z rezul- tatom 3:0 (15:7, 15:9, 15:12), ter se s tem plasirala v finalno tek- movanje ter se sestala z naj- boljšo ekipo iz Kidričevega. V ostalem tekmovanju se je končalo tekmovanje sindikalnih podružnic v malem rokometu. Tega tekmovanja se je udeležilo sedem rokometnih ek'p sindikal- nih podružnic, vendar je bil iz neznanih vzrokov turnir izveden na koncu le s tremi ekipami. Tekmovanje je bilo zelo živahno in je izid s'-ečanj naslednji: Mestne obrtne delavnice : IKl'ÍP 4:7 (1:4). Mestne obrtne delavni- ce : .Avtooprema 7:5 (3:3), TKLIP : .A'/tooprema 5:2 (3:0). Prvo mesto je zasluženo osvo- jila ekipa IKLIP, ki se je na to v nedeljo udeležila finalnega tek- movanja delavskih iger v roko- metu v Mariboru. Pod pokrovi- teljstvom Okrajnega sindixalnega sveta je v Mariboru sodelovalo več ekip, ki so se plasirale v fi- nale delavskih iger. Ekipa IKLIP se je zelo požrtvovalno borila proti dobrim nasprotnikom in zasluženo osvojila 4, mesto ter tako dobila pokal. V razmahu delavskih iger so srečanja sindikalnih podružnic tudi v n'îmiznem tenisu. V tem sodeluje 8 sindikalnih ekip, ki se požrtvovalno bore za čim boljši uspeh svojih ekip. Trenutno se igra 5. kolo turnirja v namiznem tenisu in je plasman sledeč- Vo- di sindikalna podružnica MER- KUR. Za drugo m tretje mesto bo odločilna tekma v zadnjem kolu turnirja, ko se bosta .sre- čala Mestne obrtne delavnice in Zavod za socialno zavarovanje. Četrto mesto bo verjetno zasedla mlada ekioa sindikalne podružni- ce Perutnina. Zelo zanimiva bodo tekmova- nja sindikalnih podružnic v nogo- metu, za kar se je že onjavilo 6 ekio. Med njimi so ekipa Stroj- nih delavnic v Ptuju, iKLIP Ptuj, Avtooprema Ptuj, »Gradbinci« Ptu.i, qozdarji Ptuj in trgovci Ptuj. To tekmovanjne se bo pri- čelo v prihodnjem tedu. Pa Tmiču ' Na vzrejnt in športni reviji, ki jo je priredila v nedeljo, 10. ma- ja 1959 na Tum.šču Kobilama Tumišče ob sodelovanju Kluba za konjski šport, Mari^bor m Ptuj je zbrana množ'ca iz Ptuja in okolč- ce vdela posebnast; enovprežne vožnje z 2 in 3 ter 4-letnimi ka- sačri, parkurno jahanje, gia'cpsko dirko te; dvovprežno vožnjo s ka- sači. Prired'tev je sicer nekoliko m.otilo -slabo vreme, vendar so ljudje m tekmovalci vztrajali na svojih m.e-stih. REZULTATI DIRK П. Enovprežna vožnja za 2-letne kasaške krmje na progi 1200 m: 1. žrebček Dnko, v kilom, času 1.52,5, vozač Jernej Bolkovič; 2. žre bi ca Dtna, vozač Matevž Kras- na; 3. žrebček Jeder, vozač Milan S-'namovič. IV. Enovprežna vožnja za 3-letne kosače na progn 1800 m: 1. žrebec Astor, v kilom, času 1.33,8, vozač Štefan Tkačev; 2. žrebica Rosna, vot^č Milan Sina- novič; 3. žrebica Dagmana, vozač Martin Zupanič, VI. Parkurno jahanje -- preska- kovanje zaprek: ćzvajali jahači Konjeniškega kluba Marib^or 1. Janko Topolšek na kobili Vil- mi; 2. Edo Kuhar na konju Mur- gašu; 3. Vlado Lešn:k na kobili Šeherezadi. VII. Enovprežna vožnja za 4-Ietne in starejše konje na progi 2200 m: 1. kobila Libojka, kilom, čas 1.27,9, vozač Štefan Tkačev; 2. ko- bifla L.ndi, vozač Franc Kram-ber- ger; 3. kob la Roška, TOzač Matevž Krušna. VIJI. Ravna galopska dirka na progi 1400 m: (Jahači Konjieniškega .kluba izMa- rt'bora in Ptuja) 1. kobila Meri, jahač Vlado I;eš- nik; 2. konj Kosmet, jahač Ed- vard Polanec; 3. kobila Vailenoi'ja, jahač Erik Nekrep. IX. Dvovprežna vožnja za 3-ietne in starejše kasače na progi 2000 m: 1. par Astor-D.nka v kiJom. ča- su 1.49, vozač Jernej Bolkov.ič; 2. par Armela-Dagmana, vozač Ma- tevž Krasna; 3. par Dtčna-Roska, vozač Štefan Tkačev. TEŽKO JE VSEM USTREČI Ni ravno lahko biti šef! Pri tem mislimo na vse tiste, ki jim je nekdo podrejen, to se pravi na vsakega uslužbenca, ki odgovarja za delo drugega uslužbenca. Gre za šefa v najširšem pomenu be- sede. Gre za preddelavce, briga- dirje, poslovodje, šefe odsekov, samostojne referente, šefe oddel- kov, direktorje sektorjev, gene- ralne direktorje. Če šef zjutraj ne pride pravo- časno v sltižbo, govorijo o njem, da izkorišča svoj položaj; če pri- haja točno, je stremuh. Ce njegov oddelek dobro dela. mu nadenejo vzdevek diktator, če pa dela slabo, ga kritizirajo, da je »ničla«. Če se šef stalno posvetuje s svojimi sodelavci, govorijo, da nima la.stnih idej, Če pa ne išče nobenih nasvetov, pravijo o njem, da podcenjuje svoje osebje. Če se preveč pogosto obrača za svet na direlctorja, mu naprtijo vzdevek »petoliznik«, če pa tega ne dela, ga pač obdolžijo, da želi sam postati vsemogočen šef. Če skuša pridobiti za svoj odde- lek več delavcev in uslužbencev, ga imenujejo napihnjenca, če pa tega ne dela. mu očitajo, da svoje ljudi izkorišča. Če je vljuden do svojih usluž- bencev in delavcev, mu prilepijo vzdevek »računar«, če pa ni vlju- den, tedaj ga imajo za »domiš- lja vca,« Če brez omahovanja in hitro odloča, gs imajo za »nagliča« m brezvestneža. če pa tega ne dela. ga majo za »šlevo«. Če se ne drž- predpisov, ga imajo za svojeglavca. če pa se jih drži. qa zmerjajo z birokratom Zato. drao" pom.agaj si, ka- kor veš :n /naš! (Po »Sodobni pisarni«) NOVI NAROČNIKI Anica Muršič, Juršinci; Gera Skok. Videm pri Ptuju; Ivana Kmetec, Videm pri Ptuju; Jožef Pukšič, Trnovska vas; Karel Ivan- čič. Trnovska vas; Alojz Potrč, Tmovska vas; Ervin Košir, V. P. Sarajevo; Janez Tomažič, Goriš- nica; Janez_ I>ominko, Tmovska vas; Janez Švarc, Tmovska vas; -Anton Kmetec, Juršinci; Stanko Gomilšek, Juršinci, Pavel Kondrič, Juršinci; Ivanka Karba, Ormož. GASILSKO DRUŠTVO LOVRENC PRIPRAVLJA SVOJO PRIREDITEV Kot vsako leto namerava imeti Gasilsko društvo Lovrenc na Dravskem polju 17. maja t. 1. ga- silsko prireditev s proslavo 40- letnice KPJ. z gasilskim nasto- F>om in končno z zabavo ter ple- som. na ptujskem živilskem trgu v sredo, 13 maja 1959 Povrtnina: krompir 18. k slo zelje 50. špinača 150, čebula 70 do 80. česen 300—400. fižol 50 do 60, por 40. k;sla repa 30. redkev 30, radič 150, hren 100. solata berivka 100, solata v glavah 150 do 200. Sadike: zelje 2 din za komad, ohrovT 2 koleraba 2. cvetača 3, solata 1 paradižnik 5. paprika 5. Sadje in sadeži: labolka 40 Ho Ô0. orehi 100 —1 "O Žitaricp in mlpvski Izdelki: aj- lova moka 50 ajdova kaša 100, pšenica 30 — 40 oves 25 koruza 30 jermen'10 orosc 40 Mleko m mlečni izdelki: mleko 30. smetana 150 sir 40—80. ma- s'r 500 Perutnina in iajcar kokoši 500, 1 i -12 . Maščobe naseka 3.50 uvožena masT 325 domača mast 400 Izdaja »Ptujskj tednik« Direktor Ivan Kranjčič Urejuje odbor Odgovorni