S. štev.
V Trstu, v ponedelj-ik !5. juni (908.
Leto I.
Uzrok in svrha sioKanja
železniških akcijonarjev.
Zadnje dni,je večina privatnih železniških društev na svojih občnih zborih razglasila letne račune pretečenega upravnega leta 1907. Tudi to leto so skoro pri vseh železnicah rezultati jako po/voljni in akcijonarji spravljajo v žep mastne dividende. Naj bolj o so se obnesle češke železnice, ki izkazujejo tako visok dobiček, kakor sploh še nobeno leto.
Čudno se zdi, seveda saino na prvi pogled, kako da so pri držami., južni, in pri severosapaclni železnici izdatki zadnjega, upravnega leta dosti večji, nego dohodki. Seveda je to popolnoma naravno, če malo pogledamo v-cel razvoj trgovine, in opazujemo napredek, katerega je v zadnjih letih napravila industrija. Vse se je tako razvijalo, da je bila nujna, potreba za železnice, spopolniti svoja prometna sredstva. Ali železniške uprave se na to niso ozirale; zanemarjale so v svojo lastno škodo spopolnjenje prometnih naprav in to tem bolj, ker so vedno pričakovale, da jih sprejme država v svojo režijo. Tako se je vlekla stvar naprej. Država pa ni prevzela železnic in železniške uprave so bile konečno vendar prisiljene, storiti kaj za povzdigo prometa. Pretečeno leto so akcijonarji morali opustiti bogato žetev v denarji, in so morali dovoliti, da so se precejšne vsote uporabile v različne kori.'uie ;-.tdeziiišk-: uii|ua\c, Ki naj jim prinašajo zopet visokih obrestij. Da jo temu tako, nam dokazuje bilanca prajzovskih državnih železnic, ki so sploh vsako leto imele ogromnih čistili dohodkov, a pretečeno upravno leto iz ravno navedenih vzrokov niso vrgle nikakega dobička. Vzrok tem slabejšim bilancam je tudi podraženje materijala in povišanje plač železniškemu osobju. Seveda, če pogledamo obračun, vidimo, da je povišanje plač prav neznaten del onih izdatkov, kateri tvorijo večje
o	b r e 111 e 11 j e n j e dohodkov.
Sveta Šentbilja
Spisal Jegnac Mihevc.
Nadaljevanju in konce'.
.lerinova vdova dolgo ni mogla pozabiti svojega moža. Hudo je žalovala po njem. Mr-lak jo je pa tolažil in rad jo je imel. Pa tudi njenega sina Francelj na je ljubil. Vsakokrat mu je prinesel kaj iz Trsta za štruco.
Prijateljstvo mej vdovo in Mrlakom je postajalo vedno intimnejše, Simpatija drug do druzega je bila vsak dan občutneja. Začela sta se ljubiti. Obljubila sta si zakon in se konečno tudi poročila. Srečno so živeli in zadovoljni drug z drugim. Pomanjkanja niso trpeli, ker je Mrlak bil vedno s konji na cesti in je dobro zaslužil. Toda železna kača. je začela lezti po deželi in prerokovanje Sv. šentbilje se je za Mrlaka uresničilo. F ura nje ni več šlo in moral se je obrniti po drugem zaslužku. ~Sina» Franeeljna, je pa dal obrti učit.
Strojevodja Fran Jerina je bil čil človek, vedno dobre volje in poln humorja, kadar je spusti 1 lokomotivo v tek. Vedno je pel na' stroju. Le kadar je vozil iz Ljubljane v Trst. je mej Planino in Postojno umolknil. Tovariši so se včasih pošalili z njim, čes da gaje strah čez «Ravbarkomando» vozit. Jerina pa je le molčal in ni nikdar povedal, da je tam ponesrečil njegov oče,- ko je fural še, s konji iz Ljubljane v Trst.
Tudi danes je prišla tura na Jerino. Imel je peljati z vlakom štev. 101 v Trst. Pil je vesel kakor po navadi; umolknil je pa že v Logatcu. Vlak se je namreč tukaj nekaj zamudil in je mislil, kako bode dohitel predpisani čas. Iz Planine proti Postojni je vozil dosti hi
Zdihujejo in stokajo v rgeš^anskni glasnih v strahu, da ne bodo mogli več izhajati, ker je razvoj prometa tak, da zahteva večjih stroškov nego isti donaša dohodkov.
V	resnici je pa siva-' takale. Akcijonarji vseh železnic so dobili nekaj dividend, raz ve n oni južne železnice. Obratni stroški sererno-zapudne železnice so bili na primer pretečeno upravno leto res za 1.8 milijonov večji in so se pomnožili tudi dohodki samo za 1.4 milijone ; vendar pa je izplačila svojim akcijonarjem po 1 krono dividende več, nego prošlo leto. Akcijonarji dežurnih železni-: so dobili divo-dende v isti visočini, ko po n,ivadi.
Južna železnica je imela pretečeno leto takih dohodkov, kakor še nikdar ne. Znašali so 1:57,108.1 i;s kron. Obratni dohodki so res nekaj manjši nego pa obratni izdatki ; ti slednji znašajo namreč-9.0 milijonov uroli izdatkom ti.,s milijonov. Stroški za oso ti je znašajo 4‘ ., milijonov, ki ozirom na čisti dohodek sploh-nimajo takorekoč dosti pomena,: ('isti. dohodek južne železnice po odbitku vseh stroškov, znaša namreč 42,142.662 kron Ta ogromna svota. požrešnim akcijonarjem ne zadostuje in jih ne zadovoljuje.
Vedeti je pa treba, zakaj v -ndar južna železnica ne izkazuje nikakega dobička v prešlem upravnem letu. Dosti d..;,ov je morala plačati in veliko zapalih o n'e.-,ij. Ni. manj nego
IVI,.’! 1-G..7 l . ' 'iOOli J » ‘ |HfUcTlO <„ tv-t, (, liti.'!w V ti.
Ta navidezni deficit vporabljajo tedaj meščanski listi iu specijelna kapitalistična glasila kot argument za nemožnost povišanja železničarskih plač in izboljšanja njihovega, bednega stanja. Svarijo železniške uprave pred takimi koraki, češ da je za, privatne zelezniec juho nevarno dajali uslužbencem bodisi kojih koncesij in da se morajo istim z r,so odločnostjo upreti, če bi bile prisiljene kaj takega štorih radi postopanju dr žarnih- železnic.
treje nego po navadi. Bil je prav blizu «Kav-barkomande*, ko začuje dva silna poka. Znamenje, da naj vstavi vlak! Zavore so se zaiskrile in vlak je obstal. Vse osobje zbralo se je okoli	lokomotive	in radovedno vpraševalo Jerino, kaj se	je	zgodilo. Precej	daleč
pred njimi	na progi	se	jo svetila rdeča	luč.
Stari	Grga šel	je	varovat vlak z	rdečo
svetiljko, drugi sprevodnik pa je pohitel po progi proti rdeči luči poizvedit, kaj se je pripetilo.
Vrnil se je čez kake pol ure s poročilom, da je dvanajst voz z lokomotivo vred skočilo s tira.
Postopali so sem in tja okoli vlaka, se pogovarjali to in ono in nestrpno čakali znamenja, da morejo z vlakom naprej.
Danilo sc jo že in ptice so se začele oglašati v gostem leščevju, ko pride bližnji čuvaj naznanit, da bode njihov vlak šele čez kakih osem ur mogel peljati naprej.
Kaj početi toliko časji na progi ! Ugibali so, kam bi šli in konečno: sklenili, da gredo pogledat po kaki gostilni, da se malo okrepčajo.
Vlakovodja je zameni! še starega sprevodnika. Grgo, ki je že čez tri ure stal zunaj na progi in varoval vlak ter je poslal tja je-dnega mlajših sprevodnikov.
Nekako nevoljen' se je vinil stari Grga 111 mrmral, da ga pustijo toliko časa zunaj. Vlakovodja ga je potolažil, češ da ga popelje seboj v gostilno. Tudi Jerino je povabil. Obljubi! je, da pride za njimi.
Vlakovodja Grga in dva sprevodnika so obrnili v smeri proti gostilni, Jerina pa je krenil zamišljen in teSkih korokov na državno cesto, kake četrt ure daleč.
Korakajoč počasi po cesti, zagleda znamenje. Pretreslo ga je nekaj. Vedel je da je 1 blizu onega kraja, kjer je ponesrečil njegov oče. S Hitrejših korakov se približa in opazuje sliko :
S takim pisarenjem se hočejo zavarovati, da delavstvo ne bi zopet nastopilo s svojimi starimi upravičenimi zahtevami. Ali, motijo' se. Tej kapitalistični gospodi pa tudi ne gre v glavo, da mora včasih tudi kaj plačali. Same grablje hoče rabiti ; vil nima uikakih. Samo žeti hoče ; ovali iu sejati ne.
Svrha in cilj vsemu temu tarnanju, stokanju in zdihova.ujtt je, preprečiti v bodočnosti vsako gibanje, ki Iti" moglo vplivati na zvišanje izdatkov za uslužbenO osobje. Prepričani moremo bi ti, da je razpoloženje ravno danes večje nego je bi/o heduj, razpršiti želez-ničurjem nji/tore organizacije. Bodi nam to v svarijo, da, z večjo pazljivostjo gledamo na svojo organizacijo in da isto utrjujemo skrb-neje, ker odpor od strani naših izkoriščevalcev raste dan za dnevom in moramo pričakovati budili bojev, ki jih nam bo mogoče izvojevati le s krepko organizacijo.
Dolenjske železnice
Dolenjske železnice morda niso eldorado za železničarje, kakor poroča naš bratski list «Eisenbahner» z dne 1. junija. Tudi nam seje, uže poročalo najraznovrstnejših stvarij, ki so.se nam pa zdele naravnost nemogoče. Saj so vendar, kolikor nam je zemljepis znan, tudi dolenjske železnice v področju avstrijske generalne inšpekcije,.- in pritožb si drugače tolmači*1
Tl . • .VR. r-. . ■»'■>,..	vi...	.:■■■ ;i«.I IH.v
stu na to železnico popolnoma pozabilo. mo< go če je pač, «pri uzorni avstrijski upravi«, tudi to; a da tržaško ravnateljstvo ne mori: delati izjem, zato uže gotovi gospodje poskrbe Pojdimo k stvari sami. Uslužbenci vseh kat e gorij se pritožujejo na celi črti vsled neznosnil razmer, ki so zavladale po teh krajih in član personalne komisije, katera je bila baje pnr za take stvari ustanovljena, potrebovali bi uže j kmalu vsak svojega osebnega tajnika, da bi obširno korespondenco opravljal. To je najboljši
Na tleh leži zvrnjen voz z vproženimi konji: zgoraj je naslikana sveta popoba. Počasi je čital napis pod to sliko in zopet ga jo ponovil: »Tu je ponesrečil voznik Frane, Jerina in v Bogu mirno zaspal. Bog mu daj večni pokoj! ■ Prvikrat je bil na mestu nesrečne smrti svojega očeta. Snel je čepico z glave. Hudo mu je bilo v srcu in molče je zrl v to znamenji'. Solze so ga zalile. Četrt ure je stal na mestu in si brisal oči. Ves ginjen se je nato prekrižal in odšel za svojimi tovariši proti gostilni.
Ko stopi strojevodja Jerina v gostilno, so bili njegovi tovariši že dobre volje. Živahen jo bil njihov pogovor in vsi so pušili vržinke.
Jerina jili debelo pogleda iu se v sed e k mizi poleg njih. »Kaj pa to pomeni?* jih vpraša. «Kar vsi vržinke ! Saj smo že vendar visoko v mescu in koledar že sušo kaže !»
»Grga je stavo dobil*, se oglasi vlakovodja. »Sprevodnik Melilin je trdil, da proga južne železnice nima čez 1000 kilometrov dolgosti, a Grga mu je oporekal. Stavila sta za osem vržink in Grga. je seveda stavo dobil, ker je južna železnica dolga 1478 kilometrov in je vržinke razdelil*.
Pogovarjali so se še nadalje o železniških stvareh. Grga je gledal ravno »Naredbeni železniški list*, vital je ravno neke statistične podatke ; številke so se mu zdele ogromne in opozoril je na to tudi svoje tovariše.
«i ujte*, pravi, »vmesecu decembru so san.o glavne proge južne železnice prevozile 1,91:5.264 oseb in t>0:i..'!f>0 tonolat blaga. Ravno v istem času so prevozile državne železnice 5,476.900 oseb in f>,412.;500 tohelat blaga*.
«Glejte, dragi moji*, nadaljuje Grga, prej ko ni bilo železnic, je en voznik dva dni rabil, da je pripeljal na Brezje 20 romarjev, dandanes pa kača Svete šentbilje pripelje v Lurd na Francosko 600 slovenshih romarjev s da velkim* državnim poslancem vred* —
PROSTA'
VODI
POT K -* NAPREDKU
GLASILO SLOVENSKIH ZELEZNISKIH NASTAVLIENCEV
!	 i			■	r' -		 —f—			 a i Ti f Uredništvo sc nahaja v Trstu liJitfa 	Uoschetto, 5 - Telefon 157j)..	Izhaja v Trstu 1 in 15 vsaki mesec Nuf ran ki ran a pisma sc ne sprejemajo.	Naročnina zn celo leto i).40 K. za pol leta 4.70 K.
I jim v m št vo Dunaj V. /entaga*se o.				Rokopisi sc no vračajo.	Pozameznu štev. 18 vin.
Akcijonarji so st' ti ga na videznega deficita. kar prestrašili sev- d- :udi le navidezno.
znak, da v državi danski ni vse v popolnem redu. Zaupniki železničarjev vplivajo pomirljivo na uslužbence, ali če se razmere temeljito ne premene, potem tudi to delovanje ne bode | imelo trajnega uspeha. Na eni strani glad in revščina, na drugi strani fizično naporno delo, to. mora privesti prej ali slej do katastrofe. Oglejmo si nekoliko bližje službeno razmerje, in kaj lahko nam bode razumeti nezadovoljnost osobja.
Promet se je, kar je povsem naravno, v zadnjem času čudovito razvil, in pri umnem gospodarstvu bi bil ta razvoj le v korist uprave. Na državnih železnicah, kjer se seveda o umnem gospodarstvu govoriti ne more. je intenzivnejši promet, vzrok kalamitet in izgube. Kmet, ki je k svojem malem posestvu, dokupil še nekaj sveta, ve, da sedaj ne bode mogel več svojega posestva obdelati sam s ženo, temveč, da mu bode potrebna tuja pomoč. Najme si toraj hlapca ali deklo, kakor to pač razmere zahtevajo, in prepričan je, da mu bode ta posel s svojo delavno močjo omogočil upravo j svojega povečanega posestva. To ji*, zanj tako | naravno, da je njegova kmetska glava, brez | zunanje inicijative lo uvidila. Drugačna pa je .stvar pri državnih železnicah, kjer vladajo mesto kmetov, juristi, tehniki, ponesrečeni bogoslovci in oficirji. Tein glavam človek seveda ne sme pripisovati take logike, in da postane potem razmerje ravno obratno, je tudi lahko umevno. Državne železnice v obče in toraj tudi kranjske, imajo večji promet, kakor sploh kedaj preje. Kmet bi sedaj toraj rekel : Pri ečjem prometu, več pomožnih sredstev. Uo-■podje pa, ki kmetske logike ne poznajo, so mnenja, da je pri večjem prometu, le potreba poostriti in poslabšati osobju službo in je stvar ivsena. Da je temu res tako dokazujejo sledeča dejstva.
Postajno osoblje lokalnih železnic, katero reprezentira v obče gospod načelnik v eni osebi in katero šteje le na posameznih postajah po dve duši, je upreženo vsaki dan IG do IS ur tako n. pr. na kamniški železnici ob delavnih dneh od 5. ure zjutraj do S. ure zvečer. v nedeljah in praznikih, v posebno proslavo gospodovega dne, od 5. ure zjutraj do 12. ure po noči. Na dolenjskih železnicah vsaki dan od‘j2 5. ure zjutraj do ‘ .,10. ure zvečer. Za to, skoro bi rekel nepretrgano službo, obljulmje uprava uslužbencu vsak mesec en prost lan, katerega mu pa v resnici v letu le 4 do 5 krat da, kajti kronična bolezen pomanjkanja »titutov je. neozdravljiva. Trikrat hrt Mn •lina ta siromak pravico, zahtevati prosto nedel jo, kar seveda,'če se v pošte va brilantna plača teh * učenjakov stradanja* popolnoma zadostuje, da spravijo svoj drobiž med svet. Oe se ne ■motimo, je izdalo svoj čas ministrst vo odredbo, da se mora vsaki mesec vsaj enkrat omogočiti uslužbencem poset svetega opravila, in odločilo, da bi bil ta čas zadosten, da z božjo hrano nadomesti pomanjkanje svojemu tuze-meljskemu kadavru. Pa tudi ta naredita je le na papirju, in gospodje, ki urejajo službo, ne privoščijo svojini podložnim niti dušne hrane, kaj se telesno. Uslužbenec kake male postaje mora na ta način v teku par let popolnoma po-disjati in ni pristopen nikaki človeški družbi. In vendar bi še tem razmeram, s primerno malimi žrtvami odpomoglo, ne da bi prišla uprava v nevarnost konkurza ; seveda bi se moralo pri preureditvi vpoštevati, da je poleg akcijonarja tudi uslužbenec bitje, ustrojeno po božji podobi, če prav potoni Darvin-ove teorije.
Boljših razmer ne moremo konstatirati tudi ne pri vlakospremstvu in pri strojnem osobju. Služba teh ljudi traja vsaki dan po l(i do 19 ur. Seveda se napravi sporasitmno (?) s temi, od časa do časa službene rede, ki pa nimajo v resnici druzega pomena, kakor v danem slučaju varovati upravo preti sodnijskim postopanjem, češ službeni red odgovarja popolnoma naredili ministrstva. Praktično seveda živ krst službenoga reda ne pozna in ediilb kar se govori je : hočeš ali nočeš. Seveda takih belili vran ni, ki bi si upale povedati zapovedujočemu, ker je preveč. Posledic takega «upora» nebi tudi mi nobenemu ne privoščili. Žalostne izkušnje nas namreč uče, da Iti se kaj tacega I najkrutejše maščevalo ; vendar pa mislimo, da * bi bila naloga generalne inšpekcije tu poseči j vmes in neznosne razmere odpraviti. Upanja | pač nimamo, da Iti dobrodušni gospodje to sami napravili ; prepričani pa smo, da so to zgodi takoj, ko osobje enotno nastopi, svojo organizacijo izpopolni in pride do popolne zavesti, da je edino le v edinosti moč.
Da slovenski železničarji državnih železnic niso več tiste pohlevne reve starih časov, so pokazali dne 9. aprila t. 1. kjer so v velikem številu zbrani dali duška svoji nezadovoljnosti. Ne samo izkoriščanje njih fizičnih moči jih ščuje, temveč tudi gmotna stran njih položaja je taka, da imajo povoda dovolj, biti nezadovoljni. Draginja, ki narašča po vseh krajih, kjer živijo ljudje, s strašno hitrostjo, se tudi ni , ustavila pred «zaplankano Kranjsko* in ljudje, j
ki v opisanih razmerah žive, trdijo, da so se vse življenske potrebščine v teku zadnjih 10 let podražile za 25 do 50°j„. Nikakor pa niso plače uslužbencev v tem razmerju naraščale, kar provzroča grozno bedo in lakoto med de lavnim ljudstvom v obče. Najboljši dokaz zato je, vedno naraščajoč konsmn žganja in vedno manj popraševalija' po mesu, kar izdane statistike izrecno povdarjajo. Delavec ki ne zasluži več toliko, da bi mogel sebe in svojce pošteno preživeti, poseže kaj rad po zadnjem sredstvu, da si omami lačni želodec. Da bi pa bili železničarji kot del delavstva proti takim prikaznim immuni, tega menda ne bo nihče trdil, kedor sploh še kaj vidi. Zadnji čas je toraj, da uprava pred 12. uro spozna grozno nevarnost, ki preti njej kakor tudi človeštvu v obče. Plače so nezadostne in vse druge trditve ne bodo-dolgo vzdržljive.
Regulacije plač. kakor smo jih užo nekaj doživeli so take, da bi skoro vzdihnili s Phvrom : Š ena taka regulacija in vseh nas mora biti konec.
Železničarji, so na imenovanem shodu sklenili tudi tozadevno resolucijo in stavili tako skromnih zahtev, da se nam zdi sploh nemogoče, da bi jih uprava odbila. Oe pa bi se vendar to zgodilo, potem se bodo morali tudi ljubljanski in drugi železničarji privaditi misli, da dobrosrčnost merodajne gospode iz gine v tistem trenotku ko se približate preveč denarnim Žakljem, ki sicer niso njih last, a jih S vendar bolj časte in spoštujejo, nego vse uslužbence skupaj. Na vsak način smo mnenja, da je treba dela, dela in dela, in še le ko bodi' imelo naše delo vidno‘moč in sliko, potem se bodo tudi ravnokar ožigosani nedostatki odpravili v korist železničarjev, njih družin in ne v zadnji vrsti tudi uprave.
Tz organizačje.
Shod železničarjev v Ljubljani, ki se je vršil dne ti. junija t. 1. v »Narodnem domu«, je bila impozantna manifestacija ljubljanskega proletariata. Tudi njih je neznosna beda prisilila, da združeni v mogočen shod, pokažejo svojim delodajalcem, da svoje zahteve hočejo zastopati najenergičneje, da jih hočejo • izvesti za vsako ceno. Vabljivi dnevni red je privabil do 100(1 oseb, večinoma železničarjev, njih žena, pa tudi nekoliko poštnih uslužbencev in drugih delavcev. Bil je sledeči .
1. Odgovor ,i..ciškcg£i ravnateljstva na spomenico ljubljanskih državnih železničarjev ;
2. Poročilo o predlogu poslanca dr. Ellen-bogna, da se dovoli 20 miljonov za izboljšanje položaja železničarjev :
v>. Sklepanje o obeh prvih točkah.
V predseduištvo so bili soglasno izvoljeni strojevodja 1'dorč za predsednika, za podpredsednika adjunkt Čretnik, za zapisnikarja pa nam. železniški mojster h‘odolf.
O prvi točki dnevnega reda je poročal sodrug Petrič. Ravnateljstvu predložena resolucija je obsegala v kratkem sledeče zahteve :
1. Železnica, naj sez'da primerno število delavskih hiš, da dobe železničarji dostojna stanovanja ; dokler se to ne zgodi, naj sc pa dovoli vsakemu ljubljanskemu železničarju 10 kron | doklade na mesec z ozirom na draginjo stanovanj : 2. Dovoli naj se enkratno doklado .'>0 kron za uslužbence :	Mezda	delavcev	naj	se
zviša na krone.
Poročevalec je povedal, da se ravnateljst vo na predloženo resolucijo ni niti ozrlo v zahtevanem roku, to je do 1. majnika sploh ni dalo nikakega odgovora. Sele vsled nove intervencije' je prišel odgovor dne 25. maja, a je bil vseskozi neugoden. Delavskih hiš železniška uprava v Ljubljani za sedaj sploh ne namerava zidati, ker smatra Goričane in Jeseničane bolj potrebne stanovanj, M‘-le, ko bodo delavske hiše v Gorici in na Jesenicah dozidane, se morda pozneje enkrat spomni tudi Ljubljančanov. Druga točka resolucije se popolnoma odklanja. Glede tretje točke pa je ravnateljstvo izjavilo, da je za sedaj neizvedljiva, češ da ni denarja. Govornik prepušča zborovalcem, da po svojem prevdarku sklenejo, kaj storiti na tak odgovor.
K besedi seje oglasil zastopnik železniške uprave, Dr. Tarkorič, in je povedal isto kot poročevalec sodr. Petrič. Zahtevani prvih dveh točk so absolutno ne more ugoditi, je rekel; glede zvišanja delavske mezde pa ravnateljstvo že kaj ukrene, a mora preje še preiskati položaj.
Nastopila je nato sprevodnikova soproga I/akorc. Z jediiostavnim primitivnim računom je dokazala, da s sedanjo plačo ni nikakor mogoče več izhajati, ker ista ne zadostuje niti za najpotrebnejše izdatke v družini, Delodajalca, ki daje take plače svojim uslužbencem, da se od iste za kosilo ne more porabiti več nego šest .rinarjer za jedno osebo v družini, je postavila; na sramotni oder ter mu odrekala čast razširjevatelja civilizacije, s katero pokriva svoje umazane sebične namene.
In temu bednemu stanju se ne odponiore morda s tem, da želežničarjeva žena more porabiti 20 vinarjev za kosilo mesto (3 vinarjev. Treba bode bolj temeljite spremembe, ako hočemo, da se te, naravnost škandalozne razmere odpravijo. Zborovalci so jej burno pritrjevali in odobravali njen energičen nastop.
Od železniških uslužbencev sta govorila strojevodja Škorpik in skladišni delavec Drofenik. Oba sta se izjavila proti temu, da se odgovor ravnateljstva sprejme na znanje.
Za njima je govoril k prvi točki dnevnega reda še železniški tajnik sodrug Kopač. Povedal je najprej zborovalcem, da so si veliko sami krivi, da jim železniška uprava daje tak, rekel bi naravnost zasramovalen odgovor. Predolgo so zanemarjali svojo organizacijo in preslaba je bila do sedaj, da bi nastopila z ono silo, katero bi bila železniška uprava prisiljena vpoštevati. Ravnateljstvo pravi, da nima denarja, oziroma hoče še preiskavati preje razmere, če so res tako slabe.
Na take odgovore smo vejeni, ker so vedno isti, kadar gre za proletarce. Država ima denarja v obilici za častnike, za zboljšanje duhovniške kongrue, nima ga pa za svoje uslužbence na železnicah. Predlagal je vsled tega, da se odgovor ravnateljstva ne vzame na znanje, nego naj se napravi vloga na mini-sterstvo, v katerej naj se ponovijo iste zahteve. Pozival jih je pa, da se oklenejo krepkeje svoje organizacije, ker njihove zahteve prodro le tedaj, če jih bodo lahko podprli s svojo lastno močjo. Le tam je pravica, kjer je moč !
Oglasila se je za besedo še enkrat sodru-ginja Rakorer in nato se je zaključila debata
o	prvi točki.
K drugi točki dnevnega reda je govoril sodr. Dušek z Dunaja. Tvarina je nam vsem prav dobro poznana.
V dolgem govoru je povedal zgodovino soeijalno-dcmokratičnih predlogov za železničarje in poštne uslužbence in zaključil z ostro kritiko na adreso meščanskih strank, radi njihovega izdajalskega postopanja proti svojim delavskim volilcem.
Sodrug Etbin Kristan, ki je tudi govoril k tej točki, je nasvetoval, naj se pismeno pozovejo vsi slovenske poslanci: 1. Da ne pobegnejo, kadar se bode glasovalo o predlogih so-drugov Kllenboj/iui in Hee.ru; 2. Da glasujejo za oba predloga.
Sprejeta je bila nato soglasno sledeča
resolucija:
»Danes, dne <>. junija 190s. v ‘Narodnem Domu v Ljubijani zborujoči, od železnišhih uslužbencev vseh kategorij en masse obiskani shod, je po govorih poročevalcev in po temeljiti razpravi o odgovoru ees. kr. ravnateljstva ^državnih železnic v Trstu sklenil, da ne vza-
!me tega odgovora na znanje, ampak da naprosi železniško ministrstvo, naj čim prej stori potrebne korake, da se prepriča o opravičenosti zahtev državnih železničarjev v Ljubljani in na Kranjskem sploh, in da čim prej odpravi neznosne razmere, v katerih morajo živeti uslužbenci.
Nadalje izrekajo zborovalci vodstvu or-ganicije in zvezi socialno-demokratičnih poslancev popolno zaupanje spričo krepkega nastopa za interese železničarjev ter si obljubu-Mejo, da bodo možato in energično delali za tpovzdigo in okrepčanje organizacije.'
'—' 'TsTotako ji' bil sprejet tudi soglasno Kri-stailoc predlog k drugi točki dnevnega reda.
Ob 1 , 12 uri je predsednik zaključil ta impozanten shod.
V Gorici se je vršil dne oO. maja t. 1. v Strosserjevem salonu javen železničarski shod. Na dnevnem redu je bilo 1.) Predavanje o svrhi in o koristi organizacije ter o vzgoji članov :
2.) slovo sodruga Reitierja in Raznoterosti. Predsedoval je sodr. /. I . donet ti, zapisnikar pa je bil sodr. Binder.
K prvi točki dnevnega roda je govoril sodr. Fiaschberger. Govoril je prav iz srca zborovalcem in prepričevalno. Pomen jednotne železničarske organizacije je pojasnil v zadovoljstvo vseh in je zraven ožigosal značaj, svrho in zavratni namen različnih protiželezničarskih organizacij. Povdarjal je nujnost izobrazbe članov' organizacije. Obžaloval je njih brezbrižnost za svojo lastno stvar ter jim opravičeno pred-bacivai nemarno zaspanost, ki mori njihovo eneržijo in jih dela nesposobne za vsako delovanje. Taki ljudje so le teška coklja v organizaciji, ki ovirajo vsako uspešno delovanje. Dasi so jim na razpolago vsa sredstva, časopisi, knjige, shodi i t. d., nimajo nikakor volje spoznati se s poteškočami, katere je treba premagovati v bojih za njihov boljši obstanek. Znajo stavljati zahteve, ki naj jim jih organizacija Iz voj Mj e., a večkrat iz nevednosti ne uvidevajo, da. jib organizacija ravno radi pomanjkljivosti njih samih, absolutno ne more I zastopati.
Dalje je govornik kritiziral različne hu-| manitarne zavodi' in institucije, ki naj bi bile J v korist železničarskemu proletarijatu. Pove-
•dal je zborovalcem, da ima glavno korist, od takih zavodov le železniška uprava sama, ker Jej iste služijo le v njene izkoriščevalne namene v prvi vrsti, v drugi vrsti pa tudi, da more absolutno zapovedovati nad onimi uslužbenci, ki se teli inštitucij poslužujejo. Vse te naprave morajo dobiti uslužbenci sami v svojo lastno upravo, ker še le potem bodo imele zares oni pomen, ki se jim danes pripisuje, a ga v resnici nimajo. Kaj takega pa je moč doseči le z močno organizacijo, ki združuje kompaktno vse uslužbence. Treba je iztrebiti iz posameznih kategorij oni škodljivi ponos posameznikov, vsled katerega se čutijo vzvišene nad uslužbenci drugih kategorij samo radi tega, da stoje v železničarski hierarhiji za jeden klin višje, ter svoje tovariše tudi z višine tega klina doli pogledavajo. Dokler se ne zavejo vsi uslužbenci, da stojijo vsi pod jednim in istim izkoriščevalcem, da so vsi sužnji jednega in istega izkoriščevalca, in dokler ne bodo spoznali, da njihov izkoriščevalec umetno neti sovraštvo mej njimi samimi s poznanim geslom: divide et impera, do tedaj se organizacija ne bode mogla povspeti do one moči, s katero bi iztrgala železniški upravi iz rok takozvane humanitarne naprave.
K drugi točki dnevnega reda je sodr. Reitler javil navzočim svoje premeščenje iz Dorice ter se v ganljivih besedah poslovil od svojih tovarišev sodrugov ter jih vspodbujal k delovanju za organizacijo. Omenilje zadnje železničarsko gibanje, ki je s pomočjo primeroma še vedno slabotne organizacije doneslo precej lepih uspehov. < Ižigosal je postopanje železniške uprave s svojimi uslužbenci ter se pri tem dotaknil tudi nesreče Batičeve in mizernega položaja njegove zapuščene družine.
Sodr. Flaschberger je še opozoril navzoče na izpraznjeni dve odborniški mesti bolniške blagajne, na kar je predsednik zaključil shod. Trajal je do polnoči.
IhalnižMini Trd državni železničarji je sklicala na 11. junija zvečer v gostilno «Zur Stadt Klageiifurth sloni čuvajev, da se jim poroča o najnovejši njihovi pridobitvi, izvpjevani po neumorni organizaciji, to jo o uvrščanju v kategorijo uslužbencev in o regulaciji njihovih plač. Poročala sta dva člana centralne komisije 5 za definitivne nastavljenem in sicer sodr. VVodenciK• v slovenskem, sodr. Stiihler pa v nemškem jeziku. Povedala sta jim sledeče :
*
Vsi čuvaji, ki so od 1. julija 15)03 do I. julija 1908 imeli plačo 750 kron, sc pomaknejo s 1, julijem « 100H v plačilni razred 800 kron. Pri tem se ne bode gledalo na eventualne disciplinarne kazni, niti se ne bode oziralo na bodisikoje kvalifikacije. V tem plačilnem razredu ostanejo potem '2 leti.
* ’ *
Oni čuvaji ki so imeli letnih 750 kron še pred 1. jaiitlvarjeni .1006, stopijo s 1. julijem 1008 v plačilni razred 800 kron. s 1. julijom 100!) pa v plačilni razred 300 kron.
Čuvaji, ki so 1. januvarja 1006 ali pa kasneje imeli 750 kron plače*, pridejo s I. julijem 1008 v plačilni razred 800 kron in bodo s I. julijem 1010 zopet pomaknjeni naprej v razred 000 kron.
*. * . ■
Čuvaji pa, ki so 1. januvarja 1906 ali pa pozneje,
•dobivali po 800 kron plače, ostanejo s 1. julijem 1008 v tem plačilnem razredu in dosežejo s 1. julijem 1000 plačilni razred 000 kron.
Oni čuvaji, ki so še pred I. januvarjem 1006 do--segli plačo 800 kron, se uvrstijo s 1. julijem 1008 v plačilni razred 000 kron in čakajo potem 2 leti na prihodnje pomaknjenju v razred 1000 kron.
*
Čuvaji ki so že 1. julija 1006 imeli 000 kron plače. bodisi s starinsko doklado vred ali pa brez iste. se uvrstijo s 1. julijem 1908 v plačilni razred 000 kron in dosežejo že s 1. januvarjem 1000 plačilni razred 1000 kron.
Tisti čuvaji pa, ki so imeli 000 kron plače že 1. januvarja 1906 uračunši starinsko doklado, ali pa tudi brez iste, pridejo s 1. julijem- 1908 v plačilni razred 1000 kron.
Čuvaji, ki so s I. januvarjem 1906 ali pa kasneje dosegli plačo 1000 kron, so s 1. julijem 1908 uvrstijo v isti plačilni razred in se jim čas, kar so ga prebili s to plačo vračuna za prihodnje pomaknjenje.
Cttvaji pa. ki so dobivali plačo 1000 kron že pred 1. januvarjem 1906, se s 1. julijem uvrstijo v plačilni razred 1100 kron in čakajo potem •'! leta na prihodnji plačilni razred 1200 kron.
Oni postajni čuvaji, ki so s 1. januvarjem 1906 ■dobili starinsko doklado, pridejo s 1. julijem 1906 v plačilni razred 1100 kron ter se jim čas, v katerem so uživali to starinsko doklado vročimi za prihodnje pomaknjenje.
Oni čuvaji pa, ki so starinsko doklado dobili še pred 1. januvarjem 1906, se. s 1. julijem 1908 uvrstijo v plačilni razred 1200 kron in dosežejo potem po 3 letih plačilni razred 1300 kron.
Kelclinn. Ce je z uvrščenjem \ kak plačilni razred v zvezi tudi povišanje plače, tedaj se, relutnm ali pa [travica na brezplačno vporabo zemlje otegne ; vendar pa st* še lahko poberejo plodovi. Sicer se pa pravica na relutnm izgubi o priliki prihodnjega po-maknjcnja.
Spomcmltnn pristojbina. Oni čuvaji, kateri dobivajo danes spremembno pristojbino, isto obdržijo tudi naprej v dosedanjem znesku. Vendar se pa ta pristojbina zniža za letnih 18 kron onim čuvajem, ki imajo 1000 kron plače. Pri plači 1100 kron se zniža za daljnih 18 kron, tako, da v plačilnem razredu 1200 kron ista že popolnoma odpade
Zid varna pristojbina. Zatvorna pristojbina se otegne, ako ista ne vsebuje pristojbine za čuva.jice. 'Onim čuvajem, ki dobivajo danes zatvorno pristojbino,
le-ta ostane se naprej toliko časa, dokler so nameščeni v krajih, za katere obstoji taka pristojbina.
Ostale pristojbine. Blagajničarska doklada, pavšal za čiščenje, postaj, premije za posebno službeno vestnost in pridnost, premije pri brzovlakih, premije, pri zlom-l.jenju relz, ostanejo v veljavi tudi še, naprej.
*
Glede stanarine ostane začasno pri starem in se to vprašanje reši svoje,časno s centralnim odborom.
*	*
Čuvaji, ki so v inozemstvu dobivajo inozemsko pristojbino jodnako drugim uslužbencem.
S I. januvarjem 1909 bo nastavljenih 1700 čuvajev in od 1. julija 1908 naprej eksistira le jedmi sama kategorija, ki se bode imenovala kategorija čuvajev.
Zborovanju je prisostoval tudi železničarski tajnik, sodr. Kopač. Po dokončanem poročilu omenjenih dveh poročevalcev je v kratkih besedah pojasnil, da takih uspehov more imeti le organizacija, ki je, inter-nacijonalna a nikakor ne nacijonalna, ki noče delovati složno in v prid vsega železničarstva nego postopa je-dnostransko le v korist pripadnikov jedne. ali druge narodnosti, a zanemarja popolnoma pripadnike njej tuje narodnosti, ne oziraje se na to, da so jednaki trpini jedili in drugi. Železničarska organizacija ne vprašuje železniških uslužbencev, katere narodnosti so oni ; ona skrbi za vse jeduako, da, skrbi tudi za svoje največje, nasprotnike, to je one, ki jo kot pripadniki naci-jonalnih organizacij hočejo uničiti in we železničarstvo razcepiti v toliko organizacij, kolikor je narodnosti.j in političnih strank v Avstriji. Marsikateri grešnik* je bil mej navzočimi. Videti jo bilo, da so jim govornikove besede segale v srce, kor pritrjevali so prepričljivo njegovim izvajanjem.
Z velikim navdučenjem je bila potem spre jeta je-enoglasno sledeča
r e s o I 11 c i j n :
Zborovalci zbrani dne 9. junija' 1909 v gostilni iZur Stadt Kiagenfurth», izrekajo popolno zaupanje centralnemu odboru, organizaciji in socijalnodemo-kratičnim poslancem. Obljubujejo, obrniti ves svoj trud v svrho da se čimprej vsi čuvaji združijo v železničarski jednotni organizaciji. Nasprotno pa tudi pričakujejo, da navedeni zastopniki tudi v naprej ne zapustijo, njih, čuvajev, v čemur jim bodo stali vedno na strani v skupni organizaciji.
Y Trstu dne 9. junija 1908.
Zadovoljni so se, razšli ti ubogi, do sedaj tako zapuščeni čuvaji. Radost se jim je čitala na obrazih ; in overjeni vsi do jednega, da je samo organizacija, ki jim.je pridobila tako lepih koncesij, jedina prava zastopnica železničarskega proletnrijata, so se odločili njej pristopiti brez izjeme. In marsikdo se je trkal v dulm na prša in si govoril : men culpa mea maxima ctilpa.
1’mlriižnicn I. Trsi južna železnica), je imela v soboto 13. junija t. 1. v delavskem domu izvanredni občni zbor. Na dnevnem redu je bila: l.i Volitev novega odbora: 2.1 Predavanje; 3.: Eventualnosti.
Volitev odbora se je izvršila v popolnem redu ip povsem mirno. Izvoljeni so bili soglasno sledeči ter so se, si razdelili posamezne funkcije taho-le, : Predsednik France ■Jernejčič: podpredsednika Armand Ja-irischeirslct/ in Anton (Jerinek; prvi zapisnikar Dragotin ■Juran, drugi Ivan Makuc in tretji Dragotin Salomon ; prvi blagajničar Anton /Zlobec, drugi Ivan Fatur, tretji .Josip l'ccHr; odborniki so Lo\ r<» , r.snik. France A ntlj, Anton (tale, Anton Fatur in France Friw:ič : pregledniki Venceslav. <’ern/i/r>j, .Jože Slak in Alfred lliemer.
Oddanih je biio le nekaj malega razcepljenih gl asov.
Drugo točko dnevnega reda je izčrpil železničarski tajnik, sodr. A opite. Govoril je o veliki nevarnosti, ki preti z tv.trovalnici proti nezgodam, provizijske-mu tondu in koalicijskemu pravu. Pri vseh teh že obstoječih institucijah se namerava posebno železničarje osleparili. S praktičnimi vzgledi j im je pojasnil, kako zavratno^ .namerava vlada vse to izpeljati in tudi vza-koniti. \ sake j spremembi se bode treba upreti z vso silo celokupne organizacije. Pozival jih je zato k složnemu delu in na resno pripravljanje za nadaljni pred-stoječi boj. Ozirom na to pa, da so si v svojem dvanajstletnem neprestanem aoju vendar priborili toliko, da jim ji* danes mogoč obstanek, jim je, treba začeti skrbeti tudi za svojo duševno hrano, za izobrazbo. Treba se, jim je poprijeti politične organizacije.
Glavni predmet tretje točke dnevnega reda je bila volitev jednega zastopnika v centralni delavski odbor, ki ima nalogo zastopati koristi vseh provizoričnih uslužbencev, na skupnih, v to svrho na Dunaj sklicanih sejah.
Sodr. Kopač je predlagal naj preje sodrnga Can-(lolriii-ja za to mesto, a ker je le-ta radi svojih družin-ckih razmer odklonil, je bil na predlog sodruga Kopača soglasno izvoljen sode. Končnik
K tretji točki se je, oglasilo več zborovalcev k besedi.
Vsi govorniki so konštatovaii odsotnost uradnikov in so grajali njihovo brezbrižnost. Niti jednega njih ni bilo. V odbor izvoljeni preglednik edini je oprostil svojo odsotnost. Drugače je takrat, ko gre zn groš . Tedaj zasedejo prve klopi.
I> og»isi.
Kadeče pri Zidaaemmostii. Dne 31. majnika se je imel vršiti v Radečah javen shod. Prišla sta nas obiskat državnosborski poslanec Dr. Ileiikocič in pa pritlikavi Gostinčar iz Ljubljane. Prometno zvezo je II pa zastopal abstinent* Milo ve.
I	Prodno	opišemo ta shod, si* hočemo malo pobaviti
z gospodom poslancem. Ta «tudi» delavski zastopnik ja za časa volitev postavil 31 — reci jeduo in trideset točk na svoj program. Do danes se ni dotaknil še niti jedne. Kakor trot v panju, sedi na Dunaju v parlamentu in pričakuje onega časa, ko bode vržen skozi i vrata na cesto. Proslaviti se je pa vendar hotel takoj j v začotKu svojega "delovanja*. Saj to je prav lahko pri naseli parlamentarnih razmerah. Razbijati je treba tam in kričati ter se nazadnje prav po fantovsko stepsti.
[ Tudi naš pridni poslanec se je stepel v zbornici s svo-j jim kolegom Malikom, seveda ne na korist kmetu ali j pa delavcu. Poskusil je samo doseči, da bi mogel svoje J n o!i let* s tem prahom zaslepiti. Ali, zmotil se je ta j špeglasti gospod ; tudi kmetje so že uvideli, da si* nor-j čuje. iz njih, njegovih Volilccv. Vsake četrt leta jo ob-1 ljubil en shod v Zidanemmcstu. Že je preteklo leto j dnij, odkar je bil gosp. Benkovič izvoljen, a v Zidanem-mostti ga ljudje še niso videli.. >->e takrat, kadar se skozi vozi, pritisne klobuk na. uči, ker gaje strah pogledati svoje zapeljane volilce. Za uje se ne briga prav nič, pač pa hodi tja, kamor ga nihče ne kliče in kjer pravzaprav nima čisto nič opraviti. Menda je že poza-' idl. da je bil izvoljen na Štajerskem in ne na Kranj-
skem. Dosti, da slepari s svojo politiko v svojem volilnem okraju ; Kranjci imajo že tako svojih takih sleparjev preveč.
Omenjena dva pospoda sta nameravala prirediti velik shod. V to svrho sta pripeljala seboj tudi osem orožnikov in pa vladnega komisarja. Socijalni demo-kratje so zahtevali besedo, a Benkovič jim jo je odrekel, češ da se tudi njemu ni dovolilo govoriti na različnih shodih v židanemmostu, v Loki in v Brežicah. Zborovanje je bilo vsled tega onemogočeno in komisar je razpustil shod.
Gospoda Benkovič in Gostničar sta se pa - zaprla z malim številom svojih pristašev v jedilo sobo ter sta tam odrihala. kakor navadno, po socijalni h demokratih, zato, ker se imenujejo socijalne demokrate. Razume se, da je bil tudi gospod Milavc z njima.
Gostničar je govoril, kako nepotrebno so se bojevala koalirana železničarska društva za gmotno zboljšanje železničarjev in kako neumestno je bila njih pretenje s pasivnim odporom. Glejte, krščanski bratci, je rekel, mi smo pa pisali jednostavno pismice na ravnateljstvu in vse nam je bilo takoj obljubljeno. Samo nam se imajo železničarji zahvaiiti, da imajo 12 urno službo in boljšo plačo. Omenil je tildi 20 miljonski FllonbOgnov predlog na korist držav nih železničarjev in I milijonski predlog za poštne uslužbence in dejal : Proti tema dvema predlogama se je moralo glasovati. Kam pa pridejo gospoda, če bi kar tako, meni nič tebi nič, milijone ven metali. Objokaval je tudi grozno stisko« južne železnice.
Tako in jednako se je kvasilo pri zaprtih v ratih oziroma pod varstvom § 2 zdr. zakona.
Interesanten je bil odhod naših treh velikanov.
\ se je žvižgalo, da je kar skozi ušesa letelo. Pozdravljali* so jih sodrugi rudarji iz Hrastnika, Trbovelj in iz Zagorja in kmetje so jim pomagali. Tudi slednjim se svetli razum in čita.jo več časopisov in ne samo Benkovičevega. ..e dosti tahih odkritvrščnih ovacij'bode doživel v svojem dolgem, še celih šest let trajajočem doslauskem delovanju, ker ljudstvo napreduje hipoma.
Slovenec* se v svoji 125. številki pritožuje, da ima organizacija v Židanemmostu čisto podivjane pristaše in da je za varnost dosti premalo preskrbljeno. Omeniti moramo, da socijalni demokrat,je na svojih shodih ne potrebujejo nikdar orožništva. Ce gosp. Benkovič misli, da so varstveni organii zato tukaj, da bodo zabranjevali izžvižgavanja, se pa močno moti. Tako velike moči pa klerikalci vendar nimajo še danes v Avstriji, da lii kaj takega uvedli. Imenoveni list trdi tudi, da je led v Židanemmostu že prebit, češ de si je prometna zveza pridobila tam že dosti pristašev. Toda mi pravimo, kljuka se, za kljuko, obesi ; na pridobitvi takih članov, prometni zvezi kar čestitamo. Varujejo naj se pa, da se jim led ne raztopi in da ne padejo v kako gunonico.
Sodrugi, opozarjamo vas, da s takimi ljudmi sploh ne govorite, ker v obraz se vam ližejo, zadaj vas pa grizejo. Taka je pač metoda klerikalcev.
Iz Gorice. Naše vrste postajajo vedno gostejše. Moderna, socijalistična ideja se širi in vžiga proletarijat. /.elezničarji se zbujajo iz svoje letargije in postajajo energični sobojevniki v vrstah naše organizacije. Mi vstajamo, a njih je strah. In v tein strahu napen-njajo še svoje zadnje moči, da zadržujejo to silo, ki jim preti izviti iz rok oni bič, s katerim bičajo neusmiljeno svoje, podložne.
*S krutim terorizmom in s carističnim absolutizmom se upira tej neizogibni sili postaje-: načelnik II'irser. Par*njemu jednakih idijotov mu pomaga pašariti na goriški postaji. Brez vsakega prepričanja in brez vsakih pojmov na gospodarskem polju mu služijo kot sužnji njegove komande, nadejaj e, se da ki z udrihanjem po svojih podrejenih stečejo zaslug za svojega ! piišo in da po hrbtih trpinov uslužbencev sple-l zajo do boljših in mastnejih mest. Vse svoje I mišljenje in tudi rešitev socijalnega vprašanja koncentrirajo v «Alhajlovstvu». Vse je treba germanizirati in potem bodo nebesa na zemlji. Železničar Slovenec mora postati Nemec in tako tudi Italijan in vsega bosta imela v obilici. In gorje onemu, ki ne pleše tako, kakor mu piskajo Wieser in njegova «compagnia bella*.
Ko jo začetkom meseca januvarja gospod Wieser imel strah, da ministerijalni podtajnik Paul, ki je imel priti v Gorico, sliši preveč pritožb odtamošnjih uslužbencev —posebno se je bal, da bi proti njegovemu posebnemu l.jub-j ljencu Bindeusu preveč ne zaropotali —, je hitro sklical nekaj njih vsake kategorije, da mu javijo svoje želje, katere hoče predložiti - gosp. Paulu. Ti zastopniki so mej drugimi zahtevali nujno odpomoč radi pomanjkanja stanovanj. Ali gosp. VVieser je smatral to tako opravičeno i zahtevo neupravičeno in jo ni hotel sprejeti v ! memorandum. Mesto tega je pa predlagal Bin-■ deus, naj se da več vode napeljati na postajo.
Seveda star. »j onadva ne rabita, ker jih j imata in si niti ne želita boljših. Toda gospo-j doma je spodletelo, ker uslužbenci so sestavili in predložili sami svoj memorandum in v istega j stavili tudi pritožbe proti Bindeusu. Kako je j gosp. \Vieser grmel proti tem »svojeglavuežem»;
1 prav po rusko je norel nad njimi, a pomagalo j 11111 ni nič, ker štrena je bila zmedena.
Pokoriti se mu mora baje tudi prožni i zdravnik gosi*. Dr. Dereani, ki si ne upa izja-t viti, da je kak uslužbenec bolan, če postejena-| čelnik ob jednem ne izjavi, da dotičnemu daje
i	dopust.
Gosp. Wieser-ju ni bilo tudi všeč, da v ! odboru krajevne bolniške blagajne sedita To-mase/teli in pa Ilubep. Tomaschek je bil premeščen po Fohniibnso-vem posredovanju v Trst,
! Mttber se je pa izognil vsem šikanam jednostavno s tem, da je pustil železničarsko službo.
Denuncijant Pfeifer skladišni delavec, bi bil s pomočjo pristava &karpila — oba zvesta pasova pristaša - , gosp. \Yieser-ju na ljubo, rad spravil ob kruh zapisovalca blaga Antona Martinisa, a združeni delavci so s so-
lidarnim nastopom preprečili, to krivično in podlo nakano.
Megalomanija asistenta gosp. pl. Kama nam je že poznana. Naš list, je že priobčil, kako je ta \Vieserjev oproda postopal proti onima čuvajema iz Kanala in iz Plave, ki sta obiskala svojega tovariša na go riški postaji.
Takih dogodkov hi lahko navedli v obilici, ker so na dnevnem redu. Zadostujejo pa že ti, da si javnost napravi jasno sliko o teh ruskih razmerah, ki vladajo v goriškem «Car-skoje selo«, pod kraljevanjem «alhaj lovca* Wie-ser-ja in njegovih kampjonov.
Da se tem razmeram napravi konec poskrbijo že uslužbenci, ker njihova solidarna moč, združena v jednem telesu, v krepki organizaciji jim jamči gotov uspeh.
Železniškemu ravnateljstvu pa priporočamo, da za navedene germanske bratce pripravi čim-preje sedeže v «tintcnburgu» ter jih tam nauči, kaj je pravzaprav njihov posel.
0 nečuvenem oderuškem postopanju sekcijskega vodje za vzdrževanje proge v Zidanemmostu prot i prožnim delavcem, ki tamkaj polagajo relse, nam prihajajo zopet novice.
Ti reveži so zbobnani skupaj z vseh vetrov in se postopa ž njimi prav kakor a živino. Dne 21. aprila so bili po nalogu gosp. Sterna pozvani na to delo prožni delavci s hrvatske linije. V Zidan most so dospeli po noči ob 1. uri z vlakom štev. 505. Obljubljeno jim je bilo, da jih kedo počaka na kolodvoru in jih spravi pod streho, ali videti ni bilo nikogar. Do (j. ure so morali postopati po peronu in čakati, da se jih kedo usmili. Tedaj še-lc je prišel gosp. Štern in ko so se mu delavci pritožili radi dolgega čakanja in ga je neki delovodja prosil, da se jim da kaka odškodnina, ker zo izgubili po nepotrebnem celo noč, ♦prijazni in človekoljubni« gospod Štern o tem ni hotel ničesar slišati in je menil, da. bi bili lahko prebudili prožnega mojstra. Nazadnje se je pa še prav »možato* odrezal, češ da onega, ki mu ni kaj prav, kar odpusti in ga pošlje domov.
Plače so obljubili tem delavcem 2 kroni 40 vin. na dan in so ta znesek imeli tudi pismeno zagotovljen. Pri izplačevanju pa so prejeli nekateri le po 2 kroni 10 vin. ali pa po 2 kroni; dk, selo po 1 kroni 90 vin. so jim iz-' čevali. Ali tudi ta brutalnost ni zadosto-la gosp. Sternu. Imel bi jim bil izplačati . aprila, a pustil jih je čakati do 2. maja na lo zaslužene krajeerje. Pili so prisiljeni dne maja intervenirati pri žendarmerijski oblasti
i	še-le nato se je gosp. Sternu zljubilo, te re-cže plačati za njihovo tlačnnjenje. Tako rav-. m.je je nevredno človeka, to je surovo in oz-lačuje prav drastično mišljenje onega, ki kaj akega počenja. Otrgovanje zaslužka na tak način osebuje kar naravnost goljufijo, kaznjivo po našem kazenskem zakonu. Toda. ne mislite, da se gosp. Sternu radi tega kaj hudega pripeti. Železniška uprava ga bode pohvalila za njegovo »varčnost* in mu po vrhu da še mastno premijo. Uradnik, ki se hoče prikupiti upravi, mora brutalno in brezobzirno postopati proti podrejenim mu vslužbencem in pa varčiti na umazan način. Obe te lastnosti ima naš «vrli» gosp. Štern. Vsak človek sploh mora opaziti na prvi pogled, da je postaja izročena v oskrbljevanje umazanenu skopuhu. Kako nemarno je vendar okoli stare šole ! Cele kupe kamenja , leži okoli tega poslopja. Izgloda kakor v kakem kamenolomu. Posebno »lepo* izgleda cesta proti. Majiandu Vrtove si morajo posamezniki sami ograjati, kar ni nikjer v navadi. Povsod preskrbi to stvar prožni načelnik. Za dan
3.	aprila je bila napovedana generalna inšpekcija in gosp. Štern je «zabrskal» malo vso to nesnago, tako, da nadzornik, ki je z navadno pazljivostjo* in nestrpno hitrostjo pogledal okoli sebe po postaji, ni našel nicesai izpod-takljivega.
Apelujemo na genaralno ravnateljstvo južno železniško, da nečloveškemu, surovemu postopanju gosp. Sterna napravi enkrat konec. Tudi naj se prepriča, kam je oni denar dejal, ki ga je hrvaškim delavcem otrgal, da bodemo vsaj vedeli na račun čegar sc; take umazanosti v zidanemmoKt.il počenjajo, ('e pa železu iška uprava ne stori za to potrebnih korakov, jih bodemo pa mi uslužbenci sami.
Na nabrežinski postaji v kurilnici je med nakladalci premoga še nekaj takih elementov, ki se za organizacijo ne brigajo prav nic in iz same nevednosti in nerazsodnosti cele sovražijo organizirane delavce. Opravljajo mej drugimi tudi službo denuncijantov in nosijo na ušesa kurilniškega načelnika stvari, ki bi jih že radi svojih lastnih interesov morali obdržati
sami zase.	...
(je bi se ti ljudje samo hoteli domisliti, kolikokrat je žc organizacija zanje intervenirala z v speli o m in če bi hoteli tudi resno premisliti, kako nujno jo bodo še potrebovali, goto\o nc bi tako brez glave govorili.
Mej temi nevedneži se odlikuje posebno mlečnOzobi fantič, ki se še vedno ogreva za Narodno delavsko organizacijo. Morebiti na-
merava vstanoviti novo centralo v Nabrežini. Mi samo gratuliramo tej stavkokazih organizaciji, da ima tako čvrste zastopnike oziroma zaupnike po svojih «fiji.jalah* ; njemu samemu pa svetujemo, da vzame abecednik v roke in začne pri i in u. Treba, da se najprej nauči dobro citati. Potem še-le mu bode mogoče seznaniti se z s socijalnimi vprašanji, o katerih danes razume toliko, kot zaje na boben.
Za danes zamolčimo imena teh naših nasprotnikov : če pa le ne bodo še mirovali, jih pa že še pokažemo železničarstvu v njih celi nagoti.
Ostalini zavednejim in razumnejim pa kličemo : Vsi v organizacijo ! Kdor ni v organizaciji, .je: zunaj nje in tedaj naš nasprotnik.
Različne vesti.
V zadnji števiiki našega lista smo poročali o ravno aktuelnem vprašanju povišanja častniških plač in o pristranskem postopanju meščanskih strank v reševanju tega vprašanja, ozirom na 20 miljonski predlog Dr. Ellenbognov v svrho zvišanja železničarskih plač.
Da za more te železničarji sami, neodvisno presoditi upravičenost svoje lastne zahteve in z druge strani eklatantno neopravičenost slične zahteve častnikov vsaj za njihove višje kroge, vam podamo tu kratek pregled sedanjih plač ki jih imajo posamezne sarže sedaj in ki jih bodo dobivale po novem načrtu.
Po novi regulaciji bodo častniške plače take-le : V M. činovnem razredu (feldcajgmajster ali general konjeništva) 18.000 kron, doslej 16.800 K; v 4. razredu (feldmaršallajtnant) 16.000, doslej 14.016 kron, v 5. razredu (generalmajor) 1.-5.000, doslej 11.400 kron; v 6. razredu (polkovnik) 8500, doslej 7200 kron ; v 7. razredu (podpolkovnik) 6200, doslej 5400 kron ; v S. razredu (major) 4800, doslej 4400 kron; v 9. razredu stotnik prvega razreda 3600, doslej 3400, stotnik drugega razreda 3200, doslej 3000 kron; v 10 razredu (nadporočnik) 2400—2800, doslej 2200 kron; v 11. razredu (poročnik) 1800—2000, doslej 1080 kron. S tem seveda niso izčrpani dohodki častnikov; s stanarino, pohištvenim), odškodnino za slugo i t. d. se zvišajo za približno petdeset odstotkov ; posamezniki v visokih šaržah pa imajo poleg tega še funkcijske doklade. V resnici bo torej dobil generalmajor približno 20.000 kron, polkovnik okrog 13.000, podpolkovnik 9- 10.000, major okrog 7000, stotnik prvega razreda okrog 5000, drugega razreda okrog 4600, nadporočnik do 4000, poročnik do 3000 kron. Ves znesek za zboljšanje vojaške hrane znaša komaj petino svote, ki je določena za zvišanje častniških gaž.
Popraveki. V zadnji številki našega lista v dopisu «Zvlt’:vixhi »ritiislet'...* se ima prvi stavek osmega odstavka glasiti tako-le : «Ta hi h mdiluljer šalestiUhih postaj, kakor jih imajo naše dolenjski? 3elconice, jih je malo*.
To smo morali popraviti, da kdo ne bi mislil, da kontrolor teh železnic, gosp. Balat/rlj, res Žaklje prenaša po dolenjskih postajah.
V 2. štev. našega lista smo primesli dopis “Nekaj drobita :■ Ijubljanskega jaiaer/a kolodvora*, v katerem je dopisnik trdil, daje skladišni mojster Herisch kriv, da posamezni uslužbenci čakajo na naročeni premog in drva j>o cele dva meseca, dasiravno ga plačajo takoj ob naročbi.
V tem pogledu se sodr. Ilerischu godi krivica. Informirali smo se in izvedli, da sodr. Herisch nima s tem druzega posla, nego jedino to, da premog naroči pri trbovljski preinogo-kopni družbi in ga potem odda, kakar mu ga le-ta pošlje. Ni tedaj kriv on, če morajo vsluž-benci čakati, nego je kriva premogokopna družba, ker ne pošlje pravočasno premoga.
Ravno tako tudi Herisch ni kriv, če bolniki ne dobijo pravočasno bolniške podpore, ker to od visi vse . od dotičnega zdravnika. ae-le kadar dobi od zdravnika listek, s katerim se potrjuje bolno stanje uslužbenčevo, ga He-risch more oddati bolniški blagajni.
Glede monturo pa zadeva naj večja krivda gosp. Nareka, to je onega., ki jo izdeluje.
Ker so je torej zgodila sodr. Ilerischu krivica, tem potom lojalno popravljamo.
Inozemstvo.
Zveza švicarskih železniških prometnih delavcev
je štela 1. jamivarja 1908 34 sekcij s 4200 člani. Zveza se je posebno zavzemala za dravinjsko doklado za pretečeno leto 1906 in delovala za nov mezdni zakon. Tudi za leto 1907 zahtevala je draginjsko doklado. V Ziirie.hu se je v mesecu .juniju izvojcvala lniniinalma dnevna mezda 4 frankov,
Tudi na kolodvorih v Baslu, Bernu, Bielu in Luzernu se je minimalna plača zvišala na 4 franke. Seveda .je to le vspeh brezštevilnih
! shodov, ki so se v to svrho prirejali in ki so končali v avdijenci pri generalnem ravnateljstvu dne 16. sept.
Tudi za starejše delavce se ,jo v tem pogledu nekaj doseglo. Razmere, v bolniških in podpornih blagajnah so se vsled posredovanja zveze za delavcu*, precej zboljšale. Uvedli so se delavski odbori, kar je posebno povdarjati ; dotični statuti pa se nameravajo nekaj spremeniti in so bili odnosni predlogi koncem meseca februvarja. 190S odposlani generalnemu ravnateljstvu.
Uršiio se sledeča zborovanja:
V Zidanemmostu je dne 17.jun.ja t. 1. .javni železničarski shod z dnevnim redom :
1) Protest proti sekcijskemu vodji za vzdrževanje proge, gospodu inženirju S/erna :
2) Evontualnosti.
Dne IS. junija se vrši v Celju, v gostilni «Zur goldenen Krone*konferenca prožnih čuvajev in prožnih delavcev od Polstrave do Zagorja. ob Savi in onih hrvaške proge.
Dnevni red: 1) Položaj prožnih čuvajev in prožnih delavcev ; 2) Organizacija.; 3> Even tualnosti.
Začetek konference je ob 1 ž 2 uri pop. in konča ob 7. uri zvečer.
Konference sc; vdeleži tudi zastopnik centrale.
Vabljeni so vsi prizadeti, da se vdeležijo ])olnoštevilno te konference.
V ravno isti gostilni se vrši istega dne ob 8. uri zvečer ustanovni shod krajevne skupine »Splošnega pravovarstvenega društva za Avstrijo* v ('el,ju, s6 sledečim dnevnim redom:
1) Poročilo ; 2) Volitev odbora: 3) Predavanje; 4) Eventualnosti.
V Pragerskem je društveni shod dne 19. junija. Dnevni red:
1) Položaj železničarjev in njihova organizacija ; 2) Eventualnosti.
Dne 20. .junija ob 8. uri zvečer je v Ptuju v gostilni «Zum \veissen rttein* ustanovni shod krajevne skupine Ptuj s sledečim dnevnim redom : 1) Poročilo vplačevalničnega načelnika :
2) Volitev- odbora; 3) Položaj železničarjev in njihova organizacija; 4) Eventualnosti.
Dne 21. junija ob 9. uri predpoludne se vrši železničarski shod v Brežicah, z istim dnevnim redom, kakor v Ptuju.
Zahvala.
Podpisani se zahvaljujem za prejeto podporo v znesku 65 kron 37 vin., nabranih med mojimi tovariši o priliki moje bolezni.
Trs/ 1.1. junija K)OH.
Jakob Peternel.
Listnica upravništva.
Da zamorenio ugoditi različnim reklamacijam in p itožbam radi neredne ,a prejemanja lista, priporočamo vse li članom, da nas obvestij) pravočasno o vsaki spremembi svojega bivališča in to vsaj pet dnij pred izdajo lista, ker bi ce sicer na kasneje došle nam reklamacije, pri odpravi dotične številke ne rnogii več ozirati in bi se izostala številka odposlala reklamatarju še le pri odpravi prihodnje številke lista. To slednje velja tudi za one, ki so zaostali s plačili svojih doneskov.
Naznani naj se fudi redno vsaka premenba glede števila istisov, ki jih imamo odpremiti v paketih.
Za reklamacije se pa poslužujte samo naše tiskovine ,,poštnine-prosta časniška reklamacija". Dohiti jo je zastonj pri vseh voditeljih in zaupnikih.
(■ost ilusi
„Casa del Popolo“
(Zadružna delavska gostilna)
Trst, ni. S. Lazzaro in ul. S. Catterina
Domača kuhinja vedno dobro preskrbljena. Cene zmerne. Shajališče zunanjih sodrugov.
Cavarna IJNIONE - Trst
Ulica Caserma in ulica Torre Bianca
Napitnina je odpravljena. Velika zbirka politič nih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih.
Železničiarji.
Vaša dolžnost je, biti tudi naročen na oba slovenska socijalno-demokratična lista, to je na «*š |»r;ig»or» in na *Delavski list*.
Zalitevajte ta lista kakor tudi svojega strokovnega po vseh javnih lokalih.
Izdajatelj in odgovorni urednik .Josip Kopač	Tiska	Carlo	Priora	v	Kopru