OGLAŠAJTE V	T?1VT A AH TIVT/^OnP	ADVERTISE IN
NAJSTAREJŠEMU |	H r\j /\ ML I ii 1-^ w /\\/ r\ji 1 1	THE OLDEST
SLOVENSKEMU		SLOVENE DAILY
DNEVNIKU V OHIO		IN OHIO
★	EQUALITY	★
Izvršujemo vsakovrstne		Commercial Printing of
tiskovine	NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI	All Kinds
vol. xxix,—leto xxix
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), NOVEMBER 25, 1946
ŠTEVILKA (NUMBER) 231
vol. xxix,—leto xxix
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), NOVEMBER 25, 1946
ŠTEVILKA (NUMBER) 231
O'tožnice pruu ameriškim fašistom so umaknjene
Washington, 23. nov.— Predsednik zveznega distriktne-sodišča Bolitha J. Laws je Včeraj razveljavil obtožnico pro-24 osebam, ki so bile leta 1944 obtožene hujskanja k vstaji.
Med obtoženci so bili znani l^mei-iški simpatičarji nemških italijanskih fašistov. Proces proti njim se je vlekel osem mesecev. Ustavil se je, ko je umrl sodnjk Eicher, in ni bil od tedaj nikdar obnovljen.
Obtoženci, ki so bili skupno postavljeni na zatožno klop, so tekom obravnave obnašali iz-^edno izzivalno in se odprto ro-§ali sodniku, ki je vodil proces.
Sodnik Laws je izjavil, da obtožnice razveljavlja, ker ne vidi, l^ako bi mogli biti obtoženi po Preteku tolikega časa "deležni pravične obravnave," in je dal ^ladi do 2. decembra, da proti 'Njegovi odločitvi vloži priziv. Ker vlada do danes ni napra-nobenega poizkusa- za obnovitev procesa, obstoji vtis, da je Prosekucija proti ameriškim fašistom s tem končana.
Murray ostane Predsednik CIO
Atlantic city. — Na 8.
konvenciji "Kongresa in-"^Ustrijskih organizacij" je bil v soglasno ponovno izvo-'jen za predsednika Philip. .Mm:.-; ki je bil ob tej priliki dele-navdušene ovacije od stra-600 delegatov.
Murray s tem nastopi svoj še-®ti termin kot predsednik cio. ^ryi dve leti je bil predsednik ^0 John L. Lewis, ki je bil izmed ustanoviteljev nove *^®lavske organizacije, katero je tedaj zapustil in se vrnil pod okrilje AFL.
^oljski predsednik okrcal duhovščino
Varšava, 23. nov. —Pred-poljske vlade Boleslaw je ukazal katoliškim du-°^ikom, naj opustijo uporabo "^ašjiih obredov v politične na-v pozivu je omenil, da je ^«šna aktivnost duhovnikov '^^Jvečja ovira pri dobrih odno-ftied cerkvijo in državo. Povedal je, da poljska vlada ^ "Vidi razloga, da se ne bi mo-Sodelovati s cerkvijo. Pri-Pihnil je tudi, da je "Vatikan '"'j^teljsko naklonjen Nemčiji." , časa vojne in v letih naj-"^jšega terorja, smo mi zaman ^^čakovali, da bo Vatikan in-'"Veniral za poljski narod in
drŽavo," je doboHGdiio bierut.
Komunisti zopet zmagali pri volitvah v Franciji
Pri volitvah ki so se vršile včeraj v Franciji za skupščino, ki bo odredila kakšno vodstvo bo imela francoska republika, so komunisti izvojevali novo zmago. Dobili so 30.5 odstotkov vseh glasov, dočim so republikanski popu-larci dobili vsega 26.9 odstotkov.
Volitve so se vršile, da se iz-*-
bere 83,751 narodnih poslancev,
ki bodo volili člane sveta republike, ki bo tvoril drugo zbornico francoske zakonodaje.
Volitve v Belgiji in VVuerttemberg-Badenu
'OlUetni signal na Ofe Drive se odpravi
Burke je odredil, da se ^^®trani signal na E. 49 St. in Drive, ker so skušnje po-da ta signal na boulevar-^je bil zgrajen, da se prosu vzhodni strani mesta po-j avtomobilski promet de-ovira.
STRICA IN SOŠOLKO
sta Skedel iz Novega me-K. Dolenjskem želi, da bi ji stric John Skedel in so-^ Jožica Medvešek. Njen na-Je: Marica Skedel, D. P. A Spittal Drau, Kaernten, atrija.
Včeraj so se vršile tudi volitve za občinske uprave v Belgiji. Po teh volitvah stoje na prvem mestu krščanski socialisti.
Istotako so se vršile volitve v nemški pokrajini Wuerttem-berg-Baden, ki se nahaja v ameriški okupacijski coni. Z volitvami se je imelo odrediti prvo demokratsko ustavo, ki bo jamčila svobodo zbora, govora, tiska in vere.
V Uruguaju so volili predsednika
Po zadnjih poročilih, ki prihajajo glede volitev, ki so se vršile včeraj za predsedniško me-
Amerika podpira gen. Franca, trdijo španski republikanci
NEW YORK, 24. nov,—Organizaciji "Nation Associates" in "Friends of the Spanish Republic" sta danes v memorandumu, ki sta ga predložili organizaciji Združenih narodov, obdolžili Ze-dinjene države, Anglijo in Argentino, da podpirajo fašistično vlado španskega diktatorja Franca.
Zahtevajo, da se prizna republikansko vlado
V	memorandumu je omenjeno, da te države finančno in ekonomsko podpirajo sedanjo Francovo viaJo.
V	memorandumu se zahteva od organizacije Združenih narodov, da se takoj prekinejo di-
sto, vodi Thomas Berreta, ki je plomatske zveze s sedanjo vlado znan kot prijatelj Zedinjenih,Španije in da članice Združenih držav.	j narodov priznajo špansko re-
Te volitve so važne predvsem,' publikahsko vlado, ki se nahaja ker bodo odredile smernice uru- v izgnanstvu.
guajske zunanje politike.	Obe organizaciji sta se obr-
nili tudi na predsednika Tru-Pevovodja umr}	mana, zahtevajoč, da on sam
iekom koncerta	da navodila ^meri|ki del^&ciji,
Snoči se je vršil v hotelu Car- naj podpre predloge, ki sta jih ter koncert cerkvenega zbora predložili v memorandumu.
ruske pravoslavne cerkve sv.	-
Teodozija. Ko se je pevovodja Avtomobilist zgorel Valentin Čijev, star 45, obrnil in j državni cesti 422 v Geauga poklonil 700 poslušalcem, ki so okraju je prošli petek neki truck aplavdirali podani točki, se je treščil v avtomobil, ki se je usta-nenadoma zgrudil in skoro na yjj cesti, nakar je 22-letni P.
J. Whaley, doma iz Chagrin Falls, zgorel v plamenih, ki so objeli njegov avtomobil, ko se je užgal gasolin v tanku. Njegov tovariš Paul Wood, star 24 let, je dobil resne opekline in je bil nezavesten prepeljan v St. Luke's bolnišnico, kjer je v soboto podlegel poškodbam.
mestu umrl. Zadela ga je srčna kap. Med navzočimi je bil me-tropolit Teofil, ki je glavar ruskih pravoslavnih župnij v Severni Ameriki.
PRVOROJENKA
Dne 2. novembra so se vile rojenice zglasile pri družini Fr. in Steffie Bartol, 20873 Miller Ave., in pustile v spomin zalo hčerkico, Jean Carol, prvoro-jenko. Mlada mamica je hči Mr. in Mrs. George Krainčič, ki se sedaj nahajata na farmi v Wil-loughby. O., oče je pa sin Mr. in Mrs. Frank Bartol iz Arcade Ave. Čestitamo!
POBIRANJE ASESMENTA
Tajništvo društva Napredek, št. 132 ABZ sporoča, da se bo pobiralo asesment za tekoči mesec nocoj od 6. do 8. ure v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Prosi se članstvo, da to upošteva.
Ameriški vojaki so pomagali podvojiti število nezakonskih otrok v Angliji
12 POTNIKOV PONESREČENEGA AMERIŠKEGA LETALA REŠENIH
UNTERBACH, Švica, 24. nov, — Potniki ameriškega ga letala, ki se je moralo prisilno spustiti na neko skalo francoskih Alp, na italijansko - francoski meji, so bili danes rešeni.
Po petih dnevih, ko so se nahajali odrezani od vsega sveta in v obupu čakali pomoči, jih je rešilo neko švicarsko letaloi še predvčerajšnjim ni bilo nobene na-de, da bi se ponesrečence moglo rešiti in večkratni poizkusi plezalcev, da jim priskočijo v pomoč, so se ponesrečili.
V začetku je bilo poroča-no, da jih je 11, toda ob priliki reševanja se je ugotovilo, da jih je 12, kajti eden od potnikov ni bil registriran.
Vsi potniki so živi in deloma zdravi. Bili pa so poslani takoj v bolnišnico na Dunaj, kjer se bodo pošteno odpočili od te neprijetne avanture.
Med rešenimi sta tudi žena in 11-letna hčerka nekega ameriškega generala in več drugih višjih osebnosti, ki s'uzijo pri ameriški okupacijski sili v Evropi.
Lekarnar zapustil podjetje uslužbencem
Prošli ponedeljek je umrl 83-letni lekarnar H. J. Sherwood, ki je skozi 35 let vodil lekarno na 2064 E. 9 St. Ko so pred par dnevi odprli njegoue oporoko, se je odkrilo, da je nad polovico delnic v podjetju, ki ga je lasto-val, zapustil svojim devetim uslužbencem. Ostali delež lekarne bo dobila njegova nečakinja. Sherwoodova lekarna je bila ena izmed redkih trgovin te vrste v Clevelandu, ki ni prodajala drugega kot zdravila.
Jugoslavija vložila
protest pri grški vladi
Akcija proti dimni nadlegi se bo ojačila
Na predlog councilmana Johna J. Princa iz 32. varde, ki je predsednik tozadevnega odseka, bo mestna zbornica v bližnji bodočnosti vzela v pretres načrt, po katerem ima mestna vlada podvzeti intenzivno akcijo za odpravo saj in dimne nadlege. Po tem načrtu se ima ustanoviti poseben oddelek za odpravo dima s samostojnim načelnikom in 25 pomočniki, kar je štirikrat več kot se jih ima sedaj.
Stroški takega oddelka bi znašali okrog $100,000 na leto. 11. g. Ruktor, načelnik, ki načeljuje oddelku za industrijsko higije-no, bo najbrž izbran za načelnika predlaganega posebnega, oddelka.
Kar se tiče obstoječih mestnih ordinanc proti dimu, se splošno priznava, da so zastarel^ in da več ne odgovarjajo obstoječim industrijskim razmeram.
LONDON, 23. nov. — Tuje armade, pa bile prijateljske ali sovražne, že od nekdaj pustijo za seboj mnogo nesakonsKih
otrok. Velika Britanija ni bila
nobena izjema temu zgodovinskemu pravilu tekom let, ko so
se ameriške čete zbirale v Angliji za invazijo evropskega kontinenta.
številke britskega ministrstva za zdravstvo glede tega delikatnega vprašanja izkazujejo, da so ameriški vojaki pustili v Angliji dobesedno na deset tisoče nezakonskih otrok.
Tekom prvih let vojne, od 1939 do 1941, se je število nezakonskih otroh znatno dvignilo brez vsake pomoči od zunaj. Leta 1939 je v primeri s 40 nezakonskimi porodi na vsakih tisoč narastlo na 42, leta 1942 pa na 56.
Leta 1943, po enoletnem bivanju Amerikancev v Angliji, je
število poskočilo na 64 na vsakih tisoč rojstev. Leta 1944 je število narastlo na 73, leta 1945
pa na 92 %a vsakih tisoč rojstev.
Dejansko je število nezakonskih otrok od leta 1940 do 1945 poskočilo s 25,633 na 62,907. Leta 1946 so nezakonski porodi začeli zopet padati.
Očetje kakih 600 do 1000 nezakonskih otrok so bili ameriški zamorci. Večine teh otrok se je rodilo v okolici Liverpoola in Bristila, kjer so se nahajali ameriški zamorski vojaki kot delavci v'lukah, in pa v Derbyshire, kjer se je nahajal zamorski vojaški tabor.
Ministrstvo za zdravje poro ča, da je zelo malo otrok, kate rih očetje so zamorci, postalo javno breme, temveč da so večino teh otrok obdržale pri sebi njih britske matere.
USPEŠNA PROSLAVA POUK. ŠTEV. 106 SANSa
Proslava druge obletnice podružnice št. 106 SANSa v Eu-clidu, ki se je vršila včeraj popoldne in zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., je bila v vseh ozirih uspešna. Dvorana je bila natrpana občinstva popoldne pri programu kot zvečer pri plesu.
Igra "Stari grehi" je bila zelo dobro podana in navzoči so se do solz nasmejali. Zelo jp ugajal govor Leo Kushiana, kot tudi izbrane pesmi zbora "Slovan," ki je pri programu sodeloval. Med dejanji je kratkočasil občinstvo mladi godbenik na harmoniko Louis Rolih.
Med navzočimi se je nabralo tudi nekaj prostovoljnih prispevkov za otroško bolnišnico v Sloveniji. Podrobnosti o priredbi bodo podane pozneje.
VAJA ZA OPERETO
Nocoj se vrši vaja za opereto "Čevljar in vrag", ki bovpri-zorjena na Zahvalni dan ob priliki proslave 30-letnice zbora "Zarja" v Slovenskem narod nem domu na St. Clair Ave Prosi se vse, ki imajo vloge, da se gotovo udeležijo ob pravem času, ker to bo zadnja vaja pred koncertom.
IŠCE STRICA
Frank Kumel, nahajajoč se v D. P. CAMP Lienz Peggez, Barak 30, soba 5, Ost Tirol, Austria, išče strica Johna Legata in Franka Kurnela, doma iz Dolnjega kota pri Žužemberku. Prosi ju, da bi mu pisala na omenjeni naslov.
Ognjegasci tožijo mesto za $325,000
Pretekli teden je bilo na okrajni sodniji vloženih 27 tožb, katerih 27 clevelandskih ognjegascev toži mestno vlado za $325,000 za izredne ure službe od leta 1940 naprej.
Vsaka tožba zahteva $12,000 dodatnega plačila.
V tožbah je rečeno, da imajo ognjegasci v smilu mestnega Carterja biti v službi le po 48 ur na teden, razen ako obstoje izjemne razmere," aktualno pa da so bili od tedaj v službi po 72 ur na teden, in da ves ta čas ni obstojalo "izjemno stanje."
Vsega skupaj je od izida teh tožb prizadetih 750 ognjegascev. Ako bi sodnija tem tožbam ugo-godila, bi mestna vlada morala plačati slično odškodnino tudi ostalim ognjegascem, kar bi skupno znašalo okrog devet milijonov dolarjev.
Te tožbe so bile očividno vložene, da se sodnijsko preizkusi tozadevne določbe mestnega čar-terja in pod kakšnimi okolščina-mi se more smatrati, da obstoji "izjemno stanje."
SEJA PODRUŽNICE ŠT. 48 SANS
Članstvo kot društvene zastopnike podr. št. 48 SANSa se opozarja, da se gotovo udeleže redne mesečne seje, ki se vrši jutri zvečer, 26. nov. v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Dan priredbe se bliža in treba je pripraviti vse,
da bo prireditev čim bolj uspela. Cenjenemu občinstvu se priporoča, da si že sedaj preskrbi vstopnice za igro "Trije vaški svetniki", ki l^o ob tej priliki podana na 15. decembra v SDD ob 3:30 uri popoldne.
Grška letala kršijo suverenost jugoslovanskega ozemlja; grška vlada zanikuje neprijateljske namere
ATENA, 24. nov.—Jugoslavija je vložila oster protest pri grški vladi in omenila, da grška letala kršijo suvereni-teto Jugoslavije z neopravičljivimi poleti nad njenim ozemljem.
Grški minister v Belgradu*-—-
Alexandros Dalietos je v imenu grške vlade izročil odgovor na obtožbe Jugoslavije. V odgovoru je rečeno, da se s grške strani poskuša vse v cilju, da se Jugoslaviji ne stori nobena takšna krivica, ki bi vodila do vlaganja protestov za časa borb, ki se vodijo proti "gerilskim bandam."
Borbe proti upornikom se nadaljujejo
Po zadnjih poročilih je okrog 2,000 gerilcev okupiralo predele med goro Tzena in jugoslovansko mejo.
V južni Grčiji pa je bilo ubitih 24 gcških žandarmov, ko je oddelek 160 "upornikov" napadel vasi Vasara in Laconia. Isto poročilo omenja, da vladne čete pri Deskati in Flamborisu vodijo borbe proti "upornikom."
BOLEZEN
Pod zdravniško oskrbo se na haja na svojem domu Me. cob Peklay iz 19420 Tyronne Ave. Zahvaljuje se prijateljem za obiske in voščilne karte, ter se priporoča za nadaljne obiske. Želimo mu, da bi čim pr6-je popolnoma okreval!
VAJE ZA IGRO
"TRIJE VAŠKI SVETiNIKl"
Jutri večer ob 7:30 uri se vrši vaja dramskega zbora Anton Verovšek za igro "Trije vaški svetniki", v SDD na Waterloo Rd. Prosi se vse, ki imajo vloge, da se gotovo udeležijo.
Ubit v avtomobilski nesreči v Pennsylvania i
Mrs. Ivanka Glažar, stanujoča na 17833 Dillewood Rd., je prejela telefonično poročilo, da se je v soboto v avtomobilski koliziji smrtno ponesrečil njen brat Jakob Bele, po domače Šurklev, ko se je vračal z dela v East Pittsburghu proti svojemu domu v Exportu, Pa. V isti nesreči sta bili ubiti še dve drugi osebi, pet pa jih je dobilo težke poškodbe in se nahajajo v bolnišnici. Pokojni je bil doma iz Slavine pri Postojni, odkoder je prišel v Ameriko po prvi svetovni vojni; bil je splošno poznan aktiven delavec na društvenem polju ter zapušča ženo in tri otroke. Druge podrobnosti poročamo pozneje.
POROKA
V soboto, 30. novembra se bosta poročila Frank Fende, najmlajši sin Mr. in Mrs. John Fende, 1251 E. 167 St., in Miss Elsie Pirnat, hčerka Mr. in Mrs. Louis Pirnat, 14207 Thames Ave. Poroka se bo vršila ob 9:30 uri v cerkvi Marije Vnebo-vzete na Holmes Ave., poročna slavnost se pa vrši zvečer v Kunčičevi dvorani na Waterloo Rd. Novoporočencema čestitamo in jima želimo vse najboljše v zakonu!
Kdor je človekoljub, daruje za otroško bolnico v Sloveniji
NOVI GROBOVI
ANTON ZGAVEC
Po daljši bolezni je v petek popoldne ob 3:40 umrl v Glen-ville bolnišnici Anton Zgavec, samski, star 61 let. Stanoval je pri družini Frances Leskovec na 16214 Grovewood Ave. Doma
Smyrna Beach, Fla., zapušča sestro Mrs. Caroline Benedict, ter več sorodnikov. Pogreb se bo vršil v torek zjutraj ob 9:15 uri iz Želetovega pogrebnega zavoda, 458. E. 152 St., v cerkev sv. Pavla na E. 200 St. ob 10.
je bil iz vasi Osknov na Primor- uri in nato v družinsko grobni-skem, odkoder je prišel v Ameriko pred 35 leti. Bil je član društva France Prešeren št. 17 SDZ. Tukaj ne zapušča sorodnikov. Pogreb se bo vršil v torek zjutraj ob 9. uri iz Svetko-vega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete In nato na Calvary pokopališče.
ODPUŠČEN OD AR&IADE
Iz armade se je vrnil častno odpuščen Sgt. William Brenčič, sin Mr. in Mrs. Anton Brenčič iz 17724 Delavan Rd. Služil je 22 mesecev in zadnjih 16 mesecev se je nahajal na daljni Koreji. Prav vesel je, da je zopet doma med svojci in prijatelji ga lahko obiščejo.
Prispevajte za otroško bolnico v Sloveniji!
FRANK SKOLARIS
V petek popoldne je preminil v Geneva Community bolnišnici poznani Frank Skolaris, star 67 let, stanujoč na 81 Water St., Geneva, O. Podlegel je poškodbam, ki jih je dobil pri padcu v tovarni American Fork and Hoe Co., kjer je bil uposten. V Ge-nevi je stanoval zadnjih 24 let. Žena Agnes mu je umrla lansko leto. Doma je bil iz Vipave, kjer zapušča sestro in več sorodnikov. V Ameriki je bival 39 let in je bil član društva "V boj" št. 53 SNPJ. V Clevelandu zapušča tri hčere: Mrs. Mary Pontoni, Mrs. Edith Hientz, in Mrs. Mollie Hoffert, sina Fran-'ka ml., ter 14 vnukov, v New
CO na sv. Pavla pokopališče.
*
HELENA OGRIN
Po težki operaciji je včeraj zjutraj umrla v Glenville bolnišnici poznana Mrs. Helena Ogrin, rojena Mele, p. d. VrbčSe-
va Lenka, stanujoča na 7005 Hecker Ave. Soprog John je umrl prešlega 17. avgusta. Po-kojnica je bila doma od Cerknice, kjer zapušča dve sestri in več sorodnikov. V Ameriki je bivala 45 let in je bila članica društva sv. Ane št. 4 SDZ. Tukaj zapušča dve hčeri: Mrs. Angela Metlika, ki je preje vodila grocerijsko trgovino na Sylvie Ave., in Mrs. Helen Rupnik, ki je vodila gostilno na St. Clair Ave., sinove: Rudolpha, Johna in Louisa, pet vnukov, sestro Mrs. Jennie Petrovčič in več sorodnikov. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 9:15 uri iz Seletovega pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave., v cerkev sv. Vila ob 10. uri in nato na Calvary pokopališče.
L,
:TRAN2
ENAKOPRAVNOST
25. novembra 1946
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING Sc PUBLISHING CO. 423] ST CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town:
(Po raznašaicu v Cleveland in po pošti izven mesta);
For One Year—(Za celo leto)---:--
For Half Year—(Za pol leta)--
For 3 Months—(Za 3 mesece)--
_'$7.00 4.00 _ 2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki).
For One Year—(Za celo leto)______
For Half Year—(Za pol leta)_____
For 3 Months—(Za 3 mesece)__
.S3.00 . 4.50 - 2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries:
(Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države):
For One Year—(Za celo leto)___$9 00
For Half Year—(Za pol leta)__5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at
Cleveland, Ohio, under tlie Act of Congress of March 3, 1879.

Donald Bell (O.N.A.)
ASPIRACIJE JUŽNE AFRIKEl
Pretekli teden je izjavil ameriški delegat v odboru za vprašanje varuštva v organizaciji Zedinjenih narodov, g. Foster Dulles, da je Amerika proti temu, da bi Južnoafriška unija anektirala njej mandatirano ozemlje jugozahodne Afrike. Nobenega dvoma ne more biti o tem, da je bil to hud udarec za maršala Smutsa, ki je pričakoval, da bodo njegove zahteve naletele na odpor le od strani Sovjetske unije in Indije.
Sedaj, ko so Zed. države s svojo ogromno težo nastopile proti tej zahtevi, je skoro gotovo, da bo ista na zasedanju glavne skupščine pogorela — kar bo spravilo maršala Smutsa v jako neprijeten položaj, kajti težko mu bo pojasniti svojim trdoglavim Burom, kako in zakaj je prišlo do tega.
Vedeti je treba, da go je Buri zdaj že skoro skozi dobo ene generacije nado, da jim bo uspelo izgraditi na jugu Afrike veliko carstvo, ki naj bi se raztezalo daleč na sever njihovih sedanjih mej in bi imelo vključevati tudi ozemlja južno - zahodne Afrike.
Kdor ne upošteva te burske težnje, bo komaj mogel razumeti, zakaj se Južno - afriška unija tako poganja za to ozemlje, ki je sic&r res ogromnega obsega, a istočasno skoro popolnoma neobljudeno. Dežela je večja kot Texas a ima komaj 270,000 prebivalcev, od katerih je le okrog 30,000 belokožcev.
To dejstvo je samo po sebi težko razumljivo, kajti klimatične razmere so dokaj dobre in Evropejcem ugodne. Prokletstvo, ki je zadelo to deželo, je skoro popolno pomanjkanje vode.
Domače prebivalstvo so črnci roda Herero in Hotento-ti. Pred prihodom Nemcev so živeli siromašno, toda zadovoljno in se bavili pred vsem z živinorejo. Nemci in njihov tedanji guverner kolonije, oče vojnega zločinca Goeringa, so jih začeli takoj po svojem prihodu izganjati iz vseh rodovitejših krajev in so jim celo prepovedali rediti živali — v cilju, da pridobe na ta način tam nastanjenim Nemcem poceni delavce.
Tako so bili domačini polagoma izgnani iz vseh ro-dovitnejših krajev in so postali pravi sužnji svojih novih gospodarjev. Ko je po prvi svetovni vojni Južno - afriška unija prevzela mandat nad tem ozemljem, je vsaj do neke mere izboljšala razmere, v katerih so živeli ti nesrečneži. Njihov položaj je V splošnem celo nekoliko boljši kot oni, črncev, ki žive v sami Južno - afriški uniji, o kateri bi mogli reči, da je najbolj zaostala dežela na svetu v pogledu ravnanja z domačim prebivalstvom.
V	pogledu splošnega napredka pa tudi v mandatira-nem ozemlju ni bilo storjenega ničesar. Južno - afriški predstavnik je izjavil tozadevno leta 1930 v društvu narodov v Ženevi, da je vzgoja za črnce prepovedana, ter da je sicer v redu, da postanejo "boljši Herero", a da zahodna kultura ne sme prodreti v njihove vrste.
Ako bi bilo to ozemlje vključeno v Južno - afriško unijo, je nedvomno, da bi črnci izgubili ono malo pridobitev, katere so dobili po prvi svetovni vojni. Kar imajo danes v pogledu živine, ne presega števila 70,000, kar nikakor ni dovolj za 270,000 ljudi, ki se preživljajo skoro izključno od živinoreje. Obenem pa je tudi preveč za one borne pašnike, ki so jim bili prisojeni.
Iz vsega tega sledi, da Buri ne morejo pričakovati, da bi obogateli od tega ozemlja, tudi če bi jim uspelo, da ga dobe v svojo oblast. Toda Buri hočejo še mnogo več kot le puščave, katere golota ne odbija njihove požel j i-vosti.
V	vojni proti Angliji se je bil maršal Smuts boril proti Angležem, ki so zmagali. Toda po vojni so Buri prevladali in so zasedli takorekoč ves južni del afriškega kontinenta. So zdaj upajo vključiti v ozemlje Južno - afriške unijo polog mandatiranega ozemlja južno - zahodne Afrike tudi angleški protektoriat B.'dzuanalanda, protektoriat B isuto-Swasi in angleške kolonije južne in severne Rho-dezijc.
Smuts je v svoji mladosti sanjal te imperijalistične f:anje. Od takrat naprej pa se je svet močno spremenil. Pokazati se utegne, da današnji svet zavzema čisto drugačno stališče napram stremljenju kolonijaInih ljudstev
Jože Lampret:
KJE SO BILI TVOJI SOBRATJE?
Ponatis iz "Naša žena," Ljubljana
Vsa Slovenija je letos na posebno slovesen način prvič v svobodi praznovala peto obletnico svojega upora—ustanovitve vse-narodnega gibanja, ki je zlomilo okupatorju tilknik in priborilo skozi dolga stoletja tlačenemu narodu svobodo. V okviru te proslave je bila otvorjena v Ljubljani "Partizanska razstava." V treh velikih zgradbah je lahko slovenski človek doživljal zgodovino osvobodilnega boja svojega naroda. Raz vseh sten, s polic, z miz je stopa?pred te slovenski človek—delavec, kmet, izobraženec, partizan-borec, aktivist, zdravnik; vsi poklici so bili zastopani v tem enodušnem splošnem odporu proti nečloveškemu osvajalcu. Grafikoni so pričali raz sten o žrtvah. Fotografije, trajni dokumenti, so približale gledalcu vso krutost in z verstvo okupatorja in njegovih pomagačev.
Tik za prostorom, kije prikazoval delo naših partizanskih zdravnikov in bolničarjev, je bila soba, ki bi jo lahko imenovali sobo najpodlej šega izdajstva, prostor, kjer se je po stenah, mizah in policah videla kri naših bratov in sester, požgani in upepeljeni domovi, žare s pe-pslom slovenskega človeka iz Dachaua, Auschwitza. Izpod stekla so se ti režale v obraz fotografije narodnih zločincev, priznanih in nepriznanih. Na tej razstavi so se vsi razgalili, tudi oni, katerim slovenski narod ne ve imena in priimka. Kakor so bili topli, sončnosvetli vsi razstavni prostori, tako mračna in temna je bila soba, ki je vsebovala najtemnejšo stran slovenske zgodovine. Saj ni bila to soba, ampak to je bil pljuvalnik z velikim, gnusnim izmečkom pre-snavljajočega se naroda.
Kako lepo so te gledale iz fotografij svetle, zareče oči mladih partizanskih zdravnikov, ki 30 žrtvovali sebe, da bi rešili narod! In koliko jih je bilo! 2kiman pa sem takrat iskal po razstavnih prostorih fotografij naših slovenskih partizanskih duhovnikov, ki bi žrtvovali svoja življenja za svoje ovce, za svoje verno slovensko ljudstvo. Begal szm s pogledom po tej razsežni prostornini, iskal z očmi po stenah, policah in mizah dokazov duhovniške vernosti in ljubezni do naroda. Z vseh sten je le samo kričalo: "Najemniki ste in ne dobri pastirji! Niste služabniki božji, ampak služabniki fašističnega pekla, izdajalci nauka o Pravici, Ljubezni in Bratstvu!"
Množica, ki se je kakor v cerkvi nema in s svetim spoštovanjem premikala iz prostora v prostor, od žrtvenika do žrtve-nika, me je—duhovnika—očitajoče gledala, češ, kje si bil, ko je narod vodil gigantski, nadčloveški boj, kje so bili tvoji duhov-niki-sobratje? Slike padlih borcev, kmeta, delavca, izobraženca so me očitajoče gledale. Deset-tisoči naših slovenskih žena in mater v izgnanstvu je bila večna obtožba.
Kje so bili vsi oni, ki so v cerkvi in v šoli čestokrat govo-■ili evangeljske besede: "Ljudstvo se mi smili!" Kje so oni, ki so razlagali telesna dela usmiljenja; reševati jetnike, pokopavati mrliče? Da, mnogi izmed njih so bili tam v onem temnem prostoru, kjer je bila kri, vislice, znaki razdejanja. Na stenah, na mizah pod steklom so bile njihove slike z lastnoročnimi podpisi. s tujim nazivom, kakor n. pr. il capellando di M. V. A. C. (Milizia Volontaria Anticomuni-sta.) Vmes so bile pomešane lastnoročno pisane ovadbe z imeni naših slovenskih mož in fantov, ki so morali zaradi teh ovadb, napisanih od posvečene rolie, ob zid ali v izgnanstvo. Med to nedolžno Abelovo krvjo
je pomešan strah pred pravično kaznijo: videl sem prošnje, naslovljene predstavnikom fašističnega nasilja za orožne liste in orožje, z navedbo: "Nevarno! V teh krajih se ponoči pojavljajo partizani." Na robu akta rešitev: Naj se nakaže prosilcu 9 pištol znamke Beretta. Iz te teme so ob belem dnevu, kljub sončni svetlobi, ki je prihajala skozi velika okna, stopali predme razni kaplani Šinkarji, župniki Prauharji, Kerni, Turki, "dobri mitraljezci Hreni," du-hovniki-zastrupljevalci slovenskega naroda: Erlihi, Natlačeni, Rožmani, Šariči, Stepinci, mrtvi in živi, vsi pa že dejansko obsojeni od naroda—Žaradi svojega vele-izdajstva nad narodom.
Zastiram si oči, vrtim se v tej sobi kot v začaranem krogu. Hočem, da ne bi videl, ali kljub temu vidim in čitam: poklon škofa Rožmana njegovim zločinskim zaveznikom proti slovenskemu ljudstvu, škof Rožman iskreno pozdravlja zločinca Roe-senerja, ki je stotinam slovenskih talcev podpisal smrtne obsodbe, bosanski škof dr. Sa-rič na banketu z nemškimi generali v Sarajevu, škof dr. Alojzij Stepinac v avdienci pri po-glavniku Paveliču . . .
Tako bi želel, da bi bila to le samo preteklost, da bi bile to le težke sanje, toda na žalost je to bila in je še danes groba stvarnost. Slovenska protiljudska duhovščina zbira poleg starega gradiva nov material za bodečo razstavo . . .
Zaman si iskal te protiljudska duhovnike v borbi za svete pravice narodov, zaman si jih iskal v množici delavcev in kmetov ter poštenih izobražencev. Zaman jih iščeš tudi danes pri delu za obnovo porušene domovine, ki je ena izmed največjih zapovedi, ki jo mora izpolnjevati Jober državljan, tem bolj pa še pravi kristjan. Naš kmet, dela-v^ec, inteligent gradi in ustvarja iz ruševin novi dom. Naši proti-Ijudski duhovniki pa govore s prižnic:
"Vojna je končana, a mir še ni sklenjen. Še dalje je treba s sveto cerkvijo moliti. Mir gospodov bodi vedno z nami."
Sami ne verujejo v mir, pa tudi svojim verhikom hočejo omajati vero v trajen mir, ki sloni na volji in delu širokih demokratičnih delovnih množic. Molijo za mir, a s podpiranjem reakcije doma in v svetu si^te-matijpno rušijo ta mir in hočejo : ponovno prelivanje krvi. Vežejo se z ostanki pokreta, ki mu ! je načeloval največji zločinec naše zemlje—Draža Mihajlovič.
V Dražinem procesu na smrt obsojeni Glišič je imel zatoči-jče pri katoliškem' župniku v i^rekmurju. Kakor nekoč, za čaja okupacije, služijo še danes jerkve (Sv. Trije kralji v Slovenskih goricah) za skrivališče osamljenim in razbitim drobcem izdajalskega gibanja. Za skrivališče ukradene zlatnine pa služi-o danes samostani (Frančiškanski samostan v Zagrebu).
Nekoč so sveta mesta uporabljali za trdnjave, iz katerih so napadali naše borce, danes se oboroženi zatekajo v to svete kraje, da se skrijejo pred pravično ljudsko oblastjo. Kot nekdaj, tako velja tudi danes za te svctoskrunske primere Kristusov izrek: "Pisano je, moja hiša naj bo hiša molitve; vi pa ste iz nje napravili razbojniško jamo."
Živo mi je v spominu devet-dnevnica, ki ao jo opravljali za zmago fašističnega orožja v bivši ljubljanski pokrajini. Pobož-nost se je končala z zaključno procesijo. Bosa je stopala takrat duhovščina po cstieni ka-menjh 3 čudno asisleuco—faiii-stičnj in telcg-iriisUčr.o vojsko! Toda Bog jih ni uoliaal. Za-
kaj? Zato, ker so zavrgli božjo zapoved in se držali fašističnega izročila: "Vojna je najvišji etični podvig človeštva."
Danes sicer ti gospodje ne hodijo več bosi, pač pa ustanavljajo novodobno organizacijo "bi-čarjev" (flagellantes). To organizacijo širijo med našimi najmlajšimi. V ta srednjeveško, nekoč celo od Cerkve same obsojeno organizacijo vključujejo one, o katerih je tolikokrat govoril Kristus: "Pustite otročičem, naj prihajajo k meni in ne branite jim, zakaj takih je božje kraljestvo." Namesto da bi jih objemali in jih blagoslavljali, jih sfanatizirajo, da se javno bičajo, da stopajo bosi po trnju, da tako "delajo pokoro ne zase, ampak za starejše." (Primer v Broslav-čah v Savinjski dolini).
Takim katehetom naj se zaupa vzgoja mladine? Ne dopustite da bi nam reakcija trgala našo mladino iz rok (Tito)! Ali ni ta mladež dovolj trpela ob času štiriletnega strahotnega klanja, ko je bila nedovoljno hranjena, odtrgana od roditeljskega objema in toplega domačega ognjišča? Ali ni bilo dovolj muk, ko so mlada življenja izginjala v duše-gubkah, ali pa množično umirala na posledicah nalezljivih bolezni, ali pa so ležala zaklana ta mlada telesca v zibelkah? Ali niso dovolj velika žrtev sto tisoči sirot brez roditeljev, brez domače strehe, dovoljne obleke in hrane?
To ni bila pokora, ampak vse to so bile le žrtve fašizma, ki sc ga mnogi osvajalci evangelija podpirali in ga še danes žele podpreti, da vstane in da zopet zavlada.
Kot rdeča nit se odvija na razstavi misel medsebojne pomoči, tako v napadanju kakor / obrambi in nesreči. Vsepovsod -lajdeš znake bratstva, enakosti in ljubezni. Zadnji košček kruha si dele kar trije, poslednjo ciga-.eto pokade skupaj. Vsa ta dela bolj glasno govore ob delavnem krščanstvu kot vse pridige modernih dervišev, o katerih je govoril Kristus po preroku Izaiji: 'To ljudstvo me čarti z ustnica-ni, a njih srce je daleč od mene.'
Mnogo govore o evangeljskih 3vetih, poudarjajo posebno ra-Jovoljno uboštvo, sami pa si pri '.vajajo žito z njiv agrarnih interesov. Nekoč so na račun obdavčevanja širokih množic gradili svinjske hleve v vrednosti jto tisoč dinarjev, danes brezna-jrtno in brez potrebe grade cerkvene stavbe pri cerkvenih po družnicah, kjer se vrši službe božja le nekajkrat v letu. Te ta ko imenovane prostovoljne prispevke izterjujejo na račun svojega ugleda, ki ga kot duhovniki iživajo med vernimi množicami.
Redkokje in malokdaj pa propagirajo raz lece prostovoljna .idarniško delo za obnovo porušenih vasi in požganih domov ovojih vernikov. Sirote krajev-lih edinic pošiljajo po podpore la sedež krajevnega odbora, sa-iDi pa sprejemajo zase obilna darila. Njim velja ocena, prefo-ia Miheja: "Sion zidate s krvjo n Jeruzalem s krivico . . . N e-50vi duhovniki učijo za plačilo. Vsi njegovi prerokovalci vede-hijejo za denar."
Diagrami na stenah kriče o mrtvih tovariših, ki leže še danes razmetani širom po naši in tuji zemlji. Kolikerim je .za časa borbe bil onemogočen pokop v blagoslovljeni zemlji? Pred mano zraste v spomin drobno dekle,ki mi je s ogorčenjem pripovedovalo, da domači gospod župnik ni hotel pokopati staršev in bratov, ki so bili od okupatorja ustreljeni, češ, to so ban-ditje. Ta gospod je gotovo izpolnil s tem eno izmed telesnih del usmiljenja: Pokopavati mrliče. Bilo je to v letu 1943. In danes? Nekje sem čital sledeče:
"Ob priliki prekopa padlega partizanskega borca je župnik prepovedal nositi krsto v cerkev. Ni hotel blagosloviti krste in je rekel, da za partizane ne
UREDNIKOVA POŠTA
more in ne bo bral svete maše."
Z okorno roko in sveto jezo je zapisala ta zločinski dej in bogokletne besede božjega namestnika na kos papirja žena-kmetica, morda prav mati po smrti iz cerkve izobčenega partizana. Ako ni bil deležen zakramentalnega blagoslova, je bil deležen tvojega kropila vročih solza, o mati!
Brskam po svoji beležnici in čitam: "Ljudje molite, sedaj satan gospoduje svetu." Te besede je izgovoril v cerkvi katoliški duhovnik. Strašna kleveta. Sedaj vlada ljudstvo. Ljudska oblast je po teh besedah gospodo-vanje satanovo. Ta trditev ni nova. Najdeš jo v milejši obliki v okrožnicah p. Leona XIII.; recimo oni, ki govori o izvoru oblasti.
Vešala, požig, umor, spremljevalci fašizma — protiljudskega režima^to naj bi bili znaki božje
I oblasti. Svoboda, obnova in novo življenje pa naj bi bili po izvajanjih tega duhovnika sestavni del satanovega kraljestva. Ali ni to preračunana zamenjava idej in pojmov? Zavestno in zlonamerno ustvariti v resnici kraljestvo satanovo z božjim predznakom.
Polno težkih misli, spominov, vizij ter poln gneva sem naglo zapuščal razstavne prostore. Zaklical bi vsem tem duhovni-kom-farizejem Štefanove besede : "Trdovratni in neobrezani na srcih in ušesih, vi se vedno upirate svetemu Duhu; kakor vaši očetje, tako tudi vi! Katerega izmed prerokov niso preganjali vaši očetje? Celo morili so tiste, kateri so napovedovali prihod pravičnega; in tega ste zdaj izdali in umorili, vi, ki ste sprejeli postavo po uredbi ange-' lov in se je niste držali. (APD 7, 51—53).
Koncert in spevoigra "Čevljar in vrag" na Zahvalni dan
Cleveland, O. — Bilo je zapisano in naznanjeno že večkrat, da bo pevski zbor "Zarja", kot že mnoga leta redno, tako tudi letos imel svojo prireditev na Zahvalni dan 28. novembra. Uprizoril bo lep in obširen koncertni program poln raznih narodnih, delavskih in pomembnih partizanskih pesmi. Za nameček nam bo podal še opereto, ali spevoigro "Čevljar in vrag". Vse to nam poda ta edini delav -ki zbor ob priliki proslave 30-letnice svojega obstoja.
Dobro premislimo koliko je že ta napredni zbor za cleve-landsko naselbino na splošno storil v 30 letih svojega obstoja. Koliko je storil za naše slovenske narodne, in delavske domove! Koliko za naša različna društva in organizacije, posebno ob njih proslavah 10, 15, 25, 30 ali 40-letnic. Koliko je že storil ta energičen in vztrajen pevski zbor za našo Slovensko narodno podporno jednoto. Koliko z a prejšnje podporne organizacije SSPZ, za Jugoslovansko re-publičansko združenje, (katero se je komaj sedaj uresničilo v naši stari domovini! Torej, takratni trud in delo ni bilo zastonj!) Koliko je zbor pomagal naši trpeči domovini, koliko priložil za otroško bolnišnico v Sloveniji! Pa tudi koliko za naše kulturne ustanove, kot čitalnice, dramska društva in druge takšne ustanove v zadnjih 30. letih. Kje vse ni bil ta delavski zbor "Zarja" uporabljen za eno ali pa drugo napredno idejo! Povsod se je zbor odzval in pripomogel po svoj moči.
Torej vsak količkaj zaveden 31ovcnec v naši clevelandski naselbini naj premisli ta dejstva Prišel bo do zaključka, kaj je njegova dolžnost napram temu pevskemu zboru, o b proslavi njegove 30-letnice. Dolžnost nas vseh je, da se prav gotovo podamo v Slovenski narodni dom na St. Clair Ave. na Zahvalni dan 28. novembra na to proslavo. Z svojo udeležbo boste dokazali, da cenite požrtvovalno delo zbora.
Kot vedno bo zbor uporabil čisti preostanek v plemenite namene, v dobrodelne namene, kot za otroško bolnico, in za pomoč stavkarjem.
Nekaj pa si seveda mora zadržati za najemnino svojih prostorov in tudi za stroške, ki so zvezani z delom.
Torej 33 enkrat prijatelji in simpatičar ji pevskega zbora "Zarji" udeležite se proslave 30-letnega jubileja! Pričetek bo točno ob 4:30 popoldne. Vstopnina znaša v predprodaji 85c, pri blagajni pa $1, davek vključen. Postrežba v vseh ozirlh bo izvrstna!
Anton Jankovich.
Bazar Progresivnih Slovenk
Cleveland, O. — Imamo samo 83 nekoliko tednov časa do naše razstave in še vedno ni W posebnega dela izpostavljenega-Upam, da se bodo članice požU" rile malo bolj v tem kratke® času. Sicer sem slišala, da nekatere članice kar na tiho šivajo in nas mislijo presenetiti, bodo vse skupaj prinesle.
Te dneve sem se ustavila pf' naši tajnici, ki mi je pojasnil®' da' ima vso hišo v neredu vedno šiva. Od zadnje seje f naredila veliko dela. Obene® mi je naročila, naj napišem nekaj glede naša razstave, pripomnila je, naj nič o njej pišem, kot sem to zadnjič. mojo napako popravim in P"* vem tako: ako bi vsaka naS* članica vsaj delno naredila se potrudila kot Mary, potei® bi bil naš bazar 7. in 8. dece0" br^. sijajen uspeh!
Letna seja jiašega krožka 1 se bo vršila v nedeljo pop"'" dne 1. decembra. Kot običaj'*'' nas tudi letos pride obiskat Miklavž.
Sklep zadnje seje je bil, d® vsaka članica prinese malo d® rilce za izmenjavo, v vredno®^' do enega dolarja. Seja se pric"^ točno ob pol dveh, tako, da mo imele več časa za našo let"}' zabavo. Prihodnji tederi bo niča sklicala sestanek veseli' nega in šivalnega odbora. Že s®' daj vas opozarjam, da se i®^.® ^ gotovo udeležite, ker na zadnJ' seji je bila slaba udeležba.
Theresa Gorja""-
o slovenskem duhovniku Rev. Virgilu Ščeku
Cleveland, O. — Pretekli den smo čitali v "Enakopr^^ nosti" pismo slovenskega hovnika .ščeka, ki je bilo slovljer I na tržaškega nadšk" fa Santina. Ker sem duhovnik* Ščeka še kot mlado dekle o®® no poznala, me je to pismo
toliko bolj zanimalo.
bil
I Spominjam se ga, ko J® pri mojem stricu neltaj časa hrani in no vsakem kosilu sta I stricem debatirala. Seveda j takrat mislila, da se I pošteno. pričkata, dokler mi teta pojasnila, da je to kar S®
vorita "politika".
cii'
Tudi se spominjam, ko jc krat po debati z stricom od®®.' nakar je stric rekel svoji ž®**' "Ta človek ni bil ustvarjen duhovnika".
Sček si sicer ni sam	^
stan, iz šolal se je za duhovni ^ na željo svojih staršev. C® ne motim, je bil po prvi sveto
ni vojni izvoljen na Kiii^u
P''
poslanca (bil je skupaj ^ , Wilfandm, Dr. Podgornik",^^^ Lovrenčičcm in Srebrničcm . volitvah leta 1921 za ri"*^ parlament. Op. ured.)	„
Vem, da je bil vnet ski Slovenec in kot takšen sovražen pri italijanskih " (Nadaljevanje na 3. slraoi'
»
25. novembra 1946
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
FRANCE BEVK:
MED DVEMA VOJNAMA
ČRTICE IN NOVELE
(Nadaljevanje )
"Kaj ti je, Anica?"
"Tako težko mi je pri srcu."
"Saj to ni nič — ako grem . .
sem mar jaz prvi?"
Jecljal je kot dete, oko se mu
Je ovlažilo.
"Tako pusto bo pri nas . . .
tebe . . . Najrajše bi šla za
^^oj . . . Dom se mi ne bo zdel
dom ..."
Nikoli si nista izkazovala než-
^osti, ne si odkrivala čustev.
f<^aj bi bil Peter sestro najraj-
^ objel in jo divje privil nase.
oda bal se je, da bi ga to za-
^žalo doma. Podil jo je od sebe.
"Anica, kakšna pa si nocoj?" je karajoče pel glas. "Saj ti
bol jutri Aaica!"
pisal . . . pogosto ... že Pojdi spat! Pojdi, no.
Odšla je vsa majhna, opote-
^Joča se. Peter je gledal za prav taka je bila njegova Na poti se je še dvakrat nato je izginila. Peter je °®tal sam.
Glava mu je lezla med rame-telo mu je bilo neznansko Sedel je na kamen ob po-; foke so mu visele med koleni So mu begale po obronkih, ^jive, gozd — vse je bilo ? tistega dne njegovo. V to-P h in ledenih kapljicah so mu ^ki in grenki spomini na to kapljali v srce. Kla je uboga, v noči tako mrač-a vendar . . . Trepetajoč Je dvignil . . .
. Iz prsi se mu je iztrgal vrisk •Mu zaglušil notranjost. Sto-^ je na klanec in hodil naglo'; ^'^or da beži pred nečim ne-ajiim. Ni maral več misliti ne jistvovati . . . Zaslišal je neke ^ove, zagledal- neke sence in g ®tal. Miličniki, ki se vračajo ^ Patrulje ? Fantje, ki gredo z ^sovanja? Roka mu je nehote y Sla v žep. Tedaj bi mu bilo ^ako srečanje neljubo . . . Po-
U se je iz klanca, priletel na mrzlo senožet. Noge so spodrsavale, zadeval je ob
in parobke, lovil se je z *Rii, že je bil nied mecesni.
^i
iskal poti. Šlo je navzdol.
^^^zdol. Dosegel je gozdič, na-j^Srapo. v grapi je ležal plaz, ^ ®fedi se je risala gladka ri-gj,' P® kateri so vlačili drva. U je k nizki smreki, ulomil ^ fj vej, in sedel nanje. Tako Vozil, ko je bil še deček.
Je naglo, na kancu poti je p na hlod.
je bil samoten. Na levo
se je širil gozd, a na desno gmajna, pod njim je zijala temna, grozeča grapa. Klanec je vodil na dve strani, v vas in v sotesko, ki se je zdela kakor vsekana v osrčje gore. Ako pohiti, bo ob zori na vrhu hriba. A nato ?
Bolj kot je razmišljal, večja teža mu je ležala na plečih in mu kot s svincem obteževala noge. Neka črna misel, ki ga je že mučila tisti večer, se mu je znova dvignila iz globine duše. Ni ga več navdajala s srdom, prebujala mu je povsem drugačne občutke. Bil je trezen, a prav te treznosti ga je bilo skoraj strah.
Izza oblakov je posijal mesec. Klanec, ki je vodil proti vasi, je bil svetel, le gmajna je bila temna. Veter .je bučal v vrbovih dreves, veje so se teple med seboj.
Dolgo se ni mogel odločiti.
Slednjič se je dvignil in odločno stopil na klanec. Korakov ni nameril čez gmajno proti.soteski, hodil je v drsk proti vasi.
Florjanova hiša se je kopala v mesečini. Pred, njo je stala visoka češplja z metlastimi vejami. Njena senca se je zibala na pročelju hiše in jo pošastno ometavala. Ob plotu je tenek curek vode pel v korito.
Peter se je bil oslonil na deblo češplje, roka je tiščal v žepih. Od mraza, od izčrpanosti, od razburjenja so mu šklepetali zobje. Nekaj časa je kot začaran gledal v temna okna izbe. Po kaj je prišel, zakaj ni šel svojo pot? Ne želja po maščevanju, neka druga sila ga je gnala v to smer. Morda je hotel razpršiti vse dvome in sumniče-nja, ki so ga mučila in ki jih je zaman odganjal. Ako ni res, si bosta segla v r6ko, a če je resnica — mu bo pljunil v obraz. Samo to. Toda zdaj se ni upal premakniti in stopiti do vrat.
V kamri je zavekal otrok. Oglasila se .je zibka, ki je stokala na grčavem podu, ženski glas je godrnjal. Za edinim oknom, ki ga je zastiralo rdečkasto, prosojno zagrinjalo, se je zasvetila luč. V jok otroka in v godrnjanje ženske se je vmešal moški glas.	,
Peter je dvignil glavo in potegnil roke iz žepa. Florjanov glas mu je ko krik udaril v ušesa, v hipu ga je minila plaš-nost. Stopil je do okna, roka mu je nestrpno udarila na šipe.
Za zastorom je vse utihnilo,
Christmas Seal
m
grEP
še zibka je onemela in otrok. Zdelo se je, da je smrtna groza legla med stene. Skozi šumenje vetra in curenje vode je bilo slišati ščekanje psa z drugega konca vasi.
Čez nekaj trenutkov je za-cvrkutala postelja, neka senca je stopila k oknu. Bil je Florjan.
"Kdo je?" je vprašal; glas se mu je zatikal v grlu.
"Peter."
"Kaj mi hočeš?"
"Govoriti moram s teboj."
V kamri je nastalo šepetanje, kakor da se mož in žena posvetujeta. Peter se je med tem pri-hulil okoli vogala in obstal pred hišnimi vrati. Florjan je pi'isel z lučjo v izbo, in nataknil šle-bedre, drsal z omahujočimi koraki v vežo in odklenil vrata.
"Stopi ven za trenutek!" je rekel Peter z ubitim glasom.
"V mraz?" se je Florjan zavzel; svetilka se mu je tresla v roki, a oči so mu begale. "Ako imaš kaj, stopi ti v hišo!"
Umaknil se je, da je Peter pred njim šel v izbo. Nato je postavil luč na mizo, in z vzdihom sedel na klop. Peter je stal, trenutek je sedel k peči. Bil je mračen, desnice ni potegnil iz žepa.
Molčala sta. Maček na peči se je predramil, se pretegnil in zazehal, povohal Petrovo glavo, nato znova legel na tace. Florjan je bil ves prebleščen v obraz, kakor voščen, pogled mu je bil odsoten. Ko se je veter zagnal v šipe, se je ves zdrznil od plašnosti.
"Kaj te je prignalo ob tej uri?" je slednjič vprašal s spremenjenim glasom.
Peter ga je zmedeno pogledal. V tistem hipu mu je bilo žal, da je stopil v. izbo. Izrekel je prvo besedo, ki mu je prišla na jezik.
"Očetu si posodil denar?"
"Tebi sem ga posodil", je rekel Florjan in se poizkusil nasmehniti, a se mu ni posrečilo. "Tebi, saj je tvoja hiša ..."
"Meni ga nisi posodil, jaz ti ga tudi ne bom vračal", je rekel Peter s tresočim glasom, a trdo. "Nocoj grem čez mejo."
Florjan s6 je naglo vzravnal, na obraz mu je leglo nekaj rdečice. Strmel je nekaj trenutkov. Izraz začudenja, tihega zadovoljstva in nečesa mračnega ob enem mu je legel na obraz. Prsti so mu zabobnali po mizi.
"Da pojdeš? Poslal mi boš denar, ki ga bom kmalu potreboval. Oče ga bo le težko spravil skupaj ..."
Peter se je zganil; hotel je potegniti roko iz žepa, a mu je obležala na mrzlem jeklu. Florjan je opazil, kako so ga njegove oči skozi in skozi predirale.
"Tako hitro boš potreboval denar? Ali boš mar zidal?"
"Da. Prezidaval bom." ,
Florjan je povesil oči.
Počasi, tiho kot mačka se je Peter dvignil in se prestopil za tri korake. Obstal je sredi izbe. Skoraj bi se bil zakrohotal, a mu je čustvo, ki se mu je bilo porodilo že v ječi, kot v omotici prešinilo telo. Glava mu je bila ko pijana.
"Prezidaval boš? Za štacu-no?"
Florijan ni mogel tajiti, a mu je vzelo besedo, le prikimal je.
Nato je s plašnim pogledom za-strmel v Petra, ki je bil stopil do kamre, se okrenil in bled znova obstal sredi izbe.
"Ali mar nisi vedel, da sem jaz nameraval isto?"
"Vedel", je dejal Florjan, ki se je razburil in zamahnil z rokama, kakor da nekaj nevšeč-nega podi od sebe. Rahel blesk srda mu je zasijal v očeh. "Vedel", je ponovil, "toda tebi nisem škodoval. Po vsem tem , . . bi vendar ne dobil dovoljenja . . Ali naj bi mar čakal, da me kdo prehiti?"
"Kdo?" mu je Peter ostro segel v besedo.
(Dalje prihodnjič)
Kdor je človekoljub, daruje za otroško bolnico v Sloveniji
UREDNIKOVA PO^A
(Nadaljevanje z 2. strani)
stih. Bil je dober pohtik in tudi veliki šaljivec; kogar koli je srečal, ga je vedno pozdravil z šaljivimi besedami. Tudi nobena zabava, ali pa svadba se ni vršila brez njega.
Če bi bili vsi duhovniki podobni duhovniku ščeku, bi bilo v naši rojstni domovini na tisoče nedolžnih žrtev ohranjenih.
Theresa Gorjanc.
6 stavki premogarjev
Cleveland, O. — Namenil sem se, da napišem nekoliko besed ž a javnost o stavki premogarjev, ki se je začela v sredo o polnoči. Kot stari premogar imam dosti skušenj o položaju premogarjev, saj sem sam garal 30 let za premogarske barone. Izkusil sem tudi "dobrote" kompanijskih biričev, ki smo jih bili deležni pod kompa-nijsko strahovlado. Sedaj so se rudarji organizirali, imajo močno organizacijo, toda ta je pre-mogarskim baronom trn v peti Zato tako vpije kapitalistično časopisje čez premogarje in piše, da je treba vladi poseči v situacijo. Z zajetjem premogovnikov hočejo prisiliti premogarje, da bi se vdali in dalje kopal premog.
Ni še mesec dni, ko smo imel pomanjkanje mesa. Takrat je kapitalistično časopisje bilo tiho. Niti enega članka ni bilo, da bi morala vlada poseči v položaj in da bi morala zaseči mesno industrijo. Tega bi se moral ameriški narod zapomniti, toda na žalost, ameriški narod prehitro pozablja in verjame kapitalističnemu tisku.
Dokler bo masa delavcev hodila v temi, toliko časa ni treba misliti, da se bo delavcem obrnilo na boljše. Nisem za stavke premogarjev, ker vem da bode samo premogar in njegova družina prizadeti. Če bi vlada bila za delavce, bi morala pripo-znati priboljšek, ki delavcem v tej draginji vsekakor gre. Vem sam najboljše kako je delati pod zemljo. Če bi premogarji imeli $3 na uro ne bi bilo preveč, ne pa $1.25, ki jih ima vsak pometač v tovarni.
Tony Bojane.
. . . Your Protection Against Tuberculosis
"Boljše je jesti žgance, kot se
Mrs. Antoinette Kennick, 6219 Glass Ave., je dobila pismo od svojega brata, ki je sodnik okrajnega sodišča v Jesenicah. Pismo je značilno, ker opisuje kako slovenski intelektualci gledajo na novo Jugoslavijo. Prinašamo ga spodaj v skrajšani obliki (izpustili smo osebne zadeve), v prepričanju, da bo naše čitateljc zanimalo.
"Draga Tončka! — Imam ravno dopust, zato Ti pišem iz Iwjubljane, kjer imam za enkrat še družino. Že leto dni nisem bil za več dni doma, Ic o Božiču in veliki noči po en dan.
Kakor Ž3 veš, sem sedaj sodnik na Jesenicah. Pred tem sem bil pri nabavljalnem zavodu Slovenije in tudi v Vojvodini, ka-
prodali tujcu . . .
mor sem potoval preko Avstrije in Madjarske, ker so naš: proge še porušene.
"Doma in pt-i Mariji sem bra' Tvoja pisma, v eiiem se tudi pri-tožuješ, da Ti nič ne pišem' — res je sicer, da skoro nič, vendar pa sem Ti pisal pred 3 meseci zelo obširno pismo z bogato vsebino. Prikazal sem Ti v enem objektivno sliko današnje Jugoslavije, okupacijo itd. Sicer smatram, da si pravilno poučena o naših razmerah, vendar vem, da Ti tako Štefka kot Pavla in tudi Jože prikazujejo današnje razmere napačno, iz svojih sebičnih in popolnoma 'pokvarjenih vidikov, bodisi da to delajo zavestno in z dosledno mržnjo do vsega naprednega, bodisi nezavestno iz užaljene sa-
mOljubnosti in izgubljenih pozicij. Večina naše družine je vseeno na pravi poti — Marija, Mite, Anči in tudi moja družina. Upam, da tudi Ti ne spadaš v oni tabor, ki počasi a sigurno propada. Smilijo se mi štefkini otroci, ona in Pavle pa nič. Kar sta hotela, to imasta. želela sta smrt vsem zavednim Slovencem, ki so se resnično in z golo pestjo borili proti fašizmu in njegovim hlapcem, med katere spadata — žalibog, tudi ona dva. Ne gojim v. srcu mržnje do njih, le ugotavljam dejstva. Sicer pa se boš o vsemu še sama prepričala : ravno sedaj je v teku proces proti Rupniku, Rožmanu, itd., ki vse do pičice tO potrjuje. Tudi Mihajlovičev proces je moral zadnjemu slepcu odpreti oči. Vendar ti ljudje so ostali kot slepci. Njih navidezna verska gorečnost in verska mržnja in pokvarjenost je tolikšna, da presega vse meje.
"Ko je Italija kapitulirala, se je oglasil Lojze pri meni v Ljubljani. Prosil sem ga in mu dopovedal naj ne gre v domobrance, ker je bil pred tem nekaj dni pri partizanih, odkoder je dezertiral, ga pregovarjal, toda vse zastonj. Bil je tudi pri'Pa-vlihi in Štefki, ta dva sta ga opravičevala, češ, da mora storiti svojo "oficirsko" dolžnost. Odšel je v Novo mesto v domobrance. In danes? Škoda fanta, rad sem ga imel, pa si je sam izkopal grob. Krivi so pa drugi, ker je bil sam in premlad, da bi mogel vse prav premisliti. Nesreča je, da smo bili pri nas napačno vzgojeni, v klerikalni miselnosti, to je v pokvarjeni miselnosti. Tudi jaz se tega dolgo nisem zavedal, vendar sem prišel v pravem času k sebi, sicer bi danes tudi delil kruh z vsemi nesrečneži, med katere spadata tudi štefi in Pavle.
"Spoznal sem pravo pot že zdavnaj pred vojno, lahko rečem že 1936—1^7 leta in od takrat sem zasovražil vse tisto, kar se je v tej' bratomorni vojni pokazalo kot najbolj ostudno. Boli me, da so, tudi v naši družini takšni i sem obenem vesel, da sem se rešil tega objema.
"žal mi je, da se toliko mučiš in vse dolarje porabiš, da kupuješ in pošiljaš. Preglej še enkrat pisina, ki si jih po osvoboditvi sprejela. Ali je v enem samem lepa beseda za današnjo Jugoslavijo, za Tita, za vse las, ki smo ostali zvesti državljani? Ne! Samo jamranje in pi'ošnje ter opisovanje pomanjkanja. Res še ni takega življenja kot se obeta, vendar ni nobeden lačen, ne strgan. Trenutno je še pomanjkanje denarja in cene še niso vse normalizirane, toda z vsakim dnem je boljše. Povej resnico, ker te so ljudje zunaj željni! Tako je Tončka. Tudi jaz imam otroke pa še zavedam, da je minilo šele eno leto, odkar smo zopet 3voj gospodar in da je prej štiri leta bilo samo uničevanje in morija. Naša država je že storila velike korake in gotovo v obnovi in drugem pogledu pr-vači drugim državam. Kar danes še ni, bo jutri in je treba Dotrpeti. V družini je boljše jesti nekaj časa samo žgance, kot pa se prodati tujcu in iti k njemu v službo. To je danes pravilo za našo republiko, ki jo vodijo ljudje iz ljudstva, zaradi ljudstva in za ljudstvo.
"Ko mi boš pisala, n;ii lahko Tialo opišeš svoje nazore, informacije in mnenje o nas Jugoslovanih v domovini. Malo pa tudi Ti poduči, če Ti kdo kaj zlonamernega in neresničnega piše. Sem mož pravice, ker je to moj poklic in bi rad, da bi tudi Ti bila na čistem in prisluhnila duhu časa in poletu najmlajših a številnih svobodoljubnih narodov našega predela Evrope in svetavNe morem pisati drugače, ker čutim prvič, da jo pri nas prava politika, da je res ljudstvo gospodar, a ne izmečki narodov.
Karel.
Društveni koledar
27.	novembra, sreda. — Društvo "Ilirska vila" št. 173 ABZ, Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
28.	novembra (Zahvalni dan), četrtek—Pevski zbor "Zarja" Koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave,
30. novembra, sobota. — Društvo "Jutranja zvezda" št. 137 ABZ obhaja 25-letnico s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
i. decembra, nedelja. — Združeni bratje SNPJ — ples v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
7.	decembra, sobota — Croatian Pioneers CFU. Ples v avditoriju Slc^enskega narodnega doma na St. Clair Ave.
8.	decembra, nedelja. — Pro-sivne Slovenke krožek št. 1 ples v zgornji dvorani ^o-veiiskega delavskega doma na Waterloo Rd.
14.	decembra, sobota. — Društvo "Comrades" št. 566. Ples v avditoriju Slovenskega Narodnega doma na St. Clair Avenue.
15.	decembra, nedelja. — St. Joseph Cadets — Ples v zgor-njidvoram Slov. delavskega doma na Waterloo Rd.
15. decembra, nedelja. — Prireditev podružnice št. 48 SANS v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. v korist stare domovine.
22. decembra, nedelja. — Slov. Šola SND; Božičnica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
22. decembra, nedelja. — Ples
v pomoč stari domovini v dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
25. decembra, sreda. — Socialistični klub — ples v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road.
28.	decembra, sobota. — Maccabees Red Jackets Team. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue.
29.	decembra, nedelja. — Klub slovenskih žena—ples v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. ■
31. decembra, torek. — Silvestrov ples pevskega zbora "Jadran" v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
31. decembra, torek. — Slovenski narodni dom in Klub društev SND. Silvestrov večer v obeh dvoranah SND.
31. decembra, torek. — Silves-strov večer, priredi Slovenski dom na Holmes Ave.
19 4 7
4. januarja, sobota. — Društvo Napredne Slovenke štev. 137 SNPJ Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
11. januarja, sobota. — Glasbena Matica" Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
18. januarja, sobota. — Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
25. januarja, sobota. — Društvo "Clairwoods" št. 40 SDZ Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue.
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENclicott07t8
r
The EMBASSY Bar
300 W. Center St., Analteim, Calif.
In ihe Heart of the Orahgč Raising Country
28 Miles From Los Angeles on Route 101 * * *
Cocktails - Beer - Liquors
Food • • •
ALL FRIENDS AND VISITORS
CORDIALLY INVITED # $ *
Owned and Operated by:
Sitter and Chas. Lusin,
Former Clevelanders
DRUGA IZDAJA
ENGUSH-SLOVENE DICTIONARY
(Anglesko-slovenski besednjak)
Naročite pri:
ENAKOPRAVNOSTI
6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio CENA $5.00
L
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
25. novembra 19^®
Sodnijski proces proti slovenskim izdajalcem
(Naduljevanje )
lovcev), ki je prišla tedaj v Ljubljano. Pripovedoval je, kako so preganjali partizane po /sem Balkanu od Albanije čez Črno goro, Hercegovino, Dalmacijo in Bosno in da so v tem boju zelo izvežbani. Na to sem pripomnil : 'No, potem boste pač tuli v naši pokrajini pokazali konec s partizanstvom.' Odgovoril je: 'ne, ne bomo!' Na moje začudenje je nadaljeval: 'Moji vojaki ne morejo iti zdaj na zimo v gozdove. Vsak ima samo eno odejo 3 seboj in s tem ne more na prostem prenočevati. Sicer se pa partizanov po gozdovih sploh ne ja uničiti.' Nato sem mu rekel: 'Pričakoval sem, da boste s pomočjo M V AC vendarle vzpostavili popolno varnost v pokrajini.' A on: 'Povedal Vam bom odkrito, kaj jaz mislim o MVAC. Nisem Slovenec, a tako gledam na Slovence in njihov boj. MVAC nam Italijanom mnogo pomaga (imel sem vtis, da misli reči: 'Nas Italijane ščiti a med vami Slovenci ustvarja takšno sovraštvo, da ga 50 let ne boste mogli popraviti).' Izjava se mi zdi za nas tako porazna kakor za Italijane. Boste pač morali presoditi, v kolikor jo morete uporabiti. Pozdrav in blagoslov-Gregorij Rozman."
Na razpravi dne 27. avgusta so bile čitane izjave prič proti Roesenerju. Nemške čete, podrejene Roesenerju, so postopale najstrašnejše napram slovenskemu ljudstvu, strahovito mu čile nedolžne ljudi in jih pobi jale. V Poljčanah so zaprli Ludvika Sagadina, njegovo ženo Marijo in dr. Milana Lavickega, zdravnika v partizanski bolnici v Srečah. Privezali so jih z žico na vrata, jim usta zamašili s slamo, da ne bi kričali, prinesli v hišo še nekaj slame ter hišo za žgali. Živi so zgoreli. Roesner je tudi dal povelje za uničenje Zlatega polja in Brezovice.
Iz zapiskov državne komisije za ugotovitev vojnih zločinov okupatorjev in domačih poma-gačev so bile prečitane dolge, dokumentirane izjave, ki neizpodbitno povezujejo škofa Rozmana, Rupnika, Vizjaka in Roesenerja z zločini, ki so bili izvršeni nad slovenskimi prebivalci. Rozman je bil ves čas duhovni vodja domačih izdajalcev, ki je podpiral in izpodbujal njihovo borbo proti ljudstvu in odobraval vse njihove zločine. In pri aretacijah nedolžnih ljudi so kom novembra ali ob koncu ok- po njegovem nalogu sodelovali tobra) se je prišel predstavit tudi nekateri duhovniki.
Pri razpravi se je oglasil kranjski dekan monsignor Skrbeč. Razvijal je svojo priljubljeno misel o katoliški srednjeevropski državi. "V Jugoslaviji smo bili v stalni borbi s pravo-slavjem in smo vedno bolj lezli pod vpliv Sovjetske zveze," se je izrazil. "Zato nimamo v Jugoslaviji ničesar iskati. Kdor je katoličan, bo iskal katoliške narode, sicer je največji izdajalec in materialist. Zato je najbolje, da se duhovščina zavzame za katoliški blok sredi srednje-evrop-skih držav, v katerega bi prišla Avstrija, Bavarska, del Italije (Trst in Primorje), Slovenija in eventuelno Madžarska." Hrvatska ne, kljub temu, da je katoliška, Hrvati so mosignoru Škrb-cu antipatični. Osebno ni bil za monarhijo, "ker imamo že primerno katoliško dinastijo Habs-buržanov."
Oglasil se je tudi škof Rož-man, ki je z obžalovanjem ugotovil, da je 70% Ljubljane za OF in da vsi ti ljudje pričakujejo Tita. Glede odnosov do Angležev je dejal, da so med njimi ljudje, ki pričakujejo od Angležev odrešenje. "Ne pričakujmo od tam ničesar, ne pozabimo, da so Angleži prostozidarji, da je angleški kralj predsednik prostozidarske lože in da so Angleži protestanti. Isto velja za Amerikance."
Ustanovitev "Srednje-evrop-ske katoliške države" je bil načrt tudi Winstona Churchilla, ki je na vsak način zahteval, da se "druga fronta" prične z invazijo skozi "ljubljansko odprtino." To je preprečil pokojni Roosevelt. Angležev in Amerikancev so pričakovali v Ljubljani tudi drugi voditelji domobrancev,, ki so do zadnjega sanjali in verjeli v "katoliško državo" in ločitev od Jugoslavije. Z vsem tem je povezano tudi vprašanje Trsta, poleti anglo-ameriških letal nad Slovenijo, propaganda proti Jugoslaviji ; v zvezi s Stepinacem itd. Citatelji naj čitajo najnovejšo izdajo Adamičevega T & T in skrbno prečitajo vso vsebino.
Predsednik sodišča je nato prečital originalno pismo škofa Rozmana uredniku Javorniku, v ' katerem pravi:
"Na Vaše pismo z dne 6. t. m. izjavljam, da nimam nobenega pomisleka, da se besede generala Ruggero objavijo v obliki, kakor jo navajate. Bilo pa je tako: Jeseni 1942 (zdi se mi, da začet-
organizacijo "črne roke," ki so lovili terence in jih "trebili." Za njihove eksperimente je služila cerkev Srca Jezusovega v Ljubljani. Dne 16. julija 1944 je škof Rozman sklical v Ljubljani duhovniško konferenco, kjer so zbrani duhovniki pod njegovim vodstvom sestavili spomenico, v kateri izrekajo lojalnost nemškemu okupatorju ter pozivajo vse Slovence v borbo proti osvobodilnemu gibanju.
(Nadaljevanje sledi)
Novice iz stare domovine
ODKUP KORUZE V VOJVODINJI
V vsej vojvodinji se je pričel odkup letošnje koruze. Pridelovalci ne bodo oddajali svojih presežkov odkupnim postajam "žitoprometa", temveč bodo z njimi sklepali pogodbe o odkupu. Kljub temu bodo dobivali predujem v denarju, ki bo znašal 65 odstotkov vrednosti prijavljenih presežkov. Kot pri odkupu belih žitaric, se bo izvršilo plačevanje s čekovnimi nakaznicami. Po določeni ceni 235 din za metrski stot se bo odkupovala samo koruza, ki vsebuje do 22 odfit. vlage, a poleg tega mora biti zdrava in rešetana.
v
REGULACIJA REKE TRNAVA V MEDJIMURJU
Na pobudo Ljudske fronte regulira ljudstvo okraja Cakovec reko Trnavo, ki je vsako leto poplavila precej plodne zemlje, ovirala promet in postajala leglo komarjev in kužnih bolezni. Korito reke bo treba regulirati v dolžini 35 km ter zgraditi nasipe na obeh straneh v dolžini dva in pol km. Mnogo ovinkov bodo presekali s krajšimi koriti. Ljudstvo je na podlagi izkušenj, ki jih ima iz gradnje industrijske proge Ladanje - Se-Ije, pričel<% s kolektivnim delom. Delo je organizirano po okrajih, ki pošiljajo na delo skupine po 150 delavcev. Do sedaj so očistili korito v dolžini en km. Dvignili so obalo in izkopali nekaj korit. Tudi dno bodo poglobili.
*
NOVA DRŽAVNA PODJETJA V SLOVENIJI
Na podlagi splošnega zakona o državnih gospodarskih podjetjih je vlada Ljudske re-
livarna kovin v Mariboru. Obratna sredstva razen zaloge surov i n , pogonskega materiala, polizdelkov in izdelkov, obstoje iz gotovine 5 milijonov din, ki jih plača vlada LRS.
"Donit"
S to odločbo se ustanovi dr-žavno industrijsko podjetje Slovenije "Donit", tovarna tesnil v Medvodah. Temu podjetju, ki bo izdelovalo vse vrste tesnil, se daje v upravo državno premoženje, obstoječe iz zem-
pubUke SbvenUe napredk,gnu.i%iSč m jdavb zdruaxuh [WfAr.
nic Vevče, Goricane m Medvo-
SECDRITY
BUY YOUR
EXTRA
SAVINGS
BONDS NOW
PROUCT YOUR FUTURE
nistrstva za industrijo in ru-,
de d. d. Obratna sredstva, ra-
darstvo izdala tri nadaline od-'
locWo uBkuKWihri dr&muh	Pomozneg* male-
general Ruggero, komandant divizije Cravatte Rosse (alpskih
V škofijskem dvorcu so organizirali in opremili skupino mož.
DENMAN'S FLOWERS
8819 HOUGH AVENUE
Cvetlice za vse slučaje
Odprlo do 10. zv. in ob praznikih ter nedeljah do 6. zv.
Farmer's Poultry
NAJBOLJŠE VRSTE PERUTNINE
ŽIVE IN OČIŠČENE — DOBITE VEDNO PRI NAS
CENE ZMERNE — POSTREŽBA TOČNA
4303 SUPERIOR AVE. — EN 5025
MUCHITZ WINERY
1081 ADDISON ROAD
Za Zahvalni dan se vam priporoča,
DA SI NABAVITE
okusna domača vina,
iz belega in črnega grozdja,
KATEREGA DOBITE PRI NAS PO ZMERNI CENI. Postrežba točna in prijazna.
Proda
se
2-komadni set za družabno sobo; davenport in stol, modre barve in predvojnega izdelka, ter električni čistilec za preproge. Eureka izdelka. Pokličite EX 0511.
Dve odrasli osebi
srednjih let, brez otrok, želita dobiti v najem stanovanje s 3 ali 4 sobami, med E. 55 in E. 76 St., ali pa v collinwoodski naselbini. Naslov se naj pusti v* uradu "Enakopravnosti."
Slovenski veteran
želi dobiti takoj v najem stanovanje s 3, 4 ali 5 sobami. Sporočite na V. Udovich, 9903 Yale Ave.
WATERLOO HI-SPEED SERVICE
Moderna naprava za mazanje avtov; umijemo in sčistimo avte, izvršimo razna popravila, itd.
Frank J. Fortuna in Johnny Vadnal, last. E. 152nd SI. in Waterloo Road
Vas muči glavobol?
Nabavite si najboljše tablete proti glavobolu v naši lekarni.
Cena 50 centov
Mandel Drug Co.
LODI MANDEL PH. C. Slovenska lekarna 15702 Waterloo Rd. IV. 9611
Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10 zvečer. Zaprta ves dan ob sredah.
riala, obstoje iz gotovine 500,-000 din, ki jih plača vlada LRS.
Tovarna igrač v Novem mestu. S tretjo odredbo se ustanovi državno industrijsko podjetje "Tovarna igrač" v Novem mestu. Podjetje bo izdelovalo na industrijski način igrače iz lesa, kovine, tekstilnega blaga
dustriiskih podjetij.
"Litostroj"
S prvo odločbo se ustanovi državno ^industrijsko podjetje Slovenije "Litostroj", livarna in tovarna strojev v Ljubljani.
Namen tega podjetja je izdelovanje lažjih in srednjetežkih strojev za potrebe industrije in obrti ter popravila industrij-! in papirjevine. V upravo pa dp-skih strojev. Podjetju se daje v j bi državno premoženje tvrdke upravo državno premoženje, ob-! Penca Josip predilnica in tkal
stoječe iz naslednjih podjetij ter vsega njihovega nepremičnega in premičnega imetja; 1. "Sekoteks", tekstilna industrija d. z. o. z., Ljubljana, Guts-manova 30; Z. I. Globočnik, tovarna žic in žičnikov, Ljubljana, Metelkova 1.5; Tovarna strojev in vodnih turbin. Škof ja Loka, Ernest Eylert, tovarna strojev, Maribor; Livarna in tovarna strojev, Dolenc Alojzij, Ljubljana, Kodeljevo, Jugoindus, že-lezokonstrukcije, Št. Vid nad Ljubljano, Livarna Muta v Mu-ti. Smole Anton, koviijolivarna v Podsmreki, Farič in sinovi, tovarna kmetijskih strojev in
Vaš star šivalni stroj
prenaredimo v električnega MODERNEZIRAMO 34.95
Potrebuje popravila? Vsa popravila jamčena za leto dni.
Ali se ga hočete iznebiti? Mi ga kupimo—Plačamo vam najvišjo ceno.
A. POTOKAR APPLIANCE STUDIO 1027 E. 185 St., IV 1747
niča za volno in bombaž v Novem mestu. Poleg gornjih os novnih sredstev dobi podjetje kot obratna sredstva poleg surovin, materiala itd. še gotovi no 2 milijona din, ki jo vplača vlada LRS. Vsa tri podjetja so pod operativno upravnim vod-
stvom ministrstva za industrijo in rudarstvo LRS.
■y-
ODREDBA O CENAH INDUSTRIJSKIH RASTLIN
Na predlog zveznega kmetijskega ministrstva je zvezni Gospodarski svet z industrijskim ministrstvom izdal odredbo o cenah industrijskih rastlin za leto 1947. Lanske cene ostanejo v veljavi tudi za odkup letošnjega pridelka. Izjemno pa veljajo« povišane cene za odkup konoplja, lanu, sončičnega semena in pivovarskega ječmena. Za konoplje so določene cene po kakovosti od 110 do 184 din za 100 kg. Odkupne cene za lan so določene takole: lan s semenom I. vrste 330 din; II. vrste 240 din; III. vrste 165 din; lan brez semena I. vrste 262 din, II. vrste 180 din, III. vrste 155 din za 100 kg.
Z sončično seme je določena cena 410 din, za pivovarniški ječmen pa 330 din za 100 kg. Odredba še določa naslednje: Kolikor bi se odkupna cena pšenice letošnjega pridelka spremenila v zvezi z jugoslovansko splošno politiko cen in politiko znižanja proizvajalnih stroškov v industrijski in kmetijski pro-
izvodnji, tedaj bodo v istem r^' merju znižane tudi cene za dustrijske rastline.
V
ODLOČBA O CENAH ZA PEKO KRUHA
Urad za cene pri predsedni®' tvu vlade LRS je s posebno oo' ločbo z dne 31. avgusta 1®^"' predpisal naslednje najvišje cf* ne za peko kruha: za hleb štruco do 2 kg moke 3 din, 3 kg moke 4 din, do 4 kg mo' 5 din. Te cene veljajo za pekarne, ki prejemajo že pravljeno testo v peko. vedani so kakršni koli pri^
Vaš donesek za otroško bo nico v Sloveniji bo znak 1)" bežni in spoštovanja do P®' trebnih. V ta namen Isb*' prispevate tudi v uradu kopravnosti"!
Christnas Seals
• • • Your PretectioB Agaiost Tubercvlosis
KLADIVCI
za 2000 funtov težke parne in vrtajoče
' Drop kladive Kovaški pomagači in kurjači Tool & Die Makers
Steel Improvement & Forge Co.
970 East 64th St.
ŽA PREKLADANJE TOVORA
Nickel Plate tovorno skladišče E. 9th St. in Broadway
Plača 93'/2C na uro Čas in pol za nad 8 ur Zglasite se pri Mr. George'J. Wulff
Nickel Plate R.R. Co.
E. 9th & Broadway
BEACHLAND CLEANERS & DYERS—631 E. 185 &
PREJE POJE — Ustanovljeni 25 let — poleg Pick & P®?
1.	Sčistimo in zlikamo, ko počakate
2.	Popravila izvrši izurjen krojač
3.	Ekspertno čiščenje in barvanje
MI SAMI IZVRŠIMO DELO
24-urna posluga.
A. Hočevar, poslov
odi!
AUGUST KOLLANDER
V Slov. Nar. Domu,
6419 St. Clair Ave. •
POŠILJA DENAR v Jugoslavijo, Trst, Gorico, Avstrijo, Italijo in druge kraje; vsaka pošilja-tev je jamčena;
PRODAJA ZABOJE za
pošiljanje hrane in obleke v staro domovino in sprejema tudi zaboje za odpošiljanje v stari kraj.
•
Pri Kollanderju boste vedno dobro postreženi.
POMOČNICE ZA URADNIŠKI LUNČ ROOM
Delajte v čistem, prijetnem ozračju.
Morate biti vešči angleščine.
Samo čedne, snažne in vešče žene v starosti 20 do 35 let se naj priglasijo.
Plača $29 za 40 ur dela. Dobi se obede in uniforme.
Zglasite se pri
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
Soba 901
700 Prospect Ave.
BIJXSXSXSXSXSXSXS^^
MOŠKI DOBE DELO TAKOJ
NEIZURJENI TEŽAKI ZA
Bottling y Shipping Dept.
nočni šift od 4.30 pop. do 2.30 zj.
5-dnevni tednik; stalno delo. Dobra plača od ure. Plača tedensko. Počitnice s plačo; delavske podpore.
Zglasite se na
EMPLOYMENT OFFICE
vsaki dan razen sobote od 8. zj. do 5. pop.
CARLING'S BREWERY
9400 QUINCY AVENUE
Mi imamo najbolj krasno izbero ZAVES, PREGRINJAL ZA POSTEI^ IN PREPROGE ZA KOPALNICE
Izplačalo se vam bo napraviti vaše naku^^, božična darila pri nas. Poizvejte kako dobite pri nas Nylon nogavice brezplačno.
Porkwood Home Furnishing*
7110 St. Clair Ave. ENdicoit
Jennie Hrovat
PRIPOROČILO
Za Zahvalni dan si boste prav gotovo želeli j poleg dobrega obeda tudi izvrstno vinsko kap')' j [Pri nas dobite fino domače vino, belo ali črno, ka* ^ bo gotovo ugajalo.
Priporočamo se za obisk v vinar ni, kjer > vedno prvovrstno postrežemo.
Božeglav Winery
6010 St. Clair Ave.
Ali vam streha pušcd
'al '
Mi imamo sedaj nove vrste "Spreddon" materi»*'_^ katerim lahko zakrijete celo streho na kakršnikoli ^ ali poslopju, ter preprečite puščanje in trohnenje vS' slabe strehe.	^
Ta "Spreddon" vam preskrbimo direktno od izdelovale*- p* čimo, da bo trajal 10 let. Kupite ga in ga sami z lahkoto	]t
strehi, ter si prihranite denar. Ena galona tega novega mate^ vam pokrije 85 kvadratnih čevljev, kar stane samo $1.10"
Za podrobnosti pokličite
JOSEPH PETRICH
502 East 236 St. - REdwood 1990
CONSTRUCTION LOAN^ STRAIGHT BANK LOANS FHA LOANS
G I LOANS •
PROMPT SERVICE LOW INTEREST RATES Monthly Reduction L o«]^*
APPLY AT
St. Clair Savings & Loan CO'
6235 ST. CLAIR AVE. HENDERSON 56^